Vpogled kolektiva v delo organov samoupravljanja Vpogled dt^ovnega kolektiva v delo orgareov upravljaaja, to pa p&nieni tudi vpogled v deo in poslovanje g».;pH"'ktiv'a v celoti v delo orga-nov upravljstija, toHko močnej-sa je tudi kontrola Ijud.' nad organi upravJjaiija. Brez nje pa 6i ifce moremo . zamisiiti uprav-]jsnja neposredn^h. prolivajaicev. Po drJigi strani je vpogled Članov deiovnega kolaiktiva v delo arganov upravljanja solid-na osnova za praktlčnd ekonom-ekio tn poUUčno izobraževanje, za pri.iitičiio šoio upravljanja in gospodarjenia, v kateri se Llanj koletiva seznanjajo s probleimj gospodarske organiza-cije iin z načeli družbenih norm. Vse to pa pri^speva h krepitvi družbcne zavestV dolovn.ih ljudi in k njihovemu aktivnenra so-ctelovanj.11 v upravljanju. Dasedamja pnalksa jasno kaže, da s^ bilii v pocljetjih, k.jer so PD3večali possbno pozornost ob-veSčsnju delavcev'0 vseh vpra-Sanj'.h, o katerib so razprav-ljali organi delavsfeega uprav-Ijenja — nspredeik kalekUva in uspeihi večjd, avtoriteta Jn uve-ljavljanje organov upravljanja pa močnejša. Kjcr tega ni bilo, s>o t»li rezultat; slabši, vcasih pa je priSlo tudi do nepnaviinosti v. sasneim delu organov uprav-Jjanja. Kfljpctjestejše ahUke: listi, billeni \n oglasne deske V dosedan,ii praksi so se po-setao v veliikiih gospodarsicli cu garaieacijeih uveljavile kot eisiem razne oibliike, katerii smoter je, dsa se člano-m delov-r.ega , kolektiva omogoči tim boljai vpcgled v delo d-elav-Efkega sveta. De-lovrai koleto.Vi, kakor * so Bor, Zenica, Jesenice in drug:, objavljajo redno v s\rojših list/h probleme, tol gilh r&šuje delav-ski svet in k-r.a^ko analiz.'rajo posaanezna vprašanja in sklepe delavsk-e-ca sveta. Tgiko ?>mogo-fcajo, ds člsni delo\iiega kolefe-idva lahko sprem\jajo delo orga-nov upravSjE.rtj.a. Ta oh'..L-a pa veiinoma ustreza povprečno bolj isobraženiati čla-rto.m kolefetlva, predvsem ak-tiivislom, ki berejo svoj 1.3'; in fci lahko razutnejo obravnavanja vprašatiija. Pogosto se dagaja, da so o teti VprsiSaaj iih piie strogo strdkovno, iker je za večino bral-oev .narazunijiivo, navadno pa »»amjikajo tudi komentarji, ki bl podjudnp railiožil} problem. Ob-ViiŽanje članov kolektiva po l.atib je obiiiika, ki jo lahkci upo-ri.bljajo ssmo velik; kalektivi z vei tisoč delavcav, ker zahteva i;;daj-an>3 lastnega lista znalna mat€r.!adna sredstva. Podobna oblvka so biUenj de-lovniii kole&tivov, katerito ia-loga je v razHiko od listov samo ta da ebjavljajo pa-obtematiko -_a de-ls organov upisivljanja in proble-iriattfeo pocijatjj. Ta oi>) -ika je bolj dostopna srednjim in manjdim koleklivcMn, ker zahteva niainj i.liioš!jLc>v, doseže pa svoj smoter neposredno. Seved-a, kol»ikor ob-j&vlja b'-lten poJjudno n-apiisan? ciop'.ss in koi.fKor ga vsi Hanl delovn-ega fcolftktiva redno dcbi-jo aa vpogled. ICončno pa je ze pismcno obveščanje članov kolektiva precej razžirijena praiksa o.bjav-ijanje dnevnega reda, sklepov ¦Ji odloeb deLavakih s-vetov in upravr^h odborov n.a oglasnih deskali v obratiih. Čepirav je ta oblika najbolj p^ngosta, ima na-vadno največ pomanjkljivostl. Te se kažejo v nerednem objav-Ijanju odloeb, navadno z za-kasnitvijo. Razen tega se objav-Ijsjo pi-edv=sm sklepi, ki se na-r.aš?;jo na zaposleno osebje, zelo redko pa tisti sklepi, k-J zat'a-vaj.o problematilko podjelja, po-rebno tedaj, ko bi lahko ko-lsktiv zved^l za kaikšne sLabosli v deJu Ai posloviainj ii. Kon&retne obifce obveščanja delovnega kol^ktiva o delu or-ganov delavsfc-aga sannouprav -Ijaajia so odvčsne' od pogojev, vell&osti podjetja, števila de-lavcev ;n organiaoije proizvod-nega procesa. Zato se pogosto dogaja, da obliike, ki jih. upo-rabljia nc-fto podjetje, niso vedno sprcuemljinre tudii za drugo podietje. Tuikaj j« treba pove-. aah' tudi 't-o, da veljia vse, kar j» bilo povedano za podjetja tudi za organizacije v kmetij-stvu, kjer ini-a to obveščanje mnogo več pcmanjikljivostj ka-kor v drugih vejah. prav veš4anje fim bolj poJjiudno ia razumljivo vsakemu članu kolfktiva. Deiov-n>. kolektiv.1, ki