Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 1 Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 2 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 39, 27. september 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Za turizem na kmetiji in ostale nekmetijske dejavnosti prihajajo nepovratna sredstva .... 4 Povprečnina za leto 2020: Država namenja občinam za prihodnje leto več denarja ................................ 5 Kmetijska zadruga Šaleška dolina: Žganje – nov proizvod v sadjarski dejavnosti .... 8 Rečica ob Savinji: Družina Jan pripravila dan odprtih vrat obiralno-sušilnega kompleksa ........................... 10 Čebelarski krožek: Na nazarski osnovni šoli čebelarstvo medi že deset let ............................. 21 Kronika: Pogrešanega planinca našli mrtvega pod potjo v severni steni Raduhe ..................... 23 (MŠ) (PV) Turizem na kmetiji perspektivna, a tudi zahtevna dejavnost Turizem na kmetiji po mnenju strokovnjakov sodi med zahtevnejše dopolnilne dejavnosti, saj poleg izdatne angažiranosti celotne družine terja tudi določene naravne danosti in nenazadnje ve- liko komunikacijskih veščin pri osebah, ki prihaja- jo v stik s turisti. Andreja Krt Stopar, ki na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije vodi službo za dopolnilne dejav- nosti in družbene storitve na podeželju, je mnenja, da imajo slovenske kmetije na tem področju ve- liko priložnosti, saj je naša država v evropskem prostoru prepoznavna po svoji raznolikosti in pe- strosti v geografskem, kulturnem in kmetijsko pri- delovalnem smislu. Na ozemeljsko majhnem prostoru se pona- šamo z bogastvom v ohranjanju tradicije in po- sebnostih v kulinariki. »Vse te odlike imajo po- membno vlogo pri zagotavljanju boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti, delovnih moči in pri- dobivanju primernega dohodka na kmetijah. Med različnimi možnimi kombinacijami za dose- go slednjega so prav gotovo dopolnilne dejav- nosti na kmetiji tiste, ki so najbolj optimalne,« je prepričana Krt Stoparjeva. Dejavnost turizma na kmetiji je v teoriji razde- ljena na gostinsko in negostinsko ponudbo. Mo- žne gostinske dejavnosti na področju turizma na kmetiji so turistična kmetija z nastanitvijo, izletni- ška kmetija, vinotoč in osmica, negostinske de- javnosti pa so prevoz potnikov z vprežnimi vozi- li in traktorji, ježa živali, oddajanje površin za pi- knike, muzeji in tematske zbirke, tematski parki, apiturizem in športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora ime- ti kmetija vsaj hektar primerljivih kmetijskih povr- šin in zagotavljati vsaj polovico surovin iz doma- če pridelave, največ četrtino surovin lahko doku- pi na drugih kmetijah, do četrtine surovin pa lah- ko kupi v prosti prodaji. Če je kmetija na obmo- čju z omejenimi dejavniki, mora imeti lastnih suro- vin najmanj 40 odstotkov, do 35 odstotkov jih lah- ko dokupi z drugih kmetij, do četrtine pa v pros- ti prodaji. Poreklo surovin mora biti označeno, saj se določbe kontrolirajo in so tako blagovna znam- ka teh kmetij. V strategiji trajnostne rasti slovenskega turiz- ma 2017–2021 je zapisana generalna usmeritev, da je Slovenija zelena, aktivna in zdrava destinaci- ja za petzvezdična doživetja. V tem kontekstu dr- žava spodbuja turizem na kmetijah zaradi trajno- stno pridelane hrane in lokalne samooskrbe. Ena od oblik podpore so tudi nepovratna sredstva, o čemer pišemo v tokratni temi tedna. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Ali turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji daje možnost zaposlitve? Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejav- nosti na kmetijah krepiti podjetništvo. Slednje naj bi s tem ohra- njalo dosedanja in ustvarjalo nova delovna mesta. Prednost takih kmetij je individualen pristop gostom, domača kulinarika. Kaj o tem menijo sogovorniki? Boštjan Pančur, Krnica Vsak razpis za nepovratna sredstva v kmetij- stvu lahko pripomore k razvoju kmetije, pa naj bodo to sredstva za turizem ali kakšno drugo do- polnilno dejavnost. Naše turistične kmetije nima- jo dovolj zaslužka za preživetje cele družine, zato so tovrstne finančne »injekcije« še kako dobro- došle. Sam sicer živim na podeželju in do sedaj se nisem odpravil na počitnice na kakšno tovrstno kmetijo. V prihodnosti me mika, da bi se podal v Prekmurje. V domači dolini smo tako kmetijo izkoristili za osebna praznovanja dogodkov v naši družini. Milan Krefl, Pusto Polje Turistična kmetija mora kombinirati svojo tu- ristično dejavnost s kmetovanjem, gozdarstvom in živinorejo, le tako ima družina možnost pre- živetja. Če ob tem lahko pridobi še nepovratna sredstva, ki jih lahko vloži v nekmetijsko dejav- nost, je to zelo dobrodošlo. Sicer sem sam bolj planinski tip in rad pohajam po planinah ali se odpravim v toplice, zato o bivanju na turističnih kmetijah nisem nikoli razmišljal. A bolj kot bivanje na njih me pritegnejo domače kulinarične dobrote. Te sem preizkusil na prenekateri kmetiji v naši dolini. Špela Kumer, Spodnja Rečica Med počitnicami sem pogosto pomagala na eni od turističnih kmetij v naši dolini in dobro spozna- la turistični utrip. Zato menim, da so nepovratna sredstva za razvoj tovrstne dejavnosti še kako do- brodošla. Sicer se mi zdi, da se da tudi od kmetijstva preživeti, le preudarno je treba gospodariti. Prav ta- ko družina lahko preživi od turistične dejavnosti. Do sedaj so moji obiski turističnih kmetij bili omejeni le na izlet v naravo in odmik od urbanega življenja ter pokušino kulinaričnih dobrot. V prihodnje bom mogoče na kakšni slovenski turistični kmetiji preživela tudi počitnice. Martina Slatinšek, Radmirje Sama zelo dobro poznam funkcioniranje turi- stičnih kmetij. Spoznala sem jih ob različnih pri- ložnostih. Z možem zelo rada tu in tam preživiva kak dan v takem okolju, kjer je neokrnjena na- rava in mir. Mož prisega na vse, kar je domače, sama že malo bolj izbiram pri hrani. Nepovrat- na sredstva, ki jih lahko pridobi takšna turistič- na kmetija, so še kako dobrodošla in omogočajo ohranjanje delovnih mest za družine. Dejan Drofenik – Pohorc, Nazarje Sem zaprisežen planinec in so mi bolj blizu planinske postojanke, a sem kljub temu obiskal kar nekaj turističnih kmetij z odlično kulinariko. Ali prinaša turizem na kmetiji dovolj zaslužka za preživetje, nisem nikoli razmišljal. Ne verjamem, da lahko ustvarja nova delovna mesta za ljudi iz okolice. Mislim, da od tega živi bolj družina. In če so v igri še nepovratna sredstva države s kakšnega razpisa, je to več kot dobrodošlo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo TURIZEM NA KMETIJAH IMA VEDNO VEČ PRIVRŽENCEV Za turizem na kmetiji in ostale nekmetijske dejavnosti prihajajo nepovratna sredstva Glavna turistična sezona se za- ključuje, tudi z letošnjo so turistič- ni delavci večinoma zadovoljni. Že nekaj let zapored konstantno rast gostov beležijo tudi turistične kmetije po Sloveniji. Junija so be- ležile skoraj 30 tisoč nočitev go- stov, v poletnem času jih je kar 95 odstotkov iz tujine, domači gostje prevladujejo izven poletne sezone. Ker so gostje vedno bolj zahtevni, morajo lastniki tovrstnih kmetij ves čas skrbeti za primerno ponudbo. Strokovnjaki s področja turizma na kmetijah poudarjajo, da velja turistična dejavnost na kmetijah za eno najzahtevnejših dopolnilnih Pri Zgornjem Zavratniku v Raduhi so že tri desetletja specializirani za otroški turizem. (Fotodokumentacija: TK Zgornji Zavratnik) dejavnosti na kmetijah, ki si vseka- kor zasluži pomoč v obliki nepo- vratnih sredstev. Kmetijsko mini- strstvo načrtuje 10 milijonov evrov subvencij za naložbe v turizem na podeželju. V POLETNI SEZONI NAJVEČ TURISTOV IN NAJVEČ KMEČKIH OPRAVIL V Strategiji trajnostne rasti slo- venskega turizma 2017-2021 je za- pisano, da je Slovenija globalna ze- lena butična destinacija za zahtev- nega gosta, ki išče raznolika in ak- tivna doživetja, mir in osebne ko- risti. In kot je za spletni portal Žu- rnal24.si povedala Renata Kosi, Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 5 Tema tedna, Aktualno specialistka za turizem na kmeti- jah iz Zavoda Celje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, vse to v največji meri ponujajo turistične kmetije. To seveda pomeni, da imajo la- stniki turističnih kmetij veliko dela ne le z upravljanjem same kmetije in pripadajočih zemljišč, ampak se morajo pozorno ukvarjati tudi z go- sti. Poskrbeti je treba za njihovo na- stanitev, prehrano in dodatne aktiv- nosti. In kot je za spletni portal Si- ol.net dejal Daniel Klemenšek, NAŠA DOLINA PO ŠTEVILU TURISTIČNIH KMETIJ ENO VODILNIH OBMOČIJ S turistično dejavnostjo na kme- tijah se ukvarja preko tisoč slo- venskih kmetij. Največ turistič- nih kmetij je najti v Savinjski regi- ji, in prav Zgornja Savinjska dolina je po številu turističnih kmetij ena vodilnih v tej kot tudi širši sloven- ski regiji. Po podatkih kmetijskega ministrstva za 2018 ima v Sloveni- ji dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji registrirano 479 izletni- ških kmetij, 95 vinotočev, 32 osmic in 468 turističnih kmetij z nastani- tvijo. Skupaj je to skoraj 36.000 se- dežev in dobrih 5.700 ležišč. Po po- datkih, ki nam jih je posredova- la Bernarda Brezovnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je imelo v 2018 v naši dolini turistično dejavnost na kme- tiji kot dopolnilno dejavnost regi- strirano 47 turističnih kmetij, štiri kmetije pa turistično dejavnost re- gistrirano kot s. p. Tatiana Golob Kdor razmišlja o novogradnji turistične kmetije, o prenovi opreme ali nadgradnji turistične kmetije oziroma o razvoju druge nekmetij- ske dejavnosti, se lahko za dodatne informacije in nasvet glede pri- hajajočega razpisa MO 6.4 obrne na Kmetijsko gozdarski zavod Ce- lje, Izpostavo Mozirje, na svetovalko za dopolnilne dejavnosti, ali po e-pošti na: bernarda.brezovnik@ce.kgzs.si. Bernarda Brezovnik, kmetijska svetovalka za področje dopolnilnih dejavnosti pri mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Združenje turističnih kmetij Slo- venije (ZTKS), ki zastopa interese svojih članov, se je že vrsto let pri- zadevalo za pridobitev nepovratnih sredstev za turistične kmetije na jav- nih razpisih v okviru aktualnega Pro- grama razvoja podeželja (PRP) v ob- dobju 2014-2020. Na letošnji skup- ščini Združenja turističnih kmetij Slovenije v Marezigah je bil na po- budo nosilcev turističnih kmetij, ZTKS in svetovalk za razvoj dopolnilnih dejavnosti pri Kmetijsko gozdarskih zavodih Slovenije podan predlog za ta razpis. Temu so sledili razgovori med ministrstvom za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano (MKGP) in predstavniki ZTKS, predstavljene so bile spre- membe aktualnega Programa razvoja podeželja 2014-2020. Ena od pomembnih novosti je zagotovo ta, da bodo za turizem na kmeti- ji in tudi ostale nekmetijske dejavnosti nepovratna sredstva v višini 10 mi- lijonov ter povratna v višini 5 milijonov evrov. Razpis bo objavljen takoj po tem, ko bo spremembe PRP potrdila evropska komisija. Po trenutnih informacijah bodo pogoji za kandiranje za turizem na kme- tiji takšni, kot so bili v prejšnjem obdobju PRP 2007-2013, Javni razpis za ukrep 311-diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. MKGP mora do jeseni pripraviti še merila za nepovratna sredstva za turizem na kmetiji in druge nekmetijske dejavnosti.