IZDA.JA ZA GORIŠKO 15 BGMECIJO PRIMORSKI DNEVNIK Postnii ^KrVKT - Cena 3« lir Leto XVI. - Št. 70 (4533) TRST, torek 22. marca 1960 Pod izredno hudim pritiskom v zadnjih 48 urah Segni vrnil mandat Gronchiju Vlado sestavlja F. Tambroni Nenni: Čudim se, da Segni ni vrnil mandata še prej - Pajetta: Gre za nov dokaz globoke krize v KD - Saragat novinarjem: Niste otroci, da ne bi razumeli vzrokov Tudi Fanfanijev pristaš Tambroni bo poskušal s sestavo vlade levega centra in bo o tem pojutrišnjem poročal predsedniku republike (Od našega dopisnika) ~ .Namesto, da bi nadaljeval danes do- ciainih ?ogajanja s predstavniki republikancev in so-tek, 2a aem°kratov, kot je bilo dogovorjeno že v pe-centra , eg0 enotnega programa bodoče vlade levega dne natr—i Pogajanja odkazal. Odšel je okrog polti ikom »-iV nak> se nato posvetoval s političnim taj- XV 1 J A H MM « M « M 1 n M MM M MM MM 4- MM MM MM M M MM MM M 1 MM MM TTmm) ritial Morom, sprejel Saragata, se vrnil na Kvi- ~ „rFf°g 19. Gr°bchiiu 19‘ ure> kJer ->e Riu vrnil zaupani P%el n5T0kr°S 20.35 je čunski irTa Kvirmal prora-ter panfi za^ladni minister »ando i- Jev pristaš, Fermate] ambr°ni, ki se je Pdblikg ok prego er te na?ra-SA?°kraciii • US državi in ..deloval s katerim sem le nrL) h vladah, ki ti111 2a svn Smatral feto dolžnost, da v ČM?pan mi mrSjn ie sedanji, {eptav { Mandat 11.15 bo imel prvi razgovor s predsednikom demokristjan-ske senatne skupine Piccioni-jem, ob 12. uri s predsednikom poslanske skupine Gu-ijem ter ob 13.15 uri s Segni jem. Nadvse zanimivo bi bilo vedeti, kaj se je takega Segni-ju za Jožefovo in v nedeljo \ , ih".*** c _ , —**«• sprejmem, bojj^t ga h°n,,Lriu- 1 se bom k po- 'vohanje6 v “trtek\ deln . <(AU boste fe«?» ° zaeeh na Monte- .STa vrstni <(1^oram šele st ^tijVanja Jbido<(Kakšna p0* «Ko v.’eiv.,'\i ■■ iv ;-.ov: 0!§Š % m TAMBRONI prva na S»NI; ^Vie^^reeai bilo se bom z vami, bom Toda da ne po- k»'1to Vdbngega-' tkei utri j;,*10 sporočeno, da {^sJ^dsed^t obiskal naj-[6. n,. Pika „ . senata 1 taib- 10.3n Pos'anske zborni-IPiV..^ Uri ge bo sestal Morom. ob .....m llllllllllllll v»nia ”0 ZaviMr,,J sumljivo WuV|adneJacevanJe reše- ?elo sumljivo j*'sen0* daeni'mZe: vse ie ka' kn.avP vla?* ,prave volje : vse je ka- ^‘aikvk bilo f ) t Llado^ski ICnrr.sko pobarvan Sm.?ato f^ra,m "a h1*?? leve8a cen- & '«vi^l„Prelib°laPUi v** iSš.k*‘o r^UBram v tako da ?* Nen"i prav, fjS^g-JSSS J”! Sov5"" S 4? K°. temveč NounJ.istlh p rani vodilnih 0 [J&. PredstaviiaIn S C!ste in"* Predstavljajo >0*ko akrit!h’ ki vodi‘ C^n°4d>rekC110 ‘er MC- republike -andat za #sVdrnii*Veniu *^°d,itnejšemu u,u. Pristašu in za- K « leve Pristaaa in za-liS iI*h'broi*1..Ce?t.ra. Fer- >l\k G»U. Ni znanč; «1 Iti Dredstav ?reJ Posve-(Siti obeh Da”lk| vodstva Ita ^0 T JštVo i **asov sociali- ^JuV hrav i.Nl Ma_vni * tem vpra- "Jt’ da m?0s,‘t' Zritki sa b0 ^dSra‘^0 'val?,.5.'"*"!' Uk Jtklff^hia, ko?Zn° vpraša- C.krsč-Uega vpraša- k sisti* skih h. ’ s°delova- HoiSodiaii "o stranulokralov vrsbnf.iisti*,jranko. katrir 'so^ti 'si{-na. Tuj, kakr*na Ul.svm- u bo moral 'Pbronj J)'!?, lenobno: "e samo u.ditJrpiVu, '10a{ dobrega T‘e r° odiii ‘“d, precejj. 5ti In avto- Aj|- 0d'0č bo °*JC Uspelo, bomo vl- POjutrišnjein. zgodilo, da se je premislil in odpovedal sestanek z republikanci in socialdemokrati. Ni dvoma, da je prišlo medtem poleg javnih napadov v desničarskem časopisju ter z govori desničarskih demokristjanov (Bonomi, Scelba itd.), tudi do pritiska v privatnih razgovorih s strani monopolistov in vatikanskih krogov. Segni se s socialdemokrati sploh ni sestal, razen dvajsetminutnega razgovora, ki ga je imel s Saragatom. Po razgovoru so novinarji Saij^.;ta vprašali — to je bilo uro pred vrnitvijo Segnijevega mandata — kaj sta se s Se-gnijem pogovarjala. Saragat je odgovoril: »Nihče naj ne računa na nas, da bi sodelovali v štiristranski vladi ali pa da bi podpirali enobarvno demokristjansko vlado. Odgovornost za položaj naj vzamejo nase tisti, ki so povzročili neuspeh plemenitega poskusa za sestavp vlade levega centra.« VPRAŠANJE: «Zakaj je pro-padel levi center?« SARAGAT: «Saj niste otroci, da ne bi lahko sami razumeli.« Potem, ko se je zvedelo, da je Segni vrnil mandat, je Nenni izjavil: iiSegnije^a vrnitev mandata me ne preseneča. Vprašam se samo, zakaj je to storil šele danes. Ko me je pred desetimi dnevi sprejel skupaj s pred. stavniki PSI, smo imeli točen vtis, da bo mandat vrnil. To nam je dal jasno razumeti z raznimi izključitvami. Izključeval je namreč na najbolj popoln način vsako perspektivo desnega centra. Odklanjal pa je sleherno programsko obveznost, ki bi lahko karakterizi-rala preokret na levo, čeprav samo v mejah levega centra. Z zlobno ostjo nam je dejal na koncu dolgega in včasih razburljivega razgovora, da ne obstaja samo pot k levemu cen. tru, temveč tudi še neka druga pot, in sicer pot domov. In po tej poti je končno odšel čeprav šele po pritisku, ki so ga nanj izvajali v zadnjih 48 urah. Kriza se torej vrača v Kviri-nal sicer ne več neukročena, kajti medtem se je Krščanska demokracija do kraja spustila v programska pogajanja, da bi dala življenje vladi levega cen-tra.» Tudi Pajetta je v imenu KPI povedal svoje mnenje: «Tisti, ki so v teh dneh upali, da lah. ko obtožujejo levico, da postavlja neaktualne in nemogoče za. hteve, morajo priznati, da je bila, ravno narobe, Krščanska demokracija tista, ki se je prestrašila celo razprave o programu,'ki bi — čeprav omejen — upošteval potrebe države. Mi ne mislimo,' da pomeni tisto, kar se je zgodilo danes, propad določene politične formule ali pa da dokazuje, da je nemogoče uresničiti demokratični program, ki bi ga lahko podprla nova večina. Dejansko gre za nov dokaz globoke krize, ki muči KD in dokaz pritiska, ki ga izvajajo skupine, povezane z monopolističnimi silami. Način, s katerim je Segni samovoljno povzročil razdor s socialdemokrati in republikanci, pa predstavlja že sam po sebi najbolj jasno jalovost izgovorov, ki jih je Segni naštel, ko je izjavil, da je neuresničljiva rešitev, ki bi upoštevala levičarske sile.« Potem ko je zvedel za Tam-bronijev mandat, je Saragat s svoje strani izjavil, da je PSDI proti vsaki «bolj ali ali manj nihajoči enobarvni vladi«. «Enobarvna vlada je pravo nasprotje tisti politiki levega centra, ki smo jo mi želeli. Enobarvna vlada teži k zbližanju s skrajnimi totalitarnimi silami. Vlada levega centra pa hoče razširitev demokratične baze. Seveda morajo v takem položaju odgovornost prevzeti tisti, ki so propad levega centra povzročili«. Republikanski voditelj Reale je novinarjem povedal, da ga je Segni poklical k sebi in mu izjavil, da je tolmačil svojo nalogo tako, da mora sestaviti vlado levega centra z v naprej določeno večino. Ko pa je z razgovori z drugimi skupinami, do katerih je prišlo po razgovorih z republikanci in socialnimi demokrati, ugotovil, da ne more računati na večino, je sklenil poročati predsedniku republike«. «Dejal sem Segniju — je dodal Reale — da smo od vsega začetka v naših javnih in zasebnih izjavah izključevali možnost vlade, ki bi računala samo na enega ali dva glasova večine. Zaradi tega se ni zgodilo nič novega, kar bi moglo spremeniti prejšnje stališče«. VPRAŠANJE: ((Pojasnite nam, na katere skupine je mi. slil Segni?« REALE: »Seveda na tiste skupine, ki so izven treh strank. Izključeno .je, da bi predsednik mogel misliti na notranja nesoglasja v svoji stranki ali v drugih strankah. Kajti če bi nekaj podobnega kdajkoli postavil, bi Segniju poudaril in mislim, da bi se z menoj strinjal, da pač ni mogoče obrniti na glavo pravil demokracije in dovoliti, da bi bili sklepi strank odvisni od bolj ali manj znanega mnenja kakšnega člana, ki se ne strinja«. Tudi radikali so povedali svoje mnenje: potek pogajanj ne opravičuje Segnijevega sklepa; sedaj pa je položaj tak, da bo morala KD premostiti svoje notranje spore in se upreti zunanjemu pritisku ter uveljaviti s pomočjo Tambronija politiko demokratične obnove države ali pa bo moralo v najkrajšem času priti do novih volitev. Fašistični jirvak Michelini m hotel dati izjave, ne da bi se prej posvetoval s predsednikoma svojih parlamentarnih skupin. A. P. bra 1901 v Ascoli Pičeno (Mar-che). Po poklicu je odvetnik. Že ko je bil mlad, je pripadal katoliškim krožkom in tedanji klerikalni ljudski stranki (Partito Popolare). Leta 1921 je postal podpredsednik FUCI («Vseučiliščna zveza italijan. skih katolikov«), leta 1925 je bil pokrajinski tajnik ljudske stranke. Leta 1926 je bil aretiran zaradi antifašizma. Leta 1943 je ustanovil prve tajne demokristjanske skupine in postal zopet najprej pokrajinski nato pa deželni tajnik stranke. V Macerati je urejeval časopis «11 Cittadino«. Za poslanca je bil izvoljen prvič v usta vodajno skupščino v volilnem okrožju Ancona, drugič pa le- ta 1948 v okrožju Ancone - Pe-saro - Macerata - Ascoli Pičeno. Bil je član odbora poslanske skupine KD in podpredsednik poslanske komisije za javna dela. V šesti in sedmi De Ga-sperijevi vladi je bil državni podtajnik za trgovsko mornarico. Tudi na volitvah leta 1953 je bil izvoljen za poslanca in postal v osmi De Gasperijevi vladi državni podtajnik v ministrstvu za pravosodje. Minister za trgovsko morna. rico je postal v Pellovi vladi in je isto ministrstvo zadržal v Scelbovi vladi. V Segnijevi in nato v Zolijevi vladi je bil notranji minister. Predlanskim je bii ponovno izvoljen za poslanca in je v Fanfanijevi vla- di postal notranji minister. V zadnji Segnijevi vladi pa je bil minister za proračun in je začasno vodil tudi zakladno ministrstvo. Tambroni spaaa med najodličnejše pristaše Fanfanijeve struje in je v tem svojstvu nastopil s pravim programskim govorom tudi na zadnjem kon. gresu Krščanske demokracije v Florenci. Ko se je tedaj govorilo, da bo po kongresu Segni dal ostavko in da bo prišlo do nove vlade levega centra, ki bi jo sestavili «fanfanijevci», je bil najresnejši kandidat za predsednika take vlade prav Fernando Tambroni. Ni izključeno, da se sedaj lahko nekaj takega zgodi. Nad med 50 ubitih in mnogo ranjenih demonstracijami v Južni Afriki Domačini so začeli večje protestno gibanje proti diskriminaciji Demonstrante so obstreljevali tudi z letali JOHANNESBURG, 21. — V južnoafriški zvezi je prišlo danes v številnih krajih do velikih demonstracij črncev, članov »Vsealriškega kongresa«, proti ukrepom južnoafriških oblasti, ki omejujejo kretanje črncev. Demonstracije je organiziral »Vseafriški kongres«. Največje demonstracije so bile v centralnem Transvaa- lu, kjer živijo izključno črnci. Na tisoče domačih delavcev sodeluje pri de. monstracijah. V Sharpeville je prišlo do močnih spopadov med demonstranti in policijo. Kakor je javila policija, je bilo do sedaj pa so izjavili, da je bilo 56 mrtvih in 162 ranjenih. Ogromna množica v Sharpeville je obkolila policijski komisariat in zahtevala ukinitev diskriminacijskih ukrepov. Na streljanje policije so demonstranti odgovorili s streljanjem, potem ko je padel njihov poglavar. Po poročilih, ki so jih dobili v Londonu, je policija uporabljala oklepna vozila, reakcijska letala «Sabre» pa so letala nizka nad demonstranti in jih obstreljevala. Tudi v drugih krajih blizu Johannesburga in v Johannes-burgu samem je prišlo do neredov. V Bobhelongu je policija streljala na demonstrante, nad katerimi so nizko kro- žila letala. Po dosedanjih vesteh sta bila tu ubita dva demonstranta. Protestno gibanje še širi iz Transvaala (se-vernovzhodni del Južnoafriške zveze) do pokrajine Cap-stadt. Demonstranti vzklikajo «Afrika, Afrika«. Na več krajih so postavili na cestah barikade. V razne kraje, kjer so se dogodili incidenti, pošiljajo policijska ojačenja. Medtem pa so se pojavile skupine oboroženih belcev, ki kupujejo velike količine orožja. Močni spopadi so bili tudi v Langi, kjer je bilo ubitih šest črncev, 30 pa ranjenih. Sedem poslopij med katerimi dve šoli, je bilo zažganih. Tudi v Lango so prišla oborožena policijska ojačenja. Vlada Južnoafriške zveze je prepovedala v vsej državi zbo. rovanja in demonstracije v okviru kampanje, ki jo je začel »Vseafriški kongres« proti omejitvam Kretanja črncev. iimiimiiiiiiMmiiimiiMiiiiiiiimiiMiiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiiliiHiiiiiiiHtiiiiiiiiMiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiflHliiliiiliiitiiltlllflilliiiilHiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiititiiitiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Vprašanja in pojasnjevanja v Ženevi v zvezi z obema načrtoma o razorožitvi De Martino je v imenu Zahoda zagovarjal zahodni načrt - Zorin poudarja, da je sovjetski načrt «odprt za diskusijo» - SZ sprejema jedrsko razorožitev bodisi v začetni ali pa v končni fazi - Kritika zahodnega načrta ŽENEVA, 21. — Današnja, seja konference odbora desetih držav za razorožitev je bila do sedaj najdaljša. Trajala je približno tri ure. Govorilo je šest govornikov, ki so posegli v bistvo zadeve. Postavljali so vprašanja in dajali pojasnila. Izjave so bile sicer polemične, toda ton je bil skrajno vljuden. Prvi je govoril poljski delegat Naszkowski, za njim Kdo je Tambroni Fernando Tambroni je star 59 let; rodil se je 25. novem- pa bolgarski predstavnik Tarabanov. Oba sta polemizirala glede besede »realističen«, ki jo ena in druga stran dodajata svojemu načrtu. Italijanski delegat Martino pa je govoril tri četrt ure in je odgovoril na vprašanja, ki so jih vzhodni delegati postavili prejšnji teden v zvezi z zahodnim načrtom. Cešicoslo-vaški delegat Nosek se mu je zahvalil za pojasnila in je izjavil. da jih bo temeljito proučil. Skoraj vse delegacije so po seji pokazale optimizem glede dosedanjih pogajanj. De Martino je na vprašanje češkoslovaškega delegata, ali načrt zahodnih držav vsebuje tudi ukinitev vojaških oporišč na tujih ozemljih in ukinitev ministrstev za vojno ter glavnih štabov, odgovoril, da bo tedaj, ko bodo oborožene sile skrčene na najmanjšo potrebno raven za potrebe notranje varnosti in za obveznosti do Združenih narodov, jasno, da ne morejo več obstajati ne samo oporišča v tujini, temveč tudi ne oporišča na domačih ozemljih. Tudi glavni štabi, vojaške šole in vojaško vežbanje se bodo postopoma zmanjšali do višine, ki bo nujno potrebna za oborožene sile. ki bodo dovoljene. Na drugo vprašanje češkoslovaškega delegata je Martino izjavil, da jedrsko orožje ne bo več razpoložljivo za nikogar, ko bo — kakor določa zahodni načrt — prepovedano njegovo izdelovanje, ko bodo sedanje zaloge spremenjene v miroljubne na-mene. Dalje je Martino izjavil, da Zahod nikakor ne odklanja, da bi v primernem času predvideval rok za vsako posamezno razorožitveno operacijo, da pa ni realistično že sedaj predlagati rok štirih let, ne da bi vedeli, kakšen bo potreben čas za izvršitev zapletenih operacij, ki jih predvidevajo razorožitveni ukrepi in nadzorstvo. Izjavil je tudi, da je v prvi fazi, ki bi lahko trajala tudi samo eno leto, nujno potrebno proučevati najvažnejša tehnična vprašanja, ker bo samo tako mogoče pospešiti izvrševanje razoroži-tvenih ukrepov in nadzorstva. V zvezi z vprašanjem poljskega delegata, kakšne bodo začetne funkcije mednarodne organizacije za razorožitev, ki jo predvideva zahodni načrt, je Martino izjavil, da bi morala ta organizacija zbirati m proučiti podatke posameznih držav o številu njihovega vojaštva in o obsegu oborožitve, zato da bo potem postopoma izvedla potrebne inšpekcije v zalogah, v katere bodo spravili orožje, ki ga bo treba odpraviti. Vskladiščenje orožja je nujno potrebno že v prvi fazi, zato da se prepreči, da zaloge, ki bi ostale na razpolago državam, omogočijo naglo oborožitev rezervistov, ki bi jih eventualno spet poklicali pod orožje. Italijanski delegat je dalje izjavil, da ne bi bilo realistično misliti, da bi z odpravo orožja bila odpravljena nevarnost vojne. «Vojne, je dejal, so vedno bile, čeprav so jih v primitivnih časih vo-jevali s primitivnimi sredstvi. Samo mednarodna sila, ki bi imela sredstva, s katerimi naj doseže spoštovanje prava, lahko zajamči mir. Brez te sile bi vedno bila nevarnost, da bi večje države, katerim bo seveda potrebno dovoliti tudi ob zaključku razorožitvenega procesa, da ohranijo večjo policijsko silo za notranji red, lahko uporabijo to silo za napad na šibkejše države«. Britanski delegat Ormsby -Gore pa je v imenu zahodnih m imiMiiimiti n m m niiiiiimimmitiiiimif umnimi um mimi n mi mmimiiiiiiit umi mn n tim mit mili um tiimiiiMimtiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimi Posvetovanje o predlogu SZ med Washingtonoin in Londonom V Londonu poudarjajo, da pomeni predlog važen korak naprej - Odložena eksplozija francoske atomske bombe na čas po obisku Hruščeva? 2ENEVA, 21. — Tri atomske države so danes na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov nadaljevale razgovore o novem sovjetskem predlogu Sovjetski delegat Ca-rapakin je na vprašanje ameriškega delegata izjavil, da po mnenju sovjetska vlade ne bi atomsko premirje trajalo več kakor štiri ali pet let. To pomeni, da jedrske države ne bi smele v okviru skupnih raziskovanj, ki jih predlaga sovjetski načrt, delati podzemeljskih jedrskih poizkusov štiri ali pel let. kah sovjetskega predloga, o katerih je dejal, da niso jasne. Povedal je, da ameriška vlada ni še nič sklenila glede obnovitve podzemeljskih jedrskih poizkusov. Britanski delegat ni postavil vprašanj, toda je poudaril, da je tudi Sovjetska zveza spoznala s predložitvijo svojega zadnjega predloga, da so vrzeli glede možnosti ugotavljanja šibkejših jedrskih eksplozij pod zemljo. Dodal je, da njegova vlada sedaj skrbno proučuje prav vprašanje podzemeljskih eksplozij Ameriški delegat je zshte-i7a1o b*» dokončno stališče svo-val pojasnila o nekaterih toč-1 je riade se sporočil V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da bo britansko stališče, kar se tiče sovjetskih predlogov za prekinitev jedrskih poizkusov, sporočeno ob pravem času. Zvedelo se je, da so se začela med ZDA in Veliko Britanijo posvetovanja v zvezi s sovjetskimi predlogi. Angleški izvedenci proučujejo predloge, o katerih poudarjajo, da pomenijo »korak naprej« bliže sporazumu. Pariški list »Le Monde« pi- držav zahteval pojasnila na še. da je francoska vlada sklenila odložiti eksplozijo druge atoms e bombe na čas po di ne vojske v državah atlant obisku Hruščeva. I skega pakta. 3. Zaloge klasič- nekatere točke sovjetskega načrta. Ormsby - Gore je mnenja, da sovjetski načrt ne odgovarja na številna vprašanja; 1. Kako namerava SZ pripraviti posamezne faze razorožitve, če ne upošteva poprejšnjih primernih študijev, kakor to določa zahodni načrt? 2. Kakšni bi bili pravi nameni mednarodnega nadzorstvenega organizma, ki ga omenja sovjetski načrt? 