nimajo sredstev za. izdajanje bUtenov, bi se ifehko združilj v okviru kraja el:' okraja s sorodn:imi majhaim; podjefii ki bi akiipno izdajali obvestila. Po-budo za t« naj b.' prevzeli krajevnii ali okrajni Lijid:.kaln.' odbori v sodelovanj.1 z zbornicajriii. Izboljšanie kakovostd obvestil z nsrr.enoon, da bi se nud.l vpogled vstm pro-iavajalcem v delo organov uprevljanja, bo nedvomno poveiaio eanimanje vsakega člana kolektiva za upravljanje Ui poslovanje pod-jetja in ga piritegnillo k aktivne-mu delu. Po drugi strani bodo irginile netočne govOr.te, kj vč^asifa krožijo v kolektivih prav zato, ker JiJmajo vpogleda v delo organov upravljanja. Csebni stik članov delavskih svetov z volivci b;1,o bi popolnosma napačno sklepatJ, da so te oblike edina in najbojše. Mnogo bolj učin-bovite 'ja neposredne obliice se-znanjanja d^iovnega kole-kfciva, koliik.or j:'n sa-steinatično upoiteb-ljamo, so namreč tiiste, ki izha-i&jo iz neposrsdne osebne aCs-tivnosti članov delavskili svetov in sindSvvHii.h aikt-vistov v kolektivu. Najbolj učinikovite ia naijbolj neposredne obhfee so1 vseibovane y ofoveznostšh izvo-ljenega člana delavekega sveta ao volivcev. To sp konferenice, pcsvetovanja z volivci pred za-sedianjem delavske.ga sveta v vsefa vpraSanjih, ki bodo :ia dnevnem redu, 'ii obvešOani« volivcev po zasedanju 0 sklepih, lci so bili sprejeti. V praiksi uporaMjajo razl.tna cblške dela. V nekaterih pod-jetjih n.a prSmer sinrii'kaln-J od-bori obratov sklicujejo konfe-rence, na kateriih aarri delav-skega sveta tega obrata odgo-varjajo na vprašanSa, ki jtti pcnstavljajo delavci, poriočajo o delu delavskiih svetov, razprav-Ijajo s proizvajalci 0 problem,.'h cbrajta in podjstja v celoti. V drugih kolektivih skU'crujejo kcmferenca proizvajaJcev sfcupi-ne članov delavskega sveta do-ločaiiega obrata. To se dogaja pred zasedamjem in po zaseda-»U.u in na teb. sestanJcJh priprav-Ijajo predloge, ki naj bi jih predložili delavEfeennu svetu. Sklicujejo tud,' obratne koniere-ce, ku imajo znatag posvetovanja i-n na katerih so imvzoči razen ¦ članov delavskiih svetpv hJn sin-diikaloiiih voditeljev tudti stro-kovni vodntelii1 obrata, Negovtfti je Ireba vse cblike Vse ie obifee dajo naabolrjše rezultate teun, kjer se člaiii de-lovsfelh svetov zavedajo svioji&i nalog, predvssim -pa tam, kjer ja sindifcaiLna oi-ganizacijapopol-noina razumela svojo vlogo po-bti!dw!ika za se2.nanja)nij'e koleik-tiVa s prcfolematlfco gidfepodarake orgiainilzacije i;n njeniilh organov upravljanje. Zato je popolnoma praviiitina ugotovitev, da so tisti' teiektiivi!, kjer je skidi&alna orgiatnlikaci:(j© posvsiila najveCjo pozc>r»c©t tettn,u vfNiBliSBiju, naj- bolj seznanjen;! z delom organov upravljanja in s pnoiblemi go-Lpodaxsike orgianizacijie. Posebna jto zelo korifitna ob-Vka obveSSanja o delu organov upravljanja, ki j« prišla do iz-Tsza ob zadnj'iih volftvafo v mnagčh naš.lh koleiKliviih, je predložitev izžrpnega poročila o delu teih organov za minulo vo-Hlno razdob<)e. Ta poročila so bilia v ve&ni pi"imerov neipisan-a zelo pojjudno in prebrana na obratnih konierencah. Ob koncu naj priipomnimo tudi to, da prispevajo k vpo-gledu organov upravljanja tudi odprte sej« de)aivsk.,Ji svetov. - Vse te obliike so rezultat naše praikse in dcpriaašajo k boJj-Semu vpogledu proizvajalccv v delo organov upravljanja. Po-trsbno je, da j.h nesuiemn i-n in iEpopolnjujerOk), predv razširjamo taiko, da bodo pj¦.:.¦*,* vsaikdanja pr,aj!«a v vsc'h kolek- " tav.ih. Poudariti moramo, da je ody,seii urfpeh na tom pod;oiju od ajktivnostj sindjfebjr,« organ;-zacije v boju za dosledno ypo-rabljanje teh Vblik jn za reaic-zaoi.jo rrmožičncga sodelovaaja proiavajalcev v ngiih. Glede na pomem vpražanj, o ka^terih smo razpravljali. oz.-roma na važnost vpogieda delovnega kolektiva v delo or-ganov upravljanja, je potrebno, da se več r^zpravlja o tem z ri-menom. da b] se izpopo^nUe obl!lke deJ,a, kJ bodo pv^peviile k napredku in razvoju delav-skega upiavljanja in čedalje bolj pomembni vlogi neposred-rtaga proizvajalca. Franc Taler