FOR
Freedom
AND
Justice
No. 93
Ameriška
1 31 ri
S3£11 AN Q0DM39QIH
•is wyaAns st/it
NHor ^yiao
i L>J| US
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, December 15, 1987
NA
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan: Raketna pogodba ZDA-ZSSR ne ogroža varnosti Zahodne Evrope — Vojna zvezd še vedno velika ovira za Gorbačova
WASHINGTON, D.C.; MOSKVA, ZSSR — Predsednik Reagan je priznal, da so mnogi v ZDA in Zahodni Evropi zaskrbljeni nad možnimi negativnimi posledicami za zahodnoevropsko varnost pravkar podpisane raketne pogodbe med ZDA in ZSSR, po kateri bodo odstranjeni z evropskega prostora rakete srednjega dosega, ki lahko nosijo jedrske bojne konice. Reagan je pa poudaril, da so te skrbi neutemeljene in da bo ratifikacijski proces, kateremu bo v zveznem senatu podvržena pogodba, to njegovo prepričanje tudi potrdilo. Obljubil je tudi, da bodo ZDA povečale svoje konvencionalno oz. nejedrsko orožje in posvečale več pozornosti razvoju kemičnega orožja.
Včeraj sta Francija in Anglija, edini evropski državi razen Sovjetske zveze, ki razpolagata z lastnim jedrskim orožjem, naznanili, da bosta skupno razvili novo raketo, ki jo bodo izstrelila bojna letala. Predstavniki obeh držav poudarjajo, da nova raketa ne bo kršila pogodbe med ZDA in ZSSR, ker bo imela krajši doseg. Skupen projekt je pa najnovejši dokaz pripravljenosti zahodnoevropskih držav za tesnejše sodelovanje na vojaškem področju neodvisno od ZDA. Takšno sodelovanje pozdravlja Reaganova vlada.
V Moskvi je govoril po televiziji o svojem srečanju s predsednikom Reaganom Mihail S. Gorbačov. Pogovori z Reaganom so bili koristni, je rekel Gorbačov, vendar ni še mogoče govoriti o kakem osnovnem zbliževanju ali spremembi v odnosih med velesilama. Sovjetski voditelj je dejal, da Reaganova Strateška obrambna iniciativa oz. Vojna zvezd še vedno ovira izboljšanju odnosov med ZDA in ZSSR. V ZDA in tudi zahodni Evropi so krogi, ki nasprotujejo takemu izboljšanju odnosov, je nadaljeval Gorbačov, ki je govoril okrog 20 minut ob začetku oddaje »Vrem j a«.
Potrditev Anthonyja M. Kcnnedyja za člana Vrhovnega sodišča bo potekal brez posebnih zapletov — Tudi liberalci ga podpirajo
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je pravosodni odbor zveznega senata pričel potrditveni postopek za 52-letnega zveznega apelacijskega sodnika Anthonyja M. Kenne-dvja. Sen. Joseph Biden (D.-Del.), ki odboru načeljuje, je priznal, da liberalni senatorji še niso nič našli v Kennedyjevi preteklosti, ki bi preprečilo njegovo potrditev za najnovejšega člana Vrhovnega sodišča. Sen. Edward Kennedy, ki je vodil borbo zoper potrditev sodnika Roberta Borka, je tudi sodniku A. Kennedvju nenaklonjen, vendar vse kaže, da tokrat ne bo uspel. Drugi liberalec, ki je pomagal pri zavrnitvi Borka, ohijski senator Howard Metzenbaum, je celo pohvalno govoril o sodniku Kennedyju in dejal, da bo morda sam zanj glasoval in dodal, da senat bo Kennedyja morda potrdil soglasno.
Opazovalci Vrhovnega sodišča menijo, da sodniki čakajo na potrditev Kennedyja, predno se lotijo nekaterih ključnih prizivov. Tu pridejo v poštev prizivi na Vrhovno sodišče glede abortusa. Kot kaže, so sodniki glede tega in več drugih pomembnih vprašanj enako deljeni s štirimi na eni in štirimi na drugi strani. Tako je pričakovati, da bo Anthony Kennedy dal večino eni ali drugi skupini, ko bo potrjen. Včeraj je pa Kennedy odgovarjal zelo previdno na kočljiva vpraša-
nja in ni hotel povedati npr., kako bo glasoval glede vprašanja abortusa. Dejal pa je, da je njegovo osebno mnenje in gledanje eno, njegovo razumevanje ustave pa nekaj drugega. Svojemu osebnemu gledanju da ne bo dal prednosti nad tem, kar zahteva ustava ZDA.
Sandinisti načrtujejo veliko povečanje svojih oboroženih sil — ZDA se zanimajo
za predlog Gorbačova o Nikaragvi
WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto je obrambni minister sandinistične vlade Humberto Ortega (brat nikaragveškega predsednika Daniela Ortege) potrdil trditve majorja Rogerja Mirande Bengoechea, ki je bil zaprosil za politično zatočišče v ZDA, da nameravajo sandinisti do leta 1995 znatno okrepiti svoje vojaške sile. Bengoechea je delal v pisarni Humberte Ortege in tako imel dostop do najbolj zaupnih dokumentov. Do
1.	1995, je dejal obrambni minister, bodo imeli sandinisti pod orožjem do 600.000 vojakov, večina teh v rezervnih enotah, vendar vojaško izvežbanih. Oboroženi bodo s sodobnim orožjem sovjetskega izvora.
Daniel Ortega je dejal o vsem tem, da gre le za predlog obrambnega ministrstva ni-karagveški vladi in da ta predlpg še ni bil sprejet. Major Bengoechea pa je dejal, da imajo sandinisti namen, da bi Nikaragva postala v vsakem oziru druga Kuba.
Med svojim nedavnim obiskom v ZDA, je Mihail Gorbačov baje dejal predsedniku Reaganu glede Nikaragve, naj bi obe velesili enostavno ustavili vso vojaško pomoč strujam v tej deželi. Tako bi Sovjeti in njih zavezniki naprej ne oboroževali več sandinistov, ZDA pa naj bi ustavile pošiljanje pomoči kontrašem. Na ta način naj bi Nikaragva ne mogla postati nevarna svojim sosedom. V Beli hiši pravijo, da Gorbačov ni šel v podrobnosti glede tega, da pa se bodo zanimali, ali je mislil resno.
Posredna pogajanja med predstavniki kontrašev in sandinistov so vsaj trenutno v slepi ulici. Posredovalno vlogo v teh pogajanjih igra nikaragveški kardinal Miguel Obando v Bravo, ki pritiska na sandiniste, naj pristanejo na neposredne stike s predstavniki kontras. Kot kaže, je med sandinističnimi voditelji nesoglasja glede teh pogajanj.
— Kratke vesti —
Seoul, J. Ko. — Jutri bodo prve svobodne predsedniške volitve v tej deželi od 1. 1971. Vladaje naznanila, da bo strogo ukrepala zoper vse poskuse za motenje volitev. Ni jasno, kateri od treh vodilnih kandidatov bo dobil podporo volivcev.
Bukarešta, Rom. — Predsednik države
Nikolae Ceausescu je dejal, da zaradi težkih gospodarskih razmer so potrebne nove omejitve oz. nov padec življenjskega standarda v deželi. Pretekli mesec so prišli v veljavo omejitve, ki so sprožile demonstracije v raznih mestih. Gospodarske razmere v Romuniji so že več let katastrofalne, 70-letni Ceausescu pa ni pripravljen obobriti nobenih reform.
Dunaj, Avstrija — Včeraj so OPEČ državo z izjemo Iraka soglašali, da bo cena surove nafte za nadaljnjih 6 mesecev $18 za sod. Iranci so zahtevali $20, a so pristali na kompromis. Iračani so sporazum glede cene zavrnili, ker so zahtevali pravico za prodajo večje količine nafte na svetovnem trgu, kot so bile druge OPEČ države pripravljene odobriti.
Iz Clevelanda in okolice
Božično kosilo—
Klub upokojencev na 5t. Clair Ave. ima svojo božično kosilo ta četrtek, 17. decembra, ob Ih popoldne, v glavni dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Kosilo bo za tiste člane, ki so si priskrbeli vstopnice. V decembru klubove seje ne bo. Odbor želi vsemu članstvu vesele božične praznike.
Izreden uspeh—
Preteklo nedeljo popoldne je Ameriška Dobrodelna Zveza imela božičnico za svoje mlado članstvo in sicer v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave. Obe dvorani sta bili krasno in primerno okrašeni.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ bo imelo letno sejo in božičnico v nedeljo, 20. decembra, na domu predsednika, 30417 Oakdale Rd. v Willowicku. Po seji bo božičnica in je članstvo vabljeno.
Novi grobovi
Mary J. Chermely
V	ponedeljek, 14. decembra, popoldne je v Wicklife Country Place po kratki bolezni umrla 83 let stara Mary J. Chermely, prej živeča v Euclidu, rojena Novak v Škofiji, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po 1. 1968 umrlem možu Christianu ml., mati Christiana ml., 2-krat stara mati, sestra Franca (Jug.), zaposlena pri Bailey Meter Co. do svoje upokojitve
1.	1969, članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeta, društva Kras št. 8 ADZ in Woodmen of the World. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 17. dec., v cerkev Marije Vnebov-zete dop. ob 9.30 in od tam na pokopalilsče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Walter A. Buckley
Umrl je 82 let stari Walter A. Buckley, mož Therese, roj. Zalokar, oče Ronalda, Daniela (Mich.) in Ralpha (Fla.), 9-krat stari oče, brat Jamesa, Irene Daffner (Fla.) ter že pok. Sigmunda, Chesterja in Henrvja. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od
2.	do 4. in zv. od 7. do 9.
Mary Silhanek
V	ponedeljek, 14. decembra, je v Slovenskem domu za ostarele po dolgi bolezni umrla 82 let stara Mary Silhanek, rojena Globokar v Clevelandu, vdova po Jeromeu, sestra Anthonyja, Franka, Ann Vozo-bule, Edwarda, Alberta ter že
(dal|e na mi 7)
Božičnica SPB Cleveland—
Društvo SPB Cleveland vabi na božičnico v nedeljo, 20. decembra, ob 3h pop. v avditoriju pri Sv. Vidu. (Članek na str. 2).
Božiču primerna prireditev—
V nedeljo, 27. decembra, v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. bo pevski zbor Korotan ob sodelovanju Fantov na vasi, Lilije, Kresa in Mladih harmonikarjev nastopal s spevoigro »Noč božična, sveta noč«. (Članek na str. 2). Korotanovo silvestrovanje—
Pevski zbor Korotan prireja silvestrovanje z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zajtrk bo na razpolago po polnoči. Vstopnina $20. Korotanci vas vabijo, da se jim pridružite ob zatonu starega in začetku novega leta!
