VETA
GLASILO SLOVENSKE
NARODNE
PODPORNE JfLDNOTE

dally
Saadays ud Holidays.
*narrss:
CHICAGO, ILL*, SREDA 6 JUNIJA (JUNE) 1917
STEVi—NUMBER 132.
DESET miljonov moz se je registriralo po zakonu.
Registracija se je z malimi izjemami P izvršila v redu in miru; tupa-tam so bili kravah in aretacije,
Rlizo 300,000 možkih registriranih v Chicagu.
w.
Washington, 5. ju«. — Ke«i-it racij* 10,000,000 mož vojake prosti se je dane« izvršila brez klikih nemirov ali neredov izvzemat par slučajev. Od tupatam »o priale brzojavke o aretacijah
sporadičnem odporu napram
registraciji.
V	Negau<nee, Mich., so člani 1. W. priredili demonstracije
proti konskripciji in guverner Sleeper je poslal 20 miltfarjev na lice mesta. V Houghtonu, Mich., je bilo aretiranih pet oseb.
V	Fort Worthu, Tex., Je bil u-streljen fanmar E. H. Fulcher, ki se je z orožjem uatavll reglstrar-jem.
V	Chicagu je Ibilo registriranih med 250.000 do 300.000 mo2;
VSEENO SB JE MORAL REGISTRIRATI.
gt. Louis, Mo. — Fred J. Dun-
eaa se je rodil 30. novembra 1891 na Angleškem. Njegov oče je bil Američan, mati pa Švedinja. Živel je na Švedskem in Finskem do 11. leta. Po tem je živel več let v Avstriji. Šolsko izobrazbo je dokončal v Nemčiji. Vrnil se je na Švedako in v letu 1912 je pnišel v Združene države. Po nekaj mesecih je odpotoval v Nemčijo. Tam ko ga prijeli, ker so sumili, da je Anglež. Na prizadevanje ameriškega poslaništva je dolbil potni l»t na Švedsko. Od tam jc prišel New York in potem v St. Louis Zdaj dela v kemični tovarni v Monnantu.
Obrnil se je na oblasti, kaj mu je ntoriti, ko ne ve kam pripada. Odgovorili so mu, registriraj se. To je Duncan tudi storil.
Odprta svetilka je kriva eksplozije?
Trinidad, Oolo. — Mrliškoogle-dniAka porota je izrekla, da je odprta varnostna svetilka povzročila katastrofo, ki je uničila 121 človečkih življenj v rudniku Victor-American Fuel kompanije. Svetilk« so našli blizo rudniškega nadzornika, in na njem par uži-galic.
Oudo, kajne! Raratrelba je bila tako silna, da je rudarje vrgla ob tla, ni pa mogla premakniti par lahkiji užigalic.
Kaj pa plin in premogov prah, kii sta napravila razstretno tako silno učinkovito! Ali so ju tudi rudarji prinesli v rudnik! Ali ni dolžnost kompanije, da skribi za nannakanje premogovega prahu in izsesavanje plina iz rudnika T
KROMPIR ONIJE, LJUDSTVO PA (PLAČUJE ODERUŠKE GENE.
Chicago, UL — Zvezni preiskovalci so obvestili zvesnega javnega pravdnika Charles F. Clyna, da so -V aeatonvillu, III, našli pat- ftdruieniti
00 VRSENOST NEMŠKE SPIJ0NA2E. i
Aretacija nemških ipijonov v New Torku pokazuje prefrigaaost kajierjevega vohunstva v Ameriki.
TAJNA POŠTA MED AMERIKO IN NEMČIJO
New York N. Y. — Oblasti »o
dobile dokaze, da so poslali v krosih dve brezžični napravi v Mehiko, ki »ta hnelu velik delokrog. Poročila so odhajala na norveške ladje in z njih v Nemčijo. Ta odkritja ao prišla na dan, 1co so v New Yorku aretirali tri osumlflMi-ce.
Zvezni komisar, ki je zaslišal te tri osebe, je mnenja, da so poročali o odhodu aiueriškiili razrUŠi« valcev, na Angleško, Se preden je ljudstvo v Ameriki sploti kaj vedelo, da je Ibrodovjc odphilo.
jŽe površna preiskava plscin je nagnala, da je obstala tajna polta med Združenimi državoml, Ne*n-čijo in Mehiko. Oblasti so xasegle več sto pisem v angleškem, nem« škern in španskem jeziku, od- katerih je nekatere mogoče čttati le s ključem.
Aretirane osebe so: Harry A. Perissi in Irwing Bonaparte, ki pravita, da sta rojeno v Ameriki in sta zaposljena pri neki nemški tvmdki, ki producira izdelke »a e-lektrične naprave. Tretji je Axel B. Melchar, ki jc rodom H ved ki naturalizirnn Američan. Obtoženi so, da so hoteli pregovoriti moiv narje na parnikih 4 Bengensf jord' in 44 Kristianiafjord,'* da vzamejo s sabo pisma in zavoje zo Nem 31-jo. Obtožnica njim očita, da so s tem dejanjem Mili zakon, ki prepoveduje delati konkurenco
francua naznanja TOPOVI OZNANJAJO NOVO
MIROVNE POGOJE.
Francoski parlament isjavlja, da miroval pogoji so povrnitev Alsaoija-Lorsna ln povračilo sa storjeno ftkodo.
ZASTOPNIKI ŠPEKULANTOV 80 NA DELU.
Washington, D. 0. — Zastopni-
ki Špekulantov z živili so vc.? čns na delu v Washingtonu ln rujejo proti vladni predlogi, ki daje vladi moč, da nadzoruje produkcijo, transportacijo in razdelitev živeža
Pravi sovražniki in največji so-vrsAnrki Amerike so špekulantje iivvll in njih zastopniki, ki sku-wjo v Washingtonu za vleči predlogo M nadzorovanje produkcije, transport arije in razdelitve žlve-ali jo pa tako pohabiti, da bo-<1» ipekulantje lahko Ae nemoteno u vrte val i svojo roparsko obrt.
Mogoče oderuška sodrga ne od-■*hi preje z odiranjem ameriške-ta ljudstva, dokler se ne spolni jo nsd njo besede wenatorjev Tihimi-» h Colorado in Borah iz ldsha.
najst železniških vo« krompirja na stranskem tiru, od katerega je že precej migni tega.
Državni pravdnik je takoj odredil preiskavo, da se dožene čigav jc krompir in zakaj so ga postavili na stranski tir, mesto, da bi bil postavljen na trg.
Kajne, čedna stvari V Chicagu je kronupir po $4 bušelj, na stranskih železniških tirih stoje železniški vozovi, naloženi s krompirjem. Boljših dokazov menda ni1 treba za anarhistično gospodarstvo kapitalistov in da je skrajni čas, da vlada prevzame nadzorstvo nad produkcijo, transportacijo in razdelitvijo živlt.
Sodišče jo zahtevalo visoko poroštvo m ko je advokat ugovarjal visokemu poroštvu, Jc zvezni comisar Hitchcock dejar:
4Časi so izredni, mejtem ko na-še ljudstvo nI vedelo nič o odhodu ameriških razruševalecv, so listi v Berlinu štiri dni pred prihodom na Angleško poročali o njih od-tiodu.
Aretirali so tudi Ferdinand II. Adama, rodom Nemca ln elektri-čarja. Osumljen je, da je sodeloval pri brezžičnih napravah, ki so ih poslali v Mehiko.
Aretiran je tudi Ilerinan Frene-ke, star 41 let, rodom Nemec in elektrotehnik.
EN MILJON PROFITA NA MESEO.
SNEŽEN VIHAR V MONTANI
Jerome, Arisona. — Extension Mining kompanija je v letu 1916 produeirala nad 36,000.000 funtov bakra. Letos je družba Izdatno pomnožila produkcijo '41 vsa ena menjn govore, da bo koncem leta znašala produkcija 60,000,000 fun ba bo napravila približno $12,000. 000 miljonov čistega profita.
Družba producira 9,000 rude na mesec, k,i vsebujet okoli 18 do 20 odstotkov ibakra.
ZLOČIN, ALI KAJ?
Sewcutle, Ind. — Pri kopanju
Mizo Ha very Brooka sredi meats delavci nn leteli ns dolwo oliru-
njeno flovrtk« lobanjo. Iskali so
SENAT HOČE ODDATI VES SVET PO ZAKONU ZA 640 AKROV 0B8E0AJ0ČA DOMOVINA.
Washington D. 0. — Fallov do-datni predlog k živilski predlo gi, ki odpira našeljenlkom ves
.	državni svet v Novi Mehiki, Colo
fc drugo okostje, a našli ga* radu, Utah in Houth Pakoti, je bil '7' KoJ»mje so morali vstaviti1 sprejet v senatnem odseku 2? gjjjjteg« blata.	proti 13 glasovom.
Senatorji Walsh b Montane Nelson iz Minnesote in Hunting iz Wiseosisins so govorili proti pred
z 31
ItvMenci izjavljajo, da je otro-^•lohsnj. in da otrok nI bil star dvan«j*t let. Lobanja ni leža-
* v zemlji. V«aree za||0gu. Aihimi dokasuje, da Je otroki r' nssilne nmrti
V MEHIŠKIH RUDNIKIH PRI ČENJAJO ZOPET Z DELOM
Mor M ere v. Mehiko
fcJJrjT^ P* ~ "ud vihar je cllll Smelting kompanije prlčaku * H.U r°l0r r]rVxmk Bsrotim je, da fmdo v enem tednu zopet 71* *'r» nezgodi jeWlsLjelali v topilnicah v Matehuli io M;,rv H items n iz Ma- Aoua« C.lienteru. Delavce doli
i*™ *ur> "Heman iz Ma- Aquas Calienteru.
vs drtižbs is Čivsve. ^ ' poškodevsnia.	Preden bodo delali s H"® P"
sionov se j«.	In vdr-,ro v dvsnsjstih velikih topilnicah
*»• eirkti*kih kimj ua v
" ^ » drirti liias
Roundup, Mont. — Na praznik Kinčanja grobov" je pričelo de-že vati. Kmalu sc je de« spremenil v sneg in zatulila jc burja kot po zimi.
Reka Musselshell je prestopila l>regove L11 napravila Jc precej škode. Železniška proga Chicago Milwaukee & Ht. Paul železnice jc na več mestih azpodpluta.
ODŠKODNINSKI ZAKON VIROINIJO.
ZA
Richmond, Va. — Komisija, ki je imela izdelati načrt za odškod ni tisk i zakon, je dokončsls svoje delo. Odškodnini aluži za podlago petdeset odstotkov od teden skegs zaslužka. Tedenska podpora ne sme presegsti veič ko4 $10 in ne sme biti nižja kot *.r>. Poamrt-nina pa maša »4,«**».
KRATKA STAVKA JE SPA ME TOVALA ORABEŽUIVE DELODAJALCE
RUSUA 6AKA NA ODGOVOR.
jParis, 5. jun. — Francosko zbornica je danes določila pogoje, na podlagi katerih Francija lahko sklepa mir. B 453 glasovi proti &T> je zbornica v tajni seji sprejela resolucijo, ki določs, da Francija mora dobiti Alzacijo in Loren in odškodnino za atorjeno Škodo v invadiranem francoskem teritoriju. Reaolucija se glasit
4<4Poslanaka zbornica, ki direktno izraža suvereniteto francoskega ljudstva, poxdrhvlja Ruaijo in ostale zavezniške demokracije in odobrava aoglasen protest zastopnikov Alzacije-Lorena, ki so ga poslali narodni sbornici proti go-spodatvu Nemčije nad tema deželama. Zbornica isjsvljs in pričakuje, da bo aedanja vojna, ki je bila vsMjena Evropi valed agresivnosti imperialistične Nemčije, povrnila Alzacijo-Loren v naročje svoje materine dežele in zaeno osvobodila okupiraue kraje v severni Franciji c opravičeno povr« nitvijo storjene škode. Poslanska zbornica ne misli niti najmanj na osvajanje in zasužujeva-njo tujih ljudstev, pač-pa pričakuje, da bodo armade naše republike skupno s armadami naših zaveznikov pridobile, ko pade militarizem, trajno jamatvo za mir, neodvisnost vseh nsrodov, voli-kih in malBi in ligo držav, kakršna je že v načrtu. V zaupanju, ds bo vlsds to dosegls s pomočjo vseh savsaaikov in odklonila vsako apremerabo teh salitev prehaja militariatične in diploma«
tične zbornica na dnevni red/i:.....
Ministrski predsednik Ribot jc dejal v zbornici, da demokratič-ns držsvs kot je Francija nima nobenih tajnih namenov z ozirom ns mirovne pogoje in da lahko vsak čas pove, zakaj ae bori. I)a-Ije je rekel, da je francoska vlada na zahtevo Ruaije pripravljena obelodaniti vse pogodbe, ki se tičejo Rusije, v dokaz da ni Francija nikdar aklepala zveze z Rusi-jo v osvojevalne namene, temveč le v obrambne. Francija ne išče tujih dežel in ne mara nobene a-neksije, z vso pravico pa sme zahtevati, da se ji povrnejo dežele, ki so bile in kl so še danes francosko.
Petrograd, 5. jun. —Tukaj jav-Ijajo, da provizorična vlada ne bo obelodanila note Združenih drŽav, vaebujoče odgovor na rusko noto z ozirom na vojne cilje Amerike, toliko časa, dokler ne prej-me odgovora od Francije, Anglije in Italije.
Kodanj, 5. jun. — lz Petrogra da poročajo, da ao ta mošnji gotovi delavski voditelji proglasili generalni štrajk. Uporni mornarji iz Kronštata, ki so prišli v Petrograd, se navdušujejo za Nikolaja Janina, pronemškSfS pa cifists* 1* Kijeva poročajo o vc likih vojaških izgredih.
LEP USPEH KOTLARJEV.
Superior, Wis. — Organizirani kotla rji ao napravHi pogodbo s Superior Ship Building kom pen i-jo kl t vrdko McDougsl Hhip Yards v Duluthu. Delavnik znaša devet ur, pla*'-s je ps povišsns zs dvanajst odstotkov.
m^MFENZIVO V BELGIJI.
Angleži delajo priprave za nove napade.
ibili bojno ladjo v
Nemci so
pomorski bitki. Aktiv«
lZffUDl
trski bi nost ruskih čet.
Italijani odbijajo avstrijske protinapade.
Zaka) je Amerika v vojni.
Washington, D. O. — Lane, tajnik za notranje zadeve, jc govoril pred 44DomaČim klubom," zakaj je Amerika v vojni z Nemčijo.
Amerika je v vojni, Je rekel Lane radi samoohrain.be ln ker ni mogla ostati zunaj nje; v vojni je, da reši sebe in oatali svet pred drŽavo, ki se je združila s Turki in je sprejela metodo Mohameda, da vsili svetu svojo voljo s pomočjo njene organizirane in znanstvene vojaške mimine.
Lane je4rekel: 4'Zakaj smo v vojni r. Nemčijo? Himno odgovarjam na tp vprašanje, da je naša vojna za samoobrambo. Ml nismo želeli se bojevati z Nanfiljo. Ona nas je napadla, 11c ua našem obrežju, ampak je napadla naše ladjo, naša življenja, naAo pravice, našo bodočnost."
DELODAJALCI NA JUOU SE HUDUJEJO NAD SVOJIMI TOVARIŠI NA SEVERJU.
Birmingham, Ala. — Od nekdaj so se tukajšnji delodajalci haha-11, ds imajo delavce, ki delajo naj-ceiicjso v Ameriki.
Nekega dne je v Blnulngliumu pričelo primanjkovati delavcev. Pustili so delo v tej tovarni, p« zopet v drugi. Odšli so Ui sc niso vračali nazaj. Tovarnarji so pričeli preiskovati, zakaj delavci odhajajo in kam odhajajo. Hkozl preiskavo so dognali, da delavci odhajajo proti sever ju, kjer delajo H do 10 ur na dan In dobe najmanj $2.50 plača nu dan. Sami so plačevali delavce lo po $1.50 ua dati in garati so morali po 10 do 12 ur dnevno.
Tovarnarji so sicer za eno skušnjo bogatejši, ali ta skušnja jim ne vrne delavcev, ki so odšli pro-ti severju,
DELODAJALCI IŠČEJO PRE-PIR.
Seattle, Wash. _ Delodejslei <*o obljubili, da razvsžslcem ml«*ks povišajo mezdo za 20 od*t«t Ko je bilo trebs povišali mezdo, »o prirnsknili le deset odstotkov. Kszvažslei so zsj»tsvksll In
jjs kmd so as likffjjgggi'Hjj sv:>* je obljube.
VREME
ZMAOA RUDARJEV.
Joplin, Mo. — KagieJNcher Ivcad kompairija jc izprla delavce iz svoje topilnice, ker so sc orgs-nizirali. Ko je kompanija izvedela po Nvojih vohunili, da sc delsv-el organizirajo, je (Ailjubils BOe povišanja plače ua dan vsakemu delavcu, kl sc ne prštružl organi-zaoiji. Načrt je k la verno pogorel In kompanija je nato Izprla delavci«, da jLh s strahovlado prisili do pokorščine.
Delavci so dobivali dva dolarja mezde na dan, kar je prava bera-ška napojnina v tem času splošne Iraginje,
m
PODJETNIŠKA TRMOOLA-VOST JE POVZROČILA, DA JE TOVARNA ZAPRTA.
nc-
Kererni Illinois: V sredo
stsnovitno; dež. Nespremenjena tempersturs. Hvežl scternoizloč.
Mehiki morajo nsvozlti kok I« ni vetrovi	"»I""'
Birmingharns, Als.	tur. zadnjih 24 ar« 02.
Chattanooga, Tenn. — Nogsvl
/•srna Davisa jc zapita, ki»r je rav natcljutvo hotelo preprečiti zdm žilev dels vec v z <*ganlsaeijo teks tilnih delavcev, Ko je ravnatelj latvo kvclclo, da se delsvel orgs-nizlrajo, jih je obvestilo, ds nige Fort Smith Ark. — Fern wood niziran dclsvee nc more dclstl * Cost knmpanijs jc prisnsls ends r- tovarni	<•
»ko organizacijo lTr.He-i Mine! Is, ds je od 700 delsveev šlo S7V Workers of Amcrks	delsvrcv dmnov, 30 jMinlšnlh su#.
I tijev, ki I lie jo gim|HMlsrJevo psli
ZKTKV STRELE.	eo, Je ostslo v tovsrnl.___
Eston Colo —TWsJter llcdrlck BIVŠI MISJONAR OBSOJEN »ds ril s strel, v ohra*, ko'	RADI POZlOA
ZADNJE VESTI Z BOJIŠČA.
Paris, B. ju. — Po sadajsm v-rodnem poročilu 00 franoosks Aa-U danea rsokupirals isgubljens posioije sevsrnosapadno od Proid-monU. Pranooaki avijatiki so všt. raj smstali t dobrim resultatom 17.500 kilogramov bomb na rasna nemška mssta ob Rsnl.
London, 5. jun. — Angleška ar-tUsrija pripravlja šs nekaj dni Ua sa veliko ofansivo ns 80 milj dolgi fronti mad belgijsko vaijo Wytsohaete in Lsnaom. Oilj ts o* feniive bo msnda trdnjava Lille.
Petrograd, 5. jun. — Vojno mL nistrstvo Javlja danes, da rusks Šota prodirajo uspešno Jnšno od Bansha, bliao psrsijiks moje.
London, B. jnn. — Uradno jav. Ijajo, da so danoo nsmški sropla* ni aopot napadli mesta ? okrožju Thamssa. Bombo 00 padalo na Bo-■o* in Kont. Eden nemški oroplan jo bU isstrsljsn na tla. '
PRIPRAV« ZA OFENZIVO V BELOIJI.
London, 5. jun. — VelUcl topovi grme v Belgiji, v okolišu Ypre-in Wytschaete, kskor niso lo
nikdar grmeli in vsako uro je pri-
ča ko vat i zavezniških napadov lis belgijski fronti. Nič msuj aktiv-ni niso angleški topovi v okolišu Lensa in Južno od reke Hcsrpe, Vojskovanje na xapadnl fronti Je dobilo karakter obleganja odkar so Kanadčani v nedeljo izgubili napad v predmestju l<eiiss Isi odkar so bili včeraj tcpenl Nemoi na planotah Vauclere In Califor* nie. Angleške Čete so si Uvojs-vale pot naxaj v Cherlsy, kjer so se morsle uma k nit I zadnjo sobo* to, in Frsucozl so izgubili neksj oddaljenih zakopov blizo Froid-monta ua fronti ob Alane. Berlin javlja, da so Nemci ujeli 2ft0 mož iu vplenili 15 strojnih pušk na pogorju Ohemin des Datnesa. Moji v zraku niso bili še nikdar tako srditi kakor ravno te dni. Zs* vezniški avijatiki so že nekaj dni aktivni v Belgiji, kjer se dan is dnevom ponavljajo bombni napadi ns Zeebrugge, Ostend in Bruges. Prvs dvs mesta služijo Nemcem zs suhrnsrinsks oporišča, v tretjem je pa velika eroplansks baza 1 dnevno bombardiranje teh oporišč je torej za zaveznike velikega pomena. — Včeraj so Nemci izgubili nsdsljnlh šest eropls-nov, Angleži pa štiri.
Pariz, A. juti, — Vojni ursd jav-Ijs, ds so bili včersj vroči top-nitki boji ns vsi fronti ob reki Aisue, tods infauterijskih akcij ni bilo,
Berlin vls London, IV. Juri, — Ocneralnl štab jsvljs, ds srtile-rljsks bilka v Belgiji že dosezs višek silovitosti. Angleški naps-di v okoliših Moneby, l^ens, llul-luch in Ohe>isy so bili odbiti. Ale-zke čete so ua fronti blizo Itrsys prodrle v francoske zakope in u-jele 260 tnož ter vplenile 15 strojnih pušk.
New York, N Y. — Sodišče Je
sons jo SI I I
je ns poli" •"M ni P111*"' 0,1 žsl je ns mestu mrtev	j
Ros mills pri pluru je bils ubl- obsodil« BsrnMt Kls««s, bivšers
ts mejtem ko * drugi nI zgodilo misJ«*isrjs rsdl p«r/Mfs ns e«|w in ntt ž«legs	-	^dvsjset let jWe v Hing HUtg.
