Ljubljana, sobota, 4. julija 1953 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SEI Leto XVIII. Stev. 169 OIHEKTOh .BOKbtt, ,8L,ltO VLAHOVIČ GLAVNI in OOGOVORNl UREDNIK OUSAN blagojevic UREJA uredniški odbor • Ust izhaja vsak dan razen Detka — Cena 10 dinarjev 'v/TV/z/m '/////. V/////. ■m. GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE II. IZDAJA .LJUDSKA P B A V I C A. USTANOVLJENA 9. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO IZJAVA Dr. A L E S A BEBLERJA O POLOŽAJU V TRSTU Tre*i ^ sem ga napravil v atu skupno s podpredsednikom vršnega sveta Slovenije dr. Ma-Mnom Brecljem, članom Izvrš-ši?Sa ?veta Slovenije Vido Tom-vn’ ^av8}ini svetnikom Stanisla-i. ™ Kopčokom, državnim tajni-K°ni za n.imriMn vat Za nar°dno gospodarstvo Hr- ga povezovanja Trsta z Italijo.« s i-i Marjanom Cetiničem in ie vi' Brankom Zlataričem 1 nedvomno koristen in po- gospodarske stike Trsta z njego- L Potem je dr. Bebler poudaril, vim naravnim zaledjem po eni da so pri umetnem trganju vezi strani umetno ovirajo, po drugi! s Trstom in njegovim naravnim strani pa, da iz popolnoma poli- zaledjem uporabljali zlasti dve tičnih razlogov pošiljajo denar za i sredstvi. Odklanjali so prošnje to območje, očitno v zvezi s po- , Jugoslavije za uvozne in izvozne litiko raznarodovanja in umetne- j olajšave in menjali režim svobodnega pristanišča, ki postaja vedno učen za nas vse«, je izjavil di- nro mu sodelavcu Jugo-n ,ssa dr. Aleš Bebler, državni podtajnik za zunanje zadeve, so .Bebler je nadalje dejal, da .j. ,se jugoslovanski predstavniki grobne j e seznanili s tržaškimi Prasanji s tem, da so imeli šte-ne razgovore s političnimi in spocjarskimi krogi v mestu in COni A sploh. osebno, je poudaril dr. hnii Priložnosti naj- kn Presunetilo, kako velik je n« *-rast med gradbeno delavni* .jn a,Jtivnostjo tržaškega ■stanišča. Pristanišče, ki je sa-, 0 p0 sebi največje tržaško go-Pouarsko podjetje, je mrtvo in v iZ!ln- Med tridnevnim obiskom šf lrstu nismo opazili v pristani-u nobene trgovske ladje. Toda Ve V|Setl siraneh mesta grade no-stanovanjske bloke in različna „ !?Sa Poslopja. Ta kontrast je po sem mnenju posledica tega, ker Dr. Aleš Bebler s šefom gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. Zemljakom (levi) in predsednikom tržaškega velesejma ing. Sospisiom Demokratično prebivalstvo cone A »ozdravlja obisk visokih jugoslovanskih državnikov ue ^rs*’ julija. — Obisk držav-, Ea podtajnika za zunanje za- fc.ARjV- ■■ • . . . Beblerja in dru* v visokih jugoslovanskih gostov - irstu je povzročil veliko za- TrSaški tisk o tiskovni konferenci tov. Beblerja 3. julija. (Tanjug.) Trža da-\. i “es obširni poročili s tiskovne ki l jP *>sta »Primorski dnevnik« in • °rriere di Trieste« objavljata nimanje Tržačanov, predvsem pa šanja domačih in tujih novinar Slovencev v britansko-ameriški coni STO. Med njihovim kratkim bivanjem so jih obiskale različne skupine Slovencev, ki so jim želele dobrodošlico, hkrati pa so jih podrobneje seznanile s težavnim položajem, v kakršnem so Slovenci v coni A zaradi številnih diskriminacij proti njim. Demokratično prebivalstvo Trsta je prisrčno pozdravilo obisk jugoslovanskih gostov in ocenilo zelo pozitivno njegov pomen. Zanimanje Jugoslavije za gospodarsko življenje Trsta se je pokazalo tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, pa kateri sta dr. Aleš Bebler in Stanislav Kop-čok, ko sta odgovarjala na vpra- °pference, ki" sta jo imela vče-s 1 v. Trstu dr. Aleš Bebler in etnik v državnem tajništvu za ^^uje zadeve Kopčok. »Pri-eh u*. dnevnik« piše, da je lik Jugoslovanskih gostov veda^ pomena za utrditev gospo-jn rskih odnosov med Jugoslavijo ^ anglo-ameriško cono STO. je S°Pjs razen tega poudarja, da trv ^“isk posebnega pomena za j ?s*je Slovence, ki so gostom . di težke razmere, v kate- N1Ve- ^ Neodvisni list »Corriere di v..,este« poudarja želje Jugosla- _ Je, f]a razširi izmenjavo dobrin A STO. Časopis piše, da j, auko Jugoslavija in cona A ;.”'enjali mesečno za 200 milijo v lir blaga in da bi lahko jugoslovanska industrija prevze-v 7s.e Proizvedene količine koksa 1 trzaški železarni »IIva«, jugo-]a,Yanske ladjedelnice pa bi, „ - nko kupovale v Trstu motorje i za »izzivanje«. Demokristjan Bar- jev, opozorila na velike možnosti in gospodarsko korist za Trst in za Jugoslavijo, če bi se razvila široka in neovirana medsebojna izmenjava blaga. Zaradi prisrčnega sprejema, ki so ga doživeli jugoslovanski gostje v Trstu, so italijanski ane-ksionisti povzročili nove šovinistične protijugoslovanske izpade. Ta dogodek še jasneje pojasnjuje položaj, v katerem so danes Slovenci v britansko-ameriški coni, predvsem pa kaže, kako brezmejen je šovinizem tržaških aneksionistov proti slehernemu znamenju resničnega prijateljstva med Jugoslavijo in Trstom. M. P. monstracije in označili obisk s, -*«iski železarni »uva«, jugo-1 državnega podtajnika za zuna-lah!anske ladjedelnice pa bi ( nje zadeve dr. Beblerja v Trstu Iredentistični izgredi x tržaškem občinskem svetu zaradi obiska jugoslovanskih gostov Trst, 3. julija. (Tanjug.) De- ško upravo, ker je »dovolila« mokristjani, fašisti, republikanci obisk dr. Beblerju, kar je po in tržaški Saragatovci s pred-, njegovih besedah »izzivanje ita-sednikom občinskega sveta Bar- : lijenskega Trsta«, tolijem na čelu so sinoči v ob-1 Sinočnja protijugoslovanska činskem svetu Trsta organizirali izzivanja je začel demokristjan-p roti jugoslovanske izpade in de- ski svejnik in vodja Katoliške za Svoje ladje. I toli je napadel Zavezniško voja- SEDMI SESTANEK Robertson - s ng man ri Seul, 3. julija. se — odposlancem Walterjem nertsonom in južnokorejskim poedsednikom Sing Man Rijem. ^Stanku niso izdali nikakega je dnega sporočila, le Robertson Tla kratko izjavil novinarjem, bo s Sing Man Rijem še r0 9 poročilih iz ameriških vi-Je južnokorejski predsednik he^fcccj popustil in pristal na hn ,ai točk washingtonskega od-S|anca. ie pKencija UP pa poroča, da lišf n zavze! odločno sta- PrPH davišnjem srečanju s Ma dnikom Južne Koreje Sing Vgj1 Rijem in mu je dal jasno el). da bo Združeno poveljstvo alie,nilo premirje z Južno Korejo RT nie- sest ° je aa davišnjem Kov 'zr°čii Ri ju pismeni od-ter°r na včerajšnje pismo, v ka-hg-®111 je predsednik Južne Ko-wJ? poudarjal, da ni spremenil Jega stališča, odkar je začel pogajanja z Robertsonom. Čeprav ni bilo objavljeno besedilo Robertsonovega odgovora, pa vendarle v poučenih krogih izjavljajo, da le ta sloni na tehle postavkah: i. da ima Robert- sonova misija polna pooblastila, da razloži dokončno stališče ZDA in da ue bo novih ameriških odposlancev pred podpisom premirja; njegove predloge je treba razumeti kot dokončne; 2. ZDA in Združeno poveljstvo se bodo tudi v prihodnje zavzemali za sklenitev premirja s Sing Man Rijem ali brez njega. TayIor pri Robertsonu Seul, 3. julija (AFP). Poveljnik ameriške Osme armade general Maxwell Taylor je davi obiskal posebnega odposlanca Eisenho-vverja na Koreji Robertsona in ameriškega veleposlanika v Seulu Briggsa. Taylor je obvestil Robertsona in Briggsa o rezultatih vojaške konference, ki je bila včeraj v glavnem stanu generala Marca Clarka, akcije Stopper, ki je protestiral, da so predstavniki različnih organizacij tržaških Slovencev obiskali dr. Beblerja in druge goste iz Jugoslavije ter jim razložili dejstva o preganjanju Slovencev v coni A STO. Pridružili so se mu tudi fašistični in republikanski predstavniki. Skupina predstavnikov Sa-ragatove »Socialistične stranke Julijske krajine« je ploskala ob proti jugoslovanskih šovinističnih izpaclih iredentističnih svetnikov. Ko sta svetnik Slovensko-itali-janske ljudske fronte dr. Dekleva in svetnik Slovenske demokratične zveze dr. Agneletto zahtevala besedo, jima predsednik sveta Bartoli ni dovolil govoriti. manj svobodno. To škodi celotnemu tržaškemu zaledju, oziroma tudi državam kakor je Avstrija. »Jugoslavija, je poudaril dr. Bebler, se ne more sprijazniti s takšnim stanjem in si bo - nedvomno prizadevala, da bi ga spremenila, tako zaradi lastnih koristi kakor tudi koristi tržaškega prebivalstva. Zaradi sedanjega položaja, ki se zrcali v hromitvi njegovega pristanišča, v brezposelnosti znatnega dela mestne industrije, zlasti največjega metalurškega podjetja »Ilva« in strojne tovarne, sodimo, da je kondominij rešitelj za tržaško gospodarstvo. Bil bi najboljše zagotovilo, da se bo današnje umetno ustvarjeno stanje spremenilo in da bo Trst znova svoboden, tako j Romunska vlada sprejela predlog naj mešani komisiji proučita obmejne izgrede Jugoslovanska vlada je že leta 1949 predlagala, naj b! sestavili mešani komisiji Državni sekretariat za zuna- Kakor smo že poprej poročali, nje zadeve poroča, da je romun- je državni sekretariat za zuna-sko zunanje ministrstvo izročilo nje zadeve FLRJ izročil 13. ju-odpravniku poslov jugoslovan- nija romunskemu veleposlaništvu skega veleposlaništva v Buka- v Beogradu noto, v kateri je rešti dne 29. junija noto, v ka- protestiral zaradi 172 obmejnih teri sprejema romunska vlada izgredov in hkrati vnovič pred- predlog, naj bi sestavili mešani komisiji za raziskovanje obmejnih izgredov. Romunska nota prav tako predlaga, naj bi se jugoslovanski in romunski delegati sešli v juliju, da bi razpravljali o ustanovitvi in poslovanju mešane komisije. Predsednik jugoslovanskega državnega sekretariata za zunanje zadeve je včeraj izjavil, da državni sekretariat jemlje na znanje, da je romunska vlada da bo mogel svoje gospodarstvo j sprejela jugoslovanski predlog usmeriti tja, kamor edino more J in da bo ukrenila vse potrebno, in mora, namreč na svoje narav- j da bi se delegati pravočasno no zaledje.« 1 sešli. lagal sestavo mešanil komisij, v katerih bi bili jugoslovanski in romunski organi, ki bi ob slehernem izgredu napravili preiskavo na kraju samem, da bi skupno ugotovili dejansko stanje ter okoliščine, v katerih je prišlo do izgredov. Jugoslovanska nota od 13. junija prav tako opozarja, da je državni sekretariat za zunanje zadeve predlagal romunski vladi že 14. decembra 1949 ustanovitev mešanih komisij, da pa romunska vlada ni hotela storiti nobenega koraka v zvezi s tem konstruktivnim jugoslovanskim* predlogom. De Gasperijevo iskanje Rim, 3. jul. (Tanjug). Danes so so v Kvirinalu uradno sporočili, da je predsednik republike Ei-naudi zaupal De Gasperiju nalogo, da »ugotovi orientacijo posameznih parlamentarnih skupin glede programa nove vlade«, pri čemer naj upošteva obveznosti, ki so jih sprejele posamezne stranke. Dejstvo, da predsednik republike še vedno ni določil novega ministrskega predsednika, čeprav to že tolmačijo kot podelitev mandata, dokazuje, da se je vladna kriza še poglobila in da ni skoraj nikakega upanja za sestavo stabilne vlade. Po današnji izjavi vodstva liberalne stranke, da ne bo brezpogojno podprlo vlade, je ostal Predsednik republike zapustil Brione Ljubljana, 3. julija. Predsednik republike Josip Broz-Tito je davi zapustil Brione. Na potovanju skozi Slovenijo se je predsednik Tito za kratek čas ustavil v Opatiji in Ljubljani, kjer so ga prebivalci prisrčno pozdravljali. Predsednik republike na novi ladji »Romaniji« Brioni, 3. julija. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v spremstvu Ivana Kreačiča in generala Milana Zeželja včeraj ob 17. uri v bližini Brionskih otokov obiskal našo novo ladjo »Roma-nijo«, ki je z Reke odplula na prvo vožnjo. Ko je stopil na ladjo, so ga sprejeli in pozdravili kapetan »Romanije« Ivan Margetic, načelnik uprave za ladjedelništvo general Kukoč in Jure Vukasovič, direktor reške ladjedelnice >3.maj« ki je to ladjo izdelala. Sprejem pri predsedniku republike Brioni, 3. julija. Predsednik republike Josip Broz-Tito je 2. julija po zasedanju Mednarodne elektrotehnične komisije v Opatiji sprejel na Brionih predsednika Mednarodne elektrotehnične komisije gospoda dr. inž. Harolda Osborna, predsednika jugoslovanskega elektrotehničnega komiteja prof. inž. Aleksandra Damjanoviča in predsednika Zvezne komisije za standardizacijo inž. Slavo-ljuba Vitoroviča. Dalmatinski duhovniki grajajo italijansko iredentistično propagando Zagreb, 3. julija. (Tanjug). — V Bjelovaru in Splitu sta bila danes sestanka iniciativnih odborov za ustanovitev stanovskih združenj katoliških duhovnikov v Slavoniji in Dalmaciji. Na sestanku v Bjelovaru, ki se ga je udeležilo 18 katoliških duhovnikov nekdanje osješke oblasti, so sklenili, sestaviti komisijo, ki bo v imenu osrednjega iniciativnega odbora za ustanovitev stanovskih duhovniških združenj, navezala stike s predstavniki ljudske oblasti. Razpravljali so tudi o socialnem zavarovanju. Duhovniki 20 dalmatinskih okrajev so prav tako proučevali vprašanja stanovskih združenj katoliških duhovnikov v svojem kraju in ob tej priložnosti soglasno obsodili italijansko iredentistično propagando. Dalmatinski katoliški duhovniki so v brzojavki, ki so jo poslali s svojega sestanka predsedniku Titu, izjavili, da v celoti podpirajo stališče jugoslovanskega državnega vodstva do italijanske iredente, poudarjajoč, da je to stališče vseh ljudi v Jugoslaviji in neločljivi del boja za neodvisnost naše države. Predsednik republike je zaupal De Gasperiju, naj »ugotovi orientacijo posameznih parlamentarnih skupin«. De Gasperi bo do torka pripravil odgovor Einaudiju De Gasperi izven svoje stranke brez sleherne podpore in s tem v manjšini v parlamentu. Da bi zboljšal položaj, je De Gasperi danes napovedal, da se bo še raz-govarjal s strankami centra, če pa ne bo uspel, bo zahteval podporo desnih strank. V Rimu poudarjajo, da bi bila v tem primeru izigrana večina italijanskih volilcev, ki so se na volitvah izjavili za demokratske in socialne reforme. Krivdo za to bodo imeli po eni strani demokristjani, ki so raje pristali na zvezo z monarhisti, kot pa na napredne reforme, po drugi strani pa ne bosta imela nič manjše krivde kominformistična voditelja Togliatti in Nenni, ki nista na volitvah pridobljenih glasov izko- Vlada FLRJ bo imenovala veleposlanika v Moskvi Vlada FLRJ je sporočila sovjetski vladi, da bo imenovala jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi. Dne 15. junija pa je jugoslovanska vlada privolila v imenovanje sovjetskega ambasadorja v Beogradu g. Vasilija Aleksejeviča Valjkova. Koča Popovič zapustil bolnišnico Beograd, 3. julija. (Tanjug). V državnem tajništvu za zunanje zadeve smo zvedeli, da, je državni tajnik za zunanje zadeve tov. Koča Popovič zapustil vojaško medicinsko akademijo Jugoslovanske ljudske vojske in da bo po zdravniškem nasvetu nadaljeval zdravljenje doma. ristila za pritisk na demokristjane, da bi se odločili za levo koalicijo in reforme, ki jih zahtevajo volilci, temveč za pritisk na vlado, da izstopi iz Atlantskega pakta in da se pridruži sovjetski mirovni ofenzivi. Splošno so v Rimu prepričani, da ne bi mogel De Gasperi tako lahko zavrniti leve koalicije, če bi Nennijeve zahteve slonele na notranji socialni reformi in volji volivcev, ne pa na zunanjepolitičnem izsiljevanju in zahtevah, ki jih niso sprožili italijanski volivci, temveč Sovjetska zveza in kominformistična politika. Novi ameriški veleposlanik za FLRJ Beograd, 3. julija. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes pristal na imenovanje novega ameriškega veleposlanika v Beogradu g, Jamesa Williamsa Ridlebergerja. G. Ridleberger je bil rojen leta 1904 in je končal vojaško akademijo in univerzo v Wa-shingtonu. V diplomatski službi je od leta 1929. Opravljal je različne diplomatske dolžnosti v Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. Po vojni je bil načelnik političnega oddelka ameriške vojaške uprave v Frankfurtu, nato pa politični svetnik posebnega ameriškega predstavnika v Evropi. Na sedanji položaj veleposlanika v Beogradu prihaja gospod Ridleberger s položaja načelnika nemškega oddelka v ameriškem zunanjem ministrstvu. Kongres francotkih socialistov (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 3. julija. V dvorani upravnega centra v pariškem predmestju Aniersu se je začel včeraj 45. kongres francoske socialistične stranke. Najprej so razpravljali o notranjih vprašanjih stranke, pri čemer so govorili zlasti o zmanjševanju števila članstva. Po osvoboditvi je namreč imela francoska Socialistična stranka 553.000 članov, danes jih pa ima le 110.000, ki redno plačujejo članarino. V odgovoru na kritiko posameznih delegatov, se je generalni tajnik socialistične stranke Fran- Jean Cassou pride v Jugoslavijo Kakor smo zvedeli pri Zvezi književnikov, bo prispčl v Beograd ugledni francoski književnik in prijatelj naše države g. Jean Cassou, ki bo ostal en mesec v Jugoslaviji kot gost Zveze književnikov. Letos bosta prišli v našo državo tudi francoska književnica Edith Thomas in hči znanega pisatelja Thomasa Manna. cije Guy Mollet zavzel za okrepitev discipline v stranki in vztrajal zlasti pri tem, da člani stranke uresničijo demokratično sprejete sklepe ne glede na svoje mnenje, to je, da izvajajo sklepe večine. Guy Mollet je nadalje poudaril, da sedanje število članstva ustreza številu članstva, ki ga je imela francoska Socialistična stranka pred vojno. M. V. Brzojavka francoski Socialistični stranki Beograd, 3. julija. (Tanjug). Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je poslala kongresu Socialistične stranke Francije, ki se je začel včeraj v pariškem predmestju Aniersu tole brzojavko: ^Izrabljamo tudi to priložnost, da d imenu delovnih ljudi naše države pošiljamo prisrčn« pozdrave delovnim ljudem prijateljske Francije. Graditev socialistične družbe je naš skupni cilj. Prepričani, da bo 45. kongres vaše stranke korak dalje v boju za mir. enakopravnost narodov in zmago socializma, mu želimo uspešno delo. Milovan Djilas.t Da ne bo zgolj formalnost Potrebno je, da se sveti proizvajalcev bolje seznanijo z osnutki zaključnih računov Ljudski odbori oziroma sveti proizvajalcev po vsej državi potrjujejo zaključne račune gospodarskih podjetij in ustanov s samostojnim finansiranjem. To je ena izmed važnih nalog okrajnih in mestnih odborov ter oblika kontrole organov ljudske oblasti oziroma družbene kontrole nad celotnim letnim gmotnim poslovanjem podjetij, ki se prvikrat uporablja pri nas in v kateri so izražene skrb in koristi komun glede dela podjetij. S tem bomo zagotovili pravilnost in zakonitost v delu, pravičnost v razdelitvi presežka dela in skrb za koristi skupnosti. V tej kontroli je pripadla važna vloga komisijam ljudskih odborov, ki so dolžne podrobno razčleniti zaključne protizakonitosti, jih popraviti in podjetje opozoriti, da jih ne bi ponavljalo. Največjo pozornost zaslužijo komisije, ki pregledajo račune manjših mestnih in okrajnih podjetij, kjer so možnosti nepravilnosti in zlorab največje, kajti prav v teh podjetjih so se poka- zale lokalistične težnje in špekulacije na račun skupnosti. Te komisije zaslužijo tem večjo pozornost, ker v njih niso zastopani strokovnjaki iz republiških organov za gospodarstvo. V večini ljudskih odborov mest oziroma industrijskih krajev, kjer je več gospodarsko izobraženih delavcev, ki bolje poznajo zakonite predpise, potrjujejo zaključne račune v glavnem dobro. Sveti proizvajalcev ustanavljajo svoje komisije, le-te pregledajo poročilo komisij o poslovanju podjetij po gospodarskih panogah in šele potem predlože poročilo svetu proizvajalcev, kar omogoča, da se odborniki pravočasno seznanijo s poročili. Pri mnogih okrajnih ter nekaterih mestnih ljudskih odborih pa ni tako. Sveti proizvajalcev v glavnem samo površno prebero poročila komisij in tudi če se kdo oglasi k besedi o predlogu, gre večidel za člane kolektiva, ki so o njegovem zaključnem računu razpravljali. Medla razprava je posledica tega, da komisije največkrat niso pripravile več- kritizirati zaključni račun in delo jega števila kopij računov oziro- I komisije, če ni dobro. Zaključni ma svojih poročil, niti jih niso račun skupaj s poročilom komi-razdeljle med odbornike, da bi sije lahko zavrne ali sprejme, jih proučili. prouči problematiko podjetja in V kragujevškem, grušanskem napravi potrebne sklepe. Za takš-in somborskem okraju, v Tuzli, no delo je potrebno znanje, kar Zrenjaninu in drugod, odborni- jasno kaže, kako važna je gospo- Tisk v borbi proti partikiilarističnim težnjam Sura jem, 3. julija. V glavnem odboru Socialistične zveze BiH je bil v četrtek sestanek z zastopniki domačega tislka. Člani glavnega odbora so seznanili novinarje s perečimi političnimi in drugimi vprašanji, o katerih je nedavno razpravljalo organizacijsko tajništvo Socialistične zveze na temelju izkušenj z okrajnih in mestnih volilnih konferenc. Poudarili eo, da je tisk včasih počasen v borbi proti parti-kularističnim težnjam, ki se v zadnjem času pojavljajo v različnih oblikah, da se premalo bori proti tistim, ki skušajo razbiti zvezo delavcev in kmetov in s več primerov, kako so posamezniki izigrali uredbo o davku na plačni sklad, medtem ko tisk ni pravočasno