Poštnlna plačana v gotovini Gena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Šlev. 4. Celje, pefek 22. januarja JLO37 Leto XIX. Katastrofalno onesnaževanje Savinje Naš list je že poiiovno opozarjal merodajne činitelje na opasnost, ki jo povzroča Celju kot letoviščarske- rnu in kopališkemu mestu nesnaga, ki jo odvajajo v Savinjo razne indu- strije. Nekdaj bistra in čista voda Savinj-e je postala v zadnjem letu čr- na brozga, ki ni več privlačna za ko- panje, ki po raznih industrijskih od- padkih ogroža zdravje in bo uničila ves nas tujski promet, ki se je začel tako lepo razvijati. To vprašanje je tako v zdravstvenem in gospodar- skem. pogledu za naše mesto tolike važnosti, da ne prenaša več anket in kohiisijskih ogledov, ampak terja energičnih takojšnjih ukrepov s sträni oblasti. Mestni svet celjski je v svoji seji drie 15. t. m. ria predlog refererita zdravstvenega odbora m. s. g. dr. Skoberneta soglasno sprejel sledečo spomenico: Državni premogovnik v Zabukovci je s suverenim preziranjem vodo- pravnega zakona, torej brez vsakega oblastvenega dovoljenja, začel v pre tekli pomladi prati premog in odva- jati odpadne vode brez vsakršne na- präve za njihovo čiščenje v Artišni- čo. Öd takrat vali Savinja skoraj ka- kör Črnilo temno vodo, ki je v polct- ju prepodila mnogo tujoev iz Celja in zagrenila domačinom tolikanj pri- ljubljeno kopanje v Savinji, odnosno jih popolnoma pregnala. iz nje. Mestno poglavarstvo celjsko, ki z veliko skrbjo spreralja te pojave, je z vlogama z dne 17. avgusta 1936, Stev. 10272-1936, opozorilo sreski na- Čelstvi v Celju in Slovenjgradcu na onesnaževanje pritokov Savinje in po njih Savinje po premogovnikih in industriji in prosilo za nujno odpo- moč. Prepis svoje predstavke je me- stno poglavarstvo ob-enem predložilo kr. banski upravi dravske banovine. Kljub ugovorom mestne občine ce- ljske, ribarskega društva celjskega, gasilske čete v Grižah, občine GriŽ, mejašev ob Artišnici ter državnega sanitetnega in hidrotehničnega iz- Vedenca pri vodopravni komisiji dne 30. oktobra 1936 pa x>i"i«tojno oblast- vo ni ustavilo rudniku v Zabukovci kot glavnemu kriveu onečiščevanja Savin je pranja preriioga in ni zahte- valo odsiranitve oblastveno neodo- brene pralne naprave. Pranje premo- ga se še vedno tolerira, tako kakor se dopušča odvajanje odpadnih vod pri čiščenju premoga brez oblastve- no odobrenih naprav. Tudi še niso bili izdani nobeni odloki gledo izpo- polnitve pomanjkljivih čistilnih na- prav pri tkalnici v Št. Pavlu pri Pre- boldu in premogovniku v Libojali. Le sresko načelstvo v Slovenjgrad- cu je izdalo odločbo za izpopolnitev Cistilnih naprav tvrdki Woschnagg v Šoštanju. Zato prosimo in pozivamo pokli- cana oblastva, da brez odloga ukre- nejo to, kar zahtcvajo javne koristi mesta Celja, to je, da prepovedo pra- nje premoga državnemu rudniku v Zabukovci in naročijo odstranitev naprave za pranje premoga vse do- tlej, dokler ne bo pravnomočno odo- brena in kolavdirana moderna in so- dobnim zahtevam odgovarjajoča se- paracija za pr-emog, ki bo prepreče- vala onečiščevanje Savinje. To svojo prošnjo in zahtevo opira- mo na sledeče razloge: Mesto Celje je v tu- in inozemstvu priznano letovišče in kopališče. Šte- vilo tujcev v Gßlju zato od leta do leta narašCa. Njegova glavna atrak- cija je predvsem Savinja, ob kateri so bila že leta 1871. zgrajena prva kopališča. »Tc naprave — tako pravi znani celjski zgodovinar Andrej Gu- ko — so povzročile, da je prihajalo vedno veC tujcev in letoviščarjev v Celje, da bi uživali nad vse prijetne in krepilne kopeli Savinje, ki dose- ga visoko temperaturo (do 28° C), in zdravilnost njenih valov. Celjo je po- stalo kopališče.« Mestna občina namerava, da bi v tujskoprometnem pogledu še bolj dvignila Celje in s tern izboljšala go- spodarske in pridobitne prilike svo- jih meščanov, zgraditi v najkrajšem času veliko kopališče z vsemi sodob- nimi, h kopališčem spadajočimi na- pravami. V ta namen ima priprav- ljene že načrte. Ako bi onečiščevanjo Savinje ne prenehalo, bi mesto Celje prestalo biti letovišče in tujsko-prometno središče, ker bi dotok tujcev takoj prenehal. Onesnaževanje Savinje po premo- govniku v Zabukovci pa preti uni- čiti tudi vse žlahtne ribe v Savinji in njenih pritokih in torej odvzeti oni car vodne favne, ki so ga imeli doslej. Zato smemo in morärao po pravi- ci zahtevati, da se ščiti največji za- klad mesta Celja, dosedaj kristalno čista Savinja, iz katere črpata obči- ria in prebivalstvo velik del svojih dohodkov. Preprečitev nadaljnjega onečišče- vanja Savinje pa je važna tudi zara- di gradbenega materiala za železo- betonske konstrukcije. Tega jemljejo poleg mestne obfine iz Savinje tudi vsi gradbeni podjetniki. 