■TEMI NOVE M ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! i oglasnih straneh. Po Sloveniji Ormož • Kozlovska sodba ali literarni večer o Butalcih? O Stran 2 Gospodarstvo S. Podravje • Gospodarski giganti (več kot) zadovoljni O Stran 9 Ptuj, torek, 30. julija 2013 letnik LXVI • št. 59 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDN IK Ptuj • Festivalsko dogajanje 2013 Šport Nogomet • Zavrč z novo zmago kar drugi O Stran 11 Ptuj - prestolnica kulture v povezavi s turizmom Festival Art Stays se je prevesil v drugo polovico festivalskih dni, doslej se je zvrstilo že 19 dogodkov. Tenis • Nepozaben teden za Blaža Rola in Nino Potočnik O Stran 12 V tem času so vsako jutro potekale dobro obiskane delavnice, popoldne pa so se obiskovalci zadrževali v odprtih ateljejih gostujočih umetnikov. Na glavnem odru so gostili tudi priznanega slovenskega zvočnega umetnika Miha Oglarja ter premierno predstavili mednarodne video projekte iz Hongkonga in Italije. V nedeljo je festival gostoval v galeriji FO.VI, Tovarni umetnosti in v Vinarstvu Turčan, kjer je performans italijanskega umetnika Meneghina potekal vse do jutranjih ur. Do konca festivala se bo zvrstilo še veliko zanimivih dogodkov. »Ne smemo pa pozabiti tudi na številne, dobro obiskane razstave, ki so postavljene na desetih lokacijah v mestu in okolici in bodo odprte vse do 1. septembra,« je povedal umetniški vodja festivala Art Stays Jernej Forbici. Študentje štirih likovnih akademij pa so se lotili tudi poslikave stojnic na ptujski tržnici. MG Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Vernikova in Venta na EP v družbi najboljših O Stran 13 Cene gor, cene dol, občani pa še vedno jezni Kidričevo • Javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o., je v teh dneh prejelo veliko pritožb in zavrnitev računov za junij'. O Stran 3 Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALE! POHORJE Bi RESORT .C «rar www.pohorje.org 1 1 - o - o ■ Več na oglasnih straneh. mM > ^j^arodno M^L M^L j j^^bavne FlZ Perutnina Ptuj T *|AGER MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2013 Minoritski samostan, 30. avgust 2013, ob 19.30 uri i t i i i t i VI»E*T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 30. julija 2013 Ormož • Vroča julijska seja občinskega sveta Kozlovska sodba ali literarni večer o Butalcih? Da je minuli ponedeljek na 24. redni seji občinskega sveta v Ormožu konkretno ropotalo, smo poročali ze v petkovi izdaji seja trajala skoraj šest ur, vsega v enem članku nismo uspeli predstaviti. Zato sledi drugi del ormoške politične satire. Fotoarhiv Svetniki so se besedno udarili tudi pri prvi obravnavi odloka, na podlagi katerega bi del zbranih sredstev iz naslova opravljanja javne gospodarske službe ravnanja z odpadki namenili za posodobitev infrastrukture na območju katastrskih občin Hardek in Ormož. »Za sanacijo odlagališča in predvideno novo odlagalno površino se po toni zbranih odpadkov namenja 34 evrov. Predlog občinske uprave je, da se del teh sredstev uporabi za sanacijo v širšem pomenu besede. Zaradi prevoza komunalnih odpadkov namreč na infrastrukturi v širšem okolju nastajajo posledice,« je predlog prerazporeditve denarja utemeljil župan Alojz Sok. Mokre sanje in sveta preproščina Svetnik Vili Trofenik je županovemu predlogu nasprotoval in ga označil kot neodgovornega. »Preko občinskega sveta predlagate nelegalno rabo namenskih sredstev. Kdo ima mokre sanje?« se je spraševal Trofe-nik. »V proračunu imamo iz naslova ravnanja z odpadki precejšen del sredstev, ki jih mesečno vežemo. V mestu in občini pa so na drugi strani velike potrebe po in-frastrukturnih investicijah, ki bi jih lahko izvedli s tem denarjem,« je poskušal predlog pojasniti župan, vendar se nekdanji prvi mož ormoške občine ni dal prepričati. »Sveta preproščina, za koga nas pa imate. Sveta preproščina, tako se vendar ne igra z občinskim svetom. Gre za akt, v katerem mrgoli nezakonitosti. Da bi kot občinski svetnik odločal o takšnem odloku, štejem za osebno žalitev. Vaše obrazložitve so zavajajoče,« je vztrajal Trofenik, Sok pa mu ni ostal dolžan: »Ne bi bilo prvič, da bi bil v obravnavi Komisije za preprečevanje korupcije. Do sedaj pri nas niso nič našli, zavračam pa tudi očitke po zavajanju!« Z desetimi glasovi za in tremi proti je Odlok v prvi obravnavi dobil zeleno luč za nadaljnji postopek. V veljavo bo stopil šele po drugi obravnavi - in potrditvi -na občinskem svetu. Zanimive ugotovitve nadzornega odbora Vroča in burna razprava je bila tudi okrog končnega poročila Nadzornega odbora (NO) o opravljenem nadzoru nakupnih pogodb z Rokometnim klubom (RK) Jeruzalem Ormož in Župnijo Ormož. V obeh primerih nadzorniki opozarjajo na domnevne nepravilnosti. Kot je zapisano v poročilu in kot je na seji navedel predsednik odbora Boris Skok, nakupa nista bila ustrezno zavedena v Načrtu razvojnih programov in Načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja, na objektu RK Jeruzalem Ormož naj bi bilo vpisanih več hipotek. Prav tako naj bi Občina Ormož po mnenju nadzornikov za gradnjo tega objekta rokometni klub neupravičeno oprostila plačila komunalnega prispevka. V nadaljevanju seje je svetnik Mirko Novak dejal, da se mu poraja vprašanje, zakaj se ta nakupna pogodba sploh preverja, saj nakup tega objekta ni bil nikoli izveden. Pri nakupu parkirišča pri pokopališču v Ormožu, ki ga je Občina odkupila od ormoške župnije, pa NO med drugim opozarja, da naj bi Občina to zemljišče v preteklosti enkrat že kupila, govori se o letu 1985, vendar v zemljiško knjigo ni bila izvedena vknjižba lastništva. Nadzorniki se spra- šujejo, zakaj je Občina v preteklosti komunalno urejala zemljišče in izvedla asfaltno preplastitev, če parcela ni bila v njeni lasti. Občina Ormož je Komunalnemu podjetju Ormož podelila tudi koncesijo za vzdrževanje zelenice na večjem delu tega zemljišča. Vse očitke, ki so na račun Občine navedeni v poročilu NO, je župan Alojz Sok zavrnil ter predsedniku odbora Skoku zažugal, da se ne strinja, da člani NO dokumente odnašajo iz poslopja Občine. »Vaše mesto je na Občini, zato pričakujem, da boste svoje delo kot nadzorniki opravljali v tej hiši. Prav tako se ne strinjam s tem, da dokumente iščete pri mojih podrejenih na Občini in po posameznih Krajevnih skupnostih.« Ormoškim svetnikom se lahko ljudje upravičeno smejijo ... Ker je svetnik Vili Trofe-nik svojim svetniškim kolegom večkrat vskočil v besedo in ker je svetniku Martinu Hebarju očital odvetniško domišljijo, mu je župan Sok izrekel opomin. »Če boste še naprej skakali v besedo, dobite še en opomin. Če to ne bo zaleglo in boste drugim še naprej segali v besedo, bom sejo prekinil. Tega ne bom dovolil,« je bil oster župan. Svetnik Simon Kolmanič je nato sejo ormoškega občinskega sveta primerjal z dogajanjem v humoreski Kozlovska sodba v Višnji Gori, Trofenik pa ni odnehal. Hebarju je nadalje očital zablode in zavajanje. Eni in drugi so se obmetavali z žaljivkami in osebnimi diskreditacijami. Razgreto ozračje je poskušala ohladiti svetnica Ana Pevec. »Ko nimamo argumenta, začnemo našemu občinskemu svetu očitati strokovnost. Za v bodoče, mene tu zraven več ne bo, pa napišite, kakšna specialna znanja morajo obvladati člani NO in občinskega sveta. Tukaj se eni greste dobesedno ne vem kakšnih detektivov. Vaše razprave razumem kot izkoriščanje tega časa, prostora in ljudi za svoje lastne promocije. Da me nekdo posadi v igro Kozlovska sodba, štejem za osebno žalitev. Ne strinjam se pa tudi z oceno, da so samo štirje svetniki opozicija. Naša svetniška skupina Desus LDS ni podpisala koalicijske po- našega časopisa. Ker je godbe in z županom nismo v koaliciji. Nismo pa tudi tista opozicija, ki bi na vsakem koraku s puško čakala v zasedi, kar nekateri v tem občinskem svetu počnejo že tri leta. Člani naše svetniške skupine gledamo na to, da pri podajanju svojih mnenj in stališč nismo žaljivi. To pa ne pomeni, da bi bili z županom v kakršnikoli koaliciji,« je povedala Pevčeva. Podprl jo je tudi svetnik Cvetko in dejal, da lahko ljudje ob spremljanju njihove seje dobijo občutek, da spremljajo literarni večer o Butalcih, ne pa sejo občinskega sveta. »Zresnite se. Mi smo občinski svetniki. Ljudje se nam vsak dan po ulicah in vaseh smejijo. Opravite že enkrat s temi starimi zamerami. Imamo dovolj drugih problemov, s katerimi se moramo ukvarjati,« je dejal Cvetko. Po tem, ko so svetniki potrdili seznanitev s poročilom nadzornega odbora, je Vili Trofenik molče, okrog 20.45, sejo zapustil. Dobrih pet minut za njim je sejo zapustil drugi opozicijski svetnik Stanislav Podgorelec, kmalu po 21. uri pa je odšla še tretja opozicijska svetnica Nives Petek. V dobre pol ure je nato občinski svet opravil obravnavo preostalih osmih točk dnevnega reda. Potrdili so sklep o manjši notranji igralni površini na otroka v vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Ormož, dva investitorja - Igorja Leskovarja in podjetje Žiher - so oprostili plačila komunalnega prispevka, kandidatki (dosedanji direktorici) Milici Šavora so podali pozitivno soglasje za imenovanje na mesto direktorice Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, za imenovanje ravnateljice OŠ Ivanjkovci pa so pozitivno mnenje podali kandidatki (in dosedanji ravnateljici) Nadi Pignar. Mojca Zemljane Uvodnik Kdor je ob zgodnjem naslovu pomisli na morski val, je nepopravljiv optimist ali pa ima privide zaradi vročine. Vročinski valje namreč v teh dneh besedna zveza, ki nam največkrat pride z jezika. In to z razlogom, saj so temperature ob koncu tedna čez dan krepko presegle 30 stopinj Celzija. Kako se ohladiti? Na prvem mestu vam ne bom svetoval odhoda na morje, saj je tam - ne boste verjeli -še bolj vroče! Ob misli na kolone razžarjenepločevine na cestah dobim v roke drugi močan argument, da vas napotim v drugo smer, v hribe, v gore! Ne samo, da so tam nekaj dragocenih stopinj nižje temperature, ampak je tudi čudovito lepo. Pogled na zelene gozdove in na vrhove vas bo napolnil z mirom, če pa boste na kakšnega splezali, je to neprecenljiv dodatek in potrditev vaših zmožnosti. Lahko samo kampirate ob katerem od neštetih kampov ob Soči in se ohlajate v njej, kar je izkušnja, ki jo priporočam vsem. Pa še tako redka je... Nekateri se z nostalgijo spominjamo časa pred dobrimi 20 leti in več, ko smo se še lahko kopali v reki Dravi. Čeprav je do naših krajev imela za sabo že precej dolgo pot - od izvira v Italiji, preko lepega kosa Avstrije - pa smo se lahko mulci brez strahu pred infekcijami ohlajali v njej. Tudi priročne skakalnice smo si izdelali ob tolmunih in si izmišljali neštete igre. A tega danes svojim otrokom ne morem priporočati, saj je Drava medtem izgubila velik del svojega sijaja in s sabo nosi številne bolj ali manj vidne odplake. Pravzaprav so le še redki odseki slovenskih rek v takšnem stanju, da dovoljujejo kopanje, kar je bilo v naših časih nekaj povsem naravnega in samo po sebi umevnega. V glavnem imam pri tem v mislih zgornje toke Soče, Save, Krke, Kolpe, Savinje. Pa se seznam že skoraj konča! Ob misli na to me - ob že tako visoki temperaturi - oblije dodatna rdečica: v kakšnem stanju smo dobili naravo v roke od naših prednikov in v kakšnem jo predajamo našim zanamcem. Ni vzpodbudno, ampak zelo zaskrbljujoče! Morda se mi samo dozdeva, a tudi glede tega je v hribih drugače: tam se ljudje do narave obnašamo manj mačehovsko in še smeti odnesemo v dolino. Jože Mohorič Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 30. julija 2013 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Kidričevo • Ponovno vroče glede kanalščine Cene gor, cene dol, občani pa še vedno jezni Po tem, ko smo v eni izmed prejšnjih številk pisali o znižanju cen storitev odvajanja in čiščenja komunalnih vod v občini Kidričevo, se prah še ni polegel. Javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o., je v teh dneh prejelo veliko pritožb in zavrnitev računov za junij. V podjetju pojasnjujejo, da bo junijske položnice z višjim zneskom treba plačati. Slovenske občine so dolžne prilagoditi cene komunalnih storitev določbam Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja najkasneje do 1. aprila 2014. Če občine ne bodo prilagodile cen skladno z veljavno uredbo, bodo v letu 2014 sledile tudi visoke globe. Zaradi zahtev zakonodaje in hkrati finančne vzdržnosti izvajanja določenih operativnih nalog, vezanih na kanalizacijsko omrežje, so se svetniki občine Kidričevo marca letos odločili, da bo z junijem javno podjetje začelo obračunavati stroške skladno z veljavno zakonodajo. V skladu z omenjeno uredbo cena zraven dejanskih stroškov za odvajanje in čiščenje komunalnih voda zajema tudi amortizacijo in vzdrževanje kanalizacijskega sistema. Položnice, ki so v minulih tednih prispele na domove občanov so na noge dvignile vso Kidričevo, svetniki pa so pod pritiskom javnosti zahtevali znižanje cen in ga tudi dosegli na korespondenčni seji. Naglica z novimi cenami je nepotrebna V nestrankarskem gibanju ZA Kidričevo, v katerem zase menijo, da so edina prava opozicija, opozarjajo, da so slovenske občine dolžne prilagoditi cene komunalnih storitev najkasneje do aprila 2014, zato se jim zdi naglica pri sprejetju cen povsem odveč. Dodajajo še, da se zdi, da se občinski organi ne zavedajo, da gre za občinsko javno podjetje, ki dela oziroma naj bi de- Foto: Črtomir Goznik Praktičen prikaz znižanja cen (nova cena velja za storitve od 1. 7. 2013) Primer gospodinjstva s porabo 12 m3 , kjer so priklopljeni na kanalizacijo: - stara cena: 22,89 €, - nova cena: 13,23 €, V primeru uporabe greznice: - stara cena: 22,12 €, - nova cena: 10,26 € - v to ceno je vključeno čiščenje greznice najmanj enkrat na 3 leta. lalo v dobro in v korist svojih občanov, ne pa za nekakšno izkoriščevalno kapitalistično gospodarsko družbo. Sprašujejo se, če je župan v tem zakonu morda odkril tržno nišo na račun občank in občanov Kidričevega. »Kot smo seznanjeni, je javno podjetje že sedaj v rdečih številkah in bi ga bilo smotrno čim prej zapreti, saj samo ne bo moglo preživeti, a ga ohranjajo pri življenju z našim denarjem iz proračuna in sedaj še od gospodinjstev. Za raznorazne košnje trave res ne potrebu- jemo podjetja, ki ne premore niti najosnovnejšega orodja in strojev, da bi delali, občina pa zraven tega 'svojega' podjetja najema razne koncesionarje in obrtnike, za katerimi pa se skrivajo tudi konflikti interesov. Ti ljudje, ki danes vodijo občino, neprestano delujejo v interesu le izbranih posameznikov, pripravljajo tiste projekte, ki so v interesu njih,« so v izjavi za javnost zapisali člani nestrankarskega gibanja ZA Kidričevo. Ti županu in občinskemu svetu predlagajo, da iz občinskega prora- Res morajo plačati tudi tisti, ki sploh niso priključeni na kanalizacijo?! Zaradi izredno visokih zneskov za plačilo kanalščine so bili prejšnji teden ogorčeni tudi številni krajani občine Kidričevo. Jože Če-lan iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem ne more razumeti, kako naj bi plačal za kanalizacijo, če je sploh še nimajo: „Res sem ogorčen, saj sem dobil položnico za plačilo kanalščine za 38,49 evra, in to brez kakršnega koli pojasnila. Pravkar sem bil pri direktorju občinske uprave Damjanu Napastu, od katerega sem zahteval pojasnilo, zakaj tako visok znesek, pa mi enostavno ni znal odgovoriti. Govoril sem tudi z direktorjem občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Intiharjem, pa tudi od njega nisem dobil ustreznega odgovora, kako so nam izračunali tako visok znesek. Poleg tega pa naj bi ga plačali podjetju, ki sploh še ne dela. Vsi krajani Spodnjega Gaja želimo tudi pojasnilo, zakaj smo dobili račun, ki je bil izstavljen 1. junija, za porabo od 1. do 30. junija, zanima pa nas tudi, kje je pravna podlaga za plačilo kanalščine, saj v naši vasi kanalizacije sploh še nimamo. To je naravnost smešno, za norca nas imajo vse po vrsti." Ves ogorčen je bil tudi Janez Kosar iz Stražgonjce 50 b: „Popolnoma nerazumljivo je, kar počnejo na Občini Kidričevo, in to brez kakršne koli pravne osnove ali pojasnila. Zelo sem se začudil, ko sem prejel položnico za plačilo kanalščine, saj so na 10 hiš v Stražgonjci pri izvedbi projekta izgradnje čuna namenijo denar tudi za socialno ogrožene, ki jih je v Kidričevem vsak dan več, da jih oprostijo plačila položnic kanalščine, saj ne zmorejo plačevati niti najmanjših zneskov položnic. Junijske položnice bo treba poravnati Andrej Intihar, v. d. direktorja kidričevskega javnega podjetja, različne zneske med občinami pojasnjuje s podatkom, da večina sosednjih občin še ni sprejela sklepa o prilagoditvi cen. Razlog, da so po novi zakonodaji cene toliko višje, je zaračunana omrežnina, ki je po starem načinu še niso zaračunavali, strošek zanjo je namreč krila občina. In tako naj bi v Kidričevem po spremembi cen tudi ostalo, občinski svet je s sklepom o znižanju cen prevzel stroške omrežnine. Kot je še pojasnil, je občinski svet občine Kidričevo prejšnji teden sprejel sklep o 40-odsto-tnem znižanju cen, ki so bile sprejete marca. V sklepu pa je bilo zapisano tudi, da nove, znižane cene veljajo od 1. julija, kar pomeni, da bo treba junijske položnice poravnati. »Očitki nestrankarskega gibanja ZA Kidričevo, da se s temi položnicami za kanalščino v javnem podjetju in na občini z občani le poigravamo, zavračamo pritožbe in celo grozimo s sodnimi izvršbami, so brez osnove,« pravi Intihar in dodaja, da v sklepu jasno piše, da znižanje cen velja od 1. julija dalje, le če bi občinski svet sprejel sklep za nazaj, bi bile položnice res neveljavne. Dodal je še, da so pozivi občanom, naj položnic ne plačajo, nesmiselni, saj bodo le-te slej ko prej morali poravnati, sicer bo javno podjetje primorano neplačane zneske izterjati. »Občinski svetniki delamo v korist občanov!« Občinski svetnik in podžupan Milan Strmšek pravi, da je bil negativen odziv med ljudmi pričakovan, očitke, da so se pri določitvi cen marca letos prenaglili, pa zavrača. »Čistilna naprava deluje že dve leti, mi pa do sedaj nismo zaračunali še niti centa za omrežnino in ostale stroške, ki so sedaj na položnici predstavljali največjo postavko.« Na vprašanje, zakaj niso svetniki na korespondenčni seji sprejeli sklepa še za en mesec nazaj, s čimer bi se izognili burni reakciji ljudi, podžupan odgovarja, da se je vse dogajalo zelo hitro, da pa svetniki delajo v korist občanov in da so prav zato izglasovali znižanje cen. Patricija Kovačec Foto: M. Ozmec Krajani občine Kidričevo so nad visokimi zneski za plačilo kanalščine ogorčeni; (z desne) Jože Čelan, Anton Medved in Janez Kosar. Položnice v višini 38,49 evra Čelan ne bo plačal, saj na kanalizacijo sploh še ni priključen. kanalizacije enostavno pozabili; seveda pa niso pozabili poslati položnice v znesku 25,25 evra, kar me je zelo ujezilo! Od kod naj vzamem, saj imam le 340 evrov pokojnine?! Ni variante, da bi to položnico plačal, pa naj nam na Občini grozijo tako ali drugače. In prepričan sem, da je ne bo plačal nobeden od pozabljenih v projektu gradnje kanalizacije naše vasi!" Nad še višjim zneskom za plačilo kanalščine se je jezil tudi kmetovalec Anton Medved iz Stražgonjce: „Poglejte, kaj se gredo, za to hišo, kjer nas živi šest, bi moral plačati več 58 evrov kanalščine. To je absurdno in nelogično, zato zneska pod nobenim pogojem ne bom plačal. Enostavno zato, ker ne vem, zakaj bi ga, dokler še nismo priključeni na kanalizacijo! To je pravno nedopustno. Čeprav sem jih tudi jaz na Občini spraševal, mi ni znal nihče jasno in glasno obrazložiti, kako so oblikovali ceno. Pa tudi sicer so zneski absurdno visoki, saj vsi vemo, da imajo okoliške občine, ki so z nami primerljive, zneske za plačilo kanalizacije skoraj trikrat nižje. V Staršah plačujejo od 8 do 15 evrov po hiši. Po mojem bi bilo najbolj prav, če bi plačilo kanalščine oblikovali na podlagi podatkov o porabljenih količinah vode in stroškov čiščenja odplak v preteklem letu, čez leto dni pa bi izračunali dejansko ceno in stroške poračunali." M. Ozmec "30000D??(JDl)J, Kmečka logika: povprečno 15 evrov na gospodinjstvo Zanimivo je bilo slišati tudi druge predloge o tem, kako bi prišli do najpravičnejše cene za plačilo kanalščine. Eden od teh, ki je temeljil na zdravi kmečki logiki, je bil sledeč: če je v občini Kidričevo 2.200 gospodinjstev in če so letni stroški čiščenja in odvajanja komunalnih odplak okoli 120.000 evrov, potem bi zadostovalo, če bi vsaka hiša plačala v povprečju okoli 15 evrov mesečno, eni več, drugi manj, odvisno od porabljene vode. In tako bi letno zbrali prek 360.000 evrov, s čimer bi zlahka pokrili vse stroške za odvajanje in čiščenje komunalnih odplak, dvakrat toliko ali okoli 240.000 evrov pa bi moralo biti dovolj tudi za vzdrževanje in investicije. A vse to nekomu očitno ni dovolj, saj bi rad na lahek način zaslužil še več. Očitno pa na račun občanov, oziroma porabnikov ne bo tako lahko, saj zaradi previsokih in delno že znižanih položnic ne vre le na podeželju, ampak tudi v samem centru Kidričevega. OM Foto: OM 4 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 30. julija 2013 Ptuj • Praznik mestne občine Ptuj V prihodnost še bolj povezani „Obdobje med obema praznikoma je bilo zaznamovano s kriznimi razmerami tako v svetu kakor tudi v naši domovini. Podrobnejši pregled posledic te krize nam v naši občini pokaže, da je na investicijskem delu v tem obdobju še nismo tako močno začutili. Kljub številnim neljubim zapletom s stečajem vodilnega partnerja smo končali in predali v uporabo prenovljeno centralno čistilno napravo. S pomočjo evropskih in državnih sredstev smo prenovili javno razsvetljavo, ki je veliko prijaznejša do okolja. Tudi pri prenovi dominikanskega samostana je iz države denar zaostajal, a smo ga kljub temu uspeli prenoviti do načrtovane prve faze," je v uvodu prazničnega pogovora povedal ptujski župan Štefan Čelan. Župan hkrati vabi na petkovo osrednjo slovesnost ob letošnjem prazniku MO Ptuj, zaključne prireditve festivalskega dogajanja v sklopu glasbenega festivala Arsana in festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki k ogledu razstav vabi še do 1. septembra. V petek in soboto bo veselo tudi na ptujskih ulicah in trgih, v soboto pa vabi tudi tradicionalna Rancarija. Kaj se je v investicijskem delu dogajalo med dvema praznikoma in se še dogaja? „Mnogo slabe volje sta povzročali fazni prenovi cestišč skozi Novo vas in Podvince, a smo ju kljub vsem zapletom uspeli končati in državi pokazati, da je nujno te investicije nadaljevati tudi v prihodnjih obdobjih. Po mnogih letih smo uspeli z izgradnjo pločnika in ostale infrastrukture odpraviti največjo prometno črno točko na Mariborski cesti. Ponosni in veseli smo lahko na prenovljene objekte v vojašnici, kjer sedaj domuje Zgodovinski arhiv in enota Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zagotovo v Sloveniji ni veliko mest, ki bi se lahko pohvalila s tako sodobno urejenimi prostori za hrambo našega zgodovinskega spomina. V Kicarju nam je uspelo urediti športni park, ki ga bodo lahko uporabljali tudi gasilci in vsi tisti, ki bodo prirejali različne prireditve i^Dc^am Duo Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o. Osojnikovci 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax: 02 773 0451 www.simam.si,info@simam.si Vredni ste najboljše storitve ! Ob občinskem prazniku želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče. GRADBIRO d.o.o. Klepova ul. 12, Ptuj Tel: 02 - 746 14 03, fax: 02 - 748 14 04 www.gradbiro.si,Gradbiro@siol.nel PROJEKTIRANJE Urbanistična dokumentacija 4 Načrti hiš, poslovnih objektov * Tipski projekti, legalizacije Nadzor del, koordinatorstvo + Varnostni načrti NEPREMIČNINE Posredovanje nepremičnin Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, ČESTITKE OB KVALITETNIMI IN STROKOVNIMI OBČINSKEM PRAZNIKU STORITVAMI .