*p čuri: ta Ljubljansko pokrajino pri poštno-čefcovnem ravodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za Oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubh'icitS Ualiaria S. A. MILANO Izhaja ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.— za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jm-cromc Lir 36.50. Uredaiitvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon feev. 31-22, 31-23. 31-24._ Rokopisi te ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- bliciti di provenienza ad estera: Unione PubbUaU Italiana S. A. MILANO. Attavita aerea Le avversarie ripetutamente impegnate dalla c:»;cfa — 4 velivoli nemici abbattuti in combattimento, un altro dlstmtto dalle artiglierie della difesa te impegnate dalla n ostra caccia, perde-vano in combattimento quattro apparec-chi; un altro velivolo veniva distrutto dal-lo artiglierie della difesa da Trapani. Un nostro aereo non e rientrato dalle operazioni della giornata. Le incursdoni citate dal bollettino hanno causato le seguenti vittime finora acerta-te: tre morti e due feriti a Sciacca (Agri-gento), 5 morti e 18 feriti tra i ricovcrati delkosnedale di Palermo. I! Qijartiere Generale de!le Forze Arnia-f.p comunica data rti 1 luglo 1!)43-XXI il seguentr- bolle'# no di guerra No 1132: L*aviaziene nei klica ha attaocato centri urbant e ntrali della Sicilia e delin Sardegna. lianni note vol i e vittime sono stati "»nsafi in Palermo d o ve risultano colpiti rnc't' edifiei eiv:!i tra i quali la regia uni-vrrsita e itn c yr-Mlr>Jp. Anclip a Gagliari s"r>o segnnlnti cro!M e incendi nei qnartie-ri centrali drlln citia. f.o formazici^ avversarie, ripetutamen- Lsvei so ponovsso prestregli sovražne sknpiae — sovražna sestreljena v bejISt, sisko peto pa uničen* pa obrambnem S2pništvu sov, kakor tudi tia potrebo, da se začne reševati vprašanje podpore delavcem, starim nad 65 let. Po daljši razpravi je predsednik konfederacije podal smernice glede reševanja raz* nih vprašanj, o katerih se je vodila razprava. Smrtna nesfeša zaslužnega sindikalnega or^ssflzatorja Rim, 30. junija s. Pri neki žeiczniški nesreči .se je včeraj smrtno ponesreči! Pacificio CJuido Pianigiani, veliki vojni pohabljenec, sanscpol-krist in sindikalni organizator. Pokojnik jc bil rojen v kraju Ascoli Pičeno 27. avgusta !. 1887. Kot vojni prostovoljec in vojni pohabljence je z bojišč in bolnišnic prišel na ulice in trge Italije, kjer je povsod propagiral odpor do zmage in fašistično vstajo. Kot voditelj poljedelskih sindikalnih organizacij sc je udejstvo« val že od 1. 1919 dalje. Svoje delo jc vrši z!a- Glavni ststi italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. ju'ija naslednje 1132. vojno poročilo: Sovražno letalstvo je napadla mestna in podeželska središča na Siciliji in Sardiniji. Znatna škoda in žrtve so bile povzročene v Palermu, kjer jc bilo zadetih mnogo civilnih zgradb, med njimi Kr. univerza in ena bolnišnica. Tudi v Cagli-ariju so rastale ruševine in požari v osrednjih mestnih predelih. Sovražni oddelki, ki so se ponovno zapletli v berhe z našimi lovci so izgubili v boju 4 Ieta'a. Nadaljnje letalo je uničilo protiletalsko topništvo v Trapani ju. Eno naše letalo se z operacij tega dneva. ni vrnilo. Letalski napadi, ki jih omenja uradno poročila, so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: 3 mrtve in 2 ranjena v 5 c iacci (A^rigento) ter 5 mrtvih in 18 ranjenih med bolniki bolnišnice v Palermu. .A® ____ Berlin, 30. jun. s. »Berliner Nachtaus-gabe« objavlja dopis iz Rima, posvečen mestu Littoriji, ki proslavlja danes 11. obletnico svoje ustanovitve. Poročevalec o-značuje Mussolinijevo delo, da se spremeni v rodovitno zemljo močvirnato ozemlje, za čudovito." Večkrat v zgodovini so se ljudje lotili izboljševalnih det na tem ozemlju, toda vse pobude so obtičale zaradi težav, ki jih je zahtevalo to podjetje, dočim je sedaj uspešno zaključeno. Duce je podal s tem, da je izsušil Pontinsko močvirje, spet dokaz ne le o svoji volji, temveč tudi o moči, ki jo ima. da doseže svoj cilj. Berlin, 1. jul. s. Ob enajsti obletnici ustanovne Littorije objavlja Volkischer Be-obachter« pod naslovom Vojna, kj jo ma Mussolini najrajš'« članek, v katerem prikazuje veliko melioracijsko delo, ki je bilo izvršeno v približno enem desetletju fašizma. Nemški list poudarja, da je fašistična Italija storila več v teh zadnjih desetletij kakor se je prej storilo v več stoletjih. Razen izsušitve Pontinskega močvirja m nastanka cele vrste poljedelskih središč, ki dajejo delo desettisočem poljedelcem, je to najholjSl dokaz o konstruktivni volji, ki vedno prevevala Duceja glede na vse področje italijanskega javnega življenja. V dobo otvoritve Loterije spada zgodovinska Mussolinijevo izjava, ki je zbudila tolikšen odmev po svetu: »To je vojna, ki jo imamo nairaje, če pa hočemo doseči svoj cilj, nas morajo drugi pustiti, da delamo v miru.« Danes, zaključuje pisec, ko obrača sovražnik svoio grožnjo na vrata Italije, se je italijanski" narod, ki niti od daleč še ne kaze znakov utrujenosti ali pomanjkanja poguma združil v granitni blok okrog svojega Duceja, trdno odločen, da brani zemljo, ki mu daje vsakdanji kruh, in prav tako odločen. "da se bori do zmage. Skrb za kmetijske st' v pokrajini Crcmoni. nato pa šc v pokrajinah Bclogna. Genova. Littorija. Bil ;e ccf propagandnega oddelka fašistične konfederacije poljedelcev. Organiziral jc več sekcij Nacionalnega fašističnega združenja pohabljencev in je bil dalje časa član vodstva združenja in pokrajinske zveze za zaščito vojnih invalidov Vršil je tudi več političnih >n javnih funkcij in se udejstveva! tudi v novinarstvu Bil je zvezni podtajnik v Rimu in je nato 8 janu* arja 1941 postal zvezni tajnik v Regg u Emiliji ter naposled nacionalni svetu k. Dne 24. junija 1943 jc opustil posle zveznega tajnika v Reggiu Emiliji, ker je bil pozvan na drugo mestr. ©itsejltev Melave dzinačih mlinov Rim. 30. junija, s. Službeni list objavlja ukaz z dne 15. junija 1943-XXJ, ki odreja, da jc od jutri do 6 mesecev po vojni prepovedano izdelovanje m prodaja vseh vrst strojev za domače mletje žita in domače izdelovanje te» stenin. naj bodo izdelani iz kakršncjfikoH gradiva. Ta prepoved se ne nanaša na izdelovanje in prodajo strojev, ki so v okviru dovoljenja ministrstva za izmenjavo in valute namenjeni za izvoz. Iz inozemstva uvoženi stroji sc smelo prodajati na domačem tržišču v skladu s predpisi, ki jih je določilo ministrstvo za kor-poracije v sporazumu z min'strstvom za izmenjave in valute. Rim. 1. jul. a. Pod predsedstvom predsednika Fašistične konfederacije poljedelskih delavcev se je sestal izvršni odbor Nacionalne federacije plačanih težakov in podobnih de-lav cev. Predsednik konfederacije je podal nekaj izjav o novem in uspešnejšem organizacijskem redu, ki bo izveden pri periferičnih orga nizmih. čim se bodo zaključila velika sezonska dela Ta npva ureditev bo imela za posledico izpopolnitev in ojačenje pokrajinskih in občinskih sindikatov ki morajo postati čimdalje brni j popoln in pristen izraz kategorij. Prehaja* ječ na drufa gospodarska in sindikalna vprašanja je nac. svetnik Bignardi prikazal, kako so italijanski delavci sprejeli s splošnim zadovoljstvom ureditev plač poljedelskih delavcev v skladu z ministrskimi smernicami glede medkonfederacijskih sporazumov. Komisar federacije nac. svetnik Agordi je poročal o delu za revizijo dopolnilnih pokrajinskih pogodb, o maksimalnih načelih, dogovor« jenih s konfederacijo poljedelcev, da se odstranijo razlike v gospodarskem postopanju z ženskimi cHovnimi silami, in o ustanavljanju nacionalnih sindikatov, ki naj povežejo delovanje treh velikih kategorij, plačancev, delavcev težakov in soudeležnikov, ki tvorijo ogrodje federacij. Svoj gcvoT je zaključil z opozo* rilom na potrebo, da se po reviziji gospodarskega področja preide postopno na sistematsko revizijo normativnega dela obstoječih pogodb, da bi se t3ko dosegel minimum homogenosti pri splošni ureditvi kolektivnih delovnih odno- Naročite se na »Dobro knjige«! Hooseveltov poraz v kongresu Buenos Aires, 30. jun. s. Reprezentančna zbornica Zedinjenih držav se je z veliko večino iztekla za sklep, da sc prepove vladi izdajanje podpor za znižanje prodajne cene živil v prodaji na drobno. Lizbona, 30. jun. s. »Manchester Guardian« p'še, da se je začel splošen napad proti Rooseveltovi upravi. Obe zbornici kongresa sta z nenavadno naglico odklonili veto predsednika proti zakonu, ki prepoveduje stavke, že naslednjega dne je kongres odstranil večji del upravne zgradbe, postavljene za ustavitev inflacije. Razširjenje stavkovnega gibanja v Ameriki Buenos Aires, 29. jun. s. Po zadnjih vesteh iz premogokopnih revirjev v Zedinjenih držav se 156.000 rudarjev ne namerava vrniti na delo. Ru larji se nočejo vrniti na delo zlasti v rudniku antracita v Pensil-vamiji. Buenos Aires, 29. jun. s. V Pensilvaniji se znatno število rudarjev ni vrnilo na delo in več rudnikov, ki so last težke industrije, še vedno počiva. Med tem je državni ta jnik za notranje zadeve Jokes izjavil pred komisijo za ceste in prometna sreistva v reprezentančni zbornici da vlada nima ni-kake želje po nacionalizaciji premogovne industrije. Pripomnil je, da namerava vlada vrniti rudnike njihovim lastnikom, vendar pa se bo to zgodilo šele tedaj ko se bodo rudarji in lastniki rudnikov o:i'očili za sklenitev zadevnih pogodb. Jokes je končno dejai, da je bila proizvodnja premoga od aprila meseca dalje za 23 milijonov ton manjša, kakor so pričakovali Buenos Aires, 30. jun. s. Gibanje proti povratku rudarjev na delo se je v Pensil-vaniji in Alabami še ojačilo. V srednji Pensilvaniji sta se dva nadaljnja rudnika pridružila pokretu, medtem ko so v Alabami zaprli tri nadaljnje rudnike. V drugih rudarskih okrožjih je nad 12.000 delavcev prekinilo delo. Skoraj polovica 80 tisoč delavcev, ki so bili zaposleni v rud. nikih antracita v Zedinjenih državah, jc v stavki. V Alabami je na delu samo 4000 delavcev, tako da so morali jeklarne ustaviti obrat v nadaljnjih 59 plavžih. Podaljšanje obsednega stanja v Libanonu Carigrad, 1. jul. s. Obsedno stanje v Libanonu je podaljšano za nadaljnjik 10 dni. Ameriški letalski poraz nad Pacifikom Z japonskega oporišča na južnozapadnem Pacifiku, 30. jun. s. Objavljajo, da so japonske protiletalske baterije sestrelile 26. junija nad SaJamanskLm otočjem nadaljnjih 13 sovražnih letal. 7 izmed teh letal je bilo sestreljenih nad otokom Kolombanga-ra, 6 pa nad otokom Mundo in Novo Geor-gijo. Nad otokom Kolombangara se je v prvih jutranjih urah 26. junija pojavila skupina 31 sovražnih letal, ki pa se ni mogla prebiti skozi ogenj japonskega protiletalskega topništva in se je morala vrniti. Pri tem je izgubila 7 letal. Istega dne se je pojavila nad otokom Munda in nad Novo Georgijo skupina 52 sovražnih letpl. med njimi več letal tipa »Douglas«, izvid-niških bombnikov in lovcev tipa »Bru-mam«, toda tudi taskupina je bila zavrnjena in je izgubila 6 letal. Upor proti cungkinški vladi šangha.!, 1. jul. s. Upor proti čurgkinški vladi, ki je izbruhnil mcseca januarja v Lančovu v pokrajini Kansu, so skušale čungkinške cblastj zaman zatreti navzlic nastopu oboroženih sil. Vodstvo upora so prevzeli dij?-'-i in kadeti vojaške šole. Oborožena vstaja Indijcev prsti Angliji Mani Si. 30. ju:, s. Predsednik indijske lige na Filipiivh švani je v razgovoru z novinarji, izjavil: Nap"čila je ura dela in Indijci 'so povsod trdno odločeni, da sode-lu-^jo z Japonsko v nameri, da enkrat za vselej poraz jo Angleže ;n Američane. Prihod čandre Bnse a v vzbodno Azijo jc dal 7.