Št 39. Y Gorici, dne 25. septembra 1896. Tečaj XXVI. »Soča" ii'iaja v-»ak petek o poldne in velja s prilogo „Etipi4mkl L)tV Vreil po posli prejemana aH v Gorici na ilom pošiljana: vse leto.....|rld. 4-U), pol leta ..... , 2-20, »'etri leta .....1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim mati j premožnim novim naročnikom narofnino zniža mu, afco se oglase pri upravniSlvu. »Mline" izhaja vsakih It dnij v.-ak dru;:i torek in velja za celo leto 8«> kr. ..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesce v obsegu !G stranij. Kadar je v petek praznik, izi,fa* je priredilo svoj trt* tj i »redni občni zbor, katerega so se mogli i;.l..bemu vivim-mi dobra, in I enaka bremena v krvi in donaru. (Jovornik obžaluje zavlačevanje v zadevi slovenske ljudske šole v Gorici in v Tr&Ui ter izrazi svojo prepričanje, da lii so n<» pn*lopu po naselili zdravili šolstva, marveč po političnih ozirih. V gospodarskem ožini je liila dežela od nekdaj popolno zapuš-Vna. V zadnjih letih je začela vlada nase gospodarstvo nekoliko podpirati, pa s tako skromnimi .svoticaini, da se to komaj po/.n.i, d.i ji« to kakor kaplja vode na žareče železo. Trst in Fm-lanija sla bila vladi od nekdaj pri srcu; Slovonr,, ki imamo vi činu v deželi, ki smo za državo in risarja žilov.ili svoje sinove, ki smo nositelji davčno muči iu avstrijskima cula ob hrenovih jadranskega morja, bili smo pozabljeni, k si-r m- b- od stra;ii domačinov, ampak tudi 1 kur da nas ni. To m- sme dalje trpeli; h so.,mU>v, ki so s^ pohodili v Komen j opasati se morami), iu vlada bo morala slišati naš glas ter podpirali nas lam, kjer ne zado-tuje na«t moč, Država potrebuje krepi* iu zve«! narod ob svojih mejah: zalo naj -i /a ubrani iu ojači. (Jovornik ji- pojasnjeval dalje juslične iu iiaiodui- lazuirre v Priinorjii, omenjajoč imenovanja pri jtisličui upravi za časa mi-ni-dra G I.-i s p ar h a. ter je prišel do zaključka, t\.\ grof liadeni mora svojega tovariši gr«d".i Mci-parha dovesti ilo drngar- v najhujšem dežju, kar je toliko bolj priznanja vredno. Da je |»i!o ugodno vivme, videl Iti bil Komen mnogoštevilen, sijajen .-hud, kakor-vn e h., vidi kmalu na Kr.i-u. Vlada m bila zastopana pri /liotu radi r.eii/orilteKa vremena, a nameiiji-no je bili» baje, da pride 'lini okrajni glavar med zbnroval.v. i'n-.|-,i'.lnik ilr. f;rr-r,»rčie je olvoril /liorov.iiije [>o končani popoMaii-ki službi božji ter omenil, iU le redki so ,hodi, kater.-je skiiialo dm-tvo .Sl.i^a- na Krasil, a d.i radi h rM ni omaje na ve/, ki vrže društvo iti Kr.H, kakor na tlrn^v rlovi-n-ke de!«- j,'o- I"! ke ilrž.ele. l*ftjii^.njr V.il :,• poji m politični položaj, in Mrer toliko v 1'riiiniijii posebe, koiikor v tostranski Irzivni polovni sploh. Slovenski narod v 1'riinorjti, pravi, p« mno-o napredovat v zadnjih 2n Ji lili l.-tili v •ol-<-V.i-»t, i*ošpod.ir.-kein( tiarodtii-ni in polilicnem o/an ; ali ilobrohutnost vladi- in vladinih organov do rijiya ni napredovala, marveč nazadovala v v-eli naštetih ozinlt. post bno na pravosoihieiii p'>i;u v jrzikovnem oziru. Zato imajo primor>ki .Slovnici iu Hrvatje povoda dovoij, «|.i bridko loži;« (.....zdravih odno- sajdi v dež,«-li, o lirprijazili z Dunaja, ki jim liij« v obri/. v vseh stroka!. javnega Jivljejija. Nadini otrokom, ki so z dobr iioin dovršili domači> Ijtidsko morju, inaiveč- ;.o zbudili v njih kal neza-upnii-ti, ki ne more biti državi v prid, A oviioin n.i dobrohotne bes,.de, katere je izil-sioval liiiuisterski predsednik ^rof liadi-ui na svo..-in potovanju v 1'iimorjii, se nadejamo, da -e še vs.- tako obrne, kakor zahteva ko-ii-f narodov iu države. 1'oroMo o splošnem [»olitičnem položaju v Avstriji je zaključil govornik s pozivom, ::aj ^ori-ki .Slovenci volijo v državni zbor larn, kji-r sanji odioč-ijejo. I,- lake p.i-»pi 'i-/'Trsta''hi j >!•""'<% ^ «" voljni složno posto-' pati z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci, kakor ti. p r. složno postopajo deželni poslanci goriški. Posamezni uiasovi v ilržaviHMii zboru s-* zgubljajo; vel, . » imajo oni, kale-,branjcu vs»„p v s.-, nje *„.., ak„ M. ni , J ^ ^ ^ ^ ^ ^. ^ ^ ,hi.,I, I...I. »,¦«,.,-:-„.. ha:,, !r?a so suive^k, , |L(orii {;;iji ^h ^^j ., „,. ^ r(l. o.h!,Sj, s,!;,-,n j...;,!!..!-. sv»>. <,tr.,s, že v | .^ ujU .^^ ^ ,b ,j s,m„|lski po. s;,'.!ai delali opo/;.-i-o radi opozicije pa tudi ne, ^.d bi s;i po tožili vladi; marveč pod-pe,-a;o naj vi.ido v pravičnih rečeh, a /a to sumi poleno podporo n.ij zahtevajo polteno plačilo, to j.-: da Ui.la ^i.i dnine in -motne kor:.-li s-lo-,eiiske^a n.iroda. Navzoči so z odobravanjem sprejeli poročilo gospoda poslanci. '-:« v iVimorj., sp!oh takih srednjih m,!. ,U \ () ,lrUiJ| {((,ki ,,,„,VI1I.W ,,.(Ill( mturv{. ¦o ..trokom iiuv-e- prestopiti tz slov-i^ke ; 0 „1,^.^,,, ^„,j1(,dai>tv(. in o naših sodni-:: 1>m» Soiti nar.ivnns* v državno srcdiro šolo. ¦ -,^,t „,,vi,rj; .> ,3i./elni ito-!aner iti odbornik -V: izpolnitvi te zahteve spoznamo, ali > | ^/t,,,..« J.riUižno tako, kakor pri llebku. v^d> v resmet na tem. da se d^ijo vsem . ,-X:t;rovi. „„„,„. prinesemo na koncu vseh 'urodom ,-n.iko pr,vae. kakor nosijo vsi ? ,.Il0liov v sklM,ni ZV(./L rr., irsKS tu- h h) ra-ni- ; i N,iados!i iz dum.ite ev.itt >troike, ko .h i?i nr poniajo. da ^ .vir* ¦ ti-r Usposobijo z.». se-.l >ole. Zato je popeln^ua »psavjči tu z.ili- slovenskih cUpantA i/ v>e jTorjike 3) se je'nastanil, pns|.in najbrže od francosko vlado, pri baronu ft«es5onsJi?inn na Strmolu aikimist Ivan Peter '1 iltin, po rodu Francoz. Le.toniti je prišel, »e ve se kako, v roko iz smlejskejra arhiva >-ar kameralni urbar w. I. l.r»0«(., ki že zdavnaj id bil več veljaven, katerega pa je znal '•altin porabiti za svoje naklepe. On in Kuessenstein sta klicala "podložnike, posebno s IVžate, iz Vodic in Žej k sebi na Strmol "t jim prigovarjala, naj so upro in boro za svpjo c-taro pravdo (,dip alte Gorechti^keit"); s«i niso dolžni veC tlacaniti in plačevati, »ego je v urbarju iz 1. lTio'.). zapisanega: te^a urbarja pa E'ernbi)rp no sme kršiti/ S takimi besedami je slepil Cattin nevedne kmete, jim prodal urbar, ki je bil dozdevno za-nje neizmerno važen, v resnici pa nevelja- ven, ter jih je pripravil do upora. Totem je odšel, d-lo n';e-o»-o pa ;e n.idaheva! baron Kue.ssen-tein. Pritožba, katero so poslali kmetje no-tranV.nstriVfti vladi v tlradic, ima nekaj Lsko ziiač.lnih mest, da si ne moremo kaj, da jih ne bi navedel v dobesednem prevodu: .Nezao.-na obtoževanja in tiransko ravnanje naše nemilosti ve jirajscine, ki nas ne smatra za podložnike, pač pa za prave sužnjike, ter nam hoče vladali samo s pestjo, nas sili k te:!m koraku. Muojri so že Ali z ž.eiio iu otroci s svojih kmetij, in tudi oni, ki so ostali, bodo kmalu primorani storiti isto, tla si rešijo vsaj jrolo življenje . . . Izscsani smo do moz^ra, in nečloveško ravnanje nas goni z doma, da si moramo v tolažbo izvoliti be-rasko palico... l)i. ta nemirna Pemburgova ^I.iva nas s takimi in enakimi nezakonitostmi zalezuje iz prirojenega sovraštva, tako, da smo ubogi kmetje komaj varni življenja; niti malo ovsenjaka nam ne privošči, ampak nam hoče odvzeti se lega . . . Ce se priložimo, nas zapre grajšfcina v ječ.o. kjer skoro umiramo lakote. Tako nekrSCansko ravne.nje vpije v nebo iu nas sili, da prosimo Noga, naj nas maščuje." Tudi Pernburg vpriCo takih razmer ni držal rok križem, ampak s svoje strani je o uporu poročal v Gradec in prosil hitre pomoči, Ce5, da je nevarnost, da se ne upro Cllan osrednjega odbora kmcjjsko družbe goriške, g. F,. Iv lav žar, je govoril o delovanju iu pnlrebi te družbo ler priporočal, naj bi se posestniki in občine konienskega, sežanskega iu ajdovskega okraja vpisovali pridnejse v to koristno društvo, ker do zdaj ne štejejo vsi ti trije »kraji niti toliko članov v društvu, da bi imeli pravico do svojega zastopnika v centralnem odboru. Navzoči so govornikoma glasno pritrjevali. O. Josip ^t rekel j iz Gorjimskega zahvalil se je društvu »Sloga* na .sklicanem shodu, kakor tudi gospodom govornikom na poučnih in zanimivih govorih ter predlagal, naj se izreče priznanje in zaupanje slovenskim goriškim poslancem, ki v vseh narodnih iu važiicjš-ih vprašanjih složno in solidarno posipajo, Z burnim odobravanjem sprejme se ta predlog. S trikratnim živin na presvi-llegn cesarja, kateremu navzoči glasno pritrdijo, sklene predsednik izredni občni zbor ob šesti in čel rt zvečer, Po kratkem mlinom odpeljali so se gostje iz. Gorice, se prediva je dež popolnem nehal. Mno,;i /borovnici so se pa še razgovarjali n leni, kar si> sli.v.di in DOPISI. 1/. l-|ubljaiie. (Daleč smo prišli,) Zadnja ,Mi»iM" je prehudo zgrabila naSn konservativno slraiiko: kar se lire krščansko« socijnliiega dela v lej stranki, moramo uljudno zavrnili »Sočina" očitanja, /.nI pa, da je bilslvo o volilnih spletkah resnično, duši .Slovenec," zvija iu zavija, da se morajo sramovali lega sami člankarji. ¦ • Mvo okrožnico na volilce, katero jo izdal poseben volilni odbor naših krščanskih so-cijalislov; ta okrožnica pojasni - vse, več ni treba. Okrožnica pa slove: V o I i I « i ! Dne 2\). septembra se bo vršila volitev državnozborskega poslanca na mesto pokojnega gosp. kanonika K. Klima. V diinainjih razmerah potrebujemo na po-slaniskcin ineslii mož, ki imajo resno voljo neustrašeno, iu dosledno delovati za duševni iu telesni hiagor svojega naroda. .Socijalno vprašanje postalo je stalno v vsili javnih zaslopih in svetit dolžnost tudi slove nskih poslancev je, baviti se temeljito s tem vprašanjem. Pot, katera nas pripelje do zaželjenega cil|:i, je jasno narisana po sv. Očetu Leonu XIII., in ta je, popolna preo-snova vsega našega javnega življenja po krščanskih načelih. Poslanec mora tedaj nnieli svojo nalogo, poznati mora do zadnje točke »krščansko-socijalni program*, a ne samo to, dokazati mora, da je javno zastopal in deloval po leh načelih, ler da pozna temeljito nakane liberalnega nasprotnika. Toda mi Slovenci imamo poleg soci-j.ihirg.i vprašanja na dnevnem redu še narodno vprašanje, iu dokler niso izvedene vse po zakonu nam zajamčene pravice, loliko časa ne smemo odnehali od naših narodnih zahtev. Zaradi tega zahtevamo tudi od našega poslanca, da je u a r o d en, da pozna in čuti krivice, ki se gode slovenskemu narodu. Držati mora vedno visoko neustrašeno narodno zastavo kot kristjan, ne da bi delal drugemu narodu kake krivice. Zaupni možje iz celega volilnega okraja izrekli so se skoraj jodno- Tlska »Gorlika TIskarna A. Gabricak" (odgovoren Josip Krmpotič). ob enem podložniki sosednjih grajščin in so plamen upora zopet ne razširi ter provzroči neugasljiv požar. Kavno, ko je bil upor 1. 1G87. najhujši, je umrl Pornburg, a to ni nič uplivalo na upornike, ki so vstajo nadidjevali zoper Pernburgovo vdovo Marjeto, roj. Kozel. Da se vslanek nduSi, je bilo treba krepkega postopanja. Spomladi I. ltoH. so ujeli glavnega kolovodjo Jakoba Starcta in ga obgla-vili prod Kranjem, v Smlednik pa so poslali dvesto karlovskih graničarjev. Dolič-ni ukaz modro pristavlja, da ne sinejo biti ti grani-čarji Uskoki iz Zumberka, ker se je bilo bati, da ne bi ti potegnili z upornimi kmeti. Gra-ničarji so jeseni I. 1GS8. upor udušili popolnoma, uporniki pa so bili zdaj skoro še na slabšem, nego pred I. K»8l. Na novo so se uprli podložniki, posebno kočarji, 1. 