Pomorska bitka in bombardira. bJs O stands
Txmdon, >. jun, > Angleško bojne Isdje so dsnes bombardtrs-lr (htend ns »»elgljskem obrežju in istočssno so s<> »popadle lahke brltlške krlžsrke z nemškim bro-<si|sm "s -Ml - '-'j1 Ena nemška torpedovka J« bila potopljena. Angleško brodovje se ja približalo fhitenda zjutrsj In takoj pričelo t IJutlm bomlisrdlrs-njem pristsniščs. Nemške obrežne baterije sfi odgovarjale. Avl-, (Dalje aa ft. ot, L kal) . j
st
8V1T
I GOSPOD MIRODOLSKL
j	Hp »al Josip Stritar.
■DOBBB
(M*

Znlostno je videti moža, ki m« ubija in trudi «— se ve da ic veselja do dela, ubija m in trudi, da doseže nekoliko več pokojnine; morebiti tudi srebrni kiridee — žalostno je, pravim, videti moža, katerega zapušča dušna in telesna moč, vendar se sili izpolnjevati teike avoje dolžnosti, učiti, Urejati mladino katera ae slednjič Igra s njim, kakor veter s šibkim tratoin. Tega ntiem hotel čakati jaz, zato me vidite tukaj, gospod soaed, v neslavnem pokoji!"
"Bog vas živi, gospod Mirodoteki, ln daj tak pok<»j vsem poštenim možem f — Sreflo imate, dragi prijatelj, z vsem, ksr počneta. Glejte, zeta Imate, da si boljšega ne morete Želeti, ne bči vaša boljšega moža. Vrl mlsdenfii js Radovan, veselje mi je pogovarjati se z njim. Vsestransko in korenito je izobražen, kolikor jaz woditl smem; in kako skromen je poleg svojo učenfcstl! Bog daj, da bi bila taka vsa naša učeča se mladina, da bi imeli mnogo takih učiteljev, potem nam ni se bati. Na tujem se ni izneveril svoji domovini, zvest srn ji je ostal,, sli svojega domoJjub-ja ne nosi na jeziku. Ime njegovo se «1 Imenovalo po taborih, čitalnicah in Časnikih, celo med našimi pesniki se pogreša; 'kjer se je govorilo za domovino, kričalo in pilo, njega ni bilo ne čuti, ne videti. Rekel mi je, — in kako bi pošten človek ne bil njegove misH! — da prava, resnična, globoka ljubezen do domovine ne ropoče bt ne kriči pri vsaki priložnosti, da jo čuje svet in slavi. Tako ljubezen, tako navdušenje je kakor pJs-niesi, ki ga daje zslgaoe slanima kopica; res mahom se dvigne visoko, da se nebo žari, da si o-troei oči (pokrivajo poleg nje ter od veselja vriskajo, da imajo tako velflc ogenj I Nekoliko tre-notij — platnen je ugasnH, cetsl je kupček pepela, žarjavice ne toliko, da bi se hruška spek-la; žalostni stoje otrosi, drugega ne, kakor da jih nekoliko časa oči sklele. Taki otroci smo bili tolikokrat tudi mil O da bi vsndsr ie kedaj lepoma-H svojo nespemet, ne dsjsii se vedno ki vedno slepiti bleščečim "frsaam," puhlim besedam ni-Čemumih, in tolikokrat tudi samopridnih kri-čajev I Svojih najsvetejših čutov ne razklada mož pred svetom, kakor pohišni prodajalec svoje blago; globoko v praih goji sveti ogenj, kateri ga blagodejno ogreva in poživlja, njega tn vse de-jsnje njegovo. Tako misli in govori Radovan o doinoljubji, in zatorej ga imam rad; nebo Jim se, da bi ss kedsj izneveril svojemu prepričanju, da bi ga kedaj utrudlo ali ostrašilo nasprotovanje, nsj mu prkle od zgoraj ali iz »med zaslepljenih rojakov. Česar se je naučil, kar je warn o m »trudom lepega in dobrega nabral v tuji deželi, to prkle kedaj, tega aem preverjen, našemu narodu v korist, tn, kskor mi je pravi, in on sam, kateri misli tako. Posebno veselje ml je bilo, pravo en&no veselje, ko mi je pravil, da je sedaj med našo mladino na Dunaju neka zaveza, neka skrivna zarota, poštena zarota, gospod Mlrodolskit Bog nam daj obilo takih I Dali so si besedo, da hočejo malo govoriti, a mnogo delati za domovino. Pridnost je njih geslo in poštenost na vse •trani. Dovolj sleparstva, pokazalo je, kaj more; naj poštenost etrkrst p<*tku*i svoje moči. Vsak naj se izuči in »uri v svoji stroki, da se niu ue bode nrkogar bati. Potem pa vsi domov, vsak na svoja mesto. Koreniti v vednosti, pofiteni v dejanji, omikani in plemeniti v vedenji, koga bi se bali, kedo se more meriti s nami t Čislati, spoštovati nan morajo naši nasprotniki, potem se nas bodo hrti, potem bodo skromni in tihi, kakor je spodolmo človeku v tuji deželi: Hi v i v i* Romae, romano vivito more. To vam jepošten in časten boj, brez kričanja in psovanja. Tako bode, po božji in oloveiki pravkd, Slovenca gospod ua slovenaki zemlji. Kaj pravite, gospod Mirodol-ski?"
Nič novega mi niste povedali, čestltl gospod; Radovan in jae nbnava skrivnosti; vendar sem vas z vfueljem poslušal do konca; kaj lepega človek rad dvakrat ališi. Poznate me, gospod, kakor jaz poznam vas, zato ho lahko umeva. Priletna sva oba; težko, da učaknva lepe bodoč* nosti, katere želiva našemu narodu? vendar pn-tišaženn se ločiva od tod; zarija, kl lepšn dan obeta, zlati nebo; od daleč gledava oMjnblJeno deželo, v kateri bodejo srečno Živeli maši potomol. Na veselo bodočnosti"
"Hog Živi Radovan a, Hog živi nado našo, alovensko mladino, liog živi vse slovenske poite-njakel"
žvenketanje kozarcev, nenavadno o takem (mu, ni dalo mirni »kriini Barbl. Kaj neki imata dane« gospoda, da sta tako razvnela! A ko vidi steklenico prašno »ui mizi, kaj treba tu premisleka! Ve takoj, kaj jI je aloriti, ker mane ao ji bile lepe hišne navade.
Krepko stiitne gospod Mirodolskl svojemu prijatelju roko, potem govori:
"ltarfična so bila, častiti prijatelj, najina pota v življenju; različne so najine miali in sodbe o mnogih, morebiti prnv imenitnih stvareh — kako bi pač moglo biti drugače! — vendar med nama ni resnega rn^pora Zlagava se v navdušenji za vse, kaT je dobro, blago in lopo ; zlagava ne v ljubezni do človeštva, v ljubezni do a«roda. Ne bojim se torej, <U bi roe krivo sodili, nko vam govorim naravnoat, brez ovbvkov, kaKnr mislim in čutim. Meni ne pristoji sodi* o naAem duhov-MvU, prematn je poznam, premah* sem imel pr»b.A-nonti občevati in rscgovsrJsU se z njim. Soditi va« aUu po nekih poaaraemiih glsaovlh, kateri ao ml, hi čssi prsv neprijrtno, hUi na uho, to se mi ne zdi pravično. Klas ni najbolji, kateri dviguje oajviše glavo; in motil bi ae svet, sko bi aodil naš narod, zlanti nnše ljudstvo, po možeh, ki vpijejo aajglasnr je. Kar hudem torej govoril, to, meri samo na mofe, kateri delajo, kakor bi javno irovo-Vili V imenu vsega avojega stsuu. In a temi se zla-
gati nemoreni. Vidi se, ds so tudi oni nekoliko krivi isAuttttiega razora, kateri je na korlet ss-mo nalim nasprotnikom. Po svojem prepričanju govore, gotovo; Uore se za resnice in pravice, katere se jim vidigo najsvetejše: to je prav, to je moško! Ali, vprašam, zakaj govore tako, zakaj se bore s takim orožjem f Ako se prepirati dva, pravi italijanski pregovor, čegava je prsvicat Njegova ne, ki najbolj kriči. Kaneta sanete! opominjajo s povzdignenim prstom svoje nasprotnike ; zakaj ne delajo sami po svojih beuedahf Sveta stvar naj se brani s svetilu orožjem. Kako je inoči vero ljubezni omenjati š srdom v srcu, grdimi besedami v ustih, širiti jo, pridobivati ji učence s palico in trdo pestjo T O da se tako malo spominjajo svojega nebeškega učenika! Ramo eno vrsto ljudi je sovražil, kolikor je moglo sovražiti to preblago srce, pismouke in farizeje! Samo enkrat je bil zgrabila krotka roka njegova, ko je svetišče gospodovo oskrunjsJa kupcev in menjalcev saruopašna druhal! Turški prorok, ns on, velel je svojim učencem: Pojta križem svet ter širite moj nauk z mečem Ln ognjein ( Resniee se no širijo, kakor se tudi ne zatirajo, s krvjo hi plamenom, s temnicami in železjein. O strašna zmota, o žalostna, sramotna prikazen, grdi madež človeškega rodu! On, ki živi "mlade kre-kar je ob potoku," on naj bi z veweljem čul stok
v	bolečinah vijočega se človeka, ki ga muči njemu na slavo in čast zdivjana druhal; njemu naj bi bil slmlek glas zapuščenih vdov ln sirot f Ta-ko si misliti najvišje bitje, kakoršen nI dan današnji najfcrvoločnejši človek, tako mu služiti: to je bogokletetvo, če je katero na svetu. Taki ljudje n»o ustvarjeni po božji podobi; sami so si ustvarili Boga po svoji .podobi!
lAli, kam sem zašel f V starodavne čase, ki so minili, ki ae ne povrnejo nikdar več. Groza mi pretrosa ude, srce se mi krči, ko se spominjam te najžaiostnejše dobe v zgodovini človeški. Stoletij in stoletij pokore mu hode potreba, blagega delovanja, dejanske bnvtovske ljubezni, dš si opere človeštvo ta krvavi madež s telesa t
Govoriti sem hotel o sedanjih časih, o možeh, ki tako čudno po svoje služijo Bogu in taje-govim resnicam. Kako Je mogoče, da so tsko zaslepljeni! Strast, strast, najhujša sovražnica resnice jim slepi sieer bistno oko, da ne vidijo sami, kar vidiijo vsi drugi, da je vspeh njihovega početja naravnost nasproten njihovemu namenu. "Na skledo kisline se ne v jame toliko muh, kolikor na žlico medu t" "KMor veter seje, bode žefl vihar," pravi sv. pismo, katerega so, kakor je videti, Čisto pozabili. Ko pride sin človekov, ki ni imel, kamor bi poiložil glavo, neki večer s svo-jkni učenci truden v neko va«; ko Jim trdosffirtl nje prebivalci odreko prenočile: kako' so Se razsrdili njegovi učenci, tako malo še podobni svojemu nebeškemu ijčenilcu; kalko so nm prigovarjali v nesveti pezi, naj pokliče ogenj in žveplo' z neba na pregrečno vas! Kaj jim odgovori zvell-čarf "Vi ne vesite, kakega duha ste otroci!" Kakega duha otroci so oni, ki živega preklinjajo njega, ki ae v svojem prepričanju ne more zlagati z njimi. Kaj bi jim rekel, ako bi stopil med nje on, ki je govoril: "Človekov sin ni prišel,na avet, da pogublja duše, temveč, da jih rešil" Fanatičen bodi Mahomedan, ta je pravi Enačaj njegove vere; ljubezen, usmiljenje z nesrečnim bratom je kristjanstva jedro. Kdo je boljši kristjan, on, kl je pel:	1 ' 1
Skrbi zaue, ljubi brata,
Dvigni ga, odpri mu vrata,
In aodnik naj bo srce, ali oni, ki so ga preganjali "od nemila do nedra-gat" Oprostite, čestiti prijatelj, da tako govorim, kakor aicor ni moja navada. Gotovo že čutite, kaj me je tako razjarilo; saj ste mi sami poslali list, v .katerem sem bral — kako bi imenoval tako pisanje? To ni že več strast, sovraštvo, žolč; mogoče, da je pisala to blagoslovljena, a gotovo ne blažena roka. Taki ljudje bi še dandanašnji za-žigali grmade, ako bi mogli hi smeli.
Parnate me, gospod; dovolj sva se že razgo-varjala o vsem, kar je na korist ln kvar našemu ubogemu narodu. Vi ste, kako mislim o Žalostnem domačem rar.poru; da a svojim prepričanjem, a svojim srcem ne morem biti ne ne oni, ne na ti strani. Intra niuros peecatur et extra. Jaz sovražim atrastnost in aurovost, kjer jo vidim. Recimo, da se je začelo na oni strani; krfko jih to opravičuje T Kje naj bode plemenitost doma, ako ne pri njih T Na obeh straneh je krivica, obema je torej potreba poboljšan ja, da bode Konec po-girlincgs razkolstva, da se vrne mil- fti a njim sreča v našo ubogo deželo!
Nemogoče mi jc misliti, da ao vsi, da je samo večina našega duhovstva enakih inadi a temi vpijati. Zakaj se nikdo ne oglasi: Bratje, mir in sprava! vsi smo ene matere sinovi, vsi jo ljubimo; podsjmo si roke ter delajmo složno na korist domovini!"
Ničesar ne odgovori na to goopod župnik; molče poda roko svojem uprijateljui razumela sta se čestita moža.	. • %
Nekoliko časa molčita oba, potem povzame gospod Mtrodolaki zopet besedo: ' •
"ls»p je duhovski stsn; jsz sam sam bil že blizu nekdaj, da bi si ga bH fcvolH. Živeti meti ljudstvom, učili, voditi ga i besedo in vzgledom, * njim čutiti vse potr<4»e njegove, s njim vmeli-ti ne in žalovati; kaj le|>šega si more želeti človek na svetu! Ni mi treba laksti vzgleda daleč okrog. ~ Kdo je najbolj apoštovsn. najbolj ljubljen mož po v*i srenji f Kam se zsteknjo v svojih potrebsh, prepričani, da najde vsnk pomoči, dobr<*a svets -t: *~is| prijema Inlilll it TlHIjpt Tt častiti
gospod, ne razgrajate v cerkvi, ne razbijate leeoT"
vi	no strašite vedno vhogegs ljudstvsz goričem peklom in črnim gospodarjem njegovim; vi svojim zvestim poslušsleem ne belite glav s skriv-aostnirei vemkimi resnicami, katerim niso do dna priMi cerkveni očetje; vi jih ne svarite pred kri* vlad ;>r<*r<tki, ksteri bi pač tHIko kedsj ut««nili zaiti v to tiho dolbio.
(Dalje prihodnjiš.)
Slike z okupirane Goriške.
IZ URADA GL. POJtOTNBOA " ODBORA.
Olede pritožbe sobrata George l^rpiča, člana društva 'Slovenski rudar", štev. 182 v Gijbert, Minn., še je glavni porotni odbor izjavil s tričetrtinsko večino, da hm pri-pozna podporo, ker ni bil kriv po pravilh člen 7, točka 39. • Omenjeni sobrait se je pritožil na gl porotni odbor, ker mu je bjla bolniška podpora pridržana.
Glede pritožbe sobrata Martin Simončičs, Člana društ. "Biser", štev. 228 v Ki h go, Kans., je glavni porotni odbor potrdil s tričetrtinsko večino sklep gl. npravnega odbora, da se inU ne. izplača zadržana bolniška podpora po prar vilrlt člen 7, točka 28.
Omenjeni sobrat se je pritožil na fl. porotni odbor radi neizplačane bolniške podpore.
JZ URADA GL. BLAGAJNIKA
Vse člane m članice, ki imajo čeke ali jih dobijo ta mesec, prosim da jih takoj menjajo. Začet kom meseca julija se vrši polletna revizija in zato želim, da bi bili kolikor mogoče vsi čeki vrnjeni. Kolikor več čekov je zunaj nezmenjanih, toliko več dela*i mam jaz in glavni nadzorni odbor. Jednota šteje nad tri sto društev in skoro šestnajst tisoč šlaaov in ako štejemo na vsako društvo le en nezmenjan ček, povzroči to že mnogo nepotrebnega dela pri Sklepanju mesečnih in posebno še šestmesečnih računov. Sploh pa čeki, ki se pošiljajo članom kot bolniška podpora, odškodnina, smrtnina ali kar si že bodi, niso zato, da bi jih držali spravljene v listnicah, ampak zato, da se zmenjsjo. Čeke, kateri bedo predolgo časa zunaj neizmenjani bom preklical.
Jaz storim kar je v moji moči, da dobe člani kar jim gre točno in kakor hitro mogoče; članstvo naj to Vpošteva in naj mi ne po-viroea več dela kot je potreba. VsSk, ki ima kak ček od S. N. P. Jfcdqote, aH ki ga dobi ta mesee, naj ga torej takoj zmenja.
Anton J, Trboveo, glavni blagajnik.
SPLOŠNO GLASOVANJE.
Splošno glasovanje imamo v S N. P. J., da ičlanstvo odloči a splošnim glasovanjem o predlogiih, k jih ineijatirajo društva, o predlogih glavnega odbora in o odpokli cu glavnih odbornikov.
Glasovanje, ki jih kilcljatirajo društva se vrši po prvin treh točkah v IX členu ustave 8. iN. P. J. Če društvo inicijatira predlog, mora dobiti podporo desetih dru štev iz desetih držav. Ko je bil predlog objavljen* v "Prosveti prične tudi javna razprava o predlogu v "Prosveti" in traja tako dolgo, dokler ni pričelo splošno glasovanje. Clsni imajo pravico navesti tehtne razloge proti pred logu aH pa za predlog, ki pa morajo biti atvarni. Kadar prične splošno glasovanje, preneha tudi debata, ker med glasovanjem ae ne more razpravljati.
Važno je, da se vsak član udeleži splošnega glasovanja In s svo jo glasovnico izreče, če je za pred-lov sli proti predlogu. Nttiče naj ne zstsji svojega mnenja o predlogu, ampak nsj glasuje tako, kot mislit ds je prav.
Oddaljeni člani od društva lahko izrežejo glasovnice iz "Prosvete/* #e Jih niso dobili od društvenega tajnika, glasujejo In jih po l>o*ti pošljejo društvenemu tajniku. Boljše je seveda, če jHi društveni tajnik razpošlje oddaljenim članom, ker se potem zanesljivo udeleže splošnega glasovanja.
'Če gre-predlog na splošno glasovanje, ki ga iniHjatiraJo društva, je včssi težko predlog «pre-jet, Če se ne udeleži radostno število ftsnov splošnega glasovanja, ker pri tskih predlogih ne odloči povsod navadna večina. Iz tega rilHoga je važno, da se vsak član udeM splošnega glasovanja ht ne ranemarja pravice, kl mu Jo daje uatasA.iLX..P, J.
Kadar so volitve za izpraznjena mesta v gl. odboru, jc glasovanje tajno. Takrat mora biti vsak član na aeji navzoč in mu ni trefa P« »d pisat I laatka.
Kar smo povedali o članih, velja tndi za članic«.
. J. Verderbar, gl. tajnik.
(Poročila ameriškega vojnega po-ročevalca).1 * "
(Konec.)
2500 Mad j arov v enem groba.
Na kraškem fto]i&ču' )*" pa ena nesreča, ki enafrb tsee Avstrijce in fi tal i jan S: Vode nimajo in težko jo je dobiti. Avstrijci so ai pomagala s tem, da so napeljdli ozke eevl- k vodovodu, kt Zalaga Trst s pitno vodo. Ko so Italijani pretrgali tržftfeki vodovod, so naravno ustavili i zalogo* vode za avstrijske čete m obeu'eVn thdl zase. Italijani dobivajo zdaj vso vodo iz Soče. V okupiranih pozicijah im Krasu je pa v^detj tuintam pi^e suhih vodriifi cevi z napisom "Wasser," ki pokazujejo, kje so avstrijski vojaki imeli vodo, dokler so še bivali v teh votfinah.
Ko smo šli daljer'nse Je vodnik zopet zapeljal v eno teh votlin, ki je pa bila drugačna kot prešnja, v katerb smo Šil po stopnicah. Bila je umetno narejena votlina; tla, stene in strop Je bil izsekan v živo skalo, nakar so vse pokrili z deskami. Podzemeljska hiša! Ali čim dalje greš, vidiš, da je podzemeljska palača z več nadstropji, hodniki m nebrojnimi sobami. Vse je pa izdolbeno v živo skalo. Notri so bile spaltilee, obe dnice m telefonska centrala. V spalnicah je bilo dovolj prostora za bataljon mož. Imeli so tudi ven tiiacijo: dolge rove, ki so segali do površja in kjer so jih poljubno zaprli in odprli. Vse podzemeljske sobe ao pa bile razsvetljene z e-lektriko. Zrak, čeprav je dišal po umazanosti, je bil drugače čist. Ko smo hodili po sobah in galeri jah, sera videl ležati po tleh o-stanke avstrijskih uniform, čev Ije, srajee, bajonete, razbite puš, ke,ročne granate, pisma in nebroj drugih reči. Pobfal sem Šop pisem in napenjal oči, toda razumel nisem pisanih vrstic. Bila so pisana v madžarskem, hrvaškem in slo venskem jeziku.
V votlini pa niso stanovala sa mo živi ljndje, tem ve* so taan shranili' tudi mnogo svojih mrli čev. Tupatam naletiš, oziroma se spotakneš v polutemi ob lesen kril, kt nosi ime padlega Madžara. Nedaleč od te votline se nahaja velikanski grobi v katerem leži okrog 2500 madžarskih vojakov Grob je označen s spomenikom, ki do danes menda še nnna para: skrbno »sezidana piramida iz aa mih nerazstreljenih Italijanskih granat. Na te piramide so Avstrijci položili sledeči napi« v italijan šfiini, predno so se umaknili: "Ita liani, n<5n profanate quest! loughi dove in giorno verremo insieme a piangere ed a pre&are (Italijani, ne oekrunrite tega prostora, kjer se bomo nekega dne sešli in skupaj jok« 11 in mOlill)." Napis ni bil zastonj. Ogromni grob z nenavadnim spomenikom je osta\ nedotaknjen. Padlim ModŽarom je zagotovljen mir.
Avstrijski zakopi in votline, nepremagljive pozicije na planoti, so padle Italijanom v roke v dveh dneh strašnega boja raeseoa avgusta minolega leta. Naskočile so jih čete iz -Palerma in Milana v Ferrarovi brigadi, ki se te daneu bori dve miljli proč od tukaj. Avstrijci so držali te pozicije dvo dni pod groznkn bombardiranjem topov majhnega in velikega kalibra V takem bombardiranju vrže ena sama baterija včasih 75.000 granat. Razen fega so imeli Italijani posebne stroje,s katerimi so meta-11 cele škafe nitrošelatina v"džun-gl" bodečega živčevja. In rezultat je pred nami. Povsod leže kosci raztopljene žice, razbite granate in kosi železa. Nato so prišli bombarji." PeUto metrov daleč uo* naperili mortarje in metali 140 funtov težke bombe napolnjene z elcsplozivami. Kamor padejo te bombe, tam leti jeklo, kamen in zemlja ns vae strani. Nato pa na-akoči pehota. Tak je napad.
