Številka 11
IV. leto
Poštnina piacana v guiv-m..
V Ljubljani, dne 16. marca 1922.
Qlasiio Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. — Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina.............K 50’—
Četrtletna naročnina .... K 25*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ■= po ceniku. =====
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Generalna direkcija drž. računovodstva je izdala finančnim delegacijam glede izplačevanja novih doklad sledeča navodila:
V Službenim Novinama broj 54 od 10. tek. meseca publikovan je »Zakon o dodacima na skupoću državnih službenika gradjanskog i vojnog reda, penzionera i penzionerki«.
Saobrazno propisu čl. 41 »Zakona o budgetskim dvanaestinama za mesece mart i april 1922 god.« izvršenje pomenu-tog zakona o dodacima na skupoću ima otpočeti 1. aprila ove godine, a sa razloga, što za to ranije nije bilo budgetske mogućnosti.
U cilju jednobrazne i što pravilnije primene ovog zakona generalna direkcija državnog računovodstva smatra za potrebno, da još odmah skrene pažnju svima nadleštvima i ustanovama, koje će ga izvršivati, na sledeće:
Ovaj zakon, kojim se zamenjuju svi do sada važeći propisi, na osnovi kojih su vršene isplate dodataka na skupoću državnim službenicima i penzionerima-kama, u glavnom zadržao je iste principe, koji su i do sada važili. Učinjene su izvesne izmene ; dopune, u koliko se to pokazalo za potrebno, a naročito sa razloga, što se njegovo važenje rasprostire na ćelu teritoriju naše kraljevine, na koje su do sada u ovom pogledu važili različiti propisi.
Kad se pročita ovaj zakon prvo, što pada u oči, jeste: da je on stupio u život još od 1. januara ove godine, dakle pre nego što je i publikovan. Medjutim ovo ne treba shvatiti, kao da zakon ima retroaktivno dejstvu u opšte i da se prema tome imaju po njemu revidirati sve do sada izvršene isplate na ime dodataka na skupoću računajući od 1. januara tek. god. Na
protiv, sve do sada izvršene isplate na ime ovih dodataka, a koje su učinjene saobrazno do sada važećim propisima, imaju se likvidirati kao izdaci, pravilno učinjeni, j Važenje ovog zakona u stvari otpočinje 1. aprila ove godine, i svi njegovi propisi od toga dana imaju se striktno primenjivati, I što se iasno vidi iz druge rečenice stava ’ 1., čl. 52. i slog zakona. Počev od 1. aprila i pravo na dodatke na skupoću državnih : službenika i penzionera — ki ceniće se po ovom zakonu, i za one, za koje se bude našlo, da i po ovom zakonu zadržavaju i pravo na ove dodatke, povećanje ovih j dodataka učinjeno ovim zakonom važi od 1. januarja o\e god. i samo u toliko ovaj zakon ima retroaktivno dejstvo, j Od onih pak, koti su po do sada važećim j propisima imali nrava na prijem ovih do-I da taka do kraja marta ove god. neće se 1 tražiti, već će im se samo obustaviti njihova dalja isplata računajući od 1. aprila i ove god. Do sada je bilo svega dve vrste ; dodataka na skupoću: lični i porodični. Ovim zakonom uvedena je, i to za sve pokrajine i treća vrsta pod nazivom »do-i daći na stan«. U stvari svi ovi dodaci padaju na teret jedne i iste budgetske par-I tije. U kojim mestima postoje »dodaci na I stan« predvidieno ie u čl. 3. zakona.
U členu 4. zakona predvidjeno je: i »redovni i vanredni profesori univerziteta ; dobivaju lične dodatke na skupoću za 1 75%. a docenti i asistenti za 50% veće. j nego drugi činovnici sa istom godišnjom ' Platom u istom mestu, službovania«. Ovo oovećaiije računa se samo na lični dodatak, ne uzimajući u obzir porodični i eventualni dodatak na stan.
U čl. 5. pod »aktivnim državnim činovnicima«. kod onih koji su postavljeni po zakonima Srbije i Crne gore podra-zumevaju se samo oni, koji su ukazom - postavljeni. U istom članu pod »činovničkim praktikantima van Srbije i Crne
gore. avskultanti itd.« ne treba razumeti, da su to praktikanti — zvaničniki, koji su postavljeni po propisima Srbije i Crne gore, a za koje u pogledu količine dodataka važi propis čl. 6. zakona.
U čl. 18. pored ostalog predvidjeno ie. da penzioneri i penzionerke, koji uživaju ličnu penziju a penzionisanj su po navršetku potpunih godina službe, dobivaju dodatke na skupoću u svemu kao i aktivni službenici onoga položaja, sa koga su penzionisani. U ovom slučaju u pot-pupe godine službe ne uračunavaju se ratne godine u duplo, već prosto, t. i. svaka ratna godina u jednu a ne u dve. Prema tome ova se beneficija odnosi samo na one penzionere, koji su penzionisani po navršetku potpunih godina redovne službe.
Čl. 20. ne odnosi se na onu decu, koja su bez oca i majke, a koja primaiu po propisima Srbije i Crne gore. Za njih važi propis člena 33. ovog zakona.