1729. in sicer zaradi tlake. Hoditi bi bili morali na tlako po dvakrat na teden, kakor se jim je bilo ukazalo 1. 1G88. Pritožbo jo seveda deželno glavarstvo zavrnilo ter podložnikom dalo prebrati patent v slovenskem jeziku — žal, da ni več ohranjen — a ktvietje tem potom niso bili pomirjeni. Ker se je ravno takrat mudil v Ljubljani na potu v Trst pol' Gvidonn pl. Stahremberga in je deželno glavarstvo hotelo vsekakor naredili mir med upornimi kmeti, Je poslalo štirideset mož onega polka v gl a r no za g. d r. i g. Žitnik a, deželnega poslanca v Ljubljani, v katerega slavijo svoje zaupanje, da bo v ^'»rodnem in kišfiansko-socijiiliiem smislu delovul v državnem zboru za svoj volilni okraj, zu naSo slovensko domovino. Ljudstvo si ga je torej izbralo za I kandidata, in le pravico se bi ne smele j nikdar kratiti narodu. Toda nastopil je advokat dr. J. ŠuS-tersič v Ljubljnni ter zglnsil svojo knndlda- | turo, in od naroda zntevanih kandidat dr, Ig, Žitnik se jo m orni umakniti sili ler se odpovedal kandidaturi. Spletke, katero so se tu vršilo, zaslužijo, du se pribijejo na steno. V katoliški nnrodni stranki hočejo nekateri gospodje absolutno vladali, ne oziraje se na stranko, ne na narod, Prati lomu na-sili-tvu uprli so se lastni pristaši ter pro-teslujejo, da hi tako poč.enjiinje prišlo na rovnš cele stranke. Slranka mora bili noo-niiidežovana pred celini svetom, drugače no \ zasluži, da obstoji, in če so hoče borili h lii'.imi siedslvi, jo boljo, da izgine iz prizorišča. V dokaz kratko zgodovino lega volilnega hoja: »Katoliško politično društvo v Ljubljani" poslalo je posebno okrožnico na zaupno može po deželi, v kateri se H popravijo, zu katerega bi se utegnili volilu odločili, zu advokata dr. SiiMoršič-n, ali pa za duhovnika dr. Ig. Žitnika, deželnega poslanca v ljubljnni, Naznanili nuj bi mnenje do Iti. avgusta, Podpisala sta 1, podpredsednik dr. Gregorič In H, podpredsednik Kr. Povše. A preden jo !.e rok pretekel, p ris i 111 ho jo duhovnik dr, Žiluik, da se je odpovedal kandidaturi; lorej, taki) so sklepali nekateri gospodje, nam preostane le advokat dr, .šuštofiiič, in niso hoteli čakali od »katoliškega političnega druSlvit" stavljenega roka. Tako jo s i In povzdignila dr. .Šiišlcršič-a in odstranila ilr. Žitnika. »Osrcdni volilni odbor katoliško narodne stranko* poslal jo dne lil. avgusta oi-.lic podpisan ml predsednika V. Povšo-la iu tajnika J. Šiške volilcem, v katerem so priporoča n ii ]i o d I a g i p o i z v c d o vanj a z n u p u i h m o ž advokat dr. ,1. Štišloršič za državnozborskega kandidata. To je o d I o č n a neresnica. Nit podlagi poizvedovanja zaupnih mož bi moral biti kandidat dr. Žitnik ter so so skoraj soglasno za ti p n i tu ožje z a u j o g l a-sili. Podpisan je ta oklic po sledečih gospodih : 1. Vodja l«V. Povšo, državni in deželni poslanec, predsednik. 2. J. Šiška, knczoškolijski tajnik, tajnik. 3. O. Dotcla, deželni glavar, i. A. Kahiii, 3. dr. J. Janežič, fi. St. Slegunr, 7. J. Siišnik, S. dr. J. E. Krek, 9, dr. Ign. Žitnik. Od teb gospodov niso bil5 4 nikdar pri kaleri s e j i, i n «1 r. J. E. Krek ni d al n i k d a r s v o j e g a p o d p i s a pod ta volilni oklic, loraj jo ta podpis ponarejen, iu dr. Žitnika podpis si lahko vsak misli, kako je prišel pod ta volilni oklic. Dr, V. Gregoric ni podpisan, ker je odločno ugovarjal, da bi se stavil njegov podpis pod volilen oklic iu jo vslcd tacih nečuvenih dejanj tudi izstopil iz osrednjega volilnega odbora. Čuditi se moramo, da ne rabimo hujšega izraza, kako so zamogli tako merodajni gospodje lajiškega in duliovskega stanu podpisati tako neresnico in kako bodo ta korak nasilstva, neresnice in Smlednik, da poiščejo kolovodje v obširnih gozdovih, kamor so se bili skrili. Uspeh ni bil popolnoma povoijcn, kajti ujeli so samo enega ler ga zaprli na ljubljanskem Gradu. Kmetje pa so postali, najbrže ker se je bila ponesrečila namera deželnega glavarstva, še veliko drznojši, in ko je grajština dela v zapor selškega sodnika Jožefa Grilca, sina nekega kolovodjo, so pridrli po noči v grad, razbili vrata v ječo ter oprostili ujetnika. Vzpričo tolikega poguma upornikov je prosilo deželno glavarstvo dovolitve, da sme poslali v Smlednilf ko-'ii.anijo rednih vojakov; toda dvorni dekret z dne i. septembra 1731, 1. je to zabranii in zapovcd.il, naj se stvar reši po navadnem pravnem potu. Vsa stvar bi se bila bržčas zelo zavlekla, da se ni posrečilo grajski gosposki ujeti najhujših razsnjalcev, Mihe Slenovca, po domače Zidarja, in pa Adama Krmeža; oba je poslala na ljubljanski Grad. Krmcž je umrl I. 1735. v zaporu, Slenovcc pa je ušel iz ječe, in to je gotovo še bolj vznemirilo krnele. Vendar so ga kmalu zopet ujeli in bil je zaprt skoro osem let; potem pa je obljubil, da bode hodil na . dolžno tlako, in izpustili so ga. Upor je bil seveda zadušen s tem, da so bili zaprti največji nemirneži, ki so podpihovali ostale kmete. Na novo so se oglasili ti s svojimi pritožbami 1. 1757.; vendar tedaj ni bilo večjih nemirov, ker so se že dne 13. p o n a r e j e n e g a p o d p i s a zagovarjali prod Bogom in svojo vestjo, Ker je pn g. dr. Zilnik kljub odločni opclovutu zahtevi volileov, naj sprejme vso-jisdno kandidaturo, izjavil v .Slovencu*, da n« sprejme v sedanjih razmerah niti kandidatur«, niti slučajnega ma.idnta, sestavil se je v stranki »krščansko socijulnl slovenski volilni odbor«, ki hoče postopati javno proti vsnki korupciji lor izprati madež, ki ulogno imeli jnko slabe posledico, Nusprolslvo ni naperjeno proti stranki, snmo poknuili hočemo, da v stranki ne smejo terorizirati osebo, da so mora odločno zabranill vsaka korupcija, in da so mora vedno slušali 1 j a n a r o d a 1 V krščansko - socijalni preosnovi leži bodočnost človeštva, tornj tudi ta slovenskega naroda, in po teh načelih jo mogočo z e d i n i l i S l o v o n c o v o n tabor, Razkosani bo bili dosedaj Slovonci v državnem zboru, Moč poslancev nI i/.daln ničesar, ker niso bili edini, In vodar bi bilo loga t-eha tiaSomu narodu, kakor ribi vodu, kajti obupni glasovi »morilurl voh flnltilanl," iz sovora in juga slovenskih pokrajin so nam najboljša priča za našo besedo, Sorljiilnn in narodno nam žuga pogin, ako nas no bo zedinila in vezulii »krščiinskn-sodjalim'' in narodna ideja, Ta krščansko - socijalni volilni odbor naprosil jo g, dr. V, (Irogorlč,-n, zdravniku v Ljubljani, da prevzame kandidaturo namesto dr, Žitniku, in ta ho jo izjavil, da jo sprejme. Možjo volilci, ki ho no strinjalo 8 ki zvijačno kandidaturo advokatu dr. Aufttorftlču, in hočete protestirali proti na si I st, vu in neresnici nekaterih oseb, s katero so vslluje slntnki advokat tir, J. štišloršič proti izročili volji naroda, volilo na dan volitve dne 12!), t. in. soglasno gospoda dr. Vinko Gro-gorlrii, zdravnika r LJubljani, v državni zbor. Na raznih shodili pokazal je v svojih govorih, da živo čuti polrobo in žoljo našega narodu, vso njegovo dosedanjo javno delovanje nam jo porok krščiiusko-socijalnoga in narodnega njegovega mišljenja. Pokažite nn dan volitve, da je krščansko-socijulnu in narodna ideja pognala globoko korenine v srce naroda slovenskega, in da sle možje, ki se no dajo sira ho vati od nobenega. Kr-ščansko-socijalni s t o v c n s k i volilni odbor. V Ljubljani dno Iti. septembra 18%. ^Slovenec" je seveda zel6 razdražen radi razkritij v tej okrožnici. Da bi najlože dosegel svoj namen pri zaslepljenih volilc.iii, sumniči in podtika, da je ta okrožnica delo — lihe-, r al cev, dasi jo vsakomur v Ljubljani znano, da naši liberalci nimajo ž njo nikakc zvezo, kajli tako daleč še nismo. — Isti volilni odbor jo sam pojasnil svoje stališče z novo okrožnico, ki se glasi tako-le: P. :i. gospod! Povsod se- govori o volitvi v državni zbor, in tudi ainoč.ni »Slovenec" je priobčil notico, da hoComo delali razpor in needinost, češ, liberalni kandidat bo zmagal. To je nemogoče, kajti poročila so tako ugodna, da nima liberalen kandidat nobenega upanja, da dobi 25 glasov. Zttloroj je ta prazna in le naperjena odvrniti glasove od dr. Gregorič-a. .Slovenec* trdi, da bo stvar pojasnil, mi tudi, a ker nimamo dnevnika na razpolaganje, in .Slovenec'' noče sprejeti našili člankov, smo primorani nastopili tem potoni. Koj po smrti Klunovi govorilo so je med ljudstvom, da drug nobeden ne more marcija 1758.' 1. zavezali v dolžno tlako z reverzoni, katerega so jim prctolmačili na slovenski jezik (in Cr a i nor i sebe Sprach). Ponavljali so se upori 1. 1781. Najbrže so kmetje slišali kaj o nameravanih Ijudo-milih preosnovoh cesarja Jožefa H. in misleč, da so že pravnomočne, in da je popolnoma odpravljena tlaka itd., so so znova začeli pravdati s svojo gosposko. Seveda je bil ves njih trud brezuspešen. Največji rogovilož je bil takrat Luka Drmaslija iz Št. Valburgc pri Smledniku. Šel je celo trikrat na Dunaj, pritožit se k cesarju, 1. 1781., 1. 1732. ob času, ko je bil papež na Dunaju, in 1. 1783. Toda zadnji pot so mu jo godilu slabo; priprli so ga in po odgonu poslali v domovino. Vendar je šel še enkrat, 1. 178l>., k cesarju v tabor pred Ptujem. Posrečilo se mu je res, da je prodrl do Jožefa II., iu ta mu je baje rekel: „Le vstani, dobiš vse, kar ti gre!" Zadnjič so se pokazale iskro upora v Smledniku ob prihodu Frannozov na Kranjsko 1. 1797. Toda takrat je bila napočila podložnikom že zora lepše prihodnjosti, čeprav naredbe Jožefa II. niso obrodile vsega onega sadu, katerega je bilo pričakovati od njih. Leto 184-8. je naposled popolnoma po-metlo ostanke srednjeveških nazorov in naprav ter tudi kmetu podelilo one pravice, za katere se je moral borili toliko in toliko let. biti naslednik, ko dr. Žitnik. Gosp. kneze Škofijski tajnik J. Šiška je pa pisal okoli, da dr Žitnik ue "more biti, ker je namestnik deželnega odbornika, in priporočal dr, Sušleršič-o. Toraj se je knezoškofijski tajnik osebno potegoval za kandidaturo dr. Šušteršič-a, in ne motimo se, ako trdimo, da je njegovo delo, da se je prisilil dr. Žilnik in odstopil. Pisma »osrednjega volilnega odbora katoliške narodne stranke" pošiljal je knezoškofijski tajnik J. Šiška okoli, in mi lahko trdimo, da je bilo veliko tacih, ki so mislili, da je to osebno mnenje Pre vzvišenega g. knezoškofa in se tudi po tem ravna i. Mi dvomimo, da je bilo taktno od kne-zoSkofijsfcega tajnika mešali se v volitve, ker on zavzema tako službo, da bi kaj tacega ne smel storiti. To bi bilo ravno tako, kakor bi tajnik c. kr. deželnega predsednika pod-pisaval volilne oklice, in se s pismi obračal do volilcev, ker to bi mnogi smatrali kot mnenje c, kr. deželnega predsedništva. V toliko ima »Slovenec* prav, da so to osebne razmero, ker se je g. J. Šiška zavezal delati za dr. SuSteršič-a, s katerim sta osebna prijatelja. Isto tako je skoraj gotovo tudi grožnja su apen zaoij e, s katero se je | pretilo dr. Žitniku, delo g. J. Šiške, ki je j bolel porabiti vsa sredstva, da onemogoči I kandidaturo dr. Žitnika, in povzdigne >lr. Šustersica, G. J. Š Ska pobiral je tudi pod- I piše za volilni oklic iz dne .'H. t. m. in ne-ktori gospodje so se izjavili, da so dali do-voljuiijo za podpis, ne da bi se jim predložil oklic. To vse je delo g. J- &i*k«N ki se bi moral na svojem mestu vsake osebne agitacijo vzdržati, da bi se mnenje ne Sirilo, češ, Nj. PrevzviSenost g. knozoškof sega osebno v volilno agitacijo, ker vse to se je takoj začelo godili, ko je bila kanditura dr. Žitnik-a in dr. Šušteršič-a znana, in g. Šiška je bil tisti, ki se je z vso odločnostjo uprl kandidaturi dr. Žitnik-a in se vnel za osebnega svojega prijatelja dr, Šuštersič-a. Ti koruki so napotili, da se je konstituiral kršcansko-socijalni volilni odbor, ki odločno protesluje proti takem počenjanju in terorizmu, ki, kakor je sedaj razvidno, izvira skoraj edino le od osebe knezoškofijskega tajnika g. Siske, h tega stališča blagovolite presojati nas korak, prepira nočemo sejati, edinosti ne rušiti, mi hočemo zabraniti vsako diktaturo, kajti absolutizem ni nikdar disciplina, kakor se je izjavil prof. bogoslovja in vnet krsčanski-socijalist dr. Schoiclier letos na avstrijskem katoliškem shodu v Solnogr.idu. Pustimo volilcem prostost, ne vsiljujmo jim .1 silo nobenega kandidata, ampak podučujmo jih, kuj nuj zahtevajo od poslanca, in kako naj ga kličejo na poročilo o njegovem delovanju. Lo na la ntcin vzgojili si bodeuto po!