Preti — Cena t- Z LpravmJtvo: Ljubljana, fnediiijm oHa S. Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Pocamin« mti- ca 5 — Telefon h. 31-25, 31-26 Pr>družnica Novo mesto: Ljnbljanda (lili 42 izključno zastopstvo za oglase d kali je m inozemstvo: UPI S. A., MHANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofemv čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corc. Post. No 11-3118 Isfcaja vsak dan razen ponedeljka Orednlitvo: Ljubljana — Pucdnijeva ulica SL & Telefon §t 31-22 31-23 31-24. Rokopisi se oe vračajo Weltere GrossangrISle an den Albaner Bergen 87 sewjetjsehe Flugzeuge itn Raum von Jassy abgeschos-sen — 131.700 BET. durch Lu£twa££e und Krlegsmarine versenkt Aus dem Fiihrerhauptquartier, l. Juni. DNB. Das Oberkommando der "VVehrmacht gibt bekannt: Der Feind fiihrte aneh gestern seine osinone scheiterten vvahrend des ganzen Tages starke feindliche Angriffe. NacJitschlachttlugzeuge griffen das Stadt-gebiet von Apriiia sovvie feindliche Batte-rlfn nnd Kolonnen ini gleichen Raum mit girter "VVirkung an. Im Osten setzten unsere Truppen ihren Angriff ini Raum ndrdlieh Jassy gegen 7 liien feindlichen AViderstand und beftige fiegfnansrriffe fort. In harten Kampfen vvurden im Zusammrnvrirken mit K&mpf-nnd Sehlaehtfiugzeugverbanden 37 feindliche Panzer vernichtet. Jager, Schlaehtflug-zeuge und Nahaufklširer schossen iiber die-Mm Raum 87 feindliche Flugzeuge ab. Auch im Karpathenvorland und im Raum siidi'■■.'»tiich Brody verliefen ortliche An-griff-sunternehmen deutscher und ungari-seht-r Verbiinie trotz starker feindlieher (.-p.gemreftr erfelgreieh. Die Lnftvvaffe griff bel Tag und Nacht den sovvjetischen Eisenbahrverkehr mit beo-bachteter VVirkung an. Zahlreiche Bahnan-lagen vvurden zerstort und rvvei Betriebs- stoffziige vernichtet. Bei einem Stosstruppnnternehmen ttber dem Pleskauer See himveg vvurden am Nordostufer mehrere sowjetische Wider-standsnester zerstort. Nordamerikanische Bomberverbande war-fen in VVest- und Sudvvestdeutschland Bomben auf mehrere Orte. Besonders in Osna-briiek und Hamm entstanden Gebaude-sehiiden und Personenverluste. tTber dem Reiehsgebiet und iiber den besetzten West-gebieten vvurden 13 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. Ein naeh Rumanien einfliegender nord-amerikaniseher Bomberverband verursachte im Raum Pioesti Schaden und Verluste unter der Bevolkerung. Deutsche und ruma-nisehe Luftverteidigungskrafte vernichte-ten 28 feindliche Flugzeuge. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht Einzelziele in Siid-ostengiand an. Aus der britiseh-nordamerikanisehen Nachsehabflotte vvurden im Monat Mai durch Luftvvaffe und Kriegsmarine 24 Han-de!s- und Transportschiffe mit zusammen 113.700 BRT versenkt und 23 vveitere Schiffe mit 169.000 BRT beschadigt. Ausserdem v.urden 17 Zerstorer und Geleitfahrzeuge, 2 Lnterseeboote, 8 Sohnellboote und 3 Si-cherungsfahrzeuge versenkt, 1 Torpedo-boot. zahlreiche Sehnellboote und sonstige Fahrzeuge beschadigt. Skupnmt evropskih narodov Berlin, 31. maja. sVolkischer Beobach-i st- je objavil članek državnega tiskovnega načelnika dr. Dietricha, ki se bavi s -.-.•ovezanostjo bojišča in domovine, članek -avl: V pravem tovarištvu na bojišču .žive vse one kreposti, ki napravijo duha ko čete močnega in odpornega. Tovari-vo r a bojišču je živi narodni socializem. .Ki'! se je v strelskih jarkih prve svetovne vojne, njegov vojaški izvor je tudi da-■s temelj nemške vojaške moči. Tovari-vo krepi. Pa tudi domovina je v teh težil letih voine spoznala, kaj pomeni sku-lskci osredotočenje vseh sil. Kakor sta se bojišču obnesla tovarištvo in skupnost, ; ko nam kaže domovina duha skupnosti v strnjenosti svojega obnašanja Neuklon-' - ost m železna disciplina sta zunanji zna-^nji boreče se nemške domovine. Z nji-se udeležuje borb in z njima bo deležna končne zmaje. Nasprotnik skuša z vsemi sredstvi razbiti to skupnost. Ve, da krinka bojevanja slabi ter skuša na ta način njo zanesti kal razkroja med nemški na--: Kakor se je v našem narodu skupnost izkazala za veliko zmagovalko nad silo in kot ojačujoča nosilka življenja in bodočnosti, tako deluje isti zakon v skupnosti narodov evropske celine. Evropa je le takrat doživela srečne čase, ko je povezala svoje narode v trdno skupnost proti vsem sovražnikom. Kadar koli pa so od zunaj razbili njeno enotnost po načelu »Deli in vladaj!« je prešla pod tuji vpliv ter postala bojišče sil, ki niso izšle iz njenega duha. Vsled tega je uničenje evropske skupnosti že stoletja glavni cilj anglosaške pluto-kracije ter sedaj prav tako vojno geslo boljševizma. Ako se bo Evropa sama odrekla moči, ki jo ji daje skupnost, bo zapovrstjo uničen vsak njen narod. Ako pa se bo njenim ogroževalcem uprla strnjena moč res prave evropske narodne skupnosti, tedaj je ne bo mogoče premagati.« pet toSk za »organizacijo miru po vojni** v duhu imperializma velesil Rtofvcfcolm, 1. junfja. Po nekem poročilu sodelavca agencije »Ai=sociated Press« do-oča načrt Zoorganiza-eiji za. vzdrževanje miru po vojni« naslednjih pet točk: 1. Osnovan bo >Svet združenih narodov«, katerega člani bodo: Sovjetska zveza. Anglija, čtmgk"»nška Kitajska in Ze-dmjene države, kakor tudi 3 ali 4 manjše r.ržave, katerih zastopniki bodo '^voljeni za določeno do-bo po določenem vrstnem j-eefu. 2. Sejam *Sveta združenih narodov« bodo prisostvovali zastopniki vseh >zdrnže-nih rarodov«". Sprejeti bodo nvs^oče tudi zastopniki drugih narodov. Na teh sejah bodo imelj manjši narodi enako volilno pravi co m enako suverenost kakor velesile. 3. Policijsko nadzorstvo bodo izvajale v prvi vrsti vojaške sile štirjh velikih narodov. 4. Ustanovljeno bo svetovno sodišče, ki bo obravnavalo vse spore med narodi. Sodišče bo uživalo moralno in vojaško podporo ^združenih narodov«, čeprav se bo po rrožnofti nahajalo Izven okvira sveta 5. Osnovano bo posebno razsodišče, ki bo obravnavalo sporna vprašanja, za katera redno sodršče ne bo pristojno. S to »organizacijo miru« se bavi dnevnik »VoTkischer Beobaohter« in ugotavlja, da je Roosevelt, ki je vstop združenih držav v vojno utemeljil s tem, da se bodo Ze-dinjene države borile za odpravo vojne, izjavil in priznal na sestanku z novinarji, da ni nobenega sredstva, s katerim bi se vojne onemogočile. Resnica pa kaže temu nasprotno — tako nadaljuje list — popolnoma drugačno sliko. Kaže namreč Evropo in; Vzhodno Azijo, ki sta odločeni živeti po lastnih zakonih in izvajati ono mir zagotavlja jočo funkcijo, katere glasniki tretje svetovne vojne ne morejo izpolnjevati niti je nočejo, ker je njihov cilj še ved.no svetovno gospodstvo. Načrti, ki jih ustvarja sovražnik za mir, tako piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, pa ne morejo biti nič drugega, kakor poziv k novi svetovni vojni. Blazno versaill-sko pogodbo hočejo še ojačiti. Evropo naj preplavi boljševizem in vso Azijo naj kapitalizem izkorišča in zatira. Pravice narodov naj bi teptali z nogami, narode razbili in razdvojili. un'čili naj bi gospodarstvo in ga izročili kapitalističnim zkori-ščevalcem Wallstreeta s posredovanjem valutne banke Morgenthaua in sličnih ustanov, kakor so hoteli eksponenti kapitala drugo svetovno vojno. To je tudi smisel zadnje Rooseveltove izjave in smisel debate v spodnji zbornici po zadnjem Churchillovem govoru. Novi {aponsstf uspem v Es§al3vS]en f?o?5vfg zavezniških padaleev — Polovica sovražnih sli pri Mitksssi uničena Tokio, 31. nmia. Od 2000 mož sovražnih čet. ki so pristala pred tednom dni pri Mitkini. je že polovica uničena, medtem k(> je ostanek zaradi pomanjkanja živi! in zaradi japonskih napadov živčno skoraj popolnoma uničen StiUvel! je hotel popolni poraz čet generala \Vinch»ateja zonet oprati ter je sklenil, da bo poizkušal svojo srečo in je pristal s svojimi pada! k:mi lovci, kakor tud: z delom nove 30. čungkinške d:vizije in neko severnoameriško brigado pri Mitikini. Gotovo ie menil, da bo moge' številčno slabotnejše japonske čete premagati pred nastopom monsuma ter je upal, da bo zmanjšal s to nepremišljeno pustolovščino Japonski nriti^< na nodročju okrog Hukaunga. Čc bi stvar uspela, je računal z gotovostjo, da se bo nonovno odprla oskrbovalna cesta v Čungking. Pristale čete pa so doživele hudo razočaranje. V nasprotju z mnenjem, da so japonske čete maloštevilne in slabo pripravljene, so jih te neposredno po pristanku silovito napadle. Sovražnik je izgubil mnogo materiala in okro-gio 1000 mož. Ostali oddelki So v obupnem položa ju ter so zahtevali že večkrat hrane ter streliva, ker s0 njihove zaloge izčrpane. Mir in red v Lojangu Šanghaj, 31. maja. Urejanje prilik v Lojangu. glavnem mestu Honana. ki so ga 25 maja zavzele japonske čete jn katerega padec <*Xing-king še taji. napreduje po japonskih poročilih Pod predsedstvom Hinpemhs.ianga je bila osnovana že prvi dan po zavzetju mesta posebna organizacija za vzdrževanje miru in reda. S sodelovanjem prebivalstva z japonskimi oblastmi je čiščenje mesta v polnem teku. Sanghaj. 31. maja. Japonsko letalstvo je bombardiralo Čangčo. Siantang. Juankiang, Milo in druga mesta v Honanu. kakor javlja dopisnik agencije UP iz Čungkinga. Dopisnik poudarja, da japonska ofenziva v Honanu hudo ogroža postojanke zavezniškega letalstva. Italijanski tolovaji se predajajo Milan, 1. junija. Italijanski glavni stan je uradno objavil, da se je doslej pri civilnih in vojaških oblasteh prijavilo že 44.145 tolovajev. Čeprav še niso zbrani podatki iz vseh pokrajin, smatrajo vendar to številko v glavnem za dokončno. Nadaljnji velenapadi ob Albanskih gorah 87 sovjetskih letal talstvo in vojna na področju Jasija — Le-sta potopifi 131.700 ton sovražnikovega brodovja Fiihrerjev glavni stan, 1. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Sovražnik je izvedel tudi včeraj svoje velenapade predvsem proti našim postojankam na južnem pobočju Albanskih gora in v odseku pri Frosinone. Zapadno od Velle-trija so odbile naše čete v ogorčenih bojih vse napade, Iti so jih izvedli s podporo močnih oklopniških edinic. Uničenih je bilo 23 sovražnikovih oklopnikov. Vzhodno od Velletrija so v teku težki boji s sovražnikovimi silami, ki so vdrle v naše postojanke. Neki padalflu napadalni polk pod vodstvom majorja Tininia se je posebno odlikoval. Pri Frosinonu in zapadno od njega so se izjalovili težki sovražnikovi napadi, ki so trajali ves dan. Nočna bojna letala so napadla z dobrim uspehom mestno področje Aprilije kakor tudi sovražnikove baterije in kolone na istem področju. Na vzhodu so nadaljevale naše čete napade na področju severno od Jasija proti žilavemu sovražnikovemu odporu in močnim protinapadom. V hudih bojih v sodelovanju z oddelki bojnih letal je bilo 37 sovražnikovih oklopnikov uničenih. Lovci, bojna letala in izvidniška letala za bližnje izvide so sestrelili nad tem področjem 87 sovražnikovih letal. Tudi na karpatskem predgorju in na področju južnovzhodno od Brodov potekajo uspešno krajevni napadi nemških in madžarskih oddelkov kljub močni sovražnikovi obrambi. Letalstvo je napadlo podnevi in ponoči sovjetski železniški promet z opazovanim učinkom, številne kolodvorske naprave so bile razdejane in dva vlaka z gorivom sta bila uničena- Pri nekem delovanju naskakovalnih oddelkov nad Pskovskim jezerom je bilo razdejanih več sovjetskih odpornih gnezd na severnovzhodni obali. Severnoameriški oddelki bombnikov so odvrgli v zapadni in v južnozapadni Nemčiji bombe na več krajev. Posebno v Osna-hriicku in Hammu so povzročili škodo na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nad nemškim državnim ozemljem in zasedenim zapadniin področjem je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih letal. Neki severnoameriški bonibniški oddelek, ki je priletel nad Rumu ni jo, je povzročil na področju Ploestija škodo in izgube med prebivalstvom. Nemške in rumunske letalske obrambne sile so uničile 28 sovražni-j kovih letal. Nemška brza bojna letala so napadla v pretekli noči posamezne cilje južnovzhod-ne Anglije. Iz britansko-sevemoanieriške preskrbo-valne mornarice sta v mesecu maju potopili letalstvo in vojna mornarica 24 trgovskih in prevoznih ladij s skupno 131.700 brt.; 23 nadaljnjih ladij s 169.000 brt. je bilo poškodovanih Razen tega je bilo potopljenih 17 rušilcev in ladij za spremljavo, 2 podmornici. 8 brzih bojnih čolnov in 3 zaščitne ladje; 1 tor|>edni čoln, številni hitri bojni čolni in druga vozila pa so bila poškodovana. Finsko vojtio poročilo Helsinki, 1. junija. Finsko vojno poročilo se glasi: V vzhodnem delu Karelijskc ožine sta bla odbita dva napada sovražnikovih naskakovalnih oddelkov, ki jih je pi.dpiralo težko orožje. V zapadnem delu Aunuške ožine je napadel sovražnik s podporo močnega topniškega ognja in ob umetni zameglitvi naše postojanke. Po hudi borbi je bil sovražnik odbit in je doživel prj tem težke izgube. V vzhodnem delu ožine so odbile naše čete napad neke sovražnikove čete. ki je sledil po mogočni topniški pripravi. V ostalih delih kopensk h bojišč obojestransko ogledniško delovanje. O pomorskih in letalskih bitkah ne javljajo ničesar. Dosedanji rezultati bitke v Italiji Vmesna bi!an«a kranentatorfa nemškega radija generalnega poročnika Dlttmarja Berlin. 1. ,/unaji. Generalni poročnik Ditt-mar, vojaški komentator velikonemškega radija. je podal predvčerajšnjim vmesno bilanco velike bitke na italijanskem področju, v kateri je uvodoma poudaril, da ima nemški narod zaradi stalnega navajanja krajev, okrog katerih se razvijajo boji, gorskih hrbtov in rek v poročilih vrhovnega poveljstva možnost, da si ustvari jasno sliko o poteku operacij v Italiji. Dalje je izvajal: »Kdor je z razumevanjem opazoval potek že kakih 14 dni trajajoče bitke, ni mogel prezreti, da je prišlo v zadnjih tednih do kritičnih, da celo nevarnih položajev za napadene oddelke nemške vojske. Predočimo si še enkrat potek operacij. Prvi dnevi bojev so prinesli bolj ali manj globoke vdore v prvotno nemšiko obrambno bojno črto, usmerjeno proti jugovzhoda, ki so jo potisnili nazaj, a je ni bilo mogoče predreti. V dolini Litija preko Pontecorva izvedeni nasprotnikov sunek je onemogočil nadaljnje vztrajanje na vzhodnem delu gorovju Volsci, s čimer je bila odstranjena zapora med starim bojiščem ob Gariglianu in pa med nettimskim področjem. S tem je stopila bitka na italijanskem področju v nov stadij. Težišče nasprotnikovih napadov se je očitno premaknilo na zapadni del nekdanjega predmestja. Od tu preko Cisterne proti severu, preko Albanskih gora do Veletrija izvršeni napadi pomenijo trenutno odločilno akcijo, ker so usmerjeni proti globokemu krilu daleč na vzhod ob reki Sacco in vse tja do Lirija borečih se nemških čet, do-čim predstavljajo preko gorovja Ausoni izvršeni sunki ter prodiranje po dolini Sacca proti Arceju in Cepranu poizkus razbitja skupne nemške bojne črte. Tukaj je pomembno cestno križišče Frosinone ob Casilinski cesti za nasprotnika nedvomno zelo zaželjen cilj. ki bi v enaki meri vplival na ta razvoj v smeri proti zapadu in proti severu. Strategija Angloameričanov z njihovimi de-gaullističnimi in poljskimi najemniškimi četami kaže povsod izredno slične poteze bodisi da gre za napad na višine ali pa za sunek po dolinah. Sovražniku je zaradi njegove številčne premoči precej vseeno ter je bilo treba s tem dejstvom že prej računati. Vendar kaže. da izvaja napade, ki naj izzovejo odločitev, v glavnem le po dolinah, kar pojasnjuje izredno močna uporaba oklopnikov. ki je značilna za sovražnikovo napadalno taktiko. Prav v tem dejstvu je jasno videti, kako so Angloameričani kar največ odvisni od materialnih sredstev Le slednja so doslej preprečila nasprotniku odločilne uspehe. Dovolj smo objektivni, da priznamo, da je to pot imelo sovražno vodstvo očitno močnejše težnje po čim večji operativni svobodi, kakor pa v bojih meseca marca. Tudi nismo spregledali, da gre tu za nasprotnika, ki lahko vsako nanako v vodstvu izravna z množino sil, ki sc mu na razpolago in ki nikdar ne pozna težav, porajajočih se iz pomanjkanja in malega števila, ki zahteva pri obvladovanju danih nalog kar največjih naporov od vojaškega vodstva Ako upoštevamo vse to, Britanci in Američani z rezultatom bojev v severnem delu južne Italije nikakor ne morejo biti preveč zadovoljni. Zadrževalna tendenca nemškega vojaškega vodstva je očitna. Spoznali bi jo tudi. ako ne bi izrecno vedeli za glavno temeljno načelo naših obrambnih bojev. Na tem bojišču je nedvomno nastala vojaška naloga, ki se je prav za prav pojavila sama od sebe, ko je bil jasen namen so/ražnih napadov v Italiji, ki imajo predvsem težnjo, da bi odvrnili pozornost in vezali sile. Vsako drugačno ravnanje bi An-gloameričanom le koristilo. Vrh tega nobeno drugo bojišče ne dopušča podobnega boja za pridobitev časa kakor pa italijansko, ki nudi napadalcu vedno nove obrambne postojanke ter sili njegove sunke v okvir, ki ga določajo terenske prilike. Zaradi tega ni dvoma, da vpliva italijansko bojišče na nasprotnika še najbolj omejevalno. Zadrževalna pa n;kakor ni kako popuščanje. ki bi ga nasprotnik posredno ali neposredno izsilil. To izhaja že iz poročil o poteku bitke. Tudi sovražnik poroča stalno o protinapadih. ki so bili usmerjeni proti napadalnim klinom in vdornim področjem. V njih se kaže posebna srditost bojev. Naravno je. da slednja bolj obremenjuje nemške oddelke kakor pa nasprotnika. Toda dejstvo, da so stalni protisunki poudarjeno aktivne nemške obrambe zadali sovražniku ponovne velike izgube, ta način obrambe vsekakor opravičuje. Prav te hude sovražnikove izgube ie treba knjižiti kot čisti nemški dobiček. Ne bomo pogrešili, ako trdimo, da bo poizkušal sovražnik nemško obrambno moč izčrpat! z brezobzirnim nadaljevanjem svoje ofenzive. Take taktike se bo tem bolj ptisluževal. čim bolj ga bodo dogodki prevarali v njegovem upanju, da bi mu uspela kaka velika in odločilna operacija. Zaradi tega je dobro, če se pripravimo na dolgo borbo. Poudarjati pa tudi ni treba, da bo tak boj stavil nemškim oddelkom tem težje naloge. čim bolj bodo zaradi nujnosti splošnega položaja morali izhajati s čim manjšimi silami. V ostalem pa je gotovo, da sj tudi nasprotnik ne bo mogel privoščiti trajne bitke na italijanskem področju, ne da bi moral bistveno izspremeniti svoje skupne strateške koncentracije. To dejstvo bi na tem področju dopuščalo nove odločitve. Danes lahko podamo le vmesno bilanco. Nc zanikamo, da obstojajo še vedno možnosti resnih, da celo nevarn;h položajev Toda izkušnje skoraj net;h let nas uče. da so v velikih napadalnih bitkah dogodki prv'h tednov važni za presojanje kasnejšega poteka bojev. T; dogodki pa za nasprotnika nikakor niso v vseh ozirih zadovoljivi, ker njegovim, z največjim materialnimi sredstvi izsiljeiim prvim globljim vdorom ni sledilo ono. vse jezove podirajoče nanredovanie. k: bi lahko rr»di1o operativno važne rezultate Ako nas vse ne vara. stojimo med sovražnikovim poizkusom, da bi iz bitke v Italiji napravil trajno bitko Materialna premoč mu bo dajala upanje na razHčne uspehe. Toda le na nekaj naj nikakor ne misli, namreč da bi mu nemško vodstvo in nemške čete odgovorile s pasivnim zadržanjem in z dopuščanjem takega razvoja, kakor si ga on želi.« Sprememba severnoirske vlade ženeva 31. maja. *Times« poročajo, da je bila izprememba v vladi severne Irske spremenjena. Ministrski predsednik sir Ba-sil Brooke je ustanovil novo ministrstvo, ne da bi zvišal število članov vlade. Novo ministrstvo za javno zdravstvo in javno upravo je prevzel dosedanji minister za delo William Grant. Tudi ministrstvo za javno varnost ie h;1n izprenienieno v notranje ministrstvo. Notranji minister Midd-lev bo poleg svojega ministrstva opravljal še posle ministra za delo. Prvi rezultati volitev na Irskem Stockholm, 1. junija. Iz Dublina javlja agenc ja Reuter o ponovni izvolitvi irskega ministrskega predsednika De Valera pri splošnih volitvah v parlament. Volilni rezultati so kazali v sredo ob 23. uri naslednjo sliko: Stranka De Valere vFianna Fail« jp dobila 42 zastopnikov, stranka »Fine Gael« 11 zastopnikov in vse ostale štiri stranke tudi po 11 zastopnikov. Izpoved dežek Nedeljo za nedeljo se vrste po naši deželi velika protikomunistična zborovanja, na katerih ima naše ljudstvo priložnost, da javno in brez kakršnega koli pritiska izpove svoje pravo prepričanje. Kdor koli se je udeležil samo enega izmed neštetih podeželskih zborovanj v zadnjem času — v Logatcu, na Vrhniki, na Ježici, v Borovnici, na Grosupljem in drugod — se je lahko na lastne oči prepričal o toplem odzivu prebivalstva na te ljudske shode, ki so se ponekod spremenili v prave javne izpovedi odločnega odpora proti komunizmu in njegovi strahovladi na slovenskih tleh. Vsako tako novo zborovanje na kmetih pa je obenem slehernemu našemu rojaku zgovoren in prepričevalen dokaz, kako zelo se je že naša dežela otresla komunističnih strahovalcev. Premnogi naši notranjski in dolenjski kraji, kamor bi si še pred nekaj meseci ne upal nihče, ki ne trobi z gozdom, »o danes popolnoma svobodni in žive spet svoje normalno življenje, ki ga gozdni tolovaji ne morejo več motiti. Ljudstvo se je v vseh teh krajih oddahnilo in je že zaradi tega naravnega občutka olajšanja sproščeno dalo duška svojemu zdravemu narodnemu in protikomunističnemu prepričanju. S tem pa je obenem postavilo na laž vsa lažna poročila OF, namenjena lahkoverne-žem v Ljubljani in drugod, o »uspehih« gozdnih tolovajev na tem ali onem delu slovenske zemlje in o »navdušenju« ljudstva za njihovo stvar. Prav ta ljudska zborovanja po deželi nam zgovorno pričajo, da je nasprotno vse naše kmetsko ljudstvo odločno proti komunizmu in da povsod komaj čaka, da to svoje prepričanje javno izpove. Pa še v nečem vidimo velik pomen teh ljudskih ziiorovanj na deželi: v povezanosti mesta z deželo, v povezanosti vseh pozitivnih in ustvarjalnih sil v mestu in na kmetih in v vzajemnosti protikomunističn® borbe med mestom in deželo. Samo po tej poti se lahko ustvari prepotrebna slovenska