dPrimi -i 0 Št. 124 (15.851) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do L"" 10/M se ie tiskal v tiskarni "Dober- 7<>96 J004030* 1 kopbv cosmetics italy I AR( O srl, I rsl - I vi. 04(1 - 2324.01 l av 040 - 232300 i NEDEUA, 25. MAJA 1997 Bm UL. tri pammm Sergd Premru Danes bo poleg Bossije-vega referenduma za odcepitev Padanije Se manj poznan in oCitho ironičen referendum: sklicali so ga domiselni mladinci v Parmi, ki predlagajo, naj se kneževina Parme, Piacenze in Guastalle odcepi od Padanije. »Bogu Pa-, du« Bossijeve mitologije zoperstavljajo »bogova Taro in Ceno ter polboga Baganzo«, »trdosti Pa-dancev« zoperstavljajo »trdost parmezana v primerjavi s padanskim sirom«... »Krst ob Padu« smo lanskega septembra pričakali ob izredni medijski pozornosti, napovedovali so milijonske množice od izvira Pada v Alpah do Benetk ob Jadranu, izcimil pa se je v izreden fiasko, vsaj z vidika udeležbe. Bo današnji referendum drugi spektakularni poraz za Bossijev separatizem? Zelo verjetno, Čeprav mehanizem glasovanja brez vsakršne nepristranske kontrole nudi ligasem možnost, da proglasijo kakršenkoli izid za velik uspeh. Referendum ne bo torej pomemben z vidika statističnih rezultatov, verjetno pa bo Vsaj približno izmeril dimenzije gibanja, ki zvesto sledi Bossiju, in ga celo prehiteva, kot se je izkazalo v primeru secesioni-stov Serenissime iz Veneta. Referendum je za Bos-sija nujen v trenutku, ko $e v rimskih političnih Palačah s težavami, a zares rojeva načrt za federalizacijo Italije, kar bi »m spodneslo tla pod nogami: nezadovoljstvo Vedno Širših slojev zaradi eentralistiCne in zbirokratizirane države, na katerem je doslej gradil Uspeh svoje politike. Pri nas ne naseda na referendum niti večina li-gašev, kot dokazuje tržaški primer, kjer se sanjarjenju o Trstu kot »jadranskem Hong Kongu« posmehuje celo dosedanji tajnik Severne lige, da ne omenjamo poraznih rezultatov na zadnjih Volitvah. Kakršenkoli bo izid današnjega referenduma, je jasno vsaj dvoje: da je treba nujno pristopiti k Prenovitvi državnega Ustroja, sicer bo negodo-vanje prekipelo v resne, Uinožicne in nevarne ublike protesta, obenem Pa da secesionizem odpira vrata lokalizmu, sebic-Uosti in nenazdanje rasiz-Um, negativnim vrednotam, ki lahko samo škodujejo naši skupnosti. IRAN / ZMAGA ZMERNEGA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA Notami porazil skrajne ajatolah© Navdušenje žensk in mladih po teheranskih ulicah TEHERAN - Na predsedniških volitvah je zmagal Mohamad Hatami, zmernejši kandidat, ki je imel podporo naprednejšega dela islamskega klera, žensk, mladih in intelektualcev. Konservativni ajatulah Ali Akbar Nategh-Nur je prejel samo 7 milijonov od skupnih 29 milijonov glasov. Izvolitev Hatamija, ki je svojcas sodeloval z zmernim in nato odstavljenim predsednikom Rajsanžanijem, so praznovali po vsem Teheranu z množičnimi manifestacijami, ki se jih je udeležilo izredno število žensk. Pričakujejo, da bo Hatami odpravil zakon, po katerem morajo ženske nositi čador in morda vključil v vlado prvo žensko predstavnico. Dvodomni komisiji se postopoma izteka čas RIM - Dvodomni parlamentarni vplivnejše elane vladne večine, st pa je včeraj poskrbel finančni komisiji za ustavne reforme se po- dejal, da je osebno zelo skeptičen, minister Vincenzo Visco. Na vse-stopoma izteka Cas, v katerem bi Iz opozicijskih vrst pa se je oglasil državnem kongresu sindikata CI-morala izdelati predloge za tako voditelj CCD Pierferdinando Časi- SL v Rimu je napovedal, da bo imenovno drugo italijansko, repu- ni, ki je v nasprotju z Manconijem davčni vijak v prihodnjem letu bliko. Ali bo v tem uspela, so v ita- izrazil prepričanje, da komisija nekoliko popustil. Zal pa je tudi lijanskih političnih krogih mnenja mora uspeti, saj bi sicer italijanska potrdil zvišanje nekaterih kolie-deljena. Tako je včeraj voditelj Ze- demokracija tvegala katastrofo. nikov davka IVA. lenih Luigi Manconi, ki sodi med Za nekoliko bolj spodbudno ve- Na 2. strani Referendum za Padanije MILAN - Danes bo po severni in delu srednje Italije referendum Severne lige. Pripravili so veC kot 19 tisoC sedežev, kjer bodo lahko vsi državljani glasovali za odcepitev Padanije. Mimo dejstva, da ne bo nobenega nepristranskega nadzora nad potekom volitev in preštevanjem glasov, vlada veliko pričakovanje za udeležbo na tem neobičajnem glasovanju. Na 2. strani nova gilera , 4.500.000 lir - tudi v 18 mesecih brez obresti. Informiraj se pri RADOVAN hx DE ČARU 00 PIAGGIO vrUl • s CENTER TRST - Ul. Flavia 47 - tel. 827782 Filiala: ; A /7 motocido Jj|0Ba!bariga 12 - tel. 412525 VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V NEDELJO, 25. maja od 16. ure dalje V MACKOLJAH bo ob Prazniku češenj včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V SREDO, 28. maja ob 20.30 PRI SV. IVANU na Stadionu 1. maj prirejajo SZ Bor, KD Slavko Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj informativno srečabje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. 50 let delovanja Radijskega odra TRST - V Kulturnem domu je bila sinoči slavnostna proslava, s katero je Radijski oder pri deželnem sedežu RAI počastil 50. leto neprekinjenega delovanja, s katerim je vzgajal in krepil ljubezen do našega človeka in slovenske besede. S pobudami je začel že lani, ko je razpisal natečaj za izvirno radijsko igro, nakar je izdal zbornik »Naš glas pri vas doma«, ki ga je uredila Matejka Peterlin Maver, ter cd-plošCo, na kateri je predstavljena petdesetletna zgodovina te igralske skupine. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Predstavili Mittelfest ’97 Na festivalu, ki bo v Čedadu in okolici od 19. do 27. julija, bodo tudi letos z vrsto zanimivih predstav razvijali tematiko identitete. Maturitetne komisije Tržaško šolsko skrbništvo je sporočilo imena predsednikov in elanov maturitetnih komisij na slovenskih višjih srednjih šolah. Stran 3 Obsodili Sama Pahorja Tržaško sodišče je včeraj pogojno obsodilo Sama Pahorja na osem mesecev zapora v zvezi z dogodki, ki so se leta 1991 pripetili na svetoivanskem volišču. Stran 3 Štirje ranjeni med požarom Silovit požar je včeraj izbruhnil v pritlični stanovanjski hiši v Ul. Cipriani v Gorici. Pri tem so bile štiri osebe ranjene. Stran 7 Vanja in Katja Milič prvi na DP Igralki zgoniškega Krasa Vanja in Katja Milič sta na državnem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu v Temiju osvojili naslov državnih prvakinj med dvo|icaIni Stran 19 ftfllA zrl di FURLZ04 FURLANI nahrbtna kosilnica varna, tiha, povsod uporabna liSšinsm . I'' - - Stil UL. VALDIRIVO 30 - TRST TEL. 639244/632200 Trgovina pohištva [Vtnl NUDIMO REALNE POPUSTE od 25 do 30% Domjo 137 - 34018 Dolina (TS) telefon (040) 281381 CODROIPO tet 0432/900223 ■ ■■ vie fax 0432/906572 klimatizerji za avtomobile llicavica posebna ponudba Lir 1.990.000+iv. montaža vključena Velja za avtomobile ALFA 145-146 d. 1300-1600-1700 FIAT ERO - TEMPRA cs. i-tco-itoo-o-TD ALFA 155 d iToo-leoo LANCIA Ven. im-isoo FIAT PUNTO 55-60-75-90-d-id LANCIA DELTA d. itai-isoo FIATBRAVO/BRAVAdi.i«o-i6a)-im-2ooo-D LANCIA DEDRA d. 1600- 1800-2000-iD Zanimive ponudbe tudi za vse ostale znamke avtomobilov. SEVERNA LIGA / OD 9. DO 21. URE V 19 TISOČ VOLILNIH SEDEŽIH Danes Bossijev referendum za odcepitev Padanije Izide glasovanja bodo sporočili že jutri popoldne ob 16. uri MILAN - Danes bodo po vsej severni Italiji, pa tudi v Toskani, Umbriji in Markah izvedli referendum za neodvisnost Padanije, ki ga je razpisala Severna liga. Prebivalci z več kot 16 leti bodo lahko glasovali od 9. do 21. ure v nekaj več kot 19 tisoč sedežih, ki jih bodo uredili v glavnem na trgih in ulicah. Formalnosti za glasovanje ne bo skoraj nobenih, zadostovalo bo predstaviti veljavni osebni dokument. Organizatorji zagotavljajo, da bodo naknadno preverili, da ne bi kdo glasoval večkrat. Vsekakor bodo izide sporočih že v ponedeljek popoldne ob 16. uri. V Turinu je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante glede referenduma za odcepitev Padanije izjavil, da je treba demokratično dialogirati tudi s tistimi, ki imajo zgrešene ideje, vendar mora obenem biti jasno, da secesionisti predstavljajo skoraj nepomembno manjšino med prebivalstvom severne Italije. Pravi problem je po Violantejevem mnenju, da bo treba zagotoviti Severu take storitve, ki bodo vredne razvite sodobne družbe in bodo odtehtale močan davčni pritisk. Skupina 18 poslancev Severne lige z Mariom Borgheziom na čelu je zaprosilo za sprejem pri papežu kot zagovorniku pravic ljudstev: iz Vatikana ni bilo doslej nobenega odgovora, Osservatore romano pa je ostro ožigosal secesionizem. V Gorici bodo danes namestili volilne sedeže na Korzu, v Podturnu in na Placuti. Stalni volilni sedeži bodo tudi po večjih občinah goriške pokrajine, po manjših pa »leteče«. Na Tržaškem bo šest volilnih sedežev in sicer na Borznem, Oberdankovem in Šentjakobskem trgu, pri Obelisku na Opčinah, v Barkovljah in na Trgu Marconi v Miljah. Medtem ko deželno vodstvo Lige in nekateri tržaški predstavniki, kot kandidatka za župana Federica Seganti, podčrtujejo pomen današnjega referenduma kot »uresničevanja načela samoodločbe ljudstev«, za Trst pa še posebej kot »uresničevanja mirovne pogodbe iz leta 1947, ki daje Trstu mednarodni pravni status«, se pomemben del tržaške Severne lige ogradil od takega tolmačenja: v prvi vrsti tajnik »na opdstrelu« Massimiliano Coos, ki je že napovedal, da se ne bo udeležil današnjega referenduma: »Raje se bom lepo sprostil...« Bo dvodomna komisija uspela? RIM - Dvodomna komisija za ustavne reforme ima še mesec časa, da izdela predloge o tem, kako naj bi izglodala druga italijanska republika. Ali bo v tem resnično uspela, so ta čas mnenja zelo deljena. Tako je včeraj voditelj Zelenih Luigi Manconi, ki je med drugim pomemben član sedanje vladne večine, brez dlak na jeziku povedal, da je osebno zelo skeptičen. Povsem drugačno stališče pa je izrazil voditelj opozicijskega Kr-ščansko-demokratskega centra CCD Pierferdi- MEDNARODNA POLITIKA / NA POBUDO ZUNANJEGA MINISTRA PINIJA Jutri v Rimu vrh o Albaniji RIM - Jutri bo na zunanjem ministrstvu v Rimu vrh o Albaniji. Vodil ga bo italijanski zunanji minister Lanfranco Dini, udeležili pa se ga bodo albanski premier Bashkim Fino in drugi predstavniki albanske vlade, posebni odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za Albanijo Franz Vranitzky, predstavniki držav članic mirovne odprave v Albaniji, predstavniki evropske petnajsterice, ZDA, Japosnke, Rusije, OZN in drugih mednarodnih organizacij, kakor tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Na srečanju bodo pre-učili politični in gospodarski položaj Albanije mesec dni pred splošnimi volitvami, ki so razpisane za 29. junij. S srečanja naj bi izšla nova spodbuda albanskim političnim strankam, da bi dosegle medsebojno spravo, govor pa bo tudi o potrebnih ukrepih za zagotovitev rednega poteka volitev in sploh za utrditev javne varnosti v državi. Na srečanju bo tekla beseda tudi o strategiji za gospodarski dvig Albanije, brez katerega bi bili jalovi vsi napori za stabilizacijo države. Davčni vijak bo 1.1998 popustil RIM - Davčni vijak bo v prihodnjem letu nekoliko popustil. Tako je povedal finančni minister Vincezo Viso, ko je včeraj spregovoril na vsedržavnem kongresu sindikata CISL v Rimu. Visco je pojasnil, da prihodnje leto italijanskim davkoplačevalcem ne bo treba plačali tako imenovanega davka za Evropo, napovedal pa je tudi odpravo ali znižanje nekaterih davščin. Po drugi strani pa je Visco v svojem govoru na kongresu CISL potrdil, da se bodo zvišali nekateri količniki davka na dodano vrednost (IVA), in sicer zato, da bi se Italija uskladila z direktivami EU. Zvišali se bodo predvsem najnižji količniki, ki zadevajo nekatere dobrine široke potrošnje. nando Casini. »Ge bi dvodomna komisija propadla, bi tvegali, da bi ladjo italijanske demokracije vrglo na čeri,« je dejal, govoreč na prvem deželnem kongresu svoje stranke na Sardiniji. »Zdaj gre za to, da uredimo skupno barko, šele v drugi fazi bomo razmišljali o tem, kdo naj prevzame krmilo,« je še pristavil in se kritično obregnil ob tiste, kot je vodja NZ Fini, ki si na tihem želijo, da bi komisija ne uspela. V središču komentarjev mnogih italijanskih politikov je tudi včeraj bilo poročilo o federalistični ureditvi Italije, ki ga je minuli četrtek v komisiji podal poslanec CCD Francesco D’Onofrio. Podpredsednik vlade VValter Veltro-ni je dejal, da predlog bo prav gotovo potrebno še popravljati. Medtem pa vlada veliko pričakovanje za poročilo o novi obliki vlade, ki ga bo v sredo v komisiji podal senator DSL Cesare Salvi. Se vedno je odprta dilema, ali naj bi se odločili za premiersko vlado ali za polpredsed-niški sitem po francoskem vzoru. Leva sredina se bolj nagiba k prvi varianti, desna sredina pa bolj k drugi. Zlasti skrajna desnica je na stališču, da je treba vztrajati pri predsedniškem sistemu, ki naj bo nekakšna protiutež za federalno ureditev države. NOVICE H VIDEMSKA UNIVERZA / OBISK KONZULA PAVŠIČA n Prva stavka prefektov RIM - Prefekti in prefekturni funkcionarji so včeraj prvič stavkali v zgodovini povojne Italije. Kakih 700 (vseh je približno 1.800) se jih je zbralo v gledališču Teatro nazionale, ki stoji nasproti Ministrstva za notranje zadeve v Rimu, da bi izrazili svojo zaskrbljenost in protest. Kot je na zborovanju povedal predsednik sindikata SINPREF Paolo Guglielmon, bi prefekti in prefekturni funkcionarji želeli vedeti, kakšna usoda bo doletela njihovo kategorijo v federalistično urejeni Italiji. Prefekti in prefekturni funkcionarji zahtevajo, da bi tudi v bodoče obstajala tesna povezava med državo in krajevnimi upravami, kakor tudi, da bi za javno varnost skrbela osrednja državna uprava. To bo njihova delegacija tudi povedala predstavnikom dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme. Da bi njihov glas prišel jasneje do izraza, bodo prefekti in prefekturni funkcionarji ponovno stavkali 5. in 6. junija. Zaključek kongresa CISL RIM - Z izvolitvijo generalnega sveta se je včeraj zaključil 13. kongres sindikata CISL, na katerem se je še dodatno utrdil položaj sedanjega vodstva. Zelo malo verjetno je - tudi na število glasov, ki jih je prejel včeraj -, da ne bodo potrdili dosedanjega tajnika D’Antonija. Med temami, ki so bile v ospredju, je seveda izstopala pokojninska reforma oz. skrbstvo v splošnem. Kot je podčrtal D’Antoni, pa je glavni problem zaposlovanje oz. učinkovita politika o delu, ne pa polemika o upravičenosti pokojnin, ki so dozorele na osnovi delovne dobe. Za sodelovanje med univeizami Povabilo Oddelka za jezike in kulture srednje in vzhodne Evrope VIDEM - Na povabilo Oddelka za jezike in kulture srednje in vzhodne Evrope se je mudil v sredo, 21. maja, na uradnem obisku na videmski univerzi konzul Republike Slovenije v Trstu prof. Tomaž Pavšič. Najprej je konzula, ki ga je spremljala podprestojnica Oddelka za jezike in kulture srednje in vzhodne Evrope prof. Fedora Ferluga-Petronio, sprejel dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti prof. Guido Barbina. Kot geograf je poudaril, da so bili že pred petindvajsetimi leti, od same ustanovitve videmske univerze dalje, stiki med oddelkoma za zemljepis videmske in ljubljanske univerze zelo živahni. Videmska univerza je ena med prvimi povabila ljubljansko univerzo v vključevanje evropskih projektov, kot npr. Tempus in Erasmus. Izrazil je željo, da bi obe univerzi posvetili en dan v letu skupnim srečanjem, na katerih bi programirali različne oblike sodelovanja, ki bi morala postati že nekako rutinska. Sledilo je srečanje na rektoratu, kjer je slovenskega konzula prisrčno sprejel rektor videmske univerze prof. Marzio Stras-soldo skupno s prorektorjem za mednarodne odnose prof. Marnom Bertagni-nom. Rektor je prav tako podčrtal pomembnost rednih letnih srečanj med obema univerzama, saj že sama zemljepisna lega vabi k sodelovanju obe visokošolski ustanovi. S slovenskim konzulom sta nato spregovorila o nadaljnjih skupnih načrtih za akademsko leto 1998, posebno glede nove študijske smeri za izobraževalne vede, ko bodo univerzitetne moči iz Slovenije še zlasti potrebne pri usposabljanju bodočih osnovnošolskih učiteljev. Na koncu srečanja je videmski rektor podaril slovenskemu konzulu tudi pečatni žig videmske univerze. Prof. Pavšič je nato nadaljeval svoj obisk na uradu za mednarodne odnose, kjer je zvedel, da je med približno dvajsetimi konvencijami med videmsko univerzo in tujimi sorodnimi ustanovami konvencija z ljubljansko univerzo ena izmed najbolj aktivnih. Pred kratkim je bil podpisan tudi sporazum za šestmesečno sodelovanje z mariborsko univerzo. Slovenski konzul se je nato zaustavil v Centru za mednarodni plurilingvizem, kjer si je še s posebnim zadovoljstvom ogledal jezikoslovne knjižne zbirke, ki jih je osrednja videmska univerzitetna knjižnica odkupila od raznih univerz. Svoj obisk je slovenski konzul zaključil na Oddelku za jezike in kulture srednje in vzhodne Evrope, kjer ga je sprejel predstojnik oddelka prof. Remo Faccani, ki mu je razkazal bogato knjižnico in ga seznanil z raznimi možnimi oblikami študija na svojem oddelku. Na koncu se je konzul Pavšič sestal še s kolegi na slovenističnem odseku, kjer je izrazil željo za čim živahnejšim sodelovanjem z matičnimi ustanovami. H ČEDAD / MITTELFEST '97 Nadaljuje se popotovanje po identitetah Od 19. do 27. julija ČEDAD - Vprašanje identitete osvetljene z različnih vidikov: to je rdeča nit letošnje, šeste izvebe Mittelfesta, ki bo v Čedadu in okoliških krajih od 19. do 27. julija. Kot so podčrtali na včerajšnji predstavitveni konferenci, so se odločili, da po lanskem festivalu še letos razpredajo misli in poglede na identiteto, ker je in še bo izredno aktualno vprašanje. Program festivala, ki bo obsegal pretežno gledališke in glasbene predstave (plesu so se iz finančnih razlogov morali skorajda odpovedati), pa so želeli predstaviti toliko pred začetkom, da bi sredstva javnega obveščanja v času uspela informirati čim širšo javnost. Finančna sredstva, ki jih je za taksne festival razmeroma malo, so namreč prvenstveno namenili predstavam (v programu je precej produkcij Mittelfesta). Čeprav se namreč Mit-telfestu z istoimenskim združenjem, ki se le rojeva, organizacijsko-finančno pišejo boljši časi, se še vedno spopada s precejšnjimi težavami. Ob krajevnih javnih in zasebnih ustanovah, ki festival podpirajo, v prvi vrsti deželna uprava FJk, videmska pokrajina, videmska Trgovinska zbornica, čedajska občina, Gorska skupnost Nadiških dolin (predvsem za lutkovni lesti-val) in Ljudska banka iz Čedada, imajo za kakovostno sodelovanje skupin iz različnih držav še največ zaslug »sodelujoči ostali«, se pravi države, ki lastnim predstavnikom - v glavnem gre za državna ali za gledališka nacionalnega pomena -pokrijejo veliko večino stroškov (finančno pa je letošnjo pobudo podprla tudi Deutsche Bank). Tako bo lahko tudi letošnji »festival gledališča, glasbe, plesa, poezije, lutk in filma Srednjeevrope«, katerega pobudnik je Dežela FJk v okviru Srednjeevropske pobude, v devetih dneh gledalcem ponudil vrsto zanimivih in glede na tradicionalno ponudbo neo- bičajnih kulturnih dogodkov. Kot je izšlo iz včerajšnjega obširnega in zelo prizadetega poročanja odgovornih za posamezne resorje, je bilo v pripravo programa vloženega veliko truda. Že na otvoritveni dan, se pravi v soboto, 19. julija, bosta na vrsti dva prvovrstna dogodka: popoldne bo v Cerkvi sv. Frančiška skupni nastop jazz glasbenika Jana Garbareka in voklane skupine The Hilliard Ensemble, zvečer pa se bo po mestnih ulicah odvijala gledališka priredba Ma-grisovega dela Donava. Vsak dan festivala dejansko prinaša zanimive dogodke, vendar jih lahko tokrat navedemo le nekaj: v torek, 22. julija, zvečer bo ljubljanska Koreodrama predstavila Freyevo Schizophrenio (na sliki prizor iz predstave), v petek, 25. julija, bo na sporedu tudi produkcija tržaškega gledališča Miela Merima z Barbaro Della Polla, v nedeljo, 27. julija, popoldne pa bo v Landar-ski jami s svojo harmoniko nastopil Corrado Rojac, ki bo med drugimi zaigral tudi lastno skladbo. Zaključno gledališko predstavo so tokrat zaupali Giorgiu Gaberju, uvodno filozofsko razmišljanje pa Massimu Cacciariju. ■ V okvir Mittelfesta sodi tudi zanimiv festival lutkovnih gledališč, ki se bo letos začel v sredo, 16. julija in bo pretežno potekal po Nadiških dolinah, med udeleženci pa je tudi Gledališče Papilu iz Ankarana. Na večerih poezije bodo letos predstavili pesniški opus Carla Michel-staedterja, Luciana Mo-randinija in Attile Joz-sefa. Veliko pred »pravim« festivalom pa se bo začela letošnja novost, in sicer gledališki in glasbeni festival, ki ga bodo svojim sovrstnikom ponudili mladi. Pobudo je dala nižja srednja šola »B. M. De Rubeis« iz Čedada, sodeloval pa bo tudi Dvojezični šolski center iz Spetra. MittelTea-tro, kot je naslov pobude, bo v čedajskem gledališču Ristori od 29. maja do 4. junija, (bip) TRST Nedelja, 25. maja 1997 KULTURNI DOM / SLAVNOSTNA PROSLAVA i- ŠOLSTVO / ZA ŠTIRI SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE Radijski oder slavil pomemben mejnik Za seboj ima 50 let delovanja in ustvarjanja Obrazov ljudi za mikrofonom nikoli ne vidimo, in tudi oni ne vidijo svojih poslušalcev. Sinoči pa je tista nevidna nit, ki se je s klobčiča časa odmotavala dolga desetletja, postala vidna: v dvorani Kulturnega doma so pričarali radijski sprejemnik, preko katerega je Radijski oder vsa povojna leta širil ljubezen do našega človeka in slovenske besede, tostran in onstran meje. Člani Radijskega odra pri deželnem sedežu RAI so se naposled srečali s svojim občinstvom, na prireditvi, ki je kronala niz pobud, s katerimi so začeli že lani. S temi pobudami so želeli počastiti pol stoletja svojega delovanja. 2e lani so razpisali natečaj za radijsko igro, ki sta ga ex-aequo osvojila Ladislav Cmolo- gar s »Saloma 1994« in Maja Lapornik »Sam’ še enkrat pejmo«, ki so ju sinoči izvedli. Poleg tega so izdali tudi zbornik »Naš glas pri vas doma« ter cd-ploščo »Glasovi za spomin.« Na sinočnji slovesnosti je slavnostni govor imel predsednik Radijskega odra Marijan Kravos (na sliki) , udeležili pa so se je številni gostje iz zamejstva in iz matične domovine. Nastopil je tudi godalni kvartet Glasbene matice. Sestava komisij za maturitetne izpite Imena je sporočilo Šolsko skrbništvo Objavljamo imena predsednikov in elanov maturitetnih komisij na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem, ki jih je posredovalo tržaško šolsko skrbništvo. Licej F. Prešerna predsednik komisije: Liliana Čebulec Savrin (z učiteljišča A.M. Slomška) notranji člani komisije: Majda Cibic (literarni predmeti in latinščina), Majda Sancin (literarni predmeti in latinščina) in Loredana Nanut (italijanski jezik in literatura) člani komisije: Irena Žerjal (slovenščina - 2. Zois), Nataša Sirk (italijanščina - L Cankar, Gorica), Ivan Bratina (matematika - P. Trubar, Gorica) in Karlo Cemic (zgodovina - P. Trubar, Gorica). Učiteljišče A. M. Slomška predsednik komisije: Nadja Marinčič (z liceja P. Trubar, Gorica) notranja člana komisije: Mariza Skerk (literarni predmeti in latinščina) in Marija Češčut (literarni predmeti in latinščina) člani komisije: Marija Cenda (slovenščina - F. Prešeren), Nelida Ukmar (italijanščina - J. Stefan), Neva Bizjak (pe- dagodija, psihologija, sociologija in filozofija - F. Prešeren), Magda Rebula (matematika - 2. Zois). Trgovski tehn. zavod z oddelkom za geometre 2. Zoisa: predsednik komisije: Robert Petaros (videmska univerza) notranji člani komisije: Marija Spazza-pan (zemljepis), Viviana Križmančič (italijanska literatura in jezik), Robert Saražin (gradbeništvo in tehnično risanje) člani komisije: Ida Primožič (slovenščina - L Cankar, Gorica), Suzana Guštin (italijanščina - J. Stefan), Henrik Lisjak (knjigovodstvo - I.Cankar, Gorica) inWilly Mikac (cenitve - 2. Zois) Poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefana: predsednik komisije: Daribor Zupan (2. Zois) notranja člana komisije: Patrizia Peti-rosso (literarni predmeti) in Cinzia Ostrouška (matematika) člani komisije: Ester Sferco (slovenščina - 2. Zois), Boris Iskra (italijanščina - 2.Zois), Karlo Mucci (elektronika - J.Stefan), Erika lune (mikrobiologija - J. Stefan). JADRANSKI ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA / VČERAJ ZKLJUCNA PRIREDITEV Z DELOM HRUP ZA ODROM Zavodarji odšli na počitnice TRST - V Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu so vCeraj slovesno zaključili akademsko leto 1996-97. Gojence, profesorje, neučno osebje ter številne goste, ki so se zbrali v ve-likem šotoru na grajskem dvorišču, so uvodoma pozdravili Predsednik zavoda Corrado Belci, deželni odbornik FJK Cristiano Degano, devinski župan Giogio Depangher, predstavnik zveze zavodov združenega sveta Mark Hoffman iz Londona in poslanec v-uido Bodrato, ki je bil italijanski solski minister, ko so pred 15 leti Ustanavljali devisnki zavod.Vsi so podčrtali pomen, ki ga ima takšna ustanova, kot je Jadranski zavod združenega sveta, za krepitev kul-ture miru in prijateljstva med na- rodi v današnjem svetu. Spored se je nadaljeval z govori dveh profesorjev in dveh gojencev, ravnateljice Franziske Rajmund in rektorja Davida Sutclif-fa, ki je abiturientom zaželel uspešno nadaljevanje študija na univerzi, ostalim pa na svidenje v prihodnjem akademskem letu po zasluženem poletnem počitku. Na slovesnosti se je zvrstilo več glasbenih točk. Nekaj pesmi je zapel zavodski zbor, nastopili pa sta tudi dve instrumentalni skupini. Dolgi spored se je seveda končal z zakusko. Potem pa so se se gojenci začeli pripravljati na odhod domov. Nič koliko je bilo ganljivih slovesov, saj so se v skupnem življenju v Devinu spletla res globoka prijateljstva. Gostovanje openske dramske skupine v Rojanu Danes, 25. maja, ob 18. uri, se bo Mladinski oder Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin predstavil rojanski publiki v Marijinem domu s komedijo Hrup za odrom, svetovne uspešnice angleškega dramaturga Michaela Frayna, po kateri je bil posnet tudi dober film. To je zabavna komedija v komediji, saj prikazuje zapletljaje nekega odrskega dela, od njegove generalke preko vseh gostovanj, ob istočasnem zapletanju in razpletanju osebnih zgodb njegovih igralcev. Fraynovo delo si je skupina drznila v precejšnji meri prikrojiti in presaditi na naša tla, deloma celo v naše narečje, vendar je ohranilo, če ne celo pridobilo na humorju. Igralsko zahtevno delo opremlja originalna glasba Nevia Miklavčiča, ki je uglasbil songe režiserke Edite Frančeškin. Poldruga ura sproščene zabave in smeha je zagotovljena, upamo, številnim gledalcem. SODIŠČE / OSEM MESECEV ZAPORA POGOJNO LETOS ŽE PETIČ / ŠE DANES NA TRGU SV. ANTONA Obsodili Sama Pahorja Petnajsta obravnava na procesu Pr°ti Samu Pahorju, ki so ga dolžili opiranja javnemu funkcionarju, Povzročitve telesnih poškodb (uda-ril naj bi bil agenta Claudia Cecche-rina), žalitev dveh agentov in mo-tenja glasovanja za referendum, se je včeraj zaključila z razsodbo: Pahorju s° naložiti osem mesecev zapora po-8°jno, torej mesec dni več, kot je predvčerajšnjim v svojem posegu Zahteval javni tožilec. 2 obsodbo Sama Pahorja se nje-gov goriški odvetnik Roberto Ma-^iacco ni mogel sprijazniti. Po njegovem mnenju je okolje v Trstu ^zastrupljeno do Pahorja. Ne vem, če bom proučil morebitni obstoj razlogov za "upravičen sum” za Premestitev procesov drugam. A če obstajajo pogoji, in tudi če ne bi obdajali, za premestitev procesov orugam, je po mojem mnenju goto-v°> da procesi proti Pahorju v Trstu 116 bodo nikoli prinesli resnično Pravičnega rezultata.