PRIIViCaSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 262 (6240)
PRED DANAŠNJIM DRŽAVNIM PRAZNIKOM
Saragatova poslanica vojski in govor v Turinu Obširen Rumorjev govor o notranjih vprašanjih KO
Predsednik republike o vlogi Turina v odporniškem gibanju in o industrializaciji Italije Poročila štirih komisij ob zaključku vsedržavne demokristjanske skupščine v Sorrentu
RIM, 3. — Danes po 20. uri se je vrnil v Rim iz Turina predsednik republike Giuseppe Saragat, kjer je bil navzoč pri otvoritvi 47. mednarodnega avtomobilskega salona. Hkrati je bila objavljena predsednikova poslanica vojski za jutrišnji državni praznik 4. november. V Poslanici se poudarja zmaga pri Vittorio Veneto kot «epilog zgodovinskega procesa italijanskega risorgimenta» in «zmaga i-dealov nacionalne neodvisnosti m svobode», ter se ugotavlja, da je »drugi risorgimento postavil temelje in zgradil pogoje svobode in demokracije*. Poseben Poudarek pa je v poslanici v naslednjih besedah: «Vi ste vojaki države, ki ima zapisano v svoji ustavi, da je njen smoter mir v varnosti in neodvisnosti. Vi ste čuvarji te obveznosti, ki se danes obnavlja in ki zbira okrog sebe ves narod v zaupanju v ideale svobode, pravice in miru, ki vodijo in bodo vodili Italijo vedno v boljšo bodočnost.*
Predsednik republike bo jutri položil venec na grob neznanega vojaka v spremstvu obrambnega mi-nistra Andreottija, ki je prav tako naslovil vojski posebno poslanico.
V Turinu pa je bil Saragatov obisk zelo slovesen, ker je Turin rojstno mesto predsednika republike. Po sprejemu na prefekturi, ki f.° se ga poleg najuglednejših politikov Piemonta udeležili tudi vsi župani te dežele, je Saragat prisostvoval otvoritvi 47. mednarodnega avtomobilskega salona, katerega se udeležuje 527 razstavljalcev jz 12 držav: Avstrije, Belgije, CSSR,
Francije, Nemčije, Japonske, Ita-n.je, Nizozemske, Anglije, ZDA,
s simpatijo kot «ma sestavni del pozitivnega poenostavljenja demokratičnih političnih sil». Glede dialoga s komunisti pa je izjavil, da je »nedovoljeno popuščanje komunističnim vzorom*
V poglavju o zunanji politiki je Rumor poudaril: miroljubno sožitje, mednarodno solidarnost, e-notno Evropo in zahodno solidarnost kot »čvrsto točko, ki mora biti veljavna tudi v prihodnosti*.
Pretežni del svojega govora pa je Rumor posvetil notranjim vprašanjem stranke. Med drugim je dejal, da mora imeti stranka «glavno» vlogo pri izdelavi programov in osnovne politične linije, pri čemer pa je «nujno» sodelovanje parlamentarcev in vlade.
Ko je govoril o sindikatu, je dejal, da mora biti »odnos med stranko in sindikatom dialektičen«: t. j. mora biti »odnos, ki poudarja važnost sindikata in njegove samostojnosti«, v bistvu pa mora ta odnos najti «pravične točke ravnovesja kot jamstvo za medsebojno samostojnost in vzajemno vlogo«.
Zelo važno je dejstvo, da je Rumor poudaril deželno ureditev države ter dodal, da je potrebno rešiti zlasti »delikatna finančna vprašanja*. Zavzel se je nato za finansiranje strank, da bi se »njihovo življenje postavilo, -na varno podlago*. Glede struj v stranki je rekel, da bi bilo »hinavstvo zanikati, da so struje pokazale
s.,.,.,,	.: :	’	■ zamirati, aa so st
meri ™ ™ S,vloe, Raz?tavni prosto - nake degeneracije in ustvarile
■meri ob.SIM) kvnnrntmh mpfrm; T i i z.. -. _ i_.... i_ 1 •
KStCS 5£,r‘£lh.«.r;”3voSl "ž*™ »
jj? turinskega občinskega sveta,
KJer je prejel za spomin reproduk-cijo znamenitega spomenika «toro rampante« in zlato kolajno mesta.
Popoldne pa je bil v palači Mada-sPrejem, ki ga je občina priredila predsedniku republike kot svojemu meščanu. Po županovem Pozdravu je imel Saragat daljši govor, v katerem je poudaril predvsem, da je v tem mestu preživel svoja najlepša otroška in mladeniška leta in v katerega se je vrnil iL;zgnanstva' kamor ga je pregnal rasizem. Na kratko je omenil nato vlogo največjega italijanskega politika moderne Italije Cavourja ter vloge kralja Viktorja Emanuela II.,
Garibaldija, Mazzinija itd., nato pa Giolittija, pesebej pa je podčrtal vlogo turinskega delavskega razreda, njegovega sindikalnega organizatorja Buozzija in Gramscija kot velikega vzgojitelja, kakršnega “e Je izkazal v svojih «Pismih iz zapora«. Saragat je poudaril, da je turinski delavski razred odločno dejal »ne« fašizmu in podčrtal junaško epopejo odporniškega giba-
V drugem delu svojega govora je saragat dejal, da je Turin pionir avtomobilske industrije, zaradi ka-tiu-i P°stal slaven ne samo v toi1!*’ temveč v vsem svetu. Podčrtal je važnost tudi vse ostale indu-r;nje> .kakor tudi nagli razvoj mesta, ki je štelo pred sto leti ko-200.000 prebivalcev, danes pa Jih šteje več kot en milijon. Končno je izrazil — ob željah, da bi mesto tudi v prihodnosti stalo v prvih vrstah italijanskega gospodarstva— obžalovanje, ker je njegov obisk kratek zaradi nujnosti njegove prisotnosti v Rimu na jutrišnji državni praznik.
, v Sorrentu se je s poročili štirih komisij in z govorom političnega tajnika KD Rumorja zaključila vsedržavna skupščina, krščanske demokracije. Poslanec Piccoli, ki je Poročal o delu komisije, ki je razpravljala o odnosu med katoliki in kulturo, je dejal, da mora biti stranka «odprta» do kulturnih vprašanj, da mora formirati »intelek-tualca-politika«, ki bo »resnični posrednik med aktivno politiko, kulturo in javnim mnenjem«.
Poslanec Arnaua je poročal o sklepih komisije, ki je razpravljala d volilnem sistemu In strujah. Med drugim je dejal, da je komisija sprejela sklep, da se objavi knjiga s seznamom vseh članov stranke. Povedal je, da je prišlo v komisiji d° nasprotujočih si stališč glede volilnega sistema in je bilo zaradi tega sklenjeno, da se o tem vprašanju ne izjasni.
Prof. Galloni pa je poročal o delu komisije, ki je obravnavala odnose med parlamentarnimi skupinami in strankinimi organi. Komisija je poudarila zlasti nujnost, da oi v bodoče parlamentarci v večji meri sodelovali s tistimi strankinimi organi, ki pripravljajo in sprejemajo sklepe. Komisija je tudi mnenja, da pri izbiri kandidatov ne sme Prevladovati tehnična plat, temveč Politična in da mora še nadalje obveljati sedanji volilni sistem.
Poslanec Scalfari je poročal o komisiji za notranji ustroj stran-ki je poudarila nujnost reformo tako imenovanih »conskih odborov* ter razčiščenja pristojnosti deželnih odborov Povedal je, da večina članov komisije ni zagovarjala predloga, naj političnega taj-ni*a stranke voli njen kongres.
Naključni govor skupščine je i-mel politični tajnik Mariano Ru-Obravnaval je vsa najvaž-ti t 8 ,vPrašanja stranke in tudi pS j k* niso °zko strankarska.
reavstm je poudaril, da je za {r~. ae vedno veljavna politična niJa, kj je t>iia sprejeta na konji esu v Neaplju in potrjena na kongresu v Rimu.
Govoreč o odnosih KD in PSI i® . Pdudaril zlasti tako strankino politično linijo, »ki ne sme biti v onkurenci ali pa celo v polemiki h Peutiko vlade*. »KD mora ime-„	Prostor in naprednejšo
politiko, toda ta ne sme biti v nasprotju s politiko vlade*. Gle-de socialističnega zedinjenja je dejal, da KD gleda na ta proces
obrabljena ravnovesja oblasti*. Rekel je, da so poskusi za odpravljanje takega stanja doživeli neuspeh ; kljub temu je vladalo vedno «koristno sodelovanje z vodstvom«. Končno je obrazložil, kako bi se morale struje ravnati, potem ko je stranka izvolila svoje ((pošteno in dezinteresirano vodstvo«, ter pri tem poudaril zlasti ((vero v poslanstvo« stranke. Svoj govor je zaključil z razlago o pristojnosti glavnega odbora, vodstva in političnega tajnika, za katere je dejal, da morajo ((ponovno pridobiti funkcionalnost in ugled« ter sporočil, da bodo v KD uvedli referendum glede posameznih važnih vprašanj.
53 milijard lir za sedem pristanišč
RIM, 3. — Državni podtajnik v ministrstvu za trgovsko mornarico poslanec Riccio je izjavil, da bodo 75 milijard lir za pristanišča, ki so bile odobrene z nedavno sprejetim zakonom, razdelili sporazumno ministri: za trgovsko mornarico, javna dela in za zaklad. To se bo zgodilo prihodnji teden.
Od te vsote bodo dodelili 53 milijard pristaniščem vsedržavnega interesa, m sicer: Genovi, Benetkam, Neaplju, Savoni, Livornu. La spe-zii in Trstu.
15 milijard ostalim pristaniščem, dve milijardi in pol pa industrijskim pristaniščem v Ravenni ter Porto Nogaro Tor Viscosa.
Podtajnik Riccio je dejal, da predvideva program, ki upošteva vsa pristanišča in njihovo trgovino, industrijo, ribolov in turizem, ob sedanjih cenah, najmanj 800 mi. lijard lir in je vsota 75 milijard šele prvi korak, kar sicer ni mnogo, vendar pa bo zadostovalo za najnujnejše potrebe.
Bumaza o Ben Beli
ALZIR, 3. — Alžirski minister za informacije Bumaza je na tiskovni konferenci izjavil, da bo svet revolucije v kratkem odločil, ali naj Ben Belo postavijo pred sodišče, in kdaj naj objavijo belo knjigo ,z obtožbami proti bivšemu predsedniku. Dodal je: »Vse, kar lahko rečem, je, da se Ben Bela počuti dobro in da se z njim dobro ravna. Bili bi res smešni pred vsemi, če bi še dalje govorili, da je Ben Bela živ, in če bi bil — kakor nekateri trdijo — mrtev.* Glede afriško-azijske konference
je minister izjavil, da ni pesimist glede prihodnjega sklicanja konfe-renče, kar bo mogoče, ko se bo zmanjšala napetost med raznimi afriškimi in azijskimi državami.
O kitajsko-sovjetskeni sporu je Bumaza izjavil, da Alžirija ne misli zavzeti stališča. Čeprav se strinja s sovjetskim načelom miroljubnega sožitja, ceni nekatere plati kitajske politike. Med pripravami za konferenco je bila Alžirija v težavnem položaju tudi zaradi močnih napadov kitajskega tiska in radia, toda rajši ni odgovorila.
Priprave za konferenco ter udeležba na arabski konferenci v Casablanci in na afriški konferenci v Afriki so prekinile proces obnove države na trdni podlagi, toda svet revolucije se bo posvetil sedaj tej nalogi ter se bo v prvi vrsti lotil težavnih gospodarskih problemov, ki jih je podedoval novi režim.
O odnosih z ZDA je Bumaza izjavil, da Alžirija močno nasprotuje nekaterim platem ameriške zunanje politike, zlasti glede Vietnama, toda želi ohraniti dobre odnose s
to državo. ZDA so dale Alžiriji precejšnjo gospodarsko pomoč, predvsem v obliki živil. Te pošiljke so prenehale v zadnjih mesecih, toda ameriška vlada je izrekla pripravljenost obnoviti jih. Poleg tega bo verjetno v kratkem sklenjen sporazum o jamstvih za ameriške investicije v Alžiriji. Bumaza je dalje izjavil, da ni v načrtu Bumedienovo potovanje v Washington, temveč samo njegovo potovanje v Moskvo.
HAAG, 3. — Jutri bo v Haagu periodična konferenca zahodnoev ropske zveze. To pot niso na dnev nem redu posvetovanja o zahodnoevropski skupnosti O tem ne bi mogli govoriti, ker Francija že nekaj časa ne sodeluje v omenjeni skupnosti.
Govorili pa bodo o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o Vietnamu, o Srednjem vzhodu in arabskem svetu. Zelo verjetno bo nizozemski zunanji minister poročal o položaju v Indoneziji. Angleški zunanji minister Stewart pa bo poročal o nedavni konferenci EFTA in o Rodeziji.
Sindikalne vesti
RIM, 3. — Predsednik INAM iprof Coppini je tudi v imenu predsednikov drugih zavarovalnih zavodov sporočil danes predsedniku vsedržavne zveze zdravniških zbornic prof. Barattiju, da so zavarovalne ustanove pripravljene nadaljevati z zvezo pogajanja za obnovitev zapadlih dogovorov. Razgovori bi se lahko pričeli od 9. novembra dalje na podlagi predlogov obeh strank. Pogoj pu je, da zdravniki prekličejo stavko, ki so jo napovedali za 8. november.
Medtem pa še vedno traja stavka zdravnikov INPS, >i se je pričela 20. oktobra. Zdravniki zahtevajo izboljšanje sedanjih prejemkov, oziroma tarif. Zadnji sestanek med predstavniki INPR in zdravnikov v preteklih dneh niso rodili nobenega uspeha, vendar se pričakuje nov sestanek v prihodnjih dneh.
Izvršni odbor zveze elektriških delavcev CGIL se bo sestal v sredo 10. novembra ter razpravljal o nadaljevanju borbe za rešitev spora glede obnovitve kolektivne delovne pogodbe.
Na zahtevo sindikatov železničarjev je minister za birokratsko reformo Preti sklical za petek 5. novembra sestanek s temi organizacijami. Glavni predmet razgovorov bo določitev teko imenovane predhodne rešitve, ki je nakazana v dokumentu odbora zu reformo državnih železnic
V zvezi s predlogom ministra Colomba, da bi ustanovili «cdbor modrih* za nadzorstvo nad politiko cen in plač, je glavni tajnik UIL sen. Viglianesi izjavil, da se mu zdi predlog pameten in spre
TRST, četrtek 4. novembra 1965
PRED URADNIM OBISKOM V SFRJ
Mora bodo spremljali Mattarella, Zagari in Lupiš
Drugi elani spremstva bodo visoki uradniki predsedstva vlade in ministrstva za zunanje zadeve
RIM, 3. (ANSA) — Danes je bila objavljena sestava delegacije osebnosti, ki bodo spremljale predsednika vlade Alda Mora na njegovem uradnem, obisku v Jugoslaviji, ki se bo začel 8. tm.
Poleg Alda Mora bodo delegacijo vodili: Bernardo Mattarel la, minister za zunanjo trgovino; Giuseppe Lupiš in Mario Zagari, podtajnika v zunanjem ministrstvu ter senator Cataldo Cassano.
Iz predsedstva vlade bodo v delegaciji še: opolnomočeni minister Gianfranco Pompei, diplomatski svetovalec predsednika vlade; dr. Tommaso Leoca-dito posebni tajnik predsednika; dr. Corrado Guerzoni, načelnik urada za tisk; dr. Felice Marchioni, načelnik ceremoniala; svetnik veleposlaništva Lui-gi Cottafavi, pomožni diplomatski svetovalec predsednika; dr
.	,	, Gastone Favero, namestnik na-
jemljiv s pogojem, da se vključi , čelnika urada za tisk.
SL	?.oli.tl.kt:.na-! IZ zunanjega ministrstva pa
bodo v delegaciji: opolnomoče-
zane z njo.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO DE MURVILLOVEM OBISKU V MOSKVI
Zadovoljstvo francoske vlade z rezultati Prikrita jeza in nezadovoljstvo v Bonnu
Komentarji tiska - De GauIIe bo napovedal danes svojo kandidaturo
PARIZ, 3. — Na današnji seji vlade je zunanji minister de Murville poročal o svojem obisku v Moskvi. Po seji vlade je minister za informacije Peyrefitte sporočil, da je de Gaulle potrdil, da bo jutri govoril po radiu o predsedniških volitvah. Pričakuje se, da bo de Gaulle jutri napovedal svojo kandidaturo.
De Gaulle bo registriral svoj govor v Elizejski palači in ga bodo oddajali naravnost iz te
pomnil, da je obisk »odprl zelo pozitivne perspektive za razvoj Trsu-
palače ob 20. uri. Tehniki i:i časnikarji radia, ki bodo registrirali govor, ne bodo smeli zapustiti predsedništva republike, dokler se ne bo začela oddaja govora. Baje ne bo govor trajal več kakor deset minut. Niti ministri niso bili obveščeni o vsebini govora.
Minister je dalje dejal, da je ministrski - svet sprejel z zadovoljstvom na znanje, kar je de Murville poročal o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo, bodisi kar se tiče političnih pogovorov kakor glede prisrčnosti sovjetskih voditeljev in vljudnosti ljudstva.
Zatem je Peyrefitte dejal, da je ta sprejem »manifestacija prijateljskega ozračja, ki sedaj vlada v fran-cosko-sovjetsklh odnosih«, in da so politični pogovori ((omogočili potrditev in pojasnitev stališč, ki so skupna politiki obeh držav, ki se strinjata o številnih vprašanjih mednarodne politike«. Minister je pri-
cosko-sovjetskih odnosov«.
Na razna vprašanja je Peyrefltte med drugim izjavil: «Kakor je znano, so stične točke številne. So nekatere točke, glede katerih se naša analiza mednarodnega položaja ne ujema, toda glede tega ni novih elementov. Sicer pa že dejstvo samo, da je ministrski svet z zadovoljstvom sprejel na znanje poročilo zunanjega ministra, odraža stališče generala de Gaulla o tem«.
Večina pariških političnih komentatorjev je danes zelo previdna pr* ocenjevanju rezultatov obiska v Moskvi. «Combat» pa trdi, da so «francosko-sovjetski stiki bolj polni skritih misli kakor pa rezultatov: kakor francosko-nemška pogodba iz leta 1963 je francosko-sovjetsko sporočilo elastičen omot, ki lahko ostane prazen, ali pa lahko nekaj vsebuje s pogojem, da se hoče vanj nekaj dati«.
Golističnl list «La Nation« zanikuje, da bi mogli govoriti o spremembi zavezništev, in poudarja ((boljše razumevanje med obema
„„„„„1111,,,UMI,...........mi.......umi.....m.....i..................mm.........mi......
IZJAVE VVILS0NA IN SMITHA 0 RODEZIJI
Spar med Londonom in Salisburyjem o pristojnosti kraljeve komisije
Smith poziva britansko vlado, naj takoj odobri predlagane spremembe ustave
LONDON, 3. — Predsednik britanske vlade Wilson je danes ponovno govoril v spodnji zbornici o Rodeziji. Izjavil je, da je jasno, da za sedaj ni nobene perspektive za sporazum o spremembah, ki bi jih lahko vnesla kraljeva komisija v rodezijsko ustavo iz leta 1981.
Wilson je dejal, da je Smith vče-
raj izjavil, da se je septembra 1964 med pogovorom s tedanjim predsednikom vlade Homom sporazumel, da bo Rodezija postala neodvisna na podlagi ustave iz leta 1961, če bi se ta pokazala, da je sprejemljiva za vse prebivalstvo. Wil-son je dodal, da je zavrnil to tolmačenje, in je pripomnil: «Home je jasno rekel več kot enkrat, da britanska vlada nima nobenega dokaza, da bi večina prebivalstva podpirala zahtevo po neodvisnosti na podlagi sedanje ustave. Mi smo sedaj pripravljeni sprejeti z nekaterimi pogoji, naj se ustavni predlogi rodezijske vlade postavijo na preizkušnjo, da se vidi, ali bi jih vse ljudstvo sprejelo, toda hočemo, naj bo jasno, da se mi ne strinjamo s temi predlogi. Mnenja smo, da mora kraljeva komisija, še preden sliši mnenje rodezijskega prebivalstva, predložiti obema vladama v odobritev skupno poročilo, kako naj se ta sprejemljivost rodezijskih predlogov ugotovi. Ko bo končan ta proces, bo pripravljeno končno poročilo, ki bo moralo biti soglasno. Britanska vlada se ne more že v naprej obvezati, da bo sprejela to poročilo, in končna odločitev pritiče parlamentu.«
Wilson je poudaril, da je bila rodezijska vlada obveščena, da si britanska vlada pridržuje svobodo akcije, če bi kraljeva komisija ugotovila, da so predlogi nesprejemljivi za rodezijsko prebivalstvo. «V takem primeru, je dejal Wllson, si pridržujemo pravico kreniti po
pravi novo ustavo, ali pa sklicati novo ustavno konferenco. Ce je vse to, kar sem rekel, nesprejemljivo za vlado v Salisburyju, postavljamo drugi alternativni predlog: naj se rodezijski ustavni predlogi predložijo ljudstvu v odobritev, in referenduma se mora udeležiti vse rodezijsko ljudstvo svobodno in brez omejitev ter pod nepristranskim nadzorstvom.«
Na vprašanje voditelja opozicije Heatha je Wilson odgovoril, da ni bilo mogoče sporazumeti se o dokumentu, ki naj se predloži komisiji, ker je britanska vlada vztrajala pri petih načelih, ki jih je objavila v ponedeljek. Wilson je dodal, da so Smith in njegovi predniki dolga leta trdili, da vse rodezijsko ljudstvo podpira njihovo stališče, »toda dejansko, je ugotovil Wilson, nismo mi in naši predniki nikakor prepričani o tem.« Na koncu je Wilson dejal, da so nesoglasja med obema vladama velika in gredo preko pravnih vprašanj ter zajemajo politično področje.
Smithova vlada je objavila danes izjavo, v kateri pravi, da ne bi imelo smisla ustanoviti kraljevo komisijo, če britanska vlada ne sprejme rodezijskih predlogov za nekatere spremembe ustave iz leta 1961.
Izjava pravi, da bi morala komisija rešiti samo eno vprašanje: ugotoviti, ali je ustava iz leta 1961 po
tomleyja in pravosodnega ministra Jonesa britanski vladi, tako da Wil-son lahko poskrbi, da vlada odobri predlagane spremembe ustave. ((Rodezijska vlada, zaključuje izjava, pričakuje, da bo angleška vlada dokončno sprejela ali odbila te predloge. Ce pa jih ne sprejme, bi to pomenilo, da se komisija ne bo mogla ustanoviti na noben način, in vse to bi imelo za posledico, da se dokončno zaprejo vrata, o katerih trdi Wilson, da jih je pustil odprta.«
Eškol zmagal na volitvah
JERUZALEM, 3. — Poluradni rezultati političnih in upravnih volitev v Izraelu kažejo precejšnji u-speh predsednika vlade Eškola. Fronta levičarskih zmernih strank, ki jo vodi Eškol, je dobila 16 odstotkov glasov. Stranka bivšega predsednika vlade Ben Gurlona je dobila samo 8 odstotkov glasov. Celotni rezultati kažejo ((konservativne« težnje volivcev in so zelo malo različni od volitev leta 1961 ob upoštevanju izgub, ki jih Je laburistična stranka MAPAI utrpela zaradi odpadništva Ben Guriona. Desnica je rahlo napredovala, medtem ko je stanje komunistov, ki so dobili štiri odstotke glasov, nespremenjeno.
Neki večerni časopis piše, da je edino presenečenje pri sedanjih volitvah »pomanjkanje vsakega presenečenja«. Volitve so potekale brez
___________ ___________incidentov ob zelo veliki udeležbi.
nekaterih spremembah, koristna za 1 Udeležilo se jih je 82 odstotkov vo. vse rodezijsko ljudstvo. Izjava trdi, hvcev.
da so o spremembah razpravljali s pretiš*^vniki rodezijske in brit.an-
drugi poti, kakor na primer usta- sks vlnr,e. in dodela, da bi naslad-noviti novo komisijo, ki naj pri- nji korak bil poročilo ministra Bot-
Sedaj nastaja za Eškola vprašanje sestave nove vlade. Zato se bo moral zateči h koaliciji z drugimi strankami.
državama in trajno napredovanje k normalizaciji odnosov med Vzho dom in Zahodom kot posledico de Murvillovega obiska v Moskvi«. ((Francoski minister, dodaja list, je mogel ugotoviti, da je pri sovjetskih voditeljih večje število stičnih točk s Francijo, kakor se je moglo prej misliti. Stalno obnavljanje francosko-sovjetskih stikov dopušča upanje v izboljšanje evropskega političnega ozračja«.