pisal o tem. Poudarili so tudi, da so nekateri novinarji s svojimi članki podpirali lokalistične in partikularistične težnje nekaterih okrajev te republike. Na sestanku so poudarili, da je naloga tiska pomagati organizacijam Socialistične zveze v l>oju proti raznim spletkam naših sovražnikov in v vsakdanjem političnem delu. Glavni odbor Socialistične zveze BiH namerava češče skli- šovinističnimi gesli izpodkopati cevati sestanke z novinarji, da bi bratstvo in enotnost, ziasti med jih seznanil z raznimi perečimi Srbi in muslimani. Navedli so vprašanji. Lj. R. kov pred sejo niso seznanili z zaključnimi računi, čeprav so o nekaterih živahne j e razpravljali. Potrdili so jih kar tako, da je eden izmed članov komisije na seji sveta prebral poročilb, potlej pa so glasovali za ali proti. V okrajih komisije v glavnem niso bile sestavljene iz članov sveta. Način potrjevanja zaključnih računov v okrajih in po nekaterih mestih brez proučevanja opravičujejo tako, da svetj ne bi mogli pregledati obračunov dvajsetih podjetij in da bi za to potrebovali več časa. Drži, da se je potrjevanje računov tokrat zakasnilo. Takšno opravičevanje pa ni umestno, ker popolnih zaključnih računov z vsemi formularji in podatki seveda ne more obravnavati svet proizvajalcev v celoti. To lahko store komisije sveta. Člani sveta pa ne bodo mogli razpravljati o zaključnem računu, če ne dobe na vpogled vsaj osnovnih pokazateljev iz njih in pripomb komisij z obrazložitvijo in če za proučevanje teh pokazateljev nimajo dovolj časa. Takšen način dela je koristen v dveh ozirih. Prvič, tako vestno kontroliramo poslovanje podjetij, na drugi strani pa je prav v zaključnih računih temelj bodoče gospodarske politike v okraju in mestu ter vsebina dela sveta proizvajalcev, ki jo v mnogih odborih še zmeraj iščejo. Iz njih lahko najbolje vidimo način, kako se oblikujejo cene in ali je to v korist ali škodo prebivalcev, ali je proizvodnja rentabilna, kakšna je organizacija podjetij, koliko dobi skupnost in koliko od nje jemljejo, kaj je treba delati in kaj bi morali odstraniti. To pa je pravzaprav tisto, za kar bodo skrbeli sveti proizvajalcev, to je gospodarska problematika okraja in vsebina dela sveta proizvajalcev. Ko svet proizvajalcev proučuje stanje v podjetju, ima pravico D N E V N A K R O N 1 K A Nova potniška ladja I bodo v desetih letih porabili c , • is- ,rp • , T , I okrog 3,5 milijard dinarjev za • a f- fr v8' ir + l ' stavbna dela, za mehanizacijo in jedeTnica »Vicko Krstulovic« ho razširjenje pristaniških železnici dnA ‘2roeila Jadranski linijski §kih J Jra/na Reki. S temi in. plovidbi novo potniško in tovorno vesticij/mi bodo obnoviij šest ladjo »Pag« s 400 ton nosdnost, bal (n balnih skladišC> izgra. k. bo plula na prog. Spl,t-V.s. , di]i tranzitne postaje itd. Ladja »Pag« je bila leta 1943 , y sedmjb povojnih letih so v pod imenom »Scarpante« potop- nagem največ^m Jpristanišču ob-Ijena pr. Reki. Skupina potaplja-; noyjlj 25JkmJ obflfe Letos bodo čev in strokovnih delavcev pod- k g u drf na obaH Jugoslo_ jetja »Brodospas« jo je lani marca , mornarice in pri velikem dvignila z morskega dna in pri- skladišeu s tem bo reško prista. vlekla v splitsko ladjedelnico, kjer so jo popolnoma obnovili. »Pag« je sedaj zelo dobro urejen. Na njem je prostora za 300 potnikov in za kakih 200 ton tovora ter doseže hitrost 10 vozlov. Sprejem udeležencev mednarodnega kongresa elektrotehnikov Split, 3. julija. (Tanjug.) Sinoči je prispela z Reke v Split skupina tujih in domačih udeležencev 49. zasedanja mednarodnega kongresa elektrotehnikov (IEC), ki je bilo 2. julija končano v Opatiji. Predsednik ljudskega odbora mesta Splita Ivan Senjanovič je priredil v počastijev gostov slovesen sprejem. Danes dopoldne so si gostje ogledali mesto, nato pa so odpotovali v Dubrovnik. Turistična letalska zveza Zagreb—Reka—Pulj Beograd, 3. julija. Jugoslovanski »Aerotransport« je odprl danes letalsko turistično zvezo Beograd—Zagreb—Reka—Pulj, na kateri bodo letala letela dvakrat tedensko v v&ej poletni sezoni. To je že deveta turistična letalska zveza, ki jo je JAT letos odprl. Desetletni načrt za zgraditev reškega pristanišča Reka, 3. julija. Zveznemu zavodu za planiranje in Tajništvu za gospodarstvo LR Hrvatske so poslali na pregled desetletni perspektivni načrt za izgraditev re-škega pristanišča. Po tem načrtu ŠPORT Američan Seixas prvak Wimbledona VVImbledon, 3. julija. Zmagovalec letošnjega wimbledonskega turnirja je postal Američan Seixas, ki je v finalu premagal danskega teniškega igralca Kurta Nielsena z rezultatom 9:7, 6:3, 6:4. nišče dobilo spet svojo predvojno podobo. Ponudba založbe ,Galimard‘ Zvedeli smo, da je Centrala za zaščito avtorskih pravic Jugoslavije nedavno sprejela ponudbo največje francoske založbe »Gali-mard«, v kateri se le-ta odreka plačilu avtorskih honorarjev v devizah za dela, ki jih je izdala, a jih prevajajo pri nas, ter privolila, naj bi plačali v dinarjih, da bi lahko francoski pisatelji letovali v Jugoslaviji. Oblnk se je utrgal Prijepolje, 3. julija. V juniju so divjale nad Prije-poljem silne nevihte. Večkrat se je utrgal oblak, kar je povzročilo v kmetijstvu in prometu milijonsko škodo. Zlasti silen je bil naliv nad Prijepoljem in okolico v četrtek, ko je lilo od 14. do t5.30. Z bližnjega hriba deroča voda je zalila več hiš. Na progi Prijepolje—Triboj so morali promet ustaviti, ker jo je deroča voda zatrpala z blatom in kamnjem. Progo so začeli takoj po nalivu čistiti. Priprave za proslavo 7. julija Beograd, 3. julija. Dan vstaje srbskega ljudstva bodo v vseh krajih republike svečano praznovali. Centralnih proslav kot prejšnja leta ne bo. V zgodovinskih mestih iz prvih dni vstaje bodo odkrili spominske plošče in položili vence na grobove padlih borcev. Godba Ljudske milice je igrala v bolnišnici Včeraj ob 16. url Je godba Ljudske milice priredila koncert — letos že drugega — v Splošni bolnišnici pod vodstvom kapelnika tov. Rudolfa Stariča. Več kot 200 bolnikov, ki lahko vstanejo Je poslušalo pester spored. Skoda, da ga niso slišali tudi bolniki, ki leže. Najbrž bi prišlo na koncert še več bolnikov, če bi bili pravočasno obveščeni. — Godbenikom tn kapelniku se bolniki bolnišnice zahvaljujejo za skrb ter razvedrilo. Želijo, da bi se spet kmalu oglasili. P. M. Pravoslavni duhovniki na Hrvatskem o odnosih z arhijerejskim saborom Zagreb, 3. julija. (Tanjug). Pravoslavni duhovniki na Hrvatskem so obsodili na letni skupščini svojega združenja, ki je bila včeraj v Zagrebu, poskus dela višje pravoslavne duhovščine, da bi zavirala čedalje boljše odnose med srbsko-pravoslavno duhovščino na Hrvatskem in ljudsko oblastjo. Na skupščini so poudarili, da arhije-rejski sabor že pet let ne potrjuje pravil združenja srbsko-pravo-slavne duhovščine na Hrvatskem, kar je med drugim tudi poskus dela visokih cerkvenih krogov, da bi duhovnikom otežili pravico do združevanja. darska izobrazba delavcev. Samo z vsestransko analizo zaključnih računov se lahko odborniki sveta proizvajalcev bore proti lokali-stičnim težnjam posameznih podjetij, kakršne smo videli v Tuzli, Prijedoru, Banovičih in drugih mestih, in proti sebičnim zahtevam posameznikov. Ta podjetja in posamezniki mislijo samo na svoj žep, na skupnost pa pozabljajo. Pozabljajo tudi, da mnogo denarja na domačem trgu samo vzdržuje visoke cene ali pa jih še dvigne in tako zniža standard delavcev. S tem store slabo uslugo sebi in skupnosti. Zato je važna naloga svetov proizvajalcev, da nastopijo proti vsem težnjam, ki so konec koncev za graditev socializma škodljive, in da tako branijo koristi naše socialistične skupnosti. Zato je nujno potrebno, da se sveti proizvajalcev bolje seznanijo z osnutki zaključnih računov, ker je potrjevanje teh računov najizrazitejši primer krajevne samouprave in družbene kontrole. Ne sme pa biti zgolj formalnost. Aleksander ManČič Takih gostov ne maramo Tov. urednik! V »Ljudski pravici — Borbi« ste pred dnevi objavili prispevek »Kje je narodni ponos«. Ker se mi zdi, da primer, ki ga ta članek obravnava, ni edinstven, naj povem, kaj so 29. junija doživeli nekateri gostje na Borlu. Nekaj dni pred tem je prišel iz Avstrije na obisk k svojim znancem v Ptuj Walter Grossmanu, lesni trgovec, doma nekje na Koroškem. 29. popoldne je l/Valter Grossmanu z ženo obiskal tudi Bori. V njegovi družbi so biti Maks Šegula, gostilničar iz Ptuja, Janko Simonič, jotograf iz Ptuja in nekateri njihovi sorodniki. Spočetka so govorili nemško le bolj tiho. Tega bi jim nihče ne zameril, čeprav zna Grossmanu tudi slovensko. Ko pa so izpraznili nekaj buteljk, so postali glasnejši. Drugi gostje se niso zmenili zanje, čeprav je bilo marsikomu bridko pri srcu, ko je slišal nemško govorico na tistem Borlu, kjer je med okupacijo trpelo nešteto naših ljudi. Grossmanu in njegova družba pa so postajali vse predrznejši. Ko je eden izmed njih v nemščini precej glasno rekel, da je bila spodnja Štajerska vedno nemška (s tem so hitlerjanci opravičevali okupacijo teh krajev!), pa je slovenskim gostom zavrela kri. Tega izzivanja niso mogli več prenašati. Grossmanna in njegovo družbo so hoteli s silo spraviti iz lokala. Le pomirjevalnemu nastopu nekaterih gostov se mora izzivač zahvaliti, da se mu ni kaj hujšega pripetilo. Čeprav ni popolnoma na mestu postopek proti izzivačem, vendar pa je razumljiv. Slehernega našega človeka mora zaboleti srce, če vidi, da nekdo pljuva na nekaj najsvetejšega, to je na pravico do svoje zemlje. Tudi oa drugih sem večkrat slišal, da se nekateri gostje iz sosednjih držav pri nas obnašajo tako, kot so se obnašali predstavniki okupatorjevih sil med vojno. Res je, da je med obiskovalci Jugoslavije tudi mnogo naših iskrenih prijateljev-Prav je, če te sprejemamo z vso, za nas značilno gostoljubnostjo, tuja nam pa mora biti vsaka klečeplaznost. Za goste, ki pa bi radi prihajali k nam s sovražnimi nameni, pa mislim, da imamo tudi zakonita sredstva, s katerimi bomo lahko dokazali, da se motijo, če mislijo, da bodo lahko spet prihajali k nam kot »kultur-tregerji« in ne vem kaj še vse. Taki gostje nam lahko samo škodujejo: pri nas skušajo na vsakem koraku blatiti nacionalni čustva, ko pa se vrnejo v svojo deželo pa imajo o položaju P™ nas polne malhe laži. Ali ne bi bilo prav, če bi takim »turistom* pristojni organi kratkomalo po* kazali vrata? Mislim, da bi to storili po vseh državah na svetu-Pavle Jurko DRUGI KONGRES ZVEZE DRAMSKIH UMETNIKOV FLRJ Razprava o samoupravljanju v gledališčih Beograd, 3. julija. Predvčerajš- . vorill. Govorniki so poudarjali, da Je njim se je v Beogradu začel II. kon- ! samoupravljanje davna želja dram-gres Zveze dramskih umetnikov Jugo- j skih umetnikov. Toda kako bi ga uve-slavlje. Na njem se Je zbralo 88 de- ljavili? Iz posameznih govorov je bilo legatov Iz vse države. O delu upravnega odbora je po-1 ročal generalni tajnik Zveze Braslav Borozan. Poudaril je, da je Zveza od prvega kongresa, v treh letih in pol, mnogo storila, da so se stiki med posameznimi republiškimi društvi ln njo okrepili. V tem času se Je ta stanovska organizacija ukvarjala s celo vrsto važnih vprašanj (gmotna sredstva, uredba o delovnem odnosu, plačah, o umetniških dokladah, uredba o socialnem zavarovanju in pokojninah, o stikih z radijskimi postajami, o avtorskih pravicah itd.). Posebno zanimiv je bil po svoji problematiki tisti del poročila, ki govori o upravljanju gledališč. Borozan je rekel, da Je uredba, čeprav so v njej pomanjkljivosti, z zakonom zagotovila dramskim umetnikom Jugoslavije tisti posneti, da so v delu naših gledališč velike specifičnosti, da bi s šablono ne mogli malone ničesar doseči. Delegati so opisovali stanje gledališč In njihovo upravljanje. Delegat Jugoslovanskega dramskega gledališča Joža Rutič Je predlagal, naj bi po kongresu sestavili osnutek nove uredbe. Po razpravi o položaju naših gledališč Je kongres včeraj sklenil, da bo do oktobra sestavljen osnutek uredbe o samoupravljanju, da bo novi izvršilni odbor obiskal pododbore na terenu ln Jim pomagal. Včeraj dopoldne so govorili tudi 0 avtorskih pravicah dramskih umetnikov in ugotovili, da Je ta zaščita vzlic nekaterim pomanjkljivostim pri nas dosežena. Sprejet je bil predlog, da bodo zaščite pravic dramskih umetnikov prepustili Zavodu za zaščito avtorskih ugled v družbi, ki ga po pravici za- j pravic, pri društvih pa ustanovili ko služijo in ki so se zanj pred vojno po pravici borili. Nadaljnja demokratizacija pa Je zahtevala, da se razvije znaten vpliv Zveze na celotno gleda- misije, ki se bodo s temi posli ukvarjale. Potem je delegat Jugoslovanskega dramskega gledališča Jovan Mili- liško življenje v naši državi, da dru- ] aevlč v kongresu govoril o odnosih, štva razvijejo akcijo za volitev umet- j 0 stlklh ln p0g0jih sodelovanja dram-niških svetov ln svetov v gledališčih | skih umetnikov s filmskimi podjetji z zelo važnimi kompetencami v celotni politiki. Tu smo v polnem razmahu dela naših svetov, ki naj sl pridobe praktične izkušnje, da bomo sestavili dokončno besedilo uredbe ali zakona. O tem so predvčerajšnjim ln včeraj dopoldne na kongresu največ go- Rekel je, da so dramski umetniki gmotno ln moralno prizadeti, da Je uspeh igralcev odvisen od vsega prej kakor od igralca samega. Dramski umetnik dela namreč za film v težavnih okoliščinah, dramski umetnik je v podrejenem položaju in njegova umetniška realizacija ni na tisti viši- ni, na kateri bi mogla in morala biti-Vzlic obširnemu obravnavanju s predstavniki filmskih podjetij ni bilo mogoče doseči konsolidacije teh stikov. Kongres je sklenil, da bodo Pr* Zvezi ustanovili komisijo, ki se b° obrnila na pristojni forum ln ga do 15. septembra o vsem obvestila, potlej pa bodo skupaj s predstavniki filma pred tem forumom sklenili pogodbe. Kongres je tudi sklenil, da se pogodbe lahko sklepajo samo v soglasju z društvi. Sprejeti so bili sklepi za primer, če filmska podjetja ne bi privolila v pogajanja. Kongres je sklenil storiti vse to zgolj za izboljšanje umetniške kakovosti naših filmov. Včeraj -dopoldne so na kongresu govorili tudi o statutu Zveze, ki se je nekoliko spremenil. Kongres Je včeraj popoldne svoje delo končal. Umrl je filmski snemalec Tone Smeh V Stožicah, kjer Je stanoval, J® po dolgem in mučnem bolehanju podlegel zahrbtni bolezni snemalec Ton® Smeh Z njim lega v grob slovenski filmski delavec, ki si Je bil že dobr® MALO ZA SALO, MALO ZARES Planerji in k Za Novo leto dobivamo navadno ( V njem je bilo vse natanko določeno: čestitke z novoletnimi voščili. Člani datum sestanka, dan v tednu, ura Zveze komunistov prve osnovne or- dneva, pa celo, o čem bodo razprav- ganizacije v Škofji Loki so dobili 1. ljalil januarja 1953 nenavadno čestitko: po- j sebno obvestilo, v krfterem so bUi do- ; Poglejte, kakšen začetek in kakšen ločeni sestanki kar za celo leto 1953! koneo Ima ta načrt. R štev, 1. Datum 2. I. 1953 80. XII. 58 Dan petek Ura Kraj Kakšen sestanek bo 19 Rdeči kotiček teoretičen sreda 19 Rdeči kotiček organizacijski Se/eda se med rednima številka ma 1. in 28. vrste menjavajo datumi, dnevi, ure in besede »teoretičen«, organizacijski«, »teoretičen«, »organizacijski« — točno 14-krat izmenoma. Za vsak primer (»gotovo je gotovo«) so »veliki planerji« skupaj z načrtom na šapirografu razmnožili tudi opozorilo: vsi člani morajo upošte- vati ta načrt, prihajati morajo točno ob določenem času, načrt morajo skrbno hraniti doma, vsak izgovor češ da kdo ni bil pravočasno obveščen, odpade ... in tako dalje v takšnem slogu. Da bi bila zadeva zabavnejša, je zapisano na kraju opozoril^ tudi to-le: »Članom in Mestnemu komiteju ZKJ na znanje in v ravnanje«, pod tem pa je lastnoročno podpisan tajnik Ivo Puhar. Na zdravje, tovariši planerji I Manjka vam samo še seznam disku-tantov, posebej za vsak sestanek — in vse leto bi teklo po načrtu. Toda, vrag vedi, če bi res teklo. Ta načrt je bil sestavljen, ko se je temperatura gibala od —5 do —10 stopinj Celzija. Dobili pa smo ga šele v vročih junijskih dneh. Morda se je medtem pod vplivom višje temperature malo zmehčal ali pa se je od vročine povsem raztopil. To tudi žele komunisti prve osnovne organizacije v Škofji Loki, ziasti tisti, ki so nam, čeprav s polletno zamudo, poslali izvod tega zares edinstvenega načrta. Zavest je zavest — toda ... K predsedniku sindikalnega sveta v Pedi je prišel neki delavec: »Zaboga. reši me * »Kaj se je zgodilo!« »Daj ml potrdilo, da sem bil vče raj službeno zadržan.« »čemu ti bo!« Poslušaj.« Delavec je začel pripovedovati o redu v svoji osnovni organizaciji Socialistične zveze. Tara so bratje kaj preprosto uredili problem prihajanja na sestanke in konference: Zavest je zavest — toda ljudje so najbolj občutljivi pri žepu. če kdo ne pride — hop za mošnjo: »Plačaj, brateo. kazen ker si bil neopravičeno odsoten.« Tisti, ki so zaposleni, so se koj znašli in začeli tekati po potrdila, »da so bili službeno zadržani«. Kaj pa ostalil šaljivci pravijo, da so starci in starke začeli množično »bolehati« in zaradi večje prepričljivosti pošiljati vnuke v trgovine po sv^če, po tiste velike, ki jih prižigamo za rajnkimi. Končno pa se je vse lepo končalo. Stari ljudje so lahko ozdraveli in spravili sveče, a zaposleni so nehali tekati po potrdila. Oboji so se pre pričali da je najlaže pognati iz od bora tiste, ki jim je prišlo na misel, da je zgrabiti človeka za denarnico, najbolj prepričljiva agitaolja za obisk konfereno. Dva biča Včasih predsednik občine Mali Izvor Milan Pavlovič potoži zaradi te »preklete demokracije«, ki mu brani, da bi spravil ljudi k pameti.« In ko tarna, mu je žal, ker »nima pri roki biča iz prejšnjih Časov, da bi oplazil z njim nekajkrat po vasi, pa bi bilo koj vse v redu.« »Bič« Je prispodoba za tiste pripetljaje. ko je Pavlovič poprej kot predsednik v resnici lahko »neubogljive« oplazil z odkupom in z marsičem drugim. Tisto »vse v redu« pa pomeni v prevodu — »kakor ugaja gospodu predsedniku«. Kmetje se delajo ko da ne razumejo posmehujejo se predsednikovemu tarnanju in pravijo, da je Pav lovičev bič odžvlžgal svojo pesem. Da bi ga o tem prepričali, eo začeli vihteti avoj bič: skupaj z občinskim od borom so ga poklicali na odgovor: — »Kaj se -je zgodilo a sklepi zbora volivcev!...