U čl. 24. pooštreni su dosadanji uslo-vi u pogledu prava na prijem porodičnih dodataka na srodnike iz tač. 6. i 7. istog člana. Tu se kao nov predvidja: da onaj službenik, koji bi imao sopstvenog imanja ili prihoda, na koji se plaća više od 5 dinara godišnje neposredne poreze (neračunajući u to platu ili penziju koju prima), takodje nema prava na porodični dodatak na dotične srodnike, bez obzira što su ti srodnici sirotnog stania.. s njime zaiedno žive i on ih stalno izdržava.
Skreće se pažnja na odredbu al. 3., čl. 25., po kojoj penzionerima penzionerkama i licima, koja primaju milostinju, pripada pravo na dodatke na skupoću onoga mesta, u kome su bili sa službom u momentu penzionisanja odnosno mesta, o kome su stalno stanovali u momentu zadobijanja milostinje. Ako bi se penzi-oner(-ka) ili lice. koje uživa milostinju preselio u rnesto. u kome po ovom zako-
LISTEK.
Dr. FR. z.:
Kako le bilo dalje.
(Nadaljevanje.)
Ko se je nekaj časa po tistem, ko mu je bil Schwarz tako rekoč pokazal vrata, vendar zopet osokolil, da je prišel pogledat v pisarno, je dobil pri svoji mizi že naslednika. Schwarz mu je s triumfujo-čim obrazom pripomnil: »Herr v. Sch., sie sehen, dass für sie kein Platz hier ist!« Pospravil je svoje stvari in šel v Ljubljano prosit za premestitev.
Njegov naslednik je bil veseljaški L., ženijalen človek, izboren govornik, toda
povsem nezanesljiv v službi. Če nam je Schwarz povedal: »Jutri pojdem v Trst!« pa mojega dobrega kolege drugi dan prav gotovo ni bilo v pisarni. Toda zgodilo se je včasi, da si je Schwarz premislil in ni šel v 'Vrst. Ko sem se ga najmanj nadjal, pa je stopil v pisarno. Opazivši, da je sedež pri sosednji mizi prazen, je vprašal: »Kje je pa L.?« »Mora biti kaj bolan!« »O kajpakda, bolan!« In proti slugi obrnjen je zaukazal: »Ogrizek, pojdite po gospoda komisarja!«
Sluga je vzel svojo kučmo pa se od-zibal z izrazom v obrazu, kakor bi naprej vedel, da bo njegova pot brezuspešna. In res, ko se je čez nekaj časa vrnil, je sporočil malomarno:	»Gospod komisar spi-
jo!« »Zakaj ga niste vzbudili?« — »Sem jih, pa so me zapodili!«
To se je redno ponavljalo, kadar se je i zgodilo, da je Schwarz opustil svojo na-meno, iti v Trst. In tako je prišlo kar samo ob sebi, da sta si bila Schwarz in L. kmalu navzkriž in sicer tem bolj, ker je L., dasi talentiran, kakor sem že omenil, službo prav občutno zanemarjal. Schwarz i kmalu tudi njegovim delom ni več zaupal i in začel je prinašati vse meni, kar je bil od njega dobil v aprobacijo, češ, naj jaz pregledam, če je v redu. Pri tem sem : se često prepričal, da njegove rešitve ni-: 80 v skladju z vsebino spisa in da se ni : poglobil v stvar tako, kakor bi se bil mo-j ral. Temu se tudi čuditi ni, ker je prišel malokdaj trezen v pisarno, ali pa nikoli.
Ko sem mu nekoč potožil, da nisem vso noč zaspal, se je nasmehnil in rekel: i »Ti, jaz tudi ne!« Jaz sem ga pomilovaje
nu takvim licima pripadaju veći dodaći na skupoću, ne stiču sepbom pravo na ove. veće dodatke, već zadržavaju one, koje su do tada imali. Ako se presele u mesto, u kojima pripadaju manji dodaci na skupoću. dobivaju dodatke na skupoću toga mesta.
Propis čl. 27. odnosi se samo na one penzionere, koji su penzionisani posle navršenih 20 godina redovne službe, a ne i za one, koyi ili sa ratnim godinama imaju toliki broj godina za penziju.
U čl. 28. tač. 3. »siročad državnih službenika« podvazumevaju se samo ona siročad, o kojima je reč u čl. 20. ovog j zakona.
U čl. 32. predvidjene su nove odredbe, kojih po dosadašnjim propisima nije i bilo, i to:
U tač. 1. priznato je izuzetno pravo , na porodični dodatak za kćer i posle na- ! vršenih 16 godina, ako je dotični službenik ili penzioner udovac i kći mu vodi kuću.
U tač. 3. produženo je pravo na porodični dodatak na dete do 26. god., ako se redovno školuje, a školu nije moglo ranije završiti zbog službovanja u vojsci. I
U čl. 33. poslednji stav, uneta je ta-kodie nova odredba, koja do sada nije bila, a po kojoj se muškoj deci bez oca i matere, koja bi po punoletstvu izgubila pravo na prijem penzije, ima isplaćivati no 10 Dinara dnevno, pod uslovom da su , na školovanju i bez ikakvih prihoda i to ; do završetka školovanja a najdalje do navršene 25 godine života. Ovo ne važi i za siročad državnih službenika iz čl 20. ' ovog zakona.