V Slov, domu za ostarele—
Preteklo nedeljo zvečer je direktorij Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredilo božičnico za stanovalce tega zavetišča. Vsak stanovalec je prejel božično darilo, prišel je — kot mnoga leta že — »Santa« (John Cech), petje pa je vodil neumorni Frank Kokal.
Spored do konca leta—
Bralce obveščamo o izhajanju zadnjih številk AD v tem letu: Petkova AD bo izšla redno, v povečanem obsegu zaradi božičnih oglasov. Nato bo v torek, 22. decembra, izšla dvojna številka. Upamo, da jo bo pošta dostavila vsaj v Clevelandu in okolici pred božičnim praznikom. Po božiču bo zopet izšla v torek, 29. decembra, dvojna številka. Začenši s torkom, 5. januarja 1988, bo pa AD zopet redno izhajala vsak torek in petek. Tisti, ki imajo dopise za omenjene številke, naj jih dostavijo pravočasno.
Spominski dar—
Ameriški Domovini je namesto šopka na grob njenemu botrčku Tonetu Zgozniku darovala Liliča Lubev iz Bonna Ave. $20. Naša dobrotnica je hčerka g. in ge. Paul Lubey-a. Iskrena hvala za podporo! Kakor ste nam pri AD voščili lepe praznike, enako voščimo tudi Vam!
VREME
Oblačno in deževno danes dopoldne s prihodom hladne fronte v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 47° F. Vetrovno in hladno jutri, z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 32° F. V četrtek zopet vetrovno in za ta letni čas primerno hladno. Najvišja temperatura okoli 30° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 93 Tuesday, December 15, 1987
83
KOMENTAR
k razpravi Dobljena vojna — izgubljeni mir
II.
Oglejmo si sedaj od blizu in s kritičnim očesom veljavnost Blažičevih argumentov o kolaboraciji in narodnem izdajstvu škofa Rožmana.
Takole argumentira: » ... škof je z enostranskim molkom in prav tako enostransko obsodbo zaznamoval žrtev s tem, da je napravil obdolžitev (obeh študentov, op. L.P.) bolj verjetno,...« Najprej je treba reči, da obdolžitev še ni ni-kak dokaz. Isti avtor poroča, kako je bil Lojze Ude (moj sošolec na gimnaziji v zavodu sv. Stanislava), eden najpomembnejših članov OF, globoko vznemirjen zaradi umora študentov in je vodstvu OF pisal protestno pismo z irazom ogorčenja ter izpovedal resne pomisleke glede pravičnosti te sodbe. Težko je verjeti, pravi Ude v svojem pismu, da bi prav taki ljudje, ki so pred Nemci pribežali s Štajerskega, na vrat na nos postali narodni izdajalci. In ker jih škof brani in eksekucijo obsodi, pri Blažiču je sam »zaznamovan« z narodnim izdajstvom. Ali je kje na svetu mogoče najti dokazo-valno logiko te vrste? Končni izid tega procesa, pravi Blažič, je bila izenačitev škofove avtoritete s pojmom kolaboracije in preko tega s pojmom narodnega izdajstva (seveda v marksistični dialektiki, česar pa avtor ne omeni, in je zatorej njegova argumentacija izraz njegovega ocenjevanja).
Ce pa je eksekucijo (po Blažičevo), ki se je prikazovala (ne: ki je bila, moja op.) kot kaznovanje narodnega izdajstva, obsodila avtoriteta (škof), ki jo vsaj do neke mere utemeljenosti (torej: ne popolnoma, moja op.) osumiš (torej: ne dokažeš, moja op.) kolaboracije, tedaj je (ta avtoriteta) napravila obdolžitev (ne: dokaz, moja op.) o izdajstvu samo bolj verjetno (ne: dokazano, moja op.). Ali je te vrste doka-zovanje neke krivde v zvezi z dogodkom najvišjega moralnega in vsakega drugega potenciala sploh vredno papirja, na katerem je objavljeno v eni najbolj uglednih slovenskih revij? Bralep naj sam presodi.
Prihajamo do druge temeljne točke Blažičeve razprave, ki zasluži pojasnilo in odgovor. Tu gre za vlogo tako zvane-ga klerikalizma v komunistični revoluciji. Beseda klerikalizem pomeni, koliko je sploh upravičena, politično gibanje med Slovenci, ki je pa v zvezi z revolucijo v naši domovini na vsak način preozka, kadar govorimo o opoziciji zoper komunizem in njegove OF. Pravilna oznaka te opozicije, ki jo ima avtor v mislih, bi bila katoliški tabor med Slovenci. Kajti vsi verni katoliški Slovenci nikoli niso bili tudi pripadniki politične stranke, ki sojo njeni nasprotniki označevali kot klerikalno. Najzgovornejši dokaz za to resnico so ravno Kocbekovi krščanski socialisti, ki so se prodali komunistom, a verne protikomunistične skupine so obstajale tudi v protiklerikalnih gibanjih, torej liberalcih, samostojnih kmetih, socialnih demokratih itd.
Avtorje do klerikalizma povsem negativno in sovražno razpoložen. Saj pravi: Ne pozabimo niti za hip na izrazito
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Čeprav je začetek zime v zadnji tretjini meseca, zelo pogosto nas objame zimsko vzdušje že v začetku decembra. Slovenci imamo tale narodna imena za zadnji mesec v letu: gruden, veliki božičnik, prozimec, koled-njak, ranozimen in dvanajstnik.
Ta mesec je bogat na važnih praznikih. Kdo izmed nas se ne veseli sv. Miklavža, čas okrog božiča in novega leta. Čas okrog božiča nas pelje v sladki spomin mladostnih let, v stare čase, ko je bilo manj žalosti in več veselja. Po starih vremenskih bukvah sem bral, da so imeli starši z otroci veliko veselja, ko jih je na praznik sv. Miklavža 6. decembra obdaroval z raznimi darili. Čas okrog božiča pa se širijo nešteti pregovori, ki so jih naši očanci, vremenski preroki oznanjali in tudi večkrat zadeli, kot zadenejo naši pregovori tudi večkrat v Ameriki.
Takole so oznanjali: Dež in veter pred božičem, kopljeta jame rada mrličem. — Pred božičem toliko ne škoduje, kakor če ob praznikih dalje dežuje. — Zelen božič - bela velika noč. — O božiču za steno, o veliki noči za pečjo. — Po božiču gre dan gor, sneg pa dol. — Če na sv. Štefana burjo prinese, vinogradniku pridelek odnese. — Zima in gosposka ne prizaneseta.
Do 22. decembra se nam bo dan skrajšal za 16 minut, nato pa se bo do konca meseca podaljšal za 3 minute. Čez tri mesece bo zopet prišla zelena pomlad. V teh mislih pošiljam vsem godovnikom in godovni-cam in vsem, ki so rojeni v tem mesecu, lep pozdrav. Naj bo nam vsem za božične praznike dobro in prijetno v srcu in naj nam prinesejo veliko notranjega veselja in božjega blagoslova!
Tudi o Novem letu krožijo razni reki naših vremenskih prerokov: Na Novega leta dan moraš bos k studencu po vodo, da čez leto ne boš preveč len. - Razni mestni škrici bi radi ubogali ta nasvet, toda kje najti studence v mestih?
Laže bomo upoštevali tale nasvet: Kdor hoče biti vse leto
zdrav v nogah, naj stopi na dan novega leta, zjutraj ko vstane, bos na železo. Železo je lažje najti kot studenec.
Tretja novoletna modrost je pa malo hujša: Če vidiš po novem letu najprej veliko žival, boš priden, močan, in boš lahko prenašal vročino; če pa najprej vidiš malo žival, boš slab in len. Ker je zdaj velikih žival vedno manj — avtomobilov in traktorjev pa vedno več, je jasno, da ti pregovori ne držijo več. Drži pa, daje na svetu danes veliko večje število slabih in lenih ljudi. Mi dobri zemljani pa se moramo pripraviti na seg in mraz, kajti: »Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.« Naj bo vsem nam ob slovesu starega in ob sprejemu novega leta prijetno in dobro!
Milwauske Mednarodni velesejem
Že 44 let International Institute s sodelovanjem več kot 50 etniških skupin prireja letni Mednarodni velesejem — Holiday Folk Fair, ki je eden največjih mednarodnih praznikov te vrste v Ameriki. V dneh 20.,
21.	in 22. novembra se je vršil ta sejem v prostorih Mecca avditorija. Na žalost, letos ni nastopila slovenska plesna skupina, v razstavnem paviljonu pa je rojak Ivan Bambič zopet razstavil svoje umetniško, v lesu izrezane razne figurine in izzval veliko zanimanje mimoidočih ljudi.
Ob veliki udeležbi ljudi od blizu in daleč iz raznih držav, si lahko prisluhnil znanim in neznanim govoricam. Prisluhnil sem tudi, da nekaterim je vstopnina previsoka, drugim je zmeraj isti spored, isti plesi, tretji pa trdijo, da v etniških kuhinjah razstavljajo in prodajajo dobrote, katere danes lahko kupiš v restavracijah in trgovinah. Kljub vsemu pa je Holiday Folk Fair še vedno eden največjih etniških praznikov v Milwaukeeju.
Spominski večer »Prvi december«
Jugoslovansko društvo Sokol-Milvvaukee je v nedeljo, 29. novembra 1987, v restavraciji Old Town, priredilo lepo spominsko slavje »Prvi de-
varuški in ne voditeljski značaj klerikalne oblasti na Slovenskem. Klerikalna stran je morala čutiti, da se era njene varuške oblasti nad slovenskim narodom ... nepovratno izteka. (Ta slednji stavek je iz prejšnjega odstavka Blažičevega članka v CZ. Glejte str. 16 v omenjeni številki CZ. Op. ur AD.) Saj kakšne korenite spremembe tega svojega značaja oziroma neke prenove, ki bi bolj ustrezala potrebam in duhu časa, tudi ni bila sposobna. To je pokazal že Kocbekov primer iz leta 1 937, ob njegovem Premišljevanju o Španiji...«
Najprej je avtor dolžan pojasnila, kaj ima v mislih pod besedo varuški, to je izrazu, ki naj pomeni nasprotje besedi voditeljski. Tedanja Slovenska ljudska stranka torej ni imela voditeljev. Dr. Janez Evangelist Krek ni bil voditelj, ampak samo varuh: in vendar so se tega »varuha« slovesno in veličastno spominjali ob 70-letnici njegove prerane smrti na velikem shodu pri St. Joštu nad Kranjem dne 1 3. septembra letos. Metropolit Šuštar je primerjal Kreka z Mojzesom, ki je svoje ljudstvo pripeljal do obljubljene dežele svobode! Akademik A. Trstenjak pa je omenjal dogodke okrog Majniške deklaracije in dodal osebnosti dr. Kreka tudi izrazito voditeljsko osebnost dr. A. Korošca, dolgoletnega političnega prvaka med Slovenci, kar mu zgodovino nesporno pri-
(dalje na str. 4)
cember«, bivši državni praznik v Jugoslaviji. Tega spominskega večera se je udeležilo veliko število članov in članic Sokola in prijateljev, iz Wisconsina, Illinoisa in Indiane.