-ak vsem Indijcem v Indiji in v inozemstvu da so upvo z orož ,o n britanskim za-t;ralčfn-. in njihovi amer iški kbki. Izročitev angleškega imetja nai:v$iš23kl viasli Kanton. 30. junija, s. Pri predaji britanskega premoženja v okrožju Kantona nacionalni kitajski vladi je poveljništvo joDonskih čet na južnem Kitajskem objavilo poročilo, iz katerega je razvidno, da rbsepa britansko premoženje med drugim 220 stavb, med njimi vseuči'iščn 12 bolnišnic, 40 tvornic, 7 skladišč. 16 šol, 80 cerkva in 21 stanovanjskih hiš. Ga. ne ba oferskJ?3a A&gHfe Lizbona. 30 jun > I/ angleškega Mra sc do-znava. da se bo gospa ('-.angkajškcva. _ki sc 2c več mesecev mudi v Zedinjenih državah v kiatkem vrnila na Kitajsko Izjavljajo da ne bc obiska!a Anfil:je kamor je bila povabljena/ 10. obletnica remskega kmetijskega KtimlsSra Berlin. 30. ,un. s. Nckater. listi s? spominjajo 10. oblctn cc prevzema kmetijskega ministrstva r0 niinistru Herbevtu Ba-ckpju in podaja -o v tej zvezi preglej na-rodno-s:e'alistične poljedelske polit-ke. proslavljajoč delo ministra B cke;a v 10 .ct h njegovega nepretrganega drla. Rumun-ki psrirsvets?! minister v Berlin, 30. jun. s. Na povabi .o nemškega ministra za javno vzgojo jc pi ispcl v Bcrlin rumunski prosvetni minister pr f. Petroviči. Gost ho ostal tu nekaj dni in ho obiskal glavne kulturne ustanove Nem-| Cije. Avtcmobiiska nezgoda H3fifeyjcvega sina Bud'.ni|»eštA, 30. jun. s S n državnega namestnika m bivši pooblaščeni minister Nikolaj Horthy je bil zaradi avtomobilske nezgode prepeljan v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Sin državnega namestnika se je javil ket prostovoljec k vojakom in se je po kiatkem dopustu, ki ga je prebil pri svoji družini v Kenderesu, vračal z avtomobilom K svoji edinici. Na cesti iz Kenderesa v Szolno, m sicer pri kraju Torokszentmiklos. je neka deklica nenadoma pi ekoi ačila cesto. Sin državnega namestnika, ki je sam vodil avtomobil, je takoi zavrl vozilo, ki se je prevrnilo v cestni jarek, dočim je deklica ostala nepoškodovana Sina državnega namestnika. ki so mu taKoj prihiteli na pomoč, so z avtomobilom odpeljali v vojaško bolnišnico v Szolno, kjer f.o ugotovili pcšk dbo ramena in zlom kjučnice. Operacija je uspela. Jubilej portugalske gledališke umetnosti Lizbona, 30 jun. s. Danes poteka 150 let, odkar je bilo otvorjeno državno gledališče San Carlo v Lizboni, ki je vprizorilo pivo igro 1. 1793. Italijanski umetniki so sedaj pod vodstvom impresa.ri;a Antonija Lo'.ija vpiizoii i Chr.arosovo igro Ljubeča plesalkaLizbcnsko gled ališče je bilo zgrajeno po vzo:*u gledališča S n Carlo in je tesno zvezano z italijansko umetnostjo. Zmanjšanje ameriške industrijske delavnost« Lizbona, 30. jun. s. Iz New Yorka poi^-čajo. da je vrhovni poveljnik seveineameriške vojske generalni namestnik Somm-well izjavil, da se je industrijska proizvodnja. določena po programu za mornarico. zmanjšala, namestil da bi se povečala v mesecu maju. To zmanjšanje jc treba pripisati raznim činiteljem, med drugim poplavam, pomanjkanju delovne s;le in slabi donosnosti delavstva. Krajevni boji na vzhodni fronti 31 lacfij s 149.0*0 tonami potopljenili, 51 z 2$valni pro:i>>.t. 1 ako so bili večkrat zadeti mostovi preko Dei.t.« pri Izjumu in D-oti veieru so bili ti mostovi popolnoma porušeni. Angleško letalsko barbarstvo Berlin, 30. jun. s. Nemška polslužbena agcncija opozarja v kratki beleiki na poskus sovražne propagande, ki hoče p; ika-znti najnovejši letalski napad na Koln kot napad na industrijske cilje na per feriji in v okolici mesta. Nasproti temu poskusu stoji .stvarnost dejstev, ki kažejo teroristična dejanja britanskih letale:v v jas. j ni luči. Na vsem ozemlju Nemčije je b;lo i dolej un'čenih ali poškodovanih nešteto j umetn ških spomenikov, nadalje 494 hudo j opust"šcnih in poškodovanih cerkev. K j temu jc treba dodati stanovanjske prede-i le, javna poslopja in kmečke h;še. ki so | hiic sistematično bombardirane, da nc govorimo o barbarsko ubitih ženah in otrocih. Pravi obraz Anglije Monakovo, 1. juL s. »Abendzeltung« razpravlja o brutalnem terorističnem napadu britanskega letalstva na Koln in op°zaria na cinizem angleškega letalskega ministra, k; je v uradnem poročilu priznal, da so bile bombe odvržene na slepo zaradi neprodor-ne megle. Jasno je. piše list, da je bil sovražnikov namen, un'čiti to lepo porensko mesto in zravnati z zemljo veliko svetišče, ki je sveto vsakemu Nemcu. Svet S© 3€ tako obogatel za nov sramotni način, ki so ga izvršili anglosaški banditi, oropan pa je za čudovito zgradbo, ki je bila izraz stvarjalnega duha preteklosti. Houston Ste-ward Chamberlain, ki je bil rojen v Angliji in ki je po lastni izbiri postal Nemec, je nekoč dejal, sklicujoč se na svojo rojstno zemljo, ki jo je prav dobro poznal: >Ta narod nima v poetičnem pogledu prav nobene ideje in niti sledu moralnega čuta.« Takšna se je Velilta Britanija pokajzala tudi v sedanji vojni. Dočim kaže hinavsko spoštovanje za civilizacijo, jo krši z odbijajočo brezbrižnostjo in se kaže povsod zahrbtna, brutalna, nečloveška in brez najmanjšega razumevanja. Njeni državniki in njeni vojaški veditelji so često trdili, da v vojn; ni nobene zakonitosti, temveč samo pravica sile. Anglija pa si ne sme delati utvar. Priče evropske civilizacije, ki so iz kamna in brona, je mogoče sicer uničiti, r.ikakor pa ne duha Evrope. Anglija je postala smrtni sovražnik Evrope in pri tem je pleskanje Žida in beljševiška ne smeta varat;: Sejala je veter in žela bo vih ;r. Požar na velikem parnUm v Gibraltarju Na Linea, 1. julija. Po nadaljnjih informacijah o požaru, ki je izbruhnil v pristanišču Gibraltar, se ugotavlja, da se požar ni pojavil na krovu nekega parnika, temveč v zalogah goriva Colling Island. Zaradi naglega širjenja plamenov je eksplodiralo 150 rezervarjev. katerih vsak je vseboval no 1000 litrov bencina. Ni še točno znano število mrtvih in ranjenih. Turška sodba o anglosaški propagandi Carigrad. 30 juniia. s. List »Tašviri Efkar« objavlja članek pod naslovom »Živčna vojna je izgubila svojo učinkovitost«, v katerem obsoja izrodke angleško-ameriške propagande. Vojna živcev tem bolj izgublja svojo moč, čim bolj se vleče, m dosega v nekaterih primerih celo nasprotni učinek. Tako so stalne grožnje o izkrcanju in hudem bombardiranju samo utr» dile odločnost Italijanov, da trdovratno branijo. ako bi bilo potrebno, s veje narodno ozemlje. Angleži in Američani bi storli bolje, ako bi molčali. kakoT pa, da s tolikšnim hrupom razvijajo svojo radijsko propagande«. Njihovo blebetanje že dolgočasi in vzbuja odpor. P'? topniška nevarnost še vedno zelo resna Angleški tisk svari pred prevelikim optimizmom — Nemški komentarji Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! .StooKholm, 30. jun. s. Londonski list »Daily Telegraph« objavlja članek, v ka- j tereni skuša posvariti javnost zavezniških držav pred pretiranim optimizmom. Mnoga poročila admiralitete, piše list, zbujajo vtis, kakor da je bitka proti sovražnim podmornicam že dobljena. Dejansko smo še zelo daleč od tega navzlic novim ukrepom Anglosasov, da bi omilili hudo škodo, ki jo povzročajo podmornice Osi našemu ladjevju in našim vojnim prevozom. Os je še vedno zelo močna in njeno podmor-niško orožje še vedno zbuja strah, dočim v Nemčiji neprestano grade podmornice in vežbajo podmorniško moštvo, ki naj bi zaveznikom pripravilo v bodoče še strahotne bitke. Berlin, 30. jun. Beilinsk; komentarji S2 obširno bavijo z vojno proti pomorskemu prometu. Mesec junij je minil in kakor znano, je bilo v tem razdobju potopljenih le 60.000 ton sovražnega brodovja. Nemški opazovalci sc ne dotikajo strateških razlogov, ki so nedvomno globljj vzrok za navidezno nedelavnost nemških podmornic v preteklem mesecu, marveč samo analizirajo to novo dejstvo z'nekega splošnega vidika. Vojaški kritik t Nazional-Zeitung«, Bon-gartz. poudarja, da gre v glavnem za končni rezultat, ne pa za mesečne bilance. Neizogibno in celo prirodno je. da bo nastopila neva doba, kajti obe strani sta že dosegli največji uspeh glede svoje začetne tehrične ali taktične premoči. V taki vojni. kakor jc sedanja, ko je vsem vojujočim velesilam na razpolago ogromen vojni aparat, se sovražnik postopno prilagaja novemu' položaju. Nadmoč kakega orožja je vedno le začasra. Lahko traja daljši ali krajši čas, vendar pa se neizbežno iztix>-ši in je treba premoč vedno znova oevajati. Nihče ne more stalno obdržati premoči. V borbi, se vedno kaže kolebanje navzgor ali navzdol. Razdobje upadka lahko nastopi nenadoma, ako- sovražnik pošlje na bojišče velike kol čin.j novih obrambnih sredstev. Znameniti uspehi, ki so jih nemške podmornice dosegle 1. 1942 ter v prvi tretjini istega leta, so bili v svojem bistvu rezultat taktičn;h in strateških uspehov nove Do-nitzovc metode, ki je gladko zrušila sovražni obrambni sistem ter je pri neprijateljo izzvala naposled moralno krizo, da je bil prisijen zateči se k skrajnemu naporu. Tako so se Anglosas: odločili, da so z uporabo velike množice letal uvedli nov sistem v borbi proti podmornicam. To pa se je zgodilo šele potem, ko je bilo 31 milijonov ton brodovja že potopljenih in ko je krivulja potopitev že začela kazati upadek. V tem primeru gre tedaj za sovražnika, ki se brani s tem, da je zbral vse svoje energije in jih uporabi pri svojem obrambnem načrtu, dočim se napadalec, ki je vedno dokazal svoj prožnost, pripravlja s svoje strani za nove iznenadne akcije. Upadek potopitev, ki se je že nekolikokrat pokazal L 1941, je svojčas izzval nekoliko razočaranja, kar pa nima nikaršnega pomena, ako stvar gledamo z današnjega položaja. Treba je, da po-polnom izvzamemo čas, če hočemo utvari točno oceniti. Prejšnja svetovna vojna se je končala v trenutku vpadka podmorniške vojne, ko se je napadalec pripravljal, da vrže v boj nov val podmornic; ako bi bil imel čas to potrebno energijo, bi nedvomno zmagal. V moderni vojni, ko vsako napadalno orožje izzove obrambno protiorožje, je popolnoma jasno, du tudi ojačenje obrambe izzrvi s svoje strani ojačenje napada. VpraSanje je vedno težje, kajti spopad med napadalcem in obrambo zavzema orjaški obseg. Končno pa gre samo za vprašanje čaaa, namreč, kdo ima potreben čas na razpolago^ da se pripravi za novo ofenzivo, al; pa da odtegne podmornice nekoristnim nevarnostim, jim preskrbi nova tehnična sredstva ali pa jim določi nov taktični postopek. (31 Piccolo.) _ Most čez Donavo med Bolgarijo in Romunijo Sofija, 30. jun. s. Mešana bolgarako-rumunska komisija za zgraditev mostu čez Donavo je zaključila svoja dela. Dokončno je bil določen kraj, kjer bo ta most zgrajen. Predsednik bolgarske komisije je izjavil poročevalcu lista »Utro«, da bo most čez Donavo eden najdaljših v Evropi in da bo njegova zgraditev pospešila vse pobufle za dobro sosedstvo v duhu gospodarskih in političnih odnosov med Bolgarijo in Rumu-nijo. Rumunsko odposlanstvo je odpotovalo v Bukarešto. Tokio — največje mesto na svetu Tokio, 30. jun. s. Jutri stopi v veljavo zakon, ki ga je parlament odobril na zadnjem rednem zasedanju in po katerem se ustanavlja tako imenovani »veliki Tokio«. Po tem zakonu postane Tokio največje mesto na svetu s približno 2244 kvadratnih kilometrov površne ter 7,400.000 prebivalcev in letnim proračunom v znesku 600 milijonov jenov. Na začetku tega stoletja je štd Tokio komaj nekaj nad en milijon 200.000 prebivalcev. p h je ptbiii H Pod tem na slove m objavlja v včerajšnjem »Popolu d-Italia« znani vojaški in politični publicist Mario Appelius naslednji zanimivi članek: Položaj je težak za nas, teda zelo težak je tudi za sovražnika, ki ne ve, kaj naj ra-pravj, da bi zmagal. Letalska bombardiranja niso dosegla psiholoških in pelit čmh rezultatov, ki jih je sovražnik pričakoval. Prazen tega so ti napadi zelo dragi. Ako fo izgube letal težke, so še težje izgube letalcev in speeializ ranega esebja. Teden za tednom zadeva sovražnik na gostejšo protiletalsko obrambo in številnejše lovce. Mi imamo še mnogo strelic v našem tu-lu. Splošni strateški polcžaj osi je silnejši kakor kdajkeli. Nemčija lahko zbere ogromne vojaške s le, mnogoštevilne divizije in silovito orožje. Japonska ustvarja v Aziji vojaški, pomorski in letalska stroj orjaškega obsega. Mnogo impenderabilij dela za Os v Indiji, v notranjosti sovražnih držav, v protfooljševiški in protiruski zavesti mno-g:h narodov, v neizp:-o&-em interesnem na-sprctslvu dveh plutokratskih prestolnic in Moskve, v duhovnem cdporu muslimanskih narodov, ki jih tlači težka anglosaška roka. v velikih energijah evropske in azijske celine. V trdnj odločitvi manjš;h evropskih in azijskih zaveznikov Osi se ne kaže niti E'ijma,Tjš: zn?