itev. 25
Posamezna Števili» 1 ötn.
Poitnins pavSaHpat<&
¥ UubUanl, v torek 27. februarla 1923.
Leto I.
NAROBNO RADIKALNI DNEVNIK
izhaja vsak dan zjutraj. izvzemšE pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*po pošti Din 12*-, Inozemstvo Din 20*-
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana**. Upravnlštvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun.pri poštnem č°k. uradu št 13.238.
Dr. Leopold Lecard:
Kratkovidna
politika.
Hemd se v mariborskem okraju po-«Savili svojo iisto. Zgodilo se Je, kar je popolnoma naravno in samo ob sebi razumljivo, a vendar je izzvalo v znatnem delu slovenske iavnosö veliko presenečenje.
Spominjam se, da še ni dolgo, ko •cm se nekje slučajno srečal z nekim velikim, velikim gospodom iz Slovenije. V kratkem razgovoru, ki se je razvil, iezn omenil, da bodo Nemci postavili svoje kandidate. »Tega si nikdar ne bodo upali!« —. odvrnil je gospod glasao in rezko.
Mene je ta naivnost presenetila, ter sem umolknil.
Tudi v politiki je treba nekaj misliti, je se noče brbljati in delat kar tja v en dan. Predstavite si, kaj bi naredili Slovenci v tem slučaju?
Kaj pa naj počno naši Nemci?
Ali naj ostanejo doma in se sploh m udeleže volitev? — Toda to bi bilo proti načelu, da ima vsak državljan ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, vsaj moralno dolžnost, da pri volitvah Izrazi svoje mnenje. Ako bi pri volitvah proglasili abstinenco, bi se gotovo od neke strani — a to ne brez opravičenosti — dvignil proti njim krik, da se se Čutijo kot popolne državljane in ne gavedajo svojih državljanskih dolžnosti!
Ali naj gredo glasovat za demokrate?
V tem slučaju bi morali gospodje od »Tabora«, če hočejo biti nekoliko do-«ieonl, zagnati krik, da m puste s to «vezo demokratski stranki odvzeti nje» ' nega devištva?
Ali naj glasujejo za Novačanov? ati ca Radičeve republikance?
Tolike neumnosti ne moremo pričakovati od Nemcev, da bi dali glas neki stranki, ki jim ne more ničesar koristiti in s tem izzovejo opravičeni gnev od vseh strani.
Ali naj gedo s komumsti in s sod-
Toda za to med njimi po ogromni večini ni pravega razpoloženja, a če bi Jli, bi izzvalo od slovenske strani silno ogorčenje.
Še manj je mogoče od njih pričakovati, da bi šli s slovensko ljudsko stranko. Nasi Nemci nimajo prav nobenega interesa na tem, da se spuščajo v notranje boje za ureditev države in pri tem dobivajo batine na račun drugih. Nemci, ki se predvsem pečajo s trgovino in obrtinio, nimajo interesa na majhni domači, pač pa na veliki državni politiki
Za Nemce torej sploh ni drugega vprašanja: ali z radikalci, ali pa samostojno!
Toda ravno isti krogi, ki so strašno ogorčeni ako bi su Nemci z radikalci so istotako ogorčeni da gredo samostojno.
Kam torej naj gredo?
Za vsakega pametnega človeka j bilo torej izpočetka jasno, da pojdej Nemci ali z radikalci ali pa samostojni ker drugega pota sploh ni
Po časopisju in tudi drugače po jav nesti se je zagnal krik, da radikali paktirajo z Nemci ter jim obetajo nek koncesije. »Jutranje Novosti« so ki odgovor prinesle članek, v katerem dc kazujejo, da so demokrati dati Nemcei veliko večje koncesije, namreč občinsl volilni red, potom katerega bodo Nem d v mnogih mestih dobili občinske za «tope v svoje roke.
»Gospodje, takrat bo pela drug duzika*, so zaključile »Jutranje No p°*t» in imele so popolnoma pra\ Predstavite si, kakšen utis bo naredil “®satno v notranjosti ampak tudi "T^«sti, ko se bodo nemške zahtev v v	mestnih zbornicah? T
l c» Paralizirati samo na ta načii "j^Prei ustvari način mirnega so
xr ,K.S,0Venci m Nemci, tako, d oi se v z rnicah reševala samo gospe darska vprašanja. To se pa ni zgodile loda h* muzika ne bo pela samo mestnih zbornicah...
Nemci bodo priai tudi v »Narodu skupštino«, ustanovili SVoj klub ki b močnejši od kluba slovenskih samosto: nih kmetov in ne veliko slabejši od klii ha slovenske ljudske stranke.
Njihova pesem se bo oglasila tudi skupštini in se bo razlegala jako dale «v«tiL Takrat bo treba s temi m
z Dean ti razgovarjati in razgovore bo moral voditi sam stari gospod Pašić, Takrat pojde morda za nekoliko več, kot za razbite šipe in za planinske koče.
Toda ta muzika se bo pela še drugje, tudi pri sodnijah,..
Nemci so vložili mnogo pritožb. Polagoma bodo razna sodišča pričela re-šavati te pritožbe, druga za drugo. Drugače tudi ne more biti. Saj je že stari Judovski Kajiež rekel: Imamo postavo in po tej postavi se naj sodi.« Ce imamo sodnije, morajo soditi m če sodijo, morajo soditi po postavi. Tako bodo v imenu Njegovega Veličanstva Kralja Nemci začeli dobivati eno razsodbo za | drugo.
»Gospodje, to bo druga muzika.«
Ali so res vsi Slovenci tako kratkovidni, da ne pomislijo, kako bo izgle-
dalo, ko bo začela peti ta muzika po mestnih zbornicah, po skupštini in pri sodnijah?
Slovenci so od prevrata naredili že marsikatero neumnost, za katero je posledice morala nositi cela država. Narodna radikalna stranka ie morala že popravljati marsikatero neumnost, ki se je naredila v Sloveniji in bo morala s v bodočnosti tudi popravljati neprijetne vtiske te muzike.
Tisti, ki so bili ogorčeni, da radikalci paktirajo z Nemci, so sedaj ogroženi, ker Nemci ne gredo z radikalci, ampak nastopajo samostojno, in bodo zopet ogorčeni, ko se bo pričela oglašati nemška muzika. Toda z ogorčenjem ne bodo spravili s sveta faktičnega stanja in politik mora računati z dejstvi, ki so pred njim.
Demokrati prosilo nemške in
madžarske voliice za glasove.
Beograd, 26. febr. (Z) »Tribuna« javlja iz Novega Sada: Volilna borba v Vojvodini ni prenehala niti po potrditvi kandidatnih list Volilno borbo vodijo, četudi za sedaj še prikrito, Pribičevičevei in Davidovičevci. Vodja Davidovičevcev dr. Slavko Sečerov agitira v okrožju šubetiškem in v okrolu Veliki Bečkerek za svojo odvojeno tisto. Trudi se, da bi pridobil na-
rodne manjšine, da bi glasova!« za njegovo listo. Madžari se zadržijo še nadalje pasivno. Edino madžarski delavci v masah prihajajo k socijalistom. Nemci so prenehati agitirati. Oni so še pred nekaj meseci dobro organizirali in disciplinirali svoje voliice in danes so popolnoma solidarni. Sedaj imajo samo konference v onih okrožjih, kjer Še ni izvršena organizacija njihove stranke.
Hrv. zajednica sa Radičevo republiko!
Zagreb, 26. febr. Včeraj se je vršila glavna letna skupščina krajevne organizacije hrvatske zajednice. Skupščino je otvoril predsednik mestne organizacije dr. Stjepan Srkulj, Po tajnikovem poročilu je govoril dr. Iv. Lor-kovlč, ki je razložil današnjo politično situacijo in izčrpno navedel razloge, ki so napotili hrvatsko zajednico, da v sedanjih volitvah ne postavi kandidature. Nadalje ie obrazložil sklep, zakaj
je potrebno, da glasujejo pristaši hrvatske zajednice za hrvatsko republikansko seljačko stranko In da v slučaju potrebe za njo tudi delajo. Po dr. Lorkovičevem govoru ie skupščina sklenila, da se z ozirom na politični položaj in v zmislu sklepa osrednjega odbora z dne 11. februarja sklene, da glasujejo njeni člani in pristaši v Zagrebu samo za hrvatsko republikansko seljačko stranko.
Grška vlada in naše pristanišče
v Solunu.
Atena, 26. febr. (Z) Posebna komisija, ki je v ministrstvu zunanjih zadev izdelala grški projekt za konvencijo o svobodni coni v Solunu, ga je včeraj izročila vladi. Predsednik komisije Je izjavil, da je grški predlog za interese
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev povoljen. Alinistrski svet je odredil, da se vrši v torek seja, na kateri se bo razpravljalo o načrtu konvencije, da bi ga mogel potem z noto izročiti g. Ba-lugdžiču.
Pred prihodom naše
vojske na Sušak.
Zagreb, 26. febr. (Z) S Sušaka Poročajo, da so vse priprave za sprejem naše vojske končane. Sušaške gospe so darovale mestu krasno svileno jugoslovensko trobojnico vredno 10 tisoč dinarjev, da se razobesi ob priliki prihoda naših čet na vidnem mestu.
Proti iztihofaoiianju zdrave valute.
Beograd, 26. febr. (Z) Finančni minister dr. Stojadinovič je zahteval od generalne direkcije carin ojačeno finančno kontrolo proti Bolgarski, ker je ugotovljeno, da se v poslednjem času čez dalje bolj utihotaplja zlata valuta in se iznaša v Bolgarsko, Izgleda, da se bodo podvzele slične mere tudi proti Avstriji, ker se opaža, da se tudi na to stran tihotapi zdrava valuta iz naše države.
Volilne priprave.
Beograd, 26. (Z) Kakor doznavalo »Novosti«, je dosedaj v vsej državi potrjenih 312 list.
Beograd, 26. febr. (Z) 4. marca se vrši v Sremski Mitroviči veliko zbo-fovanje Narodne radikalne stranke, na katerem bo govoril ministrski predsed-
s* Nikola Pašlč. Poleg njega se ude-leže tega zborovanja tudi gg minister pravde dr. Lazar Markovič, prometni minister Velizar Jankovič in mnogo drugih uglednih somišljenikov radkalne stranke. Razven Mitroviče namerava ministrski predsednik g. Nikola ?ašič obiskati tudi Bosno, Vojvodino in Slovenijo.
MADŽARSKE VOJNE REPARACIJE.
Beograd, 26. febr, (Z) Tekom tega meseca je prejela naša država od Madžarske na račun vojne reparacije 50 vagonov premoga iz pečujskih pre-»ogovnikov in. 120 konjev.
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Beograd, 26. febr. (Z) Včeraj zvečer je odpotovala pod predsedstvom dr. Nike Popoviča v Rim komisija na pogajanja za trgovinsko pogodbo z Italijo.
POGREB DR. TOSKANA.
Zagreb, 26. febr. (Z) Truplo pokojnega dr. Grge T u š k a n a je prispelo včeraj iz Siska v Zagreb. Spremljala so ga odposlanstva gasilskega društva, pevskega društva »Sloge« in »Danice« ter sisaškega meščanstva in kmetovalcev. Danes točno ob pol 10. uri dopoldne so se zbrali na državnem kolodvoru predstavniki državnih oblasti, delegacije mnogih zagrebških društev in korporacij in mnogoštevilno meščanstvo, da spremi velikega Pokojnika k večnemu počitku. Ko so postavili krsto na voz, ki je bil poln vencev, je začel opravljati cerkveni obred nadškof dr. A. Bauer ob asistenci svečeništva, nato pa je odšel sprevod, ki se ga ie udeležilo nekaj tisoč ljudi, v spremstvu vojaške godbe pred Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti. Sprevoda so se udeležili v imenu armijske komande general Tu-čakovič, pokrajinski namestnik s poverjeniki pokrajinske uprave, mestni župan arhitekt Vekoslav Heinzel in mnogoštevilno odlično meščanstvo. Ko je dospel sprevod pred Akademijo znanosti ,je po ponovnem cerkvenem obredu govoril predsednik akademije dr. Gustav Janeček poslovilni govor. Nato so položili na voz z venci venec Akademije, nakar so prisotni zaklicali trikratni »Slava!« Sprevod je krenil po ulicah, ki so bile natrpane občinstva, preko Jelačičevega trga na Mirogoj na pokopališče. Asistenco je Prevze’ od nadškofa dr. Bauerja kanonik dr, Barle.
Vlada za slovensko prosveto.
„Velesrbsko uničevanje" slovenske kulture. ~ Minister Zupanič za slov. univerzo in za slov. sredniešolstvo.
Beograd, 26. febr. (Izv.) Ministrski svet je na predlog miniUra dr. Nika Zupaniča nakazal en milijon kron za plače honorarnim profesorjem na ljubljanski univerzi Nadalje ie minister dr. Županič Izposloval potrebni kredit za plače univerzitetnega uredništva, ki ni bilo v proračunu. Pred dvema tednoma pa je vlada na njegovo zahtevo dovolila 328.000 kron za materijalne potrebščine srednjih šol v Sloveniji.