2al pa je že scdaj tako pomešan s premogom, da je uporaben le po predliodnem pra- nju. Mesto Celje je bilo s pravilnikom za izvrševanje z>akona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko in- dustrijo z dne 13. VII. 1930, SI. list z dne 2. VII. 1931, štev. 239-38, pro- glaženo za klimatski in turistiČni kraj. Mesto Celje je bilo tudi v smislu čl. 2. uredbe o pospeševanju turizma (Služb. list z dne 11. III. 1936, štev. 138-21) proglašeno za turistični kraj 7, rešenjem ministra trgovine in in- duatrije z dne 22. XII. 1936, II. br. 47753-III, ki je bilo objavljeno v Služb. novinah kraljevine Jugoslav vije dne 25. dec. 1936, br. 298-LXXV. V teku je tudi postopek, da bo me- sto Celje deležno ugodnosti po § 11. železniške tarife, to je, da bodo nje- govi posetniki po izvestnem bivanju v Celju deležni voznih olajšav na že- leznici. In baš v tern času, ko se mesto Celje z vs-emi napori pripravlja, da se turistično dvigne in se zviša pri- dobitna in davčna moč prebivalstva, se pojavi premogovnik v državni u- pravi, ki drzno prezirajoČ vse obs.to- ječe vodopravne zakone in predpise naravnost katastrofalno onečiščuje Savinjo. S toleriranjem samolastnega po- stopanja a» ruši zaupanje do obla- stva. Upravičeno se Čuje kritika, da podjetja v državni eksploataciji lah- ko počenjajo kar hočejo, da so torej izven zakona, dočim se od vsakega najnuanjšega mlinarja zahteva spo- štovanj« vodopravnih zakonov ter ga zasledujejo in kaznujejo z vso stro gostjo zakona, če se pregreši proti njemu. Ravno s tem, da bi pristojno poli- tično oblastvo I. stopnje enako od- ločno kakor napram drugim stran- kam, ki kršijo predpise vodopravnih zakonov, nastopalo proti premogov- niku v Zabukovci, bi utemeljilo med prebivalstvom v današnjih časih to- likanj potrebno zaupanje v oblastva — s tem bi postopalo po doloöbah eienov 45. in 46. zakona o notranji upravi. Z ozirom na navedeno ponovno prosimo in pozivamo kr. bansko u- pravo, da brez odloga ukrene, da se premogovniku v Zabukovci takoj prepove pranje premoga in odvaja- nje umazanih odpadnih vod v Artiš- nico; dalje, da pristojno upravno o- blastvo naloži tkalnici v St. Pavlu pri Preboldu in premogovniku v Li- bojali izpopolnitev pomanjkljivih či- stilnili naprav. Ta spomenica se predloži kr. ban- ski upravi dravske banovine, mini- strstvu trgovine in industrije. mini- strstvu za šume in rudnike, rudar- skemu glavarstvu in sreskemu na- Čelstvu v Celju. Kaj bo 6. II. 1937 v Narodnem domu gp v Celju ¦ (Odgovor v prihodnji številki) Sokolsko delo v Celju Celje, 22. januarja. Sokolsko dru§tvo v Celju je imelo v sredo zvečer v Narodnem domu ob zelo lepi udeležbi 47. redno letno skupščino, na kateri je položilo obra- čun svojega smotrenega in uspešnega nacionalnega in telesnovzgojnega dela. DruŠtveni starosta br. dr. Milko HraSovec se je po pozdravnih besedah spomnil v preteklem društvenem letu umrlih članov, nato pa je prikazal težko delo sokolslva v sedaniih raz- merah. Poudaril je, da mora stati so- kolstvo vedno na slovanskih branikih. Razveseljivo dejstvo, da je dotok mla- dine v vrste celjskega Sokola vedno svež in da celo narašča, je porok da je organizacija na zdravi podlagi in dobri poti ter da lahko zre mirno v bodočnost. Lanski župni zlet v Celju je bila veličastna revija sokolske moči. Br. starosta je čestital in se zahvalil br. Konradu Grilcu, ki je bil kot clan Sokolskega druätva v Celiu med pr- vimi tekmovalci na berlinski olimpi- adi. Zahvalil se je tudi sokolskemu savezu, celjski sokolski župi, rnestni občmi celjski za podporo in bratom, ki so v mestnem svetu podpirali so- kolska stremljenja. Župni starosta br. Smertnik je sporočil pozdrave celjske sokolske župe. Poudaril je, da je so- kolsko delo vzplamtelo, ko je zapihal ostrejši veter. Čestital je društvu k njegovemu uspeSnemu delu. DruŠtveni starosta br. dr. Milko Hrašovec le po- zdravil zastopnika tiska uredmka br. Pečnika in se mu zahvalil za stalno podporo pri sokolskem delu. Tajnik br. Aleksander Veble je po- roČal, da se je društvena uprava v preteklem poslovnem letu sestala 16 krat, vSteti pa niso številni sestanki in seje dru§tvenih pomožnih organov. Društvo je prejelo in rešilo 455 spisov, poleg tega pa je mnogo spisov in okrožnic odstopilo pododborom v re šitev. Br- prof. Janko Orožen je do- vršil zgodovino celjskega Sokola. Iz- daja te knjige pa je odložena na po- znejSi čas, ko bodo prilike ugodnejSe. Osnoval se je gospodarski odsek, ki mu načeluje br. Tine Novak. Ta od- sek je bil zelo marljiv in zasluži vse priznanje. Društvo je priredilo jubi- lejno proslavo v cast zaslužnemu so- kolskemu delavcu br. Matiji Benčanu ob 70 letnici njegovega rojstva in 50- letnici sokolovanja ter poslovilni večer dolgoletnima marljivima vaditeljicarna sestrama Gaberčevi in Zorani Luzni- kovi. Društvo je prevzelo imciativo in vodilo organizacijo olimpijskega dne 21. junija. DruStvo je skupno s SK Celjem osnovalo meddruštveni odbor, ki mu načeluje br. Tine Novak. Ta odbor odloča o odstopu Glazije za razne sportne prireditve izvenceljskih sportnih klubov in skrbi za fond za vzrževanje Glazije. Mnogo dela je i- mela društvena uprava z organizira- njem udeležencev za razne