"V .Ljnl>ljani, 14. avgusta 1936. POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN. Leto X7!. V DELO Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Medstrokovnl akcijski odbori Naš simbol Pri vseh narodih sveta imajo vojske svoje zastave, ki jih čuvajo kot največjo svetinjo, saj je to znak, pod katerim se zbirajo tisti, ki so poklicani., da branijo pred sovražnikom državo in narod. Največja sramota je za polk, če pade zastava v bitki v rolke sovražnika, največja slava in čast pa, če je bila bitka končana z zmago. Tudi naše nacionalne delavske vrste so velika armada, ki se pod svojo nacionalno delavsko zastavo bori za svoje nacionalne ideale in za socialno pravičnost delovnega ljudstva. Že desetletja se zbirajo tisoči in tisoči delavstva pod nacionalnim delavskim praporom, v senci katerega so si priborili že marsikatero lepo zmago. Zato pa tudi nacionalno delavstvo visoko dviga svoj prapor kot simbol svoje socialne borbenosti in svojega nacionalnega hotenja. Nacionalno delavstvo svojega prapora nima od danes. Že kmalu po ustanovitvi narodne strokovne delavske organizacij so po tržaških ulicah zavihrali prapori, pod katerimi se je iugoslovensko delavstvo Trsta in okolice, zatirano in preganjano od tujih narodov, ki so se priklatili na našo zemljo, borilo za svoje narodne pravice. Po osvobojenju so se pričeli tem praporom pridruževati drugi. Posamezni polki nacionalnega delavstva — podružnice Narodne strokovne zveze — so začeli razvijati svoje zastave, katerih je danes po vsej naši širni domovini že lepo število. In jtudi zveza sama ima že nekaj let svoj prapor, katerega nacionalno delavstvo posebno visoko dviga, saj mu ga je poklonil naš nepozabni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj kot znak njegovega priznanja za veliko nacionalno in socialno delo, ki ga je nacionalno delavstvo tako pred vojno kot po vojni izvršilo. Mnogim našim praporom se bo v nedeljo, dne 16. avgusta pridružil novi brat. Podružnica Narodne strokovne zveze na Javorniku bo razvila ta dan svoj podružnični prapor, v senci katerga bo nadaljevala svojo plemenito borbo za naše nacionalne delavske ideale. S ponosom ga bodo visoko dvigale težke, s krvavimi žulji posejane kovinarjeve roke ter ga nosile od zmage do zmage. Armada ja-(Vorniških kovinarjev bo še zavest-nejše dvigala svoje glave in še krepkejše stisnila svoje pesti, da bo končno prišel tisti dan iki ga vsi težko pričakujemo, dan, ko naš jugosloven-ski delavec ne bo več samo navadna trgovska roba v rokah kapitalističnih špekulantov, temveč dostojen in enakopraven član človeške družbe. Bitke, ki se bodo z duševnim mečem bile pod novo zastavo javorniške podružnice NSZ, ne bodo lahke, kajti sovražnik je silno močan. Toda mi se njegove moči ne bojimo, ker je tudi v nas sila. To je sila neomejenega idalizma, sila odločne volje, da moramo priti do cilja, ki smo si ga že pred desetletji začrtali. V vseh borbah za dobrobit celokupnega jugoslo-venskega delavstva pa javorniški kovinarji niso sami, temveč imajo na tisoče bratov in sester, ki stoje za njimi. V vseh borbah, ki nas še čakajo, bodo poleg javorniškega prapora plapolali tudi prapori ostalih naših podružnic. Pozdravljamo novi prapor javorniške podružnice Narodne strokovne zveze. Pozdravljamo ga kot mogoč- Obstoj strokovnih organizacij, ki bazirajo na različnih socialno-politič-nih strokovnih temeljih, je upravičen in utemeljen. Komur prija in je pristaš marksistične politične strokovne ideologije, se je organiziral pri marksistih, komur so všeč, krščansko socialna načela, se pridruži le tem, kdor je pa pristaš nacijonalno socialistične strokovne ideologije, se uvršča pod okrilje Narodne strokovne zveze. In prav je tako. Več obstoječih pravno in strokovno utemeljenih organizacij izvršuje kontrolo medsebojnega trenja, pospešuje konkurenco v napredku, ki je danes pri tolikem številu neorganiziranih neob-hodno potrebna. En hlev in en pastir, idejna misel marksizma in univerzalnega krščanskega socializma je neizvedljiva, ob toliko različnih pogledih poedincev na razna strokovno socialna vprašanja in načinu rešitve za dobrobit skupnosti, tako z lokalnega in s splošnega vidika. Ena sama obstoječa organizacija, po sedanjem stanju in številčni moči ni kos dovršiti, in izbojevati katerikoli uspeh splošne važnosti, ako nima moralne opore pri organizirancih v drugih strokovnih organizacijah. Zaradi trajnih neuspešnih bojev za rešitev raznih neodložljivih reform in dopolnitev obstoječe socialne zakonodaje se je porajala misel skupnega dela z medesebojno vezano strokovno podporo za koristi organiziranega članstva, neglede na ideološko smer strokovnih organizacij. Ta idealna zamisel je rodila ustanovitev takozvanega Centralnega medstrokovnega akcijskega odbora, ki bi naj vodil enotno strokovno delo s pomočjo lokalnih medstrokovnih akcijskih odborov s sedežem v raznih važnih