Gozdarstvo v času in prostoru -poenotiti in razviti raziskovalno metodologijo za spremljanje strukture in sprememb gozdov, - pospeševati uvajanje enotnega in trajnega sistema vzorčnih ploskev, - ustvariti banko podatkov za zbiranje informacij o gozdnih rezervatih, - doseči soglasje o terminologiji in o pristopih uprav- ljanja z gozdnimi rezervati ter drugimi kategorijami zaščitenih gozdov. Dejavnost projekta je razdeljena na tri delovne sku- pine, v katerih Slovenija aktivno sodeluje: l. delovna skupina: ustvarjanje in vzdrževanje mreže gozdnih rezervatov; koordinator je dr. Winfried Blic- king (Nemčija). Glavne zadolžitve skupine so: po- enotenje definicij in terminologij o varovanih ob- močjih, zbiranje osnovnih podatkov o obstoječih rezervatih, poenotenje kriterijev za izločanje novih gozdnih rezervatov in oblikovanje bibliografije o gozdnih rezervatib. V tej skupini Slovenijo zastopa doc. dr. Andrej. Benčina. 2. delovna skupina: raziskovalna metodologija v gozdnih rezervatih; koordinator je dr. Eduard Hochbichler (Avstrija). Skupina se ukvarja z raz- vojem in poenotenjem metod raziskovanja, vključno z vidiki oblikovanja statističnih modelov, ki opisu- jejo stanje in spremembe v strukturi sestoj ev narav- nih gozdov. Slovenijo zastopa doc. dr. Jurij Diaci. 3. delovna skupina: ustanovljena je bila na tretjem se- stanku upravnega odbora projekta na Finskem av- gusta 1997 in se ukvarja s s standardizacijo zbiran- ja podatkov in z enotno banko podatkov o gozdnih rezervatih Evrope. Skupini predseduje dr. Risto Paivinen (Finska). Slovenijo zastopa Tomaž Hartman. Pomembnejši dosežki projekta so: - urejanje in objavljanje nacionalnih poročil o zgo· devini, statusu in raziskavah v gozdnih rezervatih, - izdelovanje priporočil za izločanje in zavarovanje gozdnih rezervatov v Evropi, - pregled terminologije s področja gozdnih rezervatov, - izdelovanje priporočil za poenotenje raziskovalnih metodologij v gozdnih rezervatih, - oživitev evropske banke podatkov o gozdnih rezervatih in raziskavah, ki so vsem dostopni na medmrežju. V Sloveniji smo v okviru projekta COST E4 vsako leto omogočili več kratkotrajnih izpopolnjevanj o ra- ziskovalnem delu v gozdnili rezervatih (Short Term Scientific Mission) za evropske znanstvenike. Poleg tega smo v letu 1998 organizirali štiridnevno med- narodno posvetovanje na temo gozdnih rezervatov, ki smo ga združili s tretjim plenarnim posvetovanjem upravnega odbora in delovnih skupin projekta COST E4. Srečanje se je začelo z dvodnevno znanstveno ekskurzijo v kočevske pragozdove, v gorske gozdove Pokljuke (Triglavski nacionalni park) in v primorski del Slovenije. Posvetovanja se je udeležilo 13 domačih in 46 evropskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti smo povabili tudi ugledne znanstvenike iz srednje- in vzhodnoevropskih držav z bogato tradicijo varovanja in proučevanja gozdnih rezervatov, ki v projel-..iu COST E4 formalno ne sodelujejo. V obliki vabljenih pre- davanj so predstavili razvoj ideje gozdnih rezervatov in aktualno stanje po posameznih državah. Njihovi referati so kot pomemben prispevek k projektu COST E4 objavljeni v zborniku posvetovanja "Virgin For- ests and Forest Reserves in Central and East European Countries", ki je izšel v letošnjem letu. Vse, ki jih zanimajo nadaljnje podrobnosti v zvezi z akcijo, vabimo, da pobrskajo po domači strani pro- jekta na medmrežju: htt_p:l/www.efi.fi/Database Ga- teway/FRRN/ oziroma na domači strani Evropske ban- ke gozdnih rezervatov in raziskav: http://www.efi.fiJ Database Gateway/FRRN/frrndbind.phtml. Mednarodna znanstvena konferenca UNESCA "Ogenj v sredozemskih gozdovih: preprečevanje - gašenje- erozija tal- pogozdovanje" Maja .JURC*. Andrej KOBLER**, Jošt JAKSA*** * doc . dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, SLO **A. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO **"' J. J., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO 272 Gozdne požare Ln njihove posledice raziskujejo od začetka 20. stoletja v številnih predelih sveta, kot pereč problem še posebej v sredozemskem območju. Vendar med požarno ogroženimi območji ni bilo vzpostavlje- nega ustreznega sodelovanja in prenosa izkušenj ter znanja. Zato je grška vlada oz. njena nacionalna ko- GozdV 57 (1999) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru misija za UNESCO pod pokroviteljstvom generalnega direktorja UNESCA iz Pariza organizirala v času od 3. do 6. februarja 1999 v Atenah mednarodno znanstve- no konferenco "Pires in the Mediterranean Forests: Pre- vention- Suppression- Soil erosion Reforestation". Konference se je udeležilo več kot 250 udeležen- cev, predvsem iz sredozemskih držav, kot so Španija, Francija, Italija, Slovenija, Grčija, Turčija, Ciper, Tu- nizija, Sirija, Maroko, Jugoslavija, in tudi iz nekaterih drugih držav, kot sta Rusija in Nemčija. Iz Slovenije smo se konference udeležili A. Kobler, J. Jakša, in doc. dr. M. Jurc. Osnovne značilnosti Slovenije in delovanje ZGS na področju varstva pred gozdnimi požari je bilo predstavljeno z nastopom in posterjem ter razdelitvijo ustreznega gradiva (J. Jakša). Prikazali smo tudi me- todologijo raziskav gozdnih požarov v Sloveniji (pos- ter: M. Jurc, A. Kobler). Raziskavo Gozdni požari v Sloveniji začenjamo v okviru triletnega aplikativnega projekta Ministrstva za znanost in tehnologijo in Mi- nistrstva za obrambo (Uprava za zaščito in reševanje). Delo je potekalo v sekcijah, v okviru katerih so se vrstila tudi tematsko ustrezna predavanja: I. Splošen pregled (18 predavanj), IL Preprečevanje gozdnih požarov (21 predavanj), III. Potek in zatiranje gozdnih požarov ( 1 O predavanj), IV. Erozija tal in zaščita (1 O predavanj), V. Popožarna regresija in pogozdovanje (9 preda- vanj). Poslušali smo zanimiva predavanja o zgodovini gozdnih požarov v Tuniziji, Grčiji (v Nacionalnem parku Parnes) in Turčiji. Gozdni požari se v sredo- zemskem območju pojavljajo ciklična, v bolj ali manj konstantnih časovnih zapored jih, skozi celotno zabe- leženo zgodovino civilizacij. Zaradi tega so požari po mnenju nekaterih razpravljavcev naravni ekološki de- javnik sredozemskega območja. V nekaterih sredow zemskih državah, kot je npr. Turčija, poudarjajo, da so rastlinske, živalske združbe in tudi človek prilago- jeni na ponavljajoče se požare. TaJni požari povzročajo malo škode v gozdovih (drevje z debelo skorjo je zaš- čiteno pred ožigi). Zaradi mineralizacije organskih snovi so tla na pogoriščih izredno bogata s hranili, kar ustvari ustrezne pogoje za nasemenitev zeliščnih in drevesnih vrst. NaAhsenit University Centre for Eco- logical Studies v Turčiji (prof. dr. Tancay Neyisci) pripisujejo gozdnim požarom kot normalnemu pojavu v sredozemskih gozdnih združbah koristnost predvsem v obalnem delu. Požari so