>t. zreli narod in vo ilce, nikdar pa s silo in terorizmom. Zarac i tega prosimo Vas Se enkrat, ne smatrajte našega koraka kot naperjen proti disciplini, naperjen je lo proti dozdevni domišljiji m diktaturi uekterih oseb, so sobno g. J, Šiške, in m! le obžulujmo, da .Slovence" ne postopa kot nepristranski list, in noče slišati obojni glas. -~ Krščansko-sccijalni slovenski volilni odbor. V Ljubljani 19. septe- >bm 1896. Tak6 okrožnica. . c .'• čilatelji naj sami naredi- pravo s*' ¦' • o čudnih odnošajih v Ljubljani. Iz Cork na. (N a c . I j e v a n j e). — Preč. g. dr. Krek je z nad 1 uro trajajočim govorom marsikaj zanimivega povedal. Poslušalo1 so pazljivo poslušali. Bog je dal g. Kreku dar govorništva, zato poslušanieiie utrudi. Dasi je bilo na prostem, vendar beseda mu je krepko in giadko tekla. Dolgotrajno ploskanje je govornik žel. K besedi se oglasi preč. g. Kokošar, župnik iz Šebrelj. S kratkimi besedami označi sovražnike slovenskega ljudstva. Največji mej njimi so soci-jalni demokrati. Tu pa tam v šaljivi obliki zavrača socijalistične nauke: vora je zasebna slvar, lastnina mora biti skupna, država brez avtoritete, to je, vsi bodimo jednaki itd. Ker je Cerkno blizo Idrije — zato, pravi, potrebno je bilo oglasiti se še za časa proti pogubnim naukom. Z ž'vahnim ploskanjem so pokazali poslušalci svojo zadovoK.--.3t.'Tretji govornik je bil g. učitelj TrebSe. Govoril je o sadje-reji. Opozoril je na ugodno lego za sadjerejo in velike napake pri sadenju mladih drevesc. Na kratkem je omenil način, kako je treba gojiti drevesca, da vspevajo. "Z mirno in prijazno besedo je g. učitelj dokazoval potrebo umne sadjereje. Tudi njemu so poslušalci ploskali. Na to se oglasi Se enkrat dr. Krek ter pojasni, zakaj so žitu cene tako nizke. Krivonosi možje imajo zopet tu svoj nos. Veliki kapitalisti so naložili svoj denarna posestvu v Ameriki in Argentiniji. Tu je zemlja rodovitnisa in ugodniša za žito nego pri nas. S časopisjem itd. so ljudi nagnali v to deželo, da bi obdelovali zemljo. Iz te dežele se izvaža žito v Evropo, k? uničuje naSa žila. Konečno prebere g. doktor še sledeče resolucije, katere so se brez ugovora sprejele. I. Ljudski shod v Cerknem izjavlja svečano, da hvaležno priznava delovanje poslanca vč. g. dr. A. Gregorčiča v deželnem in državnem zboru in mu iskreno zaupa, da bo v bodoče vedno deloval po svojih izkušenih načelih v blagor slovenskega ljudstva. H. Ljudski shod v Cerknem izjavlja, da se kmečko vprašanje ne da rešiti, brez temeljitih izprememb v zakonodavnem oziru. Država jo dolžna, da s posebnimi agrarnimi zakoni izvrši svojo, dosedaj tako zelo zanemarjeno dolžnost in reši prvi svoj steber — kmečki stan — pretečemu poginu. Ljudski shod šteje med poglavitne naloge agrarnega zasonodajslra: a) Stalnost kmečkih domov; b) Samostojnost in samoupravo kmečkih zadrug, ki naj se čim najpreje ustanove: vojaški eiar naj kupuje zase samo -od kmečkih zadrug. c) V prvi instanci jedino veljavna zadružna razsodišča y lastninskih in posestnih pravdah. . d) Spremba davčne politike* Davek naj se zahteva samo od resničnih dohodkov, ne pa od zemljišča, ki sedaj vkljub najiapor-nejšemu delu ne more rediti svojih lastnikpv. c) Čisti dohodek iz zemljišč ali zemljiška renti bodi povprek preračuneno merilo, po katerem naj se ustanovi najvišja obrestna mera za denarni kapital. f) Dokler se ne ustanove* splošne, prisilne kmečke zadruge, naj se v posebnem zakonu določi način, kako naj: sa podpirajo slobodne kmečke zadruge; vzlasti naj podpirati dežela in država vzorna kmetijstva, ki naj jih ustanove in vodijo zadruge v pov-zdigo umnega gospodarstva. g) Pri politični gosposki morajo bitiza poročevalce v kmečkih zadevah postavljeni v kmetijskih šolah izšolani vešcukt. III. Ljudski shod v Cerknem izjavlja z ozirom na tukajšnje razmere: a) Naša država naj izposluje od italijanske države krepko pomoč proti laškim ptičjim lovcem, ki žugajo s svojimi surovostmi zatreli naše, za kmetijstvo tako važne ptice selivke. b) Čirn najpreje naj se zgradi taka že-leznična zveza z Gorico—in- Trstom^da bo Cerknu in sploh goriški deželi v korist. c) V Cerknem naj se ustanovi obrtna Šola. IV. Ljudski shod v Cerknem izjavlja, da je v rešitev kmečkega stanu nujno potrebna tesna organizacija njegovih zastopnikov, v političnih društvih v obrambo svojih pravic, v izobraževalnih društvih, vzlasti pa v slo-bodnih zadrugah. Shod izreka željo, naj se čim najpreje ustanovi v Cerknem kmečka zadruga, ki naj s skupnimi sredstvi povzdigne mlekarstvo, moštarslvo, živinorejo, sadjerejo, gozdarstvo, zboljSuje zemljo z umetnimi gnojili in skuSa v skupne namene porabiti vodno moč s tem, da si napravi podjetja, v katerih naj se izdelujejo stvari, ki jih rabi kmet za svoje potrebe...... G. dekan se lepo zahvali vsem govornikom za njih trud in lepe besede in poživlja vse navzoče, da se resolucije kolikor toliko oživotvorijo i:i dejansko izvršijo. Predlaga naj se pošlje vdanostno izjavo sv. očetu papežu, kar se je tudi sprejelo. Ljudstvo je vidnim zadovoljstvom zapuščalo dekanijsko dvorišče, želeče si še takih shodov. ? Gorici, 23. sept. (Neverjetno a resnično). — Dne G, septembra popoldne je izvedel gosp. kaplan Bud in na Travniku, da g. Nanut prepoveduje v cerkvi sv. Antona in tudi da je oznanil molitev zu dež. Dne 9. t, m. je bil g. Budin po opravkih v cerkvi sv, Antona in pri tej priliki je vprašal ondotuega cerkvenika: »Ob kaki uri imate blagoslov? Ali je tudi učeraj (bil je Marijin praznik) propovedoval g. Nanut?'' Cerkovnik mu pove, da ne, in de, da go3p. Nanut bi rad propovedoval in tudi spovedo-val, pa se še boji. Prav tega dne so mnogi popraševali gosp. Budina, da li še vedno g. Nanut prepoveduje med sv. mašo. Ta jim odgovori, tla ne ve, V soboto 12. t, m. sreča g. Budin g. Komclu, tamošnjega orglavcu, kateri pove g. Budina, da je g. Nanut že dvakrat propovedoval med mašo po sv. evangeliju. Ob 31/, gre g. Bud in k gosp. župniku W. povedat, da ljudje godrnjajo, ker se med sv. mašo propoveduje. Župnik ni o tem še nič vedel ter de: »Ni mogoče, saj mu nisem dal dovoljenja!" Drugi dan, t. j. 13. septembra, v nedeljo zjutraj je šel g. Budin iz cerkve sv. Ignacija po končane'" spovedovanju naravnost v cerkev sv. Antona, ker je bil radoveden, kaj se godi pri sv. Antonu. Stopivši v zakristijo, je vprašal cerkvenika na tiho, kaj je. Cerkovnik mu pove, da je pridiga, pa je že končana. Druzega nista govorila. Tedaj poklekne g. Budin na pokieknik, tla bi opravil svoje molitve. Mejtem nadaljuje g. Nanut svoj govor in priporoča starišem, naj vpišejo svoje otroke v mestno šolo pod Kapelo, ki je seveda italijanski!. *) Po končanej službi božji se je ljudstvo razšlo, in ko ni bilo nikogar vefi razan g. Budina in g. Nanuta * zakristiji, zapre prvi vrata radi prepiha in potem še-le nagovori g. Nanuta, kateri je že sleket masno obleko, tako le: »Gospod Janez, Vi delale razpor v naši župniji.. G. Nanut; »Pa zakaj, zakaj, zakaj?* G. Budin: »Ker prepovedujete med mašo (ni pa rekel, zato ker propoveduje v italijanščini). Slovenci in tudi drugi godrnjajo, da se propoveduje med sv. mašo*. G. Nanut: »Oprostite, oprostite, ničesar nisem vedel o tem. Ce temu tako, ne bom več govoril«. G. Budin: .Lahko govorite in mnogi Vam bodo hvaležni, pa govorite pred mašo ali po maši in izprosite si za to dovoljenja pri g. župniku, ki o tem do zdaj ničesar ni vedel«. Nanut: »Nič, nič ne bom govoril* ter poklekne na pokieknik. pa takoj spet vstane rekoč: »Bil bi čas, da se napravi red v tej cerkvi; tudi jaz sem kakor na trnju; tu je kuracija«. G. Budin: »To je župnikova reč, govorile z gospodom*. G. Budin je vse to čisto mirno govoril ter pozdravil g. Nanuta, ki mu je nekako prijazno podal roko. Zunaj cerkve je bilo 5 Slovencev in nikogar druzega, ki so se raz-gevorjali o tej novotariji ter vprašali mimoidočega g. Budina, kako to, da se propoveduje med sv. mašo v jeziku, katerega ne razumejo; razburjene je pomiril g. Budin s tem, da g. Nanut ne bode več prepovedoval. Ti odgovore: «Cetako,prav, prav«.: Zdaj je stvar s tem poravnana. V torek ogovori neki mož gosp. Budina, katerega pozna sicer po licu, a ne po imenu, in mu pove, da je slišal, kako .Corriere* piše o g. Budinu ; za to se pa gosp. Budin niti ne zmeni. Drugi dan, v sredo, ustavljali so mnogi g. Budina na poti povpraševaje ga, je li res, kar piše »Cnrriere« o njem (Budinu). in ta odgovori, da ničesa ne ve o tem. Četrtek ob 11 •/, gre g. Budin k g. Nanutu na dom, a ga ne najde doma. Popoldne se zopet vrne ob 57, in ga najd« doma ter ga nagovori: »Morebiti Vam je že znano, zsfcsj sem pri- * !? ?°i?»«& Nanula J« dovoljeno celd to. priporočati tudi Slovencem, naj vpiSejo svoje otroke v IaSke Šole. dofiim je napravil g. Budin aločin, ko je Hi? U ?oveDcem mmek istega leta v slov. So- Sel?» G. Nanut: «Ne, ne vem ničesa, prosim poslužite se, kaj želite?« G. Budin: »Ljudje me vstavljajo na poli in čude se poprašujejo, kaj sem storil; je li res, kar .Corriere* piše, da ste g. Nanuta napadli v cerkvi. Ste it brali »Corriere ?" kaj piše?« G. Nanut: »Bral sem, in vse je resnično, kar piše, če tudi nekoliko ostro ali pikro*. G. Budin: cTorej se ujemate s „Cor-?terom?»» Nanut: »Kaj pada* G.Budi n: «Ljudje pravijo, d;; sem Vas napadel, zmerjal in pretepal l Ali tudi o tem govori .Corriere* ?* Nanut: ,G*t^^iere• piše resnico in podpišem vse, kar piše". G. Budin: «Pa kako! Ljudje pravijo, da sem Vas napadel, vrgel z oltarja, da bi me ljudje umorili, ako ne bi bili ine Vi branili. Se mar ne spominjate, da ni bilo nikogar v zakristiji razan naju. da sem Vas prav prijazno nagovoril". G. N a n ti t: »Res. da ni bilo nikogar v zakristiji, a lahko hi bil vrata odprl in bi se zgodilo, kar ljudje govore-, ker bil sem silno razburjen, zagledavši Vas v zakristiji....." in g. Budin se poslovi. V petek naprosi g. Budin cerkvenika, mj mu poišče zadnji .Oorriere*. G. Buditi, prebravšt imenovani list. gre. naravnost iz zakristije k nadškofu, da bi 11111 stvar pojasnil. Nadškof mu de: ,C» ste nedolžni, tožile!' Od md-škofa poda se g. Budin k advokatu dr. Staniču, ki je vložil tožbo. Hkrati pa toži g. N»-nuta pri cerkvenem sodišču. „Corriere* pripoveduje, da sta bila gg. Budin in Gabršček v nekaki zvezi pri sv. Anionu, kar pa ni res; vsakdo je želel izvedeti, kaj se lam godi, g. Budin ni videl gosp. Gaberšček.i niti v cerkvi niti na poti in enako ni videl g. Gtbrščefc g. Nanuta, ker je odScl iz sakrUtije predno je prijel tjekaj g. B. D.i je temu r,?.s. tako, pričuje dejstvo, da je g. B. povedal tvrkuv-nikii pri sv. Ignaciju, da gre za trenutek k sv, Antonu. Takoj po odhodu g. (J. — za kake dve ali tri minute ™ je prfcel g.Uudiu. Ni torej mogoče, da bi ga bil poklical g. (J. Gospod Budin je pri nas goriških roditeljih in naših otrocih jako 'triljtibljena iw»d» u nočem naštevati zaslug, kuje si je stekel m«rj nami, s kratka: vse bi mi radi storili z-inj, da si ga obranimo: Lahi sami. bivajoči v ulicah Ascoli in Formika, .