industrijskih centrih. Mi, oziroma naša organizacija, je šla z največjim idealizmom in optimizmom potom svojih predstavnikov v te novoosnovane odbore, misleč in verujoč, da se bo s složnim delom po enotnih pogledih in z enotno taktiko dalo z večjim zanosom izdejstvo-vati rešitev raznih važnih in nujnih socialno strokovnih problemov. Tudi delavstvo je pozdravilo ta novi način strokovne borbe za pravico in poštenost. Kakor pa dobivamo poročila iz raznih lokalnih medstrokovnih odborov potom naših zastopnikov, smo spoznali, da nekater-niki v teh odborih niso s tolikim idealizmom šli na delo kot mi, marveč so se dogajale razne strokovno politične špekulacije in izigravanja, ki onemogočajo vsako uspešno delo. Edino medstrokovni odbor na Jesenicah si je ustvaril poslovni red, ki onemogoča medsebojna politična izigravanja in izdelal pismene smernice dela in ciljev za uspešno in dosledno delo. Opazili pa smo. da so šli naši zastopniki v teh odborih predaleč, ker so ti odbori prevzeli domala vso strokovno politiko v roke tako, da bi čez nega stražarja naše meje, pozdravljamo ga kot simbol našega odločnega nacionalnega hotenja in naše socialne borbe. Javorniški podružnici pa čestitamo k njenemu velikemu in pomembnemu prazniku. čas prišli lahko do spoznanja, da so obstoječe strokovne organizacije nepotrebne. To pa ni bil smisel niti cilj organizacije medstrokovnih akcijskih odborov. Zaradi tega je neobhodno potrebno da se reorganizira Centralni medstrokovni akcijski odbor, da se izdela pismen poslovnik, v katerem se ima točno določiti, katere agende strokovnega značaja spadajo pododbor za skupno reševanje. Tudi glede obveznosti in pravo-močnosti sklepov Centralnega medstrokovnega odbora, je treba točno določiti, kar je potrebno tako s formalne kakor s tehnične strani. Ako bo v tem vprašanju nastala jasnost, potem ne bo več mogoče govoriti o kakem medsebojnem izigravanju in odpadli bodo vzroki za razna sumničenja. Centralni medstrokovni odbor mo- • ra postati vodilna sila in najvišja instanca vseh lokalnih odborov in brez pristanka Centralnega akcijskega odbora ne more biti sklep lokalnega odbora za nikogar obvezen. Zaradi nejasnosti in zmede v Centralnem medstrokovnem akcijskem odboru, prihaja danes do trenja v lokalnih odborih, deloma radi strokovno prestižnih vidikov, deloma pa tudi iz popolnoma osebnih prestižnih namenov poedinih funkcionarjev. Poudariti pa moramo v naprej, da taki prestižni strokovni ali osebni vplivi ne prihajajo z naše strani kar smo z idealizmom in lojalnostjo v vseh odborih, potom svojih zastopnikov dokazali. Bilo kakor bilo. To vprašanje je treba razčistiti in napraviti popolno jasnost. Priznavamo neobhodno potrebo te zamisli in neobhodno potrebo skupnega dela; treba pa je odstraniti pogoje in povode, ki uspešno delo onemogočajo in ovirajo. Zato je treba reforme, s točno določenim delokrogom za vsa vprašanja, ki spadajo v skupno akcijo Centralnega odbora, tečno določitev obveznosti in pravoveljavnosti storjenih sklepov z ozirom na obstoječe strokovne organizacije ,finančne obveznosti itd. Vsekakor pa si mora Centralni akcijski medstrokovni odbor zasigu-rati vodstvo in moč nad lokalnimi odbori in obveznosti sklepov le teh ter ustvariti disciplino, ki bo vredna pomena in obstoja strokovnih organizacij. Le na ta način je uspešno delo zasigurano. Z anarhijo, ki je zavladala v teh odborih, je treba v interesu stvari in radi namena, ki mu ti odbori služijo, pomesti. Pa še nekaj! Ako se bodo ti reformirani odbori s centralo na čelu izogibali vseh političnih vprašanj, potem tudi ne bo govora o političnem prestižnem izigravanju. Mi se zavzemamo za skupno delo, naglašujoč, da je potrebno, treba je le odstraniti vzroke o prikritem sumničenju. Delavstvo gleda na nas in delavstvo bo sodilo, da li imamo prav, če zahtevamo jasnosti. R—k. 16. avgusta vsi k razvitju prapora na Javornik! Franc Osojnik II.: Platani dopusti Smelo trdimo, da ima v vsaki kulturni državi delavstvo plačane dopuste, to se pravi, da ima vsak delavec v industrijskih podjetjih po gotovih letih dela, oziroma službe, gotovo dobo plačano dnino. Zakaj to? To zaradi tega, ker tudi delavec je človek in kot človek ima sveto pravico to tudi zahtevati potom tozadevne zakonodaje. Zato, da se enkrat v letu oddahne od svojega trudapolnega napornega dela v rudniku ali tovarni, in to je potreba bolj kot nekdaj po prej, ker danes se zahteva veliko več stvaritve, kakor nekdaj. Fizična kakor tudi duševna moč delavca se danes veliko bolj izčrpava, kakor nekdaj in smelo trdimo, da mlajša generacija delavstva ne bo zdržala niti 50 odst. svoje delovne dobe proti starejši. To se opaža že danes povsod, v največji meri pa v rudnikih. »Čemu delavcu plačan dopust?