http://www.mandrac.si.urednistvo@mandrac.si	tGCifliK
TOREK, 6.MAREC 2014 / ŠTEVILKA 1044, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,20 EUR
1044
'7 8 96 1 2 N 4 06 7 111
simobil
iko	Pn\/oi nolzoi lonona
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure.
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040 410 743
karti*1
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Salon za nego telesa VENUS
■Bi
Nepremičnine ŠIFRA
)5/ 64166 65
[rgEtbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33
sifra@siol.net
kartica
Ljubljana, 27. februar 2014
Spoštovani gospod Drago Mislej - Mef, cenjena ekipa tednika Mandrač,
Zahvaljujem se vam za topel sprejem v prostorih, iz katerih po zaslugi vaše ustvarjalnosti in kljubovanja tiskanim medijem neprijaznim časom navkljub že več kot tisoč tednov in na več kot tisoč naslovov neprekinjeno prihaja časopis Mandrač. Ste dobra, povezana ekipa, z izjemnim smislom za humor, svoje delo pa jemljete zelo resno. To dokazujeta naklada in število vaših naročnikov, ki dajeta vedeti, da je vaš vztrajen trud s strani okolice pripoznan, da so vaše novice zanjo še kako aktualne in relevantne, da ste v njenih očeh zaupanja vredni poročevalci.
Želim vam vse dobro.

Nasmehi globalne vrste
Napiši enkrat kaj veselega, mi porečejo vsake toliko in jaz obljubim, da bom, potem pa me vedno znova zanese in se jezim, velikokrat upravičeno, včasih pa tudi brez potrebe. Tokrat sem se vzdržal..
(Mef) Je pač takšen čas, da smo lahko dobre volje, pa še Bratuškova je rekla, da zdaj ni čas za črnogledost. In če ona pravi, potem velja ubogati. Pa še pust je minil in pred nami je dan žena, zato smeh ne more biti odveč.
In sem se lotil pisanja o smehu. Ne o tistem smehu, ki ga zaslišimo takrat, ko nekdo pove dober vic, ali pa o smehu, ki se ga nalezemo drug od drugega in se potem režimo kot neumni eden drugemu in sami sebi. Zaintrigiral me je smeh, bolje rečeno nasmeški, ki me pozdravljajo z vseh strani: s televizijskih ekranov, z naslovnic revij, s Facebook strani in z ekrana vsakega telefončka.
Ugotovil sem namreč, da so si vsi ti nasmehi neverjetno podobni in da se včasih zdi, kot da so prizor iz kakšnega nemega filma. Kot bi rekli včasih: Slika je, zvoka ni!
Za večino teh nasmeškov velja, da ne gre za izraz obraza, ki je posledica nekakšnega zadovoljstva oziroma smeha. Gre preprosto za krčenje in raztegovanje mišic ter kazanje zob, kar je danes tako obvezno in razumljivo, kot kravata na državniškem sprejemu ali sodniška toga na sojenju. Fotografski nasmeh je danes znak pripadnosti neki globalni generaciji in predstavlja zadovoljstvo, blaginjo, srečo in brezskrbnost človeka na fotografiji.
Včasih pa ni bilo tako. Poiščite fotografije vaših nonotov ali pa vaših staršev iz povojnih časov. Povsem drugačne so. Vsi so resnih obrazov, nihče se ne smeje kar tja v tri dni. Iz njihovih obrazov veje nekakšna resnobnost, skrb in odgovornost, ker so bili pač taki časi.
Danes nam gre očitno bolje. Tistih skrbi iz prve polovice prejšnjega stoletja očitno ni več. Ni recesije, ni brezposelnosti, ni nevarnosti vojne, ni strahu za delovno mesto, ni strahu pred prihodnostjo.
Takrat je vse to bilo in zato so bili vsi naši predniki na fotografijah tako resni. Danes to ni potrebno. Danes se lahko vsi smejimo.
Luč
Jaz sem čist navadna luč, podnevi svetim pa nisem fuč.
Le včasih se mi zavrti pa ne ločim dneva in noči.
Pa je po svoje zanimivo, kot na dopustu, nič razburljivo.
Ponoči pa je samo delo, preganjat lopove pač ni veselo.
In če ste za, se tako dogovorimo: Jaz svetim podnevi ponoči pa vsi spimo.
Neskončna cesta s koncem
Takšen je pogled na prazno Bazoviško ulico, eno glavnih izolskih prometnic. Nič čudnega, saj je na koncu ulice gradbišče tretjega krožišča, kar nekaterim voznikom povzroča kar nekaj preglavic. A bo kmalu bolje.
Izjava tega tedna
Štirje od petih obrtnikov bodo plačevali manj davka na nepremičnine kot so prej plačevali nadomestila za stavbno zemljišče.
Predsednica Vlade RS
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
Zlo je na pohodu
Putin se bo, za zaščito ogrožene ruske manjšine v Ukrajini, boril do zadnjega Ukrajinca. Zlo je spet na pohodu. Zgodovina se ponavlja.
Madžarska 1956. Demonstracije. Ljudstvo zahteva odhod sovjetskih sil iz države. Zahtevajo samoupravo. Svobodno državo. Imre Nagy, obsojen na madžarskih stalinističnih sodnih procesih kot »revizionist«, »titoist« na valovih ljudske revolucije postaja prvi človek države. Generalni sekretar KP Madžarske Matias Rakoši zahteva pomoč »prve države socijalizma« in ta pošlje tanke, da vrne Madžarski »pravo« demokracijo. S pridihom Sibirije. Imre Nagya, z vsemi pristaši, ustrelijo na skrivnostnih procesih nekje v madžarski pusti. Pa je bil skoraj svoboden. Namreč, ko so Rusi s tanki vrnili Madžarski demokracijo, je Imre Nagy poiskal azil v jugoslovanski ambasadi. Dobil ga je. Potem, ko sta sovjetska okupacijska oblast in mari-onetska Rakošijeva madžarska vlada podpisali pogodbo z jugoslovanskimi oblastmi, da se nobenemu od madžarskih, danes bi rekli disidentov, ne bo nič zgodilo, je Nagy s sodelavci zapustil ambasado. In izginil. On in sodelavci. Toliko o verodostojnosti in spoštovanju meddržavnih pogodb. Tankovsko demokracijo in pomoč »velikega brata« je zahteval Gustav Hu-sak, ko je, leta 1968, Aleksander Dubček, na valovih protestov, ki so zajeli državo, zmagal na Češkoslovaškem in začel zagovarjati samoupravljanje in jugoslovanski sistem samoupravnega socijalizma. Ni se odzval samo »veliki brat«, ampak tudi bratranci. Armade petih držav Varšavskega pakta okupirajo Češkoslovaško. Svetovni voditelji so grmoglasno obsojali ZSSR in sovjetski blok v celoti, protestirali, govorili o sankcijah in protiukrepih, OZN je obsojala in ponujala diplomatske rešitve.
Zdaj je na vrsti Ukrajina. Spet se v OZN, EU.OVSE, tako kot prej, v primeru Madžarske in Češkoslovaške, slišijo velike besede o demokraciji, človekovih pravicah, opozarja se na na možnost, da se-v Ukrajini ponovi »jugoslovanski scenarij.« Putina to, očitno, ne zanima. Da ne bo sestanka G8 v Sočiju? Pa kaj? Uvedba ekonomskih sankcij EU in ZDA? EU si ne bo upala, ker je energetsko odvisna od Rusije in naftovoda in plinovoda, ki tečeta tudi po ukrajinskem teritoriju. Tako kot v primerih Madžarske in Češkoslovaške, a še prej delavskih protestov v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem, Evropa samo govori. Verbalno obsoja in opazuje. Tako kot leta 1939. Amerika tudi. Ker je vse to v interesni sferi nekdanje ZSSR, današnje Rusije. Razdelitev sveta na interesne sfere pa je bila zacementirana na Jalti, z dogovorom Roozvelta, Churchila in Staljina.
Politika interesnih sfera je rodila hladno vojno in razdelitev svetovnih sil na NATO in Varšavski pakt. In v svojem vrtičku je vsakdo delal kar je hotel. Če je to delal preveč brutalno, so tisti z druge strani glasno protestirali in obsojali, a pod mizo tiho soglašali, ker kdo ve, kdaj bodo oni v svojem vrtičku imeli podobne probleme? Tako je bilo in tako bo, dokler je svet urejen na načelih rojenih v hladni vojni. Putin je v 14 letih, kolikor je na oblasti, mirno, brez vojnih napovedi in brez kakšne resne obsodbe OZN, EU, OVSE, ali katerekoli druge mednarodne organizacije, s tanki, v krvi in ognju, zmagal v treh vojnah: uničil je Čečenijo leta 2000, Gruzijo leta 2008 in prisvojil del Moldavije. Vse tri so bile nekdanje sovjetske republike, a v trenutku vojne, samostojne države. Tudi članice OZN.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Obsojeni na ruske novice
V Sloveniji in tudi v Izoli živi in dela kar nekaj nekdanjih državljanov Ukrajine, ki so se k nam preselili predvsem iz ekonomskih razlogov. Vsi se bojijo vojaškega spopada.
“V Ukrajini imamo veliko prijateljev in preko njih uspemo dobiti informacije o tem, kaj se tam dogaja” pripoveduje Jurij, ki je z družino v Sloveniji že 20 let. “V Kijevu imam sestrično, prijatelje pa v Sevastopolju, Kerču in drugod po Ukrajini. Pravijo mi o tem, kaj se tam dogaja. Po eni strani so na oblast prišli nacionalisti, ki so dejansko izkoristili boj, ki so ga bojevali normalni, preprosti ljudje, siti korupcije in slabih življenskih pogojev. Tudi moja sestrična je bila na barikadah in je pripovedovala kako grozno je bilo takrat, ko so začeli streljati v protestnike. In zdaj so skoraj tam, kjer so bili, saj so na oblast prišli tisti, ki ne bi smeli. Tudi Timošenkova je mislila, da bo prišla nazaj pa so ji hitro dali vedeti, da ne bo nič od tega, saj je pravzaprav enako skorumpirana kot Janukovič. Nič ni omenila, da bo vrnila denar, ki ga je pokradla, zato ji Ukrajinci preprosto ne verjamejo.” Uradnih informacij ukrajinske televizije pri nas ni mogoče spremljati, saj so Rusi menda ugasnili ukrajinski satelitski program. Ruska televizija pa menda poroča le o tem, kako bo Rusija zaščitila rojake v Ukrajini in predvaja zabavne filme in glasbene oddaje. “Kaj se dogaja v Ukrajini lahko vidimo preko You tubea, še največ pa izvem od prijateljev, s katerimi smo v vsakodnevnem kontaktu. Seveda jih je na nek način strah, predvsem pa ne vedo, kaj se bo zgodilo z njihovo državo, ki je vedno manj njihova.”
Putinu ni treba pošiljati novih vojakov in armad nad Ukrajino. Samo v Črnomorski floti ima več vojakov, letal, tankov, obveščevalcev in pomorske pešadije, kot jih premore cela ukrajinska armada. Putin skrbi samo za ogrožen ruski narod v Ukrajini. Nič več in nič manj. Tako kot je Miloševič v Jugoslaviji varoval ogroženi srbski narod. In ruski oficirji in enote na Krimu in naprej v Gruziji se bodo preimenovale v ukrajinske, kakor so se oficirji in generali in admirali nekdanje JLA preimenovali, odvisno od potrebe, v bosanskosrbske ali bosanskohrvaške oborožene sile. Putin izvaja Miloševičev scenarij. Deli Ukrajine, za katere je Putin zainteresiran - Sevastopolj kot baza črnomorske flote, Simferopolj in središča ukrajinske nuklearne moči (Ukrajina je bila tretja nuklearna sila na svetu), bodo proglašeni za avtonomije, tako kot srbske in hrvaške avtonomne oblasti v BiH. Izpeljali bodo referendume, ki bodo pokazali, da ljudje želijo Rusijo in ne Ukrajino in vse bo po volji naroda.
Na Krimu se je samo začelo. Tako kakor so madžarski kolaboranti 1956, ali češkoslovaški 1968, pozivali in dobili bratsko pomoč, tako je novonastalo in novo (samo)izvoljeno vodstvo Krimske pokrajine, povabilo Putina v pomoč in najavilo referendum o osamosvojitvi Krima za konec marca meseca. Tako je Putin zmagal, brez enega izstreljenega naboja. On samo spoštuje voljo ljudstva in zagovarja pravico naroda na samoopredelitev do odcepitve.
In kakšna je verjetnost državljanske vojne, ki jo bo Rusija dirigirala, OZN pa obsojala. Težko si je zamisliti, da bi Nemci, ali Angleži prelivali kri za Ukrajino. Ni pa si težko zamisliti Rusije, da preliva kri za Ukrajino. Predvsem zato, ker bo to ukrajinska kri. Evropa, beda od bede, bo začela z diplomatskim »kontakt skupinami«, naš Chemberlain, Karel Erjavec pa sramotno ponuja »medijacijo«. Toda mi, ki smo doživeli kar smo doživeli in doživljamo, ne smemo ostati ravnodušni ob dogajanju v Ukrajini. Boste rekli, da imamo preveč svojih skrbi. Imeli so jih tudi drugi, pred dvaindvajsetimi leti, ko je pri nas gorelo in pokalo, a vsi se spominjamo tistih neznanih in znanih, ki takrat niso ostali ravnodušni. Če nas ne briga za Ukrajino, zakaj bi se nekdo brigal za nas. Toda, zlo je na pohodu.
hišniška popravila in storitve
Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p.
Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-19h
Občinski svet
Pomol B se vrača na občinski svet
V marcu se občinskim svetnikom obetata kar dve seji. Poleg redne tudi izredna na kateri bo vsa pozornost namenjena urejanju razmerij med Občino Izola in upravljalnem izolske marine. Kot je znano poteka mediacija med strankama že skoraj tri leta, zdaj pa se spet nekaj premika.
Kdaj bo izredna seja sicer še ni znano, zato pa je na spletni strani Občine Izola že objavljeno vabilo na sejo Statutarno pravne komisije z gradivom, ki verjetno marsikomu ne bo razumljivo brez dodatne razlage. Glede na to, da je gradivo bilo objavljeno šele uro pred zaključkom redakcije je povsem mogoče, da bodo naša pojasnila zgrešena, toda žal ni več možnosti, da bi jih dodatno preverjali.
Člani komisije bodo namreč obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Izola za obdobje 1986-1990-2000 (planska celota MARINA Izola).
Tudi z razlago razlogov za obvezno razlago si ne bomo veliko pomagali. Gre za predlog razlage besedila v zvezi z notranje ureditvenim območjem pomola B, ki naj bi bil namenjen komunalnim privezom in turističnemu pristanišču. Stališče o primernosti obvezne razlaga je podala Agencija RS za okolje, da bi se odklonili kakš-nikoli dvomi v razlago odloka.
Če smo dobro razumeli gre za precej drugačno tolmačenje na-
Jovo na novo
O pripravah Obvezne razlage odloka je Statutarno pravna komisija razpravljala že na prejšnji seji in
soglasno sprejela mnenje, da bo oblikovala predlog besedila Obvezne razlage potem ko bo predlagatelj posredoval predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem pristanišču Izola. Mnenje je bilo soglasno sprejeto. Od 6 prisotnih članov komisije, se jih je 6 opredelilo, 6 jih je glasovalo za, nihče proti.
V bistvu gre za to, da želijo člani komisije vedeti, kakšen bo končni predlog urejanja odnosov med OB-čino in Marinvestom, o čemer pa ta razlaga ne govori.
membnosti spornega pomola B (še nezgrajenega). Občina je namreč s sprejemom nekaterih odlokov določila, da je desna stran vodnega prostora pomola B (gledano s kopne strani) namenjena komunalnim privezom, leva stran pa turističnim privezom.
Predlog obvezne razlage pa se glasi: Območja pomola B in komunalnih privezov je potrebno razlagati, tako, da območje pomola B s pripadajočimi prive-znimi pomoli, predstavlja »območje turističnega pristanišča (marine)«.
Lovi nas misel, da je občina dejn-sko popustila Marinvestu in pristala na to, da gradi in upravlja pomol B, najverjetneje pa bo to pojasnila z razlago, da so le na ta način lahko uspešno dokončali mediacijo, ki najverjetneje sploh ne bi bila potrebna.	d.m.
Markovec bo in ne bo
Kot vse kaže se letos še ne bomo vozili skozi predor Markovec, ki naj bi bil letos sicer dograjen, vendar še ne bo odprt za uporabo. Predor bo predvidoma končan do 1. novembra, za promet bo odprt šele, ko bosta dograjena oba priključka na tunel.
Ker so od predvidenih 26,5 milijona, porabili že 34 milijonov evrov, morajo z novim razpisom poiskati novega izvajalca del. V idealnih okoliščinah bi novi odsek obalne hitre ceste med Koprom in Izolo lahko odprli konec leta 2014 ali pa v začetku 2015. Sicer pa sta izolska občina in Dars prejšnji teden dobila gradbeno dovoljenje za priključek hitre ceste z večjim krožiščem pri sedanjem Stavbeniku. Priključek bo stal približno 1,6 milijona evrov, denar pa bo, skoraj v celoti, prispeval Dars. Po izbiri izvajalca bodo krožišče gradili še pet mesecev.
Ob tem se izolska in koprska občina dogovarjata z Direkcijo RS za ceste, da bi po dograditvi in preusmeritvi prometa skozi predor sedanjo obalno cesto prenesli v občinsko upravljanje. Cesto bi zaprli za javni promet in jo namenili za rekreacijo in turizem. Občini sta menda šestim arhitekturnim birojem že naročili idejne zasnove za ureditev približno petih kilometrov obale med mestoma.
Zanimivo bi bilo vedeti, kateri biroji so to, glede na to, da je bilo isto območje doslej že predmet obdelave različnih natečajev in urbanističnih delavnic.
Ekonomija ni ekologija
piše: Franc Krajnc
Računi brez bilanc	■ /i*
Statističnemu uradu Slovenije je uspelo, ne da bi imel vpogled v letne bilance gospodarskih subjektov, ker jih pač še ni, slovenski javnosti obelodaniti podatke o 2,1-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem četrtletju 2014. Kakšno olajšanje.
Pri tem urad še ugotavlja, da bo padec BDP v letu 2013 “zmeren”, komaj 1,1- odstoten in precej manjši od napovedanega 2,4-odstotnega, torej negativen. Če so sestavni del BDP prihodki, zaloge (njihovo vrednost je mogoče povečati) in terjatve v tujini, potem lahko sklepamo, da izračunana gospodarska rast temelji le na izkazovanju prihodkov temelječih na uspešnem črpanju evropskih sredstev v zadnjem četrtletju, namenjenih za gradnjo (državne) infrastrukture, povečanju vrednosti zalog ter pridobljenih (večinoma ne še plačanih) nekoliko večjih prihodkih od izvoza blaga in storitev. Prve objavljene ocene za leto 2013 kažejo, da bomo v Sloveniji zabeležili okoli 35 milijard evrov BDP ali 17.128 evrov na prebivalca ter da bomo kot rečeno žal zabeležili tudi 1,1-odstotno negativno gospodarsko rast!
Premierka Alenka Bratušek pravi, da zdaj ni čas za črnogledost. Prepričana je, da je vlada na pravi poti in da ji je uspelo obrniti negativni trend v pozitivno smer. Opozicija pa še vedno negoduje. Kritična je SDS, SLS bi vlado kar preprosto odstavila. Radi bi takojšnje uresničevanje fiskalnega pravila, ne dojamejo pa, da država ne bo mogla delovati brez proračunskega primanjkljaja in bi s takojšnjo uveljavitvijo fiskalnega pravila preprosto bankrotirala! Le tu in tam se še sliši, da lahko Slovenijo primerjamo s Ciprom, ker naj bi bili to edini dve državi v evro skupini, ki beležita negativno gospodarsko rast.
Vprašanje, mimo katerega ne moremo, je kakšni bodo rezultati tekočega poslovanja okoli 59 tisoč slovenskih gospodarskih družb v letu 2013, ki so pri bankah zadolžene za okoli 16 milijard evrov! Šele ko bodo letne bilance na mizi Ajpesa bomo lahko z gotovostjo trdili o realnosti našega gospodarstva, zlasti tudi na Obali in Krasu, kjer so gospodarske družbe v poslovnem letu 2012 zabeležile kar 147 milijonov evrov neto čiste izgube, zaradi česar se je naša statistična regija znašla na dnu lestvice dvanajstih regij v Sloveniji. Ne smemo pozabiti, da obalna podjetja trenutno izkazujejo krepko več kot milijardo evrov dolgoročnih in kratkoročnih dolgov, pri čemer prednjačita dve znani gospodarski družbi v Kopru.
Če ni denarja v podjetjih ga tudi država ne more dobiti, zato vlada išče vse mogoče druge rešitve, ki niso nič drugega kot dodatno obremenjevanje prebivalstva z davki. Ker pač ni zaslužka, v številnih primerih tudi ni plač, pada tudi potrošnja oziroma poraba gospodinjstev, ki bo manjša za najmanj 3 odstotke. To pa že tudi čutijo v terciarnem sektorju, saj lahko | predvidevamo, da bodo trgovine prvič po dolgih letih uspešnega poslova-| nja zabeležile morda celo 4-odstotni padec prometa.
| Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoje osebne ocene in 5 stališča, ki so lahko podobna ali enaka stališčem uredništva.
^-------------------------------------------Občina-----------------
Šared čaka na ZN, kažete pa na PUR
Občina ima trenutno veliko odprtih projektov, Tisti najbolj vidni so gradbeni, začenši s Sončnim nabrežjem, kjer delavci delajo takorekoč brez premora, v dežju, med prazniki in ob toči. Medtem pa za Šared usklajujejo predlog prostorskega akta, za kažete pa akterji čakajo na sprejetje odloka.
Na Občini so predvolilno leto vzelo nadvse resno in v kratkem obdobju začeli s prenovo pomembnejših delov izolske prometne infrastrukture, po drugi strani pa se navzven zdi, da nekaj projektov, ki so nekoliko manj vidni, a za občane še bolj pomembni, stoji. Na Občino smo zato poslali nekaj vprašanj, da bi ugotovili, na čemu sploh smo.
Zazidalni načrt Šared
Obravnava Zazidalnega načrta za Šared je bila najprej podaljšana do konca februarja, zdaj pa je podaljšana še za slab mesec dni. Zdelo se je, da so stališča pripravljalcev in krajanov dokaj usklajena, na javni obravnavi pa se je pokazalo, da ni čisto tako. Zanimalo nas je, kje se je zapletlo, ter če je mogoče sprejeti in uresničevati ZN Šared tudi brez ceste oziroma kanalizacije Šared - Jagodje.
Z Občine so nam odgovorili, da je bila javna razgrnitev podaljšana za dva meseca, torej do 28. februarja,
“od 3. marca pa do 2. aprila pa je predvidena še javna razgrnitev okoljskega poročila, za katerega v času obeh predhodnih razgrnitev akta Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ni uspelo pravočasno izdati mnenja o ustreznosti, da bi ga lahko, skupaj z dopolnjenim osnutkom akta, razgrnili v istem času. Tako moramo sedaj naknadno izvesti še razgrnitev okoljskega poročila. ”
Povedali so tudi, da je na Občino prispelo zelo malo pripomb, zato pa je bilo toliko bolj živahno na javni razgrnitvi.
“Skozi ves proces javne razgrnitve in tudi na samih obravnavah, ki sta bili dvakrat v Kortah, smo pozivali krajane, naj sodelujejo konstruktivno s podajanjem svojih predlogov in pripomb, ki jih je do prve obravnave na občino prispelo zelo malo, zato je bil vtis na javnih obravnavah seveda drugačen, saj nismo mogli vedeti, v katerih delih načrta je mnenje krajanov drugačno in kaj seveda predlagajo kot alternativo oziroma rešitev. Načrt, ki je bil razgrnjen, je bil v prvi fazi usklajen s skupino imenovano s strani krajevne skupnosti za zastopanje širšega interesa krajanov. Občina je pri pripravi akta upoštevala pripombe, ki so jih podajali člani skupine. ”
“Ker se načrt ne spreminja v času razgrnitve temveč šele, ko se pridobi vse pripombe in zaključi z javno razgrnitvijo", so še povedali na Občini, “lahko šele sedaj, ko je javna razgrnitev zaključena pripravimo nov predlog akta, ki obravnava in zajame vse prispele pripombe. Ta del postopka je bil krajanom obrazložen na drugi obravnavi. Nekaterim se je sicer zdel nelogičen, ker so videli enak predlog kot na prvi obravnavi, vendar v času trajanja razgrnitve do njenega zaključka ne smemo drugače postopati. Postopkovno sledi sedaj obravnava vseh prispelih pripomb in sprejem stališč do pripomb, nato oblikovanje novega predloga prostorskega akta, ki se ga posreduje v mnenje nosilcem urejanja prostora, ter na koncu priprava usklajenega predloga akta za obravnavo in sprejem. Predlog prostorskega akta bo pred dokončnim oblikovanjem najverjetneje ponovno predstavljen krajanom.
Na Občini še pravijo, da je zazidalni načrt Šared podlaga, da lahko pričnejo s komunalnim opremljanjem Šareda. Komunalna infrastruktura Šareda je samo deloma odvisna od gradnje slemenske ceste in na občini so menda že pridobili alternativne rešitve, da bi bila možna vsaj gradnja komunalne infrastrukture. To pa v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da gradnje slemenske ceste ne bi bilo možno izvesti.
Nove komisije Svet Krajevne skupnosti Korte pa, pravijo, ni imenoval. “Še vedno in do konca projekta bo delala ista komisija. ”
Kmetijski pomožni objekti
Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja z Odlokom za pomožne kmetijske objekte. Šest mesecev, kolikor je najprej dal Sklad časa zakupnikom.
da uredijo vse potrebno za legalizacijo ali odstranitev objektov je namreč že šlo mimo. Po tem sumimo, da velja zdaj nekakšen moratorij na te odločbe.