-k shbosti. Da b' nas premagal, mora sovražnik neizbežno sedaj iz^&ti izkrcanje v Evropi. Mera ga izvršiti naglo kajti bolj ko odlaša. težje mu bo uspeti. Ko bo udarila odločilna ura, bcao rncrali Angleži in Američani že končat; boj v Evrop:, sicer bodo prišli v nc-v tragični položaj ne samo v vojaškem, marveč tudi v političnem pogledu. Sovražnik mera sedaj na vsak račin po-izkusti izkrcanje. Ako bo preveč premišljeval, se ne bo "'zkreal. In ako se ne bo izkrcal, je izgubi igro že pred bojem. Izkrcanje pa seveda ni lahko. Treba je imeti pogum za veliko tveganje in za velike izgube. Treba je računati z minami, z brodov.iem, z letalstvom, z podmornicami), z obrežnimi baterijami in z mnogoterimi obrežnimi obrambnimi napravami. Samo izkrcanje še nikakor ne zadostuje. Treba je izkrcati velke sile. ustvariti trdna predmestja, se tam držati ter oskrbovati. Združene" š!le Evrope so s vrhi primerno porazmefčene in pripravljene, da uničijo vsak začetek izkrcanja. Za zmago nad milijoni vojakov, ki j'h lahko zbere Evropa, le treba imeti isto toliko milijonov vojakov; To je lahko reči, zelo težko pa izvršiti. Bržkone je to celo nemogoče, vsaj po morski poti. Ameriški novinca* Walter Liprnem, ki zavzema v ameriškem tisku zelo vidno mesto, je pod naslovom »Zunanja politika. Zedinjenih držav« objavil knjigo, v kateri kot Američan rackladia ameriški javnosti angleško politično tezo. Lipman je namreč že od prve svetovne vojne dalje v lisčih Ze-dinjeniii dižav zagovornik Morgatnovih interesov. Njegova najintimnejša prijatelja sta bila Dvvigt Morrcv, ki bi ga lahko imenovali zunanjega ministra mogočne bančne hiše, in Thomas Lamont, ki bi ga- lahko imenovali za pivega ministra ameriškega finančnega sveta z vsemi svojimi nevidnimi nitmi. Ekonomsko tezo, kakršno zastopa L.a-mant in ki je v bistvu teza Wall Streeta, je milijonom ameriških citate'jev obrazložil Lipman. Ko je 1. 1933 čoneriški senat uvedel preiskavo o vojnih dobičldh hiše Morgan & Compeny, je Lipman šel tako daleč v obrambi te banke, da ga je senat pozval, naj obrazloži svoje zveze s to bančno ustanovo. Stvar je postaila tako mučna za obe sti-anki, da je moral Lipman štiri dni nato zapisati: >; Posest tako ogromne moči v rokah zasebnikov, ki niso odgovorni nasproti javnosti, ni v nobenem primeru v skladu z načeli demokratske države.« šele ta sodba, ki je pomenila preklic vse njegove obrambe Morganove banke, je imela za posledico, da je odpadlo njegovo zaslišanje. O! izbruha di-uge svetovne vojne dalje ] >e je pustil Lipman tako daleč vplivati t . Angležev — deloma po zastopnikih britanskega veleposlaništva in vojaških odposlanstvih, deloma po manj znanih predstavnikih londonskega Cityja — da so se v Zedinjenih državah večkrat vprašali, ali je to njegovo ainglofilstvo res vselej posledica njegovih stikov s skupino Morgan, ki je notorično angiofilska, ali ni morda plačana neposre Ino od Angležev. Takšne tajnosti pa znajo v Zedinjenih državah zelo skrbno varovati. V nasprotju s to zapetostjo pa so angleški poročeveilci v Ameriki imeli možnost, da z dovoljenjem založnice na široko navajajo poglavje iz Lipmanove knjige, še preden je ta izšla, in ameriški poročevalec lista »Observer« je z navdušenjem zapisa!, da zastopa Lipman isto stališče kakor »Observer« sam. Lipman je vselej ostro kritiziral ameriško politiko in politiko Cordella Hulla še posebej. O stališču Washingtona poleti 1939 je zapisal: Ameriška zunanja politika je tedaj dosegla višek svojega razosebljenja, višek popolnega nesmisla in popolnega bankrota.« S temi besedami pa Lipman ni hotel kritizirati dejstva, dai se je Roosevelt s svojimi obljubami že kompromitiral in bil na pol že zapleten v konflikt, temveč je hotel le Izraziti obžalovanje, ker se je pre-miailo storilo za pomoč Angliji in Franciji v predvojnih prizadevanjih proti Nemčiji. V svoji najnovejši knjigi zahteva Lipman kot temelj ameriške zunanje politike, zavezništvo z Anglijo, toda nele za vojno dobo. temveč stalno zavezništvo za skupno obvladanje sveta. Lipman trdi, da se je Amerika neovirano razvijala v zadnjih stoletjih, ker jo je ščitila britanska pomorska sila. Doslej so Zedinjene države še vselej našle zaveznike v skrajnih nevarnih trenutkih, vendar ni nikjer rečeno, da bi se to moralo ponavljati v neaogled. Lahko bi sa tudi zgodilo, da bi Amerika nekoč prišla prepozno. Lipman potem takole nadaljuje; »Zrio si moramo zagotoviti svojo bolotl-ro* * tem, da naslonimo svojo politiko na nuj-w» <*-trebo sklenitve trdnih vezi s staro celino. Na prv .m mestu je naše zavezništvo * Anglijo, na drugem pa s Sovjetsko zvezo. J dor IrJi, da je nnše zavezništvo z Anglijo sam« spletka finančnih krogov in vojne industrije, ki da je v tem smislu organizirala vso propagando, ne -*ozna zemljepisne stvarnosti in zavrača t lo lekei>» zgodovinske Izkušnja « In tu pojavijo strašila s^are borbe proti Morganovi hiši in vojni industriji, ka- Dcbro pretehtamo vsako besedo, ki jo zapišem o, ter zavračamo z enako strogostjo vsako optimistično kakor vsako pesimistično misel. Najbolj kočljivo, najtežje in najvažnejše mesto* ima v bojni' črti Osi Italija. Zato svet gleda nanjo, bolj kakor vse drugo pa gleda nanjo njena useda. Ako b:do narod in Oborožene sile stoodstotno izvršile svojo dolžnost in se ne bodo dale vplivati po dramatičnosti takega kritičnega trenutka, smo rešeni, brezpogojno rešeni. Ob;čajno se pravi, da se Italija v tem trenutku bori za življenje ali za smrt, rečenica pa ni pravilna: Mi se borimo ali za smrt ali za veličino! če bomo premagani, nas bo doletela žalostna usoda, ki jo je keltski Brca določil premagancem. Postali bomo velik mednarodni hotel, v katerem nam bodo določena hlapčevska mesta. Ako pa nasprotno vzdržimo udarec, si nakopljemo sovraštvo neprijateljev in spoštovanje prijateljev, se bo otvorila pred narodom in plemenom sijajna prihodnost politične in gospodarske veličine Vsako razglabljanje, ki ne temelji na popolni zavesti italijanskega naroda, da je treba vzdržati za vsako ceno, je zmoten račun^ vreden Žida ali mešanca, ne pa Italijana. Kaj razumemo pod izrazom vzdržati? Odgcvor je enostaven. V velikih urah zgo-dovj.re postaja vse izredno enostavno in jasno. Vzdržati pomen; upreti se z levjim srcem vsakršnemu poizkusu sovražnika, da cjači letalsko obstreljevanje v svoji črni nadi, da bi nas s zvišanjem števila bomb spravil na kolena. Neapelj je bil bombardiran 76 krat in to dokazuje, da ni sile na svetu, ako kak narod trdno hoče vztrajati, ki bi ga primorala ukloniti hrbet. Ako b_> vsa Italija imela srce Neaplja, je anglosaška namera letalskega ustrahovanja obs>-jera, da se sramotno zaduši. Vzdržati pomeni, da se morajo v primeru izkrcanja vsi angleški, ameriški, avstralski novozelandski, francoski, senegalski, kanadski, jugoslovanski, brazilski ali črnski vojaki, ki se bodo drznili stopiti s svojimi umazanimi škornjj na posvečena tla Italije, pobJti za vsako ceno za vedno ter morajo obležati ,ra mestu, dokler ne napoči ura za njihov pokop. Kakršnakoli je lahko letalska, pomorska ali kopninska zaščita, ki jo bode imele te čete, treba jo je za vsako ceno vreči na zemljo k zadnjemu snu. Takrat bo sovražnik spoznal, da je zašel n pravega pota, ko ae je lotil Italije. Iz te ugotovitve bo izvajal petrebne posledce. Mi pa bomo imeli trojno zadoščenje, da smo rešili Italijo, čast plemena in usodo vojne. Seja pokrajinske p&dpsrne ustanove • Ljubljana, 1. julija. Včeraj se je na svojem sedežu sestal na seji odbor pola-ajinske podporne ustanove. Odbor je proučil upravni položaj podrejenih odborov in predsednik je obrazložil delo. ki ga. je ustanova izvršila v prvem polletju. w Nato je odbor odobril več sklepov, ki se nanašajo na financiranje odborov na deželi. K vprašanjem, ki so bila v razpravi, so se oglasili ljubljanski župan, zaupnica ženskega fašija in zastopniki sindikalnih organizacij. Podaljšanje policijske ure Ljubljana. 1. julija. Eksc. Visoki komisar je z odredbo, ki bo objavljena, določil, da Je začenši s 1. julijem tega leta prepoved kretanja v mejah bloka mesta Ljubljane določena od 23. do 5. ure, namesto od 22. do 5. ure. Cas zapiranja javnih obratov in javnih prireditev je določen v okviru mesta Ljubljane ob 22.30 namesto ob 21.30. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino dr. Giuseppe Lombrassa. Odgoditev manifestacije na uisivefsi Ljubljana, 1. julija. Vseučiliška organizacija poroča vsem članom, da je manifestacija, ki bi morala biti na'univerzi dne 2. t. m. popoldne, preložena. Gospodarstvo Ameriške izmišljotine Rim, 30. jun. s. Ameriški listi zvesto stopajo po stopnjah britanskih listov v serviranju sen* zacionalnih vesti o Italiji. Najnovejša bedasta izmišljotina ameriške stranke je vest. ki jo povzema britanski list »Daily Telegraph«. Gre namreč za neko poročilo agencije »Associated Press« iz Berna. V tem poročilu se celo govori o aretaciji »nad 7000 antifašistov in drugih disidentov« po italijanski policiji. Poročilo se dobesedno končuje takole: »Aretiranci so baje visoki fašistični funkcionarji, prefekti in več tisoč komunistov in antifašistov«. kor je tudi sdcer vsa Lipmanova knjiga polna strahu pred izolacijonizmom, ki danes ni več strah v tem smislu, da bi se Zedinjene države oddaljile cd svetovne politike, temveč neprimerno bolj utemeljeni strah, da bi se Amerika sama, torej osamljena, hotela polastiti vsega sveta. Zato Lipman tako vztrajno hvali »vrline« Angležev. Angleška je v ostalem tudi trditev, da bi mogla samo trdna zveza s Sovjetsko zvezo dati svetu nov red in da bi se zaradi te zveze zapadne države morale »žrtvovati« v korist Sovjetski zvezi. Sosedi Sovjetske zveze, piše Lipmcn, se morajo orlreči svojim samostojnim pobudam, odreči samostojni politiki in zavzeti nevtralno in pasivno stališče vse tja do skandinavskih držav in Švice. Ce je le mogoče, bi bilo treba vključiti v ta zavezniški sistem tudi Kitajsko. Angleži napovedujejo tej Lipmanovi knjigi prodoren uspeh, kakšna pa bo reakcija ameriški čitateljev, bomo šele videU. Za sedaj se zde preveč zapeljani po zapeljivi tezi o »ameriškem stoletju«, in vse preveč je bilo že spletenih niti v vseh smereh, takorekcč pred nosom Angležev samih, ki se ameriškim ambicijam po nadvladi v svetu zaradi svoje slabosti niso mogli upreti. Malo verjetno je, da bi sedaj Američani sprejeli ta načela angleških prijateljev, ki jih zagovarja žid Lipman, saj bi pomenila nekakšno samoomejitev Amerike, kakor odkrito trdi Lipman sam, ki govori o potrebi, da se postavijo meje »našim načrtom in našemu položaju v svetu.