« Al. P. desetletje pred vojno izbral film kot poklic. Kot filmski reporter ln do* pisnik raznih Inozemskih družb J® večino dela opravil v Južnem predelu naše države, delj časa pa Je delov** tudi na Hrvaškem in na svojih ni”1' skih potih snemal tudi v Sloveniji* Snemal Jo povsem samostojno l'1 8 kmalu pridobil glas zanesljivega prvovrstnega snemalcu. Bil Je poosebljena vestnost, n*** tančnost. Sam do sebe strog, Je zgledom vplival na krog mladih s°' delavcev. Odlikovala ga je srčno d® brota, naravna šegavost in toplo to varlštvo, združeno z obzirnostjo J J taktom. Živel Je samo za film redko bi bil začel pogovor o čem dru* geni kot o filmskih problemih. Bil J® praktik in teoretik, njegovo znan.t® je bilo trdno ln vsestransko. Znal .j® pripovedovati zanimivo in vanj J® vpletal vrsto anekdot ln doživljajev lz svojega pestrega, toda trdega živ* Ijenja Pri »Trlglav-filmu« je posiie* vrsto reportaž, v katerih je bil pr*' vi mojster, snemal je dokumentarno filme, a zadnje objavljeno delo so P°~ snetki mojstra Plečnika v Istoimenskem filmu. Zaradi poškodbe nj*. d®8" nem očesu, ki jo je dobil ob bombardiranju Beograda, mu Je začelo bet| še levo oko. zato se je v zaza osvoboditev Severne Afrike« v ZDA Abed Buhafa je danes izjavil, da sporočilo nacionalistične tuniške stranke Nedestur o pripravljenosti do sodelovanja, pravzaprav še ne pomeni, da se je izpremenilo stališče stranke. Opozoril je, da sta prvak Neodestura Burgiba in Senik vselej izražala željo, da bi se začela miroljubna pogajanja s Francijo. Abed Buhafa, čigar organizacija je tesno povezana z Neodesturom, je prav tako razložil pogoje, ob katerih bi Neo-destur privolil v miroljubna pogajanja s Francijo. Ti pogoji so: odprava obsednega stanja, vzpostavljanje temeljnih svoboščin v deželi, izpustitev Burgiba in drugih političnih pripornikov, ustavitev političnega in diplomatskega pritiska francoskih oblasti na tuniškega neja in ostavka Bakušove vlade ter jamstva, da bodo francosko-tuniška pogajanja potekala na temelju enakopravnosti tujih udeležencev pri pogajanjih. ZAHODNA NEMČIJA Neurje in deževje Bonn, 3. Julija (AFP) Neurja in deževje so napravili mnogo Škode v Zahodni Nemčiji ln 10 povzročili ZAHODNA NEMČIJA Volitve bodo najbrž 6. septembra (Od stalnega • dopisnika »Borbe«) Bonn, 3. julija. Danes je tudi Zgornji dom nemškega parlamenta »Bundesrat« soglasno odobril volilni zakon, ki so ga pred kratkim izglasovali v Bundestagu. Sedaj mora zakon podpisati samo še predsednik republike, ki bo določil tudi datum volitev. V bonnskih političnih krogih so prepričani, da bodo volitve 6. septembra. S. G. GRČIJA Stavka radijskih uslužbencev Atene, 3 julija. (Reuter). Osebje atenske radijske postaje se je pridružilo dane« stavki državnih uslužbencev, ki se je začela včeraj. Stavka joči zahtevajo povišanje plač za 50%. Ustavljen je razen tega ves poštni promet med Atenami in Pirejem, ker so se tudi poštni uslužbenci pridružili stavki. BRAZILIJA Nova vlada s starimi ministri Rio de Janeiro, 3. julija. (Tanjug). Predsednik Brazilije Va-rgas je imenoval za zunanjega ministra Vincenta Rana, ki je bil za časa prve predvojne Vargasove vlade notranji in pravosodni minister. Z izjemo ministra za kmetijstvo je nova vlada, ki r _________ mora rešiti pereča gospodarska in so- stranke. Vse te politične osebnosti so bile | cialna vprašanja, podobna prejšujt pred kratkim aretirane po eksploziji i vladi e to razliko, da sedaj sode^u-bombe na javnem zborovanju, na katerem jejo v njej Va-rgasovi sodelavci iz je govoril predsednik Argentine Peron. * predvojnega časa ARGENTINA Socialistične funkcionarje bodo izpustili Buenos Aires, 3. julija (AFP) Argentinski notranji minister Borlenghi je danes sporočil delegaciji Socialistične stranke, ki ga je obiskala, da bodo trije prva .i Socialistične stranke, ki so v zaporu, takoj izpuščeni. Argentinska vlada je danes prav tako izpustila skupino prvakov konservativne v., i. i__..a,- l -i_ Mornarji pripovedujejo o razmerah v satelitskih državah. — V Avstriji odpirajo plombirane pošiljke Bezdan, julija vam povedati, katera, ker so nas V žgoči vročini smo dva dni prosili, naj ne omenjamo njenega čakali našo ladjo, ki plove iz sa- imena, niti imen mornarjev, kajti telitskih držav. Hoteli smo se že utegnilo bi se zgoditi, da bi v vrniti, ko so sporočili, da se državah sovjetskega bloka pri-vzdolž Donave približuje neka hodnjič uporabljali še ostrejše jugoslovanska ladja. Ne morem ukrepe kot so jih čutile naše ladje in mornarji v vodah teh zasužnjenih dežel. V zadnjih treh mesecih je ladja nepretrgoma plula po Donavi. Njena posadka je v tem času marsikaj doživela. Med drugim tudi lepo zmago nad izzivanjem in sovražno sabotažo sovjetskih organov v Avstriji. Jugoslovanska ladja je iz Regensburga v Zahodni Nemčiji vozila sladkor za dunajsko tvrdko »Ronner«. Ko so vlačilci pripeljali ladjo v dunajsko pristanišče v sovjetski coni, so ruski organi prepovedali raztovarjanje, da bi dobili dolarje, ker bi se iztovar-janie zakasnilo. Toda jugoslovanski mornarji so se le kratko posvetovali in se takoj lotili dela. Iz vlačilcev so nosili po sto in več kil težke vreče in tako končali raztovarjanje še pred rokom .Nato pa so hitro odpluli nazaj v Regensburg, da ne bi morali plačati ležarine za neraztovorjene vagone, ki so čakali v pristanišču. Naši mornarji o vsem tem z velikim ponosom pripovedujejo, kajti domovini so prihranili dokajšnje devizne stroške, Rusi pa so se obrisali pod nosom. POD VEČNIM NADZORSTVOM Noga jugoslovanskega mornarja ne sme stopiti na češka tla. Carinski krog je obdan z bodečo žico in poln vojakov — kot taborišče. Mornarjem je prepovedano prestopiti to področje brez dovoljenja, ki ga je pa zelo težko dobiti. Zato so pogosto brez kosila in večerje. Ce pa policijski uradnik izda dovoljenje, takoj te- lefonira organom policije: »Pozor, neki Jugoslovan je odšel v mesto.« Za hrbtom »strašnega« Jugoslovana ko senca stalno sledi agent, ki opazuje vsak gib in pogled. RUSKE RAZDALJE Carinska kontrola na demarkacijski črti Donave med ameriško in rusko cono je uradno ukinjena. Rusi so proglasili prost prehod za vse ladje. Toda z eno izjemo: za jugoslovanske ladje to ne velja. Protesti kajpak niso pomagali. Ruski mornariški častnik je posmehljivo odgovarjal: »Kolikor je od tod do nebes, toliko je tudi do Moskve!« Hotel je reči — protestirajte, kolikor hočete, nič vam ne bo pomagalo. Za vas je Moskva daleč, tukaj sem pa jaz Malenkov. Naše ladje še nadalje zadržujejo, odpirajo zapečateha ladijska skladišča, odpirajo pa tudi vreče sladkorja, češ da je smodnik. In šele ko ruski častnik tovor z roko otiplje in preizkusi, lahko ladja nadaljuje pot. POZDRAV NA MADŽARSKEM Ko naša ladja pripluje v madžarske vode, jo stalno spremljajo hitri policijski čolni, iz katerih naperjajo do zob oboroženi policaji orožje proti jugoslovanski posadki. Kljub takemu spremstvu so naši ljudje v glavnem mestu Budimpešti deležni toplega pozdrava. Ko je naša ladja plula pod mostom, se je nekdo nagnil čez ograjo in ne glede na to, da je bilo na mostu mnogo ljudi, vzkliknil: »Trikratni zdravo za Jugoslovane!« To je bilo pogumno dejanje v deželi koncentracijskih taborišč, surovih policajev in NKVD. Hkrati je do.cazalo, da kljub klevetani in strogim ukrepom resnica o naši državi nezadržno prodira. J. Ilič Z a d n i o po V Bukarešti teptajo načela slehernega mednarodnega sodelovanja Ob zaključku zasedanja Donavske komisije je bil sprejet poslovnik, ki daje Sovjetom vso oblast Bukarešta, 3. julija (Tanjug). Danes je bilo v Bukarešti končano osmo zasedanje Donavske komisije. Večina je za zaključek sprejela novi poslovnik komisije in s tem podaljšala neenakopravno stanje v njej; vsa oblast v Donavski komisiji bo še nadalje v rokah Sovjetske zveze. Vodja jugoslovanske delegacije Slavoljub Petrovič je po glasovanju o poslovniku podal naslednjo izjavo: Večina je danes zavrnila jugoslovanski predlog, ki naj bi rešil temeljno vprašanje Donavske komisije in sicer vprašanje sodelovanja in enakopravne udeležbe držav pri delu in sklepih te mednarodne organizacije. Sprejet je bil drugi osnutek, ki tega poglavitnega vprašanja ni uredil. Poglavitno vprašanje, za čigar pravilno rešitev se jugoslovanska delegacija bori že od ustanovitve te organizacije, ostaja na ta način nerešeno. Tako bo venomer ovirano pravilno poslovanje Donavski komisije ter onemogočeno sleherno sodelovanje med državami. Večina v Donavski komisiji, je dejal Slavoljub Petrovič, je imela tokrat priliko dokazati, da upošteva zaščito plovnih koristi in suverenih pravic obrežnih držav. 2al pa večina ne le da ni pokazala te pripravljenosti, marveč se je celo ves čas postavljala ravno proti tistim jugoslovanskim predlogom, ki bi, če bi bili sprejeti, postavili Donavsko komisijo na zdravo podlago. Jugoslavija je še zmeraj nezadovoljna s stanjem v Donavski komisiji. To stanje še zmeraj pomeni popolno gospodstvo neke države nad ostalimi državami članicami. To stanje se utegne spremeniti edinole, če bodo sprejeta načela, ki Jih je predložila Jugoslavija in ki so docela v skladu z načeli, po katerih mora poslovati Donavska konvencija. Ta načela so: ustanovitev izvršnega odbora, ki bo omogočil trajno delovanje, izmenično prevzemanje častnih funkcij in omejitev tajnikove pristojnosti na prave mere. Prav tako je treba zamenjati delovne metode in prakso, ki so v popolnem nasprotju z načeli z donavsko konvencijo. Takšne prakse ni v nobeni podobni mednarodni organizaciji. Taka praksa pomeni hudo obsodbo za tisto državo, katere delegacija je nosilec takih delovnih metod in ki se temu noče odreči, čeprav je očitno, da se tako krši načelo mednarodnega sodelovanja. Spričo takšnega stanja je nastalo vprašanje, ali bo Jugoslavija ostala v Donavski komisiji, je zaključil Slavoljub Petrovič. Za tem so razpravljali o dnevnem redu prihodnjega zasedanja komisije. Ni minilo niti c^eset minut, odkar je večina sprejela novi poslovnik, in že ga je prekršila. Večina je odločila, da je treba na prihodnjem zasedanju znova razpravljati o statutu. Očitno meni. da bodo tedaj stare določbe o organifcacijfflsekretariata tfi Aparata Donavske komisije spet obnovljene. Jugoslovanska delegacija je na koncu predlagala, naj bi na prihod- dež Donavske komisije v Budimpešto. Ta jugoslovanski predlog je v skladu z izrecno določbo čl. 11 poslovnika, ki dopušča tako premeščanje. Večina pa je zavrnila jugoslovanski predlog, češ da delegacije za sklepanje o tem niso bile pooblaščene. V madžarskem parlamentu Dunaj, 3. jul. (Reuter) Radio Budimpešta poroča, da je madžarski parlament vnovič izvolil Istvana Dobija za predsednika prezidija, za podpred- I sodnika pa Daniela Nagyja in Josefa Revaya. Dobi in Nagy sta bila prvaka nekdanje stranke malih posestnikov, Revay, ki je še pred kratkim veljal za enega izmed »glavnih teoretikov« j madžarske informbirojevske partije, pa je bil pretekli teden Izključen iz njenega politbiroja. Dosedanji pod- j predsednik prezidija Istvan Kovaoz, ki je bil skupno z Revayem izključen iz politbiroja madžarske stranke delovnih ljudi, je izgubil sedaj tudi svo- | jo funkcijo v prezidiju. Za predaed- j nika ljudske skupščine je bil izvoljen Sandor Gonay. Dapčevič pri Auriolu Pariz, 3. julija (Tanjug). Predsednik francoske republike Vincent Auriol je danes sprejel načelnika generalnega štaba LA generalnega polkovnika Petra lapčeviea. Generala Dapčeviča je spremljal jugoslovanski vojaški odposlanec v Parizu, polkovnik Zvonko Grahek. Sprejemu je prisostvoval tudi načelnik generalnega štaba francoskih sil na kopnem general Blanc. Generalpolkovnik Dapčevič je zatem obiskal v spremstvu polkovnika Grahka francoskega obrambnega ministra Renne Ple-vena. Indijski minister obiskal Milentija Popoviča Beograd, 3. jul. (Tanjug). Danes dopoldne je minister indijske vlade g. Kas obiskal predsednika odbora za prosveto Zveznega iz vršnega sveta Rodoljuba Colako-viča in člana odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Milentija Popoviča. G. Kas se je med drugim zanimal za delo delavskih svetov. PiiKhim akralem hi morali boli pomahali da se bodo čimprei otresli sledov fašistične dobe Z vedeli smo, da bo v kratkem poseben sestanek ljudskih poslancev Slovenskega Primorja. Na njem bodo proučili razna vprašanja nadaljnjega gospodarskega in kulturnega napredka te pasivne in gospodarsko zaostale pokrajine, ki jo je dolgoletna fašistična okupacija sistematično zapostavljala, tako da je zdaj važno vprašanje, kako bi gospodarsko in kulturno življenje teh pokrajin dvignili na višjo raven v skladu s tempom razvoja Slovenije in vse Jugoslavije. Vsi okraji Slovenskega Primorja so že sestavili na deset let preračunane načrte svojega gospodarskega razvoja. Uredništvo »Borbe« v Ljubljani je povabilo 10 poslancev iz raznih okrajev Slovenskega Primorja in jih naprosilo, naj kratko prikažejo najvažnejše probleme te pokrajine. Rudi Kodrič, poslanec iz Sežane: Naši kraji so zdaj odrezani od svojih naravnih središč Mc Carthy zastruolia ozrače tudi v vrstah UNESCO Pariz, 3. Julija (Tanjug). Ameriška zahteva, da bi izvedli preiskavo o političnem delovanju ameriških uslužbencev v UNESCO je bila danes glavni predmet razprave na izredni generalni konferenci UNESCO. Jugoslovanski delegat dr. Siniša Stankovič je v svojem govoru menil, da bi morali tej zahtevi posvetiti vso pozornost že spričo posledic, ki bi jih utegnila imeti izpolnitev ameriške zahteve. Opozoril je na določbe ustave USCE in uslužbenskega statusa organizacije, v katerem je izrecno rečeno, da se uslužbenci ne smejo odreči svo? jemu verskemu oziroma političnemu prepričanju in svojim nacionalnim čustvom, vselel pa morajo imeti pred očmi mednarodni značaj svojega položaja ter pomen in razvoj organizacije. »Pristanek na posebno postopanje«, je nadaljeval dr. Stankovič, s katerim naj bi ugotovili lojalnost uslužbencev organizacije do države, katere državljani so, bi bilo pravzaprav odstopanje od omenjenih načel, vnašanje čisto nacionalnih elementov v oceno, o lojalnosti uslužbenca, pa tudi stvar, katere negativne posledice bi se zelo hitro čutile v delu tajništva«. Toda jugoslovanski delegat je pravtako poudaril, da bi bilo sleherno vohunsko ali subverzivno delovanje uslužbencev organizacije, pa naj bi bilo naperjeno proti katerikoli državi, huda kršitev uslužbenskega statuta, katera mora imeti za posledico njem zasedanju sklenili premestiti se- odpust iz službe. Potemtakem lahko Program »male« konference zunanjih ministrov zahodnih velesil Washington, 3. jul. (AFP). Diplomatski funkcionarji v Wa-shingtonu izjavljajo, da se bodo na sestanku zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije razgovarjali tudi o Sueškem prekopu in o Indokini. Vprašanje an-glo-egiptskega spora zaradi Sueza bosta proučila posebej zunanji minister ZDA Dulles in vršilec dolžnosti britanskega zunanjega ministra Salisbury. Akcija za posojilo MLO Ljubljane Akcija za posojilo MLO Ljubljana za gradnjo novih stanovanj in šol je v zadnjem času zavzela precejšen razmah. Samo trgovska podjetja so vpisala nad 23 milijonov dinarjev, njihovi uslužbenci pa okoli 2 milijona. Tudi zasebni obrtniki so se priključili skupnim naporom in so v zadnjih dnevih vpisali nad 100.000 din posojila. Med terenskimi organizacijami se odlikuje Ajdovščina, kjer je oddanih že 2521 obveznic v znesku nad milijon dinarjev. Skupno je v prometu nad 115.000 obveznic v znesku nad 57 milijonov dinarjev. TENIS Ljubljančani uspešnejši V ZADNJIH IGRAH V zadnjih igrah današnjega dne so ljubljanski igralci dosegli nekaj pomembnih zmag. Preostale igre za vstop v četrtfinale članov so dale naslednje rezultate: Zerovec (L) je po težki borbi premagal Vlasaka (prvak Maribora) z 3:6, 6:0, 6:0, Suhar (L) je odpravil inž. Podlemtka (B) z 6:2, 6:0, Bergant ml. pa Horvata s 6:4, 3:6, 6:1. — Pri članicah: Snuderl (L) : Močnik (M) 3:6, 6:1, 6:2, Cop (B) : Golob (L) 6:0, 6:0; Lovrec (B) : Jankovič (L) 6:2, 6:0. Četrtfinale mladinci: Pucihar (L) : Lečnik (B) 6:1, 6:4; Rajher (B) : Satler (B) 6:2, 16:14, Zerovec II. (L) : Fideršek (B) 6:2, 6:1: — Starejši člani: dr. Jerovec : inž. Janša 9:7, 6:8, 6:3, Bergant st : Jankovič 6:2/ 6:1; Mihevc : dr. Murko 6:4, 6:2. — mladinke: Erceg : Voglar (obe L) 6:1, 6:4. Tekmovanje parov se začne jutri. NOGOMET MLADINSKI TURNIR Včeraj se je začel mladinski nogometni turnir za naslov prvaka LNP V turnirju sodelulejo Odred, Železničar iz Ljubljane in Železničar iz Nove Gorloe. V prvi tekmo je Odred premagal ljubljanskega Železničarja š 4:1 (2:0). V predtekmi pa so pionirji Železničarja (LJ) premagali pionirje Odreda z 2:0 (1:0). V poučenih krogih sodijo, da bo Dulles stavil kompromisni predlog za ureditev sueškega vprašanja. O Indokini se bosta raz-govarjala zunanji minister ZDA Dulles in francoski zunanji minister Bidault. Pričakujejo, da bodo na sestanku treh zahodnih ministrov razpravljali v glavnem o odnošajih s SZ, o Nemčiji, Koreji in Kitajski ter avstrijsko vprašanje. vsaka država, članica zahteva izvajanje statuta na ta način, da predloži generalnemu direktorju dokaze, da je uslužbenec deloval v nasprotju s statutom organizacije. Po nadvse živahni razpravi, ki Je trajala dobre tri ure in v kateri sta se delegata Indije in Belgije uprla ameriškemu predlogu, medtem ko so mnogi drugi delegati stavili zelo resne pripombe, Je bil sprejet predlog francoskega delegata Andržja Marie-Jj», naj bi to vprašanje preučila komisija, ki naj pripravi kompromisno rešitev, tako da bi se doseglo soglasje o predlogu, ki Je tako hudo zaostril ozračje na konferenci. Francosko ojačenje v Kambodži Saigon, 3. jul. (United Press.' Francoske oblasti so danes sporočile, da so dobile francoske čete v Kambodži, kjer grozi kralj, da bo mobiliziral ljudstvo za izbojevanje neodvisnosti, pred kratkim okrepitve. Mislijo, aa je sedaj kakih 10.000 vojakov pod francoskim poveljstvom v vzhodnem delu Kambodže. V zahodnem delu države so kraljeve čete, ki jih cenijo na 13.000 mož. Neki fracoski vojaški predstavnik je danes izjavil, da razpolaga francoski poveljnik z zadostnimi silami, da se lahko upre morebitnemu napadu kraljevih čet. Preiskava proti Trumanu Washington, 3. julija (Tanjug). Senator McCarthy je izjavil, da so uvedli preiskavo proti skupini oseb, ki jih dolže, da so pripadali sovjetski vohunski organizaciji. Dodal je, da bo od izida preiskave odvisno, če bodo bivšega predsednika Trumana pozvali na zaslišanje pred preiskovalni odbor senata. V Bonnu in Parizu spet pogrevajo posarsko vprašanje Pariz, 3. julija (Tanjug). Francoske uradne kroge je presenetila resolucija zahodnonemškega državnega zbora, ki poudarja, da je Posarje del Nemčije, in terja od zahodnonemške vlade, naj ukrene vse, kar je v njeni moči, da bi to deželo vrnili Nemčiji. Francoski uradni krogi spričo tega izjavljajo, da so to zahodnonemško tezo že večkrat zavrnile tako Francija kot ZDA in Velika Britanija. Ra- | zen tega poudarjajo, da je tudi prebivalstvo Posarja pri volitvah 30. novembra 1952 izrazilo željo, j da bi ne bilo priključeno Zahodni j Nemčiji. i Francoski krogi prav tako poudarjajo, da stališče zahodnonemškega državnega zbora o posar-skem vprašanju ne spreminja želje Francije, da bi Posarje dobilo evropski statut. Novi volilni zakon BO V ZAHODNI NEMČIJI ONEMOGOČIL MANJŠE STRANKE Sestanek poslancev Slovenskega Primorja je potreben zato, da bi vprašanja gospodarskega In kulturnega razvoja te pokrajine obravna vali v celoti. Predstavniki ljudstva iz teh krajev bodo tako dobili popolnejšo sliko splošnega stanja in bodo lahko najvišje organe ljudske oblasti s tem bolje seznanili. Ne smemo pozabljati, da je bilo Slovensko Primorje dobrih 20 let pod fašistično okupacijo in da je v tem času na veeb področjih nazadovalo. Po vojni vzlio naporu ljudske oblasti, da bi se stanje Izboljšalo, ni bilo mogoče popraviti vsega, kar je fašistična Italija z gospodarsko diskrimina- cijo ter zatiranjem temu ljudstvu prizadejala Stanje pa je bilo še otež kočeno s tem, da so tem krajem e krivično mejo odrezali njihova naravni središča Trst, Gorico in Tržič. Našim kmetom so bila za njihove pridelke prav ta središča najbližja. V teh mestih so bili zaposleni tudi mnogi delavci in malone vsa ženska delovna sila. Pustimo ob strani to, da je krivična meja povzročila zelo veliko škodo tndi mestom, ki so ostala v Italiji. Za nas, ljudske poslance, je važno, da proučimo možnosti, kako bi ublažili posledice, ki so nastale v teh krajih zaradi protislovenske politike fašistične Italije. Bogo Vižintin, poslanec iz Nove Gorice: Potrebna je gospodarska krepitev Težko je sicer ugovarjati gospodarsko upravifieni trditvi, da j# nesmiselno v pasivnih krajih umetno pospeševati- gospodarski razvoj. Ce pa govorimo o Slovenskem Primorju, tega ne moremo trditi. Italijanski imperialisti so si v mi* nulosti prizadevali, da bi to pokrajino v gospodarskem, kulturnem in nacionalnem oziru tako uniCili, da bi prisilili slovenskega delavca in kmeta, da bi ali zapustil rodno grudo, ali pa zabredel v takšen položaj, da se ne bi več mogel upirati potujčevanju. Prav isto dela zdaj De Ga-sperijeva Italija proti našim rojakom, ki so ostali pod njo, hkrati pa troši velikanske vsote za kolonizacijo, za naseljevanje ezulov, za gospodarsko krepitev italijanskega živ-'ja itd. Popolnoma pravilno Je, da na tistih področjih Slovenskega Primorja, ki so zdaj preobljudenl, kar velja zlasti tam. kjer je zemlja razkosana na majhna posestva, prosto delovno silo napotimo tja, kjer je potrebna. Mlajši ljudje čedalje bolj zapuščajo svoj rodni kraj in odhajajo v industrije v drugih krajih. Ta proces bo tem hitrejši, čim bolj bodo v kmetijstvu uporabljali agrotehnične ukrepe. Zdaj nastane vprašanje, ali osta nemo povsem ravnodušni glede tega gospodarsko sicer upravičenega procesa. ki se bi nujno razvijal v naj-zabodnejšem delu naše domovine! Ne za lomljenje ln obdelavo kraškega marmora, ki slovi po vsem sveto, dalje vinogradništvo z znanimi sortami vin, zlasti terana itd. Naš okraj pa je v primerjavi * drugimi gospodarsko močnejšimi kraji in njihovimi podjetji, ki ga up0' rabljajo kot nekakšno surovinsko oazo, v neenakopravnem položaju Na primer gospodarsko lahko opravičimo edino, naj bo industrija mar-mora tam kjer *o tudi surovine Kar se tiče našega marmora, ga izkorišča ljubljansko podjetje za obdelavo marmora, kupuje ga poceni kot surovino, prodaja pa mnogo dražje kot Ir* delek Gospodarsko je popolnoma ne* upravičeno, da vozimo marmor v obdelavo celo v Ljubljano. Se manj Pa je upravičeno, da »daj grade nove delavnice v Ljubljani, namesto v Sežani Mimogrede rečeno, v skladišču ljubljanskega podjetja že sedem m0‘ secev stoji žaga za žaganje marmora popolnoma neizkoriščena, vtem ko delovni kolektiv v Sežani ne more delati z vso zmogljivostjo, zaradi česar smo izgubili kakih 50 milijon0* dinarjev.