Komunistični list «Humanltč» piše, da so se posvetovanja de Mur-villa s sovjetskimi voditelji ((zaključila s precejšnjimi rezultati«. Nato dodaja: «Vse zasluži odobravanje, naj bodo vzroki, ki nagibajo k temu golistični režim, kakšni koli. Toda ti vzroki se ne smejo pozabiti. Golistlčna politika — bodisi notranja kakor zunanja — je politika, ki jo narekujejo monopoli. V nasprotju je s politiko Washingto-na, Londona ali Bonna do tolikšne mere, kolikor se interesi francoskih monopolov postavljajo proti interesom ameriških, britanskih ali za-hodnonemških tekmecev. Sprejeti na znanje koristnost obiska zunanjega ministra ne pomeni biti zadovoljni z golistično diplomacijo«.
Tudi vsi glavni zahodnonemškl časopisi pišejo o rezultatih de Murvillovega obiska v Moskvi. List «Sueddeutsche Zeitung« ugotavlja, da ta rezerviranost prikriva veliko zaskrbljenost in negotovost. Ravnatelj zunanjepolitičnega urada Krapf je sedaj v Washingtonu, da pripravi bližnji sestanek Erharda z Johnsonom. V Bonnu niso več mnenja, da bo Erhard obiskal Wa-shington novembra, in menijo, da bo obisk odložil na januar, kar bo ustvarilo nove težave za ((posvetovalni sestanek« Erharda z de Gaul-lom v Parizu.
Verjetno je, da je Schroeder dal navodila Krapfu, naj vztraja pri zahtevi za udeležbo Bonna pri jedrski strategiji. V Bonnu so še posebno vznemirjeni zaradi de Mur-villovih izjav francoskemu radiu, da večstranska jedrska sila povzroča zaskrbljenost v Sovjetski zvezi. S tem v zvezi ugotavljajo, da se sedaj lahko govori o francoskem vetu proti zahodnonemškl udeležbi pri načrtovanju večstranske jedrske sile.
List »General Anzeiger« ugotavlja, da moskovsko sporočilo sploh ne omenja nemškega vprašanja, da pa bi bilo zgrešeno domnevati, da gredo glede Nemčije Francozi in Rusi po različni poti. List dodaja, da je bilo težko doseči, da ne bi noben stavek zadel občutljivosti Bonna, in dodaja: «Vsaj glede tega se Je francosko-nemškl sporazum dobro Izkazal. Toda področje francosko-sovjetskih enakih pogledov je večje, kakor bi razbrali lz uradnega sporočila, ki je tako lakonično, kar se tiče konkretnega vprašanja«.
List nadaljuje: ((Zanimivo je konec koncev samo to, kar ni v sporočilu. Ce ne bi iznašli diplomatske govorice, da se prave ideje zavijejo v tančico, bi lahko brali v moskovskem sporočilu, da sta obe strani, mnenja, da mora Nemčija sprejeti izgubo vzhodnih ozemelj, odpovedati se vsaki atomski oborožitvi, priznati upravičenost nekaterih bojazni pred nemško nevarnostjo in se zaradi tega vdati v omejitev svoje svobodne akcije na političnem in vojaškem področju. Samo od nemških čitateljev, ki so nagnjeni k romantičnosti, se bo lahko doseglo, da bodo verjeli, da so Francozi še vedno najvnetejšl zagovorniki nemške pravice do samoodločbe«.
«Neue Rheln Zeitung« poudarja, da se bodo rezultati in učinki de Murvillovega obiska v Moskvi čutili šele pozneje, in dodaja: «Naj bo karkoli, stavek o nevarnosti širjenja atomskega orožja potrjuje znano skupno sovjetsko ln francosko antipatijo proti temu, da se Zahodni Nemčiji dovoli dostop do atomskega petelina. Na drugi strani se zdi, da de Murville ni dal nobenih koncesij glede priznanja
ni minister Roberto Gaja, glavni ravnatelj za politične zadeve; opolnomočeni minister Mario Mondello, pomočnik ravnatelja za gospodarske zadeve; svetnik veleposlaništva Paolo Molajoni, namestnik ravnatelja za kulturne zveze; svetnik veleposlaništva Alberto Cavalieri, načelnik posebnega tajništva drž tajnika Lupisa; drugi tajnik poslaništva Massimiliano Bandini iz ministrovega kabineta.
Iz ministrstva za zunanjo trgovino pa bo v delegaciji glavni generalni inšpektor Carlo Granaglia.
Vzhodne Nemčije. Toda videti je treba, kako se bo obnašala Francija v prihodnosti«.
Državni tajnik za informacije von Hase je danes izjavil, da bonska vlada «zelo skrbno proučuje besedilo francosko-sovjetskega sporočila o obisku de Murvilla v Moskvi in je gotova, da bo dobro obveščena q pogovorih v sovjetski prestolnici na podlagi postopka o posvetovanjih, ki ga določa francosko nemška prijateljska pogodba«.
Von Hase je Podal, da je ((nemška zvezna vlada hkrati prepričana, da je francoska vlada poslala svojega zunanjega ministra v Moskvo kot predstavnika države, ki je prijateljica in zaveznica zvezne republike«. Ponovil je stališče Bonna, češ da je «vedno dobrodošla vsaka priložnost, ki dopušča neki državi NATO, da obrazloži svoje stališče v Moskvi«.
Zatem Je von Hase sporočil, da se bo v petek sestal v Bonnu s francoskim ministrom za informacije Peyrefittom v okviru rednih informativnih pogovorov.
Pozneje Je von Hase potrdil, da bo zunanji minister Schroeder obiska! prihodnji teden Pariz, dodal pa je, da se od Pariza pričakuje potrditev točnega datuma za sestanek z de Murvlllom. Ministra bosta govorila med drugim o de Mur-villovih pogovorih v Moskvi.
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiuniiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Maršal Tito o bitki na Neretvi
BEOGRAD, 3. — V izdaji založbe Jugoslovanske ljudske armade je iz-Sel prvi zbornik o bitki na Neretvi. V predgovoru za to delo v treh knjigah, ki ga je napisal predsednik republike Tito, ugotavlja, da je v tej bitki Slo za usodo revolucije.
Na Neretvi so združeni okupatorji, Nemci in Italijani s pomočjo ustaSev in četnikov začeli največjo ofenzivo proti narodnoosvobodilni vojski, ki je v tej bitki vodila eno najbolj človeških borb za rešitev okrog 4000 ranjenih tovarišev. Na Neretvi so nemške in italijanske divizije doživele najhujši poraz, četniki pa usoden udarec, po katerem se niso več opomogli. Bitka na Neretvi je bila po mnenju predsednika republike po izvedenih premikih, ena najbolj interesantnih bitk NOV. Prav po zaslugi raznih manevrov je narodnoosvobodilna vojska razbila obroč sovražnika, rešila ranjence in nadaljevala ofenzivo v smeri Črne gore. Edini u-speh okupatorja v tej bitki je bil požig vasi, ropanje prebivalstva in to, da je prisilil več deset tisoč žena, otrok in starcev, da so zapustili svoje domove in da se je sovraštvo prebivalstva proti okupa-
PO DVAJSETIH LETIH
Republikanec John Lindsay novi župan New Yorka
Ugotavlja se, da gre zgolj za osebno zmago Lindsaya, ker so se demokrati na splošno dobro uveljavili
IK, 3. — Pri včerajšnjih | publikanski župan pred dvajsetimi newyorškega župana je leti je bil Fiorello La Guardia.
NEW YORK, 3. — Pri včeri volitvah za zmagal republikanec ((liberalne« smeri John Lindsay. Pet ur po zaključku volitev, ko so prešteli že 85 odstotkov glasov, je Lindsay vodil pred svojim nasprotnikom, demokratom Beamejem z 80.000 glasovi in Beame je priznal poraz.
Mesto newyorškega župana je bilo od leta 1945 v rokah demokratov. Vendar pa ugotavljajo, da sedaj nikakor ne gre za zmago republikanske stranke, temveč za osebno zmago Johna Lindsaya. To ugotavlja tudi «New York Times« v svojem komentarju. To kažejo tudi izidi v državah New Jersey in v Virginiji, kjer so vodili novega guvernerja in kjer so zmagali demokrati.
Novi newyorški župan John Viet Lindsay ima 34 let. Čeprav je član republikanske stranke, je pri predsedniških volitvah novembra 1964 odločno zavrnil podporo Goldwa-terju. Prav tako je med vodilno kampanjo za newyorškega župana odvrnil kakršno koli podporo republikanske stranke. Zato je vodil proti njemu izredno ostro kampanjo skrajni desničarski republikanec William Buckley, ki mu je oči. tal, da je slab republikanec«, in mu je zlasti zameril, ker ni hotel podpirati Goldwaterja. Prav zaradi tega je Lindsay pritegnil precejšnje število liberalnih glasov in morda tudi nekaterih demokratičnih glasov.
Čeprav je bil za župana izvoljen republikanec, so demokrati dobili važna mesta v občinski upravi. Za predsednika občinskega sveta (pod. župana) je bil izvoljen demokrat Frank 0’Connor, za finančnega svetovalca pa demokrat Mario Angelo Procaccino. Tudi večina občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni, pripada demokratični stranki.
Mesto newyorškega župana velja za politično zelo važno. Zadnji re-
Včeraj so volili v tretjini ameriških držav za razne funkcije in volivci so v glavnem potrdili prejšnje položaje obeh strank. To še bolj potrjuje, da nikakor ne gre za splošen republikanski uspeh, temveč le za oseben uspeh Lindsaya.
Indonezija
DŽAKARTA, 3. - Poveljnik indonezijske vojske general Suharto je poročal danes predsedniku Su-kamu o splošnem stanju v državi. Suharto je predstavil Sukarnu člane novega poveljstva vojske, ki so generali Sumitro, Dariatmo in Arto. Ta je sedaj poslanik v Burmi. Njegova naloga bo tudi koordinirati in nadzorovati vso indonezijsko tajno informacijsko službo.
Se vedno se dvigajo glasovi proti zunanjemu ministru Subandriu, ki je tudi podpredsednik vlade. Zlasti zahtevajo njegov odstop muslimani, ki zahtevajo tudi razpustitev komunistične stranke. Včeraj so bili v Medanu na severni Sumatri protikitajske demonstracije, katerih se je udeležilo 100.000 oseb v ogromni večini muslimanov. Demonstranti so zahtevali prekinitev diplomatskih odnosov s Kitajsko ter so raztrgali kitajsko zastavo, ki je bila razobešena na kitajskem konzulatu.
Danes so bile tudi v Džakarti no. ve demonstracije proti komunistični stranki. Agencija «Nova Kitajska« poroča o konferenci proti vojaškim oporiščem v tujini, ki je bila od 17. do 20. oktobra v Džakarti. Agencija piše, da je konferenci uspelo odobriti protiameri-ške resolucije s podporo ((naprednih sil naroda in kljub obstrukciji in sabotaži desničarskih silv>. Agencija še posebno obtožuje vojsko, da Je ustvarila ozračje terorja.
torju še bolj razplamtelo. Tito u-gotavlja, da je bitka v četrti ofenzivi gotovo edinstvena na svetu. Niso bili redki primeri, da so skupine po dva borca ali tri dale življenje, da bi rešili ranjenca. Prav to je krepilo moralo NOV, kajti ranjenci so se zavedali, da ne bodo prepuščeni sami sebi. Za rešitev in prenos ranjencev 1e bila določena celotna 9. dalmatinska divizija, deli 7. divizije in pa ujetniki.
V kritičnem trenutku bitke je maršal Tito z ukazom, da se vo-ruši zadnji most na Neretvi, ukanil Nemce. Ti so namreč mislili, da so partizani zapustili svojo zamisel. da se prebijejo v Črno goro in da se mislilo vrniti, ter so o-slabili pritisk na fronti na NeretiH. Takoj zatem pa so partizani na mestu porušenega mostu zgradili drugi most in sc prebili preko planine Prenj.
Poleg borbe za ranjence je v 4. ofenzivi prišla do popolnega izraza tudi borba za ljudstvo, za rešitev na deset tisoče beguncev iz Kordu-na, Like, Baniie in Bosanske krajine, ki so sledili narodnoosvobodilni vojski. Čeprav so ti begunci otežkočali akcije NOV in odkrivali sovražniku premik partizanskih oddelkov, se borci niso mogli ločiti od svojega ljudstva, ki mu je sledilo, in ga prepustiti na milost in nemilost sovražniku. Prav v tej bitki se je skovala neločljiva povezanost vojske in ljudstva, visoka moralna odločnost in nezlomljivo prepričanje v dokončno zmago.
»Vsi, ki so sodelovali v tei bitki, poudarja maršal Tito, so se dokončno prepričali, da je borba pravična in da se mora končati z zmano.s
B. B.
Bombardiranie
4
Severnega Vietnama
SAJGON. 3. — Medtem ko je v Južnem Vietnamu na kopnem relativno mirno, nadaljujejo ameriška letala bombardiranje Severnega Vietnama.
Obrambo velikega pristanišča Qui Non so zavzeli iužnokorejski vojaki, in sicer 12.000 mož. Ameriški vojaki, ki so bili do sedaj v tem oporišču, bodo odšli v oporišči Cu-la.i in Danang.
V Sajgonu izjavljajo v vojaških krogih, da so partizani v tednu od 23. do 30. oktobra zgubili 1.397 mož (1.264 mrtvih in 133 ujetih). Saj-ponske čete so imele 163 mrtvih, 773 ranjenih in 63 pogrešanih. V istem času so imeli Američani 23 mrtvih, 114 ranjenih in dva pogrešana.
MOSKVA. 3. — Sedmi plenum Zveze sindikatov Sovjetske zveze, ki je zasedal v Moskvi, je sinoči zaključil delo in sprejel naslednje sklepe: 1. Strokovne zveze bodo na ravni ministrstev sodelovale pri pripravljanju pravilnikov o dobičku, ki bo ostal podietiem na podlagi novih sklepov sovjetske vlade. 2. Sindikati bodo določili skupno z ministrstvi podlago za mezde in višino naorad za delavce in uradnike na vseh sektorjih oroizvodnte 3. Njihova funkcija omnmzatnriev se bo okrepila v oodietjih. Nadzorovali bodo izvaHnie proizvodnega načrta teh podjetij. 4. Poleg tega bodo pooblaščeni vnašati spremembe v kolektivne pogodbe in nadzorovati, da se te izvajajo.
General de Gaulle bo govoril nocoj po radiu in televiziji ter bo napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve. Na včerajšnji seji vlade je zunanji minister de Murville poročal o svojem obisku v Moskvi. Kakor je sporočil minister za informacije, so njegovo poročilo sprejeli «z zadovoljstvom na znanje«.
Zahodnonemškl tisk pa s prikrito jezo in z nezadovoljstvom komentira de Murvillov obisk v Moskvi in uradno sporočilo o tem obisku, zlasti tisti del, kjer govori o zaskrbljenosti spričo možnosti širjenja jedrskega orožja. Nrkateri časopisi izražajo bojazen, da je soglasje med Parizom in Moskvo glede Nemčije večje, kakor se zdi. Bonski podtajnik za informacije von Hase je izrekel upanje, da bodo dobili podrobna pojasnila o pogovorih, in je dodal, da moskovsko uradno sporočilo skrbno proučujejo.
Včerajšnje volitve v tretjini držav ZDA so prinesle veliko presenečenje v New Yorku, kjer je bil po dvajsetih letih izvoljen za župana republikanec, in sicer John Lindsay. Pri tem pa ugotavljajo, da	ne gre	za	republikanski	uspeh
temveč za	oseben uspeh Lindsava,
ki	spada	k	liberalnemu	krilu
stranke.
Včeraj se je zvedelo tudi za neuradne podatke o volitvah v Izraelu, ki so prinesle pričakovano zmago	sedanjemu	predsedniku	vlade
Eškolu. Ta je že začel posvetovanja za sestavo nove koalicijske vlade.
Nesoglasja med Londonom in Sa-lisburyjem glede prihodnosti Rodezije niso še uglajena. Kljub temu, da je VVilson precej pooustil. so nesoglasja še velika.
Alžirski minister za informacije Bumaza je včeraj izjavil, da se Ben Bela počuti dobro in da z njim dobro ravnajo. Dejal je, da bodo v kratkem odločili, ali naj ga postavijo pred sodišče in kdaj naj objavijo belo knjigo z obtožbami, namaza je dalje izjavil, da se Alžirija ne vmešava v sovjetsko-kitaj-ski spor: čeprav se strinja s sovjetskim načelom o miroljubnem sožitju, ceni tudi nekatere plati kitajske politike. Zatem je napovedal, da se bo vlada sedaj lotila težavnih gospodarskih problemov, «ki ji*) je podedoval sedanji režim*.

Z XII. SKUPŠČINE ITALIJANSKE MANJŠINSKE ORGANIZACIJE V PULJU
O šolstvu, kulturi, gledališču, tisku in radijskih programih za manjšino
Predsednik SKGZ je v svojem pozdravu dejal: Naj bi na naših bodočih srečanjih ne bili prisiljeni govoriti pretežno o nerešenih vprašanjih, ampak o tem, kako so bila rešena!
Kakor smo poročali v torek, Je bila v nedeljo v Pulju dvanajsta skupščina italijanske manjšinske organizacije «Unlone degll Italia-ni deiristria e dl Fiume«. Na zasedanju Je bilo prebrano poročilo o delovanju italijanske manjšine na kulturnem, šolskem ln umetniškem in drugih področjih. Iz tega poročila povzemamo, da Je italijanska manjšina v zadnjih dveh letih, na katera se poročilo nanaša, doživela vrsto lepih uspehoh, da pa hkrati ni zmogla vseh nalog, ki si jih je bila zadala ali ki so se sproti porajale.
Kar zadeva manjšinsko šolstvo, se z njim posebej ukvarja šolska komisija Unije, ki se Je v dveh letih sestala enajstkrat, da bi obravnavala šolsko problematiko ln da bi z oblastvenimi organi našla primerne rešitve za probleme, ki 60 v zvezi z Italijanskim šolstvom sproti nastajali. Šolska komisija se je ukvarjala tudi s stanjem učbenikov za italijanske šole ln pri tem dajala svojo pomoč posebni medrepubliški komisiji. Iz poročila nadalje zvemo, da sta bili v zadnjih dveh letih dve veliki šolski prireditvi ob zaključku šolskega leta 1964 in 1965. Leta 1964 se Je zaključna šolska prireditev italijanskih osnovnih in srednjih šol vršila v Umagu, letos pa v Piranu. Pri teh dveh zelo posrečenih manifestacijah se je izkazala Unija preko svojih krožkov in šol. Na prireditvah Je nastopilo v celoti od 600 do 800 otrok, kar je ena
področju se Unija obvezuje, da bo ta krožek še bolj podprla s publiciranjem del, s posvetovanji, razpravami itd.
Nato beremo v poročilu o dejavnosti založbe EDIT, v sklopu katere izhajajo tudi dnevnik «La Vo-ce del Popolo» in revija »Panorama« ter «11 Pioniere«. Založba je v zadnjih dveh letih Izdala 15 učnih knjig za osnovne šole in dve za gimnazijo, vrh tega še 13 publikacij politične in druge vsebine
Poročilo se posebej ustavlja ob reviji «La Battana«, ki se je ze jasno uveljavila zaradi svoje viso ke ravni, resnosti in širine pogle dov Revija je organizirala v ma ju letos v Opatiji sestanek itali jenskih ln jugoslovanskih pisate ljev, sestanek, ki bo v bodoče ver jetno postal vsakoletna priredi tev. Revija »odlično vrši svojo vlO' go mostu« med italijanskimi ln jugoslovanskimi književniki.
Založba EDIT si ob dosedanjih uspehih nalaga neicaj nalog za bodoče. Med te naloge spada nekakšna »jezikovna kontrola«, to se pravi superrevizija vsega, kar se v Italijanščini publicira v Jugosla viji. Nadalje si nalaga nalogo, vplivati na uvoz in razpečavanje italijanskega tiska, ki prihaja iz Italije v Jugoslavijo. V načrtu ima tud: razširjanje svojega tiska v Italijo in inozemstvo nasploh. Svojo dejavnost namerava razširiti tudi izven sedanjih regionalnih okvirov. Končno si založba EDIT nalaga nalogo, določanja količine
četrtina vseh šolarjev in dijakov j ^njjg jn didaktičnega materiala.
italijanskih šol v Istri in na Reki. Te šolske prireditve so sploh »dokaz življenjskosti« italijanske nacionalne manjšine, kot je zapisal leški dnevnik »La voce del Popolo« ob zaključku letošnje prireditve. Kljub temu, da za te šolske prireditve primanjkuje vedno nove in nove programske snovi, Je šolska komisija ocenila visoko raven Izvajanj.
Za izboljšanje strokovne usposobljenosti učnega osebja na italijanskih šolah sta, po poročilu, veliko pripomogla seminarja, ki sta se za italijanske učitelje ln profesorje vršila lani v Kopru ln letos v Rovinju, seminarja, na katerih so predavali strokovnjaki iz Italije v dogovoru med italijanskimi in Jugoslovanskimi oblastmi. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da se teh seminarjev, žal, morejo udeleževati le italijanski učitelji ln profesorji s področja bivše cone B, ne pa njihovi kolegi, ki poučujejo na šolah v Istri ln na Reki. Zato se kaže potreba, da b! še ta možnost izpopolnjevanja italijanskih učnih moči razširila na vse šolnike italijanske manjšine v Jugoslaviji.
V poročilu nadalje beremo o uspehih italijanske manjšine na kulturno umetniškem področju. To dejavnost posebej usmerja umetniško kulturna komisija Unije, ki skrbi za dejavnost dramskih odsekov, zborov, folklornih sku-p n, Dibllotek ln za predavanja Poročilo govori o zares lepih uspehih, ki so bili doseženi v zadnjih dveh letih, kajti veliko Je bilo v tem času prireditev ln na njih Je bilo tudi zelo veliko občinstva Poročilo nadalje govori o koristni izmenjavi s krožki ln ustanovami iz Italije, Se posebej o sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo, z gorišklma «Pro Loco« ln «Inl-ziativa Isontina«. Znani goriškl pevski zbor «Seghizzl» in folklorna skupina iz Lobnika pa sta z uspehom nastopila na Reki in v Pulju, kjer so Ju z navdušenjem sprejeli.
Posebno živahni so bili stiki s tržaško Ljudsko univerzo, ki Je v italijanskih krožkih v Istri in na Reki priredila vrsto predavanj leposlovnega m znanstvenega značaja, pa tudi koncertov, na katerih je nastopil Tržaški kvartet. Tržaška Ljudska univerza Je ob spdemstoletnlcl rojstva pesnika Danteja priredila tudi daljši izlet za 35 članov iz vodstva italijanskih kiožkov Unije v Ravenno in Chioggio.
a tega področja dejavnosti se obetajo še večji rezultati tudi z nastop; Italijanskih krožkov v Ljubljani, Zagrebu, vtem ko so italijanski krožki že doslej imeli zelo plodne stike z drugimi manjšinami v Jugoslaviji, predvsem s češkoslovaško
Se vedno na to področje spada uspeh italijanske manjšine, ki ga Je dosegla v okviru svojega Krožka pesnikov, pisateljev ln likovnikov Krožek se je ustanovil leta 1963 ln Je zelo aktiven, Unija pa daje italijanskim kulturnim ustvarjalcem veliko možnost, da «e uveljavijo, pa čeprav se likovniki in deloma glasbeniki tega krožka doslej niso preveč potrudili. V zvezi z dejavnostjo italijanskih pesnikov in pisateljev se v poročilu poudarja, da imajo na razpolago revijo »La Battana«, revijo »Panorama« in drug italijanski tisk v Jugoslaviji, da pa literarni natečaj, ki se je prejšnja leta vedno obnesel, v zadnjih časih ne ustreza več svojemu namenu. Krožen pesnikov in pisateljev pa je treba pohvaliti zaradi vrste literarnih večerov ,kl Jih Je imel v raznih •lediščih v Istri med italijansko manjšino ln enega tudi v Gorici. Posebni poudarek pa zaslužijo literarni krožki na italijanskih šolah Na veliko odobravanje Je na letela tudi zbirka poezij, k) Jih Je Unija Izdala. Gre za zbirko poezij, ki so na že omenjenih natečajih od leta 1953 do 1964 bile nagrajene. Je sicer to skromna knjižica, ki pa zapolnjuje prazni no, ki se je že dolgo let vlekla. V •ve«; z dosedanjimi uspehi na tem
ki se uvaža iz Italije, ter odločanje o njegovem razdeljevanju na domačem področju.
V poročilu se nato veliko govori o italijanski Drami na Reki, ki Je sekcija reškega narodnega gledališča «Ivan Zajc«, čeprav Je sedež tega gledališča na Reki, vrši svojo dejavnost v vseh središčih, koder žive večje skupine Italijanov. Finančna sredstva za vzdrževanje in dejavnost tega gledališča, in sicer za plače osebja ln ostale materialne stroške, daje SR Hr-vatska, za kritje stroškov gostovanj italijanske Drame po raznih središčih Istre in na otokih pa daje sredstva prav tako republiška oblast, vendar jih ne daje upravi reškega gledališča, pač pa italijanski Uniji, ki s temi sredstvi krije stroške za gostovanja. Vendar se..poslednja sredstva nanašajo le na kritje stroškov gostovanj reške , italijanske Drame po Istri, ne pa po Koprskem. Doslej je te stroške kril reški okraj, odslej pa bo treba najti rešitev v kritju stroškov s strani SR Slovenije.
