Leto XV., štev. 258 Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva Ulica 6. — Teleton št- 8122, 3123, 3124. 3125. 312& Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tei 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t 11. - Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon St 190 Računi pn pošt Cek zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Ljubljana, petek 9. novembra 1934 Cena 2.— Din Naročnina znada mesečno Din 25._ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Mesec po katastrofi Danes poteka prvi mesec po marsej-Bki tragediji. Živo je še nam vsem v spominu oni strašni 9. oktober. Povsod ie vihrajo v jesenskih viharjih črne zastave in solze se še niso posušile. Prva neznosna bol, ki nam je jemala vid in zakrivala vso bodočnost v črno, pa je vendarle toliko ublažena, da se naše misli morejo vračati k preudarnemu presojanju in spoznavanju velikih dolžnosti, ki nam jih je Ujedinitelj izročil v svojem zadnjem sporočilu, v katerem je ca edinstveni način označil program in cilj svojega življenja ter ceno svoje žrtve: Čuvajte Jugoslavijo! Čuvati Jugoslavijo znači pred vsem nadaljevati politiko, ki je bila življenjski program blagopokojnega Vodje. Politika državnega in narodnega edinstva, politika onega jugoslovenstva, ki v polni enakopravnosti vseh delov države in v plodnem sodelovanju vseh konstruktivnih sil ima najvišji cilj, z gospodarsko in socialno obnovo doseči kulturni napredek vsega naroda in ga navdati z zavestjo nepremagljive notranje sile, da bo znal v vseh morebitnih viharjih čuvati svojo svobodo in neodvisnost. Na današnjih generacijah leži odgovornost, da se ta program do kraja izvede. Kakor je narod pokazal edinstvo iBvoje duše in svojega srca v žalosti nad feguibljenim svojim voditeljem, tako je is svojimi turobnimi manifestacijami, ko ;je nosil Velikega kralja v grob, na edinstven način odobril tudi njegovo delo in njegov življenjski program. Na tem programu se ne da menjati ničesar. Kdor hoče, da se izvrši oporoka kralja Ujedinitelja in dokonča njegovo veliko delo za srečo naše nacije, ta na drugo pot ne more. Kraljeva oporoka, napisana s srčno krvjo na kraju življenja, ki je biilo vse posvečeno ideji jusro-«1 o ve nekega edinstva, se more in sme tolmačiti samo z dejanji Njega, ki jo ie izročil nam vsem v izvršitev. Nobena filozofija kakih novih političnih umetnikov, farizejev in pismarjev je ne more pretvoriti v nekaj drugega, kakor dejansko je. Takih poskusov ne manjka. V glavnem so rezultat spoznanja, da ie dosedanje oponiranje elementarnim načelom naše nacionalne in državne politike po kraljevi smrti postalo še brezuspešnej- Demisija francoske vlade Vladno krizo so s svojim odstopom izzvali radikali - Nova vlada, ki jo sestavlja minister Flandin, bo zopet vlada nacionalne unije—Politični kurz ostane nespremenjen Pariz, 8. novembra d. Na današnji seji ministrskega sveta so radikalni ministri Herriot, Berthod, Bertrand in Queuiile odstopili. Predsednik vlade Gaston Doumergue je nato takoj sestavil pismeno ostavko celokupne vlade in demisijo osebno izročil prezidentu republike. Prezident Lebrun je demisijo sprejel in najprej poskušal pridobiti Doumer-guea, da zopet sam sestavi vlado. Ko paje Doumergue to kategorično odklonil, je prezident ponudil mandat za sestavo vlade zunanjemu ministru Lava-lu, ki pa se je za ponudbo zahvalil, češ da poleg zunanjega resora ne more upravljati še predsedstva vlade. Za Lavalom ie dobil mandat minister za javna dela Flandin, ki ga je tudi sprejel in takoj začel s pogajanji za sestavo svoje vlade. Splošno se računa, da bo uspel in še nocoj predložH prezidentu novi kabinet. Tudi Flandinova vlada bo koncentracijska in se bo v glavnem opirala v parlamentu na iste skupine, ki so podpirale Doumergueovo vlado, tako da ne bo sprememb ne v notranji, ne v zunanji francoski politiki. Odstavljeni pa bodo z dnevnega reda vsaj za nekaj časa načrti za revizijo ustave. Zakaj so radikali Izzvali krizo Pariz, 8. novembra, d. Da bo prišlo do demisije vlade, je bilo iasno že snoči. Pravi vzrok krize ie odpor radikalov proti spremembi ustave, kakor jo je zahteval Doumergue. neposredni povod za krizo pa je bil spor zaradi proračunskih dvanajstim Doumergue ie vztrajal na tem. da mora parlament dovoliti dvanajsti ne za tri mesece, radikali pa so jih bili voljni dovoliti le za en mesec Odklanjali pa eo trimesečne dvanajstine zaradi tega. ker bi Doumergue, ako bi mu bile dovoljene, dobil s tem možnost, da razpusti parlament in razpiše nove volitve, kar pa je nemogoče, ako ima vlada proračunski provizorii le za en mesec. Nevarnost razpusta parlamenta so hoteli voru s senatnim predsednikom Jeanncvom je prezident Lebrun ponudil sestavo vlade predsedniku parlamenta Bouissonu, ki pa je mandat odklonil. Novinarjem je kasneje motiviral svojo odklonitev s tem. da smatra za svojo glavno nalogo vztrajati na mestu predsednika zbornice, kjeT more najuspešneje nadaljevati svoje delo za pomirjenje političnih strasti. Za Bouissonom je bil pri prezidentu zunanji m nister Laval. Tudi ta je ponudeni mu mandat za sestavo vlade odklonil z izjavo, da je bil šele pred kratkimi tedni, po Barthoujevi tragični smrti, poverjen z veliko in odgovorno nalogo voditi zunanjo politiko Francije. Tej svoji misij; se hoče posvetiti popolnoma, ako pa ji hoče biti kos, se ne more obremeniti z nobenim drugim delom. Zato tudi predsedstva via.de ne more sprejeti. Flandin sestavlja novo vlado Ob 13-20 je prišel k prezidentu Lebrunn dosedanji minister za javna dela Pierre Etienne Flandin, ki pripada tako zvami demokratični aliansi in se smatra zato za primernega politika, da obnovi vlado nacionalne unije. Flandin ie ostal s prezidentoin v razgovoru vse do 14. ure- Na osnovi izmenjanih misli se je odločil ponudeni mu mandat za sestavo vlade sprejeti Takoi po kosilu je najprej poiskal svojega prednika Doumerguea ter se z njim kratko posvetoval. Nato je obiskal še predsednika obeh zbornic, potem pa se po vrsti sestal z vo dilnimi politiki vseh frakcij, ki eo bile zastopane v dosedanji vladni koncentraciji. Ob 9. zvečer njegova pogajanja 3e ni6o končana. splošno pa se pričakuje, da jih bo Flandin zaključil se nocoj in da bo njegova vlada imenovana že v teku današnje noči. Politika bo ostala nespremenjena O podrobnostih, kako bo Flandin sestavil svojo vlado, še ni ničesar znanega. Za gotovo pa se matra, da se bo opirala na iste parlamentarne frakcije, ki se je na nje opirala tudi Doumergueova vlada. Ravno tako ni nobenega dvorna, da bo ne glede na osebe, ki bodo stopile v novo vlado, .i&ijtrvj. aiui u lnjsuuv/ oc uiciuaucoucj- I i "/-i^uc-ia jraj lauicu la wu I__. , , . »111 • ,... še, nego je bilo dosedaj, ker ie narod radikali za vsako ceno preprečiti. Zato so ma o 01 w 1 r-' 11 n ntr/vl-ii I snoči sklenili, da bodo danes odstooili in s I . . . 1 nespremenjena, verjerno pa je, ca način, ki mu nikdo na svetu ne more odrekati plebiscitarnega značaja, izrekel svojo voljo, da se delo za edinstvo brez kompromisa nadaljuje v duhu pokojnega kralja. To spoznanje sili trezne elemente med dosedanjimi opozici-emalci na realno pot približevanja jugoslovenski liniji. Na žalost pa pri njih še ne vidimo, da bi bili iskreni ter mora-lično in politično pogumni dovolj, da odkrito izvedejo posledice tega spoznanja. Izmišljujejo si neke prehodne formule, katerih glavni značaj je ta, da nikomur jasno ne povedo, kaj njihovi avtorji prav za prav hočejo. Vsem tem — in mnogim ne moremo oeiporavati, da se je pri njih vzbudil čut odgovornosti in patriotične dolžnosti — je treba reči: pustite izumetničene razlage in meglene komentarje ob strani! Odkrito in iskreno stopite v kolo vseh, ki so odločeni izvajati oporoko kralja Ujedinitelja in dovršiti njegov program, tako veličasten, a obenem tako preprost in jasen! Ako se čuje danes n. pr. beseda »koncentracija«, je upravičena v toliko, v kolikor se nanaša na zahtevo tn potrebo, da se združijo k splošnemu delu vsi v resnici pozitivno čuteči jugoslovenski elementi v naši državi in da ee na vseh poljih javnega delovanja okrepijo napori v izvajanju prave ju-gc-slovenske politike. Da se poleg dobronamernih, dosedaj pri jugoslovanskem delu ob strani stoječih ljudi oglašajo tudi nepoboljšljivi zastopniki žalostne preteklosti, oni, ka-katerih poglede na narod in državo je umrli kralj v imenu vsega naroda proglasil za težko pregreho proti življenjskim interesom naše nacije, kdo bi se temu čudil? Niti na tem ne moremo biti ogorčeni, da se s te strani poizkuša naravnost falzificirati, kar nam je znano kot življenjsko delo kralja mučeni-ka, in nedavno smo mogli v nekem našem domačem lističu citati interpretacijo kraljeve oporoke, ki priča o popolni pokvarjenosti mišljenja, povrh pa še o otroški primitivnosti političnih pogledov dotične skupine. Ne, ne! Gospoda naj se ne vara! Kdor poizkuša danes otvoriti diskusijo o problemih. ki jih je kralj Ujedinitelj ob soglasju vsega naroda za vedno odstavil z dnevnega reda, ta samo dokazuje, da želi otvoriti razpravo o sami eksistenci našega naroda in naše države. Zunanji sovražniki Jugoslavije so računali, da bo kraljeva smrt postavila na dnevni red zopet naša plemenska, verska in pokrajinska vprašanja, ki naj bi narod vrgla v nove zmede, državo pa v nepopravljive slabosti. V tem računu so padli tudi streli v Marseilleu. Toda naš narod je instinktivno vedel, da mu ena edina stvar lahko omogoči, da preboli nenadomestljivo izgubo: ako očuva svoje edinstvo in nadaljuje po poti, po kateri ga je vodil Veliki kralj. Narod ne bo nikomur dovolil, da pod katerokoli snoči sklenili, da bodo danes odstopili in e tem izzvali odstop celokupne vlade. To namero so izvršili. Na današnji seii vlade eo vsi radikalni ministri razen notranjega ministra Marchandeauja. ki je postal minister šele po marseilleskem atentatu. izroč'li Doumergueu ostavko in takoj nato. ob 11.30, zapustili predsedstvo vlade. Ostavko eo utemeljili z očitkom, da gredo Doumergueove zahteve preko okvira sporazuma o političnem premirju, na katerem ie bila zgrajena sedanja vlada nacionalne unije. Po odhodu radikalnih ministrov je ostal v sejni dvorani Doumergue z ministri, ki niso odstopili. Skupno so sestavi.li demisij-sko pismo o odstopu celokupne vlade. Doumergue je odklonil zopetno predsedstvo vlade Ministrski predsednik Gastco Douimer-gue je par minut pred 12. osebno odšel k predsedniku republike Lebrunu ter mu sporoči] demisijo vlade. Prezident je demisijo sprejel, obenem pa skušal pregovoriti Doumerguea, da zopet prevzame mandat za sestavo nove vlade, ker je v današnjem položaju vsaka druga vlada nemogoča, kakor samo vlada nacionalne unije. Novi Dommerguejev kabinet naj bi se pred vsem posvetil v notranji politiki gospodarskim vprašanjem, v zunanji politik! pa učvrstitvi miru. Med tem naj bi se poskušal najti kompromis za ustavno reformo, ker v tem vprašanju po preži den tovem mnenju na-sprot^tva niso tako velika, da jih ne bi bilo mogoče z dobro voljo premostiti. Odstopivši ministrski predsednik Dou. mergue se je zahvalil prezidentu za njegovo zaupanje, odločno pa je izjavil, da oro6vetna m'n!stra da skleneta konvenci. k> ki nai uredi vse 'taliiansko-madžarske knltnrne probleme« TtalijansV- listi s0 o Gombosovih posve -oranjih > \TiicsnMnHeni obiaviH samo ne kal krajših komentariev »Tevere« poudar ja. da se politična situacija v Evropi ni spremenila, da pa tudi sicer nobeni poli- tični dogodki ne morejo ločiti Italije od Madžarske, ki bosta vselej sporazumno in skuipno branili svoje interese. Vsi, ki so pričakovali, da se bo madžarska zunanja politika spremenila, morajo sedaj uvideti, da je italijansko-madžarsko prijateljstvo čvrsto in da ga ue morejo oslaibiti nikake spletke. »Tevere« je še pred kratkim zagovarjal i t a li j ans ko.n emško sodelovanje. Njegov komentar je vrabudil zato tem več-je zanimanje, ker je član.kar gotovo mislil na madžarsko paktiranje z Nemčijo. Turinska »Stampa« se bavi z razpoloženjem francoske politične javnosti napram Gombosovim rimskim razgovorom in poudarja, da so francoski politični krogi videli v Gombosovem posetu poskus, da bi se diplomatska akcija, ki je pripravljala sestanek Lavala z Mussolinijem. usmerila na drugo pot. da ne bi Madžarska ostala docela izolirana. Madžarsko-italijansko prijateljstvo nasprotuje diplomatski akciji Francije in Male antante, ki sicer prizma vata, da bi bilo »bližanje z Italijo mogoče in koristno, zahtevata pa, da 6e Italija prilaeodi vsem modalitetam sistema, ki bi odgovarjal interesom Francije in njenih za-veniikov. »Stampa« zaključuje, da zbliža-nje med Francijo l.n Italijo ne bo mogoče in da se že trgajo niti, ki jih je s/pletel pokojn' Barthou med Rimom in Pari-zom Z? Gombosom pojde tudi Schuschnigg v Rim Dunaj. 8 novembra AA. »Politische Kor-resTKvn^denz« poroča da bosta avstrijsk-kancelar dr Schuschnisg in zunanji mi nister Berger-Waldenesre odpotovala v Rim sredi novembra in nosetila nato tudi druge JEBvroipeke prestolnice. Borba za ustavno reformo v Franciji Glavne zahteve Dotunergueovega reformnega programa — Strah pred avtokratičnimi eksperimenti — Izjemen položaj sivolasega francoskega državnika Pariz, 6. novembra. Boj za reformo ustavnega in političnega življenja stopa v Franciji v odločilni stadij. Ministrski predsednik Doumergue si je to reformo očividno postavil za poslednji veliki cilj svojega življenja. V soboto je v svojem programatičnem govoru po radiu s poudarkom izrekel svoje prepričanje, da izvira vsa moralna, finančna m politična kriza Francije v prvi vrsti iz nepopolnosti ustave, ki je kriva, da nima francoska vlada potrebne avtoritete. Francoski parlament, je rekel sivolasi državnik, se je izoblikoval v teku 60 let tretje republike v posebno ustanovo, ki je izgubila pravo zvezo z narodom m ki skrbi le za svoje posebne interese. Več neprijetnih razkritij je v poslednjem času pokazalo, da so osnovni temelji francoske ustave danes več ali manj samo še teorija in da so uprava, sodstvo in zakonodaja med seboj tako povezani, da o ločitvi, odnosno samostojnost- teh treh oblasti ne more biti več govora. Za" to je treba postaviti francoski parlamentarni sistem na nove, čvrste temelje, ki bodo omogočili, da bodo omenjene tri osnovne panoge državnega udejstvovanja zopet resnično neodvisne druga od druge in da bo zlasti sodstvo na vse strani objektivno in docela neodvisno. To je cilj, ki si ga je postavil Doumergue in ki se zanj brez dvoma zavzema velika večina Francozov. Glavna težkoča za Dou-merguea je v tem, da bi zmanjšala njegova reforma današnjo oblast senata n zbornice, predvsem pa zahteva, da se odpravi veto, ki ga je doslej senat lahko zoperstavil predlogu vlade za razpust poslanske zbornice. Po sedanji ustavi lahko dobi ministrski predsednik od predsednika republike pravico razpustiti zbornico le tedaj, če na razpust pristane tudi senat. Doumergue hoče, da bi smela v bodoče vlada razpustit: zbornico že samo s pristankom šefa države. Seveda se senat noče odpovedati svoji prero-gativi; tudi je razumljivo, da se poslanca nočejo odreči svojemu današnjemu močnemu položaju, zlasti pa ne pravici, da lahko bTez rizika za sebe po mili volji mečejo vlade. V drugih parlamentarnih demokracijah, predvem v Angliji, katere ustava služi današnjem francoskim ustavnim reformatorjem za vzor, poslanci, ki vržeio vlado, kaj lahko tvegajo obenem tudi svoje stolčke, skoraj gotovo pa morajo računati s stroški, ki so v zvezi z novimi volitvami. Doumergueov reformni predlog ima za smoter, da odvzame francoskim poslancem njihov dosedanji privilegij, da ne riskirajo s strmoglavljenjem vlade ničesar drugega kakor to. da bodo nekateri med niimi na novo postali ministri. Tak »riziko« pa tudi članom francoskega parlamenta ni neprijeten. Zato Doumergue med drugim zahteva, d-a bi se smel parlament razpustita, ako v razdobju pol leta vrže dve vlad' Nihče v Franciji, tudi Doumergiueovi nasprotniki. ne zanika potrebe, da bi dobila vlada večjo stabilnost in s tem večji ugled. Zelo hudi pomisleki pa se pojavljajo proti temu, da bi se tako zelo okrepila moč predse dn ka republike in predsednika vlade. Zlasti z ozirom na dogodke in na položaj pri obeh velikih sosedah, v Italiji in Nemčiji, pa vlada v dobršnem delu francoske javnosti silno nezaupanje do ambicioznih mož. Francija pozna v svoji zgodovin' mnogo odločnih in brezobzirnih vojakov in politikov. ki so si znali priboriti avtokrati" čen položaj. Zato je mnogo razsodnih Francozov mnenja, da z ozirom na nem rno dobo v današnjih dneh ni posebno pametno uvajati reforme, ki bi olajišale pot kakemu političnemu avanturistu. Zaradi teh bojazni se upirajo nameravani reformi zlasi radikali, ki imajo v sedanji vladi pet zastopnikov. Poleg njih se bore proti reformi iz načelnih vzrokov vse stranke levice. Kako daleč bodo šli radikali v svoji opoziciji, od tega je odvisna usoda Doumergueove vlade. Zdi se, da ima Doumergue za seboj večino Francozov. Vprašanje pa je, če bo mogel pridobiti še več no parlamenta in senata. Ustavno reformo mora odobriti »Velika narodna skupščina«, sestavljena iz senata in zbornice, ki zaseda v Versaillesu. Na kongresu radikalne stranke v Nantesu pa je bil zelo popularen klic »Ne gremo v Versailles«. Kongres v Nantesu je sicer pokazal, da večina radikalne stranke priznava potrebo sprememb v ustavi. Senatorji rad kalne stranke so celo ugotovili, da je treba okrepiti izvršno oblast, da urad ministrskega predsednika potrebuje reorganizacije, da je treba dalje izboljšati parlamentarni postopek in tudi zajamčiti točno izglasovanje proračuna. Toda Doumergueove zahteve gredo mnogo dalje. Poleg pravice za razpust parlamenta vsebujejo med drugim točke: ministrski predsednik mora dohiti z zakonom določen položaj v ustavi, tako da bo eksekutiva postala bolj neodvisna od legislative; število minstrov ne sme presegati 20; če parlament ne izglasuje pravočasno proračuna, ima vlada pravico vladati na osnovi starega proračuna. Glavna spor na točka pa je, kakor že rečeno, zahteva po pravici, da se parlament razpusti brez privolitve senata. V tem vprašanju je Doumergue pripravljen pristati le v toliko na kompronrs, da bi senat zadržal pravico veta samo v prvem letu po izvršenih volitvah. V tej hudi notranji borbi, ki pretresa današnje politično življenje Francije, vidimo torej sivolasega Doumerguea. kako se z mladostno žilavostjo in z vnemo bori za dosego svojega cilja. Če bi b'l le malo mlajši in ne bi imel že nad 70 let. tedaj bi ga nasprotniki že davno napadli z očitki, da stremi