Razdelitev skupnega dohodka in dobička Shema razdelitve skupnega dohodka 1. MATERIALNI STROŠKI — v-fednost potrošenega maieriala — izdatki za usluge drugih oseb — obresti za kredite za obrataa sredstva — premiije za zavarovanga — dnevnice za službena potovanja itd, — prevozni stroški delaveev nad 600 din — 90«/» reklamnih stroškov — stroški za udeležbo na sejmih itd. 2. AMOKTIZACIJA — amortizacij'Ski odpis: po predpisa-nih stopnjab. 3. STALNI PRISPEVKI DRUZBENI SKUPNOSTI IN DRUGI PRISPEVKI — obresti na osnovna sredstva — zemljarina — prispevki zbornicam foi strakovnam združenjem — prispevki za pospeševaaje gospo-darske dejavnosti (za industriju, gradbeništvo, za kadre itd.). 4. PLACE Plače po času al; ufcioku po tarifni positavki iz tarifnega pravilnika s pri-spevkom za soaiaJno zavarovanje in prispevkom za stanovanjsko graditev z druginnd Izdatki, ki se prizrnajo kot plače. 5. DOBICEK Po plačilu davka na promet, ki se opravi pred vsako drugo razdelitvijo, se skuipni dohodek (v denarju izražena realizacija, ki izhaja iz celotne dejav-nosti gojpodarskih organizacij) razdeli po teq shemii. Pri lastai ceni, v katero apadajo materialni stroški, amortiza-cija, stalni prispevki in plače, ni večjih. spreraemb v primeri z Iani. RazdeMtev ostane v os-novi ista. Spre-meni.li so se reklamnd stroški, ki so lani popolnoma bremeniii materialne stroške, medtem ko letos padajo za 10 odstotkov v breme sredstev za samo-stojno razpolaganje. Stroški za udelež-bo na sejmih niso bili do zdaj urejeni. Novo določbo v razdelitvi skupnega do-ht>d'ka predstavLja tudi prispevek za stainovanjski sklad. Prav tu pa je ključ piroblema. Po te-j Bhemi se razdeljujejo vsa sredstva, ki jih ustvari padjstje. Iz nje vidimo, da se dobiček veča, če se zmanjšajo stro-ški proizvodnje in nepotrebna del&vna sila. S tem se veča udeležba podjetja pri dobi^ku za plače in pri sredstvih za samostoomo razpolaganje, pa tudi druž-bena skupnost ima htorati več koristi od večjega ustvarjenega dohlčka. Splošna shema razdelitve dobička 1. DAVEK NA DOBIČEK — višino davka določa zvezna druž-berni plan 2. ZAKONSKE OBVEZNOSTI IZ DOBICKA — zneski za nadomestilo pla<5 za prvih 7 dni bolezni — nadomestilo za ločeno življenje — prispevek za sooialno zavarovanje nad stopnjo, ki jo določa zvezni družbeni plan — prispevek za rezervni sklad — anuitete za dolgoro^ne kredite, Rraviloma ne glede na to, Iz kate-rega investncijskega sklada je bil dan kredH — nagrade delavcera za pnhranke in drugi stroški, če te določajo zvezni predpisi. 3. PLAtE IZ DOBICKA — določeni odstotek se Izloči za premigo — ostanek za plače iznad plač po tarifnem pravilnaku izven premiij. 4. IZLOCITEV ZA SREOSTVA ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGA-NJE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE 5. IZLOCITEV ZA DRUŽBENE INVESTICIJSKE SKLADE 6. PRISPEVEK ZA PRORACUNE V splošn: shemi razdelitve dobička so naslednje spremembe: lani je po pla-6ilu zveznega davka na dobiček in za-konskih obveznosti iz dobička okrajni ljudski odbor s svojim družbenim pla-nom razdeljeval dobiček. Okraj (za obrtna in komunalna podijetja občina) je sam odločal, koliko pripade podjetju iz dobička za plače iznad pJač po tarif-nem praviLniku, a koliko za sredstva za samostojno razpolaganje. In ne samo to. Okraj je odJočal, kolikšen del sred-stev, ki mu pripadajo gre v proračun, a koliko za investicije v gospodarstvu. Sedaj je ta stvar drugačna. Način iz-loiitve dela dobdčka za plače iz.nad plač po taritnem pravilniku in, v glavnem, dela dobička za sredstva za samostojno razpolaganje določa zveza. (Okraj samo Io6i sredistva za samostojno razpo-laganje od sredstev za družbene inve-sticijske sklade s svojim družbenim plandm v sorazmerju, ki ga doloti zvezni družbeni plan.) Metode, po ka-terih se izloči dobič&k, predpnsuje ured-ba o razdelitvi skupnega dohodka go-spodarskih organizacij, količino do-bička, ki se izlo&i, pa določa zvezni družbeni plan. Okrajni ljudski odbor prav tako več n-e doloža, koliko sred-stev bo šlo v proračun. koliko pa v in-vesticij.ske sklade, marveč to predpisuje zveza z omenje.no uredbo (metode) in zveznl družbeni plan (količino sredstev).