U čl. 37., tač. 3. kao novo predvid-jeno ie: da i onaj službenik ili penzionar, i
koji odvojeno živi od žene, koja nije dr- | žavni službenik niti penzionarka. ima i pravo na porodični dodatak na decu, koja | žive kod matere, no s tim, da se taj do- j datak isplaćuje ženi.
U čl. 39. učinjena je izmena u dosadašnjim propisima u toliko, što se državnim službenicima na bolovanju priznalo pravo na dodatke na skupoću za vreme od jedne godine dana mesto za 6 meseci. Ako se desi slučaj, da je jedan službenik bio na bolovanju duže od 6 meseci i usled toga pravo na dodatke na skupoću izgubio 1. januara ove god., neće mu se isplaćivati dodaci na skupoću od dana, od koga ie po dosadašnim propisima pravo na iste izgubio pa do 1. januara 1922 god., pošto avaj zakon stupa na snagu od 1. januara .tek, god. Ako je i posle 1. januara 1922 god. ostao i dalje na bolovanju, is-plaćivaće mu se dodaci na skupoću po ; propisu ovog zakona, no s tim, da ukupno ! vreme bolovanja, za koje je dobio dodat- i ke na skupoću, ne može biti duže od ! jedne godine dana. Ako pak državni služ- i benici ostanu na bolovanju duže od godi- ;
pogledal, on pa se je zakrohotal in pojas- i nil:	»Ker sem notri dozdaj krokal!«
Schwarzu je moral nekdo povedati, kaj počenja in dal je bržčas orožništvu nalog, da pazi nanj, kakor nekdaj glavar Rus glede mene. samo z nekoliko večjim uspe-liom.
Če je stopil zjutraj Schwarz v pisarno, je bilo prvo, kar je storil, da se je obr- | nil proti mizi mojega kolege in rekel: »Gospod L., sinoči ste tam in tam popivali.« L. je zardel in debelo pogledal. Čudil se je, od kod to ve, in tudi meni se je čudno zdelo. Zvečer pa je šel L. v drugo I gostilno. A Schwarz ga je drugo jutro po- 1 zdravil z besedami:	»No, sinoči ste pa
enkrat tu popivali!« In začudenje L—jevo je bilo še večje.
(Dalje prih.)
ne dana, onda im prestaju teći dodaci na i skupoću aktivnih službenika i isplaćivaće im se dodaci na skupoću kao da su pen-zjpnisani i to samo onim, koji su oo op-štim propisima stekli pravo na penziju; i u protivnom obustaviće im "se dalja iz-i olata svih dodataka na skupoću.
U drugom stavu čl. 39. predvidjeli je I iedan izuzetak za one. koji su bili ranjeni i i postali bolesni prilikom vršenja službe : po zakonu o zaštiti javne bezbednosti. Oni imaju pravo na potpune dodatke na skupoću za sve vreme lečenja.
Članom 49. produženo je važenje dosadašnjih odredaba o dodacima na skupoću onim licima, koja ovim zakonom nisu obuhvaćena, a do sada su primala dodatke na skupoću iz državne kase.
Isplata dodataka po ovom zakonu j ima se izvršiti saobrazno čl. 4L zakon» I
o budgetskim dvanaestinama za mesece: mart i april 1922 god. (»Služb. Novine« od 28. februara 1922 god., br. 45a)l.
Skreće se pažnja na propis stava 3„ čl. 41 zakona o budgetskim dvanaestinama za desece .rnart i april 1922 god., po kome je priznato povećanje za 50% ličnog i poLodičnog dodatka na skupoću, predvidjenog ovim zakonom svima činovnicima i službenicima, koji su sa službom u mestima na teritoriji pod okupacijom talijanske vojske, a koja po rapalskom ugovoru imaju pripasti kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, s tim. da ovo povečanje važi od 1 marta 1922 god.
Za davanje svih objašnjenja u pogledu primcne ovog zakona ovlašćen je no čl. 51. gospodin ministar finansija.
Ferdo Čermak (Ljubljana):
Beda lavnih
Beda javnih nameščencev v naši državi dobiva katastrofalen značaj. V primeri z naraščajočo draginjo so plače malenkostne.
To pomanjkanje jugoslov. jav. nameščencev je gotovo največiie izmed vseh novih držav, vštevši tudi ono razkrinkano bedno Avstrijo.
Naša, skoraj čisto agrarna država, proti- kateri so se prej sosedne države, posebno stara Avstrija gospodarsko bojevale in kateri se je zabranjeval izvoz življenskih produktov na korist domačih producentov, je postala po nesmotreni gospodarski politiki naših mogotcev plen neusmiljenih dobičkarjev, verižnikov in navijalcev cen kakor nikjer drugod.
Čitamo, da padajo na Dunaju cene mesa in moke zaradi preobilnega uvoza; pri nas pa nasprotno cene vsak teden stalno naraščajo.
Gotovo je, da ima v vsaki državi domači denar veliko višjo nakupovalno moč ne glede na valutne razmere.