« bo morda kdo ugovarjal. Temu naj bo povedano naslednje: Kakor je nedelja semdi dan v tednu zato, da se odpo-čiješ, razvedriš in nasrkaš svežih moči za nadaljnjih šest dni dela, da občuduješ naravo, se ž njo seznaniš in jo proučiš, da se pokloniš višjemu bitju, ki ga čutiš v svoji duši nad seboj in tak se vrneš okrepčan zopet na svoje delo nazaj, ne z mržnjo, ampak z veseljem, v svesti si, da si izpolnil svojo človečansko dolžnost sebi in tudi božji naravi, tako naj bi bil plačan dopust za tovarniškega delavca ali rudarja ena velika nedelja v vsakem fetu svojega garanja. Delavec, rudar, bi si pošteno razvedril um in dušo, osvežil svoje telo, videl bi lahko v tem njegovem prostem času, ko bi vrgel od sebe vse skrbi, svet, videl bi naravo drugod, videl bi odnošaje drugih ljudi, vzljubil bi in občudoval naravne pojave drugod in vse to bi vplivalo blagodejno na njegovo dušo in čut. Vsako agilno podjetje, ki ni pasivno, bi moralo to nuditi svojemu delavstvu in delavec kot tak bi prijel zopet s podvojeno silo za delo in ne rečem, da bi produkcija ne šla še navzgor in dobiček bi bil večji. Ker pa tega ni, se moramo šele boriti, ker od bogatinove mize ne pade niti drobtinica. Boriti se, solidarno, organizirano, kajti neorganizira-nec je glas vplijočega v puščavi, ki ga nihče ne sliši in tudi slišati noče. Delavec bi se tedaj zavedal, da je on tudi del narave, del vesoljnega stvarstva, da je tudi biser, brez katerega se krona stvarstva lesketati ne bi mogla. Za danes povemo samo to, dajte nam plačane dopuste, ker smo jih potrebni, veliko bolj pa vredni. Anketo o bratovskih skladnicah Na povabilo ministra za gozdove in rudnike se je pred kratkim vršila v Beogradu anketa, na kateri se je razpravljalo o pravilniku o volitvah delegatov v krajevne in glavne upravne in nadzorne odbore bratovskih sklad-nic in o volitvah članov sodišča rudarskega zavarovanja. Na tej anketi so bila glede volitev v bratovske skladnice sprejeta sledeča glavna načela: Pravico postavljanja kandidatnih list imajo samo rudarske delavske in nameščenske strokovne organizacije ter polnopravni člani krajevnih bratovskih skladnic. Kandidatna lista mora biti podpisana od tajnika in pred- * sednika krajevne strokovne organizacije, ako listo predlaga organizacija. Če predlagajo lifeto rudarji izven strokovne organizacije, potem mora podpisati listo: 1. Na rudnikih do 200 rudarjev-članov bratovske skladnice četrtina delavcev, ki so polnopravni člani bratovske skladnice; 2. na rudnikih z 200 do 500 člani petina; 3. na rudnikih s 500 do 1000 člani šestina in 4. na rudnikih s preko 1000 člani desetina polnopravnih članov. Socialno zavarovanje v 1.1935 Na dvajseti mednarodni konferenci dela v Ženevi je podal g. H. But-ler, ravnatelj Mednarodnega urada dela, poleg drugega tudi obširno poročilo o stanju socialnega zavarovanja v svetu leta 1935. Iz tega poročila posnemamo nekaj zanimivejših stavkov. Po svetovni vojni, pa vse do leta 1929. smo mogli opažati neprekinjen razvoj socialnega zavarovanja ne samo v Evropi, ampak tudi v mnogih izvenevropskih državah. Gospodarska kriza je povzročila zastoj v tem razvoju, pozneje pa celo nazadovanje. V letih od 1932, do 1934. je bilo sprejetih le malo novih zakonov. Število zavarovancev je zelo nazadovalo, ker brezposelni niso mogli plačevati svojih prispevkov. Dohodki zavarovanja so bili v stalnem padanju. Izdatki nosilcev zavarovanja za bolezen in onemoglost pa so bili vedno večji, posebno v onih državah, ki nimajo zavarovanja za primer brezposelnosti. Radi takih okoliščin so v mnogih državah v znatni meri zmanjšane dajatve in uvedeni so strožji pogoji za pridobitev pravice do podpore. Kljub temu pa obvezno zavarovanje ni opuščeno. V teku leta 1934. se je pričelo stanje zavarovanja popravljati. Še v večji meri se je to poboljšanje nadaljevalo v letu 1935. Čeprav so v posameznih državah bile podvzete razne mere, ki so imele značaj omejevanja, vendar te niso bile znatne; moglo bi se celo trditi, da se je razvoj gibal v nasprotni smeri. V Avstraliji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, na Švedskem in v Urugvaju so bile dajatve povečane ali je bilo pa olajšano pridobivanje pravic do podpore. Mogoče še bolj hrabrijo mnogoštevilni znaki stremljenj, da se socialno zavarovanje razširi in utrdi. Tako je n. pr. v Zedinjenih državah Amerike z zakonom o socialni varnosti (Sicial Security Act) ustvarjeno ?iavarovanje za starost za približno 25 milijonov delojemalcev. Za to zavarovanje se plačujejo prispevki, vsebuje pa tudi posebne odredbe za že-Izničarje. Razen tega pa ta zakon predvideva tudi podporo za primer brezposelnosti. V Svobodni državi Irski je bil sprejet zakon o obveznem zavarovanju za življenje za vse delojemalce. V Ekvadorju je bil ustanovljen državni urad, ki ima nalogo izvesti obvezno zavarovanje za primer nesreče, starosti in bolezni za vse prebivalce, ki oddaja svojo delovno silo v zakup. Tudi v Boliviji Braziliji, Estoniji, Italiji ter na Ho landskem in Norveškem, se je socialno zavarovanje