Z Občine so nam povedali, da “sicer nismo obveščeni o tem, kaj je Sklad kmetijskih zemljišč komuniciral svojim zakupnikom, ampak v pogovorih župana z direktorico sklada je bilo dogovorjeno, da bo sklad počakal, da občina sprejme ustrezno spremembo prostorskega akta, ki bo dovoljevala postavitev pomožnih objektov na kmetijska zemljišča in bo sklad to spremembo upošteval (vnesel tudi v zakupne pogodbe). Sicer pa v državi velja tudi splošni moratorij na črne gradnje in rušitve niso predvidene. ”
Sprejetje odloka je vezano na sprejetje PUP-a za podeželje, ki pa je še v fazi priprave, saj usklajevanje še ni zaključeno. A proces naj ne bi smel vplivati na delo na njivi. “PUP podeželje je v fazi priprave na javno razgrnitev, trenutno dopolnjujemo in usklajujemo še nekaj vsebin z nosilci urejanja prostora, predvsem s predstavniki kulturne dediščine in kmetijskega ministrstva.
Na kmetijskih zemljiščih bo možno postavljati objekte za namen kmetijske dejavnosti, njihova velikost pa bo odvisna od velikosti obdelovalne površine. Dorekli smo tudi že oblikovno plat objektov, ki jo bodo morali vrtičkarji in kmetovalci upoštevati. PUP podeželje bo po javni razgrnitvi najbrž deležen še nekaterih uskladitev v skladu z željami in potrebami vrtičkarjev in kmetovalcev, tako da si nadejamo, da bo sprejet pred poletjem. V vmesnem času pa seveda lahko vsi normalno obdelujejo svoje kmetijske površine
in kmetijske pripomočke shranjujejo v pomožnih objektih, ki jih imajo trenutno postavljene. Sklad je medtem v svoje akte že umestil dikcijo, da bo odobraval pomožne kmetijske objekte v skladu s sprejetimi prostorskimi akti občin. To je velik premik naprej v primerjavi s prejšnjo situacijo, ko je eksplicitno prepovedoval kakršenkoli poseg v prostor in povezoval kršitev s prekinitvijo zakupne pogodbe. ”
Kako je z “Deževnim” nabrežjem
Dela na Sončnem nabrežju, kljub vremenu, ki nikakor ni naklonjeno in drugim “naravnim katastrofam”, kot je naprimer jata rib v izkopanih jarkih (več na zadnji strani), kar lepo napredujejo. Tlakovanje cestišča je že v teku, kar je nekoliko otežilo vožnjo do Velikega trga, ki pa se ji kljub težavam malokdo odreče. Daleč je še čas, ko bo trg za avtomobile prepovedan. Na Občini so nam potrdili, da dela kljub slabim vremenskim pogojem še vedno potekajo skladno s terminskim planom. Izvajalci se kljub težavam, ki jih povzročajo vdori morske vode zaradi plimovanja, trudijo, da bodo dela končana v predvidenem roku. To pa velja zagotovo za ureditev prometnih in tlakovanih površin.
In čeprav so dela na cestišču najbolj vidna, so tista pod njim morda še celo pomembnejša, saj je takorekoč vsako plimovanje povzročilo nemalo težav za kanalizacijo. No, glede tega na Občini pravijo, da “Projekt predvideva zagotavljanje varnosti pred 25-letnimi plimami, kar velja tako za Sončno nabrežje kot tudi Koprsko in Ljubljansko ter ostale ulice, vezane na ta kanalizacijski sistem za padavinske vode, kije bil pod vplivom plimovanja morja. ” Zanimalo nas je tudi, kako bodo uredili cestišče in bivši pločnik, da bo povsem javno, da gre za površine namenjene umirjenemu prometu in se ne bo vse skupaj spremenilo v “nočno dirkalno stezo”, kot je to bilo v navadi doslej, ne glede na način umirjanja prometa. “Po novem pločnika ob cestišču ne bo več, cestišče bo nekoliko ožje, za zmanjšanje hitrosti bo poskrbljeno s tremi dvignjenimi platoji za prehod pešcev. Moramo pa poudariti, da bo celotno Sončno nabrežje še vedno cona umirjenega prometa, kjer je maksimalna hitrost 10 km/h (kot je bila že do sedaj)"
Mi pa še enkrat poudarimo, da si želimo še več: da bi to območje bilo cona brez prometa. Ker prepričani smo, da bi bila predvsem to prava turistična pridobitev za naše me-Sto.	ur
U VVIIHAC 5
Koliko bo Občino stal nepremičninski davek?
Davek na nepremičnine bo dobro udaril po žepih državljanov. Svoj delež oziroma pa bodo morale pristaviti' tudi Občine, ki bodo prav tako morale plačati' davek na objekte, ki niso razglašena kot javno dobro, ob tem pa so še ob nadomestilo za stavbno uporabo. Koliko bodo dejansko dobile od odmere davka na nepremičnine pa še sploh ne vedo.
Davek na nepremičnine vedno bolj spominja na nekakšno sredstvo za odvračanje pozornosti. Državno blagajno bomo še dodatno polnili državljani, svoje bodo morale pristaviti še Občine, da o gospodarstvu, ki nima dovolj zase, kaj šele za državo niti ne govorimo. Trenutno bi lahko slovenska vojska “mediatorsko” vkorakala v Kijev in državljani na to ne bi niti trznili, saj nam je država naložila dovolj lastnih problemov.
Davek na nepremičnine namreč zadeva slehernega državljana in vrste na Upravnih enotah to dokazujejo. Ampak tokrat nas je zanimalo, kaj ta davek pomeni za občinsko blagajno. Kristina Zelič, vodja kabineto-vega župana, nam je povedala tako-le: "Pred kratkim smo prejeli informativni izračun za približno 6400 nepremičnin v lasti občine, na več kot 1300 straneh, a brez skupnega zneska, kar pomeni, da moramo seštevati znesek davka vsake parcele posebej in bo to nekaj časa trajalo. Pri prvem pregledu informativnega izračuna sicer ugotavljamo, daje v njem veliko število napak. Zato smo že pristopili k odpravi napak. To velikih težav za našo občino seveda ne odpravlja, ampak jih le prelaga na kasneje.” Jasno je torej vsaj to, da Občina sploh še ne ve, kolikšen del pogače nepremičninskega davka bo dobila. Zaenkrat je v veljavi, da bi si država in občine delile davek na nepremičnine, ki ga plačamo občani, a dokler ni jasno, koliko bo tega davka.
'V •

IJ

Kdo bo polnil luknjo, ki jo bo prinesel davek na nepremičnine?
ter kakšna bo davčna stopnja na posamezne nepremičnine, je to število nemogoče ugotoviti.
V naj novejšem predlogu zakona je sicer zapisano, da se občinam za leta 2014, 2015 in 2016 zagotovi enak znesek, kot so ga odmerile za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, za to obdobje pa pripravljale! zakona pričakujejo, da bo morala država zagotoviti manjkajoča sredstva, torej ugotovitev, da bodo po teh treh letih Občine dejansko dobile manj sredstev, kot so jih na račun nadomestila uporabe stavbnih zemljišč, je povsem realno.
Občine se torej bojijo, da bo znesek od davka na nepremičnine manjši od dosedanjega nadomestila za stavbna zemljišča, na enak način pa bi se morali tega bati tudi občani, saj Občine lahko po najnovejšem predlogu zakona stopnje davka v tistem delu, ki pripada proračunu občine, zvišajo ali znižajo za 50 odstotkov.
Zeličeva je nadaljevala: "Sicer pa tudi to vmesno obdobje ni brez finančnih posledic za občino. Tudi ta tri leta bomo morali plačevati že zgoraj omenjeni davek na javne objekte in zemljišča v svoji lasti, kar pomeni takojšnjo obremenitev občinskega proračuna za cca. sto tisoč evrov na leto. Po izračunu Skupnosti občin Slovenije, ki smo ga prejeli konec prejšnjega leta, bi morala Občina Izola državi plačati približno 300 tisoč evrov davka.
To pomeni 50 odstotkov od odmere, ki naj bi bila približno 600 tisoč evrov. Z razglasitvijo javnega dobra na nekaterih nepremičninah, ki smo jih že potrdili na občinskem svetu, bi se lahko ta odmera znižala za približno 220 tisoč evrov. Največji prihranek bi lahko predstavljala razglasitev javnega dobra na vrtcih, šolah, zdravstvenemu domu, kulturnem domu in podobnih ustanovah (približno 160 tisoč evrov), ki jo je občinski svet potrdil na februarski redni seji. V prejšnjem letu pa smo javno dobro razglasili na parkih, otroških igriščih, zelenicah, ipd.
V letu 2012 je občina odmerila 1.627.000 EUR nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), v letu 2013 pa 1.576.000 EUR. "
kaj se nam obeta?
Naslednjih nekaj let bo torej Občina še naprej prejemala enaka sredstva, v tem času pa bo mogoče že izračunati, kaj bo davek na nepremičnine prinesel in kolikšen del državne in občinske blagajne bomo ponovno polnili državljani. Tolažimo se lahko le s tem, da bo leto 2017, ko bodo Občine imele možnost dvigati (ali nižati) svojo polovico davka na nepremičnine, že skoraj predvolilno leto.
AM
Tudi V Izoli Južna cesta 97 četrtek, petek in sobota (ura po dogovoru)
	
	
	
	
	
	
HPP
Tisto o obrtnikih ne drži
Premijerka Bratuškova je na redni seji Državnega zbora, med odgovori na vprašanja poslancev glede obremenjenosti obrtnikov z davkom na nepremičnine, izjavila, da bodo kar štirje od petih obrtnikov, po novem, plačevali manj davka kot doslej nadomestila za stavbno zemljišče. Glede na reakcije iz obrtniških vrst smo preverili, ali ta trditev velja tudi za izolske obrtnike in že po lastnem preverjanju ugotovili, da gre za dezinformacijo. Namreč, od dvanajstih obrtnikov, od gostincev do trgovcev in kovinarjev smo dobili odgovore, da bodo po novem plačali vsaj trikrat večje zneske kot doslej.
Povprašali smo tudi na območno Obrtno podjetniško zbornico Izola in jih prosili, naj tudi oni povprašajo nekaj njihovih članov in Tanja Žlogar nam je sporočila, da nihče od vprašanih ni odgovoril, da je informativni izračun za davek na njegove nepremičnine nižji ali vsaj enak nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ampak je od 2,6 do 8-krat višji kot doslej, v povprečju pa je indeks zvišanja plačila 600. To pomeni, da bo povprečni izolski obrtnik, ki je doslej plačeval okrog 1.000 Eur nadomestila, po novem moral plačati okrog 6.000 Eurov davka.
Ob tem so opozorili na anketo glede dodatnih obremenitev, ki jo izvajajo na spletni strani OZS in na srečanje predsednika UO OZS z ministrom za gospodarstvo in tehnologijo, Metodom Dragonjo, ki je zagotovil, da bo njegovo ministrstvo Vladi predlagalo nižje davčne stopnje za mala in mi-kro podjetja ter samostojne podjetnike.
Obrtno podjetniška zbornica je bila sicer med prvopodpisnicami peticije proti nepremičninskemu davku, ki jo je podpisalo več kot 80.000 državljanov in državljank Slovenije, podpise proti nepremičninskem zakonu so zbirali tudi člani izolske obrtno podjetniške zbornice.	d.m.
Pust ni pust
Karneval ne more biti izgovor
Izola seje pridružila Istrskemu karnevalu, ki postaja osrednja pustna prireditev na obali, vendar pa organizacija pustne povorke otroških mask ne more biti izgovor za to, da mesto ostane brez pustovanja za nekoliko starejše pustne šeme, ki si prav tako želijo zabave v svojem mestu, saj je vožnja v maskah precej naporna in celo prepovedano početje.
O organizaciji otroškega dela karnevala v Izoli ni mogoče povedati nič posebej kritičnega, razen tega, da je umeščen v torkovo dopoldne, kar pomeni, da je že v osnovi namenjen izolskim otroškim maskam, saj šolarji ali otroci vrtcev iz sosednjih občin na tem karnevalu ne morejo sodelovati, kar dejansko pomeni, da gre za izolsko pustovanje.
Škoda, kajti veliko otroških mask iz Kopra in Pirana je bilo moč srečati v Izoli v soboto in nedeljo popoldne, vendar so se lahko le sprehodile po praznem mestu, saj nikjer ni bilo nobenega zbirališča zanje.. Pa bi lahko ta problem zlahka rešili z angažiranjem Zvezdic oziroma Društva prijateljev mladine, ki je še do nedavnega pripravljal program maškerade. Žal so bili prostovoljci društva pri tem prepuščeni sami sebi, vodstvo pa je celo dobilo kazen zaradi neprijavljenega srečanja maškar na Manziolijevem trgu, ki je za tak dogodek bistveno primernejši od parka Pietro Coppo.