za lastno avtokracijo Toda v Franciji vedo, da si Doumergue ne želi ničesar bolj, kakor da b- se lahko čim prej vrnil v zatišje svojega doma v Tournefeuilleu. Čim bo njegova naloga uspela si poišče ta mir, če pa ne bo uspela, bo odšel vsaj z zavestjo, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Iz poljskega Sejma Opozicija ostro kritizira Beckovo zunanjo politiko, ki Je Poljsko odtujila Franciji Varšava, 8. novembra, d. Po sedmih mesecih se je včeraj zopet sestal Sejm in pričel razpravljati o novem državnem proračunu. Že takoj prvega dne je proračunska debata do vedla do ostrih izpadov opozicije zaradi Beckove zunanje politike. Voditelji levičarskih srtrank, zlasti pa socialno demokratski poslanec Zulavvski, vodja radikalne kmetske stranke Rog in krščansko demokratski poslanec Tempka so izrazili svoje začudenje nad napredujočim zbliževanjem Poljske z Nemčijo in istočasno odtujitvijo od Francije in Male antante. Tempka je poudaril, da Beck bagatelzira stare zveze poljske države ter da je njegova politika za zbližanje z državami, ki skušajo porušiti versajslci mirovni sistem, izredno vznemirjajoča, ker sam obstoj Polj'-ske sloni baš na sistemu mirovnih pogodb. Spričo naraščajoče militarzacije Nemčije smatrajo najširše plasti prebivalstva politi- ko zunanjega ministra Becka za izredno nevarno. Politična javnost ostro kritizira tudi Beckovo navado, da niti v Sejmu, niti v javnosti ne daje nikakih izjav o svojih namerah. V imenu vladnega bloka je izjavil poslanec Miedzinski, da je zveza s Francijo še vedno tradicionalna in popularna. V vseh pogodbah, ki jih je sklenila Poljska v zadnjem času, se je vselej izrecno poudarilo, da se naše zveze in obveznosti z novimi pogodbami ne izpreminjajo. Kar pa se tiče poljskega sporazuma z Nemčijo, je to še posebej poudarjeno. Ob koncu je Miedzin-ski izjavil, da bo poljska politika ostala vedno zvesta svojim zaveznikom in prijateljem, da pa se Poljska nikdar ne bo dala ponižati tako. da bi smela voditi samo polivko v predsobi. Za poljsko politiko niso odločilna prestižna, marveč življenjska vprašanja. Sestava državnega proračuna Beograd, 8. novembra, in Ministrski svet ima zadnje dni vsak dan dolgotrajne seje, na katerih razpravlja o državnem proračunu. Proračun bo, kakor se doznava, nekoliko znižan. Na vsak način pa bo vlada v zakonitem roku, to ie do 20. novembra, predložila predlog proračuna Narodnemu predstavništvu v nadaljnjo razpravo. Nova trgovinska pogodba med Francijo hi Avstrijo Pariz, 8. novembra, č. Danes je bila pod-pisana nova avstrijsko-francoska trgovinska pogodba. Francoska vlada je priznala Avstriji ^referenčne tarife za nekatere vrste njenega izvoznega blaga. Obenem je pristala na znižanje nekaterih carin. Avstrija je dala Franciji ugodnosti za trvoz francoskega blaga. Princ Jurij ie postal lord London, 8. novembra, i. Včeraj dopoldne je bil kentski vojvoda princ Jur j kot novi lord svečano uveden v lordsko zbornico. Spremljala sta ga vojvoda waleški in vorški Dvorana gornje zbornice je bila nabito polna angleških lordov in odličnega bčinstva. Protijaiponsld izgredi v Ameriki Tokio, 8. norvembra. AA. V Phoenixu (v ameriški državi Arizoni) so bili novi izgredi proti japonskim naseljencem. Izgred n i ki eo zažgali več iaiponskih hiš in razdejali neko japonsko trgovino. Dva Japonca sta ranjena. Japonski generalni konzul v Los Angelesu je poslal svojega uradnika v Pboe-nix, da zbere podrobne podatke za nov protest pri krajevnih in zveznih oblasfcvih. Priprave za posaarski plebiscit Rm, 8. novembra, k. Odbor Društva narodov, ki proučuje položaj v Posaarju, zaseda v ftimu že tretji dan. Na sejah v palači Chigi razpravljajo o odredbah, ki naj se izdajo za ohranitev miru in reda pri plebiscitu v Posaarju. Nocoj je prispel v Rim predsednik posaarske vladne komisije Knox, ki bo predložil odboru daljše poročilo o najnovejših dogodkih v Posaarju. Kakor poročajo nocojšnji rimski Ksti se posaarska vladna komisija bori z velikimi upravnimi težavami zaradi številnih protestov protj objavljenim volilnim listam. Nastala je nevarnost, da se plebiscit 13. januarja prihodnjega leta ne bo mogeJ vršiti. Poizkošen vlom v jugoslovenski konzulat v Solnogradu Dunaj, 8. novembra. AA. Iz Solnograda poročajo, da je predsnočnjim neki neznanec skušal priti v poslopje tamkajšnjega jugoslovenskega konzulata, vendar so ga pravočasno opazili in se mu njegova namera ni posrečila. Neznanec je pobegnil. Policija sikuša sedaj dognati, kdo je neznanec in zakaj je hotel priti v poslopje konzulata. Machado zastrupljen? New York, 8 novemibra AA. Tukajšnji listi poročajo, da je bivši predsednik republike Kube Machado, ki živi na Sando-mingu, hudo obolel. Baje ga je zastrupil njegov kuhar, ki je bil v zvezi z neko skrivno politično organizacijo. Splošna stavka v Španiji Pariz, & novembra, g. Poročita o dogodkih v Španiji še vedno ne dopuščajo nobene jasne slike. Dočjm zagotavlja madridska vlada, da se je od sindikalistov proglašena stavka popolnoma izjalovila, poročajo z druge dokaj zanesljive strani, da se stavkovno gibanje vedno bolj širi. Tako so na primer v Barceloni skoraj vsi industrijski obrati ustavili delo. Nemška intervencija v Londonu Pariz, 8. novembra. AA. Po poročilu »Peti t Parisiemac iz Londona je nemški poslanik na angleškem dvoru v. Hosch oniskal včeraj angleško zunanje ministrstvo in ime! daljši razgovor z državnim podtajnikom za zunanje zadeve o posaarskem vprašanju. Pojasnil mu je pomen francoskega dozdevnega naklepa, da uvede v Posaarju red z vojaštvom in ga opozoril, da bi tako ravnanje francoske vlade nasprotovalo sporazumu iz leta 1926.. sklepom Društva narodov, kakor tudi duhu locarnske pogodbe. Uspehi laburistov na Škotskem L/Ond°n, 8. novembra AA. Po zadnjih podatkih o občinskih volitvah na škotskem je delavska stranka dosegla lepe uspehe. Dohila je 36 novih občinskih odbornikov. V 8 mestnih občinah, kjer je bila dosedaj v manjšini, ima večino. Aretacije socialistov na Dunaju Dunaj, 8. novembra AA. Tekom včerajšnjega dne so prijeli večje Število socialnih demokratov, ki so pripravljali demonstracije za 11. november. Nobelovo nagrado za literaturo dobil Pirandello London, 8. novembra A A Reuter poroča iz Stockholma: Nobelovo nagrado za literaturo je dobil znani italijanski dramatik Pirandello. Orjaško vodno letalo Pariz, 8. novembra. AA. V Toulousu grade največje vodno letalo sveta. Proti koncu leta bodo napravili že prve poizkuse. Letalo bo lahko prevažalo 70 oseb. Del potnikov bo imel na razpolago 12 razkošnih kabin, kakršne so na oceanskih parnikih. Vsaka kabina bo imela dve postelji in prostor za umivanje. Letalo bo dolgo 32 m, široko 50 m in visoko 9 m. Opremljeno bo s 6 motorji po 850 konjskih siL V višini 2000 m bo letelo s hitrostjo 250 km. Tehtalo bo 32 ton, akcijsko področje bo znašalo 3000 km. Na krovu bo imelo 27.000 1 goriva. Thompsonovo zopet pogrešalo Po rt Darwin, 8. novembra AA. Tu so t velikih skrbeh zaradi letalke Frede Thompson, lri je včeraj dopoldne odletela ▼ Mel-bourne in od nje odtlej ni nobenih poročil. Tudi bogata Švica nhna denarja Bern, 8. novembra. AA. Zvezni svet je sestavil načrt novega proračuna. Primanjkljaj znaša 41.6 milijona frankov. Na 50.000 ljudi en duhovnik Mexico, 8. novembra. AA. Kongres zvezne države Pueple je odobril načrt zakona, po katerem se bo število duhovnikov v tej državi tako omejilo, da bo na 50.000 ljudi prišel samo po en duhovnik. Radikalno socialistični blok v državi Yukatanu ie sklenil zahtevati od zveznega kongresa, da morajo biti vsi duhovniki v Mehiki oženjem in po rodu Mehičani. Komunistične demonstracije v Budimpešti Budimpešta, 8. novembra, w. V pretekli noči »o se ob priliki 17. obletnice ruske revolucije vršile v predmestjih Budimpešte komunistične demonstracije. 200 komunistov je korakalo z rdečimi zastavami po ulicah ter vzklikalo Rusiji. 32 osefo je bilo aretiranih. Brezvestno početje ciganov Apatin, 8. noven&ra. n- Oblasti so ugotovile, da ie neka tukajšnja skupina ciganov v zadnjih dneh izkopala mnogo prašičev, ki so jih morali zaradi kužnih bolezni zaklati in zakopati. Cigani so odvzemali svinjam mast ter jo prodajali trgovcem v Samoboru, Šoltu jn Briglevici po zelo nizkih cenah. Ostalo meso so odnašali skrivaj v svinjake hleve ter tako okužili zdrave svinje. Mnogo ciganov je bilo že aretiranih. Uvedla se je tudi preiskava proti trgovcem, katerih imena oblasti, nočelo objaviti, da ne bi prišlo do morebitnih izgredov. ker je odkritje izzvalo silno senzacijo in strah po vsej okolici. (po&etiie razstavo barajevskifi preprog =========3^=========== == - V LJUBLJANI, ŠELENBUROOVA ULICA štev. 7, L nadstropje Razstava je otvorjena vključno do nedelje 11. L m. Prodajamo na 24= mesečne obroke Ranorimka tkalnica preprog Sarajevo Pred Društvo narodov ali izročitev zločincev Če Italija ne ho izročila Paveliča in Kvaternika, bo Francija predložila vso stvar Društvu narodov Pariz, R. novembra, p. Ko je francoska vlada izročila italijanski vladi zahtevo po izročitvi Paveliča in Kvaternika, so v francoskih diplomatskih krogih splošno smatrali, da je kaj malo verjetno, da bi Italija tej zahtevi ugodila in to tem mani, ker so teroristi že davno uživali italijansko gostoljubnost Kljub tej možnosti pa so v diplomatskih krogih opozarjali na skrajno mučen položaj, v katerega bi zašla Italija, če bi na tak način preprečila, da se atentat do kraja pojasni, češ da bi se s tem silno odtujila od Francije, s katero si baš v zadnjem času želi čim tesnejšega zbližania. Čeravno bi se dalo iz pisave italijanskih listov sklepati na to, da bo Italija izročitev Pi/veliča in Kvaternika odklonila, poročajo rimski dopisniki francoskih listov soglasno, da se italijanska vlada v tem pogledu še vedno ni odločila. Dasiravno je več ali manj znano razpoloženje v Rimu, se vendar še ne more reči, da bi šla italijanska vlada tako daleč, da bi kratkomalo zavrnila zahtevo Francije. Domne\'a, da bi Italija s takim postopanjem preprečila razjasnitev vsega ozadja marsejskega zločina, je prenaivna, kajti v Rimu dobro vedo. da bi Francija v takem primeru spravila vprašanje terorističnih organizacij pred Društvo narodov, kar pomeni, da bi prišle države, ki jih ščitijo, na zatožno klop. Francoski listi zato izražajo nado, da Italija ne bo med tistimi, ki bi prišle pod tako sramotno obtožbo pred vsem svetom. Odpust policijskih uradnikov Pariz, 8. novembra, p. Poleg šefa javne varnosti Sistercma, ki je bil včeraj odpuščen iz državne službe, je bilo odpuščenih tudi mnogo nižjih političnih uradnikov. Predvsem so odpustili vse one agente, ki so bili poslani v Marseille z nalogo, da nadzirajo kretanje sumljivih ljudi in skrha za varnost pri sprejemu. Odpust je motiviran s tem, da niso znali preprečiti da bi atentator izvršil svoj zločin. Nova aretacija v Verdunu Pariz, 8. novembra, r. Preiskovalne oblasti so že dolgo sumile, da so imeli teroristi svoje zaupnike tudi v Franciji. Dogna-no je, da so teroristi prihajali v Francijo pred atentatom skoro vselej preko Verdu- na. Oblasti so zato upravičeno sumile, da se v Verdunu skriva njihov zaupnik, pri katerem so se sestajali in ki jim je pre-skrbel hrano in stanovanje. Dolgo časa so bila vsa poizvedovanja brez uspeha. Naposled pa se je posrečilo razkriti tudi to tai-nost teroristične organizacije. Zaupnik teroristov v Verdunu je bil neki Josip Vido-vič, star 45 let, ki že del j časa živi v Verdunu in ima tam gostilno s prenočiščem. Oblasti so ugotovile, da so se tu često shajali teroristi. Tudi Kralj in Rajič sta naposled priznala, da sta bila večkrat gosta Vidoviča. Verdunska policija ga je seveda takoj aretirala ter ga po prvem zaslišanju danes prepeljala v Pariz, kjer se bo proti njemu vršila nadaljnja preiskava Zasliševanje prič Marseille, 8. novembra, p. Preiskovalni sodnik ie danes nadaljeval zasliševanje m soočenje prič, ki so kakorkoli prišle v stike z atentatorji. Gre po večini za osobie raznih hotelov in restavracij. Priče podrobno dokazujejo, kdaj in kje so se mudili atentatorji, zlasti na dan atentata. Na podlagi teh izpovedi je dognano, da so bili vsi trije glavni aretiranci skupno z Georgije-vim razvrščeni v špalirju z namenom, da oni izvrše umor, če bi se Georgijevu nakan* izjalovila. Kaj bo s Perčevičem? Dunaj, 8. novembra, č. Senat kasacijske- ga sodišča na Dunaju je priče! razpravljati o zahtevi francoske vlade glede izročitve bivšega avstrijskega podpolkovnika Perče-viča zaradi njegovih zvez z mareejskimi atentatorji. Po avstrijskem kazenskem postopku bo kasacijski senat stavil pravosodnemu ministru formalne predloge in oceno utemeljenosti zahteve francoskih oblasti. Nato bo pravosodni minister kot poslednja instanca neposredno odločil, ali se Per-čevič izroči ali ne. »Lepi Slovanld" na sledu Berlin, 8. novembra, p. Preiskava, ki se ▼odi v Berlinu v zvezi z marsejskim ate*>-tatom, je dosegla nov uspeh. Kakor poročajo listi, so prišli na sled tajinstveni »lepi Slovanki«. Njena prijateljica je izjavila, da jo je kmalu po atentatu videla v Berl:nu. Ustaši z Janka puste V preteklih dveh letih so izvršili v naši državi 11 večjih in manjših atentatov, ki so zahtevati 5 smrtnih žrtev in povzročili znatno materialno škodo V memorandu nage vlade, ki Je bH letoe meseca maja izročen svetu Društva narodov zaradi delovanja >ustašev< na Madžarskem, Id Jih je z vsemi sredstvi podpirala madžarska vlada, so bali navedem tudi vsi zločini, ki ao jih izvršili ustaši z Janka puste v letih 1932. in 1933. ▼ naši državi. Memorandum našteva naslednje atentate: 1. Eksplozija peklenskega stroja na železniški postaji t Osijeku 17. Julija 1932. 2. Eksplozija peklenskega stroja v vagonu n. razreda na progi Osijek-Vinkovci dne 15. avgusta 1932. 3. Eksplozija peklenskega stroja na Se-lezniški progi Beograd-Zagreb, m sicer med postajama Mihanovac in Imnkovo v noči od 8. na 9. septembra 1932. 4. Dne 1. decembra 1932 je eksplodiral peklenski stroj pred pravoslavno cerkvijo v Zagrebu, drugi peklenski stroj pa na dvorišču vojašnice 32. pešpolka v Zagrebu. že 12 dni pogrešajo mladega turista Nova nesreča ali pa spet prazen alarm s planin — Velike skrbi zaradi usode planinca Jožeta Jezerška Kamnik, 8. novembra V zadnjem času se je večkrat primerilo, da so brezskrbni turisti, ki so ostali v planinah preko napovedanega roka, povzročili mnogo skrbi, pa tudi dela in stroškov svojcem m članom SPD. Ali spada med take tudi 25Ietni Jože Jezeršek iz Šiške pri Ljubljani, ali pa je postal žrtev nesreče? O tem razpravljajo danes planinci v Kamniku in se pripravljajo na ekspedicijo v planine, kamor Je odšel Jezeršek že pred 12 dnevi in se od takrat še ni javil doma-č m. V soboto, 27 oktobra se je pripravil za pot v planine, vzel s seboj živeža za tri ali 4 dni in se poslovil z obljubo, da se vrne pred praznikom Vseh svetih. Pripovedoval je. da je zgovorjen z družbo dveh Ljubljančanov in dveh Kamničanov. ki nameravajo napraviti turo z Velike planine preko Konja in Planjave na Sedlo in še naprej na Kokrško sedlo in na Krvavec. Domači so bili trdno prepričani, da se bo Jože vrnil pred praznikom, kakor je obljubil. Bil je 8 let pri mornarici in ves ta čas ni bil niti enkrat o Vseh sveth doma. Ker je za praznik nastopilo skrajno slabo vreme, se domači niso vznemirjali, ko mladega planinca ni bilo domov. Mislili so pač. da v kaki koči čaka na izboljšanje vremena Ko pa 11 dn; ni bilo nobenega glasu, se je včeraj podal oče mladega planinca v Kamnik in povedal na tajništvu SPD svojo slutnjo da se je sin morda ponesrečil v planinah Ker je bilo včeraj popoldne na planinah prav lepo^ vreme, so še počakali, če se morda Jože ne bo vrnil proti večeru, kar pa se ni zgodilo, i Danes zjutraj so spet prišli v Kamnik svojci pogrešanega Jožeta Jezerška in stopili v stik s kamniškimi planinci in s tajnikom podružnice SPD g. Maksom Koželjem, ki je o tem obvestil tudi centralni odbor v Ljubljani s prošnjo, da povpraša pri podružnicah v Logarski dol-ni, če se morda Jože ni tam kje oglasil. Slutnja o kaki nesreči je povsem upravičena, ker Jože še nikoli ni ostal preko določenega roka v planinah in bi tudi v primeru, da ga je slabo vreme zadržalo, gotovo o prvi priliki pohitel domov in rešil svojce skrbi. Ce bi pa odšel h kakemu prijatelju v Logarsko dolino, bi to gotovo sporočil domov. Zamuda enega ali dveh dni bi bila z ozirom na slfebo vreme upravičljiva. toda sedaj je že 12 dni. odkar je odšel od doma. Ker je pred odhodom v planine omenil težko turo z Velike pltnine na Sedlo in naprej na Krvavec, je možno, da je sam krenil po tej poti in se kje ponesrečil. Planine so bile takrat že zasnežene, na poledenelo skorjo starega snega pa je pred praznikom zapadla plast novega snega. Hoja po takem snegu je zelo nevarna in utrudljiva in planincu skoro izključujejo možnost, da bi mogel kdo priti po taki poti v enem dnevu z Velike planme na Sedlo. Kamniški planinci bodo še počakali do jutri zjutraj obvestila nato pa bodo odšli povprašat na Veliko planino, kjer se je Jože zadnjikrat mudil V Kamniku vlada za njegovo usodo veliko zanimanje In vsi pač pričakujejo, da jc le morda ostal v Kaki koči. 5. Dne 20. Julija 1933 okrog polnoči so poskušali ustaši prestopiti Jug^oalovemsko-madžarsko mejo blizu Dželekovcev. Ko so hoteli preko Drave, je prišlo do spopada z jugoslovenskimi gTaničarji. Tedaj Je bfl graničar Marko Džurič hudo ranjen. Teroristi so hoteli prenesti na naše ozemlje večjo količino orožja" in razstreliva. 6. Dne 30. julija 1933 je na policijskem komisarijatu v Koprivnici eksplodiral peklenski stroj. Neki policijski organ Je bil ubit, dva druga hudo ranjena. 7. Dne 24. avgusta 1933 je bil ubit btw3a minister in narodni poslanec Mirko Neu-dorfer na svojem posestvu v Zlatarn. Urno. ril ga je neki Josip Krobot, ki je preživel nekaj mesecev na Janka pusti na Madžarskem, nato pa ilegalno prestopil madžar-sko-jugoslovensko mejo. čestokrat Je odhajal na Madžarsko, da se je oborožil in opremil z eksplozivnimi sredstvi. Krobot sam je postal 1. oktobra žrtev strahovita eksplozije, ki je popolnoma uničila njegovo hišo V hiši Je imel cel arzena! orožja in peklenskih strojev, ki Jih Je utihotapS iz Madžarske. 8. Dne 14. septembra 1933 Je eksplodiral peklenski stroj v Goli 9. Dne 29 septembra sta bila postavljena dva peklenska stroja blizu postaje Rajhenburg. Varnostni organi pa so Ju pravočasno opazili in preprečili eksplozijo. 10. Dne 8. oktobra 1933 sta eksplodirala dva peklenska stroja v bližini postaje Zaprešič. 