Št. 205 (15.307) leto II.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.____________________________
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Rtstorl 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSINNA PlAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50%
Nove kartice [ 1 / KBHhKI / s plačilnim servisom
PONEDELJEK, 31. JULIJA 1995
Prebmni
pomen
požiga
Žepe
Ana Kovač
Ubiti vladnega bosanskega pogajalca ter izropati in zažgati mesto je početje v duhu	turških
vojaških pohodov, ki nam daje misliti, da ni izključeno, da bodo predstavniki bosanskih Srbov na pogajanjih visoko zavihteli svoje buzdovane in kakega mednarodnega posrednika pošteno treščili po glavi.
Na levi breg Drine nas popelje tudi misel francoskega zgodovinarja Jacquesa Jul-liarda, ki v svoji knjigi Fašizem, ki prihaja pravi: »Ko odpadejo miselne zavore, smo prepuščeni na milost in nemilost okoliščinam, torej sreči in nesreči.« Žepi ni prav nič pomagalo, da so jo Združeni narodi razglasili za varovano območje, ker so se srbski borci odločili, da jo preprosto zbrišejo z zemljevida. Žepa še tli, a nikogar ni, ki bi se sprehodil čez njeno žerjavico in ustavil čudno uro v srbskih glavah, ki čas vrti stoletja nazaj. Zažig Žepe sporoča o nemoči srbskih borcev, da bi svoja čustva izrazili na manj barbarski način. Ž drugimi besedami to pomeni, da so izgubili živce in s tem tudi možnost distance - do sebe, do svojega vojaškega nasprotnika, do svojih prihodnjih sosedov in tudi do Beograda.
Miselnost srbskih borcev utemeljuje tudi dvome o poznejšem miroljubnem življenju. Morda požig Žepe v vojaškem ali celo političnem smislu ne pomeni prelomnice, da torej ne moremo govoriti o obdobju pred požigom Žepe in o obdobju po njem. Zagotovo pa lahko to ločnico potegnemo v človeškem smislu.
Samo pomislite, kakšna dolga pot, ki jo je človeštvo menda enkrat že prehodilo, je med požiganjem mest, za katera veš, da ne bodo nikoli tvoja in jih zato raje uničiš, in na primer uporabo mednarodne računalniške mreže Internet.
■ Kmalu konec I čečenske vojne?
MOSKVA - »Vojna v Čečeniji se približuje koncu,« je z zadovoljstvom povedal vodja čečenske pogajalske skupine Usman Imajev, potem ko sta Rusija in Čečenija po sedmih mesecih in pol vojne pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi podpisali vojaški sporazum, ki lahko prinese trajen mir v uporno kavkasko republiko. Obe strani sta se strinjali, da je treba krvavi vojaški obračun takoj končati.
Na 6. strani
■ Danes zaslišanje | Giuliana Amata
BRESCIA - Medtem ko Bettino Craxi iz Hamma-meta sporoča, da je pripravljen na zaslišanje sodnikov iz Brescie, pa je sama Brescia vse bolj v središču pozornosti. Danes bosta javna tožilca Salamone in Bonfigli zaslišala bivšega ministrskega predsednika Giuliana Amata, ki naj bi bil seznanjen z načrtom, po katerem naj bi svojčas hoteli zaustaviti preiskavo Antonia Di Pietra (na sliki) in ostalih milanskih sodnikov.
Na 2. strani
VOJNA V BIH / PO PRODORU HRVAŠKIH SIL V KNINSKO ZALEDJE
Krajinska vojska se umika iz bihaškeaa žepa
SARAJEVO - Enote krajinskih Srbov, ki so 19. julija vdrle v bihaski zep, da bi si zagotovile krajšo kopensko povezavo s srbskimi ozemlji na severu BiH, so se začele umikati v Krajino. Vzrok za to so uspehi hrvaških sil na zahodu Bosne, ki so z zasedbo Grahova in Glamoča (na sliki AP hrvaški vojaki v tem mestecu) stisnile klešče okrog Knina. Predstavniki ZN so nato sporočili, da se je krajinsko vodstvo z Akasijem tudi
formalno dogovorilo o umiku svojih enot iz bihaske enklave.
Tudman je Kninu včeraj ponudil nov sestanek v Ženevi in tako napovedal, da do napada na Krajino v teh dneh Se ne bo prišlo, hkrati pa je upornim Srbom za mimo rešitev krize postavil ostre pogoje, ki jih v Kninu najverjetneje ne bodo pripravljeni izpolniti. Radovan Karadžič je sicer ukazal svojim silam, naj znova zavzamejo Grahovo in Glamoč in zava-
mjejo kninsko zaledje, vendar je glavnina srbskih sil Se vedno pri Žepi.
Vojaški strokovnjaki Nata so v Bmslju nadaljevali oblikovanje strategije za zavarovanje »varnostnih« območij pred srbskimi napadi. Ruski zunanji minister Kozirjev je zahteval, naj odločanje o letalskih napadih v BiH, ki je od srede v rokah poveljnika modrih čelad Janvierja, spet prevzamejo civilni organi ZN.
Na 6. strani
ITALIJA / POSLANSKA ZBORNICA BO V SREDO RAZPRAVLJALA O USTAVNI REFORMI
Prepiri pod Oljko se nadaljujejo
RIM - Poslansko zbornico čaka Se zadnji in zelo intenziven teden pred začetkom parlamentarnih počitnic, saj bi morala v petek dokončno odobriti v senatu popravljeno pokojninsko reformo, v sredo pa ima na dnevnem redu razpravo o reformi ustavne listine. Gladovanja sicer ne bo, politične sile pa bodo imele priložnost, da jasno izrazijo svoja stališča in tudi namene v zvezi z vlado oziroma razpisom predčasnih volitev. Prav to je namreč problem, ki razdvaja notranjost obeh političnih zavezništev, kjer so manjše sile prati volitvam v jeseni, medtem ko se D’Alema, Berlusconi in z njima tudi Fini in Bertinotti zavzemajo za volilno preizkušnjo v novembra.
Pod senco Prodijeve Oljke se tako na-
daljuje žolčno medsebojno obtoževanje, ki ga je začel Merio segni z napadom na Uderja DSL D’Alemo, potem pa so se mu pridružili Se vsi ostali »grmički«. Pri tem jim pridno pomagajo »grmički« z Berlusconijevega vrta, ki Segnija naravnost vabijo, naj preide na njihovo stran, ki da je veliko bolj homogena od leve sredine. Prodi medtem molči, najbrž zaradi zadrege, medtem ko lider Severne lige grozi, da se bo pred »sodnim pregonom« umaknil v ilegalo. Njegovi nasprotniki ga vabijo, naj namero uresniči, bolj zmerni komentatorji pa opozarjajo, da separatističnih tečenj ni mogoče preganjati po sodni poti, ampak samo s federalistično reformo države.
Na 2. strani
Morje vabi, mesto pa sameva
TRST - Plaže so bile tudi včeraj prepolne kopalcev, ki pa se niso z velikim navdušenjem »namakali«: močna burja, ki je pihala v prejšnjih dneh, je namreč precej ohladila vodo. Mestne ulice pa so kot običajno v tem letnem času samevale, a tudi z mejnih prehodov s Slovenijo ni bilo vesti o gnečah.
Na 3. strani
TENIS / PO 27-MESEČNI ODSOTNOSTI
Seleševa se je vrnila
Proti Navratilovi dokazala, da še dobro igra
Po 27-mesečni odsotnosti se je z ekshibicijskim srečanjem proti Martini Navratilovi na teniska igrišča spet vrnila nekdaj najboljša igralka na svetu Monika Seleš. Z njeno vrnitvijo zna ženski tenis, ki je zašel v hudo krizo, spet pridobiti na privlačnosti, Seleševa pa je že proti Navratilovi dokazala, da se vedno igra zelo dober tenis.
Na 11. strani
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 - 1995
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure
Danes v Primorskem dnevniku
Goriški filmski festival
Po sobotnem poklonu scenaristu Sergiu Amideiu se na goriskem gradu nadaljuje 14. filmski festival.
Stran 4
Nogometaši ne počivajo
Italijanski nogometni prvoligaši se vneto pripravljajo na novo prvenstvo. Doslej so odigrali že vrsto prijateljskih tekem, tudi proti atraktivnim nasprotnikom.
Stran 9
Schumacherju VN Nemčije
Nemec Michael Schumacher (na sliki) je dobil dirko formule 1 za veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu. Drugi je bil Škot David Coulthard, tretji pa Ferrarijev voznik Gerhard Berger.
Stran 10
POLITIKA / ZADNJI TEDEN PRED PARLAMENTARNIMI POČITNICAMI
TUNIZIJSKE OBLASTI ŠE »NA DELU «
V zbornici razprava o ustavnih refoimah
Polemika pod senco Prodijeve Oljke se še ni polegla
Craxi bo še čakal Zaslišanje Amata
Bivši ministrski predsednik naj bi bil vedel da hočejo zaustaviti milanske sodnike
Lider Oljke Romano Prodi zaenkrat molči (AP)
Javni tožilec iz Brescie.Fabio Salamone (foto AP)
RIM - Začenja se zadnji politični teden pred parlamentarnimi počitnicami, ki pa zato ne bo prav nič manj intenziven. Glavna pozornost bo veljala pokojninski reformi, ki bi jo morala poslanska zbornica - po zaključku itra v senatu - v petek dokončno odobriti. Druga velika tema na dnevnem redu je ustavna reforma, ki je obenem tesno povezana z vprašanjem datuma predčasnih političnih volitev. O tem se že nekaj časa krešejo stališča obeb političnih polov in še bolj manjših formacij znotraj velikih zavezništev, vrhunec pa bi morala razprava o tem doseči v sredo med splošno debato v poslanski zbornici. Zasedanje se sicer ne bo končalo z glasovanjem, vendar bo političnim silam omogočilo izraziti njihova stališča in preveriti perspektive za skrajno občutljive in daljnosežne reforme posege v ustavno listino.
Politična razprava, ki bi jo bilo morda v tem trenutku ustrezneje imenovati prerekanje, se je nadaljevalo tudi včeraj, in to v nič manj jedkih tonih kot zadnje dni. Rossijev vpis v seznam preiskovanih oseb pri manto-vanskem državnem pravdništvu je tako v komentarjih prepustil mesto splošni polemiki okrog datuma predčasnih volitev, ki še posebno razburja male zaveznike v levosredinskem kartelu Romana Prodija. Tarča je še naprej tajnik DSL, ki ga je včeraj napadel tudi lider Zelenih Carlo Ripa di Meana: »Neverjetna oholost Masima D’Aleme
je nov problem za koalicijo demokratov. Čeprav je prišel v zrela leta, mož še naprej meče molotovke, vendar zdaj ne več na džipe karabinjerjev, ampak za zaveznike. Toda,« dodaja Ripa di Meana, »pri ciljanju ni več tako točen kot nekdaj, tako da kaka molotovka pade tudi pod noge njegove stranke.«
Odnehal ni niti Segni, ki se je včeraj potožil, da je od D’Aleme v zameno za svoja politična vprašanja prejel zmerjanje. »Če ni spotovanja, ne more biti niti zavezništva,« je opozoril, glasnik njegovega gibanja Diego Masi pa tajnika DSL sprašuje, ali je res (kot poročajo časopisi), da so pogajanja z Bertinottijem že v zaključni fazi, in če so, s kakšno pravico se DSL pogaja v imenu Oljke. Nezadovoljstvo z do-
gajanjem znotraj Prodijevega zavezništva kažeta tudi Federacija liberalcev, ki opozarja, da je v večinskem volilnem sistemu dragocen vsak glas, in reformirana socialistična stranka (PSR), ki obsoja D’Alemov zaničevalni ton v odnosu do Segnija, Borellija in morda tudi Spinija. Taki toni med »oljčnimi« zavezniki so seveda prava poslastica za nasprotni pol, katerega predstavniki so včeraj v en glas opozarjali, kako je desni center veliko bolj složen od levega, kar da bodo jasno razumeli tudi volilci. Z zagotovilom v tem smislu se je oglasil celo Berlusconi, medtem ko njegovi »grmički«, v prvi vrsti Casinijev CCD še naprej odkrito podpirajo Segnija in ga vabijo na svojo stran.
Toda niti v Berlusconijevem vrtu ni vse tako,
kot bi se zdelo, pa čeprav so razprtije med nasprotniki dobro sredstvo za strnitev lastnih vrst. Toda strupene puščice je težko pozabiti in tako je včeraj predstavnik Forza Italie Pietro Di Muccio vrnil milo za drago Casiniju, ki je bil v soboto Berlusconijevo gibanje zaničljivo označil za nekaj, kar je še najbolj podobno hlapom: »Beautifula Casinija (s svojo pričesko očitno spominja na junake znane ameriške TV nanizanke, op.ur.) bi rad poučil, da so bili prav hlapi Forza Italie in Berlusconijeva pečenka tisti, ki so ga potegnili iz de-mokristjanskega močvirja na dvor v Arcoreju.« Pa naj še kdo reče, da je na tem dvoru vse v najlepšem redu!
Kot rečeno, je bilo tudi še nekaj komentarjev v zvezi z vpisom Bossija med preiskovance man-tovanskega državnega pravdništva, kar očitno najbolj veseli prav Ligine nekdanje zaveznike iz Berlusconijevega pola. Ti se med drugim sprašujejo, zakaj Dini o tem problemu molči, medtem ko ligaškega senatorja Speronija zanima, zakaj ni enaka usoda doletela liderja monarhističnega gibanja, ki je prav tako »prevratniško«, ali Finija, ko je propagiral z ustavo prepovedano smrtno kazen. Predstavnik DSL Bassanini pa pravi, da je pravi odgovor na to, kar se dogaja okrog Severne lige, federalistična reforma države, kajti separatističnih teženj ni mogoče poraziti po sodni poti in niti s slepo obrambo centralistične države.
TUNIS, BRESCIA -Medtem ko italijanske sodne oblasti še vedno čakajo na odgovor iz Tunizije glede zahteve o ekstradiciji in zaslišanju Bettina Craxija (italijanski ambasador v Tunisu Francesco Caruso je dejal, da zadevo še vedno proučujejo), sta se v Italijo vrnila odvetnika bivšega socialističnega tajnika Carlo Taormina in Giannino Guiso. Po njunem mnenju naj bi do zaslišanja, ki sta ga zahtevala javna tožilca iz Brescie, Salamone in Bonfigli, prišlo septembra. Pristavila sta, da je Craxi izrazil namero, da se čimprej sreča z javnima tožilcema, vendar je vse odvisno od tunizijskih oblasti.
Medtem so se začele razmere na pravdništvu v Brescii precej zapletati. Ukvarjajo se namreč s pomembnimi preiskavami prav v trenutku, ko so ostali brez načelnika: glavni pravdnik Francesco Lisciotto je bil namreč na svojo zahtevo premeščen, potem ko je Višji sodni svet proti njemu uvedel preiskavo zaradi nesoglasij s podrejenimi. Doslej niso še določili, kdo bo prevzel njegovo mesto. Poleg tega se je pričela še »vzporedna« preiskava: medtem ko so se sodniki iz Brescie doslej ukvarjali z milanskim pravdništ-vom, je slednje sedaj pričelo preiskavo o sodnikih iz Brescie. Salamone in Bonfigli sta namreč milanskim kolegom naslovila zahtevo po odprtju postopka proti namestniku državnega pravdnika Guglielma
Ascioneja, ker se je pogovarjal z ministrskim inšpektorjem Domeni-com De Biasejem, sicer svojim prijateljem, a tudi osumljencem v preiskavi proti Di Pietru. Ascione je sicer priznal, da se je dan pred zadnjim zaslišanjem De Biaseja z njim pogovarjal, vendar ga je skušal samo pomiriti, ker je bil zelo potrt. Na vsak način je Ascione napovedal prijave in tožbe in bo zahteval ugotovitev odgovornosti glede širjenja vesti na svoj račun.
Brescia pa bo tudi danes v središču pozornosti. Salamone in Bonfigli bosta namreč v okviru preiskave proti Antoniu Di Pietru, ki je osumljen izkoriščanja uradne funkcije in izsiljevanja, zaslišala bivšega ministrskega predsednika Giu-liana Amata, in sicer kot
»informirano osebo«. Amata je v petek omenil bivši minister za okolje in sedanji glasnik Zelenih Carlo Ripa di Meana. Javnima tožilcema iz Brescie je Ripa Di Meana omenil pogovor, ki ga je 25. avgusta 1992 imel z Amatom. Tedaj naj bi mu Amato povedal, da so se tajne službe in tedanji načelnik policije Vincenzo Parisi dogovorili, da zaustavijo milanske sodnike »čistih rok«. Amato je že zanikal trditve Ripe di Meana, ki pa vztraja na soočanju z bivšim predsednikom vlade. Na vsak način sta se Salamone in Bonfiglio že odločila, da zahtevata arhiviranje preiskave proti Di Pietru. Odvetnik Taormina, ki zagovarja generala Cerciel-la, pa je že napovedal, da se bo taki zahtevi odločno uprl.
NOVICE


Eni dopustniki domov, dragi pa šele na oddih
RIM - Na vseh 6.000 kilometrih italijanskih cest in avtocest je od petka do sinoči vozilo skoraj 13 milijonov avtomobilov. V njih so bili julijski dopustniki, ki so se vračali domov, a tudi taki, ki so na oddih šele odhajah, med njimi mnogo Avstrijcev in Nemcev. Promet je bil največji v trikotu med Milanom, Bologno in Genovo, žal pa je terjal nov krvni davek: dve osebi sta se ubili v Piemontu in tri v Apuliji, v gorah nad Trentom pa je omahnil v smrt hribolazec iz Verone.
Štafeta v spomin na žrtve pokolov
MILAN - Izpred milanske kvesture je včeraj popoldne odrinila enajsta štafeta solidarnosti v spomin na žrtve političnih pokolov, ki so od leta 1969 okrvavili Italijo. Na štafeti sodeluje več kot 200 atletov, ki bodo po 316 kilometrih skozi Brescio 2. avgusta dosegli Bologno. Tam jih bodo pričakali vrstniki iz vseh krajev Italije, pa tudi iz tujine, da bi se udeležih komemoracije pred železniško postajo. Tam bo tudi milanski župan Marco Formentini, ki je pozdravil odhod štafetarjev.
Giovanniju Riini vrnili ukradeni fiat
PALERMO - Giovanniju Riini, sinu vodje Cose nostre, so pred kratkim ukradli avto fiat uno, ki mu ga je kupila mati za 18. rojstni dan. Zgodilo se je v Castellamareju del Golfo (Trapani), prav tam pa so ga spet našli včeraj zjutraj. Policija ga je zaplenila in ga bo vrnila lastniku po preiskavi. »Ali ste prišli do avta po kakšni skrivni poti,« so agenti vprašali mladega Riino. »To je vaša dolžnost,« je odgovoril. Skratka, morda ni šlo za pravo tatvino, temveč za kaj drugega.


Jože Pirjevec
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992«
Medtem ko so trajali boji za Srbijo, je potekala intenzivna diplomatska bitka v Moskvi, kjer so od 9. do 18. oktobra 1944 ob udeležbi Stalina in Churchilla organizirali konferenco "Tolstoj". Britanski premier je prišel v sovjetsko glavno mesto s povsem jasno zavestjo, da so njegove pozicije v podonavsko-balkan-skem prostoru nadvse šibke. To je očitno tudi iz besed Harolda Macmillana, britanskega ministra za Sredozemlje, ki je v nekem poročilu zapisal: "Ne smemo si prikrivati, da smo s strategijo, ki je osredotočila vse naše sile na zahodno Evropo, zapravili možnost vpliva v Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Albaniji in Grčiji, tako da nam ostaja komaj zadosti moči za zaključek bojev v Italiji. Brez dvoma moramo z blefiranjem doseči, kar se dosdeči da, pri tem pa ne smemo tako očitno varati, da nas zlahka vsakdo razkrije."
Taksen "blef" je bil Churchillov predlog Stalinu o medsebojni delitvi vplivnih območij na Balkanu in v Podonavju
(kar zadeva Jugoslavijo, naj bi bilo razmerje 50% proti 50%). Britanski premier je namreč ponujal diktatorju tisto, kar je Rdeča armada že imela ali ji je bilo na dosegu roke, medtem ko je zase zahteval politični vpliv na področjih, kjer, če izvzamemo Grčijo, še ni bilo angleških čet. Stalin, ki ni hotel brez potrebe pokvariti svojih dobrih odnosov z Zahodom, je ta predlog sprejel, ne da bi se seveda odpovedal svojemu načrtu, o katerem je govoril že Djilasu: uvesti socialistični režim v vseh tistih deželah, ki jih bo osvobodila Rdeča armada. Zato moskovski sporazum na razvoj dogodkov ni imel dosti vpliva in je zapustil celo v zavesti angleških diplomatov le površno sled: samo štiri leta kasneje v Foreign Officeu že ni bilo nikogar, ki bi se ga spominjal v podrobnostih. To pa ni mogoče reči za jugoslovanske voditelje, ki so bili ogorčeni nad dejstvom, da je njihova dežela predmet tujega barantanja in se tudi pozneje nikdar niso mogli otresti občutka, da obstojajo med
6.
veliki silami tajni sporazumi na njihov račun.
Istega dne, ko so se v Moskvi začeli pogovori med Churchillom in Stalinom, je Tito telegrafiral dubašiču, naj se vrne v domovino, da bosta sestavila skupno vlado. Za ta korak se je odločil po dveh mesecih obotavljanja, ker se je šele tedaj čutil dovolj trdnega, obenem pa je vedel, da bi Sovjetska zveza ne odobravala nadaljnjega poslabšanja njegovih odnosov z Zahodom. Problem, ki se je postavljal takoj na začetku, je bila vloga kralja Petra pri oblikovanju nove vlade, kajti po zakonu bi moral prav on imenovati njenega premiera. Tito, ki mu je nedvomno pripadala ta funkcija, pa ni bil pripravljen, da bi jo sprejel iz njegovih rok. Na koncu so našli izhod iz zagate z naslonitvijo na prakso, ki je veljala med nedavno kraljevo mladoletno-stjo: odločili so se za regentstvo, na katero naj bi vladar, dokler ostane v tujini, prenesel svoja pooblastila.
(Se nadaljuje)
KLJUB MUHASTEMU VREMENU
Plaže prepolne, a v meslu mrtvilo
Burja je precej ohladila morje - Tudi na mejnih prehodih je bil promet tekoč
Takšna je bila videti včeraj popoldne navadno zelo prometna Ul. sv. Spiridijona
O hudi pripeki izpred tedna dni včeraj skoraj ni bilo sledu: v jutranjih urah je bilo oblačno, vetrovno in šele proti poldnevu nas je sonce spet spomnilo, da smo dejansko sredi poletne sezone. Burja zadnjih dni pa je precej ohladila morje, tako da je marsikdo raje ostal kar na plaži: skok v vodo je bil še preveč »osvežujoč«. Na vsak način so bile plaže natrpane. Na svoj račun so zjutraj lahko prišli jadralci in deskarji, čeprav slednjih ni bilo prav veliko: za neizkušene je bilo vreme preveč muhasto, za prave izvedence je bil veter prešibak. Za enodnevni izlet v bližnje hribe pa se verjetno ni odločilo veliko ljudi, razlog je bil prav nestanovitno vreme, čeprav napovedi niso govorile o nevihtah kot v prejšnjih dneh.
Kot je običaj za ta letni čas, je v mestu vladalo pravo mrtvilo, o kakšnih posebnih gnečah z mejnih prehodov tudi niso poročali. Promet je bil tekoč, na Škofijah je bila na primer okrog poldne sto metrov dolga vrsta, čakalna doba je znašala kakšno minuto.
Jutri večerni ogled Rižarne namenjen zlasti mladini
Zamisel veCemih ogledov tržaških muzejev predvideva tudi obisk Rižarne. Vodeni ogled uničevalnega taborišča je predviden za jutri od 20. ure dalje. Obiskovalcem bosta pomen in vlogo taborišča obrazložila Tullia Catalan in Stefana Fattorini.
Tokrat bo posebna pozornost namenjena problemu mladoletnikov, ki so bili internirani v Rižarni in so tam preživeli obdobje svojega življenja kot Kinderbanditen -otroški banditi, kot jih je imenovala nemška uprava. Tematika je posebno zanimiva za mlajše obiskovalce, ki se skozi pripovedi svojih nekdanjih vrstnikov vživijo v srhljivo ozračje taborišča in njegovih grozot. Rižarna postane na ta načina ne samo romarska pot, pač pa spomenik, ki pripomore k aktivnemu dojemanju zgodovine in tolmačenju sodobnega dogajanja.
Kot ob vseh večernih ogledih bo tudi tokrat predvidena projekcija dveh filmov: čmobe-lega L’ uomo del banco dei pegni in znanega, prav tako čmobelega Chaplinovega Veliki diktator (H grande dittatore). Obiskovalci si bodo lahko priskrbeli publikacije mestnih muzejev: Vstop bo tokrat prost.
S 4. SLOVENSKEGA ZAMEJSKEGA JAMBOREEJA
Skavti spel doma
Včeraj pozno popoldne so se vrnili v Trst skavti in skavtinje, ki so skupaj z vrstniki iz Gorice in Nove Gorice, Ankarana, Ljubljane in iz Koroške sodelovali na 4. slovenskem zamejskem jamboreeju. Na sliki (foto Balbi-KRO-MA) jih vidimo ob prihodu na sežan-
sko železniško postajo, kjer so jih pričakali starši. Jamboree se je začel 17. julija, odvijal pa se je v Jablenci pri Čezsoči, torej nedaleč od Bovca. V šo-torišču sredi bujnega zelenja med hribi in planinami, se je zbralo več kot 300 izvidnikov in vodnic.
SZ JADRAM
in ostala matična društva prirejajo
Danes, 31. julija na Proseku ( na Balancu )
KOŠARKARSKO ŠAERO
gurmanske vrtne specialitete (na žaru in v ponvi), pestra paleta pijač! Danes, bo za glasbeno razvedrilo poskrbel ansambel ADRIA KVINTET	Pridite (ne Vam bo žal)
jjmun
radi počitnic.
ALCIONE -	20.15,
22.00 »Once Were War-riors - Una volta erano guerrieri«.
LUMIERE -	20.20,
22.15 »II delta di Venere«, r. Zalman King, i. Roy Campbell, Audie En-gland, Costas Mandylor.
1 PRIREDITVE
KD PRIMORSKO
ŠAGRA
še danes
v borovem gozdičku v Mačkoljah
Danes, 20.30 ples z ansamblom LONG ŠLUNK
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK, 31. julija
IGNACIJ
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.58 - Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 22.08.
Jutri, TOREK, 1. avgu-ALFONZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,9 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb ustaljen, veter 15 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 54-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje.
' I LEKARNE
Od PONEDELJKA, 31. julija, do NEDELJE, 6. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), UL Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.30 »Priselila, la regina del deserte«, r. Sam Elliott, i. Te-rence Stamp, Hugo Wea-ving.
GRAD SV. JUST -
21.30 »L’amore molesto«, r. Mario Martone
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.20, 19.40, 22.00 »Sole ingannatore«, i. N. Mikhalkov.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - Zaprto za-
GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA vabi na večer dalmatinskih in istrskih pesmi. Pesmi bo zapela KLAPA ROČ. Dobimo se v petek, 4.avgusta ,ob 21. uri na borjaču pri Terčonovih v Slivnem.
SD ZARJA - Bazovica riredi v soboto, 5. in ne-eljo, 6. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK. Ob 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Ob večera ples z ansamblom Keydea. Vabljeni!
SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah, na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta.
V	hladni senci pod borovci bodo od 18. ure dalje na razpolago jedi na žaru, briška vina in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bo za prijetno vzdušje igral priznani ansambel Happy day.
V ŽUPNIJSKI CERKVI
V	BAZOVICI bo v soboto, 5. avgusta, ob 20.30 koncert. Nastopila bosta orglar Andrej Pegan in bas Al do Žerjal. Na programu Buxtehude, Frescobaldi, Vivaldi, de Grigny, Bach, Liszt, Mokranjac, Trošt in Enghelhard. Vabljeni!
□ OBVESTILA
TABORNIKI RMV se
vračamo iz taborjenja danes, 31. t. m., ob 18.45 na sežansko železniško postajo.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu zaprta od 1. do 31. avgusta.
SKD TABOR - Opčine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah.
SK BRDINA vabi vse člane in simpatizerje na sestanek v okviru Kraške ohceti, ki bo danes, 31. t.m., ob 21. uri na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.
SKUPINA SONČNI ŽAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28.8 do 8.9. tradicionalni poletni center v Brojnici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo 'sonca, morja in veliko novih prijateljev. Vpisovanje in informacije na sedežu centra v Ul. Ci-cerone 8, tel. št. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure ter od 14. do 17. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bosta svoji podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti.
H SPISKE VESTI
DTTZG ”Ziga Zois” obvešča, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in četrtek 15.00 do 16.00; sobota
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
PUBLIEST
Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697
Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik Umik od 1.8.1995 dalje
oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 popoldne - razen sobot
13.30-15.00 in ne več do 17. ure
ADRIA AIRVVAVS
V
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 > ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512

zaprto.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča člane, da bo od 1. do 20.8.1995 zaradi poletnih počitnic urad zaprt.
MALI OGLASI
POTUJETE v Rim? Ne pozabite, da imate v Rimu slovenski hotel Emona z zelo dobrim zračnim hlajenjem. Za rojake popust. Informacije na tel. št. 06/7027911. Pričakujemo Vas!
PRODAJALKA z večletno prakso išče zaposlitev v trgovini jestvin ali pekarni. Tel. št. 225279 od 12. do 15. ure.
PRODAM taunus 1600 Gl, letnik ’80, svetloplave barve, garažiran, 72.000 km. Cena po dogovoru. Tel. št. 228519.
PRODAM ape 50 TML start, letnik 1991, v dobrem stanu Tel. št. 200665.
GLISER Rio Honda 550 ter motor Johnson 737, letnik 1992, s privezom v Sesljanu prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/200634.
IZGUBILA sem pozlačeno žensko uro, znamke Casio v nedeljo, 16. t. m. na Sagri v Trebčah. Tel. št. 300286.
IŠČEM stanovanjsko hišo, tudi potrebno popravil, z vrtom, v dolinski občini. Tel. št. 231881 ob urah obedov.
DAJEM v najem sobo z uporabo kopalnice in kuhinje upokojeni, sami gospe. Tel. na št. 567903 -zvečer.
