PRiiViORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 120 (6098)
TRST, sobota 22. maja 1965
VLADA SPREMENILA DVA ČLENA ZAKONA «167»
DEŽELNI ODBOR F.-J. K. NA PRVEM URADNEM OBISKU V SLOVENIJI
Smole: Pravice manjšin - med prvimi dolžnostmi Berzanti: Povsem se strinjamo z vašim stališčem0 podaljšanju Blagajne za razvoj juga
Poslanci odobrili zakonski ukrep
Sprejem pri predsedniku skupščine Ivanu Mačku - Berzanti v razgovoru z zastopniki italijanske manjšine v Sloveniji - Danes si bo deželni odbor ogledal Velenje in Bled
Na obmejnem prebodu pri Fernetičih je deželnega predsednika A. Berzantija in odbor pozdravil podpredsednik slovenske vlade Zupančič
(Od našega dopisnika)
Včeraj je odpotovala iz Trsta v Socialistično republiko Slovenijo na uraden obisk delegacija avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ji načeluje predsednik deželne uprave Berzanti, sestavljajo jo pa: deželni odbornik za kulturo Giovanni
Vicario, deželpi odbornik za javna dela dr. Luigi Masutto, deželni odbornik za urbanistiko inž. Giovanni Leschiutta, deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Bruno Giust in deželni odbornik za načrtovanje Gino Cocianni. V delegaciji so še načelnik demokristjanske skupine v deželnem sve!t,u Mizzau, svetovalca Devetag in Coloni, predsednik goriške pokrajine Bruno Chientaroli, videmski župan Ca-detto, videmski pokrajinski odbornik Chiapolino ter goriški podžupan Diego Lupieri.
Delegacijo so na obmejnem prehodu sprejeli podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba in druge osebnosti.
Po prihodu v Ljubljano je delegacijo sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole s' člani izvršnega sveta. V pozdravnem govoru je Janko Smole dejal:
((Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gostje,1 tovariši! Dovolite mi, da našim cenjenim gostom z gospodom predsednikom deželnega odbora dr. Berzantijem Alfredom na čelu ob tej priliki izrekam najprisrčnejšo dobrodošlico v imenu nas vseh, v imenu Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in mene osebno. Želim, da bi se za časa bivanja v naši republiki počutili čim boljše in da na vsakemu koraku in ob vsaki priliki čutite in ugotovite, da ste prišli v krog prijateljev in predstavnikov tukajšnjega prebivalstva, ki_ si žele iskrenega in delovnega sodelovanja z vami, s sosedno avtonomno deželo republike Italije, z deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki jo kot najvišji oblastveni forum predstavljate,
želimo, da bi uspeli vsaj nekoliko povrniti gostoljubnost in prijaznost,, ki so nam jo izkazali predstavniki deželnega odbora Furlani-je-Julijske krajine in predsednik dr. Berzanti osebno ob priliki obiska predstavnikov Izvršnega sveta naše republike v delu vaše dežele. Ob našem obisku v Gorici in Vidmu je bila obojestransko jasno in odkrito izražena volja in želja po čim konkretnejšem in tesnejšem sodelovanju. Zavedamo se, da tako sodelovanje med sosednima deželama predstavlja obojestransko korist, ne samo za naša ožja področja, temveč da je to doprinos k nadaljnjemu izboljšavanju dobrih odnosov med obema našima državama — republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in podpora politiki mednarodnega sodelovanja in aktivne, miroljubne koeksistence med državami in narodi na svetu ter tudi znaten doprinos največji dobrini našega življenja, to je miru na svetu in prijateljstvu med narodi in državami ne glede na razlike v družbeno-političnem sistemu.
Zavedamo se še posebej, da volja in želja po čim konkretnejšem in tesnejšem sodelovanju predstavlja konkreten program postopnega a vendar doslednega odstranjevanja vseh tistih slabosti, težav, napak, ovir, ki so se postavljale pred nas kot posledica in usedlina preteklosti. Dalje predstavlja program našega bodočega konstruktivnega sodelovanja, konkretnega medsebojnega zbliževanja in reševanja problemov v interesu ljudi, ki žive v teh naših področjih, v interesu nadaljnje blaginje obeh naših sosednih področij.
Od našega prvega srečanja, od obiska predstavnikov Socialistične
republike Slovenije v vaši lepi in gostoljubni deželi je minilo komaj nekaj več kot dva meseca. Ce v mislih preletim to kratko dobo od našega prvega srečanja do vašega cenjenega današnjega obiska pri nas, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je kljub kratkemu obdobju in kljub nekaterim nevšečnostim ir težavam, ki še obstajajo in ki se še dogajajo — bilo storjenega zelo mnogo. Ob tem je važno omeniti, da je bil pri nas na obisku že deželni odbornik za programiranje gospod Cocianni s svojimi najožjimi sodelavci in da je prišlo do medsebojne koristne informiranosti o gospodarskih problemih in o ustavni in pravni ureditvi obeh dežel. Prišlo je tudi že do ogleda nekaterih gospodarskih organizacij pri nas, ki že kooperirajo z ustreznimi podjetji vaše dežele. Obratno pa sta medtem dva člana našega Izvršnega sveta bila tudi že vaša gosta in vaša izredna gostoljubnost in možnost, da sta si ogledala nekatere pomembne gospodarske ustanove vaše dežele, sta jima ostali v globokem spominu.
Pri vas so bili medtem že ponovno tudi predstavniki naše Gospodarske zbornice, ki že tako med seboj dokaj tesno sodelujejo. V naši republiki je pred kratkim bil na prijateljskem obisku vladni komisar v vaši deželi gospod Li-bero Mazza s svojimi najožjimi sodelavci in z gospodom prof. Geri-nom, predstavnikom ministrstva zunanjih zadev vaše osrednje vlade.
Pripravlja se obisk predstavnikov našega zdravstveno - socialnega področja v vaši deželi s programiranim ogledom raznih izredno koristni objektov na vašem področju. Dogovorjen je obisk odbornika vašega deželnega odbora gospoda Vi-caria pri podpredsedniku našega Izvršnega sveta tov. Benu Župančiču s konkretnim programom razgovorov o bodočem sodelovanju na kulturno - znanstvenem področju in ogledom raznih ustanov.
In končno je današnji vaš cenjeni obisk ugodna prilika za nadaljnje medsebojno spoznavanje in za nadaljnjo konkretizacijo načrta bo-
dočega sodelovanja in razvoja medsebojnih odnosov.
Konkretno medsebojno osebno spoznavanje In spoznavanje želja, potreb in koristi ene in druge strani našega neposrednega sosednega območja omogoča tudi reševanje niza vprašanj na širšem področju, celo na področju odnosov med obema državama. Takšno konkretno medsebojno spoznavanje želja, potreb in koristi je bila pobuda za sklep našega Zveznega izvršnega sveta, ko je dala Jugoslavija svojo podporo kandidaturi vaše vlade pri CERN za zgraditev ogromnega nuklearnega ekceleratorja na področju Doberdoba. Prepričani smo, da bo tudi naše konkretno sodelovanje pomagalo urejati še niz drugih vprašanj, ki jih je postopno reševati z vso odgovornostjo in aktivnostjo.
Prav tako je to naše osebno spoznavanje problemov, želja in obojestranskih koristi doprineslo, da ste, gospod predsednik, sprejeli predstavnike naše narodnostne manjšine, ki živi na področju vaše dežele ter z njimi vodili izredno pozitivne in konstruktivne razgovore o njihovih problemih, pravicah in življenju na vašem področju ,da je že prišlo tudi do razprave o narodnostnih vprašanjih v vašem deželnem svetu, kjer so bile podane nekatere načelne, pozitivne izjave o odnosih do manjšine, na čemer smo mi kot njihova matična zemlja močno zainteresirani in moralno obvezani.
Gospod predsednik, gospodje deželni odborniki. Pravice in življenje narodnostnih manjšin v poedi-ni državi je izredno delikatno in važno vprašanje. Zaščita narodnostnih skupnosti in zagotovitev pravic njihovega jezika, kulture, običajev in posebnosti ter enakopravnosti na vseh področjih družbene dejavnosti, ne glede na njihovo številno moč, na stopnjo njihove kulturne ravni in narodnostne zavesti, spada med prve dolžnosti moderne države. Država ne sme videti v obstoju manjšin na svojem območju bremen, ki zapletajo že obstoječe notranje probleme, ampak priliko za plemenito pomoč, da lajša manjšini življenje in prispeva k zbliževanju med narodi. Manjšino spravlja v neenak položaj že dejstvo, da je manjšina. Zato je prizadetost, s katero se ji lajša položaj, znamenje globoke de. rnokiatične miselnosti in etike. Pravilno ravnanje z manjšinami u-trjuje obenem dobre odnose med prizadetimi državami in je sestavni del naporov za uveljavljenje in poglabljanje demokratičnih odnosov. Narodnostni manjšini je treba nuditi vse, kar ji pripada kot narodnostnim skupnostim in s temi narodnostnimi skupnostmi je treba enako ravnati ne glede na to, kje živijo. Pozitivno reševanje ravnanja z manjšino in ohranjevanje njih pravic ne sme biti za ob-lasti, kjer ta maišina živi, hreme, temveč srečna okolnost, kajti pravilno urejevanje vseh vprašanj v odnosu na pravice manjšine in ravnanje z njo, lahko postane izredno pozitiven most za čim globlje in prijateljske stike med obema državama.
Gospod predsednik! Mi imamo to srečno okolnost, da na področju naših dveh dežel žive manjši-ne. Na področju vaše dežele naša manjšina, na področju naše republike vaša manjšina. Pravilno, pošteno, moralno - etnično, kon-struktivno reševanje pravic in pro. blemov življenja obeh manjšin lah-ko predstavlja izreden most na. daljnjega prijateljskega zbliževanja med našima narodoma. Zakonska ureditev pravic manjšin in konkretna praksa v ravnanju z jezikom, kultturo, šolstvom, tiskom,

DANES

Po obisku delegacije SZDL Slovenije pri Slovencih v Italiji, je odšla včeraj na svoj uraden obisk v Slovenijo naša deželna vlada. Na tem mestu smo važnost prvega obiska že dvakrat posebej po-udarili, saj je veljal prav nam. No, tokrat gre za uradni obisk najvišjega oblastvenega organa naše dežele na naši matični zemlji in njeni vladi, že sam obisk, kateremu bodo gotovo sledili še drugi, je dogodek, katerega mora gsa javnost z obeh strani meje iskreno pozdraviti z najboljšimi željami, da bi obrodili čim večje uspehe v razvoju sodelovanja med tako tesno povezanimi sosedi.
Toda za nas Slovence v Italiji je še prav posebno pomembno, da je predsednik slovenske vlade osrednji del svojega pozdravnega govora predsedniku in članom vlade dežele, v kateri živimo, posvetil prav vprašanjem, ki zadevajo našo narodno skupnost. Pri tem je poudaril zlasti tista načela, o katerih smo v našem dnevniku že tolikokrat poročali, da jih kot edina pravilna in možna že dve desetletji postavlja socialistična Jugoslavija, v prvi vrsti pa, da «zaščita narodnostnih skupnosti in zagotovitev
pravic njihovega jezika, kulture, običajev ter enakopravnosti na vseh področjih družbene dejavnosti, ne glede na njihovo številčno moč, na stopnjo njihove kulturne ravni in narodne zavesti, spada med prve dolžnosti moderne države*.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je predsednik naše dežele Furlanije — Julijske krajine, kjer živimo Slovenci v 34 občinah — glede uživanja narodnostnih pravic razdeljenih kar na tri kategorije — na te besede odgovoril, da se z njimi strinja ter še dodal, da je treba sedaj preiti od besed k dejanjem. Prav to želi-mo že dolgo, dolgo tudi mi, čeprav moramo, spričo predsednikovega'poudarka na omejeno pristojnost njegove vlade, izraziti takoj tudi nujno potrebo, da se ta najnovejša ovira čimprej premosti. Ce namreč obstaja resnično odločna volja, se bo to prav lahko kmalu zgodilo, saj določbe republiške ustave in predpisi mednarodnih sporazumov in dogovorov že skoraj dve desetletji čakajo na izvajanje tudi glede naše narodne skupnosti, medtem ko je posebni deželni statut naše dežele s posebnimi določili že kar dve leti v veljavi. V vsakem nasprotnem primeru namreč prehod od besed k dejanjem pač ne bo mogoč.
družbenimi organizacijami manjšin, morata predstavljati za naši dve vladi konkreten program delovanja. Moramo se skupno boriti proti še vedno pojavljajočim se nacionalnim nestrpnostim, ki so posledica neljube preteklosti in o-Stanki neživljenjskega gledanja na odnose med narodi in ljudmi.
Gospod predsednik, gospodje deželni odborniki! Zemljepisni položaj naših dveh dežel daje izredne možnosti za stvarno uresničenje naših, že večkrat poudarjenih iskrenih želja po čim tesnejšem, koristnejšem in prijateljskem sodelovanju na vseh področjih.
Obstajajo stvarne možnosti za nadaljnjo okrepitev prometnih zvez, medsebojne gospodarske izmenjave, industrijskega sodelovanja, turizma in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Izvajanje dveh regionalnih sporazumov o obmejni trgovinski izmenjavi (tržaški in goriški sporazum), vsakoletni sejmi: Alpe - Adria v Ljubljani in velesejem v Trstu predstavljajo pomembno dopolnitev splošnih jugoslovansko - italijanskih gospodarskih odnosov.
Videmski sporazum o obmejnem prometu oseb, ki presega že 10 milijonov prehodov v enem letu, je brez dvoma ena največjih manifestacij medsebojnega miroljubnega sožitja prebivalstva obeh dežel vzdolž meje. Na področju vodnega gospodarstva pa stoje pred nami še precejšnje naloge.
Skratka, torišče našega konstruk. tivnega in pozitivnega delovanja tako na gospodarskem kot na kulturnem področju je izredno široko in veliko. Menim, da je izredne koristno in pravzaprav edino možno takšno stvarno uresničevanje naših pozitivnih želja kot smo ga izvajali že do sedaj.
Menim tudi, da se bodo vsa navedena vprašanja najboljše in najkoristneje reševala z neposrednim osebnim stikom predstavnikov jja-ših dveh vlad. Osebni stiki iti "u-resničenju stvarnih problemov predstavljajo najbolpši konstruktivni in koristni doprinos našim željam po tesnem, prijateljskem in medsebojno obojestranskem koristnem sodelovanju.
Ob koncu ponovno želim, da bi se ta dva kratka dneva, ko boste v naši republiki počutili čimbolj prijetno in ugodno, da boste videli in spoznali pri nas pozitivne 6tvari ter da bo vaš obisk v naši republiki predstavljal nadaljnji pozitivni korak v medsebojnem spoznavanju, nadaljnjem sodelovanju in urejevanju preostalih problemov.
«Vesel sem, da vas vidim v Ljubljani in da vam sporočim najpri-srčnejše pozdrave v imenu vse delegacije. Zahvaljujem se za povabilo, ki, kot ste poudarili, sledi obisku vaših predstavnikov v naši pokrajini. V kratkem času smo zabeležili prve rezultate, ker smo v medsebojnih stikih pričeli reševati važne probleme, ki zadevajo odgovarjajoča področja. Gospod predsednik, omenili ste točke, v katerih je prišlo do sodelovanja, med drugim tudi podporo vaše republike pri federalni vladi v zvezi z izgradnjo akceleratorja v o-kviru CERN. Zato se posebno zahvaljujem vam, gospod predsednik, kakor tudi gospodu Kaduncu. V dosedanjih stikih smo imeli priložnost razgovarjati se o ostalih problemih, ki zanimajo naša področja, kot je področje kulture, obmejnega prometa in prometnih zvez. V zvezi z zadnjim področjem smo se pogovorili o cesti Palmanova - Gorica - Ljubljana.«
«Vse to so področja, ki jim bo treba v bodoče posvetiti največjo pozornost v korist naših vzajemnih interesov. Smo tu in navdaja nas duh prijateljstva. V imenu vseh članov delegacije sprejemamo dobrodošlico in želimo, da bi ta obisk bil v naše splošno zadovoljstvo. Sodim, da bo naše srečanje služilo tudi za obravnavanje problemov, ki ste jih omenili vi, gospod predsednik, ter da okrepimo odnose dobrega sosedstva kakor tudi, da bo srečanje služilo utrjevanju tesnega prijateljstva.«
»Vemo za probleme prebivalstva, ki živi pri vas in pri nas, to je vprašanje manjšin in povsem delimo vaše stališče do tega vprašanja. Menimo, da morajo biti pravice manjšin spoštovane, ne samo v besedah ampak tudi v dejanjih. Ko govorimo o tem, govorimo o kompleksnih problemih in samo del teh problemov sodi tudi v pristojnost naše deželne vlade. Ker nas navdaja volja po sodelovanju in ker želimo, da bi bili odnosi do manjšin najprisrčnejši, se bomo potrudili tudi čez meje pristojnosti dežele, in bomo predlagali naši vladi najprimernejše rešitve na raznih področjih.*
«Lahko zagotovim, da cenimo možnosti, ki nam jih srečanja nudijo, da poleg ostalega, predvsem še bolj okrepimo osebne odnose in da bi na osnovi osebnega prijateljstva pričeli pozitivne razgo vore za reševanje problemov na naših področjih. To predstavlja pozitiven prispevek k izboljšanju odnosov, ki nas mora navdajati, to je za okrepitev miru na svetu.«
Predsednik Berzanti je nato spre-
jel delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji, ki jo je vodil zvezni poslanec Mario Abram ter se z njo zadržal v krajšem pogovoru, med katerim so ga seznanili o položaju italijanske manjšine, o njenem delu v kulturno-prosvetnih in drugih organizacijah, o šolstvu ter tudi o težavah in potrebah.
Nekaj po 12. uri je italijanske goste sprejel v prostorih republiške skupščine predsednik Ivan Maček. Sprejema so se udeležili tudi podpredsednik skupščine dr. Marjan Brecelj, predsednik posameznih skupščinskih odborov, predsednica glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, italijanski konzularni predstavniki iz Zagreba in Kopra ter drugi gosti.
Po sprejemu je predsednik izvršnega sveta Janko Smole priredil v poslopju izvršnega sveta italijanskim gostom na čast slavnostno kosilo, med katerim sta si Janko Smole In dr. Alfredo Berzanti izmenjala Zdravljici.
Pri tem sta načelnika obeh delegacij ponovno poudarila voljo po ohranitvi in poglobitvi sodelovanja. Predsednik Berzanti je omenil tudi nedavni obisk deželnega odbora pri predsedniku republike ter poudaril, da je Saragat dejal, da je treba nadaljevati po poti sodelovanja
«Ko je zvedel za naše namene — j§ dejal dr. Berzanti — je predsednik republike poudaril, da pripada Furlaniji-Julijski krajini vloga mostu z bližnjimi narodi za iskren razgovor med njimi.«
Popoldne so si člani deželne delegacije ogledali inštitut za jedrsko fiziko «Jožef Stefan«, sejem Alpe-
Brezposelni delavci bodo prejemali podporo 360 dni ■ Saragat obišče v juniju Zahodno Nemčijo ■ Osrednji odbor PSI odobril petletni načrt ■ Sporazum o ribolovu med Jugoslavijo in Italijo podaljšan do 31. avgusta
RIM 21 — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili, med številnimi ukrepi iz rednega poslovanja, tudi spremembo dveh členov zakona «167», ki ju je ustavno sodišče proglasilo za protiustavna; na predlog notranjega ministra pa so odobn-
LTtnm^lisrna6giaso^nkfo”° ^ nem redu njihove predložitve, da bi se tako ognili obleganju glavnega vhoda na sodišče, ko zlasti aktivisti KPI bivakirajo
pred vhodom tudi vso noč, da bi zagotovili svoji stranki prvo mesto na glasovnici.
Ministrski svet je hkrati odobril zakonski osnutek, s katerim se potrjuje in daje izvršna moč izmenjavi not med Italijo in Jugoslavijo za podaljšanje sporazuma o ribolovu do 31. av-gusta letos, in izmenjavi not med obema državama z dne 25 aprila lani za urejevanje krajevnega blagovnega prometa med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem.
ha predlog ministra za delo Delle Fave so odobrili zakonski osnutek, na podlagi katerega bodo brezposelni delavci prejemali podporo in družinsko doklado ne več le 180 dni, ampak 330 dni.
V poslanski zborn ci so odobrili z 249 glasovi proti 71 zakonski o-snutek, s katerim se podaljšuje dejavnost Blagajne za razvoj juga za nadaljnjih 15 let, nato pa so začeli' splošno razpravo o novem zakonu o kinematografiji. V senatu so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja pretež; no krajevnega značaja, med temi tudi vprašanje MSI in PSIUP, ali je res, da je bivši glavni ravnatelj INPS šel v pokoj z Bi milijoni odpravnine in z 8C0.000 liram: mesečne pokojnine. Podtajnik ministrstva za delo Fenoalted je to v bistvu potrdil z razliko, da od-79 milijonov 198
verjetno v juniju. O datumu obiska' se morajo še sporazumeti, vendar pa Saragat ne bo obiskal Zahodne Nemčije, ko se bo vračal z uradnega obiska na Norveškem, ampak kasneje.
Na povabilo angleške vlade bo
ska zveza naklonjena neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Cipra ter nasprotuje, da bi ta otok uporabljali kot utrjeno postojanko. Poleg tega obsoja vsako vmešavanje od zunaj v ciprske zadeve.
Gromiko je dodal, da Sovjetska zveza podpira sporazumno rešitev spora, in je ponovil že znano sovjetsko stališče: priznanje dveh etničnih skupin na otoku in spošto. vanje njihovih zakonitih pravic.
Kar se tiče dobavljanja orožja Cipru, je Gromiko izjavil, da se
Bsraursas
je primerno razpravljati uradno.* Na vprašanje, kakšno stališče i-ma Sovjetska zveza do zahteve za
t.m. Veliko Britanijo.
Centralni odbor PSI je danes za ključil razpravo o petletnem gospodarskem načrtu In z večino o-dobril resolucijo, v kateri se poudarja veljavnost petletnega načrta In se poziva stranka, naj zastavi
priključitev Cipra k Grčiji, je Gromiko izjavil, da se o tem rajši ne izreče 'in da želi ((konkretna
Adria, muzej NOB ter športno pa- j™™™ jolh, pokojnina pa 567
tisoč 9'80 lir. Dodal je, da mu to
lačo v Tivoliju. Zvečer pa je priredil gostom svečano večerjo italijanski generalni konzul v Zagrebu. Danes si bo delegacije ogledala Velenje, popoldne pa Bled, kjer bo tudi tiskovna konferenca.
BOGO SAMSA
pripada po zakonu, ki da ga m odobrila ne sedanja ne prejšnja vlada, in da ima parlament potrebna sredstva, da to spremeni.
V rimskih diplomatskih krogih potrjujejo vest, da bo predsednik
republike Saragat obiskal Bonn,
vse svoie s le za dosledno uresni-1 ocenitve in ukrepe zaradi konkret-čenje načrta:	resolucija zavrača nega j>oloža,Ja^«
tezo, da so reforme strukture «pre-'	~ “	'
liminarnega« značaja in poudarja, da se mora akcija za uresničenje načrta razvijati skladno z akcijo za uveljavljenje reform strukture.
Glede svojih razgovorov v Ankari je izjavil: «Naša izmenjava mi-sli ni pripeljala do sklenitve konkretnih sporazumov, vendar pa smo koristno napredovali in do-
V svojem govoru na posece v di-, segli pozitivne rezultate.« skusijo, je De Martino" izrazil svo- . Na koncu je Gromiko izjavil, da je začudenje, nad zahtevo manjši- - izboljšanje odnosov med Sovjetsko ne, da naj bi odložili odobritev, ln Turčijo koristi mednarod-petletnega načrta, ker bi to pome- nePu sodelovanju :n miru, ter je nilo vnesti nove . motnje v gospo- zajčici povratek k ((toplemu prija-darski sistem. Tajnik PSI je prt-1 teljstvu iz časov Lenina in Atatur-pomnil, da je celotna stranka Od-, govorna za to, kar se je napravilo, in da zato ni mogoče sedaj spremeniti usmeritve; va''na da je ugotovitev, da vsi soglašajo glede smotrov načrtovanja in da b' bilo škoda, če bi prevladala različna mnenja glede sredstev intervencije in glede njihove učinkovitosti. De Martino je zatrjeval, da. tudi vprašanje o potrebi večjega vpliva javne oblasti pri vodstvu gosnodar-
stva ni toliko vpra!lanie definicije institucij, kolikor vnrašanje vsakodnevne politične akcije.
Bunjiba o odnosih z arabsko ligo
PO KRVAVIH SPOPADIH V DOMINIKANSKI REPUBLIKI
Sporazum o ustavitvi sovražnosti začel veljati včeraj ob 18. uri
Večina v Varnostnem svetu zavrnila sovjetsko resolucijo • U Tant predlaga, naj se sporazum o ustavitvi sovražnosti podaljša vsaj še za 24 ur v pričakovanju dokončnega sporazuma
TUNIS. 21. ~ Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da ((Tunizija lahko živi brez arabske lige in brez odnosov z Arabci«. Burgiba. ki je govoril na kongresu stranke Neo-destur. je izjavil, da se ne misli udeležiti sestankov arabskih držav zaradi sovražne kampanje proti njemu.
