Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

Telefoni orednlštva: dnevna slniba 2090 — nočna 2996, 2994 j„ 2050
Uhaja vsak da» zjutraj, rase« ponedeljka ia dneva do Draznikn
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Prasa-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2'J<M
Besarabija
Včeraj smo v drugi izdaji »Slovenca« čitali senzacionalno izjavo romunskega zunanjega ministra Titulesca, v kateri je naznanil končni prelom v pogajanjih s sovjetsko Rusijo. Ovira, na kateri se je romunski zunanji minister »podtaknil, je bila baje samo ena beseda v besedilu pakta, ki je bilo sestavljeno od romunskega polnomočnega pooblaščenca Cadere in sovjetskega poslanika v Varšavi že 20. aprila tekočega leta. To besedilo govori o »obstoječih spornih vprašanjih med Romunijo in sovjetsko Rusijo«. Romunija je po posredovanju francoske vlade zahtevala, da se beseda »obstoječih« črta. Sovjetska vlada je 10. novembra odgovorila zopet preko Pariza, da na to zahtevo ne more pristati in da daje Romunom štiri mesece odloga, da se premislijo. Romuni 90 sedaj ta predlog odbili.
Besedica »obstoječa« izgleda tako malenkostna in nedolžna, da bd ne mogli verjeti, da je preprečila sporazum med dvema sosedoma, na katerega je Evropa tako nestrpno čakala. Toda za njo se skriva vsa velikanska težava rueko-romunskih od-nošajev, ki se lahko izrazi z drugo kratko besedico: Besarabija. Če Romunija pristane na to, da še »obstojljo« sporna vprašanja med Rusijo in Romunijo, potem priznava, da vprašanje o pripadnosti Besarabija še ni rešeno z mednarodnopravnega •tališča in da ga bo treba enkrat načeti in sicer z direktnimi pogajanji z Rusijo. Ce pa na drugi strani sovjetska Rusija pristane, da se besedica »obstoječa« izbriše, potem tudi ona priznava, da med njo in med Romunijo ni nobenega sedaj obstoječega spora, da je torej ane4csija Besarabije po Romuniji pravomočna tudi z ruske strani in da je mednarodnopravno besarabsko vprašanje likvidirano. Na tej točki pa so se pogajanja razbila In konflikt, ki je nastal z 28. novembrom 1020, ko so štiri velesile Romuniji dovolile, da si osvoji celo Besarabijo, ostaja odprt kakor stara, že zgnojena, nezaceljiva rana, ki ogroža ves organizem in postaja za vso okolico nevarna.
Kratek zgodovinski potek besarabskega vprašanja bo nevarnost, ki je nastala z ruako-romun-skim prelomom, razsvetlil.
V svojih neprestanih vojnah s Turčijo, katero je ruski princ Cartorijski imenoval »artičoko, ki w mora pojesti polagoma, list za listom«, se je Rusija vezala tudi z vstaškimi moldavskimi knezi ter je po skupni zmagi nad Turčinom v bukare-škem miru 28. maja 1812 obdržala Besarabijo, to je »pokrajino med Prutom in Dnjestrom«. Pariški mir leta 1856, ki je zaključil krimsko vojno, je odtrgal Rusiji tri besarabske okraje: Cahul, Bol-grad in Ismail, in jih priključil moldaveki kneževini. toda leta 1878 je berlinski kongres, s katerim se je zaključila rusko-turška vojna, vrnil vse tri dislrikte ruskemu carstvu. Bukareški mir nosi podpise Rusije in Turčije, pariški mir podpise Rusije in evropskih velesil, berlinski mir podpise Tur-Čje. Rusije in ostalih velesil. S tem je mednarodnopravno končnoveljavno odločeno, da pripada Besarabija Rusiji. Romunija niti pri eni teh treh mirovnih pogodb ni sodelovala, ker je šele z berlinskim kongresom dobila pravico do samostojne državnosti Ko je Romunija torej začela obstojati, je Besarabijo našla vtelešeno v rurfcem carstvu. To dejstvo je važno in se mora posebej podčrtati.
Besarabijo odslej Rusiji nikdo ni osporaval, niti Romunija ne. kar je bivši ruski ministrski predsednik Maklakov v svoji noti 2. julija 1919. naslovljeni na mirovno konferenco v Parizu, tudi pribil, ko je ugotovil, »da je Romunija stopila v vojno pod gotovimi pogoji, na katere so zavezniki pristali, a med katerimi 6€ ne nahaja niti najmanjša aluzija na Besarabijo«. Kljub temu pa je ob prevratu Rusija Besarabijo izgubila in sicer v sledečih etapah:
Takoj po izbruhu boljševiške revolucije se je v Besarabiji konstituiral vrhovni 9ovjet ali Sfatul Carei, ki je vladal od 7. aprila 1917 do konca marca 1918. Medtem se je 20. julija 1917 sestal v Kišinevu kongres vseh političnih, nacionalnih, kuhurnih in »lanovskih organizacij pod predsedstvom delegata Kerenskijeve vlade in protestiral proti ukrajinski Radi, ki je proglasila aneksijo Besarabije. Naslednjega 21. novembra je bil Sfatul Carei otvorjen in Je 2. decembra 1917 proklamiral neodvisno demokratično ia federativno republiko. Dne 27. marca J918 je Sfatul Carei proglasil zedinjenje z Romunijo.
Toda pariška mirovna konferenca na noben način ni hotela vzeti na znanje poteka dogodkov v Besarabiji, ki so se izvršili v času, ko je v Rusiji divjala revolucija in ki so bili več ali manj izsiljeni z demagoštvom ali terorjem. Nadalje je mirovna konferenca stala tudi na stališču, da se v odsotnosti predstavnikov Rusije ne more razpolagati t ruskim ozemljem. V tem oziru se je popolnoma pridružila resolucijam, sklenjenim na kongresu ruskih emigrantov na Iles des. Princes dne 22. januarja 1919, »naj se vsako vprašanje, ki se tiče Rusije, izvzemši Poljsko, odloži, da bo Rusija v tej aH oni obliki mogla eoodločevati in to v okvirju meja leta 1914, medtem ko se naj začasno gotovim delom Rusije, ki 90 pod nacionalnimi vladami, da provizorični status«.
Toda že v septembru 1919 je prišlo na mirovni konferenci do preokreta. Romunski ministrski predsednik Bratianu je bučno zaloputnil vrata in odšel domov, na njegovo mesto pa je kot romunski delegat prišel 12. oktobra 1919 Vajda-Vojvod. Franooski iu angleški delegati, katerim je Romunija morala priznati široke koncesije v industriji petroleja, so se odločili, da podpirajo romunske želje glede Banata, narodnih manjšin, odškodnine za škodo, povzročeno po okupaciji, in naenkrat tudi glede Besarabije. MešetaTenje je trajalo ve? mesecev in šele marca 1920 so se velesile odločile, da
Po Hitlerjevem neuspehu
Baron Papen se vrne?