Italijanska Drama ima na leto kakih 60 prireditev. Lahko bi teh predstav bilo še več, vendar je glavna ovira temu pomanjkanje umetnikov. Gledališče je poskrbelo, da je prišlo nekaj umetnikov iz Italije, ti pa so ostali razmeroma malo časa, ker so pač hoteil višje pre'emke, kot jih Je Italijanska Drama zmogla V zvezi s tem se v poročilu zatrjuje, da Italijanska Drama tega vprašan la sama ne more rešiti in je mnenja, da je treba rešitev najti v kakem sporazumu med Italijansko in jugoslovansko vlado Umetnike, ki bi prišli iz Italije, bi morala finančno podpreti italijanska vlada, podobno kot podpira druge italijanske umetnike in ansamble, ki gredo na gostovanja v tujino.
Drugi problem Italijanskega gledališča na Reki je problem repertoarja, ki ni bil vedno posrečen — kot pravi poročilo — in bo zato moralo vodstvo gledališča posvetiti temu problemu večjo pozornost in se morebiti obrniti za nasvet na umetniško kulturno komi
sijo Unije ter na zunanje člane umetniške komisije.
V	poročilu je nato govora tudi o italijanskem delu programa radia Koper in reške radijske postaje. Vtem ko ima radio Koper v povprečju 6 ur na dan italijanskega programa, ga ima reška radijska postaja za sedaj razmeroma malo in se ta omejuje le na kratke vesti in komentarje domačega in mednarodnega političnega dogajanja ter krajevne kronike. Ta program pa je zelo dober, ker so viri dobri. Glede italijanskega programa radia Koper je vredno omeniti, da so pred dnevi začeli s tretjo oddajo za italijanske šole. Kako popularne so šolske oddaje radia Koper, se vidi iz tega, da je uredništvo teh oddaj dobilo v lanskem letu kar 7.230 dopisov in 1500 ilustracij od šolarjev in dijakov italijanskih šol v Istri in na Reki.
Povoljen je tudi odnos osebja na tej radijski postaji, in sicer med slovensko in italijansko redakcijo. Z okrepitvijo oddajnika nad Piranom pa je bilo poskrbljeno, da se bo radio Koper dobro slišal tudi tam, do koder doslej ni segal. Kar pa zadeva italijansko oddajo reške radijske postaje, se bo ta v prihodnje nekoliko razširila in obogatila. Odnosi med unijo in koprsko radijsko postajo so zelo dobri. Enako velja tudi za reško.
Iz poročila smo nadalje zvedeli, da dobiva unija subvencije od SR Hrvatske, ki je leta 1963 dodelila uniji 36 milijonov dinarjev, lani nekaj manj kot 23 milijonov in pol, letos pa malo manj kot 14 milijonov, čemur je treba dodati še okoli 10 milijonov za kritje stroškov za gostovanja italijanske Drame po Istri. Gornja sredstva unija porabi za pomoč posameznim krožkom, kot n pr. krožku pesnikov In pisateljev, pa tudi drugim italijanskim krožkom, ki imajo v zadnjem času vedno več stroškov.
V	poročilu je bilo večkrat orne: njeno, da ima unija zelo tesne stike s Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo iz Trsta, s katero je imela tudi več skupnih zasedanj, in sicer tako v Trstu, odnosno v Gorici, kot tudi na Reki, kjer so se poslednjič sestali predstavniki šolskih komisij obeh manjšinskih organizacij. Zato je bilo razumljivo, da se je nedeljske skupščine unije v Pulju udeležila tudi delegacija Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze. V njenem imenu je zborovanje predstavnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji pozdravil predsednik SKGZ Boris Race, ki je rekel:
Tesni stiki, ki sta Jih vzpostavili Unione degli Italiani delVIstria e di Fiume m Slovenska kulturno-gospodarska zveza, predvsem s skupnima sejama obeh izvršnih odborov letos januarja o splošni manjšinski proolematiki in junija v zvezi s Solo, so nam omogočili, da smo se pobliie med seboj spoznali.
Tako smo drug o drugem poučeni o rešenih in nerešenih vprašanjih naših narodnostnih skupnosti; zaključki, ki smo jih sprejeli, pa potrjujejo enakost in skladnost stališč do osnovnih vprašanj, ki zadevajo narodnostne manjšine na splošno, kakor tudi do uresničevanja teh načel v praksi.
Plodovi naših skupnih zasedanj niso še vidni v obsegu, ki jim po našem prepričanju pritiče. Mnogo misli, ki smo jih izrazili ob teh prilikah je pa gotovo jnistilo dovolj globoko sled. Od naše vztrajnosti in spretnosti, kako te misli razširiti in poglobiti ter jim dati bol) prepričljivo vsebino, bo v
mnogočem odvisno, ali bo ta sled globlja in predvsem učinkovita.
Vsa prizadevanja za napredek in plemenite cilje na splošno imajo podobno usodo. In naš cilj je v bistvu enakopravnost, ki je v zgodovini človeštva tako star, kakor je stara neenakost med ljudmi.
Tudi najbolj napredne politične osnove, na katerih sloni ureditev družbe in še tako izdelana zakonodaja. tudi v odnosu do narodnostnih manjšin, same ob sebi ne rešujejo vseh vprašanj, ki te manjšine zadevajo. To potrjuje vaša praksa. Potrebna je nenehna budnost, treba je opozarjati, predlagati, utemeljevati in prepričevati.
Lahko si predstavljate, koliko je težja naša naloga, ki je obstajala doslej predvsem v najgorih in prepričevanju, da zmagajo v najmoč-
nejših vladajočih strankah pozitivna stališča v odnosu do naše narodnostne skupnosti. Z zadoščenjem danes ugotavljamo pozitivne premike v tem jpogledu, ki so v skladu z naprednejšo splošno usmerjenostjo v italijanski republiki. Ostane slej ko prej še velika vrzel, za katero slovenska narodnostna skupmost v Italiji eno-dušno terja, da se izpolni. To je zakonodaja, ki bi na podlagi načel ustave našo manjšino zaščitila in ji omogočila skladen razvoj, priznala pravice njenega jezika in zagotovila rast njene kulture.
Želim, da bi vaš današnji občni zbor dal vaši dejavnosti novih moči. Naj bi na naših bodočih srečanjih ne bili prisiljeni govoriti pretežno o nerešenih vprašanjih, ampak o tem, kako so bila rešena!
Od včeraj v Turinu mednarodni avtomobilski salon
Včeraj je bil v Turinu otvorjen tradicionalni avtomobilski salon. Avtomobili vseh vrst in za vse potrebe bodo v dneh te prireditve pritegovali pozornost obiskovalcev od blizu in daleč. Fiat —
vem mestu — ima tudi to pot razstavljena najrazličnejša vozila od najmanjših osebnih do težkih tovornjakov. Med najbolj cenjenimi vozili za lažje prevoze je «1100 T». Vozilo je močno in ekonomično, tako da zadovoljuje zelo širok
krog odjemalcev «1100 T» se lahko naroči celo z različnimi motorji, kakršen je pač namen uporabe. Popolnoma nova varianta tega vozila je «furgon lilOO t» s pri-dvignjeno streho; ima 6 kub. m uporabnega prostora, (na sliki)
razstava je tako rekoč v njego
mm....................................................................................................................................ml...mirnim..mimimmimi.......""""""....
Kardinal
Bea
o židovskem vprašanju
RIM, 3. — V reviji Civiltk Catto-lica objavlja kardinal Bea članek Zidovsko ljudstvo v božjem načrtu odrešenja. Pisec se ponovno vrača k temi odgovornosti židovskega ljudstva za križanje Kristusa. Kardinal prihaja do zaključka, da ni mogoče govoriti o kolektivni krivdi ljudstva ne za poseben zlqčin bo-gomora ne za splošen zločin krivične obsodbe Kristusa; prav tako ni mogoče imeti tega ljudstva za od Boga zavrženo in še manj prekleto.
V opombah se članek ukvarja tudi z nekaterimi novejšimi spisi o tem vprašanju. Zlasti se ustavlja pri dveh člankih, ki jih Je napisal škof Carli iz Segnija. Ta zavzema povsem nasprotno stališče — da je torej židovsko ljudstvo krivo — in kardinal Bea to stališče pobija.
Znano je, da je pomirljivo stališče Cerkve do Židov zelo vznemirilo vse arabske kroge pa tudi katoličane, ki žive med Arabci.
PO NEZGODI SREDI OCEANA
«Raffaello» z okvaro danes v Gibraltarju
Izjava ministra za državne udeležbe
GENOVA, 3.
Glede okvare spel aretirati na Holandskem Gio-
Goljufal! so INAM in INPS
CALTANISSETTA, 3. - Karabinjerji so prijavili sodišču 199 oseb iz Serradifalca zaradi goljufije na škoda INAM in INPS. Obtoženci so baje prejemali prispevek za brezposelnost in zdravniško-lekarniške usluge kot poljedelski delavci, ko do teh ugodnosti niso bili upravičeni.
BARI, 3. — Približno štiri leta je osem oseb goljufalo INPS s tem, da so prejemale družinske doklade in prispevek za brezposelnost po zakonu za poljedelske delavce, ki so vpisani v občinskih matičnih seznamih. Pred štirimi leti so res bili poljedelski delavci; pozneje so spremenili delo, ne da bi kaj Javili INPS in ne da bi zahtevali izpis s seznama poljedelskih delavcev. Vsota, za katero so ustanovo oguljufali, se v celoti vrti okrog »i-n milijonov lir.
PARIZ, 3. — V Parizu se je zaključil 7. kongres društva za babl-štvo in ginekologijo za latinsko Sredozemlje, katerega so se udeležili številni italijanski, francoski in španski znanstveniki.
Pri letalski nesreči v Afriki ubitih 30 vojakov športnikov
PARIZ, 3. — Francosko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je 30 francoskih vojakov včeraj izgubilo življenje, ko je letalo «DC-3», s katerim so potovali, strmoglavilo na tla pri pristajanju na letališču Obock v Francoski Somaliji. Na letalu, ki je prihajalo iz Djlbutija, je potovalo neko vojaško športno moštvo.
Tudi včeraj mnogo mrtvih pri cestnih nesrečah
SARZANA (La Spezla), 3. Dva moška, stara 29 in 25 let, sta se peljala po odseku ceste Aurelie blizu Sarzane, pa sta na nekem ovinku zavozila v drugi avto, ki ga je vodil neki 47-letni moški. Pri močnem trčenju sta se avtomobila zarila drug v drugega. Mlajša moška sta umrla med prevozom v bolnišnico, za starejšega pa zdravniki še niso Izrekli prognoze.
RIM, 3. — Davi se Je na prvem kilometru ceste Anagnine pripetila nesreča, pri kateri so izgubile življenje tri osebe
Drug v drugega sta se zaletela neka «giulia» in «500». Večji avto, namenjen v Grottaferrato, se je zadrsal na tračnicah tramvaja, na
Felice Tiberia ter Bruno Adamo Tako Je danes govorila o prvem
Romundo, manjši avto pa Je vozil Mario Gennari. Tiberio in Gennari-ja so reševalci potegnili iz razbitin še živa, vendar pa sta umrla takoj po prevozu v bolnišnico. Romundo pa Je bil takoj mrtev, toda iz razbitega avtomobila so ga potegnili šele po dveh urah dela.
SAN PIETRO VERNOTICO (Brindisi), 3. — Na pokrajinski cesti proti Torchiarolu sta se z lahkim motorjem peljala mladeniča 26 in 16 let. Z nasprotne strani Je privozil drugi motor, ki je iz neznanih razlogov zavozil na levo. Prišlo je do neizogibnega trčenja, zlasti ker sta oba motorja vozila precej hitro. Takoj sta bila mrtva oba vozača, medtem ko za 16-letnika zdravniki še niso Izrekli prognoze.
vlaku na progi Bari-Barletta (leta 1882). Zelo Ji ugaja operna glasba, ki jo posluša po radiu.
na transatlantiku »Raffaello«, je minister za državne udeležbe med govorom, ki ga je imel na genovskem velesejmu, izjavil: »Sposobnost, resnost, tradicija prispevka, ki so ga podjetja z državno udeležbo dala v teh letih gospodarstvu države, morajo vsakogar prepričati. da ni mogoče nobene nezgode ocenjevati drugače kot v splošnem okviru; čeprav še nimamo na razpolago elementov, da bi lahko povedali besedo o nezgodi na »Raffaellu«, lahko rečem, da bo obveza državnih udeležb in vladnih organov, ki jih kontrolirajo, ugotoviti vzroke nezgode v obrambo ugleda in do-brega imena podjetij Z državno udeležbo, zlasti tistih, ki skrbe za zveze Italije s prekooceanskimi deželami, pri čemer se ne bo dopustilo da bi s katere koli strani prihajale zainteresirane ali zlobne deformacije rasnice, ki bi črnile javna podjetja in gospodarstvo dežele.«
V krogih blizu plovne družbe • Italia« se je danes zvečer izvedelo, da pluje »Raffaello« redno s hitrostjo 18 milj na uro in da bo v jutrišnjih prvih popoldanskih urah plul skozi Gibraltarsko ožino. Ladja bo nadaljevala pot naravnost v Genovo, kamor bo prispela, kot je že bilo javljeno, 6. novembra.
Z ladje so danes poslali nekaj radiofotografij, ki kažejo življenje na ladji. Mnogo potnikov se sonči ob bazenu na ladji.
Ameriška kozmonavta bosta letela v spodnjicah
HOUSTON, 2. — Ameriška kozmonavta Frank Borman in James Lovell, ki bosta letela s kabino «Gemini VII« kar 14 dni okoli Zemlje, bosta večino tega časa v svoji kabini prebila — v spodnjem perilu. Kot sta izjavila, si bosta snela vesoljsko tuto ln imela na sebi le kombinirano spodnje perilo — majico in dolge spodnje hlače —, kakršno nosijo ameriški piloti. Tako oblečena bosta kozmonavta preživela vsaj deset dni svojega poleta.
Ko se govori o vesoljskih poizkusih in opremi kozmonavtov, se pogosto omenja tudi njihova obleka, odnosno oprema, kajti znano je, da so sovjetski kozmonavti leteli tudi v samih srajcah, česar si niso mogli privoščiti ameriški kozmonavti.
vannija Antonia Deloguja, starega 40 let, iz Sagama (Nuoro), za katerim je bila izdana tiralica zaradi umora, tatvin in drugih zločinov.
Knjige ^ gledališče
s
glubhu ^ hliliu’ihtve
Ponatis dveh zvezkov Kersnikovega zbranega dela
Odveč bi bilo ponavljati pomembnost izdaje zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki
RIM, 3. — Po sporazumu z evropskimi policijami je Interpool u-
Ima 106 let «babica iz Corata»
CORATO, (Bari), 3. — »Babica iz Corata« — tako jo imenujejo že mnogo let zaradi njene izredne starosti — Teresa Sottani Je danes slavila v krogu svojih številnih sorodnikov 106. rojstni dan. Rodila se Je namreč 3. novembra 1859. Njen oče Stefan je bil major «državne straže« ter garibaldinec. Starka Je še kar zdrava in čeprav Je primo-
Pred dnevi so imeli v Ljubljani pravo kmečko ohcet. Ženin in nevesta ter svatje so bili v narodnih nošah. Tudi »šrango« so postavili in ženin je moral za nevesto odšteti krepke tisočake
n..
Drzen beg treh nevarnih zločincev
MILAN, 3. — Iz zapora San Vit-1 bančni tehniki. Kraj si je vedno tore so danes ušli trije zaporniki. | natančno ogledal, tako da je poznal Do bega je prišlo ob 8.50. Ignazlo tudi vse poti za beg po ropu. Med
Gambino, Bruno Magagnin (eden iz »ponedeljkove tolpe«, glavni »junak« vrste napadov na banke, ki so jih izvedli skoraj večino v pone-
preiskavo je Magagnin tudi prikazal, kaj se pravi biti spreten. Pokazal je namreč, kako se avto u-krade in hitro spravi v tek: v sa-
deljkih) in Andrea Basilicb so prišli mih štirih minutah je avto odprl,
v neki laboratorij, nenadoma napadli paznika Antonia Salamitija, mu zavezali usta in mu odvzeli ključe. Nato so odprli vrata na hodnik ob ograjnem zidu ter se povzpeli na ta zid s preprosto lestvijo, ki so jo napravili iz zrezanih rjuh in odej. Med begom Jih Je presenetil drug paznik, ki Je bil na straži na hodniku nad omenjenim zidom. Dvakrat je ustrelil zaradi alarma, ubežniki pa so se že spustili z zida na cesto.
Beg iz bližine zapora Jim je bil olajšan, ker je bil prav tedaj tamkaj neki «850». Ubežniki so lastnika prisilili, da je stopil iz avto-
mu zamenjal pogonski blok in ga že spravil v tek.
Basilicb je skupaj z Antoninom Brunom ter Giuseppom Salernom, ki sta kakor on doma iz Trapani-ja, 25. maja vlomil v neko banko v Sedrianu (Milan), Basilicb in Bruno sta pobegnila, Salerno pa je bil tako prestrašen, da so ga aretirali. Istega dne so aretirali tudi Bruna ter ponoči še Basilicoja, «Imeli ste srečo«, je agentom tedaj dejal Basilicb. «Ce ne bi bil v hiši svojega bratranca, bi drago prodal svojo kožo in ne dobili bi me živega«. Malo pred tem je Ba-sllicb skupaj z Brunom napadel
mobila, s katerim so odbrzeli brez 1 neko banko v Cascina Olona (Mi-
kar ga Je zaneslo na drugo stran rana ostati v postelji, Je še tudi ceste, kjer je vozil manjši avto. V razumsko popolnoma jasna. Zelo večjem avtomobilu sta se peljala , dobro se spominja raznih dogodkov.
Kljub vojni mislijo v Južnem Vietnamu tudi na lepotne kraljice. Izvolili so Miss Vietnam, ki bo nastopila v nadaljnjem tekmovanju v Manili za naslov Miss Azija. Poleg miss (na desni) je žena flilrvnske ga veleposlanika, na levi pa je lepotica št. 2 z žezlom
sledu.
Med ubežniki Je najbolj znan Bruno Magagnin, ki je v času skoraj štirih let napadel in izropal več kot 15 bank ter si prisvojil stotine milijonov. Aretiran je bil 18. marca skupaj s Francom Tonello in Giovannijem Brentanom. Tedaj je Magagnin stanoval skupaj z Brentanom v majhnem stanovanju na Ul. degli Artisti 29. V njegovem stanovanju so našli 120 milijonov ter celo orožarno in številne pripomočke za šminkanje. Magagnin je star 30 let in je doma iz Talna (Varese). Nekaj časa je bil zidar, potem pa je spoznal Tonello in Brentana in postal je skrajno natančen organizator napadov na banke. On je namreč preštudiral vsak »udar« do najmanjših podrobnosti.
lan) ter si prisvojil 3 milijone in 200 tisoč lir. Plen sta si razdelila na pol in Basilicč je svoj del kmalu zapravil z ženskami in pri po-kerju.
Po mnenju preiskovalcev pa je mogoče najbolj nevaren Ignazio Gambino, ker je znan kot nasilnež. Svoje zločinsko delovanje je pričel 1963 v Paviji z veliko tatvino. Istega leta je sodeloval pri ropu v neki bančni podružnici v Corna-redu in marca 1964 je bil aretiran v Reggio Emilia.
Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado za vsakogar, ki bi dal koristne podatke o ubežnikih, da bi jih bilo mcgoče ujeti. Nagrada znaša milijon lir na račun vsake ga ubežnika posebej
Danes zasledovalci ves dan niso
Pri njem so našli celo knjigo o prišli na sled ubežnikom.
je do sedaj narasla že na prek sedemdeset knjig. Ta edinstveni založniški podvig Državne založbe Slovenije sodi med največje uspehe dvajsetletnega delovanja te založbe, da je, kot je zaphsal u-rednik te zbirke profesor Anton Ocvirk, ta zbirka postala dokument naše kulturne zavesti in literarnozgodovinskih raziskav. Dokaz pomembnosti zbirke je tudi izredno velik odziv ljubiteljev slovenske književnosti, ki so zbrana dela skozi vsa leta kupovali, da je danes velika vrsta knjig že razprodanih. Tudi tri od petih knjig zbranega dela Janka Kersnika so razprodane. Zato se je Državna založba odločila za ponatis razprodanih zvezkov zbranega dela. In pravkar sta v ponatisu izšli prva in druga knjiga Kersnikovega zbranega dela, ki ga je sicer uredil Anton Ocvirk. Prva in druga knjiga zbranega dela s ta v ponatisu docela enaki knjigama prve izdaje.' Enaki sta tako v tekstu kot v opombah. Celo pa-ginacija je v prvi knjigi docela enaka, v drugi knjigi pa je pri opombah paginacija nekoliko drugačna, medtem ko je v pripovednem delu enaka. Sicer pa ima druga, sedanja izdaja prvih dveh zvezkov zbranega Kersnikovega ima boljši pajgir, vezana je v celo platno in tudi ščitni ovitek je bel, medtem ko je bil pri prvi izdaji rjavkast. Druga izdaja je torej še skrbneje opremljena.
Prva knjiga Kersnikovega zbranega dela prinaša večinoma začetna Kersnikova dela. Razen Pesmi v prozi so vsi ti spisi nastali v letih 1872-1884, ko se je Kersnik že povsem odpovedal poeziji in se uveljavil kot pripovednik. Na prehodu iz pesmi stoje njegovi leposlovni podlistki, slede pa roman. Na Zerinjah, povest Lutrski ljudje in novela Gospod Janez. Druga knjiga zbranega dela pa vsebuje romana Ciklamen in Agitator ter Humoreske, kratke šaljive zgodbe iz podeželskega malomeščanskega življenja.
Z novo izdajo prvih dveh zvezkov zbranega dela Janka Kersnika bo gotovo ustreženo vsem prijateljem domačega slovstva, posebno mlademu rodu in vsem tistim, ki so zamudili prvo izdajo Kersnikovega zbranega delg.
Trdinove nagrade
V soboto zvečer so v Novem mestu slovesno podelili letošnje Trdinove nagrade: eno za znanstveno delo in dve za amatersko delo v kulturno prosvetnih društvih. Nagrado za znanstveno delo je dobil prof. dr. Oton Bajc, ravnatelj in primarij novomeške splošne bolnišnice, in sicer za posebno delo v razvoju zdravstva na Dolenjskem in še posebej v novomeški občini ter za tehtne prispevke medicinski znanosti. Prvo nagrado za amatersko delo je dobilo DPD Svoboda «Dušan Jereb» iz Novega mesta za 20-letno kulturno prosvetno delo, drugo pa oktet DPD bratov Pirkovič iz Šentjerneja za posredovanje in razvoj pevske kulture v tem kraju.
Tudi Iftrstova »Noč generalov«
v italijanščini
Znani nemški pisec Hans Hell-mut Klrst je napisal knjigo «Noč generalov», ki je te dni izšla pri založbi Garzanti v italijanskem prevodu in z naslovom «J,a notte dei generali». Znani nemški pisatelj, ki je že toliko napisal o nemškem militarizmu in še posebej o prirojeni vojaški nadutosti Prusov, je svoji dosedanji zb:rki dodal še novo delo, ki govori o mačistični vojaški eliti«. Praktično govori o treh višjih častnikih in o treh podobnih zločink, oa katerih prvi se je pripetil 1942 leta v Varšavi, drugi leta 1944 v Parizu, tretji pa 1956 v Dresdenu. Zgodba zajema sodobnejšo zgodovino, od prvih nacističnih «uspehov» na Poljskem do ponesrečenega atentata na Hitlerja od 20. marca 1944. leta in do novejših dogodkov. Glavni liki so trije generali in sicer Sevdlit*-Gabler, Kahlenberg ter Tanz.
Ponočni dogodek
Bilo je ob peti uri zjutraj, ko sem na Široko odprl stranski vhod, da bi se naužil svežega zraka, Usedel sem se na pakete s konservami kondenziranega mleka in si prižgal cigareto.
Naenkrat se je pojavil iz teme visok, mršav človek in vstopil. Moral bi mu bil reči, da nima tu kaj iskati, toda revolver pod njegovo suknjo me je prestrašil. Zato sem molčal.
Zaprl je vrata in se zadovoljno nasmehnil:
— Na to sem čakal že od polnoči.
— Kaj pa želite">
Izvlekel je revolver izpod suknje in vprašal:
— Koliko more biti denarja v tistem sefu poleg blagajne? Deset tisoč?
— Nimam pojma. Niso mi dovolili, da bi ga preštel.
— Kaj sploh delaš tu? — me je vprašal radovedno.
— Nočni skladiščnik sem. Saj ne mislite, da boste od mene zvedeli kombinacijo za odpiranje sefa?
Saj me menda nimaš za bedaka. Od tebe ničesar ne zahtevam. Kdaj pride tvoj gospodar?
— Okoli pol osme. Trgovino odpira ob osmi 1tri.
— Imava torej časa dovolj. Kakšno službo opravljaš? — me je vprašal in se usedel na neki zaboj.