-L ^^ Audi sEr # TEHNIČNI WaHtm -rr- PREGLEDI Mercedes-Benz oooges p CHRYSLER Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02788-11-10 WWW.dominko.si Foto: Črtomir Goznik Štefan Čelan, župan MO Ptuj: „Za svojo bodočnost in bodočnost mesta se bomo morali v bodoče vsi skupaj še bolj potruditi." na prostem. Mnogim pesimistom, ki so idejo o prenovi kulturne dvorane v Rogozni-ci že zdavnaj pokopali, smo pokazali, da upanje umira zadnje. Prenovljena dvorana bo zagotovo služila namenu, saj v tej četrtni skupnosti živi veliko ustvarjalnih posameznikov in društev, ki so do sedaj kljub okrnjenim prostorskim pogojem ponujali izvrstne kulturne prireditve. Ob tej priložnosti želim izpostaviti še nekaj pomembnih odločitev, ki so jih sprejele mestne svetnice in svetniki v korist naših občank in občanov. Za oživljanje starega mestnega jedra smo sprejeli odlok in pravilnik, ki bo bodočim in obstoječim najemnikom poslovnih prostorov preko znižanih najemnin omogočal lažje opravljanje njihovih dejavnosti. Za pospeševanje socialnega podjetništva in kulturnega utripa v starem mestnem jedru so mestne svetnice in svetniki podprli predlog o brezplačnem najemu poslovnih prostorov za tista društva, ki delujejo v javnem interesu." Kaj se dogaja z investicijo v dominikanskem samostanu? Kdaj je pričakovati drugo fazo oziroma nadaljevanje? „Evropska prestolnica kulture je v lanskem letu zagotovo zaznamovala kulturni utrip, ni pa se seveda končala s tem, ko je bil projekt pravno formalno zaključen. Po mojem mnenju se šele sedaj začenja pravo delo na tem projektu, ki nam ponuja številne razvojne priložnosti, če jih bomo želeli in znali izkoristiti. V mestni občini Ptuj se investicijski del Evropske prestolnice kulture izvaja še v letu 2013 in se bo izvajal še v prihodnjih letih. Dominikanski samostan je tako zahteven kulturno-varstveni, investicijski in še kakšen poseg, da ga ni mogoče končati v tako kratkem obdobju. Razveseljivo je, da so druga partnerska mesta na nek način ugotovila, da je dominikanski samostan ena od tistih investicij, ki pomeni presežek znotraj celotne Evropske prestolnice kulture, na kar smo lahko Ptujčani upravičeno ponosni. Prepričan sem, da bo ob dokončni prenovi možno na vsakem koraku upravičiti laskave ocene, ki jih sedaj dobivamo od drugod." Oživljena vloga aktivnega državljana Za konec še vprašanje, kaj praznik mestne občine Ptuj pomeni vam in kakšno sporočilo bi ob prazniku radi predali občankam in občanom? „Rojstni dan mesta mi zelo veliko pomeni. Vesel sem, da vidim, koliko radosti je v vseh tistih, ki pridejo na to prireditev. Vedno s ponosom sodelujem na tem prazniku, ker me obkrožajo ljudje s pozitivno energijo, elanom, radostjo in srečo. To so preprosto občutki, ki jih je vredno doživeti. Želim si, da bi čim več ljudi spoštovalo ta praznik in se udeleževalo vseh dogodkov, ki jih prireja- 2<ÄSFALTlS> Ptuj COLAS Group VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ, TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 www.asfalti-ptuj.si, info@asfalti-ptuj.si MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 m ^^fe® Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj G- RENAULT Ahpa d.o.o., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 Prodaja vozil: 02/749 35 50, Servis: 02/ 749 35 40 Tehnični pregledi: 02/749 35 35, www.ahpa.si IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! torek • 30. julija 2013 Po mestni občini Štajerski TEDNIK 5 lahko deluje le na trdnem temelju odgovornih, dobro obveščenih in družbeno aktivnih državljanov. Vsak izmed nas naj si zastavi vprašanje, ali je v letih, odkar imamo samostojno državo, bil ali želel biti aktiven državljan. Odgovor je morda najti v prepričanju mnogih državljank in državljanov, da smo po osamosvojitvi preprosto zaspali kot aktivni državljani. Pustili smo se premamiti zapeljivemu udobju kapitalizma, v prepričanju, da se bo mlada demokratična država razvijala brez naše pomoči. Nekako je večina ljudi verjela, da je zgodovine konec in da nam pri sooblikovanju naše družbe ni treba sodelovati. Večina ljudi je verjela neoliberalnemu konceptu, kjer mora posameznik poskrbeti predvsem zase, saj je neuspeh drugih njihov lasten problem, celo krivda. Mnogi so se ujeli v tekmo za lasten uspeh in dobiček, v čaščenje materialnega bogastva kot najvišje vrednote. Potreben bo temeljit premislek in ukrepanje v smeri aktivnega sodelovanja pri nadaljnjem razvoju občine in države. Zavedati se moramo, da se bomo morali v prihodnje za občino in tudi državo, v kateri bomo skupaj ustvarjali našo lepšo prihodnost in bo sreča posameznika pomembnejša od malikovanja materialnega potrošništva, vsi skupaj precej bolj potruditi, kot smo to počeli v zadnjih dvajsetih letih." MG Foto: Črtomir Goznik Mestno jedro je postalo privlačnejše za podjetnike in obrtnike. mo v čast rojstnega dne naše občine. Hvala vsem ustvarjalcem, ki pripravijo tako lep kulturni in ostali program v počastitev praznika mestne občine Ptuj. Moje letošnje sporočilo je na nek način posledica dogodkov, ki smo jim priča v celotni zahodni civilizaciji in seveda tudi v Sloveniji ter nenazadnje v našem mestu. Sporočilna vrednost preteklega leta je seveda ta, da se ljudje čutijo odrinjene od finančnih, gospodarskih, po- litičnih in še kakšnih elit. Ljudje smo vendarle ustvarjalna bitja in želimo o svojem življenju in delu soodločati. Da bi povrnili zaupanje in vlogo ljudi v soodločanje pri kreiranju razvojnih politik, so v Evropskem parlamentu leto 2013 proglasili za leto aktivnega državljanstva. Pojem aktivnega državljana ni nekaj novega, saj so o njem pisali že v času zgodnje italijanske renesanse, kjer je aktivni državljan predstavljal izraz prepričanj, da naj bodo vsa človeška bitja soudeležena v Aktivno državljanstvo je na političnem dogajanju države, nek način povezano z idejo ki ji pripadajo. neposredne demokracije, ki Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! l/l/f Mlekarska zadruga Ptui z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA. Družba. Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. 080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Brez zavarovanja je vse kot list v vetru v Stajersl TUJ 6 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 30. julija 2013 Ptuj • Izbor Kmetije leta 2013 Mesto ne more živeti brez podeželja Že od leta 2000 v MO Ptuj izbirajo kmetijo leta. Letošnji izbor je bil že 14. po vrsti. Med mestnimi občinami je Ptuj edini s tovrstnim izborom, ki dokazuje, da mesto brez podeželja ne more živeti. Z njim želi MO Ptuj poudariti pomen kmetijstva za naše območje, pomen pridelave lastne hrane in da moramo povečati odstotek samooskrbe v Sloveniji, je med drugim povedala podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na kmetiji leta 2013 v MO Ptuj iz Grajenščaka 5 a živijo tri generacije: Marija Soko, Leopold Soko, Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je prejela kme-Jožef Soko, Sabina Soko, Žan Soko in Rene Soko. tija Zelenko iz Podvincev 4. Čestitala je nagrajenima kmetijama in jima zaželela uspešno delo še naprej. Na prireditvi, ki je bila že tradicionalno v Domu krajanov v Grajeni, so 26. julija razglasili kmetijo leta 2013 - to je kmetija Soko iz Grajenščaka 5 a, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je prejela kmetija Zelenko iz Podvincev 4. Na kmetiji Soko složno živijo tri generacije, od katerih ni nobeden zaposlen. Naziv kmetije leta v MO Ptuj za leto 2013 jim pomeni zelo veliko, je spodbuda za nadaljnje delo in hkrati obveza, pravijo. Življenje na kmetiji ni lahko, čedalje težje postaja, a bodo vztrajali, sta v imenu vseh povedala Jožef in Sabina Soko. Začela sta s tremi hektarji vinogradov, po enajstih letih sta se lotila obnove še nekaj hektarjev vinogradniških površin, a jim je toča, ki je klestila leta 2008, prekrižala načrte, ko jim je uničila vse. A mlada vinogradnika nista obupala, narava jima ni vzela volje in ljubezni do dela v vinogradu. Vztrajala sta še naprej, danes obdelujeta že 30 ha vinogradov, v katerih raste okrog 80 tisoč trsov sort sovinjona, belega pinota, rumenega muškata, modre frankinje in žametne črnine. Pridelano grozdje prodajo v Ptujsko klet. Mlada vinogradnika upata, da se jima bosta pri vinogradniški proizvodnji pridružila tudi sinova, Žan, ki bo jeseni vstopil v osmi razred OŠ in Rene, ki bo postal petošolec. Že zdaj rada pomagata pri delu. Mladima vinogradnikoma so v veliko pomoč tudi starši. Okrog sto let stara zidana kmečka hiša je ponos družine Zelenko iz Podvincev 4. Zakonca Štefan in Milica Zelen-ko se zelo trudita, da bi hiša, v kateri so živeli že Štefanovi starši, sama sta si nov dom zgradila v neposredni bližini letošnje arhitekturne lepotice, zasijala z nekdanjim sijajem. Štefan Zelenko je v enem letu sam obnovil fasado. Klet v hiši je iz kamna. Okolica obeh hiš je zelo lepo urejena, polna cvetja, jagodičevja, sadnega drevja in čebelnjakov. Štefan je tudi čebelar. Skrbna zakonca Zelenko, ki sta bila oba zaposlena, obdelujeta tudi manjši vinograd, pet hektarjev njiv, redita govejo živino za pridelavo mleka in sira za lastne potrebe. Na kmetiji živi tudi sin Dominik. Letošnji izbor kmetije leta v MO Ptuj je v odsotnosti predsednika komisije Vladimirja Korošca predstavil podpredsednik Andrej Rebernišek, ki je poudaril, da je kmetijstvo ena najpomembnejših gospodarskih panog v MO Ptuj, če se tega zavedamo ali ne. Po podatkih subvencijskih vlog je te v letu 2012 vložilo 343 gospodarstev na skupno 2950 hektarjih (s PP pa 4253 hektarjih) kmetijskih površin. Te številke potrjujejo, da je MO Ptuj tudi kmetijska občina, ki se ponaša z velikim številom uspešnih kmetij na vseh področjih kmetijske pridelave. Na letošnji kmetiji leta živijo tri generacije. To je pomembno sporočilo, da se kmetije zaščitijo, da ne rušimo njihovega temelja in slovenskega podeželja z nespametno politiko, kamor sodijo tudi davki na kmetijske nepremičnine. Rebernišek je prejemnikom priznanj čestital z željo, da jih še naprej spremljajo pogum in novi izzivi. MG »ct* wfl p «si ■ i 4». W' Mi M Wfl'Fp'^l^*"* M11 tíVrrfíi ívffkínM Ii M * vi PTUJSKANOČ 20I3 ULICA HEROJA LACKA 3 dvoriifie Javnih slu2b Ptuj PRLESKI KANTAVTOR TADEJ VESENJAK SLOVENSKI TRG PETEK, 2.8.2013. od 21.00 do 4.00 MC IN THE BOONKER HUDOBNI VOLK SAMO KODELA IN LETEČA LADJA DJ VERSO (reggae in dance hali) Organizator KPS. KULTUM KUD MODRI KONJ MESTNA TRŽNICA ANSAMBEL DONAČKA ROK'N'BAND ALYA DEJAVU BAND SKUPINA SMILE Organizator KAVARNA EVROPA BAR FLORUAN REBEKA DREMELJ & BAND BOŠTJAN KONEČNIK Predstavitev finalistk MISS bikini & modna JADRANSKA ULICA 20.00 DJ KOLAAR COMERCIAL HIT MUSIC MC JEAN PIERRE KAVKA (animacija, nagradne igre, ekipa agencije Daydream) 21.15-24.00-ROCK koncert skupine TAKE OFF 22.15 žonglerji, bruhanje ognja 1. del 23.15 ionglerji, bruhanje ognja 2. del 24.00 - 4.00 - DJ KOLAAR Glasba za vse generacije POTRČEVA CESTA 4a parkiriSčs za avtobusno postajo SUMMER HOUSE PARADE z DJ-ji TIMO G in BLUE&DEEP ter glasbeno skupino MAKAO Organizator TIARO d.O.O. FIT2000 BEST BIKE CAFFE javne službe ptuj PANONSKA ULICA 1 COVER LOVER ULICA HEROJA LACKA 6 SOBOTA. 3.8.2013, od 20.00 dO 4.00 GITANO BAND OSTALE PRIREDITVE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ 2. IN 3. AVGUSTA 201 3 SOBOTA, 3.8,2013, od 21.00 dO 4.00 IN&OUT ZATO H PRIREDITEV; JAVNE SLUŽRE PTUJ, MESTNA OBČINA PTUJ IN PTUJSKI GOSTINCI ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMRE PROGRAMA torek • 30. julija 2013 Po mestni občini Štajerski TEDNIK 7 Ormož • Festivalsko poletje Pričenja se O.F.A.K. 2013 Po tem, ko je Ormoško poletje v minulem mesecu postreglo s številnimi dogodki, se v začetku avgusta v Ormožu pričenja nov festival - O.F.A.K. ali Ormoški festival aktivnih klubov. Festival organizira Klub ormoških študentov, potekal pa bo peto leto zapovrstjo. Osrednje festivalsko dogajanje bo podobno programu minulih let, seveda pa so organizatorji tudi letos pripravili nekaj novosti. Med temi je podaljšanje delovanja festivalske kavarni-ce (OFAKafane), ki bo na malem grajskem dvorišču odprta od 29. julija do 9. avgusta. Ka-varnico bodo letos opremili z novim ročno izdelanim pohištvom, kotičkom za najmlajše in bralnim kotičkom. Uradno odprtje festivala bo v petek, 2. avgusta, ob 18. uri, ko se bodo obiskovalci v mestnem parku lahko pomerili v lokostrelstvu. V nadaljevanju večera bo na grajskem dvorišču sledil ska koncert z nastopi glasbenih skupin Los Explosivos iz Mehike, Big Mandrake iz Venezuele in TiNG iz Češke. V sklopu festivala bo vsak dan ob 10. uri na velikem grajskem dvorišču na voljo jutranje razgibavanje z zumbo, po 18. uri bodo vsak večer v ormoškem parku sledila športna doživetja, ki jih organizira Mladinski center Ormož. Kot že omenjeno, bodo v petek pripravili lokostrelstvo, v soboto sledi kikboks, v nedeljo pa zvočna kopel z gongi. V ponedeljek prihodnji teden bodo pripravili pilates, v torek jogo smeha, v sredo tai chi, v četrtek orientalski oziroma trebušni ples in v petek capoeiro. V soboto, 10. avgusta, bosta pred Holermous centrom v Ormožu potekala sejem rabljenih oblačil ter predstavitev poletne hip-hop šole. Ob vseh že naštetih aktivnostih bo potekala še vrsta drugih dogodkov. »V soboto popoldan bomo v Mestni grabi pripravili skate session, zvečer sledi after skate koncert s podelitvijo nagrad. Nedeljski večer bo v znamenju impro lige, v ponedeljek bo akustični koncert štiričlanske glasbene skupine Jamm iz Ljubljane, ki izvaja klasično in popularno glasbo, v torek bo na sporedu večer komedije z Matjažem Javšni-kom in v sredo predstavitev Grossmannovega festivala. Vsi štirje navedeni dogodki bodo potekali na grajskem dvorišču, pričeli se bodo ob 21. uri. Četrtkovo dogajanje (8. avgusta) bo v znamenju turnirja v odbojki, ki bo potekal v Mestni grabi, v petek sledijo zabava na bazenu s športnimi igrami in bogatim animacijskim programom, zabava s house glasbo na dvorišču ormoškega gradu ter zabava z drum'n'bass glasbo v prostorih ormoškega Unterhunda. Festival bomo 10. avgusta zvečer (po 21. uri) na grajskem dvorišču končali s koncertom Eda Majke in Klemna Klemna,« je pojasnila Tamara Meško iz Kluba ormoških študentov ter dodala, da bo tudi letos v času festivala ob ormoškem ribniku možno brezplačno kampiranje. Mojca Zemljarič Ptuj • Tiskovna konferenca poslanca Andreja Čuša Davki dušijo gospodarstvo in gospodinjstva Poslanec DZ Andrej Čuš je svoj mandat začel 4. februarja letos. V okviru sistematizacije delovnih teles DZ je postal član štirih odborov, med drugim je tudi podpredsednik odbora za kulturo. Doslej je poslanske pisarne odprl v občinah Markovci, Dornava in Kidričevo, v septembru letos bo odprl še eno ali dve. V tem času je organiziral tudi dva poslanska večera in nekaj dobrodelnih aktivnosti. Odkar je poslanec, si prizadeva, da bi se v DZ slišal glas Spodnjega Podravja in glas mladih. Od februarja do julija je postavil 14 pisnih in ustnih poslanskih vprašanj o enakomernem regionalnem razvoju, načrtu aktivnosti za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje, zaposlovanju mladih, koncesij ali, programu jamstva za mlade, upravljanju z državnimi gradovi, vplivu DDV na kulturo, o volonterskem delu in o kulturnih spomenikih gradu Bori in dvorcu Turnišče, stanovanjski problematiki mladih, neformalnem in poklicnem svetovanju ter kariernem usmerjanju, realizaciji izplačil volonterskih pripravnikov na sodiščih, sredstvih za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje in o izvajanju zakona o štipendiranju. Zelo veliko pozornosti je Foto: Črtomir Goznik Andrej Cuš: „Od začetka mandata si prizadevam, da bi se slišal glas Spodnjega Podravja in glas mladih." doslej posvetil problematiki izgradnje AC Draženci-Gru-škovje. Za prvo etapo je izdaja gradbenega dovoljenja načrto- vana v aprilu leta 2014, za drugo maja 2015. Tako naj bi se izgradnja prve etape končala v letu 2016, druge etape pa v drugi polovici leta 2017. V tem trenutku potekajo geodetska dela, mejne obravnave na trasi, v teku so odkupi zemljišč in pogovori z lastniki. »Za projektiranje tega odseka je država pridobila evropska sredstva v višini tri milijone evrov,« je izpostavil Andrej Čuš. Na področju problematike mladih gre predvsem za boj proti brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja, po drugi strani pa tudi za prijaznejšo štipendijsko politiko. Podprl je pobudo Jamstva za mlade.«Treba je hitro ukrepati, saj se število nezaposlenih mladih že približuje številki 30 tisoč,« pravi Čuš. Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik Nesposobnost pri koriščenju evropskih sredstev „T. i. vseslovenske ljudske vstaje so bile politično motivirane, vlada Alenke Bratušek danes izvaja precej hujše in nesocialne ukrepe kot druga Janševa vlada. Dvigajo se vsi davki, na drugi strani pa se še naprej brani marsikatere neupravičene privilegije. Mladi smo proti zadolževanju na račun nas in prihodnjih generacij. Stanje, ko ima proračun osem milijard prihodkov, odhodkov pa 9,6 milijarde evrov, je nesprejemljivo in kaže na to, da vlada na račun zadolževanja kupuje socialni mir, pri tem pa brani mnoge neupravičene privilegije. Davki dušijo gospodarstvo in gospodinjstva, pri tem pa se tudi višajo vse možne takse in kazni. Zdajšnja vlada dela izrazito proti podeželju. Včasih so pobirali desetino, pod vlado Alenke Bratušek nam bo ostala desetina. Zaskrbljujoča in predvsem žalostna je neambicioznost vlade na številnih področjih, izstopa pa zagotovo nesposobnost pri koriščenju evropskih sredstev. Ta vlada se je že uvodoma odpovedala 257 milijonov evrov, saj so načrtovana povračila iz evropskega proračuna toliko manjša od prvotno predvidenih. Mnogi člani vlade in koalicije v neformalnih pogovorih potr- Pa brez zamere Darwin prav in narobe Počitniški paberki o človeški (ne)umnosti Radi si mislimo, da smo najbolj razvita ter nasploh izjemno inteligentna vrsta na tem planetu. To morda celo drži, seveda odvisno od parametrov, ki jih uporabljamo. A na splošno lahko rečemo, da se večina pripadnikov naše vrste ceni zelo visoko in da tudi glede samega rodu verjamejo, da srno svetleča, zrela in mamljiva češnja na sadni kupi stvarstva. Karje seveda popolnoma napačno prepričanje. Gledano v celoti in celokupno, je naša vrsta, človeštvo, v sedanjosti v zatonu. Oziroma, v procesu idiotizacije. Vse bolj delujemo kot čreda bebavih ovac, ne pa kot (zdravo)razumska bitja. Lasten napredek nas bo, v kolikor bomo nadaljevali v tej smeri, pokopal, mi pa se samo butasto režimo, buljimo v poneumljajoče televizijske kloake ter pridno goltamo nebuloze, s katerimi nas krmijo na vse možne načine. Rezultat:poneumljenje družbe ter posameznika. Ne verjamete? Sledi par primerov, ki jih beležijo na spletni strani Darwin Awards (Darwinove nagrade), kjer dokumentirajo še posebej bleščeče primerke sodobne človeške neumnosti, ki se ponavadi končajo z zaključkom eksistence vsakokratnega akterja. Zakaj jih poimenovati prav Darwi-nove nagrade? Seveda, v skladu z Darwinovo teorijo razvoja vrst omenjeni osebki s tem, da svoje (neumne) gene izločijo iz genetskega bazena človeške vrste, prispevajo k razvoju le-te. In tukaj je morda edina točka, v kateri velja podvomiti o Darwinovi teoriji, saj realnost jasno priča o tem, da se naša vrsta nič kaj prida ne izboljšuje, ampak kaže bolj žalostno splošno podobo. V redu, pa si poglejmo nekaj zadnjih primerkov, ki so si prislužili nominacijo za omenjeno nagrado. Pred nekaj meseci je mehanik, gospod Sergio A. Rosa, v Brazilji varil trup tankerja za prevoz zemeljskega plina. Pri čemer je pozabil dve stvari: prvič, preprosto dejstvo, da je zemeljski plin visoko eksplozivna substanca, in drugič, preveriti, ali je tanker prazen ali ne. No, ni bil. Tako je gospod Rosa, pospremljen z močno eksplozijo, odletel 400 metrov v zrak, svojemu stvarniku naproti. Za drugi ognjemet razuma je poskrbel gospod Gary Allen Banning malce severneje od letečega gospoda Rose. Namreč, v Severni Karolini je Garyja nekega dne, ko je bil na obisku pri prijatelju, pograbila neznanska žeja. Pa je opazil steklenico (pravzaprav je to bil, po domače rečeno, "tegl") salse, napolnjeno z rumenkasto tekočino. Misleč da gre za alkoholno substanco, je Gary z užitkom srknil globok požirek. No, malce se je zmotil - v steklenici je namreč bil bencin, ki ga je prijatelj, sicer mehanik, imel zraven umivalnika, da si je lahko vsakokrat očistil od dela umazane roke. Imamo torej dva fakta, ki se Garyju očitno nista zdela niti najmanj problematična, sumljiva ter razmisleka vredna (šeposebej, ker sta bila v očitni korelaciji): prvič, steklenica salse v kopalnici ob umivalniku. Drugič, rumena tekočina v omenjeni steklenici. A vrnimo se k stvari: potem ko je globoko srknil iz steklenice, so okušalne brbončice Garyju povedale (v nasprotju z razumom so le-te očitno še delovale), da rumena tekočina v steklenici salse ni alkoholna pijača, temveč bencin, tako da je vse skupaj nemudoma izpljunil, večinoma na svoja oblačila. Nato si je, da bi si opomogel po očitnem šoku, v miru prižgal cigareto... Ko so gasilci prišli v stanovanje, so sredi zoglenele preproge našli moškega z grozovitimi opeklinami. Gary se je v večna lovišča odpravil naslednji dan v šoksobi centra za zdravljenje žrtev opeklin. In da ne boste mislili, da je vsa neumnost ter bebavost tega sveta zgoščena na obeh kontinentih Amerik, še kratka zgodbica z evropskega otoka. O dokaj žalostnem stanju prevladujočega "mainstream" novinarstva priča novica, da se je nadobudni angleški raziskovalni novinar, Lee Halpin, odločil, da bo raziskal neizprosno trdo življenje brezdomcev na ulicah Newcastla. Saj veste, resnične novice - heh, resnič-nostni šov. Opremil se je s spalno vrečo ter se popolnoma predal "življenjskemu stilu" (njegove besede!) brezdomcev v neizprosni zimi, kije za nami. No, kot se je izkazalo, je bila njegova raziskovalna žilica prevelika, predanost "življenjskemu stilu" pa preveč popolna, saj so ga tri dni kasneje našli mrtvega zaradi podhladitve v nekem kvazi hostlu. Kako je že rekel Einstein? Da sta samo dve stvari neskončni: vesolje in človeška neumnost - da pa za vesolje ni povsem prepričan. In Albert je vedel, dame in gospodje. Albert je vedel. Gregor Alič jujejo, da bo v jeseni potreben nov rebalans. Samo upam lahko, da bodo ukrepi namenjeni zmanjševanju odhodkov na račun premnogih privilegijev, spodbujanju zaposlovanja in boljšemu koriščenju sredstev EU. Uspešna privatizacija in umik države iz gospodarstva bosta najboljša ukrepa v boju proti korupciji v naši državi," je na tiskovni konferenci, ki je bila 25. julija, še posebej poudaril Andrej Čuš. MG 8 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 30. julija 2013 Ptuj • Prostorska problematika Območnega združenja RK Pomagajo drugim, sebi pa ne morejo ... Predsednik OZ RK Ptuj Aleksandr Solovjev in sekretarka Marjana Cafuta sta na novinarski konferenci, na katero so bili vabljeni tudi vsi mestni svetniki (a ni bilo nobenega, s čimer so pokazali, kakšen odnos imajo do OZ RK Ptuj v MO Ptuj), izpostavila prostorsko problematiko neurejenih odnosov z MO Ptuj in PGD Ptuj, ki jo neuspešno razrešujejo zadnja tri leta, in problematiko financiranja OZ RK Ptuj. Socialna stiska ljudi je vse večja. Medtem ko je bilo še januarja letos za blaženje njihove stiske potrebnih okrog 460 prehrambnih paketov, so jih julija razdelili že skoraj 900, v jeseni jih bodo mesečno potrebovali že tisoč, ocenjujejo. Bolj ali manj so bili tri leta tiho, razen da so se v javnosti pojavljali s podatki o razdeljenih prehrambnih paketih, akcijah, ipd. Tiho si bili, ker so bili prepričani, da se vse da rešiti z neko strpnostjo, uvidevnostjo, občutkom za človekoljubnost. V tem trenutku ne morejo ne ekonomsko, delovno in vsebinsko nadaljevati svojega dela, zato so se tudi odločili za sklic tiskovne konference, hvaležni so svetniku SD Miranu Mešku, da se zanima za njihovo problematiko in se je tudi seznanil z ovirami pri reševanju prostorske problematike. Zaradi malomarnega odnosa lokalne skupnosti in njenih odgovornih ljudi se lahko delovanje združenja tudi ustavi, izpostavlja Aleksander Solovjev. Bili naj bi lastniki - stopnišča?! Javnosti sta Solovjev in Ca-futova stanje in vse zapise o reševanju prostorske problematike v zadnjih treh letih in pol predstavila po pooblastilu 12-članskega odbora OZ RK Ptuj. Odgovor Merca, ki je bil do nedavnega član predsedstva OZ RK Ptuj, na pobudo Mirana Meška, po besedah So-lovjeva nima repa in ne glave. Do začetka obnove gasilskega doma Ptuj so bili najemniki, normalno bi bilo, da bi bili na nek način vključeni v obnovo. V času obnove in dograditve pa so postali lastniki dveh pisarniških prostorov in neugo-tovljene kvadrature površine, Foto: Črtomir Goznik Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, in Aleksnader Solovjev, predsednik