narodna skupnost, v kateri se vsi njeni deli čutijo eno v zasledovanju skupnega cilja. Ljubljana je svoje protikomunistično prepričanje v zadnjem času že večkrat izpovedala, sedaj ga ž njo sproščeno proglaša tudi vsa naša dežela, ki je prva dala svoj neposredni doprinos k protikomunističn! borbi. Stik mesta s podeželjem, ki je bil nasilno prekinjen po strahovanju tolovajev, je s tem spet vzpostavljen, in to v splošno korist vsega slovenskega občestva Ljubljanski govorniki nastopajo pred našimi kmetskimi množicami in jim dajejo s tem čutiti, da je lažna vsa komunistična propaganda o »partizanski« Ljubljani. Na drugi strani pa prihajajo ti govorniki v neposredni stik z ljudstvom in se vračajo v mesto prepričani, da je naša dežela na pravi poti, kar jim daje samo novega poguma »a nadaljevanje protlkomunistične borbe po dosedanjih stopinjah, odpira jim pa z novimi pobudami tudi nove možnosti zanjo. Naposled je s temi zborovanji vzpostavljen tudi neposredni stik naše dežele * najvišjimi predstavniki naše pokrajinske uprave, predvsem s samim g. preži de ntom, ki ga ljudstvo povsod navdušeno pozdravlja in mu nudi priložnost, da se na licu mesta prepriča o potrebah posameznih krajev. S tem se povsod odpirajo najširše možnosti neposrednega sodelovanja pokrajinske uprave z ljudstvom in ljudstva s pokrajinsko upravo, kar ustvarja tudi v tem pogledu vse pogoje za pravilno sožitje in povezanost vseh delavnih sil. Čim več bo teh zborovanj, tem tesnejša bo povezanost Ljubljane z deželo, tem jačja bo protikomuništična akcija in tem bolj razveseljivi bodo njeni uspehi. Razen tega so ti ljudski shodi najboljše sredstvo za izpodbijanje komunistične propagande, ki se po nekaj takšnih »terenskih« neuspehih ne more več vračati k star im laže m. Z njimi lahko slepe množice le še tam, kjer se protikomuništična volja našega ljudstva še ne more tako sproščeno pokazati, pa še tam izgubi na svoji prepričevalnosti zaradi nasprotnih dokazov iz bližine. Če se namreč lahko nemoteno vrši protikomunistično zborovanje na Grosupljem ali v Borovnici, je komunističnim agitatorjem drugod vsaj težko, če že ne povsem nemogoče, tveziti razne laž o teh dveh krajih. Tako se druga za drugo izpodbijajo komunistične laži in ljudstvo samo spoznava. kje je resnica in kje je laž. Zato od vsepovsod slišimo, kako je ljudstvo zadovoljno s to pobudo in kako je hvaležno govornikom, ki mu odkrito in brez strahu pomagajo razkrinkati pravo ozadje protinarodnega delovanja komunističnih izrodkov na naših tleh. Jubilej Fuhrerjevega učitelja 70 letnico je praznoval v celovški okolici prof. Dominik Loisel. bivši učitelj Adolfa Hitlerja, doma iz Maribora. Na dunajski umetnostni akademiji se je usposobil za profesorja risanja na višjih srednjih šolah in tako je na realki v Lienzu poučeval tudi Fiihrerja v prostoročnem risanju. Profesor Loisel se je uveljavil s svojimi slikami na letnih razstavah koroškega umetnostnega društva. Portugalski protest proti angleškemu vmešavanju Lizbona. 31 maja »A Voz« protestira ponovno proti britansk- poročevalski službi, tokrat proti izjavi, da je komunistična nevarnost navaden zum nemške propagande. Dnevnik »A Voz« ugotavlja temu nasprotno: »Portugalska je protikomuništična država. Kakor proglašajo portugalska vlada in njeni politični ter kulturni organi, je komunistična med največjimi nevarnostmi, ki jim je izpostavljena civilizacija Trditi nasprotno je zlohotno. vsaj neprijateljsko, če ne celo javno sovražno vmešavanje. Takih dejanj ni mogoče označuj drugače kakor moralnp vmešavanje v zadeve drugih narodov. c5ss = »JUTROc št 125 Z VL 1944 Prezident dlvizijski general EupnSc zastopnikom šolstva Sprejem predstavništva šolske zveze pri prezidentu Ljubljanske pokrajine Ustroj leta 1942 ustanovljenega Združenja šolnikov za Ljubljansko pokrajino ni povsem ustrezal novim, po 8. septembru 1943 nastalim razmeram in pa željam članstva po večji samostojnosti posameznih odsekov. šef pokrajinske uprave je zbog tega pooblastil predsednika tega združenja g. univerzitetnega profesorja dr. Rikarda Zupančiča, da kot vladni komisar Združenje šolnikov primerno preuredi. Vladni komisar je sedaj po daljših pogajanjih začasno, dokler se ne sestavijo in potrdijo dokončna pravila, preuredil dosedanje Združenje v Šolsko zvezo ljubljanske pokrajine. Sestavlja jo šest samostojnih združenj: 1. učiteljev visokih šol, 2. knjižničarjev in muzejskih uradnikov, 3. učiteljev srednjih šol, 4. učiteljev strokovnih šol, 5. učiteljev me- ne samo učenci, temveč preko učencev tudi njihovi starši in družine, da bomo tako premagali zablode zadnjih trideset let in napravili družino zopet za pozitivnega sodelavca pri vzgoji naroda. Na poti k tej težki, pa častni nalogi vas spremljajo moje najboljše želje ln zagotovilo, da vas bom z vsemi sredstvi podpiral.« Vladni komisar se je v imenu Šolske zveze zahvalil za bodrilne besede, nakar je poverjenik Združenja visokošolskih učiteljev univ. prof. dr. Steska v kratkem govoru navajal, da se funkcionarji in člani vseh šestih šolskih združenj zavedajo, kakšen pomen imajo za naš narod dobre šole od ljudskih šol pa do univerze in urejene javne knjižnice in muzeji. Zastran tega pomena pa morajo oni, ki sta jim vodstvo teh zavodov in pouk na njih poverjena, z vso vnemo šeanskih šol in 6. učiteljev ljudskih šol. . članstvo v posameznih združenjih je pro- \ vzgajati naraščaj, ki bo krepak po znanju stovoljno in jim pripadajo vsi dosedaj že j in poštenju. V današnjih časih, ko pretre- pristopili člani ustreznih združenj, nove člane pa bo sprejemal vladni komisar, šolska zveza in njena združenja so edino dopustna predstavništva vseh onih funkcionarjev, ki so jim poverjeni šolski zavodi in muzeji. Pred nekaj dnevi je šef pokrajinske uprave prezident divizijski general g. Pnpnik J^on sprejel zastopnike prenovljene šolske organizacije. Vladni komisar šolske zveze dr. Rikard Zupančič je g. prezidentu naj-pre '•» predstavil poverjenike posameznih združenj: dr. Henrika Stesko, prodekana juridične fakultete, dr. Janka šlebingerja, direktorja vseučil. knjižnice, Silva Kranjca, pokrajinskega šolskega nadzornika, Stanka Dimnika, profesorja tehnične srednje šole, Franca Bajda, meščanskošolskega učitelja in Leopolda Paljka, upravitelja šole na Grabnu. Nato je g. prezident spregovoril in dejal: »Gospoda! Kot zastopniki šolstva ste prevzeli težko in odgovornosti polno nalogo, katere vestno izpolnitev si boste smeH šteti v lastno osrbno čast in ki bo tudi v čast slovanskemu narodu. Vaše naloge vam je že jasno orisal vladni komisar. Vendar bi vas še jaz rad prav posebno opozoril na vzvišenost in veliko pomembnost vaših dolžnosti. Ne velja našo mladino samo šolati in jo znanstveno in strokovno držati na doslej normirani višini. Mi mali narod se moramo odlikovati po kakovosti, da bomo prišli v družbi evropskih narodov do ve!jave. Zato moramo v naših šolah ustvarjati v strokovnem ln znanstvenem pogledu (83 m o odlične učence. Vendar ni samo čisto šclsko delo, ki vam pa polasram na srce. Mnogo bolj pomembno j.-, vzgojno delo, ki ga morate opraviti, da boste mlade ljudi z utrjenim značajem In svetovnonazorsko pravilno vzgojene napotili na nfh-rvo življenjsko pot. To je pri nas toliko bolj važno, ker se morajo prevzgoji« sajo silni boji idej ves svet in gre za biti ali ne biti tudi našega malega naroda, potrebujemo v pomnoženi meri strokovnjake za obnovo naše opustošene domovine, a enako potrebno je, da se sploh vse delovne sile odlikujejo po poštenosti in da se ne nagibajo k slepilom, kakršna sta komunizem in nebrzdani liberalizem; prvi naprav-Ija iz človeka zgolj brezdušen gospodarski stroj, drugi pa obožuje svobodno tekmovanje sil ter vodi do borbe vseh proti vsem, to je namesto do svobode do obupnega zasužnjen ja človeka. Govornik je zategadelj g. prezidenta zagotavljal, da bo članstvo vseh združenj v šolski zvezi napelo vse sile, da se bo vzgajal telesno, um st veno in moralno zdrav in sposoben naraščaj. * G. prezident se je v svojem nagovoru dotaknil uprav jedra naše šolske vzgoje ter njenih pomanjkljivosti. Poleg strokovne usposobljenosti, la mora ostati na dosedanji višini, morajo učitelji posvetiti polno pozornost domoljubni in državljanski vzgoji svojih učencev. Na dlani imamo nebroj dokazov, kako posamezniki lahko zlorabljajo svcio strokovno usposobljenost v škodo narodu, ako niso pravilno usmerjeni tn ako jim šolska vzgoja ni dala trdnih moralnih in domoljubnih temeljev. Zato je bila umestna in potrebna beseda g. prezidenta, ki je naglašal, da se bo 8 pravilno šolsko vzgojo spremenila tudi du-ševnost in miselnost družinskega in javnega okolja, ki močno upliva na učečo se mladino. Le s takim delom bo mogoče vzgojiti nov naraščaj, ki bo odporen proti tujemu prišepetavanju, ker mu bo notranjo silo dajalo goreče domoljubje, državljanski smisel in zavest, da je poklican delovati le v dobrobit lastnega naroda. Javnost pričakuje, da bo preosnova šolstva prinesla pričakovano potrebno izpremembo. Novo mesto, 25. maja, O priliki zadnjega napada na št. Jernej v začetku maja so hoteli tamošnji terend prepeljat: preko Krke večjo količino streliva. Napravili so v vsej mrzlici splav, naiožili nanj zaboje in odrinili preko reke. Za predrožitev so si izbrali pl tvino v Krko, ki je znana sicer samo domačinom. Iz tega se sklepa, da so pri prevozu tolo. vajem pomagali domači terenci. Podjetje pa ni imelo sreče, kajti na brzo roko zb it splav se je sesul sredi Krke in zaboji s strelivom so šli na dno. Terenci in tolovaji so se le z veliko težavo oteli na breg. Prevoz je bil skrbno pripravljen, kajti istočasno je neka tolovajska četa napravila napad na postojanko v Mačkov, cu, da bi obrnila pozornost domobrancev drugam. Potopljeno mun cšjo je drugi dan v Krki opazilo neko dekle in o najdbi obvestilo domobrance. Povedala je obenem, da je v neki hiši v Sevnem Videla dva znana domača terenca, ki sta se v samih srajcah sušila na peči. Po vsej verjetnosti sta sodelovala pri ponesrečenem prevozu streliva. Omenjena terenca sta v stalnih zvezah s tolovaji in hodita često v vinograde, kjer se sestajata s tolovaji, držita z njimi zveze in kujeta načrte. Rajonski odbor v Črnomlju je silno delaven pri zbiranju materijala za tolovaje, zlasti pa pr zbiranju denarnih prispevkov. Kakor se ceni, je ta odbor doslej iztisnil iz ljudstva nad milijon lir. Imel je tudi velik ugled, dokler se ljudje niso naveličali tega izmezgavanja n se odvrnili od odbora. V teku zadnjih dveh let so tolovajska voditelji in kulturniki prirejali v vseh krajih nebroj zborovanj in shodov, ki se Imenujejo v tolovajskem žargonu »mitingi«. Ta angleška beseda naj še poudari tajin-Etvenost in važnost prireditev, saj nihče natanko ne ve, kaj prav za prav pomeni. Glavni predmet govora na teh »mitingih« so napovedi o skorajšnjem koncu vojne. En govomik ji je dajal največ še 14 dni, drug; mesec dni, tretj' še malo več, preko dveh mesecev pa ta licitacija ni šla. Daljši rok je bil ostro zabranjen. Te obljube so se daiale ves čas od 1. 