Ns gori Sv. Mihaela leže sledovi napoda. Povsod vidiš kose je kis in železs, avstrijskegn bi italijanskega, a večjfcdei italijanskega Tnpstam leže nerasstreljene »granata; nekatera so štiri čevlje dolge. Tam leže kakor debla dreves is kameno dobe. Ns desni strani nedaleč od gore je pa italijan-eki zakop m vojaki se skrivajo zs velike skale, ki so jih pred nekaj meseci od k rh ni le Halijamrtc granate ia žive skalnata strmine. Dan se uagiblje k satanu. Dve
»szlodno je slilatuJu!«.^ ne puške: Drrrrr! hd!^***
j« O0,g
milji proč v nega divj» < Jan
paziti četo mož v a^jfc '
Ujh m bre, ^r,^
M^do je zajet te ujetnika,-vpraša stotnik.	J lKe?
Perrarjeaa brigada
vor. f - *i '
Ujetniki so šli miu.0 v u:,; -je mpočlla granata ^ ^ ne bolj zanima bitka, ki ij ' tukaj pred dvema mUe^ hrtbi, apnenec hi ta zenilla, lam. jana z Jeklont in krvjo njen «adt Za kameno dobo j,kL Tiadobat Kdaj pa pride, zlata do bi trajnega inirul
Sirom Amerike.
UPOR V J0LDBTSKI NIČI.
kazkil.
Joliet, IU., 5. junija. ~ Bliao tisoč kaznencev v tukajšnji držav-ni ječi se je dane« uprl«. Boj m«l kaznenei in stražniki ter milk'arji kl so bili poklicani na potno*, j« trajal skoraj štiri ure predno m« bili prvi obvladani. Kden kazne-nec, John Flaherty iz Cbicage, jf umrl vsled ran in šest drugih > v bolnišnici. Uporrni kaznenei mi zanetili več požarov, kt ao nničili par delavnic. Govori ae, da so kar. nenci rebelirali vsled slabih mer v delavnicah.
m-
KOVAČI 80 PRIDOBILI IZU DNO POVIŠANJE MEZDE
Boattls, Wash. — Kovači, ki ka-jejo JtMije, so napravili a kovaiki-mi mojstri novo pogodbo, po kateri dobe za en dolar povi&ano mezdo na dan. Odslej Imajo $5 mezde na dan.
DELAVCI SO DOBILI POVlIš-NJE MEZDE.
Nsw York, N. Y. — Krojaika tvrdka Hart, Schaffner & Mara je povišala svojim delavcem mei-do za deset odstokov.
Prizadetih je 10,000 delavcev.
ORADNJA
NAPEEDU
Washington, D. 0. — Tajnik Redfield je obvestil kongres, da so 1. maja gradil? 537 ladij ir jekla, ki bodo nosile 2,6.19,000 ton. 167 Jesenih ladij, ki bodo nosile 214,000 ton. Leto« grade Se enkrat toliko ladij kot lani.
MORILKA SVOJEGA SOPROOA POD KLJUČEM.
Arkansas City, Kana. Mrs. Lu-ell a Club Moncravie so aretirali v Winfieldu, Kan«., ker je talila svojega soproga Henryja. Ob todena je umora prve vrste. Njen soprog je bil bogat Indijanec i i rodu Osa go v.
TESARJI IZPETI.
Peoria, 111. — Stavbinski podjetniki ao izprli tesarje, organizirane v lokalni organizaciji fttev 183, ker niso hoteli podpisati P godbe, dn se odrečejo pravici <l» stavke iz aimpatije.
NESREČNI PETROLEJ
cideago, m. — 6H-letna Mathilda Heilman je hotela s petrolejem zanetiti ogenj v štedilniku. lej je eksplodiral in zaž«al obleko. Preden so prihiteli IjudJ' na pomoč, ae je stara ženica ** zvijala v -.rnirtnih bolečmah.
IZDELOVALCI SM0DK 80 ZMAGALI
Denver, Colo. -
smodk, organizirani v lokalni or-
ganizaciji štev 129 so stsvkf Plsča je povišana U lar pri tisoč smodkah. TVU^ kljub temu zsstsvkali, Hs « » jo v Colorndu postavo, k« J" VT nI mesee dni napovedati Itraj*
MNOOO VEC SVETA POD ^
k -V ooiC --, Oreely, Colo. - V okraju so letos preorsli 35,000 +r*r sveta kot lani. N« posejan fižol. Za HWJ* h)M) akrov, ks krompir P« * ' linije bilo le 12,000 skrovp^ jenih s krompirjem	^
Z grUinm in peso	^
p<madili več svets, n« ^ + mo«Vnih zemljiških ss«le J^J vo, ki jo koaservirsja » i^B
A
Odlomki i"**** Združenih držav.

▼U J. s.
V letu 1840 je afera »Pjt «^; 1 A k^nder MeUud, britsk. i-i živeč v Kanadi, ae je ba
r m ika ^a rol ine " in da je ubil ki je padel v tem bo-
S fdiTsew VO,k. Oblasti so
^a dale pod kljivč m obtožile urno-' BritikTvlada je zahtevala, da Z takoj izpuste iz zapora, ker je F . L novelie britake vlade,
čin.
Sinja.
kdo bo vladal sirijaki trg. Druge
trgovce ao popolnoma izpodrinili.
ravnal na povelje k- u odgovorna za njegov
e^iavU je zahteva a da Me Soda izroči zveznim obla-stnn O-Li države New York ao pa bile mntaia da je bilo hudodelstvo ' rleno v državi New York in uvedle »o proti McLeodu preiskavo. Ker se mu je posrečilo dokazati, da ni bil pri napadu navzoč, je bil oproščen. Ta spor mod zvezno vlado in oblastmi države New York jc povzročil, da pridejo taki prestopki vbodočo pred zvezno
sodile-	r A i-
Sredi teh sporov s Kanado je
naatal še spor med držaVo Mame in britsko provinco New Brunswick radi severozapadne meje. Na obeh straneh so se pripravljali za boj, toda predsednik je poslal ge nerala Scotta, da obrani mir, dok ler ni spor rešen potom pogodbe.
Vojna z Indijanci v Florjdi sc je nadaljevala tudi ob času Van Burenove uprave. Smrt glavarja Osceola je bila hud udarcc za Seminole, ki jim pa ni popolnoma vzel poguma. Dne 25. oktobra 1838 je polkovnik Zaehary Taylor porazil Indijance pri jezeru Okee-shobee. Vojne je bilo konec šele leta 1842. Vojna jc trajala sedem let, zahtevala je mnogo človeških žrtev in stala je skoraj štirideset miljonov dolarjev. Seminoli so bili podjarmljeni in naselili so jih na desnem bregu Mississippija.
Suženjsko vprašanje ni izginilo i dnevnega reda in rodili sta se dve stranki. Ena je zagovarjala sužnoat, druga jo je hotela odpraviti. Abolicioniška ali protisuženj-ska stranka je postala kmalu močna politična organizacija. Njen cilj je bil, da se sužnoat v Zdru ženili državah odpravi. Zagovorniki sužnosti so odgovarjali, da U» stava Združenih držav dovoljuje sužnosrt v državah, v katerih je u-vedena. Abolicionisti so odgovorili, da bodo z agitacijo za odpravo aužnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena ali pa Unija uničena, ker nočejo živeti pod eno ustavo, ki varuje sužnost.
Vodja skrajnih abolicionistov je bil John Quincy Adaana iz Massa-ehusettsa, ki je bil leta 1831 izvoljen v kongres. Kongresu so bile predložene poslanice, v katerih so zahtevali, da odpravijo sužnoat v Distriktu Kolumbije, Nastale so vroče debate v kongreau, ki so povzročile, da je prepad med severnimi in južnimi državami po stajal vedno širši. Z agitacijo za odpravo sužnosti ao nadaljevali tudi ob času Van Burenove administracije.
V jeseni 1840 so bile predsednis ke volitve. Demokratična stranka je nominirala Van Burena za predsednika, Johnwoua pa za pod predsednika. Vigovci so podpiral generala William Henry Harriso na iz države Ohio za predsedni ka, John Tylerja iz države Virgi nia 0a za podpredsednika.
Finančna kriza še ni izginila in ljudstvo vsled tega ni bilo naklonjeno demokratični atranki. Volilna kampanja jc bila zelo razburljiva, iz katere je izšel Harrison te-voljen kot predsednik. Dobil je dve sto itiri in tridcuet glasov volilnih mot, šestedeset glaaov je pa dobil njegov nasprotnik. V letu 1840 je bilo zopet ljud-Štetje, pri katerem so dognali, da imajo Združene države 17,-019,453 prebivalcev.
(Dalje prihodnjič.)
Dežela »Sirija je politično razdeljena v šest okrajev. Okraj ali vilajet Libanon opravlja od turške vlade imenovan uradnik, katerega potem potrdijo druge ev-ropske oblasti, biti pa mora kristjan. To je Jgvojevala Francija I. 1860. Toda v sedanji vojni je bilo to zopet odpravljeno, iu vlada v okraju Libanon ravno tako nek namestnik sultana, kot v drugih asirskih provincah. Sedaj vlada tam nek Džetual pasa.
Marsikateri mogoče misli, da je Sirija ena deželna enota. Ako se oziramo na prebivalstvo, vidimo, da kolikor narodov, toliko dežela! Kajti sirski narodi sc tako razlikujejo, kot ae nikjer drugje ne. V Siriji se dobi vse narode Azije, Afrike in Evrope, lu vsi ti narodi žive popolnoma vsak sam zase po svojem običaju in navadah. Dobijo »e stalno naseljeni Arabci iu arabske karavane, Turke vseh maloazijskih rodov, potem Druze in ('erkeze, posebno veliko Judov, nekaj (Irkov in vse vrste drugih narodov Evrope. Vsi ti narodi so tako zelo obdržali svoj način življenja, kot v nobeni drugi deželi. Kar se verskega vprašanja tiče, se ti narodi še bolj razlikujejo kot pa v narodnostih. Najbolj razširjena je mohamedanska vera, katera sc pa razcepi zopet v veliko sekt, v prave sumite, perzijske šejke m mutevale. Potem je kristjanaka vera tudi zelo razširjena in židovska. Kristjanaka vera je tudi po vseh veroizpoveda-njih zastopana. Najbolj razširjena je rimsko-katoliška, grško-ka toliftka, grško-ortodoksua, amien ska, koptovska in maronitaka. Precejšnjo število Arabcev spada tudi k rimskokatoliški in grško-ortodoksnemu veroizpovedanju.
Uradni jezik je turški, katerega pa ljudstvo malo rabi. Najbolj razširjen je arabski a svojimi različnimi dialekti; na drugem me stu je pa hebrejski. Francoskega jezika se poslužujejo bolj premožni kristjani.
Z oziroiu na toliko različnih narodov, jezikov iu veroizpovedanj si labko vsakdo sam misli, kako težavno je vladati v taki deželi. Pisalo sc je že veliko o asirskem vprašanju in du se z ozirom na neznosne razmere v Siriji in radi nesposobiiosti in priatranoeti tur liike vlade vstanovi popolnoma svo ^odno državo. Koliko je na tem resnice, ac ne da določiti. Kar se tiče turške vlade, je itak vsakemu že znano. "Nekateri časniki pišejo, da vlada sedaj popolen mir, in da jc ljudstvo popolnoma zadovoljno s sedanjo vlado. To je po. poliioinn umevno, saj vlada v Turčiji popoln mir v seuci — nemških bajonetov. Za času prve bal-kansko vojne se je v Parizu že osnoval nckuk komite, kateri je zahteval popolno avtonomijo Sirije. lu sedaj, ko jc v Arabiji izbruhnila revolucija, se je tudi že nekaj uamigavalo, da je Sjrja tudi pri tem revolucionarnem gi -ban ju. Ali jc vse to resnica ali ue, sc ne vc. Nekateri nemški listi poročajo, da jc treba iskati po-četek te revolucije v gospodarskih razmerah iu da niiua prav nič opraviti s političnim položajem Ti listi dokumentirajo tako, da je vsled vojne gospodarski položaj Arabije v jako slabem stanju. A. rabija je popolnoma nerodovitna dežela. Prebivalci sc najbolj pe-h jo s konjerejo. Pridela sc tudi nekaj kave iu drugih dišav. Cc-loclui račun trgovske bilance te dežela kuže pasiva. Vsako leto sc uvozi za 25 miljonov frankov iu izvozi sc za pol miljona frankov. Prebivalci ac največ preži-vc s tem, ker pride vsako leto tisoče in tisoče raznih inohaniedan skih romarjev, kateri potujejo k
Smrtni slucajiV raa-nih obrtih.
Zvezna delavska komisija v New Yorku je pred kratkim izda-a statistiko, ki se bavi a smrtnimi slučaji v raznih obrtih. Vptsa-nih je okoli 200,000 smrtnih slučajev oseb, 15 let in več starih.
Iz te statistike povzamemo, da je 20.5 odstotkov vaeh amrtuih slučajev pri moških osebah jeti-<e, uiedtem ko je 14.4 odstotkov ženskih oseb ua tej bolezni umr-o. Radi srčnih bolezni je uuirlo 12 odstotkov moških in 14.8 od-utotkov žensk.Povprečna gtaroat moških, kateri so umrli za jetiko, znaša 37 let, pri ženskah pa 34 et.
Pisarniški uslužbenci umrjejo najpreje. Povprečna starost knjigovodij in drugih pisarniških u-službencev znaša 36 let in pol. Največjo starost dosežejo farmarji. Pri teh znaša povprečna starost 58 let in pol.
Za jetiko umrje: 35 odstotkov <nj igo vodij in pisarniških usluž-icircev, 34.1 črkostavcev, 31.6 odatotkov <pokladalcev plmovih in vodnih cevi, 29.2 odstotkov priata-niških delavcev, 28.2 odstotkov voznikov in šoferjev, 26 odstotkov gostilničarjev iu natakarjev, 25 odstotkov atrojnikov, 24. 1 odstotkov izdelovalcev sniodk in tobačnih izdelkov, 22 odstotkov tkalcev, 21.9 odstotkov železoli varjev, sobnih pleskarjev 21.9 odstotkov, zidarjev 19 odstotkov. Na j etiki umrje še vedno največ ljudi.
Veliko um rt nih slučajev povzroči'tudi nevarnosti, v posameznih obrtih, katerim so delavci i/, postavljeni. 9.3 odstotkov vseh preiskanih smrtnih slučajev j« nesreč. V starosti od 15 — 24 leta se zvišajo ti odstotki celo na 19. Največ smrtnih slučajev, povzročenih radi neureč, se dogodi pri železnicah, kjer so vlakovodje strojevodje in drugi zavirači ve dno izpostavljeni nesreči. Nič manj kot 42.4 odstotkov vsega vlakospremnega osobja umrje ra di ponesreftb v službi. Ravnotako so tudi prožni delavci, delavci na postajah in v skladiščih izpostav Ijeni večji nevarnosti, Hft p»,<jni-gi delavci. Toda tukaj se velikokrat dogajajo zločini, katerr povz ročajo smrtne slučaje. Ena peti -na vseh teb delavcev umrje radi nesreč. Ravnotako je tudi pri pre-mogarjih, katerih več kot ena petina umrje radi ponesreči). Naj-manj pa še umrje gostilničarjev in natakarjev radi nesreč in sicer 3.2 odstotkov.
Povprečna staroat pri vseh teh 200,000 preiskanih smrtnih slučajev je sledeča: Knjigovodje in drugi pisarniški uslužbenci daie žejo starost 36 let iu pol, strojevodje in vlakovodje 37, kleparji (plumberji) 40, črkostavci m tia-kacji 40, vozniki 42, gostilničarji in natakarji 42, atrojnial 44, pri ataniški delavci 47, tkalci 47, ple skarji 48, izdelovalci sinodk 49 peki 50, premogarji 51, zidarji 5.» i.____XI *U furtii nrii ill noljskl de
mgasa
urada. To vse je velik vzrok te bolezni. —- Kar se pa tiče drugih smrtnih slučajev, v prvi vrsti nesreč, je pa v največji meri vr.n>k današnji kapitalistični sistem, ker gleda samo ua aveti profit in ne na razne varnostne naprave. Posebno pri želeruicah. Mesto, da bi etezniške družbe nastavile več u-službencev na križiščih m ogibali-ščih, raje pitde, da edeu dela dolge aluŠbene ure in velikokrat se je že dogodilo, da jc ravuo radi tega nastala velika nearefa. —
Ko bi se država malo bolj brigala za varstvo delavec v v raznih obrtih, bi se število teh smrtnih slučajev takoj za veliko odstotkov zmanjšalo. Ko bi prisilila rožna kapitalistična podjetja, da bi ti preakrbeli svoje tovarne, delavnice in sploh, kjer imajo uslužbence z varnostnimi in zdravstvenimi napravami, bi bilo za polovico manj nesreč in smrtnih slučajev, katerih vzrok je služba. Iu to se ue bo prej zgodilo, dokler država ne sprejme splošnega delavskega živi jonskega zavarovanja v svoje področje. Kadar nc pa to /.godi, jo takoj zahtevala, da kapitalisti napravijo to, kar socialisti že leta ui leta zahtovajo. —
Slovanska Narodna
Uelaoot tjonn a. aprile ^ _1804.
UI.AVNI KTAN: 203?
Podporna Jednota
I n k urit. 17. JtmiJa lWf v dri. Illiuole.
CUIOAUO, ll.MNOIB.
Mizerija v Nemčiji.
Slika bede, ki odaova iz pisem.
kovači 58, f^nnarji in poljski lavci 58 let.
Med Ženskim spolom, posebno kar »*e tiče tvoniiških delavk, še zelo razsaja jetika. Knjigovodkinj iu drugih piaarnlških uslužbenk u. m rje sa.no na jetikl 42.4 odaU.t-kov, prodajalk »T odstotkov, u-služben k v tekstilnih tovarna*
S francoskega bojišču. — (lomila pisem, ki so jih dobili pri u-jet ih nemških vojakih tekom o-fcuzivc, priča jasno iu Živo, kako se godi v Nemčiji. Tukaj slede odlomki Iz teh pisem, kaJcrini ui treba nobenega komentarja:
Odlomek iz pisma, ki je bilo v Hamburgu mesecu januarja t "pobiti nc moremo več hrane, ne premoga. Doma stradamo iu zmrzujenio, to je vse. Vse bolnice so prenapolnjene, Vi umirate na fronti, mi pa počasi doma. Kaky naj odraščen človek živi ob četrt funtu krompirja na dan T.. Na cesarjev rojstni dan jc igrala godba po ulicah, a mi je nismo postušali ..."
Drugo pismo iz Ilumburg.i: "Pišeš nam, da se ti godi slabše kot živali. Mi nismo nič ua boljšem. Koluea nc morem več poslati, ker nimamo moke. Jaz sem pri slabem zdravju; lie tare me le na duha, ampak vae telo ml giue. Premoga ne moremo dobiti in šole so zaprli, ker jih ni s čim kuriti. Kmalu bomo brez vsega."
(Pismo iz Ncugerdorffa na Saksonskem: "Surovega masla ii ne moremo poslati, ker ga sami nimamo. 2e tri tedne nismo dobili krompirja. Jedli smo samo repo, a še te zdaj zmanjkuje. Oh, februar je tukaj, mesec, bližje miru. Repa, repa aama lepa! Kaj bo z naiult . . ."
Pismo iz Hanover ja: "Ali bi nam mogel poslati kaj svile? Tu kaj stane meter osem mark . . . Danes, 24. t. m., so ljudje napadli peka rije in odnesli kakih tiaoČ hlebcev. Ns mnogih prodajal« nieah so pobili okna. V luno-žici so bili »udi tudi vojaki, pre oblečeni v civilno obleko. Zupan je rekel, da bi jih treba obesiti. Ta teden nimamo krompirja. Oh, da bi le skoraj prišel miri . . Že nekaj dni živimo, Živimo v ta kota strahu, da ni mogoče po vedatl."
Vojak Ersalz piše menda svoje mu prijatelju iz I>resdena: "Od 10. januarja ae nahajam pri pa Ihotui artllcriji v DrsJhJanlh. Dva
Ml. I.AWNDALK A V K., UPBAVNIODBOB:
1'rtnlaadatk: John Vogrlt, bus SSO, I .a Mali«, lil, 1 I'mlpro.Ui'dnik: J. Hteikuvi., K K. D. 4. t»u» stl, Olrarri, Ki II. Podprodaadsikt Jotof Kuhclj, l»40t> Kwing aw„ Ho. Chieagu, 111. Tajnik: Jobu Verderba«, 8T0S Ko. l<awutUl» A v«., Chicago, lit lilsgnjnilv Auton J. Ttrbowm, I*. O. Hoi 1, Oiatro, 111. ' JUplauiksn Juhu Molvk, loos W. tlat 8t., Ohiesgo, UL rl AH ZORNI OD8BK: JoM Aiutirotlf, !t.M hoi, (^anonnburg, Pa. Paal Rorger, 741—lat Ht., U Hull«, 111. K. 8. Taaehar, 674 Abnsy Ava., Kockapring, „Wyu rOBOTNI ODSEK Anion Ureal, Sll~a&th Ave., Now Duluth, Umi, Jul« Baditok, «170 bas, Hmitliun, l'a. Rudolf IMpterlvk, 436 bo«, Hrbtov ill«, 1'S. Jakob Miklavž, 1.. Iloa \ Willork, Pa.	,
M. Prtruvieh, H S1.'» Halo A v«., Colllnwoad, (V
UBKDNIX raoaVBTB":
Join v (trt nik.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
r. J. K«>rrt? M. n., 6J08 Ht. Olalr Av«., Cl«v«laad, Okla.
VHK PKNAKNK /.ADKVK IN HTVABI, kl — til«Jo gl. upravaaga odbota iu H. N. P. J. naj ao poAUjajo na uaalovi
JOHN VBRDBRRAR. 1WJ.7 -00 Bo. Lawadala Ave., Chicago, IB.
