ZA IZBOLJŠANJE LISTA IHrtnbuJ—« VaAr Mrr *«1R Li mu pripor«*"(•* **l» I» • N » r o i »** «H priMiitc i a ruirvrttiK«. \av bm buli-trn, krr tir atu Mlprli poi k urm lepemu In iaaiait«Mu tliiu. GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI NarotniliMi. navdan Jam«, da ne poSI , Uamn potrdil * Matter September 5Isl, 190J at the Post Office »t Nrw York. N. 1*., under Art of Congress of .March 3rd. 1879. ADDRKSS: 21G W. 18tb ST., NEW YORK No. 92. — Stev. 92. NEW YORK,THURSDAY. APRIL 21, 1938- ČETRTEK. 21. APRILA. 1938 Volume XLV1. — Letnik XI-VI. AVTNI INDUSTRIJI VLADA VELIKA NAPETOST AMER. DELAVSKA FEDERACIJA BO PRI PRIHODNJIH VOLITVAH AKTIVNO POSEGLA V VOLILNI BOJ Maščevalna japonska ofenziva Čb^ed =11 SE PREGANJANJE HENRY FORD prispevke. — Green se še vedno drži poiitike starega Gompersa. — Podpirati je treba prijatelje delavcev, ne oziraje se, kateri stranki pripadajo. — Federacija je prekinila vse zveze 7 z Nestrankarsko ligo. FLINT, Mich , 20. aprila. — Odredba Hcmer.) Martina, predsednika Unite Automobile Workers of America, je ustvarila začasen mir, toda zdi se da ta mir ne bo dolgotrajen. Delavci zopet prete e stavko. General Motors Corporation je dala zapreti P i-sher Body tovarno štv. I ker so se pojavljali pred njo piketi in so terjali od delavcev zaostale unijskc prispevke. Več kot 5000 delavcev je bilo par dni brez dela. Ho mer Martin je odredil, da nima nihče več pravice pobirati pred tovarno unijske prispevke. ŽIDOVSKEGA PREBIVALSTVA Nazi ji so pognali avstrij ske 2ide na Čehoslova-ško. — Tudi v Jugoslavijo prihaja? jo Žid je iz Avstrije. PRAGA, hoslovaška, 20. aprila. — Nazijski četami >o pognali skupino Židov, ki >o bi i i J tednov v jecali in jim je bilo vzeto \>e premoženje, iz Bur-genlanda čez nu jo na Celioslo-\ a »-ko. \* nedeljo zjutraj >o prebi-»al«-i Thebena na (,'elioslova-j.'Oieiu, kjer -c stikao meje < elio-j slovaške, Avstrije in Madžar- BO OBISKAL ROOSEVELTA Ford se bo baje 27. aprila sestal s predsednikom. — Roosevelt pravi, da o tem ničesar ne ve. DETROIT, Midi., 20. aprila. — Nek zelo zanesljiv vir zatrjuje, da je llenrv Ford sprejel povabilo, da pride v Washington *J7. aprila in bo razpravljal s predsednikom Roose vel tom o trgovskih zadevali. Poročilo o Fordovem obisku v Beli liisi je prišlo kmalu za-ttiu, ko je bilo uradno zanikano, da bi bil predsednik Roo*e- Buickova tovarna je obnovila obratovanje, do-dišali z otoka na 1 )ona v. ve|f poslal Fordu kako povabi - čim se bo pri Fisher Body to jutri zgodilo. jkliee na pomoe. _ ... r J ii-i^ . . . M elio-lovask;. William S. Knudsen. predsednik General Mo-lt,.a„jem mraku ilo. straža je v ju-J Zvečer pa je prišlo iz kro zagledala ne- jrOV? tj Fordu zelo blizu, za JAPONCI BODO SKUŠALI OPRATI SRAMOTO ZADNJIH PORAZOV DRŽAVLJANSKA VOJNA NA _______^^^^; SANGHAJ, Kitajska, 20. aprila. — Japonci za- Mesto proti severu, so «• trjujejo, da so zavZeli mesto Lini, 80 milj severo- fašisti obrnili proti ju-. ,, i c * t • i • i_ Odrezati hoče* ,V ° ^ucova. 1 o je prvi japonski uspeh no Valencijo od Madrida, j ve japonske ofenzive, čije namen je oprati sramoto velikega poraza pri Tajerčvangu. I LENDAVE, Francija, 20. a-prila. — Fašistična armada j*-') Japonci so reorganiziran-vo udarila proti jugu, mesto proti i ju armado in -o sedaj v stanu severu ob obrežju Sredozeni prodirati proti strategieuo va sktga morja. S tem hoče gene-!žni Lungliaj železnici, ki je <*ilj ral Franco Madrid odrezati od japonske armade že pet mese-Valeneije, *od koder republika n- re.\ ei dobivajo svoje vojaške zalo-j Z zavzetjem Linija pa >o Ja are. potici tudi v položaju, da luore- Ta fašistični udarec je prišel jo iti na pomoč posadki, ki bra-za republikance nepričakovano ni Jilisijen, 4»» milj proti jugo-ler so postavHi na fronto pil zapadu, kjer Kitajci ž«' en me Torto>i vsakega moža, ki more tec skušajo pregnati vpadnike. nositi orožje. Fašisti so do se Malo prej, predito je prišl » tors, je obolžil unijo kršitve pogodbe, ker je sku- 'kaj ljudi, ki so mahali z robci, jgotovilo, da bo Ford. ki" se je An .sala nasilno ustanoviti closed shop. Piketi so pusti->Sllhža j* »« °.|ok odP*U*}a ve^ čas trdovratna 1 proti ter i: .. *_______i. u:__________1:_______1"» motornih čolnih m našla ol proti New Dealu. prihodnji te- Nje daj zavzeli že 40 milj obrežja. poročilo o zavzetju Linija, so Armada generala Miguela Kitajci sj»oročili, da fiO,U0U Ja Vrande je zavzela San Mateo poneev pod zaščito lindega ar-se bliža AieaJi -de Chiver*. tilerijskega ognja, prodira ••m li v tovarno le tiste člane, ki so ooravnali napram ,.71: .P^i New Ucalu. prihodnji te- Nfcgov, armada ,c nahaja sa (ti Jih.ijonn , , ♦ "\/ i • .zido\ iz vasi Ivitsee 111 Jareu |denobibkal predseoiaka Roo&e- mo se bo milj od Valeneije.} Kot poroča I nited Press, se uniji vse denarne obveznosti. Vsega skupaj sojdorf iz avstrijskega Burgen jvelta v Beli hiši. ,kjer je imtla -republikanska piketi pregnali izpred tovarne 400 delavcev. |landa. Povedali .-o, da so jih i Kot pravi to poročilo, je Ford' vlada svoj sedež, p redno se je prejšnji večer avstrijski naziji sprejel povabilo od G. Hall a [preselila v Barcelono, s čolni prepeljali na otok brez jRoosevelta, brata prtdsedniko-j Republikanska vlada v živeža, brez denarja iu gorkejv« soproge, ki se je včeraj se-'diidu priznava, da je njeni bh ke. o 2ide so prepeljali na breg v va.% kjer jim je gostilničar Bi ber dal jesti. Naslednje jutro pa te je za so jih poslale čez mejo v Avstrijo. Kakorhitro so zopet pili na avstrijska tla, jih je bi Henry Wilson, predsednik United Automobile Workers zaposleni v Fisherjevi tovarni, je izjavil; - - Ne b j šlo vse tako gladko kot si misli Mr. Knudsen. Ce nam ni dovoljeno pobirati unijskih prispevkov od delavcev, ki so namenjeni v tovarno, jih bomo pobirali, ko se bodo iz tovarne vračali. Nevarnost stavke preti tudi osmimi drugim to varnam v Michiganu. Tri Bohn Aluminum tovarne v Detroitu so bile zaprte, ko je zaštrajkalo 900 delavcev. Vsled štrajka so prizadete tudi Michigan Steel Casting, Detroit Moulding in Michigan Smelting j™ ,1Jo Kakorhitro so zopet sto-kompanije. WASHNGTON, D. C . 