3. Kako namerava SZ preiti iz ene faze razorožitve v drugo? Britanski predstavnik je zatem kritiziral nekatere točke načrta Hruščeva od 18, septembra in je izjavil, da ta načrt upošteva nekatera vprašanja samo v svoji tretji fazi: uničenje raketnih izstrelkov in sredstev za prevažanje jedrskega orožja; uničenje atomskih bomb itd. Dalje je dejal, da Sovjetska zveza ni še predložila jasnega in podrobnega načrta. Zaradi tega so zahodne države odlašale s postavljanjem zahtev za pojasnila. Sovjetski delegat Zorin je prebral dolg govor, v katerem je razčlenjeval sovjetski načrt. Polemiziral je z izjavami De Martina. Seja se je zaključila z novimi izjavami italijanskega delegata, ki je vprašal Zorina, ali je treba sovjetski načrt imeti za celoto, ki naj se sprejme ali pusti. Zorin je v odgovoru izjavil, da načrt Hruščeva ni nedotakljiv in je odprt za diskusijo. Izjavil je, da bo obrazložil zahodnim delegatom vse podrobnosti sovjetskega načrta. Prihodnja seja bo jutri pod predsedstvom italijanskega delegata. Načelnik informativne službe SZ na razorožitveni konferenci poslanik Rošin je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti vsako rešitev ali priporočilo, ki bi lahko rešila vprašanje razorožitve v splošnem in popolnem okviru. Dodal je, da je sovjetski načrt odprt za diskusijo in torej ni važno, ali bo prišlo do razorožitve na podlagi poprejšnje ukinitve klasičnega orožja in nato atomskega, ali pa nasprotno. Važno je. da pride do popolne in splošne razorožitve. Rošin je dalje izjavil, da je SZ predvidevala na prvem mestu zmanjšanje in prepoved klasičnega orožja zaradi izrecnih želja zahodnih držav, ki so jih izrekle na razorožitveni konferenci leta 1956-57 v Londonu. Sedaj so se stvari menjale: zahodne države zante-vajo v svojem razorožitvenem načrtu, naj se najprej odpravi jedrsko orožje. SZ je pripravljena sprejeti tudi ta predlog. Zatem ;e kritično obdelal zahodni načrt, zlasti kar se tiče prve faze, in je dejal: 1. Zahodne države predlagajo, nai se v drugi fazi število vojaštva ZDA in SZ zmanjša na 2 milijona 500 tisoč mož, toda v svojem načrtu od 29. avgusta 1957 je Zahod predvideval, da se to število zniža na milijon 700 tisoč mož, število francoske in britanske vojske pa na 650 000 mož Novi zahod ni načrt pomeni torej korak nazaj. 2. V načrtu ni govora o morehitnem skrčenju angleške in francoske vojske in tu- nega orožja, ki jih predvideva zahodni načrt, bi morale biti na domačem ozemlju: to bi bilo najboljše sredstvo, ki bi zahodnim državam omogočilo, da se v primernem trenutku ponovno oborožijo. 4. SZ se strinja s tezo francoskega delegata Mocha, da ne more biti razorožitve brez nadzorstva .To. da metoda, da do tega pride, ni enaka. 5. Zahodni načrt ne določa nobenega roka, dočim bi bilo potrebno vedeti, koliko let bo potrebno za rešitev tega vprašanja. Na koncu je Rošin na zadevno vprašanje odgovoril, da sta konferenca za prekinitev jedrskih poizkusov in razorožitvena konferenca dve ločeni vprašanji in nista med seboj povezani. Darko Cernej veleposlanik FIRJ v Franciji BEOGRAD, 21. — Z ukazom predsednika republike je bil za novega poslanika Jugoslavije v Parizu imenovan dr. Darko Cernej, dosedanji pomočnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Vseafriški kongres je druga organizacija domačinov poleg močnejše organizacije »Narod-ni afriški kongres«, ki pa se ni pridružil sedanji kampanji, ker je mnenja da ni bila skrbno pripravljena, Vseafriški kongres je pozval svoje pristaše, naj pustijo doma svoje osebne izkaznice, in naj gredo pred najbližje policijske komisariate protestirat proti diskriminaciji. V Južni Afriki morajo namreč vsi črnci imeti vedno pri sebi posebne o-sebne izkaznice. «Vseafriški kongres« zahteva ukinitev teh izkaznic, ustanovitev svobodnih sindikatov za domačine in volilno pravico za vse prebivalce Južne Afrike. Patoličev obišče Italijo MOSKVA, 21. — Minister za trgovino SZ Nikolaj Patoličev bo prišel 19, aprila na uraden obisk v Italijo. Obiskal bo milanski velesejem in si ogledal tudi druga mesta, vključno Rim. V prestolnici bo imel razgovore o zadevah, ki se tičejo njegovega področja. S tem vrača Patoličev obisk, ki ga je bil napravil lanskega oktobra minister za zunanjo trgovino Del Bo v Moskvi. Podrobnosti o bivanju Patoliče-va v Italiji bodo določili po redni diplomatski poti. Napovedana izjava francoske vlade o mednarodni politiki PARIZ, 21. — Davi je bila v hotelu Matignon ožja seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister de Murvil-le ponovno zanikal trditve, da je prišlo do »krize«, ko so določali novi program za obisk Hruščeva v Franciji, Dodal je, da je bilo nujno potrebno dolgotrajno delo po odložitvi potovanja Hruščeva, toda razgovori so vedno bili zelo prisrčni. V zvezi s prihodom Hrušče- va je minister za informacije Terrenoire izjavil, da bo novi program pustil Hruščevu več časa za razgovore. Toda iz varnostnih razlogov je izključeno, da bi v zadnjem trenutku menjali program, kakor je bil sporazumno določen. Zatem je Terrenoire izjavil, da bo vlada podala v parlamentu izjavo o mednarodni politiki, ko se bo 26. aprila začelo redno zasedanje parlamenta. Vendar pa bodo na zasedanju imela prednost kmetijska vprašanja, kakor je obljubil de Gaulle, ko je odklonil izredno zasedanje parlamenta. Na dnevnem redu zasedanja bo tudi revizija ustave iz oktobra 1958, ker bosta Madagaskar in federacija Mali (Senegal in Sudan) v kratkem dobila neodvisnost. Debre je davi poročal ostalim ministrom o pogajanjih z Madagaskarjem in s federacijo Mali za neodvisnost teh o-zemelj. Glede Madagaskarja so pogajanja prišla v zaključno fazo, glede federacije Mali pa je treba premagati še nekatere težave. Avstrijski sindikalisti odpotovali iz Beograda BEOGRAD, 21. — Iz Beograda je danes odpotovala študijska skupina zveze sindikatov Avstrije. Zastopniki avstrijskih sindikatov so med e-notedenskim bivanjem v Jugoslaviji proučevali jugoslovanske izkušnje v izobrazbi delavcev. Člani delegacije so se seznanili z jugoslovanskim družbenim sistemom ter z delovanjem delavskih svetov in svetov proizvajalcev. Zastopniki avstrijskih in jugoslovanskih sindikatov so se dogovorili o izmenjavi predavateljev, ki bi na delavskih univerzah in drugih ustanovah predavali o družbeno - gospodarski izobrazbi in delavskih gibanjih. Dogovorjeni so bili tudi *e-stanki z zastopniki avstrijskih in jugoslovanskih sindikalnih zastopnikov v Zagrebu oziroma v Gradcu zaradi proučevanja aktualnih vprašanj. Todorovič v Patrasii PATRAS, 21. — Na poti po Grčiji je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič prispel danes v Pa-tras. Na kosilu, ki ga je v čast Todoroviča priredil predsednik občine Vicos, sta Vicos in Todorovič izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila uspešno sodelovanje med Grčijo m Jugoslavijo. Po obisku antičnih muzejev v Korintu in Olimpiji se je Todorovič vrnil v Atene, od koder bo jutri odpotoval na obisk v Severno Grčijo. NOVI DELHI, 21. — Nehru je sporočil, da je Cuenlaj sprejel vabilo, naj pride v Novi Delhi na razgovore o sporu zaradi meje. Predlagal je za sestanek čas od 19. do 25. aprila. Nehru je predlagal 20. april. ............... minulimi................................................................................... Ameriško letalo sest Ostre obtožbe Dorticosa proti ZDA Sartre poudarja, da bo kubansko gibanje globoko vplivalo na stališče številnih držav Latinske Amerike . V New Yorku se usta-navija odbor za obrambo kubanske revolucije HAVANA, 21. — Predsednik kubanske republike Dortico« je obtožil ZDA sabotažnih dejanj in letalskih napadov na Kubo. Dorticos je govoril pred 15.000 ljudmi v športni palači v Havani. Njegov govor so oddajali po radiu. Obtožil je ZDA, da so krive: 1. Sabotaže proti ladji «La Cou-bre«, ki je eksplodirala 4. marca v havanskem pristanišču, 2. zločinskih letalskih napadov s turističnimi letali s poskusom, da bi zažgali kubanske nasade sladkornega trsa, uničili kmetije in terorizirali prebivalstvo, 3. poskusov, da bi preprečili kubanski vladi nakup orožja. 4. kampanje za uničenje kubanskega gospodarstva. Na koncu je predsednik izjavil: »Preden umrejo od gladu, se bodo Kubanci odločili, da umrejo na fronti revolucije.« Kubanske čete so sestrelile danes v bližini Matanzasa majhno letalo z ameriškimi znaki. Oba pilota (ameriška državljana) sta bila ujeta. Neki častnik kubanske vojske je izjavil, da je letalo prihajalo s Floride. En pilot je bil ranjen v nogo. Ime mu je Leo-nard Ho\vard iz Miamija. Drugi pa ni dovolil, da bi ga identificirali, češ da hoče prej govoriti s Castrom. Letalo so sestrelili ob 7. zjutraj in je baie imelo nalogo odpeljati nekatere vojne zločince, ki se skrivajo. V bližini, kjer je bilo letalo sestreljeno, so namreč aretirali štiri Kubance, med katerimi dva bivša'(lastni- ka vojske in enega bivšega policijskega častnika. Pozneje so uradno javili, da je sestreljeno ameriško letalo imelo nalogo skrivaj odpeljati v ZDA bivšega polkovnika Lazara Damasa Montedina in tri člane njegove družine. Vse štiri so aretirali. NEW YORK, 21. — .Bil sem en mesec na Kubi in takoj ko se vrnem v Francijo, bom skušal prepričati Evropejce, da režim Fidela Castra predstavlja obliko neposredne demokracije, ki jo je treba razumeti«. To je izjavil Ansi znani francoski pisatelj Jean Paul Sartre v New Yorku. Izjavil je, da je obiskal Kubo skupno s pisateljico Simone De Beau-voir, in sicer ne na vabilo vlade, pač pa na vabilo nekega krajevnega časopisa. . »Dolgi razgovori s Castrom in z drugimi kubanskimi voditelji, obširno potovanje po otoku in srečanja z ljudmi vseh slojev so me prepričali«, je dodal Sartre, «da gre za revolucionarno gibanje, ki bo vsekakor globoko vplivalo na politiko in na stališče številnih držav Latinske Amerike«. Poudarjal je razliko med «revolucijo» in «državnim u-darom«, ker drugi pomeni spremembo na vrhu politične ga vodstva države, prva pa pomeni temeljito spremembo, ki gre od vrha in postopoma do baze. Sartre je izjavil, da svet ne bi smel biti «pod vtisom revolncionrrnih pretiravanj, neurejenih frizur vodi- teljev ali Castrove govorniške sile«. Dodal je: »Skušajmo iti preko videzov in oceniti predvsem bistvo kubanskega revolucionarnega gibanja. Nedvomno so bile nekatere ameriške koristi oškodovane, in naravno je, da protestirajo in skušajo braniti svoje stališče«. Na vprašanje, ali neki režim lahko velja za demokra tičnega, če ni svobode tiska, je Sartre odgovoril; «Tisk na Kubi, kakor v ostalem svetu, predstavlja in torej brani določene interese. Mislim, da je svoboda tiska tedaj, ko je v določenih mejah možnost kritike. Moj obisk r.a Kubi je n. pr. ostro obsodil neki havanski dnevnik. Ta list me je napadal ves čas mojega obiska«. Sartre je izjavil, da odobrava in da bo podpiral ustanovitev »Odbora za obrambo kubanske revolucije«. Ta odbor se ustanavlja v New Yorku pod vodstvom a-meriškega pisatelja Whalda Franka z imenom «The Fair Play for Cuba Committee« in bo čez nekaj tednov objavil po tisku poziv z naslovom «What is happening in Cuba?)) (Kaj se dogaja na Kubi?). Sartre je izjavil, da ne izključuje možnosti, da na- piše knjigo o kubanski revoluciji. Toda njegova najbliž- nja skrb je sedaj položaj v Alžiriji. «Ne obotavljam se o-značiti francosko ravnanje v Alžiriji za kolonialistično«, je izjavil Sartre. Lm Temperatura včeraj Najvišja temperatura 14 stopinj ob 14, uri, najnižja 5.8 stopinje ob 2.40, Vlage 56 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, TOREK, 22. marca Vasilij h Sonce vzide ob 6.05 in z310"', 18.19 Dolžina dneva 12.12. {a* vzide ob 3.04 in zatone ob l«» Jutri, SREDA, 23. marca Slava ^ V četrtek na sedežu kmetijskega nadzorništva Zaključen tečaj kmetov in tehnikov za izpopolnjevanje v kmetijski stroki Prisoten je biI tudi strokovnjak za vina prof. Itaio Cosmo Prejšnji četrtek je bila na kmetijskem nadzorništvu zadnja lekcija v okviru tečaja za tehnično izpopolnjevanje kmetov naše pokrajine. Direktor poskusnega zavoda za vinogradništvo in vinarstvo v Co-neglianu prof. Italo Cosmo je govoril o važnosti zadružnih kleti in o vinskem pridelku v naši pokrajini. Na koncu govora, ki so ga vsi prisotni poslušali z velikim zanimanjem, je prišlo do živahnih razgovorov, v katerih so sobesedniki podčrtali nujnost hitre ustanovitve zadružne kleti v naši pokrajini, da se vrednoti in zaščiti naš vinski pridelek. Profesor Marsano, načelnik kmetijskega nadzorništva, se je najprej zahvalili prof. Cosmu za njegovo osebno pozornost vprašanjem vinskega pridelka naših krajev, potem pa je izrazil željo, da bi se zamisel o gradnji vinske kleti čimprej uresničila, in sicer že s prihodnjo trgatvijo. Končno se je vsem prisotnim zahvalil za u-deležbo na teh tečajih, katere so obiksovali tudi kmetje iz obeh sosednih pokrajin. Uspešen izlet na veronski velesejem Kmetijsko nadzorništvo je organiziralo 18. marca poučni ammniiiiiiHiiiiiiHiimHHotiiitiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiniiiiimiitmiJiiiuiMinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisui Državni prispevek za kmete 1,6 milijona za prvovrstno seme hibridne koruze Na podlagi zakona št. 1094 od 10. decembra 1958 bodo tudi letos izplačali državni prispevek za nakup semena hibridne koruze. Prispevek bodo izplačali malim neposrednim obdelovalcem, ki z delom svojih rok in rok družinskih članov obdelujejo svojo najemniško ali spolovinarsko zemljo. S tem prispevkom bodo mogli kupiti samo prvovrstno seme, ki so ga pridelali na nadzorovani poskusni gojilnici koruze v Bergamu. Neposredni obdelovalci bodo lahko s tem prispevkom kupili največ 25 kilogramov, spolovinarji pa 12 5 kg semena. Državni prispevek se bo iz- plačal na naslednji način: 10 tisoč lir za stot bele hibridne koruze, 9.000 lir za stot rumene hibridne koruze — zaprte formule in 8.000 lir za stot enakega semena — odprte formule. Obrazci se dobijo na kmetijskem nadzorništvu v Gorici, Ul. Duca d’Aosta št. 55. Veljavni bodo samo točno izpolnjeni obrazci, ki bodo poslani nadzorništvu najkasneje do 15. maja. Prošnje bodo sprejemali toliko časa, dokler ne bodo izplačali vseh sredstev, ki so na razpolago za našo pokrajino in znašajo 1.620.000 lir, Zaradi tega naj kmetovalci s predložitvijo prošnje ne zavlačujejo. izlet na kmetijski velesejem v Verono. Udeležili so se ga predvsem kmetovalci in tehniki, ki obiskujejo tečaje kmetijskega nadzorništva za tehnično izpopolnjevanje. Odpeljali so se v zgodnjih jutranjih urah z Ribijevima avtobusoma, vrnili pa so se opolnoči. Izletniki so se zlasti zanimali za nove kmetijske stroje, ki so bili razstavljeni v posameznih paviljonih, ter za nove smeri, ki se vedno bolj pojavljajo v živinoreji, kjer se v zadnjem času vsebolj uveljavlja reja goved pasme Sim-menthal in alpsko govedo ru-jave barve. Zanimali so se tudi za sodobno perutninarstvo. Z razstave so se vrnili zelo zadovoljni, saj so si v posameznih paviljonih lahko ogledali razvoj in težnje sodobnega kmetijstva. Darovi Podpornemu društvu Podpornemu društvu so da-rcvali iz Standreža: Karel Kodrič 300 lir; Rozalija Pavletič 300 lir; Mirko Gulin 300 lir; N.N. 200 in N.N. 200 lir. Iz Gorice; Miroslav Skerk 2000 lir; Maks Terpin 200 lir; Marija Lavrenčič 200; Franc Tronkar 200; Amalija Konstantin 200; Karel Semolič 200; Katarina Trušnovec 200; Andrej Perše 200 in Antonija Gravner 200 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala. »»—— Požar Goriške gasilce so včeraj ob 14.30 poklicali v Ul. Co-lombo, ker so se vnele saje v stanovanju Eugena Cagne-luttija. Škode ni bilo. fel -a Sobotnega izleta v Koper in druge mesta koprskega okraja, ki so ga priredila goriška in tržaška mladinska in prosvetna društva se je udeležilo tudi nad 70 mladincev in mladink z Giroškega Med izletniki so bili mladi taborniki, pa dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici, vajenvi in vajenke iz okolice Gorice in veliko kmečke mladine iz Sovodenj, Rupe, Doberdoba in Jamelj Avtomatska telefonska centrala s 400 priključki v Novi Gong Do konca leta avtomatska zveza z Ljubljano po visokofrekvenčnih Kana® Kakor smo že poročali so v ter položitev kablov na pod-1 stavbo, kjer bo tudi 3^t0^.||j,. Novi Gorici slovesno izročili svojemu namenu novo avtomatsko telefonsko centralo s 400 priključki. To omogoča telefonskim naročnikom direktne medsebojne pogovore na področju Nove Gorice in Šempetra, kar bo zelo zmanjšalo čas, ki je bil doslej potreben za razna opravila, odnosno čakanje na zvezo. Preko te centrale pa so naročniki Nove Gorice vezani tudi s poštami v Mirnu, Renčah, Dornberku, Šempasu, Črnicah, Grgarju, Cepovanu, Kanalu, Kojskem in Dobrovem. Ob otvoritvi je direktor tovariš Jože Grbec povedal, da je bilo vloženih za nabavo in montažo avtomatske centrale pa bodo tu montirali a.v'. » sko centralo z 200 Prl ^ ter uredili 8 kanalsko med flrda matsko povezavo ročju Solkana in Nove Gorice postaja, ki bo stala ^ 120 milijonov dinarjev. Naro- nov dinarjev. Priho .toinat. čena pa je že 12 kanalska vi- U-J- av sokofrekvenčna aparatura, ki bo omogočila 12 istočasnih pogovorov med Novo Gorico in Ljubljano, za kar bo potreb- nih še 48 milijonov deviznih dinarjev. Predvideno je da bo ta zveza med Novo Gorico in Ljubljano vzpostavljena že do konca leta. Razen tega pa bo Nova Gorica dobila novo avtomatsko 20 številčno telegrafsko centralo, ki bo avtomatsko povezana z vsemi enakimi telegrafskimi centralami v Jugoslaviji. Modernizirane pa bodo tudi telefonske zveze drugod v okraju. Ajdovščina bo dobila že letos novo poštno imiiimiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiimiiiiim im Prvenstvo diletantov II. kategorije Kljub učinkoviti igri samo pol točke za Sovodnje Za izid tekme sta krivi netočnost belo-modrih pri streljanju in krivična ll-metrovka Sovodenjci so danes pokazali res lepo igro in bi z lahkoto zmagali, toda niso znali streljati v vrata in so tako izgubili nešteto prilik za gol. 2e v prvih minutah so belo-modri prešli v napad in v napadu tudi vztrajali, toda do gola je prišlo šele v 35. minuti. Po lepi akciji med Oblakom in Plesničarjem je slednji poslal žogo proti Visintinu I., ki jo je nalašč pustil teči proti Petejanu, ta pa je streljal v spodnji levi kot, tako da vratar ni mogel zabraniti gola. Nato so belo-modri izvedli še nekaj lepih napadalnih akcij, toda brez gola; prvi polčas se je tako končal v korist So- vodenjcev. V drugem polčasu belo-mo-dri nadaljujejo z napadalnimi akcijami, toda v 15. minuti so v protinapadu domačini izenačili. Zaman Sovodenjci protestirajo pri sodniku zaradi «offsyda». Toda 10 minut kasneje belo-modri zabijejo drugi gol. Plesničar strelja v mrežo diagonalno, od leve proti desni, vratar žogo odbije, toda Ferfolja jo porine z glavo v mrežo. Ko se tako vsi prisotni že skoraj veselijo zmage, pride spet do izenačenja v 7. minuti pred koncem igre. Zaradi prekrška sovodenjske o-brambe sodnik odmeri prosti strel, to je ll-metrovko in ta- •HiMnininniHiiiiiiiiiiiiiminiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiMiMiiiiiiutiiiiiiiiiiiiuimiiiiiuiiiiiiHiniiHniiiiiMiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiintiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiniMiMiiiiiiii IZ TRŽAŠKEGA Iz todnih dvoran Zaradi prehitre ie povzročil hudo vožnje nesrečo Prizivni sodniki so mu znižali kazen za nenamerni umor - Obsojen zaradi ponarejevanja podpisa - Pijana ženska obsojena zaradi upora do javnega funkcionarja Pred tremi leti, in sicer 28.. bo nenamernega umora in po- februarja 1956 ponoči, se je na cesti Videm-Gorica zgodila huda prometna nesreča. Po cesti je v smeri Gorice vozil svoj «fiat 1100» 53 let stari Romano Cesini iz Stivana, v avtu pa sta sedela še dva njegova prijatelja, in sicer Mar-cello Gratton in Gianni Si-gnoretti. Vse bi šlo v redu, če ne bi Cesini prehitro vozil, kar je bilo za vse tri u-sodno. Ko je Cesini zavozil v neki ovinek, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste in nesreča je bila tu. Gratton in Gregoretti sta se hudo ponesrečila, medtem ko je Cesini ostal nepoškodovan. Šofer je tedaj priskočil prijateljema na pomoč ter poskrbel za njun prevoz v bolnišnico. Toda poškodbe, ki jih je pri nesreči utrpel Gratton, so bile tako hude, da je nesrečnež med prevozom v bolnišnico umrl, medtem ko se ja moral Signoretti zdraviti polnih 18 mesecev. Nesreča je imela svoj epilog tudi na sodišču, kamor so prijavili Cesinija pod obtož- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-83 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA H, 20 - Tel It. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA MeaeCns 4*0 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči -ačun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO TUka Tiskarski zavod ZTT Test ^ * vzročitve telesnih poškodb. Na prvi razpravi so sodniki Cesinija obsodili zaradi obeh obtožb na 7 mesecev zapora in povračilo škode zasebni stranki. Toda Cesiniju se je zdela obsodba prehuda, zaradi česar je vložil priziv na prizivno sodišče, kjer so včeraj ponovno razpravljali o zadevi. Odv. Camilio Poillucci, ki je branil obtoženega Cesinija, je na razpravi predvsem zahteval, da naj sodišče upošteva olajševalno okolnost, da je Cesini nudil pomoč obema ponesrečencema, kar se pa poškodb tiče, da naj sodišče a-plicira amnestijo. Sodišče je deloma sprejelo njegovo tezo ter je znižalo kazen Cesiniju od 7 na 4 mesece zapora, medtem ko je potrdilo razsodbo prvega sodišča o povračilu škode, ki jo je treba določiti na drugem mestu. Predsednik Nardi, javni tožilec Mayer, zapisnikar Va-scon. * * * Na zatožni klopi I. sekcije kazenskega sodišča je včeraj dopoldne sedel 40 let stari Nedeljko Francesco Zuzan iz Ul. Vecellio 2, ki je bil obtožen ponarejevanja. Septembra leta 1956, ko je stopil v trgovino radijskih aparatov «1-CAR», si prav gotovo ni mislil, da bo tri leta kasneje prišel na zatožno klop, kajti če bi to vedel, bi prav gotovo drugače ravnal ob izstavitvi menic za kupljena stroja. Buzan živi skupno z Antonio Ricciardi por. Rapotez in oba sta takrat imela v najemu majhno pralnico v Drevoredu D'Annunzio. Lepega septembrskega dne sta se odločila, da kupita električni pralni stroj znamke »Castor« ter centrifugalni stroj za sušenje perila »Siemens« in v ta namen se je Buzan odpravil v trgovino «ICAR». Kupčija je bila kmalu sklenjena in Buzan bi moral plačati za oba stroja 185.000 lir. Toda toliko denarja ni imel in zato je plačal 15.000 lir na račun, za ostalo vsoto pa je podpisal menice z imenom »Antonia Ricciardi«. Toda že prve tri menice so šle v protest in zato se je lastnik omenjene trgovine za zadevo nekoliko natančneje pozanimal. Pri tem pa je prišlo na dan, da je bila pralnica skupno s stroji že oddana v najem nekim drugim osebam in da je Buzan, ki je Ricciardijevo predstavil za svojo ženo, na treh menicah ponaredil njen podpis, /.ato j^e bil pod obtožbo ponarejevanja prijavljen sodišču, kjer jp trdil, da je lahko podpisal menice v imenu svoje sostanovalke, ker mu je ona to ska njegovo izpoved potrdila, ni mogla prepričati sodnikov. Ti so namreč spoznali Buza-na za krivega in so mu zato prisodili 9 mesecev zapora pogojno. Pod obtožbo upora do javnega funkcionarja je nato prišla na zatožno klop 32 let stara Ondina Crevatin por. Tub-be s Trga Liberta 9. Creva-tinova je bila 10. oktobra 1958 pred barom «Espresso» na Nabrežju Nazario Sauro precej vinjena, ko je poleg tega dobila še močan živčni napad. Posledica tega je bila, da so očividci poklicali policijo in res so na mesto kmalu prišli agenti z avtomobilom Najprej so poskusili na lep način, toda ker se je Crevatb nova upirala, so jo dvignili ter posadili v policijski avto. Pri tem je ženska nekemu a-gentu odtrgala gumb s plašča, drugega pa je nekoliko opraskala. Seveda so jo prijavili sodišču in sodniki so ji prisodili 6 mesecev zapora. Toda ženska je imela srečo, kajti vso kazen so ji odpustili. Končno je bil na vrsti še 34 let stari jugoslovanski državljan Miroslav Kosanič iz Beograda, katerega so agenti finančne straže ustavili pred nekaj dnevi na tržaški postaji. Pozvali so ga, da pokaže, kaj ima v kovčku in pri tem so odkrili, da ima 21 zavojčkov cigaret in 2 steklenici žganja. Cigarete in žganje so mu seveda zaplenili, poleg tega pa so zahtevali še plačilo carine in kazni. Toda Kosanič m imel toliko denarja, zaradi česar so ga prijavili sodišču. Od 17. t.m., ko so mu našli cigarete in žganje, pa do včeraj je ostal v zaporu in dopoldne je prišel pred sodišče. Sodniki so mu odmerili 20.000 lir globe in po pre-čitani razsodbi so ga spustili na svobodo. Predsednik Corsi, javni tožilec Visalli, zapisnikar Rachel-li, obramba odv. Amodeo . «»------------------- Poziv prometne policije Prometna policija poziva žensko, ki je dne 13. t. m. ob 23.30 videla nesrečo, ki se je zgodila na vogalu Ul. Palestri-na z vogalom Largo Piave, da se zglasi na sedežu prometne policije v Rojanu ali pa da telefonira na številko 23333. Kot je znano, je neki motorist na tem mestu podrl na tla 35 let starega Benita Nallija, ki se je moral zaradi poškodb zateči v bolnišnico. Motorist je sicer pomagal Nalliju, toda potem se je usedel na svoj motor in izginil, medtem ko je avto Rdečega križa po telefonu pokli Sunek burje povzročil padec mladega motorista Zaradi neprevidnega prehitevanja z motorjem je končal hudo ranjen poškodovan v bolnišnici Na igrišču v Štandrežu Neodločen rezultat Juventine proti GRDA Dobra igra domačih kljub odsotnosti treh titularcev dovolila. Toda čeprav je žen-jcala neka neznana ženska. Tudi v nedeljo je bil lep i dan in čeprav je pihala še kar močna burja, je mnogo Tržačanov izkoristilo praznični dan za kratek izlet v bližnjo okolico. Po vseh cestah je bilo polno motornih vozil in zato nič čudnega, če je prišlo do več prometnih nesreč, ki so se razen ene ali dveh končale še precej srečno. Toda prvi nesreči, ki jo bomo omenili, ni bil kriv promet, temveč močan sunek burje, ki je povzročil padec mladega motorista, udeleženca pravilnostnega tekmovanja na progi Trst-Gcrica-Trst. Tekmo je priredil tržaški av-to-moto klub «Ostuni» in med drugimi se je kot »posameznik« prijavil tud! 21-let stari Bruno Prem iz Ul. Carapa-nelle 40. Okoli 12.30, ko se je Prem že vračal iz Gorice in bi moral zaključiti tekmovanje na gradu Sv. Justa, pa je prišlo do nepredvidene nesreče. Prem je zavozil na Ul Capitolina, namenjen proti Sv. Justu, ko ga je pri hiši označeni s številko 17 zadel od strani močan sunek burje. Mladi motorist je izgubil oblast nad motorjem in padel. Namesto na cilj je nekaj minut kasnejo prispel v bolnišnico, kamor so ga odpeljali z nekim zasebnim avtom. Zdravniki so mu ugotovili hud udarec na desnem kolenu ter več drugih poškodb, tako da so odredili njegov sprejem na ortopedski oddelek. Prem bo za okrevanje potreboval kakih 40 dni. Zaradi povsem drugih vzrokov pa se je ponesrečil 25-let stari Livio Baldassi od S.M.M. sp. 1235. Mladenič se je okoli 19. ure vozil s svojim motorjem skozi Sesljan, pri čemer pa ni upošteval osnovnega prometnega predpisa. Medtem ko so drugi avtomobili in motorji vozili disciplinirano eden za drugim in z zmerno hitrostjo, se je Baldassi pognal na levo stran ter začel po vrsti prehitevati vsa vozila v koloni, Smola je hotela, da se je nenadoma iz kolone izključil nek avto in krenil na sredo cestišča, kajti šofer — ravnatelj psihiatrične bolniš-šnice dr. Francesco Maria Donini — je imel namen zaviti proti naselju S. Mauro. Motociklist se je tako nenadoma znašel pred nepredvideno zapreko in posledice so bile izredno hude Baldassi je z vso silo treščil v zadnji del j avtomobila, zletel po zraku in potem obležal nezavesten na tleh. Z nekim zasebnim avtom so ga takoj odpeljal1 v tržaško bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki so mu namreč ugotovili več hudih poškodb, med njimi pretres možganov ter verjetno prebitje lobanje, tako da se o njegovem zdravstvenem stanju niso izrekli. Za Baldassijem je na motorju sedela 25-let stara Rosa Castelanetta iz Drevoreda Čampi Elisi 55, ki je pa na srečo cstala skoraj nepoškodovana. Sele včeraj se je namreč zglasila v bolnišnici, kjer pa so ji zdravniki ugotovili le nekaj manjših ran, ozdravljivih v 3 ali največ 15 dneh ko je Hausbrandt lahko izenačil. Za izid tekme se ima Hausbrandt zahvaliti poleg netočnosti v streljanju v vrata belo-modrih tudi sodniku, ker jim je podaril prvi gol. SOVODNJE: Šuligoj; Devetak, Hmeljak; Oblak, Podgornik, Ferfolja; Plesničar, Visin-tin, Anselmi, Visintin I., Pe-tejan. HAUSBRANDT: Cleri; Pri-mo, Venica; Gratton, Simo-nit, Peressin; Veril, Cettolo, Gratton I., Clinar, Cantarutti. «» — Vozni red vlakov PRiHODi IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (D) 14.32», (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (Aj 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33», (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28»*. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11 (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*». * Vozi samo oD sobotah do 12, septembra 1959. ** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959. (A) potniški — (D) brzi — (DD) ekspresni. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in pono-či odprta lekarna Cristofolet-ti, Travnik št 14., tel. 29-72 iHiiimiiiiiitiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiimiiuiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiniHiiiiiimiiimiiiiiiiiiii Koncertna sezona v «Verdiju» DA VID nastopi OJS TR 10. aprila Vseh koncertov bo devet -Nikita Magalov bo za proslavo 150-letnice rojstva Chopina igral njegove skladbe V četrtek 7. aprila se bo skladbe ob 150-letnici Chopi-pričela konceiina sezona «Po- novega rojstva. Na ostalih mlad 1,960» v gledališču »Ver- koncertih pa bodo kot solisti di» Na sporedu bo 9 k on- z orkestrom igrali harfistka rprtnv Pole a bolj pogosto in ('lela Gatti-Mdovrandi, čelist '-----* Edmund Kurtz, violinist Sal- vat ore Accardo, pianisti Mario Delil Ponti, Claudio Gher-bitz, Sergio Perticaroli in pianistka Lilian Kallir. Na dirigentskem podiju pa se bodo zvrstili Paul Strauss, Efrem Kurtz, Carlo Franci, Herbert Albert, Francesco Mander. Mario Rossi in Kiril Kon-drašin. Za tiste, ki bi se hoteli na koncerte abonirati, navajamo da so cene za vso sezono sledeče: lože 16.000, parter 10.000, 1. galerija 7.500 11. galerija 6.500, numanrani sedeži na loppionu 4.000. (Za člane Koncertnega društva so cene nekoliko nižje.) manj pogosto igranih koncertnih skladb bo v sezoni tudi devet prvih izvedb v Trstu. Navedli bomo najprej prav te. Ze na prvem koncertu bo novost Koncert za harfo in orkester tržaškega rojaku Zafreda in na istem koncertu bo tudi prvič v Trstu izvedena Čajkovskega II. simfonija. Na tretjem koncertu bomo v Trstu prvič slišali Prokofjeva VI. simfonijo, na četrtem pa Bitko Wiltiama Bgrda in Španska simfonijo za violino in orkester, katere avtor je Lalo. Nadalje se bo v Trstu prvič izvajal Bartokov Koncert št. 3 za klavir in orkester (Vi. koncert), nato Ja-chinov Koncert za klavir in orkester (Vil. koncert), na devetem koncertu pa bosta kar dve novosti ruskih avtorjev: Sostakooičeva Praznična uvertura ter Mjaskovskega V. simfonija op. 18 Ostali autorji pa so: VVeber, Leclair, Beethoven, Bach, A. Mendelsohn, Ravel, Dvorak, Brahms, Perosi De talla, Schumann, Rossini, Chopin. Dva od devetih koncertov sta solistična. Z e na drugem bo nastopil slavni sovjetski violinist David Ojstrah, zaključil pa bo serijo koncertov drugi Rus pianist Nikita Magalov, ki bo igrat Chopinove «»-LOTERIJA Juventina iz Standreža se je v nedeljo pomerila na domačem igrišču z enajstorico CRDA iz Trsta. Čeprav v njenih vrstah niso nastopili Ciak in Tabaj, ki sta odšla k vojakom pred nekaj tedni, in Coeoo, se je odločno postavila po robu nasprotniku in dosegla neodločen rezultat 2:2. Igrišče je bilo suho, pihal je hladen veter, ki je v prvem polčasu pomagal gostom. V 21. minuti je Pascu-lin napravil roko v kazenskem prostoru, toda Dalla Riv-a je enajstmetrovko za-streljal. V 32. minuti so nasprotniki streljali kot; Puja ie žogo z glavo odbil, vendar jo je veter toliko zadržal, da je prišla na noge Ruanu, ki je z razdalje dveh metrov potresel mrežo. Tako se je prvi polčas zaključil v prid Tržačanov. V drugi polovici tekme se Je veter postavil na stran Juventine, vendar pri vsem tem ni uspela zmanjšati razlike v golih. Tidna obramba CRDA ki je med najboljšimi kolu C prvenstva diletantov, je vsilila igro na središču igrišča. Iz akcije, ki je sledila kazenskemu strelu Ke-lemenicha, je nastal drugi gol v prid CRDA. Zogo je Biasi podal Ruanu, ki je z razdalje dveh metrov zabil gol. Ker je Petejan protesti ral proti sodnikovi odločitvi glede «off syda», so ga izključili. Čeprav je igrala samo z desetimi igralci, je Juventina dosegla v dveh minutah dve enajstmetrovki, ki ju je Re uresničil tako, da ju je poslal na levi Bugginijev kot. V štandreški ekipi so najbolje igrali Puja, Bandel in Pasculin, med gosti pa Ren-ner, Kelemenich, Micchelin in Ruan. Sodil je Gelotti iz Tržiča. «»-------- Trgovca Wisiklerja priprli v Novi Gorici Notranja uprava iz Nove Gorice je včeraj sporočila kvesturi v Gorici, da so organi notranje uprave v petek zvečer priprli v Novi Gorici, kamor je prišel s pro-pustnico, goričkega trgovca 32-letnega Egidija Winklerja. Aretacijo so narekovali, kakor je napisano v pismu, vzroki javne varnosti. SCino m Novo G-oric0- ^jt-pa dobijo 60-številčno ar ^ sko centralo že v dveh , cih, s čimer bodo vsi « j niki direktno povezani Novo Gorico. tjj( V naslednjih letih P3 ^ na vrsto avtomatizacija. ^ fonskega omrežja v 3 minu in Bovcu. Če b° v Idriji tudi S3ma kaji P ^ vala h kritju strosk0 • Idrija dobila av*oina*s,e^|i. S tralo že v prihodnjih t tem pa bi bila tudi > j(. povezana po več kabli ^ tomatsko centralo v LJU,^ ^ Nato pa pride na vrst0 ,,zacija dernizacija in avtom3 ^ telefonskega omrežja v ,fj. nu in v Bovcu, vse to P. doma v naslednji pe' tletki, iod- kor si je zastavilo na^rtJu. jetje za PTT promet ljani. j; jjtolf V načrtu pa je tudi Sanje dostav poštni-’ P, i kar naj bi dosegli Prc ^ bi lastnimi vozili, s kate. je pospešili bodisi sopisja naročnikom lih pisemskih pošiljk-—«» Podaljšano vpisovanj« za izlet v PIan^V Ker se je Poveha3°, ^ nje za ogled smučars tov na planiški skakaldruitv» Slovensko planinsko jS0(»’ iz Gorice podaljšalo p nje za izlet z aVt°^ raZpD'r nekaj dni. Ker je na ,ejeV-go omejeno število ^ pic naj se tisti, ki si še a nico, čimprej vpišejo ni Bratuš. «» f Kino v ; CORSO. 16.00: «J°vany H*1 druge«, S. Man®an?eta flin. Mladini do 1“-prepovedan. VERDI. 16.00: «TiP‘ Z re]li. Cl Ugo Tognazzi, G. P ... nemascope v barva VITTORIA. 17.15: ^ C. Mori, M. Girot^ jd CENTRALE. 17.00: «*• g,, vesoljsko postajo • Egan, C. Dowling, v j ■)> MODERNO. 17.00: «ur Padu». ||Hp tiiiiiitiiiiiiivmuiiiitiimiaimiiaui)iiiHiiiiiiui’iuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiv>tiiiiiimtiimiiiiii"||il,i>> Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta «Silni bič» je na moč ugajaj občinstvu, predvsem pa Dober obisk v Prosvetni dvorani pri obeh predstavah medveda — ki ni g*e Mlado in staro J« igre njem sledilo P°te noš° V zlasti sta vzbudila bDs, ha sin graščaka u p j koliko omejeni ^eja] je prav dobro riredtt*, Turka. Večerna Pr 06\ČJ Martinuzzi, in Pa Lipe Medved v 0°jJedit<„V bila nekaj s lakše zato, predvsem pozne ure ni bU» v". nfP- j, otroke, starejše Pa č< jr tudi film »Jovanka ^ ^ ki ga vrtijo prav .fl P a no dvorani «Cors°’ -rti>8 daja izsek iz a, borbe. . pO^.N Kakor smo izvede gloll so tudi tokrat otr eZpl jjl višča prejeli več vstopnic, vendar „re^s j celo na to otrošk ^ ker so jim ,b®3 češ vstop prepovedan, jfeu za «komunistično* lz predstave otroške igre «Stlni bič#, ki jo Je z uspehom uprizorilo Slovensko gledališče iz Trsta v prosvetni dvorani v Gorici BARI 20 46 23 54 63 CAGLIARI 7 14 68 32 79 FLORENCA 28 24 85 30 47 GENOVA 3 72 54 69 20 MILAN 57 50 17 24 11 NEAPELJ 69 77 66 57 6 PALERMO 50 38 52 22 13 RIM 79 1 31 65 86 TURIN 60 3 73 88 25 BENETKE 21 58 35 68 78 ENALOTTO 111 1X2 X 2 X 121 Dvanajstice so 3 in dobijo 6.610.00,j lir, enajstica je 101 in dobe po 13/2X1 lir, desetic pa ie 13H2 in dobe po 10 tisoč 700 lir. Preteklo nedeljo je SG iz Trsta zopet gostovalo v Gorici, kjer nam je v dveh predstavah v Prosvetni dvorani prikazalo Gorinškovo mladinsko igro »Silni bič». Lep in sončen popoldan, kakršnih smo imeli letos še zelo malo, je sicer zvabil mnogo ljudi ven, v prosto naravo, vendar pa je kljub temu prišlo k popoldanski predstavi še precej ljudi, pretežno seveda mladine, kateri je bila ta predstava prvenstveno namenjena. V spretni režiji Jožka Luke-ša, ki se je že izkazal v tem svojstvu pri drugih mladinskih igrah, so igralci lepo podali zgodbo o nasilnem graščaku Grabežu (Stane Raztresen), ki s svojim silnim bičem, kateri naj bi pri prvem udarcu okamenil človeka, pri dru-gem pa ga oživil v poslušnega podložnika, zastrašuje pod ložne kmete, o njegovi muhasti ženi Rozalindi ter o pa-stirki Marjetici; pa še o družini kočarja Stradeža in njegovega sina Zmagana, ki ga je z grajsko Marjetico vezalo iskreno prijateljstvo. Pravica končno zmaga nad nasiljem in hudobneži dobijo na koncu zasluženo kazen. To je moralni del zgodbe, ki je poživljena še s pojavom »zelenega moža* in . d. ih. S Vsem sorodnik0,h stna cem sporočamo p°.,t f' da nas je 21. ^pti*1" bolezni za vedno ša draga jj1*1 (I* f MARIJA por. SIMONETA. ^ Pogreb bo ju^r.' josti 16. uri iz hiše mI - dfhV žalujoč* p in ostal« Zgonik, 22 Včeraj nas je zapustil naš drragi mož i'n MATIJA RENKO Pogreb pokojnika bo jutri, 23. t, m. °b kapele glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena, sinovi, hc < čaki in ostali sorodniki. Trst, 22. marca 1960, 15.3° t>* Gorski dnevnik 22. marca 1960 Anglija, danes... Od delniške mrzlice do nenavadne stavke marca ~ ®Brrr. tem r,amo zmrzovati na !°novi na°d n1"3"’- Joe? John-nami imajo avto!» S*...,Johns boljšo da ne^? -todp stavBa bi. ti. v nto...» dalj; -j,;,, zena ie nežno do-«o., ^ zadene tako toč- 8azgOvora biorda j, nismo povzeli Velitih L a ame ene izmed "> to * "donskih bank. niti - —oanK, niti 60 tani, Paganda za udelež-Ci°2nega n °a- .neke§a ambi-totnke i7 ?° letja; gre za od-pa, besedila novega stri. hdnaša^3 V m''*)onih izvodov ®s>ly M; P°PUlarni časopis »aalov,7ror», stripa, ki nosi bodroštj rpan, ’’ življenjske iettK, vseh dob in ver-d«j se Z narodov: «Zgle- ki j0 sosedu!». Zamisel, b* a>nUca12r®Ž?,1ie kot azij' ‘tevilo zajela ogromno kopajo ; ,.To zamisel za- S° Msopisi in potrju‘ 'kae or?anizacije, po- 111 Celo šni* 1 ženski klubi Se *e-ta ui*-nekaj besedah ■ «Ne mislite, da V01** :°t se izražajo’z več #lce mo^‘ .številkami. Del- žm ^ ^ ^Udi’ kate' 'Oseti vsak.« n, — ime , opisi k; KI se držijo raz-°žic, so uvedli K,”' «Bo»a 2a naiširšo jav-^ni^1" opcije*. La- PoloL novowlja nu Post0 "i^iko I “Stični 1: * dKClje». L,R’ ihtavi,a li ”Dayli Herald,, lcah a ip sla po del- °"adi mo6na’ da bo v kratkem kupo- val dasopj ^ttietn^d ^ot pa zaradi no-' ježkih šoinke Ka;iti 8"°°° '"jien r,‘ Uvaia kot uč- VT.