« Podobne Zahteve, bodisi na tem kot tudi na Priigih procesih proti Pahorju, so ooslej vsakokrat naletele na gluha bSesa. Vsekakor je napovedal, da se bodo pritožili, vložili bodo priziv. Prva obravnava je bila že pred dobrimi petimi leti, 27. februarja 1992. Dogodek, ki je Pahorja pripeljal na zatožno klop, pa se je pripetil nekaj mesecev prej, v ponedeljek, 10. junija 1991. Tistega dne s"e je predstavil na svetoivanski osnovni šoli Oton 2upančič pri Sv. Ivanu, kjer je bilo eno od tolikih volišč, na katerih je potekalo glasovanje na referendumu o zmanjšanju števila preferenc na volitvah za poslansko zbornico. V slovenščini se je obrnil do predsednika volišča za slovenski prevod referendumskega vprašanja, toda njegovi prošnji niso ustregli. Predsednik mu je ukazal, da odide z volišča, nakar je poklical policaja, da ga pospremi s sedeža. Pahor ni odšel, pasivno se je upiral, zato so ga odnesli na hodnik. Prav na hodniku naj bi po njegovih besedah nehote udaril enega od policajev, Cecchelina (policaji trdijo, da je bil udarec nameren). Sledila je pot na kvesturo in s kvesture v ko-ronejske zapore, kjer je ostal 48 ur. Včerajšnja zadnja obravnava je bila razmeroma kratka. Najprej je predsednik sodišča Mario Trampuš (javni tožilec je bil Giorgio Nicoli, zapisničarka Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar) poročal o nedavni razsodbi prizivnega sodišča (v zvezi z nekim drugim Pahorjevim pro- cesom), nakar je bil na vrsti zagovornik civilnih strank, odv. Giorgio Borean. Zahteval je dva milijona lir kot povračilo škode in več kot 15 milijonov lir za stroške. Sledil je poseg odv. Maniacca, ki se je zavzemal za Pahorjevo oprostitev v zvezi z raznimi kaznivimi dejanji, ki mu jih prtijo, še posebej pa je zahteval zanesljivo oprostitev obtožbe upiranja. Dokazoval je nadalje, da je bila kršena pravica do rabe slovenskega jezika. Sledila je še krajša replika javnega tožilca, spregovorila sta tudi Borean in Ma-niacco, nakar je Pahor izrazil »začudenje« ob sposobnosti javnega tožilca, ki ve, kakšne namene je imel. Vprašal se je tudi, kako je lahko policaja udaril v desno stran, v rebro, če pa je bil obrnjen tako, da ga z nogo nikakor ne bi mogel doseči do rebra. Poudaril je tudi, da nikakor ni bil njegov namen preprečevati regularnega poteka štetja, kar dokazuje brzojavka, ki jo je pravočasno poslal in v kateri je napovedal, da bo prišel v ponedeljek proti koncu glasovanja, da bi se na volišču lahko organizirali in da ne bi motil samega glasovanja. Sodišče stališča obrambe pa ni upoštevalo. Bioest- bioekološka razstava Na stojnicah je na prodaj vseh vrst alternativnih proizvodov Od včeraj in še danes je na Trgu Sv. orientalskih disciplin, nastopili so Antona tradicionalna, letos že peta pro- gojenci ricmanjske godbe na pihala, dajna razstava alternativnih, bioloških Na stojnicah je na prodaj vseh vrst in ekoloških proizvodov Bioest. blaga: od biološko neoporečnih kmečkih 2e dopoldne je razstava privabila na pridelkov do oblačil in perila iz bom-trg veliko število obiskovalcev, ki so si baza, svile in konoplje (seveda ne indij-ogledovali prodajne stojnice, pa tudi ske, kot piše na stojnici...), od altemativ-razstave, ki so jih priredile razne kultur- ne literature in glasbe, do ekoloških ne, naravovarstvene in človekoljubne proizvodov za gradbeništvo in stano-organizacije. Popoldne so se odvile tudi vanjsko opremo in raznovrstnih obrt-prijetne animacije za otroke, pod ve- niških in umetniških izdelkov. Razstavo likim šotorom so opravljali krajše tečaje bo odprta še danes od 9. do 19. ure. TRG UN1TA / POBUDA UNICEFA PROBLEM DELA / JAVNO SREČANJE Mednarodni dan otrok v veseli igri Tudi slovenski otroci v včerajšnjem vrvežu Zaposlovanje v globalizaciji Delavci bodo večkrat menjali delo Glavno otroško opravilo je igra in do varnega igranja ima pravico vsak otrok: to je bila ena glavnih zahtev, ki so jih ponovili včeraj na tržaški osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu otroštva. Po odločitvi mednarodne organizacije Unicef bodo namreč letos v obdobju med 24. majem in 6. junijem potekale prireditve, na katerih bodo še enkrat podčrtah, kakšne pravice ima v današnji družbi otrok, obenem pa bodo opomniti na nujo po spoštovanju naravnega okolja. Tržaški otroci, med katerimi je bilo tudi več slovenskih, so se včeraj dopoldne zgrnili na središčni Trg Unita, kjer so se predali svojemu delu, se pravi igri (foto KROMA). Z njimi, njihovimi pedagogi in svojci se je včeraj dopoldne srečal tudi tržaški župan II-ly, Kot je že v vabilu na prireditev opozoril deželni odbor Unicefa za FJk, je dandanes otrokom namenjenih premalo igrišč in parkov oz. prostorov, kjer bi se lahko povsem brezskrbno igrali. V splošnem pa je treba ugotoviti, trdijo predstavniki Unicefa, da otrokom v današnjem sve- tu ni zagotovljen niti goli obstoj, saj so v teku oboroženi spopadi, v številnih državah pa se morajo soočati z vprašanjem podhranjenosti. Delo v globalnem ekonomskem sistemu. To je naslov javnega srečanja, ki ga je v petek zvečer organiziral krožek »Che Guevara«, gost pa je bil prof. Sergio Bologna, predsednik Svobodne univerze Milana in Hin-terlanda (L.U.M.H.I.). Na predavanju, o katerem bomo obširneje poročali, je Bologna v zvezi z globalizacijo dela prvenstveno govoril o problemu prehoda iz odvisnega v neodvisno delo. Po njegovem podjetja ne bodo v prihodnosti ustvarjala novih delovnih mest, tako da si bodo morali ljudje »izmišljati nova dela.« Do tega zaključka je prišel po podrobni analizi problema zadrževanja plač (wage squeeze) oz. upadanja delovnih mest v ZDA (obstaja več tez, a je po njegovem za to pretežno kriva deflacionističa monetarna politika ZDA v zadnjih 20 letih), kar naj bi se zgodilo tudi v Evropi (z eurom) in v Italiji (npr. na področju prevozništva). Omenil je nato problem statistike delovnih mest (v Evropi jemljejo v poštev pretežno odvisne delavce) in analiziral italijansko »mikro-podjetništvo« ter podčrtal, kako Italijani iščejo delo »zraven doma.« V globalnem sistemu, je zaključil Bologna, je potrebna fleksibilnost, saj morajo biti delavci pripravljeni večkrat menjati zaposlitev, za to pa mora predvsem poskrbeti sistem (šolstvo v prvi vrsti), saj na tem področju med drugim ni pravnega kritja. A. G. Knjiga o univerzi »Tržaška univerza -Sedemdeset let zgodovine«. To je naslov knjige, ki je izšla v prejšnjih dneh pri založbi Editoria Libraria in je zahtevala dve leti dela in raziskav okrog sedemdeset velikih imen tržaške univerze. Knjigo je uredil Guido Botteri, grafično pa jo je opremil Studi Mark. Knjigo, ki obravnava v podrobnostih zgodovino tržaškega vseučilišča od ustanovitvenega kraljevega odloka leta 1924, bodo predstavili jutri, ob 17.30 v veliki dvorani osrednjega univerzitetnega sedeža. OPČINE / POBUDA KOROŠIC SKD TABOR OPČINE / V PETEK ODPRTJE V PROSVETNEM DOMU Projekt žensk 3 držav NOVICE Stavka na sedežu RAI Sindikalne organizacije deželnega sedeža RAI (CGIL, CISL, UIL, SNATER in sindikalni odbor slovenske redakcije) so za jutri proglasile stavko, kateri so se pridružili uradniki, programerji, tehniki, delavci in časnikarji slovenske redakcije. Stavko so oklicali iz solidarnosti s kolegi, ki so zaposleni začasno, še posebej pa so obsodili odločitev, da nekemu elektrikarju niso potrdili namestitve za nedoločen čas. Danes »Bicincitta ’97« Mesto bo danes v znamenju kolesarjev: na pobudo tržaškega UISP (italijansko združenje šport za vse) bo namreč »kolesarski sprehod«, ki so ga poimenovali »Bicincitta«. Zbirno mesto bo ob 10.30 na Trgu Unita, od koder bodo krenili po mestnih ulicah do križišča pri Miramaru ter nazaj v mesto. Vpiše se lahko vsakdo, vpisnina pa znaša 8 tisoč lir. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene (združenju AISM, ki se posveča raziskavam o multipli sklerozi). Vsem udeležencem bodo podelili majico, ki jo je za to priložnost ustvaril znani ilustrator Carlo Tullio Altan. Teža preteklosti: Knjiga o fojbah V sredo, 28. maja, ob 17.30 bodo v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu predstavili knjigo »Fojbe. Teža preteklosti. Venezia Giulia 1943-1945«, ki je izšla pri založbi Marsilio Edi tori. Knjigo je uredil predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja F-Jk Gian-paolo Valdevit, ki bo tudi uvedel sredino srečanje. Knjigo pa bo predstavil Silvio Lanaro, docent na univerzi v Padovi. Skupen projekt (slovenskih) žensk Avstrije, Slovenije in Italije o različnih vidikih nasilja: to je zaenkrat na ravni zamisli, o kateri so se pogovarjale ženske, zbrane na delovnem srečanju v openskem Prosvetnem domu. Naslednje leto bo namreč posvečeno človekovim pravicam in v tem okviru bi lahko ženske iz treh držav predložile projekt organizmom EU. Do včerajšnjega srečanja je prišlo po sodelovanju pri projektu »2en-ska-manjšina-identiteta-umetnost«, ki je na pobudo Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih žena iz Celovca potekal od novembra ’96. Na osnovi zbranih izkušenj in spletenih vezi se je porodila zamisel, da bi preko-mejno sodelovanje med ženskami še nadalje razvili. Zaenkrat je bila opredeljena splošna tema naslednjega projekta, ženske posameznih držav pa bodo glede na specifičen položaj izbrali vidike pojava, ki so značilni za posamezno skupnost. Udeleženke včerajšnjega srečanja tudi še niso povsem dorekle, če naj bo projekt strogo slovensko zasnovan. Rostova Bogomile Doljak V petek zvečer so v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah odprli razstavo del umetnice Bogomile Doljak, ki je pred dvajsetimi leti sodelovala na skupinski razstavi prav v teh prostorih. Petkov večer je imel posrečen naslov »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov Bogomile Doljak«. Povedal je veliko, a vendar ne vsega tistega, kar je večer prikazal. Predstaviti bi jo moral prof. Janez Bogataj, predavatelj na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pa je bil zadržan in njegov uvod v razstavo je prebrala prof. Kostanca Filipovič tudi v imenu domačega društva, ki je prebrala pravzaprav vse to, kar smo potem udeleženci razstave sami videli in doživeli. Bogomila Doljak, ki dela in ustvarja s pomočjo kraškega lesa že od daljnjega 1976, se je tokrat predstavila povsem drugače. Ni prikazala skulptur in drugih del, ki jih je v teh letih že prikazala, temveč je razstavila delo svojih zadnjih štirih ustvarjalnih let, ko je na lesu, ki ga spoštuje in ljubi, prikazala delček kraške zgodovine, a s povsem drugačnega zornega kota. Znašli smo se pred slikami na lesu, ki niso govorile le o nabožni vsebini, temveč preko nje o ljubezni do Krasa, njegovih lepot, o navezanosti kraških ljudi na svojo zemljo, na svoje tradicije, navade in običaje. Po predstavitvi, med katero je spregovorila tudi umetnica sama, smo prisostvovali nastopu vokalne skupine »Musiča noster amor«, ki jo vodi Tamara Stanese, v njej pa pojejo poleg Tamare še TABORNIŠKI IZLET »Doživetje, ki nas je naredilo bolj človeške« V nedeljo, 18. t.m. smo se tržaški in goriški taborniki RMV popeljali na spomladanski izlet. Zbrali smo se ob jutranji uri na sežanski postaji, od koder nas je avtobus popeljal naravnost v Kobarid. Dve uri vožnja nam je dovolilo, da smo se pogovorili 0 zadnjih taborniških novostih.. Takoj so zaživeli spomini. Zadonela je himna našega lanskega tabora. Glavna točka izleta je bil ogled kobariškega muzeja. Spremljal nas je prijazen vodič, ki nam je naj' , prej orisal zgodovinsko kronologijo dogodkov, potem pa nam grafično prikazal potek vojne na soški fronti. Povabil nas je k ogledu vojaškega orožja, oficirskih ameriških in SS-ovskih uniform in arhe-loških odkritji v tem predelu Slovenije. Našo pozornost so vsekakor pritegnile črnobele slike, ki iZ' 1 pričujejo grozote in trpljenje vojakov, ne-le nase, 1 marveč tudi drugih narodnosti. Vzbujena radovednost nas je popeljala do nekaterih krajevnih točk, ki smo jih videli na slikah. Preko Napoleonovega mosta smo šli v gozd, da bi se posedli na mrzla tla temnih votlin, vkopanih v stene, kjer so vojaki v času vojne prebili kar dve celi zimi. Ustavili in odpočili smo se ob Kozjakovem slapu. Ogled bližnje kostnice nam je dal še v pomislek. : koliko zločnov je bilo storjenih. K avtobusni postaji smo prišli bolj človeški in ni' smo se več prepirali za požirek mrzle vode. Ob p°' slovitvi je nekdo med nami že tiščal pod pazduho ’ Hemingwayevo knjigo z velikim tiskanim nasloven1 »Zbogom orožje« in vsi smo si v trenutku zaželeli, da bi naslov knjige postal življenjski moto naše in tudi bodočih generacij. Dunja Regent - Siren® Nataša Gregori, Martina Feri in Silvia Mosco. Ge so imeli organizatorji večera srečo pri izbiri sodelavcev, potem so jo imeli prav s povabilom na prireditev te glasbene skupine. Vse, kar smo videli na slikah, upodobljenih na lesu, ki ga Bogomila tako ljubi in so bile posvečene Jezusu, Materi božji, njenemu begu preko Krasa, pa še drugim svetnikom, celo prehodu Jezusa in sv. Petra skozi naše kraje, so pesmi, ki so jih mlade pevke zapele (skladbe so bile delo znanih skladateljev Mendelsohna, Schumanna, Sofianopula, Merkuja, Vremščaka in Copija) dodale čar in tisto milino, ki so jo slike Bogomile s takšno ljubeznijo in lepoto prikazovale. Večer bo prav gotovo ostal vsem v spominu. In če povemo, da smo na družabnosti pili potem še domače vino, jedli pa domač črn kruh, pripravljen z orehi, potem smo dali našemu poročanju piko na i. Res lep občutek za nas slovensko manjšino, da ima v svojih vrstah takšne umetnike. Neva Lukeš ____»MLADA EVROPA« / TEČAJ IN NASTOPI_ Radoživ koncert mladih glasbenikov Na Trgu Unita je zaigral 105-članski orkester Na Trgu Unita se je v petek zvečer zbrala glasbena Mlada Evropa: gre za mlade glasbenike iz petih evropskih držav, ki so sestavili Mednarodni mladinski simfonični pihalni orkester (foto KROMA). Od ponedeljka so mladi vadili v Fiesi, v zadnjih treh dneh pa so imeli tri nastope, prvega v Portorožu, drugega v Trstu in zadnjega sinoči v Slovenj Gradcu. Niz koncertov nosi naslov Junior Europa-Mlada Evropa, kot je tudi ime projekta za mlade od 15. do 24. leta, ki ga podpirajo evropski organizmi. V orkestru so se zbrali mladi iz Avstrije (Pregarten), Češke (Cesky Krum-lov), Nemčije (Fischa-ch), Slovenije (Slovenj Gradec) in Italije (Trst, GM), tudi pedagogi in dirigenti so bili iz različnih držav. V petek je v veliko zadovoljstvo občinstva, ki se je zbralo okrog neobičajnega orkestra, zaigralo 105 mladih glasbenikov. Pod vodstvom štirih dirigentov Lotharja Utha iz Nemčije, Stefana Matunaka iz Češke, Sigrida Marie Stogerja iz Avstrije in Branka Capina iz Slovenije so izvedli zelo pester program. Po dogovoru so bile v program vključene skladbe skladateljev iz vsake države, od koder so mladi glasbeniki. Slovenske avtorje sta zastopala Štrucl s skladbo Rad igram saksofon in Simoniti (Herman) s Potrkanim plesom. Vendar pa so glede na prostor program precej prirejali, tako so na tržaškem trgu klasičnim skladbam do- dali tudi sanremsko uspešnico in znani rock, ki je še posebej ogrel občinstvo. Tržaško občinstvo je mlade glasbenike toplo sprejelo, posebne pozornosti pa je bila deležna 12-član-ska skupina gojencev tržaške Glasbene matice. Za njih, je rekel ravnatelj GM Bogdan Kralj, ki je s številnimi drugimi glasbenimi pedagogi sledil koncertu, je to izredna izkušnja, saj so teden preživeli s svojimi sovrstniki in z njimi igrali. Povedal je tudi, da so se lahko vključili v to pobudo preko sodelovanja z Glasbeno šolo iz Slovenj Gradca, ki je povezana s slično ustanovo na Češkem, ki je povezana s šolo v Nemčiji ... Taka veriga poznanstev in sodelovanj je pripeljala do velikega mladega orkestra, ki je s svojo dejavnost razveselil pedagoge, svojce, občinstvo in nenazadnje tudi mlade navdušene glasbenike. Učenci, starši in šolniki OS Prežihovega Vo-ranca v Dolini se prisrCno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji 19. srečanja Prežihovih Sol. V soboto 17. maja sta Božena in Milan praznovala 60. obletnico poroke. Ob tej priliki se iz srca zahvaljujeta vsem, ki so se vabilu odzvali in godbenikom nabrežin-ske godbe, ki so zbrane presenetili s poročno koračnico in skrbeli za veselo vzdušje tega prazničnega dne. skreno se zahvaljujem vsem, ki so mi poma-"oli in sodelovali na uspešni dobrodelni prireditvi za Sklad M. Cuk. Cecilia Melchionna Frizerski salon v Boljuncu Ob mojem 90-letnem jubileju se iz srca zahvalim vsem tovarišem, znancem in vaščanom za prijetna voščila, cvetje in darila. Posebna zahvala naj §re učiteljicam in otrokom osnovne šole Albert Sirk za voščila in lepe pesmice, in še tovarišem sekcije VZPI-ANP1 za spominsko priznanje ter Prosvetnemu društvu Vesna Viktor Bogateč iz Križa VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 25. maja 1997 Sv. TROJICA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 23.47 in zatone ob 6.39. Jutri, PONEDELJEK, 26. maja 1997 DRAGICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb narašča, veter 9,4 km na uro severozahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Marino, Chiara Scabini, Greta Odorico, Marco Fride-rich Thompson, Aliče Zupančič, Matteo Zacchigna, Agnese Ciolli. UMRLI SO: 92-letna An-na Franco, 66-letni Tomma-so Lubrano, 85-letna Italia Malagnini, 74-letni Bruno Marcuzzi, 88-letna Floriana Santin, 90-letni Mario Bres-sani, 71-letna Lidia Slama, 90-letna Anna Maria Petro-nio, 91-letni Elio Del Conte. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od jutri, 26. maja 1997, dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 [ j LEKARNE NEDELJA, 25. maja 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Od PONEDELJKA, 26. do SOBOTE, 31. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Danes si obljubita večno zvestobo Aleksander in Tamara SreCo, zdravje in veselje jima iz srca želita nona Amalija in nona Marija Ko v Mavhinjah bo zazvonilo, veselja bo obilo, Tamara in Roso zdaj stopata v zakonski stan, ljubita se močno in imejta se fanj! Katja, Egon, Gabriela in Damjan Danes si obljubljata večno zvestobo Tamara in Aleksander Obilo sreče in veselja na skupni življenjski poti jima želi SKD Cerovlje-Mavhinje Te dni je v LakotiSču praznoval 60 let Dino Zobin Se na mnoga leta mu kliče KD Fran Venturini NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »II Principe di Homburg«, r. Marco Bellocchio. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Bašquiat«, i. Jefffey VVright, Benicio del Toro, David Bowie. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Nu-vole in viaggio«, r. Aki Kaurismaki. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1-16.15, 20.30 »Hamlet«, R. K. Bra-nagh; Film traja Stri ure. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’A1-batross oltre la tempesta«, r. Ridley Scott, i. Jeff Brid-ges. NAZIONALE 4 -15.50, 17.20, 19.00, 20.35, 22.20 »The Night Flier« r. Stephen King. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II vizietto di mia moglie in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Tutti giu per terra«, r. Davide Ferrario, i. Valerio Mastandrea, Bene-detta Mazzini, Carlo Moni-ni, Caterina Caselli. LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »9 setti-mane e 1/2 la conclusio- ne«, r. Anne Goursaud, i. Mickey Rourke, Angie Everhart, prepovedan mladini pod 14. letom. H ČESTITKE Zavekali sta Veronika in Katarina in z njunim prihodom osrečili Martino in Nevenko ter njuni družini. Z njima se veselimo in čestitamo vsi na osnovni šoli Otona Župančiča pri Sv. Ivanu. Danes slavi naša draga nona Franka 80. rojstni dan. Ob tej priliki ji želimo vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let Va-nessa, Fjona in Karin ŠD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato Se sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefonirati od 18. do 20. ure vsak dan razen ob sredah na št. 200587. Pohitite! PARTIZANSKI KLUB -Boljunec priredi v nedlejo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. St. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sir-mione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu drštva v ul. Cicerone 8, tel. 360324. t Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, tata, nono in pranono Viktor Pernarčič Pogreb bo jutri, ponedeljek 26. maja, ob 11. uri iz mrliške veže v Tržiču v štivansko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Milka, hčeri Severina z Žarkom in Nadja z Brankom Štivan, Trst, 25. maja 1997 Dragi nono Tojo! Nikoli te ne bomo pozabili. vnuki Tanja z Igorjem, Dimi tri z Darjo, Ingrid z Martinom ter Igor Pozdrav pradedku Anja in Saša Žalovanju se pridružuje družina Grgič t Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in nono Aquilino Druscovich (LINO) Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev na Katinari Žalostno vest sporočajo žena Meri, sin Dario s Flavio in Manuelom ter ostalo sorodstvo Katinara, 25. maja 1997 Zbogom dragi nono tvoj Manuel Žalovanju se pridružuje tašča Alida Ob tragični izgubi očeta Lina sočustvujejo z Dariom svak VValter z Eleno in Paolo Ob nenadni izgubi dragega očeta sočustvujemo z Dariom Dru-scovichem in družino direkcija in osebje podjetij Cogeco SpA in CremcafFe Trieste Srl ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Gigija Cibica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala službi za oskrbo na domu, gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, MoPZ »V. Mirk« in darovalcem cvetja. SVOJCI Gabrovec, 25. maja 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Borisa Husuja Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju otorinolaringološkega oddelka na Katinari, nosilcem krste, cerkvenemu pevskemu zboru, MoPZ Vasilij Mirk in godbi s Proseka-Kontovela. SVOJCI Prosek, 25. maja 1997 GLASBENA MATICA TRST Sola »MARIJ KOGOJ« ZAKLJUČNE AKADEMIJE 26. 5. 97 - v Deutscher Hilfsverein (meSano) ul. Coroneo 15 (bivši Goethe Institut) 28. 5. 97 - v baziliki Sv. Silvestra (mešano) 30. 5. 97 - v baziliki Sv. Silvestra (Diplomski veCer) 3. 6. 97 - v baziliki Sv. Silvestra (Diplomski veCer) 5. 6. 97 - v Deutscher Hilfsverein (Godalni orkester) 6. 6. 97 - v Deutsche! Hilfsverein (harmonike in orkester) Pričetek akademij ob 20.30 Vabljeni! K D VIGRED in KD RDEČA ZVEZDA vabita na revijo VSI SMO PRIJATELJI ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku danes, 25. maja ob 18. uri OBČINA DOLINA Trst Uprava občine Dolina razpisuje javno selekcijo za dodelitev petih mest animatorke/ja v občinskem poletnem centru, od katerih bo eden imel nalog koordinacije dejavnosti poletnega centra. Zahtevana ja višješolska izobrazba in znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 31.51997. Za nadaljne informacije je na razpolago tajništvo občine od 8.30 do 13. ure od ponedeljka do sobote - tel. 8329-111. a PRIREDITVE ŽUPNIJSKA SKU-PNOST vabi v Marijin dom v Rojanu danes, 25. maja 1997, ob 18. uri na ogled komedije »HRUP ZA ODROM« v izvedbi MLADINSKEGA ODRA SKD TABOR z Opčin. SKD VIGRED vabi na celovečerni koncert MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja v torek, 27. maja ob 21. uri na »Semčev borjaC« v Prečnik. V slučaju slabega vremena bo koncert v sredo, 28. maja. SD GRMADA in SKD CEROVE JE-MAVHINJE vabita na predstavitev knjige novinarke Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« v četrtek, 29. maja 1997, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole Josip Murn Aleksandrov v Mavhinjah. Poleg avtorice bosta prisotna Damiana Ota in založnik Družbe Fontana Koper. Udeležite se! GLASBENA SOLA INGRID KRAU-FORAUS vabi prijatelje in znance na OTVORITEV PROSTOROV TRGOVINE ČEVLJEV jutri, 26. maja od 18. ure dalje v ul. Settefontane l/e v Trstu Immobiliare TRST Tel. 662111 Fax: 634301 Ul. Cicerone 8 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja Prosvetno društvo MAČKOLJE rVtTe tfilHIZJit/l Danes, 25. maja odprtje kioskov ob 15. mi ob 18. uri koncert pihalnega orkestra iz Nabrežini od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet Jutri, 26. maja odprtje kioskov ob 17. uri od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet PD SLOVENEC priredi v parku v Hribenci v Zabrežcu v dneh 30. in 31. maja ter 1. in 2. junija c?S. /Htz^/aoa niti in drugih kmetijskih pridelkov 2 G 0 M 11K 30., 31. maja ter 1. junija 1997 GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na zaključno produkcijo gojencev v soboto, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo komorna skupina pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice. IŽ3 OBVESTILA KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega zdravljenja v termah Zreče, da je odhod avtobusa danes, nedelja 25. maja, ob 13.30 iz Trsta, trg Oberdan (deželna palača) in ob 13.45 iz Opčin (Prosvetni dom). KD ROVTE-KO-LONKOVEC, ul. Monte Sernio 27, vabi danes, 25. maja, s pričetkom ob 17.30, na 16. PRAZNIK VINA. Posebnost tega srečanja je »SPOZNAS SVOJE VINO« s pričetkom ob 18.15. Sledilo bo nagrajevanje, večerja in družabnost. UCENCI SREDNJE SOLE SREČKO KOSOVEL vabijo na zaklučno prireditav s katero se bodo spomnili 71-letnice Kosovelove smrti. V torek, 27. maja 1997, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! TPK SIRENA obvešča člane in prijatelje da je iz tehničnih razlogov projekcija videofilma in diapozitiv, s katerimi nam bo MARKO CIVAR-DI prikazal otočje MALDIVE in njegov čarobni podvodni svet, premeščena na torek, 27. t. m. V PETEK, 30. maja 1997, ob 20.30 bo v knjižnici Finko Tomažič in tovariši na Opčinah predstavitev knjige IGORJA SKAMPERLA, »KRALJEVA HCI«. O romanu bo spregovoril DUŠAN JELINČIČ. PD SLOVENEC priredi v parku v Hribenci v Zabrežcu 27. PRAZNIK VINA. Petek, 30. maja: ob 19. zaklučni dan športnega dneva otrok dolinskega didaktičnega rav-nateljsta, od 21. dalje zabavni večer z godbo Long Zlunk; sobota, 31. maja: od 20.30 dalje ples z ansamblom Happv day; nedelja 1. junija: ob 18. koncert godbe Arco-baleno, od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol; ponedeljek, 2. junija: od 20.30 dalje les z ansamblom Kraški vintet s pevcem Bracom Korenom. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski - razstava vin domačih vinogradnikov. SAGRA V TREBČAH -v borovem gozdičku pri . . . DUBROVNIK 7 dni hotel+letalo od Lit. 459.000 OTOK BRAČ 7 dni hotel+letalo od Lit. 417.000 KORNATSKI OTOKI 7 dni hišica od Lit. 324.000 KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU 6,8,9 dni ladja od Lit. 520.000 TURČIJA 7 dni hotel+letalo od Lit. 550.000 Tocnejse informacije in druge ponudbe lahko dobite v agenciji na Škofijah, 1500 metrov po mejnem prehodu Škofije (pred bencinsko črpalko). Tel./fax: 00386-66-549588 U velik senčnat vrt, v katerem prirejamo party ob rojstnih dnevih otrok in odraslih rj ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan NOVOST 1997 VSAK TOREK IN PETEK OB 21. URI IZREDNA GLASBA V ŽIVO Cene normalne Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Milan GREGORIČ: Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije Peterlinova dvorana Donizettijeva 3 Jutri, ob 20.30. nogometnem igrišču v soboto, 31. maja in nedeljo, 1. junija 1997. Nudimo sveže jedi na žaru in izvrtsna vina. Igrala bosta ansambla Kraški ovčarji in Fenix. V nedeljo koncert godbe na pihala VITOR PARMA. KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli anni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, benečanka Claudia Raza. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čim-prej! Tel. 0481/537525. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PODJETJE za inženiring s sedežem v Trstu išče izkušenega strojnega načrtovalca z organizacijskimi in koordinacijskimi sposobnostmi. Nujno odlično obvladanje ACAD-a. Osebne podatke pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »HI-TECH«. TRGOVINA CALZA-TURE PATTY v Sesljanu obvešča, da je v teku velika majska promocijska prodaja. PRODAMO 8 tednov stare psičke pasme doberman s pedigrijem. Za informacije telefonirati na št. 0038667-81119 lirska Bistrica. AVTO SKODA For-man, bele barve, letnik ’95, klimatiziran, v odličnem stanju, prodam po oceni Quattroruote. Tel. 228015. PRODAJAMO HARMONIKO znamke Victo-ria, »120 bassi sciolti«, za 2.500.000 lir. Tel v večernih urah na št. 040/299577. ZASTONJ DAJEMO kokošji gnoj, od 26. 5. do 31. 5. Za informacije tel. 040/232577 ali pa 0330976962. PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. PRODAJAMO hišo v Sovodnjah. Informacije po 20. uri na tel. (0481) 391974. GOSPA srednjih let išče kakršnokoli zaposlitev, kot hišna pomočnica ali varuška. Tel. na št. 0038667 - 84437. OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547. POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 - 575145. PRENOVLJENA kraška gostilna išče natakarico/rja. Tel. (0481) 78250. SCHNAUZER srednji, barva sol-poper, vrhunsko leglo z rodovnikom prodamo. Tel. (0481) 78040 v večernih urah. NA POBUDO DEŽELE ob priliki manifestacije »CANTINE APERTE« bodo v nedeljo 25. maja 1997 na ogled vinske kleti. Pri tej pobudi sodeluje tudi KMETIJSKI OBRAT PAROVEL iz Mačkolj pri Dolini. Toplo so vabljeni vsi znanci na pokušnjo domače kapljice in pristnega olivnega olja. Na ogled bomo imeli slike znanega slikarja vaščana Mitje Zonte. PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitote-rapije, izbira sodelavce za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-time. Tel. 040/393473. FRIZERSKI SALON Cecilia Melchionna v Boljuncu bo od 1. junija deloval po novem urniku: v ponedeljek, torek in četrtek, od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, ob sredah zaprto. GOSTILNA GRILANC vam postreže ob torkih s poletnimi specialitetami. Tel. 229113. POTREBUJETE Loterija 24.MAJA1997 BARI 58 63 49 18 44 CAGLIARI 30 14 44 75 78 FIRENCE 76 54 51 7 39 GENOVA 62 42 32 39 26 MILANO 40 20 28 37 49 NEAPELJ 88 10 13 79 26 PALERMO 1 19 59 72 28 RIM 46 81 25 21 82 TURIN 90 73 17 85 41 BENETKE 21 28 ENALOHO 40 39 19 X 1 2 2X2 1 X 2 1 1 2 KVOTE 12 76.289.400,- 11 1.682.900,- 10 175.300,- LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega. Pohištvo KORŠIČ, ul. S. Cilino 38 - Trst. Tel. 54390. IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opči-nah-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, zaprto ob torkih in sredah. KMEČKI TURIZEM LUPING Praprot je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 200848. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MEDJA VAS 1, pri Županovih je osmica. V RICMANJIH je odprl osmico Zoran. Vabljeni. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši! OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Samatorci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot -Spjlni, Nabrežina št. 16. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. V BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros. OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Radetič. Toči belo in črno vino. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gnili 8 SHELL Drevored Čampi Elisi l/l Miramarski drev. 37 Q8 SESLJAN -drž.c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severa 2 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG Nabrežje N. Sauro 14 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) l UGIBANJA O ODBORU V petek 30.t.m. prva seja na Pokrajini KRONIKA / VČERAJ V ULICI CIPRIANI štiri osebe ranjene v požaru hiše Hude opekline je zodobila 54-letno Gianna Canellato - Stavba je bila povsem uničena Po nekajtedenskem zatišju zaradi volitev se bo v prihodnjem tednu le obnovila politiCno-upravna dejavnost. V petek, 30. maja ob 18. uri se bo na umestitve-ni seji sestal pokrajinski svet, predsednik bo predstavil člane odbora in obrazložil glavne smernice uprave, ki bo vodila pokrajino do leta 2001. Prav tako naj bi umestitveni seji izvolili tudi Predsednika pokrajinskega sveta. Ta novost je bila uvedena v prejšnjem mandatu in to nalogo je prvič prevzel predstavnik DSL Pironi. Ob približevanju roku v katerem se mora sestati pokrajinski svet (30. maj je namreč zadnji termin), se množijo tudi ugibanja o sestavi ekipe, ki bo Giorgiu Brandolinu pomagala pri upravljanju. Krožijo seveda različna imena, vendar pa se zdi, da bodo ugibanja trajala še kakšen čas, kajti pritiskov, zahtev in raznih pobud je kar veliko. V sredo se je-Brandolin srečal s svetovalci, govor je bil poleg smernic, ki bodo vključene v programsko izjavo, tudi o tem, kako urediti delo v pokrajinskem svetu. Zgleda, da bo večina razdeljena v dve svetovalski skupini. V četrtek, 29. t.m. pa je bila sklicana seja občinskega sveta. Župan bo -žal na za javnost zaprti seji - poročal o delu Coroni-nijevega sklada. Silovit požar je včeraj sredi popoldneva izbruhnil v pritlični stanovanjski hiši v ulici Cipriani, 47 v Gorici. Ogenj je kljub hitremu posegu gasilcev v zelo kratkem času zajel celotno zgradbo in jo popolnoma opustošil. Štiri osebe, od teh dve hudo, so bile v nesreči ranjene. 