-te čudijo, kako se more take reči pisariti o vzglediiem duhovniku, kakor je g. Budin, Nabrali so naši nasprotniki, kakor j>i^> .Corrioro*, kakih C.UO podpisov, naperjenih proti g. Budinu in katere je menda goriški župan pokazal našemu mil. nadškofu, da se odstrani g. Budin. Zupan je Sel sam« s podpisi, katerih veljava nam iti znana, mi goriški roditelji pa pojdemo s svojimi otroci k iiiiloslljiv. nadškofu, i\.\ mit povemo lo. kar nam gre po božji in floveski postavi. Tako perejo gospodje pri .Comerti* svojega somišljenika; nedolžnega blalijo in grdijo, da krivega opravičujejo. Neverjetno u resnično. J. II. I) oslu v e k n r e d n i S t v a. - - Govori se, da g. Budin bo premeščen iz Gorice. Župan V e 11 u t i je povedal pri javni seji, da mu je nadškof lo obljubil. — Nekateri listi to reč ublažujcjo, češ, bilo je že prej namenjeno, da g. Budin pojde iz Gorice (?!) Ali naj bo kakorkoli: ako pojde g. 15. iz Gorice — bo to zmaga znane laške svojali, ki hoče ukazovali tudi v cerkvi. »Vsi slovenski duhovniki ven iz Gorice!* — to je parola zagrizenih nasprotnikov — in svoj namen dosezajo, ker jih v tem oziru najlepše podpirajo — Slovenci sami. To je iakluiii, katerega ne operejo vsi popravki, I/, Kobarida. (Tako je prav!) —V Gorici se je imela vršili neka kazenska obravnava pred okrožnim sodiščem. Vse priče so dobile laška povabila k obravnavi! Kdo neki razume ta jezik? Kaj ga je nam treba? Zalo je jedna priča (dekle) poslala naravnost na minislcivtvo to-le pritožbo: Visoko c. kr. minislerctvo! Podpisana seru prejela od c. kr. okrožnega sodiSča v Gorici povabilo k obravnavi; prilagam ga pod A. Ko sem začela citati, videla sem, da je italijansko, ltazumcla nisem nič, a šele drugi so mi ga prebrali in so mi povedali, kaj hoče velesl. okrožno sodišče od mene. Trg Kobarid je čisto slovenski in v čisto slovenskem okraju tolminskem, v deželi Goriški, kje» trebiva velika večina Slovencev. Zat6 mi je neumevno, kako more velesl. c. kr. okrožno sodišče pošiljali meni v Kobarid laško povabilo b kazenski obravnavi. Jaz odločno proteslujem proti takemu postopanju c. kr. oblasti proti meni kol Slovenki te dežele in prosim: Visoko c. kr. nitnislerstvo pravosodja naj blagovoli naložiti velesl. c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici, tla mi mora vročiti slovensko povabilo. Sploh pa naj blagovoli poučiti c. kr. okrožno sodišče, da tudi za nas od vseh prezirane Slovence veljajo državni ustavni zakoni, da nas torej c. kr. oblasti nimajo žaliti z dopisi v tujih jezikih. V Kobaridu, 13. sept. 1890. Z Dolskega, 20. sept. — Že zopet žrtev na državni cesti! Danes je šel neki mladenič od Bolca proti Žagi. Na Boki je hotel iti črez začasno brv pod razdrtim Bokinim mostom. Ker pa je Boka silno deroča, spod-nesla je voda mladeniča ter ga odnesla naravnost v Sočo. Našli so ga pod Kobaridom. Mladenič se piše Karol Stuzin in je doma iz Ljubna. Ker so take žrtve na tukajšnji državni cesti prepogoste in je cesta vedno v najslabšem stanu, je nastala med prebivalstvom silna razburjenost; a žrtev pripisuje se v tem oziru popolnoma zanikerni tržaški vladi na njeno, če tudi koanato vest. Čez najnevarnejši hudournik Boko je promet, kakor po vsakem dežju, pretrgan, ker že lansko leto podrti most še vedno nt popravljen, in začasna kolovoz pod mostom je zopet razrušena. Take so razmere na c. kr. državni cesti v zgornji soški dolini, t. j. na glavni f zvezi med Adrijo in notranjimi deželami. Grof Badeni jih je videl, Rinaldini jih je videl, deželni glavar jih je videl, za ravno to cesto se toliko trudeči poslanci so jih videli! In zdaj? Iz Rtketnberga. (Goriškim trgov-cer; » učilo). — Trgovec Mose v Ra-štelju je poslušal zagrizt-ae laške trgovske pomočnike in odslovil Slovenca gosp. Se-verja iz službe. Ko je prinesia ,Soča6 on& vest, tolažil se je g. Mose, češ, kaj to, ^4J. ljudje .Soče* itak mnogo ne berejo. — Toda imel je že večkrat priliko, bridko občutili nasledke svojemu, za Slovence žaljivemu dejanja. Veliko Slovencev ga je naravnost opustilo, a ?. dežele je moral bežati, ko je hotel po stari navadi prodajali blago na sejmu. — Enako se je zgodilo na zadnjem sejmu v Rihembergu. Na občno zahtevo je sklenilo naše starašinstvo, da leto* ne da več g. Mosetu prostora za sštant" ; doslej ga je tmei ve.lno na najngodnišem kraai in je največ prodat. Ali ko je prišel lelo>, motal je pobr.ilt šsla in kopita; postavil se je pa na zadnjem atestu in raztožtl blago kar tako na nepokritem prostoru. Prodajalci so zaceli klicati Ijitli in oznanjati, »la predajajo blago po 10 kr. filter. K'-r se je res zbrdo lasu okoli nekaj žen, priiub-Ei .so možje in odvedli svoje žene proč. Kmalu potem je izginil .Modelov razprodajalec in se odpeljal domov. — To so videli vsi tlntr'i goriški (rgovi-i, \\ imajo s tem najlepši izgled, na kakošen odpor smo pripravljeni Slovenci, ako «e bodo udeleževali .sovražnega giban;u proti nam. Overjeni pa naj bodo, da polagoma bomo vsi Slovenci v deželi edini v tem oziru, d.i bomo vsi složno bojkotovaii li.-d-r lrg»vce, ki >-e pokažejo kakorkoli sovražite slovenskemu narodu. D0/11.1I sem, da ono pismo v imenu trgovskih pomočnikov je ti/ročil — tužna majka Slava, zakrij si oči od sramote—sin sluvečega slovenskega rodoljuba in skiadatelia pokojnega Antona Hribarja, ki je za trgovskega pomočnika pri — I)ei Tleru v Gosposki ulici. Gospod Del Piero, pozor ?! Goriške novice. IMiliorskr in cerkvene, novice. V Miljami pride /.. kaplana e. g. K. Magnet. - - V Gabrije pride za korala preč. gosp, A. Bratinu. — V Loknvec pride za kurat.t preč. g. V. Mežan. — V Kanal za kaplana č. g. L. Pečenko. V Logu pod 1'redelotit so imeli ponovitev sv. misijotta. Na Sv, Gori je služil novo maSo č. g. It. Barbicri. N.i Gradil pri Minul so imeli v nedeljo tudi novo mašo, katero je daroval domačin č. g. J. Fcrfolja iz »lupe. Vas je bila primerno okrašena, IjmKtva pa prav mnogo. Duhovnikov je bilo dvanajst. — l'ri slavnosl-neiu obedu tiuvomaSnika so se gospodje spomnili tudi slovenskih šol in slov. Alojrdjovisča v Gorici. Nabrali so 22 gld., katere se razdeli na polovico. V Bilja h so imeli 17. t. m. sv. birmo in posvečenje prenovljene cerkve. V ur. 1'ropoved je imel dekin preč. g. A. Hvalica. — Občina je postavila slavolok, kjer so pričakovali in sprejeli prevzv. kuezonad-Sfcofa. Cerkljanska Čitalnica imenovala je na obenem zboru dne i!o. januarja dr. A. Gregorčiča, državnega in deželnega poslanca, svojim častnim članom. Dne 21. t. m. izročil je Čitalnični predsednik g, Vekoslav Ravnikar novemu članu krasno diplomo, povsem delo domačih r o k. — Ob okvirju, sestavljenem iz dveh v.šlričmli kosov, vije se na levi vinska tr'a / grozdjem, na desni pSeničnn klasje, spodej oljkiui veji z jagodami, zgorej hrastovo perje s sadom. V sredi zgornjega dela svetiti se pozlačena križ in sidro, v sredi spodnjega dela pozlačeni začetnici A. <». ~ Diploma je ukaisito opravljena po se.-t.vi, ri.-.ariji in barvah ter iu,si napis: »Narodna Č-tduicu v ('erktiem imenuje piečastilega iu veleuiVnega gospoda dr. Antona firegorčiču svojim častnim članom". — Pod tem napisom iu podpisom narisano je Cerkno s cerkvijo in okolico, obdano z raznim kmečkim orodjem in pivskimi pridelki. Ob straneh visita od srede navzdol okraska /. redečimi jagodami: dva trakova nosita pozdrav novemu članu. \">e to objema dvojiti. podoigasl tu voglat obod, umetno delo, ki hvali svojega delavca. — Naša tiskarna je uprav končala tri diplome po naročilu bovškega županstva za visokor. gg. Alfreda grofa Coroitittija in Miroslava grofa M a r e n z i - ja Ur veleč. g. dra. Antona Gregorčič a. l*ust v septembra. — Da so spravili trgovskega pomočnika g. Se ve rja iz Gorice, so potrebovali le k) podpisov „dei gio-vini fresehi": da bi pregnali iz Gorice slovenskega duhovnika č. g. Li u d i u a. so pri-sleparili nad GOO podpisov „dei fedeli par-rocehiani*. Zdaj je pa na vrsti — Andrej Gabršček, katere^ t je proglasit „('.orriere" za .najhujšega sovr« ika Lihov", toda zanj je treba najmanj 2000 podpisov, po mnenju nekaterih i«odrih glav pa 6000. — Iu res nam pript> ujejo, •»:* tekajo različni plačani agital ti jo tuostu in nabirajo podpise: pravijo tudi, .» nabiralci so magistratov! služabniki ali vsaj najeti od njih. — Kedar bo 2000 podpisov, tedaj pa hajd iz Gorice! Za vse je že preskrbljeno! .Goriško tiskarno* dobi v nagrado oni, ki dobi največ podpisov : mesto .Soče* bodo tiskali „Eeo delfAtpi Giitlie': starosta .Goriškega Sokola* postane sam župan Venuti itd. — Pametni ljudje se od sreti smejejo tej ,.pustni burki" v septembru, norci pa se radujejo in so ponosni na to svojo „ženijalno" iznajdbo, kako se spravi iz Gorice lahka tudi posestnik in dav-koplačevolec II. razreda. Iri tako skrbe naši Gortčani za originalne zabave, da bi se tujci ne dolgočasili in ne ušli kam drugam, kjer uganjajo pusta le od sv. Treh Kraljev d0 pepelnice. D o s t a v e k. Danes smo izvedeli vsebino okrožnice, katero nosijo podpisavat, V njej pravijo, da Slovenci so bili vedno znani kot mirno in krotko ljudstvo (kaj. pak, po takih lepih Časih se jim cede sline < Uredn.), ki je v miru živelo z Italijani, dokler ni prišel v Gorico Andrej Gabršček, kateri v svojih listih neprestano hujska Slovence proti Lahom tako, da zadnjim kmalu ne bo več prestati v Gorici. Da se vrnejo v Gorico ?.q. pet tisti lepi stari časi, naj se odstrani Andrej Gabršček iz Gorice. To je modra vsebina te zel6 „kunštno" sestavljene okrožnico. Podpisat jo je tudi „prvi slov. tiskar" i\, Obizzi, ki je sedaj dal v najem svojo prvo slovensko tiskarno dvem Lahom. — Zab^ torej dovolj! ; JI l niste rs ki predsednik grof Badcnt je, kakor poroča ,Agr. Tgbl.*, pred svojim odhodom i/. Gorice vprašal jednega svojih višjih političnih funkcijonarjev.ee niso k.i/.njivi nekateri listih klicev, ki so prihajali iz laskih grl. Vsled teh ministrovih b"sed je začel4 policija poizvedovati, kdo je klical .Viv,i ltalia*, »Viva Garibaldi" itd. Tudi proti z.t-povedniku mestne straže se vodi preiskav.:, češ, da je tudi ta kričal .Viva ltalia*. — Koliko je 11.1 vsem tem residce, ne vemo. Vipavska železnica. Minister.-^ predsednik grof Badeni je dejal depiila>:v slovenskih županov, da vlada nima nič pro' temu, ako bi se začela graditi železnica v to zimo. - Onih .10.000 gld. jr* zdaj nieinu že podpisanih iu v kratkem se naprosi vlada za koncesijo, — Goriško mestno staraSittstvo se obnaša prav hladno, tla ue rečemo nasprotno do te železnice. Nič ue de, zato bo treba gledati, da ne bo imelo ne besede u-upliva v nikakem pogledu! Narobe Je res! — ,C* pripoveduje, da v Doriibeigu govore ljudje, da noben goriški Lah se ue vrne iz slovenske okolice s < eio glavo .,., Na to pa pravi, da goriški Lahi lahko opusle zvezo s Slovenci, a Slovenci d.i inor.ijo prihajati v laške kraje. To ni resnič.io! Slovenci lahko pretrgamo /. Lahi sleherno zvezo, t. j da mi njim iiu'es.i ue prodamo iu nič od njih ne kupimo. Tu vzeti Rim. V Italiji so se vršile velike slavuosti v proslavo tega dne, a teb se je udeležilo prav muo.'i* Lahov iz Avstrije, tudi i/. Gorice. V noči od ID. na 20. dati i. m, je tiiln po mestnih ulicah v- Gorici kar nastlano belo - rdeče -zelenih listkov, a po zidovih je bilo nalepljenih nešteto malih lepakov / napisom: \V. 11 o in a inluiigihile 1S70 ™ XX Seteinbra -- :.MM",. Laški listi se seveda vesele lega čina i;t še obžalujejo, dt Gorici 111 moja proslaviti tega dne laku kakor hližuii Videm. Na-e skrbno red.trstvo je *e pred dit-m potrgalo one lepake z zidov. Jedeii 1110/, y p.t videl okol: a*1.