pokrajin- ske zlete. predvsem za zleta v Subo- tici in Šibeniku. Dru§tvo je bilo za- stopano lani 5. februarja na občnem zboru sokolske čete na L|ubečni in 15. marca na občnem zboru cehske sokolske župe. Dne 2. maja je prire- dilo telovadni nastop na svojem pre- urejenem letnem telovadišču, 10. maja tombolo na Glaziji, 24. maja sokolski materinski dan v Narodnem domu, 6. junija mladinsko telovadno akademijo v gledališču 6.J septembra proslavo roistnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v Narodnem domu, 30. novembra telo- vadno akademijo v gledališču, 1. de- cembra slavnostno sejo v mestni telo- vadnici, 20. decembra božičnico z ob- daritvijo revne dece v Narodnem domu in 31. decembra Silvestrov večer v Celjskem domu. Sodelovalo pa je 14. junija na župnem zletu v Celju, 21. junija na olimpijskem dnevu, 5. julija pri otvoritvi Sokolskega doma v Slo- venjgradcu, 5. julija pri sokolskem na- stopu na Teharju, 14. in 15. avgusta pri župnih plavalnih tekmah v Roga- ški Slatini, 9. oktobra pri komemora- ciji za blagopokojnim kraljem v Na- rodnem domu in 20. oktobra pri pro- slavi češkoslovaSkega narodnega praz- nika. Vsi nastopi celjskega Sokola so bili uspešni in so bili deležni polnega priznanja. Poročilo načelništva je podal načel- nik br. Burja. Načelništvo in vaditeljski zbor tvori 16 bratov in 9 sester. Dru- štvo je sodelovalo v preteklem letu pri društvenih splošnih tekmah naraSčaja, pri društveni akademiji, pri proslavi materinskega dne, pri večernem na- stopu 11. junija, pri društvenih tekmah dece, pri društvenem tečaju za proste panoge, pri društvenih plavalnih tek- mah v Rimskih toplicah, pri telovadni akademiji 30 novembra in proslavi 1. derembra, pri božičnici za deco in naraščaj, pri lutkovih predstavah, pri silvestrovanju, na župnem zletu, pri medžupnih plavalnih tekmah v Rogaški Slatini, pri župnih strelskih tekmah» na olimpiadi v Berlinu, pri saveznih smu- čarskih tekmah na Pohorju, na pokra- jinskem zletu v Subotici in na sokol- skem zletu v Šibeniku, pri sokolskih nastopih na Teharju, v Laškem, Trbov- Ijah, Velenju in pri otvoritvi Sokolske- ga doma v Slovenjgradcu. Vaditeljski zbor upravlja tudi strokovno knjižnico, ki obsega okrog 600 knjig in časopi- sov. Skupni obisk telovadbe je znašal v vseh oddelkih 19.919 v 419 urah, t. j. povprečno 47 telovadečih na uro. Vaditeliski zbor ima v svojem okrilju mladinski odsek, cigar skrb je, da se mladina polagoma seznanja s sokol- skim življenjem in da se vzgaja v za- vedne, plemenite Sokole in Sokolice. Lanska uvedba telovadnega leta in kartoteko mladine se je zelo obnesla. Načelništvo bo v novem letu nadalje- valo vzgojo vaditeljstva. Uspešno se je udejstvoval lani tudi lutkovni odsek, ki ima svoje prostore v Sokolskem domu v Gaberju in se sam vzdržuje s svojimi dohodki. Prosvetar br. prof. dr. Strmšek je poročal o društvenih, vzgojnih, social- nih in zabavnih prireditvah. Pri telo- vadnih urah so bili običajno pred vrsto, zlasti pri deci in naraščaju idejni in propagandni govori. Glavno skrb za mladino pa ie imel lutkovni odsek, ki se je pod vodstvom br. Base krepko uveljavil. Posebna skrb se je posve- čala tisku : br. prof. Orožen je dovršil svoj spis o zgodovini celjskega Sokola, člani celjskega društva sodelujejo pri Župnem vestniku z idejnimi in tehnič- nimi članki, društvo pa tudi širi so- kolski tisk. Po poročilu blagajnika br. Dolžana so znaSali dohodki lani 110 081.07 Din, izdatki pa 104.272.30 Din. Društveno premoženjsko stanje je izkazovalo ob koncu leta 109.175.39 Din. V druStveno last spada tudi Sokolski dom v Ga- berju z zemljiščem, telovadnim orod- jem, lutkovnim odrom in inventarjem za gostilno ter orodjem za kompletno telovadnico v mestni narodni soli. V imenu gospodarskega odseka je poročal br. Tine Novak, da je ta odsek priredil lani sokolsko tombolo, sode- loval pri izvedbi Silvestrovega večera in pomagbl pri drugih prireditvah So- kolskega društva. Poročilo matrikarice s. Mare Kova- čeve je podal br. Veble. Ob koncu 1. Siran 2. »NOVA D O B A « Ster. 4. 1936. je imelo društvo 920 pripadni- kov in sicer 36Ü članov, 156 članic, 65 naraščajnikov in 33 naraščajnic, 190 moške in 114 ženske dece. Število čla- nov in članic ie bilo lani nasproti 1. 