izboljšalo. Mnoge vlade trenotno razpravljajo o socialnem zavarovanju. Tako n. pr, namerava avstralska zvezna vlada ponovno pričeti s pripravami za uvedbo socialnega zavarovanja za vso državo. Odbor za socialno zavarovanje brazilske narodne skupščine je odobril načelo obveznega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti za vse delojemalce v industriij in obrti. Na Kitajskem, Finskem, v Kanadi, Letoniji, Mehiki. Novi Zelandiji, na Norveškem, v Peruju in v Južnoafriški Uniji se pripravljajo zakoni o socialnem zavarovanju z večjim ali manjšim področjem izvedbe. Tudi poslovanje nosilcev socialnega zavarovanja je bilo v letu 1935. na poti izboljšanja. Padanje števila zavarovancev in prispevkov se je v večini držav zaustavilo, jasno se opa- ža porast članstva in dohodkov zavarovanja, čeprav še v glavnem niso dosežene številke iz leta 1329. in 1930 Članstvo in dohodki so zrasli n. pr. v republiki Čile, v Veliki Britaniji, v Italiji, na Japonskem, Norveškem, Švedskem, Madžarskem, v Urugvaju in v Rusiji medtem ko v Avstriji, Franciji, na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji kriza še ni prebrođena. V glavnem se lahlko trdi, da je položaj socialnega zavarovanja v letu 1935. daleko povoljnejši, kot pa je bil v katerikoli perijodi od leta 1929 do danes. Zato je upravičena nada, da prihaja doba novega napredovanja, posebno v izvenevropskih državah, doba, v kateri skrbi gospodarskega značaja ne bodo več igrale one vloge kot poprej. Če se poraja nezadovoljstvo, če se pričenja godrnjanje ali slično, se kaj rado proglaša take ljudi za družbi nevarne elemente. Taki očitki se prav radi delajo poštenemu brezposelnemu narodno zavednemu • delavcu, ki si je upal dati svojemu nezadovoljstvu nad obstoječimi razmerami duška v nekoliko vidnejši obliki. Saj nam je znan slučaj iz zadnjega mezdnega gibanja ,ko se je nekega bolj glasnega delavca proglasilo in hotelo žigosati za silno nevarnega človeka, čeprav je star nacionalist in podsta-rosta »Sokola«. Vsa taka sumničenja imajo samo špekulativni namen. Zakriti hočejo nesocialno in brezsrčno naturo onih ljudi, ki hočejo iz bede drugih kovati svoj osebni kapital. Daleko smo od tega, da bi se ogrevali za destruktivno delovanje nekaternikov, še dalje pa od tega, da bi zagovarjali ali odobravali destruktivno propagando ali celo taktiko onih, ki ne želijo narodu dobro. Vendar pa je le treba strogo ločiti destruktivne elemente po prepričanju od onih, ki so samo nezadovoljni z današnjimi slabim razmerami. Razumljivo je, da ekstremistična gesla vlečejo, saj po prepričanju nezadovoljni elementi apelirajo na najnižje človekove instinkte v borbi proti stanju, ki ga delavstvo noče in ne more več prenašati. Takim izrabam mi slediti ne moremo in nočemo, ker smo mnenja in prepričanja, da se bo končno le pristopilo z vso resnostjo k reformaciji in reorganizaciji današnjega gospodarskega problema, ki je vse preveč in skoro ves v rokah privatno špekulativne inicijative. Destruktivni elementi se pasejo na upravičenem nezadovoljstvu in na neurejenosti na delovnem trgu. Urediti je delovne pogoje, racijonelno razdelitev dela in odpraviti brezposelnost, pa bo vsakega destruktiviz-ma konec. Socializem pred vojno je le s težavo utiral not k podvigu in moči. ker se zadovoljni in dobro plačani delavec ni imel časa brigati za to, udejstvoval se je na vso moč v nacional-no-kulturnih akcijah. Ob dobri in dosledni .volji se da tudi danes ustvariti predpogoje usmeritve delovnih mas za druge socialno-kultumejše namene, nego da se delavstvo nezadovoljno ogreva za razne krive teorije in podvige. S to željo stopamo pred odločilne faktorje in jih rotimo, da ob dvanajsti uri store vse, da bo delavec lahko prenehal z večnim povpraševanjem: Kakšna bo bodočnost? P—k. Oddaljenost sonca od zemlje. Sonce je od nas oddaljeno 149 milijonov kilometrov. Svetloba, ki od sonca prodira do zemlje z brzino 300.000 km na sekundo, prebije to razdaljo v osmih minutah. Ta ogromna razdalja nam bo razumljiva, če jo primerjamo s časom, v katerem bi jo prevozil vlak, iki napravi 60Jem na uro ali 1 km vsako minuto. Od zemlje do sonca bi rabil 103.472 dni ali 283 let! Cena vožnje za to razdaljo bi pri današnji železniški tarifi za potniški vlak znašala okrog 45 milijonov dinarjev. Šesturnik v Ameriki Društvo Kellogg, podjetje živežne industrije, ki ima največji obrat v Battle Ćreeku (Michigan), je 1. 