Samo nam prikrojujejo t. j. povišujejo cene pri vsaki priliki spremembe tujih valutnih razlik.
nameščencev.
Celo vodilni državnik je izjavil, da je , njegova prva dolžnost skrbeti za to, da ! naš producent dražje prodaja. To se pra-! vi, da se nakupovalna moč domačega de-j narja zmanjša. To na pridno posnemajo ; naši, ne toliko producenti, ampak preku-povalci in verižniki.
To je vzrok, da se nikjer ne čujejo obupni glasovi javnih nameščencev tako glasno in tako upravičeno, kakor ravno v i naši državi. Koliko pa ostane sramežljivo utajenega obupa iz skrbno čuvanega uradniškega ponosa iz prejšnjih časov!
Na Čehoslovaškem se je pojavila tudi nezadovoljnost zaradi prenizkih plač državnih nameščencev. Nevolja se je sedaj polegla na temelju obvezne obljube vlade, da se razmere nanovo urede v pomladanskem zasedanju parlamenta postavnim potom.
In ,vendar so naši tovariši v Češkoslovaški veliko na boljšem, kar se tiče življenskih razmer, kljub temu, dp je češkoslovaška ihdustrijalna. Jugoslavija pa skoraj čisto agrarna država.
To jasno potrjuje naslednja primerna tablica. Kot srednji tip naj služijo prejemki drž. uradnika IX. čin. razr. zadnje pla-j čilne stopnje s 3 nepreskrbljenimi otroki.
v Jugoslaviji
ima prejemkov 4684 K mesečno in plača
v Češkoslovaški
ima prejemkov 2107 Kč mesečno in plača
za 1 kg moke	27 K = 0.58% mes. pl.	5,— Kč	—	0.24%	mes. pl.
za 1 kg ržn. kruha 20 K = 0.43% mes. pl.		5.40 Kč	—	0.26%	mes. pl.
za 1 kg krompirja 5.60 K — 0.12% mes. pl.		2,- Kč		0.09%	mes. pl.
za 1 kg masti	95 K = 2.02% mes. pl.	22,- Kč		1.04%	mes. pl.
za 1 kg slanine	90 K = 1.92% mes. pl.	22.— Kč	—	1.04%	mes. pl.
za 1 kg masla	160 K = 3.42% mes. pl.	40.— Kč	=	1.90%	mes. pl.
za 1 kg sladkorja	64 K " 1.37% mes. pl.	7.60 Kč	rz:	0.36%	mes. pl.
za 1 kg riža	44 K = 0.94% mes. pl.	5.— Kč	=	0.24%	mes. pl.
za 1 kg govedine	46 K = 0.98% mes. pl.	14.— Kč	=	0.66%	mes. pl.
za 1 kv preš. m.	70 K — 1.50% mes. pl.	20.- Kč		0.95%	mes. pl.
za 1 kg koštruna	36 K = 0.77% mes. pl.	12,— Kč		0.57%	mes. pl.
za 1 kg kislo zelje 14 K = 0.30% mes. pl.		5,— Kč	=	0.24%	mes. pl.
za 1 liter mleka	11 K = 0.23% mes. pl.	3.50 Kč	—	0.17%	mes. pl.
za 1 kos jajce	9 K = 0.19% mes. pl.	1.50 Kč	—	0.07%	mes. pl.
za 100 kg drv	56 K = 1.20% mes. pl.	32,— Kč		1.52%	mes. pl.
skupaj 748 K 15.97% mes. pl.		197.20 Kč	=	9.35%	mes. pl.
	dalje			dalje	
1 obleka	4000 K = 85.40% mes. pl.	1000.— Kč	r=	47.46%	mes. pl.
1 klobuk	800 K = 17.08% mes. pl.	100,— Kč	zz	4.75%	mes. pl.
1 par čevljev	900 K = 19.21% mes. pl.	200.- Kč	zz	9.50%	mes. pl.
1 srajca	450 K = 9.61% mes. pl.	100— Kč	=	4.75%	mes. pl.
1 nar nogavic	80 K = 1.71% mes.pl.	7.50 Kč	zz	0.36%	mes. pl.
1 ovratnik	30 K = 0.65% mes. pl.	10,— Kč	=	0.48%	mes. pl.
skupaj	6260 K 133.66% mes. pl.	1417.50 Kč	—	67.30%	mes. pl.
iz tega sledi, da plača naš uradnik za navedene najbolj nujne potrebščine za prehrano v naši agrarni državi 15.97%, če-
škoslov. tovariš v industrijalni državi samo 9.35%, za obleko pri nas 133.66%, v Češkoslov. 67.30% svojih mes. prejemkov.
Ako bi se imeli prejemki našega uradnika zenačiti z onimi češkoslovaškega uradnika glede nakupovalnih sorazmer prehranjevalnih potrebščin bi mo-ral prc- 1 jeti 7996 K mesečno, glede obleke pa ravno še enkrat toliko kakor ima sedaj t. j. 9368 K.
