Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 2. septembra 1934. Štev. 35 Cena I Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovoróm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči ! Protestiramo! Zeleno polje, dne 17. 8. 1934. Zeleno polje je marof na veleposestvi Belje, v Baranji. Na tom marofi dela 98 naših bratov i sester i z žüli svojih poštenih slovenskih rok vstvarja dobrine, štere so celomi jugoslovanskomi narodi v hasek. No, na tom marofi se je zgodila vnebovpijoča krivica: 98 naših poštenih delavcov bi moralo i je moralo na velko mešo okopati repo. Upravnik toga marofa je začasno nekši mladi gospod, nindri iz bivše Črne gore doma. Kakši strokovnjak je, nas ne zanima, iz njegovoga ravnanja pa vidimo, ka njemi je düša delavca nepoznana reč, ar inači si ne bi vüpao dovoliti takši spajs, ka bi 98 poštenih, na svojo vero i na vero svoji poštenih roditelov ponosnih delavcov pozvao na den, kda mi krščeniki svetimo najlepši Marijin svetek — na delo. Te gospod, nekši Lalevič, je pred kratkim prepüsto svoje delavce dragomi marofi, zato, ka prej na njegovom marofi je že opravleno vsako delo. Dokeč so naši na tom drügom marofi delali, se je razrasla trava na Zelenom polji tak, ka se ne vidi repa iz nje. Ar ma paler, naš domačin, takši kontraktuš, ka nujna gospodarska dela se morajo opraviti tüdi na svetek, je upravnik g. Lalevič ukazáo delavcom, da na den Velke meše morajo prijeti za motiko i opravlati delo, pri šterom — tüdi poleg najvekše pridnosti v akordnom deli zaslüžijo na den štiri dinare. Pomislite, prosimo: od sunca do sunca naj dela naš človik i v akordom deli zaslüži poleg običajne hrane štiri dinare. Najmenje 15 vör dnevnoga dela, plačilo pa je — štirje dinarčki, štiri škatle špic! Tüdi te, če dela na Velko mešo, kda doma srečni počastijo našo sküpno nebesko Mater s tem, ka se s pobožnim srcom priporačajo v njeno nadaljnjo dobroto! Gospoda, zagovorniki nesramnoga kapitalističnoga iskoriščanja, mi v imeni naših delavcov i v imeni njuvih tüdi poštenih starišov odločno Protestiramo. Naš delavec na Velko mešo ne sme okapati repo, naš delavec za štiri dinare na den Velke meše ne sme delati, posebno pa ne za štiri dinare. Proti ukazi, ka naj idèjo na Velko mešo na njivo, so delavci protestirali. Mislite, ka glasno, odločno? Ne. Ponižno, proseče. Radi bi zbüdili v upravitelj, v mladom gospodiči, — Usmilenje. Ali mislite, ka so kaj dosegnoli? Nikaj. Tej starejši delavci so pokazali upravniki hrbet, kda so vidli, ka ne odneha, ka delavce ne püsti, ka bi se ravnali po veri i vesti, — mlajši neizkušeni, dobri dečki so šteli z lepov rečjov zmehčati upravnika, tüdi mladoga človeka. I kaj so dosegnoli? Upravnik je pitao: „Ideš na delo ali ne?ˮ odgovorili so: „Če drügi idejo, te moramo tüdi mi.ˮ Za plačilo je edenajstim včasi Odpovedano delo, bili so taki izplačan!, dobili so knjige i bi mogli domou. Štiri od teh je paler g. Vogrinčič z milov prošnjov nazaj spravo v slüžbo, sedem jih je moralo neusmileno domou. Paler pa je tüdi dobo svoj navuk: „Če se bodo ešče ednok puntaliˮ delavci... te mogli oditi tüdi vi... Takše delo je greh, proti šteromi najodločneje protestiramo. Naš narod je na meji. Naš narod more meti velko zavüpanje i čütiti velko lübezen do sküpne matere domovine, če neščemo, ka bi nasedo slabim vplivom . Naše javno živlenje se pošteno trüdi, ka bi to lübezen i velko zavüpanje do države vcepilo vsem prebivalcom severne meje, — te pa pride mladi, düše delavcov ne razumevajoči človik, kakši je g. upravnik Lalevič i podere v ednom dnevi vse to, ka naša poštena javnost z večletni delom zgradi. Te greh je brez primere v zgodovini trplenja našega delavca, te greh vpije do nebe i neusmileno nas sili, ka isposlujemo po krivici preganjanim delavcom zadoščenje. Prosimo našiva gda. poslanca, naj taki naznanita to krivico gospodi ministri za socijalno politiko i dosegneta, ka se krivica popravi i kaštiga. Odpüščeni delavci morajo dobiti odškodnino, ostali pa zagotovilo, ka jih za 4 Din — ne bo gono na Velko mešo nišče na petnajsturno delo. Ar ne pozabimo: morali so okapati repo. I morali so prenašati zasmehovanje ednoga drügoga nastavnika, šteri je povedao: „Ne bomo mirovali, dokeč ostane v marofi samo eden katoliški delavec ...ˮ Ali bi morda zamenili vero očetov zato, ka bi lejko s petnajst vörnim delom zaslüžili štiri dinare? Ne, gospodje na Zelenom polji, kaj takšega ne dočakate, ne dnes, ne vütro, ni- kdar! Kovačova Julka. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 4. Če bi lüdje zato dali zidati hiše, ar je Zdrava i lepa streha potrebna, no potem ne bi hodo na beloj cesti brezposelni zidar, potem ne bi stale nezakörjene peči ciglenice, potem ne bi stali brez haska i rjaveli stroji, šteri delajo črep, ne, potem bi meli drügi, lepši svet. Ka pa, dnes ne delamo zato ci- gla, ka bi postavili hiše, štale, mostove i spodobne potrebne dobrine? Ne. Dnes se v prvoj vrsti zato dela cigeo, ka bi meo tovarnar — dobiček. Batja ne dela zato poceni punčulov, ka bi ti Janči meo na proščenje nove punčule, nego zato i samo zato, ka bi on meo dobiček. Veleposestnik, šteri v Ameriki s stroji da obdelavati več jezero plügov oratje zemle i na njej pridelati več jezero metrov silja — ne dela vse to zato, ka bi vsi siromaki dobili svoj vsakdanešnji krüh, nego zato da delati, ar računa s tem, ka bo meo dobiček. Istina, ka je Punčul potreben, istina je, ka je cigeo potreben, istina je, ka je potrebna pšenica veleposestnika v Ameriki, ali on se za to ne briga dosta. Če vidi, ka nega dobička, da pometati pšenico v morje ali v ogenj, tovarnar za punčule, ali opeko pa odpüsti svoje delavce, šterim samo telko časa privošči krüh i zaslüžek, dokeč njemi prinaša delavec i njegovo delo — dobiček. Eto je prvi vzrok krivic dnešnjega sveta: to je vzrok krivice, ka ne vstvarjamo dobrine zato, ar so te potrebne, nego zato, ar nam prinašajo dobiček. Se zná, siromak maha s pesnicov i pravi, naj samo počaka te poganski kapitalist, on njemi že pokaže .... Dajte pa priliko ravno tistomi siromaki, ka de lükec tržo na senji, pa de njemi na smeh stao obraz, če lejko oda merico toga blaga z najmenšim dobičkom. Bodimo Pravični. Če ne Priznamo dobička bogatim, ne bežimo za njim tüdi mi, Siromaki. Lejko bi nam odvrnoli, zakaj je potrebno, ka ravno bogatini majo fabrike za obüteo, velka posestva i stroje za pridelavanje več jezer centov lepoga žita ali stroja za izdelavanja črepov ? To je ne potrebno, celo krivično je, ka je tak, ar ravno zato nema moči velka večina siromakov, ka bi prisilila bogate, da napravijo, da dovolijo pravičnejši svet. Nišče ne bo tajio, ka nam je krüh potreben. Pa itak ne morejo delati vsi peki, ar edni nemajo mele, drügi ne kvasa, tretji ne peči, velka večina pekov pa nikaj ne zvün svojih rok, s šterimi iz mele, kvasa, vode in soli v küriti zmesi, v peči pa speče žemlo. Te reči: melo, kvas, sol, korito, peč, brez šterih ne moremo izdelati žemle, blaga, imenüjemo kapital. Što ma kapital i delavce, on lejko peče žemle, lejko zaslüži. Ka pa tisti, šteri nema kapitala? Tisti se mora pogoditi z lastnikom kapitala (z majstrom, šteri ma kapital), s kapitalistom. Kapitalist da svoj kapital, delavec pa delo svojih rok i glave, pa bodo žemle pravočasno na placi. Kapitalist rad da delo, če ma pri žemlaj dobiček. In če ga nema ? Delavca odpüsti iz slüžbe. Kapitalist, šteri navadno ma peneze, ne bo mrtev od gladi, če mesec dni počiva njegova peč,-ne pa delavec, šteri zvün svojih rok nema nikaj na tom božem sveti. Istina je, ka kapital brez delavcove roke nikaj haska ne da, to je, ka se kapitalist i delavec morata zglihali, ali samo slepi ne vidijo, ka ma pri tom glihanji kapitalist vsikdar — vekšo moč. On lejko prisili delavca, da njemi dela po takšoj ceni, ka bo meo kapitalist dobiček. Da bo zavolo Premale plače ali prežmetnoga dela stradao pek, na konci tüdi njegova drüžina, za to se kapitalist ne more dosta brigati. Lejko pove delavci: „Bodi srečen, če sploj dobiš delo, jaz lejko shajam brez tebe, delavcov je itak skoro preveč ...