4P
(Minister dr. Županič se je od vsega početka kot prijatelj in zaščitnik slovenske prosvete zavzemal za izboljšanje gmotnega stanja učnih moči, kakor tudi za konceptno osobje na ljubljanski
univerzi. Dejstvo, da je vlada, v kateri so sami »velesrbski« radikalci, ugodila njegovim tozadevnim zahtevam, priča dovolj jasno, da so vse klevete proti Beogradu le zlobne izmišljotine onih elementov, ki v svojem »ultrasloven-stvu« stalno prepovedujejo »likvidacijo slovenske kulture«. To je pa obenem nov dokaz, da en sam slovenski predstavnik Narodne radikalne stranke doseči razne »slovenske veličine« in več nego ki mogli doseči vsi na avtonomističnem programu izvoljeni slovenski poslanci počenši od dr. Antona Korošca, preko Žebota pa ta do Pre* peluhove avtonomistične kaste. Iz tega je razvidno, kdo je pravi In resnični zaščitnik prave in resnične slovenski kulture in avtonomije. Ured.)
Imenovanje predsednikov
in sadn kov upravnih sodite
Beograd, 26. febr. (Z) Danes se je vršila od pol 12. do pol 13. ure seja ministrskega sveta, na kateri je predložil minister pravde dr. Laza Markovič listo kandidatov za upravna sodišča v državi in to 12 kandidatov za predsednike in 48 kandidatov za sodnike, ki so predlagani po državnem svetu na podlagi zakona o upravnih sodiščih. Ministrski svet izbere od predloženega števila polovico in predloži listo kralju. Ministrski svet je danes dopoldne izbral Iz te liste 6 predsednikov in 24 sodnikov in to za upravna sodišča v Sarajevu, Zagrebu, Celju, Skop!Ju, Dubrovniku in Beogradu. V Beogradu se
bodo ustanovili trije oddelki s tremi sodišči, v Zagrebu dva z dvemi sodišči, V Celju en oddelek z enim sodiščem, v Skoplju en oddelek z enim sodiščem in v Dubrovniku en oddelek z enim sodiščem. Nato je predložil minister pravde ministrskemu svetu na odobrenje sporazum, ki je dogovorjen z vsemi udm-ženji litografov v Beogradu In ki se nanaša na tiskanje obveznic vojnega posojila. Ministrski svet je sprejel nasvet in odobril pogodbo. Ker je Nj. Veličanstvo kralj še bolan, bo podpisan ukaz o imenovanju upravnih sodnikov še’e tedaj, ko bo mogel Nj. Vel. kralj sprejeti ministra pravde.
Poljski odnovos1 CSüerimi.
Varšava, 26. febr. (Poljska brzojavna agentura.) V odgovor na noto ruskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Cičerina glede zapletljajev med Poljsko in Litvansko je minister zunanjih zadev Skrczynski poslal ru-
skemu poslaniku v Varšavi Obolenske-mu noto, s katero hvaležno odklanja predlog sovjetske vlade, da bi sodeloval na prijateljski rešitvi poljsko - H tvanskega spora, češ, da sta Poljska iO litvanska članici Društva narodov.
Fin. ministe? za frvailde.
Beograd, 26. febr. Finančni mi. nister dr. Stojadinovič je odobril kredit 5 milijonov dinarjev za izplačilo tekočih dolgov invalidom. Denar se bo takoj v svrho izplačila izročil finančnim upravam.
Dogodki v Poruhrlu.
Düsseldorf, 26. febr. (K) Francozi so brez incidenta zasedli na desnem bregu Rena ozemlje med mostiščem Köln in Koblenz ter med mostiščem Koblenz in Mainz. Na ta način je
ustvarjen nov carinski kordon na Porenju.
VPRAŠANJE BOLGARSKIH VOJNIH REKVI2ICU.
Beograd, 26. febr. (Z) Po zadnjih poročilih bo vprašanje bolgarskih rekvizidj, izvršenih za časa okupacije, kmalu definitivno rešeno. To vprašanje se bo rešilo komisijsko. Bolgarska vlada ie že imenovala člane za komisijo. Sedaj se pričakuje imenovanje t naše strani, da se potem prične z reševanjem tega vprašanja.
Iz prosvetnega Menja.
— Ljubljanska drama. L. N. Tolstoj: Živi mrtvec. V nedeljo popoldne. Dobro prodana hiša. dostojno podana predstava. Pri drami (kar pri operi ne bi vedno trdil) raste ustvarjajoča sila igralcev s predstavami, kar se ie baš pri Tolstojevi drami prav prijetno opazilo. Suflerka ima malo dela (kar je mnogo), posamezni tipi so bujno dozoreli in celota se zaokrožuje. Fedja je postal izrazitejši, njegova igra je bolj široka in plastična. Posebno v sceni, ko poizkuša Izvršiti samomor. Tisti »ne morem, ne morem« pred ogledalom je vplival vse bolj naravno, brez neresničnega patosa in sile. Kralj je še krepkeje (in ne na škodo stvari) podčrtal svojega pijanega filozofa in knez Abrezkov je ostal zvest svoji malo dostopni dostojanstvenosti. Tudi ostati: bit je enkrat res skoro nenedeijskl popoldan.	—i.
— Dramatična šda v Mariboru. Dne 1. marca se otvori v okrilju mariborskega Narodnega gledališča dramatična šola; ki ima namen, privzgojiti za gledališče dobro umetniški naraščaj.
— »Ooren skf slavček«. V sredo, dne 28. t. m. se vprizori v ljubljanski operi priljubljena Izvirna slovenska^ opera »Gorenjski slavček« v prid Udruženja sled. igralcev. Ker je zanimanje za to domačo opero še veliko, opozarjamo slavno občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno. Udruženje gled. igralcev.
— V Skoplju praznuje 251etnico Igralskega delovanja član skopljanskega gledališča g. Pero Jovanoč.
— Klavirski koncert, ki ga priredi gdč. Marita Švaigarjeva, pianistinja in prefes. konservatorija v ponedeljek, dne 5. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani obsega sledeče točke: 1. Cesar Frank: Preludij, Choral in Fuga 2 Vit, Novak: Balada »Manfred«. 3. F. Chopin- Sonata op. 58 v h-molu: a) Allegro maestoso, b) Sc' er-zo, c) Largo, č) Finale. 4. F. Smetana: Češki plesi: a) Oves, b) Huban, c) Slavnost čeških, kmetov,. — Sedeži po 15. 12, la 8
In 6 Din, stojišča 3 in 2 Din bodo od srede 28. t. m. dalje v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— Koncert Sowtiski—Kramer, ki se vrši v petek, dne 2 marca t. L točno ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Naš operni tenorist Marcel SowiLskf, priredi ta dan v družbi z go. Hildo Kramer, bivšo članico ljudske opere na Dunaju koncert, kojega spored smo priobčili včeraj. In ki obsega več opernih arij in celo vrsto pesmi za 1 glas s spremljevanjem klavirja. Gospa Kramerjeva ima Izvrstno šolan sopran, ki je posebno v srednjh legati zelo močan, tako da jo usposobila tudi za naj-večje dramatične partije. Gospod Sowijski pa se v tem koncertu v prvi vrsti posveti pesmi ter zapoje več slovenskih samospevov, tako Adamiča, Lajovica in Michla ter par biserov iz svetovne glasbene literature. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, sedeži po običajnih cenah, so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Današnfe prireditve
V	Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Madame Butterfly«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Red D.
Khto Matica: »Salte Mortale«.
Kino Tivoli: »Hijene sveta«. II. det
Kino Ideal: »Rafinirana žepna tatica«,
V	Mariboru:
Narodno gledališče: »Pri treh mladenkah«. B.
Nočna lekarniška služba t Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Prohaszka na Turjaškem trgu, Ustar na Sv. Petra Costi In Jošt y Sp. Šiški, Celovška cesta.
Primorci
Danes moram naslovit! na naje Pri-morce nekoliko prav resnih besed kot bivši dolgoletni voditelj naprednega pokreta od L 1889. dalje. — L. 1889., ko sem pričel v Gorici z veliko metlo čistiti domači hlev (razkol Tonkli - Mahnič - Gregorčič, »Soča« in »Nova Soča«)) in brezobziren boj proti italijanski nadvladi (sodišča, porotniki, pošta, vsa javna uprava, dosledno izvajanje gesla »Svoji k svojim) — takrat sem našel v Gorici eno samo skromno omizje rodoljubnih mož, ki so mi bili v oporo in pomoč! In kakšen napredek v 20 letih, kakšen preobrat, in to v državi, ki nam je bila nasprotna.
V Mariboru so bili pogoji za korenit in hiter preobrat veliko ugodnejši.
In vendar tako polževa pot do boljših časov! Šele osvobojenje 1. 1918 je mahoma spremenilo ves položaj, — in to v izdatni meri po zaslugi ravno naših Primorcev, ki so videli v Mariboru drugo Gorico ter so v boju za osvobojenje porabili goriške metode, goriško pogumnost in požrtvovalnost. Te zasluge so drugi Slovenci radi priznavali Goričanom in ostalim Primorcem, ki so si biii izbrali Maribor za svojo drugo domačijo.
Toda neki najnovejši glasovi, ki prihajajo o naših primorskih rojakih iz JVla-ribora in tudi od drugod, nalagajo zlasti bivšim dolgoletnim voditeljem primorskih Slovencev dolžnost, da v interesu našega naroda v neodrešeni domovini brez ovinkov povejo, svoje mnenje vsem, ki imajo očesa, da vidijo, ušesa, da slišijo — in še nekaj treznosti, da morejo presoditi, kako moramo uživati gostoljubnost v novi hiši, da ne postanemo nikomur v nadlego in da si, kar ie naša naloga in dolžnost, pridobimo pomočnikov v bodočem delu za naše ljubljene svojce in rojake tam doma...
Neki dr. Reisman, ki brez dvoma nima najmanjše zaslugice za kulturno politično in narodno vzgojo primorskih izseljencev, se je nekako pohvalil, kakor da Primorci dero za njim in obsojajo svojega starega voditelja, ki se je desetletja neumorno bojeval za nje. Iz vplivnih in merodajnih vladinih krogov sem čul nekako rezko svarilo: »Kaj pa delajo vaši Primorci? Našli so v Jugoslaviji svoj drugi dom, a so zašli v družbo zdražbarjev in razdiračev, oni so najhujši skrunilci časti in ugleda naše mlade države —■«
Tako mišljenje v najmerodajnejšlh vladnih krogih o naših Primorcih v Jugoslaviji je vzbudilo v moji duši težke skrbi za bodočnost naših izseljencev samih, še več pa za vse bodoče neobhod-no potrebno delo v prid naših dragih trpinov tam doma.
Politične novosti.
— ali res!
n.
AH oglasil se le tuđi voditelj najmočnejše domače slovenske stranke — dr. Anton Korošec, ki je na volilnem shodu v Mariboru... obžaloval, da so se pritegnili v vrtinec demokratske »Orjune« naši bratje iz Primorja in da se med treznomislečimi Primorci ni našla organizacija ali mož, ki bi odvrnili svoje rojake od nepremišljenega koraka. Upamo, je dejal še dosti obzirno, da se naši Primorci v bodoče otresejo demokratskih orjunaških idej.
Dr. Korošec ni govoril na sploh o »Orjuni« in o orjunaških idejah — marveč o »Orjuni« in njenih idejah v službi »demokratske stranke. Tudi vladni krogi niso proti »Orjuni« v obče, marveč le proti »Orjuni«, ki bi drla čez drn in strn za Pribičevičem in njegovimi podrepniki. Ali tudi Primorci bi le radostno pozdravljali sodelovanje naše mladeži in tudi odraslih mož v »Orjuni«, ko bi bila res to, kar smo od nje pričakovali — še predno Je bila rojena. Ko se je svet deloma razburjal, deloma škandaliziral, deloma zabaval nad D, Annunzijevimi »harlekinadami«, nad pu-či arditov in fašistov, smo Primorci bili precej drugačnega mnenja in smo govorili: Kje je pa pri vas drugi D'An-nunzio, ki bi imel toliko poguma, da osle kaže vsej antanti, vdere s četo junakov tje čez Rečino in — naredi red v reški državi po želji ogromne večine državljanov? Kje je pa pri vas organizacija po vzgledu fašistov, ki bi vzbujala strah in resne skrbi v celem sosedstvu? Ko so imeli fašisti že davno v rokah ves železniški obrat do naše meje ter počenjali vse možne samovoljnosti v prometu in nad našim ljudstvom, kje je bila kaka podobna reakcija na tej strani meje? In celo takrat, ko smo že dobili »Orjuno« in smo stavljali v njo velike nade, kaj smo doživeli? Celo »Orjuna« na Sušaku, ki bi imela doma in v M'žini dovolj posla, da bi služila našm interesom, je bila doma lepo kuš, a drla v Cirkvenico prelivat kri med neoboroženimi kmetskimi Seljaki. Ali je dr. Orlič tako nevredno posnemal d’ Aimunzia?