Berlin, 24. nov. Agencija A vala poroča: Hindenburg bo jutri sprejel Papena in mu poveril nalogo, da sestavi novo avtoritativno vlade.
Berlin, 24. novembra, tg. Uradno se objavlja: Adoll Hitler Je v svojem pismu z dne 24. novembra odklonil IzTriiti dani nalog, da ugotovi parlamentarno večino za vlado, ki naj bi jo on sestavil ter Je s svoje strani predlagal, da naj mu državni predsednik brez pridržkov in ne da bi prej ugotovil večino t državnem zboru, poveri sestavo vlade in Ji da na razpolago prezldijalna pooblastila. Državni predsednik Je ta predlog odklonil, ker Je smatral, da se n« bi mogel zagovarjali pred nemškim naro-
dom, če bi dal svoja prezldijalna pooblastila voditelju take stranke, ki Je vedno znova naglaiala svojo izključnost, in ker se Je moral bati, da sc ne bi prezidijalni kabinet, ki bi ga vodil Hitler, nujno razvil ▼ strankarsko diktaturo z vsemi posledicami, posebno 1 poostritvijo nasprolstev v nemškem narodu, kar pa bi državni predsednik po »voji prisegi in svoji vesti ne mogel zagovarjati. Podrobnosti o pogajanjih zadnjih dni co razvidne iz ko-respondence, ki sc bo le danes objavila.
Korespondenca med državnim predsednikom odnosno njegovim državnim tajnikom dr. Meissner-jem in med Adolfom Hitlerjem, katera <e nanaša na nalog, da sestavi kabinet, se je pravkar objavila in v splošnem potrjuje dosedanja poročila, ki so bila že objavljena o poteku pogajanj.
Bolgarija - Jugoslavija
Sofija, IAi. nov. i. Včeraj je kongres zemljorad-niške zveze Aleksandra Stambolijskega v Stari Zagori končal svoje delo. Sprejeli so resolucijo, v ka-terf posebno naglašajo, da je zemljedelska zveza Aleksandra Stambolijskega za prijateljskeodnošaje z Jugoslavija Nadalje v resoluciji izjavljajo, da bo zveza zemljedelrev ostala zvesta tradicijam politike Aleksandra Stambolijskega tako v zunanji kakor tudi v notranji politiki. V novi odbor so vstopili Iudi bivši ministri, sedaj emigranti Aloksmder Obov, Nedeljko Atanasov, Hrsta Stojanov, Kosta Todorov in Panča Tribunov. Da je izvolitev izzva>a vsestranske komentarje v vseh političnih krogih, tega ni treba poudarjati.
Sofija, 24. nov. L V zveei s protestno noto, ki jo je izročil jugoslovanski opolnomočeni minister v Sofiji dr. Vukičevič bolgarski vladi, je predsed-nik vlade Mušanov izjavil časnikarjem:
»Jugoslovanska vlada je izročila naši vladi po g Vukičeviču zaradi incidenta na meji protestno noto, v kateri zahteva, da se skliče glavna linijska komisija, ki naj v soglasju s Senom 3 konvencije med Jugoslavijo in Bolgarijo izvrši preiskavo pri Resni, kjer je bil izvršen vpad na jugoslovansko ozemlje. Danes ali pa na/kasneje jutri bom odgovo-ril jugoslovanskemu poslaniku Vukičcviču.«
Problem vojnih dolgov
Odmev ameriške zahteve
!»ewvork. 24. nov. tg. V smisla smernic Iloe-verjeve spomenice so bili sefiaj izročeni ameriški odgovori Angliji, Franciji in Belgiji. 0 odgovoru, namenjenem Angliji, se je Hoover dol*« posvetoval s Stinmnnoni in Millsom, ker s« boji, da ne hi de-rembersko plačilo škodovalo funtu. Tudi Roosevelt je podal lastno iijavo glede dolgov. Soglaša 1 na čeli, ki jih je isrekel Hoover. predvsem pa hoče 1 ločenimi diplomatskimi pogajanji razbiti fronto evropskih dolinir. ki se ustvarja. Zato najbrže na svetovni gospodarski konferenri niti ne bo govora o reviiiji problema dolgov. Novi kongres b« naj brie imenoval posebno komisijo sa študij lojenih diplomatskih pogajanj ■ državami dolinicami. Aktualna pofajanja pa bodo začeli šele meseca marca nevo imenovani poslaniki. Jasno je videti tudi namen, da hoče Amerika raslikovaii med Franrija in Anglijo. 0 plačilni smoinosti Francije so vsi prepričani in pripravljajo salo sa Francijo strožje pogoje.
RooaevtUovo stališče
Washington, 24. nov. V intervjuvu, ki ga je dal Roosevelt na vlaku, je giede politične smeri, ki naj jo Zedinjene države zavzamejo v dolgovnem vprašanju, izjavil:
Trdno mislim, da bi nvoral individualni doli-nik zmerom znati najti poia, da se približa svojemu upniku, da hi moral zmerom najti možnosti obrazložiti mn dejanski položaj in da bi upnik zmerom moral na vljuden, prijazen in razumen način prončiti predloge in razloge dolžnika. Dolgovi so posojila, sklenjena z namenom, da se vrnejo; treba je individualno in ne kolektivno vnovič potrditi, da dolgovi niso v zvezi z reparacijami.
Današnji »Times« pišejo v uvodnem članku, da se mora 15. decembra zapadla anuiteta brezpogojno plačati, ker bi bilo drugačno postopanje v nasprotju z britansko tradicijo in bi ogrožalo težko stanje mednarodnega kredita. Razein tega bi tak |KKit©|M«k napravil neugoden vtis tudi na druge osebe ln na privatni kapital, kar bi lahko katastrofalno vplivalo na mednarodno trgovino in fi-
nance. VWIi Velike Britanije in Združenih držav se morata zavedati posledic, ki bi lahko nastale.
Paril, 34. nov. Havas poroča ie Londona: Verjetno je. da bo britanska vlada na Hoovrovo noto odgovorila z novo noto Ameriki.
Vtis v Parizu
Parii, 24. nov. AA. Po mnenju listov kaže zdaj, da se morajo evropski dolžniki združiti. Nastopiti morajo solidarno. V tej zvezi listi obžalujejo nastop tistih dolžnikov, ki so se oddvojili in ki hočejo svoje dolgovno vprašanje reševati ločeno in br« soglasja z drugimi.