59-letnega Claudia Budo in njegovo ženo, 54-letno Gianno Camellato so prepeljali v bolnišnico v Videm, zaradi opeklin. Zdravniki se še niso izrekli. Dve osebi so prepeljali v goriško bolnišnico: 88-letno Pierino Si-smond, in njeno vnukinjo Alessandro. Sismondova naj bi imela težave z dihanjem, Alessandra pa lažje opekline na rokah in nogah in bo ozdravela v nekaj dneh. Po prvih ugotovitvah naj bi ogenj izbruhnil po nesreči, kot posledica banalnega dogodka v kuhinji, oziroma na štedilniku, kjer je bila posoda z vrelim oljem. Razbeljena tekočina se je po nesreči razlila po štedilniku in lesenem podu in se vnela. Ker je šlo za hišo zgrajeno v letih pred prvo ali neposredno po prvi vojni, z lesenim ostrešjem, lesenimi podo-vi in številnimi drugimi elementi iz tega materiala, so plameni v zelo kratkem času zajeli celotno stavbo. Na Giannine krike na pomoč sta se najprej odzvala mož Claudio in hčerka Alessandra. Gospodinja naj bi bila v trenutku ko se je zgodila nesreča v sobi, na običajnem popoldanskem počitku in prav to pojasnjuje, zakaj nima opeklin. Dim, ki je začel uhajati skozi okna in vrata so opazili tudi otroci, ki so se igrali v bližini. Tačas so gasilci že prejeli prvi klic in ob 15.30 je bila prva skupina že na poti. Na kraj so prihiteli karabinjerji, policija, reševalni ekipi itd. Ranjence, oziroma poškodovance so spravili na varno, gasilci pa so se lotili zahtevne naloge, ki je trajala kar nekaj ur. Pone-srečenko z najbolj hudimi opeklinami so s helikopterjem prepeljali v Videm, kmalu zatem pa še moža. (foto Bumbaca). Do požara, tokrat namerno povzročenega, je prišlo tudi v Ronkah, vendar poseg gasilcev je bil odveč. V neki delavnici so namreč preizkušali protipožarne naprave. Dim so opazili s kontrolnega stolpa na letališču in obvestili gasilce. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 17. do 23. maja 1997. RODILI SO SE: Stefano Marcatti, Daniel Barbieri, Gianluca Leggiadri-Galla-ni, Andrea Scaini, Riccar-do Altarui, Jonathan De Piero, Federico Gianosi, Giulia Chiancone, Christian Storniolo, Jaroš Da-neluzzo, Silvano Culot, Ruggero Castiello, Elisa-betta Acampora, Aliče Dreassi. UMRLI SO: 36-letna delavka Marzia Orsolini por. Brombal, 76-letna upokojenka Lorenzina Va-landro vd. lellina, 81-letni upokojenec Carlo Vižintin, 77-letna upokojenka Lidia Simcich vd. Orazi, 89-letna upokojenka Cate-rina Grazioso vd. Locosel-li, 77-letni upokojenec Stojan Kodrič, 72-letna upokojenka Teresa Lazza-rin por. Trini, 53-letni delavec Franco Baudracco, 54-letni upokojenec Fiore Gagliardi. POROČILI SO SE: delavec Fabio Rosa in uslužbenka Patrizia Zampi, delavec Francesco Carneva-rolo in socialna asistentka Barbara Businelli, gasilec Edoardo Pavletič in brezposelna Daniela Juretic, poštar Salvatore Cinardo in "operatrice scolast." Nevenka Martelanc. OKLICI: geometer Lu-cio Giacomel in uslužbenka Daria Kovic, uslužbenec VValter Bandelli in uslužbenka Sonia Marus-si, policist Paolo Venchia-rutti in prodajalka Arian-na Picillo, skladiščnik Antonio Parisi in uslužbenka Graziella Venier, policist Luca Pellegrino in Nicoletta Di Fonzo. PRISPEVKI V spomin na brata daruje Dorče Sirk z družino iz Podgore, 50 tisoč lir za moški pevski zbor Skala Gabrje, ob spominski turneji na Sardiniji. E3 ČESTITKE Člani Gospodarske zadruge Dol-Poljane in KD "Kras” čestitajo Severini Peric ob izvolitvi za predsednico Upravnega sveta Zadružne kreditne banke v Doberdobu. s_____________IZLETI KD O. ŽUPANČIČ organizira od 16. do 19. oktobra 1997 izlet v Pariz in v Disneyland Pariš z letalom. Vpisovanje vsak večer na turnirju v beach volleyu v domu A. Budal v Standrežu. Polovične cene za otroke do 12. leta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za izlet v San Marino 8. junija odpeljal ob 5. uri iz Podgore (pri spomeniku), s postanki v Sovodnjah (pri cerkvi) in nato v Standrežu. PD RUPA - PEC vabi na izlet v Umbrijo, ki bo 28., 29., 30. in 31. avgusta. Informacije pri I. Koviču v Rupi - tel: 882285. ■M PRIREDITVE GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu. O zbirki bo spregovoril prof. Bojan Bratina. Pesnikove poezije bosta brali Luisa Gergolet in Sara Ho-ban. Predstavitev bo v četrtek, 29. maja, ob 19. uri v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka - oddelek za mladino in odrasle, Gradnikove brigade 25, Nova Gorica. 1] OBVESTILA SEKCIJA VZPI/ANPI VRH sklicuje v petek, 30. maja ob 20. uri sejo članov, somišljenikov in prijateljev. Seja bo v KSC Danica. DIJAŠKI DOM organizira 10-dnevno bivanje v Celovcu s tečajem nemščine za srednješolce (od 10. do 13. leta). Prijave in informacije nudijo v Dijaškem domu od 13. do 17. ure (tel. 533495). Prijave se zaključijo 27. t.m. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča cenjene stranke, da je na razpolago za sestavo davčne prijave 740 in občinskega davka na nepremičnine (ICI). Vsak dan od 8.30 do 11.00 na sedežu zveze v Ul. Malta 2, teh: 0481/531644 POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave že sprejemajo in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Tel. 533495. KINO GORICA VITTORIA1 16.00 »Space Jam«. 18.00-20.00-22.00 »Potere assoluto«. Clint Eastvvood, Ed Harry in J. Hackman. VITTORIA 3 18.10-20.10-22.10 »La stanza di Marvin« CORSO 17.30-19.45-22.00 »Conflitti del cuo-re«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel.78300. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu O novi zbirki bo spregovoril prof. Bojan Bratina Pesnikove poezije bosta brali Luisa Gergolet in Sara Hoban. Predstavitev bo v četrtek, 29. maja 1997, ob 19. uri v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka - oddelek za mladino in odrasle Gradnikove brigade 25, Nova Gorica. Prosvetno društvo Štandrež PRAZNIK IPAIK©ILJJIEV u župnijskem parku med lipami u Štandrežu Danes, 25. maja, ob 19. uri zbor F.B. Sedej iz Števerjana in štandrežka dramska skupina z veseloigro Čudna bolezen - sledi plesna zabava Praznik špargljeu se nadaljuje v soboto, 31. m^ja in v nedejjo, l. junija Bogat srečolou, tombola, fotografski natečaj, domača jedača in pijača. PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB v sodelovanju z društvi in organizacijami SREČANJA V DOBERDOBU 30. - 31. maja, 1. - 6. - 7. - 8. junija 1997 v občinskem parku pod platnenim šotorom PETEK, 30. MAJA 1997 Ob 18. uri odprtje kioskov Ob 19. uri otvoritev razstav lovske družine »DOBERDOB«, »KRAŠKIH KRTOV« in pihalnega orkestra »KRAS« SOBOTA, 31. MAJA 1997 Ob 15. uri Vaške igre Ob 20.30 ples z ansamblom »ZAMEJSKI KVINTET« NEDEUA, 1, JUNIJA 1997 Ob 11. uri Slovesnost ob 25-letnici doberdobske sekcije prostovoljnih krvodajalcev Ob 17.30 povorka in nastop pihalnih orkestrov iz DOLINE, NABREŽINE, PROSEKA, TREBČ in TRŽIČA Ob 20.30 ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET« Ob 21.30 frizerski defile »CAPEL-Ll & CAPELLI« in »ACC0NCIA-TURE NIKY« ter modni defile »PEOPLE« PIVNICA IN JEDI NA ŽARU STOP PROST PETEK, 6, JUNIJA 1997 Ob 18. uri odprtje kioskov Ob 20.30 tekmovanje v briškoli (prva nagrada 2 prašiča) SOBOTA, 7. JUNIJA 1997 Ob 10.30 srečanje osnovnih šol iz DOBERDOBA in PRVACINE (SLO) Ob 14. uri Doberdobski AUTO-RAID Ob 18.30 Slovesnost ob 50-letnici lovske družine »DOBERDOB« Ob 20.30 ples z ansamblom »ALPSKI VAGABUNDI« Ob 21.30 nastop plesne skupine »GARDENIA« iz Tržiča NEDELJA, 8. JUNIJA 1997 Ob 15. uri Slovesnost ob razvitju občinskega prapora in ob 20-letni-ci pobratenja Občine DOBERDOB s Krajevno skupnostjo PRVACINA (SLO) Ob 17. uri nastop pihalnega orkestra »BRIGATA ALPINA JULIA« iz Vidma in slavnostni koncert ob 50-letnici pihalnega orkestra »KRAS« Ob 20.30 ples z ansamblom »ALPSKI VAGABUNDI« SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE VVilliam Shakespeare KRALJ RIHARD TRETJI Režija MILE KORUN Jutri, 26. maja 1997, ob 20.30 (RED B) v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORICA Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige Milana Gregoriča Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije Delo in avtorja bo predstavil prof. JOŽE HOČEVAR O vsebini knjige bo spregovoril tudi avtor sam Petek, 30. maja 1997, ob 18. uri KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE Da v srcu vašem bi ostale Ob 15. letnici Sovodenjskih deklet Petek, 30. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah MEŠANI PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ in MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO F1LEJ vabita na SREČANJE PEVSKIH ZBOROV KROPA iz Slovenije (z znano solistko ZLATO OGNJANOVIČ) RUPA-PEČ in MIRKO FILEJ Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85, Gorica danes, 25. maja 1997, ob 17. uri DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUŠNI APARAT JE GLOBOKO V UŠESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, ŠUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v GORICI, ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 (pri Stolnici) urnik: torek, sreda in četrtek 9.30 - 12.30 v TRSTU pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 urnik: torek, sreda in petek 9.30 - 12.30 Nedelja, 25. maja 1997 GORICA 8 NOVICE DOBERDOB / OD 30. MAJA DO 8. JUNIJA GORICA Juhi predstava "Kralj Rihard IH” V Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 gledališka predstava v okviru abonmajske sezone SSG. Gre za predstavo v koprodukciji med SSG in PDG "Kralj Rihard III” W. Shakespearja, ki bila že v programu, ki pa so jo v zadnjem trenutku odpovedali zaradi bolezni v ansamblu. Predstava je za abonente reda B in izven. Vstopnice (proste) in informacije v Kulturnem domu tel. 33288. Romanje na Sveto Goro Na Sveti Gori bo danes popoldne vsakoletno medško-fijsko romanje vernikov goriške in koprske škofije. Ob 14.30 se bo pričela procesija od prve kapelice. Ob 16. uri bo v baziliki na gori slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil koprski škof dr. Metod Pirih. Brandolin, Grinovero in Primožič na TV Primorka V redni tedenski oddaji “Med Sočo in Nadižo” bo TV Primorka jutri, ob 22.15 oddajala pogovor v studiu s predsednikom goriške pokrajine Giorgiom Brandoli-nom in svetovalcema Davidom Grinoverjem in Damjanom Primožičem. Govor bo o nedavnih volitvah in novem pristopu do obravnave slovenske narodnostne skupnosti. Ponovitev oddaje bo v torek ob 19.15. ■ Izbrala je neprimeren kraj 57-letna VidemCanka E.C. po vsej verjetnosti slabo pozna Gorico, sicer bi si za svoj podvig izbrala drug kraj, oziroma drugo ulico. V ulici Barzellini, kjer so tudi zapori, se je spravila na priletno ženico. Po prvem poskusu, da bi ji sunila torbico, je v akcijo krenila bolj odloCno in prepričljivo. Zmaga je bila kratkotrajna, kajti v bližnji ulici Sauro so tatico, ki bo po vsej verjetnosti obtožena tudi nepravega ropa - prestregli karabinjerji. Trčenje na avtocesti Promet na avtocesti v bližini Pierisa je bil včeraj dopoldne močno oviran zaradi prometne nesreče. Trčila sta tovornjak slovenske registracije, ki ga je upravljal 42-letni Frane Steiner in tovornjak madžarske registracije, ki ga je upravljal 29-letni Janosz Kormanovics. Oba tovornjaka sta vozila v smeri proti Benetkam. Po trku se je tovornjak slovenske registracije prevrnil in razsul tovor. Šoferja sta utrpela lažje telesne poškodbe, nekaj bunk pa tudi Steinerjev sopotnik. lili ^/eta 1^ s latama v omarici Oll &arducci Itd o^8)/^6^p Posebne ugodnosti ob stoletnici Glasbena srečanja v znamenju štirih jubilejev 50-letnico bo obeležila godba "Kras" - Razvitje občinskega praporja - Jubilej lovske družine, krvodajalcev in jamarjev Kar Štiri društva v Doberdobu slavijo letos okrogli jubilej. Obletnico bodo obeležili z nizom kulturnih, glasbenih in tudi športnih prireditev. Ne gre namreč pozabiti, da je med slavljenci godba na pihala "Kras”, ki je prevzela organizacijo prireditev, ki se odvijajo s pokroviteljstvom Občine. Godbeniki slavijo zlati jubilej, 50. obletnico obnovitve. Sicer pa sega tradicija doberdobske godbe v čas pred prvo svetovno vojno. Prvi pihalni orkester so ustanovili leta 1911. Program "Glasbenega srečanja" bo bolj bogat kakor sicer, odvijal pa se bo od 30. maja do 8. junija. Glasbeno srečanje bo v nedeljo, 1. junija, ko se bodo v Doberdobu zbrali slovenski pihalni orkestri iz Tržaškega in tudi godba iz Tržiča. V sprevodu bodo šli iz središča vasi proti občinskemu parku, kjer se bodo vse godbe združile in skupno s slavljenci - gostitelji zaigrali tri skladbe. Sledil bo nastop (posamično) vseh sodelujočih godb. V znamenju glasbe bo tudi program v nedeljo, 8. junija. Ta dan bo tudi slovesnost ob razvitju občinskega praporja, obeležili bodo 20-letnico pobratenja s Krajevno skupnostjo Pr-vačina. Prvačkovci bodo sodelovali z godbo. Ob 17.30 bodo prikorakali na prireditveni prostor vojaki - godbeniki alpinske brigade ”Julia” iz Vidma in izvedli svoj koncert. Po "al-pincih” bo na vrsti godba Kras s slavnostnim koncertom. Zaigrala bo svoje najbolj priljubljene uspešnice, spremljala pa bo tudi glasbene soliste in domače pevske zbore. V tem okviru bodo tudi trije zaslužni člani godbe, ki neprekinjeno delujejo v društvu že 50 let, torej od vsega začetka, prejeli svetovna priznanja. Ob zlatem jubileju je pihalni orkester Kras izdal tudi brošuro, s prikazom delovanja društva od daljnega leta 1911 do danes. Najbolj ponosni pa so do-berdobski godbeniki, ker so končno uspeli izdati prvo glasbeno kaseto. Na kaseti ni le enajst skladb, od katerih ima vsaka svoj pomen in vsaka obuja godbenikom spomine na določen dogodek ali utrinek iz številnih vaj in nastopov; tu je tudi vtisnjen dolgoleten trud in požrtvovalnost starejših in mlajših perspektivnih godbenikov, ki so pripeljali orkester do zlate obletnice. Posnetih je tudi nekaj pesmi s solistom Jožefom Coljo, ki poje v zboru Jezero in nekaj pesmi Dekliškega zbora. Uvod v prireditve ob letošnjem glasbenem srečanju bo v petek, 30. maja, ko bodo odprli razstavi o jamarstvu in lovu. Jamarji in lovci so namreč med jubilanti, v nedeljo, 1. junija pa bodo obeležili srebrni jubilej krvodajalci. (Na sliki - godba na pihala ”Kras”).K.S. Pogreb Stojana Kodriča Deportiranec v Mauthausnu V četrtek so se svojci, prijatelji, sotrpini in člani združenja deportirancev ANED na goriškem pokopališču poslovili od Stojana Kodriča. Rodil se je v Gorici pred 78 leti in doraščal v Času, ko si je fašizem zadal za glavni cilj opraviti etnično čiščenje v naših krajih. Večkrat je pripovedoval, kako je kot sedemletni deček doživljal divjanje fašističnih tolp in sežiganje knjig, opreme in pohištva, ki so jih iz Trgovskega doma zmetali na ulico. Sodelovanje z odporniškim in narodnoosvobodilnim gi- I banjem je bilo zato nekaj let kasneje, nekaj povsem naravnega in pravzaprav edina pot. Stojana je veljalo strahote Mauthausna. Preživel je in se vrnil kot živ okostnjak in, kmalu po koncu vojne, vzpostavil stike z redkimi preživelimi v drugih taboriščih. V kasnejših letih je bil med aktivnimi člani združenja deportirancev ANED. Po vojni se je ukvarjal s trgovino. Bil je kramar. Vsak teden je obšel različne kraje v naši deželi in ponujal zlasti izdelke umetniške obrti. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil predsednik združenja ANED, Milovan Bressan. Stojan Kodrič se je rodil v Gorici 18. avgusta 1919. GIORGIO ARMAN1 OCCHIALI EMPORIO^RMAM OCCHIALI OD VALENTINO LES LUNETTES Calvin Klein e y e w e a r VERSACE DOLCE, GABBANA byblaz POLICE ti,JV OTTICA ©ORIZIANA GORICA UL MORELLI 36, tel. 0481/531308 : mik m.i * sting * OCCHIALI FLORENCE © VOgUE 3R1KO FENOL ^furmbera 1 LUNETTES S OLIGDER ..VALENTINO G E N N Y T l T A N l U M oechiali VCGART OCCHIALI Rodijeva vlada je pred kratkim praznovala prvo leto delovanja in to je že dovolj dolg C as za prve ocene. Teh ne manjka, ko gre za splošna vprašanja, doslej pa še nismo imeli priložnosti, da bi celovito ocenili, kaj se je v tem Času zgodilo s slovensko manjšino v Italiji. Vsi se seveda še dobro spominjamo, da je manjšina na volitvah množično, skoraj plebiscitarno podprla koalicijo Oljke. Dosegli smo dva rezultata: prvič, politično enotnost na volitvah, in drugič, prispevali smo k zmagi levosredinske koalicije. Zato so bila tudi upravičena pričakovanja, da se bo v politiki do manjšine kaj spremenilo in da Slovenci v Italiji ne bomo veC potisnjeni v kot, kjer smo bili, predvsem zaradi nenaklonjenosti vladnih večin, v mnogo manjši meri pa tudi zaradi svoje razcepljenosti, dolga povojna leta. Danes, leto dni kasneje, lahko že podamo prvo oceno, pri kateri moramo seveda upoštevati celovitost dela vlade in ne samo posameznih dejanj. Prvo, kar v zvezi s tem lahko rečemo je, da se je spremenil odnos vlade do naše manjšine. Tu seveda ne poskakujemo od veselja, kajti kot vsakdo, ki ocenjuje najprej svoje probleme in svoja gledanja ter jih želi vedno izluščiti iz celovitosti problematike, s katero se mora soočati sogovornik, menimo, da bi bili lahko deležni večje pozornosti. Vendar pa morajo tudi veCni nergači med nami priznati, da pogovori med vlado in manjšino potekajo sedaj drugače, kot je bilo to v preteklosti. To velja tako za celovit pogled na manjšinsko problematiko, kot tudi za posamezne aspekte, tista kočljiva vprašanja, ki so za nas življenjskega pomena. Vsega tega je toliko, da pravzaprav pogosto sploh vsega ne zabeležimo, da nam včasih kaj celo uide. Značilen primer je določilo o izpopolnjevanju šolnikov, ki je vključeno v Bassaninijev zakon o poenostavljenju postopkov, in kjer smo Slovenci izrecno omenjeni, veliko pa je tudi primerov, ki se ne nanašajo izrecno na manjšine ali na našo manjšino, vendar so za nas pomembni, ker gredo na osnovi politike vladne večine v smer, ki ustreza tudi slovenski manjšini. Ce ostanemo pri Bassa-ninijevem zakonu je to primer novega normativa o občinskih tajnikih, ki so bili desetletja trn v peti našim slovenskim županom. Ce začnemo pri specifičnih vprašanjih, moramo seveda zaCeti pri najpomembnejših. To sta nedvomno dva ukrepa, priznanje dvojezične šole v Spetru in s tem priznanje obstoja slovenske manjšine v videmski pokrajini, ter povečanje prispevkov za kulturne ustanove slovenske manjšine. Priznanje špetrske šole so oblasti dolga leta odklanjale, tudi ob dejstvih, ki so jasno dokazovala, da gre za dejanje, ki ga je država dolžna storiti. Izmikanja in izgovorov je bilo vedno na pretek, vsem pa je bilo jasno, da gre zgolj za politično odločitev, vezano na Ponujena roka nepriznavanje Slovencev v videmski pokrajini. Povečanje prispevkov za slovensko manjšino je prav tako pomembno dejanje, ki v bistvu »ohranja pri življenju« naše osrednje kulturne ustanove. Kot znano, sta prvotno vsoto 8 milijard lir skrčili najprej Ciampijeva in nato Berlusconijeva vlada, v letošnjem proračunu pa ustrezna postavka znaša 8,7 milijarde lir, kar je, glede na inflacijo, zelo blizu realni vrednosti iz leta 1991, ko je manjšina prvič prejela ta sredstva. Ob tem pa je pomembno, da je v letošnjem finančnem zakonu deželni svet sprejel ustrezni popravek deželne zakonodaje in bodo z letošnjim letom ustanove prejemale akontacijo do 90 odstotkov predvidenega prispevka, kar pomeni, da jim ne bo treba veC v tolikšni meri segati po dragih bančnih kreditih. Poleg teh dveh najpomembnejših ukrepov obstajajo seveda še drugi, kot na primer dvojezični obrazci za davčno prijavo (za katere je zahteva stara že veC kot 20 let) in določilo o izpopolnjevanju šolnikov, vključeno v Bassaninijev zakon. K temu je treba dodati ukrepe, ki sodijo v okvir izboljšanih odnosov med Italijo in Slovenijo in ki so za manjšino zelo pomembni, kot na primer sporazum o priznanju diplom. Seveda beleži kronika tudi nekaj negativnih pojavov, kot na primer združevanje šol; ne da bi hoteli opravičevati vlado, pa moramo ob tem vendarle ugotoviti, da gre za ukrepe, ki sodijo v kontekst preobrazb v italijanski družbi in jih zato ni mogoče naprtiti zgolj odnosu do manjšine, Čeprav je seveda res, da bi morale biti oblasti v primeru, ko gre za manjšino, občutljivejše in spoštljivejše do sprejetih obvez, tudi mednarodnih, kot so sicer bile. Med negativnimi pojavi, ki smo jih zabeležili v tem obdobju, pa je na prvem mestu razpad Tržaške kreditne banke. To vprašanje je preveč zapleteno, da bi ga lahko mimogrede obravnavali na tem mestu, sicer pa smo ga že večkrat analizirali. Verjetno je bil med elementi, ki so privedli do likvidacije banke, tudi politični pritisk italijanskih nacionalističnih krogov, vendar pa res vse kaže, da je bil ta pritisk v konCni fazi le obrobnega pomena in da so bile odločitve sprejete na osnovi podatkov o poslovanju. Ce sedaj preidemo k splošni politični oceni, lahko najprej ugoto- Bojan Brezigar vimo, da je pozitivno dejstvo, da se je vlada odločila, da ne bo predložila svojega zakonskega osnutka ampak se je razprava s pristankom vlade zaCela na osnovi besedila, ki ga je izdelalo skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Mimo dejstva, da se je tako vlada rešila težke zagate, saj je elan vlade tudi minister Maccanico, Cigar osnutek manjšina pred leti zavrnila, gre za pomembno politično priznanje manjšini. Seveda, to je zaenkrat osnovno besedilo in zakon se bo verjetno spremenil, tako da bo na koncu poročevalec Maselli sestavil svoje besedilo, ki bi lahko bilo tudi precej različno od sedanjega osnutka. Vendar pa je dejstvo, da je prav besedilo skupnega predstavništva izhodišče razpravo, zelo pomembno tako s političnega kot s praktičnega vidika. S političnega vidika je to priznanje manjšini, da je prvi politični subjekt, kate- pada pobuda za zaščitni zakon, s praktičnega vidika pa je znano, da je slaba besedila zelo težko popravljati, dobra besedila pa prav tako težko hudo poslabšati. Navidezno naključna odločitev, da bo razprava potekala v poslanski zbornici in ne v senatu ter da bo izhodiščno besedilo osnutek skupnega predstavništva, je torej politično markantno dejanje, ki se uokvirja v sklop novih odnosov, ki jih je vlada vzpostavila z manjšino. Nenazadnje se v ta sklop uokvirja tudi skoraj nenadejano vabilo predstavnikom manjšine na srečanje z delegacijo dvodomne komisije. Slo je za vprašanje zajamčenega zastopstva in vzdušje je bilo, kot so povedali predstavniki manjšine, zelo stvarno in konstruktivno, osnovano na volji, da pride do rešitve, ki bi vsaj trem manjšinam, nemški, francoski in slovenski omogočila trajno zastopanost v parlamentu. Tudi razprava v komisiji senata za ustavna vprašanja o deželnem statutu Furlanije - Julijske krajine je pokazala, da ta volja obstaja, Čeprav verjetno vse nakazane rešitve za manjšino niso zadovoljive. To pa je seveda stvar normalne politične dialektike, ki ima med logičnimi posledici tudi dejstvo, da je treba zahteve enih usklajevati s potrebami drugih. Tudi tu ne gre za nikakršno opravičevanje, ampak samo za ugotavljanje, da ob teh zahtevah manjšina ne naleti veC na preju-dicialnop negativno stališče, ampak je pripušCena k omizju, kjer se oblikujejo odločitve. Prav to, dialog med vlado - oziroma politično večino, ki jo podpira - in slovensko manjšino, je naj-vecja novost Prodijeve vlade. Pretiraval bi, kdor bi trdil, da je sedaj vse odvisno od nas, zagotovo pa je res, da je tudi od nas odvisno, ali bomo znali sprejeti in pravilno razumeti ponujeno roko ter bomo stvarno pristopili k reševanju problemov: Četudi ne bomo rešili vseh, je vsak, ki ga bomo odstranili z dnevnega reda, zelo pomemben in nam bo omogočal, da V bomo lahko osredotočili svojo pozornost v načrtovanje prihodnosti, ne da bi bili prisiljeni vselej krpati luknje preteklosti. —w----- Država kot most v povezovanju z drugimi LJUBLJANA - Izbrana tema o nacionalni ali državljanski državi je pomembna za Evropo in svet. Aktualizira jo proces globalizacije sveta, tega pa narekuje globalizacija trgov, tehnologij, informacijskih in ekoloških problemov, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo pred bližnjim junijskim srečanjem predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu povedal predsednik Slovenije in gostitelj 4. vrhunskega srečanja Milan Kučan. Znotraj procesa globaliziranega sveta je mogoče in potrebno najti prostor za individuacijo, ohranjanje nacionalnih, državnih in drugih entitet, je pojasnil. Za Evropo pa še posebej velja spoznanje, da je konec evrocentrizma, obdobja, ko je Evropa s svojo civilizacijo v dobrem in slabem odločilno zaznamovala človeštvo. Po koncu blokovske ideološke ter pohtične delitve je pred staro celino nov izziv, nova priložnost in nova odgovornost: da preseže obdobje sporov, dehtev in izključevanj ter da se poveže in kot povezana vstopi v ustvarjalno tekmo z drugimi središči sveta. Predsednik Kučan je za STA podrobneje pojasnil, zakaj se je kot gostitelj srečanja v dogovoru z ostalimi predsedniki odločil ravno za temo »Nacionalna ah državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope«, zakaj potreba po sodobnem razumevanju koncepta nacionalne države. V globaliziranem svetu se postavlja več vprašanj: kaj je z nacionalnimi državami; je globalizacija njihov konec, če ne bodo postale odprta struktura, če ne bodo postale svobodne tudi v svojih notranjih odnosih, v odnosih med državljani? Kaj je z naddržavnimi strukturami, ali so te strukture negacija nacionalne suverenosti in identitete? Je prihodnost v nacionalni državi ali v državi državljanov, ah v prepletanju obeh, je razmišljal predsednik. Sam se zavzema za tisto razmišljanje, ki državo vidi kot odprto strukturo, kot most za vstopanje tudi v državnosti izraženega naroda v povezovanje z drugimi narodi in državami. Pri tem ne gre le za iskanje odgovorov na to, kako uresničiti lastne interese, gre tudi za skupno odgovornost celine in planeta. Razmerje med nacionalno in državljansko državo vidi kot produktivno razmerje in ne kot izključujočo alternativo. Vlogo aktivnega dejavnika imajo lahko v tej prihodnosti le odprte in svobodne države, v katerih živijo državljani kot enakopravni subjekti, ne glede na nacionalno, nazorsko, versko ah pohtično pripadnost in različnost Končuje se obdobje nacionalnih držav z nacionalno izključljivostjo kot vrhovnim načelom, krepi se vloga države, ki skrbi za poln samoizraz večinskega naroda, ne da bi to narodno pripadnost povzdigovala nad druge ali jo varovala kot vrhovni imperativ, ki bi bil pomembnejši od drugih vrednot demokratično urejene države. »Ni preživel koncept nacionalne države. Preživela je nacionalna država, ki razume kot svojo edino nalogo varovanje naroda, ne pa tudi varovanje državljana ne glede na narodno ali narodnostno, rasno ali versko pripadnost. Med tema dvema konceptoma, med nacionalno ah državljansko državo, vidim zelo produktivno razmerje, kjer eno ne izključuje drugega. Nasprotno. Mislim, da daje koncept državljanske države polno vsebino in tudi postavlja v novo vlogo, z novo odgovornostjo, koncept nacionalne države. Seveda to ni koncept nacionalistične države, ki povzdiguje pripadnost večinskega naroda na raven vrhovnega duhovnega in političnega načela kot svojo ključno nalogo, kot izhodišče vsem svojim ravnanjem in to pripadnost postavlja kot najpomembnejšo.