^ Nekaj podobnega je tudi z znano sorto vina teranom. Ljubljansko pod* jetje »Slovenija-vino« kupuje od kmetov in ondotnih zadrug teran, P° katerem jo povpraševanje na tuji*1 trgih zelo veliko, kot navadno vino. Namesto da bi okraj dobival del deviz za to vino, spravi ves zaslužek podjetje »Slovenija-vino«. Zelo velike težave ima okraj tudi zato. ker vodovoda, ki ga grade od leta 1948. niti do polovice še niso do* gradili, ker ni kreditov. Zato ni mogoče odpreti nove moderne bolnišnic® za tuberkulozne v Sežani in zato tudi ne bo mogla začeti obratovati no** '//••/A:: mm m Ljudski poslanci Iz Slovenskega Primorja v razgovoru z našim sodelavcem v uredništvu »Ljudske pravice — Borbe« smemol Te kraje je potrebno gospo | mlekarna ki naj bi Jo dogradili T darsko krepiti, ker v Slovenskem Pri morju ne gre za kako absolutno pasivnost, marveč za gospodarsko zaostalost, ki je nastala kot posledica dolgoletnega fašističnega zatiranja. Davorin Feriigoj, poslanec volivne enote Col: Zakaj je bivši oblastni odbor v Postojni netočno prikazal stanje obnove? Fašistični okupatorji so med vojno primorskim krajem povzročili ve likansko gmotno škodo Tako so vasi Predmeja. Otlica Kolk in druge pri Colu med vojno do tal požgali Ljud stvo teh krajev je dalo za osvobodi tev vse Delo v zvezi s obnovo požganih vasi pa je bilo opravljeno dokaj površno V moji volilni enoti tretjine porušenih hiš še zdaj sploh niso za čeli obnavljati, kar velja tudi za polovico vseh gospodarskih poslopij V vsem goričkem okraju velja to za kakih JIH) hit. v sežanskem za 334 hit n 966 gospodarskih poslopij V vsem '■Slovenskem Primorju je ostalo še ne obnovljenih kakih 1500 hit in še več gospodarskih poslopij Zakaj ie prišlo do tegat Tik pred ukinitvijo oblastnih ljudskih odborov* je bivši Oblastni odbor v Postojni od okrajnih odbo rov zahteval naj napišejo poročila tem da je obnova v vsej oblasti nčana. čeprav to ni bilo res Ob lastni odbor Je na podlagi tega po slal poročilo bivši /.vezni in republi škl vladi Nobena republiška komi sija tega poročila ni preverila Ljud ski poslanci Slovenskega Primorja so nedavno sprožili to vprašanje pred republiško skupščino in (zahtevali, naj se vprašauje obnove znova pro oči. Danilo Petrinja, iz Sežane: Narodni dohodek je pod republiškim povprečjem V našem okraju je narodni doho dek pod tretjino republiškega po vprečja in približno za polovico manjši od povprečja v PLR.I Zato je tudi akumulacija nizka tako da ie določenih za okraj skupaj z vsemi občinami po proračunu po družbenem planu »a letošnje leto samo 161 mili jonov 20/ 000 din Tako odpade na prebivalca v sežanskem okraju iz sklada dndnntnih sredstev za finansi ranje komunalnih investicij samo 410 din. v enem najmočnejših Industrijskih središč Slovenije, Kranju, pa celih 4200 din enem ali dveh mesecih. Albin Dujc, poslanec Iz Tolmina* Strokovnega kadra nimamo Najbolj žalostna dediščina ml' nulosti je pač pomanjkanje stVuko?* njakov in 6ploh izobraženih ljudi-Fašistična Italija je sistematično on®* mogočala, da bi se Slovenci kulturno in strokovno izobraževali. Ve« t0*' minski okraj nima zdaj nobeneg® gradbenega inženirja, nima pravnikov, agronoma pa ima samo eneg®-Tudi pomanjkanje strokovnjakov v osnovnih Šolah je zelo občutno. U$' telji so sami mladi in neizkušoni-brez zadostne izobrazbe in strokovnih izpitov, v glavnem le e končanim1 tečaji in pripravniki. Ves okraj ima samo enega šolskega nadzornika. t®' ko da so šole. ki jih že več let ni pr®' gledal. Gre pa za kakih 90 osnovnih šol. razkropljenih po hribih in oddaljenih od prometnih zvez. RazP1' šali smo že več natečajev in oblj°' bili šolskim nadzornikom stanovanj® in vozilo, pa se ni nihče odzval. Svet za znanost in kulturo Slovenije je določil za ta okraj že več nadzornikov, ki naj bi jih premostili iz drugi*1 okrajev, pa jih niso hoteli odpustiti* Pomanjkanje strokovnega kadra je zlasti občutno na vasi. V našem okraju so posebno ugodni pogoji *® razvoj različne proizvodnje To velja zlasti za zgraditev industrije, dalje Bonn, 3. julija (Tanjug). Za-hodnonemški državni svet je danes sprejel novi volilni zakon, ki S AH Inž. Vidmar še vedno prvi V JUBILEJNEM TURNIRJU V VI. kolu jubilejnega šahovskega šampionata so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Slška — Krivec prekinjeno, Izvekov — Inž. Vidmar 0:1, Germek — Vavpetič Idi inž. Si-košek — Gabrovšek remi, Grosek — Pirc remi, Kočevar — Preinfalk remi, Guzcl — inž. Levačič 0:1, Pirc — Kržišnik 1:0. Pred pričetkom kola se je inž. Sikošek vdal Kržišniku v prekinjeni partiji iz II. kola. Izvekov pa inž. Levačiču. Sporno partijo Izvekov — Puc Iz III. kola je turnirsko razsodišče odločilo v korist Izvekova. V VI. kolu so se partije takole končale: Pirc — Šiška 1:0, Križišntk — Guzel remi, inž. Levačič — Kočevar 1:0, Preinfalk — Grosek remi, Pirc— inž. Sikošek odi., Gabrovšek — Germek prek., Vavpetič — Izvekov 1:0, inž. Vidmar — Krivec prek. Po VI. kolu Je vrstni red naslednji: tdž. Vidmar 4,s (1), Levačič 4,5, Germek 4 (1), Pirc 3,5 (1), Preinfalk, Grosek 3 (1) itd. je bil v državnem zboru že sprejet. ^akon bo te dni objavljen. Novi zakon, po katerem bodo razpisane septembrske volitve, določa, da izvolijo volivci v svojih volilnih okrožjih 242 poslancev. Nadaljnjih 242 poslancev bo izvoljenih z drugimi glasovi istih volivcev, ki jih bodo oddali v prilog posameznim strankam v vsaki pokrajini. Zakon prav tako določa, da stranke, ki 'dobijo mani kot 5 odstotkov skupno oddanih glasov, ne morejo biti zastopane v državnem zboru. Pričakujejo, da zaradi takšne klavzule komin-formovska stranka Zahodne Nemčije pri prihodnjih volitvah ne bo dobila nobenega poslanskega mandata. Bržkone pa ne bodo izvoljeni v novi državni zbor niti sedanji in tudi ne posamezni neodvisni poslanci. Sodijo, da bodo najbrž v novem državnem zboru zastopani le krščansko demokratska stranka in krščansko-socialna unija, svobodna demokratska stranka in social-demokratske stranke. Kongres dramskih umetnikov končan Beograd, 3. julija (Tanjug) — Kongres Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije je bil nocoj končan. Izvolili so novi izvršni odbor Zveze. Za predsednika je bil izvoljen Jožo Lavrenčič, za tajnika pa Jovan Miličevič. Kongres je popoldne razpravljal o delu gledaliških akademij in srednjih igralskih šol, o gledaliških publikacijah in o kontroli kvalitete predstav, ki jih prirejajo posamezne potujoče skupine v državi. Ustanovili so komisijo, ki naj bi poskrbela za izdajanje zveznega gledališkega časopisa, ter sklenili, da bo zveza razpisala natečaj za dramska dela domačih pisateljev. Izvršni odbor zveze je dobil nalogo, naj spričo prihodnjega kongresa organizira velik festival gledališč iz vse države. razvoj mlekarstva tn proizvodni0 V našem okraju Imamo pogoje za mlečnih izdelkov. Vea ta proizvoda0 panoga pa Je na zelo nizki stopnji; Tako imamo pogoje, da bi izdelovali dober sir, pa ni mlekarn ln sodobnic naprav za izdelovanje. Po približne”1 računu izgubimo na leto kaklb 13® milijonov toliko pa znašajo pribil*" no na leto vel davki v okraja. Jugoslovanski dramski umet- | Ce hočemo hitro napredovati, tn°" niki so poslali s svojega kongresa ramo predvsem povečati skrb za no-pozdravno pismo predsedniku re-| v® kadre in pritegniti v naše kraj« publike maršalu litu. čimveč strokovnjakov. Priprave za 22. julij MNOŽIČNE ORGANIZACIJE BODO LETOS ORGANIZIRALE OBISKE V PARTIZANSKIH KRAJIH bo letos osredotočeno na obiske « onim ljudem v okolici, ki so v času partizanstva največ žrtvovali ln P°" magall. Vse terenske organizacije skup”0 s sindikalnimi organizacijami v pod' Jetjih, z Zvezo borcev, rezervnimi of>' cirjl ln drugimi, se bodo sedaj pogovorili o izbiri kraja in o drug'” pripravah. Vsa iniciativa je namreč letos prepuščena samim tei enakim organizacijam. Dolžnost vsakega član0 SZDL, zlasti pa člana Zveze borcev bo, da ta dan preživi v družbi z onimi, ki so mu pomagali v najtežji” časih. Včeraj je bilo v Ljubljani posvetovanje zastopnikov vseh terenskih organizacij SZDL, ZK, Zveze borcev ln sindikalnih organizacij, na katerem so se pomenili o pripravah za letošnjo proslavo praznika vstaje slovenskega naroda. Mnoge osnovne organizacije že sestavljajo načite za obiske v znanih partizanskih krajih okrog Ljubljane. Na posvetovanju Je bilo sklenjeno, da se bo letošnje praznovanje tega praznika bistveno lazlikovalo od lanskega. Medtem ko Je bil lani po-1 udarek na sprejemu štafet ln na drugih manifestacijah v samem mestu. I Že stoletja utripa življenje o mestu pod Gradom Z raznih strani se lahko po-zpnemo na Ljubljanski grad. Ši-roka pota in ozke steze vodijo do staroslavne postojanke, ki že tekia t^° Se^' ^U(^’ m'sli na pre- Pa krenimo po stari Študen-ovski ulici. Malo strma je ta pot jn malo manj udobna je, kot bi 7 j mo.rc^a moderna vzpenjača, vendar ima nekaj prednosti. Ko e ustavimo na tem ali onem vinku, da zajamemo sapo, saj *mo,. nedeljski sprehajalci in ne neti planinci, zadobimo prav torno casa, da se lahko ozremo na mesto pod seboj. ~i, 'epo mesto je to! Mlado mesto, čeprav imamo že iz prvega stoletja našega štetja podatke o njegovem nastanku. Ko mislimo na preteklost, nas prav nič ne moti, da se bližamo t^radu s severne strani. Saj prav oobro vemo, da tudi na nasprotni strani ne bi več videli jezera, na Katerem so domovali nekdaj mostiščarji, Jezero se je spremenilo v močvirje in ko so Iliri tu širili tako imenovano hallstattsko kul-Uro, so bili vzidani prvi kamni mesta Emone. Po letu 34, ko je zaslovela trdnjava s štirimi okro- Prvi ljubljanski pionirji so odšli taborit S prvim jutranjim vlakom je odšlo danes iz Ljubljane 75 pio-mtjev, ki bodo ostali na tritedenskem taborjenju v Bohinju, j.9 ie Prvi odhod letošnjih mla-utn tabornikov iz Ljubljane, ki Jim je društvo prijateljev mla-t u6 Jtftskrbelo primeren počitek. čez tri tedne jih bodo nadomestili drugi pionirji, ki so že Pojavljeni. Skupno bo letos taborilo več sto pionirjev iz Ljub-’n sicer največ ob vznožju Julijskih in Kamniških Alp. glimi in 22 štirioglatimi obrambnimi stolpi, po Oktavianu »Co-lonia Julia« imenovana, so se rimski vojaki pomešali s kelsko-ilirskim življem. Sledove o tej dobi najbolj opazimo na Mirju, Če se čudimo debelim in trdnim kamnitim skladom, moramo vedeti, da je bilo obzidje še vse pre- nikdar na Ljubljanskem gradu, naj se poti nanj ne prestraši. Res stoluje mogočno in pokroviteljsko nad belim mestom, visok pa vendar ni tako, da bi na poti do njega lahko obdelali vso zgodovino naselja pod njim. Visoko smo že, skoraj že čisto pod vrhom ter si lahko privošči- »Turške šance« na Ljubljanskem gradu šibko, da bi lahko zadržalo naval barbarskih plemen, ki so vdirali v naše kraje v 3. in 4. stoletju. Roka Atilovih Hunov je končno zažgala in porušila naselje. Bizantinci, Goti in Langobardi so si nato izmenoma lastili Emono. Kdor od dobrodošlih gostov Ljubljanskega festivala še ni bil I. Ljubljanski festival 4.-12. julija 1953 SPORED FESTIVALNIH PRIREDITEV ZA NEDELJO 5. JULIJA: 0b 8.00: Festivalni šahovski turnir slovenskih mest v Ljudski restavraciji na Miklošičevi cesti. °b 9.00: Slavnostni začetek IX. rožnodolskega sejma. ®b 10.00: Sprevod narodnih noš: Miklošičeva—Čopova—Cankarjeva—Župančičeva—Ajdovščina. V sprevodu rožnodolska ohcet. 0b 15.00: Tekme kajakašev na Ježici. Izbirne tekme za republiško prvenstvo. ®b 20.30' Večer opernih arij. Pojejo V. Heybalova, A. Dermota, R. Franci in VI. Ruždjak. V unionski dvorani. ®b 20.30: »Sluga dveh gospodov«. V kinu Tivoli. — Predprodaja vstopnic v kiosku pri Glavni pošti (pred Na-Mo) danes do 20. ure, jutri do 12. ure ter dve uri pred predstavo pri blagajni kina Tivoli. ®b 21.30: Kulturni in humoristični večeri na vrtovih: Union, Pod lipo. Dopolnilo k že objavljenemu sobotnemu sporedu: ®b 18.00: Otvoritev razstave v Narodni ter univerzitetni knjižnici. Otvori tov. Jaka Avšič, predsednik MLO Ljubljana. — Glede ostalih razstav glej podrobnosti v Festivalni brošuri, ki jo dobite za 30 din v vseh treh informacijskih pisarnah (Turistični urad, Miklošičeva 17, menjalnica na kolodvoru in Putnik, Titova 2), kjer so v predprodaji tudi vstopnice za folklorni nastop, koncert združenih pevskih zborov, koncert tržaških in koroških pevcev, nadalje za košarko, lahko atletiko in boks. predprodaja vstopnic za koncert opernih arij, ki bo dne 5. julija 1.1., od danes dalje pri dnevni blagajni v Operi, in sicer od pol 11. do 14. ure in od 16. do 18. ure. Vstopnice za operne predstave bodo na razpolago od nedelje naprej prav tako pri dnevni operni blagajni, predprodaja vstopnic za koncert Slovenske filharmonije je v kon-ertni poslovalnici na Kongresnem trgu od 10. ure dopoldne do 12. in od 16. do 18. mo majhen skok z glavne poti, da bi se ozrli na Stari trg, srce srednjeveške Ljubljane. Okrog leta 580 so prišli v te predele Slovenci. Na razvalinah stare Emone so si zgradili domove Soljedelci, živinorejci in ribiči, azpad Obrske oblasti jim je prinesel nov jarem frankovskih vladarjev, in tujčeva nadoblast je nato težila slovenske rodove vse do razpada avstro-ogrske monarhije. Veljavo Ljubljani in možnosti za njen razvoj so dali Španhaj-movski grofje, od leta 1130 dalje lastniki gradu, ki se mu bližamo. S te postojanke so lahko opazovali svojo širno posest, ki je segala od izvira Ljubljanice do njenega izliva in od Sore na severovzhodu do Turjaka na jugozahodu. Pod njihovim gospodstvom je srednjeveška Ljubljana zadobila popolen fevdalen značaj. Ko gledamo ozke uličice Starega trga, stisnjene hiše, kar ne moremo v mislih potlačiti opombe, ki izvira iz izkušenj današnjih dni. Hudir, si mislimo, saj je nevarnost pred tujimi vdori tako silila meščane, da so zidali drug drugemu pred nosom za trdnim obzidjem, kot natrpavata sedaj stanovanjska stiska in urad ljudi po stanovanjih. S Starega trga se je mesto širilo na Novi in nato Mestni trg, dokler niso začela rasti naselja tudi izven obzidja, najprej okrog Št. Petra. Prve utrinke o Ljubljani razberemo v listinah iz leta 1144, ko je imenovana Lab bach, listina iz leta 1146 pa jo navaja s slovenskim korenom Lu-vigana. Tako smo se s skopim ponavljanjem bogatih spominov srečno pretolkli do vznožja trdnjavskih sten. Česa vsega ni videlo in doživelo to trdno zidovje. Grad so zidali na mestu nekdanjega ilirskega gradišča v 9. stoletju in eden od najstarejših delov je še danes ohranjena kapela z grbi deželnih stanov. Bil je najprej dom 380-LETNICA MUČENIŠKE SMRTI MATIJE GUBCA Vabimo vas na tradicionalni BREŽIŠKI FESTIVAL letju pa jetnišnica. Priča razkošja, priča najhujše bede. Mi pa se z lepo preurejene restavracijske terase oziramo .po mestu, ki se širi na vse strani. Kar ne da se nam obnavljati spominov na razvoj v novem veku. Kdaj že je padlo mestno obzidje in se je začelo življenje na široko ob bogatih virih industrije in trgovine. Takrat je stoloval na cesarskem Dunaju Jožef II. Leta 1821 pa se je Ljubljana zapisala v zgodovino, ko so si cesarski predstavniki reakcionarne »Svete zveze« po treh francoskih okupacijah v Ljubljani napovedali »randez vous«. In ko zdaj opazujemo mesto, kopajoče se v bogati luči sonca, smo ponosni na naše prednike, ki so nam ohranili pod tujim jarmom rod, v času Metternichovega despotizma pa zanetili iskro revolucionarne zavesti. Najbrže je bilo precej vroče takrat pri srcu županu, ko so ga po ljubljanskih ulicah lovili študentje in delavci, da mu izprašajo reakcionarno vest. In Ljubljanica se je pač vzburkala, ko je priletela vanjo soha omraženega Metfernicha! V XIX. stoletju je socialistično gibanje že trdno zasidrano. De- j lavci so se družili v društva in letaki 1974. leta z bojnim geslom »Pozor delavci! Kmalu pride čas« so napovedovali dobo, ki je mirno mesto pod Gradom spremenila v mesto upora, ko je Ljubljana kot en mož spregovorila svojo odločno besedo proti tujim in domačim zatiralcem. Od te herojske dobe dalje je Ljubljana slovenskim ljudem še bližja. Polna sledov bogate zgodovine, a po drugi strani po globokih družbenih spremembah prenavljajoča se tudi na zunaj, nam je draga, kakršno vidimo z Ljubljanskega gradu in ljuba, kakršno vidimo v mislih na še nove olepšave in spremembe. Le zakaj so na nebu ti preklicani oblaki 1 Naj se zvedri nebo, naj sonce pozlati naše mesto, danes, ko sprejemamo prve trume gostov, ki prihajajo pozdravljat našo Ljubljano za njen prvi festival. -a Brežice, 3. julija Letos praznujemo 380-letnico mu teniške, pa hkrati sila junaške smrti voditelja hrvatsko-sloven-skih kmečkih uporov Matije Gubca, ki so ga ujeli, odgnali v Zagreb, ga najprej mučili z razbeljenimi kleščami, nato mu dali na glavo razbeljeno železno krono, naposled pa ga razčetverili. Pri nas skoraj ni človeka, ki ne bi vedel, kako je hrvatski kmet-upornik Ilija Gregorič z majhnim delom kmečke vojske prišel na Štajersko in Kranjsko, da tudi tam zaneti upor proti gosposki. In res se je v največjem slovensko - hrvaškem kmečkem uporu leta 1573 zbralo pri Brežicah ogromno število kmetov, ki pa jih je, žal, kakor v prejšnjih letih zadela ista žalostna usoda: potolkla jih je cesarska vojska. V tistih časih gosposke nasilnike ni omečil niti jok otrok, niti prošnje starcev, niti pridušene oretnje kmetov-tlačanov. Gospoda ni hotela priznati, da je tudi Kmečka vojska kmet človek. Ne pritožbe cesarju, ne prošnje niso zalegle. Tedaj se je postavil na čelo vseh ponižanih in razžaljenih, brezpravnih in osramočenih junak Matija Gubec, da bi s trdimi kmečkimi pestmi dosegli tisto, kar niso mogli doseči s prošnjami. In te I upornikov. pesti so pokazale svojim vladarjem, da tlačan ne more iti preko krivic, da bo upor, čeprav vojaško zlomljen, zmeraj živel v ljudstvu in da le-to ne bo nikdar pozabilo imen slavnih junakov kmečkih uporov, ki so se dvignili zoper oblast plemičev, bogatašev in visokega katoliškega klera. Gospoda, ki je na zagrebškem Markovem trgu na grozoten način umorila Gubca, si je zaman prizadevala zamesti sleherno sled njegove smrti, njegovo ime se ni smelo spominjati. Toda Matija Gubec je še dalje živel v ljudstvu in sovraštvo do tlačiteljev se je prenašalo iz roda v rod. Usoda je hotela, da je v dobi najhujših bojev za osnovne ideale človečnosti in pravice 'prav iz rojstnega kraja Matije Gubca, iz Hrvaškega Zagorja spet vzniknil voditelj, naš ponos — maršal Tito. V spomin na velike dni, ko sta se hrvatski in slovenski kmet skupaj borila zoper nasilje, ko so umorili Matijo Gubca,v Brežicah že vrsto let prirejamo slo-vensko-hrvatske kulturne festivale. Tak festival bo jutri in pojutrišnjem in ga bo odprlo prosvetno društvo Zagorcev »Matija Gubec« z Begovičevo dramo »Matija Gubec«. Slavnostna predstava bo na grajskem dvorišču. V nedeljo zjutraj bo najprej sprevod fizkultumikov, nato na stadionu okrajni telovadni nastop, potem šahovsko tekmovanje med Krškim in Zagrebom, razstava slikarjev - amaterjev v prosvetnem domu, ob 14. uri pa veliko kmečko zborovanje v grajskem parku. Hkrati bodo nastopila kul-tumo-prosvetna društva Slovenije in Hrvatske z zbori, orkestri, folklornimi plesi itd. Ob 18. uri bodo uprizorili like Veštetove »Vražje dekle«. Naposled naj omenimo še sejem trgovskega blaga, ki ga bodo po znižanih cenah prodajale kmečke zadruge in trgovska podjetja. Na ta tradicionalni brežiški festival vabimo vse, zlasti pa kmete, potomce slavnih junakov- fv. Odslej bo v našem glavnem mestu vsako leto festival Razgovor s predsednikom MLO Ljubljane tov. Jako Avšičem Naš sodelavec se je obrnil do nih manifestativnih oblik so festi-predsednika Mestnega ljudskega vali, ki so v bistvu pregled ali odbora Ljubljane Jaka Avšiča, ki obračun dela in stopnje, do ka-je pokrovitelj Ljubljanskega fe- ; tere smo prišli in to na kulturnem stivala. V razgovoru je tov. Avšič ' ali na kakršnemkoli drugem pod-odgovoril na sledeča vprašanja: ročju udejstvovanja.« »Kakšne cilje oziroma želje ! »Kakšne pa so možnosti in po- ** :•____f__u: _ r 1..L1! ste imeli, ko ste se odločili orga nizirati Ljubljanski festival?« »Ljubljana je naše kulturno goji za festivale v Ljubljani?« »Teh je veliko. Ljubljana ima vrsto muzejev, galerij in drugih središče in zato je dolžna, da na kulturnih ustanov, kot n. pr. Aka-razne načine to tudi pokaže,« je demijo znanosti in umetnosti, gle-rekel tov. Avšič. »Ena izmed takš- dališča, visoke šole, inštitute, Fil- Vsa I jubljana — velika razstav^ Danes zjutraj so odgrnili izložbena okna še na poslednjih trgovinah, kjer so vse do zadnjega urejali izložbene predmete ali pa krili izvirne ideje, s katerimi upajo doseči nagrado. Tekmovanje v okviru Trgovinske zbornice za mesto Ljubljano na čast Ljubljanskemu festivalu se je namreč začelo. Ze po bežnem sprehodu po mestu lahko ugotovimo, da bo imela ocenjevalna komisija, ki bo grajske gospode, kasneje, v 19. sto-1 odločala, kateri lokal je najbolje Kako so trgovali v stari Ljubljani kn ^IJana je bila v srednjem ve-, konca 16. stoletja so v ljubljanskem • Mesto Je imelo poleg že omciije-ejše prometno in trgovsko Mestnem arhivu ohranejni seznami te ne stojnine še druge koristi od sej- Va* e tedanje Kranjske Imela je pristojbine, ki nam govore, katere mov. Vse platno, žito, sol in vino, •kal0 vI°Ko v zunanji trgovini Kranj- vrste obrtnikojv in koliko jih je tr- ki je bilo prodano v Ljubljani. ne je Se i 808ednih dežel. Kazen tega pa govalo na posameznih sejmih Tako Sam? X1,61!® živahno trgovanje tudi v 1 je n. pr. iz takega seznama za sejem Drnri .“Jubljanl. Poleg vsakodnevne 29. junija 1581 razvidno, da Je na sej- Bk* °brtnišklh izdelkov in trgov- mu imelo svoj© stojnice 13 kramar-ra»5? Naga so bili velikega pomena jev, 12 prodajalcev sukna, 3 domači n n' sejmi. Večji trgovci so line- klobučarji ln 8 tujih, 3 domači jer- bla«?