Zahteve nemških katolikov V
Predsednik državnega zbora Goring je po nalogu Hitlerja podal zastopnikom listov pojasnila narodno-socialistične stranke o vsem poteku pogajanj. Njegovo poročilo se končuje tako, da napoveduje boj vsakemu kabinetu. Goring pravi, da bodo narodni ialisti vsako vlado ravno tako podrli, kakor so 1'apenovo. Narodno-socialistični pokret je prepričan o tem, da ga bodo v par mesecih vendar morali poklicati v vlado, stranka pa bo ostala pri svoji dosedanji jasni liniji. Glede sedanjega položaja izjavlja Goring, da se ne veruje, da bi bila vrata že popolnoma zaprta. Hitler bi bil mogel nalog sprejeti le tedaj, če bi bil dobil potrebna pooblastila. Stavljenih pogojev ni mogel sprejeti, niegov protipredlog pa je bil odklonjen
Nemški poslanik pri kraVu
Belgrad, 24. novembra. 1. Danes opoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v svečani avdijenci novega nemškega poslanika Dufour-Feronzea v spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva Novakoviča. Prihod nemškega poslanika na dvor na Dedinjah je pozdravila častna četa vojakov, nakar je godba zaigrala našo in nemško državno himno. Novega nemškega poslanika je nato odvedel maršal dvora, general Dimitrijevič h kralju, kateremu je nemški poslanik izročil svoje akreditivne listine. Pe avdijenci pri Nj. Vel. kralju ae je novi nemški poslanik v družbi šela protokola Ilije Novakoviča takoj odpeljal na nemško poslaništvo, kjer je »prejel časnikarje ter jim podal aledečo izjavo:
»Pravkar sem izročil NJ. Vel. kralju svoie akreditivne listine ter sc vračam popolnoma zadovoljea radi prisrčnega sprejema in razgovora, ki sem ga Imel ob tej priliki z Nj. Vel. kraljem v lepem dvorcu na Dedinjah. Z izročitvijo akreditivnih pisem pričanja moje službeno delovanje ▼ Belgradu. V resnici ni nobene objektivne zapreke, ki bi ovirala ožje sodelovanje obeh narodov in držav, ia to predvsem na gospodarskem in kulturnem polju. Radi tega bom storil tudi Jaz vse, kakor up ie delali moji predniki, da se sodelovanj« med obema državama učvrsti. Tako pričenjam svojo tukafinje funkcijo v upanju, da sc mi bo posrečilo storita marsikaj dobrega in koristnega.«
Dunajska vremenska napoved. Izpremenljivo oblačno, v prostih položajih sveži zapadni vetrovi, morda tuintam krajevne padavine. Nadaormalna temperatura.
Šolo vzgojiteljem!
Monakovo, 23. novembra.
Tudi pri nas postaja v zadnjem času problem šole čedalje bolj aktualen. Razjirave, ki jih je sprožila odredba pruske vlade od 29. oktobra radi reforme glede podrejenosti posameznih vrat, postajajo vedno bolj vroče in so že zajele tudi dežele izven Prusije. Ta najnovejši vladni ukrep je imel namen, da bi čimveč strokovnih šol, ki so doslej spadale pod kompetenco strokovnih ministrstev, podredij prosvetnemu ministrstvu. Tudi strokovne šole naj bi po možnosti vodila ena centrala, prosvetno ministrstvo; to naj bi stremelo za tem, da vlije tudi v gole strokovne šole več duha. Zagovorniki te reforme »o bili po objavi naredbe pruske vlade zelo razočarani, ker je zakon sicer upošteval marsikatere strokovne šole m jih podredil prosvetnemu ministrstvu, pustil pa je trgovske in obrtne šole pri miru, tako da ostanejo tudi te poslej podrejene drugim ministrstvom.
Katoličani so v zadnjem času že večkrat izrazili svoje nezadovoljstvo s to reformo, najbolj zra-
prelomijo vse doslej dane besede in da »izročijo Besarabijo Romuniji, česar do sedaj ni bilo mogoče, ker 90 je pričakovalo, da pride do prijateljskega sporazuma med Rusi in Romuni«. Ker pa do sporazuma' ni prišlo in *ker besarabsko vprašanje ne more ostati odprto«, naj deželo prevzame Romunija, dejstvo, ki se bo zabeležilo v posebni mednarodni pogodbi. Pogajanja, ali bolje rečeno, trženje je trajalo do 28. oktobra 1920, ko je bila v Parizu podpisana »pogodba med britanskim cesarstvom, Francijo, Italijo in Japonsko na eni in Romunijo na drugi strani«, ki v prvem členu določi, »da podpisane velesile priznavajo romunsko nad-oblast nad Besarabijo«, medtem ko v devetem členu zagotavlja, »da bo tudi Rusija povabljena, da se tej pogodbi pridruži«.
Pogodba od 28. oktobra 1920 ne nosi ruskega l>odpisa, čeravno razpolaga z ozemljem največje zaveznice zmagovitih velesil. Namesto Rusije pa so si Anglija, Francija, Italija in Japonska prisvojile pravico, da razpolagajo z Besarabijo, kot dn bi bila »terra nullios*. Tudi v razmejitveni komisiji, sestavljeni od zastopnikov Zveze narodov, romunskega delegata in predstavnika velesil, ni bilo nobenega Rusa.
Na ta način torej je |»ri.šla Romunija, zaveznica zmagovitih velesil in Rusije, do Besarabije. Tako
so si štiri velesile, ki niso imele nobenega mednarodnopravnega naslova, dale same sebi pravico, da jKidarijo Romuniji ozemlje s skoraj tremi milijoni prebivalstva. Rusija tega akta ni priznala in odgovor, ki ga je sovjetska vlada jjoslala Titulescu, priča, da vztraja na svojem »tališču. Mednarodna politika se bo torej z Besarabijo morala še pečati. Pod kakšnimi vidiki ga bo reševala? S stališča kodificiranega mednarodnega prava? Potem brezpogojno obdrži Rusija prav. S stališča načela o samoodločbi narodov? Potem jo plebiscit neizbežen, ker okoliščine, v katerih se je dne 27. marca 1917 izvršilo zedinjenje z Romunijo, ne daje nobene garancije, da je Sfatul Carei pravilno tolmačil mnenje naroda. Statistike ne nudijo sigurnih zaslonih. Romunska navaja dvetrolinsko večino Romunov, nom-ške statistike jo potisnejo komaj na nadj>olovično, medtem ko ruske predvojne številke dajejo veliko premoč ruskemu življu. Ker j>a ni verjetno, da bi prišlo do plebiscita, katerega sovjetska vlada nc izbegava, ne preostane druga pot, kakor tista, ki jo je Titulescu zaprl, namreč, da se znova začnejo [Ugajanja, ki bodo s pristankom obeh držav in naslanjajoč se nn mišljenje prizadetega prebivalstva, besarabsko rano odstranila. Mi smo prepričani, da se obe državi ne bosta izogibali |>rve |>rilike, ki sc jima bo za to nudila.