1935. za 94 manjše, ker je pristopilo 56 članov in 9 članic, a je bil črtanih 117 neplačujočih ali nezanesljivih čla- nov in 42 članic. Stevilo naraščaja je padlo za 20, število dece pa je naraslo za 52. Br. ravn. Kralj je predlagal v imenu nadzornega odbora razrešnico blagaj- niku in celotnemu odboru. Predlog je bil sprejet soglasno. V novi odbor ,'so bili izvoljeni sle- deči bratje in sestre : starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Alojz Nendl, tajnik Aleksander Veble, blagajnik Milan Četina, prosvetar prof. dr. Pavel Strmšek, načelnik Stanko Burja, I. pod- načelnik Jože Sparhakl, 11. podnačelnik Milo§ Prelog, načelnicaMimica[Lojkova, I. podnaČelnica Mara Kovačeva, 11. pod- načelnica Anica Karbova, člani odbora Anton BaSa, Feri Pleteršek, Adolf Ur- bančič, dr. Jože Flajs, dr. Marjan Bre- gant, Franjo Goručan, poročnik Jakob Tkalčec, inž. Marjanovič, Rudolf Dečman, Stanko Pertot, Mirko Zupančič in Minka Petričkova, namestniki Josip Kragl, Vera Pertotova in Elza Leskovškova. Nadzorni odbor in razsodišče sta ostala neizpremenjena. Sokolsko društvo v Celju bo v Pe- trovi petletki izvedlo proslavo svoje 50-letnice, dokončno uredilo letno te- lovadišče ter vzgojilo 20 vaditeljev in vaditeljic. Občni zbor je zopet v najlepši luči prikazal smotrenost, požrtvovalnost in lepe uspehe sokolskega^dela v Celju. Celjski mestni svet Obračun mestnega gospodarstva — Regulaclja Savlnje In Voglajne — Vpražanje justične palače — Prodaja novega planinskega doma prl Cetjski kočl — Izenačenje cen električnega toka — Vodovod v zgornjem delu Komenskega ulice — Ukrepl proti onesnaževanju Savinje — Ustanovi- tev počitniškega doma za otroke pri Celjski koči — Dve novl namestitvi Celjski mestni svet je imel 15. t. m redno sejo, ki je trajala §tiri ure. Žu- pan je poročal, da je izkazovala mestna blagajna 31. decembra 10,721.865.98 Din dohodkov in 9.859.794.53 Din iz- datkov, torej 862.072.45 Din prebitka. Flnančni odbor. Mestni svet je soglasno odobril proračun povečane mestne občine za 1. 1935/36. Izdatki bivše mestne občine so znašali v tem letu 5,776.907.58 Din, dohodki pa 5,831.360.56 Din in je torej primanj- kljaja 71.180.06 Din. Izdatki bivše oko- liSke občine soznašali 1,928.618.16 Din, dohodki 2,030.076.66 Din, prebitek to- rei 101-458.50 Din. Celotni izdatki obeh bivših občin, ki sestavljata novo mestno občino, so znašali 7,705.525.74 Din, dohodki 7,861.437.22 Din. Prebitek je znašal 429.53831 Din, ker je bil pre- nesen blagajniški saldo mestnega vo- dovoda na mestni zaklad. Vsa aktiva mestne občine znašajo zdaj 25,065.600.33 Din, pasiva 13,051.251.08 Din, Cisto premoženje torej 12,014.349.25 Din.Za nadaljevanje regalacije Voglajne, ki bo izvršena z brezposelnimi, je določenih 330.000 Din. V to svrho je prejela ob- činaiz bednostnega sklada doslej 15.000 Din, tovarna Westen je prispevala 100.000 Din, Metalno akcionarsko dru- štvo v Celju pa 10.000 Din. Ostanek naj bi krile banska uprava, mestna ob- čina in železniška uprava, ki naj bi tudi zavarovala Železniški most čez Voglajno z lastnimi sredstvi. Občina bo nabavila računski stroj na električni pogon za 8495 Din. Javna kuhinja v stari ubožnici je porabila okrog 2000 kg premoga in kubični meter drv iz občinske zaloge. To kurivo se pokloni javni kuhinji kot podpora. K napravi pragu v Savinji pri železniškem mostu v Tremerju bo prispevala mestna ob- čina tangento 33.200 Üin. Stavbnemu podjetju Nassimbeni, ki izvrSuje regu- lacijo Savinje v drugi etapi, se podalj- §a rok za dovršitev teh del do konca maja. Prošnja omenjenega podjetja za poviianje enotnih cen v drugi etapi regulacije Savinje zaradi povišanja mezd se bo obravnavala na posebni anketi. Za izdelavo načrtov in proračuna za regulacijo Savinje od promenadne brvi pri parku do Savinjskega dvora bo občina prispevala 48.866 Din. Za naj- nujnejšo ureditev poti od apnenika na Svetje je odobrenih 3700 Din, za na- bavo instrumentarija in opreme za or- dinacijsko sobo mestnega zdravstvene- ga referenta pa 15.000 Din. Vojaški erar je nakazal občini 541.750 Din kot kupnino za vojaške objekte v Celju. Občina bo porabila ta izkupiček pred- vsem za odplačilo dolga za mestno za- vetiSče v Medlogu. Justična uprava je zahtevala, da občina zniža najemnino za prostore okrožnega sreskega sodi- šča. Zahteva je bila qdklonjena in obe- nem soglasno sprejeta spomenica na vlado, v kateri zahteva mestna obCina, da vlada brez odloga zagotovi sredstva za gradnjo nujno potrebne justične pa- lace v Celju. Po izselitvi okrožnega in sreskega sodišča iz sedanjih prosto- rov namerava občina namestiti v Gro- fiji muzej, Glasbeno Matico in javno mestno knjižnico, v drugem nadstropju mestnega načelstva pa magistratne pi- sarne. Občina nujno potrebuje te pro- store. Po sklepu prejSnjega mestnega sveta so zgradili v surovem stanju nov planinski dorn pri Celjski koči, ki je bil namenjen pospeševanju tujskega vrometa, na katerega je Celje v zelo ueliki meri navezano. Sedanja mestna pprava pa je sklenila, da bo poslopje prodala. Za nakup se je zanimala Sa- vinjska podružnica SPD v Celju, ki je izjavila, da bi bila pripravljena kupiti novo poslopje, če bi ga občina prej dogradila. To pa je občina odklonila. Sedaj je mestni svet sklenil, da proda planinski dorn in 18.000 kvadratnih metrov zemljišča Higienskemu zavodu v Ljubljani za 150.000 Din, ki bo upo- rabljal poslopje za zdravstveno zaščito učencev. Higienski zavod mora plačati takoj 50.000 Din, ostanek kupnine pa mora odplačati počenSi s prihodnjim letom v letnih obrokih po 20000 Din. Občina se zaveže, da bo dobavila no- vemu lastniku Ies po režijski ceni, da bo na svoje stroSke oskrbela vodovod in