1941, septembra meseca lani pa je bil konec le še vprašanje »par ur«. Razumljivo je, da se je ljudstvo sčasoma le preobjedlo takih prerokov in nihče ni hotel več verjeti govornikom. Pr sostvo-vanje na mitingih je postalo neprijetna dolžnost, le mlajši ljudje so še hodili na prireditve, ker so bile redno združene s harmoniko in plesom. Po dveh let h tega lažnivega slepomišenja pa so prišli tolovajski kolovodje na misel, da je treba »osvobojenemu« delovnemu ljudstvu le dati tečnejše dušne paše, nego so napovedi ° skorajšnjem koncu, ki se jim je že vsakdo potihem in na skrivnem smejal. Začel: so zbirati primeren leposlovni mater jal za recitacije in predstave. Ker je eličnega malo in tolovajski kulturniki niso ravno najpledovitejši, je bilo treba ponarediti !n skaziti kako delo starejših pscev ter mu podtakniti tolovajski smisel. Eden izmed kulturnikov je sprožil zdravo in lepo misel, naj bi se za »generale«, »štabne častnike« in politkomisarje priredili tečaji za nepismene. Vsaka naredba, vsaka krpa papirfa, ki jo »višji« tovariši dajo iz rok. ie tako obupno anafalbetska, da je strah Politkomisar Fric Novak ie na primer na svojem področju odpravi pravila slovnice, pravopisa in ločil. Kidr'č je v vseh svojih proizvodih navdušen ljubitelj tiste lepe konstrukcije, ki jo poznamo pod nazivom »Urša Plut«, Vidmarjev jezik pa je od nekdaj tako lesen, da človek, ki ima količkaj posluha za našo besedo in govorico, z olajšanjem odloži proizvede uma predsednika OF. Predlog za ustanovitev tečajev za nepismene komandante je bil odklonjen, predlagatelj pa najbrž likvidiran. Ža sedaj se mora kulturna propaganda tolovajev zadovoljiti s popevčicami, ki so tako obdrajsane, da se po jo samo še iz dolžnosti ln iz- strahu. »Internadomala« se ne prepeva več, vsakdo je sit njenega na. pahnjenega besedila in dolgočasnega staro-verskega napeva. Fametni ljudje si zastavljajo vprašanja: Zakaj so neki v Moskvi zavrgli to proletarsko h mno? Tudi udar. nica »Na klic kominteme združite se v čete« je malo nerodna, odkar je komlnter-na raznuščena. Prisilni mobiliziranes pravi : če "me je kominterna poklicala, grem zdaj lahko domov, saj so jo Sovjeti razgna-li. Kidrič pa je moder in pravi: »Veste, razpust kommterne — to je kar tako.« Pri tem zvito pomežikne. Saj bi tudi njemu zmanjkalo tal, ako bi bila kominterna res razgnana. P©vrstek ameriškega poslanika v Lon&m Ženeva. 31. maja. Poslanik Zedinjenih držav Winant se je včeraj po 14-dnevnem bivanju v Zedinjenih državah vrnil v London, kakor javlja agencija Reuter. V Washingtonu se je Winant posvetoval z Rocseveltom in zunanjim ministrom Hullom. Hf,,«, „1 mm . , jfCRBj navodB i razstave mojstra Pod pokroviteljstvom gospoda prezidenta, div. generala Leona Kapnika v prid Socialni pomoč; ▼ Jakopičevem paviljonu prirejena razstava portretnih del akad. slikarja prof. Mateja Sternena je odprta vsak dan od 8. ure brez opoldanskega odmora do večera. Vstopnina na razstavo je 10 lir za osebo ter vstopnice veljajo samo za enkratni obisk, saj je dohodek razstave namenjen Socialni pomoči. Za večje skupne domobranstva in šol pod vodstvom častnikov, profesorjev in učiteljev je vstopnina na 1 liro za osebo. Vendar pa take skupine prosimo, naj si ogledajo razstavo v prvih dopoldanskih arah ali pa po 13. uri v prvh popoldanskih urah samo ob delavnikih, da ne bi v razstavi nastala prevelika gneča. Razstava je namreč ves čas odlično obiskana, saj občudovalci umetnosti mojstra Sternena prihajajo po večkrat na razstavo, da študirajo fn spoznava jo vse odi ke posameznih portretov. Pri ogledovanju pa obiskovalcem posebno pomaga leni razstavni katalog, ki ga dobite za 10 lir. V njem je tudi informativen članek o umet-n ku samem m o razvoju njegove umetnosti, ki ga je posebej za katalog napisal tudi v Inozemstvu sle vit: naš umetnostni zgodovinar, univ. prof. dr. Franca Strte. V katalogu razstavljenih del so navedeni tudj najpotrebnejš: podatki o velikosti, tehniki in letnice postanka slik ter imena portreti rancev ln sedanjih lastnikov. Zato ima katalog trajno vrednost za zgodovino slovenske umetnost: ter prav zato portretirance in lastnike prosimo, naj pri blagajni popravijo letnico postanka, če je mogoče napačna. Nikakor namreč od mojstra, ki že nad pol stoletja našo kulturno zakladnico bogati s svoj mi umetninami, ni mogoče zahtevati, da b; se zanesljiva spominjal leta, kdaj je napravil to ali ono sliko ali risbo. Ker se vsak dan oglašajo prijatelj"-umetnosti, ki bi radi to ali ono razstavljeno umetnino kupili, moramo naši javnosti tudi pojasniti, da je razstava portretnih del mojstra Sternena tudi v tem pogledu edinstvena razstava del še žSveg-a umetnika, ker na njej ni napr°daj pr^v nobena slika niti grafika, pač se pa občudovalci prave umetnosti lahko zan'majo za druge mojstrove umetnine pri slikarju samem v ateljeju na njegovem domu na Groharjevi cesti št. 15. Objavili smo že, da je prof. Matej Ster-nen ves dohodek razstave namenil Socialni pomoči, zato pa moramo tudi povedati, da je nalašč za to razstavo slikani portret pokrovitelja razstave, gospoda prezidenta, div. generala Leona Rupnika prav tako za dobrodelne namene poklonil Socialni pomoči. _ Cepljenje zoper tifus Vsi lastniki in uslužbenci obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, javnih kuhinj, mlekarn, slaščičarn, pekarij, trgovin z živili itd., prav tako pa vse strežno osebje zdravstvenih zavodov, vse perice in v pralnicah uslužbeno osebje, se mora obvezno cepiti zoper tifus. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos to cepljenje opravljeno z zauživanjem tablet zjutraj na tešče. Kakor se je prebivalstvo že prepričalo, zauživanje teh tablet ne povzroča nikakih motenj, pač je pa zanesljivo uspešno, kar je predvsem razvidno iz zelo nizkega števila primerov bolezni skupine tifusa v letih, odkar je v Ljubljani vpeljano tako cepljenje. Zaradi izrednih razmer je nevarnost nastanka teh bolezni toliko večja, zato pozivamo vse zgoraj navedene prebivalce, naj obvezno in točno pridejo k zauživanju tablet. Cepljenje zoper tifus bo od 5. do vštetega 10. junija, razen na praznik sv. Reš-njega telesa 8. t m., vsak dan od 7. do 8.30 ure zjutraj v prostorih mestnega fi-zikata. Za moške bo cepljenje vsakokrat v H. nadstropju Mestnega doma, za ženske pa v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 v mestni ambulanci za nepre-možne. Vsak je dolžan priti k cepljenju štiri zaporedne dni ter naj po možnosti prinese s seboj kozarček za vodo, ki jo je treba popiti po zaužitju tablete. V poštev prihajajoče osebe nujno opozarjamo, da je cepljenje obvezno ter bo oblast morala proti onim, ki bi to cepljenje neupravičeno opustili, uporabiti zakon. Po preteku obveznega cepljenja se lahko oglase v sobi št. 9 v II. nadstropju Mestnega doma v mestnem fizikatu tudi drugi prebivalci, ki se žele na zgoraj navedeni preprosti in uspešni način zavarovati proti tifusu. Dnevi strahot v Botnfeayu v pristanišču — Požari so divjali pet dni Stockholm, 1. junija. Dne 14. aprila t. 1. je nastala, kakor je bilo svoječasno javljeno, v bombajski luki težka eksplozija, pri kateri je bilo 360 ljudi ubitih in 1815 ranjenih. Britanske cenzurne oblasti so skušale zamolčati podrobnosti o tej katastrofi, sedaj pa poroča severnoameriški lit »Time« izčrpno o obsegu tega dogodka. Poročilo navaja: »Dve težki eksploziji sta pretresli 14. aprila mesto Bomba j. Izvor eksplozije je bilo pristanišče. Že naslednjega večera je radijska postaja Sajgon, ki jo nadzorujejo Japonci, poročala podrobnosti o katastrofi, toda šele sredi maja so dovolile britansko-indijske cenzurne oblasti dopisnikom listov poročati o tej nesreči. Nesreča se je pripetila na krovu nekega parnika tipa »L:berty«, ki je bil zgrajen v Kanadi in je imel 8000 ton prostornine. Velika množica delavcev je bila zaposlena z razto-varjanjem tega parnika, ki je pripeljal s seboj železo, les. bombaž, zlato v palicah v vrednosti nad 4 milijonov dolarjev in končno 300 pločevinastih posod razstreliva. Nenadoma je izbruhnil ogenj in pretovarjenje je bilo prekinjeno. Vnele So se namreč bale bombaža. Požar se je jako hitro širil. Ob 4. uri je postal rujavi dim ognja naenkrat mlečno bel in z ogromno brzino je šinil ogromen rdeč ognjeni zubelj proti nebu. Poveljniški most Se je raztopil v vročini ognja in jambori so padli preko krova. Poveljnik gasilcev j lir, tretji 2500 lir itd. Ce pa bo določeno, da pripada največji dobitek najnižji izžreban številki, bo nadaljnji postopek obraten. Denarni dobitk za nakup knfter so: L 5000 lir. n. 3000 lir, m. —V. 2500 lir, VI.—vm. 2000 lir, IX.—XTL 1500 lir, xm.—X\TL 1000 lir, XVIII-XXI. 800 Tir, od XXII.—LDL po 500 lir. Poleg tega dobe dobitniki Se 10 knf g, ki so bile podlaga knjižni tomboli. Kogar ne bo k žrebanju, bo žrebal zanj uradnik oddelka za tombolo in dobitek ga bo čakal do 4. jul?te v tombolskem oddelku v Gradišču Št 2. IN u— Nova grobova. Dotrpela je vdova po odvetniku ga. B e r t & Pavleti 6, rojena Pehani. Na zadnji poti bodo pokojni-eo spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopa! šče k Sv. Križu. — Umrla je vdova po profesorju ga. Hermina C i g o j e v a. K večnemu počitlcu so jo položili na pokopališče pri Sv. Križu. — Naj v miru počivata; Užaloščenim svojcem zrekamo naše iskreno sožalje! u— Na X. simfoničnem koncerta bomo slišali eno najznačilnejših del francoske simfcn čnc literature, čudoviti »L'apprenti sorcier« (s-čarovnikov učenec«), ki ga Je po znani Goethejev! baladi »Der Zauber-lehrling? v r-.^st. ih tonih naslikal Francoz Paul Dukas. Ta skladba t. zv. »programske« sme*i (skladbe z Iterarno ali vs»-b:nsko podlsgo v nasprotju z »absolutno« glasbo) na zelo duhovit način slika zgodbo čarodeievega vajenca. Nekoč, ko je bil odšel mojster čarodej, je preizkušal mladi učenec moč če robnih rekov, ki se jih je naučil pr svojem mojstru. »Naj priteče voda'!« »Metla, stoj pokonci na dveh nogah, pomedi mi kuhinjo, nato pa brž po vodo k str.dencu!« In res, tako se je tudi zgodilo. Vode je bilo vedno več in več, tako da si ie preplašeni učenček prizadeval na vse krplje, da bi ustavil coprnija Toda gorje! Pozabil je besede, g katerimi je bilo mogoče duhove krotiti. Zaman ie vpil: >Stvar, "bodi zor>et to, kar si bila! Dovolj imam tvoje službe!« Ko je voda že grozila b poplavo, prelomi učenec v svoji onemogli jezi metlo, toda vsak prelomljeni del je d: bil spet glavo in noge in oba dela sta po voda m kafco sta tekla! V tem ae vrne mojster čarodej. »Metla bodi metla, v kot s teboj! Tvoj gospodar te oživlja le tedaj, kadar hoče, da služiš njegovim višjim namenom!« Cm je mojster spregovoril te besede, so se ukročene stile spet polegle, spet se je vrnil tajinstve-nl mir v čarodejevo kuhinjo. — Dukas se v tej skladba poslužuje razkošnega orkestra, v katerem se učinkovito uveljavljajo zlasti kontrafagot, basklarinet, celesta in različni drugi Instrumenti. To rafinirano zvočno sliko bomo z zanimanjem poslušan ▼ ponedeljek zvečer, ki nam bo nudil poleg tega tudi skladbe našega Slavka Osterca (Ouverture classique), Dvofaka (Novosvetska simfonija), Liszta (Orfej) in Weberja (Oberon). Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni Glasbene Matice. ti— IV. glasbeno matinejo priredi glasbena šola »Sloga« v svoji glasbeni dvorani v nedeljo 4. junija ob pol 10. uri. Na sporedu so violinske sonate skladateljev Alfana Franca, Lpovška Marjana In Milo je Milojeviča, ki jih izvajata gospoda Dermelj Albert (gosli) in Lipovšek Marijan (klavir). Matineja bo prikazala violinsko sonato, kakršno ustvarja naša dobi v Interpretaciji obeh umetnikov, ki sta mojstrsko izvajala sporede dosedanjih matinej. n— Sprejemni Izpiti za I. razred gimna- rfje. Pohitite z vpisom v učne tečaje. Poučujejo profesorji predpisane predmete. Učnlna nizka. Uspeh zajamčen. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Delavske zbornice — Miklošičeva cesta 22 I. n— VTeme je °staio toplo in sončno. Po treh prekrasnih sončnih dnevih se je začelo v sredo vreme spreminjati. Ves dan, zlasti pa popoldne, je phal močan veter, ki je privedel s seboj tudi oblake, tako da se je nebo že skoraj popolnoma zamrežilo. Na večer se je začelo spet jasniti in je potem luna obsijala pokrajino. Včeraj zjutraj je že na vse zgodaj z brezoblačnega neba sijalo sonce. Lepe sončne dneve meščani ne izrabljajo tako, kakor bi pričakovan V kopališčih ni nobene gneče, pa tacfi ob bregovih Gruberjevega prekopa ln Ljubljanice, kjer ni treba plačati nobene vstopnine, nff mnogo kopalcev. V torek smo imeli doslej najbolj vroč dan. Živo srebro se je dvignilo kar na 28.80 C. V sredo je temperatura zaradi vetra le malo popustila in je bilo 28.4» C. Tudi noči so prav tople in smo včeraj, v četrtek zjutraj zabelež:li nič manj kakor 13.8« C. u— 2Sa sprejemne izpite v prvi razred gilnmazčje, Id bodo v drugi polovici junija, priredimo poseben štirinajstdnevni pripravljalni tečaj, ki se prične prve dni junija. Poučujejo profesorji. Informacije — vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Specialne instrnkcije za srednje š°le, Kon. grešni trg 2. n— Važno za v«akog®T sedaj ln v b°-doče v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisja! Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 2., 3. in 5. junija. Učne ure po želji obiskovalcev. ITčnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekta: Trgovsko nčiTšče »ChriSfofov nčnl z&vod«, Domobranska 15. u— Zahvala. Za »Dom slepih« sta darovala brata Via j, Wolfova ulica, 3.000 Itr. Za plemeniti dar se najdskreneje zahvaljujemo. Bog povrni! u— Učite se strojepisja! NovS eno., dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 2., 3. in 5. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisni ca, desetprstna metoda! Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno in potrebno. Informacije, prospekti: Trgovsko učHišče »Ohri-sfcofov nčni zavod«, DomobransJia 15. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev lz mesta in z dežele. Med delom je padel s stroja in si zlomil desno ključnico 40 letni ključavničar državnih železnic Edvard Kramar iz Ljubljane. S kolesa je padla in se potolkla po obrazu 11 letna hčerka posestnika Benedikta škraba iz Črne vasi. Desno nogo Si je zlomila pri padcu 59 letna žena železničarja Marija Kogovškova iz Ljubljane. Iz Ribnice so pripeljali z zlomljeno levo nogo 62 letnega krošnjarja Alojza Goršeta. Na travniku je padel in sd. spahnil levico v komolcu 14-letoi sin trgovca Ladislav Peternel iz Ljubljane. Desno nogo si je ziomil pri padcu 9 letni sin trgovke Egidij Erbežnik iz Horjula. u-— Vrt gostilne Lovšin je otvorjen in nudi gostom prijetno domačnost! KINO UNION Z ozirom na poletni čas, od danes dalje pričetek prve popoldanske predstave ob delavnikih ob 17. uri. — Vse ostale predstave neizpremenjene. P*tak, i. VL 1944 ; K U L T U R N I P K E G L g D Josip Fr, Knafiič V svoji knjigi »Lov za skrivnostmi« (Slovenčeva knjižnica št. 81) je naš časnikarski tovariš Josip Fr. K n a f 1 i č združil v priporedno skun;no tri povesti: »Zavrhar-Jeva senca«, »Dogodek v kresni noči« in »Afca«. Povesti \eže:a osebi časnikarja Vida MoŠkona, čigar zapiski so- ta proza, in zasebnega detektiva Egidija Kresa, ki ob Moško-novem sodelovanju razpleta ozadje človeških prigod in usod, »lovi skrivnosti«. Poleg teh dveh oseb. ki sta tako rekoč motorično živčevje v organizmu povesti, se pojavlja v prvi prozi le mimogrede, v dru detektivske povestjo; prav njegova romantična narava ie tista, ki napaja pripovedovanje z domačnostjo, s podobami iz bolj zasan;aneca k;kor opazovanega življenja na kmetih in v gTadovh nekje v t'sti stari, idiličoi Dolenjski, ki je ni več. Ta prvenstveno romantična d:snoz'cija. ki jj daje notranjo dinamiko in napetost nisateljeva žurna-listična izkušenost, je obvarovala Knafliča pred posnemanjem tistega mednarodnega tipa detektivske literature, ki bi se le malo prilegal slovenskemu okolju Knafiič je tu krenil svojo pot in je dosegel uspeh Nemalo je pripomogla tudi njegova stilistična spretnost, ki razodeva lahkoto in čustven kolorit. ter pisateljeva jezikovna pripravljenost, ki vzlic vsej preprostosti doseza ponekod eleganco izraza. Tako (Joločajo te povesti Knafliču dostojno mesto med našimi meščanskimi pripovedniki feljtoinistično romantičnega kova. Nov zvezek »Umetnosti« Pravkar jzišJi 10.—12. zvezek mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost« (izdaja Blblio-filsfca založba, urednik Miha M&leš, tisk Iz Trsta Živilske nakaznice. Do 10. junija morajo predložiti prošnjo za obnovitev živilskih nakaznic za štirimesečje julij—oktober vsi oni potrošniki na področju tržaške občine, ki imajo provizorične nakaznice za tekoče štirimesečje. Prizadeti naj se obrnejo na občinski živilski urad v ulici Malcanton št .3 in pri odsekovnih delegacijah v Barko vi j ah, Preseku in na Opčinah. Nova policijska ura. Tržaški župan objavlja, da prične z veljavnostjo 28. maja policijska ura v krajih Opčine, Bane, Prosek, Trebče, Padriče, Gropada in Orle ob 22. uri. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 38-letna Katarina Radič-Bercan, 7letni Oliver Klun, 65letni Jožef Jejčič, 571etna Marija Fischer, 6Sletni Jurij Godina in 411etni Rafael Kušej. Himen. Te dni so se poročili v Trstu šofer Karel Vižintin in uradnica Ana Markon, trgovec Karel Sitran in gospodinja Roma Just, pomorski kapitan Rudolf Bonicioli in uradnica Bruna Stokar, vpokojenee Josip Kobald in gospodinja Marija Furlan vd. Škabar, trgovski nameščenec Robert Birsa in frizerka Jožefina Zuber, električar R. Mora in bolničarka Ana Stojkovič, inž. Lili Vi dali in gospodinja Marija Gelovica. uradnik Alfred Ba-joni in gospodinja Pia Nemec, železničar Jorgan Skoda in gospodinja Ana Svab, pismonoša Marij Pechiari in frizerka Silva Svetina. Smrtno nevarne poškodbe ima 431etm Vinko Carli, ki je padel na cesti občine Trebče in obležal s počeno lobanjo, prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Nezgode. Drobec železa je ranil levo oko 17letnemu mehaniku Jožefu Palom-bi, ki je bil zaposlen v neki delavnici. 46letno gospodinjo Lino Tripoli je povozil tramvaj proge 9. Ima poškodbe po vsem telesu. 41 letni mornar Inocent Calochira, doma z Reke, ima poškodbe na desni nogi. 51 letni mizar Anton Ravbar iz Verdele št. 1566 je bil zaposlen na mizarskem odru v ulici Sv. Frančiška 21. Izgubil je ravnovesje in padel v globino, kjer je obležal s poškodbami na hrbtenici Desnico ima ranjeno 41 letni zidar Serafin Feltrin, ki stanuje prj Sv. Ani in ki se je ponesrečil med delom v zakloniščnem predoru Sv. Ane. 46letni železničar Paskval Zanini si je zlomil levo nogo med službeno vožnjo iz Trsta v Tržič. 39letni delavec Anton To-son iz ulice Dolga obala 23 se je umival. Pri tem se je razbil umivalnik iz porcelana in ga ranil. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Razburljiv lov za tatom. Gospodinja Emilija Karli iz Padrič je hotela kupiti na tržaškem osrednjem kolodvoru vozovnico. Pri tem je opazila, kako se je hotel naglo odstraniti mlajši moški, potem ko se ji je bil za trenutek približal. Takoj Je zasumila in pogledala na ročno torbico, iz katere ji je bila izginila listnica. S kriki je opozorila ljudi na tatu, ki ga je zatem zasledoval mestni stražnik Karol Zintignana. Tat je na begu odvrgel listnico in se zatekel na neko dvorišče, kjer se je skril med sodi. Toda mestni stražnik je imel dober nos in ga je iztaknil. Aretiral ga je in se je izkazalo, da gre za Hamleta Marreja, doma z Reke. Iz Gorice Razdeljevanje živil za Junij. Pokrajinski prehranjevalni odsek v Gorici sporoča, da se bodo s 1. junijem razdeljevala potrošnikom sledeča racion rana živila: testenine riž, olje, maslo, sladkor, sir in mezga. Količine bodo naznanjene na posebnih raz. glasnih tablah pri posameznih trgovcih. Cene racion ranim živilom so 4.75 za kg testenin, riž po 4.30, 4.80, 5.80 oz. 6.40 (po kakovosti). Olje 1.95 lir za del. Maslo 30 lir za kg, sladkor 13 lir za kg, sir 28.10 lir za kg, mezga- 19.50 lir za kg. Prijava podnajemnikov. Goriška obč na razglaša: V smislu zadevnega prefektov-nega odloka morajo vSI najemniki, ki nameravajo dati svoje prazne ali s pohištvom opremljene prostore v podnajem, predložiti v potrd lo županu podnajemninsko pogodbo, preden se podpiše. Tudi podnajemnik je obvezen prepričati se o izpolnitvi tega pogoja, preden se vseli. Nikar pobirati svinčnikov In polnilnih peres. V okolici Kaprive pri Krminu so našli svinčnik z žico na koncu. Ce potegneš žico, sledi eksplozija. Prebivalstvo se opozarja, da ne pobira takšnih predmetov. Predvsem je paziti na deco, da se ne bo igrala s takšnimi predmeti. Najditelj1 takšnih in sličnih stvari naj o najdbi takoj obvestijo bližnjo karabnjersko postajo. Usodna nesreča štirih ajdovskih mlade, nlčev zaradi eksplozije izstrelka, v Vipavi sta stikala za izstrelki 20 letni Emil Cer-nigoj iz Sv. Tomaža pri Ajdovščini in 20- Narodne tiskarne) prinaša kot poglavitni članek daljšo, znanstveno podprto razpravo o F. S. Adolfu Karpellu®u, nemškem slikarju, ki je ilustriral Prešernove poezije ra njih prvo ilustrirano razkošno izdajo (Klen-mavr & Bamberg). Pisec razprave je zbral vse, kar je mo-gel izvedeti o ozadju in postanku teh ilustracij, ter nam je tako monografično prikazal osebnost in delo sicer malo znanega, a za naša prešerniana zaslužnega Karpellusa, v Galiciji rojenega sina avstrijskega častnika. Razprava je opremljena s številnimi ilustracijami in prinaša ob koncu seznam Karpellusovih del iz kroga ljubljanskih naročil. Zanimiv je tudi prispevek Marija Skala-n a »Goršetove ilustracije k Jalenovim Bobrom«. Pisec karakterizira pojmovanje in izvedbo teh ilustracij, ki so bile vse prej ko lahka naloga, in so zato tudi vreAie posebne pozornosti. Iz istesa peresa poteka esej »Slovenska umetnost in narodna duševnoste. S k a I a n se vrača k problemu, kaj je slovenska umetnost in k vlogi, ki jo je imel slovenski impresionizem \ oblikovanju izrazita slovenskega umetnostnega izraza. M. Bencina seznanja bralca s Constantinom Men-nierom in belgijsko likovno umetnostjo 19. stoletja. Več ilustracij izpopolnjuje informativni članek. V rubriki Iz umetniškega »veta so objavljene razne drobne vesti o razstavah in drugih umetnostnih manifestacijah. Med novimi knjigami ocenjuje Marij Skalan Gradnikove »Pesmi o Maji«, Severi na Šali j« »Srečavanja s smrtjo«. Zbornik za umetnostno zgodovino, Zupančevo »Vklenjeno mladost« in več mladinskih slikanic, —ov pa novo knjigo hrvatskega slikarja Ljube Babiča »Bajt i ddad«. —nt— je napisal ob konca nekroiog fotoama- totai Franc Trost is Malih SaMJ. T MtHfc Jima je eksplodiral izstrelek. Oecnigoj hm težke poškodbe na desni nogi in levici, Trost pa na desnici, prs h glavi ta obeh nogah. Stanje obeh je precej resno. Manjše poškodbe sta dobila pri tem 14 letni Albin Slokar, ki ima rane na desnaci in trebuhu, ln 13 letni Danilo Slokar. Beleinica KOLEDAR: Petek, 2. junija: Marcel. DAN AfiN JE PRIREDITVE i Kino Matica: Slavčeva pesem. Kino Sloga: Sanders živi nevarno. Kino Union: Ljubavna pisma. Kino Moste: Indijski nagrobni spomenik. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV Je strogo obvezna od 22. do t ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 2. junija: Zaprto. Sobota, 3. junija: ob 18.: Ognjenik. Red Sobota. V Fuldovi veseloigri o zakonu: »Ognja* nik« je prikazano nasprotje dveh značajev: zakonskega moža in žene, ki se sicer ljubita, a jima različnost značajev dela neznanske preglavice. Duhovito, šegavo m nadvse ljubeznivo dejanje spravlja gledalca v dobro razpoloženje in je za oddih silno dobrodošla predstava v letošnjem sporedu. Igrali bodo: Nakerst, Vida Juva-nova, J. Kovic, Gabrijelčičeva, Brezigar, Rakarjeva, Pugljeva in Mazovčeva. Režiser: J. Kovič. Scena: inž. Franz. Sotootna predstava »Ognjenika« bo predvidoma zadnja v tej sezoni, na kar posebej opozarjamo. Drama pripravlja Friedrich Schillerjem tragedijo v petih dejanjih: »Marija StoarU v režiji Cirila Debevca, ter Eugčne Seri-bejevo veseloigro v petih dejanjih »Kozarec vode, ali »Vzroki in učinki« t režiji prof. O. Šesta. OPERA Petek, 2. junija: Zaprto. Sobota, 3. junija: ob 18.: Manon. Red B. • J. Massenet: »Manon«. Po slovitem romanu Abbeja Prevoeta posneto dejanje sta priredila znana francoska libretista GiLl in Meilhac v štiri dejansko dogajanje. Massenetova opera si je tekom časa, odkar jo izvajajo, — od leta 1884., — pridobila vse svetovne odre. Dejanje pokaže usodo mladega dekleta Manon in njene ljubezni do Chevalierja des Grieuxa. — Naslovno partijo bo pela Heyba'lova, nadalje: Barbičeva, Baukartova, Jančarjeva, Lipušček, Retetto k. g, Janko, M. Sančin, Dolničar, Langus, Mencin in Perko. 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amiensu, 2. v stanovanju des Grieuxa v Parizu, S. Cours la Reine, 4. v seminaru St. Sulpice, 5. v hotelu Transylvanija, 6. na cesti t Ha vre. Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA Nova oddata v Ljubljanskem radiu bodo »Razgledi« ob petkih zvečer. V petek 2. junija od 19.45—20 bo prva oddaja pod naslovom: Razgledi. V tej oddaji bo na vrsti zanimiv razgled po glasbenem svetu, na kar poslušalce posebej opozarjamo. PETEK. 2. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9 00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12 00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: MaLi orkester vodi Albert Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz n?šega leposlovja — Pavel Kunaver: Skozi led in sneg (odlomek iz povesti). 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20.00: Razgledi. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Kako vam ugaja. 21.00—22.00: Malo norosti. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 23.00: Glasba za lahko noč. terju in zbiratelju kulturnih spominov Frana Vesela Priloga »Živa njiva« prinaša pesnri Leopolda Staneka (Ljubavni pogovor z dušo^ Duh), Marija S k a 1 a n a (Ko bom ob koncu, Osamela devica. Nevesta). Antona Debeljaka (Pomenek iz leta 1924. Narava, Ha-jamove krilatice), Iva Penizzija (Kresna [ns: Krasna, kakor je napačno natisnjeno]) in pasem iz zapuščine leta 1913 umrlega Josipa P r e m k a, o katerem poroča A. Debei jak. Zvezek je — kakor vedno — obilno m lepo ilustriran. Tako je »Umetnost« v težkem vojnem leta zaključila svoj o«ni letnik, ▼ katerem sta našli zavetja Mura likovne umetnosti in poezija, dokazujoč, da inter arma noo silent Masse. »Umetnost« je v čast naši kulturi in zashifl vso pozornost in podporo. Miloš šnšteršič razstavlja Slikar Miloš SušterSč je po daljšem čssq razstavil v dveh izložbenih oknih Kosovegt salona ▼ prehodu nebotičnika 27 svojih del, po večini pokrajinskih motivov poleg nekaterih cvetličnih tihožitij. Kar ga nismo videli, js slikar vsestransko napredoval, vsebinsko as je poglobil in ▼ motivih je bolj raznovrsten. Ostala je prejšnja nežnost njegovih barv in tiha zamišljenost pokrajinskih nastrojenj, s temu sta se pridružila še resni obraz sedanjega razburjenega časa in odsev bojni plamenov. Poleg prisrčne idilike cvetočih dreves in prijazne domačnost; vidimo razrušeno cerkev, po-žgane domove. Razstava je zbudila resnično, živo zanimanje in uspeh že zdaj ni izostal. Prodanih je bilo prvi dan več slik. K* nustan se še povrnemo, . ŠPORT v premislek! Ali je v Ljubljani treba kopičiti nogometna moštva? Naš nogomet preživlja v sedanjih razmerah obenem z ostalimi športnimi panogami svojo povsem razumljivo krizo in prav za prav smo lahko veseli, da Se tod in tam še zmerom zbere peščica aktivnih prijateljev te igre, ki vztraja v delu in noče dopustiti, da bi se nogometni kader jn naraščaj izgubila, naša zelena polja v teh lepih dnevih pa samevala pusta in prazna. Po zaslugi takih vnetih pristašev te borbene igre in še nekaterih požrtvovalnih delavcer v posameznih klubih prebija naš nogomet bolj ali manj uspešno že četrto suho leto vojne in dovolj imamo lahko nad. da bo vse tegobe le srečno prestal ;n vstopil v dobo. ko bodo za šport spet prišli časi razmaha in razvoja, zadostno pripravljen za bodoče naloge. Čudno je potemtakem in skoraj neverjetno, da se v danih razmerah mora vendarle načeti vprašanje — nadprodukcije nogometnih društev, kakor bi bilo nogometnih igralcev na pretek in kakor bi /e obstoječih klubov ne bilo dovolj za neka] deset n ljudi, ki so vsaj sorazmerno neka i poka -ali na tem področju. Toda pojav jc zdn i toliko nanredova! da je treba o njem vendarle spregovorit: odkrito besedo. kajti bolje je prej pretehtati n ukreniti potrebno, kakor pa pozneje podirati slabo zgradbo in s -kodo in bolečinam' popravljati zamujeno. Da ne bomo preveč dolgovezni, pridni:-, zdaj kar z dejstvi na dan! V letošnji sezoni sta se poleg dozdaj znanih nogometnih društev odlikovala po neki izredni agilnosti dva kluba, od katerih je bil eden ustanovljen rik pred vojno ali deloma tudi že pozneje (SK Žabjak). drugi pa se je kot naslednik Most in poznejšega Do-polavore iz tobačne tovarne pojavil z imenom >D Izteka. Oba sta se po nekajkrat pokazala v javnosti v precej pestrih sestavah z več trajno ali začasno »izposojenimi« igralci, k; so sker resda tvorili eno nogometno enajstorico. dejansko na pri vsej marljivosti njunih funkcionarjev niso prišli preko onih poskusov, za katerima naj bi se skrivala neka razodetja v 30-letni zgodovin-' slovenskega nogometa. Ne mislimo na tem mestu razpravljati o upravičenosti ali neupravičenosti obstoja obeh omenjenih dništev. katerih pravemu članstvu gotovo ne «re odrekari pravicc do udejstvova-nja v športu, kakršno smatrajo za najbolj primerno. toda ne glede na to moramo povzdigniti glas proti nepotrebni cepitvi vsake najmanjše ustvarjajoče sile v naših športnih vr-stah. Kajti te/k o bi bilo zagovarjati še tako širo-kogrudnemu opazovalcu, zakaj naj bi Ljubljana v današnjih časih imela in vzdrževal morda kar 10 nogometnih klubov, katerih niti polovica sama med seboj nima nobene prave konkurence, za nastope izven mesta pa dr. nadaljnjega niti najboljša dva ali trije ne pridejo v poštev. Zato smatramo, da bi pristojni športni činitelji. predvsem pa pokrajinski referat za telesno vzgojo in Slovenska noge, metna zveza. moTali tukaj zastaviti svoj vpliv in kakor koli doseči, da bi se ves v omenjenih klubih — in morda še v katerem, ki tudi samo životari od dobre ali slabe volje svojih močnejših tovarišev — razpoložljivi človečki material tako ali tako razdelil med že obstoječe športne edinice, kjer bi imel sam več možnosti za uspešno delo. ž njim pa bi obenem morda pridobili po kakovosti že poslujoči klubi z lastnimi športnimi prostori in kolikor toliko preizkušenim in dovoli številnim vodstvom V rimski skupini so igrali: Lazio-Trastevere 8:0 in Mater-Juventus Disperata 1:1. Prvak Rima je znani klub Lazio. Najbolj znana koroška kluba sta za binkošt-ne praznike odigrala naslednje prijateljske tekme: v Celovcu KAC-Rapid-Grazer AK 4:1, in KAC-Rapid-policija, Dunaj 3:2 in v Beljaku: Villacher SV-policija, Dunaj 4:1 in Villacher SV-Grazer AK 5:0. Trening »starinov« vseh ljubljanskih moštev bo v nedeljo od 9. dalje na Her-mesovem stadionu v Šiški. Pridite čim številnejši! — Batič. Še po zelenih travnikih Razen domačih in nekaterih vnanjih nogometnih izidov, ki smo jih utegnili zabeležit že v prvi pobinkoštni številki na«ega lista, smo /daj vpogledali še druge vire z novimi podatki. po katerih je vdeti. je bilo v tej športni panogi v teh praznikih res povsod zelo ži-v ahno. Med kopico dogodkov na nogometnem pc-' ;n bi hoteli tukaj navest; samo še naslednje iz na:e najbližje okolice na jugu in na severu državnih meja. V skupini »Jadranskega Pri morja* so imeli v teh dneh samo eno cficielno nogometno prireditev, in sicer izločilno tekmo za državno prvenstvo- med enajstoricama Venezie in Am-ptlee. ki se je na splošno presenečenje in celo na igrišču slednje končala s tesno zmago 1:0 Benečanov. Tako je po skoraj dveh letih moštvo Ampelie doživelo prvi neprijeten poraz, zaradi katerega je zašlo v zelo neugoden položaj glede končnega izida, kajti med tremi kandidati — Verona je med tem sploh izstopila — je zdaj na prvem mestu Venezia. sledita pa ji Triestina m Ampelea. V ostalih skupinah so bile odigrane naslednje tekme: Ambrosiana-Juventus 2:1 in Torino-Varese 2:1. V tej skupini je na najboljšem mestu Ambrcsiana. ki ji sled:ta Juventus in T urino. Obvestilo uprave policije V teh dneh bodo organi policijskih straž nic dostavljali po hišah ljubljanskega mestnega področja dvoje tiskovin, in sicer »Hišni seznam stanovalcev« in »Seznam osebja, zaposlenega v obratih«. Prvo ti skovino prejme hišni lastnik oziroma hišni upravitelj, drago tiskovino pa lastnik obrata odnosno obratovodja. V prvo tiskovino »Hišni seznam stano-| valcev« naj se vpišejo vsi hišni stanovalci i po abecednem redu. (Najprej se vpiše dru ; žinski poglavar, nato njegova žena in za ; njo po starosti vsi otroci in končno vse i ostale