OSMICO je odprla Sonja Rebula, Repen št. 2. Toči belo in črno vino.
BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci.
OSMICO je odprl Stu-belj, Salež 49.
NA novo odprt kmečki turizem v Tomaju se priporoča. Nudi domačo hrano in domače vino. Odprt ob koncu tedna, Za večje skupine tudi druge dni, a po vnaprejšnjem naročilu. Tel. št. 0038667/65271.
PRISPEVKI
Ob 6. obletnici smrti moža Milana Slokar daruje Anica 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin Bazilije Hr-vatič-Pregarc daruje Boris Gulič z družino 30.000 lir za MePZ Slavec-Slove-nec.
V	spomin na Marijo Gulič Lovrenčič daruje Boris Gulič z družino
50.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Karlo Počkaj vd. Ražem darujejo sosedje 50.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za KD Lipa in 40.000 lir za Bazoviški dom.
Namesto cvetja na grob Karle Počkaj vd. Ražem daruje Marta Kocijan
30.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Stanota Kralja darujeta Marica in Mirko Cok 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
t
Zapustil nas je naš dragi brat in stric
Bogo Visintin
Žalostno vest sporočajo sestre Irene, Ana, Marija, Milena in Cirila z družinami.
Dan in uro pogreba bomo objavili naknadno
Nabrežina, Sv. Križ, Samatorca 31. julija 1995
NOVICE
SKP / POJASNILI POBUDO
FESTIVAL / PO SOBOTNEM POKLONU S. AMIDEIU
Nocoj razprava o deželnem načrtu javnega zdravstva
V občinski sejni dvorani bo danes ob 20. uri, javna skupščina, ki jo sklicujejo predsedniki rajonskih svetov. Razpravljali bodo o deželnem načrtu preureditve javne zdravstvene službe. Osnovni poročili bosta podala dr. Bruno Gregorig in prof. Salvatore Bancheri. Predsedniki rajonskih svetov so o vprašanju, ki bo predmet razprave, pripravili tudi obsežen dokument.
Tudi v avgustu dejavnost na strelišču nad Selcami
Na vojaškem strelišču nad Selcami pri Doberdobu bodo tudi v avgustu imeli redno dejavnost. Vaje bodo od 1. do 3., od 8. do 10., od 21. do 25. in od 28. do 31. avgusta. V navedenih dneh je med 8.30 in 17.30 prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča, ki bo označeno in zavarovano.
Obvestilo o vpisu na Visoko šolo za telesno vzgojo
Pokrajinski odbor olimpijskega komiteja (CONI) obvešča, da je visoka šola za telesno vzgojo v Bologni razpisala natečaj za sprejem 420 študentov v akademskem letu 1995/96. 210 mest je rezerviranih za študentke. Visokošolski tečaj traja tri leta . Prošnje za sprejem naj kandidati pošljejo najkasneje do 20. septembra letos na naslov "Istituto Su-periore di Educazione Fisica - via San Vitale 15 -40125 Bologna. Študij poteka v štirih različnih krajih: v Bologni, Catanzaru, Padovi in Veroni. Podrobnejše informacije nudijo interesentom na sedežu pokrajinskega odbora CONI.
Skupščina članov združenja lastnikov stavbnih nepremičnin
Na skupščini elanov pokrajinskega združenja lastnikov stavbnih nepremičnin (Confedilizia) so obnovili statutarne organe za naslednje triletje. Predsednica združenja bo še naprej Marina Foggia, elani odbora pa so Michele Formentini, Carlo del Tor-re, Mauro Nocchieri, Cristina Gullin Candotti. Dolžnost preglednika računov bosta opravljala Franco Sellovin in Roberto Simčič. Skupščine se je udeležil tudi predsednik deželne zveze pokrajinskih združenj Paolo Scalettaris.
v:-::::;*;/:':
Podjetna in spretna vojaka na ukradenem motorju
Prometna policija je v soboto proti večeru pri Re-dipugli ustavila in priprla, zaradi kraje, dva vojaka, ki sta na služenju roka v Gradišču. Na hladnem sta se znašla Ludovico del Visco in Vito V Cicala. Motor sta ukradla Silviu Braidottiju iz Gradišča, ulica Cividale 34. Lastnik je sicer prijavil tat- l; vino, vendar pa so zmikavta prijeli po naključju. l|j Patrola prometne policije, ki je v Ronkah nadzorovala promet je v soboto proti večeru opazila motorista brez Čelade in ju poskušala ustaviti. Fanta na motorju pa sta se kontroli skušala ogniti in hitro odpeljala v smeri proti Gradišču. Pri Redipugli sta morala odnehati, kajti dohitelo ju je policijsko vozilo in zadeva je kaj kmalu prišla na dan. Motor sta si sposodila, ker sta se odpeljala na kopanje k morju. Sodnik je pripor potrdil.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040r772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni ir. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Referendumi za ohranitev sistema javnega zdravstva
Treba je 20 tisoč podpisov
Nocoj italijanski film "Belle al Bar"
Izven konkurence bodo vrteli tudi francoski film "Leon" Luco Bessono
2e pred časom je Stranka komunistične prenove napovedala, da se bo proti reformi javne zdravstvene službe, ki pomeni zelo nevaren poskus krčenja osnovnih pravic državljanov, borila na vse načine in napovedala tudi pobudo zbiranja podpisov za razpis referendumov s katerimi naj bi odpravili nekaj najbolj škodljivih členov v dež. zakonu št. 12 in dež. zakonu št. 13. Napovedi so pred kratkim uresničili. Že od prejšnjega ponedeljka je namreč v teku akcija zbiranja podpisov za razpis šestih referendumov (pet se jih nanaša na reformo zdravstvene službe, eden pa na financiranje zasebnih šol). Stranka komunistične prenove je pristopila k iniciativnemu odbora za razpis referendumov in pobudo seveda odločno podpira, ”saj je to zdaj edini način, da se omeji ali vsaj skuša omejiti škoda, ki jo skupnosti povzroča nov veter reform”, je na včerajšnjem srečanju z novinarji pojasnil deželni svetovalec SKP An-tonaz in pobliže orisal kakšne cilje so si zastavili.
Skušali bomo razložiti, lepo po vrsti, v upanju, da bomo dovolj jasni. Najprej glede rokov: pobudniki so si zadali cilj, da se do konca septembra v vsej deželi zbere vsaj dvajset tisoč overovljenih podpisov. Spoštovanje zastavljenega roka je nujno, če naj bi referendume izvedli spomladi, drugače se glasovanje prenese na leto 1997. Vpisne pole so na razpolago na vseh županstvih v naši deželi, kjer je seveda mogoče podpisati ob uradnih urah, oziroma tudi drugače, če so se za to odločili na posameznih občinah.
Kaj bomo odločali na referendumih, če bodo pobudniki res zbrali dvajset tisoč
overovljenih podpisov? Predvsem velja povedati, da gre za takoimenovani abroga-tivni referendum. Občani naj bi črtali posamezne odstavke ali dele deželnih zakonov št. 12 in 13.
No prvo vprašanje zadeva 21. člen dež. zakona št. 12, tretji odstavek točka a). Črtali naj bi določilo da mora zdravstveno okrožje imeti najmanj 40 tisoč prebivalcev.
Drugo referendumsko vprašanje zadeva dež. zakon št. 13 in sicer čl. št. 7, prvi odstavek (glede organizacije bolnišnične mreže in oddelkov). Naslednje vprašanje zadeva črtanje določila o minimalnem številu bolniških postelj zato, da bolnišnične strukture lahko ohranijo naslov in značilnosti bolnišnice.
Naslednje vprašanje, o katerem bi morali odločati vo-lilci je določitev števila bolniških postelj namenjenih rehabilitaciji. Zadnje vprašanje iz serije o zdravstvu pa se nanaša na odpravo člena št. 11. 3. odstavek, točka i). Pobudniki referenduma nasprotujejo možnosti, da bi v posameznih oddelkih imeli (maksimalno 10 odstotkov) proste postelje za samoplačnike.
Šesto vprašanje zadeva zakon št. 14/91. Predlagatelji želijo, da se v celoti odpravi.
Včerajšnje srečanje z novinarji je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o reformi zdravstva, ki ubira neke čudne poti in pri čemer je ekonomski faktor, kot se zdi, odločujoč. Srečanja so se poleg Antonaza udeležili se predstavniki gradeškega odbora, občinski tajnik Romano, pokrajinski svetovalec Buttignon, člani komisije za vprašanja zdravstva in nekateri drugi.
Sobotni spored 14. filmskega festivala na gradu je bil v celoti posvečen Sergiu Amideiu. Slo je za nekakšen poklon znanemu filmskemu delavcu, piscu številnih odličnih scenarijev. O Amideiu je na sobotni prireditvi spregovoril režiser Carlo Lizzani (igralec Giancarlo Gian-nini je žal v zadnjem trenutku odpovedal), ki je občinstvu prikazal triminutni izsek iz nastajajočega filma Cellu-loide, ki pripoveduje prav zgodbo o nastajanju znanega filma Roma citta aperta in ki skuša prikazati lik scenarista Sergia Amideia in režiserja Roberta Rosselli-nija. Srečanje z Lizza-nijem je bilo takoj na začetku predstave. Liz-zanija je goriškemu občinstvu predstavil senator Nereo Battello. Pred projekcijo napovedanega filma Roma citta aperta - so zavrteli še kratek televizijski dokumentarni film, ki je bil posnet pred nekaj leti in
ki tudi govori o pripravah in okoliščinah na snemanje filma ”Roma citta aperta”. Med drugim v omenjenem filmskem dokumentarnem zapisu nastopa tudi Sergio Amidei.
Sobotni večer na gradu se je sklenil s predvajanjem znanega filma Roma citta aperta, ki ga je pred petdesetimi leti posnel Rossellini, scenarij pa napisal Sergio Amidei, pred kratkim pa so mu v posebnih laboratorijih vrnili začetni blišč z zahtevnim restavratorskim posegom.
Spored 14. festivala se je sinoči nadaljeval z italijanskim filmom ”Amo-re molesto” v katerem igra glavno žensko vlogo Anna Bonaiuto. Obiskovalci filmskih predstav na gradu si bodo nocoj lahko ogledali dva filma: ob 20.45 bo na sporedu italijanski film "Belle al bar” Alessandra Benve-nutija (scenarij so napisali U. Chiti, N. Zavagli in A. Benvenuti), ob 23. uri pa bodo vrteli fran-
coski film "Leon” Luca Bessona. Film ni v konkurenci. Fotografije: levo Carlo Lizzani, desno utrinek s sobotne prireditve - foto S.R.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
obveščamo, da se bomo vrnili iz taborjenja Danes, 31. julija in da bomo ob 18.30 na železniški postaji v Novi Gorici.
H3 OBVESTILA
DRUŽBA se dobi danes, 31. julija ob 20. uri na Jazbinah.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je zaprta do 25. avgusta.
ij PRIREDITVE
SD SOVODNJE obvešča, da se ob koncu tedna nadaljuje PRAZNIK ŠPORTA. Za prijetno zabavo in ravedrilo bo poskrbel DJ.
LETOVANJE / V SODELOVANJU S KROŽKOM KRUT
Upokojenci navdušeni nad M. Lošinjem
Prijetni spomini, odlična organizacija in pozornost do vsakega gosta
Po desetdnevnem letovanju v Cikatu na Malem Lošinju se je druga skupina «Goriških upokojencev«, tik pred odhodom, zbrala na terasi hotela Bel-lavue: skupinska slika je zapečatila spomin na izredno lepe počitnice.
Dneve smo preživljali na plaži, v kristalno čisti vodi, v senci stoletnih iglavcev ali s prijetnim sprehodom po obalni pešpoti, večere pa smo presedeli v prijetni svežini že omenjene terase. Za pestrost večerov je skrbela
prijazna in prizadevna animatorka Sandra. Skrbela je za rekreacijo na plaži, organizirala izlete z ladjo na Susak, Ilovik, Rab in vožnjo ob obali Lošinja.
Večeri so bili pestri in raznoliki. Na terasi smo poslušali predavanja, sle-
dili smo pripravi ribjih specialitet ali coctailov in seveda s strokovno pokušnjo ocenjevali izdelke. Med družabnimi dejavnostmi nista manjkala tombola in srečelov. Nastopili so tudi plesalci, Goričani pa smo se izkazali s priložnosnim pevskim nastopom.V dveh izmenah nas je bilo na Lošinju preko sto, nekateri so izkoristili kar obe izmeni.
Glavno zaslugo za prijetne počitnice ima Krožek KRUT iz Trsta. Resnosti take organizacije lahko popolnoma zaupamo: na vsaki izmeni sta bila prisotna dva člana vodstva organizacije, ki sta skrbno sledila dogajanju in skušala razrešiti vako, tudi malenkostno zadevo. Od 1.julija dalje smo imeli vsi na razpolago Primorski dnevnik, da smo bili seznanjeni z domačimi novicami.
Krožku KRUT res prisrčna hvala in še tako naprej! (Udeleženka).
IZLETI
PD RUPA-PEC se pripravlja na štiridnevni izlet v Marke (od 24. do 27. avgusta). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije tel. 882285.
BI RAZSTAVE
V dvorani deželnih stanov na gradu je odprta razstava Gotske cerkve v Soški dolini in Brdih.
U LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri
Sv.Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja, 76, tel. 882578.
POGREBI
Ob 11. uri, Baingio Piga, iz splošne bolnišnice.
Ne zatiskajmo si oči pred širjenjem okužbe
Med žrtvami letos tudi prvi otrok z aidsom
LJUBLJANA - Decembra lani je bilo na Institutu za varovanje zdravja (IVZ) prijavljenih 37 primerov aidsa, število pa se je do zdaj povzpelo na 43. Od tega jih je 41 odraslih - 38 moških in le tri Zenske - ter dva otroka, deček in petletna deklica, ki je letos umrla. Skupaj pa je zaradi aidsa do zdaj umrlo 27 ljudi.
Po podatkih, ki jih je zbrala koordinatorka nadzora sirjenja aidsa in okužbe s HIV mag. Irena Klavs, dr. med., je bilo ob
pri spolnih stikih z drugimi moškimi. Dva izmed bolnikov, ki sta prišla iz podsaharske Afrike oziroma iz držav, kjer je heteroseksualni prenos okužbe pogost in je delež okuženih spolno aktivnih ljudi velik, sta živela pri nas veC let. Se za dva moška, okužena pri heteroseksualnih stikih, predvidevajo, da sta bila okužena v Afriki. Dva bolnika, ki sta si vbrizgavala ilegalne droge, tega nista počela v Sloveniji. S heteroseksualnimi stiki so bile okuže-
Na svetu se vsak dan okuži pet tisoč ljudi. Od začetka epidemije se je z virusom HIV okužilo že več kot 16 milijonov odraslih in milijon otrok, pri približno štirih milijonih ljudi pase je bolezen že razvila Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so skoraj polovica na novo okuženih odraslih - ženske.
postavitvi diagnoze veC kot pol moških, skupaj triindvajset, starih med 25 in 39 let. Skupno število prijavljenih primerov aidsa pri nas pomeni kumulativno stopnjo 21,5 na milijon prebivalcev v obdobju od leta 1986 do konca letošnjega junija. Povedano drugače: letna incidenCna stopnja se je v tem obdobju gibala med 0,5 in 3,5 na milijon prebivalcev, kar je se vedno zelo malo v primerjavi- s številnimi zahodnoevropskimi državami. Zanimivo je, da je letna inciden-čna stopnja aidsa v Evropi letos znašala 3, 5 na milijon prebivalcev, medtem ko je bila lani manjša - tri na milijon prebivalcev.
Največ odraslih bolnikov pri nas se je, kot v poročilu ugotavlja dr. Klavsova, okužilo
ne tudi vse tri bolnice, sicer pa je bila ena partnerka hemofilika, druga partnerka osebe iz držav z epidemiološkim vzorcem 2 in partner tretje pa je okužen s HIV. Vendar so to značilnosti prenašanja okužb s HIV izpred veC let, saj je inkubacijska doba pri aidsu razmeroma dolga - polovica okuženih zboli v desetih letih. V katerih skupinah se okužbe s HIV Sirijo najhitreje, se bo pokazalo Sele Cez več let
Poleg 43 primerov aidsa, ki so prijavljeni na podlagi zakonske obveze, pa je bilo v Sloveniji prijavljenih še dodatnih 56 primerov diagnosticirane okužbe s HIV brez razvitega obolenja, in sicer 43 moških, od katerih sta bila dva mlajša kot trinajst let, in trinajst odraslih žensk. Dr. Irena
Na Zavodu RS za transfrmjo krvi že deset let pregledujejo vsako dozo krvi, pozitivne ali sumljive pa uničijo. Od januarja 1986 do 30. junija letos je bilo v SJoveniji testiranih 962.946 doz krvi, med katerimi je bilo ugotovljenih dvanajst pozitivnih. Poudarjajo tudi, da je zmotno prepričanje, da do okužbe z virusom aidsa lahko pride med odvzemom krvi. Za vse postopke pri odvzemu namreč uporabljajo aseptične pripomočke za enkratno uporabo, zaradi Cesar okužba krvodajalca ni mogoCa.
Klavs navaja, da za razliko od razmeroma zanesljive slike o epidemiji aidsa podatki o prijavljenih primerih okužbe s HIV ne morejo odražati preva-lence ali incidence v posameznih skupinah prebivalcev v določenih obdobjih, saj ob postavitvi laboratorijske diagnoze okužbe s HIV navadno ne morejo vedeti, ah gre za svežo ah leta staro okužbo. Drži tudi, da je s HIV nedvomno okuženih precej veC ljudi, kot je prijavljenih primerov. Domnevajo, da jih je v Sloveniji nekaj sto, in ti virus širijo naprej.
Varljiva je »srečna« okoliščina, da so epidemija aidsa in okužbe s HIV pri nas v še zelo zgodnji lazi in da se Se ni začelo res eksplozivno Sirjenje. Lahko pa to pričakujemo, ugotavlja dr. Irena Klavs, ko bo virus vnesen v skupine z vedenjskim vzorcem z visokim tveganjem. Katarina Novak
SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA
Slovenija je poslala polnopravna članica
LJUBLJANA (STA) - Slovenija je z včerajšnjim dnem postala polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije (VVTO) kot njena 105. Članica. S tem ji je priznan status izvirne Članice Svetovne trgovinske organizacije, ki je naslednica GATT-a, Splošnega sporazuma o carinah in trgovini. Polnopravno članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji zagotavlja Članicam, predvsem pa majhnim državam, pravim varnost v mednarodni trgovini, za Slovenijo pa pomeni tudi priznanje, da je trgovinsko in gospodarsko urejena država.
Članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji je za Slovenijo kot majhno in izvozno usmerjeno državo bistvenega pomena predvsem z vidika pravne varnosti. Pomembno je tudi zaradi ustreznih trgovinskih in pravnih instrumentov zlasti v odnosu do tistih držav, ki so pomembne trgovinske partnerice Slovenije, danice VVTO pa se ne, in si bodo za vstop v to globalno trgovinsko organizacijo Sele začele prizadevati. Polnopravna članstvo in aktivna udeležba v VVTO zagotavlja Sloveniji enakopraven položaj z vplivnimi državami ter obenem ustrezne pravne instrumente za urejanje trgovinskih odnosov s temi državami.
AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Agencija opozarja na slabosti delničarskih sporazumov
Ti sporazumi ščitijo predvsem interese notranjih delničarjev, kar potrjuje praksa pri glasovanju na prvih skupščinah
LJUBLJANA - Javne ponudbe delnic podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo, vse pogosteje spremljajo ti. delničarski sporazumi, Id jih podjetja ponujajo v podpis vpisnikom delnic z lastniškimi certifikati. Delničarski sporazum je sicer prostovoljni dogovor med delničarji, Id pa, kot kažejo primeri iz prakse, vsebuje vsaj eno pomembno določilo: pri-stopnild k sporazumu pooblaščajo določene osebe, praviloma zaposlene v podjetju ali osebe, ki jih predlaga uprava in so torej z njo povezane, da bodo v njihovem imenu glasovale na skupščinah.
Kot v sporočilu za javnost navaja Agencija za trg vrednostnih papirjev, je mogoče bodoče delničarje najhitreje in najceneje pridobiti za delniški sporazum s pooblastilom, ki jim poenostavi vpis »certifikatne« delnice. Z njim imetnik certifikata pooblasti podjetje, da v njegovem imenu in za njegov račun opravi vse formalnosti vpisa. Taksna pooblastila za vpis delnic praviloma vključujejo tudi izjavo, s katero delničar pristopa k delniškemu sporazumu, besedilo pa vsebuje odprto pooblastilo o glasovanju na prihodnjih skupščinah.
Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ponovno
opozarja državljane Slovenije, ki vpisujejo delnice v javnih ponudbah na tveganje, ki se mu izpostavijo, Ce pristopajo k delničarskim sporazumom oziroma klubom delničarjev, s čimer odstopajo svoje delniške glasovalne pravice drugim brez izrecnih navodil o glasovanju za konkretne predloge na posamezni skupščini delniške družbe.
Kakšen je pravzaprav pravi vsebinski pomen teh sporazumov in možne posledice odprtih pooblastil za glasovanje? Delniške sporazume praviloma inici-rajo notranji lastniki, torej zaposleni oziroma konkretneje uprave podjetij. Intere-
si dveh različnih vrst delničarjev, zaposlenih in zunanjih, niso in ne morejo biti enaki, saj imajo ti. notranji delničarji vedno tudi interese, ki izhajajo iz njihove zaposlitve. Takše ugotovitve potrjuje tudi že praksa pri glasovanju na prvih skupščinah.
Primer zadnje skupščine družbe LEK d.d. kaže, da so predstavniki kluba delničarjev s pooblastili za glasovanje glasovali drugače, kot je predlagala skupina zunanjih delničarjev. Na skupščini je bil izglasovan predlog uprave, ki je del dobička namenil zaposlenim, namesto da bi ostal nerazporejen in s tem pripadel tudi imetnikom navadnih delnic kot je predlagala skupina zunanjih delničarjev. Iz rezultatov glasovanja je razvidno, da so k temu moCno prispevali tudi glasovi imetnikov delnic, ki so le-te pridobili v javni prodaji, in ko so za glasovanje pooblastili predstavnike kluba delničarjev. Tako so ti glasovi prispevali
k znižanju dobička, ki je pripadel imetnikom navadnih delnic, kar brez dvoma ne more biti interes imetnikov teh istih delnic.
Praksa torej nazorno opozarja vpisnike delnic iz javnih prodaj naj pred morebitnim pristopom k delniškim sporazumom oziroma klubom delničarjev natančno preverijo vse določbe takšnih sporazumov. Le-ti so marec praviloma bolj usmerjeni v zaščito interesov notranjih delničarjev, zaposlenih v podjetju. Poleg možnosti, da se za uresničevanje interesov ene skupine delničarjev izkoristijo tudi glasovi druge skupine, delniški sporazumi Cesto postavljajo tudi omejitve glede prodaje delnic, kar posredno zmanjšuje ceno delnicam.
Agencija za trg vrednostnih papirjev preverja postopke vpisovanja delnic v ti. privatizacijskih javnih prodajah, kjer podjetja v imenu in na račun Sklada Republike Slovenije za razvoj (ki je formalni lastnik
delnic) prodajajo delnice za lastniške certifikate oziroma za gotovino.
Doslej so podjetja morebitne ugotovljene nepravilnosti odpravila praviloma še pred pričetkom javne ponudbe. Med zadnjimi je bil takšen primer celjskega ETOL- a, ki je umaknil posebej pripravljene formulacije za vpis delnic in hkraten pristop k delniškemu sporazumu ter pričel javno ponudbo izvajati korektno, v skladu s predpisi in prospektom.
Trenutno je v teku odprava ugotovljenih nepravilnosti v javni ponudbi delnic LUKE KOPER, ki je prav tako vpisovala delnice s pogojevanjem pristopa k delniškemu sporazumu.
Agencija za trg vrednostnih papirjev bo v vseh primerih pogojevanja vpisa delnice z morebitnimi dodatnimi zavezami delničarjev, taksne oblike javnih prodaj razveljavila, opozarja v sporočilu za javnost.
(N.R.)
Mali oglasi
Lev Kreft
Dolgo je že, kar se je na slovenski televiziji vrtela serija »Mali oglasi«, verjetno ena izvir-nejsih in dovolj svežih v njeni zgodovini. Zasnova je bila v dovolj preprostem okvirju: po sledi malih oglasov, ki so bili tedaj Se vedno bolj zanimiva podoba življenja od pisem bralcev, nanizati zgodbo za zgodbo, kakor jih piše življenje v tragični, dramatični ali komični zvrsti. Kaj vse ali pod »Prodam«, kot je prepevala »Špica«! Ce se pred odhodom na počitnice, v teh zadnjih parlamentarnih delovnikih, ko človek že bolj mzmislja, s kom bi danes v globoki senci spil hladno pivo, kakor pa, kaj je Se ostalo na dnevnem redu, ozrem na iztekajočo se politično sezono, šemi dozdeva, da je izzvenela v slogu malih oglasov. Potem ko se je več kot dve leti govorilo o predčasnih volitvah, se zdaj govori, več kot leto pred dnevom D, da seje predvolilni čas že začel, in da so stranke že izobesile zastave svojih kampanj. Ko bi bilo to res, bi bilo vsekakor tudi zmotno, saj se dolge kampanje pri volilkah in volilcih ne obnesejo. Ze tako ali tako smo naveličani političnega teatra, če predolgo ostaja na repertoarju isti komad, igralke in igralci pa zaradi koketiranja z občinstvom sesujejo v ništrc umetniško zasnovo, ki si jo je nekoč davno na vajah izmislil režiser, in igrajo samo že »na rampo«, tako da skušajo z vsemi močmi naskočiti čute in čustva in s skrajnimi sredstvi spodbuditi v utrujeni množici smeh ali solze.
V resnici Se zdaleč ne gre za kampanjo. Prvi akordi predvolilnega časa so namenjeni ugibanju o \>pmSanju, ki muči vse politične skupine v večstrankarskem sistemu: kaj bo po volitvah? Slovenski politični establishment se je razdelil na tiste, ki si želijo sprememb, in tiste, ki se sprememb bojijo. Kdor pa le more, si prizadeva, da bi bil nekje vmes, namreč tam, kjer ti nobene spremembe ne morejo Škoditi, pa naj se volitve obrnejo tako ali drugače. Med najbolj zanesljivimi metodami za doseganje takega cilja je sklepanje vnaprejsnjh dogodkov za vse strani, s katerimi bi lahko sodelovali pri oblikovanju vlade, in istočasno preprečevanje političnim tekmecem, da bi veljali za koalicijsko sposobne in primerne. Vnaprejšnji dogovori so nekaj podobnega dvorjenju in snubljenju. Osnovno vpmSanje meščanskega zakona je, ali izvoljeni nevesti lahko zagotovite spodobno in ugledno življenje, in, po drugi strani, ali pripada izvoljenki tolikšna dota, da si boste z njo res lahko kaj pomagali. Tisti, ki jim zveza ni vSeč, ker bi želeli prevzeti ženina ali nevesto, pa razširjajo alarmantne govorice, kako je ženin že spal pri vseh flajdrah, kako za napovedano doto v resnici stoji zanesljiv bankrot, kako grozljive so duševne in telesne karakteristike zakonskih pripavnikov, in podobne spodbudne besede. To dvoje torej danes počno slovenske stmn-ke: pripravljajo bodoče zakonske zveze in razširjajo neprijetne govorice o drugih konkurentih za sklenitev te zveze, namreč vladajoče koalicije za obdobje 1997 - 2000.
Nekaj zelo podobnega počno tudi posamezniki, ki pripadajo svojim strankam mnogo manj, kot se misli. Najpomembnejši posamezniki razmišljajo, ali se jim splača ostati »pri sebi«, če hočejo obdržati svojo funkcijo, ali je bolje malce zamenjati okrilje in politično ležišče. Hkrati dopovedujejo svojim strankam, kako so žanje koristni, takorekoč nepogrešljivi, da, pravzaprav sami lahko brez svoje stranke nekako prežive, medtem ko brez njih stranke ne bi preživele. Manj pomembni posamezniki si ne delajo utvar - volitve jih lahko oropajo za oblast in denar. Kako si vsaj nekaj malega zagotoviti tudi v primeru neuspeha? Odgovor ste verjetno zasledili, saj je predlog sprememb in dopolnitev zakona o poslancih, ki uvaja odpravnine in posebne pokojninske ugodnosti, naletel na dovolj zanimanja v javnosti. Nasprotovanje je veliko, Skoda, ki jo delajo poslanke in poslanci v proračunskem vinogradu, pa že izračunana, preračunana in zloglasna.
Vendar je škoda, ki jo prinaša en tak zakon, ništrc v primeri s kupčijami, ki se sklepajo bodisi za ohranitev enake strukture oblasti ne glede na volitve, bodisi za vpeljavo korenite spremembe. Dva »stožerja« imamo na sceni, JanSino SDSS in Drnovškovo LDS, prvi nastopa za spremembe in drugi za ohranitev. Nevesta, ki zadovoljno spremlja tekmovanje snubcev, je za zdaj predvsem krščanska demokracija, že-nitovanjske pogodbe pa se razgrinjajo tudi pred njenimi cerkvenimi starši, ker morebiti sama Se ni dovolj polnoletna, da bi se lahko dovolj pametno odločila. Odtod preigravanja o cerkveni lastnini, cerkvenem davku-, verouku in pouku religije in etike, zamenjavanja Dimitrija Kovačiča, spopadi o fašizmu in vlogi inteligence pri njegovem nastanku, zgodbe o nezadržnem vzponu tega ali onega Arturja (Se pomnite Brechta?), in tudi poletna mrzlica v državnem zboru, v katerem stmnkarska mešanica deluje eksplozivno.
Ko se je nekoč govorilo o večstrankarskem sistemu in njegovih dobrobitih, je bilo rečeno, da omogoča neprestano oblikovanje in tekmovanje med aletmativnimi programskimi ponudbami. V sedanjem svetu in ne le pri nas se vse to ponavadi kaže dokaj okleščeno, saj gre samo za preprosto vprašanje: ali ste za to, da vse ostane, tako kot je, ali ste za to, da pride do sprememb? Kdor stavi na ohranjanje obstoječe smeri, je seveda prisiljen k do neke mere obrambni drži, medtem ko tisti, ki razglasa temeljite spremembe, mora imeti pobudo in takoj začeti z napadom.