20. aprila. — Ameriške, urIetira"ih 1,1 ^ »» • i , r , ... li-i ii! i .-lam v kaznilnico v Kit-ee, o- delavska federacija je sledila vzgledu konkuren- taIi |ja skrivaj0 pu čnega Lewisovega odbora in je ustanovila organi*jvili. zacijo, ki bo podpirala izbrane kandidate za javne I ,sl BOTK A. Jugoslavija, jt-v v] ii ji ji -'U. aprila. — Veliko število ži- urade. To je se povečalo razkol med obema delav- . drQŽi|i prilmja na ju. »kima organizacijama, kar se bo posebno poznalo 1-oslovan*ko mejo, ker so jih av pri primarnih volitvah v raznih državah in mese 'strij^ki naziji pregnali iz av ca novembra pri kongresnih volitvah. ! M.ih^f" . . , . , ., , »,.,.. ~ ' Ii /idje po veliki večini prt- Nedavno je bil pozval William Green vse člane j|ajajo iz (]ružill ki ^ že Federacije naj prekinejo stike z Delavsko nestran-j-toletij živele v Burgcnlandu. karsko ligo, češ. da je to političen odsek CIO. Liga Pred no so jih naziji pognali je bila ustanovljena leta 1936 in se je v prvi vrsti zavzemala za ponovno izvolitev predsednika F. D. Roosevelta. Dasi bo nova tvorba Delavske federacije sliči-la v mno^'h ozirih Ligi, pravi Green, da bo to "dosti bolj demokratična organizacija.' V nji ne bo nobenega diktatorstva od zgoraj. Državni in mestni kampanjski odbor bodo sodelovali z državnimi Delav. federacijami ter določali, /a katere kandidate naj se Federacija zavzame. Nadalje je izjavil William Green, da se bo Fe jugoslovanska vlada izpreme deracija v svojem politične«! vdejstvovanju drža lutl ^^ Zidov, so o la nasveta Samuela Gompersa, ki je bil štirideset let njen predsednik. Podpirala bo namere svoje prijatelje in nasprotovala svojim nasprotnikom, neoziraje se, kateri stranki pripadajo. Pennaylvanska Federacija je dala včeraj Ma j----.--o-, — -----„ ,------------ j. »jena ar- stal s Fordom in njegovim ii mada izgubila južni breg reke jnoin Edselom ter ju je povabil v Belo hišo. bo .v kratkem v dveh bilkah v osrednji Kitajski spopadlo o-koli 1,500,000 vojakov. Japonei, ki so zajeti v Jih sijenu. se >e vedno drže. navzlic temu. da Kitajci nepresta no naskokujejo mestna vrata. Tekom obleganja pa ?o Japon okoli Linija, ojačujejo tudi ,|U-žno fronto ob Tiencin-Puko» železnici, ki vodi v Sučov. Tuji opazovalci so mnenjn, da ho izid nove japonske ofenzive, ali bo uspešna, ali pa bo izjalovila, odločen ob žele-zniei m«»d Linčengom in Tajer-čvaugoni, kjer ^e je .vršila tudi prva velika bitka. Kitajci bodo najbrže Japonce izvabili v no tranjo»t dežele, nato pa bodo udarili na nje od strani. Kitajci poročajo, da so Japonci dobili 5 novih divizij, 2l» ladij z m uničijo in več matic nib lu«,lii za aerof»lane se je zasidralo v &antungu. Kitajci tu .!i pravijo, da njihave vstao hotele sprejeti in aprila. — Na časnikarski kon- za pokvaril republikance, da je njihov odpor zaman in bodo sa- fe renči je bil predsednik Roosu- .ino še povečali število zloči- velt vprašan, ako je v resnici povabil Henryja Forda v Belo hišo, da -se razgovarja ž njim o trgovskem položaju. Predsed- nov, za katere se bodo morali zagovarjati, ako se še dalje ti-pirajo. Franco je rekel, da so repub- nik pa je odgovori), da o t eni. j i kanci pomorili več kot 400,0(30 ničesar ne ve. j oseb in >ieer samo zaradi tega. 1 * " .'ker so verovali v Boira in v NASELITEV DVEH OTOKOV H,<» J«; v».o *4Dobili smo zmago, T je re- eez mejo« se jim vzeli ves de-:iar. živež iu obleko. Prva skupina Židov je prišla v Mursko Subotico prejšnji teden, štiri dni pozneje pa druga skupina. Jugoslovanske oblasti pa jim ne dovolijo prekoračiti meje iti morajo ostati tla avstrijski strani. BKOOKAD, Jugoslavija, 20. aprila. — Poročila, ki so raz-jširjen«? onstran jugoslovansko !»i»eje in po katerih namera v t. SAINT MALO. Francija 19. aprila. — Novofundlandska ribiška ladja Rene Moreaux je bila preskrbljena z v^em potrebnim, da nastopi svojo vožnjo v južni Indijski ocean, kjer namerava Francija naseliti dva svoja otoka Saint Paul in Amsterdam med Capetown oni v Južni Afriki in Avstralijo. Med prvimi načelniki je 7 mož, dve ženi in en otrok. Prva naselbina je bila končana, ko ao naseljenci uuirli vsled lakote. kel general Franco. 44Vam, sovi ažniki Španske, ki še vedno žrtvujete življenja za odpor, ki vstaši ne bodo ovirali ledju, kakor v prodiranju pro t ti Tajerčvangu, ko so razdejali ceste in inotove, tak.« da armada pri Tajerčvangu ni mogla dobivati vojnega mater jala. Poleg tega, da Ja»ponci pro dira jo na oO milj dolgi fronti je dvojno zločinski, ker je zastonj, tega ni treba povedati, ker sami veste, da ste premagani.' VATIKAN, 20. aprila. Včerajšnje naznanilo vatikan škili krogov, da Hitler ob pri liki svojega obiska v Rimu ne bo obiskal papeža Pija XI., p«> ■ilaja vedno bolj verjetno, ke>-prihaja iz Vatikana poročil da l*o papež štiri dui pred Hit vstaši h rje vini prihodom odpotoval na svoje poletno bivališče grad (iandolfo. S tem je papež sam, ne pa Hitler, odstranil problem, ak.» je Hitler kot načelnik držav« priiuoran vsledica je — fašizem v ti ali nni obliki. Fašizem se je razvijal, oborožil ise, izvojeval zalse, kar je hotel. Tako ima Italija ukradeno Abesinijo, Nemčija Porenje in Avstrijo itd. Veliko uspehov ima fašizem do danes — aa nobenega večjega in pomembnejšega kakor je rimski pakt med Anglijo in Italijo. Kaj pomen ja ta ,pakt, ta pogodila? Pred vsem drugim: zmago fašizma nad demokracijo, kakoršno poznamo. Dolgo časa se je .opletala Anglija. Toda vsa njena prizadevanja, da poniža Italijo, da jo premaga, kakor v jmvoj-nem času tedaj, ko je zasedla grški otok. Toda Italija je bila dobro pripravljena in — An. glija .se je zbala. Zgodilo se je primeram:1 tako, kakor v ti--t.i pravljici o slonu in miši. Slon — velikanska žival, ki lahko pomandra na tisoče miši — je moral (skleniti premirje in prijateljstvo z eno samo miško, ki je bila dovolj sitna in vztrajna, da ni dala slonu miru ne I »od.n e v i ne iponoči. Anglija se je