-, po noči neizogibnega magistralnega kottiis.iriu R e s na, ki je stal pii nekem i-idtt in nekaj tuiepljal. Kaj? To se pokaže! Vrši se preiskava. Kilo je raztrosil po tleh pa trobnjne laške listke? Kdo? Tako se godi v Gorici, ker....: Hoteli smo nekaj reči, alt prihranimo tu za druga usta in za pripravniše meslo! Naša sodišča. ¦-- Notar g. J. Kavčič je poslal v Gradišče slovensko vlogo; sodUč-* jo je vrnilo stranki brez sleherne opombe in rešitve, dasi je zakon, da vsaka vloga se mora rešili tako al> tako. Vloga je romala s pritožbo na višje sodišče, ki jo še-le vruO. sodišču v Gradišču. Da jo pa lo sodišče resi v laškem jeziku, to je gotovo, ker tako piv.kso podpira samo viš^c sodišče. Ali — enako naj bi delala slovenska sodišča v deželi! Tudi nemške in laške vloge bi potemtakem morala reševati v — slovenščini! Zob za zob! O goriškem okrajnem sodišču se slišijo tožbe vsak dan. To sodišče sicer rešuje slovenske vloge tudi v slov. jeziku, ali zapisniki so vsi laški. To je nezakonito! -- Zom-ijeknjižui spisi se vročajo strankam 7. laškimi vročiluimi listi! Tedni je Sia na minuteratvu pritožba v tem oziru, ker zavračanje ni nič pomagalo! Višje deželno sodišče rešuje civilne pritožbe vlaščini, a ob enem naložt prvi instanci.tu; izda stranki slovenski prevod. Kolika muka je to za sodnika prve instance! — Ali konečno je to vendarle prevod, kar dol-i stranka v roke! Kdo jamči za točnost prevoda?! — Zategadel se je bil dr. Stanič pritožil na najvišje sodišče in zahteval, da mora višje deželno sodišče samo reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku. Ali najvišje sodišče jo potrdilo dosedanjo prakso! Gospodje so se getovo zbali, da bi ob enem obsodili tudi — sebe, ako bi ugodili pritožbi. Opozarjamo na ta slučaj gg. državne poslance. Škandalozna agitacija. — Vikarij g. IoSip Vidmar v Zapotoku nam je vrnil prin»o rca\ naslovljenega posestniku Antonu VelušCeku, z opombo: .Od prevzvise-neea g- knezonadskofa goriškega prepovedan "-nazaj'«* Ubogi kmetic je seveda verjel "voiemu .gospodu*, ki po svojem stanu ne sine .lagal*. DuTica v podturcnskl šoli. — Ljub-lianski in tržaški slovenski listi so že prinesli Ls{, da je zaprta podtiirenska slovenska iola' v katero se je vpisalo ie pet otrok, in sicer nalezljive bolezni — d a v i c e. To je vse resnično; na davicL so zboleli otroci oostrežnice. Umsko leto je zbolel na ist. Ljezu' e("n' ,lce,,oc* ki Je obiskal to Soloi To vse potrjuje, da imajo slovenski starisi prav, da ne pošiljajo svojih otrok v to podrtijo. Zdravniško spričevalo o ti Soli, katero so poslali naši starisi na pristojno mesto, ni {,,(o uvaževano, in posebna komisija je pridala prostore za zdrave; — tako je bilo le v teoriji, praksa pa je že večkrat potrdila iM-protno. — Doznaj,>m,o da so -se slovenski <.l,ni*i zopet pritožb na deželni Šolski svet ri!,ii {,• šole in so zahtevali isto v stWsču mi'sl•¦, ;i'' Pa podporo .Sloginim* zavodom. Pretirano poročilo. -- .C." je po-rof.il, da j;. Edvar 1 Kožanc je v Borim ,,,,;«ga kroj. mojstra v Vftid ulici ter uradnik pri gozdin-tu ravnateljstvu. O napadu nu Slovenou, kateri smo že p.irkrat omenjali, se vrSi preiskava. Ited.irstvo j.* prrtlo na sled f- tre m osebam, ki so h;';.- didežue. Dvoje juto pravi, da je bi! Skerlov i! i.ni«? /, o r z u t tisti, ki j«- prvi cibnil onega Sovenra, ali dokazano to Se ni, tudi je mo-p,sV, da se jedna oseba zamenja za drugo, kalti ou odločno taji iti zatrjuje svojo nc-do'./i!osl tudi nam insproti. - Prihodnjič |,iiiii:i mogli že natančneje sporočali o tej reči. Tri hv. Antonu v (Joriri je imel v ne-.N-ljo sv. mašo ob U uri č. g. Z o r a 11 i, F. !..ip!.m pri sv. Igiiariju, po ctari »navadi, dasi ;>' N a n n t že iia/nam! laško propoved tudi ;'i to nedeljo. Pred cerkev se je priteplo liidi kakih l!t komur čast. — Pod tem naslovom nam pišejo: .Vsako lcli> se obhaja v Neinškemrutu na Tolminskem 17. srpi. sv. Limbert, patrou (župoe) cerkve. Letos pa je bil !.i d.m večjega pomena, ker ta dan sta m' blagoslovila liv.t nova stranska oltarja iz »irleg.i marmorja. Se precej od daleč, so nekateri gospodje prihiteli v Bt:t, da bi pri-suslvovali redki stoveMiosli. Pred dvemi leti ]•' g. župnik dal napraviti veliki oltar iz belega marmorja, Irtos pa se itv.i dtuga. P.ič veliko truda in nepriiik je navadno pri t.i-ki-m delu. Toda po kouč.ineiii m lu j'- vse |.o,.;ib!;cno. pii.vbno, ako se delo po>reči. V ..iihijih triih je sedanji g. župnik v-e pre-la.vti, i.iko. da prej-tije notranje »i-ikve ni ."koraj več poznali. * 11—I. komur fa-t:* V Solkanu je liii uči-r.ij tedcji vopet i. vo!,hi županom g. Anlmi Mozetič, ki je urott Hailt-nija pozdravi! /. ouim t/bonu m i:ow>nim, kateri je zbudil ve>ebe nt v,id»-v\i!jio .-.'.ličili 7 gld. ."»s kr. za slov. ?ole v Horici i" niako za n!->v. Alojzijevisče. -- P.d Uog, d.i bi y. župan o^lal veliko let na čelu sol-kaiNke občine I Nora orožnika postaja. — Iz idrijske duiine nam p:>ejo: Dnu \o. t. nt. so prUii orožniki n.i Slap. Postaja sestoji iz treh »nož. Pod to postajo spadajo občine: Slap, Idrija, Pouiiive, Pečine. Prupeliin. St. ViSka gora, Police. Dolnja TrebuSa. Dno I (J t. m. ob \h uri so se vsi orožniki pod vodstvom tolminskega Slražmojslra udeležili službe božjo v RoJ.di. — I/, »omhorara: - Kot navadno vsako leto. bil je tukaj semenj tudi 15. t. m. Lepo vreme se je ii.isaiiej.do Slov« neem. kar je po-niogio, da je ptišia velika množica ljudstva na trg. F'ovsod je bilo živahno gibanje. Po-poiudne je svirala dotuaf-a prvačkovska godba pri javnem plesu na dvorišču ¦-'. Andreja Si-«Voja. Akaravno nismo prijatelj: javnih plesov, vendar moramo priznali, da je izpadel častno za prirojevalce, kakor tudi za same udeležence. — Trgatev kaže precej dobro, kar so potrdili vsi posestniki, ki so se biii zbrali nu semnju v Dornbergn, kamor je prišlo več kupcev vina, mej njimi tudi neki Prvackovec iz Trsta, ki je podaril prireje-Viilcem plesa (.kortarjem*) 5 gld., ker se je obnese! ples tako lepo, da ni bilo ni najmanjšega povoda kakem neredu, ki se navadno godi pri javnih plesih. Le tako naprej v |epi slogi in mejsebojnom prizanese vanju, •rojli lo bo le v korist narodno. Na svidanje! A. V. S ŠentVlSkogorske planote: .Cesta z naše planoto do Slapu je se vedno v žalostnem stanu, Potrebno M bilo, da bi vsaj enkrat vsi spregledali in vse obeine s»3 združile za eno cesto. Od male občine Slap nt mogoče zahtevati, da bi sama to cesto delala in jo vzdržavala, ker jo najmanj rabi. Ako bi bile vse občine združene, bi se lahko prav lepa cesta zgradila. Ali se to zgodi ?* Iz Vcdrljana smo prejeli kaj čuden dopis; zagovarja javni ples, katerega stara-šinstvo noče dovoliti. Ali znano je, da smo bili vedno nasprotniki —• javnih plesov. Pri odpravljanju javnih plesov je pa treba modre previdnosti; vsak prenagel korak le škoduje in razburja ljudi po nepotrebnem. — Ta dopis pravi n. pr„ da je bilo sklenjeno v starašinski seji, da se dovoli po en ples na leto, a zdaj da se ne da dovoljenja niti za ta edini pios. — Fantje, ki se pritožujejo, pravijo, da razna gospoda ima polno prilik, da se lepo zabava, a njim se zdaj jemlje edina(!) veselica. O nekem gospodu trde, da ima veselico vsak da n, da ima vsega, kar t.iu .telo in duša poželi", fantom ne privošči nikakega veselja itd. Da se javni plesi omejujejo, je neobhodno potrebno! To la, kjer se to stori, treba poskrbeli za primerno nadomestilo, ker drugače lahko nastane Skoda večja potem nego je bila poprej. — Toliko v uvaževanje onim, katerih se tiče. Priloga. -- Današnji številki smo priložili oglas lekarne Trnkoezv iz Ljubljane Ostala Slovenija. Trst. — Slovenski starisi so v zadregi, kam pošiljati v šolo svoje otroke, ker vsi jih ne morejo pošiljati k sv. Jakobu v C.iril-Metodovo. Ta je pretesna samo za otroke Šentjakobske župnije. Iz drugih mestnih ulic. pa nimajo kam pošiljati. Na tisoče je slovenskih otrok godnih za šolo, a ni slovenske Šole. lu s polno pravico se obupno vprašujejo tržaški rodoljubi iu starisi: kam z olroei, d.i se nam isti ne odtujijo? - Tržaško tramvajsko društvo je uložilo prošnjo pri mestnem magistratu, da bi s n do svoje proge preostio-vati na elektriko; to delo hote izvršiti neka berolinska tvrdka za 1..*00.1KJ0 gld. Slovesnost kronanja kipa Matere božje se je vršila 20. t. m. z velikim "ijajem. Ukljiib neugodnemu vremenu je prišlo veliko vernikov k predpoliidauski slavnosti, da so morale stati množite pred eorkvijo. Velika udeležba je bila sijajna manifestacija proti ro-potanju židovskih časopisov, ki so se ogrevali radi katoliške slavnosli. Procesija se ki i mogla vršiti radi dežja: vsled tega je odložena na nedeljo 11. t. m. Istra. -- Se se niso iilolažili duhovi izza potovanja Hadetiijevegit po Istri. — Ščuvali.;«' italijanske druhali proti našim podam eni in rodoliubom oslane dolgo v spominu marsikateremu, ki je naletel po ueiloUneiii pod pp.di miših nasprotnikov. Tako so napadli tudi v Pazinu nekega posestnika iz Hermi, ker je tipil ,živio". Ker je to je/.do italijanske razgrajalo-, so pokli« e.ili orožnike iu jim veleli, naj znpro lega posestnika, češ, da je metal kamenje na nje. Zimati je bilo posestuikovo dokazovanje in pričanje drugih ljudij, vse ni pomagalo, kajti orožniki so izvršili ukaz italijanske druhali in posestnik.i zaptli. Tako je bilo na enem kraju v Paziuii: na drugem so pa pazinske »gospe" uzročile, da je neki surovež podrl na tla sedemdesetletnega starčka, ker je upil .živio". Žandarji so vse videli, a se niso /-.Milili. Sploh proti žanibrjcm se očitajo pritožbe v časopisih, Češ, da niso branili onih, kadri so jiii prosili pomoči. Kakor v Pazinu in drugod, tako se je godilo tudi v Huzetii, a seveda, italijanski časniki kričijo sedaj na iu*'*\ da so oni vv.ročili vse take nerede. Oni kričijo, ker vedo, da kdor kriči ta ima prav! V 1* i r a n u so baje natepli tainošnji ri-biči nekatere svoje gospode, da so si morali zdraviti pivrabl.ane kosti v Trslu. O tem je prišlo le u«»< i| tu dni, ker s-» vse prikriva, da se ne izve resnira. kako piranski kmetje niso zadovoljni s postopanjem svojih kolovodij. I/. Kopra. -• .Izgubili smo te dni zuač.ijneiM ls-|elneg.i mladeniča, četrtolelnika na tukajšnjem c. kr. iiiileljisčn, Dragolina Maska, katerega je pokosila nemila smrt 15. t. m, po kratki a mučni bolezni v njegovem rojstnem kraju v Corovem v lirdih. K-»per»k; gojenci slovenske narodnosti so izgubili v njem izvrstnega sogojeuea in zve.-teg.t prijatelja ; narod nas pa domoljubnega in navdušeni ga učitelja. V sredo, ». j. 2i. t. nt., je bila v tukajšnji cerkvi za gojence ob 7. uri črna sv.. ina:ša po pokojnem mladeniču. Prijatelji mu so pa nabrali v tukajšnjih krogih iii"*lo venca v blasri spomin 10 kron ter jih odpošljejo njegovi bedni niateri-udovi. Lahka U hodi žemljica domača, ljubi Dragotin !* Kranjska. — Otvoritev .Narodnega Doma* v Ljubljani se bo vršila 11. oktobra. .Narodna ('Malima* priredi o tej priliki sijajen ples, h kateremu bodo imeli pristop le čitalnica rji in povabljeni proti vstopnini "1 gld,, za rodbine t gld. — V ljubljansko višo gimnazijo se je vpisalo It t učencev. — Društvo .Radogoj" je imelo letno skupščino 10. t. m. Iz tajnikov ?ga poročila se posnema, da je društvo podpiralo luni !3 visokošoloev z rednimi in J z izrednimi podporami, ttlngajnikuvo poročilo kaže, da je bilo lansko leto rednih dohodkov L'882 kron in 68 vinarjev, s!roškov pa toliko, da je bilo primanjkljaja 101 kron S'A vinarjev. Pri volitvi novega odbora so bili na predlog g. prof. PleterSnika izvoljeni vsi dosedanji funkcijonarji, in sicer pg. Ivan Hr i bar, predsednik: Ivan M u r n i k. podpredsednik; Anton Koblar, dr. Danilo Maj ar on, Ivan P1 a n t -i n, Simon R u t a r, dr. Ivan T a v C a r m Fran Žužek odborniki. Zunanji odborniki so trg.: Gustav Gre gori n za Trst, Slavoj Jenko v Podgradu za Istro, dr. Iv. Kos v Gorici za Goriško, Ve-koslav Legat v Celovcu za Koroško, dr. Josip S e r n e c v Celi za Štajersko in dr. Jakob S c h e g u 1 a izvenljubljnnski odbornik za Kranjsko. Kot pregledovale! računov so bili izvoljeni gg.; Ivan G ogla, dr, Fr. Štor in Karol Pleiwes. — O deželnozboraki vo-* litvi 29. t. m. glej dopis iz Ljubljane. Svctčeva sedemdesetletnica v Litiji je izpadla v vsakem pogledu sijajno. Veliko zbranega razumništva je slavnost poveličevalo. Zastopane so bile vse slovenske dežele in vsa slovanska narodna društva, če ne po zastopnikih, tedaj po brzojavnih pozdravih. Goriška je bila zastopana po gospodični Masi Dolenčevi, g. Planincu iz Divače in našemu uredniku. Že v predvečer slavnosti (19. t. m.) so mu priredila sijajno bakljado in serenado narodna drr Iva iz Ljubljane in bližnjih krajev. Druzega dne je slavljenec sprejel poklonstva deputacij: zastopnice ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda so mu podarile v spomin krasen album s 60 fotografijami. Banketa se je udeležilo 200 oseb. Umevno je, da so bile izrečene krasne zdruvice slavh>ncu in domovini. Oglasili so se z zdravicami zastopnikL.vseh_slovenskih dežel. Mej Bankelom se je deklamovala slavnostna Simon Gregorčičeva pesem, katero prinašamo na drugem mestu. Slavljoncu je doslo 43 pismenih in 175 brzojavnih čestitk. Z Goriškega tudi mnogo, katere priobčimo irihodojič. Vsa slavnost je konftala najlepše na splošno zadovoljnosl, Štajerska. — Izid volitev v kmečkili občinah kaže, da je bilo od 23 poslancev, katere volijo kmečko občine, izvoljenih deset konservativnih Nemcev, osem Slovencev, štirje neodvisne nemške kmeUke in jeden nemške narodne stranke, Konservativci so zgubili dva sedeža in radi lega ne bodo imeli večine v skupini kmečkih občin in tako tudi svojega zastopnika v deželnem odboru ne, ako se udeleže sej slovenski poslanci in se jim postavijo po robu. Izvoljena sta tudi konservativca Kar I on in Kaltenegger, proti katerima je bila najhujša agitacija. Od Slovencev so izvoljeni; Dr. Srnec, dr. De č. k o, R o h i č, L e n d o v š e k, dr, R o-siua, dr. J urici.t, Ivan VoSnjuk in župnik Ž i č e k. -— Mestne skupine so volile 211. t. m. Izvoljeni so bili samo nemški poslanci. Koroška. — Kakor na štajerskem, so se vršile volitve v kmečkih občinah tudi na Koroškem i!l. 1. m. Izvoljeni so trije slovenski poslanci: K i n s p i e 1 o r, M u r i iu G r a to n u u o r ter nemški konservativec U u b c r. Nemški konservativci si niso nič priborili, iu nko no bi bili Slovenci volili lluberj«, ne hi imeli v deželnem /boru uiti enega zastopnika. V ostalih okrajih so izvoljeni nemško-narodni kiindidutje. Ako se morejo zanašali na Grafenaiierju, Slovenei so si priborili eden sedež več. Slovenski odpadnik dr. Abuja ni več izvoljen, Zn It valu. •- Vsem če. gospem in go« spodičtiam, ki so poslale slike za Svolč.ev album in darovale zneske za napravo istega, se tem polom prav lepo zahvaljujemo, Tudi se lepo zahvaljujemo slikarici gospodični Ivani Kobilca v Ljubljani, ki jo v album brezplačno napisala pomen daritve. Preostanek doneskov za album pošlje se si, družbi sv. Cirila in Metoda. V Litiji, SI. sept. ISOU. Milivoja V on čina. c. kr. sodu. uradnika soproga. Kristina Demšar Ljudmila R oblek učiteljica not. činovniea. Društvene vesti. Vabilo. Slovensko narodno-uoliticno društvo „Sloga" v Gorici bo imelo svoj lotui redni občni zbor v čolrtok 1. oktobru ob 11. uri predpoludno v prostorih »joriSke Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. predsednikov nagovor in od-borovo letno poročilo; 2. društveni letni račun; 3. morobitni nasveti; 4. volitov predsednika, devet odbornikov in pet namestnikov. Kar ima priti na dnevni rod po nasvetu družnikov, mora so pismeno poslati ali osebno sporočiti predsedniku vsaj osem dnij pred občnim zborom. ..... Društveni račun je 14 dnij pred občnim zborom pristopen vsem društvenikom. V Gorici, 12. septembra 1896. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Vabilo. — Slovensko-narodno politično društvo .Sloga* v Gorici vabi na izredna občna zbora, ki se bosta vršila v nedeljo 27. t. m., in sicer: pri Sv. Luciji (Pri Sv. Luciji bo v nedeljo 27. t. m. prva sv. maša ob 6. uri zjutraj, druga ob 9. uri predpoldne) ob 10. predpoldne v šolski hiši; v Tolminu ob 3. uri popoldne v prostorih g. Josipa Ga-brščeka, p. d. Podšolarja. Govorili bodo: 1. Državni in deželni poslanec dr. Ant. Gregorčič: o političnem položaju., 2. Deželni poslanec in odbornik dr. H. Turna: o bolnišnicah in o zakonih o domovni pravici. 3. Član osrednjega odbora kmetijske družbe E. Klavžar: o mlekarstvu in sadjarstvu. V Gorici, 1. sept. 1896. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Vabilo k besedi, katero prirede novomeški visokošolci v korist podpornima drušl-vama za slov. visokoSolce na Dunaji in v Gradci v Novem mestu, dne 26. septembra 1896. v prostorih »Narodnega domu". Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 60 kr., vstopnica za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Sedeži se prodaja.jp 24., 25., 26. sept. od 11.—12. ure v »Čitalnici* in pri blagajni, predplačila se glede na blagi namen Itvaležijo sprejmejo, „Pripom4imo. da se slovenski visokošolci in abiturijentje vljudno vabijo, da se jim pa posebna vabita tte bodo poslala, ker njihovih naslovov ne vemo". Veteransko vojaško društro v Kanalu priredi v korist društvene blngajnke v nedeljo dne 27. septembra 1896. javno tombolo na javnem trgu ob 3. uri poporodne z tremi dobitki vrednimi 70 kron v zlatu, namreč 1, činkvina 20 kron v zlatu, H. čin- kvina 10 kron v zlatu, Tombola 40 kron v s zalatu. Po Tomboli bo javni ples. Zvečer ba- ! kljoda po glavnih ulicah in potem zopet ples. Tablice se bodo prodajale po 10 kr. po vseh prodajalnicah' Kanala in v društvenih prostorih. Vstopnina: K plesu za neude 1 gld., za ude 20 kr. K obilni udeležbi vabi slavno občinstvo v Kanalu, dne 10. septembra 1896. Odbor veteranskega društva. Goriškim Slovencem se ponuja lepa priložnost, da se udeleže izleta v Kanal, katerega prirede nekateri rodoljubi, ako se priznani zadostno število udeležencev. Oni gospodje, kateri se ga hoče udeležiti, naj se javijo v naši tiskarni, da se more pripraviti potrebne vozove. Čas za prijavo je do jutri zvečer. Razgled po svetu. Avstrija. — Držav nizbor je sklican na 1. dan oktobra. Na dnevnem redu prve seje je domovinski zakon in poročilo kazenskega odseka o zakonu v varstvo svobodne volitve. — Vprašanje o ustanovi j u-goslovanskega kluba v državnem zboru se razpravlja po vseh časopisih in povrhu dostavlja, da grof B a de ni pripravlja večino iz vrst Poljakov, Čehov, Jugoslovanov in nemških konservativcev, — oziroma slranko, v kateri bi bili združeni vsi veleposestniki in oni elementi, ki so uneti za pozitivno delo, — 20. t. m, (nedeljo) je bil v mestni hiši d e-lavski shod, katerega se je udeležilo 4000 delavcev, Strobacli in Luegor sta boje dovolila porabo mestne dvorane s pogojem, da se n« shodu ne sme češki govoriti. — ,Na-rodni Lisly" zahtevajo, naj sa izključi dr, V a še t y iz mludočeško stranke, ker je napadal posl. Kima. — Bivši državni poslanec Czerkavvski je umrl v Lvovu, — Delavci državnih železnic na Dunaju in Pragi se pripravljajo za s t raj k, ako se jim ne poviša plača, — Zunanji minister (Jolucbovški je sel na dopust na svoje gnlifiko posesti, ¦— Naši škofje so se obrnili do IV. nvstr, kalol, shoda s posebnim pismom, v katerem so avstrijskim katoličanom v kratkih potezah narisali program, nu kojegn podlagi nuj bi odslej skupno postopali. Glavne točko lega programa so: 1. svoboda katoliške cerkve, brez nadležnega, morečega birokratskega nadzorovanja j 2. šola naj so temeljilo prevslioji ni> verski podlagi; 3, pokrajinska avtonomija na podlagi zgodovinskega pravu; 4. Avstrija ostani nedeljiva monarhija; 5, narodna rov« nojmivnost; 6, korenita socijalua reforma, OpurHkn. Zbornica bo kmalu «uk< Ijučeiui in riizpiiAremi. Volil vo so bodo vršilo So leto-!. -» N« shodu v Teinesvatu jo govoril grof Appony in rekel, du zgodovina ne pozna tuko srditega volilnega hoja, kit-korsen se un.ime pri prihodnjih državno-/horskih vo!ilvuh. Nuglusil je, da so kvota no sme povišali, a da m je bali, nko bi imel razsoditi cesar o njej, da razsodi na škodo Ogersk". Ostale drŽave. — V Benetkah ju umrla črnogorska knoginja Olga, sestricam kneza Ni kolo. Pokopali so jo na (letin ju. -- Naši sosedje preko luže so proslavili dnn 20. septembra na poseben način, kakor poroča »Patra del Friuli". Vsa manifestacija je bila le .porcheria*. Kar čez noč je bilo prilepljenih neStevilno lepakov po zidih, ki so predstavljali razne podobe, n. pr. obešenega duhovnika, potem napisi .Evviva Menelik, di-fensore delia libcrla" in razne druge razpihujoče tiskovine. Po zatrdilu istega lista je bila razsirjevana tiskovina proti prihdd-n j t italijanski kraljici, črnogorski knegi-iijt Jeleni. Vsa poeenjanja je ocenil ta list kot »porcheria*. — Iz Carigrada prihajajo vesli, ki niso tolažljive. Tako poročajo, da je bilo proSli teden vse pripravljeno, da prične na sultanovo povelje splošno klanje Evropejcev. Sultan je baje izjavil, da se morajo pokončati vsi kristijani in razrušiti vse mesto, čim se prikaže tuje brodovje pri Dardanelah. Najnovejše vesti trdijo, da se je že pokazalo tam rusko vojno brodovje. Anglija je opustila misel postopati s silo proti sultanu, kakor je bila to namenila. V Londonu se je postavil Gladslone na čelo odboru, kateremu je namen, razširili agitacijo in primorali vlado, da stori odločilen korak za rešitev turške krize. Meseca oktobra pripravljajo v to s vrbo velikanski mceting (shod) v Londonu. — Iz An verze javljajo, da je redarslvo dognalo, da so anarhisti izdelali 300 bomb, katere so baje prenesli v Glas-gow. — Londonsko redarstvo ima baje dokaze, da so nameravali anarhisti izvršiti atentat le na angleško kraljico in prestolonaslednika, ne pa na ruskega carja. Svetcu o 70-letnicit Slaviš desetkrat sedmi god — Slaviš? Ne! Mi ga vsi slavimo, Ki ljubimo Te, Te častimo, Oj delavec za dom in rodi O sedemkrat desetem godi Pozdravljen nam, proslavljen bodi! Desetkrat sedmi god jo Tvoj In pol stoletja bo vtonilo, Odkar za domovino milo, Odkar za narod delaš svoj Obilo in z nevtrudno silo .... Nazaj oči v nekdanje dni! Oh, tožna naša domovina Povsod le narodna ledina! In sor jej še napočil ni In narod trdno spanje spf! A skozi mrak — kaj zrem? — Očem Li srečnim verovati smem? Trop vrlih mož — v brezplačno dnino! -~ Glej drje nai'odno ledino, Na delo šli so še pred dnem. Oj zgodnja čfita, vrla četa, Za blagor, čast domovja vnfita! . . . In čuj! Skoz jutra temni zrfik Odmeva spev sladak, krepak •—' Li kliče delavce k odmoru? Ne! Tem le k večjemu naporu Pogum množi, krepča moči, A speče drami in bodri..