To, kar se nam obeta za 1. april, je povsem nezadostno in tudi ne zadrži propada držav, uradništva, ako se ne pre- ! osnuje gospod, politika države. Ponavlja- i mo s povdarkom besede g. dr. R. K.:
»Koliko služabnikov pa se bo našlo ; na svetu, ki bi blagrovali gospodarja, če- ; prav ta pripušča, da lakote umirajo? Človek. ki ga tare vsakdanja skrb, ki ne ve, ! kako bo jutri živel, ki leze dan na dan globlje v dolgove, izgubi zdravo razsodnost,, izgubi ideale in postane za pozitivno, ustvarajoče delo nesposoben. Pač pa se njegova nezadovoljnost prenese na vse, ki čutijo ž njim in zavzame tako j vedno širše kroge.«
To se že uresničuje, in za to kličemo: | Kdor more, reši se!
H. D. Ljutomer):
Reduciranje in vpokojenci. j
Kakor slišimo, se je že pričelo z reduciranjem državnega nameščenstva, — toda na način, ki presega vse meje človečnosti.
Omenjeno reduciranje se mora izvršiti in naj se izvrši, — toda človeško. Reduciranje pa se baje vrši na ta način, da se starejši, torej že onemogli nameščenci kratkomalo upokojajo, — to je, postavljajo pred vrata.
Divjaki — in to samo barbarski — so svoje stare, onemogle ljudi klali in žrli, — torej se jih niso samo iznebili, temveč so jih tudi rešili vse nadaljne muke in trpljenja.
Državni nameščenec, ki je vse svoje življenje služil državi in s tem celokupnosti človeške družbe, človek, ki je za blagor družbe žrtvoval vse, kar premore, svojo delavno silo, svoj razum, ki si ga je po večini z gladom in trpljenjem pridobil v dolgi vrsti let, tisti človek, ki je iz ljubezni do poklica in s tem do človeške družbe žrtvoval možnost boljšega gmotnega življenja in danes kljub temu, da zaradi nezadostne plače izstradan omaguje, iz gole ljubezni do domovine in težko plačuje zadnje državno posojilo, — se pa kratkomalo upokoji in se z malo napitnino »penzijo«, postavi pred vrata in — hajdi!
Kaj je na tem, ako tudi poginejo on, žena, otroci, svojci — torej cela vrsta državljanov, ki so tudi udje človeške družbe in z nameščencem sotrpini-žrtve, za to človeško družbo!
Sedaj pa se vprašajmo, ali tako reduciranje nameščencev ni barbarski zločin, ki je slabši od onega zgoraj omenjenega divjaškega barbarstva, kjer so sicer starega onemoglega — a samo tega — odstranili, — a obenem so ga tudi rešili nadaljnega trpljenja!
Vprašajmo se, ali je naša civilizacija že padla pod nivo onih divjakov s tem, un se z upokojitvijo na prej omenjeni na-c‘n ugonabljajo kar cele obitelji, cela vrsta sodržavljanov.
Nameščenec, ki je vse svoje življenje žrtvoval človeški družbi in ni imel ne časa, ne prilike, ne pravice, si na oderuški način prisvojiti kapitale, od katerih bi sedaj zajemal, ima sveto pravico, zahtevati, da se rešujejo vprašanja, ki se ti-ccjo njegovega obstanka, »človeški«. Zato prosimo in zahtevamo, da se vodstvo Zveze državnih nameščencev kot vez med nameščenci in vlado zavzame takoj
za svoje ude in odločno zahteva pri vla- ; di, pri vseh merodajnih mestih in faktor- \ jih:	j
1.	Vsak zdrav nameščenec se naj vpraša prej, ali je voljen stopiti v pokoj ; ali ne? (Mnogo je takih, ki se bodo pro- ; stovoljno javili).
2.	Vsak nameščenec, ki se upokoji, i mora dobiti najmanj 6 mesecev še nada- j lje od dneva upokojitve vse svoje aktiv- j ne prejemke, da si more v tem času svoje razmere urediti in si event. poiskati drugega zaslužka.
Draginja raste od dne do dne in noben aktiven nameščenec, še manj pa upokojenec, niti višjih plačilnih razredov, ne more s svojimi sedanjimi prejemki živeti — niti ne životariti na pošten način. Nadomestilo pomanjkanju, to je primeren ! zaslužek pa takega izmozganega name- ! ščenca ne čaka na cesti in dobro ga mo- ! ra iskati, predno ga najde.
3.	Vsak nameščenec, ki se upokoji, i naj dobi, če prosi, primerno brezobrestno , državno posojilo, da poplača dolgove, ki ; so mu narastli vsled draginje. To posojilo se naj vrača tako, da se mu odteguje od mesečne vsote njegovih prejemkov znesek, ki ne sme presegati 10% teh prejemkov.
4.	Vsak upokojenec mora biti deležen vseh nadaljnih ugodnosti, ki jih bodo ! deležni tudi upokojenci po svoječasni no-
. vi pragmatiki. Pragmatika se mora izdelati tako, da dobi vsak upokojenec po svojih službenih letih enake percentualne g prejemke od vseh prejemkov nameščen-j cev iste vrste.
5.	Vlada naj ukrene odločno in ener-; gično vse potrebno proti vedno rastoči
draginji — da s tem reši bedno prebivalstvo, nemeščence in državo pogina.