*®0«* _ kako po. SO • Na • , — kako p( V .Pojavili 21.0Vlh učilnic s v • ki n d'aSrami v bar-j,?0e bitk1" zujej° dramo Vsi *tk« Otroci so nav- 3t Oredn-. ° navdušeni, da koncu lic .''oozne rubrike No s. araislil; nOtroci se ]5° %]aPrtVež naučili! C e So. tansko obvladali to km?' bieri J ?e bodo v to-j.?*oitiaciiam PrePustili stavi, % delncamd°dkuPu in pro- več v t ne b0 hotel ‘Ovarne, rudnike, h* gledalfVi sm° na televi-£ Biv«!. .Z4s iu^.CaatlaCl3ik6ga kluba »i d!? skritim',11' ab Pred mo-- ntl) nrik>._,.= ... zasedanje ženske ^WcA6ga kluba -z fr v borzni ie S°de- '- 'legalm lRn s SV0‘ „ 'kritin^iv 1 piea mo- ti Pa se prihranki. Ne- kvil6lavee, kf naSe' tUdi ne' Pob ’ ‘Nekni 36 Ponosno iz-je^Pet; u^,SeiP stavil na in 0rza ««*U«n pa, da DetSZburljivaS° boli Poučna CS* U,0’. da borznim HhpPotn, aa Zal za napor z Ss'C°: »DoKrPj°dprein novo PjjLtJa — krf^°^l' v svetu ' h - kl,ce eden izmed ft*S?. delji'^-81® res mislili v-delnice a , misllU' Pfel,- jo n,- dolgočasna te-tih 1VLalcetn Pa®0 Prepustiti ’ Pol dah te . v proga' t»i , Cl'indri jopičih, Vl)i'avatami, tradicionalni-ega p * Nl bolj raz-eesa na SVetu, kot je spreminjanje enega penija v dva penija...« Javnost se mora seveda ravnati po njihovih prognozah, kajti sicer se bo hitro izgubila v džungli finančne-ga sveta. «Bodite previdni! Ne vlagajte več kot morete! Ne nasedajte nepreverjenim ponudbam! V tem trenutku vam svetujemo delnice družbe za uvoz čaja. Ni sigur-nejše naložbe kot je naložba v čaj. Mi smo narod jutranje in popoldanske čaše čaja!« Ljudje velikega Cityja bi morali biti zadovoljni nad to splošno nacionalno blaznostjo, nad tem množičnim zanimanjem za denar. Spričo okoliščine, da pridobivanje denarja v najbolj veličastnih igralnicah, ki si jih je družba izmislila, postaja tako popularno, bo izginila zavist milijonov proti srečnejši manjšini. Vse bodo zajeli isti posli. Toda ne, najpametnejši med velikani londonske bančne četrti, že občutijo prvo neugodno razpoloženje. Guverner Angleške banke izjavlja, da čuti v zraku — inflacijo. Banke so izdale preveč nekritega denarja. Boom na borzi je odšel predaleč. Medtem ko svet govori o delniški mrzlici, ki je zajela tudi majhnega človeka, in medtem ko se zdi, da je angleško dušo prevzela strast za pridobivanje denarja, se je v majhnem rudniku v pokrajini Kent, nedaleč od temačnih zgradb londonskih bank, odigral močno romantičen prizor. Uprava premogovnika je sklenila odpustiti 140 mladih rudarjev. Premoga imajo v Angliji preveč. Premog kot gorivo odstopa svoje mesto petroleju. Uprava rudnika je bila pripravljena poskrbeti za novo, celo boljšo zaposlitev odpuščenim rudarjem Toda rudarji niso hoteli o tem niti slišati. Podzemlje ni le vir njihovih dohodkov — to je vir njihove poezije življenja. Nad sto rudarjev — med njimi tudi mnogo takih, ki niso več mladi — je stopilo v podzemeljsko stavko. Slo je za stavko posebne vr§te. Rudarji niso protestirali zaradi nizkih mezd ali zaradi brezposelnosti, ampak zaradi žalitve, ki jo je vsebovala izjava uprave: «Pre- več vas je!» Neki starejši rudar je poudaril: «Churchill nas je imenoval junake, ko smo hodili v rudnik pod ognjem nemških «štuk» in icMesserschmit-tov». Tedaj nismo bili odvečni!« In tako so ostali pod zemljo nepretrgoma 7 dni in noči, pri tem pa jim je igrala njihova godba na pihala. Rudnik so zapustili šele tedaj, ko je njihova strokovna zveza uradno proglasila stavko in ko so se jim pridružili tudi rudarji iz drugih jaškov. Isti časopisi, ki vabijo povprečnega človeka med borzni svet, so pisali, da gre za «donkihotsko» stavko, ker stavkajoči zahtevajo nemogoče. Morda. Toda ali ni že Maksim Gorki dejal, da je beseda ((donkihotski« najlepši vzdevek, ki ga je moč dati človeku, in ali ni stavka pred nosom londonskega Cityja odkrila svetu neko drugo, lepšo dušo naroda — brez delniške mrzlice, brez sle po denarju?. I. G. PRVI DAN POMLADI... 'V f - ^ J m . Uran Palais je ponovno opravi! svojo nalogo Vse «za boljše in lažje življenje» vendar le, kolikor zmore «proračun» Parižan in Parižanka sta si mogla ogledati vse, kar si želita PARIZ, marca. — Zadnjič smo v nekem tukajšnjem listu brali, da živi v francoski prestolnici še vedno okoli sto tisoč oseb, ki stanujejo v stanovanjih brez tekoče vode. Podatek se nam je zdel malone nemogoč, saj je 100 tisoč ljudi, prebivalstvo kar čednega mesta. Toda Pariz šteje pet milijonov in več prebivalcev in odstotek teh ((srednjeveških« Parižanov niti ni tolikšen. V popolnem nasprotju z razmerami teh ((srednjeveških Parižanov« pa je Salon gospodinjstva, ki so ga pravkar zaključili in ki ga je v treh tednih, kolikor so bila njegova vrata občinstvu odprta, obiskalo okoli 2 milijona ljudi. 1500 francoskih družb in podjetij je v Grand Palaisu razstavilo vse, kar zmore sodobna industrija za — ((lažje in boljše življenje v družini«. In če je Grand Palais že po svojem imenu velik, se je tokrat še posebej izkazalo, da je majhen, oziroma premajhen za to, čemur je namenjen. Ze 29-krat je ta svojevrstna in zelo pomembna razstava odprla vrata razstavljavcem in občinstvu in vsako leto se je opažalo, da postaja razstavni prostor vedno bolj tesen, zato računajo, da bodo v prihodnjem letu to prireditev organizirali že v drugem, večjem razstavišču, ki ga nameravajo zgraditi izven mesta. Pravzaprav so novi paviljoni nove velike razstave že v teku in namen organizatorjev je, dati tej prireditvi še večji obseg in večji pomen. Francoski človek — kljub svojim napakam — ve, kaj pomeni življenje. In razstava, ki se vrši pod geslom «za boljše in lažje življenje Francoska država razprodaja svoje stare zloglasne jetnišnice «Hudičev otok» Skozi zloglasno jetnišnico Cayenne v francoski Gvajani je šlo v 84 letih več kot 57.000 robijašev in deset-tisoči so pustili v njej svoje kosti V Franciji je danes mogoče kupiti to, česar nikjer na svetu ne morete dobiti za še tako velik denar. In to je jetnišnica. Pa ne samo ena. Kdor ima na razpolago mnogo milijonov, jih lahko kupi kar štirideset. Prodaja jih francoska država. Nekatere med njimi so zelo znane in tudi na slabem glasu. To so jetnišnice v Mulenu, Viseu-ju, Gapu, Retelu in druge. Država se pri tem ravna kot vsak prodajalec: za svoje jetnišnice dela reklamo, opisuje njihovo lego in njihovo solidno gradnjo ter pri tem opozarja, da so zelo primerne na primer za skladišča ali za domove starcev in stark. Tudi hotele bi lahko naredili iz njih, saj bi bilo mogoče celice spremeniti v sobe za turiste in celo v udobna stanovanja. Vse to seveda ne pomeni, da v Franciji niso več potrebni zapori. Zgradili so namreč precej novih, razen tega pa so izvedli tudi koncentracijo jetniškega sistema, s tem da so veliko število malih zaporov z ve- % B R AZIL'0 /ir tvlvvizilti Trst A K' “■aotS*«,Mb* >n kole-V5., '^na P lž °d vsepovsod ar aekLd°m>’: 12-10 Za % I255 12,45 v svetu Glj,h>n Sid uAnsambla Hot-Do milton; 13.30 W'S; I8.00 J3!1' 17-30 Pesem 18.J00. Koslr. Iska univerza: 5 v h°JlkovsltrHrfna rastlin«; „:,«Slrnfonija št. Nce, sDort •,„Peslra 8|a-v Br'Ho Shš -30 Ve4er * no ronom in Ca- Jjlt: ^Vj,,*' 2100 llustrira-l>Uje Jadiv, rko Javor-jriskn,r'i tv na °l>»>rju; kUlturnAaven: «Muen-K>Skl "v, Plsmo»: 2215 ^ a*««: »•« Torek, 22. marcu 10410 „ Dot ' 23.30 Glasba za Trst & T|>t ■*■** En° WvL1545 Tr|i« "ega krožka. ihd5 gi °k»r Ut00 cv ast>a »to 'D koti*d0br° futr°; ut ,'K™en- !i(’ lidn -OO 1 Iz ((Sehe-oj? Kmet?.l¥ba *e-tij9 iti izbiti univerza; DtJheoi. v]Jeni. , aper: 14 30 M>: lV?; iS$ ‘/ SO Glasbe-«>411. 40 pr u8- narodne fileja za v ""s RL; 16.00 SS; j¥r»n»; j.^Hr; 16.30 kt In ,3° Man t Glasba Iz V ‘S.Oo °zan. koncert: Tar-05 RiJtlka cv 0 Prenos VhL 22 is /91"’ 19-3° 22 35"oiasba'lan za Nacionalni program 11.00 Radijska šola: «Zelent in rdeči semator«; 11.35 Komorna glasba: Marcello, Ravel; 12.10 Današnje popevke, pojo Arigliano, Iatilla, Duo Fasano; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 .Oddaja za mladino: »Zgodbe brez junakov«; 16.30 Nemčija v atomski dobi; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.30 P. Pasquini «Kako žive živali«, A. Chlari »Manzonijeva dela«; 19.00 Oddžja za delavce; 19.30 Novosti iz kinematografa; 20.00 Pesmi vseh morij; 20.55 Jakobinci: »Teror«, četrta epizoda F. Zardija; 22.45 Doma in v svetu; 23.00 Poje J. London. II. program 9.00 jutranje vesti; 10.00 N. Besozzi: Gospod iz pretollkih let; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Pesmi in Angelini; 15.15 Miniaturni koncert, poje tenorist I. Valsecchi; 16.00 Magični prsti; 16.20 Fantazija motivov; 16.30 Kol. dirka Geno-va-Rim; 17.00 Operni pregled; 17.30 «11 buttafUorl«; 18.35 Ple-šlte z nami; 19,25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 »Hranilnik«; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Jazzovska glasba. III. program 17.00 »Variacije«; E. von Doh-nanyl In Z. Kodaly; 18.30 Kinematografski pregled; 18.45 Franz Schubert; 20.00 Vsakove-černi koncert: Bach, Boccheri-ni, Schumann; 21.30 Srednjeveško slovstvo; 22.00 Weber: Simfonija štev. 1 in »Kampf und Sieg«; H. Zusanek: »Zločin«; 23.15 Beethoven, »Kvartet v F-durti«. Slovenija 8.05 SoliSLčna glasba; 8.30 Iz opernega sveta. 8.55 Radijska šola; 9.25 «Rlmski vrtuozi«; 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Iz Verdijevih oper; 11.40 Štirje fantje igrajo; 12.00 Alpski zvoki; 12.15 Ing. Lekšan: Pomladansko gnojenje sadovnjakov; 12.25 Dve klavirski skladbi; 12.45 Vokalni kvintet; 13.30 Od Elgarja do Leharja: 13.50 Veseli Vandrovčki; 14.05 Ing. Dolničar: Reaktor; 14.35 Iz VVagnerjevega Lohengrina; 15.40 Dr. Šegula: Skandinaviji; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.20 L. van Beethoven: Simfonija št. 6; 18.00 Brejc: Za «vedno» izgnan iz Jugoslavije; 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ljubezenske pesmi raznih narodov; 20.30 Radijska igra — Bock — Reinecker: Naš očka se mora oženiti; 21.25 Mandoline in godala; 21.45 Jelka Cve-težar; 22.15 Mozart: Sonata za violino in klavir; 23.10 Ljubljanski Jazz ansambel; 23.30 Tennessee Ernie Ford; 23,45 M. Bravničar: Simfonija stretta. Ital. televizija 13.30 TV šola: »Znanstvena opažanja« In una Italijanščine; 17.00 TV za mladino, telešport; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Vprašanja in odgovori; 19.05 Simfonični koncert; 19.35 Viseči stolp v Plsi; 20.30 TV-dnevnik; 2100 Radijska igra »Išče se izgubljeni zločin«; 22.15 Cinelandija; 22.45 TV-dnevnik. Jug. televizija 20.50 Prenos sporeda tuje TV postaje. liko in drago administracijo združili v večje komplekse. Razen zaporov prodaja država še številne druge objekte, kot n. pr. trdnjave, šolska poslopja in celo 20 km dolg prekop, za katerega trdi, da bi ga bilo mogoče spremeniti v donosen ribnik. Država pač potrebuje denar in brska po svojem inventarju, za katerega je izračunala, da bi ji mogel vreči okrog 150 milijonov novih, oziroma 15 milijard starih frankov, kar vse. kakor ni malenkost. bHUDICEV otok« PRISPODOBA GROZE Med jetnišnicami, ki jih je dala država v prodajo, je tudi zloglasna jetnišnica v Cayen-ni v francoski Gvajani na severni obali Južne Amerike. Gre za celo vrsto zgradb, ki so predstavljale eno od najstrašnejših jetnišnic vseii časov. Imenovala se je enostavno Gvajana in ta pojem je v ušesih Francozov imel grozen prizvok. Zaradi svojih strahot je jetnišnica v Cayenni dobila znani vzdevek »Hudičev otok«. Jetnišnica v Cayenni je bila zgrajena 1. 1854 in je služila svojemu namenu do leta 1938, skupno torej celih 84 let. Zamišljena in zgrajena je bila po pojmovanju iz polovice prejšnjega stoletja in ves čas svojega obstoja se ni niti najmanj spremenila. Drugod po svetu so se zapori postopno vendarle spreminjali računati se je začelo s higienskimi pogoji, z bolj človeškim odnosom do kaznjencev in z javnim mnenjem. Toda Gvajana je daleč in čas v njej se je praktično ustavil. To, kar se je tam dogajalo polnih osem in pol desetletja je mogoče primerjati samo z barbarskimi metodami v nacističnih taboriščih. V 84 letih je šlo skozi Gvajano več kot 57.000 jetnikov. Nekoliko desettisočev jih je pustilo tam svoje kosti, tisti pa, katerim je uspelo priti iz tega pekla, so nosili na telesu in duši sledove do smrti. Gvajana je bila prvenstveno jetnišnica za obsojence na dosmrtno kazen, za katere ni bilo milosti. Uprava je bila vedno v rokah funkcionarjev, katere so izbirali med najbolj sadističnimi in neskrupolozni-mi elementi francoske policije in sodstva. Okrog jetnišnice se je izvila umazana špekulacija. Brezvestni priseljenci so izkoriščali zaporniško delovno silo za delo na plantažah, na katerih zaradi nezdravega podnebja nihče drug ne bi hotel delati. Zaradi tega so ti doseljenci in seveda tudi funkcionarji jetnišnice hitro bogateli O ((Hudičevem otoku« so napisane knjige. Leta in leta so naprednejši krogi vodili gonjo proti njemu, časopisje pa je prinašalo ankete o strahotah, ki so se tam dogajale. Toda pritisk javnega mnenja je dosegel uspeh šele leta 1938, ko je bila jetnišnica končno likvidirana. 2e sama pot letnikov iz Francije do Gvajane je bila strašna. Na dosmrtno ječo obsojene so zbirali v zaporu na francoskem otoku Reju, od koder so jih vkrcavali na ladje za Gvajano. Med obema vojnama so jih prevažali z bivšo nemško vojno ladjo «La Martinier«, katero je dobila Francija na račun vojne odškodnine. Otok Rej so nazi-vali tudi «predsoba smrti«, kar najlepše priča, kakšen «sloves» je uživala Gvajana. Ladja je naenkrat prevažala do tisoč jetnikov uklenjenih v težke železne spone in zaprtih v 20 m dolge ter 3 in pol metra široke in visoke kletke. Lačne in žejne so med potjo tudi pretepali PoDeg iz Cayenne je bil praktično nemogoč. Na eni strani se je odpiralo inorje, na drugi pa brezkončna džungla. Novodošle zapornike so ^VrVV-.-U1-' > » V 5VX>- * Na sliki vidimo, kako so pred 30 leti kaznjenci v Kojani morali kleče gledati, kako so njih tovariše usmrčali pod giljotino kaj pročelij in še kakšna malenkost. V 22 letih se je okrog njih razrasla džungla, ki pa se ni mogla vsega pogoltniti. Med zidovjem in v luknjah, v katerih so nekoč umirali zaporniki, so se vgnezdile strupene kače veliki pajki pa so razpredli svoje mreže med železnimi drogovi in jeklenim okovjem vrat. Kljub temu ie neki francoski list napisal: «Država upa, da se bo našel kakšen industrialec, ki bi v Cayenni postavil kakšno skladišče ali pa celo kakšno industrijo.« v «»--------- Brez strojevodje Kmalu se bodo na železnicah v Sovjetski zvezi pojavili v vlogi strojevodij električnih vlakov roboti, namreč elektronski račupski stroji. V tovarni vagonov v Kigi so začeli izdelovati električne vlake z desetimi vagoni, o-premljene s temi »avtomatičnimi strojevodji«. Vozni red zanje je posnet na magnetofonski trak, »avtomatični strojevodja« pa se v tisočinki sekunde odloči, kako naj vozi vlak, pri čemer je upoštevano stanje na progi, napetost toka in drugi činitelji. minil niiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiitii n iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii n m iiiiiHiiiiii milni ■iii||||||||||ii|iiii|iii|||||||||||||||||||||||||||||||||itiiiiiiiiiii,9iinii Koliko časa mora otrok spati Drž opozorili; «Ce boste poskušali uiti, vedite, da vas bo ubila džungla,' ki je doslej pogoltnila vsakogar, ki je zašel .vanjo. Ce pa kdo kljub tčmri “žili pobegniti, naj kar poskuša. Niti kaznovan ne bo, ker to ne bo potrebno, saj se iz take avanture ne bo vrnil živ.« Džungla okrog Cayenne je brez meja. Gosta je, močvirnata, polna strašnih kač in drugih nevarnih zverin. Uprava jetnišnice pa je zapornikom zlomila željo po pobegu tudi s tem, da jih je zapirala v nalašč za to pripravljene 1 kvadratni meter obsežne celice, v katerih so zaporniki ostajali cel mesec. Ce so se upirali, protestirali ali kričali od obupa, so jih premeščali v še manjše podzemne luknje, brez vsake svetlobe in zraka, ko se je posvežii samo takrat, ko iim je jetničar enkrat na dan prinesel kos suhega kruha in lonec vode. Nekateri jethiki so prebili po več mesecev v takih podzemnih luknjah. BARBARSKE METODE SISTEMATIČNEGA MUČENJA Toda to niso bile edine kazni za upirajoče se zapornike, med katerimi so bili povečini ljudje, ki sd prišli, navzkriž z zakonom zaradi umorov in drugih težkih zločinov. Toda vsi med njimi niso bili taki. Med njimi so bili tudi nesrečneži, ki jih je družba sama zavedla v kriminal- Tudi nedolžnih je 'bilo nekaj, takih, ki so bili krivično obsojeni m ki so potem cela desetletja čakali na obnovo procesa, na katerih se je pogosto ugotovilo, da so bili res nedolžni. Eden izmed takih popolnoma redolžnih jetnikov na »Hudičevem otoku« v Gvajani je bil znani Kapitan Dreyfuss, ki je bil v znanem burnem procesu, poznanem v zgodovini kot «Dreyfussova afera«, obsojen kot vohun. Nesrečni kapetan je prebil v Gvajani nekoliko let, dokler ni -na zahtevo književnika Emila Zolaja in mnogih drugih znanih francoskih osebnosti prišlo do revizije procesa, na katerem je bila dokazana njegova nedolžnost. Strahote Gvajane je posebno slikovito opisal Rene Bel-lenoi, ki je bil zaradi neznatne tatvine odpeljal v Caven-no leta 1922 in od koder mu je uspelo pobegniti 12 let kasneje. Umrl je lani v ZDA. Njegova knjiga «Suha giljotina«, ki je mnogo prispevala k likvidaciji zapora, je prevedena v mnoge jezike, med njimi tudi v hrvaščino. Sedaj je torej Cayenna naprodaj. Od zloglasnega zapora je ostalo še nekaj zgradb, ne- Dobro spanje je za otroka prav tako važne kot pravilna prehrana. Matere navadno ne vedo, koliko časa mora otrok spati, pa ga pogosto silijo, da mora spati več, kot je potrebno ali pa mu spanje prikrajšujejo. Četudi vemo, koliko časa naj otrok spi v posameznih dobah življenja, je treba poudariti, da obstajajo pri otroku, kar se spanja tiče, precejšnje individualne razlike. V prvih šestih mesecih življenja mora otrok spati dnevno okrog 22 ur. Tak dojenček še ne razlikuje dnevni in nočni ciklus, ampak preki-njuje spanje s kratkimi presledki, ki so potrebni za dojenje, previjanje in kopanje. Ce je dojenček že prekoračil pol leta starosti, spi dnevno 15 do 17 ur, in sicer naj spi 12 ur ponoči (z enim samim presledkom zaradi dojenja!), dve do tri ure dopoldne in eno do dve uri popoldne. Ko je dojenček star eno leto, naj spi ponoči 12 ur brez presledka, dopoldne eno do dve uri, medtem ko je treba popoldansko spanje postopoma vedno bolj zmanjševati. So nekateri otroci v tej dobi, ko dopoldne sploh ne spijo več, kajti za to ne čutijo nikake potrebe. Do dovršenega drugega leta starosti, naj spi otrok kolikor časa pač sam hoče. Kajti če je otrok čist in zdrav ter ima higiensko ležišče, bo spal tako dolgo, ko mu je to potrebno. Pri staiejšem otroku moiar.io cas spanja kontrolirati, kajti tak otrok utegne zaradi vsakodnevnih vznemirjanj in nemirov spati manj časa, kot je to potrebno za njegov nadaljnji razvoj in rast. Otrok od dveh do šestih let mora brezpogojno spati ponoči dvanajst ur. Dokler otrok nima kontrole nad svojim mehurjem naj ga postavi mati okrog desetih zvečer na nočno posodico. Neka-tpri otroci se pri tem sploh ne zbudijo popolnoma. Pri teh otrocih postaja popoldansko spanje vedno krajše. Otroke je treba spravljati v posteljo vedno ob