čilen pa je protest »Katoliške šolske organizacije v Nemčiji«, ki je bil objavljen danes v katoliških dnevnikih. Če se že hočejo šole podrediti enotnemu osrednjemu vodstvu, jjravi resolucija, potem je treba prav tako upoštevati trgovske in obrtne šole. Zdi te, da je vladni ukrep pustil v nemnr tc iole, prav zato, da bi lahko Ic nadalje ostale brez verouka.« Katoličani ne morejo mirno prenašati tega stanja. Sicer se šolska organizacija nemških katoličanov sploh ne strinja z načeli, po katerih je pruska vlada postopala pri izvedbi reforme. »No-j tranji minister je razposlal na prosvetne ministre posameznih dežel okrožnico, v kateri jim nalaga, naj izvedejo depolitizacijo iole in naj gledajo na to, i da učitelji pri vzgoji sodelujejo s starši in Iiudstvom. j V nasprotju s to okrožnico so zadnje naredbe pruskega prosvetnega ministra le bolj odtujile iolo ljudstvu, šola uhaja čedalje bolj iz rok vzgojiteljem in postaja objekt interesov avtoritarnega in : shematičnega upravnega aparata. Šolsko upravo so i vzeli iz rok kolegijev in Jo izročili deželnim svetom ter deželnemu predsedniku in tako iolo politizirali. Poleg tega je vlada odstranila sposobne katoliike prosvetne referente. Nemška lola, ki ima že starodavno tradicijo in ki se (e doslej dobro obnesla, je v nevarnosti, ker se je v iolski upravi začel čedalje bolj poudarjati državno-avtoritarni moment In ker so pri postopanju z učiteljstvom odločilni politični razlogi in ne vzgojni. Šolska politika mora stopiti ns povsem novo pot. Centralizacija in birokratizacija je šoli posebno škodljiva Šola mora na vsak način ven iz birokratskega ozračja, v roke jo morajo dobiti samo vzgojitelji in starii bodo pri vzgoji otrok sodelovali, šolske vpralanje je zadeva vse države, vsega naroda in pri reševanju tega problema morajo oslati neokrnjene pravice staršev do vzgoje njihovih otrok.
V tej zvezi ni nič manj pomembna resolucija katoliške mladine, ki se zbira v Berlinu pod okriljem katoliške akcije. Resolucija se po svojem osnutku naslanja na encikliko Piia XI. o krščanski vzgoji. Družina in šola morata biti neprestano v stiku s cerkcijo. Krščanska vzgoja daje najboljše jamstvo, da odgoji značajne može. zveste državi, združene s svojim narodom in pripravljene na delo za prospeh svoje domovine. Vzgoja otrok je stvar posameznika iz družine, država jo mora podpirati in odestraniti vse težkoče, ki so ji napoti. D0lzn0.1l države je, da pobija brezboštvo v šoli in nemoralo v čtivu m umetnosti, da po«petšuje verouk, ki ga je treba uvesti tudi v strokovne šole.	G.
Politika v Podonaviu
gri •• f ••	d • V v	m	M ••
(vomoos obfsce Avstrt o
Domači problemi	Potrchtld
reiorma družbenega prava
Budimpešta, 24. novembra, ž. V zvezi z vestjo o bodočem potovanju ministrskega predsednika Gombosa na Dunaj in v Berlin izjavljajo na mero-dajnih mestih, da bo to potovanje poluradnega značaja. Izjavljajo, da bo Gombos potoval ie v prvi polovici dccembra na Dunaj in nato v Berlin.
Budimpešta, 24. novembra, ž. Danes dopoldne je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o avstrijsko - madjarski trgovinski pogodbi. Kmetijski
Pod tem naslovom je izšel na tem mestu čl* nek, ki napada naše operno gledališče in njeg« delo. V borbo, ki se vrši v zadnjem času v časo pisih za to kulturno ustanovo, so pričeli posegati ljudje, ki bodisi o stvari nimajo jasnih nazorov, bodisi izrabljajo ta moment za uveljavljanje osebnih interesov in izza plota anonimnosti ali raznih šifer mlatijo vse vprek brez zavesti odgovornosti. Kakor je jasno nam vsem, da je opera zašla v slepo ulico, in da so očitki in svarila opravičena, tako moramo grajati vse take napačno orientirane izpade, ki stvari nad vse škodujejo. Kajti zave-Jati se moramo svetosti takega boja, ki mora biti dvignjen nad vse malenkosti in osebno barvane koristi, usmerjen edinole v kvalitetno stanje in dviganje naše umetniške kulture. Pisec gori omenjenega članka, neki »izostali abonent« pa postavlja za podlago svojemu izpadu čudno zmaličeno, popolnoma subjektivno pojmovanje operne in operetne kulture in v tem, ko napada nerednosti v naši operi, ji samolastno in avtoritativno določa smeri, ki so puhle in nazadnjaške. »Slovenec« je z dosedaj nastavljenimi glasbenimi kritiki, z njihovimi resnimi stremljenji za dviganjem slovenske glasbene umetnosti dokazoval vedno, da mu ie prav to dviganje najresnejše stremljenje. Vsi (eritiki. med njimi najelementarnejše pokojni Stane Vurnik, so se z vso vnemo borili za sodoben razvoj in visoko stališče naše operne institucije. — »Izostali abonent« pa si drzno upa prezirati vse to kulturno stremljenje in samolastno predpisovati, da mora ravnateljstvo v polni men upoštevati okus in želje obiskujočega občinstva, da za razumevanje i" prenašanje težke moderne opere ni sedanji čas, da sedanji težki časi zahtevajo lažje in veselejše glasbe, da opereto morajo gojiti itd. 1 e kje ima ta gospod razumevanje, kaj je umetniška kvaliteta in kaj časovni razvoji? Kje pojm o tem, kaj so naloge in dolžnosti ravnateljstva ta-
nilnistcr dr. Szalajr bo odpotoval na Dunaj in končal pogajanja. Szalay je odpotoval popoldne na Dunaf, kjer bo ostal do sobote.