. PRITOŽBI] OLEDE QBNEBALNBUA rOBLOVANJA sa poAUJaJa aa
alov:
JOŽE AMBBOŽIČ, Boi 901, Oaanoaaburg, pa. BADBVB PREPIRLJIVE VBBB1NB, kl ata Jth raklU prva la dnigs ■taaca, a« poilljajo na uaalov:
ANTON 11RA8T, 811 ->~ MVth A vs., Maw Duluth, Ulan. VBI DoriSl. raaprava, Haakl, aaaaaaUa ltd. aa "ProaTato" aa polUJl n a naalov:
UBEDNIftTVO "PBOBVBTB", 96S7-«8 Bo. Lswndala Ava., Ohlcaga,
VIE UPRAVN1ŠKB BTVARI. aaroCnUia, oglaal, aa poMljajo aa naalavt urRAVNIŠTVO "PBOBVETB", 8607-^0 Bo. Lawadala At«, Ohloago,
V korrapodenoi a tajnlltvoai B. M. P. 1., uradnlltvon In uprfl "Proavata" ua rahlta Iman uradnikov, manraC aaplMla aaalov, bo Je la dun ako ftelit«, da bo vaaka atvar hitro ralsna.
Boj« glavnega upravnega odbora aa vrlljo vaako prvo arado la iratJI v moaacu. Ea^etek ob eni url popoldne.
to vino jc zdravilo in ne opojna pijača. 4'ena M.tKI; dobiva se v lekarnah, Trinerjcv Liniment dela čudovite učinke pri revmtftizum, ncvralgiji, oteklinah, izpuh-kili itd. 4Jena 2.}e iu fiOc v lekarnah'; po pošti 3f»c in UOc. — .los, Triner', izdelujoči kemUt, 1333 1339 Ho. Ashland Ave., (Jhloago, III. (Advertisement.)
NAZNANILO.
Nai potovalni zastopnik Frank Ahlin potuje sedaj v državi Oblo n ae« ravno sedaj nahaja v Oleve andu. On Je pooblaščen pobirati naročnino od starih In novih na-rodnikov in tudi oglase in izdajati potrdila za vae, kar »e ti Se dnevnika "Proaveta". Toplo ga >ri poročam o vaem Blovencem, da mu gredo na roko in se naroče na dnevnik "Proaveta".
Upravniltvo.
FARMA NA PRODAJ.
'rodum 1'JNi akrov obseguj» 1'artnn v češkos)ovnneki naselb Zemlja je selo bogata in rodovi na, ugodna prilika Ka kmetij« ngur veseli naj se obrne plsi li pa o. ebno na Inidnika zn p< ila na naslov: Frank Žuiek, ipa, Wis., uli pa naj se /gla* 2719 So. Illdgrway Ave., ( bioa( (.lun. 4-ft-
355 odstotkov, šivilj 27.8 odstot-|tiMM, mn j„ |,j|0 poktleanih ln pr kov in hišnih uslužbenk 159 od- vl ,,„„ Htali fitiri ure na dež stoikov. Povprečna starost pri	,^ t ||( M) tnf, premeatlll na
igra I išče tenisa. Veš kot sto mož
uus spi v cul sobi iu mrzlo je tako
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
9M Pann Av., Pitlaburgk, Pa.
mwwaiaiSWisawiiHiuiwwt
o*. a«l«r h
Svarilo. Krojač: "Je li gospod
^»vbeni mojster domst Rad bi govoril z njiui glede mojega računa !"
Ciutpa: "Doma js res, ampak
«vetuj#»rn vam, da takoj oditete ravno danes ga zobje lilijo in
"»o je bud kakor sam rogači"
starost pri ženskem spolu v teh smrtnih -lučajih je 2« let pri knjigovodij ^......
Bjali ui drugih pisanilškib.usluž.- ^ ((j ||Mflfo^ spati, Hrana benkah, 21 let j»ri proilajalksh, :J4 Llri|*,lo slaba. Vcžbajo^.as zelo ar jev gaicr,	pri delavkah v V^^ft* ngglo in pravijo dav Seat it, led
raS:.W adasa« « S S -.......•
^--sstftwrteff-.^-,«:........ . ,,,,,.
U- - •??•"!•"" -	................ r
Ne doUite želodca!
V mnogih alufclijttl zabssanosti
VI« • • * i Ma »e, bi b
i « l«n*U
■•II« »II kurO*
i,m»4m»f U«, H^l-« * iV^ta W IMI H. MhajU. Ur le h*l*Mt m nel—
eeasUa
a^snsBflP
lr»i 4« i. «r«	— oa »•«)« ea
u Sv*a
les**•
M.^SNl. SSMiHe*
ROBERT W. LATI
ARCHITECT 118 N. U Salto St.
ki ja Udalal načrt bb gi. 8. N. P. J. bb priporoča.ta vencem ga izdelovanja
TKL. NA UOMU AUMTIN
POTREBUJEMO
mflžc n svojimi družinami, priselijo n alllalrsvllls, Pa. ! uo delo akor.1 celo loto, dobro Ae, Johni ntMhovauju v naje) ui/.ki» ceno.
1/pl'isite ao pri Hupt., Columbia Plate O lasi
III.AIKSV ll-Mv PA.
DELO DOBI.
|Š4''C se Hlovenka ra dajo v I, nji Dobra pisca in Malno Vprašajte osebno ali pa pišite naslov: Frank Zajec, 11»« Ave., Milwaukee, Wis, (Juti. 4 to <».)
POKOR ROJAKI (
Naznanjam rojakom, 4a odprl trgovino B mešanim in ae priporošam za esilea — Vsakemu bom bvalelaa get pn smerni eeni.
AVTOB IORVXX.
H KRM I MIH,

KADITE TILLMAN 010 Unisko izdelane Ib^kua Cigare . ..
B. n. P. J. Otgare.......
Hllmea Cigar da. _AUItOHA, II
I-U
fcea amola. I rednik (ol»aojcn v JJpor) : "To je žc hudičeva smo-
I4svtwk«r mi je edravmk-1 neiaohrsfaant!
Podpisal mnogo gibanja, a wlaj woraia sedeti celih šest mesecev
»uporni"
polagoma dobili ves	V ^^ , v	mesta, ker v-l
roke. Posebno so Neme, i » Angle Usnjs njn	^^ •PejefB
vedno koiikurirsll me<lselH.Jno,lnajrsje MNP
vŠSsfi. t^ jemljite Trincrjevo grenko vmo,j
NORTH SIDE STATE BANK
nočic srnt/ios. toyo.
IMA K A PIT Al. A M RHLTYMW. >1—«0tMt
.1« izndrsi pHi»ravlj<*n ja	P^aV^AKl
SLOVENCI, llRVAfl, SLOVAKI io drugimi SLOVANI
Ml rdiw^	•	P" --»-osi.
3J7SA gotoaarATivHA im bapbbima iMaiirociia.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
Uhaja dnevno razen nadalj in praznikov.__
Srbski beguni so za novo Rusijo.
LASTNINA SL0VKN8KE NARODNE PODPORNE JKPNOTB Cana oglaftov po dogovora. Rokopisi m na vračajo.
Naročnina: Zedinjene driave (izvan Chicago) ia Canada $11 aa ls4a» ti.60 sa pol I«ta in 76c za tri mesece; Chicago in inozemstvo $4.60 aa lete,
$2.26 ta pol leta, $1.13 za tri mesec«. ,
Naslov sa asa. kar issa stik • listoasi
"PROSVETA"
2667 So. Lawadala Aveaue, Chicago.
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of tbo Slovealc Notional Benefit Society.
Issued daily except Sunday and Holiday.
Ownod by Siovonic Notional Boaefit Society.
Advertising rates on agreement
Subscription: United States (except Chicago) and Canada $S par year; Chicago and foreign countries, $4 60 per year.__
2057 So.
Address:
"PROSVETA"
Lowndole Avenue, Chicago, Illinois.
T.l.fon Lawndala 4436.
at
Datum v oklepaju n. pr. (Aprila 31-17) poleg valega Imena ln naslova pomeni, da vam je n tem dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam ns ustavi Ust.
ZAKAJ JE BREZ MALEGA VES SVET V VOJNI? ZA KAJ JE SLA AMERIKA V BOJ? KAJ BO REZULTAT VOJNE? — ODGOVOR: REZULTAT VOJNE BO SOCIALNA REVOLUCIJA! TODA MNOGO, MNOGO LJUDI SE NE VE TEGA.
ivoboditev dov«
naro-
Marseilles, Francija. — Srbski
socialisti, ki ao morali bežati pred ojako nc mike ga kajzerjp iz Srbije ill mo našli zavetje v Franicij, so obdržavali konferenco, na kateri ao razpravljali o revoluciji v Ruaiji. Sodrugi ao izjavili, da ao ponosni na to, da so črt 111 ln sovražili carako Rusijo in so vedno občudovali pogum ruskega ljud stva, ki je doprineslo neitete žrt ve, da odpravi carfaseiu. Konfcren ca je sprejela naslednjo rezoluci jo, v kateri častita uspešni revoluciji.
Odboru delavskih ln vojaških zastopnikov v Petrogradu
Konferenca srbskih socialistov begunov na Francoskem ln sodrn-gov-vojakov, Id so se vrnili fronte izražajo občutke vseh so-drugov in pozdravljajo z navdušenjem in občudovanjem rusko-revolucijo, novo Rusijo tn svobodo ruskega ljudstva. Srbsko ljudstvo pričakuje, da dobi svobodo, neodvisnost in združenje skozi pomoč te Rusije in proletariate demokratičnih aliiranih dežel.
' Voja (Pekovie. ^ Predsednik konferenco tn ek-sekutive srbska socialistične stranke."
Konferenca je nadalje sprejela rezolucijo, v »kateri protestira proti nasilnemu novačenju Srbov skozi Bolgarijo. Del rezohicije se glasi:
"Bolgari ao pričeli šiloma jema k vojakom moške osebe na o zemlju, ki so ga zasedli. Oni silijo potomce srbskih revolucionarjev v zadnjem stoletju, w so osvo->odili deželo otomanskega Janna, da se bojujejo proti svobodi njih dežele in da ubijajo svoje starve in brate, ki se zdaj bojujejo na solunski fronti in prelivajo kri za skupno deželo.
Vsled teh grozot protestirajo delagatja z vso eneržljo proti tem činom, ki so v nasprotju z glav niml načeli človekoljuDja ta določbami mednarodnega zakona in apelirajo na socialistične stranka in demokratične dežele na vsem svetu, da pomagajo s sredstvi srbskemu narodu, ki je v veliki nevarnosti, da ga uničijo."
Med udeleženci konference so
Pod tem naslovom razpravlja pouložni profesor zgodovine na "Western Reserve University" v Clevelandu, Ohio, Bernardotte C. Schmidt v nekem svojem članku, kateri se peča z govorom predsednika Wilsona, kateri sc je pred
ve, katera je bila v primeri s to 1 Nemškem, p* naj*ilM
še znosna.	vojak, ujetnik, »a J*?
V Nemčiji so bili Nemci sami še pripovedujejo enako 1» • takorekoč žrtev one znaue "pota- netnakHi vojakih vlad L v,iek damake unije", v dvojni monarhi- bitost in strah. Gredo ji nasprotno so pa Cehi, Rusini, atrahu prod kaznijo v tV1!'K, Slovenci, Hrvati in »lovski (aami ke katera je velikokr- rt-Slovani) in Rumunci bili zatirani pa amrt na bojiiču	^
kot noben drug narod v Kvropi, verujejo v zma^o Ne, ,V Ve* ^ ako izvzamemo Turčijo. Ta si- jako željno pričakuje]0^'f*9* _	stem se mora vreči med staro žele- dino en begunce j, Pr° DlUu &
kongresom uiril,, da se nira'Vaal«0 » vt* te narofe je treba osvo- drugačne reči." Bil narode osvoboditi, ki so podvr- »»oditi, potem se bo naredil trajen general, kateri je po^f/J* f,ni nemškemu narodu. Med dru-1*™ v Evropi. Kath 8e m.or.* ««» drugima nemškim, j* J"
VSK dežele, v katerih stanujejo ma od zrakoplovne** „!l i u* nenemški narodi in nemadjarski Ta ruski general je n narodi odtrgati in ustanoviti nove val, da se Nemčijo nikdar1**** države.	re z lakoto prisiliti k
Tako se mora zapadna Galicija Vsak iNemec je pripravi' • pridružiti novi poljski državi, vz- raje travo in cestni pJ*^ hodna Galicija, kjer stanujejo da bi se podal pod poce i Rusini, prepustiti Rusiji, kajti |nikov. Pripovedovalje o ži^j*
" "I ^etni&Ui tabt Iu.
ženi nemškemu narodu. Med dru gim piše sledeče:
"V izrazu "nemški narodi" je zapopadena tudi osvoboditev nemške Avstrije in ravnotako nemške drŽave, Česar ne smemo prezreti. Da, š ecclo več pomeni govor predsednika, kateri sloni na programu zaveznikov, da se mora vsa Evropa rekonstruirati na priueipu narodnostnih vprašanj.
Rusini so istega plemena kakor gfcih razmerah
________„.. ______________ __________i M alorau v okr.ja Kijev. Danrf- #h. Sam je Ml v sedjr.i
Nan«cn lega Slanka je. kratko po- "J» ru!il<a vlada se bode ozirala - hrtih, p0 vsakem bew jft. vedsno, kakine spremembe bi ta "j'1«"« trfllJe '» Jlm l "la P«!™1" Prestavljen v drugo UWriil i program v svoji pravi izp<,|javi "« narodno svobodo. Dežella IJu- da povsod »e je po»t ,pal„ , LT povzročil.	kovina, v kater, je polovic Ru- niki zelo	x
Francija dobi gotovo svoji pro- su"'v	* *T*kl °
Sneiji Alzal'ijo in Lotarin^ijo, ee '	^A 1 ZTi TT begu ni	•
Danska dobi nazaj one dcželeTiel » k»ter' naJ "e ^J^iZ j^ ""v,1"!;..88 je bal- d» « »
Ogrske, kjer prebivajo Rumunei, I oteikoiil drugim
verni zapadni Nemčiji, kjer sta-i. - . ... ____• .,.,,„;„.„ .1,,. i. , —.......-j
nuje okoli 200,000 Dancev Na j - \aterrh je bilo ;po zadnjem lj^.. h^ bega. Pripovedov,
J skem »tetju okoli 3,(X)0,0{K). Ju- L^ začudeno gledal
nie omf. teta nc svojim tovari-
;tbiditevr Polj^kTv, kateri "pZ\l™	P*1 SlJSTl^^ k,',";L
. . . .» ... ..... V bivajo Slovani in sicer Slovenci,M _	""
bivajo v Prusiji. V Prusiji sta-Lr "V. . u M
• i u o aa« t» i • i i Hrvati in »rbi, se mora pa zaru nuje okoli 3,000,000 Poljakov, ka-1
bila
'al je, kako prebivalci
Mnogo, mnogo — na miljone je še ljudi, ki ne vedo, kam vodi sedanja avetovnn vojna, ne vedo, kaj bo rezultat vojne in valed tega ae nahajajo v največji konfuziji. Tukaj pa niao vaete aamo maae pri prostih ljudi, katerih mišljenje ja odviano od neštetih in vaakovratnih voditeljev, niao ▼štete le oborožene maae, armade miljonov, ki leže v za-kopih — všteti ao tudi mnogi in premnogi takozvani državniki, diplomatic in tudi vladarji, ki ao dali inicijativo za vojno.
V Ameriki ališimo glasove tisočev, ki nadlegujeio predaednika Wilsona z vprašanjem: "Čemu je Amerika v vojni in kaj so naši vojni cilji?" Drugi, tisoči in niiljoni •i aami odgovarjajo na to vprašanje; eni pravijo: "Demokracija je v boju proti avtokraciji in naši cilji ao politična •voboda vaeh narodov in trajni, veaoljni mir." Tako pravi vačina in pravijo tudi vai oficijelni in ncoficijelni pred •tavniki zavezniških držav. Na drugi atrani imamo manj lino, ki pravi: "Vojna je kapitaliatična in ljudatvo ae ne ime niČ brigati, kako izpade. Glavno je, da pride mir, pa naj bo kakršenkoli, aamo da je mir."
Wilson in drugi zavezniški državniki so že povedali in še lahko govore o "vojni med demokrsxijo in avtokra-cijo", ali to ao le beaede, ki ae povedo jnanega rezultata. Fakt je, da ae vojna izza ruake revolucije rea vrši med demokratičnimi in avtokratičnim idržavami, ampak aamo to ša ni jnmatvo ,da bo triumfirala demokracija a porazom kajzerja, kajti kajzer še ni edina avtokracija na svetu. V največji konfuziji pa je pacifistična manjšina, ki še vadno misli, da je splošen položaj tak, kakršen je bil v avgustu leta 1914. Resnica je, da ameriški kapitaliati računajo na velike profite v tej vojni in veliko ao jih že nagrabili; ampak kdor pravi, da ae vojna vrši le zato, da boao kapitaliati imeli po vojni čimveč trgov, ae ravno tako moti, kakor ae motijo kapitaliati aami. Ruski kapitaliati, Kolikor jih je bilo, so tudi računali s carjem vred na odprto trgovsko cesto čez Dardanele, toda kako je danea z njihovim računom, ko vojna se ni končana? Mar se niao pro-kleto zmotili?
Ponavljamo, kar smo že rekli in kar je treba nepre nehoma ponavljati: Vojna danes ni več to, kar je bila prvo in drugo leto; vojna se razvija v popolnoma drugo •mer, kot so ji pa začrtali pot njeni povzročitelji. Vzemimo
C loin j, kakršen je danes, danes danes, ne glejmo nazaj dimo dogodke, ki se zdaj odigravajo in priti moramo do zaključka, da rezultat sedanje svetovne vojne bo socialna revolucija s popolno rekonstrukcijo gospodarskega družabnega sistema.
Rusija nam je pokazala prvotne stadije te rekonstrukcijo z odpravo starega režima; v Rusiji so danes socis^iati najmočnejši faktor. Ali jc kje kdo, ki more trditi, da ni bila revolucija v Rusiji rezultat vojne? Tega ne more nihče tajiti, ker je izvršen fakt. Ampak revolucija ne bo oatala aamo v Rusiji; revolucija je pojav družabnega razvoja, kateremu je podvržen ves svet. Nemčija bo sledila prav gotovo, kakor pride po dežju solnce. V Angliji so pričeli z dalekoscžnimi reformami in kdor ni slep, lahko vidi, da reforme tvorijo začetek socialne revolucije. Ravno to se dogaja v drugih državah in Amerika ne bo izvzeta. Vladajoč razred prihaja zelo nerad z reformami, ali pri-liak vojne, ki poraja nove potrebe, je močnejši od volje nli r ncvol je vseh vlad na svetu.
Vprašajte Wilsona, vprasojte Lloyd Georga v Londonu ali Ribota y Parizu, vse vprašajte: Kaj so vaši vojni cilji? — pravega odgovora ne boste dobili zato, ker ne vedo, in če slutijo, ne bodo povedali. Resnice pa je, dn ao vse države v vojni za socialno revolucijo, čeprav je sedanje vlade s kapitalističnim razredom vred ne marajo; miljoni v zakopih se bore za socialno revolucijo, zn preobrat človeške družbe, dasiravno ne vedo tega, razen če' kifizerizmn pmneni militsHzetn rr.
l» li te tri iti po cesti. ]„ marsikate srni, se mora pa zuru- ri ^ vprašal po vzroku. Toda dv,
Uri bi bili v to poklicani, da usta-1!!"/™0 ^Tako Sir1	pr;pov,W
nove en del rareišnie noliske dr Ta država bi štela nekako 12,000,- hft V8e m0B0^ nov<Mit; ..... J
nove en tlel prejšnje poljske dr-^ prebivalstva> akoraVno ti na- je ranj(
rodi v preteklosti nikdar niso bili|ne jfee v bohušnico, drogHcr*
wvc l\ TZ T l T • s 000 prebivalstva, akoravno ti na- je ranjen jS'"™:™? žave, kije obstala nekoč, ker je žel*	lliU(,Rr niso biii\iV™)tn J* «
sedanja ruska vlada dala. Polja-i , v . . ..__• i „• -»»niml, ---. " ------—
kom popolno svobodo. Največ teh zdruzem	PrlPadaJ° razmm da gredo poizvedovat o ,
vse mogoče povesti, enkrat da
boj.
pruskih Poljakov stanuje v pro-vinciji Poznanjsko, nekaj jih sta -nuje v zapadni Prusiji, nekaj v Šlezijl in več kot 4,000.000 v av-
, .	sovražni,
ku itd.
Nemški vojaki so velikokrat na. ravnost prosili nizozemske vojak«
veroizpovedanjem.