1930. uvedlo za poskušnjo šesturni delovnik s štirimi izmenami delavcev. Izkustva, ki si jih je podjetje tekom štirih let pridobilo^ so napotila podjetje, da je defiitivno upeljalo šesturni delovni dan z enako dnevno mezdo, kakor je leta 1930. znašala za osemurni delavnik. V nekem drugem velikem podjetju, »Goodyear Rubber Co«, Akron (Okio), je bil s posebnim sporazumom uveden 36-urni delovni teden v obratu za proizvajanje gumijastih obročev. Za ostale obrate tega podjetja je bila sporazumno določen tri-deseturni delovni teden. Mednarodna konferenca dela Dvajseta mednarodna konferenca dela, ki je zasedala v Ženevi od 4. do 24. junija t. L, je bila radi velikega šetvila delegatov, do sedaj naj-boljče obiskano zasedanje Mednarodne organizacije dela. Konferenci je prisostvovalo 418 polnomočnih predstavnikov iz 51 držav. Od teh je bilo 91 vladnih delegatov, 35 delodajalskih in ravnotoliko delojemal-skih ter skupno 257 ekspertov. Za časa trajanja konference je pristopil kot novi čian mednarodnega urada dela Egipt, zaradi česar šteje sedaj mednarodna organizacija dela 62 držav-članic. Štiri od teh niso članice Društva narodov in sicer: Egipt, Brazilija, Japonska in Zedinjene države Amerike. Ruska delegacija je bila na letošnji konferenci večja od delegacije prejšnjih let, ko je Rusijo zastopal samo vladin delegat. Letos je bil v Ženevi poleg vladnega delegata tudi delavski predstavnik s tremi eksperti. Italija letos (konferenci ni prisostvovala. Za predsednika konference je bil izvoljen g. C. V. Bramsnaes, vladni delegat Danske, za podpredsednika pa gg. Winant (Združene države Severne Amerike) od vladne skupine, Vanek (Češkoslovaška) o:d delodajalske skupine ter Mertenc (Belgija) od delojemalske skupine. Na dnevnem redu so bila v drugi diskusiji naslednja vprašanja: ureditev raznih posebnih sistemov regrutiranja delavcev v kolonijah; plačani dopusti; skrajšanje delovnega časa v štirih industrijskih panogah (javna dela, stavbarstvo železo in jeklo, premogokopi). Prvič se je razpravljalo o delovnem času v tekstilni industriji ter o varnosti v stavbarstvu. Razen tega se je še razpravljalo o poročilu ravnatelja mednarodnega urada dela ter o raznih drugih poročilih kot o delavcih-izseljencih, o vprašanju delojemalčeve prehrane, o izvedbi ratificiranih konvencij, o opi-iu in delavcih, o kolektivnih pogodbah itd. Razprava o poročilu ravnatelja mednarodnega urada dela je trajala nekoliko dni ter je v njej nastopilo 65 govornikov. Konferenca je sprejela s potrebno dvetretinsko večino tri načrte konvencij in dve priporočili. Sprejete so bile naslednje konvencije: ureditev raznih sistemov regrutiranja delavcev, skrajšanje delovnega časa pri javnih delih ter plačani dopusti. Sprejeti priporočili se nanašati na postopno ukinitev regrutiranja delavcev ter na plačane dopuste. Načrti konvencij o skrajšanem delovnega časa v industriji železa in jekla ,v premogokopih, v stavbarstvu in pri tehničnih delih, niso dobili po- Kakšna bo Ogromna večina delavstva preživlja najtežje dneve borbe za obstoj, borbe za košček kruha in borbe za upoštevanje v človeški družbi. Brezposelnost, ta moreča resnica, daje mnogim povod za najgrše izkorišča-vanje. Značilno je, da se v tem pogledu dela popolnoma po trgovsko-spekulativnih načelih: Čim več blaga na trg, tem cenejše, čim večje povpraševanje po blagu, tem dražje! S človeškim blagom, s pridnimi in žuljavimi rokami se dela po istem načelu. Čim več brezposelnosti, torej čim več pridnih in potrebnih na delovnem trgu, tem nižja mezda, tem nižja odškodnina, ker je bore malo povpraševanja. trebno dvetretinsko večino. Načrt o skrajšanju delovnega časa v tekstilni industriji je bil odklonjen, vendar je pa bil z dvetretinsko večino sprejet sklep, da se to vprašanje ponovno postavi na dnevni red konference leta 1937. Razen tega je bil storjen tudi sklep (v obliki resolucije) za tekstilno industrijo ter vso ostalo, za katero skrajšani delovni čas ni bil sprejet, da se s tem vprašanjem ukvarjajo posebne tehnične konference, Iki jih bo sklical upravni svet mednarodnega urada dela. Nadalje je konferenca sklenila (s 109 glasovi proti 3), da se stavi na dnevni red prihodnje konference (1937) vprašanje zaščite v stavbarstvu. Vlade bodo prejele vprašalno polo o reguliranju tega vprašanja. Razen omenjenega so bili storjeni še razni sklepi o svobodi združevanja, o opiju in delavcih, o prehrani delavcev, o sklicanju gospodarskih konferenc ter o vprašanju beguncev. Posebno važna naloga konference je proučevanje vprašanja izvedbe ratificiranih konvencij. To je dolžnost posebne konferenčne komisije. Po tem vprašanju bi bile morale poedi-ne vlade predložiti 630 poročil; predloženih pa je bilo 620. To je rezultat, kakršen do sedaj še ni bil dosežen. Pri letošnjih poročilih se je posebno čutil blagodejen vpliv konference dela ameriških držav, Iki so članice Mednarodne organizacije dela, in ki se je vršila v januarju letošnjega leta v Santiagu. Odveč bi bilo naglašati, kako važno je proučevanje sprovedbe raznih konvencij. Kajti, mednarodno delovno pravo, ki ga je ustvarila konferenca dela, ne sme ostati mrtva črka na papirju, temveč ga je treba tudi v vseh državah članicah v resnici izvesti. V zvezi s tem naglaša poročilo 'komisije izredno važnost konferenc inšpektorjev del iz raznih držav. Ena takih konferenc se je že vršila v Hagu, druga bo pa v kratkem sklicana. Poročilo komisije, v katerem je tudi zapopadena inicijativa, da se na prihodnji konferenci dela 1. 