Še manj priložnosti za dobro zabavo so imele odrasle individualne maškare, pa tudi tiste skupine, ki ne želijo sodelovati na karnevalu. V Izoli od petka do torka ni bilo nobene prireditve z glasbo, kjer bi se lahko poveselili. Pojasnilo, da so prireditve za odrasle maske v Kopru ali Piranu je prejkone izgovor za to, da ne pripravimo ničesar. Pa te kritike na usmerjamo občini ali Centru za kulturo pač pa izolskim gostincem in hotelirjem oziroma dejstvu, da v občini ne premoremo niti ene dvorane, kjer bi lahko pripravili večjo plesno prireditev z gostinsko ponudbo. Tako ostaja nauk: Znajdi se sam!
y~\.
mm
GEODETSKE STORITVE
■ r

tel.: 05 627 83 06 GSM: 041638364 e-mail: info@ggs.sl www.ggs.si
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje -zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
STORITVE Š1M6MC
kiAsi 661 808
WWW.vHnQr5tvo-5iffienc.si
S nnčrtovprtie in urejanje vrtov • travno ruša ali setev trave
• dobava in Sajenje rastlin za žive »naje, okrasih rastlin in sadnih dreves
Za pretlakovanje ulic ni denarja
V prejšnjem Mandraču smo objavili pismo prebivalca starega mestnega jedra, ki je Krajevno skupnost spraševal, kdaj bo pri občinski upravi dosegla, da se bodo lotili nujnega pretlakovanja nekaterih glavnih ulic tega dela mesta. Vprašanje je gotovo na mestu, odgovor predsednice KS Staro mesto pa ga ne bo potolažil.
Spoštovani,
zahvaljujem se vam, da ste v svojem pismu opozorili na eno izmed ključnih problematik starega mestnega jedra Izole. Nujnost popravila dotrajanih tlakov ulic starega mesta in nevarnost hoje po mestnih ulicah v svetu KS Staro mesto izpostavljamo že vsa tri leta delovanja sveta v sedanji sestavi.
Že na 2. seji v aprilu 2011, ki ji je prisostvoval tudi župan, smo kot prednostno nalogo izpostavili prenovo tlakov v Gregorčičevi ulici. Tedaj je župan pojasnil, da kratkoročno takšne prenove ne bo zaradi pomanjkanja sredstev, razen, če bi bilo to izvedeno v sklopu sanacije infrastrukture. Prav tako sem nujnost prenove tlakov poudarila ob obisku predstavnikov občinske uprave z županom na čelu na območju KS Staro mesto.
Noben predlog ni šel “skozi”
Na resnost situacije smo člani sveta nato na sejah Sveta še večkrat opozorili. Pri tem smo vedno upoštevali finančno stanje občine in predloge oblikovali z zavedanjem, da bi prenova vseh ulic, ki so tega potrebne, pomenila finančni zalogaj, ki ga občina naenkrat ne zmore. Zato smo predloge za investicijska dela v starem mestu močno omejili in predlagali, naj se v proračun za leti 2013 in 2014 vključi ureditev tlakov in odvodnjavanja v Goriški ulici, kjer tlaka sploh še ni, sanacijo brežine pri Šanpjeru, kjer je erozija nevarno posega pod cesto in preplastitev Gubčeve ulice. Smrekarjeve ulice nismo vključili, ker je bilo ob obisku predstavnikov občinske uprave rečeno, da je v tej ulici že predvideno popravilo kanalizacije, s tem pa bodo urejeni tudi tlaki. Na Gregorčičevo ulico pa niti nismo upali pomisliti, čeprav sem ob obisku občinske uprave predlagala, naj se za začetek popravi vsaj tlak na najbolj poškodovanih delih. V investicijskem delu proračuna nobeden izmed naših predlogov ni bil upoštevan. Zato sem na seji pododbora za lokalno samoupravo 5. 12. 2012 povedala, da starega mestnega jedra v tem proračunu ni, in da se občina Izola v proračunu konča na Sončnem nabrežju.
Dvorišče oziroma parkirišče v Goriški ulici je gotovo eden najbolj neurejenih delov starega mesta. Območje je na pol makadamsko na pol tlakovano, odvodnjavanja takorekoč ni in ob vsakem deževju stanovalci hodijo po blatu. Kaj pa, če bi temu območju namenili urbano opremo in bi res naredili nekaj dobrega za staro mesto?
Predloga takšnega proračuna nisem podprla in bila zaradi tega deležna očitkov, da to ni res, saj proračun predvideva sanacijo Sončnega nabrežja, nekatera sanacijska dela pa so v postavki rednega vzdrževanja.
Da se razumemo, ureditev kanalizacije na Sončnem nabrežju je brez dvoma potrebna, tako kot so potrebna in pomembna infrastrukturna vlaganja v drugih delih občine. Še vedno pa trdim, da infrastrukturne investicije v občini v tem obdobju niso bile razporejene po načelu uravnoteženega razvoja občine, saj so popolnoma zaobšle notranjost starega mestnega jedra. Projekt mestne opreme je seveda drugačne vrste naložba.
Krajevna skupnost brez moči
Svet KS Staro mesto žal nima formalnih pristojnosti, da bi občinski upravi naložil izvedbo določenih investicij. Lahko le opozarjamo in predlagamo. Upravljavci občine lahko te predloge upoštevajo ali pa ne, in delujejo skladno s svojimi prioritetami. Pa še to: eden izmed občinskih svetnikov mi je pred časom dejal, da premalo lobiramo in zato z našimi predlogi ne prodremo v sfere odločanja.
Zame je sprejemljivo le transparentno delovanje, drugače nočem in se ne grem, četudi je to izven veljavnih nenapisanih norm delovanja v lokalni skupnosti in širše. V tej smeri je bil tudi moj predlog, da se zapisniki sej sveta KS objavljajo na občinski spletni strani, kjer so vsakomur dostopni. Gre za majhen korak, a nekje je treba začeti.
Karmen Bučar predsednica sveta KS Staro mesto
Koprsko razvajanje v mestu
Še ne tako dolgo nazaj je bila Izola razgibano mesto, kjer se je kar naprej nekaj dogajalo, različna interesna združenja so pripravljala različne prireditve in občina jim je stala ob strani. Spomnimo se samo akcije December v Izoli pa različne prireditve kjer so se predstavljali trgovci, gostinci in obrtniki. Toda, podpore občine je bilo vse manj, Obrtna zbornica se je izognila organiziranja javnih prireditev, zanesenjaki pa so se naveličali, saj brez denarja ni mogoče delati do onemoglosti. Samoorganiziranja skoraj ni več, zato v soboto ni bilo nobene prireditve, kjer bi se lahko srečale odrasle pustne maske, pa tudi osmega marca ne bo kakšne množičnejše prireditve.
Zato pa se nekaj podobnega, kot v Izoli ob koncu stoletja, zdaj dogaja v Kopru, kjer se Zavod »Koper otok«, ki združuje trgovce, gostince in ostale ponudnike starega mestnega jedra Kopra 7. in 8. marca 2014, pridružuje akciji “Razvajaj se v mestu", ki bo istočasno potekala v sedmih slovenskih občinah (Celje, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Velenje, Naklo in Koper). S tem projektom želijo sodelujoče občine, v nekaterih se tudi odvija pilotni projekt mestnega marketinga TMC, opozoriti na drobno gospodarstvo v mestnih središčih in s skupnimi akcijami ter povezovanjem spodbujati konkurenčnost ponudnikov.
“Razvajaj se v mestu” pripravljajo ob 8. marcu dnevu žena in s posebnimi ugodnostmi sodelujočih ponudnikov, vabijo v staro mestno jedro Kopra, kjer bodo 7. in 8. marca razvajali s čokolado, cvetjem, pico in s prijaznimi trgovci in gostinci, ki bodo pripravili posebne ponudbe in ugodnosti, nekateri pa bodo svojo ponudbo predstavili tudi na ulici.
Čokolado velikanko bodo na Župančičevi ulici pripravljali v Čokoladnici in kavarnici Da Ponte, vabijo na damski večer v kavarni Loggia, za ženske bo brezplačen vstop v Pokrajinski muzej Koper, v Gasi Veneziani bo vinski festival Rose & rose’ - izbor najboljšega vina sorte rože in najlepše vrtnice, oba dneva pa bodo mestni trgovci delili cvetje obiskovalkam, v soboto pa tudi pico Pizzerije Atrij.
Prireditev je, seveda, finančno omogočila tudi Mestna občina Koper.
Jana Ludvik je državna viceprvakinja
Bravo Jana
V soboto in nedeljo je v Novi vasi potekalo 23. državno prvenstvo RS za člane in članice. Na prvenstvu se je igralo v treh kategorijah in sicer posamezno v dvojicah in mešanih dvojicah. Tokrat nas je, kot že večkrat, razveselila Jana Ludvik. V posameznem delu je prepričljivo osvojila prvo mesto v predtekmovalni skupini.
Za uvrstitev med šestnajst najboljših jo je čakal izredno težek žreb. Tu je srečala našo Kristino Rahotin, ki je letos prestopila k zaloški Vesni. Dvoboj, ki je trajal uro in petintrideset minut je tesno zmagala Jana. Za uvrstitev med osem je nato gladko, 4:0 premagala Zalo Veronik iz ravenskega Interdiskonta. V polfinalu je 4:2 premagala Alex Galič, ki igra v tujini in je članica državne reprezentance. Nato seje v finalu srečala z Manco Fajmut iz Interdiskonta. V zelo izenačenem dvoboju je bila Korošica boljša in je v zadnjem odločilnem sedmem setu premagala Jano Ludvik, 11:9. Tako je Jana osvojila odlično drugo mesto.
Uvrstitev je res dobra, saj vemo, da prva in druga mesta osvajajo igralke iz klubov z močnimi sponzorji, to so igralke, ki se poklicno ukvarjajo z namiznim tenisom. Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših se je uvrstila tudi Urška Čokelj. Za uvrstitev med prvih osem je gladko, 0:4 izgubila proti Alex Galič, prvi nosilki prvenstva.
Pri članih se je na glavni turnir uvrstil le Erik Paulin. Za uvrstitev med 32 najboljših je 4:2 premagal Andraža Avblja iz Edigs Mengeš. Za uvrstitev med 16 najboljših pa je 2:4 izgubil proti Tomažu Pel-cerju iz Kerne Puconci.
Še eno medaljo smo osvojili v igri dvojic pri članicah. Tu sta Jana Ludvik in Alenka Ačimovič osvojili bronasto medaljo. V polfinalu sta tesno 2:3, izgubili proti kasnejšima zmagovalkam turnirja Alex Galič, ki igra v tujini in Tjaši Založnik iz Ilirije. Naj povemo, da je v dvojicah zelo dobro igrala tudi Alenka Ačimovič, in je to njena prva medalja v članski konkurenci. V dvojicah velja omeniti še dobro igro in uvrstitev med osmerico Urške Čokelj in Katrine Sterchi.
V mešanih dvojicah sta nas ugodno presenetila Erik Paulin in Katrina Sterchi, ki sta klonila šele v četrtfinalu. Med 16 najboljših pa sta se uvrstila še Gregor Vukovič in Urška Čokelj.
Na koncu lahko povemo še, da smo bili z igro naših tekmovalcev in tekmovalk na prvenstvu zadovoljni in seveda z doseženimi rezultati. Pravo pa je bilo tudi vzdušje, ki je še kako pomembno tudi v individualnem športu kot je namizni tenis.
Le še dve tekmi odbojkaric
Izolske odbojkarice se ne hecajo. Po pričakovanju so na gostovanju s 3:0 premagale ŽOK Triglav
Kranj II, ki se je v drugem in tretjem nizu resneje upiral, vendar ni mogel odpraviti prevlade Izole. Posamezni seti so se končali 15:25,22:25,20:25.
Izolanke tako ostajajo v vodstvu in imajo kar 13 točk prednosti pred Škofjo Loko in Krimom. S to ekipo se bodo pomerile v soboto ob 18.00 v Livadah, kar bo tudi zadnja domača tekma rednega dela prvenstva. Zatem jih čaka še gostovanje v Kopru.
toumfle
Vasilij z zmago začenja letošnje leto
V španskem Cadizu se je zaključil Andaluzijski olimpijski teden, na katerem se je od 27. februarja do 2. marca v dvanajstih razredih za zmage potegovalo 400 jadralk in jadralcev iz 34 držav, v sedmih razredih pa so se pomerili tudi za naslove španskih prvakov. V razredu finn se je na regatnem polju zbralo 26 tekmovalcev iz devetih držav.
Jadralci so zadnji dan regate odjadrali še tri plove v vetru, ki je pihal s hitrostjo okoli 20 vozlov. Vasilij je potrdil svojo premoč in z zmago začenja letošnje leto. Vse štiri dni je bil prepričljivo v vodstvu, po 12 odjadranih plovih in dveh odbitkih je regato zaključil na prvem mestu (15 točk), pred drugouvrščenim Madžarom Zsomborjem Bereczom (34 točk) in tretjeuvrščenim Turkom Alicanom Keynarjem (40 točk). Vasilij je po regati povedal: “Za nami je težka regata, z veliko vetra in odjadranih plovov, tako da jadralci razreda finn komaj hodimo. Regata mi je šla presenetljivo dobro. Nisem pričakoval takega naskoka.