11. Dne 9. decembra sta terorista Petrovič in Grediček prišla z Janka puste na jugoslovensko stran Jugoslovenski orožniki so Ju izsledili na poti med Ludbregom in Koprivnico Prinesla sta s seboj več peklenskih strojev in ročnih granat. Ko so ju orožniki hoteli ustaviti, sta pričela nanje streljati ter je bil orožnik živko Gvoz-dan ranjen. Zaradi vseh teh navedenih atentatov in eksplozij je bilo 5 smrtnih žrtev. 6 oseb pa hudo ranjenih Poleg tega so bili na madžarski meji v tej dobi hudo ranjeni 4 varnostni organi, od katerih sta dva pod-legla poškodbam. Poleg človeških žrtev so povzročili zločinci znatno materialno šjco. do, katere celokupni znesek doslej še ni bil določen Dr. Rudolf Schmid f Snofti je umrl v Radečah starešina tam-kaj&njega sreskega sodišča g. dr. Ru-doli Schmid. Pogreb bo v soboto ob 3.30 po-poldme. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za petek Našla sprememba vremena; v prostih le sah deloma viharni zapadni vetrovi; tem peratura bo najprej še nekoliko padla. Kaši kraji in ljudje Oh mesecu te mesec dni — in še veselja ni. še onemele v žalni so črnini v ravnini hiše, vrhi na planini in še je žalen vsak korak ljudi. O, saj Tvoj grob ni tisti na Oplencu J Povsod, kjer naši sveti zemlji kraj in vidne meje so, tam vidim zdaj milijone src v ogromnem rdečem venetu Tam, kjer je zdaj ta rdeči, živi zid, tam si zdaj Ti — In nam prav nič ni mar ne za zaplotnikov sumljiv šepet in za nemirnih mečev ne žvenket, dokler ta zid je našim mejam ščit, in dokler Ti si večni v njem stražar. Alojz Gradnik Ameriški Slovenci v spomin kralja Aleksandra Cleveland, oktobra V nedeljo 14. oktobra se je vršila v pravoslavni cerkvi v 36. ulici služba bf žja-zadušnica za pokojnim jugaslovenskira vladarjem. To ni bilo običajno žalno sLivje marveč tudi veličastna manifestacija bratske in domovinske ljubezni. Cerkev je biLa polna do zadnjega kotička ter so žalni obred in govori ganili prisotne do solza V svetišču so bili zastopan vsi sloji, ki so r najlepši slogi kazali svojo domovinsko ljubezen, združeno do pokojnega viadarja, ki je vodil in združil jugoslovenski narod. Po žalnem obredu, ki ga je opravil vla-dika pravoslavnih vernikov ▼ Clevelandu, je svečenik Popovič spregovoril o pomenti žalne svečanosti. Za uvod je naglasil, da ne more govoriti kot duhovnik, temveč kot človek in sin naroda, ki je izgubil svojega največjega sina. Solze so zalile po teh besedah oči starega duhovnika in za-plakali so tudi mnog' udeleženci žalnega slavja. Po obredu so govorili še pravoslavni duhovnik Petrovič, prof. Tomič, Anton Grdina, Josip Mihaljevič. Jožko Penko, zastopnik šerifa Sulzmanna ter odposlanec ruske kolonije. Posebno pozornost so vzbujali govori češkoslovaškega in romunskega konzula in jugoslovenskega honorarnega konzula. Češkoslovaški konzul, ki se je pred nekaj tedni vrnil iz Jugoslavije, je v svojem govoru naglasil tudi tole: Če hočete spoznati razpoloženje in mišljenje naroda, potem morate med njega, morate po- Slovenski dom ▼ Clevelandu KULTURNI PREGLED Med revijami Dva nova mesečnika Po daljših pripravah »e je poja/vila prva številka novega slovenskega mesečnika »M i s e 1 in d e 1 o«. Že sam naslov pomeni kos programa; drugi del je v spodnjem naslovu: Kulturna in socialna revija. Izda-jateljica novega časopisa, ki bo zamašil občutno vrzel v našem naprednem tisku, je zadruga »Nasta«; ustanovili so io jugoslovenski napredni akademski starešine. Revijo ureja uredniški odbor, v katerem so eg dr. Stojan Bajič. dr. Lavo Čermelj. dr. Stanislav Š. Lapajne in dr. Alojz Zalokar. V uvodni besedi čitamo o programu nove revije med drugim Urle: >.Misel in delo' noče povečati števila re-eij, ki so usmerjene predvsem slovstveno 'n jezikovno Tudi ne bo strokovna revija v ožiem pomenu besede. .Misel in delo' hoče delati na širši osnovi. Narodnega duha in volio hočemo združiti v ustvarjajoeem delu t€>r tako prispevati b krepkemu in zdravemu napredku naroda, tak naipredek pa je mogoč le v skladnem razvoiu vseh njegovih slojev.« >Naše narodno življenje zahteva, posebno od osvoboienia dalje, intenzivnejšega javnega udejstvovanja vseh narodovih slojev-Dnevno časopisje tej nalogi ne more zado- ščati. Preveč je vezano na fcrenetne politične prilike in na strankarske ozire. Revija pa, ki je neodvisna od dnevno političnih dogodkov in strankarskih ozirov. lahko dosledno varuje čistost idej,katerim 6luži. Ljubezen do resnice in 6 tem do stvarnosti bo osnovni ton revije. Zaradi tega se revija ne bo držala nobenega avtoritativnega dogma ti zma Ln tudi ne bo tonila v brezplodnem kriticizmu, temveč bo z jasno mislijo in konkretnim delom neposredno segala v boj za osnovna načela našega narodnega življenja.« >Vse njeno delo bo prepojeno z duhom, kri mora prešinjati vse naše mišljenje in delovanje, namreč z idejo jugoslovanstva. Jugoslovanska misel kot zamisel državne enotnosti je v jedru uresničena. Toda ne sme in ne more biti omejena zgolj na dr-žavnopolitieno tvorbo, temveč se mora z vso živo silo uveljavljati v vsem našem narodnem, kulturnem, socialnem življenju.. Socialno in gospodarsko življenje je na razpotja Iskati moramo zanj jasneišib smernic. ki nai ga zajamejo v njegovi resničnosti in narodovi svojstven osti. Novim strem ljenjem ie treba dati svobode v besedi in delu.« Tako se je predstavila nova revija s pro-gramateke strani. V prvem članku ie slušati njega brez ozira na besedičenje rajnih politikov, o katerih človek ne ve, komu služijo. Tudi sedaj ob tej veliki nesreči za Jugoslavijo skušajo stari sovražniki Jugoslavije in njenega naroda varati zlasti Jugoslovene, ki živijo v tujini Za našo Jugoslavijo Pod tem naslovom so izdali clevelandski Slovenci proglas o sklicanju velike nacionalne manifestacije za nedeljo 21. oktobra. Ta proglas navaja med drugim tudi to-le: Nedavno so Nemci v Clevelandu ustanovili ligo, katere namen je podpirati Nemčijo in njen sedanji režim. Sestanka se je udeležilo nad 500 odličnih ameriških Nemcev, ki so šli na delo, da organizirajo v ligi okrog 30 milijonov Nemcev, ki so naseljeni v Zedinjenih državah. Današnja Nemčija ni v nevarnosti, na vladi pa je Hitler, ki ima nasprotn ke ne samo doma, temveč tudi v širnem svetu. Današnji Nemčiji noče nihče odrekati pravice obstoja, ravno tako tudi nihče ne hlepi po njenem ozemlju. Morda pa je res baš nasprotno, da želi Nemčija razširjenje svojih meja, če pa nima te želje, si pa gotovo želi povrnitev dežel, ki jih je posedovala pred svetovno vojno. Jugosloveni imamo svojo državo Jugoslavijo, po kateri pa se ves čas stegujejo tuje roke, ki imajo itak že nad pol milijona naših rodnih bratov v svoji oblasti. Kako vel'k je naš stari greh: dokler je bič nad nami, smo složni, kadar pa ni več biča, je konec lepe sloge vse dotlej, dokler ne pridemo spet pod tujčevo peto. Tudi v tujini smo razkosani na množico frakcij po mišljenjih in prepričanjih. Umestno je zaradi tega vprašanje, če smo sploh dovolj veliki v svoji duševnosti, da enkrat pozabimo na vse razlike ter enotno nastopimo za skupne interese. Ali smo dovolj veliki, da tako nastopimo vsaj v trenutku največje nevarnosti, ki preti jugosloven-skemu narodu? Shod v nedeljo 21. oktobra naj odgovori na to važno vprašanje. Pokažimo, da smo tudi mi, kakor so drugi narodi, vel ka strnjena edinica, v kateri se sicer goje razna prepričanja, kakor je to pri drugih narodih, a da nam je pri vsem tem narodnostno poreklo vendarle višek idealov. kom o Ligi narodov kot črrrariel svetovnega »miru. Snovi za taka predavanja je izdal glavni odbor Rdečega križa že L 1928. Počastitev z molkom naj se vrši 11. t. m. ob 11. dopoldne. Najboljše pismene naloge o pomenu miru, in sicer tri iz vsake šole, naj pošljejo šolske uprave glavnemu odboru Rdečega križa zaradi razdelitve nagrad Za nižje razrede bo znašala prva nagrada 200, druga 100, tretja pa 50 Din; za višje šole pa bodo štiri nagrade, in sicer prva 300, četrta pa 100 Din. Izbrane naloge je treba poslati do konca tega meseca. Andrej Vrhovec - 80Ietnik Danes si nalaga posestnik g. Andrej Vrhovec, stara korenina iz poljanskega okraja, deveti križ na svoje še trdne rame. Pri Grumovih, kakor se pravi po domače, se je rodilo 6 fantov, od katerih je bil naš jubilant najstarejši sin. Pokojni mlajši Sedaj v mrzlih dneh potrebuje Človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim ka-kao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za Štiri osebe velja samo Din 1.—. Dan miru Vsako leto 11. novembra praznujemo dan miru. Ta dan je posvečen spominu milijonov življenj, žrtvovanih v vojni, ter gojenju zavesti, da vojne ne morejo rešiti spornih vprašanj med narodi in da se s krvjo ne morejo likvidirati stara nesoglasja. Kri vedno izziva kri, zmaga v eni vojni vzbuja željo po maščevanju, tako je bilo vedno v človeški zgodovini. Iniciatorji dneva miru so v želji, da bi se v najširših slojih naroda utrdilo prepričanje o potrebi mirnega sožitja, pozvali v prvi vrsti mladino, naj ona v spominih na strašne žrtve prepoji svoje duše z miroljubnostjo. Pred 16 leti je bilo 11. novembra zaključeno premirje in napočil je čas, ko svet na bojnih^ poljanah ni več videl nasprotnikov, marveč samo izmučene ljudi, željne miru in vzajemnega dela po tolikih letih strašnega klanja Velik je ta dan v zgodovini povojne Evrope in za vedno bi moral svet opominjati k ljubezni in slogi. Za letošnjo proslavo dneva miru je bil izdelan naslednji program: Kakor vsako leto bo počaščen spomin vojnih žrtev z dveminutnim molkom. Molk bodo objavili zvonovi m tovarniške sirene. Radijske postaje bodo oddajale prireditve podmladka Rdečega križa, pri katerih bo eden od na-raščajnikov pozdravil mlade tovariše vsega sveta. Glavni odbor Rdečega križa navaja v svoji okrožnici, razposlani vsem podružnicam, to-le: Med tednom naj se v vseh srednjih in strokovnih šolah uvedejo pismene naloge, in sicer za nižje razrede o temi: V miru cvete umetnost, za višje razrede pa o temi: V miru se razvija narodna kultura. V soboto 10. t m. naj predavajo učitelji dija- Ivan se je posvetil učenju in postal znani profesor in zgodovinar, naš jubilant pa se je z drugimi brati poprijel gospodarstva. Od očeta podedovano malo posestvo si je tekom dolgih let s svojo bistroumnostjo in prdnimi rokami močno razširil in povzdignil v trdno kmetijo. Vse svoje življenje je posvetil kmetijstvu, kjer mu je zvesto pomagala življenjska družica Terezija, hči uglednega posestnika Lampiča iz Tlak pri Šmarju-Sapu, s katero pa žal ne moreta skupaj slaviti tega jubileja, ker mu je letos umrla. Rodilo se jima je vsega 11 otrok, od katerih jih živi še 8, ki so vsi vzgojeni v naprednem duhu. Kljub visoki starosti jubilant še skrbno upravlja svoje gospodarstvo. Željam številnih sorodnikov in znancev, da bi ga še čil in veder tudi v bodoče vodil, se pridružujemo tudi mi. Otvoritev mošcanske meščanske šole Ljubljana, 8. novembra. Danes ob 10. je bila slovesno otvorjena nova meščanska šola v Mostah. V lepr okrašeni šolski telovadnici se je zbrala številna mladina, predstavniki šolskih oblasti in zastopniki upravnih občin šolskega okoliša. Kako zelo je bila potrebna me" ščanska šola v Mostah, dokazuje dejstvo, da ee je v prvi nazred vpisalo 56 učencev, v drugi pa 41. Upravitelj šole g. prof. Mir. ko Mesojedec je orisal pomen in namen meščanske šole, počastil spomin pokojnega vladarja ter pozval navzoftne, da so mu dali izraza s trikratnim vzklikom: Slava! Za njim je g. prof. Ferjan pozdravil novo šolo v imenu načelnika prosvetnega oddelka g. prof. Josipa Breznika in želel šoli obilo uspehov. Govorili so še gg. dr. Zobec, za sresikega načelnika, sreski nadzornik Mihlar za narodno šolstvo, predsednik moščanske občine Pavčič za vse prispeva, joče občine, ravnatelj Lajovic je pozval mladino k vnetemu delu za gospodarski napredek Most, narodni poslanec g. Albin Koman pa je navajal, kar je vlada narodnega edinstva v zadnjih letih storila za napredek našega naroda, držeč se načela, da je treba oblast približati narodu. Pri slovesni otvoritvi je bila še posebej izrečena iskrena zahvala ministru gospodu dr. Kramerju, čigar velika zasluga je novo ustanovljena šola, in pa upravitelju narod, ne šole g. Alfonzu Završniku, ki je za letos gostoljubno sprejel pod svojo streho dva ra-reda meščanske šole s pripadajočimi prostori vred. Pri slovesni otvoritvi je bilo tudi lepo število staršev šolskih otrok, ki so se v spomin na ta zgodovinski dan podpisali v šolsko kroniko. Novi šoli želimo tudi mi, da najbolje uspeva in da se uvrsti na častno mesto onih meščanskih šol, ki razvijajo največjo delavnost za širjenje narodne prosvete v dravski banovini. 20% bosže pzžhmnrTt pri razsvetljavi z norimi TUNGSRAM D žarnicami, ka-terih nitka je zrita ▼ dvojni vijačni ci. Novi podatek sret> lobne množine t dekalumenih pore že vnaprej, da daje žarnici reč svetlobe, a porablja manj toka ŽARNICA TUNGSRAM nitka t dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih D Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Fl-anz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Žalni koncert ljubljanske Glasbene Matice Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki izpolni drugi del žalnega koncerta, je za svoj nastop imelo v četrtek, 1. t. m. zjutraj v Unionu generalno vajo. Godalni orkester, ki ga je društvo postavilo na oder, je do sedaj najštevilnejši, kar srno jih kdaj videli in slišali na naših koncertnih odrih. Šteje okoli 50 godal in le redki veli-komestni godalni orkestri se smejo ponašati s tako gosto zasedenimi godali. Že z ozirom na izredno sočnost in impozant-no silo orkestra zasluži nastop Orkestralnega društva polno pozornost ljubljanskega glasbo ljubečega občinstva. Vrh tega pa je dirigent prof. g. L. M, Skerjanc vseh pet točk, ki j:h obsega drugi del programa, naštudiTal kar najpreciznejše in v vsakem pogledu kar se da najefektnejše. Spored obsega svoj čas v Novih akordih objavljeno in za klavir napisano Adamičevo »Žalno koračnico«, ki se sliši v orkestralni priredbi Šantel-Škerjančevi kakor odkritje. Razen tega je to edina slovenska žalna koračnica v visoki meri dostojna tudi za tako izredno žalno priliko, kakor je ta ob-mesečnica smrti blagopokojnega vladarja. Dramatična in zelo interesantno zveneča je »Romanca« op. 24, Sibeliusa (v programu imenovana Andante po tako označenem tempu). Eden najlepših umotvorov za godalni orkester, ki jih je napisal Čajkov-skij, je op. 67 b. »Elegije« na »Samarino-vo smrt«, ki se bo izvajala kot tretja točka sporeda. Iz »Ljubljanskih akvarelov«, AdamiCeve suite za godalni orkester, bomo slišali predzadnji del »NTa grobu« (»Pri sv. Krištofu«), »Ljubljanski akvareli« so se v celoti, ali poedini deli iz njih izvajali že preko dvajsetkrat in so tako postali največkrat izvajano slove>nsko orkestralno de-lo. Bili so deležni v Pragi, Olomoucu itd. najlepših ocen. Orkestralni spored zaključi Samt-Saensov op. 45, »Preludij« k biblijski pesnitvi »Potop«. Po š roko zasnovani in smelo zgrajeni fugi vstopi vijolinski šolo (prof. Karlo Rupelj), ki v razsežnem mnogoglasju orkestra tudi zaključi krasno skladbo. Generalka je dokazala, da je spored vzorno naštudiran in da bo nudil poslušalstvu prvovrsten umetniški užitek. Čavajmo Jugoslavijo! uredništvo izkazalo pieteto in čast manom nesmrtnega vladarja, ki je dal za našo skupno ideio 6vojo srčno kri. Nato imaš članek znanega socialno - pravnega teoretika dr. Sto.iana Bajiča »Zakon o minimalnih mezdah«. Pisec razpravlja o enem najbolj perečih problemov današnje socialne politike ter karakterizira in presoja načrt zakona o minimalnih mezdah, ki ga je izdelala ljubljanska Delavska zbornica. Gimnazijski direktor dr. Janko Lokar odpira poglobljen pogled v vprašanje srednje šole. Dotika ee najbolj popularnih strani tega važnega vprašanja: navala mladine v srednje šole, izbire med meščansko šok) in gimnazijo. realne ali humanistične vzgoje, sprejemnega izpita, tako zvane preobremenitve srednješolcev, nižjega in višjega tečajnega izpita, strokovnih srednjih šol. dotoka naraščaja s kmetov. V članku »Kočevje in mi* nastopa Anton Lajovic z vso odločnostjo in jasnostjo zoper politični ideal »enakopravnosti« z Nemci ki smo tna prinesli kot slabo dedšči-no iz avstrijskih časov in ki povzroča »naše širokogrudno ra/vnanje z Nemcu zlasti s kočevskimi Nemci«, katero »ne vede do pričakovanega rezultata, ne vede naših Nemcev do pametnega sožitja z nami. temveč jih ohranja samo v nekdanji oholosti in predrznosti « »Zato |im ie treba zasvirati novo melodijo. Pustiti jim striktno samo to. kar jim pritiče po naših mednarodnih zavezah, vse drugo pa odvzeti-« Pisec se zaivzema za to. da bi se umaknile iz Kočevja v Ribnico vse državne institucije in ura- di. »Kočevje naj postane vas, v kateri ee ne bo ničesar godilo.« — Dr. Stanislav Š. Lapajne razglablja e pravnega in praktičnega vidika enega najbolj perečih problemov našega gospodarstva: usodo vlagateljev. Dr. Alojzij Zalokar premotriva vprašanje biološke in duhovne regeneracije. ki naj utrujeno in bolno človeštvo »čim prej izvleče iz kroničnih kriz in kroničnega hiranja.« Pisec nakazuje temeljne probleme našega časa. »Intelektualci so dolžni, da najprej sami sebe izročijo 6trogi kritiki in da trezno premislijo, kam vodi razvojna linija. Zlasti je to potrebno pri nas. Neprestano od vseh strani slišimo, da je narod- l na inteligenca izgubila kontakt z ljudstvom. To očitajo politiki, sociologi in narodni gospodarji. Pravilna je zahteva tistih, ki pravijo, naj se najprej duhovno in moralno re-generirajo vodilni inteligenčni sloji-« O krizi manjšinske zaščite, ki je danes težja nego kdaj preje, zanimivo razpravi« dr-Branko V e r č o n. Obzornik prinaša drobiž, med njim zlasti poročila o posameznih strokovnih kongresih. Tako je revija »Misel in delo« z jasno začrtanim programom stopila na plan. Njena naloga je: zbrati okrog idejnega središča slovensko napredno izobraženstvo in utrditi njegove idejne osnove. Pojav »Misli in de la* pomeni nov korak v boju zoper destruktivne ideje, nov nosilni steber jneosloven-eke misli, novo pot k tisti regeneraciji vodilnega inteligenčnega sloja. Čije potrebe je nedvoumna. Od slovenskega naprednega izobraženstva zavisi sedaj obstoj, napredek in uspeh novega mesečnika' h. Prage nam je prinesla pošta prvo številko ze nekaj časa napovedane »Slovan-tr^f. /evu,e<' ki jo je pričela izdajati A Košt alova. Vodilni urednik nove revije je dr. b. V y d r a, odlični poznavalec poljske 6 m 2113111 Priiateli Jugoelovenorv sodeloval je nekaj časa tudi v »Jutrovi« kulturni rubriki). Nova revija je po svoji vnanjosti tako reprezentativna, kakor ni bila doslej še nobena slovanskim stikom posvečena revija. Ce bo lahko vztrajala v obsegu in opremi prve številke, tedaj pomeni lep napredek v propagandi slovanske misli. Programa ti čni uvod, ki sta ga podpisala dr- Bohumil Vydra in dr. Vaclav Čejchan. je posebno zanimiv zaradi tega, ker poudarja nasproti utopističnemu panslavizmn in še vedno premalo treznemu neoelavizrna povsem realno linijo, na kateri naj «e giblje sloansko vprašanje. K temu uvodn se olf priliki še vrnemo. »Slovanska rev>ue« je prav lepo počastila spomin slovanskega kralja (v besedi in sliki). Izmed obilnega gradiva omenjamo samo iugoslavioo: daljši članek prof Emila Adamiča o festivalu slovanskih plesov ▼ Ljubljani, članek Jaroelava Urbana o Visokih Dečanib (s krasnimi ilustracijami na posebnih prilogah), glasbeno prilogo s K Titovim i popevkami iz jugoslovanske Mace Danes velika premiera največjega filma snimanega na južnem tečaju DIRIGIBLE (JUNAKI ZRAKA) ELITNI KINO MATICA Senzacijonalna odkritja v južnem le- Telefon 21-24 denem morju. Film, ki nam pokaže __. . , . . . silo moderne avijacije. Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 11 Predprodaja od 11. do ure. Domače vesti ♦ G. ban za rudarsko posredovalnico za delo. Včeraj se je pri g. banu dr. Maruši-ču aglasila deputacija akcijskega odbora za pomoč gladujcčim rudarjem z učiteljem g. HoSbauerjem iz Hrastnika, da ga zaprosi za moralno in gmotno ipodporo ipri snovanju rudarske posredovalnice za delo. t Ljubljani, katere ustanovitev je bila že ogrožena. G. ban je z velikim zanimanjem sledil poročilu o nujni potrebi takšne posredovalnice in o razmerah v revirjih in je poudaril, da bi bila poglavitna naloga takšne institucije, odvajati breapoeelne rudarske delavce in zlasti rudarsko mladi, no v druge poklice, kjer je kaj več prilike za delo Ln življenje kakor v propadajoči radarski stroki. Na koncu je g. ban obljubil, da bo bamska uprava storila vse. kar je v njeni moči. da se rudarska posredovalnica za delo oživotvori. KODAH NA ODPLAČILO! IJlfCftit« pJUOOAeEMCIJA" ZaCHEB, d»»**0vt4«-Jelena. žena koje nema« in odlomek iz slovečega spisa Axela Muntheia »Mont San Michele«. Izvirno poeziio zastopata Desan-ka Maksi movič in BožidaT Kovačevie. B. K. pa je prevel dva znamenita sonata iz irati-coske klasične poezije: Pierrea de Roiisar-da jSenet za Heleno« in Joachima du Belica »Nostalgie«. Nadaljuje se Gj,uze Rado-viča temeljita in izčrpna študija o pripovedniku Draaisi Vasiču- Miloš P. Stefanovic razpravlja v zvezi z Maelerlinckovim novim spisom »La grande lote o zakonu univerzalne atrakcije. Zaključuje 6e prevod razprave zagrebškega romanista R. Warniera »Stendhal in njegova aktualnost*. Miloš Tri-funoviS je posvetil daljši nekrolog R. Poin-careu. Miodraa Novakovid pa razpravlja o načrtrem gospodarstvu. Izmed člankov v petitu je vre^en posebne omembe prof. Beliča referat o slavislrnein kongresu v Varšavi Novembrski zvezek >Hrvat«ke Revij®« (Zagreb) prinaša poleg obširnejše žalne cerkvenem oprarriln, Si $e je opravilo t kraljevski stolnici, se je vršilo zborovanje v kraljevskem sokolskem domu in se je v navzočnosti episkopa (škofa) Nikolaja raz. pravljala cela vrsta verskih in duhovniških stanovanjskih vprašanj, pri čemer je tudi sam škof živahno posegal v razpravo. Zborovanje ee je vršilo dopoldne in popoldne in ob koncu je zbor sklenil, da se sokolske. tmu društvu y Kraljevu, ki je tako rade-voljino pustilo duhovništvu svoje prostore za ziborovanje, daruje znesek 200 Din. ♦ Novi odbor JAD »Triglava«, ki je bfl izvoljen na rednem Občnem •zfcoru 3. t. m. v Zagrebu, je sestavljen takole: predsednik Lovše Branko, aigr., podpredsednik čerim Vinko, tehn., tajiniik Poljanec Joško, tehm., blagajnik Auffarth Djuro, agr. knjižničar šmigovc Viktor, vet. gospodar Tinta Oskar, agr., arhivar Pintarič Fran agr., revizorja: Mastnak Tone, agr. Ln Orthaber Albin, agr., častno razsodišče: Nemec Janez, iur. Butinar Josip, agr. in Priveršek Tone, farm. * Ravnatelja Lunačka zadnja pot. Lilo je v sredo zjutraj v št. Rupertu kakor da tudi nebo z nami žaluje za dobrim prijateljem. Ogromna mdožica ljudstva se je zibrala pred hišo, kjer je izdihnil blagi pokojnik. Dopoldanski vlak je pripeljal še zadnje žalne goste in vemce. Prišli so Sokoli s praporom iz Mokronoga ln št. Ru-perta, gasilci iz Mirne in Mokronoga in prijatelji irz vse M i renske doline ter tovariši iz bližnjih in daljnih krajev, da se še enkrat poslovijo od preblagega pokojnika Veličasten sprevod se je razvil do cerkve, kjer se je vršilo slovesno opravilo. Krsto so spremljali Sokoli in domači lorcl. Po maši se je razvil ogromen sprevod, kakršnega ne vidi zlepa št. Rupert, proti pokopališču, ki je bilo še vse v najlepšem cvet. ju. V imenu tovarišev. prijateljev, čebelarjev, vrtnarjev in sadjarjev se je r ganljivem govoru poslovil od dragega šolskega upravitelja g. Brezovar, ki je naštel vse pokojnikove zasluge in dobra dela. Nato so se poslovili domači pevci z lepo žalo-6tinko, nakar so oddali lovci častno salvo. Zadnjič se je oglasil lovski rog, skoraj jokajoč od mrtvega lovca. Odprlo se je nebo in posijalo je solnce med dežjem, kakor da hoče v nemi žalosti še enkrat pokazati vso lepoto šentrupertske okolice, za katero je pokojni živel, delal ln umrl. Ihte so zapuščale množice prerani grob nad vse dragega ravnatelja Lunačka, ki je legel k miru k svojim pokojnim otrokom io prijateljem. Njegov spomin nam bo ostal svetal vse dni. ♦ Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov se je preselila t nove uradne prostore Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. n. nadstropje im sprejema stranke vsak dopoldan, številka telefona 38-06. ♦ Otvoritev prvega smučarskega doma na šar planini. Turistično društvo »Jug« T Sfcoplju je v kratki dobi svojega obstoja odprlo tudi šar plamino zimskemu športu. Najvišji vrh šar planine, visok 2707 ni, se je imenoval dcslej Turčin, od nedelje 11. t. m. naprej pa bo nosil ime Aleksandrov vrh. Istočasno bo na njem otvorjena tmdi prva postojanka zimskih športnikov. ♦ Dopisnica, ki je 18 let blodila po svetu je naposled vendarle prispela na svoj naslov. Dopasnioo je 23. novembra 1916. leta odposlal tedanji vojni ujetnik Ivo Marijin iz Kašina v tverslki gubertniji v Rusiji svoji materi v Travnik v Bosni. Ivo Marijin na to dopisnico ni nikdar dobil odgovora. Ostal je ves čas vojine v Rusiji, ali se je nato srečno vmil v svojo domovino že ob koritu leta 1918. živel je potem v Travniku in je že pred leti umrl. Umrla je tudi njegova mati. Sedaj pa je prispela v Travnik njegova dopisnica, po skoraj 18 letih. ♦ Na strašen način je umorit svojo ženo. V Duvarištu so zaprli kmeta Svetislava Rakiča, ki je na grozen način mučil svojo ženo in jo nato zadavil. Orožniki so komaj ubranili zločinca, da ga razjarjeno ljudstvo ni linčalo. Rakič ge je pred petiimd leti po- besode o kralju članek, v katerem zagrebški univ. prof. S. Zimotrnnnn referira o svoj novi, širšim inteligenčnim vrstam namenjeni knjisri »Temeiji filozofije«, ki jo ranie"ava letos izdati Matica Hrvatska-Knjiga cbeta biti pomentben dont^k k vsei jugosloveneki filozo!«ki literaturi, ker ie avtor — sicer pristaš dualistične metafizika — prodoren filorrcf. — Poezijo za* stepaj« v tej številki Dragu t ia Taiijanovič, Jeronjn Korner, StjepKO fronti, Tin 1 levic in Giuseppe Giusti v prevodu V. Lozo-vine (Vsekakor je značilno, da me-J jugo; rilovenekimi literarnimi revijami prednjači v l.r'ki bas >Hrv. revijac, medtem ko je pri Slovencih, »narodu lirikov«, poezija zaenkrat precej skromna.) Izmed ostalih člankov v tem zvezku »Hrv. revije« omenjamo A. Albinija referat o zagrebški .azstavi francoske arhitekture (z ilustracijami) in dr. Milana Gruberja zanimive misli: »Kriza književnog jezika i stila«. V feuilletonu čitamo tudi nekrolog Lojzu Gok>bi&i, ki se ga takisto sfpominja nova »Slovanska re-vue«. Marsikaj interesantnega najdeš tudi v pravkar izišlem zaključnem zvezku prvega letnika revije »Književni horizon-t i«, ki jo izdaja in urejuje prof. Ladislav Zimbrek v Zagrebu (znan tudi iz stolpcev »Jutra« kot prijatelj in poznavalec slovenske književnosti). Dr. Ivan Krnic priobčuie v tem zvezku spomine na svojega nekdanjega intimnega prijatelja Vladimira Vidriča-Prikazuje ga kot izredno duhovitega, genialno nadarjenega in globoko izobražene- roen C mlado ftftrro Jelo io je Ml ta s&kon t začetku prav srečen, dokler Jela ni spoznala, da je njen mož človek, tci mu ni do dela, temveč hoče na lahek način kakorsi-£odi prihajati do denarja, celo s tatvino in ponarejanjem kovancev. Zato so ga tudi zapirali ia je bil potem večen kreg in prepir v hiši. Rakič je pogostoana tudi prete. Val svojo ženo. Oni dan se je Rakič napil Ln žena ga je zato odmerjala. To ga je razjezilo, pa jo je pograbil, jo zvezal, zii zamašil usta Ln jo začel pretepati. Nato pa je vzel razbeljen llkalnik in jo ž nJim opekel po vsem telesu. Žena se je branila, kolikor se je mogla, pa ji je razdivjanec v temi ruvanju ž njo zlomil roko in obe nogi. Na-"P06led jo je zadavil. Da bi zakril svoj gmusni zločin je pristavil lestvico k vbodu na podstrešje, odrezal kos slanine in ga z nožem vred vrgel poleg mrtve žene. Nato je poklical sosede, češ, da je žena šla na podstrešje po slanino, padla z lestvice in se ubila. Seveda pa mu nihče ni verjel, ker je bilo takoj očitno, da jo je on umoril in celo po strašnih mukah, ženin brat ga je hotel razsekati e sekiro in so mu komaj ubranili in orožništvo je imelo težko delo, da je Obvarovalo zločinca. DANES Senzacljonalni film iz življenja gang-sterjev Žig sramote AL CAPONE kralj banditov ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danea ob 4, 7. in 9. uri * Z nožem na očeta. V dražim kmeta Stjepana Grgiča v Bedrinu pri Slavonskem B rod ti je bilo lepo mirtno im složno življenje vse do zadnjih časov. Družina ni bila velika: gospodar in gospodinja Pa njen sin Peter s svojo mlado ženo. Pred osmimi meseci pa Je umrla gospodinja hi kmalu po njeni smrti se je vse preobrnilo v hiši. Stjepanu se ni dalo biti samemu, pa je začel pripovedovati sinu ln sinahi, da se bo zopet ženil. Mladima seveda to ni bilo všeč, pa so se pričeli prepiri, ki so postajali od dne do dne hujši. Tako sta se oni dan zopet enkrat spoprijela tast in eina-ha. Beseda je dala besedo im naposled je tast pograbil sinaho za vrat in jo začel daviti. ženska je začela vpdti na pomoč in tako priklicala svojega moža Petra, ki je videč, kako mu oče davi ženo, pograbil nož in začel udrihati ž njian po očetu. Trikrat je udaril ž nJim očeta po roki, kriikrat po glavi in naposled še v kolik. Starca so prepeljali v brodsko bolnišnico im je malo tipanja, da mn rešijo življenje, sina pa v zapor. DANES MARLENE DIETRICH v filmu ljubezni PLAVOLASA VENERA Marlena Dietrich taka kot Se nikdar ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4, 7. in 9.15 uri ♦ Po sedmih letih razsvetljeni zločini. Meseca oktobra leta 1927. so štirje zakrinkani roparji napadli hišo kmeta M Ulja Zlv-koviča v Mirilovcu pri Paračinu, strahovito pretepTi gospodarja, ga pekli z žerjavico po trebuhu ter naposled odnesli 10.000 Din v gotovini im nekaj cekinov. Milija je umrl (potem za ranami. Istega večera so roparji napadli tudi hišo njegovega brata Dobro-sava, katerega so s streli iz pušk težko ranili, njegovega sina Milija ln hčer Natalijo pa ustrelili. Hiše niso oropali, ker so se Zbali ljudi, ki so se začeli zJbirati, iu eo pobegnili. Zaradi teh zločinov »ta bila Milisav Jablanovič in Milorad Ilič obsojena v dolgoletno ječo, Vojina Laziča pa so orožniki pri zasledovanju ustrelili, četrti obtoženec, ki naj bi bil vodja tolpe, pa je bil oproščen, ker je dokazal svojo nedolžnost. Glavni zločinec ni prišel v roke pravice tedaj, toda se je to zgodilo sedaj, po sedmih letih. Pred nekaj dmevi je prišla na paračinsko sresko sodišče ljuibica kmeta Radoslava Miloševiča iz žaludovca, da bi se pritožila proti njemu, češ, ker se noče poročiti z njo, dasi ima ž njo nezakonskega otroka Obenem pa je povedala na sodišču tudi; še to, da sd Radoslav vsak večer okoli desete ure silno razburja, češ, da tedaj vedno vidi neko deklico, ki jo Je pred le«ti ob nekem roparskem napadu ustrelil. Povedal Ji je, da bi si olajšal vest, kaj se je vse zgodilo pred sedmimi leti. Sodišče je Pri zapeki, motnjah in prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. ga človeka; tem strahotnejši je bil pozneje njegov padec v brezno blaznosti. O Vidriču nahajamo ob koncu številke še neki spominski Šanek. Tako gradivo daje vsakemu li* stu živahnost in tudi »Književni horizonti« so s priobčevanjem spominov na protagoniste hrvaške Moderne samo pridobili. Po ezijo predstavi ja jo: Tin Ujevič z dvema izredno značilnima pesmima, Oto šole s »Pjeemo o smrti Sergeja Jesenjina«. Aca Ujdurovid, Ladislav 2in»brek in Mile Klop-6ič z verzi iz zbirke »Preproste pesmic, ki izide v prihodnjih dneh pri Tiskovni zadrugi. Izmed ostale vsebine omenjamo še čla* nek o duhovni krizi sodobnosti (Kriticus), Iva Ladike prikaz nove Krleževe drame »U logoru« in članek dr. M. Perkoviča »Jezik i stil naših-književnih revija«, ki kaže. da se je tudi v Zagrebu pričel boj za dobro pisanje, t. j. za dober jezik in slog. Nadaljuje se delno avtobiografski roman L. Zfmbreka »Skolovanje Augusta Brezovečkog«. Književne ocene in beležke zaključujejo divojni zvezek revije, ki je prikupno dokazala svojo pravico do obstoja. »Zdravniški v®stnik« pri občuje ▼ najnovejšem zvezku razpravo profesorja naš« medicinske fakultete dr. A. Koširja »Pljučni tumorji pri ka>transkih miškah«. Je tn zanimiv prispevek k problemu raka. Pis^c ee bavi z vprašanjem kancerogenih posledic katrana na organizem in se pri tem naslanja na lastne poskuse s katramiziranimi in nekatraziranimi miškami. — Dr. Hin-ko Freund iz Zagreba je prispeval daljšo Aromattn daje klobasam okus, katerega do sedaj niste poznali. — Poskusite. po tej iz^o^edi uvedlo preiskavo ta priprlo Radoslava. Njegov pajdaš Jablamovič, ki je v Ječi, Je sedaj priznal, da mu je Radoslav, g katerim je v kumstvu podiljal denar v kazmilnico, da bi ga ne izdal. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Limblfane u— Današnji žalni koncert Glasbene Matice v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki bo ob 20. v veliki unionski dvorani, ima naslednji spored: Najprvo spregovori kratek spominski govor predsednik Glasbene Mat ce. senator dr. Vladimir Ravnihar. zatem zapoje pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča Hristicev Opelo. ki je sestavljen iz 10 žalnih spevov. Opelo je povojno delo znanega srbskega skladatelja in je posvečeno spominu vseh padlih junakov v osvobodilnih bojih od leta 1912 do 1918. Drugi del koncerta izvaja združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konser-vatorja, ki šteje 50 članov. Izvajajo se pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca naslednje skladbe za godalni orkester: Adamič: Žalna koračnica, Sibelius: Andante, Čajkovski: Elegija, Adamič: Na grobu. Saint-Saens: Preludij. Violin-solo, igTa prof. Karlo Rupel. Vse skladbe so izredno primerne zaradi svoje resne umetniške vseb;ne za žalni koncert. Posebno še opozarjamo na tiskano besedilo sporeda. Vstopnice so v predpro-daji ves dan v knjigarni Glasbene Matice od pol 8. ure dalje pa v veži pred union" sko dvorano. Občinstvo najvljudneje vabimo k žalnemu koncertu. u— Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev vabi vse rezervne oficirje, da se udeleže službe božje, ki se bo vrela za blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja danes ob 10. v stolnici. u— Pisarna odbora za postavitev sPotne-nlka Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju je v palači Trboveljske premogo-kopme družbe na Aleksandrovi cesti, v sobi št. 13. u— Za spomenik blagopokojnega kralja Aleksandra je daroval predsedniku mestnega poglavarstva gospod, ki ne želi biti imenovan, 300 Din, katera vsota se je naložila v osnovani fond za ta spomenik. u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi ■vse člane, ki »e zanimajo, na predavanje, ki ga priredi Klub elektroinženjerjev 10. t. m. ob 20.30 v elektrotehnnčnenn institutu, Ašfkerčeva. — Predava inž. Szavits o električni napravi Rvburg Schwoerstadt in začetku St. Gothardske železnice na gori Monte Piotino v južni Švici. u— Udruženje jugoslovenskih Inžanjer-Jev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane in tehmično-strokovno občinstvo k predvajanju filmov o gradnji električne ga daljnovoda čez St. Gothard v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldme v »Matici* Vstopnine ni. u— Krajevna organizacija JNS za Vod-mat je imela 7. t. m. oto polnoštevilmi udeležbi odbornikov svojo žalno sejo, na kateri je predsednik g. Adamič poveličeval zgodovinsko delovanje pokojnega vladarja, čigar spomin »o zfoorovalol .počastili p trikratnim vziklikom: Slava! Po svečanem molku so odborniki in člani prisegli zvestobo novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru n. u— Uprava Hubadove župe JPS. V petek 23. t m. ob 20. bo v frančiškanski cerkvi komemorativni koncert za blago-pokojnim vite§kim kraljem Aleksandrom I. Uedin teljein. Združeni ljubljanski mešani in moški zbori bodo pelj »Žalne speve« za mešani zbor. Žalne skladbe na orglah bo izvajal g. p. Fr. Ačko. Nastopjli bodo tudi solisti: g. Švigelj Cveto (bariton), gdč. Tinka Dolenčeva (sopran), g■ Lupša Fric (bas). Prva pevska vaja za moške glasove bo v nedeljo, II. t. m. ob 10. v Hubadovi divorani Glasbene Matice. Udeležba je strogo obvezna za sledeče zbore: Ljubljanski Zvon, Slavec, Sloga, Tabor, Grafika, Krakovo-Trnovo, Bežigrad, Sava-Ljubljana, P. H. Sattner, Narodna čitalnica v Šiška, Danica na Viču. Uprava Hubadove župe po«iva, da se točno in v največjem številu udeležite revskih vaj za žatoi koncert, zlasti velja ta poziv za prve tenoriste. — Uprava. u— Andre Burdino, gost naše opere. Ze dolgo ni imela Ljubljana prilike slišati tako odličnega pevca, kot je Burdino. Ta prominentni lirčni tenor je zaslovel posebno v zadnjih letih sirom vseh evropskih in tudi nekaterih ameriških odrov. Hvaliio ga kot pevca izrednih kvalitet, velikega razprav »Razvoj govora i njegove smetnje«. Nadaljuje se razprava dr. Lj. Merčuna »Klinična elektrokardiografija«. Dr. H. Ileferle podaja nekaj statistike o tonfilektomijah na internem oddelku ljubljanske drž. bolnice. Primarij dr. Jernej Demšar je zastopan s Člankom »Pityriasis lichenoides et varioli-formis acuta«. Docent za medicinsko kemijo na naši univerzi dr. phiL med., techn. Ladislav Kline piše o žolčnem barvilu in genezi zlatence. V rubriki »Iz evgenike«, ki jo urejuje priv. doc. dr. B. Škerlj. je izžla dr. Skerlja razprava »Ali ima alkohol vpliv na razmerje spolov otrok« (s statističnimi tabelami): dalje je tu več »malih poročil«, n. pr. o sterilizacijskih zakonih, o kongresu mednarodne federacije evgeničnih organizacij. Številko, ki je opremljena tadi i ilustracijami na posebnih prilogah, zaključujejo vesti iz zdravniških krogov, referati o novih medicinskih knjigah in izvlečki iz strokovnih revij. »Zdravniki vestnik« ureja dr. R. Neubauer na Golniku. »Val«, mladinska revija, ki io urejajo Boleslav Hiter. Dušan Vargazon in France Artnak. ie po daljšem presledku zopet izšla Jucoslovensko usmerjena akadem. mladina izdaja ta svoj organ s požrtvovalnim idealizmom. ki b; zaslužil večjo moralno in gmotno podporo napredne javnosti. V pravkar izi.Mi 4.