ponižala, ker se je morala — tisti, ki se smeje, je Italija in 'pomaga ji seveda tudi Nemčija. Zakaj zgodilo se je zgodovinsko čudo: tista velika, nepremagljiva sila, ki je vladala Ves svet, je kapitulirala, ponižala se in s hvaležnostjo vzela prijateljstvo, ki ji ga je usmiljeno dovolil Mussolini. Prijateljstvo, pravim — kar bo še kasneje. Zakaj Italijanov ne poznamo, da bi bili kd^j držali svojo besedo in tudi te ne 1mdo. Nekaj časa se bo zgodilo po željah Mujsso-linijevih: pakt štirih vlasti, ki naj vladajo svet. Štirih vlasti — Italija Nemčija in Anglija iso vendar samo tri. Ampak četrta je — Francija, ki prehaja, počasi v tisti položaj, kakor je danes Čeho-Slovaiška. kamor se ozre, ima za mejami same sovražnike. < 'I o veku se vrnili Francija, ki je skušala vse, da reši — ne samo ogl«diio dovolj glrboko. Odkar je končala svet »v na vojna, se je Francija dobesedno borila, da isi 'pridobi Anglijo za zanesljivo zaveznico in prijete Ijico. Ti, \^oga tega prizadevati ia je sicer neka zveza, ki pa drži le pogojno in ima »pri vseh t>ozi I i vn ili ga ra nci jah vel i k: če. Ta pomenja: če bi bili v nevarnosti angleški interesi vsled kake vojne na evropski celini — potem ja. Drugače — nak. Tudi če pride ta ali ona demokracija v nevarnost, kakor je postavim fVho-Slovaška, «e Anglija ne zmeni. Zakaj Anglija je praktična država, kar pomen ja: kar ne nese, kar nima tržne vrednosti ali kar ne koristi naravnost Angliji, to io ne briga. Francija ima na eni strani Nemčijo s svojim nacizmom, nižje deli Italijo s fašizmom in na zapadni strani zmagovitega Franca — zvestega zaveznika Mussolinija in Hitlerja. Kam naj se obrne, kje išče pomoči in zaveznikov * Ali nima Rusi j za svojo za-vznico.* Da, ima jo — ampak med njo in Rusijo je velika razdalja in v ti razdalji okoli do milijonov njih sovražnih vlad. Je Poljska, je Nemčija, Mad jarska in še nekoliko drugih, ki žele — če že ne -naglas, pa poti'hoina njen pogin. (Pritisnili bodo trije — Anglija. Italija in Nemčija — Francija se bo morala podati, ker ni šalo — gros. In groš je Angležu vfce. Pr a vi jo, da je na svetu vse večno ponavljanje. In zdi se, da prehaja Evropa iznova v temini srednji vek. Resnični izraz kulture in umetnosti postaja z vsakim dnem nekaj spa-kedranega, zmečkaš tega, ki •dmži k večjem — tendencam. Srednji vek je imel vsaj nekaj dobrega in to je bilo, da ni mogel posegati v zadnjo zakotje, v dušo slehernika. S tem je o-stalo vsaj upanje, da bo nekje vzklilo resnično življenje, ki bo privedlo k novemu vstajenju. Kaj enakega ne obeta fašistič-no-nacijski imperij, ker sega v zadnje selo in pograbi otroka v najnežnejši mladosti, da zase vzgoji — janičarja resnice, kulture in umetnosti. Rimiski »pakt pomenja konec oligarhik-ne - velek:i Te štiri vlasti 'bodo vladale!»»'lost do njega, kar pomenja, nad vso Evropo in njenimi na-j^a »i vt>f" »a tistem mogoč-rodi dolgo vrsto let. f'e pra- j nem prestolu, prd katerim se je nekdaj tresel ves svet. jim kapitalistom 'pomagala, ko je -sklenila ta pakt. Ni pa to samo zmaga fašizma nad »demokracijo, ampak in poglav itno: zmaga kapitalizma nad delavstvom in njegovimi zahtevami po (pravici. Zakaj ta pakt postavlja stare mejnike in pogoje, kakor so bili pred svetovno vojno. Kakor ve:-te, se je po prizadevanju pokojnega idealista, predsednika Wilsona ustanovi fašizem in tudi v naši Ameriki jia Liga narodov, katere namen NEZGODA ROJAKA. Rojak Frank Raver je v družbi drugega pleskarja pleskal neko hišo v Olevelandu. Pri pleskanju pa sta po nesre- či padla k odra, nbe v demokracijo, kakršne imamo in naj ni pokaže bi bil skrbeti za pravico in varnost vsega i-veta. Mussolini je bil prvi, ki je začel sitnariti v v Evropo imperijalizem, večji in strašnejši, kakor je bil kdaj poprej. In ž njim bo začel dvigati svojo glavo tisti velekapi-tallzem, ki je »pravzaprav oče vseli teli porodov in zvez in slabo bo za vse, ki nimajo. Delavski glas bo tako zatrt, kakor je danes v Nemčiji in Italiji, vsako gibanje onemogočeno. Ječe in koncentracijska taborišča bodo svobodi in .pravici. Razlegali se Ligi in njegov bratec Hitler je bod»» streli v hrbet in t čile se bil prvi. ki jo je pusti J. Liga j tflave — fašizem 'Ih> v svojem je životarila, ker je 'bilo še ved-, tnumfu. no dovolj drugih narodov, ki so j«» podpirali. Vsaj se se spominjate, da je Liga zbrala dva-injietdeset narodov proti Italiji za časa njenega roparskega pohoda v Abesinijo. Mali narodi so se krčevito držali Lige, misleč, da lm v njej njihova rešitev. In Ang:lija#je bila -tista, ki je »bila vodilna sila v Ligi sami. •Zdaj pa pride mogočna Anglija in po vzora Hitlerja in Mussolinija zada slabotni Ligi zadnji udarec, ki pomenja, če že ne takojšno smrt, pa }>očas-uo hiranje, iz katerega ne bo nikdar več zdravja. Ker ima vsaka žival ndade svoje vrste, boste kmalu čitali e pogodbah, ki jih 'bo rodil ta ang»leško-italijanski pakt Vsaj se še -črnilo ni posušilo na podpisih, ko so začeli govoriti o ^bližanju Nemčije in Anglije. Do tega pride gotovo in tako Vse to ill se vec |H)iuenja riniski pakt med Italijo in Anglijo. Pisal sem večkrat, da čas ne more nazaj — pa, kakor vidim, more. Zakaj Evropa ne prehaja v čase, kakor «so bili pred svetovno vojno, ampak v tiranijo, kakoršna^ni bila mogoča niti v senci najmogočnejšega polmeseca. Dokler se ni Anglija ponižala, je bilo še nekako upanje na boljše. Odkar je odletel njen bivši vnanji minister Eden, in prišel na njegovo mesto star, reakcijonaree. Lord, ni bilo pričakovati boljšega, kakor je to. In ipakti rode razne vezi, katerih se ne niore niti ena država otresti tako lahko. Vsaj sem omenil, da so vsa večja naravna 'bogastva v Etiopiji v rokah angleškega kapitalizma. In tega 'bo Anglija varovala z vsemi svojimi močmi in vsenfii zavezniki, zakaj to ji bo prina- In pomnite: Mussolini je samo pokaza*! pot, kako se mora. Po ti poti jo bo sam mahal, kadar nanese prilika, za njim pa bodo pritiskali vsi drugi. Kdor nima, ne more izgubiti. Anglija pa ima in to pomenja: dajala boš in dajala, da boš j»o-j milila, kdaj jebil podpisan rim- l^peha. ..u:__i.