Mali oglasi, ki jih te dni objavljajo nase stranke, pa za zdaj ostajajo bolj v okviru na začetku omenjenega okvira pod »Kupim« in pod »Prodam«, z uporabo vseh zabavnih sredstev orientalnega bazarja, kjer se na vse strani pretirava in igra v skrajnostih. Z določeno razliko. Roba, ki je predmet menjave, ni last oglaševalcev, pa naj gre za cerkvene gozdove ali za Romano Logar. Zato bi bilo potrebno, da preiskovalni organi civilne družbe podrobno berejo te male oglase, saj bodo odkrili, kdo ponuja ukradeno blago.
NOVICE
Pogajanja o avtonomiji prehajajo v zadnjo fazo
TEL AVTV (dpa) - Po nedeljskem srečanju izraelske in palestinske delegacije, ki se pogajata o uresničitvi palestinske avtonomije na Zahodnem bregu in v Gazi, je izraelska stran sporočila, da naj bi kmalu rešili zadnja sporna vprašanja in do 11. avgusta podpisali sporazum. Pogajanja so bila prekinjena, potem ko je palestinska organizacija skrajnežev Hamas izvedla samomorilski bombni napad na avtobus, poln Izraelcev. Kot poroča izraelski radio, bo sedanji krog pogajanj trajal vsaj teden dni, preden se bosta delegaciji odločili, ali je sporazum pripravljen za podpis. Delegaciji se morata dogovoriti o dobavi električne energije, delitvi vodnih zalog in izvedbi volitev v vzbodnem Jeruzalemu. Po neuradnih informacijah se obe strani že pripravljata na slovesno sklenitev sporazuma, ki ga bosta podpisala Jicak Rabin in Jaser Arafat.
Nemška policija preprečila kurdske demonstracije
FRANKFURT (Reuter) - Nemška policija je včeraj zaprla vse ceste, ki vodijo v središče nemške finančne prestolnice, in zaprla več ducatov ljudi, da bi preprečila proteste razjarjenih Kurdov. Oster nastop nemške policije je sledil po tem, ko so Kurdi izvedli več požigalnih napadov na turške kulturne klube, turistične agencije, trgovine s spominki in kavarne. Policija trdi, da je bombne napade na turško lastnino zakrivila prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Frankfurtska policija je na hitro vzpostavljenih nadzornih točkah zavrnila več avtomobilov, v katerih so se prevažali ljudje, ki naj bi sodelovali na kurdskih demonstracijah. Nemci so se odločili, da bodo proteste preprečili, saj so se Kurdi med demonstracijami prejšnji teden spopadli z nemško policijo. Kurdi demonstrirajo skoraj po vsej Nemčiji v znamenje podpore več tisočem kurdskih zapornikov, članov PKK, ki so začeli v Turčiji gladovno stavkati. Kurdi želijo prisiliti Turke, da bodo problem Kurdistana rešili po mirni poti.
Alžirski islamisti zanikali vpletenost v pariški atentat
PARIZ (dpa, telefoto: AP) - Francoski policiji še ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za bombni napad na pariški podzemni železnici. Francoski pravosodni minister Jacques Toubon je izjavil, da nikogar ni mogoče brez dokazov osumiti, da je vpleten v napad. Možnost, da so bombni napad zagrešili islamski skrajneži, je najverjetnejša, vendar dokazov za to ni. Kljub temu policija s polno paro poizveduje za morebitnimi osumljenci. Toubon je Francoze pozval, naj živijo normalno, saj utegne panika le pomagati teroristom. Alžirska organizacija islamskih skrajnežev Islamska fronta rešitve je že zanikala vpletenost v pariški bombni napad. Islamisti sicer obtožujejo Francijo, ker je alžirskim pučistom pomagala prevzeti oblast in prepovedala islamsko stranko, vendar zatrjujejo, da svoj boj bijejo znotraj alžirskih meja, ne v tujini. Ker se je konec tedna veliko potnikov odpravilo na dopust, je francoska policija poostrila javni nadzor.
Decembra bo znano ime evropske valute
HAMBURG (dpa) - Predsednik Evropske komisije, Luksemburžan Jacques Santer, je v intervjuju za nemški gospodarski časopis Handel-sblatt izjavil, da bo komisija do vrhunskega srečanja evropskih držav in državnikov v Madridu, ki bo decembra letos, predlagala, kako naj se imenuje skupna evropska valuta. Santer pričakuje, da bodo evropski voditelji v Madridu sprejeli načrt uveljavitve skupne evropske valute in potrdili njeno novo ime. Voditelj evropske izvršilne veje oblasti je zavrnil zahteve iz krogov nemške zvezne banke, finančnega ministrstva v Bonnu in gospodarstvenikov, da bi morali razpravljati tudi o dolgotrajnejših zagotovilih gospodarske konvergence v evropski denarni uniji. Nemci se namreč bojijo, da bi bilo mogoče kljub določilom maastrichtskega sporazuma samovoljno kršiti monetarni sporazum med evropskimi državami.
Boji pri Bihaču nadaljujejo kljub umiku krajinskih sil (Telefoto:;AP)	
BOSNA IN HERCEGOVINA	
Prehod v obrambo
Hrvaški Srbi so začeli premeščati vojsko iz bihaškega žepa v okolico ogroženega Knina
SARAJEVO (Reuter) - Enote hrvaških Srbov so se včeraj začele iz bihaškega žepa pospešeno umikati v Krajino, da bi zasedle položaje v okolici Knina in se pripravile na obrambo pred morebitno splošno ofenzivo hrvaških sil. Na stotine krajinskih vojakov, ki so v zadnjih tednih skupaj z bosanskimi rojaki in Abdičevimi privrženci napadali Bi-hač, je moralo zapustiti to bojišče, potem ko so združene enote HVO in hrvaške redne vojske zasedle Grahovo in Glamoč v jugozahodni Bosni in se »s hrbta« približale Kninu ter presekale srbske oskrbovalne poti.
HRVAŠKA PONUJA POGAJANJA
Spopad
odložen
Knin naj se prostovoljno reintegrira
Čeprav je hrvaški predsednik Tudman včeraj ponudil krajinskemu vodstvu pogajanja, pa v Kninu še vedno vlada panika. Opazovalci poročajo, da je mesto opustelo, mnogi civilisti so se umaknili globlje na srbsko ozemlje, cene živil pa
j	-	I
»To ni državljanska vojna, temveč vojna med suverenimi državami, kar je nekaj drugega kot spor med različnimi plemeni ali vojna med nekdanjimi brati. Zdi se, da je Hrvaška še bolj kot doslej odločna, da svojo mlado državo in svoje ozemlje brani pred Srbi. Zgodovinska razsežnost sedanjega dogajanja je razsežnost evropske vojne. Spričo morebitne nevarnosti te vojne so naši vsakdanji odzivi smešni. Premožna in sita družba se odpravlja na letni dopust in se niti ne zaveda, da bo pred njenim pragom morda izbruhnila tretja svetovna vojna.«
La Stampa, Torino
dosegajo astronomske višine. Vodja bosanskih Srbov Karadžič je sicer ukazal svojim silam, naj znova zavzamejo izgubljeno ozemlje v kninskem zaledju, vendar pa elitne srbske enote, ki bi se lahko postavile po robu sodobno opremljenim hrvaškim vojakom, Se vedno vztrajajo na drugem koncu Bosne - pri Žepi, kjer preostati oddelki vladne vojske,
Temeljni razlog nesporazumov na pogajanjih je še vedno prihodnji mednarodnopravni status
ki so se po padcu Žepe umakniti v okolišče hribe, nočejo privoliti v predajo. Pri tem nihče natančno ne ve, koliko izmed približno tri tisoč Muslimanov, ki nočejo verjeti obljubam srbskih pogajalcev, je sploh oboroženih.
Čeprav tako bosanski kot krajinski Srbi zdaj obračajo oči predvsem proti Beogradu, pa je srbsko vodstvo posredno zavrnilo klic na pomoč, saj se je omejilo na zahtevo mednarodni skupnosti, naj zaustavi Hrvate, poveljstvo vojske ZRJ pa je »obsodilo hrvaško agresijo«. Sodeč po nekaterih izjavah hrvaških diplomatov, je Zagreb povsem prepričan, da se Jugoslavija ne bo neposredno vmešala v konflikt.
Čečenije. Rusija namreč vztraja pri tem, da je republika sestavni del federacije, medtem ko si Ceče-
ZAGREB - Kaže, da v teh dneh vendarle (še) ne bo prišlo do usodnega spopada hrvaške vojske z upornimi kninskimi Srbi. Zagrebške oblasti so namreč krajinsko vodstvo včeraj obvestile, da so pripravljene poslati delegacijo na nov krog ženevskih pogajanj o usodi zasedenih ozemelj, če Knin pred tem izpolni določene zahteve.
Seznam hrvaških zahtev je sestavil predsednik Tudman, ki je pred tem v pogovoru z Akaši-jem dejal, da so se hrvaški diplomati načelno pripravljeni čez približno teden dni v Ženevi sestati s kninskimi predstavniki. Takoj po koncu teh pogovorov - natančneje v 24 urah - naj bi po Tudmanovih napovedih Srbi odprli naftovod in železniško progo Za-greb-Knin-Split, nato pa nadaljevali priprave na vnovično vzpostavitev vseh drugih komunikacijskih povezav. Z drugimi besedami - Zagreb pričakuje, da se bodo Srbi v nekaj dneh začeli prostovoljno »integrirati« v pravno-politični sistem Hrvaške. V to srbska stran po vsej verjetnosti ne bo privolila, četudi bi prišlo do konstruktivnih pogovorov.
Hrvatje so se očitno odločili, da zaenkrat ne bodo jurišali na Krajino, temveč se bodo zadovoljili z uspehi skupnih operacij hrvaške redne vojske in HVO na jugo-
nija prizadeva za samostojno pot. Politična pogajanja bodo po mnenju poznavalcev nadaljevali po opravljenih volitvah in bodo še naprej razburjala duhove na obeh straneh.
Delegaciji sta se po tridnevnem odmoru znova sešli v soboto na maratonskem srečanju in do nedelje zjutraj uskladili vsebino vojaškega sporazuma. Vodja ruske poga-
zahodu Bosne. Kljub temu pa močne hrvaške sile še vedno vztrajajo vzdolž razmejitvene črte in čakajo, če bi morda le prišel ukaz za začetek osvobajanja zasedenih ozemelj. Dejstvo je, da lahko Zagreb trenutno (zaradi zanj najugodnejšega položaja na bojišču v zgodovini te vojne) narekuje ritem pogajanj. Ce kninsko vodstvo za okroglo mizo vendarle ne bo pripravljeno na korenita popuščanja, se resnično obeta »vroča« jesen.
Darko Pavičič
»Tudman nikoli ni skrival namere, da s silo znova osvoji Krajino. Toda zadnja ofenziva hrvaških oboroženih sil kaže še na nekaj drugega: napredovanje hrvaških sil na območje Bosne ima morda dolgoročnejši cilj, namreč vzpostavitev varnostnega območja, ki bi bilo lahko le prvi korak k delitvi Bosne, o kateri sta se Hrvaška in Srbija že prej dogovorili. Prav tako kot Miloševičeve sanje o ‘Veliki Srbiji’ obstajajo tudi sanje o ‘Veliki Hrvaški’, za katero tudi velja, da jo lahko zgradijo le na razvalinah Bosne.«
Corriere della Sera, Milano
jalske skupine Vjačeslav Mihajlov je po zaključku pogajanj izjavil: »Po težkih pogajanjih smo uspeli narediti pomemben korak, ki nam bo zelo skrajšal pot k miru.« Kot je zapisano v sporazumu, se mora ruska vojska kmalu umakniti iz Čečenije, obe strani se morata najmanj za dva do štiri kilometre oddaljiti od' frontne črte, v enem tednu pa morata izmenjati vojne ujetnike. Verjetno bosta v Čečeniji ostali dve ruski brigadi, vendar je treba dokument o tem Se podpisati.
Vojaški sporazum je le prvi v vrsti sporazumov, o katerih se bodo morali še pogajati, prej pa naj bi v Čečeniji začeli priprave za svobodne in demokratične volitve.
Ruske .vojaške enote, ki so v Čečenijo vkorakale 11. decembra lani, so v bojih izgubile približno 1800 vojakov, Čečeni pa nekaj tisoč borcev. Največ žrtev ruskega napada na kavkasko republiko pa je bilo med civilnim prebivalstvom, saj človekoljubne organizacije poročajo o več deset tisoč mrtvih.
H
KRONOLOGIJA
Tri leta in devet mesecev boja za dižavo
Ruska vojska je v Čečenijo vkorakala tri leta po razglasitvi neodvisnosti
MOSKVA (dpa) - Ruska kavkaška republika Čečenija je izkoristila kaos ob razpadu Sovjetske zveze in jeseni leta 1991 razglasila neodvisnost. Moskva neodvisnosti ni priznala in je začela poleti leta 1994 stopnjevati pritiske na čečensko vodstvo. Novembra je propadel poskus opozicije, ki je hotela z uporabo sile strmoglaviti čečenskega predsednika Džoharja Dudajeva. Nekaj dni pozneje, natančneje 9. decembra, je predsednik Jelcin ukazal ruski vladi, da mora razorožiti vse stranke, vpletene v čečenski konflikt. Tako so 11. decembra ruske čete vkorakale v Čečenijo. Jelcin se je 27. decembra pojavil na ruski televiziji in pojasnil operacije ruske vojske v Čečeniji. Po treh tednih " silovitih vojaških napadov na čečensko prestolnico Grozni je predsedniška palača padla v ruske roke. Jelcin je ta dogodek označil kot konec vojne v Čečeniji.
15. februarja so se ruski in čečenski vojaški voditelji dogovorili o začasnem premirju, ki je trajalo samo 48 ur. 6. marca so Rusi že popolnoma nadzorovali mesto Grozni. V napadu na zahodno čečensko vas Samčki so prišla v javnost prva poročila o tem, da so ruski vojaki grobo kršili človekove pravice civilnega prebivalstva. 18. aprila je padlo v ruske roke tudi zadnje pomembno strateško mesto Bamut, Čečenom pa je ostalo samo kavkaško hribovje. 13. junija je padla še hribovska vas Satoji, kar je dokončno odločilo vojno v korist Rusije. Čečenski uporniki so se na to 14. junija odzvali z zavzetjem bolnišnice v Budjonov-skem, kjer je bilo ubitih 120 talcev. To je Moskvo prisililo k resnim pogajanjem, 30. julija pa so Rusi in Čečeni podpisali vojaški sporazum o ustavitvi sovražnosti in umiku ruske vojske.
ČEČENIJA
Vojaški sporazum z Moskvo prvi korak k miru
Nerešeno ostaja vprašanje političnega in mednarodnopravnega statusa države
MOSKVA (dpa) - »Vojna v Čečeniji se približuje koncu,« je z zadovoljstvom povedal vodja čečenske pogajalske skupine Usman Imajev, potem ko sta Rusija in Čečenija po sedmih mesecih in pol vojne pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi podpisati vojaški sporazum, ki lahko prinese trajen mir v uporno kavkaško republiko. Obe strani sta se strinjati, da je treba krvavi vojaški obračun takoj končati.
FRANCOSKA VISOKA MODA / JOHN GALLIANO
Sin vodovodnega inštalaterja je prekosil velikega Givenchyja
Imenovanje mladega nadebudneža na čelo največje in najslavnejše oblikovalske hiše je premišljena poslovna poteza
Ce govorimo o sodobnem francoskem modnem oblikovanju, ne moremo mimo simpatičnega Francoza, neopredeljive starosti in z zvenečim imenom, ki opravičuje njegove ekstravagantne odločitve in dejanja; Hubert de Givenchy, lastnik prelepega dvorca Chartres, namreč ne skopari niti pri nagrobnikih za svoje najljubše labradorce. Vse za dobre prijatelje, pravi in z glavo pokima proti skupini Giaco-mettijevtii umetnin v svojem velikanskem parku, ki jih je dal postaviti na grobove svojih psov.
Zagotovo pa s pariško visoko modo ne bi nihče povezal petintridesetletnega sina nekega londonskega vodovodnega inštalaterja, ljubljenca številnih urednikov različnih modnih Časopisov in revij, katerega garderobo sestavljajo različne kovinske verižice in nepogrešljivi obledeli mokasini, z glave pa mu štrli nekaj ogromnih kodrov.
Kljub temu pa je John Galliano, ki se skriva za zgornjim opisom, pred nedavnim zamenjal Huberta de Givenchyja na vodilnem položaju oblikovalske agencije Givenchy, ene od najprestižnejših oblikovalskih hiš v Parizu.
Galhanu, ki velja za naji-novativnejšega oblikovalca svoje generacije, se je uresničila življenska želja, da bi lahko skupaj s skupino izkušenih umetnikov, zaposlenih v Givenchyjevih ateljejih, in denarjem, ki ga prispeva združenje LVMH - lastnik najslavnejših oblikovalskih blagovnih znamk kot so na primer Christian Dior, Christian Lacroix in tudi Givenchy - uresničeval svoje številne ideje.
Postavitev mladega ikonoklasta na Celo ene od najuglednejših kreatorskih hiš pa nikakor ni naključje, ampak skrbno pemišljena poteza direktorja združenja LVMH Bernarda Amaulta, ki upa, da bo Galliano prinesel Givenchyju enako mladostno svežino kot jo je Karl La-gerfeld pred vec kot desetimi leti prinesel Chanelu.
Novi vodja Givenchyjeve oblikovalske hiše pa ima tudi vse potrebne lastnosti za prodor na prve strani Časopisov - tako poslovnih kot tudi modnih; je namreč edini potomec gibraltarskih staršev, ki je nase opozoril že na svoji diplomski predstavitvi, kjer so mu njegovi profesorji in celo modni kritiki priznali, da je nesporno eden od oblikovalskih genijev svoje generacije. Tako kot se je Galliano skoraj Cez noc zavihtel v modne višave, je enako hitro padel tudi v labirint finančnega poloma, iz katerega ga je na prošnjo ameriške revije Vo-gue potegnil direktor newyorške investicijske banke PaineVVebber in obenem tudi velik privrženec modernega oblikovanja John Bult.
V razkošne prosotore agencije Givenchy na Ave-nue Georges V. pa bo Galliano iz svojega temačnega ateljeja pripeljal s sabo tudi svojo nenavadno ekipo, ki jo vodi Amanda, lepa in ekstrava-
gantna Lady Harlech.
Da je bila Arnaultova izbira pravilna, dokazuje tudi dejstvo, da je Gallianu uspelo iz zakotnega ateljeja na obrobju Londona s svojimi stvaritvami vstopiti tud v najbojlj mondene salone na vsem svetu. Njegove kreacije namreč krasijo celo telesa zvezde pariškega družabnega življenja Sao Schlumber-ger in Anne VVintour, urednice ameriške revije Vogue. Poleg tega se na Gallianovih modnih revijah vedno sprehajajo le najlepše in najboljše manekenke kot so na primer Naomi Campbell, Nadja Auermann in Kate Moss, ki so pripravljene z Gallianovi-mi kreacijami stopiti na modno pisto »le za napitnino«, ah pa celo zastonj. To pa je privilegij, ki so ga bili do danes deležni le redki kreatorji. Prav zato verjetno ni treba podrobneje razlagati, zakaj se je Bernard Amault odločil, da bo zaupal vodstvo ene od najuglednejših francoskih oblikovalskih hiš Britancu. To se je namreč zgodilo zadnjic davnega leta 1857, ko je v Parizu »zavladal« Charles Frederick Worth.
Kaj pa hoCe Amault v zameno za svoje zaupanje? Zeli si predvsem, da bi januarja, ko bo imel Galhano v Parizu svojo prvo veliko modno revijo, v prvih vrstah sedelo predvsem veliko znanih mladih ljudi, upa pa tudi, da bo mladi angleški oblikovalec dvignil vsaj toliko prahu kot ga je leta 1947 s svojim New Look dvignil Christian Dior, ali pa leta 1962 Yves Saint Laurent in leta 1983 v imenu hiše Chanel Karl La-gerfeld. Ce se bodo njegove želje in pričakovanja uresničila, se bodo kot posledica »medijskega booma« uresničila tudi ekonomsko-finan-Cna pričakovanja, saj bodo ljudje zaradi prahu v medijih zagotovo kar drli v trgovine in na veliko kupovati parfume, šale in oCala z Givenchyjevo blagovno znamko.
Kot kaže pa Arnaultove sanje niso prav niC utopične, saj bo Gallianu zagotovo tudi tokrat uspelo. Le zakaj mu ne bi? Ce mu je namreč uspelo takrat, ko je v krogih visoke mode veljal še za nadebudnega oblikovalskega začetnika, pa so na predstavitve njegove obutve v zakotne predele Pariza kljub temu prihajale svetovno znane zvezde (od katerih so nekatere, kot je na primer Madonna medtem že tudi ugasnile), pa Čeprav Galliano takrat za sabo ni imel velikih finančnih sredstev, predvsem pa ni imel propagandnega aparata, potem mu bo uspelo tudi tokrat, ko ima vse pogoje in sredstva, ki so potrebni za uspeh.
Prav tako pa bi bilo čudno, Ce bi mu naklonjeni modni novinarji, ki so ga bodriti in hvaliti tudi v Časih, ko je še zadnji veCer pred modno revijo sam na roke šival svoje kreacije, obrniti hrbet prav zdaj, ko se je »dokopal do korita« in se bo lahko končno posvetil samo ustvarjanju.
Nekoliko bolj vprašljiva
pa so finančna pričakovanja ljudi, ki so kronali Galliana za novega gospodarja Givenchyjeve monarhije. Na prodajo namreč ne vpliva samo privlačnost izdelka in ime izdelovalca, ampak tudi nepredvidljivi in neusmiljeni dejavniki demografije in gospodarske moCi prebivalstva. Dior, Saint Laurent in Lager-
feld namreč niso biti samo nadarjeni, ampak so imeti tudi sreCo, da so se v pravem trenutku pojaviti na pravem mestu.
Christian Dior je predstavil svoj New Look namreč ravno v trenutku, ko se je končala vojna in so ljudje naravnost hrepeneti po nečem razkošnem in veličastnem.
Yves Saint Laurent je na primer izkoristil nove trende, ki so jih v .nemirnih šestdesetih letih na drugih področjih vpeljati The Beatles, The Rol-ting Stones, Andy VVarhol in David Hockney; zapolnil je namreč praznino na modnem področju in potešil »modne potrebe« po neCem novem. Podobne potrebe ozi-
roma zahteve pa je v osemdesetih letih zadovoljil tudi Karel Lagerfeld, ki je svoje kreacije namenil mladim, uspešnim in zahtevnim poslovnežem.
Ostaja torej vprašanje, ati je tudi Galliano rojen pod sreCno zvezdo, ati pa bo morda doživel enako usodo kot Christian Lacrobc, prav tako
Arnaultov varovanec, ki so ga sicer na vse pretege hvaliti in o njem govoriti le najboljše, imel pa je to nesreCo, da se je na bgu pojavil leta 1987, torej ravno v trenutku, ko se je zaCel ves svet spopadati z veliko gospodarsko krizo. Tudi visoka moda je torej eno samo tveganje...
Aliče Ravvsthom
Težavice in peripetije zahodnih pomembnežev
Genetech dobi novega direktorja
Nenadna odstavitev Kirka Raaba, vodje upravnega odbora podjetja Genetech, je botrovala iskanju novega predsednika upravnega odbora te velike farmacevtske družbe.
Kot kaže bo vodilno mesto prevzel petinštiridesetletni molekulami bilolog Arthur Levinson, ki je diplomiral in kasneje doktoriral na ugledni ameriški univerzi Princeton. Strokovnjaki, ki dobro poznajo farmacevtske kroge, napovedujejo, da bo Genetech z novim direktorjem spremenil tudi dosedanjo tržno strategijo, ki so ji v Času Ra-abovega vodstva očitali nelojalne in nedovoljene tržne prijeme. Farmacevtskega giganta so namreč večkrat obtožiti, da je v boju za svoj prostor na svetovnem trgu, nekajkrat celo prestopil dovoljeno, oziroma etično mejo. Prihodnji mesec bo pred sodišče v Minneapolisu na primer stopil vodja Genetechove prodajne službe, ki ga bremenijo, da je podkupoval zdravnike, da so predpisovati Genetechove izdelke. Levison pa se ne bo spopadel samo s problemom preoblikovanja tržne strategije, ampak si bo moral poiskati tudi nekaj novih sodelavcev. Genetech bo namreč še pred koncem poletja zapustil eden od najveCjih svetovnih neurologov Franz Hefti, ki bo prestopil k konkurenci, natančneje k podjetju Merck. Nenadne spremembe v Genetechovem vodstvu pa so se neusmiljeno odrazile tudi na prodaji, poleg tega pa je podjetje pred nedavnim doživelo tudi velik poraz pri preizkušanju svojega zdravila za zdravljejne cistične fibroze. Puimozyne, kot se zdravilo imenuje, so namreč preizkušali
pri zdravljenju kroničnega bronhitisa, pa se je pokazalo, da bolnikom ne pomaga prav dosti, pojaviti pa so se tudi nekateri stranski učinki. Pri Genetechu so imeti velike načrte za razširitev proizvodnje Pulmozyna, zaradi katere bi lahko veC sredstev usmeriti tudi v razvoj drugih izdelkov, zdaj pa so vsi načrti padli v vodo. Ekonomski strokovnjaki pa za razliko od upravnega odbora podjetja novemu direktorju niso tako zelo naklonjeni, saj menijo, da zdravnik ne bo sposoben pravilno voditi tako velikega podjetja. Genetechu sporočajo: cas je, da se vaši zdravniki vrnejo v svoje laboratorije, kjer bodo zagotovo dosegli vec kot pa na mestih, ki jih zasedajo zdaj. (Tony Jackson, New York)
Podjetniško tekmovanje mu je v užitek
Thomas Boren, vodja ameriškega podjetja South Electric International (SEI) kot kaže ni navajen na trda poslovna pogajanja. »Do danes so vsi tuji naročniki še sprejeli naše ponudbe. Se veC, ustvariti smo si celo tako dobro ime, da so nas naročniki poiskali kar sami. Potem pa je prišlo tole z Angleži...« Pred nedavnim je SEI za neko lokalno britansko elektropodjetje namreč izdelala idejni projekt v vrednosti ene milijarde funtov, Angleži pa so ameriško ponudbo zavrnili kot »nepopolno in malomarno«. Boj za posel pa se še ni končal in Čeprav Boem po eni strani priznava, da bi veliko raje videl, ko bi Angleži sprejeti že njihovo prvo ponudbo, po drugi strani dodaja, da prav uživa v neusmiljenem podjetniškem tekmovanju, ki mu je bilo do zdaj povsem
tuje in neznano. »Upam, da tokrat - torej že na samem začetku - ne bom potegnil krajšega konca,« pravi Boem in s tem misli seveda na uresničitev strahov, da bi Angleži skleniti pogodbo z dragim izvajalcem. (Michael Smith)
Stari Marcel se ne da
Marcel Roulet, predsednik francoskega Teleco-ma, se je hitro vzpenjal po hierarhični lestvici podjetja, ki ga danes upravlja, že vse od trenutka, ko so ga pred 36 leti zaposliti kot inženirja na Slonokoščeni obali. Kljub temu pa je bila njegova uspešna kariera polna težkih trenutkov, na katere Roulet noCe pozabiti kar Cez noc in zato svojega direktorskega stolčka ni se pripravljen odstopiti kateremu od pomočnikov, ki zeljno Čakajo, kdaj se bo »stari« umaknil.
Nihče ne ve, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati pisarne francoskega ministra za informacijsko tehnologijo Francoisa Fillona takrat, ko so se pogovarjali o Rouletovem položaju, toda dejstvo je, da je direktor Telecoma s tega neprijetnega sestanka kljub ministrovim obtožbam, da francoska telefonija do leta 1998 ne bo sposobna ujeti koraka z evropskimi telekomunikacijskimi razvojnimi standardi in da se uprava Telecoma preveč ukvarja s pripravami na lastninjenje podjetja, odkorakal s svojo sedanjo funkcijo v žepu. Prav načrti za lastninjeje francoskega Telecoma pa obetajo nove spopade na črti Roulet-Fillon, saj minister še vedno rožlja z idejami za zamenjavo sedanjega direktorja, zaveda pa se, da Roulet svojega trenutnega položaja ne bo predal brez boja in se zato pripravlja na zadnjo bitko izključno s težkim orožjem. (John Ridding, Pariz)
NOVICE
NOGOMET / PRVI KROG PRVE SLOVENSKE LIGE
Težave Nafte
LENDAVA - Med tednom in prihodnjo nedeljo se igrajo pokalna srečanja šestnajstine finala v slovenskem pokalu, med njimi pa bo eno zanimivejših srečanje Nafte in Maribora Branika. Zaradi sodelovanja Maribocanov v pokalu UEFA in napornega gostovanja v Rigi bosta Nafta in Maribor srečanje odigrala že jutri. LendavCani imajo pred tekmo velike težave, saj jih je nepričakovano zapustil VickoviC, ki je odšel v češki prvoligaški klub Opavo, Koveš in Dominko še nimata pravice nastopa, prav tako pa očitno ne bo nic tudi s prihodom Hartmana iz Beltincev. (F. B.)
Renkovcem ni uspelo
LENDAVA - Predstavnikom ONZ Lendava Renkovcem v dodatnem kvalifikacijskem srečanju za uvrstitev v 3. SNL - vzhod na nevtralnem igrišču v Tišini pri Murski Soboti ni uspelo premagati Palomo Sever iz Sladkega vrha in so izgubili z 0:3 (0:0). Renkovcem se je priložnost ponudila, potem ko je NZS kaznovala Gaj Kočevje in Jadran Dekane, toda po izpadu iz 3. fige so jih zapustih najboljši igralci in možnosti za uspeh so bile minimalne. (F. B.)
Odmeven uspeh nogometašev Tabora
SEŽANA - Tretjeligaš Tabor je na prvem mednarodnem nogometnem turnirju Alpe-Jadran nastopil v Viha San-tina, blizu Tohneca, kjer je v konkurenci italijanskega prvoligaša Udineseja, ki je nastopil v popolni postavi, manjkal je le zvezdnik Stroppa, in avstrijskega tretjeliga-ša Beljaka z drugim mestom dosegel izjemno odmeven in nepričakovan uspeh. Najprej so Kraševci igrali 0:0 z Beljakom in po ll-metrovkah zmagali 4:3, nato pa se v finalni tekmi (igralo se je 45 minut) pomerili z Udinese-jem, ki je predhodno odpravil Beljak z 2:0. Sežanci so po odlični in enakovredni igri iztržili 0:0 in klonili šele po streljanju 11-metrovk z izidom 1:4. (B. F.)