ˮ Tak smo spoznali drügo krivico dnešnjega sveta: prevelko moč kapitala, kapitalista. Zmenšajte moč kapitala i kapitalista ; ne püstite, ka bi delali potrebne dobrine zavolo dobička, nego zato, ar so nam potrebne, pa bo včasi novi, lepši svet; Siromaki i bogati toti ostanejo, ne bomo pa meli lüdi, šteri bi zavolo pomenkanja potrebčin sovražili svet i bližnjega, ne lüdi, šteri bi opravičeno pravili, ka ne morejo skrbeti za zveličanje düše. Pisma naših z tüjine Bannes, Francija. Prečastiti g. urednik! V začetki svojega prvoga pisma Vas najprle iz srca pozdravlam i želem ešče duga leta zdrávje i vse ka si sami želete, da bi ešče nadale mogli vrejüvati te krščanski prekmurski list. Z veselim srcom sem sprejela v roke Novine, Marijin list i Ograček, štere ste mi poslali. Novine me posebno veselijo, ka je v njih sv. evangelij i mala predga, štero sam že 3 mesece ne čüla v našem jeziki, francoski pa ešče telko ne razmim. K meši sam ešče prle redno hodila vsako nedelo, dokeč je ne tak silno delo bilo. V juniji sam bila samo ednok pri sv. meši. Posebno težko mi je bilo pri srci, ka sam ha Telovo mogla iti okapat, kda je doma vse staro i mlado kipelo v cerkev i po vesi hodilo z Najsvetejšim. V nedelo dopoldne delamo, kda je sv. meša, odvečara pa mam prosto. Ovači mi je hvala Bogi zato dobro. Dosta časa nemam šteti, samo poldne, gda jemo i večer od 10, pol 11 vöre. Jako me veseli to dobro Štenje v tom tühinskom kraji; Zdaj Vas pa ešče ednok pozdravim, Vas, vse moje domače, prijatele i prijatelice i rodbino i bogojanskoga g, plebanoša i vse, ki so na farofi. Agneška Horvat iz Bogojine v Franciji. Spored za Evharistično slavnost v Maribori na Malo mešo. Za sobočko dekanijo. 1. Ki do se pelali z vlakom, bodo šli iz Sobote 7. septembra zajtra i taki po frtao na šest. Zato bodo romarje iz Goričkoga že večer morali biti v Soboti, ar zajtrašnji vlak iz Hodoša pride dosta kesnej v Soboto. Vsi romari se bomo v Maribori tüdi vdeležili slavnosti pev. drüštva „Mariboraˮ. Polovična vožnja je zagvišana. Za polovično vožnjo pa mora vsaki paziti na sledeče: a) Na domačoj postaji naj vsaki küpi železnično karto i legitimacijo za polovično vožnjo v Maribor, ar ide na proslavo pev. drüštva „Mariborˮ. Na legitimacijo se mora podpisati, oboje pa dobro shraniti. b) Na postaji v Maribori nihče nesmi tá dati karte ali legitimacije. Tistomi, ka karte pobira, samo povejte, da mate polovično vožnjo, zato ne date ta karte. S tov kartov se bo vsaki lehko domo pelao zobston. c) V Maribori bote prle, kak se povrnete z vlakom domov, morali dati legitimacijo potrditi, da ste istinsko bili na prireditvi „Maribora.ˮ To potrditev vam priskrbijo naši gg. akademiki, šterim de ta skrb zavüpana. V Maribor pride vlak okoli devete vöre. Vsaki lehko do zadvečara opravi tam spoved. Zadvečera, tak okoli dve, pridejo peški romarje v Maribor. Tisti, ka so z železnicov prišli pred poldnevom, do njim šli proti, da bomo vsi vküper šli s procesijov v püšpekovo cerkev. 2. Peški tomarje do šli s Tišine 6. septembra zajtra ob sedmoj vöri. Tisti, ki so daleč od Tišine, bodo morali priti že večer tá, da zajtra ne bi zamüdili. Procesija de šla k Kapeli, od tam pa mimo Negove k Trojici. Pri Trojici de spovedavanje, večer večernice, predga i počinek. Zajtra ob sédmi odrinemo proti Maribori, kama ščemo priti zadvečara ob dvema. Za lendavsko dekanijo. 1. Tisti, šterim je bliže na beltinske postajo, naj bodo tam frtao na šest. Naj si küpijo karto do Maribora i legitimacijo za 5 dinarov, dale pa naj se ravnajo tak, kak oni iz sobočke dekanije. Šterim romarom pa je bliže lendavska postaja, pa naj bodo v Lendavi najkesnej do frtao na šest, si tam ravno tak küpijo karto i legitimacijo za proslavo v Maribori. Oboji romarje s sobočke in lendavske dekanije se v Ormoži najdejo, kde oba vlaka vküper prikapčijo. 2. Tisti, ki bodo z lendavske dekanije šli peški, pa odrinejo z Dokležovja 6. septembra zajtra najkesnej ob sedmi. Zato pa naj tisti, ki so daleč, pridejo že večer v Dokležovje, tam prenočijo i drügo zajtro počinjeni nadaljavajo pot: Tej romarje bodo šli prek Veržeja, Sv. Križa, Sv. Jurija, Sv. Antona k Sv. Trojici, kde se najdejo z onimi s sobočke dekanije. Vsaki naj si s sebov vzeme žlico i malo šalico za vodo pa za župo. V Maribori se vdeležimo proslave pevskoga drüštva „Mariborˮ pa tüdi evharističnoga kongresa. Evharistični kongres je spomin, da nas je Jezuš pred 1900 letami odrešo. Zato se Njemi bomo za to zahvalüvali. Vsaki zna, da je med Jezušovomi apoštoli bio tüdi eden Judaš, šteri je Jezusa odao. Ali bo tüdi med nami, ten se bomo šli Jezuši zahvalüvat, kakši Judaš? Gvišno! To bodo tisti, ki na kongres pridejo s smrtnim grehom. Zato si naj vsaki že doma, ali med potjov, ščista zagvišno pa v Maribori pred slovesnostjov očisti düšo pri sv. spovedi. Vse k vekšoj časti božoj i z lübezni do v Oltarskom Svestvi prebivajočega Jezusa! 2 NOVINE 2. septembra 1934. NEDELA. Antf. Šo je Jezus v varaš, z imenom Naim, i glej, nesli so mrtveca, edinoga sina matere. V. Skaži nam, Gospod svojo smilenost. R. I svoje zveličanje nam podeli. Molimo: Neprestano vsmilenje naj očiščava i varüje tvojo Cerkev, o Gospod; ár brez tebe nemre obstati, naj jo vsikdar vodi tvoja dobrota. Po našem Gospodi Jezuši Kristuši, Amen. Nedela po Risalaj petnajsta. Evangeliom Sv. Lükača VII. Vu onom vremeni: Šo je Jezuš vu váraš, ki se zové Náim: i šli so ž njim Vučenicke njegovi, i vnožina velika. Gda bi se pa približávao k váraškim vrátami ovo mrtveca so vö nesli v jedinogalsina matere svoje; i ona je bila dovica, i ž njov varaška vnožina velika. Štero gda bi vido Gospod, smilüvao se je nad njov, i pravo je njej: Ne joči se. I pristopo je, i dotekno se je škrinje (oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i veli: Mladenec, tebi pravim, stani gori. I gori se je opravo, ki je bio mrtev, i začeo je gučati. I dao ga je materi njegovoj. Obišao je pa vse strah, i zvišava li so Bogá, govoreči: ka je veliki Prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo lüstvo svoje. * „1 mrtvi je sedo i je začeo gučati; i Jezuš ga je dao njegovoj materi Lk. Vü. 15. * Žalostno zgodbo nam prikazüje dnešnji sv. evangelium: „Nato je šo Jezus v varaš, z imenom Naim, i šli so z njim njegovi vučeniki i mnogo lüstva. Kda se je pa približavao varaškim vratam, glej, so nesli vö mrtveca, edinoga sina matere, štera je bila dovica...