Območnega združenja RK Ptuj. za katero pa jim niso vedeli povedati, kje se nahaja. Po še danes veljavni pogodbi naj bi uporabljali še nekaj skladiščnih prostorov. Pred dobrim mesecem pa so izvedeli, da naj bi bila neugotovljena kvadratura površina - stopnišče, ki vodi v zgornjo etažo. Še do danes, kljub sodelovanju z odgovornimi predstavniki lokalne skupnosti in prošnjami za mediacijo, ki so jih posredovali županu, da tako ne gre, niso dosegli nič. Kako je bila gradnja sploh mogoča, če drugi lastnik še do danes ni videl načrtov, ni mogel sodelovati pri izbiri izvajalca, izmeri prostorov, razen da sta jim Martin Verbančič, poveljnik PGD Ptuj, in Janez Merc razložila, da jih bo to v prvi fazi stalo 160 tisoč evrov, se sprašujejo. Razen zamenjave oken in vrat ni bilo v njihovih prostorov narejenega nič, so pa jih zadolžili, da sami priskrbijo cenilca, ta pa stane 10 tisoč evrov, ker imajo tako in tako na vse pripombe. Po novem naj bi jih opravljena dela stala 33 tisoč evrov. Prispevali naj bi tudi za stroške dvigala. Vse prostore, ki so bili dani v najem OZ RK Ptuj, zdaj gasilci dajejo v najem drugim oz. so zaprti, sami pa so morali iskati nove prostore, za katere plačujejo tisoč evrov stroškov mesečno. Za ta denar bi lahko pomagali številnim družinam v stiski. V uporabo jim ponujajo nefunkcionalne prostore Nazadnje so ostali brez skladiščih prostorov ob pisarnah, gasilci so si v njih uredili prostor za druženje. V najem jim ponujajo popolnoma ne- funkcionalne prostore, tudi v tretjem nadstropju, nekateri so sporni zaradi higienskih razmer. Oblačila in pohištvaže dve leti ne morejo sprejemati in z njimi pomagati ljudem, ki so iz dneva v dan v hujši stiski, na drugi strani pa je na Ptuju postavljenih že več zabojnikov z oblačili, do katerih obča- Meško o preselitvi Območnega združenja RK Ptuj Svetnik Miran Meško (SD) je na eni prejšnjih sej mestnega sveta podal pobudo, da se preuči možnost preselitve Območnega združenja RK Ptuj na drugo lokacijo na območju MO Ptuj, iz gasilskega doma Ptuj, Natašina pot 1, morda tudi v katerega od domov četrtnih skupnosti, ali pa naj se ponovno preuči možnost širitve prostorov za zagotovitev ustreznih pogojev na zdajšnji lokaciji. Vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Merc mu je odgovoril, da gre za problematiko, ki ima že dolgo zgodovino, a brez rešitve. Tako župan kot strokovne službe MO Ptuj so lani jeseni opravili vse potrebno za pripravo ponudbe za pridobitev prostorov v spodnji etaži sosednjega objekta, ki ga upravlja OGZ Ptuj. OZ RK Ptuj je ponudbo zavrnilo. Tudi vsa prepričevanja doslej niso rodila sadov. Januarja letos so potekali pogovori o ureditvi obveznosti iz vlaganj v gasilski dom in za najem dveh garaž, prav tako so ponujali tudi nekaj novih prostorov, a tudi zanje v OZ RK Ptuj naj ne bi bili zainteresirani. Žal brez aktivnega pristopa odgovornih v OZ RK Ptuj ne morejo ne župan ne strokovne službe MO Ptuj nič narediti. Odlično in dobro pa sodelujejo ter rešujejo vse naloge, ki jih ima MO RK Ptuj. ni ne morejo, ker OZ RK Ptuj na zdajšnji lokaciji ne more do dodatnih skladiščnih prostorov, prav tako pa je kljub še veljavni pogodbi „izgubilo" nekatere dosedanje. Pomoč pri zagotavljanju prepotreb-nih skladiščnih prostorov so jim obljubili tudi na kolegiju Vrbančič za zdaj ne želi dajati izjav Martin Vrbančič, poveljnik PGD Ptuj, poklicali smo ga dan po tiskovni konferenci, ni želel več dajati izjav. Sicer so OZ RK Ptuj ponudili več prostorov, a sprejeli niso nobene ponudbe, tudi naj bi se izmikali plačilu mesečnih stroškov za vodo in ogrevanje. Najprej bo prisluhnil posnetkom s tiskovne konference, zatem pa bodo skupaj z MO Ptuj in Janezom Mercem odgovorili ter po potrebi ukrepali. Po njegovem naj bi po informacijah, ki jih je pridobil, šlo celo za elemente kaznivega dejanja, zato bo z izjavami še počakal. Katero nakazilo ni bilo izvršeno? Na tiskovni konferenci OO RK Ptuj sta predsednik in sekretarka OO RK Ptuj tudi povedala, da še do danes niso prejeli sredstev, ki jih je MO Ptuj namenila namesto ognjemeta dvema humanitarnima organizacijama, OZ RK Ptuj in Karitas. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je sicer na dopustu, je pri svojih sodelavcih preveril posredovano izjavo. Marjana Cafuta mu je povedala, da je OZ RK Ptuj prejelo sredstva v letih 2009/2010, 2011/2012 in 2012/2013. Podatek o neplačilu se nanaša na leto 2010/2011. Župan se ne spominja, da bi MO Ptuj vsako leto namesto ognjemeta denar obljubila OZ RK Ptuj ali kateri drugi organizaciji, ni pa podatka mogel preveriti, ker so sodelavci, ki bi na to lahko podali verodostojen odgovor, na dopustu. Zelo točno pa ve, da so za zadnje leto sredstva obljubili MO RK Ptuj za sanacijo poplav in ne OZ RK Ptuj. Predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek je potrdila, da so ta sredstva (3000 evrov) prejeli. Ptujski župan Štefan Čelan pa je prepričan, da so za tista leta, ko so denar obljubili OZ RK Ptuj, le-tega tudi nakazali. Za socialne programe je bilo OZ RK Ptuj v letu 2013 iz proračuna MO Ptuj odobrenih 21.313 evrov. Foto: Črtomir Goznik Vhod v prostore Območnega združenja ... spodnjepodravskih županov, celo sklep o tem je bil sprejet, a se ni zgodilo nič. Solovjev pove, da so kot nefunkcionalno zavrnili tudi skladišče, ki so jim ga nazadnje ponujali v uporabo. Nenormalno je, da bi imeli skladišče za prehrano v prostorih s kanali za servisiranje avtomobilov in pokrovi kanalizacije; da bi jih usposobili, bi potrebovali nekaj tisoč evrov. Ne razumejo, zakaj se je gasilski dom urejal, vsi drugi so lahko najemniki, od plesne šole Mambo, LU Ptuj, za skladiščne prostore za človekoljubno dejavnost pa jih ni. Zaradi suma kaznivega dejanja obvestili Računsko sodišče in KPK Gre za res kaotične razmere, iz katerih več ne vidijo izhoda, čeprav si v OZ RK želijo le čisto sliko o obnovi in dograditvi, jasna razmerja in jasne poti, ki bodo pokazale, kolikšna je njihova lastnina (ob dveh pisarnah, ki so bolj ali manj skladišče) v obnovljenem in dograjenem gasilskem domu. Ker sami več niso videli izhoda, so na Računsko sodišče in protikorupcijsko komisijo naslovili dopis, v katerem jih seznanjajo z razmerami, ker kot pravijo, je očitno, da gre za sum kaznivega dejanja. »Dvanajstčlanski odbor se je glede na nezmožnost komunikacije s PGD Ptuj in MO Ptuj enotno odločil, da nehamo s prošnjami za ureditev stanja, da je skrajni čas, da se zadeve uredijo, postavijo na čisto,« poudarja Solovjev. MG torek • 30. julija 2013 Gospodarstvo StajerskiTWHÎK 9 Spodnje Podravje • Poslovanje PP, Taluma in Boxmarka v prvem polletju 2013 Gospodarski giganti (več kot) zadovoljni V treh največjih podjetjih v regiji, ki so hkrati tudi največji zaposlovalci v tem okolju, smo preverili poslovanje v prvi polovici leta 2013. Družba Perutnina Ptuj (PP) in z njo povezana podjetja v Sloveniji so ob polletju zaposlovala 1352 sodelavcev. Talum je na lokaciji v Kidričevem na dan 1. julij 2013 zaposloval 1036 sodelavcev, podjetje Boxmark pa 1585. Perutnina Ptuj: več kot milijon dobička V PP in povezanih podjetjih v Sloveniji je bilo ob polletju zaposlenih 1352 ljudi, v Skupini PP pa skupno . y ' / '•v Roman Glaser Predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser poslovanje v prvi polovici leta ocenjuje kot uspešno. »Poslovni rezultati PP ob polletju so nad pričakovanji, saj smo samo v prvih šestih mesecih iz poslovanja zabeležili več kot milijon evrov dobička. Še posebej je to pomembno v luči dejstva, da je prva polovica leta poslovno najtežja v segmentu perutninskega mesa, ki je izrazito sezonske narave. Glede na ustvarjene polletne rezultate smo tako prepričani, da bomo zanesljivo realizirali letošnji poslovni cilj, to je 12-odstotna rast. Zavedati se je treba tudi, da je za vsemi nami v prehranski industriji resnično kompleksno obdobje. Na eni strani je okolje zaznamovala vedno bolj izrazita globalna gospodarska kriza, na drugi pa še dodatno spremenjeno potrošniško okolje. Zato je bilo treba usmeriti glavnino naših virov v osnovno dejavnost - peru-tninarstvo,« navaja Glaser. Trobiš zaradi zvišanja DDV napoveduje domino efekt Roman Glaser, Perutnina Ptuj: »V Perutnini Ptuj zaradi dviga stopnje DDV ne bomo dvigovali maloprodajnih cen naših živil. Zaradi sistema vhodnih in izhodnih davkov namreč pričakujemo, da bo vpliv v Perutnini Ptuj obroben, predvidevamo pa tudi, da dvig davka na dodano vrednost ne bo vplival na potrošnjo naših živil v Sloveniji.« Marko Drobnič, Talum Kidričevo: »Zaradi dviga DDV svojih storitev in blaga nismo podražili - niti v matični družbi niti v nobeni izmed storitvenih odvisnih družb. Cene storitev v enotah Talum servis in inženiring, Talum inštitut, Revital, Vargasal in restavracija Pan so ostale nespremenjene.« Marjan Trobiš, Boxmark Kidričevo: »Dvig DDV neposrednega vpliva na nas ne bo imel, saj skoraj celoten promet ustvarimo na tujih trgih. Bo pa imel posreden vpliv. Dvig davka bo posledično povzročil rast cen v maloprodaji na domačem trgu in s tem rast inflacije. Zato lahko pričakujemo pritisk na zvišanje plač. Sicer pa zaradi zvišanja davčne stopnje cen izdelkov in storitev nismo dvignili, saj skoraj vse izdelke izvozimo.« tehnološke linije, v Bosni in Hercegovini smo pred koncem naložbe v rejske zmogljivosti farm Kladari, v isti državi pa izvajamo tudi intenzivno posodobitev prodajne mreže,« je poudaril Glaser. Talum: kljub povečanju obsega prodaje in prihodkov z izgubo pri energiji, kjer so cene bistveno višje, kot jih ima naša konkurenca v Evropi. Korak naprej smo naredili pri oskrbi s plinom, kjer smo uspeli nabavne pogoje skupaj z dobaviteljem spremeniti in cene nekoliko znižati. Drugače je pri električni energiji, kjer na razkorak v ceni med konkurenco in nami ne vpliva toliko cena same energije, ki jo narekuje Le-ipziška borzna EEX cena, ampak dodatne obremeni- 3.724. »S tolikšnim številom zaposlenih ostaja Skupina PP pomemben zaposlovalec in ustvarjalec stabilne socialne klime tako doma kot tudi v regiji, saj delež zaposlitev za nedoločen čas zajema kar 86 %, le 14 % zaposlenih pa ima razmerje sklenjeno za določen čas,« poudarja prvi mož podjetja in dodaja: »Ljudje so namreč največji kapital in potencial v sistemu Skupine. Mednarodna razpršenost celotne skupine v sedmih državah v regiji nas zato določa kot pomembnega in vplivnega sogovornika tudi na družbeno-socialnem področju.« V zadnjem obdobju je bilo v PP realiziranih več naložb, kar dokazuje, da je tudi v ekonomsko nenaklonjenih časih moč izvesti investicije, pomembne za strateško rast družbe. »Nadaljujemo s tehnološko posodobitvijo slovenskih integriranih procesov pridelave, v okviru Skupine PP na Hrvaškem širimo kapacitete in moderniziramo Marko Drobnič Tudi v kidričevskem Talu-mu so s poslovanjem v prvi polovici leta zadovoljni. Predsednik uprave Marko Drobnič pojasnjuje: »V prvi polovici letošnjega leta se je obseg fizične prodaje glede na lansko leto povečal za 5 % in je za enako vrednost tudi večji od načrtovanih vrednosti za letošnje leto. Za 3 % se je glede na lansko leto povečal tudi obseg prihodkov od prodaje, in to ne glede na dejstvo, da je borzna cena aluminija nekoliko nižja od načrtovane. Povečan obseg prihodkov smo dosegli na račun večjega obsega fizične prodaje in doseženih višjih premij. Z nabavo osnovnih surovin nimamo težav, stroški na tem področju so glede na plan nižji in jih obvladujemo. Drugače je tve ter davki in prispevki, ki jih plačujemo v Sloveniji. Čeprav je plan poslovanja za leto 2013 predvideval pozitiven rezultat iz poslovanja, imamo sedaj na račun povečanih prispevkov v prvem polletju negativen rezultat. Plan letnih prihodkov za leto 2013 je 276 milijonov evrov na ravni celotne skupine Talum in je za 4 % višji od lanske realizacije.« V celotni skupini Talum je bilo na dan 1. julij 2013 zaposlenih 1.036 sodelavcev. »Če k temu prištejemo še sodelavce v odvisni družbi Talum Beograd, jih je skupaj 1068. V prvi polovici leta 2013 se je v skupini Talum na novo zaposlilo 70 sodelavcev, odšlo jih je 30. Povečan obseg zaposlovanja je posledica večjega obsega poslovanja.« Konkretne bilančne številke so skrivnost Vodstvu vseh treh podjetij smo zastavili tudi vprašanje o načrtovanih prihodkih za leto 2013. Konkretno je s številko odgovoril samo predsednik uprave Taluma, ki navaja, da letos na ravni celotne skupine načrtujejo 276 milijonov evrov. Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je v odgovoru pojasnil, da so lani realizirali 261,8 milijona evrov prihodkov. Za letos napovedujejo 12-odstotno rast. Direktor družbe Boxmark leather Marjan Trobiš pa na to vprašanje ni odgovoril. Glede na podatke iz revidiranega poslovnega poročila za leto 2012 (objavljenega na Ajpesu), je družba Boxmark v poslovnem letu 2012 ustvarila 104,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (kar je v primerjavi z letom 2011 bistveno manj, ko je bilo prihodkov dobrih 132 milijonov). V poslovnem letu 2012 so dosegli čisti pozitiven poslovni izid (dobiček) v višini 2,8 milijona evrov. Večjih sprememb na kadrovskem področju v Talumu do konca leta ne načrtujejo. Nekaj bo upokojitev, predvidoma nekaj še novih zaposlitev tehničnih kadrov na storitvenem področju. Večina zaposlenih v poslovni skupini Talum ima pogodbe za nedoločen čas, tistih s pogodbami za določen čas pa je 9 %. Kljub zaostrenim ekonomskim razmeram so tudi v Ta-lumu izvedli nekaj naložb. Nedavno so v Kidričevem odprli prenovljeno restavracijo Pan, ki je v celoti zahtevala 250.000 evrov, obnovo pa je iz lastnih sredstev financirala odvisna družba Vital. Drobnič nadaljuje: »To pa ni edina naložba znotraj naše poslovne skupine. Za več kot 30 % povečujemo obseg blagovne proizvodnje in prihodkov iz prodaje v odvisni družbi Talum rondelice. Ponovno vzpostavljamo proizvodnjo toplotnega izmenjevalca za plinske grelnike v družbi Talum ulitki, kjer se bo povečal obseg prihodkov iz prodaje za več kot 40 %, prav tako je v razvojni fazi deset novih ulitkov. Na področju storitev v Talum servis in inženiring intenzivno povečujemo izvedbo storitev na zunanjem trgu in eden od projektov je postavitev linije za proizvodnjo rondelic v Argentini, kjer kot ponudnik tehnologije sodelujemo z enim največjih proizvajalcev aerosol doz in tub na svetu, to je družbo Exal. Skupni obseg storitve bo štiri milijone evrov. Ob tem se napovedujejo nadaljnji posli na tem področju. Sicer pa so razvojno raziskovalne aktivnosti v celotni skupini Talum intenzivne in so ključni del strateških usmeritev v skupini.« Boxmark: prva polovica leta turbulentna V kidričevskem podjetju Boxmark leather so se po razburljivem začetku leta 2013 v tem času razmere stabilizirale. Zadnje tri mesece se je poslovanje vrnilo v okvire pričakovanj vodstva družbe. Hkrati pa vodenje podjetja za doseganje zastavljenih ciljev še vedno zahteva veliko truda in naporov. »Glede na nove panoge, v katere smo vstopili, so naša pričakovanja, kot se v prvem poletju kaže, čisto realna,« je pojasnil direktor družbe Boxmar leather Kidričevo Marjan Trobiš in dodal, da v tem času zaposlujejo 1585 sodelavcev. »Glede na sodelovanje v novih panogah, to sta ladjedelska in letalska industrija, potrebujemo visoko izobražene ljudi, ki jih sočasno z naročili zaposlujemo za nedoločen čas. Že pred uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih smo večino pogodb za določen čas spremenili v pogodbe za nedoločen čas. Pa tudi sicer želimo zdravo rast in s tem povečanje števila sodelavcev, ki bodo skupaj z nami pisali zgodbo o uspehu.« Prvi mož družbe Boxmark dodaja, da imajo v teku tudi novo investicijo. Gre za okrog 4.000 m2 novih proizvodnih prostorov. »S pridobitvijo POA (Production Organisation Approval) certifikata, ki nam omogoča proizvodnjo za letalsko industrijo, želimo sedaj zagotoviti serijsko proizvodnjo za ladjedelsko in letalsko industrijo, s tem postaviti nov steber stabilnosti in rasti podjetja, ter tako izničiti nihanja v avtomobilski industriji. Na tak način bomo ohranjali obstoječa delovna mesta in zagotavljali nova,« je še povedal direktor Boxmarka Marjan Trobiš. Mojca Zemljarič Marjan Trobiš Foto: MZ Foto: OM Foto: OM 10 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 30. julija 2013 Ptuj • Bliža se Kino brez stropa Filmski presežki brez vstopnine Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti Ptuj med 5. in 11. avgustom že četrtič vabita v Kino brez stropa. Na 14 brezplačnih projekcijah pretežno evropskih in neodvisnih ameriških filmov pričakujejo okrog 3000 obiskovalcev. Najprivlačnejši del projekta bo tudi tokrat letni kino na dvorišču ptujskega gradu, s Kino vrtičkom bo poskrbljeno za otroke, letošnja novost pa je projekcija za starše z dojenčki iz sklopa Z dojenčkom v kino. Mestni kino Ptuj z rednim prikazovanjem filmov tako imenovane art produkcije in zanimivimi spremljevalnimi dogodki neguje filmsko kulturo v Podravju, kot član Art kino mreže Slovenije in ugledne mednarodne mreže Europa Cinemas pa tudi širše - v Sloveniji, Evropi in svetu. Njegov zdaj že tradicionalni poletni projekt Kino brez stropa s prikazovanjem filmskih presežkov brez vstopnine stremi k popularizaciji in promociji filmske umetnosti ter filmski vzgoji vseh generacij občinstva. Lani se je projekcij udeležilo preko 2900 Ptujčanov in obiskovalcev najstarejšega slovenskega mesta, kar kaže, da se je projekt že uveljavil kot eden najuspešnejših korakov Mestnega kina Ptuj v teh prizadevanjih. Ob sreči z vremenom organizator letos pričakuje podoben obisk. Glavni program Kina brez stropa že tradicionalno sestavljajo geografsko, žanrsko, tematsko in v smislu Foto: Jure Korez V letnem kinu na dvorišču ptujskega gradu se bo odvrtelo deset večernih projekcij geografsko, žanrsko in avtorsko raznolikih dobrih filmov. Najmlajše bo mravljica Tina iz ptujskega kina trikrat pospremila v Kino vrtiček, novost pa je projekcija za starše z dojenčki iz sklopa Z dojenčkom v kino. avtorskega izraza zelo raznoliki filmi. Letos bo letni kino ponovno umeščen v čudovit ambient med arkadami dvo- Avstrija • Stari prijatelji na sejmu S pesmijo in plesom skozi dan V začetku junija se je na znanem sejmu Alpe Jadran v avstrijskem Velikovcu predstavljala tudi Mestna občina Ptuj. Na prireditvi je imelo Turistično društvo Ptuj svojo stojnico z brošurami in kulinaričnimi dobrotami, kot gostje pa so ptujske barve med drugimi zastopali Stojan Stojakovič, Maja Glazer, princ karnevala Vegan Turniški, folklorna skupina iz Dolene in ljudski pevci Stari prijatelji iz Kicarja (sekcija KD Rogoznica). Obe skupini (tako folklorna kot vokalna) sta sodelovali v po-vorki skozi mesto, nato pa sta se predstavili tudi na odru sejemskega prizorišča, kjer je veselo vzdušje doseglo vrhunec. Po nastopu so nas počastili z avstrijskimi tradicionalnimi jedili, seveda pa ni manjkalo niti piva. Popoldne smo se napotili domov z avtobusom, seveda pa tudi vožnja ni minila brez glasnega prepevanja in odličnih domačih dobrot, ki so jih napekle članice obeh društev, vse skupaj pa je šlo še lažje po grlu z dobro domačo kapljico. Po prihodu na Ptuj smo bili enotnega mnenja, da je bilo doživetje čudovito in da bi si takšnih srečanj in izkušenj želeli še več. Janko Kocmut, vodja Starih prijateljev rišča ptujskega gradu, odprl pa ga bo veliki zmagovalec lanskega festivala Sundance, vizualno impresiven neodvisni ameriški film Zveri južne divjine. Otrokom oziroma družinam bodo namenjene tri dopoldanske filmske projekcije v Mestnem kinu. Kino vrtiček je že uveljavljen program Mestnega kina Ptuj, ki z obfilmskimi ustvarjal-nicami skrbi za to, da obisk kina postane več kot le hitro pozabljena zabava. Mravljica Tina iz ptujskega kina se bo z otroki po projekcijah ustvarjalno družila na svežem zraku v ptujskem Mestnem parku. Novost letošnjega Kina brez stropa je projekcija za starše z dojenčki iz sklopa Z dojenčkom v kino. Da novo-pečenim mamicam in atijem kljub obilici obveznosti ne bo treba povsem zamuditi Kina brez stropa, si bodo otvoritveni film Zveri južne divjine lahko ogledali na posebni projekciji v sredo ob 13. uri, ki bo prilagojena za ogled z dojenčki. Projekt Z dojenčkom v kino so po vzoru ljubljanskega Kinodvora in drugih kinematografov po svetu v Mestnem kinu Ptuj zagnali konec lanskega leta in takoj naleteli na odličen odziv mladih staršev. Kino brez stropa 2013 bo s svečanim odprtjem na dvorišču ptujskega gradu projektor prvič zagnal v ponedeljek, 5. avgusta, ob 21. uri. Če bo slabo vreme, bodo večerne projekcije prestavljene v Mestni kino Ptuj. Patricija Kovačec f/mmji 4 K/rj Biir:, Na sejmu Alpe Jadran je bilo slišati in videti tudi Stare prijatelje iz Kicarja. Kidričevo • Razstava 10. likovne kolonije DPD Svoboda Iskali so lepote blokovskega naselja V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Kidričevo so odprli tudi razstavo likovnih del udeležencev 10. likovne kolonije DPD svoboda, ki so jih tokrat razstavili kar na tleh pred restavracijo PAN. Kot je pojasnila predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek, so na letošnji 10. likovni koloniji pod mentorskim vodstvom Irene Tušek ustvarjali številni ljubiteljski umetniki. Ob okroglem jubileju so člani likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo ponovno ustvarjali v samem naselju Kidričevo, ki ga je v drugi polovici 20. stoletja oblikoval in mu vdihnil svojstveno podobo arhitekt Danilo Furst. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, za kulturni utrip je poskrbel kidričevski kantavtor Jani Jančec, ki je zapel ob svoji kitari, razstavo, ki so jo postavili na tleh nekdanjega plesišča pred restavracijo v Kidričevem, pa je odprla vodja likovne sekcije Alenka Brumen. -OM Majda Fridl, Radio Ptuj Komentar tedna Zanesenjaki, ki jim je uspelo Začelo se je kulture polno ptujsko poletje. Zaživeli so mestni trgi in ulice. Festivali se vrstijo drug za drugim. Glasba prodira v pore mesta, sodobna umetnost preseneča, navdihuje in odpira duše. Začela sta se 5. glasbeni festival Arsana in 11. Festival sodobne umetnosti ART STAYS. Do 2. avgusta bo Ptuj mesto, kjer je doma umetnost. Razstave pa bodo na ogled do 1. septembra. Začel se je tudi Terasafest Kluba ptujskih študentov, obarvan z glasbenimi in drugimi kulturnimi dogodki vse do konca avgusta. Nato pa prihaja v avgustu še festival Dnevi poezije in vina. Ptuj bo gostil najboljše poete sveta. Pila se bodo najboljša vina. Mesto v tem času drugače diha. Še pred nedavnim prazne ulice so sprehajališče obiskovalcev kulturnih dogodkov, in tistih, ki so se na sprehod do mesta odpravili, ker ni več tako mrtvo, kot je po navadi. Ker na cesti lahko srečaš prijatelja, soseda. Ker je mesto polno drugačnih obrazov, sproščenih in odprtih ljudi iz vseh koncev sveta. Glasba, poezija, gledališče in sodobna umetnost blažita dušo, sta obliž na rane krutega vsakdana. Dogodki povezujejo ljudi, tam najdemo stare znance in nastajajo nova poznanstva. Ob kavi, čaju, kozarcu dobrega in sladoledu v rokah na vroč poletni večer, po kulturnem dogodku ali pred njim je življenje lepše. Kdo ne pozna dobrega občutka po obisku kulturne prireditve, ko se ti zdi, da si razbremenjen spon vsakdanjika in poln nove življenjske energije, ko zadihaš s polnimi pljuči. Po tolikih letih poletnega festivalskega dogajanja na Ptuju se zdi samo po sebi umevno. Pa ni. Začelo se je pred leti. Iz nič so ustvarili redki posamezniki bogato kulturno dogajanje s samosvojim konceptom. Pred njimi so mnogi odkimavali, češ, ne da se, ni denarja. Najbolj vztrajnim zanesenjakom, ki so verjeli v svoje sanje o bogatem kulturnem dogajanju na Ptuju, je uspelo. Tistim redkim, ki so hoteli svoje ideje uresničiti prav na Ptuju, v tistem malem, malomeščanskem mestu, kjer ni interesa in ne razumevanja za vrhunske umetniške dosežke. Samo oni vedo, kako težko so razbijali stereotipe, koliko energije so porabili, ko so zbirali denar, koliko neprespanih noči je za njimi ob premnogih nedorečenih, a pomembnih malenkostih. In vedno se do konca čaka in vedno je zadnje med vprašanji dvoma: Ali nam bo šlo letos finančno skozi? Tisti, ki tovrstno dogajanje ustvarjajo zase - zaradi sebe, odidejo v večja mesta, v tujino, kjer je vse lažje, kjer je več razumevanja, kjer so poti utečene, kjer je lažje priti do denarja. Redki zanesenjaki, zaljubljeni v svoje malo mesto, ostanejo doma in v domačem kraju gradijo iz nič - vredno je, to malo zgodovinsko mesto, truda. Po njihovi zaslugi prihajajo k nam umetniki iz različnih koncev sveta. In ko so enkrat tukaj, se radi, očarani, ponovno vrnejo. Z njimi pride nov duh, nova energija in mesto se spreminja - na bolje. Kaj pa tisti redki posamezniki, ki so ustvarili to bogato dogajanje? Kako se jim mesto zahvali? Jih mesto upošteva pri izgradnji prihodnosti. Imajo možnost biti izbrani pri redkih razpisih za nova delovna mesta na področju kulture? Priznanje ali dve, pa kakšno oljenko že lahko dobijo. Kaj več, pa je stvar občinske politike, ki uporablja drugačne vzvode pri politiki zaposlovanja. Se ve - svoji svojim. Pa bi bil včasih dovolj že kriterij - ti meni, jaz tebi - dali ste mestu, mesto vam vrača. Foto: M. Ozmec Likovna dela udeležencev 10. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo so razstavili kar na tleh nekdanjega plesišča ob restavraciji. Tenis Nepozaben teden za Blaža in Nino Stran 12 Šah Anita Vrabič doslej osvojila polovico točk Stran 12 Strelstvo Vernikova in Venta v družbi najboljših Stran 13 Nogomet Čukarički dvakrat boljši od Aluminija Stran 13 Kolesarstvo Za Luka Sagadina je meja le nebo Stran 14 Odbojka na mivki Vikend na Ranci v znamenju odbojke Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 3. krog Zavrč z novo zmago kar drugi Triglav Kranj -Zavrč 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 S. Čeh 34., 0:2 Fuček 75., 1:2 Nukic 87. TRIGLAV KRANJ: Pelko, Zolic, Klemenčič, Sever, Nukic, Kongnyuy, Boben, Bajič, Pokorn, Mlakar (od 46. Stje-panovic), Bubanja (od 57. Re-džic). Trener: Dušan Kosič ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Murko, Roškar, Kokol (od 67. Kou-ter), Šafaric, Brlečic, Golubar, Buzeti (od 67. Fuček), Kelenc, Benko (od 77. A. Čeh). Trener: Viktor Trenevski RDEČI KARTON: Klemenčič (Triglav, 59.) Tretje srečanje Zavrča v Prvi ligi Telekom Slovenije je minilo v hudi pripeki. Pogoji za igro so bili na meji regularnosti, živo srebro se je v času tekme v Kranju povzpelo do 35 stopinj Celzija. Kljub dejstvu, da je po dveh odigranih krogih Zavrč pred Triglavom, gostje niso bili favoriti, nenazadnje gre za novinca v ligi. Pri Viktorju Trenevskem smo se že navadili, da je uvodna postava Zavrča vedno znova dodobra premešana. Tako je bilo tudi tokrat. Gostje so prvič zapretili v 8. minuti, ko je od daleč s prostega strela poskušal Kelenc. Triglavčani so poskušali predvsem iz prekinitev, saj so do 10. minute izvajali že tri kote. Po podaji iz kota je na drugi strani preko domačih vrat z glavo streljal Benko, tekla je 14. minuta. Beli so povsem zagospodarili na igrišču, bili so podjetnejši, Foto: Črtomir Goznik Josip Fuček (Zavrč, rumeno-zeleni dres) je zelo dobro igral že na domači preizkušnji s Celjani (na fotografiji), v Kranju pa je to kronal še s prvim zadetkom v dresu Zavrča v 1. SNL. toda v fazi napada je zmanjkala tista zadnja podaja, ki ponavadi prevesi tehtnico. Tempo igre je bil primeren izjemnim temperaturam, česar pa igralcem obeh ekip ne moremo zameriti, saj je bilo ob igrišču težko že sedeti, kaj šele igrati. V Zaradi prekrška v čisti situaciji za dosego zadetka je pri domačih v 59. minuti »pordečel« Klemenčič. Zavrču je bila tako pot do zmage odprta. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 3. KROGA: TRIGLAV - ZAVRČ 1:2 (0:1); strelci: Nukič 86.; S. Čeh 34., Fuček 74. Rdeči karton: Klemenčič (Triglav) 59.; CELJE - RUDAR 0:1 (0:0); strelec: Eterovič 76.; GORICA - DOMŽALE 1:2 (0:0); strelci: Ndiaye 92.; Banovič 88,. Pihler 93.; MARIBOR - LUKA KOPER 6:1 (2:0): strelci: Mendy 3., Bohar 40., Črnic 47. in 56., Ibraimi 73. z 11-m. in 87.; Guberac 76.; OLIMPIJA - KRKA 5:0 (3:0): strelci: Delamea-Mlinar 6., Omladič Trifkovič 36., Burkovič 56., Šporar 74. 1. MARIBOR 3 3 0 0 11:2 2. ZAVRČ 3 2 0 1 5:4 3. RUDAR 3 2 0 1 3:4 4. OLIMPIJA 3 1 1 1 7:3 5. DOMŽALE 2 1 1 0 4:3 6. GORICA 3 1 1 1 3:3 7. LUKA KOPER 3 1 1 1 4:8 8. TRIGLAV 3 0 1 2 3:5 9. KRKA 3 0 1 2 2:8 10. CELJE 2 0 0 2 1:3 domačem kazenskem prostoru je bilo ponovno vroče v 30. minuti, ko sta poskušala Kelenc in po odbiti žogi Pelka še Buze-ti, toda Kranjčani so se izvlekli. Glede na videno se je nekako pričakovalo vodstvo gostov in to se je res zgodilo v 34. minuti. Prosti strel približno 40 metrov od gola Triglava je z leve izvajal Golubar, domači branilci so na drugi vratnici povsem pozabili na osamljenega kape-tana Sandija Čeha, ki je iz bližine z glavo matiral Pelka. Dve minuti zatem so preko Zolica, ki je z glavo streljal preko vrat, zobe pokazali tudi domačini. Gostje bi lahko svojo prednost oplemenitili v 38. minuti, ko so izvajali identično situacijo kot pri zadetku, toda Roškarjev poskus z glavo je bil tokrat preslaboten za domačega vratarja. V zadnji minuti prvega dela je Benko skoraj kaznoval napako domače obrambe, ostalo pa je pri minimalnem in zasluženem vodstvu varovancev Viktorja Trenevskega. Že v 47. minuti je poskušal Brlečic, toda njegove akcije soigralci niso spremljali. Približno 500 gledalcev na Mestnem stadionu v Kranju je lahko bilo v uvodu nadaljevanja zadovolj-nejših, saj so domačini zaigrali podjetneje, Zavrč pa se je osredotočal na protinapade. V kazenskem prostoru gostov je bilo vroče v 54. minuti, toda Roškar je razčistil nevarno situacijo. Zaradi prekrška v čisti situaciji za dosego zadetka, ko je Buzeti sam krenil proti domačim vratom, je pri domačih v 59. minuti »pordečel« Klemenčič. Zavrču je bila tako pot do zmage odprta. Domačini so postajali vse bolj živčni in nekajkrat se je na igrišču zaiskrilo. V 73. minuti je Fink Kosič: »Jezen sem na ves svet« Jože Benko, nogometaš Zavrča: »Že pred prvenstvom sem dejal, da imamo kakovost. Kljub vsemu je treba ostati realen, gledati moramo na vsako tekmo posebej, in če bomo imeli takšen pristop kot v uvodnih treh krogih, potem rezultat ne bo izostal. V tej vročini smo delovali bolj sveže kot Triglav, prevladovali skozi celotno srečanje in zasluženo zmagali. Triglav razen zadetka proti našim vratom sploh ni resneje streljal.« Dušan Kosič, trener Triglava: »Težko je reči karkoli pametnega. Jezen sem na ves svet, še najbolj pa nase. Pred tekmo smo imeli težave, saj se nam je poškodoval Krcic, Šturm pa je odšel na preizkušnjo. Želeli smo igrati, vendar smo to počeli slabo. V prvem polčasu smo bili slabi. V drugem delu smo 'lovili' rezultat in v tem spet delali nerazumljive napake. Zavrču čestitam, saj se je pokazal kot dobra, izkušena ekipa.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Dosegli smo že tretji identičen izid v sezoni - 2:1. Tekma je bila težka, odigrana v težkih razmerah. Imeli smo pozitiven izid in igralca več na igrišču, zapravili pa smo veliko število priložnosti. V tem elementu nas čaka še dodatno delo, kajti tega si ne smemo več privoščiti. Sedaj smo že povsem osredotočeni na Gorico.« žogo v zadnjem hipu izbil pred Severjem. Zmagovalec je bil odločen v 75. minuti, ko se je za strel z leve s približno 20 metrov naenkrat odločil Fuček in z dobro merjenim strelom poskrbel za vodstvo 0:2. V 84. minuti je dvakrat poskušal še Kelenc, toda Pelko je bil dovolj zbran. Isti igralec je dve minuti kasneje stresel še okvir vrat. Edino napako si je gostujoča obramba privoščila v 87. minu- ti, z roba kazenskega prostora pa je zadel novinec Nukic. Domačini so v sodnikovem podaljšku dosegli še en zadetek, a ga je glavni sodnik Slavko Vin-čič razveljavil zaradi prekrška v napadu. Zavrč je z novo zmago na najlepši način povabil občinstvo na naslednje domače srečanje, ko v petek v Zavrč prihaja Gorica. Tadej Podvršek Nogomet • 1. SNL 1. Maribor, 2. Zavrč ... Ligaška tekmovanja v najboljših evropskih ligah še vedno mirujejo, zato pa so v soboto s tekmo superpokala v Dortmundu uvod v sezono naredili Nemci. Na razprodanem Westfalnu (jasno) je domača Borussia s 4:2 ugnala bavarskega giganta Bayern in s tem vrgla rokavico Pepu Guardioli in njegovim varovancem. V Sloveniji so prvoligaši odigrali 3. krog, po katerem je pogled na lestvico za navijače in igralce Zavrča izjemno spodbuden, saj zaostajajo le za Mariborom. Vijoličasti nadaljujejo v učinkovitem slogu, tokrat so Koprčane na Obalo pospremili s pol ducata zadetkov. Znova je bil izjemen mladi Bohar, ki je dobro razigraval svoje soigralce in obenem še sam dosegel zadetek. Kar dva pa je prispeval Matic Črnic, ki je drugi del lanske sezone preživel na posoji v Kidričevem. Presenetljivo so se v vlogi prvih zasledovalcev Mariborčanov znašli varovanci Viktorja Trenevskega. Čeprav se ta ne drži pravila, da se ne zamenjuje zmagovalne ekipe, pa mu rotacija zaenkrat prinaša pozitivne rezultate. Razveseljivo je, da se igralci, ki dobijo priložnost s klopi, enakovredno vključijo v ekipo in odigrajo tako, kot se od njih pričakuje. To je zagotovo dodatna vrednost ekipe, ki ni običajna za novince. V savinjsko-šaleškem derbiju so Celjani na svoji Areni Petrol potegnili kratko. Čeprav so Velenjčani že v 4. minuti zastreljali enajstmetrovko (Eterovič), jih to ni vrglo iz tira in so nadaljevali v podobnem slogu. Prav osmoljenec iz 4. minute je na koncu z golom odločil zmagovalca. Rudar je dosegel še drugo zaporedno zmago v gosteh, Celjani pa so s tekmo manj še vedno na ničli. Gostje so bili v tem krogu nasploh uspešnejši, saj so slavili tudi Domžalčani. Pečat tekmi v Novi Gorici so dali trije goli v zadnjih petih minutah tekme. Gostje so prišli v vodstvo dve minuti pred koncem rednega dela tekme, a se domačini niso predali in so izenačili v drugi minuti sodnikovega podaljška. A tekme še ni bilo konec in gostje so v naslednji minuti zadeli še drugič. Končno so svojo »žrtev« našli tudi Ljubljančani, ki so se tokrat znesli nad nemočno Krko. Ta je - nič kriva in dolžna - zaradi poznega začetka priprav in poznega kadrovanja pač za razred slabša od tekmecev. V sredo bo v Celju odigrana zaostala tekma 1. kroga med domačim Celjem in Domžalami. JM 12 Štajerski Šport torek m 30. julija 2013 Tenis m Challenger na Finskem in EP U-16 v Moskvi Nepozaben teden za Blaža in Nino Challenger turnir na Finskem Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola (302. mesto na lestvici ATP) se je pretekli teden mudil na daljnem severu Evrope. V Tampereju na Finskem je namreč nastopal na 42,5 tisoč evrov vrednem challenger turnirju. 22-letnemu Blažu podnebna sprememba - iz vroče Turčije je odletel na nekoliko hladnejši sever - očitno ni povzročila nobenih težav. V Tampereju je bil neposredno uvrščen na glavni turnir, v 1. krogu pa se je meril z Belgijcem Reuterjem (292.). Kljub nekoliko višji uvrstitvi Belgijec ni bil dostojen tekmec Blažu, ki je odigral zelo zanesljivo. Naš igralec je kar šestkrat odvzel servis tekmecu, dvakrat ga je sam izgubil. Ptuj-čan je slavil v 1 uri in 12 minutah, končno razmerje točk pa je bilo 60:44. V nadaljevanju je Blaža čakal visoki, več kot 2 metra visoki Schoorel (276.). Nizozemec je bil v prvem nizu povsem izgubljen, zato pa je bistveno več pokazal v drugem. Tam mu je uspel tudi edini break v dvoboju, Blaž jih je na drugi strani naredil pet (od 11 priložnosti). Končno razmerje točk: 65:42, čas dvoboja: 1 ura, 7 minut. V zgornjem delu tabele se je zaradi izpada vseh nosilcev »žreb odprl«, zato so bile možnosti za odličen dosežek še toliko večje. Rola se je za vstop v polfinale in ponovitev najboljšega dosežka kariere (lani v španski Marbeli) boril z Belgijcem Gigounom (303), »sosedom« na lestvici ATP. V tem dvoboju Blaž ni niti enkrat izgubil svojega servisa, tekmecu jih je odvzel tri, kar je bilo dovolj za prepričljivo napredovanje. Dvoboj je trajal uro in 17 minut, razmerje v točkah pa je bilo 67:48. Polfinalni dvoboj s Francozom Teixeirom (273) je Blaž pričel dobro in do rezultata 2:2 igral zanesljivo. Sledil je nekajminutni »mrk«, kar je 24-letni Francoz izkoristil in dobil štiri igre zapored. Blaž je imel slab odstotek zadetega prvega servisa (le 58 %), naredil je preveč neizsiljenih napak, predvsem ob tekmečevih pogostih prihodih na mrežo in skrajšanih žogah. V drugem nizu je Francoz z breakom povedel 1:2, a je Blažu že v naslednji igri uspel rebreak na 2:2 - izkoristil je šele peto priložnost v tej igri. Posebej dramatična je bila sedma igra, ki je trajala skoraj 10 minut, na koncu pa je pripadla Blažu, ki je ubranil kar štiri break priložnosti. Podobno je bilo pri rezultatu Tampere (Finska), 42.500 evrov: 1. krog: Blaž Rola - Yannik Reuter (Belgija) 6:2, 6:2; 2. krog: Rola - Thomas Schoorel (Nizozemska) 6:1, 6:3; četrtfinale: Rola - Germain Gigounon (Belgija) 6:2, 6:4; polfinale: Rola - Maxime Teixeira (Francija) 2:6, 7:5, 5:7; finale: Teixeira - Huta-Ga-lung (Nizozemska, 2) 4:6, 3:6. Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je pred dvema tednoma skupaj z Aljažem Bedenetom odlično nastopal v Portorožu, sedaj pa sta oba dosegla odmevna uspeha na različnih koncih Evrope: Aljaž se je uvrstil v četrtfinale Uma-ga (425 tisoč evrov nagradnega sklada), Blaž pa v polfinale Tampereja. S 302. na 265. Na najnovejši lestvici ATP je enega največjih preskokov naredil Blaž Rola, ki se je iz 302. mesta premaknil kar 37 mest višje, na 265. mesto. 5:5, že v naslednji igri pa si je Blaž priigral tri zaporedne break priložnosti (0:40 na servis Francoza). Izkoristil je drugo in izenačil rezultat na 1:1 (2:6, 7:5), čeprav je imel tudi v tem nizu zelo slab odstotek prvega servisa, le 50 %. Blaž je odlično odprl tretji niz in povedel 2:0. Izgledalo je, da je Francoz izgubljen, a je nato Ptujčan z nekaj neizsiljenimi napakami dovolil tekmecu, da je takoj naredil rebreak (1:2). S tem se je Francoz vrnil v igro in je kljub vidni utrujenosti držal svoj servis. Pri rezultatu 5:4 je bil Blaž na servis tekmeca le še dve točki oddaljen od zmage (30:0), a ju ni uspel osvojiti. Zato pa je izgubil servis v najbolj neugodnem trenutku, pri rezultatu 5:5 in Francoz je imel zmago na dosegu roke. Na koncu mu je z napako pri mreži ob odločilni točki »pomagal« še Blaž sam in Teixeira se je z rezultatom 5:7 v 3. nizu uvrstil v finale. Dvoboj je trajal več kot dve uri in pol, končni zbir točk pa je bil na koncu 107:116 v korist Francoza. Zaradi dejstva, da je bil Rola zelo blizu uvrstitve v veliki finale, ostaja kanček grenkega priokusa, vendar je polfinale challengerja vseeno odličen dosežek. Z osvojenimi 29 točkami se je na ATP-lestvici pomaknil najvišje doslej, kar je odlično izhodišče pred naslednjimi izzivi. Teh pa Blažu nikakor ne manjka. EP za posameznice U-16 v Moskvi Pretekli teden je v nacionalnem teniškem centru v Moskvi potekalo evropsko prvenstvo za posameznike in posameznice v kategoriji do 16. leta starosti. Na njem so Slovenijo pod trenerskim vodstvom Dominika Senice zastopali Nina Potočnik, Bor Schweiger Mužar in Filip Jakob Zupančič (Manca Pislak je zbolela). Izmed omenjene trojice je bila daleč najuspešnejša članica TK Terme Ptuj Nina Potočnik, ki je dosegla izjemen rezultat. Na turnirju so nastopile vse najboljše igralke iz celotne Evrope, konkurenca je bila naravnost izjemna. Nina je bila v 1. krogu prosta, nato pa je nanizala izjemno serijo štirih zaporednih zmag in se prebila med najboljšo četverico, vse do polfinala. V 1. krogu je bila Nina prosta, v 2. pa je brez težav ugnala hrvaško igralko. Prvi težek test Ninine pripravljenosti je bil dvoboj 3. kroga proti 12. nosilki, Madžarki Stol-larjevi. Na koncu je dramatično Moskva, EP posameznic U-16: 2. krog: Nina Potočnik -Marija Čurnic (Hrvaška) 6:0, 6:2; 3. krog: Potočnik - Fanny Stollar (Madžarska, 12) 6:3, 4:6, 7:6(5); 4. krog: Potočnik - Elene Gabriela Ruse (Romunija) 7:6(3), 6:3; četrtfinale: Potočnik - Veronika Kudermetova (Rusija, 3) 7:6(4), 2:6, 7:6(4); polfinale: Potočnik - Jil Belen Teichmann (Švica, 10) 5:7, 6:2, 3:6; finale: Teichmann - Darya Kasatkina (Rusija, 2) 3:6, 3:6. končnico odločilnega tretjega niza v tie-breaku dobila Potočnikova z rezultatom 7:5. Za »nagrado« je v naslednjem krogu igrala z Romunko Rusejevo in se preko nje prebila med najboljšo osmerico. V četrtfinalu pa je bila pred njo na prvi pogled nepremostljiva ovira v pojavi 3. nosilke Rusinje Kuder-metove. Tekma se je zapletala že od samega začetka dalje, v najbolj dramatičnih trenutkih pa je naša mlada igralka uspela ohraniti mirne živce in je po-vedla z 1:0 v nizih. Drugi niz je gladko pripadel domačinki, v tretjem pa je znova odločal tie-break. Nina je še v drugo ohranila mirne živce in roko ter slavila 7:4! Domačini so tako ostali brez pričakovanega finala dveh Rusinj (na drugi strani žreba je to uspelo Kasatkini). V polfinalu se je Nina odlično upirala še eni favoritki, Švicarki Teichmannovi, a je ta na koncu slavila v treh nizih (Švicarka je slavila tudi v finalu dvojic). Kljub temu porazu je Nina presegla vsa pričakovanja selektorja Dominika Senice in tudi svoja, saj v zadnjem času na mladinskih turnirjih ITF ni dosegala primernih rezultatov, delno tudi zaradi malenkostne, a nadležne poškodbe stopala. Samo upamo lahko, da bo s stopalom odslej vse v najlepšem redu in da še bomo lahko poročali o odličnih igrah Potočnikove. Jože Mohorič Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) se je na EP v Moskvi uvrstila med najboljšo četverico. Rokomet m RK Velika Nedelja Carrera Optyl ostaja zvesta rokometašem iz Velike Nedelje Po končani sezoni 2012/13 in zagotovljenem obstanku v 1. B DRL so si rokometaši iz Velike Nedelje privoščili zaslužen počitek. Vendar to velja samo za igralce in trenerje, ne pa tudi za upravo kluba, ki je v polnem zagonu z aktivnostmi za zagotovitev pogojev za igranje pred prihajajočo sezono. Največ dela je pri pridobivanju sredstev in pri oblikovanju igralskega kadra. Upravi kluba se je uspelo dogovoriti za podaljšanje pogodbe z generalnim sponzorjem, tako da bo po treh letih uspešnega sodelovanja s Carrero Optyl dres zelenih iz Velike Nedelje na prednji strani ostal enak. S ponosom bodo vse selekcije kluba nosile logotip generalnega pokrovitelja Carrere Op-tyl. »Hvala vodstvu podjetja, da nam je tudi v prihajajoči sezoni pripravljeno pomagati. Zavedamo se, v kakšnih težkih ekonomskih časih se nahaja naše gospodarstvo, zato smo z velikim navdušenjem sprejeli to odločitev,« je povedal Primož Kumer, predsednik kluba. Članska ekipa, ki jo bo tudi v novi sezoni vodil Bojan Munda, bo priprave na novo sezono pričela 12. avgusta. »Pohvaliti moramo nekatere mlajše igralce, ki že cele počitnice pridno trenirajo po programu, ki ga je pripravil Darko Kne-ževič. Igralski kader zaenkrat ostaja isti kot v prejšnji sezoni, z izjemo Dejana Ivančiča, ki ga bomo zelo pogrešali. Njegovo odsotnost bodo poskusili nadomestiti mladi igralci, ki prihajajo v ospredje. V pripravljalnem obdobju bo ekipa odigrala več prijateljskih srečanj, na katerih bo pilila formo za prihajajočo sezono. V klubu upamo na uspešnejši uvod v prvenstvo kot lani in že na začetku želimo začeti zbirati točke, ki bi pomenile mirnejšo končnico kot v minuli sezoni. Tekme v novi sezoni začenjamo zadnjo soboto v septembru pred domačo publiko: kroglice pri žrebu so zanimivo poskakovale in nam že v prvem krogu namenile derbi proti sosedom iz Gorišnice,« je dejal predsednik velikonedeljskega kluba Primož Kumer. Danilo Klajnšek Šah m Evropsko prvenstvo Anita Vrabič s polovico točk Na evropskem šahovskem prvenstvu posameznic, ki poteka v Beogradu, je po šestih kolih članica Šahovskega društva Ptuj Anita Vrabič zbrala polovico možnih točk. Po nekoliko previdnejšem začetku, ko je v prvem kolu proti ukrajinski velemojstrici Inni Gaponenko izgubila, nato pa zabeležila dva remija proti nekoliko slabšima tekmicama iz Srbije, sta sledili dve zmagi. Posebej odmevna je zmaga v petem kolu proti velemojstrici Irini Zakurdjaevi iz Rusije. S to zmago ji je žreb v šestem kolu namenil še eno velemoj-strico, Zoyo Schleining iz Nemčije, ki pa je bila glede na razliko 256 ratinških točk previsoka ovira. Sicer pa je prvenstvo postreglo z nekaterimi presenečenji. Tako je prva nosilka, slovenska velemojstrica Ana Muzičuk, kar trikrat remizirala proti bistveno slabšim tekmicam in je s 4,5 točke po šestem kolu šele na 19. mestu. Pa tudi sicer so na vrhu šahistke, ki niso spadale v najožji krog favoritinj. Vodi 18. nosilka prvenstva, MM Nina Khurtsidze iz Gruzije, ki je zbrala 5,5 točke. Najboljša od sedmerice šahistk z ratingom, višjim od 2500 točk, je na 5. mestu ruska VM Valentina Gunina s 5 točkami. Bivša svetovna prvakinja in peta nosilka prvenstva Švedinja Pia Cramling je šele na 50. mestu. Zbrala je tri točke, enako kot Slovenki Darja Kapš in Anita Vrabič. Četrta slovenska predstavnica Ana Srebrnič ima 2,5 točke. Včeraj so šahistke odigrale sedmo kolo. Danes jih čaka zaslužen prost dan, saj bo tako do konca še napornih pet kol in vsak poraz, pa tudi remi, bo še kako vplival na končno uvrstitev. Prvenstvo se bo končalo v soboto, 3. avgusta. Silva Razlag Dobrodelna prireditev »Slovenija šahira za Vesno« Dragi šahisti, ljubitelji šaha in vsi ostali, vabimo vas, da se nam v torek, 30. julija, pridružite na dobrodelnem šahovskem hitropoteznem turnirju »Slovenija šahira za Vesno«. Izkupiček iz prijavnine, ki znaša za posameznika 10 evrov, bomo namenili za zdravljenje slovenske reprezen-tantke, 26-letne mednarodne mojstrice Vesne Rožič, pred katero je najtežja partija do sedaj. Dobimo se ob 18. uri v prostorih Šahovskega društva Ptuj, Dravska ulica 18. Silva Razlag torek • 30. julija 2013 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • Prijateljski tekmi Cukarički dvakrat boljši Foto: Črtomir Goznik Kidričani so na dveh tekmah s Cukaričkim dosegli le en zadetek: dosegel ga je Timotej Petek. ALUMINIJ - CUKARICKI 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Grujič (44.) ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Lonzarič, Topolovec, M. Rešek, Vaš, Drevenšek, Pečovnik, Gezda, Zajc, Kurež. Trener: Ante Šimun-dža. Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali prvo od dveh dogovorjenih tekem z beograjskim Čukaričkim. Domači trener je v soboto odigral celotno srečanje z enajstimi igralci, brez menjave. Kljub veliki vročini je bilo srečanje dinamično, z nekaj dobro izpeljanimi akcijami, a brez neučinkovitega zaključka. V 17. minuti je bil Zajc blizu zadetka, a je bil za malenkost prepočasen na pre-dložek z desne strani. Gostje so dosegli zmagoviti zadetek ob koncu prvega polčasa, ko je Grujič z lepim udarcem premagal domačega vratarja. V drugem polčasu so imeli domačini več od igre, čeprav so tudi gostje igrali dobro ter pretili domačemu vratarju predvsem s streli od daleč. Nogometaši Aluminija so želeli izenačiti, za kar so imeli kar nekaj priložnosti: Kurež v 50. in 58. minuti, Gezde v 57., Zajc v 65. in za konec v 80. minuti Drevenšek. Na žalost domačih nobena žoga ni končala v mreži. aluminij - Cukarički 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Petek (24.), 1:1 Stojilkovič (29.), 1:2 B. S. Srnič (77.) ALUMINIJ: Murko, D. Rešek, Kovačevič, Bingo, Gerečnik, Blo-udek, Horvat, Letonja, Vindiš, Jovanovič, Petek. Trener: Ante Šimundža. Nogometaši Aluminija so z beograjskim Čukaričkim odigrali še drugo zaporedno tekmo v dveh dneh. Ekipi sta nastopili v povsem različnih postavah kot v soboto. Kljub veliki vročini so igralci obeh moštev prikazali všečen nogomet. Prvi so si pravo priložnost priigrali domačini, a strel Horvata z glavo ni bil dovolj natančen. V 24. minuti pa so nogometaši Aluminija izvedli lepo akcijo po desni strani, prodiral je Jovanovič in v zaključku streljal, a je vratar žogo odbil, Petek pa jo je pospravil v mrežo. Gostje so zatem hitro izenačili: njihov napadalec Stojilkovič je naredil vse, od prodora do zaključnega strela. Da gre za nevarnega napadalca, je pokazal še v 40. minuti, ko je zadel desni vratnik. V drugem polčasu so bili nekoliko boljši in konkretnejši nogometaši Čukaričkega, ki so imeli kar nekaj priložnosti. Izkoristili so tisto v 77. minuti, ko je Srnič neoviran iz obrata z okoli desetih metrov dobro streljal in premagal domačega vratarja. Ta zadetek je bil dovolj za zmago gostov. Omeniti velja, da je tokrat prvič v članski ekipi nastopil mladi nogometaš Aluminija Sašo Gerečnik. Danilo Klajnšek Motokros • Dirka svetovnega prvenstva Tim Gajser enajsti v Nemčiji Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MX2 v nemškem Lausiztringu zasedel 11. mesto in dobil novih 18 točk za SP. Zmagal je Nizozemec Jeffrey Herlin-gs, ki tudi prepričljivo vodi v skupnem seštevku, pred Francozom Jordijem Tixierjem in Nizozemcem Glennom Coldenhoffom. Herlings je v tem razredu po 13 preizkušnjah prepričljivo v vodstvu, ima kar 642 točk. V celotni sezoni je Herlings moral tekmecem premoč priznati le na dveh vožnjah od 26, drugi skupno je Tixier s 483 točkami, tretji pa Španec Jose Butron s 416. Gajser je tri dirke pred koncem sezone skupno na 20. mestu s 76 točkami, a ni nastopil na vseh preizkušnjah. Sezona se bo nadaljevala 4. avgusta v češkem Loketu. sta Kasaštvo • Dirke v Budimpešti Zmaga Reneja Hanžekoviča Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti je nastopil tudi Vic Atack (lastnik Alfred Hossmanna, voznik Rene Hanžekovič, KK Ljutomer) in na 1800 metrov dolgi stezi zmagal s kilometrskim časom 1:15,7. Vic Atack je zmagal že četrtič zapored. NŠ Strelstvo • 34. EP Osijek 2013 Vernikova in Venta v družbi najboljših Najboljši slovenski strelci so dočakali vrhunec poletne sezone in se med 21. julijem in 2. avgustom v Osijeku udeležili evropskega prvenstva v streljanju z malokalibrskim in velikokalibrskim orožjem na 25, 50 in 300 m. Desetčlanska slovenska reprezentanca je v Osijeku nastopala v štirinajstih disciplinah, štirih mladinskih in desetih članskih. Nosilec slovenske reprezentance je olimpijski zmagovalec Rajmond Debevec, v prvenstveno ekipo za Osijek pa sta se kvalificirala tudi dva mlada ormoška strelca, 20-letna Petra Vernik z MK puško in 22-letni Kevin Venta z MK pištolo. Slednja sta svoje nastope v Osijeku že opravila, v zaključku prvenstva pa bodo potekala le še tekmovanja s puško velikega kalibra na 300 m. Vernikova prvič na EP v trojnem položaju in drugič leže Kot prva v slovenski reprezentanci je na strelno črto strelišča Pampas v Osijeku, tretjič prizorišče EP (1985 in 2009), stopila mlada ormoška strelka Petra Vernik v disciplini trojnega položaja z MK puško. Čeprav je Vernikova v lanskem letu že nastopala na EP mladincev v Bologni, pa je bil njen nastop v trojnem položaju prvi v tej disciplini. Uspešna maturantka, ki bo študij nadaljevala na medicinski fakulteti v Ljubljani, je pokazala soliden nastop, podoben svojemu povprečju v letošnji sezoni, in s 555 krogi osvojila 50. mesto. Vernikova je najprej v klečečem položaju dosegla 181 krogov (90, 91), nadaljevala v ležečem s 195 krogi (98, 97) in končala v stoječem s 179 (92, 87) krogi. 