Konkurenca sicer ni bila velika, vendar štirje jadralci spadajo med 20 na svetu, eden med deset. Sigurno imam še nekaj pomankljivosti, predvsem v močnejšem vetru, oziroma s kilami. Nedavna bolezen mi je vzela kar nekaj kilogramov, tako da jih bom moral ponovno pridobiti. Vendar sem zadovoljen. Trener mi je danes postregel še z zanimivim podatkom, da sem razen svetovnega prvenstva zmagal na zadnjih petih regatah, in sicer na War-nemunder Woche, Evropskem prvenstvu razreda finn. Madžarskem državnem prvenstvu. Božični regati v Palamosu in tukaj v Cadizu. ”
I V Cadizu je v laserju nastopil “ tudi Žan Luka Zelko (BD Sidro). Laseristi so odjadrali vseh predvidenih 12 plovov, zadnja dva dneva v močnem vetru do 25 vozlov. V konkurenci 60 jadralcev je Žan svoj najboljši rezultat dosegel v sedmem plo-vu, ko je prišel v cilj kot četrti. Zadnja dva dneva je žal jadral s povišano temperaturo, zadnjega plova pa se zaradi slabega počutja ni udeležil in tako zaključil na skupnem 27. mestu.
Pred nadaljevanjem sezone in regatama ISAF svetovnega pokala, ki bosta med 29. marcem in 5. aprilom na španski Majorki in med 19. in 26. aprilom v francoskem Hyeresu, se Vasilij vrača na treninge v Valencijo.
Naši jadralci na 8. memorialu Zlatana Pečenkoviča v Pulju
V	Pulju se je v organizaciji JK Vega pretekli konec tedna odvijal že osmi tradicionalni memorial Zlatana Pečenkoviča za razrede optimist, laser radial in laser 4.7. Poleg domačih, hrvaških jadralcev, so se ga udeležili še mladi jadralci iz Srbije, Madžarske, Italije in Slovenije. Laserji so odjadrali po štiri plove, optimisti pa tri.
V	razredu laser radial je v konkurenci sedmih jadralcev slavil edini slovenski predstavnik v tem v razredu, Maks Vrščaj (WSC Črnomelj). Drugi in tretji sta bila istrska jadralca Matija Glušič in Endi Starič.
V	laserju 4.7 je bila konkurenca nekoliko večja, nastopilo je 19 jadralcev, med njimi pa štirje slovenski. Najbolje se je uvrstil Liam Orel (JK Jadro) na četrto mesto, Taš Kolman (JK Burja) je bil šesti, Tjaša Milivojevič (JK Jadro) je bila osma in tretja med dekleti, Martin Peternelj (JK Jadro) pa je zaključil na devetem mestu.
Zmagal je hrvaški jadralec Matej Rapič, druga je bila Italijanka Francesca Bergamo in tretji Joško Galovič (Hrvaška).
Največ jadralcev, kar 92, je nastopilo v razredu optimist, med njimi pa je bila množična tudi slovenska udeležba. Najboljši slovenski jadralec je bil Peter Milivojevič na 18. mestu, jadral je s sposojenim jadrom z italijansko oznako. Sledil mu je Klemen Petrovič (JK Jadro) na 22. mestu, na 24. mesto se je uvrstil Nejc Valenčič (JK Burja), Janez Zabukovec (JK Jadro) je bil 37., Jakob Dolinšek (SC Clivo) 44., Luka Lovrič (JK Burja) je zaključil na 45. mestu, Erik Rodica (JK Burja) je bil 55., na 64. mesto se je uvrstila Kristina Bržan (JK Burja), Salvatore Chiurca (JK Kvarner) je bil 77, Matija Kiker (SC Clivo) je bil 78., Alenka Valenčič JK Burja 81., Eugen Kulič-Golja (JK Kvarner) pa 87. Prvi trije so bili hrvaški jadralci Martinovič, Verbanac in Nathan.
KK Izola : KK Helios Domžale 71:93 (15:20 30:12 10:29 16:31)
Bergamasco 28, Fazliji 20, Djuričič 12, Franovič 5, Podobnik 2, Šaba-novič 2, Točko 2
Tako, vikend je za nami in s tem tudi odigrane dve prvenstvene tekme. V soboto smo s selekcijo U-16 gostili vrstnike iz Domžal (KK Helios Domžale). Tekmo smo sicer izgubili vendar lahko smo zadovoljni s prikazano igro v prvem polčasu tekme. Definitivno je bila prikazana igra v prvi polovici daleč najboljša v tej sezoni. Naša obramba je bila čvrsta v napadu pa smo prikazali dinamično igro z veliko raznolikih potez naših igralcev. Tako, da smo na odmor odšli s prednostjo 12 točk. Med odmorom smo se dogovorili, da ohranimo nivo agresivnosti v obrambi in igramo na protinapade. Začetek drugega polčasa smo se držali dogovorjenega in onemogočali nasprotnikom prodore v raketo vendar s tem porabili ogromno energije. Ker smo imeli zelo kratko klop (zgolj 7 igralec, od tega sta bila dva pionirja), naš trener ni imel veliko možnosti za kvalitetno rotacijo igralcev in naša igra je počasi padala. Domžalčani so se dobesedno razleteli po parketu in nas počasi ujeli. Po petih osebnih napakah našega “prvega” centra (Faljiji A.) in to tekmo solidnega Podobnika, se je naša igra v obrambi podrla in v napadu nismo imeli širine kar nas je stalo zmage. V Drugem polčasu smo gostom dovolili kar 60 točk (v prvem polčasu pa vsega 28 točk)
kar je občutno preveč, da bi lahko okusili zmago.
Treba je omeniti tudi dobro igro naših pionirjev, ki se že celo sezono borijo proti dve leti starejšimi dečki in na parketu ne kažejo nobenega straha. Tako naši starejši pionirji nabirajo potrebne izkušnje, katere bojo lahko izkoristili ko bo prišel njihov pravi čas za kadetsko ligo. Če bi imeli to tekmo imeli malo daljšo klop bi se lahko pogledovali z zmago vendar s tem ne iščemo nobenih izgovorov za poraz. Igralci s katerimi smo igrali so prejšni mesec osvojili pokal Špar v mlajših selekcijah, tako, da ne glede na poraz ostajamo pozitivni in motivirani za naslednje tekme. Lahko omenimo še to, da so vsi naši igralci kateri so bili prisotni na tekmi dosegli točke, končni rezultat pa ne odraža prave slike te tekme.
KK Izola: KK Postojna 56:64 (8:14 14:18 18:14 16:18)
Cerkvenik 31, Majerič 11, Testen 4, Černač 3, Bergamasco 3, Skenderi 2, Volk 2
V nedeljo, pa so mladinci gostili izjemno kvalitetne vrstnike iz Postojne in tretjič v tej sezoni izgubili v domači dvorani. Lahko rečemo, da smo pričakovali zmago vendar smo vedeli, da so vse prej kot lahko. Tekmo smo začeli nervozno in izgubili kar nekaj nepotrebnih žog katere so nasprotniki znali izkoristiti. Prihajali smo do odprtih metov za tri točke, vendar žoga ni in ni hotela iti skozi obroč. Zgrešenih je bilo tudi nešteto “zicerjev”, kar se je poznalo na rezultatu. V tej tekmi nismo niti enkrat prišli v vodstvo in vse skozi lovili tekmece. Če je obramba delovala tako kot mora, za napad nikakor tega ne moramo reči. Na momente smo prikazali odlično igro vendar na zaostanek manj kot 3 točk nam ni uspeli priti. Za izgubljeno tekmo lahko iščemo razloge tudi v prostih metih, saj smo proste mete metali v razmerju 5/14! Kljub porazu ostajamo pred Postojno in zasedamo drugo mesto v naši skupini kar nam omogoča lepo popotnico za kvalifikacije za v 1. ligo. Več kot to, da naši fantje niso prikazali igre katero se od njih pričakuje ne moramo napisati. Vendar, naj bo ta poraz motivacija za povratno tekmo v Postojni. Naslednje tekme: U-16 gre naslednjo soboto 8.3 na gostovanje v Pivko.
U-18 pa v Livadah gosti ekipo Stražišče Kranj katere smo v tej sezoni na gostovanju že premagali. Vabljeni, da nas pridete podpirati in skupaj pridemo do željene zmage.
CSmlmjb
Prva ekipa dvakrat poražena
Po dveh zaporednih porazih sta tako prva kot druga moška ekipa prišli v položaj, ko se morata boriti za obstanek v ligi. Prva ekipa je najprej izgubila doma že dobljeno srečanje proti vodilni ekipi Silika. Zadnji izolski par Košpenda, Pavlovič je šel v igro z 109 keglji prednosti, ki pa je nista zadržala in tako so šle točke v Kranj. Končni rezultat se je glasil 3412 : 3449 oziroma 3:5. Pri domačih je bil njbolj razpoložen Širca s 632 pri gostih pa Lahovec s 633 p. keglji.
Nič bolje se ni dogajalo na zahtevnem kegljišču v Kočevju, kjer so domačini slavili 3230 : 3118 oziroma 6:2. Najboljša sta bila pri domačinih Pajnič s 567 pri izolanih Širca s 524 p. keglji.
Lestvica LB lige po 15.krogu: 1.
Siliko 23, 2 .Konice 21, 3. Pivka 21, 4. Rudar 17,5. Radenska.16,6. Škofja Loka 14, 7. Hidro 13, 8. Kočevje 11,9. IZOLA 8,10. Impol 6 točk
Druga ekipa dvakrat poražena
Brez toč iz dveh srečanj gre tudi druga moška ekipa. Najprej je doma izgubila proti Adergasu iz Kranja z rezultatom 3172:3452 oziroma 1:7. Pri domačih je bil najboljši Mitja Cvejanov s 556 pri gosteh pa Kepic s 622 p. keglji.
Ravno tako je bilo v Kranju proti ekipi Triglava. Končni rezultat se je glasil 3142 : 2992 oziroma 5:3. Pri domačih je dobro zaigral Čubrilo-vič s 552 p. keglji. Povprečna igra Izolanov ni mogla popraviti slabega nastopa Milana Cvejanova s 103 in njegove zamenjave Štrasnerja s 370, skupaj 473 ter rezultata Mezgeca s 453 p. kegljev.
Lestvica 3. lige zahod po IS.krogu: 1. Železniki 24, 2. Iskra 21,3. Škofja Loka II. 17, 4. Triglav II 16, 5. Ljubelj II 16,6. Simon Jenko 12,7. Adria 12,8. Slavija Štojs 11,9. IZOLA II 11,10. Adergas 10 točk.
Dekleta dvakrat zmagala
Drugače pa se godi ženski ekipi, ki je vknjižila maksimalno točk. Najprej je doma slavila z rekordom kegljišča 3433 : 3277 oziroma 6:2 premagala ekipo Mas Techa iz Črnomlja. Pri rekordnem dosežku so bile uspešne prav vse igralke le Miheličeva je bila skromnejša s 520 P-keglji.
Prav tako so bile uspešne na gostovanju v Šoštanju kjer so premagale domačinke s 3138 : 3186 oziroma 3:5. Pri domačinkah je izstopala Kranjc s 543 pri izolankah pa Tina Ugrin s 565 in Romana Adam s 560 p. keglji.
Lestvica LB lige po IS.krogih: 1.
Miklavž 24, 2. Celje II 20, 3. Impol 19, 4. Radenska 17, 5. IZOLA 17, 6. Mas Tech 15, 7. Trebnje 14, 8. Gorica 13, 9. Drava 6, 10. Šoštanj 5 točk.
V	soboto se v 16. krogu na izolskem kegljišču ob 13.00 srečata ženski ekipi Izole in Trebenj ob 17.00 pa moški ekipi Izole in Pivke. V nedeljo pa Izolska II. ekipa gosti Železnike.
V	Izoli imamo dobro kegljaško šola
Minuli vikend so bili aktivni tudi mladi kegljači in kegljačice, kjer zadnja leta tudi Izolani dosegamo odmevne rezultate. In tako je bilo tudi tokrat. V kategoriji mladincev je na kegljišču v Slovenj Gradcu in Brežicah postal državni prvak Nik Predovnik iz Trbovelj s 1218 p. keglji. Izolani pa so se uvrstili tako: 7. Pavlovič Dušan s 1177, 12. Kneževič Damir s 1159 p.keglji, 25. Peternelj Matej, 32. Varljen Mark, 66. Krampf Tomaž, 73. Ha-sič Amel. Matej, Tomaž in Amel so nastopili v mladinski konkurenci, vendar so še kadeti. Nastopilo je 89 tekmovalcev.
Pri dekletih sta o medaljah odločala le dva keglja. Državna prvakinja je na kegličdšču v Tržiču in Izoli postala Anja Ulaga iz Postojne s 1208, druga je bila Izolanka Neva Černelič s 1176 tretja Kranjčanka Monika Blagovič s 1175 in četrta ponovno Izolanka Valentina Stankovič s 1175 p. keglji. Za uteho pa je Valentini ostal najboljši rezultat prvenstva 632 p. kegljev dosežen na Izolskem kegljišču. Istočasno je to tudi najvišji rezultat dosežen na tekmi katerekoli izolske igralke. Ostale Izolanke, ki so tudi še kadetinje pa so bile 17. Tadeja Zagoršek in 33. Samanta Delič. Nastopilo je 59 tekmovalk.