“ Mati sprevaja mrtvoga sina. Ona, štera ga je rodila, dojila, hranila i vzgajala, ali ne ga je mogla osloboditi smrti. Zato je tüdi materinska lübezen preslaba, nezadostna; k tomi je potrebna boža moč. To, ka materinska lübezen ne zmore, to zmore smileni i dober Gospod; zbüdi njoj mrtvoga sina i njoj ga zroči. I ona ga sprejme, kak ga je nekoč sprejela v porodnij bolečinaj,tak ga zdaj sprejema z britkimi skuzami v očaj i srci, ka bi tem bole bio njeni i bi se njemi tem bole veselila i radüvala. Kak je zahvalno pogledal mati — dovica najmskoga edinca—Gospoda, svojega velkoga dobrotnika, ki živlenje dava i büdi v smrti! „I strah je obišeo vse, i hvalili so Boga, govoreči: „Velki prorok je vstao med nami i Bog je pohodo svoje lüstvoˮ. Kak toplo i prisrčno je mogla občütiti te Zahvalne reči mati mladencova! Kelko mrtvecov, sinov i hčer, sprevaja z ešče vekšov i globokejšov žalostjov, Sküpna mati celoga človeškoga roda, sv. Mati cerkev. — Živi mrtveci so to, štere je ona porodila, krstna, potrdila v veri; vzgajala i hranila pri sv. spovedi i obhajili... Ali materinska skrb, njena lübezen jih je ne mogla občuvati, obraniti pred smrtjov greha i grešnoga živlenja; jih ne more vzbüditi k vstajenji i k novomi živlenji... To so grešniki, trdoga i zakrnjenoga srcá, štera ne omehči toplota materinskoga srcá — materinska lübav; za šterimi samo stopa, kak na- imska mati, brez pomoči v žalosti i bridkosti v vroči molitvi da bi njim prišeo naproti Gospod, ka bi je zbüdo i oživo! — Tüdi tam ne zadostüje materinsko Srcé, bože moči potrebüjejo, ovak ostanejo mrtvi . . . g * * Prosimo Gospoda naj pride i pohodi grešni svet, ga obidi i oživi k živlenji njim na hasek i na veselje i radost sv. Matere cerkvi! Prof. Cosyns se zahvaljuje Ijudstvu Slov. krajine. Ko je bil zanimivi intervju v radiu končan, je profesorja Cosynsa v imenu mlade Slovenske inteligence iz Slov. Krajine pozdravil profesor Vilko Novak. Izročil mu je zemljevid Slov. krajine, ki je nedavno izšel. Profesor Cosyns je z velikim zanimanjem ogledoval kraje, v katerih bližini je njegov balon pristal. Še bolj pa se je razveselil francoske brošure univerzitetnega rektora dr. Slaviča o Slov. krajini, ki je izšla med mirovno konferenco v Parizu leta 1919. Bil je prijetno presenečen in vidno vzrado- ščen nad tolikšno pozornostjo naše akademske mladine. Prosil je prof. Novaka, naj sporoči Ijudstvu Slov. krajine, zlasti pa tamkajšnjim študentom, njegovo iskreno zahvalo za vso požrtvovalnost in pomoč, ki je je bil deležen pri pristanku. Prav posebej pa se je zahvalil za gostoljubni sprejem, s katerim je naše prekmursko ljudstvo počastilo — ne njega, ampak njegovo resno znanstveno stremljenje in delo. To dokazuje visoko kulturno zrelost našega ljudstva, ki je od njegove prijaznosti kar očaran. Ohranil ga bo v najlepšem spominu. („ˮ) Belgijski znanstveniki za Slovensko krajino. Dne 22. avg. Danes opoldne, tik pred odhodom belgijskih letalcev, je zastopnik pripravljalnega odbora za prekmurski muzej, prof. Vilko Novak obiskal g: Duprereux, glavnega tajnika Mednarodne komisije za ljudske umetnosti v Bruslju. Naprosil ga je, da bi preskrbel belgijske liste, ki bodo pisali o Slovenski krajini v zvezi s pristane kom prof. Cosynsa, za novi muzej, ki se snuje v Soboti. Navzoč je bil tudi g. Cosyns s svojim spremljevalcem in vsi so se zanimati za to kulturno ustanovo. Gospod Duprereux je takoj zaprosil za stalna obvestila o napredku muzeja, za fotografije s področja prekmurskega narodopisja in umetnosti itd. Belgijci, zlasti njihova znanosti namreč nočejo pozabiti na deželo kjer je pristal slavni rojak. G. Novak je informirat belgijske znanstvenike o kulturnem položaju Slovenske krajine, ki je Madjari niso proučevali in so jo splošno zanemarjali. Prof. Cosyns je živahno pritrjeval, ko je slišal, kako napreduje znanstveno delo v zadnjem času. Veselo se je spominjal akademikov, ki so mu pomagali. Ponovno se je zahvaljeval za geografsko karto Slovenske krajine. („Slovenecˮ.) Dijaški kotiček. Refleksija. Človek bi rad zdravo, krepko in lepo telo. To je v naši naravi, ker smo nekoč vse to res bili. V nas živi spomin na ono dobo, ko greh še ni razdejal bogopodobnosti v človeku; takrat ko ni bila le duša lepa, marveč je bilo tudi telo lepo, krepko in zdravo. Človek še vedno hrepeni po oni davni sreči. Vodne in sončne in zračne kopeli, potovanja, telovadba, turizem, ritmični plesi, kozmetika itd., vse to ima en skupen cilj: lepega, krepkega, zdravega človeka. Kaj naj rečemo k temu? Naj obsojamo? Ne. Ključ do rešitve je pa v tem: človek hoče biti vesel in zadovoljen in uživati življenje, krščanstvo pa hoče človeku dati pravo vsebino. Saj me razumete: nam katolikom kult telesa ni glavna stvar. Mi telo spoštujemo. Prizadevamo pa si, da ga dvignemo iz zgolj materijelne živalske lepote do vzvišene dühovne lepote. Dostojno uživanje življenja, umerjeno negovanje lepote, razna razvedrila in zabave, vse to se da prav zdrüžiti s krščanskim naziranjem, dokler ne trpi škode duša. Božja volja je, da hodi človeško telo vzravnano, čisto in zdravo. Zato naša vera ne le dovoljuje pametno utrjevanje telesa, marveč se naravnost veseli nad njim. Ako bi šport, treniranje, življenje v čistem gorskem zraku ne imelo nobene druge koristi kot to, da odvrača ljudi od zakajenih kavarn in gostiln, od dušečih, prenapolnjenih kinov in plesišč, je že veliko vredno. Utrjen človek je bolj dovzeten za božji klic. Pomehkuženo, razvajeno telo ne posluša evangelija. Zato je bilo rojstvo Jezusovo oznanjeno pastirjem: v vetru, dežju in v viharju utrjenim pastirjem. Kateri dijaki delajo katehetu v šoli največ preglavic? Kateri so najbolj površni glede zahtev krščanskega življenja. Kateri se najrajši izognejo verskih dolžnosti? Kateri se ne učijo, ne molijo, in padajo iz enega greha v drugega? To so dijaki, ki so od doma razvajeni, ki se jim ni treba nikoli v ničemer odreči. Tu pa pride pameten šport s svojimi pravili! — Treniraj telo! — Zgodaj vstati in zgodaj k počitka ! — Zmernost v jedi! — Čisto, vzdržno življenje! Disciplina, odpoved, pokorščina telesa — to so prakrščanske besede. Do sem gredo stvari logično in složno. Načelo, od katerega pa ne moremo odstopiti, je to: Pri negovanju telesa mora ostati duša vedno vladarica, telo pa podanik. Kultura telesa se ne sme vršiti na škodo duše! Ako se še tako šminkaš in pudraš in uporabljaš razna olja, ako si slikaš oči z atropihom, gojiš in masiraš obraz, da mu ohraniš mladostno svežost — enkrat bo le prišla ura, ko odpove še tako rafinirano negovanje. Pride ura, ko bo duša odvrgla telo (ker je vredno komaj 111 Din) kakor staro obnešeno obleko . . . Prehrana nega telesa skriva v sebi verske nevarnosti. Ona se pri mnogih preobliči v docela novo veroizpoved, v kateri telesni šport