— Med pevci — Ti! (In danes glas še tega speva V ušesih, srcih nam odmeva!) In petja glas je vzbujajoč: Zaspancev dviga se krdelo, Na delo, glej, hiti veselo, Vrstš množeč, podpirajdč — Ti z njimi delal pevajoč, Čeprav Ti znoj obliva čelo, Tako mnog razor pri razdru Na polji črn stpjLobzoru____L- In seme naše raznih vrst Je padlo v plodno našo prst. — A stari naš sovrag ne spf: Ozira, glej, se poln nevoljo Na setev našo, naše polje — To seme mu po godu ni: Njegovo zanj bi bilo bolje! On delavce bi rad odgnal In setev zlato pokončal, Pa hrabri delavci so naši Sovrag srditi jih no plaši j Naš delavec je vsak junak In meč o boku nosi vsak. «Hej, močo v roke, ~~ proč or6djol» Klico junakom umni vodjo ., , In zgrne vkup se hrabri roj Za naroda obstoj, razvoj. «Na boj, na boj!» — A boj jo trd: Živ naš pogum, ljut vragov srd. A oni streljajo % «višine*, B planin visokih, gor in brd Na sine vborno to «niSine». — «Na boj na vraga domovino, Na boj!» — In vrag boži pobft, Naš roj se vrača zmagovit! Li boj jo morda a tem končilnV No! Boj in delo dan na dan! Iz boja k dolu, z dola v boj Koraka ta junaški roj. Orodjo »daj, a zdaj orožja Vihteti Četi naših mo7, jo ,,, Kot delavec in bojevnik Ti vodno stal si r prvi vrati, Ter bil ni mnogi Čoti čvrsti Zdaj vrl tovarlS, zdaj vodnik. Oj dobu davna, pač težavna, A plodna bila ni In »lavna I A v tistih plodnih, složnih dneh čut narodni ni bil še greh, Tedaj Slovenstvo in Slovanstvo Ni klelo šo so za paganstvo. «Škof bojnl» nam jo Slomšok bil, On prapor naš jo posvetil, Pod njim bo z nami je boril; — Zato pa v tistih težkih dneh Za zmago zmaga, vspeh na vspčh! Kjo pa junaci tisto dobo, Kje delavci so tisti zdaj ? Kjo v6djo njih zdaj iščem naj? Oh, legli so v prezgodnje grobe! In mesto mnogih zdaj je prazno, če pač zavzeto ni po kom, Ki bije srce neprijazno Za vbogi rod mu naš in dom. Lo rodok radnik in vojnikj Iz Ustih dni nam še Živi, — Teh redkih - TI! Tf tistih dni živ spomenik. Del tistih dni si Živ glasnik. TI delo davno nadaljuješ. In dom in sebe proslavljujoš. Star delaš kot si delal mlad: Cel6 za narodne drobtine Skrbiš, da ktera no pogine, S tem narodni množiš zaklfid. In mnogo si otel pozabi, Kar poznim naj Še vnukom rabi. Zdaj polje delaš, zdaj kak vrt, Med temi vrt, ki poln je pl6da, Po vsem domovji razprostrt, Oj vrt — Cirila in Metoda! Ti delaš, kot si delovdl, Bojuješ, kot si bojeval, Boriš se svetli meč vihteč, Zdaj — Jezik, zdaj pord je meč. Pod staro se boriš zastavo Za doma rast, korist in slavo, Zastavi tej si zvest ostal. Ostal si domu zvest in sCbl In veri zvest! Zakaj pa proti Tebi ; * Vre črna vojska s sel in mest? Ker domu si in sebi zvest! Nastopa rod pri nas zdaj drug, Brez domoljubja in zaslug, Ki rad bi večne lavorike Potrgal Vam s Častitih glav, Ki rad bi naše stri svetnike, Z olturskih pahnil jih višav, Pogazii v prah bi svetce slavne Iz dobe zdanje, dobe davne, Ter mesto teh bi na oltar Povzdignil svoje rad mallke, Ki jim za narod nič ni mar. Mi to trpimo naj? Nikdar! Nikdar, ker to je domu > ,lcvar l A Ti ostal si veren .»iSfti'.,..' , In domu zvest; Zato pa proti Tebi Vre roj srdi* iz sel in mest. Saj neznačaji Značaje štrli bi najraji: Značaj jih slednji zbada v vest! Ti pa preganjanju si vkljub Zvest bogoljub in domoljub — In tak ostaneš, . Od steze stare se ne ganeš. In s Tabo mnog tovariš zvest Od starih pa5 ne krene cest. Značaji l Dom vas občudava, S totema hvala vam in slava! . .. Ti blagi mož pa, poln vrlin, Ki v doma službi si osivel: Sovragov-Ti — zamre" spomin A v vek Ti v narodu boš živel, Bogii in domu zvesti sin! A Večni tudi tu na sveti Daj dolgo srečno Ti živeti, On daj ti oni čas zazreti, Ko^ sračen bo naš dom in rod, Čas, ko Slovenije zasveti Vstajenja in združenja god. S. Gregorčič. Razijled po slovanskem sveto. HrvaŠka. -~ Sedanji politični .sislem meče zelo slabo lut na javne odnošajo na HrvaŠkem. 1'rifienai od bana navzdol — kar se doataja uradne Hrvaške — vse služi le klcCeplaztvu in kruhoborstvu brez narodnega ponosa. Da je temu res tako, nam pričajo izleti k razstavi v Budimpešto, katere pripravljajo okrajni predstojniki in veliki župani. To vse pa gre na strošk' Je žele in , v svrho, da se' Se bolj priližej.; prireditelji onim, ki so jih v to postavili. Tako nedostojno korteSovanje z uradne strani v proslavo onega naroda, ki je doslej deloval vedno v propast HrvaŠke in si prizadeval podložiti jo sebi, ne dela nikakorsne časti Hrvatom, Ne vemo, kako dolgo bode nadaljevala ta pot, ki resnično vodi v brezdno propada. Čudom se čudimo le, da pri vsem tem počenjanju uradne Hrvaške, ki je očitno poniževalno za dosedanjo hrvaško zgodovino ~ Se vedno no pride do sloge mej opozicijama. V njih laborju je še vedno prepir doma —- na veselje tretjega, kateri se okorišča s prepirom. Ali ni poniževalno za HrvaŠko, ker so odkrili spomenik madjarskemu milenijskem Svindlu na hrvaških tleh — v mestu Zemunu? Poniževalno je tem več, ker spomenik pred-slavlja stavo madjarskemu junaku Ivanu Hu-iiyudu. Ako hi bila .složna opozicija, gotovo ne hi napredovala s takim uspehom mad-jarska državna misel na Hrvaškem. Ako pa napreduje, ni nikdo drugi kriv nego sami Hrvatje, in v tem-pogledu soglašamo popolnoma s »HrvaŠko Domovino4, ki je pisala v svoji 194. Številki to-Iiu »lirvaška je nizko padla več radi kukavščine in podlosti hrvaške nego radi nasilja in madjarske prevzetnosti. Oni Hrvatje, ki so v službi mad-jarskih koristij v HrvaŠki, so večji Madjarji od samih Madjarjev". Te besede, žal, moramo podpisati tudi mi, ker odgovarjajo dejstvom ! — Iz Zciuitiia nam piSe naročnik: »Odkritje spomenika se je vršilo pri krasnem vremenu a jako pičli udeležbi ljudstva! Mesto je bilo okrašeno večinoma z Hmeljarskimi zastavami! — Radi varnosti je bilo razpostavljenih brezštevilno orožnikov in policistov po celem mestu! Ministra Josipoviča je prebivalstvo popolnoma preziralo, razun par „eljen* vladnih podrepnic pri sprejemu na kolodvoru! Od katoliškega duhovstva je bil zastopan edini novosadski prelat, ki je spomenik posvetil! Pri banketu ob 3. pop. seveda „E!jen* in ciganska godba. Spomenik je v tri etage 36 mtr. visoko zidan stolp; stal je malenkost 100.000 gld., a ni toliko v proslavo Sibinjanin Janku (Hunjadi Janos) kolikor mi-lenijskemu Svindlu, ker na pročelju je le kip »Hungarie" in letnici 896.-1896. — Dalmacija. — Pred ledni je zgorel arhiv okrajnega sodišča v Obrovcu. Sumniči se, da je podložil ogenj tamoSnji okrajni sodnik Lazzarini, katerega so tudi zaprli. — Deželni odbor je uložil utok na upravno sodišče proti ministerskemu odloku, da se mora ustanoviti italijanska ljudska šola v Splitu. — Francoski izletniki so obiskali Dalmacijo in si ogledali nje znamenitosti. V Splitu so bili vsprejeti navdušeno kot slovanski prijatelji. Bosna - Hercegovina. — Pri letošnjem novačenju je bilo proglašeno sposobnimi: za vojake 274 mohamedancev, 411 pravoslavnih, 181 katolik, in 2 zida. — (Opozarjamo na dopis iz Sarajeva, kateri nam je izostai od zadnjič. Ur). Češka. — Naučno ministerstvo, ustre-zaje stari češki zahte,vi. je dovolilo češkemu vseučilišču v Pragi, da sme odslej izdajati češka spričevala o državnih skušnjah. Doslej so bila samo nemška. — Moravsko. — Volitve za deželni zbor v kmečkih občinah se bodo vršile 28. oktobra, v mestih 30., v veleposestvu pa 14. novembra. Poljska. — Ljudska stranka se pripravlja na vso moč za prih. deželnozborske volitve. Kmalu bo shod stranke, na katerem se bo razpravljalo o splošni spremembi volilnega reda, posebno pa o upeljavi tajne in neposredne volilne pravice ter pomnožitvl števila poslancev. Srbija. — Na mesto odpuščenega kraljevega pobočnika, polkovnika Ciriča, je imenovan začasnim pobočnikom pojkovnik Leonid Sudarovič. — Jutri (26. t. m.) bo navzoč kralj Aleksander pri otvoritvi kanala Železnih vrat. Bolgarija. — Iz te državice ni slišati mkakih posebnostij, ako se izvzame glas o zopelni spremembi v ministerstvu. Rusija. — Carska ruska dvojica je odpotovala iz Kodanja na Angleško v posete h kraljici. — Ruski car je odlikoval dunajskega župana Strohbacha z redom sv. Stanislava 2. vrste. — Foulard - Seldc 60 Kr. bis fl.3-35 p. M. japanesisciie, ebinesisehe etc. in den neu-esten Dessins ond Farbcn, sowie schwarze, weisse und farbige Hannabarg-Saida von 35 kr. bis fl. 14«&> per Meter — glatt, geslreift, karricrt, gemnstert, Da-niasle etc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Degsinfelc.) Porto- und steuerfrei ins Haus. — Mustcr mngehend. Doppeltes Briefporto naeh der Schweiz. . „ _ l-i Seiden-Fabriten 6. Hennebergrflr. u. Jr. Hofl.), ZCRICH. ______ Poslano*) Slavno uredništvo ,SoCe* in »Primorca" v Gorici. Prosim slavnoisto, naj blagovoli sprejeli v čislani številki obeh časopisov sledeči popravek: Ne odgovarja resnici, kar je pisala ,Soča« v 35. štev. z dne 28. avgusta 1.1., da sem jaz odpustil iz službe g. Severja radi reči, ki se je zgodila pred kavarno ,hr>-periale* in sploh radi tega, kar se je o tem pisalo. Resnica je nasprotno, da sam odpustil g. S. dva dni prej nego sem to hotel storiti in sicer le radi tega, ker sem bil že sil raznih rečij, ki so mi prihajale do ušes, v kolikor se je dostajalo njegove osebe in sploh, ker sem ga nameraval zamenjali z drugim Slovencem. To sem tudi storil, danes je na njegovem mestu drugi Slovenec zraven treh drugih, kateri so tudi v moji prodajalnici. Ne odgovarja resnici trditev v .Primorcu" St. 18. z dne 1. sept. t. I., v kolikor se doslaja navoda v vestici .Lepi tovariši res!