1937. iznesejo tudi statistična poročila inšpektorjev dela držav-članic Mednarodne organizacije dela, je konferenca sprejela. Ob zaključku konference je ravnatelj urada g. Butler še govoril o štirideseturnem delavniku. Ideja osemurnika je bila sprožena že pred 70 leti, vprašanje štirideseturnega delovnega tedna pa je bilo sproženo leta 1931. Danes jo v celoti ‘ali delno izvaja pet držav-članic Mednarodne organizacije dela. Izgledi, da se bo to pričelo izvajati tudi v drugih državah, niso slabi. bodoinost Ali je ta špekulativni način v skladu s poštenostjo in v skladu s človeškim dostojanstvom, o tem se ne vprašuje, o tem se ne vodi računa. Kalkulacija svinčnika, ugotovljene suhoparne številke, to je merodajno ne glede na družbo in na splošen dobrobit naroda. Kam bo tak način zapostavljanja širokih delovnih mas pripeljalo? Ali res ni nikogar, da bi ob dvanajsti uri zajezil tako nečloveško ravnanje? Ali se hoče res do skrajnih mej izkoristiti in brezobzirno zapostaviti tisti del naroda, ki potrpežljivo in s sa-mozatajevanjem čaka in upa na odrešenika? Za nas se to sliši kot pravljica iz devete dežele .saj imamo še celo vrsto podjetij, kjer mora delavstvo zakonito določilo o osemurnem delavniku izbojevati s stavkami in drugimi akcijami. Edino od organizacijske zavednosti našega delavstva je odvisno, če bomo tudi pri nas kaj sličnega dosegli. Še enkrat - beseda o dimnikarjih Ko smo pred časom pisali o vprašanju dimnikarskih pomočnikov, smo bili trdno prepričani, da nam o tem vprašanju ne bo treba več pisati, misleč, da bodo naše besede kaj zaleg-:le in da bodo dimnikarski mojstri končno vendarle uvideli, da so na krivi poti. Danes pa moramo žal ugotoviti ,da smo se prevarili. Mojstri ne samo, da niso zapustili krive poti, temveč so še bolj zabredli v blato. O neurejenih razmerah, v katerih se danes še vedno nahajajo dimnikarski pomočniki, ne bomo pisali, ker smo to že obširno opisali v aktu, poslanem onim, ki so poklicani, da napravijo končno red. Smatramo pa za svojo dolžnost, da zopet pišemo o enih dimniktrskih pomočnikih, ki so dne 1. aprila t. 1. stopili v službo pri državni železnici in ki so največji trn v peti tistih mojstrov, ki vidijo na svetu samo sebe in nikogar drugega. Da je bilo že pred aprilom in tudi pozneje mnogo letanja in pritiskanja kljuk s strani nekaterih mojstrov je že znano. Kako so si mojstri v prizadevanju, da odvzamejo kruh onim, ki so prišli do njega potom državne službe, ogledovali našo jugosloven-sko prestolnico, tudi dobro vemo. Zanimivejše od vsega tega pa so lažne vesti, ki jih stalno širijo s prozornim namenom, da bi oplašili one, ki so se postavili v službo države. Ko vse pritiskanje kljuk in voza-renje v Beograd ni nič pomagalo, so začeli širiti neresnične vesti, da imajo že v rokah ministrski odlok, da državne železnice dimnikarskih del ne smejo opravljati v lastni režiji in da bodo zato vsi pomočniki, ki so pri njej uslužbeni, odpuščeni. Da bi bila stvar še bolj efektna so še raztrobili, da ne bo niti enega odpuščenega dimnikarskega pomočnika smel sprejeti v delo mojster iz Dravske bano vine. V javnosti so delali nerazpolo-ženje s tem, da so širili laži o skrajno mizernih plačah pomočnikov pri železnici ter o njihovem silnem nezadovoljstvu. Pomočnikom samim pa sedaj zopet prerokujejo odpust z oktobrom in če ne bo nič oktobra, prav gotovo z decembrom, pa če takrat ne bo nič, si bodo izmislili april itd. Pri Izmišljanju so izredno vztrajni, bolj kot so pa bili pri delu takrat, ko so se še igrali z železniškimi objekti. Še več takih cvetk bi lahko nanizali, vendar se nam zdi škoda črnila in papirja. Gospodje mojstri! Prenehajte z beganjem ljudi in s širjenjem neresničnih vesti. Brigajte se raje za vaše poslovne knjige, da ne bo ^»pomote pri davčnih prijavah. Pomočnike pa pustite pri miru, ker jim ne boste prišli do živega. Tudi za njihove plače vam ni treba skrbeti, kajti te so mnogo, mnogo boljše, kot pa so bile plače, ki ste jih dajali in jih še dajete sedanjim pomočnikom vi. Skrb za odpust pa prepustite mirne duše železnici, ki bo svoje dimnikarje upokojila in ne odpustila takrat, ko bodo dozoreli za upokojitev. Do takrat pa je še okrog trideset let! Mladinski mirovni kongres V času, ko je vojna nevarnost največja, je razumljivo, da se z druge strani pojavi reakcija, torej v tem primeru živa potreba po organiziranem miru. Letos se vrši v Ženevi splošni mirovni kongres, o čemer smo že čitali v dnevnem časopisju. Iz časopisnih vesti se je dalo razbrati, da priprave za ta kongres ne gredo v pravcu, kakor bi bilo želeti. V vodstvu so se pojavile neke motnje, zaradi česar je bil kongres prenesen iz Ženeve v Bruxelles. Pa to mimogrede. Nas zanima predvsem imadinski ^mirovni kongres, ki bo brez dvoma v Ženevi in to od 