Zmagoslavje Lovrenčanov
LOVRENC NA POHORJU - Na 15. pozivnem malono-gometnem turnirju za slovenski revijalni pokal je zmagal domači istoimenski klub pred Meteorplastom iz Ljutomera in mariborsko ekipo Mila Branik Talci. V skupni razvrstitvi (uvrščenih je 50 ekip) vodi Zdenex Mila (Sladki vrh) s 54 točkami, sledita MB Lent Jack Point 45 in Carioce AZ Stella (obe Maribor) 39. Prihodnji turnir bo v soboto na Golniku pri Tržiti. (B. P.)
Ponoviti lansko uvrstitev
PTUJ - Nogometaši ptujske Drave so v pretekli sezoni v drugi slovenski nogometni figi zasedli peto mesto. To je za novince v figi vsekakor velik uspeh. Upoštevajoč izgubi dveh točk zaradi administrativnih napak, zaradi izgreda proti sodniku so morali kar dve tekmi odigrati na igrišču izven Ptuja, bi lahko dosegli še kaj več. O začetku priprav na naslednjo sezono je podpredsednik kluba Martin Vogrinec dejal naslednje: »S pripravami smo zaceli v začetku julija. Redno vadi 22 nogometašev, kluba ni zapustil nihče, pridobili smo mladega igralca Gerecnika (Aluminij Kidričevo), dva pa sta na preizkušnji. V začetku nista sodelovala brata Emeršič. Nekaj se je zatikalo pri podpisu pogodbe, vendar smo na zadovoljstvo vseh to uspešno rešili. Z odigravanjem prijateljskih srečanj smo videli, da bi lahko dosegli podobno uvrstitev kot v prejšnji sezoni. To bo nekoliko težje, ker je z izpadom nekaterih klubov iz 1. SNL druga figa močnejša. NajveCji problem, ki tare NK Dravo, je nerazumevanje ptujskega gospodarstva za to športno zvrst. Ni dovolj, da imamo predvsem domači igralski kader, da se zbira veliko gledalcev na naših tekmah... Vendar pa ni vse tako Cmo. Upamo, da bomo v najkrajšem možnem roku našli sponzorja in lahko nemoteno delali. Med ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici že sedaj vlada veliko zanimanje za zaCetek prvenstva in upamo, da jih ne bomo razočarali.« (D. K.)
Znani vsi četrtfinalisti pokala Intertoto
KOLN (STA) - Za najveCje presenečenje srečanj osmine finala evropskega pokala Intertoto so preskrbeli nogometaši avstrijskega Tirala iz Innsbrucka, ki so v gosteh proti Kolnu slavili z izidom 3:1 (2:1). Za Nemce je bil usoden Cemy, ki je bil uspešen kar trikrat, in sicer v 24., 44. in 55. minuti, medtem ko je edini zadetek za domače dosegel Munteanu (33.). Kbln je bil v predtekmovanju zmagovalec druge skupine, kjer je nastopil tudi edini slovenski predstavnik Rudar Velenje.
Znani so že tudi vsi Četrtfinalni pari. Najbolj zanimivi srečanji bosta najverjetneje v Innsbrucku in Metzu. V Innsbrucku se bosta pomerila presenetljivi Cetrfinalist FC Tirol in drugi nemški predstavnik Bayer 04 Leverkusen, medtem ko bo v Metzu francoski obračun med istoimenskim domačim moštvom in Racingom iz Strasbourga. Druga Četrtfinalna para sta Bursaspor Kulubu in FC Karlsruhe ter Girondins Bordeaux in SC Heerenve-en; veliki favoriti za napredovanje so vsekakor Nemci in Francozi. Vsi zmagovalci Četrtfinalnih srečanj se bodo uvrstili v evropski pokal UEFA, na osnovi žreba pa bodo med seboj tvorili dva para, ki bosta nastopala v pred-krogu. Nadaljna zmagovalca se bosta uvrstila neposredno v prvi krog tega tekmovanja.
Izidi - osmina finala: Koki: 1. FC Koln - Tirol Innsbruck 1:3 (1:2), Bayer 04 Leverkusen - Odense BK 5:2 (2:1), FC Aarau - Karlsruhe 1:2 (1:1, 0:0), Girondins Bordearoc -Eintracht Frankfurt 3:0 (0:0), Bursaspor Kulubu - OFI Kreta 2:1 (1:1), Heerenveen - Farni Constanta 4:0 (2:0), Ceahlaul Piatra Neamt - FC Metz 0:2 (0:0), Rating Strasbourg - Vorvraerts Steyr 4:0 (1:0). Pari Četrtfinala (2. avgust); Tirol Innsbruck - Bayer 04 Leverkusen, Bursaspor Kulubu - Karlsruhe, Gkondins Bordearoc - Heerenveen, Metz - Rating Strasbourg.
V treh derbijih so edino zmago dosegli Novogoričani
SCT Olimpija je razočarala z neodločenim izidom proti Rudarju
Nova Oprema - Izola 2:0 (0:0)
PREVALJE (STA) - Stadion Korotana, 1.500 gledalcev, sodnik Horvat (Vrhnika).
STRELEC: 1:0 - Plesec (65), 2:0 - Plesec (68).
NOVA OPREMA: Koželj, Dvoršak (Švab), Podvinski, A. Vršič, Cerimovic, T. Vršič, Kotnik, Mehih (Plesec), M. Vidovič (Grizold), Dobrava, S. Vidovič.
IZOLA: Karahoda, Per-kat, Čendak, Kraja, Okcic, Vrabac, Cotar, KendiC (Ma-kivic), Obrez (Božic), Žlogar (Gregorič), Bylygbashi.
ZaCetek srečanja na Prevaljah je kazal, da so se gostje iz Izole odločili za organizirano obrambno igro brez večjih napadalnih ambicij. Na trenutke so bili Izo-lani celo preostri v obrambi, tako da je sodnik Horvat že v 25. minuti pokazal Okci-Cu drugi rumeni karton in ga poslal v slačilnico. Po izključitvi so igralci Nove Opreme močneje napadli, vendar razen strela Mateja Vidoviča z glavo, ko je ta zadel vratnico, in nekaterih poskusov Kotnika od daleC ni bilo prave nevarnosti za vratarja Izole. Izid se do odmora ni spremenil. Trener domačih Žeželj je na začetku drugega dela v igro poslal Romana Plesca, ki je popolnoma opravičil njegovo zaupanje in v 65. minuti po odlični podaji Sama Vidoviča popeljal gostitelje v vodstvo. V 68. minuti je Plesec dosegel še drugi zadetek. Za strel se je odločil z 20 metrov in neubranljivo zadel zgorni del vrgt izolskega vratarja. Do konca srečanja so se zvrstile še nekatere priložnosti domačih, vendar je bil Karahoda vedno na mestu in preprečil še višji poraz.
Biostar Publikum - Maribor Branik3:3 (1:0)
CELJE - Stadion Skalna klet, 3.000 gledalcev, sodnik Hvalic (Ajševica).
STRELCI: 1:0 - Goršek (8), 2:0 - Goršek (47), 3:0 -Bauman (65), 3:1 - Karič (76), 3:2 - PejoviC (89), 3:3 -Židan (92).
BIOSTART PUBLIKUM: Zupan, Turk, BulajiC, BašiC, Bajraktartevic, Stancar, Celic, Usnik, Sešlar, Bauman (Kamberovic), Goršek (Rakovic).
MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Lukič, MilinoviC, Kek, Zidan, Fricelj, PejoviC, Simundža, Galic (Binkov-ski), Zirojevic, Karič.
Štajerski derbi je opravičil pričakovanja, saj sta obe moštvi že na začetku pokazali dober nogomet. Celjani so od 15. minute naprej, ko je bil izključen MilinoviC, pa vse do 70. minute trdno držali igro v svojih nogah, kar je kazal tudi izid (3:0), vendaršo na koncu povsem popustili, dovolili gostom, da prevzamejo pobudo in z zadetkom Zidana že po izteku rednega dela igre celo izenačijo in iztržijo točko.
Celjani so hitro povedli. Šolsko kombinacijo sta izvedla Stancar in Goršek, slednji pa je prevaral Keka in LukiCa ter poslal žogo med
nogama vratarja Dabanoviča že v mrežo. Gostje so se po zadetku odprli, vendar so že v 15. minuti izgubili Milino-vica, ki ga je sodnik Hvalic zaradi dveh prekrškov poslal v slačilnico. Vse do zadnje minute prvega dela ni bilo izrazitih priložnosti, prav ob koncu pa so najprej zapretili gostitelji, premalo natančen je bil Bauman, v nasprotnem napadu pa je so domači v kazenskem prostoru podrli Zidana in sodnik je pokazal na belo točko. Reprezentančni vatar Zupan je bil uspešnejši od Keka. Tudi v nadaljevanju so bili prvi nevarni gostje, vendar je bil Zupan tudi tokrat uspešnejši od mariborskih napadalcev. Že v 47. minuti so Celjani povedli z 2:0. Hiter protinapad je zaključil Goršek. V 65. minuti so gledalci mislili, da je srečanje odločeno, saj je Bauman z glavo še tretjič premagal Dabanoviča. Z viso-
osem rumenih kartonov. Gostje so biti v prvem polčasu boljši nasprotnik in že v sedmi minuti nepričakovano povedli. AlihodžiC in Skaper sta se prerivala na robu 16-metrskega prostora, žoga je prišla do Črnka, ta pa jo je brez oklevanja s 14 metrov poslal v desni spodnji kot CemjaviCevih vrat.
V	prvem polčasu so Beltin-Cani držali v rokah vse niti igre in Mura si ni priigrala praktično niti ene zrele priložnosti. Že prve minute nadaljevanja pa so povsem spremenile sliko na igrišču.
V	46. minuti je bil najprej izključen Belec, potem ko je brez žoge udaril Sirka. Moštvo trenerja Nadoveze bi lahko odločilo srečanje v 51. minuti, a je silovit strel Črnka z roba kazenskega prostora zadel le vratnico Murinih vrat. Kazen za zamujeno priložnost je sledila v 55. minuti. Gajser je poslal uporaben predložek v
(Čermelj), Ibranovič, B. Lučič, Vončina, Zelko, Vrabac, T. LuCič (Kodelja).
HIT GORICA: Mavric, Vorobjev, Madon, Debenjak, Radovanovič, Srebrnic, Demirovič (Marušič), Dovžak, Protega (Breznikar), PeCaj, Valentinčič.
V severnoprimorskem derbiju v AjdovCini so nogometaši HIT Gorice premagali Primorje s 4:1. Novogoričani so zaceli tekmo zelo napadalno in že v 10. minuti dosegli prvi zadetek. Vorobjev je izvajal kot z desne strani, poslal žogo v sredino, tam se je najbolje znašel Debenjak, ki je streljal z glavo, in poslal žogo v mrežo. Drugi zadetek so gledalci v Ajdovščini že v 35. minuti srečanja. Dosegel ga je Valentinčič po samostojnem prodoru. V 38. minuti je Primorju uspelo izid znižati na 2:1, Vrabac je izvajal prosti strel, novogoriški zid se ni utegnil niti postaviti, ko je
ranovic), Novak, KojiCiC, Nikčevič, Bozgo, GimerotiC (Siljak).
RUDAR VELENJE: Stankovič, Balagic, Hudarin, Pranjic, Silo, Rafko vic, Po-lovšak (J. Javornik), Zur-man, Komar (Doler), Ekmečič (Pavlovič).
Srečanje za Bežigradom je pokazalo, da so imeli prav tisti, ki so velenjski Rudar napovedovali kot prijetno presenečenje sezone 1995/96. Varovanci trenerja Prašnikarja se domače Olimpije niso ustrašili in so zaigrali povsem neobremenjeno. Ljubljančani so v prvi polovici prvega dela imeli premoč, boljšo igro pa so že iz prvega nevarnega napada v 6. minuti kronali z zadetkom. Bozgo je najprej 25 metrov od vrat gostov prejel uporabno žogo, hitro stekel v kazenski prostor in s strelom po tleh v daljši kot premagal vratarja Stankoviča. Ze v naslednji minuti je
kim vodstvom Celjanov pa se Mariborčani niso sprijaznili. Z borbeno igro je po napaki vratarja Zupana izid najprej zmanjšal Karič, v zadnjih treh minutah končnice pa sta bila uspešna še PejoviC in Zidan. Jože Kuzma
Mura - Beltinci 1:1 (0:1)
MURSKA SOBOTA -Stadion na Fazaneriji, 5.000 gledalcev, sodnik Vidah (Kubed).
STRELCA: 0:1 - Črnko (7), 1:1 - Bakula (55).
MURA: Černjavič, Baranja, Bloudek, Breznik, Poljšak, AlihodžiC, Brežic (Stampfer), Gajser, Belec, Bakula, Hlebalin (Kmetec).
BELTINCI: Mojovic, Godina, Neiman, Sirk, Ilič, Šarkezi (M. Zver), Črnko, Cirkvencic, Baranja. Herceg (Džafič), Skaper.
Ze uvodna tekma novega državnega prvenstva je postregla s tradicionalnim pomurskim derbijem, ki si ga bodo ljubitelji nogometa zapomnili po izrednem vzdušju in pravi poplavi kartonov. Sicer solidni Vidah je v dokaj naelektrenem ozračju podelil dva rdeča in kar
kazenski prostor Beltinca-nov, kjer je visoko skočil Bakula in z glavo premagal Mojovica. Številčno šibkejši Sobočani so potem zaigrali še bolje in bili do konca srečanja boljši nasprotnik. Stampfer je v 61. minuti izvajal prosti strel z 20 metrov, žoga pa je za las zgrešila cilj. Le tri minute zatem je za domačine zapravil novo priložnosti AlihodžiC, v 76. minuti pa je Stampfer znova odlično izvajal prosti strel in žoga je le za nekaj centimetrov zletela čez vrata BeltinCanov. V 85. minuti je sodnik Vidah izključil še gosta Džafica, ki je brez žoge udaril Petra Breznika.
Franc Bobovec
Primorje - HIT Gorica 1:4 (1:2)
AJDOVŠČINA - Stadion Primorja, 3.000 gledalcev, sodniki Mitrovič (Ljubljana).
STRELCI: 0:1 - Debenjak (10), 0:2 - Valentinčič (35), 1:2 - Vončina (38), 1:3 - Valentinčič (64), 1:4 - Marušič (76).
PRIMORJE: Strajnar, Božic, RužniC, DonCiC, Fegic
žogo dobil Miha Vončina in uspel premagati zelo dobrega novogoriškega vratarja Mavrica. S tem izidom (1:2) se je tudi končal prvi dele igre. V drugem delu so imeli rahlo pobudo nogometaši Primorja, vendar pa zelo dobrega vratarja Mavrica niso uspeli premagati. Sledila je kazen: Vorobjev je s sredine igrišča poslal uporabno žogo v kazenski prostor, tam se je najbolje znašel Valentinčič, ki je uspel preigrati domačega vratarja Strajnarja in mu jo poslal za hrbet. V 76. minuti pa je Valentinčič poslal predložek v kazenski prostor, najviše je skočil Marušič in jo z glavo preusmeril v mrežo in dosegel končni izid tekme 1:4.
Silvester Drole
SCT Olimpija - Rudar Velenje 1:1 (1:0)
LJUBLJANA (STA) - Stadion za Bežigradom, 2.000 gledalcev, sodnik Borošak (Maribor).'
STRELCA: 1:0 - Bozgo (6), 1:1 - Cvikl (52).
SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Kržišnik, Rudonja, Englaro, Knavs, Kosič (Dju-
imel Nikčevič po grobi napaki ožje obrambe stoodstotno priložnost za povišanje izida, toda to pot je Stankovič dobro posredoval. V 9. in 10. minuti so imeli gostje dve polovični priložnosti. Po burnih prvih petnajstih minutah se je srečanje umirilo. Naslednjo priložnost si je v 39. minuti priboril dotlej edini strelec na srečanju Bozgo. Znašel se je povsem sam pred vratarjem in streljal z desetih metrov, toda Stankovič se je izkazal z izredno obrambo. V zadnjih petih minutah so Velenjčani kar trikrat nevarno zapretili Simeunoviču, a izid se ni spremenil. V nadaljevanju so gostje dosegli zadetek iz prvega resnejšega napada. Po prekršku nad mladim Pavlovičem, kijev igro vstopil v drugem delu, je prosti strel s 25 metrov izvajal kapetan gostov Cvikl. Žogo je moCno in predvsem natančno poslal mimo živega zidu, ta pa se je nato od leve vratnice odbila v mrežo domačih. Naslednje minute so bile za obe strani spet izredno vroče, toda mreži se nista zatresli.
POLETNI NOGOMET / MALO ZA SALO IN MALO ZARES
NOVICE
Baggiov naslednik Del Piero začel z zgrešeno 11-melrovko
Juventusov »golden boy« kriv za poraz proti lizbonskemu Sportingu Sompdorio drugo v Glasgov/u, Fiorentino četrto v Monchenglodbachu
Kje so Časi, ko so nasprotniki prvoligašev v tem obdobju bili le amaterji - reprezentance te ali one doline iz Tridentinskega ali Gornjega Poadižja, kjer največ ekip preživi priprave! Zdaj so tudi tekme t.i. poletnega prvenstva zelo pomembne, vsaj za klubske blagajne. VeCina moštev ne igra tekem proti Vipitenu ali Val Zoldani, pač pa se kar »na mrzlo« spoprijema z zahtevnimi preizkušnjami na mednarodnih turnirjih.
Fiorentina je recimo igrala na turnirju v Monchen-gladbachu, kjer je v polfinalu izgubila z 2:1 proti domači Borussii (toda Nemci začnejo s prvenstvom že Cez dva tedna), kjer igra bivši »vijoličastega« Effenberga. V drugem srečanju je Ajax osramotil Liverpool: 5:0! V finalu za tretje mesto pa je
bil Liverpool boljši od Fio-rentine s 4:3 po 11-me-trovkah, potem ko se je sranje v redem končalo neodločeno. Boljše se je odrezala Sampdoria, ki je na Škotskem z 2:0 premagala londonski Tottenham. Toda v včerajšnjem finalu je bil Glasgovv Rrangers boljši in je slavil z 2:0 (1:0).
NajveC pričakovanja in govoričenja pa je vseeno bilo za prvi resni nastop napovedanih favoritov, Milana, Juventusa in Parme. Milan je Riveri na Čast zaigral v Alessandrii ter se domače ekipe znebil s 3:0. Zanimivo, da je dva gola dosegel Simone, ki naj bi po mnenju novinarjev ob prisotnosti SaviCeviCa, Baggia in VVeaha letos moral le greti klop, odlično pa je zaigral tudi Futre. Kljub temu pri Milanu zagotavljajo: »Naj-
TENIS / RAZNI TURNIRJI
Aleš Plesničar do četrtfinala na turnirju Okategorije v Grijanu
Borut Plesničar izgubil v osmini - Igor Stoka v Briških izločen v polfinalu
Gajini tenisaci Aleš in Borut Plesničar ter Igor Stoka so v preteklem tednu sodelovali na turnirju TC Grignano za C kategor-nike v Grijanu. Najdlje se je prebil Aleš Plesničar, ki pa se je zaustavil v četrtfinalu, kjer je moral priznati premoč Gianluci Degras-siju (Cl) s 4:6,1:6. Aleš, ki je bil na turnirju drugi nosilec, je do Četrtfinala prišel brez težav, nato pa je proti Degrassiju igral dobro do 4:4. Potem ko je v 9. igri prvega niza zamudil priložnost, da bi povedel s 5:4, je popustil in Degrassi je zlahka slavil.
Njegov brat Borut se je zaustavil v osmini finala. Po dveh lahkih zmagah v prvem in drugem kolu je bil boljši od njega Dario Olivotto (C2), ki je pred nedavnim zmagal tudi na Gajinem turnirju Start šport. KonCni rezultat je bil 1:6, 6:4, 6:3 za Olivotta. Starejši od bratov Plesničar je začel zelo dobro in brez težav dobil prvi niz, pa tudi v drugem je zgledalo, da ne bo imel večjih težav. Toda po vodstvu s 4:2 v igrah v drugem nizu, se mu je nekaj zataknilo, začel je grešiti, kar je Olivotto vešče izkoristil in osvojil važno zmago.
Oba Plesničarja sta včeraj odpotovala v Bočen, kjer bosta od danes dalje sodelovala na turnirju za igralce B3 in B4 kategorije.
Igor Stoka (na sliki) je igral solidno in v prvem kolu premagal Fabrizia Mazzolenija (C3) s 6:4, 4:6, 6:1. Toda v drugem krogu je naletel na premočnega nasprotnika. Antonio Sa-mele (C2) je bil namreč boljši in je zanesljivo zmagal proti Stoki s 6:2,6:1.
Zato pa je imel Stoka več uspeha na turnirju za neklasificirane igralce v Briščikih, kjer se je prebil do polfinala. Na turnirju je nastopilo približno 150 te-nisacev, Stoka pa v petih srečanjih do polfinala ni izgubil niti seta. V polfinalu je bil njegov nasprotnik Salvatore Colotti, ki je zelo ofenziven igralec in večino točk skuša doseči z »izleti« na mrežo. Stoka je v prvem (dobil ga je s 6:1) in do sredine drugega seta (do vodstva s 3:1 v igrah) brez večjih težav nevtrah-ziral te napade, nato pa tudi zaradi precej močnega vetra, ki je zaCel pihati, njegovi »passingi« niso bili vec tako natančni, tako da je Colotti prevzel pobudo in na koncu slavil z 1:6, 6:4, 6:4.
V Brišckih je nastopil tudi Alberto Prelec, ki je z uvrstitvijo v Četrtfinale pokazal zelo dobro igro. Nekoliko slabše je zaigral le v četrtfinalu proti Enricu Govoniju (5:7,0:6), pa še to šele v drugem setu, ko je po hudem boju izgubil prvi niz.
Govoni je bil uspešen tudi v polfinalu, v finalu pa je moral priznati premoč Colottija.
Signori (desno) v boju z Japoncem Sakuraijem (AP)
boljši nakup je Berlusconi, ki se za Milan zanima kot v starih Časih.« Mirne noči za politično areno? Juventus je pred redkimi gledalci v Turinu (prav dan po zaprtju Fiatovih obratov) priznal boljšo formo lizbonskega Sportinga, toda vse muči le eno: zgrešena enajstmetrovka Del Piera. »Del Piero kot Baggio proti Braziliji,« je že slišati prve primerjave. In kot da zanj ne bi bilo že vsega dovolj so se pojavile tudi govorice o njegovi novi pogodbi. Koliko Časa bo trajala, koliko bo Del Piero zaslužil? Za kratek Cas avgustovskih obiskovalcev plaž mora biti pac poskrbljeno. Parma je z golom Brolina obračunala z uglednim, a nic več kot to, Anderlechtom, ki je prav tako izbral Dolomite za poletni stan. Stojckov, ki je v Italijo prišel po nič kaj mirnem slovesu s Cruijffom, za zdaj še ni pokazal svoje vročekrvne plati. Tem vec je zato obljub in miroljubnih sporočil. Scala bo zadovoljen, Baresi bo dobil »zlato žogo« in tako dalje po ustaljenem khšeju, ki je potreben za velike naslove.
Prve »goleade« Lazia niso deležne velike pozornosti, a le zaradi zemljepisno-Casovnih ovir. Beppe Signori, ki se je že pobotal z Zemanom, in tovariši so napolnili mrežo univerzitetne reprezentance otoka Hokkaido. Za Japonce je zaigral tudi neki Miura, ki pa ni pokazal veliko veC kot njegov bolj znani soimenjak pri Genoii.
Ce ne bi vedeh, da gre le za vsakoletno farso, bi se lahko iz vsega srca zjokali nad Napolijem. Po žolčnih razpravah zaradi vpisa v A figo so se Neapeljcani zaceli pripravljati na novo sezono v športnem središču II Cioc-
co. Ker je le-ta last nogometne zveze, moramo vsekakor sklepati, da gre za neke vrste humanitarno pomoC. Povrh tega je Napoli tista žrtev, ki bo letos igrala proti ekipi brezposelnih nogometašev. Med temi je kar precej nam dobro znanih imen imen: veselo brigado vodi celo Massimo Giacomini, Triesti-no zastopata Giacomarro in Simonetta, Udinese pa Mat-tei.
Saj res, Udinese. Furlani se pripravljajo v Arta Termah, vzdušje pa je v prvem tednu bilo pošteno razgibano. Veliki protagonist je bil vsekakor najpomembnejši nakup, bivši milanovec Gio-vanni Stroppa namreč. Na njemu malo poznanih deželnih cestah je namreč imel prometno nesrečo (krivec je sedel v drugem vozi-
lu) in odnesel sedemdeset šivov na glavi. Le nekaj dni po nesreči je Stroppa že zaCel trenirati, njegovi soigralci pa so odigrali mini-turnir. Zmaga 2:0 s Villa-chom ter remi 0:0 (4:1 po 11- metrovkah) s sežanskim Taborjem. No, svojcas je Triestina v Bazovici pokazala precej veC.
Dober mesec pred začetkom evropskih pokalov se bosta jutri pomerila Juventus in Borussia Dortmund. Prava generalka ponovnega dvoboja v pokalu prvakov. In še ni konec: Bayern, Maradonov Boca Juniors, Verdy Kavvasaki Kazuyoshija Miure (pravega tokrat), Benfica, reprezentanca ZDA in celo kubanska izbrana vrsta: tja do velikega šmarna in še Cez res nasprotniki za vse okuse.
JADRANJE NA DESKI / CONSKO PRVENSTVO
V bližini Belluna Paolo Kralj na prvi tekmi drugi
Naslednje regate bodo na sporedu 5. in 6. avgusta
Prejšnji vikend je bila na jezeru Sveti Križ (Alpa-go - Belluno) na sporedu prva regata (predvidene so štiri) conskega prvenstva za jadralce na deskah tipa Funboard. Consko prvenstvo se je letos začelo nekoliko pozneje, to pa predvsem zaradi italijanskega prvenstva, ki je bilo na Sardiniji junija letos. Regate v Alpagu se je udeležilo 25 tekmovalcev iz raznih klubov 11. cone, med katerimi tudi Paolo Kralj, ki zastopa barve se-sljanske Cupe.
V soboto je bilo vreme na jezeru sončno, kar je tudi povzročilo zmerno moCan termičen veter (do 7 m na sekundo). Šibkejši veter je šel na roko lažjim tekmovalcem. Paolo Kralj se je že od vsega začetka boril za sam vrh, dolgo časa je tudi vodil, ob koncu pa je zaradi svoje večje
[^1
>_________________
Paolo Kralj (Foto Kroma)
teže (oz. ostala dva sta bila prelahka - 60 kg) zasedel zaporedoma 3., 2., 2. ter 4. mesto.
V nedeljo je tekmovalce Čakal še »match race«. Ni-
cola Marangon (WC Tor-bole - ki med drugim ni bil v konkurenci) je po izvrstni sobotni regati (dobil je tri od štirih preizkušenj) izpadel že v osmini finala, medtem ko je Kralj neusmiljeno izločal nasprotnike vse do polfinala, ko se je nad jezerom zdivjala nevitha, ki je onemogočila nadaljevanje zanimivega »match racea«. Prvi štirje so dobili enako število točk, kar je Paola privedlo na konCno drugo mesto, tik za novopečenim državnim prvakom razreda Ra-ceboard.
Naslednja etapa conskega prvenstva bo 5. in 6. avgusta v Marini Juliji.
KONCNI VRSTNI RED: 1. Alessandro Cereser (WC Marina Julia), 2. Paolo Kralj (JC Cupa), 3. Nico-la Marangon (WC Torbo-le).
(Domeniš)
Trieste Generali tretjič
TRAM - Na jadralnem Cim d’ Italia je tržaška jadrnica odnesla tretjo zaporedno in Četrto skupno zmago ter tako še bolj zmanjšala zaostanek za vodilno Bologno Telethon. 210 milj dolga etapa iz Sante Marie di Leuca do Tranija, zadnja s težavnostnim koeficientom 2, je bila zaradi moCnega vetra (40 vozlov) še toliko bolj zahtevna, tako da je v težave zašlo kar precej jadrnic. Posadka gasilcev iz
zaradi prehitrega starta celo kaznovan. Reakcija je obrodila zaželene sadove in pri obratu okoli »pete« italijanskega škornja so bili Tržačani že v vodstvu, ki so ga nato ohranili do cilja. Za njimi so prijadrale Moskva, Bologna Telethon, Catania in San Bene-detto del Tronto. Na skupni lestvici vodi Bologna Telethon (229, 313 točk), sledijo Catania (213, 675), Trieste Generah (212, 125), Moskva (194, 750) in Sardegna (188, 438) točk. Možnosti, da bi Tržačani ponovili lansko končno zmago in na koncu »oblekli« simbolično rožnato jadro se kljub zadnjemu »trisu« manjšajo, saj bolonjska posadka s tržiškim krmarjem Maurom Pelaschierjem na Čelu ne kaže znakov popuščanja.
Siracuse je recimo morala delno spustiti jadra. Trieste Generah etape ni začel najbolje, saj je bil
Zmagoslavje mladih italijanskih kolesarjev
SAN MARINO - Na kolesarskem mladinskem svetovnem prvenstvu, ki se odvija v San Marinu, je posamična tekma prinesla italijanskemu taboru pravo zmagoslavje: »azzurrini« so namreC zasedb vse tri stopničke zmagovalnega odra. Prvi je bil Valentino China, drugi Ivan Basso po 56 sekundah, kot tretji pa je na cilj z zaostankom 3 minut 25 sekund pripeljal veliki favorit Rinaldo Nocentini. Italija se lahko na tem SP ponaša še s tremi zlatimi kolajnami: Visentin je bil najboljši na kronometer, Passoni pa tako na hitrostni preizkušnji kot na 500 metrov.
»Pipin« do -128
SIRACUSA - Kubanec Francisco Ferreras Rodri-guez »Pipin« je izboljšal svetovni rekord v potapljanju brez omejitev: spustil se je namreC do 128 metrov globine, vsega skupaj pa je potreboval le dve minuti in petnajst sekund. Poskus brez ob-mejitev predvideva spust z obtežitvijo in povratek s pomočjo balona. Te zvrsti potapljanja mednarodna zveza ne priznava.