« (Le ultime no-tizie.) A____t>E CESPEDES: »NAZAJ NI POTI" junijski roman DK Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajoča, lalikotno, svežo virtuozno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovanjem in z jasnim etičnim občutjem. Roman nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temp'rament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno iščejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življenja in usode. V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 lir. ;!i£ PETEK, 27. JULIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi ;n napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12 30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročile Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Orkestralna glasba. 13.45: Pisana glasba. 14 00. Poročila v italijanščini. 14.10. Operna glasba na ploščah. 14.20: Orkester Cctra, vodi dirigent Barzizza. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Prenos za Bolgarijo 19 00: »Govorimo italijanske«, poučuje prof. dr. Stanko Lcben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Radie za družino. 21.05. Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini. 21.40: Koncert mezzosopran stke E. Karlovčeve. 22.10: Lahka glasba, vodi dirigent Pctral a. 22.45: Poročila v italijanščini. dbaina straža v fammihz&nl Evropi Podpolkovnik Benary piše v mariborskem dnevniku: Kakor ogromen utrjen jarek obliva Sredozemsko morje južno in jugovzhodno nabrežje Evrope. Ta jarek predstavlja nešteto nevarnost za mornarico, ki bi se drznila po morju približati nabrežju Francije, Italije in Balkana. Podmornice preže v globinah morja na svoj plen, stražne ladje vseh vrst in velikosti režejo valove, bojna letala prežijo iz zraka na svoje cilje, za katere imajo pripravljene torpeda in bombe. Niti borbeno izkušenemu in krepkemu nasprotniku ne bo lahko na tej poti preiti v napad. Pa tudi če bi bila vojna sreča sovražniku mila, tedaj ga čakajo na nabrežjih nove, morda še večje nevarnosti. Kajti kakor Norveška, Kanal in Atlantik, je tudi nabrežje Sredozemskega me rja obdano z utrjenimi braniki, katerih odporna moč narašča iz dneva v dan. Na tisoče rok je že tedre in mesece tukaj na delu. Kopljejo se jarki, zidajo betonski zidovi, nastajajo železni piloti in vse to je prepredeno z bodičasto žico ter z mrežami za preslepitev sovražnika. Nastajajo baterije, strojniška gnezda, opazovalnice in izvidniški stolpovi. žrela topov se dvigajo grozeče proti nebu. Strojnice groze iz strelnih lin, železne, žične in betonske ovire se vlečejo čez dune in morske čeri, na suhem pa se dvigajo oklepni zidovi in jarki, ki obrobljajo nabrežje. Vsa izkustva, ki so jVa stekli graditelji ob gradnji Atlantskega tra-nika, so bila tukaj uporabljena z največjim pridom. In tako tvori morje fronto zase, katerega je mogoče vsak čas spraviti v dosego topovskega ognja iz zaledja. Noben kotiček nabrežja m nezavarovan m storjeno je bilo vse, da se z bliskovito naglico onemogoči vsak poskus sovražnega izkrcanja na suhem. Narava je v neštetih primerih prišla graditeljem sama na pomoč. Na čereh, ki štrle visoko proti nebu, je bilo megeče zgraditi opazovališča in obrambne postojanke brez posebne uporabe železa in b3-tena. V notranjosti razčlenjenih zalivov, ki se na Balkanu globoko zajedajo v kop- ninsko ozemlje, so graditelji dovršili veliko delo. Kdor je v svetovni vojni napravil pot iz Kotora po ovinkih Lovčena na Ce-tinje, je lahko spoznal, kako pomaga narava utrjevalni umetnosti do uspeha s svojimi najpreprostejšimi sredstvi. Predpolje balkanskega nabrežja, Egej-sko morje, je poleg tega posejano z otoki in otočiči, ki so kakor nalašč ustvarjeni za oporišča. Ti otoki tvorijo pravcato zaporo za izkrcevanje s pomočjo mornarice, še dragocenejši prispevek pa nudi obrambi balkanskega nabrežja gorski sistem, ki teče včasih v več brazdah vzporedno z nabrežjem ter nudi pri obrambi terena izvrstne možnosti. Toda tudi obramba nabrežja ni omejena zgolj na pasivni odpair. Tudi tukaj so dane vse možnosti za izpad proti sovražniku, in zato je vse to pripravljeno za aktivno obrambo. Da umejo osne sile voditi udarce tako na morju, kakor v zraku, o tem so se sovražniki v zadnjih mesecih lahko prepričal:, ker so jih takšni udarci beleče zadeli. Tudi na kopnem se bo moral sovražnik sprijazniti s podobnimi izkustvi, če bo treba. Tam bi se v kratkem ponovili proti njemu proti-sunki gibljivih rezerv, ki so v stanju pripravljenosti za obrežnimi postojankami. Načrtno izgrajeno cestno omrežje nudi vso sigurnost, da se rezerve pri alarmu v najkrajšem času lahko premestijo na odsek vdora. Izkustva pri Dieppu in S. Nazaireu so bila v tem pogledu za nemško vojaško vodstvo prav dragocena. Vojna mornarica ima v svetu otokov ter kopenskih zalivov vzhodnega dela Sredozemskega morja več nego dovolj skrivališč, iz katerih vojne ladje lahko iznenada napadejo sovražnika. Tudi letališča za napade iz zraka so povsod pripravljena, da prispevajo svoj delež k obrambi. Na široko razpredena obveščevalna služba jamči, da bo sodelovanje med kopensko vojsko, pomorskimi oddelki ter letalstvom kar najbolj mogoče uspešna ter s« bo po stanju razmer udejstvovala z aktivno ali pasivno obramb?. Tako bo sovražnik, če bi se drznil napasti na jugovzhodu, tudi naletel na graniten odpor. Podaljšana veljavnost povišanih rent Pokojninskega zavoda za nameščence Upoštevajoč, da še vedno obstoje pogoji, zaradi katerih so bile pokojpine zvišane in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o podaljšanju rokov iz naredbe z dne 16. julija 1942-XX, št. 150. s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Naredba, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30. junija 1.1. in je & tem dnem stopila v veljavo, določa naslednje: Veljavnost določb čl. 2. in 13. naredbe z dne 16. julija 1942»XX, št. 150, s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev se podaljšuje za ves čas sedanje vojne. Po čl. 2. lanske naredbe so bile za dobo enega leta, od 1. julija 1942. invalidske, starostne in vdovske rente zvišane za 30°/o z dodatkom 80 lir za vsakega otroka pod 18 let starosti, kakor tudi za ženo. ki ne prejema po= kojnine ali plače ali ne opravlja kakršne koli obrti ali trgovine, ednosno z dodatkom 60 lir za vsakega otroka do 18 let pri vdovfckih rentah. S čl. 13. pa je bil Pokojninski zavod za nameščence pooblaščen za dobo enega leta, da predpisuje poslodavccm v oddelku za obvezno in neobvezno zavarovanje kakor tudi prostovoljnim zavarovancem doklado na mesečni zavarovani prispevek v višini 2 °/c zavarovanih prejemkov. Z nevo naredbo so določbe o povišanju rent in o pobiranju doklade, ki so bile prvotno predpisane za eno leto. podaljšane za ves čas sedanje vojne. Predpisi o oddaji surovih kož so razširjali na kunčje in zajčje kože Smatra ječ za umestno, da se raztegnejo določbe, ki veljajo za goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, tudi na kunčje in zajčje kože in da se te določbe same spremenijo, kol kor gre za kazni proti krš:teljem. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX št. 102 s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 30. junija t. 1. in je s tem dnem stopila v veljavo. Določbe naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož se razširjajo tudi na kože divjih ali domačih kuncev in zajcev. (Kunčje in zajčje kože se morajo oddati pooblaščenemu trgovcu svojega okraja, in sicer v 10 dneh, odkar je bila žival zaklara ali odrta, pooblaščeni trgovec pa mora mesečno prijavljati Visokemu komi-sariatu tudi odkup kunčjih in zajčjih kož. Kunčje jn zajčje kože smejo odslej pooblaščeni trgovci odstopati strojarnam samo na podlagi dobavnic, ki jih izda Pokrajinski svet korporaoij. Tudi predpisi za prevoz surovih kož in za strojenje ter za prodajo strojenih kož so razširjeni na kunčje in zajčje kože.) V 10 dneh, ko stopi ta naredba v veljavo. morajo trgov:nske, industrijske, rokodelske in zadružne tvrdke, razne ustanove in zbiralci ter vobče vsi, ki imajo po katerem koli naslovu surove ali strojene kože domačih ali djvjih kuncev in zajcev, prijaviti V;6okcmu komisariatu, oddelku VIII., njih količino po teži, številu in kakovosti. Prijava se mara vložiti tudi, če so kože že predane. Pro zvajalci kunčjih in zajčj'h kož sme- j jo pridržati vsako leto za družinske potre- 1 be toliko kož za vsako rodbino, kolikor jih določi Visck; komisariat, oddelek VIII. Razveljavljajo se 2., 3. in 4. odstavek čl. 17. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. (kazenske določbe). Kršitelji določb te naredbo kakor tudi določb naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX se kaznujejo po postopku iz naredbe dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denarju do 5000 lir sli z zaporom do 2 mesecev. V hujšh primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor in se lahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Ob začasnem odvzemu obrtne prav'ce se morajo nameščenim delojemnikom nadalje plačevati plače in mezde, državi, pokrajini in cbčnam pa davki in takse. bakra in bakrenih zlitin v nemških pivovarnah. Predpis se nanaša tako na nove naprave kakor tudi na rabljene in izločene dele. = Na Hrvatskem razpolaga država m vsem pridelkom žita, stročnic in krompirja. Te dni je izšla na Hrvatskem zakonska odredba, po kateri se stavi na mo-nopolsko razpolago države letošnji pridelek pšenice, rži, soržice. ječmena, ovsa, ajde. Drosa in koruze skupaj s proizvodi pridobljenimi iz tega žita. kakor tudi pridelek fižola, graha, grahovice, boba in leče ter pridelek krompirja. Ves ta pridelek, s katerim monopolsko razpolaga država, je rezerviran za potrebe narodnega gospodarstva in smejo proizvajalci s temi pridelki razpolagati le na podlagi predpisa te naredbe in naredb, ki bodo izdane na podlagi pooblastil iz te naredbe. Proizvajalci so dolžni na poziv oblastev izročiti državi po predpisani ceni. v določenem času in na določenem mestu svoje pridelke. Monopolsko razpolaganje države s temi pridelki obstoja v tem, da z vsemi proizvedenimi količinami izključno razpolaga država. Minister narodnega gospodarstva je s to naredbo dobil tudi pooblastilo, da razširi predpise na druge kmetijske proizvode. Podrobnosti o načinu oddaje pridelka bo predpisal gospodarski minister. Naredba vsebuje tudi predpise glede kontrole pridelka, predelave in razdelitve. Denarne kazni so zelo stroge in je predvidena poleg zapora do 6 mesecev denarna kazen do 500.000 kun. V hujših primerih je vrhu tega predvidena kazen prisilnega dela in internacije v zbiralnih in-delovnih taboriščih. Pridelovalci, ki ne oddajo svojih proizvodov bodo vrhu tega1 izključeni od dobave racioniranih proizvodov, če pa nadpolovična večina proizvajalcev določene vasi ali občine ne zadosti oddajni dolžnosti, se lahko občini odmeri tudi kontribucija v višini 50kratne cene neoddanih proizvodov. =■= Luksuzni dunavski parnik »Kara-djordje« izročen Madžarski. Pred dnevi smo poročali, da bo Madžarska dobila večje število dunavskih ladij, ki so pred prvo svetovno vojno pripadale Madžarski in so bile leta 1918 prideljene Jugoslaviji, med njimi tudi znani luksuzni parnik »Karadjordje«, ki je prej nosil ime »Fran Josip I.«. Zdaj poročajo iz Budimpešte, da je bil na podlagi dogovora med nemško' in madžarsko vlado parnik »Karadjordje« te dni že izročen Madžarski in bo uvrščen v madžarski plovni park pod starim imenom. = Dalekosežni bolgarski valutni ukrepi. Iz Sofije poročajo, da je bila izdana naredba, po kateri se vzamejo iz prometa bankovci po 1000 in 5000 levov stare emisije. Zamenjava bo trajala do 20 septembra. Ob priliki te zamenjave bodo imetniki označenih velikih bankovcev prejeli 60%. zneska v bankovcih po 500 levov in manjših bankovcih, za ostalih 40% pa bodo dobili zakladne bone. Po 20. septembru bodo bankovci po 1000 in 5000 levov brez vrednosti. 