. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 112 (13.942)
Trst, torek, 25. junija 1991
Ustavni zakon določa pristojnosti, ki jih bo Slovenija prevzela od federacije
V slovenski skupščini še zadnji dokumenti pred osamosvojitvijo
Danes v parlamentu še o grbu in zastavi - Carina eden od bistvenih elementov suverenosti Dr. Drnovšek ostaja v zveznem predsedstvu - Tudi Hrvaška sprejema podobne dokumente
Nemški predsednik od včeraj na obisku v Italiji
Minister Rupel: »Slovenija ni razdiralec Jugoslavije«
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Včeraj proti večeru je pričel zasedati slovenski parlament izjemoma za zaprtimi vrati. Toda le kmalu potem so se vrata zopet odprla in razprava se je nadaljevala ob prisotnosti vedno bolj radovednih domačih in tujih novinarjev. Kaj je tako skrivnostnega, kočljivega in probla--tnatičnega, da je vodstvo skupščine vrata najprej zaprlo? Zelo sporni, problematični in tudi izredno odgovorni in s tem kočljivi razdružitveni dokumenti.
Dokumenti so trije. Prvi je ustavni zakon, ki določa razdružitev in proglaša osamosvojitev Slovenije, naslednji Pa je deklaracija o samostojnosti, ki navaja razloge in namene. Ta dokumenta sta sicer važna in načelna, toda Prav zaradi svoje deklarativnosti ne moreta in tudi nista sporna, saj je ogromna večina prebivalcev in parlament skoro plebiscitarno, za samostojno državo Slovenijo.
Drugače pa je z ustavnim zakonom, ki je ključni dokument in ki v 22 toč-
kah točno določa, katere pristojnosti bo Slovenija z dnem osamosvojitve prevzela in kako. Tu pa se še vedno bijejo hude bitke, ki se bodo nadaljevale še ves današnji dan. Zvečer pa je predvideno skupno zasedanje, ekspoze predsednika Kučana, skratka zaključek dolge parlamentarne poti.
Vrnimo se na sporne člene. V prvem se načeloma določa prevzem oblasti, v naslednjih pa je že govor o umiku slovenske parlamentarne delegacije iz zvezne skupščine, pa o tem, da bo ostal dr. Drnovšek v zveznem predsedstvu. Zelo pomemben je člen, ki določa, da prevzame Slovenija carinsko upravo in devizni inšpektorat. Posebno podrobno je določen odnos do zvezne diplomacije in zunanjega ministrstva, sodni postopki se odslej končujejo v Sloveniji, nobene zvezne pristojnosti ni več. Važna so lastninska razmerja: do premoženja zveze, ki je na ozemlju Slovenije, do premoženja zveze na sploh, do dolgov in odgovarjajočega slovenskega deleža, do arhivov itd. To so kočljiva vprašanja. Či-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Nova slovenska tiskovna agencija STA je včeraj posredovala vest, da je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na zunanjega ministra Luksemburga Jacguesa Poosa naslovil pismo, v katerem izraža presenečenje in prizadetost zaradi izjave, ki jo je Poos v imenu evropske dvanajsterice dal 23. junija v Luksemburgu. V tej izjavi je bilo rečeno, da države ES ne bodo priznale deklaracij o neodvisnosti s strani »odpadniških jugoslovanskih republik«.
Minister Rupel v pismu navaja, da Slovenija ne razdira jugoslovanske države, da ne ignorira vrednot in priporočil mednarodne skupnosti ter da so dejavnosti, ki jih načrtuje, povsem v skladu z mednarodnimi normami. Dr. Rupel je tudi poudaril pripravljenost slovenske vlade za nadaljevanje pogovorov in poogajanj o ureditvi odnosov
med jugoslovanskimi narodi, vendar pa »naj ES Sloveniji dovoli, da ostane izid pogajanj odprt, ne pa v naprej določen s formulo ohranjanja enotnosti.« Podpora unitarizmu lahko po mnenju ministra Rupla do konca zaplete razmere v Jugoslaviji.
Slovenski zunanji minister piše tudi o protislovjih, ki jih vsebuje predlog Izetbegoviča in Gligorova in ki ga je mednarodna javnost z velikimi priča-kovanjki podprla. V zvezi s prizadevanji Slovenije pa Rupel poudarja, da gre v bistvu za preživetje »res maloštevilnega, a ponosnega slovenskega naroda, ki ima več kot 1000 let staro kulturo in ki se je potrdil v mnogih zgodovinskih preizkušnjah. Ne nazadnje v 2. svetovni vojni, ko se je bojeval na strani protifašistične koalicije in na svojih tleh premagal italijanski fašizem in nemški nacizem.«
RIM — Predsednik združene Nemčije Richard von VVeizsacker je včeraj prispel v Italijo na svoj prvi uradni obisk, odkar je na čelu združene Nemčije. Na letališče v Rim je prispel v prvih popoldanskih urah, tam pa ga je sprejel italijanski predsednik Cossiga.
Weizsakerja spremlja nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, obisk pa bo trajal štiri dni. V teh se bosta nemška državnika sestala na uradnih pogovorih s Cossigo (danes), z zunanjim ministrom De Michelisom, s predsednikom vlade Andreottijem, s predsednikoma senata in poslanske zbornice Spadolinijem oz. Iottijevo ter nato še s papežem, obiskala pa bosta-poleg Rima še Milan in Pavio.
Tudi včerajšnji dan je bil pester, saj sta se italijanska in nemška delegacija takoj po prihodu VVeizsakerja v Rim skupno podali v Sieno, kjer sta sledili slavnostnemu mimohodu karabinjerjev na konjih.
Nemški predsednik je ob svojem prihodu dejal, da ga je v Italijo povabil sam Cossiga, da bi se pogovorila o novih gospodarskih strategijah v obnovljeni Evropi zadnjih let.
Sicilske volitve spravile v zapor na desetine oseb
CATANIA — Preiskava, ki je stekla takoj po objavi volilnih rezultatov, je potrdila, da je na upravnih volitvah ha Siciliji prišlo do grobe poneverbe dejanskih rezultatov. Potem ko se je republikanec Gunnella prostovoljno predstavil na sodišču, je policija aretirala še dva neizvoljena kandidata, eden je kandidiral na listi PRI, drugi na listi KD, Pred sodnika pa bo moralo 49 oseb. Toliko jih je namreč Zaenkrat vpletenih v prekupčevanje z glasovi. Liberalci, C*SL, misovci in nekatera krajevna gibanja iz Catanie in Palerma so medtem že zahtevali razveljavitev deželnih volitev v Catanii in Acirealeju, misovci pa zahtevajo tudi korenito preiskavo palermskih izidov.
Taki dogodki za Sicilijo niso nobena novost, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je le nekaj tednov pred volitvami ponovno zamrla razprava o tako imenovanem načrtu štiriperesne deteljice, ki se nanaša na nepravilnosti pri skrutinira-hju glasovnic. Dvome vzbuja tudi dejstvo, da je vest o zlorabi glasov in aretaciji nekaterih kandidatov prišla v javnost vzporedno z oklicem tridnevne stavke novinarjev. Iz reakcij vsega političnega sveta pa je mogoče razbrati, da vlada ne sme zmanjšati nadzorstva nad sicilsko stvarnostjo, 0 zadnjem dokazu o vpletenosti mafije v sicilsko politiko P® bi morala razpravljati tudi parlamentarna komisija proti hlafiji. S tem predlogom se strinja tudi kandidat Orlandove ^hteže Piro, ki je na nevarnost vmešavanja mafije opozarjal Ze med volilno kampanjo, a ni dobil odgovora.
KD bo danes javno predstavila lasten osnutek o ustavni reformi
V parlamentu veliko pričakovanje za poslanico predsednika Cossige
RIM — Po predsedniku parlamentarne komisije za pokole Gualtieriju je tudi predsednik Cossiga postal tarča groženj s strani nekega samozvanega revolucionarnega gibanja. Varnostne službe so priznale, da so sedaj že močno zaskrbljene, zato Cossigo nadzorujejo tako rekoč noč in dan. Skrajne teroristične organizacije so Cossigo vzele na piko že januarja letos, ko je organizacija »Falange armata« prevzela odgovornost za uboj treh karabinjerjev v Bologni. Od takrat se grožnje kar vrstijo, kar je po mnenju protiteroristične službe že kar zaskrbljujoče.
Cossiga kljub vsemu redno opravlja predsedniško delo in v političnem svetu vlada veliko pričakovanje za njegovo poslanico zbornicama (na sliki zadnje zasedanje poslanske zbornice). Čeprav je njena vsebina še strogo tajna, se v parlamentu že širijo polemično obarvani glasovi. Demokristjan Granelli meni, da bo Cossiga posvetil premalo prostora zadnjim dogodkom, ki so v družbenopolitično življenje
vnesli veliko nelagodnost. Predsednik Evropskega federalističnega gibanja pa ugotavlja, da bi Cossiga »naredil veliko napako, če bi vztrajal pri pro-porcijah«. Calderisi se nanaša na vesti, da bo v Cossigovi poslanici med drugim tudi nekakšen osnutek ustavne reforme, v katerem predsednik vztraja pri proporčnem porazdeljevanju parlamentarnih sedežev.
Včeraj je -tudi KD izdelala lasten osnutek ustavne reforme, predložila pa ga bo danes na novinarski konferenci. KD predlaga med drugim, da bi bilo število sedežev sorazmerno s številom dobljenih glasov, skratka, stranka, ki ima največ glasov, naj ima tudi največ sedežev. Drugi predlog se nanaša na usklajevanje parlamentarnega mandata in reprezentančnosti v stranki. KD meni, da predesednik vlade ne more biti hkrati tudi tajnik stranke, predsednika vlade pa naj bi izvolili poslanska zbornica in senat. Demokristjani pa pripravljajo tudi osnutek nove notranje ureditve stranke.
Neuradni izidi jusarskih volitev na Tržaškem
NA 5.STRANI
□ □ □
V nedeljo je bil v Vidmu deželni kongres PSI
NA 3. STRANI
Uspešen start Jugoslavije in Italije na otvoritvi evropskega prvenstva v košarki
NA 11. STRANI
Pogovor s predsednikom iniciativnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa
»Za združitev slovenstva povsod po svetu«
S svečanim plenarnim zasedanjem se bo pojutrišnjem v Ljubljani začel ustanovitveni kongres Svetovnega slovenskega kongresa, ki želi pod svojim okriljem združiti vse Slovence iz domovine, zamejstva in zdomstva, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje. Pred začetkom kongresa smo se o vlogi in. ciljih te nove vseslovenske organizacije pogovorili s predsednikom Iniciativnega odbora za ustanovitev SSK Bojanom Brezigarjem (na sliki).
Kako je prišlo do zamisli o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa in kateri so njegovi glavni cilji?
Zamisel je zelo stara in sega že v zgodnja povojna leta. Nastajala pa je med ljudmi, ki so bili na Slovenijo zelo navezani, vendar v domovini niso živeli. Eden od teh je bil tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor. Takrat ime Svetovni slovenski kongres še ni bilo izoblikovano. Govor je bil predvsem o združevanju slovenskih kulturnikov in inteligence v splošno narodno korist. Leta 1988 pa je zgodovinar Vlado Habjan iz Slovenije formalno predlagal ustanovitev SSK. Potem se leto in pol ni nič zgodilo, konec leta 1989 pa je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev SSK.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nemški kancler in sovjetski predsednik sta se končno dogovorila
Kohl in Gorbačov se bosta sestala v prvih dneh julija
Izredni kongres PSI predvsem o odnosih z Occhettovo DSL
BONN — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in nemški kancler Helmut Kohl se bosta srečala v Kijevu 5. julija. To novico je včeraj sporočil javnosti Kohlov glasnik, ki je dejal, da bo pogovor trajal »kako uro«. Za datum srečanja, ki bi moralo biti po prvih napovedih danes, pa so ga premaknili zaradi prezaposlenosti obeh politikov, sta se domenila telefonsko kar sama Kohl in Gorbačov.
Državnika bosta na tem srečanju razčistila nekatere še nejasne točke v perspektivi važnega gospodarske vrha sedmih najbolj gospodarsko razvitih držav zahodnega sveta (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Kanada), ki bo sredi julija v Londonu. Srečanje se bo odvijalo malo po vrhu Evropske skupnosti, na katerem se bodo evropske države domenile za skupno bližnjo gospodarsko strategijo.
To bo prvič po oklicu združene Nemčije 3. oktobra lani, da se nemški kancler sestane s sovjetskim liderjem, zato je srečanje še posebno pomembno.
Medtem je sovjetski podpredsednik Genadij Janajev v nekem intervjuju za ugledni nemški tednik Der Spiegel dejal, da se bo Gorbačov na srečanju sedmerice v Londonu potegoval za večje investicije Zahoda v Sovjetski zvezi. Investicije naj bi bile na področju prevozov, pri proizvodnji gorilnega olja in plina in pa pri gradnji vrste tovarn v živilski industriji.
Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je včeraj sprejel tudi finskega kolego Mauna Koivista	(Telefoto AP)
BARI — Na velesejmu v Bariju je že vse nared za 46. kongres socialistične stranke, ki bo od 27. do 30 junija. Delegati bodo obdelali številna vprašanja, predvsem pa odločno zmago »DA« na referendumu o volilnih preferencah, izid upravnih volitev na Siciliji, odnose s KD in Occhettovo DSL, ustavno krizo in položaj znotraj stranke same.
Veliko pričakovanje vlada za Craxi-jev referat, medtem pa se po strankinih sekcijah nadaljuje razprava, ki je v glavnem osredotočena na ocene o združeni levici, ki sta jih dala ministra Martelli in De Michelis. Prvi je prepričan, da bi bilo treba odpreti vrata novi socialistični sili, v kateri bi bila tudi DSL. Tako utrjena levica pa bi nato lahko odločila, ali naj vlada skupaj z demokristjani, ali naj postane njena alternativa. De Michelis misli precej drugače; po njegovem se možnost socialistične enotnosti vse bolj oddaljuje. In kaj meni Craxi? Politični
opazovalci ugotavljajo, da bi moral socialistični lider dejansko odpreti vrata Occhettu, vendar so prepričani, da se noče prenagliti, ker ne bi rad porušil sedanjega političnega ravnovesja.
Iz sekcijskih razprav pa izhaja eno, in sicer da izredni kongres v Bariju ni kongres odpiranja DSL, temveč kongres socialistične enotnosti. Vabilo k tej enotnosti, ki so ga socialisti izrekli DSL, je hkrati vabilo, da Occhettova stranka zamenja svoj politični predznak in se naveže na socializem. V obratnem primeru, menijo socialisti, bi bilo združevanje napaka, ki bi se negativno obrestovala predvsem PSI.
Organizacija kongresa in urejanje kongresne hale je skoraj pri kraju. Kot zadnja dva kongresa bo tudi ta imel svoj »simbol«, in sicer vrata miru, skozi katera bodo vstopali govorniki. V Bariju bo tudi že zgodovinski »kam-per«, v katerem Craxi sprejema izredne goste in buri domišljijo političnih novinarjev.
Za borzo tudi včeraj negativen dan
MILAN — Milanska borza je tudi včeraj tako kot v petek zaprla z odločno negativnimi vrednostmi. Indeks MIB je namreč padel za nadaljnjih 2,08 odstotka. Od preteklega črnega petka se je torej vrednost indeksa MIB zmanjšala za 4,48 odstotka.
Vest je včeraj močno razburila borzne operaterje; nekateri ugotavljajo, da je padec delniškega trga povzročila vest, da bodo morala podjetja plačevati davek na nepremičnine.
Včerajšnji dan je bil negativen tudi za tokijsko in newjorško borzo, medtem ko je vrednost ameriškega dolarja ponovpo narasla na 1341,46 lire.
Policija v Samemu razkrinkala organizirano kamoristično tolpo
GENOVA — Včeraj je policija v okviru širše protikamoristične akcije na področju od Sanrema tja do obal v južni Franciji aretirala šest oseb dobro ogranizirane neapeljske skupine, ki je očitno imela na tem področju velike načrte. Načrtovala je namreč gradnjo ali odkup kazinojev ter vrste turističnih in hotelskih centrov na Ažurni obali.
Operacijo, ki je bila široko zastavljena, je vodila osrednja enota za gospodarsko kriminalistiko pri rimskem Criminalpolu, sodelovale pa so tudi kriminalistične policijske enote iz Genove in celotne južne Francije. Policija je aretirala domnevnega vodjo celotne tolpe Giovannija Tagliamenta iz Neaplja, ki je tesno povezan z domnevnim kamorističnem vodjo Michelejem Zazo, Antonia Albertina, Neapelj čana, ki že dalj časa stanuje v Sanremu in ki je skupno z ravnateljem neke igralnice v Sanremu Sergiom Cortejem (tudi aretiran)
urejal prekupčevanje kazinojev, nato pa še Camilla Brunettija iz Cunea in dva Neapelj čana, ki živita v Marseillesu Vincenza Mirando in Antonia Corrierija.
Te osebe so obtožene združevanja v mafijske namene, podkupovanja in izsiljevanja, kaže pa, da je seznam osumljencev dosti daljši. Skupina si je namreč ustvarila veliko zunanjo gospodarsko strukturo, saj je v Montecar-lu ustanovila dve delniški družbi, ki sta prekupčevali z nepremičninami. Prva, »Sofexto-ur« je skoraj dosegla upravljanje kazinoja v Mentoneju in gradnjo nekaterih drugih igralnic na Ažurni obali. Druga pa, po imenu »Agence Central Immobiliare«, je upravljala šest milijard lir ter z njimi opravljala svoje umazane posle. Te aretacije se pridružujejo drugim trem, ki so jih opravili pred dvema mesecema v Sanremu.
V senatni komisiji danes o popravku za podvojitev sredstev za manjšinski tisk
RIM — Iz tržaškega sedeža za obnovo komunistične preteklosti so nam včeraj posredovali tiskovno sporočilo, da se bo danes sestala senatna komisija za ustavna vprašanja, ki ima na dnevnem redu vprašanje založništva. Vlado bo zastopal podtajnik v ministrstvu za dežele in ustavne reforme D Onofrio, ki se je - na zahtevo sen. Spetiča - obvezal, da bo formalno predložil popravek v korist manjšinskega dnevnega tiska, torej za dodatno finansiranje Primorskega dnevnika. S predložitvijo tega popravka je povezana možnost odobritve zakona o podvojitvi prispevkov strankarskim glasilom po skrajšanem postopku v sami komisiji. Doslej so se za skrajšan postopek izrekle vse politične skupine, razen komunistične prenove, ki je zahtevala poprejšnjo ureditev vprašanja prispevkov za manjšinski dnevni tisk. Če vlada tega popravka ne bo predložila, bo komisija najbrž odobrila zakon po običajnem postopku, to pa pomeni, da bi besedilo - brez prispevkov za manjšinski tisk - moral potrditi senat na plenarni seji.
nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s 1. strani_______
• V slovenski
gava je na primer kasarna Maršala Tita v Ljubljani. Slovenija prevzema skrb za borce NOB in slovenska Narodna banka bo jamčila za tuje in domače vloge.
Že bežen pregled teh vprašanj priča, da gre za izredno kočljive zadeve in od dokončnega odgovora zavisi tudi realna ocena, če se bo Slovenija osamosvojila, ali enostransko odcepila.
O teh vprašanjih je podrobneje govoril včeraj predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na tiskovni konferenci, ko je na naša vprašanja podrobneje pojasnil nekatere zanimive zadeve.
Predvsem carine. Carina je bistveni element suverenosti, zato bo Slovenija prevzela carinsko službo, toda delala bo še vedno po jugoslovanskem sistemu, trudila se bo, da se vse odvija normalno, zagotavlja, da ne bo prišlo do nobenega zastoja pri pretakanju blaga. Celo lažje bo kot dosedaj, saj bo ukinjeno določilo o pregledovanju vsakega potnika, ki prehaja mejo in bodo cariniki lahko spuščali čez mejo cele skupine tujcev in drugih potnikov. Isto velja za zakoličenje meje s Hrvaško, nobenih težav ne bo.
Slovenija bo umaknila svoje poslance iz zvezne skupščine toda slovenski parlament bo izvolil 12-člansko poga-
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
jalno skupino, ki bo sodelovala v zveznem parlamentu v prehodnem razdobju, kar velja tudi za Slovence, ki delajo v zveznih ustanovah,
Predsednik Peterle pravi, da je JLA samo odvzela lastna letala, ki so bila na njenem teritoriju, ko je pred dnevi zaplenila dvanajst šolskih letal, ki jih je uporabljala Teritorialna obramba. Iz tega ne dela problema in je glede teh vprašanj do kraja pomirjujoč. Toda dejstvo je tudi, da je slovenska skupščina diskretno zastražena, zelo nan-tančno je zastražen trg pred njo, kjer že pripravljajo odre za svečano proglasitev neodvisnosti.