* Največji revolucijonar je, kdor se postavi neumnosti po robu, kajti na u ji sloni ves s vel. Razmere niso nikdar tako .;iabe, da bi se ne bali še slabših. Nemci v Jugoslaviji se gibljejo. Hitler jim je dal koraj žo. Prvo, kar bodo dosegli, bo, da bodo smeli razbešati poleg jugoslovanske tudi nemško za stavo. Toliko so že vsaj dosegli Nemci na Čehoslovaškem. Z avtonomijo pa ne verja-memi, če bo kaj. Od Kočevja ni sicer posebno daleč do Koroške ali do gornje Štajerske, toda pot vodi če/ slovensko ozemlje. Po reki Rinži pa tudi ne bodo še tako kmalu plule ladje v nemško morje. Miha se je moral udeležili pogreba. Preden je odšel z doma, je napisal ua listek, ki ga ga je obesil na vrata: "Sem ua pokopališču.'* Ko se je vrnil s pogreba, je našel pripisano: "Počivaj v miru!" "S človekom ni dobro črešenj zobati!" je dejal hudič. Ko bi na svetu ne bilo doni. šljavcev, bi bila zemlja zelo redko obljudena. Največje zlo je, deliti ljudi v dobre in slabe; vsi ljudje >o lahko slabi — več ali manj —, a bili bi lahko dobri še bolj kakor so, ko bi bilo življenje lepše. Jean Paul, znameniti romanopisec, je bil nekoč na poroki zelo neenake dvojice. Ženin je štl 75, nvesta pa samo 21 let. Soseda pri mizi je pisatelj i m e d pogovorom zastavila vprašanje : "Povejte mi, ali je v tem za konu upati kaj otrok f* Jean Paul je zmajal z glavo: "Upati ne, pač pa se jih je bati." Tri veselice so danes objavljene v našem listu. Prirediteljem želim obilo u ski pakt. Govorim o Evropi in njenih prrtbleniiili kakor bi ne bilo Rm-sije tam. Vsaj je tudi ni — zakaj na mejah sovjetske republike sp neha vse evropsko in začenja nekaj povsem dni gega. Tako drugega in drugačnega. da mi nehote prihajajo na misel poprej zapisane besede velikega Aristotela: h koder revni iu uhožni vladajo, /e rdsnična demokracija. Evropa gre v fašistična noč, ki bi }»omenjala obup in kontn* y.i* človeka, če bi ne bilo luči od vzhoda. PRIDITE SI (X4LEDAT SLIKE. »K" .sva se srečala z Mrs. M. Useničnik v Strabaue, Pa., je rekla: "Na lielo nedeljo pa pridete v Bridgeville, Pa." "O. K.." sem rekel. Bela nedelja se hitro približuje. Rojaki tam okrog fare sv. Bar dolga tri ure. in sJike .bodo na isibiro. Vsak ho zadovoljen ž njimi, kakor so 'bili še vselej drugod. Kdor je prijatelj elik, naj le "pride. » A. Grdina. • Slov. Delav. Podporno Dru štvo, ki se je pred dvajsetimi leti osamosvojilo, obhaja 1. maja svojo dvajsetletnico. Spored prireditve je nadvse pester in zanimiv: tamburaši, pevska drušbva, solisti itd. To bo zares praznik, ki naj ga vsa greater newyorska slovenska naselbiu.i dostojno praznuje. nedeljo '24. aprila prired-koncert mladi iu odrasli Tam buraši. Pojdite jih podušat in se prepričajte, kaj zmoreta dobra volja tamburasev in brez mejna požrtvovalnost zborovo dlje.Za nameček bo enodejanki v angleškem jeziku ter nekaj duetov in solov. V soboto zvečer priredi* "Združeni Slovenci" v Littlo Falls, svojo prvo j>omJadno veselico na Seelv Street. Nobenemu udeležencu ni treba doma večerjati, ker bo v dvorani vsak z vsem dobro post režen. Godci bodo kar trije, tako d h na počitek nihče niti pomirili ne 1h>. Za baro bo Matija Gorinšek, ki bo slehernemu vsak požirek sproti požegnal. Geste so lepe in z avtom ni daleč iz Worcestra, Fly Creeka Hartwicka in drugih naselbin v Little Falls. Pridite torej v čimvečjem številu, in ne boste se kesa4i. "G C A S NAROD A" — New York__Thursday, April 21,1938 4__' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin ZGAGA JO JE POGRUNTAL Z zanimanjem sem prebral Z^agovo kolono dane« zjutraj iu ee ini zdi, da. je udaril žebelj ravno na glavo. Gotovo je, da l»o prišU> mnogo nabili rojakov na svetovni semenj v New York. Še tako jih prid«* sem precej. Sev««da se l««po tiho |»orazntibe |n> mesta za en dan, in noč jili od-pelje potem nazaj v njih nas^l-bine, ne tej velikanski vasi, da nas le kak&na seja, pri redi-tev ali f ki mrlič »pravi par skupaj. V tem "lučaju se nneaknje. da bo veliko naših rojakov prišlo tnkoreko«' k nam v vas. Čeprav -mo tako malenkostni v primeru z drugim prebivalstvom. vendar j>a smo ravno tako delec te metro|>ole, ter »mo lahko ponosni nanje. Ne t>o ve<" kot pravilno, če po-tirigaiiiio. da ImhIo videli vse kar hočejo videli in se jim zniža skrb in TiejK>tn*bno izdajanje denarja za take -tvari, katere jim lahko olajšamo s postrež-Ijivorstjo in bratskim čutom. Seveda, ed**ii ali -t pa število lahko pove«" nt a. Ja/. I h »m tudi izrazil >v»»j«» mnenje, in mogoče I m > kuj dobrega raciimlo, če IhkIo š(. dniyi izrekli -voj»' mnenja Hi bodo pri volji delovati. (Mladina naša, ki jo je precej, naj bila šla v t<> stvar z vsem zanimanjem in ob prostetn času so obiskovalec Peter ali Pavel, samo da je poštenjak. Organiziral naj bi se oddelek kažipotov, katerim bi bilo res pri smi, da obiskovalci vidijo, po kar d cerkvijo na Osmi ul. in še kje drugje, kjer bi se shajali rojaki, če bi ti dve postojanki ne zadostovali. Oba prostora bi kazala vlsak dan označbe, kam in katero uro in od kje bodo kažipoti vodili. Za kažipote bi poleg moških lahko služile mladenke, ker jih je precej iu ob poletnem času so večinoma doma. Istotako bi se lahko dalo organizirati za preskrfto r-tano-vanj. Vsakdo, ki bi mislil o-stati Iu m več dni, bi naznanil odboru pismeno, naj mu preskrbi stanovanje, in ravno tako bi rojak ki je zmožen o Ida t i eno sol>o ali posteljo za en dan, en teden ali pa celo polet je, naznanil temu odboru. Stvar bi se dalo organizirati na tak način, da bi vsakdo, kdor pride na ogled v New York, vedel, da bo užil in videl to, po kur je prifel in da se bo lahko zanesel, da se i>ošteno ra\m a ž njim. Malokomu je znano, da je New York kot velemesto in kot zanimivost najmanj znan oo-vipreenHmi Newyorcanu. Človek, ki živi v New Yorku, je tako (prenasičen in tako malo poaoren na to velemestno življenje, da ne opazi zanimivost i, rato iker je ta zanimivost ravno tako del New Yorka kot on MUH Empire State stavba, katero hoče videti