— Ko zvečer trgovino zapro, se pričenja moja služba. Pišem cene
na konserve, sestavljam sezname in postavljam konserve na polive alt v izložbo. A zdaj mi oprostite, moram še urediti izložbo,
— Nočem te motiti, da si zaslužiš svojo južino, — je dejal neznanec in prišel iz skladišča v Prodajalno. — Kakšen nered? Saj si napravil tu cel sejem.
Same prazne škatle. Počistil bom prostor po končani službi.
Dvignil sem s poda kratek nož in pričel odpirati zaprte škatle.
Ta nož je dober samo za lepenko. Nič se ne bojte.
— Ne skrbi! Samo poskušaj ga uporabiti, — se je nasmehnil dol-gin. Opazoval je, kako delam, a nekaj pozneje je vprašal: — Kako si zapomniš tako različne številke?
— Rad imam številke in dobro si jih zapomnim
~ A fiziognomije?
— Ne spominjam se niti obraza svojega brata, zakaj naj bi st zapomnil druge! Od tega ne živim,
Zunaj se je neki človek ustavil
Pred izložbo.
— Kaj hoče tale? — je živčno vprašal dolgin.
— Nič, samo ogleduje si izložbo. Mimogrede povedano: neki Policaj pride vsako jutro tod mimo ob pol sedmi.
Neznanec se je vznemiril.
~ Gre samo tod mimo, Le navaden sprehod.
Ce se mi kaj zgodi, ti bo slaba Predla. To si dobro zapomni! je rekel.
Vem, ne skrbitel
Si že dolgo časa nočni skle-diščnik?
Ze zelo dolgo.
~~ Torej si vedel, da ne smeš odpirati stranskih vrat. To je pro-t:' Predpisom.
Odmahnil sem z roko. Skušal me je■ potolažiti.
~~ Nič se ne razburjaj. Našel boš lahko tisoč služb, boljših od še tukaj. — Njegov pogled se je vbmil proti sefu. Govoril je sam s seboj: — Samo majhni bankov-®’> rabljeni, zmečkani. Ne bo tre-
a biti v skrbeh zaradi serij-skih številk... a
* * *
Ze se je pričelo Svitati, ko se Larkin ustavil pred izložbo.
°lgin in jaz sva bila zaposlena z odprtimi škatlami, iz katerih sem jemal konzerve, pisal nanje xJf jih dajal v izložbo, Neznanec Tb je naglo jemal iz škatle in
mi potihoma dejal:
— Kaj si se zdrznil? Nasmehni se mu ali tako kaj.
— Tega od mene ne pričakuje,
—	sem odgovoril, a vendar s po-kimanjem želel policaju dobro jutro. Policaj se je oddaljil. Dolgin se je nehal ukvarjati s konzervami.
— Vrnil se bo. Odšel je samo na skodelico kave doli na vogalu ulice. Navadno se zadrži tam petnajst minut.
— Samo hladnokrven ostani in ne pozabi, da stojim ob tvoji strani.
Prižgal sem si novo cigareto. Postavljal sem v izložbo konserve paradižnikov. Dolgin si je o-gledoval sef. Enakomerno, avto matično sem risal številke. Cez deset minut sem to končal in pričel vlačiti prazne škatle v skladišče.
Nato je Larkin ponovno pri šel mimo. Zagledal se je v izložbo in nato vame. Delal sem se, kakor da ga ne vidim, Nato se je policaj naglo oddaljil.
Ob 7.15 sem slekel delovno obleko in oblekel suknjič.
— In zdaj? — je vprašal dolgin.
—- Končal sem. Brž ko pride gospodar, se odpravim domov.
— Obžalujem, danes se boš malce zamudil, — se je nasmehnil
Moj ogspodar Morrison je prišel s petminutno zamudo. Bilo je točno 7.35, ko je odklenil glavni vhod in stopil v prodajalno. Dolgin ga je pričakal z revolverjem v roki:
— Sef, gospod! — Bil je zelo kratek v izražanju svojih želj.
Morrison je prebledel in se ni dosti upiral. Z drhtečimi prsti je obračal mehanizem. Stal sem ob njem tn meni, strokovnjaku, ki si zapomni vsako številko, ni bilo težko, da si zapomnim kombinacijo, ki jo je vrtel. Dolgin je pobral dve zeleni vrečki z bankovci in drobižem, nato Pa naju je prisilil, da se umakneva v skladišče.
—Zveži ga! — mi je velel in mi pokazal na motvoz za zavija nje, Nato je zvezal še mene. Čutil sem, da bi se mogel v petih minutah rešiti vezi, toda to zdaj niti ni bilo važno. Dolgin je imel časa dovolj, da pobegne.
Zadovoljno se je nasmehnil, vzel vrečke in odprl vrata.
Zunaj so ga že čakali Larkin in pol ducata njegovih kolegov. Zgrgljifi so ga kot piščanca, še preden je sploh' doumel, kaj se dogaja.
— tega ti he'bdm~pbnbil, Bill,
—	me je nekaj pozneje potrepljal po rami gospodar Morrison.
—	Rešil si mi najmanj 15 tisoč funtov.
Pnšli so tudi novinarji. Larkin jim je pojasnjeval, kaj se je zg oj dilo:
— Najprej sem opazil konserve, razpostavljene v izložbi, toda stale so narobe, To je vzbudilo mojo pozornost. Ko sem botj natančno pogledal, sem videl na vsaki konservi zabeleženo svojo policijsko številko. Tedaj sem takoj razumel, kaj se dogaja...
Pripravljal sem se, da odidem domov. Gospodar je ponovno stopil k meni:
— Poleg nagrade boš cjobil tudi dopust. In hvala!
— Hvala tudi vam!
Ko sem stopal mimo sefa, me je prevzelo neko posebno zadovoljstvo. Nato sem odšel na ulico, Hvala, gospodar Morrison, da ste mi pokazali kombinacijo za odpiranje sefa. Trideset na desno, poln obrat na levo, nato šestnajst...
Na avtobusni postaji sem si prižgal cigareto.
Zares mi je bilo potrebno, da se dokopljem do denarja. Petnajst tisoč funtov na primer..
JACK RITCHIE
—	Si slišou a, Jakec, od tistga kaporjona od tiste or-ganizacje tam u Ameriki, ke se je ustrlu?
—	Se zna, de sm slišou. Je biu u tistem kukluksklani, u tisti organizacji, ke je forte pruti Judam jn pruti zamurcah. Jn je jemu ano veliko šaržo, ke uani rečejo veliki zmaj al pošast, ke be blo, ko-ker pr nas an general al škof. Jn je biu tudi uan Jud jn je preganjau Jude. Ma an žurlanist je začnu nekej jeskat jn vrtat — sej znaš, kašni so žurnalisti — jn je najdu ven, de je Jud in pole je denu tu u časnike. Jn pole, se zna, je mogu bet’ pr kukluksklani velek hudič jn so tistga velikega zmaja jn Juda prsilli, de se je ustrlu, zatu ke je naredu tašno sramoto celi organizaciji.
— E, tisti kukluksklanovci — al kukluksklan-čani, koker be rekli na radji — so pej res po streli. Ma skori be reku( de je prou taku. Zatu ke aden, ke ga je svoje race jn roda sram jn prfina preganja svoje ledi, pej res ne zasluže druzga, ku de se poče. Ke take reči so prou pruti naturi,
— Posluši Mihec, kej rečeš ti, kaku be blo, če be taku ravnali tudi pr nas? De be se sami sebe postrelali vsi tisti, ke tajijo svoj rod jn jeh je sram svojeh staršev jn ke še zašpotavajo tiste, ke rešpetirajo svoj rod?
— Ojejzes, Jakec! Ne smem nanka mislet. Sej be pocalo ku u cajti vojske jn be mrtvi le-žali po cestah, koker u stareh cajteh, kadar je bla kuga. Ma pr nas se ni tega bat, zatu ke Pr nas tašneh reči ne vzamemo taku zares jn vržemo vse u valcer. Pr nas je, koker se reče, hlapčevanje vre prrojeno jn se zatu nobeden ne usaja. A ja, glih ke se zmislem, kej si šou kej gledat tisto jegro od hlapcev?
— Se zna, de sfn šou. Jn se me je tudi dopadla. Zatu ke taku lepu pokaže, kaku obračajo ledje bandiro po vetri.
— Samo meni se zdi, de tisti Cankar vselih namalo prehudo zašpotava učitelje. De so sami hlapci jn kej jest znam kej. Mene se je tisti Jerman prou zameru. Kej taku se govori? Jest se čudem, de ni neč protestirau sindikat slovenskeh šolnikov!
— Ma dej, dej! Sej tista jegra ni kazala miga današneh cajtov. Cankar kaže, kaku je blo za njega dni, pod cesarjem Francam Jožefam.
— A, če je taku, pole je prou. Ma vselih se mi je kašen bot zdelo, de kašne ledi prou poznam. Denmo reč tistga Komarja. Meni se vse zdi, de tašni Komarji še živijo jn de dandanes tašni Komarji denejo svoje otroke u taljansko šulo.
— Cuj Mihec, se misleš, kej bi Cankar reku jn kašno jegro al komedijo be napisau, če be vidu, kaku je danes tle pr nas Sej je res bulše zajn, de je prej umrou jn de tega ne vide.
— Tu je pej res. Zatu ke danes je še slabše, ku je blo u njegoveh cajteh. Njemi se je zdelo slabo, ke so tistga Jermana zašpotavali jn preganjali. Ma je vsaj jemu anga Jermana. Ma danes Jermanov nanka ni. Ce pej res dobiš kašnega Hvastjo: Komarjev jn Komark je pej ku škovac. Narveč je tisteh, ke pravejo ku tista učitelca pr Hlapceh, de so narbulše pečene piške.
— Videš, tudi tu je blo bulše u Cankarjeveh cajteh. Ke tabat so ble res dobre piške. Ma danes, ke jeh delajo u kašetinah...
— Znaš de sm slišou, de tudi tiste podpise od Lege bojo denili nečko u nekšne kaseti ne jn jeh dobro sprauli za bulše cajte. De se ne zanesejo več na nobenga jn de jeh ne bojo dali naprej,
— Ma, zastran mene lahko nardijo, kar čejo.
Ku Klux Klan je žaloval za Kennedyjem z orožnimi
vajanw
WASHINGTON, 3. — V zadnjem času se v ZDA veliko govori o Ku Klux Klanu. Eden izmed voditeljev te mračne organizacije je pred dnevi napravil sarnomor. Posebna kongresna komisija za pro-tiameriško dejavnost pa preiskuje dejavnost organizacije in na dnevnem redu so zasliševanja njenih članov. Pri teh zasliševanjih je prišla na dan zanimiva «zgodba», ki daje pečat vsej organizaciji.
Na dan, ko so vse ZDA žalovale za svojim umorjenim predsednikom Kennedyjem, se je neka sekcija KKK iz Georgije vadila za gverilo. To je včeraj povedal v kongresu demokratični senator Charles Weltner, član kongresne komisije za proučevanje protiameriške dejavnosti. Senator je povedal, da je to povedala neka priča na zasliševanju pred omenjeno komisijo.
24. novembra 1963, to je na dan, ko je mrtvi Kennedy ležal na odru v Washingtonu, so se člani KKK sekcije za grofijo Clay-ton v Georgiji zbrali na «orožne vaje» za gverilo. V te vaje spada judo, metanje ročnih granat, streljanje in razne druge vaje vojaškega značaja.
NACISTIČNA ZALEGA V ZAHODNONEMŠKI OBVEŠČEVALNI SLUŽBI
Bivši obveščevalec Weraer Paetsch v borbi proti «starim lisicam»
Pred sodiščem zaradi ^odkrivanja državnih tajnosti* - Objava senzacionalne vesti, da obveščevalna služba prisluškuje privatnim in uradnim telefonskim pogovorom
Pred vrhovnim sodiščem Zahodne Nemčije, in sicer v mestu Karlsruhe, se je začela razprava proti Wernerju Paetschu. Razprava bo prejkone zelo delikatnega značaja, a na njej se bodo zvrstile številne priče, tako za, kot proti obtožencu. Obtožba proti Paetschu je zelo težka: izdaja državnih tajnosti. Werner Paetsch, ki je danes star .39.. let, je nameščenec nekega gospodarskega podjetja. Proti koncu vojne je imel 19 let, padel je v britansko ujetništvo, zatem Je" bil nekaj časa zaposlen v angleški vojaški administraciji, 1. 1955 je doživel avtomobilsko nesrečo, dve leti kasneje pa je stopil v zahodnonem-ško obveščevalno službo. Obstajajo tri takšne službe, a to, ki nosi naziv «Služba za zaščito ustave«, vodi znani in zagonetni general Gehlen. Postal je strokovnjak «Abteilung IV«. Leta 1963, ko je izbruhnil škandal, je bil odpuščen, zdaj pa je zaradi tega prišel pred sodišče.
Ko je septembra 1. 1963 časopisje objavilo senzacionalno vest o zadevnem škandalu, je v Zahodni Nemčiji nastal pravcati preplah: obveščevalna služba — je razburjeno in s presenečenjem ugotavljala Javnost — prisluškuje številnim privatnim in uradnim telefonskim pogovorom, le-te registrira na magnetofonskem traku, poleg tega pa odpira tudi številna pisma, naslovljena na privatne državljane.
O zadevi je najprej poročal časopis «Die Zeit«, zatem ilustrirani tednik «Stern», kot tudi neki drugi znani tednik, «Spiegel», ki običajno zelo ostro kritizira vlado. Prav ta je tudi o tem zbral največ podatkov.
Minister za notranje zadeve
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Pihalne god-“®; 9-00 Praznična matineja; 10.00 Vojaške pesmi; 10.30 Mali ansambli 10.45 F. Grofe: Grand Canon kujte; H. 15 Pojejo kvarteti; 11.45 Orkester Zacharias; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že-Jjah; 14.45 Elektronske orgle; 15.00 Zbor »Giuseppe Tartini«; 15.30 Moderne melodije; 16.20 Verdi: «Re-čluiem«; 17.15 Bacchelli: «Na Piavi leta 1918»; 18.30 Hindemith: kimfonija; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.30 Goriški slov. zbori; JI 00 «Patent» in «Lončeni vrč«, enodejanki; 22.10 Pesmi in plesi; J2.40 Slov. solisti; 23.00 Nežno in tiho.
Koper
7-15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Orkester «Silver ftrings«;' 11.40 Melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkestra Berg in Weston; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.25 Slov. narodne; 16.25 jvo Andrič- «Sanje»; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kitare.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strahi iz albuma; 10.00 Operna antologija; 10.30 Orkestri; 11.15 Ital, Pesmi; n.30 Giordanijev Koncert za klavir; 11.45 Godala; 13.25 Beneški motivi; 14.00 Koncert v A-
CETRTEK, 4. NOVEMBRA 1965
rezzu; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Orkestri; 16.45 Opera «Andrea Chenier«; 18.45 Plesna glasba; 19.15 Športne vesti; 20.25 Južnoameriške pesmi; 21.00 Violinist Ojstrah; 21.50 Pol. tribuna.
II.	program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.30 Orkestri; 14.05 Lahka glasba; 15.15 Kolesa in motorji;
15.30	Sopranistka C. Cortese; 16.00 Rapsodija; 17.15 Neapeljska pesem; 17.45 Du Maurier: «Mia cu-gina Rachele«; 18.35 Konjske dirke v Rimu; 18.40 Vaši izbranci;
20.00	Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
17.00 Na sporedu Dallapiccola; 17.20 «Uklenjeni Prometej«; 18.30 Španska kultura; 18.45 Nardini-Jeva Sonata za violino in klavir;
19.00	O onesnaženju voda; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Mozartov kvartet K 155; 21.20 Z glasbenih festivalov; 21.50 Dantejeve proslave; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenilo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.28 S. Mihelčič; Marjetica; 9.40 Zabavna glasba; 10.15 Solisti beograjske Opere; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Solistična glasba;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo
vam...; 14.05 V. Lovec: Klasična simfonija; 14.35 Literarni prvenci; 15.30 Valčki; 15.40 J. Polič-Kancov: Posušena mlakuža«; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Sopranistka Z. Stefančič; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Bolgarska lirika;
21.40	Glasbeni nokturno; 22.10 Beethovnov večer; 23.05 Plesni orkester.
Ital. televizija
10.00	Predsednik republike pred spomenikom neznanemu junaku;
15.00	Kol. dirke v Milanu; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 TV priredba «Ena noč v motelu«;
19.00	Dnevnik; 19.15 »Biser v puščavi«; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik;
21.00	«Legenda o Danielu Boone-ju»; 21.50 Pol. tribuna; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta;
22.00	«Sejem sanj«.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Potujte z nama v dolino Sor; 17.40 Tisočkrat «Zakaj?» — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.10 Ansambel Jožeta Privška;
19.40	Brez parole — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik, 20.50 Vrnitev v stari kraj — reportaža o izseljencih; 21.40 Operne arije; 22.20 Zadnja poročila.
Hoecherl je skušal javnost pomiriti in dokazati, da gre za izmišljotine, toda «Spiegel» je nadaljeval s kampanjo in začel objavljati čedalje bolj prepričljive dokaze. Poleg drugega je dokazal, da se vlada poslužuje obveščevalne službe za vohunjenje na račun svojih političnih nasprotnikov, posebno socialdemokratov, kar skuša opravičiti s skrbjo za državno varnost. V resnici pa se na ta. način nadzorujejo čelo nekatere vladne osebnosti.
Za zadevo se je pozanimal sam minister za notranje zadeve, nakar se je odkrilo, da je njen povzročitelj bil omenjeni Wemer Paetsch, bivši funkcionar obveščevalne službe, ki je vse to izpovedal odvetniku Josephu Au-steinu, bratu znanega direktorja »Spiegla«. Paetsch je bil, kot že omenjeno, najprej odpuščen iz službe, zatem se je proti njemu začela preiskava in, končno, je bil prijavljen sodišču. Med preiskavo mu je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako to, da je o tem hotel spregovoriti pred Javnostjo, namesto da bi se bil prej obrnil do svojih predstojnikov. Odgovor je bil nadvse zanimiv: tega ni hotel storiti, ker je obveščevalna služba v rokah bivših nacistov, esesovcev in gestapovcev, ki so jih od konca vojne za te namene uporabljali zavezniki. Ti so do 1. 1965 opravljali svoje vohunsko delo v svojstvu »svobodnih sodelavcev«, honorarno, od omenjenega leta dalje pa so postali elektivni funkcionarji in zavzeli v novi obveščevalni službi ključne položaje. Združili so se v močno skupino, ki ustvarja njim ustrezno vzdušje in določa značaj zahodno-nemške tajne službe. Režim Jih potrebuje, pa so se mu spričo tega vsilili. Paetschov predstojnik je n.pr. bil esesovec od 1. 1932, ki se je v uradu večkrat pohvalil, da je sam obsodil na smrt okrog 70 oseb.
Navzlic temu se je smatralo, da na teh mestih držati takšne tipe ni najbolj primemo, pa se je dogajalo, da so iz svojih uradov Izginili vsakokrat, ko se Je v centrali obveščevalne službe pojavil kak Amerikanec ali Anglež, ki je poznal njihovo preteklost.
Ta odkritja Wernerja Paetscha so povzročila v javnosti silno zgražanje in proteste, tako da je, ko je izbruhnil škandal, večina teh bivših nacistov bila odpuščena. Premestili so jih drugam.
Razprava proti Paetschu Se je torej začela in zaslišane so že bile tudi nekatere priče. Med temi je podal svojo izjavo neki Richard Gerken, upokojenec, ki je še do pred nedaynim delal v nekem važnem oddelku tajne služ-
be. Govoril je v prid obtoženca in potrdil, da je v tajni službi res bilo mnogo nacistov, esesovcev in gestapovcev, je pa to nekako skušal opravičiti s tem, češ da je omenjena služba, dokler so oni v njej delali, bila zelo učinkovita. Do leta 1963 se je letno odkrilo okrog 2800 vohunov, od katerih je bilo kakih 400 predanih sodišču,- Od tega leta dalje pa, ko je izbruhnila omenjena
afera, so se rezultati zmanjšali za polovico. «To so stare lisice,« se je o njih izrazil Gerken.
Da Je imel Paetsch prav, izhaja tudi iz pričevanja Ericha Wenger-ja, ki je bil Paetschov predstojnik. Le ta je, namreč, zares bil esesovski Hauptsturmfuehrer od 1. 1932, obenem pa tudi agent ge-stapa. O njem so v tajni službi govorili: «Wenger , ni nikoli, sezul, svojih starih škornjev.«
miiimiiiiiiimiiMimiiiiiiimiiiiiiHitiiiiittiiiiiiiiMMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
•'irf	K___________ St' j ' J?\ t
modni količek | 0 nogavicah in kratkih oblekah
Ob večernih oblekah zlate ali pozlačene nogavice ■ Obleke zelo zelo kratke - Zmagala bo, upamo, srednja mera
šajo in jih «pomladijo».
če hočete torej ubogati modo in njene glasnike, potem se le odrecite dosedanjim enostavnim najlonskim in drugim tradicionalnim nogavicam in pohitite v prvo trgovino, ki ima na razpolago nogavice po modi. Izberite za dnevne in športne obleke debelo pletene, enobarvne nogavice v različnih vzorcih, za večer in druge svečane priložnosti pa zlate ali pozlačene nogavice, ki bodo dale poseben ton in šarm vaši večerni obleki.
Ne pozabite še, da zahtevajo takšne nogavice tudi posebne čevlje. Za šport in delo morate izbirati predvsem čevlje z nizkimi, ali največ srednjimi petami, za večer pa samo čevlje iz semiša.
In še nekaj. Ne pozabite, da zahteva letošnja moda izredno kratka krila — tako nekako precej nad koleni. Večina žensk se tako kratkim krilom sicer še vedno upira (in po našem tudi upravičeno). Toda, če sodimo po tem, kar pišejo in javljajo razni ženski časopisi in revije, potem se bodo kratka krila uveljavila, kljub vsem kritikam in dosedanjim predsodkom. In tiste, ki bodo ostale pri dolgih, se bodo morale prej ali slej z novo stvarnostjo sprijazniti in se odločiti za takšno dolžino, ki jo pač sedanja itioda narekuje in predpi-suje. Da borno v tako kratkih krilih rnorda smešne iji. .da, bodo poudarjene s 'tem vse ndpake naših nog in postave, to modnih ustvarjalcev prav nič ne moti.
Nočemo biti prerokinje, toda mnenja smo, da bo, kot vedno, zmagala zmernost,
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
Ce bi imele priložnost, vprašati katero izmed modnih eks-pertk, kaj morate kupiti, oziroma nositi to zimo, da boste oblečene po modi, bi vam prav gotovo takole odgovorila: «Predvsem pazite pri izbiri nogavic. Te so v letošnji zimski modi najvažnejši pripomoček. Moda daje namreč tokrat poudarek predvsem nogam in zato si privoščite nogavice, ki smo vam jih pripravile.»
Kakšne so te nogavice, nam zgovorno kažejo modne revije in časopisi, ki so polni modelov za vse priložnosti. Naj opišemo le nekatere: za šport,.izlete in predvsem za mlada dekleta, so modni eksperti iztuhtali vrsto dokolenk, ki pa niso takšne,. kot smo jih bile vajene videti druga leta. predvsem imajo te dokolenke' poudarek na robu, ki je lahko črtast, vezen ali kako drugače pisan in ki pride seveda zelo do veljgve, če pomislimo, da nam moda predpisuje izredno kratka krila.
Za bolj mrzle dneve je tukaj cela zbirka pletenih nogavic v vseh mogočih vzorcih in barvah. Tu so nogavice posejane z rožicami, druge so črtaste, tretje so iz volne v različnih barvah, zopet druge so iz vzorčastega najlona itd. Treba je samo izbirati in seveda izbrati takšne, ki bodo ustrezale naši garderobi in tudi našim nogam.
Za večerne priložnosti pa so nam modni ustvarjalci pripravili bogato zbirko zlatih nogavic ali pa črnih nogavic, v katere so vpletene zlate ali srebrne nitke. Tudi za te nogavice so modni eksperti mnenja, da jih bodo ženske rade nosile, ker noge polep-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste zelo dobro delali, ker bo sreča na vaši strani. Prejeli boste prijetno sporočilo o nekem svojem sorodniku.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Energično se postavite po robu vsem, ki bi hoteli kovati koristi na vaš račun. Skušajte postopno odpraviti svojo pretirano občutljivost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce želite doseči trajen uspeh, ne skušajte reševati vseh vprašanj hkrati. Bodite bolj korektni s svojimi prijatelji.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zdi se, da bo v odnosu med vami in sodelavci prišlo do krize. Vaše razumevanje z drago osebo se bo še poglobilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste imeli opravka z zelo vztrajnimi in odločnimi tekmeci. Ne bo-
HOROSKOP
dite do konca odkritosrčni za vsako ceno in povsod.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V zvezi s svojim delom boste deležni nenadne in izredne sreče. Otresite se vseh obveznosti, ki vam jemljejo preveč časa.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Manjši spopad s predstavniki oblasti, ki pa ne bo imel hujših posledic. V novem okolju se boste imenitno znašli.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Dokaj težaven dan, ki bo zahteval največjo previdnost v vsakem pogledu. Obstaja nevarnost, da pride do usodnega spopada z osebo, ki je z vami v tesnem stiku.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ce hočete trenutne pogoje izkoristiti v svoj prid, bodite hkrati odločni in potrpežljivi. Nadvse prijetno boste presenečeni spričo prijateljstva, ki vam ga bo dokazala neka oseba.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes boste jasno spregledali, kako nevarni so nameni, ki jih v zvezi z vami ima neki vaš tekmec. V čustvenem pogledu se vam obeta lep uspeh.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne podcenjujte nekaterih metod dela, ki ste se nanje že privadili. Prišlo bo do nevarnega spopada med vami in ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki obisk ali pa potovanje vam bosta nudila priložnost za sklenitev izredno ugodnega posla. Skušajte se bolj uveljaviti v družabnem življenju.