Predsednik Peterle je tudi poudaril, da bo Hrvaška sprejela v sredo ptodob-ne dokumente in bo prav tako proglasila svojo samostojnost. To je vsekakor točno, vendar samo načelno in deklarativno. V praksi pa je hrvaški sabor komaj pričel dolgi maratonski tek sprejemanja zakonov o hrvaški samostojnosti. Včeraj pa se je ubadal z zveznim predsednikom Markovičem, ki je hrvaškim poslancem ponovil, kar je že v petek povedal na zasedanju zveznega parlamenta. Najprej so mu ploskali, kasneje so ga sprejeli z žvižgi, predvsem pa so poslanci različnih strank zelo ostro, polemično in celo grobo polemizirali. Zlasti jih je užalil zvezni zunanji minister Lončar, ki ocenjuje Slovenijo in Hrvaško kot tempirani bombi v osrčju Evrope zaradi njunega separatizma in to govori v imenu Jugoslavije na evropskem zasedanju v Berlinu.
Hrvaški parlament skratka ne verjame Markoviču in njegovi vladi, ne verjame, ker ni sposobna ustaviti čet-niške tople, disciplinirati Srbije, ker je Markovič prvi čestital Miloševiču ob sprejemu srbske ustave, s katero so ukinili avtonomno pokrajino Kosovo, ker zvezna vlada ni porok za mir in razvoj. Hrvaška bo torej šla dalje po svoji poti in je bil razgovor z zveznim predsednikom samo krajša epizoda.
Slovenski parlament pa zaseda, kot da bi šlo za normalne zakone, polemično, razpravlja se o vsaki zadevi ob pozorni, kritični pozornosti tiska in celotne slovenske javnosti. Ključno vprašanje ni več osamosvojitev, toda način in pogoji. Ključno vprašanje je v odločnosti in načelnosti ob istočasnem zelo pragmatičnem pristopu tako, da ne bo Slovenija povzročala napetosti, da jih bo blažila in dokazala pravilnost svoje poti.
Danes se bo zasedanje zaključilo zelo verjetno tudi z ustavnim zakonom, ki bo določil nova obeležja: zastavo z grbom in grb, v katerem prevladuje Triglav z morjem, simbol Prešerna in simbol Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Ljubljana je še vedno povsem delovna, nikjer najmanjšega znaka o pripravah za svečanost, če izvzamemo Trg revolucije, na katerem so že postavili jambor za dviganje nove slovenske zastave, in nekaterih oboroženih posebnih oddelkov milice, ki varujejo ključne objekte slovenske državnosti. Izredno pa je zanimanje tujine, vedno več je tujih novinarjev, iz Italije prihajajo stari znanci, vidni dopisniki osrednjih dnevnikov in televizijskih hiš.
• Za slovenstvo
Ciljev kongresa je več in so se razvijali z razvojem dogodkov v Sloveniji in Evropi. Če je bil v začetku Kongres pojmovan kot stimulacija za demokratizacijo odnosov v Sloveniji, nas je čas v bistvu prehitel in so bili nekateri od ciljev, ki so bili zelo kočljivi in so zadevali notranjo politično ureditev Slovenije, že doseženi, ne da bi imel Kongres za to posebne zasluge. Tako se Kongres lahko posveča tistim vprašanjem, ki so bliže tej ideji. To je ohranjanje slovenstva v domovini, zamejstvu, zdomstvu, vzpostavljanje novih odnosov med Slovenci pod geslom »narodna sprava«, ki je ne smemo tolmačiti zgodovinsko restriktivno, temveč jo moramo tolmačiti propulzivno, odprto v bodočnost. Poleg tega je tu ves sklop povezav med Slovenci, ki delujejo v raznih državah in končno je tu vprašanje mednarodnopravnega priznanja Slovenije in s tem afirmacija Republike Slovenije v mednarodni javnosti.
Od pobude do uresničitve sta minili skoraj dve leti. Kako se je ideja udejanjala med Slovenci po svetu in kako so potekale priprave na ustanovni kongres SSK?
Ideja se je udejanjala previdno a vztrajno. Namen SSK je bil, da združi čim večje število Slovencev ne glede na njihovo prepričanje, politično opredelitev, ne glede na to, kar jih deli. Udejanjala se je skratka na osnovi iskanja nekega skupnega imenovalca, na osnovi katerega bi lahko začeli graditi nove medsebojne odnose. In prav zato .je bilo treba to idejo udejanjati zelo previdno, saj so ponekod razdalje med Slovenci in tudi med posamezniki zelo velike. Tu gre za razdalje v pravem pomenu besede, -gre pa tudi za zgodovinske, kulturne, svetovnonazorske razdalje. Teh razdalj ni mogoče premostiti z deklaracijami, da je SSK odprt vsem, temveč je to treba dokazati s prepričevanjem, s sprejemanjem številnih kompromisov, s poudarjen) em, da je iskanje tega, kar nas združuje bistveno, da je sedanji zgo-
dovinski trenutek tak, da mora biti domovina v srcu vseh domovina, ki potrebuje pomoč prav slehernega Slovenca. Z veliko mero vztrajnosti nam je uspelo premostiti nekatere teh razdalj, ne še vseh, vendar pa smo na dobri poti in prepričan sem, da bo Kongres v tem oziru velik uspeh.
Kakšno vlogo je pri premagovanju teh razlik in razdalj igrala narodna sprava?
Pri premeščanju razlik moramo narodno spravo pojmovati kot nekaj pro-pulzivnega. Spravna slovesnost v Rogu je predvsem izhodišče, dokaz da je mogoče, pa čeprav s težavami, odpirati nove poti. Sprava ne pomeni rehabilitacije nikogar, sama po sebi ne predstavlja ne obtožbe ne obsodbe. Ne pomeni, da sedaj pozabljamo na zgodovino, pa naj jo pojmujemo tako ali drugače. Slovesnost v Rogu je bila prelomni trenutek, ko smo Slovenci razumeli, da je skrajno nesmiselno, da zaradi dogajanj pred skoraj pol stoletja, sedaj nočemo sodelovati, sedaj nismo pripravljeni na dialog o tem, kako si zamišljamo bodočnost našega naroda.
Ali so se v delo Kongresa vključile vse komponente slovenstva? Kako je pri nas v zamejstvu in ali je dovolj zanimanja za Kongres?
V Kongres se še niso vključile vse komponente. Marsikje so težave z nerazumevanjem, iz marsikatere države bodo delegacije sestavili šele v Ljubljani, ker v svoji sredini niso našli skupnega jezika. Iz nekaterih držav (Belgija in Švica npr.) ne bo uradnega zastopstva, ker se gibanje za Kongres še ni aktiviralo. Vendar bi se upal trditi, da bo reprezentativnost velika. Prisotni bodo predstavniki vseh večjih organizacij Slovencev iz Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Delegatov in gostov bo več kot 100 iz teh držav. Prisotni bodo tudi predstavniki manjšin v vseh njenih bistvenih družbenih, kulturnih in socialnih ustanov. V sami Republiki Sloveniji je tudi politična zastopanost zelo široka, saj bodo na kongresu sicer kot zasebni državljani sodelovali člani vseh večjih političnih strank, ki so zastopane v slovenskem parlamentu. Kongres so podprle tudi družbene inštitucije, med temi tudi slovenska škofovska konferenca.
Kar zadeva zamejstvo, je interes zelo velik. Številke so zgovorne. Bližamo se 200 članom, v vsej Sloveniji pa je trenutno 700 članov. To je odgovor vsem tistim, ki pravijo, da je med zamejci zanimanje za slovenstvo majhno in da se prehitro utapljamo v italijanski družbi. Zanimanje za SSK pa bi bilo še večje, če, bi naša zamejska družba na splošno in še posebej osrednja zamejska sredstva javnega obveš-
čanja namenjala večji poudarek dogajanjem v Sloveniji tudi iz vidika ohranjanja in utrjevanja narodne zavesti, kar je njihova osnovna naloga. Žal smo pri tem delu nekoliko neučinkoviti, pretirano previdni, morda celo boječi. Med Slovenci in slovenskimi organizacijami v zamejstvu je bila v nekaterih obdobjih povojne zgodovine zavzetost za nekatera vprašanja, ki našega naroda niso tako od blizu zadevala, celo večja, kot je sedanje zavzemanje za Slovenijo. Vsaj v javnosti to tako izpade in meni se zdi to zgrešeno.
Pojutrišnjem se začne ustanovni kongres, kako bo potekalo delo na zasedanju in kako je zamišljeno delo za naprej?
Delo kongresa lahko razdelimo na tri aspekte. Prvi bo manifestativnega značaja. Začetek kongresa bo namre® dan po svečani proglasitvi slovenske samostojnosti in prav ob tej priliki s® bodo v slovenski prestolnici zbral' Slovenci iz 18 držav in podprli prizadevanja Slovenije za mednarodnopravno priznanje. To je prvo sporočil0; ki ga želi dati kongres širši svetovij' javnosti. Drugi aspekt je organizacijski, saj bo treba izdelati statut, pripravit program in izvoliti vodstvene organe, da se bo lahko ta nova vseslovenska organizacija postavila na nog6. Tretji vidik pa je vsebinski. Gre za nastavljanje temeljev za vzpostavljanj® novih vezi in sodelovanje v številni*1 sekcijah, ki bodo obravnavale posamezna vprašanja. Tako bo že jutri izredno pomembno srečanje gospodarstvenikov s številno udeležbo iz zamejstva, srečali se bodo razumniki za tretjo slovensko univerzo, pravnik*' zgodovinarji, etnologi in novinarji- 12 teh srečanj bo SSK črpal vsebinsk® predloge za svoje delo in na osn°v tega tudi gradil svojo dejavnost.
Mislim pa, da bo prvo obdobje P° ustanovnem kongresu namenjeno dvema vprašanjema. Prvo je tisto, ki g°T vori o tem, kako lahko Slovenci, živijo izven Slovenije, v svojih drza^ v ah pripomorejo k mednarodnoprav nemu priznanju nove države Sloveni je, drugo pa zadeva državo Sloveni] in in njen pogled na Slovence po sve tu. Pri tem je glavno vprašanje, kakšno vlogo jim Slovenija želi poveri' pri gradnji nove države. Tu gre za definiranje medsebojnih odnosov, ki se_ gajo na področje mednarodnega pra va, a so po drugi strani tudi nekaj čus tvenega. Najti pravo ravnovesje ne o lahko, bo pa nujno potrebne^ če žel mo tudi Slovencem, ki živijo izven d movine, priznati, da so sestavni d slovenskega naroda.
Vprašanja postavil-RADO GRUDEN
V zaključnem dokumentu izrednega deželnega kongresa
Socialisti solidarni s Slovenijo
•	1	1 •	• A	»V«
m za polno uveljavitev manjšin
VIDEM — Teme, ki bodo po vsej verjetnosti v središču pozornosti vsedržavnega kongresa PSI v Bariju, so odigrale vodilno vlogo tudi na izrednem deželnem kongresu Socialistične stranke Italije, ki je bil v nedeljo v Vidmu. Številni razpravljale! so postavili pod drobnogled tudi stvarnost stranke na deželni ravni, predvsem kar zadeva notranjo organizacijo in odnos do ostalih strank. »Spodrsljaja« na referendumu in na deželnih sicilskih volitvah sta sprožila dokaj živahno razpravo o prihodnosti stranke, o njeni interni dialektiki in o novih zavezništvih. Več delegatov in vidnih predstavnikov stranke je na videmskem kongresu ocenilo, da je treba prenehati s privilegiranim odnosom do Krščanske demokracije. Nekateri izmed njih pa so se zavzeli za nova in trdnejša zavezništva na levici, predvsem z Demokratično stranko levice.
Teze, ki jih na vsedržavni ravni zagovarjata De Michelis (ohraniti odnos s KD) in Martelli (sodelovanje z Oc-hettovo stranko) so bile predmet poglobljene ocene. Ravno tako doživeto pa je stekla razprava o notranji organizaciji stranke. Sam deželni tajnik Pi-ero Zanfagnini je v svojem uvodnem poročilu odstranil marsikateri dvom, ko je napovedal, da bo na jesenskem rednem kongresu odstopil z mesta deželnega tajnika. Priložnost je takoj izkoristil Gianfranco Carbone, ki je neposredno in brez ovinkov predlagal za novega deželnega tajnika sedanjega deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara.
Osrednje teze, ki jih bodo socialistični delegati iz Furlanije-Julijske krajine zagovarjali na kongresu v Bariju, so strnjene v zaključnem dokumentu, ki so ga udeleženci kongresa sprejeli soglasno. V njem je (na predlog tajnika tržaške federacije Perellija in deželne podtajnice Fabiane Romanutti) govor tudi o slovenski in italijanski manjšini, kot tudi o položaju v Slove-niji in Hrvaški.
Glede slovenske narodnostne skupnosti je v zaključnem dokumentu rečeno, da »si morajo socialisti iz dežele Furlanije-Julijske krajine prizadevati za odobritev zakonskega inštrumenta, ki bi Slovencem v Italiji dal možnost za uveljavitev in za ohranitev njihove identitete.« Glede Slovenije in Hrvaške pa socialisti iz naše dežele izrekajo obema prijateljskima republikama solidarnost na njuni osamosvojitveni
Deželni tajnik PSI Zanfagnini med poročilom na nedeljskem izrednem kongresu, ob njem (z leve) Castiglione, De Carli, Roberta Breda in Francescutto
poti, pri čemer tudi delijo njuna prizadevanja, da bi Jugoslavija postala skupnost združenih suverenih republik.
medrepubliške napetosti in nejasnosti.
V dokumentu, ki bo služil kot izhodišče za nadaljnje delo v pričakovanju jesenskih kongresov, je poudarjena potreba, da si socialisti z novo strategijo zagotovijo vidnejšo vlogo v deželni stvarnosti, predvsem v odnosu do Krščanske demokracije. Ob tem pa je treba nadaljevati po poti istitucional-nih reform, ki se morajo v FJK uresničiti z novim volilnim zakonom.
Kar zadeva zakon za obmejna območja je treba vzpostaviti večjo koordinacijo z deželo Veneto oziroma s celotnim severno-vzhodnim območjem. V tej luči pa je treba vzpostaviti še
tesnejše odnose z obmejnimi deželami in še posebej s stvarnostima Alpe-Jad-rana in Pentagonale.
Kljub izrednemu značaju kongresa, je deželno vodstvo PSI smatralo za umestno, da je na skupščino povabilo predstavnike nekaterih strank iz Slovenije. S tem je v bistvu želelo izpričati pozornost, ki jo kaže do demokratičnih procesov v bližnji republiki in še posebej do tistih strank, ki so vsebinsko blizu socialistični stvarnosti. Kongresa so se tako udeležili predstavniki Socialistične stranke Slovenije (Vojko Volk in Karlo Pavletič), Stranke demokratične prenove (Peter Bekeš), Socialdemokratske stranke (Ivo Hvalica) in Socialdemokratske unije (Živko Močnik in Ivo Vajgl).
RUDI PAVŠIČ
Evroposlanec Larone v Ljubljani
LJUBLJANA - Evropski poslanec Nereo Laroni, podpredsednik delegacije evropskega parlamenta za odnose z Jugoslavijo, se je te dni mudil na obisku v Ljubljani, kjer se je srečal z najvišjimi predstavniki slovenske vlade in parlamenta. Le-ti so poslancu Laroniju potrdili popolno odločenost slovenske republike za enostransko razglasitev samostojnosti 26. junija - beremo v tiskovnem sporočilu -in zavrnili vabila k zmernosti, ki jih je Sloveniji naslovila Evropska skupnost. Glede prihodnosti italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji pa so slovenski predstavniki evropskemu gostu povedali, da so v teku razgovori o poenotenju manjšinske zakonodaje med Slovenijo in Hrvaško.
gospodarski dopis iz Slovenije
In kaj, ce popustiti ne bo več mogoče?
JOŽE PETROVČIČ
Ko jim je podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk povedal, da se je carinska vojna med zvezno in republiško vlado končala, so si slovenski direktorji, zbrani na posvetovanju v Radencih, vidno oddahnili. Vsaj za nekaj časa je odpadla grožnja, da se bo zaradi administrativnih kosanj proizvodnja v tovarnah še bolj zmanjšala in gospodarska recesija še povečala. Toda nevarnost carinske zaostritve in ponovnih sporov še ni odpravljena. Grozijo namreč novi spori med zvezno državo in Slovenijo, zaradi katerih direktorji trdijo, da so v veliki negotovosti in strahu.
Carinska vojna se je k sreči začasno končala tako, da je vsak nekoliko popustil, pri čemer se je morala Slovenija odreči carinam, odmerjenim za blago, ki ga preko Slovenije oziroma slovenskih carinarnic uvažajo za druge države; carine, ki jih plačujejo slovenska podjetja, pa bo Slovenija tudi morala dati za zvezni proračun, vendar se bodo štele v proračunsko kotizacijo. Na ta način se je naša republika obvarovala pred carinsko zaporo, ki bi bila za gospodarstvo škodljiva, zvezna vlada pa je tudi obšla dve čeri: v eno bi se zaletela, če bi se huje spoprijela z republiško samovoljo, na drugo pa bi nasedla, če bi pred carinsko samostojnostjo popustila.
K sreči je torej gospodarski interes potisnil v ozadje političnega. V Radencih zbrani direktorji pa so javno izrazili dvom v to, da bodo gospodarski razlogi zmožni tudi v prihodnje umiriti politične strasti. Bojijo se, da bodo politične strasti na eni in drugi strani zajezile zdaj še dokaj živahne materialne in finančne tokove med republikami.
Razlogov za nove gospodarske vojne, podobne tej kratki carinski, v kateri ni bilo žrtev, je več kot dovolj. Vsa republiška gospodarstva so bolj ali manj v razsulu. Kadar je stanje takšno, se je najlažje zateči h gospodarskim vojnam, ki dajo videz, da je gospodarska katastrofa nastala zaradi drugih, ne
pa zaradi lastnih napak v gospodarski politiki.
Po drugi strani pa ni povsem jasno, kaj bo povzročilo strahovito pomanjkanje proračunskega denarja. Markovič je računal na skoraj 167 milijard dinarjev, s katerimi bi finansiral vojsko in zvezne ustanove in hkrati poravnal tudi stroške, ki jih ima zvezna država z javnim dolgom, nastalim zaradi deviznih hranilnih vlog oziroma tečajnih razlik. Tega denarja v proračunu ni, ker republike nočejo sprejeti tako velikega zveznega proračuna. Narodna banka Jugoslavije zato grozi, da bo denar za te potrebe odtegnila gospodarstvu in ga vzela iz primarne emisije, če ga vlada ne bo mogla zagotoviti iz fiskalnih virov. Stopnja restriktivnosti denarne in posojilne politike bi se zaradi takega posega močno povečala, kar bi zelo zaostrilo likvidnostne težave, hkrati pa hitro spodbodlo inflacijo. Plačilna nezmožnost in inflacija, zlasti če ju spremlja še močno pomanjkanje deviz, upočasnita gospodarsko aktivnost.
Zato je pričakovati, da se bodo naslednji spori med Slovenijo in zvezo, pa tudi med posameznimi republikami, sprožili prav na finančnem področju. Nobena jugoslovanska republika se namreč ne more takoj finančno osamosvojiti brez velikih stroškov in škode. Kako zapletene so samostojne akcije, lahko pove naslednji primer: ker se boji devizne suše, je Slovenija želela privabiti čimveč deviz v svoje blagajne na ta način, da bi jih odkupovala po ugodnem črnobor-znem tečaju, torej za več kot 40 odstotkov dražje od uradnega tečaja. Pa se je v zadnjem času premislila, saj bi bilo to preveč v nasprotju z zvezno politiko »konvertibilnega dinarja« oziroma z uradnim tečajem. Očitno se je zavedela, da lahko Narodna banka ostro ukrepa proti njej, saj je NBJ vendarle še vedno tista, ki nadzoruje nekaj najpomembnejših denarnih tokov.
Vendar pa bodo tovrstni spori v prihodnje skoraj neizbežni in v začetku omenjeni direktorji so prestrašeni zato, ker vedo za njihove korenine. Pri carinah je bil interes obojestranski, pri finančnih vprašanjih se bo veliko težje pogajati.
Predstavili Jesenski pokal in Alp e-Adria Kermesse
V dogovoru z vlado jih bodo tako rešili pred negotovo prihodnostjo
Niti letos ne manjka obetov za jesenski jadralni nedelji
TRST — Letošnja 23. regata za Jesenski pokal, bolj znana kot »Barcola-na« in sloveča kot najmnožičnejša to-yrstna prireditev v Evropi, bo v v Tržaškem zalivu v nedeljo, 13. oktobra. Prireditelji, ki so jo že uradno predstavili tisku, predvidevajo udeležbo jadrnic oziroma ekip iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, nemčije in Francije.