elektrifini tok, preložila pot in cesto pri Celjski koči, dovolila novemu last- niku uporabo obČinskega kamnoloma in služnostno pravico na tamkajSnjem vodnjaku. M. s. Ro§ je v tehtnih izva- janjih nastopil proti prodaji planinske- ga doma in predlagal, naj se rešitev zadeve prepusti novemu, izvoljenemu mestnemu svetu. Za prodajo je glaso- valo 17 mestnih svetnikov, 8 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Za predlog m. s. Roša je glasovalo 6 mestnih svetnikov in sicer gg. Ro§, Kukovec, Wltavsky, Holobar, Plankar in Smigovc. Tako je storila vcčina mestnega sveta Celju in razvoju tujskega prometa v Celju slabo uslugo, ko je prodala naj- važnejšo tujskoprometno postojanko celjskega mesta. Načrte za regulacijo Savinje od promenadne brvi pri parku do Savinjskega dvora bo izvršila ban- ska uprava, v načrtu pa se naj upo- števa tudi bodoče mestno kopališče na levem bregu Savinje pri Savinjskem dvoru. Gospodarski od bor. Občina bo plačala trgovcu g. Golmajerju v Ga- berju 300 Din odSkodnine za svet, ki •ga je odstopi! za razSiritev peSpoti pri železniškem prelazu. Občina proda svoje zemljišče v Ipavčevi ulici po 50 Din kvadratni meter. Stanovalci občinske hišice v Kapucinski ulici št. 2 se mo- rajo izseliti do 30. aprila, nakar bo občina porušila hišico, ki je v skrajno slabem stanju. Ker je mestni svet lani sklenil, da se ta hišica čimprej poruši in je občina že odpovedala strankam, a jim je pozneje podaljšala rok za iz- selitev do konca aprila, je gradbeni odbor mesta Celja ostro protestiral proti temu postopanju, mestni svet pa je vzel ta upravičeni protest samo — na znanje... Ko bodo porušili omenjeno hišico, bo občina sklepala o event, pro- daji zadevne parcele. Dobava cement- nih cevi za kanalizacijska dela je po* verjena g. Maksu Lipičniku v Celju. Občina proda šoferjevi ženi ge. Justini Podgornikovi stavbno parcelo pri mest- nem zavitišču po 20 Din kvadratni meter. Odbor za občinska podjetja. Občina bo s 1. aprilom izenačila tarifo za električni tok v vsej občini, tako da bodo tudi kraji, ki so bili priklju- ! ceni na električno omrežje z višjo ta- rifo, plačevali tok po normalni ceni. Ob novi cesti na hribu sv. Jožefa bodo namestili javno električno svetiiko. Mestni vodovod bodo podaljšali v zgor- nji del Komenskega ulice in do Dečko- ve ceste. Stroški bodo znašali 8.200 Din. Novi tvornici tvrdke Persil pri Sp. Lanovžu se dovoli priključek na mestni vodovod. Izvoljen je bil odbor za se- stavo programa nujnih javnih del za zaposlitev brezposelnih; odbor ima 9 članov. Odobren je bil hišni red mest- nega zavetišča v Medlogu, ki je zelo strog. Neki prosilki je bila odobrena mesečna podpora po 500 Din iz me- ščanskega oskrbovalnega sklada. Zdravstveni odbor. Onesnaže- vanje Savinje iz tovarn in iz državne- ga rudnika v Zabukovci postaja vedno neznosnejše in resno ogroža tujski pro- met v Celju. Ker je bilo pred kratkim komisijsko ugotovljeno, da prihajajo čreslovina in delci kož v Savinjo iz Woschnaggove tovarne v Šoštanju, je prejela tovarna nalog, da takoj uredi čistilno napravo. V rudniku v Zabu- kovci so začeli lani prati premog brez čistilne naprave, zaradi česar prihajajo v Savinjo ogromne količine drobnega premoga. Že sedaj je gramoz v Savinji pomešan s premogom. Če se porablja ta gramoz za železobetonske konstruk- cije, ga je treba prej prati, ker je si- cer neporaben. Onesnaževanje Savinje grozi tudi uničiti žlahtne ribe. Nepre- cenljiva pa je Skoda, ki bi nastala v tujskem prometu, če se to izredno va- žno vprašanje ne uredi v najkrajšem času. Onesnaževanje Savinje izvira tudi iz tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu in iz podjetij v Libojah. Mestni svet je na predlog referenta g. dr. Skoberneta soglasno sprejel krepko utemeljeno spomenico, v kateri odločno zahteva, da se rudniku v Zabukovci prepove pranje premoga, dokler ne zgradi mo- derne čistilne naprave, ostala prizadeta podjetja pa naj v najkrajšem času iz- popolnijo pomanjkljive čistilne napra- ve. Spomenico objavljamo na drugem mestu v celoti. Obrtni odbor. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za prepis kon- cesije bivše Jungerjeve gostilna na Lavi na go. Štefanijo Vrečerjevo in za prepis koncesije Gsunove gostilne v Gosposki ulici na g. Alojzija Franca, v drugem primeru pod pogojem, da ustrezajo lo- kali zakonitim predpisom. Občina bo dala odstraniti nedostatke v mesarskih utah Na okopih in bo pospešila rešitev vprašanja prostora za nove, zidane me- sarske ute. Pravni odbor. Odklonjenih je bilo 10 proSenj za sprejem v članstvo mestne občine, prav tako tudi 10 ugo- vorov proti predpisu kanalske pristoj- bine odnosno najemninskega vinarja. Izvoljeni so bili člani in namestniki disciplinskega sodišča 1. stopnje in ko- misije za ocenitev imovine po uredbi o razdolžitvi kmetov. Občina bo dala Zdravstvenemu domu v Celju v najem Likovičevo posestvo pri Celjski koči za ustanovitev pkčitniškega doma za otroke. Najemna pogodba, ki