'Ako dobi Italija one pokrajine, kjer prebivajo Italijani, in Češka
.	,	.	Iioinuoi 1/M/BHI ||l/,l)
w _	y . Petane samostojna .kraljjvina. L
... ^	.potem nc ostane Avstriji oziroma . ' » \ ua DUJ1
tnjski provinci ji Galiciji, katera Lbsburgovcerrt, drugega kot Ni- ** " }e	»ev.
e mora istotako dodati novi de- žjc. in Oornje-Avstrija, Solno- tralnw ozfJa,Ja: « nemški žavi "Polonija rediviva". To se	severna Koio- ^	^ ^
pravi, da se mora odtrgati cen- L wvenm štajerska in ogrske	velikokrat sni-
t rahlim državam precejšen del tM)kraiine kjer prebivajo Nemci deJ0 čaHt,.,lkl abch dezola in * sveta, ako se hoče vstanoviti po- ^°Vidža'ri, kateri potem lahko fc^	Ko
polno prosto poljsko državo. Ja- L,adajo kakor hočejo po svoji naj- de c?8 «beda' ,m. v'd,J° "i/n-«no je ,da se bodo centralne drža- boiiH voIji Ako se 'Nemci pridni- f01"8^ ^rnki' kako boren «>l,d ve upirale z vsemi silami takemu L	Jne|njiki državi, katera bo|jraa?0 ne,»Kkl f**^' ^ vcliko-
jiačrtu, ker so se že izjavile ob ogvabodena izpod pruske avto-priliki proklamacije nove poljske kracije> pa zavezniki ne bodo ime-
kraljevine meseca novembra lan
krat povabijo k sebi na obed. W krat napravijo nizozemski rastni-ki kar celo veselico nemškim čast-
r»	i li nič proti temu. Ako so pa rajši
Skega leta, katero sta vstanovila * vla(Jo Habsburgovca in ako nlkom m vojakom, kjer jnn daje-^ajzer in umrli avstrijski cesar, L0gcj0 nadaljevati stari prepir z klobase, plečeta, kavo, cigare in da bode ta kraljevina obstojala Ma(]žari je pa tudi njihova stvar, cigarete, kruha itd Nemški voja-
- Toda 'nikdftr ve- nc bodo Nenl. ki in častniki so .se že velikokrat
,ci in Madžari zmožni druge naro- "javili, da tako dobre kave še ni-katere "pripadajo" hohencolcrn- dc 8lovauHke jn latinske, tako za- 80 v «v°jwn življenju kot
niki skupaj, vedno svarijo uizo-
upoštevalo razne temeljne pogo- ko doi,ffo brepeneli in ne bodo več zemski častniki svoje nemške to-je. Ako bodo nemške in avstrij-Latirani in izrabljani od drugih varifie, da ne smejo s tsko »tropi
ske armade popolnoma poražene, |njim 80Vražnih narodov, bodeta Hohcncolernc Viljem ' in
dieciplmo postopati h svojimi
, Ako pa nastane v Avstriji revo-	jaki, ker to ni pravilno In tudi ne
Uabsburgovec Korl dalo vsemo - iucija> vzpodbujena vsled uspeš-	vzbuje nobenega zaujwinja <k. njih
(Joče obljul)© svojim podložnim n0Kti [ Husiji, bode pa razpad mo-	samih.
narodom, samo da obvarujeta ka- narhijc sam od sebe nastopil, kaj-	Kakšna stanovska razlika, da,
tastrofo svojih vladarskih dina- Lj ra7ii(vrni narodi »o spadali V to	neumna vlada v Nemčiji se raz-
stij . Hkušala Iwsta preprečiti sa- Ljrgav0 ]e vsled odvisnosti od sku-	vidi iz inawlednjih dogodbiee, ku-
niostojnost narodov in ohraniti c vjadajočc dinastije. Kakor hi-	tero je pripovedoval nek nizowm-
vse, kot jc' bilo pred vojno, "sta- tpo pa pade ta vladajoča dinastija,	ski častnik dopisnik« "Chksfo
L"t quo ante bellum". odpadli bodo tudi narodi in se	Daily News": "Nekega dne |>n-
Zavezniki bodo take obljube za- Liružjii s svojimi krvnimi brati,	demo zopet na meji nkupaj, in ker
vrgli. Vendar se pa lahko zgodi Toda predno sc ta rcvolucija za-1 sem videl, kako so izstradani nem-
. „ in ftko He ne Tnoramo tn boj	»ki častniki, sem jih povabil na
__ boj — nadaljevati in llabs-	kavo. Ko se nekaj ~ 4A ^ burgovcem s silo iztrgati dežele, | ff0Varjamo katere konsekventno zatirajo
posebno rpri onih, kateri niso dovolj poučeni, izvzemši nas, kateri dobro poznamo narodnO-kulturno zgodovino Evrope, da mislijo, no, sedaj smo pa že prišli do našega
časa tako po-o različnih stvareh «em in tja, vprašam neinškcva p"-
(Tako piše Nemec, ki jc prouče-1 ročnika pl. S.., kateri Je vedno cilja" in bodo akceptirali german-1 val vso zgodovino narodov in njih m€i pri 8Cbi monokel In s<» Jt* v sko pogoje. A-ko bi se to moralo položaj. Halo, Zottijev šmokav-1 vw.iti imPiuivali snlosno ot zgoditi, tedaj ne*smjBiiw) pozabiti, Zar &
bili Voja Pc^kovič, predsednik v.rVt^ki iu habsburški hiši. (O saneta L.^. kakor so jrh doslej. Ti sc kavno sedaj. Vsakokrat, kadar ske socialistične .straitke, korpo-»im4)lieiias l Op. ured.) In prav bodo 'pa vendar veselili onih pra -1 P"deje nemški iu nizozemski i>vt ral nezervne infanterije;	- rab ko pride do tega, ako se ne bo | vjc jn samovlade, po kateri so ta-
Al. »Stojanovič, glavni urednik "Socialista"; dr. Draguiča Gjou-rič z bel grajske univerze ln kapitan rezervne infanterije; Anton Ovročevič, advokat: S. DjovklC, Milivoj R. Tadič, advokat in kapitan rezervne artilerije, In Radi voj llič, profesor na lice j n v Bel gradu.
Ali bo šc po tem apelu pop Cvetkov ogrizel vse jugotilovau-ske socialiste v "Radnički Straži," ki se ne strinjajo z njegovim socializmom: deviičarstvom, prohi-bicijo in <mir<sii za vsako ceno T A-li jc pop Cvetkov res slep za vse, kar se godi na svet/u, ali jc pa tako bedast, da časa ue razumet ^e je zadnje resnica, potem nuj o-dvde v norišnico, da ozdravijo njegov dull, da bo lahko zopet mini i 1 jasno.
Srbski socialisti apelirajo ua P<miioč socialističnih strank iu demokratičnih dežel vsega svets. In sveta dolžnost veže vsakega jugoslovanskega socialista, da jim p<v tnaga po .svojih »kromnih močeh. SrlMki sm'ialisti so del lias, no kri ušega telesa!
•Iugosiovan^dti socialisti, ki ue prisegajo na evangelij ptrpa Cvet kova o devičarstvu, prohlbiciji iu miru za vsako ceno, ampak se ruv uajo po naukih Marksa, Kngclsa, Ntarega Lichkncchta in dmgili socialističnih mislecev, kl so učili, du morajo Koeialinli z vsemi sred-stvš pislpiradi hoj proti nazndnjn-št vil, avtokraciji in militarizmu, so slišali <gtks srbskih sod ru go v iz Francije in ga razumejo. Pomagali jim bodo v tej kritični uri, ko luvče nemško junkerstvo pogasiti ves svet i>n ga ifkovati Se v hujše spone' in okove, v kakeršnih je tiščal do sedaj.
da smo obljubili osvoboditi Polja-1 temu!?) ke ill vse manjše narode, kateri so
Nemčiji imenovali splošm Co., kaj pa vi pravite k |Mbneidige Leutnant," kako * m
dopade vojaški stan. On mi "lovori, da še ni preslabo, ker mu
sedaj pod nemiko-avstrijsklm jar- Mpinfiki VOlakl bCZ€ RS ««» privatno premoženje itn-mom, in da sc morajo Nemci odre,1111™3*1 ¥Vlalt, -	I »a «l!nn to se mu ne d«ps>lr, ^
či nadvladi nad drugimi narodi.
Nizozemsko.
V programu zaveznikov je do volj jasno povedano, da se nc bo-
pak edino to se mu ue dopsde, je njegov polkovnik navadni trgovec. Nato mi on bolj natanko
Kakor se poroča iz iNzozemake, I razloži. Ta trgovec je bil nam re-ju je jo za to; da bi nemški narod Le s<'d«j redno dogaja, da nemški reservni častnik rn srdaj ln njih tesne zveze uničili, sm- vojski, kateri so že siti vojne do|«a mobilizaeije je bil «nen» ■
kateri nna
pak da ustvarijo novo Nemčijo, grla, utekejo na Nizozemsko, po- polkovnikom polka. .	-^------—i— I Rpbno ob južni ,mcjif kjer je „cdaj| nalog čuvati mejo ob
katera bo odgovarjala mejam nemškega naroda, in izključijo ne nemške narode iz te države. Mi (INemci) mjoramo opustiti misel,
| nastanjenega največ nemškega I On je pa Sc vedno vojaštva. V začetku so pribežali|sehneidige Leutnant na Nizozemsko samo posamezni,
reče ta poročnik:
ostal * Nsto P« penken »lf
i S.
----- - —----- — r----- --------. I II« t.l>n>»vil.nii..	— — I-------- ' j-----	m »I	^
ki vedno prihsja iz Berlina, da je potem dvu ,ali trije skupaj, sednj aieh, lieber Kamerad, i<m,
__________11.1,« i. n. i- I * .	' .... _____X__V \rx—:________k'niifinstm a«» *K
»C |II Ifimii, <11. j." I" "" .... ... ..... >	i j., poK**
demdeset ali pa še celo imomdeset kot plemenitsš moram o > ^ in tudi več. Pred dnevi se je prigo- ren trgovcu iz Berlma .) -
j:i_ j. ..L. .z-1..	..nt., ar J i« iali/i r« z/ji lien etra m p"
t*.
ves svel, izgirim pridobljenih političnih pravic, piKljartnljenje mi-lih'narodov, začetek nove reak<M.
nemška država ravno taka kot je j ^ kar v večjih množinah. Včasi unter einem Kaufinan« ^ narod in opustiti moramo vero, da j se prigodi, da jih pride kar se-1 lin. (Pomislite, ljubi Jw^*p(lko. je ta država vredna nemškega naroda.
Ksr se tiče ločhve neksterih de- Idilo, da je skušala skoro cela ar-l je jako razžaljenega ^ lov današnje nemške države, ve-Lada, kakih 500—«00 inož pribe-|S|>loh v Nemčiji jsh«^^^ Ija v veliko večji meri za današnjo | žati na Nizozemsko, tmla nensške | aktivni častniki sv«»je ^
A\ntrij«. Predwdnik bi še v ve-1 oblasti so že morale .cnjr — i------ -—- , , f , rJ|W10
ti za ta njihov namen m so posla-(mends ni nikjer k<» r le kakih 200 ulancev s strojnimi I Nemčiji. — puškami. Ob meji se je vnela pravcata bitka. Večina teh, kateri so nameravali ubežati na Nizozemsko, je bila postreljeno, ne-so tvorili' kateri so bili ranjeni In ujeti, sa-
liko večji meri lahko obsodil to državo, kot je nemško, kajti A v
Zmaga nemškega junkerstva in|atrija zatira druge narode še v ve-
čja meri. - V Avstriji niso imeli dmgi narodi nobene praviee raz-ven Nemcev in "Madžarov". Nemci in "Madžari
UMETNO NAMOČEN A2*1* UA RODI DOBFO
Washington, D. C. - Tr
vodovodnih naprav z«
H4) Is 01
izvzamemo oborožen proletariat v Rusiji.
In spričo tega, ves svet pretresajočega in preobrazu-
jočega in v vae človeštvo posegajoča, spričo epohalnega jonAniP dob;; Ui oroT)tt" delavre držaTo Avatro-Ograke monarhijejmo 8 mož, kateri ao bili ranjeni,	J
cikla dogodkov, ki ao se porajali na obzorju človeštva	MVeU ^rkl^ljene pravi- xnak zase eno polovico in so vls- so dobili zavege ns
V naic veliko začudenje s strani, od koder smo jth najmanj w ^ tatemutrtj zdrnžujemo sv,,, i ,ii ,in>r n«..e.ntka in iieuwllai- PHI au ^UiuiHg iflWhl »TomoTiran-rvod« «	' .
pričakovali, naj igramo vlogo noja. ki zabode glavo v pe- v k|i0 „ Hi4>skuni aodru- nU narode s neko bnitslnostjo.jei, monisrji in pešci, •ek v bedastem inštinktu, da ga na ta način nihče ne vidi? Posdrav novi Husijl, ruski avo- katera ae niti od daleč ne more Ali naj zamižamo in porečemo: Vojna ni naaa stvar in kaj bodi in doli s ksjzerirmmii »n jun-!primerjsti nas briga, kaj bo jutri?!	Ikrretvom?
a I
Vssk, ksteri pribeži ns
jdelek s teh sknrv je N«<vl$3n,000,0<>0. v letu W
primerjan r. ru.if »Hranjeni in zemako. pripoveduje o strsšnem, delek ntaro-vladno politiko ruske drža I pomanjkanju v Belgiji hi na|le |l«,000,t"'
t i y
vem
l.l!

PBOBTKTA
M na evropskem boiišču.
Nemci nemška
: w izdelovali i sagle-
,0 opazili, da so
led britiškim iu
Lkim brodovjeiu so
'""f nobcifuili.
^ uC je bila potopljena m
U h poškodovana. Anglo-Jru*a zrlo p<**
ji niiuajo l*«^_
t jati boji na Goriškem.
, T iu.. - Vojni urad jav-L ^ od Gorice je poKtaU
f1 /m i artilerija včeraj zelo ak-širili i se je od Vcrtoj-je bila h.-
:;l n linija ui nu Sv Marku ft S hribu, iztočno od F onda-rtl baterije ,o efekt,v.u luvsrjale iu preprečile nsiuers-
1 gv. torka »O avstrijski to-
bi konferenca storils kskftne kora- za nadaljevanje vojne Dalje Je ke za nar. Večinski socialisti iz treba upoštevati, da z Ameriko nc Nenačije ae zelo jeze na ameriško prihaja kakšna os v o je v« In a sli
in francosko vlado, ki sta odrekli i militarist »ena država, nego drža polne listke delegatom iz iineuo- va, ki brez obzira, da 11 je tuko a-
vaiiih držav v Stockholm. Fran-ili ni, velja v očih ljudi za tnlro coska vlada jc spočetka dovolila, Ijuhuo in demokratsko unijo svoda suiejo Francozi oditi na konfe- luninih držav in katera se Je <»<1
renco, ali pozneje jc ministrski1 ločila zu vojno ue iz vojnega nagi-predsednik Ribot naznanil v par- bu, temveč iz zavesti moralne dol-lament u. da dovoljenje velja le za žaiosti ... Za iiit« ui važno, da li kungreu, ki ga sklicujejo Rusi, nc, je to res ali ne, ampak tragično je pa za konferenco, ki so Jo sklicali to, ker se Amerika ko? takšna pri-nemški socialisti. Boheidemannov|kazuje narodom, s katerimi amo v« "Vorvvaerts" je vsied tega nuzval vojni. Naši nasprotniki zdaj pra-Ribota, da jc bedak.	' vijo, da je to vojnu demokracije
---proti avtokraciji . . . Revolucija v
Avstrijski špijoni na Švedskem. Rusiji je pološaj povsem zaobrni-, Stockhohn, 5. jun. — Minister la; zdaj se več ne bori na strani: za notranje zadeve jc včeraj izja- j entente ruski despotrzem, nego vil v parlamentu, da je na ftved- ruska narodna svoboda, kSiera skem vse poVno nemških in av-| misli, du bo propadla, a&o Jc po atrijskih špijonov, ki postajujo že rn že na v vojni . . . Zmaga v vojni j •nevarni. Mnogo je že deportiru-j pomeni zn Rusijo zmago svobo-nih. Neki avstrijski spijon z Vi ne- de . . . Naši sovražniki so progla-nont Joseph Klem se je izdsjal zu *ili za svoj vojni cilj "osvoboditev j
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost. zoprtje In zapeke napravijo bolnika jsko slabotnega Da popravite te nerodnosti. preprečile njih nastoj in da ojačits ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Ufa
(SEVEROV Ž1VUEN8K1 BALZAM)
IZVRSTNA TOMIKA.
Cana 16 cantov.	*
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo Čitati naalednje pismo, kats« ro amo pred kratkem prejeli:
or©

K Vela uničili obrambne po-EL naie nove linije in sovrss-
Xejepo^Ho prodreti v na-Wo na nekaterih krajih. Na,
Itr ieU s(| Pu dobik'	111
K i'^le Avstrijce v njihove
L KIje; i..'rli so velike izgube u. I Avijatiki so bili včeraj nemivad
L aktivni na vsi fronti. ICoplun je padel blizo Monies-bra drugi je padel v plamenu bi. L Plaveiu tretji se jc moral spu-Li v naše linije v poškOdovA)*« baoju. Naši letalci so bombardi-Inli avstrijske barnkc v «v. Luči-LpriTolminu, v icpovaiiu m Ri-Ibcoibcrgu.
Lokalni ruski napadi.
Petrograd, jun. - V Novo-|noM>ru, v smeri proti Kovelu, so MM- čete pod vodstvom Rikoe-Cgi prodrle čez štiri vrste žič-Jm' ofraje in razpršile nemške L„,;ke slražc. V okolišu Pnevi, Ir Karpatih, s<» naše žete P®4
k)volu podporočnika Odinkovn kljub ognju sovražnik strojnih Ipušk napadle nemške zakope. Ipregnalc sovražnika iu vplenile [atrojno puško. V tem boju jc padel podporočnik Odinkov. V o-Uolihu jezera Ntdiel js naša arti-llerija izstrelila nemški eroplan, |iti je padel v nemške črte.
Uzdi iz inozemstva.
ruskega patriota in imel je pot ni list v Rusijo. Ko so gu pa prijeli, so našli pri njemu načrte za umor angleškega poslaniku Btf chanana v Petrogradu ln za uničenje tiskarne časopisa "Reč",' .
Mnogi špijoni paradi rajo kn ruaki anarhisti in socialisti in pravijo, da sc vračajo v domovi
"toU« aa Vam »»hvaliti ta Saratov žl*l)rn«hl Halama Imela aem napTMtana bolatlaa v Moden. lata aam «ato »laha tn tudi taka mimmu imela. Co aem porabila an.. »teklentoo Savrro*«>«H žtvl)an»ka*a liuUama. ao Ugliilla v.« naraduo.il. Croat*. ohiavUo to v taaupUJu » korist vaem oolni. ki Imajo poduboa bi.laflna."
Mih I'M»6 of MoquaU, VVU.
narodov iz naše monarhije". Mi smo že opozarjuli, kaj bi pomc:ii la zveza teh narodov za skujwtost monarhije in od vrnite v ne/.aupno-sti napram Avstriji; vrcsmičitl se more le tedaj, ako pridejo narodi do svoje besede v parluincutu^ Ker se pa že pol leta nc upofttevr. naša zahteva za sklicanje purlu
Kupita Savaniaa artravlU v va«l lakarnl. Z.htavajta adlaula Sawo»a. Ua aa uko Uonnata p.»nam1b. Aku na ».»ata uomu 8avaro»U» adra*u V valam kralu. »a.laj SUM naravno«t na	>
W. r. SEVERA CO., Cadar Raplda, Iawa
INKI
{Jtuvijv, v*« "v	- -	------ -------- -	.
no, iz kutere so bili pregnani pred me.nta, je jasno, da t-majo »unanjl
leti.
Ospelini nad Dansko in Švedsko.
Washington, D. C. — Državni department ima poročilo, da nemški oepelini redno kirsijo neutral* nost Danwke in Švedske s poleti preko ozemlja teh držav.
Tiaoč Američanov se vežba v Londonu.
London. — AinenftKo društvo v Londonu je odprlo roknttne postaje za ameriške donrovoljce, ki bivajo na Angleškem. Do zdaj se je že prijavilo okrog tisoč mož, ki se vežba jo. Rckrutje se pridruži j) ameriškim četam v Franciji in Belgiji.
Vesti iz Rusije.
Petrograd, 5. ju na. — (leneral {Mihael Aleksijev jc odložil vrho-nio poveljništvo nad ruskimi ar-nadauii. Njegov naslednik bo ge-picral Aleksij Brusilov. Vzrok A lekbijeve resignacije že nI znidii. Petrograd, 5. jun. — Ameriška UHiiisij« pride v Pcbrogru<l pri-|li<Kliiji poudeljek. V pristanišču, ijer se je ktMiiisija izkiHjalu nu wlw, jc krajevni delavsko-vojuški »vet prijcdil Aiacrikancciu for-^iialiii sprejem.
Petrograd, 5. jun. — 1'porni Mornarji i/. Krouštata, ki so pred ekaj dnevi proglasili Kroiihtat zu »odviHiio iiickuj, so včeraj jn-išli Pdrograd v svrho, du detuou-Hrirajo proti delavsko-vojaškeuilll 'vrtu. katerega nazivljajo "bur-važnega''. Mornarji zahtevajo, '»jim vlad« izroči bivšega carja ojiliovn varstvo. N« pouličulii '""lilmo mornarji v govoru uapa-llitil vojnega mmistru Kcienskcga ii privvMoričiio vlado sploh. Izra-u" se tudi proti odpravi smrt-'""kan,i v Uusiji.
'r'rogra«l, 5. juji. Kljub po-»aiijkaiiju Inane v večjih mestih ikorsj več razlike med d'lav. 1111 wi prešujimi bogatin
poplavljena "»•"/'m in v m
Albanija je proglasila neodvisnost
Riin. — Zunanji minister javlja, da je ileokupiraina Albanija proglasila neodvisnost tu izbrala Italijo za svojo zaščitnlco.
Španski parnik torpediran.
Madrkl. — Nemška submarUtka je potopilu španski parnik "Tele-spom", 4415 ton, ore/: svarila. Moštvo se je rešilo. V Madridu je zopet zavladalo veliko razburjenje.
Nemški parnik je sadel ob nemško mino.
Kodanj, Danska. — Nemški parnik, ki jc iniel 1500 ton, Je /.ridel ob nemško mino v Baltiškem uiorju, južno od Danskih otokov. PsiSlik sc jc potopil, todu moštvo je rešila neniilka bojna lad ju, ki jt bila v bližini.
nasprotniki vedno več argumen tov za "osvoboditev uvii-tnijskih na-rcslov". To je nnša velika napako, da je nnmrcč odinstvo naše zunanje iu notranje politike nedosegljivo".
Avstrijski parlament.
Kodanj, Danska, 5. Jim. "Vossincite Zeitiwig" ima porodilo u Dunaja, da se bodo še ta teden odigrali v avstrijskcun državnem zboru dogodki z dulekosežnaui !>o-sledicaiui. Nu dnevni red pridejo rasprave o mirov.nih pogojih in bati sc jo, du izzovejo resne odmeve v javnosti. Uradni norcspoit-dončjii biro nu Dunaju brsojavlja, da "javno mnenje" v Avstriji sli'di predlogu zuuutijcga ministra OciMiina, ki zahteva, du Srbija ue sme biti več neodvisna kakor je bila pred vojno in da mors Avstrija obdržati črnogorsko trdnjavo Lovčen; duljc zahteva "Javim nnienje" avtonomno A Miami jo, ki bo odvisna od Avstrije ln razteg nitev meja na račun Italije, Ustanovitev carinske unije nu Bulka-ntl jxwl gospodstvoiu Avsbrije itt nekakšno obliko vojne odškodnine.
Ker je vzeti omenjeno poroči-lo kot poluradtlo izjavo avstrijske vlade, jc rasvkltio, da grof Cernin ne zagovarja miru brez aneksij, kakor je bilo svoječasno poročano, oziroma /ugovarja tuk mir le, kolikor se tiče Rusije.
I flovlno e brivsko prlprsvs?
Ktlor hriia ImaU od fi .lu IS lei jamčona Ultvr. •troj« M britja, »IroK •» »lHiili)H. ikaric ln vao hrt vik o ln rrtilno pripravo." nai aa aalaal «0 meni. Vaako pri inmi kupljeno r*ailn» <>rud)a naliruahn enkrat broaplačno. Kdor nI i blaa.nn SAdovulion, a« mu denar povrna. Skihajie bi »Iva aa polil(a>o po puitl na ipodaj oana^enl naalov. Vaa ia Sok iam*a«a.	So »rl»*o*aml
F. K. BAUZONf 5921 SI. Clair Ave.. ClEVaAINP
feesesoosssssssssssssesssssseeessessesssssstsseseeoea
ii r—--1 !