2e pred meseci je bolgarska vlada odredila, da se pri večjih plač'lih del zneska plača v 3% državnih bonih. Nedavno je bila ta določba v toliko razširjena, da je vsakdo dolžan vzeti v plačilo te zakladne bone po nominalni vrednosti s pribitkem naraslih obresti. Vlada je izdala prisilni tečaj zaradi tega. ker se je v prometu pojavil disažijo zakladnih bonov. Razlog za zamenjavo V3-likih bankovcev ni morda v tem, da bi državna blagajna potrebovala nova denarna sredstva, saj ima pri Narodni banki velika dobroimetja, pač pa je namen te ureditve, da se prepreči nadaljnje naraščanje obtoka bankovcev, ki je v zadnjih letih precej narasel ob istočasnem povečanju deviznih rezerv, med katere se po lanski spremembi zakona o Narodni banki štejejo tudi klirinška dobroimetja predvsem v Nemčiji. = Obdelava opuščenih kmetij v Franciji. Da se poveča kmetijska proizvodnja je francoska vlada izdala zakon, po katerem se smejo opuščena posestva ali neobdelana polja prisilno obdelati. Država sme vrhu tega neobdelano zemljo razlastiti odnosno zemljišče prodati ali dati v zakup. Za obdelavo takih zemljišč potrebne delovne moči lahko francosko kmetijsko ministrstvo rekvirira v okviru predpisov za delovno službo. V ta namen se lahko pritegnejo moški od 16. do 60. leta in žene brez otrok od 17. do 50. leta. Gospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva. Rimski zavod Banca Nazionale del Lavoro navaja v svojem letnem poročilu, da odpade od čistega dobička 39.3 milijona Ur 28 milijonov lir na bančni oddelek, 4.3 milijona lir na oddelek za hipotekami kredit, 5 milijonov lir na oidelek za filmski kredit ln 2 milijona lir na oddelek za gostinski kredit. Na glavnico za posamezne oddelke bo izplačana 4% dividenda, le na glavnico oddelka za gostinski kredit bo znašala divirlenda 2o/o. Z letošnjimi dotacijami bodo rezerve bančnega oddelka dosegle 50.7 milijona lir, rezerve oddelka za hipotekami kredit 38.5 milijona lir, rezerve oddelka za filmski kredit 18.8 milijona lir in rezerve oddelka za gostinski kredit 1.1 milijona lir. Po izvršenem zvišanju glavnice od 400 na 498 milijonov lir in po upoštevanju vseh skladov zavoda in posameznih oddelkov znašajo lastna sredstva zavoda 1-04 milijarde lir (prejšnje 581 milijonov). Hranilne vloge so ob koncu lanskega leta prekoračile 9 milijard lir. — Nedavno s pomočjo tvrdke Fiat v Turinu in tvrJke Ansaldo v Genovi ustanovljena družba za dviganje ladij Ente Ri-cuperi Tolone, ki bo dvigala ladje na področju luke v Toulonu, Je bila pooblaščena, da s sklepom upravnega odbora po potrebi dvigne glavnico od 1 na 30 milijonov lir. — Italijanska družba za plovbo na Dunavu Societa Italiana di Navigazione Danubia v Rimu je pri glavnici 10 milijonov lir že v drugem letu dvojega poslovanja dosegla 847.000 lir čistega dobička (prejšnje leto 491.000 lir). = Iz zadružnega registra. Pri Kreditni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine je bil izbrisan član upravnega odbora Franc Skof, vpisan pa Jože Repina, oficial drž. železnic v Ljubljani. — Pri Produktivni zadrugi čevljarskih mojstrov je bil izbrisan član upravnega odbora Andrej Jevec, vpisan pa Josip Prežern. čevljar v Ljubljani. — Zapora bakrenih kotlov v nemških pivovarnah, s posebno naredbo nemškega^ državnega urada za železo in kovine so^ bili stavljeni pod zaporo vsi predmeti iz reograf; ing. p. Golov in. GLEDALIŠČE drama Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota. 3. julija, ob 18.30; Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30; Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. * C. G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih, ki ima za snov zakonski trikotnik in v njem nastajajoče konflikte med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massari — J. Ko-vič. Magda, njegova žena — Saričeva. Gu-ido Fiore — Nakrst, gospa Ferrante, Mag-dina mati — Nablocka Putjatova, Antonio. sluga — Kosič. Režiser: prof. O. Šest. Drama pripravlja kot zadnjo premiero pred sklepom letošnje sezone A. Strind-berga »Nevesto s krono«. Delo je simbolen prikaz življenja in se poslužuje pravljičnih prvin s katerimi podpira dejanje, v katerem se borita v življenju dobro in zlo. V glavnih vlogah: Saričeva. Danilova, Jan, Ra-karjeva, Debevec, nadalje Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar Režija bo Debevčeva. OPERA Četrtek, 1. julija, ob 18: T^ha voda. Opereta. Red Četrtek. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18: Predana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * G. Pietri: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Uliks. kočijaž — Zupan, Roza. njegova žena — Poličeva. Anita, njuna hči — Mlejnikova. Ida, njuna hči — N. Stritarjeva. Cecchino, mizar — Kristančič, Stinchi, konjski hlapec — M. Sandn, Alfred. eleganten mladenič — B. Sancin, Has-drubal, odvetnik — Anžlovar, Brigatti, re-porter — Rus. ženin — Pianecki. nevesta — Koširjeva, tast — Simo^tfč. dekle — Jeronova, sosedi — Škrjančev? in Mauser-jeva. Dirigent: R. Simoniti. režiser m ko- JUTRO« št. 145 3 Pefet, 1 TU TKS-XJDt i k d * Smernice ministra Polverelliji za kinematografsko proizvodnjo. Minister za ljudsko kulturo Polverelli je skiieal na sestanek pristojne činitelje za kinematografsko prcaJ.vodiijo v Italiji, katerim je podal poročilo o položaju italijanske kinematografije v sedanjem trenutku, obenem pa je naznačil smernice za bodeče delo. Vobče se lahko naglasi, da se italijanska filmska produkcij postopoma izboljšuje. V prihodnje bodo mors.li kinematografski proizvajalci še bolj paziti na to, da izločijo vse tuje vplive, kajti tudi za kino velja to, kar za druge panoge, da morajo predstavljati v prvi vrsti italijansko življenje, civilizacijo, značaj in genij italijanske rase. * Sestanek italijansko-nemške komisije za tisk v Benetkah. Lansko leto imenovana komisija za tehnični in periodični tisk je imela te dni v Benetkah sestanek, na katerem so pretresali praviia mednarodne federacije tehničnega in periodičnega tiska, kakor si ga zamišljajo predstavniki držav Osi. Sesti.inka so se udeležili predstavniki Italije in Nemčije. Predložen je bil osnutek pravil, ki ga bedo sedaj morali odobriti še iul pristojnih mestih v Rimu in Berlinu. * Leopardijeva proslava. V Recanaitiju so priredili prošle dni proslavo pesnika Leo-pardija. Proslava se ie vršila ob rojstnem dnevu Giacoma Leopardija, o katerem je imel predavanje prof. Mario Apolonio. * Smrt viteza železnega križa. S poleta proti sovraižniku se ni več vrnil stotnik Diater Fink, volja lovskega krdela, ki ga je Hitler 14. marca letos odlikoval z viteškim križcem železnega križa. * Prampolini je prejel 50.000 lir nagrade. Te dni je bila podeljena fu turisti enemu slikarju Enricu Prampoliniju nagrada 50.000 lir. Ta nagrada se podeljuje samo upodabljajočim umetnikom futuristične smeri. Prampolini se udejstvuje kot slikar in kipar. * Sprejem gojencev v vojno akademijo. .Vojno ministrstvo v Rimu razpisuje na,tečaj za sprejem gojencev v prvi letnik vojne akademije. Gojenci, ki dovrše to šolo, se uiTSte v vojsko v činu podporočnika. * Smrt matere salezijanskih nun. V Nizzi Monferratu je umrla mati salezijanskih nun Luiza. Maria Vascheti, generalna su-periorka selezijanskega reda. P' ;kojnica je bila po vrstnem redu tretja superiorka imenovanega reda. Pokopa di so j o v Nizzi Monferratu. * Dodeljevanje testenin in riža <>d 1. avgusta dalje. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove poroča, da se bo s 1. avgustom .t. L začelo razdeljevanje testenin in riža takole: v Piemontu, Lombardiji, treh BenečijaIh ter Emiliji bodo prejeli potrošniki po 1.500 g testenin in 500 g riža, v Liguriji, Tosca-ni, Marca h, TJmbriji in Lazi ju prejmejo potrošniki po 1700 g testenin in 300 g riža na osebo. V Ambruzzih, Campagni, Pugli-jah, Lucaniji in Catobriji bodo prejeli po-treanaki po "400 g testenin in 100 g riža, prebivalstvo na Siciliji in Sardiniji pa bo prejelo po 2500 g testenin na osebo. * Uspešen zaključek alpin-sfeega plezalnega tečaja. Alpinistična šola >; Emili o Co-mici« v Triestu je priredila plezalni tečaj 2a mlade alpiniste. Te dni je bil tečaj zaključen s skupnim pohodom na Jof Fuasrd v Julijskih Alpah. Mladi alpinisti so naskok na vršac izvršili z velikim elanom in so pokazali pri tem vse potrebno tehnično znanje. Pohod je trajal v najhitrejšem primeru 7, v najdaljšem pa 9 ur. * .Zastrupljenje s pečkami marelic. Iz Napolija poročajo, o štivilnih primerih za-strupljenja zar&di zauživanja jedrc, ki jih vsebujejo marelične pečke. Jedrca v mare-lični pečki vsebujejo prusko kislino, ki je organizmu zelo škodljiva. V zadnjem času so morali sprejeti v neapeljsko bolnišnico več otrok, ki kažejo resne znake zastrup-ljenja zaa-adi Uživanja jedrc mareličnih pečk, * Služkinja jc ukradla milijon lir vreden prstan. Gospa Lina Perelli Paradisi iz Milana je te dni ovadila pristojni oblasti 22-let.no služkinjo Marijo Villa, ker ji je pri selitvi ukradla milijon lir vreden prstan. Policija je služkinjo prijela ter jo zaslišala. ,V začetku je te.jila, pozneje pa je tatvino priznala. 3!i& je obsojena na eno leto ječe ki 1.600 lir gtoDe. Romane »Dobre knjige« dobite po znatno zmžani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel sin lekarnarja v Mostah g. Franci Gartus. K večnemu počitku bedo pokojnika spremili v petek ob pol 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 29. junija je po hudi in mučni bolezni v 68. letu starosti preminila posestnica in trgovka ga. Frančiška Treven. Zapušča sina Rafaela, hčerko Marijo, poročeno Rupnik, in drugo sorodstvo. Pogreb blage p:kojnice bo v petek ob pol 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Po celodnevnem deževju spet malo sonca. Težko si človek predstavlja, da v poletnem času neprekinjeno dežuje ves dan. Vendar smo to včeraj sami doživeli. Od zgodnjega jutra daleč tja v noč je skoraj neprenehoma deževalo. Ozračje se je močno ohladilo in je bil dan bolj primeren za pozno jesen, kakor pa za začetek poletja. Včeraj se je vreme obrnilo malo na boljše. Prenehalo je deževati in izza oblakov je zdaj pa zdaj posijalo tudi sonce. Barometer pa še ne naznanja trajnega izboljšanja vremena. Zračni tlak je še zmerom razmeroma nizek. V sredo, ko nas je kar malo zeblo, je znašala maksimalna temperatura 14.8° C, do četrtka pa se je ozračje še chladilo na 11« C. u— Predsedstvo zavoda za italijansko omiko javlja, da bodo vsak torek in petek od 2. julija do 7. avgusta odprte dvarane zavoda članom od 8. do 12. za čitanje in za knjižnico. Od 9. do 14. avgusta bodo vpisi v poletne tečaje ,ki se bodo pravi-lcma začeli 16. istega meseca. u— Ob pričeku drugega polletja je začel v »Domovini« izhajati zanimiv roman iz zdravniškega življenja »Obsedenec«. Poleg romana prinaša »Domovina« v vsaki številki mnogo drugega zabavnega čti-va, črtice in članke ter različen koristni pouk. V posebno razvedrilo je velika križanka. gospodinjam pa je posvečena posebna rubrika. »Domovina« je najcenejši slovenski družinski zabavnik in se je močno razširila tudi v Ljubljani. Naročnina za po lleta stane samo 12 lir, posamezna številka pa stane 60 centesimov. Pišite z dopisnico na upravo »Domovine«, Ljubljana, Puccinijeva 5. u— Vabilo na občni zbor Tiskovne zadruge z. z o. j., ki bo v petek, dne 16. julija, ob pol 6. popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadruge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red običajen. — Ako skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, bo pol ure nato na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-stro. kovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 4. do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šele, Kongresni trg 2. u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. Čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna meteda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. Informacije in vasovanje dnevno do 19. ure. u— Pralni prašek »Novi radion«, ki se je pojavil na trgu z rdečo etiketo, rumenimi žarki in z belim tiskom, ni izdelek tvrdke Georg Schicht d. d., ki začasno »Radion«-a ne izdeluje. u— Učite se strojepisja! Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek, 5. julija. — Pouk je dapoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisni ca, raznovrstni stroji. — Informacije In prijave dnevno: Trgovsko učllišče »Chrl. stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pouk modernih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. Italijanščine, nemščine itd. se lahko hitro ln praktično naučite v naših 3mesečnlh počitniških tečajih. Združen pc«uk slovnice in konver-zacije. Primerno za dijake in ostale, ki hočejo pametno izkoristiti čas počitnic. Dopoldanske, popoldanske in večerne ure po izbiri. Začetek 7. julija. Honorar nizek Prijave dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. ure. Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. »DOLOREX« tablete proti migreni. — V lekarnah Lir 2.50. u_ stenografski tečaj za začetnice *n napredne prične znova v ponedeljek, dne 5. julija. Korespondenčno in debatno pismo. Bizopisne vaje po diktatu. — Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učališče »Christofov učni zar vod«, Domobranska 15. u— Tschamba Fii ubrani sončarico ter se po njem dobljena rjava koža nikdar ne lupi. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Z Gorenjskega Miha Ojcl umrl. Gorenjski tednik poroča, da je v Kranjski gori umrl v 76. letu starosti na posle.licah težke, a kratke bolezni znani nadlovec Miha Ojcl. Pokojnega so imeli zaradi njegove prijaznosti in strokovnega znanja vsi radi. Bil je oče 16 otrok, od katerih jih 11 še živi. Svojo lovsko službo je opravljal do zadnjega, dokler ga ni bolezen položila na posteljo. Zborovanje stranke v Kamniku. Dne 19. in 20. junija je bilo v Kamniku okrožno delovno zborovanje narodno socialistične stranke. Po razvitju zastave so poreč a 11 okrožnemu vodji Pilzu krajevni skupinski vodje, ki jim je dal navolila za bodoče delo. Popoldne so poročali sodelavci okrožnega štaba iz svojih delovnih področij, Zborovanje se je pričelo v nedeljo z izvajanji člana Stranke Piihringerja o narodni kartoteki. Nato je govoril dr. Holzl o pravnem svetovalcu in podal nekatera dragocena pojasnila. Ob zaključku zborovanja, ki so se ga udeležili tuli predstavniki Oborožene Sile, je govoril okrožni vodja Pilz o političnem položaju. Tečaji Rdečega križa v Kranju. Dne 1. julija se je začel v Kranju izobraževalni tečaj Rdečega križa, v katerem bodo dobili udeleženci osnovne pojme o zdravstvu, Tečaji so brezplačni in jih vodi zdravnik. Spodnje štajersko Smrt zveste Strankine članice. V Lipnici je umrla ga. Ana Koflerjeva, vdova po uradniku južne železnice. DočakaHa je starost 81 let. Bila je navdušena Strankina pristašinja in je tako vzgojila tudi svoje otroke. Dve hčerki sta> že umrli, sinova pa sta še vedno delovna Strankina voditelja,. K upepelitvi je prišel v Gradec gauleiter Uiberreither v spremstvu uradnega šl? "onega vodje Semetza. Pokojnici so poklonili mnogo vencev, med njimi tudi venec okrožnega vodje Tomaschitza. Sprememba krajevnih imen. »Marbur-ger Zeitung« z dne 30. junija objavlja celo vrsto krajevnih imen na Spodnjem štajerskem, ki so bila spremenjena, ker niso imela nemškega značaja. Spremenjena imena bamo objavili v jutrišnji številki. Novi grob«vi. V Radečah pri Zidanem mostu je pred dnevi umrla ga. Petra Le-nardičeva, rojena Lenardič. Dočakala je starost 58 let. Rajnka je že nekaj časa bolehala, toda nihče ni mislil, da se bo morala tako zgodaj posloviti cd življenja. Zato je namesto cvetja na grob prejela od svojih najdražjih čestitko za god. Pokojna je bila skrbna in dobra mati. Zapustila je hčerko Slavico ter sinova Staneta in Cirila. Naj ji bo lahka domača žemljica! Njenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. — V Mariboru je umrl 351etni železostrugar Gustav Storn. Njegovo truplo so prepeljali v Hamburg. Nadalje sta umrla v Mariboru 641etni sc-dar Leopold Kobale iz Marenberga in pod-uradnik Štefan šmlgoc. V Veržeju je po kratkem trpljenju umrl uradnik preselje-valne družbe Ivan Perko. Nova dekliška voditeljica v Celju. V nedeljo je bilo v slavnostni dvorani Okrožnega doma v Celju slovo okrožne dekliške voditeljice Trude Nitschejeve, uvedena pa je bila nova dekliška voditeljica Elfrida Miklauova. Govorile so funkcionarke dekliških krožkov in okrožni vodja Dorfmeister. Odhajajoči dekliški voditeljici Nitschejevi je bil izročen spominski album, umetniška Serventi di n ostri grossi calibri costierl provvedono alla pulizia ed al maseheramento del pezzi — Strežniki težkih Italijanskih obalnih topov pri snaženju in markiranju KULTURNI PREGLED Igralska umetussž na produkciji Glasbesie Akadesaije Glasbena akademija je zaključila serijo letošnjih posebno uspelih sklepnih produkcij z večerom igralske umetnosti. Mala filharmc-nična dvorana je komaj mogla sprejeti občinstvo, ki se ga je kar trlo na razpoložljivih mestih. Potemtakem se je tudi v tem primeru pokazalo veliko zanimanje, kakor sploh za vse prireditve Glasbene akademije, saj so se odlikovale vsepovprek po skrbni pripravljenosti in večidel dobro izbranem programu. Večer igralske umetnosti nas je seznanil z izbranimi gojenci Srednje glasbene šole in Glasbene akademije; na obeh zavodih poučuje igralsko umetnost kot hon. profesor šef-režiser Drž. gledališča Ciril Debevec, čigar šola je vtisnila vsemu večeru pregnanten značaj. O smernicah in metodah te šole je priobčil g. Debevec v stolpcih našega lista tako temeljito pojasnilo, da bi bilo odveč, če bi v okviru tega poročila označevali poglavitne karakteristike te šole. ki jo vodi naš najbolj poklicani igralsko-umetniški teoretik in izkušeni praktik. Nastopi izbranih gojenk in gojencev De-bevčeve šole so v glavnem pokazali oblikovanje tistih lastnosti in pogojev, ki šele pripravljajo tla razvoju umetniško-kreativne igralske individualnosti. Tako smo mogli videti, kako uspešno se poučuje v tej šoli govorilna tehnika skupaj z začetki smotrne vzgoje telesnih gibov, posebej še mimike in obvladanja glasu, dalje s pripravo za pravilen in zadostno niansiran govor, pa za dobro izgovarjavo z njeno intonacijo in vokalno barvo, stvarmi. ki prav v slovenskem jeziku delajo. mnogim znatne težave, kar slišimo včasi celo na odru našega reprezentativnega gledališča. Ker so na sredinem večeru nastopili poleg gojencev srednje glasbene šole učenke in učenci drugega letnika Glasbene akademije, ni bilo videti primerov izgraditve in oblikovanja različnih značajev in zato tudi ne skupinske igre. V tem pogledu se je ta produkcija razločevala od nekdanjih poizkusov, ko so se gojenci kake igralske šole takoj predstavili v lažji igri ali v celotnih skupinskih prizorih, maskirani in kostumirani. Morda je to nekoliko razočaralo tega ali onega iz občinstva, kakor je z druge strani res, da je bil v celotnem vtisku s te prireditve tudi občutek monotonosti. Ta občutek je povečavalo še to. da imajo gojenke in gojenci preočiten pečat Debevčevega vzora recitiranja, da se torej še pretesno oklepajo svojega mojstra in kažejo — razen morda v enem primeru — premalo individualizacije. Z druge strani pa velja, da je treba v šoli oblikovati po nekih znanstvenih načelih in da šola ni oder, marveč samo priprava za oder. in kdor bo bolje obvladoval vsa igralska izrazila, bo tem popolnejši v razvoju tiste umetniške osebnosti, ki je in ostane umetnikova poglavitna značilnost in ki je ne more brez naravnih pogojev ustvariti nobena, še tako dobra šola. Zato je igralsko-vzgojna politika g. Debevca nedvomno boljša in temeljitejša. čeprav morda manj popularna, kakor je bila teorija in praksa igralske vzgoje pri raznih predhodnikih. O nje končnih rezlutatih pa bo mogoče soditi šele tedaj, ko se bodo prvi igralski absolventi GA včlenili v naš dramski an-sambl in se preizkusili v tekmi s tovariši, ki niso bili deležni tako smotrne strokovno šolske vzgoje. Odločuje, kakor v takih primerih vedno, življenjska uporabnost, ne pa teoretska pripravljenost Recitacijski večer gojenk in gojencev GA je bil razdeljen v dva dela. Prvi je bil v celoti odmerjen genialnemu začetniku naše sodobne poezije Prešernu, kar je bilo popolnoma pravilno, saj je Prešernova pesniška beseda tudi v auditivni obliki tako razčlenjena in bogata ter dopušča toliko izraznih doživljajskih odtenkov, da je posebno hvaležna za take nastope. Recitacije posameznih pesmi so seveda pokazale bolj šolanje glasu in govorilno tehniko kakor pa osebno doživljanje. (V tem pogledu spominja šolanje v igralstvu na šolanje v muziki). Iz Srednje glasbene šole sta nastopili dve simpatično učinkujoči gojenki: Alenčica Svetel in Nataša G o 1 i a ter Marijan B e -n e d i č i č , iz drugega letnika GA pa Polona Mazovec, dr. Milan Pa vi o v-č i č, Lojze T r d a n in Jože Tiran. Vsi so pokazali znatn^ glasovno in formalno kulturo in dobre nastavke za nadaljnji razvoj, vendar se je zdelo, da je bilo v Jožetu Tiranu še največ tistega osebnega in spontanega elementa, za katerim slutimo silo razvijajoče se kreativne osebnosti. V drugem delu večera so nastopili nekateri izmed teh z epizodami iz posameznih iger. Tako je Marijan Be-nedičič recitiral poročilo služabnika iz Kralja Edipa, Polona Mazovec je nastopila s slovesom Antigone. Lojze Trdan je podal povest Matsua iz Klabundove igre, Jože Tiran pa Mortimerjev odlomek iz Marije Stuart. Težišče nastopa je bilo seveda še vedno v kvalitetah govora, vendar so se mogle pokazati že nekatere ču-stveno-doživljajske osnove. — Občinstvo je z očitnim zanimanjem zasledovalo potek prireditve in je po posameznih nastopih izrekalo s ploskanjem svoje priznanje. Prireditvi so prisostvovali tudi nekateri odlični igralci in drugi ljubitelji naše dramske umetnosti. slika in mnogo šopkov cvetja. Elfrida Miklauova, ki je prevzela njeno mesto, se je zaobljubila, da bo Spodnještajerke privedla v nemško ljudsko skupnost. Za 5. poletne igre Hitlerjeve mladine, ki bodo v dneh od 30. junija do 4. julija v Mariboru, pričakujejo mnogo goltov. Okrožni vodja Knaus je zato pozval Mariborčane, naj v teh dneh izobesijo zastave. Nesreče. 571etni prekajevalec P.udolf VVeile iz Maribora je padel zaradi slabo zaprtih vrat iz svojega avtomobila, na cesto in se močno potolkel po glavi. 61etna hčerka kovača Ema. Gin sova iz Marenberga je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. Ponesrečenca so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Smrtna, nesreča na progi. V Za bukovju pri Pamečah stanujoči cc-stni deiavec Jožef Pur t se je " ! z motornim kolesom proti Slovenjemu Gradcu. Ko je prečkal železniški prelaz, ni opazil, fin prihaja od Velenja lokomotiva. Stroj je zgrabil mctociklista in ga vlekel 9 m daleč, kjer je Pust obležal s smrtnimi poškodbami. 