-5. številki je pole? žalne besede o blatropokoinem kraliu objavljen bana dr. Marošiča poziv jugosloveneki mladini-Branko Berser je prispeval toplo občuteno črtico »Moia rast«. Martin Duh pa pesem »Na njenem grobu«. Dr. Branko Alujevič igralskega daru, blesteče tehnike, prefrnje" nega okusa in elegance ter nenavadno prikupne zunanjosti. Njegov nenavadno krajini glas opaja. je poln doživetja in notranjega ognja. O sobi ta darovitost ki mu je prirojena, je še izbrušena z neumornim tehničnim delom. Burdino ne igra, on doživlja usodo junakov do najmanjših detajlov. Bundinov nastop je umetniški dogodek za vse ljubitelje operne umetnost: m tudi za one, ki hodijo v teater, ne da bi bili posebej orientirani, ki pa prihajajo z odprtim srcem in sprejemljivo dušo. na katero vpliva Burdino z vsem čarom velikega umetnika. 10. t m. poje de Grieuxa v »Manon«. 15. t. m. pa don Joseja v »Carmen«. Obč n-stvo opozarjamo, naj si ob pravem času kupi vstopnice pri dnevni blagajni v operi. u— Samaritanski odred Rdečega križa j« imel 6. t m. v vel'ki dvorani OUZD žalno zborovanje zaradi smrti kralja Aleksandra in obenem slovesno zaobljubo Nj. Vel. kralju Petru H. Številni odborniki pododbora Rdečega križa in okrog 100 samaritank in samaritanov je prisostvovalo proslavi. Uvodno je govoril predsednik g. dr. Fettich, ki je obsod:l gnusni atentat, pri katerem je izgubila Jugoslavija svojega očeta in ustva-ritelja. Rdeči križ pa svojega pokrovitelja. Nadalje je govoril predsednik samaritan-skega odreda g. dr. Mis Franta. ki je zaprisegel samaritanke in sama rita ne Nj. Vel. kralju Petru II. V svojem govoru je gospod predsednik med drug m dejal tudi: »Obljubljamo Ti kralj, da bomo čuvali Tvojo Jugoslavijo, borili pa se bomo tudi za mir. za katerega si se toliko boril in tudi z»nj nasilno umrl. Poznal si vse grozote vojne, ker si jih sam doživel in pretrpel zato pa •i želel svojemu narodu toliko bolj mir, žeto si se tako toplo zavzemal za organizacijo Rdečega križa, ker je to mirovna organizacija.« S pozivom, da si sajnaritanke in samaritani globoko v sroe vtisnejo zadnje besede velikega mirotvorca je g. predsednik zaključil proslavo. u— ZKD film. Danes oto četrt aa X. predvaja ZKD svoj film »Dažne nftne«, ▼ katerem nastopata slavna filmska Igralka O. Sullivan ter slavni Franctoot Tome. F!Bm je prava revija lepote. Tempo kakršen vla-da v tem filmu, je nekaj izrednega. Zanimivo je tudi to, da se ta fitan predvaja ■» Idulbljani v premieri ter da O' Sullivan nastopa prvič v filmu, ki ni ^^portne bine. V fitemi nastopa Ca rušo mL sim slav. nega Carusa. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.60 In 6.50 Dim. u— Pododbor društva »Kneglnja Zortc»« Javlja vsem društvenim članicam, da bo redni mesečni ^■stanek za november danes v petek, 9. t m. od 16.30 dalje. Začetek zimskega dela. Lokal: damska »ob*. Emone. Pridite polmošteviimo' Uprava. u— Oblastna uprava Združenja strojevodij je imela 6. novembra svojo žalno sejo za pokojnimi Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Sejo, ki je bila polnoštevilno obififkana, je ob 14.40 otvoril predsednik oblastne uprave tov. Klembas Drago, ki je v lepem govoru orisal zgodovinsko delovanje pokojnega vladarja ter dal izraba bolesti, k.i je presnnila ves naš narod. Med drugim, je omenil tudi, kako se je preljub. ljeni vladar trudil, da bti preko Vtjeh ovir ustvaril svojemu narodu pogoje za mimo, srečnejšo bodočnost. V času te težke preizkušnje nam lajša tesnobo srca samo zavest, da bo započeto delo blagoookojnesra vladarja Aleksandra I. dofoilo verne naslednike. Ob koncu svojega govora je po-cval navzoče, da so s trikratnim klicem »Slava mu!« počastili spomin blagopcikoj-nega vladarja. Po žalni seji se je vršila redma seja upravnega odibora, ki je sklerail med drugim, da takoj prične z Dabiranjem prispevkov za spomenik pokojnega kralja Aleksandra i. v Ljubljani. u— Združenje trgovcev obvešča v^e gsr. učne gospodarje, da 9 t. m. ne bo pouka na trgovski nadaljevalni šoli v spomin 30 dnevnice smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 'I. Uedinitelja. u— Bosanske in perzijske preproge v Ljubljani. S praznikom Vseh svetih se je letos spet pojavila v Ljubljani razstava sa" rajevskih preprog. k; z blagom iz kr. ban-ske tkalnice preprog v Sarajevu stalno obiskuje vsa večja mesta v državi. Letos je razstava napolnila tri sobe v prvem nadstropju Batove hiše v Šelenburgovi ulici št. 7 in bo odprta tu samo še do 10. t m. Razstavljene so tkane preproge v narodnih in perzijskih motivih in perzijske preproge v raznih kvalitetah. Med občinstvom vlada prav živahno zanimanje za razstavo, saj uživajo bosanske preproge pri nas že od nekdaj odličen sloves. Da je sarajevska banska tkalnica v kratkem pr dobila v Sloveniji velik krog zvestih interesentov, priča, tudi dejstvo, da se njena razstava vsako leto vrača k nam in vsakokrat doseza velik moralni in gmotni uspeh Prodajo vrši pa tudi pod prav izrednimi pogoji, tako da si z njen mi preprogami lahko skoraj neopa" ženo okrasite svoj dom Državnim in zasebnim nameščencem, pa tudi zasebnikom daje preproge na 24 mesečnih obrokov brez nap La čila. u— Celovško cesto so pričeli posipati. Gelovško cesto, ki zaradi s lnega prometa veLiko trpi, skušajo sedaj v jeseni, ko se zemlja zaradi dežja useda, spet popravki. je zastopan a člankom »Delavsko- sociaJno zavarovanje v novih priHkaib«, Kornelij Sušni k pa piše o socialnih nalogah in zahtevah JN.A.D. >Jadrana. Andrej Uršič ee oglaša z načelnim člankom o ustanovitvi »Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, Ribard Marušič pi^e o položaju in dolžnostih vseučiliške mladine (v srbohrvaščini), Dušan Vargazon poroča o potovanju Preporodovcev po Bolgariji. Zdenko Mrmolja pa o propagandnem potovanju primorskih akademikov po južnih banovinah naše države Vmes so pesmi Franceta Artuaka in članek o Rdečem križu. V rubriki >Študentski obzornik« so objavljeni nekateri nekrologi, potem ocena Pe truškovih »Popotnih pesmi« in beleška dr. Vladimiria Murka >Zakaj naše gospodarstvo ne more napredovati brez samoupravnih hranilnic.« »Val« stane samo 30 Din n« leto- Stare misli o vojni Dne 11. novembra praznuej ves zapadni svet obletnico premiria na zapadni fronti dan. ki Domeni konec svetovne vojne in je potemtakem pomemben datum v nov^i zeodovini. Za obletnico oremiria izhajajo članki in kniise o svetovni vojni, proslavlja se ideja miru — ideia. ki je po šestnajstih letih Evropi orav tako potrebna ko ▼ novembru 1. 1918 V tekočem tednu pišejo po šolah naloge za mir in proti vojni. Naš sn-trudnik A D. nam je poslal m to priliko NasoK »o jo od fficaske mitnice p« do tramvajske remize in dalje proti St Vidu z drobnim kamenjem in gramozom Na cesto bodo vrgli še več materiala v prihodnjih dneh. u— Osleparjen brezposelni. Jože B.. oče več otrok, je pred nekaj dnevi iskal nameščen je kot šofer pri nekem prevozniku m ga tudi dobil, ko je položil 5000 Din kavcije. Prevoznik je omenil Jožetu, naj se po sklenjeni pogodbi in izročitvi denarja odpelje še za nekaj dni domov, češ, da ga bo že pozval, ko bo treba. Prevoznik je nato pričel z denarjem, ki mu ga je izročil Jože, veseljačiti in je popival po Ljubljani po raznih lokalih toliko časa, da je zaprav-1 vseh 5000 Din. Jože B. se je prepozno zavedal. da je oleparjen, vendar je zadevo prijavil in bo moral prevoznik odgovarjati pred sodiščem. u_ Naveličan življenja. Ivan M., 33 let star, po poklicu delavec, doma s Primsko-vega pri Kranju, je včeraj popoldne izpil doma v samomorilnem namenu večjo kol či-no lizola. K sreči so ga še pravočasno našii domači ter izposlovali, da so ga nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnico. Tu so mu izprali želodec in ga tako še ohranili pr življenju. M. je obupal nad življenjem zaradi brezposelnosti. V boln;oo so pripeljal; včeraj tudi 22 letnega delavca Alojzija Bra-niclja iz Dolenjega Jezera pri Cerknici. Braniclju je cirkularna žaga hudo poškodovala levo roko. Težak hlod je včeraj dopo!" dne podrl 64 letnega delavca Antona Dre-nika iz Cerknice. Poškodoval ga je na ram" tn na levi roki. u— Skrivališče ukradene robe. Poročali smo že, da je bil pred nekaj dnevi prijet na Gallusovem nabrežju izredno drzen in že dalje časa zasledovani zmikavt Jože Hlebš, po poklicu pleskar. Orožniki iz štepanje vasi so sedaj na pobudo policije opravili na njegovem domu v Hrušici 34 hišno preiskavo, ki ni bila zaman. Našli so tamkaj celo skrivališče nakradene robe, kakor obleke, raznega orodja, zlasti pa veliko kolesnih delov. Od teh so našli 4 zadnja kolesa, 4 prednja kolesa, 7 sedežev, več prebarvanih obročev, nekaj dinamo-svetilk, gonilnih plošč in krmil. Ker se Hlebš niti ne more spomniti, kje je vse to nakradel, opozarjamo eventualne oškodovance, da se zglase na orožniški postaji v Stepanji vasi zaradi ogleda. Iz Celja e— Ob mesecu Smrti blagOpokojnega kralja bo danes ob 8. v župni cerkvi žalni obred. Pela se bosta psalm »Usmili se« in molitev za Nj. Vel. kralja Petra IL e— Spominski dan. V nedeljo 11. L m. ob 10. dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma prireditev v spomin na dogodke pred 14 let^ ko smo izgubili nad 600 tisoč zavednih sinov. e— Celjski mestni »vet bo imel prihodnjo redno sejo v petek 16. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e— poziv stenografom Iz Celja in okoli ce. Pred bližajočim se ustanovnim občnim zborom Slovenskega stenografskega društva vabim vse poklicne stenografe, kakor tudi one, ki se bavijo s stenografijo bodi. si praktično ali teoretično, in vse, ki imajo veselje do stenografije in bi bili pripravljeni sodelovati v tem društvu, da ml blagovolijo javiti ustno ali pismeno svoj naslov ter eventualni želje in nasvete. — Alojz Bolhar Celje, gimnazija e— Gospodinjska nadaljevalna Bola ▼ Oeiju. One deklice, ki nameravajo obiskovati gospodinjski tečaj, ki bo dvakrat tedensko popoldne na okoliški deški narodni šoli v Celju (Komenskega ulica), se nal do ponedeljka 12. t. m. zglasijo pri učiteljici ge. Antoniji Kovačevi v Lb razredu na omenjeni šoli. . e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 ^ugoslovenski film »Balkanska vojna 1912 do 1913« in zvočni film »Marše jska tragedija«. I* Maribora a— Nanodni poslanec dr. Pivko na predavateljski turneji po ČSR. Narodni fosla-nec dr. U ude vi t Pivko je bi tudi letos povabljen na predavateljsko turnejo po Češkoslovaški. Na turneji bo ostaJ 18 d&ii, to je do 26. t m. in sporoča vsem svojim prijateljem in znancem, naj se v tem času ne obračajo naruj- Predaval bo v Pragi, Bratislavi, Pardubicah, Ok«nucu jn razaifa drugih mest h. a— Priprave za obrtniški teden. Krajevni d&lavai odbor za prireditev obrtniškega tedna v Mariboru je imel snoči v dvorani hote:a »Novi svet* v Jurčičevi tulci sejo, na kateri ie razpravljal o podrobnem programu. Obrtniški teden bo prirejen po vseš državi od 1. do 8. decembra z namenom, da se razvije propaganda za rokodelske izdelke in da se zaščiti domače delo. Še prav posebno viden bo pa obrtniški teden v Mar boru, ker bo drami! obrtniške kroge, dvignil nr-h samozavest in povečal njih solidarnost. Važen bo tudi zato, ker bo na najvidnejši način Informirana javnost o važnosti rokodelskega stanu ji o njegovem današnjem skrajno težkem položaju. a— Za Planinsko sokoksko postojanko na Poborjn so darovali: tvornica Jugosvjla 1000 Din, hišni posestnik Otmar Meglič 500 Din, trgovec Jakob Lah 300 Din, zdravnik dr. Fran Toplak 100 Din, odvetnik dT. La-šič in Josip Pirih po 50 Din, Karel Vrečar iz Mdierooerga pa gradbeni material Uprava društva Sokola Maribor Matica se vsem darovalcem toplo zahvaljuje s prošnjo, nan bi se vsi, ki se še niso odzvati, spomnili s primernim darom sokolske planinske postojanke. a— Boj za zimski nedeljski počitek mesarjev. Počitek za nedeljo so zahtevali mojstri iz Maribora in okolice sami, o njeim so pa razpravljali celo na zadružnij seji že lani. Temu predlogu pa so se uprli nekateri mojstri, češ, da bi biK s tem oškodovani. Zato je ta predlog padel v vodo. Vprašamo, zakaj je to mogoče v drugih mestih naše države. Mesarski mojstri apelirajo na merodajna oblastva, predvsem na mestno poglavarstvo jn na bansko upravo, naj bi izdala sporazumno uredbo o nedeljskem zimskem počitku. a— Iz obrtnega registra. V mesecu oktobru je bilo v obrtni register na novo vpisanih 24, izbrisanih pa 7 obrtnih pravic. Nove obrtne pravice so dobili: Elizabeta Ribičeva, Cecilija Rokavčeva, Antonija Ribičeva. Alojzij Majcen, Julijana Zganko-va, Frančiška Acmanova, Josipina Kudro-va za gostiltniško jn restavracijsko obrt nadalje Valentin Zeleznik za krznarstvo, Frančiška Petelinova za trgovino s sadjem, Leopold in a Neratova za trgovino s papirjem, Neža Sekolceva in Jerica Kmrmp-Ijova za branijarijo, Viktor Kos za kroja-štvo, Katarina Znidaričeva za delikatesni-co, Jakob Ceh za mesarijo, Marija Bračko-va za trgovino z mešanam blagom, Juro Zidanšek za starinarno, Marija Bolčičeva in Srečko Satler pa za krojaškii modni salon. a— Padec po stopnicah. Že pred dnevi je v Gosposki ulici stanujoča 32!etna hčerka krojaškega pomočnika Emilija Vogri-nova padla In si zlomila rebra na desni I strani. Po oe®go j^nu. Zoper vojno. Nekdo se prikrade na vrt in si nabere breskev in hrušek: kdorkoli je to zvedel, graja to tatvino; sodnik sme tatu kaznovati. Z'kaj? Ker je ta obral druge na svojo korist Ce kdo izmakne psa, prašiča, piščanca ali pujska, je to hujše, kakor 5e je t^al sadje na vrtu. Zakaj? Ker dolgopret-nik še boli opehari druge; še bolj se pregreši proti pravičnosti in še hujša je njegova krivda. Ako se je pritihotapil v hlev ter ukral vola ali pa konja, je prestopek pravičnosti in dolžnosti še večji nego za psa, prašiča, piščanca ali pujska Zakaj? Ker tat še bolj oslepari svojo žrtev. Čim boli i© žrtev oškodovana, tem večja je pregreha proti pravičnosti in dolžnosti Kadar pa bi kdo ubil nedolžnega človeka, mu šiloma vzel njegovo obleko in kožuhovino. njegove sulice in meče, je strvar še resnejša nego zaradi vola. oziroma konji, v hlevu. Zakaj? Ker tak človek še bolj oskube bližnjega. Je bolj se spozabi nad pravičnostjo; iz krivde nastane zločin. Poštenjaki naših dni nikakor ne pritrjujejo tistim, ki počenjajo taka dejanja; po njihovi eodbi 6o ta nasprotna dolžnosti. In res. najgrša kršitev dolžnosti pa je: napasti deželo. Vendar Ijudife v tem činu ne vidijo več napake; nasprotno, za dovršeno dejanje dolžnosti ga štejejo in ga hvalijo! Mar si moremo misliti, da so talki ljudje sposobni ločiti med dolžnostjo in nedolžnostjo? Kdo dobi Nobelovo nagrado? Dne 10. t. m- podele švedski akademiki Nobelovo nagrado za literaturo. Kandidatov ni malo; izbirati morajo med sledečimi predlogi: Iz Južne Amerike: Ventura Garcia Calderon. Iz Anglije: Wells in Chesterton.Iz Češkoslovaške: Karel Čapek. Iz Danske: Johannes Joergensen in J. Jeneens. Iz Finske: romanopisec Silanpee. Iz Francije: Paul Valčrv, rancis Jammee. Edouard Estaunič, Paul Fort, Georgee Duhamel, Jules Romains, I* Italije: Gabrielle d'Annunzio, Guglielmo Ferrero, Benedetto Croce in Luigi Piran-dello. Iz Norveške: Olaf Duu. eventualno Ni le Vogt in Paer Lagerkvist. Iz Portugalske: pesnik Oleveira. Iz Grčije; pesnik Pa-lamas Iz Španije: Migual de Unamuno, prof. Ortega v Gaeeet in Peire Valdos. Ni pa kajpak izključeno, da se švedski akademiki odločijo za 6vojega kandidata, ki ga sploh ni v navt denem seznamu. Ustanoviteljica Pen-kluba umrla. Umrla je Miestrese Catharine Daweon Scott, pisateljica in pesnica, ustanoviteljica mednarodnega literarnega društva Pen-klub. Po-koinica ee je udeležila lanskega kongresa v Dubrovniku. Bila je goreča zagovornica miru is mednarodnega sporazuma. davki 148.50 milijona (131.03 odst), posebni .davki 40.77 milijona (131.17 odst) in dolgovani davki 11.44 milijona Din (183.01 odst.). Od posrednih davkov so vrgli: trošarina 54.93 milijona (82.40 odst nasproti 62.07 milijona (85.61 odst) v lanskem septembru, takse 92.54 mil;jona (100.49 odst.) nasproti 87.71 milijona (85.57 odst.) in carina, carinske takse in ažija 61.77 milijona (114.03 odst.) nasproti 58.86 milijona Din (90.56 odst.). Dohodki monopolov (višek dohodkov) so znašali v letošnjem septembru 134.08 milijona Do (103.81 odst.) nasproti 135.46 milijona (101.17 odst) v lanskem septembru. Ostali dohodki izvirajo iz državnega gospodarstva, pri katerem so največ dale državne železnice, to je 33.68 milijona Din (1354.30 odst) nasproti 13.66 milijona Din (96.28 odst.) v lanskem septembru. Sledijo: Poštna hranlnica z 11.79 milijona Din (239.12 odst) nasproti 10.64 milijona Din (23339 odst) v lanskem septembru. pošte, brzojavi in telefoni 7.56 milijona Din (59.24 odst.) nasproti 7.79 milijona Din (61_28 odst) v lanskem septembru in ostalo. Skupnih dohodkov v letošnjem septembru je bilo za znesek 36.62 milijona Din več, kakor je določal proračun. Višek dohodkov nad izdatki v septembru doseza znesek 47-27 milijona nasproti višku 81.64 milijona Din v enakem času preteklega leta Izdatki v prvih Šestih mesecih proračun-skega leta 1934.35. (od 1. aprila do 30. septembra) so dosegli 2781.05 milijona (80.44 odst.) nasproti 3642.81 milijona Din (75.62 odst.) v enaki dobi proračunskega leta 1933./34.. a dohodki 3392.95 mil jona (98.14 odst.) nasproti 3023.55 milijona Din (86.51 odst) v enakem času prejšnjega proračunskega leta Višek dohodkov nad izdatki doseza torej 611.90 milijona nasproti višku 3S0.74 milijona Din v enakem času lanskega proračunskega leta. Izdatki državnih gospodarskih podjetij in ustanov v septembru so znašali 244.51 milijona (90.09 odstotka) nasproti 258.63 milijona Din (90 odstotkov) v lanskem septembru, a dohodki 304 