1 Največja SI. zlatarska trgovina 1
__v
Frank Cerne
6033 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
ft*ppn In steasks ur«, nratsno la mmlaljoii^k* v«lb Blov. Jodnot In Zvox, liroiko, Mpoatuic«, tllamautna prataaa in lavallrja, varlilaS 1. t. d.
I r OPE A VU AH O: ttra Ui drugo slstalno po alskt caul.
podružnica
COLUMBIA GRAMOFONOV
ia gramofoiiakik plo«A. Hlovnrmklli ln rlruglb. Prodajamo ns Ishka »na-aa^na od|da«lla PUJta po eonlk. katnri ao Vam potlja braaplaAao, aU pa oaabno vpraiajto r.a cen« pradnu drugod kupita.
Hajboljie blago.	MaJnli)a osas.
»tli •i»heeowhheeeeeeeeee«mm*m#h>tmmh»»i
.<4
Prlrepon po načinu, ki ga ja rabil star moder menih
S o r o L
,« jo ixka&al čudovito UbpoA-n«m a« kria iolodcu trobuku. bolan vrat, naduho, glavobol, laguhu laka, uroblad v glavi, itd. itd
Crlradl va «»U komi»ai»»^a.
ka d«-U »bivnl "1'alu Ka-l«*U*r" alar« \r«dno arvd-ttvu aa uininnij«. r»ia>'i*N Alovrk ona euv al#klrnl«v> vaUn« »»ri r«<Wal». I »c in o »c v v »ah lakae-nah, ali l'»> pri
r. ad aiiHi ta co.
T4 I0 \Va«hliiirtnit Hlr»al. NEW YOUK
JOSRPH MHLUCH gostilna, 6501, 8t. Clslr Are. Sc priporoča v obisk Blovonosm in Hrvatom. Hvels pivo, vino, žganje
in oigars-j-----t---\
Tel. Central 0028.
Lake View Hotel
UMV- 61 W. Bth Bt.
poleg Union Depot. Restaurant, gostilna ln sobo sa prenočišča.
rte uljudno priporufism rojakom, kateri potujejo v Cleveland. Nai hotel je oddaljen aamo 9. minuti hoda navzgor od D won Depot.
FR. PKKOL, lastnik.
FRANE ZAJBO.
Saloon in boirdinghouse. He toplo priporoča rojakom v poset, linam tudi prenočišča aa potujo-Če rojake.
198 — i ti Avs., Milwaukee, W
M
JOHN RUPAR
Ooatllns * dobro pljsfio hrsao in atanovanjam.
He priporočam rotakom ln annncam v obilon oblak. Točna ln dobra poatraftba.
104 Rood Si., Milwaukee, Wl». (■■■■■■■■■■■■■■■■■j
J. F. MALY
373G W. 26th Street CHICAGO, ILL.
FOTOGRAF
Izdelujem ženltvansko in družinsko sliko. Prodalam slik« glav. urada 8.N.P.J. v volikoati 11x13 za v okvir
Ravnotako donlanleo s sliko glsv. urada H. N. P. J. pudsjsm po fte kotnsd.O ss20c,|M»tnlns jo vltets.
Kakšna je Avstrija.
Dunajska "Arbeitcr Zeitung piše 5. aprilu t. I.: "Država brez
__j ari amen tu iu brez tiskovne svo-
Eksplozija smodniki v Parixu. I bode . .. Država s sistemom vlade, Pariz. — Zadnji pondeljok Jc vj.ki ima samo eno misel, da vse pri-predmestju Aubervillers whpl'J- krije in vse zamolči! Hkrajnt čas dirala tovarna za smodnik s takoijc. d« preneha takšno gosp.sUr-silo, da sc je stresel ves Pariz. Udbtvo brez kontrole. Birokrstska tovarne ni ostalo druzega kakor,prem«,č je d^.lve a odločilen [H»-luknja v tleh in vsa bližnja j raz in e<Litu, demokratski razvoj je
slooia so se podirla.	^ v	kmo v
HJ _______siriji iu jo ozdraviti gnilobe . . .
GLASOVI K »VSTRUt.-
Za časa neznosne draginje
lekarnah
----Slaba ocona. Mladi komponist:
Kakšen utis je naredila Amerika <<No KOK|MMj profesor, ksj pore-
h rti iikov, IIIO^
v Avstriji?	'čete o moji novi operi 7'
"Ar be Ker Zeitung" na Dunaju.' k »-i t i U r "Sum ne vem, kako bi glasilo avstrijske socia'deiuokra-, VJ|f)| \llHA\\ svoje občudovanje! cije, piše z dne ti. aprila t. I.t jTnk« uibid mož - in tsko stare "Vstop Amerike v vojno bo '»»T/! infti„dijel"
dvomu podkrepil moralno silo|	------------'
vojne v Rusiji. Kskor v največ- 00LABi ZA OPOJNE PIJAČE jem delu držsv mlade kulture m	PREPOVEDANI.
iztoku, tako je tudi v Rusiji mno-	----|
papirnatim i simpiiiij wi navdušenja za /.• Opozarjamo društvene tajnike,! . živi udobno« Iz pH4|ne države in Ameriko, ^' j-jeiane in naročnike ds novi aakon ; _jH.ro,da taniošuja!Mlv0| <ia so se anglosaksonske «^-|prepovoduje prinašati listom ogls, "*l*»liijena vsak vwr |IVf _ gUiel parlament a rinn a Ke opojnih pijač. Zakon stopi v n,m' r>'-w|s'rirajof kakor še| /dntžile z Ameriko, veliko svobod veljftV0 g prvim Julijem toga leU. , ,,o državo ns zapadu, v boju proti, 0d prvega JtOiJa t. 1. naprej ns, jjwi. R jun. reški profe. centralnim državam, bo ^' sprejme upravniitvo oglaaov, ki J ki m. nn Im j« ze nc- rodilo imivo navdušenje pri ruskih; ^poroUfa opojne pljsče. Pri ns^ «Jf-dii(,v , ivtrogratlu. Je brz ,- IMieralcih in demokratih, ki g »vo-!2nftnilih društvenih veselic naj od ,1 |^tlJ •• Tillies'* mIc-| re, <ls je vojns proti Nen«*iji voj- ^ dlle ixo»tanejo priporočilo o i '»K'" '/.sUtlit sedanji jx»-» na svobodo ..."	svežem pivu, dobri vinski kapelo ......i *................" ' 7. aprila t. 1. je pisal ravno -I-
sedanji |s»
'"j**'J" zayeaiiiKx prleako-
»uiuimaUio p<w»ioč,l "♦'/dnfžeue držsve so velika, 'lo ruske čete držale)b<M|-ta U, ».očna držsvs, toda u.^' i"' 1,1 s "•'» pridržale	^ avetovno vojno Jc velrUj
L. ___ ___1.1 1	>	9 _ ^ .MaOI < Jll
r*. i

armadi*
os
PRODAJAM :
i ki pravijo, ds vstop Amerike	jporiNOVO ŽGANJE. GAL. I«*1
- ^bijsjo nado	S
V ^	položuj. Ali v Življenju nsro«ls t- oo**1**	<	____
žT^^trt! - Molke^grajo v^go' tudi razlogTmorlTH^ ^ CMC R I C H
»i .m.ove dele- m vrste in vaekak«»r «M> Am^ik.1 A- W. K W B. W ■ V rs ' ^ priila Mttnksj nk so^i- podžgala nov'o razp»do*enje "a-
/tli* L^ . ff.	o	- a I____ Ji_
^ * ^ lu ioiiove nele. ne vrste iu v^sasor - ^^--- ^ ~ ^^
^'"fercne,,. i, ^ centralnim silmr . 7,1;J .1«. ^^^SSS^ ^ » * luoi. ttin'ign upanja, ds| prthsjs Amoriks m podžiga volje«	CLEVtLAHD,
mo
ae uii.ia vaskdo ^uvstl anvaniib holcwil, ki jMin.anijo propa.t dru* ..kil. prt " " r "kij Ja vraasiees pregovor "TsV»J*«J» pomol, js satti^11».
/.aort Je, glavobol, i »guba toka, aploUs .tabo«!, vi taki opomini, das iiVato aa^lsoadr.vllo, pravo#a.as ssgovsajs #rfv od.t.aol
po. ao
uimjillllll, <11. ■>■ l-v'-—	- - . • ■
vao MSdlog«, ki Id lahko naatalu v bodo^asatl.
Trinerjev Ameriški Ellksir Iz Grenkega Vina.
i	t, „. rB,,u- v ,-ktli •lučajih. Ono Is^lati Irsvs, mtatrant vse
Ja pravo wlrnvllo. k ga rabM«» v JSSia ■m	uktarija. pomaga prst*vi,
^JTk hr^I' l M* - klV^uJ lslfcV	i-olisl bakt.rij.kSj
K^dalt-v V VsI o neiOanih .'l^.ilh^aatan, a.TVoaaoat, normii v MrnUm, tj iin|m»'iairov. v r"1 u 'j	* «r«uioaaijlk v presn»garaklk okrapk Ud.
ii lude. ga »prejme « lahkoto. — <*ua *1.00, v Jakarnah.
trinerjev obliz
trinerjev olašateu kašlja.
le najbolj	adrsvtlo ss prehlade la kalelj, hri,Hivo.t, hronehitl a aaduho,
(t,!	ss J valje eu«**e nagrad, prt v^ m-lnarod-
nih raaotavalt tS-je SH'»ŠS« Zleta hsl.Jaa - Han Kr.neWo 101», Oraad Pril — I'a noma ItlS.
Trlncr
__________IZDELOVAT« LJ
1SSMI So. ASHLAND AVE.
IUJNMS.

Cicero, DI. — Kraano nedeljski jutro, /'into umito in v sveže opra ni praznični srajci ae Je {mame jalo izza zeJcnih topolov, evkalip-tov in platan. Ni /-uda, da je bilo tako čisto in duh teče, aaj ae jč umivalo vea teden a svežo nebeško roso, ki ae imenuje v prozi tudi dež. Takih juter in takih dni, kot je bil 3. junij, je bilo še malo; to pomlad menda ie nobenega. Jaz za avojo osebo aem bil popolnoma prepričan, da ae je to zgodilo po iniciativi, oziroma na povelje gospodične Vesne, ktero je baje žc od nekdaj naklonjena uiladeniške piu j>odp, društvu Danica, ki je u prizorflo ta dan igro "Sad greha" v slavnem našem mestu CIcero.
Glavno, oziroma naslovno vlogo je igrala naša atara znanka na odru Misa Km a Jorga. Dobrih nastopov srno pri njej že tako vajeni, da se jnn nič več jie čudimo; peč pa bi se čudili če bi Igrala slain) 1 Da se zna imenitno zaljubita to smo znali že poprej, ali da tno-re tudi tako po paragrafih sovražiti, tega doedaj nisem vedel. Zjoka sc vam ps tudi tako, da je res veselje, Mati aijena, gospa Tašcva (Mrs. Helen Kušar) je kakor ustvarjena za tragične vloge. V zmerjanju in obupu je bila izborila. 8in gospe Taševe (Kr. F. .Je
la kisla, kot jesih v ClčaHJi. Prej
pa ao še naši pevci zapeli tisto od
rošmanina in ono lepo narodno:
Hog živi naa še mnogo let, olira
ni trti ead in cvet,
Na zdravje mamic in deklet
brez njih je prazen svet.
Zatorej uladko vincc pijemo — _ _ __ *t
Veveiiea je jemala konec v zgo dojili jutranjih orali zaspanega pondcljka — vsaj za družbo, kte ri sein imel čast jaz pripadati. Li lac in španski bezeg je dubtcl, ge ranije, salvije ln lobellje so dre male po vrtnih gredicah In svetle rosne aolzice so polzele po svile nem mlademjiatju ko smo zaklju čevali ycwelico na "štengeah" i pravo homwt to goodness "milk JartyKak ducat mladih Ajueri kančkov tain v bližini ae je gotovo cel dan kretnžilo, ker so se motali zadovoljiti s prežgauko, mesto da bi pili sladko mleko. Tak je svet. Popili amo mleko ml veli ti otroci. Mlekar jc pa le denar zaslužil in juz sem si prihrani! za-juterk. Morda »Ini o tej naši mlečni zabavi radi zvedeli še podrobnosti (ot kje, kedaj, kdo, kako, zakaj Hd., pa ne boste. Vojna cenzura je namreč zelo stroga in celo za "milic party" se ame povedati le toliko da je bilo "somewhere in Chicago".
Anton J. Terbovce.
•Roundup, Mont. — Danes, 30.
HH|P , .maja, ko pišeiu ta d op in, padu
reb) je bil v nekterih točkah zelo l nef kot m ftftV0 Radi t0pe(nega
dober, ponekod bi bil pa lahko He weffB tudi reka MlWHe,hell na.
malo živahnejši. Profesor Klemen-čič (Mr. Oh. Vesel) je bil v splošnem izvrsten, a najbolji je bil v svojem obupu.. Njegova brada jc pa bila od muh in vse prej kot profesorska. Profesorjevo mater Katarino jc predstavljala Miss E-
rašča in na nekaterih krajih je že prestopila bregove ter je že pre -ccj škode napravila v tukajšnji okolici. Hiše, ležeče v nižini, so prebivalci morali že zapuatiti, ker jc vedno naraščujoča reka žc dosegla te hiše. Bati ae je še hujše-
mica Kenig, ki jc zelo dobro pogo- ga železnica Chicago & Milwau-dtla staro, Jioluo, umiraJoCo ženo. kee u dva dni ^ vozif ker je VHft
Le recite, da ni Uko enostavno I pr0gH preplavljena. Eati tegu tu-za mlado goepieo, poJuo življenja, ^lf v*i premoforovi počivajo, ker
igrati in dobro pogoditi vlogo u-mirajoče atankcl In to v času ko "zlata Vesna se v dobhivl smeje" iu so razeviitajo prVc Žarue vrtnice
ne morejo dobiti vozov.
V tukajšnjem distriktu od U. M. W. of Ajnerica v Montani, smo iuicli volitve za novega pred
. I ftkoda, da je bila aobicn pre-] Kodnika, ker je bil prejšnji odpo-
iiiajhna, v dvorani pu preveč nc mirno. Imenitna jc pu bila postelja (ali kot jo jc nek prijatelj ua-zval "špampet"). Tako originale bi bilo vredno dati v muzej.—A-ua, ^profesorjeva sestra (Miss Anica Kenig) je imela žal le neznatno vlogo; oua je sposobna za važnej-
klican radi ncpovoljnega poslovanja. Na njegovo meato smo izvolili Slovana, rodom Bolgara, Štefanu Ely. Kolikor jc meni osebno zuan, je jako napreduega mišljenja.
V tednu 21. maja imeli ao pre-
mogarji in premogarski baroni iz
še Ju večje vloge. .Njen mož Mum. treh rudarilkHl okrajcv, Montana, (Mr. M. Miller) jo imel tudi b'-Washington in severni Wyoming malo vlogo. Vrtnar Primož (Mr. I. Uollfcrenco za povišanje plače. Za
okraj Mlontana mi je znana nova
Uradišur) je imel tudi kratko vlogo, a je bil precej dober original. Isto velja za deklo Milno (Mrs. M. Novima). Profesor (belina (Mr. I. IV-n.an) mislim, da je bil v tej vlogi boljši, kot v kterisihodi prej-šui. Z vstrujuoatjo iu vajo utegne postati še prav dober igralec. Kj, pa da ste videli našega prijatelju P. Znjcu v vlogi fnjmoštru! Kur
plačilna lcstvica: Pri dnevnem delu KOc povišano, za tono s pikom nakopanega premoga 7c več, s strojem 6 in pol centa več. Toda s tem rudarji nismo bili zadovoljni, kajti mi zahtevamo popolno lestvico povišanja, ki je bila sprejeta na ncwyorškl konferenci in sicer brez odbitka. Sedaj smo zo-
v nekaki madzoniski glorijl sc mu pet poslali svoje zastopnike v Bilje svetil obraz, medtem ko Je nos Hugs, Mont., kajti stvar jc jako vlekel nekoliko na rudeckuato. lu zamotana, ker ao prfinogarjl v du ste slišali njegov svareči glasi južnem Wyomingu sprejeli to po-Pridigal vam je, kot da hoče nai|ovično lestvico in tako so sc no-vsak način kmalu avanziratl. Jaz kako odcepili od aevernega Wyo-sc... aam pri nebi mislila, da bi bil • miuga, .Montane in Washingtoua.
Na ta naČin/io se dali vjeti v past, katero so nastavili premogurski baroni, kutcra nas vse sedaj drži
f'ast
" veleča*! it i" prav sposoben sodi ti uus grešne kozle, ovce in koš-trunc; nu glas sem mu pn priporu-
čil, da se pridruži Billy Sunduyu. nazaj pri miših zahtevah. H kraju nuj se zadovolji s kako jim.** podrejeno pozicijo, pozneje gu pa \„j fc. omenim nekaj nesreč v lahko izpodrine.	I tukajšnji okolici. V tukajšnji bol-
Da li jc igra "Sad greha" dob-< nišnici leži rojak M. Košir, kateri ro ali ponesrečeno delo avtorja, o je tako neprevidno ravnal z di-tem jaz uc moretu soditi. Mislim nauiitno kupico, da ae je vžgala pa, da wo maši igralci napravili iz v njegovi roki in mu je odtrgala igre najboljše, ki je bilo utogoee. tri. prste na levi roki. Kopal je Sploh pa aodim, da je za igralce nekemu farmerju vodnjak in ra-igra £elo težka. — Vdeležba jc bi-ibiti je moral dinamit. la obilna. Sicer jc navada, da sti 07 IIIHja j«, pa ponesrečil de-prireditve "Danice" vselej dobro M'tletni sinček našega rojaka A. ohbikaiic, n toliko ljudstva kot gu /lloznarja Omenjeni rojak ima Je bilo v nedeljo v Hokol Karol .Is-! farmo nekako IH milj oddaljeno u<£ dvorani v Cicero, mislim da od tukaj. Na tej farmi ims svojo Še ui bilo zlepa na kaki slovenski družino, kot zshtevsjo zskoni zs vcaeJiei, posebno v času. ko so /.e začetnike, sam je pa delal v tu-izleti v prosto naravo prijetni Za-j ksjšnjem premogokopu. Nekega bave je bilo zu vse dovolj, poscb-ijrm p« dobi poročilo, da je šel no pa še za one, ki rafal plešejo njegov starejši sin s sosedom na Mi, kar nas je bilo starejših ln pa- |ov. Ko gresta čes neko ograjo, inetnejših (ttt — ne smejajte *e mu »in hoče dati puško če*, kate-preveč na glsa!) amo ps od strani ra se pa pri tein sproži in strel zagledali in se zabavali po svoje, dene fantička v roko blizo rame
k a od prodanih vatopnic, je želeti, da bi se Slovenci vdeležili v precejšnjem številu.
Vsakdo se rad zabava o prostem času in išče razvedrila valed trudapolnega dela med tedooiu poaebno še sedaj v prosti naravi.
Rojaki, Oe pozabite torej na ta piknik, ki vam bo nudil dovolj razvedrila.
Vstopnice se dobe pri klubovih članih.
Na svidenje 17. junija popol dne v Riverview Parku.
Wttte Valley, Pa. — Dau JO.
maja nam bo vsem tukajšnjim rojakom ostal v vednem spominu. Vreme je bilo jako krasno in nihče ni hotel oststi doma v svoji sobi, ampak vaakdo jc hitel v prosto naravo, kdor je le mogel. Posebno zs naa člsne štirili društev S. N. P. J. v tukajšnji okolici je bil ta dan še posebno važen in noben član ni hotel Zamuditi tega dne. Že ob ednajstih so se začeli zbirati posamezni člani in društ-a za odhod proti Exportu, Pa., kjer je bil izbran za razvitje društvene zastave štirih društev S. N. P. J. Med potjo so pa še vedno vatopali posamezniki v našo vrsto tako, da nas je bils nazadnje že jako dolga vrsts, ko smo prišli v Export,
Ganljiv je bil prizor, ko smo se zopet videli stari znanci po dolgem času in si stiskali roke. Na tej poateji se nam je tudi pridružilo društvo "Prostouiisleci", št. 87 8. N.'P. J. iz Hermine, Pa. s svojo zastsvo na čelu.
Presenetljiv je bil prizor, ko sc je razvila naša nova društvcua zastava in ko jo je lahen veter nekoliko razpel, da ac jc pokazala v vsej syojej krasoti in sc objemala z drugimi svojimi sestrami, okoli stoječimi zastavami.
Ganljivo iu pa tudi resničuo jc, kar nam predočujejo naše društvene zastave. Vsa društva, vsi narodi, vae deluvstvo bi lahko ži-nosrečo preselil iz enega premo- v prijateljskem objemu in
vidimo, da ae Je takrat prijavilo naravi, ker se vsskdo veliko bolje za novo ustanavljajo«« ae drftštvo P0*"11 P°<1 nebesnim svodom, kot št. 5, tfMV* koiaaj to ali M čla P» v soparni dvorani.
nov. In pri tem ali prav malem Tako priredi tudi socialist;čiis napredku je ostalo neksj let. In '»trsnka v Chieagi svoj vaakoletoi /.akaj t	pikuik v nedeljo 17. junija v Ri-
NaaprotsTva, rs« »a škodoželjna *erview Parku. Vaa kom ur je že obrekovanja iu priimki so leteli znano, da ae na tem pikniku vsak-od vseh strani ua ono malo krdel do lahko zabava, kolikor.mu je Ie ee članov. Toda kljub vnem za - drago. In ker ima vsak posamez-prekani so bili člani možje na svo ni socialistični klub precej dobič-jem mestu vsthijni in dosegli ne precenijiyo zmago. Temu aa do kaz društva m članstvo SNPJ. v Cleveland u. -
Vaak začetek je težak, to ve marsikateri. Treba je potrplje nja, požrtvovalnosti, vztrajnosti, delavnosti in poštenja. H tem ac doseže vse.
Dsnašnja draginja je tudi oži vela tukajšnje Slovence in skle nili so, ds ustanove prepotrebno zadružno prodajalno oziroma slovensko zadružno zvezo, kateri se i>o gotovo od vseh strani nasprotovalo in predbacivalo, da je bila Že enkrat ustanovljena in da je propadla, kakor bo tudi ta, ako sc ustsnovi. In zskaj je propadla? Kdo je bil največ krivf To vedo najboljše gotovi elementi.