V Tel Avivu je predsednik izraelske vlade Eškol izjavil, da je pripravljen sestati se z • Burgibo ali i z vsakim drugim arabskim držav-ANKARA, 21. - Sovjetski zuna-; PP8l;V4ti<Ma.,.v kaki nevtralni nji minister Gromiko je na tiskov-	“Nočemo nobenega posre-
ni konferenci iriavil da ie Bnviei 1 Ivanja med Izraelom m arabski-m konferenci Izjavil, da je Sovjet-, mi državami toda srečni $ biH>
če nam bo general de Gaulle ali vsak drug državnik pomagal navezati neposredne stike z Burgibo in s katerim koli drugim arabskim voditeljem,« je dodal Eškol.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gromiko o Cipru
SANTO DOMINGO, 21. — Sporazum o ustavitvi sovražnosti za 24 ur je začel veljati danes ob 18. uri po srednjeevropskem času, da omogočijo Rdečemu križu, da odstrani mrliče in prepelje ranjence v bolnišnico. Funkcionarji Rdečega križa so se takoj lotili svojega posla. Gene- dglegatl Francoski predstavnik ni
prikrival dvoma v dobro vero generala Imberta glede spoštovanja sporazuma. Bolivijski delegat je ponovil; da njegova vlada zaupa v akcijo Organizacije ameriških držav, medtem ko je urugvajski delegat predložil resolucijo, s katero se pozivajo vse države, naj ne nudijo nobene pomoči eni ali drugi strani. Resolucija poziva Varnostni svet, naj takoj zahteva ustavitev sovražnosti, kakor določa njegova resolucija od 14. maja.
Angleški predstavnik je predlagal, naj se pošlje predstavniku' OZN v Dominikanski republiki spodbudna brzojavka, in je takole obrazložil program: najprej naj se doseže ustavitev sovražnosti, omogoči naj se začasno ustoličenje režima na široki podlagi. Zatem naj se poskrbi za umik vseh tujih čer. in končno naj se ustvari stanje, da bodo mogoče svobodne volitve. Poudaril Je, da je potrebno koordinirati dejavnost OZN in OAD. Ameriški delegat Stevenson je predložil resolucijo, s katero zahteva, naj se uskladi dejavnost glavnega tajnika OAD z dejavnostjo predstavnika OZN.
Sovjetski delegat Fedorenko je
ral Imbert ni hotel dolgo podpisati sporazuma. Končno so se sporazumeli, da podpišeta Imbert in Caamano vsak poseben dokument. Caamanov zunanji minister je zahteval tudi podpis predstavnika ZDA, ker «A-meričani streljajo na nas«.
Polkovnik Caamano je imel danes tiskovno konferenco na sedežu svojega poveljstva. Izjavil je, da je pripravljen odpovedati se začasnemu predsedstvu, če bi njegov odstop ugladil pot za rešitev sedanje krize. Izjavil je tudi, da je pripravljen začeti neposredna pogajanja z ZDA v ta namen. Dalje je dejal, da so ameriške čete zavzele v zadnjih štiriindvajsetih urah abolj nevtralno stališče« In da je to treba pripisati izrecnim ukazom predsednika Johnsona.
Večja skupina žensk je danes demonstrirala pred ameriškim poveljstvom proti Američanom in zahtevala povratek ustavne vlade. Delegacija žensk je Izročila U Tan-tovemu predstavniku resolucijo, s katero zahteva vzpostavitev ustavnega reda.
Čilska vlada je danes protestirala pri ameriški vladi zaradi položaja v Dominikanski republiki in je sporočila «veliko vznemirjenost, s katero čilsko ljudstvo spremlja tragične dogodke v tej republiki, kjer se ljudje pobivajo in se teptajo človeške pravice«. Demokristjan-ska parlamentarna skupina pa je objavila manifest, v katerem pravi, da «je prišel trenutek, ko je treba iti naravnost braniti dominikansko ljudstvo«.
Varnostni svet Je nadaljeval danes razpravo o položaju v Dominikanski republiki. Predsednik je v začetku seje prebral zadnjo resolucijo Organizacije ameriških držav, ki je poverila svojega tajnika, da ponudi dobre usluge za vzpostavitev miru v Dominikanski republiki. Pozvali so ga tudi, naj koordinira svojo akcijo z akcijo predstavnika OZN, Zatem je predsednik dal besedo tajniku U Tantu. Ta je obrazložil razne faze pogajanj, ki jih vodi njegov predstavnik Ma-yobre z generalom Imbertom Bar-rerom in s polkovnikom Caama-nom. U Tant je izrekel zadovoljstvo, ker se je posrečilo doseči sporazuma za začasno ustavitev sovražnosti. Dalje je sporočil, da je dobil davi od svojega predstavnika nujno brzojavko, v kateri sporoča, da so čete Imbertove Junte davi še vedno streljale proti skupinam u-stavne vojske v bližini pokopališča. Na kraj bojev je odšel indijski general Rikje, ki je njegov vojaški svetovalec. Kakor rečeno, je sporazum začel veljati ob 18. uri.
I Za U Tantom so govorili številni
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Sajgonu preprečen nov vojaški udar
SAJGON, 21. — Preteklo noč so preprečili nov poskus vojaškega državnega udara v Južnem Vietnamu. Predsednik vlade je govoril po radiu in sporočil, da je varnostna služba odkrila zaroto vojakov in civilistov »skupno s komunističnimi elementi* ter s skupino uporniških častnikov, ki so bili že obsojeni v odsotnosti zaradi udeležbe pri nedavnem poskusu državnega udara. V načrtu so imeli zrušiti sedanjo vlado, »povzročiti nerede med prebivalstvom in s tem škodovati protikomunističnemu naporu*. V noči od 20. na 21. maja so aretirali številne udeležence pri zaroti, en uporniški častnik, ki je bil že obsojen pred sodiščem, pa je bil smrtno ranjen, ko je skušal zbežati. Do sedaj niso javili, koliko oseb je bilo aretiranih. Govori se, da so aretirali okoli 40 vojakov in civilistov.
Novi neredi v Boliviji
LA PAZ, 21. — Danes so se v Boliviji ponovili neredi. Splošna stavka še vedno traja. V La Pazu je policija uporabljala solziine bombe proti delavcem in študentom, ki so demonstrirali. V Omru je pred uradom ameriškega informacijskega urada (USIS) eksplodirala bomba. Predsednik Barrien-tos je izgnal iz države 19 levičarskih politikov Obtožil jih je, da kujejo zaroto skupno s sindikalnim voditeljem Lechinom, ki ga je tudi izgnal. Minister za obrambo je izjavil, da imajo rudarji u-jete štiri vojake in dva kmeta kot talca. Trdil je, da je 20 tisoč kmetov pripravljenih na pohod proti rudarskim področjem.
Olaf V. in Gerhardsen obiščeta Jugoslavijo
BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito je, kot se danes poroča, med obiskom na Norveškem povabil norveškega kralja Olafa V. na uraden obisk v Jugoslavijo. Norveški kralj je vabilo sprejel, dan obiska pa bo določen pozneje. Istočasno je predsednik republike povabil na obisk tudi norveškega predsednika vlade Gerhard-sena. Dan obiska Gerhardsena, ki bo gost predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, bo prav tako določen pozneje.
iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiAzniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiin
BRITANSKA IZJAVA 0 POGAJANJIH ZA RAZOROŽITEV
Potrebna je neposredna udeležba francoske in kitajske vlade
Najnujnejše je preprečiti širjenje jedrskega orožja
LONDON, 21. — Britanski minister za razorožitvene zadeve je sporočil; da britanska vlada želi neposredno zainteresirati kitajsko in francosko vlado pri pogajanjih o razorožitvi. Dodal je, da se zdi, da je sedaj malo možnosti, da bi vojaško važne države zainteresirali za te razgovore. Najnujnejši problem je sedaj najti sporazum, da se prepreči nadaljnje širjenje jedrskega orožja. Vsak sporazum na tem sektorju mora vsebovati
dva glavna elementa: 1. prepričati jedrske države o potrebi sporazuma, ki naj jih obveže, da ne bodo prepustile nadzorstva nad jedrskim orožjem državam, ki nimajo tega orožja; 2. prepričati nejedrske države, naj ne skušajo preskrbeti ali Izdelovati jedrskega orožja.
Glavna težava glede prve točke se tiče možnosti sporazuma med Sovjetsko zvezo in Zahodom. Izjava dodaja, da je po mnenju angleške vlade namen atlantske jedrske sije preprečiti širjenje jedrskega orožja, ker angleški načrt vsebuje tudi klavzulo
proti širjenju. Drugo težavo pa predstavljata Kitajska in Francija. Britanska
vlada želi, da bi bili ti dve voja-	3lnJ|UUII
ško važni državi neposredno za- širjenju jedrskega orožja.
interesirani pri pogajanjih za razorožitev. Sedaj pa se zdi, da je malo možnosti, da bi se to doseglo.
Izjava pravi tudi, da n: dovolj, da jedrski klub izjavi, da ni odprt za druge države, ker so potrebni koraki za njegovo razpustitev. Potrebni so važni koraki za jedrsko in konvencionalno razorožitev. Jedrske države morajo resno' razmisliti, kako naj proučijo uskladitev razorožitvenih u-krepov z ohranitvijo stabilnosti in mednarodnega ravnotežja. Potrebno je, da jedrske države v najkrajšem času pojasnijo svoja namene. To pa ne izključuje nujnosti sklenitve sporazuma proti
— 2
22. maja 1965
Pripovedovali su mi.;;
Oče mi je ob raznih prilikah pripovedoval o svojem trpljenju, da bi razumel veličino borbe proti »novemu redu«, ki je imel za cilj tudi iztrebitev našega malega ru~oda.
Najbolj so mu ostali v spominu prizori iz zaporov. Prignali so ga v celico za osem oseb, a v njej se je stiskalo 30 jetnikov. Zmu-čen je bil od dvanajstdnevnega mučenja, saj je prestal vsa sredstva fašističnih mučiteljev, od vre-c c s peskom, pa do žganja nog. Crozili so mu s pištolo in šest ur je bil privezan na zaboju. Med mučenjem so ga silili, naj izda tovariše, pretepali so ga in kričali: «Kdo je Blaž?« — Dvanajst dni so ga tako mučili.
A sedaj je imel te ure že sabo; nekdo od jetnikov se mu približa in ga vpraša po njegovem položaju. Ko zvedo za njegovo ime, ga vsa sobana navdušeno sprejme med se, saj so ga že poznali vsaj po imenu z ilegalnega dela. Postane njihov, še več, poverijo mu najodgovornejšo nalogo političnega vzgojitelja. Odkažejo mu tudi miren kot na slami, da bi mogel preboleti boleče udarce.
Koronejski zapori so bili natrpani. Ljudi so mučili in če so naleteli na slabiča, so odkrili novo verigo aktivistov. Mnogi so 'bili pod «Posebnim sodiščema, večino pa so pošiljali v taborišča, vendar se borba v zaporu ni prenehala, morda le poglobila in ni bila brez pomena v tistih krvavih dneh.
Skozi zamrežena okna je bilo mogoče videti le nebo, ki je bilo tako nedosegljivo kot svoboda. Po tleh je ležala slama, že preperela zaradi vlage, in vsak dan so jo morali poravnati in v zamegljeni celici ni bilo mogoče razločiti ničesar, razen najzvestejših spremljevalk zapornikov — bolh in ste-
aiiiniiamfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii
Tožilec zahteval 400.000-krat dosmrtno ječo
FRANKFURT, 21. — Dosmrtna Ječa zaradi 400.000 različnih vzrokov: to je najhujša zaporna kazen, ki si je zgodovina nemškega sodstva najbrž nikoli ne bi zamišljala. Tako kazen je zahteval na procesu zaradi zločinov v Au-schwitzu odvetnik zasebne stranke Christian Raabe za bivšega poročnika SS Karla Hoeckerja, starega 53 let, obtoženega, da je uničil 400.000 Židov. Odvetnik Ra. abe je nadalje zahteval 36.000 dosmrtnih ječ za Roberta Mulko in 30.000 za bivša taboriščna zdravnika Willija Franka in Willija Schatza.
Generalni prokurator je svoj govor končal včeraj. Zahteval je 16 dosmrtnih ječ, dve obsodbi na 12 let ječe in 2 oprostitvi. Odvetnik civilne stranke pa je zahteval na splošno presenečenje samo 12 let zapora za Franz-Bernharda Lucasa, ki je obtožen, da je ubil 30 tisoč Zidov, medtem ko je državni tožilec zanj zahteval dosmrtno ječo.
NEW YORK, 20. — Varnostni svet Je soglasno odobril resolucijo, ki obsoja portugalske oborožene napade na ozemlje Senegala ln poziva Portugalsko, naj sprejme potrebne ukrepe, da prepreči ponovitev takih incidentov.
nic. Po petkrat na dan Je prihajal paznik in se prepričal, da mreža ne bi bila prežagana. Cuj lahno trkanje, ko je paznik zaprl vrata! Novice krožijo med celicami ln mnogo Jih Je.
Predvsem je vladala popolna solidarnost. Dobrote, ki so jih svojci nosili v zapor, so delili z najrevnejšimi.
Med politično uro najbolj razgledani pojasnjujejo ostalim pomen osvobodilne borbe proti far šizmu, prikazujejo lepši svet svobode, pravice in ljubezni, ki naj vzklije po vojni.
Prav v kotu nekdo čaka na zasliševanje in naloga tovarišev je, da mu vlivajo poguma in ga poučijo, kaj sme govoriti. Po tem pouku zadone polglasno partizanske in delavske pesmi. Neovirano pa done po padcu fašizma.
m m *
Dne 8. septembra je med jetniki zavrelo. Italija je kapitulirala. Vsi zaporniki so kričali, naj jih izpuste, vzklikali zaveznikom in partizanom. Vendar so se kmalu zavedli, da Jih nočejo izpustiti. Dvajsetletni fašistični duh je ječarjem in oblastnikom ostal v krvi. Naslednji hip se Je raznesla novica, da se proti Trstu pomika nemška oklopna kolona .»Nemci!« Marsikoga se je polastil obup: «Kaj bo, če pademo Nemcem v roke!»
Hoteli so se upreti, napasti straže, a bilo bi blazno! Na množico so naperili strojnice, pripravljene, da zalajajo svoj smrtni ples! Jetniki pa so kričali: ((Italija Je padla, mi smo svobodni!« — Strojnice pa so bile pripravljene, da začno kositi. Jetnike so nato nagnali v njih celice brez reda, kajti tudi pazniki niso vedeli, kaj bi, tudi oni so se bali...
Kmalu se je pred sodno palačo zbrala množica ljudi in demonstrirala. Nekdo Je preplezal ograjo In od negotovega paznika zahteval ključe,, če ne bo množica razbila vse ...
Najpogumnejši so udrli v vežo, se polastili ključev in začeli odpirati celice. Iz njih so vdrli jetniki, lahko si mislite, kako je bilo tedaj, ko so se po dolgih letih odprla vrata v svobodo.
* * *
Brkine in Kras so preplavili partizani. V vsaki vasi ljudje vzklikajo: Svoboda, svoboda! Povsod so možje in že fantje prijeli za orožje. Ponosno so nosili svoje puške In so hili pripravljeni spoprijeti se z Nemci.
Moj oče se je s skupino bivših zapornikov prebijal proti osvobojenemu ozemlju. Ustavil se je nekega večera pred vasjo, kjer je mladina odhajala na boj. Nenadoma je prihrumela v vas oklopna kolona Nemcev. Vaški fantje so jih napadli s puškami! V hipu jih je sovražnik velik del pokosil, četa se je razpršila, mnogi so bežali proti gozdu in svetleči naboji so Jim sledili. Prenekateri je obležal na čistini. Nemo Je gledal ta strašen prizor in ni mogel pomagati, čeprav so umirali njegovi tovariši...
Končno so se prebili do Mašu-na, zagledal je organizirano vojsko In brigade so pravkar prisegale, da bodo branile svojo zemljo.
Iz vseh grl zadoni: Slovenija, junaška, svobodna in srečna bodeš ti!
MATJAŽ BIDOVEC
Čestitke in voščila «Primorskemu dnevniku»
(Zaključek objav.)
«Dijaška Matica... izreka ob 20-letnici obstoja in požrtvovalnega dela prisrtne čestitke z iskreno željo, da bi takih obletnic dočakal Se mnogo.»
JOŽKO BABIC tajnik
«Ob Vaši dvajsetletnici Vam najprisrčneje čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov v borbi za naše pravice.»
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
«Iskreno čestitamo k Vašemu 20-letnemu jubileju z željo, da bi Vaš dnevnik prav tako kakor v preteklosti tudi v bodoče uspešno zastopal pravice slovenske manjšine v Italiji ter krepil zbli-žanje med obema na tej zemlji živečima narodoma.))
Dr. GOJMIR DEMŠAR Glasbena Matica
«Prosvetno društvo Barkovlje Vam ob 20-letnici iskreno čestita in Vam želi mnogo uspeha v Vašem nadaljnjem delu.»
VLADIMIR URŠIČ
Ostanki pakistanskega letala, ki je treščilo na tla blizu Kaira. Nesreča je zahtevala 121 smrtnih žr-tev. Sest oseb je pa ostalo živih in njih stanje v bolnišnici se izboljšuje
ZAKLJUČEN PRVI DEL OTVORITVENE VOŽNJE
Michelangeloje prispel vNew York točno v času, kot je bilo določeno
«Plavajoče mesto», ki je opremljeno z vsem, kar lahko prebivalcem nudi zelo moderno urejeno mesto
NEW YORK, 21. — Novi super-1 slišiš njegovo ime, imaš občutek, transatlantik ((Michelangelo« je že da se ti je nekaj premaknilo v že-od včeraj dopoldne v New Yorku lodcu In v ustih imaš nenadoma
ob pomolu št. 90. Prispel je čez ocean v točno določenem času, v osmih dneh iz Genove, mimo Cannesa in Neaplja ter potem naravnost skozi Gibraltar. Ves čas potovanja Je bilo lepo vreme razen megle zadnjo noč, ko je bila ladja že blizu ameriške obale. Kljub radarju je ladja zmanjšala hitrost za nekaj kilometrov na uro, kar se pa ni poznalo na, času celotne poti, ker je prej transatlantik vozil dlje časa z večjo hitrostjo — po 50 in več km na uro.
Sprejem v New Yorku je bil nadvse veličasten, saj taka ladja, kot je ((Michelangelo«, tudi za New York ni tako vsakdanja stvar, zlasti seveda, če je nova.
V New Yorku se ((Michelangelo« ustavi sedem dni, nato pa se vrne v Genovo.
* * *
Ko je ladja priplula skozi Gibraltar v Atlantski ocean, nam je za naš list prispelo sledeče sporočilo:
S krova ((Michelangela«. — Nestrpno sem pričakoval srečanje z oceanom. Ocean Je veliko morje, toda ni kakor so druga morja, kot so — kaj vem — Ligursko, Tiren-sko, Sredozemsko morje. Pri oceanu je vse drugače: že samo, če
okus po soli.
Tudi ((Michelangelo«, bela ladja, ki me že tri dni vozi v irealnih sanjah po morju, je pričakovala tega srečanja z oceanom. Ladje in morje se po svoje ljubijo in po svoje se med seboj razumejo. To je posebna govorica med ladjami in morjem. Tisti, ki prežive na morju večji del svojega življenja, razumejo to govorico,
Kb smo Zapustili Gibraltar, sem se povzpel, na enega Izmed najvišjih krovov ladje. Hotel sem končno gledati v obraz temu cfcea-nu. Prikazal se mi je v vsej svoji veličastnosti: zdel se je kakor velikanska nemirna zver s tisoč lovkami iz bele pene, z velikimi zelenimi očmi, ki vse gledajo v ladjo.
((Michelangelo« je plul naprej hitro in varno, kakor bi bil ocean samo mirno, velikansko jezero. Dejansko ima ta 46.000-tonski In 275 m dolgi morski kolos napravo «Denny Brown»: to so štiri veli::kanske jeklene plavuti, ki so tako pritrjene, da preprečujejo ((plesanje« ladje, kadar je morje bolj razburkano. ((Michelangelo« pa je tudi nevnet-Ijiv; vse, kar se vidi, je napravljene iz neke nove kemične snovi iri iz posebnih kovinskih litin.
Potem je na ladji «Data Logger«, elektronski možgani, ki omogočajo, da poveljnik »vidi«, kako je na ladji na vseh koncih in krajih in tudi v vsakem trenutku. Ladja razpolaga z dvema električnima centralama z 9000 KW, ki napajajo sedem postaj; te potem prenašajo energijo neskončnemu številu ventilatorjev, priprav za klimatski zrak, hladilnikov, kuhinj, dvigal, tovornih dvigal, peči, brzojavni in radijski centrali ln še tolikim drugim službam. Samo za razsvetljavo ladje je treba 25.000 žarnic.
Posebej je vredno omeniti radio, telegraf in telefon: vse te naprave so takšne, da je mogoče mirno dobiti zvezo s komer koli in kjer koli na svetu in to v nekaj minutah.
Zares važna domislica za tiste, ki potujejo z majhnimi otroki, je «Baby Sister Service«: naprava, ki se natakne na posteljico In ki se vzbuni, brž ko otrok samo zaveka ali pokliče mamo. Takoj priteče posebna varuhinja, ki poskrbi za majhnega potnika.
Elegantni kino lahko sprejme 500 oseb. Na razpolago je z vsem opremljena bolnišnica, kapela, ba ženi, ki so opremljeni z močnimi projektorji infrardečih žarkov, če se nebo pooblači. Potem so plesne dvorane, night clubs, »pizzerie«, ((gostilne«, posebna restavracija za tiste, ki se kopajo, igralnice in za-
""""""""""""..................................................................................................................................................
konferenco«, ki bo 28., 29. ln 30. t.m. v Genovi. V svojem poročilu je Barca orisal glavne poteze' re-
Preden je ladja (.Michelangelo« odplula na svojo prvo pot v Ameriko, jo je prišla pogledat in pozdravit zadnja potomka Michelangela Buonarrotija Elina Castellucci Buonarroti, ki jo pozdravlja predsednik plovne družbe »Italia« Giuseppe Zuccoli
Italija
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po mnenju tajnika PSI se bo petletni načrt začel izvajati šele z novim letom, čas do takrat pa da je treba izkoristiti za odobritev na. črta in vseh zakonov in potrebnih ukrepov, za ustanovitev organov načrtovanja. Kar zadeva zvezo med reformami in načrtom, Je De Martino dejal, da se ta zveza poudarja v vseh strankinih dokumentih. Na koncu se je De Martino strinjal s tem, da se zahteva čimprejšnja odobritev zakonov za uveljavljenje reform, pristavil pa je, da ne bi bilo primemo, če bi to smatrali kot pogoj za definicijo in o-dobrit^v petletnega načrta, kajti za to bi bila potrebna daljša doba; «bolJe Je odobriti čimprej načrt za razvoj, hkrati pa pritiskati, da se doseže uveljavljenje reform.
Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je poslušalo poročilo poslanca Barce o pripravah za »delavsko
ferata, ki ga bo podal na tej kon-ferenci. Na popoldanski seji pa Je Pajetta poročal o potovanju delegacije KPI v Severni Vietnam.
V nedeljo bodo upravne volitve v avtonomni deželi Doline Aosta za obnovo 73 občinskih svetov. Volilnih upravičencev je 73.000, od teh jih Je 23.000 v glavnem mestu Aosta. V vseh občinah, razen v Aosti, bodo volili po večinskem sistemu, ker nobena od teh občin ne presega 5.000 prebivalcev, le v Aosti je v veljavi proporcionalni volilni sistem. V Aosti so predložili sedem kandidatnih list: KPI, PSI, PSDI, KD, PLI, «Union Valddtain« in MSI, v drugih občinah pa so predložili le dve kandidatni listi, za kateri sta značilna dva bloka: prvi zajema KPI, »Union Valdčtatn« in neodvisne levičarje; drugi pa KD. PSDI in neodvisne; PSI in PLI sta se vključila ponekod v prvi blok, drugod pa v drugi blok, ka-
kršne so pač razmere v posameznih občinah.
V Aosti Je občinska uprava že 18 let v rokah koalicije med KPI, PSI in »Union valddtain«.
Domingo
(Nadaljevanje s 1. strani)
obžaloval, ker se Je OZN posvetila iskanju začasnih rešitev, namesto da bi segla do korenin. Zahteval Je takojšnje glasovanje o svoji resoluciji, ki obsoja ameriški napad in zahteva umik ameriških čet iz Dominikanske republike. Na zahtevo jordanskega predstavnika so glasovali o vsakem paragrafu posebej. Prvi paragraf, ki vsebuje obsodbo ameriškega napada, je dobil samo en glas (SZ; pet delegatov je glasovalo proti (ZDA, Velika Britanija, Nizozemska, Formoza in Bolivija), pet pa se jih jc vzdržalo (Francija, Urugvaj, Jordanija. Malezija in Slonokoščena obala). Za drugi paragraf, ki zahteva umik ameriških čet, pa sta glasovala samo dva delegata (Jordanija in
SZ), šest jih je glasovalo proti (ZDA, Velika Britanija, Urugvaj, Nizozemska, Formoza in Bolivija), trije so se vzdržali (Francija, Slonokoščena obala in Malezija).
Nato je predstavnik Nizozemske zahteval naj Varnostni svet nadaljuje svojo akcijo s širokim pooblastilom, ter je pozval ZDA in Urugvaj, naj se posvetujejo, da uskladijo svoji resoluciji.