Letošnja Barcolana, ki bo kot ponavadi odprta za vse kategorije jadrnic, bo potekala v dolžini skoraj 18 morskih milj med Barkovljami in Mira-tnarskim gradom. Teden kasneje, v nedeljo, 20. oktobra, pa bo na sporedu Prav tako tradicionalna regata flotilj “Alpe Adria Kermesse«, ki bo potekala v trikotni progi, udeležile pa se je bodo lahko posadke, ki so zasedle Prva štiri mesta (na osnovi realnega časa, porabljenega za pot) v treh naj-višjih razredih Barcolane: maxi yacht, zro in prvi razred. Zmagovalec, ki si bo zagotovil vsaj dve zmagi (četudi ne bosta zaporedni) na Alpe-Adria Ker-ntesse, bo prejel pokal »Martini in Rossi«, ki je bil uveden v lanskem letu.
Med več kot 800 tekmovalnimi eki-Pami, ki so se bile prijavile na lansko Regato, na kateri je zmagala jadrnica Francesca Battistona pred avtrijskim “Uraganom«, so bila številna imena hiednarodne jadralne elite, kot na pri-nier Mauro Pelaschier, Cino Ricci, Ja-cop0 Marchi, Pierre Sicouri, Tržačan sandro Chersi, Dani De Grassi itd. Pri-reditelji ne dvomijo, da se bodo ta in Podobna zveneča imena odzvala njihovemu vabilu tudi letošnjo jesen.
Z deželnega kongresa sindikata FILT-CGIL obramba motornih koles
TRST — Deželni sindikat prevoznih uelavcev FILT-CGIL za Furlanijo-Ju-lJsko krajino je na koncu svojega 5. ezelnega kongresa v Trstu sprejel re-NUčijo, v kateri odklanja »ogromno ®včn° breme, ki gh nedavni vladni ujok nalaga motornim kolesom«. Popolnoma nesprejemljivo je namreč ob-(1 kovati motorno kolo kot luksuzno °brino - je rečeno v resoluciji - saj
gre v resnici za sredstvo, ki omogoča individualno premikanje na najmanj moteč način in z najmanjšo porabo goriva, s čimer prispeva k bolj tekočemu prometu, k zmanjšanju zračnega onesnaževanja in k skrčenju porabe energetskih virov. Supertaksa na ta vozila pa po mnenju FILT-CGIL prinaša tudi tveganje, da bi se skrčilo notranje tržišče, kar bi imelo negativne posledice za ustrezni proizvodni sektor. Zato naj bi ta način individualnega prevoza bolj uveljavili in hkrati poskrbeli za večjo prometno varnost na cestah.
Svetovalca DSL o prispevkih Dežele za dvojezični vrtec
TRST — Deželna svetovalca Demokratične stranke levice Budin in Travanut sta na predsednika deželnega odbora naslovila vprašanje v zvezi s finansiranjem predšolskega dvojezičnega centra v Špetru Slovenov. Glede na to, da je predsednik republike na osnovi mnenja državnega sveta sprejel priziv proti videmskemu šolskemu skrbništvu, ki je odklonilo izdajo pooblastila za delovanje omenjenega centra - ugotavljata svetovalca - in glede na to, da je tako zadržanje špetrski dvojezični otroški vrtec oziroma Zavod za slovensko izobraževanje v Čedadu za več let izključilo iz vrst tistih, ki prejemajo z deželnimi zakoni predvidene finančne prispevke, želita omenjena svetovalca DSL od predsednika deželnega sveta izvedeti, ali namerava nov položaj, v katerem se je znašel špetrski vrtec, upoštevati pri razdeljevanju deželnih prispevkov. Sprašujeta ga tudi, če in na kak način namerava poseči, da bi pristojne šolske oblasti uradno priznale otroški vrtec in osnovno šolo v Špetru Slovenov, ki sodita pod okrilje čedajskega Zavoda za slovensko izobraževanje.
Ladje Splošne plovbe bodo kmalu plule pod zastavami majhne karibske države
PORTOROŽ — Pri slovenskem ladjarju se pripravljajo na to, da bi v kar najkrajšem času vse njegove čezoce-anke plule pod tujo zastavo, in sicer pod zastavo majhne karibske državice St. Vincent and the Grenadines. Vendar to ne pomeni, da bo naš ladjar oziroma Slovenija ostala brez ladjevja. V to, le na videz formalno potezo, jih sili načrtovana osamosvojitev Slovenije in bojazen pred takimi ali drugačnimi posledicami. Za vse tiste, ki se bojijo, da bi ostala družba oziroma republika kakorkoli oškodovana, pa so nam na Splošni plovbi povedali, da so se za potezo odločili v dogovoru s predstavniki slovenske vlade.
Doslej v svetu ni bilo veliko podobnih razdružitev, da bi lahko vnaprej vedeli, kaj se bo zgodilo z ladjami, če razdružitev ne bo sporazumna. Novi direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič pa nam je povedal: »V sodelovanju z ministrstvom za promet in zveze smo se odločili, da ladje Splošne plovbe po tržni vrednosti prodamo lastnemu podjetju v tujini Genship-ping Co. Monrovia, ki smo ga zaradi edino možne -obnove ladjevja ustanovili že januarja leta 1981. Vse naše ladje (Splošna plovba) so vpisane v jugoslovanski ladijski register in plujejo pod jugoslovansko zastavo.«
»Nobene ovire ni,« je nadaljeval Krejačič, »da Splošna plovba ne bi smela prodati svojih ladij v tujino in da jih na ta način izpišemo iz jugoslovanskega ladijskega registra. Prav tako ni ovire za zamenjavo zastav, vendar morajo v tem primeru naši kreditodajalci, ki imajo hipoteko nad našimi ladjami, dati ustrezna soglasja. Upniki pa soglašajo z našimi namerami, saj menijo, da njihove naložbe s tem ne bodo nič manj varne, kvečjemu bi bile še bolj varne. Hkrati smo poskrbeli za način, ki jamči, da bo podjetje, ki bo imelo slovenske ladje, še naprej v celoti last Republike Slovenije. Splošna plovba bo vse te čezo-ceanke takoj prevzela v dolgoročni najem.«
Gre torej za potezo, s katero skuša Slovenija zavarovati svoje premoženje in zagotoviti nadaljnje normalno po-
slovanje svojemu ladjarju. Za zastavo majhne karibske državice so se pri Splošni plovbi odločili potem, ko so dodobra preučili vse predpise in ugotovili, da bi bil postopek pri spreminjanju zastave najhitrejši in naj cenejši, predvsem pa najmanj zapleten. Država St. Vincept and the Grenadines priznava večino naših pomorskih in drugih predpisov, priznava vse radijske frekvence, teleprinterske številke, kode za satelitsko komunikacijo in morebitno odkrivanje mesta nesreče, priznava jugoslovanske pomorske knjižice itd. Vse torej, kar je potrebno slovenskim ladjam, da še naprej opravljajo svoje delo.
Splošna plovba ima trenutno 23 ladij s skupno nosilnostjo 589 tisoč DWT, večina od teh pa je že zdaj sodi pod okrilje njenega podjetja v tujini Genshipping. Povejmo, da imajo prav
vsa jugoslovanska ladijska podjetja v tujini svoja podjetja, v skladu z jugoslovanskimi predpisi, ki to omogočajo in da ima 14 jugoslovanskih podjetij v tujini 121 čezoceank oziroma 47 odstotkov nosilnosti celotne jugoslovanske flote. Že dolgo pred spreminjanjem zastav so pri Splošni plovbi začeli skrbeti tudi za pomorce. Od prvega januarja lani pri Splošni plovbi zaposlujejo nove pomorščake samo po pogodbi za določen čas. Vsi ostali, ki so zaposleni za stalno, imajo iste pravice in dolžnosti, ne glede ali so zaposleni v podjetju v tujini, ali pri Splošni plovbi. Od prvega aprila letos zaposlujejo po pogodbi tudi doslej stalno zaposlene, vendar le, če to sami želijo; plače so v devizah, pomorščaki pa so tudi po tej pogodbi v bistvu zaposleni za nedoločen čas.
BORIS ŠULIGOJ
Koprski godbeniki odhajajo na svetovni festival v Hamar
KOPER Sedemdeset članov Pihalnega orkestra Koper bo danes odpotovalo na 11. svetovni festival v norveško mesto Hamar in na daljšo turnejo po Skandinaviji in baltskih republikah. Koprska godba bo na festivalu - kjer pričakujejo udeležbo več kot sto orkestrov z vseh celin - edina, ki bo predstavljala Slovenijo in tudi Jugoslavijo. Z udeležbo bo zaokrožila desetletnico uspešnega delovanja pod taktirko dirigenta Darija Pobega, »vstopnico« za svetovni festival pa si je zagotovila z dvema uspešnima turnejama v minulih dveh letih, in sicer z udeležbo na evropskem festivalu v Goteburgu na Švedskem, kjer je zasedla drugo mesto (za osvojitev prvega mesta so bili »prekratki« le za točko) in z lanskim gostovanjem na Nizozemskem. Pred tema turnejama so koprski godbeniki poželi tudi vrsto laskavih priznanj na domačih tekmovanjih pihalnih orkestrov. Omeniti velja prvo mesto in zlato plaketo mesta Maribor leta 1985, ko so Koprčani tekmovali v drugi kategoriji, srebrno plaketo na republiškem tekmovanju prve kategorije orkestrov v Portorožu, že štiri leta pa so eden od najuspešnejših orkestrov na revijah primorskih godb na pihala.
Na uradnem delu svetovnega festivala v Homarju se bodo koprski godbeniki predstavili v soboto in nedeljo. Po festivalu pa bodo turnejo nadaljevali še na Švedskem in Finskem, sklenili pa jo bodo z več nastopi v baltskih republikah.
Naj kot zanimivost dodamo, da je v Kopru od leta 1953 do 1979 delovala godba na pihala Enotnost, po njenem razpadu pa je leta 1981 petintrideset godbenikov sklenilo, da ustanovijo nov orkester. Od tedaj ima dirigentsko taktirko v rokah Darij Pobega, v orkestru pa se je zvrstilo že lepo število godbenikov, največ učencev koprske glasbene šole in divaškega oddelka sežanske glasbene šole. (iu)
Z včerajšnje skupščine v hotelu Savoia
Bordon in Carbone za »reformo politike«
Poslanec Demokratične stranke levice VViller Bordon in socialistični deželni odbornik Gianfranco Carbone sta dala pobudo za javno razmišljanje o vlogi strank v tržaški stvarnosti in o reformi (tudi krajevnih) inštitucij, o kateri se dosti govori, malo ali nič pa naredi. Gre za politično zbližanje med dvema v marsičem zelo različnima, a po svoje tudi precej podobnima oseb-nostima, ki sta v preteklosti večkrat sodelovali, večkrat pa tudi ostro polemizirali. V mislih imamo nedavni referendum, ko sta se v neki televizijski oddaji glasno sprla, a istočasno tudi izvolitev nove miljske uprave, ko sta se za kulisami sporazumela za izključitev demokristjanov iz tamkajšnje uprave. Bordon išče dokončno legitimacijo kot tržaški lider Occhettove stranke, Carbone pa ne skriva svojih ambicij, to je po volitvah leta 1992 postati tržaški župan.
Projekt za reformo inštitucij, »ki so trenutno pod dušljivim vplivom strank«, sta predstavila včeraj dopoldne tisku in javnosti na dobro obiska-
ni skupščini v hotelu Savoia, na katero so poleg novinarjev povabili tudi mnoge vidne predstavnike tako imenovane civilne družbe, predvsem iz ekonomskega sveta. Podčrtala sta, da je treba v upravah in v ustanovah strogo ločiti pristojnosti tehnikov od vloge politikov, treba je zato stremeti po novih pravilih igre, medtem ko se sedaj privilegira le logiko strank ali političnih koalicij.
Bordon in Carbone bosta v' prihodnjih dneh ta svoj projekt predstavila krajevnim parlamentarcem ter tukajšnjim deželnim, pokrajinskim in občinskim svetovalcem. Največ ju vsekakor žuli paraliza, ki označuje poslovanje mnogih krajevnih uprav in javnih ustanov, pri čemer največ nastrada prav Trst, ki očitno nima inštitucij, ki bi lahko učinkovito kljubovale novim razmeram.
Na sliki (foto Magajna): posl. VViller Bordon (levo) in deželni odbornik Gianfranco Carbone na včerajšnji skupščini v hotelu Savoia.
Po besedah direktorja za morsko biologijo v Brojnici pod Križem
Cvetenje morja v glavnem odvisno od nepredvidljivih klimatskih razmer
Pred dnevi smo s Proseka opazili, kako so se vzdolž obale na morski gladini, ki gre od Miramara do Barkovelj, ponovno pojavile tiste sive lise, ki spominjajo na cvetenje morja. Vzbudila se je bojazen, da bi namreč ta pojav prizadel naša kopališča (in seveda tudi ostala v Jadranu), potem ko je že povzročil toliko škode turističnim delavcem in seveda turistom, ki so svoje letne dopuste izkoristili za oddih pri morju.
Da bi kaj več izvedeli o tem pojavu, oziroma o utemeljenosti te bojazni, smo se obrnili na ravnatelja centra za morsko biologijo v Brojnici pod Križem, dr. Maria Specchia. Predvsem nam je potrdil, kako center stalno sledi »zdravstvenemu« stanju morja in spremlja vse spremembe, ki se v tem okviru dogajajo. Mario Specchi je predvsem podčrtal, da gre za pojave, ki se ponavljajo v teku zadnjih desetletij. Strokovnjaki so ugotovili, kako so se pojavi cvetenja morja pojavili že v prejšnjem stoletju, ko je na primer bilo zelo malo industrijskih objektov, ko je bila padska nižina še povsem kmetijska. Veliko se govori, da so prav ti industrijski objekti glavni osnaževalci okolja in da torej močno vplivajo na spremembe v morju.
Strokovnjaki pa so prišli tudi do drugačnih ugotovitev. Na osnovi številnih raziskav so prišli do spoznanja, da je pojav cvetenja morja predvsem odvisen od klimatskih razmer, od naglih sprememb vremena. Ti pojavi se periodično ponavljajo.
Pri vsem tem pa si strokovnjaki postavljajo še drugo vprašanje. Kot pravi Mario Specchi, si predvsem zastavljajo vprašanje razlogov, zaradi katerih je do tega prišlo. Morje je kot bolnik. Najprej ga je treba spoznati v vseh njegovih podrobnostih in šele nato poseči po terapiji. To pa je zelo zahtevno in dolgotrajno delo, na katerega vplivajo številni faktorji. Potrebno je predvsem sodelovanje med vsemi tistimi ustanovami in ištituti Severne-
ga Jadrana, dodaja Specchi, ki delujejo na tem področju. To sodelovanje je nujno potrebno. Na osnovi raznih analiz, ki jih ti inštituti opravljajo, si je treba izmenjevati mnenja in izkušnje ter nato skupno ukrepati, ker pač gre za skupni problem dežel in republik Severnega Jadrana.
Dr. Specchi z zadovoljstvom ugotavlja, da je to sodelovanje kar lepo steklo in to v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. V preteklih dneh so se strokovnjaki prizadetih dežel sestali in proučili doslej opravljeno delo. Zaključke tega zasedanja bodo objavili konec meseca, v začetku meseca julija pa bodo v Benetkah priredili posvet s tiskovno konferenco o tej problematiki. Dr. Specchi je posebej podčrtal važnost dejstva, kako se vse odločitve sprejemajo skupno in v duhu globokega sodelovanja.
Naš sogovornik je zelo vztrajal na klimatskih spremembah, ki naj bi bile glavni razlog za te pojave. Navedel nam je vrsto primerov, do katerih je prišlo na raznih celinah.
Sicer pa je center morske biologije močno angažiran v tem »boju«. Ima celo vrsto raziskovalcev, ki delujejo na različnih sektorjih tega področja. Za delo teh visoko usposobljenih strokovnjakov nosi glavno breme deželna uprava Furlanije-Julijske krajine.
Kaj pa lahko pričakujemo za letošnje poletje? Dr. Mario Specchi se noče izreči. Poudarja pa, da so vsaka predvidevanja le demagogija. Na cvetenje morja vplivajo številni in doslej nepredvidljivi faktorji, zaradi česar je bolje slediti in analizirati razne dogodke, kot pa se spuščati v brezpredmetne ocene. Gre za probleme, ki jih bo možno rešiti le s časom in z vztrajnim delom raziskovalcev, ki so sedaj polno angažirani na vseh ravneh, v vseh inštitutih v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
ALEKSANDER SIRK
Na sliki: raziskovalci raznih inštitutov vsega severnojadranskega območja stalno sledijo "zdravstvenemu stanju" morja.
Senator A rman do Cossutta v nedeljo na množični manifestaciji v Rižarni
Vrednote našega antifašističnega gibanja je treba braniti in jih res uveljavljati
Izidi na slovenskih nižjih srednjih šolah
Gibanje za obnovo komunistične prisotnosti je v nedeljo priredila antifašistično manifestacijo v Rižarni. V številni prisotnosti strankinih somišljenikov, med katerimi veliko Slovencev, so spregovorili koordinator mladinskega združenja tega gibanja Iaco-po Venier, v slovenščini je spregovoril predsednik Tržaškega partizanskega zbora Igor Pavletič, slavnostni govornik pa je bil senator Armando Cossutta, eden glavnih pobudnikov za ustanovitev gibanja, ki se ne strinja z Oc-hettovimi političnimi izbirami.
Prireditelji so manifestacijo priredili ob 45. obletnici začetka »delovanja« Rižarne. Manifestacije so se udeležili številni parlamentarci, predsednik tržaške pokrajine Crozzoli, s telegrami pa so to pobudo pozdravili sam predsednik Furlanije-Julijske krajine Bia-sutti, poslanec Gasparotto in še drugi politični predstavniki. Pred uradnimi govori so prireditelji položili vence v tem tržaškem spomeniku odporništva.
Iacopo Venier je v svojem uvodnem posegu med drugim podčrtal, kako želijo mladi tudi s to manifestacijo ponovno opozoriti na ideale odporništva, na katerih je bila napisana italijanska ustava, ki je sedaj predmet zelo hudih političnih razprav. Iacopo Venier je tudi opozoril na problem ravnodušnosti, ki si vse bolj utira pot v italijanskem javnem mnenju.
Igor Pavletič pa je med drugim v svojem posegu, ki so ga prisotni pozdravili z zelo toplim in dolgim apla-vom, med drugim ugotavljal, kako so pred časom vzbudile val upravičenega ogorčenja izjave misovskega kolovodje Pisanoja, češ da je Rižarna le propagandni falzifikat in da se tu ni odvijal noben genocid. Po njegovem mnenju so te izjave le konica kampanje oma-
Rosso Cicogna novi ravnatelj Zveze industrijcev
Tržačan Giorgio Rosso Cicogna je bil imenovan za novega ravnatelja krajevne Zveze industrijcev. Cicogna, ki je star 46 let ter je diplomiral iz političnih ved na tržaški univerzi, podiplomski študij pa je opravil na prestižni ameriški višji šoli John Hopkins school, je že dvajset let v italijanski diplomaciji ter je opravljal vrsto pomembnih funkcij tako na italijanskem zunanjem ministrstvu kot v raznih mednarodnih znanstvenih organizmih. Med drugim je bil konzul na Dunaju in svetnik ambasade v New delhiju ter član italijanske delegacije pri nekaterih organizmih EGS.
loževanja odporniškega gibanja, ki je v zadnjem času v pravem razmahu. Govornik je posvetil nekaj besed tudi stanju v sosednji Sloveniji. Med drugim je dejal, da se je ta pojav omalo-ževanja odporništva razbohotil tudi v Sloveniji, kjer »pod geslom sprave in skupnega imenovalca slovenstva rehabilitirajo zločince in narodne izdajalce ter jih vabijo na povratek v domovino, ki so jo medtem temeljito prečistili vseh simbolov, kakor so petokrake zvezde in spomeniki, ki bi lahko motile rahločutnost domobranskih povratnikov.«
Senator Cossutta je v svojem posegu, ki ga je začel z zgodovinskim prikazom nastanka Rižarne in o njeni nadaljnji "dejavnosti", med drugim dejal, da je prav ta spomenik vzoren
Od sobote dalje bo začela telefonska družba SIP razdeljevati nove telefonske imenike. »Telefonsko knjigo« je včeraj predstavil javnosti ravnatelj tržaškega sedeža SIP Sandro Trivella-to, ki je obrazložil delo in razvoj telefonskega podjetja v naši pokrajini v zadnjem letu.
V pokrajini je sedaj skupno 139 tisoč telefonskih naročnikov, to je 6 tisoč več kot leto prej, in to kljub dejstvu, da se je 3 tisoč ljudi odreklo naročnini. V novem telefonskem imeniku je mnogo prostora posvečenega ta-koimenovanim spremnim službam in servisom, kot so na primer telefonsko
zgled, na katerega moramo vedno pomisliti, predvsem v tem času ko je napad na odporniško gibanje tako močno. Proti temu napadu se je treba odločno upreti. Senator Cossutta se je tudi pikro obregnil ob Occhettovo stranko in ji očital, kako v njenih vrstah vlada velika zmeda.