traja 20 let in predpisuje 10 Din letne najemni- ne, je bila odobrena. Občina bo Ietos izgradila in uredila Oblakovo ulico ter porabila za to delo material, ki ga bodo izkopali pri grad- nji Delavskega azila na Vrazovem trgu, V tajni seji sta bila pogodbeno nameščena s 1. februarjem občinski kmetijski referent Martin Cimerman in poveljnik policijske straže Stanislav Potokar. Mestno poglavarstvo bo odslej praznovalo Svečnico kot praznik. Politični pregled p Da se ne pozabl'... Nekdaj In se- daj. Pod tem naslovom priobčuje glavni organ Jugoslovenske radikalne zajednice »Samouprava« z dne 20. t. m. sledeče zanimive spomine: Za časa vlade g. Petra Živkoviča je bilo v na- vadi, ako se je par ljudi na ulici raz- govarjalo, da je pristopil stražnik z besedami; »Razidite se, sestanki so prepovedani !« Špijonaža je cvetela kakor nikdar prej, kdor ni bil osebno vdan Petru Živkovicu, je bil neprija- telj države, bil je preganjan, aretiran in interniran. Osumljeni se niso mogli braniti niti pritožiti. To je bila doba, ko so se iomili značaji in ustvarjali petolizci. — ¦¦.-.• ol'so o:!.-.!;i.! Poleg teh dobrih ugotovitev, ki jih priobfuje »Samouprava«, pogrešamo le to, da list ne navaja imen onih političnih oseb, ki so bile v vladi g. Petra Živ- koviča. p Dr. MaČek in dr. Stojadinovlč sta se sestala v soboto v lovski hiši zagrebškega trgovca Deutscha v Do- brovi pri Brežicah. Po dolgem razgo- voru sta se odpeljala vsak v svojem avtomobilu. O poteku in vsebini po- svetovanj ni nič znano. p Seja mlnistrskega sveta. Na seji ministrskega sveta, ki je bila včeraj, je podal g. dr. Milan Stojadinovič po- ročilo o zunanji situaciji, g. dr. Koro- šec pa poročilo o notranji politiki. Ministrski svet je sprejel še uredbo o kmetijskih zbornicah in uredbo o po- bijanju umetnega sladila. Dalje je mi- nistrski svet dal ministru prometa po- oblastilo, da s »Putnikom« sklene po- godbo o prodaji železniških kart. Na predlog ministra za zgradbe so bili dovoljeni krediti za javna dela in sicer za gradnjo državne ceste Skoplje— Djevdjelija in za most preko Crne reke 2,500.000 Din, za dva državna mosta pri Smederevu na občinski ce- sti Lipe—Šalinac, za poStno poslopje v Skoplju naknadni kredit v iznosu 116.000 Din in za gradnjo državne državne ceste Sarajevo—Ilidže je odo- bren še naknadni kredit v znesku 352 000 Din. Pozdravljamo vsa ta javna dela, pričakujemo samo, da bomo skoro tudi o javnih delih in prispevkih države za javna dela pri nas mogli kaj razveseljivega poročati. p Seja flnančnega odbora Narodne skupšdine je sklicana za soboto 23.t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje načelne debate o držav- nem proračunu za I. 1937/38. p Volitve v mestnih občlnah je na- povedal minister dr. Krek v nedeljo v Ljubljani na shodu JRZ. Izjavil je tudi, da hoče vlada izvesti načelo najpopol- nejše samouprave. Občine in banovine naj bi upravljale vse, kar je njihovega in kar zmorejo v svobodnem in last- nem delokrogu. p Načrt o uredltvl države na pod- lagi korporativnega sistema, za kate- rega so se izjavili jugoslovenski kato- liški škofje, izdeluje po zatrdilih iz Beograda sedaj nekaskupina v Zagrebu. Domače vesti d Blagoslavljanje domov. Po ne- katerih župnijah je prelepa navada, da prihaja župnik pred Sv. tremi kralji blagoslovit hiSe. Tako je bilo leto za letom, Ietos pa zvemo, da po nekate- rih župnijah niso hodili kropit. Ljudje si to različno tolmačijo. Nekateri pra- vijo, da je to ugodno znamenje, da lanski blagoslov drži kar več let, drugi trde, da se kar pozna, da ni več vera v nevarnosti. Odločno pa protestiramo proti vestem, ki trde, da so se župniki tako zamerili o priliki zadnjih občin- skih volitev, da se boje, da bi našli premnogo vrat zaprtih ali bi pa slišali kako neljubo od gospodarjev. Tega ie zaradi tega ne moremo verjeti, ker so Lasulje vseh vrst za PUST po znižanih cenah SALON FRAJLE F., CELJE KRALJA PETRA CESTA Kino METROPOL Celje „„„,., Januar Sobota 23. Nedelja 24. Ponedelj. 25. predstava ob 16. in 18*15 (redne cene), ob 20"30 predstava odpade ! Schubert pri treh mladenkah (DreimäderJhaus) Po svetovno znanih melodijah in motivih Schubertove operete »Pri treh mladenkah« V glavnih vlogah: Paul Hör iger, Gretl Theimer, Maria Ändergast, Else Elster i. dr. Januar Torek 26. Sreda 27. Četrtefc 28. Deca sreče (Glückskinder) Vesel film \z življenja njujorskih reporterjev V glavnih vlogah: Lilian Harveg in Willy Fritsch V soboto 23. januarja ob 16. ¦ V nedeljo 24. januarja ob 10.15 in 14. m a t i n e j a Rendezvous (Tajna služba) Vsi prostori po Din 3*50 in 4-50 Stev. 4. »NOVA D O B A « Stran 3. bile volitve povsod svobodne in se ni nikjer motilo mirno sožitje, najmanj pa med župnigčem in verniki. d Novl banovinskl turlstični svet se je sestal v ponedeljek prvikrat v Ljubljani. Na zasedanju je m. dr. ma- gistratni direktor g. Ivo Šubic iz Celja predlagal nujno revizijo § 11. potniške tarife glede turističnih krajev in zahte- val