« 10 milijonov evrov bo na voljo kot nepovratna sredstva in povratna v višini 5 milijonov. ki z ženo Judito skrbi za izletniško kmetijo Klemenšek nad Solčavo, je s kmetijo največ dela prav v pole- tni sezoni, ko je tudi turistov največ. Prav v hribovitih delih naše doline, v občinah Solčava, Luče in Ljubno je največ kmetij s turistično dejavno- stjo, sledijo jim Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji in Nazarje. KMALU DO NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA TURISTIČNE KMETIJE Za vse, ki se ukvarjajo s turiz- mom na svojih kmetijah, je za- to razveseljiva informacija, da na kmetijskem ministrstvu v okviru ukrepov programa za razvoj pode- želja (PRP) 2014–2020 pripravlja- jo predlog sprememb. Po predlogu bodo subvencije na voljo za nosil- ce dopolnilnih dejavnosti na kme- tiji, pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki so mi- kro ali mala podjetja ter se ali se bodo ukvarjali s turizmom in tu- di drugimi nekmetijskimi dejav- nostmi. S tem želijo spodbuditi ustvarjanje novih delovnih mest in ohranjati stara s krepitvijo pod- jetništva. Lokacija naložbe bo v naseljih z manj kot pet tisoč prebivalci. Sto- pnja javne podpore bo 50 odstot- kov upravičenih stroškov. Kmetij- ska svetovalka Bernarda Brezov- nik pri tem poudarja, da bo ta raz- pis poleg turistični dejavnosti na kmetiji namenjen tudi drugim nek- metijskim dejavnostim. Namen ukrepa je namreč podpreti še sle- deče nekmetijske dejavnosti: do- dajanje vrednosti lesu; lokalna sa- mooskrba, ki je trženje nekmetij- skih proizvodov ali trženje kmetij- skih in nekmetijskih proizvodov; ohranjanje naravne in kulturne de- diščine; socialno varstvo; ravnanje z organskimi odpadki; pridobiva- nje električne in toplotne energije iz obnovljivih virov. (Foto: ML) POVPREČNINA ZA LETO 2020 Država namenja občinam za prihodnje leto več denarja Na ministrstvu za javno upra- vo je v torek, 17. septembra, pote- kal pogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Ta bo po be- sedah finančnega ministra dr. An- dreja Bertonclja po več letih do- segala dejansko po metodologi- ji izračunane zneske, ki so jih prip- ravili na finančnem ministrstvu. Na podlagi štiriletnega povprečnega izračuna stroškov obveznosti ob- čin znaša za leto 2020 povprečni- na 589,11 evra in za leto 2021 588,30 evra. ŠE VEDNO BREZ SPORAZUMA ZA PODPIS Minister za javno upravo Rudi Medved je po pogovoru s pred- stavniki občin povedal: »Kljub te- mu, da gre za najvišjo povpreč- nino doslej, s predsedniki občin- skih združenj nismo dosegli spo- razuma, da bi to tudi simbolično podpisali. Ne glede na to dialog z občinami ostaja, posebna delov- na skupina pa bo še naprej iska- la možnosti za znižanje stroškov občin.« ŠE ZA POGOVORE O ZNIŽANJU STROŠKOV OBČIN Predsednik Skupnosti občin Slo- venije dr. Aleksander Jevšek je ob tem dejal: »Dogovorili smo se, da bi bilo dobro, da se dialog nadalju- je, da se v prihodnje še naprej po- govarjamo o znižanju stroškov ob- čin, odpravi birokratskih ovir ter o tem, kako bomo s formulo za izra- čun povprečnine uspeli doseči to, da bodo občine od države dobi- le toliko denarja, kolikor nalog (ki jih dobijo od države) morajo izvr- ševati.« Marija Lebar Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 6 Gospodarstvo, Iz občin MODERNIZACIJA CESTE GORENJSKI KLANEC–LEPA NJIVA Sanirana ena izmed najbolj črnih cestnih točk občine Gnečani se bodo odslej vozili po varni in sodobni cesti. (Foto: Benjamin Kanjir) Kakor drugod, se tudi na mo- zirski občini trudijo občanom za- gotoviti čim boljše pogoje na po- dročju cestne infrastrukture. Med najslabše ceste, ki so jih uporab- ljali predvsem prebivalci Gneča, je sodila cesta med gorenjskim klan- cem in Lepo Njivo. V teh dneh se zaključuje modernizacija tega ces- tišča in s tem briše še ena občin- ska črna točka. VARNEJŠE CESTIŠČE Kot najcenejši ponudnik za sa- nacijo in modernizacijo slab ki- lometer dolgega cestnega odse- ka se je pokazalo podjetje Remont nizke gradnje, d. o. o., Žalec. Delav- ci izvajalskega podjetja so v dveh tednih poskrbeli za novo, pred- vsem pa varnejše cestišče. Sled- nje je bilo uničeno zaradi neureje- nega odvodnjavanja, predvsem pa starosti. VREDNOST PROJEKTA OKOLI 36.000 EVROV Cesta se je sanirala po sodob- nih smernicah, ki narekujejo freza- nje oziroma mletje starega asfalta in dodatno nasipanje peska, tam- pona v debelini 20 centimetrov. Ob novi asfaltni prevleki se bodo ure- dila še izogibališča in utrdile ban- kine. Ker gre za občinsko cesto, se bo njena sanacija v celoti financirala iz občinskega proračuna. Vrednost projekta je okoli 36.000 evrov. Benjamin Kanjir NA 52. MOS-U SKORAJ STO TISOČ OBISKOVALCEV Zgornjesavinjska podjetja zadovoljna čakajo na rezultate sejma Med 10. in 15. septembrom je 52. MOS na celjsko sejmišče priva- bil skoraj sto tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali pestro ponudbo po- slovno-sejemske prireditve. Števi- lo obiskovalcev je bilo zelo podob- no lanskemu. Prišli so iz vseh delov Slovenije, evropskih držav in tu- di drugih kontinentov. Razstavlja- la so tudi zgornjesavinjska podje- tja, ki so na sejmu že tradicionalno prisotna. Za krepitev gospodarskih vezi ima sejem tudi državo partne- rico, letos je bila to Črna gora. PODJETJE GLIN OKNA TRADICIONALNO MED RAZSTAVLJAVCI Podjetje Glin okna, d. o. o., ki nadaljuje tradicijo predelave le- sa v Nazarjah z osnovno dejavno- stjo proizvodnje lesenega stavb- nega pohištva (oken, panoram- skih sten in vhodnih vrat), se kot razstavljavec že leta udeležuje MOS-a. Letošnji sejem ocenju- jejo kot nekoliko slabše obiskan od lanskega, obiskovalci pa so bi- li konkretnejši, s točnimi izmera- mi in izdelanim povpraševanjem. Dodajajo še, da se učinki sejma praviloma pokažejo v roku pol le- ta. Lani so bili z izplenom sejma zadovoljni in verjamejo, da bo tu- di letos tako. BIOMASA PREDSTAVILA NOVOST V NJIHOVI PALETI KOTLOV Na letošnjem sejmu MOS so v podjetju Biomasa, d. o. o., predsta- vili celotno paleto kotlov na pole- na, sekance in pelete Fröling. Prvič v Sloveniji so predstavili novost, prenovljen kotel na lesne sekan- ce Fröling T4e, ki nudi uporabniku še več udobja. Med drugim je pri vgradnji na voljo integriran elek- trostatični filter za še nižje emisije. Tudi v Biomasi letos beležijo nekaj manjši obisk, a vseeno menijo, da je to mesto, kjer se lahko predsta- vijo kupcem in pridobijo uporabne kontakte. ORODJE MILWAUKEE VZBUDILO VELIKO ZANIMANJA V podjetju Grlica, d. o. o., ki je generalni zastopnik električne- ga orodja Milwaukee, so na sej- Biomasa je na sejmu predstavila novost, prenovljen kotel na lesne sekance Fröling T4e, ki nudi uporabniku še več udobja. V podjetju Glin okna so zaznali nekoliko manjši obisk, a so bili obiskovalci konkretnejši, s točnimi izmerami in izdelanim povpraševanjem. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 7 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije NA MOSU PODELILI CEHE IN SEJEMSKA PRIZNANJA Družba Celjski sejem z zlatim priznanjem nagradila Kronoterm Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zlati ceh podelila pod- jetju Kronoterm za novo toplotno črpalko. Kronoterm, d. o. o., je naj- večji slovenski proizvajalec toplo- tnih črpalk in ponudnik rešitev za udoben in cenovno ugoden na- čin ogrevanja. V njihovem prodaj- nem programu so toplotne črpalke za ogrevanje objektov in segreva- nje sanitarne vode, hladilne napra- ve za hlajenje strojev, industrijskih procesov, kleti in drugih nizkotem- peraturnih prostorov, bojlerji in za- logovniki ter konvektorji. Barbara Rozoničnik ŠMIKLAVŽ V NOVI ŠTIFTI Prikazovalnik hitrosti bodo po najemu odkupili Prikazovalnik hitrosti je montiran pri gasilskem domu v Šmiklavžu. (Foto: Jožica Rihter) Občina Gornji Grad je ma- ja kandidirala na razpis za pri- kazovalnik hitrosti »Vi vozite« in nedavno prejela v 10-mesečno brezplačno uporabo prikazoval- nik, ki je na podlagi pobud name- ščen na stebru javne razsvetljave v Šmiklavžu pri gasilskem domu PGD Nova Štifta. NAKUP PRIKAZOVALNIKA PO OBDOBJU NAJEMA »Z Javno agencijo RS za varnost prometa je sklenjen sporazum, v katerem so opredeljene obvezno- sti izvajalca, med drugim, da izve- de montažo, zavarovanje in promo- cijo prikazovalnika. Sporazum velja do 30. junija prihodnje leto. Mon- taža prikazovalnika je bila izvede- na konec avgusta. Občina je pla- čala izvajalca montaže in uredi- la zavarovanje. V sporazumu je tu- di ponudba, da se lahko odločimo, da po 10-mesečnem brezplačnem najemu odkupimo prikazovalnik z 10-odstotnim popustom,« je pove- dala direktorica občinske uprave Jožica Rihter. ČLANI SPV ZA NAKUP Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornji Grad (SPV) je obravnaval to mož- nost in sklenil, da uvrsti nakup v plan proračuna za leto 