31. avgusta do 7. septembra t. 1. V Ljubljani je prvi započel akcijo za udeležbo akademski akcijski odbor, ki je sklical sestanek vseh mladinskih organizacij in tudi druge, ki se zanimajo za mirovni problem. Na tem sestanku je bil izvoljen ožji delovni odbor, ki ima nalogo organizirati vse potrebno ter omogočiti slovenski delegaciji udeležbo na mladinskem mirovnem kongresu v Ženevi. Dosedanje priprave trajajo že nad 14 dni in to brez vidnejših uspehov radi prepovedi pokrajinske konference, ki je bila sklicana v Ljubljani. Na njej bi se določila delegacija za Dravsko banovino. Ker ni bilo konference je vse delo zaostalo, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v ostalih naših mestih, kjer že obstojajo odbori za mirovni kongres. Iz pojasnil, ki jih je kongresni odbor dobil pri oblasteh, je razvidno, da smatra oblast te priprave za levičarsko akcijo. Kdo vodi te priprave drugje, nimamo točnih informacij; v Ljubljani je ta sum gotovo odveč. Prvotno je v Ljubljani priglasilo svoje sodelovanje 32 organizacij, izmed katerih ni nobena komunistična, če izvzamemo del akademske mladine. Po znani »Slovenčevi« objavi o pripravah za mladinski mirovni kongres so vsa katoliška društva odpoklicala svoje zastopnike iz akcijskega odbora, poleg tega še nekatera druga društva, ki so se dala zapeljati po »Slovenčevi« informaciji. Nam se ne zdi tako važno, kdo kongres organizira. Važnejše je, kako bo ta kongres organiziran in kateri narodi sodelujejo. Točno nam je znano, da so pozvane na ta mirovni kongres vse mladinske organizacije sveta, da skupno manifestirajo voljo do miru, ki je predpogoj mednarodnega stanja in notranje okrepitve predvsem malih narodov. Socialno slovstvo Nezaposlenost. Ispitivanje stvarnog stanja njegovih uzroka i posledica (s naročitim obzirom na jugozapadne krajeve). Sarajevo 1936. Pod gornjim naslovom so izšle pred kratkim v Sarajevu tri brošuri-ce, ki nazorno dokumentirano z mnogimi statističnimi podatki obravnavajo problem brezposelnosti v jugoza-padnem delu naše države. Prva knjižica obravnava stanovanjski problem brezposelnih delavcev, druga prehrano in potrošnjo mleka, tretja pa vprašanje oblačila, perila in obuvala. Knjižice sta napisala Vladeta Bilbija in Branko Tadič, izdala jih pa je Delavska zbornica v Sarajevu. Risbe, s katerimi so knjižice ilustrirane, je izdelal Roman Petrovič. * Poslovno poročilo glavne bratovske skladnice v Ljubljani za leto 1935. Glavna bratovska skladnica je pred kratkim izdala obširno, tiskano poslovno poročilo z dragocenim statističnim materialom, ki zgovorno prikazuje današnje težko stanje bratovskih skladnic. Nekaj izvlečkov iz poslovnega poročila bomo objavili tudi v našem: listu. * Filip Uratnik: Tri sanacije pokojninskega zavarovanja rudarjev. Maribor 1936. Tajnik ljubljanske Delavske zbornice g, Filip Uratnik je napisal pod gornjim naslovom kratko, 16 strani obsegajočo brošuro. V njej temeljito obravnava pereči problem sanacije bratovske skladnice. Nazorno prikazuje žalostno dejstvo, da vse dosedanje »sanacije« prav za prav pomenijo popolno katastrofo rudarskega zavarovanja. Ddkaz temu je dejstvo, da je bila n. pr. ljubljanska Glavna bratovska skladnica, ki je bila že precej hudo ogrožena, z novo ureditvijo oškodovana za poltretji milijon dinar- jev! Za novo »sanacijo«, ki smo jo tudi v našem listu že objavili, pravi avtor dobesedno: »Ako je bila prva »sanacija« bratovskih skladnic dokaz za popolno nerazumevanje in neuva-ževanje važnih in kričečih socialnih potreb, je ta druga sanacija ponoven, nezaslišan primer neuvaževanja teh potreb in uvaževanja pritožb, izneše-nih s strani poslodavčev ...« Ob koncu obravnava g. Uratnik vprašanje, kako naj se pomaga Glavni bratovski skladnici, da bi postala likvidnej-ša. Postavlja zahtevo po ponovni no-velizaciji uredbe o osrednjem fondu za sanacijo bratovskih skladnic, in sicer v smislu najnovejšega predloga Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Nimamo sicer jamstva, da je to popolna sanacija rudarskega zavarovanja, pač pa je gotovo, da je to vsaj etapa v pravcu sanacije. Naš pokret Rudarji TPD zopet v mezdnem gibanju Delavske strokovne organizacije kot druga pogodbena stranka, so s 1. avgustom t. 1. odpovedale kolektivno pogodbo pri Trboveljslki pre-mogokopni družbi. Vzrokov za odpoved kolektivne pogodbe je bilo več, med drugimi tudi dosledno nižanje mezd potom novih akordov. Delavstvo zahteva energično ureditev spornih vprašanj potom nove kolektivne pogodbe, ker upa, da se bo z novo kolektivno pogodbo položaj rudarjev pri TPD vsaj malo izboljšal. Dne 10. avgusta so se vršila na Rudarskem glavarstvu v Ljubljani prva pogajanja, o katerih je bii oblastveno izdan naslednji komunike: Na poziv Rudarskega glavarstva v Ljubljani se je danes (10. avgusta) vršil sestanek med predstavniki TPD in zastopniki delavslkih organizacij, da se posvetujejo o položaju, ki je nastal v revirjih TPD zaradi odpovedi kolektivne pogodbe in od strani TPD napovedane reorganizacije rudniških obratov. Po temeljiti razpravi sta se obe stranki sporazumeli na naslednje: 1. TPD odloži za 15. avgust napovedane redukcije delavstva. 