Budimpešta, 24. nov. tg. Kmetijski minister dr. :Callay se odpelje nocoj na Dunaj k sklepu trgovinske pogodbe med Avstrijo iu Madjarsko. Kljub nasprotnim vestem pa ho ministrski predsednik Uom-
biis šele pozneje prišel na Dunaj, potem pa se bo i najbrže takoj odpeljal (udi v Berlin.
kega umetniškega ins' t ? Mar misli, da je opera pridobitni zavod, ki so mu vsa sredstva dobra, da privabi občinstvo in polni blaga mo? To so zahteve, ki jih je treba naistrožje obsoditi. Da -občinstvo išče v gledališču razvedrila po končanih težkih dnevnih poslih«, to vemo tudi mi. •loda ta oddih najde plemenit, kulturen človek prav v uživanju visoko kvalitetnih umetnin, ki zajemajo njegovo zanimanje z vidika nretek'osti, še bolj pa razvoja najaktualnejše sodobnosti. Do take kulturnosti vzgajati ljudi je naloga gledališča. ne pa slepo slediti okusu in željam občinstva. Tako je stremljenje kulturnih ljudi, ki mora biti prosto vsake osebnosti. Poleg omenjenega namreč prav osebno zadiši v članku stavek, da je letošnja opereta »brez pravega operetnega režiserja, ki smo ga doslej imeli.« Hočem namreč to povdariti brez vsakega konkretnega namiVivania, ker k stvarnosti take misli ne spadajo. Ne spominjam se namreč, da bi v zadniem času naša opereta imela režiserja tolikšnega formata, da bi ga mladi po svojih strokovnih sposobnostih ne mogli nadomestiti. Zato smatram to za nam-ga-vania, ki niso zajeta v zasledovanju splošnih koristi.
Misliifi, da nam ie vsem kvaliteta in porast našega onernega gledališča pri srcu in da se borimo edinole za skunne kullurne dobrine. Znto moramo vse izptde, ki zaidejo vstran iz te enotne smeri, obsoditi, da v7dr*imo upravičenost in njej odgovarjajočo čistost take borbe.
Vilko Ukmar.
♦
On. ured. Včeraišnji članek smo objaviti le kot glas abonenta, ker hočemo, da ludi ti svobodno morejo izraz-iti svoje želje. Danes pa pri-občujemo gornjo strokovno i7lavo na?e<ra glasbenega referenta, ki tolmači načelno stališče našega lista.
Teoretično in praktično bi bil mogoč naslednji slučaj: Podjetnik, ki ne more drugod uspeti in ki nima drugega premoženja kot nekaj tisočakov, pride na misel, da bi bilo dobro zvezati dve prometni točki z avtobusno zvezo. Nabavi si avtobus, stakne še nekaj posojila, večino kupnine pa ostane na dolgu; da bo pa stvar bolje paradirala, osnuje sam s seboj družbo z omejeno zavezo in javi v pogodbi in trgovinskem registru, da znaša glavnica 20.000 Din, ki da je tudi vplačana. Obrat se začne.
Pa se pripeti, da ta podjetnik tudi sam vozi svoje vozilo. Ker pa nesreča nikdar ne počiva, si lahko predstavljamo dogodek, ko po svoji krivdi povozi do smrti delavca, ki se ravno vrača iz tovarne k svoji družini. Družina je na mah ob liranitelja. Zakon določa, da mora ob takih prilikah nadomestiti krivdni povzročitelj težke izgube vse, kar je družina izgubila. /. drugimi besedami: Podjetnik mora plačevati za družino in jo vzdrževati kot jo je pokojni.
Ko pa se vdova začne zanimati za zakonito podporo, doživi mesto stalne alimentacije naslednjo farzo. Podjetje z avtobusom je drmba z omejeno zavezo. Ta pa je kot taka zase juridična enota, sama za vse odgovorna. Navadno vplačane glavnice nikjer več ni; edini avtobus, ki bi predstavlja! kako vrednost, na še ni plačan in je do popolnega plačila pridržana lastninska pravica, to se pravi, da je last tistega, ki ga je prodal. Družim ne preostane drugega kot izročiti se in čakati na negotovo usodo
Da ne bo nesporazuma: Nikakor nočemo ovirati razvoj našega avtobusnega prometa. Ce smo vzeli za v/gled ravno možen slučaj iz te panoge, je le slučaj. Prav isto vidimo namreč v trgovini, obrti, industriji. Posledice so bile pri popisanem slučaju te, da je družina izgubila hranitelja brez nadomestka; drugod pa, da z malimi odstotki razlike izgubijo dobavitelji vse. Kajli s kako vplačano glavnico 20.0o0 Din, ki je nikjer ni in s ka-kuni dvomljivimi terjatvami in ostanki se ne da več pomagati. Hfekt je eden in isti. Osebne odgovornosti ni nikjer.
Na dlani je torej, da je obstoječa zakonodaja gospodarske organizacije velik aiiahronizem in zakonito patentirana gospodarska krivičnost. Naravno. V času, ko so nastali zakoni, ki naj ure-
jujejo denarno gospodarstvo in organizacijo pridobitnega gospodarstva sploh, zlasti družb, so imeli nedvomno drugo podlago. Ne glede na prevladujočo individualistično smer, popolno ano-ni m nos t kapitala iu vrednost denarja ne smerno pozabiti, da je imelo gospodarstvo z gospodarstveniki znatno stabilnost, preizkušenosL pa tudi znatno vrednotenje samega sebe, da se ni vnaprej računalo na prevaro. Tudi ni pozabiti, da je bilo preskrbljeno za znatno glavnico. Brez dvoma je bilo svoječasno minimalna glavnica družba z o
Posledice e anahronistične zakonodaje so uso-depolne. Za obe strani. Na strani tistih, ki ustanavljajo družbe te ali one vrste, se kalkulira s tem, da bo osebna odgovornost čiin manjša in žrtve čim skromnejše, dohodki oziroma izrabljanje položaja pa čim učinkovitejše. Odtod ta na-turno nerazumljiv, dejansko pa običajen pojav Cun več različnih družb te ali one vrste propade in likvidira, tem več je posamezhih raliniranih in brezvestnih bogatinov, ki si umivajo roke, češ: tam imate družbo, pa ji vzemite, če ima kaj. Na drugi strani pa imamo množico razočaranih, ogoljufanih, obujianih udeležencev, popolno nesigur-nost v gospodarstvu, padanje zaupanja v vse, kar je in željo, da bi se vsak na ta način pod natro-nanco patentirane gospodarske krivice dvignil na ramenih drugih visoko, ko navidezno — pade!