« Na vprašanje, kako hi načelo odprtosh države povezal z aktualnimi razmerami doma in naspro- tovanji spremembam ustave glede razpolaganja z nepremičninami za tujce, predsednik ugotavlja, da je nasprotovanje potrebno razumeti v zgodovinskem kontekstu. Slovenija nikoli doslej ni bila samostojna in suverena država, zato je razumljivo, da je bil v procesu osamosvajanja poudarjen predvsem nacionalni značaj države. Vendar je bil tudi že takrat v pričakovanjih osamosvojitve poudarjen tudi imperativ demokratičnosti samostojne slovenske države z visoko ravnijo zaščite človekovih pravic in tudi pravic manjšin. Omenjena nasprotovanja je torej mogoče povezati z zgodovinsko zapoznelostjo nastanka slovenske nacionalne države in s skrbjo za njeno ohranitev. V sicer redkih razpravah so zaznavni tudi pogledi na državo, ki jih je moč prepoznati kot nacionalistične, zamejene v nacionalni egoizem, s poudarjenimi občutki vsesplošne ogroženosti, tudi ksenofobije. Za to obstajajo razlogi tudi v slovenski zgodovini in nacionalni izkušnji. Kljub temu pa tako razmišljanje ne utegne biti v prid prihodnosti slovenstva, za katerega zaščito se kot temeljno nalogo države zavzemajo tako misleči. V današnjih razmerah v Evropi samostojnost držav, če bi jo razu-meh kot zaprtost vase, ni njihovo naravno in obstojno stanje. Naravno stanje je sodelovanje in povezovanje na temelju suverene odločitve, ki jo samostojnost omogoča. To vključuje tudi premišljen in svoboden prenos nekaterih pristojnosti samostojnih držav na skupne evropske organe, kar pa ne pomeni, da se jim odpovedujejo, ampak da jih izvršujejo skupaj z drugimi, kadar njihovih lastnih interesov ni mogoče zadovoljiti drugače kot v enakopravnem sodelovanju z drugimi. Za Evropo miru in Evropo ustvarjalnega sodelovanja, v prid blaginje njenih ljudi in zaradi njihove zanesljive prihodnosti, na temelju medsebojnega spoštovanja in enakopravnosh ter vzajemnih koristi se to prenašanje, kot pravi predsednik, splača. Vključevanje v Evropo pomeni živeti po pravilih te skupnosti. Eno od teh pravil je prav svoboden dostop do nepremičnin. Argument »za« je vsekakor podatek, da nobena država, ki je članica EU, nima takšne omejevalne določbe v svoji temeljni zakonodaji, kot jo ima Slovenija, pa kljub temu ni prišlo do razprodaje zemlje, ki naj bi grozila Sloveniji. Temeljni problem torej ni zgolj to, ali je Pri-družitveni sporazum v nasprotju z Ustavo, ampak dejstvo, da je Ustava v nasprotju z evropsko pravno ureditvijo. S to resnico se je treba soočiti in to oviro na poti Slovenije v polnopravno članstvo odstraniti, hkrati pa v skladu z evropskim pravnim redom in upoštevaje slovensko specifičnosti zavarovati slovenski nacionalni interes glede zemlje in drugih posebnosti, kot so ga tudi druge članice EU. Na vprašanje, ah pričakuje od razprav srednjeevropskih predsednikov razhajanja na glavno temo, predsednik osrednje vprašanje formulira kot premislek, kako državo narediti državljansko, navznoter demokratično in enakopravno, navzven odprto za vstopanje v evropske in globalne strukture. Od bližnjih pogovorov na srečanju v Piranu pričakuje razmišljanja svojih kolegov o tem, kako vidijo Evropo kot kontinent prežemanja; kaj storiti, da te zgodovinske priložnosti Evropa ne bi izpustila iz rok; kako oblikovati »domovino vseh nacionalnih domovin« in kako se vanjo vključiti; kako se regionalno povezati in združevati ter globalno sodelovati. Nalogo Evrope predsednik vidi prav v pospešitvi procesa evropskega notranjega združevanja in njenega vstopanja v raz- merja z drugimi planetarnimi centri. Z eno besedo, »združena demokratična in svobodna Evropa je edina dobra možnost, ki jo ima Evropa in tudi Slovenija«, prepričuje predsednik, pri čemer opozarja na jugoslovansko in sovjetsko izkušnjo, ko sta te državne skupnosti razbih nesvoboda in nedemokratičnost, ki sta izničili smisel skupnega življenja. Problemov Srednje Evrope ni mogoče izključevati iz občeevropskih razmerij, čeprav imajo svoje posebnosti, in te je potrebno uveljaviti tudi v evropski zavesti. V to smer razmišljajo, kolikor je moč presoditi na podlagi dosedanjih pogovorov z njimi, tudi predsedniki, ki se bodo junija zbrali v Piranu. Na vprašanje, ah je Evropa kot celota v svojih odločitvah sploh suverena, ne pa podvržena interesu velikih držav, pa predsednik odgovarja, da Evropska unija v svojem sistemu odločanja še išče kompromis, ustvarjalno razmerje med načeh funkcionalnosti in racionalnosti ter enakopravnosti držav in njihovega soglasja. To je morda najzahtevnejše vprašanje, kajti odgovor nanj bo razkril dejansko vsebino odnosov v Evropski uniji in razumevanje Evropske unije same. Povedal bo, ah je res prevladala volja, da v Evropi ne živimo več eden proti drugemu ah na račun drugega, ampak drug z drugim, ker skupaj tudi delimo odgovornost za Evropo in svet. To bo tudi odgovor, ah bo Evropa postala domovina naših skupnih vrednot, nastalih v pozitivni evropski tradiciji. Za zdaj ni razlogov, da ne bi verjeli, da bodo najdeni prav takšni odgovori. Ti bi najneposredneje povedati tudi to, da smo znati izkoristiti priložnost, H jo je zgodovina ponudila sedaj živečemu rodu Evropejcev, je v pogovoru z urednicama Slovenske tiskovne agencije Zdenko Jagarinec in Sivo Verdir dejal slovenski predsednik Milan Kučan. (STA) Ozadje četrtega srečanja predsednikov Srednje Evrope LJUBLJANA - Predsedniki osmih srednjeevropskih držav se bodo v začetku prihodnjega meseca, 6. in 7. junija, sešli že četrto leto zapored, tokrat v Sloveniji, v obalnih mestih Portorožu in Piranu. Gostitelj srečanja bo slovenski predsednik Milan Kučan, osrednja tema dvodnevnih neformalnih pogovorov s predsedniki iz Italije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške in Poljske pa bo vprašanje »Nacionalna ali državljanska država možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope«. Na slovenski obali se bodo sešli predsedniki Madžarske - Arpad Goencz, Rafije - Oscar Luigi Seal faro, Avstrije - Thomas Klestil, Češke - Vaclav Havel, Slovaške -Michal Kovač, Nemčije - Roman Herzog ter Poljske - Aleksander Kwasniewski, in seveda Slovenije - Milan Kučan. Srečanja predsednikov srednjeevropskih držav so neformalna, vsako leto v drugi od osmih držav in usmerjena na določeno »evropsko« temo, ki ji je namenjen daljši pogovor - neke vrste okrogla miza predsednikov za zaprtimi vrati. Osrednji medijski dogodek so bile v minulih treh letih TV-konference predsednikov. Ob vsakokratnem osrednjem pogovoru z napovedano temo poteka več dvostranskih srečanj in pogovorov vodij držav o aktualnih dogajanjih, kar takšna vrhunska srečanja omogočajo. Letošnje srečanje bo potekalo 6. in 7. junija, to je v petek in soboto, v Portorožu in Piranu. Predsedniki bodo v Slovenijo predvidoma prispeli v petek dopoldne, ob 16. uri pa jih bo na Tartinijevem trgu v Piranu uradno pozdravil slovenski predsednik Milan Kučan. Pogovor o osrednji temi »Nacionalna ah državljanska država -možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope«, ki bo za javnost zaprt, se bo začel pozno popoldne, prav tako v Piranu. Predsedniki bodo svoja razmišljanja predstavili v soboto dopoldne na novinarski konferenci v Portorožu. Zgodaj popoldne se bodo sešli še na sklepnih pogovorih. Pobuda za srečanja predsednikov srednjeevropskih držav je nastala leta 1993 ob otvoritvi poletnih iger v Salzburgu, ki so se je ob avstrijskem predsedniku Klestilu udeležili še predsedniki Češke, Madžarske in Nemčije - Havel, Goencz in Richard von Weisaecker. Leto zatem, aprila 1994, se je sedem predsednikov (Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Avstrija, Nemčija in Slovenija) sešlo prvič, in sicer na Češkem, v majhnem mestu Li-tomyšl, leta 1995 je srečanje osmih predsednikov (tokrat tudi Italija) potekalo v Keszthelyu na Madžarskem, lani (1996) pa so se predsedniki srečali v Lancutu na Poljskem. Prvo srečanje, 15. in 16. aprila 1994 v Litomyšlu na Češkem, je bilo namenjeno pogovorom o prihodnosti Srednje Evrope, pa tudi o Balkanu, Rusiji, Partnerstvu za mir in združevanju v okviru Evropske unije. Udeleženci so si bili enotni, da Srednje Evrope sicer ni mogoče določiti, ne geografsko ne pohtično, hkrati pa so poudarili, da države Avstrija, Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Slovenija in Nemčija sodijo skupaj, ker jih vežejo skupne vrednote, kulturno izročilo in tradicija. Po mnenju slovenskega predsednika Milana Kučana naj bi Srednje Evrope ne obujali kot zgodovine, ampak naj bi države projicirale idejo na današnjo realnost. Ena od osrednjih nalog Srednje Evrope je, kot je dejal predsednik Kučan, vključevanje osnovne značilnosti tega območja, to je pluralizma, v evropsko celoto. Predsedniki srednjeevropskih držav so sicer v Litomyšlu izpostavili tudi Zeljo po miru, stabilnosti in sodelovanju na tem območju ter odločenost za vključevanje srednjeevropskih držav v EU. Drugo srečanje, 25. in 26. maja 1995 v Keszthelyu ob Blatnem jezeru na Madžarskem, je potekalo s temo »Vidiki evropskega združevanja«, predsedniki pa so se odzvati tudi na takratne razmere v BiH in pozvali k prenehanju spopadov. Predsednik Madžarske in gostitelj Arpad Goenz je za madžarsko televizijo dejal, da je osem predsednikov podprlo letalske napade zveze NATO na srbska vojaška oporišča v Bosni. Na televizijski razpravi o vidikih evropskega povezovanja so največ pozornosti namenili skupnim evropskim vrednotam ter vprašanju, ali evropsko združevanje pomeni odpovedovanje delu nacionalne suverenosti. Predsedniki so govoriti s treh vidikov, avstrijski predsednik Thomas Klestil in nemški predsednik Roman Herzog sta predstavila stališča držav, ki so že članice EU, predsedniki Češke, Slovaške in Madžarske so govorili o stališčih držav, ki imajo z EU že sklenjen sporazum o pridruženem članstvu. Slovenski predsednik Milan Kučan pa je predstavil slovensko stališče, torej stafišče države, ki z EU še nima sporazuma o pridruženem članstvu. Predsednik Kučan je v dvostranskih pogovorih pojasnjeval predvsem stališča Slovenije do spora z Italijo, ki je pogojevala sprejem Slovenije v pridruženo članstvo s poprejšnjo ureditvijo domnevno odprtih dvostranskih vprašanj. Predsedniki srednjeevropskih držav so na tretjem srečanju, 7. in 8. junija 1996 v poljskem mestu Lancut, okrog 100 kilometrov od meje z Ukrajino, soočili stališča do Evrope prihodnosti, s poudarkom na razumevanju bodočega koncepta varnosti in s tem v zvezi »vzhodne politike« Evropske unije. »Varnost ni le vojaška zadeva,« je poudaril nemški predsednik Roman Herzog. »Odločilno je povezana z vrsto drugih vprašanj, med drugim organiziranega kriminala, socialne varnosti in blaginje.« Osrednje sporočilo je v sklepnem delu TV-konference povzel gostitelj, poljski predsednik Aleksander Kvvasnievski, ko je poudaril večkrat izpostavljeno misel, da Evropa ne sme izpustiti tretje, zgodovinske priložnosti za oblikovanje celovite skupnosti držav na podlagi demokratičnih izročil in načel sodelovanja. Predsedniki so precejšnjo pozornost namenili Sloveniji, zlasti v zvezi s podpisom pridruženega članstva, ki ga je Slovenija podpisala le nekaj dni zatem. Sicer pa je velika pozornost veljala Ukrajini, posehni gostji na srečanju. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je v TV-pogo-voru poudaril nevtralnost Ukrajine in njeno vlogo mostu med Evropo in Rusijo na eni strani ter Rusijo in državami Srednje Evrope na drugi. Veliko zanimanje za gostjo so pokazale tudi Italija in Nemčija ter gostiteljica Poljska, pri čemer je italijanski predsednik izpostavil zlasti gospodarsko razsežnost zaželenega okrepljenega sodelovanja z Ukrajino, nemški predsednik vamostno-pofitični vidik sodelovanja s to državo, poljski predsednik pa dejstvo, da gre za sosedo. (STA) V Četrtek, 20. februarja, smo obiskali uredništvo Primorskega dnevnika. Ker naš šololski avtobus ni bil na razpolago, smo šli v Trst z linijskim avtobusom. Ko smo prišli v mesto, so nas učiteljice pospremile po strmih stopnicah do Primorskega dnevnika. V uredništvu so nas že pričakovali. Po uredništvu nas je spremljal in nam razlagal novinar Tom Marc, z njim pa je bil tudi fotograf. Kasneje je prišel tudi odgovorni urednik Bojan Brezigar. On nam o dnevniku ni mogel razlagati, ker je imel druge opravke. V uredništvi je bilo polno kompjuterjev, tiskalnikov, pisalnih miz, panojev. Primorski dnevnik vzhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih. Vsi Slovenci ga radi berejo, ker piše o nas. Vsebuje Čestitke, osmrtnice, razna obvestila, šolske vesti, tržaško kroniko, politične vesti, križanke, vremenske slike. Vsak dan poroča tudi o športnih dogodkih. Primorski dnevnik je naslednik Partizanskega dnevnika, ki je zaCel izhajati leta 1943 in je bil edini partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi. Tiskali so ga v tiskarni Sloveniji na Vojskem. Tiskarno Slovenijo sem že obiskala. Nahaja se v globoki grapi in je skrita med drevesi. Dokler se ne pride prav blizu, se je ne vidi. Vodic nam je razlagal, kako so tiskarno ustanovili. Najbolj zanimiv dogodek je zame bil, ko so s tovornjakom peljali stroj za tiskamo. Stroj je bil pok-rit s škatlami mleka v Prahu. Nekje blizu Padove so jih ustavili Nemci. Prav v trenutku, ko so hoteli pregledati, kaj prevažajo na tovornjaku, so Začele tuliti sirene. Bližala so se letala. Nemci so hitro zbežali in voznik s tovornjakom tudi. Stroj so srečno prepeljali v tiskamo. Katja Bratos, 4. razred Tak dnevnik bi radi imeli v Boljuncu VESTI IZ ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA SVETA KULTURA KRONIKA L jubljana - Včeraj, 4. decembra 1994, sta na avtocest! blizu Ljubljane trenila avtomobila renault in audi. V katrci je bil gospod jež. V avdiju je bila profesorica lisica. Spredaj p bil gospod jež s kat mo, zadaj p bifa gospa lisica z avd/pm. Gospa lista p prišumefa do katrce, v megli je ni opazila in je trenila vanjo. Vreme je bi/o megleno in deževno, zato sta voznika vozila počasi in previdno. Tako ni bilo v nesreči hujših posiedt. Sreča, da je ime/a gospa lisica prenosni telefon in je pok/icafa policijo. Prišla sta volka policaja in sta vse uredita. Lisica In jež sta šla srečno domov. Maja Ota, Sara Conestabo in Veram Zeriuf, 3.r. Hnljunec - thahka tula Frana Venturinija stoji sredi gozda. F prvem razredu so jezi, v drugem razredu $<> zajci, v tretjem razredu so kaee, r četrtem razredu so smrdokavre, v petem razredu so volkovi. Včeraj, Kl.decembra, je prišel v solo gospod profesor Detelj, ki je strokovnjak za arheologijo. Otrokom je povedal, kako so živele prazivali. Potem jim je pokami diapozitive, ki jih je posnel sam med raznimi izkopavanji. Otroci so vprašali gospoda Detelja, kje je nase! fosile prazivali. Gospod Detelj jim je odgovoril lepo in počasi. Preden je profesor Detelj odšel, so mu otroci pokazali svoje zgodovinske zvezke. kianuel Pissacco, Erik Rossone in Kevin Segulitt. 3.r. ŠPORT © Dolina - Na nogometni tekmi kaktusi BREG proti kaktusom MILAN so zmagali kaktusi BREG z 19:5. Tekma se je odvijala S.decembra 1994 na Igrišču pri Domju. Sodnik se je imenoval Gymnocakdum. V prvem polčasu so bili kaktusi Milana boljši le v tretji minuti so zabili pet golov, igralec Brega Kevin Segu/in, Okrašeni astrofit, si je poškodoval nogo, zato je zapusti! igrišče, V drugem polčasu so jih igralci Brega prekosili z desetimi zadetki Aljek Kirn, Ferokakt, in Martin Cheber, Bičevec, sta bila v tej tekmi napoijša igrata Brega. Aljek Klun in Samuei Kralj 3.r. in druge živali na otvoritev, ki bo v soboto 31. maja, ob 18.uri. IZLETI Kd Jože Medved priredi 20. januarja 1995 smučarski izlet v Trbiž. Zbrali se bomo pri velikem hrastu ob 8,uri. S sabo prinesite malico in smuči SOLSKE VESTI___________:___ Ravnatelj živalske Sole vabi vse starSe na sestanek, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 20.30, ČESTITKE V družini Jež se je rodil majhen ježek Andrej. Vse gozdne živali čestitajo veseli družini Jež. VREME OGLASI Družina Kaktus je odprla novo knjigarno. Odprta je od 5. do 13.ure. Vabljeni vsi knjižni molji. Odprli smo novo restavracijo Mali jež ob studencu na hišni številki 3, tel. 6355-80673. Nudimo različne gozdne poslastice. Vabimo vse ježe Jutri bo v Sloveniji izredno oblačno vreme z rahlimi padavinami. Temperature bodo zelo nizke. Na Primorskem bo pihala burja. Želimo vam dobro nedeljo. Pripravili učenci 3.razreda danes.......7 »S®*. 'Čiš a tčKjji » r ' 5 nx Izlet petošolcev v Slovenijo V ponedeljek, 21. aprila, smo učenci petih razredov, kljub slabemu vremenu, odpotovali v Postojno. Pihala je burja in bilo je zelo mraz. Po poti je bilo vedo več snega. Postojna je bila vsa bela. Avtobus nas je pripeljal do Postojnske jame. Stopili smo na vlakec. Med vožnjo smo občudovali kapnike različnih oblik in velikosti. Nato smo nadaljevali pot peš. Vodic nam je povedal marsikaj zanimivega o jami. Zvedeli smo, da je barva kapnikov odvisna od mineralov, iz katerih so sestavljeni. Zelo mi je bila všeC dvorana špagetov ali makeronckov. Na stropu je viselo vse polno kapnikov, ki so bili podobni majhnim cevCicam. Prišli smo do bazenčka, kjer so plavale človeške ribice. Zelo sem se začudila, ko nam je vodic povedal, da lahko živijo brez hrane tudi tri leta. Mateja Cossutta Ponovno smo stopili na vlakec, ki nas je peljal iz jame. Zelo mi je bilo všeč, ko smo se peljali z vlakom in so v jami ugasnile luCi. Nekateri so zaradi tega kričali. Predno smo odšli iz jame, smo še pogledali reko Pivko. Pred jamo je bilo zelo mraz. Čeprav smo bili oblečeni kot pozimi. Zato smo vstopili v bližnjo kavarno, kjer smo se nekoliko ogreli. Nato smo odšli na kosilo v tamkajšnjo šolo. Pogostili so nas s čajem in piškoti. Pojedli smo suho kosilo, ki smo ga imeli od doma, nato pa smo se odpeljali z avtobusi v Predjamo. Marko Cej 2e od daleC smo zagledali na skali Predjamski grad. Po dvižnem mostu smo vstopili v vežo. Po stopnicah smo prišli do sobe, kjer nam je vodic povedal nekaj zgodovine o gradu. Nato smo si ogledali še ostale sobane. Nekateri so tudi pozvonili na zvon, ki je visel na oknu. Nekoč je zvon opozarjal na prihod sovražnika, danes pa pozvonimo zato, da bi se nam uresničile želje. Vodic nam je povedal tudi zgodbo o Erazmu in Češnjah. Najbolj pa mi je bil všeč prostor, ki je služil za obrambo. Tu so bile majhne line, skozi katere so metali na sovražnike kamenje in vrelo smolo. Ko smo tako hodili po gradu sem premišljeval, kako lepo je bilo Erazmovo življenje. Prišla je ura odhoda. Vstopili smo na avtobus, ki nas je odpeljal v Boljunec. Izlet v zasneženo Postojno mi bo za vedno ostal v spominu. Alan Mahne Kalin Dviganje maja V naši vasi je ostalo še dosti starih običajev. Radi bi vam opisal dviganje maja. Vsako leto se 28. aprila na Jami zberejo fantje, ki so že plaCah »likof«, to so tisti, ki so že dopolnili 16 let Postavijo se v vrsto po Štiri. Spredaj je najmlajši fant, ki drži v rokah topolovo vejo. Ko stopijo na trg Gorica pričnejo peti vaško himno Bare’ca. Na drugi strani trga jih Čakajo fantki, ki nimajo Se 16 let, razdeljeni v dve skupini. Ena skupina je iz UTce, druga pa iz Za-boljunca. Starejši fantje vržejo med skupinama topolovo vejo. Tista skupina, ki uspe tri dni zaporedoma odnesti topolovo vejo, je zmagovalka. Fantje, ki so uspeli odnesti topolovo vejo, jo skrijejo in nasprotniki imajo možnost, da jo do polnoči poiščejo in spet zveleCjo na trg. Dne 30. aprila se tekma za topolovo vejo ponovi, le da Starejši fantje tisto noč tudi postavljajo maj. Kako pa postavljajo maj? Ob 21.30 prične fantovska ura, ko se fantje zberejo v njihovi hišici in vežejo pomaranče in limone na žico. Ko se ura zaključi, fantje pridejo spet na trg s sadjem in začnejo vezati sajde na bor. Ponoči gredo nekateri izmed njih tudi na bližnje griče nastavljat rdeCe zastave. Bor pritrdijo na dolg olupljen smrekov drog in privežejo nanj tudi jeklene žice, s katerimi bodo kasnje dvignili maj. Te žice prekrijejo Se z bršljanom. Po svetilkah okoli trga privežejo topolove veje in pritrdijo na vrh teh dve rdeči zastavici. Ko je maj pripravljen, ga pozno v noč dvignejo. 1. maja zjutraj pride godba napihala ter zaigra budnico. Popoldne, ob 13.30, pridejo spet fantje z vejo in fantiči ponovno tekmujejo, katera skupina jo bo odnesla in skrila. Nasprotniki imajo Cas do 16. ure, da jo najdejo. Po štirih dneh vržejo dol maj. Matjaž Mihalič, 4. razred Najzanimivejša ekskurzija v letošnjem šolskem letu je bil obisk gasilskega doma v Trstu. Skupina gasilcev nas je prijazno sprejela. Oblečeni so bili v gasilsko uniformo, ki je temno zelene barve. Najprej so nam prikazali svoje plezalne spretnosti. Vsako jutro se urijo v plezanju na visokem lesenem stolpu, ki stoji zraven gasilskega doma. Marco Furlan, Erik Petaros, 2. razred Gasilci so pogumni možje. Njihovo delo je zelo naprono. Dežmajo dan in noč. Nas otroke pa so posebno zanimala njihova vozila, ki so zelo različna. Ena služijo za prevoz gasilcv, druga imajo visoko lestev v slučaju požara v stanovanjski hiši. Velike cisterne prevažajo vodo. Manuel Zottich, Denis Ota, 2. razred Gasilska vozila vozijo zelo hitro. Ge iz- bruhne požar ali se zgodi huda prometna nesreča, morajo gasilci čimprej priti na kraj nesreče. Na svoji poti uporabljajo sirene, da se jim avtomobili umaknejo ob rob ceste in pustijo prosto pot. Luca Sancin, 2. razred Naš obisk se je zaključil z vožnjo s posebnim gasilskim vozilom. Podobno je čolnu, ki ima kolesa. Na čoln smo se vkrcali po lestvi. Šofer nas je popeljal po ve- likem gasilskem dvorišču. Na vozilu so sedeži, rešilni pasovi in razne vrvi. Vozilo vozi tako po cesti kot po vodi. Uporabljajo ga v slučaju poplav. Z njim rešujejo ljudi in živali, ki ostanejo v poplavljenih hišah. Marco, Manuel, Erik, Denis, Luca, 2, razred Sliki: levo Erik Petaros, desno Denis Ota, 2. razred Šolski izlet V sredo, 23. aprila 1997, smo se zbrali pred občinskim gledališčem, da bi šli na izlet in si ogledali Beneško Slovenijo. Na izlet smo šli uCenci šol iz Boljunca, Boršta, Peska, Doline in Mačkolj. Ob osmih zjutraj smo odpotovali z dvema precej starima avtobusoma. Peljali smo se po avtocesti proti Gorici. Po eni uri vožnje se je pokvaril avtobus. Zato smo počasi in s težavo prišli do Sredpolja, kjer smo morali počakati, da nam zamenjajo avtobus. Med tem Časom smo se igrali na travniku in pojedli malico iz nahrbtnika. Nato smo odpotovali proti Čedadu. V tem mestecu smo si najprej ogedali njegovo znamenitost: Hudičev most. Ogledali smo si tudi langobardski muzej, kjer je razstavljena zanimiva zbirka raznega orožja, posode in zlatega nakita. Od tu smo se napotili v Speter Slovenov, kjer smo obislaki dvojezično šolo. To je privatna šola, v kateri poteka pouk dvojezično, in sicer v slovenščini in v italijanščini. Prisostvovali smo pouku v 4. razredu, kjer so uCenci obravnavali zemljepisno snov. Nato nas je pot popeljala do Landerske jame, ki je dolga 4, 2 km, obiskovalcem pa je dostopna le 300 m. Do nje smo morali prehoditi 106 stopnic. V tej jami so našli okostje velikega jamskega medveda, ki je tehtal veC kot 900 kg. Našli so tudi fosile rib in morskih ježkov. V jamo so se prebivalci iz okolice zatekli pred sovražniki, posebno pred krvoločnimi Huni. V majhni kapelici je tudi ohranjen nagrobni kamen samotarja Srečka, ki so ga Častili za svetnika. Zato so v tej jami že od Časa Langobardov imeh svete maše. Vse to nam je povedala vodička. Na poti domov smo se utravili še v baru, kjer smo si kupih sladolede. Na izletu smo se imeh zelo lepo, ker smo videh veliko zanimivega. Matjaž Romano, 4. razred ***** Z Maksimilijanom in Karloto Imenujem se Aleksija. Sem Karlohna sestra in stanujem s starši v Belgiji. Nekega dne sem dobila pismo iz Miramaskega grada, ki mi ga je poslala Karlota. Pisalo je: »Draga sestra Aleksija! Vabljena si na praznovanje mojega rojstnega dne. Pričakujem te! Nasvidenje!« Naslednje jutro sem poklicala svoje najboljše šivilje in jim naroCha, naj mi sešijejo v enem tednu lepo dolgo obleko. Pripravila sem si kovCek. Svojega frizerja sem pro-sila, naj mi splete lepo kito. Naslednje jutro sem se odpravila na pot s kočijo, kjer je bilo vpreženih šest belih konjev. Oblečena sem bila v dolgo zlato obleko. KonCno sem prišla do gradu. Neka gospa mi je odprla vrata kočije in mi vzela svilen plašC. Karlota in Maksimilijan sta me sprejela v dvorani Novara. Maksimiljan se je globoko prikonil in mi poljubil desno roko. Karloh sem podarila kitajsko vazo. Maksimilijan me je povabil igrati na šah. Šahovnica je bila iz slonovine in koralov. Zmagala sem jaz. Vsi trije smo si šh potem ogledat park. Videlo se je morje in lep razgled do Istre. Vprašala sem Karloto, kje so dobili tisti lepi beh kamen. Karlota je povedala, da so ga pripeljah iz Istre. Pokazala sta mi veliko sfingo, drevesa vseh vrst, lepe labode, račke in veveričke. Nato sem vprašala: »Ali mi lahko pokažeta grad?« Odgovorila sta mi: »Rade volje!« Vstopih smo v grad. Najprej sta mi pokazala Maksimilijanovo sobo, ki je bila kot ladijska kabina. Tu je bil velik globus, majhna poslikana miza in Mak-similijanov podpis. Vprašala sem ga »Kdo vam je dal to mizo?« Papež mi jo je podaril«, je odvrnil Maksimilijan. V knjižnici je stala velika knjižna polica, kjer je ležalo približno tri tisoč knjig. Vprašala sem ju, če mi bosta lahko posodila kako knjigo. Odgovorila sta mi, da prav rada. Prišli smo do jedilnice, nato pa smo se ustavih v Karlohni sprejemnici. Tu je bil tudi klavir. Prosila sem Karloto, Ce mi dovoh, da zaigram na klavir, saj igram v belgijskem orkestru Finharmonika. Potem sta mi pokazala spalnico, slačilnico in kape-hco. Pohištvo je bilo v holandskem stilu. Zagledala sem tri blazine in vprašala, kdo jih je sešil. Odgovorila sta mi, da jih je sešila Karlota Sh smo v jedilnico, ker je bila veCerja. Jedli smo pohanega zajca. Po večerji sta Maksimilijan in Karlota otvorila ples. Plešah smo do polnoči in Maksi-milijan me je povabil na znani ples »Menuet«. Po končanem praznovanju so ostah gostje odšh domov. Jaz pa sem šla v sobo, ki mi je bila dodeljena. Daša Zeriali, 5 .razred ***** Nasfasja v Miramam Imenujem se Nastasja h., sem Karlohna sestra in stanujem v Belgijskem gradu. Nekega dne sva bila z možem povabljena v Mira-marsid grad. Svojim služabnikom sem naročila naj kupijo dragoceno uro, da jo neseva v dar Maksimi-lijanu in Karloh. Z Robertom sva oblekla nova oblatila. Imela sem široko krilo. Frizerka mi je spleha dolgo kito in mi položila venček na glavo. Robert pa je oblekel praznično obleko. Služabnik je odnesel kovtice v kotijo. Prišli smo do Mhamarskega grada. Služabnik mi je odvzel svilen plašč. Maksimilijan se je globoko priklonil in mi poljubil roko. Nato sem jima podarila dragoceno uro. Z Maksimilijanom sva tovorila ples. Vsi so nato zaplesali menuet. Z vseh oken se je videl lep razgled na morje in Istro. Maksimilijan in Karlota sta nama pokazala grad. V prvem nadstropju smo videli kuhinjo in kuharje. Ponudih so nam tipično slaštico. Karlota nama je povedala, da je na gradu enaindvajset sob. Maksimilijanova soba je bila skromna. Podobna je bila ladijski kabini. Robert je z Maksimilijanom igral šah, Karlota pa je medtem igrala na klavir. Ko sta zaključila igro, mi je Karlota pokazala sobo za goste. Pokazala sta nama tudi mizico, ki jo je podaril papež. Karlota mi je razkazala svoje osebne stvari. Nato sta nas pospremila po prekrasnem parku. Zvečer, ko se je prikazala luna, smo šh z ladjo po morju. Gledah smo zvezde. Bilo je res romantično. Ko smo se vrnili, so drugi gostje že odšh. Maksimi-lijan in Karlota sta naju prosila, naj ostaneva nekaj tednov z njima. V knjižnici sem si izbrala knjigo, da bi lepše zaspala. Robert je naslednjega dne dobil pismo. Moral se je takoj vmih na svoj grad. S težkim srcem sva se poslovila od Maksimilijana in Karlote ter zapushla Miramarski grad. Nastasja Damin, 5 .razred ***** S Socerba na Miramar Imenujem se Ivan. Živim v Socerbskem gradu. Nekega dne sem dobil pismo, v katerem je pisalo, da me Maksimilijan in Karlota vabita v Miramarski grad. Takoj sem ukazal svojim služabnikom: »Jutri odpotujemo v Miramarski grad. Pripravite kotijo!« Drugo jutro sem vstopil v kotijo. Pripeljah smo se v Miramarski grad. Maksimilijan in Karlota sta me Čakala pred vrati. Lepo smo se pozdravih. Ko smo vstopih v grad, je odšla Karlota v svojo sobo, Maksimilijan pa me je pospremil po gradu. Na- to sva sedla in Maksimilijan mi je pokazal vetrov-nico. Kasneje sva igrala bihjard in šah. Prišla sva do stolpa. Maksimilijan mi je pokazal lep razgled do Istre. Rekel je: »Tudi iz drugih sob se vidi tako lepo.« Prikimal sem: »Da, lepo se vidi in tako na visokem smo!« Pokazal mi je tudi ostale sobe in pohištvo v njih. Znočilo se je in služabniki so pripravili obilno večerjo. »Se nikoli nisem jedel tako okusne večerje!«, sem vzkliknil. Po večerji sem vprašal Maksimilijana, kje bom spal. Pokazal mi je sobo in odpravil sem se spat. Drugo jutro je snežilo. Skupaj smo pojedli zajtrk Kočija je bila že pripravljena. Maksimilijan me je vprašal: »Kdaj te bom lahko prišel obiskat v So-cerbski grad?« Začudeno sem mu rekel: »Ah ne greš v Mehiko?« Maksimilijan mi je odgovoril: »Da, kmalu! A prej bi te rad obiskal, da te pozdravim!