Senator Cossutta je v poznih popoldanskih urah govoril o političnem položaju v Italiji na prazniku Gibanja za obnovo komunistične prisotnosti, ki je v teh dneh v teku na javnem igrišču na ulici Flavia pred občinskim stadionom-	A. S.
Na sliki (foto Križmančič): sen. Cossutta med nedeljsko manifestacijo v Rižarni.
razbiranje telefonskea števca, predajanje telefonskega klica, telefonski pogovor v troje, na predstavitvenem srečanju pa je bilo tudi mnogo govora o prenosnih telefonih.
V	imeniku so imena in naslovi vseh lastnikov telefonov, ki so se naročnili do vključno 10. aprila letos, poleg imenika pa bodo naročniki kot je že običaj prejeli tudi servisni publikaciji Pagine gialle in Tuttocittai
V	preteklem letu je družba SIP investirala v tržaški pokrajini skupno 30 milijard lir za izboljšanje telefonskih zvez, za dopolnitev večletnega razvojnega načrta pa bo letos porabila še
Danes pričenjamo z objavo izidov na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem. Izide objavljamo v času, ko so že v teku ustni izpiti na malih maturah, to pa zato, ker nam je vsedržavna stavka novinarjev onemogočila sprotno obveščanje. Danes objavljamo izide na nižjih srednjih šolah "Simon Gregorčič", "Srečko Kosovel" in "Ivan Cankar".
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
»SIMON GREGORČIČ« - DOLINA
I. A razred
Izdelali šo: Martin'Bembič, David Fonda, Emanuele Martini, Valter Pala, Dimitrij Prasel, Daniel Rebez, Dean Sancin, Christian Slavec, Patrick Vitrani, Igor Zeriul, Bojan Živec, Borut Žerjal, Valentina Bernetič, Noemi Cisera, Nicoletta Corossez, Elisa Martini, Anna Mattietti, Maša Pregare, Barbara Rocco, Daniela Tul, Eva Žerjal, Sara Žerjal. Izdelala nista 2 dijaka.
I.	B razred
Izdelali so: Riccardo Baldi, Christian Cova, Patrick Curman, Samo Kocjančič, Aljoša Kuzmič, Peter Metlika, Igor Ota, Sandy Sancin, Daniel Žerial, Irina Družina, Alenka Lobvriha, Samoa Mauro, Ele-na Sanna. En dijak ni izdelal.
II.	A razred
Izdelali so: Marko Bandi, Danjel Gla-vina, Roberto Jakomin, Uroš Jercog, Aljoša Novak, Marco Padoš, Ivo Sik, Karin Kocijan, Breda Mihalič, Mojca Mihalič. Izdelali niso trije dijaki.
II. B razred
Izdelali so: Goran Cuk, Alen Kermac, Goran Lovriha, Fedor Lovriha, Denis Piciga, Paolo Sabadin, Emmi Coslevaz, Maja Pečar, Irina Pettirosso, Natascia Riggi, Martina Salvi, Maja Zobec. Dva dijaka nista izdelala.
K mali maturi so bili prepuščeni vsi dijaki, razen enega.
telefonov
nadaljnjih 36 milijard. Največji del tega stroška predstavljajo preosnova obstoječih telefonskih central in potenciranje telefonskega omrežja z optičnimi vlakni. Vsa ta preosnova služi predvsem za hitrejše priključevanje novih naročnikov na telefonsko omrežje in za hitrejše popravljanje okvar na omrežju.
Za nov telefonski priključek je treba sedaj čakati kaka dva tedna, tehniki SIP pa sedaj popravijo okvaro povprečno v 11 do 12 urah, medtem ko je bilo treba še do pred petimi leti čakati za popravilo povprečno do 30 ur.
NIŽJA SREDNJA SOLA
»SREČKO KOSOVEL« - OPČINE
I. A razred
Izdelali so: David Ciacchi, Aleš Cressi-ach, Damijan Gregori, Aron Krt, Igor Lakovič, Andraž Mermolja, Lara Cibic, Michela Gregoretti, Martina Gregoretti, Virginia Macor, 'Katja Rasehi, Karin Ravbar, Ines Rossanese, Mojca Škabar, Erika Stegel.
I.	B razred
Izdelali so: Marco Budal, Jan Ferluga, Daniele Iozza, Luka Peric, Andrej Peta-ros, Peter Senizza, Diego Spera, Martin Sosič, Francesca Ban, Sara Babudri, Francesca Criti, Dunja Fabjan, Ivana Fračo, Tamara Giorgi, Tjaša Kalc, Maja Marucelli, Katerina Sossi, Andrejka Starec.
II.	A razred
Izdelali so: Vinko Bandelj, Roberto Cossutta, Igor Kalc, Peter Milcovich, Aleš Plesničar, Vasja Vavpetič, Katja Guštin, Mojca Kalc, Selma Kralj, Martina Kufersin, Erika Limoncin, Cristina Nata-licchio, Erika Race, Jasmina Strekelj, Martina Svagelj, Tanja Zadnik. En dijak ni izdelal.
II. B razred
Izdelali so: Andrej Ban, Edvin Braini, Manuel Ferfoglia, Fabio Germani, Fran-cesco Micalessi, Erazem Mulič, David Raseni, Elvin Škabar, Stefano Škabar, Martin Vidali, Daniela Brissi, Daniela Cebron, Sara Cogolo, Monica Marc. Marlena Mennucci, Erika Milkovič. Marjetica Možina. Dva dijaka nista izdelala.
Vsi dikaji so bili prepuščeni k mali maturi.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
»IVAN CANKAR«
I.	razred
Izdelali so: Igor Bozich, Manuele Bres-san, Federico Čok, Robert Debeliš, Pef Furlan, Igor Gherdol, Alja Hrvatic, Lidia Janežič, Francesca Kravanja, Elena Lan-tier, Lucia Lombardo, Peter Milkovič, Roberta Orel, Irina Perosa, Andrea K°" berti, Elisa Sancin, Laura Šgubin, Tanja Sternad, Tanja Tomaselli, Luisa Vigm*-Niso izdelali štirje dijaki.
TJ A r37rpH
Izdelah so: Mitja Balbi, Pierpaolo Brazzani, Dejan Dermota, Fabio Donu ^ Marco Feruglio, Tamara Ivančič, Ben] min Ivanič, Marina Kodrič, Ivo Mozeti ■ Sonia Padovan, Christian Pussini, Den Pussini, Masa Sancin, Romina Sossi, Mi" caela Stibiel, Anna Turco, Niaz Zaina.
II.	B razred
Izelali so: Katia Barič, Andrea Berto chi, Alessandro Cavalli, Jadranka Ce gol, Tiziano Cotzia, Sara Crevatin, Dagmar De Paolis, Maya Fichfach, Dav Fischer, Livio Fontanot, Iztok Furlanu-. Jasna Germani, Tjaša Gruden, Frances Milone, Tanja Padovan, Thomas Samez. Sasa Smotlak, Valter Stoch, Gabriele lotti.
Včeraj je družba SIP predstavila nov telefonski imenik
Na Tržaškem vse več
Na nedeljskih in včerajšnjih jusarskih volitvah na Tržaškem
Dober uspeh naših list
Volitve jusarskih odborov so opravljene, njene izide pa bomo dokončno poznali šele v prihodnjih dneh. Vzrok za to je treba iskati v dokaj zapletenem postopku za štetje glasov, delno pa tudi v ne ravno zgledni volilni organizaciji na področju tržaške občine. Prav zato danes lahko objavljamo šele prve in neuradne izide, ki pa so vendarle zadostni, da ugotovimo, da so v nedeljski in ponedeljkovi volilni pre-iskušnji enotne in druge domače liste zabeležile lep uspeh.
V osmih od skupnih dvanajstih srenj je bila volilna udeležba več kot 50-od-stotna. To je bilo bistvenega pomena zlasti v tistih srenjah, v katerih se je predstavila ena sama kandidatna lista, saj so v teh primerih volitve bile veljavne le, če je šla na volišče več kot polovica vseh volilnih upravičencev. In to preiskušnjo so z uspehom prestali v Medji vasi v devinsko-nabrežinski občini, kjer se je predstavila samo lista Želoda, pa tudi na Kontovelu in v Lonjerju, kjer sta se predstavili le Enotni listi. Žal pa je to spodletelo na Padričah. Tu bodo morali volitve po vsej verjetnosti ponoviti. Zgodilo se je namreč, da je za dosego kvoruma zmanjkalo 19 volilcev. Podobno se je zgodilo tudi na Rocolu, kjer se je sicer Predstavila le lista MSI. Tu je na volišče šlo 4.129 volilcev, kvorum pa bi dosegli, če bi se jih predstavilo najmanj 9.765.
Kjer se je predstavila več kot ena lista, po volilnem zakonu za veljavnost volitev ni bila potrebna več kot 50-odstotna volilna udeležba. In tako bodo volitve veljavne v Barkovljah, kjer je šlo na volišča le 29,2 vseh volilnih upravičencev, a se je poleg Enotne liste predstavila tudi lista MSI, pa čeprav z enim samim kandidatom. Tu so se vsekakor kandidati Enotne liste uveljavili daleč pred kandidatom MSI in podobno se je zgodilo tudi na Pro-
seku, pa čeprav v obeh primerih ne razpolagamo še z natančnejšimi podatki. Poudariti namreč velja, da je včeraj tržaška občina objavila volilne izide le za tiste srenje, v katerih je bilo eno samo volišče, tako da če nam je včeraj uspelo kaj več zvedeti, se moramo v marsikaterem primeru zahvaliti izključno predstavnikom list na voliščih in drugim neuradnim virom.
Kot podrobneje izhaja iz podatkov, ki jih objavljamo v drugem članku tu spodaj, so se na Opčinah lepo uveljavili kandidati liste Jus Opčine, saj so bili vsi izvoljeni. Zanimivo pa je, da je največ glasov v absolutnem smislu prejel in bil tudi prvi izvoljen kandidat druge liste, in sicer tiste, ki je nosila številko 3 in je imela za zank openski tramvaj. Še dodatno zanimivost predstavlja dejstvo, da je vseh pet izvoljenih že sedelo v dosedanjem openskem jusarskem odboru.
V ostalih srenjah na Vzhodnem Krasu so povsod močno prevladale Enotne liste, razen v Trebčah, kjer se je ob Enotni listi krepko uveljavila tudi lista št. 2 Jus. To je seveda odraz globljega razhajanja, do katerega je prišlo v Trebčah pred volitvami, dobro pa bi bilo, da bi po volilni izkušnji vaščani znali oblikovati novo in širšo enotnost, zlasti ko gre za skupne koristi.
Kot že uvodoma rečeno, so volitve v tržaški občini bile vse prej kot zgledno organizirane. Tako so mnogi volilni upravičenci ostali brez volilnih potrdil, s katerimi bi se lahko predstavili na voliščih, poleg tega pa je bila močno zapostavljena tudi slovenščina. Ne samo glasovnice, ampak tudi plakati in drug informaciski material so bili izključno v italijanščini, kar je med drugim povzročilo več protestov, tudi na samih voliščih.

Naš fotograf Mario Magajna je gornjo sliko posnel v nedeljo na volišču osnovne šole na Proseku, spodnjo pa na volišču v Bazovici.
Prvi in še neuradni izidi
Tiskovno sporočilo Krožka Istria
Zaskrbljenost za italijansko manjšino v Istri
Kulturni krožek Istria je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža svojo zaskrbljenost nad novimi težavami, ki pretijo italijanski narodnostni skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ob sedanjih razdruževalnih procesih v bližnji republiki. Ti procesi še bolj šibijo že itak šibko telo italijanske manjšine v Jugoslaviji, ugotavlja krožek Istria, obenem pa zavirajo pot k enotenju vseh Istranov, ki živijo tostran in onstran meje.
Kulturni krožek Istria meni, da zahteva Istra v okviru sprememb na evropski ravni posebno pozornost zaradi svojih zgodovinskih in družbenih značilnosti, ne pa nadaljnjih ločevanj. V sporočilu je omenjeno pismo, ki ga je pretekli mesec ob 10-letnici delovanja naslovil krožek predsedniku italijanske republike Cossigi, predsedniku italijanske vlade Andreottiju, predsedniku predsedstva Slovenije Kučanu, predsedniku predsedstva Hrvatske Tudjmanu, devinsko-nabrežinskemu županu, županu pobratene občine Buje in drugim političnim predstavnikom. V tem pismu so omenjene težave, s katerimi se srečuje italijanska skupnost v Jugoslaviji, ob koncu pa krožek poziva naslovnike, naj si prizadevajo za dostojanstveno in miroljubno življenje prebivalcev Istre.
Sporočamo žalostno vest, da je 22. t. m. preminil naš dragi
Leopolde Ažman -Armani
Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči žena Meri, otroci Mara, Fanica in Franko z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo.
Trst, 25. junija 1991
Medja vas
Volitev se je udeležilo 162 od 275 yolilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 58,9-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati liste Želod, ki se je sicer edina predstavila, to so: Paolo Ferfoglia z 221 glasovi (s 154 glasovi liste in 67 preferencami), Silvana Hvalič z 207 glasovi (s 154 glasovi liste in 53 preferencami), Batrizia Capolicchio s 176 glasovi (s 154 glasovi liste in 22 preferencami) in Bruno Tomasetig s 168 glasovi (154 glasovi liste 14 preferencami).
Belih glasovnic je bilo 6, 2 pa sta Bili neveljavni.
bani
Volitev se je udeležilo 127 od 189 volilnih upravičencev, kar pomeni, da le bila volilna udeležba 67,2-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, in sicer Fabio Crevatin s 87 glasovi (z 48 glasovi liste in 49 preferencami), Alessandro Ban s 63 glasovi (z 48 glasovi liste in 15 preferencami), Giovanni Vidali z 62 glasovi (z 48 glasovi liste in 14 preferencami) in ^gostino Vidau s 60 glasovi (z 48 gla-f°vi liste in 12 preferencami), medtem je je bil na listi Bani izvoljen Gio-vanni Pro s 34 glasovi (z 9 glasovi liste ln 25 preferencami).
Dve glasovnici sta bili beli, volilna komisija pa je zabeležila 7 pritožb vo-hlcev.
barkovlje
Volitev se je udeležilo 767 od 2.572 v°Hlnih upravičencev, kar pomeni, da 1® bila volilna udeležba 29,2-odstotna.
Ne razpolagamo še s kolikor toliko Zanesljivimi podatki o volilnih izidih, kljub temu pa lahko z gotovostjo trdijo. da je bilo izvoljenih vseh pet kandidatov, ki se je predstavilo, in sicer .Brje kandidati Enotne liste Vittorio j^icheluzzi, Demetrio Pertot, Edoar-, 0 Godnik in Giuseppe Brecelli, ka-j.0r tudi edini kandidat MSI Marco urtoli. Za veljavnost volitev namreč * bila potrebna udeležba več kot 50 dstotkov volilnih upravičencev, ker je predstavila več kot ena lista, iz-t °ljenih pa je bilo vseh pet kandida-i°v’ ki se je predstavilo, ker je natan-. 0 toliko tudi razpoložljivih sedežev v sarskem odboru.
Bazovica
v plitev se je udeležilo 420 od 613 ; 0 E.uih upravičencev, kar pomeni, da bila volilna udeležba 68,5-odstotna. Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati 2qlotne liste, in sicer Carlo Mezgec s Q b glasovi (z 253 glasovi liste in 43 .e'erencami), Luigi Krizmancic z 293 y as°vi (z 253 glasovi liste in 40 prefe-
. rancami), Mirijam Žagar z 289 glasovi (z 253 glasovi liste in 36 preferencami) in Stojan Metlika z 271 glasovi (z 253 glasovi liste in 18 preferencami), peti izvoljen pa je predstavnik liste Jus Giovanni Crismanchich z 61 glasovi (s 33 glasovi liste in 28 preferencami.
Belih glasovnic je bilo 8, neveljavnih 15, volilna komisija pa je zabeležila 4 pritožbe volilcev.
GROPADA
Volitev se je udeležilo 197 od 227 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 86,8-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, in sicer Alessandro Mu-žina s 156 glasovi (s 140 glasovi liste in 16 preferencami), Alessandro Kalc s 150 glasovi (s 140 glasovi liste in 10 preferencami), Maddalena Goizza s 143 glasovi (s 140 glasovi liste in 3 preferencami in Carlo Kalc s 140 glasovi (s 140 glasovi liste), kakor tudi edini kandidat liste Jus Stanislao Kalc s 16 glasovi (z 12 glasovi liste in 4 preferencami.
Belih glasovnic je bilo 4, neveljavnih 20, volilna komisija pa je zabeležila 5 pritožb volilcev.
KONTOVEL
Volitev se je udeležilo 754 od 1.431 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 52,7-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, ki se je edina predstavila, in sicer Mario Danieli, Roberto Danieli, Paolo Lapel in Daniele Zavad-lal, ne razpolagamo pa še s kolikor toliko zanesljivimi podatki o glasovih, s katerimi so bili posamezni kandidati izvoljeni.
LONJER
Volitev se je udeležil 301 od 573 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 52,5-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, ki se je edina predstavila, in sicer Alfio Donati z 232 glasovi (s 196 glasovi liste in 36 preferencami), Stojan Sancin z 228 glasovi (s 196 glasovi liste in 32 preferencami), Albino Cok z 222 glasovi (s 196 glasovi liste in 26 preferencami) in Oddone Kalan z 214 glasovi (s 196 glasovi liste in 18 preferencami).
Belih je bilo 10 glasovnic, neveljavnih pa 7, volilna komisija pa je zabeležila tudi nedoločeno število pritožb volilcev.
OPČINE
Volitev se je udeležilo 3.579 od 6.421 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 55,7-odstotna.
Izvoljeni so bili en predstavnik liste št. 3 z znakom openskega tramvaja Giovanni Cola s 1.476 glasovi ter štirje kandidati liste št. 2 Jus Opčine, in sicer Paolo Milič s 1.447 glasovi, Igor Dolenc s 1.347 glasovi, Guido Cobez s 1.386 glasovi in Albino Sosič s 1.353 glasovi. To pomeni, da je bilo potrjenih vseh pet dosedanjih openskih jusarskih odbornikov. Prvi neizvoljen je Sergio Zanmarchi s 1.266 glasovi, sledijo pa Gianfranco Ciani s 1.206 glasovi, Massimo Battistin s 1.193 glasovi ter trije predstavniki MSI, prvi od katerih je dosegel 251 glasov.
PADRIČE
Volitev se je udeležilo 214 od 464 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 46,1-odstotna. Volitve niso veljavne. Na njih se je namreč predstavila ena sama lista, in sicer Enotna lista, zaradi česar bi bile volitve veljavne le, če bi se jih udeležila več kot polovica volilnih upravičencev, se pravi najmanj 233 volilcev. Volitve bodo morali znova razpisati.
PROSEK
Volitev se je udeležilo 592 od 1.148 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 51,6-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, in sicer Bogdan Bogateč, Carlo Cibic, Bruno Rupel in Luciano Stocca, peti izvoljen pa je predstavnik MSI Franco Sterle. Ne razpolagamo še s kolikor toliko zanesljivimi podatki o glasovih, s katerimi so bili izvoljeni posamezni kandidati, zagotovo pa vemo, da je Sterle dobil neprimerno manj glasov kot prvi štirje izvoljeni.
ROCOL
Volitev se je udeležilo 4.129 od 19.530 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 21,1-odstotna. Volitve niso veljavne. Na njih se je namreč predstavila samo ena lista, in sicer lista MSI, zaradi česar bi bile volitve veljavne le, če bi se jih udeležila več kot polovica volilnih upravičencev, se pravi najmanj 9.766 volilcev. Volitve bodo morali znova razpisati.
TREBČE
Volitev se je udeležilo 372 od 446 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 83,4-odstotna.
Izvoljeni so bili vsi štirje kandidati Enotne liste, in sicer Orlanda Carli s 194 glasovi (s 181 glasovi liste in 13 preferencami), Milan Čuk s 194 glasovi (s 181 glasovi liste in 13 preferencami), Mauro Kralj s 194 glasovi (s 191 glasovi liste in 13 preferencami) in Darko Kralj z 192 glasovi (s 181 glasovi liste in 11 preferencami), peti izvoljen pa je predstavnik liste št. 1 Trebče Florindo Carli s 134 glasovi (s 123 glasovi liste in 11 preferencami). Lista št. 2 Jus je dobila 9 glasov.
Odbor Slovenskega planinskega društva Trst in prijatelji izrekajo občuteno sožalje svojemu odborniku Irancu Armaniju in vsej njegovi družini ob bridki izgubi dragega očeta Leopolda.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Repke Rovatti vd. Furlan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, prisostvovali pogrebu, darovali cvetje in prispevke. Posebna zahvala naj gre dr. Hrovatinu in župniku g. Žerjalu.