milijone (100.14 odstotka) nasproti 297.36 mil jona Din (8937 odstotka). Višek dohodkov je torej dosegel v letošnjem septembru 5930 milijona (185.01 odstotka), v lanskem 38.72 milijona Din (86.81 odstotka). Pri dohodkih so najmočnejši vir državne železnice z zneskom 183 48 milijona (114.28 odstotka) nasproti 175.32 milijona Din (96.38 odstotka) v lanskem septembru. Čsti dohodek železnic je dosegel, kakor smo že gori navedli, 33.68 milijona Din. Potem sledijo pošte, brzojavi in telefoni v znesku 33.04 milijona (8213 odstotka) s čistim viškom 736 milijona D$n in drugo. Gozdovi so vrgli 7.92 milijona (100.94 odstotka) s čistim viškom 2.20 milijona Din (9632 odstotka) ki rudniki 17.70 milijona (79.69 odstotka) nasproti izdatkom v znesku 18.39 mlijona Din (100.46 odstotka), tako da znaša primanjkljaj 0.69 milijona Din (v lanskem septembru višek 039 milijona Din). Izdatki državnih podjetij in ustanov v prvih šestih mesecih proračunskega leta 1954-35. so dosegli znesek 1278.93 m lijona (7834 odstotka) nasproti 1307.79 milijona Din (75.85 odstotka) v enaki dobi prejšnjega proračunskega leta, a dohodki 1667.37 milijona (91.54 odstotka) nasproti 1572.07 milijona Din (78.93 odstotka) v enaki dobi preteklega proračunskega leta. Letošnji višek dohodkov je 388.44 mrl jona (301.31 odstotka), a višek za isti čas prejšnjega proračunskega leta 264.28 milijona Din (98.75 odstotka). Gospodarske vesti =3 Balkanska banka je ustanovljena Po vesti iz Carigrada je končno sklenjeno osnovanje Balkanske banke, pri kateri bodo sodelovale Turčija, Grčija. Jugoslavija in Rumunija. Obstoji upanje," da pristopi tudi Bolgarija. Podrobnosti načrta nove banke so izdelali turški strokovnjaki, ker je tudi pobudo za ustanovitev banke dal (predsednik turške republike Kemal Paša = Izvozniške terjatve v Nemčiji. Po sporočilu naše Narodne banke so terjatve naših izvoznikov v Nemčijo 6 t m. znašale okoli 180 mil jonov Din. Glede na to in vpoštevajoč pritok uvozniških vplačil na zbiralni račun Nemške državne banke pri nas bodo morali izvozniki blaga v Nemčijo čakati na kronološko vrsto izplačil kakih 4 do 5 mesecev. — Zaključek avstrijsko-franooakih gospodarskih pogajanj. Itz Pariza poročajo, da so francosko-avstrijska gospodarska pogajanja dovedla do sporazuma, ki je bil 7. t m. parafiran. V Franciji obstojajo uvozne takse v višini 4 in 6 odstotkov za polizdelke •in celotne izdelke. Te takse je Franci.ia za nekatere države že prej znžala na 2 odstotka, a s tem sporazumom tudi za Avstrijo. Avstrijske protikoncesije pa se nanašajo na kontingent za nekatere vrste francoskega blaga. Predmeta pogajanj sta bita dalje adaptacija obstoječih kontingentov za avstrijsko blago v Franciji na osnovi napravljenih izkušenj in dovoljenje vrste novih kontingentov. Dogovor o tem in znižanje uvoznih taks stopiita v veljavo 1. decembra letos. Avstrija je imela doslej od Francije le eno prednostno carino, in to na le*. Avstrijska vlada je zdaj predlagala vrsto prednostn h carin za druge predmete. Francoska vlada je na take prednostne carine pristala za izvestne kontingente raznih predmetov. Gre v celem za 16 postavk. Ta dogovor mora biti predložen francoskemu parlamentu. = Skupščina Glavne zadružne zveze bo v Zagrebu. Na seji ožjega odlbora Glavne zadružne zveze v Beogradu se Je sklenilo, da bo letošnja skupščina zveize 2. decembra v Zagrebu. = Kmetijska statistika. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo tiskano publikacijo »Polj opri vredno godišnjo statistiko za go-dinu 1933«, ki vsebuje podatke o površinah in pridelkih poedinih poljskih kultur, vi-nogradn:štvu, sadjarstvu in živinoreji, dalje o izvozu in uvozu, kmetijskih pridelkov in izdelkov, domače živine in nje proizvodov, divjačine, kmetijskega orodja strojev m drugih potrebščin za kmetijstvo. Knjiga stane 75 D'n. Interesenti morejo dobiti podatke iz te publikacije pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. Pismen« vloge je kolkovati s 5 Din za prošnjo in z 30 HDin za overenje. "ostani in ostani čla' „Vodnikove *«.*««»« Borze 8. novembra Na Ijufbljanski devizni borzi so popustili Amsterdam, New Tork, Pariz in Praga. Okrepila sta ee London in Trst. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi ostali v Ljubljani neizpremenjeni na 8.10—8.20. Grški boni so notirali v Zagre. bu 28.90—09.60 (29.26), a v Beogradu 28.65 —28 35. Angleški funti so notirali v za-grebšfkem privatnem kldrimgu 230.35— 231.95 (230.25) in v beograjskem 231.20— 232.80. španske pere te so ee ponujale v za. greifcfškem privatnem kliringu po 575 in madžarski pen g i v beograjskem privatnem kliringu po 9.7506. Na zagrebškem efefctneoi tržišču Je bila Vojna Skoda za malenkost slabša. Za kašo se je zaključevala po 321 ta 325, za december pa po 321 fn 322. Drugi zaključiki: 7% Blair po 51.25, 51.50 !n 51.75, 6% be-gtačlke po 54 in PAB po 214. Deviz©. Ljubljana. Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 795.79— 799.73, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.14 — 171.74, .Newyork 3374.94—3403.20, 'ariz 224.10-22- 22, Praga 142.01—142.87. Trst 290.68 — 293.08 (premi;a 28.5 odst ). Avs' ijski Šiling v privatnem kliringu 8.10—8 20. Zagreb. Amsterdam 2301.51 do 2312.87, Berlin 1365.69 do 1376.49, Bruselj 795.79 do 799.73, London 170.14 do 171.74, Milan 290.68 do 290 80, New York kabel 3396.94 do 3425.20 ček 3374.94 do 3403.20, Pariz 224.10 do 225.22, Praga 142.01 do 142.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2150, London 15.3750, Newyork 306.75, Bruselj 71.7750. Milan 26.25, Madrid 41.90, Amsterdam 207.6250, Berlin 123.50, Dunaj 57.10, Stockho^ 79.25, Oslo 77.25, Kopenhagen 68.60, Praga 12.82. Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Dnnai (T^faii v Driv. kliHn"u.> B^gr^d 12.24, London 27. Milan 46.07. Newvork 538.72. Pariz 35.56. Praga 21 8S. Curih 175-57 ion S v zlat j 128 S oap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 320—322, 1% investicijsko 70.50—71, 8% Blair 59—60, 7% Blair 50—52, 7% posojilo DHB 64—66, i% agrarne 40—41, 6% begluške 54—55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 321—325, za december 322—324. 7% investicijsko 70.50—71.50, 4% agrarne 40—42, 7% Blair 50—51, 8% Blair 59—64, 7% posojilo DHB 62—70, 6% begluške 53.50—54.50; delnice: Narodna 4135 denar PAB 214—216 šečerana Osijek 120 denar šečerana Bečkerek 750 blago, Trbovlje 110 blago, Impex 50 denar. Beograd Vojna škoda promptna 818 do 319 (321. 319». 7% Investicijsko 69—71 4% agrarne 39—40. 6% begluške 53 25 do . 53.75 (60) 7% Blair 53.50 blago PAB 210—211 (212. 210). Dnnaj. Državne železnice 15.16. Ruše 12, Alpine-Montan- 9.65, Šečerana 14 Blagovna tržišča HMELJ + Žatec (8. t m.) Živahno povpraševanje traja nezmanjšano dalje. Cene so dalje poskočile, in sicer na 2050—2300 Kč za 50 kg brez enoodstotnega prometnega davka Razpoloženje je čvrsto. ŽITO. + Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi ee (vee za slovensko poeta jo. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 78 k<» po 157.50—IGO; baška 79 kg po 162.50—165'; koruza (po navadni tarifi): stara suha promptna po 147.50 — 150; nova umetno sušena e kvalitetno garancijo po 115 do 117; času primerno sjha po 107-50 do 110; moka: baška s0< po 237.50 — 240; banatska >0< po 240 — 212.50; slavonska >0< 235 - 237.50. + Novosadska blagoma borza (8. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednii Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad. in iužnobanateka 106 — 108; erednjebaška in gornjebaška 106 — 110: baška. ladia Tisa 120 - 122; baška. ladja Begej 119 do 121; baška in banatska. ladja Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116; sremska 110 — 112; gornjebanateka 107 _ 109 — Oves: baški in eremeki 78 — 79- slavonsk* 82 — 84; baški. ladja 86 _ 88. — Ječmen: vari. 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in sremeka, garantirana kakovost 55—56; baška in sreinska. dec.-jan. 58—60; banat- garant. 52—53; erem. suš-ladja 69—70 Moka: baška in banatska in »Ogg« 175 — 195: »2< 155 _ 175: >5« 135 — 155; >6< 115 — 125; >7« 100 _ 110; ,8< 92.50 do 95; sremska in slavonska >0g« in »Ogg* 172.50 - 182.50; >2« 152.50 _ 162-50; »5< 132.50 - 142 50; >6< 112.5fl - 122.50; >7« 100 — 110; >8« 90 — 95. — Fižol: baški in eremeiki beli 127.50 — 130. — Otrobi: baški in sremeki v jutaetih vrečah 76 — 78; banatski v fjtastib vrečah 74 _ 76- baški. ladja 79 — 81. + Budimpe&tanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca prijazna. Promet sreden. Pšenica: za marc 16.62—16.63, za mai 16.82—16.84. Turščica: za maj 10.78— 10.79. BOMBAŽ + Lrverpool (7. t m-). Tendenca stalna. Zaključni tečaj za december 6.48 (prejšrr« dan 6.54). -r Newyork (7. t. m.). Tendenca dobro vzdržna. Zaključna tečaja: loko 1230 (12.30), za december 12.22~12.23 (12.03 do 12.04). REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 9.: Zaprlo. Sobota, 10- ob 15.: Mlinar in njegova hči. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja. 11. ob 11. dopoldne: Snegulčica. Prem. Otroška predstava. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 15.: Migo, dekle z Mont parnasa. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20-: Orlič. I" ven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 9-: Zaprto. Sobota. 10.: Manon Gostuje Andre Burdino iz Pariza. Izven. Nedelja. 11. ob 15.: Prodana nevesta. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Dre vi ostane drama in opera zaprta.. Abonenti reda C dobe svojo predstavo v ponedeljek 12. t. m- »Snegulčica« je prva otroška predstava v tej sezoni. Vrši se v nedeljo 11. tm. dopoldne ob 11. uri. na kar poeebno opozarjamo. Pravnica ie izpopolnjena z mnogimi komičnimi scenami kot jih ljubijo otroci in novimi plesnimi točkami. Sodeluje dvajset otrok Režija prof. Šestova. P. n. občinstvo opozarjamo na izredno zanimivo, predstavo Maesenetove »Manon« ki se vTši 10. tm. Gostuje francoski tenor Andrd Burdino Manon poje ga. Gjungjenae de Grieuxa g. Burdino. Dirigent Niko Štri-tof, režiser C. Debevec. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota. 10.: Rokovnjači. Nedelja. 11.: Rokovnjači. * »Rokovnjaže«, Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro s petjem ponavljajo v Sentjakob-ekem gledališču v soboto in nedeljo ob 20.15. Sodeluje ves aneambl odra. Pevske toeke je uglasbil Viktor Parma, izvajano lih Ervina \V riecher - Petrovčičeva„ Cerničeva ter g™. Ha fižič in Moeer. moški in otroški zbor. Režijo vodi Miran Petrovčič, Ker so bile vee dosedanje predstave razprodane, naj ob Činetvo kupi vstopnice že v prodaji od jutri dalje od 10. do 12 Ln od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. MARIBORSKO GLEDALISČF Začetek ob 20. Petek. 9.: Zaprto-Sobota. 10.: Konflikt. B. Nedelja. 11. ob 15.: Hamlet. Znižane cene- Ob 20.: Idealen soprog. Znižane cene. * Prva letošnja veseloigra bo v teku prihodnjega tedna. Uorizore izredno zabavno in učinkovito pisano delo češke pisateljice in igralke O Scheinpflugove »Gugalnica*. Delo je oolno zdravega humorja in bo občinstvu izredno ugajalo Režija je Kovičeva. Nedelja v giedališfn. Popoldne upriizore klasično tragedijo »Hamlet* do znižanih cenah- To delo »e letos dosegi« na našem odru Donoln usneh Večerna predstava bo VVildeova igra »Idealen soprog«, duhovito in napeto delo. ki ie bilo spreMo pri občinstvu z velikimi simpatijami. Tudi pri tej predstavi veljajo znižane cena Sonce in telo Sončna svetloba spreminja snovi v človeškem telesu - Zakaj so meščani bledični in bolehni Najboljši primer, kako se je človeško naziranje o pomenu sonca spremenilo o teku časa, je to, da so gostilne v svojih reklamah nekoč hvalile svoje ' »senčne vrtove«, danes pa se postavljajo hoteli s svojimi »sončnimi terasami«, človeštvo je začelo nagonsko iskati sonca in znanost mu je tudi kmalu razložila, zakaj je to dobro. Navedla mu je primer mačke in psa, ki se sončita in sta le redkokdaj bolna, vodnega hrošča, ki jo ubere takoj proti soncu, če ga je rečni tok zanesel v senco mosta, in pol mrtvega deževnika, ki se začne spet gibati, čim ga obsije sončni žarek. Znanost je dejala, da so vse poživljajoči učinki sončne svetlobe posledica poživljajočih »kemičnih žarkov« v nji. Tem žarkom je dala ime, ki je postalo tako popularno po svetu: imenovala jih je »ultra-violične žarke« Ultraviolični žarki zadevajo na kožno površino telesa, jo lepo ogo-rijo in pospešujejo preosnovo, t. j. prisilijo telo, da se hitreje obrablja in spet obnavlja. Kako dosežejo žarki te učinke ? To vemo šele prav malo časa. šele znanost o vitaminih nam je pojasnila to reč in danes tudi razumemo, zakaj ni dobro celo mleko krav, ki jih držimo preveč v zatohli senci hleva in zakaj je treba travo, ki je namenjena za krmo, kositi v sončnem vremenu. Kemik Windaus je odkril, da se snov ergo-sterin, ki jo dobimo tudi v človeškem organizmu, ob njegovi površini, pod vplivom sončnih žarkov spremeni v vitamin. To odkritje je dalo povod za raziskovanje, kako spreminja sončna svetloba še druge snovi v človeškem telesu. Kmalu so odkrili drugo snov, histidin, ki se tako spreminja v histanin, ta je pa krepak dražilec želod, čnega soka. In zdaj razumemo, zakaj ima obsevanje tudi taico dober učinek pri bolnikih na želodcu. Vse takšne substance učinkujejo, kakor da bi jih v organizem vbrizgnili, samo od sebe pa jih vbrizgava sonce. Ljudem nam je, žal, težje nego živalim, ki žive v prosti naravi in si lahko privoščijo sonca, kolikor hočejo. V otroških letih nas odtegujejo soncu pestunje še celo takrat, kadar nas »vozijo na sonce«. Otroški vozički so običajno zgrajeni in opremljeni z zastori tako, da ne pride sončni žarek do mladega telesca. Pozneje se mo-ramo senčiti v nezdravem zraku šolskih sob baš v urah, ko sije sonce najlepše, še pozneje pa ne pridemo ves dan iz zatohlih pisarniških sob in delavnic. Ali je potem čudno, da so meščani tako bledolični in bolehni ? A vendar bi bila pomoč dovolj lahka, življenje bi si morali urediti tako, da bi imeli vsaj malo več vsakdanje prilike izpostavljati se sončni svetlobi. Za to ni prav nič potrebno, da bi uhajali mestnemu ozračju v gore in ob morje. Dognano je namreč, da ni v mestnem ozračju skoraj nič manj učinkovitega sončnega žarenja nego v pusti naravi (tam je samo zrak neprimerno bolj čist). Zavod za raziskovanje žarkov v Berlinu je ugotovil z natančnimi meritvami, da je v najbolj začade-nem delu tega velemesta, v njegovem osrčju, intenziteta sončnih žarkov praktično Dežela stoletnikov In še starejših Metuzalemov je Severni Kavkaz Pred kratkim je veljala Bolgarska in sploh Balkan kot dežela največjega števila prastarih ljudi. Ta rekord pa poseka, kakor poročajo ruski raziskovalci, Severni Kavkaz, kjer so starci 140, 150 let nekaj običajnega V osrčja tega gorovja vodi ozika steza do pastirske koče nekega Murzabekova, ki šteje 146 let. Njegov spomin je svež, popolnoma jasno govori o dogodkih, ki so se odigravali pred sto in več leti. čisti zrak, čista gorska voda in kozje mleko so mu ohranili pljuča in srce Danes je že »desetkrat stari oči«. Toda Murzabekov ni nobena izjema. V sosedni vasi živi starica z imenom Hulaje' va - Altinova, ki je videla 143 pomladi. Mož ji je umrl s 110. letom, najstarejši sin šteje 90, najmlajši 60 let. V vasi Ku-misi pri Tiflisu šteje neki Artemij Lagiaš-vili 150 let, njegov prijatelj Hapar Hint 154; v vasi Gali živi 1301etni Kecba, ki ima 71 potomcev, sinov, vnukov, pravnu-kov in prapravnukov. In Sogmu Bebija iz Džirhve šteje 126 let, Baraj Etneva iz Inukoja 141 itd. Ruska znanost beleži te rekorde kot nekaj vsakdanjega. Opozarja na Mečnikova tn njemu znane primere izredne dolgoživosti. Današnji Mečnikov, moskovski bio-fizik Lazarev je sploh mnenja, da meja normalnega človeškega življenja ni ob koncu prvega stoletja, temveč ob koncu drugega, nekako pri letu 180. — tako dolgo se upirajo namreč človeški živčni centri in se ne porabijo. Ali bo človeštvo v splošnem živelo nekoč do 180 let? Ta možnost teoretično ni izključena Hapar Hint in njegovi tovariši so ji prav blizu In zakaj bi ne veljalo to pod ugodnimi življenjskimi okoliščinami tudi za druge zemljane? Pobarvani konj V Augsburgu so imeli zanimivo pravdo zaradi pobarvanega konja. Na konjskem sejmu sta s' dva možakarja zamenjala svoja konja, črnega za belega, pri čemer bi moral prejšnji lastnik belega drugemu čez nekaj časa doplačati 65 mark. Črni konj se je pri delu na polju izkazal za zelo uporabnega, le nekega dne ga je na polju zalotil dež in iz »vranca« je postal sivec. Mož je o tem molčal, a ko je prišel čas, da bi doplača! domenjeno vsoto, se je branil, češ, da je. bil prevaran. Prišlo je do tožbe in na razpravi je prejšnji lastnik spornega konja s prčami dokazal, da pri zamenjavi nikakor ni utajil prave barve konja temveč da je izrecno dejal, da mu je z nekim barvilom za lase dal lepšo barvo. Toženec je pri zna L da je bila stvar res tako in je pravdo seveda izgubil Največji jez v Evropi V kratkem bodo izročili javni uporabi jez pri Chambonu v Franciji. Ta jez je doslej največji svoje vrste na našem kontinentu Iz zgodovine kave Klin, ki ga je zabil cesar Napoleon za sedem let med Angleško in celino, je imel za posledico padec kavne cene na svetovnem trgu, kakršnega to često nestalno blago še ni bilo zabeležilo. Zapora leta 1806. je nagromadila v londonskih skladiščih ogromne gore kave, ki je niso mogli več izvažati. Vsak poskus, da bi ji obdržali ceno, se je moral izjaloviti. Vrhu tega ni nihče vedel, kako dolgo se bo držal cesar prohibitivnega sistema in kako strogo ga bo izjava!. Kava se drži sicer precej časa, a ta čas vendar ni neomejen. Cena kave na londonski borzi je padala torej čedalje bolj A navzlic njeni cenenosti se London in Angleška nista mogla odločiti, da bi porabila svojo kavo. Bila sta že predolgo navajena čaja. Vsa Angleška je porabila letno samo 10.000 stotov kave. V skladiščih pa je je bilo tisočkrat toliko, na Angleškem kakor v prekomorju kot blago, ki je pripadalo Angleški. Samo slučajno se je to blago imenovalo kava. V resnici je bila izmenjalno sredstvo. Lon don največja klirinška tvrdka starega ln novega sveta je financiral trgovino s kavo. kakor je financira] vse drugo. S svojim trgovskim brodovjem je pošiljal svo je stroje in izgotovljeno blago v vroče de žele kave na Javo v Arabijo. Ameriko in je za to prejemal kavo v plačilo. Kavino zrno je bilo seveda denar, toda denar, ki ni ostajal enak. če so Rusija, \vstralija. Praska, švedska bile bitko pri Lapskem, je prvotno niso bile za angleški eksport — toda sprostitev londonskih