2020. Loka- cijo naslednje postavitve prikazo- valnika hitrosti bo SPV določil pri- hodnje leto. Štefka Sem mu obiskovalcem predstavili pro- fesionalno orodje in pribor. Z obi- skom njihovega razstavnega pros- tora so bili zelo zadovoljni. Paleta obiskovalcev je bila pestra, od stal- nih strank in poslovnih partnerjev do kupcev iz tujine ter potencialnih novih strank, ki so z zanimanjem preizkusile razstavljeno ter se sez- nanile z novostmi. KLJUB INTERNACIONALIZACIJI IN DIGITALIZACIJI ŠTEJE OSEBNI STIK Sejemsko dogajanje je soobli- kovalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je številne aktivnosti preselilo na sejmišče, s čimer želi svoje delo približati obi- skovalcem in gospodarstvenikom. Pri pripravi 9. dne gospodarske di- plomacije je sodelovalo tudi mini- strstvo za zunanje zadeve. Dogo- dek je bil letos rekordno zastopan. Na celjskem sejmišču so namreč gostili preko 40 diplomatov z vse- ga sveta in tako poudarili pomen osebnega stika. OBELEŽILI 50 LET OZS Domači in tuji podjetniki so lah- ko informacije pridobili tudi pri svetovalcih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki se je predstavila s sekcijami, območni- mi zbornicami, člani in partnerji. OZS je z nastopom na sejmu obe- ležila tudi 50 let delovanja in s tem dodatno popestrila dogajanje. ZADOVOLJNI RAZSTAVLJAVCI IN OBISKOVALCI Kar 81 odstotkov obiskovalcev je v raziskavi navedlo, da je se- jem izpolnil njihova pričakovanja, in 71 odstotkov, da bodo MOS po- novno obiskali prihodnje leto. Naj- več zanimanja je bilo za segment MOS Turizem, sledil je MOS Dom. Po mnenju obiskovalcev sta naj- večji prednosti sejma oseben stik s ponudniki in raznovrstna ponud- ba zbrana na enem mestu. Sejem so kot uspešen ocenili tudi raz- stavljavci. Nekaj manj kot 70 od- stotkov je bila takšnih, ki so skle- nili konkreten poslovni dogovor in se nameravajo vrnili tudi prihod- nje leto. Velik odziv je bil tudi s strani di- jakov srednjih šol iz celotne Slove- nije, saj so le-te vse bolj naklonje- ne dodatnemu izobraževanje na sejmu. Pravijo, da so z letošnjim sejmom zelo zadovoljni in se že veselijo sodelovanja na MOS-u pri- hodnje leto. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik V podjetju Grlica, ki je generalni zastopnik električnega orodja in pribora Milwaukee, so bili z obiskom njihovega razstavnega prostora zelo zadovoljni. Kar 81 odstotkov obiskovalcev je v raziskavi navedlo, da je sejem izpolnil njihova pričakovanja. Preko 40 diplomatov z vsega sveta so letos gostili na celjskem sejmišču. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 8 Organizacije, Gospodarstvo RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Informacijske table Savinjska čez Alpe in doline kmalu v vseh občinah Turistično-informacijske table Savinjska čez Alpe in doline že zbujajo zanimanje. (Foto: Igor Solar) Razvojna agencija Savinjsko-Šaleške regije je pričela s postavljanjem turistično-informacij- skih tabel Savinjska čez Alpe in doline. V agen- ciji računajo, da bodo po vseh zgornjesavinjskih in šaleških občinah stale še do konca leta. IZPOSTAVLJENE TURISTIČNE ZNAMENITOSTI OBČINE IN SAŠA REGIJE Po besedah direktorice mag. Biljane Škar- ja z njimi želijo obiskovalcu ponuditi vpogled v celotno turistično ponudbo regije. Na panoram- skih tablah so namreč izpostavljene po tri turi- stične znamenitosti občine, v kateri tabla stoji, ter deset znamenitosti iz SAŠA regije. Pod sloganom Savinjska čez Alpe in doline je moč turistične informacije poiskati tudi na sple- tni strani visitsavinjska.com. Ta nastaja v okvi- ru projekta Vodilna destinacija Savinjske doline, vsebine pa se sproti dopolnjujejo. ZA DIGITALNO PROMOCIJO NA TUJIH TRGIH »K sodelovanju smo povabili številne turistič- ne ponudnike in na spletno stran umestili tiste, ki so se vabilu odzvali. Skupna vrednost projek- ta Vodilna destinacija znaša nekaj manj kot 225 tisoč evrov. Namen operacije je spodbujanje ra- zvoja in krepitev promocije turistične ponudbe vodilne turistične destinacije Zgornja Savinjska dolina, s poudarkom na pospeševanju digitalne promocije na tujih trgih,« je povedala direktori- Skoraj 225 tisoč evrov znaša skupna vrednost projekta Vodilna destinacija Savinjske doline. ca in poudarila, da poleg spletne strani v okviru projekta seveda nastajajo ali so nastali še dru- gi produkti. V NASTAJANJU POHODNIŠKA APLIKACIJA Vodja projektov Maja Ratej je dodala, da na- stajajo tudi video zgodbe za različne ciljne sku- pine, ki jih bo izdelal zunanji izvajalec. »Gre za kratke filmčke, ki prikazujejo turistič- no ponudbo Zgornje Savinjske doline, fotografi- je turističnih znamenitosti in ponudnikov. V nas- tajanju je pohodniška aplikacija za pametne te- lefone. Prav tako bo nastala promocija na hrva- škem, nizozemskem in nemškem trgu,« je pove- dala Ratejeva, ki upa, da se bodo uspešno pri- javili na nov razpis vodilne destinacije. To bi jim omogočilo, da nadaljujejo z aktivnostmi in obo- gatijo informacije z novimi produkti. Marija Šukalo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Žganje – nov proizvod v sadjarski dejavnosti Na posestvu Turn Kmetijske zadruge Šaleška dolina so že končali s pobiranjem zgodnjih sort jabolk. Z letino so zelo zadovoljni. Prav tako za- dovoljivo kaže pridelek koruze, ki jo pridelujejo tudi na površinah v Zgornji Savinjski dolini. Si- cer pa se v zadrugi intenzivno pripravljajo na ve- liko govedorejsko razstavo, pri organizaciji kate- re sodelujejo kot partner. DOBRA LETINA JABOLK Po besedah direktorja zadruge Ivana Dreva je letošnji pridelek jabolk tako tistih v integri- rani kot tistih v ekološki pridelavi dober. Pob- rali so že sorti gala in elstar, sledijo jonagold in zlati delišes ter druge sorte. Ocenjujejo, da bo s finančnimi zmožnostmi načrtujejo tako zašči- to širiti, prav tako bodo širili površine namenje- ne ekološki pridelavi jabolk. Letos bodo pobrali prvi pridelek iz obstoječega ekološkega nasada. Da so njihova jabolka kakovostna, potrjuje tudi certifikat izbrana kakovost, ki ga imajo. PRIHODNJE LETO NA TRGU ŽGANJE IZ GLOBIN V sklopu sadjarstva deluje zavod Darilo nara- ve, v katerem so zaposleni invalidi. Ti predeluje- jo tako imenovana industrijska jabolka v različ- ne krhlje in čipse, pričeli so že tudi z zorenjem jabolčnega žganja iz lastnih jabolk, ki zaradi vi- deza niso za namizno porabo. celotnega pridelka okoli 400 ton. Letos z zagotavljanjem delovne sile za po- biranje jabolk ni bilo težav. Vendar Drev pravi: »Predlagal bi, da bi država tistim, ki prejemajo denarna nadomestila in socialno pomoč ter so mladi in zdravi, predpisala določeno število de- lovnih ur javnih del, kar bi bilo koristno za vse udeležene in velika pomoč pri sezonskih delih.« KORISTNA PROTITOČNA ZAŠČITA Čeprav je nekajkrat padala toča, je bilo to v zgodnjem stadiju razvoja sadja, tako da veli- ke škode ni bilo in je kakovost jabolk dobra. Si- cer pa imajo v sadjarstvu na Turnu že 6 ha po- vršin opremljenih s protitočno zaščito. V skladu Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 9 Organizacije, Kultura Žganje po posebnem postopku v hrastovih sodih zorijo v nekdanjih rudniških rovih v globi- ni 160 metrov. Količina še ni velika, zato bodo to butično specialiteto trgu ponudili zlasti za proto- kolarna in promocijska darila. INVESTICIJA V HLEV JE ZAKLJUČENA V prenovljenem objektu v Šmartnem ob Paki so uhlevili mlado govedo, zgradili so dva nova velika silosa s prostornino 2.100 kubičnih metrov. Slove- sno otvoritev načrtujejo v bližnji bodočnosti. Za prehrano teh živali precej krme pridelajo sami na lastnih ali najetih površinah. Te imajo tudi v Zgornji Savinjski dolini, in sicer okoli 12 ha lastnih površin. Silažna koruza je kljub nekate- rim vremenskim ujmam dobro obrodila, so za- dovoljni v zadrugi. PO DESETIH LETIH PONOVNO RAZSTAVA Govedorejsko društvo Šaleške doline, Kme- tijska zadruga Šaleška dolina in Kmetijsko goz- darski zavod Celje v sodelovanju pripravljajo ve- liko govedorejsko razstavo. Zadnji tak – po Dre- vovih besedah izredno uspešen – dogodek je bil pred desetimi leti. Letošnje dogajanje bo potekalo v soboto, 5. oktobra, od 9.45 dalje v neposredni bližini za- družnih prostorov v Metlečah pri Šoštanju. Na razstavi in ocenjevanju bo preko 100 živali, ki se bodo potegovale za naslov miss razstave 2019. Zvrstili se bodo tudi zanimivi spremljeval- ni dogodki, kot je tekmovanje v molži za obi- skovalce, avkcija razstavljenih živali, predsta- vitve okoliških kmetij in predstavitve kmetij- skih strojev. Dogajanje bo potekalo pod šotori, pridruži- li mu bodo še tradicionalno vsakoletno sreča- nje članov zadruge. Na razstavi pričakujejo tu- di obisk ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec. Marija Lebar Na govedorejsko razstavi in ocenjeva- nju v Metlečah bo preko 100 živali, ki se bodo potegovale za naslov miss razsta- ve 2019. Ivan Drev: »Veselimo se govedorejske razstave, ki smo ji dali naslov Najboljše s kmetij Šaleške doline.