Domačin Aleksander Radičevič je z dobrodošlico in molitvijo začel za spominski večer. Spominskemu večeru je prisostvoval starosta Jugoslovanskega Sokola v Ameriki br. Jerko Grškovič in glavni tajnik in urednik Sokolskega Vestnika, br. inž. Dušan Svetlič in njegova pomočnica urednica s. Milena. Po odlični večerji je pozdravil vse navzoče starosta Sokola-Milwaukee br. Branko Svirčič. Glavni govorniki so bili br. Marko Sunara, br. Nikola Kosič in starosta
(dalje na str. 4)
Zahvala Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. - V nedeljo 6. decembra na sam praznik sv. Miklavža, smo zopet imeli priliko videti spevoigro dr. Gržinčiča: »Miklavž prihaja«. Deklice Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti so nas popeljale z rajanjem in petjem na nebeške poljane. Tudi Gerard in Krišpin sta se pridružila in v duetu lepo zapela »Oče naš«. Hvala Vam vsem!
Fantje iz zbora Fantov na vasi so nam nakazali grozo peklenskega brezna in v njem peklensko drhal. Hvala Vam!
Vedno lep prihod svetnika v skupini malih angeljcev je zaslužil ploskanje. Za vso to obilno pripravo nosi zasluge naš neumorni g. Rudi Knez. »Bog naj Vam poplača in Vas ohrani še mnogo let med nami!« je naša iskrena želja in zahvala. Poleg te spevoigre pripravlja g. Knez še »Božično igro«, ki bo igrana v nedeljo 27. decembra v dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in je že možno dobiti vstopnice. Lepo vas vabimo, dragi čitate-Iji Ameriške Domovine, da se pridružite občinstvu, ki bo sledilo prizorom na odru.
Hvala vsem materam, ki ste pomagale v kuhinji, pri pecivu, pri vratih, za prinešeno lepo pecivo, kot tudi za vso pomoč pri pospravi.
Hvala tudi očetom za vso pomoč v točilnici, pri pripravi in pospravi prostorov.
Hvala Ameriški Domovini za vse priobčeno v zvezi z našim Miklavževanjem, kot tudi g. dr. Milanu Pavlovčiču za vabila po radijskih valovih. , Naša iskrena zahvala tudi našemu župniku g. Johnu Kumše, ko nam dovoli uporabljanje dvorane in tudi za šolske prostore.
Hvala vam vsem, ki ste prišli na naše Miklavževanje, tako iz Geneve kot iz Hudsona ali iz bližine. Upamo, da ste se skupno z otroci veselili prihoda priljubljenega svetnika, ki je uvod v božični praznik.
Vsem prijateljem in podpornikom Slovenske šole pr' Mariji Vnebovzeti žele prav lepo praznovanje božičnih praznikov in vse dobro v pri' hodnjem letu 1988. otroci, učiteljstvo, starši in
Odbor slaršev
Noč Božična, Sveta Noč		V nedeljo 27. decembra 1987
Božična spevoigra v treh dejanjih	/ijpkš*	ob 3h popoldne
	iwiir	v
Sodelujejo: Korotan, Fantje na vasi, Kres		Slovenskem narodnem domu
		6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Lilija, Mladi harmonikarji	-- ,M ■	Vstopnina: $5.00
OB KRSTI SIMONA KREGARJA
Po zaslugi g. Toneta Osov-nika, lahko bralcem posredujemo nagovora, ki sta ga imela ob krsti zaslužnega rojaka inž. Simona Kregarja, g. Ciril Mejač in ga. Judita Prelog. Ur.
Ciril Mejač:
Kar je največji slovenski Pesnik izrekel svojemu men-torju, je molitev našemu slovenskemu mentorju in prijatelju:
Vam izročim prijat 'tja, dragi mani!
ki spi v prezgodnjem grobi...
kije, kot Čop, misli pokopal visokoleteče.
V veliko uteho bi mi bilo, ko bi mogel povedati nekaj besed, Četudi spremnih besed, Simo-nu, njemu samemu, in ne le ti-stini, ki jim je, kot meni, težka ■n žalostno doživeta dolžnost,
mu damo tukaj ob krsti svoj Poklon in mu izrazimo svoje Sloboko spoštovanje. Rad bi spregovoril njemu, da bi mogel tudi on z menoj čutiti, kako mi )e težko slovo od prijatelja.
Prijateljstvo in ločitev od Prijatelja je meni in gotovo Mnogim izmed nas tisto — priznajmo si —, kar nam tudi naj-°dločnejša volja in premnoge Preizkušnje dostikrat trde usode niso bile kos, da si ne bi °brisali solz in morda otroško Vihteli. Saj smo taki — kot je Simon sam povedal, ko so tudi nJega prilike privedle k izpovedi občutenosti in ginotja.
Prijateljstvo najde svoj najmočnejši in najlepši izraz v ra-ž'granem razpoloženju prijetne ^ružbe, in nihče bolj kot naš imon ni znal bolje ustvariti razpoloženja, prijetnega in ve-Selega, prav tako kot resnega in delu primernega, kot so pač bolnosti narekovale in kot je Zahteval čas. S prijateljstvom Je Simon uspel pritegniti manj Odločne in manj požrtvovalne elavce v slovenski vinograd, a so se mu — vsaj včasih ali ^•o izjemoma — odzvali k e*u> za čast in dobrobit sionskega imena in slovenskih ,arodnih dobrin. Simon pa se Je vedno in nenehno razdajal a delo in v delu za slovenstvo.
, je širok, širok kot malokdo; čeprav je skoraj skrival j^°je mnogostranske talente, njegova genialnost postala dna, najprej med nami, nje-rojaki, nato pa široko |.Ven naše ravni in našega oko-■ Resno, preresno se je po-^ ®čal poklicnemu delu, a tudi s. 0 za slovensko stvar in Svet Jenskih izročil mu je bilo p. Klic. Šele pred kratkim je za-s Sal' da je razmah slovenskih ^bnosti daleč presegel naše Vilo v svetu in domovini. In
nemajhen delež k temu razmahu je prav Simonov doprinos: drzno zasnovane gradbene umetnine, tukaj pri nas, na Krasu in v osrčju Slovenije; radijske igre in sodelovanje na tržaškem radiu, prerod slovenskih kmečkih domov, zato da ne bi nikoli izginilo to, kar je Simon imenoval slovenska sidra; namreč vera v Stvarnika, pridnost, preprostost in roka v pomoč.
Simon je ponosno hodil z dvema domovinama v srcu; svoje delo in mnogokrat tudi večji gmotni doprinos pa je poklanjal, vedno in znova svoji rodni domovini, Sloveniji. Globoko je čutil povezanost nas vseh v eno družino. Kot zvest član te družine je vselej zamolklo zaječal, kadar je ta naša slovenska družina v skupni molitvi vračala Stvarniku in Gospodarju življenja enega svojih članov, da zanj izprosi večni blagor, večno srečo, večni mir in pokoj.
Mnogi genialni načrti, ki jih je Simon oblikoval za naše skupno dobro, bodo morda legli z njim v grob. Skupna slovenska hiša umetnosti — in Simon je bil umetnik in ne nazadnje umetnik slovenske besede —, ki naj bi hranila zaklade Simonove umetnostne zbirke, morda ne bo več kot sen Simona, podobno kot sen Cankarjevega mladeniča, ki ga je privid rože čudotvorne vzdramil, da je šel na pot. Če pa bi se ta, prav tako čudotvorni sen le kdaj uresničil, bi v njem Simonov duh našel večno bivališče.
Simon je bil z dušo in srcem Slovenec. Visoko se je vzpel nad nas vse in preko nas, s svojim širokim obzorjem, demokratskim mišljenjem in spoštovanjem svobode. Ljubil je svobodo in kot svoboden človek hotel — kot njegov Martin Krpan — živeti svobodno, sanjati in verovati o svobodi, in na svoj, svoboden način, izražati svoja čustva ter tako tudi izpovedovati vero v Boga.
Morda se nam je v tem zdel celo lahek, a je gotovo dosegel in presegel vsakega izmed nas in ne samo, ko je izdelal načrt za veličasten kongresni oltar ob edinstveni priliki, ko je Ljubljana in Slovenija dala čast Kristusu na Kongresu Kristusa Kralja, ali pa ko je v tihoti svojega doma prižigal sveče pred svojimi štirimi Marijami za god Brezjanske Marije. Želel je, da bi ga vsaj z eno svečo posnemali v tem vsi in izoblikoval je obljubo, ki jo je slovenska matična Cerkev sprejela. Ko stoji s štirimi svečami pred večnim Sodnikom — smemo zaupati —, mu stoji ob strani
Marija in več kot skodelica dobrih del, njegova plemenitost in številni spomeniki njegovega razdajanja.
Simon, videc in mislec, načrtovalec, pesnik, sanjač in garač, tajnik ter gonilo Lige in predsednik odbora za slovensko navzočnost na 41. Evharističnem kongresu v Philadel-phiji, Sveti Miklavž in večni popotnik, povsod doma pa morda nikjer, ustvarjalec in igralec slovenskih odrov in naše slovenske drame, mecen, prijatelj pristnega slovenstva, ter vnet častilec slovenskega krščanskega izročila, pisatelj in pisec. In poslednje, kar je napisal, je zapisal tudi zase: »Ko se je dan nagnil v noč, so zapeli fantje in razgrnili steze v blažene sanje. Takrat je legel božji mir na slovensko krajino.« In, naj dodam, na kraj, kjer bo Simonov poslednji dom.
Judita Prelog:
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula Že lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata;
Al’ dneva ne pove nobena prat’ka.
To so bile besede našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Toda Simon, govornik in čarovnik slovenske besede, tiho spi med nami in na nas, njegove prijatelje, je padla dolžnost, da se od njega poslovimo in spregovorimo nekaj besed o njegovem delu in življenju.
Spregovoriti želim le o tem, kaj je Simon pomenil Newyor-ški skupnosti.
Kljub temu, da sem ga poznala že 35 let, sem šele zadnjih deset let tesno sodelovala z njim pri Slovanski organizaciji in pri raznih slovenskih festivalih v New Yorku in okolici.
Simon je bil arhitekt — v mislih je skiciral ideje in mi, njegovi prijatelji, znanci in sodelavci, smo jih skušali izpeljati. Simon je bil arhitekt — a po duši umetnik. Bil je neumoren pisatelj in pesnik — orise-val je življenje newyorških rojakov s svojim Krpanom, včasih malo pikro, vendar hudomušno in duhovito. Brooklyn-ški Jože nas je anonimno opominjal naših napak. V miklav-ževih govorih nas je spodbujal, da ohranimo slovensko zavest, narodne običaje in da redno obiskujemo slovensko cerkev na »Osmi«, s svojo sproščenostjo nam je na tretje nedelje prikazoval lepote slovenskega jezika. Kjerkoli je
(Dalje na str. 4)
Darujte v Tolstojev obrambni sklad!