575 krogov je bilo treba doseči za vstop v finale, najboljša v kvalifikacijah, izjemna Norvežanka Malin Westerheim, pa je dosegla kar 585 krogov (100, 100, 100, 98, 97, 90). Drugi nastop je bil za Ver-nikovo lažji, saj je nastopala v svoji močnejši disciplini - v ležečem položaju. Z dobrim dosežkom 582 krogov (po serijah 96, 94, 98, 97, 100 in 97 krogov) se je uvrstila na 31. mesto. Zmagala je Francozinja Emelie Wintenberger s 594 krogi, lanskoletna prvakinja Malin Westerheim pa je s 592 krogi osvojila srebro in tako še drugo odličje na tem EP. V pri- Foto: Simeon Gönc Ormoška mladinka Petra Vernik je na strelišču Pampas v Osijeku v svoji močnejši disciplini ležečega položaja z MK puško izboljšala svoj rezultat iz Bologne in s 582 krogi osvojila 31. mesto. merjavi z nastopom na EP Bologna 2012 je bila Vernikova uvrščena 5 mest nižje, ob tem pa je dosegla tri kroge višji rezultat. »Letošnji nastop na EP je potekal precej bolj sproščeno kot lanski v Bologni, na katerem sem tekmovala kot debitantka. Občutek, da nisem prvič na tako velikem tekmovanju, je v veliki meri vplival na umirjeno vzdušje, poleg tega pa mi je strelišče Pampas zelo odgovarjalo. Prvo tekmovanje v disciplini trostav 3x20 sem končala solidno, nekje v povprečju letošnjih tekmovanj, kar je bilo dobro izhodišče za tekmovanje v disciplini 60 leže, v kateri sem imela tudi več možnosti za višjo uvrstitev. V primerjavi z lansko tekmo tokrat nisem imela težav s časom, čeprav letošnja pravila narekujejo še krajšo časovno omejitev. Kljub začetnim blokadam, ki so se pojavile zaradi prevelikih pričakovanj, sem v drugi polovici streljala sproščeno in z užitkom, kar se je pokazalo tudi na končnem rezultatu,« je vtise po nastopu strnila ambiciozna Or-možanka. Prvenec Kevina Vente s pištolo 50 m V moški konkurenci je s pištolo na 50 m krstni nastop na malokalibrskem EP dočakal Ormožan Kevin Venta in to že po dveh sezonah nastopanja v tej disciplini. Venta je sicer prvič na EP z zračno pištolo 10 m nastopil že v Brescii 2011, po prehodu v člansko vrsto v letu 2012 pa se je na novo veliko tekmovanje uvrstil po enoletnem premoru. Eden izmed najobetavnejših mladih sloven- skih strelcev je v Osijeku dosegel 539 krogov (91, 93, 89, 89, 92 in 85 krogov) in osvojil 36. mesto. Venta je dobro začel, bil uvrščen okrog 16. mesta, v nadaljevanju za 10 mest nižje, na koncu pa se mu je zaradi manjše časovne stiske podrla tehnika streljanja. Končal je s serijo 85 krogov in svoj drugi nastop na EP sklenil na 36. mestu. Za primerjavo dodajmo, da je na zadnjem EP v Beogradu 2011, prav tako kot edini slovenski strelec s pištolo, nastopal Boštjan Simonič in s 535 krogi osvojil 56. mesto. »Na uradnem treningu v Osi-jeku mi je šlo neverjetno dobro. Trening sem izkoristil kot simulacijo tekme in uspele so mi serije 98, 91 in 94. Na dan tekme so bili občutki dobri, vendar se nisem prepustil prevelikim pričakovanjem, kajti ravno to se velikokrat izkaže kot velika napaka. Do pete serije mi je, glede na nekaj slabših strelov, uspevalo zelo dobro. Za zadnjo serijo pa mi je ostalo 15 minut časa, kar bi moralo biti dovolj. A to je bila moja prva velika tekma in me je malo 'stisnilo', dvignil se mi je srčni utrip, vse je postalo bolj nemirno, čas pa je kar tekel. Moram biti samokritičen, zadnja serija je bila slaba in z njo nisem zadovoljen. Po drugi strani pa, glede na mojo nemirnost, bi lahko bila še dosti slabša. S tekmo, tehniko in pripravami sem zadovoljen. V letošnji sezoni sem začel sodelovati s skupino športnih psihologov Aleša Vičiča. Delali smo veliko, skupaj s trenerjem Stivenom Vočancem in športnim psihologom Blažom Zagorcem smo sestavili plan, tako da sem imel najboljše priprave do zdaj. Na samih treningih pred prvenstvom so mi uspevali rezultati v povprečju okrog 545. Enkrat mi je uspelo doseči celo 565 krogov, kar je moj letošnji rekord na treningih z MK pištolo. Najvišji rezultat, ki sem ga letos dosegel na tekmovanju (Interliga), je bil 554 krogov. V glavnem pa sem se osredoto-čal na piljenje tehnike, kjer še nekako tipam in kot mlad še neizkušen strelec z MK pištolo eksperimentiram in iščem tiste prave občutke, ki mi lahko prinesejo rezultatsko odlične strele. V Osijeku sem dobil nove izkušnje, ki jih bom vsekakor izkoristil v novi sezoni. Rad bi se iskreno zahvalil vsem, ki so mi pomagali, me motivirali, to mi pomeni največ,« nam je po tekmovanju zaupal mladi Venta. Naslov evropskega prvaka je slavil Italijan Giusepper Giordano, sicer šele šesti po kvalifikacijah s 557 krogi. Ker pa se po novih pravilih dosežki iz kvalifikacij ne prenašajo v finale, imajo tam vsi enake možnosti. Rezultati v živo: http://results.sius.com/ Simeon Gönc MK puška 60 leže mladinke 1. Emelie Wintenberger, FRA 594 2. Malin Westerheim, NOR 592 3. Marisa Gregori, NEM 591 31. Petra Vernik, SLO 582 MK pištola 50 m 1. Giuseppe Giordano, ITA 195,7 (557) 2. Joao Costa, POR 189,3 (557) 3. Denis Koulakov, RUS 167,3 (560) 36. Kevin Venta, SLO 539 ZfJuiy-yAuaijsison os' ERSTE ÄGclf ® TMr oatia ""•Hj Foto: Simeon Gönc Foto: Simeon Gonc Soliden nastop na EP je s 36. mestom in 539 krogi s pištolo proste izbire 50 m pokazal tudi Kevin Venta v družbi klubskega trenerja Stivena Vočanca in reprezentančnega trenerja Lojzeta Mikoliča Petra Vernik s svojim očetom in trenerjem Darkom Vernikom: »S Petrinimi nastopi na EP sem zelo zadovoljen. Čeprav je začela slabše, je na koncu iz tekme izvlekla, kar se je rešiti dalo in ji zato čestitam, še posebej za stotico v peti seriji. Sledilo pa bo še veliko novih priložnosti.« 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 30. julija 2013 Atletika • DP v Celju Miran Vodovnik končal bogato kariero Atletsko društvo Kladivar Celje je bilo organizator dvodnevnega državnega prvenstva v atletiki za člane in članice. Na njem je nastopilo tudi nekaj predstavnikov Atletskega kluba Cestno podjetje iz Ptuja in Atletskega kluba Almont iz Slovenske Bistrice. V soboto se je zaradi težav s poškodbo ramena od atletike poslovil Oplotničan Miran Vodovnik, državni rekorder in udeleženec številnih velikih tekmovanj v suvanju krogle. Tokrat je s 17,33 metra osvojil drugo mesto. Pri moških je bil Ptujčan Matej Jeza s 15:40,88 drugi v teku na 5000 metrov, v teku na 3000 metrov pa z 9:14,66 tretji. Bolje je bilo pri ženskah: prvo mesto je v metu diska s 46,71 metra osvojila Veronika Domjan iz Ptuja, v skoku v daljino je bila Nina Kolarič s 640 centimetri druga, v teku na 400 metrov pa njuna klubska kolegica Laura Pajtler s 56,78 sekunde prav tako druga. Med članicami Almonta iz Slovenske Bistrice so druga mesta osvojile Maruša Ro- mih na 100 metrov z ovirami s 14,36 sekunde, Saša Bab-šek v troskoku z 12,50 metra in štafeta 4-krat 100 metrov z 48,43 sekunde, tretji pa sta bili Veronika Podlesnik s 171 centimetri v višino in Lara Bratuša Špendl s 34,41 metra v metu diska. Več v petkovi številki. Ludvik Kotar Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Za Luka Sagadina je meja le nebo Na Gorenjskem je v soboto za mlajše kategorije kolesarjev potekala dirka Po ulicah Kranja, na kateri so nastopili kolesarji najboljših slovenskih klubov. Po tednu dni premora so na dirki nastopili tudi mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in po zaslugi nove zmage Luka Sagadina v kategoriji dečkov A ponovno odigrali vidno vlogo. Za prestižno zmago so se v soboto merili tudi člani, ki so nastopili na dirki 45. VN Kranja. Na njej je svojo športno pot sklenil Tadej Valjavec. Pri članih je zmaga odšla v Avstrijo. Že tako zahtevne dirke je zaznamovala še izjemna vročina, tako da so imeli tekmovalci zares težke pogoje in si že zaradi tega zaslužijo vse čestitke. Med drugim je pri članih od 157 kolesarjev, kolikor jih je startalo, v cilj priko-lesarilo le 40 tekmovalcev. Pri dečkih C je na 5,5 km dolgi Foto: Marjan Kelner Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) nadaljuje z odličnimi vožnjami. progi od ptujskih kolesarjev največ pokazal Aljaž Ljubec, ki je bil 7. Leon Matjašič je bil 13., Gašper Polanec pa 15. Pri dečkih B, ki so morali prevoziti dobrih 9 km, sta bila izmed kolesarjev Perutnine Ptuj blizu vrha Žan Ljubec in Nace Malovič, ki sta končala kot 5. in 6. Glede na izjemne predstave in odlično formo se je dirka v kategoriji dečkov A razpletla pričakovano, saj je slavil izjemni Luka Sagadin, ki je tekmece strl v ciljnem sprintu. Na dobrih 11 km dolgi krožni progi je bil Jernej Paj 11., Žan Zemljak 12. in Aljaž Mohorič 20. V soboto so bili v Kranju aktivni tudi mlajši in starejši mladinci. Pri mlajših mladincih je bil najboljši član Perutnine Ptuj Aleš Korpar na 13. mestu. Luka Kramberger je zasedel 18., Tim Roškar pa 27. mesto. Pri starejših mladincih se je od ptujskih kolesarjev najbolj izkazal Manuel Bedenik, ki je končal na 11. mestu. Alen Plajnšek je v tej kategoriji dosegel 14. najboljši čas. tp Odbojka na mivki • Beach volley challenge Vroč vikend na ptujskem morju v znamenju odbojke Minuli konec tedna je bilo ob Ptujskem jezeru precej živahno. Tam je namreč potekal odbojkarski turnir Beach volley challenge, rekreativni turnir trojk, na katerem se je zbralo 9 ekip. V vsaki ekipi je morala biti vsaj ena predstavnica nežnejšega spola, igralo pa se je na dva dobljena niza. Ker je bila pripeka res huda, je bila glavnina dogajanja skoncentrirana na pozno popoldne in zvečer. Prvi dan je bil namenjen predtekmova-nju, v soboto pa so potekali zaključni boji. Številni ljubitelji odbojke so lahko uživali v kakovostnih predstavah, slavila pa je ekipa Dva na eno, ki je v finalu z 2:1 v nizih ugnala domačo zasedbo Cockta Team. Tudi sicer so se vse zaključne tekme končale z izidom 2:1, kar priča o veliki izenačenosti ekip. Organizatorji, Brodarsko društvo Ranca, Radial in Beach volley klub iz Ptuja, so se organizacijsko zelo potrudili, turnir izpeljali na zavidljivem nivoju, Rezultati: polfinale: Dva na eno -Papillon 2:1, Cockta Team - ŠD Žabljek 2:1; tekma za 3. mesto: ŠD Žabljek - Papillon 2:1; finale: Dva na eno (Tomo Dukarič, Jana Belič, Matej Grafenauer) - Cockta Team (Matjaž Novak, Iztok Novak, Mateja Seničar) 2:1. Foto: Črtomir Goznik Ptujska ekipa Cockta team (na fotografiji) je osvojila 2. mesto. za kar je v prvi vrsti poskrbel mamljiv nagradni sklad, saj so si najboljše ekipe razdelile 1000 evrov. Ob dvodnevnem odbojkarskem dogajanju pa so organi- zatorji poskrbeli tudi za pester spremljevalni program, saj so se tako v petek kot soboto na samem prizorišču ob Ptujskem jezeru zgodili številni koncerti, poskrbljeno je bilo za animacijo, seveda pa tudi za lačne in žejne. Številne obiskovalce, ki so prizorišče na Ptujskem morju napolnili predvsem v soboto, so navduševali številni DJ-ji in Ptujski kurjači z atraktivnim bruhanjem ognja. Organizirati takšen turnir v teh časih, četudi gre za rekreativno raven, ni mačji kašelj, organizatorji na čelu z Emilom Mesaričem pa pogledujejo naprej proti »boljšim časom«, ko želijo na Ptuj ponovno pripeljati Beach Master, najkakovostnejši in najatraktivnejši turnir odbojke na mivki v Sloveniji. tp Športni napovednik Nogomet • 21. memorial Janeza Petroviča NK Podvinci vabi na 21. tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Turnir bo v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta 2013, na nogometnem igrišču v Podvincih. Na turnirju bo sodelovalo šest ekip: Dornava, Rogoznica, Bukovci, Ormož in dve ekipi Podvincev. Žreb bo v petek, 26. 7., ob 18. uri na igrišču v Podvincih. V soboto bo odprtje turnirja ob 12.30, tekme (2 x 30 minut) pa bodo med 13. in 20. uro. V nedeljo bo ob 16.00 tekma za 3. mesto in ob 18.00 tekma za 1. mesto (2 x 45 minut). Turnir v Sloveniji vasi NK Slovenja vas prireja v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, tradicionalni turnir v spomin na preminule nekdanje člane kluba. Turnir se bo na igrišču v Sloveniji vasi oba dneva pričel ob 14. uri, na njem pa bo sodelovalo šest ekip: Tržec, Leskovec, Makole, Grajena, Hajdoše in Slovenja vas. Žreb bo v četrtek, 1. 8., ob 18. uri na igrišču v Slovenji vasi. Kelme turnir v Spodnji Polskavi V soboto, 3. avgusta, bo v Spodnji Polskavi potekal tradicionalni članski nogometni turnir »Master Cup Kelme 2013«. V skupini A bodo zaigrali Aha Emmi Bistrica, Fram, Tehnotim Pesnica in NK Vir, v skupini B pa Brunšvik, Litija ter obe Polskavi, Zgornja in Spodnja. Pričetek turnirja bo 11. uri. Organizatorji so za obiskovalce pripravili bogat srečelov. Zmagovalna ekipa bo prejela komplet dresov Kleme. Posebna žirija bo izbrala in nagradila najboljšega igralca in vratarja turnirja. V sklopu turnirja bo tudi tradicionalna revijalna veteranska tekma (ob 15.40), v kateri se bosta pomerili ekipi Partizan Fram in Polskava. Mali nogomet • 18. tradicionalni turnir ŠD RIM Športno društvo RIM prireja v nedeljo, 4. 8., s pričetkom ob 10. uri, turnir v malem nogometu. Turnir bo potekal v Športnem parku RIM v Nadolah. Prijavnina znaša 40 evrov za ekipe in jo je treba poravnati pred žrebom. Prve tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade (50 - 30 - 20 % prijavnine). Če bo slabo vreme, bo turnir prestavljen na naslednjo nedeljo. Ur Nogomet • Prijateljski tekmi RAKICAN - PODVINCI BE-TONARNA KUHAR 3:2 (1:0) Strelca za Podvince Betonarno Kuhar sta bila Pal in Dabič-Si-monič. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Divjak, Brumen, Šebela, Lah, Topolovec, Juršek, Belšak, Leben, Pal, Požegar, Hauptman. Igrali so še: Arnuga, Pukšič, Mu-lej, Dabič-Simonič. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši iz Podvincev so odigrali svoje tretje pripravljalno srečanje. Gostovali so pri tretje-ligašu Rakičanu in prvič zgubili. Domačinom je pripadel prvi del srečanja, Podvinčani pa so najprej preobrnili rezultat sebi v prid 1:2 in imeli za nameček še strel z 11 m, ki pa ga Juršek ni uspel spremeniti v zadetek. Nogometa- ši Rakičana so po dveh napakah gostujoče obrambe priigrali minimalno zmago nad gosti, ki niso nastopili v kompletni sestavi. KADETI: ALUMINIJ -POHORJE 3:1 (1:0) Strelci za Aluminij: Gale, Petek in Klanjšek. ALUMINIJ: Pungartnik, Saboti, Zorec, Petek, Šiljič, Petrovič, Bro-dnjak, Ploj, Krivec, Elšnik, Gale. Igrali so še: Klanjšek, Murko, Bo-har. Trener: Tomislav Grbavac. Kadeti Aluminija se vneto pripravljajo na tekmovanje v 1. slovenski kadetski ligi, ki se prične 10. avgusta. Takrat bodo Kidri-čani v prvem srečanju novega tekmovalnega leta gostili novomeško Krko. DK Kadetska ekipa Aluminija Matej Grafenauer, član zmagovalne ekipe Dva na eno: »Turnir je bil dobro organiziran, za kar gre zahvala organizatorjem. Beach volley je v prvi vrsti zabava, tako da smo lahko igralci uživali, tudi tisti, ki niso osvojili visokih mest. Veliko obiskujem turnirje in lahko rečem, da je šlo na Ptuju za zelo močan turnir. Spremljali smo lahko dobro odbojko.« Emil Mesarič, glavni organizator turnirja: »Gre za velik organizacijski projekt, ki je finančno zelo zahteven. Beach challenge smo spravili pod streho in ga bomo organizirali tudi v bodoče, dokler spet ne pridemo do profesionalnih turnirjev. Pohvale prihajajo, tekmovalci so zadovoljni in to je spodbuda za naprej.« torek • 30. julija 2013 Po naših občinah Štajerski TEDNIK 15 Gorišnica • Osrednja praznična prireditev Kljub krizi uspešni pri doseganju svojih ciljev V petek, 19. julija, je na trgu pri občinskem poslopju v središču Gorišnice potekala osrednja prireditev ob 18. prazniku občine Gorišnica. Prireditve so se udeležili številni gostje, med njimi tudi župani ali predstavniki sosednjih občin. Po slavnostnem uvodu v praznovanje ob zvokih dornavske godbe na pihala in prihodu praporščakov je zbrane nagovoril župan Jože Kokot, ki je med drugim dejal: »Ob tej priložnosti, ko praznujemo svoj praznik, je prav, da se skupaj ozremo na prehojeno pot minulega leta in si začrtamo nove cilje, ki jim bomo sledili v prihodnosti. Gospodarska kriza in recesija sta še vedno prisotni in tudi pravega izhoda iz situacije, v kateri se nahaja naša država, ni videti. Kljub temu smo se v občini Gorišnica po svojih najboljših močeh trudili izpeljati začrtane investicije. Rečem lahko, da smo bili pri svojih dosedanjih prizadevanjih uspešni. Ponosen sem na vse sodelavce in tudi na vse tiste, ki ste kakorkoli pomagali, da stopamo zadanim ciljem naproti. Zaostrenim finančnim razmeram se je morala prilagoditi tudi naša občina. Zato smo prednost dali tistim investicijam, za katere smo vedeli, da jih v skladu z lastnimi finančnimi zmožnostmi lahko izpeljemo. Zadolževali se nismo, saj se zavedamo, da je vsak dolg enkrat treba poravnati.« Župan Jože Kokot je na prireditvi podelil tudi občinsko odlikovanje. Na predlog VO Muretinci je plaketo letos prejel poveljnik štaba Civilne zaščite (CZ) občine Gorišnica Srečko Peklar. Kot poveljnik CZ je bil Peklar ob lanskih poplavah na veliki preizkušnji. Med intervencijo je bilo treba voditi delo vseh enot, ki so posredovale na prizadetem območju. Zavedal se je resnosti položaja, ki lahko nastane ob nepravilnem ravnanju ljudi, zavedal pa se je tudi svoje odgovornosti in je delovanje služb zaščite in reševanja na terenu zelo dobro koordiniral. Na terenu ni deloval le kot poveljnik, ampak je tudi sam poprijel za fizično delo in pomagal prizadetim sokrajanom. Kot je bilo še slišati, je Peklar en mandat v občinskem svetu zastopal vas Muretinci ter veliko doprine- sel k razvoju vasi in občine. Zaradi že dlje časa načrtovanega družinskega dopusta se Peklar osrednje prireditve ni udeležil. Pisno se je opravičil in zapisal, da je prejem plakete velika čast in da se za odlikovanje lepo zahvaljuje, v njegovem imenu pa je plaketo prevzel oče Jože Peklar. V kulturnem programu osrednje prireditve so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva (PD) Ruda Severja Gorišnica, Tamburaški orkester Zagojiči, Pevke ljudskih pesmi PD, Ljudski godci KD Odpev Mala vas in Folklorna skupina domačega Prosvetnega društva. V imenu sosednjih občin je na oder stopil župan občine Markovci Milan Gabrovec ter občankam in občanom Gorišnice čestital ob njihovem prazniku. Mojca Zemljarič Kidričevo • Občina šikanira in onemogoča delo krajevnega odbora Ker jim na Občini niso dovolili, so se morali sestati v lokalu Po tem, ko je Občina Kidričevo krajanom razposlala izredno visoke položnice za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, je zavrelo tudi v krajevnem odboru Kidričevo; ker pa so zavrnili kar tri njihove prošnje za sestanek na Občini, so se ogorčeni sestali kar v gostinskem lokalu. Foto: M. Ozmec Ker so jim na Občini zavrnili kar tri prošnje za sestanek, so se člani krajevnega odbora morali sestati kar v gostinskem lokalu, z desne Jasna Rebernak, Simona Gaiser in Vladko Meglič. Predsednica krajevnega odbora Kidričevo Jasna Špe-honja Rebernak: »To, kar se dogaja pri nas v občini Kidričevo, je skoraj neverjetno in nezaslišano, ne morem verjeti, da se lahko kaj takega dogaja v demokratični državi. Ker so visoke cene kanalščine, ki jih je občina izračunala in razposlala brez pravne osnove, tudi med krajani Kidričevega povzročile izredno veliko nezadovoljstva, sem se kot predsednica krajevnega odbora želela odzvati na pritiske krajanov in za 16. julij sklicati sestanek krajevnega odbora, na katerem naj bi v osrednji točki razpravljali o tej pereči problematiki. A na Občini so nam do 24. julija predlog kar trikrat zavrnili, češ da župan dnevnega reda ne bo potrdil. Direktor občinske uprave Damjan Napast nam je odgovoril: »Omenjenega dnevnega reda župan ne bo potrdil«... ali pa »Samo za to temo ne bomo sklicevali krajevnega odbora Kidričevo. Vse informacije lahko kdorkoli pridobi na javnem podjetju v času uradnih ur. Več informacij je dosegljivih tudi na objavljenih novicah. Lahko pa organizirate neuraden sestanek KO in povabite g. Intiharja.« (op. p., direktorja javnega podjetja) In kako ste se na takšno ravnanje Občine odzvali, kaj ste storili? »Zahteva Občine, oziroma direktorja Damjana Napasta, je bila, da Krajevni odbor Kidri- čevo predloži pisno gradivo o zadevi, ki naj bi bila obravnavana na seji, čeprav do sedaj tega niso zahtevali od nobenega krajevnega odbora. Dosedanja praksa sklicevanja sestankov krajevnega odbora je utečena in smo jih sklicevali bodisi na pobudo predsednice ali članov krajevnega odbora, ne da bi morali pred tem pošiljati gradivo tudi županu ali komu drugemu na Občini. Zato po kar treh naših prošenj, ki jih je Damjan Napast zavrnil, vsi skupaj ugotavljamo, da nam občinska uprava načrtno preprečuje ustavne pravice in onemogoča konstruktivno delo, poskuša pa tudi cenzurirati naša prizadevanja po konstruktivnem dialogu s predstavniki občine. Kot predsednica sem zahtevo po nujnem sklicu seje KO našo željo podkrepila s podpisi 106 nezadovoljnih krajanov Ki- dričevega in Njiverc, ki so to zahtevali, priložila pa sem tudi izdan račun Javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje. Kljub temu pa je Občina ignorirala tudi naš četrti poskus za sklic seje krajevnega odbora. Zato se obračamo na javnost, na vas medije, da nam pomagate, naj javnost izve, da se na občini dogajajo nerazumne zadeve.« Torej menite, da je bilo s takim ravnanjem občinskih uslužbencev vaše delovanje onemogočeno? »Treba je vedeti, da se krajevni odbori ne sestajajo na željo občinske uprave, ampak po potrebi in želji krajanov. To je zapisano tudi v ustavi, statutu in pravilniku. Krajevnemu odboru pa je bilo onemogočeno, da bi podali svoje mnenje o sedaj zelo vroči in aktualni zadevi, to so cene odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zaradi česar se krajani še sedaj vsakodnevno obračajo na nas in zahtevajo pojasnila. Člani krajevnega odbora Kidričevo na podlagi samovoljne direktive občine, oziroma direktorja občinske uprave, resno opozarjamo, da nam je s tem kršena zakonska pravica, saj nam je s tem onemogočeno normalno delovanje in funkcioniranje. To je nedopustno in v nasprotju z ustavo in demokratično ureditvijo RS. Zato zahtevamo takojšnje ukrepanje pravne države.