istem času, m sicer okrog šestih ali sedmih zvečer ter jih pustimo, da spijo do petih ali sedmih zjutraj, kakor pač materi bolj prija. Za otroka šestih do devetih let bo zadostovalo, če spi ponoči enajst ur in morda gre spat kako uro pozneje, kot je šel prej. Okoli dvanajstega leta starosti je treba preiti na deseturno spanje. Ce predšolski otrok po kosilu ne gre več spat, je priporočljivo, da vsaj kako uro mirno počiva, kajti v tej dobi je otroku kratek odmor še neobhodno potreben. Seveda pa ne smemo dopustiti, da bi popoldansko spanje trajalo predolgo, kajti na tak način bi bilo morda ponočno spanje prikrajšano. Brž ko začne otrok obiskovati šolo, je na vsak način potrebno, da po kosilu za nekaj časa leže ali pa vsaj nekaj časa počiva. Ni dovolj, da starši vedo, koliko časa mora otrok spati, ampak je treba, da otroku omogočijo dobro in zdravo spanje. Zdravo spanje pa je v glavnem odvisno od otrokovega zdravja. Dojenčku moramo nuditi pravilno nego in hrano, pri še starejšem otroku pa imajo poleg nege in hrane zelo važno vlogo psihični momenti. Otroka je treba obvarovati vznemirjanja, ne sme biti priča raznih prepirov, prav posebno še ne med starši. Najbolj škodljivo je, če pride do takih scen nekaj časa pred spanjem. Otrok tudi naj ne spi v isti postelji kot starši, brž ko je otrok pol leta star, mora spati v sobi sam ali v sobi, kjer spijo drugi otroci. Tudi naj otrok spi pri odprtem oknu, izjema za to je samo mraz! Ce otrok ne more zaspati v določenem času, če spi nemirno in se pogosto zbudi, je treba za to poiskati vzrok: morda se je otrok neposredno pred spanjem dolgo igral ali razburjal Vedeti moramo, da na otrokovo spanje na primer negativno vplivajo potovanja, ki so vezana na številne nove vtise. Isto velja tudi za novo nastalo okolje. V novem okolju naj moti vsaj poskuša uvesti isti dnevni red, kot ga ima otrok doma. Tudi bolezen se odraža na otrokovem spanju; č takih primerih se je seveda treba posvetovati z zdravnikom. Dr. S. B. v družini«, ni navaden sejem, pač pa se s to prireditvijo ukvarjajo poleg ustreznih ministrov tudi številne znanstvene, socialne, zdravstvene, kulturne in še druge ustanove. Kako si vlogo te razstave tolmačijo organizatorji in tisti, ki pri razstavi sodelujejo, nam bo povedal »stranski« program razstave. Najboljši francoski strokovnjaki v posebnih dvoranah številnemu občinstvu, ki predavanja posečajo, razlagajo najnovejše znanstvene ugotovitve o ((boljšem in lažjem življenju v družini«. Francija na pr. «boleha» od alkoholizma. Vrsta strokovnjakov je vedno polni dvorani obrazložila vso škodljivost alkoholizma, bolezni, ki so posledica preobilnega uživanja alkohola, socialni pomen pijančevanja itd. Samo ob sebi se razume, da so ta predavanja organizirala in oskrbela podjetja, ki proizvajajo brezalkoholne pijače, kot na primer sadne sokove, brezalkoholne aperitive in vrste kompotov. Druga podjetja so organizirala predavanja iz svoje stroke. Eno izmed predavanj je bilo na pr. predavanje «0 barvah v stanovanju«. S posebnimi demonstrativnimi eksperimenti so obiskovalci mogli na praktičen način videti razliko in pomembnost, ki jo ima pravilna izbira barv na človeški vid, na človekovo razpoloženje itd. Ze naslednji dan je gornje predavanje izpopolnilo predavanje «0 svetlobi in razvetljavi«, ki jo je organizirala industrija za žarnice in lestence. Navedli bomo še nekaj naslovov predavanj in tem, o katerih je bilo občinstvo poučeno v okviru te zares zanimive razstave. »Gospodinjstvo na vasi«, «Novi zakonski par stopa v življenje«, »Kako bomo prebili prosti čas v družini«, »Kako bomo delali, da v hiši ne bo preveč ropota«, itd. Kot vidimo, so teme zares zanimive in če k temu dodamo, da govore o njih najboljši eksperti s področja znanosti in umetnosti in najvidnejši socialni delavci, potem je razumljivo, da je raven teh predavanj zelo visoka, kot je visoka raven razstave pod geslom »Za boljše in lažje življenje v družini«. Toda razstava, " ki se je pravkar zaključila, je zanimiva tudi za človeka, ki ga zanimajo številke. To opazimo posebno v «tropskem vrtu«, ki ga je organizirala družba, ki izdeluje plinske napeljave. »Tropski vrt« je bilo bolj sredstvo za zvabljanje občinstva. Pod ogromno stekleno kupolo vidimo dejanski tropski vrt s tropskim rastlinstvom in tropskimi pticami. Na stekleni kupoli pa stoji plošča, na kateri piše: »Leta 1959 so francoski potrošniki kupili 500.000 plinskih aparatov za segrevanje vode, 300 tisoč plinskih štedilnikov in okoli 100.000 plinskih peči za segrevanje prostorov«. Okoli «tropskega vrta« pa je bilo razstaljenih veliko plinskih aparatov in električnih naprav in iz nekega priročnika, ki so nam ga dobesedno vsilili, smo izbrali še nekaj številk; Francozov je nekaj nad 40 milijonov, ki so razdeljeni na približno 14 milijonov družin. Med teh 14 milijonov družin je bilo doslej razprodanih 3.300.000 sesalcev za prah in aparatov za čiščenje parketa. 3.010.000 strojev za pranje perila, 2.900.000 hladilnikov, 11,320.000 radijskih sprejemnikov in 1,500.000 televizijskih sprejemnikov. Kot vidimo, so se francoski domovi že oskrbeli s sodobnimi gospodinjskimi napravami in drugimi aparati, ki olajšajo delo in življenje. Vendar pa sami Francozi menijo, da je Francija glede tega še daleč za Belgijo, Holandsko, Zahodno Nemčijo in Anglijo, pa čeprav pred nekaterimi drugimi, sicer razvitimi evropskimi državami. Ce pa m Francija še kos svojim boljšim sosedom, je temu vzrok ((družinski proračun«. In skozi to prizmo gledamo cene številnih predmetov, ki so bili razstavljeni na tej veliki razstavi. Ker je nemogo- če, da bi navajali cene tiso-čev in tisočev koristnih in tudi ne povsem potrebnih razstavljenih predmetov, bomo navedli kot primer le moderno in zelo ekonomično ter skrajno funkcionalno pohištvo, ki je bilo razstavljeno v salonu in okoli katerega je bilo vedno veliko obiskovalcev. Toda cena je bila tako fantastična, da so se ob mizici družbe, ki je pohištvo razstavljala, ustavljali le elegantni pari, ki so se zanimali za ceno in morda tudi sklenili naročilo. Ostali obiskovalci razstave — posebno ženske — pa so le pasli oči. Veliko več ljudi se je ustav, ljalo ob mizici družbe, ki je razstavljala ((družinsko hišo«. Majhno, ekonomično, hkrati pa lepo in udobno hišico so postavili namreč na dvorišču med dvema paviljonoma, in čeprav nudi ta dom prostora za šest članov družine, stane le 3 milijone in pol frankov — seveda starih — In že pri tem družba pristane na daljše mesečne obroke. Neprijetnost tega pa je v tem, da mora kupec že imeti gradbeno zemljišče, kar je največji problem Pariza, kjer stane zemljiški prostor ogromno. Za konec že tole: Marsikateri Francoz se bo mogel oddahniti, ker mu ne bo treba več brisati posode. Neka družba je razstavila novo napravo, ki pomije in pobriše posodo šestih članov družine v pičlih 7 minutah. In naprava niti ni tako draga — 90.000 starih frankov. Družba, ki je razstavila to novost, obljublja, da bo takoj začela z množično proizvodnjo. D. J. Tovarna vode Ameriško ministrstvo za na-tranje zadeve je naročilo v neki tovarni v Pitsburghu opremo za tovarno, ki bi pridobivala sladko vodo iz morske. Oprema bo pripravljena do sredine prihodnjega leta, potem pa bo tovarna »proizvajala« 133.000 litrov sladke vode dnevno. HOROSKOP JLA DANES. OVEiN (od 21. 3. do 20. 4.): Ne jemljite dobesedno ponudb, ki vam jih stavi neka nekoliko lahkomiselna oseba. BIK (od 21. 4. do 30. 5.): Napetosti v družini boste kos s svojim vedrim razpoloženjem. DVOJCKiA (od 21. 5. do 22. 6.): Zelo verjetno boste dobili povabilo, na katerega čakate že dalj časa. RAK (od 23. 6. do 22.7.): Srečen dan za srčne zadeve; pozabljena bodo stara sovraštva. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Vaše nasvete bodo sprejeli zelo ugodno, in se bodo po njih tudi ravnali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Večer je primeren za to, da se znebite zaostale kore spondence. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Nehvaležnost neke osebe vas bo hudo vznevoljila. Poslovni uspeh v popoldanskih urah. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.); Dvomi, ki ste jih imeli glede neke drage osebe, se bodo izkazali za neutemeljene. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Neka nepredvidena ponudba vam more prinesti velike spremembe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Ne bodite v skrbeh, ker še niste dobili vesti, ki vam je tako pri srcu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Oseba, kateri ste napravili uslugo, se bo izkazala s svojo hvaležnostjo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Ce hočete doseči srečo, morate pozabiti na stara sovraštva. Dragi, se spominjaš ulične svetilke pred našo hišt ki nam je tako nagajala, ker je svetila v sobo, da nism mogli spati, . Zaključek kongresa Nove delavske zbornice C Gl L Preteklo soboto in nedeljo Smernice borbe za izboljšanje mezd ter za obnovo in okrepitev gospodarstva Diskusije se je udeležilo 29 delegatov - Govor predstavnika izvršnega odbora CGIL - Izvolitev novega odbora in delegatov za vsedržavni kongres CGIL Predsedstvo drugega kongresa Nove delavske zbornice V nedeljo se jo treh dneh zasedanja zaključil drugi kongres Nove delavske zbornice CGIL z izvolitvijo novega vodstva in delegatov za kongres OGIL v Milanu. V diskusiji o poročilu vodstva je v nedeljo zjutraj prvi spregovoril Luigi Fon v imenu uradnikov in dejal, da je treba tej kategoriji posvetiti več pažnje. V imenu delavcev Acegata je posegel v razpravo Borto-lotti in dejal, da se močno občuti pomanjkanje krajevnega sindikalnega glasila. Omenil je razne diskriminacije v Acegatu, dejal je, da vodstvo noče tehničnega sodelovanja uslužbencev ter da imaio možnost napredovanja le razni prvaki. Uslužbencev pa se spomnijo le, ko gre za kako nabiralno akcijo. Tudi v to občinsko podjetje skuša prodreti zasebna pobuda, proti čemur se morajo uslužbenci boriti. Sindikat se je okrepil s prilivom socialistične struje. Za njim je spregovoril socialist Saverio Giacchetti od Acegata, ki je bil prej včlanjen v Delavski zbornici v Ul. Duca d Aosta. Dejal je, da se ta sindikat vedno bolj oddaljuje od množic ter da nima sedaj po prihodu Italije cepitev delavcev več nobenega smisla, saj nudi nova Djš vsem delavcem možnost uspešne obrambe njihovih interesov. Izrazil je upanje, da se bodo združili vsi delavci v sindikatu, neodvisnem od strank. Angel Sedmak iz Križa je govonl o delovanju tamkajšnje rajonske delavske zbornice, ki 60 jo ustanovili takoj po sindikalni konstituanti in v katero se je vpisalo mnogo novih članov. Orisal je njeno dejavnost in omenil nekatere vaške potrebe ter dejal, da se strinja s predlogom tov. Pečarja po tesnejših stikih med rajonskimi delavskimi zbornicami. Tajnik Arturo Calabria je v »vojem govoru med drugim poudaril, da je treba sindikalna vprašanja vokviriti v splošni gospodarski in politični po. ložaj ter se ne smejo obravnavati vprašanja raznih strok popolnoma ločeno. Potrebna je namreč borba za spremembo gospodarskega in socialnega ustroja. Zatem je omenil razne gospodarske zahteve po obnovitvi ILVA, ladjedelnic. Tovarne strojev itd. Prosto pristanišče ne sme postati ((zaščiteno lovišče# monopolov, treba je položiti temelje gospodarske politike polne zaposlitve in pripraviti krajevno sindikalno linijo za izboljšanje prejemkov in za uspešno borbo proti brezposelnosti. Omenil je stalno padanje števila delavcev CKDA, ki se je po sedmih letih znižalo za 25 odstotkov. Obširno je obravnaval tudi vprašanje rotacijskega sklada in razne spekulacije v zvezi z njim ter poudaril, da se je z 12 milijardami posojil ustvarilo neznatno število novih delovnih mest. Na koncu je tudi utemelji' predlog za skrčenje vodstvenega odbora DZ od 31 na 21 članov. V razpravi so spregovorili še Aldo Scheria-ni o položaju v Sv. Marku, A-da Mutli o položaju delavk in o krivičnem razlikovanju pri moških in ženskih plačah, Babuder o pristanišču, Morel-li o železničarjih, Franc Gombač, k' je najprej poudaril, da piorajo sindikati posvečati pokornost tudi vprašanjem kmečkega gospodarstva, čeprav ni to njihova neposredna naloga. Potreben je načrt zemljiškega izboljševanja Krasa, misliti je treba na nadomestilo ra vrtnarije, ki izginjajo iz tesne mestne okolice, ker ne bo sicer na trgu več’ domače povrtnine, ter poudaril potrebo ustanovitve kmetijske šole. Omeni) je tudi koristnost pogajanj za ureditev razn.h mezdnih in normativnih vpra- šanj delavcev v posameznih podjetjih. Zadnji je spregovoril predstavnik izvršnega odbora CG IL Renzo Giardini, ki je tudi tajnik FILM. Predvsem je poudaril, da so vsi načrti zaman, če jih ne podpre množično delavstvo z borbo. Zato je treba pritegniti v sindikate čimveč delavcev ter se pri tem odreči slehernemu sektaštvu. Lansko leto so delavci po vsej državi enotno nastopali in dosegli mnogo u-godnih sporazumov; toda še vedno je povprečje plače prenizko ter je razlika med o-snovno pogodbeno ' plačo in dejanskim; prejemki prevelika. Glede Trsta je dejal, da ni dovolj, da se govori o ((svetih tleh domovine«, marveč da je treba nuditi delo in kruh delavcem, ki žive na iteh tleh. Kot strokovnjak je nato omenil vprašanje pomorstva sploh, ki je zelo važno tudi za Trst. Or-sal je nazadovanje prevozov z italijanskimi ladjami, zahteval enoten program, ki bi upošteval ladjedelnice, pristanišča in ladijski promet, ki so tesno povezani med seboj. Sledile so volitve novega odbora in treh delegatov za kongres CGIL. V odbor so bili izvoljeni: Tommaso Barone, Giuseppe Burlo, Arturo Calabria, Mario Criscenti, Albino Gerli, Saverio Giacchetti, Franc Gombač, Antonio Li-beri, Libero Marcosini, Renato Montrone, Giuseppe Muslin, Paolo Niccolini, Giovan-ni Pagliari, Ernesto Radich, Kinaldo Ruttiglione, .Livio Sa-ranz, Emilio Semilli, Milena Sila, Pina Tomaselli, Bonomo Tominez, Floriano Tranquil-lini, Armida Valentinis, Gio-vt ini Ulieni. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Fernan-do Dreossi, Silvan Mesesnel, Sergio Toselli, kot namestnika pa dr. Mario Bisia in Srečko Vitez. Za delegate za kongres CG IL so bili izvoljeni: Bonomo Tominez, Albino Gerli in Gio-vaiiiii Pagliari. Nato je kongres sprejel sklepno resolucijo, ki odobrava v začetku poročilo dosedanjega odbora. Resolucija pravi nato, da se v zvezi z o-krepitvijo sindikalnega gibanja na področju mezdnih zahtev in enotnih borb delavcev vseh strok in v zvezi z mednarodno pomiritvijo odpirajo delavskemu razredu u-godne možnosti izboljšanja delovnih in življenjskih razmer. Spričo tega poudarja kongres potrebo, da sindikalna organizacija s še večjo odloč-no-tjo pospeši borbenost in e-notnost delavcev ter prepreči vse poskuse delodajalcev, da bi razbijali delavske vrste in se oni sami okoristili z ugodno gospodarsko konjunkturo. Resolucija poudarja nato, da je treba hitro sestaviti novo vlado, ki se mora obvezati, da bo v demokratičnem duhu rešila najbolj nujna gospodarska in socialna vprašanja in odločno prispevala k mednarodni pomiritvi ter ki bo sprejela za Trst organičen načrt ukrepov za gospodarsko obnovo in končno ustanovila avtonomno deželo. Kongres pozitivno ocenjuje dosežene rezultate ter poudarja, da ostaja sindikalna akcija za dosego boljših pogojev za vse delavce osnovna naloga, za katero se mora založiti vsa sindikalna organizacija. Razčlenjena sindikalna akcija po posameznih podjetjih pa mora upoštevati posebne pogoje in konkretne možnosti delavcev pri pogajanjih za u-reditev vseh plati delovnega odnosa. Ta predpostavka velja za vse sindikate raznih strok, da samošlojno izdelajo načrt mezdnih in normativnih zahtev in da izvedejo enotno sindikalno akcijo za uresničenje naslednjih zahtev: zvišanje minimalnih mezd tudi po posameznih podjetjih; pogodbeno ureditev poviškov za zasluge; pogajanje za določitev akordnih dodatkov in nagrad in drugih oblik spremenljivega dela mezde; pogodbeno ureditev 14. plače, obračunsko nagrado; «una tantum# itd.; periodične poviške za delavce in izboljšanje poviškov uradnikov; znižanje delovnega urnika; enake plače za delavce in delavke ter za mlajše in starejše delavce; pogajanja za določitev kvalifikacije u-radnikov; izboljšanje plač državnim uradnikom ter odpravo vseh krivičnih razlikovanj; ukinitev diskriminacij pri plačah delavcev, zaposlenih v o- brti; akcijo za uveljavljenje zakona «erga omnes#; odpravo diskriminacij pri zaposlovanju delavcev in nadzorstvo sindikatov nad uradom za zaposlitev. Kar se tiče socialne zaščite, se kongres popolnoma strinja z zadevnim načrtom CGIL ter obvezuje sindikalno organizacijo, da započne akcijo za dopolnitev hranarine, tako da jo bodo izplačevali tudi za prve dni dni obolenja, ter za dopolnitev invalidnin in pokojnin. Nadalje zahteva izenačenje pokojninskega zavarovanja in pokojnin tržaških de. lavcev z delavci starih italijanskih pokrajin, tako da se priznajo delavcem tudi leta službe v bivši avstroogrski vojski in da lahko plačajo zavarovalne prispevke tudi za leta 1920-1926, ko v Trstu še ni veljal zakon o obveznem socialnem zavarovanju. Kar se tiče INAM, zahteva' uvedbo proste izbire zdravnika. Kongres tudi poudarja da je treba še bolj podpreti delovanje skrbstvene ustanove INCA in jo organizacijsko okrepiti. Resolucija omenja nato resni gospodarski položaj na Tržaškem, skrčenje pomorskega prometa, veliko število brezposelnih in suspenzije delavcev v ladjedelnicah ter pripisuje ta položaj pomanjkanju organičnih ukrepov Delavci se ne morejo zadovoljiti z dosedanjimi ukrepi in poudarjajo zahtevo, da je treba sprejeti zakon o organičnem razvoju gospodarstva; nadalje zahtevajo ustanovitev avtonomne dežele. Za izboljšanje gospodarstva zahteva kongres razširitev in okrepitev podjetij IRI, preno- vitev in okrepitev ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka. zgraditev železarne s popolnim ciklusom proizvodnje, raztegnitev metanovoda na Trst, zgraditev električne centrale, obnovitev konvencij plovnih družb PIN z okrepitvijo pomorskih prog in dodelitvijo sodobnih modernih ladij, pravilno zunanjetrgovinsko politiko, ki bo vrnila Trstu vlogo posrednika; pospešitev del za izboljšanje cestnih in železniških zvez, ustanovitev integralne proste cone, razširitev dejavnosti v industrijskem prostem pristanišču, ustanavljanje novih podjetij s posojili iz rotacijskega sklada, ki bodo lahko zaposlila večje število delavcev, kredite mali industriji in obrtništvu; širok program gradnje ljudskih hiš itd. Kongres predlaga tudi stalne tesne stike med raznimi krajevnimi kategorijami in med tržaškimi delavci in delavci najbolj važnih pristanišč, da se doseže v okviru splošne vsedržavne pomorske politike bolj uspešna zaščita krajevnega gospodarstva na pomorskem, pristaniškem in ladje-delskem področju. Končno poudarja resolucija zahtevo, da se morajo predstavniki Nove delavske zbornice uvrstiti v vse krajevne gospodarske organizacije in u-stanove, za katere je predvideno zastopstvo delavcev. Zatem obravnava resolucija organizacijska vprašanja, med katerimi se poudarja tudi potrebo po posvečanju večje paž-nje delavski mladini in širjenju rajonskih delavskih zbornic. 