Jaz dobro vem cemti nagibe in čustva, ki so gnala naše Primorce v »Orjuno«, in sem prepričan, da zaslužijo vso čast in spoštovanje. Šli so tje, v nadi, da bodo tako najbolje služili svoji novi, pa tudi —.stari domovini. Ali »Or-juna« je zašla na kriva pota strankarskega sovraštva — in vsi Primorci se niso o prvem času zavedli, kam plavajo pod to idealno zastavo. Zato je potrebno, da se Primorci o 'krito pomenimo o teh pojavih in da svoje zmote popravimo še o pravem času. A. G,
da Arabci so se tekom vojne uprli italijanskim Četam In jih pregnali.
Kdo le le
nekorupten?
»Straža« je zapisala: Radikalna stranka z velesrbsko tendenco je naraven pojav, demokrati so pa pravi izrodek politčne korupcije.« Torej: demokrati izrodek korupcije, radikalci naraven pojav korupcije 1 — O naših samostojnih kmetih je pisala »Straža« že tolikokrat, da so strašni korupcijonisti-Bosanski Mohamedanci so seveda tudi sami korupcijonisti, ker se vedno samo prodajajo za denar. Kar je še vse pisala »Straža« o radikalnih korupcijonistih, se ne da niti ponoviti. Pašiča je nekoč zmerjala v dolgem Članku, da je velik goljuf, ki samo gleda, kje bi kako državo ogoljufal in svojo rodbino obogatel. O Ljubi Jovanoviču je pisala, da pokrade vsako blagajno, kateri pride blizu itd.
Kdo je torej po mnenji) »Straže« še nekorumpiran v naši državi? Poleg svojih vernikov priznava politično poštenje menda tudi še narodnim socialistom. Radičcvce menda tudi ne more proglašati za poštenjake, ker bi v tem slučaju prišla v nasprotje s svojimi kolegi na Hrvaškem in v Dalmaciji. O ko-munstih menda tudi ne bo trdila, da so edini pravični v Izraelu. O korupciji socijalnih demokratov se je razpisala že toliko, da je postalo menda že vsakemu dolgočasno.
Moramo se torej vprašati, kdo je po mnenju »Straže« sploh še nekorumpiran v naši kralievini? Ako bi bilo res, kar piše »Straža«, bi bilo v naši kraljevini razmeroma manj pravxnih, kakor je pa bilo onih Gedeonovih junakov, ki niso pripognili kolen. Kako je torej mogoče, da se pri taki sodomski pokvarjenosti, ko je vse korumpirano iz-vzemši SLS ln NSS in je g. 2cbot ta-korekoč samo glas vpijočega v puščavi pokvarjenoGi, naša kraljevina sploh še zamore vzdržati in razvijati? Pri taki splošni korupciji bi moralo že davno vse propasti.
Morda doživimo v kratkem, da bo g. Žebot ali g. Pušenjak ali kdo drugi izmed naših domačih prerokov in oznanjevalcev pokore in izpreobrnenja, pri-, čel, kakor tisti stari judovski prerok Jonas, katerega je riba požrla in potem zopet čez tri dni na suho vrgla, hoditi po mariborskih ulicah in oznanjevati pokoro: »Še tri dni in Ninive bodo pokončane«. In mi se bomo na tako pridigo oblekli v raševino, potrosi!] s pepelom, začeli delat! pokoro, ter sc iz-premenili k njegovi stranki. Ako je namreč vse pokvarjeno razven SLS, mora vse propasti, oziroma 1 i moralo že davnaj vse propasti. Toda svet gre naprej in se razvija, ter se ne zmeni za pridige mariborskega Jonasa. Morda bomo celo doživeli, da bo prerok Jonas pričel posnemati preroka Bileama, ki je prišel, da bi preklinjal, a je blagoslavljal, ker ga je njegova oslica naučila pameti!
ITAUJA.
*= Angleško-italPanske zveze. »Oiornale d’ Italia« poroča, da je obisk angleške kraljevske dvojice v Rimu definitivno določen na 7. maja. Kraljevsko dvojico bo spremljal zunanji minister lord Curzon, italijanski poslanik v Londonu Della Torretta in drugi. Za časa obiska se bodo vršila med lord Curzonom in min. predsednikom Mussolinijem važna politična posvetovanja.
«= Italijani v Tripolltaniji. Po dolgotrajnih in mučnih borbah z domačini, so zasedle italijanske čete oazo Slften. (To pokrajino so okupirali Italijani že 1. 1912, to-
ANGLIJA.
*= Proporčn! sJstem odklonjen. Angleški parlament je s 169 proti 157 glasovom odklonil predlog, ki predvideva proporčni sistem za občinske volitve.
ŠVEDSKA.
= Sporazum socllahstlčnlh strank. Vodstvo socijalistične stranke ie soglasno odobrilo sporazum z levičarskimi socijalisti. Ker je kongres levičarjev že svojčas sklenil analogen sklep, se bo v kratkem izvršila združitev z desničarji, ki so sedaj na vladi, v eno organizacijo.
POLJSKA.
«= Francosko posojilo. Poljski demokratski listi poročajo, da ie amerikansko časopisje spričo vesti o 400 milijonskem kreditu, ki ga je francoska zhornica dovolila Poliski, zahtevalo od svojih Izvestiteijev, da se informiralo o svrhl posolila. Amerikanci se zanimajo za to vprašanje zlasti zato, ker sumijo, da ie Francih ta kredit dovolila v oboroževalne svrhe. Iz oficijelnih izjav s poljske strani pa je razvidno, da gre j za realizacijo posebne, v francosko-poljski j zvezni pogodbi zajamčeno posojilo, name-I njeno nabavi municije za poljsko vojsko.
Novosti iz Rušile.
Italija In komunistična propaganda. — Pred novo volno? — Izdelovanje vojnih zrakoplovov za Nemčijo. — Boljševik! in cerkev.
Mussolini in LJenin.
»Westminster Gazzette« je objavila članek, datiran iz Rima, v katerem opisuje akcijo, ki jo je podvzei Mussolini proti bolj-ševiški propagandi med italijanskim narodom. Ze v prvih dnevih, ko se je mislilo, da bo Mussolini živel z Moskvo v prijateljstvu, je nastala reakcija: Mussolini ie videl, da vodi njegove domače sovražnike — Moskva. Ko je dobil Mussolini v roke manifest III. internacijonale, ki poziva italijansko delavstvo k uporu proti fašistovski vladi, je takoj odredil stvarni ukrep: oblasti naj aretirajo komuniste kot pripadnike tuje države — tretje internacijonale. Potnike iz sovjetske Rusije so prav temeljito preiskovali. Pokazalo se je, da je Moskva pošiljala ogromne svote denarja v zdravi valuti in sovjetsko, subverzivno literaturo, usmerjeno proti sedanji italijanski vladi. Tako n. pr. je prinesla žena komunističnega poslanca Sign. Bordiga angleških funtov v vrednosti 250.000 lir. Italijanska vlada je mnenja, da ni bil ta denar poslan iz Moskve samo za protidržavno propagando, temveč tudi za atentate, kakor dokazuje slučaj v Boloniji. Pri razkritju teh zvez med Rimom in Moslcvo ie italijanski oblasti mnogo pripomogel znani ruski književnik Amfiteatrov, ki je pred kratkim pobegnil iz Rusije. Amfiteatrov je deber poznavalec bolj-ševiških metod. Izsledil ie evidenco dokumentov, ki so padli v roke italjanskim oblastem.
Boljševik! pripravljalo novo vojno?
Iz Moskve poročajo: Plače nameščencev so vedno večje, kljub temu ra ne dosežejo eksistenčnega mirnima. Zdravil ni skoraj nobenih. Največja skrb je strah pred novo vojno, kf jo baje pripravljajo boljševik! skupno z Nemci. General Mackensen bo najbrž formiral poseben armadski zbor iz bivših nemških in ogrskih ujetnikov, ki so ostali še v I?usiii. Kljub splošni indu-striiski krizi so municijske tovarne silno zaposlene pod vodstvom nemških inženier-iev, ki popravljajo tudi ladjedelnice ob črnini orju. Tovarna v.Bogorodsku pri Moskvi izdeluje strunene pline. Ljudstvo ]e proti novi vojni in tudi rdeča vojska ni pripravljena, ker nima ne obutve in ne obleke.
Izdelevonie nemških vojnih zrakoplovov.
»Morning Post« poroča, da so pred kratkem izdale sovjetske oblasti nemški tvrdki Junker koncesijo za izdelovanje vojnih zrakoplovov. Ista tvrdka ie dobila kon-cesro za stalni letalski promet med Rusijo in Švedsko ter med Rusijo in Perzijo.
Pobuna v rdeči mornarici.
»Action Francaise« poroča, da so nastali v rdeči mornarici večji nemiri. Mornarji vojne ladje »Marat«, ki je usidrana v Kron-štatu. so odpovedali pokorščino. Ladjo so takoj izolirali. Posebna komisija je na licu mesta izvršila preiskavo.
Preganjanje vere.
Iz Moskve poročajo: V kratkem bodo sodili 12 duhovnikov, ki so se »drznili« za časa božičnih praznikov tolmačih ljudstvu pravi smisel »božičnih procesij«, ki so bile aranžirane s strani sovjetskih oblasti. To ie bilo cinično smešenje krščanstva In božičnih spominov vseh kristjanov. »Procesije« so se vršile ob Božiču. Sodelovala ie šolska mir.di'na. Nosili so nesramne karikature svetnikov, in poleg harlekinov ter drugih budal so korakali otroci v kostumih ange-ijev .apostolov in svetnikov. Duhovniki so V cerkvah prosili stariše, naj ne puste svojih otrok k tem manifestacijam. Nato so bil! obtoženi protisovjetske propagande. Sedaj pripravljajo sovjetske oblasti »sovjetsko Veliko noč« po istem vzorcu, samo da nameravajo poleg krščanske zasmehovati tudi muslimansko in druge veroizpovedi.
Zitmte e ustil H fel JUTRANJE NOVOSTI!
Proslava 70 letnice Josipa HoleŽka.
V nedeljo je priredila Jugoslovensko« češkoslovaška liga v Ljubljani predavanje v proslavo sedemdesetletnice češkoslovaškega novinarja in pisatelja Jos. Holečka. Proslave so se udeležili med drugimi generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, pokrajinski namestnik Ivan Hribar, predsednik češkoslovaško - jugoslovenske lige dr. K. Triller, veliki župan dr. V, Baltič, rektor univerze dr. A. Ušeničnik, več univerzitetnih profesorjev in zastopnikov našega kulturnega in znanstvenega življenja. V dvorani je visela sredi zelenja jubilantova slika.
Predvsem se je predsednik Kge dr. K. Triller spomnil v kratkih besedah dveh velikih pokojnikov dr. A. Rašina in dr. Iv. Tavčarja, dveh idealnih pionirjev pobratimstva med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. Vsi navzoči so zaklicali spominu obeh mož: Slava.
Pisatelj dr. Ivan Lah, marljiv delavec na polju češkoslovaško - jugoslo-venskega zbližanja, je govoril o Jubilantu, o njegovem delovanju in o njegovem vseslovanskem prepričanju. Josip Holeček je tih in temeljit mož, ki je posvetil svoje življenje proučavanju slovanske duše, ki je skušal ugotoviti kulturno misijo Slovanstva v razvoju človeštva. Prepotoval Je skoraj ves slovanski svet od severa do juga. Sad njegovih potovanj je ugotovitev raznih po-grešk in napak, ki so ovirale in še ovirajo posamezna slovenska beseda v razvoju. Potovanje v Rusijo ga je prepričalo, da je zapadna kultura nasprotna slovanskemu duhu, ki ima vzvišeno misijo rešiti človeštvo iz modemih zablod. Opozarjal je svoje rojake, naj se oproste popolnoma tujih vplivov, svetoval Poljakom naj zapuste Slovanstvu nasprotna pota in svaril Bolgare pred njihovo megalomanijo. Ko je bival med srbskim narodom v Orni gori, je davno pred vojno prišel do spoznanja, da se bo na Balkanu odločevalo tudi o usodi severnih Slovanov, predvsem Cehoslo-vakov, kar se je uresničilo in kar potrjuje, da se Holeček ne moti v svojih nazorih o misiji Slovanstva.
O zasedbi Porubrla.
(Iz tujih Hstov.)
Berliner Zeitung am Mittag (Berlin):
hoče vedeti, da se v berlinskih diplomatskih krogih še nadalje živahno bavijo z vprašanjem intervencile in da smatralo diplomati južno-amerikanske države za najbolj pripravne. da intervenirajo.
Daily News (London): se bavi z novim načrtom, po katerem bi se dal Društvu narodov nalog, naj spet upo-stavi razrušene pokrajine Franclje na račun Nemčije.
Daily Telegraph (London):
Anglija, ki je prepričana, da ie Nemčija razorožena, se boji samo ene sfvari. da postane spet tako strašen konkurent, kot )• bila pred vojno. Anrieško-nemška rivaliteta bo gotovo spet vstala neki dan z vso silo. Zaenkrat je Anglija ekonomsko favorizirana vsled pritiska, ki ga izvršujejo antantne države na Nemčijo.