SVOJCI
Opčine, 25. junija 1991
23. 6. 1989	23. 6. 1991
Ob 2. obletnici smrti dragega
Ljuba Grilanca
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena in otroci Trst, 25. junija 1991
Sekcija PDS - DSL Zorko Kralj iz Trebč izreka iskreno sožalje vsem svojcem ob izgubi Eme Čebron vd. Carli.
ŠD Primorec izreka vsem svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragih Eme in Emila Carlija.
Ob izgubi dragega Vincenza izreka ŠD Primorec globoko sožalje ženi, sinu in vsem svojcem.
Sekcija PDS - DSL Zorko Kralj iz Trebč izreka iskreno sožaje vsem svojcem ob izgubi dragega Vincenza.
Redni občni zbor tržaškega Fotokrožka ’80
Fotokrožek 80 je imel pred kratkim svoj redni občni zbor. V Gregorčičevi dvorani so se zbrali člani krožka, ki so poslušali poročila o delovanju v pretekli delovni sezoni, nato pa so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Janko Kovačič, tajnik Darko Bradassi, blagajničarka Magda Šturman in svetovalki: Marina Šturman in Damjana Stranj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Anton Strancar, Duilio Vecchiet in Slavoj Tul.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Fotokrožek od zadnjega občnega zbora dobro deloval, da je imel več sestankov, razna srečanja, da je nudil članom možnost tehničnega izpopolnjevanja, da je prirejal samostojne večere in druge prireditve, sodeloval z italijanskimi skupinami in sorodnimi skupinami iz Slovenije, da je organiziral več razstav, tako članskih kot tudi skupnih razstav z drugimi društvi.
Fotokrožek 80, ki je od leta 1984 včlanjen v zvezo IAF (Federazione italiana associazioni fotografiche) je v preteklem letu organiziral v Galeriji Tržaške knjigarne dve fotografski razstavi, na katerih so sodelovali štirje priznani mojstri fotografije: Rafael Podobnik iz Nove Gorice, Vanni Ca-lanca iz Modene, Giovanni Luisoni iz Canton Ticina in Tone Stojko iz Ljubljane.
Člani Fotokrožka so se udeležili tudi natečaja, ki ga je organiziral Fotoklub iz Nove Gorice, na katerem so Damjana Stranj, Janko Kovačič in Darko Bradassi bili deležni tudi nagrad, oziroma priznanj.
Fotokrožek si je tudi za prihodnjo sezono zastavil bogat program, ki obsega organizacijo razstav in drugih prireditev in še nadaljnje sodelovanje s sorodnimi italijanskimi in slovenskimi krožki in klubi, (ni)
stran 6 □ trzžiski dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK torek, 25. junija 1991
PRIMORSKI DNEVNIK torek, 25. junija 1991
tržaški dnevnik □ stran 7
__________gledališča______________
GLEDALIŠČE VERDI
Festival Operete
Nocoj, ob 20.30 zadnja ponovitev Straussove operete »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruf-fini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camastra.
Od 6. do 18. julija bo na sporedu opereta BOCACCIO. Dirigent Alfred Es-chvve. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jtirgen Aue.
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v
gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GREGO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	petek, 28. t. m., bo na sporedu show ELIOTERAPIA. Nastopata igralec Elio PANDOLFI in pianist Guido CERGOLI.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
La Contrada
Nocoj, ob 20.30 samo za abonente sezone 1990/91 brezplačna predstava LA ROCCIA E I MONUMENTI Rossa di San Seconda. Uprizorila jo bo gledališka skupina Compagnia dei Giovani, s katero bo nastopal tudi Orazio Bobbio.
Ponovitev jutri, ob 20.30.
koncerti
KUD Magnet z Opčin organizira v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu vsak petek ciklus večerov z naslovom LUNA-'S BLUES - glasba, umetnost in filmi ob luninem svitu.
Kavarna San Marco Jutri, ob 20.30 bo v okviru Festivala operete na sporedu koncert dua VValtra-ud in Uršule NEUGEBAUER (mati in hči). Na citre bosta izvajali skladbe znanih dunajskih valčkov. Vstopnice so na prodaj v gledališču Verdi in v kavarni San Marco.
BLUEST - Palasport pri Čarboli Nocoj, in jutri ob 20.30 bo na sporedu druga izdaja manifestacije BLUEST. Danes bodo nastopili BAD SING BLUES BAND, s tržaškim kitaristom Pierom Gi-anesellijem in ameriški skupini JAY OWENS in ZYDECO SLIPPERS. Jutri pa nemška pevka THE CAT in ameriški ansambel SAM MYERS BLUES BAND.
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren je vpisovanje do srede 3. julija 1991. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.
Odbor za proslavo dvestoletnice šole na Katinari
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da so vse dosedanje pobude uspešno potekale. Posebna zahvala gre KD Lonjer - Kati-nara in domačinom, ki so poskrbeli, da se je osrednja proslava vršila v najboljših pogojih.
KZE o obveznem cepljenju živali proti pasji steklini
Tržaška KZE sporoča, da bodo od 1. julija pričeli z brezplačnim cepljenjem psov in drugih domačih živali, kot so govedo, konji, ovce in koze proti steklini. Cepljenje je obvezno, pse pa bodo brezplačno cepili z naslednjim urnikom:
V	Trstu v javnem pesjaku v Ul. Or-sera št.8 vsak delovnik od 9. do 12. ure in v bivši zasebni klavnici na Proseku št. 132 vsak ponedeljek in sredo od 11. do 13. ure.
V	Miljah bodo cepili v občinski avtobusni garaži vsak torek od 11. do 13. ure in v sobotah od 9. do 10. ure. V Dolini bodo cepili pse na županstvu ob sobotah od 11. do 12. ure. V devin-sko-nabrežinski občini bodo pse cepili v javni klavnici v torkih in sredah od 11. do 12. ure, v Zgoniku pa bodo cepili psev sredah in petkih od 1. do 12. ure na županstvu. V Repentabru bo cepljenje v četrtkih od 11. do 12. ure na županstvu.
Na cepljenje ne peljemo brejih psic, ali tistih, ki so komaj rodile, kot tudi ne mladiče, ki niso dopolnili tretjega meseca starosti.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine prireja izlet v Rezijo in Tolmeč v soboto, 13. julija. Za informacije telefonirati na št. 200036 v uradnih urah.
SKD Vigred organizira 29. in 30. junija izlet v San Marino. Vpisovanje do 24. t.m. na tel. št. 200150 - Škrk Franka od 19. do 21. ure.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 30. junija ob zaključku sezone izlet v Goriška brda z ogledom vinske kleti in grada Kromberk. Za informacije telefonirati na št. 415797 ali 363452.
Sekcija VZPI—ANPI Boljunec priredi v nedeljo, 7. julija izlet v BOLNICO FRANJO, soško dolino in Beneško Slovenijo. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu, tel. 228050. Vabljeni.
Do sobote brez openskega tramvaja
Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da openski tramvaj ne bo vozil do sobote, 29. t.m., in to zaradi vzdrževalnih del in varnostnih pregledov na progi. Od Trga Oberdan bodo vsekakor na Opčine redno vozili avtobusi.
razne prireditve
Klub prijateljstva vabi na srečanje jutri, 26. t.m. ob 17. uri v Ul. Donizetti 3. Na programu bo : predvajanje filmov, razgovor o prihodnjem izletu v soško dolino in družabnost.
ŠD Vesna priredi ob priliki praznika vaških patronov sv. Petra in Pavla v soboto, 29. in v nedeljo, 30. t. m. v Ljudskem domu v Križu VAŠKO ŠAGRO.
Fotokrožek Trst 80 prireja v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/2 predavanje z diapozitivi Dušana Jelinčiča o alpinistični odpravi ALPE ADRIA SAGARMATHA EKPEDITION 90 NA EVEREST. Vabljeni!
ŠD Sokol priredi v Nabrežini na društvenem igrišču TRADICIONALNI PRAZNIK v petek, 28., v soboto, 29. in v nedeljo, 30. t. m. V petek ples s skupino Faraoni, v soboto s skupino Grupa 777 ter v nedeljo s skupino California. V soboto bo ob 19. uri tekma Old Starš Olimpia Ljubljana - Jadran Trst.
ŠZ Gaja vabi na "11. ŠPORTNI TEDEN" od 29. junija do 7. julija v Športnem centru na Padričah. Program: od 29. junija do 7. julija deželni teniški turnir za NK »Hill Šport«, od 1. do 5. julija turnir odbojke v mešanih ekipah ter nogometni turnir 7:7, 7. julija ob 21. uri tradicionalni "nočni tek Gaje". Zabavala vas bosta ansambla Happy day in Alpen Adria Sextett. Vabljeni!
čestitke
Na obrežju Soče hišica stoji, v njej včerajšnji rojstni dan IS ABEL slavila si ti! Veliko zdravja, sreče, veselja vse neskončne dni kličejo ti tvoji nonoti.
V soboto sta se na Repentabru poročila SUZANA in ALEKANDER. Sreče polno na skupni življenjski poti jima iskreno želi KD Kraški dom.
Ravnatelj, učno in neučno osebje deželnega poklicnega zavoda J. Stefan iskreno čestitajo kolegu inž. Milošu Korenču ob rojstvu malega MIHE.
Magda in Ervin sta dobila
VERONIKO
Srečnima staršema in mali Žerja-lovi želijo vse najboljše
prijatelji
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da posluje s poletnim urnikom od 8. do 16. ure.
ZSKD obvešča, da bodo uradi od 1. julija odprti po poletnem urniku in sicer: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih popoldne od 16. do 18. ure.
Ruščina v verzih - ZSKD prireja v juliju in avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razmišljanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškin, M. J. Lermotova, A. A. Bloka, S. Jesenina, V. V. Majakovskega ter K. M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko, teleforni-rate na št. 767303, od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Mo' Better Blues, r. Špike Lee, i. Den-zel VVashington, Špike Lee.
EKCELSIOR - 19.00, 22.15 Whore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Boom boom, r. Rosa Verges, i. Viktor Lazlo, Sergi Mateu.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Colombia Connection - II massacro, i. Chuck Norris.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Bella, bi-onda e dice sempre si, i. Kirn Basin-ger, Alec Baldwin.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Le orge delle ragazze d'oro, □ □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Arma non convenzionale, i. D. Lundgren, B. Ben-ben, Betsy Brantley, □
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Senza esclusione di colpi.
EDEN - 15.30, 22.00 Vergognose senza mutandine, porn., □ □
CAPITOL - 18.15, 22.15 Edvvard mani di torbice, i. Johnny Depp.
LUMIERE - 17.00, 22.15 II portaborse, i. N. Moretti.
ALCIONE - 18.30, 20.20, 22.10 La doppia vita di Veronica.
RADIO - 15.30, 21.30 Incontri di notte in un carcere femminile, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom □ □
vabi
vse šolske otroke
veselo v naravo...
v nedeljo, 30. t. m., od 9. ure dalje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
Otroci boste preskrbljeni z jedačo, pijačo in zabavo. Tudi odrasli ne bodo lačni.
Prinesite stare igrače, stripe in podobno za "boljšji sejem"...
Ob 17.30 bo nastopila baletna skupina ŠD Mladina iz Križa.
mali oglasi
311 EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PRIVATNE lekcije iz latinščine nudi profesorica v mesecu avgustu kot priprave za popravne izpite. Tel. do 30. t. m. zaradi evidence ob 14. in 20. uri na tel. št. 728601.
PROFESORICA nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in nemščine. Tel. 21178. PRODAM motokultivator. 12 Hp s frezo in prikolico ter tribazno drevo za oranje trt. Tel. št. (0481) 32283.
PRODAM avtomobil citroen AX halley, letnik november '90 zaradi drugačnih obveznosti. Tel. št. 766649.
PRODAM ape car P/2, letnik '79 s pre-kucnim kesonom v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila na št. 212386.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št. 2.
OSMICO ima odprto Tavčar v 1 vanjem gradu pri Komnu do 30. t. m. Nudimo domačo hrano, belo vino in teran. Vabljeni!
VEČJO količino dobre malvazije lastnega pridelka '90 prodam na Kontovelu. Križman - tel. št. 225304.
V NAJEM dajem zemljišče v obsegu 700 kv. m (kat. občine zgornja Čarbola) v bližini otroške bolnice "Burlo". Pisati na Publiest - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro " Krka".
IŠČEMO moške in ženske za tajniška dela na domu. Nudimo 800.000 lir mesečno. Prošnji je treba priložiti za 4.000 lir kolekov in jo poslati na Casella Postale 5 Angera (VA).
MEHANIK proda fiat ritmo 65 targa oro v zelo dobrem stanju, nove gume. Tel. na št. 327342 v popoldanskih ali večernih urah.
11. MRT LAŠKO 91
Sestanek mladih raziskovalk in raziskovalcev bo v
jutri, 26. t. m., ob 10. uri
v prostorih odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu,
Ul. Petronio 4
razstave
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja DAVIDA ZULJA-NA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 27. t. m. odprta razstava slikarja PEDRA GRIZZA. Urnik: 11-12, 16.30-19.30.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 29. t. m. na ogled razstava ročno barvanih platen in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. Urnik razstave: 9-13, 16-19.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del
Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA.
Grad sv. Justa - v razstavni dvorani je do 30. t. m. odprta kolektivna razstava slikarjev Cervija, R. Paulette, A. de Loca-tellija, B. Lorinija, G. Telarica, G. Manto-vanija, D. Frausina in A. Piccionija. Urnik ogleda vsak dan: 10-13, 17.30-19.30.
V	beneški hiši v Miljah bo do 6. julija odprta obsežna razstava Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za umetnost Juliet, so predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev.
V	galeriji Torbandena bo do 2. julija odprta razstava slikarja ORESTEJA ZE-VOLE. Urnik razstave: od ponedeljka do sobote 10-13 in 16-20.
V	galeriji Al Bastione bo do 28. t. m. razstavljala skupina Arte T. 81 ob 10-let-nici nastanka. Na ogled so slike Bernini-ja, Calligarisa, Fuchsa, Galla, Giuffride, Ghersinija in Pereza.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L'-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju.
Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
včeraj - danes
Danes, TOREK, 25. junija 1991
VILJEM
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 3.32
Jutri, SREDA, 26. junija 1991
VIRGILIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 3.42 najnižja -58 cm, ob 10.35 najvišja 24 cm, ob 15.18 najnižja -3 cm, ob 20.59 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alenka Cergol, An-drea Ferletti, Jamie Zobeni, Massimilia-no Lionetti, Micol Viti, Jacopo De Santi.
UMRLI SO: 82-letni Aldo Borri, 85-let-ni Giuseppe Scopazzi, 77-letna Rita Pa-renzan, 67-letni Liliano Bonelli, 76-letni Domenico Goina, 79-Ietni Antonio Di Pinto, 85-letni Leopoldo Armani, 85-letna Olga Vazic, 69-letna Jolanda Toffanin, 71-letni Umberto Sturman, 82-letna Fran-cesca Amodio, 84-letna Norma Suman, 62-letna Angela Pignatelli, 84-letni Sal-vatore Scollo, 77-letni Duilio Amodeo, 62-letni Giovanni Rizzo, 81-letna Vitalia-na Canziani, 84-letna Olga Sever, 64-let-ni Omero Selan, 77-letni Antonio Zanel-la, 71-letna Valeria Macovaz, 73-letna Emma Cebron, 100 let stara Maria Ber-tozzi, 96-letni Francesco Cosentino.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 69042).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	spomin na pokojne starše Slavo in Franca Košuta darujeta Vida in Sergij
100.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na teto Milko Gerljanc-Gherlani darujejo Vida, Rado in Sonja
30.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepe Starc da-
rujejo Pepi, Vesela in nona Marija 50.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Štefanjo Colja darujejo Dolenčevi (Devinščina) 50.000 lir za Skupnost Družina_ Opčine.
V	spomin na Štefanijo Furlan daruje družina 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na nono Jožefo daruje družina Starc 200.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Josipa Gorkiča daruje Lidija Kapun 20.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Savine Remec daruje Silvana Malalan 25.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Avgustinega očeta Štefana darujeta Marija in Mario
20.000	lir za Zadrzgo Ban.
V	spomin na Nado Perčič daruje družina Skrij (Salež 35) 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na preminula sošolca Iva Vi-dalija in Franka Kocjana darujejo tridesetletniki, ki so obiskovali N.S.S. S. Kosovel na Opčinah 260.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Josipa Gorkiča darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Josipa Gorkiča daruje Marija Milič 50.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Patricijinega očeta darujejo učiteljice devinske šole 75.000 lir za OS Josip Jurčič.
V	spomin na Sonjinega tasta darujejo učiteljice devinske šole 55.000 lir za OŠ Josip Jurčič.
V	spomin na Josipa Gorkiča daruje Rudi Sosič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na dragega Emila Kralja daruje družina Kralj (Opčine) 20.000 lir za Godbo Viktor Parma, 20.000 lir za vudr-ževanje spomenika NOB v Trebčah in 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Pepita Gorkiča darujeta Ludvik in Olga Gregor! 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na pok. Pepija Gorkiča daruje žena Tončka z družino 100.000 lir za KD Tabor, 100.000 lir za ŠD Polet, 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 100.000 lir za Marjanišče na Opčinah.
V	spomin na očeta Željka in brata Sergija Gržiniča daruje Sonja Gržinič Gas-perčič 50.000 lir za Etnografski muzej v Skednju, 50.000 lir za MPZ Fatje izpod Grmade in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na prerane grobove Fajota, Laure in Savine daruje Mirna
50.000	lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Savino Remec darujeta Jelka in Peter Cvelbar 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
N.N. daruje 30.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Pepko Rovatti vd. Furlan darujejo bratranci Zoran, Bruno in Karla
100.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Josipa Gorkiča darujeta Irma in Mira z družinama 50.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Pepko Rovatti vd. Furlan darujeta Edda in Dragica z družinama
100.000	lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na sestro in na vse svoje pokojne daruje Jolanda 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pepke Rovatti daruje Karla Malalan 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Dolfija Vatte daruje Karla Malalan 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Savino Remec darujeta Bruna in Marjan Spetič 50.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Maria Coretti-ja, Albine Berdon in Viktorja Hrvatiča daruje družina Schiozzi 60.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Livija Pregarca daruje mama Zora 25.000 lir za SKD Slavec in
25.000	lir za otroški vrtec Ricmanje.
Ob 20. obletnici smrti dragega in nepozabnega Brunota Kralja daruje žena Marija 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici.
V	spomin na Milka Bambiča daruje Marija Udovič 100.000 lir za OŠ Oton Zupančič pri sv. Ivanu.
V	spomin na prijateljico Lauro Pertot daruje Stojan PetarOs 50.000 lir za TFS Stu ledi.
A. C. daruje 100.000 lir za Sklad Mitje čuka.
V	spomin na Mirando Srebrnik darujeta Mira in Darinka Šuman 25.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
V	spomin na Pavla Šuligoja daruje Mira Suman 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Marija Pečarja (Uciota) daruje Bianka Čok 10.000 lir za KK Adria in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Savino Remec daruje Marta Pupulin 30.000 lir za Glasbeno matico.
Miranda in Renato darujeta 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Josipino - Pepo Starc darujeta Norči in Aleksi 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ido Antoni darujeta Ančko in Lučana 20.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu.
V	spomin na Savino Remec daruje Ne-rina z družino 200.000 lir za SKD Tabor in 200.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah.
Anka Kocjančič daruje 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Savino daruje Nori z družino 100.000 lir za SKD Tabor.
Publiest s.r.i.
OBVESTILO
Urnik sprejemanja raznih objav v Primorskem dnevniku od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30.
Popoldne sprejemamo samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
Tel. (040) 7796611
menjalnica
24. 6. 1991
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT.AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar —	.. 1341,45	1330.--	Japonski jen 		9,598	9,—
Nemška marka ....	..	743,78	741,—	Švicarski frank ....	..	863,36	859.—.
Francoski frank ...	..	219,-	216.	Avstrijski šiling ...	..	105,698	104,50,
Holandski florint .	..	660,42	655.-	Norveška krona ...	..	190,51	187,—
Belgijski frank		36,13	35,50	Švedska krona		..	205,69	202,—
Funt šterling		.. 2181,60	2150.	Portugalski eskudo	8,516	8,—
Irski šterling		.. 1990,80	1970, -	Španska peseta ...	..	11,877	11,50
Danska krona		..	192,80	190,-	Avstralski dolar ...	.. 1021,75	970,—
Grška drahma		6,799	6,30	Jugoslov. dinar ...		35.—
Kanadski dolar —	.. 1169,90	1130.	ECU		.. 1527,05	—
_-I, - BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/7-30-314
Aids se prenaša s spolnimi odnosi z že okuženimi osebami (seropozitivnimi). Zato je povsem jasno, da lahko vsak priložnostni odnos z osebami, za katere nismo sigurni, skriva v sebi nevarnost okužbe. Da bi zmanjšali nevar-
nost, je potrebno v teh primerih vedno uporabljati preservativ. Toda na žalost je pri tistih, ki imajo bolj svobodno spolno življenje, pogosto prisotno prepričanje... »Zakaj prav jaz? Le za enkrat..« In zato ne uporabljajo
nikakršne zaščite. Pri tem pa se je treba spomniti, da je za Aids dovolj samo enkrat.