Istočasno pa se je igralo tudi državno prvenstvo za kadete in kadetinje ekipno, ki je pred štirinajstimi dnevi zaradi slabega vremena, žleda, odpadlo. O prvaku je odločal en kegelj, ki žal ni dovolil Izolanom ponoviti lanskega uspeha, ko so postali državni prvaki. Državni prvaki so tokrat postali igralci Kamnika s 3410 pred Izolo s 3409 in Proteusom s 3292 p. keglji. Izolsko ekipo so sestavljali: Dušan Pavlovič, Mark Varljen, Matej Petrnelj In Tomaž Krampf;
V	konkurenci kadetinj zaradi pomanjkanja igralk te starostne skupine žal tokrat nismo imel ekipe.
gg-
Gremo
6.3.	četrtek
19.00	Galerija Alga, Kristanov trg 1
MANU PROPRIA
Otvoritev razstave članic Društva likovnih ustvarjalk »FAROS« iz Lucije. Razstavljale bodo: Magda Koželj, Jana Peric, Leonida Pavič, Ljubica Pirih, Ivica Stefančič, Milivojka Cerar, Marina Benčič in Nives Kovač, ki ustvarjajo pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Simona Bolčiča. / Kulturni program bo oblikoval mladi kitarist Aleksij Cerkvenik.
20.00	Hotel Delfin Izola
Pevski večer S PESMIJO Tl POVEM...
posvečen dnevu žena
Zapela bo Marjetka Popovski. Vabljeni!
7.3.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje 5 korakov za zdravje
ob 19.00 Plač Izolanov
LITERARNI FESTIVAL
KD Svilena Pot vas vabi k obisku drugega vsakoletnega Literarnega festivala, ki bo 7. in 8. marca 2014. Program se bo oba večera odvijal v Plaču Izolanov na Ljubljanski ulici v Izoli (nasproti Kava bar Sonček). Prigrizki in pijača bodo sledili po prireditvi v Galeriji 22.
Srečko Lisjak, Vanja Pegan, Karlo Hmeljak
20.00	Kulturni dom Izola
HORROR MUNDI SVETLANA MAKAROVIČ & ZLATKO KAUČIČ
Glasbeno literarni dogodek brez primere v Sloveniji, dih jemajoči performans (že večkrat razprodana Katedrala Kina Šiška...) v režiji in izvedbi pesnice Svetlane Makarovič in glasbenika Zlatka Kaučiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada in enega najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev. / Povezava poezije in glasbene virtuoznosti dveh odličnih umetnikov... Preprosto morate videti in slišati. Ponovitve ne bo!
8.3.	sobota
18.00	Kulturni dom Izola
Plesna pravljica za otroke v izvedbi plesne skupine BALERIMA
MUZIKA, MAESTRO!
ob 20.00 Plač Izolanov
LITERARNI FESTIVAL
Nataša Hočevar, Žalika Cener, Danila Tuljak Bandi, Oneya Rajšel, Ivana Komel, Alenka Godnič
19.00	Manziolijeva palača
Ženske in vino
Tradicionalna prireditev ob 8. marcu: koncert in dobrodelna dražba vina »Le donne 2014«
11.3.	torek
19.00 Kulturni dom
KAMBODŽA - NEODKRITI BISER
Dežela, ki je v zadnjih letih pretrpela veliko hudega, danes počasi odpira vrata ... Kambodžo nam bo na svoj slikovit način predstavila stara znanka, svetovna popotnica Andreja Rustja.
12.3.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
glasbeno literarni večer Sabina Vostner Potovanja duše -Na dan
13.3.	četrtek
18.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje s člani študijskega krožka
Beseda Slovenske Istre
Santino in Franco Mislei iz Trsta, Ivanom Novakom iz Ospa, Marijo Koren iz Podgorja in Danilo Tuljak iz Doline pri Trstu. Z gosti, ki ta mesec v naši knjižnici razstavljajo svoja dela, se bomo pogovarjali o njihovem likovnem in pesniškem ustvarjanju.
19.00	Sončna dvorana Izola
otvotritev razstave S.ekstempore Sladka Istra
{?©[!= (PD y
te šGtetisgtes
\Mam%
SOBOTA 08. 03. 2014
ZDRAVSTVENI DOM IZOLA
Nadaljujemo s skupnimi srečanji s priznanimi strokovnjaki, ki nam pomagajo v skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja.
Izboljšajmo si kakovost življenja in se oborožimo z informacijami, kdaj in kam po pomoč.
SAMO ENO IMAMO, KAKO GA VAROVATI ZNAMO?
VABLJENI NA STROKOVNO SREČANJE KORONARNA BOLEZEN v četrtek, 13. marca 2014 ob 17. uri v Srednji šoli Izola (bivša SGTŠ)
Predavatelj strokovnega srečanja bo SIMON KOROŠEC, dr. med., spec. interne medicine VABLJENI!
Pomladno muzejsko darilo:
v etnološko zbirko odslej brezplačno
Mesec marec je za Pokrajinski muzej posebnega pomena, saj 18. marca praznuje svoj rojstni dan: leta 1911, torej per 102 leti, ga je namreč na ta dan uradno ustanovil takratni koprski mestni svet.
Muzej letošnjo obletnico praznuje s posebnim darilom za vse ljubiteljice in ljubitelje muzeja: že od 1. marca dalje velja v etnološki zbirki Pokrajinskega muzeja Koper povsem brezplačen vstop. Etnološka zbirka, ki se nahaja v lepi beneško-gotski hiši na Gramscijevem trgu v Kopru (nasproti visokega oranžnega stanovanjskega bloka), predstavlja materialno in duhovno kulturo prebivalstva od 17. stoletja dalje.
V pritličju stavbe je predstavljeno oblikovanje naselij v kamniti kulturni krajini, stavbarski detajli, rekonstrukcija ognjišča in sredozemska kuhinja. Razstavljeni predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali za pripravo in uživanje hrane, pripadajo različnim kulturam, kar je odraz trgovanja z različnimi deželami in pričajo tudi o okusu in modi ter opremljenosti domov tedanjih prebivalcev.
V1. nadstropju je na ogled stalna razstava Stkana preteklost, ki prikazuje pot od vlaken rastlinskega in živalskega izvora do končnega izdelka -obleke, saj so se do konca 19. stoletja prebivalci kmečkega in mestnega okolja razlikovali tudi po obleki. Na eni strani je predstavljena noša vaškega, pretežno kmečkega, v zaledju mest živečega prebivalstva, na drugi strani pa obleka mestnega, po stanovski in poklicni sestavi zelo različnega prebivalstva Kopra, Izole in Pirana Tudi za otroke je poskrbljeno, saj razstavo dopolnjuje konec preteklega leta odprto razstavo Obleci (svojo) nošo, ki se osredotoča na oblačilni videz nekdanjih prebivalcev Istre iz preloma 19. stoletja v 20. stoletje. Ker je za oblačila in oblačenje pomembno tudi taktilno doživetje, so avtorsko interpretirana ilustrirana oblačila izdelana v slogu papirnatih lutk, »razrezana« v ločene oblačilne elemente (zgornji deli, rokavi, spodnji deli, obuvala....), katere lahko otrok med seboj sestavi. V osrednjem delu razstave sta ilustrirani prostostoječi figuri dečka in deklice upodobljeni na leseni podlagi. Elemente/oblačila je tako mogoče poljubno pravilno ali nepravilno sestaviti na figuri.
Galerija Alga Izola
V četrtek, 6.3. ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave članic
društva Faros iz Lucije
MANU PROPRIA
Galerija Insula
ADOLF MUAČ "Koitus"
Razstava bo na ogled do 19. marca 2014
Galerija Meduza Koper
Vabimo vas na otvoritev razstave v
petek, 14. marec 2014, ob 19.00. Nataša Segulin - Tihote fotografije
Razstava bo na ogled do maj 2014 ■
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola
CentE
/q)) Certo'
«?•?•!'II
www.center-izola.si • www.odeon.si
qh.hkm	CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA
Kulturni dom Izola
petek, 7.3. ob 20:00: Svetlana Makarovič & Zlatko Kavčič v glasbeno literarnem dogodku brez primere HORROR MUNDI. Vslopnina: lOeur v predprodaji, 13eur na dan prireditve. Že kupljene ali rezervirane vstopnice za 21.2., ko je predstava odpadla zaradi bolezni, veljajo za novi termin. sobota, 8.3. ob 18:00: skupina Balerima vabi na plesno predstavo za otroke MUZIKA, MAESTRO! Vstopnina: Seur. Ponovitev bo 15.3. ob 18:00.
torek, 11.3. ob 19:00: potopisno predavanje Andreje Rustja KAMBODŽA - NEODKRITI BISER. Vstop prost!
foto: Polona Eržen, Kino Šiška
■EBB5IESS
društva Faros iz Luci
Art kino Odeon
četrtek, 6.3. ob 19:00 : otvoritev razstave članic društva Faros iz Lucije MANU PROPRIA. Vstop prost!
četrtek, 6. in petek, 7.3. ob 18:00, od ponedeljka, 10. do srede, 12.3. ob 20:30: blišč in beda rimske visoke družbe v filmu NESKONČNA LEPOTA; četrtek, 6.3. ob 20:30: najbolj nagrajen srbski film preteklega leta KROGI; petek, 7.3. ob 20:30, od ponedeljka, 10. do srede, 12.3. ob 18:30: slovenska komična melodrama po romanu Dese Muck PANIKA; sobota, 8. in nedelja, 9.3.: 0SCAR VIKEND posvečen prejemnikom nagrad..
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4,
Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30..
Geodetsko podjetje Kopen Studio geodetico Gepodistnia
Bošamarin 72, Koper Umer Bojan s.p.
NEPREMIČNINSKI DAVEK !
041 703036
UREDIMO VPIS OBJEKTOV V GEODETSKE EVIDENCE
Tudi v IZOLI, Cankarjev drevored 2 (ob avtobusni postaji, nasproti Pošte)
V	torek je bil za nas, učence podružnične šole v Kortah, zelo zanimiv pustni dan. Že ko sem vstopil v šolo, sem videl, da so vsi lepo namaskirani v različne pustne šeme. Najprej smo se v učilnici malo poigrali, nato smo začeli izrezovati ptičke za okrasit šolo. Malicali smo krofe z marmelado. Bili so zelo dobri. Po malici smo se z avtobusom odpeljali v Izolo. Na avtobusu smo se pogovarjali, zato je bila tudi vožnja prav zanimiva. Avtobus nas je pripeljal do naše matične šole, kjer smo se šli najprej pokazat v tajništvo, potem pa smo odšli v mesto.
V	centru Izole, v parku Pietro Coppo, je bila organizirana pustna parada. Organizatorji so nam dali table z napisi, da so vsi lahko videli iz katere šole prihajamo in v kateri razred hodimo. Ko so si nas ogledali, so nas prve poklicali na oder in nas nagradili s torto iz Gušta. Bili smo zelo veseli,
Po prireditvi smo se z avtobusom odpeljali v Korte v našo šolo. Učiteljice so nam najprej samo pokazale torto, ki je bila zelo lepa in smo se ob njej slikali. Po kosilu pa smo jo tudi pojedli.	Kevin Lazar, 5. R PŠ Korte
Kultura
Partizanska pesem ima občinstvo Zadnja
vest
Razprodana dvorana izolskega kulturnega doma, ob koncertu partizanskih pesmi, ki ga je pripravila Marjetka Popovski z gosti, je bila dokaz, da dobro pripravljena prireditev ima tudi občinstvo.
Koncert je Marjetka pripravljala dolgo in temeljito, ne le v glasbenem pogledu ampak tudi v promocijskem. Zato je bila, kljub vstopnini, kar ob podobnih dogodkih ni ravno v navadi, dvorana polna do zadnjega sedeža.
Dobro uro in pol je Marjetka Popovski prepevala tako sama s svojo kitaro, kakor z mnogimi pevkami in pevci, ki so se ji pridruževali skozi celoten program in hkrati s publiko, ki je tudi prepevala in ploskala zraven, ter tako ustvarila skupen pevski koncert.
Po samostojnem uvodu z nekaj pesmimi in spremljavi Franca Pla-hute, ki je celoten večer spremljal s harmoniko, so se ji pridružili njeni “častni gosti “, to so bili pevci Doma upokojencev Izola in Obalnega doma upokojencev Koper in so že v začetku doživeli dolg spremljajoči aplavz ob pesmi Šivala je deklica zvezdo.
Marjetka je nadaljevala s svojo avtorsko pesmijo Kot ena misel, ki jo je poklonila vsem takratnim borcem in mlajši generaciji, ki prepeva partizanske pesmi, na odru pa so se ji pridružile še pevke njene skupine Cvet v laseh, s katerimi veliko nastopa tako doma, kakor drugod. In prišle so tudi pevke slovenskega KD Ivan Grbec iz Skednja pri Trstu, s katerimi sodeluje že mnogo let in skupaj so zapele pesem Za vasjo je čredo pasla.
Pod vodstvom Vladislava Korošca je moški PZ Lopar zapel Pesem XIV. divizije, mešani pevski zbor Divača pa je navdušil s pesmijo
Morje Adrijansko. Za nežnejši del koncerta je Marjetka poskrbela s pesmijo Mati piše pismo belo, razpoloženje pa spet dvignila s pesmijo Primorski partizan, medtem ko je pesem Ko v ranem jutru ptički so zapeli, odpela v duetu skupaj z Vladislavom Korošcem.
Povabilu se je odzval tudi Mef, ki je zapel Črne brate in Svobodo, pri kateri mu je dvorana, tako kot sicer ves večer, sledila s prepevanjem, uvodnih verzov Bilečanke.
V drugem delu programa so bili na odru prav vsi nastopajoči in tako ustvarili 80 članski mešani pevski zbor, ki zapel tudi udarniške, Bella ciao, Katjuša, Kovači smo, Domovina naša je svobodna, Hej tovariši. Hej brigade....končalo pa se je s primorsko himno Vstajenje primorske.
Bil je čustven in uporniški večer hkrati, zadovoljni obrazi ob koncu koncerta pa so bili najlepša nagrada nastopajočim in Marjetki, ki si je večer zamislila in ga tudi izpeljala.
Pred zaključkom uredništva sta se zaključila razpisa za oddajo restavracije na Svetilniku in družinskega hotela nad gostilno Ribič. Za družinski hotel menda ni bilo zanimanja, medtem ko je za restavracijo na Svetilniku prišla ena sama ponudba, pa še to bo moral ponudnik dopolniti.
Po mnenju poznavalcev objekta nad gostilno Ribič občina pod takšnimi pogoji tudi ne bo oddala. Edina možnost je, pravijo, da ga odda za simbohčno ceno in to za daljše obdobje, pod pogojem, da se investitor zaveže za rekonstrukcijo celotnega objekta. Sicer obstaja nevarnost, da se ta preprosto zruši.
Muzejski park Argo v nastajanju
Društvo Izolani, v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabi na odprtje razstave in pogovor na temo: Idejna zasnova muzejskega parka v izoli
Gre za diplomsko delo Tine Kopač, ki je, ob sodelovanju mentorja, Leona Belušiča, leta 2013 pripravila idejno zasnovo z vsebino, s skicami in grafičnimi prilogami muzejskega parka na območju nekdanje tovarne Argo. Projekt vključuje tudi spomeniško zaščitene objekte in predvideva novogradnjo v katero bi umestili muzeje ribištva, ladjarstva, ozkotirne železnice, oljkarstva in še katerega. Seveda so načrtovani tudi spremljevalni prostori namenjeni uslužbencem in obiskovalcem muzejskega parka, avtorica pa je načrtovanje razširila vse do obale.
Dva Prešernovca na izolskem odru
V petek, 7. marca ob 20.00 uri bo v Kulturnem domu Izola izjemen glasbeno literarni dogodek z naslovom Horror Mundi. Gre za dih jemajoč performans v režiji in izvedbi pesnice Svetlane Makarovič in glasbenika Zlatka Kaučiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada in enega najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev. Povezava poezije in glasbene virtuoznosti dveh odličnih umetnikov v dogodku, ki navdušuje (že večkrat razprodana Katedrala Kina Šiška), preprosto morate videti in slišati, še posebej na predvečer praznika Dneva žena, ki je kot narejen za takšno darilo. Vstopnice (lOEur v predprodaji, 13Eur na dan prireditve) lahko kupite v Galeriji Alga, Art kinu Odeon in na blagajni KD. Že kupljene ali rezervirane vstopnice za predstavo, ki je odpadla zaradi bolezni, veljajo za novi termin.
Znano je, da je to območje Izole, zaradi različnih interesov, povsem ruinirano, v lasti pa ga ima A banka oziroma njeno podjetje Argolina. Gre za zemljišče, ki ima bogato zgodovino, ki se začenja takrat, ko je Droga gradila novo tovarno v Izoli, občina pa ni znala ob tem iztržiti nazaj tega zemljišča zase. Nato je sledila nekoliko nenavadna prodaja zasebniku s tujim kapitalom in brez idej, kaj naj s tem zemljiščem, zato ga je hitro prodal podjetju Argolina, ki je s kapitalom A banke pripravilo tudi projekt ureditve poslovno stanovanjskega območja, ki pa smo ga Izolani zavrnili. Ko je zasebniku zmanjkalo volje in denarja je zemljišče pač postalo last A banke, ki z njim razpolaga še danes. Še največ je banka z zemljiščem zaslužila, ko ga oddaja v najem luna parku, vmes pa je morala zemljišče tudi urediti, saj ji je grozila kazen zaradi neurejenega območja.
Izolski podjetnik je že pred leti Občini Izola in lastniku predlagal, da
v javno zasebnem partnerstvu spomeniško zaščitene objekte spremenijo v muzeje, vendar ne eni ne drugi ideji niso namenili večje pozornosti. Pričujoča diplomska naloga je lahko prispevek k uveljavljanju te ideje.Diplomsko nalogo bodo, ob prisotnosti avtorice, mentorja in še nekaterih sodelavcev predstavili v sredo, 12. marca 2014 ob 17.00 uri, v Plaču Izolanov, Ljubljanska 32, v Izoli.
Obstaja tudi sončna stran Slovenije
V Mestni knjižnici so predstavili knjigo Mimi Podkrižnik in Mateje Gruden z naslovom Na sončni strani Slovenije. Gre za knjigo portretov 40 ustvarjalcev, ki z optimizmom zrejo na svet in ljudi.
Mateja in Mimi, obe novinarki,
se poznata že iz študentskih let, zato sta se pred dobrim letom dni tem lažje odločili, da uresničita idejo o knjigi, ki naj bo spodbuda k ustvarjalnemu delu, zdravilo proti črnogledosti v času krize in preseganju meja, ne nujno geografskih, pač pa tistih, ki si jih v umu postavljamo sami in jih zalivamo s strahom.
Knjiga Na sončni strani Slovenije je razdeljena na več poglavij, v njej pa so predstavljeni posamezniki različnih poklicev: od pisateljev, prevajalcev, učiteljev, raziskovalcev, računalničarjev, publicistov, oblikovalcev keramike, naravoslovcev, podjetnikov na področju kmetijskih in gostinskih dejavnosti. Med njimi ima častno mesto tudi naša Emilija Pavlič iz Kopra, upokojena kuharica, avtorica kuharskih knjig in voditeljica kuharskih delavnic, ki sta jo novinarki spoznali na sejmu domačih dobrot v Ljubljani in jo povabili k sodelovanju. Emilija Pavlič je s sproščenim nastopom, vedrino in humorjem še posebej obogatila naš literarni večer. Z vprašanji in komentarji so zavzeto sodelovali tudi poslušalci, tako da je bil večer res živahen.
Knjižničarke so pripravile tudi izbor del tistih avtorjev, ki so prikazani v knjigi. Med njimi je na primer mlada avtorica Nataša Kramberger, ki se giblje in ustvarja na področju med Slovenijo, Nemčijo in Italijo, mladinska pisateljica in promotorka ekologije Alenka Žumbar Klopčič, snaha pokojnega Ježka, Tatjana Oblak Milčinski, pisateljica, ki je tudi uredila njegova dela, profesor in pesnik Miha Pintarič, specialist za francosko srednjeveško književnost in predavatelj, učitelj in mladinski pisatelj Aleš Sila, publicist in naravoslovec Ivan Esenko, prevajalka Simona Nagernik, če jih naštejemo le nekaj.
Portretirali sta tudi Nevenko Bogataj, ki je doktorirala iz gozdarstva, deluje pa na Andragoškem centru Slovenije, kjer se trudi za promocijo in razvoj študijskih krožkov. Kot tako jo dobro poznamo tudi v naši knjižnici, kje študijske krožke organiziramo in izvajamo že dobri dve desetletji. Sledila je debata o tem, kakšni smo Slovenci po duši in značaju, ah imamo iz preteklosti vzore drznega duha podjetništva, popotništva ah svetovljanstva.
Za Dan žena
Je bil in je vaš in naš praznik, spoštovane bralke Mandrača.
Zavedamo se, da se je skozi leta tudi odnos do tega praznika spremenil, vendar nismo pozabili, zakaj je postal svetovni praznik in zakaj je tak praznik potreben. Brez vas, nas ne bi bilo, brez vas bi nam bilo težje, brez vas nam ne bi bilo lepo, brez vas bi morah več delati, brez vas ne bi bilo ljubezni, brez vas ne bi bilo marsičesa. Zato smo veseli, da ste tukaj in vam čestitamo k prazniku.
Uredništvo Mandrača
Iz naših krajev so nam dobro znane Šavrinke, ki so vzele preživetje številnih družin v svoje roke in se peš ah z osličkom podale na poti po Istri in do Trsta. Znani so tudi Ribničani, ki so s suho robo na hrbtu prepotovali veliko krajev v nekdanji Avstro Ogrski. Na Dunaju so v istem času pekli kostanje slovenski kostanjarji. Od popotnikov in plodovitih pisateljev bi se lahko spomnili Celjanke Alme Maksimiljane Karlin, ki je v osmih letih prepotovala ves svet in pri tem marsikaj doživela. Svoja doživetja je nato opisala v številnih knjigah, ki jih šele zdaj prevajamo v slovenščino. Med znanimi slovenskimi popotniki je bil tudi Fred Bahovec (rojen 1889), ki je živel na Aljaski in po katerem se imenuje Bahovec Peak na otoku Baranof, kjer je preživel trideset let.
V svet so se že zgodaj podali tudi številni slovenski misijonarji, med najbolj znanimi sta v preteklosti na primer Ignacij Knoblehar in Ire-nej Baraga. Danes pa je vsem svetu znan misijonar Pedro Opeka, ki tudi s pomočjo Slovencev pomaga več deset tisočim Malgašem.
Ob tem je voditeljica večera Ksenija Orel omenila tudi množico nekvalitetnih prevodov cenenih tujih knjig, od otroških do knjig za odrasle. Povedala je, da smo knjižnice tukaj v nezavidljivem položaju, ko na eni strani strežemo željam bralcev, po drugi pa se trudimo promovirati dobre knjige. Avtoricama je obljubila, da bomo njuno knjigo dodali v seznam knjig Primorci beremo za prihodnje leto.
Pomen takšne knjige, ki govori o ljudeh, ki si upajo in nikoli ne priznajo poraza je poudarila tudi Emilija Pavlič, sama pa menim, da je knjiga tako polna svetlih zgledov, da bi bila odlično darilo vsem srednješolcem ob maturi in študentom ob diplomi.	šp
Zenske bodo izbirale ■ vino
V	soboto, 8. marca bo v Manziolijevi Palači tradicionalna osmo-marčevska prireditev poimenovana Ženske in vino, ki bo doživela že osmo izvedbo. Promotor večera je Vinska klet Žaro v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo Izola, ki organizirata to prireditev že od leta 2006, tudi pod pokroviteljstvom Občine Izola in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Začelo se bo ob 17.00 uri, ko bo začela z delom degustacijska komi-sijea, ki šteje 17 žensk, ki bodo degustirale 10 vzorcev vina iz kleti Žaro. Degustacijsko komisijo letos sestavljajo: Tamara Rusjan, predsednica komisije (spec.za vinarstvo), Andreja Škvarč, agronom, Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo, Eugenija Carl, novinarka, Kristina Mervič, vinarka, Katja Pišot, novinarka, Barbara Kampos, novinarka, Marisa Mačehi, novinarka, Nataša Benčič, novinarka, Elen Batista, novinarka, Nevenka Gajšek, novinarka, Petra Vidrih, novinarka, Vesna Humar, novinarka, Urša Cvdlak, odgovorna urednica Pet zvezdic, Serena Zorzutti Kolenc, prva dama Občine Izola in Irena Cetin Lovšin, predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Izola
V	kulturnem programu bosta nastopih Anita Prelovšek - flavta in Sara Rigo - klavir, ki bosta izvajali skladbe Morlacchija, Mercadanteja in Verdija.
Sledila bo dobrodelna dražba. Letos bo na dražbi možen odkup steklenic refoška, ki je bilo lani izbrano na tej prireditvi. Izkupiček dražbe bo namenjen oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Izola. Končalo se bo z degustacijo vin in lokalnih dobrot ob glasbeni spremljavi Enza Hrovatina. Večer bo vodil in povezoval Andrea F
V	pritličju Manziolijeve palače bo hkrati na ogled tudi razstava ilustra-
cij Fulvie Grbac z naslovom Rovistando, v atriju pa bo projekcija o popoldanskem delu degustacijske komisije.	szi
Izola
Literarni festival v drugo gre
Kulturno društvo Svilena pot pripravlja že drugi Literarni festival, ki letos sovpada s praznikom žensk, saj se bo dogajal 7. in 8. marca v Plaču Izolanov na Ljubljanski ulici.
Vsebinski del Literarnega festivala bo oba večera v Plaču Izolanov na Ljubljanski ulici 32, v primeru lepega vremena pa morda kar na prostem.
V petek 7. marca ob 19.00 se bodo predstavili moški ustvarjalci in sicer ljubiteljski pesnik Srečko Lisjak, urednik in avtor vrste izjemnih proznih del, Vanja Pegan in nagrajevani pesnik, Karlo Hmeljak.
Sobota, 8. marca, bo namenjena ženskim avtoricam, saj bodo, ob 20.00 uri, svoja dela predstavile: Nataša Hočevar, Žalika Cener, Danila Tuljak Bandi, Oneya Rajšel, Ivana Komel in Alenka Godnič. Literarni festival, ki ga pripravljajo v društvu Svilena pot je lani doživel uspešno premiero in organizatorji so prepričani, da bo letošnja izvedba privabila še več obiskovalcev in bodočih udeležencev.