nadomešča religijoznost duše. A kakor neprestane zabave ne izpolnijo nalog življenja in večno lepotičenje ne daje Življenju resne vsebine, tako tudi sončni vzhod na gorskih vrhovih ne more nadomestiti jutranje maše, in od sonca zagorela koža ne svetle čistosti srca. Rad bi vprašal one, ki fanatično prisegajo na vzvišenost telesne kulture: Ali res verujete, da že iz čisto človeških ozirov pomeni kdovekakšen napredek za državo in narod, ako imajo otroci krepke mišice in zdravo barvo, v sebi pa zanemarjeno notranje življenje? Nraven napredek ljudstva je toliko važnejši od telesnega, za kolikor presega düh materijo. Mnogo se govori o obnovi in izboljšanju. A kaj se izboljšuje ? Samo telesnost. Telo brez duše pa je mrtva stvar. Najprej duša, potem telo. Naša vera ne zaničuje telesa. Pri vsem svojem optimizmu pa ne pozabi, da ima človeško telo tudi slabosti, da je nagnjeno h grehu, počutnosti in nezmernosti.. Zato misli o njem kakor je mislil sv. Frančišek Asiški. Ta svetnik je v vseh ustvarjena bitjih gledal svoje brate. Solncu je dejal: brat solnce. Mesecu: sestra luna. Volku: brat volk. Telesu pa: brat osel. Ni nam sovražno telo, naš „bratˮ je. A žal „brat oselˮ, ki mu vodstva ne moremo povsem zaupali, odkar nam je po izvirnem grehu ta „naš bratˮ napravil že toliko težav. Potrebujemo utrjenih rok, a tudi utrjenih duš. Rabimo spretnih rok, a tudi rok, sklenjenih v molitev. Mišice naj le bodo elastične, a mišice še niso vse ! Svet rabi atletov, a rabi tudi filozofov! Poleg gladijatorjev v areni moramo imeti še večje junake znanstvenosti. Šport ne sme postati samemu sebi namen. On naj bo le okvir, ki obdaja sliko, duha. (Glavne misli so povzete iz Tothove knjige.) SKAD „Zavednostˮ. V ponedeljek, 3. septembra t. 1. ob osmi uri dopoldne se bo vršil v Soboti v Martinišču redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Mladina Slov. Krajine na delu. Dijaško polje:Pomen inteligence v človeštva Tebi, prebujajoča se katoliška dijaška mladina Slovenske krajine v razmišljanje sledeče: „Inteligenci pripada važna, pogosto naravnost usodna naloga v življenju in usodah narodov, pa tudi celega človeštva. Inteligenca je namreč misleči, življenje nepreglednih množic usmerjajoči del družbe, njen mozeg, njen kompas. Predvsem je jasno, da ne sme iti slepo svoje poti skozi življenje ter se mora neprestano orientirati, uravnavati svojo smer po potrebah in po smotrih. Njen kompas je njen svetovni nazor. V njem je zasidrano vse njeno delovanje, iz njega vre sok njegovih sadov. Zato je osnovno valno,odkod kaka inteligenčna skupina črpa svoje idejne sokove. Vse panoge znanosti in izkustev ji nudijo neprestano gradiva za izboljšanje njenih sredstev. Ker pa celota znanstva in izkustva vre iz globljih nedosežnih virov, je osnovno pomembno, ali so to otrovni studenci ali vrelci žive zdrave vode. Inteligenca si mora biti torej predvsem svesta svote velike moralne odgovornosti in usodne resnosti svoje ek- sistenco. Vsak trenotek se mora zavedati svojega poslanstva in vztrajno zasledovati svoj cilj. Inteligenca skupine, kakor smo n. pr. mi Slovenci, bi morala z vso instinktivno silo svoje düševnosti stremeti za tem, da si pojasni posebno nalogo Slovenstva v svetu in v harmoniji vsega človeštva. Po tej nalogi bi morala uravnavati svoje cilje in sredstva za njih dosego. Pozabiti pa ne smemo pri tem, da živimo v konkretnih položajih, ki se dajo me-hanično točno opredeliti in da se imajo tudi ideologije dob in narodov v danih položajih prilagajati tem položa-jem, iskati oblik, ki so v danem položaju najuspešnejše. V dvoje osnovnih carstev posega človeško íitje in bitje in naprám obema nam je potrebna določno orientacija: v nebeško carstvo versko etičnega sveta in v zemeljsko carstvo naših druiabnih razmer v naj-širšem smislu te besede v íivljenju. Enostránost v teh razmerjih nikdar ni dobra, vzdržati ravnovesje med interesi obeh, je ena najvažnejših mo-ralnih dolžnosti večnega poklica vsake inteligence. Kadar se ta razmela kakorkoli motijo, nastanejo potresljaji, ki niso ugodni za družabno skupino, j ki jo zadenejo. (Dr. France Stelé: Slovenska inteligenca in dril-metodij'* ska ideja) Požrtvovalne osebnosti so osrednje gonilne sile krščanstva in vseh velikih pokretov sploh. »Moč krščanstva je predvsem odvisna od krščanskega življenja, od močnih krščanskih osebnosti. Krščanstvo ni osvojilo sveta z učenostjo in s teoretično apologetiko, marveč je zmagalo z neizprosno logiko íivljenja V hristusu, z osebnim zgledom in z žrtvami, zmagovalo je ne s krščanskimi knjigami, marveč s krščanskimi osebnosti. Sploh ima krščanstvo veliko globokega in skrivnostnega, kar se ne da doseči in obseči z definicijami in z modrovanjem, marveč se more samo s pomočjo milosti doživeti in se izraziti v Življenju ...“ Isto je z vsakim pokretom. Vsaka velika ideja je odvisna od osebnosti in od osebnih iirtevu. Pod njenim praporom se mora zbrati Vsaj »nekoliko požrtvovalnih ljudi, ki so pripravljeni zanjo zastaviti vso svojo osebnost, širiti jo z vso vitalno močjo svoje osebe in svojega prepričanja ter se zanjo žrtvovali. Sploh ideje zmagu-jejo predvsem v vitalno silo globokega prepričanja in močjo zgleda poirtvoval-nih idealnih osebnosti. Zlasti pa tako visoke ideje, ki presegajo pojmovanje povprečnih ljudi in manj idealne mase, potrebüjejo izobraženih, idealnih in požrtvovalnih posredovalcev ...“ „Ideje se ocenjajo in uveljavljajo po idealizmu in po žrtvah glasnikov. Ideja velja toliko in vpliva toliko, kolikor se zanje žrtvüjemo...ˮ „Žrtev in ljubezen je naposied bistvo krščanstva. Ljubezen in žrtev, žrtev iz ljubezni je ona bojna sila, ki pridobiva srca, kroti zemljo in osvaja nebesaˮ. (Prof. dr. Franc Grivec.) PREKOSMCE. Kakši pápa, takša vera. Misijonar v dalnoj misijonskoj pokrajini po nekšem opravki pohodi drügoverskoga dühovnika. Med gučom pride reč tüdi na vero. Drügoverski dühovnik jako graja katoličansko vero, posebno pa njeno glavo, pápo. I náj dokaže svoje zaničavanje do pápe, füčne i se zderé: „pápa“. Na füč prileti k njemi njegov pes, šteroga je zvao za pápo i se zaničlivo smeje proti misijonari. Misijonar njemi mirno to odgovori: „Kakši papa, takša vera!ˮ Širite Novine! 2. septembra 1934. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Izjava. Podpisani izjavlam, ka sem glasa: „Beltinci 25. julija . . objavlenoga v 33. št. Novin, dne 19. VIII. 1934, ne jaz pisao. To izjavo tüdi lejko potrdi uredništvo Novin. Nadale izjavlam, ka je glas: „Beltinci 25. julija . . .“ resničen, ar sem jaz sam bio napadnjeni i to tak, kak je to bilo popisano v tom glasi iz Beltinec. Za istinitost toga mam 6 svedokov. Celi dogodek je Orožništvo javilo na sodnijo v Lendavo i navedenih 6 svedokov je bilo v toj zadevi že tüdi za-slišanih. — Nadale izjavlam, ka se tiče napelavanja njegovoga fanta na krajo, da toga jaz ne sem nikdar včino i je ta trditev navadno ogrizavanje. Sodbo v vsem, si lejko napravi vsaki sam, ki pozna tozadevne beltinske razmere. G. Jožef Škafar se pa naj v prišestnom tam opravičavle, kde je ne kriv, ne pa tam, kde je kriv. Beltinci, 26. VIII. 1934. — Lebar Franc. Izjava. Uredništvo Novin izjavla, ka je ..glasa z Beltinec 25. julija 1.1.