« Poslovil sem se od Maksimilijana in Karlote ter se s kotijo odpeljal spet v svoj grad. ***** Sprehod po Trstu V letošnjem šolskem letu smo opravih več ekskurzij. Med drugim smo si ogledali najpomembnejše zgodovinske zanimivosh Trsta. Po kosilu smo pohiteli do avtobusne postaje in smo se za avtobusom peljah do mestnega središča. Najprej smo si ogledali velik Trg Zedinjene Italije-Okoh trga je polno lepih palaC, med temi je najpomembnejša občinska palača, na vrhu katere stojim Mihec in Jakec. Na zgornjem delu trga je vodomet štirih celin. Sh smo po ozki Ulici delPOrologio in prišli do pročelja hiše, v kateri je prenočil Napoleon Bona-parte. Potem smo se naporih proh rimskemu gledališču. Tam so še vidni kamnih ostaniki gledališča. Povzpeli smo se po strmih stopnicah in ozkih tlakovanih ulicah do katedrale Sv. Justa. Po cesti smo videh tudi Rihardov slavolok. Ogleduh smo si vhod katedrale, ki ga sestavljajo nagrobni kamni družine Balbi. Zvonik ob katedrah so zgradih na rimskih ostanikih. Ker je leta 1421 udarila vanj strela, so ojačili zidove in znižati streho.Napohh smo se v bližnji grad, kjer večkrat prirejajo koncerte. Skozi ozke line v obzidju grada smo gledah ves Trst, morje in še griče, ki stojijo za mestom. Pred odhodom domov smo se še posladkali s sladoledom. Utrujen sem bil, ker smo veliko hodih-ampak tudi vesel, da sem si ogledal Trst. , Peter Sosič, 4. razred FLEK: Sem res lovec. Danes je bilo v šoli lepo, ANA: Sem lutka Ana. Sla bom na sprehod in NINI: Jaz sem Nini. Sem deklica, pridna dekli- MUCA MATIS. Ej, sem Matis. Sem rumena muca. prav lepo. bom nabirala rožice. Potem bom šla v šolo. ca. Nini ni deček. Kje so moji otroci? Pri babici. Nasvidenje vsem LISICA ZVITORERPKA: Ojoj, ojoj, kako me boli želodec! Ampak sedaj vem zakaj! Lačna sem. Vem, da vse živali spijo. Sla bom v gozd. Sem tako lačna. Ojoj, ojoj... VERONIKA: Nasvidenje mama. Dober dan šofer. Danes me boste peljali v gozd. Prišli smo! Kje so drugi? Zgubila sem se v gozdu, zgubila! Oh, glej medveda. Vprašala ga bom, če bi lahko živela z njim. h'ojA lutka MARKUŠ ZAJČEK MARKUŠ: Kaj mi hočete storiti? Uh, ali me hočete uloviti? Ce pa je tako, vas bom prej jaz. JACK: Irina, pridi sem. Pridi k meni. Pridi se igrati z mano. Bova šla v park z mojo mamo. Prišla bo tudi tvoja mama. Tam bomo ostali eno uro, potem bomo šli skupaj domov. Ogled razstave o pračloveku V četrtek, 28. novembra, smo si sli ogledat razstavo o pračloveku. Paleolog Sergio Dolce nam je Pokaral razna okostja in lobanje pračloveka. Povedal nam je tudi, da so v Etiopiji leta 1974 našli več kosti pračloveka ženskega spola. Zenska je bila visoka 120 cm, jedla je sadje, korenine in meso umrlih živali. Tehtala je 25 kg. Po odkritju njenih ostankov so paleologi praznovali vso noč in poslušali pesem z naslovom Lucy, zato so tudi njej dali to ime. Lucy je bila avstralopitek - južna opica. Po avstralopiteku je živel Bomo habilis - spretni človek. Živel je pred 2.500.000 let. Hranil se je z zelišči, koreninami in s sadeži s trdo lupino. Zato je imel močne čeljusti. Izdeloval je preprosto kameno orodje. Arheologi so odkrili, da ko je spretni človek izumrl, se je pojavil Bomo erectus - zravnani človek. Pomikal se je za divjimi živalmi in jih lovil. Naselil se je v Evropi in Aziji. Živel je pred 1 ■200.000 leti. V Vižovljah so arheologi našli zob, čeljust in ostanke kremenjakov iste dobe. Bomo erectus je že uporabljal ogenj. Po zravnanem človeku, se je razvil Bomo sapiens ah neandertalec - misleči človek, ki je živel pred 400.000 leti. Razširil se je po Evropi in Aziji. Prilagajal se je težkim življenjskim pogojem. Ivan Trd je v Sloveniji našel staro flavto neandertalca iz kosti malega jamskega medveda. Flavta je imela štiri luknje. Zadnji pa se je pojavil Bomo sapiens sapiens ali kromanjonec - modemi človek. Kromanjonec je živel pred 92.000 leti. Izdeloval je orodje in orožje iz kosti in kremena, gradil je bivališča, slikal v jamah, prilagajal se je življenju na vseh celinah in znal je govoriti. Ogled razstave mi je bil všeč tudi zato, ker je prof. Dolce primemo in privlačno predaval. Urška Ota, 4. razred ***** Šolski izlet V sredo, 23. aprila 1997, smo se zbrali pred občinskim gledališčem, da bi šli na izlet in si ogledali Gradivo za te tri strani so oskrbeli učenci in učitelji Osnovne šole Frana Venturinija iz Boljunca. Beneško Slovenijo. Na izlet smo šli učenci šol iz Boljunca, Boršta, Peska, Doline in Mačkolj. Ob osmih zjutraj smo odpotovali z dvema precej starima avtobusoma. Peljah smo se po avtocesti proti Gorici. Po eni uri vožnje se je pokvaril avtobus. Zato smo počasi in s težavo prišli do Sredpolja, kjer smo morali počakati, da nam zamenjajo avtobus. Med tem časom smo se igrah na travniku in pojedli malico iz nahrbtnika. Nato smo odpotovah proti Čedadu. V tem mestecu smo si najprej ogedah njegovo znamenitost: Hudičev most. Ogleduh smo si tudi langobardski muzej, kjer je razstavljena zanimiva zbirka raznega orožja, posode in zlatega nakita. Od tu smo se naporih v Speter Slovenov, kjer smo obislaM dvojezično šolo. To je privatna šola, v kateri poteka pouk dvojezično, in sicer v slovenščini in v italijanščini. Prisostvovah smo pouku v 4. razredu, kjer so učenci obravnavah zemljepisno snov. Nato nas je pot popeljala do Landerske jame, ki je dolga 4, 2 km, obiskovalcem pa je dostopna le 300 m. Do nje smo morali prehoditi 106 stopnic. V tej jami so našli okostje velikega jamskega medveda, ki je tehtal več kot 900 kg. Našli so tudi fosile rib in morskih ježkov. V jamo so se prebivalci iz oko-lice zatekli pred sovražniki, posebno pred krvoločnimi Huni. V majhni kapehci je tudi ohranjen nagrobni kamen samotarja Srečka, ki so ga častih za svetnika. Zato so v tej jami že od časa Langobardov imeli svete maše. Vse to nam je povedala vodička. Na poti domov smo se utravih še v baru, kjer smo si kupih sladolede. Na izletu smo se imeh zelo lepo, ker smo videli veliko zanimivega. Matjaž Romano, 4. razred ***** Lutkovna igrica Gospa Nerina Švab nam je z lutkami prikazala povest o Martinu Krpanu. Lutke so bile narejene iz kuhinjskih pripomočkov, barvanega paprija, lesenih koleščkov in še iz drugega materiala. Martin Krpan je bil sestavljen iz lesenega kladiva in rjavega papirja, njegova kobila pa iz lesenih palčic. Gospa Nerina je izdelala cesarja, svetovalca, kraljico, vdovo in ministra Gregorja iz kuhalnic. Brdavsa je oblikovala iz lopatice, živo-oranž-nega in zelenega paprija, za glavo pa je dala balonček. Cesarjevega konja je sestavljal lesen nož in štiri pahčice. Prisluhnih smo zgodbi, ki je bila deloma posneta na kaseti. Po zaključku nam je gospa Švab prikazala še zvočno zgodbo o Martinu Krpanu. V popolni tišini je z lutkami udarjala po mizi in povzročala različne zvoke. Najbolj všeč mi je bil umor Brdavsa. Krpan, ki je bil sestavljen iz lesenega kladiva, je močno udaril po Brdavsevi glavi, tako da je balonček počil. Vsi smo bih lutkovne predstavice zelo veseh. Gabrijel Ota, 4. razred »Naš cilj je ohranjanje nabrežinskega narečja« Pred nekaj več kot desetimi leti se je v Nabrežini zbrala skupinica mladih ter ustanovila dramsko skupino v sklopu KD Igo Gruden. Kot taki so se prvič predstavili širšemu občinstvu leta 1986 z veseloigro “Kje je meja? ”. Potem so obmirovali vse do leta 1991, ko je skupina zopet planila na oder s “Skupno stanovanje” in polno zaživela, tako da lahko danes prištejemo dramsko skupino KD Igo Gruden med najaktivnejšimi kulturnimi subjekti Občine Devin-Na-brežina. Težko bi bilo strniti v par besedah vzroke, ki so lahko botrovah takemu uspehu; ne gre vsekakor prezreti dejstva, da so igralke in igralci, kljub amaterskemu pristopu splošno zelo nadarjeni, od leta 1991 pa jim obenem stalno sledi v vlogi men-torke in režiserke Maja Lapornik. Prizadevnost režiserke in doslednost ter navdušenje igralcev tvorita gotovo tako mešanico, ki je najboljša garancija za uspeh. Med prve pobudniki skupine spadata tudi Boris Devetak in Igor Malalan, ki sta širšemu občinstvu znana predvsem kot glasbenika in pa protagonista priljubljene oddaje TV Poper na koprski televiziji. Devetak je s skupino sodeloval še do druge igrice (Skupno stanovanje), medtem ko je Malalan režiral (in občasno igral) le v “Kje je meja? Dramska skupina pa je v javnosti odjeknila predvsem ob priliki 1. zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah (M ga bodo letos ponovno priredili), ko je skupina prejela s “Sumljivo osebo” prvo nagrado za najboljšo uprizoritev, poleg tega pa je bila Edvinu Bo-gatcu, ki je igral glavno vlogo, podeljena nagrada za najboljšo moško vlogo. Tako laskava priznanja so skupini vlila še dodatnega zagona, tako da se danes občinstvu predstavijo s “Primorskimi zdrahami” Carla Glodo-nija, seveda v domači priredbi. V skupini radi poudarjajo, da spada v njihovo poslanstvo igranje v domačem nabrežin-skem narečju in to so tudi dosledno storilv v vseh igricah. Nihče od ostalih igralcev in igralk naj mi ne zameri, Ce ocenim Edvina Bogatca za enega poglavitnih Členov verige, ki združuje skupino. Edvin je v skupini od vsega začetka in sam ne prikriva sicer očitnega dejstva, da mu je igranje najveCji vir radosti. Z njim sem se srečal v Nabrežini, v osmici pri “Spjel-nih” (malo reklame ne škodi), ter mu postavil nekaj vprašanj: Edvin, ti si v dramski skupini že od vsega začetka. Čemu gre pripisati petletni premor med prvo in drugo predstavo? Preprosto! Prvo igro je režiral Igor Malalan.Ko je on zmanjkal, smo bili brez režiserja... in dobrih režiserjev ni tako lahko najti. Kdaj se je v tebi pojavila igralska žilica? Od vedno. Rad imam ljudi in rad imam igranje. Na odru pozabiš na življenjske težave in s prevzamljanjem novih vlog zaživiš v drugem svetu, kjer se mirno lahko norčuješ, jeziš, jočeš, smeješ... in vse to podariš tvoji publiki. Pri igranju se dosledno držiš teksta, ali pa rad improviziraš? Na začetku se moraš nujno držati teksta, tako da ga tudi razumeš in se polno vživiš v svojo vlogo. Kasneje pa lahko začneš improvizirat, tekst postopoma prirejaš lastemu okusu in karakterju, ter seveda prilagodiš narečju. .. Katera igrica je bila tebi najljubša? Primorske zdrahe, najnovejša, čeprav jo moramo še malce zbrusit, vadit. Pa tudi Arzen in stare čipke, ki pa smo jo žal igrati premalokrat. Katera pa ti je delala največ težav? Sumljiva oseba, nedvomno. Preveč je bila koncentrirana na moji osebi, preveč sem bil po reflektorjem, medtem ko imam raje, da so vsi igralci čimveč enakovredno vključeni v igro. Najlepši dogodek? Ko smo v Križu igrati Skupno stanovanje: pred sabo sem imel mizo, na mizi ročni zvonček Pa sem pozabil “batudo”in Boris, v upanju, da je amnezija kratkotrajna, je tako dolgo zvonil, da se mu je zvonec zlomil in zletel med publiko - mislil sem, da bom počil od smeha. Publika najbolj ceni tvojo spontanost... Kako dosežeš tako sproščenost? Na odru nisem nikoli v zadregi - no, seveda je vedno malo začetne treme, slednja pa hitro mine i oder je moj. Zaživim v vlogi in jo speljem do konca. Meni pomeni igranje sprostitev, razvedrilo. ' Kako si razlagaš tako velik uspeh Sumljive osebe? Mislim zato, ker je igra zelo duhovita, obenem pa je bila ljudem zelo blizu... govorila je o veliki zamejski organizaciji, v igri ni manjkalo pikrih pripomb na mčun naših veljakov”. Se zadnje vprašanje: v Primorskih zdrahah si publiko navduševal s karakterističnim govorjenjem “skozi nos”... od kod ta ideja? Na Občini je delal neki Allfe-do, ki je res govoril tako - jaz pa sem ga večkrat zafrkaval in oponašal. .. pa mi je prišlo prav. Kot se kraju spodobi, sva z Edvinom slovesno nazdravila na uspeh Primorskih zdrah. Pa poglejmo še, kaj pa pomeni igranje ostalim elanom skupine? Marjana Golemac: Pmvijo, da je življenje oder in sama večkrat izražam svoja čustva na odru. Kje lažje kot na odru lahko kričim in vpijem, se jočem in smejem? Kje se lahko veselim in izzivam samo sebe? V realnem življenju že ne, niti doma ati na delu ne. Na odru zažvim, pred publiko ati enostavno pred sama sabo. Aljoša TerCon: Uvodoma sem igranje enačil z zabavo in prijetno družbo, mestoma pa to postane kar precej težavno, saj zabava ne prevladuje v vseh primerih, saj tudi družba ni vselej dobro razpoložena. Zadoščenja pa je bilo v teh letih zelo veliko, še zlasti na domačih uprizoritvah. Trud, ki ga vsi vlagamo, pa je vedno zelo velik in odgovornost, ko nekdo sprejme sodelovanje, postane zahtevna. Niko Golemac: Pesniki in pisatelji načrtujejo kulturo, gradimo jo pa mi. Bogdana GregordC: Igranje mi pomeni sprostitev in izhod iz enoličnosti... Sidonja RadetiC: Kaj mi pomeni igranje? Trenutek, ko lahko pozabim na skrbi, na vsakdanje težave, trenutek, ko se v prijetni družbi brezskrbno nasmejem in sprostim. Jožko Okretič: Ko sem bil mule, sem bil Jožko pohajač, ker sem se vedno potepal in igral. Sedaj pa lahko igram in s tem pripomorem, da se ohranijo moje mladostne sanje, enostavno povedano - Sanje! Valentina Visentin: Spominjam se še kot otrok v osnovni šoti, kako me je učiteljica ob vsaki priliki postavljala na oder. Kasneje sem se igranju približala, ko so v našem društvu igrati igro “Ognjišče je zaživelo in spregovorilo”, potrebovali so žensko vlogo čarovnice. Nastop pred publiko mi je vedno pomenil neko tremo, nekakšno premagovanje moje sramežljivosti, premagovanje same sebe. Potem nastopi čas, ko si preobremenjen s svojim vsakdanjim življenjem, delom in ko hočeš svojo igralsko skupino začasno zapustiti, si vzeti kako leto za oddih, počitnice. hi prav ko se odločiš, da boš letošnjo sezono počivala, se zaveš, kako je nekdanja prisila postala mamilo in kako brez nje enostavno ne moreš. Ne moreš se odpovedati zadoščenju, ko igro predstaviš publiki, ko se le -ta odzove nanjo in se nasmeje vsemu tistemu, čemur smo se mi vsi nasmejati med vajami. Matejka Gruden: Vsako amatersko delovanje daje poseben užitek, igranje pa še posebno. Poleg zadoščenja, ki ga ima igralec, ko postavi prijetno delo na oder, jecilj naše skupine ohranjanje nabrežinskega narečja in starih navad... Niko Pertot Igra mi po nekaj letih še vedno pomeni le zabavo in udejstvovanje v družbi. Vaje, domači nastopi in gostovanja pa prilika za zabavo in spoznavanje ljudi, ki so navsušeni nad amatersko dramsko dejavnost. Igralce vodi, koordinira, včasih disciplinira... režiser, hi režiser navadno tudi poišče in predlaga novo igro ter primemo priredi tekst. Od leta 1991 dalje opravlja to vlogo Maja Lapornik, pa sem ji postavil nekaj vprašanj. Maja, kako to, da si se spustila v kulturno življenje devinsko-nabrežinske občine? Ko sem se poročila sva se z možem preselila v Vižovlje. Takoj sva se vključila v kulturne sredine te občine. Ko me je nekdanji sošolec Boris Devetak povabil, da pristopim k nabrežin-ski igralski skupini, sem se rade volje vključila. Pravzaprav se je začelo iz prijateljstva in v tem duhu nadaljujemo še danes. Kaj pomeni zate režirati? To bi lahko bila dolga zgodba. Ker pa si verjetno želiš kratkih odgovorov, ti povem, da se z igranjem srečujem že od mladih nog. Preko dvajset let sem članica Radijskega odra, te radijske igralske skupine, ki je opravila plemenito kulturno poslanstvo. Hkrati sem vnabrežinski igralski skupini že šesto leto -joj, kako hitro gre čas! - pomagam pa tudi pri igralski skupini SKD Ce-rovlje-Mavhinje. Očitno me je dramska umetnost priklenila nase. O sami režiji pa bi rekla, da lahko v tej vlogi še najbolje udejanjam svojo vizijo namembnosti in bistva odrske govorice, samih vzgibov za režijo pa je seveda še veliko več. Katera je bila zate najboljša igrica? Kateri pa najboljši igralec oz. interpretirana vloga? Na vsako igro sem po svoje vezana. Na Skupno stanovanje, ker je bila naša prva skupna izkušnja. Arzen in Ko žene ni sta mi blizu zaradi subtilne ironije, ki jo nosita v sebi teksta. Sumljiva oseba je bila po svoje pogumna zadeva, s to igro pa je v sami skupini bistveno zrasla kvaliteta igranja. Primorske zdrahe, s katerimi smo se letos predstaviti, so mi blizu zaradi iskanja nečesa večno, tipično ženskega in zaradi odkrivanja skupnih korenin. Verjetno pa bo držalo, da je najlepša igra tista igra, ki je še ni. Sprašuješ o igralskem ansamblu: veš, pmv vsi. Toliko prvinskega talenta, toliko zagnanosti za delo, toliko požrtvovalnosti in toliko prirojenega humorja je v njih, da je delo z njimi vedno poživljajoče in bogato. Koliko Časa vzamejo priprave skupine za nastop? Veliko. To so meseci vaj in priprav - drugače tudi ne more biti. Podpiraš tudi improvizacijo ali pa si za strogo držanje teksta? Samo resna priprava in dobro načrtovano, do potankosti izpiljeno igralčevo, dramaturško in režijsko delo puščata prostor posrečeni improvizaciji. Uspešna improvizacija zahteva dobrega in izkušenega igralca - in takega obogati. Kako pa izbiraš naslednjo igro? To je stvar poznavanja gledališke literature in zmogljivosti ter temperamenta posameznih skupin, pa še osebnih nagnjenj. In naključja. Kako ocenjuješ pravi “boam” dramskih skupin? Lahko to spravi v težave poklicne igralce? Nekateri amaterski odri so že na res visoki kvalitetni ravni... Hm, spet vprašanje, ki vodi v večno, med nami nikoli rešeno problematiko. Ponavljam: amaterji so eno, profesionalci čisto drugo, tudi glede na funkcijo, ki jo imajo eni in drugi v okolju. Na letošnji 2. festival amaterskih dramskih skupin, ki ga organizira SKD Cerovlje-Mavhinje se je prijavilo rekordno število skupin - krepko čez dvajset. Prepričana sem, da bi bolj talentirani igralci -seveda ob dodatnem šolanju-lahko polagoma našli pot do profesionalnega odra. A to je stvar gledališke politike. Porast amaterskih skupin izraža neko kolektivno potrebo po odru in čaru odrske govorice. Mislim, da se vsake rasti pri nas lahko veselimo. Kako rešiš trenutke napetosti, ki lahko nastanejo znotraj vsake skupine ter med skupino in režiserjem? Menda nisem človek, ki bi okoli sebe ustvarjal velika trenja in napetosti. Seveda pa prihaja tudi pri nas do različnih, nasprotujočih si mnenj: takrat ostro spregovorimo, se takoj nato malo pohecamo, pa je. Vsak malo popusti. Verjamem v pošteno in iskreno besedo, v njeno moC. Ali imaš že v mislih naslednjo igro? Oh, ja...! Pripravil Igor Gabrovec Na sliki: Prizor iz igre Sumljiva oseba Sedem komedij v nabrežinskem narečju Med letom 1986 in 1997 je nabrežinska dramska skupina uprizorila 7 komedij v nabrežinskem narečju, in sicer: OgrinCeva veseloigra KJE JE MEJA? Premiera 23. februarja 1986 v društveni dvorani v Nabrežini... Igro dramaturško priredi Boris Devetak, režira Igor Malalan, za sceno skrbi Liana Drašček. Igrajo: Edvin Bogateč, Martina Pertot, Elizabeta Jazbezc, Tomaž Caharija, VValter Ridolfi, B.Devetak, Ivan Pangos, Klavdija Peric. Gre za prerekanje med dvema gospodarjema, Lojzeta Prdacevega (Devetak) in Tonija PTjerja (Bogateč) zaradi grunta oz. določevanja meje med dvema posestvoma. Ker je igrica sovpadala s proslavami dneva slovenske kulture, je Malalan vnesel v igro personifikacijo slovenske Kulture, ki stopa na oder in oporeka kulturni ravni prireditve. Z odra jo stalno podi šepetalka. Kultura, enkrat za vseleja na-valičana, potegne na dan revolver in ubije šepetalko. SKUPNO STANOVANJE. Premiera 23. marca 1991 v društveni dvorani v Nabreži- ni. Režija Maja Lapornik, tehnik Vlado Kukanja, maske Cirila Kralj. Igrajo: BDevetak, E.Bogatec, Aljoša TerCon, I.Pangos, T.Caharija, Maja Milic, M.Pertot, E.Jazbec. Premiera je potekala v spomin na desetletnico smrti priznanega domačega kulturnega delavca Stanka Devetaka. Igra obravnava stanovanjsko stisko. V stanovanje, ki se šele gradi, se vselijo ena družina in veC samskih posameznikov z vsemi zapleti in razpleti vred. ARZEN IN STARE ČIPKE (J.Kesselring) Premiera 2. julija 1993 na dvorišču pri Ušajevih. Režija M.Lapomik, tehnik Clau-dio Skerk, maske Cirila Kralj. Igrajo: Valentina Visentin, Niko Pertot, IPangos, E.Bogatec, M.Pertot, T.Caharija, Nataša Crociat-ti. Klasična zgodba o dveh “tetkah” Marte (Visentin) in Abby (MPertot), ki si kratijo dolgočasje z zastrupljanjem drugih starčkov, ki jih potem držijo kar pri hiši ter o neCaku Mortimerju (A.TerCon), Zgodba se zaplete s prihodom drugega nečaka -“bandita”. Tragikomična predstava, polna moralističnega bontona, cinizma in robato- sti je humoreska, zacinjena s svežimi dovtipi in zbadljivkami. KO ŽENE NI... (G.Axlrod) Premiera 27. maja 1994 pri Ušajevih. Režija M.Lapor-nik, tehnika Niko Golemac in Damjan Ger-li, scena Marjana Golemac in V. Visentin, maske C.Kralj. Igrajo: ATerCon, M.Pertot, I.Pangos, E.Bogatec, T.Caharija, V.Visentin, N.Pertot, Liviana Zaccaria, Irina Cebu-lec. Komedija se suče okoli lažje krize, ki prizadene zakonca Richarda ( Bogateč) in Helen (Visentin) po sedmih letih skupnega življenja. On se zagleda v Ann (MPertot), ona v Toma (Caharija), oba pa se kmalu zavedata krhkosti izvenzakonske sreče, tako da se komedija srečno konca z obnovljeno zakonsko ljubeznijo. SUMLJIVA OSEBA (Nušic) Premiera 2. junija 1995 v prostorih KD A. Sirk v Križu. Režija M.Lapomik, tehnik Ivan Stanissa, kostumi Staška Albreht, maska C.Kralj. Igrajo: E.Bogatec, M.Pertot, Matejka Gruden, Jožko Sirca, A.TerCon, N.Pertot, V. Visentin, Niko Golemac, Marjana Golemac, Jožko Okretič. NušiCev tekst so Nabrežinci posodobili in postaviti v današnji čas in prostor. Komedija v dveh delih se tako suCe okoli predsednika (Bogateč) velike zamejske organizacije (...), ki mora izslediti sumljivo osebo, ki naj bi ogrožala organizacijo. Sočasno spozna, da je njegova hči Anja (M.Golemac) zaljubljena in bo tako v njegov dom kmalu stopil neznanec . Kot v pravi komediji zmešnjav, se stvari dodobra zapletejo in šele na koncu se razkrije, da je sumljiva oseba lažen alarm, namišljeni osumlenec pa preprosto hčerin zaročenec. PRIMORSKE ZDRAHE (C.Goldoni) Premiera 2. maja 1997 v KD A.Sirk v Križu. Režija M.Lapomik, scena Patrizia Ruzzier, tehnik Tomaž Petaros, šepetalka Sara Schmidt. Igrajo: V.Visentin, M.Golemac, M.Gmden, Bogdana Gregorčič, Sidonja Radetic, N.Golemac, E.Bogatec, A.TerCon, J.Okretič, N.Pertot. Sodelujeta nabrežinska godba na pihala ter Ženski pevski zbor Igo Gmden. Scena ponazarja nabrežinski vaški trg, kjer “brusijo jezike” v pričakovanju, da se vaški fantje vrnejo iz ribolova. Stvar pa se zaplete, ko Tomaž Brvinc (N.Golemac) dvori dekletom, fantje pa so ob povratku v vas o tem nemudoma seznanjeni.... NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. maja 1997 Kronika Dola po dnevniku Jožeta Vižintina (2) V dnevniku manjka na tem mestu nekaj strani, tako da se beležke nadaljujejo šele po nastopu julija. Ujetniki delajo na poljih, 31. julija se v taborišču razširi vest, da so Lahi zasedli svet pod Vrhom in ob tem naš Jožef potoži, da je »srce žalostno ostalo«. Iz Niške Banije ga kmalu nato premestijo v CaCak, kjer med drugim pomaga pri gradnji neke »Cuprije« (mostu), sicer pa obnavlja s številnimi drugimi ujetniki neko železniško progo. Delo traja do 20. oktobra, ko spravijo orodje in se vkrcajo na vlak. Potujejo skozi Milanovac v Kraljevo. Tu jih Srbi zaposlujejo predvsem pri prekladanju muni-cije. Cez Ibar v VuCji trn, kjer se sreča z Antonom Peričem, nato dalje v Prištino: »lepo mesto, grde poti, veliki hribi«. V Prizrenu jih začasno nastanijo v »visokem gradu«. Tu začno naši ujetniki zategovati pas, kajti hrane primanjkuje in možnosti postranske aprovizacije ni. Pri hiši je že veselje, Ce dobijo kdaj kos konjskega mesa. Pot jih odtod dalje vodi Cez Kosovo polje v Strugo in v Elba-san v Ablaniji (»ki ima dosti tobaka«), v snegu se nato prebijejo v Pečino in Stari grad, kjer jih 16. decembra Srbi predajo Italijanom. Pod srbsko komadno sem bil 377 dni - piše Jožef - kar da natanko 9.048 ur. Zakaj to preštevanje ur, ki se bo ponovilo tudi ob koncu dnevnika, ni jasno. Prvi dan pri Italijanih, 17. decembra 1915, je »hrana v redu«. Ujetnike vodijo v Valono in tu jih vkrcajo na ladjo Valparaiso, ki jih prepelje Cez Jadransko morje v Brindisi. »Na ladijo je bilo fajn, le da je na njej bilo dosti uši« beleži v dnevnik naš Jožef. Italijani mu v Brindisiju dajo novo obleko, Solne in kapo. Jožef ima srečo, da ga zaposlijo v oficirski kuhinji... Poleg tega dobi tu se srajco, bregeše, kalcete in drugo kapo. Medtem se je Cas že prevesil v novo leto 1916,16. januarja dobi Jožef pismo, v katerem mu domači sporočajo, da je umrla druga hčerka. Elizabeta po imenu. V tem Času mora naš ujetnik v bolnico zaradit ežav na eni roki. Dnevnik ne precizira, za kaj pravzaprav gre, iz njega zvemo k, da v bolnici zdravnik nekaj »reže« na roki. Z nastopom februarja se narava že prebuja, mandeljni prijetno cveto, povsod zeleni bob. Prvi dan marca Jožefe premestijo na Srdinij)o, in sicer v Sassari (»lepo mesto, dobri ljudue, dobra voda, dobra hrana«), kjer preživi 52 dni, nakar ga s skupino drugih 15 ujentikov pošljejo na Asinaro. Na otoku, kjer bo ostal dalj Časa, sreča pozneje Antona Kogoja iz Mirna in sorojaka Evgena Mravljo. Ujetniški vsakdan se vleCe v tedne in mesece, večjih pretresov dnevnik ne beleži, dne 9. avgusta pa Jožef zapiše, da so Lahi v Gorici. Na otoku, kjer se naš kronist ukvarja predvsem s prevažanjem raznega blaga iz luke v skladišča, se kmalu pojavijo trume avstroogrskih vojakov zajetih v bojih okrog Gorice in na Komenskem krasu, zlasti pri Lokvici in okrog Fajtijevega hriba. Tudi Slovencev je na otoku toliko, da lahko organizirajo pravi pevski zbor, ki nastopa pri maši. Življenje pa postaja Sčasoma Čedalje bolj enolično in naš Jožef lahko zabeleži kot novost le to, da zdaj vozi kamen za pridobivanje apna. Decembra zabeleži smrt znanca Viktorja Bulina ah Bucina iz Križa, tu pa tam dobi nekaj denarja od žene Marije, sicer pa opazuje življenje domačinov in 23. maja 1917 na primer zabeleži, da so ta dan »zaceli kositi travo na Asinari skraja vsi«. Ta Cas ne vozi veC kamenja za apno, ampak vodo v pekarno, tako da »kruha tukaj ne stradam«. Ujetniki se radi pogovarjajo in infanteist Anton Šinigoj pravi med drugim (beležka nosi da- tum 2.9.1917), da je »befel, da Italijani ne bodo smeh v Avstrijo 30 let. Nobeden več«. Oktobra, po petih mesecih, končno na Asinari dež. Pod datumom 12. novembra je v dnevniku beležka: Sh so moji iz barak iz Brucka. Domači so bik torej v izgnanstvu, v Brucku an der Leiiha, kjer je leta vojne preživelo veliko število primorskih so-rojakov s Tržaškega in Goriškega- V naslednjih mesecih teče življenje na Asinari precej eno-liCno, v dnevniku pa zeva tu zopet večja vrzel. Iz skopih beležk vseeno zvemo, da se je naš Jožef v tem Času srečal z znancem Alojzijem Ušajem in da je 6. maja umrl rojak Miškukn. Dne 3. oktobra beremo, da »pravijo, da so (Italijani) prišli v Trst in da se je začelo premirje. Mi pa smo brali grozdje«. Ujetnike premestijo zdaj v Asinare v Larino (Campobasso) in Servigliano (Ascoh Pičeno), kjer se pojavijo še drugi znanci, med njimi Dominik Pahor, Jože Terpin in Ge-nio Petrovčič (na katerega še Jožef jezi, ker da mu noCe popraviti Čevljev, Ce mu on, Jožef, v zameno ne plaCa pol litra vina), nakar dnevnik zopet beleži dve smrti; 27. novembra umre Anton Sestan, dva dni kasneje pa Anton Lenardič. V marcu začnejo odhajah domov prvi znanci - soujetniki, med njimi Dujc, Grižon in Ivan Barut. Konec maja in prve dni junija 1918 se vrste ujetnikov zaCno hitreje redcih, naš Jože pa mora potrpeti do 30. junija, da »sem dobil obleko za iti proti domovini, v svoje kraje!«. Ta klicaj je edini znak pravega navdušenja v dnevniku našega pisca. Tudi v zadnjih beležkah je namreč zopet navidezno neprizadet in skopobeseden kakor vedno; 2. julija odhod iz Servi-gliana, 4. julija prišli v Gorico, nato v Trst ob 11. uri. S tem se dnevnik zaključi, oziroma ne: zabeležiti moramo še naslednji post scriptum v desnem kotu zadnje strani: RaCun v Srbiji 377 dni v Itakjil.293 dni 1.670 dni x24ur Vse"skupaj 40.080 ur Elio Fornazarič Na slikah: Zgoraj: Kakor piše na sliki, so leta 1928 v Opatjem selu dobili nove zvonove. Na sliki, M je bila posneta na dvorišču goriške škofije, je tudi Jožef Vižintin (edini z marelo). Prejšnje zvonove je bila pobrala vojska. »Goriška straža« je junija 1924 objavila podatek, da je bilo tedaj v naših krajih še 23 cerkva brez zvonov. Poleg Opatjega sela so »khcaije k verskemu in nravnemu življenju« pogrešah še v Vrtojbi, Podbrdu, Senožečah, Sempolaju, Mavhinjah, kostanjevid, Bresto-viti, Vipavi, itd. Ob tem se kn. nadškof, kolavdator cerkvenih zvonov Ivan Mercina pritožuje, da pri montiranju novih zvonov so delavd pogosto površni, tako da na primer v Kanalu »niti en zvon ne visi natanko vertikalno in noben kembelj ne visi natančno v središču zvona, v velikem zvonu pa je kembelj za pol ded-metra previsoko obešen«... Spodaj levo: Jožef Vižintin je bil med svojim ujetništvom v Campobas-su kolikor toliko redno seznanjen z dogajanjem doma. Sorodniki so mu med drugim pisali, da so Lahi »lepo, preorali zemljo, ki jo imamo v Staranca-nu. Vidiš, kako se ljudje polastijo leddga, kadar ni gospodarja doma. Ko pridemo domov, se bojim da še opraviti borni ime-li...« Iz drugega pisma pa je Jožef februarja 1919 zvedel, da je njegova hiša še pokonci, »samo škoda, ki niso prišli domov (sorodniki) in kaj prekrili, ker pušCa na veC krajih. Brat od nunca Jakoba Pepo je umrl na Stajer-skim... Tukaj pri Vižintinih smo štiri družine doma... Po mami mi je težko, ker ne vem nic od nje...« Jožef je bil tedaj pri 39. kompaniji, sestavljeni iz »jugoslovanskih« ujetnikov... Spodaj desno: Medtem ko se je Jožef boril na srbskih tleh in se pozneje kot ujetnik prebijal prek Albanije in Cez Otrantsko ožino v Južno Italijo, so njegovi domači okusih pregnanstvo, k sreCi večinoma na Dolenjskem v Sloveniji. Iz Stare Cerkve pri KoCevju je žena Marija pisala možu, da se Dolenjcem ne godi prav slabo... »Ubijejo eno kravo in tele pozami.. 5/6 praset, narmanjši kmet eno tele in prase ah dva praseta in živijo dobro zmiraj in ne prodajo ne jajca ne kokoši ma vse sami snejo...« Ohranila pa se je tudi izkaznica, ki jo je Mariji novembra 1917. leta izdala Venval-tung (uprava) der kundk Kon-zentrationsstationen v Oberhol-labnmnu. V izkaznici med drugim piše, da je Marija kmalu po prihodu prejela v dragic predpisana taboriščna oblatila, ker so ji bila prva okradena. m Vcnaltui (Iof L l Kemlraiimlatioiii ;:%tin Oliorliiillnm ptnitKr Leg iti mati on tor Fraherer W<)ltnort ... -»mittftJbdi —........ we»bl«cb ■ ............... Kingihmgt: mu ................................... ' A li er Pr.r k. k. Vorsumd: i. D.itiim . y< .. i <>oeot»oeooeoeo; I P I 16 Nedelja, 25. maja 1997 NEDELJSKE TEME »Bife Tomažič« deluje že 100 let Bilo je leta 1897, ko je neki Pepi KlajnSiC odprl majhen bife na Borznem trgu, kjer se danes nahaja lekarna. Baje se ga je takoj prijel vzdevek “Pepi sCavo". To je bil po eni strani odraz ustaljene navade, da so si zlasti med preprostimi ljudmi dajali take ali drugačne vzdevke (Gigi Pirola, Bruno Teston ali Pino Kanaja). V primeru Pepija je bil to nezmotljiv znak njegove slovenske provenjence, na katero je tržaško meščanstvo ob koncu prejšnjega stoletja gledalo zviška. Kot vemo, je vzdevek šCa-vo sinonim za zaničevalen odnos do Slovencev, vendar lahko domnevamo, da v tedanjem Času Se ni imel tako sovražne osti, kot jo je dobil pod fašizmom. Vsekakor je med Slovenci razumljivo prijaznejše in utrjeno ime “bife TomažiC“ ali kar “pri Pepitu“. Čeprav resnici na ljubo tudi mnogo naših ljudi reCe “Pepiščavo“, Čemur botruje morda tudi podzavestna želja po razbremenitvi in malce izzivalnem dokazovanju, da ti nekdanja psovka ne more veC do živega. Kakorkoli že, ta vzdevek je v dobrem in slabem prispeval k širokemu slovesu, ki ga že sto let uživa ta edinstveni in ob pravih urah skoraj vedno natrpani bife. Ne tisti zaCetni z Borznega trga, paC pa sedanji, v ulici Cassa di risparmio, kamor se je Pepi KlajnšiC preselil leta 1903, nakar ga je leta 1908 prodal Pavlu Tomažiču. Ta je v bifeju delal do začetka prve svetovne vojne in ga zatem ponovno prevzel po njej, v družbi bratranca Pepija Tomažiča. V tistem Casu je pristopil zraven tudi Pepijev svak Just Colja, ki je potem dolgo let upravljal obrat. V dvajsetih letih se je bife razširil, postajal je vse bolj popularen in tedaj sta se v dejavnost vključila še dva Justova brata, Zdenko in Emil. K Tomažiču so zahajali ljudje vseh slojev, kar se dogaja še danes, saj je bife postal pravi pojem za kuhano svinjino, ob kateri se prilega kozarček domačega, še zlasti terana. Med zvestimi obiskovalci je bilo pred drugo svetovno vojno mogoCe zaslediti bodisi preproste delovne ljudi kot tudi nekdanje aristokrate kot so bili grof iz Spoleta, princ Tripkovich, baron Bonomo in princ Tor-re e Tasso. Prišlo je leto 1941 in z njim tragedija za družino Tomažič. Finko, sin Pepija in Eme Tomažič je bil na fašističnem drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen, bife pa so fašisti razdejali in požgali. Da bi se rešilo, kar se je rešiti dalo, je bila posest prepisana na ime zanesljivega uslužbenca Karla Čoka, ven- dar so oblasti kljub temu zaprle bife, ki je ponovno oživel leta 1945. Medtem je zmanjkal Pepi Tomažič, ki je umrl v bombardiranju ulice Rossetti leto prej. Po zagonetnem medvojnem umoru hčerke Danice, je ostala edi- na lastnica Ema Colja-To-mažic, ki je vodstvo bifeja zaupala izkušenim bratom. Bratje Just, Zdenko in Emil so leta 1952 razširili bife do današnjih dimenzij, krivulja uspeha pa je šla v naslednjih letih nezadržno vavzgor, dokler niso leta 1981 odkupili lastništva trije mladi uslužbenci, Darko Ban, Paolo Polla in Elvio Muha, ki so dejavnost prevzeli že štiri leta leta prej. To je v zelo strnjenih obrisih zgodovina svojevrstnega gostinskega obrata, na katerega so zelo navezani Tržačani, obeh narodnosti in ohranja mit kuhane svinjine in kislega zelja, po katerem zadiši daleč naokrog po sosednjih ulicah. Človek mora biti neobčutljiv ali pa v strogi dieti, da ga ne zanese k Pepiju, kjer sta domačnost in še zlasti izjemna hitrost postrežbe povezana s kakovostjo vsak dan sveže ponudbe. Vegetarijanci seveda tu nimajo kaj iskati, kajti to je kraljestvo klobas, hrenovk, svinjske glave, uhljev in nogic. In tako kot vsako mesto poveličuje in ponuja obiskovalcem svoje značilnosti, ponuja Trst tudi Pepijev bife, kise je znašel v vseh pomembnih turističnih vodičih. Njegovi današnji lastniki s ponosom razkazujejo zbirko italijanskih in tujih revij, ki so dodelile bifeju Častno mesto: La cucina ita-liana, Panorama, Espresso, Tuttoturismo, Weekend in še mnoge druge. Med tujimi velja omeniti še zlasti NeW York Times, ki najbrž nima navade, da bi pisal o Čemerkoli in komerkoli. Bife Tomažič bo proslavil stoletnico naslednjo soboto z velikim praznikom, na katerega so vabljeni vsi Tržačani. V ta namen bo od vogala do vogala zaprta ulica Cassa di risparmio, postavljen bo velik šotor in baje bo teklo pivo v potokih. In kaj naj bi bilo drugega za prigrizek kot peCen pršut in hrenovke, morda pa še kaj. Ni dvoma, da tudi tokrat odjemalci številni in zvesti Pepijevi obiskovalci ne bodo zatajili. Važno je predvsem, da je »roba« sveža... Traja največ pol dneva, potem meso potemni Darko Ban je skupaj z družabnikoma Paolom Pollo in Elviom Muho vzel v najem bife Tomažič leta 1977, nato pa so vsi trije leta 1981 odkupili obrat od gospe Eme Tomažič. Sicer je Darko zaposlen v Bifeju že od leta 1965 in je 12 let delal z Emilom Coljo. Kje je po tvojem skrivnost uspeha bičeja? Ni posebnih skrivnosti. Najprej je dolgoletna tradicija, potem hrana, ki je zelo tipična, vedno pa je bila naj-večja skrb namenjena kakovosti in svežini hrane, ki jo serviramo. Kako bi opisal vašo ponudbo? Praktično vse, kar spada k prašiču, kuhano v istem kotlu. Neka italijanska revija je ta lonec definirala “cro-giolo dantesco". Tu so sveže svinjsko pleCe, prekajena vratovina, noge, glava, rep, uhlji. Pa še hrenovke in kranjske klobase ter “cotechino in zampone", ki prihajata iz Modene. Ampak to ponujajo tudi drugi bifeji, le kaj naj bi imeli vi specialnega. Mi smo edini v Trstu, ki imamo celega prašiča, vse njegove dele. Edino, kar je goveje je kuhani jezik. Zraven seveda spada kislo zelje, pa hren in gorčica. Imamo tudi pršute, peCe-nega-toplega in surovega. Torej boš povedal recept iz tega slavnega lonca? Stvar je zelo enostavna: Vse moraš kuhati v istam loncu, v velikih količinah, brez vsakršnih začimb. Celo sol se da na meso, ko je že na pladnju. Roba mora biti sveža in traja največ pol dneva. DrugaCe meso potemni. Kaj pa pijaCa? NajveC gre piva, vendar tudi vino, še zlasti teran, ki spada k tej hrani. Imate še obiskovalce od princa do delavca? Aristokratov je danes manj, so pa zato politiki in bankirji, kot tudi delavci in uradniki. Pa tudi vsi tržaški župani so šli tod skozi. Imamo tudi dosti turistov, še zlasti ob sobotah. Raznesel se je glas in prihajajo redno iz celotnega Triveneta. So pa tudi Slovenci in Hrvatje. Kako pa ste se dokopali do prisotnosti v vseh revijah in turističnih vodnikih? Nič nismo naredili za to, pišejo kar sami. Recimo o Panorami nismo niti vedeli, da je objavila Članek o nas. Ali vas moti vzdevek “Pepi šCa-vo“? Sploh ne, to je del zgodovine bifeja. 90 odstotkov ljudi reCe Pepišča-vo kot reCe Pepigranzo. Ne jemlje se kot žaljivo, Čeprav je še zlasti pod fašizmom to bila psovka. In kdor je fašizem doživel, je razumljivo, da mu ni vseeno. Vaš delovni dan je najbrž zelo intenziven. Ob 6.30 pride prvi v bife, napolni lonec z mesom in vodo ter prižge pod njim. Potem je ves dan promet do veCernih ur, tako da je delo kar naporno. Včasih si v veCernih urah reCem, tudi Ce bi sedaj prišla Claudia Schiffer, bi ji rekel, naj pride jutri... Kako to, da si se odločil za ta poklic? VšeC mi je bil in mi je všeC tudi danes, čeprav bi bil vCasih rad malo bolj prost. Sedeti v nekem uradu, tega pa ne bi zdržal. Kaj ti je v najvecje zadoščenje? To, da so ljudje tako navdušeni z našo ponudbo. Z odjemalci imamo lep odnos. Nekateri prihajajo redno celo iz Bergama in kupujejo stvari za celo žlahto. Ko je Barcolana pa je pred bifejem celo vrsta. Ce bi se danes odločal, bi izbral isti poklic? BI, Čeprav je zelo naporno. Pa tudi birokracija je pri vodenju obrata nasprotnik, s katerim se je treba boriti. Lahko bi rekli, da je vCasih veC papirjev kot klobas. Kako pa bo izgledal ta vaš praznik ob stoletnici? V soboto 31. maja bo od 17. ure naprej zaprta ulica, imeli bomo šotor in godbo na pihala. In seveda pijačo in prigrizek za vsakogar. Praznovanje smo organizirali v dogovoru s pivovarno Dreher, ker imamo že sto let to pivo. Veseli bomo, Ce bo obisk množičen, ker je sto let tradicije in uspeha rezultat, s katerim se ne morejo ponašati vsi. Toplo vabimo vse Tržačane, da skupaj z nami nazdravijo. KMETIJSTVO Nedelja, 25. maja 1997 17 KMETIJSKO KNJIGOVODSTVO Povratek k starim normam Negotovosti ob nejasni fiskalni politiki VLADNI ODLOK Pred nedavnim smo na teh straneh objavili spremembe, ki jih je uvedel zakonski odlok St. 50 z dne 11. marca letos o vodenju knjigovodstva v kmetijstvu. Bistvena novost tega odloka je bila zajeta v cl. 2, ki je uvajal, Čeprav v poenostavljeni obliki, vodenje knjigovodskih registrov za vse kmetije neglede na njihov letni promet, medtem ko je prejšnja zakonodaja predvidevala ponovno oprostitev te obveznosti za vse kmetije, katerih letni promet ni presegel vrednosti 10 milijonov lir. Omenjeni odlok St. 50 je bil v veljavi v obdobju 60 dni od 12.3. do 10.5.1997, to je do datuma, do katerega bi moral biti spremenjen v zakon. To pa se ni zgodilo in je zato vse ostalo pri starem. Edina sprememba, do katere je prišlo na osnovi zakona St. 30 z dne 26.2.1997, je ta, da se je meja oprostitve vodenja knjigovodstva dvignila od 10 na 20 milijonov tir, kot pac določa navedeni zakonski odlok St. 30. Tako je odpadlo, kar je uvedel zakonski odlok št. 50, in sicer: - izdajanja fakture za kmetije s prometom do 20 mihjonov lir; - vodenje registrov za beleženje neposrednih prodaj; - vodenje registeov za beleženje fakture tako za nakupe kot za prodaje. Ker odlok št. 50 do 10.5.1997 ni bil spremenjen v zakon, vse te obveznosti, kot reCeno, odpadejo in ostanejo samo za tiste, ki po'zakonu št. 30 presegajo 20 mihjonov lir letnega prometa. Torej za vse tiste, katerih letni promet je izpod 20 milijonov Ib (po starem 10 milijonov) ni veC predvidena nobena obveznost, ah z drugimi besedami povedano, se vračamo na stanje, ki je veljalo doslej, in sicer na to, kar predvideva Cl. 34 DPR 633/72 (to je osnovni zakon, ki je uvedel IVA) za vse manjše kmetije z letnim prometom izpod 10 mihjonov hr. Tudi to je žal zgovoren primer negotovosti, pred katero so postavljeni kmetovalci zaradi zmešnjav, ki jih prinašata neurejena in nejasna tiskalna politika in zakonodaja, kini v korist ne davčnemu sitemu, ne kmetijskim podjetnikom in ki spravlja v težave tudi stanovske organizacije, ki se morajo stalno in prepogosto soočati s spreminjanjem fiskalnih norm. en Še en popis proizvodnje mleka Na zahtevo komisije za raziskovanje upravljanja kvot mleka, je ministrstvo za kmetijstvo in prehrano z vladnim odlokom sklenilo opraviti še en, od leta 1983, ko so bile uveden kvote že Četrti popis proizvodnje mleka, tokrat za obdobji 1995/96 in 1996/97 z novimi obrazci, da bi ugotovili, kakšna je točno proizvodnja mleka v Italiji glede na obveznosti do Evropske unije. Nove obrazce »LI», ki jih je pripravila AIMA skupno z odgovarjajočim paketom »sofhvare«, bodo do vključno 23. maja razdelili pripadniki finančnih straž prizadetim odkupovalcem mleka, to je mlekarnam in predelovalni industriji, te pa jih bodo morale izpolniti najkasneje do 6. junija in r OB NOVEM PRAVILNIKU Zahteva po odprtju osmice večkrat letno Tržaška občina je 27. junija 1996 odobrila svetovalski sklep St. 55 o pravilniku, ki ureja delovanje osmič. Sklep je bil potreben zato, da se ta tradicionalna dejavnost pri nas uredi tako, da bo ponudba v osmicah pristna in poštena, zlasti Se v tržaški predmestni okolici, kjer so se ob naših poštenih vinogradnikih pojavili tudi primeri, pa Čeprav maloštevilni, ko so osmice odpirali ljudje, ki niso kmetje-vino-gradniki in ki so hoteli to obliko prodaje vina izkoristiti za navadno trgovsko dejavnost na Škodo najprej vingorad-nikov samih, potem na škodo obiskovalcev-po-trošnikov in nazadnje eš gostincev. Ob tem sklepu Tržaške občine pa so stanovske kmečke organizacije, v prvi vrsti Kmečka zveza, podčrtale, da je na osnovi Cl.191 o javni varnosti še iz leta 1938, prodaja kmetijskih pridelkov, tudi vina v osmicah, dovoljena samo enkrat na leto, zakonodaja po Cl. 59 iz leta 1996 in spremembah, ki so sledile, pa dovoljuje kmečkim pridelovalcem, da lahko svoje pridelke, tudi vino, prodajo časovno neomejeno tako na kmetijah (osmicah), kot na javnih prostorih na vsem ozemlju republike Italije. Cl. 191 je zastarel in je omejevalen, saj med drugim predvideva, da lahko pristojne uprave in organi omejijo prodajo vina na kmetiji tako Časovno kot teritorialno. Tržaška občina, ugotavljajo stanovske organizacije, je s svojim sklepom pokazala majh- no pozornost in občutljivost do kmetovalcev z interpretacijo pravilnika o delovanju osmič s tem, da danes ne dovoljuje praktično možnosti ponovnega (dvakratnega) odprtja osmič v istem letu, kar je bila v zadnjih letih, z redkimi izjemami, že uveljavljena navada veCine vinogradnikov. Tako se danes vinogradniki, ki svojega vina iz raznih razlogov niso utegnili prodati na prvi osmici, znajdejo v težavah. Zato so stanovske organizacije zahtevale srečanje z odgovor- -nim občinskim odbornikom Fabiom Nerijem z zahtevo, da se spoštuje že sprejeti dogovor, po katerem lahko vinogradnik Se enkrat odpre osmice, Ce mu je še ostalo v kleti prodaji namenjeno vino. Ponovno odprtje osmice, in s tem se vinogradniki strinjajo, mora vsekakor biti usklajeno s pridelano količino vina in povprečno dnevno prodajo na osmici pri nas, ki je bila ocenjena na okrog 60 litrov dnevno. Praktično to pomeni, da kmet-vi-nogradnik v Času enega meseca, kolikor je danes maksimalno dovoljeno odprtje osmice, proda od 18 do 20 hi vina. Ker pa je letni pridelek nekaterih vinogradnikov večji, to pomeni, da vsega vina niso utegnili prodati in jim je zato seveda treba omogočiti ponovno odprtje osmice, pod pogojem, da to ne bi sovpadalo z istočasnim odprtjem druge osmice v istem kraju in ob spoštovanju pravila, da ima vsakdo, ki vino proizvaja, tudi pravico, da ga proda. jk 11. IN 12. JUNIJA Študijski in informativni bdet v pokrajino Sieno Center za poklicno vzgojo in tehnično pomoč v sklopu Konfederacije kmetov Italije v Vidmu, prireja študijski in informativni izlet v Toskano, točneje v pokrajino Siena. Izlet bo v dneh 11. in 12 junija t.l. in predvideva ogled nekaterih oljkarskih in vinogradniških, živinorejskih in agroturi-stičnih kmetij, med katerimi tudi vinogradniško-vinar s ko posestvo Villa Banfi v Montalcinu, ki velja za vodilno v svetovnem merilu. Na programu izleta je tudi ogled nekaterih izredno lepih srednjeveških mest kot na primer Montalcina in Martegliana pri Sieni, ki sta obe v osrčju vinogradniškega območja. Okvirna cena izleta je 350.000 lir. Kdor se a želi udeležiti, se ahko prijavi na sedežu Kmečke zveze v Trstu in Gorici, kjer so tudi na razpolago morebitne dodatne informacije. predložiti v sopodpis proizvajalcem mleka, to je govedorejcem. Dekret predvideva, da morajo rejci, predno podpišejo izpolnjeni obrazec, natančno pregledati, Ce so podatki, ki se jih tičejo, točni in obenem navesti število krav-molznic, ki so jih imeli v hlevu v prej omenjenih letnih obdobjih in na katera se nanašajo količine oddanega mleka. Pri številu molznic v hlevu je treba upoštevati tudi njih dejansko mlečnost v obeh omenjenih obdobjih. V primeru, Ce bi glede na obrazcu navedene podatke prišlo do nesoglasij med proizvajalci in odku-povalci mleka, je rečeno v dekretu, morajo rejci-proizvajalci pripraviti podrobno opredeljen ugovor in ga nasloviti na poveljstvo pristojnih finančnih straž, Dežeb ali avtonomni pokrajini. Vedno v smislu zadevnega vladnega odloka z dne 7. maja letos, morajo odkupovalci in predelovalci mleka oz. industrijci mlekarsko-sirarskega sektorja, izjave s prilogami izročiti najkasneje do 10. junija letos ustanovi AIMA preko poveljstev pokrajinskih finančnih straž, pa tudi pristojnim deželnim organom ali avtonomnim pokrajinam, kakor tudi Združenju proizvajalcev mleka. Skratka, kot da s kvotami mleka že ne bi bilo dovolj in preveč birokratskih zmešnjav in zapletov, se zdaj v proizvodnjo mleka vmešujejo še finančne straže, da se življenje živinorejcem še bolj zakom-plicira, pa čeprav nameni morda niso napačni, -en NOVICE Slovenski obrazci 740 Kmečka zveza obvešča svoje člane in ostale davčne zavezance, da so v njenih uradih na razpolago obrazci 740 v slovenskem jeziku. Vsi, ki želijo izpolniti ta obrazec 740, so na-prošeni, da se po telefonu dogovorijo za sestanke za sestavo prijave 740. Predhodni dogovor velja seveda za vse tiste, ki že izpolnjujejo prijavo pri Kmečki zvezi. Glede na informatizacijo, ki je že povsod upeljana, sta Kmečki zvezi v Trstu in Gorici že zaprosili pristojno davCno ravnateljstvo za izdajo obrazcev, ki so uporabni na računalnikih. Ker je Kmečka zveza doslej prejela le omejeno število davčnih obrazcev 740 v slovenskem jeziku, je tudi že zaprosila davCno ravnateljstvo, da ji dostavi še dodatne obrazce. Važno za govedorejce Kmečka zveza obvešCa svoje elane, da 16. junija zapade rok za predložitev prošenj za premije za bikce v reji, ki so presegli 8 ali 21 mesecev starosti. Doslej je bila podelitev premije možna tako ob prvem kot ob drugem roku, po novem pa je možno dobiti premijo samo enkrat. Kdor prošnje zanjo ni vložil ob prvem roku, lahko to stori zdaj ob drugem roku. Občni zbor čebelarjev Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino ima danes na sedežu ERSA na Proseku ob 8.uri v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju, občni zbor. Na dnevnem redu bodo obračun za leto 1996, pooblastilo odboru za predstavitev prošenj za prispevke deželi FJk in raznim drugim ustanovam, program za leto 1997, proračun za leto 1997, spremembe pravilnika za uporabo prostorov za točenje medu in razno. Posojila Zadružnih bank Deželna zveza Zadružnih kreditnih bank (kot je Zadružna kreditna banka na Opčinah) je sporočilo Kmečki zvezi v Trstu, da je 19 Zadružnih kreditnih bank, ki poslujejo na deželi F-Jk, dalo na razpolago fond 20 milijard lir za nizkoobrestna posojila v korist kmetijskih podjetijh, ki so jih prizadele vremenske nepri-like letos spomladi. Namen te operacije je an-ticipirati prizadetim kmetijam prispevke iz javnih virov. Zveza Zadružnih kreditnih bank je na razpolago za vsa zaželjena pojasnila. KORISTNA NAVODILA Boj proti nadležnemu škodljivcu V tem letnem Času se zaCne pojavljati sicer manj poznana a precej nadležna vrsta insektov, ki labko povzroči na mnogih kulturah znatno škodo. Gre za majhne hrošče, ki jim pravimo rilekarji. Pri svojih obiskih na kmetijah smo večkrat opazili rastline z znaki poškodb po teh hroščih, zato menimo za koristno, da o njih na kratko spregovorimo. Rilekarji (Otiorrynchus) so pri nas zelo razširjena vrsta, saj jih je približno 240 različic. Najpogosteje se pojavljajo sledeči: Otiorrynchus, Sulcatus, Armadillo, Salicicola, Ovattis in oljčni jajčasti rilčkar Cribri-collis. Glede na to, da imajo ti škodljivci zelo podoben biološki krog, bomo opisali ciklus pri nas verjetno najbolj razširjenega tovrstnega hrošCa, in sicer oljčnega jajčastega rilčkarja, ki napada več kmetijskih kultur, med katerimi so najvažnejše vinska trta, breskev, agrumi, mandelj in oljka. NajveCjo škodo povzroča pri nas na oljki, podobno škodo pa povzroča tudi na ostalih omenjenih kulturah, tako da so si spoznavni znaki škode zelo podobni. Hrošči grizejo mehke in sočne robove listov v obliki polkroga in predstavljajo nevarnost predvsem v mladih nasadih oljk. Rilčkar je Črne barve in doseže odrasel do 15 mm. Pojavi se spomladi. Mlade liste in poganjke objeda predvsem ponoči, podnevi pa se skriva pod rastlinami ali grudami v zemlji, kjer samice odlagajo jajčeca. Ličinke, ki se izvalijo iz teh jajčec, se skrijejo v tla in od jeseni do naslednje pomladi grizejo korenine rastlin. Poškodbe na oljčnih rastlinah so v nekaterih primerih lahko zelo ve- like in so na listih hitro opazne, oljčne rastline pa hirajo in se tudi posušijo predvsem v drevesnicah. Odrasle hrošče zatiramo s sredstvi na osnovi Azinfos-Me-tila, Acefata in Kloropirifosa, ki jih najdemo v prodaji pod raznimi imeni, med katerimi so: Acefac, Ortoval, Orthene, Me-lathion, Gusathion, Daskor, Durital in Azition. Ker hrošč napada rastline od maja do septembra, je treba opraviti več škropljenj. Omenili smo že, da so rilekarji izrazito polifagna vrsta, ki napada poleg kmetijskih, tudi zelo razširjene okrasne rastline, med katerimi so najvažnejše: azaleja, kamelija, rododendron, bršljan, snežna kepa, božje drevce, hortenzija, ciklama in lovorikovec. Okrasne rastline napadata predvsem Otiorrynchus, Sulcatus, ki napada tudi trto, in Armadillo, biološki krog katerih je zelo podoben že opisanemu. Ta dva hrošča se pojavita spomladi v mesecu maju. Odrasle zatiramo s sredstvi, ki smo jih navedli za oljčnega rilčkarja. Praviloma ne povzročajo rastlinam večje fiziološke škode, znatna pa je ekonomska škoda predvsem v drevesnicah, ker gredo obgrizene okrasne rastline težko v prodajo. Hudo škodo pa lahko povzročijo ličinke, ki napadajo korenine in je škoda, predvsem na mlajših rastlinah, v mnogih primerih nepopravljiva. Zatiranje ličink je težko. Izvajamo ga lahko s kemičnimi ali biološkimi sredstvi, toda le pri okrasnih rastlinah. Kemično zatiramo ličinke s sredstvi v obliki granulata, ki vsebuje Klorpirifos. Pripravke pomešamo s substratom, ko presajamo rastline. Nemalokrat pa ne dosežemo željenih rezultatov. Zaradi tega in tudi zaradi uvajanja naravi prijaznega načina zatiranja škodljivcev, se v zadnjih Časih uveljavljajo pripravki na osnovi entomopatogenih bakterij in glivic. dr. Mario Gregorič Strokovna služba Kmečke zveze Nedelja, 25. maja 1997 ŠPORT NOVICE V svetovni odbojkarski ligi Italija premagala Španijo Italija - Španija 3:1 (14:6,15:8,15:11,15:5) ITALIJA: Meoni 1 (1+0), Gravina 24 (11+13), Giom-bini 2 (0+2), Sartoretti 16 (8+8), Rosalba 16 (8+8), Zlatanov 22 (7+15), Pippi (0+0), Giani 27 (8+19), Bellini (0+0), Pasinato (0+0), Bovolenta (0+0), Bo-nati 6 (2+4). ŠPANIJA: Pascual 35 (9+26), Costa 4 (2+2), Flores (0+0), Vega 2 (2+0), Falasca 9 (8+1), Robles 7 (3+4), Carreno 2 (0+2), Molto (0+0), Rodriguez 7 (1+6), Salvador 22 (8+14), De La Fuente 8 (0+8), Colom. Trajanje setov: 40,17, 51 in 20 minut; zgrešeni servisi; Italija 22, Španija 20; 5.500 gledalcev. REGGIO CALABRIA - Odbojkarska reprezentanca Italije je v svojem tretjem nastopu v svetovni ligi dosegla tretjo zmago. Toda proti Španiji je slavila z večjo težavo, kot je bilo pričakovati. Očitno nova Bebetova reprezentanca še potrebuje nekaj Časa, da se bolje uigra. To je bilo še posebej videti v prvem setu, ki so ga dobili gostje, nato pa so »azzurri« prevzeli pobudo in zmagali. Danes se bosta obe reprezentanci pomerili še v Catanii (TV prenos ob 19.30 po TMC2). Odbojka: poraz Slovenije v kvalifikacijah za EP Slovenija - Češka 0:3 (4:15,11:15,2:15) MARIBOR - Odbojkarska reprezentanca Češke je v kvalifikacijskem srečanju skupine E za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Mariboru premagala Slovenijo s 3:0. Srečanje je bilo bolj izenačeno le v drugem nizu, ko so Slovenci vodstvo Cehov z 12:6 zmanjšali na 12:11, več pa niso zmogli. V igri Jankovičevih izbrancev je pešal predvsem sprejem, saj so gostje precej točk dosegli neposredno s servisom. S tem porazom je Slovenija izgubila vse možnosti, da bi si še zagotovila vsaj drugo mesto. Slovenija bo 27. 5. v Plznu igrala povratno tekmo s Češko, nastope v kvalifikacijah pa bo zaključila 31. maja v Catanii proti Bosni in Hercegovini, ki je doslej izgubila vsa srečanja. Trenutni vrstni red (v oklepaju število odigranih tekem): Češka (6) in Španija (8) 10, Finska (6) 8, Slovenija (6) 4, BiH (6) 0. Visoke zmage Južne Koreje, Egipta in ZR Jugoslavije KUMAMOTO - Na svetovnem prvenstvu v rokometu v Kumamotu na Japonskem so visoke zmage zabeležile reprezentance Južne Koreje, Egipta in ZR Jugoslavije. Korejci so v predtekmovalni skupini B z 32:22 (19:13) premagali Argentince, Egipt je v C skupini s 33:11 (18:4) nadigral Brazilijo, Jugoslovani pa so v skupini A z 32:20 (15:11) ugnali Saudo-vo Arabijo. V B skupini je Italija po pričakovanju izgubila s Švedsko z 19:17. IZIDI 4. KOLA Skupina A: ZR Jugoslavija - Saudova Arabija 32:20, Alžirija - Japonska 14:24, Litva - Islandija 19:21; vrstni red: Islandija 7; ZR Jugoslavija 6; Japonska in Alžirija 4; Litva 3; S. Arabija 0. Skupina B: Južna Koreja - Argentina 32:22, Francija - Norveška 23:20, Švedska - Italija 19:17; vrstni red: Švedska 8, Francija 6, J. Koreja 5, Italija 3, Norveška 2, Argentina 0. Skupina C: Egipt - Brazilija 33:11, Češka - Tunizija 19:18, Portugalska - Španija 26:29; vrstni red: Španija in Egipt 7, Češka 6, Portugalska in Tunizija 2, Brazilija 0. Skupina D: Kitajska - Maroko 25:21, Hrvaška - Kuba 23:23; Madžarska - Rusija 19:24; vrstni red: Rusija 8, Madžarska 6, Hrvaška 5, Kuba 3, Kitajska 2, Maroko 0. Svetovni rekord Nemke Voelkerjeve na 50 m hrbtno MONAKO - Nemška plavalka Sandra Voelker je na mitingu v Monaku postavila nov svetovni rekord na 50 metrov hrbtno. Nemka je razdaljo preplavala v natančno 29 sekundah in izboljšala enega najstarejših svetovnih rekordov (Kitajka Wenyi Yang je prejšnjega postavila že leta 1989) za pet stotink sekunde. Novotna boljša od Seleševe MADRID - Druga nosilka Čehinja Jana Novotna je v finalu teniškega turnirja v Madridu premagala pr-vopostavljeno igralko Moniko Seleš s 7:5 in 6:1. Novotna, ki je zmagala na tem turnirju drugič zapored, je imela nekaj težav le v prvem nizu, v drugem pa je do tal porazila tretjo teniško igralko sveta. Se-leševa po izgubljenem finalu ni bila razočarana: »Zelo sem zadovoljna, da mi je po daljšem premoru uspel tako uspešen povratek. Veseli me tudi velika podpora gledalcev, kar je še dodaten razlog, da se bom vrnila tudi prihodnje leto.« Zmaga Grafove STRASBOURG - Nemka Steffi Graf je zmagovalka mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v Strasbourgu z nagradnim skladom 250.000 dolarjev. Grafova je v finalu ugnala mlado hrvaško zvezdnico Mirjano LuCid v dveh nizih s 6:2 in 7:5. Grafova je dobila prvi letošnji turnir, sicer pa že 103. v karieri. Filippini prvi v St. Poeltnu ST. POELTEN - Urugvajec Marcelo Filippini je zmagovalec mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v avstrijskem St. Poeltnu z nagradnim skladom 425.000 ameriških dolarjev. V finalu je ugnal Avstralca Patricka Rafterja s 7:6 (7:2) in 6:2. KOLESARSTVO / 8. ETAPA GIRA Velika smola še naprej spremlja Marca Pantanija Tokrat je padel zaradi mačka, ki je stekel čez cesto in si poškodoval stegensko mišico - Etapo dobil Mario Manzoni CAVA DEITIRRENI - Marca Pantani res nima sreCe. Potem ko je bil v preteklosti dvakrat žrtev avtomobilistov, je včeraj v osmi etapi Gira hudo padel zaradi mačka, ki je stekel Cez cesto in povzročil padec skupine kolesarjev. Na prvi pogled se je zdelo, da s Pantanijem ni nič narobe, saj se je takoj pobral, toda nato je le s težavo končal dirko z zaostankom več kot 26 minut za zmagovalcem. Včerajšnjo etapo je dobil Italijan Mario Manzonijem, ki je pobegnil s skupino drugih kolesarjev in nato sam pripeljal na cilj. Glavnina z najboljšimi je zaostala za več kot 14 minut, kljub temu pa je Pavel Tonkov obdržal roza majico. Takoj po prihodu v cilj so Pantanija odpeljali na pregled v bolnišnico (na sliki AP). Ugotovili so, da ima poškodovano mišico na stegnu leve noge, pregledali pa so mu tudi nogo, ki si jo je Pantani huje poškodoval v nesreči oktobra 1995 na dirki Milan - Turin. Kot je povedal direktor ekipe Mercatone Uno Davide Cassani, bodo danes pred Startom devete etape opravili še en pregled in se odločili, Ce bo Pantani štartal ali ne. Toda Panta-nijev zdravnik je bil glede tega precej Črnogled in je celo govoril, da je lahko pod vprašajem tudi nastop na Tomu. Kolumbijec Herman Bue-nahora in Švicar Armin Meier, ki sta tudi padla na prelazu Chiunzi pa sta že končala dirko. Pri Meierju so v bolnišnici ugotovili zlom pete na desni nogi, medtem ko je Buenahora potolčen po glavi, rano na ustnici, sumijo pi, da ima zlomljeno roko. Vrstni red 8. etape, Mon-dragone - Cava dei Tirreni, 212 km: 1. Mario Manzoni (Ita/Roslotto) 5 ur 20: 9 sekund (poprečna hitrost 39, 731 km na mo); 2. Stefano Gi-raldi (Ita) + 23 sekund; 3. Maurizio Molinari (Ita) + 25; 4. Giampaolo Mondini (Ita) isti Cas; 5) Mariano Piccoli (Ita) + 35; 6. Denis Zanette (Ita); 7. Nicola Loda (Ita); 8. Andrea Vatteroni (Ita); 9. An-drea Paluan (Ita); 10) Andrea Brognara (Ita) isti Cas itd. Skupni vrstni red po 8. etapi (prevoženih 1.360 km): 1. Pavel Tonkov (Rus/Mapei) 34 ur 32 minut 52 sekund (poprečna hitrost 39, 362 km na mo); 2. Luc Leblanc (Fra) + 41; 3. Ivan Gotti (Ita) +1:07; 4. Roberto Petito (Ita) +1T3; 5. Andrea Paluan (Ita) +1:39; 6. Andrea Noe (Ita) + 1:43; 7. Michele Coppolillo (Ita) + 1:49; 8. Paolo Savoldelli (Ita) + 2:40; 9. Leonardo Piepoli (Ita) +2:49; 10. Alexandre Chefer (Kaz) + 3:05 itd. H NOGOMET h Bayern novi nemški prvak Naslov kolo pred koncem MADRID - Druga nosilka Čehinja Jana Novotna je v finalu teniškega turnirja v Madridu premagala prvopostavljeno igralko Moniko Seleš s 7:5 in 6:1. Novotna, ki je zmagala na tem turnirju drugič zapored, težav drugem pa je do tal porazila tretjo teniško igralko sveta, Seleše-va po izgubljenem finalu ni bila razočarana: »Zelo sem zadovoljna, da mi je po daljšem premoru uspel tako uspešen povratek. Veseli me tudi velika podpora gledalcev, kar je se dodaten razlog, da se bom vrnila tudi prihodnje leto.