zalog je bila daleč vidna posledica tega čina. Angleška se je tedaj modro varovala vojne na celini — samo na španskem bojišču je dotlej sodelovala. Ali je razumljivo sedaj, da je Napoleonov povratek, da je »stodnevnica« dvignila Angleško iz njene rezervi ranosti. Druge celinske zapore, ponovitve let 1806. do 1813. Angleška ni hotela prenensti. Welli«gton je zmagal pri Waterlooju: zmagal je, ker je morad zmagati. V januarju 1813. je stot kave v Londonu padel na ceno 40 šilingov. Isti stot kar ve je v Hamburgu presegel borzno ceno 500 šilingov: bila je prava fantazijska, cona, ker bi stot kave težko kje dobil. Kar so tihotapci prinesli s smrtno nevarnostjo zase, je bilo večinoma nekoliko zrn. Ko je kralj Ludovik XVTn. razveljavil celinsko zaporo, sta trčili najnižja londonska cena in najvišja hamburška kontinentalna cena nekje v sredini skupaj. Tržni položaj je bil torej povsem ugoden, da bi mogel povzročiti veliko povpraševanje v Evropi. A glej, to se ni zgodilo. Hamburžani se niso hoteli za trajno prilagoditi nizkim cenam, a tudi Londončani se niso hoteli zadovoljiti z zmernim po viškom angleškin cen. Kava ki je bila pravkar brez vrednosti, naj bi londonske gospode odškodo-vala s predvojnimi cenami. Tega si Ev ropa ni dala zapovedati in tako se je zgo dilo, da je bil pri runu kolonialnega blaga na celini čaj v sprednji vrsti. ista, kakor ob observatoriju v Podsdamu, ki je že skoraj na deželi. V sredini Dunaja so zmerili samo za 15 odstotkov manjšo žaritev nego v čistem gorskem zraku na Semerniku. Seveda pa teh majhnih razlik niso dobili v stanovanjih, v zatohlih pisarnah in delavnicah, v senčnih cestah, temveč na strehah hiš. Mestni ljudje ne bi bili v tem oziru prav nič na slabšem nego deželam. če bi si le znali urediti tako, da bi imeli na strehah svojih hiš prostore za sončenje, ki bi jih obiskovali ob vsakem primernem vremenu in ob vsaki prosti uri. To je problem, ki bi se morali zanj zanimati vsi, posebno pa gradbeniki. PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE IN SVET« PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Naslovna slika: L. Cranach: SVETI KRIšTOFOh. Slika na ovitku: OTROŠKI OBRAZ (fotoj SONCE IN NEBESNA SIN JENA (J. J.) — NAJDALJŠE ŽELEZNIŠKO OMREŽJE — Dr. Fred Crobath: IZ KRANJA V CHICAGO (10, obenem konec) — NEOZDRAVLJIVE SO OZDRAVILI (-o -č) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — LONDON — MELBOURNE V 71 URAH — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (42. nadaljevanje) — PNEVMATIKA IZ UMETNEGA GUMIJA — SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA (Živalski hormoni v rastlini, rastlinski v živalih) — KORISTNOST ŠČURKOV — RUSKI ZRAKOPLOV IZ KROMA IN NIKLJA — TEHNIČNI OBZORNIK (Jubilej električne centrale — Gozdni zrak v sobe — Moderno ročno obsevalo) — ČLOVEK IN DOM (»Odnos med projektantom, stavbenim gospodarjem in stavbenikom« — Nipe? — Ne, keramična mala plastika!) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pn upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št_: 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Vladna kriza v Franciji Ministrski predsednik GastonDoumer-gue je odstopil Sestava nove vlade je poverjena bivšemu ministru za delo Flandinu LJUDSKI IZREKI Mrtveci odpirajo živim oči. Govori dobro o prijatelju, o sovražniku pa niti dobro niti slabo. V desetih letih enkrat človek potrebuje svojega soseda. Reci ženski, da jc lepa, in bo v kratkem znorela. Možu ni nikop' škodovalo, če je držal klobuk v roki. ženska, ki stoji rada ob oknu, je kakor grozd ob javni cesti. Kdor tke. ima eno srajco, kdor ne tke, ima dve. Jej po svoje, oblači se po drugih. Ko se je ladia potopila, vedo vsi, kako bi jo bilo treba rešiti. Kar dela smrt strašno, je umiranje. Kdor o nečem govori, nečesa ne stori Kdor najbolj grozi, se najbolj boji. Tok ljubezni je napolnjen s puščicami, ne z dokazi. Načrt, ki ne prenese spremembe, je slab Tisti mladi človek je pameten, ki vedno misli na to, da bi si vzel ženo — a ne vzame nobene. Smrt ustanoviteljice Pen-klubov i V Londonu je umrla pisateljica Katarina Ani Dawson Scottova, »mati Pen-klubov«. Prvega je ustanovila 1. 1921. v Londonu, kaj kmalu so se mu potem sorodne ustanove priključile v vseh kulturnih deželah sveta. Začasni spomenik žrtvam marsejske tragedije Dne 1. in 2. novembra so postavili v Marseilleu pred borzo, na mestu, kjer je zločinska krogla pretrgala nit življenja blago-pokojnemu kralju Aleksandru in francoskemu zunanjemu ministru Barthouju, začasni oder s sohama obeh velikih pokojnikov Težak skok v zakonski jarem V Turčiji mora ženin kupiti nevesti poročno darilo in celo obleko za svatbo Turške oblasti delajo velike napore, da bi samce sprav;le do poroke. Posebno na uradnike pr tiskajo. Toda v Turčiji nikakor ni tako lahko stopiti v zakonski jarem. Pri nas je namreč navada, da nevesta prinese v hišo doto, v Turčiji pa je drugače. Tam so si prej možje ženo z darom kupili. V moderni Turčiji se žene ne kupujejo več. a običaj zaročnega daru se je ohraniL In to ni majhna reč. Ne samo, da od neveste ne smeš zahtevati dote. od moža zahteva lahko ona poročni dar m ima pravico, da mu v tem pogledu izrazi prav določne želje, ki niso baš skromne. Ce nočeš veljati v srednjem stanu za umazanega, moraš poseči globoko v žep in izdati za darilo do kakšnih 50.000 dinarjev! To pa še ni vse. Tudi stroški za poročne svečanosti gredo na možev račun, a umljivo je, da ne smeš napraviti slabe figure z majhn m krogom povabljencev in s pogostitvijo. Najbolj čudno za naše pojme pa je to, da mora žen n nevesti kupiti tudi poročno obleko in ta ne sme biti preveč preprosta, ker bi ji jo drugače prijateljice oponašale. Kakor vidimo, imajo turški samci dovolj povoda, da se branijo zlatih spon. Pri vsem tem pa je dejstvo, da se je število porok * zadnjih letih v Turčiji zelo pomnožilo ker daje država po drugi strani novoporo čencem znatne usodnosti. belgijskemu kralju Albertu I« Francozi kani jo postaviti pokojnemu belgijskemu kralju Albertu L, svojemu zvestemu zavezniku v svetovni vojni spomenik, kakor ga predstavlja osnutek na tej sliki Na poti do seruma zoper hripo Trije angleški zdravniki, dr. Andrewes. dr. Smith in dr. Laidlaw, ki so v laboratoriju Britskega narodnega zavoda v M 11-Hillu raziskovali influenco prašičev, so opazili. da so poskusne miši, ki so prišle v dotiko z obolelimi prašiči še same zbolele in v mnogih primer h tudi poginile za in-fluenčno pljučno kugo. Ker niso bili gotovi, da"li je bolezen miši izvirala res od prašičev. so jih transportirali v drug laboratorij v Hampsteadu rn ponovili poskuse, ki so imeli isti uspeh. Dočim so doslej vedeli samo to, da utegnejo dobiti prašiči hripo od ljudi, so sedaj dognali da jo dobe miši naravnost od človeka, kakor tudi po ovinkih od prašičev. Hripa in njej sorodna mfluenca sta, kakor znano, zelo nevarni bolezni, ki sta zahtevali že miI'jone žrtev in napravita vsako leto milijone ljudi začasno nesposobne za delo. Iz tega ozira je odkritje trojice Angležev zelo važno, ker ne more biti daleč čas, ko bodo pridobivali serum proti tem boleznim na lahek m cenen način iz miši, pa čeprav še ni uspelo, da b dobili njih bacila, ki je očitno *ko majhen, da gre skozi vse filtre. Plemenitašinja med reveži Stara londonska grofica Charlotte de Lornet je sklenila, da se preseli iz svoje palače v londonsko ubožno četrt Grofica je navzlic francoskemu imenu, ki ga nosi po svoji materi, Angležinja. Neki nje stric je bil hlevar Napoleona III., njena mati je bik šolska prijateljica poznejše cesarice Evgenije. Nje oče je izviral iz stare angleške plemenitaske rodbine, ki je izhajala direktno od kralja Edvarda III. S 17. letom so grofico predstavili kraljici Viktoriji V njenem 19. letu jo je družina proglasila za revolucionarko. Poročila se je namreč v njeno grozo z navadnim inženjer-jem. Družina jo je zatajila. Ona je pa z možem od§la v Ameriko in se je potem vrnila v London, kjer se je pričela baviti z dobrodelnostjo. Ko je napočila vojna, je bik med prvimi, ki so se prijavile za bol-ničarsko službo in tri leta je delovala po kzaretih. V tem času je stregla preko tisoč možem. Tudi po vojni je nadaljevala v področju socialnega skrbstva, a sedaj se preseli povsem med reveže, da bi se j m mogla posvetiti vpa. Smrt avtorja „Manon Leseaut" Ob priliki 170 letnice, odkar je umrl eb-bee Prevost, pisatelj slovitega romana »Ma-non Leseaut«, se spominja neki franooski list čudnih okoliščin, v katerih je ta mož umrl. Nekega dne se je vračal domov, ko ga je v bližin: chantillvške kapele zadela kap. Ko so ga našli, so menili, da je postal žrtev zločina in je sodišče zato odredilo preiskavo in raztelesenje trupla. Ko je pa kirurg, ki so mu poverili to delo, odprl abbeejevo telo, je Prevost, ki ni bil mrtev, na vso moč za vpil. Kmalu potem pa je v resnici umrl za rano, ki mu jo je bil zadal '-irurgov nož. Stekleni hotel V Doncastru na Angleškem so zgradili prvi hotel, ki so mu stene zunaj in znotraj pokrite z debelim barvanim steklom. Steklo se je izkazalo kot izvrsten pripomoček za izolacijo zoper hrup in mraz. kar pomeni za nevorzne goste vel ko dobroto. Razen tega je zelo higienično. ker ga je lahko čistiti. Stene iz barvnega stekla učinkujejo v svoji celoti podnevi in v umetni svetlobi baje izredno lepo. A N E K T A Napoleonu so spregovorili o nekem častniku, ki da ima baje po neki bitk še vedno kroglo v svojem telesu. Napoleon, ki je poznal vse svoje častnike in vedel, da se ta ne more ponašati s posebno hrabrostjo, je odgovoril: »Ne vem, kako naj bi se bilo to zgodilo. Ali je kroglo morda požrl?« VSAK DAN ENA Zarubljeno letalo Neki možak v Los Angelesu, ki trdi, da nru je Kmgsford-Sr.i th dolžan 2750 dolarjev, je dal zarubiti letala s katerim je slavni letalec pred nedavnim preletel Tihi ocean. Sodni rubitelj se je polastil letala in sedel na stol poleg njega da bi ga imel pred očmi. Kingsford-Smith mora položiti dvojno vsoto, če hoče prosto razpolagati s svojim aparatom. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO »Jaz res nimam sreče... če bi le še malo vozil dalje, bi mi bil moral on po. praviti zid, tako pa bom moral zopet sam plačati stroške^ Pisava tujih imen Pod naslovom »Umesten pravopisni predlog« so zagrebške »Novosti« pred kratkim prinesle članek Frana Tučana, ki utegne biti zanimiv tudi za nas, ker postaja tudi za nas pereča definitivna ureditev vprašanja, kako pisati tuja imena. Znano je, da Srbi v cirilici vsa tuja imena transkribirajo fonetično. Isto delajo v latinici tudi Hrvati že v večini svojih revij. Hrvatski dnevniki pa v obče pišejo na način, kakor to delamo pri nas. Fran Tučan pravi v svojem članku: Pri nas se ne posveča zado6tna pažnja jeziku. Razširjeno je mišljenje, da se jezrik tiče r_mo filologov. Slišd se pogosto: glavno je, da se razumemo, vse drugo nI važno. Na dun jezika, na silo izraza, na lepoto sloga pazim-o premalo. Mislim, da je to velika naša napaka. Ravno jezik je ono polje znanstva, ki ni odiprto samo speciali-stom-filologom, ampak je v zvezj z vsemi vejami zmanstva in življenja: jezik je duša vsega naroda. Zato je treba, da je naš jezik miljemec nas vseh. In ravno zato, ne samo da smejo, temveč celo morajo vsa sodelovati na tem polju, brez ozira jeli fi-lologija njihova stroka ali ne, pa jih zato mihče ne sme nazivati diletante. Medtem se baš v tem pogledu čutdjo pri nas izrazite praznine in prav zaradi tega bi hotel obrniti pozornost na stvar, ki se je že razpravljala, toda brez enodu&nosti ie sloge Gre za transkripcijo tujih lastnih imen t našem pravopisu. Smatram, da bo prav. če se pečamo s tem vprašanjem, ker vlada v tem pogledu pri nas prava anarhija. Pojavljati se dve vprašanji, ki j-u je treba jemati v obzir. Prvič: fonetska ali običajna transkripcija tujih lastnih imen? I>rugič: kako naj transkribiramo, če smo se odločili za fonetsko pisavo? (Ali na primer Island aH Ajslend, aH Laz Bndžete ali Los Anheles itd.) Kar se tiče prvega vprašanja, je v glavnem že rešeno, ko je velik del naroda že sprejel fonetsko transkripcijo. Hotel bi pa le še reči nekaj besed p roti vn i kom fonetske transkripcije. Vsi kulturni narodi so osvojili fonetsko transkripcijo. Kaj se to pravi: fonetska transkripcija? To se pravi: piši s svojim pravopisom vsako ime tako, kakor ga ču-ješ. Tega pravila se drže, kot sem rekel, Tis-i kulturni narodi zemlje. Kaj se med tem dogaja pri protivnikih fonet.ske transkripcije: da padajo vsaj v nelogičnosti. Ali ni smešen oni, ki se snne. je tistemu priprostemu človeku, ki n. pr. povsem pravilno čita ime »Neumann« — Ne-uman, a istočasno občuduje tujca, ki ibo njegovo ime ravno tako čital po svojem pravopisu? Da se to ne zgodi, mu on sam svoje ime n. pr. čubelič transikribira v Tschubelitsch. da se ne bi preveč mučil kulturni tujec. Ali to ni sramotno čustvo imferiornosti! Zase in za svoje sonarod-n.jake smatramo za potrebno, da poznajo vse mogoče pravopise, a istočasno smatramo svoj materinski jezik za ta.ko neka-rakterističen, da se ž njim ni potrebno ba. viti. Kateremu tujcu je še prišlo na pamet, da bi n. pr. tiskal vizitke v naši transkripciji? Niti enenra. A kateri naš človek, ki je odšel v inozemstvo, ni tega storil. Zope>t niti eden. Torej je to vsekakor najmanj nelogično. Gre se med tem še dalje, tako da se n. !t>r. japonska, kineška itid. imena pišejo v angleški, nemški itd. transkripciji. Zopet nelogičnost. 7.a fonetiko transkripcijo govori še sledeči razlog: Ime je lažje zapomniti (ipa zato tudi pisati) po slišanju, kot pa po videnju pisave. Težko se bo tod i najbolj nači+ani •protivmk fonetske. transkripcije na prvi mah spomnil kako se piše po poljskem pravopisu n. pr. Sjemkjevič; a za dr. žave USA ne. pr. Masačusec in Kanektit bo redko kateri geograf takoj imel pred očimi, kako se pišejo v njihovem domačem pravopisu. Torej je tre^a osvojiti fonetsko transkripcijo tujih lastnih imen. ' Z druge strani zopet pa tudi pristaši fonetske transkripcije pri nas greše v vrp rajanju naglasov čeprav ni princmielme važnosti, vendar bi se pa z malo dobre volje moglo narediiti, da se n. pr. Bodler, Dim5, Erič itxL ne čitajo Bddler, Dfma, firio. Kar se tiče dragega vprašanja, kako naj pišemo in čitamo tuja imena, smatram da je vsako ime treba pisati in Citati tako. kakor ga njegov lastnik čita. Ruzvelt se n. pr. v svojem pravopis j« piše »Roose-velt«, ker želii s tem doseči, da ga sona-rodnjaki kličejo tako kakor on hoče, to je Ruzvelt, a sigurno hoče tudi za vse drage, da ga tako kličejo. Ker je govor glasen, to je ono. kar se čuje, sta pisava in pravopis v prvem redu izmišljena zato, da stavita v pismo govor, to se pravi ono. adio Petek, 9. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plož5e. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Sokol: 0 smučanju (Dušan Podpornik). — 18.20: Radio - orkester. _ 18 40: Literarna ura (dr. Magajna). — 19: Nacionalna ura: Selitev Srbov pod patriarhom čarnojevičem. — 19.25: Plošče. — 19.50- Jedilni list. program za soboto. _ 20: Prenos koncertnega veče ra iz Zagreba. — 22: Cas. poročila, radio-orkester. Sobota, lo. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila- _ 13: čas. plošče. _ 18: Zakaj sem iutroslovenski nacionalist (Šantel Bojan) — 18.20: Plošče po željah poslušalcev* — 18.30: Francoščina. _ 19.20: Nacionalna ura: Milovan Vidakovič. — 19.50: Jedilni list, program za nedeljo. — 20: Pevski zbor »Ljubljane« poje Sprinserjev »Večer na Golsoti«. — 20.35' Pesmi Brede Šoekove poje Vida Rudolfova. — 21-10: Radio - orkester, vmes čas in poročila BEOGRAD 16: Orkester - 19.50: čelo. — 20.50: Godba kraljeve sarde. — PRAGA 19.25: Plošče. — 19.50: Operetni večer. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 1950- Program kakor v Praz EJndiete (Los An- geles) itd. Da je v resnici le skrajni! ča«, da ee po krene to vprašanje, naj pokaže nekoliko primerov. V zagrebškem novinarstvu je nedavno došlo do male polemike: aH je treba pisati »Sarrec (francosko) ali pa »Saar« (nemš!ko). Končtio se je en del odločil za eno, drugi za drugo alternativo Ako sedaj pomislite na oni del novinarstva, ki je sprejel fonetsko transkripcijo in piše Sar se kaže res jasna slika anarhije, ki v tem pogledn vlada pri nas v enem edinem jezikn. Ime treh glasov pa napravi toliko zmede. Ali še en primer. Živel je nekoč Francoz, ki je zgradil mani pariški stolp, katerega pri nas vsi brez razlike iz nepoznanih razlogov imenujejo A j flor stolp, čeprav se je on rodil, živel in umrl kot »Efel«. Pri nas so ga pa nazvali Ajfel«, čitajoč ga z nemšik.im izrekom. Med tem pa, da bo stvar še ssnešinejiša, ga sami Nemci čita jo »Efčl«. V vseh nemšJkih leksikonih stoji doslovno »Alexandre Gustave Eiffel (spr. Ef€U). Ali nismo potemtakem smerni ▼ sroji »širokogTudmostic in to ravno nasproti onim, od katerih nikdar nismo Imeli ni. česar dobrega. Pripisujemo jtim vse. ono kar je njihovo in kar ni njihovega, pa se potem čudimo njihovim fdejam kakoršne so »Drang nach Osten« aH ona o superior-ncstl in inferiornosti posameznih ras. ŠPORT Pred zimsko nogometno sezono Primorja V Ljubljani bodo gostovali Gradjansld iz Karlovea, Hajduk iz Splita in Hašk iz Zagreba Po zaključenih ligaških grupnih tekmovanjih, si je nas najboljši predstavnik ASK Primorje zagotovil drugo mesto v zagrebški skupini in s tem definitivno sodelovanje v finalnem tekmovanju. Kakor ruam je znano, sodeluje v finalu osem najboljših predstavnikov jugoslovenskega nogometa. Nerazumljivost postopika savezne uprave, ki je nadaljevanje finalnega tekmovanja pustila odprto in ki bo, sodeč po vseh vidljivih in nevidljivih znamenjih, začelo šele v pomladi, je onemogočila našemu zastopniku, da z močnimi tekmami drži svoje moštvo v kondiciji in v pripravljenosti in da na ta način zamore vsak čas dostojno zastopati barve slovenskega nogometa. Tekmovanje za cup med vodilnimi juigosloveriskimi moštvi: Concordijo, Ha-škom, Gradjanskim, BSKom, Jugoslavijo, Baskom in Hajdukom se nemoteno vrši naprej, naš ligaš pa je prisiljen, hočeš, nočeš, počivati. Iniciativnost moštva je privedla do pogajanj z močnimi klubi v naši državi; uspeh je že sedaj, kakor nam sporoča vodstvo ASK Primorja, zagotovljen. Niz prijateljskih nogometnih tekem bo otvorilo gostovanje Gradjanskega iz Karlovea, enega najboljših hrvaških provinci-alnih klubov. Moč provincije zagrebškega nogometnega podsaveza nam je popolnoma neznana, ker nismo do sedaj imeli z njo nobenih stikov In vendar reprezenti-rajo dobro nogometno klaso! Slavija iz Varaždina Je min. nedeljo premagala zagrebškega