Športni teden v slikah
Atletsko tekmovanje je privabilo na stadion rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Borbe so bile zanimive in posebno v tekih je bilo treba več izločilnih tekmovanj. Na slikah: zgoraj — dekleta na cilju teka na 80 m; v sredi — tekmovalci med metom krogle; spo-
daj — z uspehom preko letvice v skoku v višino
'l ek čez d m in stm, ki je bil v ponedeljek pri Velikem Repnu. je pre-cej motila zelo gosta megla. Na sliki tekmovalci na startu
V nedeljo in v ponedeljek je bilo na sporedu tekmovanje v namiz-tenww T^j tu *o se, posebno proti koncu turnirja, odvijale ogorčene borbe za vsako točko
Navijačev letos nikoli ni manjkalo. Z glasnim, večkrat s hrupnim
bodrenjem, so spodbujali tekmovalce k še ostrejšim borbam
Ekipi Jadrana In goriškega Doma po spopadu v odbojki
Vrem* včeraj: najvišja temperatura 16.2, naj n lij a 12.6, ob 19. url 14.9; zračni tlak 1011.8 stanoviten, vlaga 86 odst., veter 2 km Jugo-vzhodnik. nebo pooblnčeno, morje mirno, temperatura morja 16.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 4. novembra
Praznik zmage
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48. Dolžina dneva 10.00. Luna vzide ob 15.13 In zatone ob 1.16
Jutri, PETEK, 5. novembra
Zahar
PO DOKONČNI UKINITVI NIŽJIH STROKOVNIH ŠOL
Za ustanavljanje novih šol potreben sklep mešane komisije
le sedaj je treba poskrbeti za ustanovitev strokovnih zavodov za slovensko mladino
Kakor smo že poročali, je na zadnji tiskovni konferenci šolski skrbnik na zadevno vprašanje našega urednika sicer priznal, da bi bila potrebna ustanovitev strokovnega zavoda za slovenske dijake, toda pripomnil je, da bo morala o ustanovitvi nove šole s slovenskim učnim jezikom razpravljati mešana jugoslovansko-italijanska komisija, čei da to vprašanje spada v njeno pristojnost na podlagi posebnega statuta o zaščiti pravic narodnostnih manjšin.
V kolikor nam je znano, ni to v posebnem statutu nikjer omenjeno. Posebni statut pod členom 4, črka c, pravi naslednje:
•Pouk v materinem jeziku
c) obe skupini bosta imeli pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Takšne šole bodo v vseh krajih področja pod i-talijansko upravo, kjer so otroci, ki pripadajo jugoslovanski etnični skupini, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko upravo, kjer so otroci, ki pripadajo italijanski etnični skupini. Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da bosta sedanje šole, kakor so naštete v priloženem seznamu, vzdrževali za etnične skupine n“ področjih pod njuno u-pravo in se posvetovali v mešanem odboru, predvidenem v zadnjem členu tega statuta, preden bi katero teh šol zaprli.
Te šole bodo uživale enakost v ravnanju 2 ostalimi šolami istega tipa na področju pod upravo Italije, oziroma Jugoslavije, glede za. gotovitve učbenikov, poslopij in ostalih gmotnih sredstev, števila m položaja učnih moči kakor tudi priznanja diplom Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo ukrenile vse potrebno, da bo zagotovljeno, da bodo v teh šolah poučevale učne moči, ki imajo isti materin jezik kakor učenci.
Stalnost učnih moči.
Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo brez odlašanja izdale vse tiste zakonite predpise, ki bi utegnili biti potrebni, tako da bi bila stalna organizacija teh šol urejena v skladu s predhodnimi določbami. Učitelji in profesorji, katerih govorni jezik je italijanski, pa so bili na dan parafiranja te Spomenice o soglasju zaposleni kot učne moči v šolstvu področja pod jugoslovansko upravo, ter u-čitelji in profesorji, ki je njihov govorni jezik slovenski, pa so bili omenjenega dne zaposleni kot učne moči v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni s svojih položajev zato, ker nimajo potrebnih učnih diplom. Te izredne določbe se ne bodo u-porabljale kot precedtns, niti ne bo nihče zahteval njih uporabe o drugih primerih, razen v Zgoraj omenjeni kategoriji. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo storile v okviru svojih veljavnih zakonov vse pametne ukrepe, da bi zgoraj omenjenim učnim močem zagotovile možnost, da si bodo na način, predviden v zgoraj omenjenem členu 2 d pridobile kvalifikacije za isti status kakor redni člani učnega osebja.
Učni programi teh šol ne srtle-jo biti obrnjeni v smer, ki bi nasprotovala narodnemu značaju u-čencev »
Po členu 8 sledi seznam sloveti skih in italijanskih otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol na obeh področjih Drugih pripomb glede obstoja šol v Posebnem statutu ne najdemo, niti nam ni znano, da bi po podpisu Spomenico o soglasj-u vnesli kakšne nove pred piše glede ustanovitve ali zapore šol. Posebni statut torej določa, da bosta tako iugoslovanska kot
italijanska vlada vzdrževali navedene šole in se posvetovali v mešanem odboru, preden bi katero teh šol zaprli.
Iz tega lahko sklepamo, da ,i<> za ustanovitev novih strokovnih šolskih zavodov s slovenskim učnim jezikom pristojna le italijanska vlada, oziroma predsednik republike, ker zakon določa, da se šole lahko ustanavljajo z dekretom predsednika republike. To velja za osnovne in srednje šole, ne pa za otroške vrtce, ki jih ustanavljajo razne ustanove (npr. občine, ustanova ONAIRC itd.).
Da je naša trditev o »pristojnosti« mešane komisije glede ustanavljanja šol za narodnostne manjšine, pravilna, nam potrjuje tudi primer slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni, ki ga je u-stanovila tržaška občina, ne da bi bila za to potrebna razprava v mešanem jugoslovanskem-italijan-skem odboru, ampak le v občinskem svetu. Enaka pripomba velja za slovenski otroški vrtec v Sesljanu. Vladni generalni komi sar, ki se je prvotno upiral ustanovitvi tega vrtca, ni nikdar trdil, da bi morala o ustanovitvi
uiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
DANES SE KONČAJO PREDAVANJA
vrtca razpravljati mešana komisija.
Vse to smo navedli ne iz nekakšne bojazni, da bi omenjena Komisija razpravljala o ustanovitvi novih šol, ampak z namenom, da se razčisti zadeva in da se odpravijo vse ovire ter ugovori, ki bi lahko zavlekli ustanovitev stro. kovnih zavodov, ki so nujno potrebni po uvedbi šolske reforme in spremembi strokovnih šol v srednje šole. To nujnost morajo priznati vsi tisti, ki vsaj malo poznajo sedanji šolski ustroj in problem mladine, ki bo dokončala srednjo šolo in ne bo nadaljevala z učenjem v višjih šolah. Do začetka prihodnjega šolskega leta je sicer -e precej mesecev, vendar je treba pravočasno ukreniti vse potrebno, da ne bo prizadeta mladina ostala na cesti. Vsi namreč dobro vemo, da je birokratska »božja pot» zelo dolga.
Pristojne oblasti že dobro vedo, kaj ^ v tem primeru zahtevamo in da so te naše zahteve, tako za Goriško, kot za Tržaško, u-temeljene. Zato naj pravočasno poskrbijo, da bo vprašanje rešeno
SE NEKAJ PODATKOV O SEPTEMBRU
Konec meseca zaposlenih na Tržaškem 92.819 ljudi
Zvišanje denarnih vlog na pošti
Iz običajnega poročila tržaške trgovinske zbornice za mesec september Je razvidno, da so imeli konec meseca Tržačani naloženih na pošti 3.568 milijonov lir, medtem ko so znašale naložbe konec avgusta 3.554 milijonov, konec lanskega septembra pa 3.084 milijonov lir. Vrednost vseh poštnih vrednostnih papirjev v posesti Tržačanov je znašala 6.683 milijonov lir proti 6.666 milijonov v prejšnjem letu V septembru so tržaški denarni zavodi izdali raznim prosilcem 93 posojil proti vknjižbi na nepremičnine, in sicer za skupno vrednost 890 milijonov lir. V okviru Al-disijevega zakona o ljudskih gradnjah so v omenjenem mesecu izdali 9 posojil v skupni višini 35 milijonov lir. Obrestna mera Je bila pri teh posojilih različna: najnižja Je znašala 4, najvišja pa 8,25 odst. V razdobju prvih devetih mesecev so zabeležili skupno 897 posojil v vrednosti 51.314 milijonov lir, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lanskega leta zabeležili le 717 • v skupni vrednosti 14.387 milijonov.
Na tržaški borzi je september potekel brez posebnega poslovnega elana. Spekulativni posegi posameznih agentov so bili manjšega obsega ter so se hitro polegli. Povpra-
Govor prosvetnega ministra Guija na študijskem zasedanju o Danteju
Minister se je zatem razgovarjal z nikom za prosveto Vicariom
deželnim odbor-šolskih vprašanjih
V veliki dvorani tržaškega vseučilišča se je včeraj zjutraj nadaljevalo srečanje vseučiliških in srednješolskih profesorjev o vprašanju »Dante Alighieri v šoli«. Po predavanju prof. Caccie sta sledila govora prof. Getta in prof. De Samtisa.
Vzdušje v dvorani pa ni bilo prav primerno za trezno in umerjeno presojanje tez, ki so jih postavljali govorniki. Za 9.30 je bil namreč javljen prihod ministra za šolstvo Guia, toda prisotni so morali obravnavati razne teme še skoraj eno uro. V določenem trenutku se je namreč zvedelo, da je minister Gui odpotoval, ^z, Padove šele ob 8.15. Res pa je, 'da je prišel v Trst v rekordnem času, kajti v veliki dvorani se je pojavil že, o^.^rSpim^Mlhio ga generalna ravnatelja ministrstva za šolstvo Lepore in Grillo, osrednji inšpektor ministrstva za šolstvo prof. Marzotta, deželni odbornik za šolstvo Vicario ter rektor tržaškega vseučilišča prof. O-rigone.
Med prisotnimi v dvorani smo opazili podprefekta dr Molinarija, pokrajinskega odbornika dr. Vi-sintina, občinskega odbornika dr. Veniera, poslanca Belci.ia, šolskega skrbnika prof. Tavello in druge-
Ministra je najprej pozdravil s kratkim nagovorom osrednji inšpektor Marzotta. Sledil je pozdravni govor rektorja vseučilišča prof. Origoneja, ki se je zahvalil ministru, da je obiskal mesto in vseučilišče ter predvsem seminar, na katerem razpravljajo o sodobnosti vloge največjega italijanskega pesnika v italijanskih šolah. Prof Origone je nadalje poudaril zadovoljstvo tržaškega vseučilišča in mesta, da se prav tu obrtivna vajo ta vprašanja.
MluaillllllllHIIIHIIIIIIIIIIHIMIIMIIIIIIIIIIHIIItllllllltllllMIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
VPRAŠANJE DODELJEVANJA LJUDSKIH STANOVANJ
0 vseh prošnjah bo odločala komisija pri tehničnem uradu
Občinska uprava je preklicala dogovor o enotnem tajništvu za sprejemanje prošenj
Iz vprašanja, ki ga Je občinski svetovalec Tonel (KPI) poslal županu, Je razvidno, da Je občinska uprava preklicala dogovor o enotnem tajništvu za sprejem prošenj za ljudska stanovanja.
Doslej občinska uprava še ni objavila nobenega uradnega sporočila, da Je preklicala konvencijo o enotnem tajništvu. Zato bi bilo potrebno, da bi župan ali pa pristojni odbornik dala kakšno pojasnilo gle-de tega važnega vprašanja.
Meseca maja lani smo obširno pisali, da so občina, IACP, organizacija beguncev in prefektura podpisali konvencijo, s katero so ustanovili enotno tajništvo za sprejemanje prošenj za ljudska stanovanja, ki Jih gradijo razne ustanove z državno denarno podporo. S to konvencijo so prizadete ustanove napravile velik korak naprej pri poenostavljanju prošenj ln drugih vprašanj v zvezi z dodeljevanjem ljudskih stanovanj.
Do tedaj Je delovalo v Trstu nad 10 uradov za sprejemanje prošenj. kar Je povzročalo družinam brez stanovanja večje težave ln zgubo časa, saj se Je vsaka družina v upanju, da bo na eni ali drugi način dobila stanovanje, obrnila na več uradov hkrati. Zato ni bilo niti točno znano, koliko je pravzaprav družin, ki prosijo za stanovanje, ker Je bilo vloženih po več prošenj pod istim Imenom. Z ustanovitvijo enotnega tajništva za sprejem prošenj so vnesli mnogo več reda in ljudje so točno vedeli, kje morajo vlagati prošnje ln kam se lahko obračajo za potrebne Informacije.
Poleg tega pa Je enotno tajništvo omogočilo, da so se zbrali točni podatki, koliko družin potrebuje stanovanje, s čimer so razne ustanove razpolagale s konkretnimi Informacijami, da so lahko posredovale pri vladnih organih za potreb-
na ln nujna nakazila za zidanje ljudskih stanovanj.
Omeniti je treba tudi, da so z odlokom predsednika republike meseca maja razpustili vse dotedanje komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj (bilo Jih Je okrog 10) pri raznih ustanovah in ustanovili skupno komisijo, ki Je začela delovati 2. oktobra letos. Ta odlok je dejansko spopolnll sporazum krajevnih ustanov o enotnem tajništvu, tako da je bil celoten postopek za vlaganje prošenj ln dodeljevanja stanovanj poenostavljen.
čeprav so v zadnjih letih v Trstu zgradili zelo malo ljudskih stanovanj, sta bila kljub temu oba ukrepa zelo koristna, ker sta omogočila prosilcem, da so vložili samo eno prošnjo na en urad, da Je o njihovi prošnji odločala ena sama komisija, dobili so na enem samem mestu vse potrebne informacije, sestavljena Je bila enotna prednostna lestvica o dodelitvi stanovanj. Prosilci so lahko pričakovali, da bodo prej ali slej dobili stanovanje, ne da bi se razni uradi sklicevali drug na drugega, kot se je dogajalo, dokler Je Imela vsaka u-stanova svojo tajništvo za sprejem prošenj in svojo komisijo za dodeljevanje stanovanj.
Novi enotni komisiji za dodeljevanje ljudskih stanovanj, ki Je bila z omenjenim odlokom ustanovljena pri civilnem tehničnem uradu, predseduje pretor Locuoco. Kot se je zvedelo, bo ta komisija ustanovila v svoji sredi tudi enotno tajništvo za sprejemanje prošenj. Zato naj bi odpadlo dosedanje enotno tajništvo, ki ga vzdržujejo krajevne ustanove. Toda zaskrbljenost, ki Jo Izraža svetovalec Tonel v svojem vprašanju županu dr, Franzilu, je povsem upravičena, ker občinska uprava doslej ni pojasnila vzrokov odpovedi dogovora o dosedanjem enotnem tajništvu za sprejemanje prošenj.
Nato je spregovoril deželni odbornik prof. Vicario, ki je poudaril, da deželne oblasti nameravajo sodelovati z državnimi na področju šolstva. V bistvu pa bodo deželne oblasti dopolnjevale vladno delovanje na tem področju.
Nato je govoril minister Gui, ki je pozdravil prisotne in vse mestne oblasti. V svojem nagovoru je poudaril tudi okoliščino, da je obiskal naše mesto na dan sv. Justa. Opravičil pa se je, ker ni mogel priti prej, ker so ga zadržale proslave, ki jih je UNESCO priredil v čast italijanskemu pesniku.
V	svojem govoru je Gui poudaril vlogo Trsta, kot pristaniškega mesta na skrajnem delu države. Nato pa je obravnaval razna vprašanja, ki zadevajo sodobnost Dantejevih pesniških in drugih storitev. V tej zvezi se je precej zadržal na vprašanju odnosa med »biti sam zase« in »biti za druge* ter je razčlenil to protislovje na raznih področjih od metafizike do družbenih in vsečloveških odnosov. Minister je seveda posvetil posebno pozornost sodobnosti Danteja v današnjem življenju ter pripomnil, da gre za življenjsko tolmačenje idej velikega pesnika.
Na kraju je prof. Gui dejal, da se ministrstvo za šolstvo živo zanima za vsa ta vprašanja ter se je zahvalil vsem za njihova prizadevanja, da bi srečanje čim bolje uspelo.
Po ministrovem nagovoru so u-deleženci seminarja nadaljevali svoje delo. Spregovorili so v prisotnosti prof. Guia še nekateri profesorji.
V	prvih popoldanskih urah je glasnik ministra Guia izjavil novinarjem, da se s tržaškim srečanjem praktično zaključujejo manifestacije, ki jih je priredil vsedržavni odbor za »Dantejeve proslave«. Sledile pa bodo še nekatere manifestacije, kot na primer tiste, ki bodo v prihodnjih dneh na Siciliji.
V	tej zvezi je treba še omeniti, da je vsedržavni odbor za proslave poskrbel za predavanja in predstave o Dantejevem življenju v raznih italijanskih mestih, in sicer izključno za delavce. Menijo, da se bo teh manifestacij udeležilo kakih 20.000 oseb. Predavanja in predstave bodo v raznih mestnih gledališčih V našem mestu bo ta predstava 11. novembra v gledališču Verdi.
Kmalu nato so se tržaški novinarji srečali tudi z deželnim odbornikom Vicariom, ki je dejal, da se je razgovarjal z ministrom o raznih vprašanjih tržaškega šolstva. Med drugim so razpravljali tudi o vprašanju medicinske fakultete na tržaški univerzi ter o raznih drugih vprašanjih.
Minister Gui je zapustil naše mesto v prvih popoldanskih urah. »Dantejevo srečanje« na tržaškem vseučilišču pa se bo zaključilo danes.
se zdravijo v bolnišnicah, ob berdankovem spomeniku in spomeniku padlim vojakom pa danes častna straža.
Za 10 odst. manjši promet z lesom
Po začasnih podatkih o razvoju blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče v prvih 10 mesecih letos se je dovoz lesa zmanjšal za okoli 10 odst. v primerjavi z u-streznim razdobjem lanskega leta. Pojav je tre.bg po eni strani pripisati manjšim dobavam rezanega mehkega lesa iz Podonavja čezmorskim deželam, po drugi pa tudi manjšemu dovozu; eksotičnega lesa iz Azije in Afrike. Dovoz iz Amerike je nasprotno nekoliko napredoval, in sicer zaradi tega, ker se je začelo povpraševanje po nekaterih vrstah, ki tam uspevajo, tako zlasti po lesu Douglas Fir, postopoma dvigati.
Pri drugih blagovnih postavkah so bili letos doseženi nekoliko boljši rezultati; tako je letos narasel dovoz železne rude indijskega izvora za Češkoslovaško; dalje dovoz kromove rude s Srednjega vzhoda za Avstrijo 'n Češkoslovaško ter dovoz boksita iz Britanske Guyane za Jugoslavijo in za nekatere obrate v Italiji.
Za prihodnje tedne pričakujejo, da se bo promet z nekaterimi vrstami visokovrednega blaga povečal. Tako naj bi se med drugim povečal dovoz suhega sadja iz Sredozemlja, zlasti suhega sadja iz Grčije in Turčije, kjer so po najnovejših vesteh letos pridelali nenavadno mnogo odličnega grozdja
ševanje po državnih vrednostnih papirjih ln zlasti po obveznicah je bilo precej živahno, tako da so cene ostale čvrste, kljub novim posojilom, ki jih je vlada razpisala v zadnjem času.
Davčna izterjevalnica je v septembru izterjala 2.110 milijonov lir neposrednega davka (davek na poslovni promet, ki ga posamezniki nakažejo neposredno na milanski urad (IGE ni vštet), od tega 1.442 milijonov lir prometnega davka. Neposredno obdavčenje je vrglo v lanskem septembru skupno 1.282 milijonov lir, od tega pa je bilo 747 milijonov Ur prometnega davka.
V septembru sta na Tržaškem zašli v stečaj dve podjetji, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli štiri. Protestov raznih menic je bilo 3.006 s skupno nominalo čez 100 milijonov lir; nekritih menic so našteli 14, in sicer za skupnih 1,8 milijona lir, neakceptiranih pa 1920 v skupni vrednosti 127 milijonov lir. S tega vidika je bilo letos lažje kakor v lanskem septembru, ker je takrat skupna vrednost protestiranih, neakceptiranih in nekritih menic bila znatno višja kakor letos. V razdobju januar-september letos je vrednost teh menic znašala 2350 milijonov (lani pa je bila nekoliko višja, saj je znašala 2.594 milijonov lir).
Na sindikalnem področju se Je na Tržaškem v preteklem septembru udeležilo raznih stavk 634 delavcev, medtem ko so jih našteli v avgustu 135, v lanskem septembru pa 6.022. Konec septembra je bilo na Tržaškem v delovnem odnosu 92.819 ljudi, to je 36 več kakor konec prejšnjega meseca. V primerjavi s stanjem konec septembra 1964 je bilo število zaposlenih na našem področju za 3,9 odst. nižje. Na uradu za delo je bilo konec septembra vpisanih 7446 brezposelnih ljudi, to je 272 več kakor konec avgusta In 40 manj kakor konec septembra lanskega leta.
V zasedenem Kulturnem domu
Vzorna uprizoritev «Hlapcev» za dijaštvo
Sinočnja ponovitev Cankarjevih «Hlapcev» v Kulturnem domu je bila namenjena dijakom in če naj sodimo po obisku sinočnje predstave Slovenskega gledališča, potem moramo z veseljem ugotoviti, da se je naše dijaštvo v res lepem številu odzvalo abonmajskemu razpisu gledališča. Ce izvzamemo nekaj desetin starejših gledalcev, so sinoči dvorano, parter in balkon, do kraja napolnili dijaki sami. To je prva razveseljiva ugotovitev, druga, ki dela v enaki meri čast naši študirajoči mladini, pa je, da so skozi vso predstavo z največjo pozornostjo, dejal bi skoraj z vzgled-no zbranostjo spremljali potek te Cankarjeve drame na odru.
Mislim pa, da so se tudi igralci na odru zavedali, da igrajo tokrat še posebno hvaležnemu občinstvu. Zdelo se mi je, kot da so občutili ambient, ki so ga ustvarili ti mladi ljudje in da je bila tudi njihova igra temu primerno skrbna, čista, poglobljena v interpretacijskem in zlasti še v govornem pogledu. Ta ko so se naši dijaki seznali s Cankarjem - dramatikom v okolju in na način, ki jim bo lahko ostal trajno v spominu zaradi lepote Cankarjeve besede, zaradi notranje moči te njegove drame in zaradi plemenitosti ter idejne čistosti njegovih trpkih, a za njegov in tudi še za kasnejši čas potrebnih krepkih prispodob.
Svoje zadovoljstvo z uprizoritvijo so na koncu izrazili s toplim in dolgotrajnim ploskanjem. Želimo si samo, da bi enako zainteresira nost za uprizoritve Slovenskega gle dališča izkazovali tudi pri vseh nas lednjih uprizoritvah, saj je poseb no za študirajočo mladino gleda lišče okno v svet kulture, v zaklad nico slovenskega jezika in sred stvo za razvijanje estetskega čuta
k
Dravinjska doklada se zviša za eno točko
Draginjska doklada za delavce v industriji, trgovini in kmetijstvu se bo za tromesečje november 1965-januar 1966 povišala za eno točko.
Vsedržavna komisija, ki proučuje gibanje življenjskih stroškov, je na včerajšnji seji proučila gibanje življenjskih stroškov v zadnjem tromesečju, in sicer od avgusta do oktobra. Ugotovila je, da je indeks življenjskih stroškov v preteklem tromesečju dosegel 143.65 točke, zaokroženo na 144 točk, medtem ko je indeks v tromesečju maj-julij znašal 143 točk. Zato bo to povišanje Življenjskih stroškov, na osnovi sporazumov o premični lestvici, povzročilo povišanje ene točke draginjske doklade za delavce omenjenih treh strok, začenši s 1 novembrom, in sicer za celotno tromesečje november 1965-januar 1966.