Ta zadruga ne bo ustanovljena z namenom, da bi škodovala slo -venskim trgovcem, sinpak zato, da si bodo slovenski delavci ko-ikor mogoče izboljšali 'svoj položaj, da bodo dali dobičlk od iz-kupljenega blaga samim sebi, oziroma v zadružno blagajno, kater« gospodarji bodo sami. Zadruga bo gledala na zmožno delavno moč in bo pod varatvom in zanesljivim nadzorstvom, kar je naj -bolj poglavitno.
V	ta namen je sklican shod 9. junija ob pol osmi uri zvečer v Birkovi dvorani, 11a Št. Clair Ave. št. 6006. Na tem shodu se bo vae natanko pojasnilo v vsakem ozi-ru. Poživljamo vse Slovence, kateri se strinjajo s tem in kdor fnm pravo voljo in dober namen za*c in za svojegn bližnjega, da naj pride na ahod.
V	združenju in slogi je moči
Pripravljalni odbor.

ae ni treba vež bati. ker nc « sejalja*.^ v„ r saj o iu zapirajo več aocijilihtov <t'««v» i« alava«\bti8 ampak postavljajo jim spomenike na grob.
Torej na delo, delavti, za usče koristi.
J. B
York Run, Pa. — Dne 28. maja
t. 1. se je pripetila v tej naselbini nesreča, katera je zahtevala življenje našega rojaka in člana dru-
fitva "Slovenci in Hrvati", St. 144 S. N. P. 4. Anton Pctrovčiča. O-menjeni rojak se jc tri dni lNRid
gokopa v drugega iste preuiogajp ske družlie H. C. Friek Coke Ct). Dobil je popolnoma nov prostor. Na videz je bilo vse dobro podprto, ker so ravno prejšnji vežer, t. j. 27. uiaja delali v njem trije "bossi". Toda ti možje so vso stvar naredili s tako nemarnostjo, da ae jc drugi dan ravno med djr-loni nesrečnega rojaka vse skupaj podrlo in ga pokopalo. Bil jc na mestu mrtev.
'Ponesrečeni je bil pri vseli rojakih jako priljubljen in vsakdo ga je čislal, kdor ga je le poznal, kar je pričala velika vdeležba pri njegovem pogrebu. Bil je član tudi S. D. P. Z. St. 73. Pogreb sc je vršil 30. maja ob deveti uri prcdpoldne na katoliškem pokopališču v Fairchancc, Pa. Pogreba so sc vdeležili poleg omenjenih društev tudi flsoi društva "Kanarček", št. 146 S. N. P. J. in društvo sv. Barbare, postaja St. 64.
(Najlepša zahvala vsem vdcle-žcnccm pogreba v imenu žaluječe soproge ranjkega in v imenu druAtva "Slovenci in Hrvati", St 144 8. N. P. J.
Ponesrečeni rojsk zapušča tukaj žalujočo vdovo, s katero je bil komaj štiri mesece poročen in brsts Ivana. V starem krkju pa mster ln sestro.
ftslujoči vdovi Kristini Petro-veie, ksters jc bo enem tudi Plenica H. S. P. •?., izrekam v iniguit vsega društva naše najsrčnejše solalje, blagemu pokojniku pa naj bo lahka tuja zemlja
Fr. Camcnehek, tajnik.
Chieafo, DI. — Po dolgem ein eanju Je vendar prišla krasna Vesna in vse Je oživelo ln se oblek
bi bilo ne sovraštva, ne siromaštva, ne toliko trpljenja in vojne, ua eid strani in ua drugi strani neizmerno iu rszkošje in sovraštvo do delavstva. Vse to in še mnogo zanimivega in podučljivega so govorniki nam povedali in razložili v svojih jedrnatih in krasnih govorih. Kot prva govornica jc nastopila sestra Mary Zornik, potem njen soprog, aobrat Anton Zornik, kateri je bil tudi boter nove zaktave, nato John Trčclj iz 1 termine, Pa. in Jože Ambroži^, predsednik nadzornega odbora S. N. P. J. * -
»Po končanih govorih, smo sc vvrstili v sprevod iu korakali na veaelični prostor v White Valley, kjer se je v slovenski dvorani razvila veselica, katera jc trajala po-zuo v noč. lie Žal da ao zabavni časi za delavca tako kratki. Komaj amo se zavili v pravo iu neprisiljeno zabavo, že je pridrdral "lukauiatija" ter nam odpeljal vse znaiicc in prijatelje in z njimi tudi Ainbrožiča in njegove zabavne pripovedke.
Veselica se je nepričakovano dobro obnesla, za kar gre prisrčna hvala v imenu štirih društev Vseiu tistim, ki so pripomogli do tako lepega vspeha. Najsrčnejša hvala botru in botrici zastave za kraaua darila, venec in ameriško trobojnico, kakor tudi dru štvu "Prostomkleči", št. 87 H. X. P. J. is Herminie, Pa. za darovano sv o to v znesku #15.00.
Vsem onim, ki so nejevoljni, ds se je vršilo rszvitje društvene zastave v Kxportu. Pa. in ne v White Valley, ps odgovorim, ake smo toliko zsvedni, ds stopsnto skupno pod zsstavo, sirttbolj brst-iftva in enakopravnosti, bodimo še toliko zsvedni, ds pokaltmo
Ja« sem bil s kraja jftj.o "rebe- Prepeljali so jm takoj v tukajšnjo lo v zeleno suknjo. Sicer je letos, j.vno avojo zavednost in moč in llš", ker sem zvedel, da so sa ruj Udni&nicn. kjer jc ps »e Isti ve- »h»«*U nekaj tednov zemude, toda to ob vsaki najmanjši priliki, h <10 vinsko kapljico predstavili ne ,>r umrl valed izgube krvi. MoJe 1» nič ne de. Se Im pa sedaj to- vidijo naši birokrati ln Izkorišče-Ito revno imitacijo In to dn bi »oialje M a rišem. Rojake ps sva l'ko bolj potrudila, da popravi | valei, da se zavedamo svojegs sts-arksl pod-tsli* rjujaix. Iti JMed,tnu* iUl usi JhxJo previdni z oro^ kar je zamudila.	nu.
trnjem »ranel! Ravno sem Studi- kjem	Poročevale?. * *tr > UUtral yWwhj
--'čepeti dams zs pečjo in se togo 'ke iz Kxports, Delmonts in While
Cleveland, Ohio. — Cleveland t iti nad kislim vremenom, fteli to- Valley, da bi «e nekoliko bolj ta-jc največja slovenska hsaelblns, liko bolj aedaj it me*tnegs zidov-1 nimf 11 ts «oc. stranko, ki je edl-kar »r ir rs t v Uit po društvih In ja v naravo, da ac naužije čisti gs ua delavsks stranka. V tej oko-Mstufc SNPJ Toda ako pogle , traka iu se itnebi mestnegs pra-damo na aaj, ko se je ustanavljala bu. Rama društva ao le zs*els SNT.f in druitvo "Nsprej", rsi-'prirejetl svoje veseliee v proeti
ral, da li hočem raStrajkati ali p<*ku*iti s pasivno reaisse.ico, ko
pridrvi kurir z vedelo vovicn, ds Jr prava groedja kri n« fepu Zdsj sem bil v svojem eleoientu io ko je vad«Miela aladka meUlip»
"Home %«ert home" ml je
Collins wood, 0. — Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem, znancem in rojakom, da mi j^ nemila smrt ugrabila krepkega sina po kratki in mučui bolezni dne 23. maja t. 1., kateri mi je bil up in nada in v skorajšno pomoč. Star je bil Šele 12 let. . Moja najlepša zahvala vaeui pri-jatcljem, kateri so me tolažili ob mrtvaškem odru sina. Srčna hvala za kraane darovane vence iu vsem vdeležencem pogreba na pokopališče sv. Pavla. '
Ti, dragi sinko, pa mirno sps-vsj v črni zemlii.
Žaluj uči oče in mati. Frank, brat; Annie, sestra.
M. Fanežič.
leti v m ie v "Mir".
1
artvatj*
CaanoMburg, __ M|
m* ms lm, „;^
Sri zvrtw v dvorani Atu ,
a -t mir;*
^ klu.-«, raTutr-J Pn ^iši bo govoHU^,,,, _ •fsuator"«*,, Mji ^ CJ
povzročil itd. -ZelHi č L > 00	vdeleii U*'**«
obilneu, Številu. vJ^HI — Joie Ainbroii«.	* ^
B A V ARSKlD8iAV*T*T . lakoti
N
tlel je precejšnjo število Slovencev ln bi bilo jako koristno, ke ki vstsnovIH svoj soe. klub. Dnnes
Johnstown, K. — Rad M »vedel aa naslov rojaka Johu Stegel in njegovo ^čer Josefo Stegel, 0-badva se nafeajata nekje v državi Qhio. Jožefa Stegel je omožena v Cleveland, Ohio, In njeno drugo ime mi ni znano. Doma sta nekje od Divače. Prosim cenj. rojake v države Ohio, posebno pa v Olcvelands, ako je kateremu znan njih naslov, da mi eporoči Ako pa sama citata ta ogla«, naj se mi tedaj. Javita, ker imam njima za aporočlti o smrti brata oziramo sina Alois Stegelna. Mirko Intihar, tajnik drult. Triglav, št. 82, Route No. 7, b. 28, Johnstown, Pa.
naznanili in vanna.
Milwaukee, Wla. — tO. maja t. L jo umrl v Skebojgau, Win. član (lruitva "Sluga", k. 16 SNFJ., »obrat Jakob Zovae, atar 61 let, doata ia Ljubno ua Sp. 6tSjersŠem. Umrl je ua operaeiji na nogi. Tukaj aapu&ča ialujoio »e-strično Mra. Mary Fludernik, kateroj icrekaaio aa tem mestu aaie »oialje. Pokojnik je bil tudi «lan K. 8. K. J. Pogreba ae je ydeic£ilo druitvo "Sloga" polnoitevllao. — NejlepAe »e zahvaljujemo rojakom v Skeboygau za njihovo gostoljubnost posebno pa rodbini- Fludernik in sobratu Andr. Muka-rovieh za njik postrežbo. — Za druitvo "Sloga'V it. 16 SNPJ. Fr. Per-ko, tajnik. 8. H. D. Ko. 8, SOa, Fiute>-rittef 4<a!
Osnoasburg, pa — Naznauja se čla nom in članicam društva "Postojn-»ka Jama", at. 138 SNPJ., da se vrfii veselica 16. juaija, na katero se vai>i najuljudneje vsa crkoliika slovenska druitva ia rojake, da se te veseliee vdeleie v polnem Mevilu. Preakrblje no bode za dobre zabavo v vsakem o-žiru najbolje. Svirala bodo "Ale kaaader godba". — Prifeetek veaelice toiao ob ieati url »večer. — Vstopni-: Za molk« člsne in nečlane |1.00, aa Članice 50c, . nečtanlce vstopnine proste. — Opozarjam Čtaae, da vaakdo pla4a določene vstopnino ako ae vdelali veselice ali ae. — VeaeUčai odbor.
X*«ell, Aria. — Naznanjam članom
druitva '' Aifizona'it. m SNPJ., da se prikodaja meaa^a aeja vrii v alu čaju, da bodemo delali ,3. junija 10. iuuija v navadnih prostorih in ob navadni nri. — Opotarjam člane, da ae te aeje vdeleie v polnem Številu, ker moramo voliti novega druHvenc#a taj aika. — Josip Petfiaič, začasni tajnik.
Pittsburgh, Pa. — Clauom in članiram druitva "Hloveaaki Sokol", it. 118 S. N. P. J., naanaajam, da aem ae prve-ga juaija t. 1. preselil aa Lake eeato, it. 1233 N. S. Opoaarjam radi tega rae člane omenjenega druitva, da poii Ijajte vae druitva sa tikajoče atvari na omeajeal aaslov. — Člane(iee), kateri ao meaečnlno plačevali os mojem domu^ pa opoaarjam, da aaj od aedaj naprej plačujejo mesečnino pri dniitvenih ae jak, ker aem aedaj bolj oddaljea. Vaak člaa pa lakko tudi plača poitaim potom, iko ae ae more vdeleiiti saje.
Fra a k OeitlUker, 1238 Lake Street, N. S.
Pittsburgh, Pa.
Oellinveot 0. — Omitvo "Mir", It. 142 M. N. P. V. trlredi 16. Junija po poldan svoje veliko veaelleo na Loula Reharjevih farmah v Buctido, O. Eače tek veaeliee točao ob eai aH popoklaa. Program Je aledeti: Y) Poadravai g« vor predsedaika druitva točao ob 2 nri. 2) Ob tretji ari slikaaje vaaga druitva "Mir" ia otroškega oddelka, želeti je da bi bili val čtaal navaočl. — I) IMr ha aa molke la leoeke v lak I Jih. Naj botjii dirkač «l<Jbi lepo 4arilo. — 4) HtrHjaaje slepcev v tarč«, najbolj*! «refer doki hraaae nagrado. — i) 7.a i>gi	> pr>r ? jen« dobro k*gl ji*
U. — 6) .Sreiolov sa dobro kravo a te _ 7> Lie kar ija d^ek dvonolaih ia dvek Itiriaoiaih Hvali. S) Igra la bo godba "Triglav". — t) Petje po »koga drvitva	pod rodat
vo« Mr. Mho/fea. — Za najboljšo po •trMbo preakrbi veaeUtei odbw. Vabi
lo,
>
a
or n
Iz Itcrna, fivica, prihajajo Jils, da Mi se bavarski drž/, bjsvdi, da bo najbrfe l«k„u
8 n	državo na .„ir v
poročila, ki jih izdaje m\Jt - oddelek, kažejo £ A I>olKo, mrzlo vreme je popo?9 uničilo velik del setve. Rfr manj kuje živine, se ni m«^ polja pognojiti in so njive T krajih nepognojene in radi je veliko setve tudi uničene.n nih gnojil pa ni možno dolati»
doetiii množini. I/, Šv^Uke L. dobili nekfj malega, toda nt 4 volj. Edino, čc bo sedaj vrtet godno, bo žetev povoljna.todil pomaga, ker bo prihodnji i komaj zadoSčala do iih-sco« de bra. Sedanje zaloge bodo kt_ pošle. Komisija za preskrlx, iii si je prevzela nalogo, da konte ra oskrbo prebivalstva z Toda načelnik te komisije » izjavil, da ne ve, koliko mm po 1. juniju. Izjavil se je, ko mogli natanko nadzorovati kis kateri poakušajo zakrivati Kte« prašičev, da bi natanko dol število klavnih preiieev, p«»t« mogoče dobil vsak prebivale« I gramov mesa v zimskem »asu. K točki jc Sc omenil, da Iti se M sc zvišala predpisana množini sa v več krajih, ako l.i smeli kis molzno živino, kar m* pa ne i zgoditi že radi ...loka ne.
Majslalwi mesec za Nemčijo julij. Stare zaloge bodo pwle. žetev tudi še ne bo končana koncc.ni avgusta. Bavarski mi ster sc jc izjavil, da IkhIo priho nji tedni odločili usodo Neui«i; Kakor za celo Nemčijo, lak« ve tudi: za Ilavarsko, katera je b dosedaj takorekoč žitnica n (t nemško državo. Sklicali so že »j kjer so kc posvetovali, n« k, način bi se vzdržali do priho-1 o setve. Kar se tiče oskrbe krub jc stvar zelo resna. Naj stori vi da kar hoče, pomanjkanja krni ne bo odpravila. Tudi, sko dobiš žito iz Rumunije, nam ne bo v« ko pomagalo, ker Im. Avstrija n la večji del. In kdaj bi pa ^ rumunsko žito, k^r radi pregib prometnih sredstov ni mogn&t ko hitro voziti. Mi ne n.oreim)J lje časa Ttdržati kot do 1» »v sta. Temu se mora na kakšni čin pomagati. Živino smo tako i vso poklali, sedaj ps s- prM.«^ ksj bomo ps potem! I živali Ims samo zelenjavo.
Tako jc govoril bavarski m« ster Brctterich pri nekem lj« skem zborovanju. 'N«/«dnje Jf pojasnil nekoliko o mleku, njavi, suhem sadju in rekoč, ds se te salege zma njšujejo. Ilekel jc, «1« t je p rimo rani dati ..us'«"«'1"' česar sami ne potrebujej", <»•» jo vsi enake dele. In živet, je^ ba zmerno kolikor le issfsrt, bo Nemčije primorsns » mir radi lakote.
Vlada je že začela skrkU«
len Jave iu jc i «!■»•
sme nobena zelenjjivs države. VojaAka ohla^1 K' krajev poslsls vojake ^ imajo preiskati vse hs* ako nima kdo kajskntel*-
UH OVO POOOD"
Denver, Oolo. - ««
ao podpisal, novo g* J dajalci za see drza»a ^ plača sc Jim P0**4* " « delo reg. --dol»e čas m pol. " • pil, v .eljavo^«^"
britska ^fl
PIVO lOMTOf^
dukcui ivffCš
MA
pf.Mioeir»n
r$m
Seattle,
luinhiji ao ls«H 242,183 funtov .vsk^
avsnee je bil. ' ^ ^
eentov ZS fn"4' T
7.51 eentov.
sli«
PBoaftfJi
M M t) 111111M11M11H V1111M It IIM t M! T11 (1111 'JL
UPRASAJTE ZA I 4cuZ7Zc7t£*K I
Sa vsebino oglasov nI odgovor no npravniltvo ns nrsdniltvn
Opomiujasi vte soolaliatH'eefS m Minn., <*S «
7t	Mi-n .
* metetne a* je	*
ker hssmo « dMVD#nl

druMvrn« aeje. — Ks sadu jI »Stat aSseečai aejl M j« tudi sklenilo, tU M fruAtvo vdelali korporativno alavnoeti razvitja druitvene casta v« JruAtva "Lilija", 8. M. 8. F., v ue<le »Jo, 24, junija, v BermtgSoa pSrku na I. Ave. Ao. Fierce. Zblralltfc pred par koa ob S. uri popoldse.
Frank Ferko, tajnik.
__isjaaaja« -
"^misklsjs-.* »"»•*
*\Zt. P—
, vabi vsa ^enjeas aie-?„>+* n te naa.1-
- wtek p««1* P*	•
Pri predstavi in plsss "VdAli". Mev« Ke»ua», tajnik.
^ ru. rr^fpotom aa uradno kl	ddnifarje druib. -flor
Dum" v La Sale, tli., da bo t L letna flsvns sej*, i. vračal redu imamo velike vsi Jki-tolltef treh ao v i k dir ek • Ker nam pa poatars aa do-tak«	»k« »i sastopanlh
'udpoloviina vežica vplaismlk ■ u l«lrti od strani odbora, da 1*1*0 te letne aeje. lato velja ¥m v okolici tlveže delnirtrje. 1	Dirakterij.
labko dobi, ker sedaj jako prituanjku je premoga* je v iu aieor m vsako dela
Itodisi pri stroju uli pa u*».
John Poienel,
Vaa« onim, ki bi ae mogoče zanimali u moji dVe igri, ki ata bili prlobfasi
» "Prosved", naznanjam, da boni ie j v- pie kom. Kukor ae tuje, a«* delo jak* dal oba Igri v mali'k«jiiici, katera bo atsls 25 centov komad. Ako bi ae I eenjeal diletantje ali rfrtitfi po aaraszalki aanimsll aa to kajigo, uej blSgovolUjo poSlSti nar<*Mlo na« »po dsj navedeni ssalov. Ako bi kdo iz med društvenih tajnikov, oziroma dru gib uradnikov in Pianov mogel nabrati med avojimi prijatelji kaj naro čil, bi mu bil zelo hvaležen. Knjlftiea afane en komad 25 eentov, polt ni ne prosto.
Marofiloro ja priložiti denar. Ako bi kdo hotel knjige raaproda atl v vetjem MerHu, mu dnu prims ran popust po dogovoru. f Vaa piama je nasloviti T. S. Tauchar, 874 Akaay Ave., > *-»SSK Oprta««,
jgjn DL - Naznanjam *landm Unin- druitva "Sokal" M. t«, pj da n bodo odsedaj naprej vr-^ Bcse6ne seje v prodorih !<«r. Doma" in aker na g«lk-Froaim, da tlani in Jlaniee L, to aazaanilo. Na svidenje 10 Mu u seji v novih prostorih v Slov f Domu". Za druitvo "flokol" flNPJ.: Frank flpitamiller.
it
inlppa* fa. — Opozarjam člana
r^laaire druitva "Grozd" it. 122 PJ, da se prihodnje meaefne aeje i m vrii dna 10. junija t. 1. v na lih prostorih, gotovo vdeleie vsi ' mimo nt dnevnem redu vej vtfr i tott in volitev novega druitvenegs diika in tajnika, ker sts ss zaS | neural Mji oba vložila rerignacljo. Bvljim torej vse Mane omenjenega itvi, di •« te seje gotovo vsi vda Oeo. Smreksr.
MUwsakss, wis. — Slov. Soc. klub v Milwaukee priredi 9. junija zvečer ob 8 uri v Illirijs dvorani veliko znan-•tvene predavanje. -	" ;
▼ VBDELJO 10. JTJJfUA OD DVBX
POPOLDAN velik Javen shod v Utlh proatorih. Poživljamo vse tnkaj živete kakor tudi izbljiinja okolice Slovence in Hrvate, ds ae vdelate tega predsvsnja in shoda v mnogobrojnem itevdlu. Doaedsj Ke nismo imeli v tej naaelbini nobenega znanstvenega predavanja in u-pam, ds bode to vaakogar zanimalo In aboda amo pa tudi jako potrebni. — Prednvnl lo ns shoda govoril bo se-dnig Etbia Kriatan iz ChlcSge.—X. ,<♦ (6-7.)
d villa, Wyo. — Najuljudneje | vabi vu slovenska druitva in po ■e rojake iz te naselbine Ln bUl i okolice, da ae mnogobrojao vdeleie «, katero prirede 16. junija t. 1. •lovenika podporna druitva m ai-"Britje Mira" it. 25S, SNPJ Mihaela Arhaogela" it. 27, J. 8 J, "Miroljub" it. 27, S. D. P. Z. [8. H. P. Z. it. 109. Za dobro zabavo [fiso postrežbo bo akibel odbor. Na fnelci bo tudi srstolov. Začetek »lire ob fl. uri zvečer v Slovenskem bi. Vitopnina: ZS moike 25c, dame pomitvu vstopnine proste..
J. Benigsr.
Mina. — Opozarjam članice Itn u K velet h'' it. 180, Off P J. da
v» vdeleie prihodnje redne meaeč Hj ae vr« 10. juaija. Na t»*1m iinamo veliko vainfk Bidi tega pridite vie na to ^ d« u« bo potem kakega aepotrdb-" prepiranja in jeze.