Viareggio-Bastio-Viareggio
VIAREGGIO - Off-shore »Admiral Casino Tivoli« Avstrijca Harmesa Bohinca in Itahjana Fabia Buz-zija je dobil 34. izvedbo motonavtiCne regate iz Viareggia v Bastio (Korzika) in nazaj v Viareggio. Casino Tivoli je za pot porabil 3 ure 12 minut 54 sekund s povprečno hitrostjo 64, 385 vozlov na uro. Le slabo minuto za zmagovalno posadko je priplul »Pagnossin«, ostah tekmovalci pa so delovali v jadralnem slogu in zaostali za veC kot eno
Drugi poraz Italije
BUDAPEST - Italijanska vaterpolska reprezentanca je na turnirju šestih narodov v Budapestu doživela še en poraz. Tokrat je mlada »poskusna« postava Ratka RudiCa z 11:10 zgubila proti domači vrsti, usodna pa je bila prva Četrtina, ki so jo Italijani zgubih kar s 5:1. Za svetovne in olimpijske prvake ne nastopa veC vaterpolistov, ki so ta odličja pravzaprav osvojih, tem večje pričakovanje pa vlada zato za seznam, ki ga bo Rudič določil za evropsko prvenstvo, M bo avgusta na Dunaju.
Po štirih kolih je na lestvici prva Avstralija s sedmimi točkami, sledijo Španija in Madžarska 5, babja 3, ZDA in Hrvaška 2.
Zmagi Topolšice in HIT Casinoja
PORTOROŽ - Uvodno dejanje 3. tradicionalnega tedna odbojke na mivki, ki bo potekal vse do nedelje, je bilo slovensko prvenstvo za kategorije kadetinj in kadetov, odbojkarjev rojenih 1978 in mlajših. Naslov državnega prvaka sta osvojila HIT Casino (Lipicer, Močilnik, Cingerle) med dekleti ter Topolšica (Sevčnikar, Bevc) med fanti. Nastopilo je 6 ženskih in 19 moških ekip iz večine slovenskih odbojkarskih klubov, kar je za prvo tovrstno tekmovanje izredno vzpodbudna udeležba.
Obvestila
SD KONTOVEL ODBOJKARSKI ODSEK
organizira teCaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tedaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva.
SK BRDINA
sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Br-dini.
ZSSDI
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure.
NOVICE
Steffi Graf zapušča teniška igrišča?
FRANKFURT (STA) - Najuspešnejša nemška teniška igralka vseh Časov in trenutno številka ena svetovnega ženskega tenisa Steffi Graf resno razmišlja o tem, da bi prenehala z aktivnim nastopanjem. V pogovoru z novinarjem nemške revije Spiegel je Grafova med drugim dejala, da Culi vse manj želje po igri in da jo včasih med tekmovanjem popade odpor do igranja. V zadnjem Času se je veliko govorilo in pisalo o težavah Steffi Graf zaradi poškodb in o utaji davkov. Grafova pravi, da so to še dodatne kapljice v že tako prepolnem kozarcu. Steffi Graf, ki letos ni izgubila še nobenega srečanja, je zaradi poškodbe hrbta že odpovedala nastop na turnirju v San Diegu. Spiegel še piše, da je Grafova izredno obupana, zato naj bi bilo mogoče celo pričakovati, da bo prenehala s tekmovanjem že v naslednjih nekaj tednih, neposredno pred oz. po odprtem prvenstvu ZDA.
Rios zmagal v Amsterdamu
AMSTERDAM (dpa) - Zmagovalec mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Amsterdamu z nagradnim skladom 500.000 dolarjev je Čilenec Marcelo Rios, ki je v finalu s 6:4, 7:5 in 6:4 premagal domačina Jana Siemerinka.
VViesnerjeva najboljša v Maria Lankowttzu
MARIA LANKOVVTTZ (dpa) - Zmagovalka mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v avstrijskem Maria Lankowitzu z nagradnim skladom 107.500 dolarjev je Avstrijka Judith VViesner, ki je v finalu premagala Romunko Ruxandro Dragomir s 7:6 (7:4) in 6:3.
Connors še naprej zmaguje
DEARBIRN (STA/AP) - American Jimmy Connors, nekdanji najboljši tenisaC na svetu, blesti tudi v veteranski konkurenci (nad 35 let). Na tekmovanju v Dearbomu z nagradnim skladom 150.000 dolarjev se je uvrstil v polfinale po gladki in atraktivni zmagi s 6:4 in 6:1 nad Melom Purcellom. Njegov nasprotnik v polfinalu bo Johan Kriek, ki je izločil Guiller-ma Vilasa z izidom 6:3 in 6:1. O tem, v kako dobri formi je Connors, govori tudi podatek, da je osvojil kar 12 od 14 turnirjev veteranov. V drugem polfinalnem srečanju se bo meril še en zvezdnik iz bližnje preteklosti - Šved Bjdm Borg. Borgov nasprotnik v Četrtfinalu Roscoe Tanner ni imel veliko možnosti, saj mu je Borg ob izidih 6:2 in 6:3 prepustil le pet iger. Njegov nasprotnik v polfinalu bo Andres Gomez, ki je s 6:2 in 6:4 ugnal Johna Lloyda.
Kitajke prepričljivo zmagale tudi v finalu
BANGKOK (STA) - Zenska reprezentanca Kitajske v odbojki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Bangkoku tudi v finalu prepričljivo slavila. Njihov nasprotnik, selekcija Brazilje, se je resneje upirala le v prvih dveh nizih, v tretjem pa so osvojiti le dve todd. Končni izid je bil 3:0 (14,12, 2) za Kitajsko. Končni vrsti red: 1. Kitajska, 2. Brazilja, 3. Rusija, 4. Japonska, 5. Nizozemska, 6. Italija, 7. Južna Koreja, 8. Nemčija.
Kitajke ubranile naslov
SIZUOKA (STA/AP) - Kitajska ženska reprezentanca v košarki je po zmagi v finalu s 94:69 proti Južni Koreji ubranila naslov azijskega prvaka. V boju za tretje mesto so Japonke premagale reprezentanco Tajvana z 68:65. Letošnje prvenstvo Azije je bilo izredno pomembno, saj je neposredno odločalo, kdo se bo uvrstil na olimpijske igre v Atlanti. Uvrstitev na OI so si zagotovile le tri prvouvršne ekipe: Kitajska, Južna Koreja in Japonska.
McRae tretjič zapored
ROTOURA (STA/AP) - Škot Cotin McRae v subaruju imprezi je že tretjič zapored zmagal na rallyju po Novi Zelandiji, ki kot peti letos velja za točke svetovnega prvenstva. Drugo mesto je s 44 sekundnim zaostankom zasedel sedanji svetovni prvak Francoz Didier Auriol v toyoti celici, ki je tako v točkovanju svetovnega prvenstva prehitel Spanca Carlosa Sain-za. Sainz na Novi Zelandiji ni nastopil. Tretje mesto je zasedel Finec Juha Kankkkunen. Vozniki so v štirih dneh v sedmih etapah prevoziti 2056 kilometrov. Naslednji rally za svetovno prvenstvo bo 15. septembra v Avstraliji.
Izidi: 1. Colin McRae (VB, subaru impreza) 5:33.06, 2. Didier Auriol (Fra, toyota celica) + 0.44,
3.	Juha Kankkunen (Fin, toyota celica) + 1.09, 4. Armin Schvvarz (Nem, toyota celica) + 1.45, 5. Kenneth Eriksson (Sve, mitsubishi lancer) + 2.32, 6. Francois Delecour (Fra, ford escort) + 4.24; vrstni red za SP: 1. Didier Auriol (Fra) 51 točk, 2. Carlos Sainz (Spa) 50, 2. Juha Kankkunen (Fin) 50,
4.	Cotin McRae (VB) 40, 5. Francois Delecour (Fra) 36; moštveno: 1. Toyota 207 toCk, 2. Mitsubishi 199, 3. Subaru 193, 4. Ford 169.
Prvak Madžarska ali Grčija?
DUNKERQUE (STA/AFP) - Mladinski vaterpolski reprezentanci Madžarske in Grčije sta se uvrstiti v finale svetovnega prvenstva, ki poteka v francoskem Dunkerqueu. Madžari so bili v polfinalu uspešnejši od Slovaške (izid 17:6), medtem ko so Grki s 17:9 ugnati Avstralijo. Finale je bil na sporedu sinoči.
■
AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA NEMČIJE V HOCKENHEIMU
Dirke je bilo praktično konec že po Hillovem odstopu v 2. krogu
Michael Schumacher si je z včerajšnjo zmago privozil že 21 točk prednosti (Telefoto: AP)
HOCKENHJ JM - Michael Schumacher se je po osmih mesecih in pol po naslovu svetovnega prvaka znova vpisal v zgodovino avtomobilističnega Športa; 26-Ietni dirkač je namreč na dirkališču v Hockenheimu prišel do težko pričakovane domače zmage in tako kot prvi Nemec v 46-letni zgodovini velikih nagrad formule 1 zmagal na nemških tleh.
Potem ko je že v drugem krogu zaradi okvare zavor zletel s proge njegov najhujši tekmec Damon Hill, se je Schumacher pred 128 tisoč navdušenimi domačimi gledalci zmagoslavno z dvignjeno pestjo pripeljal skozi cilj. Gledalci v Hockenheimu še nikoli niso tako »revne« dirke spremljati s toliko navdušenja. Potem ko je prevozil ciljno črto, je Nemec izstopil iz avtomobila, se v uradnem vozilu odpeljal častni krog in užival v neizmernem praznovanju svojih navijačev.
S 15. zmago v karieri in peto v tej sezoni si je Schumacher privozil dragocene točke za obrambo svetovnega naslova. Po devetih dirkah od skupno 17 ima že 56 točk in prepričljivo vodi pred Hillom, ki jih je zbral 35, in Ferrari j e vim voznikom Jeanom Alesijem (32), ki je dirko končal v 13. krogu po znova popolnoma ponesrečenem postanku v boksu. Ferrari j e vi mehaniki niso biti pripravljeni. Aleši je po 25 sekundah zapeljal na progo, vendar kmalu nato spet pripeljal v boks in svoj dirkalnik takoj parkiral v garaži.
Drugo mesto je tako z zaostankom 5.988 sekunde osvojil drugi VViltiamsov voznik David Coulthard, ki se je v boksu ustavil samo enkrat, zmagovalec pa dvakrat. Lanski zmagovalec Gerhard Berger, ki je zaradi prezgodnjega Starta moral »odsedeti« desetsekundno kazen in je zaradi tega s tretjega mesta padel na dvanajsto, je z neverjetno vožnjo svoj ferrari vendarle pripeljal na tretje mesto. Po dirki se je Avstrijec hudoval, da so mu elektronske naprave avtomatično določile kazen, ker se je premaknil le nekaj centimetrov, vendar pa je bil na koncu z uvrstitvijo vendarle zadovoljen. Četrto mesto je osvojil Johnny Herbert v drugem benettonu pred
Francozom Jean-Christo-phom Boullionom (Sauber-Ford), ki si je privozil prvi točki v formuli 1, in Japoncem Agurijem Suzukijem. Dirko je konCalo le osem voznikov.
Nemec Heinz-Harald Frentzen je moral v 33. krogu odstopiti zaradi okvare motorja, potem ko je vozil na šestem mestu. Tudi za moštvo McLaren-Mercedes je bila »domača« dirka razočaranje. Finec Mika Hakki-nen je bil četrti, vendar pa je moral krog za Frentznom prav tako odstopiti zaradi okvare motorja, kar je zaradi enakih težav že v 18. krogu doletelo tudi njegovega moštvenega kolega Marka Blundella.
Medtem ko je Schumacher po prihodu v cilj užival v svojem uspehu, se je Hill še zmeraj ves potrt hudoval nad svojo usodo. Dva tedna po domači dirki v Silversto-nu, ko je Schumacherja »odstrelil« s proge, je najhitrejši s treninga doživel nov grenak trenutek, ko je na izhodu iz severnega zavoja pred glavno tribuno s hitrostjo več kot 200 km/h zapeljal s proge in obstal ob ograji iz gum. »Bil sem popolnoma šokiran in nimam nobene razlage. Lahko samo ugibam, kaj se je zgodilo. Nenadoma so mi odpovedale zadnje zavore, odlomilo se mi je krilce in nenadoma sem vozil s preveliko hitrostjo,« je 34-letni Anglež za zgodnji odstop obtoževal svoj avtomobil: »Skoda za svetovno prvenstvo, toda še nisem opustil upe na naslov.«
Popolnoma drugačne volje je bil seveda Schumacher: »Zadovoljen ni tista beseda, s katero bi lahko opisal svoje občutke. To je nekaj norega: biti prvi Nemec, ki je zmagal na nemških tleh. Te ni uspelo še nobenemu od mojih rojakov, dirke pa prirejajo že tako dolgo. Po lanskem doživetju, ki so ga ob dirkališču pripravili na-
vijači, nisem verjel, da je lahko še Cudoviteje. Toda ta publika je še boljša.«
Izidi (45 krogov = 307.035 km): 1. Schumacher (Nem, benetton-renault) 1:22:58.043 (povprečna hitrost: 222.120 km/h), 2. Coulthard (VB, vvilliams-rena-ult) + 5.988, 3. Berger (Avt, ferrari) + 1:08.097, 4. Herbert (VB, benetton-renault) + 1:23.436, 5. Bouillon (Fra, sauber-ford), 6. Suzuki (Jap, ligier-mugen-honda), 7. Katayama (Jap, tyrrell-yamaha) vsi + 1 krog, 8. Montermini (Ita, pacific-ford) + 3 krogi.
Vrstni red za svetovno prvenstvo - vozniki: 1. Schumacher 56, 2. Hill (VB, vviltiams-renault) 35, 3. Aleši (Fra, ferrari) 32, 4. Herbert 25, 5. Coulthard 23, 6. Berger 21, 7. Barrichello (Bra, jordan-peugeot) in Panis (-Fra, ligier-mugen-honda) po 7, 9. Irvine 6, 10. Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes), Frentzen (Nem, sauber-ford) in Blundell (VB, mclaren-mercedes) po 5,13. Brundle (VB, ligier-mugen-honda) 3, 14. Bouillon 2,15. Suzuki in Morbidelti (Ita, arrows-hart) po 1; konstruktorji: 1. Be-netton 71, 2. Ferrari 53, 3. VViltiams 52, 4. Jordan 13, 5. Ligier 11, 6. McLaren 10, 7. Sauber 7, 8. Footvvork 1.
(J. M.)
Zjaj koga bM vozil
Sehumaehmt
HOCKENHLIM - Ferrari je dirko za Michaelom Schumacherjem po mnenju Niklja Laude na pol že dobil. »Mislim, da so možnosti 50:50,« je dejal Fer-rarijev svetovalec in dodal, da se bo svetovni prvak prihodnje leto podal v lov za naslov v italijanskem moštvu z največjo tradicijo. Podpis, do katerega naj bi prišlo prihodnji teden, je tema številka 1 v cirkusu formule 1, po veliki nagradi v Hockenheimu pa se bo začelo sklepno dejanje teatra okoli Schumacherjeve zamenjave moštva. »Se tri tedne,« pravi La-uda in moralo bi Ze priti do odločitve.
Upanje pri Ferrari ju vse bolj narašča. Zdelo se je, da bo Benettonov šef Flavio Briatore naredil vse, da bi Nemca vendarle obdržal v svojem moštvu, vendar Italijan pravi: »NiC ni nemogoče.« Lauda meni, da glavni razlog za prestop utegne biti imidž moštva iz Maranella. Po lanskih negativnih naslovih se je Benettona oprijel sloves prevarantskega moštva. »To je gotovo nepravično, toda voznik je del moštva,« pravi Lauda. Poleg tega bi moral velik dirkač naslove osvojiti z različnimi moštvi, da bi ga resnično priznati. »Če si predolgo v enem moštvu, pride do vzajemnega izkoriščanja. Voznik potrebuje pravi izziv. Tudi pri meni je bilo tako. Po štirih letih sem imel Ferrarija dovolj.«
Trikratni svetovni prvak je že dognal, za koliko Časa se bo Schumacher zavezal pri novem moštvu: »Če bo prišel, bo podpisal dveletno pogodbo.« Briatore je ob takem razmišljannju povsem miren. »Schumacher in Benetton sta v določenem smislu kot družina,« je povedal Italijan za nemško televizijo. Ferrari »naj bi bil nemogoč izziv. Schumacher žeti tako kot Senna zmeraj zmagati.« Briatore je upal, da bo Schmnacher ostal pri svoji družini: »Nikoli ne veš, kaj boš dobil pri novem moštvu.«
Schumacherju gre celotna zadeva že pošteno na živce. »Ko se bom odločil, bom obvestil vse,« pravi Nemec. »Mislim, da je položaj jasen. Najprej se je govorilo, da grem k McLamu. Nato se je pisalo, da bom ostal pri Benettonu. Nato so me vsi videti pri Ferrariju samo zato, ker se je nekdo pošalil. Prihodnjič bodo omenjati VViltiamsa,« meni Schumacher.
Čeprav 26-letni Nemec kar naprej ponavlja, da se pogaja s štirimi moštvi, bi smela priti v poštev samo še Benetton in Ferrari. Medtem se je očitno tudi Fer-rarijev voznik Gerhard Berger ubadal z mislijo, da bi imel v moštvu svetovnega prvaka. »Schumacher bi me samo motiviral,« je dejal Avstrijec. Tudi Ce bi Nemec zaslužil veliko več, ga ne bi preveč motilo. »Zame ne more biti nič lepšega, če pride nekdo, ki zahteva 28 milijonov dolarjev. Tedaj sem jaz v primerjavi z njim poceni.« Druga moštva z napetostjo spremljajo celotno dogajanje. »Mislim, da bo Ferrari pripeljal Schumacherja ati Damona Hilla,« pravi Jordanov šef Eddie Jordan, s katerim je Schumacher leta 1991 podpisal svojo prvo pogodbo v formuli 1. Športni šef Peugeota Jean-Pierre Jabouille pa napoveduje, da bo Schumacher ostal pri Benettonu.
V krutem poslu ostajajo osebne zadeve na stranskem tim. »Treba je pozabiti, da gre za ljudi. Gre samo zato, kje lahko pridobiš pol sekunde v primerjavi s konkurenco,« je priznal eden izmed šefov moštev, ki je želel ostati neimenovan. Kljub temu so trenutne pogajalske vsote za Schumacherja »popolnoma pretirane. Morda bi bilo 13 ati 14 milijonov dolarjev realna cena.«	(J. M.)
Damon Hill si ni znal pojasniti zakaj je zletel s proge (Telefoto: AP)
AUAHTIG GITY / PO 1? MiiiOlN iilillVA SPIT NA SP iS!H
Vrnitev glamouija v ženski tenis
V ekshibicijskem nastopu Monika Seleš premagala Martino Navratilovo s 6:3,6:2
30. april 1993 in 29. julij 1995 sta bila najpomembnejša mejnika v sodobnem ženskem tenisu. Pred 27 meseci je neki Giinther Parche zblaznel, v Hamburgu zabodel Moniko in končal najbolj bleščečo kariero v zenskem tenisu.
Sojenje atentatorju je bilo sumljivo priznesljivo. Monika Seleš se je počutila tudi osebno prizadeto, kajti pri WTA, katerega paradni
di Parcheja. Morda.
Zenski tenis je leta 1994 doživel krizo. Bila je zadnja polna profesionalna sezona Martine Navratilove. Grafova je imela težave s hrbtom. V redu, pojavila se je Mary Pierce. Toda vmes je številka ena postala Arantxa Sanchez - Vica-rio, ki razen nepopustljivosti ni premogla ničesar, kar bi jo naredilo zeleno, nedosegljivo, kontroverzno in
Monike pomeni tudi resnično oživitev ženskega tenisa. Martina Navratilova je na novinarski konferenci v newyorškem Madison Square Gardnu, ko je uradno konCala eno najvecjih športnih poti nasploh, na vprašanje o najvecjih med najveCjimi odgovorila: »Težko bi rekla, da sem najveCja tensaCica vseh Časov. Spomnite se Margaret Court, Maureen Connolly in Steffi Graf. Toda najbrž bi nas vse zasenčila Monika Seleš. Njen tenis v sezonah 1991 in 1992 je bil najboljši.«
Začetek letošnje sezone je v Avstraliji brez Martine, Steffi in Monike rešila Pierceova. Ker je bilo zanimivo opazovati Maryjin teater. In tudi z novinarji je bila širokogrudna. Na tiskovnih konferencah se je
majica včasih zdela pretesna.
29. julija 1995 je bila dvorana v Convention Centru v Atlantic Cityju na nogah. Potem je prišla. V belem in z loparji Cez ramo. Zdela se je večja in močnejša in Nike je zamenjal nestrpno Pilo. Prvih Sest servisov je pomenilo šest dvojnih napak. Potem je bila na igrišCu Monika Seleš (na slikah
AP sama in skupaj z Navratilovo) in njeni osnovni udarci in nov, boljši servis. Navratilova je skupaj dobila pet iger (Monika je zmagala s 6:3, 6:2) in zatrdila: »She stili plays very ten-nis.«
Spomnite se, lani se je na US Opnu vrnil Andre Agassi in moški tenis v trenutku dvignil v vrh svetovnih teniških zgodb.
JakaLucu
TENIS / POLFINALE V MONTREAL
Agassi zaustavil Vvilandra, Pete Sampras komaj ugnal Engvista
MONTREAL (STA/AP) - V finalu moškega teniškega turnirja v Montrealu z nagradnim skladom 1, 8 milijona dolarjev sta se pomerila prvi nosilec, American Andre Agassi, in drugi nosilec, prav tako American, Pete Sampras. V polfinalu je Agassi premagal švedskega veterana Matsa VVilandra s 6:2 in 6:0, Sampras pa drugega Šveda Thomasa En-qvista s 3:6, 6:3 in 7:6 (7:2). Agassi je za zmago nad nekdanjim prvim igralcem sveta VVilandrom potreboval le 55 minut. Šved se Američanu ni mogel upirati, vseeno pa je lahko zadovoljen s turnirjem. Izločil je namreč kar tri nosilce (Martina, Ferreiro, Kafelnikova), v polfinalu pa ni igral že od odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu leta 1991. Agassi je izid v medsebojnih srečanjih z VVilandrom s to zmago povišal na 4:2. Prvi dve srečanji je dobil Wi-lander, zadnje štiri pa Agassi. Agassi bo svojo 400. zmago na teniških turnirjih poskušal priigrati v finalu proti Samprasu, ki je imel v polfinalu precej težav. Prvi niz je izgubil s 3:6, drugega dobil z istim rezultatom, v tretjem je imel zaključno žogo ze pri vodstvu 6:5, vendar si je moral končno zmago priboriti v podaljšani igri. Izida polfinala: Andre Agassi (ZDA, 1) - Mats VVilander (Sve) 6:2, 6:0, Pete Sampras (ZDA, 2) - Thomas Enqvist (Sve, 12) 3:6, 6:3, 7:6 (7:2).
konj je bila, so bili preveč medh. Izjave v slogu »ostro se bomo pritožili« so bile smešne.
Monika Seleš je medtem izgubila prvo mesto na lestvici in se umaknila za visoke zidove posestva v floridskem Laurel Oaku. Steffi Graf je postala nova stara prva dama Zenskega tenisa. Steffin oce Peter Graf je bil vedno grabežljiv. Morda je nekoč spoznal tu-
oboževano. Giintherja so pomalem obsojali. Peter ni mogel biti zadovoljen, kajti Cesar niso zmogle nasprotnice, je opravil boleči hrbet. Monike ni bilo. Kljub temu se je zgodil pomemben dogodek - Martina Navratilova je proti koncu sezone postala nova predsednica »WTA Tour Player‘s Association«. Martina Navratilova je vedela, da lahko le vrnitev
SP V ATLETIKI / VSE JE 2E NARED
Goteborg že pripravljen na svetovno prvenstvo
GOTEBORG (STA/AFP) - Švedsko mesto Goteborg, ki bo od 4. do 17. avgusta gostitelj svetovnega prvenstva v atletiki, je na to prireditev že povsem pripravljeno. Obnovljene hiše, urejene izložbe in okrašene ulice zagotavljajo, da bodo Švedi naredih vse za uspešno izvedbo tega velikega športnega dogodka.
Prebivalci mesta za prvenstvo živijo že nekaj mesecev. »Vse mesto je pripravljeno, zato se prvenstvo lahko zaCne. Prodali smo 80 odstotkov vstopnic, Ce pa bo vreme še naprej lepo, računamo na 90-odstotno izkoriščenost zmoglji-
vosti,« je z zadovoljstvom izjavil Kristian Dahi, predstavnik organizacijskega odbora.
Do petka so prodali 375 tisoč vstopnic v vrednosti 24, 3 milijona dolarjev. Pred televizijskimi zasloni naj bi si prvenstvo ogledalo približno tri milijarde gledalcev po vsem svetu. Stadion Ullevi, kjer bodo vsa tekmovanja, je bil zgrajen za svetovno nogometno prvenstvo leta 1958. Letos so ga povsem preuredili in povečali, tako da zdaj sprejme 43.200 gledalcev. V bližini štadiona je športna vas, ki so jo pripeljah iz olimpijskega Lillehammerja. Za varno-
st bo skrbelo veC kot 1300 ljudi, ki že imajo izkušnje z velikih tekmovanj.
Svetovno prvenstvo bo imelo svojo »zeleno stran«. Švedi bodo srečanje najboljših atletov izkoristili za propagando zdravega življenja. Na večjem delu štadiona bo prepovedano kaditi, kadilci bodo imeli natančno določena mesta, prepovedano pa bo tudi oglaševanje tobačnih izdelkov. V središču mesta, kjer je štadion, bo prepovedan avtomobilski promet.
Ze pred začetkom prvenstva je bil dosežen prvi rekord, saj bodo nastopili tekmovalci iz 187 držav.
ATLETIKA / MAROŠKI TEKAČ IMA OZKO SPECIALIZACIJO
Morcellijev menu: svetovni rekord na šest načinov
LONDON - Noureddin Marceli je podoben skrajno specializiranemu kuharju, ki zna pripraviti samo šest jedi. Skrivnost njegovega uspeha pa je v tem, da jih pripravlja bolje kot kdorkoli drug. »Svetovni rekord v teku na miljo, gospod? Seveda, v 3 minutah in 44, 39 sekunde. Svetovni rekord na 1.500 metrov? Brez težav, na razpolago je v 3 minutah in 27, 37 sekunde, postrežemo pa vam lahko tudi z zanimivim rekordom 7: 25, 11 na 3.000 metrov. Poleg tega nudimo še hitrejši rekord na 2.000 metrov - v 4: 47, 88 sekunde.«
Morceli podira svetovne rekorde že štiri leta, odkar je leta 1991 postavil nov svetovni rekord v teku na 1.500 metrov v dvorani. Leto zatem je postavil nov svetovni rekord tudi v teku na 1.500 na prostem, ta rekord pa je še izboljšal pred nedavnim v Nici. Leta 1993 je postavil svetovni rekord v teku na miljo, leta 1994 rekord v teku na 3.000 metrov, ta mesec pa še rekord v teku na 2.000 metrov. V torek mu je v Montecarlu za petnajst stotink sekunde spodletelo izboljšati lastni rekord v teku na 1.500 metrov, sedaj pa že pre-
mišljuje, da bi podrl rekorda, ki ju je leta 1981 postavil Sebastian Goe v teku na 800 in 1.000 metrov.
»Ce bo vse v redu, bom podrl vse rekorde v teku od 800 do 10.000 metrov pred zaključkom svoje kariere,« je še ta mesec v Nici izjavil 25-letni Alži-rec, ki je še dodal: »Res se počutim v izredni formi in nimam dvomov, da mi bo uspelo.« Morceli tako fizično kot po svoji samozavesti spominja na maroškega kralja tekačev Saida Aouito, ki je v 80. letih neutrudno obljubljal vse mogoče rekorde - in jih je (podobno kot Morceli) skoraj vedno tudi postavil. Aouita je namreč na višku atletske kariere v drugi polovici 80. let postavil pet svetovnih rekordov. Njegov zadnji Se stoječi rekord v teku na 2.000 metrov, ki ga je postavil julija 1987 v Parizu, je prav ta mesec (prav tako v Parizu) izboljšal Morceli, o katerem je sam Aouita jasnovidno dejal, da ga bo nasledil v teku na srednje razdalje.
Morceli je pred nedavnim z običajno samozavestjo izjavil, da želi postati najveCji tekač na srednje razdalje vseh Časov in zagrizenost, s katero postavlja vedno nove rekorde, daje misliti, da
mu bo nemara uspelo. Ko je leta 1993 podrl rekord, ki ga je postavil Steve Grame v teku na miljo, ga je izboljšal za skoraj dve sekundi, medtem ko je lani v teku na 3.000 metrov izboljšal prejšnji rekord Mosesa Kip-tanuia za skoraj štiri sekunde, svoj rekord v teku na 1.500 metrov pa je izboljšal za 1, 49 sekunde. Kljub tem dosežkom mora Morceli v tekmi z Aouito še dobiti zlato olimpijsko kolajno, ki jo je Aouita dobil v teku na 5.000 metrov in bron, ki ga je Aouita osvojil leta 1988 v Seulu v teku na 800 metrov.
Morceli se na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 namreč ni preveč izkazal; baje ni bil v vrhunski formi in se je v teku na 1.500 metrov uvrstil šele na sedmo mesto. Čeprav je kasneje še isto leto postavil nov svetovni rekord v teku na 1.500 metrov, je Barcelona še danes senca v njegovi karieri.
J* 5?
% v
i V
I /
urtvvO' -
4
Jo
Kot večina dobrih kuharjev je Morceli skoraj nenasiten, kar mu bo prav gotovo pomagalo, da si bo že v Gote-borgu in nato v Atlanti verjetno nabral lepo število novih rekordov in zlatih odličij.
