VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2013 ................................................................................................................ 3 Razvoj vremena v aprilu 2013 ................................................................................................................... 24 Meteorološka postaja Sromlje ................................................................................................................... 31 AGROMETEOROLOGIJA 37 HIDROLOGIJA 42 Pretoki rek v aprilu 2013............................................................................................................................ 42 Temperature rek in jezer v aprilu 2013...................................................................................................... 47 Zaloge podzemnih voda aprila 2013 ......................................................................................................... 55 ONESNAŽENOST ZRAKA 60 Onesnaženost zraka v aprilu 2013............................................................................................................ 60 POTRESI 70 Potresi v Sloveniji v aprilu 2013 ................................................................................................................ 70 Svetovni potresi v april 2013 ..................................................................................................................... 72 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2013 Fotografija z naslovne strani: V začetku aprila je bilo mrzlo in mokro, zato je fenološki razvoj rastlin je zaostajal. V nadpovprečno sončni in topli zadnji tretjini meseca pa so rastline poskušale nadoknaditi zamujeno. 30. april 2013 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: Cold and wet weather marked the beginning of April. The last third of April was sunnier and warmer than usual. Vegetation was developing fast trying to make up for the delayed development. 30 April 2013 (Photo: Marko Clemenz). 73 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Mira Kobold, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2013 Climate in April 2013 Tanja Cegnar, Tamara Gorup A pril je drugi mesec meteorološke pomladi. V tem času se dan hitro daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Rastline hitro ozelenijo in zacvetijo. April je pregovorno znan po muhastem vremenu, letos pa je bilo aprila manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. 12 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 9 6 3 0 -3 LJUBLJANA 9 6 3 0 -3 -6 -6 -9 -9 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 12 9 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 NOVO MESTO 6 3 0 -3 -6 -9 MURSKA SOBOTA 9 6 3 0 -3 -6 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 BILJE 9 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 27 29 6 3 0 -3 -6 -9 PORTOROŽ 9 6 3 0 -3 -6 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, April 2013 Mesec se je začel s hladnim vremenom in padavinami, ponekod po nižinah je snežilo, nato pa se je temperatura postopoma dvigala vse do konca meseca, ko je bilo že kar poletno toplo. Povprečna Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura zraka je bila aprila po vsej državi višja kot običajno, v večjem delu Slovenije je odklon presegel 2 °C, drugod pa je bilo vsaj 1 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo večinoma več kot običajno, na vzhodu je bilo večinoma vsaj za desetino več sonca kot običajno, drugod so bili presežki manjši. Ponekod v zahodni polovici države so za običajno osončenostjo nekoliko zaostali. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno, saj sta bili druga in tretja tretjina meseca skromni s padavinami. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. April se je začel s hladnim vremenom, v drugi tretjini aprila pa se je živo srebro dvignilo nad običajne vrednosti in nadpovprečno toplo obdobje je vztrajalo vse do konca meseca. Največji odkloni so bili zabeleženi v drugi tretjini meseca, le v Murski Soboti v zadnji tretjini, in so ponekod presegli 9 °C. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 12,4 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša od začetka meritev sta bila april 2007 s 14,6 °C in 2000 s 13,6 °C. Najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 7,5 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 17,0 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa aprila leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 25 5 20 15 10 5 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 0 -5 -10 -15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961–1990 Tako kot drugod po državi je bil april 2013 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura −1,6 °C je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Tam sta bila najtoplejša april 2007 z 0,4 °C in 1961 z −0,8 °C. Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo −7,4 °C, z −6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura −6,5 °C, leta 1982 pa −6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so jih našteli 20. 11 so jih imeli v Ratečah in 4 v Kočevju. Le en hladen dan so imeli v Postojni, Novem mestu, Črnomlju, na Bizeljskem in v Murski Soboti, brez takih dni pa so bili na Krasu, Goriškem, Obali, Celju, Mariboru in Ljubljani (slika 3). Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več, aprila so še dokaj redki, pogosto pa osrednji pomladni mesec mine brez toplih dni. Največ, po 7 toplih dni so našteli na Bizeljskem in v 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Črnomlju, 5 so jih imeli v Kočevju, Novem mestu in Mariboru, 4 pa v Celju. V Ljubljani so bili 3 topli dnevi, aprilsko povprečje pa znaša pol dneva. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici skupaj z letošnjim 16 aprilov s toplimi dnevi, od tega največ v letih 1962 in 1968, ko so jih zabeležili po 6. 8 10 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 6 5 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961–1990 Najnižjo temperaturo so po vsej državi izmerili pred 9. aprilom. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 0,7 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura −5,3 °C iz leta 1956, z −4,6 °C mu sledi april leta 1955, z −3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo pa izstopa tudi april 1977 (–3,3 °C). V Murski Soboti se je ohladilo na −0,8 °C, sledi Kočevje z −0,6 °C. Najniže se je v nižinskem svetu živo srebro spustilo v Ratečah, in sicer na −2,0 °C. Na Kredarici so izmerili −11,8 °C; tudi v visokogorju smo v preteklosti zabeležili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z −20,2 °C, aprila leta 1956 pa je bilo −19,2 °C. Živo srebro se je na zahodu povzpelo med 17. in 21. aprilom, na vzhodu pa po 25. aprilu. V Ljubljani je temperatura aprila 2013 dosegla 27,1 °C, višje pa se je povzpela v aprilih 1968 (29,3 °C), 2012 (28,6 °C) 2000 (27,8 °C) in 2011 (27,7 °C). Na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 6,5 °C, kar je precej manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Najbolj se je ogrelo na Bizeljskem in v Črnomlju, kjer je termometer pokazal kar 28,5 °C. 8 30 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 28 4 0 -4 LJUBLJANA 26 24 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1961−1990 normals April je bil predvsem po zaslugi druge polovice meseca povsod toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon nad 2 °C, drugod pa se je gibal med 1 in 2 °C. Aprila je bila v Murski Soboti povprečna temperatura zraka 12,2 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtopleje pa je bilo leta 2000 (13,7 °C). V Portorožu je bila povprečna temperatura 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13,2 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Višjo temperaturo so izmerili leta 2007 (14,7 °C), 1961 (14,4 °C) in 2009 (14,1 °C). V Novem mestu je bilo 12,1 °C; leta 2007 so v povprečju izmerili 13,5 °C leta 2000 13,4 °C in 2009 13,0 °C. V Celju je bilo 11,6 °C, leta 2000 pa je bilo mesečno povprečje 13,1 °C. Najhladnejši april je bil v Murski Soboti in na Obali leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2013 2°C 1°C Slika 7. Kozolec in cvetoče sadno drevje pri vasi Škofja Riža pri Dobovcu, 30. april 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Flowering fruit trees near the village Škofja Riža, 30 April 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 2 LJUBLJANA 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -2 -4 -6 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 13 11 9 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 15 15 PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 13 11 9 13 11 9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 15 CELJE temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 13 11 9 13 11 9 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin so izmerili v delu Julijskih Alp, kjer je padlo nad 180 mm, na manjšem območju tudi nad 230 mm. V zahodni polovici države so večinoma izmerili nad 80 mm z izjemo Goriške, Krasa, Obale in Zgornjesavske doline, kjer je bilo padavin manj. V vzhodni polovici države so večinoma izmerili pod 80 mm. Najmanj padavin je bilo v Murski Soboti (29 mm), med v preglednicah prikazanimi postajami pa jih je bilo največ v Kneških Ravnah (225 mm). Po vsej državi so zaostali za dolgoletnim povprečjem z izjemo majhnega dela Julijcev. Povprečju so se najbolj približali v pasu od osrednje Slovenije proti jugu vse do meje s Hrvaško, na Obali, v delu Julijskih Alp in v Celju, kjer je padlo med 75 in 100 % običajnih padavin. V Portorožu so s 75 mm dosegli 92 % običajnih padavin. V večjem delu države je padlo med 50 in 75 % običajnih padavin, pod 50 % pa so izmerili v Ratečah, na Goriškem, Ratečah in delu Karavank. V Ratečah je padlo 42 % običajnih padavin, v Biljah pa 43 %, v Logu pod Mangartom 46 % in na Jezerskem 49 %. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 14, so našteli na Kredarici, v Lescah 13 m, v Postojni 12 mm ter v Godnjah in Črnomlju 11 mm. Samo pet padavinskih dni so imeli v Murski Soboti. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 30 25 5 temperatura (°C) temperatura (°C) KREDARICA BILJE 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 0 -5 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 30 30 LJUBLJANA NOVO MESTO 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 15 10 5 0 -5 20 15 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 25 27 29 30 CELJE 25 MARIBOR 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 21 23 dan dan 30 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -10 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 30 30 MURSKA SOBOTA 25 PORTOROŽ 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 17 19 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), april 2013 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2013 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 10. Porazdelitev padavin aprila 2013 Figure 10. Precipitation, April 2013 230 mm 180 mm 130 mm 80 mm Slika 11. Višina padavin aprila 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in April 2013 compared with 1961−1990 normals 100% 75% 50% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 april 2013 250 300 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm aprila 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in April 2013 and the 1961–1990 normals V preglednici 1 so navedeni podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, april 2013 Table 1. Monthly meteorological data, April 2013 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 105 73 83 99 135 162 225 110 73 57 46 37 RP 60 67 49 46 68 70 87 86 78 70 73 64 Padavine in pojavi SD SSX 12 4 9 5 9 21 10 14 11 0 10 0 12 1 11 18 10 16 8 1 5 3 6 7 DT 3 3 3 1 0 0 1 3 3 2 3 3 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm SS 2 1 7 4 0 0 1 7 3 1 1 2 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Na spodnji sliki je prikazan potek aprilskih padavin na štirih meteoroloških postajah. Na vseh je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici so s 117 mm dosegli 77 % dolgoletnega povprečja, v Portorožu s 75 mm 92 %, v Murski Soboti z 29 mm 50 % in v Novem mestu s 66 mm 71 %. April je bil na Obali najbolj namočen leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najbolj skromen s padavinami je bil april leta 2007. 400 250 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2003 2009 250 250 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1961−1990 V Ljubljani so namerili 91 mm padavin, kar je 83 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu, je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1985 je padlo 200 mm, v aprilu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm) ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 250 Slika 15. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in April and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 16 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo v večjem delu države več kot običajno. V Pomurju, večjem delu Štajerske, na Krško-Brežiškem polju, v Beli krajini in na Kočevskem so povprečje presegli za 10 do 20 %. V Mariboru je presežek znašal 18 % in v Murski Soboti 17 %. Drugod je bilo večinoma med 100 in 110 % običajnega sončnega vremena, za povprečjem pa so zaostali na skrajnem severozahodu, območju Škofjeloškega hribovja, Trnovskega gozda ter na Postojnskem, a zaostanki niso bili veliki. V Ratečah so dosegli 89 % in v Postojni 98 % običajnega trajanja sončnega obsevanja. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in April 2013 compared with 1961−1990 normals 110% 100% V Murski Soboti je sonce sijalo 202 uri, kar je 17 % več od dolgoletnega povprečja, v najbolj sončnem aprilu doslej, leta 2007, je sonce sijalo kar 291 ur. V Mariboru je bilo sončnih 187 ur, kar je 18 % več od povprečja, največ sončnega vremena pa je bilo aprila 2007 (275 ur). Na Obali so imeli 194 ur 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sonca, kar je natanko toliko kot v dolgoletnem povprečju, na Kredarici pa so s 136 urami povprečje presegli za 4 %. V Ljubljani je sonce sijalo 167 ur, kar je 3 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen doslej je bil april 2007 z 280 urami, leta 2011 je sonce sijalo 249 ur, sledijo pa aprili 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni, in sicer po 6, so našteli v Godnjah, na Obali in v Črnomlju, po 5 so jih imeli v Murski Soboti in Ratečah, 4 pa v Postojni. Drugod so imeli 3 ali 2 jasna dneva. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 18), kar je natanko toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ jasnih dni je bilo aprila 2007, 11, brez jasnega dneva pa je bilo 9 aprilov. 300 LJUBLJANA število ur 250 200 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961–1990 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, 16, jih je bilo na Kredarici. 15 so jih našteli v Lescah, po 14 pa v Kočevju, Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani so s 14 oblačnimi dnevi (slika 19) za tri dni presegli dolgoletno povprečje. Najmanj oblačnih dni je bilo v prestolnici v aprilih 1952 in 2007, ko so zabeležili le po štiri, v aprilih 1972 in 1989 pa je bilo po 18 oblačnih dni. 20 12 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 9 6 10 3 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Number of clear days in April and the mean value of the period 1961–1990 Slika 19. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961–1990 Povprečna oblačnost je bila večinoma med 6 in 7 desetinami. Največja povprečna oblačnost je bila v Kočevju, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7,3 desetine neba, najmanjša pa je bila povprečna oblačnost na Obali (5,4). 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Urad za meteorologijo 15 30 5 0 7 10 5 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 dan 30 15 15 10 10 5 3 5 7 10 10 5 0 0 1 20 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 dan 30 15 15 PORTOROŽ 10 10 5 0 padavine (mm) 20 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 1 3 5 7 9 20 10 10 5 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 dan 30 15 40 5 0 0 7 padavine (mm) 10 sončno obs. (ure) padavine (mm) 10 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 BILJE 20 3 9 dan MARIBOR 1 sončno obs. (ure) 0 padavine (mm) 20 sončno obs. (ure) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 30 12 20 8 10 4 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan sončno obs. (ure) 5 10 0 0 3 20 sončno obs. (ure) 10 padavine (mm) 10 sončno obs. (ure) padavine (mm) 20 1 15 LJUBLJANA KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2013 Na sliki 20 so podane višine dnevnih padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, april 2013 Table 2. Monthly meteorological data, April 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 9,9 −1,6 6,7 13,2 13,2 12,0 9,9 9,6 12,4 12,1 12,1 12,2 11,6 12,3 10,4 12,2 TOD 1,6 2,9 1,6 2,2 1,5 2,2 2,4 1,5 2,5 1,9 2,5 1,8 2,3 2,3 2,6 2,5 TX TM 15,2 5,2 0,8 −3,7 13,3 2,2 18,7 8,4 18,3 8,5 17,4 7,5 15,1 4,8 16,4 4,0 17,1 7,4 18,3 6,6 17,5 6,5 18,2 5,1 17,4 5,6 17,6 7,1 16,0 4,5 17,8 6,0 Temperatura TAX DT 25,0 18 6,5 18 23,2 18 24,6 17 24,5 21 25,0 29 23,6 30 27,7 25 27,1 25 28,5 30 28,2 30 28,5 30 27,0 30 28,1 26 25,8 30 27,8 30 TAM DT 0,0 2 −11,8 8 −2,0 2 2,3 8 1,2 8 1,0 8 −0,5 8 −0,6 4 0,7 2 −1,2 8 −0,2 4 −0,4 2 0,0 2 0,1 1 −1,1 8 −0,8 8 SM 0 20 11 0 0 0 1 4 0 1 1 1 0 0 2 1 SX 1 0 0 0 0 1 0 5 3 7 5 7 4 5 3 3 TD 236 649 372 121 108 168 227 247 173 168 172 172 180 166 225 164 Sonce OBS RO 145 136 104 143 89 176 103 194 100 180 151 98 167 103 177 109 178 187 169 202 109 118 104 117 Oblačnost PO SO SJ 7,0 15 3 7,2 16 2 6,4 13 5 6,0 8 3 5,4 8 6 5,9 7 6 6,4 13 4 7,3 14 2 6,8 14 3 5,8 9 2 6,3 10 2 5,7 9 6 6,7 12 2 7,2 14 2 6,8 11 2 5,7 8 5 RR 66 117 56 50 75 76 90 94 91 51 66 74 67 44 52 29 RP 56 77 42 43 92 69 65 73 83 59 71 71 77 55 58 50 Padavine in pojavi SD SN SG SS 13 3 0 3 14 2 20 30 9 0 1 17 10 3 0 0 7 1 0 0 11 1 0 0 12 2 1 2 9 1 5 3 10 3 4 0 6 0 2 0 10 3 3 3 11 1 1 0 8 4 0 1 7 3 1 0 8 2 1 1 5 2 2 0 Tlak SSX 3 475 75 0 0 0 5 7 0 0 6 0 1 0 1 0 DT 1 1 3 0 0 0 3 3 0 0 3 0 2 0 2 0 P PP 747,0 917,7 1008,4 1014,8 4,6 7,6 10,7 10,8 980,8 9,4 989,1 9,3 987,1 9,4 993,6 9,2 9,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, april 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, April 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 9,3 8,8 4,3 3,5 1,8 4,1 4,1 4,7 6,0 5,4 5,4 5,8 5,5 5,3 5,1 5,4 4,3 12,8 12,4 7,5 7,1 5,8 7,6 7,4 8,0 8,7 8,4 8,9 9,4 8,6 8,7 8,3 8,6 7,3 15,1 14,9 12,5 16,3 13,2 15,2 15,0 16,0 15,6 17,9 18,6 18,9 18,6 17,0 16,5 17,1 15,0 5,8 5,9 1,5 0,9 −0,7 1,6 0,9 1,9 3,4 2,4 2,0 2,6 2,4 2,1 2,2 2,1 1,1 1,2 2,3 −0,5 −0,6 −2,0 0,0 −1,1 −0,1 0,7 −0,2 −0,4 −1,2 0,0 −1,7 0,1 −0,8 −1,0 3,9 4,6 0,9 −3,6 −0,9 1,3 −0,3 −1,3 −1,3 −1,6 −6,0 −2,7 −0,5 −3,4 2,1 0,9 −0,2 −0,2 −3,0 −2,5 1,3 0,8 −0,2 −3,7 0,3 0,0 −4,6 −2,6 III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 14,8 15,1 12,7 11,5 7,5 12,1 12,0 12,9 15,0 14,5 13,8 14,0 13,7 14,1 14,3 13,5 13,3 20,9 21,8 18,4 19,9 16,0 18,0 19,3 19,4 20,1 20,6 21,3 21,2 20,7 20,8 20,5 20,7 19,1 23,6 24,6 23,4 25,5 23,2 25,0 25,7 25,4 27,0 26,4 26,6 25,5 26,5 26,0 25,2 24,8 23,4 9,1 8,8 5,9 4,2 1,9 6,2 5,2 6,0 8,8 7,6 5,6 7,7 6,3 6,6 8,2 6,0 7,7 4,8 4,5 0,2 −0,3 −1,4 1,1 0,0 0,5 3,9 3,0 1,5 2,3 0,8 1,3 3,0 2,0 4,0 6,4 7,1 4,7 0,1 −0,4 5,0 2,8 3,0 2,8 −0,3 −5,1 −4,2 0,0 −2,7 4,6 3,9 1,5 −0,2 −0,3 −2,5 4,0 5,1 −1,8 0,0 3,6 4,7 −0,7 0,5 LEGENDA: Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 15,6 15,6 12,8 13,8 10,8 13,5 15,2 14,3 16,2 16,3 17,3 16,6 15,7 17,1 17,5 17,7 17,5 21,3 22,0 19,3 22,2 18,0 20,1 21,1 21,4 22,2 23,4 24,4 24,3 22,8 24,2 24,1 24,1 23,3 24,5 24,5 23,6 27,7 23,2 24,4 25,8 25,4 27,1 28,2 28,5 28,5 27,0 28,6 28,1 27,8 26,2 10,6 10,5 6,9 7,0 4,6 7,6 7,4 7,1 10,2 9,4 7,9 9,6 8,2 10,1 10,8 10,1 10,5 7,1 5,4 0,6 2,2 −0,3 3,0 1,8 2,1 6,4 5,7 4,5 5,2 4,0 5,1 6,0 4,4 8,6 8,5 9,5 6,0 2,2 2,1 6,2 4,6 4,4 3,7 −0,5 −3,0 −4,4 1,2 −1,8 6,3 5,9 4,6 1,5 1,7 0,5 5,4 8,2 0,8 3,7 7,3 6,9 1,3 3,6 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, april 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, April 2013 I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 67,3 22,3 48,4 62,6 17,5 23,8 29,9 42,0 42,7 48,9 51,8 54,5 41,5 33,4 37,9 31,3 27,2 22,6 p.d. 8 7 8 8 7 7 7 7 9 9 9 7 9 8 6 7 6 6 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 0,9 2 6,9 5 75,1 5,7 3 22,4 5 50,4 15,4 3 26,3 5 90,1 2,6 3 29,1 4 94,3 12,3 3 26,4 6 56,2 25,1 4 16,9 5 65,8 8,6 1 13,4 3 51,9 12,3 3 18,4 4 72,7 23,8 2 24,5 3 91,0 10,8 2 13,2 3 72,9 3,0 1 11,2 3 66,0 1,0 1 18,1 3 73,6 5,6 1 3,4 3 50,5 23,5 2 10,0 3 66,9 18,9 2 8,4 2 65,2 11,1 2 1,9 2 44,3 1,5 2 0,8 1 29,5 3,8 1 10,6 1 37,0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover p.d. 15 15 16 15 16 16 11 14 14 14 13 11 13 13 10 11 9 8 od 1. 1. 2013 RR 430 597 601 625 469 473 305 478 566 468 497 628 386 399 383 282 309 290 I. Dmax 0 0 5 7 75 3 1 5 0 6 0 0 1 0 0 0 7 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 5 3 0 0 0 0 7 10 40 7 0 0 75 3 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 1 0 0 0 7 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2013 600 višina padavin (mm) Postaja LJUBLJANA 400 200 0 1.jan 16 1.feb 1.mar 1.apr s.d. 0 0 2 3 17 3 1 1 0 3 0 0 1 0 0 0 2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 5.0 % 1.2 m/s 4.0 % 1.0 m/s 7.2 % 0.9 m/s 4.2 % 1.0 m/s 2.9 % 1.3 m/s 7.8 % 1.4 m/s 4.6 % 2.0 m/sW 9.1 % E1.9 m/s 4% 8.2 % 2.7 m/s 8.1 % 1.7 m/s 2.9 % 1.2 m/s 6.3 % 1.7 m/sW 2.9 % E1.0 m/s 4.0 % 3.7 m/s 5.1 % 5.0 m/s 4.2 % 3.2 m/s 2.6 % 6.4 m/sW 6.3 % E3.2 m/s 6% 1.7 % 1.2 m/s 18 % 12 % 3.9 % 1.3 m/s 7% 0.6 % 4.4 m/s 7.9 % 4.5 m/s 14 % 1.9 % 1.5 m/s 13.6 % 1.7 m/s 3.2 % 1.9 m/s 12 % 2.2 % 1.5 m/s 0.3 % 4.0 m/s21 % 12.3 % 1.9 m/s S Portorož – letališče 2.1 % 2.2 m/s 4.1 % 2.0 m/s 2.3 % 1.0 m/s 10.2 % 1.6 m/s 1.5 % 1.0 m/s 4.0 % 4.5 m/s 3.2 % 1.3 m/s 27 % N 1.3 % 1.0 m/s 2.2 % 1.2 m/s 18 % 14 % 5.1 % 1.6 m/s 9.8 % 1.9 m/s 6.8 % 3.1 m/s 5.7 % 4.5 m/s 7% 5% 9.5 % 1.2 m/sW 3.4 % E1.3 m/s 9.2 % 1.4 m/s 1.8 % 0.8 m/s 12.6 % 2.2 m/s 2.4 % 1.2 m/s 9.3 % 1.7 m/s Bilje 1.7 % 28 %4.0 m/s 21 % 10 % 8.5 % 4.9 m/s 1.0 % 0.9 m/s N 10.0 % 3.2 m/s S 1.4 % 2.7 m/s 2.4 % 1.1 m/s 3.6 % 1.0 m/s 17.6 % 5.4 m/s 0.9 % 2.4 m/s 10.9 % 2.7 m/s Novo mesto N 3.1 % 4.3 m/s 20.3 % 4.7 m/s 3.6 % 1.4 m/s 1.1 % 0.9 m/s 15 % N 9.4 % 3.7 m/s 3.7 % 1.2 m/s 3.8 % 1.4 m/s S 4.2 % 1.6 m/s 17.8 % 1.1 m/s 8% 11.4 % 3.1 m/s 4.9 % 3.8 m/s N 7.7 % 0.9 m/s 8.8 % 1.1 m/s 5.6 % 1.6 m/s Kredarica 2.7 % 1.5 m/s 7.2 % 1.0 m/s S 9.1 % 1.1 m/s 3.5 % 2.5 m/sW 3.8 % E2.9 m/s 3.7 % 3.8 m/s 26.0 % 3.0 m/s 3.8 % 3.0 m/s S 5.2 % 3.1 m/s 23.2 % 2.1 m/s 7.2 % 2.1 m/s 3.2 % 0.8 m/s 5.0 % 2.5 m/s S 2.8 % 1.9 m/s brezvetrje: 0.0 % Figure 21. Wind roses, April 2013 17 26.3 % E2.4 m/s 6.5 % 1.8 m/s 3.3 % 4.0 m/s Slika 21. Vetrovne rože, april 2013 6.7 % 2.0 m/s 9% 3.5 % 1.5 m/sW 14.2 % 2.6 m/s 2.1 % 2.5 m/s 5.2 % 1.2 m/s 4.7 % 1.9 m/s 1.6 % 1.2 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, z jugovzhodnikom sta pihala v 40 % vseh terminov. Bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s, 2. aprila je najmočnejši sunek je dosegel 13,7 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega en dan z vetrom nad 30 m/s; 30. aprila je sunek dosegel 34,8 m/s. V Biljah je vzhodnik z vzhodjugovzhodnikom pihal v 50 %. Najmočnejši sunek je 2. in 7 aprila dosegel 13,3 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, in sicer skupno v 40 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 25 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 28. aprila 14,6 m/s; v 11 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 8 dneh presegel 20 m/s, v enem dnevu 30 m/s; v sunku je 11. aprila dosegel hitrost 31,3 m/s. Severozahodniku in severseverozahodniku je pripadlo 30 % vseh terminov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 26 %. V Novem mestu je bila največja izmerjena hitrost 15,6 m/s, bili so 4 dnevi s sunkom vetra nad 10 m/s. Najpogosteje so pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 50 % vseh primerov. Severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik sta skupaj pihala v 20 % terminov. V Mariboru je jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 37 % vseh terminov, zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pa 32 % vseh terminov. Sunek vetra je 27. aprila dosegel 13,8 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 30. aprila dosegel hitrost 26,5 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega en dan z vetrom nad 20 m/s; 7. aprila je sunek dosegel 21,2 m/s. Prva tretjina aprila je bila opazno hladnejša kot običajno, negativni odkloni so v večjem delu države presegli −3 °C, ponekod tudi −4 °C. Največjega so izmerili v Črnomlju in Velikih Dolencih, −4,6 °C. Padavin je bilo večinoma več kot običajno, v Portorožu so običajno vrednost presegli za več kot dvakrat (224 %). Za povprečjem so zaostali v Biljah (48 %), Postojni (99 %), Ratečah (31 %) in Lescah (47 %). Sončnega vremena je bilo povsod znatno manj kot običajno, najbolj so se povprečju približali v Biljah (79 %). Slika 22. Poplava v Grosupeljski kotlini, 1. april 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Flood in Grosuplje basin, 1 April 2013 (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini aprila je bila povprečna temperatura po vsej državi opazno nad običajnimi vrednostmi, odkloni so v večjem delu države presegli 4 °C, v Novem mestu in Postojni tudi 5 °C. Padavin je primanjkovalo, povprečju so se približali le v Lescah, kjer so dosegli 97 % običajnih padavin, in v Celju s 96 %. V Črnomlju so imeli le 3 % in v Portorožu 4 % običajnih padavin. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, presežki so dosegli dve petini. V Mariboru je presežek znašal 40 % in v Murski Soboti 39 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, april 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, April 2013 Postaja I. −1,8 −1,6 −2,6 −4,2 −2,3 −3,1 −2,9 −2,6 −3,1 Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci −3,7 −4,6 −3,9 −3,1 −4,0 −4,1 −3,7 −4,6 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M Temperatura zraka II. III. 3,5 1,9 4,4 3,6 5,4 4,3 3,8 4,8 2,6 4,5 3,9 4,1 4,6 6,2 4,9 4,9 5,3 5,3 5,2 4,0 4,2 4,8 4,7 4,6 4,2 4,0 5,8 6,0 5,5 5,4 6,1 6,5 6,9 6,7 M 1,5 2,2 2,4 1,5 1,6 1,6 2,6 2,4 2,5 2,5 1,8 1,9 2,3 2,3 2,3 2,5 2,0 Padavine II. III. 4 25 18 59 41 51 6 66 36 58 97 40 34 38 44 46 80 62 40 35 9 32 3 47 19 11 96 29 75 28 44 6 8 4 25 44 I. 224 48 99 148 31 47 102 101 106 175 194 191 171 121 171 130 147 119 M 92 43 65 73 42 56 58 67 83 78 71 71 59 77 84 55 50 64 Sončno obsevanje I. II. III. M 64 121 108 100 79 115 110 103 56 116 112 98 61 105 94 88 45 118 136 104 48 121 128 103 48 130 137 109 50 133 134 109 45 52 140 139 155 147 118 117 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Tudi zadnja tretjina je bila opazno toplejša kot v povprečju, odkloni so ponekod na severovzhodu in jugovzhodu presegli tudi 6 °C. Največji odklon so izmerili v Murski Soboti, kjer je znašal 6,9 °C. Padavin je bilo po vsej državi opazno manj kot običajno. Najbolj so za povprečjem zaostali v Murski Soboti (4 % običajnih vrednosti) in Mariboru (6 % običajnih vrednosti). Sonce je z izjemo Rateč (94 %) povsod sijalo več časa kot običajno, največji presežek je bil zabeležen v Mariboru s 55 %. 600 700 600 400 500 višina (cm) višina (cm) KREDARICA 500 300 200 KREDARICA 400 300 200 100 100 0 1 3 5 7 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 23. Dnevna višina snežne odeje aprila 2013 na Kredarici in največja aprilska debelina snega Figure 23. Daily snow cover depth in April 2013 and maximum snow cover depth in April 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 1. aprila je bila debela 475 cm, kar je več od dolgoletnega povprečja. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), 1977 (690 cm), 1975 (560 cm), 2009 (555 cm) in 1979 (538 cm). Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), v letih 1959 in 1989 (po 220 cm) ter leta 2012 (240 cm). Na Jezerskem so 3. aprila namerili 21 cm snega, v Novi vasi pa istega dne 18 cm, v Sevnem 16 cm. V Ratečah so 3. aprila namerili 75 cm snega. 10 25 MURSKA SOBOTA LJUBLJANA 20 višina (cm) višina (cm) 8 6 4 15 10 2 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 25 RATEČE NOVO MESTO 20 višina (cm) višina (cm) 150 100 50 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 24. Največja višina snega v aprilu Figure 24. Maximum snow cover depth in April Slika 25. Šmarna Gora s Smleškega hriba nad Smlednikom, 24. april 2013 (foto: Blaž Šter) Figure 25. Šmarna Gora, 24 April 2013 (Photo: Blaž Šter) Na sliki 24 je prikazana največja aprilska višina snega v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Ratečah je bila od srede minulega stoletja najvišja snežna odeja v aprilu leta 1951, ko je bila debela kar 150 cm, brez snežne odeje pa so bili v 9 aprilih (1953, 1961, 1974, 1983, 1989, 2000, 2007, 2008 in 2011). V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil nato prisoten še v 20 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 3 cm. V Novem mestu so izmerili 6 cm 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo debelo snežno odejo. Najdebelejša je bila snežna odeja aprila 1980; namerili so 21 cm, sneg je bil poleg tokratnega prisoten še v 18 aprilih, dolgoletno povprečje pa znaša 3 cm. 6 10 LJUBLJANA NOVO MESTO število dni število dni 8 6 4 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 30 MURSKA SOBOTA RATEČE 4 število dni število dni 25 2 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 26. Number of days with snow cover in April 10 10 NOVO MESTO LJUBLJANA 8 število dni število dni 8 6 4 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 10 MURSKA SOBOTA RATEČE 8 število dni število dni 8 6 4 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 27. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 27. Number of days with thunderstorm and thunder in April 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sončnem vremenu razmeroma hitro segreje, da postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte, ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozračja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Celju, in sicer 4. Po tri take dneve so našteli v Mariboru, Novem mestu, Ljubljani, Biljah in Lescah. Slika 28. Storžič in okoliški vrhovi z Možjance, 25. april 2013 (foto: Blaž Šter) Figure 28. Mount Storžič, 25 April 2013 (Photo: Blaž Šter) Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 5 dni z meglo je bilo v Kočevju, 3 v Novem mestu. Po dva dneva z meglo so imeli v Murski Soboti in Bizeljskem. 15 Slika 29. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 4 dnevi z meglo, kar je natanko toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili v aprilih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. 1000 16 pritisk vodne pare (mb) zračni pritisk (mb) LJUBLJANA 990 980 970 960 LJUBLJANA 14 12 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, april 2013 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, April 2013 22 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 30 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Povprečni zračni tlak je v prvi polovici meseca postopno naraščal in 14. aprila dosegel vrednost, 991,8 mb. Nato je nekoliko upadel, 24. aprila pa znova narasel in dosegel najvišjo vrednost meseca, 992,0 mb. Do konca meseca sta sledila še en padec in en porast. Na sliki 30 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Pogoste spremembe v vsebnosti vodne pare v zraku kažejo na razgibano vremensko dogajanje v aprilu 2013. Povprečni zračni tlak vodne pare je bil skozi mesec precej neenakomeren. Večji porast je bil zabeležen 12. aprila, ko je tlak dosegel 12,2 mb. Do konca meseca je tlak izmenično padal in naraščal, najvišjo vrednost pa je dosegel 28. aprila, in sicer 14,2 mb. SUMMARY The mean air temperature in April 2013 was everywhere above the 1961–1990 normals. In most of the country the positive anomaly was between 2 and 3 °C. In Ljubljana, the average monthly temperature was 12.4 °C, which is 2.5 °C above the long-term average. First third of April was noticeably colder than the normals, the last thirs was significantly warmer than the normals. The bright sunshine duration was mostly above the normals. In the Kočevje region, Bela krajina, part of Dolenjska and Štajerska and in Prekmurje the anomaly was between 10 and 20 %. Less sunny weather than on average during the reference period was observed on northwest of Slovenia, in part of Notranjska, Trnovska planota and Polhograjsko hribovje. In the first third of April cloudiness was well above the normals. Precipitation mostly exceeded the normals in the first third of April, but during the second and the last third of the month precipitation was well below the normals. All together, April turned out to be drier than on average in the reference period. Most of the territory got 50 to 75 % of the normals. On Kredarica snow cover was 475 cm thick on 1 April, which is above the normals. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V APRILU 2013 Weather development in April 2013 Janez Markošek 1.–2. april Oblačno, občasno padavine, po nižinah večinoma kot sneg, burja, hladno Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, drugod pa je bilo več ciklonskih območij. Eno od njih se je južno od nas pomikalo proti vzhodu. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. (slike 1–3). Prvi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so popoldne ponehale in se drugi dan dopoldne znova okrepile. Po nižinah v notranjosti je večinoma rahlo snežilo ali pa je padal dež s snegom. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 11 °C. 3. april Na Primorskem zmerno oblačno, burja poneha, drugod oblačno, rahle padavine ponehajo Ciklonsko območje se je iznad Jadrana in Balkana pomaknilo proti Črnemu morju. V spodnjih plasteh ozračja je k nam še pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo zmerno do pretežno oblačno, burja je oslabela in ponehala. Drugod je bilo oblačno, rahle padavine so sredi dneva povsod ponehale. V severovzhodni Sloveniji je pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 6, na Primorskem do 13 °C. 4. april Zmerno do pretežno oblačno Nad zahodnim Sredozemljem se je poglabljalo novo ciklonsko območje in se pomikalo proti vzhodu. Pred njim je k nam od juga pritekal prehodno manj vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, ponekod so bila tudi nekoliko daljša sončna obdobja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 14 °C. 5.–6. april Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, postopno hladneje Ciklonsko območje se je prek Italije in Jadrana pomikalo proti severovzhodu. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa je prevladoval vzhodni do severovzhodni veter (slike 4–6). Prvi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, snežilo je nad okoli 1000 metri. Na Primorskem je pihala šibka burja. Drugi dan se je na Primorskem delno zjasnilo, drugod je še prevladovalo oblačno vreme, dež je čez dan ponehal. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem drugi dan do 14 °C. 7. april Na Primorskem pretežno jasno, zmerna burja, drugod pretežno oblačno in vetrovno Nad srednjo Evropo se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je k nam pritekal malo manj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihal je severovzhodni veter. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem do 14 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8. april Od jugozahoda postopne pooblačitve Iznad severovzhodnega Atlantika se je nad zahodno Evropo in severno Sredozemlje širilo ciklonsko območje. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, ponekod po nižinah je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost. Čez dan se je razkrojila, vendar se je od jugozahoda postopno pooblačilo. Burja na Primorskem je dopoldne ponehala. Jutranje temperature so bile na mrazu izpostavljenih legah pod lediščem, najvišje dnevne pa so bile od 6 do 13 °C. 9. april Na severu delno jasno, drugod pretežno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak. V severni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C. 10. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju, nad Alpami je pihal zahodni veter. V višjih plasteh je pritekal malo hladnejši zrak, ozračje je postalo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19 °C. 11. april V zahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad nami se je krepil jugozahodni veter. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji je bilo pretežno oblačno, drugod delno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. 12.–13. april Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, krajevne nevihte, prvi dan jugozahodnik, jugo Ciklonsko območje se je prek srednje Evrope pomikalo proti severovzhodu. Hladna fronta je prvi dan zvečer prešla Slovenijo. Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 7–9). Prvi dan dopoldne je bilo na vzhodu še delno jasno. Drugod je bilo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Dež se je proti večeru okrepil in razširil nad vso Slovenijo. Takrat so bile tudi krajevne nevihte. Pihal je južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na 13. april in sprva čez dan je bilo oblačno, padavine so dopoldne povsod ponehale. Popoldne se je delno razjasnilo, nastale so še krajevne plohe. Drugi dan je bilo najtopleje na Goriškem, tam se je ogrelo do 21 °C. 14.–15. april Pretežno jasno, zjutraj sveže V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Zjutraj je bilo sveže, prvi dan so bile najnižje jutranje temperature od –1 do 3, na Primorskem od 5 do 8 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16.–17. april Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, topleje Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa ciklonsko območje. Z zahodnimi višinskimi vetrovi je na območje Alp občasno pritekal bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan so bile redke kratkotrajne plohe. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 18. april Pretežno jasno, zelo toplo V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in precej toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 19. april V zahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno in krajevne plohe, drugod delno jasno Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, plitvo sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad severno Italijo. Vremenska fronta je od severozahoda dosegla naše kraje (slike 10–12). V zahodni in delu osrednje Slovenije je bilo pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Drugod je bilo delno jasno, ponekod je pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 16, drugod od 21 do 25 °C. 20. april Pretežno oblačno, povečini suho, šibka burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je nad severnim Sredozemljem nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka. V višjih plasteh je nad nami pihal jugovzhodni veter. Pretežno oblačno je bilo in povečini brez padavin. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 14, drugod od 19 do 24 °C. 21. april Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo še vedno ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad severnim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka. Ozračje nad nami je postalo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 25 °C. 22.