F. R. (Ptuj):
Še enkrat — uradne ure
Skoraj nekaj neverjetnega! V štev. 7. »Našega Glasa« se je oglasil tovariš ter protestiral proti zahtevi po nepretrganih uradnih urah od 8.—14. Upa si celo trditi, da »so to le želje posameznikov, nikakor pa ne večine uradništva.« Da, ogorčen je celo, da se rabi papir »Našega Glasa« za to vprašanje. To je kuriozum prve vrste! Malo, da mi ni sapa obstala,
■ takoj se mi je zasvitalo, da dokler obstojajo med uradništvom taki kontrasti, pač daleč ni misliti na enoten nastop in na j ugodnejše razmere uradništva. Le v velikem razdalju bodemo capljali za dru-i gimi stanovi. Dokler ne prešine slehernega javn. nameščenca ideja »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal,« dokler bodemo čakali na pečene golobe, dotlej i smo pač obsojeni na životarjenje. Med-! tem ko drvijo vsi stanovi naprej, zaostaja javni nameščenec.
Uvedba nepretrganih uradnih ur, to je pridobitev koliko mogoče prostega časa, je tako živa potreba vsakega mo-I dernega nameščenca, da ne sme biti o tem niti najmanjšega dvoma. Strah in groza me popadata vsekdar pred mislijo:
! 35 let moraš služiti — najlepšo dobo življenja — dan za dnem (izvzemši nekaj nedelj in malenkostnega dopusta) od ranega jutra do poznega večera v zaduh-; lih sobanah, vsak dan iste 4 stene, isti I uradni prah itd. — sedč ves dan.
Komaj zjutraj vstaneš, že letiš v pisarno, in ko prideš iz pisarne domov, j je že čas iti spat. Vsak dan ista slika, I isto življenje! Tako življenje mora napraviti iz človeka top stroj, stroj brez duše, enostranskega človeka - flegmatika, ki se v svoji letargiji končno uda pijančevanju in drugim strastem, ki živi torej brez vsakih idealov.
Na drugi strani slabša taka služba fizično stanje od dne do dne in izpostavlja telo raznim boleznim, kakor jetiki, živčnim in srčnim boleznim. Tega nedostatka sicer ne čutijo toliko bivši voj. cer-tifikatisti, ki imajo z izpolnjeno službeno dobo k večjemu 10 do 20 let pisar, službe za seboj, medtem ko so ves prejšnji čas imeli prilike dovolj, si svoje telo pri vojaštvu itd. skoz in skoz utrditi. Druga je pa pri nameščencih, ki so takorekoč iz šolskih klopi presedlali na pisarniške stole, ki so skoraj ves svoj telesni razvoj prebili sede. Neglede na to, da od teh sploh malo doživi 35 službenih let, kažejo mnogokrat pravcate karikature, inkli-nirajo vsaki mogoči bolezni; vsak veter-ček jih je v stanu vreči v posteljo. To so tiste prednosti vsednevnega službovanja, ki jih vsak od nas, posebno nižjih, čuti.
Čisto kaj druzega pri nepretrganih ozir. skrajšanih uradnih urah. Tu je mogoče izvajati znani »mens sana in corpore sano«. Tu je mogoče si privoščiti ob lepem vremenu daljši izprehod v svežem zraku, skrbeti za uspevanje telesnih organov, se posvetiti knjigi, umetnosti, raznim športom, kopanju na zraku, soln-cu in se baviti tudi z različnimi drugimi koristnimi panogami gospodarstva. Vse to bo na eni strani v sedanjih izredno slabih časih javn. nameščencem pripomoglo k izboljšanju materijalnega položaja, na drugi strani pa jim izboljšalo zdravje in lepšalo življenje ter marsikaterega odvrnilo od pogubonosnega pijančevanja. Tudi bi bilo omogočeno, se intenzivneje udejstvovati v različnih kulturnih in pro-: svetnih društvih. Ob slabem vremenu bi si širili duševno obzorje s čitanjem knjig i in časopisov, ali pa bi reševali ev. za-! ostanke v pisarni. Pri takem načinu življenja bi se potem drug dan zopet sveži in z novimi ambicijami posvetili uradu ter s podvojenimi močmi izvrševali uradniški poklic.
Odločno moram ugovarjati trditvi, da so nepretrgane ur. ure le želje posameznikov. Vsi, s katerimi sem diskutiral o j tem vprašanju, so jadikovali nad dose-j danjim nedostatkom v tem oziru. Izjemo i dela le nekaj zakrknjenih birokratov, ki : ne poznajo kulturnih potreb in jim je še Burna doba za reprezentacijo njihove, sicer nezaslužene »vzvišenosti« prekratka; drugi se zopet hodijo pozimi v pisarno gret in imajo ondi brezplačno luč.
Da bi radi odpadka 1 ali 2 popoldanskih ur trpel urad in delo, je bajka. To nam kaže tudi praksa pri uradih, kjer se je uvedel 6urni sistem. Sicer pa obstoja ta sistem že v vseh modernih državah. Tu je treba ravno upoštevati psihološki moment in dejstvo je, da zdrav in duševno svež človek mnogo več napravi, kakor pa bolehen ali pa duševno top, kar je celo eksperimentalno dokazal učenjak Taylor. Nesmisel pa je metati prometno in drugo uradništvo v en koš.
Komur pa želodec samo ob 12. prebavlja, ta si naj izprosi individualno izjemo, ki se mu bo gotovo tudi dovolila.
Tudi v ostalem se strinjam s pripombo gosp. urednika.
Ne bodimo torej lastni grobokopi! Otresimo se konservatizma! Proč s starimi nazori in omejenim in sebičnim obzorjem! Živel napredek!
A. K. (Maribor):
Ustavljena imenovanja.
Kakor se sliši, čita in poroča, so ; baje ustavljena napredovanja državnega uradništva. AJi je to res? Najbrž samo 1 pri nižjih kategorijah, kakor je pri nas i že navada, saj so ti reveži že itak nava-I jeni laziti počasi naprej po oslovski lest-
vici. In sedaj se jim še tukaj delajo zapreke in to v sedanji največji mizeriji in ! najbolj kritičnem gmotnem položaju, ko ' že mesece tako težko čakajo na izpla- ■ čilo novih draginjskih doklad. Mesto da bi avanzirali uradniki po zasluženi dobi in žalibog še po zastareli pragmatiki, se jim še vzame ta edina, po zakonu pripa- ! dajoča pravica. Nezadovoljstva in kri- : vice je že dovolj. Dajte tem zaslužnim j možem kar jim gre; saj vendar državo prav nič ne stane, če napreduje uradnik v višji čin, katerega plačo že morda več let uživa. Vzor bi nai bila poštna in železniška uprava; pri teh strokah ne boste našli recimo uradnika v X. čin. razredu z osivelimi lasmi in okoli 45 let starega družinskega očeta, kakor jih vidimo v obilnem številu pri sodnijah, finan-ci. glavarstvih itd. Ali ne služimo vsi eni dižavi in enemu kralju? Zakaj ta razlika in krivica!
Krivda pri nekaterih resortih ne leži toliko v Ljubljani, nego bolj pri ministrstvih v Beogradu, katera gotovo narekujejo pokrajinskim oblastim strogo šte-denje. Ali tukaj ne boste nič prištedili; morate seči po višjih nepotrebnih glavah in kjer se v sled prevelikih doklad več kot razkošno živi, medtem ko nižji uradnik svojo ubogo družino v neizmerni bedi preživlja in v sedanji splošni draginj; radi stradanja ne more več službe tako opravljati, kakor bi jo sicer moral.
Sedanje reduciranje uradništva napredovanja pač ne more tangirati, ko že sedaj itak vsaka oblast mora vedeti, kateri uradnik ostane v službi, kateri bode upokojen ali kateri nesrečnež bode odpuščen. Uradnik s srednjo službeno dobo in s prav dobro kvalifikacijo mora napredovati, če ie na vrsti in to ne po milosti višjih, temveč po zakonu, ker si je to zaslužil.
Apeliramo na merodajne oblasti, odstranite krivico, ki tlači reveže v teh obupnih časih, in g. poslance prosimo, da podpirajo pokrajinske oblasti v tem oziru na merodajnih mestih v Beogradu, ako leži krivda pri kakšnem trdovratnem ministru, kateri morda ne ve, da je uradnik temelj državi in kateri nima pojma o bedi uradništva.
Našim kolegom v sosednji revni Avstriji gotovo ne gre dobro, toda zadovoljni so, ker vedo, da jim država nudi vse, kar le dati more. Dobivajo pravočasno draginji precej primerne draginjske doklade in kar je jako važno za ambiciozno delo v uradih, dajo jim pošten avanzma. To vendar vsak ve. da je avstrijski uradnik z enako službeno dobo našega že zdavnaj prekoračil za dva či-novna razreda. Sicer so tudi pri nas nekateri prav pridno napredovali, preskočili so kar čin ovne razrede; toda to je bila mani njih zasluga .nego delo njihovih političnih mogočnežev. Drugi zaslužni so daleč, daleč v činu zaostali, tako da ne bodo svojih kolegov nikoli več dosegli ali vsaj ne v doglednem času.
Namen tega članka je torej, da se v napredovanju zaostalim že enkrat krivica popravi in se jih tudi imenuje.
Poslovale so sicer neke komisije radi pretiranih imenovanj — ker so to zahtevali nekateri g. poslanci, ki so uvideli, da ne gre tako naprej, toda o uspehu delovanja teh komisij ni bilo dosti slišati: bilo je vse bolj na papirju. To pa je gotovo. da ni imel nobeden nižjih uradnikov s tem kakšnega dobička, če se je
tudi kak nekvalificiran protežiranec odstranil iz državne službe.
Ne čakajte na novo pragmatike, saj še ni dozorelo žito. iz katere moke bodemo pekli kruh za dobo, ko stopi v veljavo nova, modema službena pragmatika!
Vestnik.