“ v št. 33. dne 19. VIII. 1934. ne pisao F. Lebar iz Beltinec, kak to trdi g. J. Škafar v svojem uradnom Popravki v št 34. z dne 26. VIII. 1934. naših Novin. — Urednik Črensovci. G. kaplan J. Bejek; so odišli na dühovne vaje v Ljubljano. G. plebanoš so se pa osveženi vrnili z maloga počitniškoga oddiha. Eden vagon žita bi potrebüvala agrarna zadruga v Črensovcih. Javite nam kmetje, počem bi je dali. Naši odposlanci, genite se! Minta naj se nam dopošle. Lendava. Dijakinjo Marijo Lonec so odpelali v Ormož v špitao. Zdravje se njoj pomalem vrača. Na drž. meščanski šoli v D. Lendavo bo Vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra. Otvoritvena služba božja bo 8. sept. ob pol 9. uri, a z rednim poukom se začne 10. sept. ob 8. uri. V I. razr. se lahko vpišejo učenci, ki šo dovršili 4. razr. osnovne šole (brez slabe ocene) in niso stari nad 14 let. Za vpis morajo prinesti s seboj „Izkazˮ (šolsko izpričevalo) in rojstni list. Za vpis v višje razrede morajo učenci prinesti izpričevalo o dovršenem nižjem razredu. Vsak učenec mora napisati prijavo za vpis, kolkovano z Din 5. Za odmero šolnine mora vsak učenec prinesti potrdilo davčne uprave (ali pa od urada— delodajalca, kjer prejema denar) o višini letnih davkov. Učenci staršev, ki plačajo manj kakor 300 Din davka, ne plačajo nobene Sol-! nine. V denarju mora vsak Učenec plačati D. 20, za Zdravstveni fond in stroške za Šolska izpričevala in izvestja. Revni učenci dobe na šoli učne knjige in tudi druge potrebščine. Začetek Šole se začne 1. sept. Na znanje damo, ka so vse priprave za knjigico, štera bo slüžila našim izseljencom v Franciji kak pomoč » za spoved v slov.-franc. jeziki, dokončane i knjigica pride v kratkom v tisk. Sobota. Prestavleni so č. gosp. Jožef Vojkovič, kaplan, iz Sobote na Hotizo za kapíafta-ekspozita. Novoga gospoda se Hotižanci jako veselijo. Mi njim tüdi Želemo zadovolstva i očinoga božega blagoslova na njihovom novom mesti. Cena za vožnjo v Maribor znaša: iz Sobote 42 Din, iz Lendave 38 Din, i 5 Din legitimacija. Kotrigam Agrarne zadruge se naznanja, da 1. septembra naj pridejo samo tisti po peneze, ki so odpovedali delež iz občine Žižki. Odsehmao bomo vsako občino posebi pozvali, naj se Zobstom ne trüdijo drügi. — Vodstvo zadruge. Kartuzijanci vPleterjah vzemejo v samostan par dobrih dečkov ali moškov, šteri znajo nikelko latinski pa so pripravleni služiti Bogi z molitvov i pokorov. Ravnotak vzemejo za brate. Tem ne trbe znati latinski (dijački). Eden iz tišinske fare je tam že več let za brata, Naslov je to: Kartuzija Pletene, p. Št. Jernej, Dravska banovina. Rojaki v Franciji. Podpisani vas prosim, da mi eden ali drügi naš domačin iz Prekmurja javi naslov od g. Matuš Jürij-a, doma iz Šalovec, ki je pred leti odišo v Francijo in ne morem nikde dobiti njegovoga naslova. Zadnji njegov naslov je bio: Matuš Jurij,' ouvrier Yougoslave, Ferme du Moulin, Blanc Mesnil (S. et O.) Stroške za pošto mu povrném. Naslov naj mi pošlje na: Lanšček Karel, banovinska bolnica, Murska Sobota, Jugoslavija. Častitamo gospodi P. Cigüti, delavnomi in podjetnomi Salezijanci, ka so imenovani za prefekta (ekono-ma) v Martinišči. Vsi dobrotniki Martinišča se tomi iz srca veselijo. Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 na državni realni gimnaziji v M. Soboti se bo vršilo po sledečem razporedu: V pondeljek, dne 3. sept ^ od 9. ure dalje: Vpisovanje v IV. in III. razr.;v torek, dne 4. sept., od 9 ure dalje: Vpisovanje v H. in I. razr. Pri vpisu se vplača: a) 50 Din za kolek na prijavo, b) 20 Din za zdravstveni fond, c) šolnina, ki se določi na podstavi davčnih potrdil. Pripomba: Vsakdo je dolžan prinesti s sabo vsa davčna potrdila! Novine so narasle za komadov: 2 v V. Polani, 1 v Strehovcih, 1 v Gančanih, 3 v Nedelici, 2 v Franciji, 1 v Beltincih, 1 v Srdici, 2 v Prosečkoj vesi, 6 v Medjimurji. Sküpno za 19 komadov. Zadnji frtao leta! Novine koštajo samo osem dinarov do novoga leta na sküpni naslov! Naročniki, širite je med nenaročnike! „Marijini Listiˮ i „Marijikini Ogračekiˮ so se razposlali s tov številkov Novin. Kak smo že večkrat povedali, povemo znova, da mora vsaki plačati, kak te snopiče v roke dobi, celoletno naročnino za M. List i AL Ograček. Ovak kalendara ne moremo dati v delo. Vsi naj se po tom navodili ravnajo, Širitelje i naročniki. Deklicam, štere ščejo v Soboti gimnazijo obiskavati, naznanjamo, da dobijo stanovanje v Domi sv. Frančiška, Križova 4 pri č. sestraj drüžbe sv. Križa. Štere ščejo te stan dobiti, naj se zglasijo v Črensovcih pri predsedniki „Doma sv. Frančiškaˮ. Dijaki, ki ščete meti prehrano v Soboti v Domi sv. Frančiška, Križova 4, javite se pri predsedniki „Doma sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. Griža se širi po Slov. krajini, posebno v beltinskoj fari. Farniki so se v cerkvi opomenoli, kak naj se dr- žijo, da se küžna bolozen ne bo rázširjala. Glavno je čistoča. Zato si pred jelom operimo vseli roke i betežnika, ki je dobo grižo, večkrat operimo, da bo tisti, ka se klice betega nedo ražširjale po oblasti berežnika na drüge. Sobota. Pripravlalna odbora za nastavitev Krajevnih organizacij Udruženja borcev Jugoslavije (bojevnikov) za občini Tišina i Küpšinci sta bila nastavlena v nedelo, dne 19. 8. 1934. Iz občine Tišina je vstopilo v pripravlalni odbor 22 uglednih in poštenih kmetov Odbor vodi Šadl Štefan, posestnik na Tišini 9. V Pripravlalni odbor za občino Küpšinci pa je vstopilo 13 uglednih in poštenih kmetov pa vodi te odbor Gider Jožef, posestnik v Vanča vesi 11. Pripravlalna odbora jamčita, da bota ti dve krajevni organizaciji jako močnivi in odličnivi. Neštere gospode je ta ustanovitev tak močno zbodla, da skušajo z grožnjami ino silov preprečiti nadalni pokret bojevnikov v Slov. krajini. Ali gibanje lüdstva se ne da zastaviti, ve je to gibanje zavolo svojih poštenih namenov jedino v stani, da zbolša zdajšnje neprijetne razmere pri nas i privede narod iz obüpa pali k pravomi deli. S silov pa se še ne nikdar dalo ničesa stalnoga doseči. Če pa bo to gibanje lüdstva nešterim izpodneslo stočka, so si to sami zakrivili. Potrebno kak vsakdenešnji krüh! Ka je tak potrebno?... Zavarvanje... V zdajšnjih težavnih časaj sirmak ne dobi penez. V velkoj stiski je posebno te, kda potrka smrt pri hiši pobere šteroga člana drüžine. Kelko je te izdatkov! In kak malo je vretin, ki bi nudile peneze za kritje raznih stroškov. Ka včiniti? Zavarvati se! „Karitasˮ nüdi svojcom zavarvana v slučaji njegove smrti velko pomoč... Zavarte se! In zavarte tüdi vaše domače, rod itd. Pritrgajte si mesečno 5 ali 10 ali 15 Din. Sami bote rešeni velke brige i rešeni bodo tüdi vaši domači. Zavarvalmca ne stavla skoro nikših pogojov. Zdravi morate biti i pri pristopi plačati 10 Din. To je vse. Kak hitro plačate prvo mesečno premijo, postane zavarvanje pravomočno i zavarvalnica bi izplačal vso zavarvalnino, četüdi bi taki vmrli. Ali ne to velka ugodnost? Samo pri osebah, ki so se dale