V avto je trčil
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli 50-letnega delavca Giovannija Marchesana iz Ul. Moli,no a Vento 104, ki je malo prej postal žrtev prometni: nesreče. Marchesan se je na larnbre-ti TS 25927 peljal navzdol po Ul. San Michele. Ko je privozil na vogal Ul. Tespi, pa je trčil v zadnji del avta TS 65314, ki ga je pred njim 43-letni Antonio Bram-billa iz Ul. Galleria 16 začel o-bračati na levo. Pri padcu z lam-brete se je Marchesan pobil in
Predavanje v Barkovljah o umnem kletarjenju
V soboto, 6. novembra, ob 21. url, bo v društvenih prostorih P. d. Barkovlje ing. Stanislav Grgič predaval o umnem kletarjenju. Kakor za lanski vinski pridelek, tako namerava barkovljansko prosvetno društvo prirediti tudi za letošnji razstavo in pokušnjo domačih vin. Zato je povabilo Ing. Stanislava Grgiča, naj bi imel strokovno predavanje, ker je pač strokovnjak in pozna vina s tega področja, saj je bil član ocenjevalne komisije za omenjeno razstavo s pokušnjo vin. Na predavanje, ki bo prav gotovo zelo zanimivo in poučno, vabimo vse tiste, ki pridelajo večje ali manjše količine grozdja, hočejo pa imeti zdravo in dobro vino.
Da bi se izognil psičku je padel z lambrete
Včeraj zjutraj se je v Ul. Franca blizu stavbe štev. 20 pripetila prometna nesreča, katere žrtvi sta postali 57-letni pleskar Ignazio Lau-vergnac iz Ul. De Amicis 17 In njegov 27-letni nečak Giovanni Lau-vergnac iz Ul. Colautti 8. Giovanni Lauvergnac je navzgor po Ul. Fran. ca vozil lambreto TS 14611, na kateri se je peljal tudi njegov stric. Ko je privozil do prej omenjene stavbe, je zagledal moškega, ki je na zebrastem prehodu prečkal cesto. Za moškim je šel še majhen psiček. Da bi se izognil psičku je Lauvergnac hitro zavrl, vendar je bilo to zanj usodno, ker je izgubil nadzorstvo nad lambreto in stric in nečak sta se prevrnila. Pri padcu se je najhuje poškodoval Ignazio Lauvergnac. Njega so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni zaradi udarca po glavi, verjetnega zloma čeljusti ter ran po čelu, bra. di in levem kolenu. Giovanniju
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—6b IVAN CANKAR
J Hlapci
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ
Danes, 4. novembra ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA)
V	petek, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	soboto, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO)
V	nedeljo, 7. novembra ob 16. uri
Osebe: župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharlja; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Zupan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, Kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; X. kmečki fant — Pavel Strajn.
V	vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Sonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Plščanc, Jadranka Grgič.
V	vlogah kmetov In delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc.
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV.
Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar.
Sporočilo SG abonentom
Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske izkaznice na razpolago eoo uro pred začetkom predstave prt blagajni Kulturnega doma.
GLASBENA MATICA V TRSTU
v soboto, 13. novembra 1965 ob 21. url v Kulturnem domu
svečana akademija
v počastitev 20-letnice osvoboditve in obnovitve delovanja Glasbene Matice
Sodelujejo:
Orkester Glasbene Matice
Moški pevski zbor PD Prosek • Kontovel
Mladinski pevski zbor iz Devina, Nabrežine, z Opčin,-Proseka in iz Trsta
Dirigent: OSKAR KJUDER
ranil po čelu, desni ličnici, rokah Lauvergnacu pa so nudili prvo po-in desnem stegnu Zdraviti se bo moč. Okreval bo v 5 dneh. Pobil moral 8 dni. V bolnišnico so ga se je samo po desni dlani in le-prepeljali z rešilnim avtom.	' vem stegnu.
Današnje proslave ob prazniku zmage
Včeraj je bil praznik tržaškega patrona sv. Justa, zato je bil v tržaški občini prazničen dan V baziliki sv. Justa ie nadškof Šan-tin imel pontifikalno mašo, katere so se udeležili župan dr. Fran-zil in drugi predstavniki oblasti, ob 17. uri pa je bila procesija z relikvijo sv. Justa. Ob 10. uri so delegati Združenja svojcev padlih in pogrešanih, ki so se zbrali v Trstu iz vse države, počastili spomin žrtev Rižarne, kjer so položili venec na skromen spomenik ter si ogledali celice.
Danes, ob 47-letnici zmage, je državni praznik «Dan oboroženih sil in bojevnikov«. Ob tej priliki bodo tudi v Trstu’ nekatere ceremonije. Tako bo v vojašnici »Vit-torio Emanuele« v Ul. Rossetti predstavnikom oblasti, vojakom in predstavnikom bojevniških organizacij govoril o pomenu praznika poveljnik tržaške posadke. Od 10. do 12. in od 14. do 16. ure bosta odprti za občinstvo vojašnici »Vit-torio Emanuele« v Ul Rossetti 74 in »Sani« v Ul. Cumano 3, kjer bo razstavljeno orožje raznih vojaških enot. Dame vojaškega patronata bodo obiskale vojake, ki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiniimiiiiniiiii mi mn iii iii Hlinili im iii iiiiiiiii ii iii iiiiiiTiiiimiuiiiiiiii um im m ||||||||||||I||||||||||||||I|I||,|,I| 1,11111, umili
ODGOVORI NA VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV
Izvedenci tujih družb v Trstu za nakup podjetja CRANE-0RI0N
Vprašanje glede bodočnosti tega podjetja je postavil svetovalec dr. Pincherle Odgovor odbornika Hreščaka o možnosti ustanovitve centra za epilepsijo
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik dr. Ga-sparo odgovoril na vprašanje sve. tovalca dr. Pincherla (PSIUP) o težavah podjetja CRANE-ORION v industrijskem pristanišču. Svetovalec poudarja v svojem vprašanju, da je treba kaj napraviti, da se delavcem tega podjetja, ki so sedaj v dopolnilni blagajni že leto dni, omogoči, da bodo ponovno sprejeti v službo, ker so sedanji njihovi prejemki zelo nizki. Zvedelo se je, da so sodnijski u-pravitelji že navezali razne stike za prodajo podjetja italijanskim in tujim zasebnim družbam, doslej pa ni prišlo do nobenega konkretnega zaključka. Po mnenju dr. Pincherla bi se morala občina predvsem zavzeti, da bi tovarno CRANE-ORION prevzela Finmec-canica, kot ustanova z državno u-deležbo. Nadalje svetovalec pravi, da so voditelji, tehniki in delavci podjetja v zadnjih šestih mesecih znižali proizvodne stroške za 40 odstotkov, kar dokazuje življenjsko moč teh obratov.
Po mnenju dr. Gaspara obstajajo težave, da bi Finmeccanica prevzela to podjetje, kljub temu pa bo občinska uprava tudi v tej smeri posredovala. Izrazil je upale uspelo rešiti tovarno, ker se zanjo zanimajo nekatere tuje družbe, ki bodo v kratkem poslale v Trst svoje izvedence, da proučijo stanje tovarne in ponudbo sodnij-skih upraviteljev.
Odbornik za zdravstvo in higieno Dušan Hreščak pa je odgovoril na vprašanje demokristjanskega svetovalca dr. Blasine, ki ga je vprašal, ali bi ne bilo primerno, da bi občinska uprava ustanovila Center za socialno medicino, ki bi se ukvarjal z epilepsijo. Odbornik je dejal, da je ustanovitev takega centra podrejena objavi zadev-
nega zakonskega dekreta. Nato je poudaril, da bi bilo treba navezati koristne stike s pokrajinsko u-pravo, ki že upravlja Center za mentalno higieno, da se ugotovijo možnosti, ali bi lahko ta ustanova delovala tudi na področju epilepsije.
V primeru, da bi bilo to vpra-šanje_ pozitivno rešeno, je dejal Hreščak, bi se lahko občinska u-prava pridružila tej pobudi v o-fcviru delovanja njene šolske zdravniške službe in občinskih zdravniških ambulant. Nadalje je odbornik poudaril, da bi bilo potrebno tudi_ sodelovanje bolnišnic. Zato bo občinska uprava navezala stike z omenjenimi ustanovami, da se ugotovijo možnosti posredovanja na tem zdravstvenem področju.	__________
Pri zasledovanju šoferja trčil v drug avtomobil
jeza ln trenutne nepremišljene odločitve so bolj v škodo kot v korist. To sl bo verjetno zapomnil 26-letnl Giordano Fantini s Stopnišča Bonghi 28, ki se je včeraj ponoči spremenil v cestnega policista in z vso brzino začel slediti fiatu 500, ki je na vogalu Ul. Ghe-ga ln Trga Dalmazla trčil v njegov avto. Toda Fantini ni prevozil dolge poti, ker Je s svojim avtom TS 56937 na vogalu Ul. Milano in Ul. Fllzi z vso silo treščil v «volks-wagen» TS 53641, ki ga je navzgor po Ul. Milano privozil 27-letni univerzitetni profesor Franco Calliga ris lz Ul. del Ronco 2, zraven njega pa se Je peljal njegov 23-letni brat, študent Fablo.
Zgodilo se je včeraj ponoči okrog 1.30, ko Je neki šofer, ki Je vozil fiat 500, nalahno dregnil Fantini-jev avto na že omenjenem vogalu
ter ne da bi se ustavil, nadaljeval vožnjo po Ul. F. Filzl proti Korzu. Najprej se je Fantini nekoliko prestrašil, potem pa se Je hitro odločil in namesto, da bi poklical agente prometne policije In prepustil njim zasledovanje neznanega šoferja, Je rajši sam zavil proti Ul. F. Filzi in pognal avtomobil, da bi dohitel ne znanca. Toda na vogalu Ul. Milano je prišlo do trčenja. Sunek Je 'oil tako silovit, da je Calligarisov avtomobil vrglo na pločnik, kjer je še z desno stranico trčil v vogal stavbe, kjer Ima svoje prostore pokrajinska kmetijska zadruga.
Pri zaporednih trčenjih sta se oba Calligarisova v notranjosti svojega avtomobila ranila ln pobna. Ropot sunka je bil tako močan, da so na kraj nesreče najprej prihiteli bolničarji z bližnje postaje RK. S skupnimi močmi so bolničarji pomagali Calligarisovoma iz razbitin avtomobila ter Ju odpellail v bolnišnico. Na ortopedski oddelek bolnišnice so sprejeli Franca Calliga-rlsa, ki se bo moral zdraviti 20 dni zaradi hudih udarcev po desni rami z verjetnimi kostnimi poškodbami, ran po rokah In spodnjih udih. Fablu Calllgarisu pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Pri nesreči se je ranil ln pobil po čelu ter po desnem kolenu In roki.
Na vogalu Ul. Filzl ln Milano so prihiteli tudi agenti prometne policije, katerim Je Fantini povedal svoje prvotne namene. Agenti so Fantlnija najprej kaznovali. Plačati je moral globo zaradi izsiljevanja prednosti. Potem so uvedli preiskavo. Začeli so Iskati neznanega šoferja, ki je vozil avto fiat 500 ln trčil v Fantinljev avto. Fantini se je potrudil, da Je razbral številke evidenčne tablice fiata 500, toda policistom je moral priznati, da se spominja samo nekaj številk
obvešča svoje abonente, da bo avtobus za
OKOLIŠKI ABONMA
vozil po sledečem voznem redu v soboto, 6. novembra
odhod VELIKI REPEN		povratek
trg MAVHINJE	19.40	23.40
trg NABREŽINA	20.00	24.00
trg SV. KRIZ gostilna	20.10	24.00
Varena PROSEK društvena	20.20	24.20
gostima	20.30	24.30
PROSIMO	ABONENTE NA	
TOČNOST, KER MORA AVTOBUS VOZITI PO OBJAVLJENEM VOZNEM REDU.
Razstave
*	V občinski galeriji bo od 6. do
15. tm. razstavljal svoja dela istrski slikar Pletro Grassi, ki živi In dela v Trstu. Otvoritev razstave bo v soboto 6. tm, ob 18, url.
*	V galeriji bara Alclone v pasaži Penice bo od 5. do 15. novembra razstava del sedmih mladih študentov slovenskega znanstvenega liceja in slovenskega učiteljišča lz šole prof. Avgusta Černigoja Njihova de la so bila nagrajena na slikarskem natečaju lista «11 giornale d’ltalia» Razstavljajo M.N. Benedettl, J. Daneu, M. Okorn, I. Petkovšek. R. Stepančič, I. Verč in S. Verč. Otvoritev razstave bo 5. nov. ob 19. uri.
Gledališča
VERDI
V	sredo 10. tm. bo otvoritev operne sezone 1965-66 z gala predstavo Verdijeve opere «L/uisa Miller«. Opera «Luisa Miller« bo prišla na tržaške operne deske po skoraj 100 letih, odkar Je bila poslednjič uprizorjena v tedaj «Teatro Grande«.
V	glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Elena Suiiotis v vlogi Luise, tenorist Angelo Mori, baritonist Gian Giacomo Guelfi ter basista Paolo VVashlngton in Giovanni Poiani.
Režija Carlo Piccinato, zborovodja Giorgio Kirschner, dirigent Franco Capuana.
Vstopnice za otvoritveno predstavo bodo v prodaji od sobote dalje pri blagajni gledališča.
Nazlonale 14.00 21.30 «La piti gran-oe storia mal raccontata« Technl-color. Charlton Heston, Carroll Baker, John Wayne.
Arcobaleno 14.30 «Una ragazza da se-durre« Teehnicolor. Rock Hudson,
Leslie Caron, Charles Boyer.
Eicelsior 14.00 «Giulietta degli špiritu Giulietta Mašina, Sandra Milo, Mario Pišu. Prepovedano mladini pod t4. letom.
Fenice 14.00 «Casanova 70» Marcel-lo Mastrolanni, Virna Lisi. TechnL color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 14.00 «Lord Jim« Teohni-coior. James Mason, Peter 0’Too-le.
Alabarda 14.30 »Agente segreto 3S3 passaporto per 1’interno« Coiorsco-pe. George Ardisson.
Fllodrammatlco 14.00 »Lil dove scen-de »1 fiume« Teehnicolor. James Stevvart, Rock Hudson.
Aurora 14.00 «Senandoah la valle del-1'onore«.
Cristallo 14.00 «11 comuagno Don Cat millo« Glno Cervl, Ferriandel.
Garibaldi 15.00 «Missione in Oriente« Teehnicolor. Marlon Brando.
Capitol 13.30 «11 colonello von Ryan» Teehnicolor. Frank Sinatra, Rafael-la Carra.
Impero 15.00 «Come uccidere vostra moglie«.
Vlttorio Veneto 14.00 «11 fillbustier* della Costa d'Oro» Teehnicolor. R® bsrt Mitchum, Carroll Baker.
Moderno 17.00 21.15 Peppino dl C» pri in njegovi Rockersl v reviji «Per un pugno di donne«. Cene: 1500, 1000 in 600 lir.
Astoria 14.00 «1 pistoleros di Casa-grande« Technieolor.
Astra 15.30 «Strani compagn! di let-to».
Abbazia 14.30 «Mezzogiorno dl fifa* Teehnicolor. Jerry Levvis, Dea» Martin.
Ideale 14.30 »Vorrel non essere rlc-ca« Teehnicolor. Sandra Dee.
Razna obvestila
Slike Izletnikov avtobusa št. 3, ki so bile posnete na izletu Primorskega dnevnika letos v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo Imel v nedeljo, 7. tm. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Člani, ki želijo sodelovati na mednarodni razstavi v Gorici, naj prinesejo vse podatke ali pa zbirko, ker mora odbor nujno poslati prijave,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 11. do 7 11.)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul. S .Cllino 36 (Sv. Alojz); Al-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erda S. Anna 10; Da-vanzo, Ul. Bernl-nl 4; Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-stno 9 (Rojan).
Od 13. do IS. ure Davanzo, Ul. Bemint 4; Godina Ali'IGE A, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza. Ul. Montor-slno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan): Al-la Madonna del Mare. Largo Plave 2; SanfAjnna, Erda S. Anna 10.
Sintetične preproge
m preproge za nodnike lz plastike »BALATUM« m «MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOQUETTE» ln ploščice oRIKETT« W «ARMSTRuNU«. Bežna vrata «ROLLP( IRT«, beneške zavese (tende venezianel Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R. P 17 ALPLASr, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel »5-919
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Milič
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine: BRIŠCIK, ŠKABAR In MILIC
Prosek, 4.XI.1965.
3.	t. m. je izdihnil naš predragi
Josip Guštin
Pogreb bo danes ob 15.30 lz hiše žalosti v Gabrovcu št. 30 na pro-seško pokopališče.
2alostno vest sporočajo žena, otroci in vsi sorodniki.
Gabrovec, 4.11.1965
I.T.F. Ul Zonta 3, tel. 38006
OB POTOVANJU PREDSEDNIKA VLADE V JUGOSLAVIJO
Spomenica Slovenske skupnosti iz Trsta in SDZ iz Gorice predsedniku Moru
Spomenica izraža zahtevo po pravni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji s posebnim zakonom
Odbora Slovenske skupnosti v ■‘rst-u ter Slovenske demokratske •aese v Gorici sta poslala pred-nti vtode Moru pred njegovim obiskom v Jugoslaviji naslednje Pismo s priloženo spomenico.
Odbora Slovenske skupnosti v ,,rstu ter Slovenske demokratske v Oorici Vam izražata, goto? Predsednik ministrskega sve-«, iskrene in prisrčne želje za čim
Beograd8?6*1 Vašega P°tovania v Odbora Slovenske skupnosti in to°V®nske demokratske zveze želi-,7; da bi se odnosi med Italijo in ugoslavijo nenehno izboljševali, na medsebojnega razumevanja tii? i držav, kar bo utrjevalo prija-, e vezi in Po prispevalo k ohrani miru,
j,upanju, da bo tudi Slovence, italijanske državljane, ščitil poseben ro ?n’ si zgoraj imenovana Odbo-? povoljujeta Vaši Ekscelenci po-siati priloženo spomenico, ki bo, '.Primeru, da bodo sprejete zakonite norme, ki jih vsebuje, priporu, <?, k vedno večjemu sodelova-,*ovencev v javnem življenju z '•vrhi zakonitimi odgovornostmi.
Mtwna
V imenu slovenskih političnih demokratičnih organizacij v Trstu in Gorici si dovoljujemo predložiti Vam nekaj temeljnih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji.
Želimo predvsem poudariti, da se mora pozitivno in lojalno sodelovanje slovenske etnične skupine v italijanski demokratični državi vršiti po demokratskih in krščanskih načelih ter po tistih posebnih normah, ki jih vsebujejo ustava italijanske republike, posebni statut dežele Furlanije-Julij-ske krajine, specifične pogodbe in mednarodni sporazumi, kakor n. pr. londonski Memorandum, Splošna izjava o Človečanskih pravicah ter enciklika «Pacem in terris».
Gospod predsednik vlade! medtem, ko so bili nekateri problemi slovenske etnične skupine v Italiji zadovoljivo rešeni, ali pa so vsaj na poti rešitve, obstajajo še mnogi zelo važni problemi, ki se jih sploh še ni začelo obravnavati. Dovoljujemo si opozoriti Vašo Ekscelenco na nujnost in potrebo, naj vlada, kateri Vi predsedujete, pripravi zakonski osnutek, ki naj bi
'Mnumik,—
predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 15. uri film Metro:
ta METRO GOLDWVNWER
jean-paul lino
BELMONDO * VENTURA REGINALD KERNAN
in un film di HENRI VERNri'"
k
100.000 D0LLM AL SOLE
, dialogtii di MICHEL AUDIARD BERNARD BLIER -ANDREA PARISV ■ »m.GERT FROEBE.• pradotto da ALAIN POIRE' sna coproduzione italo -francess 'ULTRA FILM -GAUMONT INTERNATIONAL •d.iro.m>nimo di
htlAUOE VEVUOT oubblkato in luiia da 10NGANESI • C.	■	--------
(100.000 DOLARJEV NA SONCU)
Režiser filma «Colpo grosso al casino« je zrežiral tudi ta film, K* je bil velika lanska senzacija.
KlIO «1K1». PROSEK
Predvaja danes, dne 4. t. m. z zadetkom ob 16. uri Paramount nun:
LA RAGAZZA Dl BUBE
(BUBEJEVO DEKLE)
Ganljiva ljubezenska zgodba! Igrata:	CLAUDIA CARDINALE — GEORGE CHAKIRIS
A/NO PRJl$EJiJ£ONTO\rEL
Predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
PRI Sl N IR
MARLONBRANDO TREVOR H01VARD RICHARD HARRIS
GU AMMUTINATI DEL BOUNTY
(UPOR NA LADJI BOUNTY)
«
UNIVERSALTECNICA'
Radio - televizorji - avtomatični in superav-
TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-/'ROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDV — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trleste — Trst Corso Garibaldi St. 4 tel. 41-24.1 In Trg Goldoni št. 1
pravno uredil in zaščitil slovensko narodno manjšino v Italiji. Preden bi vlada začela s pripravo tega zakonskega osnutka, bi morala proučiti stališča slovenskih strank in organizacij v Italiji.
Ta zakonski osnutek bi moral med drugim vsebovati osnovne norme, ki bi zadevala tudi sledeča vprašanja:
1.	Enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim in pravica uporabe slovenskega jezika v osebnih in uradnih stikih z državnimi o-blastmi, vključno s sodno, deželno, pokrajinsko in občinsko oblastjo; da se smejo nadalje predložiti in sprejemati listine napisane v slovenskem jeziku.
2.	Zaščita slovenskeaa etničnega ozemlja z namenom, da se ne spremeni njegov etnični značaj.
3.	Izpopolnitev šolskega zakona iz leta 1961, kateri ureja šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji ter njegova razširitev na tista področja videmske pokrajine, kjer živi znatno število Slovencev: ustanovitev strokovnih šol in poklicnih tečajev vseh vrst in stopenj v slovenščini: prilagoditev otroških vrtcev, osnovnih in srednjih slovenskih šol potrebam etnične skupnosti slovenske manjšine.
4.	Pravica pripadnikov slovenske etnične skupine, da dajo svojim o-trokom slovenska imena.
Upoštevanje slovenske pisave z vsemi njenimi značilnimi znaki, ko gre za slovenska imena in priimke.
Priznanje izvirne slovenske topo-nomastike v krajih, kjer živi slovenska večina.
5.	Nastavitev v občinah, kjer živijo Slovenci, občinskih tajnikov in spravnih sodnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. V vsakem občinskem pokrajinskem in deželnim uradu, kjer živi določeno število Slovencev, mora biti zadostno število funkcionarjev in uradnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik.
6.	Pravica kulturnih, vzgojnih, športnih in dobrodelnih slovenskih društev in ustanov do prejemanja javne, občinske, pokrajinske, deželne in državne podpore.
7 Razveljavljenje:
a)	Kr. dekreta z dne 9.7.1939 št.
1238, člen II;
b)	zakona z dne 7.4.1927 št. 494:
c)	člena 137 kazenskega postopka, II. in III. vrsta;
d)	člena 122 civilnega postopka.
Ekscelenca!
Prepričani smo, da boste zgoraj omenjene probleme proučili v vseh poaledih in jih pozitivno rešili.
Zagotavljamo Vam. da bo v primeru pravične rešitve gornjih ne-odrekljivih zahtev naše etnične skupine, slovenska manjšina v Italiji končno prenehala biti predmet trenja in bo tako postala most, ki bo povezoval in olajševal sodelovanje med različnimii tradicijami in civilizacijami v njih raznih izrazih.
Trst-Gorica, 30.X.1965.
Za	..
Slovensko skunnost v Trstu 1. r. Drago Stoka Za
Slovensko demokratsko zvezo v Gorici 1. r. Anton Kacin
OB PRILIKI PROSLAVE V REDIPUOLI
Predsednik vlade Moro pride danes v Gorico
Na prefekturi bo okoli 8. ure sprejel župana Martino in predsednika Chientarolija - Ob 10.45 bo dopotoval v Redipuglio na osrednjo svečanost
Danes bo v Redipuglii na pokopališču sto tisoč italijanskih vojakov, padlih v prvi vojni na gori-škl fronti, svečanost ob proslavi dneva zmage. Posebno važnost bo letošnji manifestaciji dala prisotnost predsednika ministrstva sveta Alda Mora, ki se bo s posebnim vlakom ob 7.28 danes zjutraj pripeljal v Tržič, kjer ga bosta sprejela goriški prefekt dr. Princivalle in tržiški župan Romani. Z avtom se bo predsednik okoli 8. ure pripeljal v Gorico, kjer bo na prefekturi sprejel župana Martino, pokrajinskega predsednika Chientarolija ter vsedržavnega predsednika «pešakov» senatorja Rossinija. Goriški predstavniki bodo predsedniku Moru prikazali specifična gori-ška gospodarska in druga vprašanja, da bi o njih razpravljali med njegovim obiskom prihodnji teden v Jugoslaviji.
Ob 10.45 bo Aldo Moro prispel v Redipuglio. Njegovemu prihodu bodo prisostvovali podtajnik v o-brambnem ministrstvu sen. Peliz-zo, poveljnik III. armadnega zbora general Borla skupno z generali pešadijskih, pomorskih in letalskih enot, poveljnik severno-vzhodnega vojaškega področja general Dessy, vsedržavni komisar za počastitev padlih general Scotti in drugi. Ugledni gost bo položil venec na hrib Sv. Elije pri Zagraju, ki je posvečen padlim italijanskim vojakom. Ob 11.15 bo prisostvoval maši, ki jo bo bral generalni vikar msgr. Aurati. Svečanost se bo zaključila s čitanjem motivacije za
Gradiška: De Martino 97,4, Lombardi 2,6.