ČE 0 NJEM VEŠ VSE, GA NE DOBIŠ ČE 0 NJEM VEŠ VSE, TE NE UBIJE

0
1
mš&
COMMISSIONE NAZIONALE PERIA LOTTA GONTRO L’AIDS
Ministero della Sanita
DRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDSU
Ministrstvo ga gdravstvo
Černobilski otroci zaključujejo svoje enomesečno letovanje na Debelem rtiču
Gorica odprla mejo in ponudila razumevanje skupini malčkov s področij Kijeva in Ovruča
Smirni
Gorico je včeraj obiskalo 140 černobilskih otrok, ki sicer letujejo na Debelin rtiču kot gostje Rdečega križa Slovenije. Pravzaprav sta tam dve skupini: ena iz Kijeva (120 km južno od Černobila), druga iz Ovruča (70 km za-
hodno). Poleg njih je v Valdoltri, kjer so gostje Smelta, še 30 otrok iz Belorusije. V pojasnilo naj povemo, kako je do obiska sploh prišlo. Kmalu po eksploziji v Černobilu je ekipa RTV Slovenija intervjuvala mlado učiteljico
Nino, ki si je edina upala govoriti o tragediji. Zeleni Slovenije so tedaj sklenili, da povabijo otroke na zdravljenje, in 27. maja so tudi prišli.
Za obisk Gorice, katerega pobudnik je bil upravni odbor Kulturnega doma, je bilo nemalo birokratskih težav zaradi prehoda meje. Končno je bilo tudi to rešeno v smislu »odprte meje« za športna srečanja ali dirke. Včeraj zjutraj so se otroci, ki jih spremlja 13 vzgojiteljev, najprej podali na Grad, kjer jih je pozdravil župan Scarano. Po ogledu središča jim je Občina ponudila kosilo, popoldne pa so se srečali z otroki poletnega središča, da je bilo v Dijaškem domu živo in razposajeno. Obisk je zaključila nogometna tekma: ekipo Gorica-Sovodnje so mali Černo-bilci premagali z 2:1. Še kozarec osvežilne pijače in že je bil čas za odhod proti Debelemu rtiču, od koder se bodo v petek vrnili v Ukrajino.
Prav med nogometno tekmo smo se uspeli pogovoriti z Nino. Ona je tudi iz Ovruča in dokaj trezno razmišlja o posledicah eksplozije. Otroci se svojega stanja še ne zavedajo. Mučijo jih pogosti glavoboli, nekateri imajo težave z vidom, velika večina je anemična, a to zanje še ni večji problem. »Otro-
kom delajo izvide, a nikomur ne povedo rezultatov. Morali bi živeti vsaj tri mesece na leto v drugem kraju, zdravem, a pošiljajo jih na taka "letovanja" samo za mesec dni. Nekateri so bili na Kubi za dva meseca in so imeli redkejše glavobole, sumimo, da se jim je stanje izboljšalo,« nam je razložila Nina. »Problem je tudi hrana, ki je še radioaktivna, a druge ni. Ljudje jo za-uživajo in jo celo pošiljajo sorodnikom. Ljudje pri nas umirajo vedno pogosteje, najčešče zaradi raznih oblik raka ali težav s srcem. Sicer gre življenje naprej in se otroci tudi rojevajo, čeprav nekateri s težkimi hibami.«
Med razgovorom je nekaj deklic mirno sedelo ob nas. 14-letno Inno smo povprašali, kako ji je včeš v Istri. »Prvič sem šla v kraj izven Ukrajine. Tu je vsega dovolj, hrane je dosti sadja nam dajejo vsak dan, tudi banan. Pri nas ni sadja. Vsako leto grem z drugimi otroki za mesec dni na letovanje. Nekaterih starši ne pustijo in tisti so pogosteje bolni.« Gorica se ji zdi »lepo in staro mesto s polnimi trgovinami«, čeprav so bile včeraj zaprte, zaključila pa je: »Ljudje pa se mi ne zdijo drugačni, prav taki so kot pri nas. Zdijo se mi dobri...«	(nak)
Nocoj seji. na Občini in Pokrajini
Danes bosta v Gorici zasedala občinski in pokrajinski svet. Precejšnje je pričakovanje za sejo občinskega sveta (ob 17. uri) po razburljivem razpletu, ki je na zadnji seji sledil zavrnitvi sklepa o posojilu za obnovo gledališča Verdi. Med svetovalskimi vprašanji utegne biti govor tudi o problemih (bolnišnica, letališče-šola za financerje, obvoznica), ki razdvajajo mnenja v goriških političnih krogih. Na dnevnem redu sta tudi finančni načrt druge variante pri gradnji slovenskega šolskega središča in sklep, s katerim naj bi poverili avtomobilskemu klubu ACI pripravo splošnega načrta za preureditev prometa v mestu.
Na Pokrajini bo seja danes ob 16. uri, nato pa še jutri ob 17.30. Na dnevnem redu je najem številnih posojil.
Napočil je čas odločilnih izbir za bodočnost goriškega zdravstva
Prihodnji dnevi bodo najbrž odločilni za izbiro o tem, ali naj dobi goriška pokrajina v bodoče eno oz. dve novi bolnišnici. Tehnični ministrski odbor je v prejšnjih dneh sicer že dal načelno soglasje za dograditev tržiške bolnišnice San Polo, v torek, 2. julija, pa naj bi razpravljal še o načrtu za novo splošno bolnišnico v Gorici. Pozitivna ocena, ki jo pričakujejo, naj bi prižgala zeleno luč za gradnjo nove bolnišnice v Ul. Tuscolano, ki naj bi po sedanjih izračunih stala 87 milijard lir.
O bodočnosti zdravstva na Goriškem je bil konec prejšnjega tedna govor na dveh javnih srečanjih. Na prvem, ki ga je priredil Odbor za ohranitev goriške bolnišnice, so sodelovali primariji vseh oddelkov tukajšnje bolnice ter deželni odbornik za zdravstvo Brancati, ki je posredoval vesti o navedenih novostih iz Rima. Brancati je tudi povedal, da bo KZE dobila v treh letih še 12 milijard lir za nujna popravila na sedanjem poslopju goriške bolnišnice, ki bo predvidoma morala delovati še deset let, dokler ne bo na razpolago nova. Na srečanju pa so primariji skoraj soglasno podprli drugačno izbiro. Mnenja so bili, da bi za potrebe goriške-
ga prebivalstva bila najprimernejša nova enotna pokrajinska bolnišnica, ki bi lahko nudila učinkovitejšo in popolnejšo oskrbo, zagotovila pa bi tudi precejšen prihranek pri stroških za gradnjo kot tudi kasneje pri upravljanju. Brancati, ki je sprva bil tudi sam zagovornik take rešitve, je vzel na znanje ta predlog in dejal, da bi lahko še prodrl, ko bi ga podprla občinska sveta v Gorici in Tržiču.
Poziv goriškim upraviteljem, naj ponovno vzamejo v pretres vprašanje in naj revidirajo dosedanjo opredelitev za dve bolnišnici, je prišel tudi z javne skupščine, ki jo je priredil rajonski svet za Podturn in Sv. Ano. Na skupščini sta v prid gradnji ene same pokrajinske bolnišnice govorila predstavnik sindikata zdravnikov Anaao dr. Roberto Chioz-za in goriški občinski odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir. Rajonski svet je na srečanju soglasno odobril resolucijo s pozivom goriškemu občinskemu svetu, naj čimprej razpravlja o tem vprašanju, prav tako pa so pozvali tudi vse druge manjše občine, naj se izrečejo o tej pomembni izbiri za bodočnost zdravstva na Goriškem.
Prireditve in priznanja na prazniku v Sovodnjah
V Sovodnjah se je sinoči s slovesnostjo v občinski telovadnici zaključilo 4-dnevno slavje ob 40. obletnici obnovitve občinske uprave in 35-letnici nepretrganega delovanja športnega društva Sovodnje. O sinočnji svečanosti bomo podrobneje poročali jutri, o športnih dogodbkih pa obširneje poročamo na športni strani. Poleg turnirjev v nogometu, odbojki in balinanju so v nedeljo priredili tudi zanimivo tekmovanje natančnih metov z ribiško palico. V konkurenci 16 ribičev je bil najboljši Klavdij Kovic, na drugo mesto se je uvrstil Robi Uršič, tretji pa je bil Lucio Modula. Na slovesnosti v nedeljo zvečer so poleg športnikov nagradili tudi nekatere domačine, ki že celih 10 let redno sodelujejo na vinski razstavi ob občinskem prazniku. Priznanje za zvestobo so prejeli Salomon Tomšič, Marko Kovic, Rado Buzin, Sonia Tomšič in Franc Lukman.
Občinsko vodstvo DSL
Na sobotnem kongresu DSL v Gorici so izvolili člane Občinske unije, kot se imenuje občinsko vodstvo nove stranke. V njem so: Liliana Ardit, Sirio Ban, Nereo Battello, Duilia Bernes, Gianna Bigi, Darko Bratina, Roberto Busoli-ni, Lucia Cassanego, Flavio Cervi, Italo in Vittorio Chiari-on, Graziella Dario, Giorgio Della Chiesa, Rosaria Di Dato, Anna Di Gianantonio, Oliviero Furlan, Kristina Knez, Igor Komel, Marzio Lamberti, Donata Marchi, Giorgio Moserini, Tonino Pantuso, Carlo Peresson, Tea Perissutti, Silvino Po-letto, Enzo Rossitti, Maurizio Salomoni, Graziano Sbogar, Franco Selli, Salvatore Simoncini, Luigina Soranzio, Lucio Ulian in Massimo VVirtish. Med navedenimi bodo naknadno izvolili občinskega tajnika. Člani jamstvenega odbora so Ivan Bratina, Nando Di Dato in Bianca Marega.
V Štandrežu so ga pripravili najmlajši
Magičnost kresa
Tudi letos so na štandreški gmajni prižgali na predvečer sv. Ivana velik kres. Tokrat so zanj poskrbeli in na ta način ohranili star ljudski običaj najmlajši domačini, ki so tri dni z vnemo kopičili odvečni material.	(Foto Čubej)
Pokrajinski kongres CGIL
V Kulturnem domu bo od jutri do petka 12. pokrajinski kongres sindikalne zveze CGIL, ki bo potekal pod geslom Pravice in solidarnost. Zasedanje bodo odprli jutri ob 15. uri z umestitvijo delovnega predsedstva. Sledilo bo poročilo tajnika Giuliana Bona, posegi gostov in predložitev resolucij. Razprava se bo nadaljevala v četrtek in petek (oba dneva od 9. ure dalje). Glasovanje o sklepnih dokumentih in resolucijah je predvideno v petek po 11. uri, okrog 13. ure pa bodo volili vodstvo ter delegate za deželni in vsedržavni kongres.
Za maturante treh slovenskih šol
Danes kolokviji
Letošnja matura prehaja v ključni del. Na nekaterih slovenskih višjih srednjih šolah bodo namreč maturantje že danes stopili pred komisijo za zaključno ustno preizkušnjo. Kandidati trgovskega zavoda Cankar, gimnazi-je-liceja Trubar in tehnično-industrij-skega zavoda Galilei bodo začeli kolokvije danes, maturantje tehnično-tr-govskega zavoda Zois pa jutri. Na učiteljišču Gregorčič se bo ustni del pričel šele prihodnji teden.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto - impianto). Do 30. junija je čas tudi za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri goriški Trgovinski zbornici.
Kmečka zveza vabi lastnike kmetijskih strojev, ki so člani UMA, da do 30. junija prijavijo zaloge preostalega goriva iz preteklega leta. Obenem bodo lahko uredili tudi za nove letošnje bone.
Kmečka zveza opozarja, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Pojasnila nudijo v uradu KZ v Ul. Malta 2.
Občina Doberdob obvešča, da je zaradi stiske s prostorom na pokopališčih v Jamljah in Dolu nujno potrebno, da interesenti predstavijo prošnje za dodelitev zemljišča do 30. junija. Za grobove, za katere je že preteklo obdobje 10 let in ni bila predstavljena prošnja, si občinska uprava pridržuje možnost prekopa.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje Slovenije prireja izpopolnjevalni tečaj za zamejske šolnike v Bovcu od 25. do 31. avgusta. Za Gorico je na razpolago 10 mest. Interesenti naj vložijo prošnje pri odbornikih sindikata.
izleti
Sekcija VZPI Dol-Jamlje priredi 13. julija avtobusni izlet v San Marino in okolico. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisujejo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli do 6. julija. Odhod avtobusa bo iz Gorice (s Travnika) ob 5. uri, v Dolu ob 5.15, v Jamljah ob 5.30.
SPDG rekreacija: poldrugi dan na Storžič in okoli njega. Odhod s Travnika v soboto, 29. t.m., ob 15.30. Tel. 30835.
Pohod Gorica-Nova Gorica-Triglav. SPD Gorica se pridružuje pohodu, ki ga pripravlja od 17. do 21. julija PD v Novi Gorici in ki bo udeležence popeljal s Kekca v dolino Idrijce, preko Komne, v dolino Sedmerih jezer, nato preko Špičja do Zasavske koče in na Triglav. Za planince iz zamejstva je rezerviranih nekaj mest. Prijava in vplačilo 600 dinarjev čimprej. Podrobnejša pojasnila po telefonu 882079 (Klemše) v večernih urah.
čestitke
Maja je Marku povila brhko Nikol. Srečnima staršema in novorojenčki čestita združena ženska odbojkarska ekipa Sovodnje Agorest.
Trud je obrodil sad.
Dobrodošla mala NIKOL/
Maji in Marku najiskrenejše čestitke.
Vsi prijatelji
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Suore in fuga«.
VERDI 17.30-22.00 Danes zaprto. Jutri »Cuore selvaggio«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Miami špice 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.15 »Ava-lon«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Vroče sanje«.
DESKLE Danes in jutri zaprto. V četrtek ob 20.00 »Superseks - transeks«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Jožica Spazzapan fz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacij8 in na glavno pokopališče, ob 15.30 Emi" lia Favretto, vd. Cattaruzza iz bolnišnic® sv. Janeza v Škocjan Ob Soči.
# HONDA
Nova obzorja.
/i
ZASTOPNIK
Mirom mo
GORICA
MOŠA
POLETJE 91
Ul. Crispi	Tel. (0481) 533580
Servisna delavnica Tel. (0481) 80003
OOMINAT08*X650
UGODNE PONUDBE
KLJUČI V ROKE
GRM 125 NSR 125 F CBR 600 FL CBR 1000 FL DOMINATOR 650 TRANSALP XL 600 VK PC 800
4.500.000	lir
4.900.000	lir
10.450.000	lir
13.450.000	lir
7.500.000	lir
8.900.000	lir
12.300.000	lir
Goriški 21. svetovni folklorni festival pod okriljem Cioffa
Festival kot pravi praznik folklore brez tekmovalnega dela in kategorij
Obveznosti je treba poravnati do 1. julija
Iztek roka za plačilo dajatev zavodu INPS
Goriško poletje označuje že dvajset let Mednarodni folklorni festival Caš-tello di Gorizia, letos od 29. avgusta do 1. septembra. Letošnja izvedba prinaša s seboj vrsto novosti, ki so organizacijskega in vsebinskega značaja. Sporedu, predvsem pa novostim in spremembam je bila posvečena včerajšnja tiskovna konferenca, na kateri so prireditev predstavili predsednik goriške Pro Loco Sergio Piemonti, župan Antonio Scarano in deželni odbornik Mario Brancati ob prisotnosti podpredsednika Pro Loco Eduarda Flaumeneja in tajnika Franca Ungara.
Glavna novost in vzrok ponosa za organizatorje je prav gotovo podatek, da je bil Festival sprejet v CIOFF ali v Mednarodni svet festivalov, ki se ukvarjajo s folkloro in ljudsko umetnostjo, pri Unescu. Gioff združuje festivale iz 54 držav in med njimi tudi osem italijanskih. Že letošnja izvedba goriš-kega festivala bo torej pod pokroviteljstvom Cioffa, kar pomeni, da bo prireditev prenehala biti tekmovalnega značaja in bo postala v pravem pomenu svetovni festival folklore ali revija folklornih skupin z vseh petih celin. Že letos bodo poleg evropskih skupin (iz Italije, Avstrije, Francije, Jugoslavije, Romunije in Madžarske) prisotne skupine iz Nove Zelandije, Alžirije in Mehike, prvič tudi iz Južne Koreje, Šri Lanke in Venezuele. Italijanska komisija Unesco in sekcija Cioffa sta tudi predlagali temo študijskega dela festivala ali 17. mednarodnega kongresa o ljudskem izročilu in istočasno srečanja Unesco - Priporočila za ohranjanje ljudskega izročila in kulture. Srečanja se bo udeležilo 10 uglednih predavateljev v glavnem z italijanskih univerz, med njimi tudi prof. Gianpaolo Gri, raziskovalec in docent za ljudsko izročilo na tržaški Univerzi.
Druge novosti letošnjega festivala so organizacijskega značaja. Nastopi bodo (po vsej verjetnosti) v dvorani Ginnastica Goriziana, ker izkušnja zadnjih dveh let na Sejmišču ni bila navdušujoča. Organizatorji menijo, da se bodo tudi v mestu samem razcvetele manjše pobude (kioski, razstave) in da bo nekaj stranskih prireditev v dneh festivala zajelo center mesta. Sodelujoče skupine, ki ne bodo več razdeljene kot doslej po kategorijah za izvir-
no, reproduktivno ali stilizirano folkloro, se bodo lahko potegovale samo za nagrado občinstva »za prikupnost«. Odslej bo Italijo predstavljala skupina, ki jo bodo izbrali po deželah (ena vsako leto), tako je letos na vrsti Kampa-nija s skupino I castellani giovi iz Salerna. Jugoslavijo pa bo predstavljala skupina iz Sarajeva. Od prihodnjega leta dalje bodo skupine izbrane in določene v dogovoru s Cioffom.
Spored letošnjega 21. svetovnega folklornega festivala bo sledeči:
četrtek 29. avgusta
—	ob 20. uri: slavnostni začetek v ljudskem vrtu na Korzu Verdi;
—	ob 21. uri: nastop 6 skupin v dvorani Unione Ginnastica Goriziana (Trg Cesare Battisti);
petek 30. avgusta
—	ob 9. uri: začetek študijskega sreča- ■ nja v dvorani Občinskega sveta;
—	ob 21. uri: nastop 6 skupin v dvorani Unione Ginnastica Goriziana;
sobota 31. avgusta
—	ob 9. uri: nadaljevanje in zaključek študijskega srečanja;
—	ob 21. uri: nastop vseh 12 skupin in podelitev nagrade občinstva;
—	ob 24. uri: Praznik prijateljstva v ljudskem vrtu;
nedelja 1. septembra
—	ob 16. uri: 26. folklorni sprevod 25 skupin (po Korzu Italia, Korzu Verdi in Ul. Oberdan do Travnika;
—	ob 18. uri: zaključna svečanost;
ob 21. uri: gala predstava z vsemi skupinami.
Prvega julija zapade rok za plačila vrste dajatev zavodu Inps. Do tega roka bodo morali obrtniki in trgovci poravnati prispevke za razliko, ki so jo še dolžni za drugo šestmesečje 1990. Zakon 233/90 določa namreč preračunavanje (od julija 1990) prispevkov v odstotni meri glede na dohodek podjetij, ki je bil prijavljen v preteklem letu za Irpef. Da bi olajšal plačevanje, je Inps poslal obrtnikom in trgovcem po dva obrazca za plačevanje po poštnem tekočem računu. Na prvem obrazcu t/r je naveden znesek, ki ga je treba plačati za razliko med staro dajatvijo (v stalnem znesku) in novo (na osnovi minimalnega dohodka, za celotno podjetje, za dejavnost v drugem polletju 1990). Drugi obrazec velja za plačila, ki so jih dolžni samo lastniki
Praznično vzdušje na 2. srečanju pihalnih orkestrov v Doberdobu
V Doberdobu se je v nedeljo zaključilo 2. glasbeno srečanje na Krasu, ki so ga priredili člani pihalnega orkestra Kras. Tridnevni praznik je lepo uspel, saj je tudi naklonjeno vreme privabilo v Doberdob številne obiskovalce. Osrednji del praznika, ki ga je glasbena šola Kras priredila ob zaključku uspešne sezone, je bil na sporedu v nedeljo popoldne, ko so se na vrtu za osnovno šolo zvrstile poleg domače še godbe na pihala iz Ronk,
prej pa so vse skupine po krajšem mimohodu skupaj prikorakale na prireditveni prostor.