2pIo u5 petino gohtooanje zkoia P%ohek~Kontooel o Na povabilo Okrajne zveze Svobod iz Maribora so Prosečani in Konto-velci nastopili v mariborski Unionski dvorani in v sanatoriju na Pohorju «V Maribor gremo na gostovanje; če hočete pridite z nami. Lahko nas boste poslušali in boste o našem gostovanju še poročali». Tako nam je dejal Milan Pertot nekaj dni pred odhodom pevskega društva Prosek - Kontovel na gostovanje v Maribor, kamor ga je povabila Okrajna zveza Svobod. Nič preveč si nismo pomišljali, temveč smo povabilo kar sprejeli, srečni in zadovoljni, da bomo preživeli dva dni v družbi pridnih in simpatičnih proseških in kontovelskih povcev in že vnaprej prepričani, da bomo priča njihovemu uspehu v Mariboru. In moramo reči, da nismo bili razočarani. Pa začnimo kar po vrsti. Za gostovanje smo izvedeli že nekaj Ani pred srečanjem s pevovodjo Pertotom, ker smo vest zasledili kar nekajkrat zapovrstjo v slovenskih časopisih. To je bilo že prvo znamenje, da se Maribor pripravlja na dostojen sprejem svojih gostov ter da daje temu gostovanju poudarek, ki si ga zbor, kot je že omenjeni zbor s Proseka - Kontovela, tudi zasluži. Odhod je bil določen za soboto zjutraj. In točno, kot je bilo najavljeno, so se pevci zbrali na sežanskem bloku, kjer so jih že čakali predstav, niki Okrajne zveze Svobod iz Pogled na nabito polno dvorano prosvetnega društva v Izoli uiiii(iiiiiiiiiiiH(iiiiiiiiiiiiii(itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiinitiiiiiiiiiiiiii(iin(iuii(iiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii- Marib reživeU paj nekaj prijetnih - ^ In začela se je d°^s0 ut1*' proti domu, kamor #j ( jeni, a zadovoljni P nedeljo zvečer. Za zaključek P* J##,» skromno mnenje: & ^ 1 so lahko pevci s * Kontovelat kot nJl ^ ^ tvovalni pevovodjo ^ ^Ir vanjem res zado':°,Lei ga za uspeh 9re, glavni meri seveda v # Pertotu, ki bi mu ložnosti samo iz s . (o# da bi se mu ***£*' popravilo, da bi ,0 /flfin Tržaškem ima brez dvoma velike 0B JA n KMEČKE ZVEZE i«0V MALIH POSESTN* ^ - 1. ritf "da 31. marca t. 1. , rtv, za vlaganje „d? vsaM,r# - V1 ,ad fij- «VANONI». Kot raau‘.jr bomo tudi letos v . P,';« in ZMP izpolnjevan . ve. Obveščamo vs či^fte in, jih vabimo, da^ d zglase v naših ura 1 « Geppa 9/pt. izPoW.i <>( Prijave bomo^ _ 15 . 18, razen sobote vsak dan od 8.30^‘ ^^1 fiiiiiitiiiiiimitiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimi «Dan učitel jiščnikov« in Vi' ga skladišča v sp skem pristanišču« ,Q že lansko leto PrI . io podjetje Gradis U l tt)> a. izročilo svojemu n rjs ^ kv. m skladiščne? j.a p} Preostali del skla ese£9, gotov že čez dva *** bil Pretekli petek je v pru v izvedbi f>;- ne akademije iz (jI slava posvečena pjn»’ p) stva Frederika cti0^\ jenci, ki so zelo ^egi ji pričarali bogat c’Joantilsa P r° obe.P* naP11 - ■ stot. mo nekaj let preHv0ra»‘ / v polno zasedem „jjp' ^ izbranim sPore('0iep f** Koprčanom prisrC užitek. . * * # 10 * “J V februarju je ,^'pia^j f! skem pristanišču te*n iz inozemstva . / je znašal tovorni P j45° ton blaga, in s1^ uvoza ter 1300 tu , y * Skupaj je prista 109 ladij. tega velikega flu be P f njegove začetne J skladb, ki jih j®A 1 Pionirka in pionirček sta pred pričetkom sporeda oder šopek lepih roz 5°RSKI dnevnik 22. marca 1960 lipov tihla organ*8 "• S8m° p0li' ,kuiaio fa»U.aCi;la; V n3e3 da«ko ,odPK ‘udi gosP°' držav t“ f ?vanje arabskih So samo „ ave namreč ni- "el Verir> 'K0 P°veza- tudi nnH t teb držav ima vetne *!?' skoroda isto-Vst t0 sgodarske probleme. 'e nujno °r» aežeJe. v katerih 5ki gospodar- 1 razvoi ■ s^apuuar- '» ffinHo Z industl'ializacijo kar l2,aCij° pol3ede‘- vključuje tudi «tva, Rajanje res»ičevan reforme. darskih n -Je takan'h gospo-Hed dri.o'3' Pa bi bilo tem, da olajšano tudi s “^eboi«' S',arabske države Vat«e ar»k , kreditirale. Ne-'agajo s ab5ke d rž a ve razpodi Hnu 1?leni^)n^m^ deviz-ilh daje Ravrvn fkih vrcičerabljanie. Petrolej-ei*cih dr, -uP° tui’h petro-nejše mJ^*l>ah_ je najvaž- , :e ii)!e p" vprašanje to, da • e Predvsem M po2S;,Dl. arabske države ■»1 drujb1 S Petroleiski- en,a' 'ke trolL h°dli drž; 'iških ave tako da bi arab-dosegle od pe-:e un. družb večje do-isnjih o . lei- pri poga-arabske *?ncesijah pa bodo *°jih, a. ave v boljših po-tjle tU(i: odo lahko vpli- ! naftovorra-transport nafte »Sinji ln tankerji. Da- vodijo semite zaliva v Sre-n’ 'ako ’th,0 Postali premajh-j i° o 26 *eta razprav- Si st.5radnji novih. Po v°*tt . 1 Pa so zmoglji- danes , j ersleega ladjevja iavje Bnn°S*ne. Toda to lad-m pia a Povečini veli-l: J« _ 0 ejskim koncer- * Že jdave v2a^° S’ ze3e arabske UStn.Pnhodnosti izgra- ievje. tankersko lad- šestem — ST1Iige so zato raz-aroh _Predvsem o treh 0 Pogojih za do->m _ o gradnji 3it '“»novoda 'Sga ladjarabskega tanker- ‘zbam, naftovoda in o ®keSa L ^ ria’ To 50 zade- «. narodne ai0 daljnosežne ' 2a %£****' sai ii aarde {£“• 01 približno lani1* na ' 'ltPr’de rafte, kolikor ®vetu proizvedli v>v'ra»om bližnji vzhod S04 it n Pe‘ina- Bližnji ko r<>4ie naftJVe'^e izvozno ie Pa?ročje Irugo veli* Ijn * spalo u enezuela - ij°n0v to« nekaj nad ^fta nafte. vzhoda se („.?Pe. kat. ni Zahodne nov8, itotnaite„ Proizvodnja . top roi — letni RSkaj mL1ij°-»iem dni stro*kZen tega 50 kiiji vzhodu t - na BIlz' zttajai °a svetu 3etn° naj' :iii ,KuvaUu. Sau-»d j d«l pr0?5aku in Iranu OaclQnZ u°driJe v Ira-sšii la tiaftp . ‘Ziran, toda Zahod* ,vseeno pod Petrolej- * Pafteleta proizved- ,a 177 m niilijonov saifl0 lani po- večalo proizvodnjo za 16 milijonov ton. Družbe, ki imajo koncesije na Bližnjem vzhodu, pripadajo deloma ameriškemu kapitalu (6 petin proizvodnje Bližnjega vzhoda), deloma pa zahodnoevropskemu, predvsem angleškemu. Te družbe so last tistih velikih petrolejskih koncernov, ki imajo v rokah poglavitni del proizvodnje ali predelave v ZDA in Venezueli; te družbe imajo zato na svetovnem trgu monopolni položaj. Koncesije tujih petrolejskih družb temelje v zadnjih letih na tako zvani odredbi 50:50, t. j, na odredbi, da pripada polovica dobička družbam, polovica pa vladi, ki je koncesijo dodelila. A-rabske države so sicer poskušale doseči ugodnejše razdelitve dobičkov, toda to sta dost-i-a samo ZAR in Iran v pogodbah z italijanskim državnim koncernom ENI. Te pogodbe se pa nanašajo na razmeroma malo pomembne izvore. Položaj arabskih držav je sedaj nekoliko neugodnejši zaradi položaja na tržišču. V poslednjih mesecih je prišlo do zasičenosti petrolejskega tržišča in razen tega se je lani začela proizvodnja na novih področjih v A-friki (Libija, Nigerija in predvsem Sahara), tako da so perspektive za dolgoročno izobilje nafte. Sklepi, ki so jih sprejeli v Kairu, priporočajo arabskim državam, da postavljajo v prihodnje na pogajanja s petrolejskimi družbami enake pogoje; ti pogoji naj bodo za arabske države ugodnejši od dosedanjih. Dalje so priporočili arabskim državam, naj osnujejo arabsko družbo za izgraditev naftovoda iz Perzijskega zaliva v Sirijo. Začetni kapital, ki ga bo potrebno kasneje večkratno povečati, naj bi znašal 14 milijonov doiarjev, Glede arabskega ladjevja pa je predvideno, da bodo arabske države to podrobneje proučile. Razen tega je Gospodarski svet Arabske lige sprejel tudi druga priporočila, n. pr. priporočilo o proučevanju možnosti za ustanovitev skupnega arabskega tržišča in priporočilo o poostritvi gospodarskega bojkota Izraela. Na zasedanju so proučili tudi poslovanje «Arabske organizacije za razvoja, t. j. banke za medsebojno kreditiranje arabskih dežela, ter vprašanje arabske družbe za civilno letalstvo. Vse to so priporočila, ki terjajo razen zadostnih finančnih sredstev tudi politično sodelovanje in politično solidarnost arabskih držav. Ta solidarnost je v zadnjih letih gotovo zelo napredovala. Da se pa ta solidarnost še ni dovolj razvila, kaže že to, da dve a-rabski državi — Ira* in Tunis — na zadnjem zasedanju Gospodarskega sveta A-rabske lige nista sodelovali. Pismo Hruščcva ameriški deklici NEW YORK, 21. — Učenka Gail Bartley je pisala Hrušče-vu in ga prosila, naj pošlje za list njene šole poslanico, ki bi bila objavljena. Hruščev je deklici odgovoril. V pismu je izrazil željo, da bi deklica in vsa ameriška generacija njenih let poznala vojno samo iz zgodovinskih knjig in da je ne bi nikoli videla s svojimi očmi. «Naša dežela, je napisal Hruščev, dela, kolikor more, da bi otroci vseh dežel živeli, rasli in študirali in se zabavali, ne da bi niti eno samo misel posvetili grožnji nove vojne.« Triumfalni sprejem Maria Del Monaca Še ena nevarnost, ki se je človek ne zaveda Radar in oddajni cen škodijo tako kot radioaktivni žarki To trditev je objavil v svoji včerajšnji številki «Daily Mail», ki navaja tudi dva primera hudega učinka radarskih valov LONDON, 21. — Današnji t «Daily Mail« piše, da so ter Cania v «Glumačih». Po polurnem ploskanju po predstavi je moral celo občinstvu spregovoriti. Nastopil bo šs v Zagrebu stavljajo novo, skrivnostno grožnjo za človeški rod radarji in oddajni centri močne potence, zlasti taki, kot jih uporablja NATO. List, ki posveča tej stvari članek na prvi strani, trdi, da so znanstveniki ugotovili, da imajo lahko «nevidni žarki« radarja prav tako neugodne dedne u-činke kot radioaktivne snovi. Baje bo proti koncu meseca britanski vladi posebna komisija izročila poročilo. Ta komisija ima nalogo, da prouči vprašanje, da bo mogoče sprejeti ukrepe za varnost, po katerih bo mogoče zaščititi osebje radarskih postaj ter oddajnih centrov. liilliiiliilliiiiliiiiiiliiilitMlMitiHimmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiimminitiMinimimiiiiiniiiiiilHiiuilMiimiiliitimilliiiiiiiiillllliliillllliiim Krvavi dogodek na prefekturi v Cosenzi S streli je ubi ker še ji/ dobi[ Ker so mu na njegovo prošnjo, da bi bil sprejet kot pometač, odgovarjali samo s tem, da naj počaka, se je končno naveličal in prišlo je do zločina COSENZA, 21. — V prvih popoldanskih urah je 36-letni brezposelni Giuseppe Asta u-strelil dr. Cesara Carusa v njegovem uradu na prefekturi. Asta se je nahajal na hodniku v drugem nadstropju palače prefekture. Ko se je vratar pred uradom dr. Carusa nekam odstranil, je Asta vstopil. Vprašal je funkcionarja — tako je sam zatrjeval na zaslišanju — kaj je z njegovo prošnjo, ki jo je vložil pri občini Cosenza, da bi ga sprejeli za pometača. Ko mu je Caruso odgovoril na način, ki je bil zanj malo prepričljiv, je sprožil v uradnika pet strelov iz pištole. Asta je takoj izginil na hodnik ter v splošni zmešnjavi skušal pobegniti. Neki agent javne varnosti pa je tekel za njim in ga razorožil. Prepeljali so ga na kvesturo, kjer se je takoj začelo zasliševanje, ki je trajalo dve uri. Zvedelo se je, da je Asta povedal, kako se je v preteklih dneh večkrat napotil na prefekturo. Prosil je, naj bi se zadevne oblasti zavzele za njegovo prošnjo pri občini Cosenza. Prošnja je bila dokaj skromna; da bi ga sprejeli za pometača. Povedali so mu, da je prefektura poslala stvar občini in sedaj ne kaže drugega kot čakati, da občina odgovori. Ko je danes ponovno pri Carusu slišal kaj malo zadovoljiv odgovor, se je odločil za streljanje. Po zaslišanju so ga odvedli v zapore Dr. Caruso zapušča ženo, ki je v šestem mesecu nosnosti, in dveletno deklico. «» — Dvanajst volov so v hlevu postrelili TRAPANI, 21. — Karabi- njerji in policija mrzlično raziskujejo zločin in iščejo zločince, ki so krivi divjaškega vandalizma, ki je bil izvršen v nekem hlevu naselja Porticalazzi, kag kilometer iz Trapanija. Skupini neznancev je uspelo sredi noči vdreti hleve na posestvu baronice D’Ali Turrisi in s streli iz lov, ki so se nahajali v hlevu. Zdi se, da je šlo za maščevanje. Gojenke zavoda zastrupljene z vodo FANO, 21. — Sedemdeset gojenk zavoda «Vittoria Co-lonna» iz Fana je pod zdravniško kontrolo, ker je začela včeraj razsajati črevesna epidemija, katere vzrok naj bi bila pokvarjena voda, ki so jo dekleta pila. Njihovo zdravstveno stanje se je sicer v precejšnji meri zboljšalo in ima bolezen mil značaj, vendar so pokrajinske zdravstvene oblasti na zahtevo krajevnih zdravstvenih oblasti u-krenile potrebno, da bi se e-pidemična bolezen ne razširila. V ta namen so ael bolnih deklet spravili v bolnišnico, da bi tu imela ustrezno zdravstveno oskrbo. Ostala bolna dekleta pa se zdravijo v bolniškem oddelku zavoda «Vittoria Colonna« v katerem je v oskrbi 220 sirot pokojnih ljudskošolskih učiteljev. po dveh nezgodah, ki sta se pripetili dvema Američanoma. Enega teh dveh so baje ubili žarki radarja, ki je podoben tistemu, ki ga bodo v kratkem zgradili v Yorkshi-ru, v Flyingsdale Mooru. Druga nezgoda se je pripetila specialistu ameriške mornarice dr. Waltherju Johnsonu. Ko je kontroliral radar križarke Galveston, je nenadoma začutil, da ga nekaj žge ob boku. Z nemajhnim presenečenjem je ugotovil, da so radarjevi žarki vžgali žarnici, ki ju je imel v žepu. «Daily mail« pravi, da bodo zaradi tega ameriški in angleški tehniki obvezani nositi na uniformi majhno neonsko žarnico, ki bo s tem, da se bo prižgala, opozarjala na nevarno področje. Toda najhujše grozi otrokom «žrtev» radarja. Britanski list piše, da lahko zatrdi, da i-majo radarjevi žarki, kot so pokazale preiskave v ZDA, posledice, ki so enake narave kot pri radioaktivnih snoveh. Povzročijo spremembe v sta-nični fiziologiji, razne anomalije dednega značaja ter v živalih notranje krvavitve. Kar pa zadeva prave radiofonske valove, trdi list, da so neznani njih dedni učinki, ve pa se, da so škodljivi za oči. e«------------------- Ameriški protest zaradi škofa Waisha VARŠAVA, 21. — Veleposlanik ZDa na Poljskem Jakob Bean je dobil od svoje vlade ustrezna navodila, da v najodločnejši obliki protestira pri kitajskem veleposlaniku Wang Ping Nanu v zvezi z obsodbo na 20 let zapora, ki jo je kitajsko ljudsko sodišče izreklo nad katoliškim škofom v Sangaju Edwardom Walshom. Ameriški veleposla- Jugosl. razstava na Norveškem OSLO. 21. — Norveški minister za trgovino Skog je izrazil prepričanje, da bo razstava jugoslovanskih industrijskih izdelkov, ki so jo danes odprli v Oslu, prispevala h krepitvi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Norveško. Jugoslovanski veleposlanik v Oslu Rolovič je prav tako izrazil upanje, da bo razstava prispevala k povečanju zunanjetrgovinske izmenjave med obema državama. Rolovie je obrazložil gospodarski razvoj Jugoslavije in izjavil, da z velikim zanimanjem spremlja zunanje integracijske procese v Evropi, in da meni, da mora akcija na tem področju prispevati k ublažitvi in odstranjevanju obstoječih nasprotij ter zagotoviti širše gospodarsko sodelovanje med državami. Razne oblike integracije bi morale biti stopnice za ustvarjanje širšega in svobodnega svetovnega tržišča. Na razstavi razstavlja 60 jugoslovanskih podjetij izdelke elektroindustrije, industrije motorjev, usnjene galanterije, prehrambene industrije m druge industrijske izdelke. «»--------------- Profesor je izginil v podzemeljski reki MARSEILLE, 21. — Prof. Conrad Limbaugh, docent za biologijo na upiverzi v Kaliforniji, je včeraj med raziskO' ga je zaman klical, toda ko mu je zmanjkalo kisika, se je vrnil na zemljo in poiskal reševalno skupino, ki je takoj začela z delom. Vendar pa trupla do danes še_ niso našli, ker tokovi reke še niso raziskani in nihče ne more vedeti, kje bo reka truplo prinesla na površino. Prof. Conrad Limbaugh, ki ima 39 let, spada med najbolj slavne strokovnjake za podmorske raziskave. V Evropo je prišel pred nekaj meseci po naročilu ameriške vlade in mornarice. Opravil je že več podvodnih raziskav v I-taliji in Španiji. Zapustil je pet otrok. 'i RENE’ CLAIR, znani filmski režiser, je postal član Francoske akademije lltiiiiiiHilliliiiillillliniilliillitiiliiliiililiitiiiiiraillMllllliitiiliilliilllllliiiillllliilllllllllillnllH Jezuit Messineo zagovarja Spinedija Ta «človek zglednega pošten/a, skrajne korektnosti itd. je zapleten v proces proti Ebe Roisecco GENOVA. 21. — Po 22-dnev-ni prekinitvi se je nadaljevala razprava prot: gospe Ebe Roisecco, ki jo dolžijo zaradi poneverbe 554 milijonov lir. Razprave se je udeležila sama, soobtožencev Francesca Spinedija in Stefana Rcjisec-ca pa ni bilo. Ce ni bilo vanjem našel smrt v podze- I nWu., Pa ie bilo veliko od- meljski reki na področju Marseilla. S svojim prijateljem Poudevignom sta se spustila v podvodnih oblekah do podzemeljske struge in bredla precej dolgo navzgor, dokler nista prišla do kraja, ki je s svojo lepoto navdušil profesorja, ki je zaprosil prijatelja, naj mu pripravi svetilko s «flashem», da bi napravil nekaj barvnih posnetkov. . , Poudevigne se je za trenutek nik Bean se bo jutri srečal 0(jstranii, da bi namestil sve-s svojim kitajskim kolegom tilko, toda ko se je vrnil, v Varšavi Wang Eing Nanom. [ profesorja ni bilo več. Dolgo tTTlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllMIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll L. 1945 se je z begom rešil smrti sedaj pa mu grozi le milejša kazen PARIZ, 21. — Bivši minister za šolstvo vichyjske vlade Abel Bonnard, ki je bil v juliju 1945 obsojen v odsotnosti na smrt, se bo moral jutri — vsaj teoretično — zagovarjati pred visokim sodiščem, zaradi istih obtožb, zaradi katerih ga je podobno sodišče leta 1945 obsodilo na smrt. Razprava b.o trajala 3-4 dni in se bo vršila v luksemburški palači. Sodnemu zboru bo predsedoval poslanec Jean de Broglie, državni tožilec pa bo član kasacij-skega sodišča Raymond Lin- don. Vse kaže pa, da bo ta preskočil ka> vrsto obtožb tedanje obtožnice, ki je dejansko tudi sedanja obtožnica. Staremu Abelu Bonnardu, kateremu je danes že 77-let in ki si je rešil življenje s tem, da je ob zlomu nacizma v Franciji zbežal v Španijo, očitajo, da je bil kolaboracionist, ker je bil mi- nister vichyjske vlade. Poleg tega mu očitajo, da je sodeloval s sovražnikom. Bonnardu očitajo, da je simpati- ziral z nacionalsocializmom že pred vojno, ker je bil član odbora «Francija - Nemčija«, da je bil tesni prijatelj na-samokresa postreliti 12 vo- cističnega veleposlanika v Pa- rizu Otta Abetza, da je povzročil aretacijo prof. Ma-zaeuja s pravne fakultete v Parizu, da je vabil profesorje in učitelje, naj »prijavijo vse slabe Francoze, sovražnike kolaboracionizma«, da je izročil Nemcem vrsto umetniških del, ki jih je Belgija poverila v hrambo Franciji. Kar se tiče okrožnice, ki je pozivala k prijavljanju «s'abih Francozov«, je naknadna preiskava, ki je bila izvršena po aretaciji in takojšnji izpustitvi bivšega ministra Bonnarda na začasno svobodo ob njegovi vrnitvi iz Madrida 30. junija pred dvema letoma, ugotovila, da okrožnica ni bila avtentična. Z druge strani pa Bonnard zanika, da bi bil imel kakršno koli zvezo z aretacijo prof. Mazeauja ter da je storil, kar je bilo v njegovih močeh, da bi rešil francosko umetniško bogastvo. Toda Abel Bonnard nikakor ne bo mogel zanikati dejstva, da je v svojih člankih obsojal «anglo-židovske oborožene sile, ki so nas pognale v vojno« ter slavospeve v kolaboracionizmu, pronaci-stični milici in «trikoloristič- me nemške Wehrmacht. Se kot mlad se je nekako proslavil kot literat, nato je kot literat leta 1932 prišel v sklop tako imenovanih »štiridesetih«. Njegovo obnašanje med vojno pa mu je prineslo izključitev iz seznama »nesmrtnih«. 