Pevma . Oslavje: De Martino 100 odst.
Tržič: De Martino 46, Lombardi 46, vzdržanih 8.
Zagraj: De Martino 43,8, Lombar, di 43,8, vzdržanih 12,4 odst.
Starancan: De Martino 50, Lombardi 50 odst.
Fogliano: De Martino 20, Lombardi 80 odst.
Te dni bodo zborovanja še po drugih sekcijah v pripravi pokrajinskega kongresa PSI, ki bo v nedeljo 7. t. m. v Gradiški.
Odlikovanje bivšega župana v Števerjanu
Zadnja seja občinskega sveta v števerjanu, preteklo soboto zvečer.
je bila le slavnostnega značaja. Na njej so namreč podelili zlato spominsko kolajno bivšemu župana Ermenegildu Podveršiču.
Ob prisotnosti večinskih svetovalcev je župan Slavko Klanjšček v krajšem nagovoru navedel zasluge, ki sl Jih Je pridobil odlikovanec kot župan števerjanske občine, ko jo je upravljal 11 let in sicer od 1954 do 1965. To odlikovanje naj bi bilo nekako delno priznanje in zahvala za te zasluge.
Slavljenec Podveršič se je zahvalil županu za lepe besede in voščila ter pravtako tudi svetovalcem. Po izročitvi kolajne Je bila seja zaključena.
POLOVIČNA REŠITEV PROBLEMA
Na tehtnici pri permskem mostu je treba uvesti redno službo
Občina to lahko uredi brez dodatnih stroškov
Občinska uprava v Gorici je pred časom ustregla dolgotrajnim prošnjam prebivalcev briškega področja in v Ul. Ponte del Torrlone, nedaleč od pevmskega mostu, postavila mestno tehtnico. Prebivalci iz Pevme, Oslavja, Podgore in iz Ste-verjana so z zadovoljstvom sprejeli to novost, ki . jim je prihranila pot z živino in vozovi v mesto na trg Julija, ali še dalje v štan-drež. Vendar pa Je bila zadeva takrat rešena le na pol. Pri tej tehtnici namreč ni stalnega občinskega uslužbenca in morajo tisti, ki hočejo kaj tehtati na njej, iti klicat tehtničarja v mesto. To je seveda povezano z znatno zamudo in tudi ni vselej gotovo, če bo tehtničar lahko prišel, kadar ga kdo pokliče.
Razumemo, da si občina ne more dovoliti stalnega uslužbenca samo za to tehtnico. Pač pa bi lahko uredila dneve in ure, ko bo tam stalno na razpolago kak občinski uslužbenec. To naj bi bilo na vidnem mestu označeno tudi pri tehtnici sami. Prizadeti so mnenja, da

PRED OTVORITVIJO NOVEGA SEDEŽA
Pri bolniški blagajni 1NAM je premalo pogodbenih zdravnikov
Za otroke do šestih let sta ostala samo dva pediatra
V zadnjih dneh so številni starši, so zavarovani pri bolniški bla-
Ob 11.55 bo predsednik Moro za pustil Redipuglio.
Vesti z onstran meje
Iz Ilirske Bistrice poročajo, da so se precej razširili medvedi v snežniških gozdovih. Živalim ne manjka poguma in se pogosto približajo sadovnjakom ter uničujejo drevesa, škoda je tolikšna, da so sadjarji resno zaskrbljeni. Kakor je znano, Je medved v Jugoslaviji zaščitena žival. Vendar bo potrebno resno razmisliti ne samo o škodi, ki Jo povzročajo, ampak tudi o primerih, ko so medvedi poskušali napasti ljudi (pred dnevi je nekemu ovčarju pred razjarjeno medvedko z mladiči komaj uspelo splezati na drevo). Morda bi bilo potrebno dobiti dovoljenje za odstrel določenega števila živali, ali poiskati s pomočjo lovske organizacije kakšno drugo rešitev.
* * *
Na Malem Lošinju pripravljajo za konec decembra veliko tekmovanje v podvodnem ribolovu. Doslej se je prijavilo več tekmovalcev iz Francije, Italije, švedske, Sovjetske zveze, Avstrije, Švice, Ce. škoslovaške in še iz nekaterih drugih držav. Med njimi je več bivših evropskih in svetovnih prvakov v podvodnem ribolovu.
zlato kolajno neznanemu junaku. I gajm in a M v Gorici, ter imajo
svoje otroke vpisane za zdravljenje pri zdravnici dr. Wandi Milocco. prejeli obvestilo, naj si do 15. t.m. izberejo nekega drugega otroškega zdravnika, ker omenjena zdravnica s tem dnem ne bo več pogodbeno sodelovala pri INAM.
Na videz je zadeva preprosta In enostavna; če pa jo pogledamo od blizu, je malo bolj zapletena. Dejstvo je namreč, da smo imeli doslej v Gorici tri otroške zdravnike Dri INAM; ker sedaj eden odhaja, ostaneta samo dva in sicer dr. Romitel-li in dr. Bortolužzi. Ta dva naj bP prevzela sedaj še otroke od tretjega ki odhaja, potem ko sta že svojih imela Ido sedaj preveč to-sa ved-no vrste pred njunima ambulan-
Priprave PSI na pokrajinski kongres
Tiskovni urad PSI sporoča, da se je v torek 2. t. m. sestala komisija za pripravo kongresa, da bi ugotovila dosedanje sekcijske rezultate. Ob tej priliki so odobrili naslednje izide podkongresnih sek-cijskih zborovanj:
Gradež: De Martino 57,4 odst., Lombardi 37,7 odst., vzdržanih 4,9 odst.
tarna. INAM ima namreč težave s sklepanjem pogodb z zdravniki za otroke ali za odrasle, ker se nekaterim zdravnikom pogoji za delo ne zdijo dovolj ugodni. Zato do sedaj tudi še niso sklenili pogodbe s kakim drugim zdravnikom za otroke, ki bi lahko nadomestil odhajajočo zdravnico.
Obrnili smo se v tej zadevi za pojasnilo do vodstva INAM v Ul. Leopardi. Povedali so nam, da poleg obeh že omenjenih otroških specialistov, lahko sprejmejo otroke še drugi trije zdravniki, ki zdravijo odrasle in otroke To so dr. Bevi-lauiua, Genovese in CrlsUanini. Poleg tega pa da tudi -drugi pogodbeni zdravniki INAM lahko zdravijo otroke članov te ustanove, o i, Seveda pa vse to ne reši problema pri korenu. Dejstvo "je namreč,
iiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiimiiviiiiiiiimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEŽELNI PODATKI ZA LETA 1951-1961
Gibanje prebivalstva v Furlaniji in demografski zastoj v Ben. Sloveniji
Med beneškimi Slovenci je zlasti občuten padec števila rojstev
Statistični podatki o gibanju prebivalstva so bili prej obdelani od vsake posamezne pokrajine. Odkar obstaja dežela Furlanija-Julijska krajina pa smo sedaj dobili že prve demografske podatke o Furlaniji, ki jih zdaj objavlja dežela.
Prinaša podatke o gibanju prebivalstva Furlanije med ljudskima štetjema 1951-1961. Dosedanji objavljeni podatki ne prinašajo nobene posebne novosti, ker vemo že iz publikacij videmske pokrajine, da je prebivalstvo v tem desetletju do 1961 bilo v stalnem padanju, da znaša naravni prirastek Furlanije samo 4,7 odst. proti državnemu italijanskemu povprečju 8,6 odst. Sam rojstni prirastek v Furlaniji je komaj 15,9 odst. nasproti 18,4 odst. italijanskega povprečja.
Med občinami videmske pokraji-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtmimiumminmmnmimiimimniiiimiiiimiiMiiimiiiiiiiiMiiiiiiiimimiiimiiiiii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Pri tašči zaužite gobe so jima škodile
Številne nesreče na delu in pri igri
Prejšnji dan popoldne se Je 12-letni Leghissa Vittorino, iz Ulice Mocchetta 3/A igral z žogo na domačem dvorišču. Med igro se mu je spodrsnilo, padel je in si zvil levo nogo v gležnju. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh.
Na delu pri podjetju Kandler se je včeraj dopoldne urezal na kazalcu leve roke 22-letni šofer Mario Padovan iz Ul. Casale. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Prav tako 10 dni se bo morala zdraviti tudi 34-letna Vanda Stabile iz Pieriša, ki se je dopoldne ob 11. uri ponesrečila v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je vtaknila prste desne roke v predilni stroj, ki ji je zmečkal desni palec. V bolnišnico so jo odpeljali z avtom Zelenega križa.
V podjetju Lacego v Gorici se je ranil med delom na bradi 27-let-ni Vittorio Selva iz Ul. Madonni-na 15 Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 5 dneh.
Včeraj popoldne okrog 14. ure je med delom pri podjetju Offi-
cine meccaniche v Gorici padel s tovornika 51-letni Andrej Pertout iz Števerjana, Bukovje št. 1. Pri padcu se je udaril na desni nogi in moral je po prvo pomoč v bolnišnico. Okreval bo v 8 dneh.
Ob petih zjutraj so včeraj sprejeli na zdravljenje tudi 27-letnega Giorgia De Bemardija iz Gradiške in njegovo ženo 23-letno Lucijo Com-pagno, ki sta kazala znake zastrup-ljenja z gobami. Prvotno so pridržali njega s prognozo 5 dni in ženo s prognozo 10 dni. V teku-dneva pa se je njuno stanje izboljšalo in so ju pustili domov. Izjavila sta, da sta bila prejšnji večer na večerji pri tašči v Tržiču, ki jima Je postregla z gobami, ki Jih Je kupila na tamkajšnjem trgu. Ko sta se vrnila domov, pa sta ponoči začutila hude bolečine v želodcu ter se zatekla v goriško bolnišnico.
V podjetju Pascotto v Ul. Aosta se Je zjutraj ob 8.30 ranil z železom na delu 26-letni Loris Spessot iz Fogliana. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca in r.~,3 na lasišču.
ne je precejšnje medsebojno preseljevanje. Tega pa ne moremo trditi za hribovske kraje Furlanije, in seveda tudi ne za Beneško Slovenijo. Imamo nekatere kraje Furlanije, ki so kljub splošnemu padanju prebivalstva v Furlaniji porastih ali zaradi turizma ali pa industrializacije. Poraslo Je tako prebivalstvo Trbiža za 6,3 odst., dalje seveda precej Vidma kar za 18 odst. Največ je porastel Lignano s svojimi peščinami za 131,1 odst. Res pa je, da je bil pred dobrim desetletjem nepoznana laguna, polna komarjev.
Iz objavljenega kratkega sporočila dežele niso razvidni podatki za manjše cone glede rojstnega prirastka ali pa smrtnosti n.pr. v Beneški Sloveniji. Iz drugih virov pa vemo, da je imela Beneška Slovenija 1952. leta 241 novorojenčkov, a leta 1961 pa le še 168.
Ni pa mogoče še ugotoviti, ali je v Beneški Sloveniji malenkostno naraslo prebivalstvo od 1961-1964, kakor to velja za povprečje videmske pokrajine.
Eno drži, da izgublja Beneška Slovenija manj ljudi kot druge hribovske in emigracijske pokrajine kakor n.pr. vzhodna Kami j a in dolini Cellina-Meduna, železna dolina. Res je, da izgublja zahodna Beneška Slovenija, to je kotlina Tera in Krnahte (občini Brdo in Tipa-na ter slovenski vasi v narodnostno mešanih občinah) več ljudi kakor Nadiške doline.
Upamo, da nam bo deželni statistični urad dajal več podatkov o naravnem prirastku posameznih občin in vasi kot pa je to delal centralni statistični urad v Rimu. Več statističnih podatkov in pogosteje izdanih, to pričakujemo od nove dežele.
Sindikalni sestanek delavcev zaposlenih pri prevozih
Na sedežu CGIL v Gorici je bil včeraj sestanek delavcev zaposlenih pri prevozih. Sestanek Je vodil vsedržavni tajnik uslužbencev železnic, tramvajev in avtobusov Mancini, sestanku pa so prisostvovali še deželni tajnik CGIL Elio Zulia-ni ter člana deželnega tajništva Venler in Bergomas.
Pogovarjali so se o zaposlitvi ene same osebe na mestnih avtobusnih progah, ki bo šofer in sprevodnik obenem. Vsedržavni tajnik Je sestanek zaključil s poudarjanjem stališča CGIL v tem vprašanju, ki Je odločno nasprotno ukinitvi enega službenega mesta na avtobusih, ki vzdržujejo promet v mestih.
Nadalje so razpravljali o delovni pogodbi za šoferje linijskih avtobusov in špediterjev, ki bo zapadla v kratkem. Ustanovili so deželni odbor za koordinacijo sindikata avtobusnih, tramvajskih in železniških prevoznih sredstev, v katerem so zastopniki vseh treh pokrajin in pordenonskega okrožja.
da Je premalo pogodbenih zdravnikov in so vedno velike vrste pred zdravniškimi ambulatorijl. Na Sem-petrski cesti je, nedaleč od bolnišnic. zrasla nova mogočna stavba, v kateri bo nov sedež INAM. že ob začetku gradnje je prejšnji ravnatelj g. Tlberlo. ki je stopil v zaslužen pokoj, zagotovil, da se bo v novih prostorih marsikaj Izboljšalo, zlasti kar se tiče ambulatorljev in zdravnikov. Zavarovanci upajo ln pričakujejo, da se bo izboljšal tudi stalež zdravnikov ln bo vodstvo INAM sklenilo pogodbe Se z drugimi zdravniki, da bodo šli pregledi hitreje in brez nepotrebnega čakanja od rok.	‘	*
Odgovor odbornika Comellija svetovalcema Jarcu in Bcrgomasu
Na vprašanje deželnih svetovalcev Bergomasa in Jarca, naj se kmetje v Fossalonu razbremenijo amortizacijskih obrokov za ODdobJe 1965-1966, je deželni odbornik za kmetijstvo Comelli poslal svetovalcema pismeni odgovor, ki pravi, da pogodba za dodelitev posestev Julijskim beguncem predvideva, v primeru vremenskih neprllik, odložitev plačila obroka za eno leto. V takšnem primeru bodo morali kmetovalci plačati denarno kazen, ki jo predvideva zakon. Ker dežela za to vprašanje ni pristojna. Je vprašala za mnenje ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
V	nedeljo shod organizacije LANMIC
V	nedeljo 7..novembra ob 11. uri bo v mali dvorani Unione CHnnastl-ca Goriziana na Trgu Oesare Bat-Usti prvi pokrajinski shod Svobodne zveze civilnih invalidov. LANM IC. Pokrajinski predsednik te organizacije Je dr. Bruno Gregorlg
ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ DO 1. DEC.
Rešitev zavrnjenih opcij od strani jugoslovanskih oblasti
Prošnji je treba priložiti izjavo prefekture, tla bo prosilec dobil italijansko državljanstvo
Dne 1. decembra zapade rok za vložitev prošenj za odpoved jugoslovanskega 'državljanstva od strani tistih optantov, ki so stalno bivajoči v Italiji ln katerih opcije za dosego italijanskega državljanstva, katere so vložili v Italiji ali v ino zemstvu, so bile zavrnjene.
V tej zadevi je bil namreč podpisan med jugoslovansko ln italijansko vlado poseben sporazum, ki je stopil v veljavo 2. decembra lani. S tem sporazumom se je jugoslovanska vlada obvezala, da bo u-godno in brez kakršnih koli stroškov, rešila prošnje za odpoved jugoslovanskega državljanstva takim optantom. Kot rečeno, morajo take prošnje dospeti na jugoslovanske diplomatske ali konzularne u-rade v Italiji najkasneje do 1. decembra 1965. Prošnji pa mora biti priložena Izjava, iz katere izhaja, da bodo prosilci, ko jim bo odvzeto jugoslovansko državljanstvo, lahko postali italijanski državljani. Tako potrdilo si morajo prosilci z Goriškega preskrbeti na goriški prefekturi; brez njega vložena prošnja nima ntkakega pomena.
Iz tržiške bolnišnice
Na državni cesti pri letališču v Ronkah je včeraj ob 18. url neki
avtomobilist podrl 78-letnega kolesarja Lulgija Franca Iz Ronk, Ul Capitello 35. Moža so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju; zaradi ran na glavi in zloma desnega gležnja se bo zdravil 30 dni.
V Ronkah Je padel 82-letni Antonio Fontanot in se pobil po obrazu. Odpeljali so ga v bolnišnico; zdravil se bo 20 dni.
Na delu se je pobil 25-letni zidar Alferino Bobiz iz Pierša; porezal se je po roki in se bo zdravil 10 dni.
Ogenj povzročil 100.000 lir škode
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro so poklicali goriške gasilce v bivšo tehnično šolo na Korzu Verdi 4, kjer Je v drugem nadstropju nastal ogenj, ker se Je vnel tram. Gasilci so odstranili kakih 5 kv. metrov poda in pogasili ogenj, ki ga Je po vsej verjetnosti povzročil odvržen cigaretni ogorek. Škodo cenijo na okrog 100.000 lir.
bi taka ureditev ne predstavljala nobenih dodatnih stroškov za občinsko upravo, koristnikom tehtnice pa bi bilo tudi ustreženo, ko bi vedeli, kdaj tehtnica obratuje.
Kratke vesti iz beneških vasi
V	nedeljo, 24. oktobra so praznovali v TRCMUNU cerkveni Marijin praznik.
V	BRDO Je prišel bibliobus videmskega šolskega skrbništva. Učitelj cav. Giuseppe Fornasir Je predaval šolski mladini iz Brda in Njivice o pomenu knjige. Nato so predvajali nekaj naravoslovnih in komičnih filmov. Čeravno so obiskali čisto slovenske vasi, pa ni bibliobus prinesel s seboj nobene slovenske knjige.
Tokrat imamo iz MAŽEROL bolj smešno kot pa tragično vest, kakor smo navajeni, da slišimo o svojevrstnih in neupogljivih Mažerolcih. Zdaj v času lova se radi motajo po travnikih in gozdovih okrog naše vasi lovci, saj ležijo velikanske površine zemlje pod Ivancem. Toda kljub ugodnim pogojem za divjačino je pa le preveč lovcev, da bi ostalo za njihovim streljanjem Se kaj živega na lovskih področjih. Letos ni prišel niti na strel noben srnjak, ker so jih verjetno že lansko leto lovci vse postrelili. Toda večji lovski družbi se Je pa le nasmehnila lovska sreča. Grmovje se je zganilo, nekaj je zašumelo in deset parov oči je Jasno videlo večjo divjačino, ki je morala biti najmanj srna. Hkrati se je že sprožilo deset pušk v nesrečno bitje in ga skoraj raztrgalo. Toda, ojoj, srna je imela nekam čudne rogove, ki so spominjali na kozje. In bila je res pohlevna domača koza, a to stvarnost je še pribilo ogorčenje kmeta, ki je videl, da so lovski streli skoro raztrgali na kose njegovo edino domačo žival. Lovski čuvaj se je pobrigal, da Je pobral od lovcev odškodnino za ustreljeno kozo in jo izročil kmetu. Ta si Je še ohranil kozjo kožo in kosti.
V	SOVODNJAH je padla na strmi gorski stezi 53-letna Julija Gošnjak. Zlomila si je desno koleno. Ker ni moških doma, je sama nosila težko breme sena in sploh ni videla, kam stopa. Zdraviti se bo morala nekaj tednov. Kdo bo medtem nosil seno njenim kravam?
V	A2LI je postalo slabo kar na cesti 58-letnemu Ivanu Meniku. Nar šli so ga na tleh in odpeljali v če-dadsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno nogo.
Omejitev prometa 4. novembra pri Redipuglv
Danes, 4. novembra bodo zaprte za promet ob priliki svečanosti v Redipugli, kjer bo prisoten tudi predsednik vlade Moro, naslednje ceste: od 8. do 13. ure državna cesta med Zagrajskim mostom in Ronkl, pokrajinska cesta Foljan-Plerls in občinske ceste, «4 iz Foljana in Redlpuglie vodijo v Pieris.
CORSO. 15.00: «Quel temerari sulle macchine volantio, ameriški barvni kipemaskopski film, Alberto Sordi ln Saraha Miles.
VERDI. 15.15: »Operazione Cross-bow», Sofla Loren in G. Peppard; barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 14.15:	«Lord
Jlm», Peter OToole m James Ma. son, angleški barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 14.30:	»Agente 077 —
DaiTOriente con furoren, K. Klark in M. Lee. Italijanski kl-nemaskope v barvah.
CENTRALE. 13.00: »Šansone con-tro 11 corsaro nero», A. Steel m R. Neri. Ital. kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38.
TEMPERA ITI RA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,1 stolpnje ob 14.30, najnižjo 8,7 stopinje ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 90 odstotkov.
Darov! in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali: družina Mongado 2.000 Ur in družina De Vittor 4.000 lir.
Razna obvestila
MARTINOVANJE V KOBARIDU priredi SPD iz Gorice, v nedeljo 14. novembra popoldne v hotelu «Zvezda». Vpisovanje na sedežu SPZ v Ul. Ascoli l/l, do vključno 5. novembra. Na programu Je skup. na večerja, tombola ln prosta zabava. Podrobnejše informacije dobite pri vpisu
Prispevajte :sa
DIJAŠKO MATICO I
Dokončno
izračunani
rezultati
Taborniki RMI/ zmagovalci v nedeljskem planinsko-orientacijskem pohodu
Barkovljani na drugem, Nabrežincipa na tretjem mestu
Planinsko orientacijski pohod osmega slovenskega športnega tedna je prinesel udeležencem dokaj naporov, prirediteljem pa dela. Preračunavanje rezultatov se je nekoliko zavleklo, zato so znani šele danes. Končna lestvica je naslednja:
1. RMV, kazenskih točk,	124
2. Barkovlje A	168
3. Gruden A	256
4. SPDT A	276
5. Opčine C	303
6. Rocol	311
7. Škamperle D	697
8. Škamperle A	1491
9. Škamperle E	1923
10. Jadran	2009
11. Škamperle B	2173
12. Cankar C	2362
13. Breg	2559
14. Škamperle C	2786
Proga tekmovanja je bila razme-	
roma naporna in dolga približno 16
Po rešitev na drevo
km. Udeleženci so jo morali od Opčin do M. Volnika prehoditi v 4 urah. Kdor pa je prispel na cilj z več kot 45-minutno zamudo je bil diskvalificiran, prav tako seveda kot tisti, ki ni rešil vseh ključnih nalog. Tekmovalci so morali namreč med potjo rešiti 19 nalog, od katerih so bile nekatere precej zasoljene, kot na primer napis ŠP80TNI TEDDE. ki je bil raztresen ob poti v dolžini dobrih 100 metrov in ki ga je večina rešila kar «8. športni teden«. 10 nalog je bilo ključnih, 6 kazenskih in 3 nagradne. Večina skritih napisov Je bilo na kamnih, eden pa tudi visoko na drevesu. Med potjo pa so te morali tekmovalci dvakrat oglasiti tudi pri kontroli. Skupno .je odšlo na pot 23 ekip, od teh dve izven konkurence. Ker so vsi tekmovalci prispeli po maksimalnem času Je prireditelj dal pribitek 5 odst., to je 12’10". Brez časovnih penalov so tako ostale ekipe Škamperle A in D ter SPDT A. Zaradi prekoračenja maksimalnega časa so bile diskvalificirane Gruden C, in B, ter Cankar A, in Breg A, druge ekipe pa niso pravilno rešile ključnih nalog.
Velik favorit za prvo mesto Je bil Škamperle A, vendar Je pri ocenjevanju neke jame zagrešil tako grobo napako, da si je z njo za-
pravil skoraj stoodstotno zmago.
Tako pa so prišli do izraza specialisti za take podvige — taborniki RMV. Vse naloge so reševali s presenetljivo regularnostjo:	huje
jih je izdal le čas, pri katerem so z zaostankom 16’25” prejeli 91 kazenskih točk. Ocenjevanje jame so zgrešili za 15 cm (45 točk), razdaljo na cesti za 6 metrov (6), čas hoje so izračunali pravilno, raztreseni napis so zbrali brez napake, pri ocenjevanju dolžine proge v zračni razdalji so bili prekratki za 240 metrov (22). Po točkah ne težko, vendar pa za tabornike skoraj neverjetno napako so zagrešili, ko niso vedeli, da so stali na vrhu Malega in ne Velikega Volnika (—5 točk). Taborniki so naskakovali zapletene naloge z naslednjo postavo: Rupel, Lipovec, Hrovatin, Renko, Brus, štrajn.