zavarvati v starosti od 60 let dele, je enoletni starosti čakalni rok. A penezi tüdi pri teh ne idejo v zgübo; ar če zavarvanec vmrje v prvoj polovici čakalnoga roka, zavarvalnica vrne vse vplačane premije, če pa vmrje v drügoj polovici, izplača polovico za-varvane šume... Zglasite se taki pri vodstvi Karitas, Maribor, Orožnova ul. 8. ali v uredništvi Novin v Črensovcih ali pri domačih düšnjh pastiraj. Tam bote dobili vsa potrebna navodila. Z voza je spadnola Sraka Matilda v Gančanih i to tak nesrečno, da si je potrla pravo nogo. Prepelali so jo v bolnico v Soboti. Medjimurje. Nesreča. Na proslavo 600 letnice farne cerkve v Štrigovi so prišli tüdi püšpek iz Splita Dr. Bonefačič. Kda so se pelali v Čakovec na vlak, so se konji zagnali v telegrafski drog, kočija se je zdrobila, püšpek pa si pokvarili roko. Vlom. Neznani roparje so prevrati 24. augusta steno na trgovini Grula Petra v G. Mihalovcih. Odnesti pa neso mogli nikaj, ar jih je eden pregnao. Pri mesečini neso opazili, ka se že dani i zato so mogli z dugim nosom oditi brez plena, kda so lüdje začeli že stanüvati. Hitlerovci se vnožijo. Zadnje dni so pali potüvali Hitlerovci skoz Čakovec v Varaždin v svoje taborišče. Tü se njim jako dobro godi. Nemčija plača vsakomi austrijskomi pobegjenci 45 Din. na den. Varaždinski trgovci je njim jako veselijo, ar dobro slüžijo pri njih. A Hitlerovci se ešče tü držijo predpisov nemškoga zakona, šteri prepovedava Hitlerovim pristašom, da bi pri Židovaj kaj küpüvali ali od njih kaj jemali. Zgodilo se je v Varaždini, ka je nemškomi dečki ponüdo par ciretlinov neki gospod iz Varaždina. Dečko je vzeo cigaretline i se zahvalo za nje. Kda je pa sledkar zvedo, ka je dotični gospod židov, je neseo nazaj cigaretline i njemi je vlüdno vrno z rečmi: Ne zamerite gospod, nesmem je sprejeti. Politični pregled. Japonsko-ruska svaja. Napetost med tema državama je ešče izda jako velka. Japonci so ponovno zaprli nekaj ruski uradnikov. Rusija je zavolo toga zapiranja poslala Japonskoj oster protest. Japonska je ešče nej dala odgovora. Položaj je zdaj že telko čisti, da do boja najbrž ne pride, pač pa sledkar kda. Japonska je mela lani pa ovo leto v boji s Kitajskov preci stroškov, zato pa si šče prle malo odpomočti, Rusija pa ne vüpa v zimi meti bojno, zato ka za vojaštvo ne bi mela zadosta hrane. Zanimivo pa je, kak drüge države gledajo na to svajo. Anglija je kre Japoncov, zato, ka so njoj Japonci v njenoj politiki na izhodi od daleč nej tak nevarni kak ruski boljševiki. Severna Amerika pa je proti Japoncom zato, ar od Kitajske vsikdar več vkrej zemejo tisti pokrajin, na šteri tržijo Amerikanci. Iz toga se vidi, da so bojne dostakrat nikaj nej drügo, kak kšeft bogatih lüdi, da bi ležej draže tržili. Španska. V Španiji se od dneva do dne a bole vidi, da pride med komunisti i med poštenimi strankami do odkritoga boja, najbrž tüdi do prelevanja krvi. Najmočnejša v tom boji je mlada lüdska stranka, štera obstoji po večini iz kmetskoga lüdstva i jo vodi moder i ognjeviti Gil Robles. Proticerkvene stranke, štere majo na düšnoj vesti že telko nedužni živlenj i so telko cerkvi i verskih šol podežgale, se bojijo volitev, ar de lüstvo z njimi pošteno obračunavalo. V drügih državaj v politiki nega dosta spremembe. Vodilne politične osebe so vse skoro na počitnicaj, ravnotak poslanske zbornice, zato pa tüdi politično delo mirüje. Važno za delavce v Franciji! Francosko drüštvo za emigracijo v Zagrebi je izdalo slovensko-francoski i francosko-slovenski slovar, šteri obsega 184 strani i prek 5000 jezero reči. Slovar je prlrejen tak, da se z lejka pravilno čte i piše. Vsaki delavec, šteri že malo zna francoski, se lejko s pomočjov toga slovara hitro navči gučati i pisati. Znano je, da našim delavcom v Franciji dela največ težav neznanje jezika. S tem slovarom bo to olejšano. Domači, ki mate delavce v Franciji, ne pozabite na to i priporočajte ga svojim. Košta samo 12 Din. Poštnina posebi. Naroči se pri: Francusko Generalno drüštvo za emigracijo u Zagrebu, cesta, br. 33. Kovačova Julika. Tatvina v Prespurgi. II. Brata sta kazala globoko genje-nost. Eden drügoga sta batrivao, ka je to velka reč, ka se je zgodilo, da siromaki morata pomagati. Kazimir je, istina, meo pomisleke, da je grdo delo izdati someščana na policiji... ali Zlatko ga je mirio: „Moreva; za krüh, za slüžbo, za poštenje staroga slüžabnika se ide...!ˮ Kazimir se ne dao tak hitro zmehčati, želo je od policaja, naj dobro pogleda, če je klop resan last mestne občine. — Je, če vama pravim, je trdo obvüpani policaj. Primerjajte jo z vašov. Do pičice sta si ednakivi. Vse klopi mestne občine so ednake... Ponoči jo spoznam, tüdi v najvekšoj kmici..; Kazimir se je vdao: — Poslüšajte, gospod Stražnik, to klop je prineseo neki delavec. — Tak, delavec, pravite! — Njegova obleka je delavca kazala. Gospod Suhec je pisao, med tem pa bole sebi mrmrao: — Se zna, ka delavec... Što bi drügi napravo takšo lopovščino? Samo naš delavec zmore takšo hüdobijo... Delavec: komunist... Vsi delavci so sami komunisti... Brata sta opominala gospoda, ka je najbrž komunist tisti delavec, — meo je najmre zdelane roke... Tüdi to je napisao policaj. Potem, da je meo zeleni šörc, v pruslekovom žepi pa cole. Zdaj se je gospodi Suheci zasvetile... Delavec z zelenim šörcom i s colomi je njegov znanec... Tüdi na to se je spominao — kama ga je nesla pot. Dečka sta pritrdila, ka resan ta, v tisto smer je odišeo... Policaj se je srečen zahvalüvao, tlačo knižico v žep, prijeo je svojo dugo sablo v levo roko, čepico v desno, pa je cvro za „falotomˮ, kak so ga samo nesle pete. Dečka sta se smejala, se mlatila po kolenaj i sta bila srečniva, kak znabiti nikdar prle. Ali škoda, nato so se zbüdile skrbi. „Ka bo, če Suhec dobi delavca? Ali — če Suhec več ne pride nazaj v park?ˮ Hitro sta se odločila. Zlatko je zabrenkao na gitaro, Kazimir je začno veselo pesem. Komaj sta začnola, je že prisopihao Suhec. Brisao si je čelo, lovio je sapo, rdeč je bio kak kühani rak: — Gospoda, ka delata? Povedao sem, ka je spevanje, po devetoj vöri strogo prepovedano. Brata sta se zgovarjala, tolažit policaja, ka sta samo malo zabrenkala na gitaro, da njima ne pride na miseo, ki bi grešila proti mestnoj postavi. Obečala sta, ka se včasi odpravila domov, samo svojo cigareto skadita. Potem pa, kda je gospod Suhec potolažen odkorakao proti prvomi ovinki, sta prijela svojo klop, eden naprej, drügi odzajaj... Kak pozoj, sedemglavih kač, se je zakado policaj v akademika. Podivjao je, mlato z rokami, s pendrekom, potegno je meč z nožnice, dijaka sta bila v nevarnosti, ka njima preseka glavo. — Niti koraka več, oba sta are-tiraniva, — je grmeo policaj. Kazimir je püsto zadnji konec klopi na tla: — Ka ščete z nama? Zlatko je meo resne skrbi, bojao se je za brata, tak strašen red je prijeo policaja. — Ka ščem? To zveš na komisarijati. Klop na rame i marš! Zaganjao se je v mladiva človeka, kak mačka v sovražnika. (Dale.) 4 NOVINE 2. septembra 1934. PO DRŽAVI. Oblak je doli spadno nad Grosupljem niže Ljubljane i je povzročo velko povoden. Povoden je vničila vso otavo i je tüdi napravila velki kvar na jesenskom povi. Za plebanoša v Rogaško Stotino so imenüvani g. Julij Vajda, dozdajšnji plebanoš na Prihovi. 