« (Foto: Marija Lebar) 24. LUTKOVNI ABONMA Prva predstava že v oktobru Pred nami je 24. Lutkovni abonma, ki bo pri- vabil otroke in starše iz naše doline v Mozirje. Od oktobra do februarja se bo zvrstilo pet predstav. Prva predstava bo 10. oktobra, ko bo otroke obi- skal Krtek Zlatko. Novembra se bo predstavila LG Hiša otrok s predstavo To ni pika, decembra bodo na obisku lutkarji s Slovaške s predstavo Kravlica. Januarja bo predstava Diči, diča. Abon- ma se bo končal s predstavo Kroki in prijatelji. Ljubitelji lutk vabljeni, da izkoristite to prilož- nost. Kartice so na razpolago pri poverjenikih v vrtcih in šolah. ŠS TEKMOVANJE ZGORNJESAVINJSKIH GASILK IN GASILCEV V LOGARSKI DOLINI Najbolj uspešne ekipe PGD Rečica ob Savinji Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim dru- štvom Solčava in tamkajšnjo občino v nedeljo, 15. septembra, v Logarski dolini pripravila letoš- nje člansko tekmovanje. Sodelovalo je kar 36 ekip iz 12 prostovoljnih gasilskih društev, pove- zanih v tukajšnjo zvezo. Tekmovali so v petih ka- tegorijah: člani in članice A, člani in članice B in starejši gasilci. Najbolje so se odrezali gasilke in gasilci iz PGD Rečica ob Savinji. PRVE TRI ZMAGOVALNE EKIPE V POSAMEZNIH KATEGORIJAH V kategoriji članov A so se na prva tri mes- ta zavihtele tri desetine PGD Rečica ob Savinji. Med članicami A je po prvem mestu posegla ekipa PGD Rečica ob Savini, druge so bile člani- ce PGD Gorica ob Dreti in tretje PGD Ljubno ob Savinji. Člani B so se razvrstili takole: 1. mesto Gorica ob Dreti, 2. Rečica ob Savinji in 3. Šmar- tno ob Dreti. Med članicami B so zmagale tek- movalke iz PGD Šmartno ob Dreti, druga je bila ekipa iz Bočne in tretja iz Nazarij. Pri starejših gasilcih je bila prva ekipa PGD Rečica ob Savinji, druga Pobrežje ob Savinji in tretja Šmartno ob Dreti. V kategoriji starejših ga- silk ni tekmovala nobena ekipa. NA ZVEZI ZADOVOLJNI Z IZVEDBO IN RE ZULTATI Poveljnik zveze in predsednik tekmovalne- ga odbora Miro Brezovnik je povedal: »Veseli smo bili tolikšnega odziva iz naših društev in tu- di lepih rezultatov, ki so jih dosegle tekmovalne Sodelovalo je kar 36 ekip iz 12 prostovoljnih gasilskih društev, povezanih v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. desetine. Ni bilo nobene uradne pritožbe na so- jenje in tudi ne nobene poškodbe, kar kaže na dobro pripravljenost ekip in terena. Zahvala gre vsem organizatorjem, ki so zdru- žili moči, da je bilo tekmovanje tako uspešno iz- vedeno, pa tudi številnim društvom, ki so za tek- movanje posodila svojo opremo. Veseli smo bi- li tudi obiska regijskega poveljnika Borisa Lam- bizarja.« Marija Lebar Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 10 Gospodarstvo DAN ODPRTIH VRAT OBIRALNO-SUŠILNEGA KOMPLEKSA NA REČICI OB SAVINJI Zaradi neugodnih vremenskih razmer pridelali povprečno količino hmelja Hmeljarska družina Jan (z desne): Blaž, oče Januš, mama Zdenka, brat Uroš in njegova prijateljica Ana Lambizar. Predstavitev sušenja hmelja, ki jo je pripravil Blaž Jan (drugi z desne) je bila zanimiva tako za odrasle kot za otroke. V soboto, 14. septembra, se je na Rečici ob Sa- vinji zaključila sezona obiranja hmelja. Ob tej priložnosti je družina Jan, ki ima v lasti rečiška hmeljišča, v sodelovanju s tamkajšnjim turistič- nim društvom pripravila dan odprtih vrat obiral- no-sušilnega kompleksa. OBISKOVALCI SO SE Z NOSTALGIJO SPOMINJALI NEKDANJIH OPRAVIL Dovoz zelenega zlata z njive in predstavitev sušenja ter skladiščenja sta bila v domeni bra- tov Uroša in Blaža, naloga očeta Januša in ma- me Zdenke pa je bila skrb za dobro počutje obi- skovalcev. Zanimanje za ogled sodobne tehno- logije je bilo zelo veliko, saj so se dneva odprtih vrat udeležili številni domačini in drugi Zgornje- savinjčani, ki so se z nostalgijo spominjali nek- danjih opravil na hmeljiščih. V VZGOJO IN PRIDELAVO »GRENKE ROŽE« VPET BLAŽ Hmeljarska družina Jan, kjer se že peta ge- neracija ukvarja s hmeljarstvom, prihaja iz Spo- dnjih Grušovelj pri Šempetru. Zadnje desetletje in pol je vzgoja »zelenega zlata« njihova glavna panoga. V vzgojo in pridelavo te »grenke rože« je vpet Blaž, ki poudarja, da so pri obiranju hme- lja zelo pomembni njegova kakovost in ustre- zna oprema ter stroji za obiranje, sušenje, vla- ženje in pakiranje. Ker je hmelj hrana, sta nuj- ni ustrezna hladilnica in higiena vseh strojev, ki jih je treba mazati z rastlinskim, ne z industrij- skim oljem. OBIRALNI STROJ ZMOGLJIVOSTI 1.000 HMELJSKIH TRT NA URO »Obiralni stroj obere do 1.000 hmeljskih trt na uro in loči hmeljske kobule od ostalih delov ra- stline. Kobule potem potujejo po transportnih trakovih do vrha sušilnice, kjer se hmelj suši na 60 stopinjah Celzija tako dolgo, da odstotek vlage pade na minimalno vrednost. Ko je suše- nje zaključeno, gre »zeleno zlato« v navlaževal- no komoro, kjer se mu s posebno napravo na- zaj doda vlažnost. Optimalna vlažnost hmelja je od 9 do 11 odstotka vlage. Takrat se ne drobi več in je pripravljen za pakiranje v 60-kilogramske vreče, ki jih skladiščijo v hladilnici,« je posto- pek opisal Blaž. Dejal je še, da ga zaradi bolezni hmelja v Spodnjih Grušovljah ne gojijo. IZVAŽAJO V AMERIKO, NEMČIJO IN NA KITAJSKO Vse hmeljske površine, kjer so zasajene sor- te aurora, celea, bobek in nove sadne sorte, so ta- ko v rečiški občini. Na njih so letos zaradi neugo- dnih vremenskih razmer pridelali povprečno koli- čino hmelja, kar pomeni od 1.400 do 1.600 kilogra- mov na hektar. Točne številke bodo znane šele v prihodnje, ko bodo dokončno posušili in uskladi- ščili pridelek. Večji del pridelka bodo izvozili v Ame- riko, Nemčijo, del tudi na Kitajsko. V tujini je namreč slovenski hmelj zaradi aromatičnosti zelo cenjen. Tekst in foto: Marija Šukalo Kljub temu, da je sušenje vodeno že računalniško, Blaž Jan še pogosto sam preveri kvaliteto kobul. Do 1.000 hmeljskih trt na uro obere obiralni stroj in loči hmeljske kobule od ostalih delov rastline. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 11 Iz občin PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Zlati grb podelili Veri Pečnik Prejemniki priznanj občine Nazarje Zlati grb občine Nazarje je prejela Vera Pečnik iz Pustega Polja za prispevek k rasti in razvoju na- zarskega gospodarstva in društva upokojencev, za izboljšanje kvalitete življenja najstarejših občanov, za zastopanje teženj zgornjesavinjskih upokojencev na državni ravni, za oživljanje spomina na lončarsko tradicijo v Kokarjah in za promocijo občine Nazarje. Srebrni grb občine Nazarje so podelili Martini Zakrajšek iz Šmartnega ob Dreti za dolgoletno delo na področju šolstva in nevladnih organizacij ter Boštjanu Cigaletu iz Nazarij za dolgoletno delo na področju gasilstva in lokalne skupnosti. Bronasti grb občine Nazarje sta prejeli Meri Gluk iz Šmartnega ob Dreti za prizadevno delo v društvih in dokumentiranje lokalnih dogodkov ter Alenka Verbuč iz Dobletine za prizadevno delo v ta- borniški organizaciji. Županovo priznanje so za 20-let delovanja prejeli Taborniško društvo Rod Sotočje, Planinsko društvo Nazarje, Osnovna šola Nazarje in tehnično-reševalna enota Prostovoljnega gasilskega društva Nazar- je, ob doktorski disertaciji Blaž Podrižnik, zlata maturanta Adam Brunet in Amadej Pirc Hu- dolin, dobitnik Plečnikove medalje za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture Domen Er- menc, za dosežke na glasbenem področju Amadej Kolenc, Lara Slapnik in Tibor Cemič. Letošnji občinski nagrajenci so prejeli zlat, srebrna in bronasta grba občine ter enajst županovih priznanj. S proslavo v domu kulture so v sredo, 18. sep- tembra, v nazarski občini zaključili sklop pra- znovanj ob svojem prazniku. Na slovesnosti so posameznikom, ki so s svojim delom in priza- devnostjo pripomogli k prepoznavnosti in na- predku občine, izročili različna priznanja. Zlati grb je prejela Vera Pečnik iz Pustega Polja. Po- delili so še srebrna in bronasta grba občine ter enajst županovih priznanj. LE OB POVEZOVANJU OBČANOV BO KRAJ USPEŠEN O dosežkih in načrtih za prihodnje je sprego- voril župan Matej Pečovnik. Dejal je, da se us- pešnost občine in življenje v njej pogosto oce- njuje preko investicij v komunalno in cestno infrastrukturo ter gradnjo stavb. To sicer po- membno vpliva na kakovost življenja v občini, a bolj so pomembni ljudje, ki v njej živijo, kakšne odnose gradijo in razvijajo. Le ob povezovanju občanov in delitvi izkušenj bo kraj uspešen. DRUŠTVA OB PROSTOVOLJCIH SKRBIJO ZA DOBROBIT OBČINE Župan je izpostavil tudi uspešnost podje- tij, osnovne in glasbene šole ter se jim zahva- lil za njihov doprinos k razvoju občine. Ta se raz- vija tudi ob pomoči društev, ki ob prostovoljcih skrbijo za dobrobit občine. »Sprejet je bil prostorski načrt, ki omogoča gradnjo stanovanjskih objektov, sanirali smo ne- kaj odsekov cest, uredili pločnike, poskrbeli za javno razsvetljavo,« je še povedal župan in se zahvalil zdravnikom, ki so poskrbeli, da ob odho- du njihovih kolegov iz nazarskega zdravstvenega doma pacienti niso ostali brez zdravniške oskrbe. Med projekti, ki povezujejo občino z rečiško in mozirsko, je omenil nadgradnjo čistilne na- prave v Mozirju. Tudi aktivnosti za gradnjo pri- zidka k zdravstvenem domu so v teku. Prejemnica zlatega grba občine Nazarje Vera Pečnik z županom Matejem Pečovnikom (levo) in podžupanom Bojanom Štrukljem BOGAT KULTURNI PROGRAM Kulturni program so ob moderatorki Nataši Terbovšek Coklin sooblikovali učenci nazar- ske osnovne in glasbene šole. Kakšno je bilo življenje v preteklosti na območju sedanje obči- ne, so spregovorili v videu nekateri starejši kra- jani. Vera Pečnik se je zahvalila v imenu dobi- tnikov priznanj. Meni, da priznanje sicer godi, a obenem daje obvezo, da se bodo še naprej tru- dili za razvoj in blaginjo okolja, v katerem dela- jo in ustvarjajo. Tekst in foto: Marija Šukalo Tematska priloga Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 12 KUPCI ŠE NISO POSVOJILI »PRIHODNOSTI« Izdelovalci avtomobilov so bili v zadnjem obdobju prisiljeni spre- meniti utečene poslovne modele, ki so temeljili na klasičnih po- gonskih sklopih z notranjim izgorevanjem. V to jih je prisilil poslov- než, inženir in filantrop Elon Musk, ki je s konceptom električnih av- tomobilov Tesla zamajal avtomobilsko industrijo. Uspelo mu je na- rediti električne avtomobile, ki so privlačni in dostopni za množice. To je presenetilo tradicionalne proizvajalce avtomobilov, ki so se poleg nove konkurence soočili tudi z denarnimi kaznimi zaradi pre- visokih izpustov CO2 avtomobilov na fosilna goriva. Kazni so pos- ledica poostrene evropske okoljevarstvene zakonodaje. Sledile so milijardne investicije v alternativne pogone in nastala je množica novih vozil na električni pogon, ki bi naj predstavljala »električno« prihodnost. Vsak »resen« proizvajalec avtomobilov mora imeti vo- zila na alternativni pogon v svoji ponudbi. VELIKA VLAGANJA ŠE NISO OBRODILA SADOV Avtomobilska industrija vlaga veliko denarja v promocijo alter- nativnih pogonskih sklopov, vendar trg in kupci niso povsem spre- jeli teh novosti. Kljub vedno večjim prodajnim številkam vozil na alternativni pogon v Evropi njihov tržni delež dosega manj kot