Lokal - Anzeiger (Berlin):
Z bolestio konstatiramo, da govor angleškega ministrskega predsednika ne vsebuje niti najmanjšega migljaja, ki bi kazal, da je g- Bonar Law nejevoljen radi nasilnosti, ki se dogajalo sedal y Poruhrju. Ne razumemo, da se ni našel niti eden poslanec v angleški zbornici, ki bi protestiral zoper nizkotno francosko počenjanje.	B.
iz f Visoške kronike“.
O priliki žalne seje -»Narodne založbe*, katere predsednik je bil dr, Ivan Tavčar, zapisal njen tajnik.
Na kraju, kateremu pravimo »Osojnik« in ki leži pod gozdom nad Viso-km, so v Gospodovem letu 1690 posekali bukve, štore pa so z ognjem pokončal, da se je napravila rodovitna njiva za rž in pšenico, ker človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa Čedno živi od zlatega klasja, je ravnoisto leto, neko nedeljo popoldne, ko je počivala hiša in družina, ukazal Polikarp Khallan sinu Izidorju, da naj hodi ž njim.
Na tratino tik nove njive je legel stari mož, pograbil z roko šop trave ter ga zasukal, sinu Izidorju pa dejal:
»Prinesi skalo, da zavijeva hudiču rep, da se ne ponesreči, kar bova ime-ia v govorici!«
Prinesel je precej težak kamen ž njive in položila sta ga na zavito travo, da je bil peklenskemu satanu zasukani rep obložen, da ni mogel napraviti škode in najsi bi jo bil (udi hotel...
In Polikarp Khallan je tarnal:
»Čemu mora človek star postati! Ce se }e palaš skrhal, sem ga nabrusil, in sekalo se je ž njim, ko da bi se ne bil nikdar skrhal. Kako da se življenje ne more nabrusiti, kakor se nabrusi palaš, da bi človek živel dvesto let;. •«
In ko je Izidor molčal, je zaječal stari:
»Prekratko ie človeško življenje! To }b zakrivil tu, ki sva mu zavila rep, ker je zapeljal prva človeka v pregreho. Da
bi mu otekel rep in da bi se še globočje
pogreznil % pdtkasko morej!«...
Naj mi oprosti nesmrtna senca Visoškega gospoda, ker govorim z njegovimi besedami v žalno proslavo osmine dneva, ko Bog ni mogel več zadržati mizarja, ki je dan za dnevom zabijal v prestreljenih prsih velikega pokojnika žreblje v mrtvaško njegovo rakev in je moral dokončati svoje delo, da ni mogel naš genij vsega prav natanko zapisati in tistim, ki pridejo za njim, popisati, da izprevidljo, da je prvo, zaupati v Boga, drugo pa, krotiti samega sebe •..
»Živimo v časih, ki so prokleti in na vse strani grozni, najsi je že tudi preteklo veliko časa, odkar so sklenili mir na Nemškem in ž njim končali vojno., in njega, ki je hotel prav natanko zapisati resnico za nas, kakor jo je zapisal za one, ki so živeli po tridesetletni vojni, ki je divjala po pokrajinah, od nas oddaljenih in po Martinu Lutru v krivo vero zapeljanih, ni več med nami!
Posekal je bukve in štore je z ognjem pokončal, da se je napravila rodovitna njiva, in v to njivo je nasejul rži in pšenice, ker človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa čedno živi od zlatega klasja, obloži) je s težkim kamnom peklenskemu satanu zasukani rep, sekal je dolga desetletja, sejal rž in pšenico in »ko so prišli časi, ko se za malenkosti ne bomo več rvali,« se je skrhal njegov palaš in »kakor je zapisano, je ležal dolgo časa bolan in v bolečinah. Skaljena je bila zavest njegovega telesa, da je ležal, kakor v spanju, ki ga prepletajo hude sanje«... In ko se je zavedel »je bil v gorenji hiši, v sebi ni čutil ne bolečine, ne kake težave.«
In sedaj leži v narečju »edine neskaljene prijateljice, v zemlji, na kateri se je rodil« in o kateri je zapisal neizbrisne besede: »Zemlja domača — ni prsta-
na beseda: del ie mojega življenja, in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel spomladi, da bi ti ne bilo objemalo njeno cvetje in ne jeseni, da bi ti ne bila sipala svojih sadov- Mogoče, da je težko umreti — moja vera to ni! — Ali toliko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doline bodisi od gladu, nego na ziatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe!«
»Nad njim se izpolnjujejo besede: »Parva domus — magna auies,« kar se pravi po naše: Mala hišica — velik počitek. — Bog mu dodeli ta počitek, nam pa blagoslovi Visoko, ker smo potrebni tega blagoslova.«
Ernest Renan.
Ob stoletnici njegovega rojstva.
Lani je minilo trideset let, odkar je umrl sloveči Orientalist, čigar rojstvena stoletnica se obhaja 27. februarja t. I Rodil se je Trčguieru, v Bretanji, ki je dala Franciji že lepo število veleumov: Chateaubriand, Brizeux, Souvestre, La Viliemarque, Sčbillot, Corbiere, Le Braz, Durocher, Le Ooffic, da omenim samo nekaj slovstvenikov. Določen je bil za duhovski stan in je študiral v tam, kajšnjem semenišču (»tninihi« po bretonsko), se preselil s 16. letom v Pariz in olikkovi mali in veliki seminar. Z 22. letom so ga napadli verski dvomi, zato je pustil svečeniško haljo. Poslej se je bavil % leposlovjem in zgodovjsp. L,
1860 se mu je poverila naloga, naj zasleduje po Siriji ostanke stare feničan-ske omike; tu je izgubil svojo sestro Henriko, ki je bila z njim Lstili filozofskih misli ter ga je podpirala v znanstvenem delovanju.
Po svojem povratku je bil imenovan profesorjem hebrejščine na ljudskem vseučil. College de France. Ker pa je duhovščina menila, da je namiril na krščanstvo, je nadškof izposloval ukaz, da preneha za več let svoja predavanja. Radi svojega naziranja v religioznih stvareh je postal stoprav L 1878 član Francoske Akademije. Proti koncu svetega življenja je bil postavljen kot upravitelj Collegea de France. V kratkem bodo njegovi zemeljski ostanki preneseni v grobnico velikih, mož, v Pantheon.
Renan ima zaupanje v človeški raz-um. To potezo je poudarjal v svojem Prvem delu »Bodočnot vede, misli iz l 1848«. Slično je ugotovil v razpravi »Averrces et 1’ averroisme«, govoreč o arabskem pozitivističnem filozofu, čigar ideje je po uradnem naročilu proučava! v Italiji 1. 1849 (šlo je za najstarejšo francosko modroslovno knjigo »Tajna filozofov ali Dvogovor med Placidom In Timeom«): »Odvračajo se od abstraktne metafizike ter se obračajo k poznavanju istine. Materialistična poteza privede do tega, da brezobzirno dvigajo zagrinjalo, ki nam prestira vrelce življenja, pred katerimi je prej vsakdo trepetajoč obstal.«
Vendar učeni zgodovinar in odkriti znanstvenik se zaveda, kako se velike nravstvene misli, ki dajejo človeškemu življenju ceno, le v historičnih oblikah in podobah izkažejo kot učinkovite ter navzlic znanstveni resnici in spoznavi
ohranijo svojo vrednost Renan je obnovil delo prosvetljenosti 18. stoletja, obsodil nestrpne neokatolike Chateau-briandovega kova, ki ne morejo verovati« in se zbog tega vdajajo razuzdani samopašnosti. Pokazal je, da je pristna nravnost mogoča tudi izven Cerkve; kajti po njegovem so vse vere enako prave, ako ustrezajo svojemu vzvišenemu smotru. V spisu »Jezusovo življenje« (1863), ki je del obširne zbirke »Zgodovina postankov krščanstva«, zatrjuje, da Krist ni sin božji, temveč občudovanja vreden človek. »Jezus j« mož, ki je najtrdneje veroval v resničnost ideala«.
Svoj kritični posel je Renan opravljal tako vestno in verno, da ga marsikdo ni razumel. Danes pa se vidi bolj in bolj učinek njegovih idej v fra”5°ski javnosti, kjer je skeptični, pa bKratu mistični učenjak dal marsikomu filozofsko podlago za nevero, dočim mu je fis to časno izpodbil vsako bojevitost proti »klerikalizmu«, v kolikor ni seveda to politična organizacija. Samo njemu gre hvala, da je verska strpnost tolikanj napredovala.
Kot izboren statist je Rehan učinkoval tudi v literarnem pogledu. Vzbudü je pri umetnikih in občinstvu zanimanje za versko vprašanje, za historične evokacije, za dušeslovno razkrajanje svetosti ter pobožnosti. Kakor Bourget v »Učencu« nas navaja, da si pred slednjim umotvorom stavimo vprašanje: Kako pa je z moralno vrednostjo tega dela? Kritiki je dal vzgled simpatije: ljubite človeka, ljubite vse dobro in blago. Vsem skupaj pa je dal vesoljni nauk da je našel mir vesti in srečo na zemlji, samo zato, ker ga je vselej vodila resnica.	Narati Ranad.
Dnevne novosti.
— Kraljev dar. Kralj Aleksander Je daroval Udruženju vdov padlih oficirjev pol milijona dinarjev. Kraljev velikodušni dar bo mnogo pripomogel k materijelnemu izboljšanju težkega položaja svojih vojnih tovarišev.
— Naša kraljica in naš jezik. Is Beograda poročajo:	Univerzitetni profesor
Bogdan Popovič je določen, da predava Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji srb-skohrvatski jezik, zgodovino in našo literaturo, profesor dr. Tihomir Gjorgjevič pa zgodovino, zemljepis in etnografijo naše države.
— Naš poslanik v Bukarešti g. Antič Je dospel v Beograd, kjer se bo mudil nekaj dni radi referiranja kraljevi vladi o vprašanju razmejitve med našo državo in Ro-tnunljo.
— Ceškoslovaško-fugoslovenska pravna konferenca v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se vrš! te dn! v Ljubljani konferenca delegatov češkoslovaške in naše vlade, Jd bodo sklepali o medsebojni pravni konvenciji. Češkoslovaški delegati so: sekcij-zid šef v pravosodnem ministrstvu dr. Emil Spira, višji sodni svetnik dr. J. P r o -h as k a in tajnik v zunanjem ministrstvu dr. K. Wendl. Zastopnika naše vlade sta: vseučiliški profesor v Beogradu Drag. Arangjelovič in predsednik višjega dež. sodišča v Ljubljani dr. Janko Babnik.
— Ljubljanski župan dr. Perič potrjen. Iz Beograda poročajo, da Je kralj Aleksander potrdil izvolitev dr. LJud. Periča za ljubljanskega župana.
— 2alna seja odbora »Narodne založbe« ta upravnega sveta »Narodne tiskarne«. Včeraj opoldne se le vršila v uredniških prostorih »Slov. Naroda« žalna seja upravnega sveta Narodne tiskarne in odbora Narodne založbe, katerima je bil pokojni dr. Ivan Tavčar predsednik. Podpredsednik obeh odborov dr. Al- Kokalj se je v lepih besedah spominjal vsestranskih zaslug blagopokojnega predsednika in končal svoj govor z vzklikom:	Slava dr. Tavčarju!
Upravni svet Narodne tiskarne je votiral 10.000 Din v humanitarne namene, ki naj se razdelijo v duhu pokojnikovih intenci).
— Tajništvo NRS v Mariboru je v frančiškanski ulici 14. tel- št. 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se v Vseh zadevah na ta naslov!
— Kandidatne liste v mariborski oblasti, Mariborsko okrožno sodišče je potrdilo vse kandidatne liste, razven one zemljiščnega posredovalca Zagorskega, tako, da bodo prihodnje volitve v mariborskem volilnem okrožju imele deset volll-fllh skrinjic.
— Premestitev. Policijski komisar dr. Strnad v Mariboru je Iz službenih ozirov premeščen v Mursko Soboto.
— Zveza Slovenije z morjem. Odbor za zvezo dolenjskih železnic z morjem nam »vila: Kakor že poročano o skorajšnjem trasiranju železniške zveze Slovenije s Kvarnerom In sicer Iz Kočevja in Črnomlja na Vrbovsko, doznamo Iz pozitivnega vira. da le svoječasno imenovana sekcija pod Vodstvom g. ing. Kavčiča že dospela v Ljubljano, kler je že otvorila za to potrebno pisarno in začela s pripravami.