V »Ameriški Domovini« je bilo že več dopisov znanih poročevalcev, kot so gg. Otmar Mauser, Stane Pleško, Jože Melaher, ki so skušali pridobiti slovensko javnost, da z denarnimi prispevki podpre tožbo, ki je sedaj v teku v Londonu. Toženca sta grof Nikolaj Tolstoj in Nigel Watts, tožitelj pa je lord Aldington. Toženca sama namreč nista zmožna kriti vseh stroškov.
Tožba zadeva poleg drugih narodnih skupin tudi nas Slovence.
Lord Aldington — poplemeniteni nekdanji angleški general Toby Low, je sprožil tožbo proti N. Wattsu, ker ga je le ta v letakih »War Crimes and the Wardenship of Winchester College« obtožil vojnih zločinov.
Zločine, ki jih ima v mislih N. Watts, je ukaz angleškega generala Tobyja Lowa, poveljnika 5. korpusa angleške armade v Celovcu, ki ga je izdal svojim enotam kmalu po obisku in razgovoru z Macmillanom meseca maja 1945, v Celovcu. Glasom tega ukaza, so angleške čete zbrale in izročile Stalinu 40.000 Kozakov, ruske civiliste in celo ruske emigrante iz prve svetovne vojne. Titu pa je bilo izročenih na tisoče Jugoslovanov, med njimi nad 1 2.000 slovenskih domobrancev in stotine civilistov.
Namen te pravde je torej, da se najdejo krivci, ki so odgovorni za našo tragedijo in tragedijo drugih narodov. Lord Aldington vztraja na svojem stališču, da je bil njegov ukaz v soglasju z nadrejeno komando. Ta pravda je poslednja prilika in možnost, da prisilimo resnico na dan, da razgalimo podle zločinske prevare domačih komunistov in njihovih prijateljev z Otoka. S pokolom domobrancev in drugih Jugoslovanov, so komunisti dosegli svoje načrte, njihovi zahodni zavezniki pa zaščitili svoje interese.
Ta pravda je tudi obenem svarilen poziv vsem Slovencem, ne glede na njihove različne politične orientacije, da vsaj sedaj ob tej uri, nastopimo kot homogena celota in podpremo proces z denarnimi prispevki. Ne razširimo naše nezaupanje do nekaterih zahodnih politikov na ves narod. Tam je še veliko poštenih ljudi kot so Nigel Watts, ter številni bivši angleški oficirji, ki se javljajo grofu Tolstoju kot priče proti lordu Aldingtonu. Ce mi Slovenci ne bomo podprli te pravde, potem smo zaslužili usodo, ki nas je zadela.
Letos, 29. oktobra, je bil v Torontu v Kanadi sestanek, ki ga je sklical sam grof Nikolaj Tolstoj. Zbrali so se predstavniki vseh prizadetih narodnih skupin. Tolstoj je navzočim razložil situacijo in apeliral na vse prizadete narodnosti, da podprejo proces po svojih močeh. Dal je tudi izjavo, da je nad 90% možnosti, da bo pravda dobljena. Ob tej priliki je grof Tolstoj naprosil g. Ivana Palčiča, da bi postal »Trustee of the Appeal« za Slovence. Slednji je to sprejel in k njemu se stekajo nabirke od vseh strani. Denar bo naložen v kanadski banki in to po Tolstojevi želji. Sele ko ga bo nujno potreboval, bo zaprosil zanj. Prepričan sem, da bodo zgornje vrstice izbrisale vsako nezaupanje in tako olajšale nabirko.
Ludvik Kolman Slovenski domobranec v ^
Seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad
Na prošnjo grofa Nikolaja Tolstoja sem prevzel odgovorno mesto kot »Trustee of the Appeal« za Slovence v tožbi, ki jo je lord Aldington naperil proti grofu Tolstoju in Nigel Wattsu. Denar, ki sem ga do tega poročila prejel, je naložen v banki. Darovali so sledeči:
V ZDA
TABOR DSPB CLEVELAND  __________ $i 000 00
TABOR DSPB MILWAUKEE  __________i 000 00
KOLMAN LUDVIK_____________________ 200.00
STRAŽIŠAR JAKOB	i un rip)
GABER A-------- ~ 100.00
ZAJEC MILAN ___________________	50 00
DEJAK FRANCE ______________________ 50 00
GOBEC EDI in MILENA	““ nn
(Dalje na str. 6)
Odgovor na članek »Spremembe v domu Korotan« v štev. 57/87, 28. julija 1987
CELOVEC, Avstrija - Ameriška domovina je objavila stališče gospoda p. Ivana Tomažiča glede visokošolskega doma Korotana na Dunaju, ki je bilo objavljeno tudi v »Glasu Korotana«. Poročilo je v Ameriki, kot nam poroča gospod Rudolf Urbič, dvignilo precej prahu. Da se zve vsa resnica in da ne pade na Družbo sv. Mohorjeva v Celovcu očitek, da je iz solidnega katoliškega doma naredila nemoralno ustanovo, objavljamo sledeče stališče, ki naj bi ga prav tako objavili v Ameriški domovini:
1. — Sl. septembrom 1986 je stopil v veljavo za vse avstrijske visokošolske domove nov zakon, ki je zahteval nekaj sprememb glede soodločanja študentov pri hišnem redu in glede obiskov v študentovskih domovih. Kakor za vse druge visokošolske domove, je omenjeni zakon seveda obvezen tudi za dom Korotan. V skladu z zakonom o študentskih domovih smo morali izdelati nov statut za študentovski dom Korotan. Potrebnih je bilo več sej in dolgo smo razmišljali o posameznih točkah. Bili so pogovori s p. Ivanom Tomažičem, pri eni seji je bil tudi navzoč. Bili smo si edini skoraj v vseh točkah statuta, razen točke 6, ki urejuje hišne obiske. (Glej statut v prilogi). /Op. ur. AD — Statuta v kuverti ni bilo, samo pismo./
2.	— Mnogokrat iznešeno podtikavanje, da je Mohorjeva soliden katoliški študentovski dom spremenila v »razvpit kraj« in da so odgovorni odborniki naredili grobo moralno napako, je neresnično in pomeni žalitev celotnega odbora Mohorjeve.
3.	— V pripravljalni komisiji za pripravo novega zakona za študentovske domove so sodelovali tudi zastopniki Cerkve in predvsem avstrijske škofovske konference, ki je za pogajanja z državnimi uradi
pooblastila dušnega pastirja študentov v Gradcu, Dr. Hein-richa Schnuderla. Po mnenju cerkvenih predstavnikov je nova ureditev glede obiskov kompromisna rešitev med predstavami državnih in cerkvenih domov, ki pa so jo morali sprejeti, ker bi drugače tudi v drugih točkah pogoreli.
4.	— Glede ureditve doma Korotan ter glede novega zakona so bila pogajanja s škofijo ter p. Ivanom Tomažičem. Celo škof Kapellari je sam večkrat interveniral, a brez vidnega uspeha.
5.	L’ Celovška škofija je bila s strani Mohorjeve že večkrat konfrontirana s problemom duhovnega vodje doma Korotan. Tudi v času vodstva p. Tomažiča dom Korotan nikakor ni bil duhovni center slovenskih študentov na Dunaju, ker so se študentje navadno zbirali drugod. Zato Mohorjeva že več let išče primerno osebo — duhovnika — ki bi prevzel dušno pastirstvo slov. študentov na Dunaju. Toda pri škofiji dosedaj zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov nismo uspeli.
6.	— V zvezi z izdelavo novega statuta ter ustreznega hišnega reda je bilo potrebnih 8 sej. Zato nihče ne more trditi, da smo postopali neodgovorno in da smo zadevo vzeli lahko. Vse argumente smo dobro preverili in pretehtali ter izdelali nov statut, ki ustreza avstr, zakonu in se hkrati tudi ozira na zahteve in načela katoliških domov. Za odgovorno vodenje doma je od 1.1.1987 zadolžen odbor Mohorjeve družbe.
7.	— Odbor Mohorjeve je tudi odgovoren za sprejemanje študentov. Zdi se nam važno, da selekcijo študentov opravimo že pri sprejemu. In če upoštevamo pogoje, ki jih mora uresničiti študent, ki hoče biti sprejet v dom Korotan, se nam mnogi očitki in pomisleki zdijo neutemeljeni. Po novem
statutu veljajo za sprejem sledeči pogoji:
a)	Avstrijski državljan, med njimi imajo prednostno pravico Slovenci na Koroškem.
b)	Slovenci iz drugih dežel, enakopravno z avstr, državljani.
c)	Drugi inozemci, če je dovolj mest.
d)	Priznanje k rimsko-kato-liški veri.
e)	Obisk verouka v višjih razredih gimnazije.
0 Priporočilno pismo vero-učitelja ali domačega župnika.
Ravno zadnje tri točke omogočajo odboru precejšnjo izbiro, tako da res sprejme v dom samo najprimernejše študente. Študentje so v pogovoru s predstavniki Mohorjeve predvsem kritizirali točki d in f pogojev, a Mohorjeva je vztrajala pri določenih načelih in pogojih.
8.	— Pod novimi pogoji p. Tomažič ni bil več pripravljen prevzeti vodstva doma. Zato je odboru Mohorjeve postavil na izbiro predloga: ali sam obdrži neokrnjeno pravico do vodstva doma (Četudi proti določilom novega avstrijskega zakona) ali pa Mohorjeva sama prevzame odgovornost za dom. Odbor je na seji 1.12. 1986 sprejel drugi predlog. S tem se je p. Tomažič sam odpovedal vodstvu doma, ker odbor pod danimi pogoji ni imel druge možnosti, kakor sprejeti njegov odstop. V nasprotnem primeru bi prišlo do neizogibnih spopadov in konfliktov z avstrijsko zakonodajo in tudi s študentovskimi organizacijami.
Prosimo Vas, da bi pri presoji problema Korotana upoštevali tudi naše stališče in skušali razumeti našo odločitev.