tri Ali bo prihodnost »električna«, bo pokazal čas Na nedavnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu so razstavljavci v ospredje postavljali električne avtomobile in napovedovali »električno« avtomobilsko prihodnost. Evropski kupci in avtomobilski trgi še ne kažejo pretira- nega navdušenja nad to prihodnostjo. Evropa na drugi strani prednjači na področju novih oblik mobilnosti. Tematska priloga Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 13 odstotke. Navade kupcev ostajajo praktič- no nespremenjene, saj je nova tehnologi- ja še vedno deležna skepse, največja ovi- ra pa so še vedno visoke cene teh avtomo- bilov. Samo dvanajst držav EU ponuja sub- vencije za elektrificirana vozila, med njimi tudi Slovenija. NA TRG PRIHAJA UPORABNEJŠA GENERACIJA »ALTERNATIVNIH« AVTOMOBILOV Na področju alternativnih vozil, kamor uvrščamo električna in hibridna vozila, pre- dnjači Toyota. Ta je v zadnjih letih dodelala svoje hibridne pogonske sklope do te me- re, da so po učinkovitosti primerljivi z di- zelskimi motorji. Ob tem so bistveno »čis- tejši«, zato ta znamka v svoji ponudbi nima več avtomobilov na dizelski pogon. Električni zastavonoši po prodaji nissan leaf in renault zoe sta nedavno dobila še učinkovitejša in boljša naslednika. Avtomo- bili Mercedesove nišne znamke Smart bo- do izključno električni. Tudi vsi drugi proi- zvajalci avtomobilov hitijo s predstavitvami električnih in hibridnih vozil. Pravo ofenzi- vo so pripravili pri Hyundaiu, kjer so nedav- no predstavili tako električno kot tudi hibri- dno kono. Podobno koraka sestrska znam- ka Kia. Koncern PSA na trg pošilja električ- na peugeot 208e in opel corso-e. PRIHODNOST BO MOGOČE »ELEKTRIČNA« Največ obetov za preboj električnih avto- mobilov na trgu kaže nedavno predstavljeni Volkswagnov ID.3. Ta naj bi s svojo zasnovo in uporabnostjo pomenil novo prelomnico za avtomobilsko industrijo, kot sta v preteklosti že bila ljudska hrošč in golf, ki sta v svojem času določila nove avtomobilske trende. EVROPA PREDNJAČI V SOUPORABI AVTOMOBILOV S pojavom alternativnih pogonov vo- zil so se začele razvijati tudi drugačne ob- like mobilnosti. Med najbolj razširjenimi je souporaba avtomobilov, kjer je v ospredju koriščenje vozil in manj lastništvo le-teh. Na tem področju prednjači Evropa, saj ima 50-odstotni delež, posel pa še vedno ras- te, tudi v Sloveniji. Raziskava Deloitta je po- kazala, da uporabniki storitve sledijo tren- dom, obenem nekateri raje kot taksi in dru- ge oblike prevoza koristijo souporabo, kjer še vedno vozijo avto, čeprav je ta sposojen. Roman Mežnar Tematska priloga Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 14 Tematska priloga Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 15 Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 16 Ljudje in dogodki ZAKLJUČEK AKCIJE VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Lastnikom najlepših vrtov podelili nagrade in priznanja Akcijo so poleg Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Savinjskih novic podprli še kamp Menina, Brinečev kmečki mlin, Mozirski gaj, pekarna Kramer, Občina Gornji Grad, Obči- na Mozirje in Občina Nazarje. Povabljenci in ostali udeleženci so prisostvovali podelitvi priznanj in nagrad. Zaključek akcije Vaši čarobni vrtovi v Zgornji Savinjski dolini je v Zavodu Stanislava združil lastnike vrtov, podpornike akcije in obiskovalce. V četrtek, 19. septembra, so se v gornjegraj- skem Zavodu Stanislava zbrali lastniki vrtov, ki smo jih predstavniki zavoda, Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Savinjskih novic obiskali v tej ak- ciji. Skoraj vsi so se udeležili zaključnega dogodka, na katerem jim je lastnica zavoda Zdenka Zakraj- šek podelila priznanja za sodelovanje. Župan ob- čine Gornji Grad Anton Špeh jim je podaril knjigo o lepotah občine. Prav tako so vsi prejeli kvačkana sedala od Lilijane Bele. PODELITEV BOGATIH NAGRAD Udeleženci so si ogledali razstavljene plakate vrtov. Dvanajst smo jih obiskali in jih mesečno predstavljali v našem tedniku. Komisija, ki je še enkrat pregledala fotografije, je imela težko de- lo, vsak vrt je bil nekaj posebnega, zato je odlo- čitev o prvih dveh nagradah padla na žrebu. Tre- tjo nagrado in s tem naročnino na Savinjske no- vice je prejela Majda Bele z Rečice ob Savinji. Drugo nagrado je prejela Jožica Marovt s Kro- pe. Za nagrado je prejela bon za razvajanje za dve osebi ter rafting in večerjo v kampu Meni- na. Žreb je prvo nagrado dodelil Marti Zagožen iz Bočne. Za nagrado je prejela 5-dnevni paket v apartmaju term Olimje, nagrado je prispevala Kmetijska zadruga Šaleške doline. Svoje prečudovite vrtove so nam razkaza- li Vida Pajk, Josip Jošt, Bernarda Majerhold, Jožica Marovt, p. Karel Gržan, Terezija Mavrič, Tanja Starc, Marjana Verbuč, Majda Bele, Cirila Vratanar, Marta Zagožen in Vida Žirovnik. Razen iz občine Solčava, od koder ni bilo nobene prijave, smo obiskali vse ob- čine v Zgornji Savinjski dolini. ZAHVALA SPONZORJEM IN PODPORNIKOM Zdenka Zakrajšek se jim je zahvalila za pova- bilo na ogled njihovih vrtov. Dejala je, da s svo- jim znanjem in delom nesebično prispevajo ve- lik doprinos k urejenosti kraja, lepšemu okolju in samooskrbi. Prisotne je povabila na ogled zbirk in razstav, jih opisala in zaigrala na lajno. Povedala je, da v hiši počasi nastaja tudi če- vljarska zbirka, ki bo kmalu na ogled. Posebne zahvale so bili deležni partnerji, Kmetijska za- druga Šaleška dolina za enoletno sodelovanje in Savinjske novice, ki jih je na podelitvi zasto- pala Helena Kotnik. Dogodka sta se udeležila tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in nazar- ski podžupan Bojan Štrukelj. DOBRODOŠLICA ŽUPANA Z delom zavoda je dobro seznanjen tudi žu- pan gornjegrajske občine Anton Špeh, ki je poz- dravil prisotne in jim zaželel dobrodošlico v ob- čini. Dejal je, da se zaveda, koliko truda je vlože- nega v to, da so njihovi vrtovi tako lepo ureje- ni. Upa, da bodo takšne akcije spodbuda vsem, da bo naše okolje vedno lepo urejeno. O lepotah Menine planine pa je v lastni pesmi spregovoril Jože Remšak – Zotler. NOVA AKCIJA Ideja o akciji Vaši čarobni vrtovi v Zgornji Sa- vinjski dolini se je porodila z nastankom ener- gijsko medenega vrta ob hiši, ki ga skupaj ure- jajo članice zavoda, stanovalci centra starejših in učenci z mentorico z gornjegrajske osnovne šole. Z oktobrom bo v sodelovanju s Savinjskimi novicami in za enkrat še skritim tretjim partner- jem oživela ideja o predstavitvi raznih rokodel- cev in mojstrov iz naše doline, ki niso podjetniki, a izdelujejo različne izvirne izdelke ali se ukvar- jajo z različnimi ročnimi spretnostmi. Prijave pošljite na mail: rokodelciinmojstri@gmail.com. Tekst in foto: Štefka Sem Oglasi Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 17 Prvič se je sestala strokovna komisija V torek, 17. septembra, se je v Ljubiji sestala strokovna komisija projekta Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline oziroma za četrto za- poredno prireditev. V nepopolni sestavi so pod vodstvom Iva Milovanoviča ugotovili, da so ob- čine, županji in župani podaljšali mandat svo- jim pooblaščencem, ki zastopajo vse zgornje- savinjske občine v nespremenjenem sestavu kot predhodni dve leti. V komisiji bodo tako so- delovali vodja projekta Ivo Milovanovič, njegov tehnično komercialni pomočnik Vili Kranjc in predstavniki občin: Jožef Jelen (Mozirje), Pri- mož Jelšnik (Nazarje), Franjo Pukart (Rečica ob Savinji), Tomi Stankovič (Gornji Grad), Raj- ko Pintar (Ljubno), Tomaž Pečovnik (Luče) in Rajko Rudnik (Solčava). KOMISIJA IMA ODGOVORNO NALOGO Na sestanku so se domenili, da bodo nadalje- vali in nadgrajevali prakso dosedanjih treh let, ko so zbirali predloge za nominacije športnikov v svojih okoljih, spremljali dosežke in uspehe športnih posameznikov ter ekip v tistih vrhun- skih športih, ki so lahko predmet za izbor špor- tnikov. Hkrati na komisiji pred končnim predlogom za javno glasovanje pretehtajo dosežke, upravi- čenost za sodelovanje v tem sistemu ter primer- jave s pravili športnih institucij za takšne prime- re. Komisija ima pomembno vlogo ob zaključku glasovanja, ko se na osnovi glasovanj občanov v tedniku Savinjske novice in na spletni stra- ni www.sportnik-zgs.si odločajo tudi na osnovi še drugih kazalcev in dosežkov med uspešnimi kandidati. MOŽNOST ZA USPEŠNE PREDLOGE IMAMO VSI OBČANI Pomembno je torej vedeti, da imajo lahko za nominacije športnikov občani in sponzorji dolo- čeno možnost predlaganja ter usmerjanja pred- stavnikov občin k izvirnim predlogom. Tako je, na primer, vedno do zadnjega odprto, kdo bo nominiranec za zasluge na področju športa in za življenjsko delo (o izbranem predlogu se ne glasuje, saj odloča le komisija). Komisija se je seznanila, da bo zaključna pri- reditev v novi športni dvorani (še v intenzivni iz- gradnji) v Lučah v torek, 17. decembra, s pričet- kom ob 18. uri. Vodja komisije in priprav Milova- novič je povedal, da potekajo priprave in obve- ščanje občanov po načrtih, manjša negotovost je le še s pravočasnim zaključkom gradbenih in finalnih del na objektu v Lučah, o čemer bo kaj več v prihodnjem prispevku povedal župan ob- čine Luče Ciril Rosc. MNOGI ŠPORTNIKI ŠE NA TEKMOVANJIH Ob že prvih predlogih za vse nominirane po- sameznike in skupine (tipe športa) komisija va- bi k podajanju predlogov tako članom komisije kot vodji Ivu Milovanoviču (ivan.milovanovic@ telemach.net). »Na naslednjem sestanku v oktobru bomo urejali sezname in pripravili kandidate za nomi- nacijo, ki jo moramo za glasovanje pripraviti naj- kasneje do 1. novembra,« je na srečanju s ko- legi povedal Milovanovič. Spodbuja tudi bralce Savinjskih novic in sledilce omenjenemu porta- lu Športnik ZGS, da odgovorno predlagajo svoje kandidate, ki izpolnjujejo norme, so povezani z Zgornjo Savinjsko dolino in dosegajo vrhunske rezultate doma in v tujini. Medtem mnoge ekipe in posamezniki še ved- no borbeno tekmujejo in navdušujejo s športni- mi dosežki in tako tudi v nas dvigujejo potrebno moralo in samozavest, da »smo« močni, spret- ni, hitri, natančni in prebrisani ter telesno in du- hovno vrhunsko usposobljeni za velike dosežke. Pokrovitelji, ki pomagajo športu, športnikom in tudi prireditelju do možnosti treniranja, udelež- be na tekmovanjih ter tako k doseganju spod- budnih rezultatov, direktno in posredno dobijo dobro ime skupaj z »zmagovalci«. Jože Miklavc Športnike navdušeno podpira veliko občanov Zgornje Savinjske doline. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 18 Ljudje in dogodki ZANIMIVOSTI NARAVE Že najmlajši uživajo na bučah Zanimive in velike buče so »razstavljene« tu- di po dolini. Milena Vovk z Varpolj nam je posla- la sliko vnukinje Neže Budna s komentarjem, da že najmlajši uživajo na bučah. 9. DRŽAVNO PRVENSTVO V TEHTANJU BUČ V MOZIRSKEM GAJU Do najtežje stehtane zmanjkalo 40 kilogramov V Mozirskem gaju je 21. septembra potekalo 9. državno prvenstvo v tehtanju buč. Vzgojite- lji so na tehtanje pripeljali 18 primerkov. Najtež- jega je že tretjo leto zapored vzgojil Uroš Fifolt iz Novega mesta. SPODNJA MEJA BUČ 100 KILOGRAMOV Letošnja bera buč je bila izredno bogata, saj nobena ni tehtala izpod 100 kilogramov. Čla- ni Društva gojiteljev buč velikank so tudi letos poskrbeli za nemoten potek tehtanja in strokov- no ter tekoče z viličarjem vozili na tehtanje eno bučo za drugo. Poskrbeli so za naraščanje na- petosti, saj je bil vsak nov primerek težji od prej- šnjega. V podjetju Lotrič meroslovje so poskrbe- li za natančno tehtnico, podatke na njej pa sta Uroš Fifolt se je ponosno postavil pred fotografske objektive, skupaj z letošnjo zmagovalko. Matija Petrin (desno) je čestital vzgojitelju najdaljše buče na svetu Mirku Laziću iz Kikinde (na sredini). RAZGLASILI TUDI NAJLEPŠO IN NAJDALJŠO BUČO Žirija letos ni samo tehtala, ampak iskala tudi najlepšo bučo. Z živo oranžno barvo jih je prep- ričal pridelek Sebastjana Kojzeka iz Ruš. Lepo- tna kraljica pa ni bila le lepa, ampak tudi tež- ka. Tehtala je namreč zavidljivih 569 kilogramov. Prvič je vzporedno s tekmovanjem za najtež- jo potekalo tekmovanje za najdaljšo bučo. Ker je bil v konkurenci zgolj en primerek, si je zma- go priborila buča vzgojitelja Zlatka Podgorška. Dolga je bila 178 centimetrov. Ob tem je na uradno merjenje s predstavni- kom svetovne organizacije ljubiteljev buč iz Av- strije na merjenje svojo bučo pripeljal tudi Go- ran Lazić iz srbske Kikinde. Meritve so pokaza- le, da je njegova buča dolga 395,4 centimetra, kar je nov svetovni rekord. Buče s tekmovanja, razen najdaljše, ki je odšla z lastnikom z avtobusnim prevozom na- zaj v Srbijo, bodo skupaj s čudovitimi aranžma- ji iz rezanega cvetja v Mozirskem gaju na ogled do konca jesenske razstave, 6. oktobra. Tekst in foto: Benjamin Kanjir tudi letos odčitavala Matija Petrin iz podjetja BSH hišni aparati Nazarje in športni novinar in reporter Ivo Milovanovič. Slednja sta poskrbe- la tudi za pravšnjo mero dobre volje in regular- nost tekmovanja. NAJTEŽJA BUČA JE IMELA 658 KILOGRAMOV Zadnje tri buče na tehtanju so vzgojili na dosedanjih tekmovanjih najuspešnejši pride- lovalci. Janko Lovše iz Trebnjega je doslej od- nesel kar pet zmag od osmih. Tokrat je njego- va buča tehtala 578 kilogramov. Martin Jehart iz Slovenj Gradca je letos vzgojil in pripeljal na tehtanje 531-kilogramski primerek. Že tretje le- to zapored je najtežjo bučo vzgojil Uroš Fifolt iz Novega mesta. Tehtala je 658 kilogramov. Naj- težja izmerjena buča na tekmovanju tako osta- ja primerek Janka Lovšeta, ki je leta 2016 teh- tal kar 697 kilogramov. Tokratni zmagovalec je dejal, da je bilo za vzgojo rekordne buče letos preveč padavin. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 19 Kultura, Oglasi V ŠMARTNEM OB DRETI O LEPOTAH SLOVENSKE DEŽELE IN BESEDE Veselo popoldne s pevci, godci in literati Program so oblikovali Ljudske pevke Lipa, harmonikarja Klemen Lamprečnik in Ama- dej Kolenc, družina Zavolovšek, Fantje treh vasi ter člani KD Slap: Ana Remic, Marjana Rihter, Albina Rajter, Janez Bitenc – Ivč in Edvard Stradovnik. Ljudskim pevkam KD Lipa sta se pridružila harmonikarja Klemen Lamprečnik in Amadej Kolenc. (Foto: Barbara Rozoničnik) V prostorih gasilnega doma v Šmartnem ob Dreti je drugo leto zapored v organizaciji KD Li- pa ter v sodelovanju s KD Slap v nedeljo, 15. sep- tembra, potekalo veselo popoldne s pevci, god- ci in literati. Dogodek je bil posvečen druženju krajanov ob opevanju lepot slovenske dežele in besede. KAKOVOST ŽIVLJENJA SE MERI PREDVSEM PO MEDSEBOJNIH ODNOSIH Prireditve, ki je potekala v sklopu prazno- vanja občinskega praznika, se je udeležil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Kot je dejal, se ob praznovanjih radi ozremo na pre- hojeno pot in se veselimo doseženih uspe- hov: »V občini si prizadevamo za čim višji ni- vo kakovost življenja naših občanov. Ta pa se ne meri le po projektih, ki nam jih uspe izves- ti, ampak tudi po naših medsebojnih odno- sih, ki jih gradimo in negujemo tudi s takšni- mi srečanji.« Predsednica KD Slap Albina Rajter je pouda- rila, da so ob hitrem tempu življenja tovrstni do- godki še toliko bolj potrebni, saj je kultura vez, ki nas druži, ob njej se srečamo, spregovorimo in prisluhnemo. V Šmartnem ob Dreti so ponosni, da se ljud- sko izročilo ohranja tudi s pomočjo mladih. »Ve- deti moramo, da smo jezik podedovali od naših prednikov in ni zgolj naša last, ohranjati in zapu- stiti ga moramo tistim, ki prihajajo za nami,« je zaključila predsednica KD Lipa Nataša Bele, ki je na prireditvi poskrbela za vezno besedo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 20 Kultura ODPRTJE SPOMINSKE RAZSTAVE JOŽETA HORVATA – JAKIJA Premierna predstavitev Jakijevih umetnin, donacije Obenausa Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je opravila izbor iz donacije za spominsko razstavo in izbrana dela tudi predstavila. Kulturno društvo Nazarje je praznik nazarske občine počastilo z odprtjem spominske razsta- ve cenjenega domačega umetnika Jožeta Hor- vata – Jakija. Razstava njegovih likovnih del, ki je na ogled postavljena vse do 15. oktobra, za- služi posebno pozornost ne le zaradi bližnje 10. obletnice umetnikove smrti, ampak tudi zaradi tega, ker so na njej predstavljena izbrana de- la iz velikega fonda Jakijevih umetnin, ki jih je Občini Nazarje podaril nemški darovalec Erwin Obenaus. 220 JAKIJEVIH DEL NAŠLO POT DOMOV Premierna predstavitev Jakijevih del, ki so desetletja nazaj krasila zdraviliški hotel v nem- škem kraju Scheidegg, se je v Jakijevi hiši – Ga- leriji Nazarje odvil v petek, 13. septembra. Na otvoritvi spominske razstave se je zbralo veli- ko ljubiteljev umetnosti, tudi bližnji sorodniki spoštovanega umetnika. Zbrane je pozdravila Vladimira Planovšek iz kulturnega društva, ki je v imenu občine poskrbela za korespondenco z darovalcem Obenausom in za potrebne aktiv- nosti do prihoda 220 umetniških del v Nazarje. Kot je povedala, gre za precej nenavadno zgod- bo o slikah, ki so se po več kot 32 letih vrnile do- mov. Pri tem je poudarila, da je darovalec prip- ravil vso prevozno dokumentacijo in plačal pre- voz slik do galerije. RAZSTAVA ROČNIH DEL V SOLČAVI Rokodelci z izdelki predstavili pestrost slovenskih pokrajin Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline so zastopali filcani izdelki različnih avtoric. Društvo Bicka je ob 9. Festivalu ovčje volne pripravilo razstavo uporabnih in dekorativnih predmetov, narejenih iz slovenske volne, pod naslovom Prinesi, kar imaš. V soboto, 14. sep- tembra, je v dvorani Zadružnika 34 rokodelcev na ogled postavilo kar 47 različnih umetelno na- rejenih predmetov. Ti so bili narejeni v okviru projekta Novi izzivi slovenske drobnice. V njem sodelujejo lokalne akcijske skupine Idrijsko- -Cerkljansko, Notranjske, Dolenjske, Bele kraji- ne ter Zgornjesavinjske in Šaleške doline. VOLNA NUDI SODOBNE OBLIKOVALSKE IZZIVE Operacija zajema področje razvoja drobnice, uporabo živalskih materialov in njihove prede- lave v produkte z dodano vrednostjo. Ovčja vol- na kot naravni material z mnogimi pozitivnimi lastnostmi namreč poleg tradicionalnih izdel- kov nudi tudi sodobne oblikovalske izzive. Za- to so z omenjenim projektom želeli spodbuditi večje število rokodelcev, da s pletenjem, polste- njem, tkanjem, kvačkanjem in kleklanjem ustva- rijo različne predmete. Ob tem so dobili moza- ik izdelkov, ki predstavljajo pestrost slovenskih pokrajin. NAJBOLJŠI SKUPINSKI IZDELEK TEKAČ IDRIJSKIH GIMNAZIJCEV Razstava je bila tekmovalnega značaja, zato je razstavljene predmete ocenjevala komisija. Pri izdelku so ocenjevali inovativnost, izvirnost, uporabnost in elemente dediščine lokalnega okolja ter oblikovalsko dovršenost. Kot najbolj- ši skupinski izdelek je komisija razglasila tekač učencev Gimnazije Jurij Vega iz Idrije, ki so pol- stenju dodali idrijsko čipko. Med posamezniki si je prvo mesto priborila Idrijčanka Alenka Rupnik s tkanimi izdelki za domačo rabo. Zgornjesavi- njčanke Maja Žerovnik in Amanda Kladnik sta s svojo lučko zasedli drugo, Neža Plesnik in Mar- jeta Majnik z moškimi in ženskimi copati pa tret- je mesto. Nagrajenci so priložnostne nagrade prejeli na zaključnem dnevu festivala. Tekst in foto: Marija Šukalo NESMRTNA UMETNIK IN NJEGOV OPUS Izbor iz omenjene donacije za spominsko razstavo je opravila umetnostna zgodovinar- ka Anamarija Stibilj Šajn in izbrana dela tu- di predstavila. Kot je med drugim dejala, dela dokazujejo, »da je Jaki v svoji raznolikosti ved- no znova uspeval ohranjati moč najbolj nepo- srednega izraza. Ta se manifestira skozi risbe in slike«. Izpostavila je, da umetnikovo ustvarjalno življenje dokazuje, »da je njegov opus nesmrten in preko njega tudi avtor sam. Čeprav je pred desetletjem odšel v onostranstvo, je zaradi svo- je prepričljive in samosvoje poetike, v kateri ustvarjalna energija ni zamrla, še vedno tukaj, med nami in z nami.« ŽUPAN IZRAZIL HVALEŽNOST DAROVALCU Razstavo je odprl župan občine Nazarje Ma- tej Pečovnik. Izrazil je veliko hvaležnost do da- rovalca slik Obenausa in se zahvalil Stibilj Šaj- novi ter Planovškovi za njun trud pri organiza- ciji razstave. Zvočno kuliso dogodku so postavili učenci Glasbene šole Nazarje. Za uvod je Lovro Brezovnik zapel pesem Ne žaluj, skladbo Pole- tuje golobica pa je zapela Tina Grmelj. Pri kla- virju ju je spremljal Anton Acman. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 21 Organizacije, Kultura 24. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI Med obiskovalce se bodo pomešali sejemski liki Bliža se prva nedelja v oktobru in z njo bogato dogajanje, ki ga člani Turističnega društva Reči- ca ob Savinji pripravljajo na Lenartovem sejmu. Letos se sejemsko dogajanje »vrača« na obnov- ljeno trško vpadnico, svojo udeležbo je potrdilo že precejšnje število sejmarjev. Na voljo bodo številni izdelki domače umet- nostne obrti in domače dobrote, organizator- ji bodo predstavili nekatera stara opravila. Priš- li bodo pičkurin, ciganska Pavel in Urška, cukro- va Liza, trška policaja in drugi. Med novo nasa- jenimi lipami bo zadišalo po pečenem kostanju in drugih jesenskih dobrotah. Na ogled bo go- barska razstava članov Društva Ajdovec. Člani turističnega društva so povabili tudi zgornjesavinjske starodobnike. V Medgen bor- zi bosta na ogled razstavi Lenartova prepleta- nja članov društva Gal in aranžmajev obisko- valcev Centra za družine Medgen hiša pod vod- stvom florista Simona Ogrizka. Organizatorji va- bijo, da se jim v nedeljo, 6. oktobra, od 9. ure da- lje pridružite in podoživite vse čare Lenartove- ga sejma. Marija Šukalo ČEBELARSKI KROŽEK Na nazarski osnovni šoli čebelarstvo medi že deset let KONCERT VOKALNE SKUPINE DEKLETA SMRTNIK V SOLČAVI Zapele tudi pesmi z lastnimi priredbami Učenci in učenke, ki obiskujejo čebelarski krožek so se z darilom zahvalili mentorici Branki Nareks. (Foto: Primož Vajdl) Vokalna skupina Dekleta Smrtnik iz Železne Kaple je v podaljšku zapela pesem Šumijo gozdovi domači. (Foto: Marija Šukalo) V cerkvi Marije Snežne v Solčavi so obisko- valci uživali v petju vokalne skupine Dekleta Smrtnik iz Železne Kaple. Pevke so nastopile v soboto, 14. septembra, koncert pa je bil uvod v 9. Festival ovčje volne Bicka. Prvič so nastopile pred petimi leti na tradicio- nalnem družinskem petju v Železni Kapli. Letos so svoje petletno delo okronale s prvo zgoščen- ko. Slovenska javnost jih je opazila pred dvema letoma v oddaji Slovenski pozdrav. Pevsko podobo avstrijske Koroške in širše re- gije sooblikujejo sestre Maja, Darja in Verena ter sestri Dana in Nina, ki so skupaj sestrične Anje, Tanja pa je v družino Smrtnik priženjena. Prepe- vajo tako slovenske narodne in ljudske kot popu- larne pesmi v različnih jezikih. Z lastnimi prired- bami marsikateri pesmi dajo novo »podobo«. Tudi v Solčavi so pripravile pester program. Obiskovalci so lahko uživali v poslušanju pe- smi Doma med gorami, Kadar boš ti vandrat šel, Luštno je vigred in številnih drugih. Po navduše- nem aplavzu so poslušalcem poklonile podalj- šek s pesmijo Šumijo gozdovi domači. Marija Šukalo Pred desetletjem je učiteljica Branka Nareks prišla na idejo, da bi lahko na nazarski osnovni šoli izvajali čebelarski krožek. Povezala se je s predsednikom Čebelarske družine Kokarje Fra- njem Podrižnikom, ki ji je z veseljem prisko- čil na pomoč. V vseh letih se je povezovanje šo- larjev in kokarskih čebelarjev stopnjevalo, velik posluh za čebelarstvo ima tudi nazarska obči- na. Okroglo obletnico so obeležili s proslavo, ki je potekala 16. septembra v prostorih šole. MLADI ČEBELARJI ZELO USPEŠNI Po besedah Nareksove so učenci in učenke že desetkrat sodelovali na tekmovanju mladih čebelarjev Slovenije, kjer so osvojili kar 52 pri- znanj, od tega štiri zlata, 30 srebrnih in 18 brona- stih. Krožek obiskujejo učenci od 2. do 9. razreda in so poleg tekmovanj dejavni še na drugih pod- ročjih. Skupaj s kokarskimi čebelarji pripravlja- jo številne dogodke po naši dolini, organizirajo tradicionalni slovenski zajtrk, urejajo čebelnja- ke, sadijo sadna drevesa, slikajo panjske konč- nice in še marsikaj več. KULTURNI PROGRAM ČEBELARSKO OBARVAN V zanimivem kulturnem programu, ki si ga je ogledalo lepo število ljudi, je bila predstavljena zgodba majhne čebele, ki ravno na deseto oble- tnico krožka prileti v šolo. Učenci jo lepo sprej- mejo in ji razložijo, kaj se dogaja. Zapojejo ji pe- sem o čebelicah, ki so jo napisali sami, zapleše- jo čebelji ples in na harmoniko zaigrajo sklad- bo Čebelar. Primož Vajdl Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 22 Šport SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI Mihalinčeva bo tekla na 100 in 200 metrov Danes se je v Dohi pričelo svetovno prven- stvo v atletiki. Slednje se bo zaključilo v nede- ljo, 6. oktobra. Na njem bo v prihodnjih dneh na- stopila tudi slovenska reprezentanca. Med sed- merico naših atletov je Mozirjanka Maja Mihali- nec, članica Atletskega društva Mass Ljubljana. NASTOP NA 100 M PRIBORILA Z ODLIČNIMI RE ZULTATI Mihalinčeva se bo preizkusila v teku na 100 in 200 metrov. Medtem ko je normo na 200 metrov dosegla na mednarodnem mitingu v Zagrebu z osebnim rekordom, si je nastop na 100 metrov priborila z odličnimi rezultati na atletskih mitin- gih tako doma kot v tujini. OPTIMISTIČNO NA SVETOVNO PRVENSTVO »Imela sem dobro in stabilno sezono. Ves čas sem bila v bližini osebnih rekordov, na 100 metrov sem ga izboljšala sredi leta, na 200 pa na moji zadnji tekmi v začetku septembra. Ta- ko bom tekla na obeh razdaljah in v zelo dob- ri konkurenci. Mnoge tekačice, ki se bodo po- dale na stezo, sem že prehitevala, zato upam, da bo tudi v Dohi tako,« je optimistično napo- vedala Mozirjanka, ki si želi, da bi njena vrni- tev po poškodbi prav na svetovnem prvenstvu dobila krono. Marija Šukalo SMUČARSKI SKOKI Žak Mogel drugi na zadnji tekmi poletne sezone Na zadnji tekmi alpskega pokala za mladinke in mladince v italijanskem Predazzu je Žak Mo- gel zasedel 2. in 4. mesto. V skupnem seštev- ku je pristal na 7 . mestu. Skupno je bil izmed lju- benskih skakalcev najboljši Lovro Vodušek na petem mestu. MOČNA POSTAVA NA TEKMAH CELINSKEGA POKALA Mogel se bo ta konec tedna udeležil dveh zadnjih tekem celinskega pokala v nemškem Klingenthalu. Poleg njega bo iz Smučarsko ska- kalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC nastopil Jernej Presečnik. Slovenska udeležba bo ze- lo močna, saj bodo tekmovali Domen Prevc, Ce- ne Prevc, Jaka Hvala, Rok Tarman in Jurij Tepeš. ZAJC NA FINALNI TEKMI POLETNE SEZONE Finalna tekma poletne velike nagrade bo nas- lednji konec tedna prav tako v Klingenthalu. Ti- mi Zajc (SSK Ljubno BTC) se bo pridružil Roku Justinu, Jerneju Damjanu, Anžetu Lanišku, Til- nu Bartolu in Petru Prevcu. Timi je najboljši slo- venski skakalec zadnjega obdobja, saj je drugi v skupnem seštevku. ŠS ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE V dvajsetih letih od gmajne do modernega športnega objekta Športniki iz Varpolj v letošnjem letu praznuje- jo dvajseto obletnico delovanja njihovega Špor- tnega društva Gmajna. Organizacija je ime dobi- la po kmečki gmajni, ki se je nahajala tam, kjer danes stoji moderni športni park. Okroglo oble- tnico so obeležili 14. septembra in na svečani slovesnosti v uporabo predali nov defibrilator, ki so ga kupili s pomočjo prostovoljnih prispevkov mnogih posameznikov. V DVEH DESETLETJIH ZGRADILI NOV ŠPORTNI PARK Zgodovino društva je predstavil dolgoletni predsednik Franjo Pukart. Tekom let so s po- močjo donatorjev in predvsem z lastnim delom uspeli zgraditi moderen športni park, kjer sto- ji nogometno, košarkarsko in odbojkarsko igri- šče. Postavili so tudi igrala za najmlajše, bali- nišče ter brunarico z nadstreškom. V zadnjih le- tih so park še moderno osvetlili. Pripravljajo šte- vilne športne prireditve in turnirje, na katerih je sodelovalo ogromno število športnih ekip. Glav- ni namen parka je predvsem to, da imajo mladi prostor, kjer se lahko ukvarjajo s športom. DRUŠTVO IMA NOVE ČASTNE ČLANE Na slovesnosti so razglasili nove častne čla- ne, ki so v vseh teh letih ogromno postorili za razvoj športa v Varpoljah. Častni člani so posta- li Jože Kramer, Milan Cajner in Milan Vidako- vič. Podeljene so bile številne zahvale ustano- vam, podjetjem in posameznikom, ki so na tak- šen ali drugačen način pomagali društvu. DOGAJALO SE JE CELOTNO POPOLDNE Svečana slovesnost je bila del vaškega pikni- ka, ki ga društvo vsako leto organizira za kra- jane Varpolj. Sicer pa je bilo pestro celotno so- botno popoldne. Mojstri vrtenja kuhalnic so se pomerili v kuhanju golaža, za najmlajše so bile pripravljene različne animacije in delavnice, po- tekala je tekma v košarki, obiskovalci so se lah- ko preizkusili tudi v ostalih športnih disciplinah. Tekst in foto: Primož Vajdl Zahvale za pomoč pri razvoju društva sta podelila predsednik ŠD Gmajna Varpolje Franjo Pukart in rečiška županja Ana Rebernik. Najmlajši so se predstavili s plesom, ki je vključeval športne rekvizite. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 23 Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 92. letu starosti je umrla draga teta in botra Frančiška SAJOVIC iz Kranja, Cicibanova 9 po domače Šimnova Fani iz Zgornjih Kraš Od nje smo se poslovili v sredo, 25. 9. 2019, ob 15. uri na pokopali- šču v Šmartnem ob Dreti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala žu- pniku g. Šelihu za darovano pogrebno mašo, ge. Zdenki za pomoč pri pogrebu in pevcem cerkvenega pevskega zbora za petje na pogrebni slovesnosti. Žalujoči vsi njeni • TRČILA OSEBNO VOZILO IN MOTORNO KOLO Nova Štifta: 18. septembra ob 7.56 sta v Novi Štifti trčila osebno vozilo in motorno kolo. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesre- če in nudili pomoč ponesrečeni osebi do prihoda zgornjesavinjskih reševalcev nujne medicinske pomoči, ki so poškodovano osebo os- krbeli na kraju. • V SILOSU ZAGORELI SEKANCI Prihova: 18. septembra ob 22.19 so na Prihovi v silosu zagoreli se- kanci. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so izvlekli stroj iz depo- nije sekancev in pogasili požar. V požaru je nastala materialna ško- da v višini okoli 30.000 evrov. • POLICISTI ZASEGLI VOZILO Mozirje: 18. septembra so policisti med nadzorom prometa usta- vili voznika osebnega avtomobila. Ker je vozil brez veljavnega vozni- škega dovoljenja, so mu vozilo zasegli. • POOSTRENI NADZOR PROMETA Celje, Mozirje: 20. septembra so policisti na celotnem območju Po- licijske uprave Celje opravili triurni poostreni nadzor prometa. Zaznali so 163 kršitev cestno prometnih predpisov. 44 voznikov ni uporabljalo varnostnih pasov, 47 voznikov je med vožnjo uporabljalo mobilne tele- fone, zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti so ukrepali v 62 primerih. Na območju Celja so vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniške- ga dovoljenja, zasegli vozilo. Na območju Policijske postaje Mozir- je so zalotili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z al- kotestom je pokazal, da je imel 0,30 miligrama alkohola v litru izdi- hanega zraka. • ONESNAŽENJE POTOKA Mozirje: 23. septembra ob 17.42 je na Hribernikovi ulici v Mozir- ju občan opazil razlite motorne tekočine, ki so tekle v manjši po- tok. Gasilci PGD Nazarje so nastavili pivnike in odstranili onesnaže- no zemljino. • POGREŠANEGA PLANINCA NAŠLI MRTVEGA Raduha: 23. septembra ob 16.18 so gorski reševalci postaj GRS Celje in GRS Koroške na območju Raduhe v občini Solčava začeli iskalno akcijo za pogrešanim 23-letnim planincem. Okoli 18.45 ure so pogrešanega planinca našli mrtvega pod zavarovano potjo v se- verni steni Raduhe. Prenesli so ga do planinske koče na Grohotu. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je planinec pri sestopu na zavarovani poti zdrsnil v globino okoli 100 metrov in zaradi poškodb obležal mrtev. Policisti na kraju niso ugo- tovili sumljivih okoliščin glede nesreče planinca. KNJIGA MESECA SEPTEMBRA V KNJIŽNICI MOZIRJE Pablo Auladell: Izgubljeni raj Johna Miltona Večkrat nagrajeni španski ilu- strator in stripar je ustvaril unika- ten stripovski projekt, adaptacijo Izgubljenega raja Johna Miltona. Filozofsko-religiozna epska pesni- tev iz 17 . stoletja, ena najbolj zaple- tenih in mračnih zgodb vseh časov, ki tematizira Luciferjev padec v pe- kel, svobodno voljo in izvirni greh, je tako bralcem na voljo v obliki stripa oziroma risoromana. Delo je s svinčnikom, ogljem in pasteli nastajalo več let. V njem je Auladell skušal kar se da verno poustvariti atmosfero in vsebino silovitega epa, enega temeljnih del iz zakladnice svetovne knji- ževnosti. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 24 Za razvedrilo O VSEM ZA UPOKOJENCE SE ODLOČA V PUSTEM POLJU Tisti, ki živimo na periferiji, smo prepričani, da nam državna oblast namenja veliko manj pozornosti kot mestnim srajcam. Pustopoljci so se odločili temu narediti konec in se posvetili decentralizaciji neka- terih služb. Na domačem pragu podpredsednice ZDUS-a Vere Peč- nik so postavili multifunkcionalno pisarno ZDUS-a in jo posedli vanjo. Vse pomembno, kar se tiče upokojencev, se bo tako odvijalo v Pustem Polju. Pa še namig. Kdor bo prišel v pisarno, le naj najprej podpredse- dnici vošči ob njenem lepem jubileju, čeprav ji ga ni niti malo videti. (Foto: JM) ZAPILI NEPOJMLJIVO GRATIS DEJANJE Ko so v nazarski galeriji odprli razstavo izbora donacije slikarske- ga opusa Jakijevih slik v korist občini in kraju, so blesteli od veselja likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in prvopisana v tej zgodbi, župan Matej Pečovnik (v sredini) ter Goran Horvat, sin Jožeta Hor- vata – Jakija. Kakšen praznik za Nazarje, ki je prejelo gratis likovno bogastvo, vredno še ene razstave po izboru Stibilj-Šajnove v organi- zaciji Vladke Planovšek ob 10-obletnici smrti in spomina na velike- ga Nazarčana Jakija, ki mu je šla zdravica! ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Podjetnikom, šolnikom in ljudem odprtega duha iz Nazarij in okoli- ce je za občinski praznik župan Pečovnik predpisal učno uro v učilni- ci na »fraj« vrh Vrbovca »za ventiliranje možganov in primerjanje izku- šenj o ustvarjanju kariere od vrtca do faksa ter kako izgleda praksa s pozicije komedijanta dr. Uroša Kuzmana«. Od razsvetljevanja Sloven- cev Marije Terezije do samoizobraževanja in obžalovanja, da se od živ- ljenja nismo naučili dovolj, prfoks matematik ni šparal z lastnimi izkuš- njami diplomiranega »pobalina«, ki se je z matematično kombinatoriko povzpel v javnem sektorju ter ob tem delil vzorce iz lastnega življenja. (Foto: JM) (Foto: TG) Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če- trtek od 10. do 18. ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta- nju pokličite 03/837-08-00 ali 112. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 26 Petek, 27 . september ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovor s kuharjem Andrejem Kuharjem ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Komedija Vida Valiča Seks po slovensko Sobota, 28. september ob 8.30. TK Žibovt, Logarska dolina Start pohoda na Pavličevo sedlo ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Volki- basketball (U-13) ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne dopoldanske ustvarjalnice za otroke ob 10.30. Luče Glasbeni pozdrav Harmonikarskega orkestra Andreja Raka ob 11.00. Kulturna dvorana Luče Slovesnost ob vstopu občine Luče v mrežo Gorniške vasi ob 11.00. Pavličevo sedlo Slovesnost ob odkritju spominske plošče na mejnem prehodu Nedelja, 29. september ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Zagorje (U-15) ob 11.00. Pri Snežni jami pod Raduho Odprtje spominske table ob 60-letnici Jamarskega kluba Črni galeb ob 14.00. Gasilski dom Mozirje Ogled dokumentarnega filma Fenomen Bruno Gröning ob 14.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Zagorje (U-19) Ponedeljek, 30. september ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Hrastnik (člani, pokal Spar) Torek, 1. oktober ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Floristična delavnica Pobarvajmo jesen Sreda, 2. oktober ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Strokovno predavanje na temo ekstremnega jadranja Četrtek, 3. oktober ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Začetek ur pravljic v družbi Zajčkovega bralnega krožka Petek, 4. oktober ob 9.30. VDC SAŠA, OE Vrba Nazarje Dan odprtih vrat Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam 14 dni staro tele limuzin m; gsm 068/667-858. Bikca simentalca, starega 10 dni, prodam; gsm 051/364-174. Prodam bikca sr, starega 10 dni; gsm 041/262-733. Dve telici ls, mlečni tip, breji 6 me- secev; gsm 041/783-440. Prodam telico čb, ls, breja 8 mese- cev; gsm 031/855-186. Prodam bikca simentalca, težkega 180 kg; gsm 041/256-037 . Telico simentalko, brejo 8 mese- cev, ekološke reje, prodam; gsm 041/441-702. Prodam bikca čb, starega 1 mesec; gsm 040/809-530. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali na- daljno rejo, in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim 2 kravi, pašni, breji ali s te- letom, pasma LIM ali LIM/LS; gsm 041/466-720. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Fižol v zrnju prodam; gsm 030/914- 992. Prodam krmni krompir v žakljih, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam gorilnik in zalogovnik na palete, proizvajalca Jesenko, za 600 eur; gsm 041/665-178. Prikolico 1.200 kg, pocinkano, le- po ohranjeno, cena nove 1.400 eur, prodam za 620 eur; gsm 040/738- 485. Prodam mlin mikser za krmo; gsm 041/513-755. Viličar indos 2,5 t, disel, 2.750 eur; gsm 051/346-768. Prodam cepljena drva – klaftre, različnih sestavov; gsm 031/296- 012. Prodam 8 palet peletov v vre- čah. Cena 200 eur za paleto; gsm 031/377-206. Macesen hlodovina, 50 m3, pro- dam; gsm 041/556-746. Prodam cepljena bukova drva, kratko rezana, možna dostava; gsm 041/976-153. Prodam vitlo uniforest 5,5 t z da- ljincem; gsm 041/856-611. Zelo ugodno prodam nerabljen je- dilni servis seltman za 12 oseb; gsm 031/642-353. VOZILA – PRODAM Prodam nissan qashqai 20 cdi4 wd, letnik 2010, lepo ohranjen, re- dno servisiran; gsm 070/870-321. NEPREMIČNINE Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. V Mozirju oddam v najem trisobno stanovanje; gsm 040/550-131. Na Ljubnem ob Savinji oddamo stanovanje v najem gsm: 031/768- 132. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 27 Organizacije, Oglasi RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Na maratonu 18 ekip izkušenih ribičev Mozirski ribiči so se 14. septembra zbrali na drugem maratonu v eki- pnem ribolovu. Ekipa je štela po dva ribiča, ki sta trnke namakala od os- mih zjutraj do sedmih zvečer. Naj- več ribiške sreče sta imela mladin- ca Slavko Bačovnik in Tim Cecelja. UPE POLAGALI V ZADNJE URE V hladnem sobotnem jutru se je ob ribniku zbralo 18 ekip ribičev. Po žrebanju lovnih mest so se podali ob vodo in pripravili svoje prosto- re. Začelo se je mešanje vabe, is- kanje skrite sestavine, ki bi privabi- la največje krape. Eni z več, drugi z manj sreče so pričeli s krmljenjem in privabljanjem rib na mesto, ka- mor so nato nastavili trnke. Lovi- li so talno in s plovcem, menjavali sisteme, načine in z vsakim metom upali, da se ujame kaj velikega. Tu in tam je komu tudi uspelo, ulov je bil stehtan in takoj vrnjen v jezero. Motivacija in zbranost sta ob vro- čem soncu skozi dan malce padli, upe so tekmovalci polagali v zad- nje, pozno popoldanske ure. PRVE TRI EKIPE UJELE SKUPAJ KAR 83 KILOGRAMOV RIB Ob koncu tekme so sodniki se- šteli ulove in razglasili letošnje zmagovalce. Kar 32 kilogramov rib sta za prvo mesto ujela Bačovnik in Cecelja. Za drugo mesto sta čla- na ekipe Ščuka tim Igor Poprask in Jure Kuhar ujela 28 kilogramov rib. Na tretje mesto sta se uvrstila Tom Čopar in Vinko Gostečnik, ki jima je tehtnica pokazala 23 kilo- gramov ujetih rib. Tehtali so se sa- mo ujeti krapi in amurji. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Ekipa je štela po dva ribiča, ki sta trnke namakala od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Najstarejšo ekipo na ribiškem maratonu sta sestavljala Andrej Pavlin (levo) in starosta Ribiške družine Mozirje Janez Brinovec. Savinjske novice št. 39, 27 . september 2019 28 Oglasi