— Prvi Šušteršičev shod. V nedeljo se n vršil v Borovnici volilni shod Šušterši-Ceve narodne ljudske stranke, ki je glasom Očividcev uspel precej dobro, ker Je tamkajšnji župnik zvest pristaš narodne ljudske *ra»ke to Wie dobil Jz LJubltane nalog, da
izžene Šušteršičev shocf, se ni posrečilo pridobiti ljudstva na svojo stran. Beležimo kot kronisti
. «^7w,8u*,r8ki škrat je očlvidno v zveri v— Kli tu,rnimi in Političnimi avtono-Jr*:, v eLs!j? c,?II ne uganjal toliko pored-nStL"ipn	V nede,iskem uvodnl-
toi pa	opustošil končna izva-
jama. Zadnji odstavek uvodnika se mora namreč glasiti: »Sicer pa. ktHikor manj se bo o teh stvareh debat ralo, toliko hitreje bo napredovalo ujedinjenje. Najtežje se ujedini Inteligenca, ki največ debatira in Ima največ predsodkov.«
— Sprememba stanovanjskega pravil-oflta. Minister za socijalno politiko se Je odloča, da spremeni nekatere določbe sta-oovanjskega pravilnika, ker so se v kratkem času njegove uporabe pokazali precejšnji nedostatkl. Da b! se te spremembe Izvršile v najožji zveri s prizadetimi krogi, to poslalo ministrstvo svoja zastopnika v Ljubljano, da se informirata o tamošnjih predlogih.Takoj ko bo potrebno «radlvo zbrano, bo Izdan definitiven odlok o spremembi omenjenega pravilnika.
— Carinski pregled potniške prtljage, fe Beograda poročajo: Generalna direkcija carin je odredila, da vrše carinski uradniki pregled potniške prtljage na brzoviakih do todaj. dokler se pregled popolnoma ne iz-wšl. Ta naredba je izdana v interesu samih potnikov, da ne bi vlaki predolgo časa čakali na obmejnih postajah.
_ ~ Izplačilo dnevnic predsednikom vo-IBnlh odborov. Po naredbi finančnega ministrstva bo Izplačevala dnevnice predsednikom volilnih odborov ona državna blagajnica, kjer Je dotičnlk stalno uslužben in kjer redno prejema svoje službene prejemke. Tudi likvidacijo potnih stroškov in dnevnic Izvršijo omenjene blagajnice.
— Osebna vest a dr. Jakob Stefančič v Mariboru nam poroča, da ni bil nikdar član demokratske stranke in da zato tndi to mogel izstopiti iz te stranke.
Jugoslovanski episkopat za novo državno himno. Beograjske »Novosti« podajo, da so katoliški škofi zaprosili vla-r?;.da se končno reši vprašanje izobešanja žaWiv 111 Petja narodne himne o priliki drse n» Praznikov. Episkopat je mnenja, da «-voh .državne praznike razobesijo na cer-na ali 0*5° državne zastave, na župniščih narodne	aIi Pa plemenske. Kar se tiče
bi i na ta naei^tlviraJp škofi s tem, da S sl onb !L	incidenti
Minlstrstvo^saobračria '®n K1
WraSeV^žnTe
s.ÄsrÄ'i.ÄS
razred mnogo več udobnosti kot drugf ta vark^ v P® tem ,ar,nwta n® odgo-
,	— Nasprotnik reklame fe razbil v Ko-
muvorski ulici v Ljubljani reklamno Star T ‘	■ -	a*™«	—
»V*'hi te
— Z beograjske univerze. Pretekli teden so se na beograjski tehniški fakulteti vršili diplomski Izpiti. K izpitu se je prijavilo 22 kandidatov, od katerih je prestalo izpit samo pet slušateljev.
— Zahteva poročenih učiteljic. Ministrstvo prosvete je prejelo prošnjo poročenih učiteljic, da bi dobile tudi one polno dra-ginjsko doklado neglede na to, da so njihovi soprogi državni uradniki in da kot taki dobivajo vse doklade.
— Unifikacija »Rdečega križa« v naši državi. Ta teden se vrši seja glavnega odbora »Rdečega križa«, na kateri se bo izdelal definitivni načrt pravil, ker se v. kratkem izvede unifikacija društva Rdečega križa.
— Mariborske vesti. V nedeljo, 25. t. m. dopoldne se je vršil v Mariboru dobro obiskan železničarski shod, na katerem so se govornik! ob živahnem odobravanju navzočih izrekli proti podržavljenju južne železnice, ker hi podržavljenje ne bilo v korist prometu in bi uslužbenci južne že-leznce bili s tem oškodovani. — Ker se je pred kratkim pojavilo v Mariboru več slučajev pasje stekline in se še sedaj klati v mestnem območju velik pes pisane barve, ki je že več oseb tudi ogrizel, odreja mestni magistrat strog pasji zapor in druge odredbe, ki jih določa zakon za take primere. — Dne 1. marca t. 1. priredi v Götzovi dvorani znani telepat Svengali predstave iz telepatije in sugestije.
— Novi tisočdinarskl bankovci. Začetkom aprila bodo sedanji tisočdinarskl bankovci zamenjani za nove. Ker bo rok za izmenjavo precej kratek je v interesu vsakega, da bankovce čimprej zamenja in se s tem izogne raznim neprilikam.
— Vagoni za prevoz živih rib. Ministrstvo saobraćaja je naročilo v Nemčiji večje število voz za prevažanje živih rib. Kadar vozovi dospejo, bo možno pošiljati jegulje iz Ohridskega Jezera in ribe Jadranskega morja v vsa mesta države.
— Za zboljšanje gmotnega stanja. Mestni redarji v Osijeku so vložili na mestno zastopstvo prošnjo za zvišanje plače. Radi bi bili uvrščeni v čin mestnih dacarjev.
— Za uradniška stanovanja. Mesto Novi Sad je sklenilo, da parcelira 3000 oralov zemlje v parcele od 1—5 oralov in da te potem proda po 25.000 Din. Izkupiček se bo porabi! kot kredit uradništvu za zidanje stanovanjskih hiš.
— Dobro je zaračunal. Neki profesor dunajske klinike je bil pozvan v Osjek k bolni soprogi tovarniškega ravnatelja Sicer se mu je ozdravljenje posrečilo, toda ravnatelj je jako debelo pogledal, ko mu je profesor predložil račun za 220.000 naših kron. To je najvišji honorar, ki ga je dobi! kak zdravnik v naši državi
Matere pazite na otroke. Dne 23. t. m. zvečer je natakarica Josipina Rovan, stanujoča v baraki na Kodeljevem, posadila svoje 8 mescev staro dete na stol poleg peči (gašperčka), na kateri le bila pripravljena vrela voda za kuhanje večerje. Otrok je nekaj časa mirno sedel na stolu. Ko pa se je mati nekoliko odstranila od njega, je otrok hipno potegnil lonec nase ter se smrt-nonevamo opekel po vsem životu. Mati ga je sicer prinesla takoj v bolnišnico, vendar pa je malo upanja, da bi revček okreval. Radi nepazljivosti se bo mati morala zagovarjati pred sodiščem.
— Žena ga Je z nožem. Simončič Martin, rudar v Trbovljah, je skoro vsak večer prišel pijan domov ter se je navadno ob takih prilikah vedno prepiral s svojo ženo. Kadar je imel mož kaj denarja, vedno ga Je taleoj pognal skozi grio. Njegova družina pa je vsled tega trpela pomanjkanje. Tako se je mož vrnil včeraj zopet pijan domov ter hotel pretepati svojo ženo, katera pa je hitro pograbila kuhinjski nož ter se ž njim branila proti njegovim napadom. Mož se je noža nekoliko zbal, mirovati pa le ni hotel. Zena pa, kateri se je zdel ta večni prepir preneumen, se je zakadila v svojega moža ter mu zasadila nož v rebra. Mož se je pri sunku takoj streznil ter se še zahvalil svoji boljši polovici, ker mu je izpustila nekoliko prehude krvi.
— Nesrečen padec- Dolinar Ivana, hči snažilke voz na državnem kolodvoru, je padla po stopnicah. Pri padcu si je zlomila desno roko v rami.
— Tihotapstvo z municijo. Finančno ministrstvo je bilo obveščeno, da se je v ”®katerlh vagonih, ki so šil iz Italije preko našega teritorija na Madžarsko, nahajala a- vsebina vagonov je bila v večini označena pod Imenom galice in ~ bi se pošiljanje »rakije« za bo-Prfpreea°’ i® izdalo finančno ministrstvo stroge odredbe vsem carinarni-cam, da na slične transporte strogo pazijo.
— Poboj na Grosupljem. Pred krat-kera se je poročil Franc Lužar, posestnik na Selu pn Grosupljem z vdovo Franjo Za-vršek. Toda zakon ni bil srečen, ker se njenih pet odraslih otrok nikakor ni moglo sprijazniti z novim položajem. Dne 21. t. m. je prišel Lužar v Ljubljano, da uredi pri" sodišču svoje zadeve radi posestva. Ko se je vrnil domov, sta ga napadla pastorka Josip in Anton Završek. Očim, ki je dobil smrtnonevarne poškodbe po glavi in telesu, se nahaja v ljubljanski bolnišnici.
— Razne tatvine. Nekdo je vlomil v vilo trgovca Franca Urha v Lescah in odnesel mnogo perila in hišne opreme, škoda znaša 40 tisoč kron. — Neznani zlikovci so ukradli perilo posestnici Frankovič v Hrastu, Marti Brlič, Franji Gošič in trgovki Ivani Fojkar v Ljubljani.
—	izrabljanje narodne zavesti. Po Zagrebu nabira neko mlado dekle prispevke za zgradbo Sokolskega doma v Ljubljani, izkazuje se z nekim pooblastilom, izdanim v mesecu juniju 1920, na katerem se jako nooro pozna, da je leto popravljeno v 1922.
nabira na nabiralno pola Policija goljufivo dekle zasleduje.
Bosna dobi gluhonemnico. Gluho-dosprt»/100*, l2 Bosne in Hercegovine so se nrolni« pošllteH v zagrebško šolo. — Na . sarajevske državne zaščite dece otvori ev iV0. za socijalno politiko dovolilo žole v Re>tevu. Pokrajin-ni učiteljcf * ie nastovlla dve kvallilcira-
bta"ka* Finančno minlstrv.
Sfla P«« nekaterim 'Sjenom^pravilnika1^
regulaciji prometa z devizami to vriitom?
_ Volkovi v DalmaciR VolmUriTM zdavca v Dalmacül se je pojavilo nekaj tolp volkov, ki so povzročili že precejšnjo škodoP
-	Prebrisan kmet. ^ Neki kmet iz sarajevske okolice Je šel leta 1915 k vojakom. V strahu, da bi v vojski padel, je sesal v deželno banico 6000 K v zlatem
d»4W» JiL#WWt« WL* bfl feUfc.
Gospodarstvo.
ten In Je poleg vložne knjižice zahteva! tudi potrdilo, da je vložil denar v zlatu. Ko se je vrnil iz vojske, je šel v banko, da dvigne svoj denar. Pokazal je vložno knjižen in banka mu je takoj izračunala obresti od vložene glavnice. Izplačati mu je hotela skupno 9000 kron. Kmet s tem ni bil zadovoljen in je vložil tožbo na Izplačilo vložene vsote v zlatu. Razprava se je dolgo vlekla, končno pa je banka izgubila pravdo. Po razsodbi je dolžna plačati kmetu 2,000.000 kron. Vložila je priziv na vrhovno sodišče, ki je sodbo okrožnega sodišča potrdilo.
— Pa komaj sem sl dekle zbral...
Svetozar Simič iz Kusatka je mora! k vojakom. Težko je prenašal vojiško službo, ker je bil daleč od svojega dekleta. Lepega dne je prišel v Beograd k svojemu bratu in mu rekel, da je dobil ISdnevni dopust. Brat ga je prijazno sprejel, ne da bi poznal bratovih namenov. Drugi dan pa je srečal znanca, ki mu je povedal, da je brat dezertiral Takoj se je vrnil, da stvar razjasni. Svetozar je s solzami v očeh priznal da ni mogel dalje vzdržati, posebno radi tega ne, ker je tako daleč od svoje drage. Brat pa njegovih čustev ni razumel in mu je grozil, da ga naznani policiji, a ko se taleoj ne vrne. Ko je pa drugi dan šel za nekaj časa v mesto, se je hotel zaljubljeni vojak zastrupiti. To so drugi srečno preprečili ta na svojo sramoto je ostal živ.
— Zgubila se je v nedeljo zvečer v dramskem gledališču črna boa. Oseba, ki jo je pobrala, je znana in se naproša, da jo odda g. O. Christofu, uradniku pri upravi »Slov. Naroda«, ali pa na policijo.
— Čevlje kupujte ođ domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno ta debelo y Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Izjava.
2e davno uverjen, da je edina stranka, ki dela v prid kralju, državi In narodu, Narodna radikalna stranka, javno priznam, da sem nien član.
Ing. Albin Zakrajšek,
Polom Hacker & Kraus.
Polom tvrdke Hacker-Kraus je dvignil pri nas, zlasti v Zagrebu, mnogo prahu. Ta slučaj je pokazal, kako brezvestno gotovi elementi rušijo naše gospodarstvo, uničujejo trudapolno delo sodržavljanov in izpod-kopujejo naš ugled v inozemstvu. Ml smo o slučaju že pisali, danes nameravamo podati le nekaj poročil, kako stoji zadeva sedaj v Trstu.