0^.7'čni itaMj.anski gestje v Zagrebu. V soboto so prispeli v hrvatsko prestolnico na službeni obisk odlični predstavniki italijanskih kulturnih in političnih krogov. Med gosti so prosvetni minister Biggini, minister Attilio de Cicco in senator Balbino Giuliano. Po službenem obisku pri hrvatskih oblastvih so gostje prisostvovali tudi svečanostim zaključka šolskega leta Zavoda za italijansko kulturo. Odlikovan je finančnega ministra dr. Fili-paneiča. V prostorih italijanskega poslaništva v Zagrebu je izročil poslanik Raffaello Casertano hrvatskemu finančnemu ministru dr. Antonu Filipančiču red Italijanske krone z zvez i o, s katarim ga je odlikoval Kralj in Cesar. Akademski kipar Joža Turka'j umrl. Hrvatsko kiparstvo je v kratkem času zadel že drugi težak udarec. Po smrti kiparja Ive Lozice se je zdaj poslovil od Ivan Župančič f Ni Se minilo, leto dni, ko je šolski upravitelj v poko;'u Ivan Zupančič praznoval 70 letnico svojega rojstva, za svoja leta še dovolj krepak, da bi lahko dočakal še nadaljnje življenjske jubileje. Toda usoda je odločila drugače in poklicala Ivana Župančiča iz življenja še preden je izpolnil svoje 71. leto. Pokojnik je bil dojna iz rudarske hiše v Idrii, kjer je končal tudi ljudsko šolo. Ker je bil nadarjen, ga je oče poslal študirat v Ljubljano. Tu je po nižjih razredih gimnazije šel na učiteljišče, kjer je pred 50 leti maturiral. Prvo službeno mesto je Ivan Župančič dobil v Hctiču. od koder je bil premešče.n na Kolovrat jn potem k Sv. Vidu nad Cerknico. Od tam ga je služba zanesla na Gorenjsko. Celih 18 let je bil učitelj v Ratečah, potem pa je spet dolgo dobo 13 let preživel v Preserjih pri Ljubljani, kjer jc bii kot žclski upravitelj tudi upokojen. Povsod, kjer je služboval pekojnilt, je bil pri ljudstvu priljubljen. Saj ni bil samo dober učitelj, ampak tudi plemenit človek in ljubezniv tovariš. Mladina, ki ji je bil pravi oče, ga jc imela zlasti rada. Odrasli pa so ga spoštoval; in cenili, ker je imel vedno dovolj časa tudi za gospodarski in kulturni napredek naše vasi. Na vseh svojih službenih mestih je bil središče presvetnega življenja. Z veseljem se je posvečal zlasti glasbi in petju. V Preserju, kjer je nazadnje služboval, je ustanovil tudj pevski zbor. V zasebnem ž:vljen;u je bil pokojni Ivan Župančič skromen, odkritega značaja i>n prijeten družabnik. V vsaki družbi so ga z veseljem pozdvavili, zato ga bodo težko pogrešali. Pcsebno hudo pa je njegova smrt prizadela pokojnikovo družino, ki ji izrekamo naše iskreno sožalje. Za njim žalujejo soproga Pavla, hčerki Vida in Nataša ter sin Uroš. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 15. iz kapelice sv. Petra na 2i-1-ih na pakopalšče k Sv. Kr žu. Naj mu bo lahka žemljica! življenja Joža Turkalj, ki je dočakal 53 let. Pokojnik je končal umetniško šolo v Zagrebu, potem pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Firenci in Rimu. Razstavljal je v vseh velikih evropskih mestih. Za domovino je padel. Dne 13. junija je v Doljanih izgubil svoje mlado življenje v borbi pehotni zastavnik Josip Sleh-ta. Smrt ga je dohitela v 21. letu starosti. Truplo pokojnika so pokopali na pokopališču v Daru vam. Diplomirane sestre pomočnice. Kakor znano je v Zagrebu šola za sestre-pomoč-nice. Po najnovejših podatkih je omenjeni zavod doslej končalo 283 gojenk. Nove cone hrvatskim listom. Od 1. julija stanejo v prodaji »Hrvatski Narod«, »Nova Hrvatska«, »Gospodarstvo«, »Novine« ln osiješki »Hrvatski list« 6 kun izvod, posamezna številka »Spremnosti« pa bo veljala 10 kun. Naročniki bodo pličali mesečno za »Hrvatski Narod«, Novo Hrvatsko«, »Gospodarstvo« in »Hrvatski list« z dostavo 120 kun, brez dostave pa 110 kun. Gjuričev slikarski almanah. V začetku junija je v Zagrebu priredil prof. M. Gju-rič svojo slikarsko razstavo pod naslovom »Naša vas«. Zdaj je pod istim naslovom izdal zelo okusno opremljen almanah z 10 izvirnimi reprodukcijami. Sarajevsko gledališče je končalo sezono. Letošnja sezona v sarajevskem gledališču se je končala 27. junija z reprizo veseloigre Ive Bošnjaka Dragoviča »Ništo mi se stari razbolio«. Zadnji teden je sarajevsko gledališče posvetilo domači drami. Uprizorjenih je bilo 5 del, ki prihajajo v poštev za nagrado za najboljše domače delo, ki je bilo letos uprizorjeno na sarajevskem odru. Letni razpored oddaj državne radijske postaje. Dne 27. junija se je začel na državni radijski postaji v Zagrebu letni razpored. Popoldanska oddaja se začne ob 18. in traja do polnoči. Od 1. julija bo radijska postaja odiajala vsak dan od 17.40 do 18 spored za vojsko. Največja hrvatska vas so Virje z 8000 prebivalci. Naselje ima 3 km dolgo ulico. V vsej občini prebiva okoli 14.000 prebivalcev. Ker so bila okoliška naselja preveč oddaljena, so kmetje zaprosili za ustanovitev posebne občine, kar so oblastva odobrila. Nova občina, ki obsega celo vrsto vasi. se imenuje Novo Virje. Tramvajski voz se je prevrnil in pok 16.30 in Mars . Hermes s pričetkom ob 18. O ostalih podrobnostih in sporedu v nižjih razredih pa še jutri kaj! SLUŽBENE OBJAVE iz urada CONIa NOGOMETNA ZVEZA objava št. 19. Ljubljana, 30. junija. 1. Verificira se prvenstvena tekma re-odigrana dne 24. junija Mars - Her- mes x rezultatom 0:6. V«%nfk:-"jo sc naslednje prvenstvene tekme. o:i> ane dne 27. junija: I. div.: Mars - Dc .iavoro Tabacchi 2:0; II. div.: Korotan .. žabjak 2:1; rezerve: Mladika -Vič 7:0; Ljubljana - Hermes 2:1; Korotan - žabjak 3:1; mladine: Hermes - žabjak 2:0; Ljubljana - Ma^ 5:0. Verificirajo še naslednje prvenst"* • tekme rezerv, odigrana dne 29. juni Hermes - Mladika 0.. Mars - Korotan 2:4; žabjak -LjubijajLft 0:2. 2. Protest SK Mladike proti verifikaciji prvenstvene tekme mladin Mladika - Do. polavore Tabacchi. odigrani dne 27. junija. se vsanie na znanje. 8. Koledar prvenstvenih tekem za nedeljo. dne l. julija: j igrišče Ljubljane: ob 15.30: Mars - Her. , mes mlaJine. oh 16.30: Mars - žabjak re-aerve. ob 18: Mars - Hermes I. divizija; Igrišče Korot»na: ob 16.30: Korotan -Vič rezerve, ob IS: Korotan - Mladika II. divizjja: igriVv' Mladike: ob 9.30: Mladika - žab-jaJt Rdafiine, ob 10.30: Mladika - Ljubljana rezerve; igrišče Marsa: ob 10.15: Dopolavoro Tabacchi - Vič mladine. Službujoči odbornik pri I. div. g. Zorko. II. div. Markič. 4. Koledar prvenstvenih tekem za ne- j deljo. dne 11. julija t. 1.: I. div.: Dopolavoro Tabacchi - Ljublja- j na; 11. div.: žabjak - Vič; rezerve: Hermes - Korotan; Vič - Mars; Žabjak - Mladika; ! mladine: Mladika - Mars; Vič - Žabjak; Hermes - Ljubljana. j Službujoči odbornik g. Strah Janko. 5. Suspendira se po § 67, II. odst., igra- ! lec SK Marsa Slamič Herman. 6. Kaznuje se po § 26. k. p. igralec S.S. Hermesa KLančnik Avgust z zabrano igranja treh l"t. Kazen mu poteče dn^ 21. junija 1946. 7. Suspendira se po § 67. igralec SK Viča Kovačič Vik t. . 8. Kaznuje se po § 18. k. p. igralec SK Ljubljane Polajnar Anton. Kazen mu poteče 13. julija t. 1. 9. Kaznuje se z globo L. 30.— SK Mladika zaradi netočnega nastopa na prvenstveni tekmi Mladika - Dopolavoro Tabacchi dn-: 20. junija. 10. Pozivajo se na zaslišanje dne 5. julija ob 17. v pisarno Zveze naslednji igralci: Reich Marjan (SK Vič), Blatnik Drago in Grassi Oto (oba žabjak), Kevačič Viktor in Sclrvein^er Josip (oba SK Vič), Koračin (SK Mladika). 11. Poverjata se za sestavo reprezentance I. in II. divizije gdr. Makovec Rudolf in Pušenjak Vladimir. Zbor mladih atletov V nedeljo 11. t. m. s pestrim sporedom v vseh disciplinah Ko so še v polnem teku priprave za obe atletski prireditvi prihodnje nedelje, in 31-cer za pokrajinsko izbirro tekmovanje v teku na 100 m jn za prvenstveno tekmovanje deklet po društvih nas iz Lahkoatlei-ske zveze že obveščajo o novem dogodlcu na tekališčih, jn sicer o nadvse zanimivi prireditvi za pokrajinsko prvenstvo iuni-orjev Podrobni spored te prireditve bomo še objavili v prihodnjih dnevih, toda danes hočemo le v glavnem opozoriti nanjo, da bi se mladina pravočasno pripravila za to važno preizkušnjo. V tem pogledu čaka prva naloga športna društva, ki morajo re dni posvetiti čim več s-kibi zbiranju mladine, iz katere bedo prej ali slej zrasl' nji hovi bodoči prvaki. Na sporedu tega mladinskega mitinsra bodo tekmovanja v tekih na 100, 300 in 1000 m, dalje tek z zaprekami na 110 m. potem skok-; v višino in v daljino ter slednjič meti krogle diska in kopja. že ta spored k*aže, da je izbira posameznih točk zelo skrbna, ki ima rredvsem ta namen, da bi se atletski naraščaj izpopoinil v vseh disciplinah in čim temeljiteje pripravil za razne poznejšo še važnejše nastope, predvsem za glavno prvenstveno tekmovanje po društvih, ki se bo začelo dne 1. avgusta in na katero bodo naša najbolj aktivna in najbolj organizirana društva Ilirija, Planina iu Hermes poslale vre, kar trenutno premorejo na tem področju Mladinska atletska prireditev bo v nedeljo. 11. t. m. in je torej treba čim bolj pohiteti s pripravami na zelenem polju! Službene objave Iz zbora lahkoatletskih sodnikov Objava št. 10. Ljubljana, 30. junija. 1. Tekmovanje na dan 4. t. m. Obveščamo vse gg. sodnike skupine »B«, da bo damsko klubsko prvenstvo v nedeljo, 4. t. m., ob 9.30 na stadionu. Prosimo vse gg. sodnike, ki so v tej skupini, da se zanesljivo javijo vrhovnemu sodniku vsaj poa ure pred pričetkom tekmovanja. Prav tako naj se obvezno javijo tudi takrat vsi gospodje, ki so se prijavili za sodniške izpite. Vhod na stadion je z Vodovodne ceste. 2. Pravilniki. Vsem gg. sodnikom toplo priporočamo nabavo' pravilnikov, ki jih je izdala Lahkoatletska zveza, in sicer: tehnični pravilnik po normah I.A.A.F. (mednarodna določila o lahkoatletskih panogah in orodju), amaterski pravilnik I.A.A.F. in pravilnik Zbora slovenskih lahkoatletskih sodnikov. Vsi omenjeni pravilniki so razmnoženi s cyklostilom in so vsem sodnikom in športnim delavcem neobhodno potrebni. Cena vsem trem pravilnikom je L. 23.—. Pravilniki se naročajo v tajništvu Zveze med poslovnimi urami ali po jx>šti. 3. Sodniški izpiti. Obvešamo vse gospode. ki so se prijavili za izpite za lahko-atletske sodnike, da bodo izpiti v soboto, 24. julija. Vsi gg. kandidati bodo prejeli še posebna obvestila. Pristojbina za izpit znaša L. 20.—, ki jo je treba plačati pred pričetkom izpitov. Predsedn k. moglo zabeležiti niti častnega zgeditka. Okoli 1000 gledalcev je razočaranih odšlo z igrišča. Mariborski kolesarji so isti dan gostovali na kolesarski dirki v okolici Gradca (na 54 km dolgi progi). Zmago je sicer spravil eden domačih vozačev, toda takoj za njim se je uvrstilo na najboljša mesta vse.i 6 spodnještajerskih vozačev, med kater'm> je bil najboljši Ivan Grcgorič iz Slovenje-ga Gradca, ki vozi zdai za mariborsko društvo »Edehveis« in je samo za pol kolesa zaostal za zmagovalcem s časom 1:41:40 1 Na Dunaju so b iu točkam. edovina vojn v številkah Najdaljša evrapska vojna je trajala 55 let, najkrajša pa šest dr s— SK Mladika vabi vne igralce I-, rezervnega in mladinskega moštva na obvezen sestanek, ki bo danes, v petek .ob 20. v prostorih Mladinskega doma. Orofene zanimivost! Cela vas v ognju. Velika- požarna katastrofa je zadela sevcrnoportugalsko vas Ca-stanheira ele Cha. Izmed 600 poslopij so ostale nepožkudovc ne samo tri hiše in kapelica. Na stotine oseb je ostalo brez vsega, ker so jim plameni uničili njihovo premoženje. Za spravilo letine v Bolgariji je dobila mladinska organizacija Branik naročilo, naj sestavi skupine po 25 do 100 članov, ki bodo na razpolago za poljska dela. Razen tega je bilo sklenjeno, da bodo za poljsko delo mobilizirali tudi vse cigane v starosti cd 17. do 50. leta. Rekordna letina v Rumuniji. Nemški listi poročajo da je stanje posevkov v vsej Rumuniji razveseljivo. Letos pričakujejo rekordno letino. Iz kronike zadnjih dni S kroniko zadnjih dni smo zaradi nedavnega praznika nekoliko v zaostanku, pa bi hoteli na kratko zabeležiti vsaj nekaj dogodkov pretekle nedelje, ki bodo tudi zanimali naše bralce. V Mariboru je reprezentanca stare štajerske, ki so jo v glavnem sestavljali Grad-čani, s 7 : 0 (3 : 0) porazila nogometno elito Spodnje štajerske, v katero je bilo razen Mariborčanov določenih tudi nekaj Celjanov in Trboveljčanov Domače moštvo je igralo zelo raztrgano in pri vsem prizadevanju posameznikov za dosego uspeha n' Mnogi ljudje mislijo da 5?evilo oboroženih spopadov med evropskimi državami v novejšem času pojema. V resnici na ni tako. V 19 stoletju ie bilo v Evropi več oboroženih spopadov kakor v prejšnjih dveh stoletjih skupaj Število relativno kratkih vojn se je zelo povečalo. Dočim so trajala od 1. 