31. avgusta 1945 so ga namreč izključili iz sezna-smrt, na zaplembo vsega premoženja ter na izključitev iz Akademije, grozi sedaj le neznatna kazen, ma odlikovancev francoske Akademije, osem mesecev za tem je njegovo mesto v tej častni družbi zasedel Jules Romains. Ablu Bonnardu, ki so ga 1945 v odsotnosti obsodili na «»---------------- Pred sodiščem 10-letni morilec SOUTHAMPTON, 21. — Tukajšnje sodišče je danes izreklo formalno obtožbo proti desetletnemu dečku, ki mu o-čitajo, da je z nožem umoril devetletno deklico Irish Daw-kins, katere trupelce so pred štirimi tedni našli v nekem mestnem parku. Imena mladega morilca po obstoječih an- gleških zakonih seveda ne povedo. Razprava se bo začela čez teden dni, seveda pred sodiščem za mladoletne. vetnikov Na začetku razprave je odvetnik Ungaro, branilec Stefana Foisecca, zahteval vključitev nekaterih dokumentov v zvezi z obtoženko. Stefano Roisecco — meni odvetnik Ungaro — je vedel, da se je njegova žena ukvarjala s poslovnimi zadevami in da so bile te poslovne zadeve normalne, saj so se vršile s pomočjo političnih osebnosti ali celo vladnih krogov. Dokumenti to dokazujejo. Odvetnik Ciurlo, ki zagovarja gospo Roisecco, s tem soglaša, ni pa istega mnenja odvetnik Corte. Odv. Berlingeri, ki zagovarja prof. Spinedija, pa zahteva, da se vključi med akte neko Spinedijevo pismo, v katerem ta zatrjuje, da se ne spominja, da bi kdajkoli predložil visokemu komisariatu za prehrano pismo mlinarja Carla Bornetta. V preiskavi je namreč obtoženec to priznal, kar pa da je storil pomotoma. Po dolgem posvetovanju je sodišče odklonilo zahtevo odv. Ungara in predsednik sodišča je nato prečital pismo patra Antonia Messinea od časopisa »Civiltž, cattolica« glede moralnega lika prof. Spinedija. Znani jezuit je že dolgo let intimni prijatelj Spinedi-jev in o njem meni, da je človek »zglednega poštenja, skrajne korektnosti v poslih in v poklicnih nasvetih in da ni proti njemu bilo še nikoli Izraženo kakršno koli podtikanje.« Po mnenju državnega tožilca sodišče tega dokumenta ni sprejelo. Popoldne je najprej govoril odv. Corte, ki zastopa civilno stranko. Kar je Roisecco, je dejal, naredila do 1951., ko je opravila — po njenih besedah in besedah prič — »ne čisto dovoljene operacije« za stotine milijonov, je hudo m je znak zelo nizkih nravi. Ob tem bi se bilo treba resno zamisliti, če ne bi bilo celo u-mestno na nekaterih mestih spremeniti zakonodajo. Kakor Corte je tudi odvetnik Cigarini slikaj Ebe Roisecco kot prepredeno golju-fico. Svoje ogromne goljufije je lahko delala zato, ker o-blasti in politični ljudje niso nastopili proti njej, kot bi morali. Povodi za tak nastop so bili in dokazi tudi. Akiko Vašibaiši, japonska lovka biserov, ima glavno vlogo v japonski epizodi filma (Orientalke« ^f AVB AR domačih zgodb !fc> „ sedma ZGODBA pUSTI G ni legiji«, ki je nosila unifor- D — *-* -- 1----- - '—*•—---------------’ pojdita ali pa... Kastor!« Ko začujeta za petami pasje renčanje, jo urno ubereta dalje. «Strela, vse kaže, da se bova vrnila domov brez sena!« reče Poldo, ko zavijeta v neko drugo hišo. «Od kod pa sta'» vpraša kmet potem, ko ga je Poldo vprašal po senu. «S Pivke.» «Hm, čudno, da prihajata s Pivke kupovat seno v Vipavo, ko pa ga je tam — : — *pAcr- L.«* pci • i----o— uuuiu, ava va.a.cv u.Aw» □ c m sme puocuitu 11* niše več ko pri nas!« 'btU *0 kun„ raižata na šc enega telička. Bunlo- povohal ni, zdrvi z vozom ^ sosedovim. «Ja veste, stvar je pa va« _ - -.-.a- . . taka: pred časom sem ku- pil na Vipavskem kravo, ki noče žreti nobenega sena razen vipavskega.« «Nu, koliko bi ga rad?« «Kolikor ga gre na tale voz.« Ko naložijo, Poldo plača in požene iz vasi. Toda nesreča je hotela, da se pri zadnji hiši voz prevrne v jarek. Poido se v zadregi praska pod klobukom in ugiba, kaj bi. Vtem mu' nekaj šine v glavo. Brž p.tegne sina na bližnji skedenj, natr pa se vrne k prevrnjenemu vo- V°v triu-, f,krbine in , treba skrivati, ne! Krava i* J^tletni 1-- -*■- J A- nrn/Iali ic ega jutra tni sinko KI C1 sen°. Ko V .a81&d;i vipavsko ^'JaCmuP?ld0 doma- ** 4v?r°dai v v Aldov- \ Z leti m uavo’ ki « H Cdh?tela °bre-S i^8o teli je podtak-S ? draž!?e: bi jo ^ * Vt, ~Pfrodal- Med %^Varo g!l0vo ^ od-y tJ* Potuh^misU Pol- KV1 se ** v Srmov- S /'bet 8amu izognil. n?rna' ** v „_ akano in ^ Hoi^vje: se vam ki ste mi jo prodali, je čez pet mesecev povrgla še enega telička. Bunlo-nej!« In gre dalje. «Si slišal?« reče sinu, ko se primota na pot. »Kdo bi si bil mislil, da te breja, prekleta mrha! Pošteno me je ociganila, (la bi jo vrag!« V naslednji vasi začne povpraševati po senu »Nune, imate kaj sena naprodaj?« vpraša nekega gospodarja. «Od kod pa sta?« »Od Komna « «A tako?« zabrunda kmet, ju pogleduje s pogledom, ki ne obeta nič dobrega, in pri tem bobna s prsti po mizi v taktu pogrebne koračnice. Nazadnje povzame: «Sena imam naprodaj, to je res, ampak vama ga ne prodam, ker sta s Krasa. Kraševce imam v želodcu, odkar pomnim, posebno pa od takrat, ko me je potegnil neki Vence iz Opatjega sela. Pri njem sem kupil junca, o katerem je trdil, da zna že dobro voziti. Ko pridem domov, ga vprežem in poženem. Tedaj ti ta hudič, ki voza nikoli še povohal ni, zdrvi z vozom po vasi, zabrede v Vipavo in utone. — No, le hodita!« «Nunca, imate kaj sena naprodaj?« vpraša Polde neko kmetico. «Ng, nimam ga. — Od kod pa sta doma?« «S Krasa.« «Se mi je kar zdelo!« vzklikne Vipavka pikro. «Nu, sena res nimam odveč, a tudi če bi ga imela, bi ga vama ne prodaia. Dobro sem si zapomnila Kraševce, da bi jih zlomek! Nekoč mi je neki Tone iz Avberja prodal kravo, o kateri je prisegel, da daje dnevno petnajst litrov mleka in da je že dva meseca breja. Pa je bila jalova ko štor in mleka ni dajala vec ko navadna koza. Ja, tako me je oplahtal tisti falot.« «Kaj se če, nismo vsi enaki. Jaz, nunca, pa sem pošten od vrha do tal.« «Kar poberita se mi spred oči, sicer pokličem psa... Sultan!« Ko zagledata psa, jo Polde in sine pocedita iz hiše k sosedovim. «če imam kaj sena nar prodaj?« ponovi vprašanje kmet. «Od kod sta?« «S Krasa.« «Kraševcem ne prodam niti bilke sena, pa če vsi od lakote pokrepajo!« je vzkipel možakar. »Zakaj? No, zato: Ko sem bil mlad, sem se hodil ženit v Kob-dil. Baba se je dolgo delala, da je zatelebana vame, nazadnje pa je vzela Kraševca, da bi jo vzel hudič, če je še ni! Od takrat ne morem videti Kraševcev niti namalanih. Le zu in se jame na vsa pljuča dreti: »Na pomoč, ljudje, na pomoč, moj sin je pod senom!« Pritečejo ljudje, potegnejo voz na pot in jamejo kar se da naglo nakladati seno na voz, da bi čimprej prišli do nesrečnega fanta. Poldo pa ta čas stoji ob strani, obupno vije roke in javka: «Oh, pohitite, ljudje, pohitite, da se mi otrok ne zaduši pod senom!« Ko je bilo seno spet na vozu, se Vipavci začudeno spogledajo. «Ja, kje pa je tvoj sin?« vpraša nekdo Polda. «Vse kaže, da si nas potegni’, a? Olagal si nas, da je siri pod senom...« Saj tudi je! Le poglejce če ni res pod senom!« In jih odvede na bližnji skedenj. Tu zakliče: »Pepko pridi no ven!« Tedaj se izpod velike kope sena izkobaca fan#, ves zaripel v obraz. «Vidite,» reče Poldo, »čisto malo je že manjkalo, da se mi ni revše zadušilo pod senom.« Vipavci se spogledujejo s podaljšanimi obrazi in nekaj časa ne morejo do besede. Poldo že misli, da je izven kaše, ko reče nekdo: «Pa vseeno si nas prelisičil, lisjak kraški! Zato ti bomo spet prevrnili voz in si ga boš sam nalagal, da bi te strela!« Poldo se ustraši grožnje. Zdaj uvidi, da ga je- pravzaprav polomil. Saj bi se sin lahko skobacal tudi pod prevrnjeno seno, in vse bi bilo v redu. Toda — kar je, je! Ko hoče nekaj reči, ga prehiti neki Vipavec: «Samo pod enim pogojem ti ne bomo prevrnili sena. Jaz in ti bova šla lovit ribe v Vipavo. Ce ujameš ti prvo ribo, ti prizanesemo; če pa jo ujamem jaz prvi, bo seno spet zletelo v jarek.« »Pa naj bo, če že mora biti tako!« reče Polde, pra-skaje se za uhljem. Vipavec mu pove, da bosta lovila na mostu pod vasjo in odide po trnek. Ko si je tudi Polde preskrbel trnek, zavijeta s sinom proti mostu in od tam v krčmo, ki stoji za prvim ovinkom. Tu je nekoč jedel vipavske ribe. Na vprašanje, ali ima kaj rib, reče oštir, da jih ima samo tri, toda najmanjša tehta poldrugo kilo. Poldo jo kupi in se vrne k mostu. Čez čas pride tja tudi oni Vipavec v spremstvu sovaščanov. Poldo in njegov sotekmec se usedeta na sredo mosta in vržeca trnka v vodo. Tedaj vsi Vipavčevi prijatelji stopijo za Poldov hrbet in tiščijo fige. Poldo pa ne vidi fig v vipavskih žepih, ker je ves zamaknjen v zeleno reko, ki komaj opazno poLi pod njim. Naenkrat krepico potegne trnek iz vode. Vipavci zazijajo od začudenja: na trnku visi kak poldrugi kilo težka riba! Zdaj se Vipavče-vim prijateljem fige kar same od sebe razlezejo v nič. Poldo počasi sname s trnka ribo in se z zmagoslavnim nasmehom ozre po Vipavcih, ki buljijo v prazno. Potem se obrne k sotekmecu in reče: »škoda, boter, da sva se zmenila samo za eno ribo, sicer bi jih nalovil toliko, da bi jih imela tvoja vas tri dni dovolj.« Vipavci so odšli s povešenimi nosovi. «Res, pošteno sva jim zagodla, tumpeem!« spet reče Poldo sinu, ko peljeta seno proti domu. Ta čas pa so »tumpci* tuhtali, kako to, da je bila riba, ko jo je Kraševec potegnil iz vode, že mrtva. «Saj jo je kupil od našega ate,« se oglasi oštirjev poba. «Tistega njegovega fanta pa sem videl, da je dihal skozi trs, ko je nag čepel pod vodo in nataknil ribo na trnek...« Vipavci so zabolščali drug v drugega. Prvi je prišel do sape tisti, ki se je njega dni hodil ženit v Kobdil. »Tisočkrat sem že rekel in še rečem: Pusti gada — Kraševca ubij!« je skoraj zatulil. (Konec #Do:načih zgodbn) A LIGA Rezultati Fiorentina-* Atalanta 3-1 Spal-*Bologn» 3-2 •Inter-Bari 0-0 ♦Juventus-Lazio 2-0 •Lanerossi-Genoa 1-0 *N apol i-Palermo 2-1 *Roma-Padova 1-0 »Sampd.-Alessandria 1-0 »Udinese-Milan 2-2 LESTVICA Juventus 23 11 2 3 61 11 18 Florent. 23 15 4 4 32 23 34 Milan 23 13 7 3 40 20 33 Inter 23 1» S 4 34 23 29 Padova 23 11 4 1 31 27 26 Spal 23 I 8 6 30 30 26 Bologna 23 18 4 9 34 30 24 Atalanta 23 8 7 8 25 24 23 Roma 23 8 6 9 31 34 22 Laner. 23 9 4 10 20 30 22 Sampd 23 6 9 1 21 20 21 Udinese 23 3 19 0 29 40 20 Napol! 23 3 1 10 20 34 18 Palermo 23 3 11 9 11 27 17 Bari 23 4 ( 11 15 29 16 Lazio 23 4 8 11 16 32 16 Alessan. 23 2 11 10 16 38 15 Genoa 23 4 6 13 13 27 14 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Juventus in Fiorentina zmagoviti Milan komaj izsilil neodločen izid Torino in Messina ustavljeni na tujih igriščih, Lecco zmagal doma TEKME 27 . 3. 196» A1 e ssand r i a-La n e r oss i, Bari-Atalanta, Fiorentina-Juventus, Genoa-Udmese, Lazio-Napoli, Milan-Inter, Palermo-Bologna, Padova-Sampdoria, Spal-Roma. B LIGA Rezultati »Brescia-Reggiana »Cagliari-Modena »Catanzaro-Marzotto ♦Lecco-Novara ♦Messina-Catania ♦Mantova-Sambenedett. 1-0 »Parma-Simm. Monza 0-0 »Taranto-Torino »Triestina-Como »Venezia-Verona LESTVICA 2-2 1-1 0-0 2-0 0-0 0-0 1-0 1-1 Torino 26 12 12 2 29 9 36 Lecco 26 12 10 4 38 22 34 Catania 26 10 13 3 35 20 33 Triestina 26 9 11 6 31 22 29 Reggiana 26 11 7 8 39 31 29 Marzotto 26 8 12 6 29 24 28 Venezia 26 9 10 7 31 26 28 Modena 26 9 9 8 30 29 27 S. Monza 26 8 10 8 31 29 26 Catanz. 26 7 12 7 26 25 26 Brescia 26 7 12 7 22 23 26 Verona 26 8 9 9 33 33 25 Messina 26 10 S 11 21 25 25 Mantova 26 8 8 10 26 29 24 Como 26 8 7 11 26 32 23 Parma 26 7 9 10 23 34 23 Cagliari 26 6 9 11 21 35 21 Samben. 26 6 8 12 24 37 20 Taranto 26 6 7 13 19 37 19 Novara 26 6 6 14 18 30 18 TEKME 27. 3. 19(0 Brescia-Lecco, Catanzaro-Messina, Como-OZO Mantova, Marzotto-Oagliari, Reggiana-Catania, Sambenedettese-Mode-na, S: mm eni hal Monza-Vene-zia, Torino-Parma, Triestina-Taranto, Verona-Novara. V Športne stave TOTOCALCIO 2 2 X 111 1XX XXXX KVOTE: 13 — 12.733.000, 12 — 320.000 lir. TOTIP 12 IX XI 11 21 XX KVOTE: 12 — 136.319, 11 — 128.746, 10 — 7532. Tekme 23. kola nogometnega prvenstva A lige so pri nesle zmago Juventusu in Fiorentini, niso jo pa prinesle Milanu, ki si je v zadnjem trenutku in predvsem po zaslugi «oriunda» Altafinija izbojeval le neodločen izid na igrišču Moretti v Vidmu. Omembe vredna tudi presenečenja, ki so jih pri. pravili Spal v Bologni in Roma v Padovi ter Bari na In-terjevem igrišču. A LIGA Juventus ni imel težkega dela z Laziom. Igralci iz Rima so prišli v Turin že predani v usodo, to je v poraz, zaradi česar se niso niti potrudili, da bi skušali doseči kak povoljen rezultat, Bolj živo pa je bilo v Bergamu, kjer je Fiorentina premagala Atalanto in dosegla, da so igralci Atalante prvič klonili na lastnem igrišču. Domačini so se sicer odlično u-pirali, a proti Hamrinu in tovarišem se Atalanta ni mogla postaviti po robu. Glavno zaslugo za zmago imajo florentinski napadalci, ki so že po 45” igre prešli z Montuo-rijem v vodstvo. Kasneje je Montuori rezultat še povečal in končno je Hamrin v drugem polčasu zapečatil usodo domačinov, ki so z Longoni-jem dosegli častni gol. V Vidmu se je izkazalo, da ima v igrah tudi tradicija svo. jo besedo. Milan ni nikoli u-spel zmagati v Vidmu in v nedeljo je bil celo na tem, da se odpelje premagan domov. Sicer so gostje prevladovali na igrišču in so prvi prešli v vodstvo z Altafinijem. Toda Bettini mu je odgovoril in stanje je bilo izenačeno. I-gralci Udinese, katerih je u-speh spodbudil, so se pognali v napad in dosegli s Canello v 29’ drugega polčasa vodstvo. Vse je kazalo, da bo njihov trud poplačan z zmago, toda vedno nevarni Altafini je 6’ pr^l koncem igre izenačil za svoje moštvo in s tem postavil končni rezultat Bologna si prav gotovo ni pričakovala, da bo morala prepustiti igralcem Spala, ki so prišli ponižno k njej v goste, obe točki. Igra je bila ves čas precej izenačena in vse je kazalo, da se bo končala neodločeno z dvema goloma na vsaki strani, ko je Rossi nekaj sekund pred konč. nim žvižgom sodnika z glavo poslal žogo v mrežo domačinov in s tem dosegel zmagoviti gol. Drugi presenetljivi rezultat prihaja iz Padove, kjer so domačini morali prepustiti obe točki gostom iz Rima. Domačine je presenetila hitrost Rimljanov in njihova volja, da si zagotovijo zmago. Morda so hoteli gostje s hitrostjo vnesti v vrste domačinov zmešnjavo, da bi si nato o-lajšali nalogo za prodore. To se jim je delno posrečilo, ko so v prvih minutah drugega polčasa dosegli s Selmossonom edini gol dneva. Tudi igralci Barija so presenetili s tem, da so prisilili Inter k delitvi točk. Na igrišču v Vicenzi je bilo precej zmešnjave in igra ni zadovoljila nikogar. Vseeno pa se je zmaga nasmejala domači enajstorici Lanerossija, ki je odpravila Genovo s pičlim 1:0. V začetku igre med Napoli-jem in Palermom je kazalo, da bo srečanje zelo borbeno in zasimivo. Toda kaj kmalu sta se obe enajstorici začeli izgubljati v nekoristnih podajanjih, vendar se je pokazalo, da so bili domačini bolj napadalni, gostje pa mirni in se niso prepustili paniki. Vseeno pa se je igra končala v korist domačinov. Ni pa bil predviden neodločen izid med Sampdorio in Alessandrio, še posebno, ker je slednja prav na dnu lestvice. Toda nobena od nasprotnic ni pokazala igre in če pripomnimo, da je Ocwirk celo zastreljal enajstmetrovko, tedaj moramo pač priznati, da je neodločen izid verna slika moči in igre obeh moštev. B LIGA Triestina (o kateri govorimo na drugem mestu) si je kljub slabi igri zagotovila o. be točki, kar ji je pripomoglo, da je preskočila nekatere direktne nasprotnike in se zasidrala na četrto mesto v lestvici. Za Torino smo predvidevali, da bo skušal prinesti z juga vsaj eno točko. In res so Tu-rinčani zaključili igro v Ta-rantu brez gola in s tem prisilili domačine na neodločen izid. Lecco, ki je na drugem mestu lestvice pa ni hotel zamuditi ugodne prilike za zmago. V gosteh, je bila Novara, katero so domačini odpravili z 2 goloma. Težje delo je i-mela Catania na gostovanju v Messini. Neodločen izid govori v prid Catanii, ker je s tem dokazala, da si zasluži tretjega mesta v lestvici. Mantova je imela v gosteh najslabšo enajstorico B lige in čeprav je zmagala nad Sam-benedettese, se je morala za dosego povoljnega rezultata precej potiti. Med Parmo in Simmenthalom iz Monze se je tekma zaključila brez gola. Isto je dosegel Marzotto v daljnem Catanzaru; južnja-ki so napravili vse. da si zagotovijo zmago, toda gostje so se odlično branili, s čimer so dosegli delitev točk. Modena, ki je šla na gostovanje v Cagliari, je tudi zadovoljna z rezultatom. Prisilila je domačine na neodločen izid, ki je brez dvoma zadovoljil obe enajstorici. Precejšen neuspeh pa so dosegli Benečani pred lastnim občinstvom, ker so morali prepustiti gostom iz Verone 1 točko. I-gralci beneške enajstorice so sicer prvi prešli v vodstvo, a gostje so jim že 10 minut kasneje prekrižali vse račune in jih prisilili, da so se zadovoljili z neodločenim izidom. Ob koncu tradicionalnih smučarskih tekem Tudi v Holmenkollenu H. Recknagel prvi Olimpijski prvak bo tekmoval tudi v Planici OSLO, 21. — v nedeljo so se končale velike smučarske tekme v Holmenkollenu na Norveškem. Po tekmovanju v tekih in drugih panogah, so bile v nedeljo tradicionalne tekme v skokih, katerim je prisostvovalo 120 tisoč gledalcev. ' Med sto skakalci je prvo mesto osvojil olimpijski zrna. govalec Helmut Recknagel, katerega bomo še ta teden videli v Planici, Nemec se je namreč že prijavil za tekmovanje v jubilejnem planiškem tednu in ker že pozna skakalnico v dolini Ponče, kjer je dosegel rekorden skok 124 m, je Recknagel tudi za to prireditev glavni favorit za prvo mesto. Recknagel si je z dvema skokoma 68 m zaslužil 221 točk. Drugo mesto je zasedel Norvežan Engan, ki je bil le za pol točke slabši od Reckna-gla. Tema dvema sledijo Bol-kart (Zah. Nemčija), Lesser (Vzh. Nemčija), Iggesseth (Norveška) itd. Skakalnih tekem se je ude- sodniki so ga prestrogo ocenili. Pečar je pri prvem skoku (66 m) podrsal z roko po tleh in so mu to sodniki šteli za padec. Pri drugem skoku je pristal na znamki 65, s čimer si je zaslužil (za oba skoka) 183,5 točke in zasedel šele 47. mesto. Ce Pečar ne bi Končan mednarodni košarkarski turnir za nagrado «Grada Sv. J»stj^ Iffttis (Varese) zmagovalet 01ympia presenetljivo drag. Tretje mesto si je priborila Urania iz Ženeve, zadnje pa Je pripadlo Babenbergu z Dunaja Drugi mednarodni košarkarski turnir za pokal Sv. Justa v Tržaški športni palači na Montebellu so zaključili sinoči s podelitvijo nagrad. Prvo mesto je zasluženo osvojila pe-torka Ignisa iz Vareseja, ki je v poslednjem srečanju premagala mladinsko moštvo ljubljanske 01ympie z razliko triintridesetih točk. V drugem srečanju večera pa je Urania iz Ženeve osvojila prav tako s prepričljivo zmago nad dunajskim moštvom Babenbergom tretje mesto. URANIA — BABENBEHG ležil tudi odlični jugoslovan-, podrsal po snegu, bi bil celo ski skakalec Marjan Pečar, ki peti v tej res ostri medna-je imel nekaj smole in tudi | rodni konkurenci. n .............. Nogometna tekma za prvenstvo B lige v Trstu Triestina-Como 1:0 (0:0) Slaba igra in nezaslužena zmaga Tržačanov STRELEC: v 36’ drugega polčasa Taccola (T.). TRIESTINA; Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Mantovani, Puia, Secchi, Taccola, Fortunato. COMO: Lonardi; Ballarin, Rambaldelli; Ghioni, Ghelfi, Stefanini I.; Stecker, Stefanini II., Governato, Campagnoli, Berversi. SODNIK: Di Tonno (Lecce). KOTOV: 5:4 za Tnestino (0:3), GLEDALCEV: 