Med rednimi gospodarstveniki, socijalnimi sloji m relormističnimi krogi je že abeceda, da ]e obstoječe stanje enostavno nevzdržno, najmanj pa sposobno k normalizaciji gosjjodarstva. Zakonodaja je skoro v vseh panogah nastopila pot uni-ficiranja, tudi tam, kjer je predvidoma ne bo mogoče tako kmalu v praksi izvajati. Ravno pri družbah, organizaciji denarstva, zbjranju kapitala kjer se najbolj oblikuje obraz sodobnih potreb, pa velja stari srednjeveški izrek: Procesi vzdihujejo, vzdihujejo, a ne izdihnejo. Ce že ni mogoče, da se celotno trgovsko pravo kratko izda, čeprav se že dolgo dela na njem, pa bi bilo možno, da se vsaj družbeno pravo uredi, da se da gospodarstvu vsaj zakonita sigurnost, ljudi pa prisili, da občutijo z drugimi sloji trdoto odgovornosti za svoja dejanja.	,a
Poljsko-ruski pakt
Varšava, 24. novembra, tg. Poljski vladni listi pozdravljajo podpis rusko-poljske pogodbe o razsodišču kot zadnjem delu vsega kompleksa pogodb, dočim posebno hladno pišejo o včerajšnjih izjavah romunskega zunanjega ministra Titulescua. Pol-uradno se že javlja, da se bo že v najkrajšem času ratificirala rusko-poljska pogodba o nenapadanju. Pri tem pa se postopanje zaveznice Romunije niti ne omenja. Zdi se, da je s tem že izvršena ločitev med poljsko in romunsko vzhodno politiko, kljub temu, da sc formalno še vzdržuje zveza nr?d obema državama.
Švedska znižuje vojaške izdalke v prid brezposelnim
Stockholm, 24. novembra. AA. Vofaški izdatki bodo znižani na Švedskem za 20 milijonov kron. Od tega bo odpadlo na vojsko 11 milijonov, na mornarico 8 in na letalstvo 1 milijon. Te redukcij« je sklenila posebna vojaška komisija, ki jo je imenovala sedanja delavska vlada. Prihranke bo vlada uporabila za ustanovitev velikega fonda za brezposelne.
Vrhu tega predlaga vojaška komisija, naj se zniia število clektivov. Prav tako pa tudi novinci, ki bodo spoznani za sposobne, ne bodo vpoklicani.
O teh redukcijah bo vlada predložila parlamentu poseben zakon. Za zakon bo poleg delavske stranke glasovala tudi skupina liberalne stranke.
Veliki fašistični svet
Milan, 24. nov. tg. V dveh dolgih nočnih sejah, na katerih je govoril Mussolini j>o več ur, pa se njegovi govori v kratkem komunikeju ne omenjajo, je razpravljal veliki fašistični svet o mednarodnem položaju in poaebno o vprašanju vojnih dolgov. »Corriero dela Sera: omenja k temu v svojem članku, da jo Italija na plačilo vojnih dolgov pripravljena samo toliko, kolikor bo dobila denarja na račun reparacij. Amerika ne bi ničesar pridobila, temveč vse izgubila, če bi se podaljšal evropski gospodarski kaos. Evropske dolinice bi morale sedaj plačevati Ameriki u lastnih sredstev, ogra žajoč svoje proračune, četudi so bile, posebno Italija, velikopotezno pri popuščanju roparacijpkih jpiačil nasproti premaganim državam.
Upor v pravoslavnem bogosfot>r'u
Sarajevo. 21. nov. I. Pred par dnevi so izključili is tukajšnjega «rb-kega pravoslavnega bogoslovja 35 pravoslavnih bogoslovcev, dijakov 3., 4. in 5. razreda zaradi upora, ki so ga organizirali proli svojim predpostavljenim. Preiskavo o teh dogodkih so vodili odposlanci sv. sinoda. Pravoslavni bogo-slovci 5. razreda, ki so -e udeležili upora ter so bili zaradi tega izključeni, se bodo |>o poteku enegn leta lahko ponovno vpisali v 5. razred. Dijnki-uporniki 3. in 4. razreda pa so izključeni za vedno iz vseh pravoslavnih bogoslovij.
Osebne vesti
Bclsrnd. 21. nov. I. Trgovin«ki minister je postavil pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Zagrebu Frančiška Zdolška za višjega uradnika 8. položajne skupine. — Nn državni dvoraz-rodni trgovski šoli v Ljubljani je napredovala Maša Gornzdova zn predmetno učiteljico v 8. položajno skupino. — Na okrajnem glavarstvu v Ljubljani je napredoval v 8. položajno skupino Josip l.ekslk, kontrolor mer. — Upokojeni so sledeči strojevodje ljubljanskega železniškega ravnateljstva: Friderik Itnrič, Anton Grobelšek. Aloizij Anderle. Alojzij Kdelhauser, dalje vlakovodje Ivan Kuštrin, Dominik Marion, Franc Mazek, Anton Dovc. Štefan Mali, .loti p Okorn. Josip Race, Mihael Rovan. Ivan Rnnko-vič, skladiščnik, in F'rane Ogtier, nadzornik strojev.
Bo
z 'orar em
K gleda'iški debati
Slovenska oiern m opereta
Italiianshi hraV poide v Egipt
Rim, 24. nov. tg. Kakor se poluradno javlja, bo italijanski kralj začetkom prihodnjega le a, najbrž v »ačeiku februarja vrnil egiptskemu kralju Kuadii v Kairi obisk, ki ga je najiravil pred tremi leti v K i m n. Italijanski kralj bo prvi evropski monarh, ki bo obiskal cgipUkega kralja.
Zagrebški župan v L:ubl'ani
Zagreb, 24. nov. AA. Drevi odpotuje v Belgrad mestni načelnik univ. prof. dr. Ivo Krbec. V BeJ gradu ostane dva dni, da uredi nekatere mestne zadeve. — V soboto zvečer odpotuje v Ljubljano, kamor prispe v nedeljo zjutraj. V Ljubljani ga bodo sprejeli mestni zastopniki. Zagrebški žujmn se bo jiri tej priliki porazgovoril tudi z zastopniki j dravske banovine o nekaterih vprašanjih elektrl- | fikacije in o priključitvi zagrebške centrale na ka lorično centralo v Velenju.
Drobne vesti
i
Belgrad, 24. nov. Danes dopoldne se je vršila v : prostorih družbe v Poincarejevi 1 skupščina jugo- : »lovansko-madžarske delniške družbe za izmenjavo blaga. Za predsednika upravnega odbora je izvoljen i Damjan Brankovi?. Družba je danes začela z rod-nun poslovanjem. .Njeni prostori se nahujajo v Ko- 1 larčevi ulici 1.
Hflgrad. 24. nov. I. Na potu is Zagreba, kjer so I bile skupne konference, v Prizren, se jo danes usta-vil v Belgradu škof dr. Guidovec tur je v cerkvenih zadevah svoje škofije pusetil pravosodnega in pro- j svetnega ministra. V cerkvenih zadevah so mudi od i včernj v Belgradu tudi mostarski škof Alojzij MiSič. j
Belgrad, 24. nov. 1. Pod predsedstvom dr. Periča je bila danes od 9—12 seja odbora, ki proučuje zakonski predlog o volitvah narodnih |>oslancev. Seji sla prisostvovala tudi predsednik vlade dr. Srskič in notranji minister Lazič.
Bclprad, 24. nov. 1. Dno 11. decembra bo v dvorani Poštnega domn prvi kongres zvan čnikov In služiteljev poštno brzojavne-telefonske stroke, ki jim Je prometni minister dovolil, da sinejo oonovati svojo stanovsko organizacijo. Na kongresu bodo spre'ell pravila in izvolili odbor za centralno upravo.
Pariz, 24. novembra. AA. Predsednik vlade llerriot je sprejel angleškega poslanika Tyrrella.
Novi zakonski načrti
Proti spolni kugi
Ljubljana, 24. novembra.
Ljubljanska kriminalna kronika je postala dn nos bogatejša z« izredno drzen roparski napad kakršen -e v LJubljani io dalj časa ni pripetil. Ta napad nam Je resen opomin, da javna varnost v Ljubljani niknkor ni lakn. kakor bi bila moraln bili Dunašiiji slučaj spada in tako rekoč v kategorijo velemestnih zločinov, ki jih naše majhno mesto ni vajeno.
V Rožni dolini, cesta X, stoji lična prnžarna »Adriac, katere lastnik je g. ftibenik. Danes dopoldne okrog pol U je biln v pisarni, ki se nahaja v tovarniškem podopju, gu. Nina šibenikova. soproga tovarnarja Imela je opraviti pri blagajni, ki jo je v In namen odprla. Naenkrat pn so se vrata pisarne odprla in na pragu se je prikazni mlad moški, po gos|M>jini>m vtisu star okrog 22 let. V naslednjem trenutku je i<- skočil proli gospe in preden si jc ta od prescnefeujn opomogla, jo je ii* z eno roko zgrabil za vrat. z drugo roko pa Je nemudoma segel v odprto blugajno. Gospe pn ni zajiu-slila prisotnost duha. Takoj se Je postavila roparju po robu. Nekaj ča<a se je z nasilnežem ruvala. nalo pa ji je pogled obstal na steklenici, ki je stala na blagajni. V primernem trenutku so ji je posrečilo zagrabili steklenico in takoj nato je ropar dobil jio
flavl krepak udarec, ki ga je spravil iz ravnoVž a. zpuslil je gospo in io popihal ven Gospa je zbrala še loliko moči, da je zaprla blagajno nato pa so Ji zaradi predanega strahu odpovedali živci in se je onesvestila. Ko se je zbudila iz omedlevice, o roparskem napn lalcu ni bilo več ne duha ne sluha. Pogledala je še v blagajno, v kateri pa je bilo še toliko denarja kakor preje. Ropar ni ničesar odnesel. — Polici 'a upa, da bo predrznega ropnrja kmalu dobila •• - "
Spolna kuga, tako se glase poročila oj vseh strani, se grozeče razširja celo po vaseh. Kakšne bodo |iosledio\ lo si v strahu za svoj slovenski narod samo lahko mislimo. Vsak resnično slovenski Človek, pa najsi bi z moralnega stališča v smislu materialističnega svetovnega nazora ne imel nobenih pomislekov v vprašanju tuko zvanega vzhodnega spolnega izživljanja«, bi se moral zanimati za to pereče vprašanje. Toliko bolj je to dolin ost katoliške sloveoske javnosti, katera ve, da je s-vo-bodne spolnosti«, kakršno propagira dandanes ludi v našem jeziku tisk in celo neke vrste »umetnost«, prvu in končna poslodiru ne 1«» fizifnn rnzkrojitev, marveč ludi duhovni propnd. Da Je spolna kuga le neizogibna spremljevalka -svobodne spolnosti« — lega menda ni Ireba več dokazovali.
Zato smo z veseljem pozdravili vest, dn je ministrstvo za socinlno politiko in narodno zdravjo izdalo nafrl »zakona za pobijanje spolnih bolezni«. Sirer imamo že nekaj zakonskih določb o tem v|>ru-šanju; vemo ludi. da je najpopolnejši zakon le nekako tehnično in formnlno sredstvo, ki je vredno lo toliko, kolikor se Izvršuje. To pn Je odvisno od duha in volje Izvrievalrev. Končno Je lo vprašanje vendar le tesno združeno z moralno obnovo družbe in naroda Vend ar lak zakonski načrt z veseljem pozdravi lamo.
V	glavnih potezah oblega ta načrt pouk o lej kugi. za'iranje kugo in varslvo doraščniočega rodu.
Pred vsem je z ostrimi kaznimi določeno, da se mora vsakdo, ki je obolel, dati zdraviti od zdravnika, koleri mora le vrsle bolnike imeti v stalni evidenci. V-nkdo, ki je obolel, mora navesti tudi izvor svoje bolezni. Silno globoko posega zakoniki nnčrt v tem pogledu v socinlno življenje posameznikov. ko z vso ostrostjo v čl. 9. določa- »Kdor «topn v zakon, mora pred poroko predložiti pristojni oblaki potrdilo državnega nli samoupravnega zdravnika, iz knterenn je razvidno, dn ne boleha za nobeno, v čl. L omenjenih bolezni.« To silno slroco določilo je stara zdravniška zahteva. Posega sicer zelo globoko v zasebno življenje, vendar bi se po našem mnenju laki strogosti in omejevanju svobodp ne dnlo oporekali ne z versko-mornlnegn ne s sociološkega stn-liSčn. Ta kuga je zlo, ki ga Je navadno prizadeti snm zakrivil, vsled če*sr ne gre, da bi posledice njegovega lastnega erehn nosila i njegova sodobna družba i njegovo pdlomstvo.
V	našem listu smo že ob neki priliki žigosali, da smejo razni profitarji nemoteni in nekaznovani javno priporočati razna »svoia« zdravilna sredstva proli tem boleznim. Novi načrl v svojem 10. členu odločno prepoveduje vsako tako reklamo, kar toplo pozdravljamo.
Načrt kažp lep namen, zlo zalreli v jedru ter pred vsom zatreti vsako prostitucijo. V čl. 8. se glasi: »Vzdrževanje javnih hiš je kaznjivo dejanje po čl. 281. knz. zakona.« V čl. 12. pa določa, da bo ministrstvo po svojih organih začelo preiskovati socialne vzroke, ki povzročajo prostitucijo. Zaradi tega se bo v svojem delokrogu pred vsem zavzelo za žene in dekleta, katere hodijo v mesta iskat zaslužka. a ostanejo brez dela. Za nje hoče poskrbeli s posebnimi zavetišči, kar moremo zopet le pozdravljati. Četudi pozno, je vendar le bolje ko nikdar. Za ženske pa, ki so zaradi prostitucije že bile obsojene, hoče vlada s sodelovanjem občin, banovin in pa posebnih društev snovnti posebne zavode, da bi se te reve mogle vzgojiti za koristne in delavne člane družbe.