H POŠKODBA h
Levvisov nastop na SP vprašljiv
COLORADO SPRINGS - Osemkratni olimpijski zmagovalec Carl Lewis si je v soboto na ameriškem olimpijskem festivalu v Coloradu Springsu nategnil kito v podko-lenskem zgibu, tako da je njegov nastop na bližnjem SP v Gote-borgu zelo vprašljiv. Levvis si je nogo poškodoval pri tretjem poskusu, pri 20. ali 21. koraku v zaletu je namreč začutil krč. »-Zdaj grem domov v Houston. Videli bomo, kako bo. Ce se ne bom poCutil popolnoma pripravljenega, na Švedskem ne bom nastopil,« je povedal 34-letni Levvis. »Bil sem že blizu jame in nisem se mogel ustaviti. Moral sem skočiti. Ko sem pristal, sem imel nogo v krcu, in to je nategnilo kito,« je temnopolti atlet pojasnil nezgodo. Kljub temu je zmagal. Ze v prvem poskusu je s pomočjo vetra preskočil 812 cm, pozneje pa je tudi dejal, da bi bilo SP v Goteborgu njegovo zadnje. »Na SP v Grčiji leta 1997 ne bom nastopil. Grčija je lepa, toda ne maram Aten.« Dodal je tudi, da bodo olimpijske igre v Atlanti zadnji večji dogodek, na katerem bo nastopil. Vseeno pa bo nastopil še na nekaterih mitingih v ZDA in Evropi, preden se bo upokojil. »Imel sem odlično kariero. Toda tudi jaz sem samo človek. Četudi bi se moja kariera končala danes, ne bi bilo nic narobe. Toda ni se konCala danes,« je zatrdil Levvis.
TV-DILEME
Več postaj, manj izbire
Programi so kot hitra hrana
Televizija se je v Evropi zadela pred 60 leti. 22. marca 1935 so prvič oddajali TV-program. Najprej samo v Berlinu. Spremljati ga je bdo mogoče na nekaj javnih mestih. Med olimpijskimi igrami 1936 je bilo taksnih »TV-gledališd« 25, predvajali so Sest ur na dan. Leta 1944 pa je bilo pionirstva televizije zadasno konec, vsaj v Nemdiji. Obnovili so jo spet v petdesetih letih. Leta 1967 so prve evropske TV-postaje zadele oddajati v barvah.
Prišel je satelit, kabel.
Toda ljudje dedalje odločneje trdijo: vedja ponudba ni prinesla tudi večjega izbora in ved kakovosti. Programi so si čedalje bolj podobni, vsi so manj kakovostni kot nekod, Čedalje bolj spominjajo na ameriško hitro hrano - sestavljeni so iz krvavih akcijskih filmov, komaj kaj šaljivih komedij in cenenega seksa. Povsod :ima količina prednost pred kakovostjo.
Na ta način si televizija seveda sama reže lastno vejo. Če so si pred desetletji politiki še modno prizadevali za televizije prosti dan, jim danes to ni ved treba - ljudje si jih je-
mljejo kar sami. Poznavalci trdijo, da je to velika škoda, saj prihaja do razvrednotenja medija, ki bi lahko veliko prispeval k izboljšanju kakovosti življenja. Zal čedalje pogosteje jezi, šokira, ponuja slab vtis in napadne zglede. Starše sili, da ohokom nid več ne dopuščajo, da bi brez nadzorstva spremljali TV-programe, predvsem pa nas utruja z nenehnimi ponovitvami, ki jih vedno nasilneje prekinjajo reklame, kar so nekateri že imenovali duševni striptiz.
Takoj, ko ima ena postaja uspeh z določenim programom, jo druge obvezno posnemajo. Zaslon
si podajajo iznajdljivi zdravniki, policisti, ki streljajo vsevprek, vedno novi policijski komisarji brezuspešno išdejo kriminalce in skušajo iz zvodenelih besedil oblikovati svoj lik. V pogovornih oddajah, kjer nihče ved ne spoštuje kulture dialoga, nastopajo vedno isti ljudje, TV-igrice so Čeda-
lje bolj neumne in duha-mome.
Prave informacije je čedalje manj, vse bolj se uveljavlja vse bolj sporna skovanka »infotainmen-ta« (informacija in zabava), ki pa največkrat ni ne eno ne drugo.
Kar je najhuje: celo javni servisi, katerih poslanstvo je predvajati tudi
oddaje za specializirane manjšine, so čedalje manj prepoznavni in vedno bolj posnemajo programsko zasnovo najnižjih skupnih imenovalcev in instinktov.
Ameriške milnice tudi v osrednji programski ponudbi (prime time) niso nikakršna izjema, čedalje manj pa je izvirnih in ka-
kovostnih domačih produkcij.
Videti je, kot da bi TV-ustvarjalci, ki so jih polna usta podatkov o odmevnosti in tržnem deležu v avditoriju in ki zrejo le še v množino, pozabili na -gledalca.
Televizija v Evropi krvavo potrebuje nov zamah, ustvarjalnost, izvir-
nost, kakovost, oddaje torej, ki bodo pritegnile pozornost in ki nas ne bodo nenehno spodbujale k menjavanju kanalov.
Potrebujemo torej televizijo, kjer bodo pripravljali programe za gledalce, in ne zoper tekmece, ki bo odražala vsebinsko zavzetost, in ne le spogledovanje z oglaševalci.
Veliko v malem
Najsodobnejša tehnika na najmanjšem možnem prostoru, ki omogoča delo 14 osebam - to je najnovejši televizijski reportažni avtomobil ameriškega proizvajalca Grass Valley, ki ga bodo najved uporabljali za športne prenose.
Reportažnih avtomobilov ne kupujejo le TV-postaje, marveč tudi čedalje večje število samostojnih producentov, ki se specia-lizirajo za ponudbe različnih žanrov. Eden od njih je evropski produkcijski konzorcij Wige, ki se je specializiral za športne prenose.
Posreduje jih iz različnih držav, pač v skladu s pogodbami s prireditelji in lastniki televizijskih pravic. Med drugim se je skupina specializhala za športne prenose (formula 1, nogomet), po njeni pobudi pa je Grass Valley,
katerega matično podjetje je v Kaliforniji, izdelal najnovejši reportažni avtomobil za TV-prenose, ki je zares najnovejši hit mode, tehnologije in racionalnosti. Sestavili so ga v podružnici Grass Valley Systems v britanskem Marlovvu.
Novi reportažnik - doslej so jih izdelali kakšnih ducat - je paradni konj slehernega TV-produ-centa. Seveda je opremljen z najnovejšimi digitalnimi napravami in je sposoben tudi za oddajanje v novi tehnologiji PAL plus (16:9). Čeravno so si prizadevali kar se da omejiti prostor reportažnega avtomobila, ki ga nosi ohišje Mercedesovega 2422, zagotavlja kabina dovolj prostora za 14 tehnikov na površini dolžine 12 m, širine 2, 5 m in višine 4 m.
Srčika reportažna je mešalna
miza model 4000, ki lahko predela kar 48 različnih videosignalov. Seveda je opremljena z digitalnimi videoefekti in lahko hkrati oddaja dva razhčna izhodna signala, kar je čedalje bolj pomembno, saj zahtevajo naročniki tako imenovano nacionalno in mednarodno verzijo.oddaj.
Osnovno hrbtenico signalov predstavlja 8 TV-kamer Ikegami HK 355, ki jih je mogoče uporabiti za posnetke v klasični obliki 4:3 ali 16:9. V reportažniku je tudi do osem magnetoskopov, grafični generator in sodobna zvokovna režija ABE-500. Vgrajen je tudi neodvisni generator, 25 kilovatna hladilna naprava in še druge dragocene podrobnosti, ki spreminjajo reportažnik v povsem neodvisni in skrajno mobilni TV-studio, zametek televizijske prihodnosti.
Režijski pult v novem reportažniku Grass Valley, ki velja za vrhunec mobilne televizijske tehnologije
____ALTERNATIVNI MODEL »ŠVICA 4«_
Švicarska javna RTV še brez konkurence
Zasebniki bodo imeli le možnost sodelovanja
UM
M
s,*#
■IS
fPvf
I 1
Bern: Švica je zapleten in tvegan TV-trg s sedmimi milijoni prebivalcev, vendar s tremi različnimi jeziki (če zanemarimo retoromanščino)
Doslej so propadli še vsi poskusi, da bi nasproti javni RTV v Švici uveljavili konkurenco. Zdaj preizkušajo alternativni model »Švica 4«, ki pripravlja politično in jezikovno ločene programe za 7 milijonov prebivalcev, vendar v sodelovanju z javnim servisom.
Kljub temu nekateri menijo, da so se Švicarji podali v neznano. Postaja Švica 4 naj bi namreč uresničila skoraj nemogoče: z minimalnimi sredstvi 40 milijonov švicarskih frankov naj bi zagotavljala večjezični program za vsa tri jezikovna področja (izvzeti so Reto-romani). Povrh vsega pa naj bi se še uspešno spopadla s tujo konkurenco. Zasnova novega kanala je zapletena in tujcu skorajda nerazumljiva.
Prizadevanja, da bi javni RTV SRG (-Schweizerische Radio und Fernsehgesellschaft) podtaknili tekmeca, so stara najmanj deset let. Se preden so leta 1992 sprejeli nov zakon o RTV, ki dopušča komercialno televizijo, je v Švici kar mrgolelo pobud za ustanovitev zasebnih postaj. Vse pa so spodletele, kajti vse bolj se je uveljavilo spoznanje, da v majhni državi z manj kot 7 milijoni prebivalcev, ki so povrh vsega razdeljeni na tri jezikovna območja, ne bi bilo gospodarno vzdrževati tudi komercialno televizijo. Zato predvideva novi zakon posebno konstrukcijo, kakršno so
uveljavili tudi v drugi evropski državi primerljivih razsežnosti - na Finskem. Da bi omogočili tudi sodelovanje zasebnih podjetnikov, jim dopuščajo sodelovanje z javno RTV. To je tudi izhodišče za postajo Švica 4, ki oddaja od 1. marca. V večini krajev jo prenašajo prek kabelskih omrežij, kjer to ni mogoče, pa jo oddajajo tudi brezžično. Sprejema jo približno 90% gospodinjstev.
Povpraševanje je za zdaj zadržano. Cilj kanala je, da si v nekaj letih izbori 3-5% avditorija. Čeravno se imenuje Švica 4, predstavlja dejansko drugi švicarski TV-kanal. Številka je rezultat švicarskih posebnosti, saj sestavljajo prvi program trije ločeni in paralelni programi: v nemščini - 65%, v francoščini -18,4% in v italijanščini - 9, 8%. Tudi četrti program sestavljajo
trijezični programi, vendar na istem kanalu. Programski direktor Dario Robiani želi z njim povezati nekoliko razcepljeno Švico. Ponuditi hoče multikulturni, federalni in večjezični program, to je po njegovem mnenju tržna prednost. Švica 4 je odgovor na poskus švicarskega okna nemškega RTL, ki ga je švicarska vlada zavrnila, in na spodleteli poskus domačega konkurenčnega kanala »S plus«. Robiani, ki je švicarski Italijan, je bil do pred kratkim programski direktor informativnega satelitskega kanala Euronews, pri njegovem kanalu pa sta udeleženi tudi založniški hiši Ringi-er in Neue Zuercher Zei-tung ter še nekaj manjših delničarjev. Novi kanal si največ obeta od športnih prenosov, za katere na prvih programih ni več dovolj prostora.
© RAI 1
6.45
9.30
9.55
11.30
12.25
12.35
13.30 14.00
14.30
16.10
18.00
18.15
18.50
19.35
20.40
23.05
23.10
24.00
0.30
0.40
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: 11 ritomo di Gere-mia (fant., ZDA ’87, i. G. Kroeger, T. VVaring), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Sedem dni v Parlamentu Film: Passione gitana (dram., ZDA ’57) Mladinski variete Solleti-co-PoCitnice, vmes risanke in nanizanka Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in šport Film: Per chi suona la campana (dram., ZDA ’43, i. G. Cooper, I. Bergman), nato aktualne zanimivosti' Le migliori chiacchiere della serata Dnevnik
Dok.: Messnerjeve Alpe -Monviso (3. del) Dnevnik, horoskop in vreme
Danes v Patiamentu Dok. Videosapere
RAI 2
	Nad.: Atto d’ amore
	Dok.: Tisoč mojstrovin
	Dok.: V kraljestvu narave
	Zidovska kultura
	Variete za najmlajSe Quante storie!, risanke
	Nan.: Saranno famosi
	Nad.: Secrets
	TG2 -,33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik
	Nan.: L’ arca del dott. Bayer
IHiiii	Dnevnik in vreme
	Variete: Quante storie Di-sney, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara
	Dnevnik
	Nan.: La grande vallata, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik
	Šport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Hun ter
	Dnevnik in Šport
	Risanke: Go-Cart
	Nan.: Ispettore Derrick
	Variete: Se rinasco
	Dnevnik
	Avtorska glasba
	Šport: Proces Formuli 1, 1.25 jadranje
^ RAI 3
6.00
8.30
9.10
10.50
12.00
12.05
13.30
14.00
14.30
16.30
17.00
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
23.50 ,0.30
8.30 Jutranji dnevnik Dokumenti: Turčija Film: Scrivimi fermo posta (kom., ZDA ’40)
Dok., vrtnarstvo, potovanje po Italiji, narava Dnevnik
Film: II mistero deli' iso-la dei gabbiani (krim., VB '66. i. S. Leigh)
Nan.: Vita da strega Deželne vesti, dnevnik in vreme
Šport: kolesarstvo, moto-navtika, beach volley Dok. : Potovanje po Italiji Film: Un’ altra vita (dram., It. ’92), vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Dok.: V kraljestvu narave (vodi G. Celli)
Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia con gli amici
Operne arije in zgodbe: L' amore e un dardo Dnevnik, pregled tiska
® RETE 4
7.20
7.45
14.00
15.00
17.00
20.45 22.30
0.30
0.45
Nan.: Tre nipoti e un ni-pote
Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Fortunella (dram., It. '58, r.-i. E. De Filippo, G. Mašina, A. Sordi)
Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 ... E giustizia per tutti, vmes (19.00) dnevnik
Nad.: Perla nera Film: Roma a mano ar-mata (krim., It. '76, i. M. Merli, A. Kennedy), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka
!§ CANALE 5
	Na prvi strani
	Nan.: Časa doke časa
	Film: Angelica e il gran sultana (pust., Fr. ’67)
	Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
B	Aktualno: Lezioni priva-te (vodi V. Sgarbi)
B	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
	Nan.: Pappa e ciccia, 15.30 La tata
	Otroška variete
	Kviza: OK. il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme
	Variete: Paperissima
	Film: Fantozzi (kom., It. ’75, i. P. Villaggio)
	Dnevnik TG5
	Nan.: X-Files
	Dnevnik
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.25 Risanka: Filip 20.30 Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
	Videostrani
	Malo angleščine, prosim
	Tatjana in Davor, pon.
	Kapitan Povver, 6/22 ameriške nanizanke
	Znanje za znanje: Učite se z nami
	Angelika, angelska markiza, francoski film
	Poročila
	Športni pregled, ponovitev
	Umetniški večer, ponovitev
	Obzorja duha
	Dober dan, Koroška
	TV dnevnik 1
	Radovedni Taček: Vrv
	Prgišče priljubljenih pravljic, 11/13 del lutkovna igrica
	Fallerjevi, 31. del nemške serije
	Risanka
	Žrebanje 3x3
	TV dnevnik 2, vreme, Šport
	Stranski učinki, 5/13 del kanadske nanizanke
	Glasbena scena Lent ‘95
	TV dnevnik 3, vreme
	Šport Sova
	Seinfeld, 5/18 del ameriške nanizanke
	Seaquest, 3. del ameriške nanizanke
Ir SLOVENIJA 2
ITALIA 1
	Otroški variete
	Nan.: Le strade di San Francisco
	Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
	Otroški variete
	Film: Mistero della tarta-ruga bianca (pust., N. Zel. ’84, i. P. Evisan)
	Variete: Festival Giffoni
	Nan.: Magnum P.I.
	Variete: Bravissima
	Nan.: Havvaii Paradise
	Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio
	Variete: Nati per vincere
	Nan.: Renegade (i. Lorenze Lam as)
	TV film: Un fisico da sballo (kom., ZDA ’92, i. L. Linville, D. Miller)
	Šport: Avtomobilizem F1
	Italija 1 šport
	Variete: Bravissima
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, 21.20 Maguy
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
19.15
20.35
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La spada di Hawk (pust., VB ’80)
Variete: Sole!
Film: Sotto il ristorante cinese (fant, It. '86)
	Euronevvs
	Utrip, ponovitev
	Zrcalo tedna, ponovitev
	Zakladi sveta, ponovitev
	Ne vem, kdo sem, angleška dokumentarna oddaja
	Sova, ponovitev
	TV dnevnik 1
	Regionalni studio Maribor
	Svetovni poslovni utrip, ponovitev 4. dela
	Pred SP v atletiki
	NLP, angleška dokumentarna oddaja
	Moja zgodba: Zaželeni obok, franc, nanizanka
	Studio City
	Brane Rončel izza odra, 2. del
A KANALA
10.00
12.25
17.20
17.55
18.45
19.00 19.10
20.00 20.30
21.00
21.05
22.40
23.50
Ponovitve
A- shop, Spot tedna, CMT
Spot tedna, A-shop
Klasična video glava,'
ponovitev
A- shop
Vreme
LuC svetlobe, 479. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, oddaja
Dežurna lekarna, 37. del Španske humoristične nanizanke Vreme
Poletje v školjki D,
slovenski film Obalna straža, ponovitev Spot tedna, A- shop
Eli Koper
16.00
18.00
18.45 19.00
19.25
20.30
21.45 22.15
22.30
23.00
Euronews Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik,
Vse danes Lutkovnezgodbe, otroška oddaja Poletni ponedeljkov Športni pregled Alpe Jadran Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športni ponedeljek, reportaže s primorskih Športnih prizorišč Dannyjev skrivnostni svet
BMF Avstrija 1
	Umor, je napisala, ponovitev
	MacGyver, ponovitev
	Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev
	Dogodivščine-Huckleberryja Finna, ameriški film
	Fračji dol
	Mila Superstar
	Smrkci
	Sanjski kamen
	Ko so živali zapustile-gozd
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Skrbi Aldeancev
	MacGyver Obisk z drugega planeta
	Strašno prijazna družina Milijonti obiskovalec
	Zlata dekleta
	Prijetna trojica Ubijalec merjasca
	Pri Huxtablovih Ribiška sreča
	Cas v sliki, vreme
	Vreme
	Pogledi od strani
	Trije moški in otrok, ameriška komedija, 1987
	Črna smrt, ameriški TV film, 1991
	Cas v sliki
m	Mali veliki mož, ameriški vestern, 1971
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
raMP Avstrija 2
10.05
11.35
16.00
17.00
17.05 18.55
19.00
19.30 19.53 20.15
21.10
22.00
22.30
23.05
23.35
01.35
01.40
Norčije v Zeli Am Seeju, ponovitev, nemške komedije, 1963
Tenis, EG-Generali Open; iz Kitzbula
Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme
Vaški zdravnik, Vrtnice
za damo
Tema
Cas v sliki 2 Ob pol enajstih VValter McCrone, Sherlock Holmes umetnostne zgodovine
Dobro jutro, Babilon, italijansko-francoski film, 1986;
Režija: Paolo in Vittorio Taviani
Igrajo: Joaquim de Almei-da, Vincent Spano, Desi-ree Nosbusch, Greta Scacchi in' drugi Pogledi od strani, ponovitev Videonoč
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice;
14.30	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme;
11.35	Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek;
11.05	Londonsko glasbeno poletje; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Diverti-mento; 17.00 Nove glasb. generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 medigra;
21.00	Festival v Montpel-leiru; 23.00 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.10 Glasb, rubrika: Od vrha do dna;
9.50	Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 V podaljšku;
12.30	©poldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika;!7.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bla radio; 21.00-
24.00	Glasbeni izbor na Modrem Valu.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti;
10.35	Souvenir d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista;
12.00	Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg;
18.45	Villa Ut; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.8.15,	10.15, 13,15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7,35 Vreme; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15,15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Alpetour-Remont; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme;
20.00	Kviz; 21.00 Moda;
22.00	Sršenovo gnezdo.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje;
19.30	Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12,00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje.
Radio Študent
0.00 RoboKak udarjal;
11.00	Radio študent smo ljudje!; 14.00 Recenzije 8t Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF; 19.00 TB: Vasen; 20.00 Alter, Gar-bage, Fonkura; 24.00 Reprize (sreda, Omiljeni DJ)
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; Dr. Dorče Sardoč; 8.40 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert centra za glasb, vzgojo E. Komel 20.2.95; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, L), nato orkestralna glasba;
12.00	Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12.40 MePZ Hrast; 13.20 Kmetijski tednik; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe. Marko Kravos: Kratki časi; 15,00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F.J. Haydn; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.35 Revival; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar.
Radio Koroška
18.10-19.00 Skocljan: Primer zamolčane dvojezičnosti v turizmu - V živo.
<
m
Še ena kosovska bitka
Poskus združevanja srbskih ozemelj se utegne končati tam, kjer se je začel: na Gazimestanu
Srbsko-albanski problem ni od vCeraj. trna svojo genezo - od prvega množičnega naseljevanja Slovanov na ozemlju Balkana v 6. stoletju, ko je selitvah narodov veliko večino predstavljalo ilirsko-vlaško prebivalstvo (Vlahi so romanizirani in pozneje slovanizira-ni Iliri). Na teh območjih so etnično, kulturno in civilizacijsko od nekdaj prednjačila plemena Albanov: zlasti na ozemljih, kjer so se naseljevala srbska plemena. (Glej: Procopius iz Cezareje: Pod Justinijano-vim žezlom, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967.)
Albanci se hitro učijo tujih jezikov
Ko so jim Srbi skušali vsiliti svoje učne programe, so Albanci preselili šole na domove (Foto: Hazir Reka)
Asimilacijskim procesom se sicer ni bilo mogoCe izogniti, toda nedostopnost goratih albanskih območij in samozavest prebivalcev spričo ohranjenega jezika - albanščina je namreč eden najstarej-ših jezikov na Balkanu - sta ohranila albanski etnos in etos, ki sta se edina na Balkanu znala upreti poznejšim velikim sehtvam narodov. Lahko bi dejali, da je »genius loči« kar najgloblje zakoreninjen v psihofizični konstituciji Albancev.
Neposredno po ukoreninjenju katolištva v zgodnjem srednjem veku so bib Albanci večinoma katoliki, mnogi so bili še dolgo arijanske veroizpovedi (neomanihej-ske, zgodnje krščanske različice, podobne bogomilski v Bolgariji, Makedoniji in Bosni), medtem ko je precejšen del prebivalstva na območju Kosova in jugu Albanije pod verskim vplivom Bizanca sprejel pravoslavno veroizpoved. Velika večina pravoslavnih Albancev se je postopoma levila v Srbe in Grke, katobških pa v Hrvate (ter v Italijane v Kalabriji, Apubji in na Siciliji). Velika večina zavednih Albancev pa si je podobno kot bo-gumilski Bošnjaki - poiskalo rešitev med dvema ognjema, to je med rimskokatoliškim in pravoslavnim - v islamu, čeprav so ga sprejeli le deklarativno, o Čemer nazorno pričajo katoliški Ljara-mni. Številni islamizirani Albanci so se povzpeli v ugledne rodbine po vsem otomanskem cesarstvu in se počasi spreminjali v Bošnjake, Turke ali celo pripadnike bolj oddaljenih arabskih držav Savdske Arabije, Egipta itn.
Albanci so bili večinoma plemensko organizirani, pogosto so se spopadali med seboj, v klasičnem smislu so bili nacionalno neprofilbani, razpršeni v Času in prostoru, razdeljeni spričo različnih veroizpovedi, a prav takšni so bili idealno gradivo za etnično pretapljanje v druge narode, ki so do njih vodili politiko našega in tujega. Tako so postajah Srbi, Grki, Bolgari, Romuni, Črnogorci, Hrvatje, bosanski, sandžanški ali pa makedonski in črnogorski muslimani, ki so živeti v Italiji, še preden so tja prišli Italijani. Njihova materinščina je imela in ima še vedno glasove, Id jih ima danes večina evropskih in tudi neevropskih jezikov. Zato so se Albanci veliko lažje naučili katerikoli tuji jezik kot pa tujci njihovega. Ta je namreč razmeroma zapleten, saj ima kar 37 glasov. Albancem so njihova romanska, indoevropska in avtohtona izhodišča omogočala, da so se jezikovno hitro prilagajali, kar je zanje značilno še danes.
Nacionalni program in država šele leta 1912
K njihovi asimilaciji v vseslovanske in druge nacionalne sklope je prispevalo tudi dejstvo, da do leta 1912 niso imeli ne sodobnega nacionalnega programa ne suverene države. A celo na najvišjih državnih funkcijah (teh niso zasedli malo) so Albanci podobno kot Bošnjaki delali za tuje interese, Četudi so bili ti naperjeni zoper njihov narod: za Turke, Srbe, Čr-
nogorce, Grke, Makedonce, Italijane, Romune, Bolgare, Arabce itn. Tako je ostalo do najnovejših Časov. Krvno maščevanje so kot institucijo tradicionalnih medplemenskih, medrodbinskih in medsebojnih odnosov ukinili z odlokom leta 1990. Vse dotlej je krvno maščevanje slabilo kohezijske procese, k njenemu preživetju pa je bistveno prispevala tudi večver-ska usmeritev, kjer so se v tradicionalnih, svetovnih in civilizacijskih spopadih Albanci - tako kot Bošnjaki - znašli na nasprotnih bregovih.
Komu služijo sloviti Albanci v svetu?
Obstajajo številni dokumenti o albanskem poreklu Karadordevi-čev (iz plemena Klimenta), skoraj celotnega pozneje oblikovanega črnogorskega sklopa (KuCi, Vaso-jeviči, Maleševici, Bjelopavlovici in drugi), znanih DubrovCanov (Rudjera Boškoviča, Tomea Ga-zultija), Bošnjakov (Repovci-Hida-verdi, Hmjice), Italijanov (Giova-ni, Fracheri, Craxi, Qxa itn.), Turkov (Kemal paša, Ataturk, Naim-fracheri itn.). Zal laična glorifika-cija in tudi znanstveno potenciranje teh dejstev ne pomeni nic drugega kot jalovo jadikovanje za »izrojenimi« Albanci. Vsi ti posamezniki v glavnem niso storili ničesar za nujno profitiranje albanskega nacionalnega programa. S tem v zvezi o nekdanjih jugoslovanskih komunističnih voditeljih Albancih ni vredno izgubljati besed. V glavnem so biti hlapci srbske pobtike, operacionalizirane skozi ZKJ.
Umiranje na obroke
Ge preidemo k aktualnim dogajanjem, lahko ugotovimo, da so se kosovski, makedonski in Črnogorski Albanci znova znašli na ključni točki svojega obstoja. Od leta 1967 do let 1981 in 1990, ko so jim odvzeli avtonomijo v SFRJ, so Albanci dokazali, da ne bodo zlahka popustili srbski politiki in prevladi. Očitno je, da se je to za
Albance končalo s »kolektivno ječo«. V njej so že skoraj pet let: tisočkrat bolje oboroženi Srbi so na Hrvaškem, BiH in Sandžaku dokazati, da ne nameravajo odstopiti z NaCertanijem Ilije Garašanina začrtane politike tako imenovane »zaokrožitve vseh srbskih ozemelj« in »maščevanja Kosova« iz leta 1844. Podobno so poCeti med balkanskimi vojnami, v Času prve in druge svetovne vojne, v Času SFRJ, ko so Albancem določili kazen umiranja na obroke (etnocida, izgonov, dokončnega fizičnega genocida, kakršen se je v vsej okrutnosti razkril pri najnovejšib dogajanjih v Bosni, ki ni bila nikoli srbska). Čeprav so razmeroma dobro zapisani pri mednarodni zahodni politiki (ZDA, Belgija, Švica), Albanci ne morejo pričakovati niC bolj učinkovite mednarodne pomoči, kot jo dobivajo Bošnjaki in muslimani.
Albancem je še najbolje v Makedoniji
Kar zadeva Makedonijo, kjer živi približno 40 odstotkov avtohtonih albanskih prebivalcev, ti doslej niso imeli nikakršne avtonomije, ves Cas pa so jih diskreditirali podobno, kot so to poCeli v drugih sosednjih »bratskih južnoslovanskih republikah«. Kljub temu so Albanci tu v bistveno boljšem položaju, saj Makedonija za Albance še zdaleč ne predstavlja tolikšne nevarnosti, kot tista iz Srbije.
V Črni gori, ki je še iz Časov kraljevine SHS popolnoma »srbi-zirana«, so majhne možnosti, da bi prišlo do samostojnega odpora zdesetkanih narodnostno zavednih Albancev, ki jih je še vedno presenetljivo veliko. Vse, kar lahko storijo, lahko storijo le skupaj z Albanci iz Albanije in Kosova ter s pomočjo črnogorskih muslimanov in maloštevilnih ostankov dela rimskokatoliškega prebivalstva Boke Kotorske. Svetlo točko v novejši albanski politiki predstavlja poleg demokratizacije Albanije tudi skupina sodobnih intelektualcev, ki so doslej odigrali nekaj odličnih šahovskih partij proti Srbom. Mednje spada predvsem Demokratična zveza Kosova (LDK) z Rugovo na Čelu. LDK je ponudila dobro izhodišče, zametek modernega in uporabnega nacionalnega programa za vse Albance. Ta program ima vse možnosti, da postane sredobežna sila vseh znanih Albancev, intelektualcev, politikov in poslovnežev. V tem kon-
tekstu bi imeli Albanci v primerjavi z drugimi narodi nekdanje Jugoslavije precejšnjo prednost.
Hudo napako pa bi zagrešili, Ce bi se naslonih predvsem na islamske države, kar je, denimo, muslimane Bošnjake pripeljalo v slepo ulico, ko zahodna (krščanska) polobla mimo gleda njihov množični pomor. Ce bi upoštevali veliko število različnih veroizpovedi znotraj albanskega naroda, bi takšna usmeritev še bolj razbila njihovo enotnost. V primerjavi z Bošnjaki, ki pripadajo različnim veroizpovedim, imajo Albanci bistveno veC možnosti, da svojo veCversko skupnost narodnostno strnejo. Zanje bi bila to hkrati priložnost, da bi v svet pred vstopom v tretje tisočletje, ki bo izšel iz sedanjih prestm-kturiranj, prenesli svoje notranje multikulturalne in ekumenske tradicije.
Sloveniji in Hrvaški
se mudi na Zahod
Albanci tudi ne morejo računati na podporo »bratskih« narodov nekdanje Jugoslavije, ki so se že odcepili od Jugoslavije. Kajti »južnoslovanski bratje« tudi niso sodelovali v bojih zoper skupnega sovražnika - Srbijo. Res je, da sta pred štirimi ati petimi leti Slovenija in Hrvaška podpirali nacionalna stremljenja Albancev (cesar bolj komunistična BiH ni storila), to pa sta počeli izključno v upanju, da se bo razpad SFRJ zaCel na Kosovu. Tako bi se Slovenija in Hrvaška brez bolečin izmuznili izpod »jugosrbskega škornja«. Toda danes se zdi, da kosovski Albanci v Sloveniji in na Hrvaškem ne obstajajo; ne v člankih ne v podpori raznim albanskim društvom in gibanjem (Ce o politiki Rugove sploh ne govorimo). Osamosvojeni državi paC mislita samo na to, kako bi se znebili Balkana, bizan-tizma in islama, v prepričanju, da sta že v bratskem objemu Evrope, ki je »čakala, da se ji pridružita samo še ti dve državi z njunimi novimi civilizacijskimi poslanstvi«.
Velika sreča je, da je mlado Ru-govino vodstvo to še pravočasno doumelo in ni dovolilo, da bi neoboroženi in nezavarovani narod brezglavo oddrvel v kolektivno smrt, M jo je zanj že zdavnaj določila srbska politika. Čeprav so Albanci zelo razseljeni, zdesetkani in marginalizirani, znajo potrpeti, so vztrajni in naravnost gandijevsko odporni. Zavedajo se, da bo prej ali slej prišlo do končnega obračuna s Srbijo, Čakajo le Cas, ki
bo zanje najugodnejši.
Se bo združevanje Srbije končalo na Gazimestanu?
Težko je biti prerok. Vse pa kaže, da se utegne poslednji poskus združevanja »vsesrbskih ozemelj« končati prav tam, kjer se je začel: na Gazimestanu. Ta za Srbe predstavlja neizogiben in simboličen kraj. Navidezni zlom srbske JLA v Sloveniji, vojna na Hrvaškem in v BiH, kjer je Čedalje manj možnosti, da bi Srbi po svoji meri uresničiti »stoletne sanje« o veliki Srbiji -vse to je samo uvertura v duhovno združitev vseh Srbov in taktiCno-operativna priprava za obračun z Albanci na Kosovu, ki so zanje vso zgodovino »najtrši oreh«. Ne glede na to, za koliko Časa bodo svetovne velesile lahko prelagale to novo kosovsko bitko, bo do nje slejkoprej prišlo. Ta bitka utegne potekati tudi v obliki diplomatske vojne, kjer bodo imeti Albanci po porazu srbske politike na ozemlju nekdanje SFRJ veliko večjo taktično prednost, kakršna bi morala ustrezati arhitekturi novega razmerja moCi tako v svetu kot na Balkanu. Seveda bi bila to najbolj optimalna možnost za vse Albance, saj bi neposreden spopad s Srbijo zahteval številne Zrtve in veliko materialno škodo. Ta spopad bi bil videti drugače, Ce bi bil enakopraven (ce ne bi bil spopad do zob oboroženih srbskih vojakov z neoboroženimi albanskimi civilisti), v katerem bi Albanci imeli le pol toliko orožja, kot ga imajo Srbi - ali celo manj. Vse je odvisno predvsem od tega, ati bo svet pripravljen kaznovati srbsko politiko oziroma nagraditi njene zločine in Srbom znova dodeliti vlogo minisile na Balkanu, s pomočjo katere bo nadzoroval druge dele tega ozemlja. Vse kaže, da se zaradi svoje kredibilnosti in tudi odločnejših stališč ZDA, ko gre za vprašanje Kosova in Makedonije, zahodna diplomacija ne bo odločila za takšno potezo. Morda je prav v tem priložnost za Albance. A Ce jo bodo hoteli izkoristiti, se morajo vsestransko pripraviti nanjo, da bi bili na ravni tudi zanje sprejemljivega spopada s perfi-dno in licemersko politiko vseh mogotcev v vseh civilizacijsko zgodovinskih obdobjih. Majhni so vedno lahko preživeli tako, da so se pokloniti pravi (najmočnejši) strani. V primeru Albancev so to nedvomno ZDA.
Besim Spahič
Petdeset let kosovskega Zerija
Zeri (Glas), kosovski politični tednik v albanščini je letos praznoval petdesetletnico. Do leta 1990 je izhajal pod pokroviteljstvom zveze socialistične mladine, junija istega leta pa so - prvič na Kosovu - v uredništvu na »svobodnih volitvah« s tajnim glasovanjem izvolili glavnega urednika.
Kar zadeva naklado, je leta 1990 Zeri porušil vse rekorde: povprečna naklada se je gibala med 70 in 80 tisoC prodanimi izvodi. Zeri je prvi na Kosovu objavil besedilo Ustave republike Kosovo, ki je bila sprejeta v Kacaniku 7. septembra leta 1990. NaCel je vse »prepovedane teme« nacionalne zgodovine, od pokola Albancev v Baru leta 1945 (ko so postrelili nekaj tisoč ljudi, Čeprav so bili prej mobilizirani v partizansko vojsko), krvavih povojnih let, ko je bilo od leta 1945 do 1947 okrog 47 tisoC Žrtev med Albanci, do komunistične diktature v Albaniji. Bil je edini albanski Časopis, ki je podprl velikega albanskega pisatelja Ismaila Kadareja, ko je ta jeseni leta 1990 iskal politični azil v Franciji, ter prvi Časopis, ki je objavil intervju s takratnim vodjem albanske opozicije in sedanjim predsednikom Balijem Berisho.
Zeri je prvi na Kosovu objavil seznam in fotografije Albancev, ki so bili ubiti od leta 1981 do 1990, edini je objavil tudi srhljiva pričevanja albanskih mladeničev, ki so kot vojaki JLA sodelovali v vojnah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Med letoma 1990 in 1995 je imel Zeri vrsto ekskluzivnih intervjujev: s Klausom Kinklom, Laurenceom Eaglebergerjem, lordom Caringttonom, Edgarjem Marinom (znanim francoskim in-
telektualcem), generalom Valgrenom (nekdanjim poveljnikom Unproforja za nekdanjo Jugoslavijo), Stipetom Mesičem, Narisom SilajdZiCem, Milanom Kučanom, Janezom Janšo, Igorjem Bavčarjem, Danielom Tarsisom (generalnim sekretarjem Sveta Evrope), dr. Ibrahimom Rugovo itn. V obdobju od 1990 do 1991 so srbska sodiSCa Štirikrat prepovedala tednik, glavni urednik je bil obsojen na 60 dni zapora, neštetokrat pa so urednike in novinarje Časnika zasliševali v prostorih srbske udbe.
Maja leta 1993 so po sklepu srbske vlade, da bo ukinila vse albanske Časopise, zaprla prostore Doma tiska (kjer so bila vsa uredništva albanskih Časopisov) in prepovedala delovanje novoustanovljenemu podjetju Panorama, vsi novinarji na Čelu s tedanjim glavnim urednikom Ademom DemaCijem (ki je zaradi svojih političnih prepričanj 28 let preživel po jugoslovanskih zaporih) zaceli gladovno stavko, ki je trajala deset dni. Gladovna stavka in pritisk mednarodne javnosti sta srbsko vlado prisilila, da je umaknila sklep o ukinitvi albanskih Časopisov.
Zeri zdaj tiska in distribuira Panorama, ker preprosto ni drugih možnosti. Panorama pravzaprav živi od tiskanja in prodaje tednika Zeri in dnevnika Bujku. Samo od njiju zasluži veC kot 250 tisoC mark. Zeri zdaj na Kosovu izhaja v nakladi od pet do Sest tisoč izvodov, na Zahodu, kamor se je izselilo več deset tisoC bralcev tega tednika, pa v nakladi 15 tisoč izvodov.
Blerim Shala
---y----
Kipeči balkanski lonec
Ker Evropa ni znala ustaviti Srbov, se bosanska kriza spreminja v svetovno
Z <
z O > z
z >
Turški vojaki v sestavu ZN pripravljajo šotore za nov val bosanskih beguncev (Telefoto: AP)
Zdi se, da le še čudež lahko ustavi vnovično razplamte-vanje vojne vihre na Balkanu, nič nenanavdnega pa ne bi bilo, če bi se vojna razširila tudi čez meje Bosne in Hercegovine. Za novo fazo spopadov je že vse pripravljeno ati pa se priprave zanje bližajo koncu. Pripravljena je vojska, pripravljena je diplomacija in pripravljene so celo tako imenovane humanitarne organizacije. Veliko reči se dogaja hkrati, vzporedno, nekateri dogodki se križajo, vse pa kaže, da se vsi zlivajo k istemu cilju: k omenjenemu novemu krogu vojaških obračunavanj.
Vojaški stroj se je že premaknil. Najprej je padla Srebrenica. K njej se bomo še vrnili, čeprav so jo z naslovnic Časopisov že izrinili Žepa, Bihad, Gorazde. Tako bomo najlaže dojeli smisel in sporočila londonske konference o nekdanji Jugoslaviji, modrovanja tako imenovane skupine za stike in odločitev članic Islamske konference o nespoštovanju embarga na prodajo orožja bosanski strani, pa prizadevanja ameriškega kongresa za ukinitev tega embarga in nenazadnje smisel in pomen splitskega sporazuma Tudman-Izet-begovič. Po padcu Srebrenice v Bosni ni več kraja, v katerem bi bili Unproforjevci zares ogroženi. Nekaj sto jih je sicer še v Bihaču in štiristo v Goraždu, oziroma nekaj tisoč v obkoljenem Sarajevu, toda trenutno Karadžičeva vojska ni sposobna zasesti nobenega od omenjenih krajev. Ogroženost Unprofoijevcev in možnost, da jih Karadžičevci spet uporabijo kot talce, je zelo majhna. To morda pomeni, da je razlogov za njihovo vztrajanje v BiH čedalje
manj in da se tako počasi pripravljajo na že dolgo napovedovani odhod. Znano je, da Združeni narodi in niti njihova najvplivnejaša Članica trenutno niso pripravljeni varovati svojih enot, kaj šele tako imenovanih varovanih območij. Odpade torej še en razlog za njihovo vztrajanje v BiH. Se pomembneje pa je, da je s padcem Srebrenice splaval po vodi tudi načrt skupine za stike, po katerem bi Bosno razdelili v razmerju 51:49 odstotkov ozemlja bosanski oziroma srbski strani.
Pričakovan prihod pregnancev?
V vseh dosedanjih načrtih je bila Srebrenica predvidena za nastanitev bosanskega naroda. Zdi se, da je v srbske roke padla tudi ob tihem soglasju Zahoda, saj se zaradi tega nihče iz skupine za stike ni preveč razburjal. Krožijo poročila, da je Unprofor že precej pred padcem mesteca v srbske roke v Tuzli in okolici začel pripravljati vse potrebno za očitno pričakovani prihod pregnan-
cev. Ko so padle prve srbske granate na Zepo, je začel Unprofor v Tuzli pripravljati šotorišča tudi za ljudi iz tega kraja v vzhodni Bosni. Padec omenjenih enklav je bil ha Zahodu povod za nova razmišljanja o mirovnih in razdelitvenih načrtih za Bosno.
Govorice o barantanju z ozemlji
Ob padcu omenjenih vzhodnih enklav so znova oživele govorice o menjavi ozemelj med Bošnjaki in Srbi, in sicer vzhodna bosanska ozemlja za okolico Sarajeva. Ob vseh dramatičnih dogodkih pa je večina ljudi kar spregledala, da je evropski pogajalec Carl Bildt menda prav tiste dni v Beogradu izposloval priznanje Bosne. Nekateri predstavniki skupine za stike so ugovarjali, češ da priznanje ni vredno ukinitve sankcij zoper ZRJ, bosanski veleposlanik v Veliki Britaniji Filipovič pa trdi, da je njegova stran priznanje odklonila, saj je hotel Beograd priznati Bosno dveh entitet in ne taksno, kakršna je formalnopravno danes. Poleg tega pa v Sarajevu le malokdo pripisuje srbskemu priznanju večji pomen.
Padec Srebrenice in z njim povezan neuspeh mirovnega načrta skupine za stike je pomenil tudi črtanje za Karadziča ugodnejšega delitvenega načrta. To pa pomeni, da tudi Sarajevu, ki je podpisalo mirovni načrt skupine za stike, njegovih določil ni treba več spoštovati. Gre namreč za določilo, ki je bilo doslej bolj ali
manj upoštevano v vseh mirovnih načrtih in po katerem bi državo razdelili tako, da bi vsaka od strani dobila del ozemlja, na katerem je bilo pred vojno njeno prebivalstvo večinsko. Topa pomeni, da bodo meje prihodnje notranje razdehtve Bosne zarisovale vojske.
Civilisti kot talci
Prebivalci vzhodnih bosanskih enklav so neke vrste talci, razen morda prebivalcev Goražda. Točneje: talci so postali v trenutku, ko so ZN njihove kraje proglasili za zaščitena območja. Talci so postali zaradi majhnega in (vojaškega) spoštovanja nevrednega števila unproforjevcev, zaradi katerega mednarodna skupnost ni mogla ah ni hotela kaznovati vsake srbske kršitve zaščitenih ozemelj. Zaradi tega statusa in neza-šcitenosti civilistov pa tudi bosanska vojska ni mogla začenjati večjih vojaških operacij. Zadnji dogodki v vzhodni Bosni so omenjeni položaj temeljito spremenili. Položaj se je spremenil tudi globalno, kar je potrdila londonska konferenca.
Udeleženci omenjene konference so odločno zagotovili, da bodo z vsemi sredstvi branili Gorazde in morda tudi Sarajevo, kar obenem pomeni, da so Srebrenico in Zepo že odpisah. Problematičnost omenjene odločitve se skriva v dejstvu, da Karadžič ne more zasesti Sarajeva in verjetno tudi Gorazda ne, torej je Zahod pripravljen opraviti tisto delo, ki ga razmeroma uspešno opravlja že bosanska vojska. Posa-
mezne članice evropske skupnosti ah kar skupnost v celoti bi le težko se bolj očitno pokazala, da v Bosni ni sposobna potegniti odločilnejših potez. La prav predstavniki teh držav so na začetku vojaške krize na Balkanu zatrjevah, da gre za evropsko krizo, ki jo bo Evropa tudi sama rešila. Z deklarirano evropsko nesposobnostjo rešiti omenjeno krizo pa bosanska vojna ni vec evropski problem, temveč prerašča v svetovnega.
Ameriški kongres in islamske dižave
Nekaj dni pred londonsko konferenco je kongres sprožil razpravo o ukinitvi embarga na prodajo orožja Bosni. Clintonova administracija je z obljubami o tem, da bo v Londonu uspela vsiliti trše stališče zaveznikov do Beograda in.Pal, odgodila glasovanje, o katerem pa so kongresniki začeh spet razpravljati, ko se je izkazalo, da v Londonu ni bilo sprejeto nic trše stališče do Srbov, od vseh dosedanjih.
Istočasno so v Ženevi zasedali predstavniki držav Organizacije islamske enotnosti, ki so embargo na prodajo orožja Bosni razglasili za protipraven. Verjetno tudi pod vtisom razprav v ameriškem kongresu in na londonski konferenci. Kmalu po tem so posamezne države članice OTE napovedale, da ne bodo vec spoštovale odločitve Varnostnega sveta ZN o prepovedi prodaje orožja Bošnjakom. Evropske države, ki imajo v Bosni svoje
vojake in obenem ne prikrivajo nezadovoljstva nad Čedalje večjim islamskim vplivom v BiH, torej nimajo veliko izbire. Ali bodo same kaj ukrenile, ali pa se bodo morale sprijazniti s prevlado bolj odločnih. Evropa ne bo več mogla dolgo nadaljevati dosedanje prakse bledega gašenja požara, ne da bi s tem sprožila tudi ostre spore z ZDA, katerih kongres je v glavnem na bosanski stram, ali z islamskimi državami, ki Bošnjake vse bolj odkrito podpirajo.
Sporazum v Splitu med Tudma-nom in Izetbegovičem o vojaškem sodelovanju, predvsem ko gre za obrambo Bihača, le na prvi pogled ne spada v omenjeni okvir. Najbrž je treba pritrditi mnenju generala Martina Speglja, da bi padec Bihača Miloševiču omogočil poznejšo zasedbo hrvaške obale od Zadra proti jugu in tudi ugotovitev, da bosanski peti korpus tudi brez hrvaške pomoči lahko naredi marsikaj za obrambo najbolj zahodnega dela BiH. S hrvaškega zornega kota pa sodelovanje v obrambi Bihača utegne pomemti tudi začetek razreševanje kninskega vozla, Hrvaška vojska bi se tako preko Bosne lahko spet prebila do svojih meja, razbila Krajino na tri dele in na kasnejših pogajanjih vsilila svoje pogoje za bivanje Srbov na Hrvaškem. Kot je videti, si je splitski sporazum doslej na Zahodu le malokdo upal odkrite-je kritizirati, h kdo le bi lahko prvi vrgel kamen?
Nijaz Hamza
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
KRIŽANKE
Danes 31. julija, ob 21. uri, bo v okviru festivala otroška opereta SPOMNI SE KAJ SO TI STORILI V AUSCHVVITZU avtorja H. Kraše. Izvajata: Mladinski zbor RT S in komorni orkester.
CELJE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito
Taufer
4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray
IDRIART 1995 JAVORJE
Jutri, 1. avgusta, bo v romarski cerkvi na gori gledališka predstava slovenske balade Pegam in Lambergar.
PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA
Danes, 31. julija, gostuje gledališče Ane Monro s pouličnim spektaklom TRUPEL-LO BETA CENTAURI.
KOPER
V sredo, 2. avgusta, ob 21.30 uri, bo v vrtu Slovenice Koper plesna predstava KDO JE NARISAL STANKU SKAKALNICO avtorja Branka Potočana.
d_
Primorski Festival poletni e s t i v. o festival d el tit o r a l e
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi -Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
V četrtek, 3.8., ob 20.30 premierska redstava operete »Vvest Side torv« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi.
Ponovitve: v petek, 4., soboto, 5., torek ,8. in sredo, 9. avgusta, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri. Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00.
Grad sv. Justa
Jutri, 1.8., ob 21.30 koncert skupine Leone di Lernia. Vstop prost.
V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Miela.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945J«; na dvorišču Palače Morpur-go: v četrtek, 3.8., ob 18.30 koncert Tartinijevih, Vivaldijevih in Pachel-belovin skladb; Univerzitetni park: v parku del Torso: jutri, 1.8. film »II corvo«, v četrtek, 3, in v petek, 4.8. film »Intervista con il vampiro«.
KOROŠKA
ZABLAŠKO JEZERO:
jutri, 1.8. bo na Breznikovem campu, ob 20.30 kulturni večer.
DOBRLA VAS:
v samostanu bo v sredo, 2.8., ob 20.30 Gorenjski večer z ansamblom »Gašperji«. Prireja SPD Srce.
CELOVEC:
na terasi Mohorjeve bo v ponedeljek, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma Jožetom Marketzem in Vinkom Ošlakom; teme prvih srečanj: klic po reformi v Cerkvi, razlikovati duhove, sprava ali poravnava?.
	
SLOVENIJA	
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP
Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise J. Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTINAZI NATEČAJ«, vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061/319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP
Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Želeni natečaj za kratki črno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrafa žirija v sestavi članov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotoKopij temveč originale.
Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (elco strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in čet. 12.00-14.00)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Musei di sera«
(Večer v muzejih)
Jutri, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fattorini. Sledila bosta filma »L’uomo del banco dei pegni« in »II Grande Dittatore«.
V	torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki.
V	torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusco-nija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
Avditorij Portorož letno prizorišče
danes ob 21.00 koncert
zabavne glasbe skupina ALI EN
GLASBA
VEČERI KOMORNE GLASBE NA OTOKU. BLED
Danes, 31. julija, ob 20. uri, na otoku nastopata Benedikta Markič - Franic, orgle in Domen Jeraša, pozavna. ROGAŠKO GLASBENO POLETJE. ROGAŠKA SLATINA Danes, 31. julija, ob 20.30 uri, bo v kristalni dvorani zdravilišča koncert klasične glasbe. Nastopata: Petra Arlati-Stoleski in Djordje Manojlovič. Program: Schubert, Brahms, Copley, Pu-gnani-Kreisler IDRIART. BLED
Danes, 31. julija, ob 21. uri, bo na blej-
skem gradu nastop ansambla Tolovaj Ma-taj. Vstop prost
IDRIART. LJUBLJANA
Jutri, 1. avgusta, ob 20.30. uri, bo v frančiškanski cerkvi koncert klasične glasbe: 2. ciklus Beethovnovih sonat. Nastopata: Miha Pogačnik, violina, in Marija Noller Namičev, klavir
ZAVOD HRASTOVEC PRI LENARTU. SLOVENSKE GORICE
Danes, 31 julija, ob 17. uri: pesmi ob harfi od XV. stoletja do danes. Nastopata: Shirlie Roden, vokal in kitara, in Marigold Verity, harfa in vokal (na sliki).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mah galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov (na sliki).
BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
MESTNA GALERUA. Mestni tra 5
Razstava avstrijske umetnice KUG KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta
GALERUA IURUA Tržaško 40
Na ogled je razstava skupine LEK (slike); Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršic-Zanjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA.
GALERUA ESURNA. Gregorčičeva 3
Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled še danes.
MARIBOR. POKRAJINSKI MUZEJ
100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994. Gostovanje razstave o akcijah Slovencev v Času osamosvajanja.
GORENJSKI MUZEJ. KRANJ
Na ogled je razstava MIR JE ZMAGA.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Na ogled je 90 grafičnih listov karikature Wil-liama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
POKRAJINSKI MUZEJ LAPIDARIJ. KOPER
Multimedijalne razstave UMETNIK NA MEJI, ustvarjalca iz Izole LUOANO KLEVA. Ideja in režija; Slobodan Stuhli, scenarij: Vesna Gomezel Mikolič. FotolUOANO KLEVA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5): Se danes, 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunster-lerische Positionen aus VVien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Co-roninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »OttocentO di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BEUAK
Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVemerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
Danes, 31. t. m., ob 21. uri »Ura z...« baritonom Alfon-som Antoniozzijem. Recital nosi naslov »Ziki-Paki Ziki-Pu«.
Vstopnice dobite pri blagajni dvorani Tripcovich in pred koncertom v Avditoriju muzeja Revoltella. Vstopnice stanejo 10.000 lir.
Grad sv. Justa
V	petek, 4.8., ob 21. uri koncert skupine The House Band.
Miramarski park Luči in zvoki
Danes, 31. t. m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Mira-mare«.
MAJAMO
Jutri, 1.8., ob 21.30 bo na športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia Antonac-cija. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti.
JESOLO
V	petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba.
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek, 31. julija 1995
______ITALIJA / VERONA_
Mesto rimskih
spomenikov
Pečat ji dajejo arena in nešteti kipi
Italija je znana po veliko pomembnih zgodovinskih mestih, toda le Veroni je uspelo ohraniti svoje najpomembnejše odlike: njen provincialni značaj, Čudoviti spomeniki in mimo mestno življenje se skozi stoletja skorajda niso spremenili.
Benetke, Firence in Rim so danes le še bleda senca nekdanjega blišča. Skoraj nemogoče si je predstavljati, kakšno je bilo življenje v teh mestih v času Danteja, Leonarda da Vincija, Ticiana, Vivaldija in Michelangela. Verona pa ni nikoli v resnici doživela viška svojega razcveta. Življenje v mestu, v katerem je večina rimskih, srednjeveških in renesančnih spomenikov ostala nepoškodovanih, je podobno načinu življenja izpred stoletij -uspešno, delavno in brez posebnosti. In ravno ta »zemeljskost« daje mestu s hišami peščene barve, palačami in cerkvami edinstveni Car.
Če bi se Dante danes vrnil v Firence, svoj rojstni kraj, bi izmed vseh poslopij prepoznal le slavno krstilnico pred katedralo. Vsi ostah spomeniki v Firencah so danes po številnih prenovah in spremembah nerazpoznavni. Toda Ce bi se vrnil v Verono, mesto, kjer je dolga leta živel v izgnanstvu in kjer so se dokončno naselili njegovi številni otroci - njegovi potomci še živijo - bi v trenutku spoznal na ducate hiš, cerkva in rimskih ostankov. Dante je živel v Veroni za Časa vojvode Cangranda della Scale, ko je mesto doživljalo svoje najboljše trenutke. Mesto je nadzorovalo velik del severne Italije, in veliko najlepših cerkva ter spomenikov iz poznega srednjega veka izhaja prav iz tega obdobja.
Vendar se Verona, za razliko od drugih velikih italijanskih mest, ne more pohvaliti z veliko slavnimi mešCani, Čeprav od tod prihajajo opolzki lirični pesnik Katul, renesančni slikar Paolo Vero-nese in renasancni znanstvenik Girolamo Fraca-storo, ki je odkril, da se nalezljive bolezni prenašajo z mikrobi.
Prebivalci Verone sami trdijo - in tem je Car njihovega provincializma -da iz mesta izhajajo številne pomembne osebnosti. Med njimi naštevajo srednjeveške slikarje, kot sta Stefano da Verona in Altichiero da Zevio, zna-
nega renesančnega arhitekta Michela Sanmicheli-ja, humanistična učenjaka Scipiona Maffeia in Enrica Bernardija, za katera pogumno trdijo, da sta izumila avto.
Pravzaprav pomen slavnih osebnosti znižuje le primerjava z geniji iz drugih mest. Toda pomanjkanje slavnih imen vpliva tudi na obiskovalce: običajno obiščejo zgradbo, kjer naj bi se sestajala Romeo in Julija, in si nato vzamejo slab dan za ogled ostalih spomenikov, le zato, ker niso povezani s tako slavnimi imeni, kot so Michelangelo, Leonardo, Botticelli in Bramante.
V resnici pa je Verona ena od evropskih zakladnic, čeprav so njeni arhitekti, slikarji in kiparji precej neznani. Že hoja po tem velikanskem mestu, ki je obdržalo svoje zgodovinske meje in sodi med najvecja italijanska mesta, velja za eno najve-Cjih evropskih zanimivosti. V tisoče lepih opečnatih, kamnitih in z marmorjem okrašenih hišah že dva tisoč let nepretrgoma živijo ljudje.
Veliko hiš ima rimske temelje, druge so bile zgrajene iz ostankov rimskih hiš, zgradb in templjev. Povsod so vidni ostanki antičnega rimskega mesta. Ceste imajo še vedno obliko mreže po ukazu cesarja Avgusta. Ostanki rimskega kiparstva pa so vidni vsepovsod, tudi na modernejših zgradbah.
Celo tlakovci zbujajo občudovanje, saj so ceste v Veroni tlakovane z dragocenim marmorjem. Pločniki so iz velikanskih plošč rožnatega marmorja, ki so ga izkopali na bribih in gorah nad mestom. Številne vsebujejo fosilne ostanke velikih stožčastih školjk, ki so služile kot motiv Leonardu da Vinciju med njegovim obiskom mesta.
Vendar pa dajejo mestu peCat dobro ohranjeni rimski spomeniki, kot so Arena (veronski amfiteater, ki ustreza rimskemu Koloseju), gledališče, rimski zid, most in mestna vrata. Arena in rim-
sko gledališče sta še vedno vsako leto prizorišče znanega dramskega in opernega poletnega festivala. Letos so v gledališču na programu Shakespearova dela, kot so Antonij in Kleopatra, Vihar in Dvanajsta noC, v italijanščini in predstave vodilnih jazz skupin in skupin modernega plesa.
Vrhunec poletnega festivala je opera v Areni. Letos so na 73. festivalu na sporedu opere Aida, Rigoletto, Turandot, Car-men in Cavalleria rustica-na, s slavnima italijanskima sopranistkama Katio Ricciarelli in Ceciho Gas-dia. Spektakularni poletni veCeri na prostem, v dramatičnem okolju velikanskega antičnega amfiteatra, so nepozabni trenutki, ki so hkrati vzvišeni in presenetljivo zemeljski.
Sredi amfiteatra, kjer so pred dva tisoč leti umirali gladiatorji in praznovale zveri, danes sedijo najveCji bogataši sveta, v najelegantnejših oblekah. Nad njimi, kjer se je v rimskih Časih veselila množica, sedi preprosto občinstvo, ki s seboj prinese sendviče in steklenice vina ter brez zadržkov glasno izraža neodobravanje ob napačni noti. Veliko se jih z vlakom ali letalom pripelje iz vse Evrope za en sam veCer. Zaradi tradicije, po kateri občinstvo na začetku vsake predstave v rokah drži prižgane sveCe, se večeri še bolj neizbrisno vtisnejo v spomin.
Verona je mejno mesto. Leži v južnem delu doline reke Adiže - italijanskih vrat v Nemčijo in srednjo Evropo. Do leta 1918 jo je od meje avstro-ogrskega cesarstva ločilo slabih dvajset kilometrov, zato je kljub izrazito italijanskem slogu Čutiti srednjeevropski vpliv, ki se odraža tudi v zadržanem in zaprtem značaju ljudi.
Verona je zaradi svoje lege idealno mesto za enotedenski ali daljši obisk. Dobro uro vožnje proti severu so oddaljeni Dolomiti s Čudovito divjo naravo in odličnimi pogoji za smuko in izlete. Na zahodu leži Gardsko jezero, najveCje in najci-stejše med italijanskimi alpskimi jezeri. Komaj trideset kilometrov proti vzhodu je Palladijevo mesto Vicenza in na ena-
ki razdalji proti jugu je Mantova s svojo ogromno vojvodsko palaCo in edinstvenimi freskami Mante-gne in Pisanella. •
Južno od Verone je tudi kulinarični raj. Območje, ki je bilo središče izdelovanja vprežnih kočij, je z izumom avtomobilov doživelo gospodarski propad, ki so ga domačinke rešile z odprtjem številnih majhnih restavracij. Restavracije okoli Valeggia sul Mincia
so znane po preprosti podeželski kuhinji, po jedi tortelloni alla zucca (tortelini z bučkami) in svežih pečenih ribah iz Gardskega jezera.
V preteklosti so nad Verono vladala druga mesta in tuje sile. Po padcu družine Scala leta 1387 je oblast prevzela milanska rodbina Visconti, kmalu zatem pa je postala del Beneške republike in v njej ostala vse do leta 1797. Medtem ko je Veroni uspelo ohraniti svoj utrip in znaCaj, so Benetke neizbrisno vplivale na njeno posrednjeveško arhitekturo in kulturo.