« NOGOMET / DANES V A LIGI Udinese doma za mesto v Evropi Igral bo proti Piacenzi - Danes še več zanimivih tekem tudi v boju za obstanek VIDEM - Juventus si je že s petkovim neodločenim izidom v Bergamu proti Atalanti (1:1) prislužil svoj 24. državni naslov in potrdil, da je daleč najuspešnejša ekipa italijanskega nogometa. Ostale tekme 33. (predzadnjega) kola bodo igrali danes. V boju za mesto v Evropi in za obstanek v ligi je kar nekaj ekip. V Parmi bo domače moštvo skušalo z zmago proti Bologni ohraniti drugo mesto in s tem tudi pravico do nastopa v evropski ligi prvakov. Za to mesto se bori tudi hiter, ki je med tednom izgubil v pokalu Uefa ob žolčnih polemikah. Milančani bodo igrali proti Napoliju. Hud bo tudi boj za mesta v pokalu Uefa. Udinese ima danes lepo priložnost, da doma premaga Piacenzo in se tako približa pokalu UEFA. Njegova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj se Piacenza na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Zelo vroče bo danes v Cagliariju, kjer domaCe moštvo krvavo pore-buje točke v boju za rešitev, medtem ko se Sampdoria poteguje za Uefa. Nepomembno za lestvico bo srečanje v Vicenzi, kjer bo domača ekipa igrala proti Milanu. In tudi v Firencah naj bi šlo zgolj za formalnost. Fiorentina pa mora nujno premagati skromno Reggia-no, ki je zadnja na lestvici in je že pred Časom izpadla iz lige. Navijači so namreC že izredno razočarani nad ekipo. Če bi pa danes izgubila... DANAŠNJE KOLO (16.30): Ca-gliari - Sampdoria, Fiorentina - Reggiana, Inter - Napoti, Lazio -Verona, Parma - Bologna, Perugia - Roma, Udinese - Piacenza, Vi-cenza - Milan. VRSTNI RED: Juventus 64 (že državni prvak), Parma 57, Inter 55, Lazio 51, Sampdoria 49, Bologna 48 in Udiense 48, Vicenza 44, Milan 43, Roma, Fiorentina in Atalanta 41, Napoti 38, Cagliari, Piacenza in Perugia 34, Verona 26, Reggiana 19. B liga DANAŠNJI SPORED 30. KOLA (16.30): Bari - Padova, Brescia -Foggia, Cesena - Ravenna, Chievo - Venezia, Cosenza - Palermo, Cremonese - Reggina, Genoa -Empoti, Pescara - Lecce, Salemi-tana - Castel di Sangro, Torino -Lucchese. FORMULA 1 / DANES VN ŠPANIJE KOŠARKA / KONČNICA V NBA n Jacques Villeneuve petič letos iz prvega položaja Michael Schumacher (7. čas) je imel precej smole Jacques Villeneuve med vožnjo na kvalifikacijah (AP) BARCELONA - Kanadčan Jacques Villeneuve (Williams Renault) je bil najhitrejši na kvalifikacijah v formuli 1 za veliko nagrado Španije. Na dirkališču Catalunya v Montmelu, kjer so bo danes šesta letošnja dirka za svetovno prvenstvo, si je s Casm 1:16, 525 petič v letošnji sezoni priboril prvo startno mesto. V prvi vrsti bo poleg Villeneuva tudi njegov kolega v ekipi Wil-liamsa Frentzen. Nemec Michael Schumacher (Ferrari), zmagovalec lanske dirke za veliko nagrado Španije, je bil šele sedmi in se bo proti cilju pognal iz Četrte vrste. Schumacher, ki je bil najboljši tudi na prejšnji dirki za veliko nagrado Monaka 11. maja ter s 24 točkami vodi v prvenstvu pred Villeneuvom (20), je imel veliko smole. Po 15 minutah treninga se je vžgal motor njegovega bolida, z rezervnim vozilom pa mu v nadaljevanju ni uspelo izboljšati Časa, ki ga je dosegel v uvodnih krogih. Za Ville-neuveom je zaostal za skoraj 2 sekundi, Irvine pa je dosegel šele enajsti Cas. TAKO NA STARTU 1. vrsta: Jacques Villeneuve (KanAVilliams-Renault) / Heinz Harald Frentzen (Nem/Williams-Renault) 1:16, 791; 2. vrsta: David Coulthard (VBr/McLaren-Mercedes) / Jean Aleši (Fra/Benetton-Renault); 3. vrsta: Mika Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) / Gerhard Berger (Avt/Benet-ton-Renault); 4. vrsta: Michael Schumacher (Nem/Ferrari) / Giancarlo Fisichella (Ita/Jordan-Peu-geot) itd. Houston Rockels znižali zaostanek z Utahom na 1:2 HOUSTON - Ekipa Houston Rockets je sinoči v konCnici v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagala Utah Jazz s 118:110 in znižala rezultat v zmagah. Utah v finalu na zahodu zdaj vodi z 2:1, naslednja tekma pa bo danes v Houstnu. V nasprotju s prvima dvema tekmama v Salt Lake Cityju so košarkarji Houstna na domačem igrišču prevladovati v skoku (38:30), imali so boljši met (58, 7%:47, 6%), Houstonovi igralci s klopi pa so nadigrati rezerve Utaha s 47:28. »Match vvinner« je bil Eddie Johnson, ki srečanja ni zaCel v startni peterki. Dosegel je kar 31 točk (met 12:17, 5:8 za tri točke in 2:2 proste mete). Osemintridese- tletni košarkar na drugi tekmi teh dveh ekip ni dosegel niti točke, v tretjem dvoboju pa je dokazal, zakaj je v petnajstletni karieri v NBA prišel do slovesa izjemno nevarnega strelca. V njegovi senci sta bila tokrat tudi zvezdnika Hakeem Olajuvvon (27) in Charles Barkley (19 točk in 16 skokov). Zmaga Houstna pa ni bila lahka. Prvo Četrtino je Utah dobil kar z 31:18, nato pa je prišlo do preobrata. Utah je zadnjič vodil po košu Grega Posterja 4 minute in 37 sekund pred koncem tretje četrtine (66:65), zaključek te Četrtine pa je nato pripadel Houstnu, ki je povedel za osem točk (78:70) in nato prednost uspešno povečeval do konca srečanja. ŠPORT Nedelja, 25. maja 1997 NAMIZNI TENIS / MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V TERNIJU Katja in Vanja Milič spet prvakinji v parih Med ekipami pa sta se morali krasovki zadovoljiti s srebrno kolajno - Bron mešanega para Katja Milič/Bojan Simoneta Ekipa Krasa Telital v postavi sestričen Vanja in Katja Milic ni ubranila državnega naslova med mladinkami. V finalu se je srečala z »domačo« postavo vsedržavnega centra Temija z Denise Zan-caner in Stefanio Bosi. Krasovki sta najbrž plačali avek k alu, kjer sta se pomerili z ekipo Villa Speciosa iz Cagliarija, za katero sta igrali Kitajka Ding Yang (št. 6 na članskih lestvicah) in Pilo-nijeva. ZgoniCanki sta odigrali polfinale v velikem stilu. Vanja Milic je proti Kitajki v tretjem setu že vodila s 16:10, vendar je Ding Van z izredno hitrimi protinapadi nadoknadila razliko. Krasovki sta potem dosegli odločilno zmago v dvojicah prav tako v treh setih. Podaljšek v nizih je terjal tudi zadnji dvoboj med Pilonijevo in Vanjo, Katja pa je proti isti dosegla že prej cisto točko. Finalni dvoboj so z glasnim navijanjem podkrepili Krasovi navijači s praznimi plastenkami, ostala publika pa je prav tako buCno navijala za domačo ekipo. Branilka Denise Zancaner je spravila v težave obe naši igralki: Vanjo v uvodni tekmi in Katjo v peti. Toda do zadnjega je obstajalo upanje, da se bo rezultat obrnil v Krasovo korist, še zlasti, ker sta Vanja tn Katja z briljantno igro strli odpor Bosijeve. Krasovki sta igrali zelo dobro, a sta bili preutrujeni že od predhodnih tekem s Castellano (3:0, Araldi -Sellini) in A4 Verzuolo, predvsem pa od težkega Polfinala in tako se je motala Krasova ekipa mla- dink na 50. državnem mladinskem prvenstvu zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko se je B ekipa (Nina Milic, Ivana Stubelj) uvrstila med prvih osem mladinskih ekip Italije. Kar Vanji in Katji ni uspelo v petek med ekipami, jima je uspelo včeraj v dvojicah. Po dveh zmagah v predtekmovanju sta v polfinalu najprej z 2:1 premagali sestri Calliari iz bocenskega Tramina, v finalu pa sta se Zancanerjevi in Bosije-vi oddolžili za poraz v ekipnem tekmovanju. Katja in Vanja sta tako ubranili lanski naslov, pri čemer sta se izkazali z veliko voljo in odločnostjo. Kras pa je včeraj osvojil tudi bron v mešanih mladinskih parih, kjer sta Katja Milic in Bojan Simoneta presegla vsa pričakovanja. V polfinalu sta izgubila s kasnejšim zmagovalnim parom Giardina - Stefanova. Isti par je izločil Krasovo mešano dvojico Vanja Milic - Peter Santini v boju za vstop v Četrtfinale. Prijetno je presenetila tudi ženska dvojica Jasmin Kralj - Barbara Santini, ki se je uvrstila med prvo osmerico mladinskih parov. OSTALE UVRSTITVE Mešane dvojice - mladinci: Peter Santini -Bojan Simoneta med 32. Zenske dvojice - mladinke: Nina Milic - Ivana Stubelj med 16; Daša Bre-sciani - Martina Milic med 32. Dvojice deCki/deklice: Uroš Fabiani - Nataša Do-glia med 32; Boštjan Milic - Sara Sardo med 64. (JJ.) Vanja in Katja Milič sta med dvojicami ubranili lanski naslov, med ekipami pa sta osvojili srebrno kolajno (Foto Kroma) r- NOGOMET / TURNIR V MOŽU n Juverrtina zasluženo osvojila prvo mesto FINALE 1. MESTO Juventina - Medeuzza 1:0 (1:0) STRELEC: Gambino v 4. min. JUVENTINA: Zanier, Kaus, Bastiani, Trevisan, Screm (Figelj), Zorzi (Zagato), Gambino, E. Monti-na (Romano), Tabaj, P. Sedmak, Braida (Macuzzi). Juventina je povsem zasluženo osvojila turnir v Mošu. VeCji del posla je sicer opravila v polfinalu, ko je premagala ekipo Mosse. V finalu pa ji je Medeuzza nudila nepričakovano moCan odpor. Stan-drežci so že v 4. minuti povedli z golom Gambina in se nato tudi malo preveC »sprostili«, tako da so imeli nasprotniki pobudo v svojih rokah. Juventina pa je uspešno nadzorovala igro in bila zelo nevarna s protinapadi. Proti koncu srečanja je zamudila tudi dve zelo ugodni priložnosti za zadetek. Sicer pa je bila njena zmaga zaslužena. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Zorzija in veterana Tabaja. VRSTNI RED: 1. Juventina; 2. Medeuzza; 3. Ma-riano in Mossa; 5. Lucinico, Moraro, Ronchi, So-vodnje in Villanova. KOŠARKA / ZADNJE KOLO V D LIGI Domovci prvi stopaj s Santosom Odločitev o prvaku na dodatni tekmi Bor premagal Arte in osvojil tretje mesto Dam Agorest Rob Roy - Largo Isonzo 95:87(49:55) DOM: Košuta 13 (4:6 pm, 3:4 met za 2,1:3 met za 3), Corsi 24 (7:8,1:3, 5:8), Di Cecco 14 (2:2, 6:14, -), Franko 18 (6:9,6:10, -), Gej 8 (4:6,2:5, -), Podbersig 2 (0:1,1:4, -), Ambrosi 4 (0:3, 2:3, -), Jarc 12 (2:2, 5:5, -), Kocijandc (-, 0:2, -), Primožič, trener Semolič. Domovci so v zadnjem kolu prvenstva v D ligi premagali skromni Largo Isonzo in tako skupaj s tržaškim Santosom osvojili prvo mesto v košarkarski D ligi. Tako bo za določitev ekipe, ki bo neposredno napredovala v C2 ligo, potrebna se dodatna tekma, ki bo po vsej verjetnosti v soboto, 31. maja ob 20. uri, v Starancanu. Kot že precej zadnjih tekem proti slabšim nasprotnikom so domovci tudi tokrat začeli zelo nezbrano. Se posebej slabo so rdečebeh zaigrali v obrambi, tako da je nasprotnik brez težav zadeval in celo pobiral odbite žoge. Posledica tega je bilo praktično rekordno število prejetih košev po prvem delu in to od ekipe, ki je izpadla iz lige. V drugem delu so naši košarkarji z delnim izidom 10:0 povedli. Čeprav igra še naprej ni bila na dostojni ravni. Le David Gej in Vasja Jarc sta delno zadovoljila. Odločitev je padla v zadnjih petih minutah, ko so domovci povedli z 10 točkami naskoka in nato prednost kljub presingu gostov obdržali do konca. Arte - Bor Radenska 64:69 (35:39) BOR RADENSKA: Filipčič 10 (8:14, 1:2, -), Susani 11 (5:9, 3:3, 0:3), Perčič 10 (2:3; 4:4, -), B arini 7 (1:1, 3:5, -), R. Simonič 3 (1:3, 1:2, 0:1), M. Simonič 17 (9:10, 4:5, 0:2), Tomšič 5 (2:4, 0:1,1:2), Rasman 2 (2:2, 0:1, -), Klabjan 4 (2:2, 1:1, -), Gaburro. SON: 34, PON: barini, Klabjan, Perčič, Rasman, M. Simonič, 3T: Tomšič 1. Borovci so v zadnjem kolu dosegli izredno pomembno zmago nad neposrednim tekmecem Artejem, kar jim je prineslo tretje mesto in v primeru reorganizacije prvenstev (o Čemer se neuradno precej govori) še možnost za napredovanje v višjo ligo. Svetoivančani so igrali dobro skozi vse srečanje, predvsem pa so s consko obrambo 3:2 zaustavili domaCe strelce. Bor je stalno vodil, edino vodstvo Arteja pa smo zabeležih v 30. minuti, ko so domačini povedli s 56:55. Za dobro igro zasluži pohvalo vsa ekipa, za prvi polčas pa še posebej Mau-ro Simonič (Niko S.) Acli Ts - Cicibona Pref. Marsich Q1 -VS 151 •331 CICIBONA: D. Stokelj m v., Persi 19 (3:7, 5:11, 2:3), Giacomini 6 (1:4, 1:4, 1:3), Messini (-, 0:1, 0:1), A. Zuppin 16 (6:6, 5:9, 0:1), Battilana 9 (1:1, 4:7, -), M. Uršič 6 (0:2, 3:3, -), Bajc (-, 0:2, 0:2), P. Furlan 10 (2:3,4:9, -), KrizmančiC 9 (1:6, 4:0, -), trener Jogan. Met za dve 26:56, met za tri 3:8, skupno 29:64, PM 15:29, 3T: Persi 2, Giacomini 1, SON: 23. Cicibonaši so sklenili prvenstvene nastope z bledo igro in visokim porazom proti zadnjeuvršCenemu tržaškemu Adiju. V tesni telovadnid so se gostitelji odlično znašli in zadevali kot za stavo ter prvi polčas končali z zanje neobičajnim izkupičkom (51 točk). Cicibonaši so jim znatno olajšali nalogo, saj so bili v obrambi skoraj porazni in prednost Adija ob odmoru je znašala kar 18 točk. Upati je bilo, da bodo naši košarkarji v drugem polčasu le strnili vrste v obrambi. Tako pa ni bilo in gostitelji so celo povečali prednost na 26 točk (66:40). Proti koncu so dcibonaši z malo bolj agresivno obrambo zaostanek nekoliko zmanjšah. (bi) PROMOCIJSKA UGA Stella Azzurra - Breg 60:57 (26:30) BREG: Berdon 6, Schiulaz 20 (2:2), Barini 6 (0:3), Bandi 9 (1:2), TauCer 2, Gobbo 5 (1:2), Pavlica 9, Baldi, Jakomin. SON: 21, PON: Bandi (38.), 3T: Schiulaz 4, Pavlica 1. V tipični tekmi za konec prvenstva so Brežani v promocijski ligi doživeli še en tesen poraz. Tokrat jih je premagala Stella Azzurra, ki je todd močno potrebovala v boju za obstanek. Tekma sama ni bila preveC zanimiva, igra pa precej počasna. Breg je do 30. minute stalno vodil za nekaj točk, nato pa sta se ekipi do zadnjih minut izmenjavali v vodstvu. Prav na koncu so imeli več sreCe domačini, zadnji poskus Berdona za tri točke, s katerim bi Brežani lahko izsilili podaljšek, pa se je odbil od obroča. Pohvalo tokrat zasluži Maurizio Schiulaz, v obrambi pa Brežani niso uspeli zaustaviti Momija, ki je za domačine dosegel kar 31 točk BALINANJE / ODDANA PRVA ZAMEJSKA NASLOVA Med posamezniki Giraidi, v parih Cattalan in Perossa Pri drušlvih je prepričljivo v vodstvu Gaja pred Primorjem -(ŠPORTNA SOLA TRSTh Zaradi tehničnih težav letos atletskega troboja ne bo Kot vsa leta doslej bi moralo biti tudi letos v mesecu maju na sporedu tradicionalno tekmovanje Športne šole Trst v atletskem troboju in v poligonu. Organizatorji tega vsakoletnega tekmovanja, ki je zaobjelo učence vseh mestnih osnovnih šol, pa so letos naleteli na velike organizacijske težave, katerim se je pridružila še huda časovna stiska, ker je zaradi kar dvojnih volitev v sklepnem delu pouka odpadlo veliko število učnih ur. Ce k temu dodamo še podatek, da letos zaradi obnovitvenih del prostori Stadiona 1. maj v času, ko običajno poteka osnovnošolska olimpiada, ne bodo v celoti razpoložljivi, otem je razumljivo, da so ili organizatorji to prireditev prisiljeni odgoditi do naslednjega leta. Slovensko zamejsko balinarsko prvenstvo za posameznike se je zaCelo že 8. maja, zaradi slabega vremena pa se je nekoliko zavleklo in končalo šele pred dnevi pri Poletu. Prijavilo se je 72 balinarjev, naslov zamejskega prvaka je osvojil Lucinao Giraidi (Primorje), pravi podvig pa je dosegla Gaja, ki je imela med osmerico kar štiri svoje elane, ki so se uvrstili od 2. do 5. mesto, kar jim je prineslo 23 točk. Končni vrstni red posameznikov po tekmi pri Poletu je bil naslednji: 1. Luciano Giraidi (Primorje) 12; 2. Pino Natura) - (Gaja) 8; 3. Dario Kalc (Gaja) 6; 4. Radivoj Vrše (Gaja) 5; 5. Ladi Milkovič (Gaja) 4; 6. PoCkar Nino (Zarja) 3; 7. Roberto Lucigna-no (Nabrežina) 2; 8. Boris Milic (Kras) 1. Med društvi pa je bil vrstni red naslednji: 1. Gaja 23 točk; 2. Primorje 12; 3. Zarja 3; 4. Nabrežina 2; 5. Kras 1; 6. Bal. sek. Kraški dom, 7. Sokol, 8. Sovodnje, 9. Danica, 10. Mak, 11. Polet vsi brez točke. V drugem krogu tekmovanja za zamejsko balinarsko prvenstvo je sodelovalo 45 dvojic, to se pravi 90 balinarjev, kar je 12 veC kot lani. Finalni del je bil na balinišču Zarje. Zamejski naslov je osvojila Poletova ekipa v postavi Perossa/Cattalan. Cattalan je stari znanec, saj je tudi lani slavil v dvojici, samo z drugim partnerjem. Podprvaka sta postala Vrše/Milkovič (Gaja). Končni vrstni red: 1. Renato Cattalan/Perossa (Polet) 8 točk; 2. Radivoj Vrše/Vojko Milkovič (Gaja) 7; 3. Marcelo Doljak/Boris Milic (Kras) 6; 4. Emil Tomsic/Ivo Petejan (Sovodnje) 5; 5. Nino PoCkar/Maks KrižmanCiC (Zarja) 4; 6. Karlo Gabrielli/Milan Kalc (Gaja) 3; 7. Luciano Giraldi/Dario Ten- ce (Primorje) 2; 8. Giuseppe Pangos/Drago Sirca (Sokol) 1. Skupni vrstni društev: 1. Gaja (23+10) 33; 2. Primorje (12+2) 14; 3. Polet 8; 4. Kras (1+6) 7; 5. Zarja (3+4) 7; 6. Sovodnje 5; 7. Nabrežina 2; 8. Sokol 1; 9. Bal. sek. Kraški dom 0, 10. Danica 0, 11. Mak 0. Padriško-gropajska Gaja se torej po dveletnem pšremoru spet predstavlja v pravi luCi in zanesljivo vodi na lestvici pred Primorjem. Prvenstvo pa še ni končano, saj sta bila doslej izvedena komaj dva kroga. Naslednji krog bo imel finale prav pri Gaji, sledilo bo tekmovanje pri Krtaškem domu, zaključni krogi pa bodo julija in septembra. Kmalu pa se bodo zaceli tudi razni mednarodni turnirji, ki jih organizirajo posamezne sekcije in klubi. Prvi od teh bo 31. maja pri Krasu v Zgoniku ob občinski razstavi vin. domači šport Danes Nedelja, 25. maja 1997 NOGOMET ZA DEŽELNI NASLOV 3. AL 16.30 pri Cervinjanu: Ronchis - Mladost ODBOJKA TRŽAŠKI POKAL - ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga - SanfAndrea TENIS ITALIJANSKI POKAL MOŠKI 9.00 v Trstu, Skedenj: Ferriera - Gaja UNDER12 ŽENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja - Gemona HOKEJ NA ROLERJIH KVALIFIKACIJE ZA DP 14.00 v Trissinu (VIJ: Trissino - Polet Kwins Obvestila PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v soboto, 31. maja 1997, v bazenu pri Alturi v Trstu z začetkom ob 15. uri. Razplavanje od 14.30 dalje. Nagrajevanje bo v Borovem športnem centru ob 17.30. VCCUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. TPK SIRENA prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Infoimadje in vpisovanje na sedežu kluba v Miramarskem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure. r GORSKO KOLESARSTVO / »6. DEVIN BIKE« -i Pričakujejo veliko število kolesarjev Dirka bo v nedeljo, 1. junija - Odborniki in člani že pridno na delu - Start ob 10.00 SK Devin bo priredil v nedeljo, 1. junija 6. izvedbo »Devin Bike Top Class B«, ki velja tudi za 2. Trofejo Zadružne kraške banke. To tekmovanje z goriskimi kolesi, ki je pod pokroviteljstvom Občine Devin-Na-brežine, sodi gotovo med naSe pomembnejše kolesarske manifestacije. Tekme se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki so vpisani v italijansko kolesarsko zvezo (FCI) ali v eno izmed tujih kolesarskih federacij, ki so včlanjene v UCI. Devinova prireditev bo za naslednje kategorije: ju-nior, ženske, master, elite, under 23 in sport-men. Zbor tekmovalcev bo v nedeljo od 8.00 do 9.30. Start dirke pa bo ob 10. uri pri igrišču v Vižovljah. Proga bo potekala na razdalji 8, 5 km, ki jo bodo morali udeleženci prevoziti trikrat za kategorije ju-niorjev, žensk in ma-sterjev, štirikrat pa za ostale kategorije. Nagrajevanje bo predvidoma ob 14. uri na odprtem prostoru pri društvenem sedežu. Organizator pričakuje tudi letos veliko številno tekmovalcev (lani jih je bilo okoli 200) tako iz naše dežele kot iz Slov-nije. Med glavne favorite gotovo sodita Moimas in David Taučer. Tudi Devino vi predstavniki: Danilo Bergamasco, Christian Leghissa in Tomaž Legiša imajo dobre možnosti, da se v svojih kategorijah uvrstijo med boljšimi ali celo stopijo na zmagovalni oder. Požrtvovalni Devino-vi odborniki in člani pa imajo medtem z organizacijo polne roke dela. Že nekaj dni čistijo in urejujejo progo, tako da bi imeli kolesarji najboljše pogoje za dirko. Gorsko kolesarstvo postaja namreč iz leta v leto vse bolj popularno, predvsem po zadnjih olimpijskih igrah v Atlanti. Veliko je registriranih gorskih kolesarjev, tekme si sledijo vsak teden tudi v naši deželi, zato mora biti organizacija le-teh čimbolj ša. SK Devin se je na vseh prejšnjih izvedbah kot organizator odlično izkazal in prepričani smo, da bo tudi v nedeljo tako. ZSŠDI / PO ZA GORIŠKO Nogometaši in odbojkarji ustanovili komisiji Novi pogledi na skupno delo Odpraviti stara nasprotja Ena od prvenstvenih kratkoročnih nalog, ki si ji je zadal PO ZSSDI za Goriško, je ustanovitev komisij za tiste panoge, s katerimi se ukvarja več športnih društev. V ta namen se je goriški pokrajinski odbor naše krovne športne organizacije v minulih dneh srečal z vsemi zainteresiranimi društvi. Iz teh sestankov je izšla želja, da bi na Goriškem ustanovih nogometno in odbojkarsko komisijo. Na podlagi potreb in novih pogledov do še večje uveljavitve slovenskega športa na Goriškem so že stekle konkretnejše oblike novega načina razmišljanja o organiziranosti v telesno-kultumih krogih. Zlasti je prevladala želja, da bi končno premostili stare zamere, kar velja predvsem za nogomet, in poskušali uveljaviti tiste zamisli, ki združujejo in opustiti vse tisto, kar je včasih povzročalo pretirano hudo kri. V odbojkarskih krogih so napravili še korak več. Na zadnji skupni seji je prišla do izraza želja, da je potrebno še naprej ohraniti vse dosedanje oblike sodelovanja in združevanja. Ta oblika skupne organiziranosti se je pokazala za pravilno, tako da naša odbojka nima prave konkurence daleč naokrog. Predstavniki vseh včlanjenih društev so tudi sklenili, da bo predsedstvo odbojkarske komisije rotacijsko, mandatna doba pa eno leto. Za prvega predsednika je bil soglasno izvoljen predstavnik SZ Soča Benjamin Černič. Ena prvih nalog komisije je ta, da se bo v najkrajšem času srečala s sorodno komisijo s Tržaškega, kjer bodo preverili vse možnosti skupnega sodelovanja. (VEP) r ATLETIKA / HITRA HOJA h Na DP na 20 km Fabio Ruzzier izpolnil načrt V res močni konkurenci je osvojil zelo dobro 20. mesto V nedeljo je bilo v Isernii državno tekmovanje v hoji na 20 km, ki je veljalo tako za državno društveno prvenstvo kot za Grand Prbc za posameznike. Na Startu izredno slabo organiziranega tekmovanja se je predstavilo čez 60 atie-tov, med katerimi so bili razen Perricellija ter Gandellinija (ki sta dan prej nastopila v španski La Coruhi), vsi najmočnejši v Italiji. Med njimi je bil tudi naš hitroho-dec Fabio Ruzzier, ki si je po 26. mestu, ki ga je zasedel pred poldrugim mesecem na isti razdalji (toda na stezi) v Termo-liju, zadal za cilj uvrstitev med prvo dvajseterico, kar mu na podobnih tekmovanjih v Italiji ni uspelo že 2 leti. Kljub izredni vročini, ki Ruz- zierju ne prija (okoli 30°) in veliki vlagi, je svoj cilj dosegel, saj se je uvrstil točno na 20. mesto. Doseženi čas 1.28:39 bi bil tudi rekorden, če ne bi bila proga za celih 800 m krajša, toda organizatorjem se je zdelo primerneje, da tekmovalno traso zmerijo po tekmi! Skoda, ker bi na točni razdalji Ruzzier pridobil gotovo še dve mesti, saj sta oba atleta pred njim vidno opešala in je karabinjerja Gala-nella tudi ujel na cilju, ni ga pa prehitel, na koncu pa sta imela isti čas. Končni zmagovalec je bil De Benedictis, ki je v sprintu prehitel svetovnega prvaka Dido-nija, oba seveda z rekordnim časom, ki pa seveda ne velja. ŠPORTNI PAN V ZGONIKU / OSNOVNE SOLE IZ REPENTABRA, PROSEKA, KRIZA, SALE2A IN ZGONIKA Nad slo učencev se je merilo v četveroboju Skupno s šolami je tekmovanje organiziral odsek za otroško telovadbo pri SK Kras Učenci osnovnih sol Alojz Gradnik (Re- glice in tekmovanje v hitrostnem poligo-pentabor), Avgust Černigoj (Prosek), Al- nu z različnimi ovirami. Tekmovalno bert Skk (Križ), Lojze Kokoravec Gorazd vnemo, ustvarjalno otroško razigranost (Sedež) in 1. maj 1945 (Zgonik) so imeli in visoko temperturo ozračja so si vsi sredi maja v Zgoniku športni dan. Kot prisotni gasili s pripravljenim čajem. Pri že vrsto let ga je v sodelovanju s šolami meritvah in nasploh so priskočile na in ravnateljstvi pripravil odsek za pomoč tudi učiteljice in učitelji, tako da otroško telovadbo pri SK Kras pod vod- so tekmovanja potekala brez zastojev, stvom Robija Miliča. Nad sto učencev Vzdušje je bilo zelo športno in vsi ude-se je z veliko vnemo prizadevalo za me- leženci se bodo radi spominjali tega dalje v četveroboju, td je obsegal tek na dne, še zlasti prvi trije uvrščeni, ki so 200 m, skok v daljino z mesta, met kro- prejeli tudi medalje. (J.J.) REZULTATI 1. razred - deklice 1. Madalena Pernarčič (GOR) 12 (6, 46 tek na 20 m; 155, 0 skok v daljino; 10, 62 met kroglice; 31, 80 poligon). 2. Manja Košuta (SIRK) 13 (6,12; 132, 5; 9, 90; 30, 72). 3. Nika Racman (ČER) 18 (6, 78; 133, 0; 8, 25; 27, 31). 4. Ni-nočka Tence (CER) 24 (6, 53; 108, 5; 8, 42; 28,19). 5. Sharon Starc (GOR) 25, 5 (6, 48; 103, 0; 9, 22; 29, 220). 6. Jagoda Castellani (GOR) 29 (7, 22; 138, 0; 7, 15; 28, 71). 7. Tjaša Kralj (GOR) 27, 5 (6, 84; 131, 0; 6, 75; 25, 18). 8. Lucija Milič (GOR) 30 (7, 41; 131, 5; 9, 10; 31, 40). 9. Martina Conta (SIRK) 35, 5 (6, 84; 117, 5; 7, 78; 32, 60). 10. Nikol Škabar (GRA) 37 (7, 08; 130, 0; 8, 05; 33, 25). 11. Ašira Purič (SIRK) 46, 5 (7, 15; 107, 0; 6, 00; 33, 87). 12. Nadja Cibic (SIRK) 47 (7, 35; 93, 0; 8, 88; 36, 25). 13. Tjaša Luxa (Černigoj) 49 (7, 50; 105, 0; 9, 03; 39, 19). 14. Terry Žužek (GRA) 51 (7, 68; 127, 5;5, 85;32, 81). 15. Martina Macor (ČER) 54 (7, 37; 88, 0; 8, 22; 38, 87). 16. Julija Berdon (GRA) 55, 5 (7, 00; 103, 0; 4, 62; 36, 53). 17. Soraya Cibic (GRA) 59, 5 (7, 61; 107, 0; 6, 05; 40, 75). 18. Jasmin Guštin (GRA) 75 (8, 25; 86, 0; 4, 92; 59, 59). 19. Karin Kosovel (ČER) 71 (8, 07; 86, 5; 5, 49; 44,10). 1. razred - dečki 1. Jan Škabar (GRA) 7 (6, 44; 148, 0; 16, 28; 25, 41). 2. Luca Starc (CER) 19 (6, 22; 133, 5; 12, 80; 29, 15). 3. Aleksander Albi (CER) 23 (6, 81; 131, 0; 12, 85; 27, 28). 4. Davide Miniussi (CER) 23 (6, 84; 131, 5; 13, 47; 28, 00). 5. Ivan Kerpan (SIRK) 23 (6, 88; 144, 5; 14, 34; 29, 00). 6. Gegor Bratož (GOR) 27 (6, 45; 106, 5; 17, 70; 31, 88). 7. Matteo Vascotto Černigoj) 30 (6, 60; 126, 5; 10, 50; 28, 69). 8. Stefan Jazbec (GOR) 30 (6, 47; 127, 5; 10, 85; 30, 27). 9. Gianluca Salateo (GOR) 33 (6, 29; 128, 5; 9, 95; 34, 00). 10. Norman Bratož (GOR) 34 (6, 87; 104, 5; 13, 87; 28, 75). 11. Peter Pernarčič (GOR) 37 (6, 63; 125, 5; 10, 10; 30, 09). 12. Hilarij Starec (CER) 37 (6, 53; 124, 0; 10, 58; 32, 81). 13. Matija Kralj (GOR) 41 (7, 08; 119, 5; 14, 20; 36, 28). 14. Roberto Škabar (GRA) 52 (7, 44; 87, 0; 7, 40; 42, 94). 2. razred - deklice 1. Darma Milic (GRA) 5 (5, 89; 166, 0; 4, 68; 22, 50). 2. Sharon Ostrouška (GOR) 12 (6, 18; 165, 0; 4, 90; 30, 47). 3. Lara Sino-neta (GOR) 15 (6, 06; 155, 0; 2, 95; 26, 97). 4. Jasmin Schmelzer (GOR) 18 (6, 13; 148, 5; 4, 50; 30, 69). 5. Saša Reggente (GOR) 20 (6, 35; 143, 0; 4, 20; 28, 50). 6. Martina Salateo (GOR) 22 (6, 43; 144, 5; 3, 50; 29, 13). 7. Alenka Verša (ČER) 27, 5 (6, 81; 124, 5; 4, 48; 33, 19). 8. Valentina Vescovi (GOR) 28, 5 (7, 26; 124, 5; 4, 45; 32, 37). 9. Martina Milkovič (ČER) 32 (6, 85; 120, 0; 2, 58; 31, 31). 25). 2. lija Bufon (A. Černigoj) 10 (5, 44; 165, 0; 6, 52; 25, 82). 3. Mattia Ra-sman (GOR) 16, 5 (6, 09; 158, 0; 7, 20; 28, 31). 4. Aleš Pegan (GOR) 17 (5, 87; 163, 5; 7, 05; 30, 22). 5. Peter Lisjak (CER) 22 (6, 14; 156, 5; 6, 20; 27, 25). 6. Martin Geragdi (GOR) 23, 5 (6, 06; 158, 0; 6, 42; 33, 22). 7. Matija Rupel (GRA) 27 (6, 46; 138, 0; 5, 32; 25, 62). 8. Piero Giandon (SIRK) 30 (6, 33; 143, 5; 5, 42; 30, 68). 9. Matija Ti-meus (CER) 34 (6, 60; 138, 5; 4, 15; 38, 35). 10. Danijel Attanasi (GRA) 36 (7, 14; 126, 0; 4, 22; 28, 85). 3. razred - deklice 1. Marina Piculin (l.MAJ) 7 (5, 91; 16, 85; 6, 85; 22, 93). 2. Federica Micussi (l.MAJ) 13 (5, 97; 166, 0; 6, 27; 23, 88). 3. Anja Zuzic (Černigoj) 20 (5, 87; 147, 0; 6, 41; 26, 15). 4. Jaruška Majovski (l.MAJ) 22 (6, 20; 150, 5; 6, 39; 25, 47). 5. Jerica Sirk (A. Sirk) 23 (6, 02; 159, 3; 4, 80; 25, 62). 6. Veronika Milič (l.MAJ) 26 (6, 21; 149, 0; 6, 75; 25, 97). 7. Katja Škabar (GRA) 26 (6, 11; 146, 8; 6, 81; 27, 00). 8. Veronika Milič (GRA) 27 (5, 99; 137, 5; 7, 22; 27, 32). 9. Maruška Guštin (GRA) 30 (6, 15; 162, 8; 5, 81; 28, 25). 10. Ivana Milič 2. razred - dečki 1. Alex Vitez (GRA) 5 (5, 82; 166, 5; 7, 22; 23, (CER) 35 (6, 21; 142, 0; 4, 50; 25, 91). 11. Jana Majovski (ČER) 40 (6, 81; 114, 6; 5, 44; 29, 35). 12. Neža Milič (l.MAJ) 45 (6, 50; 127, 2; 5, 33; 26, 47). 13. Andreja Farneti (l.MAJ) 47 (6, 84; 132, 9; 4, 21; 27, 25). 14. Jessica Grigolin (l.MAJ) 55 (7, 29; 101, 8; 3, 05; 39, 59). 3. razred dečki 1. Kristjan Beltram (l.MAJ) 8 (5, 53; 178, 3; 4, 48; 24, 75). 2. Vasilij Kante (ČER) 9 (5, 76; 177, 4; 8, 78; 24, 53). 3. Marvin Pipan (ČER) 11 (5, 65; 146, 0; 7, 04; 32, 93). 4. Sandi Suc (CER) 14 (5, 80; 154, 5; 6, 62; 24,10). 5. Leonardo Druscovich (CER) 23 (6, 21; 153, 0; 5, 98; 26, 60). 6. Matteo Richardi (CER) 26 (6, 13; 139, 0; 6, 587; 31, 87). 7. Oliver Regent (CER) 27 (6, 46; 127, 5; 6, 84; 30, 25).8. Jan Sos-si (CER) 27 28 (6, 77; 135, 5; 6, 04; 27, 94). 9. Rayan Starc (CER) 34 (6, 81; 114, 6; 5, 44; 29, 35). 4. razred - deklice 1. Tereza Pertot (CER) 11 (5, 43; 186, 9; 7, 05; 21, 96); 2. Sandra Vitez (CER) 11 (5, 47; 184, 5; 8, 81; 24, 36); 3. Katrin Sedmach (SIRK) 19 (5, 70; 186, 5; 7, 51; 26, 25); 4. Francesca Bukavec (CER) 20 (5, 21; 169, 4; 6, 33; 23, 16); 5. Jessica Stoka (l.MAJ) 23 (6, 07; 165, 6; 7, 80; 24, 60); 6. Nikol Rebula (l.MAJ) 28 (5, 64; 163, 0; 6, 77; 26, 65); 7. Veronika Bogateč (Širok) 28 (5, 12; 175, 3; 4, 86; 26, 84); 8. Mateja Milič (CER) 29 (5, 83; 163, 5; 6, 68; 26, 38); 9. Tadeja Savi (l.MAJ) 33 (6, 13; 160, 3; 6, 43; 24, 56); 10. Petra Gruden (l.MAJ) 37 (6, 31; 162, 0; 6, 23; 29, 38); 11. Irina Bukavec (CER) 42 (6, 17; 141, 4; 8, 00; 29, 62); 12. Valnea Milič (CER) 46 (6, 11; 143, 2; 4, 42; 28, 06); 13. Olga Manzato (l.MAJ) 48 (6, 21; 143, 0; 5, 40; 28, 71); 14. Taddea Druscovich (CER) 51 (6, 41; 143, 8; 6, 39; 32, 54); 15. Poljanka Milkovič (l.MAJ) 54 (6, 24; 141, 5; 4, 87; 30,04). 4. razred - dečki 1. Ivan Jevnikar (GRA) 11 23, 5 (5, 56; 177, 3; 8, 49; 23, 09); 2. Andrej Marušič (GRA) 13 (5, 65; 188, 3; 9, 99; 24, 66); 3. Gregor Košuta (SIRK) 14 (5, 25; 163, 3; 7, 72; 23, 25); 4. Danijel Milano (SIRK) 15 (5, 28; 174, 0; 9, 66; 24, 90); 5. Matteo Turco (CER) 19 (5, 78; 154, 5; 11, 25; 24, 09); 6. Emil Bukavec (CER) 20, 5 (5, 86; 146, 2; 15, 50; 27, 57); 7. Tomaž Cefuta (CER) 21, 5 (5, 86; 158, 5; 7, 27; 23, 75); 8. Alex Vescovi (CER) 30 (6, 24; 143, 2; 7, 83; 30, 25); 9. Dejan Kalc (CER) 36 (6, 90; 133, 5; 4, 70; 30, 85). 5. razred deklice 1. Jasmina Sossi (SIRK) 7 točk: (5, 00‘; 192, 2; 12, 98; 22, 81); 2. Jarmila Kodrič (CER) 13 (5, 34; 162, 2; 8, 61; 22, 56); 3. Martina Lisjak (CER) 15 (5, 36; 184, 8; 7, 27; 23, 6); 4. Giorgia Buzzai (CER) 17 (5, 54; 197, 0; 8, 25; 27, 56); 5. Cernjava Tamara (CER) 22 (5, 39; 179, 5; 6, 52; 25, 12); 6. Sara Marži 28 (l.MAJ) (6, 14; 153, 0; 9, 22; 30, 19); 7. Neža Kapun (CER) 28 (5.34; 162, 2; 8, 61; 22, 56); 8. Jana Guštin (CER) 28 (6, 54; 155, 5; 6, 98; 24, 84); 9. Nina Luxa (CER) 30 (6, 07; 164, 0; 6, 29; 28, 25); 10. Erika Košuta (SIRK) 30 (5, 88; 148, 8; 6, 95; 27, 65); 5. razred dečki 1. Mirko Kante (CER) 8 (5, 56; 199, 0; 12, 32; 23, 31); 2. Dimitri Batti (l.MAJ) 14 (5, 07; 189, 0; 10, 30; 25, 03); 3. Gregor Colja (CER) 15 (5, 76; 162, 5; 13, 95; 23, 56); 4. Edvin Stoka (CER) 15, 5 (5, 73; 161, 5; 18, 08; 23, 94); 5. Matej Guštin (CER) 17 (5, 59; 186, 5; 8, 82; 23, 97); 6. Jernej Bufon (CER) 22 (5. 49; 182, 0; 7, 35; 25,19); 7. Martin Majovski (CER) 23, 5 (6, 07; 159, 5; 8, 05; 23, 94); 8. Denis Nanut (CER) 29 (6, 28; 139, 0; 8, 00; 24, 03). Legenda: CER = Avgust Černigoj Prosek; 1.MAJ = 1. maj 1945 Zgonik; GRA = Alojz Gradnik Repentabor; SIRK = Albert Sirk Križ; GOR = Lojze Kokoravec Gorazd Salež. PRIREDITVE RUBRIKE Nedelja, 25. maja 1997 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Kulturni dom SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« od 27. do 31. t. m., ob 19.30 v Celju. Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Danes, 25. t. m., ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Maria Venzaga. Na programu Schubert, Wagner in von VVeber. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich, urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Od 30. maja do 8. junija bo na sporedu musi-cal Alexandre Breffort »Irma la dolce«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Ca-lenda. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeC. Predprodaja vstopnic je že v teku. Marijin dom v Rojanu Danes, 25. t. m., ob 18. uri gostuje Mladinski oder SKD Tabor s komedijo »Hrup za odrom«. GORICA Kulturni dom Jutri, 26. t. m., ob 20.30 (red B) Shakespearov »Kralj Rihard HI« v koprodukciji SSG in PDG. Režija Mile Korun. PORTOROŽ Avditorij Danes, 25. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Angleški pacient«. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Linhartovi dvorani (gledališki in plesni abonma): nova slovenska komorna opera »Ime na koncu jezika« Mitje Vrhovnika Smrekarja. Club Metropol: danes, 25. t. m., ob 22. uri 25. t. m., ob 21. uri »Živa književnost« - literarno gledališki festival: nastopa Marjan Tomšič. Tivolski bajer: v sredo 28. t. m., glasbeno-si-tuacijski dogodek Boštjan Perovšek - Dotiki II. Po mestnih ulicah: danes, 25. t. m., ob 23. uri parada skupine Generik Vapeur, Bi-vouac. Križanke: danes, 25. t. m., ob 22. uri Damir Zlatar Frey »Schizophrenia«, dramski ansambel, glas, zbor in orkester. Slovensko mladinsko gledališče: jutri, 26. t. m., ob 19. uri Nigel Charnock »Človeško bitje«; ob 21. uri otvoritev festivala. Videospotting. Galerija Skuc: danes, FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: v Četrtek, 29. t. m., ob 20.45 film »Nenette in Boni«. Prireja Kinoatelje. ___________KOROŠKA______________ PLIBERK Farna dvorana: danes, 25. t. m., ob 20.30 komedija »Lažnivka«. Nastopa Oder 73. BOROVLJE Mestna cerkev: danes, 25. t. m., ob 9.30 maša s slovenskimi zbori, sodeluje Slovenska filharmonija. Pri Cingelcu na Trati: v sredo, 28. t. m., ob 19.30 »Kam bomo šli po spomine?