Mag. Olip Ivan odgovorni odbornik za dijaške domove Družbe sv. Mohorja
Ur. A D — Priporočilno pismo je datirano 25. nov. 1987. Najprvo bi poudarit, da je omenjeni članek izšel v Glasu Korotanu prvič, nato sem ga ponatisnil v AD in v uvodni pripombi poudarit, da gre tu za gledanje p. Tomažiča. V drugi točki svojega odgovora mag. Olip piše »Mnogokrat iznešeno podtikavanje, da je Mohorjeva soliden katoliški študentovski dom spremenila v 'razvpit kraj’ in da so odgovorni odborniki naredili grobo moralno napako...« — to se nanaša po mojem na posledice spora na Koroškem in ne v tujini. Znova sem prebrat članek p. Tomažiča in nisem našel npr. izraza »razvpit kraj« v njem. Vsekakor bi pa priporočal vsakemu zainteresiranemu, da zopet prebere članek p. Tomažiča, saj je minilo kar skoro pet mesecev od izida v AD njegovega dopisa in objave danes odgovora mag. Otipa. Itak piše mag. Olip, da je do odgovora prišlo po teh mesecih šele kot reakcija na eno samo pismo enega človeka.
V zadnjih 8 letih in pot, ko sem pri A D, sem prepričan, da
KOMENTAR
(Nadaljevanje s str. 2)
znava in navaja ogromne zasluge obeh navedenih vodilnih mož skupno z dr. I. Šušteršičem za prospeh in napredek naroda. In ob tem citira izjavo vodilnega režimskega jurista Šnuderla, ki je dejal: Obračajte kakor hočete, brez slovenskega duhovnika bi slovenskega naroda že zdavnaj ne bilo več.
Shoda pri St. Joštu seje udeležilo nad 3000 ljudi, ki so navdušeno pritrjevali slavljenju teh »varuhov«. Nadškof Šuštar pa je zborovanje zaključil z ugotovitvijo, da Krekov shod ni samo zgodovinski dogodek in spomin na velikega moža, temveč izziv, naročilo in oporoka za prihodnost.
Tak je torej po Blažiču dokazani izrazito ne-voditeljski značaj klerikalne oblasti na Slovenskem, ki je »črpala svojo moč iz preproščine kmečkih verskih predstav in predsodkov ter iz tihe, nenapisane pogodbe med Cerkvijo in vernikom...« Ta preproščina pa je polnila prosvetne domove v sleherni fari, gradila zadružne domove, ustanavljala hranilnice in posojilnice. Kako se more vse to ujemati z Blažičevi-mi iznajdbami?
»Mi pravzaprav nismo poznali voditeljskega oblastnika«, trdi Blažič. Le od kod izredni uspehi nekdanjega kranjskega deželnega odbora, ki so ga imeli v rokah klerikalci in v njem glavno besedo ravno Evangelist Krek? Od kod osvobodilno gibanje, ki sta ga vodila med prvo vojno Krek in Korošec? Od kod slavne Koroščeve »punktacije« iz I. 1 932 za slovenski narodni program?
Avtorja je zadovoljila šele pojava politične pokveke — Edvarda Kocbeka.	(dalje)
L. P.
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
br. Grškovič. Vsi govori bodo priobčeni v Sokolskem Vestniku.
Po končanem sporedu so vsi navzoči zapeli himno Bože Pravde, Lepa naša domovina in Naprej zastava slave. Spored je vodil in vezal tajnik, br. Lojze Galič. Odbor Jugoslo-venskega Sokola v Ameriki pošilja vsem članom in članicam ter prijateljem lep božični pozdrav in srečno novo leto 1988. Zdravo!
Božična sveta noč
Ivan Cankar jo je opisal takole: Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda. Od neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje. Zazvonili so sveto-nočni zvonovi prazniku upanja in zmagoslavja. Nocoj hodijo angeli po zemlji. In vsi so čutili, da hodijo angeli in da pridejo skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in nalahko plapolajo velike bele praproti.
Videli so tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli v čast rojstvu Gospodovemu. Jaslice so bile že napravljene. Pod njimi je gorela luč v rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne pisane svečice, ki so gorele s tankimi visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi. Svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom. Na sveto noč je, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi, belimi perotmi. Mati božja, mali Jezušček, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam in molili: »Sveta noč, blažena noč.«
Triglavski kotiček
SKD Triglav je, kot vsako leto, tudi letos v nedeljo 6. decembra 1987 priredilo lep sprejem sv. Miklavžu v spodnji dvorani Sv. Janeza Evangelista v veselje naših malčkov in tudi nas odraslih. V nabito polno dvorano je v spremstvo
smo objavili veliko več kot sto člankov in dopisov — skoro izključno od ameriških in kanadskih bralcev —, v katerih so bde prošnje za podporo Slovencev na Koroškem, v ve-čini primerov za Mohorjevo ali njene razne ustanove. Nikoli ni bila nobena taka prošnja za objavo zavrnjena in tudi ne bo.
Še to bi dodal, namreč, da je težko verjeti, da je zaupanje tistih, ki toliko let tako nesebično podpirajo Mohorjevo, tako majavo, da bodo enostavno nehali to podpiranje samo zato, ker berejo en članek ene osebe. Pri Mohorjevi bi le morah kazati več zaupanja do svojih zvestih udov. Vsakdo, ki sploh kaj pozna razmere na Koroškem, mora vedeti ali vsaj slutiti, kako nepogrešljiva je vloga, ki jo igra Mohorjeva družba, in da je torej deležna naše vsestranske podpore.
angelov vstopil sv. Miklavž, za njim sv. Peter (Ivan Bambič) in hudobci, ki jih je to pot sv. Peter trše držal, da niso preveč strašili naših mladcev. Prihod Miklavža in vse navzoče je prijateljsko pozdravil predsednik društva Jože Kunovar. Nato je sv. Miklavž pozdravil in nagovoril mlade in stare, se vsedel na prestol in začel razdeljevati darila, v veselje mladcev in odraslih. Spored ni bil predolg, čeprav so imeli z odrom in kulisami veliko dela, veliko prahu, kajti cerkev nad dvorano je še v popravilih. Kot vsako leto, je tudi letos Miklavža pripravil in šminkal Vlado Kralj.
Po Miklavževem odhodu se je v dvorani razvila prijateljska zabava, kjer so gospodinje članice in točaji poskrbeli za lačne želodčke malčkov in seveda tudi odraslih. Ker pa je imel podpisani en dan preje rojstni dan, so tudi njemu zapeli »Happy Birthday«, nakar se je dobro razpoloženje Še malce zavleklo. Bil je lep Miklavžev popoldan in večer.
Iskrene čestitke. — Slovenskemu zakonskemu paru Janezu Mejaču in ženi Marti je Bog pred nedavnim poklonil prvorojenega sinčka. Iskrene čestitke zakoncema s toplo željo, da bi Bog prvega sinčka obdaroval z dobrim zdravjem in zadovoljnim življenjem. Prijateljske čestitke veljajo seveda tudi starim staršem.
SKD Triglav — že danes javlja, da bo predpustni maškara-dni ples že v soboto, 6. februarja, zvečer v veliki dvorani Sv. Janeza Evangelista.
Odbor SKD Triglav — želi vsem članom in članicam ter prijateljem:	Blagoslovljen
Božič, za Novo leto 1988 pa zdravja in vse dobro!
Upravi lista, uredniku, vsem sodelujočim pri Ameriški Domovini, rojakom in rojaki' njam, vesel in blagoslovljen Božič! V novem letu 1988 pa vsem dobrega zdravja in usp^' Snega življenja. Z ženo Frančiško pošiljava vsem lep božični in novoletni pozdrav. Naj nam vsem za Božič vlada v srcu mir in veselje!
Alojz Gali*
Complete Works of IVAN CANKAR Collectors’ item. - Hard to come by. Best offer over $150. Write to: 639 Broadway, New York City, 10012 or call (212) 475-0450.
(X)
I
i
i
I
(
i
Kanadska Domovina
Izgubili smo odličnega borca za slovensko svobodo!
TORONTO, Ont. - V nedeljo,
22.	novembra 1987, je v Cen-I tralni bolnišnici v Torontu umrl dolgoletni urednik »Slovenske države« g. Vladimir Bogdan Mauko, ki je vse svoje življenje posvetil ideji, da bi slovenski narod nekoč dočakal dan, ko bo v svoji lastni državi bil samosvoj in popolnoma neodvisen od ostalih balkanskih narodov, ki so se po prvi svetovni vojni združili v »ujedi-njeno« Jugoslavijo, kar je bilo po njegovem mnenju zmotno,
! in zaradi česar sva se kmalu po najinem spoznanju razšla.
Vladota sem spoznal kmalu Potem, ko sem 1. 1954 prišel v Kanado. Spominjam se, da sem mu pomagal pripraviti prvo razstavo slovenskega tiska, ročnih del in slovenskega slikarskega in likovnega u-stvarjanja. Nekje na Sher-bournu je bila tista dvorana, kjer smo to razstavo pripravili. in spominjam se tudi, da sem v manjši vlogi nastopal v igri »Domen«, ki je bila istočasno uprizorjena od Igralske družine, ki jo je takrat vodil sedaj pokojni celjski igralec in režiser Stane Brunšek.
Z Vladotom sva se takoj sprijaznila, četudi naju je gledanje na slovensko polpreteklo zgodovino v marsičem lo-čevato. Pri gradnji prve slovenske Cerkve v Torontu je to še posebej prišlo v ospredje, in sva se tako postavila vsak na svoje stališče.

Ostala sva prijatelja, najino Prijateljstvo pa je grenila za-Vest, da si o nastanku nove •Jugoslavije, ki je nastala 1. l918 (po mojem mnenju edina rešitev slovenstva v tistem žasu), nisva bila edina. Lahko Je danes takratne politike in njihovo kratkovidnost kritizi-[at*> v danem položaju pa je °do težko priti na dan s programom, ki bi našim narodnim težnjam odgovarjal, kajti dru-so krojili povojno Evropo in ^š maloštevilni narod ni imel esede, kot je še danes nima.
Krivično se mi zdi, ko naše ^kdanje politične voditelje s,hatramo za naivneže in neod-8°vorne ljudi, kajti ravnali so P° svoji vesti in v najboljših 'uteresih našega naroda. S ča-som se je izkazalo, da to ni do morda pametno in v naj-0*jšem narodovem interesu. Srešeno pa je, sedaj obsojati |JUdi, kj s0 pre[j sedemdesetimi et‘ narod vodili, ker smo mi uii na istem, in bo naše razu-evanje sedanje slovenske Varnosti imelo dalekosežne °sledice, katere bodo čutili še ^bhodnji rodovi, ki bodo pri-2a nami, in se bodo morali |.''pgajati novim, povsem raz-nim pogojem, ki sta jih sta-^.'u nova Jugoslavija s svoji-1 Programi uvajale.
1^ ^ tem sva s pokojnim Mau-m večkrat debatirala. Četu-^ s' glede slovenskih proble-°v nisva videla iz oči v oči,
sva o teh stvareh prijateljsko debatirala, ko se je na mojem domu oglasil. Odločno pa sva si bila edina v eni misli: Komunizem v domovini je povzročitelj duhovnega in gospodarskega propada v Sloveniji in je torej kot tak za vsakega krščanskega in narodno-zave-dnega Slovenca nesprejemljiv. Ta enotna misel naju je zlasti zadnja leta družila in sva postala nekdanja prijatelja.