Prvotno razburjenje se je deloma poleglo, ker so do sedaj ugotovili, da ne bodo vsled tega poloma prizadeti širši krogi. Vendar vlada v Trstu splošno začudenje, kako je bilo mogoče, da je pri polomu tako močno prizadeta ena najsolidnejših bank, kakor je »Credito Italiano«. Ugotovilo se je, da je bilo to mogoče le radi naravnost rafinirane zvitosti in goljufivosti, ki se je je posluževal družabnik tvrdke, Kraus. Ravnatelj »Credito Italiano« je izjavil, da je imel v solidnost tvrdke Hacker-Kraus neo-majano zaupanje radi njene točnosti pri plačevanju.
Toda ta točnost v plačevanju je bila samo prevara. Ako Je zahteval ravnatelj »Credito Italiano« dopoldne od tvrdke Hacker-Kraus izplačilo nekaj tisoč lir, je bil lahko siguren, da bo popoldne dobil denar. Toda tvrdka Hacker-Kraus je dobila denar samo na ta način, da si ga je izposodila v kaki drugi banki in je seveda s temi točnimi plačili le kopičila prevaro na prevaro.
Pred nekaj dnevi se je vršila prva skupščina upnikov tvrdke Hacker-Kraus. Upravitelj mase je zbranim upnikom poročal, da znašajo pasiva 7 in pol milijona lir, aktiva pa le 2000 lir.
Pasiva bi najbrže znašala mnogo več, ako bi se prliaviii vsi upniki. Kakor se splošno sodi pa se niso priglasili zlasti upniki iz Jugoslavije, ker se boje kazenskih posledic radi nedopustnih mahinacij z valutami Sicer pa bomo o stvari še spregovorili, kadar bo zadeva končana in kadar bodo znani tudi vsi rezultati preiskave v naši državi.
jatev in dolgov nastalih pravnih sporov. S 'pogodbo je v zvezi tudi dogovor o privatnih zavarovanjih, ki je bil podpisan 14. februarja-
X Romunska Narodna banka. Romunska Narodna banka izkazuje v letu 1922 čistega dobička 23.50 milijonov lejev proti 20 milijonov leta 1921. Na vsako delnico se izplača 425 lejev. Dividenda leta 1921 je znašala 390 lejev za vsako delnico. Vrednost bankovcev v obtoku, ki le znašala 15.262 milijonov lejev se je zmanjšala na 12.316 milijonov.
X Ureditev romunskih zunanjih dolgov. Iz Romunije je odšla posebna komisija, ki jo je poslalo romunsko trgovstvo, da uredi inozemske dolgove- Ta komisija je sklenila z londonskimi upniki sporazum o plačilu dolgov za angleško blago. Podoben sporazum bo sklenila komisija tudi a upniki to Manschestra.
X Novi angleški bankovci. Angleška
banka bo ta teden izdala nove bankovce po 1 funt. Tiskani bodo na neki novi vrsti papirja in opremljeni z razločnejšim vodnim tiskom.
X Cene zlata na Poljskem. Poljska državna blagajna plača za 1 avstrijsko zlato krono 8429 zlatih mark, za eno nemško zlato marko 9909, za 1 zlat rubelj 21.406, za 1 zlati frank 8027, za 1 zlat holandski goldinar 16.722, za 1 ziat dolar 41.607 Sn za 1 zlat funt 222.456 poljskh mark.
X Trgovinska pogodba z Italijo. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo se bodo vršila v Rimu in ne v Beogradu, kakor je bilo prvotno določeno.
X Krediti zä dunajske srednje banke. Na seji zveze srednjih bank, ki se Je vršila 23. februarja na Dunaju je bilo sklenjeno^ da se zahteva od notne banke dovolitev kredita tudi tem bankam. Povod temu koraku je sedanje pomanjkanje denarja. Obtok bankovcev v Madžarski je narastel v prvi polovici januarja za 205 milijonov madžarskih kron. Ta porast so povzročili imecL ujmi ki so bili dovoljeni vladi
Novi poštni predpisi.
Ker se novi poštni Pravilnik uveljavi že s t, marcem, navajam tukaj nekaj najvažnejših predpisov novega poštnega_ reda, po katerem se bo moralo občinstvo pri oddajanju !n prevzemanju poštnih pošiljk ravnati. Pošiljatelj vrednostnega pisma mora na naslovni strani ovitka In sicer pod označbo vrednosti napraviti barvni odtisk svojega pečatnika, tako da se oblika in besedilo pečata, s katerim je vrednostno pismo zapečatil, natanko razloči. Ako je v tem odtisku besedilo pečata nejasno, se mora izpopolniti s črnilom. Vrednostna pisma z nenavadno debelimi pečati se ne bodo sprejemala. Pečati morajo biti oddaljeni od roba najmanj 5 mm ter se ne smejo drug drugega dotikati. Spremnice k vred-nostnim paketom (označena vrednost 600 dinarjev in več) morajo imeti na odrezku razločen barvni odtlsek pečatnika, s katerim je pošiljka zapečatena. Barvni odtise« pečatnika mora pošiljatelj napraviti tudi na vrednostnem paketu in sicer poleg označbe vrednosti, Ako je odtisk pomanjkljiv, se mora besedilo s črnilom izpopolniti. —• Poštnine proste oblasti, zavodi itd. smejo priporočeno predajati samo taka poštnine prosta pisma, v katerih so nenadomestljive listine, posebno važni uradni spisi ter taka pisma, v katerih je določen kak rok. — Poštnine proste oblasti, zavodi itd. morajo pošiljati vse zneske do 1000 dinarjev po poštnih nakaznicah, a ne v vrednostnih pismih. Izvzeta so samo taka pisma, ki se pošilja v njih predmet kazenskega postopanja (corpus delicti). — Vsaka stranka, katera preda obenem več ko dve nakaznici, pa nima predajne knjige ali skupnega prodajnega lista, mora izročiti uradniku z nakaznico in denarjem vred na posebnem listku zapisane in seštete zneske vseh nakaznic, razen tega mora biti na tem listku tudi popisan denar po številu, vsoti fn vrednosti. — Ekspresne pošiljke v krajevnem (lokalnem) prometu niso dovoljene. — Nadomestna dostava paketov družinskim članom prejemnika je dopuščena samo glede navadnih paketov (z manj ko 600 Din vrednosti), nadomestna dostava nakaznic in vrednostnih pisem pa le do vrednosti 100 dinarjev. Ne smejo se pa nadomestno dostavljati družinskim članom niti prejemnikovim stalno nameščenim osebam: uradno priporočena pisma, priporočene pošiljke s povratnico, listine poštnih nalogov, poškodovane pošiljke In vrnjene pošiljke, katere so bile napačno izročene. Vse te pošiljke se morajo izročiti naslovnikom samim, ali pa njih pooblaščencem. Oseba, katera napačno izročena pisma ali napačno prevzeto priporočeno pismo (pošiljko) pridrži, se kaznuje zaradi kršitve pisemske tajnosti in pa prestopka zoper imovino, a razen tega tudi še po kazenskem zakonu. — Pošiljatelj mora pri prejemu vrnjenih nedostavljenlh vkn ji Ženih pošiljk vselej Izročiti sprejemni Ust (recepis) oziroma predložiti predajno knjigo, da se vrnitev pošiljke v njej zabeleži. — Rok za reklamacije, ki je bil doslej 6 mesecev, se raztegne na leto dni Ta rok se računi od dne, ko . je bila pošiljka na pošti oddana. Pravico do odškodnine v roku 15 dni od tistega dne, ko je prejel obvestilo, da pošiljka ni bila izročena. Odškodninski znesek za izrabljeno priporočeno pošiljko znaša 50 dinarjev. V bodoče se bo plačevala odškodnina tudi za take pakete, kateri so bili po krjV(ii postnega uslužbenca napačno dostavljeni, in sicer: za navadne pakete do 3 kg se bo plačalo največ 30 dinarjev, od 3—5 kg največ 50 dinarjev, a preko 5 kg za vsak kg po 90 Din odškodnine. — Poškodbe In oplenitve paketov, ki iih je prejemnik v roku 48 ur po dostavi pošti prijavil, vzame pošta v vednost, jih zabeleži ter obvesti pozneje naslovnika (prejemnika) o uspehu poizvedovanj. Odškodnino pa dobi prejemnik samo tedaj, ako preiskava dožene, da se je poškodba ali oplenitev paketa dogodila po poštni krivdi.
Iz društvenega šivljepfa.
~ Društvo najemnikov za Slovenijo Opozarja, da se vrši prihodnja javna oc!-borova seja v sredo, dne 28. febr. 0j, 20.
uri v veliki dvorani Mestnega doma — Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije; sv. Petra cesta St- 12, pritlično, desno
GLAVNO TAJNJŠTVoIvrs^ZA SLO-VENUO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA W-IC6 L» l NADSTROPJE.
INDUSTRIJA.
X Produkcija sladkorja v Madžarski. Pred vojno je bila Industrija sladkorja v Madžarski ena najvažnejših industrijskih panog. Leta 1914. je znašala produkcija sladkorja okroglo 514,000 ton. Od tega se je izvozilo tri četrt v vrednosti 100 milijonov kron. Sedaj ima Madžarska 31 tovarn sladkorja, od katerega jih obratuje samo 11, vendar je relativno dosežen občuten napredek v produkciji, ker producira teh 11 tovarn okrog 210.000 ton in omogočuje izvoz sladkorja.
X Produkcija avtomobilov v Ameriki Je znašala v mescu decembru 200.000 avtomobilov. Produkcija v celem letu je znašala 2,550.000 avtomobilov.
X Nameravana zgraditev tovarne dušika v Češkoslovaški. Ker produkcija postojeće tovarne dušika v Faiknovu ne zadostuje za kritje potreb v državi, nameravajo Cehoslovakl zgraditi novo tovarno dušika.
TRGOVINA.
X Sol za upravo državnih monopolov.
V Solun je došlo 3200 vagonov soli za upravo državnih monopolov naše države.
X Dovoljen izvoz 1000 vagonov oljčnih tropin. Ekonomsko finančni ministrski komite Je dovoli! izvoz 1000 vagonov oljčnih tropin proti plačilu izvozne carine v znesku 5 Din za kg.
X Podražitev surovega pensilvanskega petroleja je povzročena vsled velikega povpraševanja po finem petroleju. Petrolej iz Kalifornije je slabši in se radi tega ni podraži!.
X Podražitev sedi v Nemčiji Od dne 15. februarja veljajo v Nemčiji za sol sledeče cene: kristalna Jedilna sol 00—3943 mark, 0—3724 mark, 1—3503 mark, namizna sol 0—4378 mark, sol za maslo 00—3943 mark, ribia sol 1—2423 mark, živinska sol 1—2679 mark, obrtna sol z natrijevim sulfatom I— 3223 mark, s petrolejem I—2512 mark, 2% soda I—2551 mark za 100 kg.
— Češkoslovaško-švlcarska trgovinska pogodba. V kratkem začno pogajanja Češkoslovaške s Švico za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. S to pogodbo bo znižana carinska tarifa za najvažnejše vrste blaga, ki pridejo v poštev v trgovinskem prometu med češkoslovaško in Švico. Nadalje se bodo določili gotovi kontingenti pri onih uvoznih omejitvah, ki obstojajo sedaj v Švici in v češkoslovaški.
X Rusko-madžarskl trgovinski sporazum Je dosežen. Po tem sporazumu se bo osnovalo rusko-madžarsko trgovinsko društvo, čigar osnovno glavnico bosta dali na polovico Madžarska in na polovico Sovjetska Rusija.
PROMET.
X Brzojavile v Grčijo se smejo pošiljati samo v angleškem, francoskem, grškem in italijanskem jeziku.
X Povišanje poštnih pristojbin v Nemčiji za Inozemstvo. S 1. marcem se zopet povišajo poštne pristojbine v Nemčiji za okroglo 100%.
X Prometne omejitve v Nemčiji. Vsled pomanjkanja premoga raziskuje nemški prometni minister v zvezi z državnimi ravnateljstvi železnic vprašanje bistvene omejitve železniškega prometa na vseh železniških linijah Nemčije. Prve omejitve bodo baje nastopile že s 1. marcem.
X Zgraditev madžarskih državnih železnic. Madžarska vlada namerava zgraditi Po sredini države 8000 km železniške proge za gospodarske svrhe. Stroški so predvideni v žitni valuti, ker delavci nočejo sprejemati madžarske krone. Vsak kilometer bo stal 640 centov žita- Posestniki ob progi bodo dajali vsako leto po 8 kg žita iz vsakega jutra.
DENARSTVO.
X Iznos dinarjev v Inozemstvo. Potniki smejo iznositi seboj v Francijo 3000 frankov v države z zdravo valuto, W je nižja od francoske valute, 3000 edinic dotične valute. Za države s slabimi valutami se sme vzeti s seboj valute dotične države za 3000 Din.
X Povračilo čsl. vojnih dolgov Ameriki V kratkem pošlje Češkoslovaška v Seve-roameriške Združene države posebno Ito-misijo, ki sc bo pogajala o povračilu češkoslovaških dolgov Združenim državam.