Redukcija. Iz Beograda poročajo: Po pravilniku za redukcijo državnih nameščencev, ki bo veljal za vso državo, se odpuste iz državne službe v prvi vrsti oni uradniki, ki ne znajo službenega jezika, in ki še doslej, ne poznajo obeh pisav (latinice in cirilice). Odpuste se oni nameščenci, ki so se pregrešili v svoji uradniški službi s tem, da so delovali proti državi. Njihovo krivdo bodo ugotovila disciplinarna sodišča. Od kvalificiranih uradnikov se imajo odpustiti predvsem oni, ki so izpolnili 40 let državne službe ali pa ki so stari že 60 let. Ako bo v kakem državnem uradu preveč kvalificiranih uradnikov, se premestijo v druge urade, ki nimajo dovolj uradništva. Dalje se odpuste nekvalificiranci, ako so odveč. Od nekvalificiranih uradnikov i ostanejo v državni službi v Srbiji in Črni I gori vojni invalidi in borci na solunski fronti. Ako so taki uradniki zunaj Srbije ali Črne gore se nanašajo te določbe tudi nanje, v kolikor so se borili v srbski vojski. Parlamentarno komisijo za redukcijo uradništva tvori sedem poslancev (po eden od vsake parlamentarne skupine), pet uradnikov in zastopnika Zveze dr-I žavnih nameščencev. Za Slovence sta v komisiji posl. Reissner in Sagadin, ki delujeta dogovorno ter slučajno stanujeta g skupaj.
»Društvo državnih pisarniških urad-! nikov za Slovenijo ima 26. marca t. 1. ob I 15. (3.) uri popoldne svoi redni občni : zbor v mestni posvetovalnici (mestni ma-I gistrat), s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika;
2.	Poročilo tajnika;
3.	Poročilo blagajnika;
4.	Poročilo pregledovalcev računov;
5.	Slučajnosti;
6.	Volitev odbora in sicer predsed- ■ j nika, 8 odbornikov in 4 namestnikov. 2 | 1 pregledovalcev računov in njih namest- | j nikov. — Odbor.
Poziv! Vsem »Nabavljalnim zadrugam državnih uslužbencev v Sloveniji.
j Z razpisom z dne 24. januarja 1922, broj : j 217 Saveza Nabavljačkih Zadruga u Beo- I gradu se vrši redovna skupščina Saveza dne 25. marca J 922 v Zagrebu. V interesu vseh. zadrug je želeti, da se te skupščina udeleže vse zadruge državnih uslužbencev v Sloveniji po svojih dele-
gatih. Glavne točke predlogov, katere naj b’ te zadruge na skupščini stavile, bi bile: 1. Ustanovitev »Podsaveza« za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. 2. Brezobrestni obratni kapital za finansiranje vseh zadrug in Podsaveza. 3. Nakazilo prostorov za zadruge oziroma plačanje najemnine in fonda »Saveza«, 4. Takojšnje uveljavljenje člena 79. Uredbe o zadrugah. V predvečer, dne 24. marca 1922 nai bi se vršil sestanek vseh delegatov iz Slovenije, kjer bi s.e setavili vsi predlogi, ki naj bi se stavili prihodnji dan na skupščini. Upravni odbor Nabavljalne zadruge v Ljubljani naj bi prevzel in vodil, da nastopijo vse zadruge v Sloveniji enotno (določi lokal in objavi v dnevnikih). — Z zadružnim pozdravom Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Metliki.
Beže! Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ie dobilo tale dopis: Ker mi z nakazano mesečno plačo in draginjskimi dokladami ni možno se poštenipi potom preživljati in to odgovornosti polno naporno dolgotrajno dnevno službo brez oddiha lačen in raztrgan opravljati, sem vsled tega prisiljen 1. 4. 1922 iz službe izstopiti, kar blagovoli pol. ravnateljstvo vzeti na znanje. Ljubljana, 10. 3. 1922. E. B. detektiv. — Priobčujemo brez komentarja. * 1 2 3 4
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so
darovali: Gg. uradniki davčnega urada v Celju 56 K. G. Miklaužič Jože, ravnatelj pom. uradov stola sedmorice v Zagrebu nam je poslal 120 K, ki so jih darovali gg. Vitanovič, Grisogono in Miklaužič vsi na odd. B. stola sedmorice v Zagrebu, a po 40 K, mesto venca na grob rajnkemu g. Viljemu Hrovatu v Ljubljani, kot očetu pis. oficijala g. Viljema Hrovata v Zagrebu. G. Živic Ferdinand v Celju 10 K. G. Hočevar Ivan, davčni upravitelj, Ljubljana 5 K. Srčna hvala vsem!
Uprava.
VABILO
k rednemu občnemu zboru Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in vpoko-jencev v Kranju r. z. z o. z.,
ki sc bo vršil dne 8. aprila 1922 ob 20. uri pri Finku v Kranju.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora.
2.	Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1921.
3.	Volitev novih odbornikov.
4.	Razni predlogi (sprememba pravil, najetje posojila itd.).
Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure na to z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
	m. muuh nu. y uuouuni	
g	dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit	I
III	proti poroftvu, zaznambi na službene prejemke in		JI
	zastavi življenskih polic na daljšo dobo in profi	
	malim mesečnim odplačilom :: 7% obresti.	
	lil VLOGE SE OBRESTUJEJO PO	
	4%-	
	Prošnje se rošojejo zelo bllro. Zahtevajte prospekt	
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni nrednik Makao Dache. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.