Po kratki prekinitvi seje Je glavni tajnik U Tant prebral sporočilo, ki ga je dobil od svojega predstavnika MayobreJa, s katerim ta javlja, da je ustavitev sovražnosti v veljavi z izjemo sporadičnih stre-lov. Rdeči križ Je začel odvažati ranjence v bolnišnico in Mayobre Je zahteval podaljšanje premirja za drugih 24 ur. Sporočil Je, da bi potrebovali drugih 24 ur, da bi mogli odpeljati bolne in ranjene v druge bolnišnice, ki so manj natrpane.
Ko se je seja nadaljevala, Je predsednik sporočil, da se niso mogli sporazumeti glede uskladitve posameznih resolucij. Britanski in ameriški predstavnik sta zahtevala odložitev seje, ki Je bila odložena na jutri popoldne.
bavišča za velike in majhne, radio in telefon v vsaki kabini, televizorji. Na ((Michelangelu« je tudi — tako kot na vseh drugih ladjah plovne družbe «Italia» — popolnoma opremljena tiskarna, ki tiska ves informativni material za potnike ln pa list «Corriere del Mare«; t<> Je lepo pripravljen list, ki potnike informira o življenju na ladji. List pa ima še razne kulturne rubrike in tiskajo ga v več jezikih.
Toda s čimer se ((Michelangelo« posebno ponaša, je njegova hotel-s!ta Služba. Tu se mu pač ril treba bati konkurence in tudi ne, da bi ga kdo dosegel ali celo prekosil.
Preden se Spusti na pot s povratkom, se »Michelangelo« dobro oskrbi: 20.000 kg mesa, 70.00Q jajc,
6.000	kg perutnina in divjačina, 5.000 kg rib, 600 kg «morskih sadov«, 150 kg kaviarja, 2.000 kg konser-viranih rib, 600 kg biškotov, 8.000 kg testenin in riža, 20.000 kg moke, 1500 kg suhega sočivja, 20.000 kg mleka, 4.000 kg raznih vrst sira,
2.000	kg masla, 5.000 kg olja in maščob, 2.000 kg salam in gnjati,
20.000	kg sveže zelenjave, 6.000 kg konservirane zelenjave, 30.000 kg svežega sadja, 3.000 kg kave, 4.000 kg sladkorja, 150 kg čaja, 1.500 kg marmelade, 12.000 1 vina v cisternah, 10.000 1 boljših domačih belih in črnih vin, 1.000 1 inozemskega belega in črnega vina, 3.500 1 šumečih vin in šampanjca, 300 1 desertnega vina, 400 1 domačih likerjev, 400 1 tujih likerjev, 1.000 1 brandy-ja, konjaka, gina, wshisyja, 1.000 1 aperitivov, 15.000 1 domačega in tujega piva, 15.000 1 mineralnih vod,
10.000	1 domačih in tujih sokov in podobnega.
Velikanske so količine pribora in posode: 24.000 kosov jeklenega ln srebrnega pribora, 40.000 kosov porcelanskih izdelkov. Vojska kuharjev, natakarjev itd. ima 72 «chefs» in slaščičarjev, ki so se Izšolan na najbolj imenitnih gastronomskih šolah na svetu. Vsi tl pripravijo dnevno več kot 1000 raznih mednarodnih ln domačih Jedi.
fliiniiiiiitiHiiHiiiHtiiHiHiiiiHiH,iiiiiniiiHiiiiiiiiiiM
V tej vojski pa so potem še «maitres aux vins«, pravi svečeniki vina, ki nudijo potniku seznam več kot 200 tipov pijač.
In če je kdo — kot pisec teh vrstic — ki je slabega želodca? No, pot: .i maitre sporoči primer ((glavnemu stanu dobre kuhinje«, ki ga sestavlja 12 strokovnjakov za dietično hrano, in na razpolaga vam bo čisto poseben menu, sicer zelo popoln toda brez vsega tistega, kar vam, bi škodilo.
Seveda pa ni tako lahko postati
kakršen koli uslužbenec na taki ladji. Osebje samo predstavlja pravi čudež, enega izmed čudežev, ki jih dela plovna družba (dtalia«,
PAOLO DE DOMENICO
«Kolektiv Studijske knjižnice v Kopru Vam iskreno čistita k dvajsetletnici uspešnega dela!»
STUDIJSKA KNJIŽNICA Koper
«...Od srca Vam čestitam k doseženim uspehom, do katerih ste v teh 20 letih izhajanja Vašega lista dospeli tudi po zelo težkih poteh. V bodočem delu Vam želim še večjih plodov.»
IVE RUDAN Glas Istre, Pulj
«Ob 20-letnici Vašega uglednega lista Vam prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje kar največ uspehov.»
JOŽE KOSAR
Založba Obzorja, Maribor
«...Dovolite, da Vam prisrčno čestitamo k pomembnemu delu, ki ste ga opravili v teh dvajsetih letih...*
Uredništvo in uprava Pavlihe Ljubljana.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
»PAVLIHE« — LJUBLJANA
«Čestitam ob dvajsetletnici Primorskega dnevnika in želim še veliko uspehov.))
SILVO GRGIČ Ljubljana
«...Čestitamo vam k dvajsetletnici Vašega lista in želimo, da bi Vas še nadalje cenili in radi imeli Vaši bralci.»
KOLEKTIV JEŽA Beograd
«...moje iskrene čestitke. In za naprej: polno uspehov!»
SLAVKO RUPEL Ljubljana
«Ob 20. obletnici Primorskega dnevnika, katerega zarodki segajo v najslavnejšo zgodovino Slovencev, želimo, da bi vedno sledili idealom osvobodilnega gibanja in antifašistične misli, v ponos in korist Slovencev v Italiji.»
S.k.d. MISEL IN DELO Stane Bidovec . Dušan Bufon
«Ob 20-letnici Primorskega dnevnika iskreno čestitam ter želim še nadalje mnogo uspehov.»
Inž. FRANJO SEVNIK
Ljubljana
«Na poti k 30. obletnici Vam iz srca čestitam za dosežene uspehe v borbeni preteklosti in želim, da bi tudi v bodoče branili z enakim elanom interese našega ljudstva.»
Dr. FRAN JURISEVIC Koper
«Ob dvajsetletnici Primorskega dnevnika vam vsem skupaj iskreno čestitam...»
TONE POLJŠAK Ljubljana
«Ob dvajseti obletnici izhajanja Primorskega dnevnika iskreno čestitam ter želim mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju Vašega lista.»
MARIJ SCAGNETTI Ljubljana
vlskreno čestitamo za 20 let plodnega dela in želimo mnogo uspeha v bodočnosti.))
JADRANSKI INŠTITUT Zagreb
čeprav nam čestitke in voščila še prihajajo, smo vendar sklenili, da objavljanje zaključimo. Prav iepo se vam zahvaljujemo. Naša zahvala gre v enaki meri tistim, ki so nam osebno čestitali, in prav tako smo hvaležni vsem, ki so se pismeno opravičili, če niso mogli na našo nedeljsko proslavo (med temi so nekateri visoki predstavniki oblasti), ali pa so poslali svojega predstavnika.
Balet Bolšoj teatra v ljubljanski Operi
LJUBLJANA, 21. — Ansambel moskovskega baleta Bolšoj teater je sinoči nastopil v ljubljanski Operi pred polno dvorano, v kateri so bili tudi predsednik republike maršal Tito s soprogo, politični tajnik CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine Ivan Maček in številni drugi ugledni zastopniki političnega, družbenega in kulturnega življenja Ljubljane in ostalih krajev Slovenije. Po predstavi je tajnik za kulturo in prosveto Z IS Tone Martelanc priredil v čast moskovskih u-metnikov sprejem, katerega so se udeležili poleg predsednika republike maršala Tita s soprogo tudi drugi visoki zastopniki javnega in političnega življenja Slovenije.
Cangalovlč, K orošec, Danon in balet beograjske Opere so gostovali v Španiji BARCELONA, 21.	— Balet
beograjske Opere je odpotoval nocoj z zelo uspešnega 40-dnev-n ega gostovanja v Španiji, za časa katerega je dal 2U predstav iz Barcelone v domovino. Po dobilo kot na prejšnjih, je tudi na sinočnji poslovilni predstavi opere «Don Kiliot» v madrid skem gledališču občinstvo s to plimi aplavzi pozdravilo člane baleta in soliste opere Mirosla va Cangalov iča, Vladka Koro šca in dirigenta Čskarja Dano na. Španski glasbeni kritiki so zelo pohvalili m visoko ocenil umetniško delo in izvajalne spo sobnosti članov beograjske O p ere in baleta.
..................................
Po treh letih Jugoslavija ponovno prisotna na padovanskem velese imu
Ker vodi pot tihotapskih cigaret skozi kapucinski samostan v Alba-nu, je bil aretiran in zaslišan tudi p. Antonio Corsi, ki Je še v zaporu v Velletriju
V večji sejni dvorani padovan-skega velesejma na Tommaseovi u-lici 59 je bila predvčerajšnjim na-povedana tiskovna konferenca, na kateri so predsednik velesejemske ustanove odv. L. Merlin, glavni tajnik L. Stecca in pomočnik sejemskega vodstva Castellani prikazali številnim novinarjem iz vse Italije ln iz tujine najbolj značilno karakteristike letošnje 43. prireditve in številnih stranskih manifestacij, ki bodo spremljale mednarodni vzorčni sejem ter specializirane razstave, ki si bodo sledile na sejmišču tekom leta. Iz vsega tega, kar so predstavniki sejemske uprave povedali med konferenco, bomo povzeli le nekaj zanimivih podatkov, ki se nanašajo na skorajšnjo prireditev, ki bo kakor znano od 31. maja do 13. junija. Število razstavljalcev je o-stalo neizpremenjeno v primerjavi z lanskim letom, saj jih bo tudi to pot okoli 3.500, in sicer med temi okoli 1.100 podjetij iz tujine, to je iz 51 različnih držav. Na poslovnem centru bo letos odprlo svojo informativno pisarno 22 tujih držav, med temi pa bo po treh letih ponovno prisotna tudi Jugoslavija, ki bo poleg informativne pisarne pripravila tudi širšo razstavo Industrijskih Izdelkov in proizvodov. Jugoslovanska podjetja bodo letos na padovanski prireditvi poudarila zlasti svoje proizvodne zmogljivosti na področju mehaničnih naprav za kmetijstvo in na področju elektroindustrije. V zvezi s ponovnim nastopom Jugoslovanske republike je predsednik sejemske ustanove Merlin poudaril, da ima Jugoslavija sicer največji Interes, da vsako leto nastopi s svojo Industrijsko proizvodnjo predvsem na tržaškem velesejmu, ker je Trst najbližji jugoslovanskemu državnemu ozemlju, in ker ima njen nastop na tržaški prireditvi že močno tradicijo, vendar pa kažejo gospodarski krogi sosedne republike čedalje večje zanimanje tudi za padovansko prireditev, kar potrjujejo njihov povratek na letošnji 43. sejem. Odv. Merlin je še dodal, da Je Jugoslovanski ambasador v Rimu, s katerim se je sestal prav te dni, zagotovil da si bo ogledal letošnjo razstavo.
Otvoritvene svečanosti 43. mednarodnega vzorčnega velesejma v Padovi bodo v ponedeljek, 31. maja ob 10.30. Po vsej verjetnosti bo sejem odprl ministrski predsednik Aldo Moro.
Med tujimi državami bodo letos na sejmu prisotne skoraj vse evropske dežele, tako iz Zahodne kakor tudi iz Vzhodne Evrope s Sovjetsko zvezo na čelu, poleg tega pa so se priglasile tudi številne
države z drugih celin, tako Argentina in Brazilija iz Južne Amerike, Kanada in Združene ameriške države iz Severne, obe kitajski republiki iz Azije, Tunizija, Gana in Južnoafriška republika iz Afrike, in še druge.
Kakor v prejšnjih letih, tako bo tudi letos uprava velesejma poudarila zlasti prikaz zadnjih dosežkov na področju določenin industrijskih dejavnosti, in sicer bo padovanska prireditev s tem še močneje poudarila svoje stremlje-nje po specializaciji v turizmu (II. razstava naprav in izdelkov za jav ne lokale in turistične postojan-ke), v gradbeništvu (razstava pre-fabriciranih stavb m gradbenih konstrukcij), splošni mehaniki (na tem področju bodo letos nastopili tudi avstrijski, nemški, angleški, švicarski in ameriški razstavljal-ci), v kmetijstvu, lesni industriji ter na področju industrijskih prehranjevalnih izdelkov in sodobnega oblačenja. Kot stranske prireditve so letos najavljene razstava zmrznjenih izdelkov, razstava u-voženih prehranjevalnih izdelkov, razstava obrti, razstava zadružnih kleti, posebni razstavi dežel Furlanije . Julijske krajine in Sicilije. Razstava naše dežele bo obsegala zlasti kmetijske pridelke, obrtniške izdelke in tipična deželna vina.
Med številnimi kongresi, ki bodo spremljali osrednjo prireditev, naj omenimo V. vsedržavni kongres o ventilaciji in kurjavi, XIV. državni kongres o hladu, III. študijski dan posvečen preiabriciranim konstruk. cijam, III. kongres sladoledarjev, in še vrsto drugih manjših prireditev te vrste. Kongresi in strokov, na srečanja si bodo sledila praktično vse do zaprtja XLIII. sejma, ki bo, kakor rečeno, 13 junija.
E. F.
Potres
WELLINGTON, 21. - Davi so zabeležili v južnovzhodnih predelih Nove Zelandije potres enake moči, kot tista dva, ki sta razrušila Aga-dir in Skopje. Na srečo so tisti predeli zelo malo naseljeni. Ce bi bil epicenter v bližini kakega velikega mesta, bi bila to kRtastrofa.
LONDON, 21. — Tri delavce Je ubilo pri eksploziji v neki smodniš-nici blizu Dardrisana na Škotskem.
RIM, 21. — Pod predsedstvom ministra za pravosodje Realeja bo 24., 25. in 26. maja v Rimu drugi kongres kriminalogije.
......."...............mn, .....
Samo v LR Srbiji škode za več kot 56 milijard
o	2*- *~ Bosansko me; | dicah poplave m sprejel vrsto ukre-
toDoboj, ki Je bilo ob poplavi naj. p0V in predlogov za čimprejšnio ri .LfrH ’ u? ohlskala danes | normalizacijo življenja na poplav-republiškega izvršnega ljenem področju Po najnovejših
sveta Slovenije, v kateri so b il Slavko Furlan in republiški tajnik za notranje zadeve Riko Kolenc in republiški tajnik za urbanizem ln komunalna vprašanja Kržišnik. Zastopniki slovenske vlade so si v spremstvu predsednika ijuci ske skupščine okraja Doboj najprej ogledali poplavljeno področje, zatem pa se seznanili z ukrepi za odstranitev posledic poplav Glavni problem Doboja je trenutno preskrba okrog tisoč prebivalcev, katerim je poplava uničila stanovanja In celotno imovlno. Za te ljudi bo občina začasno postavila šotore, zatem pa bo zanje zgrajena nova naselbma.
Republiški izvršni svet Srbije Je danes ponovno razpravljal o posle-
ugotovltvah komisije, ki je pregledala poplavljeno področje, je poplava v Srbiji prizadejala nad 56 milijard dinarjev škode, in sicer okoli 29 milijard v okraju Kralje-vac, skoraj 20 milijard v okraju Kragujevac, skoraj 10 milijard v okraju Titovo Užice, skoraj tri milijarde v Leskovcu In nad dve milijardi v Valjevu. Največjo škodo je utrpelo kmetijstvo, ker je poplava zajela okrog 102 tisoč hektarov obdelane zemlje in povzročim okrog 28,3 milijarde dinarjev škode. Industrijska in ostala gospodarska podjetja so utrpela okrog šest milijard škode. Poškodovanih je nadalje okrog 9000 stanovanj ln 129 kilometrov cest, porušenih 497 hiš in 49 mostov.

«SPIEGEL> DELA KRŠČANSKIM DEMOKRATOM PREGLAVICE
Adenauer je hotel aretirati celo šefa obveščevalne službe
Zvezno sodišče se je tokrat izkazalo: niti oblast niti stranke ne morejo vplivati na njegovo dejavnost - Voda na mlin socialnih demokratov v volilni kampanji
BONN, 20. maja. — Ključni primer celotne «zadeve Spiegel« se v zadnjih dneh bliža svojemu burnemu zaključku in znani hamburški ilustrirani tednik postaja s tem vedno bolj znan. Najnovejši oblak prahu okoli njega je tokrat dvignilo zahodnonemško zvezno sodišče, ki je prejšnji teden sklenilo, da se sodni postopek proti založniku in glavnemu uredniku tega tednika Aug-steinu in njegovemu namestniku Ahlersu sploh ne bo začel. «Der Spiegel« pa je k temu dodal še nekaj olja, ko je objavil vest, da bi bil moral biti aretiran nihče drug kot sam — general Gehlen, načelnik zahodnonemške obveščevalne službe.
Vse se je razvijalo kot v nekakšnem vohunskem filmu: Doba dogodkov je leto 1962. «Der Spiegel« je tedaj objavil dva članka o zahodnonemški oborožitvi. Tu je dokumentirano dokazal, da je Zahodna Nemčija vojaško močnejša od Hitlerjeve Nemčije v začetku druge svetovne vojne.
Adenauer in Strauss, ki jima je liberalni duh hamburškega tednika šel na živce, sta tedaj dvignila preplah:	«Izvršeno je bilo
največje izdajstvo domovine po vojni...« Temu kriku so sledili izredni policijski ukrepi. Dogodki so se vrstili s filmsko naglico. Konec oktobra so se začele sistematične aretacije sodelavcev tednika. V celoti je bilo aretiranih 11 oseb.
Najdelj je bil v zapor Augstein (103 dni), najbolj spektakularna aretacija pa je bila aretacija Ahlersa. Tega so na Straussovo zahtevo aretirali kar v Španiji in ga skupno z njegovo ženo pripeljali v Zahodno Nemčijo.
Aretirance pa so nato postopo-ma puščali iz preiskovalnega zapora in sodna obravnava se je neprestano odlašala. Medtem pa so si v hamburškem tedniku sledili novi članki, v katerih so Straussa konkretno obtoževali korupcije in tega, da je obogatel na račun raznih vojaških naročil. «Zadeva Spiegel« se je zato obogatila z novimi tožbamir Strauss je tožil list, list je tožil Straus-
Pod pritiskom javnega mnenja je moral Strauss podati ostavko na položaj obrambnega ministra in «se umakniti« na položaj pred-lednika krščansko socialne unije. Vodilni krogi v Bonnu so si želeli sodni epilog »glavne afere« pomakniti na jesen letošnjega le-ta, to se pravi na dobo po parlamentarnih volitvah. Zvezno sodišče pa ni bilo istega mnenja in je pretekli teden sklenilo dru-grče. Augstein in Ahlers sta bita praktično oproščena obtožbe, vtem ko si je za polkovnika Martina pridržalo pravico, da odloči pozneje, ali se bo proti njemu sodna obravnava začela ali ne.
Diskusija s tem v zvezi se je najprej razplamtela v slavospev pravosodju, ki je tokrat dokazalo, da deluje neodvisno od želja državnih organov in političnih strank. Odklanjanje sodnega procesa zaradi pomanjkanja dokazov o izdajanju državnih tajnosti — in to pa tako ostrih Adenauerje-vih in Straussovih obtožbah — prav gotovo ne more koristiti krščanskim demokratom v njihovih sedanjih naporih v predvolilni kampanji.
Druga tema, na kateri so se v teh dneh začela lomiti kopja, se tiče samega pojma »izdajstva domovine«. Kaj je in kaj ni državna tajnost; kdo ima pravico, dovoliti objavljanje nekih podatkov in kdo te pravice nima?
In prav v času, ko se je najmanj pričakovalo, se je diskusi-ja o tem nepričakovano obrnila v povsem drugo smer. Pobudnik tega pa je bil spet ilustrirani tednik »Der Spiegel«. V svoji številki od 19. t. m. je objavil senzacionalno vest: Adenauer je hotel aretirati generala Reinarda Gehlena, načelnika zahodnonemške obveščevalne službe. Razlog? Preden je objavil oni inkriminirani članek, se je Ahlers posvetoval z obveščevalno službo! Adenauerjev zaključek pri tem je bil: med obveščevalno službo in hamburškim tednikom se plete zarota. Ker so bili odgovorni ljudje pri listu aretirani, je treba spraviti pod ključ tudi vodilne ljudi pri obveščevalni službi.
Za najnovejfti članek v hamburškem tedniku se je zvedelo že 15. maja. Adenauer je takoj prekinil zdravljenje in pisanje spominov ter telefonično poklical tajnika krščansko demokratske frakcije v Bundestagu Rasnerja in mu rekel, da je vse v najnovejših «Spieglovih» navajanjih »izmišljeno in lažno«. Ko pa je bila ta Adenauerjeva izjava objavljena, je sledilo novo zanikanje, nov demanti in to iz zelo kompetentnega foruma..
Bivši pravosodni minister in bivši funkcionar liberalne stranke, sedanji socialdemokratski poslanec v Bundestagu Wolfgang Stammberger je rekel: vCe Adenauer trdi, da podatek «Spiegla» ni točen, potem jaz trdim, da je točeni«. In Stammberger je k temu dodal tudi podrobnosti: njega kot pravosodnega ministra je skupno z zveznim državnim tožilcem Kuhnom Adenauer v novembru 1962. poklical iz Karls-ruhea v Bonn. V kanclerski palači jima je Adenauer rekel: «Gehlen sedi v sosedni sobi. Are-tirajte ga!« Stammbergei je A-denauerju odvrnil, da za to ni razlogov. Po zasliševanju Gehlena je do istega sklepa prišel tudi zvezni tožilec Kuhn.
Po takšnem demantiju Ade-
nauerjevih trditev je »zadeva Spiegel« dobila novo pogonsko gorivo. Ko je oprostilo Augsteina in Ahlersa, se je zvezno sodišče ravnalo po logičnem sklepu: če je obveščevalna služba nekaj o-dobrila to ne more biti več izdajanje državnih tajnosti.
S tem se je sicer načelo vprašanje o «dobrih odnosih« med hamburškim tednikom in obveščevalno službo, toda za sedaj je bistveno to, da je bila v afero javno vključena tudi «siva eminenca« sedanje Zahodne Nemčije — general Gehlen.
O njem se zelo malo ve. Se nikoli ni bila njegova slika objavljena v tisku. O njem se nikoli nič ne piše. O njegovi obveščevalni organizaciji se, uradno vsaj, govori le najbolje.
General Gehlen je mož, ki je na temelju lastnih izkušenj v Hitlerjevi obveščevalni službi zgradil tudi obveščevalno službo današnje »demokratične« Zahodne Nemčije, t.j. obveščevalno službo, ki daje »dragocene« podatke ne le Bonnu, pač pa tudi »ostalim na zahodu«. Adenauer pa, da bi rešil svojega prijatelja Straussa, je hotel aretirati celo generala Gehlena.
Pri tem pa je Adenauerju spodletelo in krščanski demokrati so tako utrpel; poraz, To pa je voda na socialdemokratski mlin, ki se bo v tem kratkem obdobju do septembrskih volitev skušal čimbolj naglo vrteti. Socialdemokratska stranka je tako dobila še en adut za svojo volilno kampanjo.	k.	KIIKOLJA
«VRVI IN ŠKRIPCI«
(Foto M. Magajna)

ZGODOVINA SLOVAŠKE »TEHNIČNE« DIVIZIJE V ITALIJI
Slovaški partizani so tudi v Italiji
oprali Tisovo sramoto
Jugoslovansko-romunski znamki
Romunska poštna uprava in skupnost jugoslovanskih pošt sta 20. maja izdali skupno serijo dveh znamk in spominskega bloka ob graditvi hidroenergetske centrale v Djerdapu odnosno v Železnih vratih. Na znamki za 25 din, odnosno 30 banov je slika Djerdjapske ožine, na znamki od 50 din. odnosno 55 banov pa je maketa hidrocen-trale v Djerdapu. Znamki sta dvobarvni.
V šestbarvnem bloku pa so štiri znamke: na dveh je grb SFRJ (100 in 150 din), na ostalih dveh znamkah pa je grb Romunije (80 banov in 1,20 le-, a). Prodajna cena bloka znaša
500 dinarjev ah 4 leje. Osnutka za znamki je izdelal beograjski slikar B. Lazarevič, osnutek za blok pa romunski slikar Anto-nescu. Izdajo je natisnila romunska državna tiskarna v nakladah: 4 milijone znamk po 25,2 milijona po 50 din in 200 tisoč blokov. Poštni upravi prodajata razmeroma nizko naklado vsaka polovico.
Povpraševanje po teh dveh znamkah in še posebej po bloku, bo prav gotovo večje kot je naklada. Predvsem velja tu poudariti dejstvo, da je to prvič v zgodovini, da sta dve državi izdali znamko, ki bo v veljavi v obeh državah.