osebe, ki žive z družino v skupnem gospodinjstvu.) Hišni gospodar odnosno ; upravitelj mora vpisati vse najemnike in : podnajemnike ne glede na to, ali biva do-| tični stanovalec v Ljubljani stalno ali samo začasno, t. j. vpisani morajo biti vsi stanovalci, ki točasno stanujejo v hiši ra-i zen začasnih hotelskih gostov. Di-ugo tiskovino so dolžni izpolniti lastniki obratov ali obratovodje. Vanjo naj 1 vpišejo vse obratno osebje, zaposleno v obratu določen čas dneva, ko se nahaja iz-; ven svojega stalnega bivališča. Po pretekli enega tedna bodo policijski i organi pobrali izpolnjene tiskovine. Ti seznami so namenjeni za sestavo po-! možnih okrožnih prijavnih kartotek, zato morajo biti tiskovine izpolnjene čitljivo s i črnilom z vso vestnostjo in natančnostjo Hišni lastniki, upravitelji, lastniki obra-j tov in obratovodje so odgovorni za to, da bodo v seznam vneseni prav vsi hišni sta novalci oziroma vse obratno osebje in ne sme biti prav nihče izpuščen. V primeru, da Iršni lastnik oziroma lastnik obrata ne bi prejel tozadevnih tiskovin, naj se obme na pristojno policijsko stražnico, v katere okolišu stanuje oz. izvršuje svoj poklic. Razpis glasbenega natečafa Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje natečaj za najboljše priredbe slovenskih narodnih pesmi, in sicer za klavir ali za violino in klavir. Klavirski stavek naj ne bo le harmoniza-cija. temveč samostojno umetniško deio v duhu napeva. Razpisanih je 10 nagrad po 200 lir. Priredbe bodo uporabljene za zbirko slovenskih narodnih pesmi, ki jo namerava izdati Glasbena Matica. Predložiti se morajo' do 1. septembra 1.1. samo nova dela. ki do sedaj še niso bila objavljena. ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahk0 udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti j svoje delo z geslom m v posebni kuverti i označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. | Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno ali necdkupljeno deio. ven-, dar ta naslov ne sme biti istoveten z on;m v I kuverti. Dela morajo biti poslana kot priporo-, čena pošiljka na naslov Glasbene Matice, j Ljubljana, Vegova ulica 7. ali izročena v njeni | pisarni. Glasbena Matica ima pravico, da nenagra-iene skladbe lahko odkupi, pri nagrajenih in odkupljenih si pridržuje pravico prve izvedbe in izdaje v sporazumno določeni nakladi v teku treh let po objavi uspeha natečaja. Razsodišče je artistični odsek Glasbene Ma-i tiče. Zoper odločitev razsodišča ni priziva. Gosenice na borovju j Mila zima in suha pomlad sta bili ugodni za prezimitev in razmnožitev mrčesa. V gozdovih se pojavlja izredno mnogo svetlozeleno progastih, kake 3 cm dolgih gosenic na borovju. Starejše gosenice, ki so večje, So po hrbtu mnogo temnejše. Vse pa imajo črne glave, ki jih ob vznemirjenju jezno dvigajo. Gosenice so brez dlake. Sede v gručah, tesno privite na vejicah in iglah navadnega bora in žre- igle tako, da je borovo mladje po nekod kar golo. Le klavrni svetlozeleni letošnji poganjki imajo še kržljave igle. ki očitno gosenicam ne teknejo. Brez teh poganjkov bi mladje bilo kakor suho. Neprestano šumotajo z drevja na steljo padajoči iztrebki teh požeruhov. V okolici Ljubljane je precej borovih gozdov. pa naj bi gozdna nadzorna oblast posvetila temu pojavu nekaj strokovne pozornosti — če je že ni. Gozdni posestniki bi radi vedeli, kdo in kaj je ta mrčes, kakšne navade ima, koliko je lahko borovju škodljiv in če bi ga bilo dobro vzeti pod nadzorstvo, da bi vedeli o njegovem početju v pokrajini — vsaj za statistiko. Iz Hrvatske Hrvatsko - švicarska gospodarska pogajanja. Pred nekaj dnevi je hrvaško gospodarsko odposlanstvo odpotovalo v Švico, kjer se bo pogajalo glede ojačenja hrvaško-švicarskih gospodarskih odnosov. Odločne besede zagrebškega nadškofa. Hrvatski listi so pred dnevi v daljših člankih obravnavali maščevalno delo komunističnih tolp in v tej zvezi objavili tudi izjavo, ki jo je nedavno dal katoliški metropol it knezoškof dr. Stepinac. da ne bo katoliška cerkev priznala nobenega sistema, ki bi vzel kmetu njegovo polje, rokodelcu njegovo hišico, meščanu njegovo pošteno zasluženo imetje in človeštvu dušo, da ne bo priznala sistema, ki uničuje rodbino. ki je izvor vsakega naroda, in sistema. ki uničuje vsako državno skupnost. Spet napanrroti dobri plači in oskr-Ji. Naslov v ogl. odd. Jutra. 125S4-la FANTA 2a kmečka in domača dela, sprejmem. Predovič, Poljanska cesta 73. 13322-la FRIZERKO sprejme takoj večji salon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večji salon«. 33306-1» STAREJŠEGA MOŽA iščem za pometanje gostil niškega vita od 7. do 11. ure. Plača po dogovoru. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 13295-la 2 km-aška POMOČNIKA 2 kolarska pomočnika in ključavničarja, sprejmem za stalno ali tudi le za nekaj ur dnevno. Terlep Matija, kovaštvo, kolarstvo, varilni -ca. Sv. Jerneja c. 9. 13336-la POSTREŽNICO za dopoldne spreimem k odrasli družini. Javiti se od 18. do 20. ure in ▼ nedeljo od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13330-la POMOČNICE več prvovrstnih, išče krojaški modni salon za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutia. _HHfc l KTN V ^ LJUBLJANSKI j.v-'.- KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Tel. 27-30 Duhovita parodija na kriminalne filme, polna humorja, napetosti, pikant-nosti in razgibanosti v Tobis-ovem filmu Sanders živi nevarno Paul Verhoeven, Else v. Mollendorff, Greti Schorg, Harald Paulsen Predstave ob 16. ln 19. uri KINO UNION Telefon 33-21 Romantična pustolovščina poročenega gospoda »v najboljših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost... Ljubavna pisma Herman n Thimig, Rathe Haaek, S lise Graf, Paul Hubschmid i. t. d. Prestave ob 17. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Mariborčanka Elfie Ma.verhofer in Ljubljančanka Fifi Hille (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu SLAVČKOVA PESEM Najlepše arije iz »Traviate«, »Bohe-me«, »Madame Butterflv« in »Gaspa-rone« — V ostalih vlogah: Johannes Riemann, Paul Kemp, Theo Lingen itd. Predstave dnevno ob: 16. In 19. uri KROJ. POMOČNICO za boljša dela, sprejme modni salon za dame in gospode. Naslov v ogl odd. Jutra. 13345-la KUHARICO Sprejmem k mali družini Hrana dobra. Plača 500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13343-la Šiviljsko POMOČNICO sprejmem takoj za stalno černič Fani. Tržaška c. 24 13357-la Službe išče DEKLE išče mesto v slaščičarni a! kai sličnega. Pomagala b tudi v gospodinjstvu. Na slav v ogl. odd. Jutra. 12676-1 POSTREŽNICA išče delo kot perica v tovarni aH gostilni. Vaiena rostrežbe in kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna 40«. 13329-1 ZA I.EPOPISJE iščem učitelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo-pisie«. 13353-3 Prodam KOLESA RAZPRODAJA več damskih in moških, najboljše znamke: Merkur. Pu harieva ul. 6. 13349-6 PRODAM: rabljeno pohištvo, visoko omaro, nizko omaro s predali, mizo. pisalno mizo, mrežo z žimnico, železno posteljo, kuhinjsko kreden co, umivalnik in žimnico na vzmeti. Naslov v ogl. odd Jutra. 13273-6 OBLEKO novo, damsko, platneno krasno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13277-6 ŽELEZNE SODE od olja, nekaj komadov, prodam. Pločevina 1 in 2 milimetra. Vprašati: K. A., Lepi pot 1, pri tobačni to varni. 13280-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni materi i al, prodam. Vidic, Razo-hov trg 3 pri Št. Petrski vojašnici. 13281-6 NIZKE OMARE za perilo in par starejših za obleko, ugodno prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra. 13287-6 ŠKORNJI št. 43 elegantni, lakasti, ugodno naprodaj. Na ogled od 13. do 14. ure: Bolgarska 25/1. 13288-6 BLAGO damsko, prvovrstno, volnen predvojni črni krep, ca. 3Vu m, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >:Naiboljša ponudba«. 13290-6 MODERNE ČEVLJE št. 39. svetle (ribje usnje), ■rodam. Naslov v ogl. odd. utra. 13300-6 4 GOSTILNIŠKE MIZE okrogle, ugodno prodam. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra. 13302-6 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Žabjak 7, pritličje. 13309-6 3.10 na BLAGA lepega, sivega, za moško pomladansko obleko s kompletno podlogo in 12 fro-tirk, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13310-6 PRODAM: damsko črno športno toi-bico (fin boks), s~rvis za pivo. šampaniske kozarce, nemške klasike (kompletno). Nunska ul. 19. pritličje. 13312-6 PRAŠIČKA ZA REJO rrodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13313-6 VENTILATOR nor, 6 V. za avtomobil, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13325-6 TOVORNI AVTO Opel-Blitz. 3 tonski, z generatorjem na oglje, prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 419«. 13315-6 DECIMAL. TEHTNICO za 500 kg. novo, prodam. Krekov trg 11, skladišče. 13316-6 STROJ za pobiranje zank na nogavicah, tovarniško nov, poceni rrodam. Nova trgo. vina. Dunajska cesta 36, nasproti Gospodarske zveze. 13320-6 OTROŠKI VOZIČFK globok, prodam. Ogled dopoldne: Langusova 21. 13293-6 TENIS HLAČE lepe. za močno postavo, prodam. Istotam naprodaj velika lepa orehova miza ali pa jo zameniam za drva. Vodnikova 13/1. 13340-6 RADIO PHILIPS skoraj nov, zelo dober, prodam. Ogled med 13. in 15. uro: Koeovšek. Celovška c. 95 III.. levo. 13298-č 2 para čevljev, športnih, ženskih, it. 38, modri z dvojnimi podplati, dobro ohranjeni, prodam. Ogled od 12. do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13289-6 3 kose blaga za moško obleko prodam Vprašati: Rimska cesta 10 pritličje, levo. 13352-6 MOTORNO ČRPALKO skorai novo, prodam. — Ogled: garaža Rebolj. Vegova ulica 8. 13354-6 RADIOAPARAT »Eumig«. krasen, naprodaj. Sušnik. v trgovini Legat. Mlclošičeva 28. 1335rt-6 2 KUHINJSKI OPRAVI novi. proda mizarstvo Erjavec Alojz. Žabarjeva ul. 4. Vič 19;. 13359-f BRAMORJE prav gotovo pokončate z Bramorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane. Ž'do\«.ka ulica 1. 13181-6 PEGE IN LIS A J Vam zanesljivo odstrani AIba krema. — Drogerija K.inc. Židovska ulics 1. 13180-6 MRČES IN GOLAZEN: uši. stenice, bolhe, ščurke, molie, miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 13179-6 MOŠKO OBLEKO malo nošeno. predvojno blago, prodam. Naslov v ogi. odd. Juti a. 1336l.f VREČE prazne cementne in stične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA. Ciril-Metodov.i ce-sta št. 35a. I 380-7 GLOBOK VOZIČEK kupim. Potrebujem nujno Ponudbe na ogl. odd. Ju tra rod »Kakršen koli« 12762-7 GLOBOK VOZIČEK kupim. Potrebujem nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kakršen koli«. 12762-7 ŠIVALNI STROJ Singer. Pfaff. Gritzner. Mundlos ali kakršne koli boljše predvojne znamke, kupim brez posredovalca. Pri cenj. ponudbi navesti ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik prvo vrstni«. 13283-7 ŠIVALNI STROJ kupim. V poštev pride samo brezhiben. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13284-7 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, lepo ohranjen, kupim. Plačam zelo dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13286-7 GLOBOK VOZIČEK predvojni, kupim iz prve roke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13285-7 ELEKTROMOTOR IE od 1—5 KS, potrebujemo nuino. Plačamo najvišjo ceno. Merkur, Puharjevs 6. 13347-7 RADIO in gramofon kupim tako;. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S.«. 133^0-7 ZABOJE raznih velikosti, kupim. — Karton, Kolodvorska ul. 3 H358-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samo predvojni«. 13362-"' STAVBNO PARCELO v izmeri 466 kv. m., lepo, v šiški. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 13274-20 LEPO PARCELO preko 1200 kv. m. aVi tudi le polovico, prodam deset minut od tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«. 13282-20 HIŠO v Ljubljani kjer koli kupim brez posredovalca od 300 do 500 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša v Liub jam'«. 13341-20 SOBO kuhinjo ali souporabo kuhinje. prazno ali z dvema posteljama, kjer koli znotraj bloka, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oddam s 15. ~>'I. ali 1. VII.«. 13338-21J Br- SOBO sončno, čisto, išče obrtnik za takoj. Najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Čista«. 13299-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom iščem pri solidni stranki. Pcnud be na ogl. odd. Jutra ^od »Soliden in dober Hačnik« 133!4-23a LEP ZASLUŽEK IMATE Z NABIRANJEM bezgovega cvetja Svežega ali suhega REDNO KUPUJE „ALPA", LJUBLJANA, VIDOVDANSKA CESTA ŠT. 18 SOBO prazno ali opremi j eno. v bližini brvi aii karmeiičan-ske cerkve, išče za takoj ali 15. junij, ves dan odsoten gospod. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13332-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, iščeta zakonca-uradnika brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petsto lir«. KS2SS225 BOLJŠO SOBO s posebnim vhodom oddam v šiški. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13311-23 SOBO z eno posteljo, krasen razgled. ločen vhod. oddam. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. i ^331-23 GOSPODIČNO N. temnolaso, sivomodrih oči, v črni obleki, ki se je peljala na binkoštni ponedeljek okoli 16. ure od Sv. Križa, želi spoznati v svrho ženitve gospod, ki ie stal poleg me na sprednji ploščadi in je izstopil pred pošto. Cenjeni dopis prosim na ogl. odd. Jutra pod »Iskrena simpatija«. 13278-25 ZAPESTNO URO sem izgubila 31. maja zju traj na poti od Miklošičeve ceste po tramvaju do šole v Zg. šiški. Pošten najditelj na) jo vrne proti nagradi v mešč. šoli v Zg. šiški. 13291-37 POROČNI PRSTAN je bil izgubljen dne 31. maja okoli 10. ure dopoldne po Frančiškanski ui., M.irijin trg, Pogačarjtv trg, Poljanski cesti. Najditelj na ga odda proti nagradi v ogl. odd. jutra. 13297-37 12 PRAZNIH VREČ sem izguhil v Pokopališki ulici. Pošten najditelj ah ledor kaj vč o niih, naj ja vi proti nagradi v trgovini šmartinska cesta 136. 13321-37 GLACE ROKAVICO črno, sem izgubila v nedeljo na polju od mestnih hiš do Sv. Križa. Odd .ti jo proti nagradi v ogi. odd. Jutra. 13344-37 MAJHNO AKTOVKO rjavo, z 2 svežniema ključev, sem pozabil ob Ljubljanici pri Čevljarskem mostu. Najditelja naprošam, da ključe vme v ogl. odd. Jutra, aktovko pa naj obdrži. 13342-J7 Med nebeške krilatce je odšel najin nadvse ljubljeni sinček-edinček Marfanček Pogreb drage dušice bo v petek 2. junija 1944 ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana. Koprtva, Dutov!j<\ dne 1. junija 1944. Neutolažljivi starši: ANICA in FILIP BELE i PP , »i lEiižMse&si Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Drago čeli višji poštni kontrolor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek 2. t. m. ob K4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. junija 1914. ŽALUJOČI OSTALI "i f srčno Umrla nam je naša ljubljena mama in stara mama, gospa Hermim Cigoj 11 VDOVA PO PROFESORJU m Pokopali smo jo 31. maja 1944 pri Sv. Križu. Iskrena hvala vsem onim. ki % -t so jo spremili na njeni zadnji po- ; A j ti in ji darovali cvetje. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana. 1. junija 1944. ŽALI JOČI OSTALI i ; Zahvale Vsem, ki ste našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta, gospoda viš. dež. sod. svetnika v pokoju spremdi na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in kakorkoli počastili njegov spomin, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Maša zadušnica se bo darovala dne 3. junija t. L ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 1. junija 1944. ŽALUJOČI L. Frick: 15 Usoda pri telefonu Roman * »Preobrat bi utegnil prihajati tudi od znotraj,« meni učitelj. »v letih razvoja opažamo pri učencih raznovrstna presenečenja. Taki, ki so prej dozdevno spali, se mahoma zdramijo in se zaženo naprej, da je kaj. pri drugih pa se na žalost zgodi narobe. Saj ni treba, da bi šlo za trajno stanje, nikakor ne. upam celo, da bo naš Aleks kmalu spet stari. In če boste tudi vi še nadalje pazili nanj in ga previdno vodili — v teh letih mora biti človek s fanti zelo pameten in oprezen, saj niso več otroci, jelite — nu, tedaj se bo že spet vse tako obrnilo, da bo prav.« Doma ima nato Kristina s prvorojencem razgovor, ki pa ne obrodi pravega sadu, dasi ga vodi Kristina z veliko zmernostjo in najboljšimi nameni. Šolsko znanje vendar ni tako važno, drugi si učenje še vse bolj olajšujejo k^or on, in gploh, kje se pa more človek venomer guliti? Taki so Aleksovi ogibljivi odgovori. »Sam veš. koliko žrtev to stane in Kako se moram omejevati v nekaterih stvareh, če hočem, da se vidva kaj naučita. Torej smem pač pričakovati od vaju. da storita, kar vama veleva dolžnost.« To je prav za prav prvič, da s sinom tako strogo govori Težko ji je, da nikoli tega, a kar mora biti, mora biti. Doslej ni bila Kristinina navada, da bi vohunila za fantoma. Zdaj, po razgovoru z učiteljem, pa v tihem nezaupanju zasleduje Aleksove korake. Ko mu nekega dne čisti suknjič, najde v njem majhen koledarček, in v tem vidi pri nekaterih dnevih začečkana skrivnostna znamenja, črke, zvezdice, nekje celo prebodeno srce. To odkritje ji privabi na lice smehljaj. Prva ljubezen, seveda, zaljubljen je fant. Da ni že prej pomislila na to možnost! Najbrže je našel kako dekle, ki sanjan o nji in ki se z njo morda skrivaj tudi shaja. Odtod njegova raztresenost in prezi-ranje šole!^ Oh, gotovo je v bistvu vse jako nedolžno, neumna, sladka deška zaljubljenost, kakršna pač spada k tem letom. Kristina sklene, da ne bo naprej poizvedovala in ne bo zadajala nikakih mučnih vprašanj, pač pa bo spet redno pazila na Aleksove šolske naloge. Ali se ne bi mogla mimo tega posvetovati z zaveznikom, ki ji je obljubil prijateljsko pomoč v vseh življenjskih položajih: z Gerhairdom Mei-singerjem? Kakor ve, se ob tem času ukvarja z velikim stavbnim načrtom, torej ga lahko najde v njegovi tukajšnji pisarni. Hitro se odloči, pokliče prijatelja in mu po telefonu s kratkimi besedami razodene svojo skrb za Aleksa in vse. kar ji je rekel učitelj. -Kar odkrito mi povej. Gerhad. ali ti čas dovoljuje in ali ti nisem v nadlego. Ce bi ti bilo oa mogoče, da bi se malce zavzel za fanta, mu zadajal naloge in ga nemara zgrabil za častihlepje, bi mi storil s tem veliko uslugo.« »Drage volje, Kristina, z največjim veseljem. le nikar si po nepotrebnem ne delaj skrbi. Slab red ni sam po sebi še nič tragičnega, to se časih pripeti tudi najboljšemu dijaku. Se že potrudiva, da zagrneva grešnika na pravo pot. Morebiti se mi kot možu ponudi priložnost, da zpre-govo: im z njim odkrito besedo; to storim laže in bolj neprisiljeno nego b: mogla ti.« »Tisočkrat hvala že naprej!« Kar slišati je. kako se Kristina oddahne; potolažena ^raša nato po prijateljevem in Lizinem zdravju. »Lizo sem že nekajkrat klicala, a na žalost je nisem nikoli dobila doma « »Lahko si mislim, zadnji čas teka z ene plesne prireditve na drugo. Te mar vobče ni več povabila k sebi?« »Pač. nekajkrat, ali — da ti po pravici povem — ti damski krožki me kaj malo mičejo.« Pritrdilen moški smeh na onem koncu, kratek pozdrav in zahvala. Ne gre, da bi arhitekta predolgo zadrževala, ko je tako zaposlen. Scfejaftsniier - Urejuje: Davorin Ravljen — Ali nista bila vendarle nekoliko krivična do Lize Meisingerjeve? Enega naslednjih dni zasliši Kristina po telefonu njen glas, ki jo vabi. naj z njo obišče pravkar odprto umetnostno razstavo. Kurt Wag-muller je razstavil več svojih slik in Kri-st:na ima priložnost, da se z njim osebno seznani. To je svojevoljen umetnik , ves prevzet od svojega poklica. Pod njegovim strokovnjaškim vodstvom si ogledujeta dela sodobnih umetnikov in zvesta ori tem marsikaj o značilnih lastnostih tega pa onega mojstra, o njihovem načinu slikanja. o posebnostih v obvarovanju barve in svetlobe ter v pojmovanju motiva. Kristini je všeč, da pri tem nikoli ne postavlja svojega lastnega dela v ospredje, kar bi bilo pač razumljivo in odpustijivo. Njegova izvajanja, ki dajejo ženama nekakšno vodilo za ogledovanje umetnin, so povsem nepristranska. »Vaša slika .Tovarištvo' mi posebno ugaja,« da Kristina odkrito duška svojemu občudovanju. »Iz teh mladih obrazov diha toliko čilosti in navdušenja. Gotovo ste imeli tudi dobre modele.« »Seveda, in to ni zmerom lahko, časih je prav to največji problem.« Po obhodu razstavnih prostorov sedejo vsi trije v majhno kavarno in tam nadaljujejo pomenek. »O svojih načrtih mi to pot nič ne poveš,« pokara Liza prijatelja. »Drugače sem bila zmerom prva, ki sem kaj zvedela o njih.« »Pač zato, ker načrtov še nimam ali jih vsaj — nisem imel!« Pri teh besedah se ozre slikar v Kristino, kakor da bi od nje pričakoval razodetja. »Vas bi naslikal, gospa,« mu skoraj nevljudno uide, očitno v trenutnem nagibu. »Mene, kako vam pride kaj takega na misel? Ne, ne, jaz vobče ne zmorem toliko potrpljenja, da bi sedela pri miru. to mora biti nekaj groznega,« se pobrani, takoi nato pa vpraša Lizo. ali je njo gospod Wagmulier že kdaj slikal. »Pripravljal se je nekajkrat, a dalj kakor do naglega osnutka ni prišel,« se ta kuja. »Očitno se mu ne zdim tako zanimiva kakor ti.« »Tako izpremenijiva si. Liza, da bi človek zajel vse tvoje bistvo, bi moral naslikati kar vrsto podob in jih postaviti drugo ob drugo, pa niti to ne bi bilo pravo, kaiti manjkala bi jim živa, spajajoča vez. Moja umetnost nemar ne zadostuje, da bi te upodobil takšno, kakršna si mi zmerom pred očmi. V tvoji prijateljici pa je nekaj mirnega, zrelega in izravnanega, zdi se mi, tid ji niti ne bi bilo treba mnogokrat sedeti, pa iti ustvaril dobro sliko. Kaj se res ne bi hoteli usmiliti, gospa, ubogemu, borečemu se umetniku na ljubo? Če bi vam bilo potem moje delo všeč, napravim rad še posebno skico za vas.« konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vtrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als DrucksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratented veranfcwortiich . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčig