Št. 47. V Gorioi, v soboto dne 11. jiinija 1904. Letnik VI. l/haja vs... ton-k insobolool) II. 11M|)nM'l|.ol1I.M'/;iM».'Stol'Tol,.{.nri .„.,) z:i d.'zclu. Ako p.'ule r.u la «l.icva ,,i",,iki/J.J«''-'>.i"1)'j-./-v.(M;t'r-Sl;llie >„ pošti priemn., ali v (.one. i.a « o.n „osiljan c.HoI.'ImoH \, polL-tno 4 km LhtU-U.o 2K. ITu.l:ijiisj;v(,onci vto- hakarmm Schwur/, v Solskih ul.rah, I c 11 ersitz v Nunskili ulicali in L<'- ban na'Vorrfijovom tokaliSöu po 8 vin. GORICA (Kjiitraujd izdanje.) llj'nliiistvo in ii])ravništvo se naliajala v «N a rod hi tiskarni», ulica Vclluiini h. St. 9. Dopisc j»> nasloviti na urcdnišlvo, oglasc in i.aroaiino pa na upravnišlvo >Gorice«. Oglasi s<> računijo po petit- vrslah in sicnr ako s<> tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako s<> v«>čkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in" odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). lAQCBdonsho vprosanje. Pod tern naslovom je priobčil „Slo- vonee" z dne G.junija članek, v katerem objavlja razgovor svojega dopisnika z vodjem ustašev Boris Sarafovom, in ki se tako-le glasi: Zadnji čas Midi vnanjo časopisje pogosteje piše o noveni vstanku v Ma- cedoniji. Želeč, da se sam prepričan o istinosti teh poročil, odpeljal sem se v Sofijo,kjer bivajo vsi voditelji in duše lanskoga narodnega (|stanka. Obiskal sem .f/ajprvo prvega ma- cedonskoga borea in predstavnika no- tranje macedonske organizacije, Borisa Sara I ova, katerega glas je v tern vpra- äanju najmerodajniši. Gospod Sarafov se jo rad odzval moji prodnji; sinoči 2. jun. ob 7. uri Bva se sešla v elegantni pivnioi „Grand hotela", kjer sem ga čakal v društvu bivS^ga arbskega konjiäkega po- ročnika Novakoviča, ki je sedaj član v kornitetu tudi Malije Gerova Uroševa, kateri je desna roka Sarafova. Sarafova sem spoznal pred meseci v Belgradu, kjer je name napravil utis Ijuboznivega in prijetnega človeka v raz- govoru. On je toliko navdušen za idejo svobodne Macedonijo, da že v razgovoru o tern vprašanju navduäi tudi poslašalca. Mlad je še, ima komaj 28 let; rojen je v Libjakovu, solunskem vilajetu. Ko je dovrSil sole v Bolgariji in vojno učiliače, postal je častnik; 1. 1895. je kot po- ročnik odšel k macedonskim vstašem, kjer se je proslavil. Od 1. 1S96. do i900. je bil predsednik macedonakega komiteja, a celo lansko leto je a svojo četo bival v okolici Bitolja. Kot inteligenten človek in dober vojak je Sarafov organizoval narodno gibanje v Macedoniji. Notranja mace- donska organizacija je vrlo nrejena, a vse je delo Sarafova, kateremu je po- magal Delčev. Boris Saratov je s svojim junaštvom, požrvovalnostjo in zaslugami za Macedonijo danes v Macedoniji to, kar je bil srbski kraljeviß Marko. On je oseba, kateri Macedonci danes največ zaupajo, dobro vedoč, da hoče s svojimi hrabrimi tovariši ali poginiti ali v boju osvoboditi Macedonijo turškega jarma. Toliko v pojasnilo, da znate ceniti to, kar mi je Saralov prijazno zaupal za bratski narod slovenski. Prvo vprašenje moje je bilo : K o- liko je is tine na tern, kar piäejo lisli, da se skoro zopet pričnei vstaja v Macedoniji. j Je istina, odgovori Sarafov, mi se pripravljamo, dasi smo doslej bili pa- sivni. Mnoge nafie čete so v Macedoniji, a ne delajo in se ne gibljejo, dokler ni jasno dokazano, da Turčija ne misli resno z rpformami. Mi smo takoj izpo- četka dobro vedeli, da reforme ostanojo prazne obljube, in nismo se provarili. Hoteli smo pa počakati, da se svet sam preprica o tern. S pasivnostjo nismo ho- ] teli ovirati roi'orm, da nam pozneje tega ] ne prebacivajo, Češ, da je „reformatories" sam narod oviral. ; „Rfformeu niso uspele in ne bodo. V Macedoniji niso potrebne aamo po- litične, marvrč tudi gospodarske reforms», i Ako hoeo Kvropa Macedoncem pomagati, treba je mnogo kapitala. Ali ga more ; Turčija dati ? Ne, ker so njene blagajne i prazne; sania nima toliko novcev, da pokrije svoje najnnjnejfie potrebe. Za razna posojila pa je Turčija zastavila že vse svoje dohodke. Za izvršitev potrebnih reform bi trebalo najmanje 100 milijonov dinarov. ! Turčija pa ponuja beguncem, ki se vra- ! čajo, na mosec po 15 groäev (3 franke) za vsako družino, za popravo razrušenih J domov pa po 150 grošev (30 srankov). | To je obljubljena „pomoč". Vse to je I veter, to so palijativna sredstva. Narodu je torej v prvi vrati treba - denarne pomoči, ker mu je sedaj živ- ljenje zagotovljeno pod varstvom vnanjih častnikov. A če je govor o denarni po- moči, ne da je nihče, najmanj pa „re- formatorji" Macedonije. A kako naj dajo, ako sami nimajo. Ker pa nam tega ni- kakor ne morejo dati, dajo naj nam državo, in država sama dobi posojila ' 100 milijonov Irankov, s katerimi more zadovoljiti vse potrebe. Tega Turčiia nikdar ne stori, ker sama zahteva od podanikov vedno več, jemlje jim kožo s telesa. Tarčija nima trgovine, ne kalture, kako naj pomaga MacedoncemV Kako pa sodite, gospod I Saralov, o macedonski žan-j d ar m a ri j i? i 0 njejV Organiziral jo je Hilmi paša, toda nabral je orožnike iz vrst bivših ogleduhov in zlikovcev. To je največja zmes; tudi židovi so pri orož- nikih. Ali mora taka žandarmarija biti narodu v pomoč? Ali mi slit e, da se zopet pojavi V8taja? Sarasov odgovori: Po Macedoniji se povsod klatijo turške razbojniSke čete, ki trpinčijo prebivalstvo. Že zato morajo bili ondi vstaSke čele, da branijo narod pred zlikovci in razbojniki. Točno pa Vam ne morem določiti, kdaj se utegne pričeti vstaja. To ni odvisno od meno, od tega ali onega, marveč od razmor samih v Macedoniji in od njihovega daljnega razvoja. ! Alipaseponovivstaja? ' To jo gotovo. Narod se bode moral | braniti z orožjem. Poskusiti hočemo še I enkrat, da sebi in svoji nesrečni do- • movini izvojajemo svobodo z mečem in I ognjem. In zakaj ne bi poskusiliV lzgubiti ne moremo ničesar. Kar smo imeli, to smo izgubili. V novem boju na življenje in smrt moremo izgubiti le še življenje, ki je itak nad vse bedno in nesrečno. Da, stvar bi bila drugačna, ko bi narodu v Macodoniji po'stavilj, vsaj nove domove in ma vrnili to, kar so mu uničili. Na to pa Turki niti ,#$ mis- lijo, a ko bi tudi hoteli, ne mogli bi, ker ljudstvu 2a davek jemljejo še borni kruh iz rok ; denar pa, ki ga jemljejo narodu, ne trošijo za potrebe naroda» kakor v omikanih deželah, marveč. za svoje potrebe v Garigradu. Ali mislite, da bode narod vMacedoniji vbodočem ystan- ku Se odločnejši v borbi? Narod je pripravljen na skrajno borbo B stoletnim duämaninom ?n se äe vedno pripravlja. Te priprave se bodo vräile tako dolgo, da ae avet prepriča 0 ničnosti reform. Sicer je utopija, da bi se reforme izvršile ; a če se to zgodi, potem ni potreba, da se zopet vzdignemo> ker dobri stvari se ne ustavlja pameten človek. Pokret, vstaja pa mora priti iz na- roda samega kot izraz nevolje vsled tužnega in neznosnega stanja. Ko se narod sam prepriča, da mu je stanje v tonki meri neznosno, da ga dalje ne more prenašati, tedaj se sam vzdigne v obrambo svojih poraženih človeških ^ravic. Vstaja mora priti iz sredine Ma- cedonije, a ne, da bi jo zanetili vnanji odbori ter tako kompromitirali sveto in idealno stvar. Ali je komitet generala Gončeva v kaki zveziz mace- donsko organizacijo? Mi nimamo z generalom Clončevom nobene zveze in njegov komitet ne ob- stoji. Ta odbor se je razšel po želji bol- garske vlade. General Cončev je bolgarski uradnik v Macedoniji. On je prosto v službi bolgarsko vlade; kadar njej kaže, da se v Macedoniji prično meteži, tedaj mu ukaže, da gre tje. Ako pa bolgarska vlada sodi, da je njoj na korist. da se vrne mir v Macedonijo, tedaj se Cončev vrne v Bolgarijo. Mi pa ne vpraSamo, kaj želi bolgarska vlada, marveč kaj je potrebno in koristno za narod v Ma- cedoniji. Želi bolgarska vlada tako ali drugače, to nam je vse eno. Cončev in njegovo društvo samo kompromitirajo macedonsko stvar. Ako revolucija ne pride iz sredino naroda samega, potem sodi vnanji svet, da revolucija ni izraz naroda, marveč izraz šovinizma onih, ki nenaravnim potom izzivajo revolucijo. Kako pa sodite o odborih v svobodnih balkansih dr- ž a v a h ? Mi nočemo odborov, ki žele poslati boriteljev v Macedonijo. Boritelji se mo- rajo zbirati v Macedoniji iz naroda sa- mega, ki čuti potrebo, da stopi v boj za svoje pravice in rešitev iz nesreče. Mi hočemo v Bolgariji in Srbiji samo do- brodelne odbore, ki materijelno pod- pirajo boritelje za svobodo. Mi potre- bujemo sredstva za borbo, a noöemo takih, ki bi nas še ovirali. Ali utegne najnovejši bol- g a r s k o-t uräki sporazumvpli- vati na notranjo organ izani jo in njeno delo? Niti najmanje ! V Macedoniji so Srbi in Bolgari edini in složni proti Turkom, ki so obojim neprijatelji. Sicer pa mi Macedonci sodimo, da pogodbe Bolgarije, oziroma Srbije s Turčijo niso resne in tudi ne bodo uspele brez spo- razuma z Macedonci. (Konec pride.j Dopisi. Iz gori&ke okolice, 2. junija 1904. — (Konec). „Vsi listi, ki nimajo čitateljev le za norca, kakor „Gorica", se potrudijo ob takih prilikah, dati kaj več čtiva na- ročnikom", tako piseä ti. Po tvojih be- sedah imajo torej vsi tisti listi, ki ne dajajo za praznike prilog, svoje naroč- nike za norca. Tvoja „Soča" tudi ni pri- našala do novejšega časa prilog, torej je tudi tvoja „Soča" imela do novejäega L1STEK. Zavodiia v/^ojenka. Maloniski: Marija K. Markovič). 9. Gelo spomlad so me pojili z gorkim mlekom, dokler nisem malo oščepala (okrevala). Ležirn sama — ležim — ter si mi8lim : Tako mlada je in tako neusmi- Ijena — o Bog! V hiäi je bilo mirno in tiho; stene bele in neme; bila sem sama s svojo dušo. Veterc je zapihljal ter nagnil k meni v okence dišeče grmiče. Poldanski solnčni žarki so trepetali nad ko^'o in me obsipali s nvojim žarom. Bilo je so- parno, dremotnö, a zastapi nisom mogla. In tako sem bila sama, prav sama s svo- jimi mislimi : kako živeti na svetu? __ Rada sem bila — 0 Bog, kako rada, ko je zašiirnelo v vrtu, je potemnela svet- loba in jel pršeti dež ! Kar čujem, da je nekaj zalopotalo; nato smeh in krik __. n k meni se je vsula kopica otrok. Bili so veseli, rdečj, pa me pozdravljali ter kropili z vodo. Spenjali so se na okno, nestrpno, kdaj dež preneha ter zapeli : „Zojdi, zojdi sonečko, na popove polečko, na babine zjelečko, na naše podvörecko !;< Jedva pa je pokukalo solnce izza oblakov, pa so se že poizgubili iz koče. Ali meni je zvenel še dolgo dolgo v tem kotiču oni smeh, kakor bi kdo zvonil s srebrnim zvoncem. Zvečer — v r;:raku — so prihajaü 'judjo od dela — trudni solnčnega žara in težkega dela. Vsi so molčali, le neka- teri je težko vzdihnil, ali zopet —tužno, tužno in potihoma. Včasih je pritekla nagloma kaka tovarižica v sobo k meni: „Justina, golobica !" „Kaj se godi tarn pri vas sestrica?" vprašam jo. * »Oh, ne vprfiäaj, Justina — nesreča. » Danes so tepli Ivanko, včeraj Parasko 8. jutri pridem morda jaz na vrsto. Oh, Justa, nesrečna naša glavica !" ^,Pa po meni, ali nič ne vprašajoV" „Kaj, saj jej ni nič! . . . Čema pa ne ide po svojem delu? Kaj se tako mehkuži kot gospica? — Glej, tako dejo, öe hočeš vedeti. Oh, zakasnija sem se! Zdrava, Justinka!" 10. „Nekega jutra nisem bila äeustala, pa sem premiäljevata. Kar prileti Katinka v kočo: „Idi, idi, naglo Justina 1" „Kam pa?" „K gospici in gospej. No, hitro, Ju- sta. Poslali so po te, da pridi takoj. Gos- pica se je pritoževala stari nad teboj: da si že popolnoma zdrava ali da nočež delati in služiti. Idi no, idi !M „Ali kako čem iti, Katinka, ko ne morem niti hoditi!" „Popeljem te, golobica 1 Zberi moči, da ne bo še hujše. ldivi no, idivil' Jedva sem prilezla do sobe. Na pragu srečam gospico. „No, kaj se mehkužiš? Zakaj ne greä delat, potepa 1 Le čakaj, izmislim si tako kazen za te, da nisi takega ne vi- dela, ne čula". In kričala je tako, da se je kar za- sopla, pa me vlekla za rokav. . . Oh, ti moja nesreča! Kako se je razpalila, kako strašno se jej je nagrdilo lepo lice ! . . . Na ta krik pride äe gospa, pa me začne psovati. In äe je žugala, da me da tepsti. Ali tega — hvala Bogu — nismo skušale od nje, dokler ni prišla gospica. Od tedaj pa smo se navadile vsakdanje kazni, vsakdanjega joka. Če se je katera naamehnila — navadno se pač nismo — pa je hitela gospica do stare: „Babica, ne spoätujejo me!" Če je katera zapla- kala : „Babica", nič ne delajo, le jočejo!" Vse je grdila ta naša vjedalka. A stara se je srdila, pa nas karala, pa spominjala mladi vek ! (Dalje pride.) časa svoje naročnike za norca. Ha, ha, večje odkritoBrčnosti ni mogoče zares od lebe zahtevati! Sicer pa presegaž li 8 svojo trditvijo že vse meje človeškega razuma. „Gorica" daje naročnikom čas- nikarskega gradiva, kolikor ga jim je v svojem programu obljubila. ln Če daje kdo komu to, kar mu je obljubil, ga ima — po tvojih nazorih — za norca! Ta je tudi lepal Taka teorija je mogoča pač le v taki glavi, v kateri primanjkaje že več kot eno kolesce. Sicer pa ne bodi preveč ponosen na svoje priloge in ne glej tako čez ramo „Gorice". Tako „äveslati" 8 prilogami bi zamogla tudi ona, ko ima svojo tiskarno na razpolago, in ponatiskovati prevode t časniku, je pač zaBlaga enakega kalibra kakor ure- dovanje časnika s äkarjami. Nikar ne misli, da je svel obil s plankami, da no vidi, kaj tiči za tvojim čifutskim „han- siranjem" s prilogami. Suäa, prilatelj, suäa v tvoji tiskarni je vaega tega kriva! Razkol ti je tiskarno tako izsušil, kakor predpust mošnjiček Prešernovem štn- dentu. „Soča" ti je priäla ob mleko, „Pri- morec" živi „na puf", tiskovine za javne potrebe so ti zacoprali ti presneti „kle- rikalci", ko so ti obrnili hrbet. Prišel si v obupno stališče, katero označuje Nemec prav dobro z besedami: Odkod vzeti in ne krasti? In ker krasti nisi hotel, začel si mašiti razpokline svojih listov s pri- logami, inBerati, „narodnimi piruhi" itd. To, prijatelj, je prava resnica, kako „se poäteno trudiš, nstrezati svojim naroč- nikom"! In potem imaä še nesramno čelo, da podtikaš „Gorici", kar ti sam uganjaä. „Gorica" hodi pravo pot, ker hodi naravno pot, katero je hodila naäa slara narodna stranka od nekdaj — pod geslom: Odnošajem primerno, varno in previdnol Tebi seveda tako geslo ne ugaja, pri njem ni zaslužka. Tebi ugaja nasprotno geslo: Nepremišljenost, vi- bravost, oholost, äpekalacija, vporabljanje narodnega kapitala za vratolomna pod- jetja, sploh „äpilanje" naroda gospodov. Nobel, solang es gehtl Srečen, kdor pri tem svojega ne poatavlja v ne- varnost! S svojim denarjem si postaviti aristokrat8ko bivališče, ni äe taka „kunšt", ali pravi tiček je Se le oni, ki si zna „prifarbati" oblast čez narodni denar, da si ž njim na lastno povelje in po svoji edini volji in po svojem okuBU zoper voljo svojih somišljenikov pripravi tako stanovališče! Prijatelj, kdor zna tako rav- nati, ta zna äe le prar fino „za norca imetf", in ne le svoje čitatelje in na- ročnike, ampak tudi svoje somiäljenike! In če hočeš videti tega zvitega tička, le postavi se pred kako zrcalo v svojem grofovskem stanovaliaču, saj pravijo, da pri visokigospodi lakih stvaric ne manjka. In če ti ta sploäni dokaz, kdo da ima Ijutli za norca, ne zadostnje, ti po- strežem ta še s kontretnim. Bilo je menda pred dvema letoma. Ti si nekega dne intoniral v „Soči" gorostasno glorijo na naslov svoje tiskarne. To je bilo nekaj nezasliäanega I Takega napredka, kakor je donel iz tvoje glorije, ni gotovo doživela doslej nobena tiskarna na svetu. Vse je strmelo, vse se je čudilo, kako bi bilo mogoče, da bi bila tvoja tiskarna tako napredovala, ko je bilo vendar splošno znano, da je slana razkola tudi tvoji tinkarni jako osmodila peroti. ln v sredi te glorije si, kakor le ti znaš, napovedal prihod novega dnevnika, ka- terega ima poroditi tvoja stara „Soča". — Dva tedna potem si naznanil svojim naročnikom : „S o č a" b o o d s 1 e j i z- hajala le dvakrat na teden. Tableau! Prijatelj moj, zdaj mi pa povej, kdaj je imel äe kateri slovenski öasnik svoje plačevalce tako za norca? In pri tako znani polupreteklosti teh za goriäke Slo- vence uprav sramotnih dogodkov se drzneä äe natolcevati „Gorico", da ima svoje naročnike za norca 1 — Takih dokazov, kako vodiS svoje reditelje za nos, imam na razpolaganje še cele koäe. Za takrat bodi dovolj 1 Zdaj je vrsta na tebi, da dokažež svojo lako- nično trditev (ti bi rekel: laž) o „Gorici", Prijatelj, ti se mi držiŠ kislo. Danes je hudö padalo, kaj? To so sadovi tvo- jega novega odgovarjanja" I — A. K. Politiöni pregled. Zaiedanje deleyacij zakl|uöeno. V plenarni seji, katero je imela av- strijska delegacija v sredo, je odgovarjal minister za znnanje zadeve na razne in- terpelacije. Odgovarjaje na interpelacijo delegata Zafrona in drugov glede ugod- nosti za uvoz italijanskih vin je pri- pomnil minister za zunanje stvari gros Goluchovski, da zamore kratko in jasno izjavitj, da se ni glede tega povodom njegovega sestanka z italijanskim mini- strom ničesar sklenilo. Odgovarjaje na interpelacijo ravno istega delegata in drugov radi subvencije parobrodni zvezi med Trstom in Argentinijo je izjavil grof Goluchovski, da ne more skupna vlada dati take subvencije, ker nimavtosvrho nikakega kredita na razpolago. Sicer se pa hoče minister za to zadevo zavzeti. Ko so poročevalci konstalirali soglasje sklepov obeh delegacij, je izrekel mini- ster zunanjih stvari grof Goluchovski zahvalo in priznanje v imenu cesarjevem. Nato sta imela zahvalni govor delegat baron Chlumecki in predsednik vitez Jaworski, na kar jt bila seja zaklju- čena. Kvotna deputaclja. Ogerska deputacija je imela v pon- deljek sejo, v kateri se je sklenilo, da se predložijo avstrijski kvotni deputaciji sledeči predlo,,i: 1. Dogovori se naj skle- nejo za dobo od 1. julija 1901- do 31. decembra 1904. 