X Zaključitev čsL-madžarsklh finančnih pogaja:;?. 19. februarja so bila končana pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko glede obojestranskih terjatev in dolgov v predvojnih kronah. Ta dogovor obsega tudi določbo o ukinitvi vseh iz takih ter-
Borzna porodila.
Zagreb, 26. febr. Devize: Dunaj 0.1465—0.1470, Berlin 0.46—0.475, Budimpešta 3.45—3.50, Bukarešta 50.—, Italija 498— 500, London 488-491, New York ček 103.» —104, Pariz 602—630. Praga 309—309A0, Švica 1915—1950, Varšava 0.225—0.235. — Valute: Dolarji 101.50—102.50, avstrijske krone 0.142—0.143, češkoslovaške krone 304—306, funti 480—0, francoski franki 0—620, madžarska krona 0330, italijanska Ura 490-492.50.
Zagreb, 26. febr. (Priv.) Devize; New York 103.50—0, Pariz 6.29—630, Švica 19.50—19.60, London 4.88—4.91, Dunaj 14.65—14.70, Praga 309.50—0, Budimpešta 3.40—3.50, Italija 4.985—5.—, Berlin 45—
47.50.	Valute: Dolarji 102—0, francoski franki 6.20—0.
Beograd, 26. febr. Devize: Bukarešta 51—52, Berita 0 44—0.45, Dunaj 0.146 —0,149, Budimpešta 350—360, Solun 113— 119, Sofija 60—65, Praga 307—310, Pari* 620—630, Ženeva 1950—1970, Milan 492— 497, New York 102—104, London 490—492, Praga za ultimo marec 305—305.50. Valute: Dolarji, ponudba 10230, leji 55, levi 55 —60*
Curi h, 26. febr. Otvoritev: Berlin 2.35, Holandija 210.90, New York 53230, London 25.05, Pariz 32.15, Milan 2535, Praga 15.75, Budimpešta 18, Zagreb 5.125, Bukarešta 2.60, Sofija 3.10, Varšava 1.05, Dunaj 74-25, avstr, krone 75.
Curih, 26. febr. Zaključek: Berlin 2.36, Holandija 210.90, New York 532.25, London 25.06, Pariz 32.50, Milan 25.62, Praga 15-772, Budimpešta 18, Zagreb 5.125, Bukarešta 2.60, Sofija 3.10, Varšava 1.05, Dunaj 74, avstrijske krone 75.
Praga, 26. febr. Dunaj 472.50, Berlin
1487.50,	Rim 164.75, avstr, krone 47230, italijanske lire 165.25, Budimpešta 113.75, Pariz 207.25, London 160.7/8, New York 3410, Curih 644.75, Beograd 338730.
Dunaj, 26. febr. Devize: Beograd 684—686, Berlin 315—325, Budimpešta 23.70 —23.80, London 334.500—335.000, Milan 3411—3419, New York 710.75—712.25, Pariz 4319—4331, Praga 2102—2108, Sofija 1417.50—1418.50, Curih 13.345—13375. Valute: Dolarji 71.000—71.300, levi 396—400, nemške marke 315—345, funti 332300— 333-800, francoski franki 4260—4290, italijanske lire 3377.50—3392.50, dinarji 679— 683, leji 344—346, švicarski franki 13350 —13.310, češkoslovaške krone 2085—2095, madžarske krone 1790—1810.
Berlin, 26. febr. Dunaj 32.11, Budimpešta 7.73, Milan 109224, Praga 66.932, Pariz 138.403, London 106 483.12, New York 22.693.12, Curih 425.932, Beograd 215.46.
Vse se tu obrobi, nič več nimam slave; ta Evropica je ne daje dovolj. Iti moram na Vzhod: odondot prihajajo vsi veliki možje.
Bonaparte (Pismo Bouriennu).
Sport in turistika.
— Športni klub Ilirija priredi 1. marca t. 1. v dvorani hotela Tivoli družabni večer z Izbranim sporedom: 1. komične točke; 2. prvovrsten čarovnik; 3 pevski zbori. Med točkami svira godba dravske divizije. Začetek ob 8. uri, konec ob 1. — Vabljeni so člani vseh športnih društev to prijatelji sporta.
iMo¥©sti iz Primorske.
— Umor slovenske žene v ŠL Petru. — Pred dvema letoma se je poročila Antonija Skušek iz Št. Petra na Krasu z nekhn že-leznčarjem Luko Priorem iz Pulja. Zakon ni' bil dolgo srečen, ker se ie Italijan kmalu naveličal slovenske žene. Začel je hoditi z drugimi, njo je pa venomer v;otepal. Končno sta se sporazumela k tr i iočtvi. žena je zapustila Trst, kjer je p	J nji čas sta-
novala in se peljala k svojim starišem na Kras Nekega dne pa sta io našla nekje na polju dva dečka — mrtvo. Vest o njeni smrt! je prišla tudi v Trst in je vse sosede, ki so revo poznali, zelo vznemirila. Nekega dne ste dve sosedi opazili njenega moža, Ico je šel mimo bivšega stanovanja. Ker ste bili prepričani, da je on morilec svoje žene, ste mu sledili do ljudskega vrta, kjer ste na njega opozorili dva stražnika, ki sta ga takoj aretirala Priore sveje dejanje trdovratno taji, vendar pa so okoliščine take, da se ne bo mogel dolgo ustavliatf. Primorske
m-un k
tnfJZEBmcmmn' I ul.i'.. l J,.... r-—r—r-n ■■t,-.i--'--,i|-y.r -
mlM,
Te dni se je «stavi! znanec pri meni, mlad fant iz »onstran sveta«, to se pravi: Korošec. Hodila sva po mestu in sva ogledovala to in ono. Pogovor se je pletel kakor je pač običajno.
»Kaj novega?«
Mesto odgovora je potegnil iz listnice kos barvanega papirja, malo večji od naših bankovcev za en dinar.
»To pomeni tisoč kron. Veš, kai se pravi to?«
Hm! Tisoč kron! Včasih sem s takim denarjem živel dve leti. Kot študent sem imel za tisoč kron dve dolgi leti hrano, stanovanje, knjige, obleko, perilo in vse, kar potrebuje skromen človek. To le bilo še pred manj nego dvajsetimi teti.
Pojasnil sem znancu to.
»Hoj, starček!« se mi je zasmejal, »kod pa hodiš? Danes dobiš onstran Karavank za tisoč kron natančno — vrček piva.«
Ta sveta mirnost me je skoro zru-SJa. Nisem vedel, kaj naj odvrnem,
»Veš, koliko stane zavojček tobaka?«
»No?«
»Dva tisoč petsto!«
Zasmejal se je in Je pravil dalje, vedno hujše, tako da so se ml že bledle številke, kakor grde pošasti.
Strle mol ji prodal par volov m pel !j milijonov! Zdaj kolne sn joka la škrip-!i lje z zobmi, ker je prodal tako pod co-) no. Vsa hiša nima miru pred njim,'
»Strašne so tvoje novice!*'
\ j Morda, morda tudi nek
Fant se je zasmejal.
»Milijonom gremo nasproti: to se |i pravi — rešitvi.«
»Misliš?«
»Gotovo! V tem morju papirnatih gospodarskih laži moramo utoniti. To J je jasno ko beli dan. AU pri vas ne mi-!i slite na to?«
»Mislimo, gotovo!«
»No, torej! Treba je ie še prav I kratkega časa. Vesoljni potop je za nas takorekoč pred vrati. In takrat plava vsakdo, kakor ve in zna in more. V sili si sam svoj gospodar.«
»Jasno!«
»In ko bomo enkrat tonili v najhujšem morju, bomo klicali ribiče, da nas potegnejo na suho in nas vzamejo pod streho.«
»Jih boste klicali?«
»Da! Vas bomo klicali!«
Za trenptek sva pomolčala. Nedav-I na minulost mi je lebdela pred očmi
»In če bo ribičev preveč?«
Fant se je zdrznil
»Mi bomo klicali vas, ravno vas, razumeš?! Saj nas menda vendar ne boste zatajili?«

To me te ffttćortlo.
«•Zatajili? Mi — vas?« Kaj se veš.; i kako smo navdušenj, kako smo ognje* ! viti pri vsak! priliki Ali ne veš, kako ! nas globoko v srce bole vse narodne nesreče? In to, kar praviš, da bi namreč vas zapustili, to bi bila po mojih mislih takorekoč gotovo narodna nesreča!«
Znanec se je smejal moji razburjenosti in moji navduševnosti.
»Potem je stvar v redu?«
»Popolnoma!« sera pritrdil svečano. »Samo nekaj je še vmes?«
»Kaj pa takega?«
»No, saj veš! Lahko s! misliš.«
Znanec je gubal čelo In mršil obrvi, vendar menda ni mogel stvari do dna.
»Kaj naj bi bilo?« me je vprašal in začudenje in strah sta zvenela iz besedi
»Zaspani smo mi, zaspani! Lahko se pripeti, da prespimo vso to reč!«
»Ta silni krik!«
»No, da! Saj ne rečem, da bomo, ampak mogoče je!«
Znanec se je silno razburil ob mojih zadnjih besedah. Segel ml je v roko in se je otožno poslovil.
»Na svidenje!«
Glas je bil žalosten, v očeh pa je mladeniču vendar gorela živa, živa vera.
Ko sem jo videl, sem obmolknil. Tolažba je svetila iž nje.
Zanimivosti.
KVAKAJOČA RIBA
N*c več ne bomo mogli rabit! prispodobe: nem kakor riba. Našli so namreč ribe, imenovane »surami«, ki kažejo to posebnost, da regljajo kakor žabe. Kateri ribič si bo upal povleči iz vode piavutarja, ki jadikuje? Na srečo gurami ne žlvč v naših rekah. Dobili so Jih ob otočju Maskarenjib v Indskero oceanu,
PONAREJENI ZLATNIKI.
7. februarja 1.1. so v Londonu prijeli dva ponarejevalca denarja, ki sta kovala lepe cekine. Lopova sta imela to smolo, da je bila na novcu podoba Edvarda Vil (1814— 1910), toda z letnico 1916. O Francozih gre glas, da ae poznajo zemijepisja, Britanci pa menda zgodovine ne,
DVA STOIKA
V starih zgodbah so močno poveličevali I junaštvo mladega Spartanca, nepridiprava, ki je bil ukral lisjaka in ga skril pod haljo; pred carinarjem pa je rajši pustil, da mu je žival prežrla trebuh, nego da bi Jo bil napovedal uradniku.
Lisica pa se ni dala posekati v stoiciz-mu in je tekmovala s tem klasičnim Lake-demoncem. Toda napnite ušesa; Čuval Viktor Devillers iz Blosseville-Bonsecours (blizu Rouena) je ujel lisico v past, ki je pog-! rabila nesrečno tatico za obe levi nogi. — letnica si hrabro odgrizne obe šapi in hajdl naprel! Posestnik Fromain na trgu Sain-Paul v Rouenu je našel blizu mesta lisico še živo. Predlriala je z okrnjenima šapama I še celih pet kilometrov! In stoik je padel
DRAOA BIBLIOTEKA
Pariški listi obžalujejo, da poide čez ve-" liko lužo knjižnica Olry Roederer, ki 5o ie
Sfifr.&r
ktmü Hhifaršk! knligaraar Resetsbaca
1300.000 dolarjev, L L 22 milijonov frankov. Knjigoljube* bo zanimalo, da vsebuje te zbirka 6.000 zvezkov !n 8.000 Ilustracij hs 17. in 18. veka, tako, da v tem oziru poseka Narodno biblioteko v Parizu. Razen tega poseduje 2.000 izvirnih slik iz 38. stoletja I kot ilustracijo mojstrovin te dobe... Ve» j zave so krasne. Za eden izvod Lafontaine^ ! v ih povesti so že pred 10 leti ponujali biS» j iiofili 40.000 dolarjev! Risbe in bakrorezi se cenijo na 500.000 dolarjev, zatrjuje ;! »Gazette de 1’Hotel Drouot«, in sicer ppL drugi milijon frankov samo za Fragonar-dove slike... Biblioteka le bila sto let na gradu družine Roederer v Reimsu. Pred obstreljevanjem 1. 1914 so jo prenesli v lastnikov hotel v Parizu. Zdaj pojde pa v Arne-riko.	nk.
Glavni urednik: Ivan Podržaj, Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Kvaliteta
češkega blaga
konkurira s celim svetom. Nakup istega j« kljub valutni razliki še vedno cenejši kot iz drugih držav.