Zadnje dni sem ga obiskoval v bolnišnici, pa mu je možganska kap odvzela dar govora, kar je bilo zanj, ki je na mnogih sestankih moral mnogo govoriti, načrtovati in pri urejanju »Slovenske države« veliko brati in se posvečati delu, ki ga zbiranje gradiva za posamezno številko zahteva, hud udarec. Kako mučno mu je bilo, ko se z menoj ni mogel tako pogovoriti kot nekdaj, ko sva prosto debatirala o raznih slovenskih vprašanjih.
Mauko je bil posebne vrste prijatelj. V meni je znal vzbuditi ogenj, ki ga preje nisem čutil. Za Štajerca je bil silno trmoglav (Gorenjci smo poznani kot taki, pa me je v tem prekašal). Ne vem, ali naj bo to priznanje ali kritika, vsekakor pa je Vladimir s to trmo dosegel velike uspehe.
Bil je dolgoletni predsednik Etnične tiskovne ontarijske zveze, predsednik Etnične tiskovne federacije za Kanado, nad trideset let urednik »Slovenske države« in član Malteških vitezov.
Ko je njegovo truplo v krsti počivalo pred sliko Marije Po-
magaj v cerkvi Marije Pomagaj na Manning Ave., se je prebralo posebno poslovilno pismo ontarijskega predsednika vlade g. Davida Petersona in ministrice za kulturo ge. Lily Munroe. (Prvič v zgodovini Marije Pomagaj, četudi so izpred njenega oltarja že drugi zaslužni Slovenci odšli v večnost.)
Pogreb pokojnega Vladota je bil v sredo, 25. novembra 1987. Pogrebno mašo in na pokopališču je cerkvena opravila opravil g. Ivan Jan, C.M. Isti gospod je večer pred pogrebom v pogrebnem zavodu opravil molitve za pokojnika. Po pogrebu (bil je sneg in dež in mrzel veter), se je nekaj čez štirideset pogrebnikov udeležilo pogrebnega kosila v Slovenskem domu na Pape Ave., ki sta ga za to priliko pripravile ge. Hacetova in Dolenčeva.
Z Maukom smo Slovenci v Torontu izgubili velikega narodnjaka, kulturnega delavca in borca za slovensko svobodo. Drugi, ožji prijatelji bodo še kaj več o njem napisali. Jaz v svojem imenu lahko samo rečem, da sem ga cenil in spoštoval kot garača za slovensko stvar, kot izrazitega Slovenca, pripravljenega žrtvovati ne samo svoj čas, temveč tudi svoje finance in svoje zdravje za ideale, v katere je z vsem srcem veroval.
Sinovoma Matjažu in Andreju, sestri Santi in njeni družini naše iskreno sožalje, Vla-dotu pa naj v tuji zemlji sveti večna luč božjega odrešenja.
Otmar Mauser
Govor Ludvika Jamnika ob odprtem grobi Vladimirja Mauka
Žalujoči:
sinova: Matjaž, Andrej,
sestra Santa, mož Dare z družino, prijatelji!
Ob odprtem grobu se poslavljamo od pokojnega Vladimirja Mauka, očeta, učitelja in dolgoletnega urednika lista »Slovenska država«, glasnika slovenske državnosti, osebne in narodne svobode.
Le prerado se zgodi v življenju, da sodimo človeka v naglici, zato pogosto enostransko, opirajoč te nagle sodbe na človeške pomanjkljivosti, spodrsljaje. In kdo je brez njih? Preobrnimo to že nekako ustaljeno, udomačeno ravnanje in skušajmo pravilno razčleniti in s tem doumeti pokojnikovo življenje, sodbo pa prepustimo Bogu in zanamcem.
Vztrajnost, požrtvovalnost, idealizem!
To so v kratkem pokojnikove odlične poteze, katerih se je držal vse življenje. In kje jih je dobil in s trdnim prepričanjem osvojil? Odgovor na to vprašanje pa nam pove sledeči važen slovenski zgodovinski dogodek:
Dne 14. oktobra 1939. leta — nekaj tednov potem, ko sta dve evropski velesili, ena iz zahoda, druga iz vzhoda, napadli, razdejali in razdelili poljsko državo, in ko smo takrat tudi Slovenci v strahu prisluhnili grmenju bombnikov, tankov in topov —, se je v Mariboru, na grobu slovenskega in narodnega voditelja Antona Martina Slomška, v navzočnosti takratnega mariborskega škofa dr. Tomažiča, vršila veličastna manifestacija.
400 delegatov na novo ustanovljene katoliške dijaške organizacije, Slovenske dijaške zveze, katere duhovni vodja je bil umorjeni univerzitetni profesor dr. Lambert Ehrlich, izbranih iz vseh srednjih šol Slovenije, je položilo slovesno obljubo, znano pod imenom Slomškova prisega: Braniti slovenske narodne vrednote, pomembno izražene v geslu: Bog-, Narod-, Država! Eden izmed delegatov pri tej prisegi je bil predsednik, imenovan tudi glavar, Slovenske dijaške zveze na mariborskem učiteljišču, pokojni Vladimir Mauko.
P O J A S NIL O
TORONTO, Ont. - Ta članek je odkritosrčno namenjen iskrenim bralcem Ameriške oz. Kanadske Domovine v pojasnilo raznim kritikam organizatorjev slavnostne večerje na ladji »Jadran«, katera se je vršila 21. maja 1987 in prinesla $40,500.00 čistega dobička. Nakladno tej vsoti je na prošnjo organizatorjev te večerje še Gannett Charitable Foundation dodal $10,000.00. Avtorjem teh kritičnih člankov se nimam namena zagovarjati proti njihovim nevrednim obsodbam. Velika krivica se pa godi organizatorjem, sponzorjem in gostom te prireditve in zaradi te krivice, kot predsednik pripravljalnega odbora prilagam ta članek Ameriški Domovini.
Večerja na ladji »Jadran« je bila organizirana le v en namen. Namen te večerje je bil povabiti čimveč neslovenskih podjetij, prijateljev in znancev. Med tem se je na naše ve-
Skozi dolgih 48 let je pokojni Vladimir ostal zvest tej prisegi. Prisega mu je bila v mislih in na utrujenih ustih še zadnje tedne življenja.
V tem slovenskem zgodovinskem dogodku, v tej prisegi na Slomškovem grobu, je iskati pokojnikovo moč v njegovi vztrajnosti, požrtvovalnosti in idealizmu.
Druga njegova prav tako pomembna življenjska odlika je bila: pomagati bližnjemu. In mnogim je pomagal. Pri tem pa ni gledal, ne vpraševal, kaj je, kdo je, kakšnega prepričanja je, ipd. Pred seboj je videl človeka, ki mu je treba pomagati.
Njegova vsestranska delavnost je dalje razvidna še iz dejstva, da je bil:
—	dolga leta predsednik Etnične tiskovne ontarijske zveze;
—	podpredsednik Etnične tiskovne federacije za Kanado;
—	nad trideset let urednik »Slovenske države«;
—	član Malteških vitezov.
Pokojnikova življenjska pot
se je po božji volji stekla, končala. S svojim vsestranskim, neutrudljivim življenjskim delom si je postavil spomenik, ki ga ne bo uničila rja, ne strl čas, na katerem so vklesane njegove odlike: vztrajnost, požrtvovalnost, idealizem!
Boril se je za lepšo in pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda. Pot je nakazana, utr-ta, delo pa še nedokončano. Vse to pa bo mogoče doseči le v vseslovenski vztrajnosti, vseslovenski požrtvovalnosti in v vseslovenskem idealizmu!
Vlado, boril si se za združitev slovenskega narodnega o-zemlja, za slovensko osebno in narodno svobodo, za svobo-
(Dalje na str. 6)
liko presenečenje odzvalo tudi mnogo Slovencev in slovenskih podjetij, da s tem čimbolj finančno podpro gradnjo našega slovenskega starostnega Doma Lipa. Namen tega večera je bil vsem jasen in brez kakih političnih spletk.
Obžalovanja vredno je, da sposobnim in pridnim organizatorjem tega večera sedaj kratite dobro voljo in iskreno vdanost Domu Lipa s svojimi političnimi krinkami. Udeležence in sponzorje te prireditve zasramujete in natolcujete razna politična nagnjenja. Kje ste Vi, ko iščemo prostovoljne delavce, finančno podporo in prijateljskih vzpodbud? Pri delu in na prireditvah Vas ne vidimo! Če je pa Trio Terlep in Bibičeva umetniška uprizoritev »Martina Krpana« in Prešernove »Slavice« politično nezaželjena med kulturnimi Slovenci v Torontu, sem pač jaz zelo naiven. Sicer so pa gostje, kot vemo, z nepopisnim aplavzom lepo odgovorili na to vprašanje. Tega najboljšega slovenskega filmskega igralca in prejemnika Prešernove nagrade za leto 1986.še revija Ognjišče hvali in priporoča branje njegove knjige »Igralec«. Zakaj lahko nastopajo v hamiltonski cerkveni dvorani, v Torontu bi bil pa njihov nastop pod istimi pogoji tako nedoumljiv? Kdo vam daje pravico nekonstruktivno kritizirati organizatorje, sponzorje in goste tega večera?
Če bi preusmerili vašo energijo, vaš čas in vaše negativno mišljenje v dobro delo in pomoč temu slovenskemu idealu v Torontu, bi se Dom Lipa najbrž lahko hitreje odprl. Ali ni mogoče, da bo tudi kdo od vas nekoč potreboval prav njegovega zavetja? Ni vidite neprespanih noči, ne leta trudnega dela prostovoljnih delavcev pri Domu Lipa, ne velikega žrtvovanja organizatorjev raznih uspešnih prireditev. Brez prostovoljnega dela in takih prireditev, Dom Lipa ne bi stal.
Žalostno je, da v tem delu iščete le negativnost in politične spletke. Iskrene, delavne in zavedne Slovence, kot je tudi druga generacija v Torontu, napadate z raznimi političnimi nagnjenji. Med tem, ko sočustvujemo z vašo preteklostjo in priznavamo krivice, katere ste morali prestati med vojno in po vojni, moramo vseeno reči, da je naša politika kanadska politika, bodisi liberalna, konservativna ali pa N.D.P. Naš ideal je pa »slovenstvo«.
Naj končam z mislijo, da združeni in s prijateljskimi odnosi med seboj lahko naredimo veliko dobrega za Slovence in slovensko skupnost v Torontu. S takšnim delovanjem lahko dajemo tudi dober vzgled naši bodoči generaciji.
John Kavčič ml.