–23. april Oblačno, od juga padavine, drugi dan razjasnitve Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je od juga bližala Sloveniji. V višinah se je na tem območju zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). Prvi dan je bilo oblačno, sprva v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Padavine so se od juga razširile na vso Slovenijo. Nastale so tudi posamezne nevihte. Drugi dan je dež zjutraj in dopoldne ponehal, od juga se je postopno zjasnilo. Sredi dneva in popoldne je bilo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan je bilo razmeroma hladno, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 23 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24.–26. april Pretežno jasno, jugozahodnik, zelo toplo Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan pričelo slabeti. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Zadnji dan popoldne je oblačnost od zahoda naraščala. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 27.–28. april Na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo s krajevnimi padavinami Nad srednjo Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je nad Pirenejskim polotokom in zahodnim Sredozemljem nastajalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je prevladoval jugozahodni veter (slike 16–18). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno in povečini brez padavin. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22, drugi dan v Prekmurju do 25 °C. 29.–30. april Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, jugozahodnik, zelo toplo Nad zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Z jugozahodnimi vetrovi je k nam pritekal razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 4. 2013 Slika 2. Satelitska slika 2. 4. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 April 2013 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 April 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 4. 2013 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 April 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 4. 2013 Slika 5. Satelitska slika 5. 4. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 5 April 2013 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 5 April 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 5. 4. 2013 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 5 April 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 4. Slika 8. Satelitska slika 12. 4. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 April 2013 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 April 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 4. 2013 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 April 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 4. Slika 11. Satelitska slika 19. 4. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 April 2013 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 April 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 4. 2013 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 April 2013 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 4. Slika 14. Satelitska slika 22. 4. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 22 April 2013 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 22 April 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 4. 2013 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 22 April 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 4. Slika 17. Satelitska slika 27. 4. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 27 April 2013 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 27 April 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 4. 2013 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 27 April 2013 at 12 GMT 30 METEOROLOŠKA POSTAJA SROMLJE Meteorological station Sromlje Mateja Nadbath V občini Brežice je več postaj z meritvami meteoroloških spremenljivk državne mreže Agencije RS za okolje. V Cerkljah na letališču je glavna meteorološka postaja, samodejna meteorološka in samodejna ekološka, na Bizeljskem je podnebna, v Brežicah je še ena ekološka samodejna, v Jesenicah je hidrološka samodejna in na Sromljah padavinska s heliografom. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja Sromlje je na nadmorski višini 383 m. Postavljena je na prisojnem pobočju hriba (slika 1). V širši okolici so vinogradi, gozd, posamezne stanovanjske hiše in gospodarski objekti. Opazovalni prostor meteorološke postaje se je prestavil konec marca 1955, potem pa se do danes ni več veliko prestavljal. Ivan Bogovič je na Sromljah začel meteorološke meritve januarja 1950, opravljal jih je do sredine marca 1955. Konec marca 1955 je z delom na meteorološki postaji nadaljeval Alojz Petan, vse do konca leta 2001, ko je meritve in opazovanja prevzel Slavko Petan, ki je prostovoljni meteorološki opazovalec še danes. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012 / ortofoto from 2012 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Postaja je ves čas padavinska; višino padavin in snežne odeje merimo zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), osnovne vremenske pojave pa opazujemo čez ves dan. Od sredine aprila 1971 je na postaji tudi heliograf, instrument za merjenje trajanja sončnega obsevanja. Opazovalec dnevno menja registrirne trakove, na katere sonce izžge sled. Na Sromljah in okolici je letno referenčno3 povprečje padavin 1051 mm, letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1026 mm in 1000 mm obdobja 1981–2010. Leta 2012 smo namerili 1034 mm padavin, kar je 98 % referenčnega povprečja (slika 2). 1400 1200 mm 1000 800 600 400 0 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 200 mm Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1950–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) na Sromljah Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1950–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) in Sromlje 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1951–1980 1971–2000 2012/13 1961–1990 1981–2010 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Poletje je na Sromljah običajno najbolj namočen letni čas4, z referenčnim povprečjem 326 mm padavin; najmanj padavin pade pozimi, referenčno povprečje je 184 mm (slika 3). Pri primerjavi povprečnih višin padavin po letnih časih v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 s pripadajočimi referenčnimi je opazno zvišanje povprečja le jeseni 1971–2000, v vseh preostalih letnih časih so povprečja blizu referenčnemu ali malo nižja. Slika 3. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Sromljah; zima 2012/13 4 Figure 3. Mean seasonal precipitation per periods in Sromlje; Winter 2012/13 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pozimi 2012/13 je padlo 287 mm padavin; to je 156 % zimskega referenčnega povprečja (slika 3). Enako višino padavin smo namerili tudi v zimi 1994/95. Omenjena zimska višina padavin je peta najvišja; najvišja je bila izmerjena v zimi 1950/51, 311 mm. Na Sromljah je v povprečju najbolj namočen mesec leta junij, referenčno povprečje je 121 mm, februarja pade običajno najmanj padavin, referenčno povprečje znaša 55 mm (slika 4, črni stolpci). Omenjena meseca sta najbolj ali najmanj namočena tudi v povprečjih obdobij 1971–2000 in 1981– 2010. Mesečna povprečja padavin v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja v šestih mesecih leta, blizu referenčnim so maja, junija in avgusta, medtem ko so malo višja septembrska, oktobrska in decembrska (slika 4). 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2013 120 mm 90 60 30 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D 210 180 150 120 90 60 30 0 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 mm Slika 4. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in prvih štirih mesecih leta 2013 Figure 4. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in first four months in 2013 Slika 5. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1950–2013 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) na Sromljah Figure 5. Precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1950–2013 and mean reference value (1961–1991, green line) in Sromlje V prvih treh mesecih leta 2013 je padlo na Sromljah nadpovprečno veliko padavin: februarja 201 %, januarja 195 % in marca 147 % pripadajočega referenčnega povprečja. Februarja še nikoli nismo namerili 109 mm padavin, do letošnjega leta je bila najvišja februarska višina padavin 107 mm, izmerjena v letih 1969, 1988 in 1995. Aprila 2013 je na Sromljah padlo 44 mm padavin (slike 4, 5 in 6 ), kar je točno 50 % referenčnega povprečja. Aprilsko povprečje obdobja 1971–2000 je 75 mm, 72 mm pa je povprečje obdobja 1981– 2010. Medtem ko so bili prvi trije meseci leta 2013 med desetimi najbolj namočenimi v obdobju 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1950–2013, pa spada april 2013 med deset najbolj sušnih. Najmanj aprilskih padavin v obravnavanem obdobju smo namerili aprila 2007, 6 mm; največ, 218 mm, pa aprila 1962 (sliki 5 in 7). Murska Sobota Sromlje Maribor Bilje Bizeljsko Šmartno pri Sl.Gradcu Rateče Cerklje Novo mesto Celje Lisca Brnik Portorož Ljubljana Bežigrad Kredarica 15 16 30 44 46 17 10 50 51 52 19 12 15 15 56 63 66 67 68 19 23 17 17 73 75 24 91 21 117 25 0 20 40 60 80 100 120 mm Slika 6. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin aprila 2013 na izbranih meteoroloških postajah Figure 6. Maximum daily and monthly precipitation in April 2013 on chosen meteorological stations 100 278 300 96 250 80 218 mm mm 200 150 82 81 71 60 40 94 61 47 48 78 66 51 50 100 50 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 7. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1950–april 2013 Figure 7. Maximum and minimum monthly precipitation in 1950–April 2013 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1950–april 2013 na Sromljah 5 Figure 8. Maximum daily precipitation per month in 1950–April 2013 in Sromlje Na postaji Sromlje je bila najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1950–april 2013 izmerjena 5. junija 1954, 96 mm (slika 8). V omenjenem obdobju je poleg tega še en izmerek z dnevno višino 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin nad 90 mm, izmerjen je bil 8. septembra 1982; nad 50 mm padavin v enem dnevu smo namerili še 62-krat. 100 80 60 40 20 0 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 število dni / Number of Days . cm Aprila 2013 je bila najvišja dnevna višina padavin 16 mm (slika 6), izmerjena 3. dne v mesecu. Najvišja aprilska dnevna višina padavin do zdaj je 50 mm, izmerjena je bila 10. aprila 2005 (slika 8). 6 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1950–2012 6 Figure 9. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1950–2012 V referenčnem povprečju je na Sromljah v letu 53 dni s snežno odejo. V povprečju obdobja 1971– 2000 je dni s snežno odejo 44 dni in 42 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2012 je bilo 34 dni s snežno odejo (slika 9), v zimi 2012/13 jih je bilo 52. Najvišja snežna odeja je bila leta 2012 debela 37 cm, v zimi 2012/2013 pa 60 cm. Sveža snežna odeja je bila leta 2012 debela 20 cm, v zimi 2012/2013 pa 35 cm. Januarja 2013 smo na Sromljah izmerili najvišjo skupno snežno odejo in najvišjo svežo snežno odejo, ki je bila enkrat že zabeležena v obdobju meritev (preglednica 1). Aprila 2013 je snežna odeja na Sromljah ležala dva dneva, tretjega dne v mesecu je bila skupna snežna odeja debela 5 cm. V obdobju meritev je bila najvišja aprilska višina skupne snežne odeje 20 cm, izmerjena 21. aprila 1980, 14. aprila 1986 in 19. aprila 1991. Aprila 1996 je snežna odeja ležala najdlje, 7 dni. Najpogosteje pade prvi sneg novembra, v petih letih obdobja 1950–april 2013 je bila snežna odeja že oktobra; nazadnje je štiri dni ležala oktobra 2012, 29. dne tega meseca je bila snežna odeja debela 23 cm. Pred tem je bila snežna odeja še v oktobrih 1950, 1955, 1970 in 2003. Zadnji sneg običajno pade aprila, v dveh letih od 63-ih je bila snežna odeja še maja; nazadnje je bila zabeležena en dan maja 1985, 3. dne tega meseca je bila debela 3 cm. 6. maja 1957 pa je bila debela 15 cm in je ležala 3 dni. V dolgoletnem povprečju 1981–2010 na Sromljah in okolici sonce sije 1966 ur. Leta 2012 je sijalo 2119 ur. V obdobju maj 1971–april 2013 je sonce najdlje sijalo poleti 1988, kar 833 ur, le 596 sončnih ur pa je bilo poleti 2005. Pozimi 1995/96 je sonce sijalo najmanj, 131 ur, kar 390 ur s soncem pa je bilo v zimi 1989/90. Najbolj sončna jesen je bila leta 1986, s 536 urami in pomlad 2011 s 654 urami; najmanj jesenskih sončnih ur je bilo leta 1993, 276 ur, pomladno sonce je najmanj sijalo leta 1980, 416 ur. Aprila 2013 je sonce sijalo 196 ur, dolgoletno povprečje 1981–2010 je 175 ur. Največ aprilskega sonca so na Sromljah imeli leta 2007, 260 ur, najmanj pa leta 2004, 118 ur (slika 10). 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ure / Hours 300 250 200 150 100 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 1981 1979 1977 1975 1973 0 1971 50 Slika 10. Aprilsko trajanje sončnega obsevanja (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1971– 2013 ter obdobno povprečje (1981–2010, zelena črta) na Sromljah Figure 10. Sunshine duration in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1971–2013 and mean value in period 1981–2010 (green line) in Sromlje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Sromljah v obdobju 1950–april 2013; podatki o trajanju sončnega obsevanja so leta 1972. Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Sromlje in 1950–April 2013, data for sunshine duration are from 1972 on. največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in Spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in Summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in Autumn (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1405 1962 524 2003 443 1962 51 2003 516 2005 81 2003 533 1974 161 2011 zimska višina padavin (mm) precipitation in Winter (mm) 311 1950 64 1988/89 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 278 oktober 1974 0 januar 1964 marec 2012 oktober 1965 96 5. junij 1954 0 / 5 3. januar 2011 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) annual maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* letno trajanje sončnega obsevanja (ure) annual sunshine duration (hours) 60 35 17. februar 1969 18. januar 2013 28. januar 1952 14. januar 2013 0 / 1989 93 1962 8 102 1962/63 7 2006/07 2203 2000 1652 2010 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Sromlje is precipitation meteorological station with heliograph. It is located in eastern Slovenia; on elevation of 383 m. Station was established in January 1950. Measured parameters are: precipitation, total snow cover, fresh snow cover and from mid April 1971 also sunshine duration; meteorological phenomena are observed. Slavko Petan has been meteorological observer since January 2002. 36 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V odna bilanca (v zimskem obdobju od 1. oktobra do 31. marca) je na začetku aprila kazala na izjemno prenamočenost večjega dela Slovenije. Na Goriškem je v zimskem obdobju padlo 1247,4 mm dežja, v osrednji Sloveniji 961,2 mm, na Primorskem 661,1 mm, v Murski Soboti 497,7 mm. Na ravninskih predelih Pomurja in Podravja je zaradi visoke podzemne vode in povečane vodnatosti zalednih voda in vodotokov konec marca oziroma v začetku aprila poplavilo precej kmetijskih površin. V severovzhodni Sloveniji so bili pod vodo ozimni posevki, mnogi med njimi povodnji niso preživeli. Kmetijska tla so bila v začetku aprila presežno namočena tudi v številnih drugih predelih Slovenije, zaradi česar so bili onemogočeni agrotehnični ukrepi, kot so dognojevanje in priprava tal za setev koruze, ki bi se morala začeti v drugi polovici aprila. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, april 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 2,1 2,2 1,4 0,9 1,0 0,9 1,0 1,1 1,3 1,1 1,5 1,0 0,9 1,4 1,3 1,4 1,4 1,4 1,4 1,3 1,3 1,6 1,4 1,4 1,3 1,2 1,1 1,5 1,4 1,5 I. dekada max. Σ 3,3 21 3,7 22 2,4 14 1,2 9 1,7 10 1,7 9 1,7 10 2,3 11 2,6 13 2,0 11 3,1 15 2,3 10 1,5 9 2,1 14 2,0 13 3,0 14 3,1 14 2,4 14 2,6 14 1,9 13 2,3 13 3,2 16 2,5 14 2,4 14 2,1 13 1,8 12 1,7 11 2,5 15 2,4 14 2,7 15 pov. 3,5 3,2 2,5 1,6 1,9 1,5 1,7 2,1 2,6 2,3 2,9 2,0 2,4 2,9 2,5 2,9 2,9 2,6 2,5 2,6 2,6 3,2 2,8 3,1 2,7 2,4 2,2 3,2 3,0 3,1 II. dekada max. 4,1 3,9 3,4 2,5 3,3 2,3 2,8 3,0 3,6 3,5 4,0 2,7 3,5 3,9 3,3 3,9 3,8 3,4 3,6 3,1 3,8 4,4 3,5 3,5 3,4 3,2 3,0 4,2 3,7 3,8 37 Σ 35 32 25 16 19 15 17 21 26 23 29 20 24 29 25 29 29 24 25 26 26 32 28 31 27 24 22 32 30 31 III. dekada pov. max. 3,6 4,7 3,2 4,1 2,6 3,4 2,0 3,1 2,4 3,3 2,2 3,5 2,3 3,6 2,5 3,5 2,8 4,2 2,9 4,3 3,7 4,9 2,5 3,8 2,8 3,8 2,9 4,2 3,1 4,3 3,6 5,1 3,4 4,5 3,2 4,0 3,3 4,8 3,1 3,9 3,5 4,8 3,9 5,5 3,5 5,0 4,2 5,7 3,4 4,4 3,1 4,0 2,6 3,3 4,3 5,4 3,6 5,1 3,9 4,9 Σ 36 32 23 20 24 22 23 25 28 29 37 25 28 29 31 36 34 32 30 31 35 39 35 42 34 31 26 43 36 39 mesec (M) pov. max. 3,1 4,7 2,9 4,1 2,2 3,4 1,5 3,1 1,8 3,3 1,5 3,5 1,7 3,6 1,9 3,5 2,2 4,2 2,1 4,3 2,7 4,9 1,8 3,8 2,0 3,8 2,4 4,2 2,3 4,3 2,6 5,1 2,6 4,5 2,4 4,0 2,4 4,8 2,3 3,9 2,5 4,8 2,9 5,5 2,6 5,0 2,9 5,7 2,5 4,4 2,2 4,0 2,0 3,3 3,0 5,4 2,7 5,1 2,8 4,9 Σ 92 85 62 45 53 46 50 57 67 62 80 54 61 73 68 79 77 70 68 70 75 87 76 87 73 67 60 90 80 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za april in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2013 Table 2. Ten days and monthly water balance and for the vegetation period from April to September 2013 Vodna bilanca [mm] v aprilu Opazovalna postaja I. dekada Bilje II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec v vegetacijskem obdobju (1. april–30. april) 0,8 −26,0 −9,6 −34,8 −34,8 Ljubljana Bežigrad 27,6 −4,8 −12,2 10,6 10,6 Novo mesto 38,2 −26,2 −24,6 −12,6 −12,6 Celje 17,4 −8,3 −28,8 −19,7 −19,7 Maribor – letališče 17,7 −21,9 −36,9 −41,1 −41,1 Murska Sobota 12,2 −30,7 −42,0 −60,5 −60,5 Portorož – letališče 46,4 −34,0 −28,9 −16,5 −16,5 V aprilu je povprečno izhlapelo okoli 3,0 mm vode na dan na Obali, drugod od 2,0 do 3,0 mm. V drugi polovici aprila, ko se je otoplilo, pa je izhlapevanje ponekod preseglo celo 5,0 mm vode. Skupna količina izhlapele vode, v večjem delu Slovenije od 70 do 90 mm (preglednica 1), je bila večja od mesečne količine padavin, zato je bilo stanje mesečne bilance vode negativno, razen ponekod v osrednjem delu Slovenije. Primanjkljaji vode so bili med 10 in 20 mm, v vzhodni Sloveniji in na Goriškem pa med 30 in 60 mm (preglednica 2). V prvi dekadi aprila so bile temperature zraka več stopinj C nižje od povprečja. Vegetacijski prag 5 °C je v SV delu Slovenije nastopil šele v prvi dekadi aprila, več kot tri tedne pozneje kot v predhodnem letu. Tudi na obalnem območju ter na Krasu, Goriškem in v Vipavski dolini, kjer je vegetacijski temperaturni prag 5 °C nastopil konec februarja oziroma ponekod v začetku marca, so bile temperature zraka vse do sredine aprila prenizke za optimalno rast vrtnin. V drugi polovici aprila pa je nagla otoplitev v nekaj dneh prinesla skoraj poletne temperature zraka, najvišje celo do 28 °C. Povprečne mesečne temperature zraka so bile nadpovprečne, prav tako je bila nad povprečjem tudi mesečna vsota efektivne temperature zraka (preglednica 4) (nad pragom 5 °C za skoraj 70 °C nad povprečjem). Po otoplitvi je travna ruša naglo ozelenela. Fenološki razvoj dreves in sadnih rastlin, ki je zamujal za dolgoletnim povprečjem, je po otoplitvi pohitel v izjemno kratkih medfaznih obdobjih. Nekatera drevesa so v dan ali dva trajajočih medfaznih obdobjih nadoknadila zamujeno. Na primer pri divjem kostanju so od napetih brstov do prvih listov minili le slabi trije dnevi, breza je zacvetela in olistala skoraj istočasno, bukev na Dolenjskem pa je ozelenela že v času dolgoletnega povprečja. Značilnost cvetenja sadnih dreves je bil hiter prehod od prvih cvetov do polnega cvetenja in odcvetanja. V SV Sloveniji in na osrednjem Štajerskem so zgodnje sorte ječmena klasile dan ali dva pred običajnim pojavom klasenja.Tudi čas latenja pomembnejših vrst trav skoraj ni zaostajal več za dolgoletnim povprečjem. Kljub zadostni preskrbljenosti tal z vodo travna ruša marsikje ni izstopala po gostem sklopu, kar je bila posledica slabšega razraščanja trave v prehladni prvi polovici aprila. Izjeme v času latenja so bili le hriboviti predeli in predvsem planote Notranjske, kjer so bili travniki ob koncu aprila še vedno sredi intenzivne rasti in polni regratovih cvetov. V prvi dekadi aprila je bila temperatura površinskega sloja tal še razmeroma nizka, le med 5 in 10 °C, v drugi dekadi pa so se tla že ogrela čez povprečnih 10 °C oziroma v zadnji dekadi aprila nad povprečnih 15 °C, ko so najvišje dnevne temperature tal ponekod že presegle 25 °C (preglednica 3, slika 1). Tal so postala primerno ogreta za setev koruze in drugih toplotno zahtevnejših vrtnin. Visoke temperature zraka in ogreta tla so sprožile hitro izsuševanje površinskega sloja tal. Zelenjadnice s plitkim koreninskim sistemom je bilo treba v drugi polovici aprila že namakati. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I, dekada II, dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 9,2 9,0 5,3 4,8 6,4 5,0 5,9 4,8 5,6 9,2 9,0 5,2 4,7 6,3 4,7 5,5 4,6 5,5 15,6 15,7 14,0 12,2 20,0 14,9 21,0 14,8 17,4 15,3 14,7 12,6 11,2 17,1 13,0 14,8 11,6 15,8 4,5 4,1 0,6 1,5 0,7 1,1 0,8 0,4 0,6 5,1 4,9 1,2 1,6 2,1 1,3 2,0 0,8 0,7 Tz2 14,2 15,6 12,3 12,3 13,3 12,3 14,3 13,3 13,3 Tz5 14,5 15,3 12,3 11,9 12,9 12,1 13,5 12,3 12,9 III, dekada Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 21,4 26,5 26,6 21,2 26,4 20,3 32,2 25,5 23,3 21,4 23,7 24,0 19,8 21,5 18,6 24,4 20,4 21,9 8,3 7,7 4,6 4,6 5,0 5,3 4,5 3,5 5,8 8,6 7,9 5,0 4,5 5,7 6,2 5,3 4,1 5,8 Tz2 16,3 17,2 14,0 14,6 15,2 15,5 17,4 17,2 17,8 Tz5 16,3 17,4 13,8 14,2 15,4 15,1 16,6 16,5 17,6 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2013 39 Tz2 max Tz5 max 22,8 25,6 23,8 24,0 26,2 24,2 31,4 29,3 27,1 22,6 23,4 21,4 23,1 28,1 21,5 26,0 25,5 25,7 mesec (M) Tz2 min 10,6 10,9 6,7 8,4 7,3 9,8 9,4 9,4 10,3 Tz5 min 11,1 11,1 7,4 8,5 8,8 10,4 9,2 9,6 10,4 Tz2 13,2 13,9 10,5 10,6 11,6 10,9 12,5 11,8 12,2 Tz5 13,3 13,9 10,4 10,3 11,5 10,6 11,9 11,1 12,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 92 88 43 35 20 41 41 47 60 54 54 58 55 53 51 48 54 44 II. 148 151 127 115 75 121 120 129 150 145 138 140 137 141 143 134 135 133 Tef > 0 °C III. 156 156 128 138 108 135 152 143 162 164 173 166 157 171 175 172 177 175 M 396 395 297 287 202 298 313 319 372 363 366 364 348 366 369 354 366 352 Vm 30 63 70 43 48 53 79 73 75 74 54 58 71 70 70 55 74 62 I. 42 38 5 4 0 5 4 7 18 14 13 15 14 13 10 8 13 8 II. 98 101 77 65 25 71 70 79 100 95 88 90 87 91 93 84 85 83 Tef > 5 °C III. 106 106 78 88 58 85 102 93 112 114 123 116 107 121 125 122 127 125 M 246 245 159 156 83 162 176 180 230 223 224 221 208 226 229 214 225 216 Vm 30 63 71 51 42 57 79 73 78 78 59 62 74 75 76 62 79 71 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 II. 48 51 28 19 0 24 21 30 50 45 38 40 37 41 43 34 35 33 Tef > 10 °C III. 56 56 28 39 15 35 52 43 62 64 73 66 57 71 75 72 77 75 M 104 107 56 58 16 60 73 74 112 109 113 106 94 113 118 106 113 108 Vm 28 59 45 38 13 41 55 54 71 70 60 60 61 70 74 62 72 66 Tef od 1. 1. 2012 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 933 386 110 836 332 108 495 181 56 395 158 58 244 83 16 416 173 62 422 183 73 439 189 74 609 260 112 556 244 109 536 246 113 578 255 106 521 232 94 566 263 117 566 262 120 541 249 110 551 264 118 544 257 112 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 40 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY The beginning of April was pretty cold with air temperature few degrees Celsius below the long-term average. Consequently phenological development of crops remained behind the normal. Vegetation temperature threshold was delayed for more than three weeks behind the average. After warming in the second half of April vegetation hastened the phenological development, short interphase duration from flowering start to flowering end for fruit trees was observed. Soil conditions were firstly predominately wet, in the second half of April high air temperatures increased evapotranspiration that resulted in unfavourable state of soil water balance. 41 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V APRILU 2013 Discharges of Slovenian rivers in April 2013 Igor Strojan A prila je bila vodnatost rek nadpovprečna (slika 1). V prvem delu meseca sta na območju vsakoletnih poplav poplavljali Krka in Ljubljanica. V Pomurju in Podravju so bila kot posledica visoke podzemne vode in povečane vodnatosti rek poplavljena širša območja travnikov, kmetijskih in tudi urbanih površin. Ojezerene so bile večje površine Notranjskega in Dolenjskega krasa. Poplavne površine so se le počasi zmanjševale (slika 2). V drugem delu meseca so imele velike pretoke Mura in Drava ter manjše reke s povirji v visokogorju, ki jih je napajalo tudi taljenje snega. GORNJA RADGONA 1,71 VIDEM RADOVLJICA 1,82 1,54 BORL+FORMIN 1,40 SUHA 1,41 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,45 2,01 VELIKO ŠIRJE 1,39 SOLKAN 1,54 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 2,42 MOSTE 1,75 PODBOČJE 2,01 1,74 ČATEŽ 1,49 1,55 CERKVENIKOV MLIN 1,51 RADENCI 1,33 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2013 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the April mean discharges of the long-term period 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. V Pomurju so bile v začetku aprila zaradi velikih pretokov rek in visokega nivoja podzemne vode poplavljene večje površine travnikov ter tudi kmetijska in urbana področja. Zaradi težav pri odtekanju so se poplavne površine le počasi zmanjševale. Z dodatnimi ukrepi so vode s poplavljenih površin odtekle nekoliko hitreje (Foto:Vlado Savič in Urška Pavlič, ARSO) Figure 2. First days in April the water flooded the wider area of Pomurje. There was a need for different activities to accelerates the water flow away from flooded area (Photo:Vlado Savič in Urška Pavlič, ARSO) Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Najmanjši in srednji mesečni pretoki rek so bili okoli 60 odstotkov večji kot navadno. Večina rek je imela najmanjše pretoke zadnje dni aprila (slika 4 in preglednica 1). Največji mesečni pretoki rek so bili nadpovprečni, vendar ne izredno veliki. Pretoki rek so bili največji 1. aprila kot nadaljevanje visokovodnega stanja iz konca marca (slika 4 in preglednica 1). SUMMARY April was hydrological wet month. The discharges were about 60 percent higher if compared to the long-term period. In the first part of the April the hidrological situation from the end of March prolonged. The krast rivers Krka and Ljubljanica flooded on the every year areas of floods. Also the wider krast area together with Pomurje and Podravje in the north eastern part of the country were flooded. The cause of the floods was rainfalls, wet land, melting of snow and high underground water. The flood areas decreased slowly. In the second part of the month the high discharges had Mura and Drava and smaller Alpine rivers. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 800 250 700 200 PRETOKI (m /s) 500 3 3 PRETOKI (m /s) 600 400 300 150 100 200 50 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 23 25 27 29 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 350 1000 300 PRETOKI (m /s) 1200 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 250 3 800 3 PRETOKI (m /s) BORL+FORMIN 21 600 400 200 200 150 100 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 1 29 3 5 7 ČATEŽ HRASTNIK 9 11 13 15 17 19 SUHA 400 21 23 25 PODBOČJE 300 350 250 PRETOKI (m /s) 250 200 3 3 PRETOKI (m /s) 300 200 150 150 100 100 50 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 3. Pretoki slovenskih rek v aprilu 2013 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in April 2013 44 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 Qvk april 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk april 1971 - 2000 2,0 Qsr april 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qsr april 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp april 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp april 1971 - 2000 Slika 4. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju. Figure 4. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki aprila 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in April 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp April 2013 m3/s dan nQnp sQnp vQnp April 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 91,0 39,9 3,2 10,8 1,2 11,2 24,7 43,2 71,8 4,5 12,2 8,2 9,0 19,9 2,2 1,4 1,0 nQs 124 147 6,4 26,3 3,3 25,9 61,1 89,6 190 10,7 25,8 26,3 33,4 52,6 5,4 2,8 2,4 sQs 197 247 14,4 60,7 6,4 44,3 110 131 383 20,7 41,9 49,0 88,2 89,6 10,0 6,3 7,1 vQs 123 148 4,6 14,4 1,6 17,0 35,6 68,6 131 7,2 22,0 35,8 21,3 32,8 5,6 2,5 2,5 nQvk 182 248 14,2 56,5 10,4 53,8 109 173 347 27,1 70,2 74,4 74,5 111 16,4 11,0 10,1 sQvk 308 340 36,5 112 25,5 116 248 273 649 62,3 144 129 139 238 25,9 20,4 22,5 vQvk 191 212 7,8 32,6 3,0 43,4 78,1 148 283 20,5 41,8 80,3 65,8 118 19,5 4,5 6,1 352 458 57,8 211 46,5 155 350 367 846 116 173 272 172 493 55,4 63,7 60,9 1130 696 214 499 176 569 1198 844 2220 390 299 583 273 1405 94,8 172 153 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 181 66,9 13,2 49,0 5,6 26,0 92,0 262 284 14,0 39,0 46,0 85,0 56,0 8,7 5,8 2,5 Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 310 348 25,7 78,7 22,0 82,8 157 347 516 38,2 141 99,2 130 171 25,4 19,2 15,3 Qvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 476 697 70,2 209 89,1 141 244 594 1079 95,0 294 253 231 341 63,0 45,0 60,0 10 12 30 11 30 6 7 25 26 30 30 27 29 7 30 30 27 21 1 1 1 1 29 13 1 1 1 1 1 1 13 1 13 1 46 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V APRILU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2013 Peter Frantar A prila 2013 je bila na rekah in jezerih temperatura vode v primerjavi z obdobnim povprečjem nekoliko nižja, večinoma za okrog 0,3 stopinje Celzija. V aprilu je temperatura vode na rekah večinoma lepo naraščala od začetka proti koncu meseca, enako je bilo na jezerih. Blaga ohladitev na posameznih rekah je bila zgolj v zadnjem delu meseca, ki je bila kratkotrajna. Podatki temperature vode za Laško na Savinji so korelirani s postaje Veliko Širje, saj postaja Laško zaradi tehničnih težav ni delovala. Voda v obeh jezerih se je v mesecu aprilu kar opazno segrela, bolj v Blejskem jezeru, nekoliko manj pa v Bohinjskem jezeru, kjer smo imeli konec meseca zaradi padavin tudi ohladitev jezerske vode. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode aprila 2013 in v obdobju Table 1. Average April 2013 and long-term temperature in °C POSTAJA / LOCATION Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Bohinjka Sv. Janez Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled APRIL 2013 8,9 10,6 9,0 7,2 6,8 8,3 10,2 9,8 9,6 9,9 9,2 9,1 9,9 OBDOBJE / PERIOD 1981–2010 8,9 RAZLIKA / DIFFERENCE 0,0 6,8 8,6 −0,3 9,7 9,1 11,1 9,5 0,1 0,5 −1,2 −0,3 10,0 −0,1 9,0 9,3 −0,3 7,0 7,3 −0,3 47 Urad za hidrologijo in stanje okolja 17 17 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 11 9 7 11 9 7 5 5 3 3 1. 3. 5. 7. 1. 3. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april april V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 17 17 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 11 9 7 5 Sav a Šentj akob Sav a Jesenice na Dol. 11 9 7 5 3 3 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Sav inj a Laško april Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin 17 Temperatura (°C) 15 13 11 9 7 5 3 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v aprilu 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in April 2013 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in April were mostly lower than in the long-term average. Also both temperatures of the lakes were lower, both 0.3 °C below the long-term average. Throughout the month all the water temperatures were rising steadily with only a small decrease in the last part of the month on some of the gauging stations. 48 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V APRILU 2013 Sea dynamics and temperature in April 2013 Igor Strojan D inamika morja je bila bolj izrazita v prvi kot v drugi polovici aprila. Višina morja je bila v prvi polovici meseca zaradi znižanega zračnega tlaka na širšem delu Jadrana ponovno višja kot navadno. V začetku meseca so valovi ob burji dvakrat presegali srednjo polurno višino enega metra, največji izmerjeni val je imel višino 2 metra. Morje se je aprila ogrelo za 9,2 °C, zadnji dan aprila je bila temperatura morja le nekoliko nižja od kopalne temperature 20 °C. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) aprila 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in April 2013 20 400 18 Temperatura (°C) 12 10 200 8 6 100 4 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje aprila 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in April 2013 49 27 29 2 300 14 Globalno sevanje (W/m ) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja v aprilu V prvi polovici aprila je bila višina morja občutno višja od astronomske višine, v drugi polovici meseca pa se je le malo razlikovala od astronomske višine. V celoti je bila aprila višina morja 12 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Zaradi vremenskih vplivov je bila astronomska višina najbolj presežena 5. aprila, ko je znašala residualna višina morja 70 cm. Gladina morja 306 cm je bila najvišja 8. in 9. aprila ponoči (preglednica 1). 320 50 280 40 Odkloni višin morja (cm) Odkloni zračnih pritiskov (mb) 240 Višina (cm) 200 160 120 80 40 30 20 10 0 -10 0 -20 -40 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Hmer Ha 5 7 9 11 13 15 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm. Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2013 and the difference between them (Hres) 17 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v aprilu 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in April 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v aprilu 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of April 2013 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper April 2013 April 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A 3 Legenda/Explanations: SMV NVVV cm min cm sr cm max cm 226 306 141 165 204 270 123 147 214 288 142 146 223 332 154 178 50 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juniju 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in June 2013 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Aprila je v polovici primerov ob slovenski obali morje valovalo iz jugozahodne in zahodne smeri. V povprečju so bili valovi aprila visoki 23 cm. Valovanje je bilo najvišje 2. in 7. aprila, ko je povprečno polurno valovanje presegalo en meter. Najvišji izmerjeni val 1,9 metra je bil ob burji izmerjen 2. aprila v večernih urah. 400 5 4 Smer valov (stopinje) 300 3,5 250 3 200 2,5 2 150 1,5 100 1 Višina valov (m), Perioda valov (s) 4,5 350 50 0,5 9. 4. 10 .4 . 11 .4 . 12 .4 . 13 .4 . 14 .4 . 15 .4 . 16 .4 . 17 .4 . 18 .4 . 19 .4 . 20 .4 . 21 .4 . 22 .4 . 23 .4 . 24 .4 . 25 .4 . 26 .4 . 27 .4 . 28 .4 . 29 .4 . 30 .4 . 8. 4. 7. 4. 6. 4. 5. 4. 4. 4. 3. 4. 0 2. 4. 1. 4. 0 Smer valov Srednja višina valov Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v aprilu 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in April 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v aprilu 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in April 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v aprilu Temperatura (°C) Od začetka do konca aprila se je morje ogrelo za 9,2 °C. Ob koncu aprila je bila temperatura morja 18,6 °C med najvišjimi v dolgoletnem opazovalnem obdobju in se je že približevala kopalni temperaturi 20 °C (slika 8 in preglednica 2). Srednja mesečna temperatura 13,4 °C je bila 1,5 °C višja kot navadno (preglednica 2). 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Temperatura morja Slika 8. Srednja dnevna temperatura morja v aprilu 2013 Figure 8. Mean daily sea temperature in April 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in April 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper April 2013 April 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 9,4 7,8 9,8 11,6 Tsr 13,4 10,6 11,9 13,8 Tmax 18,6 12,9 14,4 17,7 Srednja mesečna temperatura morja v severnem delu Jadrana je bila aprila med 12 °C in 17 °C. Morje je bilo najtoplejše v osrednjem delu, zaradi hladnejših celinskih vod je bilo morje ob izlivih rek hladnejše kot drugje. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednja mesečna temperatura morja v severnem delu Jadranskega morja v aprilu 2013 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in April 2013 SUMMARY In April the mean monthly sea level was 12 cm higher if compared to the long-term period. At the beginning of the month the highest wave in April 2013 was 1,9 m high. As usual it was caused by wind Bora. From the first and until the last day in April the sea temperature raised for 9.2 °C. Last day of April the sea temperature 18.6 °C was close to the bath temperature. The April mean sea temperature was 1.5 °C higher as usual in April. 54 ZALOGE PODZEMNIH VODA APRILA 2013 Groundwater reserves in April 2013 Urška Pavlič A prila so se nadaljevale visoke zaloge podzemnih voda, ki so v večini vodonosnikov dosegle svoj vrh že v mesecu marcu. Zelo visoke gladine podzemnih voda so prevladovale v prodnopeščenih vodonosnikih Murske, Dravske, Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline ter na Mirensko-Vrtojbenskem polju. V aprilu so bili nadpovprečno izdatni tudi kraški izviri, mnoga kraška polja so bila preplavljena. Kljub visokemu vodnemu stanju zalog podzemnih voda napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin aprila ni doseglo dolgoletnega povprečja. Na območju ravninskih prodno peščenih vodonosnikov je najmanj padavin padlo v Vipavsko-Soški dolini in na skrajnem severovzhodu države, kjer je bil padavinski primanjkljaj večji od ene polovice normalnih količin. Na območju aluvialnih vodonosnikov je bilo največ padavin aprila zabeleženih v Ljubljanski kotlini, kjer je padavinski primanjkljaj znašal približno eno petino vrednosti dolgoletnega povprečja. Na območju kraških vodonosnikov so najmanj padavin zabeležili na visokem dinarskem krasu; v zaledju izvira Podroteja so zabeležili dve tretjini običajnih aprilskih vrednosti. Na alpskem krasu je bil aprila padavinski primanjkljaj najmanjši, v zaledju izvira Kamniške Bistrice je padlo nekaj manj padavin kot znaša dolgoletno povprečje. V prvi polovici meseca je padlo več padavin kot v drugi. Slika 1. Cerkniško jezero pri Gornjem jezeru 12. aprila 2013 (Foto: arhiv ARSO) Figure 1. Cerknica lake at Gornje jezero on 12 April 2013 (Photo: ARSO archive) Na večini merilnih mest v medzrnskih vodonosnikih se je gladina podzemne vode v aprilu v primerjavi z vodno gladino marca znižala. Pogoji za obnavljanje vodnih zalog so v mesecu marcu povzročili izrazito povečanje zalog podzemnih voda, marsikje na območju Murske kotline smo tedaj beležili rekordno visoke vrednosti. Zaradi izrazite namočenosti tal in taljenja snega v zatišnih legah, se je visoko stanje vodnih zalog preneslo tudi v april, kljub temu pa smo v tem mesecu zaradi manjše količine mesečnih padavin spremljali postopen upad podzemnih voda. Znižanje vodnih gladin je 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja prevladovalo v vodonosnikih Prekmurskega, Murskega in Ptujskega polja, v Spodnji Savinjski dolini, na Brežiškem, Čateškem in Šentjernejskem polju ter v dolini Kamniške Bistrice in Vipavsko-Soški dolini. Največji upad je bil s 269 cm zabeležen v Mirnu na Mirensko Vtojbenskem polju, kar predstavlja 42 % razpona nihanja na tem merilnem mestu. Glede na relativni upad podzemne vode, je bil ta aprila zabeležen v Trgovišču na Ptujskem polju, znašal je 64 % razpona nihanja na tej merski lokaciji. Dvigi so nad upadi podzemne vode aprila prevladovali na Apaškem, Dravskem, Krškem, Ljubljanskem in Sorškem polju. Največje zvišanje gladine je bilo zabeleženo v Brunšviku na Dravskem polju, kjer se je podzemna voda dvignila za 97 centimetrov oziroma 34 % razpona nihanja na merilnem mestu. Kraški izviri so bili nadpovprečno izdatni za ta letni čas. Izdatnost izvirov dinarskega krasa se je aprila postopoma zniževala, vendar je bila še ob koncu meseca še vedno v območju normalnih vodnih količin. Izviri alpskega, predalpskega in visokega dinarskega so bili že v prvi polovici meseca nekoliko nadpovprečno vodnati za ta letni čas, v drugi polovici pa se je njihova izdatnost dvignila močno nad običajne vodne količine, k čemur je pripomogla otoplitev, ki je povečala intenzivnost taljenja snega v zalednih legah izvirov. Več kraških polj je bilo preplavljenih, saj je bila požiralna sposobnost vodonosnikov manjša od dotokov vode na polja. Slika 2. Planinsko polje pri Hasbergu, 12. aprila 2013 (Foto: arhiv ARSO) Figure 2. Planinsko polje at Hasberg, 12 April 2013 (Photo: ARSO archive) V večini prodno-peščenih vodonosnikov po Sloveniji je aprila zaradi upada podzemne vode prišlo do zmanjšanja količinskega stanja podzemnih voda. Izjema so bili vodonosniki Apaškega, Dravskega, Krškega, Ljubljanskega in Sorškega polja, kjer so se zaradi zvišanja gladin podzemnih voda vodne zaloge v aprilu nekoliko povečale. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 80 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 50 -10 -40 -70 -100 0 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Tezno - Dravsko polje % 0 -20 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % % % % 20 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v aprilu glede na maksimalni aprilski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in April in relation to maximal April amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje Sp. Savinska dolina - Levec AMP 100 177 300 400 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 100 178 247 200 245 300 400 243 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 277 500 274 600 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 273 okt-11 700 Padavine (mm) 400 jan-11 600 300 275 apr-11 500 200 jul-10 400 276 okt-10 300 100 jan-10 200 Nivo podzemne vode (m n. m.) 100 0 apr-10 0 Padavine (mm) 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Čateško polje - Čatež apr-11 jul-10 600 okt-10 600 jan-10 500 jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 175 500 apr-10 176 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) 179 800 0 61 100 300 400 51 500 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 apr-11 jul-10 okt-10 46 jan-10 600 Padavine (mm) 200 56 apr-10 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 Aprila je bilo stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Aprila 2012 smo v nekaterih vodonosnikih Dravske in Krško-Brežiške kotline že beležili sušo v vodonosnikih, ki se je izraziteje razvila pozneje v poletnem času istega leta, zelo nizke vodne gladine pa so bile tedaj izmerjene tudi na večini merilnih mest Kranjskega in Sorškega polja. SUMMARY Very high groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in April due to water abundant winter 2012/2013 and snow melting. Karstic aquifers were water abundant, many karstic fields were filled with water. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2013 59 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V APRILU 2013 Air pollution in April 2013 Tanja Koleša, Anton Planinšek O nesnaženost se je z izjemo ozona v aprilu občutno zmanjšala. Stanje se je izboljšalo predvsem pri najbolj problematičnem onesnaževalu, to je pri delcih PM10 in PM2,5. Prva polovica meseca je bila hladna, predvsem zadnja tretjina pa zelo topla. Padavine so bile v aprilu zelo pogoste, prevetrenost dolin in kotlin pa je bila dobra. Dnevne koncentracije delcev PM10 so v aprilu prekoračile mejno vrednost le na prometni lokaciji Ljubljana Center, kjer je bilo pet prekoračitev. Prav tako je le na tem merilnem mestu vsota prekoračitev od začetka leta že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje (enkrat prekoračena mejna urna vrednost na Kovku). Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Nekoliko povišane koncentracije nekaterih BTX na merilnem mestu Medvode kažejo na vpliv tamkajšnje kemične industrije. Koncentracije ozona so v aprilu na vseh merilnih mestih razen na prometni lokaciji Zagorje že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Na lokaciji mestnega ozadja v centru Škofje Loke smo izvajali meritve kakovosti zunanjega zraka z mobilno postajo od 9. 10. 2012 do 17. 4. 2013. Ker v aprilu meritve niso potekale ves mesec, rezultati niso primerljivi z drugimi merilnimi mesti, zato v tem poročilu niso predstavljeni. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višjeležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 354 µg/m3 (prekoračena urna mejna vrednost) in najvišja dnevna 65 µg/m3 sta bili izmerjeni na merilnem mestu Kovk 8. aprila ob jugozahodnem vetru. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – še posebno na lokaciji Ljubljana Center –, ki so pod vplivom izpustov iz prometa. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom se je v aprilu povečala predvsem v višjih legah in na Primorskem ter ob obali, kjer je bilo več sončnega vremena. Opozorilna koncentracija ni bila prekoračena na nobenem merilnem mestu, medtem ko je bila ciljna 8-urna koncentracija prekoračena povsod razen na prometnih merilnih mestih Zagorje. Na Krvavcu je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 174 µg/m3 in najvišja 8-urna koncentracija 165 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 4 ter na sliki 3. Delci PM 10 in PM 2,5 V aprilu ni bilo prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10. Izjema je le merilno mesto Ljubljana Center, kjer je bila mejna dnevna koncentracija presežena 5-krat. Glavni razlog za tako ugodno stanje so bile pogoste padavine, ki so spirale ozračje. Prav tako je le na merilnem mestu Ljubljana center vsota prekoračitev od začetka leta že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi koncentracije delcev PM2,5 so se znižale in so bile v aprilu pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna koncentracija benzena se je gibala med 0,9 in 2,8 µg/m3, kar je največ polovico mejne vrednosti, ki je predpisana za celo leto. Povišane koncentracije nekaterih BTX (toluen, m&p ksilen) na merilnem mestu Medvode kaže na vpliv izpustov iz tamkajšnje kemične industrije. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v aprilu 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in April 2013 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 88 95 96 93 94 99 95 99 100 100 100 99 100 100 100 100 95 99 96 96 94 4 3 3 9 5 4 2 4 2 2 2 1 3 4 7 10 4 3 8 2 4 12 28 14 16 18 12 44 22 21 23 14 49 18 18 54 354 18 13 77 24 23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 5 6 13 8 5 4 6 5 6 5 4 7 6 16 65 8 7 18 8 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v aprilu 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in April 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB 81 96 96 94 94 96 96 99 95 100 96 96 95 99 97 26 30 22 14 20 24 21 44 12 8 4 6 8 4 15 91 111 75 58 60 85 95 109 53 21 27 41 40 16 83 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 49 31 26 38 35 27 68 12 9 5 7 9 4 20 RB 98 2 26 0 0 0 2 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v aprilu 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in April 2013 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad* Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 77* 0,4* 96 0,7 96 0,3 96 0,2 63 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,8* 0* 1,2 0 0,8 0 0,5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v aprilu 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in April 2013 MERILNA MREŽA Postaja Podr Mesec/ Month Ljubljana Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor* RB RB RB UB UB UB SB UT UB UB RB RB UB RB RB UB RB RB 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 96 96 128 72 174 136 0 0 0 0 165 132 27 6 41 6 95 95 96 96 95 96 96 95 100 95 94 100 99 100 87 68 67 67 71 60 68 88 76 109 75 97 97 71 100 98 133 128 137 138 125 160 160 136 164 134 135 143 139 145 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 122 121 133 133 117 148 137 126 150 127 132 136 133 141 140 1 2 3 6 0 4 8 3 16 2 6 8 5 9 9 1 2 3 6 0 4 8 4 23 3 7 8 5 10 10 % pod Krvavec Iskrba Otlica** 1 ura / 1 hour ** merilnik v okvari 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v aprilu 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in April 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 97 UB 97 UT 100 UB 100 UB 100 UB 100 SB 100 UT 97 SB 100 RB 100 UB 100 UB 100 RI 100 RB 97 UT 99 RB 98 UB 100 UB 97 RB 100 RB 99 RB 100 RB 77 RB 99 RB 100 RI 100 RI 100 Cp 21 25 32 21 25 28 29 27 24 27 21 22 23 15 37 20 22 25 25 20 16 13 24 19 17 20 Dan / 24 hours Cmax 44 49 47 35 49 44 43 44 38 44 37 44 38 26 59 39 45 36 37 35 32 26 47 34 32 41 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1. jan. 11 11 24 15 31 30 28 26 7 24 3 4 29 0 40 0 7 5 5 0 0 1 4 0 0 0 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method (TF) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS (T) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v aprilu 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in April 2013 MERILNA MREŽA Podr. Postaja Ljubljana BF Maribor Center Maribor Vrbanski plato Iskrba DKMZ UB UT UB RB % pod 97 100 100 97 Cmax 24 ur 26 42 40 21 Cp 18 23 20 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v aprilu 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in April 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement ▲ % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 92 1,0 2,0 0,3 1,2 0,3 0,2 0,2 0,1 0,1 Maribor Center UT 92 1,3 2,1 0,4 1,3 0,4 0,2 0,2 0,2 0,1 Ljubljana Center UT 94 2,8 3 — 1,9 — Medvode SB 97 1,1 2,7 0,9 2,7 0,3 Zelena trava RB 98 0,9 0,4 — 0,2 — Meritve so se zaključile 17. 4. 2013. Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v aprilu 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in April 2013 65 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v aprilu 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in April 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 140 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v aprilu 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in April 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 70 60 20 15 40 30 10 20 5 10 0 0 30.apr 29.apr 28.apr 27.apr 26.apr Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 25.apr 24.apr 23.apr 22.apr 67 21.apr 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v aprilu 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in April 2013 20.apr Murska S. Rakič an Zagorje Hrastnik Žerjav 19.apr 18.apr 17.apr 16.apr 15.apr 14.apr 13.apr 12.apr Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 11.apr 10.apr 9.apr 8.apr 7.apr 6.apr 5.apr 4.apr 3.apr 2.apr 1.apr Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center Maribor Center Nova Gorica Novo mesto padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 5 10 cp (µg/m3) 15 20 25 št. prekorač itev 24-urne MV 30 35 40 45 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v aprilu 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in April 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 45 dnevne konc. (µg/m 3) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 30.ap r 29.ap r Iskrba 28.ap r 27.apr 26.ap r 68 25.ap r 3 24.ap r Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v aprilu 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in April 2013 23.apr Maribor Vrbanski p. 22.ap r 21.ap r 20.ap r 19.apr 18.apr Maribor Center 17.ap r 16.ap r 15.ap r 14.apr 13.apr 12.ap r 11.ap r 9.apr 10.ap r 8.apr 6.apr 7.apr 5.apr 3.apr 4.apr 1.apr 2.apr Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY Air pollution (except ozone) in April was lower then in previous winter months, especially in particulate matter. The main reason was very changeable weather with frequent precipitation and higher temperature. The limit daily concentration of PM10 was exceeded in April only at the urban traffic station of Ljubljana Center with 5 exceedances. At the monitoring sites of Ljubljana Center the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. Ozone in April was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at all stations except Zagorje traffic spot, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. Toluene was highest at the monitoring site of Medvode, where besides traffic and individual heating the emission from chemical industry is significant. SO2 exceeded the 1-hour limit value in the region influenced by the Trbovlje Power Plant. 69 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V APRILU 2013 Earthquakes in Slovenia in April 2013 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2013 zapisali 233 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0 in za pet šibkejših, ki so jih čutili prebivalci. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, april 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, April 2013 Aprila 2013 so prebivalci Slovenije čutili deset potresov. Prvi, zelo šibek, se je zgodil 3. 4. ob 1.15 po UTC v bližini Škocjana. Potres so čutili posamezni prebivalci ožjega nadžariščnega območja. Sedmega aprila se je dvakrat zatreslo pri Litiji. Potres ob 11.20 po UTC je imel magnitudo 2,6, drugi ob 11.23 po UTC pa 3,1, intenziteta slednjega ni presegla IV EMS-98, čutili pa so ga prebivalci 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljane in okolice. V bližini Škocjana se je 8. 4. ob 10.05 po UTC zgodil potres z lokalno magnitudo 1,0, ki so ga čutili posamezni prebivalci Bučke. Intenziteta potresa ni presegla III EMS-98. Pri Šentjerneju se je 9. 4. ob 6.20 po UTC zgodil potres z magnitudo 1,3, ki so ga čutili delavci kamnoloma Cerov Log. V bližini Ribnice so se v aprilu zgodili trije potresi, 10. 4. ob 04.34 po UTC z lokalno magnitudo 0,7, 26. 4. ob 0.14 po UTC z lokalno magnitudo 0,7 in preliminarno ocenjeno intenziteto III EMS 98 in zelo šibek potres 29. 4. ob 2.11 po UTC (prebivalci so ob potresu slišali zvok). Čutili so jih posamezni prebivalci Strug. 22. 4. ob 3.01 po UTC se je zgodil potres v bližini Metlike, ki so ga čutili prebivalci Suhorja in Lokev. Potres je imel lokalno magnitudo 1,2, intenziteta potresa pa ni presegla III EMS 98. Pri Šentjerneju se je aprila zgodil še en potres. To je bilo 24. 4. ob 0.58 po UTC, potres je imel lokalno magnitudo 0,3, čutili pa so ga posamezni prebivalci Šentjerneja. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, april 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, April 2013 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda EMS-98 ML h UTC m °N °E km 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 2 2 3 6 6 6 6 7 7 7 7 8 9 9 9 10 10 10 11 14 16 17 18 19 20 20 21 21 22 22 24 20 15 17 1 2 3 3 14 5 11 11 20 10 4 6 22 0 4 8 17 7 0 7 14 14 10 13 6 18 3 5 0 12 56 23 15 41 3 5 49 31 20 23 52 5 17 20 50 37 34 19 26 12 37 49 6 27 35 23 57 21 1 47 57 46,03 46,15 46,10 45,91 46,52 46,52 46,52 45,62 45,32 46,06 46,07 46,35 45,93 45,91 45,77 46,75 45,69 45,78 45,58 46,41 46,16 46,00 45,67 46,05 46,31 46,87 46,56 45,82 46,23 45,66 45,78 45,83 15,17 15,44 14,38 15,28 14,65 14,64 14,64 14,35 14,61 14,76 14,76 14,82 15,29 15,53 15,32 15,27 14,96 14,80 15,03 14,51 14,36 15,77 15,27 14,04 13,26 15,04 15,33 14,69 14,52 15,29 14,78 15,33 10 9 11 0 9 11 11 15 18 8 8 5 1 5 6 0 8 0 7 11 18 12 9 14 7 0 3 6 11 9 0 4 2013 4 24 13 23 46,52 14,82 8 2013 2013 2013 2013 2013 4 4 4 4 4 26 27 27 29 29 0 7 19 2 8 14 51 50 11 47 45,78 45,63 45,29 45,80 45,85 14,79 15,17 14,29 14,83 15,19 2 4 13 5 7 71 čutili čutili IV III čutili čutili III čutili 1,1 1,1 1,1 0,1 1,0 1,3 1,6 1,4 1,1 2,6 3,1 1,0 1,0 1,0 1,3 1,1 1,1 0,7 1,1 1,2 1,0 1,4 1,6 1,5 1,0 1,9 1,2 1,0 1,1 1,2 1,0 0,3 1,1 III zvok 0,7 1,4 1,1 0,1 1,6 Področje Srednik Jelce Brezovica pri Medvodah Škocjan Homeltschach, Avstrija Homeltschach, Avstrija Homeltschach, Avstrija Koritnice Hreljin, Hrvaška Mala Štanga Mala Štanga Savina Segonje Vihre Gabrje Obergla, Avstrija Pugled pri Starem Logu Pri Cerkvi - Struge Hrib pri Koprivniku Zgornje Jezersko Reteče Radakovo, Hrvaška Krvavčji Vrh Pečnik Musi, Italija Brendwald, Avstrija Janževski Vrh Bukovec pri Poljanah Zalog pri Cerkljah Trnovec Paka Dolenje Vrhpolje Podkraj pri Mežici, meja Slovenija - Avstrija Pri Cerkvi - Struge Trebnji Vrh Opatija, Hrvaška Višnje Golušnik Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V APRIL 2013 World earthquakes in April 2013 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, april2013 Table 2. The world strongest earthquakes, April 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 6. 4. 4:42 3,53 S 138,47 E 7,0 68 9. 4. 11:52 28,48 N 51,58 E 6,3 10 Papua, Indonezija 14. 4. 1:32 6,48 S 154,58 E 6,6 35 16. 4. 10:44 28,11 N 62,05 E 7,8 82 16. 4. 22:55 3.22 S 142,54 E 6,6 13 pod morjem blizu obale Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja 19. 4. 3:05 46,18 N 150,79 E 7,2 122 Kurili 37 južni Iran Bougainville, Papua Nova Gvineja 78 meja Iran–Pakistan V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj. (Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, april 2013 Figure 2. The world strongest earthquakes, April 2013 72 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2013 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN APRIL 2013 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V aprilu 2013 smo merili obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. V aprilu je bil v zraku cvetni prah, jelše, breze, gabra in črnega gabra, jesena, bukve, topola, hrasta, vrbe, cipresovk in tisovk ter bresta in platane, v zadnji tretjini meseca tudi v manjših količinah cvetni prah iglavcev, oreha, trav in v Primorju krišine. V Izoli smo namerili 12.412 zrn cvetnega prahu, kar je opazno manj kot na postajah na celini, v Ljubljani smo našteli 20.228 zrn, v Mariboru pa 27.168 zrn. V Primorju je največ cvetnega prahu prispevali gaber, in sicer 43 %, slabih 20 % so prispevale cipresovke. V Ljubljani in Mariboru je največ cvetnega prahu prispevala breza, in sicer 26 % v Ljubljani in 33 % v Mariboru, na obeh merilnih mestih je bila druga najbolj zastopana vrsta cvetnega prahu gaber oz. gabrovec s po 22 % (preglednica 1). Visoka obremenitev zraka s cvetnim prahom breze in sorodnih rastlin (gaber, črni gaber, hrast, bukev) ter jesena in topola je prinesla nemalo zdravstvenih težav ljudem, ki so preobčutljivi na cvetni prah. Izredno visoke koncentracije cvetnega prahu smo zabeležili v Mariboru. Povprečna dnevna koncentracija je bila 19. aprila 5684 zrn na kubični meter zraka, najvišja od leta 2002, ko izvajamo meritve v Mariboru. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2013 v Izoli, Ljubljani in Mariboru. 6000 Izola Ljubljana Maribor 5000 Število zrn/m3 4000 3000 2000 1000 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, april 2013 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2013 19 21 23 25 27 29 Obremenjenost zraka lahko izrazimo tudi v obliki indeksa: kot vsoto vseh izmerjenih povprečnih dnevnih koncentracij cvetnega prahu v izbranem časovnem obdobju. V letu 2011 je bilo cvetenje bukve zelo obilno, lani pa izjemno skromno, kar se je odražalo tudi na mesečnem indeksu cvetnega prahu. Letošnje leto je bilo izrazito nadpovprečno, a niti pol tako obilno kot leta 2011. Primerjava aprilskih indeksov bukve v Ljubljani in Mariboru je v preglednici 2. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani in Mariboru, april 2013 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana and Maribor in %, April 2013 bukev jelša breza 0,9 6,4 7,5 0,5 1,0 0,6 2,1 26,5 33,0 Izola Ljubljana Maribor g a b e r / cipresovke/ črni g. tisovke 42,6 21,9 21,9 jesen topol brest platana trave hrast vrba 4,4 8,8 7,0 3,0 6,1 9,6 0,8 2,5 0,8 3,4 7,3 2,8 0,9 0,2 0,1 6,1 6,8 6,8 2,7 4,3 2,8 19,7 8,2 5,4 Preglednica 2. Primerjava obremenjenosti zraka s cvetnim prahom bukve v Ljubljani in Mariboru v letih 2011, 2012 in 2013 s povprečjem obdobja 2002–2011 Table 2. Comparison of airborne Beech pollen in the air in Ljubljana and Maribor in 2011, 2012 and 2013 with average concentration in the period 2002–2011 P o vp r e č j e 2 0 0 2 – 2 0 1 1 2011 2012 2013 810 1293 3566 5474 25 20 1298 2051 Ljubljana Maribor 500 Izola Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m3 CIPRESOVKE/TISOVKE 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, april 2013 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2013 600 Izola Ljubljana Maribor 500 Število zrn/m3 JESEN 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, april 2013 Figure 3. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2013 74 17 19 21 23 25 27 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 Izola Ljubljana Maribor 120 Število zrn/m3 VRBA 90 60 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, april 2013 Figure 4. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2013 April se je začel z mrzlim in oblačnim vremenom, padavine so bile pogoste, v celinskem delu države je sprva večinoma snežilo; v zraku so bilo malo cvetnega prahu jelše, cikpresovk, topola in bresta. V Primorju je pihala burja, ki je 3. aprila ponehala, obremenjenost zraka s cvetnim prahom cipresovk se je naslednja dva dneva močno zvišala. Na Obali je bil 7. april sončen, v Ljubljani in Mariboru pa še oblačen. 8. aprila je ob jugozahodnem vetru posijalo sonce. Jugozahodnik je pihal tudi precej oblačnega 9. dne, v Ljubljani je prinesel nekoliko več cvetnega prahu jelše, sledil je deloma sončen dan s krajevnimi padavinami. Ob jugozahodnem vetru je bilo 11. dne deloma sončno. 12. april je bil oblačen, južnim veter je prinašal občasne padavine. Naslednji dan je bil na Obali sončen, 14. in 15. aprila pa je bilo sončno povsod. Sledila sta dva večinoma sočna dneva. Topleje in jasno je bilo 18. aprila. Obdobje lepega vremena je na vseh merilnih mestih prineslo visoke obremenitve zraka s cvetnim prahom. Zaradi visoke koncentracije cvetnega prahu breze na celini, cipresovk v Primorju in gabra, bresta, vrbe, jesena, ter topola na vseh treh merilnih postajah, ter kasnega zaključka sezone pojavljanja cvetnega prahu jelše, je bil letošnji pomladanski del sezone alergogenega cvetnega prahu zelo obremenilen za polinotike. Naslednji dan je bil večinoma oblačen, le na Štajerskem dokaj sončen. 3500 Izola Ljubljana Maribor 3000 Število zrn/m3 2500 BREZA 2000 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, april 2013 Figure 5. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2013 Cvetni prah breze je bil v zraku ves mesec, sezona se je iztekala konec aprila. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 Izola Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m3 BUKEV 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve, april 2013 Figure 6. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2013 125 Izola Ljubljana Maribor 100 Število zrn/m3 BREST 75 50 25 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta, april 2013 Figure 7. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, April 2013 500 Izola Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m3 HRAST 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, april 2013 Figure 8. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2013 20. aprila je bilo ob oblačnem vremenu večinoma suho, na Obali je pihala šibka burja. 21. dne je bilo precej sončno, a so nastajale krajevne padavine. 22. aprila so Slovenijo zajele padavine, ki so naslednji dan ponehale. Sončno in ob jugozahodnem vetru zelo toplo je bilo od 24. do 26. aprila. 27. dne je bilo 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo največ sončnega vremena v Mariboru. Mesec se je končal z zelo toplim in deloma sončnim vremenom, pihal je jugozahodnik. V toplem obdobju sredi meseca se je začela sezona cvetnega prahu bukve, hrasta, trav in platane, njihova koncentracija se je do konca meseca povečevala, medtem ko se je sezona breze, topola, velikega jesena, bresta, cipresovk in tisovk ter topola zaključevala. 20 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 15 TRAVE 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, april 2013 Figure 9. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2013 2500 Izola Ljubljana Maribor 2000 Število zrn/m3 GABER/ČRNI GABER 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in črnega gabra, april 2013 Figure 10. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2013 600 Izola Ljubljana Maribor 500 Število zrn/m3 TOPOL 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola, april 2013 Figure 11. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2013 77 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 Izola Ljubljana Maribor 500 Število zrn/m3 PLATANA 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane, april 2013 Figure 12. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2013 Aprila je bila raznolikost v zraku razpršenega cvetnega prahu velika. Za alergike cvetni prah nekaj rastlinskih vrst predstavlja resno okoljsko tveganje za pojav simptomov alergijske bolezni oz. njeno poslabšanje pri preobčutljivih ljudeh na to vrsto alergenov. Med alergogenimi vrstami, ki v tem mesecu cvetijo, prevladujejo drevesne vrste. Najpomembnejši med njimi je cvetni prah breze in brezi sorodnih rodov gabra, črnega gabra, hrasta in bukve. V Primorju, kjer je cvetnega prahu breze v zraku malo, vrzel zapolnjujejo visoko alergogene cipresovke, večinoma sajene v okrasne namene, ki dajejo pokrajini mediteranski pridih. Pojavljati se je začel tudi cvetni prah trav, vendar ga je bilo v zraku malo. 50 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 40 JELŠA 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše, april 2013 Figure 13. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, April 2013 SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana and in the Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April: Adler, Birch, Hornbeam/Hop hornbeam, Ash, Beech, Poplar, Oak, Willow, Cypress/Yew family, Elm, Plane tree and Grass. 78 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preks uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.