V
Razcepitev Češkoslovaške - Tisova vojska se na vzhodni fronti «ni obnesla» - Nacisti pošljejo Slovake v Italijo Stiki z italijanskimi antifašisti - Italijanska priznanja
Prejšnji teden smo objavili kratko zgodovino partizanskega bataljona »Stalingrad«, ki se je boril v sklopu garibaldinske divizije «Marche» v srednji Italiji, sestavljali pa so ga v pretežni večini Jugoslovani, ki so po razpadu italijanske vojske jeseni 1943 pobegnili iz fašističnih zaporov in taborišč ter odšli v gozdove, da bi se, čeprav na tujih tleh, borili proti nacizmu in fašizmu. Ta partizanska enota ni bila edina tuja enota v italijanskih partizanskih, predvsem garibaldinskih enotah. Znano je, da se Je v raznih italijanskih partizanskih formacijah borilo okoli dva tisoč sovjetskih vojakov, ki so bili zajeti od nacistične vojske in prišli kot jetniki v Italijo, iz taborišč zbežali ter se priključili italijanskim partizanom. Eden teh številnih sovjetskih borcev je bil odlikovan celo z zlato kolajno, dva pa z bronasto. Povsem svojevrsten primer pa je primer slovaških partizanov v Italiji. Zdi se nekoliko čudno, in vendar je res, da se je v Italiji borilo razmeroma zelo veliko Slovakov.
Da bi mogli razumeti, kako Je do tega prišlo, moramo nekoliko nazaj v prva leta zadnje vojne: Ko Je nacistična Nemčija napadla češkoslovaško republiko, si je del te prilastila kot protektorat, kjer je gospodaril Reinhardt Heydrich, slovaški del češkoslovaške republike pa so nacisti spremenili v tako imenovano neodvisno državo, kjer so oblast poverili svojemu kvizlingu mon-signorju Tisi. Tiso je bil zvest zaveznik nacistov in Je dal takoj
SOBOTA, 22. MAJA 1965
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-
ska kronika; 14.55 Vreme na morjih; 15.00 Dnevne vesti in Glro dltalia; 15.15 Likovne umetnosti;
ba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45	15.30 Jutrišnji šport; 15 50 Od’
Naš juke-box; 12.15 Kulturni od- daja za bolnike; 17.25 Izžrebanie mevi; 12 40 Za vsakogar nekaj; loterije; 17.35 Brahmsova komor-
.__-	_	. ,	—------lmsova komor*
13.30 Glasba po željah; 14.45 Ham- na glasba; 18.40 Plesna glasba-mond orgle; 15.00 »Volan«; 15.30	20.00 Dnevne vesti in Giro d’Ita'
Simf. orkestri; 15.50 Pesmi in lia; 20.30 L. Squarzina: «11 Dan-
— 1_1C on Ičnnoort- 17 flfl	01 OA	___,
plesi; 16.30 Koncert; 17.00 Zbor tografo«; 21.30 Ital. melodite- y> 00 »Ernesto Solvay»; 17.20 Vatikan- Spomini stoletnika.
ski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz; 19.00 Milan Prebanda:	U suton, Azemina,
//. program
8.00 Jutranji pozdrav; 9.35 Pi-
Okvare na televizorju?
ftadio TREVISAN
UL. S NICOLO' 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja ta-
kojšnje in temeljito popravilo T E L E F O N št. 726-276
Pjesma u zoru itd. 19.15 Družin- saJ1 sP°„^edl 10-40 Nove ital. pes-
park
ski obzornik; 19.30 Tržaški moti- 7}i; 11-30 Dnevne vesti "in" Giro Yist?nk c}2ILzaTnvas:	f're™ ,!
r?l£ 2230° Debussy:^ F^antazija ^	\t%
za klavir in orkester; 22.55 Luna Glasbeni kotiček; med 15.50 in Y ni nnfjTv l® tortni1
16.45 Giro d ltalia; 15.50 Ritmi’ z nan“» 23.05 Za konec tedna.
16.00 Rapsodija; 17.35 Izžrebanje	#.-/
loterije; 17.40 Prireditve med ted-	Ital. teleVIZIJO
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; !?odm velPsei^'^^8-30 Sola; 15.30 Giro dTtalia; 13.20 Operetni program; 13.35 B. ,7,0^ E	Vaim« »t.	18 00 Spored za najmlajše;	19.00
Marin: »Gioia bella, vo’ lontano«; con gli occhiali«; 2i.40 Znanstve*
na	oaaaja.	ln kronike; 20.30 Dnevnik;	21.00
lil	HMi/ir««	Pesmi 1. svetovne vojne;	22.15
lil.	program	Prva svetovna vojna; 23.00 Dnev-
18.30 Španska kultura; 18.45 Tar- nik'
II. kanal
13.45 Pianist F Russo.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po že-
ljah; 14.00 Popevke; 15.00 Zabav- tinijeve skladbe; 19.30 Koncert; na glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 20.40 Scarlatti in Vivaldi; 21.20
15.50 Poje S. Mancini; 16.00 Iz- Pesniki in 1. svetovna vojna; 21.30 brali ste; 1635 Album klasikov; Koncert.
17.00 Dogodki in odmevi; 17.25 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Dionne Warwick;
Slovenija
8.05 Slovenski oktet; 8.25 Za-
21.00 Dnevnik; 21.15 Profil Borisa Krištofa; 22.05 Dr. Kildare; 23.25 Športne vesti.
19.30 Prenos RL; 22.00 Plesna bavne melodije; 8.55 šola; 9.25 glasba
Jug. televizija
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
15.00 Vzn. Berlin: Evropsko pr-Konec sol-
Mladi glasbeniki; 9.45 Zabavni or- venstvo v boksu; 17.40 kester; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 skega leta — lutke; 18.05 Zvoki v Turistični napotki, 11.15- Nimaš gibanju; 18.25 Obzornik; 18.45 o.ou ouuaiiji [juzurav, j.iu owo- prednosti!; i^.ud Jvmeujski na* Mladinska igra; 19 30 Vsako 60* ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 sveti; 12.15 Domači p€le - mčle; boto; 19.45 Cikcak; 2000 Dnevnik; Operna antologi|a; 10.30 Sola; 12.30 Dva češka virtuoza; 13.30	20.30 Trio orglic- 20 40 Sprehod
11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Priporočajo vam...; 14.05 Roussel:	skozi čas; 21.10 Druga plat meda-
Ital. narodni plesi; 11.45 Skladbe Pajkova pojedina: 14.35 Naši po- Ije — humorist, oddaja; 22.00
za godala; 13.10 Giro dTtalia; slušalci čestitajo; 15.30 Zbor Svo- Hltchcoock vam' predstavila — 13.30 Večni motivi; 14.00 Radij- bode ln zbor Slava Klavora; 16.00 film; 22.50 Obzornik.
pripraviti svojo armado, ki jo je dal na razpolago nacistom, ko so ti napadli Sovjetsko zvezo.
Toda slovaški človek se proti Sovjetski zvezi ni hotel boriti in ker je slovaški jezik soroden ukrajinskemu, so slovaške vojaške eno-V Ukrajini začele kopneti. Mnogi Slovaki so ubrali pot med sovjetske partizane. Tiso in njegovi nacistični zavezniki so se znašli pred vprašanjem, kaj s to vojsko početi? Sklenili so, da bi bilo najbolje vsaj del te vojske poslati v Italijo, kajti tam slovaški vojaki ne .bodo mogli priti, v,,stik. z ljudmi, ker pač ne poznajo njihovega jezika.
In vako bo slovaška vojaška enota mogla in morala vršiti vojaško službo, ki bi jo sicer morala vršiti ustrezna nemška vojaška enota. Tako se je v novembru 1943 znašla na obalah Jadranskega morja, v bližini Riminija in Ravenne, prva slovaška vojaška enota, ki ji je čez kak mesec sledila še druga, tako da je bilo v začetku leta 1944 na tem področju 6371 vojakov in častnikov Tisove slovaške vojske.
Toda tako Tiso kot njegovi nacistični zavezniki so tudi v tem primeru delali račun brez krčmarja. Na Slovaškem se je do tedaj uporništvo že krepko razvilo in esesovci so pobili že veliko ljudi in požgali veliko vasi. Tudi slovaški vojaki v Italiji so dobivali vesti, da so nacisti zdaj temu zdaj onemu pobili starše, sorodnike in prijatelje, požgali hiše ali kaj podobnega. To se je odražalo, seveda, na »morali« teh ljudi.
Zato se nacisti niti v Italiji niso kdove koliko mogli zanašati na «borbeno predanost« vojakov, ki jim jih je dal na razpolago Tiso. Nacistična vojska n.pr. je bila dobro oborožena, Tisova slovaška vojska pa bolj slabo. V tej vojaški enoti, ki je štela 6371 mož, je n.pr. pogosto primanjkovalo celo streliva. Toda ne glede na to »zapostavljanje«, so slovaški vojaki v Italiji kaj kmalu prišli v stik z italijanskimi antifašistično razpoloženimi ljudmi in neznanje italijanščine ni pri tem moglo biti kdove kakšna nepremostljiva ovira. Tega se zave tudi nacistično poveljstvo, ki pa ne ve, kako bi to preprečilo. Na bojišče jih ne more poslati, v določenem kraju jih ne more dolgo držati, ker se začenjajo vojaki družiti s civilisti. Kaj početi? Nacistično poveljstvo jih začenja prevažati po Italiji, začenja jih pošiljati iz kraja v kraj, pogosto celo brez razloga.
Vtem pa prihajajo Slovakom v Italiji vedno nove ln nove vesti iz domovine, ki jih še bolj podžigajo k sovraštvu do vsega, kar ji nacističnega in nemškega. In tako smo prispeli do 6. avgusta 1941, ko se je slovaška »tehnična« divizija, kot so jo imenovali, znašla v predmestju Ferrare in v bližnjih krajih v Francolinu, San Biagiu ter v Sabbloni pri Pescari pod poveljstvom polkovnika Kmicikijeviča, ki je bil že sam antifašistično nastrojen. Tu slovaški vojaki zvedo tudi za veliki upor v Banski Bystrici na Slovaškem, ki je za Slovake nekaj takega kot vstaja od 25. aprila v Italiji. Vest so v slovaški enoti v Italiji sprejeli kot znak za upor. Samo poveljstvo divizije skuša najti stik s predstavniki italijanskega odporništva. S tem dnem se začnejo «pobegi» slovaških borcev v partizane. Gre za pobege od sto in še več ljudi hkrati. Italijanske garibaldinske enote sprejee-.oio na stotine novih borcev ha dan.
Zgodovina posameznih slovaških borcev ali enot v garibaldinskih brigadah bi bila zelo dolga, zato bomo navedli le nekatere podatke, ki sta jih pred nedavnim dala poveljnika te slovaške enote. v Italiji Kmicikijevič in Plintovič, ki sta povedala, da so slovaški vojaki, ki so pobegnili v garibaldinske partizanske brigade v Italiji, do konca vojne zajeli 5000 Hitlerjevih vojakov, uničili ali zajeli 800 tovornih in drugih avtomobilov in uničili ali zasegli velike količine orožja in streliva.
Seveda je to terjalo tudi veliko žrtev: na stotine slovaških vojakov je v italijanskih partizanih izgubilo življenje. Slovaški partizani so padli v raznih predelih Alp, v Padski nižini, v Lombardiji, v Piemontu. Sam polkovnik Kmicikijevič bi bil skoraj plačal svoje «izdajstvo» z glavo. Nacisti so ga namreč zajeli in obsodili na smrt. Na srečo je bil tu že italijanski upor od 25. aprila 1945. leta ln le nekaj ur preden bi ga morali nacisti ustreliti, so ga italijanski partizani rešili iz zaporov San Vittore v Milanu.
Sam general Cadorna je v imenu vrhovnega poveljstva italijanskih partizanskih sil ob osvoboditvi poslal Kmiclkijeviču brzojavko, ^ kateri se mu zahvaljuje za »bratsko sodelovanje slovaške divizije s partizanskimi formacijami«. Poveljnik prve divizije »Garibaldi« Gustavo Ribet pa Je 10. maja 1945 poslal poveljstvu slovaške divizije naslednjo brzojavko: «Srečnl smo, da vam lahko rečemo, da smo s slovaško divizijo imeli popolno sodelovanje ln čutimo se počaščene, da smemo poudariti, koliko je ta divizija dala za svobodo Češkoslovaške in Italije.« Zupan mesteca Stradella pa je 22. junija 1945 pisal slovaškemu poveljniku med drugim naslednje: »Zagotavljam vam, da bo vsa Stradella z globoko hvaležnostjo in s ponosom sprejela na svoje pokopališče trupla vaših hrabrih vojakov, ki so padli skupno s partizani iz Stradelle za skupno stvar svobode.«
Tako so slovaški antifašisti o-prali sramoto, ki jo je v tisti dobi napravila Tisova kvizlinška Slovaška slovaškemu ljudstvu.
Bobby Solo se ni javil
RIMINI, 21. — Pevec Bobby Solo Je bogat, saj je s svojim petjem veliko zaslužil. Kljub temu se mu je račun v nočnem lokalu, ki ga vodi neki Codero Mar-chesini, zdel preveč «slan» in je zato Marchesinija ostro napadel. Ta pa je pevca tožil zaradi žalitev. Bobby Solo se je hotel pobotati in je užaljenemu možu ponudil v spravo pol milijona lir, ki pa jih mož ni hotel sprejeti In tako je Bobby Solo prišel pred sodišče. Točneje na sodišče Bob-byja danes ni bilo, ker je nekje v Nemčiji na turneji. Zato je bila sodna razprava odložena.
Slovenska knjiga pred 70 leti v današnji videmski pokrajini
NAROČNIKI NA KNJIGE MOHORJEVE DRU2BE V NEKDANJI VIDEMSKI NADŠKOFIJI LETA 1894 — IZ KOLEDARJA MOHOR. JEVE DRUŽBE ZA L. 1895
VIDEM: Trinko Iv., gimn. prof.; dr. Pelizzo Al., cerk. prava prof.; Zabreščak Miha, bogoslov.; Klemenčič Ant., Cjačič And., Jušič Jožef, Dorbolo Evg., Cuferli Natal., Medveš Ant., Obid Iv., Šturam lv„ Kvučil P., sem. gim.; Domeniš Ant., bogosl. (13)
SV. PETER SLOVENSKI: Gujon Ant., župnik; Kvarina Evgen, kaplan; Stargar Neža, kuh. — A2LA- Butera Jož., km. — BRIŠCA: Trušnik Ant., kaplan; Uršič Jože, Garjup Lucija. — PODBULNESEC: Manzini Angela, dekle. — ŠTUPC.A: Juretič Jan. — ERBEC: Hvala Jože, Mucič Jože. — DOMENIŠ: Domeniš P., Domeniš J., Špekonja Ant. — ZAJAC: Cendov Jan, kmet. — BJACA: Rakar Jože, cerkv.; Blankin AL, posest.; Leban Tereza, Manzini Katra, Puler Anton, Špekonja Marija. Španjut Antonija. — MAŽAROLA: Domeniš Janez, kaplan. — LANDAR: Kosmačini Ant, kurat; Bankič Virgin., cerkv. — CIGLA: Guzula Jan. — LAZE: Plata Marija. — RONAC: Kormonš Jože, kaplan; Tuomac Iv., cerkv.; Morjelac Marijana, Sirak Miha. — GALJANO: Trušnik Jan. — MATAJUR: Visintini Ant., Medveš Luka, Franc Jan., Gožnjak Anton. Franc Marija. (37)
MARSIN: Ferdih Vinc., kaplan; Medveš Lovr., Medveš Terez., Medveš Marij., Medveš Arna!., Medveš Val., Medveš Janez, Medveš Anton., Jerep Andr., Zorza Lojza. Šavli Jan.; Zorza Val., Gožnjak Ant., Kukovac Ant., Kukovac Lojza, Gožnjak Anton, Koren Lojza, Medveš Jožefa, Kukovac AL, Medveš And., Zorza Jože, Juretič J„ Juretič Marija, Marcuola Marija, Juretič Val., Juretič Mar., Juretič Anton., Mirtič Mar., Maršev Jak., Juretič Jožefa, Birtič R„ Maršev Terez., Maršev Anton., Gorenšek Št., Goremek Ter., Zorza Angel., Maršev Fil., Maršev Antonija, Maršev Mar. (39)
te se kapricam ljubljene osebe.
BIK (od 21.4 do 21.5.) Ostanite pri svojem in se ne spuščajte v tvegane zadeve. Ne nasedajte podtikanjem.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ce se čutite pripravljeni, se dela lotite, če ne, ga pustite raje ob strani. V svojih izjavah bodite precizni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne jem-
ljite ponudb za resne, ko to ven-dl ■
larle niso. Zaupljivi bodite le do svojih domačih
vas vendarle ljubi DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Taktično se umaknite v ozadje. Privoščiti si boste morali nekoliko počitka.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Iz svoje delovne skupine izločite nekoga, ki kvari razpoloženje. No-LEV (od 23.7, do 22.8.) S svollm vo prijateljstvo se poglablja, dinamizmom boste prišli daleč. Ne-1 ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)


SV. LENART: Skavnik Fr., župnik; Podreka P., kapi.; Domjak Ant., Beveer Fil., Gambužič R„ Domjak M„ Podreka AL, Skavnik Pet., Rukin Jož., Barbarino Hcnr., Fon Jož. (11)
OBLICA: Zdravlič Ivan, kaplan; Dugar Jožef, Saligoj Ivan, Hvalica And., Borgu Iv., Predan Roža, Florjančič Mar., Predan J., Pjerih Marija. (9)
SREDNJE: Blazutič Al„ kaplan; Simončič Filip. (2)
KOSCA:	Guš Ant., kaplan; Obid Jan., Cendov Jož., Cernota
Favštin, Oviščak Jož., Salamant Ter., Dugar Mar., Bledič Marija, Franko Anton., Oviscak Jak. (10)
KRAVAR: Trušnik Ant., kaplan; Hvalica AL, Predan Alojz., Terlikar Jernej, Dugaro Ant., Predan Ant., Hvalica Evg., Predan Felicita. (8)
TARBEL.I GORENJI: Bernik Jož., kaplan; Hvalica Iv., Hvalica Jak., Benčar	Ant., Benčar Mar., štulin Štef.	(6)
GRMEK: Cernota Pet., kaplan; Cehaj štef., šebaj I„ Cebaj Ant., Loščak Val., Cuferli Iv„ Trušnjak Mat., Rukli Štef., Frletič Iv., Ber-njak Ant. (10)
OBORCA: Pavša Al„ duh.; Pavša Jož, Pavša Pio. (3)
DOLENJI BRNAS: Sitar Marija. Sitar Roža. — MATAJUR: Man-zini Marija. — BRIŠCA: Kručil Jan. — A2LA: Tropina J., kaplan (5)
DREKA:	Gožnjak Jožef, kurat; Križetič	Lucijan,	kaplan; Ber-
njak Ant., Bernjak Ant., Bernjak Jan., Dreščik Janez, Faletič Miha, Gerbec Ant.,	Gerbec Anton., Krajnik Anton,	Krajnik	Anton,	Rutar
Jož., Trinko	Ant., Trinko Jož., Trinko Jan.,	Trušnik	Jožef,	Faletič
Lucija, Faletič Marij., Matevžič Anton. Clcigoj AL, Trinko Jožef. (21)
TOPOLOVO: Bernjak Val., Gorjup Jož., Trušnjak Št„ Trušnjak Valentin. (4)
TARCMUN: Domeniš Val., duh.; Duš J„ Franc BI., Mašera Jož., Poljavšček And., Trinko št., Zahrežčak I., Mašera Mar. (8 ) GORENJI BERNAS: Manzini Iv., duh. (1)
PLATIŠČE: Prlico .los., kaplan; Miheliča Iv., Moderjano A., Kor-mons Jos., Sedula Val. (5)
CANEBOLA:	Ker Pet., duh.; Trakonja Ang., Trakonja Anton,
CenMč Ang., Cencič Ant. (5)
PROSNID:	Kuder Jan., kaplan; MDkorija Ant. — BREZJE:
Zlobe Al., kaplan. — PODCERKEV: Vicutl Jos., kaplan. — SUB1D: I.orio Jan., duhoven. (5)
Število dru”nikov: 3 odsnirt. 199 letnih.
V dekaniji Trbiž nekdanje Ko ke škofije pa so bili na Mohorjeve knjige naročeni:
nekanijski	povprjenik:	Incko	Sim.,	dekan	v Žahnicah. —
ŽABN1CE: Incko Sim., dekan (2 izt.); Stres Ant., nadučit.; Fru. stuk L„ župan; Ehrlich Jan., c. k. po t.; Mošič Tom., organ.; Farna knjižica. Ojcinger Ilij., Sluga I. (Torbar). Sluga I. (Frvan), Frustuk Janez, Rosenwirt L., Puhar Tomaž, \Vedam J., Stark L., Ehrlich Jan., Ehrlich Jer., Kravina J„ Šmid Fr , Snahi A., Stark Bo"tj., Klsbaher Jak.,	Anderwa1d	P., Pak	Kat.,	Kravina	M., Kajzar Uza,
Tribuč Mar., Klsbacher Liza, Mo ič Ter., Lakata M.. Ojcinger Magd., Ape Mar., Snahi Ter., Kanduč Ter., Ojcinger L..	Mošič T., Rader
Barh., Markuz Neža. Sluga Magd. (P. Žahnice) 39 TRBIŽ: itus Mat., župnik; Jank Gr (P. Trbiž) 2 RABELJ: Mikuluš Ant., elcspozit; Tschemernig Jožef, c. kr. rud. urad.; Katnik	Jož., učt.;	Menard	Jer.,	Vencelj	Mar., Andcrvvald
Tereza. (P. Rabelj) H .
UKVE: Einspieler Jan., župnik; Kovač Uza, Janah Sim., Kolerlč Luka, Tribuč Jer, Celot Jo'efa, Sajdar Mar., Pre ern Mar., Kandut Jožefa, Šnabl Fr., Jank Urša, OberwMdcr Tereza, Ehrlich Jakob. (P. Naborjet) 13
OVCJAVAS: Solnik Luka, župnik: Guldenhrein Kar., MlkoŠ Jan., Stank Karol. Kanduš Peti, Kanduš Jakob, šolska knjižnica, Mikal Jak.,	Martinec	Jož.,	Martinec Borba,	Avec	Janez,	Martinec	Ant.,
Mernik, Ur a,	Vedam Jak. (Andrejce),	Snahi	Mart.,	Ojcinger	Miha,
Celot	Andrej,	Celot Oton, Guldenhrein	Jože,	Kanduš Neža, Gudeh-
brein J., Verglnec Katra. Celot Fr., Martinec U. (Pavelnova). Vedam	Jak. (Žnidar),	Vedam tlrša, Bartalot	Anton,	Martinec	Jera
(žagar), Vergincc Neža, Mikoš Katra, Avec Jak., Mikoš M. (Coder), Martinec Mar. (šustarca), šerman lom, šnabl Bo t., Martinec št., Keil Martinec L., Vedam P. (P. Žabniee) 39
VRATE: Krejči Dav., župnik: Černut Dav., Mihor D„ Fina Dav., Autižar Lipe z ženo, Prener Jem., Klampferer Marija, Cikof Marija, Novak Marija; Zeller Mar... posl.; Skarhina J„ šojr Tone. Apriznik Jož., Koch ,lak„ Uršič Mar.,, Prrner Marija. Koler Marija. Petrasch Mar. z možem; Izop Jerica, Špane Ana. Šober Luc.. Miškot Mar., Vedam Pet., Cikof Jan., Cvitar Mar., Majer A., Bramberger Mar., Pina Mar., Autižar Jož. (P Vratc) 29
PONTABEL: Globočnik Jan., župnik: Moderiano J. v Pontebi; Cop Jos., pošt. urad.; Jamšek J„ vodja c. kr. car, urad.; Matevže Fr., c. kr. car. urad.; Petač J., urad. (P. Pontebel.) 6
UPALJAVES: Papler Jak., duh. v p.; Kovač Jož., učit. v p.; Šola, Esterle Jerica, Klavra Lor., Kovač Lor. .Francel Jan., Kamel Jakob, Kovač Miha, Murer Miklavž, Trink Jak., Temel M., Kamel Johana. (P. Pontahel.) 13
Število dru-nikov: t dosmrt. 146 letnih.
Na področju današnje videmske pokrajine, kjer Slovenci nimajo niti otroških vrtcev, niti osnovnih niti srednjih «ol s slovenskim učnim jezikom, je bilo torej pred sedemdesetimi leti 349 udov-naronikov na knjige Mohorjeve dražbe, od katerih so bili štirje dosmrtni.
...................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepre------- -----------, Ni vsako delo za vas. Naključje bo
čili boste neko resno spletko. Upri-	■ ■<%■***#*■***■%	spravilo sprto družbo
HllRfl\KllP I STRELEC (od 23.11. do 20.12.) II v II V w U U I	Danes bodo zadoščenja konkretna.
-------------—---------! Več velikodušja do osebe, ki ste
jo žalili.
ka oseba se vam kaže sovražna, pa KOZOROG (od 21.1. do 19.2.)
Dobro razpoloženi boste in zato vam bo šlo delo od rok. Prijetno razpoloženje tudi v novi družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pobuda bo vaša, finančni rezultat pa drugih Prijetno tovariško razpolo-žen je.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes ni dan za resne sklepe. Proučite raz-
položenje svojcev, preden se lotite težjih družinskih problemi
— 4 —
Vreme včeraj: naj višja temperatu-
ra 15.3, najnižja 9.8, ob 19 url 10.4, vlaga 70 odst,, zračni' tlak 1015.9 stalen, veter 35 km severovzhodnik, sunki burje 85 km na u. ro, nebo pooblačeno. morje razgibano, temperatura morja 118 stopinje.