Odbornice.
Oolo. _ Poživljam člane *»* "Celumbine" ki. 218, 8NPJ., prihodnje mesečne seje, katera ae ,7- i«»ija t. L, vsi do zadnjegs Menim, odkar ohatoja to dru-^ i* li bilo vseh članov na seji. Ba •P0"11"1 porivl dosed a J niso rrič *-iU, da hi v»i členi eakrat prMli l» kaj koristnega ukrenili glede «»a in "Oltslta" O,lroinil ,tpro.
' S* Pfbodnji aeji imamo obrav-1,1 "liko koristnih atfSri. Voliti ^ "ovt» dru4tv«nega blagajni-" ^ ^«nji sedaj preselil
* ®dp°t®val. Poten, moramo u ,	novih prostorov zn flrn
7 bowJ«j »«no imeli »voje »je v prostorih sobrats Ms-Ker ho pa od|H>toval ia zapH pfostors, si morsmo izbrati druge 1'olem, kar je itak vwkeSMr jantarja rm-^® znk^
i,T?* ** * -
L <,C,Mi, M	kovček,
4,;««'lruMveai seji dsli v "llel • "Milje |mBmo Bt v^-ko drujph v.*,^. ^ ^»^.klesiu ». zed a ji rHsi «se w maj. t. H Sa do
Xn*n «»» 4. url pe-k M tr*»le dr.Kve-
h^jL..	kottke
»n
Nit p	^ > »'""l
^ Htsrlje I.
^^^'fiTK —-j
pa jaz jako rad verjamem, da »o ss nekatere dubri A^i, da za nas deiavee
siao to pa tudi vem. Dobre čas« imajo eamo oni, kateri žive od naftih iu Ijev.
Kakor aeui ie omenil, j« sedaj tukaj vsega dovolj, praznih liii, katere ae ps ie nove, dela vsake vrste. Tukajiuja premogokopna družba odpira setlaj zopet en novi rov. Delo je pa vsako* vratno. V starem premogokopu dela mo s stroji, v novem bodo pu menda
Hackett, Pa. — Druitvo ' R»lečl Pra po*', it. 90 HNPJ. Je nn zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se druitvo korporativno vdelali slavnosti <ies*»t letnega obstanka, katero priredi dru it vo "Zveza", it. :U$ 8NIM. v WI1 lock, I'a., due 4. julija t. I. Zhirelliče točno udi deveti uri us postaji Fistey ville, ml k j» r se od|M'ljemo z vlakom v Willock, Pa. Sklenjeno je bilo tudi da dottčni član, kateri se nc vdeleli te slavnosti, plnča en dolar v druitve no blagajno, lr.vzetl so samo bolniki kateri ne morejo peA hoditi. Imeti pa morajo zdrsvniAko izpričevalo, tn oni kateri so preveč oddaljeni. — Ns/.na njam vsem onim članom natiega dru* tva, da naj vai poiiljajo pisma v dru itvejiih zadevali nu spodaj navedeni naalov. — Nadalje jiozivljam vse čla ne, do »e prihodnje seje, katera se vril 17. junija gotovo vsi vdeleže ln dn na Člani redno plačujejo mesečne priapeV ke. — Frank Pohle, tajnik.
RAD BI HVBPBL
ca svojega brsta Jože PoČerviua n za strica Andrej FoJerviaia, doma sta is Jurka vasi pri Novem tnextu na Dolenjskem. Hrat je bi-val nekje v La Salle, lil. ki strie pa v Kemoshi, Wis. Cenjeni roja-ci, uko ka<eri ve *a njiju nadov uljudno prosim, da mi ga naxna* »ti ali |*a naj se ini Huma priglasita, želel bi' alifiati o njiju, ker sploh ue vem, ali sta Itva aH mrtva. Pišite na naslov: Anton Po-eervkui, 1501« Sarannc Rd. Collhi-wbod, Ohio. (Maja 29, Jani 6. 18.)
Wast Point, O. — v tuksjinjem o-kraju raste naselbina vedno bolj ln bolj. TuksJlnJa premogokopna druDIta itav i vedno nova hlie, seveda lesene. Ljudje se vedno bolj selijo v ts kraj is is bodo tndt fte naprej, ko bodo postavili vm poslopja. Tukaj so sedaj različne sarodnosti, Slovenec sem ps __ in rsdi tegs mi je zelo dolgčsa.
Ha se deln tiče ae ne atnem pritožiti, ker delamo vaški dan, kot povaod. Draginja je pa tudi tukaj, da se bogu usmili. Nekateri ps ie celo prsvljo, ds ae nahajamo v jako dobrih čsaih in to
Johnstown, Ps.—Narndnjl seji fto* kluba it. 65 je bilo sklenjeno, du se vatanovi delavsko zadnižuu prodsjsl no. V ts namen se vrii vstsuoviia 24. junija t. 1. v dvorani druitva " drija". Poživljam vse rojake v tej aelblnl ln iz bližnje oke^iee, kateri zanimate za to prekoristno stvar, vdeleže te aeje v mnogobrojnem
itevilu. Frank ba, it. M.
Mkar, tajnik soc. klu
Messmore, Pa. Opozarjam člana druitva " Kanarček", it. 148 H. N. P. J da ae prihodnje meaečne aeje, katera se vrii 17. junija, vdeleie v polnem itevl lu, ker imamo na dnevnem redu veliko važnih ntvarl. Razen tega Je to tndt polletna ačjn, katere ae mora po pravilih vsak član vdeleiltl. Na tej seji se bodo tudi izravnale vse druitvene atva
rl.
Martin Zakiek, tajnik

Vabilo na
Olaval trad	Tal. Lawn«al*
in posojilno dniHv "PBOCLAP"
FRANK KREMEK
ISVMTNA OOtTILNA • vogal 07. silos Is LswnSa)« Av« Prlmalor pivo.	Oato4i«o. tU
BHAND
CONDENSED
MILK
UNIJ8XA KBOJACNICA Iidelujem novo obleko po naj< novejšem kroju. Popravljamo, stkno in likamo.
P1BK0 * BRATEOVITS 811 — 1 It Avo., Milwaukee, Wis. MMmmmmmmmmmmmMmmmm
VHS
HI O I NAU
Mol Migerj#v sloviti krvni faj, kateri je pomaigsl is tisoče lju-(tem v Amertki Je iudovita ienajd-ia. Sest avl jen je iz rsanih r.elim-nabranih v atari domov »m i. Poma ga žetodeu, ^istl kr!, d Mu Je na o-bistih iii vranei. Vrdrži jetra v do brem .stanju. Vse ker MOLLIN-GEHJHV HliOVITI C'AJ sa bra ni xaprtuieo, vsi ki ga rabijo se pohvalijo o njem. Je pripoNWjlv proti trganju, «a bolne in glabo-bol, Klalm kri, iepahnjenja, nervo-gnoat, iii za iagubo slauti do je> dil. V slučaju prehlade pomaga vzemite vročega predno lelete spat. Ta veliki savoj Mollingerje-v ga krvnoga ^a jo poAljemo na vse kraje za $1.00 v gotovini, Money Order v priporočenom pismu. A-ko ga želita poskuaiti predno kupite pošljite nam VAS NASLOV IN MI VAM POŠLJEMO PRO-BTO VZOKEC a knjigo vreil, ki pove kak ose ima rsldM in eelo zgodovino o tem slovitem ataresn zdravniku. Naslovita na« MOLLINGKR MEDICINE 00. 34 Molllnger Bldg. 14 East Park Way, N. fl. Pitt* burgh, Pa.
RASFBODAJA
V salogl Imam fts nekaj venskih grsfofonskih plolfl.
alo
WBiTBBN KOTIL
Kuropenn JOHN STUOKSL, lastnik. Vabi vse eenjene Hlovonee in lirvs ite, da ga poaetljo. 117-110 Sangamen St., Llnooln, m. Phone 041.
katerega prlrodl
fttev. 16» S. N. P. J.
fine 17. junija, 1917 n sil. KoilMoovI firol, Rsvsm Atl. Stitin,
bUsa il. Milwaukee as progi Chicago in Milwaukee električne železnice.
Vsbljena so vaa druitva Is bljllnjlh naselbin, poslužijo naj ae Chicago |n Milwaukee (zelene) lokalne kare do Rawaon Ave. Iz Milwnuke« pn naj vzame vaakdo zeleno lokal in ne "limited" knro ua voglu National in First Ave., Isto do Rawson Ave. Kara vor.i vauke pol ure.
ZAČETEK IZLETA JE OB OSMIH ZJUTRAJ.
V «1S ' >Vl«s	' '
Sestavljen Je selo krssen program, petje, tekme, ialjivl prizori, ialjl-
va llcltseljs za 14 karatni zlat pratan Itd.
Kdor se teli sabsvstl v proatl naravi iu pozabiti za en dan meatno življenje, nsj ne ssmudi tegs piknika. Za dobro pijačo In okusen pri-grtKek In vaa drngo bode akrbel tor.sdevul mlbor. Pridite vai ns zabavni izlet dne 17. junljs, kliče	ODBOR.
LOUIS WIITXAMPKR
lastnik. ' " Mesnica in gostilna, ao priporoča vaem rojakom za obilen obisk Imu
IJsče
svet« pijsče in Izvrstno amotke. Telf. 116.
O04-a06 S. Chicago St., Lincoln, IU.
Anton J. Ter bo vse, P. O. Bos 1, Ciosro, m
Naznanilo.1
Vaem cenjenim slovonoom ln Slovenkam v Gevslsndu in okolici ao najtopleje priporočam, pri nakupu raznovrstne ienske In or* tod je obleke, lukenj, spodnje 0-bleko, nogavico, itd. S vela blago, nizke cene, toftna postrežba.
BENNO B. LEUSTIG •184 Si Ola&r An., Olovoland, 0.
?a> nad Oil let najboljin otro'ia 5 hrana. FiHu*- trn pojuanila kako B a ae redi otroke knjiga v alov.
I UORKN'S CQNDfcNSED I MUK CO., i
New York, N. Y. P. 3
fllllltlMItlHtttllltlllllltlltllttlUlItltllllllli
NAPRODAJ JB
Isvrstna FAMlA, poraKfim s lesom ml 4CHMI0 in ve »J sker. Vi lu-liko predelate do :I00 I»uilj4«v krompirja lis aker, to je Izvrsten kraj za livltiorejo in za mlekarstvo. Hvet je porairen z velikim drevjem, da samo les lahko to plslu za zemljo, uko gu prodate, /zn vsa uadalj&a pojasnilu se ohr-uuite pismeno ua lastnika: John Skala, 3011 So. Trtpp. Ave.,
OHIOAOO, ILL. (Junija e—UV-W-27.)
M. WRINZIBRL
Zlatnina ln aploAna trgovini. Zastopnik zs Ford in M sts Automobile.
ELY, MINN.
KNJIGA
Izvrstna prilika p0| k zdravju
larmarilo! sma
Farma na prodal I
iS ».<<,•/	®
Na prodaj 180 akrov obsegajoča farma z vs.-m gospodar-skim poslopjem in vso živino. 70 akrov Je pod plugom in izo-rano. 3a vsa nadaljAa pojasnila obrnite se pismeno ali osebno
na lastnika.
Polog veft pogosdcns, lmkm tudi ss kakih 20 fsmlllj ikoro Slate zemlje. Obseje se labko takoj, fzvsnredns priliks zs iivinorejo. Na 40 skrov trsbs nsplsfati le 1300.00 ostsnek $600.00 v 8 letih po 6%. To priliko priporočam veem, ki mialite ns bodočnoat, vsem, ki vidite ksko te vse drsii. Roja kl vzsmits koa ts ssmlje, do-klor je dss ln zasigurajte ai lepo dobl(fkonotno domačijo.
Win. Brunschmid,
farmer,
Jarop Rivef, Wis.
FRANK BREGANT
_Iftloen —
8s priporoča rojakom la sna*-cam sa obilen obisk. PrenoMMa, dobra pijefta .in fine snedks. ToČns In dobrs postfelba.
(Tal. Hanovar 4010.) Sli Used fl., MUwsakss, Wis.
Pri pfhladth
v4i«alla wat la i>i«a, kakor Ia4i siopsla a f Dr. WpStee*|svaai
PAIN-EXPELLER
UHskaJs take) eiejiljlve la pH|etae Jsllse prsvl • vsrftvese snamko »Idra.
m. la Ma. v Ukaraah la naravaosl oŠ P. AO. MGHtttR a CO. TS.aS Waiklagtan SteeM. New Verk, N. *
■wwiiwespinnnrrrnr jKaoooaaoDOTracn1
Proletarec
Js slovomko glasilo sociallotičns stranke v Amsrlkl. Vssk dels vse In rojsk, ki so ssnlins ss soelsll* sem, bi gl morsl rodno filtsti pravo sliko socialisms. Naročnina mate $8.00 na loto, $1.00 i pol lota. Naslovi f^OLBTARBO 4000 W. Blat SI
CHICAGO, ILLINOltt.
iBBciBjaciamriooaji:, IfiUilDuoiuoiiutiA.aTijiaTyy
bods kmalo polls, kaUH vojakov jo io nima, naj jo Mm prt j naro 61. — PoAlljs ss brosplalM la po-itnine prosto. —
Ta knjiga poulujo kako oo lu-vsti pred rssnimi bolesnlmi ia ksko Is obstojalo i malimi »trot
kl odstraniti. Ons js koristen svs-tovsleo sa mola In leno, dskllso
ln mlsdsnlla.
Pismo i raslotoo pisanimi imeni in naslovi poliljajto mi
The
Parlos Pharmacy
100 — tad Ava. Van Tork, Bf. T.

Kuftljan
ian
tac
SALOON
potujoč
PronofiiMa
•/n
rojak
147H
Hanover
Tel
Virginia, Minn. Ely, Minn.
Bo priporočamo v .obisk SAVOLAINKN (O. Zlatarji In drugs srsbsrnlns. 2» Mast Superior Street. . nnfdJYII, MINN.
•Naslsdnlki Krd's Jewelry Htora.
KUPUJEM IN PRODAJAM
etare fta reUiaae
MIRM08III
bakeria«-kwl*«! I« '»•Ik* |M,
prlaMlK MM
ANMEW PUCH,
jon, Wis. (Jacks :n Co.)
Ilff lllllllllllflllMItOIIIIIIIIUtlltllll''!*'®"
I»mitto "Slo-
Wig.
ri Us fZ'l 'f,rMI ,T-
•^Tk^ I! 11 l'fo*tem blizo ** '^stleai. 1 ^^ ' V* lB ***** reM
1 a	***elire. Kdor
■// /. ■////>

STAVSUCA — U14E — FARME
• Se do osemsto irtavbiK imam na prodaj ■ vse na mesečne obroke. Ce Vam ie mogoc-f plajaO $10.00 dO $15.00 na mesec, lahko imate svojo lastnohio.
Posebno ilgodnost ^am Slovencem. kaU-H se zglasijo v teku dveh mesecev, to je junija in julija t. r.
FARMA SO AKROV v bližini mesto Naylor. Missouri, se mora v kratkem prodati zaradi družinskih rSzmer.
Izdelujem kupne pogodbe, dolina pisma in ra*-
PRVA-DRUGA NARODN
V PITTSBURGU
Nikar nepošflfafle nam denarja v svrho pošfljatve v Avslro-Ogrsko.
>
IN SICER DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET MOGOČE POllUATI DENAR V STARI KRAJ.
t	v
_ ____ ^ ______denar ns hranilno vlogo, zs katero plačujemo obresti.
ooiiiiiaaoiiioooiosoissssilosesssssssssssf ^ Uslnasvljsas L 1882
"Š^-tt^nsc; I first- Second National Bank
FRANK SCURICH, Jav. Notar. PraaUy Rcid,	Bridft*ilk
nim Av«. A Uool Street, Plltitar|b, Pa.
Laslao poslopje.
ijiuiitniiiiiuiiiiHiiiiiiiiia
VELIKI SLOVENSKO • ANULEdKI TOLMAČ. Knjiga obeaga poleg alev.-aagl. slovnic«, slov. aagL razgovor« M vaekdajao potrebo, navodilo M angleiko pisavo, spUoraojo angle Iklk pisem ia kako aa poataaa amerl kanaki driavljaa. Trta toga ima knjiga dotdaj aajveil al o v .-aagl. Is aagl. »lova/.
To Ja najboljla la najbolj popolna knjiga ta prtn6eatje anglaSCtne la »a bl amolo biti alovanakoga naaaljaoca kl bl ta knjiga na laaL
Knjiga trdo la okaano t platno vaaana (410 etraal), valja 02.00 ia ja dobiti pri
V. J. Kubelka,
OSS W. ltfth St., Va« Točk, N. T.
IMftit* no eenik aloveoekib kajlg.
NAZNANILO.
Vaem Hlovcncein, živečim v mostu Chicago hi bližnji okolici naznanjam, da sem ac preselil. Kadar so selite, rabita premog, drva ali kani bodi za prevažanje, obrnite se na novi naslov: 1844 So. Kocine Ave., ali me pa pokličite telefontfno "V/lti Cfcnal".
He toplo priporoča'
Frank Udovich, ekspresman.
pL Gafžla.
M Ku*
Kdina Slovenska revija izhaja meaečno na 36 etranah in velja za vse leto $2. Cas, 2711 S. Millard Aro. Chicago. IlL
Edina slovenska inkorpo-. rirana zlatarska tvrdka.
6120 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
®	Velika zaloga finih ur, zlatnine ln
/nPB srebrni ne, grarofonov in plošč v vseh jrfjSgi^^ jezikih.
^mt^W^k	Posebno8t dvostranske plošče,
HjBB?ajB m 7 palcev velike. Pišite po cenik.
na8 s<* dobijo denarne nakazni-wec (Money Orders) po isti ceni kot na pošti.
OPOMBA:—Naši zastopniki se morajo izkazati z našimi listinami, drugače jim ne verjemite, ako se predstavijo, kot taki.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite ns vai beli denar za črne die ve." To, pomen ja toliko kakor prvo paaite in hranite dokler ite k tdravi in mladi, da boate imeli nekaj ta stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot ki vat vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nabran, se lahko eeni kot itemeljni kamen poalopja ta katerim va&ki »tremi. Dobro ja vedno imeti na pamet* narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrn pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brec početka ni nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar la danea, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico.
Ml sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 8% obreatl od njega.
Poliljamo denar v Italijo, Buaijo ia Francotko.
Prodajamo prve poHojilne mortgage (markečo) in dajemo v aa* jem varne hranilne predale.
Bprejemo upiae za parobrodno potovanje v ataro domovino po
( »»»o»o»o»o»ooooooooo»oooo»o»oooooooo»ooooo»ooooo»eo<
'	Ali veste, kaj se godi dnevno po avetu? Ako n«, po*
;	tem jo to vala krivda. Vae lahko izveate, ako ae na- ;
;	rocite na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša svetovne
I	novice in dnevne ameriške veati. — Liat stane za.
j	celo leto $3.00, pol leta $1.50. — Zastopniki ao vai ;
!	društveni tajniki in še drugi pooblaščenci. — Naslov !
j	za "PROSVETO" je
2657 So. Uwndale Ave., Chicago, IlL oooooooootooeoeeeteeooooooooooooeeeeawotfooeeeti
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ava., Chicago, III. Kapital, vloge ln prebitek znafia nad $6,000,000.
J. S. JABLONSKI, Fotograf
6122 St. Clslr Ave. as 2S0S Professor Ave.
CLEVELAND n ti n OHIO
"Ml Edina Slovenska Tvrdl
Zastave, re§all|e, Make, kape* pehate, la vae pelrebšeise za drasl li
Dalo prve vrata. Com nlaka. Slovensko cenika poiiljame aastoaj.
F. KERŽE, 2711 So. MOlard Avenue, Chicago,
NajveQa slovanska tiskana v Ameriki |t
—Narodna Tiskarna—
2I4MS-M BIm blaai Aveiic, Chleafla, IM.
Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, alovaškem, Čežkem, poljskem, kakor tudi v angleikem in nemikem jeziku. Na«a ps-
sebnost so tiskovine sa druitvo in trgovce.-------
"PROSVETA" ae tiaka v naši tiakarni.	__
5000 DELAVCEV
moramo preskrbeti a aajboljlltni oblekami, katera ladelujemo sami po naročilu, kakor tndi t tovarniftkimi l«d«lki po primaraik ssnak. Naj-iahreasjft« so priporoča
SLOVENSKA TVRDKA
JOHN GORNIK
6105 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio |
►»♦o»»»»oMotMo»eooo»oo<»»»<.cso« oeseaaaaoaataiaiiaaa
KROJAČI POZOR
Potrebujem dobro Izufenega krojača za delo pri ment ali pa ako je zadovoljen kdo Iti z menoj v kompanijo; jaz hiiam vso potre-i bno opravo in tudi denarja ne zahtevam, da bi moral kaj založiti, i glavno je ako katerega veseli iu da je dober krojač. Ako klerega, veseli aamo za delo ali pa v družbo s menoj naj mi hitro pile ali pa naj aa osebno aglaai pri meni na naalov: Frank Žagar, nnljski kroja«, 1007 Hickory St., Jollot, m.
Velika zaloga apodnjegs perila za poletje, raznovrstnih srajc, krnvat, lepnih robcev, uoKnvio l t. d. Po-aebno sc piiporoča velika raloga trdih in mehkih klobukov, kap. vedno naj-novejie vrste ln barve.
FRANK FUZER
SALOON.
Pri meni ae dobi stanovanje in hrana ob vsaki priliki. Posebno potomost obračam do potnikov, Imam dobro vino, sveže pivo In rasne likerje. Dobra in točna postrežba.
IM Reed St —Tel. Haa. 3843 j. KXLWAUKRR, WIS0,
5	New York Dry Cleaning Company
S	BRATA KUNSTEL Inatnik. . J^ffi*
.1	6220 St. Clair Ava.. Oakland. O 15305
i	Barvaaso.tUtlmo, likamo In pjopre-
■	vl|amo noMce ta žensk« oblek«
1	- riirXKl G*'
S	TOČNA POSTSI2BA. 7 ^
S	^ __ - ____- *
a	So prlposoinvn e obUo. oUok vsossi rojake*.
S	(Umm s. n. p. j.
laibiasiiiiasbabsiaisbibsaaaaaaaf
KBOJiirvo	—ia
BELAJ & MOČNIK
6tS5 sr. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
V*e«tranak<\ pohvalna po»tn-/l.a \ ijin->derne j*e blago od nsjbulj4ega pa do najeeiiejMV.i *«-dno \ /.tlngi prl naa.