2. Delavski zastopniki bodo pospešili informativne sestanke z delavstvom tako, da se bodo mezdna pogajanja vršila 26. avgusta 1936. 3. TPD kakor tudi delavski zastopniki izjavijo, da bodo storili vse, da se pri napovedanih pogajanjih doseže obojestransko zadovoljiv sporazum. V zvezi z započetim mezdnim gibanjem je Medstrokovni akcijski odbor v Ljubljani razposlal vsem podružnicam, odn. krajevnim organizacijam Narodne strokovne zveze, Zve-ze rudarjev Jugoslavije in Jugoslovanske strokovne zveze na območju revirjev TPD okrožnico z vsemi potrebnimi navodili. Pozivamo podruž. (niče NSZi d!a fce po 'isti (strogo in točno ravnajo. Delovanje (TO Centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo v Dravski banovini je že pred časom končal definitivno redakcijo načrta za skupno kolektivno pogodbo tekstilnih podjetij Dravske banovine. Načrt z izdelano tarifo je bil poslan vsem delavskim strokovnim organizacijam, ki imajo včlanjeno tekstlino delavstvo, nadalje vsem tekstilnim podjetjem ter kraljevski banski upravi v Ljubljani. Slednjo je zaprosil, naj čimprej razpiše razpravo. Prva razprava je tudi že razpisana ter se bo vršila 14. avgusta t. 1. na banski upravi v Ljubljani. Na razpravo so poleg delavskih zastopnikov povabljeni tudi vsi podjetniki. Kakor vse kaže, se bo s prvo razpravo pravo delo za kolektivno pogodbo šele pričelo. Mnogi podjetniki se namreč nikakor ne morejo sprijaz- niti z mislijo, da je končno vendarle treba urediti mezdne in delovne pogoje tekstilnega delavstva. Več podjetnikov je takih, ki sicer kolektivni pogodbi ne nasprotujejo, bodo pa predlagali gotove spremembe. Gospod Hutter iz Maribora pa je že izjavil, da se z načrtom kolektivne pogodbe popolnoma strinja. 0 poteku pogajanj bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Iz oedružnic GORJE PRI BLEDU. Shod narodnega delavstva. Podružnica Jesenice je sklicala dne 19. julija shod v Sokolskem domu v Gorjah za tamošnje nacionalne delavce. Shod je bil zelo dobro obiskan ter so navzoči pod predsedstvom tov. Berganta pazno sledili temperamentnim izvajanjem delegata centrale tovariša Rupnika. Govornik se je dotaknil vseh aktualnih problemov, ki so v tesni zvezi z narodnim strokovnim pokretom in živo dokazal potrebo organizacije v težkem boju delavstva za obstanefk. Govornika so navzoči nagradili s splošnim priznanjem in vzklikali solidarnosti, ki je delavstvu neobhodno potrebna. Tovariš Bergant je ob zaključku izgovoril še nekaj iskrenih in krepkih besed, nakar se je zelo dobro uspeli shod dostojanstveno zaključil. Želimo še več shodov. HRASTNIK Tridnevna stavka pri rudniku. V hrastniškem rudniku je dne 7. julija t. 1. spontano izbruhnila stavka, v kateri je stavkalo okrog 580 hrastni-ških rudarjev. Povod stavki je bila nerazumljiva trma lokalnega obratnega ravnateljstva, ki je odbilo upravičene delavske zahteve. Večinoma so se te zahteve nanašale na točno izvajanje nekaterih točk kolektivne pogodbe, ki so se s strani obratnega vodstva krčile. Več vprašanj pa je bilo popolnoma lokalnega značaja. Tako n. pr. so se rudarji pritoževali zaradi načina zaposlitve na separaciji i. dr. Med stavko so se vršila pogajanja pri obratnem ravnateljstvu, ki pa niso imela uspeha. Zato so se vršila dne 9. julija pri centrali TPD ponovna pogajanja pod vodstvom rudarskega glavarja g. ing. Močnika, ki so bila uspešno zaključena. Družba je ugodila vsem glavnim delavskim zahtevam. Ostalo je nerešenih samo nekaj popolnoma lokalnih vprašanj, ki so bila prenešena na obratno razpravo. Delavstvo se je z uspehom pogajanj soglasilo ter je pričelo dne 10. julija zopet z delom. NSZ sta pri pogajanjih zastopala strokovni tajnik tov. Vekoslav Bučar in podpredsednik hrastniške podružnice NSZ tov. Podstudenšek. Razvitje prapora podružnice NSZ na Javorniku bo 16. avgusta Ob tej priliki vsi na Javornik! JAVORNIK Razvitje prapora. Javorniški nacionalni kovinar razvije podružnični prapor NSZ dne 16. avgusta t. 1. Marsikateri bo dejal: »Čemu to, baš v času splošne gospodarske krize?« In ravno v tem času je nujna potreba, da zavedno jugoslovansko nacionalno delavstvo razvije prapor, pod katerim se bo zbiralo tudi v bodoče vse pošteno misleče nacionalno delavstvo. Ravno v tem času je potreba, da se zbiramo pod praporom, ki nosi znak čistega jugoslovenskega narodnega socializma, da pod njim pariramo vse udarce kapitalizma, da pariramo udarce z levice kot z desnice. Naš nacionalno zavedni delavec ni pre- vratni element, on se bori in hoče le svobode, pravice do dela in zato delo tudi pošteno plačilo, da bo imel s tem delom in plačilom človeka dostojno življenje, kajti on smatra sebe