KRAŠKA BOŽIČNA LEGENDA
KOLEDAR
društvenih prireditev
DECEMBER
Zjutraj, ko so se zarje dotaknile hiš, je vstal in hodil iz doma v dom in povedal vsem. Ljudje niso vedeli, ali bi mu verjeli ali ne. »Široko dušo imaš in se ti marsikaj, kar je drugim sanja, zazdi zares.« — »Ne, saj sem videl prav s temi očmi in slišal prav s temi ušesi.« — »Pa ti je res po naše povedal?«
Polastilo se ga je silno kopr-nenje, da bi še enkrat videl tisto podobo, polno lepote in modrosti. Klečal je vso drugo noč, strmel v kot in pričakoval — čudovita podoba se ni prikazala več. Toda v duši je rasla, rasla — vedno bolj živa, vedno bolj polna veličastva.
Zgrabila ga je želja, da bi jo upodobil. Kako? Ne sme na kor, da bi jo prikazal ljudem z godbo. — »Jezus za liro in pol? Ali je mogoče kupiti Jezusa z denarjem? Ali je Odrešenik pri tistih, ki so ustvarjali nasilje?«
Vzel je sekiro in se napotil v borovje. Burja je pela med črnimi vejami, ki so se sklanjale prav do tal, počasi, kakor da bi nekdo počasi dvigal roke od zemlje v nebo in nazaj k zemlji. Matiji se je budila v duši sladka grenkost: »Modrost so peli bori prav tako takrat, ko ni Marija našla prenočišča v mestu, morda so peli prav tako, ko je bežala po pustih, kamnitih pokrajinah iz svoje dežele, da reši življenje novorojencu.«
Ob krsti S. Kregarja
(Nadaljevanje s str. 31
bila v načrtu slovenska prireditev ni nikoli stal ob strani, temveč je neumorno pomagal z idejami, nasveti in materialno. Bil je duša in srce obeh Liginih Koroških tečajev.
Za njim ne žaluje samo njegova družina, newyorški Slovenci in vsi Slovenci po svetu, ki so ga poznali, temveč tudi ljudje drugih narodnosti, predvsem Slovani v New Yor-ku. Simon je tkal ruševino sporov slovanskih narodov v prelepo tkanino medsebojnega razumevanja. Kljub nekaterim ekscentričnim idejam, so. ga ljudje poslušali in mu sledili.
Z velikim veseljem je pri Slavic Heritage Council vodil »Pesniške večere«, kjer je želel prikazati lepote slovenskega in slovanskih jezikov.
Spodbujal je slovenske in dri^e slovanske umetnike, pripravljal razstave njihovih del in jih predstavljal ameriški publiki.
Prevajal je pesmi iz drugih jezikov in jih obogatil s pestrostjo slovenskega jezika.
Lahko bi še in še naštevala, kaj vse je storil on za nas vse. Z njim je usahnil tudi neizčrpni vrelec vedno novih idej. Prijatelji, znanci, sodelavci — žalujmo — vendar ne pozabimo na cilje, ki nam jih je začrtal. Nadaljujmo delo, ki je ostalo nedokončano.
Simon, prijatelj, tebi na večno pot pa še slovenski šopek!
Iz te pesmi, iz tega občutja je zasekal v živo vejo — in ko je padla na tla, jo je dvignil spoštljivo in si jo naložil na ramo. Začudeno so ga gledali, ko jo je nosil skozi vas. »Kaj hoče zelenju, ko pa nimamo Jezusa?«
Radovedni so šli za njim v kočo. On pa je molče sedel na ležišče in rezljal. Nobene besede niso mogli spraviti iz njegovih ust. V noči je ostal sam, rezljal je in skozi okno mu je svetila mesečina. Zdaj pa zdaj so mu oči obvisele v kotu in se zamaknile. Polagoma se je porajalo pod njegovimi rokami dete — novorojenec, smehljajoče se in polno modrosti, podoba tistega, ki ga je videl z dušo. In ko je ugasnila mesečina in se je žar zarje dotaknil okna, je Matija zaslišal: »Mir tebi in tvojim, Matija!«
Prišli so zopet v kočo vaščani — možje in žene, otroci in ostrmeli so. »Kje si se učil? Saj si ga naredil živega. Tak je kot bi bil zares!«
»Nisem se učil. Videl sem ga.«
Potem so dekleta stkala obleko za novorojenca: srajčko, ki je bila bela kot nebesa, plašček, ki je bil moder kot modrost, in rdeč pas, ki je bil kot ljubezen, in so oblekle novorojenca.
Matija je še izrezljal jaslice in jih okrasil s samimi srci. Potem je šla vsa vas v gmajno. Smreke ni bilo v celi pokrajini niti ene, a nabrali so mahu in črnih borovih vej in so uredili
Govor L. Jamnika
(Nadaljevanje s str. 5) dno, mednarodno priznano, državo Slovenijo, neposredno vključeno v bodočo Združeno Evropo; zdaj pa počivaj v svobodni in prostrani kanadski zemlji!
jaslice. Prednje so prižgali svečo.
V božični noči so se zbrali vsi v tisti majhni kuhinji. V kotu, kjer seje Matiji prikazal Jezus, so stale jaslice. Krog njih so stali ljudje, gledali so, tiho so molili in niso govorili glasno, boječ se, da ne bi prišli in jim ne ugrabili novorojenca. Šele ko je prišla pozna noč, so se pričeli pogovarjati. Besede pa niso bile vesele — vsaka je bila kot tožba in zdaj pa zdaj je odšel kdo pred kočo, da bi pogledal, ali ne stoje zunaj in prisluškujejo tožbam.
Potožili so mu vse, prav vse, in strmeli v njegov obraz, ali bo odgovoril. Toda novorojenec jih je gledal in se samo
(dalje na str. 7)
MALI OGLASI
for rf:nt
2 rooms, down, with private bath & entrance. Completely furnished. Call 391-5718.
(x)
FOR RENT
62nd and St. Clair. Updated 2 bdrm apt. New windows, kitchen and carpet. Only $21 5 a month. Call 391-7253 (93-96)
HIKINC! Federal government jobs in your area and overseas. Many immediate openings without waiting list or test, s 15-68,000 Phone call refundable (6031 838 8885 Ext 1772
191-951
Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444
27 — Pevski zbor Korotan prireja božično spevoigro v treh dejanjih »Noč božična, sveta noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3h pop. 31 — Pevski zbor Korotan prireja Silvestrovanje z večerjo in plesom v Slov. domu na Holmes Ave. Zajtrk na razpolago po polnoči.
31. — Baragov dom, 6314 St. Clair Ave., priredi silvestrovanje.
— 1988 — JANUAR
23.	— Slovenska pristava prireja »Pristavsko noč« — Družinska večerja, ples in zabava, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
24.	— Slov. šola pri Mariji
Vnebovzeti pripravlja kosilo v šolski dvorani. Serviranje od
11.30	do 1. pop.
FEBRUAR
28. — Slov. šola pri Sv. Vidu
postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
28. — Župnija Marije Vne-
bovzete priredi srnjakovo kosilo v korist Slov. doma za ostarele in sicer v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Serviranje od 2. do 5. pop.
MAREC
26. — Glasbena Matica priredi
svoj spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 Gurizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1
Darujte v Tolstojev obrambni sklad
(Nadaljevanje s str. 3)
PUST MILKO in DRAGICA
ZUPANČIČ HINKO ______
PETRIČ LOJZE
NEIMENOVANI /RK/_ PRIMOŽIČ IVANKA _
ZAJEC KAREL ____
TAVČAR IGNACIJ _ ZUPANČIČ POLDE _ POGAČNIK BRANKO
DOVJAK JOŽE_____
NEIMENOVAI /VV/ _ URANKAR FRANK _ BOJC KARL ______
ŠTEPEC SLAVKO________
SKUBIC JANEZ_________
PROSEN JANEZ in MARIJA
KASTIGAR FRANK ______
KRIŽMAN JOŽE______'
. 50.00
50.00
50.00 . 50.00
40.00
40.00
30.00
25.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
10.00
V Kanadi
TABOR ZDSPB/Zvezin odbor _
TABOR DSPB TORONTO .
ZIERNFELD F. in H.________
KUSHAR D.________________
NEIMENOVANI - TORONTO
OSREDKAR F. ________
KOZINA F. ’_________
ŽUKOVEC H.__________
REBRNAK M.__________
PLESKO STANE________
PLESKO C.
PEPEVNAK Dr. F. GRAHAM TED _
NEIMENOVANI - HAMILTON
BERKOPEC S.__________
FERKULJ E. ________
KOKALJ F.____________
KRNC J. _____________
$3125.00
$1,000.00 _ 1,000.00
___300.00
___ 100.00
___100.00
___ 50.00
___ 50.00
___50.00
___50.00
___50.00
___50.00
___30.00
___ 25.00
___20.00
___20.00
_ 20.00
___20.00
__ 10.00
$2,945.00
Vsem zgoraj omenjenim darovalcem se prav iskreno zahvaljujem. Vsi, ki želite darovati v ta sklad, lahko pošljete svoje darove v Clevelandu Milanu Zajcu, v Torontu Stanetu Pleškotu ali pa meni v Hamilton.
Hamilton, 1. decembra 1 987	Ivan Palčič
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
KRAŠKA BOŽIČNA LEGENDA
(Nadaljevanje s str. 6)
smehljal — tiho, tiho. Bližala se je polnoč. Radi bi zapeli, toda vselej je strah premagal duše.
Lahko bi se zgodilo kjerkoli, toda tistikrat se je zgodilo v visokem Krasu v majhni, bedni vasi. Bil je tedaj advent, Pust in dolgočasen, kot le more biti poleg puščobe in dolgočasja praznih shramb, ljudje v zaporih — nič tistega veselega pričakovanja prekrasnih božičnih pesmi in nič upanja v čarobno doživetje čudežnega Odrešenikovega rojstva. Kdo bi upal in pel, ko te pa zapro, če že le misliš na upanje in Pesem.
Tak advent je bil, toda vaščani so vendarle hrepeneli po Jaslicah. Morda je bilo iz vere, morda iz navade — morda iz sladkega spomina. Matija, ki je bil velik muzikant in nekdaj organist, star fant, je mislil in mislil in hrepenel noč in dan. Imel je mater v grobu, očeta v zaporu, v zaporu zato, ker se Je uprl, ko so pregnali pevce s kora, pa je še veroval — z ne-zmanjšano silo je veroval v Odrešenika. Sklenil je, da mu napravi najlepše jaslice za božično noč.
Sel je od hiše do hiše in nabiral denar. Dali so mu vse, kar so imeli. Nabral je liro in P°l. Vsak je pripomnil to in 0n°, kak naj bo Odrešenik. Tatija se je napotil v Trst in je
iskal tam po ulicah, da bi kupil Odrešenika — prekrasno novorojeno dete.