22. ma^a 1965
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 22. maja
Milan
Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.36. Dolžina dneva 15,09. Luna vzide ob 0.49 in zatone ob 10.02
Jutri, NEDELJA, 23. maja
Željko
NA NOCOJŠNJEM SESTANKU NA PREFEKTURI
Ministru Spagnolliju bodo izročili študijo o ladjedelnici Sv. Marka
V študiji je poudarjeno, da ladjedelnica Sv. Marka ni marginalni obrat, temveč obrat življenjske važnosti za Trst
Na nocojšnjem sestanku na prefekturi bodo predstavniki tržaških poslovnih krogov izročili ministru za trgovinsko mornarico Spagnolliju posebno študijo o sedanjem položaju ladjedelnice Sv. Marka, ki jo je po nalogu generalnega vladnega komisarja za deželo Furlanijo-Julijsko krajino pripravila tržaška trgovinska zbornica. Strokovnjaki so v omenjeni študiji prikazali pomen ladjedelnice Sv. Marka za gospodarstvo tržaške pokrajine, in sicer od njene ustanovitve leta 1839 do danes. V študiji je ponovno poudarjena znana teza tržaške trgovinske zbornice, da namreč ladjedelnice Sv. Marka nikakor ni mogoče imeti za »marginalni« o-brat, ki ga je treba preusmeriti na proizvodnjo drugih izdelkov v smislu okvirnega načrta o znižanju skupne italijanske ladjedelniške zmogljivosti od 800.000 na 500.000 brt novega ladjevja na leto. Strokovnjaki izražajo med drugim mnenje, da bi moralo vodstvo Evropske gospodarske skupnosti gledati na porazdelitev ladjedelniške zmogljivosti med šestimi članicami organizacije iz nekoliko drugačnega zornega kota, kakor je to delalo doslej. Pri določanju »dovoljenih« ladjedelniških zmogljivosti med posameznimi članicami naj bi namreč upoštevali, da ima Italija za razliko od drugih članic EGS na razpolago mnogo delovne sile, medtem ko se to ne dogaja v drugih državah skupnosti. Zato naj bi Italiji dovolili širšo ladjedelniško dejavnost, kakor ji je bila prvotno določena, tako kakor se na primer Nizozemski priznava vo dilno mesto na področju prevozov v okviru skupnosti. Vodilne organe skupnosti naj bi pri tem vodilo načelo, da je bolje prej poskrbeti za primerno zaposlitev odvišne delovne sile na samem kraju, kjer je ta delovna sila doma, in potem šele pospešiti njeno izseljevanje v druge države. Kar zadeva tržaško ladjedelništvo pa so strokovnjaki mnenja, da ima Trst v tem pogledu najbolj posrečeno zemljepisno lego v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega pa se Trst nahaja tudi v obmejnem pasu Evropske gospodarske skupnosti in v vodstvu EGS se prav v tem času ukvarjajo z vprašanji, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva v teh obmejnih področjih Evropske gospodarske skupnosti. Zato se tržaški poslovni krogi in še posebej trgovinska zbornica zavzemajo za to, da bi Italijanska vlada upoštevala vse te momente ter končno uredila vprašanje ladjedelnice Sv. Marka na način, ki bi bil najprimernejši glede na pomen, ki ga ima ladjedelnica za celotno tržaško gospodarstvo, to je tako, da bi ladjedelnico modernizirali ter usposobili za nove konkurenčne sposobnosti v evropskem in svetovnem merilu. Ce bi pa do tega nikakor ne moglo priti, je zapisano na koncu študije, potem naj
V	nedeljo 33.: trgovine jestvin bodo odprte obvezno od 8. do 13. ure in neobvezno od 13. do 22. ure. Ostale trgovine odpirajo lahko po svoji uvidevnosti od 8. do 22. ure.
V	ponedeljek 24.: trgovine jestvin odpirajo obvezno od 8. do 20. ure, ostale trgovine pa imajo normalen urnik.
Bencinske črpalke bodo imele v nedeljo 23. t.m. normalen urnik.
Trgovine s prekajenim mesom, sirom ipd. lahko prodajajo tudi kruh, upoštevajoč higienske norme.
100.000 alpincev danes in jutri v Trstu
Danes se bodo v Trstu začeli zbirati aipinci iz vse države in tudi iz inozemstva na svoj jubilejni tradicionalni zbor ob 50-letnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Računajo, da jih bo Z okrog 800 avtobusi, z dvema vlakoma in še z drugimi prevoznimi sredstvi prišlo v naše mesto več kot 100.000.
Današnji dan bo posvečen polaganjem vencev na razne bojevniške spomenike, jutri pa bo osrednja svečanost z defilejem udeležencev zborovanja od Sprehajališča Sv. Andreja po obrežjih do Trga Unita, kjer bodo zbrani predstavniki oblasti in med njimi kot zastopnik vlade minister za obrambo Andreotti. Zaradi tega bo ves dan prepovedano postajanje vozil na ulicah, po katerih bo šla povorka.
župan m občinski odbor sta al-pincem naslovila pozdrav, policija pa bo skrbela, da se bo promet kljub tolikšnemu pritoku ljudi v naše mesto, odvijal brez večjih zastojev.
Majska burja s sunkom 115 km na uro
Potem, ko so največji ljubitelji morja v preteklih dneh že navalili na barkovljanske školje in se predali žgočim žarkom majskega sonca, se je, vreme včeraj zaradi vdora mrzlih zračnih plasti nenadoma poslabšalo in je včeraj in to noč mnogo bolj spominjalo na november kot Pa na maj. Temperatura je od skoraj 25. stopinj naglo zdrknila pod. 10 stopinj, povrhu pa je Začela pihati še pravcata zimska burja s ■povprečno hitrostjo okrog 85 km na uro ter s sunki čez 100 km. Najhujši sunek burje je tržaški vremenoslov-ski zavod zabeležil okrog 17. ure, ki je dosegel 115 km na uro. Tudi morje se je zelo ohladilo in
Zaradi burje so imeli tudi gasilci precej dela. že navsezgodaj so morali v Ul. Celiini 1 odstraniti drog 7 zastavo, no tem se je v Ul. Pinde-monte vnel majhen požar suhljadi V Ul. Castagneto na vogalu Ul Monte Grappa je burja razmajala drevo. Popoldne so morali gasilci v Miramarski park na cvetlično razstavo, ker so sunki vetra razmajali reklamno tablo. Odstraniti so morali tudi omet na stavbah v Ul. Giulia 23 in v MiramarsKsm drevoredu 7. Burja je odnesla tudi nekaj desk z zidarskega odra na stavbi v Ul. Ghega 1, v Ul. Vasari na vogalu Ul. Catraro pa Je veter razmajal drevo. Dela le bilo kar precej za neutrudne gasilce, ki imajo prav v takih dneh največ posla in skrbi.
Spominski tek ob 20-letnici osvoboditve
PRISPEVAJTE za dijaško MATICO I

Priprave za to veliko manifestacijo slovenske mladine, ki se je z združenimi močmi vrgla na delo, da na dostojen način proslavi 20. obletnico zmage nad nacifašizmom, so v polnem teku in upati je, da bo proslava stekla tako kot je v željah vseh.
Kot znano, bo proga potekala po vseh vaseh naše dežele, kjer prebivajo Slovenci in kjer stoje spomeniki, ki še vedno pričajo o krvavi borbi, ki jo je naše ljudstvo vodilo proti svojemu zakletemu sovražniku.
V ta namen je bila že dokončno izdelana proga, po kateri bo spominski tek potekal, do podrobnosti so že določene etape, kjer se bodo tekači ustavili, odnosno, kjer bo spominska palica, ki jo bodo naši mladinci nesli, prenočevala. To so Števerjan, Doberdob, Nabrežina in Sv. Ivan. V vseh teh krajih so na sporedu številne manifestacije, ki bodo dosegle poseben značaj v omenjenih krajih, ki so za naše ljudi jz posebnih razlogov izredno važni.
Za priprave, posebno pa za celoten potek spominskega teka, najbolj pa še za zaključno veličastno manifestacijo, ki
bo v Bazovici v nedeljo 30. t.m., vlada posebno med našo mladino, pa tudi med vsem našim prebivalstvom, veliko navdušenje, pravi mladostni polet, ki je jamstvo za uspešen potek te velike slovenske manifestacije.
Poleg že omenjenih krajevnih manifestacij, kjer bo palica prenočevala, sc je posebna skrb posvetila zaključni manifestaciji v Bazovici. Program manifestacije predvideva poleg slavnostnega govora še recitacije, koncert združenih pevskih zborov, nastop več godb na pihala in druge prireditve.
Spominski tek organizira združena slovenska mladina, toda pričakuje se, da se bodo tudi starejši manifestacije mno-žično udeležili, tako da bo prireditev zares zadobila tisti splošni značaj in duh, enak tistemu, ki je na-e ljudstvo vodil, da se je ramo ob rami dvignilo zoper zatiralca.
Za večjo udeležbo posebno tistih, ki nimajo svojega vozila, je pripravljalni odbor poskrbel za poseben avtobus, ki bo obšel vse vasi zgornje okolice, tako da se bo zaključne manifestacije v Bazovici lahko udeležilo čimveč ljudi.
PREDVČERAJŠNJIM V KULTURNEM DOMU
Koristen informativni sestanek o repertoarju SG v novi sezoni
V prihodnji sezoni bo 7 premier in trije umetniško informativni večeri v Mali dvorani
MMiiimiinniiiiiimiiimiinMiinMninMinoiimoiinuiiniiiininiiiiiiuiUMiininnuiniiiiiiiuiiiuiiiiiiiiHfiniiiiiuiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiu
KLJUB SKRAJNO NEPRIMERNEMU VREMENU ZA TAKO PRIREDITEV
Danes ob 11. uri svečana otvoritev tržaške mednarodne cvetlične razstave
V imenu vlade se bo otvoritve po vsej verjetnosti udeležil minister Spagnolli. Mrzlični Vrvež na razstavišču. Vremenske neprilike niso povzročile vidnejše škode
kakšno škodo, kar ne bi bilo izklju-1 sporazuma o ribolovu v jugoslo-
fVnn f-pnrnv 1P nnrlr ro rzm ornmo ir ronebiv.	j „ L. •
bi vlada, parlament, Zavod za in- seveda močno razburkalo tako, da dustrijsko obnovo IRI in Državni I nudi pogled nanj pravo poznoje-
rm aIaVTr.1 r~\	n.. I.	lit. _
odbor za električno industrijo kako drugače poskrbeli za primerno zaščito življenjskih potreb Trsta.
sensko sliko.
Ta nagla sprememba v temperaturi in pa burja bosta gotovo neugodno vplivali zlasti na sadno drevje, pa tudi na zgodnje povrtnine. V okolici je burja polomila tudi precej mladega drevja, z mestnih streh pa je zmetala marsikateri premalo pričvrščen strešnik.
Čeprav vremenske prognoze za danes še ne predvidevajo bistvenih sprememb na boljše, je vendarle upati, da nas mai ne bo ta-ko grdo razočaral in da bo spet kmalu pokazal svoj pravi sončni obraz.	,
Včeraj opoldne je direktor tržaške mednarodne cvetlične razstave Bruno Natti priredil v malem gradiču v Miramarskem parku tiskovno konferenco ,na kateri je 7,bra-nim novinarjem orisal glavne značilnosti letošnje razstave, ki je prvič v tako Imenitnem okolju, kakršen je Miramarski park, in prvič na tako razsežnem prostoru. Razstava se namreč razteza na površini 70.000 kv. m v primerjavi s 3000 kV. m v pomorski postaji. Kot smo že večkrat poročali, je tudi po številu sodelujočih razstavljavcev letošnja razstava doslej največja, saj se je udeležuje okrog 400 razstavljavcev iz 40 držav.
Direktor Bruno Natti je zagotovil, da se bo otvoritve razstave v imenu vlade skoraj gotovo udeležil minister za trgovinsko mornarico Spagnolli in seveda vsi naj višji predstavniki krajevnih oblasti. Svečana otvoritev bc ob 11. uri s pre-rezanjem traku ob glavnem vhodu med obema predoroma na državni cesti, otvoritvena svečanost pa bo na platoju platan, ker bodo trije kratki govori in pa komorni koncert z izvajanjem skladb Griega in Vivaldija.
Direktor razstave je zagotovil, da nočno neurje z burjo in naglim znižanjem temperature na razstavišču ni povzročilo niti najmanjše škode, o čemer so se novinarji lahko tudi prepričali na lastne oči med ogledom posameznih gred in pa paviljonov. Seveda je bilo včeraj na razstavišču še marsikaj neurejeno, kot je to pač že običajno pri takih razstavah, na katere prihajajo cvetlice iz najbolj oddaljenih držav prav v zadnjem trenutku, ker bi se sicer pokvarile, če bi že prej ležale neurejene v gredah. Prav gotovo pa je, da bo danes za 11. uro vse nared, seveda v kolikor ne bi pojačana burja v včerajšnjih popoldanskih in zlasti v današnjih nočnih urah povzročila
Urnik trgovin
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da je Prefektura odredila naslednji urnik trgovin ob priliki zbora alpincev:
Danes 22. maja: trgovine jestvin »majo nepretrgan urnik od 8. do 20. ure, z možnostjo podaljšanja do 22. ure. Ostale trgovine Imajo normalen urnik z možnostjo podaljšanja do 22. ure.
Miiiimiiiiiiimiuiiimi..........................■Hii"iiMiliiii»iiiiiltmiuliiiii>i.um...i,„mi„ii.
OB SKORAJ ST0T0DST0TNI UDELEŽBI
Zaključek stavke in povorka uslužbencev Delavskih zadrug
V ponedeljek bodo zopet stavkali vsi delavci v Felszegiju, včeraj pa so stavkali varilci
čeno, čeprav je park razmeroma v zavetju in ga burja ne dosega neposredno. Vendar pa bi tudi eventualna škoda ne mogla biti velika, ker so vse najbolj delikatne in nežne rezane cvetlice nameščene v zaprtih prostorih v veliki stekleni dvorani in pa v številnih lično urejenih montažnih vilah.
Včeraj popoldne ob 16. url so bile nameščene mednarodne žirije, ki bodo morale ocenjevati okrog 60 različnih natečajev.
Direktor Natti Je med tiskovno konferenco poleg spektakularnega in velikega mednarodnega pomena ne brez gospodarske veljave, še zlasti poudaril velik kylturni pomen te prireditve, katerega'' ji dajejo vzporedne razstave, ki so v bolj ali manj posredni zvezi s cvetličarni in okrasnimi rastlinami. na primer razstava keramike, razstava znamk s cvetlično tematiko, razstava umetniških slik s cvetlično tematiko in pa razstava risb šolskih otrok.
vansklh teritorialnih vodah iz leta 1958 podaljša do 31. avgusta letošnjega leta. Drugi pa se nanaša na odobritev not, ki sta jih obe vladi zamenjali 2. aprila letos, in ki zadevajo ureditev maloobmejnega blagovnega prometa med tržaško pokrajino in sosednimi jugoslovanskimi področji ob meji.
Zbirajmo gradivo o Rižarni!
Včeraj se je zaključila 48-urna stavka uslužbencev Delavskih zadrug. ki zahtevajo sklenitev nove dopolnilne pogodbe In s tem tudi izboljšanje prejemkov. Kot smo že pisali, je prvi dan stavkalo 95 odstotkov uslužbencev prodajaln in osrednjih uradov, včeraj pa se je število stavkajočih še pomnožilo.
uslužbenci so se včeraj zbrali na enotni skupščini, na kateri sta jima tajnika obeh sindikalnih organizacij poročala o položaju, nato pa je sledila razprava, v kateri so sprejeli sklep, da bodo stavkovno gibanje še zaostrili v razčlenjeni obliki med prodajalnami in osrednjimi uradi. Zaradi tega bodo u-službenci prodajaln zopet stavkali 4. in 5. junija v prodajalnah, od 4. do 7. junija pa v osrednjih uradih.
Po skupščini *p šli uslužbenci v povorki s transparenti po mestu na Trg UnltA. Tu je šla delegacija, ki so jo spremljali sindikalisti, k občinskemu odborniku za delo Ga-sparu, kateremu je orisal vzroke In delovne razmere.
Sindikalni zastopniki obeh organizacij trgovinskih uslužbencev pa so odšli na prefekturo, kjer jih je sprejel prefekt Pasino. Pritožili so se, ker je prefektura izdala ukaz, da morajo biti vse trgovine odprte danes, jutri in pojutrišnjem zaradi shoda alpincev, ne da bi se prej posvetovala s sindikatoma, saj bo služba prodajalcev zaradi tega zelo naporna. Dosegli pa so, da bodo morali priznati lastniki svojim u-službencem plačilo za izredno delo ter jim dati prihodnji teden dan počitka kot nadomestilo.
V ladjedelnici Felszegl so včeraj stavkali v presledkih varilci. Delavci so se sestali na skupščini in
sklenili, da bodo v ponedeljek zopet stavkali, da pa ne bodo vnaprej sporočili urnika stavke.
Stavka uslužbencev krajevnih ustanov
Včeraj se je pričela stavka u-službencev krajevnih ustanov. V podeželskih občinah so se udeležili stavke prav vsi uslužbenci. V tržaški občini je stavkalo 85 odstotkov delavcev, medtem ko je bil odstotek stavkajočih uradnikov manjši. V tem računu pa niso všteti uslužbenci trošarinske službe, ki se ne udeležujejo te stavke, ker imajo druge lastne zahteve. Prav tako niso po navodilih sindikatov stavkali mestni redarji, tako da so bili na razpolago občinski upravi za redarsko službo.
Mnogo uslužbencev je stavkalo zlasti v pokrajinski umobolnici, kjer so morali zato odpovedati o-biske sorodnikov bolnikom. Stavka se bo nadaljevala tudi danes.
Oddana dela na avtomobilski cesti Trst-Benetke
Na sedežu tržaške delniške družbe Autovie Venete se je te dni vršil natečaj za zakup del pri gradnji 22 km dolgega odseka na avto cesti Trst-Benetke, in sicer od Palmanove do brega reke Tilment. Vodstvo družbe, v katerem so predsednik dr. Candolini, podpredsednika dr. Franzi! in ing. F. Fisca,
glavni ravnatelj ing. Visintin, vodja gradbenih del Ing. Cuttini ter predstavnik Državnega podjetja za ceste ANAS dr. Gianolio, je v tem smislu pred časom razposlal raznim gradbenim podjetjem 92 vabil na natečaj. Med 41 podjetji, ki so .se odzvala vabilu, je zmagalo videmsko podjetje CISA, ki je ponudilo popust 15 odst. na predvideni znesek 1 milijarde 800 milijonov lir. Zdaj sta vzdolž avtoceste v gradnji dva odseka, in sicer odsek Trst - Palmanova - Latl-sana in odsek Falmanova-Videm.
Nesreča delavca v Tovarni strojev
V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj na delu ponesrečil 30-letni delavec Aurelio Furlani iz Stramarja št. 890, ki je delal pri rezkalnem stroju. Nenadoma mu je zobato kolesje zagrabilo desni rokav in mu stisnilo podlaket. Ponesrečenemu delavcu so priskočili na pomoč delovni tovariši m ga osvobodili iz nerod-nfega položaja. Malo potem so Furlanija odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 20 dni zaradi velike rane na podlakti z verjetnimi kitnimi poškodbami.
Mesar se je ranil z nožem
V svoji mesnici v Naselju sv. Sergija se je včeraj zjutraj ponesrečil 32-letni mesar Mario Kraus iz Ul. Honcheto 28. Ko je s pomočjo noža strgal goveja rebra, mu je nož zdrknil iz pesti in ga ranil v prsi. Kraus se je nekaj časa potem zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi ki-rurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
V jubilejni številki smo (v nedeljo) objavili imena do sedaj ugotovljenih žrtev Rižarne in sezname osebnih izkaznic, ki so jih našli v Rižarni takoj po osvoboditvi. To smo storili, da bi -vzbudili večje zanimanje za Rižarno in pospešili nabiranje podatkov, pričevanj in osebnih spominv iz Rižarne. Ste napoved objave seznamov je vzbudila zanimanje in nekateri naši čitatelji so nam sporočili, oziroma obljubili, da nam bodo povedali nekaj novih podatkov in svoje spomine. Vse kaže, da so v seznamu izkaznic tudi imena oseb, ki sicer niso bile zaprte v Rižarni, ali so bile samo za kratek čas, pač pa so jih Nemci aretirali in odposlali na pri. silno delo v Podgorje in Čičarijo, njihove izkaznice pa obdržali v Rižarni. Da bi se nabralo čimveč gradiva o Rižarni in da bi laže pre-verili podatke in sezname, naprošamo svojce žrtev, vse tiste, ki so bili v Rižarni zaprti in tiste, ki so prišli v Rižarno takoj po osvoboditvi, naj nam pošljejo svoje spo. mine In pričevanja o žrtvah in o dogodkih v Rižarni, ali pa naj nam pošljejo svoje naslove, da jih bo obiskal naš urednik in si zabeležil, kar mu bodo povedali, še posebno naprošamo, naj se nam javi tista gospa iz Skednja, ki je na neki proslavi pripovedovala da je bila zaprta 6 mesecev v Rižarni in da je skozi okno sobe v 3. nadstropju Rižarne videla, kaj se je dogajalo na dvorišču.
Sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic Celovca, Gorice in Vidma
V Vidmu so se sinoči sestali predstavniki trgovinskih zbornic iz Celovca, Gorice in Vidma. Na dnevnem redu je bilo zlasti vprašanje nameravane udeležbe furlanskih poslovnih krogov na sejemski prireditvi, ki bo v glavnem mestu Koroške od 5. do 15. avgusta. Na sestanku so predstavniki treh zbornic načeli tudi vprašanja, ki se tičejo trgovinske izmenjave med avstrijsko Koroško in deželo Furlanijo Julijsko krajino.
Sestanek socialističnih upravljavcev v Ul. Mazzini
Danes ob 17. uri bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 sestanek kon-zulte socialističnih upravljavcev, ki bodo nadaljevali razpravo o argumentih, ki so že bili na dnevnem redu zadnjega sestanka 9. maja. Tema tega sestanka je bila: »Pereča vprašanja urbanističnega načrtovanja ln gradnje cenenih ljudskih stanovanj«.
Predvčerajšnjim zvečer je bil v prostorih Kulturnega doma informativni sestanek, na katerem je vodstvo Slovenskega gledališča obrazložilo glavne smernice in o-kvirne meje repertoarja gledališča v prihodnji sezoni. Sestanku so prisostvovali skoraj vsi, ki se v slovenskem tisku v Italiji u-kvarjajo z gledališkimi recenzijami in kritikami in še ■ nekateri drugi ljubitelji gledališke umetnosti, ki so se že udeležili tudi «o-krogle mize» o repertoarju nuše-ga gledališča v Gregorčičevi dvorani.
Upravnik gledališča prof. Rado Rauber je v svojih uvodnih izvajanjih v kratkih besedah .opisal kakšno je realno stanje v gledališču glede na število članov v ansamblu in glede na pogodbene obveznosti z njimi, prav tako pa tudi v zvezi s priznanjem gledališča za tako imenovani .primerni ansambel» in obveznostmi, ki izvirajo iz tega priznanja. Poudaril je, da se vse te okoliščine v novi sezoni skoraj gotovo ne bodo spremenile, kar že vnaprej postavlja določene omejitve pri sestavljanju repertoarja, h katerim pa je treba dodati še naraščajoče stroške za gledališko dejavnost.
Izkušnje prve sezone v novem Kulturnem domu So pokazale ~ je dejal prof. Rauber — da je 10 predstav v eni sami sezoni, kolikor jih je bilo predvidenih za sedanjo, preveč za zmogljivost ansambla, kateremu gre za njegovo požrtvovalnost vse priznanje, in gledališča kot ustanove, bodisi za radi preobremenjenosti bodisi zii radi razmeroma kratke sezone. Število, premier v novi sezoni bo zato moralo biti manjše, pri tem pa bo kljub temu treba zadovoljiti vse osnovne umetniške smernice, ki jih gledališče zasleduje in seveda tudi pogoje, ki izhajajo !2 priznanja gledališča za <•primarni ansambel». Vodstvo gledališča bo sicer tudi v prihodnji sezoni, kot: je to delalo v mejah možnosti v vseli dosedanjih, upoštevalo želje občinstva, a je obenem tudi prepričano, da mora kot kulturna u-stanova nuditi občinstvu nekaj no-vega, pri pemer ni mišljeno toliko prenašanje uspešnih uprizoritev z drugih slovenskih odrov na naš oder, kot predvsem to, da je naše gledališče toliko samostojno, da lahko, tudi samo pokaže kaj zmore.
Po teh mislih in po prikazu dejavnosti gledališča v sedanji sezoni (doslej 93 uprizoritev z o-krog 18.500 obiskovalci} je upravnik SG prof. Rmber predat besedo umetniškemu vodji gledališča prof. Tavčarju, ki je nakazal o-kvirno zasnovo repertoarja v prihodnji sezoni,	trajala od 1.
oktobra do 31. maja. Zaradi že o-pisanih razlogov, bo na repertoar-JV- prihodnje sezone samo 7 pre-mier, poleg njih pa je predvidena še pasijonska uprizoritev po vzoru letošnje in pa trije umetniško informativni večeri v Mali dvorani, na katerih bodo ljubitelji modeme gledališke umetnosti seznanjeni z novostmi na področju dramskega ustvarjanja.