Sicer je bilo v Doberdobu živo že od petka dalje, ko so imeli gojenci glasbene šole Kras tudi zaključni nastop. V soboto so praznik popestrili plesalci plesne skupine Gardenia iz Tržiča, tudi tokrat pa ni izostal ples, igranje briškole in tekmovanje v pitju piva.
Na sliki (foto Čubej): nedeljski nastop godbe Kras v Doberdobu.
Prvačine in Dobrovega. Koncert pihalnih orkestrov so pričeli domačini, še
l
podjetja za dohodek, ki presega minimalni dobiček (leta 1990 je znašal 14.360.736). Za razlike pri dohodkih družinskih članov-sodelavcev je Inps poslal poseben blokec. Nobene razlike niso dolžni plačati podjetniki, ki so leta 1989 imeli samo sodelavce pod 21. letom z dohodkom za obrtniška podjetja med 7.421.000 in 17.831.000, za trgovska pa med 7.651.000 in 18.243.000 lir. V posebnem uradu - Ufficio Gesti-one posizioni assicurative dei Lavora-tori Autonomi - goriški Inps nudi vse potrebne podatke in navodila.
Prav tako 1. julija (ker je 30. junij nedelja) zapade rok za plačilo Inpsu dajatev za zdravstveno oskrbo nezavarovanih državljanov. To so vsi državljani z dohodkom, na katerega se računa Irpef in ki ga ne prejemajo od odvisnega ali avtonomnega dela ali od prostega poklica. Prispevek za leto 1990 je treba računati na skupni dohodek za Irpef, ki je označen v vrsti z oznako NI na obrazcu 740/91. Za obdavčljivi znesek do 40 milijonov bo treba plačati dajatev v višini 5 %, razliko do 100 milijonov pa v višini 4 %. Za nezavarovane osebe dohodki od lastnine zemljišč ali stavb, kmetijske dejavnosti in kapitalov, veljajo za skupen dohodek, tudi če ne presegajo 4 milijone lir. Kdor mora plačati dajatev za manj kot 12 mesecev, ker je za ostalo dobo bil obdavčen drugače (zaradi odvisnega dela ipd.), mora vključiti že obdavčene dohodke in nato odšteti že plačano dajatev za bolniško zavarovanje. Ničesar niso dolžni plačati družinski člani, ki jim dohodki za leto 1990 (po zgornjem opisu) niso presegali 8.351.200 lir. Tudi za to plačilo so razdelili obrazce. Kdor ga ni prejel, lahko zanj zaprosi na sedežu Inps.
Od danes do 10. avgusta bodo na sedežu ACI v Gorici (urnik: 8.-12.) delili bone za bencin proste cone. Kontingent bo tokrat "una tantum" nekoliko večji: 450 litrov za avtomobile nad 11 fiskalnih konjskih moči in 260 za manjše avtomobile za občini Gorica in Sovodnje ter po 30 litrov manj za druge občine.
adsGlen
ŠTEVILNE UGODNOSTI OD 14. DO 17. LETA
Pridi tudi ti v družbo lastnikov računa JEANS!
Imel boš precej ugodnosti: izredni popusti v številnih športnih, glasbenih in modnih trgovinah, brezplačne vstopnice, popusti na vstopnice za koncerte in Dobil boš posebno magnetno kartico JEANS CARD, s katero boš lahko banki sam dvigoval potrebne vsote.
In nenazadnje
na
CA 000Uo993 o&89	.
ti bomo vsak mesec pošiljali domov list »JC notizie«, na katerem boš dobil popoln seznam vseh mesečnih ponudb.
n Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica
Ob vse hitrejšem uvajanju novih tehnoloških procesov
Strokovnost in prilagodljivost
Miselna prožnost, prilagodljivost in strokovnost so temeljne značilnosti vsakega sodobnega poklica. V svetu, ki se hitro spreminja in ki vnaša na vsa podoročja nove tehnološke dosežke, je tudi v poklicih, v katerih je bila še do pred nedavnim glavna vrednota ročna spretnost, potrebno večje znanje, ki je znatno jamstvo za osvajanje novih tehnik in tehnologij. In po mnenju izvedencev bodo v prihodnje razvite družbe potrebovale vse več ljudi, ki bodo sposobni, da se hitro prilagodijo novim tehnološkim
prijemom, daaosvajajo nove tehnike in se lotijo tudi novih poklicev, ki nastajajo ob nastajanju novih potreb v družbi.
Vsakodnevne spremembe in novosti v poklicih gredo marsikdaj mimo, ne da bi se človek pravzaprav zavedal, kako se je njegovo delo spremenilo. Toda vsakdo, ki se le nekoliko zamisli, bo s presenečenjem ugotovil, kolikšne so bile spremembe v zadnjih letih in kako se ritem spreminjanja pospešuje. Uvajanje novih
VIŠJI POKLICNI ŠOLSKI ZAVOD
GE N AS
TVOJA ŠOLA ZA:
•	FRIZERSTVO
•	ESTETIKO
•	MASAŽO
•	NEGO OBRAZA
•	MANIKERSTVO in PEDIKERSTVO e ZLATARSTVO
•	MODNO KREATORSTVO
•	SHIATZU - LIMFODRENAŽA - PLANTARNA REFLEKSOLOGIJA
TRST - Ul. Battisti 17 - Tel. (040) 370909
VIDEM - Ul. Pulesi 4 (vogal. Ul. Mercato Vecchio) - Tel. (0432) 297238 PORDENON - Ul. Torricella 2 (stran. Ul. Cavallotti) - Tel, (0432) 522434
materialov zahteva drugačne prijeme in drugačno obdelavo, novi stroji zahtevajo tehnično bolj pripravljene ljudi, bitka na trgu sili po vse bolj .konkurenčnih proizvodih, ki morajo biti kakovostni in dovolj ceneni, da so dosegljivi širšemu krogu potrošnikov.
Redkokateri so poklici, pri katerih velja kot nekoč, da se jih vajenec izuči v obrtnem obratu ob vzoru in pomoči starejših delovnih kolegov. Izkušnja, ki si jo vsakdo pridobi na delovnem mestu, je nedvomno dragocena in najbrž temeljna sestavina strokovno ti, ob tem pa je vse bolj potrebno tudi tehnično znanje in tista miselna prožnost, ter prilagodljivost, ki sta možni le ob čim večjem znanju. Italijanska šola, o kateri se vedno veliko govori, nedvomno daje določene osnove bodočim zaposlenim, vendar te osnove znanja ne zadostujejo več. Določeno vlogo in določeno tehnično znanje, pa tudi spoprijemanje z novimi tehnologijami in materiali, omogočajo izpopolnjevalni strokovni tečaji. Taki tečaji dajejo vajencu in novincu neko osnovno znanje, ki ga bo lahko s pridom uveljavil ob prvi zaposlitvi, delavcem pa omogočijo strokovno izpopolnjevanje in širjenje lastnega obzorja.
Tudi v tem pogledu najbrž država ni opravila vseg.a, kar bi morala in tudi ta sektor izobraževanja bi najbrž potreboval korenitih reform, da bi bil kos popraševanju in novim potrebam na trgu dela. Nudi pa vsekakor vsaj delno osnovo tehničnega in splošnega znanja, da olajša mladim in tudi starejšim vključevanje v svet dela in jih bolje pripravi za potrebe tržišča dela.
EIMIP
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Center za poklicno usposabljanje Trst
Ul. delTIstria 57 tel. 765285
■
TEČAJI ZA MLADINO PO 3. SREDNJI
SPREJEMAMO VPISOVANJA V SLEDEČE TEČAJE:
□	TELEKOMUNIKACIJE
□	MIKROINFORMATIKA - ELEKTRONIKA
□	ELEKTROSERVISERJI GOSPODINJSKIH STROJEV
□	AVTOMEHANIKI
□	AVTOELEKTRIKARJI
Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda Ulica delTIstria 57 - od 9. do 12. ure
Oglase zbral in pripravil
PUBLIEST
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057
INTENZIVNI ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI V MESECU SEPTEMBRU
Informacije po telefonu (040) 732057
GOETHE-
INSTITUT
GRADIMO GRADBENE STROKOVNJAKE
ŠOLSKO LETO 1990/91
Učenci I. letnika prepuščeni v II. letnik:
ACERBI Gabriele, CRISMAN Riccardo, FIGUR Daniel, GRANATO Galliano, HRVATIN Moreno, PETELIN Fabio, POCKAI Aleksander, POSTOGNA Fulvio, POZZOBON Mitja, GUALIATINI Denis, RADESIC Enio, SFORZA Michele, SVARDIS Riccardo, VAS-COTTO Alessandro.
DIPLOMIRANI UČENCI II. LETNIKA, KI SO ŽE ZAPOSLENI PRI PODJETJIH:
BENEDETTI Corrado, CHMET Sergio, CHICCO Michele, COZZOLINO Luca, GRASSI Riccardo, LE-GHISSA Marino, LISJAK Manuel, MAVER Max, STEINER Giorgio, VVESTPFALG Gianni Vito, ZERIA-Ll Pavel.
UČNO OSEBJE:
Prof. dr. Sergio BROSSI — gradbeništvo tehnično risanje; gradb. tehnik Bruno UKOSICH — tehnika in tehnologija armiranih cementov, Giovanni ZANUTTO in Ottavio GREGO — inštruktorja za praktični pouk: zidarstvo, tesarstvo, armiranje betonov, polaganje ploščic.
S
RAVNATELJ: Dr. arht. Ramiro ORTO	TAJNICA: gospa Tullia FRAUSIN
V teku je vpisovanje v šolsko leto 1991/92 - Informacije na šoli za gradbince v Trstu.
Paritetna ustanova GRADBENIH PODJETIJ in SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SCUOLA Dl OUALIFICAZIONE OPERAI EDILI Dl TRIESTE - Miramarski drevored 89 - Tel. 040/43626
V včerajšnjih uvodnih nastopih 27. evropskega košarkarskega prvenstva v Rimu
Jugoslavija brez težav, Italija se je namučila
SKUPINA A
JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA 76:67
(37:22)
JUGOSLAVIJA: Sretenovič 3, Pera-sovič 6, Djordjevič 4, Kukoč: 16, Pas-palj 6, Zdovc 4, Danilovič, Divac 8, Ko-mazec 7, Radja 17, Savič 5.
ŠPANIJA: Villacampa 12, Hansen, Antunez 7, Jofresa 2, Andreu 5, Bosch, Cargol 11, Arceda, Orenga 3, Martin 18, San Epifanio 9.
SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Koller (ČSFR); PM: Jugoslavija 6:12, Španija 19:30: 3 TOČKE: Jugoslavija 4:7 (Sretenovič 1:1, Perasovič 0:1, Kukoč 2:3, Zdovc 0:1, Komazec 1:1), Španija 4:9 (Villacampa 1:1, Hansen 0:2, Antunez 1:2, Cargol 1:1, Martin 0:1, San Epifa-nio 1:2); PON: Savič (39); GLEDALCEV: 6 tisoč.
RIM — Jugoslavija v včerajšnji prvi tekmi ni navdušila, a niti razočarala. Izkazalo se je, da je bila nekje upravičena bojazen zveznega selektorja Dušana Ivkoviča, ki je svaril pred uvodnim srečanjem s Španijo. V igri svetovnih in evropskih prvakov je bilo namreč precej nihanja: na trenutke so igrali šampionsko, neustavljivo, a na trenutke konfuzno. Kakorkoli že, start Jugoslovanov je le upravičil pričakovanja in jim praktično zagotovil prvo mesto v skupini, saj jim Bolgarija in Poljska ne bi smeli delati preglavic.
Končni rezultat tekme pa le ne kaže pravega razmerja moči na igrišču. Jugoslavija je namreč nasprotnika nadigrala v vseh elementih, na trenutke pa ni manjkalo atraktivnih potez. Španci so se samo v začetku enakovrednpo borili (12:12, 14:14), nakar so si »modri« nabrali tudi 21 točk prednosti (43:22). Šele proti koncu, ko je bilo vse odločeno, so varovanci trenerja Diaza Mi-guela ublažili poraz.
V centru pozornosti je bil Vlade Divac, ki pa se očitno mora spet nekoliko navaditi na »evropsko« košarko, poleg tega ne gre pozabiti, da ima za sabo play off ameriške NBA lige, v kateri je odlično igral. Kukoč je blestel z nekaterimi potezami, Dino Radja se je močno trudil, da bi se izkazal pred »svojo« rimsko publiko, pravo osvežitev pa je prinesel Komazec. Zdovc in Paspalj nista kot v »starih« časih, a Perasovič, Sretenovič, Djordje-
vič in Savič so izpolnili trenerjeve naloge. Danilovič pa je bil premalo na parketu, da bi pokazal vse svoje znanje.
Jugoslavija je zlasti impresionirala z igro v obrambi, tako da so Španci bili le redkokdaj v priložnosti, da bi mirno metali na koš (o tem najbolje priča podatek 7:31 pri metu v prvem polčasu). V drugem polčasu so »modri« še naprej »mleli« nasprotnika, a pri vodstvu 43:22, je napetost popustila, Paspalj, Komazec in Zdovc so zaključevali akcije, ko za to ni bilo razloga, obramba ni bila več tako »neprebojna«, in prednost je kopnela. V končnici so tako pokvarili sijajni vtis iz večjega dela srečanja.
O Špancih velja povedati, da so igrali pogumno, vendar se je poznalo, da
so brez Martina in Romaya. To je še zlasti prišlo do izraza pri odbitih žogah in pri metu, poleg tega pa je odpovedal še San Epifanio.
POLJSKA - BOLGARIJA	83:75
POLJSKA: Zelig 24, Zielinski 11, Krolik 16, Binkowski, Szczubial 3, VVojcik 8, Jechorek 19, Duda 2.
BOLGARIJA: Ravutzov, Nedelčev, Natov 6, Cenov 15, vezenkov 6, Mladenov 18, Dimitrov 3, Glučkov 12, Am-jorkov 15.
SODNIKA: Stevens (Kan.) in Fiorito (It.); PM: Poljska 13:18, Bolgarija 17:19; 3 TOČKE: Poljska 6:9 (Zielinski 1:1, Krolik 4:7, Szczubial 1:1), Bolgarija 6:14 (Cenov 2:6, Mladenov 2:6, Dimitrov 1:1, Amiorkov 1:1); PON: Duda (37).
FRANCIJA - ČSFR 104:80 (56:45)
FRANCIJA: Forte, Demory 4, Rigau-deau 10, Dacoury 25, Szanyel 20, Os-trovvski 20, Occansey 6, Gadou 8, Co-urtinard 8, Adams 3, Daines, Bilba.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Vyoral 5, Jez-dik 6, Hruby 3, Michalik 8, Becka 4, Michalko 9, Okac 6, Svoboda 8, Krejci 5, Petruška 14, Svitek 9, Kamenik 3.
SODNIKA: Gerard (VB) in Tačev (Bol.); PM: Francija 26:33, Češkoslovaška 21:32; PON: Krejci (31), Okac (32). 3 TOČKE: Francija 8:15 (Rigaudeau 2:3, Dacoury 5:7, Ostrowski 1:1, Occansey 0:1, Gadou 0:1, Adams 0:1), Češkoslovaška 1:2 (Vyoral 1:1, Petruška 0:1); GLEDALCEV: 2000.
ITALIJA - GRČIJA	82:72 (31:45)
ITALIJA: Fantozzi, Gentile 14, Mag-nifico 8, Dell'Agnello 2, Gracis 3, Bru-namonti 10, Premier 10, Pittis 16, Riva 14, Pessina 1, Costa, Rusconi 4.
GRČIJA: Galis 19, Patavoukas 8, Jannakis 17, Kambouris, Agelidis 2, Lipiridis, Fassoulas 6, Papadakos 6, Pa-padoupolos 14, Milonas, Gasparis, Ad-ritsos.
SODNIKA: Davidov (SZ) in Sanchis (Šp.); PM: Italija 25:42, Grčija 10:17; PON: Gentile (21), Papadakos (35), Jannakis (37), Lipiridis (38); 3 TOČKE: Italija 9:17 (Gentile 3:6, Brunamonti 2:2, Premier 1:1, Pittis 2:3, Riva 1:5), Grčija 6:21 (Galis 0:1, Giannakis 3:11, Pa-padoupolos 3:9); GLEDALCEV: 12.000.
Upanja in sanje Italije bi se bili kmalu razblinili že v uvodnem srečanju tega evropskega prvenstva. Rešil jo je Premier, ki je vstopil v drugem polčasu in s svojo zagrizenostjo ter pogumom dokazal, da je odločilni človek v trenutkih... obupa. Tako so »azzurri« le našli peterko, ki se je rešila poloma.
V prvem polčasu so namreč Grki povsem spravili na kolena Gambovo moštvo, ki je bilo brez idej, slabo v obrambi in napadu, vse preveč nervozno. Kot smo dejali, se je z vstopom Premiera razmerje sil spremenilo. Italijani so začeli zmanjševati zaostanek, nemajhno vlogo pa je odigralo tudi domače igrišče (bodisi zaradi bodrenja gledalcev kot tudi nekaj pomoči s strani sodnikov, kar je pri Grkih spro-
žilo ostre proteste). Zmaga »azzurrov« pa je vsekakor zaslužena. Velik doprinos so poleg Premiera dali Gentile, Pittis, Costa, Brunamonti, medtem ko sta se Riva in Magnifico izkazala le na trenutke.
Razumljivo je bil Gamba zadovoljen z rezultatom, ne pa z igro. Bil je tudi kritičen do tistih, ki že vidijo Italijo v finalu: »To nikjer ne piše,« je dejal, »vse oči so uprte na nas, tako da so igralci občutili velik pritisk.« Bil pa je kritičen do Rusconija, ki je bil preveč nervozen in bi se lahko izognil kaki grdi gesti: »Svojim igralcem nikoli ke priporočam, da pozabijo na oliko. Niso mi všeč taki divji prizori. Trener ne more kar tako mimo tega,« je pristavil Gamba. Priznal je še, da je bila tekma težka, vendar ne verjame, da bo odslej steklo samo od sebe.
SPORED
A SKUPINA Danes, 25.6
14.30: Španija - Bolgarija 16.30: Jugoslavija - Poljska
Jutri, 26.6.
14.30: Španija - Poljska 18.30: Jugoslavija - Bolgarija
B SKUPINA Danes, 25.6.
18.30: Grčija - ČSFR 20.45: Italija - Francija
Jutri, 26.6.
16.30: Grčija - Francija 20.45: Italija - ČSFR
Četrtek, 27.6.
PROST DAN Petek, 28.6.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta 14.30: 3A - 4B 16.30: 3B - 4B
Za uvrstitev od 1. do 4. mesta 18.30: 1A - 2B 20.45: 1 B - 2A
Sobota, 29.6.
14.30: FINALE ZA 7. MESTO 16.30: FINALE ZA 5. MESTO 18.30: FINALE ZA 3. MESTO 20.45: FINALE ZA 1. MESTO
Na mmbledonskem turnirju nimajo sreče z vremenom
Včeraj nobenega srečanja Seleševa ima velike težave
LONDON — Dež (na sliki AP) jo je zagodel organizatorjem vvimbledonskega turnirja. Potem ko so začetek srečanj odlagali iz ure v uro, so morali vse tekme Prenesti na današnji dan. V London pa ne bo Šveda VVilandra, ki ima poškodova-n° koleno. Medtem se je izvedelo, da je poškodba Jugoslovanke Monike ne Seleš Precej težka. Njen oče Karoly je povedal, da v VVimbledon ni prišla, ker jo boli r°ka. To pa ni edina težava: »Monika je zelo utrujena,« je povedal Karoly, »in živi J strahu, da ji bosta nogi kronično otekli. Zjutraj, ko se zbudi, le s težavo hodi. ®edaj potrebuje dva, tri mesece počitka.«
Uspelo srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel
Konec tedna je bilo na Pokljuki in v Kranju že 15. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Srečanja so se udeležili predstavniki Združe-n)a slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz avstrijske Koroške, Prosvetnega športnega odseka S.O. Monošter iz Madžarske ter Kranja kot gostitelja manifestacije.
Srečanje je posvem uspelo, udeležil pa se ga je tudi minister za šolstvo *® šport Peter Vencelj, ki je med drugim podčrtal važnost športa v delova-»iu narodnostnih skupnosti v zamejstvu in obljubil, v okviru trenutnih zmogljivosti Slovenije, vsestransko pomoč matice. Poleg Petra Venclja si je Uakatere tekme ogledal tudi minister za Slovence po svetu Janez Dular. O srečanju bomo obširneje še poročali.