Strašno ošabno, tuje in visoko so se mu smejali po trgovinah: »Ta človek bi hotel za liro in pol prekrasnega novorojenca. Ali hočeš tega iz porcelana? Ali morda tega iz marmorja? Ali iz slonove kosti — ha, ha! Za liro in pol! Tega iz papirja, če hočeš!«
Zvečer se je Matija napotil mračen in potrt domov in ni nič videl prekrasne mesečne noči, po kateri so visele zvezde nad kamnito pokrajino in ki se je naredila, kakor da bi prišla od sam Bog ve kje.
»Kako naj bi prišel Odrešenik v to ukleto, pusto, kamnito, zapuščeno gmajno? Tukaj je človeku usojeno samo, da pade in čimprej pogine.«
Do neskončnosti revna in zapuščena in pomilovanja vredna se mu je zazdela vas, ki je ležala pred njim, in solze sramu in obupa so se mu prikazale v oči. Nič ni vedel, da se zvezde svetlikajo v teh solzah. Ljudem, ki so ga pričakovali pred njegovo kočo, je vrnil denar. In glej — nihče mu ni nič očital. Le vsak je sklonil glavo in molče odšel v svojo hišo.
Vsi so zaspali, le Matija ni mogel in ni mogel. Vedno bolj živo, vsa polna koprnenja je mislila duša na nekdanje dni.
Silne godbe orgel so donele v njej, truma fantov in deklet je prepevala v njej — kakor nekoč: »Rojen nam je Reše-nik...« Strmel je v kot, kjer je sijala mesečina, in od ure do ure je bila bolečina silnejša v njem.
In zgodilo se je okrog polnoči. V kotu, v mesečini se je porodila senca — in senca je bila od drobca do drobca trenutka vse bolj živa, vse bolj jasna, bolj lepa — in je bila senca naenkrat novorojenec sam Jezus. Tako živo in modro je gledal, da ne bi mogel gledati tako največji modrijan sveta.
Matija se je dvignil na ležišču in pokleknil, da bi molil. Nasmehnil se je in stegnil roke proti njemu. Pa mu je rekel, čudovito in razločno in razum-
(dalje na str. 8)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1) pok. Alice Heller in Josepha, teta in prateta, zaposlena 20 let kot šivilja pri Richman Bros. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popi. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Joseph Seege
V četrtek, 10. decembra, je v Wickliffe Country Place po dolgi bolezni umrl 76 let stari Joseph Seege, prej živeč na Maplecliff Rd. v Clevelandu, rojen v Mavnardu, Ohio, mož Amelie, roj. Oblak, oče Kennetha, 2-krat stari oče, brat Mary Jevnikar ter že pok. An-thonyja Grmovseka in Caroline Wilson, član Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda včeraj, 14. decembra, s sv. mašo v cerkvi Sv. Križa. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš.
S tolikim denarjem bi tudi sami znali živeti
Washington, D.C. — Zvezna vlada v Washingtonu, vlade zveznih držav in mestne uprave so v preteklem letu 1986 uporabile kar lepe denarce za vsakega moškega, žensko in otroka v ZDA. To se pravi, da so javni izdatki za vsakega prebivalca ZDA lansko leto znašali $7.017 - tako poroča ustanova Tax Foundation.
V te stroške so vključeni izdatki za šole in druge javne posluge. Kar je značilno, da so javni izdatki prekosili inflacijo, ker so se v zadnjih sedmih letih te vrste javnih izdatkov skoraj podvojili in sicer od $3.726 v letu 1979 na $7.017 v letu 1986.
Računajo, da je sedaj v Ameriki 88 milijono gospodinjstev (households). Vladni stroški za vsako gospodinjstvo so v letu 1979 znašali $10.700, lansko leto - 1986 pa že več kot $19.000.
Ljudem postaja očitno, da državne in vse druge javne ustanove enostavno ne znajo več Štediti. Več imajo denarja, bolj potratno ga potrošijo, o. : s
VOŠČILA IZ TORONTA, Ont. I

I
“OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO ŽELI ODBOR
“DRUŠTVA SLOVENSKI DOM“
\
\
! VSEM ČLANOM IN PO NJIH VSEM SLOVENCEM \

864 Pape Ave. — Toronto, Ont.	{
---------------------------------1
l l
\
ST. JOSEPH PRESS	j
E	SLOVENSKO TISKOVNO PODJETJE	i
Lastnik: JOŽEF ŠČRBIČ	j
i želi vsem svojim strankam in sorojakom j srčne božične praznike in veliko uspehov	L
v novem letu	t
t i t
340 Brown’s Line, Etobicoke, Ont. M8W 3T7	\
k	251-1337	'

l
VOŠČILA IZ TORONTA, Ont.
| DRUŠTVO SLOVENCEV
BARAGA
Vsem članom in njihovim družinam, Slovencem v zdomstvu in v domovini VESELJA, SREČE IN MIRU v letošnjih božičnih praznikih in OBILICO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU želi in vošči
ODBOR
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
LINDEN
1574 The Queensway (na vogalu Atomic Ave.)
Tel.: 255-1496
Želi vsem svojim gostom prav vesel Božič in veliko sreče in uspehov v novem letu. Vodstvo restavracije se prav lepo priporoča slovenskim rojakom za obisk, kjer boste prijazno postreženi in zadovoljni.
LASTNIKA: FRANK TOMŠIČ in PAVEL TOMŠIČ
Prva slovenska župnija v Kanadi
Marija Pomagaj
vošči vsem Slovencem in Slovenkam tudi potom Kanadske Domovine
POLNOST VESELJA IN SVETONOČNEGA MIRU ZA BOŽIČ TER ZDRA VO, SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1988.
*
Obenem se iskreno zahvaljujemo vsem £ župljanom in ostalim dobrotnikom za vso pomoč pri vzdrževanju cerkve in župnije ter se priporočamo za njihovo sodelovanje tudi v bodoče
Dušni pastirji
ŽUPNIJSKO OBČESTVO 5il Brezmadežne v New Torontu ajj
vošči vsem Slovencem in Slovenkam, ki jim bo prišla v roke božična številka Kanadske Domovine
POLNOST VESELJA in SVETONOČNEGA | MIRU ZA BOŽIČ ter ZDRAVO, SREČNO f f in BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1988. J
Vsem župljanom in ostalim dobrotnikom iskrena zahvala za vso podporo tej slovenski cerkvi in župniji že več kot petindvajset let!
f

I

$ VOŠČILA IZ TORONTA, Ont. {
£   	—r—. - - ~	‘
I
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev
vošči vsem članom in vsem Slovencem polnost veselja in svetonočnega miru za Božič ter blagoslovljeno novo leto.
I
ODBOR
1
I
£
S
f
S
Veselja za božične praznike in sreče v novem letu Vam želita
JOŽE in EMA POGAČAR
POGAČAR REALTY LTD.
57 Anderson Ave., Toronto Ont. M5P 1H6 • Teh: 489-8331 •
i
1

I
Andrej Markeš
odvetnik in notar Tel. (416) 362-2100
Hvaležen vsem klientom, se priporočam prijateljem in rojakom ter vsem skupaj
i
želim

obilo božičnega miru in blagoslovljeno novo leto 1988
s
I

I
ŽUPNIJSKA HRANILNICA
IN POSOJILNICA “SLOVENIJA
s
Člani upravnega in kreditnega odbora, nadzorstva ter upravnik z uradništvom želijo vsem članom, njihovim družinam in vsem Slovencem
i
MIRU IN SREČE ZA BOŽIČ, ter uspehov in blagoslova v novem letu. Naložbe pri nas so varne in se visoko obrestujejo, posojila so cenena
in življenjsko zavarovana.
£
o
ti
618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9; 531-8475 739 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3V7; 255-1742 125 Centennial N., Hamilton, Ont. L8E 1H8; 561-9952
I
P.

KRAŠKA BOŽIČNA LEGENDA
(Nadaljevanje s str. 7)
Ijivo, tako da je Matija razumel vsako besedo: »Mir tebi in tvojim, Matija!«
Fanta je objela velika radost. Stopil je z ležišča in se približal Detetu, da bi ga vzel v naročje. Toda tedaj je otrok izginil. Matija si je pomel oči. Ali je sanjal? Ni sanjal. Razločno je bilo povedano v njegovem jeziku: »Mir tebi in tvojim, Matija!«
Skoraj prav o polnoči se je povrnil Matijev oče iz zapora. Vztrepetali so vsi, ko je potrkal na vrata — vendar so šli in odprli. Matija je vzkliknil vz-radoščen. Stisnil je staremu roko in ga vodil v kuhinjo. Stiskali so mu roko vsi. Niso ga vpraševali, kako je bilo. Vedeli so vsi, kako je bilo. Okrvavljene oči in sključena postava je pričala dovolj. Saj je postal v šestih msecih dvajset let starejši. Zagledali so se v njegove zenice. V zenicah starega je gorel ogenj silneje kot kdajkoli prej. Stopil je k jaslicam in se zamaknil v otroka. V trpke poteze se mu je zarisala radost.
»Kdo je ustvaril tega našega Jezusa?«
»Mi vsi smo ga ustvarili,« je odgovoril Matija.

[
Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njihovim družinam voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsi pri
6
f
tk
o1
5)
p
f Anton’s & Son Meat Market
£
i
ANTON in DANNY BAVDEK
f
I
£
V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA TRGO VINA Z MESOM
Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim meson. Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase in krvavice. Če se ženiš, te bomo oskrbeli z mesnimi dobrotami. Povabite nas na bankete, da vam dobavimo vsakovrstno meso. Isto delamo za slovenske dneve in praznike. Tudi bučno olje in rogaško slatino dobite pri nas. Dostavljamo na dom in poceni napolnimo hladilnike.
I
633 Vaughan Rd. na vogalu Oakwooda Tel.: 654-9123 — 654-9112


»Ali ne vidite, da je dete živo? Zapojmo mu pesem!«
Silno navdušenje je objelo vso trumo. In zapeli so glasno, polni radosti in vere: »Rojen nam je Rešenik...« In ko so odpeli, se je zgodilo čudo — pravzaprav ne čudo, ampak
nekaj pravičnega, nekaj, kaf se je morala zgoditi: NovorO’ jenec se je dvignil iz jaslic Razširil je roke v blagoslov i" zaklical tako, da so razumel' vsi: »Mir vam — bratje in se' stre!«
Bogomir Magajn1

i
Vsem članom krajevnih organizacij D.S.P.B. in njihovim družinam, Slovencem v Združenih državah in Kanadi ter po ostalem svetu,
OBILO MIRU IN BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ
in
SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU 1988
Želi
Zveza Društev Slovenskih Protikomunističnih Borcev


Veselje za Božič in obilo sreče v novem letui
MIRO ALDERWOOD JEWELLERY
MIRO RAK
President
ALDERWOOD PLAZA 857 Brown’s Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Phone: 255-4429
ROJAKOM VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Anthony Klemenčič, B.Sc., LL.B.
SL O VENSKI OD VET NIK
332 Browns Line,
Toronto M8W 3T6 Tel.: 251-5281
Bus: 497-4184