Vodilno načelo repertoarja je naslednje: ena slovenska novost, eno delo iz slovenske klasike, e-no mladinsko delo, 2 deli iz italijanskega repertoarja (ta nujnost izhaja iz obveze primarnega ansambla, ki .mora imeti vsaj 30 odstotkov predstav iz italijanskega repertoarja), od katerih eno klasično in eno moderno, ter 2 deli iz svetovne dramatike, od katerih eno komično in eno dramatično s težnjo, da bo eno delo vzeto iz slovanske dramatike.
Pri tem so tako upravnik prof. Rauber kot prof. Tavčar in tuj-nik SG Benedetič poudarili, da je to za sedaj le okvirni program in da dela še niso bila izbrana z e-
dino izjemo za slovensko klasiko, glede katere je po skrbnem premisleku padla odločitev na Cankarjeve «Hlapce». Tej odločitvi je botrovalo dejstvo, da so bili «Hlap ci» v Trstu prvič uprizorjeni in da je ta Cankarjeva drama prevedena tudi v italijanščino.
Tem osnovnim izvajanjem je sledila dokaj izčrpna diskusija, v katero so posegli vsi prisotni, med katerimi je nekaj zelo koristnih predlogov in misli povedal tudi režiser Branko Gombač. Mnogo govora je bilo zlasti o mladinskem delu, pri čemer je prišla do izraza želja mnogih, da bi gledališče pripravilo dve mladinski uprizoritvi na sezono. Padli so tudi nekateri predlogi za izbiro posameznih del.
illlillimmmiililillliHllltllliiimiHliiiiiimiiiiitiitiiHiiiiiiifiliiMtliitliiiimmiiiiiiiiiittmiiHimiuimmiiii
HUDA PROMETNA NESREČA NA OBREŽJU
Avtomobilist povozil dečka kije nenadoma stopil na ulico
Fant si je pri tem verjetno prebil lobanjo in so ga s pridržano prognozo sprejeli v bolnišnici
Seja tretje deželne komisije
Včeraj se je sestala pod predsedstvom svetovalca Renata Ber-tolija tretja stalna deželna komisija, ki je proučila zakonski predlog komunističnih svetovalcev o dopolnilnih predpisih za zdrav, stveno oskrbo kmetov v naši deželi. Po daljšj razpravi o tem, ali naj se sestanek odloži, v kateri so spregovorili številni svetovalci, je spregovoril Bertoli, ki je predlagal, naj ne preidejo k razpravi o posameznih členih osnutka. Po splošni razpravi je dal nato svoj predlog na glasovanje in je dobil večino glasov. S tem je komisija zakonski osnutek zavrnila.
Odobritev dveh zakonskih osnutkov
Na včerajšnji seji je ministrski svet odobril dva zakonska načrta, ki se nanašata na poslovno sodelovanje s sosedno republiko Jugoslavijo. Prvi osnutek se namreč nanaša na odobritev not, ki sta jih prizadeti vladi izmenjali z namenom, da se veljavnost starega
Včeraj okrog 13. ure se je na Obrežju Tre Novembre pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev Je postal 12-letni dijak Roberto Cecco Iz Ul. S. Gallo 15. Ob tisti uri Je 34-letni Antonio Deli’Er'oa jz Ul. Locchi 26 po nabrežju vozil fiat 600 TV 36543 v smeri proti Sv. Andreju. Ko je privozil v bližino Trga Unitš je nenadoma zapazil Cecca, ki je stopil s pločnika na desni in urno prečkal cesto. Dell’Erba je takoj pritisnil na pedal zavor, vendar ni mu uspelo, da bi se pravočasno izognil dijaku, in ga je podri. Zaradi močnega sunka je Cecco padel In se pri tem pobil po glavi, sl verjetno prebil lobanjo ln rebra. Ponesrečencu je priskočil na pomoč sam Del-TErba ter ga v svojem avtu odpeljal v bolnišnico, kjer so Cecca v nezavestnem stanju nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Preiskavo o ne sreči vodijo karabinjerji s postale v Ul. San Glorgio.
Ko je včeraj popoldne na ze-brastem prehodu 13-letna dijakinja Vanda Cecchi iz Ul. San Martino št. 4 prečkala Trg Sv. Jakoba v bližini vogala Ul. del Pozzo, jo je z avtom TS 24065 podrla 43-letna Silvana Pltacco por. Rumich, ki je vozila proti središču. Cecchijeva je nekaj časa potem prišla v bol nišnico, kjer so ji nudili prvo po-moč zaradi rane na levem kolenu. Okrevala bo v treh dneh.
Zaradi burje z avtom v zid
Močni sunki burje, ki Je včeraj ves dan razsajala, lomila in kvarila zelenje, so bili krivi tudi prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 19. ure na cesti pri bloku pri škofijah. Ob tisti uri sta se v fiatu 500 TS 69753 vozila proti
mestu 19-letni študent Ervlno Cur-tls lz Ul. Limitanea 5 ln njegov sopotnik 35-letni kovač Splridione Maranzina iz Drevoreda D’Annun-zio 45. Ko je Curtis privozil nekaj sto metrov od bloka, je nenadoma zapihal močan sunek vetra In zanesel avtomobil. Zaradi tega je Curtis Izgubil nadzorstvo ln silovito treščil v zid ob cesti. Pri nesreči se je sam pobil po čelu, Maranzina pa po zatilju, desnem uhlju ln levi roki. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti po 10 dni.
Ob otvoritvi nove visoke peči v skedenjskl železarni Italsider, bodo v torek poklonili za dolgoletno službovanje v podjetju kolajne 231 najstarejslm delavcem. Med nitmi je 90 takih, ki delajo v podjetju ze 35 let, ostali pa so v njem zaposleni od 20 do 30 let. Med temi poslednjimi je 40 Tržačanov ln nekaj tudi Slovencev.
Zadnji predstavi «Partizanskega vcčcra»
Danes zvečer ob 21. uri se v Kul-turnem domu zaključijo za abonente predstave »Partizanskega večera«, ki ga bo Slovensko gledališče ponovilo v Kulturnem domu samo še enkrat, v ponedeljek 31. maja. Pretresljiva zgodba upora slovenskega naroda zoper nasilje in kri-vice. izražena v pesmih in v trpljenju «Matere» je segla obiskovalcem večera v dno duše. Vsem, ki predstave še niso videli, priporočamo, da si jo ogledajo.
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike v Prago, ki so zahtevali raztegnitev veljavnosti potnega lista za češkoslovaško preko potovalnega urada «Aurora», prosimo, da prinesejo ali pošljejo po komu drugemu svoje potne liste na omenjeni potovalni urad. Ulica Ci-cerone 4.
Potne liste prinesite najkasneje do torka, 25. maja.
Gledališča
VERD«
Pr| blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic za razpoložljiva mesta za deseti in zadnji koncert spomladanske simfonične sezone Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Antonio Pedretti, sodelovala pa bo pianistka Maureen Jones. Na projrenBmtMt^ekladbe: SmeVibaa -U-ventura iz opere »Prodana nevesta«: Vtozzi — Epizoda za Bensa Battilano: Brahms — Variacije na Haydnovo
tanil a i| i B >iil ha ven -—Klavsa.mr -kon-
cert in orkester.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 21. maja 1965 se je v Trstu rod lo n otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 43-letni Virgilio Gla-zar, 50-letna Maria Cleva por. Ruz-zier, 78-letni Giorgio Benvenutl, 61-letni Danilo Hrast, 6!-letna Paola Sterpin por. Puass, 51. letni Remigio Flego, 75-letna Anna Grgič vd. Cal-zi, 59 letna Marta Borello por. Tun-no, 56-letnl Arturo Svagel.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN <17. 5 - 23 5 >
Biasoletto, Ul. Koma IH: Al Gale no Ul. S, Cillino 36: Alla Madon na del Mare. Largo Piave 2; San PArina, Erta di S, Anna 10: Davan zo, Ul Bernlni 4; Godina Ali IGEA Ul. Ginnastira 6: Al Llo.vd, Ul Oro 'oglo 6: Sponza. Ul Montorslno 9.
Služba od 13 do 16 ure
Davarizo,	ul.	Bernlni 4:	Godina
AIPigea,	Ul.	Ginnastica	6:	Al
Lloyd, Ul.	Orologio 6; Sponza.	Ul
Montorslno 9.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Biasoletto, Ul Roma 16; Al Gale n0, S. Cillino 36: Alla Madon n* del Mare. Largo Piave 2; San t Anna, Erta dil	S. AnnalO.
Odhod na izlet na Vrhniko bo v nedeljo 23. t.m. ob 6.45 s Trga sv. Jakoba, blizu gostilne Jadran. Zamudnikov ne bomo čakali.
P.D. »I. Cankar«
Prosvetno društvo Andrej Cok
Opčin priredi 2. junija 1965 enodnev* m izlet v Velenje. Vpisovanje pri Draščkovih.	p
* • *
Prosvetno društvo v Skednju or
ganlzira v nedeljo 30. maja t.l. izlet v Škofjo Loko in Ljubljano. Vpisovanje vsak dan. razen v sobotah ln nedeljah, od 20.30 do 22. ure na sedežu društva. Ul. di Servola 124-1.
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - Trst
bo priredil v nedeljo, 6. junija, Izlet v
VELENJE
iiiiiiiiiiiiil-illi-ii-liiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTOVALNI URAD «AURORA»
TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI
M ADŽARSKA-IT ALIJA
IZLET V BUDIMPEŠTO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI in sicer od 26. do 29. junija 1965.
Sprejemamo tudi prijave za ENODNEVNI IZLET Z LETALOM, in sicer dne 27. junija.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO 22. MAJA I
Vse informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora. Zaradi omejenega števila mest, prosimo, da pohitite z vpisovanjem.
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Danes, 22. maja ob 21. url
• PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnici zmage)
Vezalni tekst in priredba:
BRUNO HARTMAN Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena in kostumi:
AVGUST LAVRENČIČ
Z ansamblom SG nastopata moški pevski zbor Prosek-Kon-tovel pod vodstvom IGNACIJA OTE in harmonikar OSKAR KJUDER
Vezni tekst:	Jožko Lukeš;
recitatorji: Edvard Martinuz-zi, Alojz Milič, Danilo Turk, Miranda Caharlja. Rado Na-krst, Stane Raztresen, Leli Na-krstova, Silvij Kobal. Enodejanko »MATI« izvajajo: Zlata Rodoškova, Miranda Ca-harija, Adrljan Rustja, Silvij Kobal in Dušan Jazbec.
V nedeljo, 23.t.m. ob 17. uri
TRNULJČICA
(abonma I. ln II. popoldanski) Zadnjič v Trstu
ZNIŽANE CENE
Prodaja vstopnic vsak dan v Kulturnem domu od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
V ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 v prosvetnem domu Albert Sirk v Križu:
v torek, 25. maja ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnlci zmage)
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz MARIBORA
Vratislav Blažek
TRETJA ŽELJA
Veseloigra v treh dejanjih s prologom
V sredo, 26. maja ob 21. url (premierski abonma) v četrtek, 27. maja ob 17. uri (abonma I. in II. popoldanski) v petek, 28. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev ter red A ln B)
GLASBENA MATICA
Podružnica glasbene šole v Nabrežini
priredi v nedeljo, 23. maja 1965 ob 17. uri v dvorani Pd «Igo Gruden«
nastop gojencev
s sodelovanjem mladinskega pevskega zbora «Kraški slavček«. Spremlja Instrumentalni kvintet.
Vljudne vabljeni
Prosvetno društvo Ivo n Cankar. -- V torek 25 t. m. ob 20.45 bo mladinska dramska skupina uprizorila veseloigro v dveh dejanjih
JOSIPA FIŠERJA
«Striček prihaja»
Prireditev bo v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6.
Nazlonale 16.00 »Scappamento apei to«, Jean Paul Belmondo. Prepo vedanj mladini pod 14. lelom.
Arcobaleno 16.00 «11 sole scotta : Cipro« Eastmancolor. Dirk Bogat de, Susan Strasberg.
Ezcrlsioi 16.00 «Agente 007 dalla Rus sla mri amore« Sean Connery.
Fenice 16.00 «1 giovani leoni«, Mar Ion Brando, Montgomery Clift, D Martin.
Grattacielo 16.00 «Quando 1’amore si n’č andato«. Bette Davis. Prepove dano mipdioi pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Le spie uccidono i Beiruth« Colorscope. Domlniqui Boschero, Richard Harrison.
Filodrammatico 16.30 «Vacanze sulli spiaggia« Technicolor. Bob Cum mings, Dorothy Malone.
Aurora 16.00 ((Angelica alla corte de re» Prepovedano mladini pod 14 letom.
Crlstalio 16.30 «Minesota Clay» Tech nlcolor. Cameron Mitchel.
G*riba|di 16.30 «La lama scarlattai Technicolor
Capliol 16.30 «Toto sexy« Technlco let6mPreP0Vedan° mladlnl pod 18
v?«er° 16 00 Gran luP° chlama«
vmorio Veneto 16.00 «L’uomo dl "if* Technicolor. Jean Paul Bel-mondo.
21-15 Marisa Del Krate, Gl-„?ran? eM in Ra»a<de Pišu v ntrir Sl£Ilanl si nasce«. Cene;
Astra 16 30 n" 25°°' galerija 1000
Aster 16 30 treno» Burt Lanca-
Astona 16.30 «La strage del 7 caval-leggeri« Technicolor.
Seanarin'3° <<Marnle» Technicolor,
ni pod H eSomPreP°Vedan° mlad‘-
^Ugo' Tognazri' Sagalflco «>rnuto». ni pod u ietomrept>Vedan° m,adi
Skedenj 17.00 «55 giorni a pech,noi.
m PmvenHest°n' Ava Gardp“
ŠIRITE PRIMORSKI DNEVU
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prvi je lovil tihotapca z vrečo drugi pa ubežnika z avtomobilom
Prizivno sodišče je obtožencem potrdilo prvotne kazni, delno pa jim je znižalo denarno kazen
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi) sta se morala ponovno zagovarjati. 29-letni Paolo Cattaruzza in Giordano Pichel. Ciljema je pred nekaj meseci sodilo kazensko sodišče zaradi tihotapstva. Skupaj z nekaterimi drugimi osebami sta bila obtožena, da sta vtihotapila v Italijo okoli 10 kg cigaret tuje proizvodnje.
V Trstu so obravnave zaradi tihotapstva s cigaretami na dnevnem redu. Pichelov in Cattaruzzov primer pa je imel svojstven odmev, čeprav je šlo le za 10 kg vtihotapljenih cigaret.
Nekaj pred polnočjo 3. aprila letos sta marešal Linzi in neki drug policijski stražnik opazila pred poslopjem št. 2 v Ul. del Pozzo dva moška. Eden izmed neznancev je nosil na ramenih precej veliko in težko vrečo. Policistoma se je zdela zadeva sumljiva ter sta takoj sklenila, da ustavita moža z vrečo in se prepričata, za kaj gre. V bližini pa je bil parkiran avto znamke «giulietta». Ko je šofer opazil, da se mu policista bližata, je pritisnil ; na plin ter zdrvel z vso naglico po ulici naprej. Marešal Linzi je opazil ta manever, skočil v službeni avto ter se pognal za ubežnikom.	* ■
Drzni šofer «giuliette» se je hotel na vsak način znebiti nezaželenega zasledovalca ter je drvel kot
brez glave po mestnih ulicah. Zasledovanje se je končalo šele v Ul. Gambini, kjer je «giulietta» trčila v tri avtomobile, ki so bili pravilno parkirani na desni strani ceste. Policijski agenti so ugotovili, da je avto upravljal 20-letni Francesco Zancalich, ki je imel prste vmes pri tihotapstvu. V zvezi s tem so mladeniča prijavili sodišču poleg sodelovanja pri tihotapstvu tudi zaradi 7 prekrškov cestnega zakona: prehitre vožnje, vožnje po levi strani ceste, nepriznavanja prednostne vožnje drugih vozil, ki so prihajala z desne strani, prehitevanja v predoru itd.
Medtem ko je marešal Linzi zasledoval Zancolicha, je drugi policist ustavil moža z vrečo. Slo je za Pichela in nekega njegovega prijatelja. Agent je takoj ugotovil, da je šlo za tihotapstvo ter je oba moška odpeljal na policijsko postajo. Pichelov znanec je poravnal zadevo po upravni potil Spričo tega so sodišču prijavili samo Zancolicha, Pichela in Cattaruzzo, a poleg njih še Avgusta Zottija (ki je že znan financarjem zaradi tihotapstva), ki je baje naročil Pichelu in njegovemu prijatelju, naj kupita cigarete. Kazenski sodniki so spoznali vse štiri mladeniče za krive ter so obsodili Zottija na 3 mesece zapora in 650.000 lir globe, Cattaruzzo in Pichela vsakega na 490.000 lir globe in končno Žanco-
llcha na 8 mesecev zapora ter 490 tisoč lir globe in 59.000 lir denarne kazni (zaradi prekrškov cestnega zakona).
Proti tej razsodbi sta se pritožila Cattaruzza in Pichel. Obravnavi pa je prisostvoval samo Pichel, ki je potrdil svoje prejšnje izpovedi.
V obrazložitvi svojega priziva je Pichel trdil, da bi ga morali sodniki oprostiti, ker dejanja ni zagrešil, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Ce pa bi mu ne priznali pravice do oprostitve, potem bi moral biti deležen vsaj splošnih olajševalnih okoliščin in malenkostnega sodelovanja pri tihotapstvu. Cattaruzza pa je trdil, da bi ga sodniki ne smeli imeti za pravega posrednika pri nakupu vtihotapljenega blaga, ali mu vsaj priznati le obrobno sodelovanje pri tihotapski akciji. Tudi njemu bi morali priznati pravico do splošnih olajševalnih okoliščin in mu v najslabšem primeru prisoditi najnižjo kazen. Ta bi morala biti na vsak način pogojna in bi je ne smeli vpisati v kazenski list.
Generalni prokurator je zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Prizivno sodišče je deloma spremenilo razsodbo prvostopnega sodišča: obema obtožencema Je znižalo denarno kazen na 370.000 lir, a v ostalem je potrdilo prvotno razsodbo.
SKLENJENO NA SEJI V GORICI
Doberdob bo zastopal pri deželi goriška pasivna gorska področja
AH se bo preko deželnega odbora lahko dosegla hitra in bolj učinkovita pomoč?
Prejšnji dan popoldne so se na županstvu v Gorici zbrali predstavniki pasivnih gorskih področij goriške pokrajine. Sestanka so se udeležili predstavniki občin Doberdob, Sovodnje, ZagraJ, Ronke, Dolenje in seveda predstavnik iz Gorice. Ob tej priliki so obravnavali vprašanja, ki se tičejo ukrepov v korist takih pasivnih gorskih področij, za katera so predvideni posebni ukrepi in olajšave z namenom, da se pomaga njihovemu pasivnemu gospodarstvu.
Na seji so na tajnem glasovanju izvolili tudi svojega predstavnika, ki bo v deželnem odboru za pasivne gorske predele zastopal koristi tega področja goriške pokrajine. Izvoljen je bil predstavnik doberdobske občine, ki jo je na seji zastopal njen župan Andrej Jarc. Od 6 prisotnih so se izrekli za tako odločitev kar štirje.
MiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHiuiitiiiii
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV PODJETJA LUKA KOPER
Letos bo koprsko doseglo 800 tisoč
pristanišče ton prometa
Močan je v primerjavi z lanskim letom zlasti porast prometa z južnim sadjem ■ Novi načrti za povečanje kapacitet in izboljšanje uslug
Podjetje Luka Koper je dobilo v zadnjih tednih več vprašanj, kako bo z nadaljnjo izgradnjo pristanišča in pristaniških naprav, kakor tudi glede železniške povezave Kopra z zaledjem. Zaradi tega so organizirali tiskovno konferenco, na kateri so dali pojasnila direktor podjetja Danilo Petrinja in drugi vodilni uslužbenci.
Glavna ugotovitev te konference je bila, da se Luika zmeraj uspešneje vključuje v mednarodni blagovni promet. Lani so na primer dosegli že 700 tisoč ton prometa, letos pa bodo to število presegli za okrog 100 ton, čeprav so. zmogljivosti ostale nespretne-! njene. Močan porast prometa beležijo letos zlasti pri južnem sad-| ju. Lani so ga vse leto pretovorili okrog 56 tisoč ton, letos p* so to število skoraj dosegli že v prvih štirih mesecih. Zaradi solidnih uslu£ in cen je naval na koprsko pristanišče zmeraj večji (v prvih štirih mesecih so ustvarili že 320 tisoč ton prometa) in je zdaj največji problem, kako ugoditi vsaj večini interesentov.
Koprska luka je trenutno po obsegu prometa na četrtem mestu med jugoslovanskimi lukami takoj za Reko, Splitom in Šibenikom. Po količinah generalnega tovora in tranzitnega prometa pa je celo fia drugem mestu v Jugo-
KINO SKEDENJ
predvaja danes 22. t.m. ob 17. uri Scopecolor film:
«55 GIORNI A PECHINO
(55 DNI V PEKINGU)
Igrajo: Charlton Heston, Ava Gardner in David Niven.
Vsakdanji motiv
slaviji, takoj za reško luko. Pri tem je zelo važno omeniti, da se koprska luka uspešno približuje novemu konceptu vloge luke v sistemu mednarodnega pomorskega prometa. Osnovni pomen tega koncepta je, da se luke spreminjajo iz navadnih pretovornih organizacij v pomembne distribucijske centre z dodatnimi uslugami blagu, kot so: javno skladiščenje, oplemenitenje, dodelava, predelava in obdelava blaga, pakiranje, sortiranje itd. To velja predvsem za južno sadje in generalni tovor, v manjši meri pa tudi za premog, nafto, nekovine, rude ter gradbeni material.
Vse to so seveda šele začetki. Toda lepi rezultati pri teh začetkih osvajanja konceptov modernih pristanišč narekujejo v tej smeri intenzivnejše delo. Predvsem gre -za to, da se še izpopolnijo naprave za lahko pokvarljivo blago (predvsem z,a južno sadje). Naval tega blaga je zmeraj moč-
lil MO .IKII- I* KOS Eli
predvaja danes 22. t.m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film Paramount — Kolosalna predstava:
ZULU
Igrajo: Stanley Naker, Jack Hawkins In Ulla Jacbsson
r-tMMS.JSMMIk-
predvaja danes 22. t.m. ob 18. uri zabavni film:
, j| sorprendente protagonista di "VENERE IN PIGIAMA. ^ "LAGRANDE FUGA.e"UNCERTO NONSO CHE.
nelsuofilm piirdivertente
jr " ' "
•••••••••••••••••••••••••••v
un film consigliato solo a chi vuole divertirsi!
divertirsi! divertirsi!
METRO G0LDWYNMAYERpr».nt. um produiion« MARTIN RANSOHOFF
GARNER*REMiCK
5 PHIL HARRIS CHILLWILLS JIM BACKUS
•	LOUIS NYEJ0HN ASTIN 5 ELLIOTTREIDePATRICIA CR0WLEY
•	MMdilll fVMCK e NOSMAN nosni	I I
•	iMMggiiiui.di GEORGE J.W.GOODMAN eIRA WAILACH	\ \ \ \
0 KaMH.«UMUXWa«0DHUI • iSttlO dl ARTHUR HlttER	w«l. •- **
•	»ItoflLMVVAfS' wwuworiMnHocoim	‘»c*
(LDCENI POSTELJI)
lettj
separati
koprske Inke
nejši tudi v tranzitu, zlasti za CSSR, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Vsi pokazatelji opravičujejo kalkulacijo, da bi bilo možno preko koprske luke letno pretovoriti okrog 200 tisoč ton južnega sadja, v kolikor bi obstajala železnica in z izgradnjo dodatnih objektov.
Druga pomembna perspektiva koprskega pristanišča je izgradnja novega dela operativne obale za razsule tovore (fosfate). Tu b: bila kapaciteta letnega pretovora 3 milijone to-n. In končno daje luka »iroke možnosti razvo-ja industrijske dejavnosti. V zvezi s tem že obstaja poslovno Združenje »Industrijska cona Koper., vrsta slovenskih podjetij je zainteresirana za izgradnjo podjetij kemične industrije, nadalje je v na“lu izgradnja tovarne vezanih plošč eksotičnega lesa, medtem ko so se začeli tudi preliminarni razgovori za izgradnjo naftovoda in plinovoda iz Kopra v Srednjo
rafinerijeeF S P0zne-’Š0 ‘gradnjo
Da bodo vsi ti načrti uresničeni, b seveda potrebno počakati se nekaj let. Vendar ni nobenega
dvoma, da ima Koper (po izsušiti1 Škocjanskega zaliva in upoštevajoč ankaransko bonifiko) bo-gato ravninsko zaledje, ki omo-goča izgradnjo skladišč in drugih pristaniških objektov ter industri-je, tesno vezane na pomorski pro. met.	^
Novinarji so zastavili predstavnikom vodstva podjetja luke Ko-per vrsto vprašanj, kateri od teh načrtov so najbližji uresničitvi in kako je z investicijami, ki seveda niso majhne. Razumljivo je se-veda, da se mora tudi koprska luka vključiti v splošna prizadevanja v Jugoslaviji, da se z omejitvijo investicijske potrošnje ne rušijo osnovna razmerja med pro-izvodnjo in potrošnjo. Nastane pa seveda vprašan-je, do kakšne mere naj gredo te omejitve. Koprska luka trenutno izvaja dela pri rekonstrukciji hladilnice, za kar ima že pripravljenih 150 milijonov zveznih m prav toliko lastnih sredstev. Glede kreditov za nadaljnjo izgradnjo obale je položaj tak, da bo potrebno nekoliko potrpeti. Železniška proga Koper. Prešnica pa se gradi nekoliko počasneje, kakor so predvidevali To pa je najbrž najbolj pereč problem, saj so od železniške proge odvisni vsi ostali načrti. Za progo je predvidenih 9 milijard dinarjev, zdaj so opravljena zemeljska dela v vrednosti nekaj manj kot dve milijardi. Glede na nagel razvoj podjetja ter upoštevajoč zmeraj večji pritisk blaga, bi bilo po mnenju podjetja najbolj primerno, če bj progo zgradili do konca leta 1966. To pa je seveda odvisno od tega, kako bo podjetju uspelo zagotoviti si potrebne kredite.