-08®^"® prodajalne za tekstilno raenarji in 4 tuji, 1 domač vrvar in %kn ., posebne za razno kramar- 6 tujih ter 1 lrhar. Žel« RTO kot n. pr razne dišave, I Po obsegu manjši so bili teden- •eznlno, usnjeno robo Itd Ljubija- s k i s e j m I. Iz neke listine lz leta _Pa*nala v srednjem veku dve 1416 izvemo, da so bili v Ljubljani moralo meriti na javnem trgu. To so izvrševali posebni merilci, ki jih je postavljal magistrat. Od merjenja teh predmetov je bilo treba plačevati posebno pristojbino, ki je Šla seveda v mestno blagajno. Poleg tega je dobila Ljubljana leta 1503 poseben privilegiji, po katerem so morali vsi tuji, laški ali ogrski trgovci, ki so prišli v Ljubljano, dati svoje blago v posebno mestno skladišče in ga tu tehtati in prodajati šest tednov samo meščanom avstrijskih dežel. Ker se je zaradi tega marsikak trgovec izognil Ljubljani, je deželni knez kasneje skrajšal to dobo na 3 dni. Krznarji so Imeli poleg tega od leta 1455 privilegij, da ni smel noben tujec v mestu prodajati ali kupovati kožuhovine, dokler je niso ocenili posebni zapriseženi posredniki krznarskega ceha. Kot vidimo, je v gospodarski zgodovini naših krajev Igrala Ljubljana vlogo važnega tranzitnega in trgovskega središča. sejmov. oh sredah in sobotah. Tedaj so kmet- Glavni sn hll! vplltll A t n 1 sel- le iz bližnje In daljnje okolice pri- ? *• za Ljubljano vemo da ie Imela našall v Ljubljano na prodaj svoje 'eta ms dv« letna se Ima hi sl* Pridelke. meKanskl obrtniki In trgov- leta”' - JVn,J.a.'.n M- ■eptembro. tega ® >’ ,'L'l l!'T' “K!! S..‘ "J’'" Pa Ir Hfihiiit truttf selen, — 19 go. Marsikje Jo bila navada — In ?®vembra Let, 15sS Je dSbIU šetrte verjetno tudi v "^'.JeveSkl Ljubija. *- na d m n •>1» lnninri'1 In 1628 — •l® so Izobesili ob začetku sej- «e*e*a - ■'» dan 1 maja Sejmi 'so ®» na “ejmskem prostoru šop slame. maja. fe*« trgu pred " m est n o' * h iš o*' *Z u ^š^a-mJlno^n*« ^ekV^«" 8 “ hK"' ki s„ nrmi na selom T. na lire« poskrbeti, da so sc v prvi vrsti me-U**val| 14 dni nrpj in 14 'a| kasne le ščanje preskrbeli s potrebnimi živili fžst, "'to svojega žlilj.ala ln "1 prišlo do prekopavanja v Kdor bi Jo tedaj prekršil, bi njihovo škodo, h, 7» plačati /.notno višjo globo, kot Na sejmih so gledali tudi na ka-Ja*« moral plačati sicer za lato de- kovost prodanih Izdelkov, zlasti obrt-Svpv U-vršeno v žasu l/vcn sejmske niških. Tako so n. pr. morali ljub-.'““Ošeine. Kot simbol te posebne ljanskt čevljarski cehovski mojstri nr». Wlne Je bila v času sejma li- vsakih 14 dni pregledati na tedenskih ni. vljona na mestni hiši t I. »roka sejmih l/delke vsakega čevljarskega Kakor dolgo je ta visel, so smeli na času sejma Iz- vsakih 14 dni pregledati na tedenskih n. --viJena na mestni hiši t. I. »roka sejmih Izdelke vsakega čevljarskega Ufvlce«, k| drži v roki meč. Na letne mojstra In pri tem paziti na kako oJnte so prihajali trgovci In obrtni- vost usnja In dela Z zagrozltvijo ri»Juorski teden privablja iz raznih krajev Slovenije in Y yl Jugoslavije v štajersko metropolo tisoče in tisoče obiskovalcev, ki jih bo njeno gostinstvo tudi letos dostojno sprejelo. Gostinska mreža je v Mariboru lepo razpredena. Vrsto lokalov so po vojni renovirali, nekaj novih osrednjih pa se lahko meri z lokali v velikih središčih naše države in celo Srednje Eijrope. To velja zlasti za »Veliko kavarno«, letni vrt restavracije »Branik« in kavarno »Asto-rio« z vrtom. Za udobna prenočišča pa bodo poskrbeli v hotelih »Orel« in »Zamorec«, v po vojni zgrajenem »Turist hotelu« in vrsti dobro urejenih internatih. Sto in sto zasebnih sob nudijo obiskovalcem tudi prebivalci Maribora sami. Štajerska metropola pa je tudi v turističnem pogledu zelo privlačna. Skoz njo tečeta Drava in železniška magistrala Dunaj—Trst, leži pa med vinorodnimi Slovenskimi goricami in zelenim Pohorjem. Vsekakor edinstvena lega z edinstvenim letnim kopališčem na Mariborskem otoku, za fotografije in načrte katerega se zdaj vneto zanimajo Egipčani. Nedaleč od mesta se za mogočnim jezom hidroelektrarne dviga umetno dravsko jezero s čolnarno in naglo razvijajočim se vodnim športom. Malodane v središču Maribora se razteza edinstveni športni park »Branika«, na Pohorju — nekaj streljajev od mesta — pa se razvija zimskošportni center. Zdaj so v teku tudi priprave za gradnjo pohorske vzpenjače, ki bo v pičlih tridesetih minutah potegnila turista iz Maribora na vrh Pohorja — na vrh prelepega pogorja, posejanega z lepo urejenimi in dobro oskrbovanimi planinskimi kočami in domovi, med katerimi se uvršča na prvo mesto »Poštarski dom«. Neki inozemski fotoreporter, ki zalaga s fotografijami najbolj pomembne svetovne ilustrirane revije in je v lovu za lepotami prepotoval skorajda ves svet, je o njem dejal: »Priporočim ga lahko tudi najbolj razvajenemu Američanu!« Takšen je Maribor s svojo okolico, ki v živahnem razpoloženju čaka na današnje popoldne — na začetek jubilejnega desetega Mariborskega tedna. izgled. Največja atrakcija pa je bila predstava »Prodane neveste« na prostem in sicer ob sodelovanju 250 pevcev in 100 godbenikov. Potem je Mariborski teden iz leta v leto zajemal širši obseg. Medtem ko je v prvih treh, štirih letih imel predvsem turistični značaj, je peti Teden, leta 1936, že dobil značaj velike gospodarske a tudi kulturne revije. Odtlej daje se je razstavni prostor naglo širil. Najbolj opažen je bil vsakoletni napredek v razstavnem oddelku hitro razvijajoče se tekstilne industrije. Tako vse do leta 1939 — torej do osmega Mariborskega tedna, ki pravtako še ni imel pretežno komercialnega značaja, in se je po zaslugi zavednih Mariborčanov deloma odvijal že v znamenju odpora proti nastopajočemu fašizmu. O tem so zgovorno pričali po naprednih mladincih s črnilom pošropljeni »belonogavični-ki«. Na drugi strani je poleg običajnih razstav bila posebna skrb jubilejna razstava mariborskega Narodnega gledališča, ki je praznovalo 20-letnico svojega obstoja. V okviru velikih atletskih in športnih prireditev pa je bil tudi »Veliki festival slovenskih narodnih običajev«, ki se je spremenil v ogorčen nastop proti nastopajočemu ekspanzionizmu. Tako je osmi predvojni Mariborski teden dobil značaj prve nacionalne manifestacije deset tisočev Mariborčanov in okoličanov, hkrati s tem Maribor z Meljskega hriba Lani 115, letos 175 razstavljalcev Dobro se še spominjam, kako Je lo nezasedene skupno 800 m* razstav-lani nek prileten obiskovalec raz- ne površine. Vseh razstavljalcev je stavnega prostora zadovoljno vzklik- bilo 115 — od tega 25 obrtnih podjetij. nii; Nad 70 •/• razstavljalcev Je bilo iz Ma- »Takšnega Mariborskega tedna pa ribora, 98 •/• pa iz Slovenije. Iz dru-še ni bilo!« Tako ali drugače, resnica Je, da se je Mariborski teden skozi leta priljubil i razstavi j alcem i obiskovalcem, kajti izkazal se je kot zelo prikladen način združevanja koristi proizvajalcev in kupcev. Pa mar ne utegne prav zaradi tega ta ali oni obiskovalec letos spet vzklikniti: »Takšnega Mariborskega tedna pa res še ni bilo!« Sestavke o Mariboru je prispeval tovariš Voj tek Kavčič Majhna primerjava ... VČERAJ Se bolj razstava Lani je imel Mariborski teden deloma še razstavni, deloma pa že ko- Tuljenje vseh mariborskih siren, 20 strelov iz možnarjev, kresovi na bližnjih gričih in jutranja budnica so avgustovega dne leta 1932 — v času najhujše krize kapitalistične Jugoslavije — naznanili rojstvo I. Mariborskega tedna. Osnovan je bil kot zadruga pod okriljem Tujsko-prometne zveze, zamišljen pa kot vsakoletna revija prizadevanj in uspehov Mariborčanov na gospodarskem, kul- ščani in okoličani so si z velikim zanimanjem ogledali gozdarsko in arheološko razstavo ter razstavo konj ameriške pasme, jadralnega letalstva in domače obrti. V okviru Tedna so bili koncerti v parku, proslave 70-letnice I. slovenskega koncerta v Mariboru, prva nočna nogometna tekma in druge športne prireditve, telovadni nastopi in cvetlični korzo. Razsvetljene mestne znamenitosti s parkom turnem in športnem poprišču. Me-1 vred so Mariboru dajale svečan Samo trgovina? ...Fantje in dekleta živahno plešejo koroški rej, slovenska pesem mogočno odmeva iz deset in deset grl, ko naenkrat prihrumi od nekod tolpa pisano oblečenih divjakov. Pesem zamenjata vik in krik žena in otrok. Razvname se boj na življenje in smrt... Sanje? Ne — čista stvarnost prihodnjih dnil Tik nad otroškim igriščem v zgornjem delu mariborskega parka so že druga za drugo postavljene navkreber številne klopi, s katerih bo lahko hkrati in povsem nemoteno okrog 2.000 ljudi gledalo skupaj z zgoraj opisanim še vse druge prizore v Mariboru in njegovi bližnji ter daljnji okolici silno priljubljene »Miklove Zale«. To pa ni malenkost. Nastopilo bo nad 40 članov zbora, poleg njih pa še balet. Razen ene same izjeme (Gorinškove kot Mi-klovke) je zasedba čisto nova. Na drugi strani pa stroški. Tn je postavitev scene tridesetih metrov premera, tu je še dolga vrsta stva- pa zaradi bližajoče se vojne vih- j mercialni značaj. Zasedene zaprte re pomenil tudi zaključek pred- | razstavne površine Je bilo 1200 m*, vojnega niza že zelo priljubljenih odprte pa okrog 200 m!. Ker ni bilo Tednov. pravega odziva proizvajalcev, je osta- ri, brez katerih gledališča na prostem ni. No, pa je mariborskemu Slovenskemu narodnemu gledališču prihitel na pomoč z dotacijo in posojilom upravni odbor Mariborskega tedna. Prav za Mariborski teden pa tudi gre. Ta tradicionalna mariborska prireditev namreč ni le navaden, pa čeprav še tako obsežen trgovski sejem, marveč je obenem tudi mogočna revija kulturne de- _ javnosti, športa, dela in uspehov f Ljudske tehnike in niza drugih organizacij. Večer opernih arij v parku, uprizoritev opere »Car-men« na prostem, nastop renomi-rane folklorne skupine iz Beltinec, razstava »Življenje in tehnika«, velik letalski miting s sodelova- Glavni most čez Dravo glh Jugoslovanskih republik sta razstavljali le varaždinski tovarni »Var-teks« In »Kalnik«. DANES 2E KOMERCIALNI SEJEM Letošnji jubilejni deseti Mariborski teden pa se je dokaj dvignil nad to, kar je bila ta prireditev v začetku ali pa celo lani. Z besedami članov njegovega upravnega odbora: »Deseti jubilejni Mariborski teden ima povsem komercialni značaj. Kot tak nam bo na vsak način pomagal hitro ln ugodno plasirati proizvode mariborskih podjetij širom po Jugoslaviji, proizvode ostalih jugoslovanskih podjetij pa v Mariboru. Naše mesto Je namreč veliko proizvodno in potrošno središče. Zato Je prav, da se veletrgovina, ki zadeva Maribor, organizira v Mariboru. Po našem mnenju je nenaravno organizirati veletrgovino Izven središč vele-proizvodnje.« JUTRIT »Vsekakor lahko trdimo, da dobiva Mariborski teden polagoma velesejm-ski značaj. Letos je sicer še provl-zorij, v naslednjem letu pa bomo ob pomoči celotne mariborske Industrije, trgovine ln obrti začeli dokončno urejati velesejmske prostore. To bo prav gotovo mnogo prispevalo k še tesnejšemu zbližanju z Industrijo, trgovino ln obrtjo ostalih predelov Jugoslavije. Vse to bo vsekakor še bolj stopnjevalo skrb za krepitev kon- kurenčne moči mariborskih proizv* jalcev.« TRIKRAT VEC ZASEDENE RAZSTAVNE POVRŠINE Ti nameni upravnega odbora M*^ riborskega tedna se letos odražajo tem, da je zasedene zaprte razstavo površine že 2700 m*, odprte pa 1400 m • Nezasedene razstavne površine 0 Nasprotno — uprava Mariborskeg* tedna je zaradi pomanjkanja prostor* morala celo odkloniti udeležbo tr*" desetih podjetij tekstilne, prehrambene in kovinske Industrije lz razo' krajev države. Vseh razstavljalcev P* je 175. Razen 21 obrtnih podjetij *” zastopana izključno večja industrijska podjetja ln veletrgovine. Tako -poleg slovenskih razstavljalcev " »Jugovinil« lz Splita, Industrija predelavo volne »Kosta Stamenkovi * Iz Leskovca, Industrija trikotaže SI lz Sarajeva, Tobačna tovarna lz Destilerija ln tovarna likerjev Ni5*. •M*" raška« iz Zadra, Bjelovarska Pre' hrambena Industrija, Tovarna m*1* »Cvetan Dimov« lz Skoplja. Tovarn* barv in lakov »Chromos« iz Zagreb*’ Tovarna mila »Salvettl« lz Pirana Itd. 54*/. RAZSTAVLJALCEV IZ DRUGIH REPUBLIK Iz Maribora je — z 20 obrtnim* podjetji vred — 56 razstavljalcev (32 •/. vseh razstavljalcev), lz osta*e Slovenije 24 (14 •/«), lz drugih Jug°' slovanskih republik (razen Crne g°* re) ln cone B STO pa 95 (54 •/.)• prl' bližno polovico razstavnega prostor* zasedejo razstavljalcl lz Slovenlje‘ drugo polovico pa razstavljalcl ** ostalih predelov države. V okvir* Mariborskega tedna bo na posestv* mariborske srednje kmetijske 4°le tudi praktični prikaz delovanja P0” ljedelsklh strojev, ki jih razstavil* vsa tovrstna jugoslovanska Industrij*’ Mar se bodo potemtakem uresnič*' le želje uprave Mariborskega tedna* enkrat večji komercialni efekt kot lani, večji obisk prebivalstva Maribora ln drugih mest, večje zanlmanle kmečkih ljudi? njem vojnega letalstva, predvajanje tehničnih in drugih filmov, motociklistična, teniška in kaja-ška tekmovanja, srečanja v nogometu, rokometu in odbojki — to je le del prireditev, ki zgovorno pričajo o tem, da Mariborski teden nima zgolj komercialnega značaja. Hrastnik, 3. julija Kmalu sem zvedel,, da so god- prihodu prvega vlaka Južne že- Na ozko hrastniško dolino je beniki in rudarji skupno z rud- leznice na postajo Hrastnik, že legal mrak, ko sem pred tre- niškimi zidarji v svojem prostem Zlet, ki bo trajal do 5. julija, im meseci ob poti, ki vodi iz Tr- času opravili pri tej gradnji nad se je začel sinoči z dramo iz ru- »ljnih delovnih ur darskega življenja »Prvi spo- boveij čez Ojstro v Hrastnik, za- 77°0 prostovoljnih delovnih ur darskega življenja šel med veselo družbo hrastnr *n da iim Je s sredstvi zlasti po- pad«. Napisal jo je domačin Vin- jev. V magala rudniške uprava, z manj- jj0 Trinkaus po dogodkih v letu rajcah z zavihanimi rokavi Šimi prispevki^ pa^ še^ nekateri 1889, uprizorila pa jo je dram- skih godbenikov in rudarjev. Nekaj podrobnosti o uprizoritvi „MIKL0 VE Z A L E“ Na letoSnjem Jubilejnem X. Mariborskem tednu bo sodelovalo tudi mariborsko gledališče. V ta namen priprav, ljajo ponovno eno najbolj uspelih predstav na mariborskem odru. Žižkovo »Miklovo Zalo«. Uprizorili jo bodo na prostem v Mestnem parku, kjer postavljajo oder. Tu bo prostora za okoli 6000 ljudi. Gradnjo sta denarno podprla MLO Maribor in odbor Mariborskega tedna. Za uprizoritev »Miklove Zale« so se odločili zaradi velikega uspeha, ki ga je mariborsko gledališče želo z igro, saj je imelo nič manj kot 52 predstav. Tudi razne igralske skupine so jo že večkrat igrale na prostem, zlasti v severozahodni Sloveniji in na Koroškem. V Konjicah si je prvo predstavo ogledalo 10 000 ljudi, podoben obisk pa so zabeležili tudi v Guštanju in Šmarju pri Jelšah. Šmarčani so igrali »Miklovo Zalo« v počastitev stoletnice pis» elja Šketa. Vzrok za tolikšno zanimanje je po splošnem mnenju vsebina, ki je tako ljudska, da jo pozna skoraj sleherna slovenska družina. Hkrati Je »Miklova Zala« splošno narodna povest, kar dokazujejo tudi dramatizacije raznih avtorjev, kot Spitzerja. Bajuka, Petarčiča in Danila. Medtem ko so se navedeni držali čimbolj povesti ter so poudarili ali verske ali romantične značilnosti dela. pa tov. Žižek »Miklove Zale« ni dramatiziral, temveč jo je samo stojno obdelal tako, da je poudaril njen zgodovinski in etični pomen. In končno »Miklova Zala« privlači občinstvo tudi zaradi barvitosti. Predvsem pa je »Miklo va Zala« simbol brezkompromisne zvesto be do zemlje, srenje in rodu. Delo režira njen avtor tov. Fran Žižek. Izbral je mlajše igralce, razen Gorinškove. Zalo bo igrala Angelca Jan kova. Mirko bo Boris Brunčko, Serajnik — Slavo Plevel, Miklov Marko — Jože Mlakar, Miklovka — Slava Gorinškova Tresoglav —- Franjo Blaž, Almira bo Majda Doboviškova, Tevž — Hugo Flor jančič, Vinko — Roman Lavrač. Davorin — Miha Baloh. Strelec — Jože Samec, Iksender — Arnold Tovornik, odposlanec kmečkega punta pa Janko Haberl. So delovala bosta tudi operni in baletni zbor scenarijo je pripravil Vlado Rijavec, ko stume Rijavec in Vilfanova, muziko Ciril Cvetko, pesmi Je uvežbal Ferdo Pirc, koreografijo je pripravil Maks Kirbos, odrski mojster pa je Jože Herman. Mariborski gledališki kolektiv upa da bo s to in ostalimi predstavami na prostem zadovoljil pričakovanje gledal cev, čemu bo le naklonjeno tudi vreme S. J. Ali ie vaše podjetje že ustanovni ali vsaj podporni filan Prešernove družbe? Ob zleiu slouenskih rndarjeu Noč od sobote na nedeljo bodo domačini in gosti preživeli * »knapovski druščini«, za zaključek Zleta slovenskih rudarjev p® bodo prisostvovali slavnostni otvoritvi Doma rudarske godbO’ Srečko P- so z lopatami in krampi čistili drugi delovni kolektivi ska skupina Delavskega prosvet- mali in zanemarjeni prostor ob Hrastničani so "ponosni na n?Sa društva »Svoboda — Hrast- poti, kjer je nekdaj stal pod- dom, ki so ga zgradili v tako nik«. ____j _______ porni drog že skoraj pozabljene kratkem času in ki ga bodo Danes bo v Hrastniku kon- brih češnjah, gobah in borovnj-rudniške žičnice. slavnostno odprli za zaključek cert rudniške godbe, glavni slav- cab. Teh nekaj lepih dni v zad- Lani so dobili v Litiji nad pol milijona za borovnico Litijska okolica slovi po do- »1 a j, za zlodja, ste se spravili na ta košček zemlje?« sem jih začuden vprašal. »Dom bomo postavili,« je hrati dgovonlo nekaj godbenikov. »Ne boste me potegnili,« sem mislil, v šali pa sem dejal: »Lep dom boste imeli v tem hribu, saj je tu komaj za vas dvajset prostora:« »Boš videl,« so začeli zatrjevati. Pustili so delo in mi skušali razložiti, kako bodo zravnali ta košček zemlje in ga razširili. »Do julija bo dom stal,« so pribili na kraju in se spet lotili težkega dela okolj starega betonskega podstavka, na katerega se je nekoč upiral steber rudniške žičnice. Zmignil sem z rameni in se per slovil od veselih delavcev. Dom rudarske godbe med gradnjo Na ta dogodek sem kaj kmalu pozabil, bil pa sem tem bolj za- Zleta slovenskih rudarjev v ne-čuden, ko sem te dni na istem deljo 5. julija, ob 100-letnici ob mestu zagledal lepo in dokaj ve- stoja hrastniške rudarske godbe, liko zgradbo. * V Hrastniku marljivo ureju njem času je spet prineslo mnogo življenja v naše gozdove-Ljudje tiče v borovničerju v tistih urah, ko ne dežuje, in vračajo s polnimi tovori v Kmetijsko zadrugo, kjer je zlasti * večernih urah vse živo. TedaJ dospe kamion iz Ljubljane 10 prevzema za »Slovenijo - sadje* borovnice. Borovnice prevzemajo vestno, odkupujejo le suhe, dobro, pravilno nabrane borovnice, ki jih plačujejo po 45 di» za kg. torej pet din več kakor lani. V teh nekaj dnevih letošnjega leta so nakupili že 5000 kg borovnic, medtem ko so jih laDl prevzeli 13.820 kg po 40 din. Tako ie Litija dobila lani nad pol m1' lijona dinarjev za borovnice, država pa precej deviz. KZ v Litiji doslej za lani prodane borovnice še ni dobila deviz, potrebo' nostni dan pa bo jutri, ko bo vala pa bi jih za nabavo novih prišlo v ta kraj na slavnostno kmetijskih strojev. Kakor kaze rudarsko zborovanje več tisoč marljivost naših pionirčkov, mm' rudarjev iz vseh slovenskih rud- dincev pa tudi odraslih, ki v pro' nikov s svojimi godbami. Po stem času nabirajo borovnice, »Dom rudarske godbe?