Razočaranje prav ob koncu uspelega prvenstva v Tacnu
TACEN — V Tacnu je bilo v nedeljo vse pripravljeno za imeniten zaključek 21. svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah. Ob ozkem betonskem kanalu se je zbralo največ gledalcev, za domači tabor naj zanimivejši disciplini teh moštvenih voženj sta bili prav ob koncu, kajakaška trojka, ki je branila zlato z reke Savage, pa je bila zadnja na Startu. Po prvi vožnji je bolje kazalo kanuistom, saj so bili Vidmar, Javornik in Hercog drugi, takoj za velikimi favoriti Američani. Kajakašem ni šlo vse po načrtih, vendar so se vsi tolažili, da bodo v drugo zapejali veliko bolje.
Začetek drugih voženj je veliko obetal, saj so že kajakašice, Skokova, Kasteličeva in Breznikarjeva odpeljale odlično in presenetljivo pristale kar na 4. mestu. Kanuistom pa je vse spodletelo že pri drugih vratcih, ko je Vidmarja odneslo mimo, tako da dosežka iz prve vožnje niso mogli izboljšati in ker so jih medtem prehiteli tako Francozi kot Britanci, so Jugoslovani ostali na najbolj nehvaležnem 4. mestu.
Vse pa je bilo že v pričakovanju vožnje kajakašev. Janez Skok, Marjan Štrukelj in Jernej Abramič so v drugo začeli imenitno, vozili takorekoč na meji mogočega vse do 17. vratič (skupno jih je bilo 25), kjer je Abramiča voda zanesla nekoliko vstran, ni se uspel več rešiti in na stopničasti oviri je »padel« povsem mimo vratič. To pa je pomenilo 50 kazenskih točk oziroma tolikšen pribitek sekund in kljub najboljšemu času so ostali na skromnem 13. mestu. Seveda so bili po tekmovanju zelo razočarani, še najbolj pa Abramič. Ta neuspeh je kar malce zagrenil zaključno slovesnost, na kateri je bil tudi predsednik Slovenije in obenem OK-ja svetovnega prvenstva '91, Milan Kučan.
S tremi zmagami v moštvenih vožnjah je Francija postala najuspešnejša udeleženka slalomskega dela prvenstva. Jugoslavija je ostala pri eni srebrni kolajni, Italijani pa so ostali povsem praznih rok, saj so kanuisti pristali na šestem mestu, kajakaši, ki so branili srebro z reke Savage, pa so za sekundo zaostali za bronom.
Tako je svetovno prvenstvo za nami. Tako organizacijsko kot tekmovalno je bil veliko uspešnejši bovški del, kjer je bilo dva tekmovalna dneva ob deroči Soči veliko več gledalcev kot pa na Tacnu. Tolminska je znala s prvenstvom veliko bolj živeti kot pa Ljubljana.
Slalomisti se bodo srečali že čez leto dni na olimpijskih igrah v Španiji, kjer bo slalom po 20 letih spet na uradnem programu.
Gostitelj naslednjega svetovnega prvenstva pa bo čez dve leti italijanski Val di Sole. Organizatorji so imeli nadvse uspelo predstavitev že v Tacnu. V nedeljo, 30. t.m., pa bo tam uvodna tekma letošnje serije za svetovni pokal v slalomu. Tako bo časa za slavje ali žalovanje bolj malo.
Rezultati moštvenih voženj:
3xC-2: 1. Francija 211,15; 2. Češkoslovaška 224,01; 3. Nemčija 238,54; 3xK-l ženske: 1. Francija 215,56; 2. Češkoslovaška 251,60; 3. ZDA 272,12; 4. Jugoslavija (Skok, Kastelic, Breznik) 312,15; 3xC-l: 1. ZDA 198,23; 2. Francija 203,57; 3. Velika Britanija 219,34; 4. Jugoslavija (Hercog, Vidmar, Javornik) 224,23; 6. Italija (Manganotti, Stefani, Schillaci), 357,32; 3xK-l: 1. Francija 175,36; 2. Nemčija 181,23; 3. Češkoslovaška 183,21; 4. Italija (Ferrazzi, Pontarolo, Ivaldi) 190,95; 13. Jugoslavija (Štrukelj, Skok, Abramič) 217,15. (Ervin Čurlič)
KOLAJNE: Francija 4 zlate, 1 srebrna, 2 bronasti; ZR Nemčija 2, 1, 3; ZDA 1, 2, 1; Velika Britanija 1, -, 1; ČŠFR -,
3,	1; Jugoslavija -, 1, -.
Dirka tris
LIVORNO Zmagovita kombinacija dirke tris iz prejšnjega tedna je bila 7-3-
4.	Dobitnikov je bilo 1.255, prejeli pa bodo po 1.448.900 lir. Kvota ob odstopu Sebimba (št. 8) pa je znašala 159.600 lir, kombinacije pa so bile: 8-3-4, 7-8-4, 7-3-8.
Stojkovič k Veroni
VERONA Jugoslovanski nogometaš Dragan Stojkovič bo v prihodnji sezoni igral v Veroni. Stojkovič prihaja iz marsejskega Olimpigueja, kateremu naj bi Verona odštela okrog 9 milijard lir. .Stojkovičev rojak Prosinečki, kateremu letos zapade pogodba s Crveno zvezdo, pa naj bi prestopil k Real Madridu.
Včeraj so predstavili tudi novega trenerja Interja, Corrada Orrica. Iz Nemčije je medtem prišla potrditev vesti, da je Juventus najel Jurgena Koblerja.
totip		
i.	— 1. Golnik	1
	2. Libman Mo	1
2.	— 1. Lee di Certosa	1	
	2. Greina	X
3.	— 1. Lea Efie	X
	2. Ippelio	X
4.	— 1. Ippo Jet	2
	2. Lagos Cr	2
5.	— 1. Laval	X
	2. Falabrac	1
6.	— 1. Lepanto As	2
	2. Dadier	1
	KVOTE	
12 (113 dobitnikov)		10.361.000 lir
11 (2.634 dobitnikov)		444.000 lir
10 (25.500 dobitnikov)		45.000 lir
obvestila - obvestila
ŠD Breg
obvešča, da bo občni zbor danes, 25. t.m ob 20.30 v občinskem športnem centru v Dolini.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 26. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja vseh športnih društev s Tržaškega, ki gojijo nogomet. V četrtek, 27. t. m., ob 20. uri pa bo na stadionu 1. maj v Trstu seja namiznoteniške komisije.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v soboto, 29. in v nedeljo, 30. t. m., izlet na hrib Pasubio "La strada della galleria". Izlet je namenjen mladini. Vpisovanje in informacije pri načelniku odseka tel. št. 55180 (mesta na razpolago so omejena).
TPK SIRENA SEKCIJA VVIND SURF organizira tečaj v dveh izmenah: od 8. do 13. julija in od 7. avgusta do 13. avgusta 91. Klub nudi tečajnikom vso opremo za tečaj. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse informacije v popoldanskih urah na tel. 422696 SD ZARJA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek, 28. junija ob 20.30 v Bazoviškem domu s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, nagrajevanje najuspešnejših športnikov, razprava, volitve, razno.
ŠZJADRAN
obvešča, da je sedež na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 15. julija 1991. ŠKD BARKOVLJE
sporoča, da se bo 1. julija pričel teniški turnir za amaterje. Za informacije in prijave tel. na št. 412680 ali 224407.
Petinosemdeset plodnih let Billya Wildera
HOLLYWOOD - Veliki ameriški režiser avstrijskega porekla Billy Wilder je včeraj praznoval 85 let. Veliki mojster, edini režiser, ki ima kar dva filma v seznamu 25 najboljših del vseh časov, je slavil rojstni dan v ozkem krogu prijateljev v svoji hiši v Beverly Hillsu, kjer živi in ki jo zapušča poredkoma za krajša potovanja v Evropo, saj je še vedno zelo navezan na stari kontinent.
Billy VVilder je bil nagrajen z Oskarjem za delo leta 1986. To je bil sedmi oskar v njegovi uspešni karieri filmskega režiserja, ki je začel svojo režisersko pot v začetku štiridesetih let, potem ko je nekaj let delal v filmskem svetu kot scenarist. Po rodu iz židovske dunajske družine je Billy VVilder začel najprej novinarsko kariero, nato pa je začel sodelovati s filmskimi režiserji. Zaradi nacističnih preganjanj se je najprej preselil v Francijo, nato pa leta 1934 v ZDA (mati pa ni uspela zbežati in je umrla v Auschwitzu), ki so postale njegova resnična domovina.
V Združenih državah se je hitro uveljavil kot scenarist, leta 1942 pa je posnel svoj prvi film. Leta 1944 se je uveljavil s filmom »Double Indemni-ty«, leta 1949 pa je snemal »Pot zatona«, ki velja še vedno za enaga najboljših 25 filmov vseh časov. Film pripoveduje o zvezdnici, ki se ne sprijazni s staranjem in končno ponori.
VVilder je v svoji karieri znal zelo uravnovešeno obravnavati socialno problematično, obenem pa je bil zelo uspešn tudi v komediji. V gledalcu je znal vzbuditi smeh, ki pa je vselej vseboval kanček grenkobe. Med najbolj znane komedije sodi nedvomno »Nekomu je všeč vroče« z Marilyn Monroe, Jackom Lemonom in Tonyjem Curtisom, ki je prav tako na seznamu najboljših 25 filmov vseh časov.
Ob navedenih je VVilder snemal še veliko uspešnic. Med temi tudi kriminalko »Obremenilna priča«, v kateri je po splošnem mnenju presegel mojstra tega žanra Alfreda Hitchocka.
Svojska Tosca s konjenico in 400 statisti
LONDON - Ko je založnik Riccordi predlagal Pucciniju, naj bi uglasbil Tosco, se je glasbenik najprej otepal naloge, ker se mu je zdelo, da je bilo v zgodbi preveč akcije in premalo poezije. Nato pa se je ob sodelovanju Gi-useppa Giaccose, ki je predelal libret-to, vendarle vdal in je uspel vnesti poetičnost tudi v drugo dejanje, v katerem so scene mučenja, posiliva in umora. Sedaj pa je režiserka Frances-ca Zambello šla povsem v nasprotno smer in v Tosci, ki jo je pripravila za londonsko areno Earls Court, poudarila predvsem akcijsko plat, saj se je med drugim poslužila tudi konjenice. Prireditev je bila gledalcem všeč in po Londonu jo bodo predstavili še v Syd-neyu, Melbourneu in Tokiu.
V Tosci Francesce Zambello sodeluje nad 400 statistov, stočlanski pevski zbor, krdelo psov in celo čreda drobnice. Zamisel je imela nedvomno odziv, saj je režiserki in nastopajočim čestitala tudi žena britanskega vladnega predsednika Norma Major, ki je med drugim napisala biografijo velike sopranostske Joan Sutherland. In tud gledalci (zbralo se jih je okoli 11.000) so se zabavali.
Sicer pa je predstava, ki jo je pripravila Francesca Zambello, z vseh pogledov veličastna. Trije žandarji in kočija so v njenem tolmačenju postali konjeniški odred, na belem konju pridrvi na prizorišče dogajanja tudi baritonist Inggvar Wixell, ki pooseblja hudobnega Scarpio. Za beguncem Ange-lottijem se podi krdelo psov, pastir v tej postavitvi pride na oder s čredo drobnice, Tosco pa poriva k obzidju grada SanfAngelo toliko vojakov, da bi bili lahko zaustavili Napoleona pri Marengu.
Zaradi pridnosti interpretov, sopranistke Julie Migenes, tenorista Antonia Ordoneza in drugih domislice režiserke ne odtegnejo pozornosti gledalcev. Končni aplavz pa je bil kljub temu v Londonu bolj podoben cirkuškemu vzklikanju kot pa zadržanemu navdušenju uglajene operne publike.
BTPP01/20
DESETLETNE OBVEZNICE
•	Obveznice BTP s koriščenjem 1. junija 1991, zapadejo 1. junija 2001.
•	Obveznice dajejo letno 12% po-sticipiranih bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe.
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. junija.
•	Obveznice se koristijo s 1. junijem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 1. julija, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 26. junija
Minimalna cena dražbe %	Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
93,90	13,54	11,83
Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom.


II



' i
današnji televizijski in radijski sporedi

;
c
RAI 1
X RAI 2

RAI 3
L*E
TV Slovenija 1
Z
TV Koper
8.45 Nadaljevanka: Five ' Mile Creek
9.35 Nanizanka: La signora in giallo
10.25 Fiml: Auguri e figli maschi (kom., It. 1951, r. G.C. Simonelli)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Varieteja: Occhio al biglietto in 12.30 Piace-re Raiuno
13.30 Dnevnik
14.00	Film: Tramonto (dram., ZDA 1939, r. Edmund Goulding)
15.45	Mladinski variete: Big
17.05	Variete: II sabato dello Zecchino
18.05	Zmagovalci mednarodnega festivala poezije
18.50 Dokumentarec: 30 let naše zgodovine
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Tednik: TG Sette
21.40	Koncert: Zubin Metha dirigira zbor in orkester Maggio Musicale Fio-rentino
22.45	Dnevnik
23.00	Dok.: Cinema e
24.00	Dnevnik in vreme
0.35 Variete: Caribe
1.05 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
9.00 Risanke: Babar in Tom in Jerry
9.35 Film: Amami o lasciami (dram., ZDA 1951, r. C. Vidor, i. Doris Day)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.10 La clinica della Foresta Nera
13.00 Dnevnik, 13.15 Dioge-nes in 13.30 Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful, 14.25 Quando si ama
15.15	Nanizanka: Condannati a far carriera
16.10 Ena rastlina na dan
16.30	Vesti
16.40	Film: Amore mio (dram., It. 1964, r. Raffaello Ma-tarazzo)
18.30	Športne novice
18.45	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
19.45	Dnevnik in šport
20.40	EP v košarki: Italia-Francija
22.30	Nanizanka: HUnter
23.15	Dnevnik - Pegaz, vreme in horoskop
0.10 Filmske novosti
0.20 Športna oddaja o EP v košarki
0.10 Film: Voglio sposare mia moglie (kom., Fr. 1943, r. Robert Vernay)
11.00	Tenis: Torneo dellavve-nire
12.00	Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini, i. Isa Miranda, Nino Besozzi)
13.20	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10 Dnevnik
14.20	Videobox '91
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se posodablja
15.45	Šport: kolesarstvo, 16.15 ameriški football, 16.40 jahanje
17.00	Film: Al di la delle te-nebre (dram., ZDA 1935, r. John Stahl, i. Robert Taylor, Irene Dunne)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarstvo: 20. dirka po Apuliji
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualno: Un terno al lotto
22.35 Dnevnik
22.40 Aktualno: Fai la TV
23.15 Nočni dnevnik
24.00	Film: II segreto di una moglie (dram., ZDA 1952, r. Joseph Pevney, i. Loretta Young)
8.50 Video strani
9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke
9.30 Sedma steza (pon.)
10.00	Osmi dan (pon.)
10.35 Video strani
16.10	Video strani
16.25 Sova (pon.) vmes nanizanki Simpsonovi in Campion
17.50 Video strani
17.55 Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Spored za otroke in mlade: Starši naprodaj (posnetek izvirne mladinske igre Ž. Petana)
19.10	Risanka
19.15	TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ingverjevo drevo
21.10	Omizje: Konec slovenske politične emigracije?
22.40 Dnevnik in vreme
22.15	Video strani
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Campion
0.20 Video strani
16.00	Športni pregled
17.30	Oddaja v slovenščini
18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Big Foot
19.50	Film: Ore di terrore (dram., It. 1972, r. Robert Bradley, i. Herbert Fux, Anne Smyrner, Karin Schubert)
22.15 Nanizanka: Fantasilan-dia
22.05 Dnevnik
22.15	Športna rubrika
| ^ TV Slovenija 2
15.30	Satelitski programi
16.25	EP v košarki: Jugoslavi-ja-Poljska
18.15	Satelitski programi
18.50	Gostovanje slovenskega baleta v Minsku
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Regionalni programi TVS : Studio 2 Koper
21.30	Žrebanje lota
21.35 Povečava
23.00	Film: Jara gospoda 0.45 Yutel, eksperimentalni
program
CANALE S______________
8.00 Nanizanka: La famiglia Brady
8.30 Film: Come ti dirotto il jet (kom., ZDA 1969, r. Hovvard Morris, i. Jackie Gleason, Estelle Par-sons)
10.25 Rubrika: Gente comune
11.45	Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris
12.55 Canale5News
13.20	Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie
15.05 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo... parliamone
16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15 Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviz: II gioco dei nove
19.30 Canale 5 News
19.35 Kviz: Tra moglie e mari-to
20.20	Varieteji: Sette piu, 20.25 II TG delle vacanze, 20.40 Nad.: Donna d'o-nore
22.50 Aktualno: Kuwait-Po nevihti
23.20	Variete: Maurizio Cos-tanzo Shovv vmes (24.00) Canale 5 News
1.25 Variete: II Tg delle vacanze
1.40 Nan.: Marcus Welby
RETE 4________________
8.10 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio
13.15 Variete: Buon pomerig-gio
13.20 Nadaljevanke: Valeria, 13.45 Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore
18.30 Kviz: Čari genitori
19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40 Nadaljevanki: Primave-ra, 20.05 Marilena (i. Cat-herine Fullop)
20.35 TV film: Radiči (dram., ZDA 1977,1. del)
23.05 Aktualno: Ciak
23.50 Šport: Veliki golf 0.55 Film: Mia moglie si spo-sa (kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Claudet-te Colbert)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Risanke
8.30 Odprti studio
9.00	Nan.: L'uomo da sei mili-oni di dollari, 10.00 II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke
13.30	Festivalbar '91
13.45	Nanizanke: MacGyver, vmes 14.45 Kviz: Urka, 15.30 Tarzan, 16.301 gius-tizieri della citta, 17.30 Vietnam addio
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: I 4 della scuola di polizia
20.00	Risanka: Papa Gamba-lunga
20.30	Glasbena oddaja: Festivalbar '91
22.30	Film: Due occhi diaboli-ci (srh., It. 1989, r. G. Ro-mero-D. Argento, i. Adri-enne Barbeau, E.G. Marshall, Harvey Keitel)
0.40 Odprti studio
1.00	Nanizanke Non Stop
ODEON________________
13.00 Risanke
14.30 Film: La meravigliosa il-lusione (kom., ZDA 1945,
r. Charles Lamont, i. Bus-ter Keaton, Jack Oakie, Peggy Ryan)
16.00	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Šimonelli, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vi-anello)
17.30	Film: L'eroica legione (pust., ZDA 1948, r. Joseph Kane, i. VVilliam El-liot, Adrian Both)
19.30	Risanke
20.30	Film: Tre croci per non morire (vestern, 1974, r. W.S. Regan, i. Ken Wood, Craig Hill, Peter White)
22.00	Nautical Shovv
22.30	Film: II debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i. Lando Buz-zanca, Barbara Bouchet)
TMC___________________
8.30 Risanke: Snack, 9.30 Nanizanke: I giorni di Bryan, 10.30 Anna e il suo re, 11.00 Diadorim
11.55 Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Shovv
13.00	Dnevnik m šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: La vita vive d amo-re (dram., ZDA 1985, r. Larry Pierce, i. Sam Wa-terson, Christine Lathi)
16.50 Rubrika: Ženska TV
18.20	EP v košarki: Grčija-Češkoslovaška)
20.00 Vesti: TMC News 22.35 Variete: Festa di comple-anno
23.20	Nočne vesti
23.40 LadiesandGentlemen 0.20 EP v košarki: Prenos iz Rima
TELEFRIULI____________
10.45 Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Il calabrone verde
16.00	Otroška oddaja in risanke
17.50 Nanizanke: The Bill Cos-by Shovv, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20 Dnevnik
20.30	Rubrika: Občina
21.30	Šport in šport
22.30	Nočne vesti
23.00	Oscar VVilde: Donna sen-za importanza (i. Lilla Brignone, Nora Ricci)
0.40 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi



RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country mušic; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 9.45 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Roman: Enej Silvij Piccolo-mini (Alojz Rebula); 11.50 Slovenska lahka glasba; 12.00 Starost danes; 12.25 Instrumentalni solisti; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba p° željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: opera Flamski slikarji (dirigira G. Mašini); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci:
7.00	Kronika; 8.05 Znanja široka cesta;
9.05	Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.25 Glasbena poslušalnica; 14.45 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17 '
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 21.35 In-termezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19-Ojj Dnevnik; 6,00 Glasba za dobro jutro; 6.1 Vreme in prometni servis; 6.30 JutranjlK in cestne informacije; 7.00 Jutranja kro nika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturm servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Va 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15;J Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba p° ze. ljah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 kulturnega sveta; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. .30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15J*j; .30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanar. 10 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonij ezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; » -f sem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; • jani; 9.20 Popevka po želji; 945 H d 9 illetti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 ur iško vesolje: ideje in nasveti; • asba; 12.00 Glasba po željah m cest 14.32 Turistični napotki; 15.00 Kome --------- ~	• počitnicah; j 7-J
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddajajo mod^
Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; Nora leta.
20.30