500 letnico velkoga zvona so obhajali 26. aug. t. 1. v Zalogu blüzi Ljubljane. To je eden najstareših zvonov daleč naokoli. Včele so napadnole konje. Nekši čebelar iz Maribora je svoje Včele Spravo v Cirkovce na pašo. Nekoga dneva pa je mimo čebelnjaka vožila ženska z dvema konjoma. Včele so se sipale na konje i je vse zgrizle. Konji so vse strgali i vujšli; nato sta se doli vdarila i tak kotala, da si olejšata bolečine. Tudi lüdje, ki so prišli na pomoč, so bili preci spikani. Živinozdravnik je spoznao, ka konji majo močno krvno zastruplenje i vendar je vüpanje, ka jiva ozdravi. Sin Angleškoga krala v Sloveniji. Princ Jurij, sin angl. krala, je pohodo Slovenijo. Dne 16. VIII. t. 1. je prileto s svojim športnim letalom iz Pariza v Ljubljano. Na njega je čákajo ob sprejemi več visokih gospodov. Prezv, škof I. Dr. Tomažič so odpotovali po Nemčiji, Holandiji v Belgijo, da obiščejo Slovenske izseljence. Na večih mestaj bodo predgali našim izseljencom. Bog blagoslovi njihovo apoštolsko pot. OKOLI PO SVETI. Velka železniška nesreča v Mandjuriji. Brzi vlak je skočo iz šinj. 15 mrtvih i 20 težko ranjenih. Japonci krvijo Ruse, ka so nesrečo oni povzročil!. Ybol William, Angleški razis-kovalec morja se je spüsto 2.500 m v morsko globočino. Tak globoko je dozdáj ešče živ človek ne prišeo. Drügič šče priti ešče bole globoko. Na Portugalskom v Maertolu Marija Luziano zaoblübila, ka bo vživala samo cuker i vodo, če ji oča ozdravijo iz težkoga betega. Pri toj oblübi je ostala 44 let i je 56 let stara zdaj Vmrla. V Salzburgi so ustanovili letos novo kat. visoko šolo. Vlada je sklenola to postaviti na drž. stroške. Proslave se je vdeležo tüdi kardinal i bečki nadškof Innitzer i predsednik republike Miklas. Hindenburgov testament so potvorili i v njega napisali to, ka je pokojni niti mislo ne. Ka vse so zmožni lüdje i to najvekša gospoda. Pokojni maršal je tüdi eden den prle mro, kak so vödali. 800 m visika gora se je poginola na otoki Sumatra. Domačini so vidli kak se je z nje pokadilo i čüli odspodi vodo grmenje, nato se je gora začela pogražati in je v par vöraj zginola. Izkaz o iztočenih količinah alkoholni pijač v občinah sreza dolnjelendavskega: Opomba:V vseh ostalih občinah sreza ni gostilne. V izkazanih količinah je všteto: vino, pivo in žgane atk. pijače. Službena naznanila. Ili, No. 6173|1. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Člen 48., odstavek 3. finančnega zakona za leto 1934|35 z dne 28. marca t 1. določa, da morajo vinogradniki zatreti samorodnice do 1. marca 1935, sicer store to oblastva Za svojo hižno uporabo sme kmetovalec začasno obdržati do največ 500 trsov. S tem členom finančnega zakona je samo dopolnjen še vedno veljaven čl 23. .Zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva od 39. decembra 1921, ki se glasi: Radi vzdrževanja naših vin na dostojni višini, ki je neizogibno potrebno, da se ojači izvoz vin, se prepoveduje tako po državnih in privatnih trsnicah, kakor tudi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibudov ameriške trte in hibridov med ameriške in evropsko trte, ki rüde neposredno brez cepljenja. Izvzeti so samo oni hibridi, za katere da dovoljenje ministrstvo za kmetijstvo. Vsako novo sajenje šmarnice in izabele je še vedno prepovedano in se bo po zakonu strogo kaznovalo, ker ni prinesel novi zakon v tem pogledu nobene spremembe, pač pa strogo določbo, da ne sme za prihodnje leto noben vinogradnik obdržati od starih nasadov več kot 500 trsov samorodnič (šmarnice) za lastno hižno uporabo. Kraljevska banska uprava bo v okvir;u proračunskih možnosti tudi letos podpirala zatiranje šmarnice na sledeče načine: 1) Dovoljevala bo za vsaka dva letos izkrčena trsa samorodnič v izrazito vinorodnih legah po en cepljen trs plemenitih sort iz banovinskih trsnic, ki so: v Pekrah (p. Limbuš), v Kapeli (p. Slatina Radenci), v Dramiti, v Leskovcu, (p. Krško), v Kostanjevici, v Drašičih (p. Metlika), na vinarski in Sadjar- ski šoli v Mariboru ter na Kmetijski šoli na Grmu (p. Novo mesto.) V slučaju, da bi zaloge trsja v navedenih trsnicah ne zadostovale in če bodo še na razpolago denarna sredstva, se bo dal denarni prispevek za nabavo trsja od privatnih trsničarjev, ki imajo dovoljenje za trsničarstvo od ministrstva za kmetijstvo. Najvišji prispevek bo znašal Din. 1 — po kosu. Radi omejenih sredstev se bodo upoštevali le manjši vinogradniki v slabih gmotnih razmerah. Prošnjo je kolkovati z Din 5 in jo predložiti občinski upravi skupno s potrdilom katere od navedenih banovinskih trsnic, da je prosilec trsje pri nji naročil. Občinska uprava poda na prošnji izjavo o gmotnem stanju prosilca in dali je položaj res izrazito vinoroden ter navede število trsov šmarnice, oziroma ostalih samorodnic, ki jih namerava vinogradnik zamenjati z žlahtno trto. Tako opremljeno prošnjo pošlje občina na pristojno sresko načelstvo, ki bo preko svojih kmetijskih referentov kontroliralo v prošnjah navedene podatke in prošnje odposlao na Kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. 2) V izjemnih slučajih se bo moglo upoštevati tudi prošnje iz nevinorodnih krajev, kjer se bo dodeljevalo samo za letos izkrčeno šmarnico odgovarjajoče število sadnih drevesc in sicer največ eno drevesce za 50 izkrčenih trsov šmarnice. Po 15. februarju 1935 dospele prošnje se ne bodo upoštevale. Za vsak uspešno precepljen trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah se bo dovoljevalo po Din. 0.20 nagrade manjšim vinogradnikom, ki se nahajajo v slabih gmotnih razmerah. Prošnje je treba kolkovati z Din 5. — ter jih vložiti do 20. septembra 1934 preko občinske uprave in sreskega načelstva. Občina poda slično izjavo kot v slučaju pod 1) s to razliko, da navede število letos uspešno precepljenih trsov šmarnice, mesto števila trsov, ki jih je zamenjati z žlahtno trto. Kontrolo izvede sresko načelstvo preko svojih kmetijskih referentov. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 31. julija 1934 Za bana-pomočnik: Dr. Pirkmaier, s. r. Gospodarstvo. Vreditev gnojišč. Če idemo mimo naših kmečkih gospodarstev, bomo redko vidili, da je gnojišče vrejeno. Naši kmetje najimre ešče izda ne razmijo, kak velke važnosti je vrejeno gnojišče i da se z nevrejenim gnojiščóm zgübi dosta zemli potrebnih snovi, ki jih ma v sebi gnojišnica. Zavolo neurejenogo gnojišča trpi kmet velko škodo. Izračunano je, da vsebüje 4—5 jezero litrov dobre gnojnice okoli 20—25 kg čistoga dušika, 30—35 kg čistoga kalija, ka odgovarja več nego 1 meterskomi stoli umetnoga dušičnoga gnoja i 75—90 kg 40% kalijeve soli. Edna krava da letno 4—6 jezero litrov mokrine, v šteroj je okoli 40—60 kg čistoga dušika i 60—90 kg čistega kalija. To odgovarja po priliki 2 metroma umetnoga dušič-noga gnoja i 1.5 stoti 40% kalijeve soli. Vsakši napredni gospodar bi morao od toga voditi račun i se potrüditi, da izkoristi te zemli potrebne snovi tak, da ne zanemari gnojišče, ar pomeni razsipavanje gnoja i gnojšnice, razsipavanje lastne imovine Pri nas na Dolenskom imajo gnojno jamo pod podom v štali. Priporoča se pa vsekak vzorno urejeno gnojišče, ki ga vidimo že pri nas na večih mestaj. Če si pa toga nemremo napraviti, gledajmo, da bo pod podom — na dni jama, — dobro strnjena ilovica, ki ne prepüšča gnojšnice, ali da bo ta jama betonirana (cementana.) Pošta. Lebar Kolomana i Maršič Ivana domači. Novine so prišle nazaj. Prosimo domače, da nam pošlejo njihove nove naslove! — I Z. i Šk. Niš. Hvala za pismo i poslano. Se priporočamo vnaprej. — Dopisnike prosimo malo potrplenja, ka včasi nemremo naednok objaviti vaših dopisov. Pride vse na red — Razglas. Občina Turnišče, bode dne 9. sept. 1.1. popoldne ob 2. uri v prostorih občinskega doma v Turnišče oddajala na javni dražbi v najem za dobo treh let svojo občinsko gostilno v Turnišču št. 134. Pred pričetkom dražbe morajo reflektanti položiti vadium Din 1000.