« sem jej0 cesjei hiše in druge prostore zborovanju, na katerega so ru- bodo letos nabrali še več boroV' pomislil in se spomnil dogodka jer jjj, kJ.asjj0 z Zastavami. Po- darji povabili tudi najvišje slo- nic kakor lani, in tako bo v nJ1' pred tremi meseci. Še so nekaj VSod v Zasavju se rudarji pri- venske predstavnike, bo koncert hove žepe padlo še več tisočakov delali v notranjosti, medtem ko pravljajo na Zlet slovenskih ru- rudarskih godb. Najbrž bosta na za priboljšek, so zunaj opravili že vsa dela. darjev, ko bodo skupno z vsemi tem koncertu nastopili trbovelj- Večino litijskih borovnic oa-Seveda si takega doma nisem slovenskimi rudarji proslavili ska in hrastniška godba že v premi »Slovenija-sadie« v Ijuh-predstavlial- Lepa akustična dvo- praznik v spomin na veliko stav- uniformah, kakršne so rudarski ljansko skladišče, kjer jih naj • - ’ ko, hkrati s tem praznikom pa godbeniki nosili pred 100 leti in prei ohlade pod ničlo, nato P» 50-letnico hrastniškega rud- jih bodo v spomin na tradicio- odpošiljajo v Nemčijo, Švico m rana je visoka 5 metrov, poleg nie je-prostor za godbeniške re- še DO-icun™ uinsmu.os« j... ------------ ------------ , • - . - , ■ ■ , . „e kvizite nad temi prostori pa so nika in 100-letnico hrastniške ru- nalno rudarsko preteklost nosili druge evropske države, kjer društveni prostori in dve večji danske godbe, ki je že igrala ob tudi v bodoče. sladkajo z darovi naših gozdo M ifl 1 i m 8 m mmmmmmmsfsm 8 m m 9 — Pesem narave, razpoloženja, srca Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani ll *iiet X star >n je močan -a kr?' J dež in vihar! — mi nam J°' Komad Je končan — vam radi bi ugajali sleherni dan. Shakespeare: Kar hočete Avtor (dramatik), delo (odrsko), custva, sanje, smeh in hej ho — z vsem je in ni prepojen »Dež in vi-ar. Hodge: skoraj pozabljeno ime. £?a: nič nad povprečjem, dramatur-0 * raanorezna«, toplo napisana, z fivtorjevo osebnostjo poduhovljena, Problemsko eeriozna in hkrati vese-Jaško razpoloženjska. Cas in kraj: vo«jno na Škotskem, »štimunga«: * 6ž dežuje sleherni dan«, škotska du-ovito-st in melanholija angleških Juhimcev. Pa še: razpenjeno Atu-entsko valovanj© in mati in Ti in... (Freundljl Letošnji drugi javni nastop ab-veatov Akademije vsekakor ni to-1 anj uspel kot prvi, četudi je bilo zaradi narave igranega dela, ki je ^JPnji in letom izvajalcev gotovo J blizu od onih na prvem večeru, Pričakovati nasprotno. Razlogov je veš. Izvedba: slušatelji iz razreda Mire Danilove. Rožija: Dušan Tomšč. Scenograf; Mile Korun. Iz celotne režijske zasnove, ki jo 56 m°K°Se dokaj jasno razvideti iz f^jktave, ni težko ugotoviti, da se ntfc aavedal zlasti treh bistve- 1 lastnosti »Dežja In viharja«: dra-^ a uršike nelzčiš^enosti in nehomoge-• Izrazito razpoloženjskega vzduš- ja, ki ga narekuje študentovsko življenje, in resnobne, prisrčne pa nežne trikotne ljubezni, ki se temu življenju izvije iz srca. Slednji dve lastnosti sta tedaj v tesni povezanosti s prvo: le-ta je pravzaprav njuna posledica. Tomšetu je uspelo ostvariti * nepridiprave« vzdušje! A to je bilo kot celota tako intenzivno, da je zastiralo in tudi zastrlo nežno resnobnost intimne zveze: Ann - Charles -(mati). Če je to ena poglavitnih lastnosti predstave, je na drugi strani še eno dejstvo: nekajkrat je v najbolj intimnih situacijah (na priliko: prizor s Charlesom in Ann ob kaminu) bila meja med razumljivo, melanholično resnobnostjo in liričnostjo ter neprepričljivo patetiko komajda vidna. Oboje je, sevč predstavi manjšalo ceno. Bržkone je krivec za to tudi Hodge -in ne nazadnje — igralci. Mi-zanscensko je bila Tomšetova režija v redu. V začetku je poteku dogajanja manjkalo dinamike — in nekaj več 6rt bi predstavi bilo v korist. Korun je z razpoložljivimi sredstvi postavil slikovito, miljejako primerno sceno. Gospo Maofiejevo je igrala Breda Urbičeva. Glasovno in melodično je Urbičeva v glavnem prepričljivo po-vediala svojo vlogo. Enako v kretnji, mimiki in maski. Bila je sicer skromno, a prisrčno komična in dobrotljivo pokroviteljska. Čeprav v delu dokaj tipična, pa le ne osrednja figura je podoba Gilberta Raymonda. Jurij Souček je zaradi sproščene igre (to tem delu ji je kljub naivnosti v mar- se je seznanila z metodo ritmične sičem uspelo razkriti »čare«, ki do- ' gimnastike Emila Dalcroza, ki je 1911 Zapiski iz tujine Ptitor Iz |gre Mertona Hodgea »Dež in vihar« v uprizoritvi ljubljanske Akademije za igralsko umetnost Repertoar Jugoslovanskega dramskega gledališča Jugoslovansko dramsko gledališče. ^ “o 2. in 3 julija v čast II. kon-eSa Zvez« dramskih umetnikov Ju-in uprizorilo drami »Na dnu« »Mežčan-plemič«, zaključuje 5. juhi to sezono z izvedbo Držičeve kopije »Dundo Maroje«. {j.,. PriUodujo sezono se bodo pri- * Pripravljati 1. septembra, j, ^aIzuačilnejša poteza dosedanje ^Pertoame politike tega gledališča je ^ a večkrat pozitivna in uspešna tež-da uprizore čim več del svetovne ^ramske literature in s tem gledali-emu občinstvu prikažejo razvoj te etnosti skozi stoletja. V načrtu za ^‘hodnjo sezono so zato taka dela, °t n. pr. Ibsenov »Gabrijel Borck-at>* in Schillerjev »Don Karies«, tem bo Jugoslovansko dramsko gle-eališči e v glavnem zaključilo to ob-!e svojega delovanja ln v sezoni ANKETA PREŠERNOVE DRUŽBE j Glavni odbor Prešernove se ol3nlU z dvema l?rašanjema na slovenske kul-"trne in javne delavce, da bi po-iaK* * sv°ie mnenje o publikacijah Družbe. Vprašanji se glasita: 1. Ali knjiga, ki je namenjena širokemu krogu bralcev, ne more zadovoljiti zahtev izobražencev? 2. Kakšen naj bi bil program Prešernove družbe, da ni zanimal čimveč ljudi po vaseh in po mestih? - Clan Izvršnega sveta LRS ^an Regent je na ti vprašanji "Ogovoril takole: Dobro in lepo pisano, široke-jnu krogu bralcev namenjeno »njigo bodo inteligentni izobra-enci prav gotovo hvaležno postavili in čitali. Program Prešernove družbe ,.ai bi bil po mojem kar najbolj tfek. Naše ljudstvo Sita rado ^njige, če so pisane v čednem, azumljivem jeziku. Priporočal Poleg optimističnih povesti in godb še potopise, spomine in po-ktdno-znanstvene razprave Vsi Pisi naj bi nosili na sebi pečat Prepričanja pisatelja ali pisate-,-!ev. da je treba dati delovnemu Sodstvu najboljše. 1954-55 začelo uprizarjati sodobno dra matiko. Jugoslovansko dramsko gledališče je doslej uprizorilo do pet premier vsako sezono. Za prihodnjo sezono pa jih predvidevajo šest, izmed katerih bodo v prvem delu sezone — do 25. februarja 1954 — uprizorili štiri, ki jih bodo od 1. septembra hkrati pripravljali (»Mirandolina«, »Gabrijel Borekman«, »Češnjev vrt« in »Komeo in Julija«). Do konca sezone bodo uprizorili še Loroino »Krvavo svatbo« in Nuši-čeve »Žalujoče ostale«. Za vsa ta dela so že določili razpored vlog. V Goldonijevi »Mirando-lini«, ki jo bo režiral Bojan Stupica, bodo igrali Marjan Lovrič. Mija Aleksič, Karlo Bulič, Mira Stupica, Rahela Ferari in drugi. Ibsenovega »Gabrijela Borckmana« bo režiral Tomislav Tanhofer, igrali pa bodo Milivoje Zivanovič, Nada Zivanovič, Nada Riznič, Marija Crnobori, Viktor Star-čič, Dubravka Perič, Sonja Hlebševa in drugi. V Cehovljevem »Češnjevem vrtu« bodo v režiji Miroslava Belovi-ča nastopali Blaženka Katalinič, Maja Belovič, Milan Ajvaz, Dejan Dubajlč in drugi znani igralci. Dne 25. februarja 1954 bo premiera Shakespearejeve drame »Romeo in Julija« v režiji Mata Miloševiča. Vloge bodo oblikovali: Branko Pleša, Joža Lavrenčič, Tomislav Tanhofer, Irena Kolesar in drugi Loroe »Krvavo svatbo« bo režiral Bojan Stupica, igrali pa bodo Zoran Ristanovič, Marko Todorovič, Blažen ka Katalinič, Rahela Ferari, Mira Stupica, Irena Kolesar in drugi. Nuši čeve »Žalujoče ostale« bo režiral Mate Miloševič, igrali pa med drugimi Mi livoje Zivanovič, Viktor Starčič, Ana Paranos in Mira Stupioa. Rožiser Tomislav Tanhofer bo ob koncu prihodnje sezone začel pripravljati Schillerjevega »Don Karlosa«. čigar premiera bo šele v naslednji sezoni V septembru 1953 bo Jugoslovansko dramsko gledališče angažiralo znano zagrebško dramsko umetnico Ireno Kolesar V alternaciji z Olgo Spiridonovič bo igrala Julijo v Shakespearovi drami in Mesečino Lorce »Krvavi svatbi«. V prihodnji sezoni bo Jugoslovansko dramsko gledališče imelo še enega novega člana ansambla — Marka Todoroviča, diplomanta beograjske igralske akademije. je bila *v resnici »njegova« vlbgal) hote ali nehote vzbujal največ pozornosti in upravičeno v veliki meri pomagal k vzdušju. Kljub temu pa je prav ta resnica zavedla ponekod igralca v pretiranost na eni strani in meglenost resnično osrednjih osebnosti kot posledico prve resnice na drugi. Souček obvlada oder in obrt. V tovrstnih vlogah bo v bodočnosti verjetno predstavljal svojstven svet, prav teh igralcev in zlasti komikov pa v naših gledališčih ni veliko. Njegovega prijatelja Johna Williiamsa je igral Aleksander Krošelj, ki je bil vlogi zgolj formalno kos. Lik tega strastnega veslača je na odru živel le v svoji zunanji podobi. Zahtevna vloga Charlesa Trittna je bila poverjena Andreju Kurentu. Njegova interpretacija je kazala močno igralsko inteligenco, ki pa kljub vsemu ni mogla nadomestiti velike mehkobe in topline, s katero je narisana Charlesova osebnost. Kurent je/ bil prepričljivo neroden »bruc« in čustveno vzburjen ljubimec, a tista čudovita sanja: izraziti spoznanje matere v ljubici in ljubice v materi, je zavedla igralca v patetično melanholičnost in omamno retoriko. Impresivno podobo zmeraj in nikdar zaljubljenega, najbolj resnega Francoza dr. Paula Duhamela je upodobil Slavko Strnad z umerjenostjo, avtoritativno in toplo človeško. Marjanca Horvatova je zlasti ob drugem nastopu s Charlesom doživeto upodobila lik Ann Hargreavesove, Idealne žene: prisrčna, sanjava, samoodpoved-ljiva. ljubeča. Prihod Jill Manneringove (Mina Jerajeva!) k Charlesu ni bil prepričljivo zaigran, zlasti če upoštevamo, da je Jill živo nasprotje Ann. Jerajeva je skoketirano in sladostrastno uživalko življenja predstavila pozneje, ko se z Rogerjem vrne s plesa. V končno razburijo Charlesa. Milan Kalan je bil kot Roger Cole dovolj razigrana prikolica Jill. medtem ko Slavko Belak v vlogi Petra Morgana ni bil kos niti formalno niti kako drugače. Po vsem povedanem in po obeh večerih Akademije je mogoče povedati: letošnji javni predstavi nazorno kažeta, *da na prihodnost gledališča ne gre gledati s skeptičnimi očmi. Nesmiselno i.n nemogoče bi bilo dajati kakršnekoli prognoze, odkrivati genije. Eno pa je jasno: med igralci in režiserji je brez dvoma vrsta nadarjenih ljudi in štiri leta skupnega dela odražajo dokajšnjo homogenost. Le-ta Pa je pogoj za uspešno rast vsakega gledališča. Mislim, da spričo tega dejstva ne bi bilo napak, ko bi čimveč absolventov v nadalje delalo Pod eno streho (Csljel). Naša gledališča se bodo takšnih gledališčnikov, kot jih je v marsičem pokazal letošnji javni nastop, brez dvoma zelo razveselila. Vasja Predan ji i-KSS* Vladimir Lamut: Mlin ob Krki (litografija) Produkcija šole M.Vidmarjeve Drevi bo v ljubljanskem dram- . ustanovil v Hellerauu plesno šolo, je skem gledališču produkcija Plesne I našla šele v šoli Mary Wigmamove šole Metode Vidmarjeve, s čimer se v Dresdenu tisto ustrezajočo obliko po daljšem presledku vnovič pred stavlja slovenskemu občinstvu šola moderne plesn© umetnosti, ki jo je med obema vojnama pri Slovencih uvedla Vidmarjeva kot učenka znamenite nemške plesalke in plesne pedagoginje Mary Wigmanove. Metoda Vidmarjeve je Ljubljančanka, ki se je p© prvi svetovni vojni, ko ji študij na praškem konservatoriju ni ustrezal, posvetila študiju modeme plesne umetnosti. Potem ko Eliot v ruščini. Sovjetski dramatik Konstantin Fedin je iz j avti v Londonu, da bo poskrbel, da bosta sovjetska avtorja Pasternik in Marša k priredila Fxysovo delo »Dama ni za ogenj« in Eliotovo »Cocktailparty« za sovjetske odre, ki ju bodo že prihodnjo sezono uprizorili. Mednarodna »ex-libris« razstava bo odprta letošnjo poletje v Kufsteinu. V zadnjih desetletjih skoraj pozabljena umetniška panoga, ki je bila svojčas zelo priljubljena med bibliofila, bo s tem, kakor upajo, dobila nov zagon in širše razumevanje. Konferenca Mednarodne zveze univerzitetnih profesorjev in lektorjev v Amsterdamu je med drugim zahtevala brezpogojno svobodo akademskega pouka znotraj in zunaj predavalnic. Maupassantova nagrada mesta Cannes je bila podeljena francoski pisateljici Jaqueline Capelle za njen roman »Prvič«. Nagrada je znašala 100.000 frankov. Angleški romanopisec Fredcrlc La-wrence Green je umrl v Brlstolu v starosti 51 let. Einstein poglobil razlago svoje relativnostne teorije. Ameriška založba »Princeton-univerzitetni tisk« je poslala na knjižni trg četrto izdajo Einsteinovega dela »Pomen relativnosti«. Knjigi je dodan nov, drugi dodatek, v katerem Einstein svojo, pred tremi leti formulirano' »poenostavljeno teorijo« matematično razširja in revidira. Svoji teoriji, da jo treba težnostno in elektromagnetično področje kot dvoje pojavnih oblik v bistvu pojmovati kot enotno kozmično celoto, dodaja znanstvenik zdaj nove 6isteme enačb, ki naj bi opisale povezavo teh področij. Zlato kolajno za poezijo je priznal ameriški nacionalni institut za umet nost in literaturo Marianni Oraig Moore. Tako je dobila pesnica vse v Združenih državah za liriko podeljene nagrade. Wagner v Italiji. Letošnjo gledališko sezono so italijanska gledališča ciklično uprizarjala Wagnerjeva dela. Teatro San Carlo v Neaplju je trikrat zaporedoma predvajat celotni »Prstan Nibelungov« v originalni bayreuthski inscenaciji \Vielanda Wagnerja. Prav tako je bito v Rimu prvič ciklično uprizorjeno isto delo v teku desetih dni. Florentinski Teatro Communale pa je z velikim uspehom predvajal »Mojstre pevce«. V Izraelu so prepovedana deda nemškik glasbenikov. Kljub zahtevi ministra za kulturo, da mora svoje koncerte v Haifi, Tel Avivu in Jeruzalemu odpovedati, ako misli igrati nemške avtorje, je judovsko-ameriški plesne pedagogike, ki ji je omogočila, da je v možnostih izraza modeme plesne umetnosti niašla zadostitev svojemu hotenju. Mary Wig-manova, po rodu lužiška Srbkinja, je učenka znamenitega plesalca Labana. Sprostila je ples kot absolutno umetnost, kj sicer ceni klasični balet kot tehnično dognani izraz svoje dobe, toda hoče plesu dati vse večjo življenjskost. Nastopi Wigmanove in njenih zborov so dokazali, da so razvoju plesa v modernem pojmovanju dane nove možnosti, ki pa jim more dati pravo podlago le dognana pedagoška metoda smotrnega šolanja. Metoda Vidmarjeva ei je v šodi Wigmanove prilastila osnov© modernega plesa in je, potem ko je prvič nastopila v Ljubljani 31. decembra 1925 na prireditvi Ljubljanskega Sokola, priredila 7, januarja 1927 v 'ljubljanski Operi svoj prvi plesni ve čer. Kritika je pohvallila ekspresivni značaj njenega plesa in razviti ritmični čut plesalke. Pomen njenega plesnega večera je skušal najbolj podčrtati v svojem poročilu mladi Pino Mlakar in se prav tedaj odločil, da se tudi sam posveti plesu. Po diplomi na plesni šoli Wigma-nove se je Metoda Vidmarjeva nase- violinist Jaša Heifez začel svojo kon- ma v Ljubljani, odločena, da popu-set?anu8satUrnei<> * a0'aatO Hlcharstati v njem. * Vsi otoki na svetu merijo približno 10 milijonov kvadratnih kilometrov. Največji sp Gronlandija (Severna Amerika) in Madagaskar (Afrika). * Od sredine 14. do polovice 15. stoletja je imelo Novo Brdo največ prebivalcev ne le v srednjeveški srbski državi, marveč tudi na vsem Balkanskem polotoku. Hkrati je bilo eno največjih rudarskih mest aa svetu. Bjlo je zelo bogato. Despot D. Brankovič ga imenuje »glavno mesto domovine in zaradi rudnega bogastva odločilni činitelj v vojni«. Novo Brdo je imelo takrat kakih 40.000 prebivalcev. V njem je bila tudi naj večja kovnica srbskega denarja. Numizmatiki ga imenujejo »zibelka srbske numizmatike«. Kovnica je obratovala do leta 1661, nad 200 let, potem pa so Novo Brdo zavzeli Turki. «*V<- »*■ JU PORTORIKO ima preueč sladkorja in Sfudi Po vojni se je že kakih 400.000 prebivalcev tega otoka izselilo v New York Portoriko (Puerto Rico) je na zemlji, komaj preživlja če- ga bo kupila nekaj nad milijon eden najlepših otokov. Ta naj- dalje večje število prebivalcev.ton, kakih 100.000 ton pa ga bodo manjši otok Velikih Antilov je Kot ameriški državljani prebi- porabili doma. A kam z ostalim šele lani dobil neodvisnost. Prej valci ne potrebujejo potnih li-. sladkorjem? Skladišča so še polje bil ta otok večnega poletja stov, če se hočejo izseliti v ZDA. I na lanskega, saj ga je ostalo ameriška posest, zdaj pa ima Čudno pa je, da silijo skoraj, 250.000 ton. svoj parlament in voljenega gu- brez izjeme v New York. I ZDA pa morajo misliti še na vernerja. Glavno mesto San Juani Tja se jih je po vojni izselilo druge dežele, ki tudi žive skoraj je zelo živahno, izrazito Špan- že kakih 400.000. V New Yorku izključno od izvoza sladkorja, sko mesto. Stari del mesta se je dobe delo, delati pa je treba se- predvsem na sosednjo Kubo. Guverner Portorika, Munoz Marin, je o sedanjem položaju te dežele rekel: »Res je, da imamo zdaj druge gospodarske možnosti, ki jih pred osmimi leti nismo imeli, vendar pa je sladkor še zmeraj naša najvažnejša aktivna postavka. Z večjimi napori na področju industrializacije smo posredno ali neposredno upostavili v zadnjih petih letih 40.000 delovnih mest, ustanovili smo več strokovnih šol, sezidali tovarne in jih oddali ameriškim tvrdkam v najem ter znižali davke za nove industrije.« Kljub množičnemu izseljevanju pa je število prebivalcev Portorika naraslo na 2,300.000. Zato omenjeni ukrepi gospodarskih težav niso mogli odstraniti. Kljub velikim nasadom sladkornega trsa žive ljudje, ki na njih delajo, v zelo slabih razmerah. Ko je sladkorni trs pospravljen, jih čaka brezposelnost. Zato so sleherne nove tovarne, pa naj bo še tako skromna, zelo veseli. Posebno slikovit kotiček tega otoka je Elyunque visoko v gorah, kjer je ameriška gozdna uprava upostavila tropični gozd. Vseučiliško poslopje v Portorikl v stoletjih le malo spremenil, j veda naporno. Amerika prise-Guvernerjev sedež La Portaneza [ ljencu ne da koščka kruha brez so začeli graditi leta 1533 in še ' znoja. zdaj so odprta vrata cerkve San j Narava pa je na tem otoku • j0!- i s0 ^°i Prec^ !eti s®" i zelo radodarna. Posebno bujno zidal1 kot cerkveno trdnjavo iz , uspeva na njem sladkorni trs. velikanskih kvadrov. j >Jibaros«, kakor se imenujejo Zvečer stoje moški v skupi- kmetje, ga pokose s kratkimi nah na glavnem trgu. Na pol kosami. Kilometre daleč je zem-nagi fantiči tekajo okrog in pro- i Ija poraščena z njim. Povsod ga dajajo loterijske srečke. Kakor j kose ročno. Če bi ga kosili s v Španiji, vidiš tudi v San Juanu j stroji, bi bilo brezposelnih še prav malo žensk. Moški se po- j več. Kmetje nosijo sladkorni trs menkujejo, smejejo in pojo, * domov na osličih. Sladkor je vmes pa sanjarijo o Ameriki, glavni pridelek Portorika. Vred-bolje rečeno o New Yorku. V i nost letnega pridelka znaša nad daljnem New Yorku živi več j 175 milijonov dolarjev. Skoraj prebivalcev Portorika, kakor v ves sladkor gre s tega otoka v glavnem mestu San Juanu, kajti ZDA. Letos pričakujejo rekord-ta otok, ki je videti pravi raj no letino: 1,350.000 ton. Amerika Naravni pogoji so ustvarili tu posebno — tropično podnebje, kakršno bi našli kvečjemu še v brazilski džungli. Vsak dan se ulije tropična ploha, ki traja le nekaj minut, potlej pa je nebo spet popolnoma jasno. Tu rasto orjaška mahagonijeva drevesa in našim drevesom podobna praprot, na livadah pa najlepše orhideje vseh barv. Z dreves vise dolgi kosmi mahu, v krošnjah pa je vse živo tropičnih ptic. Narava je na tem otoku izredno radodarna, toda dala mu je preveč sladkorja in preveč ljudi, da bi bilo življenje na njem prijetno. Anekdote VOLTAIRE NA KOSILU Nekoč je neka markiza povabi-la Voltaira na kosilo. Vse jedi so bile zelo okusne, toda prinesli so jih tako malo, da je ostal Voltaire lačen. Po kosilu je markiza med pogovorom o salonu Voltaira med drugim vprašala: >Kdaj nam boste spet privoščili užitek, da oas bomo oideli za mizo?* »Če želite, bi se lahko kar pri priči ornil za mizo,* je odgovoril Voltaire odkritosrčno. DOBER ODGOVOR Nemški pesnik Ludroig Uhland se je leta 1848 kot miirtemberški poslanec o nemškem parlamentu, mudil o Frankfurtu. Neki berlinski okrožni sodnik, ki ga je hotel podražiti, ga je vprašal: ^Pravijo, da se vi Švabi spametujete šele s štiridesetim letom. Kaj pa pravzaprav storite z mlajšimi?* s Mlajši so pri nas okrožni sodniki,* mu je odgovoril Uhland. Hranilna vrednost grozdja Grozdje ima večjo hranilno vrednost kakor sadje. Od kilograma jabolk dobi človeški organizem 400 do 500 kalorij, od kilograma grozdja pa 700 do 900. Grozdje zelo ugodno vpliva na človeške organe, srce in živce. V viinu sta razen vitaminov A, B in C tudi tanin in železo, ki pospešujeta prebavo. Vinskg kislina izpodbuja žolč in notranje žleze k živahnejšemu delovanju. Grozdje pomaga pri zdravljenju arterioskleroze, protina in nekaterih drugih bolezni. Grozdni sok primerjajo nekateri strokovnjaki po hranilnosti z materinim mlekom in ga imenujejo sadno mleko. Nekateri ljudje si vsako leto utrdijo zdravje z grozdno kuro. Indija bo dobila enoten koledar DESKE IZ LESNIH ODPADKOV Velika Britanija bo zmanjšala uvoz lesa za pol milijona funtšterlingov na leto V Londonu so nedavno razkazovali novo stiskalnico, v kateri izdelujejo iz lesnih odpadkov zelo dobre deske. Odslej bo imela Velika Britanija vsako leto na razpolago 16.000 ton stisnjenih desk in tako se bo njen uvoz lesq zmanjšal za dobrega pol milijona funtšterlingov letno. Angleški strokovnjaki, inženirji in kemiki so si dobrih 40 let prizadevali, preden so odkrili način izdelovanja plošč in desk iz odpadkov. Nekaj podobnega imajo tudi v Nemčiji, kjer so že pred vojno izdelovali iz črvivega lesa zelo lepe plošče za stenske oboje, pa tudi za pohištvo. Angleške strokovnjake je vodil ravnatelj podjetja, ki je novo stiskalnico izdelalo. Stiskalnica tehta 200 ton in stane 185 do 200 tisoč funtšterlim-gov, kakršne so pač naprave, brez katerih ne'more obratovati. Njena letna proizvodnja znaša do deset milijonov kvadratnih me- v tovarni izmed odpadkov iverje, oblanje in neko posebno vrsto smole, ki se hitro posuši. Surovine je treba razrezati približno na enake koščke in paziti, da niso preveč vlažne, pa tudi ne presuhe. Koščke lesa pomešajo s smolo in jih segrejejo, stisnejo in posuše. Ko se čvrsto stisnjeni posuše, jih razrežejo v 1,20 m široke deske. Glavni sestavni deli stiskalnice so: naprava, ki jo nenehoma preskrbuje s surovino, grelec, ki surovino segreje, preden gre v stiskalnico, dva segreta tekoča traka trov desk, kar je v glavnem od- I in tretji iz jekla, ki ne zarjavi, visno od njihove debeline- I Stiskalnica ima hidravlično na- S surovino za izdelovanje stisnjenih desk nimajo nobenih težav. Od vsakega posekanega drevesa odpade na trščice, veje, grče in razne druge odpadke najmanj 60 %. Jasno je torej, da bo imela nova panoga lesne industrije surovin zmeraj dovolj. Pa tudi nje- pravo za stiskanje in avtomatično žago, ki sproti žaga deske. V dvajsetih minutah se lesni odpadki spremene v trde deske. Z menjavanjem odstotka smole, toplote, pritiska in hitrosti dobe po želji in potrebi deske z raznimi mehaničnimi, akustičnimi na gospodarska podlaga je za- i in izolatorskimi lastnostmi. Stis-gotovljena. Za zdaj uporabljajo kalnica je dolga 41, široka 2,25 visoka pa 6 m. Deske so trde, ravne in lahke. Njihova gostota je različna, debele pa so od 0.50 do 1.87 cm. Široke so največ 1,20 m, dolžino in debelino pa lahko tovarna po želji spreminja. Deske lahko režemo in obdelujemo z običajnim mizarskim orodjem, samo najgostejše zahtevajo posebno trdo jekleno orodje. Tovarna izdeluje več vrst desk. kakršni so pač lesni odpadki. Njihova toplotna izolacija se giblje od 0,9 do 1,0 po gostoti. Nove deske bo-bo uporabljali za pregraje, obloge sten in stropov, za vrata in pode itd. Dopolnile ali zamenjale bodo vezane plošče, pa tudi naravni les. V Indiji pripravljajo nov koledar. Oblasti so posebnemu odboru naročile, naj prouči vse koledarje indijskega izvora. Na podlagi zbranih podatkov bo odbor dal pobudo za enoten koledar. V zvezi s tem pa je nastalo več zamotanih vprašanj. Indija ima 30 različnih koledarjev, mnogo več ko katera koli druga dežela. Po letnih časih, datumu novega leta in tudi po metodah računanja se medsebojno znatno razlikujejo. Koledarje v Indiji v glavnem uporabljajo v socialne in verske namene. Razlike med njimi pa povzročajo mnogo zmed. Cesto isti praznik praznujejo v raznih krajih dežele, ali pa celo v istem kraju v presledkih po en dan, kakor je pač izračunano. Indija pa ima zelo mnogo javnih praznikov, s katerimi praznujejo pomembnejše dneve v zgodovini štirih veroizpovedi: krščanske, indijske, muslimanske in sikške. V predlogih o reformi koledarja ni nič novega. Indijici bolj ali manj sprejemajo stanje v drugih deželah. V minulosti je Indija mnogo pripomogla k razvoju in reformi modernega koledarja. Zgodovinarji splošno domnevajo, da so indijski zvezdoslovci že pred dobrimi tisoč leti odkrili sistem računanja časa po dnevih Iz tega sistema se je pozneje razvil pojem mesecev in let, te podlage gregorijanskega koledarja, ki ga zdaj uporabljajo po vsem svetu. Malarijo v Burmi _ V Burmi je malarija zelo raz širjena. Skoraj polovica njenih prebivalcev je malarična. Zato so oblasti razglasile to bolezen za ljudskega sovražnika štev. 1. V nekaterih vaseh so bolni vsi prebivalci. Na tisoče ljudi vsako leto umrje za malarijo, drugi pa ostanejo invalidi. Burma je poklicala na pomoč ameriške strokovnjake, da bi ji pomagali malarijo zatreti. Američani jo zatirajo z DDT pra škom. Nad stotisoč hiš so že razkužili. Ta zdravstvena akcija b° zajela približno milijon ljudi. ZA DOBRO VOLJO — Ta čudni kipar n' nikdar doma, kadar ho čem pobrati najemnino V Franciji so zdravniki ugotovili, da je v vinorodnih krajih manj primerov raka kakor drugod. Dunajski zdravnik dr. Zaji-ček pravi, da učinkujejo mikroorganizmi v vinu podobno kakor vitamini in hormoni. Vina pa ne smemo preveč žveplati, sicer povzroči glavobol in druge nevšečnosti. Raketa za polet na Luno Ameriški inženir Joe Blascott re v predavanju v Los Angelesu rekel, da bo kmalu izdelana raketa za polet na Luno. Njena posadka bo štela štiri člane. Blascott je sedem let izdeloval 11 m dolg raketni trup, ki bo lahko po njegovem mnenju premagal vse ovire poleta na Luno. Imel je tri pomočnike in vse dele rakete so izdelali sami. Gre samo še za pogonsko napravo, ki naj bi raketo v obliki orjaške cigare dvignila v stratosfero. Zdaj išče Blascott posadko, ki bi bila pripravljena tvegati ne" varnost, da bi jo z raketo izstrelili v zračne višave. Ameriški novinarji se po pravici vprašujejo, zakaj Blascott sam noče poleteti na Luno, če svoji raketi tako zaupa. Tihotapstvo dragocenosti Angleški cariniki so na progi London — Pariz aretirali sprevodnika Paula Gaudinota. Pri njem so našli precej platine, zlata, cekinov in 146 nezacarin jenih ur. Zaplenjene dragocenosti so vredne nad 10 milijonov francoskih frankov. Policija domneva, da je izsledila široko razpredeno tihotapsko omrežje. Angleška proizvodnja jekla V letnem poročilu, ki sega do 30. septembra 1951, navaja Angleška družba za železo in jeklo podatke o proizvodnji v lanskem letu. Znašala je 16,420.000 ton in je bila doslej najvišja. Povpraševanje po jeklenih izdelkih je bilo zadovoljivo. Družba računa, da bo proizvodnja jekla v Veliki Britaniji letos še narasla. Pro-izvo !• ja surovega železa je narasla od predlanskih 9,500.000 na lanskih 10.500.000 ton, kar je tudi rekord. Izkupiček družbe za jeklo je znašal 733 milijonov funtšterlingov in čistega dobička je imela 64 milijonov. Družba računa, da bodo njene tovarne do leta 1957 izdelovale že 20 milijonov ton surovega jekla na leto in da ga bodo izvozili najmanj milijone ton. PHILIPPS OPPENHEIM ROMAN VELIKA 29 PREVARA »Splošni vtis v tej hiši in okolici je, da je njena blaznost v glavnem samo v njeni nestrpnosti do VSs. Znano je, da se je zaklela, da boste umrli od njene roke, če boste še enkrat prenočili v tej hiši. Kot pogumen človek se seveda na to niste ozirali, in vendar se je zjutraj po prvi noči, ki ste jo preživeli tu, držala vaše pižame kri« Domineyjeve obrvi so se počasi dvignile. »Dobro ste obveščeni,« je pripomnil z nehotenim zasmehom. »Za vaše in za naše dobro je potrebno, da sem dobro obveščen,« se je glasil jedrnat odgovor. »Da nadaljujem: ljudje z bolnim razumom so v svojih idejah zelo vztrajni. Njeno snočnje vedenje ni bilo vedenje ubijalca. Mar ne uvidite, da bi utegnilo njeno pretirano prijateljstvo do vas postati našemu načrtu nevarno?« »Kako pa?« »Ce bi kdajkoli podvomili o vaši identičnosti,« je odgovoril Seaman, »kar pa, priznam, postaja vsak dan manj verjetno, bo dejstvo, da je gospa Dominey popolnoma pozabila na svoje sovraštvo do vas, tehten dokaz, da niste človek, za katerega se izdajate.« , »Ta vaša pripomba je ostroumna,« je pritrdil Dominey, »in kaj lahko bi se to zgodilo. Toda midva že predolgo govoriva o nečem, kar ste mi tudi sami rekli, da je za najin današnji pogovor postranska stvar.« »Prav pravite,« je priznal Seaman. »Dobro, zdaj pa poslušajte. Za vas, dragi prijatelj, je napočil veliki trenutek.« »Prosim, da mi to pojasnite.« »Takoj. Zadnje dni ste videli dokaze, da stoji za vami organizacija, ki ji denar ničesar ne pomeni, ne v diplomaciji, ne v vojni. Nemčija bo dobro plačala tisto, kar hoče doseči Včeraj so položili na vaš tekoči račun dvajset tisoč funtov, da boste plačali nekatere hipoteke. Cez nekaj mesecev ali let bo kak daljni Domi-neyjev sorodnik vsega tega deležen. Tega denarja ne moremo dobiti nazaj. To je samo en primer nhših vsakdanjih izdatkov.« »To je vsekakor najboljši način, da se jaz tu utrdim,« je menil Dominey. »Navsezadnje najboljši in najzanesljivejši,« je dejal Seaman. »Ko bi se bili vrnili kot reven človek, bi bili vsi proti vam; morda bi nastali dvomi, ki jih zdaj ni, in, kar je morda še najvažnejše, vi ne bi mogli zavzeti svojega mesta v družbi, kar je za uresničitev našega načrta neogibno potrebno.« »Mar ni že čas, da mi to stvar nekoliko podrobneje pojasnite?« je vprašal Dominey. »To bi bila moja davišnja naloga,« je odgovoril Seaman, »da ni novic, ki vam jih prinašam. Mimogrede pa mi dovolite obljubiti vam tole: od vas nikoli ne bomo zahtevali, da bi opravljali neprijetne posle, ki jih opravljajo običajni vohuni. Vas smo določili za drugačne namene.« »Kaj pa novice, ki mi jih prinašate?« »Tisto, kar si nemara najbolj vroče želite,« je dejal Seaman svečano, »se bo izpolnilo. Cesar je izrazil željo, da bi vas videl, da bi vam osebno dal nekatere napotke.« Dominey se je zdrznil. Osuplo je pogledal svojega sobesed nika. »Cesar?« je vzkliknil. »Mar hočete reči, naj bi šel v Nemčijo?' »Takoj odpotujeva,« je odgovoril Seaman. »Jaz osebno ne mislim, da bi bilo to dovolj pametno ali potrebno. Toda tako s< sklenili, ne da bi se posvetovali z menoj.« »Po mojem mnenju je to samomorilen korak,« je ugovarja Dominey. »Kako bom pojasnil ljudem, ki me bodo vprašali, zaka, sem šel izmed vseh dežel na svetu prav v Nemčijo, še preden sen se utegnil nekoliko ugnezditi?« »To samo po sebi ne bo posebno težko,« je odgovoril njego^ sobesednik. »Mnogi rudniki, katerih delnice smo kupili na vašt ime, so v rokah nemškega kapitala. Lahko si je izmisliti, da s< je začela v enem izmed njih kriza. Delničarji so primorani, da s* sestanejo. S tem si ni treba beliti glave. In pomislite samo, kake čudovito je tol Vaša obsodba na izgnanstvo bo razveljavljena, čeprav samo za en dan. Spet boste lahko vdihavali zrak domovine.« »To bo res čudovito,« je zamrmral Dominey. »Za vas bo to priložnost,« je rekel Seaman, »da boste čutili dih bližajočih se dogodkov. Zdaj pa na delo! Jaz imam najrajši trenutek, ko preidem k delu. Napraviva načrt vašega potovanja prijatelj, ugotoviva podrobnosti.« Domenila sta se, da se takoj zjutraj odpeljeta z avtomobilom v Norwich, od tam pa v Harvvich. Zgodaj zjutraj je v popotno obleko preoblečeni Dominey poslal po gospo Unthankovo, ki je takoj prišla v njegovo delovno sobo. Primaknil ji je stol, da bi sedla, kar pa je odklonila. »Gospa Unthankova,« je rekel, »rad bi vedel, zakaj stj privolili, da ste zadnjih deset let negovali mojo ženo?« x>': PRED II. KOLOM kvalifikacijskih tekem Jutri bo odigrano II. kolo kvalifika-cJskih tekem za vstop v I. in II. zvezno ligo. — v zahodni skupini °sta tekmovala Proleter in Odred v Osijeku za I. iigo> aa II. ligo pa Si-enik m Branik v Šibeniku ter Tek-8 Jac : Železničar (Sarajevo) v Varaždinu• Najzanimivejša tekma bo nedvom-0 v Osijeku, kjer bosta tekmovala Va nasprotnika, ki že vrsto let neuspešno kandidirata za vstop v višji razred. Osiječani so se zelo resno Opravljali na to tekmo, saj so po-!?U na Prvo kvalifikacijsko tekmo v ljani Predstavnike svoje tehnič-komisije, ki so proučili Odredovo Oro. Tudi slovenska enajstorica se e resno pripravljala, saj se bo po-z osila rehabilitirati za dva huda t°JaZa’ ki doživela v zadnjih e mah v Osijeku. V letošnjem pr-onstvu sta igrala Odred in Proleter :2 v Ljubljani in 1:5 v Osijeku. Drugi slovenski predstavnik Bra-’ ki se bori za vstop v II. ligo, aJa na dolgo pot v Šibenik. Letos Pomladi je tam doživel hud poraz ■ 6*L Ce dosežejo v jutrišnji tekmi Presenečenje, imajo še vedno upanje uspešen zaključek tekmovanja. efldar J® naša prognoza, da je teren j , ^eniku bolj vroč od onega v Osi-u. Odred ima stvarnejše možnosti i v eči časten rezultat, čeprav igra j močnejšim nasprotnikom. Ce Odred Pjaga, si bo takorekoč že zagotovil j VS 0p v L ligo. Torej lahko rečemo: nedeljo prva »match-žoga« za Odred. V vzhodni skupini igrajo za I. ligo: ^ abotnički : Budučnost v Skoplju, a ri- pa Lovčen : Mačva v Cetinju ?r Napredak : Rabotnik v Kruševcu. ZVEZNO PRVENSTVO TVD »PARTIZAN« V SKOPLJU • v g • t g § v v odbojki, plavanju, mnogoboju in vajah na orodju Skoplje, 3. julija. — Letošnje zvezno prvenstvo društev za telesno vzgojo »Partizan« iz vse države, ki se je včeraj začelo v Skoplju in bo trajalo do nedelje zvečer, je letošnja največja športna prireditev v Jugoslaviji. Nad 4000 tekmovalcev iz vseh republik tekmuje v odbojki, plavanju, mnogoboju in vajah na orodju. Spet so dokazale moč in veličino naše najštevilnejše športne organizacije, društva »Partizan«. V Skoplju so se zbrali najboljši člani organizacije, ki so si na mnogoštevilnih prireditvah v domačem mestu, okraju ali republiki priborili vstop na zaključna tekmovanja. Zvezno prvenstvo društev »Partizan« je hkrati tudi velik izpit ne le za tekmovalce, temveč tudi za strokovne vodje društev ter za organizatorje prireditve, ki so si prizadevali, da bi ta redka manifestacija športnikov iz vse države res pokazala pravo podobo uspehov članov organizacije »Partizan«. V Skoplju mrgoli gostov ln športnikov kot nikoli doslej. Tekmujejo na šestih igriščih. Odbojkarski moštvi iz Stare Pa-zove in Donjega Miholjca sta tekmovali za prvo oz. drugo mesto. Igralke iz Stare Pazove so ne samo najboljše v Vojvodini, marveč tudi v Jugoslaviji. Zasluženo so osvojile prvo mesto z zmago nad moštvom z Donjega Miholjca s 3:0 (15:7, 15:3, 15:10). Prva je torej Stara Pazova, druga Don ji Miholjac, Pačakovec, Strumi-ca itd. JČERflJ SE JE ZAČELA VELIKA MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA »T0UR DE FRANCE« SCHAER (ŠVICA) PRVI V PRVI ETAPI Strasbourg, 4. jul. — 190 tekmovalcev je startalo v Strasbourgu, in že štiridesetič začelo ekrnovati na največji kolesarski oirki na svetu »Tour de France«, j-krka je razdeljena v 22 etap, ^sarji bodo prevozili 4448 km. “koraj vse države so prijavile J^oje tekmovalce. Sodelujejo tek-m9Valci: Francije, Belgije, Holan-Švice, Španije, Italije in Lu-kemburga. Nekateri strokovnjaki aaJej0 za letošnjo dirko nasledil® prognoze: zmagal bo Koblet. italijanski »as« Coppi ne bo j kmoval, so Kobletu konkurenti e Francoz Bobet, Italijana Magni KRATKE VESTI tur«ljOIldon» 3- Določen je da- in iZa tekmo Anglija : Jugoslavija, Q sicer 16. maj 1954 v Beogradu, stale letošnje važnejše tekme: An-: Evropska reprezentanca v ^hdonu 21. oktobra. Anglija : Ma-C1 arska v Londonu 25. novembra, An-: Madžarska v Budimpešti 23. maJa 1954. • v polfinalu tekmovanja moških Av+V na turnirJu v Wimbledonu sta iJi .ralca Hoad in Rosevvol premagala hal ca Waschera in Brichana. V fi-Da bosta torej tekmovala avstralska ^osew ^artwig~Rosse Protl Hoad— junijska Številka »NOVE FILATELIJE« VpMla je gesta številka »Nove Fila-S, Je«» glasila Filatelistične zveze , ‘°venije. z naslednjo vsebino: Bern-naJd Hellmich: Zgodovina in razvoj Wte v Nemčiji do leta 1872, dr. Val-Bohinec: (poštni) Zigi na slovenim™111 ozemlju (razdobje 1867—1884), Ciril pirc: FIPCO (Fčdčration tiv rnationale de Philatčlie Construc-f., e — Mednarodna zveza za motivno latelijo), Pošta britanskega imperije* (konec), Filatelija pri nas in v ja u (novosti) in razne uradne obutev ter poro^ila lz delovanJfl dru" t, Revija je odlično urejevana in tudi sRa si boljšega ni mogoče želeti, azpogiijajo jo doslej v zameno za re?«k°Vni tisk v 45 držav in je za-aai tega tudi za industrijsko in tr-S^° oglaševanje v angleškem, koškem, francoskem, italijanskem ^ španskem Jeziku kaj pripravna. in Rartali. Presenečenja pa kot pri vsakem športu niso izključena! V današnji prvi etapi letošnjega jubilejnega »Toura de Francea« je v šprintu zmagal Švicar Fritz Schaer, ki je neposredno pred ciljem pobegnil Nizozemcema Wagmantsu in Rocksu ter Francozu Laurediu. Zmagovalna četvorica je zabeležila izreden čas 4 ure 55 minut, kar da zelo visoko povprečno hitrost 39,661 km na uro. Po treh minutah in 13 sekundah je prispelo naslednjih 16 tekmovalcev, med katerimi je zmagal Italijan Astrua. V tej skupini je privozil tudi edini med favoriti, francoski prvak Geminiani. Skupina v kateri so bili vsi asi Bobet, Bartali, Magni in Koblet je privozila na cilj z zaostankom 9,50 minut. Strasbourg—Metz 196 km: 1. Schaer, Wagmants, Roks, Lauredi 4,55; Dupont (F), Astrua, Rosello, Geminiani, Wan Brinen, Le Guilly 3,13 in še deset vozačev z istim časom itd. V nedeljo, ponedeljek in torek bo tradicionalna mladinska kolesarska dirka »Skozi Vojvodino«. Proga bo tekla od Novega sada skozi Bačko Topolo in Staro Pazovo nazaj v Novi Sad. Po končani-dirki bodo mladinci imeli kriterij na ulicah Novega Sada. Na tekmo so povabili tudi mladince Avstrije in STO. Odbojkarsko prvenstvo za mladinke so osvojile članice moštva iz Bačke Palanke. V finalu so zmagale mladinke Pirota, na tretjem mestu pa je moštvo iz Novega Mesta. Borba mladincev in članov je bila zelo huda. Nastopilo je skupno 27 mladinskih in 22 moštev članov, v polfinalnih borbah so člani društva »Matica« (Zemun) premagali Partizana iz Konjiča, a Partizan (Sombor) moštvo iz Niša. Mladinci iz Zagreba so v polfinalu premagali moštvo iz Brčkega, mladinci iz Pirota pa so neposredno dosegli vstop v finale, ker je bil njihov nasprotnik iz Djevdjelije diskvalificiran. Prvak pri članih je postalo moštvo iz Zemuna, pri mladincih pa odbojkarji Pirota. ZMAGOVALCI PLAVALNEGA MNOGOBOJA V plavalnem mnogoboju je nastopilo 169 tekmovalcev, a pri skokih v vodo 36. Tekmovanja so bila zelo zanimiva. Pri skokih so bili najboljši plavalci iz Zagreba I. Vrstni red najboljših moštev v plavalnem mnogoboju je naslednji: Ohrid 907, Zagreb I. 817, Ljubljana 758 točk. V tekmovanju posameznikov je bil prvi Aleksander Radič (Ohrid), drugi 2agar (Zagreb). Med članicami je bilo najboljše moštvo iz Dubrovnika, slede mu Karlovac in Zagreb. Prvakinja pri članicah je Pavnoviče-va (Zagreb), druga Podkonjak (Karlovac I) in tretja Cvitkovič (Karlovac I). Mladinska moštva so dosegla tale vrstni red: Kotor, Trebinje, Skoplje I. Pri Eosameznikih je bil prvi Kufturič (Tre-inje). Mladinke iz Ohrida so osvojile prvo mesto z 61,6 točk. Najboljša mladinka je Besara (Karlovac) z 18,8 točsami. ZAGREBČANI ZMAGOVALCI V SKOKIH V skokih so nadmočno zmagali plavalci iz Zagreba Moštva so dosegla tale uspeh: Zagreb 101,02, Beograd I. 93,34 itd. Posamezniki: Novak (Zagreb I.) 50,66. Mladinska moštva: Zagreb I. 112,41, posa-mezniki: Kralj (Zagreb I.) 40.07 in Vrtačnik (Ljubljana) 39.07. Danes bodo nadaljevali tekmovanje z vajami na orodju. Nastopilo bo skupno 190 oddelkov z nad 1500 telovadci. Nocoj bo v letnem gledališču v mestnem parku akademija, na kateri bodo med drugim nastopili s »Plesom na ledu« od Krajanca, »Prebujenja pomladi«, ki jo je pripravil učitelj iz Ohrida Vladimirov, in s Padijevo ritmično točko. KOŠARKA DREVI GRČIJA : JUGOSLAVIJA Beograd, 4. julija — Nocoj bosta na stadionu JLA tekmovali košarkarski reprezentanci Grčije in Jugoslavije. Lani so Grki premagali naše košarkarje v Milanu z 41:32. Zmagali so, ker so igrali mirno in točno, brez tveganja. To bo 66. mednarodni nastop naših reprezentantov. Doslej so bili uspešni: petintridesetkrat so zmagali, 30 krat so izgubili, a razlika v koših je 2961:2497 v našo korist. Zvezni kapitan Aleksander Nikolič je že določil reprezentanco, ki bo nocoj zastopala naše barve. V njej so: Gec, Mijac, Engler, Adrijabeoič, Marjanovičj Djurčič, Bjegojevič, Loci, Nešič, Stankovič, Blagojevič, Nučič. Izmed kandidatov, ki so bili prej določeni, ne bo igral Demšar, ker je na odsluženju vojaškega roka. Francozi odpovedali svetovno padalsko prvenstvo Na nedavni generalni konferenci Mednarodne letalske federacije so vse države, razen Francije, predlagale spremembe nekaterih propozicij za svetovno padobransko prvenstvo, ki bi moralo biti od 27. do 30. junija v Franclji. Zdaj so Francozi preko Mednarodne letalske federacije obvestili vse prijavljene države, da odpovedujejo organizacijo tega tekmovanja. Zato bo odpotoval v Pariz komandant zveznega padobranskega centra Ivan Gorjup, da bo dobil točnejša pojasnila glede samovoljnega ravnanja posameznih francoskih letalskih voditeljev. V dneh, ko bi moralo biti svetovno prvenstvo, bodo le-ti priredili francosko padobransko prvenstvo. Stališče Francozov, ki jim je mednarodna letalska organizacija zaupala organizacijo tega velikega tekmovanja, zasluži obsodbo. Atletske izbirne tekme za Oslo bodo v sredo in četrtek Atletska zveza Jugoslavije je sklenila, da bo izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske atletske reprezentance v sredo dne 8. in v četrtek dne 9. julija v Ljubljani. Izbirno tekmovanje je preloženo za en dan, ker so reprezentanti zelo utrujeni prispeli iz Aten šetle v četrtek. Na Bledu bo velika mednarodna regala Tradicionalna mednarodna veslaška regata na Bledu bo letos 11. in 12. julija. Prvi dan bo povratni troboj med reprezentancami Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije, naslednji dan pa bo mednarodna regala, katere se bodo udeležila razen državne reprezentance še druga domača in moštvo iz Frandcije in Švice. Avstrija je prijavila 58 tekmovalcev. Organizacijski komite pričakuje, da bodo nastopili veslači še nekaterih drugih držay. Organizacijski komite ima polne roke dela. V Zaki gradijo tribuno za Postrojenj čolni n? otvoritvi predlan ske blejske regat PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU Uveljavljajo se mlajši igralci 87 nastopajočih - Že v prvih kolih nepričakovani rezultati Ljubljana, 3. julija. Danes je pričelo na igriščih pod Cekinovim gradom letošnje prvenstvo Slovenije v tenisu. Prijavilo se je skupno 87 tekmovalcev: članov »Ljubljane«, »Branika« iz Maribora in »Gregorčiča« iz Jesenic. Največja udeležba je v skupini članov, kjer tekmuje 32 igralcev. Za nosilce skupin so bili določeni: pri članih: Razboršek, Čebular, Slana, dr. Škapin, ing. Podlesnik, mr. Albaneže, Vlasak in Žerovec, pri članicah: Zama-njeva, Vinterhalterjeva, Čopova in Tro-pova; v skupini starejših mludincev: Vla- Lanskoletni zmagovalec »Tour de France« Fausto Coppi letos ne tekmuje sak, Bergant, Horvat in Rataj; pri mladincih: Lovrec, Pucihar, Satler in 2e-rovec II ter pri mladinkah: Reberškova, Voglarjeva, PlaninŠkova in Javornikova. Razen v teh skupinah tekmujejo še starejši člani, člani in mladinci v dvoje ter mešani pari. V Ljubljani so zbrani torej vsi najboljši slovenski teniški igralci in igralke z izjemo ing. Mairovc, ki je bolna in Ogrinca, ki je kot dijak srednje fizkulturne šole moral s Šolo na ta-borenje. ZE ZA »OVERTURO« VEČ PRESENEČENJ Dopoldanske igre so prinesle nekaj presenetljivih rezultatov. Tako fe tretji z lanskega prvenstva Slovenije ar. Škapin izgubil z mladim Mariborčanom Bergantom ml., pa tudi »veteran« ing. Mešiček je pripravil z zmago nad favoriziranim, a zelo nesigurnim Ratajem (oba B.), presenečenje. Ostale igre so dale več ali manj pričakovane rezultate. Glavni favoriti tekmovanja članov posamezno Razboršek, Čebular m Slana so brez večjih težav premagali svoje, nasprotnike. Med zadnjo osmorico so se dosedaj uve-Havili Slana, mr. Albaneže, Čebular, Škulj in Razboršek, medtem ko igre ing. Podlesnik — Suhar, Bergant ml. — Horvat in Vlasak — 2erovec še niso bile odigrane. Mladinci i so zelo napredovali. Pri vseh opažamo izdelane udarce in smisel za ofenzivno igro. Presenetil je Fideršek ' (B) z zmaeo proti Sinčku. Tudi Toš je I nudil izreden odpor Lovrencu (oba B), j ki ga je premagal šele v 3 nizih, j Medtem ko članice še niso pričele s ! tekmovanjem, so se pri mladinkah že uvrstile v polfinale: Reberškova, Ja- 1 vornikova in Zupančičeva so bile mnogo l boljše od svojih nasprotnic Kalinove, | Haševe oz. Planinškove in jih gladko I premagale v dveh nizih. Tehnični rezultat: Člani: 1. kolo: Slana—Pečar 6:3, 6:1; Zerovec—Manester 6:3, 6:0; mr. Albaneže —Tomovič 6:2, 6:2; ing. Fabjan—Janšak 6:3, 6:1; ing. Mežiček—Rataj 9:7, 2:6, 7:5; Bergant ml.