2. Dokler obstoji skup- nost carine med obema državama, se porabi čisti dohodek carinskih dohodkov kakor dosedaj, v prvi vrsti v pokritje skupnih zadev, in le preostanek se po- krije v kvotnem razmerju. 3. Priapevki za še nepokrite stroäke se določijo tako, da mora nositi Avstrija 656, Ogerska pa 344. Av8trijska kvotna deputacija bo stavila protipredloge. Volltve za bukovlnskl deželnl zbor. Vlada je razpisala nove volitve za bukovinski deželni zbor. Rmečke občine bodo volile 22., mesta in trgovska zbor- nica 26. in veleposestvo 28. julija. Preosnova oböln. V ponedeljek je imel na Dunaju od8ek, katerega je izbral zadnji shod av- strijskih meat v namen, da se bavi z ure- ditvijo občinskih uprav, svojo sejo. Ta odsek je razpravljal o spremembi občin- skega reda in o razširjenju občinske avtonomije. Sklenilo se je med drugim tudi to, da se ustvari poseben občinski red za mestne nbčine in poseben za kmetske občine. Tudi se je sklenilo, da naj se opravilna doba občinskim odbo- rom raztegne na äest let, a vsake dve leti mora izstopiti tretjina odbornikov. Demonstraolje za financljelno neodvlsnost Hrvatske. V ponedeljek so bile v Zagrebu ve- like demonstracije za financijelno neod- visnmt Hrvatske. V občinskem svetu je bil stavljen v tej zadevi primeren pred- log. Ker ta predlog ni bil pripuščen, je manjšina zagnala tak hrup, da je večina zapu8tila dvorano. ZveČer so imeli viso- koäolci vseh strank zborovanje, na ka- terem so zahtevali financijelno samo- stalnost. Po shodu pa so demonstrirali po meslu. Italljanskl proračun. V italijanskem senatu je izjavil fi- nančni minister, da je italijanski prora- čun jedin v Evropi, v katerem ni treba upoštevati kredita. Blagajniäka zaloga znaäa namreč zdaj 200 miljonov. Naprednl učlteljl v BolgarlJI. Napredni učitelji v Bolgariji so na učiteljski konferenci sklenili odpravo verskega poduka v Solan. Ta sklep je provzročil veliko nevoljo prebivalstva, ki zahteva kaznovanje dotičnih učiteljev. Mnogo učiteljev je na Bolgarskem soci- jalističnega mišljenja. Iz Srblje. Na dan obletnice žalostnega do- godka, t. j. danes 11. junija, so priredili öastniki belgrajske garnizije velik kon- cert, visokoäolci pa prirede velik demon- straciJBki shod v proslavo reäene domo- vine. Obrenovičevim sorodnikom in pri- staäem je policija dovolila, da obhajajo ta dan „paratos" na grobu umorjene kra- ljeve dvojice. Straino mesarsko klanje In turške grozovltostl. Listi poroöajo iz Ai menije strašne reči. Pred tedni so Turki zažgali tarn 45 vasi. Ljudstvo je zbežalo pitem v mesto Gue- liganzana-Sassussa, kor so se postavili Arrnenci v bran proti Turkom. Te dni pa je turäko vojaätvo napadlo in vzelo tudi to mesto in je počenjalo tarn strašne reči. Zaklali so Turki baje na tisoče žensk, otrok in starcev. Armenski ustaši so se umaknüi v hribovje, kamor so jim sledili Turki. Koliko časa bo gledala ci- vilizirana Evropa to krvavo igro ? Koliko öasa bo držala äe roke križem ter do- volila, da se v sedanjem „prosvitljenem" veku zamorejo pred njenimi očmi do- gajati take stvari?! Rusko-japonska vojska. Soditi bi bilo po zadnjih poročilih z bojišča, da stojimo pred pragom vele- važnih dogodkov. Husi, ki so se do zdaj na veliko veselje svojih sovražnikov le umikali in umikali v Mandžuriji pred Ja- ponci, so menda zdaj svoje [umikanje opustili in bodo najbrže v najkrajäem času začeli napredovati. Saj pa je bilo tudi popolnoma potrebno, da so se Rusi umikali ter le zadržavali svojega sovraž- nika pri napredovanju v toliko, da so pridobili časa, v katerem jim je iz daljne Rusije priälo zadostno število vojakov, da zamorejo zdaj pričeti z oienzivo. Ka- kor poročajo namreč liati, razpolaga Ku- ropatkin že danea z 200.000 vojaki. Naj- važnejša pa je vest, ki so jo vdobili te dni ruski listi preko Harbina, da je ar- mada Kurokija obkoljena. Govori se namreč, da je doäla državni banki ofici- jelna brzojavka, v kateri je rečeno, da je Kuroki obkoljen. Prišla sta mu polem takem za hrbet generala Linijevic in Renenkampf, kar je velikanskega taktič- nega in slrategičnega poniena. Vsled t'\ vesti so pa postali tudi vsi angleški in židovski listi nekoliko previdnejši v svo- jih izmišljenih poročilih in jim je začel že pogum jako lezli v hlače. Pa tudi iz pred Port Artura dohajajo jako čudne vesti, ki pa niso prav nič ugodne za Ja- ponce. Sicer so Rusom sovražni listi v četrtek äe jedenkrat poslali v svet debelo laž, da je Port Artur že padel, ali ta Iaž imela je tako kratke noge, da so jo ome- njeni listi že v svojih večernih izdajah preklicali, dočim so bilježili, čeravno ne- radi, drugo vest, ceä, da so Japonci zad- nje dni napadli Port Artur s kopne in mor8ke strani, a da so bili povsod po- biti. Na kopnem bi bili izgubili jedno tretjino svoje armade, na morju pa bi se bile potopile v bitki, katero je imelo japonsko vojno brodovje z združenima ruskima ekskadrama portartursko in vladivostoško, ätiri vojne ladije. Res je sicer, da se mora tudi to zadnjo vest vsprejeti z največjo opreznostjo, ali skoro gotovo je, da se bijejo Rusi in Japonci že več dni prod in okoli Port Artura, ter se od raznih strani poroča, da so čuli kitajski trgovci in drugi, ki so se vozili zadnje dni po pečilskem zalivu, neprestano grmenje topov. Da se pa o V8em tem ne izve nič pozitivnega, krivo je to, da so med Korejo in Japonsko pretrgane vse bvzojavne zveze, kakor tudi med Japonsko in japonskimi četami pred Port Arturom. ¦ V8a poročila se strinjajo v tem, da koraka general Kuropatkin z veliko ar- mado proti jugu, da osvobodiPort Artur. Iz Petrograda se poroča, da je 4. t. m. dospel v Liaojang novo sestavljeni sibir- ski kor z 48.000 možmi, da ima sedaj Kuropalkin pri Liaojangu zbranega vo- ja^tva že 200.000 mož. * ¦ ¦ Po poročilih iz Petrograda je admi- ral Enquist, guverner mesta Nikolajev, irnonovan poveljnikom ruske eskadre, ki nemudoma odpluje na Daljni Vztok ter poskusi Port Artur osvoboditi z morske strani. Podadmiral Oskar Aleksandroviö Enquist jo bil dosedaj poveljnik mesta in prislanišča Nikolajev. Izobrazil se je v mornarski kadetni soli injenaRuskem znan kot izboren poznavalec torpednih rušilk. Kot kapitan je poveljoval topni- Čarki „Bobr" in pozneje križarki „Voj- vod edinburški". Gar Nikolaj ga je po- višal v admirala in ga imenoval za po- veljnika nikolajevskega pristanišča. En- quist je 50 let star in je znan kot vele- nadarjen in energičen mož. Domače in razne novice. Imctiovanjc. — Za glavnega uči- telja na tukajänjem ženskem izobraževa- lišču je imenovan g. Josip Gizelj, se- daj učitelj na meščanaki žoli v Kräkem. Sinrtna kosa. — V Sežani je umrl npokojeni c. kr. kontreadmiral Karol vitez S chaffer. Pokojni kontreadmiral je bil z nesrečnim cesarjem Miksimiljanom v Meksiki. V Kaslvu v Istri pa je umrl 6. t. m popoludne Niko B u t k o v i e, ravna- telj tamošnje ljudske äole v 63 letu svoje starosti. Pokojnikovo truplo prepe- ljali so v njegov rojstni kraj Vrbnik na otoku Krku. V četrtek so pokopali gosp. Antona Vecchieta, posestnika na Blančah pri Gorici. Pokojnik bil je star kakih 70 let. Bil je jako razurnen mož in poštenjak v pravem pomenu besede. Bil je pa tudi dober prijatelj naäe narodne stvari. L. 1859. odlikoval se je v vojski na Laškem in je bil odlikovan v priznanje njegove hrabrosti s svebjno kolajno. Naj počiva v miru. Za „Šolskl Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice": Fr. Žnideršič, profesor, mesto udeležbe k predstavi v Čitalnici dnroval je 10 K; Ivan Murovec, dekan in kaplana v Gerknem za junij 3 K. Za „Mladega gozdarja": gospa Tro- jer, soproga oficijala pri deželnem odbora 3 K. — Hvala! Pevsko-dramatični vefer Ijub- ljan§kih igralcev v gorižki „Čitalnici" dne 7. t. m. je privabil, ako se vpošteva hudo pritiskajoča vročina onih dni, ko je vsak bolj hrepenel po prostem zraku nogo po soparici v zaprtem prostoru, prav častno množico poslušalcev; in pre- pričani smo, da od njih, ki so doLli, ge nobeden ni kesal; kajti nepre? v mestu se nreppi r^xi ,r~*WM u"i so brzojavljenje ^ 3O ^8*0*0*»™- Tudi prenehati. Dez DaZ ** Za nekaJ «»« da so nastaU !n i* pa lako ^očno, POtoki,V^jePudr^^i^!^^ prenehati. Dež närl«! • Z& nekaJ 6asa da so nastaU !n i* pa lako ^očno, potoki. Voda ieP^fkaterih aIicah celi polno jo je bilo v la, V mn°8e Weti. Vse nevarnosti ki «'« u° bili cel° »kti v TatiJ „r TTi° t arhiTU- Preteklo nedelini*Vßega na Kanalskem. ˇ P'odajalnico !r T^ je Priäla Markič «««, da si ho?e l i&> GregorJH v Raätelü' *b»rala ie mM , pitl Jedno ur0- Markič »e Ji niDorirarni toliko öasa, dokler W to vedPe?rüt ° if'00, Zmaknlli' ne da bene ure Ip/ Seveda kuPila ni no" dogovoriti 7\1<\T niSta mogla z nrarJem P°^ravla „« • C.ene' Markič Je toreJ «a«a do im r^a ln odäla- Ali nekoliko Je Jedna „M8e J° Urar PrePričal» ^a mu njegov .„ 2manJkala- Hitro Je padel iskati na Mark>ö, in začeli so jo Marki'/a preP°zno- v ßetrlek pa je priäla ^ sama zopet v prodajalnico Gre- gorja. Gregor jo je koj spoznal in po- klicali so redarja, ki je tatico aretiral. Ko so jo preiskali, našli so pri nji jedno drugo uro in pa jeden zastavljalni listek. Ona druga ura bila je last urarja Öuligoja, ki mu je jo ukradla Markič v sredo. Za- stavljalni listek pa je bil uprav oni listek, s katerim je Markič zastavila uro urarja Gregorja. Modra« je pičil 8-letnega dečka Venceljna Bijavica iz Oseka v levo nogo. Hodil je z dvema tovarišema nad vasjö; nenadoma, in deček sam ne ve, kdaj in kako, ga je modras popadel in vgriznil. V bližini je bil mož, kateri je dečka videl valjati se po tleh in bljuvati iz sebe. Sei je k njemu, izpral mu rano in mislil, da bo dobro. Dečku pa je prihajalo vedno huje; radi tega ga je mož prinesel na dorn. Prevezali so mu nogo nad ko- lenom, rano razrezali in mati mu je iz- sesavala iz nje kri. A bilo je prepozno: kajti noga je nad prevezo ;temnela in dečku je bilo vedno slabše. Nobena reč mu ni ostala v želodcu. Prepeljali so ga v Gorico k zdravniku dr. Baderju, ki mu je rano izžgal in mu pod kožo vbrizgal neko tekočino. Od tarn so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so pa žalostnim sta- rišem dali malo upanja, da bi jim sinček okreval, ker je bil že ves zastrupljen. Kakor se čuje, je vendar upanje, da ostane deček pri življenju. Ukradel je konja in voz. Bilo je te dni. Prišel je v Devin neki Človek v ogerski noši in se ustavil v go- stilni gosp. Plesa, da bi tam prenočil. Namenjen je bil v Italijo. Gospod Ples je imel v hlevu lepega konja in lep koleselj. Oger pa si je mislil, zakaj bi jaz hodil peš, ko se mi nudi tako lepa prilika, peljati se na lepem vozu in z dobrim konjem! Vpregel je namreč konja in se vsedel na voz ter se odpeljal proti Haliji, ne da bi o tem kaj pevedal g. Pieeu, ali pa kakemu drugemu. In res bil je že v bližini ital. meje. Ali tu ga je ugledal orožnik, ki je bil na patrulji. Poleg ogerske noäe zdelo se je orožniku čudno tudi to, da je Oger nerodno vodil konja. Zato ga je ustavil tarn nekje blizu Viäka ter ga z vozom in s konjem vred spravil v Gradišče. Med tem pa je priälo brzojavno obvestilo, da je zmanjkal g. Plesu po noči konj z vozom vred. Oger imel je torej 8molo. Imenuje se Neza Schubert in je oblečen, kakor so oblečeni ogerski redarji. Pripeljali so ga v tuk. zapore. Uboj v Ilihembergu. — Minuli četrtek, na dan sv. R. T., nastal je po- poludne v Rihembergu pretep med do- mačini in italijanskimi delavci, čegar iz- id je bil ta, da je neki Italijan zabodel tako hudo 22-letnega mladeniča Ivana Ličena, da je ta že par ur po