odločne ukrepe proti onesnaževa- nju Savinje. d Turistlčni dinar. »Jugosiovenski Kurir« poroča : V zvezi z bližnjo turi- stično sezono se bodo na pristojnih mestih začela v kratkem razpravljati vsa vprašanja, ki so v zvezi z našim tujskim prometom. Najbolj važno vpra- Sanje je, kako zagotoviti obisk turistov iz držav, ki so svojo valuto devalvi- rale. Tu je zlasti velike važnosti vpra- šanje češkoslovaških turistov. Kakor se trdi v informiranih krogih, ni izklju- čeno, da se bo turistični dinar, ki je veljal lani samo za turiste iz Nemčije, razširil tudi na druge narodnosti, zlasti pa na turiste iz Češkoslovaške. d Ekslstenčnl minimum privatnega uradnika. Kasacijsko sodišče v Sara- jevu je izdalo včeraj zanimiv odlok glede eksistenčnega minima privatnega uradnika ki mora ostati v primeru tož- be nedotaknjen. Doslej je veljalo na ozemlju sarajevske kasacije 6.600 Din kot letnj eksistenčni minimum. Zdaj je pa vrhovno sodišče odredilo, da se med vojno veljavni eksistenčni minimum 3000 zlatih kron izpremeni v relaciji 4 krone za 1 Din, tako da letni mini- mum ne znaša 6.600 kron, temveč 750 Din. Če gre za alimentacijsko rubežen, se lahko zaseže polovica tega zneska. Tako znaSa eksistenčni minimum pri- vatnega uradnika letno v najslabšem primeru — 375 Din. d Dunajska irremenska napoved .za soboto 23. t. m.: Sedanji značaj vremena bo trajal verjetno še nekaj dni. Celje in okolica c Za Ljubljano in Marlborom tudi Celje. Državna hipotekarna banka je dala mestni občini ljubljanski 30 mi- lijonov in mariborski 18 milijonov di- narjev dolgoročnega posojila. Na ta način bo zopet vzpostavljena likvidnost Mestnih hranilnic v Ljubljani in v Ma- riboru, ker bodo občine porabile ta nova posojila za odplačilo svojih dol- gov pri Mestnih hranilnicah. Maribor je te dni v ta namen prejel torej 18 milijonov dinarjev, s katerimi bo sedaj razpolagala mariborske Mestna hra- nilnica. Podobno, nekoliko manjše po- sojilo dobi tudi mesto Celje. Ker pa ima Celjska mestna hranilnica več mi- Ijonske naložbe pri mariborski Mestni hranilnici, ki so bile na Skodo naši Celjski mestni hranilnici doslej zamr- znjene, bo priSla sedaj tudi naša Me- stna hranilnica v Celju do svojega de- naria, da bo mogla zopet neovirano vršiti svoje denarne posle in zadovoljiti svoje vlagatelje. Z vrnitvijo naložb iz Maribora, ki se bo sedaj lahko izvedla bo Mestna hranilnica v Celju že znat- no okrepeljena. Ko še bo mesto Celje iz novega več milijonskega posojila, ki ga dobi pri Hipotekarni banki, v glav- nem odplačalo svoj dolg pri Mestni hranilnici v Celju, bo pa likvidnost tega starega celjskega uglednega denarnega zavoda polno zopet vzpostavljena. c Nismo več tako občutljivi. Upra- va Mestnega gledališča v Celju, ki je !etos nedvomno v pravih rokah, nas je od »Vesele božje poti« srečno pri- peljaladoZerkaulenove »Korajža veljal«, ki smo jo imeli srečo in cast gledati in uživati v torek zvečer. Poročevalec »Slovenca« iz Celja je mnenja, da smo s to predstavo doživeli večer neprisi- ljene zabave, četudi je igra na nekaterih mestih le malo preveč realistična, da ne rabirtio drugega izraza. Bo treba pač prej malo previdnejše izbirati, ker pohujšanje se prikrade v gledaliSča in kino dvorane kakor tat, pa ga je na- knadno, ko je mladino že objelo, pač težko lečiti. AH pa smo se v posvetnem drvenju današnjih dni že toliko utr- dili in emancipirali, da nas vse tako ne moti več. c Za povzdigo tnjskega prometa v Celju. Mestni svet celjski je na svoji zadnji seji sklenil, da se novi pla- ninski dom pri Celjski koči, ki še ni dograjen, proda Higienskemu za- •vodu v Ljubljani. Celjska koča pod Tovstom je izredno priljubljeno iz- letišče, ki ga tako radi posečajo Ce- ljani in tujci, zlasti še Zagrebčani. Vsled navala obiskovalcev je postal a Celjska koča že v poletnem času pretesna. Ta nedostatek pa se še prav posebno občuti v zimskih me- secih, ko se razmahn-e smučarski sport. Treba je vedeti in si tega dej- stva ne smemo prikrivati, da naša mladina ponajvečkrat nima niti ča- sa, še manj pa potrebnih denarnih sredstev, da bi -obisJkovala oddaljeno smučarske terene :V Savinjskih pla- ninah. Da bi tern novo nastalim po- trebam zimskega sporta in tujskega prometa bilo ustreženo, je prejšnji mestni svet celjski začel graditi nov planinski dom v neposredni bližini dosedanjc Celjske koče. Ta dom pa je sedaj mestni svet obenem z 18.000 kvadratnimi metri zemljiš&a prodal Higienskemu zavodu v Ljubljani v namene, katerim bo ta zgradba na tern mestu pač slabo služila, mestu Celju pa je s, to prodajo v tujsko- prometnem pogledu zadan težak u- darec, ki ga Celjani tcžko razume- mo. c Disciplinsko sodišče za mestne uslužbence v Celju. V disciplinsko sodišče za mestne uslužbence je ban- ska uprava imenovala gg. sreskega načelnika, magistnatnega clirektorja, predstojnika mestne policije, ravna- telja Ljudske posojilnice, faktorja Mob or j eve tiskarne Krofliča in od- ¦vetnika dr. Voršiča. Mestni svet pa