Nobene naloge nad 100 točkami niso imeli le še Barkovljani, (61, 60, 0, 0, 90, 2), Grudnu je spodletelo pri času, zanimivo pa je, da je Škamperle, ki je opravil pravi masovni napad na oba pokala tega tekmovanja s kar 6 ekipami, popolnoma pogorel zaradi neverjetne nerodnosti pri ocenjevanju prve naloge, pri kateri je bilo treba na oko iz razdalje nekaj desetin metrov zmeriti 2 m visoko jamo. Ekipa A Je ocenila njeno višino na 7 m, B na 8 m, C na 10 m, D na 4 m, E na 7 m, F pa je bil diskvalificiran. Druge ekipe so dobile pri tej nalogi v večini od 30 do 150 točk kazni, Škamperle pa razen ekipe D (600) od 1500 do 2400. U-sodnost te nespretnosti Je razvidna če povemo, da je brez točke prve naloge zbral Škamperle A le 36 kazenskih točk, D pa 132. Za presenečenje so poskrbeli Barkovljani, ki niso osvojili prvega mesta le zaradi površnosti pri zbiranju raztresenega napisa (90 k. točk).
Morda še bolj so presenetili fja-brežlncf s tretjim osvojenim mestom (124, 45, 14, 0, 60, 53), Planinsko društvo pa ni znalo spremeniti svojih izkušenj v dober rezultat. ce bi jamo ocenilo samo zn, 7 cm bolje, bi zgubilo 21 točk, kar bi zadostovalo za 3. mesto.
V prvo šestorico so se uvrstili — po pričakovanju — tudi domačini z Opčin, ki so bili dokaj spretni reševalci nalog (64, 120, 30, 0, 120, 14), šesto mesto pa je dobil Rocol (107, 42, 20, 0, 180, 2), kateremu manjka do petega mesta borih 8 točk, katere bi dobil prav lahko,
če bi jamo ocenil na višino 189 cm, to je 3 cm višje.
V poročilu o planinsko orientacijskem pohodu nikakor ne smemo mimo pojava, ki meče kaj čudno luč na tekmovalce nekaterih društev. Nekateri udeleženci so namreč med potjo narisali napačne znake, ki so zavedli dokajšnje število drugih ekip, nekatere napise pa so skušali skriti. Tako početje moramo najostreje obsojati, saj jasno kažejo na vsako pomanjkanje tudi osnovne tekmovalne kulture. Tekmovalci take vrste ne sodijo le v vrste tekmovalcev športnega tedna, ampak jih sploh ne moremo prištevati med športnike.
Za zaključek še droben podatek: planinsko orientacijskega pohoda se je letos udeležilo 113 tekmovalcev, kar jasno kaže, da zanimanje za to panogo vedno bolj raste.
B. P.
Danes popoldne sa I. in III. mesto
PRIMORJE-BREG ZARJA-REPEN
Na nogometni turnir letošnjega športnega tedna bo danes padel zastor. Prireditelji so se znašli pred številnimi ovirami in predvsem so se večkrat znašli v zagati, ker niso imeli na razpolago igrišč. Kljub temu so uspešno izpeljali do konca turnir v tej panogi, ki je privabil ob robove igrišč precejšnje število gledalcev. Danes bo teh še več, ker se bo odločalo za prvo, drugo in tretje mesto. Najprej se bosta za tretje mesto spoprijela ob 13.30 Zarja in Repen, ob 15. pa bo šlo za prvo mesto. Kandidata sta dva predstavnika naše okolice, pro-seško Primorje in Breg iz Bolj unča.
Vabimo vse ljubitelje nogometa in tudi navijače vseh nastopajočih enajstoric, da se v čim večjem številu zberejo ob robu igrišča na stadionu «Prvl maj» pri Sv. Ivanu.
iiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimfiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
SLABA NEDELJA ZA NOGOMETAŠE PRIMORJA
Neodločeno z Edero Poraz z Libertas
Mladinska enajstorica klonila. Triestini
V nedeljo je bila v Nabrežini zanimiva nogometna tekma prvenstva II. amaterske kategorije med Primorjem in Edero. Zaradi goste megle se je žal zbralo ob igrišču zelo malo gledalcev. Tržaški gostje so takoj hoteli stisniti Prosečane v obrambo in so bili v začetnem de
lu zelo blizu uspeha. Domačini pa so se kmalu rešili pritiska in navalili na nasprotnike, ki so se morali ostro braniti, da so prvi polčas končali brez žoge v mreži. Tu pa tam So gostje izvedli kak nevaren napad. od katerih je bil v 32’ najhujši, a Furlan je tokrat z akro-batičnim posegom rešil lastno mrežo.
V drugem polčasu je Primorje hotelo na vsak način priti do gola. Obramba Edere pa se je odlično držala in je odbijala nevarne napade Metelka in Verginelle. Tudi Sardoč je skušal priti do mreže, a brez sreče. V 23’ pa je Edera ogrožala vrata Furlana, katerega je tokrat Husu rešil prav na beli črti. Sest minut kasneje je imel Frassi-
Ekipa pred kontrolo
nelli izredno priložnost, katero je zaradi prenagljenosti zapravil. Zadnjo priložnost je imelo Primorje tik pred zaključkom tekme, ko je vratar Edere kratko odbil silovit Perkovičev strel, žogo je prestregel Frassinelll, ki jo je hotel z glavo usmeriti v mrežo. Vratar pa se ni dal prevarati in je usnje odbil v kot.
Primorje si je tako zaslužilo prvo točko letošnjega prvenstva. Prvič Je proseška enajstorica pokazala lepo skupno igro in zaradi tega je treba pohvaliti vse člane ekipe, predvsem pa Furlana, Finotta in pa Husuja, ki je igral prvo temko v drugi amaterski ligi.
* * •
Mladinska enajstorica Primorja Je v nedeljo izgubila prvo tekmo prvenstva. Nastopila je proti lea-derju lestvice Triestlni, ki je imela v slabem sodniku največjega zaveznika. Ta je celo izključil vratarja Štoko, zaradi česar ni nič čudnega če so Prosečani izgubili s 4:1.
* * *
V ponedeljski tekmi III. amaterske kategorije je Primorje izgubilo z enajsterico Libertasa s Proseka z 2:1 (0:0). Primorje je nastopilo z vrsto rezervnih igralcev in vrhu tega se je Puntar že v prvem polčasu ponesrečil, zaradi česar je Primorje igralo le z desetimi igralci. Vsekakor bi neodločen izid bolj odgovarjal poteku tekme.
B. R.
V KOŠARKARSKEM POLFINALU
Za točko razlike Cankar premagal uporne Opence
Jadran brez borbe predal tekmo Škamperlu
Petorki Cankarja in škamperla sta se uvrstili v finale košarkarskega turnirja letošnjega športnega tedna. Medtem ko je Škamperle prišel zaradi odsotnosti igralcev Jadrana brez borbe do zmage, so se morali šentjakobčani pošteno spotiti, da so spravili na kolena zelo odločne, vztrajne in tudi borbene predstavnike Opčin. Borba
pod koši je bila zelo ostra in se je končala le za točko prednosti v korist rdečih Cankarjašev.
Tehnično so šentjakobčani prikazali boljšo igro polno hitrih prodorov, medtem ko so bili Openci hitrejši in bolj ostri. Njihov glavni režiser in tudi realizator je bil Spacal Savo, medtem ko so imeli v Kokošarju človeka, ki je večkrat vnesel zmedo v obrambo nasprotnikov, a se je žal prevečkrat posluževal sili. V rrstah Cankarja se Je po učinkoviti igri in tudi po natančnosti strelov na koš odlikoval Lakovič Branko, ki Je imel v Vitezu Franku in tudi v Milanu Babiču dva spretna začetnika napadov. Lakovič je na sinočnji tekmi zabeležil nič manj kot 27 točk, medtem ko je Spacal na drugi strani dosegel eno manj.
Igralci obeh petork so se silovito pognali v borbo. Prvi koš Je po bliskovitem prodoru nosil podpis Spacala, a takoj zatem je Lakovič prav tako bliskovito izenačil. Po enakopravni igri, med katero so si na eni in drugi strani enakomerno sledili koši, so Openci izenačili in vse je kazalo, da bodo prisilili tekmece k predaji. Ti pa so se z zamenjavami kaj kmalu opomogli in začeli nizati točke za točko. Predstavniki Opčin pa so jim sledili v varni razdalji in so prvi del igre zaključili z minimalno razliko dveh točk.
V nadaljevanju je Cankar izvedel več uspešnih prodorov in. po zaslugi Lakoviča povečal razliko. Openci so jo s hitrimi orodori, ki so jih šentjakobčani le s težavo ustavljali, nekoliko zmanjšali, a Lakovič se je kaj kmalu sprostil in z Vitezom spravil rezultat na varno. Pri stanju 31:24 pa so Openci začeli resno ogrožati koš Cankarja, ki se je večkrat stresel. Najbolj razburljiv pa je bil zadnji del, ko so Openci prišli zaradi živčnosti nasprotnikov do številnih osebnih strelov. Delno so jih spravili v koš, a ti jim niso zadostovali, da bi praznovali zmago. Pa čeprav za eno točko razlike.
Izid:
Cankar — Opčine 43:42	(24:22)
Postavi:
CANKAR — Milan Babič. Pavel Seražin (2), Franko Vitez (12), Jurij Kufersin, Branko Lakovič (27), Darij Kocjančič, Boris Gombač, Rudi Škrinjar (2), Boris Košuta.
OPČINE — Savo Spacal (26), Oliver Kokošar (10), Zdravko Lupini. (1), Adrijan Zavadlav (4), Vladi VVilhelm (1), Sergij Tavčar, Igor Simonič, Bruno Križman, Emil Bole, Franc Bole.
Sodila sta Franko Drašič in Igor Orel.
Odbojkarice šentjakobskega prosvetnega društva Cankar, ki so si v sredo osvojile po zmagi nad Galebom tretje mesto na turnirju 8. športnega tedna
SPORED TEKMOVANJ
Danes, 4. 11.
ob 8.00 tekmovanje avtomobilov
Start bo na stadionu «Prvi maj«
ob 13.30 finalni tekmi nogometnega turnirja

KOŠARKA

ITALIJANSKO PRVENSTVO I.
LIGE
rwi • • •	I •
luji igralci na pozornici
Letos več izenačenih petork
Zdaj ko je drugo kolo najvišjega moškega košarkarskega prvenstva že mimo, lahko ugotovimo realne možnosti posameznih nastopajočih ekip. Letošnje prvenstvo se je pričelo po dolgem pripravljalnem obdobju, polnem mednarodnih prijateljskih srečanj, ob velikem propagandnem naporu, ki je dal svoje sadove že v dosedanjih kolih
s tem, da je pritegnilo na igrišča mnogo privržencev tega športa.
Pri tem gre velika zasluga tudi novemu pravilniku, ki dopušča nastop enega tujega igralca v vsakem moštvu, kar je porok bolj spektakularne igre. Prav ta komponenta se je doslej izkazala izrednega in včasih odločilnega pomena. To smo videli že v prvem kolu, ko je bil milanski AirOnestš. tik pred zmago v dvoboju s najresnejšim kandidatom za končno zmago Ignl-som. Isto se je dogodilo s Petrar-co, kjer se je Američan Moe izka-
ZA KOŠARKARSKO TEKMO
CRDA (Tržič) v nedeljo v Tolminu
Košarkarska ekipa CRDA iz Tržiča bo v nedeljo igrala prijateljsko tekmo s Partizanom iz Tolmina. Tekma, ki bo v Tolminu, bo služila za pripravo na bližnje državno prvenstvo B lige.
iiiRiiMtiiiaiiriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiBisitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||,|||||||||f mningf
V PRVI TERMI III. AMATERSKE KATEGORIJE
Neodločeno 1:1 (0:1) med Vesno in Nabrežino
V nedeljo je kriška Vesna sprejela v goste, pa čeprav na nabre-žinskem igrišču za otvoritveno tekmo nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije Nabrežino. Križani so takoj po začetnem žvižgu prešli v napad in malo je manjkalo, da niso s Košuto R. prešli v
vodstvo. Po protinapadu nabrežin-skih tekmecev se je Vesna ponovno znašla pred vrati nasprotnikov. Tekma je potekala celih 20 minut v znamenju enakopravnosti, ko so Nabrežinci nepričakovano pritisnili na vrata Vesne, ki je v 35’ zaradi nesporazuma obrambe tudi klonila, čeprav so Križani silovito odgovorili, do prvega polčasa niso mogli priti nasprotnikom do živega.
V drugem polčasu je Vesna prevzela vajeti igre v svoje oke in čeprav je premočno prevladovala na igrišču, se ji je šele v 15’ posrečilo izvesti množični napad, ki ga je Sirk zaključil z močnim strelom v mrežo. Po izenačenju so Nabrežinci igrali podrejeno vlogo. Napadalci Vesne so bili stalno pred vrati nasprotnikov, ki pa niso več klo-inli, predvsem po zaslugi odličnega vratarja, ki je bil vedno na mestu.
zal kot izreden koordinator in obenem neizprosen strelec.
Ta ekipa, nekdaj nepremagljiva na lastnem igrišču, lani pa žrtev mnogih nasprotnikov tudi pred domačimi gledalci, se je pod vodstvom novega trenerja, bivšega selektorja jugoslovanske reprezentance Nikoliča, prelevila v najbolj obetajočega outsiderja in je zdaj, s svojima dosedanjima zmagama, strah in trepet vseh drugih.
Američani, ki nastopajo v raznih ekipah — Kimball pri Ignisu, Tho-ren pri Simmenthalu, Hill pri Alci-si, Werner pri Candyju, Jones pri Pesaru, Gowan pri neapeljski Par-tenope, Isaak pri milanski AlTOne-st&, E. Hill pri Bielli — so bili v glavnem kos svoji slavi in so doprinesli ekipam kar se je od njih pričakovalo.Dobro se je v beneškem Reyerju vigral tudi bivši jugoslovanski reprezentant Djurič.
že po dveh kolih se je izjalovila marsikatera nada po visoki uvrstitvi. Najbolj je razočarala Oranso-da, ki Je v predprvenstvenih nastopih zablestela z zmagami nad vsemi najbolj nevarnimi nasprotniki. Danes pa je na dnu lestvice v družbi Pesara, Partenope in Stel-le Azzurre, ki imajo po predvidevanjih najmanj možnosti obstanka v A ligi.
Presenetili pa so rezultati Petrar-ce in Reyerja, katerim želimo vso srečo, ker bi njihovi uspehi pomenili sprostitev standardnega stanja, po katerem so mesta na čelu lestvice stalen plen vedno istih klubov. Simment. — Oransoda 93-78 (48-34) L. Biella — All’Onesti	77-65	(39-28)
Reyer — S. Azzurra	72-61	(32-28)
Ignis — Partenope	76-62	(36-24)
Petrarca — Pesaro	82-65	(40-28)
Candy — Alcisa po podaljških
94-91 <47-30, 81-81) L PATR1ZIO
Na stadionu «Prvi maj» ob 13.30 Zarja - Repen (za III. mesto)
ob 15.00 Primorje - Breg (za I. mesto) ob 19.00 streljanje (Tekmujejo vsa društva razen Cankarja in škamperla)
Tekmovalci se lahko pripravijo za nastop najkasneje do 21. ure.
Jutri, 5. 11. ob 19.00 streljanje (Tekmujejo strelci Cankarja in Škamperla)
Sobota 6. 11.
ob 20.00 finalni tekmi košarke
Nedelja 7. 11.
ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme)
ob 15.00 odbojka (finalne tekme)
ob 18.00 zaključek in razdelitev nagrad
iJi .
ŠPORT NA PRIMORSKEM
Koprčani še brez zmage
Medtem ko je Nova Gorica v republiški nogometni ligi požela zadnje čase vrsto uspehov in je v nedeljo celo premagala Ljubljano * 2:0, se Koper nikakor ne more vživeti v novo okolje. V nedeljo J8 sprejel v goste trboveljskega Rudarja in igral neodločeno 2:2. Mnogi so pričakovali prvo zmago M Koprčani bi jo tudi zaslužili, saj so bili večidel tekme v premoči. Toda spet je bilo malo smole, malo neresnosti posameznikov v o-brambi in tudi precej nespretnosti napadalcev in Koper se je moral zadovoljiti le z eno točko. Kljub vsemu položaj še ni brezupen in pristaši Kopra računajo, da se bo prej ali slej «odprlo». • * *
V zahodni skupini druge republiške lige je sežanski Tabor s težavo odpravil ajdovsko Primorje z 1:0. Glede na visoke poraze Primorja v zadnjih kolih je minimalni poraz pravzaprav uspeh za Ajdovce. Res pa je, da bi po dogodkih na igrišču domačini zaslužili višjo zmago, saj so bili večidel tekme v premoči. S to zmago si J8 Tabor še bolj povečal možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka.
Končno se je odprlo tudi Izoli-Na domačem igrišču je v nedeljo premagala Ločana iz škofje Loke s 6:0. Domačini so bili vso tekmo v veliki premoči in bi morali zmagati z dvoštevilčnim rezultatom-Napadalci, zlasti Gabrijelčič pa so zapravili vrsto 100-odstotnih priložnosti.
S to zmago se je Izola vsaj trenutno rešila nevarne cone za izpad.
JOSIP JURČIČ:
LEPA VIDA
:::::::::::



«Pojdi z menoj, da pokažeš,« reče župnik hlastno in, dasi Je bil že mrak, stopal je poštami duhovnik tako hitro, da ga |e Stoklasek s težavo dohajal.
«Tule,» pokaže pastir. Ni bilo daleč od mesta, kjer se je poznalo prislonjenje čolna na pesku. Duhovnik je iz pastirja izvlekel, da je to našel davi rano, ko je ovce mimo gnal, da je bilo že rosno, da je že od daleč z vrha videl in ponj stopil, da ni še nikomur pokazal, nikomur nič pravil, kaj je našel.
«Molči tudi zdaj. Nikomur ne pripoveduj, da si kaj našel. Se ne pomolčiš, greha bodeš kriv,« zabičuje mu duhovnik ne kako slovesno in v nekem strahu.
Iz tega je Stoklasek videl, da Je gospodu ustregel s to podobico, zatorej si je upal vprašati.
«Bogve kakov svetnik je tisto, ali je svetnica?«
«Ni svetnik, le pojdi, pa molči.«
Pastir odide, župnik Samorod starejši pa na mestu obstane, prime se za glavo in vzdihne:
«Bog! Je li vendar res! Tako daleč! O ubogi moj brat, ubogi Anton!«
Deveto poglavje
Ko je prišla sobota, moral je župnik zapustiti svojo rojstno hišo in prepustiti družini gospodarstvo. A opravivši v nedeljo svojo cerkveno službo, šel je k starima Basnigojevima tolažit ju in jima je skrivnostno takole govoril:
«Jutri za dne jaz tudi odidem iskat je. In če je božja volja najdem jo jaz, ne moj brat Anton. In če hoče bog moje delo blagosloviti, dovedem jo nazaj. A vidva molita za to, molita pa še posebej, da bi jaz z njo prej prišel domov nego Anton. Ne vprašajta zakaj: molita.«
In mati Basnigojeva je molila, dasi je skoraj srce in dušo iz telesa izmolila, noč in dan, skoraj neprenehoma, še v sanjah, vse dni, kar je bil starejši Samorod odšel. Oče Basnigoj pa je hodil skrben za ogel gledat, kdaj zopet pride kdo od župnije navzgor po stezi s kakim poročilom. Obenem je pošiljal povpraševat dol in v Samorodino, zjutraj pa je opazoval, da mu sivi lasje izpadajo, in mislil je. ((Zadnji las bi dal, vse bi dal, da bi jo le dobili.« In ko je videl svojo ženo vso obupano, vedno jokajočo in molečo, celo kadar je z malim vnukom posel imela, moral se je v stran obrniti da je solzo skril in mislil si je: «Bog, ti sam veš, s kom je zaslužila, da mora toliko trpeti, jaz bi dejal, da ni zaslužila in ni!«
Vrnil se je župnik res, a sam. Vrnil se je prej nego Anton, a brez Vide in žalosten je z glavo majal in rekel starima-((Zmotil sem se, zmotil sem se!». Več ni hotel povedati, ne kje je bil ne o čem se je zmotil. Tolažil ju je z verskimi besedami, kakor je bila njegova dolžnost> in navada, potem je odšel.
Vrnil se je tudi Anton, tudi on sam. Vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj. Ne duha ne sluha, ne sledu ne tiru o njegovi ženi, celo o kakih morskih razbojnikih ob vsej drugi obali ni nihče ničesar vedeti hotel, kar je bilo neizrečeno čudno in nerazločno, da so prekomorski lopovi prišli in niso ničesar in nikogar drugega zaplenili nego samo Samo-rodovo ženo!
Nekoliko časa je bil Anton kakor top. Ni delal, ne mislil, ne govoril. Sedeval je sam in' glava mu je ob takih prilikah sama zlezla med roke ter oči so se zatisnile same, glava
pa je začela siveti in lice je postajalo še bolj podolgasto in nabrano.
A le nekoliko časa. Hladnejši starejši brat njegov je premišljal, kako bi ga zdramil, in kmalu je pravo našel: klin s klinom, skrb s skrbjo izbiti, kar se mu je posrečilo. Samo-rodovo dete, mali Tonček, jel je morda zaradi malega prehlada bolehati. Na to je župnik brata opozoril in res je pravo zadel, kajti velika očetovska briga, da ne bi izgubil poslednjega, kar ima še, sinka, delovala je ugodno tolikanj, da se je Anton razživil in, ko je otrok kmalu zopet dober bil, začel je Anton delati to in ono, delo pa je najboljši razmišljevalec in prvi tešitelj.
Upanja nekoliko pa, da bode svojo ženo še videl, ni mu ugasnilo, dasi ni imel nobenega razloga ne upravičenja do njega.
Kako jo je ljubil, to je vedel in videl šele zdaj, ko je ni imel, ko je bila tako kruto odtrgana od njega. Ko bi bila umrla, vedel hi bil vendar za gotovo, da je ni več na tem svetu, a tako je bogve kje, bogzna v čigavi oblasti. To je bila strašna misel vselej, kadar mu je prišla. Zajela se mu je v možgane vselej, kakor se lačen kragulj oprime prijetega plena. Trpel je mož hude duševne muke, trpel človek zaradi drugega človeka, a vprašal ni, je li pa drugi tudi vreden, da trpi zanj.
Deseto poglavje
Svetla luna je čarobno srebrila morske pretoke benečan-skega mesta in orisavala temne, v gladki morski površini odsevajoče velike, visokooknate dome in palače.
Na majhnem, tako rekoč morju ukradenem vrtiču bene-čanskem poleg manj obiskovanega in prevoževanega pretoka je v večernem hladu stala mlada žena bolj močnega nego šibkega telesa, ovalnega obraza, krasna postava! Nestrpno je
gledala po morski stezi, ki je držala za hišami okoli in, ker dolgo ni nikogar pričakala, pomaknila se je nazaj, sela na klopco, obraz podprla in se zamislila. Naposled se začuje šum lahkega vesla, ona skoči pokonci in, ko vidi, da se je mala gondola približala stopnicam na njen vrtič, zakliče hlastno in veselo:
((Alberto?«
«že čakaš?« vpraša veslač, ovijaje verižico svojega čolniča na priveznico.
Ona je bila stopila naprej, da bi mu šla naproti, a kakor da bi se pomislila, vrne se in sede na klopco ter tam čaka prišleca, kateri polagoma prihaja in sede poleg nje vprašaje:
«Kaj ti je, Vida?«
«Kaj mi je? Tako pozno prihajaš, toliko časa me puščaš samo, da moram čakati in hrepeneti po tebi, a potem vprašaš, kaj mi je. O!«
In solze ji uderč po gladkem, malo zarjavelem, a krasnem licu.
On ji odteza roko od plakajočih oči ter govori hladno tolažilno: «Bodi mirna, draga moja, in premisli, da podnevi moram jaz biti pri delu; moj oče me ne pušča, da bi posel zanemarjal, in glej, ali nisem zdaj pri tebi?«
«Tvoj oče te ne pušča? Ali sem jaz vprašala, da li me moj oče pušča, ko sem vse zapustila, vse, dom in svoje dete! Da, kje je moje ljubo dete? Ali mi nisi obetal, ko sem šla s teboj, ko sem tvoji ljubezni vse žrtvovala, da mi kasneje prineseš moje dete? Kje je? Zakaj ga še ni tu? Zakaj mi vedno obetaš, a me puščaš samo? Alberto, Alberto, ti me ne ljubiš, ti nimaš srca, kakor je moje...«
«Nikar tako ne govori, Vida. Ko bi te ne ljubil bi li bil pri tebi?«
(Nadaljevanje sledi)
UKEDNISIVO: TRST - UL MONTEGCH1 6. II TELEFON 93-808 tn »4 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellico 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA-	„„„ h, „	..
__.» nrn n« nAtlatr(n A Ann H.	14.	cciD t. ________a« m-« ..	... en	_____ i-	1 n MfU)	r-.	..	_ .  ______ w	uifi. IIJCSBCna nuu ur — vnaprej.
I SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, tele-Oglasi tržaške In gorlške pokrajine se naročajo pri upravi
Četrtletna 2 250 lir. fon 22-207, tekoči
. polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50- din, mesečno 1.000,- tn letno 10.000 din - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ- ADIT DZS Lliibliana stan in>'vi tZ račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASU Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in gorlške nokraitae se naročalo
— Iz vseh druglb pokrajin Italije pri «Socletk Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst