CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 80 KRANJ, petek, 18.10.1985 MMMSIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^ektrojekalrna na Jesenicah je največja gorenjska investicija. ^ mesecu varstva pred požari Ob Premislek ^ft sam velik požar je lahko usoden v^j 9D številnih obsežnih požarih, ki so poleti besneli širom po domo-Hje In tudi jeseni ogrožajo naše imetje ter varnost, nas zanima letoš-(jjj s*anje požarne Varnosti na Gorenjskem. Najbrž je najprimerneje, cj^ e z njim seznanimo v mesecu varstva pred požari in hkrati opozo- 0 na pomanjkljivosti. ^ y lanskem tričetrtletju so na Gorenjskem našteli 132 požarov, v ^ *em obdobju letošnjega leta pa smo Gorenjci »zakurili« le dva poro^ ^anj. Najpogosteje, 46-krat, je zagorelo v jeseniški občini, 5 poža-slj0/llanJ je bilo v kranjski občini, v radovljiški so jih zabeležili 23, v ^ta?l0Ški 12 in v trziški 8- Največ, 35, jih je nastalo v industriji in 20 v 1(5g lurgiji. V družbenem sektorju je 73 požarov povzročilo za blizu s£0 ^ijona dinarjev škode, 57 požarov pa je zasebnike oškodovalo za Hj6 aJ 25,8 milijona dinarjev. Zaradi ognja je ena oseba izgubila življe- !* ^ Je bilo poškodovanih. Poia *z Podatkov o požarni škodi je moč razbrati, da ni šlo za večje sPoriK6' ^e ^ se Jm Je končalo z več kot milijonsko škodo. Obenem je r°v i?0-^ podatek, da se kljub sušnemu letu ni povečalo število poža-st^j * temu je pripomogel ob preventivnem delu gasilskih društev (j 1 nadzor delavcev služb za notranje zadeve in inšpektorjev, kako ^J^iČujejo požarnovarnostne predpise v delovnih organizacijah. Poui^kje so z njihovim sodelovanjem ugotovili slabosti in s pomočjo Uki. lCn*h gasilcev izdelali ocene požarne ogroženosti ter navodila za spanje. *o seveda ni dovolj! Se vedno je preveč odstopanj od predpisov, ^kat ^ hrambi vnetljivih tekočin. Moti predvsem splošen nered HiSo ^nh proizvodnih okoljih. Zaskrbljuje tudi, da mnogi varnostniki Host Seznanjeni z navodili za ravnanje ob požarih. Ob tem je malomar- > zaradi katere največkrat zagori, še blago kaznovana. $$jArer»utno ugodne razmere nikakor ne smejo zmanjšati budnosti lo DnZarne nevarnosti. Če hočemo do konca leta ohraniti manjše števi-VSj 2arov kot lani, morajo povsod poskrbeti za odpravljanje slabosti. P* se moramo zavedati, da je en sam velik požar lahko usoden. S. Saje Primerno vzdrževati, ne pa siriti V Idriji so pripravili dogovor o zaščiti, obnovi, vzdrževanju in vzgojno turistični predstavitvi bolnišnige Franje in tiskarne Slovenija t&r njunega okolja. Denar naj bi zagotavljalo 13 slovenskih občin, s tem, da matična občina prispeva največ. Hkrati z dogovorom so pripravili tudi osnutek dolgoročnega razvoja, ki predvideva precejšnja nova vlaganja. ■ Podpisniki dogovora so tudi gorenjske občine. Na Gorenjskem je prevladalo enotno stališče, da je treba oba spomenika primerno vzdrževati, za razširitev ponudbe in nove investicije pa je nemogoče zagotoviti denar. Zato bodo gorenjske občine podpisale le dogovor o vzdrževanju in zaščiti obeh objektov. L. B. V SREDIŠČU POZORNOSTI Veliko naložb za malo denarja Do 15. novembra bo v javni razpravi osnutek družbenega dogovora o temeljih plana gorenjskih občin za naslednje srednjeročne obdobje. V njem je predvideno, da se bodo na Gorenjskem zavzemali za skladnejši razvoj vseh področij in vseh občin, še posebej pa bodo podpirali razvoj turističnega gospodarstva, agroži-vilstva, družbene in gospodarske infrastrukture. Tako je dogovorjeno, da bodo na Gorenjskem poenotili poli-. tiko spodbujanja kmetijstva in tudi konkretne spodbude kmetom za večjo proizvodnjo hrane, ki je do leta 1990 sami pridelali 86 odstotkop. Skupno bo tudi planiranje izkoriščanja gozdov, njihove obnove in gradnje gozdnih cest. V planu je tudi predlagano, naj se občine dogovorijo o prioritetnih investicijah v kmetijstvo in gozdarstvo. Tudi v razvoju industrije je predvidenih več skupnih nalog, prednost pa bodo imele gradnja elektrojeklarne na Jesenicah, posodobitev proizvodnje telekomunikacijskih naprav v Iskri, proizvodnja merilne in regulacijske opreme hidravličnih komponent (Kladivar), razvoj in uvedba novih generacij avtoplaščev in transportnih trakov (Sava). Veliko skupnih nalog je tudi na prometnem področju. Tako so predvidene posodobitve železniških tirov in postaj. V cestnem prometu pa je na prvem mestu gradnja predora in gorenjske avtoceste. Predvidene pa so tudi obnove nekaterih regionalnih cest, obvoznic in vpadnic. Za vzdrževanje in modernizacijo naj bi v vseh občinah združevali najmanj 1 odstotek sredstev iz dohodka po merilu bruto osebnih dohodkov. Velike investicije so predvidene tudi v gradnji telefonskega omrežja, elektroenergetskih objektov, regulacijah vodotokov, komunalnem gospodarstvu in še nekaterih drugih področjih. Pomembno je tudi, da se na Gorenjskem dogovarjajo tudi o skupnih nalogah za varstvo okolja in odpravljanje ekoloških problemov. Naloge s posameznih področij in predvidene investicije so v dogovoru navedene zelo konkretno, vprašanje pa je, ali je zanje dovolj denarja. V razpravi bo najpomembnejše, da se potrebe uskladijo z materialnimi možnostmi, sicer bo dogovor ostal le papir želja. L Bogataj Okvara vodovoda pri Visokem Škofja Loka — V torek zvečer in ponoči so bili v nekaterih stanovanjih višjih stavb v Škof j i Loki brez vode, v sredo čez dan pa so jo komaj nalovili za kuhanje. Pomanjkanje vode je povzročila okvara na vodovodu iz Poljanske doline, ker je počila cev pri Visokem. Okvaro so delavci komunale odpravili s torka na sredo ponoči, tako da se je v sredo oskrba z vodo že izboljševala, v četrtek pa je bila normalna. L. B. škofja Loka — Te dni Tehnik zaključuje dela pri gradnji stavbe za vozliščno avtomatsko telefonsko centralo na Trati. Centralo naj bi izdelala Iskra. Čeprav je bilo prvotno planirano, da se bo nova centrala vključila v promet proti koncu leta 1986, realno ni možnosti, da bi začela delati pred letom 1988. Nova vozliščna avtomatska telefonska centrala je pogoj za nadaljnji razvoj telefonije v škofjeloški občini. Fo-.to: F. Perdan Decembra povečanje pokojnin Odbor za plan in finance pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je predlagal, naj bi 1. decembra pokojnine povečali za 6 odstotkov. Takoj 1. januarja pa naj bi pokojninske prejemke povečali še za 14 odstotkov. Kot je običajno, bodo z decembrskim povečanjem upokojenci dobili tudi razliko za vse leto nazaj. O predlogu bodo razpravljali delegati na skupščini SPIZ 11. novembra. l"<1<> "'s'va in enotnosti se je vrnil — Polni lepih spominov so se v k iS SrP? Vrnili Slovenci z vlakom bratstva in enotnosti iz raznih ?lJe> kjer so jih v najtežjih dneh, ko so ostali brez doma in •o"1*1 k(^nejSega za iivlienie< »prejeli Srbi za svoje, z niimi delili hitaft. t rha- PoV!i"d so doživljali prisrčne sprejeme. Ze na prvi D^stor'0 ToVčidcm< so srbski prijatelji Slovence pozdravili po le-*/A?no fn!l!,slovans^^Jl^^. s kruhom in soljo, s pesmijo in životi n« • VvČ*V ™*Wwtttstvu. o srečanju s Titovimi Uiicumi, VHrtizHnstvu. beri* ngjrrdnji struni - Foto: I). Dolenc srci Cariniki o prometnih povezavah Karavanški predor je pogoj za nemoten pretok turistov in blaga Jesenice — Avstrijska carinska služba je prejšnji teden pripravila ogled avtocest v Avstriji in Italiji ter načrtovane gradnje bodočega karavanškega predora. Srečanja so se udeležili najvišji predstavniki avstrijske, zahodnonemške, italijanske in jugoslovanske carine ter predstavniki carinskih izpostav na teh območjih. Ob tej priložnosti so izmenjali delovne izkušnje carinskih in ostalih mejnih organov ter razpravljali o predvidenem pretoku potnikov in blaga čez bodoče mejne prehode. Jugoslovanski carinski delavci so jih seznanili z delom in organizacijo carinske službe v naši državi, še posebej pa na gorenjskih mejnih prehodih. Udeleženci srečanja so še posebej poudarili, da je gradnja karavanškega predora nujna in hkrati tudi pogoj za nemoten dotok in pretok turistov in blaga. V nasprotnem primeru bi se namreč ves promet iz Zahodne Evrope usmeril proti Italiji. Na Gorenjskem so si predstavniki carinskih služb ogledali mejna prehodi Ljubelj in Podkoren ter področje predvidenega izstopa iz ka-ravdii.sk"),,i predora na naši strani. Udeležence je pozdravil tudi predsednik ■ i Tiiške občinske skupščine, nato pa so si ogledali še Kranjsko goi slanico. A. Ž. Marca 1986 sindikalni kongres 11. kongres zveze sindikatov Slovenije bo 21. in 22. marca prihodnje leto v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Tako so na zadnji seji sklenili člani republiškega sveta zveze sindikatov. Na kongresu bo sodelovalo 612 delegatov. Na seji so sprejeli tudi osnutke kongresnih gradiv, ki govorijo o delovanju zveze sindikatov med kongresoma, spremembe in dopolnitve statuta ZSS in sklepno listino kongresa, o ustvarjalnem delu kot najvišji vrednoti življenja in temelju napredka. ss 25 KOMPAS s KRANJ •a tel.: § 28-472 Š 28-473 JUGOSLAVIJA 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA PETEK. 18. OKTOBRAJ*! V Savi imajo barometer zadovoljstva delavcev Odkar pravičneje nagrajujejo, se je tudi razpoloženje popravilo V velikih kolektivih ni lahko oceniti, ali so delavci zadovoljni ali nemara v sebi prikrivajo kal tihe nejevolje. V kranjski Savi imajo kar zanesljiv barometer, ki kaže, kakšno je razpoloženje med delavci. Že šesto leto industrijski psihologi na pobudo sindikata razčlenjujejo, kako so delavci zadovoljni z delom, neposrednimi vodji, sodelavci, osebnimi dohodki, možnostjo napredovanja. Na osnovi teh raziskav sindikat ukrepa. Janko Lončar, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Savi Kranj — Če je vodstvu, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v tovarni znano, kakšno je razpoloženje v kolektivu, jih to lahko strateško vodi pri sprejemanju odločitev. V velikih delovnih organizacijah, kakršna je tudi kranjska Sava z blizu 4500 zaposlenimi, je to težko. Svojo potrebo po poznavanju razmer je sindikat v Savi že pred leti udejanil z raziskavo: delavce so anketirali o tem, kako so zadovoljni z delom, plačo, predpostavljenim, sodelavci, možnostjo napredovanja. Savski industrijski psihologi to razčlenjujejo že šesto leto. Mnoge odločitve, ki jih je Sava sprejela zadnja leta, so odgovor na raziskave. »Na razpoloženje delavcev nedvomno v veliki meri vpliva njihov osebni dohodek, zato je zadnja le- So borci zapostavljeni? Borci so se dejavno vključili v priprave na volitve — Vrsta primerov kaže na zapostavljanje vloge in mesta borčevske organizacije — Radovljica — Občinski odbor ZZB NOV Radovljica je na seji, ki je bila 3. oktobra, z zadovoljstvom sprejel oceno volilne komisije pri občinski konferenci SZDL, v kateri je poudarjeno uspešno, delo borčovskih organizacij, slabše pa so se v delo vključili drugi nosilci predvolilnih priprav. Na seji so dali tudi več pobud za evidentiranje možnih delegatov borčevske organizacije v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. V razpravi so načeli vprašanje zapostavljenosti borčevske organizacije, saj se v zadnjem času vse večkrat pripeti, da v delovnih in drugih okoljih kar pozabijo nanjo. Vodstvo borčevske organizacije pokličejo le, ko kdo umre. Opozorili so tudi na zastopanost v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine; borci in mladinci imajo po štiri delegate, druge družbenopolitične organizacije po pet. Občinski odbor se je strinjal s stališči borčevskih organizacij iz Bohinja, ki se nanašajo na skrajno žaljive besede nekaterih slovenskih kulturnih delavcev v sredstvih javnega obveščanja ob zapletih z nedovoljeno gradnjo ceste ob Bohinjskem jezeru. Borci ifc Bohinja pravijo, da so prestopili mejo dostojnosti in normalnih odnosov do Bohinjcev, ki si takšnih žalitev niso zaslužili. JU. ta, odkar je delavčev standard nižji, krivulja zadovoljstva med delavci močno padala,« ocenjuje industrijski psiholog Vid Pogačnik. »Leta 1981 so bili delavci, sodeč po analizi, najbolj zadovoljni, nato je do letos zadovoljstvo sila upadalo, odkar pa smo vpeljali nekatere spremembe v nagrajevanju, so delavci zadovoljnejši. Kako so delavci zadovoljni z delovnimi razmerami? No, veliko delavcev v proizvodnji dela v težkih delovnih razmerah, zato ni čudno, če so proizvodni delavci manj zadovoljni z delom kot, denimo, strokovni. Slednji pa so bolj kritični do možnosti za napredovanje... Z anketo ugotavljamo tudi, ali so delavci zadovoljni z neposrednim vodjem. Nanj se namreč delavec običajno obrne, če je v stiski ali če ga kaj zanima, nanj večkrat tudi zgrne krivdo, če mu pri delu ni kaj po volji, zato je ta plat zadovoljstva odličen kazalec razmer med delavci.« Odkar v Savi raziskujejo, kako je z zadovoljstvom delavcev, jim je laže odločati o pomembnih vpraša- Vtd Pogačnik, psiholog njih. Kar ne izvedo na sindikalnih skupinah, ki so prav tako eden od barometrov razpoloženja, ugotovijo iz anonimnih anket, kjer delavci pošteno povedo, kaj čutijo, saj se ne bojijo morebitnih posledic. »Anketa tudi potrjuje, da so bile nekatere odločitve, denimo spremembe v nagrajevanju, pravilne,« pravi Janko Lončar, predsednik sindikalne konference v Savi. »Ko smo lani urejali relativnostna raz- Delavci v proizvodnji močno občutijo težke delovne razmere. merja v dohodkih, se to ni toliko * odrazilo v razpoloženju delavcev kot ob spremenjenem nagrajevanju minulega dela. Prva sprememba namreč ni zadela vseh delavcev. Nagrajevanje minulega dela pa je za vse enako pomembno. Z novim sistemom je skoraj vsak delavec pridobil še enkrat več sredstev za rezultate minulega dela kot prej, največ pa delavci z 20 leti delovne dobe in več. Zadovoljstvo delavcev nas je prepričalo, da smo na pravi poti, zato gremo prihodnje leto po-gumneje v boljše nagrajevanje tudi strokovnih delavcev, ki jih doslej še nismo uspeli dovolj motivirati za delo. Tudi izboljševanje delovnih razmer je odgovor na raziskavo. Zaradi težkih delovnih razmer delovne sile ne dobimo lahko, za mlade so zato gumarski poklici nezanimivi, tudi visoki dohodki na težkih delih ne privabljajo več. Zato smo storili vse, da bi razmere izboljšali in se bolje tehnološko opremili, da bi bilo delavcem laže. Tako smo zdaj v Avtopnevmatiki z novimi delovnimi stroji na isti tehnološki ravni kot licenčni partner.« 'Strokovni delavci v Savi in sindikat si podajata roke tudi sicer. Delavca obravnavajo z več strani, tako razčlenjujejo fluktuacijo, pa bolniške izostanke, delovne in življenjske razmere, dohodek ... Vse te analize pa niso mrtva znanost, ki se praši v predalih, temveč izdelki uporabne vrednosti. Strokovni svet delovne organizacije je za izsledke zelo dojemljiv, tudi družbenopolitične organizacije, ki rezultate večkrat premeljejo. Strokovnjaki si želijo, da bi bila obravnava še bolj akcijska, toda mnogih stvari se ne da spremeniti na mah. Razveseljivo je že to, da se hitreje premika pri osebnih dohodkih in da je zaradi tega tudi zadovoljstvo delav-cev občutnejše. ^ z_ žlebir Nov predlog financiranja obveščanja v občini Škofja Loka — Hkrati z drugimi planskimi dokumenti je v javni razpravi to pot že 5. osnutek samoupravnega sporazuma o razvoju obveščanja v škofjeloški občini. V njem so opredeljene naloge s področja delegatskega obveščanja, radijskega obveščanja, usklajevanja tehnologije programov ter razvoja obveščanja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Predvideno je, naj bi v Škof j i Loki ustanovili posebno organizacijo za informiranje. V njej naj bi združili lokalno radijsko postajo in sedanji INDOK, ki bi se preoblikoval v stro- kovno službo nove organizacije za informiranje. Za izpeljavo teh zamisli je potreben denar. Po cenah iz leta 1984 bi za uresničitev omenjenih nalog potrebovali 90 milijonov dinarjev. Denar naj bi zbrali iz občinskega proračuna, sredstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, del deuarja pa bi prispevale tudi krajevne skupnosti. Zbiranja denarja iz čistega dohodka delovnih organizacij to pot ne predvidevajo. Z zbranim denarjem naj bi financirali delegatsko obveščanje, zagotovili pa naj bi tudi potrebno materialno osnovo za delovanje lokalne radijske postaje. L. B. Jutri zbor borcev 31. divizije V Novakih nad Cerknim je bila 6. oktobra 1943 po odredbi Operativnega štaba za zahodno Slovenijo ustanovljena Triglavska divizija, ki se je kasneje preimenovala v 31. divizijo NOV in POJ. Sestavljale so jo 3. SNOUB Ivana Gradnika, 7. SNOUB Franceta Prešerna in 16. 3N0B Janka Premrla-Vojka, V sestavi 31. divizije pa sta bila tudi inženirski in jurišni bataljon. Ob 42-letnici ustanovitve 31. divi- zije, ki so ji potlelile domicil skupščine občin Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič, se bodo borci te divizije, vseh njenih enot in služb, zbrali v soboto, 19. oktobra 1985, ob 15. uri v Domu JLA v Ljubljani na rednem zboru, na katerem bodo razpravljali o delu in izvolili odbor in nadzorni odbor. Po zboru bo tovariško srečanje. Pričakujejo, da se bodo borci zbrali v velikem števiki. Več sto možnih kandidatov za vodilne funkcije Do sredine septembra so v delovnih organizacijah evidentirali 568 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti, v krajevnih skupnostih pa 1330. Skupno z evidentiranimi iz preteklih let imajo sedaj v kadrovski evidenci 13.733 ljudi — Za vodilne funkcije v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter člane skupin delegatov za republiško skupščino pa so evidentirali več kot 400 možnih kandidatov — Za predsednika občinske skupščine so evidentirali trinajst in za predsednika izvršnega sveta tri možne kandidate Škofja Loka — Prihodnji teden bo občinska konferenca SZDL izdala prvo številko volilnega biltena. V njem bo objavljen dosedanji potek evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij in delegatske funkcije v prihodnjem mandatnem obdobju. Objavili bodo tudi imena vseh, ki so jih ljudje v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah evidentirali za možne kandidate za vodilne funkcije v družbenopolitični in samoupravnih interesnih skupnostih ter tako izrekli zaupanje v njihove sposobnosti za opravljanje odgovornih delegatskih dolžnosti. V biltenu bodo tudi povedali, katere krajevne skupnosti in osnovne organizacije sindikata so delo pri evidentiranju možnih kandidatov dobro opravile in kje so delali slabo. Namen informacije je spodbuditi nadaljnje evidentiranje, saj je do sredine novembra še vedno čas, da povsod, kjer to želijo ali tega še niso opravili, evidentirajo možne kandidate za vodilne ljudi družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Za člane delegacij so v krajevnih skupnostih in osnovnih organizacijah sindikata začeli evidentirati možne kandidate spomladi, za vodilne funkcije pa jeseni. Do sredine septembra je bilo v delovnih organizacijah evidentiranih 568 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti, v krajevnih skupnostih pa 1330. Skupaj so torej letos evidentirali 1898 novih možnih kandidatov. Z letos evidentiranimi so le dopolnili sezname evidentiranih iz leta 1978 in tako imajo v kadrovski evidenci 5600 možnih kandidatov evidentiranih v združenem delu in 8132 v krajevnih skupnostih ali skupaj 13.733 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti. Od 23 krajevnih skupnosti so evidentiranje dobro opravili v 17, slabši pa je bil odziv v delovnih organizacijah, kjer so odpovedali nekateri veliki kolektivi. Skupno so evidentirali več kot 400 možnih kandidatov za delegatske dolžnosti. Bilo je tudi nekaj nesporazumov, ker so ponekod razen za delegate in funkcionarje družbenopolitičnih skupnosti ter sise družbenih dejavnosti evidentirali možne kandidate tudi za delegate družbenopolitičnega zbora ter za vodilne funkcionarje gospodarskih sisov. Evidentirali so tudi možne kandidate za nekatere republiške organe. Za predsednika občinske skupščine so evidentirali trinajst možnih kandidatov,' za predsednika zbora združenega dela šest in za podpredsednika pet. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so evidentirali dvanajst imen in za podpredsednika sedem. Za pred- sednika družbenopolitičnega z&° je bilo evidentiranih šest m°z^a kandidatov in za podpredsedn^ trije. Za delegate družbenopou^, nega zbora so evidentirali dvain«r deset možnih kandidatov, jih na splošnih volitvah ne voW_ Bodo pa predlagana imena v W moč družbenopolitičnim organ1* cijam pri izbiranju predlogov delegate. Za predsednika občinskega ^. vršnega sveta so evidentirali možne kandidate, za člane izvrs ga sveta pa devetnajst. Za različne funkcije v skup»c . izobraževalne skupnosti je DU°.e:|j dentiranih štiriindvajset moz Za predsednika občinske skJjP ščine in izvršnega sveta so 0" d je evidentirali: Za predsednika občim*e skupščine so v krajevnih^skttf nostih, družbenopolitičnih 0 ganizacijah in združenem ofi evidentirali oziroma dali pojj \ do za trinajst možnih kana'0^ tov. Ljudje menijo, da b* , funkcijo lahko opravljali: M* ca Mitič, sedaj predsednica * miteja za turizem v SRS; Albreht, direktor Tehnika; W man Teržan, direktor Alp«JJjJ ra; Tone Rakovec, direkt° Iskre Železniki; Ivan Kep»J fjg rektor loške Komunale; W»» Mitič, direktor PTT Ljubijo«^ Marko Vraničar, zaposlen SMELT Ljubljana; Tone ?oW nar, direktor Inštalacij; Bran*" Selak, direktor Marmorja; y tor Žakelj, zaposlen na kom1 ju za planiranje SRS; Stane t* dež, direktor Termike; Vik1 Potočnik, vodja skupnih slu«• Jelovici in Ivan Franko-I2'0 upokojenec. Za predsednika občins izvršnega sveta pa so evidenc rali tri možne kandidate: fepe, njo predsednico Ido EiIiplC'^j, čelinovo, Lojzeta Tolarja iz ^ ka in direktorja Ix>kainve» Jožeta Hauptmana. . kandidatov, kulturne skuP"rne enaintrideset, telesno kult ^, skupnosti dvaindvajset, stanov ^ ske skupnosti sedemnajst, nega skrbstva deset, otros . varstva dvanajst, zdravst^^ skupnosti dvajset, občinske -s ff nosti za zaposlovanje šest, s*ttt-gjt(r sti otroškega varstva šest, raZl ^' valne enajst in za zbor deleS J enote SPIZ v Škofji Loki °e možnih kandidatov. t Za člane skupine delegat^,jjj zbor združenega dela repub ^ skupščine so evidentirali *e dvajset možnih kandidatov, za^t ne skupine za zbor občin Pa r najst možnih kandidatov. J Kot možne kandidate za n? $ funkcij v republiških organ1 ^ evidentirali 20 ljudi. Razen teg^jj v združenem delu ali kraje ^J' skupnosti evidentirali tudi 40 ^ nih kandidatov za funkcije v M upravnih skupnostih gospoda .^t dejavnosti, ki pa jih sp° ne bomo volili. j Z dosedanjim odzivom. J(P krajevnih skupnosti, so po predsednika občinske KOiMfnSI SZDL Štefana Zargija zadajaj zlasti z evidentiranjem 01 ^jf kandidatov za vodilne rrjflh Povsod pa imajo možnost, da ^ nje sezname še dopolnijo x\\/i$% za vsako vodilno funkcijo tfV^ ty rajo ljudi, ki jim zaupajo In $ tere menijo, da bodo njih0 upanje upravičili. ^ GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezd** Glavni urednik: Milan Baj/elj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasu občinske ko.riercne« SZDL Jesenice, Krnu j, Radovljica, Škofja loka in Tr/ič — izdaja Časopisno podjetje Glas - -jir-j* Leopoldina Bogat*]. Danica D«M c. Dušan Humer. Helena Jrlovčan. \a-h Mencinger, Stojan Saje. Darinka SedeJ, Marija Volčjak. Cvrlo^-"^ drej Zalar In Danica Zavtl-Zkblr — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik. Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec In J",i*]J Predsednik izdajateljskega sv»U Mirko Birk (Radovljica) - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od Januarja 1958 kot poltednik. od jap» Up\\ krat tedensko, od januarji; IK^i kot poltednik ob Mreduh in sobotah, od julija 1974 pu ob torkih ln petkih. - Stave* TK Gorenjski »IsMI« pravica LJubljana. Naslov ure.', isoa in uprave Usta: Kranj, MoSc Pijadeja 1 - TekočI račun prt SDK v Kranju Itevltka M500-603-3199» 'stffijft rthtilf in glavni urednik 28-46:« .- pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. P«"e ~ i bod .3. STRAN (g(Q)IMS; *udi pozimi bodo Bled polnili tujci So^pna sezona na Bledu je bila rekordna, v denarnem pogledu daja °met podvojili — Tudi zimski Bled se na tujem dobro pro- Bled- - - Letos poleti se je na Bledu J*J gostov, toliko jih je bilo, kot še "Koli. Pri HTP Bled ocenjujejo, da D°do imeli ob koncu leta 10 odsto-*0V več nočitev kot lani. V hotelih Sredo 4 odstotki na račun večjih J^gljivosti, prenove hotelskih sob, I ^Poprej niso ve< .5 pa so imeli pred sezono in po ča?'kŽe maJa- Znatno pa se je pove-j.^obisk kampa Zaka, kjer so nušte-Kar 40 odstotkov nočitev več kot la-• rudi v denarnem pogledu je bila dietna sezona zelo uspešna. Ruču-tii *.da bo letošnja celotna realiza-ja se enkrat večja od lanske, j t"di zimski Bled gre dobro v pro .em, seveda, saj je doma za zimske počitnice vse VoiJJ-"-Računajo, da bodo pozimi pod-Pred stevil° tuJih gostov. Prišli bodo ^ctvsem Angleži in Skandinavci, ^ Sni. ki niso dobri smučarji. Torej i^ernh zimsko ponudbo Bleda po-j čišče tuo-i vse drugo, ne le smu- Pri HTP Bled trenutno investirajo 1 milijardo dinarjev za naložbe. Prenovljeni Bogatin bo do prihodnje poletne sezone dal 180 novih postelj, 60 že do zimske. Pri Toplicah so pravkar zastavili gradnjo novega bistro-ja. Pripravljajo se na gradnjo trgovine in restavracije v kampu Zaka. Direktor Tone Ažman je dejal, da bodo uresničili vse programe letošnjega in prihodnjega leta, višina omenjenih naložb ustreza doseženemu družbenemu proizvodu v delovni organizaciji. Tekoča akumulacija jim dandanes zadošča za obnavljanje, pri novih stvareh so seveda osnovna sredstva združena na podlagi deviznega interesa. Ni jim več treba skrajno zadrževati rasti osebnih dohodkov, kar so morali početi pred leti, prav večji osebni dohodki so na Bledu že marsikaj spremenili. Od delavcev lahko zahtevajo boljše delo, zaostrili so delovno disciplino, kar se v njihovih hotelih in lokalih že pozna. Vse več je tudi zanimanja za delo v gostinstvu in turizmu, zanimanja med domačini, kar je opazno tudi pri vpisu v gostinsko šolo. V razvojnem pogledu je turizmu boljše čase prineslo združevanje sredstev na osnovi deviznega interesa. Novi devizni predpisi še niso sprejeti, napovedi pa niso nič kaj obetavne. Če bo odpadlo združevanje sredstev na osnovi deviznega interesa, bomo odvisni le od lastne akumulacije, pravi Tone Ažman. To seveda pomeni, da v prihodnjih petih letih na Bledu na gradnjo novega hotela ne morejo računati. Razen seveda, če se bo spremenila bančna politika, in bo turizem deležen ugodnejših posojil, predvsem posojil z daljšim rokom odplačila, morda tudi z manjšo udeležbo lastnih sredstev, kar bi bilo pomembno predvsem pri spremljajočih turističnih objektih, pri tako imenovani infrastrukturi. Ce tudi tega ne bo, se bo čez pet let na Bledu že zastavilo vprašanje, kako zaposliti šolane mlade ljudi, ki so se zdaj odločili za gostinstvo in turizem. W Tr . M. Volcjak Pomembna sta ekipa in nadzor Fr nj — Petnajst let je že be anc Trček, doma iz Zapuž pri ^ gunj ah, gradbeni komunalnem delovodja obrtnem gradbe- jjem podjetju Kranj, v tozdu Radnje. Po poklicu je zidar. ^ttalu pa je postal gradbeni delo- v°dja, še ko je bil pri Slovenija cestah. Danes so njegovo delovno področje predvsem nizke gradnje. »Včasih je bilo moje delo terensko, tudi v drugih republikah, r^aj delam v glavnem na območju kranjske občine. Naša delovna 0rganizacija je poznana po gradnji kanalizacije, manjših cest, Parkirnih prostorov. V zadnjem °°dobju so bili večji objekti, kjer Sern bil delovodja, kanalizacija in Parkirišče pri Planiki, kanalizacija za šolo na Zlatem polju, komu-nalna ureditev Naklega in gradca kanalizacije v Naklem, pa Jjeditev Seničnega, Posavca. t^avkar smo končali gradnjo plo-Criikov na Cesti Staneta Žagarja v Kranju, zdaj pa gradimo igrišče Pr> šoli Staneta Žagarja na Planici.« i *^aj je naloga gradbenega de-»ovodje?« . *Že ime samo pove, da vodi de-m na gradbišču. To pa pomeni, da J glavni organizator, odgovoren, Qa so člani delovne ekipe pravilno razporejeni, da v gradbišče pr-vočasno vključiš mehanizacijo, skrbiš za prevoze, material in po-«obt )n-0. Skratka, delovodja je tisti, ge razmere so se tudi izboljšale, zaslužek pa ni najboljši — takšen kot je nasploh v gradbeništvu. Zato je vse večje tudi pomanjkanje delavcev. Ne vem, kako bo čez čas, saj danes nimamo nobenega vajenca in tudi zanimanja skoraj ni.« Pri gradnji pločnikov na Cesti Staneta Žagarja ste se 'spopadli' tudi s svojevrstno novostjo.« »Na teh pločnikih smo prvič vgradili tudi invalidske klančine. To je bila zamisel inž. Metoda Franc Trček, gradbeni delovodja v KOGP Kranj ki je najbolj odgovoren za kvalitetno izvedbo projekta.« »Imate pri delu na terenu dosti težav?« »Če imaš dobro delovno ekipo, je že tri četrtine narejenega. V moji delovni ekipi so nekateri že po petnajst let. Kadar je še nadzor dober, običajno ni težav. Seveda je dobro delo velikokrat odvisno tudi od vremena, od mehanizacije in potrebnih materialov. Predvsem pa moraš pri delu gledati na objekt, ki se gradi, tako kot je običajno v življenju. Pogosto prihaja med gradnjo do sprememb. Srečuješ se z ljudmi oziroma s sosedi ob objektu, ki se včasih tudi ne strinjajo z rešitvami.« »So se delovne razmere v petnajstih letih kaj spremenile?« »Zelo. Ko sem prišel v KOGP, je bil v podjetju en star bager. Veliko je bilo ročnega dela pri izkopih. Danes smo z mehanizacijo in drobnim orodjem kar dobro opremljeni. Stanovanjske in dru- Pločniki ob Cesti Staneta Žagarja v Kranju imajo tudi invalidske klančine. Lojka iz Projektivnega podjetja Kranj, Mislim, da ni to le prva izvedba v Kranju, marveč sploh na Gorenjskem, če ne kar v Sloveniji. Z izvedbo sem zadovoljen. Pa tudi sicer na tem gradbišču ni bilo nobenih težav in smo delo končali točno do roka.« ^ Žalar S kvaliteto potrjujejo tradicijo Škofjeloški Mesoizdelki praznujejo 20-letnico obstoja — Z mesom oskrbujejo Gorenjsko, Ljubljano, velik del Primorske in Dolenjske — Za izdelke so dobili številna priznanja Škofja Loka — Mesoizdelki, ki so s 460 zaposlenimi največja temeljna organizacija v sozdu Mercator — KŽK Gorenjske, letos praznujejo 20-letnico ustanovitve. Vendar tradicija loških mesarjev sega daleč v zgodovino. Že v urbarju iz leta 1263 lahko preberemo, da je bila v Škof j i Loki razvita mesarska obrt. Sredi 17. stoletja pa je bilo v mestu že sedem mesnic. Mestno klavnico so zgradili leta 1903 in prvi večji predelovalni obrat so ustanovili leta 1946. Po različnih reorganizacijah, združitvah in priključitvah manjših mesarskih podjetij in mesarij so leta 1965 nastali Mesoizdelki. Kmalu zatem so se jim priključili še Prehrana iz Cerknega, Mesarsko podjetje iz Tržiča in Mesarija iz Stične. Reorganizacijo so nadaljevali deset let kasneje s povezovanjem v Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka ter povezovanjem vse mesne industrije v okviru kranjskega KŽK. Številna priznanja Leta 1979 so loški mesarji dobili zlato medaljo za delikatesni želodec, vikend klobaso in gorenjsko zaseko, srebrno za loški čebriček in bronasto za prekajeno gnjat; leta 1981 so dobili zlato medaljo za loški čebriček in gorenjsko zaseko, srebrno za vikend klobaso in bronasto za stisko salamo; 1984. leta so dobili zlato za loški čebriček, srebrno za gorenjsko zaseko in bronasto za pečen mesni sir in vikend klobaso; 1985. leta pa sta bili z zlato medaljo nagrajeni gorenjska zaseka in stiska salama, s srebrno zasa-basa in z bronasto suha domača, vikend salama s sojo in gorenjska zaseka. S povezavo mesne industrije na Gorenjskem so Mesoizdelki postali največji proizvajalec in preskrbovalec z mesom na Gorenjskem in v dobršnem delu Slovenije. Preskrbujejo tudi velik del ljubljanskega območja, Dolenjske in Primorske. Poslovno so se organizirali v pet delovnih enot, ki so jih oblikovali tako kot zahteva organizacija dela. V Škofji Loki je klavnica, kjer na leto lahko zakoljejo 12 tisoč glav goveje živine in 20 tisoč prašičev. Tr-žiška klavnica se je specializirala za klanje prašičev in lahko na leto zakolje 30 tisoč živali. Predelovalne obrate pa imajo v Škofji Loki, Kranju in Stični. Razen tega imajo dobro razpredeno prodajno mrežo, saj imajo 72 mesnic na Gorenjskem, ljubljanskem območju in na Primorskem. Imajo tudi lastni vozni park za prevoz živine in dobro usposobljeno vzdrževalno ekipo. Lani so v Mesoizdelkih naredili 2.300 ton različnih mesnih izdelkov, letos pa jih bodo še 200 ton več. Več kot polovico vseh naredijo v loškem predelovalnem obratu, v kranjskem dobro tretjino in v Stični okoli 13 odstotkov. Obrat Stična je specializiran za suhomesnati program, drugod pa izdelujejo klasične klobasičarske in suhomesnate izdelke. V zadnjih letih so v Mesoizdelkih v precejšnji meri odpravili razdrobljenost in raznovrstnost proizvodnje po obratih in uvedli specializacijo proizvodnje. Sedaj imajo v načrtu preureditev nekdanje kranjske klavnice vsodoben predelovalniobrat.kjer bodo združili predelavo škofjeloškega in kranjskega obrata. Največja in najbolj zahtevna naložba bo gradnja hladilnice na Trati, ki bo namenjena za potrebe vse Gorenjske. Zmogljivost hladilnice bo 1.500 ton, graditi pa naj bi jo začeli že letos. L. Bogataj Proizvodnja v 25 letih Leta 1960 so loški mesarji dali na trg 2.450 ton mesa in 1220 ton mesnih izdelkov, leta 1970 3.500 ton mesa in 1700 ton izdelkov, leta 1975 6.200 ton mesa in 1800 ton izdelkov, leta 1980 5.920 ton mesa in 2.250 ton izdelkov in letos planirajo 5.794 ton mesa in 2.500 ton izdelkov. škofja Loka do leta 2000 Pozidava se umika na slabša zemljišča V javno razpravo prihaja osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Kofja Loka z urbanističnimi zasnovami Škofje Loke, Železnikov, °ljan, Gorenje vasi in Žirov. v4kofja Loka — Na skupnem zasedanju srpH *ren ZDOrov občinske skupščine, ki bo v j. °A 23. oktobra, bo osrednja točka dnev-pj ga reda obravnava osnutka dolgoročnega Ha občine Škofja Loka z urbanističnimi QQSr»ovami Škofje Ix)ke, Železnikov, Poljan, pj renje vasi in Žirov. Že pred tem pa bodo dej11 Predstavili predstavnikom združenega °b r 'n krajevnih skupnosti in sicer danes Pon Uri v zorenji vasi inob 11.30 v Žireh. V K edeljek ob 11. uri bo predstavitev plana v j!eznikih in v torek ob 8. in 11. uri v Škofji t\,d 1 • V ponedeljek bodo o njem spregovorili ^iiK preckstuvniki občinskih družbenopoliti- organizacij. treiTr' obravnavi dolgoročnega plana je po-He n° upoštevati, da gre za temeljne razvoj-itve in splošno razvojno orientacijo (Jej. bodo razvojni načrti konkretneje opre-rftcjJen» v srednjeročnih planih. Čeprav je za-^ivi SUDJt-ktivnih omejitev znanja in ljudi ČH^goče za daljši čas napovedovati bodočis1. Pa vendar brez nenehnega presojanja Ufjj^očnih možnosti razvoja ni mogoče T0- °vito reševati niti sprotnih problemov. °knr ^e P°seDeJ očitno na področju varstvu Ja in urejanju prostora, j/av prostorskemu delu družbenega pla-^si ° V razpruvuh dan poseben poudarek, ^rb n' do1 dolgoročnega plana so namreč Hj^Qnis<-ične zasnove zu Škof jo Loko, Želez-V t • Poljane, Gorenjo vas in Žiri z zaledji ty a.Snovuh je predvideno, da se stanovanj ^ ,'n droga pozidava seli na munj kvalitel tov^ernlJišča, hkrati pa so dolgoročno zagoni, JePe zadostne površine za dolgoročni °j vseh področij družbene reprodukcije. Območje varovanih kmetijskih zemljišč se bo razširilo kar bo razvidno v kartah, ki bodo hkrati s planom dane v javno razpravo. KJE NAJ BI GRADILI STANOVANJA V Škofji Loki je za bodočo stanovanjsko gradnjo predvidenih 45 ha površin. Družbeno usmerjena gradnja se seli na Kamnitnik ter Peščeni hrib, dopolnili pa bi tudi pozidave pod Plevno in v delu Frankovega naselja. Večje nove površine za stanovanja so opredeljene še v Retečah in v Hrenovi dolini v Veštru. V Selški dolini naj bi stanovanja razen v Železnikih gradili predvsem v Dolenji vasi v Ševljah. Za stanovanjsko gradnjo je predvidenih 28 ha zemljišč. V Železnikih je predlagana dopolnitev pozidave v Dašnjici, na Trnju in na Plavžu. Edina večja novu površinu za družbenousmerjeno grudnjo je predlaga-nu na platoju Kresu. V Selcih bo moč zgruditi le nekaj stunovunjskih hiš ob cesti v Luj-še. V Dolenji vusi so zu grudnjo namenjene površine severno od regionalne ceste in nu gozdni jusi nad naseljem. V Ševljah pa na gozdni terasi nod vasjo. V Žireh je za stunovunjsko grudnjo predvidenih 33 hu površin. Družbeno usmerjenu grudnju bo južno od Ceste jurišnegu bataljonu in v Novi vasi. Za zusebne hiše pu je ne-kuj prostih površin predvidenih na Selu, Le-dinici, v Žireh, ob cesti v Račevo, med Sturo in Novo vusjo in v Rukulku. , V Gorenji vusi je zu stunovunjsko grudnjo opredeljenih 20,70 hu zemljišč. Grudili nuj bi predvsem nu pobočjih doline. Družbe- no usmerjenu grudnju je predlugunu v Vur-šujnu, na Hotavljuh pu v južnem delu naselja. V Poljunuh je zu grudnjo stunovunj predvidenih slabih 10 ha. V Hotovlji in Predmo-stu predlagujo le zapolnitve, usmerjena grudnju pa se seli na pobočje nad novo šolo — v Dobensko Ameriko. KJE INDUSTRIJSKE OBJEKTE Zu industrijo je v Škofji Loki opredeljenih skupno 113 hu, nezusedenih pu je še 63 hu zemljišču. Industrija je skoncentrira-nu na Truti in predlugunu je zapolnitev v okviru sedunje industrijske cone. Tum je še 21 hu prostih površin, vključno s poziduva-mi, ki so bile opravljene v zudnjem letu. Nove površine zu proizvodnjo in skladiščno de-juvnost pu so predvidene pod Godešičem Nu produ. V Retečuh je predviđenu širitev industrije proti vzhodu. Zu potrebe železnice in energetike pu je predluguno območje med železniškimi tiri nu Truti, vzhodno od Tru-škegu grabna pu je pitulišče govedi. V Železnikih je zu industrijo predvidenih 20 hu zemljišč. Večinu je že pozidunih, prostih pu je le še 7,6 ha v okljuki Sore ob Iskri in Niku. V Žireh ostaju industrijsku cona tam, kjer je sedaj. Vunjo nuj bi se preselilo tudi Mizarsko podjetje. Tudi v Poljanah so za proizvodnjo opredeljene iste površine kot sedaj in to ob cesti proti Javor j um. V Gorenji vusi pu bodo odločuli o treh možnostih in sicer je novu industrijsku conu predlugunu uli v Produ pri RU ZV uli nu Dobruvšcuh uli nu Blutih. Prvič so v plunu predvidene tudi površine /a obrtno dejuvnost. V Virmušuh in Gren-cu stu opredeljeni površini zu obrtno stano-vunjsko grudnjo, izven urbunistične zusnove pu je predviđenu obrtnu conu v Hrustnici. Nu območju urbunistične zusnove Škofje Loke so predlugune večje prometne ureditve obvoznic zu Selško in Poljunsko dolino in proti Krunju. Predlaga se ureditev novih križišč Ljubljunske regionalne ceste s Poljunsko obvoznico, križišče cest iz Kumnitni-ku in Pod Plevno s Kidričevo cesto, prestavitev Kidričeve ceste v centru v podvoz med Namo in šolo. Izvennivojske ureditve cest so predlugune tudi v Retečuh, na Trati za dostop do industrije severno od železnice in na območju Sv. Duha za potrebe kmetov. V Škofji Loki je predvidena tudi gradnja skupne kotlovnice, podobno kot imajo urejeno v Železnikih. Skupno ogrevanje naj bi uredili tudi v Žireh. V urbanističnih zasnovah so predvidene tudi rešitve za lociranje oskrbnih, storitvenih, kulturnih, športnih in drugih, za življenje potrebnih dejavnosti. Osnutek dolgoročnega plana bodo po seji občinske skupščine dali v javno razpravo, ki bo trajulu do koncu novembra. O poteku juv-nih ruzpruv bodo ljudi še obvestili. Sprejet naj bi bil v zučetku prihodnjega leta. Marca pa naj bi sprejeli tudi srednjeročni plan, v katerem bodo opredeljeni razvojni cilji do leta 1990 in predvideni konkretni posegi v prostor do leta 1990. Hkrati s srednjeročnim plunom naj bi sprejeli tudi prostorsko ureditvene pogoje za celotno območje občine, na podlagi katerih se bodo odprle prve možnosti za gradnjo povsod tum, kjer niso predvideni večji kompleksi, zu kutere bo potrebno izdeluti zuzidulne, lokucijske ali ureditvene načrte. Za večje kraje bodo hkrati s srednjeročnim planom sprejeti plani izdeluve teh nučrtov. Posebno bodo pohiteli z izdelu-vo v Škofji Loki in Gorenji vusi. L. Bogataj M)IMSSScIJ©ISIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 18. OKTOBRAI95 Krajevna skupnost Lancovo Zgradili cesto v strm breg V krajevni skupnosti Lancovo imajo največ skrbi z urejanjem cest, saj so vasi in zaselki raztreseni — Ob krajevnem prazniku bodo v nedeljo slovesno odprli novo, asfaltirano cesto Spodnje Lancovo—Selce — Že več let pa si prizadevajo, da bi v zadružnem domu uredili večjo, sodobno prodajalno Lancovo — Krajevna skupnost Lancovo je po ozemlju med največjimi, po številu prebivalcev pa med najmanjšimi krajevnimi skupnostmi radovljiške občine. Meji na Radovljico, od Save sega tja do Kamne gorice in daleč pod Jelovico. V sedmih vaseh in zaselkih Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica, Brda, Vošče, Rovnica in Selce živi 672 ljudi, 228 je zaposlenih. Čistih kmetov ni veliko, saj je tam plodne zemlje malo, kmetijstvo je že od nekdaj dopolnjevalo gozdarjenje, v davnini tudi kuhanje oglja in kovanje železa. Pravih kmetov je bilo malo, v glavnem so bili kajžarji. Danes so to delavsko-kmečke domačije. Krajevni praznik praznujejo v spomin na 17. oktober 1941. leta, ko so Nemci pri Remce vi žagi ustrelili 17 talcev kot maščevanje za 10. oktobra požgano žago. V tem tednu se je zvrstilo že nekaj športnih tekmovanj. V soboto, 19. oktobra, ob 18. uri bodo gasilci razvili svoj prapor, pri čemer velja povedati, da je dokaj mlado Gasilsko društvo Lancovo zelo delavno. Ob 20. uri bo v zadružnem domu zabavni večer. Osrednja slovesnost bo v V nedeljo bodo odprli novo, asfaltirano cesto Spodnje Lancovo—Selce. Delo je bilo težko, sta povedala Janez Kunšič, predsednik skupščine krajevne skupnosti, in Zdravko Štefalin, kije zadolžen za operativna komunalna dela, saj so jo morali zaradi strmine ponekod nasuti tudi za dva metra. nedeljo, 20. oktobra, ko se bo ob 9.30 na slavnostni seji sestala skupščina krajevne skupnosti, ob 10.30 pa bodo odprli novo, asfaltirano cesto Spodnje Lancovo— Selce. Prav z urejanjem cest imajo največ skrbi, saj so vasi in zaselki raztreseni. Koreniteje so delo zastavili pred desetimi leti, ko so v načrt zapisali, da bodo dobro uredili makadamske ceste, kar jim je tudi uspelo, saj je poprej do nekaterih naselij vodil kolovoz. Uredili so makadamsko cesto na Rovnico, dolgo kilometer in pol. Še večji korak pa so naredili v zadnjih letih. Jeseni 1983. leta so začeli urejati cesto v Zgornji Lipnici, kjer so položili 4 tisoč površinskih metrov asfalta, tamkajšnji krajani pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali 40 odstotkov potrebnega denarja. Samoprispevka v krajevni skupnosti niso nikoli razpisali, saj bi imeli z njim veliko papirnatih težav, ljudje pa vselej radi dajo denar, saj vidijo, da se z njim nekaj naredi. Lani so asfaltirali cesto v Zgornjem Lancovem, kjer so ljudje prav tako Prodajalna v zadružnem domu je tesna in skromna, radi bi jo razširili, vendar se stranka iz sosednjega prostora noče preseliti v prvo nadstropje, kjer bi imela celo boljše stanovanje. veliko prispevali. Ne pozabljajo na samotne kmetije v hribih in tako so na cesto, ki vodi do kmeta na Spodnji Lipnici, navozili 160 pro-storninskih metrov jalovine in jo uredili. Zadnji, velik delovni uspeh pa je cesta od Spodnjega Lancovega do Selc v dolžini 600 metrov. Delo so zastavili novembra lani, zdaj jo bodo odprli. Delo je bilo zelo zahtevno, saj je bil poprej tam zelo strm kolovoz. Ponekod so morali cesto zaradi ublažitve strmine dvigniti tudi za dva metra, navozili so 1.600 prostorninskih metrov materiala in 160 prostorninskih metrov peska. Opravili so 75 udarniških traktorskih ur, 36 ur z motorno žago in 577 ur prostovoljnega dela. Na pomoč jim je priskočila radovljiška komunalna skupnost, ki je prispevala 2,1 milijona dinarjev, izračunali pa so, da je cesta veljala 3,83 milijona dinarjev. Sprva niso mislili na asfalt, ko pa je denar prispevala komunalna skupnost, so se odločili zanj. Le asfalt jih je namreč veljal 2,18 milijona dinarjev. V krajevni skupnosti Lancovo nimajo nobene delovne organizacije, zato lahko le s pametnim obračanjem denarja in prostovoljnim delom in prispevki kaj narede. Povedati velja, da je za novo cesto osem hiš zaselka Selce zbralo 560 tisoč dinarjev, nekateri so dali tudi po 120 tisoč dinarjev, da seveda ne govorimo o tem, kako so delali. V zadnjem letu so zgradili tudi nov most čez potok Lipnica v Spodnji Lipnici, kjer so krajani opravili 234 udarniških ur, vrednost mostu pa so ocenili na 480 tisoč dinarjev. V bodoče nameravajo urediti še cesto v Zgornjem Lancovem, okolico zadružnega doma in pot do novega naselja za domom. Neuresničena želja krajanov pa je še vedno sodobna trgovina. V zadružnem domu je Špecerijina prodajalna resnično skromna in tesna. Vendar bi jo lahko povečali, če jim ne bi nagajala stranka, ki se iz sosednjega prostora noče preseliti v prvo nadstropje, čeprav .bi imela tam boljše stanovanje. M. Volčjak V Krizah so za gradnjo Križe — Čez poldrugo desetletje se bo število prebivalcev v krajevni skupnosti Križe podvojilo, Križe pa bodo postale gospodarsko in družbeno središče naselij na spodnjem levem bregu Tržiške Bistrice. Dolgoročni plan razvoja tržiške občine namreč do leta 2000 predvideva na območju Križev gradnjo 1120 stanovanj. Na Polani je za pozidavo namenjenih približno 8,8 hektara površin, nekaj v Retnjah, Blata, ki večinoma segajo v sosednjo krajevno skupnost Sebenje, pa bodo pozidane na 20,6 hektara. Če bo načrt, o katerem mora razen krajanov povedati svoje stališče še kmetijsko zemljiška skupnost, seveda sprejet. Razen stanovanjske gradnje je v Križah začrtan še prostor za industrijsko obrtno dejavnost. Križani načrtovano gradnjo podpirajo, ob tem pa poudarjajo, da bo treba pred poselitvijo zgraditi vso potrebno cestno in komunalno infrastrukturo. Ponovili so zahtevo po razširitvi ceste proti Pristavi. Na zboru krajanov, ki so ga sklicali zaradi obravnave osnutkov dolgoročnega in srednjeročnega plana razvoja tržiške občine, so Križani tudi dejali, da bo treba čimprej doreči, kaj s stavbo, v kateri je kmetijska zadruga. Zadruga se bo najbrž preselila na prostor nekdanjih vojaških objektov, kjer naj bi se razvila tudi storitvena dejavnost, določneje po- pravljalnica kmetijske mehanizacije. Tu bo dobila mesto še avtomatska telefonska centrala za omrežja v Križah, Pristavi, Sebenjah, Seni-čnem in Kovorju. Krajani bi radi telefone čimprej. Pričakujejo, da bo centrala opremljena najkasneje v dveh letih, seveda pa bo moralo zanjo prispevati vsaj polovico vsote tr-žiško zduženo delo. Zaradi sedanjega in nadaljnjega razvoja Križev in okoliških naselij bo treba razširiti trgovino v Križah, ki že leta kliče po obnovi. Krajani se bodo morali tudi odločiti, kaj z domom družbenih organizacij in dvorano oziroma kako ju obnoviti. H. J. Praznik krajevne skupnosti Primskovo Primskovo — V teh dneh krajani Primskovega, Gorenj, dela naselja Klanec in novega stanovanjskega naselja Planina III (v gradnji) v krajevni skupnosti Primskovo praznujejo. Letošnje praznovanje je že šesto po vrsti, odkar so se odločili, da bodo krajevni praznik obeležili s spominom na dogodek jeseni 1941. leta. Takrat so se v gozdu pri Čirčah zbrali mladi fantje in ustanovili organizacijo Skoja. V ilegalo se je umaknilo deset krajanov. Med vojno je darovalo s tega območja življenja 56 krajanov, ki so padli kot borci, talci ali kot zaporniki v taboriščih. Prireditve v počastitev praznika so v krajevni skupnosti začele že v začetku meseca, ko je bil or- ganiziran nogometni turnir. Temu je konec minulega tedna sledil namiznoteniški turnir 7 sredi tega tedna se je začel balinarski turnir, ki bo končan v nedeljo. V sredo je bila tudi gasilska vaja. Včeraj, v četrtek, popoldne sta bila orientacijski pohod in šahovski turnir, drevi ob 19. uri pa bo v zadružnem domu mladinski kviz. Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika pa bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 10. uri v prostorih športnega društva Primskovo v Kokrškem logu. Takrat bodo podelili tudi plakete in priznanja krajevne skupnosti in priznanja najboljšim tekmovalcem. Če bo vreme slabo, bo svečanost v nedeljo dopoldne v dvorani zadružnega doma. a 2. Vse za otroka Kaj se v življenju skriva za to načelno družbeno usmeritvijo: da moramo otrokom nameniti vse najboljše ali pa, da j« za otroke vse dobro? Ko je beseda o igračah, bolj velja drugi odgovor, saj proizvajalec in trgovec iščeta predvsem z** služek. Tega pa je največ v poceni izdelkih, škartu in kiču. Kljub vsemu je bila prodajna razstava, ki jo je Kokra pripravila na Brdu, zanimiv pregled dosežkov domače in delno tuje industrije igrač Kranj — Pred dnevi se je v Celju sklenil sejem Vse za otroka, ki Je bil deležen vrste kritik. Najostrejša je bila ta, da je večino razstavljenih igrač po zagotovilih strokovnjakov mogoče označiti za škart, kič, nekvalitetne in pogosto nevarne otrokom. A ker so prav take igrate razmeroma poceni, se dobro prodajajo, jih je največ, saj morata tako proizvajalec kot trgovec gledati na svoj zaslužek. ; Prodajne razstave igrač, ki jo je od ponedeljka do včeraj na Brdu pripravil Kokrin tozd Engro, ne moremo ocenjevati povsem po tej pj8' ti, saj je bil prireditelj izključno trgovec, prireditev pa namenjena izključno prodaji trgovinam, sindikalnim organizacijam, vrtcem. Bilo je na kupe plišastih živali, punčk, med katerimi je kraljeval letošnji »hit«: dojenček v naravni velikosti, lesenih kock na vozičkih vlakcev, sestavljank, dirkalnih avtomobilov, tovornjakov, tankov, letal, vozičkov za dojenčke, skirojev in konjičkov za guganje, družabni" iger kot pikado, tombola in človek ne jezi se, žog, kuhalnikov, mini kuhinj, delovnega orodja: samokolnic, lopat, kanglic pa raznih tehničnih igrač kot je mala električna blagajna, telefon in komplet za tehnično vzgojo, stekleničk in dudic za dojenčke, pušk in vesoljskih pištol, g°' galnic, oblačil za otroke ... Naštevanje vseh bi bilo predolgo. Izbira je bila bogata, škoda, da v trgovinah ni tako. Tudi cene brez davkov so bile nadvse ugodne za sindikalno organizacijo, na primer, želi z malo denarja razveseliti otroke svojih delavcev za dedka Mraza-S te plati Kokrine trgovce lahko pohvalimo. Razumemo jih tudi, da P0/ nujajo predvsem tisto, kar ljudje največ kupujejo, saj sestavljajo izbi-ro na osnovi pobud poslovodij, nekaj prinašajo tudi z raznih sejmov- Razstavljene so bile domače in tuje igrače. Vendar jih je bilo J* uvoza tokrat manj kot prejšnja leta, ker je izbira na domačem trgu z« dovolj pestra, razen tega pa so uvožene igrače postale zelo drage. Leg0 kocke, na primer, po katerih ljudje še vedno veliko sprašujejo, bi v najmanjšem paketu stale menda že blizu poldrug star milijon dinarjev. Na razstavi jih ni bilo, vendar pa v Kokri obljubljajo, da jih bodo verjetno že kmalu spet imeli. Obisk na razstavi je bil izredno ugoden, zlasti iz vseslovenske maloprodajne mreže. Precej so pokupili tudi sindikati za darila, največ v praktični kombinaciji oblačila in igračke. V Kokri si lahko pomanej0 roke. . Ostaja pa vprašanje, kako napraviti red na trgu igrač, kako loč1? dobre igrače od slabih. Vzgoja staršev je dolgotrajen proces z dvornlJj' vim uspehom. Najučinkovitejša bi bila nalepka o priznanju kakovosti, vendar je ne nosi še nobena igrača. Republiška komisija za ocenjevanje igrač je šele na začetku zahtevnega dela. Dogovora, da bi b»e vzgojne igrače deležne oprostitve davkov in s tem dostopnejše za kupce, pa tudi še ni. ... Dokler torej igrač ne bomo strokovno ocenili ter slabih odstraniš že iz proizvodnje, ne šele iz trgovine, bo na trgu igrač vse polno škarta in kiča. H jeiovčan Dogovor za skupen nastop Na posvetu predstavnikov Save in krajevnih skupnosti Straži^, Orehek-Drulovka ter Bitnje so ugodno ocenili začetke sode*0.., nja — V prihodnje bodo skušali s skupno akcijo rešiti tudi ne tere dolgoletne probleme Stražišče — Sava je ena izmed redkih delovnih organizacij > ki je podpisala samoupravni sporazum o sodelovanju z bližnjimi krajevnimi skupnostmi. Savine so: Stražišče, Orehek-Drulovka in Bitnje. Minuli teden so se predstavniki Save in omenjenih treh krajevnih skupnosti na posvetu dogovorili o opravljenih nalogah in o izhodiščih za srednjeročne plane ter skupne akcije. Ugotovili so, da so v sorazmerno kratkem obdobju enega leta dosegli kar precej pri sodelovanju na telesno rekreacijskem, kulturnem, komunalnem in še nekaterih drugih področjih. Skupna želja in naloga hkrati pa-je, da bi podobno sodelovanje v prihodnje dosegli tudi z Iskro Telematiko, Planiko in Tekstilindu-som. Koso razpravljali o nalogah, ki jih čakajo v krajevnih skupnostih v prihodnjem srednjeročnem obdobju, so bili predstavniki le-teh glede na nedavne razprave precej kritični in tudi nezadovoljni. Menili so, da se vse prepogosto dogaja, da gledajo nanje kot na majhno vas, čeprav še kako spadajo med mestne krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Stražišče se že lep čas spopadajo s komunalnimi problemi, kot so Pot do Puškarne, za pešce nevarna Škofjeloška ceS^5t* vedno nedokončana Krožna ^ naravnost sramotna cesta na P ^ pališče in s telefonom tako p »nepokrito področje«. Podobno ^ čni so bili predstavniki Brtenj,^ imajo velike težave zaradi_kan > cije. V krajevni skupnosti °x ^ Drulovka pa ne morejo razumeli se gradnja novega naselja Drl|[ ^ lahko načrtuje brez nove trg0 šole, vrtca. Iz kopice problemov, s kater1' ^ že dlje časa srečujejo in nan.Jf0# zarjajo, se je na posvetu izobli^^ti stališče, ki pomeni novo ^v* a!A med Savo oziroma delovnimi zacijami in omenjenimi kr&]e ^$ skupnostmi v prihodnje. Izobn d bodo skupni akcijski program J potem skupaj, tudi v deleg ^ skupščinah in občinski s^ll^P zavzemali zanj. Kako naj bi P ^ le takšne akcije, pa ilustrira ^ blem, ki ga je omenil preds^lj Save: »Prava urbanistična st.'^ so luknje na Laborah, kjer nlfj^ pločnika. Če rečemo v Savi, Stražišču, na Orehku, da P' 1 mora biti, potem mora biti vs sno, da pločnik tudi bo. Takšne / vorjene skupne akcije naj bi D ^ stavni del prihodnjega sodeloV^f Podbrezje — Ko smo poleti pisali o nekaterih slabo vzdrževanih^^ jektih v Podbrezjah, smo omenili tudi stavbo krajevne skupnosti- \^ dnevi so se že lotili nje ne prenove. Na sliki: dela pri zamenjavi janega ostrešja z novim. (S) — Foto: S. Saje PE5jC. 18. OKTOBRA 1985 KULTURA .5. STRAN ^S^SSrJMMGLAS Kultura oblačenja Edinstven uspeh Almire Radovljiška tovarna pletenin Almira ^^^^^ mode v Beogradu prejela nagrade vseh ^^{f^ov upo-sij, posebej velja poudariti nagrado Društva likovnikov up rabne umetnosti Srbije Radovljica — Almira na beograj- kaimJC*mu mode» ki je letos potenj.0« 8. do 13. oktobra, običajno nrulra "»grade, toda tolikšnega J »znanja kot letos še nikoli ni bila ae|ezna. NairraH* so ji I vse t * Nagrade so ji naklonile Ve V1 sejemske komisije, kar po-reln.? & bila Almirina kolekcija ^mcno mojstrska. Strokovna ko-košuf Se^ma P ie podelila srebrno novi mo*ko kolekcijo, modni kolek'1*1* z*atega Pava 211 žensko f|edkol nagrado za estetski iz-ekcije pa ji je podelilo Dru- !vo likovnikov uporabne umetno-s« Srbije. Edinstven uspeh Almire torej, rav* praznik za tovarno. Če potem Povemo, da so druge slovenske JJkotažne tovarne ostale brez na-j^a, lahko rečemo, da prihodnjo ™nlad in poletje lahko pričakuj e-?° iz Almire resnično modne in ^^iselne pletenine. Redko se zgodi, da kar tri nagra- 0. Je dobi eden, je dejala Francka La-jjbova, ki v Almiri skrbi za sejem-J*e kolekcije. Veselja seveda ni rj°gla skriti. Pogumno smo zastaja Judi moško kolekcijo, pravi, ko j*11 kaže moške puloverje, brezro-avnike, široke srajce v temnih to-J*1 modre in zelene barve, tja do j^sem črne. Oblikuje jih enojno r.^vpjno pletenje, tudi žensko ko-eiCcijo. Zanjo je značilna prava -*ja močnih barv, od oranžne :- - Na naši fotografiji seveda ni moč prikazati žarečih barv, ki so značilnost Almirine ženske sejemske kolekcije za prihodnjo pomlad in poletje. Modni novinarji so ji na nedavnem beograjskem sejmu mode prisodili zlatega pava, torej so že pravšnje. smer so, denimo, peščene barve, ki se zgledujejo po freskah. Že pri barvah je torej treba pogumno izbirati, slutiti, kaj bodo ljudje sprejeli. Pri izbiri med žarečimi in peščenimi barvami je izbor seveda posebej tvegan, saj se tako rekoč nasprotujejo. V Almiri so se pogumno odločili za močne barve in bili na beograjskem sejmu mode ena redkih tako pogumnih tovarn. Prodaja tekstilnih izdelkov pri nas se zaradi draginje ustavlja, v marsikateri tovarni so presodili, da bodo s peščenimi barvami manj tvegali, saj gredo sivi odtenki vselej v prodajo. Toda kdor tvega, lahko tudi veliko dobi. Vse kaže, da se je Almiri dogodilo prav to. Sejemska kolekcija je IME tovarne, velikoserijska kolekcija je naš KRUH, pravi Francka Lapu-hova. Pri sejemski kolekciji si oblikovalci lahko dajo duška, pri veli-koserijski morajo misliti tudi na prodajo. Sejemska je seveda v pomoč serijski, je oblikovni napotek, ni. pogledu hitrejše povezave serijskih s sejemskimi izdelki v Almiri zdaj sestavljajo posebno sku-HJ^ne sledijo več slepo svetovni pino, ki bo že ob nastajanju sejem-Si, ^mveč vse boij postajajo na- ske kolekcije pripravila vse potrebno, da bodo manjše serije se gsPlozija jo g/nv rdeče do turkizne! ki zažari-tak0 Crru- Bodo že pravšnje, če so d0 k0^111!1 modni novinarji, ki veda' <^akšne poti ubira svetovna mo-šjie narekuje ozke*hlače, kakr-V Srno nosili v šestdesetih letih. rini kolekciji seveda ne širo.]ka3°. k njim se odlično podajo $t*e srajce in dolge jopice. todo° ,vno. m modno priznanje •t*kr4P° ^e naSrada likovnikov, U^jsne, denimo, ljubljanski sejem mj^e ne pozna. V Beogradu likov-H»u enJuJejo tako nastop na sej-Hw°* na spremljajočih revijah in djju^f0 iahko dobi tudi zgolj r\2 nast°P «a reviji, t*, Jr°pnost, ki jo odlikuje lepo-o^?*njena seveda s strokovnimi ačenje m umetnost se pri l^kt Se bolj zbližujeta, govorimo S**Vin0Lku"turi oblačenja kot se ^ de* , ulturnega utripa in podo ^kda* ve^ likovnikov, ki so barvni, vzorčni in pletil U^Jft vztrajali pri čisti likovni Prav v pogledu hitrejš ^bn ' dela na Področju upo-^^"»netnosti. Tekstilni izdelki p P^stni in prav zaradi tega tudi Ubirajo v svet. Svetovna moda p Narekuje le smernice, ta °glavitna smernica so seveda CS' so na pohodu močne, C?e barve, ki jih podčrtava črna tjjya- Vendar pa svetovna moda v pogledu barv ni več tako ^a kot nekdaj. Druga trenutna jemskih izdelkov hitro na trgu, da bo takoj po uspehu na sejmih v tovarni vse pripravljeno, za izdelovanje v manjših serijah. V njihovi prodajalni v Grimščah pri Bledu gredo namreč prav takšni izdelki najbolje v denar. M. Volčjak ■M J* k 4 ^gi koncert sezone 1985/86 flavtist Cveto Kobal s Pianistom Bertoncljem Ust X kranjski glasbeni šoli je nastopal obetajoč mlad slovenski flav-knk 7VETO KOBAL. Kot na zadnjem nastopu v ljubljanskih Križanko tudi tokrat skuPaJ s Pianistom ACIJEM BERTONCIJEM igral ^ck Vratnega avgustovskega komornoglasbenega večera. Z deli *ni Ja: A- Webra, Kumarja in Poulenca sta umetnika predstavila tele- Mističnega repertoarja (Bachova sonata za flavto in klavir v ,r» r h* ^nloncova Sonata za flavto in klavir) kakor tudi manj zna-I ScherzedkeJo izvajana dela. Mednje prav gotovo sodita Alaina Webra : f .t° za flavto in klavir ter delo slovenskega skladatelja, Kobalo-*W rVskega rojaka Alda Kumarja - TANTADRUJEVE ŽELJE za Pri&k!rhovi muziki, ki smo jo slišali v uvodu, bi prav gotovo še lahko 'kov . nekaj elementarnih poustvarjalnih problerribv obeh ume-^dbl /*a tisti ravni združevanja obeh posamičnih iger, ki v taki za-^Jem Ja maksimalno perfekcijo. Te je bilo kar nekaj več v osred-Jtft počasnem Adagiu, medtem ko oba obrobna in hitra Allegra ni-Nog0°Vekako prepričala o slednji. Tri naslednja dela so pomenila Wr?M^maJ se lovil sapo za obema predhodnikoma — VVebrom in Ku-; ^ teh J?'Kobala odlikuje presunljivi flavtni ton z izdelano intonacijo OL'^eh predvsem pa muzikalni izraz. Igra flavte in klavirja za Bac-j^ože a- Kumarja in Poulenca se je tako iztekla v prid optimalno za-* k^^Ka recitala, kjer sta umetnika opozorila tako na svoje kvalite-°sti i^.r tudi na tiste redke, pa zato, žal, še vedno opazne pomanjklji-Jemnih komornoglasbenih rezultatov. Franc Križnar S knjižnih polic Bržinci Janeza Zupana Založba Kmečkega glasa iz Ljubljane je izdala roman Bržinci, ki ga je napisal Janez Zupan, pisatelj samorastnik z Bohinjske Bele, znan po domačijskih povestih in romanih /H Janez Zupan, obetaven pisatelj samorastnik z Bohinjske Bele je znan po svojilrdomačijskih povestih in romanih: Sence preteklosti, Ljubezen po kranjsko, Teden dni vrnitve itd. V njih realistično in razgibano opisuje življenje gorenjskih kmetov, socialne in kulturne spremembe na vasi v zadnjih nekaj rodovih, razkrajanje nekdanjih vrednot in nastajanje novih življenjskih vzorov. V slednjih se kmetstvo postopoma izgublja spričo vse večje industrializacije dežele, razvoja turizma in gostinstva pa tudi rastočega pridobitništva in odhajanja na delo v tujino. Takšna je tudi tematika njegovega zadnjega romana, vaške kronike z naslovom Bržinci, ki je pravkar izšla pri Založbi Kmečki glas v Ljubljani. Delo uvrstimo v zvrst kolektivnega romana, saj nima le enega, posebej izstopajočega glavnega junaka, temveč nam predstavlja celo paleto vaških likov, ki so skorajda po starem plemenskem načelu povezani v skupnosti gorskega zaselka Brzine. Najtrdnejši kmet v tej skupnosti je Jurij Brzine, ki po ženini smrti ostane sam z otrokom, vendar vztraja in se s svojo vztrajnostjo obdrži na površju;to je tudi pripoved o Bržinčevi sestri Štefki in njenem sinu Tincu, ki odide v dolino srečo iskat, toda tam doživi več razočaranja kot veselja in uspeha; posebno zanimiv je lik vaškega posebneža Božca, starega potepuha, ki gode na »bukl« (kakor pravi harmoniki) in se roga na videz poštenim ljudem, pa konec koncev njega samega obtožijo, da je nepridiprav. Vaška slika prav gotovo ne bi bila popolna brez Pesjakovega gospoda, Sebastijana Čudna, ki piše nekakšno kroniko Brzine, brska po starih dokumentih in raziskuie vaško preteklost. Seveda srečamo tudi zanimive ženske like, lepo -Nežko in Bodečo Agnes, pa tudi zdomca Aloisa Bersinza, ki se po mnogih letih z veliko limuzino vrne v domačo vas in se čudi, da se je zaselek iz nekdanje odmaknjenosti razvil v smučarsko središče. Časovno roman obsega tri rodove, ki se delno ujemajo s tremi socialnimi sestavami; kmeti, delavci in sodobnimi pridobitniki; slednji iščejo zaslužek v gostinstvu, turizmu, zdomstvu in obrtništvu. Meje seveda niso tako ostre, ni pa naključje, da je Janez Zupan hotel nasloviti svoj roman s Kmetje, delavci in . . . Kdo so tisti tretji, ki se skrivajo za tremi pikicami, ni težko uganiti. V tem smislu kronika Bržinskega zaselka izzveni dokaj pesimistično: staro se umika novemu, vendar pa novo ni zmeraj lepše in človeka vrednejše od nekdanjega. Uvod k posameznim poglavjem so pesniško navdahnjeni, s svojo tematiko (opisi starih običajev, vraž, in bajk, pokrajinski motivi) pa tudi s svojim starinskim slogom dajejo brzinski kroniki žlahtno patino preteklosti. KULTURNI KOLEDAR ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v torek, 21. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom Novosti v strokovnem oddelku knjižnice, ki jo pripravljajo ob mednarodnem mesecu knjige. V torek, 22. oktobra, bo ob 17. uri Ura pravljic. KRANJ — Gorenjski muzej Kranj in Tehniški muzej Železarne Jesenice vabita 18. oktobra ob 18. uri v stebriščno dvorano v Mestni hiši na otvoritev razstave Habsburški denar za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško. V Prešernovem gledališču v Kranju bodo v petek, 18. oktobra, in v soboto, 19. oktobra, uprizorili delo M. Zupančiča ŽIVLJENJE IN DELO J. P. MARATA. Predstavi bosta ob 19,30. V sredo, 23. oktobra, bo v Prešernovem gledališču v Kranju premiera za izven. Predstavili bodo delo F. Hadžiča DRŽAVNI LOPOV. Predstava bo ob 19,30. RADOVLJICA - V soboto, 19. oktobra, ob lkuri se v knjigarni DZS na Cankarjevi cesti spet začenjajo ure pravljic. Na prvi bodo malčki z likovniki šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici risali ob knjižicah Jurček na dvorišču in Jurček na igrišču. Za barvice in papir bodo poskrbeli v knjigarni, malčki naj prineso s sabo le dobro voljo za risanje in radovednost za zgodbice. Tržičani v Ludbregu Danes ob 12. uri je izpred tržiške avtobusne postaje odpeljal proti Ludbregu na Hrvaškem avtobus tr-•žiških kulturnih ljubiteljev, ki bodo zvečer tam predstavili tržiško amatersko kulturo v sliki, pesmi, besedi in plesu. Ko je v Ludbregu in Tržiču vzni-kla ideja, da bi mesti enkrat na leto izmenjali kulturne programe, je bilo med kulturniki dogovorjeno, da bo kulturnike iz pobratenega mesta pr- Ljudska arhitektura Posebna številka Likovnih odsevov, ki jih izdaja Združenje likovnih skupin Slovenije pri ZKO Slovenije, je posvečena ljudski arhitekturi, tematiki letošnje republiške razstave ljubiteljskih slikarjev Razkroj tradicionalnih življenjskih oblik in s spremenjeno miselnostjo povezano vrednotenje preteklosti sta kot še nikoli doslej ogrozila našo kulturno dediščino. Tako so stotine in stotine spomenikov kmečke in meščanske, fevdalne in ostale arhitekture postale žrtev novega pojmovanja bivalnega standarda, novih oblik gradnje, opreme stanovanj in gospodarskih poslopij. Prepričanje, da je staro odveč in da zahtev, ki jih prinaša sodobno življenje, ni mogoče reševati v nekdanjih okoljih, je preglasilo vse druge glasove. Najusodnejši je položaj na vasi. Neodgovornim posegom v gradbeno strukturo vasi je bila pogosto vzrok neosveščenost vaških prebivalcev. Ti se niso zavedali kulturnih vrednot, ki jih imajo v lasti. Kljub naporom mnogih gradbenih in spomeniško-varstvenih organov so se samovoljne predelave in rušenja hiš v našem času razbohotila kot še nikoli in jih do danes ni bilo mogoče zaustaviti. Čeprav je bilo storjenih nekaj poskusov, arhitektom ni uspelo vnesti v sodobno gradbeno življenje vasi takih predlogov, ki bi jih ljudje sprejeli in bi se po njih tudi ravnali Tako v uvodu piše dr. Cene Avguštin, ki med drugim pove tudi, da v štiridesetih letih ni uspelo zgraditi muzeja na prostem, kakršnega poznajo vsi kulturni narodi in v katerem bi bili zbrani najpomembnejši primerki stanovanjske in gospodarske arhitekture na vasi. Odkupiti in zavarovati je bilo mogoče le nekaj posami- čnih stavb, predvsem na Gorenjskem. Tako nam zaenkrat ne ostane drugega, kot da dokumentiramo tisto, kar je še ostalo, piše dr. cene Avguštin, ko utemeljujejo pomen letošnje republiške razstave ljubiteljskih slikarjev. Njihove risbe, skice in slike spomenikov namreč sodijo med dokumentarne posege. Razstava je pritegnila veliko ljubiteljskih slikarjev, v Likovnih odsevih so reproducirana dela 82 avtorjev. Večji del upodobitev prikazuje kmečko stanovanjsko in gospodarsko arhitekturo skupaj z ambientom, v katerem je nastala. Spoznamo značilne oblike prekmurskih dolenjskih, primorskih, kraških, gorenjskih in koroških kmečkih domov in nemalokrat z njimi vred tudi oblike posameznih naselij. foglejmo še, kateri gorenjski ljubiteljski slikarji so prispevali svoja dela: Rudolf Arh, Branko Čušin, Franc Dolinšek, Janko Korošec, Franc Kreuzer, Pavel Lužnik, Tine Markež, Tone Tomazin, Cveto Velikan je in Marjan Zidane k iz jeseniškega Dolika, Vinko Bogataj član likovne sekcije Veriga Lesce, Jože Smolej iz Radovljice, Martin Goriča-nec, Alojz Dežman člani sekcije pri ZKO Kranj, Matevž Jenšterle, Vladimir Polajnar in Snežana Taler iz likovne skupine Iskra Železniki, Er-nest Krnaič in Stane Perko iz Društva tržiških likovnikov ter Andrej Perko in Edi Sever, člani likovne sekcije pri ZKO Škofja Loka. Teden domačega filma v Celju V Celju bo od 4. do 13. novembra potekal že trinajsto leto zapored Teden domačega filma, osrednja slovenska filmska manifestacija. Letošnji program je zasnovan v znamenju 40-letnice povojne slovenske kinematografije, kot vsa leta doslej pa je izrazito delovno usmerjen. Zvrstila se bodo posvetovanja, delovna srečanja, pogovori. Spregovorili bodo o likovni reklamni podobi slovenskih filmov, o normativih za proizvodnjo filmov na Slovenskem, o filmih s tematiko NOB in mladih, o tonu v jugoslovanskih kinematografih. Podelili bodo nagrade in priznanja Me-tgoda Badjure za najvidnejše dosež- ke v slovenski kinematografiji v tem letu. Celjsko občinstvo pa bo najboljšemu filmu podelilo nagrado Celjski vitez, kar je letos novost. Med osmimi premiernimi filmi bosta dva doživela v Celju svoj ognjeni krst: film Doktor režiserja Vojka Du-letiča in film Christophoros, ki je režijski prvenec mladega Andreja Mlakarja. S sodelovanjem kranjskega Inter-filma bodo celjskemu občinstvu prikazali nekaj kratkih ekoloških filmov, ki smo jih na začetku meseca lahko videli na drugem mednarodnem festivalu etnoloških in ekoloških filmov. vi gostil Ludbreg, ki v ta namen posveča današnji dan Tržiču. Ob 18. uri bodo v Centru za kulturo v Ludbregu odprli razstavo Vena Dolenca. V priložnostnem koncertu bosta igrala Stane Bitežnik in Oliver Ogris na kitarah, svoje pesmi bo recitiral avtor razstave, uvodne besede o delih avtorja pa bo spregovoril prof. Janez Šter, ki je že v Ludbregu, kjer z ekipo tržiških amaterjev pripravlja razstavo in vse potrebno za večerni nastop kulturnikov, ki bo v osrednji dvorani v Ludbregu ob 19. uri in nosi naslov Tržič — Ludbregu. V dveurnem programu bodo nastopili: harmonikar, Dorca Kralj, citraški trio, kvintet bratov Zupan, plesna skupina Lena pri MGT, igralci KUD Podljubelj, humoristi, člani Foto kluba Tržič, Stane Bitežnik in Oliver Ogris. Program bo povezoval Janez Kikel, za razsvetljavo pa bo skrbel Jože Pogačar. V Ludbreg gre tudi predsednica ZKO Tržič Maja Ahačič, ki bo gostiteljem podarila sliko tržiškega likovnega ljubitelja z motivom mesta. Po programu bo sledilo tovariško srečanje kulturnikov obeh mest in sklepanje dogovora, da Ludbrežani pripravijo podobno prireditev v Tržiču marca 1986. leta. Sodelujoči bodo delo in nastop v Ludbregu predstavili tudi na lokalni radijski postaji Ludbreg in tako še bolj informirali domačine o kulturnem življenju v Tržiču. Ob programu bodo obiskovalci lahko sledili diapozitivom Tržiča in njegove okolice, člani Filmskega kluba Tomo Križnar Tržič pa bodo prireditev posneli na filmski trak za filmsko Tržiško kroniko. Boris Kuburič Recital harfistke Pavle Uršič Podnart — V Domu Kulture v Podnartu se bo v soboto, 19. oktobra, ob Id. uri predstavila znana jugoslovanska harfistka Pavla Uršič. Njen recital z naslovom Š harfo skozi stoletja, ki ga bo tudi sama komentirala, bo obsegal vrsto del, napisanih za ta redek instrument, od najzgodnejših (neznanih avtorjev) do najnovejših, ki so jih posamezni domači in tuji skladateli posvetili Uršičevi. Pavla Uršič, ki je imela v zadnjem času tudi vrsto nastopov po šolah na Gorenjskem in celovečerni recital v Vrbi, vse je organizacijsko pripravila jeseniška glasbena mladina, je potem, ko je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo, bila še na izpopolnjevanju pri prof. Lily Laskino v Parizu. Umetnica, ki je bila dalj časa solistka v orkestru Slovenske filharmonije, v orkestru radijskih simfonikov v Zagrebu ter v več znanih komornih ansamblih, že dalj časa preučuje nove metode igranja na harfo, pri čemer ji je vzornik Carlos Sake-do. Harfistka Pavla Uršič ne nastopa z uspehom le doma, temveč je im 11 vrsto odmevnih recitalov tudi v 1 j ni: Avstriji, Italiji, Španiji, Švici hodni Nemčiji, na Poljskem, Če ko-slovaškem in drugod. Posnela j ti samostojne plošče. GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 18. OKTOBRA]!!! rVARflTO PRED HRUPOM Vedno več se piše in opozarja na škodljivost hrupa za človeka. Prijetna glasba ali umirjen klepet sta lahko za naše uho ugodna. Uživamo v poslušanju vetra, šelestenju listja, šumenju vode. S primernim, za naše uho še prijetnim šumom in zvoki se navadimo živeti in zbudimo se, če se ustavi ura: dojenček se čuti varnega, kadar sliši srčne utripe matere; slovenski pregovor pravi, da tišina ubija. Na zvoke in šume se kaj hitro navadimo, tudi na močnejše in manj prijetne. Drdra-joči vlak ne zbudi spečih prebivalcev v hiši ob progi, če vozi po običajnem redu in z običajnim hrupom. Na drugi strani pa je znano, da nervoza močno zmanjša našo pripravljenost za prenašanje hrupa. Nervoznež ne-prenese piskov in žvižgov; na velike razdalje sliši piskanje vrtečega se ventilatorja ali nekega stroja. Ne more spati. Se obrača, znoji in noč pregre brez sna in počitka. Sledijo pritožbe na vse mogoče naslove, dostikrat brez učinka, kar stanje še poslabša. Pisma bralcev v časopisih in revijah se pogosto dotaknejo hrupa. V večini primerov se nasprotna stran sklicuje na meritve hrupa, ki je še vedno v normalnih mejah in ni vzroka za zmanjševanje. . . Za boljšo razgledanost bralcev Glasa navajam nekaj podatkov. Hrup merimo v decibelih. S poskusi so dokazali, da dihanje povzroči okoli 20 decibelov, šepet 30, normalen govor 60, normalno vzdrževan osebni avto 70, kamion 80, moped najmanj 90, enako močan krik, ki — pravimo — prepara ušesa, kompresor 110 decibelov. Že pri 120 decibelih se pojavijo v ušesih bolečine. Slabše prenašamo ostre piske in žvižge, boljše nizke tone. Najprej zaznamo izgubo sluha za visoke tone, zato so ti tudi bolj nevarni in pogosteje vzrok za slabšanje sluha. Ko je človek oglušel, ne pomaga nobena zaščita več. Na žalost ne pomaga skoraj nobeno zdravljenje in slabšanje sluha je marsikdaj neozdravljiva bolezen. Prav zato je toliko pomembnejše preprečevanje. O tem pa kasneje: ' Tone KOŠIR KUHARSKI RECEPT PRAV JE,DA VEMO Gorčica bo dalj časa užitna, če ji primešate nekoliko soli. Okus se s tem ne bo pokvaril. Zadrga, ki se zatika, bo spet gladko tekla, če jo zdrgnete z voskom ali suhim milom. Sparana volna bo spet gladka, če jo navlažimo s hladno vodo in navijemo okrog steklenice ali kuhinjskega valjarja in jo tako pustimo nekaj časa. Potne madeže na pleteninah zdrgnite s krpo, ki ste jo namočili v močno slani vodi. Zastarele madeže čistite z 90-odsto-tnim alkoholom. Če vam hoče ogenj ugasniti, vrzite nanj pest soli in spet bo vzplamtel. Kvašeno testo se rado prijema rok. Težav ne bo, če si roke namažete z oljem. Korito za pomivanje posode od časa do časa napolnite z vročo vodo, ki ste ji dolili kozarec kisa. Vonj iz korita bo takoj prijetnejši. Ribe v marinadi Marinado uporabljamo za sardele, skuše, plavice in druge manjše ribe. 1 dl olja, v katerem so se pekle ribe, 1 čebula, 4 stroki česna, kavna žlica celega popra, 2 lovorova lista, vejica rožmarina, 1/2 litra ne premočnega dobrega domačega kisa, žlica soli. Na olju zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, poper, lovor in rožmarin, malo popražimo, nato zalijemo s kisom, posolimo in prekuhamo ter ohladimo. Pečene ribe zložimo v kozarec in jih zalijemo z mrzlo marinado. Tudi ribe morajo biti mrzle. Kozarec zapremo in postavimo na hladno. Mari-nada zadostuje za 20 do 30 manjših rib. V hladilniku vam bodo tako pripravljene ribe držale tudi mesec dni. r—OBISKAL NAS — JE FRANC POPIT V četrtek smo imeli v Dav-či proslavo. Prišel je France Popit. Sprejeli smo ga učenci s tovarišico. Pozdravil jih je predsednik krajevne skupnosti Davča in nekaj vaščanov. Učenci smo jim pripravili kratek kulturni program. Bili so zelo veseli. Zelo so nam ploskali. Po proslavi so imeli v razredu pojedino. France Popit si je ogledal cestno povezavo Davča —Novaki. Ogledal si je kraj, kjer bo stala nova tovarna, in hidroelektrarno v Davči. Hidroelektrarna je blizu naše hiše. Kmalu nam bo dajala elektriko. S seboj so imeli tudi kamero. Filmali so nas med nastopom, kar smo lahko videli tudi zvečer na televiziji. Obiska smo bili zelo veseli. Gotovo je bil ta obisk za nas Davčarje nekaj pomembnega- Majda Miiatovič, 4. a r. OŠ Železniki MOJ DOM Moj dom je na Planini. Blok ima sedem nadstropij. Zelo mi je všeč. Toda škoda, da so naredili zraven našega bloka bife, čistilnico in obrtniške delavnice. Zato ne smemo igrati nogometa. Moramo iti k sosednjemu bloku. Rad bi psa. Imam lepega papagaja. Ime mu je Koki. Imam ga zelo rad. Vsako jutro mu zamenjam vodo. Rad bi, da ne bi še kaj zgradili pri sosednjem bloku, ker tako nikjer ne bi mogli igrati nogometa. Marko Falle, 3. a r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Prvič se vam oglašam. Sem učenka 2. b r. osnovne šole 16. december iz Mojstrane. Napisala vam bom, kako sem nabirala gobe. ŠLI SMO NA GRANČ1ŠCE Z očijem in mamico smo šli na Grančišče po gobe. Iskali smo jih eno uro, nato smo se usedli. Ko smo se odpočili, smo šli nazaj. Pri sebi sem ves čas govorila: našli bomo užitne gobe. Nuto je oči zagledal marelo, nato smo še malo pogledali in našli še štiri. Potem smo šli domov. Imela sem lep dan. Prejmite lepe pozdrave Eva Vucela KALIFORNIJSKE BUČE V Nedeljskem dnevniku večkrat zasledimo oglase za prodajo vseh vrst semen. V enem izmed oglasov so bile tudi tako imenovane kalifornijske buče, ki narede tudi do sto kilogramov težke plodove. Da je kaj takega mogoče, nisem verjela, dokler se nisem prepričala na lastne oči. Jure iz Virmaš pri Škofji Loki je v začetku junija vsadil seme te velikanske buče. Vsadil ga je mesec prepozno, toda če so to res take buče, nekaj iz tega le more biti. Radoveden je bil, kaj bo. Fa je kar vzklilo. Rastlina je rasla in rasla. Pokazali so se prvi majhni plodovi. Ker je bilo leto bolj sušno, je Jure nekajkrat peljal vodo na njivo in jih žalil. Buče pa so bile zmeraj večje. Prejšnji teden je največjo odtrgal, jo s samokolnico pripeljal domov in stehtal. Dobrih šestdeset kilogramov je bila težka. »Dober začetek,« je zadovoljno ugotovil. »Drugo leto bom sadil prej in zemlja mora biti bolj pognojena, pa bo tudi buča večja in težja!« Počasi poskušam verjeti, da oglasi niso le vaba za naš žep, ampak tudi nekaj, kar je človeku v zadovoljstvo In korist. Triinpolletna Mina ob Juretovi buči. — Sliku: novinarski in fotografski krožek v OŠ Ivana Groharja Mirjana Jereb, 8. a r. OS Ivana Groharja Škofja Loka Vedno eleganten škotski karo — Nekateri vzorci na pleteninah nikoli ne zastarajo. Predstavljamo vam komplet gladke sive jopice z V-izrezom in brezrokavnik, ki ga poživlja nežno modri moher v kvadratnih vzorč-kih. Na sivem karu se prepletajo modre, na modrih pa sive črte. Hrbet je gladek, v ramenih pa je model malce širši, kot zahteva sedanja moda. TA MESEC NA VRTU Siljenje radića Radič lahko začnemo izkopavati v drugi polovici oktobra. Radič je nehal rasti, koreni se nič več ne debelijo. Ko jih izkopavamo, Jih ne smemo poškodovati. Če imamo na vrtu le manjšo površino z radićem, napravimo z lopato tesno ob vrsti rastlin ozek, toda globok jarek, ki naj sega tako globoko kot korenine radiča. Nato na drugi strani vrste zasadimo, lopato tako globoko, da lahko pritisnemo korenine in nekaj zemlje v jarek na nasprotni strani. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobe koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. V zakopu na prostem, ki je toliko zavarovan, da so koreni dostopni tudi pozimi, se radič najbolje drži. Korene radiča lahko vlagamo za siljenje neposredno v klet. Odbrane in enakomerno razvite korene vlagamo v pesek ali v presejano pešče- no kompostnico v medseboj-ni razdalji 6 cm tako, da so vse glave v isti višini. Za s ljenje je primeren vsak P£ stor, ki ima 10 do 18° C. klet ni popolnoma zatemnF na, nasujemo po vrhu 20 c debelo plast peska ah zeJ° peščene zemlje, v sili pa J dober tudi šotni drobir. Za potrebe majhnega g°" dič celo v večjih cvetlico? lončkih, vedrih in podobni. posodah. Vrhovi z ostan* odrezanih listov segajo do r ba posode. Silimo lahko vsakem toplem ProstorV^(4o je temperatura višja, bo »štručke« hitreje dorasle tudi manj grenkljaste boc^ Posode za siljenje radiča z temnimo tako, da ob roD^vZke sadimo v zemljo štiri kolic* (lahko tudi več), čeznje V0® žimo za svetlobo neprop stno tkanino ali temen pap • Ob spodnjem robu zaveže^ da svetloba ne more od sp^ daj. Siljenje je končano dveh do treh tednih, 0^ lahko posode ponovno upor bimo za nove korene. DVORJEHJE V kupeju na vlaku je možakar sedel nasproti mične mladenke, ki je imela v naročju mladega psička. Možakar je želel začeti pogovor, zato je rekel: »Želim si, da bi bil na mestu vašega psa.« »Nikar si ne želite tega, peljem ga k veterinarju, da mu prireze ušesa in skrajša rep!« DOGOVOR Dolga vrsta čakajočih pred telefonsko govorilnico. V njej stoji možakar in pet, deset, petnajst minut ne spregovori niti besede. Končno eden čakajočih odpre vrata: »Oprostite, če ne govorite, bi lahko kdo izmed nas . ..« »Motite se,« odvrne molče-čnež. »Govorim s svojo ženo.« HE ČAKAJTE HA POHLAD Pravijo, da se mora človek spomladi temeljito očistiti, želi si, da bi se »očistil«, »raz-strupil«, odpravil odvečno tolščo prav spomladi, ko se vse živo prebuja in obnavlja. Zamisel pa nima fiziološke podlage, niti glede prebavil niti glede sestave krvi (kar navadno najbolj vneto poudarjajo), niti glede zunanjega videza (porjavela koža). Nasilni ukrepi, kot so hudo odvajanje (purgiranje), stradanje, zdravljenje s pretežno sadnimi dietami, zelenjavo ali jajci, človeka utrujajo, mu zmanjšujejo telesno odpor- nost ter jemljejo nolv3^r ravnovesje. Zvečine mu šno spreminjanje presn0^ ni v prid. Človek lahko mn£ go preprosteje poskrbi, odhajajo odpadne snovi iz lesa in spodbudi delovanj organov z gibanjem v nara,rj in urejenim življenjem- ml* ted" tem pa ni treba čakati po di. Vsak dan, vsak konec na lahko poskrbimo za tem Ijito »očiščenje«, če se Prl. jn lu, pri teku, pri hoji v hrib podobnem, dodobra spoti*0 ' skrbimo pa tudi za z£*f"aje prehrano, ki naj vsebuj predvsem čim več sadja zelenjave. PRIMOŽ IN BLAŽ NA SREČANJU Včeraj, 17. oktobra, se je v Slovenj Gradcu začelo letošnje srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, ki bo sklenjeno jutri. Na srečanju sodelujeta tudi dva Glasova mlada sodelavca. V novinarskem krožku osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki so izbrali četrtošolca Primoža Kneza, v osnovni šoli Simona Jenka vKranju, v delovni enoti Center, pa Blaža Vuka, prav tako četrtošolca. Izbiro smo letos namreč prepustili krožkoma, ki že vsa leta marljivo sodelujeta v rubriki Iz šolskih klopi s prikupnimi pesmicami in spisi. Odločili smo se torej za »kolektivni« nagradi, seveda pa se srečanja pionirjev dopisnikov lahko udeleži iz vsakega krožka le po en učenec. Oba, Primož Knez in Blaž Vuk, sta gotovo prav izbrana. Zaželimo jima, da bi se na srečanju lepo imela. REBUSI JESEN - Narisal Matiček Žumer, t. r. OŠ Matija Valj**' ca Preddvor V VOJNEM PREGNANSTVU -PRI SVOJIH LJUDEH Vojna. Slovenska železniška postaja je polna ljudi. v~ $e otroci se bosi stiskajo k mamam in jočejo. Tudi nekatere m ^ jočejo. Druge so zaskrbljene, resne. V očetih, fantih spoz ^ jezo, zeljo po maščevanju, ki se jim zbudi ob pogledu na^-vražnike v uniformah, ki vpijejo trde nemške besede in Pr janjo izseljence k živinskim vagonom. ... ^ Poglej to deklico, ne joče! Stiska se k mami in starejs SADJ-SO VODNJAK GOL Odgovori: aftaAO *qojo3 *>mfuAopt?s Mama Kosec, 3. b r. OŠ Cvetka Lioalrja Škotja Loka dim ušesom nerazumljivih besed, in pokaže na tovorni ■ ki stoji na postaji. Mati razume in se brez obotavljanja Pf^r hčerkama tja. Tam stoji drugi vojak in jih porine noter- J* „e lu priteče mož, ki se v slovenščini zadere: »Takole jih z ^ boš porival!« Vojak pokaže puško in moški srednjih let U« fi-in skoči v vagon. Deklica, naša znanka, zavpije: »Ati, si ieLfi šel!« Oče pristopi in sede zraven mame na slamo. V vag zavlada tišina, sliši se le ihtenje otrok. $ Tako se je začelo izseljenstvo male deklice, ki je dolg ^ ri leta preživela v Srbiji. Po prihodu v tujo deželo jc družino sprejela k sebi neka stara ženska. Dek.ica je odr fj-la sredi vojne vihre skupaj s srbskimi vrstniki, katerih g0^ $0 ce sprva ni razumela, a jih je imela vseeno rada in k"1^^ postali pravi prijatelji. Tu je pretočila mnogo otroških so* $e se veliko nasmejala, a kar je glavno, v svojem izgnanstvu-je znašla sredi svojih ljudi, sredi prijateljev. To ji je v°^^\ lo, kadar je bilo najhuje. . . Oče in sestra sta odšla k P?^ nom in se po končani vojni tudi vrnila. Takrat so skupaj ^ v vlak, ki jih je pripeljal v Srbijo,in se odpeljali domov, v ni kraj. x$ Sedaj, ko ima ta deklica svojega moža in otroke. ^ obuja spomine na srečne in nesrečne dni vojnega P1**^^ siva v Srbiji. Milo se ti stori ob pogledu na snidenje PrL& ljev, ki se pripeljejo na obisk z vlakom bratstva in eno t V solzah sreče ponovnega snidenja obnavljajo preteki,if godke, ko so si še kot otroci delili dobro in zlo v izselje*1* Srbiji. j/ Ce že moraš biti v izgnanstvu, je najlpeše biti >z#n svojim ljudem. Kristina Rauch, 7. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj SgUj. OKTOBRA 1985 TV SPORED SOBOTA RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU .7. STRAN Atganistanci ne znajo paziti, TV film U35 J. Zmavc: Norčije v gledališču, I.del predstave LG Celje |n-05 Računalništvo II, 7. del angleške serije * Desetletje uničevanja: Iskanje ugrabiteljev, 1. del angleške dokumentarne u serije (do 12.30) V15 Sedmi kontinent, jugoslovanski mladinski ,5«5 Niš: Rokomet (M) -četveroboj narodov -SFRJ ; ČSSR, prenos, v ' °0 Beograd. PJ v hokeju CZ: Partizan, prenos 2. in L. 3. tretjine, v odmoru ... fm Zgodbe iz življenja rastlin. Obdobje velikih novosti -Semenska zasnova in seme, 3. del francoske Najdaljši dan, ameriški fi»m (CB) |^*» Zrcalo tedna u^jldeiniki II. TV mreže 1 45 Ženska, ki poje -^ češkoslovaški film ™ Prvošolci, posnetek ^ otroške predstave ^ yez sinje morje, jugoslovanski mladinski .film 5 Tale, ponovitev 7. dela kta n,adaljevanke ^ Novosti glasbene Ijv Redukcije j ~ neka. PJ v vaterpolu -''rimorje JUG, prenos Zagreb: PJ v košarki -Cibona : CZ, prenos (slov. konv), v odmoru \\ j. propagandna oddaja ll'§ Šahovski komentar * preud, 3. del angleške Jjtt n»daljevanke ^ Novi Sad: Turnir prvakov v °dbojki, posnetek Zagreb I. program ^ TV v šoli: TV koledar, Iz |W arhiva šolske TV (do 10.35) ■S Sedem TV dni I ^ F«stival izvirne glasbe in folklore BiH »Sarajevo 15.30 Poročila 15.45 Niš: Rokomet (M) -četveroboj narodov -SFRJ:ČSSR 17.00 Beograd: PJ v hokeju -Crvena zvezda : Partizan, prenos 2. in 3. tretjine 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 20.00 Potovanje z Anito, italijanski film 22.10 Za konec tedna NEDELJA 20. oktobra 8.25 Poročila 8.30 Živ žav: Risanke, Mačkon in njegov trop 9.25 Obiskovalci, ponovitev 14. dela češkoslovaško-zahodno- nemške nadaljevanke 9.55 F. Švantner: Življenje brez konca, 4. del slovaške nadaljevanke 11.05 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Pod lipo, prenos iz Rakičana 14.05 Mostovi 14.35 Propagandna oddaja 14.40 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 1. dela avstralske nadaljevanke 15.30 Mozaik kratkega filma: Vremenski faktor, ameriški film 15.55 Alpe-Jadran, informativna oddaja 16.25 Tatici, italijanski film (ČB) 17.50 TVkviz 18.50 Knjiga 20.00 S. Stojanović: Zgodbe iz tovarne, 5. - zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo 21.00 Športni pregled 21.45 Mi za mir. reportaža ob 40 letnici OZN 22.15 Kronika Borštnikovega srečanja Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JL/k in jugoslovanski film: Uporna delta (do 12.00) 13.30 Beograd: Boks (za osvoboditev Beograda) Radnički : Pula, posnetek 14.30 Novi Sad: Mednarodni turnir v odbojki, posnetek 15.15 Glasbeno popoldne: Z beograjskih glasbenih slovesnosti, prenos 17.00 Niš: Rokomet (M), četveroboj narodov SFRJ : ČSSR, prenos (slov. kom.), v odmoru .. . 18.25 Iz črnogorske kulturne zakladnice. Samostan sv. Trojice Pleveljske, dokumentarna oddaja 19.10 Prometni krog 20.00 Mesta: Rim Anthonvja Burgessa, kanadska dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21 05 Rdečeroki Goupi, francoski film 22.45 SP v dviganju uteži in mednarodni turnir v karateju, posnetka (do 23.05) Opomba: Reportaža z nogometne tekme Hajduk : CZ TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 In tudi letos ..., izobraževalna oddaja 14.00 Mali koncert. 14.15 Bregovi, 1. del sovjetske nadaljevanke 15.25 Nedeljsko popoldne 17.15 Gorski pastir, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz tovarne, 5. - zadnji del nadaljevanke 21.00 Športni pregled 21.50 Platijski motivi, reportaža 22.20 TV dnevnik PONEDELJEK 21. oktobra 8.50 TV v šoli 10.35 Tednik 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura, prenos 17.30 Poročila 17.35 Stara železniška postaja 17.55 Moj sadovnjak spomladi, oddaja TV Zagreb 1805 Trgatev 18.25 Podravski obzornik 18.45 Zdravo, mladi 20.10 R. Marshall: Vedno na poti, 4. del angleške nadaljevanke 21.05 Aktualno 21.55 I. Stravinski: Agon, angleška bahtna oddaja Oddajniki II. TV mreža 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Mali koncert 21.20 Propagandna oddaja 21.30 Dinastija, 69. del ameriške nadaljevanke 22.25 Zabavnoglasbena oddaja — ponovitev TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani 16.30 TV v šoli: Pozdravi, Za učitelje. Ustno izročilo danes 17.45 fodvigi družine petih petelinčkov, otroška serija 18.00 Skladatelji za otroke 18 15 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja 18.45 Zdravo, mladi 20.00 Dvojni udarec, TV film 21.35 Paralele, zunanjepolitična oddaja 22.05 Izbrani trenutek 22.30 Retrospektiva dokumentarnih filmov Zorana Tadića: »Prijateljici« TOBEK 22. oktobra 8.50 TVvšoli 16.30 Šolska TV: Športna gimnastika l. Tehniški oficir JLA 17.30 Poročila 17.35 Poletni festival '85: Landini consort, glasbena oddaja 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Legenda o Mojzesu -1. del, nanizanka TV Beograd 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Periskop 20.05 Milan Rakovac: Grgo gre v Pazin, drama TV Zagreb 21.25 Omizje Oddajniki II. TV mreže 15.40 Test 16.15 Mali svet, otroška oddaja 16.45 Sarajevo: PJ v košarki (M), Bosna : Cibona, prenos, (slov. kom.), v odmoru Propagandna oddaja 18.15 čas knjige 18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja 20.00 Jazzovska folklora Laleta Kovačeva 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Revolucija, ki traja: To čudežno 1942. leto, dokumentarna oddaja 21.50 Šahovski komentar 22.10 Brezkončnost sveta: Na strehi Afrike -Kilimandžaro, dokumentarna serija TV Zagreb I. program 14.30 Videostrani 14.40 TV v šoli: Otroški domovi in šole v NOB, Ne pozabi: Mišo Dragišić, Zanimivo potovanje, Pelješac 16.05 TV koledar 16.15 Mali svet, otroška oddaja 16.45 PJ v košarki - Bosna : Cibona, prenos 18.15 čas knjige 18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Otroci prihodnosti, angleški film 22.25 TV dnevnik 17.50 J.Žmavc: Norčuje v gledališču, 2. del predstave LG Celje 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta: še o popru, 2. del angleškega izobraževalnega niza 20.05 Večer OZN na TV Ljubljana 21.40 Film tedna: Otroci vojne, argentinski film Oddajniki il. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BiH: Vodne akumulacije v zahodni Hercegovini 18.45 Za razvedrilo, glasbeno humoristična oddaja 20.00 Športna sreda - 2. kolo evropskih nogometnih pokalov 22.15 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.40 Flipper, otroška oddaja 9.05 TV v šoli 10.35 TVvšoli 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BiH: Vodne akumulacije v zahodni Hercegovini 18.45 Za razvedrilo, glasbeno-humoristična oddaja 20.00 Športna sreda - 2. kolo evropskih nogometnih pokalov 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.00 TASS lahko objavi, 1. del sovjetske nadaljevanke 21.00 Poročila 21.05 Šahovski komentar 21.25 BitefnaTV- W. Shakespeare: Kakor vam drago, predstava gledališča Notara iz Bukarešte Opomba: Beograd: Mednarodni sejem knjige, prenos otvoritve TV Zagreb I. program 8.25 TV koledar 8.35 Lutkomendija, otroška serija 9.00 TV v šoli 10.35 TVvšoli 16.15 Videostrani 16.25 TV v šoli: Povej mi, povej; Živi svet in fizika, Biomehanika 17.35 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Družinski magazin 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.00 Monitor, politični magazin 21.05 Pot v središče znanja - kviz 25. oktobra ČETRTEK 24. oktobra 9.00 16.35 17.40 17.50 18.20 18.25 18.40 20.10 21.10 21.20 22.35 23 05 TV v šoli Šolska TV: športna gimnastika I, Tehniški oficir JLA Mladenič in vila Slike v malem - Lidija Osterc Propagandna oddaja Dolenjski obzornik Mozaik kratkega filma: Navijač, jugoslovanski film Tednik Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov C. Michelet: Družina Vialhe, 6. - zadnji del francoske nadaljevanke Retrospektiva domače TV drame - iz črne kronike -V. Zupan: Vest in pločevina: Dve glasni priči, 7. - zadnji del TV nadaljevanke Kronika Borštnikovega srečanja SREDA 23. oktobra 9 05 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic: Obuti maček -2. del, lutkovna nanizanka Oddajniki il. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Raziskovanje proizvodnje z industrijskimi sistemi, . znanstvena oddaja 8.45 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Nepomembno in pomembno, 13. del nanizanke TV Zagreb 17.50 Obiskovalci, 15. - zadnji del češkoslovaško-zahodno-nemške nadaljevanke 18.20 Propagandna oddaja 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Odpadek - surovina, 2. del izobraževalne serije 20.05 Desetletje uničevanja: Mehanizem pragozda in Nevihte nad Amazonko, 4. - zadnji del angleške dokumentarne serije 21.05 Ne prezrite 21.20 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, 3. del avstralske nadaljevanke 22.25 Zadnji valček, ameriški film Oddajniki H. TV mreže 17.10 Test 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija 18.15 Zdravstveno izobraževanje 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, glasbena oddaja 20.00 Pregled čez moderni balet, 3. del francoskega niza (samo za U 2) 20.25 Jazz na ekranu (samo za U 2) 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Porota, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Ta Amerika, 2. del ameriškega filma TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli: Francoščina, širne Vučetić 17 35 TV koledar 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija 18.15 Zdravstveno izobraževanje 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, glasbena oddaja 20.00 Pearl, 4. del ameriške nadaljevanke 20.55 Formula 1, zabavna oddaja 21.55 Kulturni magazin Ta teden na TV Sobota, 20.25 Poleg petdesetih igralcev v večjih vlogah v filmu Najdaljši dan nastopa tudi več kot 20 tisoč statistov. Film predstavlja invazijo zavezniških sil v Franciji 6. junija 1944. Sestavljen je iz mozaika človeških usod in kaže prizadevanja vseh vojskujočih, od ljudi v vrhovnem štabu, do navadnih vojakov pa tudi civilistov v francoskem odporniškem gibanju. Nedelja. 16.10 Kralj italijanske komedije, zdaj že pokojni igralec Toto, igra v filmu Tatici neapeljskega policijskega inšpektorja, ki se spopada z mogočnim nasprotnikom, nevarnim ameriškim gangsterjem. Torek, 20.05 Zagrebška drama Grgo gre v Pazin je postavljena v čas italijanske kapitulacije, ki je dvignila prebivalce Istre v množično vstajo. Osrednji lik je deček Grgo. Gre za lirsko fresko, v kateri sta poudarjeni dve narodnosti teh krajev — Hrvati in Italijani, ki živijo na tem ozemlju že od nekdaj. Sreda, 21.40 Otroci vojne so mladeniči, rojeni leta 1962, ki odraščajo v moreči atmosferi argentinskega vsakdana. Čeprav mladost v Argentini, kjer se vrstijo vlade generalov, ni lahka, fantje vendarle odraščajo kot vsi njihovi vrstniki po svetu. Mladost Santiaga Pa-bla in Fabiana pa se nepričakovano konča, ko se britansko-ar-gentinski nesporazum zaradi fal-klandskih otokov zaostri v vojno. Fantje jo občutijo kot nesmisel, ki jih utegne stati življenje. In čeprav jih nič ne mika umreti »za domovino«, pomeni ostati doma sramoto za celo družino. Petek, 22.25 Zadnji valček je film o poslovilnem koncertu ročk skupine The Band. Ta dogodek mnogi označujejo kot labodji spev rock'n'rolla. Glasbene točke se menjavajo z intervjuji, ko člani skupine razmišljajo o prehojeni poti. 19 oktobra t^BOJA fefl'am V>» Jutrani' program -3 ~ - 8.05 Pionirski tednik -Not otna matineja 11.05 S\ nna reportaža - 12.10 1400 VlifS,uSalci čestitajo in po \ 1 ,J0 - 14.05 Kulturna pano '8rjn '5 10Popolda nski mozaik Vrt'ljak m EP - 17.00 Stu- dio ob 17.00-ih - Zunanjepolitični magazin - 18.00 škatlica z godbo - 20.00 do 23 00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA. 20. oktobra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke 9.05 Še pomnite, tovari ši - 10.05 Nedeljska matineja -14 30 Humoreska tega tedna -17.50 Zabavna radijska igra 20 00 22 00 V nedeljo zvečer PONEDELJEK, 21. oktobra Prvi program - stereo 4 30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -13.50 Ponedeljkov križemkraž 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Na ljudsko temo 20.10 Zaplešite z nami * 21.05 Londonski simfonični orkester - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 22. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9 05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 14.06 Odrasli tako, kako pa mi? -15.10 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studie ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba SREDA, 23. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18 00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21 05 Jules Massenet: Odlomki iz opere »VVerther« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 24. oktobra Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... - 12.10 Znane melodije - 14.05» Enajsta šola -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni ve čer - 22.30 Večerna podoknica -2305 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 25. oktobra Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje m% mm 'um »K "K s "j A ekran spet prihaja M,-1 f||m častnik in gentle t. ; 'le Proslavil Richarda Ge [&, kandidata za pilota ltXtt 98 'etalstva. Prikazuje lNu?« rali v Kranju ravn^ .% nihče ne dela rad- jAjn f slej bi morali v K«-fJ^\( ti vsaj z natančn'^ njem porabe, z njem števcev. yol s s lii dno vzdrževanje vseh naprav prav tako Pr'filH'\^ povabi energije, v Savi imajo dobro vzdrževalno * j KISU 8. OKTOBRA 1985 REPORTAŽA efe Tržič bi kot enovita o^slovanje — Zato v dflzdov Žaga, Lesna ojnosti skupnih služb znižali, zmanjšale bi se z težav.« ttC^ zguraš, vodja osno-^Jr Proizvodnje v tozdu Lesna zdelava, oddelek specialna Vinko Polajnar embalaža: »Ko sem bil še predsednik sindikata v Zlitu, ' približno tri leta je od tedaj, smo sprožili postopek za združitev v enovito delovno organizacijo. Enaka pobuda je prišla tudi iz delavskega sveta tozda Lesna predelava. Ni torej od danes. Smo majhna delovna organizacija s komaj tristo zaposlenimi. Pojavili so se problemi medtozdovskih odnosov. Menim, da bomo glede na gospodarske težave v svetu in pri nas brez tozdov lahko bolje in ceneje delali, lažje razporejali strokovne in proizvodne delavce tja, kjer bodo najbolj potrebni.« Franc Stanjko, mizar v tozdu Pohištvo: »V Zlitu delam trideset let. Mislim, da je za Zlit združitev tozdov edina rešitev. Razprtije med njimi so Franc Stanjko stalne; enkrat je eden uspešnejši, drugič drugi, prepiramo se glede stimulacije, drug drugemu zaračunavamo les in. storitve. En gospodar je le en gospodar!« Vinko Polajnar, izmenovod-ja v tozdu Žaga: »Poslovanje je bilo najboljše takrat, ko smo bili še enovita delovna organizacija in so bili Pohištvo, Žaga, Lesna predelava in Tapetništvo le obrati. Potem je bilo moderno ustanavljati tozde. Pri nas se to ni obneslo. Enotni bomo lahko bolj trdni, saj bo manj vrhov in režije, ne bo več tovarn v tovarni. Mislim, da bomo lažje prebrodili težave. Če bodo delavci stvar pravilno razumeli, sem prepričan, da bomo sčasoma vsi zadovoljni.« H. Jelovčan pol" to. Ljudje dobrih rok in irokih src uove Užice me je vleklo X&lJja ^eta- Kako srčno sem JL spoznati kraj, kjer je >JLjCe našega upora proti hS°rK kjer so ljudje tako »te c°k sPrejemali naše iz-* Slovence. Titove Užice. Prvo veliko osvobojeno i Je' kjer je noč in dan defa! Va£na orožja, kjer so že ko Iz Titovih Užic iz" ,r*lMwenine našega samo-fe- Tu je tisti čas de-kulturno-umetni ^ Sledališka dela v Uži- |S TVTaseh naokrog. J>kr Ujuce so bile hkrati * žfik kJer so padle prve 'Heirbtnir» četniških no-Sa , zacela strašna bra- \ kJa sem videti Kadi-•kjer nad Titovimi Uži-->e do zadnjega bor- ^rnevu?elavski bataljon š^i tanki vozili čez «n ! Sm° se vlaku brat" 1h v;nosti. da bi pisali o r»n 0vinar3i nismo bili H Jr3avljeni in kar mal-je bilo, da ne bom pa ima občina že ta bo s smrtjo kaznovan vsak partizan, ki bi se tako znašal nad človekom, pa čeprav je najbolj osovražen četnik. 7. julija 1941 je bila ze ustanovljena Užiška četa, malo kasneje pa Užiški partizanski odred, ki je štel že prek 300 borcev. 24. septembra leta 1941 so bile Užice osvobojene in do 1. oktobra 1941. Teta, ko so bili osvobojeni tudi drugi kraji, je Užiška republika merila blizu 19.000 kvadratnih kilometrov. Sem je prišel sredi oktobra leta 1941 tudi Vrhovni štab in z njim tovariš Tito. V muzeju je še vedno ohranjena njegova delovna soba. Še danes so Užičani ponosni na svojo tovarno orožja. Ves čas Užiške republike je delala, 64 dni. Ustavila se je le za kakšen dan, takrat, ko jo je izdajalski četnik miniral; tu je umrla vsa izmena delavcev, je pobilo vse prebivalce, ki so se pred avionskim napadom zatekli sem, pod-obokan hrib. Tito je vsak dan obiskal tovarno in ta dan je odšel iz nje le pol ure prej. 29. november 1941. leta je bil usoden za Užice. Sovražnik je mesto obkolil od vseh strani. 80.000 do zob oboroženih vojakov je pripeljal nad mesto in 15.000 partizanov je po okoliških hribih in na položajih okrog Valjeva branilo osvobojeno ozemlje. Mesto je bilo polno ranjencev, izgnancev, tu je bil Tito z Vrhovnim štabom. Največja nevarnost je pretila z Drine, preko Bajine Bašte, Tare in Kadinjače. V mestu je bil le Delavski bataljon, sestavljen iz delavcev, železničarjev, pekov, tkalcev, kTbjačev, puškarjev, čevljarjev. Ti delavci so skupaj z dvema četama Posavcev in enoto Oraša-nov pričakali na Kadinjači do zob oborožen nemški polk. Borili so se od ranega jutra do srede popoldneva, ko jim je zmanjkalo orožja. Padli so vsi, do zadnjega, 300 borcev. Po truplih užiških delavcev so vozili tanki... lAita 1979 je tovariš Tito odkril spominski park na legen- PETKOV PORTRET MARA TR0JAR Čemu bi predstavili prav mene, izberite koga drugega, ki je v strokovnem pogledu naredil kaj posebnega, se je Mara Trojarjeva branila pogovora. Toda ko smo ji prigovarjali, naj Žagarjevo plaketo radovljiške izobraževalne skupnosti razume kot priznanje za življenjsko delo, smo njeno pozornost obrnili v tista prva leta učitelje-vanja. Privrele so ji solze v oči. Če pomislim na tista primorska leta, priznanje morda res zaslužim, je tiho dejala. Mara Trojarjeva je učiteljica že štiriintrideseto leto. Sedemindvajset let že v Gorjah, kjer si je ustvarila družino in, kjer pravi, da se dobro počuti, čeprav ni domačinka. Doma je z Dovjega pri Mojstrani. Dobro se je učila in po končani osnovni šoli se je na prigovarjanje tete, ki jo je skušala usmeriti v tehnične vede, vpisala na jeseniško gimnazijo. Toda v njeno dekliško glavo je kot blisk šinila odločitev, da bo postala učiteljica. Sedla je na vlak in se kar brez dokumentov odpeljala na ljubljansko učiteljišče. Tam jo je ravnatelj malce čudno gledal, saj niti spričevala ni prinesla s sabo, toda vpisali so jo, še isti dan se je dogovorila za bivanje v internatu ter se domov vrnila z nepreklicno odločitvijo. Domači so bili seveda osupli, mama je po prvem šoku sedla za šivalni stroj, saj je deklic prinesel iz Ljubljane seznam, koliko oblačil in perila potrebuje za bivanje v internatu. Mara je tako postala učiteljica. Šolo je končala leta 1952, tedaj torej, ko se učitelji še niso mogli sami odločati, kje bodo učili. Kar po abecednem redu so jim napisali odločbe, morala je na Pri- .9. stran @®3sissyjg5snca*AS ■ —\ Hi morsko. Mlada, polna idealizma, je najprej učila v Še-breljah, uro hoda od Mosta na Soči, sama, v šolskem poslopju brez elektrike, tako rekoč odrezana od sveta, v odmaknjenem kraju, ki je še krepko čutil posledice vojne. Pokliči učitelja, ji je dejal prvi obiskovalec, ki mu je odprla vrata, saj je mislil, da ima pred sabo učenko. Učitelj je moral biti tedaj pripravljen ha selitve, moral je iti tja, kjer so ga potrebovali. Tako je šla učit otroke v Gore nad Idrijo, kasneje v Spodnjo Trebušo, prav tako partizansko vas. Ko se danes spominja tistih primorskih let, pravi, da so bila vendarle najlepša. Otroci, vajeni vsega hudega in težkega življenja, so bili pridni, hvaležni. Iz odmaknjenih vasi tedaj mladina še ni zbežala v dolino, učitelj je marsikaj lahko naredil. Tudi srečevali so se, enkrat na teden so se učitelji iz vseh odročnih vasi zbrali v Idriji, imeli so veliko izpopolnje-valnih tečajev, od prve pomoči do sadjarstva. Leta 1958 je prišla na Gorenjsko, v Gorje, kjer uči že sedemindvajset let. Življenje se ji je spremenilo, saj je ustvarila družino, pozno je imela svoje otroke, morda jo prav to ohranja, saj ji res ni moč prisoditi njenih let. Vsa ta leta je v Gorjah poleg rednega pouka vodila niz krožkov in drugih dejavnosti v šoli, od knjižnice do vesele šole. Seveda se je z leti marsikaj spremenilo, učni programi so danes zahtevni, otroci so s snovjo veliko bolj obremenjeni. Poudarjeno je učenje, vzgoja je zapostavljena. Vendar gorjanska šola s 321 učenci ni velika, Mara ima v razredu 20 učencev, kar ji v primerjavi z nabito polnimi učilnicami v mestih vendarle omogoča »družinsko vzgojo«, kakor sama malce šaljivo pravi. Učence dobro pozna, njihove starše prav tako, zato se res lahko posveti in pomaga vsakemu, zato je lahko učiteljica, ki živi s šolo in krajem. M. Volčjak Pesem ie vrela iz mladih grl na železniški postaji v Titovih Uzi-cah ko se je tu ustavil vlak bratstva in enotnosti, je zaplesala folklora. Titove Užice so slovesno pričakale svoje Slovence. Vlak bratstva se ne bo nikoli ustavil, saj je postal živa vez Čez dve leti bo brate Srbe pripeljal v Slovenijo. - Foto: D. Dolenc i^Slovencev na skrbi. ■ ,i x Poprositi vodjo, če l^t^^nii na oglede, me ■XJ°^ša. »Ajde, dušo, jP^J* *n ko še vedno mi-Tr^tvU16 razume. posku- CU*> h«2elU- ?a mG Ft1 Kadlnjača ni nikoli sam r*S(k?du- Le,V ™ povzpne tudi sem gor, da T^vS,drobna knjižica, SJovenci ix v/a/ra bn *ame o Užicah m Kadlnjača ni nikoli sama. Kdorkoli pride v Titove Užice, se povzpne tudi sem gor, du se pokloni spominu užiških junakov. Tudi Slovenci iz vlaka bratstva vsakič polože venec. darni Kadinjači. Sem prihajajo ljudje z vse Jugoslavije, da se poklonijo junakom: šolarji, skupine izletnikov, delegacije. Kadinjača ni nikoli sama. S Kadinjače so nas gostitelji peljali prek Bajine Bašte k Drini, k hidrocentrali in jezu pa na zajetje Vrutci, ki bo dajalo vodo Titovim Užicam in vsem zaselkom še v tretjem tisočletju. In na Tari smo bili, prelepi planini, kjer stoje številni počitniški domovi srbskih delovnih organizacij. Menda edino tu v Evropi še rastejo omorike v naravi. Zvečer je bilo srečanje gostov in gostiteljev v .gradski kafani', naslednji dan pa smo si ogledali tovarno Prvi partizan, ki nadaljuje tradicijo medvojne tovarne orožja'v Užicah, poznani pa so tudi po izdelavi ventilov in orodij. Tudi Valjamo bakra in aluminija Sevojno smo obiskali Tu je denar doma, pravijo, in tu delavci v vsej užiški občini naj- bolje zaslužijo. Ne zdi se jim prav, da so takšne razlike v plačah, posebno še, ker osnova zanje ni delo, temveč posebne razmere na trgu. V tekstilni industriji in v podobnih predelovalnih obratih pa delavci zaslužijo silno skromno. Ne, ni prav in ni pošteno, čeprav so veseli, da imajo tako veliko in sodobno industrijo. A hitro obrnejo vse na šalo. Pravijo, da dvajsetega v mesecu, ko v valjarni dobijo plače, ne smeš na trg, kajti takrat kmetje dvignejo cene pod samo nebo. Še v Potpeško pečino so nas peljali, kjer so jamarji odkrili dokaj lepo jamo s kapniki, obetajo pa še nova odkritja. Morda bo tod nekoč druga Postojnska jama. Tudi ta večer niso gostje pri gostiteljih, temveč v Domu JLA, kjer spet zaigra kolo in se vedno znova oglaša pesem o Titu: Sa Ovčara i Kaplara čo-banica progovara. Naslednji dan se pogovarjajo delegacije. Užice so pobratene z Ljutomerom. Kulturno sodelovanje je že dokaj dobro, veliko izmenjav kulturnih skupin je že bilo, zdaj pa bi radi več sodelovanja na gospodarskem področju, predvsem v kovinski industriji. In že je tu zadnji dan, zadnje skupno kosilo. Od hotela Zlatibor do železniške postaje je blizu, le čez stari leseni most, toda uberemo daljšo pot, skozi mesto in čez zgornji novi most, da se vse mesto poslovi od nas. Godba na pihala nas spremlja vse do vlaka. In spet je tu pesem o Titu, o Romaniji, o Užicah. Poje vsa železniška postaja. Mi na oknih vagonov, množica pod nami, tisoč rok maha v pozdrav, ko se vlak odlepi od postaje in zapelje naprej proti Kosjeriču in Va-ljevu. mmmmMGLAs 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA KRIŽANKA, BANKA SPOROČA NAGRADNA KRIŽANKA Pogovor s poklicnim trenerjem AK Triglav Dobrivojem Vučko vičem V ospredje prišli mladi KRANJ — Atletska sezona se počasi končuje. Na sporedu so še krosi in nekaj domačih ter mednarodnih tekmovanj. Zato je prav, da potegnemo črto pod delo in uspehe atletov in atletinj kranjskega Triglava, ki imajo od letošnjega prvega junija poklicnega trenerja. To je -1 il iintridesetletni Dobrivoj Vučkovic, ki je to mesto prevzel po odhodu poklicnega trenerja Iztoka Kavčiča. »Svojo atletsko kariero v skoku v daljavo in troskoku sem začel pred petnajstimi leti v rodnem Kragu-jevcu, nato sem bil leto in pol v Sarajevu. Leta 1976 sem prišel v Kranj in prestopil k atletom Triglava, bil sem aktivni atlet in nato honorarni trener. Potem tri leta nisem treniral, letos pa sem na povabila predsednika AK Triglav Dušana Prezlja spet prevzel mesto honorarnega trenerja in nato prešel med poklicne trenerje. V moji atletski tekmovalni karieri je največji uspeh tretje mesto na članski bal-kaniadi v Sofiji. V troskoku sem skočil 15,78 metra in osvojil bronasto odličje. Večkrat sem zmagoval v troskoku za jugoslovanski atletski pokal in nastopal na mednarodnih mitingih. Enkrat sem bil v državni reprezentanci kot mladinec in enkrat v reprezentanci članov. V letošnji sezoni smo bili pri Triglavu precej osiromašeni, saj so morali najboljši na služenje vojaškega roka. V JLA so odšli Rudeš, Kabič, P. Kukovica, Aleš Mencinger in Matej Ravnik. Prav zato so bili uspehi v republiškem in državnem merilu med člani slabši. Lahko pa rečem, da so v ospredje prišli mlajši mladinci in mladinke. Izkazali so se tudi pionirji in pionirke. V kategoriji starejših mladincev in mladink so naši osvojili na republiškem prvenstvu štiri druga mesta, eno tretje, dve četrti in eno peto mesto. V sprintu je kot vojak nastopil tudi Rudež. ki je bil drugi. V kategoriji mlajših mladincev in mladink so na tem prvenstvu Triglava-ni osvojili dve prvi, dve drugi, tri tretja in dve peti mesti. Na državnem prvenstvu za starejše mladinke se je izkazala skakalka v višino Petra Rajgelj, ki je bila tretja, pri mlajših mladincih in mladinkah so naši atleti in atletinje osvojili eno drugo, eno tretje in eno peto mesto. Če bi ocenil letošnjo sezono, potem lahko rečem, da so bili naši mlajši mladinci in mladinke ter nekateri pionirji in pionirke s svojimi nastopi v slovenskih razmerah nad povprečjem. Izstopali so Kranjc in Krč v metu kopja, pionir Polak v metu diska in pionir Ožegovič v teku na 1000 metrov. Hribernik je z 205 centimetri v skoku v višino dosegel osebni rekord, Škraba pa je v daljino skočil 682 centimetrov. Pri mladinkah sta se v metu diska izkazali Nikoličeva in Kuraltova, pionirka Lorbek je v višino skočila 145 centimetrov. Pri starejših mladincih je bil z 207 centimetri pri skoku v višino v ospredju Rejc, v metu diska se je izkazal Janežič, v teku na 800 in 1500 metrov Rus. Pri mladinkah so dobre Rajglova v skoku v višino, Renata Kuralt in Pangerčeva ter Barbara Simčič v metu diska. Ljubo Malic je edini atlet Triglava v skoku s palico. Ne smemo pozabiti, da so bili naši atleti in atletinje v tej sezoni prikrajšani za redno vadbo in treninge. Na stadionu Stanka Mlakarja so namreč začeli z deli na atletski stezi, ki bo prekrita z umetno snovjo. Za nas je to velika pridobitev, saj nam bo prinesla veliko novih tekmovalcev, vsekakor pa se bodo izboljšale delovne razmere. S tem pa se ne smemo prepričevati, da bo že druga atletska sezona boljša od letošnje. Povedati je treba, da bo to šele v srednjeročnem obdobju, saj mladi potrebujejo veliko trdega dela in kvalitetnega treninga.« Kot nam je znano, je bolezen jugoslovanske atletike v tem, da imamo v mladinski konkurenci vedno dobre atlete, do osipa pride prav pri prestopu le-teh v članske vrste. Ostanejo le tisti mladinci in mladinke, ki v članski konkurenci računajo na dobre uspehe in dobre rezultate. Pri Triglavu imajo v srednjeročnem programu zapisano, da bodo mladi atleti in atletinje z dobrimi rezultati prišli v sam članski vrh jugoslovanske atletike. To pa ni malo in načrti so smeli in dobro zastavljeni. D. Humer Sport ob koncu tedna Slovenska odbojkarska liga — ženske: v soboto ob 15. uri Triglav : Koper, moški — Triglav : Bled (mladinci) ob 17. uri. (h) Občinska nogometna liga — sobota ob 16. uri — Kokrica : Trboje, Bitnje : Podbrezje, Primskovo : Zarica, Šenčur Britof, Sava : Mavčiče, Preddvor : •i^orje, Gnntovec : Hrastje, Visoko : V c- '.sovo, kadeti ob 10. uri — Jesenice : lav, Triglav : Naklo, Alples . Sava, . rji ob 14.30 — Triglav : Bitnje, Naklo . Podbrezje, Primskovo : Zarica, Šenčur : Britof. Sava : Mavčiče, Kokrica : Visoko; nedelja — mladinci ob 9.30 — Primskovo : Visoko, Naklo : Mavčiče, Podbrezje : Trboje, Preddvor : Bit nje. D. Joit Zanimiva konjeniška prireditev Komenda — Konjeniški klub Komenda prireja v nedeljo, 20. oktobra 1985, ob 14. uri zanimivo konjeniško prireditev. Na programu bo preskakovanje zaprek, tek (hitra dirka) kasačev od triletnikov do dvanajstletnikov, dirka dveletnikov, poskusna dirka kasačev enoletnikov (bodoča generacija) in posebna dirka kasač-kolesar, na kateri bo nastopila najhitrejša slovenska kolesarka in kasač Darijus z voznico. Kot vedno se bodo tudi tokrat pomerili med sabo kmečki konji. Ivan Cibašek Alpski smučarski klub Triglav Kranj vabi k sodelovanju vse cicibane, letnike 77, 78, 79, ki želijo aktivno tekmovati. Vadba telesne priprave se prične v petek, 18. oktobra 1985 m 25. oktobra 1985 ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Pogoj za uvrstitev v tekmovalno vrsto je minimalno znanje smučanja, ki ga bomo preverili takoj, ko pade sneg. Ostale informacije dobite pri tov. Slavko Zupancu, tel. 45-265 ali pri tov. Darku Štularju, telefon 41-011. ASK Triglav Hokej na ledu Poraz Jeseničanov na domačem ledu JESENICE - V devetem kolu državnega hokejskega prvenstva je na Jesenicah prišlo do presenečenja. V tem kolu so na ledu pod Mežakljo Jeseničani gostili beograjski Partizan; srečanje so železarji zasluženo izgubili. V vseh pogledih so bili s Čehi in Kanadčani okrepljeni Beograjčani boljši. Igrali so bolj dinamično in dokaj ostro. Jeseničani so sicer prvi povedli in to je bilo tudi vse. Niso in niso zmogli prave igre in zato je Partizanova zmaga povsem zaslužena. V preostalih srečanjih je v Sarajevu za presenečenje poskrbela domača Bosna, ki je prepričljivo premagala ljubljansko Kompas Olimpijo, Crvena zvezda je bila boljša od Kranjske gore, Medveščak je v Zagrebu premagal Av-toprevoz iz Maribora, ki je tako še vedno brez točk, celjski Cinkarnarji pa so doma premagali Vojvodino. Izidi — Jesenice . Partizan 2:4 (12, 1:1, 0:1), Crvena zvezda : Kranjska gora 7:2 (4:0, 3:1, 0:1), Bosna : Kompas Olim-pija 32 (0:2, 0«, 3:0), Medveščak . Avto-prevoz 7:3 (2:3, 1K), 4:0), Cinkarna : Vojvodina 12:4 (1:2, 7:1, 4:1). Pari prihodnjega kola (19. oktober) — Jesenice : Avtoprevoz, Cinkarna : Kranjska gora, Kompas Olimpija : Vojvodina, Crvena zvezda : Partizan, Medveščak : Bosna. -dh V derbiju devetega kola državnega prvenstvu v hokeju na ledu med Jesenicami in Partizanom iz Beograda se je kljub porazu odlično izkazal jeseniški vratar Tičar. Vendar ftoraza ni mogel preprečiti, saj domači napadalci niso mogli ukaniti gostujttčega vratarja. — Foto: F. Perdan (Atletske novice • Na slovenskem prvenstvu v mnogoboju — bilo je 5. in 6. oktobra na Ptuju — je Helena Pangerc (Triglav) v konkurenci starejših mladink zasedla drugo mesto za državno reprezentant-ko Lopatičevo iz Brežic. B Simčič Novo zavetišče na Blegosu Gorenja vas -» Planinsko društvo Gorenja vas vabi planince na slovesnost ob odpiranju zavetišča na Jelen cih na Blegosu. Prireditev, na kalen bodo sodelovali učenci osnovne šole Ivana Tavčarja iz. Gorenje vasi in mo ški pevski zbor Uranarji, bo v nedeljo. 20. oktobra 1985, ob 11. uri. Zavetišče, ki stoji na nadmorski viši ni 1185 metrov, bo odprto in oskrbova no vsako soboto in nedeljo od 30. septembra do 1. junija; torej bodo v njem sprejemali obiskovalce takrat, ko je koča na Blegosu zaprta Na skupnem ležišču je prostora za 15 do 20 oseb. V zavetišču sta voda in plinska razsvet ljavu. Do postojanke, ki jo upravlja PD Gorenja vas, vodi več markiranih poti. Iz. l^skovice je 1 ura in 15 minut hoda, iz. Volake četrt ure dalj, od parku i ifta na Muravah pa le 15 minut. M Miklavčič Planinci o planskih dokumentih telesne kulture Potreben program športne rekreacije IJUBLJANA — Glavni odbor Planinske zveze Slovenije je na septembrski seji razpravljal o osnutkih planskih dokumentov telesnokulturne skupnosti Slovenije. Sprejel je več pomembnih stališč. Podprl je uresničitev vseh nalog, ki vodijo k širitvi množičnosti v telesni kulturi. Ker so nakazane le splošno in ohlapno, jih je treba v nadaljnji pripravi dokumentov jasno in konkretno določiti. Obenem je opozoril, da se mora načrtovana politika razvoja telesne kulture prilagoditi materialnim možnostim. Odbor vztraja, da v okviru nacionalnega programa potrebujemo repu bliski program športne rekreacije. Dosedanje stališče, češ da je športna rekreacija zgolj stvar občin in posameznikov, je namreč pripeljalo do stihijskega razvoja pogosto tudi zunaj telesnokulturnih skupnosti. Zaradi vse večjega nespoštovanja portoroškega samoupravnega sporu zuma pri delitvi sredstev za množičnost, v telesni kulturi odbor poudarja, da so določila tega sporazuma še vedno veljavna. Vsako spreminjanje vsebine sporazuma je možno le po samoupravni poti. Strokovni svet za športno rekreacijo pri zvezi TKO Slovenije še zdaleč ne opravlja svoje vloge. Zato odbor poziva zvezo, naj poskrbi za tako šesta vo, da bo svet sposoben izpolnjevati /.učrtane naloge. Planskim dokumentom manjkajo nekatere pomembne sestavine. Zapi sati je treba, kako bo slovenska TKS kvalitativno ocenjevala vsakoletni prispevek k družbeni produktivnosti in reprodukciji. Jasno je treba začrtati zvezo med telesno kulturo in turizmom. l*ri razvoju množične telesne kulture je treba upoštevati njen vpliv na obrambno usposobljenost prebivalstva in temu primerno namenjati zanjo več pozornosti. Glavni odbor je podprl usmeritve, ki nakazujejo potrebo po oplemenitenju sredstev za telesnokulturen dejavnosti z neposredno svobodno menjavo delu. To je se zlasti mogoče pri vrhunskem športu. Odbor je i/n kol kritiko predlagatelju dokumentov, ki so jih natisnili v omejenem obsegu. To ni dopuščalo široke razprave, kar bi bilo gotovo potrebno. S. Saje RUSKI REŽISER. USTANOVITELJ ZNAMENITEGA MOSKOVSKEGA GLEDALIŠČA MHAT mm* IGRA Z UMMJBI BMM LEPOSLOVNIH DEL JAZ (LATR) NAvPOMEM BNEJSA ITAL. LUKA LATIN IME ZA OOSEJA SESTAVIL R NOČ VRSTA PREMOGA TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI USTI IT FUI IGRALKA umiMNO trnom* RAKETA ŠTEV10 BREZ LASTNE SLOV BA LETMK :MCJMIR) ALKALOID t TOBAKU SODOBNIKI KELTOV ...DE ,AN:=0 ATtsn HEROJ NAJV OTOK « RIUKIll GR OTOK V JUZMH P M0M MESTECE I MM JUŽNOAME NUKAMO) KRAjPRl SEZAM. KJER JE m. KOSOVEL REKA V SZ PRITOK SiAB ODPADEL SADEŽ DRUGO IM B mam ALOJZ IGRALKA VfcHANDA STAR0PEB-ZUSKI VLADAR STAR SLOVAN UUBU ŽUPANJA TOMUE FINSKO OTOČJE V BALTIKU UUK2SI 00«*-L.ONEGA mm NOVAK HflVAS« NOVELtf iSLAVKOl PREBIVALCI ŽaH. MESTA NA aOMMi JOROA** SftS Rešitev nagradne križanke z dne 11. oktobra: salamander, trepetlik* ragada, ost, enota, trta, ZŽ, lika, RR, AM, njorka, jak, alkova, Ru, ovčar. Akad, Sing, nomad, Naab, Aravali. NO, LE. vajet, inkret, kna, Tiro, tros. ikonoklast, kap, kvanta. Prejeli smo 151 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) PTe^t Urša Miklavčič, Kajuhova 19, Kranj, 2. nagrado (300 din) prejme Tone Int!' har, Cankarjeva 29, Radovljica, 3. nagrado (200 din) prejme Marjan Mihel" čič, Valjavčeva 12, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 23. oktobra do 9. ure na nttS,(\V' ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka: 1. nagrad* 500 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din. Ves kovani denar, katerega nominalna vrednost je manjša od enega dinarja, gre iz obtoka. Narodna banka bo do 30. decembra 1985 jemala iz obtoka kovani denar za 50. 20, in 10 dinarjev, izdan leta 1955 in 1963, katerega vrednost je bila kasneje določena na 50, 20 in 10 par; kovani denar za 50. 20, 10 in 5 par, izdan leta 1965: kovani denar za 50, 20, 10 in 5 par z oznako leta kovanja od 1973 do 1981; kovani denar za 50 par z oznako leta kovanja 1982 do 1984 in . kovani denar za 25 par z oznako leta kovanja 1982 in 1983. Navedeni kovani denar neha biti zakonito plačilno sred: stvo 31. decembra 198b Občane prosimo, da omenjene kovance prinesejo v banko čimprej in ne zadnje dni decembra, ko je pred bančnimi okenci že tako veliko ljudi. Afšk ljubljanska banka B ^ Temeljna banka Gorenjsk6 Smučarski skoki Konec sezone na plastiki KUAN.I - Smučarski skakalni klub Iskra Delta iz. Kranja bo jutri na plastični skakalnici na Gorenji Savi in na plastični skakalnici v Stražišču organizator zaključnih tekem nu plustiki zu poletno smučar sko skakalno sezono. Kategorija mlajših pionirjev A, B in C bodo tekmovali slove. tudi za gorenjske nor Nu 35-metrski skakalnici na,rjj)i renji Savi bodo starejši In " (,b pionirji tekmovanje za< <''' v U.uri, na 15-metrski skakali1'1. Stražišču pa bo tekma ob 15 r ggiK, 18. OKTOBRA 1985 REPORTAŽA 11. stran (msm GLAS I »V borbi za svoje pravice je delavstvo tovarne klobukov stopilo v stavko 11. 10. 1935 in jo uspešno zaključilo 11. 10. 1935« Skromna plošča na stari Šeširjevi tovarni pri mostu čez Selščico na Spodnjem trgu v Škofji Loki priča o prvi stavki škofjeloških delavcev. Stavkali so delavci Šeširja in vztrajali ves mesec. Od tedaj mineva 50 let in jutri, 19. oktobra, ob 11. uri bo v novi Šeširjevi tovarni na Trati proslava v počastitev obletnice dogodka.O razvoju delavskega gibanja v Šeširju, pripravah na stavko in uspehih organiziranih delavcev bo spregovoril udeleženec stavke, 81-letni Franc Logonder. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Popoldne pa bo v tovarni srečanje delavcev in upokojencev. Jeter . »Prvič smo se poskušali orga-prati leta 1922.« se spominja J*nc Logonder, »komaj leto :ni Po ustanovitvi tovarne. An- ?Toman nas Je sPodDuial- Na Stanku smo se dogovorili, da *e bomo organizirali v sindika-u- a so se potem nekateri u?traši|j in z organizacijo ni bilo Dele *ko V tovarni Je Di,° sezon-VerL^a Dožične» novoletne in U "Konočne praznike je bilo ve-*° naročil in tedaj smo delali 12 ali celo 14 ur na dan, ne Pred 50 leti je bila v Šeširju prva stavka škofjeloških delavcev Sodobni Šešir dve tretjini pi c—_ izvozi akrival J da bi imeli plačane nadure. Ko pa ni bilo dela, so morali na brezplačen dopust. Tudi delovne razmere so bile slabe. Posamezni oddelki so bili brez zračenja. Najteže je bilo v barvarni in oddelku za tulce, kjer se je v zimskem času na stropu nabirala voda, ki je kapljala na oznojene hrbte delavcev in delavk. Delavci so pogosto obolevali tudi zaradi hlapov kemikalij, saj v tovarni ni bilo nobenih zaščitnih naprav. Razmere je še poslabšala gospodarska kriza, ki je prizadela tudi Šešir. Delodajalci so nekajkrat zapovrstjo znižali mezde. Tedaj je zlasti mlada generacija delavcev spoznala, da se morajo organizirati, če se hočejo boriti za izboljšanje svojega položaja. »Za pomoč smo prosili delavsko zbornico v Ljubljani in 8. junija 1933. leta smo imeli v vrtni lopi gostilne Plevna ustanovni sestanek naše organizacije. Na njem je sodeloval predstavnik Jugoslovanske strokovne zveze, ki nam je povedal, kakšne pravice zagotavlja zakonodaja, a jih mi nismo uresničili, ker nismo bili organizirani. Že 13. avgusta smo imeli občni zbor, na katerem sta bili dve tretjini delavcev. Kmalu smo uspeli organizirati večino delavcev, organizacija pa se je imenovala Strokovna skupina oblačilnega delavstva JSZ v Škofji Loki.« Organizirani delavci so najprej dosegli, da so organizacijo priznali v tovarni. Potem so zahtevali 8 urni delovnik in bolniški teden. Izvolili so obratne delavske zaupnike. Na odločen odpor pa so naleteli, ko so zahtevali zvišanje plač. Konec leta 1934 so pod- Eisali kolektivno pogodbo, s atero niso bili najbolj zadovoljni, vendar pa je pomenila velik napredek pri izboljševanju položaja delavcev. »Sredi leta 1935 srno zahtevali popravek kolektivne pogodbe,« nadaljuje Franc Logonder, »in zvišanje tarifnih po- stavk, vendar je delodajalec odklanjal vsako zvišanje mezd. Pripravil je svojo kategorizacijo delovnih mest, drugačno od tiste, ki smo jo mi zahtevali in sicer takšno, da je limitiral urne plače. To je nezadovoljstvo delavcev še povečalo. Ker pogajanja niso uspela smo se na sestanku 10. oktobra odločili za stavko. Izvolili smo stavkovni odbor, postavili straže pred tovarno in 11. oktobra popoldne ustavili stroje.« Z delodajalci so se pogajali štiri tedne. Posredovali so tudi voditelji JSZ iz Ljubljane in srez-ka izpostava v Škofji Loki. Uprava podjetja je trdila, da plač ne more povišati, ker je finančni rezultat podjetja slab. Ker se pogajanja niso premaknila z mrtve točke, so se delavci 11. novembra vrnili na delo. »Kljub temu menim, da je stavka v celoti uspela,« pravi Franc Logonder. »Delodajalci so morali računati na organizirane delavce. Zato so nam plače popravili že naslednji mesec in nam dali dodatek v obliki božićnice. V kolektivno pogodbo za leto 1936 smo zapisali večino naših zahtev. Stavka je bila tudi spodbuda za organizirano delovanje delavstva v Šeširju in tudi v Loki nasploh. V Šeširju smo delavci organizirali svojo knjižnico, pripravljali smo razna predavanja — med drugimi so nam predavali Kocbek, Vilfan, Pokom, Fajfar in Jurač. Zato ni naključje, da je bila ob okupaciji v Šeširju hitro organizira- na OF in da je bilo na ustanovnem sestanku OF za Škof-jo Loko kar pet Šeširjevih delavskih zaupnikov.« Sodobni Šešir izvozi dve tretjini pokrival V Šeširju še vedno izdelujejo pokrivala. Danes je v tovarni 212 delavcev, ki bodo letos ustvarili približno 440 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Dve tretjini proizvodnje bodo izvozili in z izvozom ustvarili več kot polovico celotnega prihodka. Klobuke in kape izvažajo na konvertibilni trg. Največji kupci so Avstrijci, Belgijci in Zahodni Nemci. V izvozu dosegajo svetovne cene in so po modi v evropskem vrhu. Zato je Še širjeve klobuke videti po izložbah največjih modnih trgovin po vsej zahodni Evropi. Tudi poslovni rezultati so ugodni. V devetih mesecih so ustvarili 275 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani v enakem času. V izvozu so iztržili 112 milijonov dinarjev, izvozili pa so 2,3-krat več kot lani v enakem času. Do konca leta bodo na tuja tržišča prodali za 485.000 dolarjev pokrival, uvozili pa bodo za 211.000 dolarjev materialov za proizvodnjo in opreme. Pomeni, da pri 100 dolarjih uvoza izvozijo za 229 dolarjev izdelkov. Podobno kot večina tekstilcev pa so imeli v Šeširju nizke osebne dohodke. V prvem polletju so v povprečju znašali 35.000 dinarjev, avgusta so že presegli 46.000 dinarjev, do konca leta pa jih bodo še usklajevali, tako da bodo tudi Šeširjevi delavci primerno zaslužili. Sešir skoraj v celoti posluje s svojim denarjem, saj so morali razvoj vedno graditi le na tistem, kar so sami ustvarili. To se jim sedaj bogato obrestuje. Tudi sedaj dobro organizirani »Tudi v sodobni tovarni, kakršno imamo danes, je sindikat aktiven,« pravi predsednica osnovne organizacije sindikata Rezka Kondičeva, ki v Šeširju dela že 26 let. »Sindikat se vključuje v vsa dogajanja v kolektivu. Spremljamo uresničevanja planov, sodelujemo pri pripravi samoupravnih aktov, s svojimi stališči sodelujemo na mejah delavskega sveta in dobro sodelujemo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Menim, da je bila prav osnovna organizacija sindikata tista, ki je v kritičnih letih 1982—1983 uspela preokreniti voz na pravo pot. Z organizirano akcijo smo dosegli potrebne kadrovske spremembe in s tem preprečili nadaljnje zaostrovanje razmer in slabšanje poslovanja. Dobro smo poskrbeli tudi za družbeni standard. Imamo toplo malico med delom, vedno izplačujemo možni regres, imamo organiziran prevoz na delo, sproti rešujemo stanovanjske probleme in letujemo lahko v našem bungalovu ali prikolicah.« Razvoj v posodabljanju proizvodnje »Zmogljivosti tovarne ne bomo povečali z dozidavami, temveč s posodabljanjem tehnologije in opreme,« je pove- dal direktor Miro Pinterič. »Polovico prihodka bomo ustvarjali z izvozom na konvertibilna tržišča, zato si bomo prizadevali, da bodo naša pokrivala vedno v vrhu evropske in svetovne mode. Zavedamo se, da bi bili sami sebi največji konkurent, če bi zanemarili visoko kvaliteto in modnost naših izdelkov. Zato bomo v prihodnjih letih še več vlagali v kadre. Sedaj imamo 16 štipendistov, ki se bodo po končanem šolanju vključili v delo pri nas. Hkrati pa moramo stalno krepiti lastni kapital. Sedaj poslujemo z 90 odstotki svojega denarja, menim pa, da moramo imeti toliko denarja, da bomo v celoti sami financirali proizvod-. njo in zaloge, ki jih zaradi sezonskega značaja izdelkov moramo imeti. Izboljšati moramo delovne razmere v obratu na Spodnjem trgu, kjer bomo na Selški Sori zgradili tudi malo hidroelektrarno, da ne bomo več odvisni od dragega mazuta.« (!®IMgHiS©ISnGLAS 12. STRAN OBVESTILA — OGLASI PETEK, 18. OKTOBJUUlS KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA p. o. objavlja prosta dela in naloge 1. STROJNIKA - VZDRŽEVALCA 2. AVTOMEHANIKA 3. AVTOELEKTRICARJA 4. BLAGAJNIKA HKO Češnjica za določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Pogoji: pod 1. — poklicna šola kovinske ali elektro stroke, tečaj za kurjača visokotlačnega parnega kotla; pod 2. in 3. — poklicna šola za avtomehanika oziroma avto-električarja; pod 4. — srednja ekonomska, administrativna ali poslovod-ska šola. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje*: — visoka izobrazba pravne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — sposobnost za vodenje in organiziranje dela. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj, z oznako »za razpis«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA Tržič Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. KUHARICE za delo v šolski kuhinji od 1. novembra 1985 dalje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim rokom 2. UČITELJA KLAVIRJA na enoti glasbene šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. novembra 1985 dalje Prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo komisiji za delovna razmerja v 8 dneh po objavi. TVD PARTIZAN HRASTNIK BOKS SEKCIJA Organizira v Kranju na Gorenjskem sejmu »ŠPORTNI SPEKTAKEL«, v torek, 22. oktobra 1985 ob 19. uri. Glavna točka večera bo povratna borba v »full contactu« med svetovnim prvakom v kung fu-ju, super težka kategorija Prosenica iz Zagreba in Flis, težka kategorija iz Domžal — 10 rund. Bodv building, pozira Erika Horvat Akrobatski ročk and roll profesionalni boks: Čavič, Kranj — Marin-kovič, AK Dunaj Predprodaja vstopnic: Alpetour, turistična poslovalnica, Kranj, Koroška 5. Športni pozdrav!_ Osnovna šola SIMON JENKO, p. o., KRANJ ODDAJA PROSTORE V STAVBI ŠOLE TRSTENIK Zgradba ima 305 kv. m. uporabne površine v pritličju in 101 kv. m. v kleti. Prostor je primeren za proizvodno dejavnost ali za skladišče. Stavba ima centralno ogrevanje s kurilnico na trda goriva. Pisne ponudbe pošljite v lu dneh na naslov: Osnovna šola Simon Jenko, p. o., Kranj, Ulica 31. divizije 7 a, svetu šole. Podrobnejše informacije dobite v upravi šole. PLANINSKO DRUŠTVO SREDNJA VAS BOHINJ vabi v gorski svet k sodelovanju: 1. OSKRBNIKA in KUHARICO za planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskov-nici 2. OSKRBNIKA in KUHARICO za planinsko kočo bohinjskih prvoborcev na Vojah Zaželeno je, da sta oskrbnik in kuharica zakonca, lahko tudi upokojenca. Pogoji: — veselje do planin, znanje strežbe in kuhe.. Pisne ponudbe pošljite na društvo. SURA POHIŠTVO SALON V KRANJU DEŽURNI VETERINARJI od 18: do 25. 10.1985 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 42-175. za občino Škof ja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 K ['MJ R A N J 3 KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 18 Stražišče GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih izdelkov in ostalega materiala za gradnjo do III. faze: — modularni in pregradni blok, — betonske bloke za temelje, — porolite, dimniške in fasadne zidake, — stiropor, kombi plošče, lendapor, — NORMA montažni opečni strop, — SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, — cement in apno, — opečne in betonske strešnike, — bitumen, ibitol, izotekt, strešno lepenko. — separacije in gramoz. Uporabljajte naše prevoze in avtodvigala. Trgovina posluje tudi ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel. 21-140, 21-195. ŽITO TOZD TRIGLAV GORENJKA LESCE 'm vam iz proizvodnega programa nudi v vseh prodajalnah trgovskih organizacij širom Gorenjske: — izdelke Triglav mehkega peciva, — čokolado Gorenjka, — dnevno sveže slaščičarsko pecivo, — kruh in pekarsko pecivo. ill inštalacije DO INŠTALACIJE p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 55 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja P1"0" sta dela in naloge 1. DELAVCA za opravljanje del in nalog v skladišču Pogoj za opravljanje tega delovnega mesta je: — končana poklicna šola za prodajalce, tehnična smer *Jj kdhčana poklicna šola kovinarske stroke, strojna smer končana poklicna šola elektro stroke. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim o lovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: DO Inštalacije Škofij Loka, Kidričeva 55, Kadrovska služba v 15 dneh od objave časopisu. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sk pa. gorenjski tisk Tiskarna in Kartonaža Gorenjski tisk tozd Blagovni promet Kranj — n. sol. o. Moše Pijadeja 1, p. p. 81 64000 Kranj objavlja prosta dela in naloge ANALITIČNA EVIDENCA SALDAKONTOV KUPCEV (za določen čas — 9 mes., nadomeščanje delavke v času w rodniškega dopusta) Pogoj: 4-letna srednja šola ekonomske ali administrativ116 smeri in 2 leti izkušenj. • Delo je enolzmensko in ga združujemo za določen čas s P0' nim delovnim časom. SKLADIŠČNA DELA I. Pogoj: končana osnovna šola in eno leto izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s p° nim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema * drovska služba delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Odslej barvita skandinavska zaščita les* član sistemske zaščite lesa belini belinka ljubljana ^ lesna industr^ lip bled ~S£TJ LAHKO GRADIŠ.ČE IMAŠ VSI PRI BjJ| »vrata*obloge*opaine plošče »pehi**^ Pluta. V vaš dom bo prinesla toplino in domačnost. Je kvalitetna in obstojna, obenem služi kot odličen toplotni in zvočni izolator. Lakirana je uporabna za vsak prostor. In če se želite naučiti polaganja, pridite na prikaz, ki bo v petek, 18. oktobra, med 10. in 12. uro dopoldne in 16. in 18. uro popoldne v Blagovnici Kranj. $TRflJ) Blagovnica Kranj 55|U8. OKTOBRA 1985 OGLASI IN OBVESTILA 13. stran (mmmmimiiLAs M H Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVLJE gg5ler.ava razširiti prodajni asortiman svojih izdelkov in za-nai ? lzdelavo tankih marmornatih ploščic za oblaganje ko-Palnic, sanitarij itd. na d°V izdelek naJ bi popestril ponudbo izdelkov iz marmorja 10 0mačem in tujem trgu. Za uspešno izvajanje začrtane na-s pa potrebujemo strokovne kadre, ki bi jih veselilo delo na tem področju. Komisija za delovna razmerja je 11. oktobra 1985 sprejela sklep o objavi naslednjih prostih del in nalog: I- ZASTOPNIKA NA TERENU . , . . ... „ad. pogoj: - trgovski poslovodja, komercialni tehnik, grau beni tehnik *• REFERENTA V IZVOZU M X ^ „n ._ Pogoj:- ekonomski, komercialni tehnik, aktivno znanje svetovnega jezika 3- OPERATERJA NA RAČUNALNIKU Pogoj: — administrator *• STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: — KV strojni ključavničar *■ ELEKTRIKARJA Pogoj: — KV elektrikar *• AVTOMEHANIKA Pogoj: — KV avtomehanik 7 TESARJA Pogoj: — KV tesar 8- VEC DELAVCEV ZA DELO V KAMNOLOMU Pogoj: — KV ali NK delavec » 8- 2 IZMENOVODU ZA NOVO LINIJO Pogoj: — gradbeni ali strojni tehnik l». VEC DELAVCEV V PROIZVODNJI NA NOVI LINIJI Pogoj: - KV (kamnarske, gradbene, strojne smeri), lanuo tudi NK II- VOZNIKA VILIČARJA ■ Pogoj: — KV delavec 12 VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA IN TRAKTORJA Pogoj: — izpit C in F kategorije 13 2 GRADBENIH TEHNIKOV ZA DELO NA TERENU -montaža kamnoseških izdelkov Pogoj: — gradbeni tehnik lj anchdati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-dro u8 dneh po 0DJavi na naslov: DO Marmor Hotavlje, Ka-oh VS • s^užba, Gorenja vas. O izidu izbire bomo kandidate vestili v 30 dneh po končani izbiri. Kranj k»^5r za MDR delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju kidate Vodovod Vn5^a,no Podjetje vODOVOD p.o.Krani Odb, za opravljanje del in nalog Jjj NK DELAVCEV 8 J** — dokončana osnovna šola, fizična sposobnost za opravljanje težjih del. Delo je za nedoločen čas, poskusna doba traja en mesec. Interesenti naj v 15 dneh po objavi dajo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: Komunalno podjetje Vodovod, Kranj, p.o., Koroška 41. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. ^ MERKUR kranj K|L)?na »n storitve, n. sol. o. koroška 1 skupne siužbe razpisujejo prosta dela in naloge Von JE EKONOMSKO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA ? splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: jsoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organiza-^Jske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgo-Q^rnih delih in nalogah, ■ fcanizacijske sposobnosti za vodenje in ^Polnjene kriterije, ki so določeni v 61. členu Družbenega °govora o kadrovski politiki v občini Kranj doka-oznako ^*Hd o uatj naJ Pisne prijave s kratkim življenjepisom in ra,P°'"Jevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici z o i^0vinP,sno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, ■ Kan m storitve> n sol. o., Delovna skupnost Skupne^služ-ar°vsko-socialna služba, Kranj, Koroška cesta 1. ^ o b00*0 o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju skle-Dlri na samoupravnem organu. * Isk ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o. KRANJ, Savska loka 4 Po sklepu komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela 1. KVALIFICIRANIH KOVINARJEV za delo na stružnih avtomatih 2. 2 ClSTILK proizvodnih prostorov 3. VEC DELAVCEV IN DELAVK za različna dela v proizvodnji Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev še: pod 1. — zaključeno IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve, — vsaj nekaj mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — odslužen vojaški rok, pod 2. — uspešno zaključeno osemletko, — starost nad 18 let, pod 3. — starost nad 18 let, — za mošketodslužen vojaški rok Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra, Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe razpisujejo JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega vozila Zastava 101, letnik 1979, poškodovan, izklicna cena 50.000.— din. Prometni davek plača kupec. Dražba bo v sredo, 23. oktobra 1985,ob 15.30 v garažnih prostorih občinske zgradbe. Interesenti si lahko ogledajo vozilo eno uro pred pričetkom dražbe. Pravico do dražbe ima oseba, ki položi 10-odstotno varščino. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje, Kranj, z n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 1 objavlja po 130. členu statuta TOZD Gradnje razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD GRADNJE za mandatno dobo štirih let. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjuje še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali srednješolsko izobrazbo gradbene smeri (gradbeni tehnik) ter pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — da ima organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KOGP Kranj, Ulica .Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Gradnje«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. VIZ - TOZD DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge za SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA DELAVCA za organiziranje družbenopolitičnega izobraževanja delavcev Pogoji: — visoka šola družboslovne usmeritve, pri čemer imajo prednost kandidati andragoško-pedagoške, sociološke ali politološke usmeritve, — trimesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen Čas s polno delovno obveznostjo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 15 dneh po objavi oglasa zbor delavcev Delavske univerze Viktor Stražišar, Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice. kovinotehna KOVINOTEHNA CEUE TOZD TEHNIČNA TRGOVINA objavlja prosta dela in naloge v PRODAJNI ENOTI »FUŽINAH« JESENICE 1. VODENJE ODDELKA V PRODAJNI ENOTI 2. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE Pogoji: pod 1. — končana srednješolska izobrazba poslovodske ali komercialne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj v maloprodajni dejavnosti, — organizacijske in poslovne sposobnosti pod 2. — končana poklicna izobrazba za prodajalca tehnične stroke, — eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo pri nabavi in prodaji tehničnega blaga, delo s strankami in delo na terenu. Pri delu je potrebna komunikativnost. s Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih del in nalog, naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi pošljejo na naslov: Kovinotehna, TOZD Tehnične trgovine, PE Fužinar, Jesenice, Ulica Maršala Tita 1, Jesenice. S SAVSKE ELEKTRARNE LJUBU ANA, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE-ŽIROVNICA objavlja prosta dela in naloge: 1. OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II - STROJNIKA ZAMENJEVALCA — 2 delavca 2. OBRATOVNEGA ELEKTRIČARJA I - STIKALCA ZAMENJEVALCA — 1 delavec Pogoji: pod 1. — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo. * Zaželen je izpit za strojnika vodnih turbin, pod 2. — delovodska šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo. Delo bomo združevali za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste-Žirovnica. Komisija za delovna razmerja. Objava velja do zasedbe del in nalog. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, Savska cesta 34 ki izdeluje konfekcijo in robljene izdelke, še ni podelila vseh letošnjih štipendij. Spoštovana učenka, če se izobražuješ za tekstilnega konfek-cionarja (IV. zahtevnostna stopnja) ali pomočnika tekstilnega konfekcionarja (II. zahtevnostna stopnja), pa štipendije še nimaš, nas bo zelo veselilo, če se oglasiš v naši kadrovski službi. Dali ti bomo vse potrebne obrazce in te podrobneje seznanili o našem delu in dejavnosti nasploh. Trgovska delovna organizacija MURKA Lesce, n. sol. o. Po sklepu DS DSSS razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge; 1. VODJE GOSPODARSKO TURISTIČNEGA CENTRA IN ZUNANJE TRGOVINE 2. RAČUNOVODJE Za izvedbo razpisnih del in nalog pod 1. mora delavec izpolnjevati naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri oziroma srednja šola ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na tovrstnem vodilnem mestu, — zunanjetrgovinska registracija, — organizacijske sposobnosti. Delavec bo imenovan za 4 leta. Pod točko 2. mora delavec izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v finančni stroki, — organizacijske sposobnosti. Delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavo na razpis naj kandidati s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in seznamom dosedanjih zaposlitev predložijo v splošni sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi razpisa. išmmi£mm**»& (4. mm imAU OGLAS), OSVESTILA KHOrtiKA MALI OGLASI iei.:27-960 ceita JIA16 apagaJMiroj! Poceni prodam rabljen SORTIRNIK krompirja. Češnjevek 12, Cerklje 13426 Ugodno prodam dva ZVOČNIKA hi-tachi HS 2, 50 W, malo rabljena. Frlic, Zevnikova 5/A, Kranj, tel. 27-937 13402 Prodam TRAKTOR ferguson, 35 KM, v dobrem stanju. Retnje 45, Križe Prodam 4 leta star črno-beli TELEVIZOR gorenje. Martina Balantič, Pre-doslje 103/A, Kranj _13403 Prodam barvni TELEVIZOR iskra azur v garanciji in GLASBENI STOLP akai s carinsko deklaracijo. Slavko Si-tar, Velesovska 30, Šenčur_13404 Prodam FOTOAPARAT nikon EM. Sp. Duplje 95_13405 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR IMT 540 in 90-basno HARMONIKO melodija Mengeš. Mirko Žuran, Hudo 12, Tržič, tel.57-152_13406 Prodam dva ELEKTROMOTORJA, 6 KM, 1420 obratov. Zg. Brnik 127, Cer-klje (pri Gustelnu)_13407 Prodam TRAKTOR IMT 560, letnik 1982. Zmrzlikar, Hrastje 46, Kranj _13408 Prodam skoraj novo 150-litrsko STISKALNICO za sadje, za 4SM. Bled, Gozdarska 6, tel. 78-319_13409 Ugodno prodam ELEKTROMOTOR, 40 KM, 975 obratov, zvezda trikot in večji razstavljen KOMPRESOR. Tele-fon 061/553-797_13410 Prodam MLIN šrotar. Smledniška 106, Kranj__13447 Ugodno prodam nov MOTOKULTI-VATOR honda 400-MIO standard s kosilnico in frezo, cena 19 SM. Avtome-hanika Tomovski, Podnart 13, tel. 70-135_13448 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje. Potočnik, tel. 24-851 — int. 59 _13449 Prodam čelni NAKLADALEC težak 8 za traktor IMT 533 ali 539. Zupan, Tr-boje 70, Kranj_13450 Prodam nov trifazni CIRKULAR za žaganje debelih drv. Šmarca, Jerano-va 26, Kamnik_13451 Prodam VVALLKMAN stereo z dodatno opremo (zvočniki in priključek na elektriko). Telefon 064/78-362 po-poldan _13452 Prodam nov FOTOAPARAT zenit 12, še v garanciji, in OBJEKTIV 132 mm, skupna cena 3,6 SM. Predoslje 27, Kranj__. 13453 Prodam vodno toplotno ČRPALKO LTH JU 2. Bajrektarovič, Franjtovo naselje 73, Škofja Loka tel. 60-514 petek dopoldan_14500 Zamenjam ali prodam TRAKTOR IMT 560, registriran, samo 85 delovnih ur, za IMT 539. Stare, Majhnova 5, Bo-hinjska Bistrica_15601 Prodam malo rabljen TRAKTOR TV 18/70. Peter Belhar, Virje 14/A, Tržič, tel.50-148 15602 NESREČE ZAPELJAL NA LEVI PAS Spodnji Brnik — 700 tisoč dinarjev škode in hudo ranjen voznik sta posledici prometne nesreče, ki se je v torek, 15. oktobra, dogodila na cesti med Spodnjim Brnikom in Kranjem. Voznik osebnega avtomobila, 31-letni Ludvik Ah-čin iz Žiganje vasi, je med vožnjo proti Kranju nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Nasproti je tedaj z avtom pripeljala voznica Irena Prislan, stara 28 let,iz Seničnega. V silovitem trčenju je bil Ah-čin hudo ranjen, tako da so ga najprej odpeljali v kranjski zdravstveni dom, od tam pa v jeseniško bolnišnico. PO NESREČI POBEGNIL Begunje — Izsiljevanje prednosti je zakrivilo prometno nesrečo, ki se je zgodila v sredo, 16. oktobra, v Begunjah. Neznani voznik belega juga neznane registrske številke je peljal od Lesc proti Begunjam. V križišču, kjer cesta zavije proti Poljčam, je zavil levo, pri tem pa izsilil prednost motoristki Zdenki Gašpe-rin, stari 18 let, iz Radovljice, ki je peljala naravnost. Moto-ristka je zadela v bok avtomobila, izgubila ravnotežje in padla. V nesreči je bila le laže ranjena. Voznik belega juga je po nesreči pobegnil proti Poljčam. D. Ž. Opazne plošče na mimoidočega Davča — V Davči, kjer SGP Tehnik iz Škofje Loke opravlja gradbena dela, je v sredo, 16. oktobra, prišlo do nesreče. Na gradbišče je tovornjak, ki ga je vozil 57-letni Peter Jugo vic iz Suhe, pripeljal opazne ploščice. Voznik je ustavil, da bi razložil tovor, za stabilnost Poceni prodam GRAMOFON turan-dot 40 z zvočnikoma. Šiškovo naselje 23, Kranj, Stražišče_15603 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Za-poge 12, Vodice _ 15604 Poceni prodam barvni TELEVIZOR El Niš. Brane Dimič, Begunjska 9, Vo-dovodni stolp _ 13605 Prodam RAČUNALNIK comodore 64. Telefon 21-102 v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure _13606 Prodam 50-W ZVOČNIKE. Britof 20, Kranj_ 13607 Prodam MOTORNO 2AGO stihi. Ogled v nedeljo. Jože Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Križe_13608 Prodam GLASBENI CENTER benito-ne. Telefon 60-312_13609 Prodam TRAKTOR IMT 540 v zelo dobrem stanju. Peter Pogačar, Klanec 2, Komenda_13610 Prodam varnostni LOK za traktor deutz. Ivan Pohor, Poljče 24, Begunje _13611 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, star leto in pol. Jolič, C. Lmaja 61, Kranj, stanovanje 21_13612 Prodam nov, nerabljen AKUMULATOR, tip zletovo, 140 A/uro. Telefon 70-511_13613 Prodam KOPPERSBUSCH in elektri-čni BOJLER 80 I. Informacije 37-628, sobota, Sp. Duplje 30.__ gradbeni mat." Ugodno prodam 100 m: STENSKIH OBLOG. Naslov v oglasnem oddelku. _13425 Prodam 1200 kosov stare STREŠNE OPEKE (Bobovk). Pečnik, Delavska 54, Kranj, tel. 61-184_13426 Prodam 150 LETEV (remelcev) za OSTREŠJE. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje_13427 Ugodno prodam zasteklena OKENSKA KRILA, 140 x 220 cm, primerna za cvetličnjak ali tople grede. Telefon 44-510__13428 Ugodno prodam OBŽAGAN LES za ostrešje (špirovci, klešče) in okrog 100 kg BETONSKEGA ŽELEZA, preme-ra 6 mm. Telefon 26-605_13429 Prodam 200 kosov rabljene SALO-NITKE in SLEMENJAKE. Galetova 7, Kokrica, Kranj_13430 Prodam 2,5 m3 suhih smrekovih CO-LARIC. Hrastje 39, Kranj_13431 Za gradnjo brunarice 5 x 4 m poceni prodam 4 m1 LESA, tudi na gradbeno posojilo. Zg. Bitnje 157, Žabnica 13432 Prodam 300 kg BETONSKEGA ŽE-LEZA v kolobarjih, 10 in 6 mm. Zasip, Reber 8, Bled, tel. 77-649_13433 Prodam 5 ŠPIROVCEV, dolžine 8 m, dimenzije 12x14, 7 KLEŠČ in PUNTE. Štefe, Breg 2, Tržič_13434 Prodam 200 m KABLA PGP, 3x1,5 Telefon 57-163 _13435 Prodam 30 vreč APNA, 700 kosov POROLITA 12, 62 velikih KVADROV, 48 MALIH KVADROV, 84 VOGALNI-KOV in 120 m' MREŽE za estrih. Pipa-nova 36, Šenčur_13436 Prodam tri tone CEMENTA. Virmaše 124, Škofja Loka _13633 tovornjaka pa je vključil hidravlično stopalko le na levi strani. Med razkladanjem je tovornjak nihal, nenadoma pa je z njega zgrmel sveženj opaznih ploščic in zadel Bajru-ša Useinoskega, starega 21 let, ki stanuje v samskem domu v Škofji Loki. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center. D. Ž. Nesreča pri siliranju koruze Virmaše — V ponedeljek, 14. oktobra, se je v Virmašah pripetila nezgoda, ko so silirali koruzo. 12-letni Marjan H. je stal na siloreznici. Njegova mati je s svežnjem koruze vanjo nevede vrgla tudi kamen. Ta je povzročil, da se je odprl ščitnik, na katerem je stal otrok. Fant je padel s silorez-nice in si zlomil levo nadlaht. Žaga ji je odrezala prste Begunje — V begunjskem Elanu se je v ponedeljek, 14. oktobra, pri delu ponesrečila 49-letna Jožica Mohorič iz Mošenj. Delala je na krožni žagi za krojenje krivih desk. V proizvodnem prostoru so ta Čas delale še tri delavke, vendar jih je od Mohoričeve ločila 4 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam KROM PLOČEVINO, 0,5 mm. Telefon 064/75-618 13385 Prodam naravno pridelan jedilni KROMPIR. Janez Jenko, Sp. Brnik 52 13386 Prodam DRVA. Telefon 25-551 13387 LAK bukolit za parket, mat in svetleč, zelo ugodno prodam. Telefon 064/61-081 do 14. ure_13634 KAMENJE za gradnjo zelo poceni prodam. Bozovičar, Valterski vrh 2, Škofja Loka_ 13635 Ugodno prodam ESTRIH MREŽE in pocinkane CEVI t/2. Cerklje, Ignaca Borštnika 1, tel. 42-615_13636 •Prodam dve toni CEMENTA. Možna dostava. Štular, Zadraga 17, Duplje 13637 Prodam 6 sobnih VRAT, lužen hrast. Telefon 23-239_ 13638 Ugodno prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda. Telefon 88-735 13639' Prodam obžagan LES za poslopje, 2 OKNI s trojno zasteklitvijo, brez rolet. Alojz Novak, Mavčiče 18_13640 Prodam GRADBENI MATERIAL 20 % ceneje. Šifra: Ugodno 13641 - Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje in HLADILNIK. Informacije po tel. 70-010 zvečer_13642 Prodam smrekove, macesnove PLOHE in DESKE. Lojze Belehar, Belehar-jeva 18, Šenčur__13643 Prodam ZIDARSKI ODER za fasado. Begunjska c. 8, Lesce, tel. 74-197 popoldan_13644 Prodam 2 m3 hrastovih PLOHOV. Luže 31, Šenčur, tel. 43-164 13645 LAK za parket, mat, švedski, 51, ugodno prodam Telefon 064/75-838 _ 13646 razno prodam SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontejnerjih za ograje dobite pri KANCILIJA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A _13198 SEME razstavljene velikanske BUČE lahko kupite na C. 1 maja 4, Kranj, tel. 21-582_ 13238 Prodam drobni KROMPIR. Žeje 12, Duplje_13379 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur __13380 Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg. Bitnje 43_13381 Prodam GUMI VOZ v dobrem stanju in KRAVO, ki bo tretjič teletila. Klanec > 15, Komenda_13382 Prodam suha bukova DRVA. Pod-brezje 27__13383 Prodam HRUŠKE za predelavo. Telefon 74-714 ali 79-818_ 13384 skladovnica desk. Mohoričeva se je med delom, misleč, da jo nekdo kliče, ozrla od stroja. Potem je segla pod »kapo« rezila, da bi odstranila desko. Vendar je segla v prazno, zadela ob list žage, ki ji je odrezal štiri prste. Sodelavke so jo odpeljale v obratno ambulanto, od tam pa s službenim vozilom Elana v jeseniško bolnišnico. Na svoj račun so prišli v ponedeljek tudi ljubitelji ansambla Karamela oziroma Janeza Bončine-Benča. Prodam krmilno PESO. Luže 29, -Šenčur, tel. 43-044_13388 Prodam tesan LES »špirovce« in semenski KROMPIR igor. Zupan, Jezer-ska c. 93, Kranj_13389 Ugodno prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK PEG, italijanski, z istim podvozjem in otroško HOJICO STAJICO in NAHRBTNIK. Telefon 38-800___13390 Ugodno prodam večjo količino MO-ŠTARIC za mošt. Filip Zemlja, Selo 32, Žirovnica, tel. 80-590_ 13391 Prodam hrastove, lipove in bukove PLOHE, 50 mm, 7 pr. m mešanih DRV in KRAVO po izbiri. Tenetiše 13, Golnik_ 13392 Ugodno prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 37-888 od 20. do 21. ure _ 13393 Prodam otroški športni VOZIČEK tri-buna (moder žamet, avtosedež). Tele-fon 75-033 _13394 Prodam GLASBENI STOLP tehnics, MOPED tomos 14TLS in dve novi GUMI za Z-750 ter tri nove GUME, dimenzije 145x15. Grašič, Šempetrska 28, Kranj 13395 Ugodno prodam novo železno CISTERNO 4200 I. Informacije tel. 41-070 po 15. uri. Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. Oranič, Križe 17 13443 Prodam 8-litrski BOJLER s pipo, zasteklena VRATA mahagpni s podbojem, dvotarifni enofazni ŠTEVEC in kuhinjsko MIZO s šestimi STOLI. Telefon 23-624__13444 Prodam GAJBICE. Mavčiče 44/A _13445 Prodam večjo količino bukovih DRV. Anton Marolt, Dvorska vas 29, Begunje___13446 Prodam nov NAHRBTNIK kenguru. Telefon 60-908_13554 Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 105, Cerklje_13555 Prodam SADIKE mačeh. Verbič, Zg. Brnik 136 _13556 Prodam krmilno PESO. Anton Koš-nje, Strahinj 63, Naklo_13557 Ugodno prodam kombiniran DILNIK (2 plin, 4 elektrika), 80-litrski HLADILNIK gorenje, ENCIKLOPEDIJE: tehnično, likovno in splošno ter sedeže, stekla in druge rezervne dele za fi-at 850. Informacije po tel. 23-380 _13558 Prodam suha mešana DRVA ter KRAJNIKE. Strahinj 65, Naklo 13559 Prodam ZELJE v glavah. Letence 9, Golnik__ 13560 Prodam PEČ za centralno, 5 RADIA-TORJEV, otroško POSTEUICO z jogi-jem, tri pare moških DRSALK ter črno-beli TELEVIZOR. Branko Gorgiev, Titov trg 24, Kranj _13561 Prodam malo rabljen ŠROTAR za ži-ta in koruzo mio standard in karambo-liran osebni avto AMI 8, letnik 1976. Zupan, Žirovnica 115_13562 Kranjski praznik piva Gostinske in zabavne prireditve so precej popestrile letošnji 18. mednarodni sejem stanovanjske opreme v Kranju Kranj — Kakšen poslovni uspeh bodo zabeležili prireditelji gostinsko-zabavnega dela 18. mednarodnega sejma stanovanjske opreme v Kranju, je ta hip še težko reči. Lahko pa bi se strinjali, da je prirediteljema — Gostilni Sejem in Pivovarni Laško — uspelo precej popestriti tako sejemsko kot družabno življenje v minulih dneh v Kranju. Morda je bilo za koga na prireditvenem prostoru v šotoru v večernih urah prehladno. Bolj kot to pa bi najbrž veljala ugotovitev, da takšnih prireditev na oktobr-. skem sejmu v Kranju nismo bili vajeni. Ce bodo vztrajali in z njimi nadaljevali tudi v prihodnje, bi najbrž res lahko postale Kranjski praznik piva. Pod tem naslovom so letos prvič tudi potekale. Vemo, da je led včasih težko prebiti. V tem primeru pa ga je prirediteljema najbrž uspelo. ^ žalar Foto: F. Perdan Tako kot se za praznik in veselo razpoloženje spodobi, so prireditelji pripravili tudi zanimiv sprevod skozi mesto. škofja loka LLU v prihodnjem tednu: na pultu posebnih prodaj v I. nadstropju nudi: — ugoden nakup vrtnih škarij, obešank, nožev za tapete, žarnic (60 W po 48 din, 40 W po 31,92 din, SC 20 W po 235,33 din), - NOVO PUR-PEN -polietilenska pena, ki je v gradbeništvu uporabljena za polnjenje špranj HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam prvovrstna bukova DRVA. Britof 20, Kranj_13563 Prodam semenski KROMPI-R igor in drobni za krmo ter smrekove PLOHE. Voklo 16, Šenčur_13564 Prodam brejo OVCO in doma izde-lan TRAKTOR. Telefon 34-853 13565 Poceni prodam MAČEHE. Štele, Praprotna polica 32, Cerklje 13566 Poceni prodam odlično ohranjeno ŽENSKO KONFEKCIJO št. 36-38. Te-lefon21-719po 15. uri_13567 Prodam semenski, jedilni in drobni KROMPIR igor (prva množitev). Voklo 6, Šenčur _13568 Prodam več »klafter« DRV in MOTORNO KOLO MZ 250. Jernej Jago-dic, Ambrož 2, Cerklje '_13569 Prodam ZELJE v glavah. Strahinj 68. Naklo 13570 Ugodno 21-734 prodam CIN. Telefon 13571 Prodam bukova DRVA. Marjan Fi-ster, Ovsiše 55, Podnart 13572 Prodam nerabljeno MOŠKO KOLO senior, 10 prestav. Leon Vidic, Cankar-jeva 34, Koroška Bela Jesenice 13573 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 33-096 13574 Menjam krmilno PESO za drobni KROMPIR, po dogovoru. Telefon 25-095_13575 Prodam KOMODORE 64 s kasetofo-nom. Telefon 38-048_13576 Prodam drobni KROMPIR. Podbrezje 77, tel. 70-189 13577 Prodam MAČEHE. Kurnik, Tupaliče 11, tel. 45-488 _13578 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Vreček, Britof 153, Kranj_13579 Prodam semenski KROMPIR igor. Mihelič, Podbrezje 82, tel. 70-547 13580 Prodam 10 prm suhih mehkih DRV in 1 kub. m smrekovih PLOHOV. Ul. bratov Praprotnik 20, Naklo 13581 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ AEG, mini PLINSKI ŠTEDILNIK, stereo radiokasetofon in nizki OMARI za dnevno sobo. C. talcev 47, Kranj, tel. 22-730 popoldan _13582 Prodam 60-litrski KOTEL panonia za žganjekuho. Mesec, Stara Loka 55 13658 vozila Druga sejemska novost je bil velik šotor, ki so srga prireditelji — Gostilna Sejem in Pivovarna Laško — sposodili v Borovljah. V šotoru so po zmernih cenah ponudili pivske klobase, piščance in seveda laško pivo. Prodam MASKO za fiat 128 ali Z 101, zadnjo STENO in levi KOLOTEK. Sp. Duplje 20 A._ Ugodno prodam ohranjen 126 P letnik 1979. Kokrica, Betonova 38, tele fon 23-739_ Prodam TOMOS APN 4 in KOLO rog sprint. Kranj, Jezerska c 26 13334 Prodam ZASTAVO 850, letnik oktober 1984, z dodatno opremo. Telefon 064/22-452 - Petreski_13454 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1981, in AVTORADIO sharp. Kranj, Rudija Papeža 32, stanovanje 44_13455 GRELNO TELO za v kabino MAZDE 1200 KUPIM. Telefon 25-867 13456 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, odlično ohranjeno. Metod Novak, Loka 75, Tržič_13457 Prodam ČZ enduro 250. Sr. Bela 7, Preddvor, tel. 45 222_13458 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 Štefan Snedic, Križe 151 ___13459 Prodam ZAPOROZCA po delih in PEČ za montažno centralno. Bitenc, Žeškova 4, Kranj_13460 VW, letnik 1974, tip 1303 J, prodam. Telefon 47-429_13461 Prodam RENAULT 5 in aluminijasta PLATIŠČA z nizkoprofilnimi gumami za R-5 alpine Mušič, Janeza Puharja 3, Kranj_ 13462 Prodam 126 P, letnik 1978. Alpska 24, Lesce, tel. 75 413_13463 Ugodno prodam ŠKODO 110 R cou-pe, letnik 1977, registrirano do julija 1986 Mali, Srednja vas 56, Šenčur _13464 Prodam karamboliran R-16 ali kupim celo školjko Alojz Cimerman, Ja-neza Puharja 8, Kranj_13465 Prodam dve GUMI s platiščema za ZASTAVO 750. Šempetrska 35, Kranj _13466 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981, dodatno opremljenega, cena 95 SM Telefon 064/75-618 13467 Prodam generalno obnovljen R-4. Telefon 45-470_13468 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 Skaper, Sebenje 58, Tržič_13469 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Rajko Kekič, Gradnikova 11, Kranj 13470 rroaam R-4, letnik 1981. Galeto«« j Kokrica, Kranj Prodam TAM 2001 kombibus.™ voz ljudi in tovora, s prikolico. ^ 064/25-070 __-Jrfjj; Prodam osebni avto VOLVO ^,73 letnik 1978. Telefon 064/25j/^J^ Prodam ZASTAVO 101 luX;'V 1977. Kuratova 6, Kokrica, ?4 064/25-043 ___ Ugodno prodam PZ 125 leW* ,. Perko, Tržič, Virje 34, tel. 50-38» Pjgj dan___ Prodam delno karamboli«" 110 T 10. Telefon 60-295 __— Prodam ZASTAVO 750 LE, J» 1982. Vrhovnik, Vopovlje 11. »n^jj ZASTAVO 101, letnik 1984, M^J. bolirano, prodam. Miro Lončar- ^ nja vas 10, Tržič_—r-^žj Prodam LADO 1300 S, letnik Telefon 21-408 ____Ar£ Prodam dobro ohranjen sni BLATNIK za VW - PASJ*^ nez Zupan, Lojzeta Hrovata 0-tel. "35-337____ Prodam AKUMULATOR in0d/L Ml za ZASTAVO 101. Telefon^Jgl Prodam RENAULT 17 TU >Jj* 1975. Tavčar, Stara Loka 22, SkOT^ delih za (** FIAT 127, karamboliran ali P<> kupim. Debeljak, Trnje 4, Železm* ^ ZASTAVO 101, starejši letnik, *Jf ohranjeno, prodam. Balderman. ^ ja Papeža 1, Kranj_______— Ugodno prodam skoraj "^le^ TORNO KOLO tomos 15 SLC 37-888 od 20. do 21. ure ____-^-^ Prodam ZASTAVO 750, leto* ■ Radoslav-Batar, Škofjeloška 7, *r'jjjj m Prodam GOLFA, letnik 11 Zg. Gorje 1______ Prodam OPEL KADETT citV- Igjji 1976. Telefon 69-746 zvečer____^y Tri ZASTAVE 750 po delih in z|gfri klena OKNA s krili, prodam- |0. j! 70-462 _^—-—ry Prodam MOTOR in vse osW*M za FORC ESCORT. Alijagič, ska 3, Tržič, tel. 50-440____--^ Ugodno prodam R-12, letnik ^ registriran vse leto. Jože Kavcic-^ 66, Tržič Ugodno prodam ZASTAVO 7»M tnik 1980. Telefon 79-569 ___^<^i Prodam MOTOR APN-4. Ogjf'\4 dan popoldan. Emil Pavlin, Kriz pri Tržiču SIMCO 1100, letnik 1973, reg>*^ do avgusta 1986, prodam- jjtf 061/627-003 popoldan__ Prodam ZASTAVO 101 GTL j 1983. Mirko Ašanin, Tončak D«"^ 2, Kranj______—rjj^ Prodam VVARTBURG, regiji* septembra 1986, letnik 1974.Jn» linar, Gregoričeva 15, Kranj, c,rc \& 155x15'$ Dve zimski GUMI VZGLAVNIKA in PEČ ..- & »™ ugodno prodam. Telefonj__jx--^]i> Prodam avto ZASTAVA 10 ;ktrM! 1975 in ŠTEDILNIK na eie^c »ŠTARTER« za PZ ter nove * ^ RC, dolge 180 cm. Mato MOT"jM Prešernova 1, Radovljica ___-_—_ _13549 ^odamSPACKA.Telefon 26-429 13550 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni pro stor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. Prodam KRAVO frizijko po izbiri ali TELICO v visoki brejosti. Kopač, Med-no 13_ 13590 Prodam 8 tedne stare PRAŠIČKE Senturška gora 8, Cerklje_13591 Prodam mlado KRAVO za zakol. Te-lefon 45-117__13592 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Lesce, Alpska 70 13593 . Prodam 500 kg težkega BIKCA. Pod-brezje 31, Duplje__ 13594 Prodam ŽREBICO, pasme norik. Bled, Savska 6_ 13595 Prodam brejo TELICO simentalko. Telefon 77-994 - Bled_13596 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_13013 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 61, Šenčur_13597 Prodam mlado KOZOi staro eno leto. Milan Šuligoj,«tiesenice, Javorni-§ki rovt 16/B _ 13598 Oddam MLADIČE - NEMŠKE OV-ČARJE, brez rodovnika Vehovec, Hrastje 143, Kranj_13599 l*AU_am VW 1303, letnik 1976. ter ^{r",STROJ obodin, star dve leti. ^M7-219 13551 stanovanja gapoilifoe '»Sar • ln ZASTAVO fiat _^JS__on 38-061 850 K, osebni, 750, letnik 13552 Teto?9? ZASTAVO 101, letnik 1978 gjSpj4_015 zvečer_13553 >S30_Ielefon21-207_13418 ^oško POSTEUICO in STAJICO 1| |- m za polovično ceno. Krašnova vjj^!_________13419 ^Mrj al> novo, zapakirano ' ^ >J^fon81-295 1$^!__1-047 'Tri arija Kovačevič, Bračičeva 13422 cena p-^___2__«_^oi»__13424 ,w. k.^9,"1 dve termoakumulacijski PE-W yi5_kW, Telefon 62-921 13614 ^Qd|am eno leto in POl star PRALNI f*0ya . Tuga Vidmarja 6, Planina, sta Na Bledu ali okolici iščem SOBO. Kličite pc tel.77-315_ 13359 Oddam enosobno STANOVANJE v stanovanjski hiši. Osebno se zglasite pri gospodinji. Podreča 31, Mavčiče _13508 1 Sostanovalko sprejme dekle v ogrevano SOBO s kopalnico. Šifra: Neka- dilka_._13509 Radovljica—Kranj! Komfortno družbeno GARSONJERO, 27 kv. m in velik balkon, centralna kurjava, telefon, I. nadstropje, na zelo mirnem in sončnem kraju, v Radovljici (trgovina, avtobusna postaja in zdravstveni dom v neposredni bližini), zamenjam za večjo GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju, po možnosti na Planini, lahko višje nadstropje. Dam 50.000 din nagrade. Ponudbe pod: So-glasje — Gorenjska__13510 Zamenjam lastniško GARSONJERO za določen ali nedoločen čas za PROSTOR za mirno obrt. Naslov v oglas-nem oddelku_13511 Mlad par z otrokom išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Pomagamo lahko tudi na kmetiji, šifra: Soliden _13512 Prodam GARSONJERO, 32 kv. m, na Planini II. v Kranju. Helena Kužnik, Lojzeta Hrovata 5, Kranj_13513 Sem domačinka in iščem kakršnokoli STANOVANJE. Plačam dobro in pošteno, šifra: Pomagajte mi 13514 V enosobno STANOVANJE sprejmem sostanovalko — študentko. Na-slov v oglasnem oddelku_13515 Nujno rabim opremljeno ali neopremljeno GARSONJERO v Kranju ali okolici, šifra: Nujno_13516 Mlad par z dojenčkom išče SOBO ali STANOVANJE na Bledu ali okolici. Šifra: Redni plačnik 13517 Zamenjam enosobno solidarnostno STANOVANJE na Planini za večje. Te-lefon 37-261___13538 GARSONJERO na relaciji Bled-Ljubljana najame mlad inženir. Ponud-be pod: Takoj__13539 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v hiši z vrtom, primerno za starejšo osebo Ponudbe pod šifro: V bloku. 13657 BOLTEZ JOŽE ^ ZaDoslimo NK gZ^DELAVCA ~za pranje avtomobilov in menjavo gum Staneta Žagarja 58 c 64000 kranj 064 • 24 S63 Iščem SODELAVCE za knjig. Šifra: Dober zaslužek prodajo 13523 FRIZERSKO POMOČNICO sprejme frizerski salon Milena TAVČAR, Partizanska 18, Kranj (pri kokrškem mostu) _______13524 DELO dobi dekle za pomoč v kuhinji in pri čiščenju. PENSION JGODIC, Vo-povlje 10, Cerklje, tel. 42-364 13525 Iščem ŠIVILJO ali žensko, ki ima ve-selje do šivanja. Drago Satler, Old-hamska 14, Kranj_13541 kupim Smrekove in borove suhe DESKE vseh dimenzij kupim. Kličite po tel. 061-612-246 ali 611-471 13455 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 27-937 _13437 Kupim ženske SMUČARSKE HLAČE 13438 št 38-40. Telefon 40-590 Kupim dobro ohranjeno SLAMO-REZNICO (nizko) eplle ali mengele. Hafner, Žabnica 21, tel. 44-679 13439 Kupim rabljene PEČNICE za kamin. Horvat, tet. 24-240_13440 Kupim ŠIVALNI STROJ. Suhadolnik Majda, Frankovo naselje 177, Škofja Loka_13441 Kupim dvobrazdni PLUG OBRAČALNIK in prodam traktorsko kabino za traktor deutz (varnostno). Šuštar-šič, Medvode, tel. 061 /611 -270 13442 Kupim TELEFON. Vodnik, Predoslje 58_ 13647 Kupim 20 m' NAPUŠČA in 3-4 m' finega peska za malto. Plačam tudi prevoz. Bozovičar, Valterski vrh 2, Škofja Loka_13648 Kupim GUMO M 401 165 x 13. Tele-fon 40-536 po 19. uri_13649 Kupim smrekove PLOHE 8 cm in 5 cm, smrekove DESKE 2,4 cm in 1,8 cm ter macesnove PLOHE 8 cm in 5 cm, vse suho. Ponudbe po tel. 061/612-035 v soboto dopoldan 13650 Kupim strešno OPEKO trajanka dra-vograd s temno rjavim posipom. Tele-f on 45-043_13651 Kupim STROJ za fiat 126-P. Telefon 81 -441 - int. 23-58 do 14. ure 13652 Kupim 150 kg HRUŠK moštaric za predelavo v mošt. Telefon 81 -726 ___13653 TOMOS T 4, lahko v okvari, kupim. Telefon 26-271 — int. 18 dopoldan _13654 Kupim suhe DESKE III. kategorije ali deske od opaža ter prodam rabljeno STREŠNO OPEKO. Bajželj, Delavska c. 22, Kranj_13655 PMMEDiTO MLADINSKI PLESI v DELAVSKEM DOMU v Kranju vsak PETEK in SOBOTO, ob 20. uri. DISCO GLASBA, REG-GAE, ROČK, PLESNA GLASBA in ROCKNROLL. VABI VAS PLESNI KLUB KRANJ!_12873 GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunjah prireja vsako SOBOTO zabavo s PLESOM od 20. do 24. ure. Igra harmoni-kaš Andrej PIVK VABLJENI! 13208 PLESNI KROŽEK za otroke in PLE-SNI TEČAJI za ODRASLE v Radovljici EŠC organizira v Delavski univerzi, Linhartov trg 1 (graščina) PLESNE TEČAJE s pričetkom v PETEK, 18. 10. 1985. Ob 16.30 PLESNI KROŽEK za otroke Jod 1. do 4. razreda). Ob 18. uri ZAČETNI PLESNI TEČAJ za MLADINO in STAREJŠE. Ob 19.30 NADALJEVALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v GRAŠČINI. Internacije po tel. 064/75-265 ali 21-130 dopoldan 13369 Ansambl SIBILA vabi v SOBOTO, od 20. do 3. ure na GOBARSKI VEČER s PLESOM v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIM-SKOVO__13528 Vsako SOBOTO ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra sku-pina TEN VABLJENI!_13656 OO ZSMS Bled vas vabi v PLESNI TEČAJ v hotel SVOBODA. Tečaj bo vsako SOBOTO Začetek v SOBOTO, 19. 10., ob 16. uri VPIS ob pričetku v hotelu! VABLJENI! 13529 PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26-124_12861 TELEFONSKE NAPRAVE (aparate, akustične in optične indikatorje poziva, avtomatske dvojčke z možnostjo medsebojnega komuniciranja, garniture in centrale) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 — Kranj_12864 IZDELAVA in POPRAVILO avto-ce-rad, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV. AVTOTAPETNIŠTVO RAU-TAR, Rožna dolina 12, tel. 74-972 _12865 Večja ali manjša ZIDARSKA, IZOLACIJSKA in vsa druga GRADBENA DELA prevzamemo za zasebni ali družbe-ni sektor. Telefon 061 /340-447 13526 IZDELUJEM in POLAGAM stropne in stenske lesne obloge (opaž) ter IZOLIRAM podstrešna stanovanja. Prevzamem novogradnje za mizarska dela. Eržen, Loka 104, Tržič 13527 poieitl 13615 d avli ^iT^am KOTNO SEDEŽNO GARNI-(t ]h\* on dnevni tridelni REGAL za l°- fi Sai kW el^trično PEČ, novo PEČ Jlj >*n° centralno in 90 litrski AKVA-^Sg!_n_62-921 popoldan 13616 t,W"i Prodam dve lutzovi PEČI m ^ l'1'v KAVČ. Ani Simončič, Stara -m p^°JJjJ-oka, tel 61 -717 13617 °$f^ inoJ nov kiippersbusch in KA-jr$| p ceneje od trgovinske cene ' partizanska 45, Škofja Loka ^^________13618 *0&o'am dobro ohranjeno DNEVNO S§lih dvema kavčema, skupaj ali po ^_^5__še 49, Golnik^_13619 4kw termoakumulacijsko %l ^«fn* * litrsk' BOJLER, star pol leta. fl irf to^&65 13620 J JHtrifcfvEDlLNIK gorenje (2 plin. 2 Prodam 10% ceneje Pre-]QV v n,na W, Kranj (popoldan) 1 • J_ _13621 K"l| Marn dobro ohranjene KUHINJ-iff Sk ^rvlENTE, MIZO in štiri STOLE. JW l^jgTiajn ica 89, Komenda 13622 M Sida 0 KAD' 1-50m, novo, še ,\\t' S jj^o. prodam 20% ceneje. Tele Vr2?,1 ~ int 22 36 dopoldan, E .SŽ^ovica 18 _13623 3rjT N° SOBO, sedežno GARNI 3% '|n termoakumulacijsko PEČ, &3^Prode~i. Lavrič, Kuratova 48, tel __13624 SlXf_^ termoakumulacijsko PEČ Vft Š-pAVČ in dva FOTEUA, PEČ na Kmetu takoj prodam GOZD na Jesenicah. Kličite po tel. 061/263-118 ali pišite: Pegan, Ljubljana, Škrabčeva 23 _13361 Nujno najamem GARAŽO v škofji Loki. Telefon 61-184__13518 Za zimo najamem v Kranju GARAŽO, lahko tudi čez leto Telefon 21 211 _13519 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Hobič, Ručigajeva 46, Kranj, tel. 26 147 _13520 Kupim GARAŽO ali jo vzamem v najem v Frankovem naselju ali okolici. Huso Musič, Frankovo naselje 71, Škofja Loka__13540 * ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA BLASUTTO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in družini Mihajlovič ter sodelavcem iz GG Kranj —tozd GGTM, Merkurja Kranj in RTV Ljubljana za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 12. oktobra 1985 4 o v S bSED,LNIK (2 elektrika.' 4 plin) 5?-0a ia- SP- Bitn'e 7' Žabnica, ^3 od 7. do 11. ure vsak dan 13625 Uj''1 SEDEŽNO GARNITURO *,Jc> Telefon 23 723 po 15. uri 13626 ^aa^~°eio OMARO za jedilnico. ^[_8ritof 354, Kranj 13627 in 3fi28 VS^Šfikorai nov velik KAVČ i {^yiy.A. Telefon 74-928 1 362 Cir''Vo*? PEČ za etažno centralno v garanciji, 15.000 kcat Je- 13629 5?Irva^n PEČ za centralno ogrevanje RBi,.", °»je. Medja, Log 10, Bohinj ft^nga_ _ 13630 i^un Jjrodam rabljen kombiniran " Pr.rN'K (elekrika, plin) z uro. Knaf _J \vn>KMKa, (Jim t t uiu. r%i?i vintger 4/A. Bled (Gmajna) IO (41!1.0 prodam električni ft*ko ,**•)■ 2 OMARL pri 13031 "šTfdTl u.-»k * >'j primorni za ?I°8t. 28 JtelVobo polkavć in klubsko f?^!! i™ ■ Uul„, •........1 rv, %| Prodam manjšo črno-belo KRAVO. Rihtaršič, Lajše 16, Selca__13336 Prodam plemenskega OVNA Janez Stanonik, Hafnerjevo naselje 20, škof- ja Loka__13337 Prodam dve TELICI simentalki, stari 5 tednov, za rejo ali zakol. Sp. Besnica 151___13396 Prodam KOZO. Sajovic, Podbrozje 97^_ 13397 Prodam 6 let staro KRAVO, brejo 5 mesecev Juričan, Kidričeva 47, škofja Loka__^ 13398 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko Rozman, Gorica 8, Radovljici!_13399 Prodam TELICO simentalko, staro 18 mesecev. Anderle, Smokuč 40, Ži- rovnica, tel. 80-409 _13400 Prodam 4 PRAŠIČKE, stare 8 ted nov, In tri KUŽKE kraški ovčar - nuni ška psica, Blaženka Jesih, Finžgarjeva B, Javoru.:.. Jesenice 13*01 Prodam športnega KONJA, starega dve leti Informacije: Likar, Poljane 28 __13583 Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE in 130 kg težkega PRAŠIČA Lahovče 47, Cerklje______13584 Prodam pet mesecev brej o KRAVO. Lohovče 24, Cerklje____13666 TELIČKO križanko, staio 4 mesece, prodam. Go.iče 11 Golnik_13586 Prodam MLADICE - bele PUDUE, pritlikava, z rodovnikom, odličnih staršev. Perko! Tržič, Virjć 34, tel. 064/50-388 popoldan_13587 KOZEL, čistokrvni, nmastr- pasme, skoke Telefon 50-759 po 13588 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec PETER BERČIČ varilec Pogreb pokojnika bo v petek, 18. oktobra 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Bitnje. DELOVNA ORGANIZACIJA IKOS KRANJ -VUO, f'ULKAVV. in KIUOSKO i^DJed možen vsak dan popol ?\\*®\ Ur« Mejač, Užić, Cankarjava I 1.V32 Prodam KR~AVO s teličkom in mo-rijaffl bikca za teličko. Lahovče Cerklje__ 13689 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric in tast PETER BERČIČ Do pogreba leži v mrliški vežici v Bitnjah. Pogreb bo v petek, 18. oktobra 1985, ob 15. uri v Bitnjah. VSI NJEGOVI Ce ste ostali sami in potrebujete pomoč ali družbo, oglasite se slovenski družini, ki zaradi zdravja otrok nujno išče dom na deželi. Zaželena okolica Domžal ali Kamnika. Hebar, Poljanska 54, Ljubljana__ 13537 LOKAL za mirno obrt iščem v Škofji Loki. Ponudbe na naslov: Škofja Loka, Frankovo naselje 177, stanovanje 10 13521 PROSTOR za mirno obrt najamem v centru Kranja. Telefon 26-998 13522 naldeiio Našlismo KOLO Vprašajte: Predos Ije 58, Kranj_ 13531 CEUITKE Franceljnu in Cilki SNEDEC iz Srednje Bele, ki praznujeta 50. rojstni dan, želijo vse najboljše, veliko zdravja in skupne sreče Ana, Korinškovi, Bukov-njkovi in Jakelnovi. ' _ 13530 OSTALO V kanjonu reke Save ob vasi Breg je bil pomotoma odnesen KAJAK modre barve. Prosim vsakogar, ki je videl, kdo ga je vzel, da pokliče po tel. 40-143 — nagrada_13532 Za gradnjo objekta iščem GRADBENO SKUPINO. Začetek gradnje možen takoj. Telefon 064/25-887_13533 V VARSTVO vzamem dva otroka, starost najmanj 3 leta. Naslov v oglas-nem oddelku_13534 INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole na Jesenicah. Na-slov v oglasnem oddelku_13535 Iščem žensko za VARSTVO otrok (8 mesecev in 3 leta in pol) na mojem ali vašem domu. Prednost Kranj — Planina. Plačam dobro. Telefon 38-624 13536 AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ objavlja po sklepu izvršilnega odboja javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1980, v voznem stanju. Licitacija bo v sredo, 23. oktobra 1985, ob 16. uri na dvorišču Avtomoto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled avtomobila je uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 50-045. Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka vodovodnega instalaterja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, pevcem za tako lepe žalostinke, upokojencem, DO Vodovod Kranj, sodelavcem KŽK tozd Kmetijstvo, Tele-matiki — tozd TIV, Kibernetiki — tozd Števci, bivšim sodelavcem Triglav konfekcije, praporščakom, gasilcem, govorniku za poslovilne besede in gospodu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Velesovo, 10. oktobra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta JOŽETA KENDE iz Radovljice se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in izrekli sožalje. Hvala govorniku za poslovilne besede, sodelavcem Jeklarne Jesenice in ustanovi W Radovljica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter pevskemu zboru Anton Tomaž Linhart za pesmi slovesa. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Radovljica, 15. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega brata FRANCETA FRELIHA borca NOB - WI se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje ter vsem, ki so ga pospremili nazadnji poti. Iskrena hvala Lovski družini Sorica, tov. Polajnarju za ganljive poslovilne besede, praporščakom, uslužbencem Občine Škofja Loka, KO ZB Škofja Loka in Komunalnemu podjetju Škofja Loka. Zahvala velja tudi g. župniku iz Sorice za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej pa se moramo zahvaliti zdravstvenemu in strežnemu osebju iz Doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru, kjer so mu lajšali trpljenje in zanj lepo skrbeli v času njegove hude bolezni. VSI NJEGOVI Škofja Loka Javna razprava poraja dvome Nadure pri stranskih vratih Javna razprava o spremenjenem statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki predvideva tudi popolno priznavanje nadurnega dela v pokojninski osnovi, se je znašla v slepi ulici. O novem statutu tako ne bodo odločali na novembrski skupščini SPIZ, saj ostro nasprotujoča si mnenja terjajo odlog Če od nadurnega dela plačujemo vse prispevke, naj se ta dohodek všteva tudi v zavarovalno osnovo, je bilo že ničkolikokrat slišati iz delovnih organizacij, kjer opravijo veliko nadurnega dela. Ta misel je vodila tudi republiški komite za delo in izvršni svet, ki sta predlagala, naj bi to vprašanje ustrezno rešili v statutu skupnosti pokojninskega in invalid- Nekaj drobcev iz gorenjskih razprav • SINDIKAT V KRANJU se za spremembo ni ogrel, češ da si je treba prizadevati za ustreznejše nagrajevanje in tako za boljšo pokojninsko osnovo. Izboljšali naj bi gmotni položaj vseh upokojenih, ne le manjšine, kar bi dosegla predlagana sprememba. • GRADBINEC IZ KRANJA: Vsa dela gradbene operative sodijo v posebne delovne razmere, to pa omogoča tudi opravljanje nadur. Zato je treba dohodek prek polnega delovnega časa v celoti upoštevati v zavarovalni osnovi. • SINDIKAT V RADOVLJICI ni oblikoval dokončnega stališča, saj so bila mnenja sila deljena. Enotni so si bili le v ugotovitvi, da z novim sistemom ne rešujejo gmotnega položaja upokojencev, temveč bi bilo treba narediti vse, da bi se pokojninska osnova preračunavala na zadnje in ne predzadnje leto dela. • SINDIKAT V ŠKOFJI LOKI sodi, da se ni mogoče realno opredeliti brez ocene, kako bi vse I upoštevane nadure v zavaroval-I no osnovo vplivale na združeno delo. Sicer pa sprememba ni v skladu z družbenimi načeli o zmanjšanju nadurnega dela, boljši organizaciji dela, možnostmi zaposlovanja, skrajševanju delovnega časa ... • GOZDNO GOSPODARSTVO BLED: Sprememba je neumestna, saj bi le spodbudila nadurno delo, proti čemur smo se borili minula leta. • BPT Tržič: Delavci se navdušujejo nad sistemom, ki bo v pokojninski osnovi upošteval vse dohodke. Upoštevajo se namreč tudi tedaj, če delavec prosi za ka ko socialno pomoč. skega zavarovanja. Pred poldrugim mesecem so sindikati začeli z javno razpravo o osnutku novega statuta SPIZ. Nadure doslej niso bile v celoti vštete v zavarovalno osnovo, novi statut pa predvideva, da bi bile. Javna razprava je pokazala, da so delavci glede tega vprašanja močno razdvojeni. Eni podpirajo dosedanji sistem, ki v pokojninsko osnovo vračunava le nadurno delo pod posebnimi pogoji, drugi se navdušujejo, da je treba prav vse nadure zajeti v pokojninsko osnovo. Prvi se sklicujejo na zakonsko omejevanje nadurnega dela in njegovo obdavčitev, saj so bile nadure v mnogih kolektivih zgolj odraz slabe organizacije dela. Drugi pravijo, da jim pripadata tudi večja pokojnina in dohodek, če delajo prek polnega delovnika, saj slednjič za nadurno delo plačujejo vse prispevke. Med prvimi so zlasti delavci v tistih delovnih kolektivih, kjer so nadurno delo močno zmanjšali, oziroma delo v rednem delovniku tako organizirali, da nadure niso več potrebne. Med zagovorniki novega sistema pa sta prva zdravstvo in šolstvo, kjer narava dela terja več dela prek polnega delovnega časa, pa tudi v drugih delovnih okoljih, kjer delajo v posebnih razmerah. Tisti, ki imajo pomisleke do predlaganih sprememb, so zaskrbljeni, da se bo nadurno delo. močno povečalo, če gremo v spremembo tega sistema. Pritisk na nadure bi se okrepil zlasti pri delavcih tik pred upokojitvijo, da bi si na ta način izboljšali pokojninsko osnovo, vsi pa kajpak ne bi imeli te možnosti. Tu tiči tudi razlog, zakaj so se delavci v mnogih tovarnah izrekli zoper spremembo statuta SPIZ. Eden od pomislekov je tudi, od kdaj naj bi veljal sistem po^ polnega upoštevanja nadur v pokojninsko osnovo. Če bi za ločnico vzeli leto 1966, ko se je spreminjal pokojninski sistem, bi to pomenilo ogromno strokovnega dela pri preračunavanju pokojnin za nazaj, s tem pa bi najbrž storili precej krivic tistim upokojencem, ki so se upokojevali po starem. % Sploh pa delavci pred javno razpravo niso bili dovolj poučeni o gmotnih posledicah, ki bi jih imel nov sistem. Tako ni jasno, za koliko bi se morala povečati prispevna stopnja, da bi pokojninski skladi zmogli novo finančno breme. Javna razprava je pokazala tudi tolikšna nasprotja glede vštevanja nadur v pokojnino, da se ni mogoče opredeliti. Zato. bo posebna strokovna skupina zdaj podrobneje razčlenila, kaj naj bi pomenila sprememba, pred gre novi, spremenjeni statut na skupščino SPIZ. D. Z. Žlebir Mladi gasilci iz Žabnice so najbolj ogreti za prakti čno urjenje. Da vaja dela mojstra, se je izkazalo tudi na repi škem tekmovanju pionirjev gasilcev Mlade uče požarnovarnostno kulturo V Žabnici že od leta 1981 deluje pionirsko društvo Mladi gasilec — Ob teoretičnem seznanjanju s požaranimi nevarnostmi tudi praktično urjenje v gasilskih veščinah — Ponosni na uspeh z republiškega tekmovanja Žabnica — Sredi nedeljskega dopoldneva je zbiranje osnovnošolcev pred žabniškim gasilskim domom napovedovalo, da se bo tamkaj nekaj godilo. In res je gasilski kombi kmalu odpeljal na bližnjo trato, kjer so izstopili manjši in večji fantiči v rdečih majicah z napisom MLADI GASILEC. Hitro so zložili razno gasilsko opremo na tla in že se je pričelo urjenje. Vadili so, kako se uporablja ve-drovka za gašenje in ponovili tekmovalne naloge v gasilski štafeti. »To je bila ena od vaj članov pionirskega društva Mladi gasilec, ki deluje pri žabniški osnovni šoli,« je po končanem srečanju povedala mentorica društva Zdenka Frelih in dodala: »Društvo smo ustanovili že leta 1981 kot prvo v kranjski občini. Program dela smo prilagodili potrebam okolja. Sedaj se udeležuje naših srečanj, ki so vsaj enkrat na teden, okoli dvajset fantov. Naše delo temelji na obliki igre, vendar se pri tem mladi marsikaj nauče. Na začetku jih seznanjamo s požarnimi nevarnostmi, ki jih ponazarjamo tudi s poučnimi praktičnimi poizkusi. Pozneje jih učimo ukrepanja ob nevarnostih oziroma ob nastanku ognja.« Ob pedagoškem delu z mladimi namenjajo glavno skrb praktičnemu usposabljanju. Zanj skrbi član GD Žabnica Jože Frelih, ki kot somentor uči pionirje osnovne gasilske veščine. Zanje je, kot ocenjuje, med mladimi veliko zanimanja, potrebno pa je veliko časa in vztrajnosti, da jih obvladajo. Usposabljanje bi bilo gotovo manj učinkovito, kakor meni, če ne bi bila v gasilskem društvu na razpolago vsa potrebna oprema. Mladi gasilci preverjajo svoje znanje na tekmovanjih v okviru jugoslovanskih pionirskih iger, kjer so člani žabniškega društva vsako leto osvajali značke Preprečujmo požare. Lani so se prvič udeležili republiškega srečanja Dionirskih društev Mladi gasilec. Čeprav so se uvrstili okrog 50. mesta, jim to ni vzelo volje. Za letošnje republiško tekmovanje v Zagorju so se posebno skrbno pripravljali, zato tudi uspeh ni izostal. skega društva. Kot je ocenila vodja šole Nada Šifrer, so interesne dejav-nosti zelo pomembne za otroka, kef ga zaposlijo v prostem času in razvi' jajo njegova zanimanja. Učenci njihove šole imajo vrsto kulturnih, šp?£ tnih in praktičnih dejavnosti. UsPf. članov društva Mladi gasilec, na k8' terega so ponosni, je rezultat dolg0* trajne prizadevnosti. Poveljnik GD Žabnica Pavel Z»" kotnik je med drugim opozoril na nujnost stalnega dela s podmladkom-Kot je naglasila mentorica Frelihova. ki je tudi predsednica komisije za delo s pionirji v OGZ Kranj in GZS, o° zato treba spodbuditi še druge šole » ustanavljanju in delu pionirskih društev Mladi gasilec. Mentorica društva Zdenka Frelih. Mladi in drugi o dosežku »Izredno zadovoljni smo, da smo dosegli drugo mesto,« je priznala mentorica Zdenka Frelih, »saj smo imeli skromnejše cilje. Srečanje je bilo za nas koristno tudi zaradi spoznavanja dela v društvih drugod. Zaenkrat sodelujemo le s pionirji s Ko-krice, v Zagorju pa smo sklenili sklicati vsa gorenjska društva in prirediti tekmovanje.« V uspešni žabniški ekipi so nastopili Aleš Hafner, Boštjan Sova, Boštjan Lavtar in Jani Pokorn. Prva dva smo srečali na vaji in ju zaprosili za kratki izjavi. Učenec 5. razreda Aleš Hafner, ki od vsega začetka sodeluje v društvu, je dejal: »Z vaj si veliko zapomnimo za tekmovanje. Pred nastopom v Zagorju smo se zmenili, kako bomo delali; uspelo nam je. Ker se mi zdi dejavnost društva koristna, bom še sodeloval v njej.« Alešev vrstnik Boštjan Sova iz Žabnice, ki ga je za gasilstvo navdušil njegovoče, je zaupal: »Prvič sem se udeležil takega tekmovanja. Bilo mi je zelo všeč. Tako kot uspeha sem bil vesel tudi srečanja s številnimi osnovnošolci iz raznih krajev.« Nedeljsko vajo pionirjev so spremljali tudi predstavniki šole in gasil- Mladi gasilec Aleš Hafner. 4.1 &ŠI 11 Mladi gasilec Boštjan Sova. S. Saje LJUBENSKA RAZGLEDNICA: VSE ZA ČISTO IN UREJENO OKOLJE! ZAKAJ NE CEVUEV IN HLAČ Prodajalci knjig se v zadnjem času trudijo, da učenci ne bi segali le po obveznem čtivu. Pomagajo jim, da se seznanijo z najnovejšimi knjižnimi izdaja Ani. Te dni obiskujejo kranjske šole in pri tem so tako ustrežljivi, da otrokom knjige celo posodijo za domov. Najbrž zato, da se tudi starši seznanijo s knjižnimi novostmi in dobrim čtivom. In da se laže odločijo za nakup. Nedvomno pohvalno ravnanje. Dober zgled bi lahko s pridom izkoristili tudi čevljarji in otrokom v šoli ponudili novo obutev, prav tako izdelovalci hlač, bund, puloverjev, srajc in nogavic. Vsi otroci bi bili oblečeni lepo po modi, da bi bilo veselje pogledati v razred. Lahko bi v razred povabili tudi izdelovalce torbic, ravnil, zvezkov, svinčnikov ... in še bi lahko naštevali. Toliko v premislek vodstvom šol in učiteljicam, ki za sedaj na široko odpirajo vrata le prodajalcem knjig-- V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah škofjeloške občine so za vodilne funkcije v občini in samoupravnih interesnih skupnostih evidentirali več kot 450 možnih kandidatov. Le Žirovci ne. Pravijo, da evidentiranje pri njih nima nobenega smisla, ker tako ali tako praviloma v zadnjem hipu rešujejo volilne zadrege v občini s tem, da imajo vedno pripravljenega kandidata za župana ali predsednika izvršnega sveta. Za to pa imajo še dovolj časa. Med evidentiranimi možnimi kandidati za odgovorne naloge v delegatskih skupščinah v naslednjem mandatu je naj manj kandidatov za delo v interesnih skupnostih. DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 19. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I, Kranj, PC Pla-nina-Center, Kranj, PC Britof, PC Labore, Kranj, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure Diskont Kranj, od 8. do 12. ure Diskont Naklo, od 7. do 17. ure PC Šenčur, od 7. do 9. ure Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure Klemen-ček Duplje. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik JESENICE Špecerija B!?d, Titova 22, Rožca, Bokalova 5/a TRŽIČ Mercator Bistrica, Živila, Maloprodaja Jelka, Mercator, Blagovnica Tržič V nedeljo, 20. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenj ka Cerklje od 8. do 11. ure, Naklo v Naklem in Delikatesa Kranj od 7. do 11. ure. Aperitiv '86 Kranj — Pod tem naslovom v kranjskem kinu Center odvrten^j dem filmov, ki bodo prišli v spored šele prihodnje leto. Gr« novejša filmska dela, in sicer: atf1 ško komedijo Zadnja priložnost lijanski erotični film Sužnji Ka»jjL le, ameriško dramo Dozoreva1^ ameriški superspektakel Cona*1 ^ ameriški komediji Nezvesto tvoj8m Kolo sreče ter ameriški pustcl?^ film Karavana za Vakares. Prv1 * $ bo na vrsti 21. oktobra, zadnji 2*jkrr tobra. Za predpremiere so rezer^, ne zadnje večerne predstave V t/ tru. Piknik Lubnikarjev Lubnikarji vabijo na tradicionalni piknik, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 18. uri v Domu Borisa Ziherla na Lubniku. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ljubitelji Lubnika pa lahko pridejo na vrh nad Škof jo Loko že do poldne, saj bodo število' pohodov vpisovali v izkaznice že od 8. ure dalje. .' L. B. Jeklarno gradijo po programu Jesenice — Podatki o gradnjf^ klarne 2 na Jesenicah, enem n9^Jf! jih slovenskih investicijskih Pf j>0 tov, kažejo, da poteka gradnja^, programu domala do ure nata11$ Predvideno je, da se bo p°ws, \t\ proizvodnja v Jeklarni 2 zače'* $i bruarja 1987. leta. Prizadevajo Ktf celo, da bi ta rok skrajšali na k prihodnjega leta. jjjJ-Vodja projekta Jeklarna *^at Emil Ažman nam je ta teden Pr^O dal, da so s časom sicer prec?y? tesnem, da pa do zdaj zamud n1, ^ pori so usmerjeni predvsem v^ sledno uresničevanje in spoš*°* jjjl1 rokov pri domačih dobavi* opreme in izvajalcih. ^ Za Železarno bi bilo to še membno saj jim pri gradnji čajo velike težave in obrestne visoka inflacija. Interkalarne °jl sti namreč že presegajo višino V^'f jI I - Zato je sedaj najučinkov'^ ukrep hitra gradnja.