S ^
> )


'
yf}} M«ata (Urat»
fr n’s / Vrttirhe/l
-St*, ii

Kulturno društvo Korte vabi v soboto, 8. marca 2014, ob 17. uri v prostore podružnične šole v Kortah, kjer bodo predstavili knjižico P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku. Gre za zbirko ljudskih uspavank, izštevank, iger, zbadljivk, ugank in pregovorov, ki jih je zbrala Nada Morato. Bogat kulturni program, v katerem z recitacijami sodelujejo otroci podružnične šole Korte (mentorica Željka Ličan Adamčič], duo Amanda Vidic (violina) in Samo Turk (kitara), mlajša Pritrkovalska skupina KD Korte (mentor Marko Česen Šček), glasbena skupina Etnotok GŠ Koper - podružnice Izola (mentorica Mirjana Gvozdenac) in Ženski pevski zbor KD Korte (zborovodja Anton Baloh), bo vodila in povezovala Tanja Jakomin Kocjančič.
Knjižico je izdalo Kulturno društvo Korte februarja 2014.
Tarokisti ne mirujejo
Za tarokaši Izole je že 9 turnirjev po 45 iger. Pod vrhom ni bistvenih sprememb. Debeljak Boris je zbral 38,5 točk in razliko +6468, sledita Bolje Marija s 35 točkami in razliko +2400 ter Sevčnikar Anton, ki je osvojil 33 točk in razliko +3747. V marcu bo pet turnirjev od katerih bo en turnir v počastitev dneva žena.
Razveseljiva je tudi novica, da je Izolan Šukljan Loris osvojil prvo mesto na četrtem turnirju za prvenstvo Slovenije posamično. Osvojil je vseh 10 možnih točk.
Papir tokrat brez Izole
Javno podjetje Komunala Izola bo v marcu izvajalo anketiranje na terenu, s katerim želi preveriti zadovoljstvo svojih strank s komunalnimi storitvami in posledično dvigniti kakovost teh storitev.
Tisoč anketnih vprašalnikov bo Komunala Izola razdelila med občane. Z odgovori na enajst kratkih vprašanj bo pridobila povratno informacijo zadovoljstva uporabnikov o izvajanju komunalnih storitev. Cilj ankete, ki je anonimna, je zagotavljanje najvišjih standardov komunalnih storitev, zato Komunala vabi vse občane, da izrazijo mnenje in podajo svoje predloge.
Posebne anketne vprašalnike pa je javno podjetje že razdelilo tudi v vse tri osnovne šole v občini. Z anketiranjem v šolah želi Komunala doseči to, da se otroci začnejo spraševati o tem, kako odpadki nastajajo, kako se ponovno uporabijo, kam se odložijo in podobno.
Brez zbiranja papirja v Izoli
Društvo Ekologi brez meja skupaj s podjetjem Dinos pa pripravlja že tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje 2014, ki se bo zgodila med 17. marcem in 30. aprilom 2014. Z letošnjo akcijo želijo ponovno aktivirati celotno Slovenijo in postaviti rekord v količini zbranega starega papirja in zato bo to zagotovo ena največjih slovenskih dobrodelno okoljevarstvenih akcij letos. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke: polovico finančnih sredstev, bodo namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, med njimi ni izolskih šol.
Kazen za opozicijo?
V uredništvo smo prejeli anonimni dopis v katerem je zapisano, da v izolski Komunali nameravajo prekiniti delovno razmerje z vidnim članom stranke Oljka, kar naj bi bila posledica opozicijske drže omenjene stranke.
Vlado Krulčič, sekretar stranke Oljka, za področje Izole nam je ob tem poslal naslednje sporočilo: Glede na govorice, ki se pojavljajo zadnje dni v javnosti potrjujem, da je prišlo do postopkov, s katerimi se poskuša prekiniti moje delovno razmerje na Komunali Izola. Ker so ti postopki, po mojem prepričanju neutemeljeni, bom z odvetniško pomočjo na vseh sedežih dokazal, da je katerakoli zahteva o prekinitvi mojega delovnega razmerja brez podlage. Svoje delo sem vedno opravljal strokovno, profesionalno in v korist javnega podjetja. Podrobnosti zaradi zaupne narave razmerij in postopkov, ki so v teku ne morem razkriti, ampak lahko zagotovim, da postopek odpovedi ni povezan z mojim delom v izolskem javnem komunalnem podjetju.
Vlado Krulčič
OBVESTILO 0 ZAČETKU POSTOPKA IMENOVANJA RAVNATEUA
Svet zavoda VIZ Vrtec Mavrica Izola je na svoji seji dne 26. 2. 2014 sprejel sklep .o začetku postopka imenovanja ravnatelja oziroma ravnateljice vrtca.
Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS dne 7. 3. 2014.
Predsednica sveta zavoda, Dajana Hrast Vončina
Nepričakovano, nesrečno je odšel
Slavko Runko
21.9. 1946 - 1.3.2014 upokojeni delavec Mehanotehnike iz Plenčičeve ulice
V Izolo je prišel, tako kot mnogi njegovi vrstniki, še kot mlad fant iz Karbuna v Istri. Zaposlil se je v Me-hanotehniki, kjer je bil tudi vodja izmene na tekočem traku in kjer je tudi dočakal upokojitev.
Bil je tih, prijazen sosed, prijatelj, znanec. Znal je povedati kakšno modro a je znal tudi poslušati. Rad je bil v veseli družbi, čeprav vedno malo bolj pri strani, toda hkrati prisoten in zaželjen. Manjkal bo po ulicah starega mesta, ki ga je imel tako rad.
Od Slavka se bomo poslovili v petek, 7. marca ob 13.00 uri na izolskem pokopališču. Uro pred pogrebom bo žara v spominski vežici.
Izola, marec 2014
Brezplačne osmrtnice, zahvale in podobne objave
V Mandraču vsem bivšim, sedanjim in bodočim naročnikom omogočamo objavo brezplačne osmrtnice in zahvale za njihove bližnje. Slovo res ni čas, da bi razmišljali o zaslužku. Na stroške pa je treba paziti.
tf VVIIIVM 15
Priznanja Civilne zaščite
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujejo 1. marca, so včeraj v Manziolijevi palači podelil vsakoletna priznanja Obalne Civilne zaščite. Zbrane sta nagovorila mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola, kot gostitelj, in Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, ki se je v svojem slavnostnem nagovoru dotaknil predvsem nedavne naravne nesreče, ki je z žledom, močnim sneženjem in nato poplavami doletela velik del Slovenije. Branko Dervodel in mag. Zvezdan Božič, poveljnik Civilne zaščite za obalno regijo, sta nato podelila priznanja Civilne zaščite, ki jih vsako leto prejmejo tisti posamezniki ali skupine, ki s svojim delom prispevajo h krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli: Sandi Jugovac, Marina Koprivec, Zlatko Kristančič, Primož Lovrič, Elvis Vuk, Tomaž Bolčič in Žarko Franca. Jutri pa bo bronasti znak na slovesnosti v Kranju prejela še Nevenka Zakrajšek.
Srebrni znak Civilne zaščite je danes prejel Miran Gregorič, na državni proslavi konec februarja na Brdu pri Kranj i pa so tak znak ob 40. obletnici delovanja že prejeli potapljači Luke Koper. Zlati znak Civilne zaščite sta danes prejela Igor Rakar iz mestnega štaba Civilne zaščite Koper in Obalna gasilska zveza Koper ob 60. obletnici delovanja. Plaketo za življenjsko delo pa je že konec februarja na državni proslavi prejel Damijan Hrvatin.	szt
POGOVOR
PROTI ZAPIRANJU ARHIVOV
v ponedeljek, 10. marca 2014, ob 18. url v Kulturnem domu v Izoli
V pogovoru bosta sodelovala raziskovalec ROMAN LELJAK ter poslanka v DZ RS ALENKA JERAJ Pogovor bo moderiral novinar Tino Mamič Vstop je prost. Vljudno vabljeni!
Obenem obveščamo, da je ob uradnih urah na Upravnih enotah in krajevnih uradih možno oddati podpis PROTI ZAPIRANJU ARHIVOV. Podpisan obrazec lahko oddate na stojnicah pred Upravnimi enotami ali pošljete na naslov: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana. Vabljeni k podpisu.
Kdor ne pozna svoje preteklosti, nima niti prihodnosti! MO SDS Koper, OO SDS Piran in 00 SDS Izola
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
-	Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947
-	Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947
-	Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddamo enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, popolnoma opremljeno Gsm: 041 792 201
-	Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511
-	V centru Izole oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280
-	Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24
-	Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150.
Ete®
-	Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263
-	PRODAM: pisalno mizo, masiven pograd, zakonsko posteljo s podovi, invalidski voziček, TV + stenski nosilec, knjižni poličnik, dva motorja. Pokličite 041-556638. Za prevoz poskrbite sami. Smo v Portorožu.
-	Prodan skoraj nov hladilnik s skrinjo znamke Bosh (187 x 60cm). tel 040 880 565
-	Prodam brezhiben TV GORENJE TIP AK 53, 60 cm diagonal, cena: 60 EUR. Inf o na tel. 040-701285
ara hm™
-	Prodam velik hladilnik z zmrzo-valno skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565
-	Prodam avto hyundai pony 1,5, letnik 1994, registriran do oktobra 2014. Gsm: 041 393 585
-	Kupujem pa manjši traktor po ugodni ceni lahko v okvari in torno s kopačico 041234570
®dM
-	Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605
-	Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
-	Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
-	Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673 - 649 Sašo
Skupščina AMD Izola
Vodstvo AMD Izola vani na redno letno skupščino članov, ki bo v petek, 28. februarja 2014 ob 18.00 uri v prostorih društva.
Občni zbor invalidov
Člane in podporne člane DRuštva invalidov Izola obveščajo, da bo redni zbor članov v soboto, 8. marca, v prostorih Srednje šole Izola (nekdaj SGTŠ). Začetek zbora bo ob 16.00 uri
Zahvala
Člani Društva ledvično bolnih južne Primorske, ki združuje ledvične bolnike in tiste s transplantirano ledvico, med katerimi je tudi veliko Izolanov, se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri pripravi uspešnega srečelova.
/	** • >r1-V	\ ^
f GRILL	GRILL J ^
+386 (0)41 858 473
Spoštovane!
Morda smo staromodni, ampak prepričani smo, da si zaslužite svoj praznik, da je vaš prispevek večji kot si morda mislimo in da smo veseli, da ste z nami.
Zato Vam bomo v soboto, 8. marca, za vaš praznik postregli s prav posebnim menu-jem in poskrbeli za to, da se boste tudi pri nas počutile kot doma.
Radi bomo nazdravili z vami.
Osebje okrepčevalnice Pri Perotu
.. 2IAK1 ...VSTANI... FU5T 7E MIMO... LA41K0 OblOŽI* MASKO TKOUt ICC...
Toča je bila predvsem medijska Tudi Pahor proti boleznini srca pri ženskah
Toča, ki je prejšnji teden prizadela predvsem Izolo, na srečo ni povzročila velike škode. Kot je povedal Davor Mrzlič s Kmetijske svetovalne službe iz Kopra, je toča prizade-
la predvsem tiste, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov še niso pobrali pridelka, morda pa tudi kakšne posebej zgodnje cvetove breskve.
Sicer pa so bila zrna premajhna, da bi uničila oljke. Glede na naravne katastrofe, ki so prizadele našo državo smo tokrat lahko samo hvaležni, da se je nebo odprlo ob koncu februarja in ne čez mesec ali dva.
Izola je (še vedno) ribiško mesto.
Izola je takšno ribiško mesto, da ribe lovimo tudi na cesti. Zgodilo se je prejšnji teden, ko je jata rib priplavala v prekopano Sončno nabrežje na veselje delavcev, ki so lahko za trenutek odložili krampe in lopate in se prepustili ribolovu. Kako se je ribolov končal pa žal ne vemo.
Na pobudo egiptovske veleposlanice Hebe Sidhom in profesorice dr. Marjete Zorc se je v torek v Izoli uradno pričela nacionalna kampanja proti boleznim srca pri ženskah. Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je zbrane na prireditvi tudi nagovoril.
Dr. Zorc, sicer tudi predsednica Zdravstvenega sveta in predsednica uprave MC Medicor, je v okviru Društva na srcu operiranih Slovenije sestavila ekipo, ki bo v slovenskem prostoru gonilna sila ideje borbe proti boleznim srca in ožilja, v svetu poznane pod sloganom “Go Red for Women” oziroma “Obleci me v rdeče”. V luči mednarodnega dneva žensk se je tako tudi v Sloveniji pričela kampanja, ki bo dekleta in ženske osveščala o nevarnostih bolezni srca in ožilja. Statistične analize in podatki namreč poudarjajo dejstva, da v zadnjih letih prav pri ženskah drastično naraščajo arteroskleroza koronarnega ožilja, obolenja zaklopk, bolezni srčne mišice, sladkorna bolezen, zvišan krvni pritisk in srčno popuščanje.
»Prišel je trenutek in izziv, da zaustavimo bolezen, da preprečimo trpljenje, da ohranjamo dolgo, zdravo in kvalitetno življenje,« ob začetku kampanje poudarja dr. Marjeta Zorc. Simbol kampanje je broška v obliki rdeče čipkaste oblekice, ki jo je oblikovala umetnica Eva Petrič.	ur