Včeraj je bila na obisku v Kopru šestčlanska sindikalna delegacija iz Alessandrije pod vodstvom tajnika pokrajinskega vodstva Luciana Vignola. Italijanski gostje so že nekaj dni na obisku v Sloveniji, kamor so prišli na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Med drugim so si ogledali tudi Velenje in Ljubljano.	i
V Kopru se je delegacija več ur mudila v tovarni Tomos. Najprej si je podrobno ogledala proizvodni proces, potem pa je imela daljši razgovor z upravnim vodstvom tovarne in z organi delavskega samoupravljanja. Gostje so se zani-. mali za razna vprašanja proizvodnje tovarne, potem za investicijsko politiko in za perspektive Tomosa, za osebne dohodke ter za problematiko delavskega samoupravljanja. Po odhodu iz Tomosa so se udeležili kosila v restavraciji Belveder nad Izold, ki jim ga je priredil občinski sindikalni svet v Kopru.
Člani delegacije so izjavili no-vinairjem, da so polni vtisov s potovanja po Sloveniji, kjer jih je navdušila gostoljubnost, močno pa so bili tudi impresionirani nad, vsestranskim razvojem mest, ki'so jih obiskati. ' n ,5‘
Občni zbor delničarjev šlivanske papirnice
Te dni je bil v Trstu občni zbor delničarjev družbe Cartiere del Timavo. Upravni svet je pod vodstvom predsednika dr. P. Ferrera sporočil zbranim delničarjem, da je znašal bruto dobiček lanskega poslovanja 3.366 milijonov lir, medtem ko je leta 1963 znašal 3.410 milijonov lir. Cisti dobiček družbe je lani dosegel 478 milijonov, občni zbor pa je sklenil, da pojde ta denar v poseben sklad, iz katerega bodo pozneje podelili ustrezne dividende delničarjem. Predsednik družbe je med drugim sporočil, da so pridružene organizacije (papirnice v Arbataxu, itd.) zaključila svojo bilanco za poslovno leto 1964 v ravnovesju.
Izbira Doberdoba se je zdela najbolj umestna tudi zato, ker je od navedenih šestih občin edina, ki je v celoti na pasivnem kra-škem področju. Zagraj in Ronke imata npr. le manjši del svojega občinskega področja na Krasu in podobno lahko rečemo tudi o Gorici, Dolenjah In Sovodnjah. Poleg tega je bila doberdobska občinska uprava med prvimi, ki so se Eanimale za dosego posebnih olajšav za gorska področja, še ko je bil v Gorici za prefekta dr. Nitri in je torej od tega minilo že precej let.
Sedaj, ko bodo v deželnem odboru Imeli ti kraji svoj širši organ, upajo, da bodo lahko hitreje dosegli potrebne olajšave in pomoč, ki bi prav prišla zlasti v seda. njem Obdobju splošne gospodarske krize.
Dve nezgodi na delu
Včeraj dopoldne okrog 11. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 49-let-nega Rudolfa Faganela iz Gorice, Ul. Petrogalll 18, ki se je ponesrečil na delu v SAFOG. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč za rano na dlani in prstih leve roke. Okreval bo v 8 dneh. Faganel je povedal, da se je ponesrečil pri svojem delu v mizarskem oddeku SAFOG.
Prejšnji večer pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 2 dneh 18-letnemu Filipu Dioniziju iz Ločnika, Ul. Ma-roncelli 11. Dionisio je zaposlen kot kamionist pri podjetju Lace-go v Ul. Aosta in ko je peljal blago nekemu klientu v Manzano, se je pri raztovarjanju udaril na glavi ob tovomikovo stranico.
Prometni predpisi v Gorici 24. maja
Ker bo v ponedeljek 24. maja v Gorici vojaška parada, Je župan izdal za to priliko naslednje prometne predpise:
1.	Od 7.30 do 12. ure je v ponedeljek 24. t.m. prepovedano parkiranje zasebnih vozil na Travniku in v Ul. Crispi (na odseku med Ul. Morelli in Korzom Verdi);
2.	Od 8.30 do 11.30 istega dne je prepovedano kroženje zasebnih vozil po naslednjih ulicah v Gorici: Trg Travnik (od Ul. Semina-rio do Ul. Roma), Ul. Mameli, O-berdan in Roma.
Po drugih ulicah bodo preusmerili promet samo za čas vojaške parade. Zasebna vozila namenjena k svečanosti na Travniku bodo lah. ko parkirala v Raštelu in v notranjosti predora Bombi. Dohod na Travnik bo dovoljen od 8.30 s se-verne strani
24. maja omejitev prometa na cestah okrog Rcdipuglie
Ker predvidevajo ob priliki proslav 1 ito-ietnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno, v ponedeljek 24. t.m. večji promet na cestah o-krog vojaškega pokopališča pri Re-dipugli, je goriški prefekt, v skladu z obstoječimi določili, izdal odlok s katerim se omejuje v ponedeljek 24. t.m, popoldne promet na teh cestah.
Po tem odloku bodo v ponedeljek 2. t.m. od 17. do 22.30 prekinili vsak promet vozil, ki niso izrecno namenjena na spominsko pokopališče pri Redipugli, na naslednjih cestah:
1. Na državni cesti 305 od mostu pri Zagraju do Ronk; 2. na občinskih cestah, med Foglianom, Redipuglio in S. Pierom; 3. kdor bi moral iz nujnih vzrokov med zaporo po kateri od teh cest, bo moral upoštevati navodila, ki mu jih bo dala policija; 4. avtobusi podjetij, ki opravljajo na tem področju redno avtobusno zvezo, bodo lahko vozili po teh cestah tudi v času od 17. do 19.45 ure, ter bodo morali pri tem upoštevati navodila policije.
Ohladitev in burja
Trije ledeni moije so tudi letos potrdili ljudsko ugotovitev, da prinašajo hlad. Mrzli val so prinesli z enotedensko zamudo. Medtem ko smo imeli prejšnje dneve tudi do 26 stopinj nad ničlo, se je te dni temperatura močno znižala. Včeraj smo na primer zabeležili najvišjo temperaturo 16 stopinj, najnižjo pa 11. Hlad povečuje burja, ki piha z neverjetno močjo. V severnem delu mesta, je oklestila drevje ter zvrtinčila cele kupe papirja in smeti. Pihala je tudi v Brdih, zlasti na
iiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiifi
TRI PROMETNE NESREČE
Z mopedom se je zaletel v ustavljen avto na cesti
Na Travniku je avtomobilist podrt motociklista
Prejšnji večer okrog 22.45 ure se je 29-letni Sergio Gismano iz Gorice, Ul. Vicenza 18, ki je po poklicu poštni uradnik, peljal z mopedom Pegaso po Ul. Garibaldi Iz neznanih vzrokov pa je izgubil nadzorstva nad vozilom in padel. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na lobanji, odrgnjenje po obrazu in začasno izgubo spomina ter so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju.
Približno uro pozneje pa se je v Ul. Colombo v Stražicah zaletel s svojim mopedom 45-letnt livar Emilio Hašek, ki stanuje v Gorici, Ul. Pavia 29, v avto fiat 1800, ki je last Benita Cherlna iz Brescie ter je bil pravilno ustavljen v bližini hiše St. 6 v tej ulici. Hašek se Je pripeljal iz mesta in verjetno ni pravočasno opazil ustavljenega vozila ter zadel vanj. Pri
tem Je padel s svojega vozila in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu u-gotovili udarec na glavi, odrgnje-nja po obrazu in začasno izgubo spomina. Tudi njega so pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh. O tej nezgodi je napravila zapisnik cestna policija iz Gorice.
Tretja prometna nesreča se Je pripetila isto noč okrog 23.20 ure na Travniku v Gorici. Takrat se je 26-letni Silvano Cristofoldi, iz Gorice, Ul. Gelsi 19, peljal z motociklom iz Ul. Roma čez Travnik ter hotel zaviti v Ul. Mameli. V isti smeri se je peljal z avtom alfa romeo TI 25-letni Bruno Marini, ki stanuje v Ul. Aprlca 22 Na ovinku v Ul. Mameli Je avto zadel v motociklista in ga prevrnil. Vendar se je vse izteklo brez poškodb vozačev in tudi obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Cestna policija Je napravila zapisnik.
Oslavju, kjer je napravila precejšnjo škodo na sadnem drevju.
Spomladanske obleke so se naenkrat umaknile površnikom; nič več kratkih rokavov, ampak rute na glavah in marsikje spet ogenj v pečeh. V Alpah je spet zapadel sneg do višine okoli 2.000 metrov.
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice Je bilo v goriški pokrajini v drugi polovici meseca aprila 555 meničnih prote stov. Od teh jih je bilo v Gorici 195. Tržiču 193, Ronkah 37, Skoc-
Zakaj na Goriškem ni Skupne slovenske liste ?
Kakor je razvidno iz zadnje številke Novega lista, ni skupina desničarjev v slovenskem katoliškem taboru v Gorici sprejela ponudbe pododbora Slovenske krščansko socialne, zveze iz Gorice za sestavo skupne slovenske liste za volitve na Goriškem, predvsem za volitve v občinski svet v Gorici in v pokrajinski svet.
Takšna volilna jormac ija med slovenskimi skupinami na Tržaškem je bila ostvarjena že za zadnje upravne volitve, medtem ko je bila razširjena na vso deželo, ko so bile prve volitve v deželni svet Furlanije-Julijske krajine.
Zaradi tega je bilo naravno pričakovati, da ne bo potreben noben javen poziv SKSZ goriški SDZ, da se bo takšna oblika skupnega nastopa slovenskih skupin, ki ne sodelujejo v vsedržavnih t-talijanskih strankah, uresničila tudi za sedanje upravne volitve na Goriškem.
Venaar pa se za sedanje uprav-
janu 29, Romansu 23. Gradežu 14, j ne volitve ta praksa ni nadalje-Krmlnu 12, Gradiški 9, Foglianu-1 vala, čeprav so nekateri opazoval-Redipugli 9, Moši 8, Villessah 7,
Zagraju 6, štarancanu 4, Turjaku 2, št. Petru ob Soči 2, Doberdobu 2 ter po enega v Marianu, Farri in Kapnvi.
ci mislili, da z izvolitvijo dr. Kacina na predsedniško mesto SDZ v Gorici za takšen skupni nastop katoličanov ni več nobenih težav.
Slovenska demokratska zveza.
Stavka občinskega osebja v Gorici
si	.. '
jžZ'
Včerajšnja stavka nameščencev uradniki pa 80 odstotkov zaposle-In delavcev krajevnih ustanov, ki Uh. Na sliki vidimo delavce in
J!™,®'*8**! VJ‘l“^I?dikaine uradnike, ki so se zjutraj zbrali
pred vhodom v županstvo ter žviž-
organizacije, Je popolnoma uspela. Osebje občinske uprave v Go-ci se je že ob 8. uri v velikem številu zbralo pred občinsko palačo ter s tem dokazalo, da zahteva priznanje svojih pravic. Med delavci Je stavkalo 100 odstotkov, med
gali tistim pOšameznikorrf, ki se niso odzvali pozivu na stavko pa so kljub temu odšli na delo. Stavka je potekla brez kakršnih koli nevšečnosti.
ki jo v ogromni večini sestavljajo katoliško usmerjeni pripadniki, je ponudbo Slovenske krščansko-so. cialne zveze praktično zavrnila. Po nekaterih izjavah so bili pripravljeni sprejeti na kandidatno listo le nekatere osebe, ki so znane po svojih krščanskosocialnih nazorih, niso pa se hoteli sploh pogajati o ostalih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z volitvami Icot je na primer program itd.
Tako je tudi tokrat lista lipove vejice v Gorici (vse se nam vidi, da v Steverjanu ni ravno tako!) odraz politike SDZ ter sestavljena predvsem iz njenih predstavnikov.
7a laika, ki ne pripada temu taboru, pa se vendarle vsiljuje vprašanje, koko je mogoče, da med dvema katoliškima strujama na Goriškem ne more priti do so. delovanja, če pa se je takšno so-delovanje že ostvarilo na Tržile š' em m to po sodbi predstavnikov Skupne slovenske liste v korist celotne manjšine. Vprašal se bo tudi, zakaj je goriški katoliški del, predvsem njegovi voditelji, tako gluh za ponudbe krščanskih socialistov? Odgovor na to vprašanje je mogoče poiskati v piša-nju njihovega glasila »Katoliške. ga glasa», ki mu je osvobodilnts borba še sedaj deveta briga m mu je bolj pri src u napadanje partizanov; odgovor je mogoče najti v desničarskih stališčih tega lista, v napadanju sodobnih idej, ki se pojavljajo v katoliškem svetu, odkar jim je Janez XXIII. odprl pot s koncilom in svojo politiko. Seveda je težko sprejeti ljubezen, ki jo novi tokovi postavljajo kot temelj krščanstva, za podlago svojemu delu, zakaj to bi pomenilo ljubiti vsakega človeka, seve, najprej pa katoličana. To pa lahko povzroči hude politične zaplete, ker postavi na glavo tisto, kar je bilo poprej sveto. Zato obračajo hrbet ljubezni ter vztrajajo v sovraštvu do bližnjega, kar je pravzaprav temelj poganstva.
To so na kratko razlogi, zaradi katerih goriška SDZ m hotela sprejeti ponudbe SKSZ. Ostat i ho. če sklerotično dogmatska, zapreti oči pred dogajanjem v katoliški cerkvi. Kako desničarsko je tako stališče je mogoie ugotoviti iz dejstva, da so šli katoličani v Franciji na pogovore s komunisti, da so ustanovili poseben vatikanski odbor za pogovore z ateisti, le v Gorici, tu se je zanje čas u-stavil.
Razloge za nesoglasje v sedanjem volilnem obdobju med SDZ in SKSZ torej ni iskati v kakšnih osebnih zadevah, ampak v idejnih usmeritvah, predvsem Pa v skrajno nazadnjaškem ter močna desničarskem stališču goriške S-DZ.
......................................... ,
IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
Jugoslovana izgubila življenje v Tržiča zaradi trčenja avtomobila v avtobus
Šofer avtomobila oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Obsodba mladeničev iz Tržiča
Zaradi pomanjkanja dokazov so včeraj oprostili jugoslovanskega državljana 58-letnega Jakova Čara, ki Je povzročil smrtno prometno nesrečo v Tržiču. Ugotovili so, da se ja Car s svojim avtomobilom, nad katerim je izgubil oblast, zaletel v avtobus ter zakrivil smrt Manile Kalčič in Josipa Griguriča. Ob tej priliki je podrl tudi motocikli, sta Maria Fontanota, ki se Je moral zaradi ran zdraviti 30 dni.
Na včerajšnji razpravi Je odv. Sfiligoj zahteval, da se Car spozna za neodgovornega, ker ni zakrivil smrt oseb v avtomobilu. Sodišče Je predlog osvojilo ter ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Čara je sodišče sodilo v odsotnosti.
• * •
Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili trem mlade-hičem iz Tržiča, ki so jih obdolžili tatvine. Na zatožni klopi so sedeli 20-letni Giuliano Marchese ki Je trenutno zaprt v goriških zaporih zaradi drugega prekrška, A-driano Cipracca, 21, in mladoletnik M. R. Sodnemu senatu je predsedoval dr. Cenlsi s stranskima sodnikoma Bassijem in Mancusom, državni pravdnik Brenči, zapisnikar Petti.
Marchese se Je moral zagovarjati pred obtožbo, da je lanskega 21. septembra skušal odnesti iz uradov INAIL iz Tržiča blagajno z 386.000 lirami ter da je iz istih uradov odnesel 1.400 lir. Pri tem dejanju naj bi mu pomagale tudi druge osebe.
Vsi trije pa so bili obdolženi, da so lansko poletje odnesli iz avtomobila zdravnika iz Vicenze Antonia Nicolussija žepno baterijo in neko posodo.
Na včerajšnji razpravi je Marchese izjavil, da njegova prijatelja nista bila udeležena pri tatvini v Gradežu, zavrnil pa je obtožbo, da bi sodeloval pri poskusu tatvine v sedežu INAIL v Tržiču. Tudi Ci-priacca in M. R. sta izjavila, da nič ne vesta o Marchesovi tatvini.
Branilec obdolženega Marchesa odv. Gianattasio Je na včerajšnji razpravi zahteval za svojega klienta priznanje, da gre za nadaljevanje poprejšnjih tatvin, priznanje olajšav za tatvino v Gradežu, ki je bila manjšega značaja, ter o-prostitev pred obtožbo tatvine v Tržiču. Odvetnik Sardo pa je za ostala obtoženca zahteval oprostitev, ker nista storila dejanja ali
pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je v celoti upoštevalo zahtevo obrambe ter obsodilo Marchesa na 50 dni zapora ter plačilo globe v višini 50.000 lir za tatvino v Nicolussijevem avtomobilu, o-prostilo pa ga Je obtožbe tatvine v sedežu INAIL, medtem ko sta bila za isto obtožbo ostala obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Trčenje avtov brez ranjenih
Včeraj okrog 12.45 je hotel avto fiat 1100, ki je prihajal po Ul. Sauro od goričkega županstva, na križišču zaviti v Ul. Barzellini. Pri tem pa je zavil preveč na levo in čelno zadel ob avto fiat 600 multipla, ki je prihajala iz Ul. Bar. zellini ter jo je vozil Mario Pado-van iz Ul. Casale 48. Na srečo pa trčenje ni bilo močno in zato ni bil nihče ranjen. Tudi obe vozili sta utrpeli le majhno škodo.
Do drugega trčenja avtomobilov je prišlo tudi na križišču Ulic Degli Scogli in Capellaris. Okrog 15. ure je Natale Parovan vozil fiat 600 po Ul. Degli Scogli v smeri proti Solkanu. Na omenjenem križišču se je srečal z avtom lan cia fulvia, ki je prihajal po Ul. Ca. pellaris ter ga je vozil Sergio Bru mat iz Gorice, Ul. Buonarrotti 2. Vozili sta trčili čelno. Ranjen ni bil nihče in tudi škoda na vozilih je majhna. V obeh primerih je napravila zapisnik cestna policija iz Gorice.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj ob 13.30 se je zatekel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 37-letni Jožef Maraž iz Ste-verjana, Križišče 25. Ko je bil na delu pri podjetju Zulli v Gorici, se je ranil na dlani desne roke. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
Ob 14. uri so sprejeli za 70 dni na zdravljenje 4-letnega dečka Mau-ra Azzalinija iz Zagraja, ki se Je ranil na prstu desne roke. Mati, ki je dečka spremljala, je povedala, da se je ta igral okrog 13. ure na dvorišču, kjer je vtaknil roko med špice kolesa.
Prvo pomoč so ob 15.30 nudili 11-letnemu Antoniju Cantolinu iz Gorice, Ul. Montesanto 133, ki se je ranil na desni nogi, ko je padel na domačem dvorišču ter se
pri tem porezal na kosu stekla. Okreval bo v 8 dneh.
Pri prenosu harmonija od Kapucinov v sirotišče Lenassi, se je včeraj popoldne okrog 13.15 ure ranil na levi roki, kamor se je zbodel z žebljem, ki je molel iz neke deske, 59-letnt Stefano Brumat iz Gorice, Ul. Garzaroli 95. Okrog 18. ure je prišel po pomoč v bolnišnico. Okreval bo v 5 dneh.
Danes se v Sovodnjah poročita Ana Kuzmin in Aldo Jarc iz Doberdoba. Prijatelji i« znanci jima ob tej priliki izrekajo najboljša voščila.
VERDI. 17.00: «La Celestina P.R.». A. Noriš in D Lavi. Italijanski film, mladini izpod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00 «Erasmo, 11 lentig-ginosoii. J. Steward in J. Johns. Barvni kinemaskopskl film, zadnja predstava ob 22.
MODERN1SSIMO. 16.00 «Le calde amanti dl Chloto«. M. Ogawa in M. Midori. Japonski črnobell film; mladini izpod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «11 plombo e la carneii. R. Cameron In P. Viter-bo. Barvni kinemaskopski film western.
CENTRALE. 17.16: «Erlk il Vikin-go». Gordon Mitchell in O. Gem-ma. Italijanski barvni film; zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri 23. maja bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GO-RIAN, Ul. Garibaldi St. 9, tele-fon 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,4 stopinje ob 12.30, najnižjo 11,8 stopinje ob «. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov, dežja je padlo 0,4 mm.
GIRO ir IT ALI A
Žirija dodelila zmago v 7. etapi Armaniju
Ponesrečen poskus Tacconeja, da bi si zagotovil uspeh
MARATEA, 21. — Komaj 23-letni Luciano Armani Iz Parme, ki prvič nastopa na Giru, je danes zmagal v sedmi 164 km dolgi etapi pa progi Potenza - Maratea in je s tem dokazal, da mu št. 17 (njegova startna številka) ne prinaša smole. Junak dneva pa je bil Car-lesi, ki je hotel ponoviti Dancellijev exploit in si zagotoviti že drugo etapno zmago v letošnji dirki ----------------------------
po Italiji. Carlesi je menil, da ni
NA CILJU
1.	LUCIANO ARMANI (Bianchi Mobilette), ki je prevozil 164 km v 4.42’37", s povprečno hitrostjo 34,817 km
2.	Vito Taccone (Salvarani)
3.	Toni Bailetti (Šanson) 4'43’20’'
4.	Guido Neri (Molteni)
5.	Graziano Battistini (Vittadello)
6.	Carlesi
7.	Mačehi
8.	Babin:
4). De Prš,
10.	Ottaviani 4 43’25”
11.	Cornale 4.48\54”
12.	Bitossi 4.52'47”
13.	Bariviera
14.	Zandegu
15.	Daglia
16.	Cribiorl
17.	Baldan
18.	Vigna
19.	Fcrretti
29.	Zanchi
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ADORNI 39.2T08”
2.	Galbo z zaostankom 1’22”
3.	Negro 2'32"
4.	Mugnaini 2'54”
5.	Bitossi 3'02”
6.	Poggiali 3'44”
7.	Ziiioli 3’59”
Gimondi
9.	Dancelli 4’00”
30.	Balmamion 4'22”
Passuello
Massignan
13.	Pambianco 4’28’’
14.	De Rosso 4 38”
15.	Fontona 6T6”
16.	Schiavon 7’07”
17.	Moser A. 8'02”
18.	Sambi 9’04”
19.	Taccone 9’38”
20 Binggeli 11'26” itd.,
pod strogim nadzorstvom tekmecev, saj je imel skoraj 40 minut zamude do leaderja in 36 do Zilio-lija. Zato je ta kolesar poskusil s srečo in ko je manjkalo 120 km do cilja, se' je pognal v beg. Nekaj časa je šlo vse v redu, kasne je pa se je Taccone pognal za njim in zvabil za seboj še 8 udeležencev Gira, ki kot Carlesi, niso bili, zaradi slabih položajev v lestvici, nevarni favoritom za končno zmago.
Kakih 30 km od cilja pa Je Taccone zamenjal Carlesija v vodstvu. Ta kolesar, ki je bil pred letom eden najboljših gorskih vozačev, se je sedaj spremenil v drznega sprin. terja. Taccone pa ni napravil račune z Armanijem, ki je čistokrvni hitrostni kolesar in ki mu je kot senca ostal ob kolesu do ciljne črte. Taccone, ki je dobro vedel, da bo nastradal, je Armanija stisnil ob ograjo in zmagal. Seveda je nastal spor, katerega je razsodišče rešilo s tem, da je u-pravičeno priznalo Armaniju prvo mesto, zaradi česar se je moral Taccone zadovoljiti z drugim. Taccone se je pokazal za nešportnega, ker je že med vožnjo hotel pregovoriti Armanija, da bi mu za določeno vsoto denarja prepustil zmago. Armani ni pristal in Taccone se je hotel maščevati z ne športno taktiko, ki pa mu ni prinesla zaželjenih sadov.
V splošni lestvici ni prišlo, vsaj na prvih 18 mestih, do nobenih sprememb in Adomi bo, kot kaže, še dolgo nosil rožo majico najboljšega.
•iiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiinfiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Nemška Štafetna četvorica iz Tokia: Renata Me.ver-Rose, Erika Poli-mann, Martha Pensberger in Jutta Heine
liiiiiiiiliiiiiiliiumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||l|||||||||„,|,|,mi|||||l|||||||||||||||||||||||„|||||||||||||||||||||||||||||||||.||||||||||||||||||||||||m||||||
TROFEJA ANSALDO V GENOVI
Košuti Borisu (Bor)
za las ušlo prvo mesto
Tržačan porazil državnega reprezentanta Winderlinga
Dolge ure vožnje z vlakom je Boris Košuta potreboval, da se je podal v Genovo, kjer je kot predstavnik Bora nastopil na namiznoteniškem turnirju za trofejo Ansaldo 1965, ki je bil tudi glavni preizkusni kamen pred italijanskim -državnim prvenstvom, ki bo od 30. t.m. do 2. junija v Vareseju.