*, da sem namreč odpustil g. Severja brez, da sem mu hotel plačati postavno odpravnino. Res pa je, da sem ponujal g. S. mesečno odpravnino z mesečno plačo — po odbitku mojih terjatev — in z opazko, da sem mu pripravljen plačati še večo odpravnino, ako mu ho isla priznana -¦¦• a g. Sever ni hotel sprejeti denarja, Sel je iskali svojo pravico — in jaz tudi svojo. Ne odgovarja resnici navod v isli številki pod naslovom »dvojna mera", da sem jaz nasprotnik Slovencev — to se mi ne more dokazati, kajti moje 27-letno trgovanje se Slovenci govori drugače, jaz spoštujem vsako narodnost, ker lako zahteva mojn kupčija in radi tega nimam vzroka nasprotovati najmanj Slovu.eem. V tem pogledu me poznajo vsi, ki so kdaj z menoj kupče-vali, me pozna ljudstvo v vseh krajih --zna, da Može ni bil in ni nasprotnik, oziroma sovražnik Slovencev. Vsi napadi na mojo tvrdko so bili tedaj le prenagljeni in so prišli v zvezo z takimi dejstvi, katere nisem imel nikoli na mislih in radi tega upam, da si slavno občinstvo reč trezno razsodi. Toliko v moje opravičevanje in v pojasnilo onim, ki niso reč hladnokrvno tolmačili. V nadeji, da slavno uredništvo sprejme te vrstice kot nepristransko opravičevanje, be ¦ lježim se z posebnim spoštovanjem, V Gorici, 22. sept. 1896. G. Mose trgovec v Raštelu. Poslanica*). Gospode pristaše tukajšnjega župana in udane čitatelje .Prim. Lista" v oči bode ona poštena razsodba in kazen v mnogih časnikih objavljena, s ktero so bili župan in njegovi pajdaši kaznovani. Gospoda! — vsa ona neposlavna djanja in nasilnosti smatrate za malovredni in pretirani hrup, kaj ne? in hočete pošteno nasprotno stranko črniti — ali nimate postavnih sredstev, se jih poslu-žiti. Vi delate kakor oni, ki se je bahal, da je videl sto volkov, a po mnogem dokazovanju, kako in kje, je prišel do zaključja, da je le nekaj zaSumelo. In ravno tako Vam šumi v lehko mislečih bulicah, namreč, ker smo mi tako delali, popivali, razgrajali in na polne pesti krone razdajali, zakaj bi ne tudi oni enako, in ker Vam drugi časniki vaših dopisov nočejo sprejemati, poprijeli ste se .Prim. L.", kteri jo je tudi dne 1. septembra pošteno po Vašem zavil. A ono popivanje in pretenje pri Bandeljci, Labamt in Janezu za-molčujete, da se le nad zmerno stranko spodtikate. Tega pa ne objavite, da. ko je bil nasprotne stranke rekurz ovržen, je hitelo nepostavno izvoljeno starešinstvo voliti župana, in da ste, dashavno v postu z zvonovi pritrkovali, po gori imenovanih gostilnah razgrajali in popivali ter v vasi na glavni cesti v veliko nevarnost mimo idočim s to-piči streljali, ko je par dnij popred sv. Jožefu tiho in žalostno zvonilo. Niti ne objavite, da precej v nedeljo po županstveni izvolitvi je hitel naš g. dekan, Vaša desna roka, z leče prositi božjega blagoslova na pošteno in po »božji volji* izvoljeno županstvo« kar se je vsakemu poštenjaku studilo. In da bi ta blagoslov tudi rodit sad, navdahnil je Vsemogočni nektere poštenjake, da so vložili drž. pravdništvu pošteno ovadbo radi nepostav-nega kupovanja glasov; in isto je tudi res župana in lepo njegovo družbo sodišču v sodbo izročilo; posledica temu bila je v časnikih objavljena razsodba in kazen. — Vse to dozdeva se Vam nič vredni hrup, kaj ne? Vi bi hoteli z domišljajočimi grehi pošteno stranko črniti, a svoje velike grehe v plašč »P. L." zaviti. Zakaj nepostavno postopate? Mogoče radi djanskega dela usmiijenosti ? — Vse to Vaše čivkanje in klepetanje je grda laž in zvijača, klere se poslužujete in Htera Vas je do zasluženega plačila dovedla. Nasprotna stranka bi bila pošteno zmagala, dasi * Za »ostavke pod ttm naslovom ji urtdniMo odgovorno le iolilco, kolikor nalaga tiskovni sakon — Op. ur. ¦ "'* ni podkupovala volilcev, ko bi bili Vi pri volitvah pošteno postopali, a gospodje ste imeli pri volitvah vajeti v rokah, in nadejali ste se konja v varno zavetje, klero Vam je bilo od zgorej obljubljeno, zavrniti; ali opekli ste se, ker pregovor pravi, da z ognjeni in razlju-Čenim konjem treba ravne in previdno ravnati. Sedaj pa, ko ste do vrh glave umazani, hočete se v »P. L." s pijačo poštene stranke oprati. Ali vsak trezno misleč človek si mora misliti, da po vseh ieh nepostavnih dejanjih in po zasluženi kazni, ne bode tudi politična oblast dremala spanje pravičnega in da sedaj, ko ima od velesJavnega e.kr. okrožnega sodišča jasen dokaz nezakonitosti komenskih starešinstvenih volitev, prav pošteno opere. Ker iz vseh* teh homatij je razvidno, d.i županstvo kornensko ni izvoljeno ni po božji niti po ljudski volji, kakor je z leče g. dekan zatrjeval, ampak po volji kron, a ne 20-30, kakor se v .P. L." javlja, ampak s tisoči kron, a.žali Bog, večina jih je ostala prikritih. Gosp. dekanu svetujem pa, da bolje bi bilo, ko bi gledal za dušni blagor cele občine ter občinarje vodil in napt-^rvaS do združenja in miru, kajti ravno njf^ov poklic je, miriti duhove in ne podtikati o/ttp. ko je itak v najvišem plamenu, kakor su je pokazal dan volitve starešinstva; alt on je cel popoldne Mizo volilne dvorane stal irt navduševal volilce županove stranke, teko, da je Se kako prav grenko požrl. A ker nam večkrat z leče prigovarja, da nimamo uektr-rih njemu nepovoljnih in pomirljivih časnikov citati, — prosim -r»a, da blagovoli objaviti nam, klerih eusnikov s<> nimamo posluževati. - Gospod dekan naj se torej ne čudi, ko vitli otl vseh tiranij le hladnu proziranje. Toliko v pojasnilo notici »p. L.* V K o run n, ditc II. Idmovra tfflltt. Josip P rele. z jako lopo prostorno prodajaluico, ma-gacini, konjskimi hlevi, vrtovi i. t. d. tik velike železniške postaje, vse v prav lepem in dobrem stanu, je na prodfij pod jako ugodnimi pogoji, m s-2 Natančneje v tej zadevi izve se pri gospodu L. Sebenikarju na Rakeku. trgovec i vinom na veliko Anton Pečenko - Via Giardino 8 Vrtna ulica 8 — CSORICA : 55, 28 prporoča \ pristna bela i In črna vina vipavskih, Cen« imrM. Posfrataa poslana. Želodečni in okrcpčttioči eliksir iz kine in železa je posebnost o :;;» CristofoiettJ-jeve lekarne. Ima vsebino Železa in kine \ jcdn.iki množini, je |»rijflii<''f?.i oku-a ter I »rez dnijrili Škodljivih tvarin, nzmeuje lefc, ol.ijSuje prebavo m prem.*i}»iije i-hbokrvuosl. JiMlrci steklenica -'.jO gramov stane 80 kr. Josip Črnigoj mizar v ulici del Bosco se priporoča roja. kom v Gorici in na deželi za vsakovrstni mizarska in tapecirarska dela. 03 (c. p V z..;.'iio posnemani« in ponarejanja i Podjetje studenca Krondorl p. Karlshart , HM* — 'Jii 10 Zalogo v tiorlvi ing. Fornizzi m Na hrano in stanovanje (soba k prostim uliodniii) vsprejme slovenska rodbina samostojni jm gospoda ali dijaka. Ve«; v na^i tiskarni. Kandidatinje dobe stanovanje in hrano pri slov. rodbini. Vef: pri oprat ništvu. H'.'.> ni-leloi mož. porofen, brez otrok, zmožen trdi jezikov, pismen, dober raCniinr išče službo t7i t , za paznika, voznika, strežaja. vrtnarja ali z.i kako drugo pobiSno delo. Veo fe izve pri Jos. Knliarjii v ulici »Cocevia* St. 10. Vinski sodi prav .lobro oliianjcui. v mori po 18 i|„ i(l !¦ dtt .ril KI heklov po coni na prodaj. W o Jas. Paulinu v LJubljani, Mnrijin lr;.- št. t«8 a t Eteriška olja, esence, eterje, barve kakor ludi vso k izdelovanju žg.injin potrebne tvnri ponuja po ugodnih cenah reška tovarna Bratfi Janouškove 100 do 300 gid. mesečno aliko /asbi/.ijo >sel>e vseh stanov in v vseli krajih s pi »ilajo zakonito dovoljenilt državnih papir,ov ii sivdi, u d:i ni potrebna glavnica iti ni nik ka nevarno-t. — Ponudbe pod ,Ieleliter V TlllCIlst" !.:i Rudolf Mosr\ VVioti. I.1.S m r, France Toroš, mizarski mojster v Medani šteje si v Čast javili slavnemu obeiii*Uu na deželi, da ima svojo delavnico in zalogo različnih mizarskih izdelkov v Medani. Z.i^olavi.a toCno postrežbo izvršenih izdelkov ter sprejema vsakovrstna naročila te stroke po /rnernej S. 168 3—2 ceni. V. i',2 2 -1 Martin Povcraj trgovce in krojaški mojster v (ioriri. Časti s« naznaniti svojim cenjenim udjemnikom, da v mesecis septembru odpoMj.) svojega zastopnika na deželo z raznimi uzorei. Cenjeni odjemniki .lobodo lako lepo priložnost, si naroČiti obleke iis \>akov:.«lno drugo blago. Priporoča se tudi ostalemu slavnemu obeinslvi:, katero je pripravljen postreii Iiodisi z hlapom ali z delom po najsolidneji ceni. ion _:, Kot vratar, strežaj ali natakar iSčc službo mlad, 23 let star samski mož, ki je" zadostil svoji vojaSki dolžnosti ter služil brezmadežno eno leto tudi pri c. kr. finančni straži na Kranjskem. Zmožen je slovenščine in nemščino v pisnvi in besedi. Blagohotne ponudbe pod 51. 2 (i 4, ,p ost o reslante" v Postojno. 105—3 Dr. Rosa balzam ¦nflanaVaV n *elodoc 4JMGWaj B. FRAONER-ja V PRAGI p- -pin'.!.». /•¦ ::ol . zi.itm domač« x4ra- «HO. k.i!-i» U7.tt.r:i li-i. ..:.-ij^.. pr.I.:.w. iti T^ Lekarna B. FRACflER-ja „pri Črnem orla" v Pragi, M.i!.. -iMHii. V..;:,l >,........»..,Ilir... V.iik.t -trli.....m I ;•;.!, niiii.Vil.r.:'. po*'« •.'(I kr. vr'. r»acwi.i |.o'.!iio l.i/;pi.-'il1.iii> Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetinjo Na Ivovsdri razsUivi s prvo ce«*« —' srelirno svetinj Tovarna uzornih telovadni pripra« JOS. YINDYŠ-1, v Pragi na Smihovu (IVaha-Srnichov) Vinoliradska ulice .'islo ?••;. se priporoma k popoincnui luorneinu prirejo vanju sokolskili in .šoKskih telovutlnfc po najnovcjSili pripoziundi in praklirnih M-staiili. V !.i ilokaz je 1.1 i,izpoIaj:o tlillO^o pllpo;.... /.a^.i.,v!ja p-dno ie ,,. C...... M(, zm^ne. pii ., -«. p-, na ;.i,.,e.-iie f..",[.,k,- p„ \..!ji m *,..„žno»:i. ' ;Vavadnc priprave so vadao y zalogi. Cmki, |.ii..;1rniii in nai'rli ?.i popobi« \. iad.;;.-.. p.,;ija im /i!i!(W. Urieplii.mi m po-„! . pr«-:.i IS, :.-.» . l'opia\e 1/Ai»(ije po mtjulzjllt renali. ^«l4JJ^^ulM^«la4^^J<^4<^Ja^«)a^4r<^>^1 J Anton Potatzky 5 | v Raitalju ilv. 7 v Gorici t t prodajalnlea drobnega t t. In nOrnberškega blaga J * na d ii) lin o bi n u delu In. ^ J in iinjt!fii<>j3<» kupovaliJirf. ^------------------------------^ % Posebna zaloga J /... kii|"»..liv in r.iK|>i...l..:..l.-.< ¦¦» .l.v...|i. J i y"' ^¦*«i«rJ.' .....H.|..rjV. < « Največja zaloga J iVilj.nikili. ki«.i;.;kib. pi-nr-kili. pi.pu- i ¦ I0V.1I111I1 in ki:lliln,b |nilr.-li:;f-in. ; X Zimska obuvala. } Vn/i.-ki in Muli trn Uli-lli xa olniki«. ' * Strune za godala. J Piisrbim-I: Si-iin-ii.izii /i>|i'ii|avn in Irnvr. i « IVii-im dnbru p.i nun', iicko sestava n•¦.¦!, drot-ili (.tipalni«-. Sliihatnica »m ol)a. hidraulična sllthalnleo, Ikropllnico proli paronosaori Varmorolova satlava. Te moji« »kmpiiii.'.. -o znanr kol najbolji« in naii-etu-jSor avlomallčna ikropilnice, maalilnica s robhačcai, »llakalnica aea lino, Irijorja i i i izdeluje po iiajl».»y.;«ii proizvodu Igri. Heller na Dunaju Il/a: Praterstrasse, 49. Oer.tice In ojjričevsla raspsOllja aaatanj. LVle -^3t,;?r.ik. Varovati s« |a ponara]an|. '.'S, ii~-i\ Zastop dvokoles ,Swift' iz orožarne v Sieyru iuiatii podpisana v Gorici, na costi Fran Josipa (Curso) «. i ina-iproii rf.-di4Cne kavmn*). Laslna i/iirlM\;iliilcii dvokulrs Jlirfa*, 2i(*llill blažili {Dralliniatralzen). popravljill-iticn dvokoles. šhahtilt strojev, pušk itd. ItSaF** Nunska ulica 14. -Igajj Prodajjiliiieo >ivaluUt strojev. puSk, stre- ljivn in druzosa orodja ta imata SAUNIG&DEKLEVA v Nunski ulici >t. Ki. u,^ y %' '$ "tU V1» -'jjjf "^ 1$ flf V V jjf jgf jj$l* "jgL 'jgf + ¦+ *& * %' %' ^f j» 1» V*. © Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku 16, zadej. © Fra/ko r.uiitL-ka t n v a r n a strojev, livarna /t-lt-zja it) kovini-Bertold Kratiš, podružnica na Imnaju :i -J Lrmvn^rassc :!. ima v Gorici na Travniku 16, zadej ; stalna razstavo plugov tar ostalih noljadalsklh patrabačln, kik >r viahovraln« stiskalnica. «i«tjlniea. stroja z« r«>an)a krma, slama in rapa, trt)«r|a robkads. m*- Vtaskf sfistaiiice b *W a mi% nlip sltvečth 6inem«tb P»"P i« nm **» kakor ludi vseh telmUkib potrebščin. Zastop v Gorici ima F. Primas. Velika izber nepreiuoeljhili pokrival za voze in Motorje tu dežnih plaseev, povoščenih preprog za pralne in Jedili"1 : mize, kadU za kopanje, pragove itd. v krasnem desinn. -; Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme v" ! nizkih eenali. — Surove cevi. — Cevi za pretakanje piva i» vina. Rožnatih pokrival za vozove. — Najceneje v Gorici! BrsckmanRov žveplcnokisli kalk za ilpii mlade živali in za hrano živine vsa« vrsts.^ jjHf' Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti.-"^! Razstavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so odprti vsak da» in r.uli tega ne sme amudili priliko nijeden jruspodar, da hi si no oglmlal 1 to zanimivo raslavo v Gorici na Travniku it. 1B, zadej. t28r 3-3," S. P. M 3