vsak tujec, je New-yorčanu tako enostavno pri prost a kot .gumb pri srajci. Del New Yorka je in si* niti ne pozanima toliko, da hi stegnil vrat, ko gre miuio nje in pogledal proti vrhu. Muzeji so mu deveta briga, ravno tako se ne zanima za razne znamenite grobnice, boginjo Svobode, Wall Street, Radio City, Rockefeller Center, Tri-borough bridge in druge zanimivosti. Na vse te kraje, kar je znamenitega, hi morale voditi pota naših katži|>otov in |h> potih tako. da bi se ne križale železnice raznih dražb, tako da bi moral človek vedno vleči ni-keljne iz žepa. Vse bi bilo treba izdelati natančno po načrtih in začeti kmalu, kajti je samo še eno leto do tistega časa-. In Še nekaj bi bilo važno, lbbsi je <\d strani nas potrebno iu hf|M>, da bi se pripravili in |H»-ku-ili olajšati in izpopolniti obiske našim rojakom, bi tudi hodilo zelo prav, ko bi se od časa do časa oglasile osebe ali skupine v časopisju in tako približno določilo nekak sestanek v New Yorku leta 19°»8. Ni ndl>encga vprašanja o priklenem sprejemu od strani new yor^kih Slovencev, ampak >tvar bi veliko lepše in glad-kejŠe izteklih Zanimanje bi bilo večje, in tako bi se našla marsikatera dva prijatelja, katere bi «pri vedel skupaj ta obisk v New Yorku. čeprav >ta mo-iroče >edaj vsak na dragem koncu Amerike in —ploh dmir za druirega ne vesta. Časopisje lahko veHko pripomore k tako-vrstnim ^srečanjem. Ravno tako bi pripomoglo, ako bi bilo možno dobiti seznam obiskovalcev iz starega kraja toliko pred prihodom, da bi jih časopisi lahko objavili pravočasno. Marsikateri bi lahko videl in trovoril s prijateljem v New Yorku, ko bi se sicer nikdar v življenju ne sestala. Natančna pojasnila pogojev za prihod v to deželo med ča- Vabilo na 20-LETNICO ...S KONCERTOM IN PLESOM... KATERO PRIREDI SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO v nedeljo, 1. MAJA, 1938 ZAČETEK OB 4. URI POPOLDXE V SLOVENSKEM AUDITORIJU 253 Irving Ave., cor. Bleecker St., Brooklyn, N. Y. S SODELOVANJEM: BROOKLYN TAMBl RITZA ORCHESTRA PEVSKI DRUŠTVI "DOMOVINA" in "SLOVAN'* SO LISTIN JI Miss A. KEPIC in Miss M. ARČUL LITTLE Miss JOSEPHINE PESHEL (baladni ples) BARITON SOLO Mr. LOUIS RUPNEK, JR. UMETNOST HARMONIKE: LITTLE MASTER JOIINNir RUČIGAJ in Mr. JOHN HABJAN JR. G ODRA POD VODSTVOM MR. JERR\\ KOPRIVŠEK VAS ULJUDNO VABI - Odbor S. D. P. D som semnja, bi tudi mogoče UMETNIŠKA PRIREDITEV kaj koristila sreči naših ljudi.. V CLEVELANDU. Kar že bo iz vsega tega^ rn . . . , . upajmo, da se oživi. Čeprav je „ v ^^.uh Zgagova kolona posvečena ša- "asl ! kfkf P^rcH ila. se težje je hum, kritiki in včasih tudi kIo.: ^ti^da bodo imela res nspeh. futain, je zbasal v njo dobro SLOVENSKI DEČEK UTONIL V JEZERU. 13. aprila popoldne je utonil 13-letni Vincent Novak Jr., ki je zdrknil g splava, na kaerem je veslal s staro metlo po jezera. Nesreča se je zgodila 40 čevljev od brega ob vznožju East. 53. ceste v Clevelandu. Obrežni fctraaniki in reševalno moštvo so takoj pričeli preiskovati jezero, toda dečkovega trupla niso našli. Dečko, ki je pohajal v Standard solo, se je šol igrat k je-i zera s svojim 9-letnim bratcem Teodorom in še z nekim dragim dečkom. Dočim sta se ostala! dva: dečka zabavala z metanjem kamenja v vodo, je Vincent našel ob bregu neki splav, na katerega je stopil ter odrinil £ njim od brega, nakar se je zgodila nesreča. Ostala dva dečka, videč, kaj se je zgodilo, sta tekla domov ter povedala o nesreči. Starši so takoj poklicali policijo na pomoč, ki je pozvala ifjbrežno stražo. Ob času nesreče dečkove matere ni bilo doma. ker je zaposlena pri hišnem delu v Shaker Heights. Dečkov oče pa je za-opslen pri \YPA -delih. VABILO na Tamburaški Koncert MLADEGA IN ODRASLEGA ODBORA v nedeljo, 24. aprila V SLOVENSKEM DOMU 253 IRVING AVENUE BROOKLYN, N. Y. MUZIKALSI PROGRAM VSESKOZI MLADINA BO PREDSTAVLJALA EXODEJANKO "COURTSHIP" Piano duete igrata Miss iPAULINE SHUBEL in HARRY GERJOVlC Piano accordion solo in vijolin solo igrata sinova Mr. ANTHONY M OSE-J A | Vstopnina 40c Začetek točno ob 4. pop. mero konjske pameti, ter začel nekaj, kar je vredno, da se podpore. Pozdrav! J. Musich, Brooklyn, N. Y. OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome 11a 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Barber of Seville, 22. aprila Mine. Butterfly, 23. aprila popoldne Carmen, 24. aprila - "ODPRTA NOC DAN SO GROBA VRATA . . IN Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: IMOVINA — $2,254,385.93 , ČLANSTVO — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. V letošnjem le4u so se na mre*1 naše naselbine tako poživile, da vse križem prireja od "Micki bo treba moža*' pa do veselili presenečenj ali "surprajzov." Slednji dopis je kaka reklama za kako prireditev in zato sem postal danes toliko previden, da Začnem citati dopise in poročila od zadnjega konca. Vendar pa mislim da ne bom brez vsakega uspeha, ce opozorim moje stare Člevelandčane in okoličane na prireditev, to se pravi: na koncert, katerega priredi umetnica ga. Jeanette Perdan-Jutftner in sicer v nedeljo dne 24. aprila popoldne v Glasbeni dvorani mestnega avditorija. Slišal sem peti to umetnico za časa, ko sem l>il delegat na zadnji konvenciji SNPJ v Colli mvoodu in od tedaj mi ne gre iz spomina. Čudil tar. No, to bi še bilo. ko bi se kaj več dni dobilo Običajno delajo poročeni po 10 dni, to je $40 mesečno. Xekate rim so izboljšali in jim dali nekaj več dni iu nekaterim tudi več plačali. Kar se pa tiče paznikov, tcii nas je pet, za nas ni bilo denarja. Se bi kako šlo, ko bi i nudi primerne cene ži»vll in dru gili potrebščin, toda v našem o kraju imajo trgovci Še vedno vojne cene za vse stvari. Slovenci se precej postavimo, ker imamo kar štiri občinske odbornike, pri šoli pa tri. Kar r>e tiče zimske sezone, se izrazim, da se ne spomnim te kom mojega 31 letnega bivanja v tej deželi, da bi bila tako mila zima, kakor je bila letošnja. Najbolj me jezi mesec marc. ker so mu dali 31 dni. Ako bi imel 30 dni, bi gotovo bilo še danes spomladansko vreme: dežja je bilo v marcu dovolj; trava je že počela malo zeleneti. Ko bi bilo še uekaj časa tako, bi drevesa ozelenela. 