Toda veronska srednjeveška arhitehtura je izrazito njena. Skoraj vse zgradbe izhajajo iz obdobja po velikem potresu iz leta 1117, ki je razen mo-denske uničil vse katedrale v dolini Pada. Kata-srofalnemu potresu so sledila leta velikih gradenj, ko so nastale številne mojstrovine severnoitalijanske arhitekture. Veronska romanska bazilika
San Ženo, katedrala ter gotski cerkvi SanVAna-stasia z odlično Pisanel-lovo fresko sv. Gregorja Trebizonderskega in San Fermo izhajajo iz tega obdobja. Tudi edinstvene grobnice na prostem družine Scala so bile narejene v tem Času; kakor tudi večina ekspresionističnih verskih spomenikov, ki so danes na ogled v muzeju v Castelvecchiu.
Čudovito je, da so spomeniki in zgodovinske zgradbe sestavni del modeme Verone. San Ženo, verjetno najbolj priljubljena stavba v mestu, je s svojim velikim smejočim se kipom svetega Zena, temnopoltega afriškega mestnega svetnika še danes center družabnega življenja v četrti, kjer stoji. Tukaj se ob romanskem blišču odvijajo poroke, pogrebi in krsti preprostih ljudi. Tukaj obiskujejo maše, koncerte in se med karnevalom zbirajo za ples in obrok krompirjevih cmokov na trgu tik ob poslopju. Vse mestne cer-
kve imajo podobno vlogo v vsakdanjih dogodkih v Četrtih, kjer stojijo. In med njimi so tudi tragični. V srednjeveških freskah na zidovih San Zena so vgravirana imena in datumi iz obdobja med 15. in 17. stoletjem, ki pričajo o ljudeh, ki so iskali zatočišče pred potresi in kugo.
Sposobnost, kako v vsakdanjem življenju uporabiti antične muzeje, gledališča, trgovine in hiše, je odlika Verone. Zanimivo je pokukati na skrita srednjeveška dvorišča in opazovati otroke pri igri, perilo, ki se suši, ter negovane lonCnice na oknih in balkonih.
Poleti se mestni trgi in dvorišča spremenijo v koncertne dvorane na prostem, starodavne rimske ulice pa so polne živahnih in veselih ljudi, ki so v tem nenavadnem okolju na trenutke podobni igralcem iz renesančne komedije.
Dalbert Hallenstein, The European
Odlično ohranjena rimska Arena
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Ponedeljek, 31. julija 1995
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3.- 20.4: S partnerjem bosta po dolgem Času nestrinjanja s skupnimi močmi poiskala novo pot Ker bo tokrat ustrezala obema, je pred vama dolgo in prijetno potovanje.
ff
BIK 21. 4 - 20. S.: Doživeli boste nenavadno izkušnjo. Prepričani boste, da so se vam končno zaceli odstirati skrivnostni svetovi. Mar Se niste slišali, da ena lastovka Se ne prinese pomladi?
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ponudila se vam bo priložnost za srečanje z ljudmi, s katerimi ste nekoč preživljali Čudovite trenutke. Ne pričakujte, da se bodo ponovili. Predolgo ste bili predaleč.
RAK 22.6. - 22.7.: V enoličnost vsakdana boste vnesli nekaj sprememb, ki vas bodo prepričale, da je tudi z malim in starim mogoče doseči velike novosti. Vse novo temelji na starem.
LEV 23.7. - 23.8.: Napolnili si boste žep, vendar ne z lastnim trudom, zato lahko pričakujete skorajšnjo oseko. Z lahko pridobljenim ponavadi nihče ne ravna modro, Čemu bi torej vi?
DEVICA 24 8.-22.9.: Spoznali boste Car presne hrane in se razbremenili vsakodnevnih kuharij. Ce so vas drugi posnemali pri strupih, vas bodo gotovo posnemali še pri sadja hipih.
TEHTNICA 23. 9.-22.10.: Trezno boste pregledali obsežen seznam svojih obveznosti in pri tem uspešno lotih zmo od plevela. Takoj boste izdatneje zadihali in se odločno podali naprej.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Naleteh boste na osebo, ki vaše eksplozivnosti ne bo le dohajala, temveč jo bo še dodatno podžigala. Zdelo se vam bo, da se vama trese zemlja in odpira nebo. Pa Se res bo.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V želji po intimni izpovedi boste na trenutke videti skoraj sentimentalni, vendar samo tistim, ki se sramujejo svojih Čustev in jih skrivajo pod masko stanovitnosti.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Vaša samozavest bo delovala kot dvorezen meč: po eni strani vam bo vzbujala občutek lažne moti, po drugi strani pa bo odbila vse tiste, h si želijo vaših noti.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vsakdanje delo vam bo zaCelo temeljito presedati, vendar vam obljube ne bodo dale miru. Mvostite si odmor in se izkričite na tečnobe, nato pa nadaljujte svojo tlako.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Že navsezgodaj boste opravili vedno današnjih obveznosti, nato pa se boste posvetih izključno sebi. Ce bi bil vsak dan tak, bi se vaše življenje podvojilo.
__________TEŽKO ŽIVLJENJE GOSPODINJSKIH POMOČNIC____
Dekleta iz azijskih držav iščejo boljši kos kruha pri Arabcih
Njihovi delodajalci so velikokrat zelo kruti - Sodobna oblika suženjstva
VeC sto tisoč gospodinjskih pomočnic iz različnih azijskih držav, zaposlenih v zalivskih arabskih državah, vsak dan vstane že pred zoro in delodajalcem, tako domačinom kot azijskim priseljencem, pripravi zajtrk. Ko končajo svoj delovni dan, ki je tudi po šestnajst ur dolg, je veliko deklet deležnih slabega ravnanja gospodarjev, saj jim marsikateri nočejo plačati za opravljeno delo, nekateri jih celo pretepajo ali spolno zlorabljajo.
Dekleta, ki prihajajo večinoma iz Sri Lanke, Bangladeša, Filipinov in Indije, Čaka v zalivskih državah, pa tudi v nekaterih drugih, kamor so se odpravile v upanju za boljši kos kruha, večkrat še večja beda kot v domovini.
Po besedah filipinskega veleposlanika v Združenih arabskih emiratih je odločitev deklet, ki odhajajo na tuje, zelo tvegana, zato se zavzema za prepoved zaposlovanja Filipink v tujini. Kljub temu bodo dekleta še naprej sprejemala delo, za katerega človekoljubne organizacije menijo, da je sodobna oblika suženjstva, saj je večina v upanju, da se bodo izkopale iz revščine, pripravljena sprejeti delo v eni od zalivskih držav. Po mnenju strokovnjakov so diplomati držav, iz katerih prihajajo, premalo odločni, da bi vplivali na odnos delodajalcev do deklet. V zadnjih mesecih naj bi zaradi pretepanja umrli dekleti iz Sri Lanke, neka Filipinka pa je v samoobrambi ubila svojega delodajalca, ki jo je posiljeval. Sodišče Združenih arabskih emiratov jo je obsodilo na osemletno zaporno kazen.
Včasih so nasilni tudi delavci na začasnem delu; v še nepojasnjenem inci-
dentu so lani oktobra štirje Filipinci napadli hišo saudskega poslovneža v Rija-du, ljudi, ki so bili v hiši, so zajeli za talce in ubili filipinsko gospodinjsko pomočnico, indonezijskega šoferja in lastnikovega otroka. Med posredovanjem policije je bil ubit eden od napadalcev, ostale tri pa so na sojenju oboso-dili na smrt. V zalivskih državah živi deset milijonov tujcev, približno milijon je gospodinjskih pomočnic. Čeprav je bilo suženjstvo v teh državah ukinjeno že pred štirimi generacijami, je prišlo v Času gospodarskega razcveta, ki ji je botrovala trgovina z nafto, do velikih socialnih nasprotij in slabega ravnanja z zaposlenimi.
»Zaradi priseljencev, predstavnikov več kot sto narodnosti, prihaja do nasprotij med različnimi kulturami. Družine, ki zaposlujejo azijska dekleta, se pritožujejo, da se njihovi otroci učijo celo urdujšCi-ne,« je zapisal neki britanski komentator. Predstavnice azijskih držav so na septembrski konferenci v Kairu poudarile, da zaradi organizirane trgovine z delovno silo prihaja do zlorabljanja tujcev, na kar opozarja tudi predstavnik Azijskega izseljeniškega foruma.
»Gospodinjske pomočnice so povsem nezavarovane, zato morajo zanje poskrbeti njihove ambasade v zalivskih državah, kajti države same ne bodo ničesar spremenile,« je izjavil neki diplomat, ki dobro pozna razmere v zalivskih državah. Po podatkih filipinskih amabasad v teh državah veliko delodajalcev noCe plačevati dekletom za opravljeno delo, pa tudi njihov delovni dan je predolg. Z nekaterimi slabo ravnajo le besedno, fizično in spolno zlorabljanje predstavljata kakih dvajset odstotkov primerov slabega ravnanja z gospodinjskimi pomočnicami, primeri posilstev so redki.
Med najbolj tragičnimi je primer Lize: njen oCe, sicer kmet, je prodal nekaj zemlje, da je lahko plačal posredniku, ki je našel za-
poslitev za hčer, najstarej-šo od petih, ki se je odločila, da bo pomagala preživeti številno družino. Tuji delodajalec jo je posilil, zato je skušala narediti samomor. Bala se je pisati domov, kaj se ji je zgodilo, zato se je odločila ostati tako dolgo, da bo zaslužila dovolj denarja za odkup prodane zemlje.
Večina deklet ni zaposlenih v skladu z delovno zakonodajo, ki doloCa delovne pogoje in višino plačila. Slab je tudi nadzor nad izdajanjem delovnih dovoljenj, zato tujke menijo, da njihove ambasade ne zastopajo dovolj odločno njihovih pravic.
Po mnenju Zenskih organizacij v Kuvajtu z nekaterimi dekleti slabo ravnanje tudi zenske, ki so jezne na svoje zakonske partnerje, pa tudi sami azijski priseljenci ali delodajalci
iz zahodnih držav. Po podatkih vlad zalivskih držav so primeri slabega ravnanja z dekleti redki in naj bi večinoma družine dobro skrbele za gospodinjske pomočnice. Azijski diplomati celo menijo, da si nekatera dekleta izmišljajo zgodbe le zato,' da bi prekinila pogodbo in se vrnila v domovino. O njihovih težavah se lahko javno razpravlja le v Kuvajtu, kjer skušajo izkoriščanim tudi pomagati. V parlamentu so zato predlagali, naj stroške za vrnitev deklet krije država.
»Napačno je sklepati, da bodo ostala le zato, ker so na tujem bolje plačane kot v domovini. Čeprav zaradi njih ne prihaja do političnih nesoglasij, opozarjajo na napake v družbi,« meni britanski komentator.
W. Maclean / Reuter
ŠAH
a b c d e f g h
SkripCenko - K.Grosar / Matinkos 1994
Z zadnjo potezo l.f4 je bela napadla močnega Črnega skakača sredi šahovnice, ki je napadal polje f3 in belega kralja. Grosa-rjeva, ki je na potezi, je pravilno ocenila slabost osamljenega belega kralja in nadaljevala v napadalnem slogu. Oglejmo si lep finale, v katerem je slavila naša mlada šampionka!
Rešitev naloge
Za uspešen napad na belega kralja Grosa-rjeva žrtvuje skakača l...Sf4: 2.gf4 Df4: 3.Dd2. Na pomoč belemu kralju prihaja še dama, vendar Cme figure so aktivnejše in bela je že v težavah. 3...Df5 4.Dg5 Sf3+ 5.Lf3: Df3: Bela obramba popušča po vseh šivih in bela je po 6.Dg3 Tc3: spoznala, da je vsak odpor odveč in se je vdala!	Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
330	NIZOZEMSKO MESTO OB REKI MAAS	RAVNOTEŽJE, RAVNOVESJE	PRITOK DONAVE PRI ULMU	BIVŠI JAPONSKI TELOVADEC (TAKASI)	PLOD STROČNIC	NEM.-AVSTR. SLIKAR IZ 15. STOLETJA (KONRAD)	ANGLEŠKI SHOLASTIK (VVILLIAM OF)	IT. NOGOMETAŠ (GIANLUCA)	JAMES J0VCE	GR.NAR0D- N0SV0B0- DILNA FRONTA	AVTOR: SIMON BIZJAK	DEBELO BLAGO, KOSMATENO NA LICU	PREDRZNOST, NESRAMNOST	BIVŠA rr. ALPASKA SMUČARKA (DANIELA)	IT. IGRALKA MIRANDA	PREDMET, REC	MAJHEN SPLET LAS	KEM.SNOV KOT DODATEK	STOLETJE, ERA	STARO- JUDOVSKI KRALJ
NAUKO MERAH, ME-TROLOGUA											ZNANSTVENO DELO									
NAPLACILO, PREDUJEM											ATENSKI VOJSKOVODJA STRIM. PFSNIK									
UM. (NPR, KNJIŽEVNA) JSTVARJALKA									VOSNI ŠPORT PRITOK RENA V ŠVICI											
SILIČU			AMERIŠKA IGRALKA (LINDA)	OBREŽJE UBITI EGIPT. VODITEU (ANVAREL)						NEKD.ANG. STRANKA ŽIVLJENJSKO VODILO					PODOBA GOLEGA TELESA				BIVŠI IT. NOGOMETAŠ (ENRICO OMARI	NAJVISJA GORA TURCUE
GLAS OB PLOSKEM UDARCU						MLADI LJUDJE								NASA DENARNA ENOTA	SOPROGA GORBAČOVA SAHISTKA ROMAN					
UREJENA MORSKA OBALA					SAHIST NIMCOVIC	KRUTI RIMSKI CESAR	GIBANJE ZA PRIKLJUČITEV K MATIČNI DRŽAVI									SODOBNI SL VIOLINIST (IGOR)	KRAJ PRI DOMŽALAH ZOLAJEV ROMAN		*	
NAJVECJE MESTO V NIGERUI							IGRALKA NOVAK	EMILE VERHAEREN			KOS CELOTE	PRISTANIŠČE VRANAMI						VITAL AHAČIČ TJAŠA ANDREE		
								PIANIST BERT0NCEU				SL.PEVKA PRODNIK								
DESNI PRITOK VARDARJA									ČLOVEK, KI POVELIČUJE, OLEPSUJE INDIJ											
PRETIRANO POUDARJANJE ZGOD. DEJSTEV													IT. OTOK OB SARDINUI							
TOM JONES			V DENARNI ENOTI IZRAŽENA VREDNOST NAVEDENA NA POSTNI ZNAMKI										SPOJ ROKE STRUPOM					IZTOK T0RY		
•JJ
‘ViAIVti
‘VlVNItMON
Tl
‘vtrvNisv
‘razioraoisiH
‘HOivznvaai
VNtB
‘VA
‘N0103
‘A3
‘Nvavai
‘HIA
‘V1N3CI3HI
‘VAIti
‘VSIVti
‘VNiavaN
‘Hsan
TMV
Tdia
‘vavao
Ts
‘VmAVNOlON
‘VDraOlAV
‘sacnisrav
‘VllDVlNOMV
‘VArasizva
‘alAoasoaaM
:OUABJOpOy\
:A3JJS3ti
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek, 31. julija 1995
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Razvaline gradu Rožek so skrite v gozdu
Rodbina Golli je grad opustila že v 16. stoletju
Na skalnatem pomolu hriba tik ob Urankarjev! domačiji nad Vinjami pri Moravčah se zakrite z gozdom skrivajo razvaline gradu Rožek, ki je v virih omenjen šele leta 1367 (vest Rudolfsekk). Nekaj desetletij prej ga je pozidala veja gospodov Gal-lov, pripadnikov številne rodbine nekdanjih ande-ških ministerialov, ki je izšla z Gamberka (Gallen-berg) pri Zagorju in nato pozidala grad Podpeč (Gallenstein) pri Gabrovki. Nekaj sinov Engelbre-hta Galla iz Podpeci je živelo na dvom v Moravčah, v prvi polovici 14. stoletja pa so pozidali uglednejše stolpasto poslopje nad Vinjami in mu verjetno dali ime po vojvodi Rudolfu Habsburškemu, svojemu fevdnemu gospodu. Rožekje nadzoroval starodavno tovorniško pot v Črnem Grabnu in enega od njenih odcepov v Moravsko dolino.
Grajski lastniki so bili gospodje Galli, ki so ga imeli v deželnoknežjem fevdu. Leta 1367 sta omenjen vitez Konrad Gali z Rožeka in njegov sin Hans, ki sta Rožek predala celjskim grofom in ga takoj nato prejela v fevd od grofa Friderika Celjskega. Rožek je bil kmalu pretesen za številno viteško rodbino, zato veC ro-žeških Gallov kmalu srečamo v Slovenj -Gradcu, Pukštajnu, Ljubeku in drugod. Med velikim kmečkim uporom leta 1515 so puntarji oblegali grad, ga zavzeli, izropali in močno opustošili, da bi se maščevali gospodi, saj so rožeški podložniki

Razvaline v gozdni tišini
morali letno opraviti kar okoli dvesto dni tlake. Galli so sredi 16. stoletja Rožek opustili in se preselili v blizu Morave pozidani dvorec Češnjice.
Kranjski kronist in polihistor Janez Vajkard Valvasor je upodobil razvaline Rožeka kot več
nadstropij visok stolp, obdan z moCnim obzidjem in veC obrambnimi stolpi, kar kaže da je bila osrednja stavba pozidana v gotski dobi, v renesansi pa zavarovana s fortifika-cijami. V okroglem obrambnem stolpu, ki je poleg Cetverokotnega ob-
vladoval tudi vhod na grajsko dvorišče, so Galli, vneti protestanti, uredili luteransko kapelo in grobnico. Na grajskem griču so ohranjene več metrov visoke razvaline osrednjega stolpa in renesančnega obzidnega venca.
Ivan Jakič

■
BELIZE
Celinska dežela z otoško karibsko kulturo <i)
Zgodnjega ponedeljkovega jutra se je vnovič zataknilo. Belizejski uradnik na obmejni postaji ob robu reke si je zamišljeno ogledoval slovenske potne liste. Moja Cma slutnja se je uresničila. Postavil nas je na stranski tir in z dokumenti izginil v pisarno v ozadju.
Čeprav sem bil vajen takšnih zapletov, sem postajal nestrpen. Zavrnitev na meji to pot ne bi pomenila zgolj zanimive popotniške prigode, ampak popolno potovalno katastrofo. Datum letalskega poleta iz Cancuna v Miami in nato domov se je neusmiljeno približal. Najhitrejša, najkrajša pot iz Gvatemale pa je vodila Cez žepno državico Beli-ze. Zavrnitev bi pomenila negotovo vrnitev v Gvate-
malo in vožnjo Cez neprehodno džunglo Petana po cesti, ki komaj zasluzi to ime, v nasprotni smeri, iz katere smo pred dnevi prišli. To bi kilometre proti cilju podeseterilo, dneve pa spremenilo v tedne.
Da je dežela, v katero smo želeli vstopiti, nekaj posebnega, je bilo videti že na obmejni postaji, kjer nas je sprejelo Cmo osebje. Belize je v Latinski Ameriki pravzaprav slikovita nepravilnost, celinski podaljšek otoške karibske kulture, ki jo najdemo samo še v nekaterih manjših predelih Hondurasa, Nikaragve in Kostarike. Razlogi za to so zgodovinski. Evropski naseljenci so pokrajino naselili razmeroma pozno, leta 1638. Nizko oze-
mlje, poraščeno s tropskim gozdom, prepredeno z močvirji in polno komarjev, se jim je zdelo neprijazno. Nizke obale pa so neprestano bičali strašni viharji.
Prvi naseljenci so bili obupani ljudje z obrobja družbe, ljudje, ki so iskali zatočišče, skrivališče. To je bila pisana druščina brodolomcev, angleških piratov in propadlih lastnikov plantaž, ki so se semkaj zatekli s svojimi Črnimi sužnji z Jamajke -v upanju, da bodo tukaj veC zaslužili. Glavno bogastvo, ki so ga iskali po širnih pragozdovih, je bila surovina za barvo, ki bi bila uporabna v tekstilni industriji. Od časa do Časa so Spanci pokazali, da štejejo to območje za svojo last, in so naseljence
PešCena obala Belizeja (Foto; Janez Jaklič)
pregnali, vendar so se ti	ske sile.	ce. To se je Angležem ka-	Britanija je zato leta 1862
vedno vrnili. Ta negoto- Kljub tej zmagi Britani-	sneje še pošteno mašCe-	ozemlje razglasila za svo-
vost je bila končana leta	ja za to ozemlje ni nikoli	valo. Leta 1821 nastali	jo kolonijo - Britanski
1798, ko so britanski na-	kazala posebnega zani-	neodvisni državi Mehika	Honduras,
seljenci odločilno porazi- manj a - samo občasno je in Gvatemala sta sporno	Janez Jaklič
li močne španske pomor- vojaško zaščitila naseljen- ozemlje zahtevali zase.	(Se nadaljuje)
SHEI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
S
6
66
666
VETER
MEGLA
SRED1SCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
\ C A
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad srednjim Jadranom pa plitvo riklonsko območje. S sverovzhodnimi vetrovi priteka k nam spet bolj vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
A 6	■' 6
AMSTERDAM
LONDON 25/29	BERLIN	r,
A ^------?	--- 21/29 °	°	24/31 o
^	^	PARIZ °BBUSEU
XX	°22/29 22,29 A
12NAV.A
U	t> MILANO .
XV.	023/30
S ---------------^
°SaL° STOCKHOLM
A
VARŠAVA o 21/29
o KIJEV 20/26
DUNAJ 0 19/27

LJUBLJANA MOOBA[>
J18/27
Temperature ■ zraka so bile izmerjene včeraj Ob 7 in 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.42 in zašlo ob 20.34. Dan bo dolg 14 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 9.45 in zašla ob 22.05.
ol9/26
SOFIJ/ SKOPJEo '7/26 ? 17/23
rtno
TEMPERATURE MORJA IN REK
Portorož
Trst
Malinska Poreč Split M. Lošinj Dubrovnik

°c		°c
23,0	Mura	18,0
18,8	Sava (Radovljica)	13,2
25,5	Sora	15,6
25,0	Ljubljanica	17,0
25,0	Soča	18,5
25.0 26.0	Vipava	12,8
/
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
NE 10 do 20 vozlov
popoldne:
W15 do 30 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.06 najnižje -52 cm, ob 12.43 najvisje 45 cm, ob 18.47 najnižje -25 cm, ob 021 najvisje 27 cm.
Jutri: ob 6.36 najnižje -44 cm, ob 13.18 najvisje 43 cm, ob 19.35 najnižje -23 cm
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
25
20
15
11
7
4
BI0PR0GN0ZA
Vreme bo na poCutje in razpoloženje večine ljudi vplivalo ugodno, le vremensko najbolj občutljivi ljudje se bodo težje koncentrirali.
V0X POPULI
Komur poleti možgani ne zavrejo, mu pozimi tudi kotel ne bo.
8 8 8
Tam kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha.
—..l,.!.,.... ......
DANES
GRADEC
14/24
E
TRBIŽ
S
M. SOBOTA O 14/24
CELOVEC o 12/25
O
KRANJSKA GORA _
11/24	12/25
TRŽIČ
O 14/26 KRANJ
OVIDEM m 18/30

S
O
S. GRADEC 13/24
MARIBOR O 15/25
o PTUJ
CELJE O 15/25	—(j
GORICA 0 20/30
24/270
LJUBLJANA
16/27
.-63'
^■U
POSTOJNA
o 14/25
N. MESTO O 15/25,
ZAGREB
O
TRST
21/30
KOČEVJE
O 15/23 CRNOMEy
UMAG
U	A	U	CRN
PORTOROŽ <:vy> 'N ^2) O
REKA
OPATIJA - 20/30 PAZIN Mm jjV P
Slovenija: Na vzhodu bo pretežno oblačno, ponekod Do rahlo deževalo. Drugod bo večinoma sončno. Najvisje temperature bodo od 23 do 28° Celzija.
Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo.
JUTRI
GRADEC
14/24
S

CELOVEC O 12/25
O
KRANJSKA GORA _
,,/24 m^'2/25
'"S ^ XX

s
9 GRADEC
M. SOBOTA 014/24
MARIBOR O 13/23
13/24
KRANJ '4/26
65
CEUE O 15/25
Z3'
GORICA — 20/30
ZAGREB
O
V Sloveniji: V torek bo v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo večinoma sončno.
Obeti: V sredo bo povsod sončno.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE
Kako prijetna igra!
Sistem vodometov, ki krasi glavno ulico Universal Cityja v južni Kaliforniji, je tačas postal najbolj priljubljeno otroško igrišče, saj je vročina v teh dneh dosegla res rekordno višino (Telefoto AP)
Ni bil leteči krožnik, temveč vohunski balon
LONDON - Julija 1947 je blizu Rosvvella v ameriški zvezni državi New Mexico treščil doslej nepoznan zrakoplov. Strmoglavljenje je videlo nekaj prič, razbitine in dvoje trupel so tudi fotografirali in filmali, vsa zadeva pa je ostala pol stoletja ovita v skrivnost. Pentagon je tedaj pojasnil radovednim novinarjem, da je šlo za balon z meteorološko ekipo, šele pred kratkim pa je razkril, da je bil to stratosferski balon iz tajne zlitine, s katerim so nadzorovali jedrske poskuse v Sovjetski zvezi.
Ali je bilo res tako, se ne ve, prav gotovo pa tistih razbitin ni mogoče pripisati letečemu krožniku z marsovcema, kakor je hotel dopovedati mednarodni javnosti londonski filmski distributer Ray Santilli. Le-ta je zaslužil lepe denarce s filmskimi posne-
tki ne le razbite »marsovske leteče naprave«, temveč celo tudi obdukcije dveh trupel, ki sta imeli na rokah in nogah po šest prstov.
Britanska neodvisna televizijska postaja Channel Four, londonski Časopis Sunday Times, francoska TV postaja TF1 in ameriški Fox so po natančni analizi filma prišli do neizpodbitnega zaključka, da gre za nerodno potvorbo, torej potegavščino. Obdukciji marsovcev prisostvuje v filmu sam takratni predsednik ZDA Harry Truman, ki pa se v tistem Času sploh ni podal v New Mexi-co. In še: na začetku filma je viden napis »restricted access A01 classification«, toda tega izraza Pentagon ni nikoli uporabljal.
Sicer pa je ena izmed prič tistega dne leta 1947 zatrdila, da sta imeli trupli na rokah in nogah po štiri in ne po šest prstov...
Seks pred poroko se za princa ne spodobi
LONDON - Anglikanska cerkev se je spravila nad kraljico Elizabeto, ker dovoli svojemu sinu Edvardu in njegovi zaročenki Sophie, da spita pod isto streho, pa še v Buckinghamski palači ali v gradu VVindsor povrhu. V včerajšnjem »The Mail on Sunday« je yorški diakon George Austin početje princa in njegove lepe zaročenke brez zadržkov kritiziral, Ceš da bi morala ravno kraljevska družina dajati zgled za vrnitev k svetemu načelu, po katerem pred zakonom ne sme biti seksa.
Edvard in Sophie sicer upoštevata »etiketo« in v kraljevskih palačah spita v ločenih sobah, pa čeprav povezanih med seboj. Kraljica, ki to tolerira, pa je bila menda nepopustljivo proti parovemu načrtu, da bi šel skupaj na počitnice. Visokemu prelatu pa tudi to ni po godu, saj pravi, da preživeti nekaj koncentriranega Časa skupaj partnerjema omogoCa, da preverita skladnost svojih značajev.
»Jurassic parka« ne bo
CACAHUAMILPA (Mehika) - Jama, v kateri si turisti ogledujejo kapnike (Telefoto AP), je v kraju Cacahuamilpa v mehiški državi Guerrero in je zaslovela predvsem po tem, ker bi morali v njej zgraditi nekakšen supertehnoloski »Jurassic park«, kajpak za turiste. Mehiška vlada je že odobrila projekt in njegovo uresničitev zaupala kanadskemu podjetniku Barryju Sendlu. Kasneje pa se je morala premisliti. Vendar pa ne zaradi protestov naravovarstvenikov. Izkazalo se je namreč, da ima podjetnik Sendel v svoji domovini težave z roko pravice zaradi goljufij in izdajanja nekritih čekov.
Popadla ga je hitrostna mrzlica
TROVES (FRANCIJA) - Vozniško dovoljenje je imel Sele tri mesece, vendar je po pokrajinski cesti v Troyesu, na vzhodni strani Pariza, s svojo hondo 900 ccm divjal kot na kakšnem dirkališču: ko so ga žandarji ustavili, je Števec kazal kar 240 km na uro. Mladega, 24-letnega moticiklista so ustavih, mu za dva meseca odvzeh vozniško dovoljenje, na razpravo pa bo »dirkač« počakal v priporu.
V požaru v Tokiu poginilo 1200 pujskov
TOKtO - V požaru, ki je včeraj zajel farmo na otoku Hokaido, je poginilo vsaj 1200 pujskov. Vzroka požara zaenkrat niso Se ugotovili, izbruhnil pa je v nekem kmetijskem podjetju v kraju Abashiri, okrog 1000 km severno od Tokya.
Lov no koče v Teheranu
TEHERAN - V centru Teherana so gasilci zaplenili okrog 120 kač, med katerimi so bile tudi strupenjače. Plazilce so imeli naprodaj krošnjarji, dva pa sta zbezala iz košarice in »se odpravila« po pločniku, nakar so mimoidoči poklicali na pomoč. O dogodku je poročal dnevnik »Akhbar« (»Vest«), ki se je spraševal, zakaj se običajni človek odloči za nakup kaCe. Med kupci je tudi veliko krotilcev, ki zatem »nastopajo« po trgih glavnega iranskega mesta.
Nesreča v lunaparku
NEW YORK - Ena od zabav v velikem lunaparku na Coney Island (New York) je tudi »Hell Hole« (peklenska luknja). Vendar pa se je pokvarila in pri zabavi je bilo 13 ranjenih, med njimi tudi ženska, ki ji je utrgalo nogo. »Hell Hole« je ogromen cilinder in ko se vrti, njegove »stanovalce« centrifugalna sile dobesedno potisne ob stene, dno pa se odpre. Zaradi okvare se je cilinder nenadoma ustavil in »potnike« je pometalo na vse strani.