«, predstavitev filma o kulturnem delu pri Cingelcu, sledil bo koncert ženskega kvarteta in komornega zbora Borovlje. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: danes, 25. t. m., ob 20. uri gostuje SPD Polanšek z Obirske z igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Ponovitev v sredo, 28. t. m., ob 20. uri v farni dvorani v Železni kapli. RADIŽE Pri Culehnerjevi kapelici: v Četrtek, 29. t. m., ob 19. uri koncert Marijinih pesmi. ŽENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Višja šola za gospodarske poklice: v petek, 30. t. m., ob 20. uri sklepna prireditev dijakov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Duetscher Hilfsve-rein (bivši Goethe Institut) prva zaključna akademija gojencev GM. GORICA Kulturni dom V petek, 30. t. m., ob 20.30 koncert indijske glasbe s skupino Drabar Mantra. iRžie Občinsko gledališče V torek, 27. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Contaminazioni: nastopata Jeannette Thompson in Kenneth Merril. _ SLOVENIJA______________________ LOKEV (Sežana) V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert skupine Gi Napajo, ironični avantrock. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Slovenska filharmonija Danes, 25. t. m., ob 11. uri koncert Ansambla Slovenicum v počastitev 75-letnice skladatelja Uroša Kreka. Dirigent Uroš Lajovic, solisti Crt SiškoviC, Milena Moraca, Marjan TrCek in Marko Fink. Mala dvorana Slovenske filharmonije: danes, 25. t. m., ob 19.30 koncert slovenskih študentov Mozarteuma (Visoka šola za glasbo Mozarteum, Salzburg). Cankarjev dom - Gallusova dvorana: v torek, 27. t. m., ob 20. uri koncert orkestra Češke filharmonije v sodelovanju s Slovenskim komornim zborom in zborom Consor-tium Musicum. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: v sredo, 28. t. m., bo nastopila pianistka Antonella Pagano. fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C- Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stalo«. Palača Costanzi: do 8.6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, obcin-skim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 30. t- m. je na ogled razstava Felicite Frai. Gledališče Miela: do 4.6. je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Imago . KD Lonjer-Katinara: razstava »Lonjer - od Mjuk do strešnikov« bo odprta do 30. t. m.: urnik ogleda od 17. do 20. ure, danes, 25. t. m-. od 15. do 20. ure. OPČINE SKD Tabor: do 1. junija je na ogled je razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov«. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. ARS Galerija (Katoliška knjigama): do 30. t. m. razstavlja Teresa Lendaro (umik knjigarne). __________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. ____________KOROŠKA_______________ CELOVEC Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. ROŽEK Galerija Sikoronja: jutri, 26. t. m., ob 18. uri odprtje razstave Franca Vecchieta. MALDI IN MAMILA V labirintu smrti Iskanje vzrokov v morju laži MISLI DIJAKOV 0 PREVENTIVI V okviru pobude dijakov poklicnega zavoda »J. Stefan« nadaljujemo s danki dijakov IV.TEI, tokrat s poudarkom na vlogi vzgojiteljev v preventivi. Mladi potrebujejo poleg prave informacije o mamilih tudi dialog s starši ter moCno osebnost, da bodo zavrnili ponujena mamila v diskotekah. Koliko mladenk in mladeničev bo terjal ta sodobni Minotaver, ki preži v labirintu smrti z opojnim dimom? »Starši, vzgojitelji, svet je v vaših rokah!« Mislim, da skoraj nihče ne pozna pravih vzrokov, ki bi privedli k narokomaniji. Večkrat se zgodi, da so vzrok tega starši, učitelji in družba, v kateri mladostnik živi. Dandanes v družini skoraj ni veC dialoga, to mesto je prevzela televizija. Zaradi tega mladi, ki bi se radi pogovorili s starši o raznih problemih, tega ne morejo storiti. Ker mladostnik ne more vzpostaviti vezi s starši, poišče prijatelje, včasih tudi zaide v slabo družbo, vendar z upanjem, da mu bodo vrstniki rešili probleme in ga privedli iz stiske. Namesto, da bi mu nudili pomoč, pa ga ti prijatelji psihično omamijo, tako da ga prepričajo, da bo z določeno tableto/mamili, ki jih uživajo tudi sami, v trenutku boljše, vse težave bodo minile in mladenič bo lahko zaživel cvetoCe življenje. Tako mladega človeka zajame vrtinec mamil. Vi, starši, bi morali na take stvari zelo paziti. Ce vaša hci ali sin želi od vas pet minut prostega Časa, ker potrebuje razgovor z vami, ne odrecite mu tega Časa, ker mislite, da so to neumni problemi. Poslušajte ga in mu nudite duševno »prvo pomoč«. Samo z vami bo vaš sin lahko srečen in bo rad pripovedoval in razlagal lastne težave. Starši morajo dajati otrokom dober zgled in jim vse natančno razložiti glede mamil. Ce bo otrok že v najnežnejših letih svojega življenja dojel resnico o strašnem vplivu mamil, se bo teh izogibal in bo ob prvi priliki sposoben preprodajalcu odgovoriti z odločnim: »Ne, hvala!« Starši bi morali paziti, da ne bi ugodili obokom glede vseh želja. Kupujejo naj jim le tiste stvari, ki so res pobebne. Alkohol, cigarete in pomirjevalne tablete so nepobebne stvari, ki nam samo škodijo, obenem pa dajejo slab zgled mladim. Starši, vzgojitelji, zdravniki, vi ste edina rešitev današnje družbe. Samo vi lahko rešite problem mamil, ki bo kmalu zajtel ves svet. Mi pa bomo postajali odjemalci te »smrti«. Postali bomo kot sboji, ki delujejo samo, Ce imajo primemo strupeno gorivo!« Igor Gherdol, IV. TEI »Droga, alkohol in disko glasba, najslabša kombinacija!« »Mnogo mladih hodi redno, vsak teden, v diskoteko. Tukaj se srečujejo z drugimi, plešejo, pijejo in se zabavajo. Veliko mladih zahaja v disko že od malega, to se pravi že pri dvanajstih ah trinajstih letih. Pri tej starosti smo vsi še premladi, da bi odločali o svojih izbirah, zaradi tega zlahka zaidemo na slabo pot. Nevarnost pa ne grozi samo mladim, morda je še nevarneje za starejše, ki mishjo, da vse vedo, zato pa največkrat zgrešijo. Diskoteke so kraj, kamor mladina zahaja, da bi se srečevala, plesala in se zabavala. Večkrat pa pride tudi do pijančevanja in do uživanja mamil. V diskih se začne z uživanjem lažjih drog, ki jih dobimo z lahkoto in tudi z doseglivimi cenami. Večkrat se izkaže, da so preprodajalci poznani ljudje, Ce ne celo prijatelji, od katerih ne bi niti zdaleč pričakovali, da so postali razpečevalci mamil. V taki družbi je veliko mladih sram odgovoriti, da ne bodo poskusili mamil, saj bi izpadli kot izjema. Zato molčijo in vzamejo. To je že prvi korak, ki lahko mlade pripelje v globljo odvisnost od mamil. Iz lahkih mamil, barvnih bombonckov, ki jih fant ali dekle lahko dobi v disku, lahko potem preide v težja mamila. Odvisnost je zelo obširen pojem. Ne obsega samo težke droge, ampak tudi alkoholne pijaCe. Veliko mladih prihaja vsak konec tedna domov pijanih. To je že znak odvisnosti. NajveC ljudi se navadi piti, jemati mamila ali se navzame še drugih nevarnih navad, kot je tudi kajenje, prav v mladih letih. Tega so krivi predvsem starši, ki puščajo otroke v diskoteke v poznih nočnih urah, ko so za to še premladi in lahko zaidejo na zgrešeno pot. Pravilno je, da hodi otrok ali mladostnik ven s svojo družbo, a umik zahajanja v družbo naj bo pre-mosorazmeren s starostjo.« Bomt Vidau, IV. TEI CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1997 in zapadlostjo 1. maja 2004. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester. ■ Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 28. maja. ■ Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. majem 1997; ob vplačilu (2. junija) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. B Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 7^ 22 Nedelja, 25. maja 1997 TV SPORED ZA DANES RAI3 slovenski Wm RAI 2 slovenski program RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 {r Slovenija 2 Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) I In 40 (Milje) ■ 7.00 Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh ■ 7.05 Sv. Mihaela) jjflKjj Peter 5*51 TV dnevnik Športna tribuna MM Alpe Jadran BORIS S, f popravila TV - VCR v antene - 5AT Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040) 214871 "n S RAI 1 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up - Nosečnost Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda delio Zecchino, vmes nan. 11 mondo segreto di Alex Mačk Aktualno: Linea ve rde - Zelena črta - Obzorja Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Aktualno: Linea verde -Zelena črta - Cerbaia (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete; Domenica in (vodi Mara Venier, sodelujejo don Mazzi). vmes športna oddaja (17.20) Cambio di campo Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Nan.: Linda e il brigadie-re - Zdravnica zdravstvene enote (i. Claudia Koli, Nino Manfredi, Pierfran-cesco Loche, M. Reale) Dnevnik Aktualna oddaja: TV7 (vodi R, Tamberlich) Dokumenti Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vremenska napoved Aktualno: Sottovoce -Potihoma Dnevnik Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D' Uršo, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Avtomobilizem Fl Nedeljski Disney, 10.40 dok. Štirinožni prijatelji . Disney News Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Tg2 Motor! Avtomobilizem Fl;VN Španije, 16.30 vreme Film: Sammy il selvaggio (vestern, ZDA '84) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Vremenska napoved Šport: Domenica sprint -Predstavitev, 19.50 Tgs Domenica sprint Dnevnik TgŽ Variete: Carosello (vodi Ambra) Variete: Macao Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita , Variete:: Supergiovani (vodi Franco Santoro) Replay: Orietta Berti RAI 3 Variete: Fuori orario SP v kanuju V kraljestvu živali Aktualno: Avtobusna postaja - Brezposelnost Aktualno: W VV VV Lavo-ri (vodi F, Calligano), 13.10 Primadorme Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Aktualno: Storie di fami-glie allargate Šport: Quelli che aspet-tano..., 16.25 Quelli che il calcio... Dok.: geo magazine Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: Aifari di fami-glia, 20.15 Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Mestieri per vivere Film: Gli indifferenti (dram., It. ’64) Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge, 8.25 Pregled tiska Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Kolesarstvo: L’ Italia del Giro Dnevnik Tg4 La macchina del tempo Kolesarstvo: Arriva il Giro, 15.30 Kolesarska dirka Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa iUftU Nan,: Hawaii Kolesarstvo: Giro sera Glasb, odd.: Viva Napoli Film: Dichiarazioni d’ amore (kom,. It. '94, r. P. Avati, i. A. Modica) Nedeljski koncert; Pregled tiska @ CANALE 5 ^ Na prvi strani y Nabožna oddaja: Le iron-■ tiere delio. spirito DRa Nan.: Extralarge - Pozor na ninjo, Jack (i. Bud Spencer, Michael Win-slovv, Erik Estrada) Nari.: Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Glasba: Superclasšifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Variete: Il meglio di Buo-na domenica (vodijo Fio-rello, M. Costanzo, Clau-dio Lippi, Paola Barale) Nan.: Casčina Vianello -Tragtev (i. Raimondo Vianello, Sandra Mon-daini, Paola Barale) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Mamina, ho riperso T aereo - Home Alone 2: Lost in New York (kom,, ZDA ’92, i. M. Culkin, Joe Pedsci, D. Štern) Aktualna oddaja: Target (vodi Gala De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito (vodi Gian Arturo Ferrari) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo J Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Birni Bani Variete: Magazine, 9.55 La nos t ra inviata Manne-la, risanke: Variete: Sorridi, c'e Bim Bum Bam, risanke Aktualno: Ciak jttnior Nan.: Adam 12 Šport: Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Glasb, oddaja: Sottotono Aktualno: Hotel Califor-nia Nan.: Agli ordini papa Film: Baywatch (pust., ZDA'91, L D. HasselhofO Film: Giochi d' estate (kom,. It. ’84) Nan.: Star Trek - V areni z gladiatorji flj Odprti studio, vreme 2 Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Happy Dayš; Variete: Nedeljski Mai diregol Nan.: X-Files (i. G. Anderson, D. Duchovny) Športna oddaja: Pressing Italija 1 Šport Film: La donna del tra-ghetto (dram., It, ’86) Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare: (ponovitev) Otroški program: nan. Željko, 8.45 Živ žav, 9.35 Uodojeve dogodivščine Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 (pon.) Koncerti za mlade (L, Bernstein, 16. odd.) Dok.: Svet divjih živali Obzorja duha Dlan v dlani Nedeljska reportaža Poročila Ljudje in zemlja Videostrani Planet In Film: Mož iz Alama (vestern, ZDA, ’53, i. Glenn Ford, V. Jory, J. Adams) Obzornik Nan.: Popolna tujca Ljudje in zemlja Korenine slovenske lipe: Svetloba in senca Risanka, 19.15 Lota TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Zoom Očetje in sinovi Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Film: Kolos (ZDA ’70, r. J. Sargent, i. E. Braeden) Euronevvs Mali oglasi: Počitnice (A. Marodič) Tedenski izbor: Zlata šestdeseta leta slovenske popevke - Nostalgija s Sonjo Gabršček (25. oddaja) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 25. epizoda) Nibelunški prstan - Somrak bogov (R. VVagner, 1.) Odbojka: Slovenija -Češka (kvalifikacije za EP, moški, posnetek iz Maribora) Košarka: Slovenija - Belgija (kvalifikacije za EP. ženske, prenos iz Slovenskih Konjic) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 26. epizoda) Včeraj, danes, jutri Angleška nadaljevanka: Bramvvell (5. del) Alpe Jadran Avstralska dokumentarna nadaljevanka: Svet čudes (5. del) Šport v nedeljo Večer popularnih opernih zborov Alpe Jadran (ponovitev) tele 4 Koper g 22.00 Dogodki in odmevi Glasba: Ramble Tamble Oddaja o živalih JR Nad.: La ribelle 1 jKu Eta a confronto g| Športna oddaja Košarka lige A2 Film: Il ragazzo dal kimono d’ oro MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.20 dnev- 0 nik, 13.15,19.50 Šport v M (BggBŠi Nan.: Free Spirits, 13.05 sSi i Bodker (fl 03 Cartoon Nehvork Sunday Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Avtomobilizem : 500 milj [ v Indianapolisu Variete: Zuzzu... rellone, Napol! e Napoli Variete: Danzando lo spori s- Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17,05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Črna kronika; 19,30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Rock underground. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poroči- la; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 MaSa; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokal-no-instrumentalna glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Primorske glasb, šole; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14,30 -19.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9,30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Jurij Kozjak, slovenski janičar (J. Jurčič, dram. F. Jeza, 1. I); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Ljudje ob cesti (M. Lipovec, dram., L, Rehar); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.30 Poročila, nato Šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (žpk. JožeValeško); 18.00-18.30 6X6. Euronevvs, 16.30 Ameriški avtorji: Ernest Hemingway Peter Pan Club, 17.30 Baba Malu Kam vodijo naše stezice Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nan.: Nočni sodnik, 19.45 Dok. oddaja, 19.55 Vesolje je Istra in..., 21.00 Nan.: Leteči zdravniki Všedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.45 Glasbena oddaja TV Dnevnik-Vsedanes OVEN 21,3. - 20.4,; Fizično boste vdobri kondbX ciji, psihično pa precej napeti. Obremenjevali vas bodo predvsem nerazčiščeni odnosi z dragimi ljudmi. Ne bodite suženj svojih predstav. BIK 21.4.-20. 5.: Čaka vas živahen teden, ki se bo hitra odvrtel. Veliko se boste dražili z ljudmi in se od njih tudi marsičesa naučili Na delovnem mestu boste hoteli vsem pokazati svojo moč in znanje. DVOJČKA 21. 5. -21.6.: Zelo natančno znate opisati, kaj vam v vašem življenju ne ugaja in. česa si želite več, a na žalost ostajate zvesti samemu sebi le v Besedah. Pogosto sklepate nekoristne kompromise. RAK 22. 6. - 22. 7.: Že najmanjša prepreka na poti ali drobcen nesporazum vas bosta lahko mimogrede spravila iz ravnotežja. Večkrat boste napeti m občutljivi. LEV 23. 7.-23. 8.: Morda res ni najprimernejši trenutek za uveljavljanje novosti na delovnem mestu, toda ko se viza nekaj zavzamete, tega zlepa ne izpuslile iz rok. Fizično se boste dobro počutili. DEVICA 24.8. - 22.9.: Navzven boste delovali zelo suvereno, čeprav vas bo razjedalo tisoče dvomov. Na žalost boste s svojim kritičnim pogledom povedali več kot z besedami. HHINICA 23.9. - 22.10.: Na delovnem mestu se boste odlično počutili, saj boste med sodelavci našli prave prijatelje. V delo morate vlagati več truda, sicer dosežki ne bodo preveč dobri. M M m ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Čeprav ste I j polni dobrih idej, M vam lahko tako v posiov- hem kot v osebnem življenju prinesejo uspeh, boste moral z njihovo izvedbo še malo počakati. STRELEC 23.11.-21.12.: Pogosti konflikti z dragimi ljudmi vas bodo spravljati v slabo voljo. Razmislite, če ni temu krivo vaše obnašanje in se začnite držati obljub, kijih imate tako radi *£> KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Služba vas bo močno utrudila pa tudi doma ne bo zmanjkalo dela. Našli boste čaz za prijatelje, s katerimi boste načrtovali sanjske poslovne načrte. VODNAR 21. 1.-19, 2.: Pravi trenutek je, da spet pokažete svojo nadarjenost. Sproščeni in samozavestni boste dovolj, da pride na dan vaš ustvarjalni potencial. Razumevajoči Boste do dragih. RIBI 20. 2. * 20. 3.: Najbolje se boste počutili doma. Pričarati boste znali prijetno in toplo vzdušje. Ljudi, ki so vam blizu, boste sprejemali z vsem srcem, do ostalih pa boste distancirani. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. maja 1997 23 RAI 3 slovenski program RAI 2 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Le pištole non di-scutono (vestern, It.-Sp.-Nem. ’64, i. R. Cameron) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Protestantizem Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Aktualno: Perche? -Zakaj? Rubrika o zdravju Tg2 33 Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) • 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik in Šport Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick - Malo ljubljen mrtvec - Ponoči, medtem, ko je tekla domov (i. H. Tap-pert, K. Hack) Variete: Macao Dnevnik, vreme, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 nočni Šport Jaz pišem, ti pišeš RAI 3 darstvo Dokumenti: Passaggio a ■ Nord-Ovest - Zanimivo- sti Egipta Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solle- tico, vmes risanke in nan. Zorro (vodita E. Fer-racini, Mauro Serio) Dnevnik Aktualnba oddaja: Italia B sera - Italija ZveCer Variete: Luna Park H Vreme, dnevnik ih šport m Variete: La zingara (vodi RH Cloris Brosca) Film: Pretty Woman (kom., ZDA ’90, i. Ri- chard Gere, Julia Roberts, Laura San Giacomo) Dnevnik Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik Aktualno: Tempofuturo Aktualno: Sottovoce - Potihoma Film: Musoduro (dram., It. '54, r. G. Bennati, i. Marina Vlady) Nočni dnevnik Jutranji dnevnik Famosi per 15 minuti Aktualna odd.: Elisir Temamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik, Tgr Evropa Športno popoldne: nogomet B lige, 16.20 atleti-bike, 17.00 tenis Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Aktualno: Od 20-ih do 20-ih, 20.15 Blob Aktualna odd. o nepojasnjenih pojavih: Misteri Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja o ženski problematiki: Prima-donne Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario §3 RETE 4 ITAUA 1 {r Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 11.45 12.45 13.30 14.00 16.50 17.45 18.55 19.30 20.00 20.35 23.00 1.10 1.30 Nad.: Lasciati amare Film: Cacavan Petrol Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Aroma de cafe, vmes (11.30) dnevnik Kolesarstvo Kviz: La ruota della for-tuna - Kolo sreCe Dnevnik Šport: Arriva il Giro, 14.30 10. etapa, 16.00 Studio tappa Nan.: Havvaii Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Šport: Giro sera Variete: Game Boat Aktualno: VeCerni forum Film: La notte e la citta (dram., ZDA ’93, i. R. De Niro, Jessica Lange) Pregled tiska Film: Modesty Blaise S CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Dylan Neale) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Forum pripoveduje TV film: Arno i miei figli (dram., ZDA ’95, i. M. Schulman, Gaby Hoffman, Stephanie Zimbali-st, Joanne Kerns) Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Franco Oppini) Film: Una pallottola spuntata 33 1/3 - L’ in-sulto finale (kom., ZDA ’94, i. Leslie Nielsen) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I. Aktualno: Planet Nan.: Mc Gyver Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Street Shark, 14.30 Free Pass Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Alta marea Variete za najmlajše, risanke, 17.25 L’ allegra fattoria Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straordi-naria! (vodi Enrico Papi) Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Film: Scuola di eroi (dram., ZDA ’92, i. L. Gossett jr., G. Perez) Variete: Facciamo caba-ret (vodi Claudio Bisio) Šport: Predstavitev pokala prvakov # tele 4 M 16.45, 23.00, 1.355 Do-I godki in odmevi y Nad.: La ribelle M Film: I tre moschettieri BS Ponedeljkov Zoom M Športna oddaja ' M Film: La bella addormen- 0 MONTECARLO 6.10 11.20 11.30 12.20 12.55 13.55 14.35 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 20.45 22.45 0.15 13.00 10.30 13.15 14.00 16.10 20.10 20.30 23.00 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Due come voi Strettamente personale Film: Scandalo a Filadel-fia (kom., ZDA ’40) Varieteja: Tappeto volan-te, 17.50 Zap Zap Blink Šport: Biscardijev proces Film: Un giocatore trop-po fortunato (dram., ZDA ’82, i. Bette Midler) 15.35 16.20 16.50 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.05 19.10 19.15 19.30 20.05 21.00 21.20 21.55 22.00 22.40 23.05 0.35 1.05 1.35 Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Popolna tujca (ZDA, 20. epizoda) Film: Kolos (ZDA) Za TV kamero Utrip Zrcalo tedna Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Tedenski izbor: Zoom, 15.05 Ljudje in zemlja Očetje in sinovi Dober dan, Koroška Videostrani Obzornik Otroški program: Radovedni TaCek: Pika, 17.25 Kakšne barve je tema Po Sloveniji O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Mednarodna obzorja Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Hudson Street (i. Tony Danza, Lori Loughlin) Film: Razbijajoče srce (Fr., r. Didier Grousset, i. Maxime Leropux, Isabel-le Gelinas, Thierry Ma-gnier) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani 8.45 10.35 11.40 12.10 12.55 13.30 14.10 14.40 16.05 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 19.55 20.00 20.50 21.40 21.45 22.45 0.15 - 0.45 Teletekst Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor - Norveška dokumentarna oddaja: Lov na losose Šport v nedeljo MPZ Celje - In memo-riam Egonu Kuneju Angleška dokumentarna serija: Mesta prihodnosti (1. del) Obzorja duha Večer popularnih opernih zborov Nad.: Bramvvell (4. del) Nanizanka: Izzivalci (Francija, 26. epizoda) Ameriška nanizanka: Jake in debeluh (i. Wil-liam Conrad, Joe Penny, A. Campbell, Rebecca Bush, 8. epizoda) Sedma steza Recept za zdravo življenje Ameriška nanizanka: Simpsonovi (81. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex - Tri sekunde do smrti (Nemčija, r. Bodo Furnei-sen, i. Gregor Seberg, Agnieszka VVagner, 13. epizoda) Dokumentarna oddaja: Striček Ho in striček Sam (VB) Včeraj, danes, jutri Roka rocka Brane RonCel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev) SE Koper 15.00 16.10 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.30 21.25 21.35 22.00 22.15 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Vsedanes aktualno, 20.05 Dokumentarna odd.: Beyond Nan.: Orožnikove zgodbe (i. A. Foa, L. Castel, 3. epizoda) Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs 22.30 Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel, 23.15 Studio 2 šport 'A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 , 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Zunanjepolitični feljton; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermez-zo; 20.30 Koncertna sezona EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.00 V podaljšku: športni rezultati; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Edig Galietti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13,00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Beli macesen (r. J. Povše, 1. del); 9.40 Iz roda v rod; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Dnevnik, nato Orkestralna glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski kvintet trobil; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Izzivi postindustrijske družbe, nato Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 6,08-7.00 Kratki stik. Primorski dmmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wu!fengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J . SRH 24 Nedelja, 25. maja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , _. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.33. Dolžina dneva 15.02. PLIMOVANJE Danes: ob 5.30 najnižje -63 cm, ob 12.05 najvišje 33 cm, ob 17.24 najnižje -16 cm, ob 23.13 najvišje 47 cm Jutri: ob 6.07 najnižje -60 cm, ob 12.50 najvišje 32 cm, ob 18.09 najnižje -11 cm, ob 23.50 najvišje 39 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............15 1000 m..............9 1500 m............ 4 ijo m sončno stran trec . redaj se vetrom -naj gre, ka mor hoče! Naj srce se navriska in izjoče!” (Oton Župančič, Izbrane pesmi) So /o kraji, ki ostanejo v srcu! Z borom porasle planote slovenskega Krasa, s soncem oblita spodnja Vipavska dolina z Novo Gorico in slikovitimi kraji v njeni okolici. Temna Vipava, Posočje, ki ga barvajo modrozeleni valovi Soče, ujeti v bregove Tolminske. Češnje v briških gričih so odcvetele in vinogradi obetajo dober pridelek... Temni šepet Trnovskega gozda pripoveduje skrivnosti... Toliko vsega na tako majhnem prostoru! Kot bi lepote objemale Novo Gorico, ki se z zelenjem in sproščenostjo tako zelo razlikuje od utrujajoče sivine mest. In nenarejena gostoljubnost: takšne skorajda ni več najti! Zagotovo ni naključje, daje tu pognal korenine Hit, ki je Novi Gorici in njeni širši okolici dodal ravno pravšnji ščepec začimb, potreben za dobro počutje ali pač odlične počitnice sodobnega človeka... Nova Gorica je privlačen počitniški kraj - pa tudi odlično izhodišče za raziskovanje lepot Goriške na obeh straneh meje. Pojdite z nami' V samostanu Kostanjevica na griču tik nad mestom počivajo člani francoske vladarske družine Bourbonov, na drugi strani se na položnem pobočju beli Kromberški grad z muzejem. Doživeti morate sončni zahod z romarske Svete Gore, ki se nad Sočo pri Solkanu pne pod nebo -pogleda ni mogoče primerjati z ničemer drugim! Šport na Soči - kajak, kanu ali pa pustolovščina z raftom - je nekaj najlepšega, če n imate raje prijetno tople vode jezera Vogršček. Griči Goriških brd so obliti s soncem - uidemo mu v hladni kleti katerega od znanih vinogradnikov: briški gospodarjiso med najboljšimi evropskimi kletarji. Kot na dlani se od tu odpre pogled v Furlanijo in Italijo, na Jadran, vrhovi slovenskih gora na severu se zazdijo blizu... Če naredite krog čez slovenski Kras, morate obiskati Postojnsko jamo in Škocjanske jame! Nato pa do Nove Gorice, kjer ste dobrodošel gost: veliko prijetnih restavracij, lokalov, bistrojev in gostiln nosi podpis Hita. Razvedrilo je najpomembnejši del počitnic ali prazničnih dni. Zakaj ne bi v Novi Gorici stopili v hotel Park ali Perla, ki ponujata največ barvitih možnosti sprostitve? Odlično opremljena hotela Park in mlajša Perla, slednji s štirimi zvezdicami, sta zares svet zabave v malem, ne le zaradi različnih iger na srečo, ki so za vsakogar izjemno privlačne! Tu si lahko ogledate zabavne in varietejske programe, koncerte, balet, pevske nastope - le kje se lahko še srečate z evropsko znanimi pevskimi zvezdami? Seveda so tu tudi diskoteke, pa tenis, bazen ali fitnes, masaža... Kot gost Hotela Perla ali Park imate pri ponudbi seveda posebne ugodnosti...! Drobne pozornosti ob rojstnem dnevu ali v prazničnih dneh naredijo bivanje še bolj prijetno... Kakovost gostinske ponudbe resda cenijo predvsem sladokusci, prija pa vsem. Zato je kakovost pravilo v vseh Hitovih restavracijah in lokalih: je za poznavalca kaj lepšega od okusa pretanjeno pripravljene brane, h kateri sodijo najboljša slovenska in svetovna vina, ki vam jih pomaga izbrati izkušen sommelier? VPerli lahko pripravite tudi poslovno konferenco ali srečanje, morda sestanek ali seminar. Klimatizirana in odlično opremljena konferenčna dvorana vam omogoča resno delo, Perla pa ponuja možnost za združitev dela s prijetno sprostitivijo... Nova Gorica je mlada kot ljudje, ki tu živijo. Barve sonca so tu še posebno žive. Delite jih z vašo družino ali prijatelji! MET Hoteli Igralnice Turizem C. IX. korpusa 35, 5250 Solkan, Nova Gorica tel. 00 3S6 65 28 221, 21 258 (prodajna služba) fax 00 386 65 26 430