6.000, Vsem tistim, ki še vedno ra- čunajo z možnostjo, da se bo Triestina prebila do tretjega mesta, ki bi ji omogočilo napredovanje v A l'g°. Je tržaška enajstorica pripravila _ v nedeljo neprijetno presenečenje. Ne glede na zmago je namreč pokazala, da ji za tak podvig manjkajo bistvene lastnosti od borbenosti pa do tehnične m taktične sposobnosti. Njena igra proti Comu je bila nedvomno ena najslabših če že ne najslabša v absolut-nem merilu in prav nerazumljivo je kako je moglo to moštvo v zadnjem času dosegati na tujih igriščih takšne uspehe. Ce izvzamemo nekatere posameznike, med katerimi predvsem vratarja Bandinija, oba branilca in Vargliena, je namreč odpovedalo v vseh svojih vrstah, predvsem pa v krilski vrsti in v napadu. Krilci so po našem mnenju zavzeli taktično popolnoma zgrešeno pozicijo s tem, da so se prilepili branilcem, s čimer je bil tudi zaradi slabega dne Puie in Taccole napad prepuščen popolnoma sam sebi. In če k temu dodamo še skrajno slabo igro obeh kril, posebno pa Mantovanija, ki je po daljši odsotnosti nastopil namesto poškodovanega Del Negra, potem si pač ni težko predstavljati vso bednost napadalne petorice, ki ni znala izkoristiti niti najbolj ugodnih priložnosti in ki spri. čo ostrosti in podjetnosti Co-movih branilcev sploh ni prišla do besede. S takim sterilnim napadom so vsi računi za napredovanje grajeni na pesku. Brez golov namreč ni zmag s samimi neodločenimi izidi 'pa občutnega zaostanka ne bo mogoče nadoknaditi. V še slabšo luč pa postavlja tržaško enajstorico dejstvo, da je Como, ki je že itak samo povprečno moštvo, nastopil kar s petimi rezervami in da je kljub temu držal Trie-stino v šahu pretežni del srečanja. Začel je previdno z lahko ojačano obrambo. Ko pa je spoznal nenevarnost domačinov je prevzel pobudo in moško igro, ki je včasih dosegala tudi meje ostrosti, začel prehajati na polovico Triestine in s hitrimi prodori ogrožati Bandinija, ki pa je na srečo že nekaj časa v svoji življenjski formi. Glavna odlika Comovih igralcev je bila v borbenosti in v anticipi-ranem startanju na vsako žogo. Odlično je igrala njegova obramba v kateri so izstopali vratar Lonardi, branilec Bal-larini in stranski krilec Stefanini I. Z boljšim napadom (v njem se je do neke mere odlikoval samo Governato), bi glede na celotno igro po vsej verjetno poskrbe lza veliko in v ostalem tudi zasluženo presenečenje. Kronika srečanja ni posebno bogata. Obe moštvi sta mnogo grešili in le malo obojestranskih akcij se je zaključilo s streli na vrata. Kljub temu pa je Triestina, posebno v drugem polčasu, imela nekoliko več od igre, ker se je Como proti koncu popolnoma brez potrebe, v čuvanju neodločenega rezultata, preveč umaknil v svoj kazenski prostor. Prva ugodna priložnost se je Triestini nudila šele v 18' ko je Mantovani po dolgem krosu podal Secchiju, ta pa Taccoli, kateremu je zaradi oklevanja odvzel žogo eden izmed branilcev. Igra se je potem odvijala v glavnem po sredini igrišča, v 32' pa je le za las manjkalo, da gostje niso prešli / vodstvo. Zaradi napake Radiceja, tokrat mnogo manj zanesljivega kot o-bičajno, je Campagnoli prodrl na 5 metrov do vrat. toda njegov strel v sam spod- iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiimiiimiimiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMimiiiii Jugoslovansko nogometno prvenstvo l. in II. lige Presenetljiva zmaga Rijeke proti Vojvodini v Novem Sadu V II. zvezni ligi je ljubljanski Odred zmagal v Zagrebu Crv. zvezda Dinamo Partizan Vojvodina Haiduk Radnički Velež Sarajevo Beograd Rijeka Sloboda Budučnost nji kot vrat .j Bandini prestregel v mačjem skoku in odbil žogo v kot, ki je ostal neizkoriščen. Dve minuti kasneje je bila tik pred uspehom Triestina. Iz gneče je visoko žogo Puia z glavo usmeril proti nezavarovanim vratom. Gledalci so že videli žogo v mreži, toda v zadnjem trenutku je s same gol črte odbil žogo Stefanini I. V drugem polčasu je Triestina igrala z vetrom in že v prvih minutah je izvedla nekaj hitrih prodorov. V 8’ je zaradi prekrška Comove o-brambe izvedla kazenski strel z roba kazenskega prostora, toda slab strel je prestregla obramba in z dolgim predlož-kom zaposlila Steckerja, ki se je sam znašel pred Bandini-jem. V veliki nevarnosti se je Bandini spet odlično znašel in z dvojno parado rešil svoje svetišče. V la je nastala pred Lonardijevimi vrati ve-lUa gneča. Zoga se je motovilila med nogami igralcev, končno pa je položaj razčistil Ghioni. Kazalec na uri se je naglo bližal k 45’ ‘n vse )e že kazalo na bledoličen zaključek, ko so domači 9 minut pred koncem popolnoma nepričakovano dosegli zmagoviti gol. Szoke je podal esno Manto-vaniju. ki je s skrajne črte lepo centriral. Zoga je padla pred vrata in eden izmed branilcev jo je slabo in netočno odbil prav do Taccole, ki toki ni zamudil izredne priložnosti. S kakih 10 metrov je poslal žogo polvisoko na levo stran Lonardija, ki o-čitno pokrit sploh ni poskušal braniti. Demoralizirani gostje niso imeli več volje do reakcije in tekma se je v zmanjšanem ritmu končala s tesno in skoraj nezasluženo, zato pa toliko bolj dragoceno zmago domačih. Neprijetnemu presenečenju za gledalce je po zaključeni tekmi sledilo še neprijetno presenečenje za vodstvo, ko je sodna oblast zaplenila ves inkaso zaradi nekega starega dolga, ki ga vods vo Triestine ni hotelo poravnati. Drugo kolo v I. jugoslovanski nogometni ligi se je končalo najbolj presenetljivo za novosadsko Vojvodino, ki je morala prepustiti enajstorici Rijeke, ki je gostovala na nje. nem igrišču, nič manj kot obe točki. Pri vseh ostalih tekmah je bilo kot se je predvidevalo. V Beogradu je Crvena zvezda zaigrala samo v začetku dobro, kar je zadostovalo, da si je zaslužila zmago. Toda med tekmo je moral sodnik večkrat nastopiti in izključiti zaradi grobe igre štiri igralce. Hajduk, čeprav je igral brez Vukasa, si je zas’uženo pridobil obe točki, Radnički se je revanširal Slobodi za jesenski poraz, Dinamo pa si je s tež-kočo priboril do zmage nad Sarajevom. Izidi nedeljskih tekem so sledeči: Beograd-Crv. zvezda 1:2 (1«> Haiduk-Velež 2:0 (1:0) Sloboda-Radnički 1:4 (1:3) Dinamo-Sarajevo 1:0 (0:0) Vojvodina-Rijeka 1:2 (1:1) Lestvica je po drugem kolu sledeča: 13 9 2 2 23:11 20 13 8 2 3 29:8 18 13 7 3 3 28:16 17 13 6 4 3 21:10 16 13 6 3 4 30:13 15 13 5 3 5 19:16 13 13 3 5 5 16:22 11 13 4 3 6 14:21 11 13 3 4 6 14:19 10 13 4 1 8 18:37 9 13 3 3 7 9:26 9 13 2 3 8 20:28 7 * * * V drugi zvezni ligi (zahodna skupina) ni bilo nobenih posebnih presenečenj. Tekme so bile izredno borbene, rezultati pa talko tesni, kot že dolgo ne. Vsi zmagovalci nedeljskega kola so se morali zadovoljiti s pičlimi zmagami z enim golom razlike. Morda za edino presenečenje dneva je preskrbel ljubljanski Odred, ki si je šel v Zagreb po dve točki. Ljubljančani so igrali proti tamkajšnji enajstorici Elektrostroja, katero so premagali z 2:1. Prvi polčas, ki je bil zelo dolgočasen, se je končal brez gola. Rezultati II. kola zahodne skupine so sledeči: Elektrostroj-Odred 1:2 (0:0) Varteks-Split 1:2 (1:0) Proleter-Igman 2:1 (2:0) Zelezničar-Lokomotiva 1:0 (1:0) Sibenik-Borac 2:1 (2:0) Lestvica: 13 10 0 3 37:15 20 13 9 0 4 31:19 18 13 8 1 4 27:20 17 13 8 0 5 24:20 16 13 7 1 5 20:17 15 13 5 2 6 21:21 12 13 5 2 6 30:35 12 13 5 2 6 17:21 12 13 5 0 8 15:23 10 13 4 1 8 18:25 9 Lokomotiva 13 3 2 8 18:27 8 ElektrostroJ 13 3 1 9 13:26 7 Split Trešnjevka Borac Šibenik Železničar Proleter Zagreb Varteks Odred Igman KOŠARKA Riga - Olympia 79:63 RIGA, 21. — V nedeljo je bilo v Rigi povratno srečanje v košarki za pokal evropskih prvakov med domačo pe-torko in ljubljansko Olympio. Tekmi je prisostvovalo 1.500 ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili majhno dvorano in ker so sedeli celo ob robu igrišča, so precej motili igro. Tekmo je nrenašala sovjetska televizija. Prva je prešla v vodstvo O-lympia, a zaradi nepazljivosti v obrambi so prevzeli domačini vajeti igre v svoje roke. V ekipni moški in ženski konkurenci so zmagali Romuni, medtem ko je v moški konkurenci novi balkanski prvak Romun Grecescu. Jugoslovani so zasedli drugo mesto, ženske pa tretje. Mihalič se je uvrstil na peto mesto, najboljša Jugoslovanka Rajkova pa na šesto. Prvakinja v ženski konkurenci pa je postala Turkinja Ciraj, ki je s tem ponovila lanskoletni uspeh v Beogradu. KROS V S. VITTORE OLONA Baraldi zmagovalec Štritof (Jug.) peti S. VITTORE OLONA, 21. — Na nedeljskem mednarodnem tekmovanju v krosu je nepričakovano zmagal Gianfranco Baraldi iz Bergama pred Per-ronejem in Volpijem. Jugoslovan Štritof je bil peti. Vrstni red tekmovanja seniorjev na progi 9.500 km je sledeč: 1. Baraldi Gianfranco (Lib. Bergamo) 32’08"4; 2. Perrone F. (CS FFOO Padova) 32’20”; 3. Volpi F. (Ati. Brescia) 32’ in 21”; 4. Sommaggio F. (FF OO Padova) 32’57”; 5. Štritof D. (Partizan Beograd) 33’08”; 6. Rudisukli H. (Švica) 33’16”; 7 Conti L. (VIII Comiliter Ro. ma) 33’26"; 8. Costa O. (FFOO Padova) 33’27”; 9. Gandini G. (Gallaratese) 38’32”; 10. Bar-gnani A. (FFOO Bari) 33’41”; 11. Adam D. (Osijek, Jugoslavija) 33’47”; 12. Bukonovič D. (Partizan Beograd) 33’49”; 13. Lavelli R. (CS Pirelli Milano) 34’07"; 14. Cular L. (Mladost Zagreb) 34T9”; 15. Rizzo A. (Ati. Riccardi Milano) 34’23”, 16. Filograna L. (FFOO Bari) 34’30”; 17. Lazzarini V. (CS Pi-relli Milano) 34’43”; 18. Valbu-sa D. (Gallaratese) 34'50”; 19. Bajič M. (Partizan Beograd) 34' in 58”; 20. Hanak J. (Osijek, Jugoslavija) 35'04" itd. «»------ Nogometaši Peruja prispeli v Italijo RIM, 21. — S štirimotornim letalom so se danes pripeljali v Rim nogometaši, člani dveh perujskih enajstoric «Munici-pa» in «Sport Boys» Nogometaši, ki nameravajo prepotovati cel svet, so prispeli iz Bangkoka. Perujski igralci imajo namen odigrati nekaj tekem z ekipami držav, ki jih obiskujejo. Doslej so nogometaši, ki so od. potovali pred dvema mesecema iz Lime, odigrali 24 tekem v ZDA, Japonskem. Filipinih, Kitajskih (nacionalistični). In-■čokini, Tajlandiji in v Hong Kongu. V 20 tekmah so izšli zmagovalci, 1 srečanje so odigrali neodločeno, 3 pa so zgubili. Vodja perujskih nogometa, šev je izrazil upanje, da se bo lahko srečal tudi v Italiji s kako enajstorico. Iz Italije bodo nogometaši odšli v Nemčijo, Belgijo, v skandinavske države in verjetno tudi v Španijo. 11.5, Matulovič 10.5, dr. Trifunovič 10, Janoševič, Puc, U-dovčič, Bulat in Damjanovič 9, Parma in Sofrevski 8.5, Smederevac 7.5, Čirič 7, Mi-nič 6, Kozomara 5.5, Tot 5, Kneževič 4.5, Vukovič 2.5. V predzadnjem kolu sta si Bulat in Damjanovič priborila naslov mojstra. Pričakuje se, da bo jutri, v zadnjem kolu mladinski prvak Parma ki ima 8.5 točke, dobil še pol točke in s tem tudi naslov mojstra. Parma ima kot črni jutri za nasprotnika Bulata. SABLJANJE KAIRO, 21. — Mednarodni turnir v floretu se je zaključil z zmago Francoza Courtel-Gostje so se odlično branili jata, ki je v finalu premagal 65 — 44 (38 — 24). URANIA: Deforel, Fornero-ne, Riethauser, Weibermann, Lacock, Fletcher, Fillietaz, Lie. bich, Currat, Bonjour. BABENBERG: P ol a n s k y, Morsten, Wibiral, Guenter, Thierig, Brousec, Homeier, Kar-ral, Doppes, Franitzky. O tem srečanju se pravzaprav ne da mnogo povedati Igra ni bila posebno zanimiva, čeprav sta se obe petorki trudili. Urania je zmagala z razliko 21 točk, ki bi pa morala biti nekoliko nižja, če bi pravilno odražala razmerje sil o-beh moštev. Švicarji so zmagali vsekakor zasluženo. Njihovo glavno orožje je bil tudi to pot dolgi zamorec Fletcher, ki si je pridobil s svojo zelo u-spešno igro pri tržaškem občinstvu mnogo simpatij. IGNIS — OLYMPIA 88 — 55 (47 — 27). IGNIS: Borghi, De Carli, Ne. sti, Andreo, Padovan, Zorzi, Cozzi, Vescovo, Magetti, Motto. OLYMPIA: Lavrenčak, Lo- trič, Vavpetič, Weibl, Samaluk, Oblak, Gagel, Murko, Sok, Ba letin, Bassin, Tomori. V srečanju, v katerem se je odločalo o tem, kdo bo odnesel domov pokal, je naletela 01ympia na pretrdega nasprotnika za svoje mlade zobe. I-gnis je v tretji sekundi dosegel prvi koš tekme in vodstva ni več spustil iz rok do konca. Italijani so razumeli nauk iz prejšnjih dveh tekem, da se «malih vragov« — kot so jih krstili nekateri — ne sme podcenjevati in so si že v začetku priskrbeli varen naskok, katerega so nato konstantno večali. Kdor bi sodil po rezultatu, da je Ignis zmagal brez naprezanja kar iiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiimiiiiiii BOKS Scarabellin ohranil naslov drž. prvaka BOLOGNA, 21. — Nocoj je državni prvak v težiki kategoriji Bruno Scarabellin iz Benetk ohranil svoj naslov v borbi z izzivačem Vittoriom Sta-,gnijem iz Bologne. Stagni se je moral v začetku desete run. de po zdravnikovem naročilu predati. tako mimogrede, bi bil v zmoti. 01ympia je pripravila svojim nasprotnikom obilo grenkih trenutkov z odličnim preigravanjem, po tudi v skoku na žogo so mnogi višji Italijani ostali večkrat praznih rok. Kajpak so tudi Ljubljančani občutili, da je Ignis odlično moštvo, čeprav ni osvojil državnega prvenstva. Skoraj vsak napad njegovih napadalcev se je končal s košem. Njihovi meti so bili izredno natančni in skoraj nezgrešljivi. Pokazali so tudi velik smisel za kombinirane akcije in duhovitih potez je bilo za košarkarske sladokusce dovolj. Brez drugega je Ignis zaigral v poslednjem srečanju mnogo lepše kot v prejšnjih dveh. Tudi to pot je imel svojega najboljšega strelca v Zorziju z 22 koši, medtem ko je bil tudi danes odlični Bassin najuspešnejši in sploh najboljši in najbolj aplavdirani član 01ympie z 20 koši le malo slabši. Končna lestvica turnirja: Ignis 3 3 0 216 162 6 01ympia 3 2 1 177 200 5 Urania 3 12 181 179 Babenberg 3 0 3 149 182 • • za kal"1? O turnirju — z"hxinSt# žal med tržaškim 0 ni vladalo veliko — lahko postavimo -j f vitve: 1. Ignis je 1ZP j0 !* čakovanja. 2. Uram benberg sta PreceJt„ 3. P la kot državna prva« • dinci 01ympie so n stili globok vtis Pf> šotnih košarkarsko; njakih, ampak to®1 ujjssii tili in navdušili vse f, in so — lahko rečem« v Trstu odkrili s koša#? nost sebi in vsem j,i|i]> skim forumom * Jj Jugoslovanski državnii ? 01ympia, ki je moral &, vati v Rigo - »** J, * prispel v Trst — J . jo* turnirju pokazal s p neznano orožje: p1 J p ’ go odličnih mlado1L Lot niso ustrašili med ^ srečanja in katere marsikatero znano,r}o'r^ sko moštvo prav ra ujjf jih vrstah. Vse to vili tudi vsi naS»’' lympie na tem tur* ^ jj so športno Pr'Zv,.te košarkarjem kvali«1 igralcev. Mlado mo t pie je nesporen igfe predka košarkarske ti Sloveniji. Obenem Lj, (j je potrdilo, da °s rvak?J,, slova državnega v v prvo petorko ol7mjj0d slučajna, temveč P -j# nega dela, ki je sl° y in širina. Upamo da bomo mlade košarkarje še videli šem mestu pod k°SI' TRŽAŠKI SAHOVSKI KLUB Vlil. kolo društvenega prvenstva Včeraj so odigrali VIII. kolo društvenega turnirja, ki se je Jcpnčalo s sledečimi izidi: Caprio—Sossi 0:1 Periatti—Derossi 0:1 Toso—Hreščak 1:0 Bajc—Filipčič 0:1 Scrignari je počival, medtem ko niso odigrali partij Gioulis-Jasnig in Sosič Cap-pello. Stanje: Filipčič 7 (1) točk, Cappel-lo 6 (1), Gioulis 5 (1), Hreščak 4,5, Sossi, Derossi in Bajc 4, Toso 3,5, Periatti 3, Caprio 2,5, Sosič 1 (2), Scrignari 0,5. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMMIIIIIIIIIIIIII Prva etapa kolesarske dirke Genova -Rim Tuji kolesarji na prvih treh mestih Danes druga etapa Viareggio-Iteggio Emilia VIAREGGIO, 21. — Po sobotni kolesarski dirki Milan -Sanremo, kjer si je Francoz Privat zagotovil prvo mesto, so se kolesarji v nedeljo preselili v Nico, kjer je bil start za dirko Nica . Genova. Čeprav je Darrigade napravil vse, da si zagotovi zmago, je pa ta vendarle pripadla njegovemu mlademu sonarodnjaku Stablinskemu, ki je pustil za seboj Irca Elliota. Tudi v tej dirki ni med prvimi ne duha ne sluha o Italijanih. Italijani pa se bodo hoteli plaščevati v etapni kolesarski dirki Genova - Rim, ki se je začela danes in bo trajala do petka. Skupno bo torej pet etap s skupno 989 kilometri. Prva etapa se je končala z in tudi ostro napadali, a žal so morali štirje odlični Ljubljančani zaradi 5 osebnih napak oditi z igrišča in prepustiti mesto rezervam. Prvi polčas se je končal z 38:29 v korist domače Rige. n«------ BALKANSKI KROS Romunski atleti prvi Jugoslovani drugi BUKAREŠTA, 21. V. balkanski kros, ki je bil v nedeljo v Bukarešti, je prinesel zmago domačim tekmovalcem. Nemca Mehla. Italijan Mario Curletto je izpadel ze v četrtfinalu po zaslugi Francoza Pellatona. SAH XV. prvenstvo Jugoslavije LJUBLJANA, 21. — Danes -dopoldne so odigrali prekinjene partije vseh kol. Rezultati so naslednji: _ Sofrevski-Matulovič 0:1, Ci-rič-Puc remi, Damjanovič-Puc 1:0, Bukovič-Bulat 0:1, Kozo- mara-Udovčič remi. - . Stanje: Gligorič 12, Bertok km dolge etape je sledeč; zmago Francoza Gilberta Des-meta, medtem ko sta na tretjem mestu Francois Mahe (Fr.) in Anglež Tommy Simpson. Italijana Fallarinija najdemo šele na četrtem mestu. V tej etapi, ki je bila polna poskusov bega in tudi zanimiva, so se nekateri Italijani izkazali in vse kaže, da bodo skušali sprožiti ofenzivo proti tujcem, ki jim odvzamejo vsa prva mesta. 2e pri Portofinu so Favero, Pam. bianco in Carlesi skupno z nekaterimi tujci zbežali, a De Roo, Bonifaci in Anglade so jih dohiteli pri vzpetini na Bracco. Anglež Simpson, ki je bil prvi v skupini, si je zagotovil gorsko nagrado, je nadaljeval pot z drugimi. Le Anglade je zaostal, vendar je skupino prav pri La Spezii dohitela skupina z Nencini-jem, Anquelilom, Desmetom, Mahejem in Fallarinijem. Des. met je zbežal in nekaj časa je kazalo, da se mu bo poskus posrečil. Toda pri Sar-zani so ga dohiteli štirje kolesarji. Tik pred ciljem je Desmet prej kot drugi začel sprint in je tako prvi privozil na cilj. Čeprav so tujci zasedli prva tri mesta, se lahko reče, da so se Italijani, posebno Favero, Pambianco, Carlesi, Nencini, Venturelli, Fallarini in Massignan, izkazali. Jutri bo druga etapa Via-reggio - Reggio Emilia (172 km) z vzponom na «Passo del Cerretto« (1261 m) in na Mon. te Duro. Vrstni red današnje 155,200 1. Desmet Gilbert (Carpano) v času 4 ure 7’40” s povprečno hitrostjo 37,550 km. 2. Mahe Francois z zaostankom 3”, 3 Simpson Tommy, 4. Fallarini 7", 5. Casati 11”, 6 Boni-faci 55”, 7. Fantini 1’4”, 8. Li viero, 9. Anquetil, 10. Carlesi, 11. Galeaz, 12. Nencini, 13. Favero, 14. Pambianco, 15. Bru gnami, 16. Otano, 17. De Roo, 18. Zamboni, 19. Gimmy, 20. Battistini, 21. Massignan, 22. Tinazzi, 23. Brankart, 24. A-driansen itd. Ekipni vrstni red: 1. Geminiani, 2. Carpano, 3 Legnano, 4. Torpado in Philco 6. Ignis, 7. Fynsec, 8. Liberia 9. Atala, 10. Gazzola, 11. Mol-teni in Bianchi, 13. San Pelle-grino, 14. Emi. Evropski pokal košarkaric Slavija-Crvena zvezda 63:48 (33:24) BEOGRAD, 21. — V nedeljo je ženska ekipa Crvene zvezde odigrala uradno srečanje za evropski pokal košarkaric Slavijo iz Sofije. Domače igral, ke so srečanje zgubile s 63:48 TENIS PARIZ, 21. — Prvi dve tek mi prvega kola teniškega tekmovanja za Davisov pokal (ev. ropska cona) bosta kakor sledi: od 29. aprila do 1. maja v Oslu Norveška - Holandska, od 28. do 30. aprila v Hano-verju Nemčija - CSR • f 'h 10'' * . wfi§ ■'«- j Razdelitev pokalov Ignisu (levo) in 01ymp^ ---------- .de5oO' vn) in OlvmpU1 Ignis — Varese 01yrapia— Ljubljana urania — Ženeva Dunaj Babenberg