Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Pod št. 1. navedene so vaje imen, pod št. 2. pa vaje osebnih zaimpn. ,,Starši je ne Ijubijo" je nikavni stavek, tedaj stati mora osebno zaime v 2. sklonu. ,,3o kaznujejo" je nepravilno. Kadar stoji osebno zaime pprvo v stavku, jemlje se dolgpjša oblika, ali pa se postavlja osebno zaime za kakšno'daljšo naglašeno besedo; tedaj: »Xjo kaznujejo", ali pa: ,,Kaznujejo jo". Vstavkih pod a. prestavi se vi, vam vselej z drugo osebo mn. št.; pod b. pa s tretjo osebo; tedaj: ,,Urežite mi pero: Schnciden Sie mir die Feder". Povedati bi se tudi zamoglo učencem, zakaj XTemec piše sie — ihnen v pismih z veliko začetno čerko, pa da nemške slovnice du — dir pišejo tudi že v pismih z malo začetno čerko. XIV. II. sklon. Urugi sklon se stavi na vprašanja: Koga? česa? in takrat žele 2. sklona časovniki ali prilogi. Potrebujetn; česa ? Sramujem se; česa? i. t. d. Delavec je vreden; česa? Lpnuh je vreden; česa? Tukaj tedaj drugi sklon pomen časovnikov dopolnuje; ali pa na vprašanje čigav? čigava? čigavo? takrat pa pomeni posest ali rojstvo. Gramatika navede za zgled drugi sklon na vprašanjp česa? 18* Vpraša in odgovarja se tnkaj tolikrat, kolikorkrat so posamezne besede navedene. Zastran vaj nemško-slovenskih, opomb in vaj slovpnskon^mških ne moremo povedati nič novega, česar bi žp ne bili povedali pri obravnavi 4. iu 3. sklona ; (pdaj ni treba ponavIjali, toliko se more zastran teli vaj sploh reči, da so namenu tako primerne in učitelju podučevanje tofiko zlajšujpjo, da se more reči: Lej, grama(ika vse ti ponuja, le jpmaf nikar se ne mudi. — Kaj več od sklonov govoriti, nc spada v okrožje Ijudske šole. Učenik, ki se boee kaj več naučiti, kakor ravno gramatika pove, uaj bere p. Mptelkota, Janpžiča i. t. d.; tam bo kaj več zvedil. (n«ij.. prii,.)