tudi pripomoček pri gospo- darjenju z gozdom. Vsekakor se z omenjeno razlago GozdV 57 (1999) 5·6 ne moremo strinjati: požari v gozdovih, tudi v sredo- zemskih, niso sprejemljivi kot način gospodarjenja, ker večletni sukcesijski razvoj vegetacije vedno vračajo na začetek. Upoštevati pa je treba tudi razlike med gozdnimi združbami v sredozemlju. Španci so predstavili probleme obnove opožarjenih gozdov črnega bora, ki so pogoreli leta 1994 na povr- šini 30.000 ha. Tretjina referatov seje nanašala na monitoring po- žarov ter na prostorsko modeliranje požarnega tve- ganja (potencialna požarna ogroženost) in razvoja po~ žaro v. Vtis s teh predavanj je, da se najbolj intenzivne raziskave na področju napovedovanja požarne ogro- ženosti gozdov in modeliranja razvoja požarov odvi- jajo v Franciji, Italiji, Grčiji in Španiji. V referatih so bila obdelana nekatera vprašanja, ki so vsebinsko tesno povezana s prostorskim delom projekta Gozdni požari v Sloveniji, predvsem s sklopom, ki se nanaša na sin- tezo in nadgradnjo obstoječih metod ocenjevanja po- žarne ogroženosti v Sloveniji oz. na razvoj ekspertnega sistema za ažurno oceno potencialne požarne ogrože- nosti v okolju GIS. Žal je večina sistemov le na po- skusnem nivoju. Vlaganje vse večjih sredstev v nakup drage proti~ požarne opreme ne prinaša nujno tudi večje varnosti, če ta oprema ni racionalno uporabljena - bistvena je organizacija in usposobljenost ljudi. Vse bolj prevla- duje spoznanje o pomembnosti geoinformacijske pod- pore pri boju s požari. Sistemi GIS in tehnike daljin- skega zaznavanja začenjajo prehajati v oper8;tivno uporabo na področjih ocenjevanja potencialne požarne ogroženosti, odkrivanja in spremljanja požarov ter napovedovanja smeri širjenja požarov. Željo po hitrej- šem prenosu raziskovalnih spoznanj v prakso so na konferenci izrazili tako gozdarji kot gasilci, pri čemer pa raziskovalci ugotavljajo, daje glavni problem pre- pričati tudi politike. Nujno je širiti zavedanje javnosti o koristnosti geoinformatike. Dobra geoinformacijska podpora pri odločanju ima ugodne učinke tako na stra- teški (veliki prihranki zaradi racionalne alokacije fi- nančnih, materialnih in človeških virov za opazovanje, preventivo in gašenje) kot tudi na taktični ravni (precej hitrejša intervencija ob primeru požara in zato manjši obseg požarov). Mnenje razpravljavcev je bilo, da se bo denar, vložen v raziskave na področju geoinfor- macijske podpore, zaradi učinkovitejšega boja proti požarom večkratno povrnil. Vse zgoraj naštete države imajo zato številčno in strokovno močne ekipe razisko- valcev ter že nekaj let vlagajo v raziskave gozdnih požarov precejšnja finančna sredstva. Zavedati pa se 273 11 Gozdarstvo v easu in prostoru moramo, da so geoinformacijski sistemi le eden od pripomočkov za uspešnejše varstvo pred požari. Tere- strična opazovanja, dobra organizacija varstva pred požari in usposobljeni ljudje (opremljeni z učinkovito in ne drago tehniko) so in bodo ostali temelj varstva pred gozdnimi požari, predvsem v manjših državah kot je Slovenija. Znanje s področja proučevanja požarov je po be- sedah Johanna Goldammerja, vodje The Global Fire Monitoring Centra obsežno, problem pa je v tem, da ni vedno dostopno. To se je jasno pokazalo pri požarih v letih 1997/98 .. Rezultat je bila zmeda pri načrtovanju strategije požarnega varstva ter proti požarnih ukrepov. S podporo