« Ogorčeni so bili tudi drugi člani krajevnega odbora Kidričevo, eden od teh Vladko Meglič je namreč ob tem dodal. »To je res sramota. Ignorirati tako pomemben občinski organ, kot je krajevni odbor, je enostavno nedopustno in nezakonito dejanje. Občina, ali bolje rečeno nekateri na Občini Kidričevo, očitno upoštevajo zakonska določila le v primerih, ko jim to ustreza, ko pa ni v njihovem interesu, se na to požvižgajo. A tako ne gre, to niso otroške igrice, volja krajanov mora biti upoštevana, zato mora nekdo za takšen nedopusten odnos Občine do krajevnega odbora tudi odgovarjati. Sicer pa prav je, da naši krajani vedo, kaj se dogaja, kako nemogoče igrice in absolutističnega vladanja se gredo na Občini. Temu je treba narediti konec.« S tem kar sta povedala predsednica Jasna Špehonja Reber-nak in Vladko Meglič, se je stri- njala tudi članica krajevnega odbora Simona Gajser, ki je dodala: »Res so nemogoči na naši Občini. Mislijo, da smo otroci in da ne razumemo, za kaj pravzaprav gre. Iz zanesljivih virov vemo, da so letni stroški za odvajanje in čiščenje komunalnih vod v občini Kidričevo lani znašali okoli 125.000 evrov, občina pa je sredi julija razposlala krajanom položni- ce v skupnem znesku za prek 460.000 evrov, pa še vsi niso niti zajeti. Komu na čast takšna lakomnost? Javnemu podjetju in Občini ali nam krajanom? Ne, to je za nas sprevrženo kapitalistično dejanje in navadno metanje peska v oči. Stopili bomo skupaj, poiskali pravno pomoč in ukrepali, saj smo prepričani, da še ni prepozno.« M. Ozmec Ljutomer • Energetska sanacija OŠ 100.000 evrov sofinanciranja S pridobljenimi nepovratnimi sredstvi države v višini 97.037,91 evrov, kar pomeni 85 odstotkov od celotne vrednosti projekta, se bo pričela energetska sanacija Osnovne šole Cvetka Golarja v Ljutomeru. Šolska stavba je bila zgrajena leta 1978, v sklopu energetske sanacije pa bo v celoti prenovljena fasada in opravljena izolacija podstrešja ter zamenjana okna in termostatski ventili. Osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom obiskuje 20 učencev ter osem v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Zaposlenih je 16 strokovnih delavcev. Sanacija se bo izvedla v najkrajšem možnem času, saj priprave za energetsko prenovo objekta že potekajo. NŠ Foto: Nš OŠ Cvetka Golarja 16 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 30. julija 2013 Pisma bralcev Mestna občina Ptuj z vso odgovornostjo pristopa k reševanju stanovanjskih stisk občanov, a čarobne paličice žal nima V Štajerskem tedniku je bil pred kratkim objavljen obširen, celostranski članek z naslovom Bosta s sinom na koncu pristala pod mostom, v katerem je bilo citiranih precej navedb občanke gospe Majde Šrimc Švikart, ki zahtevajo pojasnila, obrazložitve in razjasnitve s strani Mestne občine Ptuj, na katero se je omenjena tudi obrnila in jo prosila za razrešitev stanovanjske situacije, v kateri se je znašla. Zaradi tega in podobnih primerov, ko se občani znajdejo v stanovanjskih stiskah, ki se v zadnjih časih stopnjujejo, želimo na tem mestu v tem sestavku med drugim javnost obširneje informirati in seznaniti s postopkom dodeljevanja neprofitnih stanovanj in možnosti pridobitve le-teh. Mestna občina Ptuj ni lastnica stanovanjske stavbe, v kateri prebivata Majda Primc Švikart in njen sin Robert. Samoupravna stanovanjska skupnost ji je stanovanje sicer podelila, vendar je bila stavba vrnjena denacionaliza-cijskim upravičencem, ki so z najemnico urejali najemno razmerje. V članku Majda Primc Švi-kart navaja, da ni dobila informacij, kdo ji bo dodelil neprofitno stanovanje, ki ga zahteva. V članku je korektno navedeno, da se je gospa oglasila na Mestni občini Ptuj, ker ji je bilo korektno povedano, kakšne so možnosti za dodelitev neprofitnega stanovanja. Mestna občina Ptuj nepro-fitna stanovanja dodeljuje na podlagi javnega razpisa, kar zahteva 87. člen Stanovanjskega zakona. Mestna občina Ptuj je javni razpis objavila v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, 21. 12. 2012. Rok za oddajo vlog je bil 31. 1. 2013. Prav tako je bilo gospe Majdi pojasnjeno, kdo je do nepro-fitnega stanovanja upravičen. V vsakem razpisu se opredeli tiste upravičence, ki so glede na razmerje med dohodki prosilca in njegovih ožjih družinskih članov do povprečne neto plače v državi upravičeni kandidirati na posameznem razpisu, pri čemer mora občina oziroma javni stanovanjski sklad uravnoteženo skrbeti, da je neprofitno stanovanje dostopno vsem kategorijam glede na socialni status, določen s pravilnikom. Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. Pisma bralcev 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09, v nadaljevanju pravilnik), ki ga izda minister pristojen za stanovanjsko področje. Na podlagi določil pravilnika so do neprofitnega stanovanja upravičeni tisti, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: • državljanstvo Republike Slovenije; • stalno prebivališče v občini; • da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (gospodinjstvo), ni najemnik ne-profitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z ne-profitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; • da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih s pravilnikom oziroma da mesečni dohodki ne presegajo določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki so za posamezno obliko gospodinjstva določeni v pravilniku. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj lahko sodelujejo na razpisu tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, pa lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitne-ga stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. Majda Primc Švi-kart je sicer prejšnja imetnica stanovanjske pravice, vendar zaradi premoženja, ki ga ima v lasti, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja. Gospa je namreč polovična lastnica stavbe na Potrčevi cesti na Ptuju, ki je po uradnih podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije ovrednotena na 98.151,00 EUR, kar predstavlja več kot Hladna senčica za počitek Poletje je ta teden pokazalo pravi obraz. Sprehodi v jutranjih in večernih urah so prav primerni. Še toliko bolj pa se po enournem potepanju lahko usedeš, pokramljaš z mimoidočimi v globoki senci na klopci na ograjenem prostoru z lično ograjico. Za vse to je poskrbel Dušan Pra-šnički, lastnik tega zemljišča takoj za odcepom ceste z Rabelčje vasi v naselje Na jasi. Le nekaj korakov od trim steze v Ljudskem vrtu. Na tem mestu je Komunalno podjetje pred leti postavilo ekološki otok. Toda glej ga zlomka, ljudje, takšni kot smo, smo ob kontejnerjih za steklo, papir in plastiko začeli odlagati vse mogoče. Pa ne okoličani, pač pa tudi od drugod, saj je bil gozd pravi paravan in nemoteno odlaganje vsega mogočega: od starih sanitarnih elementov, plastike in kartonske embalaže, našli pa smo lahko računalnik z monitorjem. Prostor se je spremenil v pravo smetišče in odlagališče za vse tisto, kar je odlagalce motilo na domačem dvorišču. To je seveda zakonca Prašnički tako ujezilo, da sta odpovedala gostoljubje ekološkemu otoku, ki že nekaj časa stoji pri vodnem rezervoarju v Rabelčji vasi. Zdaj je ta prostor simpatično urejen. Dušan pravi, da ga bo še dogradil. Upamo lahko, da bo takšen tudi ostal; okolju prijazen, mimoidočim pa v užitek. S. Lepej Prlekija • 19. srečanje Prlekov in Prekmurcev V vleki vrvi Prleki močnejši Na že devetnajstem srečanju Prlekov in Prekmurcev na obeh bregovih reke Mure je v atraktivni vleki vrvi sodelovalo po 25 silakov na vsaki strani. Posamezna ekipa je tehtala več kot tri tisoč kilogramov, sedemnajsti dvoboj pa je tokrat pripadel Prle-kom, ki so v zmagah povedli z 9:8. Več tisoč obiskovalcev so očarali štirje pogumneži, ki so se podali na izjemno zahtevno plezanje »po zajli« čez reko Muro. Podvig na nekaj več kot stometrski razdalji je uspel vsem, najspretnejši in hkrati najhitrejši pa je bil Niko Topolovec iz Podgrada pri Gornji Radgoni, ki je ovi- ro premagal v manj kot treh minutah. NŠ 40 % vrednost primernega stanovanja. Nekdo, ki je upravičen do dodelitve neprofi-tnega stanovanja, v skladu z zakonodajo ne sme biti lastnik nepremičnine, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Gospa Majda Primc Švikart je bila zaradi situacije, v kateri sta se znašala skupaj s sinom, s strani direktorja Občinske uprave Mestne občine Ptuj in strokovne sodelavke za področje stanovanjskih zadev večkrat povabljena na razgovore v Mestno hišo, kjer ji je bilo vedno korektno povedano, da zaradi premoženja ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja. Svetovano ji je bilo, kako lahko s pomočjo socialne službe poišče primerno bivališče. Prav tako ji je bilo svetovano, da se na Javni razpis prijavi sin Robert, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja in mu je že bila vročena odločba. Naj na koncu tega sestavka še enkrat ponovimo, da Mestna občina Ptuj ni lastnica stavbe, prav tako ji neprofitne-ga stanovanja ne more dodeliti, dokler je gospa solastnica nepremičnine. Smo pa zaradi občutljivosti njene situacije ravnali korektno in gospe svetovali, kako naprej. Zaposleni na Mestni občini Ptuj, pristojni in odgovorni za stanovanjske zadeve, z vso občutljivostjo in odgovornostjo pristopamo k reševanju stanovanjskih stisk občanov, vendar smo pri tem zavezani k upoštevanju vseh predpisov, ki to področje urejajo. Čarobne paličice pa žal nimamo, zato čudežev od nas ne gre pričakovati. Mestna občina Ptuj Pisma bralcev Ali se je že pozabilo na iniciativo občanov o samostojni občini Breg? Pripravljen prostor za počitek Foto: S. Lepej Na vzhodni stran Ptuja proti Ormožu se je zadnja leta zgradilo kar nekaj sodobnih pločnikov s pasom za kolesarje in tudi za kolesarje ustreznih cestnih krožišč. Na zahodni strani z vpadnicami iz Maribora, Majšperka, Ljubljane in Zagreba pa smo iz tega vidika še vedno »dežela v razvoju«. Do tozadevnega grajanja me je privedlo, ko gledam, kako ozki pločnik se nam (spet) gradi oziroma obnavlja ob Mariborski cesti, ne da bi kdo od odgovornih pomislil na kolesarje, ki si več ne upajo na te zatrpane vpadnice. Če pa še k temu šinfanju dodam sumničenje, da morda gre za ceneno pomiritev - zadoščenje civilne iniciative iz Brega, ki je v preteklosti že odpirala neljubo vprašanje o samostojni občini Breg! Bližajo pa se tudi občinske volitve naslednjo jesen! Zdaj pa še malo »ptujske pozabljene zgodovine« o ureditvi omenjenih vpadnic na desni strani Drave. Že od časa izgradnje mostu leta 1960, še bolj pa po izgradnji podvoza, se je obljubljalo, da se bodo uredile tudi cestne povezave na tej - desni strani Drave. Pred dvema letoma je bilo celo za neki ponedeljek najavljeno, da se bo pred izpostavo NKBM na Bregu postavil provizorni rondo iz plastike in nato na njem ugotavljalo, ali bi to bila ustrezna rešitev. Ko se ni nič zgodilo, pa smo čez nekaj časa v lokalnih medijih brali in celo gle- dali skice novega načrta s tremi bodočimi krožišči. Glavni rondo oziroma razcepno krožišče naj bi bilo na koncu mostu, iz katerega bi na levo vodila cesta do naslednjega krožišča ob železniškem nadvozu na Zagrebški cesti, kjer se tudi odcepi Cesta ob železnici. Na desno stran proti Termam in Mariboru pa bi bil iz krožišča na mostu odcep speljan preko sedanjega makadamskega parkirišča in mimo vrtca ter preko Studenčni-ce ob Mariborski cesti do krožišča pred pošto na Bregu. (Slišal sem, da je tam od Občine prostor zanj že odkupljen.) Iz tega krožišča pri pošti pa bi bila tudi nova cestna povezava na Selsko cesto in na nasprotni strani proti Termam. Zdaj ko se vendar preozki pločnik pri nas gradi, pa je videti, da se to dela drugače, brez upoštevanja varne vožnje za kolesarje. Tako je razumeti, da se dela le nekakšen provizorij, ki naj bi premostil čas do omenjene prave rešitve, ki je bila pred letom javno objavljena kot dokončna. Šef gradbišča mi je povedal, da gradijo po varianti iz l. 2007. Pa še to: ob tem grajanju še koristim priliko dodati še drugo grajo iz Brega, za katero se prav tako že najmanj deset let obljublja rešitev, da se bo postavil varen mostič preko Studenčnice iz Term na najbližjo avtobusno postajo na Mariborski cesti. Sedanji mostič pri razpadajočem mlinu se namreč uporablja, kot je na opozorilni tabli napisano, »na lastno odgovornost«! Ptuj, 20. 7. 2013 Rajko Topolovec, Abramičeva 14, 2251 Ptuj, tel. 783 61 81 Foto: NS torek • 30. julija 2013 Reportaža, kronika Štajerski XDNIK 17 Na valovih časa Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (8.) Med preteklostjo in sedanjostjo Tudi Rimljani so prispeli do teh krajev, na kar nas opozarja vgraviran napis o rimski vojski in njegovem delovanju v ožji okolici. Pred 2000 leti je takratni rimski vojaški poveljnik Julius Maximus s svojim mečem zapisal latinski zapis. Kot se je kasneje izkazalo, je ta zapis šel v zgodovino kot najvzhodnejši rimski zapis v latinskem jeziku. Nadaljujemo pot do petroglifov. Fantastična pokrajina v primežu prijetno ohlajenega vetriča iz Kaspijskega morja. Klima na področju današnjega Azerbaj-džana ni bila zmeraj tako puščobna in vročinsko suha. Nekaj tisoč let v zgodovino je bila danes osušena kaspijska obala prepolna pašnikov in gozdov. Neolitski človek je spoznal prednosti pokrajine in naselil to področje. Velik del dneva teh ljudi je bil posvečen lovu. In to se vidi tudi na številnih petroglifih s prevladujočimi živalskimi podobami. Občudovanja vredno. Še posebej me preseneti risba s čolnom in ljudmi na njem, ki pljuje k sončnemu Gobustan, ali kjer so živeli stari ljudje, o katerih pričajo risbe na skalah. Foto: Uroš Zajdela zahodu. Pa so bili res napredni, ti neoliteži, pomislim. Arheologi so prepričani, da obstaja starodavna povezava med azeri in vikingi. Še ena izmed nepotrjenih teorij. Petroglifi sodijo v zgodnjo kameno dobo in v Najstarejši rimski zapis v latinskem jeziku na Vzhodu. Foto: Uroš Zajdela 'r" Foto: Uroš Zajdela Zanimiv znak, ki naj ne bi bil povezan s strupenimi kačami. Tako pravijo domačini... začetek železne dobe. Nahajaš se sredi prastarih risb. Občutek je vsekakor zgodovinski, prazgodovinski. Kar ne morem si predstavljati gozda in sploh dreves, ki je nekoč zagotavljal obstoj življenja. Danes bi se vsaj kakšno prileglo, saj sonce še kar naprej peklensko nabija. Čas je za dober metin ayran. Sovjetska arhitektura in slavoloki Heyderju V Azerbajdžanu živi osem milijonov ljudi in pol, od tega v Bakuju kar 3 milijoni ljudi. Izredno močno diasporo imajo v sosednjem Iranu, kjer naj bi živelo preko 2 milijona Aze-rov (po nekaterih podatkih bistveno več). Uraden jezik v Azerbajdžanu je azeri jezik, ki ga uporablja zgolj 10 % ljudi, sicer pa je pogovorni in splošno uporabni jezik ruščina. Tudi v šolah je ruščina pred azeri na-tivnim jezikom, čeprav se to postopoma spreminja. V državi se govori le o Bakuju, pa se vendarle želim podati še v druga mesta. Moj prvi večji postanek je v mestu Qabala, sicer zdraviliško mesto z najsodobnejšimi termami v državi. Razočaranje. Velike, gromozanske hiše, obdane z dvometrskim obzidjem. Foto: Uroš Zajdela Nekatere risbe v Gobustanu je sila težko razločiti, spet druge pa so neverjetno razločne. Manjši trg, imenovan po Hey-derju, nekaj ostankov sovjetske arhitekture in že je ogled končan. Področje Qabala je znano tudi po izredno dobri legi za pridelavo zelenjave in sadja, zlasti lubenic. Gre tudi za območje, posejano z raznolikim gozdom. Izstopa zlasti iglasti gozd. Grem na bližnjo tržnico, da končno potešim neizmerno željo telesa po nečem bolj zdravem. Jabolka 3 EUR, hruške 4 EUR, lubenica nezaslišanih 3,5 EUR za kilogram! Skoraj me kap! Hitro iz tega mesta. Bolj kot se bližaš armenski meji, bolj postajajo zadeve zapletene. Težava je seveda območje Nagorno Karabah, ki je že desetletja spor med Armenijo in Azerbajdžanom. Povod za »bratomorno« vojno, čeprav niso v nobenem pogledu bratje. Nenazadnje so Armenci kristjani, Azeri pa muslimani. Spor ima že precej sivo in dolgo brado ter je tesno povezan z armensko manjšino ter azer-bajdžanskim ozemljem. »Če jaz, kot Azerbajdžanec, odpotujem na področje Nagorno Kara-bah, torej na področje lastne države, me ob povratku čaka izguba državljanstva in dolga zaporna kazen,« mi razlaga voznik. »Veliko krvi je bilo prelite,« nadaljuje. »Prekleti bodite, Rusi,« zamrmra. In kaj je sploh v ozadju tega famoznega Na-gorno Karabaha. Do 18. stoletja so na dotičnem območju živeli predvsem Azeri. Mesto Shuha je bilo kulturna prestolnica Azerov. Vendar so v času carske Rusije na to območje množično prebežali Armenci, ki so se izselili s turških območij. Do 1980, torej skorajšnjega razpada Sovjetske zveze, so Armenci predstavljali že večino prebivalstva v regiji. Nagorno Karabah je bil pravno-formal-no de facto del Azerbajdžana. Leta 1988 je spor prerastel v konflikt, saj so območje zahtevajo Armenci. Priložnost vidijo v okviru politično-ekonomske krize v Sovjetski zvezi. Na roko jim gre tudi odlok Gorbachova, da v Baku pošlje rdečo armado z namenom vzpostavitve miru. Smrtonosni duh konflikta je izpuhtel iz stekleničke. Vrnitve več ni bilo. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 30. julij Danes goduje Julita. 101 p. n. š. je rimski konzul Marius premagal Germane in za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje, predvsem pa odvrnil germansko nevarnost za Rim. Imenovali so ga »tretji ustanovitelj Rima« in ga po božje častili. 1419 so se v Pragi uprli privrženci in nasledniki Jana Husa, ki so ga leta 1415 obsodili zaradi herezije in usmrtili. Odstavili so mestni svet, sestavljen iz Nemcev, in njegove člane pometali skozi okno. 1818 se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte. Njen roman Viharni vrh sodi med najboljše stvaritve angleške romantične literature. 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični proizvajalec avtomobilov. 1930 so na Portugalskem ustanovili svojo fašistično organizacijo. 1941 se je v Ottawi rodil kanadski pevec popevk Paul Anka. Z ljubezensko izpovedjo Diani je leta 1957 dosegel milijonske naklade. 1969 je izbruhnila v Ljubljani tako imenovana »cestna afera«. Upravni odbor republiškega sklada za ceste je obsodil sklep ZIS o razdelitvi mednarodnega posojila za ceste. 1980 so postali Novi Hebridi, otočje, ki je dobilo ime po škotskih Hebridih, samostojna država z imenom Vanuatu, kar pomeni Naša dežela. Sreda, 31. julij Danes goduje Ignac. 1498je Krištof Kolumb je med svojem tretjim potovanjem v Novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago, ko pa je nadaljeval potovanje, je prvič pristal ob obali Južne Amerike. 1667 se je s podpisom miru v Bredi končala vojna med Angleži in Nizozemci. Angleži so spremenili svoje zakone o plovbi v korist Nizozemcev, obdržali pa so med vojno pridobljena ozemlja. 1803 se je rodil ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. Izpopolnil je ladijski vijak, da je zamenjal velikanska okorna kolesa dotedanjih parnikov. 1849 je umrl madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petoefi. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik. 1875 se je rodil francoski slikar in grafik Jacques Villlon, ki je pripomogel k zbližanju popolnoma abstraktne in realistične šole sodobne umetnosti. 1919 se je rodil italijanski pisatelj in kemik judovskega rodu Primo Levi, ki je najbolj znan po ganljivih zapisih spominov na preživetje v nacističnem koncentracijskem taborišču. 1964je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca. 1991 je Skupščina Slovenije imenovala delegacijo za pogajanja o razdružitvi Jugoslavije. Četrtek, 1. avgust Danes goduje Peter. 1291 so si odposlanci švicarskih pokrajin Uri, Schwyz in Unterwalden prisegli večno zvestobo v obrambi svojih sodnih in drugih svoboščin. 1619 je nastal prvi načrt Kopra. Načrt je nastal iz časa mrzličnega utrjevanja obzidij beneških istrskih mest zaradi uskoških napadov. 1834 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo. 1914 se je zvrstilo več dogodkov, s katerimi se je tudi praktično začela 1. svetovna vojna. To je bila vojna, ki so jo vsi pričakovali in je nihče ni želel. 1937 so nemški nacisti odprli koncentracijsko taborišče Buchenwald. 1947 sta Bolgarija in Jugoslavija podpisali Blejski sporazum. Šlo naj bi za povezovanje obeh držav, ki naj bi pripeljalo do balkanske federacije. 1975 so v Helsinkih predsedniki 35 držav in njihovi pooblaščenci podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju. 1991 naj bi se po določbah Brionske deklaracije začela konferenca o Jugoslaviji. Takrat so slovenski državni organi že izvajali oblast na vsem slovenskem ozemlju. Petek, 2. avgust Danes godujeta Alfonz in Porcijunkula. 216 p. n. š. je v bitki pri Kanah kartažanski vojskovodja Hanibal premagal Rimljane. 1815 so s sporazumom med Prusijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Rusijo premaganega Napoleona prepustili skrbništvu Britancev. Na otoku Svete Helene je leta 1921 umrl. 1892 je Avstrija uvedla novo denarno enoto krono in prešla na zlato podlago, kar pomeni, da je bila vrednost krone določena s težo in čistino zlata. 1901 se je rodil v Šmartnem pri Litiji slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi. 1904 so britanske čete vkorakale v glavno mesto Tibeta Lhaso. Dalaj lama je pobegnil. 1914 sta Nemčija in Turčija podpisali tajno pogodbo, ki je določala, da začne njuna zveza veljati, če bi Rusija vojaško napadla. 1921 je umrl italijanski operni pevec Enrico Caruso. 1934je po smrti nemškega predsednika von Hindenburga Adolf Hitler prevzel njegovo funkcijo in jo zlil s funkcijo kanclerja. 1945 so v imenu zmagovalcev druge svetovne vojne Stalin, Attlee in Truman sklenili Potsdamski sporazum, s katerim so se dogovorili o usodi povojne Evrope in Nemčije. 1990 so Iračani napadli in zasedli Kuvajt. ZDA so poslale čez pet dni v Perzijski zaliv svoje čete. Sobota, 3. avgust Danes goduje Lidija. 30. pr. n. št. se je s padcem Aleksandrije in smrtjo Kleopatre in Antonija končala vojna v Egiptu in država je postala rimska provinca 1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 1862 je priredila mariborska čitalnica prvo »veliko besedo.« Prireditev so obiskali tudi gostje iz Celja, Ljubljane in Trsta. 1881 so britanske čete zasedle Sueški prekop. 1882 se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. 1913 je bila s cesarjevim ukazom v Gorici tedanja nemška državna gimnazija spremenjena v 3 zavode: v nemško in italijansko realno in slovensko klasično gimnazijo. Nedelja, 4. avgust Danes goduje Dominik. 1704 je angleška mornarica zasedla Gibraltar. 1883 se je končala rudarjev v rudniku Ojstro v Hrastniku. To je bila ena prvih rudarskih stavk v Sloveniji. 1930 so sovjetske čete v Odesi pobile 400 stavkajočih. V diktaturi proletariata so bile namreč stavke prepovedane. 1961 se je rodil prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama. 1991 je ob razpadanju Jugoslavijo prišlo do obiska evropske trojke v Beogradu. Mirovna misija je spodletela, ker je srbska stran zanikala, da bi bila v vojni na Hrvaškem. 1995 je hrvaška vojska napadla Republiko srbsko Krajino in jo uničila. Ponedeljek, 5. avgust Danes goduje Marija. 1403 se je Ladislav Neapeljski okronal v Zadru za hrvaško-ogrskega kralja. 1723 se je rodil angleški ekonomist Adam Smith eden najbolj znanih ekonomistov novejše dobe, utemeljitev klasične ekonomije. 1772 je bila opravljena prva delitev Poljske med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca. 1963 so se takratne tri svetovne velesile ZDA, SZ in Velika Britanija sporazumele o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo. 1941 je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja. 1945 se je začel v Beogradu ustanovni kongres Ljudske fronte Jugoslavije. 1945 je Predsedstvo Avnoja pomilostilo tiste redke domobrance, ki so jih vrnili Angleži iz taborišča v Vetrinju in jim je uspelo priti pred sodišča. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 30. julija 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kako pomagati rastlinam v tej vročini Leto 2013 je močno zaznamovalo vreme. Zelo pozen začetek vegetacije in kasneje tudi zelo nizke majske in junijske temperature so povzročile velike zamude v vegetaciji številnih vrtnin. Zdaj pa se srečujemo z močno sušo, predvsem pa nam za vikend napovedujejo rekordno visoke temperature. Vse to seveda vpliva tudi na rastline. Foto: Miša Pušenjak Prekrita zemlja je hladnejša, vlažnejša in primernejši prostor za korenine rastlin. Zastiranje tal je ukrep, ki prinaša številne prednosti v sušnih razmerah. Je še eden izmed nujnih ukrepov, ki jih ne izvajamo samo zaradi zmanjševanja zapleveljenosti tal. Prekrita tla so zavarovana pred negativnimi vplivi vremena, zato so manj zabita. Ostajajo rahla, v njih pa se koreninski sistem močneje razvije, kar vpliva tako na kakovost kakor na količino pridelka. V vročih dneh so zastrta tla veliko hladnejša, kar spet zelo pozitivno vpliva na razvoj koreninskega sistema in sprejem hranil v rastline neposredno, posredno pa na boljše življenjske razmere za mikroorganizme. V sušnih razmerah zastirka vpliva tudi na boljšo porazdelitev vode po celi površini, predvsem pa preprečuje izhlapevanje in tako mili posledice suše. O tem, s čim in kako zastirati tla, sem letos že pisala. Vsekakor je smiselno to narediti še sedaj, saj kot vse kaže, tudi vročinski valovi zamujajo in je pred nami še en vroč vikend. Pred pokrivanjem tal pa je treba gredice obilno zaliti, če se še sploh to da narediti. Gnojenje rastlin V stresnih situacijah, kot sta tudi suša in vročina, je ustrezna preskrba rastlin s hranili zelo pomembna. Rast nekaterih vrtnin se zaradi previsokih temperatur pogosto ustavi, v želji po hitrem pridelku mnogi izkoristijo prvi deževen dan za dognojevanje z dušikom. Pri tem pa se ne ozirajo na vremensko napoved, ki predvideva nadaljevanje vročega in suhega vremena. Rastline, ki imajo lahkotopnega razpoložljivega dušika preveč, še bolj trpijo zaradi pomanjkanja vode in previsokih temperatur. Zato v vročem delu poletja v času visokih temperatur z dušikom ne dognojujemo. Po drugi strani pa je zadostna preskrba s kalijem za vrtnine nujno potrebna. Pogosto je v zemlji, kjer se pridelujejo vrtnine, tudi na vrtovih, premalo kalija, saj ga vrtnine potrebujejo zelo veliko. Že pri osnovnem gnojenju moramo biti zelo pozorni na to, da s kalijem res gnojimo vrtninam primerno. Ob tem bi opozorila še na to, da nekatere vrtnine, posebej pa plodovke in čebulnice, ne prenašajo dobro gnojenja s kalijevim kloridom (kalijeva sol), zato pri gnojenju teh vrtnin uporabljamo kalijeva gnojila v sulfatni obliki. Kalij uravnava številne procese v rastlini, med njimi tudi porabo vode. Rastline, ki imajo na razpolago premalo kalija, imajo zaradi pomanjkanja vode, suše in tudi visokih temperatur še več težav. Uhajanje solatnic v cvet Prehitrega uhajanja v cvet se seveda ne da preprečiti. Tukaj je najpomembnejši izbor na vročino in dolgi dan odpornejših sort, pojav blaži tudi primerna vzgoja sadik. Pogosto so sadike zaradi varčevanja v premajhnih lončkih, zato jim hitro prične primanjkovati svetlobe. V iskanju svetlobe se stebla že pri mladih rastlinah podaljšajo. Ta pojav je seveda še izrazitejši na vrtovih, kjer še vedno večina vrtičkarjev solatnice poseje direktno na gredico, včasih ali pa pogosto celo ne v vrstice, ampak po celi gredi. V poletni vročini se presajanje sadik seveda z ustreznim namakanjem veliko bolj obnese kakor direktna setev na stalno mesto, zato tudi na vrtovih raje presajajte sadike. Pogosto se čaka tudi s presajanjem sadik radiča in endivije, saj vsi pridelovalci nimajo urejenega namakanja. S tem naredimo več škode kakor koristi. Vsekakor je potrebno za pridelovanje so-latnic imeti urejen namakalni sistem. Ta prinaša veliko več ekonomskih koristi kakor nov traktor na kmetiji. Potem s presajanjem nikar ne čakajte predolgo. Ce boste presajanje zamaknili za nekaj dni, sadike tretirajte s pripravki, ki vsebujejo fosfor (trafos K ali hascon M10) v kombinaciji z izvlečki morskih alg. Dan pred presajanjem pa uporabite pripravek Ruter AA v kombinaciji z aminokislinami (Delfan plus ali Protifert LMW) Zvijanje listov paradižnika Eden izmed fizioloških pojavov je tudi zvijanje listov paradižnika. Ti se pogosto zvijejo kar v cigaro. Mnoge to moti. Do tega pride zato, ker se rastlina brani pred večjim izhlapevanjem vode, na spodnji strani listov je manj listnih rež, zato je tudi manj »izhodov« za vodo. Ta pojav je močnejši na spodnjih listih, v katerih pogosto tudi že primanjkuje magnezija, zato so krhki in lomljivi, tako se po končanem vročem obdobju listi ne odvijejo več v normalen položaj. Na srečo pa to ni taka motnja, ki bi motila presnovo rastline in bi bilo zaradi nje treba ukrepati. Ni cvetov - ni plodov Večjo težavo povzroča odpadanje cvetov visokega fižola, včasih celo paradižnika. Do obeh pojavov pride, ker pri tako visokih temperaturah preprosto ne pride do oploditve pri fižolu in tudi pri paradižniku. Fižolu tudi z namakanjem ne moremo pomagati, treba je počakati, da se temperature znižajo. Posadimo več nizkih sort, saj se je letos pokazalo, da te ob ustreznem namakanju teh težav nimajo. Manj občutljiva na visoke temperature je tudi sorta z vijoličnimi stroki. Vrtičkarji, pa tudi ekološki pridelovalci, naj si posadijo tudi nekaj rastlin dolge vigne, posebne stročnice, ki sušo in vročino dobro prenaša. Uživa- V takih razmerah bi moral imeti vsak paradižnik po dve steklenici. mo seveda dolge stroke, kakor pri stročjem fižolu. Paradižniku pomagamo tako, da v rastlinjake namestimo ventilatorje, ki nekoliko hladijo zrak. Pri temperaturah nad 30 oC se namreč zmanjša oploditvena možnost cvetnega prahu, tega je tudi veliko manj, pogosto je tudi zlepljen in neučinkovit. Še bolje je, da pod streho rastlinjaka namestimo senčilno mrežo. Treba pa jo je odstraniti takoj, ko se prične daljše obdobje oblačnega vremena. Zaradi visokih temperatur se tudi podaljša brazda pesti-ča, pogleda iz prašnične cevke, posledično pa nanjo cvetni prah sploh ne pade. Rezultat so sprva manjši plodovi, kasneje pa plodov sploh ni in ljudje to opisujejo kot odpadanje cvetov. Opraševalci, kot so čmrlji, lahko veliko pomagajo pri boljši oploditvi, popolnoma pa tudi ne. Ne pozabite, če se odločite za čmrlje, damo njihova gnezda v senco na sredino rastlinjaka. V rastlinjak jih postavimo zvečer, v bližini njihovih gnezd pa zagotovimo tudi pitno vodo. Za prvo silo in v manjših rastlinjakih si pomagajte tudi tako, da vsak drugi dan, ampak zjutraj, ker takrat poteka oprašitev in oploditev, vsako rastlino posebej dobro strese-te. Ukrepi pred pričetkom vročinskega vala 1. Če je možno, pred nastopom vročine posevke oko-pljemo, na vrtovih po okopa-vanju in obilnem namakanju tla zastremo z naravnimi za-stirkami. 2. Rastlinjake zasenčimo s senčilnimi zavesami, namesto njih bodo svojo vlogo opravile tudi stare rjuhe, celo v več plasti zložena agrokoprena. 3. Če je možno, naredimo senčilne nadstreške tudi vrtninam na vrtu. 4. Prav vse direktne setve na vrtu dobro zasenčimo, še bolje pa je vzgojiti sadike in presaditi le-te. 5. Na tržišču je zelo dober pripravek lithovit, ki pri rastlinah uravnava sprejem in porabo vode, utrdi celične stene in pomaga rastlinam prebroditi stres. Njegov učinek je sicer boljši, če ga uporabljamo redno, v 14-dnev-nih presledkih. Rastlinam zagotovi potrebna mikro hranila, kalcij in dvigne njihovo odpornost. Pred vročinskim stresom ga kombiniramo z aminokislinami v njihovem najmanjšem odmerku. 6. Pred nastopom vročine poškropimo vse posevke s čisto aminokislino - delfan plus ali protifert LMW. Treti-ranje pa ponovimo po končanem stresu. Miša Pušenjak Zdravstveni nasveti Telovadba med nosečnostjo Nosečnost je zagotovo eno izmed najlepših in najrazbur-ljivejših obdobij za prav vsako bodočo mamico. Vendar vseeno je nosečnost tudi čas velikih telesnih sprememb. Predvsem se pojavljajo različne anatomske in fiziološke spremembe, saj se žensko telo prilagodi z namenom, da bi ustvarilo optimalne pogoje za rast in razvoj ploda. Spremembe so predvsem hormonske narave, saj se poveča sproščanje hormona estroge-na, progesterona in relaksina. Le ti vplivajo na povečano rast maternice, oživčenje maternice, boljšo prekrvavitev celega telesa, rast dojk in večjo razte-gljivost ligamentov, predvsem v področju medenice. Prav zaradi teh sprememb se maternica poveča, kar hkrati vpliva na položaj notranjih organov in na spremenjen mehanizem dihanja. Zraven hormonskih sprememb se pojavijo tudi kardiovaskularne spremembe, spremembe dihal, ske-letno-mišične spremembe, spremembe na koži, upočasnjena peristaltika črevesja, pogosto uriniranje, porast telesne teže, pogoste spremembe razpoloženja. Ravno zaradi teh sprememb je še posebej pomembno, da nosečnica kar se da dobro skrbi zase. Da skrbi za svoje telo, svojo prehrano, počitek ter seveda tudi gibanje. Vadba je pomembna, saj: • deluje, kot preventiva bolečin v hrbtenici, • izboljšuje telesno držo, zaradi izboljšanja mišičnega tonusa trupa in večje kontrole nad mišicami in telesom, • zmanjša možnosti nekontroliranega uhajanja urina zaradi treninga mišic medeničnega dna, • preprečuje zaprtost blata, • izboljšanje spanje, • predstavlja tako fizično kot psihično pripravo na porod. Nosečnice seveda lahko izbirajo med več različnimi vrstami vadbe. Tako lahko na primer izbirajo med hojo, nordijsko hojo, hojo v hrib, plavanje, sobno kolo, aerobiko za nosečnice, jogo za nosečnice, pilates za nosečnice, fitnes za nosečnice ter med mnogimi drugimi prilagojenimi programi. Prednosti oziroma olajšave, ki jih lahko dobimo s pravilno telovadbo, so nam lahko izjemno v pomoč že pri samem porodu, prav tako pa nam gibanje in telovadba omogočata tudi lažje prenašanje same nosečnosti. Telovadba na primer pomaga Foto: Črtomir Goznik Lara Lukman, dr. med. pregnati bolečine v križu, ki so zelo pogosta težava, seveda pomaga tudi pri splošnem dobrem počutju, ki je tako za nosečnico kot za otroka v trebuščku tako rekoč ključnega pomena, prav tako nekako omogoči tako fizično kot tudi psihično pripravo na porod, pomaga, da nosečnica lažje prenese sam porod, ter veliko pripomore pri samem okrevanju po porodu. Če se nosečnica odloči za telovadbo, se mora posvetovati s svojim ginekologom, če obstaja kakršen koli razlog, ki bi onemogočal varno vadbo. Sicer je treba vadbo začeti postopno in kar je najpomembnejše, poslušati svoje telo. Lara Lukman, dr. med torek • 30. julija 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 1S S svetovne glasbene scene To je to Ameriška revija Billboard je objavila aktualno lestvico Hot Tour najdonosnejših glasbenih turnej po svetu. Na vrhu seznama je ameriška zasedba Bon Jovi, sledita pa Justin Bieber in Eric Clapton. Bon Jovi so se na prvo mesto zavihteli s svojo turnejo Because We Can Tour, ki so jo pričeli maja v Bolgariji. Do danes jim je omenjena turneja prinesla 71,9 milijona dolarjev zaslužka, največ obiskovalcev, kar 64.000 pa se je zbralo na njihovem koncertu v Munch-nu. Justin Bieber je na drugem mestu s turnejo imenovano Belive Tour do danes zaslužil 6,5 milijona dolarjev. Na tretje mesto se je uvrstil rock veteran Eric Clapton s svojo jubilejno turnejo 50 Years Further On Up the Road Tour. ®®® Lestvica Top 10 najdonosnejših glasbenih turnej v minulih treh mesecih leta 2013: 1. Bon Jovi (71,9 mio $) 2. Justin Bieber (6,5 mio $) 3. Eric Clapton (6,2 mio $) 4. Mark Knopfler (3,7mio $) 5. One Direction (2,0 mio $) 6. New Kids On The Block (1,6 mio $) 7. Fleetwod Mac (1,5 mio $) 8. Elvis Costello (1,47 $) Bon Jovi 9. Rascal Flatts (1,44 mio $) 10. Andres Calamaro (1,3 mio $) Novi videospot priljubljene britanske fantovske skupine One Direction že takoj po objavi ruši rekorde. Že po prvem dnevu je videospot za skladbo z naslovom Best Song Ever zabeležil več kot 10,9 milijona ogledov. Tako je padel tudi dosedanji rekord Miley Cyrus za videospot za skladbo We Can't Stop, ki je po prvem dnevu zabeležil 10,7 milijona klikov. Režiser novega spota, v katerem so tudi scene iz glasbenega spektakla Morgana Spurlocka - One Direction: This is Us je bil Ben Winston. Omenjeni dokumentarni film bo svetovno premiero doživel BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS 3. WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. WAKE ME UP - AVICII 2. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 3. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN NEMČIJA 1. WAKE ME UP - AVICII 2. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 3. WHATEVER - CRO Foto: avidamy.com 29. avgusta. V njem pa bodo gledalci lahko videli podrobnosti o vseh petih članih te skupine, vse od njihovih začetkov, ko so nastopil v oddaji X-Factor Simona Cowella, pa vse do njihovega megaloman-skega vzpona na sam vrh glasbene estrade. ®®® V koordinaciji Amnesty International je nastalo odprto pismo, v katerem številni glasbeniki izražajo podporo 25-letni Mariji Aljohinoj in 23-letni Nadeždi Tolokon-nikovoj, ki sta še naprej v zaporu, kjer prestajata dvoletno kazen. Članici ruske feministične punc rock zasedbe Pussy Riot sta bili obsojeni zaradi huliganstva po neodobrenem performansu proti Putinu v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika marca 2012. Med številnimi znanimi glasbeniki, ki so se podpisali pod omenjeno pismo, najdemo tudi takšna zveneča imena, kot so Adele, PJ Harvey, Madonna, Bruce Springsteen, Bjork, Paul McCartney in Patti Smith. ®@® Kontroverzna ameriška zvezdnica Lady Gaga je na prvem mestu Forbesove lestvice največjih zaslužkarjev, mlajših od 30 let. Po pisanju omenjenega časopisa naj bi pevka v zadnjem letu zaslužila okroglih 80 milijonov dolarjev, ob tem pa je treba še dodati, da bi bila ta vsota veliko večja, če Lady Gaga ne bi bila prisiljena zaradi operacije odpovedati del svoje načrtovane glasbene turneje. Na drugem mestu je Justin Bieber z zaslužkom v višini 58 milijonov dolarjev, s 55 milijoni pa prvo trojko zaokrožuje Taylor Swift. Najvišje uvrščena oseba na lestvici, ki ne prihaja iz glasbene industrije, je na sedmem mestu igralka Jennifer Lawrence. Lestvica časopisa Forbes 10 največjih zaslužkarjev, mlajših od 30 let: Lady Gaga - (80 mio $) Justin Bieber - (58 mio $) Taylor Swift - (55 mio $) Calvin Harris - (46 mio $) Rihanna - (43 mio $) Katy Perry - (39 mio $) Jennifer Lawrence - (26 mio $) Adele - (25 mio $) Kristen Stewart - (22 mio $) Taylor Lautner - (22 mio $) ®@® Ob koncu današnjega sestavka pa še dobra novica za vse ljubitelje legendarne britanske zasedbe Rolling Stones. 6. in 13. julija so člani te izjemno popularne zasedbe nastopili na dveh velikih koncertih v londonskem Hyde Parku. 19 najboljših skladb z obeh koncertov so objavili na novem live albumu, ki je že dostopen uporabnikom servisa iTunes. Seznam skladb: * Start Me Up * It's Only Rock 'N' Roll (But I Like It) * Tumbling Dice * Emotional Rescue * Street Fighting Man * Ruby Tuesday * Doom And Gloom * Paint, It Black * Honky Tonk Women * You Got The Silver * Before They Make Me Run * Miss You * Midnight Rambler * Gimme Shelter * Jumpin' Jack Flash * Sympathy For The Devil * Brown Sugar * You Can't Always Get What You Want * (I Can't Get No) Satisfac- tion Janko Bezjak Naročite V Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Testiranje na živalih Če se prav spominjam, je bil marca v Evropski uniji sprejet zakon, ki v EU prepoveduje prodajo kozmetike, testi-rane na živalih. Verjamem, da je bila za borce za pravice živali to vesela novica, verjetno tudi na nek način zmaga. Do določene mere se z njimi strinjam, v veliko rečeh pa tudi ne. Marsikdo izmed teh ljubiteljev živali je namreč v svoji filozofiji ekstremističen, do živali pa goji globlja čustva kot do ljudi. Prenekateri varuh živalskih pravic se namreč zavzema za popolno prepoved testiranja na živalih, kar pa je prej kot karkoli zgolj pravljica. Je idealistična, utopična in nerealna zahteva; kratkomalo si tega ne moremo privoščiti. Takšne zahteve med drugim postavlja organizacija PETA, ki ljudi nenehno straši s fotografijami trpečih živali ter militantno zahteva, da bojkotiramo vse, kar se je dotaknilo kakšnega živega bitja. Pri kozmetiki je res, da je v veliko primerih testiranje na živalih odveč, vendar to še ni razlog, da bi slednje kar popolnoma prepovedali. Razumeti namreč moramo, da brez tega nujnega zla tako-rekoč ni napredka v medicinskih znanostih ter marsikateri veji biologije, kemije, celo psihologije. Nihče tega ne počne iz čistega veselja, a je nujno. Koliko zdravil (med drugim tudi inzulin, na katerega se zanaša na milijone ljudi po svetu) nikdar ne bi bilo odkritih in koliko življenj ne bi bilo rešenih z raznimi sofi-sticiranimi medicinskimi postopki, če ne bi tu in tam žrtvovali kakšne miši, zajca ali opice. Sicer se ne bojim, da bi bilo testiranje na živalih v znanstvene namene kadarkoli prepovedano, a se mi kljub temu zdi pomembno, da o tem kaj napišem. Nikdar namreč ne veš ... Še posebej, kadar ekstremisti igrajo na čustva ljudi, ki o tematiki ne razmišljajo veliko in jih ta načeloma ne zanima. Pa vendar je ta tema zelo pomembna za nas vse in vprašanje ni zgoj moralne narave, pač pa v veliki meri tudi praktične. Čeprav se morda sliši pretirano, mislim, da upravičeno zapišem, da gre pravzaprav tudi za preživetje ljudi. Ne kot vrste, pač pa za preživetje posameznikov, ki so še zmeraj tu zahvaljujoč tehnologijam, razvitih s pomočjo testiranja na živalih. In dejstvo je, da je z vidika človeške vrste človeško življenje in preživetje naše vrste vredno več od drugih. To je osnovno načelo narave in sleherna vrsta na tem planetu teži k temu. Tako torej ni nič narobe, če druge živalske vrste recimo spoštujemo ali jih celo imamo radi, vendar se mi vsakršna pretirana ljubezen do živali, ki jo premorejo borci za njihove pravice, zdi odveč, ekstremna in škodljiva. Ljudje ne bi smeli biti preveč naivni ter se v preveliki meri zanašati na lastna čustva, kadar premišljujemo o teh rečeh in nam kakšna PETA pokaže okrogle očke ljubkega psa, ki trpi v nekem laboratoriju, polnem zlobnih znanstvenikov, ki se nad njim izživljajo. To namreč ni čisto tako. Življenje je kruto in pot do luči na koncu tunela ali kakšnega pomembnega zdravila je ničkolikokrat krvava in mučna. Resno in kaj vredno znanje pač ni plod meditacije sredi cvetočih livad, kot si to morda predstavljajo kakšne hipijevske duše. In prepričan sem, da tudi ti visoko moralni posamezniki kdaj ne bodo prijazno odklonili inzulina ali pomembne operacije, preprosto zato, ker je bilo v razvoj vključeno testiranje na živalih. Iz polne riti in z udobnega fotelja ... Matic Hriberšek l_e s t v i NAJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE PHARRELL 2. DEAR DARLIN' - OLLY MURS 3. WAKE ME UP - AVICII 4. I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLIXCX 5. LIQUID LUNCH - CARO EMERALD 6. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 7. LET HER GO - PASSENGER 8. SAFE AND SOUND - CAPITALS CITI 9. BASTILLE - POMPEII 10. GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS 11. MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 30. julija 2013 Kaj bomo danes jedli TOREK testeninska solata, sadje SREDA krompirjeva omaka, hrenovke ČETRTEK marelični cmoki, kompot iz sezonskega sadja PETEK zelenjavna juha, rižev narastek z breskvami SOBOTA popečena navadna klobasa, solata, marmeladna pita* NEDELJA svinjski žepki na žaru**, pečen krompir, mešana solata, sladoledna kupa PONEDELJEK kumarice s smetano, krompir v kosih, jogurtova strjenka *Marmeladna pita Sestavine: 400 g moke, 200 g masla, 100 g sladkorja, ščepec soli, sesekljana limonina lupinica, 1 jajce, 1 dl mleka, sok 1/2 limone; marmelada za nadev. Iz naštetih sestavin naredimo krhko testo (bodite hitri, da se testo ne bo preveč pacalo). Počiva naj pol ure, nato ga razdelimo na dva dela. En del razvaljamo (na peki papirju, da ga bomo lažje prenesli v pekač), ga položimo v pekač (po navadi ga moramo "sestaviti" iz več kosov) in namažemo z marmelado. Iz drugega dela naredimo dolge svaljke in jih polagamo na marmelado v obliki mreže. Pečemo pri 180 stopinjah C približno 30 minut. **Svinjski žepki na žaru Sestavine: 6 debelejših zrezkov iz svinjske ribice, 6 rezin feferonov, 6 tankih rezin prekajene šunke, sesekljane kisle kumare, 6 rezin sira, 5 dag masla, 1 žlica vustrske omake, 3 žlice gorčice, 3 stroki česna, sol, poper. V zrezke zarežemo žepek. Vanj nadevamo rezino fefero-nov, sir, šunko in drobno narezane kisle kumare. Zrezek zapremo z zobotrebcem, ga solimo in popramo. Posebej zmešamo maslo, gorčico, vustrsko omako, strt česen ter sol in poper po okusu in segrejemo, da se maslo raztali in se sestavine pomešajo. Zrezke pečemo na segretem žaru in jih vsakokrat, ko jih obrnemo, namažemo z masleno omako. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh ŽENSKE IN NOGOMET Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« TOŽBA »Gospod Koren, tožena stranka vam je rekla, da ste bik. Ali je to res?« »Da, res je.« »Zakaj pa jo potem tožite?« KDO KADI? »A' mogoče tvoji konji kadijo?« »Osel!« »Potem ti pa štala gori.« LOČEVANJE Cigan in ciganka se ločujeta. Ko sodnik proglasi zakon za ločen, ga cigan vpraša: "Ampak, gospod sodnik, še vedno pa ostaneva brat in sestra, ali ne?" ČEZ REKO Mujo in Haso prideta do reke. Reka ni globoka in lahko bi jo prebrodila. Vendar se pojavi težava. »Mujo...ne znam plavati ...« »Nič hudega. Nosil te bom. Samo se me drži!« In tako onadva čez reko. Na sredi reke pa: »«Uf, Haso ... ribica mi je prišla v rit !« »Ni, ni, Mujo...samo jaz sem se malo dodatno učvrstil ...« POČASNO DELANJE "Delaj počasneje! Enako plačo boš dobil, če boš počasneje vozil te opeke." "Tiho bodi! Že ves čas jih vlečem za nos. Te opeke so iste že celo dopoldne!" KOLO »Dedek, kam greš z mojim kolesom?« »Na pokopališče!« »In kdo mi ga bo potem pripeljal nazaj?« NAPIS NA VRATIH Medved naredi zabavo in nanjo povabi vse živali, tudi stonogo. Vsi se že dolgo v noč zabavajo, le stonoge ni in ni. Šele zjutraj, ko so že vsi odšli, nekdo potrka na medvedova vrata. Medved jih odpre, zagleda stonogo in jo začudeno vpraša: »Zakaj te ni bilo?" . Stonoga jezno odvrne: »Zakaj si pa na vrata napisal 'obriši si čevlje' ?!" SESTAVIL EDI KLASINC LOJZE VOGRIČ CLAN OKTETA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA NA CERKLJANSKEM LEPOSLOVNO DELO LETOPIS, KRONIKA NENASITNOST EKOLOŠKA RASA PISCAL (ZASTAR.) POSEKA V GOZDU STAR SLOVAN VLADO ILEVSKI STRUPEN VNETLJIV PLIN SPANSKI VIOLINIST (PABLO DE) MRČES KAREL ERBEN EDEN IN DRUGI DEKANI (LOKALNO IME) SUCID ČRN PTIČ LESNI ČRV KRASILO ZA JELKO S KORENINAMI IZRUVANA ZEL IT. MESTO OČKA HELEBAR-DNIK ERBIJ NOGOMETAŠ (VILI) ZID BELKASTA PLESEN, VINSKI CVET ČEŠKI TOVARNAR POKRAJINA V ETIOPIJI NAŠA TISK. AGENCIJA VODNI JAREK POLET, ZANOS AVARI OSVOBODILNA FRONTA SLOVES, UGLED CHAPLINOVA ŽENA PEVEC REDDING MORSKI SESALEC ANDORA REKA V ŠVICI PUSTNI POKAR Z BIČEM RUSKO OTOČJE V JEZERU LADOGA IZBOKLINA NA CELNICI LADO AMBROŽIČ VRESJE ETILNI ALKOHOL CARINSKA GARANCIJA NAŠA ALPSKA SMUČARKA VLAČUGA, PROSTITUTKA FEANCOSKA SORTA KROMPIRJA UGANKARSKI SLOVARČEK: AMATO = italijanski politik (Giuliano), AMHARA = pokrajina v Etiopiji, GLABELA = izboklina na čelnici, RHO = mesto v Italiji, RONEK = viseč svet, strmina, RVANICA = s koreninami izruvana zel, SARASATE = španski violinist (Pablo de), SMOTLAKA = mrčes, VELAM = rusko otočje v jezeru Ladoga. ■aueuv 'aipueo Tejey 'jauje^ '|oueia 'e^jja 'e|sqe|§ 'we|eA 'oe^od 'suo 'euoo 'awouai 'jo 'VIS 'ejeniuv 'ejeg 'ue^ 'j^ '}speqa|en '^aje 'eomeAJ 'so>i 'jJAOsai 'sba efsed 'e^e^ows 'f^ jufoq 'ia|eu 'ojeiuv '^auoj 'auay :ouAoiopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d Foto: AŠV Foto: AŠV torek • 30. julija 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da so ptujski»bistri« organizatorji vabili udeležence na Par-zivalovo pripovedovanje zgodb pod platano za cerkvenim stolpom sv. Jurija. Kakšno platano so sicer interesenti še našli, cerkvenega stolpa pa nikakor, saj imamo na Ptuju že stoletja zgolj in le mestni stolp . ... da so nekateri urbanski svetniki ogorčeni, ker sedanji župan noče kupiti novih prostorov za Občino. Tako se sedaj počutijo kot ptički brez gnezda. Da jih spravimo v dobro voljo, naj jih spomnimo, da je avtor Ptičkov napisal še katero knjigo, primerno za poletno branje. (Mislimo seveda na njegove pravljice, da ne bi kak ne-sramnež iskal pod črko B... ... da so ptujski potrošniki skrajno zaskrbljeni, ker že pol leta ni odprl vrat noben tuji trgovec. In tako še zmeraj ne vedo, česa vsega si ne morejo privoščiti ... ... da je neka evropska inštitu-cija nekoliko pozna z zahtevo, da Slovenija izboljša bivanje v zaporih. Bomo itak to storili sami od sebe. Potem ko namreč sodišča po vrsti pošiljajo doslej »nedotakljive« za rešetke, bodo v vladi gotovo po hitrem postopku sprejeli kako od- redbo o tem, da vsakemu zaporniku pripada najmanj garsonjera (nekaterim mogoče dvosobna)... ... da smo Slovenci v svoji hina-vščini neverjetno spretni pri umeščanju ljubezni do alkoholne omame v svoje vsakdanje potrebe. Tako smo iznašli dneve poezije in vina, dneve filma in vina, sedaj pa nas čaka še Evrobasket s košem vina. Vse je seveda čisto po slovenski duši. Kdo pa si upa kaj reči proti litru športa, decilitru filmske umetnosti in šilčku poezije?! Na zdravje, eks velja! ... da bi lahko po vzoru različnih dnevov, povezanih z vinom, izpeljali še dneve policije in vina. Si predstavljate: »Dober dan, vozniško in prometno, prosim. Boste špricer ali škropec?