Glasba. 251 osnovana na obni ljudski izobraenosti, ki se brez poslednje niti misliti ne da. 2. Povianje obne ljudske izobraenosti zahteva v interesu obnega narodnega blagostanja, v interesu socijalnega mira in razvoja vseh sil in slojev narodnih raz-delbo dobika, katerega prinaa delo. 3. Od duevne, umne izobraenosti irjih ljudskih slojev je zavisen notranji gospodarski in drutveni razvoj vsakega naroda od mednarodne zamene robe. 4. Iz teh razlogov je veja briga za ljudsko olo ena najznamenitejih nalog nae dobe. Priporoamo itateljem to brourico. R. P. Mala biblioteka (urednik: Risto Kisi, lastnik: Izdavaka knjiara Pahera in Kisia) izhaja e peto leto v obliki Reclamove univerzalne biblioteke v Mostarju v zvezkih z doloenim tevilom tiskanih pol, in sicer po eden zvezek po mogonosti vsakih 15 dni. Dela, ki ne morejo iziti v enem zvezku, izidejo v dveh ali treh. Z vsakim zvezkom izide priloga Priegled" na eni poli, ki prinaa razline sestavke. Dosedaj je izlo 85 zvezkov, v katerih se nahajajo originalni spisi srpski in prevodi iz ruine, italijanine, francoine, magjarine in angleine. Na koncu leta se dobi lep epni koledar in pri vsakem zvezku ilustrovana dopisnica. Cena je Mali biblioteki z vsemi prilogami za Bosno in Hercegovino in Avstro-Ogrsko 5 kron. Denar se poilja administraciji Male biblioteke v Mostar. P. P. Jan Rokyta: Pouta a peruti. Avtor (Adolf erny, urednik Slov. Preti led a) je znan kot rahlouten lirik. Motive zajema iz svoje notranjosti in iz narave ter ustvarja iz tega slike vasi res udovite lepote. Zanima ga bolj uvstvena stran due nego intelektualna, silnega odpora in smelega poleta ne najde pri njem vkljub imenu, ki ga je dal svoji zbirki: vezi in peruti. Njegova poezija itatelja ne razvname in ne navdui, pa pa se ob njej zamisli in vglobi sam v se. asopis Musea Kralovstvi eskeho je ba dovril 78. leto. Iz tega letnika smo e omenjali lani korespondenco pisatelja J. Zeverja. Dodatno poroamo e o nekaterih vanejih razpravah, ki so bile objavljene v lanski knjigi. Vseu. profesor dr. J. elakovsky je iz vejega dela o sploni eki pravni zgodovini (2. izd.) natisnil lanek o srednjevekem svetovalstvenem ustrojstvu v Nemiji. A. V. Francev je objavil dvoje pisem J. Kollarja izdavatelju Bibliografinih listov (od januarja leta 1825.) P. J. Koeppenu in eno pismo Koeppena Kollarju. Pisma so nemki pisana. Vseu. profesor dr. J. Stupecky pie o ekih prevodih, izvrenih o priliki kodifikacije avstrijskega civilnega prava. Ta razprava se nadaljuje v novem (79.) letniku. O. Theer je priobil dvoje literarnih profilov: o Zikmundu Winterju, pisatelju zgodovinskih znanstvenih in zabavnih spisov, ter o Vaclavu Hladiku, avtorju, ki bi rad ustvaril moderni eki roman, a nima dovolj moi za to. K. Ve-leminsky je podal karakteristiko Gustava Pflegerja - Moravskega, ki je izmed prvih stvoriteljev ekega, osobito socijalnega romana (Z maleho sveta). A. D. Anton Lajovic. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja, op. 7., zv. 1. Zaloil L. Schwentner v Ljubljani; cena 2 K 50 h. Skladatelja velikih potez se kae Lajovic tudi v teh novih skladbah mlade svoje muze. Po svojem nagnjenju simfonik, misli Lajovic orkestralno tudi, e pie za klavir. Glasne so zato njegove pesmi in tudi bleee, saj so njih glasbi podeljeni razni vplivni rekviziti moderne tehnike. Lastnost je pa, morda tudi prednost Lajovieve muze, da pie drzno,