31 marca je pa sneg zapadel, sko ro do (i palcev debel, in od t' -daj ozna, jih lepo prosi, da bi mu sporočil, če živi a'i ne. Sporoči tel ju bo zelo hvaležen. Pišite na naslov: Franc Arko, Gora št. 9, pošta Sodra-žiea, Jugoslavija. Kar se tiče Čitalnice v našem mestu, se naznanja Slovencem v 'Gilbert in okolici, du srno prejeli nove knjige od Knjigarna Glas Naroda. Odborniki Čitalnice upajo, da bodo cenjenim eitateljem povolji. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike in onkraj oceana. Tebi cenjeni list G. N. pa želim mnogo novih predplačnikov. Lou i s» Vessel, zastopnik. Gilbert, Minn. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIC V AMERIKI "0 Ij A 8 N ABO D A" — New York Thursday, April 21, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Tedenski kotiček Pise: L BUKOVINSKI. Pittsburgh, Pa. ČH ta tel j i lista lai bodo oprostili. ker je zadnji teden izostal moj običajni Tedenski Kotiček, to pa radi nujne zapoftlencteti za Veliko noč. Sicer sem imel namen ga priobčiti in že sem sedel pri pisalnem stroju, ho-tcč pre tipka t i tihe misli na beli papir, pa pride kar iznenada telefonski poziv od -sestre Avre-lije iz bolnišnice, naj se nemudoma oglasim v zavodu-. Bes, da ni »bolniška strežba moj posel, ali mislil sem' da morda katerega manjka in rabijo mojo -pomoč pri kaki važni in neobhodno ipotrebni operaciji. In ko pridem tja, me peljejo nicste v operacijsko dvorano — v gla»vno knhinjo, kjer mi je pogled obtičal na veliki skladovnici kurjih jajc, ol&li 10 do 12 bušljev, zraven na mizi pa so Male posode z vsemi mogočimi barvami, samo bele in črne je manjkalo. Seveda precej sem slutil, kam pes taco moli, in niscin se varal, kajti sestra Hedvika me nagovori: — ov«od je delavska za-ponlencM S strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic, " ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena....................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena rz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne md$emo želeti. Cena ..-.............. 85e. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je hil bolj ustvarjen za detektiva, nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne r«*ši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena....................... $1.00 2rvi VIRI. Spisal Ivan Matidič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mtojstrsko razvil saiov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega ''Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z. užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Movenie Publishing Company __ »•O r A 8 NAEODA"- New York Thursday, April 21, 1938 THE LAB0EST SLOVENE DAXKTTS V. ft h slovenskih naselbin VELIKI ČETRTEK V GOWANDI, N. Y., LETA 1938 V številki 74. Glas Naroda e dne 31. marca t. h je bila opisana tri kari ja tukajšnje ukii jar-ne in nečedna politika naših neka te rih t rgo vce v ban k i rjev, ad v k a to v in mestnih očetov. Pisec omenjenega dopisa obljublja, da lio v kratkem zopet poročal, da javnost izve o nadaljnji poizkusili delavskih krvosesov in spozna nečedno delovanje *4 izobražencev'* za uničenje naše delavske unije, katera je vključena v Narodno l.-njarsko Asseciacijo, C.I.O. Zadnjo jcisen se je vršilo glasovanje, in Izid je bil: 294 za in 114 glasov iproti. Trej je glasovalo 72 odst. delavcev za C. I. O. Kakor je biio tudi poročano, se je bil v mesecu febniarju /mislil naš mestni advokat na peticijo in jo izročil "•»uckcr-jera'\ trgovci jim pa so dali avte na razpolago, s katerimi so letali okrog ter nabirali podpise od delavcev. Trgovci so lavno tako imeli jieticiie v arja tega leta in potem tovarna zaprta do sredine marca. Takrat ise je pa zabelo s pičlim obratom, menda samo radi tega, ker je imela kompanija ve- bi eli domov na večerjo, so s pomočjo drugih članov leteli o-krog in privabili do 350 C.I.O. članov na sejo konrpanijdkfti privržencev. Zbrali smo se pred dvorano ipol ure prej, ko bi se imela seja vršiti in opazovali, koliko bo udeležbe za to ponovno organiziranje '' kom-.panijske unije.*' Med temi delavski večini nasprotnimi "delavci", katerih je bilo okrog 35 .se je opazilo tu
  • ri delavskem oi-u, večine delavcev niso mogli sestradati v največji zi- volitev predsednika Roosevel-ta. Sedaj pa. ko nam je delavcem pomagal dobiti pravice do organiziranja ter potom vladnega Delavskega odbora in zakona prepoveduje "kompa-t Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen 85 mi, niti pometati jih h hiš. Ra-jnijske /unije" da, — ravno ti di vsega tega jim je pričela vo-!rojaki bi sedaj radi kršili zada teči že v ušesa. Boječ se, da utonejo v valovih delavskega morja, so dobili zopet trste "swkerje" kateri so letali o-kreg s peticijo, na katero so, kakor i»eticii in konmauiiski pri vrženec. Torej človek, ki ne ve nič o produkciji usnja, hoc«1 r!;i bi vas in nos prodal za 30 iT-S *r = = F K A N K K E R Ž K KNJIGARNA "GLASA NARODA" 21« W. ISth St., New York, N. Y. Pošljite mi $---- LETNIKOV "ČASA". Prilagam M. O. z a Ime ......... Naslov.................................. NAROCILNI UST — tti letnik STA SE S POŠTNINO VRED 50 Vsak letnik obsega 1 2 zvezkov po 32 strani ter ima s prilogo vred nad 400 strani. Lepše zbirke povesti, pesmi, zanimivosti, poljudnih razprav, koristnih nasve ov itd., ^ skorj ne morete predstavljati. vj vR(M*'ITK TAKOJ, KAJTI ZALOGA NI VELIKA IN BO KMALU RAZPRODANA Glas Naroda ^ 216 West 18th St., Hffw York, K. T. PRIPOROČLJIVO:' nPVTP^AV Ko je znani slovensko-ameriški MUD V VrOa publicist Mr. Frank Kerže, ki pi še v "Glasu Naroda" članke "Pod Vaško Lipo", izdajal svojo mesečno revijo "ČAS", je zbiral in objavljal gradivo, ki je trajne vrednosti in pomena . . . Vsled tega je tiskal nekaj iztisov vec, ki so Van zdaj v obliki letnikov na razpolago . . . Te letnike lah-ko dobite pri KNJIGARN* "G. N ", 216 W. 18th 8t, New York. s . » ......I ■MaMgiMaiB S'S 3 S šš sr s« II) :jL>i5ieo