—dr. Škapin 6:3, 6:3; Suhar—dr. Pelcer 6:0, 8:6; ing. Podlesnik —Puntar 6:0, 8:6; Skulj—Mihevc 6:3,6:0; Žižek—Bergant st. 6:3, 6:1 2. kolo: Slana—Boškovič 9:7, 6:3; mr. Albaneže— inž. Fabjan 6:5, 6:4; Čebular— inž. Mežiček 6:0, 6:1; Skulj— Popovič 6:2, 6:2; Razboršek—Žižek 6:3, 6:2; Mladinci: 1. kolo: Pucihar—Kristan 6:3, 6:3; Lečnik—Petan 6:1, 7:5; Rajher —Turk 6:1, 6:3; Satler—Noč 6:1, 6:2; žerovec— Baloh 6:2, 6:2; Fideršek—Sipek 8:6, 6:2; Toš-Skulj II 6:3, 6:4; 2. kolo: Lovrec—Toš 3:6, 6:3, 6:1; StarejM mladinci: t. kolo: Horvat— Boškovič 6:2, 6-4; Vlasak—Pečar 6:2, 6:2. Mladinke: t. kolo: Zupanič—Planinšek 6:2, 6:3; Javornik —Haš 6:0, 6:0; Reberšek—Kalin 6:3, 6:4. PRVENSTVO INDONEZIJE Prvenstvo Indonezije jo osvojil 18-letni A. A. Bachtiar z 6.5 točke od 8 možnih * Na turnirju v Hollywoodu Je med 20 udeleženci nadmočno zmagal Kash-dan z 18 in pol točkami Remiziral je samo s H. Steinerom Drugi je Dil Levin s 16. tretji H Steiner s 15 m pol, četrti Algrem s 15 in peti Cross s 14 točkami. * V Stockholmu je bil dvoboj na devetih deskah med reprezentanco švedskega parlamenta in upravo švedske šahovske zveze Parlamentarci so presenetili in zmagali s 5:4. približno 1000 gledalcev. Cilj ho leto« v Zaki, start pa pred Park hotelom, in ne narobe, kot je bilo to prejšnja leta. Pričakujejo, da bo tudi letos prisostvovalo tekmam večje število gledalcev iz vse države. Iz tujine 60 se že najavile večje skupine turistov. In še eno zanimivost bodo imeli gledalci priložnost videti. Po končanem tekmovanju bosta naša smučarska reprezentanta Tine Mulej in Rudi Finžgar smučala na vodi. Tekmovali pa bodo tudi blejski čolnarji z velikimi čolni »pletnami«. S. J. Mugoša tretji na 1500 m v Helsinkiju Helsinki, 4. jul. — Clan »Crve-ne zvezde« Veliša Mugoša je so-j deloval v četrtek na mednarodni tekmi v teku na 1500 m. Mugoša je bil tretji v času 3:54,8. Zmagal je Santee (ZDA) s 3:50,8, drugi pa je Belgijec Herman 3:52,2. Finec Rintempaa Je dosegel najboljši letošnji rezultat na svetu na 3000 m ovire v času 8:44,4. Veliša Mugoša Na Istem tekmovanju je tekel Amerikanec Machaon 200 m v 22,6. O' Brien je sunil kroglo 17,24 m. Matu pa je skočil s palico 4,30. Naš tekmovalec Ceraj Je prispel v teku na 5000 metrov na cilj tretji v času 14:38,8. Nepričakovani napad je Unthankovo zbegal. »Gospe Domineyjevi sem bila potrebna,« je odgovorila po tre-»utni zadregi. »Ali mislite, da sta ji bila najboljša mogoča družba?« je vprašal. »Nikoli ni hotela sprejeti nobene druge,« je odgovorila žena. »Ali ste moji ženi vdani?« je nadaljeval izpraševanje. Gospa Unthankova, srdita in razdražena, čeprav tega ni poklala, je bila spričo Domineyjevih vprašanj vznemirjena. »Da ji nisem vdana,« je odgovorila, »mar bi preživela vsp ta leta tu?« »Ne razumem popolnoma,« je nadaljeval, »zakaj ima moja žena ^ službi prav vas. e več, vem, da ste eha izmed tistih, ki ®° trdno prepričani, sem ubil vašega s*na- Ali je potem-•ekem vaša skrb za eno delo usmilje-«ja — vračanje dosega za zlo?« »Povejte mi na-j k°> kaj mi ho-ete povedati, go-sPod DomiAey,« je tekia rezko. »Rad bi vam povedal,« je odgovoril Dominey, »da sem sklenil Vrniti svoji ženi zdravje. Zato pripeljem sem specialiste, predvsem hočem za nekaj časa spremeniti njeno bivališče. Po mojem /v , mnenju bo mnogo več upanja na ozdravljenje, če ne bo več imela vaše nege.« »Drznili si boste zapoditi me iz te hiše?« je vprašala. »Da, to je moj namen,« je priznal Dominey. »Z gospo Domi-neyjevo še nisem govoril, upam pa, da bo moj vpliv na njeno voljo kmalu tolikšen, da bo rada poslušala moje želje. Upošteval bom vašo prihodnost, dal vam bom toliko denarja, da boste lahko spodobno živeli. Vsako leto vam bom dal na razpolago tri sto funtov.« Zena je pokazala prve znake negotovosti v vedenju. Začela se je tresti. Iz oči ji je odseval čuden strah. »Tega mesta ne morem zapustiti, gospod Dominey,« je vzkliknila. »Tu moram ostati!« »Zakaj?« Je vprašal. »Gospa Dom:'ney ne more biti brez mene,« je odgovorila trmoglavo. »O tem bo samo ona odločala,« je menil Dominey. »Jaz osebno sem prepričan, sodeč po tem, kar vem, da ste ji vi vcepili tisto smešno praznoverje o duhu vašega sina. Prepričan sem tudi, da ste vi podpihovali v njej nespametno mržnjo do mene.« »Nespametno, pravite?« je skoraj zakričala. »Vi, ki ste prišli k njej domov z rokami, oskrunjenimi s krvjo človeka, ki bi ga bila lahko vzljubila, da ji ga niste ugrabili? Nespametno mržnjo, pravite?« »Povedal sem vam, kar sem vam hotel povedati, gospa Unthankova,« je rekel Dominey. »Važni opravki me kličejo, da moram za nekaj dni odpotovati. Ko se vrnem, naložim v banki denar, od katerega boste dobivali obljubljeno rento. Dotlej pa,« je pripomnil opazujoč čudno spremembo na ženinem obrazu, »davi sem pisal doktorju Harrisonu in ga prosil, naj popoldne pride in ostane tu, da bo gospa Domineyjeva pod njegovo osebno neg#, dokler se ne vrnem.« Gospa Unthankova je stala čisto mirno in ga gledala. Potem se mu je približala in se sklonila naprej, ko da proučuje njegov obraz. »Enajst let,« je zamomljala, »spremeni mnoge ljudi, nikoli pa nisem vedela, da lahko iz slabiča postane človek.« »Ničesar več vam nimam povedati, razen da vam sporočim, da pridem čez nekaj minut pogledat svojo ženo.« Avtomobilska hupa je že tulila pred hišo, ko so se pred Do- mineyjem odprla vrata soban njegove žene. Na sebi je imela široko obleko toplo rdeče barve in kazalo je, da ga je nestrpno pričakovala. Bila je videti, ko da je mržnja izginila z njenega bledega obraza in iz globine njenih čudno mehkih oči. Obe roki mu je razprostrla naproti. Njene obrvi so bile nekoliko namrščene. V njenem vedenju je bilo nekakšno otroško razočaranje. »Odhajaš?« je zamrmrala. »Cez nekaj trenutkov,« je odgovoril. »Celo uro sem čakal, da bi te videl.« Nakremžila je obraz. »To je zaradi gospe Unthankove. Mislim, da je namenoma skrila moje stvari. Tako sem te želela videti.« »O gospe Unthankovi bi rad govoril s teboj,« je rekel. »Ali bi bila zelo nesrečna, če bi jo odslovil in našel mlajšo in pri- mernejšo osebo, ki bi ti delala družbo?« Kazalo je, da je bila ta misel zunaj meja njenega razuma. -Ljubljana Znižanje cen pohištva! DNEVNE NOVICE O nekaterih gospodarskih ukrepih pri nas bo v torek, 7. julija ob 20. predaval v veliki dvorani Tobačne tovarne tov. Viktor Avbelj. — SZDL terenov Tobačne tovarne in Rožna dolina. Dijaki in profesorji V. gimnazije Ljubljana - Poljane so darovali za spomenik padlim žrtvam na Rabu znesek 7000 din. V Višnji gori so se poročili: Alojz Kavšek, kmetovalec iz Goričice pri Stični, in Marija Habjan, poljedelka iz Nove vasi, Anton Jamnik, kmetovalec iz Sušice pri Krki, in Marija Kastelic, poljedelka iz Gorenjega Brezovega; Leon Prijatelj, uslužbenec iz Višnje gore, in Stanislava Ka-tern, uslužbenka iz Podsmreke. — Umrli so: Frančiška Kastelic, posestnica iz Peščenika št. 13; Martin Palčič, posestnik iz Nove vasi št. 10; Marija Jevnikar, gospodinja iz Vrha št. 15; Marija Groznik, gospodinja iz Polja št. 7; Anton Zupančič, posestnik iz Polja št. 3; Franc Zalar, krojač iz Višnje gore št. 16. Uboj iz pijanosti. Pred dnevi sta se iz Slovenskih Konjic vračala čez Konjiško goro na Sojek Jakob Jev-šenak in Anton Macuh. V pijanosti sta se začela prepirati, nakar sta se tudi dejansko spoprijela. Kakor kaže, je Macuh pri tem vzel Jevšenaku nož iz žepa in mu prerezal prsni koš. Ranjenec je kmalu zatem umrl. Ma-cuha so naslednji dan aretirali. DANES IN JUTRI GLEDALIŠČA DRAMA Sobota, 4. julija ob 20: Javna produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven. Danes zvečer bo v Drami javna produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Po dolgi prekinitvi bo Meta Vidmarjeva ponovno predstavila javnosti svojo šolo moderne plesne smeri. Produkcija bo prikazala delo prvega leta redne šole. Šola obstoja zaenkrat kot Oddelek za moderno plesno umetnost pri Srednji baletni šoli v Ljubljani. K celotnemu programu je glasbo napisal profesor Vilko Ukmar. OPERA Sobota, 4. julija: Zaprto. Festivalne predstave Nedelja, 5. julija ob 20.30: Večer opernih arij. — Sodelujejo gostje: V. Heybalova, A. Dermota, Rudolf Franci, VI. Ruždjak in operni orkester. Prireditev v unionski dvorani. Vstopnice v prodaji pri operni blagajni. Ponedeljek, 6. julija ob 20.30: Puccini: Madame Butterfly. Gostujejo: V. Heybalova, R. Franci in dirigent Dimitrij 2ebre. Predstava na ; vrtu Doma JA, Miklošičeva cesta. Vstopnice v prodaji pri operni blagajni. KOMORNO GLEDALIŠČE (Ljubljanski festival) Nedelja, 5. julija ob 20.30: Kino Tivoli: »Sluga dveh gospodov«. Veseloigra s petjem in godbo. Predprodaja vstopnic: Časopisni kiosk pred glavno pošto, v soboto ves dan, v nedeljo dopoldne in dve uri pred predstavo v kinu Tivoli. KINO KINO »UNION«: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstava ob 18. uri. Zadnja predstava odpade. KINO »KOMUNA«: Amer. film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SLOGA«: Amer. film »Aretacija«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. KINO »SOCA«: Amer. film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17. ure dalje. LETNI KINO »TIVOLI«: Zaprto zaradi festivala. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričet-ktfn predstave. KINO »ŠIŠKA«: Avstr, film »Očarljivi goljuf«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO »TRIGLAV«: Amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik: Vojna na Koreji Predstavi ob 18 ln 20 Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. CELJE »UNION«: Avstrijski film »Eva podeduje raj«. CELJE »DOM«: Angleški film »Beli hodniki«. BLED: Ameriški film »Rebecca«. KAMNIK: Ameriški film »Viva Zapata«. ZADOBROVA: Švicarski film »štirje v džipu«. VEVČE: Ameriški film »Cantiflas mušketir«. KOROŠKA BELA: Ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. DOMŽALE: Mehiški film »En dan življenja«. RADOVLJICA: Francoski film »Pariz poje«. JESENICE »RADIO« in »SVOBODA«: »Rebeca« JESENICE »PLAVŽ«: V Monte Carlo. KOR. BELA: »Ne poj mi žalostnih pesmi«. RADIO 327,1 ln 212,4 m Dnevni spored za spboto, 4. julija: Poročila ob 5.30, 6.30, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00 5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — ponovitev — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Spored lahke slovenske orkestralne glasbe — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Kulturni pregled — Ob 60-letnici Miroslava Krleže — 13.15 Spored lahke in zabavne glasbe — 14.00 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba) 14.30 Radijske reklame — 14.40 Nekaj polk in valčkov — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 P. I. Čajkovski: Hrestač — baletna suita 18.20 Za pionirje — H. Gilbert: Strelska tekma (odlomek iz romana »Robin Hood«) — 18.40 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lahka glasba — vmes ob 20.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu,? — 20.30 »Ljubljanski festival« (otvoritev) — Koncert l orkestra in moškega zbora Slovenske filharmonije, dirigent Lovro Matačič, • solist tenorist Josip Gostič (prenos iz velike unionske dvorane) — cca ob 22.30 Napoved Časa in poročila — 22.45—23.00 Lahko noč — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Sobota, 4. julija 1953: 13.45 Lahka giasba in objave — 14.30 Zena in dom — 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.15 Pisana zvočna mavrica — 21.00 Z mikrofonom po Primorski — 22.00 Vesela sobota v zabavi in plesu. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA lekarna Sobota, 4. julija: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški film »Brzojav na Zahod«. UDARNIK: Amer. barvni film »Konec sveta«. STUDENCI: Ameriški film »škotska kri«. POBREŽJE: Ameriški film »Brzojav na Zahod«. GLEDALIŠČE Sobota, 4. julija ob 20: Verdi »Tra-viata«. Izven. RADIO MARIBOR 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.30 Zavrtimo se! 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—22.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 22.30 do 23.00 Pol ure zabavne glasbe — 23.00 Prenos sporeda Radia Jugoslavija. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS V Sloveniji so bile v zadnjih 24 urah izmerjene naslednje množine padavin: v Ljubljani 9 mm, Planici 5 mm, na Jezerskem 16 mm, v Slovenj Gradcu 6 mm, Mariboru 21 mm, Murski Soboti 19 mm, Ajdovščini 7 mm, Postojni 3 mm in v Novem mestu 4 mm. — Najvišja včerajšnja temperatura je bila v Ajdovščini 27*. Napoved za soboto, 4. Julija: Nestalno oblačno vreme z nevihtami. Temperatura ponoči do 10°. podnevi do 26*. DROBNI OGLASI PES PTIČAR se Je zatekel Kdor ga pogreša, naj pride k Hafnerju, Gosposka 12, Ljubljana. Našim naročnikom v Novem mestu sporočamo, da bodo s 5. julijem 1953 prejemali naš list po raznašalkah. Uprava »Ljudske pravice — Borbe« OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM V KOPRU išče za svoje ambulante štiri zdravnike in eno medicinsko sestro Nastop službe je 1. septembra 1953. Interesenti naj se javijo pismeno z vsemi pri-padaj9Čimi dokumenti za sprejem v državno službo, najkasneje do 1. avgusta 1953. Plača po uredbi z dodatkom za cono »B«. Kupimo STROJ ZA LUŠČENJE razpona do 1250 mm. — Ponudbe s točnim opisom pošljite lesnoindustrijskemu podjetju »Vrbas«, Banja Luka. V poštev prihaja tudi rabljen stroj. VRBAS«, PREDUZECE DRVNE INDUSTRIJE, BANJA LUKA _______________________________________________ 387 OBIŠČITE OB PRILIKI NEDELJSKIH IZLETOV Urejeno kopališče, restavracija, zvečer letni kino in gledališče. Poskrbljeno je tudi za parkiranje avtomobilov, zveze z vlaki so ugodne. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Zap liubljana želi mnogo uspehov v dnevih festivala Nudimo vsem odjemalcem vse vrste žaganega lesa. Posebno opozarjamo na brest, javor, bukovino, hrast, lipo in topol Društvo slovenskih filmskih delavcev sporoča žalostno vest, da Je po dolgi ln težki bolezni preminul njihov član, pionir slovenskega filma, snemalec Tone Smeh Pogreb dragega pokojnika bo danes v soboto, 4. julija, ob 17. uri iz hiše žalosti, Sto-žice, Robičeva ul. 8, na pokopališče v Stožicah. Dobrega tovariša ln marljivega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Društvo slovenskih filmskih delavcev. Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl eden najstarejših filmskih delavcev — snemalec Anton Smeh Svojega vzornega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv Triglav filma TOVARNA DIESEL MOTORJEV »VLADIMIR BAKARIČ« BREGANA PRI SAM0B0RU nujno sprejme 2 strojna inženirja ali starejša strojna tehnika za delovno mesto tehnologa za pripravljalna dela, z daljšo prakso; 3 strojne tehnike za konstrukcijski urad, s srednjo prakso; 5 strojnih ključavničarjev, visoko kvalificiranih, z najmanj deset let prakse pri popravilih orodnih strojev; 1 stenodaktilografa z znanjem nemščine; 1 kovinobrusača, visoko kvalificiranega. Plača po tarifnem pravilniku. — Komfortna stanovanja, enosobna, dvosobna in trisobna (po potrebi) zagotovljena. Pismene ponudbe z obširnim opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov. Informacije na telefon 83-303. 1358 KUPUJE IN PRODAJA KOTEKS LJUBLJANA. KIDRIČEVA3 PODRUŽN1CG v VSCH VeČJIH KRAJIH K0Ž€ Y5€H VRST KOŽ€ DIVJA6N€; ODPADKI OD KOŽ; STROJILA. ČRCSLO; : RUJ, i€ŽIC€,VOLNO. OBIŠČITE JUBILEJNI X. MARIBORSKI TEDEN OD 4. DO 19. JULIJA 1953 Program prireditev: 4. VII. ob 16. uri slavnostna otvoritev Mariborskega tedna in razstave »Življenje in tehnika«. Razstava bo odprta od 4. do 19 VII. vsak dan od 7. do 19. ure. 4. in 5. VII. ob 17. url medrepubliško motociklistično tekmovanje na telovadišču »Partizana« v Studencih. 4. VII. ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču opera »Traviata« 5. VII. ob 20. uri v mestnem parku opera »Carmen«. 9. VII. ob 20. uri v mestnem parku premiera »Miklove Zale«. 10. VII. ob 20. uri večer opernih arij v mestnem parku. 11. VII. do 15. VII. vsak dan ob 20. uri »Miklova Zala« v mestnem parku. 11. in 12. VII. pokalni rokometni turnir na igrišču »Branika«. 11. in 12. VII. ob 20. uri odbojkarske tekme v »Ljudskem vrtu« med prvakom za-padne cone »Branikom« in prvakom vzhodne cone »Partizanom« (Beograd). 11. in 12. VII. teniško tekmovanje reprezentanc Vojvodine in Slovenije v »Ljud- skem vrtu«. 12. VII. ob 10. uri na Dravi pri »Mariborskem otoku« kajak-slalom na divji vodi za prvenstvo Slovenije. 12. VII. ob 15. uri na Dravi pri Brestemici kajakaško tekmovanje na mirni vodi za prvenstvo Slovenije. 12. VII. ob 17. uri kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v II. zvezno ligo »Branik« : »Tekstilac« (Varaždin). 13. do 19. VII. državno prvenstvo Jugoslavije v tenisu v »Ljudskem vrtu«. 17., 18. in 19 VII. turnir hockeya na travi mestnih reprezentanc Zagreba, Ljubljane, Subotice, Celja, SD 2elezničarja iz Maribora. 18. in 19. VII. prireja nogometni klub »Kovinar« (Maribor) III. turnir za prehodni pokal TAM. Sodelujejo klubi: »Branik«, »Železničar« in »Kovinar« iz Maribora, »Kladivar« (Celje), »Mura« (M. Sobota), »Jedinstvo« (Čakovec), »Aluminij« (Kidričevo) in »Drava« (Ptuj). 18. in 19. VII ob 20. uri v mestnem parku »Miklova Zala«. 19. VII. ob 9. uri revija razstavljenih kmetijskih strojev na posestvu Srednje kme- tijske šole v Mariboru, s prikazom praktične uporabe strojev. 19. VII. ob 15. uri na letališču v Slivnici letalski miting s sodelovanjem Jugoslovanskega vojnega letalstva. 4. do 22. VII. se bodo predvajali dnevno tehnični in drugi filmi v Cankarjevi šoli. 4. do 19. VII. vsak večer v kavarni Astoria« velika modna revija. Na zabavišču »Mariborskega tedna« kulturne in zabavne prireditve ter kino predstave. OZZ Maribor okolica prireja v okviru »Mariborskega tedna« v Zadružni dvorani razna posvetovanja in konference, in sicer: 6. VII. ob 9. uri konferenca sadjarjev, 7. VII ob 9. uri konferenca gozdarjev, 8. VII. ob 9. uri konferenca predsednikov KZ in KDZ, 9. VII. ob 9. uri konferenca živinorejcev, 13. VII. ob 9. uri konferenca vinogradnikov. Nadalje se bodo vršila posvetovanja in konference tekstilcev iz vse države, republiških in mestnih gostinskih zbornic, posvetovanje industrije poljedelskih strojev s trgovci, konference trgovcev s predstavniki zbornic iz vse države, konferenca milar-skih industrijskih podjetij, strokovna predavanja živilskih strokovnjakov LRS itd. List izdaje Časopisno-založniške podjetje »borba« v Beogradu Kardeljeve ul #1, telefon 24-001. * Uredništvo Ljubljana. Kopitarjev« ul 9,111. tel 23-281 do 23-294 Odgovorni urednik .i.judsKt nravlce - Dorbe« Ivan Šinkovec * Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. telefon 23-281 do 23-284 Telefon ea naročnine ln oglase 21-030 * Mesečne naročnina zs našo države 230 din ra tujino 800 din ' Čekovni račun pr) NB 8011-T-19 Poštni predal 42. ' Tlaka Tiskarne »Ljudske pravice« ' Poštnina plačana v gotovini