PISMO ŠPORTNIKA
Pripombe o ustanovitvi športnega društva Vesna
Prejšnji petek ste objavili novico o izvolitvi novega odbora športnega društva Vesne v Križu. K tej novici je potreben komentar, za katerega objavo se Vam vnaprej zahvaljujem, in to zato, da se zadovolji in upošteva mnenje tudi tistih Križanov, ki se ne strinjajo z načinom ustanovitve tega društva..
V	Križu čutimo vsi potrebo po agilnem športnem društvu in večkrat z nekako melanholijo obujamo spomine na leta, ko smo doma in drugje navijali za domačo nogometno ekipo.
Zgled tržaškega Bora, kontovel-sko-proseškega Primorja in kot tudi in predvsem novoustanovljenega Brega v Boljuncu je v nas vzbudil upanje in željo, da se kaj podobnega napravi tudi v naši vasi.
V	mislih smo imeli, da se bo sestal nekak pripravljalni odbor, ki bo poskrbel, da se bo kar največ kriških prijateljev športa nekje sestalo, ustanovilo društvo, mu izbralo ime in sedež ter mu izvolilo odbor V odbor naj bi prišli poleg pristnih športnikov tudi ljubitelji športa in ljudje z dobro finančno podlago; vsi ti skupaj pa naj bi kar se da široko
predstavljali vse Križane ali bolje vaške «struje». Tako bi društvu bilo dano tisto predstavništvo, na podlagi katerega bi potem lahko vsak Križan rekel: «To je res naše skupno društvo, ki ga bomo vsi brez izjeme podpirali.»
Na žalost, in res ne vem, zakaj, se to ni zgodilo. Dobili smo namreč vabilo na sestanek, ki ga je organiziral športni odsek Vesne, na vabilu pa je bilo že podpisano kot prireditelj športno društvo Vesna. Res ne razumem, kako naj človek gre na sestanke nekega društva, da izvoli odbor, če ni niti član tega društva, društva brez članstva. Iz tega sledi, da smo bili postavljeni pred dejansko že ustanovljeno društvo, ki ga nismo ustanovili. Pobudniki tega društva na ta način niso ravnali pravično oz. demokratično in so razočarali mnoge Križane, ki so upali, da se bo športno društvo ustanovilo tako, kot v Boljuncu, Trstu itd.
Seveda ta komentar ne sme demoralizirati naših športnikov, katerim želim mnogo uspehov. Naj pa služi kot opomin z željo, da bi tudi v Križu kmalu prišlo ob podpori vseh do velikega športnega društva.
A. K.
Košuta se je napotil v Genovo z željo, da dokaže, da so se namiznoteniški krogi pošteno zmotili, ko mu niso dali mesta v reprezentanci, ki je nastopila na sve-tovnefn prvenstvu v Ljubljani. Za Košuto lahko rečemo, da je letos dosegel izreden vzpon, saj se mu je posrečilo preriti se v skrajni vrh namiznega tenisa v Italiji, pa čeprav je bil še pred letom dni v tretji kategoriji.
Košuta je v Genovi začel porazno in čeprav je računal na prvo mesto, se je moral po porazu z vigranim San Vitom odpovedati tem upom. Neuspeh je treba iskati predvsem v dejstvu, da se je predstavil za mizo popolnoma ((mrzel«. Košuta pa si tega poraza ni vzel preveč resno k srcu in se je zato vrgel bolj zagrizeno v tekmovanje prvokategornikov. Po dveh zmagah s forfait je Košuta nadvladal Della Rovera iz Genove, ki je v drugi kategoriji zasedel tretje mesto. V prvem setu je Tržačan prepustil teekmecu le štiri točke in se tako uvrstil, med četverico najboljših. Novo ime je v tej skupini predstavljal Bettoli, ki je marsikateremu prekrižal račune. Na zadnjem turnirju v Livornu, ki je bil velike važnosti za sestavo italijanske reprezentance za SPE NT, je ta premagal Košuto in mu s tem zaprl pot v predstavniško ekipo. Poleg Bettolija in Košute sta bila v polfinalu še trenutno najboljši italijanski igralec in reprezentant VVinderling In pa bivši trikratni italijanski prvak Rondo, ni, katerega Je predstavnik Bora premagal že v Vigevanu. Košuta je Bettolinija gladko premagal, medtem ko je bil Rondoni trši oreh. Tržačana se je v tej tekmi držala smola, saj je oba seta zgubil z najmanjšo razliko. V drugem nizu je imel celo dve set žogi, a obakrat je banalno zapravil priložnost, da si zagotovi zmago. Zad. njo tekmo pa je moral borovec
odigrati z Winderlingom. V začetku mu ni šlo prav iz rok, kar je Windeerling izrabil, da Je povedel z 20:12. Set je bil torej za Košuto izgubljen. Tržačan pa se je tedaj zbral in je z brezkompromisnimi napadi popolnoma zmedel nasprotnika, ki je izgubljal točko za točko. Občinstvo je močno navijalo za domačega igralca in se ni moglo načuditi zmagi Košute, ki je najprej izenačil na 20:20 in nato zaključil set 23:21 v svojo korist. Tudi v drugem setu se je Tržačan izkazal in je osvojil prepričljivo zmago, ki je najbolj prestižna, saj je bil Winderling na SPENT številka ena italijanske reprezentance.
Za dokončno dodelitev prvega
mesta je bila tekma Winderling-Rondoni najvažnejša. Ce bi prvi premagal drugega z 2:0, bi prvo mesto vseeno pripadlo Košuti. Ron-doniju pa se je posrečilo strgati Winderlingu set in si je zagotovil, pa čeprav le za las, prvo mesto.
Košuta je nastopil tudi na tekmovanju mešanih dvojic z Gatti-jevo, kjer je zasedel četrto mesto, v moških dvojicah pa Je v paru s San Vitom izpadel že v drugem kolu.
SZ BOR Odbojkarski odsek sporoča vsem mladincem, ki želijo aktivno gojiti odbojko in tudi tistim, ki so se že prijavili, da bo prvi trening danes, 'IZ. t. m., na stadionu «Prvi mnj», Vrdelska cesta 7, z začetkom ob 15. uri.
AHCTIKA
ZENSKE V PREJŠNJEM LETU
V sprintu premoč ZDA v Evropi izenačeno stanje
Presenetljiv povratek Avstralke Cuthbertove
Zaradi ameriške premoči so bile mnoge moške atletske panoge na tokijskih olimpijskih igrah manj zanimive kot se je pričakovalo. Nasprotno je vladalo v ženski atletiki zaradi nazadovanja sovjetskih atletinj precejšnje ravnotežje in v skoraj vseh disciplinah so bile borbe za prvo mesto do skrajnosti ostre.
Američanke, ki so pokazale po-
sebno med dvobojem z SZ velik napredek, so dosegle nekaj manj kot so strokovnjaki pričakovali in njihova moč je bila le v dveh čr-nopoltih sprinterkah.
Evropejke, ki so odnesle 10 zlati kolajn, so bile povsem izenačene. Ce bi bila olimpiada hkrati tudi evropsko prvenstvo, bi po tri zmage odnesle Poljska, Sovj. zveza in Velika Britanija, dve Romunija, eno pa Nemčija.
Začnimo podroben pregled kar pri Američankah, torej v sprintu. V ZDA sta se z zlatom vrnili Wyo-mia Thyus in Edith McGuire. Obe sta gladko zmagali na 100 oziroma 200 m in dosegli izredne čase. Thy-us je na primer na 100 m v polfinalu z 11”2 izenačila svetovni rekord rojakinje Wilme Rudolph, McGuire pa je na daljši progi dosegla točno 23”, torej desetinko več od svetovnega rekorda. Edina, ki se je na 100 m uspešno upirala Američankam je bila poljska mladinka Ewa Klobuchowska, ki je med sezono tudi pretekla 100 m v U”3 in večkrat dokazala, da je ta čas zanjo realen. Precej je v Tokiu razočarala Angležinja Hyman, Kubanka Cobian pa ni mogla čez 5. mesto, čeprav je med celo sezono dosegala rezultate, ki so obetali tudi prvo mesto. Na 200 m je za zmagovalko druga poljska mladinka Irena Kirszenstein, ki je dosegla kar 23”1, je pa potencialno že letos sposobna svetovnega rekorda med 22”5 in 22”8. Zelo je razočarala Avstralka Burvill, ki je solastnica svetovnega rekorda z 22”9; s silno skromnim 24”3 ni šla dalje od polfinala. Na srečo se je v Tokitl znašla druga, manj

Tako jutri moštva na igriščih
.... .......-.---....
FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Castelletti; Pirovano, Gonfiantini, Brizi; Hamrin, Maschio, Orlando, Be-rini, Morrone.
CATANIA
Vavassori; Lampredi, Rambal-delli (Alberti); Fantazzi, Bic-chierai, Magi; Danova, Cine-sinho, Rozzoni, Biagini, Fac-chin.
ROMA
Matteucci; Carpenetti, Ardizon;1 Tamborini, Losi, Carpenasi; Leoonardi, Francesconi, Man-fredini, De Sisti, Nardoni.
L. VICENZA
Luison; Volpato, Savoinl; Tiberi, Carantini, Stenti; Vasto-la, Manti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana.
Boris Košuta meil igro
TORINO
Vieri; Poletti, Buzzacchera; Puia, Rosato, Ferretti; Mero-ni, Ferrini, Hitchens, Moschi-no, Simoni.
BOLOGNA
Spalazzi; Capra, Pavinato; Fur. lanis, Tentorio, Turra; Mara-schi, Perani, Nielsen, Haller, Pascutti.
FOGGIA
Moschioni; Valadfe, Micelli; Bettoni, Tagliavlni, Micheli; Fa-valli, Lazzotti, Nocera, Maioli, Oltramari.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Sartl; Bercelli-no, Salvadore (Castano), Leon-cini (Mazzia); DeirOmodarme, Del Sol, Sivori (Combine), Da Costa (Sivori), Menicelli. ATALANTA
Pizzaballa; Anguilletti, Nodari; Pesenti, Gardoni, Colombo; Ma. gistrelli, Bolchi, Petroni, Lan-doni, Nova.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Gori, Suarez, Corso.
MANTOVA
Zoff; Scesa, Corsini; Bartolo-mesi, Cancian, Bernardis (Cor-renti); Tomeazzi, Jonsson, Di Giacomo, Volpi, Ciccolo.
LAZIO
Cei; Vitali, Zanetti; Carosi, Pa. gni, Gasperi; Renna, Bartii, Mari, D’Amato, Govemato. MILAN
Barluzzi; Radiče (Noletti), Pe-lagalli; Trapattoni, Maldini, Santin; Lodetti, Rivera, Arna-rildo (Altafini), Ferrario (Ama-rildo), Fortunato).
VARESE
Miniussi; Marcolini, Maroso;
Cucchi, Burelli, Soldo; Spelta,
Szymaniric, Traspedini, Anders. son, Vetrano.
SAMPDORIA
Sattolo; Masiero, Delfino; Dor-doni, Bernasconi, Morini; Pien. ti, Loiacono, Camiglia, Frusta-lupi, Barison.
MESSINA
Barocini; Garbuglia, Clerici;
Derlin, Cavazza, Landri; Rigo,
Morbello, Morelli, Gioia, Luppi.
CAGLIARI
Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Vescovi (Mazzucchi),
Longo; Visentin, Rizzo, N ene,
Greatti, Riva.
GENOA
Da Pozzo; Bagnasco, Bruno;
Colombo, Bassi, Rivara; Koell,
Baveni, Žigoni, Bicicli, Gilar- j Moro - Bole Edvard 2 0 Uoni.	1	(21:14, 26:24).
znana rojakinja Black. Že na 100 m je bila v finalu šesta, na 200 m pa je bila še precej boljša in je s časom 23”1 osvojila bronasto kolajno.
Novo ime v ženskem sprintu je tudi Morris (Jamajka), ki je na 200 m s 23”5 osvojila 4. mesto. Vključitev teka na 400 m v olimpijski program je verjetno zaključila dolgo kariero sovjetske tekačice Marije Itkine, ki je prav v Tokiu upala na zlato kolajno, ki ji je že nekajkrat za las ušla. It-kina se je kot favoritinja predstavila na olimpijskem stadionu, presenečenja pa že v predtekih niso manjkala. Angležinja Packer je namreč dosegla 53”1, torej le desetinko več od Itkininega svetovnega rekorda, v polfinalu pa je celo z 52”7 rekord izboljšala. V finalu je imela Itkina izredno težko, pravzaprav brezupno nalogo, ki je tudi ni zmogla in se plasirala komaj peta .Presenečenja pa še ni bilo konec. Packerjeva je dosegla
52”2, čas pa ji ni zadostoval za zmago, ker je po 8 letih doživela izreden ncome back« Avstralka Cuthbert, ki je trem zlatim iz o-limpiade v Melbournu (100, 200 in štafeta), dodala še četrto na 400 m s časom 52”. Omeniti je treba, da je severna Korejka Sin Kin Dam na isti progi dosegla že 51”2, vendar ji predvsem iz političnih razlogov časa še niso priznali kot svetovnega rekorda.
Rezultati na najdaljši ženski progi, 800 m, so potrdili, da je sovjetska šola v krizi. Favoritinja teka .je bila Francozinja Dupurer, enakovredni pa sta ji bili tudi Avstralka Willis in Novozelandka Chambeerlain. V Tokinu se Willis ni predstavila, znašla pa se je Angležinja Packer, ki je srebrni kolajni na 400 m dodala precej nepričakovano še zlato na 800 m z novim rekordom 2’1’T. Francozinja Dupurer je bila za 8 desetink sekunde počasnejša. Tudi na tej progi je daleč pred vsemi severna Korejka Sin Kin Dam, ki je tekla že krepko pod 2 minutama, zaradi nastopa na GANEFO-igrah pa so težave pri "priznanju njenega ča. sa kot svetovnega rekorda.
BRUNO KRIŽMAN
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,minili,„in,,i„u|
V NAMIZNEM TENISU
Openci komaj klonili Galebu
Prejšnjo sredo je imela v Dijaškem domu domača ekipa v gosteh Opence, ki so zadnje čase postali zelo aktivni in so pred nekaj tedni zmagali v prijateljskem troboju Nabrežina . št. Jakob -Opčine. Srečanje Je bilo zelo napeto, ker so se Openci izkazali za precej močne in so bili trd oreh bolj izkušenim nasprotnikom, od
katerih se je posebno odlikoval Moro, ki ni izgubil niti enega seta. Openci so igrali na višku svojih moči in zato smo v nekaterih primerih lahko videli tudi precej lepo igro. Pozna pa se jim, da imajo premalo treninga.
Tehnični izidi:
Devetak . Bole Edvard 2:1 (21:17, 16:21, 21:15).
Moro - Bole Emil 2:0 (21:14, 21:12).
Bidovec - Sosi, 0:2 (14:21, 19:21).
Devetak . Bole Emil 2:0 (23:21, 21:19).
Moro - Sosič 2:0 (21:19, 21:14).
Bidovec . Bole Edvard 0:2 (20:22, 23:25).
Devetak - Sosič (7:21, 17:21).
Cagliari-Genova	X
Fiorentina-Catania	1
Foggia-Juventus	1
Mantova-Lazio	X
Milan-Varese	1
Roma-L.. Vicenza	1
Sampdoria-Messina	1
Bari-Spal	X
Catanzarn-Modena	1
Palermo-Napoli	X
Parma-Lccco	2
Reggiana-Venezia	1
Trani-Poteneza	X
1 2
1 2
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X X 1
1
1
2
1
1
X
1
2
1
X
Bidovec . Bole Emil 0:2 (18:21, 11:21).
e. b.
NEW YORK, 21. — Bivši svetovni prvak srednje kategorije Dick Tiger (Nigerija) je premagal po točkah v 10 rundah ameriškega boksarja Rubina Carterja. Tiger je močno prevladoval na ringu in je zadal nasprotniku kar štiri k.d.
Sedanji svetovni prvak Joey Giar-dello, ki je pred 18 meseci odvzel Tigerju naslov, je pred nocojšnjim dvobojem naprosil uradnike Ma-dison Square Gardena naj Tigerju rečejo, da mu lahko v primeru zmage telefonira, da se bosta domenila za dvoboj za naslov. Giar-dello je samo enkrat branil svojo krono proti Carterju, ki ga je premagal po točkah.
OD 20. JUNIJA DALJE
15 reprezentanc za lour de Favenir
PARIZ, 21. — Organizacijski odbor etapne kolesarske dirke po Franciji za amaterje «Tour de l’a-venir« je izbral reeprezentance, ki bodo nastopile na dirki, ki bo od 20. julija do 2. julija. Odbor je prepustil k dirki 15 reprezentanc, in sicer Francije, Nizozemske, Belgije, Švice, Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Bolgarije, Romunije, Skandinavije (švedska in Danska), Španije, Poljske, Jugoslavije, Italije in kot rezervo SZ in Kolumbije. U-deležba teh dveh je vezana z udeležbo Portugalske in avstrijsko-luksemburške ekipe.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
47.
Ne kaže, da bi se ustavljali pri referatih in debatah na kongresu, čeprav bi iz njih lahko razbrali marsikatero posebnost avstrijske socialne demokracije; le obravnavanju narodnostnega vprašanja na njem moramo posvetiti nekoliko pozornosti.
Prireditelji so se močno potrudili, da bi kongres — v smislu Engelsovega pozdravnega pisma, ki smo ga navedli že v prejšnjem poglavju — «pokazal sliko Avstrije, ki ne pozna nobenega narodnostnega prepira, Avstrije — delavcev«. Vnaprej so si ga zamislili kot skupen avstrijsko-nemško-češki socialnodemokratski kongres, kakor je dr. Adler v zaključnem govoru k prvi točki izrecno poudaril. Zaradi domala doslednega prevajanja iz nemščine v češčino in narobe se je vse obravnavanje na kongresu silno zavlačevalo; čeprav je dr. Adler menil, da kongres s to svojo dvojezičnostjo — bil je dejansko večjezičen, kajti poljski delegati so govorili poljsko in prav tako oba italijanska v svojem jeziku — pomeni «važno pre-kretnico v zgodovini avstrijskega delavskega gibanja«, se na-
slednji kongresi niso ravnali po njegovem jezikovnem zgledu. Res je bilo takrat videti — kakor, je dr. Adler sporočil tik pred kongresom, 22. junija 1891, Friedrichu Engelsu da «so k sreči narodnostne težave pri nas (t.j. v avstrijski socialni demokraciji) docela premagane« in da bo kongres opravil še «s peščico človečkov v Pragi, ki so zato, da bi nekaj pomenili, postali ,narodno-mednarodni’» in ki «nas milo prosijo, naj jih pripustimo na kongres, kjer bodo kot posebna skupina izdihnili«. Bila je to skupina čeških «narodnih socialnih demokratov«, ki je začela leto dni prej izdajati list «Naša obrana«; tega od vsega začetka drugi niso priznavali za socialnodemokratsko glasilo, dokončno pa so njegove izdajatelje izločili iz socialne demokracije na tem kongresu. - O skupini je dejali najprej Josef Hybeš v svojem koreferatu k dr. Adlerjevemu poročilu o strankini dejavnosti, da «izhaja iz očitanja, češ da socialnodemokratska stranka dosti premalo upošteva okolnost, da češko narodnost zatirajo Nemci«. Ta očitek je zavrnil takole; «Ni mogoče reči, da bi se bil v vrstah naše stranke kdaj pojavil kak sovražnik naše narodnosti, nasprotno, sodrugi vseh jezikov so nam hvaležni, da se tako živahno udeležujemo gibanja; nepristranost nemških sodrugov .je razvidna že iz okol-nosti, da se bo na kongresu v celoti in enako govorilo češko in nemško.« Takoj za Hybešem je drugi vidni češki socialni* demokrat iz Brna presodil, da je nastala «narodna delavska stranka« — «docela neupravičeno«, kajti: «Ni res, da bi bila socialna demokracija sovražna narodnosti. Ne drži, da bi socialna demokracija zahtevala od koga, da zatajuje svojo narodnost. Socialnodemokratska stranka kot stranka svobode daje tudi v tem pogledu vsakomur popolno prostost; socialnodemokratska stranka je vedno delovala pravično med raznoje-zičnimi narodi. Takšno očitanje torej ne temelji -na okolnosti, da bi v socialni demokraciji narodnost zakrnevala. Izšlo je potemtakem iz drugih ozirov. Ker ni upravičeno, se mu moramo upreti.« V debati k poročilu o dejavnosti stranke Je
prav za Zadnikom «narodni socialni demokrat« Vavra očital praškim češkim socialnim demokratom, s katerimi se je bil razšel, češ.da so govorili «za nepriznanje (?) narodnosti, ki je za nas ovira (?)», in menil, da bo v Avstriji reševanje socialnega vprašanja potekalo «čisto drugače kakor drugje«, da so v Avstriji docela drugačne razmere kakor v Nemčiji, kjer je en narod, medtem ko je Avstrija mnogojezična in v njej «vlada po izročilu pospešuje ponemčevanje«. Zaključil je: «Mi v Avstriji moramo kot socialni demokrati in kot člani naroda — kakor je dejal tovariš Burian, ko je trdil, da bo vedno ostal Čeh — izpolnjevati svoje dolžnosti tudi nasproti temu narodu.« Dr. Adler je v zaključnem govoru k prvi točki izjavil o tej stvari: ((Težnje k narodnostnemu grupiranju v delavski stranki ne manjkajo v nobeni deželi, toda — naj vam to rečem odkrito, čeprav bo nekatere med vami morda neprijetno prizadelo — čim naprednejša je delavska stranka, tem manj se v njej razvija narodnostni vidik. (Tu je zapisnikar zabeležil ((živahno odobravanje«.) Na Irskem smo imeli še pred kratkim med delavci znatno narodno gibanje. V Italiji vidimo, da je iredentistično gibanje še v pogostih stikih z delavskim. Upati je, da bo med češkimi delavci prav kmalu izginila vsaka sled prevladovanja narodnostnega vidika.« V takšnem dr. Adler-jevem pojmovanju teženj družbenega razvoja se je medna-rodnostno stališče socialne demokracije nekako sprevračalo v specifično avstrijsko nadnarodnostno stališče. To še bolje razberemo iz Adlerjevega uvodnika «K strankinemu kongresu« v «Arbeiterzeitung», kjer je pisal o položaju v Avstriji takole: ((Narodnost začenja izgubljati svojo moč pri tvorbi strank, narodnostna prvina stopa sedaj tudi v politični zavesti za gospodarsko. Gospodarsko nasprotje, razredni interes, ki je bil in je podzavestna osnova vseh političnih tvorb, stopa sedaj jasno v ospredje politične zavesti; narodne krinke padajo. Kar se dandanes godi na češkem, je le bitka nacionalizma na umiku, ki jo podžigajo nespretni policijski izpadi in vzdržu-
jejo frakcijske potrebe mladočeške stranke. Vse pa, kar ustvar-ja jasnost, kar razgalja razredni boj, da se kaže nezastrt, koristi socialni demokraciji. — Mi smo pohiteli naprej pred tem usihanjem narodnostnega boja. Avstrijski socialnodemokratski kongres bo mednaroden v najboljšem smislu besede, na njem bodo zastopani prav vsi narodi v državi. V zadnjih letih so se češki, poljski in rusinski socialni demokrati popolnoma emancipirali od narodnih radikalcev, ki so jih včasih zlorabljali kot svoj privesek. Okolnost, da se je v Pragi v zadnjih tednih ustvarila češka narodno-mednarodna skupinica in si dala prav naiven in konfuzen program, kaže spremembo položaja le še v jasnejših obrisih.« Vsa ta ((sprememba položaja« pa je bila le v Adlerjevih mednarodnostnih željah, ne da bi bila izhajala iz kakšne razčlembe avstrijske resničnosti in njenih razvojnih momentov. Nesporno je mednarodnostni moment v avstrijskem delavskem gibanju resnično in kar čvrsto družil v eno proletarce avstrijskih narodov, katerih meščanstva so si bila nespravljivo in vse huje v laseh. Hudo sporen pa bi bil vsak poskus ((teoretične« obrambe Adlerjevega nadnarodnostnega kompleksa, ki sicer res ni oviral razmaha avstrijske socialne demokracije v množicah industrijskih delavcev, zato pa je bil tem hujša ovira njenemu — zamišljenemu — spoprijemu z avstrijsko državno krizo; to je bilo mogoče rešiti le z radikalnim nožem, od tega pa je dr. Adler že od vsega začetka bežal in prav zaradi tega ni imel nobenega razumevanja za eksplozivno energijo, nakopičeno v ljudskih množicah neenakopravnih avstrijskih narodov, in za nalogo, da naj bi jo delavski razred obrnil v svoj zgodovinski prid! Skupina čeških «narodnih socialnih demokratov« je predložila kongresu, naj bi «glede na to, da praški sodrugi krivo tolmačijo prvi odstavek hainfeldske načelne izjave v pogledu narodnosti«, sklenil:
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTEUCH1 0 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelllCO 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 tli - Vnanref letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Meka Trst K-5374 - za SFRJ- ADI! DZS, Ljubljana stan t™ T/r
w -- —* -au ffža	sjz	^	»-