1600 do 170(1 'očno polovica vseh vojn. od 1700 do 1300 pa nekoliko manj od polovice nad pet let. je bilo daljših vojn v 19. stoletju samo pičlih 10%. Nekaj je bilo pa tud: daljših tako angle-ško-francoska vojna, ki je trajala od leta 1E03 do 1R15 vojna na Iber^kem polotoku cd 1807 do 1314 grško-turška vojna od 1822 do 1829 in vojna med Francijo in Mehiko od 1862 do 1867 Najkrajša vojna, kar jih pozna zgodovina, je bila ona med Sardinijo in Avstrijo, ko je trajalo vojno stanje samo šest dni. in sicer od 20 do 26 marca 1849 Najdaljša vojna, kar jih pozna novejša doba. je trajala 55 let. V njo sta bili zapleteni v prvi vrsti na morju republika Venezija in Turčija. Ta vojna je trajala od 1644 do 1699 Tridesetletna vojna od 1618 do 1648 je bila kakor vse druge dolge vojne prav za prav cela vrsla vojn. ki se jih je udeleževala večina evropskih držav. Špansko-portugalska vojna od 1640 do 1668 je bila tretja najdaljša vojna, kar jih pozna zgodovina. Po trajanju je zaostajala le malo za r.jo vojna med Francijo in Španijo od 1635 do 1659. ki je zaključila 150 let trajajoči konflikt med obema sosednima državama z zmago Francije in Pirenejskim mirom. Dočim so bile v 17. stoletju štiri volne, ki so trajale nad 20 let. je bila v 18. stoletju samo ena daljša vojna, in sicer nordijska od 1700 do 1721 med švedskim kraljem Karlom XII na eni ter Rusijo. Dansko in Poljsko na drugi strani za nadvlado nad Vzhodnim morjem. V to vojno so posegle še Anglija. Hannover in Pruska. Nad 10 let je trajala tudi velika turška vojna z brezuspešnim obleganjem Dunaja cd 1682 do 1699 in 131e'na španska nasled-stvena vojna od 1701 do 1713 med Francijo m cesarjem Leopoldom I.. ki je šla vzporedno z nordijsko vojno in privedla do zveze pomorskih velesil Anglije in Ho-lendske z Nemčijo in Portugalsko proti Ludviku XIV Druga vojna Ludvika XIV. je trajala od 1688 do 1697. Vojna za avstrijsko nasledstvo je bila končana šele čez 8 let (1740—1748). Turška vojna od 1657 do 1664. druga vojna Ludvika XIV. proti Nemčiji od 1672 do 1679 in brezuspešna vojna Friedricha Velikega proti nadmočni koaliciji najmočnejših evropskih držav od 1758 do 1763 so trajale po 7 let. Okrog pet let je trajala v Evropi še vsaka izmed petih vojn 18. stoletja, nordijska od 1655 do 1660, poljsko-turška od 1673 do 1678. vojna za poljsko nasledstvo prestola od 1733 do 1738, rusko-turška vojna od 1769 do 1774 in končno še proti koncu stoletja koalicijska vojna proti francoski revoluciji od 1792 do 1799. V vseh teh dolgih in mnogih vojnah ie bilo od 1618 do 1905 okrog 1700 večjih bitk. obleganj in kapitulacij. Dve tretjini vseh bitk so bile francoske vojske, skoraj polovico pa vojske stare avstro-ogrske monarhije Anglija je bila zapletena v 12 velikih in dolgih koalicijskih vojn na evropskem kontinentu, toda njena vojska je posegla na kopnem in na morju v spopade samo v 20%. Ruska vojska je posegla v 19% vseh evropskih oboroženih spopadov. Prusija v 18. Španija v 16. Turčija v 12, Nizozemska pa v 10%. Pričujoče številke se pa nanašajo samo na bitke na evropskih tleh, kjer je trajala najdaljša vojna 55 let, najkrajša pa samo šest dni. Italijanska umetnostna razstava v Budimpešti V vojni službi stoječi italijanski umetniki so razstavili svoja dela že v Rimu, Berlinu in na Dunaju. Zdaj jih pa razstavljajo v Bulimpešti. Razstava o sega 424 slik in skulptur. Za njo je vladalo v madžarski prestolici veliko zanimanje. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki. med njimi ministrski predsednik grof Kallay. ministra Szynyi-Mersa in Antal, predsednik parlamenxa pl. Tasnadi-Nagy ter poslaniki Italije, Nemčije, Finske in Bolgarije. Otvoritvene besede je gwvoril umetniški vodja razstave Antonio Morera. Nagovoru it alijansl ega poslanika in stalnega namestnika vojnega ministra je sledil ogled razstave, ki bo zaključena 30. t. m. Gradbena delavnost v Bolgariji Tudi letos v Bolgariji mnogo zidajo in grade. Med drugim nameravajo v Bolgariji letos zgraditi 12 novih železniških prog v skupni dolžini 484 km. Gre v prvi vrsti za nove železniške zveze v M "k doni ji in Traciji, ki naj bi bile zgrajen '.o konca tekočega !eta. Pri gradnji bo zaposlenih 27.100 delavcev. Dnevno bodo porabili IS vagonov železa, lesa in cementa. Ves ta gradbeni materijal je že na razpolago. Za zboljšanje starih «n gradnjo novih cest je pripravila letos Bolgarija dve miljardi levov. Pri cestnih delih bo zaposlenih 40.000 delavcev. Pripravljajo se tudi nekatera osuševalna dela zlasti pri Videnu, kjer bo pridobljenih 6600 ha rodovitne zemlje m Svištovu, kjer bo pridobeljenih 9000 ha zemlje. V okolici Bitolja so se pričela velika regulacijska dela. da se preprečijo vsakoletne poplave. Stroški bodo znašali 150 milijonov levov. Poleg tega bo zgrajenih več novih vodovodov za preskrbo prebivalstva mest in vasi- z dobro pitno vodo. V nekaterih dolinah bodo zgrajeni jezova. Inserirajte v SUHE GOBE supujem po najvišjih dnevnih cenah M. Geršak, LJUBLJANA, Prcrna ulica štev. 4 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti in položili cvetlice na grob gospoda IVANA MIKUŠA RAČUNSKEGA PREGLEDNIKA se Vam iskreno zahvaljujejo Ljubljana, dne 30. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI + Dotrpel nam je naš predragi sin in brat FRANCI Kraljevič se je silno prestrašil. Sklica! je vse svoje glasnike in jim zapovedal, naj se razkrope po vsej deželi in poiz-vedo, kdo je tisti tujec, ki mu grozi odvzeti Anico. In glasniki so se razšli po vsej širni deželi, iskali in poizvedovali. Vse zaman. Zvedeli niso ničesar. Dnevi, tedni in meseci pa so hiteli, hiteli. .. po dolgi in mukapolni bolezni. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 2. julija 1943 ob V25. uri ^ popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. junija 1943. Žalujoča rodbina Mr. ph. GARTUS-a lekarnarja v Mostah ' EMILIO SALGARI m KRALJICA KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN »Čujte! Takisto je, kakor da bi veter prinašal glasove mojih bratov!« Starec ga je z grozo pogledal. »Nehajte že govoriti o mrtvih!« je vzkliknil. Zdaj se je Ventimiljski počasi vrnil na svoje mesto. Špančevih besed najbrže sploh ni bil slišal. »Štirje bratje smo bili,« je začel, kakor da govori sam s seboj. »Le malo jih je bilo tako hrabrih kakor gospodje Ventimiljski, Roccabrunski in Valpentski. Le malo, ki bi jih bili savojski vojvode tolikanj čislali in spoštovali kakor nas. Vojna je strahotno razsajala na Flandrskem, v Franciji in na Savoj-skem. Z velikim navdušenjem smo se bojevali za svobodo plemenitih Flamcev. Vojvoda Van Gould, vaš gospodar, odrezan od jedra francosko-savojskih čet, se je branil v neki trdnjavi nedaleč od izliva Escauta. Tudi mi štirje bratje, pod zastavami vojvode Amadeja II., smo bili tam. Tri tisoč Špancev je z močnim topništvom trdovratno oblegalo grad. Toda vsi naskoki in podkopi so bili zaman. Savoj- ska zastava se ni umaknila z branikov. Mi Ventimiljski, ki smo branili trdnjavo, smo bili pripravljeni umreti, a vdali se ne bi bili nikoli. . . Tedaj pa je neko noč izdajalec, podkupljen s španskim zlatom, odprl sovražniku vrata. Ko je moj najstarejši brat pohitel Špancem nasproti. =e je zgrudil, ustreljen v hrbet. In veste, kako je ime možu. ki je podlo izdal svoje in čete in umoril mojega brata? Bil je vojvoda Van Gould. vaš gospodar!« Vzklik groze se je iztrgal starcu. »Poslušajte dalje! V plačilo za svoje sramotno dejanje je dobil upravo Venezuele, španske kolonije ob Mehiškem zalivu. Toda pozabil ie bil. da so živeli še trije Ventimiljski in da "so bili le-ti na križ Sinu božjega prisegli, da hočejo kaznovati izdajstvo in maščevati padlega brata. S tremi ladjami in mnogoštevilnim moštvom so odpluli v Venozupi n Fnp°!"i izmed njih so imenovali Zelenega, drugega Rdečega, tretjega pa Črnega gusarja!« »Ne razburjaite se! Poznam zgodbo treh gusarjev!« je rekel Ribeira. »Rdeči in Zeleni gusar sta bila usmrčena na ukaz moiega gospodarja!« »Usmrčena?« je zavoil Ventimiljski. »Ohes;li so ju kakor navadna zločinca! Toda jaz sem jima pripravil časten pokop v ^lobočinnh Karihs^PTa morja. Poveitc mi zdai. kakšna kazen zasluži človek. ki je izdal zastavo? Govorite!« »Saj ste ga že kaznovali, ko ste mu umorili hčer!« »Molčite o tem!« je vzkliknil kapitan. »Ne drezajte v bolečino, ki mi trga srce. Povejte, don Ribeira, kje najdem vojvodo!« _ »Ne silite me k temu! Pred vašimi napadi je varen!« »Kje je? Povejte mi kraj! < Starec se je še vedno obotavljal. Tedaj je Ventimiljski izdrl meč. Oči so se mu divje zabliskale. Še hip. pa bi se bila ostra konica zadrla donu Pablu v prsi »V Veracruzu!« je zastokal, videč, da je izgubljen. Gusar se je že hotel obrniti k vratom, ko je z mrkim obrazom vstopi! Carmaux. > Hiša je obkoljena, kapitan!« je rekel. •Kdo nas je izdal ? je vprašal Ventimiljski in se grozeče obrnil k donu Pablu. ^Prekleti hromeč, ki smo ga pustili na svobodi!« je zaklicam mornar. »Vse dvorišče je polno vojakov! Pa tudi na ulicah nam zapirajo pot!« Poveljnik se je zamislil. Nato se je obrnil k Ri-beiri: »Ali nima hiša nobenega skrivnega izhoda?« »Seveda ga ima!« je rekel starec, in oči so se mu potuhnjeno zasvetile. »Pokažite nam ga!« »Samo z enim pogojeni! Odpovejte se maščevalnim naklepom zoper mojega gospodarja!« »Nikar se ne šalite, gospod de Ribeira! Takšnih pogojev Ventimiljski ne sprejemamo' »Vitez, mnogo vojakov imamo!« »Tudi jaz jih imam!« »Izhoda vam ne pokažem, dokler mi ne prisežete, da pustite vojvodo pri miru!« »Da vidimo!« je kriknil gusar in po bliskovo na- meril samokres na starca. »Ali nas povedeš skozi skrivni hodnik, ali pa umreš! Izberi si!« 3. POGLAVJE Izdajstvo dona Ribeira Ob tej grožnji je don Pablo prebledel Roka mu je nehote zdrknila proti meču, toda izprevidel je, da bi bil vsak upor zaman. Poznal je nevarnega nasprotnika! »Vitez,« je rekel, »v vaši oblasti sem in se uklonim sili!« »Torej naprej!« Starec je vzel svečnik z mize in mignil flibu-stirju, naj gre za njim. Carmaux je bil v tem poklical tovariša. Don Pablo je odvedel svoje mučilce po dolgi veži, ki so ji bile stene pokrit e s slikami prednikov. Gusar je z golim mečem stopal za njim. med tem ko je z levico držal za kopito samokresa. Prav nič ni zaupa! starcu. Na skrajnem koncu hodnika je don Ribeira obstal pred neko sliko. Položil je prst na okvir in zdrknil z njim po latvi. Slika se je mahoma pomaknila nizdol. Pokazala se je odprtina, skozi katero je vlekel močan prepih. Voščenke na svečniku so zaplapolale. »Tu se začenja skrivni hodnik!« je rekel Ribeira, »In kana vodi?« je nezaupljivo vprašal kapitan. »Okrog hiše in nazadnje na vrt!« »Ali je dolg?« »500 — 600 korakov!« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Voičič — Vsi v Ljubljani