pi,;avk, kako bi se nas n: zaj prodalo. Čfniu. ni hot"l odgovarjati na stavljena nru vprašanja 1 -Čemu je zbežal s 35 pijavkami rz dvorane, ko je bil prOšen, da bi ostšli vsi v dvorani ter Jo situaciji raz-ni'ivljali? Čemu ni povedal, kdo in kaj je naiš ipredsednik, kar je najprej obljubil, potem bnsedo požrl, zraven pa zažugal predsedhlku, da bo sra že dobil v rolce? In takim 75 -odst. A-tnerikanceni se vi dražite ter nas nazivate za ^boimnks.' Saj smo ravno tako 75 odst. Aine-rikanci, kakor ste vi. Če ste pa vi 100 odst. Amerikanci, potem pripadate k rdečekožnim Indijancem, in ti imajo v Go-wandi prednost pri mestnih o-četili. ToTej, če je kateri o«jg, milostiva! Markiz in Armand sta bila skupaj v knjižni oi in prihitela sta pogledat, »kaj se je zgodilo Oim sta zagledala vso prestrašeno in drhtečo pxd baron. S tem 1 glavo je bil pritrjen listek, ki je bilo na njem zapisano, da je bil umor izvršen od "skrivno družbe za pravičnost" zato. da 1m» v svarilni zgled vsem. ki se premalo brigajo za to. kar japonske oblasti velevajo. Ta list. Nazaduj«* ga j'* zadela ta ka smrt. j Prostor«* nj«^g«»veg:i undni Istva so z bomb:?mi razdajali njega samega iiimorili. njegovo glavo pa na opijani način raz cb«»sili v javni -varilni zirled. odpeljali v Berlin, da bi oporoko-opravili na varno ali pa jo'krvavi zgled naj jim uničili. Vaša go-pa mati in gospa baronica H Utova »v v a.- zakrivali, ko ste trdili, da je bH moj oče Še živ. ko >te odpeljali. In šele potem ste Obe dami zapustili mojega mrtvega očeta. in edino usmiljeno dejanje je bilo. da je m k Jo mrtvemu očetu zatoni I cči. Toda edino to ljubeznivo delo je izdalo, da je moj oče že umrl. ko ste bili še vsi trije pri njem. Vsi tiiije zločinci sede kot okameneli. Toda baronica iSeebaehova je najpognumejša. Boja ne opusti in tudi ne >\ojega dostojanstva. Xajlirze >te si ijjpredli strašno pravljico, gospod ravnatelj, in vaša sumničeuja odločno zavračam. Strašno je. da si moremo to od vc- dovolili." G'uuuar se grenko nasmeje. 'Samo nehajte -e kazati razžaljeno, milostljiva gospa. 3>° vam posrečilo me preplašiti. Navizlic .svojemu pr«*-pHiČanju in opravičeni jezi se ne bi upal z vami tako dovoliti, ako za to ne bi p tv skrbel dokaaov." nauk pa in >varilo. Dokazi? Kje pa imate te dokaze jez- J.l/ TTM! fOTUV \ SKtrU L MOJO I KIIJI Itl^lKNO PROOO. ( I VVfCI» WHITE STAR »«,,'«iiih.:uiHiii,l „niiiiiil| .umu,,, ,„ri iinnn*''t»i;iimiH»f|i j«» vkljirb tej pre(K»vedi prizadeval, da bi ja|»oiisk'> prej>«»-v«-«l obšel in >e ji izognil. Navzlic vsem zvijačam pa s,. ura to ni |M» |M»^rajati. da! bi Jaoonei njesrov It—r znova dovolili. Ta |Migajnnja pa nisoi bila us|M'šna in -o s.. končala brez uspeha. Kmalu nato pa VABILO na prijetno zabavo "Neumnost! ito zakriči Kurt. "Vam jih 'bom že predložil, gospod baron, tudi vaši go- materi »» sestri. Gospa baronica Setbachu- va — zastc«j »e trudite. ako še čakate na zavitek s čipkami. U naj bi po povzetju za petsto mark imel te dni priti. Za vitek ne bo prišel!" Vsi trije poskočijo. j* "Vi ste ga — vi ste ga pridržali!" zakriči baronica See-bociuva. (jiiMiiir pa smeje zmaje z glav««. ":Zuli.boyr da ne. O tem morete biti pomirjeni. Kai na i bi bil potreboval čipke.* Al — ali ste v zavitku poštnem povzetju kaj drugega pričakovali 1 AJi >te mislili da vam bo'posten najditelj v zavitku uoslal izirubliem ruim-ni ovitek? \*aš gospod sin je ne pob Ijšljiv kdikomisl.ienec, uiti! z lov iisko vk raid ene oporoke ni mogel tako spraviti, da nru ne j fii padla iz avtomobila. Sedaj vendar izprevidite. da vem | »e. Manjkal mi je samo š^ drkaz, in te^j ste mi vi sami dali v roke. Najpremetenejži zločinci ejikrat napravijo ka- X ko neumnost. Tukaj v svojem žepu imam vaše p>mo, 'zc.-pa 1 baronica Seebacliovy. v katerem mi nanznanjate, da je vaš >i„ KJostom bo ix»strežeiu na potu med Koblenjzom in Bcriincdn «iz avtomobilu izgubil rumeni ovitek.,ki je bil zapečaten s petimi pečati, ki nosijo grb mojega oč« ta iu na katerem je bil na^is: Po moji smrti naj odpre ra\matelj mojega podjetja. Torej, ravno ovitek, v katerem je bila tporeka mojega «x«eta in pi*mo na mene! l>ovclil sem si namreč z zvijačo dobiti vaše priznanje. Kafti 3»reg tega bi vi Še vedro vse tajili." Napol v omedlevici se zlekne gospa baronica Seebachova v svojem stolu. 44Vi hudič! za« tok a. S >vojo licsra urnost jo me hočete umoriti!" ki jo priivdi V SOBOTO ZVKt'ER 23. APRILA, 1938 Dr. Združeni Slovenci št v. -J8-J SN P.l. LITTLE PALLS, N. V. SLOVENSKI-DVORANI NA SEELV STREET > z nkuMi.i večerjo ZA PLES BO KrRAL ZNANI Z.1I.P.—Zore, Harblan, Paulus OR K UST ER " Za v-estran-ko postrežbo 1"» skrbel Odbor. Zabava bo trajala od 7. zvečer" meni k«»t a«lvokntu. da -cm na i-ž v maškaradneni knf PRIDITE VSi IZ MESTA INin «1» iirram tu njemu n i IZ BLIŽNJIH ' " " ..... Ob proslavi -e-P' obletnic«*; sni! t i Aristula Brian« hi v Co | eherelu j<- prip«»vi Jo-val ti« kdo '.animiv t z»«n1Im> i/. Bnanlove-mla«ic-ti, ko j«* bil i j«, izbral za za1 • i 1 n«jk«'«ja I »ie If zojavko .da b«» «lnig«> jutro v Lvonu obravmrva in da tnora oriti tja. Obravnava s«, je priccla ob !». zjutraj, vlak i<* prisp<*I četrt ure prej. Kli-•»*ut j«* čakal )i;> oer- TMi iu hitro -•(» je t Ipi-ijal z adv«)katotit na so I išče. Ker v Franciji ne Poseben izlet pod osebnim vodstvom v Jugoslavijo na največjem in najhitrejšem parniku QUEEN MARY n . Maja BRITANNIC 14. maja GEORGIC 28. maja Prilika, da se pridružite velikemu J:evilu vaših rojakov, potujočih to leto v domovino, vam bo napravila potovanje veselo in nepozabno. Dosti zabave na parniku. Razkošne kabine, izboma kuhinja, brezplačno vino v tretjem razredu, uljuln a postrežba /a pvjiMiila ipra-ajtc LEO ZAKRAJSEK 4.KNKKAI. TRAVKL SKKVKK 302 E. 72nd St., New York, N. Y. VSE PARNIKE in linije ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TUUOSI.AV TKAVKI. I »KIT. SIC W. 1Mb SL. New \ork. N. V. mniHii. .tiiiiniii .(Stmiii,. .uiiiiiu,, „,m: UiiMiH' ^'ain?!