strokovnjakov UN-FAO/ECE/ILO in orga- nizacij za raziskovanje požarov pod okriljem lGBP/ IGAC, TIJFRO (sekcija 8.05) in IBFRAje bil zato leta 1998 ustanovljen The Global Fire Monitoring Centre, katerega naloga je globalen monitoring požarov ter zbiranje in distribucija znanja o gozdnih požarih. fnfor- macije so dostop~e na internetu (www.uni-freiburg.de/ fireglobe), kjer je mogoče najti tudi International Fo- rest Fire News. Center trenutno namenja največ pozor- nosti velikim gozdnim požarom v JV Aziji. G. Goldammer je izrazil zanimanje za vključitev podat- kov o gozdnih požarih v Sloveniji v globalno bazo podatkov, dostopno tudi na internetu. Zanimivo je dejstvo, da skušajo centralno bazo podatkov za gozdne požare urediti v Nemčiji. Grški kolegi so prikazali stanje v svoji državi, kjer je ogenj eden najpomembnejših ekoloških dejavnikov v gozdovih. Močno je prizadeta tudi prehodna cona med urbanimi in gozdnimi površinami. Glavni vzrok gozdnih požarov v Grčiji so namerni požigi. Mode- liranje tega vidika požarov je težavno, saj v model ni mogoče zajeti tudi psiholoških vzgibov požigalcev. Raziskovalci si pomagajo s posrednimi prijemi, npr. z vključitvijo podatkov popisa prebivalcev. Grčija ima številne protipožarne opazovalnice, vendar pa ugotav- ljajo, da te ne zadoščajo in da potrebujejo tudi prostors- ko oceno požarne ogroženosti. Zato uvajajo metodo ocenjevanja požarne ogroženosti v okolju GlS, ki po- maga pri odločanju kam usmeriti resurse, kaj je tre- nutno na mestu požara najpotrebnejše in koliko ljudi in opreme je potrebno. Požarno tveganje je odvisno od številnih vplivov, zato je sistem sposoben upošte- vati parametre, kot so rastlinski pokrov, gorivo, relief, veter, antropogeni vplivi, zaščitni ukrepi ipd. Zanimiva je tudi analiza vpliva odzivnega časa grških gasilcev na obseg pogorele površine. V povprečju znaša odzivni čas 40 minut in čim daljši je, dalj časa traja, da gasilci požar pogasijo, in večji je končni obseg požara. Zna- čilen časovni prag je 15 minut: če je odzivni čas 15 minut ali manj, požar navadno ne povzroči velike škode. Evropska komisija (DG XII) financira projekt DELFI, ki ima namen olajšati izmenjavo znanja na področju gozdnih požarov, okrepiti multidisciplinaren pristop ter poenotiti terminologijo. Na domači strani projekta (http://www.cinar.gr/delfi) bo sčasoma mo- goče dobiti najnovejše informacije o njegovem poteku, izdajati pa nameravajo tudi DELFI Newsletter. Vsi, ki so dejavni na področju gozdnih požarov, se lahko Slika 1: Računlniška simulacija širjenja požara (Saltus programme- EU) Slika 2: Preprečevanje erozije s sečnimi ostanki (Foto: Jošt Jakša) 274 GozdV 57 (1999) 5-6 Gozdars tvo času in pros toru pridružijo omrežju DELFI (informacije na tel.: +30- 1-7250360 ali e-pošta: cinar@hol.gr). Zanimivo po- ročilo je predstavila italijanska ekipa iz Potenze. Po- dali so pregled metod ocenjevanja požamega tveganja na osnovi satelitskih podatkov AVHRR. Predstavili so tudi preventivo in protipožarno zaščito, ki temelji na integraciji satelitskih podatkov in meteoroloških mo- delov. Francoska ekipa strokovnjakov, ki deluje skupaj s španskimi, portugalskimi, italijanskimi in grškimi raziskovalci v okviru evropskega projekta Saltus (http://www.cemagref.fr), pri raziskovanju uporablja tako statističen (študij preteklih požarov) kot tudi te- oretičen in eksperimentalen pristop (računalniške si- mulacije- slika 1, laboratorijsko opazovanje razvoja požara). Ekipa iz moskovskega inštituta za jedrsko varnost je predstavila projekt NOSTRADAMUS, v okviru katerega so razvili kompleksen računalniški model širjenja radioaktivnega oblaka. Povezava tega projekta s problematiko gozdnih požarov je jasnejša, če upoštevamo, daje na širokem območju okoli Čer­ nobila v tleh in v biomasi imobilizirana velika količina radioaktivnih snovi. Ob izbruhu velikega gozdnega požara bi se ti onesnaževalci lahko spet sprostili v atmosfero in prizadeli še nova območja. Med konferenco smo navezali delovne stike z naj- pomembnejšimi raziskovalnimi skupinami v Grčiji, Italiji in Franciji. V zadnjem sklopu predavanj je bil poudarek na zaščiti tal po požarih in problemih obnove požarišč. Erozija je ena od najhujših posledic gozdnih požarov. Že tako revna in s prstjo slaomna sredozemska rastišča so po požaru izpostavljena hitremu odnašanju prsti in izpiranju hranilnih snovi. Prikazani so bili različni ukrepi za preprečevanje erozije, med boU zanimivimi paje uporaba sečnih ostankov, ki jih zlagajo v redove prečno na padnico. Vsi razpravljavci so ugotavljali, daje hitra in uspeš- na obnova gozda najboljša zaščita rastišča. Tu pa so se mnenja, pričela razlikovati, seveda odvisno od okol- ja, iz katerega je izhajal razpravljavec. Španci, Fran- cozi in Slovenci se pri svojem delu zavzemamo, da obnova ne poteka le v smeri nasad itve iglastih gozdov, temveč se skladna z možnostmi usmerjamo v obnove (naravne, ekonomske in sociološke), ki vodijo k narav- nejšim združbam, v večini primerov k združbam listav- cev. Predstavljena je bila patentirana grška naprava "BULLET PLANTING" SYSTEM, ki jo uporabljajo za sejanje gozdnega drevja na pogorišča in ki zago- tavlja uspešno rast sejank. Naprava je v obliki jeklene osti različne velikosti, v njeno konico pa se vstavi GozdV 57 (1999) 5-6 seme, prst, hranila, zaščitna sredstva proti žuželkam, pesticide in drugo. Vsebina in velikost konice sta raz- lični glede na vrsto rastline, ki jo sejemo, klimatske in talne razmere ter predhodno pripravo terena za po- gozdovanje ( e-pošta: kont@eexi.gr). Sejanje se opravi iz helikopterja, kjer je nameščena "stroj nica", ki strelja naboje s semenom na površino, ki jo nameravajo po- gozditi. Zadnji dan konference so organizatorji pripravili odlično ekskurzijo. Obiskali smo nekaj 1 OO ha veliko pogorišče v neposredni bližini Aten. Ogledali smo si način pogozdovanja in erozijsko zaščito tal. Nato smo se odpeljali 150 km na sever, obiskali Parnas in arhe- ološki muzej mesta Delti. Organizatorji so želeli ponuditi priložnost številnim raziskovalnim skupinam, ki raziskujejo požare, da izmenjajo izkušnje, ugotovijo morebitne podobnosti ali različnosti v metodah in rezultatih raziskav, obli- kujejo internacionalne raziskovalne skupine, razmis~ !ijo, katere dele raziskav je potrebno v prihodnosti poglobiti ter kako okrepiti prenos ugotovitev in novih znanj v operativno delo. Menimo, da je bil s kako- vostnimi in zanimivimi predavanji, z udeležbo dobrih raziskovalnih skupin in dobro izbranimi terenskimi ogledi namen konference v celoti dosežen. Zahvaljujemo se slovenski nacionalni komisiji za UNESCO pri MZT, kije neproračunskim porabnikom sofmancirala potovanje in udeležbo na konferenci. Slika 3; Žafran (Crocus sp.) na pogorišču v bližini Aten (Foto: Andrej Kobler) 275