—, kavcija za položitev znaša 10% enoletne najemnine, Natančnejši pogoji se dobijo pri občinski upravi v Turnišču med uradnimi urami. Upravna občina Turnišče srez Dolnja Lendava. Advokat Dr. Sbrizaj Teodor vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno MURSKI V SOBOTI, Šolska ulica št. 1. (Bivša Peterkova hiša) BANKA BARUCH 15, Rue Lafavette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—13 Izredna prilika. V trgu Gornja Radgona se proda tik kolodvora z velkim sadonosnikom in dvostanovanjsko hišo ter novim gospodarskim poslopjem. — Več se izve v Posojilnici v Gornji Radgoni. lepo posestvo Glasüjte v Novinaj! Jantar. Gda je casar Neron prirejao svoje glasovne živalske borbe, so bile zaščitne mreže pred državnimi ložami vsikdar okinčane v jezeraj se blestečih zlatožutih kamenčkov. To lepotično kamenje je prinesla s sebov neka ekspedicija iz ogromnih pragozdov pri morji daleč na severi. Rimlani so zvali to kamenje „succinumˮ i so ga z zlatom plačüvali. To je bila zaistino čüdna snov. Germani, šteri so z posredüvanjom Rimlanov tržili s tem „kamnomˮ, celo v vzhodno Ažijo, so hitro to zapazili, ka ogenj to kamenje vničüje. Kamen pa gori. Nečüvenot v starom nemškom jeziki se za „goretiˮ pravi „bernenˮ, i zato so to čüdno reč imenüvali „Bernsteinˮ: kamen, šteri gori. Že ženske prekamene dobe so kazale velko nagnjenost k nakiti iz toga kamna, ki je jantar (gyanta). V mlajšoj kamenoj dobi so takratni umetniki zvün drügih okraskov izrezavali iz te snovi tüdi kepe lüdi i živali. Grki, šterih žene so jako cenile obeske iz jantara, so kamen imenüvale „elektronˮ, ka pomeni „sunčna penaˮ. Gotovo je, ka trbe te izraz tumačiti s pojavom, da so skakale iz jantara, šteroga so čistili s krpov, žive iskre. To je elektrika. Prvi, šteri je vgonjavao, ka je jantar, je rimski vučenjak Plinij; on se je kak general konjenice v Germaniji posebno zanimao za to „stekloˮ — „glasumˮ. Smejao se je tedašnjemi mišlenji Rimlanov, ka je jantar „goščena pena morskoga besaˮ, pa tüdi grčkomi naziranji, da je okamenela mokrača nekše risi podobne živali takši zveri je najmre nekda bilo vse preveč v šumah Germanije, pa so še dnesdén v vzhodnoj Prusiji, odked prihajajo na morsko obrežje. Plinij je čisto prav trdo, ka je jantar strnjena borova smola; düšec gorečega jantara po smoli njemi je razpršo zadnji dvom o tom. Ali, gda je v prepadom Rima zginilo tüdi premnogö znanstveno dognanje i spoznanje, je svet sčista pozabo na to podmeno imenüvanoga Rimlana. Kakših 150 let po njegovoj smrti, so vučenjaki postavili čüdno teorijo, ka je jantar v smolo spremenjen petrolij, ki prihaja iz izvirkov na morskom dna. Ali v jantari so najšli vnogo drobnih živalic pa od teh niedna je ne živela v morji. Pristaši te teorije pa so bili tak zavervani v svoj navuk, ka so se ga vklüb vsem nasprotnim dokazom trdo držali i so celo umetno spravlali v jantar drobne ribice, samo da bi imeli kaj določenoga za svojo trditev. Pred jezero i jezero leti je sijalo nad severnov Evropov vroče sunce. V Skandinaviji so bile goste šume, v šterih so rasle tüdi nekše vrste palme, razno jaličovje, zlasti pá je raslo borovje. Iz toga drevja je tekla smola, kak šče dnesdén. O ta smola je zadrobišala i zaljala razne živalice, štere šče dnesdén vidimo v njüvih zlatožutih grobni- cah. Tam so bole ohranjene, nego egiptov-ske mumije. Tomi konserviranji se more zahvaliti znanost, ka dnesdén zna, kakše je bilo v davnih časih živalstvo i rastlinstvo v tistih krajih. V jantari so najšli več vrst martinčkov i küščarov, buh, raznih dlak ftičjega perja, 190 vrst bilk i vnogo jezero različnih malih živalic med njimi samo müh i mišic 650 vrst. Vseučilišče v Kraljevci (Königsberg) je melo že pred bojnov nad 70 jezero falatov jantara s takšimi živalicami Pa tüdi falačke lesa so najšli v jantari. Posrečilo se je dognati, da so skalince, iz šterih se je cedila smola, i vučenjaki so dognali celo vrsto drevja i ga po telkih letaj spravili v kategorije. Gda zapiše v Samlandi takzvani jantarni veter, meče morje ešče dnesden za süho jantar. To so falatje z dna morja, šteri so nastanoli poznej i so ne prišli na obrežje. Oni ležijo med pesikom i prodom, dokeč je morje ne izliže iz okolice i s kakšim močnejšim valom vrže na süho. Jantar je samo za malenkost bole žmeten kak voda, pa je to lehko mogoče. Edno viherno noč 1.1868. je morje pri Palmnickeni splaviio celih 2 jezero kil jantara i je pognalo na pitvino, ka so ostali na sühom. Ali potreba jantara na sveti je tak velka, da je zberanje i lovlenje z mrežami ne moglo zadovoliti. Ze za Fridrika Velkoga so kopali kakših 10 metrov globoko v zemlo, ali vendar šče 30 m preplavo. Šteli so ga pridobivati | kak premog ali rüdo. Komaj moderni stroji so zadeli živo. Tej nagrabijo v kubičnom metri zemle mogoče 5 kil toga germanskoga zlata, tak ka se more računati, da je na sveti 100 miljonov kubičnih metrov jantara. I to samo v Prusiji, kajti indri ga nega na vsem širnom sveti. Z pogledom na to pa, da ide 75% Čez mejo v svet, je te predmet za nemški izvoz velevažen. Jantaf povsod visoko cenijo, Evropi je lübši zlatožuti svedi, Afriki pa bedasti, i tam Zamorci dostakrat dajo svoje bogástvo v jantar. Kitajka nori zaogrlicov iz jantara, Evro-pejka na jugi pa ima skomine za rožni venec iz jantara. Pa tüdi v islamski svet idejo jezero i jezero mohamedanskih čiseo. Že v 13. stol so meli Nemci strügarske zadruge za obdelavanje jantora. V 17. stolet.! so rezbarje iz Kraljevca napravili ruskomi cari slovito jantarsko dvorano v Carskom seli, za štero so rabili skoro 50 Iet. Zadnja leta pa so napravili nov umotvor: model sobe v Gdanski, šteri je meter i ¼ velki. Delali so 3 leta, zato se pa ta umetnina ceni na 2 miljona dinarov. Od leta 1897. ima pruska držáva na jantar monopol, sploh pa vsakši falaček, šteroga što najde, je njena last. Sezna pa dobi vsaki nagrado. To je toti dobro i prav za državno bladajno, i za tistoga, šteri išče jantar, gotovo tüdi. Novine Izhataio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányl Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik s Klekl Jožef, župnik v pok.