« Morda bi takšne policijske dneve raztegnili na cel mesec ali pa proglasili Evropsko leto policije in vina . Vidi se... ... da so nekateri predčasno začeli bitko za lokalne stolčke. Nenavadno je le, da so letaki z nepodpo-ro videmskemu županu polimani v sosednji, markovski občini. To je, kot če bi Merklova Angelca svoje plakate lepila po Avstriji. Koga pa to sploh zanima ... Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Foto: osebni arhiv Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo tedna je posnel Stanislav Horvat iz Povodnove ulice na Ptuju in jo poimenoval »Labodja družina na dopustu«, ob tem pa še pripisal, da je motiv ujel zgodaj zjutraj v potoku Studenč-nica. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. 8. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Bukvica - knjigarna in papirnica. Nagrado prejme Timotej Jaušovec, Velika Nedelja. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 4 2 3 9 8 1 2 5 1 9 8 6 2 4 2 5 7 1 7 4 9 3 2 5 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik VVV ©© € OOO Dvojčka VV © €€€ OO Rak. V ©©© €€ OOO Lev VV ©© €€€ O Devica VVV ©©© € OO Tehtnica V ©© € OOO Škorpijon VV ©©© €€ O Strelec VV © €€€ O Kozorog VVV ©© € OOO Vodnar VV © €€€ OO Ri6i V ©© €€ OOO (Vir: www.pregovor.com) »V besedah so vsi ljudje podobni, v dejanjih se razlikujejo.« Moliere »Alah nas obvaruj pred pomanjkanjem hrane in preobilico besed.« Turški pregovor »Plemeniti ne izbira ljudi po njihovih besedah, niti ne zavrže človeka zaradi besed.« Konfucij •kifk »Reke merijo s palico, ljudi pa po njihovih besedah.« Konfucij »Besedičenje ne prinese pečenke.« Istrski pregovor »Vsak pošteno uživa sadove svojih ust, duša varljivcev uživa nasilje.« Sveto Pismo, Pregovori 13,2 »Manj besed, manj škode.« Angleški pregovor Rebus Rešitev iz prejšnje številke: SLONOKOŠČENA OBALA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 30. julija do 5. avgusta 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klaslnc 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 30. julija 2013 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali POHORJE RESORT NAJ PRODAJALKO/ P RODAJAI 313 V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. WW ODI I \\\\ oni Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013 POHORJE S RESORT www.pohorje.org Glasujem za:_ Naziv in naslov trgovine: Ime in priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Gla; valni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj J Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): Pohorska dobrodošlica Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recep ciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do 12 let): • Vstop v Spa center Bolfenk odrasli • Vstop v Spa center Bolfenk otroci • Povratno vožnjo z gondolo odrasli • Povratno vožnjo z gondolo otroci • Kosilo hotel Bolfenk odrasli • Kosilo hotel Bolfenk otroci • Pohorska omleta v hotelu Arena • Vožnja s Pohorjetom odrasli • Vožnja s Pohorjetom otroci Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ BOlBfijlE fg Catering A-DERMA RADIOIII Objavljamo trenutni vrstni red | prejetih glasov. >rvih 18 po številu ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA ADA FEKONJA -JAGER TRNOVSKA VAS ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA ZVONKA HOJNIK - 3DVA TRAFIKA PTUJ SONJA HAMRŠK - EKSTRA TUŠ PTUJ SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK DRAGICA PRIMOŽIČ - MARKET ROGOZNICA torek • 30. julija 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 30. julij 10:00 Ptuj, CID: ART STAYS, slikarska delavnica - grafiti, do 13.00 18:30 Ptuj, Slovenski trg: Arsana, avdio performens Transversal l.p.s s solistko beneškega teatra Paolo Rossi in glasbenico Eriko Vicari 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Arsana, koncert Mednarodni godalni orkester s solisti 21:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Arsana, Sory Diabate in New tribe - zvok Afrike, vinski večer ob 22.00 v hotelu Mitra 22:30 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, Expose action, avdiovizualni performens Marka Batiste Siphon:Sys:apparatus Sreda, 31. julij 9:47 Cerkvenjak: obisk ultramaratonskega kolesarja Radovana Skubica Hilarij, projekt 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo 10:00 Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade, MCO 11:00 Ptuj, tržnica: Art stays, odprtje novega videza ptujske tržnice, delo študentov štirih likovnih akademij, ob 18:00 v CIDu odprtje razstave poletne likovne delavnice otrok 19:30 Dornava, slavnostna dvorana dvorca: Arsana, koncert Mojstri komorne glasbe 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Arsana, Klapa Maslina, ob 22.00 Luka Benčič trio v DomuKULTure Muzikafe 22:30 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, Expose action, avdiovizuelni projekt italijanskega umetnika Manuela FrareThe area of bustle vol. 1, slika in zvok Četrtek, 1. avgust 9:00 10:00 1B:00 1B:00 19:30 20:30 Kog, izletniška kmetija Hlebec: pričetek mednarodne slikarske kolonije Forma viva Makole, do 6. avgusta Ptuj, tržnica: Art stays, kreativne delavnice, ustvarjanje iz vsakdanjih materialov Ptuj, Miheličeva galerija: pogovor z umetnikoma, fotografoma - Elio Ciol in Stojan Kerbler, ob 22.30 na Slovenskem trgu avdio-video live media set projekta The Area of bustle Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje 2013, otroški večer, oratorij Bog je z nami, predstava Čarovnik iz Oza malo drugače, kreativne in plesne delavnice, peka palačink Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Arsana, koncert mladih evropskih solistov Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Arsana, Gal in Severa Gjurin s Simfoničnim orkestrom Cantabile in poulično dogajanje na Slovenskem trgu Matjaž in Nadine Petek, 2. avgust 12:00 1B:00 19:00 20:30 20:30 21:00 21:00 22:00 Ptuj, Galerija magistrat: Art stays, zadnji skupni voden ogled razstav v mestnih galerijah ob zaključku festivala Ormož, park: O.F.A.K Športno doživetje v parku, lokostrelstvo z Dušanom Režonjo Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob občinskem prazniku, podelitev priznanj, Pihalni orkester Ptuj in Tinkara Kovač, Ptujska poletna noč ob 20.00 na trgih in ulicah Ptuja Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Arsana, Tinkara Kovač ob občinskem prazniku Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Accentus Austria, koncert Aria Viennesa Lenart, Dom kulture: Len-art, Keel klezmer band, koncert judovske glasbe Ptuj, ulice in trgi: Ptujska noč 2013, MC in the Boonker, Ansambel Donačka, Rok n band, Cover lover Ptuj, amfiteater Term Ptuj: Arsana, koncert Tabu Mestni kino Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA Jtnl PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 30.7. 9:00 Dnevnih TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Sport(no) -16. oddaja - pon. 17:30 Motoscena -19. oddaja - pon. 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal 18:55 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 2. oddaja - pon. 19:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no) -16. oddaja - pon. 20:50JVIotoscena -19. oddaja - pon. 21:10 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:30 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 31.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica-pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal 14:35 Gostilna »Pr Francet« - 39. oddaja pon. ■ pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika -16:20 Info kanal 17:00 Cista umetnost - 21. oddaja -pon. 17:20 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Info kanal 18:50 Po cesti smrti v umirajočo džunglo - pon. 19:30 Zemlja in mi - T8. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:55 Cista umetnost - 21. oddaja -21:15 Glasbena 8 (tuja lestvica)- 2. oddaja pon. 21:45 Motoscena -19. oddaja - pon. 22:05 Resi TV Gorišnica 23:05 Info kanal Četrtek 1.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon 9:20 Kuhinjica - pon. 1:45 Info kanal L20 Modro - pon. 50 Info kanal 10 Ptujska kronika 20 Povabilo na kavo -¡5 Info kanal 30 Kuhinjica 10 Ptujska kronika -20 Info kanal 10 Ptujska kronika - pon. :20 Sport(no) -16. oddaja - pon. iO Info kanal 10 Lokacija Slovenija - pon. :55 Glasbeni predah :00 Ptujska kronika - pon. :20 Povabilo na kavo - pon. 1:55 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -2. oddaja 21:30 Moto scena -19. oddaja - pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. nnn 22:20 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. ■P°n- 22:50 Info kanal -pon. - pon. PTUJSKA 1 EL£Vt;iJJ Mali oglasi STORITVE ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si. KMETIJSTVO Četrtek, 1. avgust, 19:00 Stranski učinki Petek, 2., sobota, 3., in nedelja, 4. avgust: 17:00 Krila; 19:00 G.I. Joe: Maščevanje; 21:00 Stranski učinki fKRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnosti z dostavo. Tel. 041 723 957._ KUPIM TRAKTOR Ferguson. Deutez, Zetor, Ursus, Univerzal ali drugo. Tel. 041 680 684. S P Televizija Skupnih Internih Programov ipjU.l.llJJ.I.IIMJIl.ll.kl» VSAK ČETRTEK OB i®. UIR PREDLOGI ZA MESEC AVGUST SLOVENSKIH POP 1 T® [F 7 SLOVENSKIH POLIC IN VALČKOV 1. NAVIHANKE - Pravljica za dva 2. DUO KING - Hej bejba hej 3. CALYPSO-Odklop 4. CLAUDIA-Slovenec 5. MANCAŠPIK-Ni skrbi 6. SKATER - Za greh ustvarjena 7. MATIC PELCELJ - Dan iz pravljice Zmagovalec meseca JULIJA: SAŠA LENDERO - Mamma mil Še eno možnost v AVGUSTU imajo: NAVIHANKE - Pravljica za dva 1. KOROŠKI MUZIKANTJE - Noč je še mlada 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ljubezen še čuvam zate 3. PETKA & ZORAN ZORKO - Give me five 4. POSKOČNI MUZIKANTI - Objemi me 5. NOVI SPOMINI-Nisem mačo 6. FANTASTIČNIH 6-Bosa 7. NAPEV - V vetru je tvoj glas Zmagovalec meseca JUUJA: GADI - Moja je in maja ba . Še eno možnost v AVGUSTU imajo: BISERI - Punči ni debate --------------------- SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:_ 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za:, Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p p. 13. 228B Hajdina sszn 00:00 Video strani 08:00 Igra OŠ Destmik - Ko me zmanjka 09:35 Polka In Majoika 10:35 Utrip iz Ormoža 11:35 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Vldeo strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Grajski vinski praznik na Ptuju 21:00 Destmik - Iz domače skrinje 22:00 Gostilna pri Francetu 23:00 Vldeo strani 00:00 Vldeo strani 08:00 Hajdina - Pesem v poletju 09:20 Mesečna Kronika iz občine Hajdina 10:00 Dan Gasilcev GZ Starše 11:30 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1 del 20:00 Gasilska vas Hajdoše 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Domava - Od paše do sira, Dan gasilcev 09:10 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Košnja trave na Polenšaku 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani Uredništvo: tel.:02 754 00 30 Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si V tihem poletnem večeru, ko sonce škrlatno zahaja za goro, poslednjič ti milo zvonovi zapojo v slovo, v slovo ... ZAHVALA V 80. letu nas je 21. julija zapustila draga mama, babica in prababica Ljudmila Goričan S POBREŽJA 124 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na videmsko pokopališče. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala vsem za pomoč v težkih trenutkih slovesa, hvala patrom župnije sv. Vida, govorniku Janku Kozelu, pevcem Feguš za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, sodelavcem iz Taluma in Zavoda OŠ Videm ter pogrebnemu podjetju Mir za vzorno organizacijo pogreba. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki našo mamo ohranjate v lepem spominu. Žalujoča: hčerka Marija in sin Vitko z družinama PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj._ PRODAM dva bikca in dve telički, stari 14 dni, in mlado kravo (na svežem mleku), vsi simentalci. Tel. 031 840 282_ ODKUPUJEMO klavno živino, bike, krave in telice, dobro in takojšnjo plačilo + pavšal, ter prodajamo teleta pasme šarole in limuzin. Tel. 041 936 647._ PRODAM svinjske polovice iz lastne reje, po naročilu. Gsm 041 212 408. PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814. PRODAM pujske od 25 do 50 kilogramov. Tel. 051 245 247. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam ulični trgovski lokal na Trstenjakovi ulici 5 a, v izmeri 37 m2. Informacije na telefon 040 741 406._ VRSTNE HIŠE Skorba - novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646 662._ PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke pet let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. SPOMIN 29. julija 2013 je minilo pet let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi Štefan Vaupotič IZ HAJDOŠ 46 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji MESTNI VRH - prodam parcelo 1500 m2, cena 1500,00 €, in parcelo 80.000 m2 z lepo brunarico, cena 9.000,00 €, ter parcelo na atraktivni legi, pogled na jezero in ptujski grad, cena 18.000,00 €. Tel. 070 270 130. DOM-STANOVANJE MENJAM občinsko enosobno stanovanje za večje na Ptuju. Tel. 031 893 200. RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si DELO IŠČEJO DELAVCE z znanjem nemškega jezika: električarje z dokončano srednjo elektro šolo, v avstrijskem podjetju, bruto plača 1.922 EUR plus dodatki; ključavničarje z dokončano srednjo šolo; inštalaterje in druge delavce vseh vrst pomožnih del. Kontakt: 031 606 267, pernat.r@aldrian-personal.at. www.tednik.si AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE JIK CENA € OPR. BARVA 2D05 13110,00 XENON,ŠP.PODV., TEHPOMAT ČRNA KOV. 2004 3310,00 KIMA, POT. RAČ, HEGLEHKE SREBRNA KOV. 2MB siio,m TEMPOMAT, ALU PLAT., KUMA ČRNA KOV. 2008 M90JID KOMUNIK.PAKET, 1.LASTNK RJAVOMAKOV. 2009 4190,00 PARILSENZ., AVT.KUU, ABS BELA 2009 7190,00 AVTKUMA, POT.RAËUNALNIK S0UEE2EK0V, 2001 M90JI0 AVTJtUMA, ALU PLAT..MEGL MAKOV. 1911 1190,00 NAVK, USNJE, AUIDODAHO ČRNA 2004 4190,00 UJMA.VIEËNA NAPRAVA SREBRNA KOV. 2005 3190,00 KUMA,IU,1.LAS1IK BORDOKOV. 2004 3.110,11) KUMA, MEGL, HASL ZA ROKO SREBRNA KOV. 2001 GJ90.0D KUMA,0BV0LK0N1R,IIEGL SVJMRAKOV. 2003 3.790JID ABS, KINA, 1M.,SRIV.KN. ZLATAKOV. 2004 MIOJIO 1M.JWT.KUIIA,EL PAKET SREBRNA KOV. 2004 S.790JID 6 STOP.MEBJ..TE W0MAT SV.M0DRAK0V. BtlW 325IAVTOMATK, 4 VRATA CmtOEN C31.4I SX, S VRAT CÍTR0ENC41.t 1BV VTB, 3 VRATA, SLO RAT BRAVO 1.4T-JET, S VRAT EMOTION, SLO RAT PANDA CITY 5 VRAT FORD FIESTA 1^5 TUEND, S VRAT, SLO FORD FUSION 1.61 CONFORT 5VRAT HONDA ACCORD 21SVRAT OFtt MERIVA 1.HSVRAT PEUGEOT ZOG M. S VRAT, SLO RENAULT MEGANE Ii DCIS VRAT RENAULT MODUS 1.5 D« ELAN, 5 VRAT SEATLEON 1.4S VRAT, SLO VWGOLfMSVRATTRENDUNE VW PASSAT 1.9TDI KARAVAN ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Ptuj • Z novinarske konference Aleksandra Todorovica „Ni se mogoče obnašati rasistično, sovinisticno ..." Aleksander Todorovič, aktivni posrednik pri reševanju problematike izbrisanih, je bil minuli teden na Ptuju žrtev fizičnega in besednega napada v baru v bližini svojega stanovanja. Foto: Črtomir Goznik Novinarske konference, na kateri je predstavil napad (ki je sicer eden izmed mnogih, a prvi, v katerem je bil fizično napaden), sta se udeležila tudi Andrej Kurnik, ki ima prav tako veliko zaslug, da se danes o izbrisu ve vedno več, in Mirjana Učakar, aktivistka izbrisanih, ki je bila sama izbrisana, čeprav se je rodila v Sloveniji, tu obiskovala šole, se poročila. Po 40 letih življenja v Sloveniji je čez noč ostala tujka, dovoljenje za stalno bivanje je dobila leta 2000, čez tri leta pa še slovensko državljanstvo. S tiskovne konference v prostorih Doma kulture Kot je dejal Todorovič, se verbalni napadi nanj zadnjih deset let le še stopnjujejo. Na to se doslej ni odzival, ker se mu je zdelo, da so to „slamnati psi". Pri zadnjem je doživel fizični napad. Težkih poškodb ni bilo, človek, ki ga je napadel, je bil tako pijan, da ko ga je udaril, sta padla oba. Udaril ga je večkrat. Napadalec mu je dejal, da nima pravice biti v gostilni, ki je slovenska, naj ga bo sram, ker lačnim Slovencem izbrisani jemljejo denar. »Sovražni govor se je iz ust visokih politikov preselil na cesto, na javna mesta. Ljudje mislijo, da lahko ubijajo, tepejo, ker smo mi izbrisani takšni, kot so nas okarakterizirali politiki. Še pomnite, vabili so nas na ples s puškomitraljezom, nas poimenovali izmečke, zadnja izjava Vinka Gorena-ka je bila prav to, da moramo najprej nahraniti lačne Slovence. Napadalec me je nekajkrat udaril. Imena ne poznam, policija ga zaenkrat tudi noče izdati. Ljudje so se kmalu razbežali, niso želeli poslušati žaljivk, sicer sem vklopil telefon, poklical mojo dolgoletno sodelavko Mirjano Učakar, da je lahko veliko slišala, a nama njegovih žaljivk ni uspelo posneti. Najpomembneje je, da ob tem napadu spregovorimo o sovražnem govoru in da se nanj odzovemo, ker nam ni vseeno, v kakšni državi živimo." Minuli konec tedna so padali rekordi; vročinski in cestni. Kljub ukinitvi carinskih kontrol na mejnih prehodih, kar se je zgodilo 1. julija z vstopom Hrvaške v EU, je bil pogled na ceste, ki vodijo na morje in v tujino, grozljiv. Še posebej gost promet je bil v soboto na podravski avtocesti v smeri mejnega prehoda Gruškovje. Po podatkih prome-tnoinformacijskega centra je bila kolona na podravski avto- »Tovrstne nestrpnosti je na Ptuju veliko.« Kot je povedala Mirjana Učakar, to ni bil prvi letošnji besedni napad. Ljudje so, kot kaže, v teh vročih dneh še bolj razdraženi, če spijejo še nekaj alkohola, pa stvar dobi take razsežnosti, kot je bil ta napad. Najmanj desetkrat je bilo slišati besedi „majmum srbski", »najprej bomo poskrbeli za Slovence«, »razbil in ubil te bom«. Čeprav je bilo zaznati, da je precej vinjen, to dejanja ne opravičuje. Aleksander na provokacije ni odgovarjal, uporabil je le besede: „OK.; si povedal." Tudi sama je že doživela, da ji je kdo kaj rekel, a je ostalo pri besedah. Tovrstne nestrpnosti je na cesti med priključkom Marjeta in razcepom Draženci iz smeri Maribora dolga približno 13 oziroma 14 kilometrov, gneča pa se je seveda nadaljevala skozi Podlehnik proti Gruškovju. Če k temu prištejemo še vročinske rekorde - dnevne temperature so na razbeljenem asfaltu gotovo krepko presegale tiste uradno izmerjene - potem verjetno ni treba ugibati, s kakšnim vtisom so potniki zapuščali Slovenijo ... Ur Ptuju veliko. Sama je bila tudi deležna žaljivk v slovenskem parlamentu, v odboru za peticije in človekove pravice. Ta politična 'kultura' se je iz politike, iz parlamenta, preselila med ljudi. Po besedah Andreja Kurnika moramo biti v tej situaciji absolutno solidarni z Aleksandrom Todoro-vičem: »Gre za človeka, ki je v zadnjih dvajsetih letih naredil največ za promocijo človekovih pravic in za to, Minuli teden je padel lep kos zidane ograje v dolžni slabih 100 metrov okoli posestva tur-niškega gradu. „Začelo se je. Rušenje. Žal ne namerno, žal ne organizirano, žal ne zato, da bi kdo kaj zgradil, obnovil ali vsaj popravil," je dogodek komentiral Samo Strelec, ki se že dalj časa zavzema za oživitev grajskega kompleksa ter še dodal: „Nič posebnega se pravzaprav ni zgodilo. Padla je slabo narejena, pravzaprav precej grda zidana ograja okoli grajskega parka. Pač padla tam, kjer je bilo še kaj pasti. Ker marsikje je bila že "brezzoba" tale ograja in ni bilo da se spremeni razširjena praksa nenehnega razlaščanja, jemanja pravic ljudem, ne samo izbrisanim, ampak različnim populacijam v Sloveniji. Za to situacijo je kriva tudi zdajšnja vlada kot vse prejšnje. Očitno je, da te zgodbe nočejo razrešiti, da krizo izkoriščajo za ščuva-nje ljudi, ki so v precej obupni situaciji, drugega proti drugemu. Enostavno ni politične volje, da bi se rešil problem izbrisa. To pa zato, da se ne bi problemi pričeli reševati pri samih koreninah, ki so dejansko v praksah razlaščanja, v Sloveniji prisotnih zadnjih 20 let.« Kurnik še poudarja, da je treba biti pozoren na vse takšne in podobne eksce- več kaj padati. Samo da je zdaj padla res lepo, v ravni črti, kakor domine. Zgodilo se je, kar se do- se, od politične kaste pa je treba zahtevati, da vendarle preneha prakso sistematičnega kršenja človekovih socialnih, delavskih in civilnih pravic. Ptujski napad na izbrisanega je več kot le navadno huliganstvo. Kazen za tak napad bi lahko vzgojno delovala na vse ostale. Za to si bo tudi sam prizadeval, saj se ni mogoče obnašati rasistično, šovinistično, nacistično. Kazen za prekršek v višini 1100 evrov ni dovolj. Todorovič pa se je odločil, da bo napadalca civilno tožil: »Ustrahovanja si ne bom dovolil,« je poudaril. Poškodbe v tem napadu niso velike, ponižanje pa ogromno. MG Foto: Črtomir Goznik gaja počasi, vztrajno, neslišno in daleč od oči, že dolgo." Ur Osebna kronika Rojstva: Metka Žnidarič, Ti-bolci 21, Gorišnica - deček Adrijan; Tamara Berger, Tomšičeva 2, Velenje - deček Žiga; Klavdija Levanič, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj - deček Kevin; Suzana Zakelšek, Dobrina 39 b, Žetale - deček Teo; Branka Lozinšek, Dravinjski Vrh 21 a, Videm pri Ptuju - deklica Neva; Nataša Čuš, Gabrnik 31, Juršinci -deklica Špela; Liljana Strelec, Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju - deklica Liza; Tatjana Korez, Dobrina 48, Žetale - deklica Mineja; Tanja Lampret Gičulovič, Zg. Hajdina 34, Hajdina - deklica Neli; Polonca Poplatnik, Zakl 9, Podlehnik - deklica Manca; Tetiana Morozova, Podvinci 20, Ptuj - deklica Nika; Simona Žitnik, Taborniška ul. 12, Miklavž na Dravskem polju - deček Jure; Elizabeta Januzi, Zgornja Hajdina 79, Hajdina - deklica Laura; Metka Žalar, Trgovišče 33, Velika Nedelja - deklica Nika; Petra Gabrovec, Moškanjci 46 a, Gorišnica - deklica Melanie in deček Liam; Bojana Drevenšek, Ul. Pohorskega bataljona 30, Slovenska Bistrica - deklica Zala; Simona Vogrinec, Čermožiše 44, Žetale - deklica Mia; Tadeja Novak, Vinski Vrh 46, Miklavž pri Ormožu - deklica Anabel. Umrli so: Janko Kostanje-vec, Zamušani 62 a, roj. 1958 - umrl 17. julija 2013; Ivana Kostevc, roj. Macun, Ptuj, Tavčarjeva ulica 11, roj. 1943 - umrla 17. julija 2013; Mihael Kostevc, Ptuj, Tavčarjeva ulica 11, roj. 1937 - umrl 17. julija 2013; Stanislav Mlakar, Zakl 14 a, roj. 1966 - umrl 21. julija 2013; Jožefa Šmigoc, roj. Geč, Dravinjski Vrh 56, roj. 1926 - umrla 20. julija 2013; Ljudmila Goričan, roj. Rajh, Po-brežje 124, roj. 1933 - umrla 21. julija 2013; Ivana Petek, roj. Matjašič, Vičava 92, Ptuj, roj. 1940 - umrla 21. julija 2013; Terezija Hebar, roj. Grašič, Lancova vas 59, roj. 1920 - umrla 23. julija 2013; Franc Senekovič, Spodnja Hajdina 28, roj. 1922 -umrl 24. julija 2013; Stanko Romic, Pod Ježami 22, Ljubljana, roj. 1938 - umrl 24. julija 2013. Poroke - Ptuj: Mitja Pignar in Anja Majerič, Zamušani 16; Dušan Kokot, Dramlje 9 b, in Renata Bauman, Turški Vrh 12; Boris Milošič, Repi-šče 28, in Svetlana Arnst, Nemčija. Poroka - Ormož: Kristijan Jagušič, Pacinja 8 a, in Maja Kamenšak, Formin 2. Danes bo sprva v vzhodni Sloveniji nekaj oblačnosti, na jugovzhodu države bodo zjutraj še možne krajevne plohe. Čez dan se bo povsod zjasnilo. Na Primorskem bo zjutraj zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C. Obeti Danes in v sredo bo vročina prehodno popustila. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Počasi bo spet bolj vroče. Napoved vremena za Slovenijo PredJakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Sp. Podravje • Na cestah Kolone in vročina Ptuj • Zid turniškega gradu se ruši Zgodilo se je pričakovano