pretopu izdihnil svojo duäo. Med pretepom bila sta ranjena tudi dva Italijana. Zaprli ho vsied tega več oseb, med njimi par Ita- lijanov in nekaj domačinov. Več italijan- skih delavcev zapustilo je vsled tega Ri- hemberg, ter se napotilo proti domu. Dvajset delavcev, ki niso imeli dovelj denara, da bi se podali v domovino, pe- ljalo se je v Trst na italijanski konzulat — vsaj tako poročajo italijanski listi —, da bi jim ta priskrbel denar za vožnjo v domovino. Vsled tega dogodka zagnali so italijanski listi v Gorici in v Trstu straäanski krik in začeli so tako nesramno pisati o našem slovenskem ljudstvu, po- sebno pa o Rihemberžanih, kakor da bi blli ti sami divjaki. ki ne puste nobenega pri miru posebno pa ne Italijana, ako se 4>rikaže v njih občino. In zakaj vse to?! Zato, ker je italijanski delavec iz Abrucov, iz klasične dežele vsakdanjih tolovajstev, prebodel slovenskega mlade- niča Rihemberžana, in mu v 20. letu njegove dobe pretrgal nit ziyljenja. Ah ni to največje lopovstvo ? Ali ni to naj- večja nesramnost'? Kako da ae je vršil pretep, kako je isti nasial in zakaj, vse to nam ni natanko znano in bode to dognala äele sodnijska preiskava. Pa de- nimo, da bi bili Italijani popolnoma ne- dolžni in da bi jih par slovenskih fan- tov v resnici napadlo brez vsakega po- voda, kje imajo ti nesramni listi prayico napadati in sramotiti vse slovensko ljud- stvo in vse prebivalce rihemberške ob- čine ter hujskati na priliko v Gorici, ka- kor to dela zadnji „Corriere", goriäke Italijane proti goriäkim Slovencem. Kakor reöeno, nam niso natanjko znani vzroki rihemberäkega pretepa, ali to pa nam je prav dobro znano, da nastopajo nekateri italijanski delavci, ki delajo zdaj pri bo- hinjski železnici, sem ter tja prav aro- gantno in izzivajoče, bodisi na Krasu, kakor tudi v naših gorah, kakor da bi jih njihova dvatisočletnu „avita coltura", o kateri italijanski listi pri vsaki priliki kričijo, opravičila, da nas smejo Slovene« celo na naših tleh žaliti na najpodlejäi način ter nas napadati na najraznolič- nejše surove načine. Nam ne pade nik- dar na um, da bi zaradi nekaterih itali- janskih srboritožev in surovežev napadali vse Italijane in hujskali naše ljudstvo proti njim, kakor nam ne pade nikdar na um, da bi imenovali ves italijanski narod tolovaje zaradi tega, ker se izvr- äujejo tako pogosto tolovajstva po Italiji in posebno pa v Abrucih, odkoder so doma oni delavci, iz katerih vrst je jeden zbodel v eetrtek v Rihembergu mlade- niča Ličena. Proti taki pisavi italijanakih listov moramo mi torej. odločno prote- stovati in jo označiti kot izbruh največje podlosti in surovosti, katere ni zamogla ublažiti niti dvatisočletna „avita coltura". izprt'd porotnega §odišča. — V torek se je vršila pred tukajänjim porot- nim sodižčem kazenska obravnava proti Viljelmu Peniču iz Zagreba, rojenemu leta 187B., delavcu pri bohinjski železnici. Tožen je bil zaradi težke telesne po- äkodbe, ker je dne 18. februvarja t. 1. s kolom tako hudo udaril svojega tova- riäa Franceta Sladiča, s katerim sta sku- paj stanovala v lludajužni, in sicer po glavi, da ga je pri tej priliki na levem očesu tako poškodoval, da ne bode Sla- dič nikdar več videl nanje. Ker so po- rotniki bili mnenja, da ni storil Penic tega s slabim namenorn, ampak le v jezi, potrdili so tozadevno eventualno vpra- äanje in Penic bil jo obsojen le na tri mesece navadne ječe ter na plačilo 100 K Sladiču za prealale bolečine in 1000 K za izgubljeno oko. Vöredo se je imela vršiti obravnava proti Joahimi Stanonik, ^riväi poätni ekH- peditorici v Renčah, zaradi uradnega po- noverjenja, a se ni vräila, in je morala biti odložena, ker je bil zagovornik dr. Graziadio Luzzatto zadržan po nekem dosIu. V četrtek sedel je na obtožni klopi pred porotniki oni France P r e g e 1 j od Sv. Lucije, ki je hotel, kakor smo svo- ječasno že poročali, umorili krčmarja in krčmarico Gej na Prevaleh pod Sv. Goro, da bi se polastil njunega denarja, s ka- terim bi pomagal potem svojemu bratu. Obravnavo je vodil deželnosodni svetnik Schmarda, obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Jeglič, a zagovarjal ga je dr. Treo. Porotniki pa so bili in sicer: Peric Ivan, BatiČ France, Kavčič France, Hvalič Gaäpar, Toroä France, Sandrin France, Ahac Mihael, Obljubek France, Kregau France, Keršovani Karol, Urbančič France in Hvala Jožef. Obtož- nica je popolnoma slična poročilu, ka- tero smo prinesli mi svoječasno o tem dogodku. Pregelj je priäel namrečdnel7. aprila predpoludne v C^jevo krömo na Prevaleh, naročil si četrt vina ter se po- tem potikal po okolici do večera. Zvečer povrnil se je zopet v krčmo, in ko so drugi ljudje odäli in so ostali v hiši samo krčmar, krčmarica in 17-letna dekla, približal se je Pregelj z revolver- jem k Ceju, ki je pri ognjišču čital iz neke knjige ter vstrelil nanj iz revol- verja, ne da bi niti počakal odgovora na vpraäanje, katero je stavil do krčmarja, namreč kaj čita. Potem je vstrelil dvakrat na krčmarico, ki je istotako sedela pri ognjišČu in držala t naročju malo avoje dete. Zadel je krčmarja v glavo, ali rana hila je le lahka; istotako nista bili težki rani, katere je dobila krčmarica na roki in na tilniku. Zaradi tega pa in ker ni bil težko poškodovan, planil je krčmar na Pregeljna ko je streljal na ženo, ter ga premagal, pri čemur mu je pomagala žena, dokler nista prihitela na pomoč dva soseda in neki voznik, ki so poma- gali zvezati Pregeljna. Poslali ao po orož- nika v Grgar, ki je kmalu priäel ter od- peljal Pregeljna v goriški zapor. Med po- tom je Pregelj orožniku priznal, da je hotel krčmarja in krčmarico umoriti, da bi se polastil njunega denara. In res je videl Pregelj v neki Cejevi omari slučajno 340 K. V isti omari pa so se nahajale baje tudi hranilne knjižice v vrednosti kakih 3000 K. Vsled tega tožilo je dr- Žavno pravdniätvo Pregeljna zaradi zlo- čina poskuäenega roparskega umora. — Po prečitanju obtožnice je vpraSal pred- sednik obtoženca, je li sliäal, kaj pravi obtožnica in ae li spozna krivim. Obto- Ženec odgovori, da ae spozna krivim. Predsednik ma je nato rekel, naj pove, kako so je vse to zgodilo, nakar začne obtoženec približno tako pripovedovati: Dan pred dogodkom podal aem se od Sv. Lucije v Gorico in nesel sem a aeboj 140 K, da bi jih izročil svojemu bratu. V Plaveh pa me je dohitela noö, oBtal aem tam in spal v nekem hlevu. Zjutraj ko sem vstal in bil že na potu proti Go- rici, zapazil sem in se prepričal, da ni- mam veö denara v žepu. Vrnil sem se v hlev ter iskal sploh povsod, da bi na- äel denar, a vse moje iskanje je bilo zaman. Mislil sem, da znorim. Hodil sem ves omamljen naprej po potu, in ne da bi niti na to mislil, znajdem se hkratu v Gejevi krömi. Vstopil sem v krčmo ter poklical detrt vina. Imel sem pri sebi 20 noYcev. To vino sem popil, potem sem pa pohajal celi dan okolo krčme. Prišlo mi je na um, da ubijem krčmarja ter se polastim njegovega denarja. Ko aem priäel zvečer zopet v krčmo, mučila mo je ta misel. Bil sem tako potrt, da sem prišel popolnoma ob pamet. Potem pa je Pregelj izpovedal približno vse tako, kakor je stalo v obtožnici. Pred- sednik ga je na to vprašal, da li ve, da je njegov zločin strašen. Na to vprašanje začel je obtoženec jokati in si je zakril obraz. Rekel je še, da je bil vsled zgube denara, katerega jo tako skrbno hranil za svojega brata, a ga je naposled izgu- bil, popolnoma zmešan. Nameraval se je celo usmrtiti, a nazadnje da je storil, kar je storil. Bile so potem zasliäane neka- tere price, kakor krčmar, krčmarica, de- kla, krčmarjevi sosedje in orožnik, ki pa niao izpovedali nič novega. Prečitali ao se potem razni spisi, kakor spričevala o obtoženčevem ponaäanju, ki ao bila naj- bolja in ga opisala kol vzglednega mla- deniča. Na porotnike je bilo stavljeno le jedno samo vpražanje, tičoče ae poskuaa roparskega umora. Nato je govoril dr- žavnega pravdnika namestnik. Povdarjal je sicer v svojem govoru, da je privedel do tega groznega zločina obloženca ple- menit namen, pomagali svojemu bratu, a opisal je tudi v živih barvah grozno dejanje, katero je hotel, da bi dosegel svoj namen, izvršiti obtoženec. Zagovor- nik dr. Treo ae je trudil dokazati, da Pregelj ni imel namena koga umoriti, ampak njegov namen da je bil le priti na kak način do denara. Potem je pred- sednik na kratko reasumiral celo obrav- navo, na kar so se podali porolniki v poavetovalno aobo. Čez nekaj čaaa priäli so zopet v porotno dvorano in njih predaednik je naznanil, da ao jednoglasno potrdili jim stavljeno vpraäanje. Nato je državnega pravdnika namestnik, z ozi- rom na izgledno obtoženčevo življenje, priporočil sodnemu droru milostno ob- sodbo in se mu je v tem pogledu pri- družil tudi zagovornik. Sodni dvor podal se je potem v avojo poavetovalno Bobo, in ko ae je vrnil zopet v porotno dvo- rano, je predaednik naznanil obsodbo, vsled katere je bil Pregelj obsojen na ätiri leta težke ječe, poostreno vsake tri mesece z jednim postom. Umestna prepoved. — Z ozirom na žalostne dogodke, krvave pretepe in poboje, ki so se dogodili na Krasu, na Vipavakem in na Tolminskem med de- lavci, ki delajo pri gradbi bohinjske že- leznice, je izdalo trzaäko namestništvo te dni naredbo, s katero se prepoveduje delavcem pri gradnji bohinjske železnice no8iti 8 seboj orožje bodisi te ali one vrste. Glasi se tako-le: Naredbac. kr. na- meatniätva v Trstu za Primorsko z dne 7. junijal. 1904 ät. 1896, ticoöa se razoroženja delavcev, ki so nastavljeni pri delu bohinj- ske železnice in sicer v tržaški okolici in v političnih okrajih sežanskem, go risk em in tolminskem. Iz varatvenih ozirov odreduje ae v smislu § 42. cesarskega patenta z dne 24. oktobra 1852. drž. zak. ät. 249 razoroženje vseh delavcer, ki se na- hajajo pri gradbi bohinjake železnice in 8icer v tržaški okolici ter v politiönih okrajih sežanakem, goriškem in tol- minskem. Takojänja izvršitev te naredbe ae nalaga policijskemu ravnateljatvu v Trstu, vladnemu komisarju za trža^ko okolico ter okrajnim glavarstvom v Se- žani, v Gorici in v Tolminu. Za vea čaa dokler oatane ta naredba v veljavi, je prepovedano delavcem, se nahajajočim pri delu bohinjske železnice, nositi s seboj ali pa tudi imeti doma orožje kojekoli vrste in sploh take reel, ki bi se dale lahko rabiti kot orožje. Oni, ki bi se pre- greäili proti ti zapovedi, zapadejo kazni, določeni v § 32. zgoraj navedenega ce- sarskega patenta. V «mialu § 32 zgoraj omenjenega cesarskega palenta se taki prestopki kaznujejo z denarnimi globami od 20 do 200 K, oziroma z zaporom od treh dni do treh mesecev. Sekvestrira se tudi orožje. V akrajnih slučajih 86 kazen po- ostri lahko tudi a tremi meaecimi zapora ali z denarno globo 1000 K. Strela. — V Krasnem (v Brdih) je v ponedeljek dne 6. junija popoludne vdarila strela v cerkveni zid med zvoni- kom in cerkvijo ter priäla v cerkev in se nemudoma vrnila skozi zid v svoj varni hram brez posebne äkode. Največ je poškodovala cerkvenikovega sina, ki je zvonil takrat proti „hudi uri", omotila ga je in treačila v zid. — Ne zvonite, ko je blizu že nevihtal Rojahi! hupujte norodni holeh! Doguaiio jo, da ho občo. priljubljone in vsoslransko razširjone >kapljice s v. Mark a,» in «a trie lokarne v Zagrebu. Markov t r g, najpotrobnojše v vsaki nisi. I'o- duti so jih inorc bolnikoin kol prvo puinoč, zdravim pa v odvmitov boloznij. Zalo pa opo- zarjamo p. n. gß. öitatolje na današnji oglau >M « a t n o I n k a r n «« v Zagreb», Markov t r g, na 4. strani. iivsiien oku» ka« douiMe * ptfcMtanpm Wydrowe žitne kaue \POSKUSlsEl •*- Vior.