-'1 ^M>I.»UI» 'latiaMiii-'lii!,, CUNARD WHITE STAR KRETANJE PARNIKOV shipping news vek. .Moiim, «la je njeguva kritika iiek»ilikc» trda. ni pa po-vs: iu neumestna."* S iiniki *.«) |n»čili v smeh. zl;r -ti ko j»* IJiiaml p«»kazal. «la jc izp«.s«:jeni talar res oguljen in raztrgan. Katlar >«* pa za«"n ~<;mejati j«* •t«ibr«» znam -n ie in t«»žsia j«' že na polovico Slnjiurarber pogestoma na obiskih pri svoji zaročenki in ta -i j.* vtepia v glavo, da :ra bo vsakokrat po knežje |H»gostila. Jedilni list j«* sestavljala sama. kuhal«, cvrla in |H»kla pa jeapri,a: njena kuharica, ki je morala P« kazati v.Ae. kar zna. Vdova j«* pač hotela pred svojim za-roči-m-em veljati za izvrstno 'Zl. aprila : ttr«aiui*u v l.rt-iut*n Kuiua t lii'Uuii 'St. aprila : Quwu Mary v ClirrUriirs IK* dt' France «■ Ihivre Taris v Ilavr^ Ci'DU' d i Su vnta X <>t'IJ>-B jc «1 >gajalo. l i ■ lobljena. Novinar je bil na po*llagi s«!liričnega B.^^iando-1 ^dinjo. vega zagovora oproščen. To . ;e bila ena iznic«l obravnav, ki i ''* s»«»»^r»a«-ber ob vsakem ob-j je iHinesla Briandu popular-i ;.skl1 >«•»»«» " izvrstnih ( n««-t ne samo k«»t »lobrcvra ' 2. uiaja: Kurupa v llreuii'u .. ...............> 1. vekata. temv«*č tudi -loveč»-*_!ra polemi-ta in prijatelja novinarjev. LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC. V Amsterdamu -c je pred krrtkini sklenil zakon, ki zanimivo zg«i;l«»vit:•». 4. ma ja: Xoi mantlie NVw York C. maja : Vulcania v IJavro llunjburg Trst litga pa proseče dvigne reke proti Ounnarju. "Saj sem hotela vendar vse popraviti, (junnar, zato sem roko," pravi, ne misleč na to, da *e je NASHLH1N! Uuho pred - «lisčem lmstno >«*-■»-»mm.««. iii«» k»»r naj~lal)iše oblečen člo- ."U"»-l« tni uraeber se obrtnik j«' p>«» .lan jedeh, s katerimi mu je trospo-1 linja stregla. (Vz nekaj ča-a 10 maja. t«a je p« stala Bumlii-chcva lju-i Brruieu » IJrtiuen 1 i -uniiia na spretnost svoje ku-1,, i I I -I II woja: hance m sklenila, da bo vzela, Queen Marr r c,„.rbvUr2 kilholnico sama v roke. Ko je I Ilausa » Uaiubur^' naslednjo ms h* l jo Ktoiigracber j.j ; prijel na «b«*«l. mu je vdova! ciiamplain v II ar rt* i postregla z j<»dmi. ki jih je bi-1 ■ • >t ,...',.31. maju: Ia sama pripravila. Lciuck je1 bil strašen — zanio. | nu" Xaslednji dan je namreč pre-(m waiu: jela p« »vi i »vil li o pismo s\o jeira i Stoli- z«*re«"eiiea. ki jo j«» ».bveščal. «h»i 1C«*\ v <;ri.«»a Nnruiaiiilfi* v llntri* Kurujia r ltremt-u I netlavnim <«* je o«lloeil poročiti . Zaljubil s«» je vanjo in skh'iiila sta. da s«* |hi roeita. čim b«» zidana lii^a. ki si jo j«* vrli .lan te«laj gradil. To bi traialo nekako m* dva meseca. V tem času je bil vino kuhali«*«*. In pri tem je tudi « stal«». Poroka se j«* izvršila te «lni. I Suluruia r Trst t. maja : «^u«'«*u Murv r CVrtM^uu' ADVERTISE IN "GLAS NARODA" vam ponudila t tem ne samo pred materjo in bratom, temveč tudi'pred AnT-to izdala kot zavržena žena. Sedaj misli samo ua to. kako bi mogla glavo izvleči iz araiijke. Samo Kurt še obdrži ostanek -svoje nesramnosti. .Skoči ua noge in jezno zavpije: "Kar ste tukaj krivično in domišljavo skovali, je popolna neumnost Kido vam bo verjel vašim pravljicam? Dobra šahovska poteza, gospod ravnatelj Lundstrom! Na ta način hočete pridobiti bogato dedščino. Samo prinesite nam oporoko. Kako pa morete doka-zati, da je bila napisana v vaš prilog. Saj ni res, mi .smo postavni dediči strica ManfrcJa in nno iu. Ne pustimo se prestrašiti! Mama in Inga, ven- podatU »T Ulko uefunuii! y tako zvijačo se ne smete Gunnar pa ga posmeliovalno pogl«Ja. "Stvar ste prav zavzeli, gospod baron; oporoka bi morala brti tukaj, ako hočem dokazati svoje pravice do dediščine Tcda, da bi ime svojega očeta zapletel v kak škandal, mi ne bo prišlo nikdar na misel. Komaj nie tudi boli, da bi izgubil meui voljeno deklino, kajti vedno bom mogel skrbeti za sebe. Kar pa me boli. je, da sem izgubil pismo, ki ga je moj oce napisal za mene. Torej pomirite se. Ko sem vam en-«rat dokazal, da me ue more nikdo več slepiti, bom zadevo ohranil za sebe. Samo če vam bom tnogel kdaj predložiti o-poroko svojega očeta, tedaj bom zahteval svoje pravice. Tu-rej se svojega ropa morete veseliti še dalje, kot do sedaj in morete samo želeti in moliti za to, da rumeni ovitek ne bo nikdar najde^ in da ne pride v moje roke. Potem seveda bi zahteval svojo pravico. Torej, pomirite se, gospoda. Samo pismo "gospe baronice Fuol*s" si bom ohranil za spomin. 1 oda postavim pogoj." Baronica Seebiuihova in Inga se nekoliko pomirite .od strahu in si na tihem miMite, da ima Gunnar vendarle malo več pameti kot vsi trije. Se ni bilo vse izgubljeno, kajti l*ind sirom še ni -zahteval svoje dedščine. Kurt pa srpo gleda Gunnarja. Da se kar tako ne zmeni za vepko dedsčino, ni mislil, da bi bilo mogoče in če je bilo v remici vse tako. tedaj bo najboljše, da se skusajo Ž njian poravnati In oddahne se in pravi: "Kakšen pogoj pa je to?" (Dalje prihodnjič.) španske in ameriške ženske prosijo pomoč J r. maju : t.aaf.1 «*l I«* lireuieii v r Havre l.ri'iucii -S. maja : C%»ul<* tli Son •ia t licum 1. junij:« : Nt*«' Vvrk v IIuiuImk« .\14uilanta v <*l»>rlMiurjC Noruiiiutlie v llarri* S. junija : Kun»|*i v Itrvmi'ii I. juni ja: I It<111:1 v lienua ( T. junija : j II«* ili- Fram-c v llavrv » S. junija : «^u«*«*ii .\Jary t ('li«rl>uuiit Uau^a r Hamburg II. junija: Ilex v lieuui C«>luiul>us v Un-iiM'it l ltftiupiaiu t Havre !."•- junija : Normaudif* r Havre Aquitauia v Cherbourg ltivuti'u \ Un uiCD IS. jiiuija : NtiriiiiiiiiJii' r Ha vre .. Iin*m«*n r Urcioen 18. junija : Coutc ili Savuia r Ouua Aijuitauia v Cberbuurx 21. junija: Ufajctle v Havre Euruf*a r Ureioen L Junija: Queen Mary v Cherbourg He «Je France r Uaere junija: Vulcania ▼ Trst \ \\ ashingtou je dospelo osemsto Spa njo Ik in ujihovih ameriških prijateljic, ki so priredilo pred zveznim Kapitoiom demonstracijo ter zahtevale, naj vlada prekliče prepoved glede pošiljanja in prodaje orožja španski vladi. 2d. junija: New York r Hamburg Kormandle t Htire Aquitanic v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Cham pi fin v Havre Bex v Genoa