Obiščite vsled tega VI Mednarodni vzorčni veiesejn» v Pragi od 11. do 18. marca t. L ter se poslužite ugodnosti, katere se Ven» nudijo, t. j 30 9/0ni popust na železnicah, 73 ^“ni pri vizumih, preskrba stanovanja Itd. informacije in legitimacije sa posel daj* Češkoslovaški konzulat in velesjski zastopnik ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. .*, Ljubljana, Kongresni trg ŠL J,
.Smij, Gaboriau;
Akt itev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
«Prepozno prihaja vaše sočustvovanje,* je odgovoril udan z vso trpkostjo. »Za onega, ki je znal slutiti nebeško veselje, ni mogoča nobena sreča več. Nič me ne more več prikleniti na življenje. Umorili ste v meni najsvetejšo vero; iz ječe prihajam, ob čast sem, vzeli so mi jo moji sovražniki; kaj naj počnem? Kaj bo z menoj? Zaman izprašujem bodočnost; za mene ni ne upanja ne izgledov, ne veselja. Ce se ozrem okrog sebe, vidim le zapuščenost, sramoto in obup!'-
»Prosper, prijatelj, brat, ko bi vedeli...«
»Samo eno vem, Madelajna: Vi ste me ljubili tal me ne ljubite več; jaz pa vas ljubim neomajno!«
Molčal je in upal na odgovor. Ona je molčala.
Naenkrat pa je pritajeno ihtenje prekinilo molk.
Bila je to Madelajnina služabnica, ki je sedela pred kaminom malega salona in jokala.
Madelajna je bila pozabila na njo; Prosper, ki td videl ničesar in ničesar slišal, ko je vstopil, ie td opazil. Sedaj se je ozrl na njo.
Mlada deklica, opravljena kakor sobarica iz dobre, premožne hiše, je bila, o tem ni bilo dvoma, Nina Gipsy.
Tako silno je bilo razburjenje, katero se je polastilo Prosperja, da ni mogel spraviti iz sebe nobenega glasu več.
" Popolnoma brezumen ie bil vsled strašnega položaja, v katerem se je nahajal Tu je stal med obema ženama, ki sta bili posegli tako globoko v njegovo življenje, med Madelajno, ponosno in bogato deklico, ki ga je zavračala, in med Nino Gipsy, ubogo deklico, ki ga je ljubila in katero je on odganjal.
In uboga Gipsy, ona je slišala, ona je videla, kako je izbruhnila strast onega, katerega je ljubila, za drugo v strašnem očitanju in brezmiselnih grožnjah.
Iz tega, kar je on sam trpel, je mogel Prosper spoznati kaj je morala Nina trpeti. Kako silna je morala biti njena jeza, kako globoko njeno ponižanje, ko je spoznala, kako nizko vlogo je bila prevzela iz ljubezni do Prosperja. In čudil se je, da je sicer strastna Gipsy sedela in se jokala namesto da je jezna poskočila s svojega sedeža, da se brani in da ga prekolne.
Madelajni pa se je bilp posrečilo, ko je Prosper molčal, se zopet vsaj na videz umiriti
Počasi komaj je vedela kaj je storila, ie vzela svoj plašč, ki je ležal na blazinah otomane.
Sedaj je stopila tik pred Prosperja.
»Zakaj ste prišli sem?« je vprašala. »Oba potrebujeva svoj pogum. Vi ste nesrečni, Prosper, jaz sem še mnogo bolj nesrečna. Vi imate pravico, da se pritožujete; jaz nimam pravice niti do ene solze, in če mi poči srce, se moram smehljati. Vi sl lahko poiščete tolažbe pri prijatelju, jaz se morem zaupati le bogu.«
Prosper je poskusil spregovoriti; besede so mu zamrle na ustnih, zdelo se mu je, da se mora udu-šitl
»Lahko vam rečem,« je nadaljevala Madelajna, ničesar nisem pozabila. Ne! Ta gotovost vam ne sme dati upanja; za naju oba ni nobene prihodnosti. Ce me ljubite, živite! Ne smete biti tako kruti, da bi mi vrh mojim mukam še naložili bolest nad vašo smrtjo. Morda bo prišel dan, ko se bom smela upravičiti. In sedaj, moj brat, moj edini prijatelj, z bogom!
Sklonila se je k Prosperja ter se s svojimi ustni dotaknila čela nesrečnega moža, nato Je hitro odšla; Nina Gypsy ji ie sledila.
Prosper je bil sam. šele sedaj je poskusil premisliti in si razjasniti, kar se je bilo ravnokar zgodilo ter se vprašal ali ni sanjal ali pa izgubil pamet Nikakor ni mogel utajiti velikanskega vpliva moža, ki ga je bil danes zjutruaj prvič zagledal. Ka’ šno tajinstveno moč je imel ta neznanec, ki je ve:’cl obračati dogodke po svoji volji? Zdelo se mu je, da ve vse že v naprej: Poznal je Cavaillona, vedel je za Madelajnine korake in je ukrotil neukrotljivo Gypsy. Te misli so Prosperja brezmejno razburile. In ko je stopil Verduret v sobo, je stopil besen pred njega.
»Kdo ste vi?« je vprašal s trdim, grozečim glasom ves bled.
Tolsti gospod je bil videti le malo začuden i nad tem izbruhom jeze.
»Prijatelj vašega očeta; ali tega ne veste?«
»To ni nikakršen odgovor. V trenutku prese-netenja sem se uklonil vaši volil sem se zaupal rokam neznanca; toda v tej uri...«
»Kaj? ASI zahtevate opis mojega življenja? Ali hočete vedeti, kaj sem, kaj sem bil prej in kaj bi mogel še doseči? Kaj vas to briga? Obljubil sem vam, da vas bora rešil; glavna stvar je, da to storim.«
»To pravico pa bom vendar Še Imel, da smem vprašati, katerih stredstev se pri tem poslužujete?«
»Zakaj to?«
»Da vem, ali hočem vaša sredstva sprejeti ali jih odkloniti.*
»In če vam jamčim za uspeh?«
»To mi ne zadostuje in nič več se nočem odpovedati svoji prosti volfi in se izpostaviti podobnim prizorom, kakor danes. Mož v mojih letih mora vedeti kaj dela. «
»Mož v vaših letih, gospod Bertony, si vzame, če Je slep, vodnika in mu ne predpisuje poti, če ga ta vodi.«
»Verduretov napol ironični napol pomilovalni glas ni mogel ukrotiti Prosperjeve naraščajoče zlovoljnosti.
»Če je tako,« je vzkliknil, »potem se zahvaljujem za vašo pomoč, gospod, jaz vas ne rabim. Ce sem skušal braniti svojo čast in svoje življenje, se je to zgodilo, ker sem še vedno upal, da si zopet pridobim Madelajno, Sedaj vem, da je vse končano med njo in med menoj, umakniti se hočem iz boja.«
Videlo se je, da je Prosperjev sklep tako trden, da je bil Venduret za trenutek preseneten.
»Vi boste znoreli,« je rekel
»Žal da ne. Madelajna me ne ljubi več, vse drugo mi ni nič vredno.«
Tak obup je govoril iz njegovih besed, da ie bil celo Verduret ginjen.
»Ali ničesar ne slutite? Ali niste mogli spoznati skrite misli njenih besed?«
»Vi ste prishižkovali...« je vzkliknil Prosper z grozečo kretnjo.
»Priznavam.«
»Moj gospod!«
»Morda ni bilo zelo rahločutno; namen pa posvečuje sredstva. Prisluškoval sem in sem vesel, da sem to storil; sedaj vam lahko rečem: Bodite pogumni, Prosper, gospodična Madelajna vas ljubi ona vas je ljubila vedno.«
Tudi Če ve bolnik, da so vsi obupali nad njim in da že umira, prav rad posluša zdravnikove obljube. Gotova Verduretova trditev Te razsvetljila Prosperjevo bol s svitom upanja.
»Če bi mogel to verjeti!« je mrmral naenkrat pomirjen.
»Verjemite mi, v tem se ne morem motiti. Vi niste uganili, kakor jaz, muk plemenite mlade deklice v boju med njeno ljubeznijo in onim, kar smatra za svojo dolžnost. Ali vam pri njenih besedah za slovo ni bilo srce?«
»Ona me ljubi ona je prosta. In vendar beži pred menoj,. .?*
»Prosta? Ne, prosta ni. Ko vam je dala nazaj vašo besedo, se je pokorila višji in neizprosni volji Žrtvovala se je,.. Za koga? To bomo kmalu izvedeli, in tajnost njene žrtve nam bo odprla tajnost spletk, katerih žrtev ste vi.«
»Cim delj je Verduret govoril, tem bolj se je poleglo Prosperjevo ogorčenje; upanje ki zaupanje sta se mu vrnila.
»Ko bi govorili resnico,« je rekel tiho.
»Nesrečni mladi človek! Zakaj hočete z vso silo zapreti oči pred resnico! Ali ne razumete, da pozna Madelajna ime tatu?«
»To je nemogoče!«
»Ne, to je dejstvo. Toda verjemite mi, ni je človeške sile, ki bi ji mogla Iztrgati to ime. Da, ona žrtvuje vas in vendar ji tega ne moremo očitati, ker se je najprej žrtvovala sama.*
Prosper je bil premagan; toda srce mu je skoraj počilo, ko je zapustil malo sobo, kjer je bil videl Madelajno.
»Kako neumen in smešen se vam moram zdeti,* je vzkliknil ter stisnil Verduretu roko. »Vi ne veste, ne morete vedeti koliko trpim.«
Mož z rdečkasto brado je zmajal žalostno z glavo; naenkrat se je izpremenil njegov izraz, živahne njegove oči so bile motne in glas se mu je tresel
»Kar trpite vi,« je odgovoril, »sem trpel tudi jaz. Ljubil sem deklico, če tudi ne kakor vi, čiste, plemenite gospodične. Tri leta sem bil v njenih okovih. Naenkrat me je zapustila, mene. ki sem jo obožaval, ter se vrgla v naročje možu, ki jo ie zaničeval Takrnt sem hotel umreti, kakor vi. Nesrečnica! Niri s solzami, mti s prošnjami je nisem mogel prepicsiti, da bi se vrnila. Strast ne pozna pameti, ljubila je onega.«
»In vi ste ga poznali?«
»Poznal sem ga.«
»in se niste maščevali?«
»Nisem se,« je odgovoril Verduret. In s čudnim glasom je pristavil: »Slučaj mi ie prevzel maščevanje.«
Deli kakor eno minuto ni Prosper izprego*
voril
»Odločen sem,« je rekel končno; »moja čast je svet zaklad, za kateri sem dolžan obračun svofi rodbini; pripravljen sem slediti vam do konca; razpolagajte z menoj.«
Oni dan je prodal Prosper, kakor je bil obljuba, svojo opravo ter pisal svojim prijateljem, da se od*
I pelje v najkrajšem času v San Francisco.
In zvečer se je preselil, kakor Verduret, v hotel k Arhanglu.	T?
Gospa Aleksandreta mu je dala najlepšo svojo sobo, ki pa je bila še vedno grda v primeri z nje» govim krasnim salonom v ulici Chaptal. Prosperja pa se ni ljubilo primerjati. Zleknjen na slab divan I! je še enkrat premislil dogodke dneva ter se je trpko naslajal ob svoji samotnosti
Proti enajst! je hotel odpreti okno, glava nm je bila težka; veter pa ga je prisilil, da je okno takoj zopet zaprl; vendar je veter potegnil tako močno, da so zaplahutali zastori in da je sredi soba zaplesal košček papirja.. Mehanično Je dvignil Prosper papir in ga ogledoval.
Popisan Je bil z drobno pisavo; brez dvoma je to pisala Nina Gypsy. Bil je kos pisma. Sicer stavki brez zveze niso imeli pametnega smisla, vendar se odpirali za domišljijo široko polje možnosti.
; Odlomek se je glasil doslovno:
»... gospoda Raoula, bila sem zelo ne... ...skovano proti njemu, česar nikdar.., ...Prosperja sporočiti, in potem...
,., najboljši priiatelj, on...
...roko gospodične Madelajne...«
Prosper ono noč ni spal
Deveto poglavje.
Nedaleč od palače Royal, na cesti č>t. Honort; je majhna prodajalna z napisom: »Pri dobri veri« napol vinotoč, napol prodajalna sadja, kamor so močno zahajali mali uradniki te mestne četrti.
V sobi tega skromnega vinotoča je čakal Prosper v četrtek, drugi dan potem, ko je bil izpuščen. na Verdureta, ki ga je bil za četrto uro pova-
M hotelo ob štirih je Prišel Verduret, ki je bil ftad vse točen. V obraz je b;l še bolj rdeč kakor prejšnji dan, sicer pa te odesvai zgol zadovoljnosti.
(Dalje prhLJ
S
B
B
&
■
9
B
B
B
Izšli so sledeči zvezki:
Stev.l. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles,
„ 6. Prodana neveste.
„ 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra „ 9* Carostrelec.
izdala in založila
Mm im ii Wmf
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
Vsak zvezek stane 3 Din.
V
•	VV'v

Jadranska banka-Beograd
Delniška glavnica; Din 60,000.000. nassss Rezerva; Din 30,000.000.
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Podružnice;
«Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metković
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
AMER1KANSKI ODDELEK. Naslov za bržola ve: 3ADBAN5KA.
Afffiranl zavodi:
JADHANSKA BANKA: Trst. OpstUa. Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82, New-Tork City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso^ Antofogasta. Punta Arenas. Puerto Natales, Porvenir.
Izdaja la tiska »Zvazaa tiskarna ta kaiisan»* v UutaiaaL