« drifovoluvo. py.DOMACI PRIJATELJ" I Safljarsto in vinarsko drustvo ¦ za J3rda v (Joriei Prodaja naravne in prstnc i brislte pridelke po zmornili ' cenali. I Zaloga prislnih vin: burgundeca, rizlinga, modrc | frankinje in drugih. DESEUTNA VINA. Sedež društva je: | Gorica, ulicaBarzellini št. 20. ^ rn svetem Antonu radovanskem _^_J \ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pinnct, dalmntik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. , Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvalit^ti, umetuiško delo v roinanskein karionu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. » Zaloga sveč iz čistoga čobelnega voska kakor tudi mešanc sveče I. in II. vrsie, podob, vencev, križčev iu svetinj vsakovrstnili. Lastna izdelovalnica palm iz nmetnili cvetlic in vsakovrstiiili drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, %/-w%-----w-,-w^-----w-^-v •—-^—^—^^w^-wv^-v pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 24BP Ob nedeljali in praznikih je prodajalnica zaprta. ~"Wf ^ Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vögriö. ^Kdravje je iiajvecje bogiiKtvo! Te glasovito in no nadkriljiv« kapljic« sv. Marka so uporabljajo za nolranje in zunanjo bolozni. 1'nscbno odshanjujejo trganjc po kostcli, nogali in rokah tor o/.dravojo vsak. glavobol. Oiw delujejonedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar in umeček, odpravijo naduho, bolučine in krčo, pospešujejo in zboljšujojo prcbavo, čislijo kri in čreva. To proženojo velike in male gliste tor boločine po toll provzročone. Tudi delujojo izborno proti hripavosti in prolilajonju. Ločijo vso bolozni na jetriJi in slezih tor „koliko" in ščipanjo v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od to izvirajoče bolosli. To kapljice so najboljšo sredstvo proti bolozni na maternici in „madronu'', in zato no hi srnolo manjk.iti v noboni mcS&uiski in kino(xki hiši Dobiv.ijo sr samo v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročuje 6o odino in točno 1« pod naKlovoiu: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donar se pošilja naproj aü pa povzanie. Manj kot cn diirnt (12 slcklonir) se ne pošilja. Cona jo naslednja in aicer franko na vaako poöto: 1 ducat (12 Htekleiiic) K 4- h 4 ducftt (48 stekleili<>) K 14>60 ,, 2 „ (24 ,, ) „ o — „ 5 yfi() ^ 17. Priznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni niogočo vsoh tukaj pona- tistiiti, zato navodoni iniena lc nokatorih gospodov, ki so s posobnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka, terpopo- nonia ozilravili: Iv. liaronlüißiß, uLÜtolj .laiiko Kišur, kr. nadlogar; išlolan HarcNir župnik; llija Manič, opančar; Soiija Vu- helič, äivilja; Jožof Soljanič, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markuv trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. jpF*- Vstanovljena I. 1360. "9*1 K.'ipljice sv. Mnrkn. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega domau. ^voji k Nvojiin! Svoji k svojini! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljnbH, da edina hrvatska zavarovalna družba „CROATIA" stoječa pod pokroviteljstvom slob, in kralj. glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron sprejemlje vsako vrsto neprerničnim (hižo, gospodarska poslopja, tovarne) ter pre- mičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, strnje, živino, žito, slamo, seno, blagn v «kladiačih ali na prostom itd ) v zavarovanjo proti ognju in streif ob najnižjih conah in z najboljšim jamstvom. — Ista posreduje za svoje zavarovanco poaojila na nepremičnine pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana ]e zavarovati se pri domačem zavodu — žo da no gre d«nar v tujino. Glavno ssastopstz^o sa Trst, Is fro in Gor/ško v Trstu, ulica Miramar 11. Vrhovno poverjeništvo za Goriško in Gradiščansko je v Goriei, ulica Barzellini št. 22. Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zolop prhfnih bclih in irnih 7'i/t is last ft Hi in drugih prizna mil 7'ino»rndo7>. Dostnvl.ja na doin in ra/.po- šil.jn po /He/.nici n;i vso krajo «ivstnM>^«'i'Hk«' lnonarnijr vko dih od r>0 1 uaprrj, Xa /,alitov<» posilja tudi u/orct'. Zalogo piva „Dc/ttiške drnxbe zdrušenih pi7U>7*aren Žahu-Laški Trg in ftfaen/'sfci'ga pi?>a „prn- zdroj" iz sloveče češko „Me- ščanske />i7>o7'arne". ' Zaloga ledu, kalon^n so od- d.ij.i li- n i (IHm'Io oil 100 kg iiapoj. Cene zrnerne. Postrežba poštena in točna. Krojaška zadruga G[oriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospodc, fcrkalc, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno z'ri spomladni in Ietni čas, blago vsch kakovosti in po najnižjc mogočih konkurenč- nih in stalnih ecnah. Yzorei najnovejše izbere se, na zahtevanjc pošiljajo brczplacV no in poštninc prosto. Anton Kustrin Gosposki uliOx h. štev. 25, priporoča ČH^stiti »lahovSemi in slavn<*mu občinslvu v ine.stu in n?i do/.»;li svojo truovin«.- jrtililrwjgM blaga n. pr. kavo : Santos, Sniidoinin^o, Java. Gejlon, 1'orio- rico i. rsu iKl^rskn in flaimatinsKO. Tctrolcj v ziibo.u Slmikor rM7.no vrst«. Moko öt. 0, 1,2, X 4t, 5. Vvč vrst riža. MiIJHV«č<^ prv»1 in dru^'t» vrsU;, numrec po Vs kila in od I funta. Tostenino iz tvornice Žnideršič & ValenČič v 11. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Aidovščini. Vse blago prve vrste. DENAR po 4°0 tlmnH4;n*«ii«lifi Mftnniiln ponujamo na 15 do 65-letno od- nmOrtlZQCIjSRQ POSOJIIO plarevaiüe potom prvih kreditnlh /avodov iz Budimpešte in inozemstva do s/4 cenilne vrednosti proti vknjižbi na I. in II. mesto. ncßhni b no His \ Duhovnikom, i-astnikom. državnim in zaseb- UdbUlll nllUll! aim uradnikom, Lr^ovcem, obrtnikom s po- rokom ali bre/. puroka na 1 do 15-letno odplačevanje. Izwrsuje se hitro, kulantno in disk'etno. Konvrr/lj» 1»•»ii€iiiili in prlvatnfli «IoIrov Meiler Lajos 6s Tärsai, bančni zavod Hiidiiii]M'štu, VI. David-ulza 15. »I» i i i • i.... II,.. \ /i k.....; .........,.!».. -».i «-tilffnv/i»*!