je izvolil še gg. dr. Skoberiieta, tis- karnarja Martinčiča, dr. Hodžarja in prof. Bitenca. c Odlikovanje. Glavni odbor dru- Štva Rdečega križa je odlikoval od- vetnikovo soprogo go. Elo Kalanovo in magistratnega clirektorja g. Iva Šubica z zlato svetinjo društva Rde- čega križa. Uglednima in zaslužnima odlikovancema iskreno čestitamo k visokemu priznanju! c Predavanje o jadralnem letalstvn. V ponedeljek 25. t. in. ob 20. bo pre- tlaval na Ljudskem »vseučilišču v ri- salnici mešCanske sole strokovnjak g. dr. ing. A. Kuhelj, dooent na ljub- ljanski univerzi, o jadralnem letal- ptvu, tej novi in že tako znameniti panogi tehnike in sporta. Predava- telj bo pojasnjeval svoja izvajanja r/. mnogimi krasnirni diapozitivi. üpo- zarjamo zlasti mladi rod, da se ude- loži y.animivega predavanja. c Poroka. Dne 13. t. m. se je poročil v Dramljah g. Josip Videnšek, trgo- vec na Tcharju, z gdč. Rozi Jesenko- vo, bčerko uglednega veleposestnika in lesnega trgovea v Dramljah. Na- prednemu, simpatiCnemu zakonske- mu paru iskreno čestitamo in mu že- limo obilo sreče! c Šolska proslava sv. Save. Na dan sv. Save v sredo 27. t. m. bo ob 9. služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo krenila pro- cesija v tolovadnico mestne narodne sole, kjer se bo pričela ob 10.30 Sol- ska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. c Svetosavska beseda se bo pričela v soboto 13. februarja ob 20.30 v Ce- ljskem domu. Dvorana bo toplo za- knrjena. Igral bo Ronny jazz. Vabilo se smatra kot vstopnica. Oblačilo po- ljubno. Cenj. dame se prosijo, da se blagovolijo udeležiti te prireditve po možnosti v narodni noši kateregako- li slovanskega naroda. Vstopnina: prostovoljni prispevki. Plesni red in spored se bo dobil pri vhodu. Cenj. meščanstvo je vabljeno k udeležbi. <- Sreski cestni odbor v Celja je i- inel pred dnevi proraßunsko sejo, na kateri je bil sprejet proračun sreske- ga cestnega odbora za leto 1937-38. Proračun predvideva 2,522.600 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Primanjkljaj se bo kril z 20-odstotno cestno doklado na vse drž. neposred- ne davke. Novi proračun predvideva poleg rednega vzdrževanja banovin- skih, subvencioniranih in dovoznih cest sledeče izdatke za večja cestna dela: za preureditev banovinske ce- ste Motnik—Ločica 50.000 Din, za preureditev banovinske ceste Celje— Teharje 120.000 Din, za nadaljevanje gradnje banovinske ceste Sv. Jurij pri Celju—Sv. Jakob 120.000 Din, za preureditev banovinske ceste Celje- Laško 50.000 Din, za gradnjo bano- vinske ceste Vransko^—Zadrečka do- lina 50.000 Din, za nadaljevanje ob- činske ceste Vojnik—Šmartno v Rož- ni dolini 60.000 Din, za nadaljevanje gradnje občinske ceste Frankolovo*— Crešnjice 35.000 Din in za gradnjo občinske cest-o Trnovlje — Arclin 25.000 Din. Kakor lani je tudi letos e vsled mraza umrlo okrog 1000 oseb. s 23 let je potovalo pismo, ki ga je te dni prejcl trgovec Antoin Barisley v Plymoutliu. Zanimivo je, da je na- pisal pismo sam Barisley pred 23 leti svojemu očetu. Pismo je bilo ta~ krat poslano iz Avstralije v Anglijo. Poštna uprava ni mogla ugotoviti, zakaj je prispelo pismo s tako o- gromno zakasnitvijo. Lepa gnaina soba z 2 posteljama in dobro hrano se odda. CELJE, AŠKERČEVA 6-pritličje. Pohištvo vseh vrst zaradi selitve poceni prodam. Na ogled v CELJU, KRALJA PETRA C. 3. Kupim 21/a°/o obveznice vojne Skode ter hranilne knjižice celjskih, mariborskih in ljubljanskih denarnih zavodov. Ponudbe pod »GOTOVlNA« na poštni predal 13, CELJE. HITPO SOLIDMO DOCmi sum vemci v doveCami IZBIBI «fiflsTrfifi & miSLGD _____CLLJL Pentljfe z modernim tiskom ali lepljenim napisom. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselicc^ lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knllgarna In irgovina s paplrjem Franc LesKovšeK Celfe, Glavnl trg 16 Dvosobno stanovanje s kopalnico v mestu ali bližnji okolicl sc išče. Naslov v upravi lista. Potrtega srea javljamo tužno vest, da je na§ predobrl soprog, skrbni oče, brat, stric, zet in svak gospod Anton ftode solastnlk tUkarne Brata Rodč Sk Martlnčlč " danes, dne 22. januarja 1937 ob pol 10. uri dopoldne v 48. letu starosti po daljši mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja ob 3. uri popoldne iz hiSe Žalosti Celje, Jenkova ulica 26 na okoliSko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. januarja ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Ce|ju. Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin in molitev. CELJE, dne 22. januarja 1937. Marica Hodč, roj. Nerad Majda, Marica, Janczek, Tonček soproga otroci in ostalo sorodstvo. Franjo Dolžan • Celje Za kre sij o 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instaiacije streiovodne naprave P^rewema via v zgorai nawedene itroke ipadajoia dela In popravlla — Cene zmerne — Pottrežba točna In lolidna Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Kado Pcčnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.