Posebno določilo čl. 13. pa Skrbi za nesrečne otroke ženskega spola, ki so v nevarnosti, da bo njihova moralna vzgoja pri starših ali rednikih ogrožena. Oblast ima pravico takim staršem otroka odvzeti in ga dati v vzgojo pošlenim družinam ali v zavode.
Na drugi strani pa hoče ministrstvo z živahno propagando proti lej ku<?i poučevati ljudstvo, pred vsem mladino, ki je prešla 16. leto. To delo naj bi se vršilo v sporazumu s pristojnimi civilnimi in vojaškimi oblastmi s pomočio predavanj, gledališč filma, slik, letakov ild. Poleg tega bodo začeli poslovati posebni venerični ambulatoriji, ki bodo služili ludi pouku.
Ta točka v načrtu je morda najšibkejša, ker bo propaganda nosila čisto birokratsko obeležje. Sijajna je misel, naj bi se propaganda zoper spolno kugo vršila tudi po gledališčih In filmih. Ampak prnksa? Saj smo rekli, da jo spolna kuga, katero hoče s temi sredstvi tako vnelo pobijati belgrajsko
ministrstvo ,le trajna spremljevalka -svobodnega spolnega izŽivljnnjaf, za katero pa se zopet vrši največja propaganda v npkem delu časopisja ter v istih gledališčih in v istih kinih, ki nuj sodaj pobijajo sifilol Ko bi ministrstvo bolelo to zlo do korenine zatreti, bi najprej moralo iz našega tiska, z naših odrov in iz kinov pometali vso moralno nesnago. Kakor pa sedaj stoje stvari, ga med odločujočimi ne poznnmo moža. ki bi imel pogum prevzeti nase obsodbo sodobnih voditeljev »umetnosti« ter sprejeti nase žig »reakcionarnega in hinavskega moralista«, ki ga bo deležen prav gotovo vsakdo, kdor bo hotel zlo zagrabili pri duhovni korenini. Kdor pa nima za to volje in odločnosti, bo doživel svojega lepo zamišljenega prizadevanja klavern konec.
To vrsle bolezni so namreč bolj bolezni bolnih in razrvanlh duš kakor pn bolezni teles. Zalo Je treba boj proti njim prenesti nn duhovno polje. K)er je pn mnterijnlizein svetovni nazor in življenjski temelj, lam o duhovnosti ni govora. Prav zato se tudi telo bojimo, da se bo ta kuga se vnaprej razširjala ne samo iz beznic. nmpak tudi iz salonov in dvoran, in sinov, z gledaliških odrov in iz tiskanih črk vse dotlej, dokler z dosledno versko-nrnvno vzgojo ne zmaga tisla duhovnost, katero danes vsi tnko vnelo sirer poudarjajo, pa lako dosledno teptajo. \ ondnr je od te in katerekoli druge strani vse pohvalo vreden vsnk poizkus, olaišati to veliko socialno zlo. ki je toliko pognbnejše. ker nam ne op roža le narodove sedanjosti, nmpak celo vso njegovo bodočnost.
Pri tem zakonskem načrtu se bojimo najbolj ega. da se n- bo tnko kmalu uzakonjen, če sploh k.lai bo. In lo je jio naših mislih njegova najšibkejša stran I
Iz učitit'ske službe
Belgrad, 24. nov. I. Premeščeni so sledeči ljudskošolski učitelji in učiteljice: Pucar Nikolaj iz Sele v Toinišelj, Alojz Vilicer iz Kočevja v Staro cerkev. Marija JenSič iz St. Vida v Senovo, Bogomir Kalan iz Majsperka v Cerklje, Marija Zupanec v Maribor, Bogdan Kotnik iz Gorice v Kotite, Zorko Kotnik iz Rečice ob Savinji v Kotlje, Vl?d'"1,lr, Lobernik iz Sv. Martina k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Jurij Pinler iz Repenj k Sv. Kunigiindi, Margerita Pleskovič iz Gornjega gra-da v Šmartno, Jožica Starec iz Sv. Lenarta k Sv. ; Martinu, Marija Seunig v Arteče, Miroslav Ceklas na Sinji vrh, Irtna Kralj v Krško, Janko Smiljanič iz Metlike v Brdski Drcnovec, Ivan Sol iz Bevk ( v Borovnico,/Valerija Zupanec iz Strekljavcev v Skotljan, Alojzij Zupanec iz Sfrekljevcev v Škot-tjan, Terezija Sirnik iz Skotljana v štrekljevec. — Ostavka na državno službo je sprejeta od' )e-rice Slapšak, učiteljice na meščanski šoli v Kr-škem, Pavline Slrckovec, učiteljice v Poljanah pri Skoljii Loki, Amalije Krasnik, učiteljice v Stopar-cah. Na novo je bila postavljena Milena Velepič . za učiteljsko pripravnico v Borovnici. — Premc-I sceni so sledeči meščanskošolski učitelji in učiteljice: Bogomir Bačič iz Viča v Novi Sad, Franc Janšovec iz Celja v Vojnik, Alfred Kos iz Slo-venjgradca v Bačko Palanko, Terezija Polajnar z Rakeka v Backo Topolo, Marija Kern iz Celja v Slov. Bistrico, Leopold Kern iz Tržiča na Vič, Angela Levstik iz Maribora v Vel. Kikindo, Ve-ločila Lehernik iz Lichtenlurnovega zavoda v Ljub-J?"' I, V?L I5ečkerek, Metod Skrjanc iz "I rbo-veli v Novi Sad, Marija Tičar iz Slov. Bistrice v Vel. Beckerek, Dragica Polaček iz Brežic v Vel. Beckerek, Avgust Pelrušič iz Št. Vida v Bačko Palanko. Iz 9. v 8. položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Josip Jerala, Logatec, Evlalija Jurše, Sv. Miklavž, Terezija Kli-nar, Logatec, Stanislav Poljanec, Maribor, Ida FaJ.dlp;a. Selce, Jožef Karničnik, Sv. Križ, Vid Mre-kelj, Polhov gradeč, Marija Fister, Sv. Križ, Slavko Zupanec, Stromlje, Antonija Lenarčič, 7gor Šiška, Slava Lipovšek, Semič, Marija Repič, Pod-sreda, Ljudomila Moro, Maribor, Vera PremroV, Kranjska gora, Marija I.azarin, St. Janž.
Belgrad, 24. nov. 1. V prvi letnik višje pedagoške šole sta iz Slovenije sprejela kot slušatelja Božidar Jerneje, učitelj iz Zagorja ob Savi, in Marija Janko, učiteljica iz Rajhenburga,