podsaveznega prvaka, železničarja, z rezultatom 3:1. Naš prvi gost je prvak karlovske grupe, katere četrtopla. siraru klub Viktorija je tudi minulo nedeljo porazil zagrebški Makaby, večkrat, nega zmagovalca med vodilnimi zagreb škimi liga-klubi. Ta poizkus je potreben kajti spoznati moramo vso našo provinco, ki je v nogometnem športu ogromno napredovala! Ljubljansko športno občinstvo pa je dolžno, da z velikim obiskom podpre stremljenja k napredku svojega liga-ša. Naš predstavnik pa se bo za to oddolžil v polni meri, kajti temu prvemu gostovanju bodo sledila nadaljnja, in sicer že prihodnjo nedeljo bomo imeli priliko pozdraviti v Ljubljani »majstora z mora«, popularnega splitskega Hajduka, ki vživa zaradi svoje krasne tehnične igre največje simpatije v vsej naši državi; sledilo bo Hajduku gostovanje moštva nadvse priljubljenih zagrebških visokošolcev, Ha_ ška, ki bo odigralo dve tekmi z našim 11-gašem za pokal mesta Ljubljane. Razume se, da so vsa ta gostovanja vezana z re-vanžnim nastopom našega ligaša v Zagrebu in Splitu; s tem mu bo omogočeno obdržati na solidni višini svojo liga ena j-storico, ki mora biti vedno pripravljena na najmočnejše nasprotnike. Tudi predtekme bodo vsakokrat nadvse zanimive. To nedeljo odigrata prvenstveno tekmo Mars in Svoboda, dva močno k napredku podvizajoča se kluba. Hermes vstopa v borbo podsaveznih ligasev V nedeljo ob 15. nri na igrišču Hermesa Hermes : Svoboda, Maribor Pred tekma ob 13.30 Po daljšem presledku se v nedeljo otvo-ri v Ljubljani jesenska sezona v podsavez-ni ligi. Trenutni zastoj, ki je nastal zaradi tragične smrti našega ljubljenega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra, je deloma onemogočil pravočasni pričetek jesenskih prv. tekem, tako da te prično s polno paro šele sedaj v pozni jeseni. To velja predvsem za Ljubljano, kjer bodo po daljši letargiji zopet oživela vsa športna igrišča. Hermes, ki je pravkar končal jubilejne prireditve ob priliki proslave svoje 151etnice. vstopa v podsavezno kampanjo, kakor izgleda, do dobra pripravljen. Svoje akvizicije je deloma izpopolnil s svežimi mlajšimi močmi, ki bodo prinesle v enajstorico novega prepotrebnega duha in sil, ki bodo brez dvoma kos težavnim nalogam, ki ga v jesenskih borbah še čakajo, saj pril ke zato bo še več kot dovolj. Za svojega prvega nasprotnika v jesenski sezoni, na domačih tleh, mu je žreb določil agilne mariborske Svobodaše, ki so pri nas prav za prav šele novinci, vendar pa vse kaže, po zadnjih rezultatih sodeč, da je mariborska enajstorifca nasprotnik, ki j« n kakor ne gre podcenjevati. Res da presenečenja nikoli niso izključena, upamo in želimo pa, da nas bodo naši šiškarji ▼ nedeljo povsem zadovoljili in dostojno varovali prestiž ljubljanskega športa. Plemenita športna borba, ki pride ravno pri nogometu povsem do izraza. nud; pri hitro menjajočih se situacijah gledalcu priliko, da kritično presoja fairneso enega ali drugega igrača ali celega moštva ter s tem izraža neprikrite simpatije do onih. ki so dolžni gledalcu nuditi popoln užitek, sebi pa zadoščenje za doseženi uspeh in resno voljo za nadaljnji napredek. Pri tem pa je predvsem treba Imeti pred očmi. da ne gre samo za dosego suhih točk, ki so običajno potrebne za dosego plasmana ▼ tabelici, pač p« je potrebno in to mnogo misliti tudi na lepoto igre. ki naj bi bil glavni smoter vsakega kluba in s tem bo nastalo zadovoljstvo tudi med publiko in igrišča se bodo zopet polnila. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 7. novembra 1934.) Navzoči gg.: Kuret. rav. Šetina, Novak. Skuhala, Bergant, Šalamon, Trpin, Jančar, Sušnik. V nedeljo 11. novembra se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 10 Grafika : Jadran, službujoči odbornik g. Buljevič, vsak klub mora postavki po tri reditelje. Popoldne ob 13. Mars : Svoboda, službujoči odbornik gospod Trpin, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Igrišče Slovana ob 14. Slovan : Sloga. Službujoči odbornik g. Skalar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Igrišče Reke ob 14.30 Reka : Korotan. službujoči odbornik g. Štrukelj, vsak kl-ub mora postaviti po št;ri reditelje. — Igrišče Mladike ob 10.30. Mladika : Slavija, službujoči odbornik g. Slamič. vak klub mora postavit; po tri reditelje. — Igrišče Hermesa ob 14.30 Hermes : Svoboda. Maribor. Službujoči odbornik g. inž. Kuljiš. Dovoli se pred-tekma. Hermes mora posta v ti deset rediteljev V Mariboru igrišče SK Maribora ob 14.30 Rapid : Ilirija, službujoči odbornik gospod Knez. — V Čakovcu igrišče Čakovečkega SK čakovečki SK : SK Maribor službuioči odbornik g prof Jelačič. — Igrišče Gradjanskega SK ob 10 Gradjanski SK : Drava. službujoči odbornk g. dr. Franetovič - V Celju igrišče SK Celi« ob 10 30 Jugoslavija : Athletik SK Službuioči odbornik g Mahkovec, ponoldne ob 14.30 SK Celje : Železničar, službujoči odbornik g. Honig" man. V Trbovljah igrišče SK Trbovlje ob 14.30 SK Trbovlje : Amater, službujoči odbornik g. Kuhar. — V Skofji Loki ob 14.30 Sora : Bratstvo, službujoči odbornik g. Kmet^č. — V Radovljici (le v slučaju, da bo klub sprejet v članstvo JNS) ob 14.30 SK Radovljica : Svoboda, službujoči odbornik g. Krištof. — V Domžalah igrišče SK Domžale ob 14.30 SK Domžale : SK Radomlje, službujoči odbornik g. Miiller. Prvenstvena tekma Korotan : Gorenj«, določena za 11. november na Jesenicah se verificira s 3 : 0 p. f- za Korotan, ker Gorenjec odstopa od nadaljnjega tekmovanja. Odobri se poskusna tekma Mengeš : Disk 11. novembra v Mengšu. Zabeleži se prijateljska tekma Primorje : Gradjanski—Kar-lovec 11. novembra v Ljubljani. Tajnik II.: Novak. Brnčan je skočil v t^kon^l jarem. Znani lahkoatlet in državni rekorder v teku na 10 km Jože Bručan iz Kamnika, član ljubljanske Ilirije, se je poročil te dni s Kamničanko gdč. Mijo Siabajnovo. Prav iskreno čestitamo. Iz OZDS. (Shtžbeno.) Za tekme, prijavljene odboru za delegiranje, se odrejajo za nedeljo 11. t m.: v Mariboru ob 14.30 Rapid : Ilirija Nemec sporaz., v Celju ob 14.30 Celje : železničar Cimperman, v čakovcu ob 14.30 čakovec : Maribor Deržaj, ob 10. Gradjanski : Drava dr Brandl. v Ljubljani na igrišču Hermesa ob 14.30 Hermes : Svoboda Pfundner. ob 13 pred-tekma Globelnik. Igrišče Mladike (pričetek glej si obj. LNP) Mladika : Slavija Schneller igrišče Slovana ob 13 Mars : Svoboda Galič spor , ob 14.30 Slovan : Sloga Betetto. igrišče Reke ob 14.30 Reka : Korotan Vidic. Igrišče Primorje ob 10 Grafika : Jadran Ramovš spor., v Trbov- ljah ob 14.30 TTIkM^p : Amater Jordan, v Celju ob 10.30 Jugoslavija : Atletiki Seitl spor., v Skofji Loki ob 14.30 Sora : Bratstvo Lukežič v Radovljici ob 14.30 Radov. ljica : Svoboda Mahkovec (sodnik naj se za to tekmo ravna po si. obj. LNP), v Domžalah ob 14.30 Domžale : Radomlje Mrdjen. v Mengšu ob 14.30 Mengeš : Disk Dolinar, v Ljubljani igrišče Primorja ob 15. Primorje : Gradjanski Pevalek. Tajnik I. Pevalek 1. r. Službeno iz LVP. Seja upravnega odbo ra bo drevi ob 20. v tataiških prostorih LNP. — Tajnik I. Sekcija ZNS (Službeno). Na podlagi po. ročila izpitne komisije in sklepa u. o. ZNS z dne 23. oktobra t. 1. se čitajo za začasne sav. sodnike gg. Kušar Janez, Veble Josip, Seitl Fnanjo. Mrdjen Viljem, Turk Josip, Galič Vekoslav, Arhar Franc in dr Brandl Arpad. — Tajnik I. Juniorske pokalne tekme. (Službeno s seje 7. t. m.) Za tekmo Mars : Ilirija se določi zadnji termin 11. t. m. ob 10.30 na Stadionu SK Mars se naproša, da pisme. no javi danes do 18. ure, ali hoče nastopiti, sicer se 11. t. m. odigra finale Ilirija : Primorje Naproša se sodnik tekme Reka : Istra, ki se je odigrala 4. t. m., da predloži poročilo, istotako Oba kluba. Prihodnja seja medklubskega odbora bo v sreoo 14. t. m. ob 19. v »Evropic. K°lo jahačev in voz«čev priredi ob ugodnem vremenu v soboto 10. t. m. skupno jahanje na terenu. Zbirališče na Lin hartovi cesti ob 14.30. SK Ilirija (nogometna sekcija). Po sklepu klulbovega odbora % dne 6. t. m. je izključen igralec Simon Bogme. Glede event. tekme z Rapidom v Mariboru 11. t m. se opozarja I. moštvo na objavo v članski knjigi. Juniorsko moštvo igra v nedeljo pokalno tekmo z Marsom ali s Primorjem, rezerva prijateljsko tekmo • SK Kamnikom v Kamniku. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. v gostilni pri »Kočarju« strogo obvezen sestanek za vse igralce. Zelo važno predavanje. SK Slovan. Vsi igralci, ki Imajo doma opremo, naj jo brezpogojno danes po tre. ningu oddajo .novemu gospodarju g. Mar-tinčiču, ker je isti prevzel posle po bivšem gospodarju g. Fučku. SK Sloga : SK Slovan. V nedeljo se ttš! na novem igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno zanimiva drugorazredna prvenstvena tekma med SK Slogo in SK Slovanom. O izidu tekme je težko kaj reči, ker sta si kluba trenutno enakovredna. Sloga Je sicer tehnično nekoliko slabša, odlikuje se pa z dobrim startom. Slovan bo skušal svoje poraze v zadnjem času nadoknaditi, kajti potrebne so mu točke, da ne bo v vrsti zadnjih klubov na tabeli. Ker bo tekma vseskozi tipično prvenstvena borba s& točke, zato bodo vsi prijatelji športa pohiteli na idilično igrišče SK Slovana. — Vstopnina minimalna čas bo naknadno javljen SK Slavija,. Danes ob 19.30 strogo db- vezen članski sestanek pri g. Mi cd Oblak, Tržaška št. 22. Na sestanek naj pridejo vsi igralci prvega moštva in vsa rezerva, kjer bodo dobili opremo. Rezerva igra predtekmo Obvestite se med seboj. Smuški odsek jeseniške »Skale« bo imel v predstoječi zimski sezoni na Rožd, pod vodstvom izprašanih smuških učiteljev, stalne smuške tečaje. Rožca nam je dala v zadnjih letih celo vrsto prav dobrih smučarjev, ki s presenetljivo lepimi uspehi nastopajo skoraj na vseh prvenstvenih tekmah v državi. Vsi se imajo za svoje uspehe v nemali meri zahvaliti ravno idealnim smuSkim terenom na Rožd. TI tereni so tako za začetnika, kot za onega, ki si hoče svoje smuško znanje kar najbolj temeljito izpopolniti, tako prikladni, da jim zlepa ne najdeš enakih. Kar se tiče prenočišč in prehrane bo za udeležence teh tečajev kar najboljše in najcenejše preskrbljeno. Smuška koča na Rožci, ki se je letošnjo pomlad znatno povečala, razpolaga sedaj z nad 60 udobnimi ležišči. Za vse ostale informacije se Je obrniti na smuški odsek TK Skale, podružnice na Jesenicah, ki jih bo dal radevolje na razpolago. Prijave se že sprejemajo. Skromna bilanca gradbenih del Ljubl]an», 8. novembra Kolikor prinašajo listi imročil o krizi in brezposelnosti, zmerom čitamo, da bo to zimo za delo in življenje še mnogo huje. kakor je bilo doslej, ker bodo vsa javna dela zaradi pomanjkanja sredstev prenehala. V Ljubljanici nič več ne ropočejo stroji, vel:ka regulacijska dela na cestah in nabrežjih so prekinjena, nobene večje zgradbe ne zidajo v mestu. Samo v manjšem obsegu se tu pa tam še vrše gradbena dela, in če bo zima mila. bo nekaj delavcev vendarle imelo na gradbah kruha tja do pomladi. Največja stavba, ki je zdaj ▼ delu, je pač Dukičeva hiša v Gajeri ulici, ki bo štiri petnadstropna. O tem bo sklepala poseb ia kom sija. ki bo odločila po estetskih in tehničnih vidikih z ozirom na obe sosednji šestnadstropni stanovanjski palači. Poleg tega je pri mestnem gradbenem uradu priglašena še vrsta manjših gradh. Ga. Marta Žižkova gradi enonadstropno hišo na voglu Pleter«nikove in Smoletove ulice, ki bo veljala 250.000 Din Sreski sanitetni referent dr. Milan Papež priziduje garažo in vrtno ograjo ob Langusovi ulici, restavrater Franc Slamič pa prav tako garažo pri svoji hiši na Gosposvetski cesti. Ga. Tea Zarnikova bo adaptirala in za eno nadstropje nadzidala svojo pritlično hišo na voglu Gubčeve in Žibertove ulice. Ga. Marija Sušteršičeva bo postavila leseno hišico v Gerbičevi ulici. Ga. Anka Tumova bo adaptirala podstrešno stanovanje v svoji hiši v Fiignerjevi ulici. Tzvošček France Sturm gradi pritlično hišo v Rezijanski ulici (Kolezija). Ga. Lojzka Hamova bo adaptirala trgovski lokal ▼ Cerkveni ulici, ga. Helena Grablovčeva pa pritlične prostore svoje hiše na Miklošičevi cesti za gostilniške lokale Ga. Štefka Poličeva zida v gradiškem predmestju enonadstropno hišo. ki bo veljala 250.000 Din. ga Emilija Janež:čeva pa v Staretovi ulici enonadstropno. ki bo veljala 150.000 Din. Posestnik France Vidmar si bo postavil novo pritlično hišo na Ižanski cesti. ga. Marija Jančarjeva pa leseno hišico na Cesti dveh cesarjev. V celem je po teh uradnih podatkih v gradnji 8 novih hiš, ki so po večini namenjene samo lastni družinski uporabi. In 6 adaptacij, kar je pač precej skromna bilanca za čas. ko čaka na cesti na tisoče spočitih, na vsako delo pripravljenih rok. Razmere t rudnikih Moste Promina Split, 8. novembra O čestih nesrečah v rudnikih podjetja Monte Promina je »Jutro« že poročalo ter pri tem navedlo tudi odstavke iz izjave, ki jo je podal referent Delavske zbornice Nikola 'Zivkovic. Referent je v glavnem navajal, da podjetje zaradi večjega dob č-ka ne skrbi za zaposlitev kvalificiranih moči ter da opravljajo, prignani od bede, najtežja dela tudi nekvalificirani delavci, ki zaradi pomanjkanja strokovne izobrazbe postajajo žrtve hud h nesreč. Dogodek, ki se je pripetil po zadnji smrtni nesreči v rudniku Siveriču, pa da sklepati, da ao razmere v rudnikih še hujše, kakor jih je označil funkcionar Delavske zbornice. Po svoji službeni dolžnosti se je referent Z vkovic takoj po nesreči napotil v rudnik, da bi na licu mesta dobil podatke o veliki tragediji. Vstopa v rudnik pa mu niso dovolili, ker je baje takoj po nesreči ravnatelj rudnika naročil vsem organom, naj zabranijo vstop vsem, ki bi hoteli kaj po zvedovati. Ugotovljeno ie tudi, da je bilo sresko načelstvo v Kninu o zadnji smrtni nesreči v rudniku Siveriču obveščeno šele štiri ure pozneje. Jasno je, da »o med tem časom v rudniku odstranili vse, kar so hoteli prikriti uradni komisiji. Mrtvega rudarja so kratkomalo predstavili kot žrtev lastne neprevidnosti. Delavska zbornica je zbrala tudi podatke o kršitvi mnogih predpisov socialne zakonodaje m ureditve delovnih odnošajev. V rudniku Stritovcu je bila pred tedni stavka. ki pa je bila likvidirana po intervenciji oblasti in 60 del prej zaposlenih radarjev spet zaposlili. Nekaj dni poznej« pa je uprava rudarjem, ki so bili zaposleni po intervenciji oblasti, sporočila, da bo delo prekinjeno za nekai dni. Rudarji niso dobili z zakonom predpisane odpovedi. Ko je potekel rnk, kj ga je vodstvo Monte Premine označilo za prekinitev dela, so bili delavci prepričani, da jih bodo spet pozvali v rove. To pa se ni zgodilo in je vodstvo podjetja ravnalo z njimi, kakor da bi jim bilo pravilno odpovedano. Delavci so se pritožili Delavski zbornici. To podjetja seveda ni bilo ljubo in delavcem je bilo rečeno, naj takoj opustijo, odnosno pre-fdičejo vse prijave m prošnje za varstvo, ker drugače sploh ne bodo nikdar več sprejeti. Taiko ostra&eni mno£i rudarji res niso ukrenili ničesar ter so zapuščeni čakali, da bo uprava rudnika izpolnila svoje obljube. O vsem tem je Delavska zbornica zbrala toliko materiala, da bo sedaj zahteraJa preiskava Zadnji odmev Senčnrskih dogodkov Cerklje, 7. V torek se j« zaključila šenčuraka tragedija žalostnega spomina z obsodbo izrazitega nacionalista g. Julijana Lapajneta. občinskega delovodje, sina šolskega upravitelja r Cerkljah. Razpravo je vodil sodnSk g. Bedorrk, zasebne tožitelje Umnika, Brodairja in Skrbeti je zastopal osebno g. dr. Natlačen, obtoženca g. dr. Saj o vi c iz Kranja. Med razpravo se je konstatiralo, da Je bila obtožba vložena na osnovi zasebnih razgovorov v zaključeni družbi Kernore gostilne po diskusiji o političnih odnoša-jih o priliki obtoženčevega obiska pri go- spodu župniku Doktoriču v Radomljah, m na osnovi obtožencevega pomenka z ženo Jerneja Vombergarja, h kateri je prišel obtoženec po naslov moža, ki je iz zapora prosil njegovega očeta za intervencijo. Obtoženec se je skliceval na »glas ljudstva, ki je božji glas«, na ogledno službeno osebo, ki je v Cerkljah pri obedu navedla vse točno tako, kakor je to obtoženec povedal zaupno svojim znancem, ne more pa izdati te osebe, ki je bila v hiši kot gost. Priča, ki je v Lapajnejevi družini podrobno podala pomenek med Umnikovo in Brodarjevo ženo. ni bila zaslišana. Obtoženec ne zanika svojih besed, ki jih je izustil kot nacionalist v zaščito ogleda državnih oblasti zaradi takratnih aretacij. Želi, naj se zaslišijo diplomatske osebnosti, ki bi dokazale, da taki dogodki podpirajo težnje nam sovražnega inozemstva. Sodišče je ta dokazila zavrnilo. Glede »načrtov« je Obtoženec z zapriseženimi pričami dokazal, da so bile hiše nacionalistov v seznamih označene z raznimi znaki, da so obstojali nameni masakriranja okoliških nacionalistov, da so jim pismeno grozili z umori, požigi in drugimi atentati, da so jim na hiše lepili komunistične in proti-državne letake ter pošiljali knjigo: »Prodane duše«, kar vse je moralo razburiti še tako mirne duhove. Dr. Natlačen je v svojem zagovoru trdil, da je »tak nacionalizem škodljiv državi«. Branilec je kon-sta tiral po uradnih podatkih, da so se v Šenčurju čuli protidržavni in protidinastič-ni vzkliki, obtoženec sam pa je izjavil, da so ostali nekaznovani mnogi, ki so na grde načine demonstrirali proti državi. Sodišče je obsodilo obtoženca na globo 1500 D a Iz življenja na deželi Iz Litije i— Osebna vest. Nas kraj je zapustil sodnik dr. Josip Sfiligoj, ki je bil imenovan za sodnega predstojnika v Cerknici. G. dr. Sfiligoj je bil priljubljen družabnik, posebno vneto pa se je udejstvoval pri šahovskem klubu ter se uvrstil med njegove stalne prvake. Na novem službenem mestu mu žel:mo vso srečo. i— Občni zbor JUU za litijski okraj, ki je bil določen za soboto 10. t m., je bil zaradi narodne žalosti preložen na prve dni decembra. * POLJČANE. V Jelovcu pri Makolah je padla ponoči v potok 40 letna Marija Plav-čakova in se ubila. Pozneje se je začelo suhljati, da je bila napadena. Odrejena je bila obdukcija trupla, nekega osumljenca pa so aretirali. Preiskava se nadaljuje. — Pred dnevi se je mudil v Makolah po opravkih posestnik Bauman s Pragerskega. Pri mostu čez Dravinjo je z vozom in 2 konjema, ki ju ni mogel ustaviti, zdrvel v globoko Dravinjo. Baumana in konja so rešili g. župan Bogina ;n njegovi ljudje, ki so nesrečo še pravočasno opazili. En konj se je utopil. — V Prevalje je odšel poštni uradnik g. Ljubič Slavko. Služboval je tu poldrugo leto in bil neka j časa tudi statističar Sokola. — Iz Ruš pa je prispel v Poljcane orožniški podnarednik Franc Lončarič. — Umrla je 86 letna gospa Katarina Birsa. tašča našega vrlega sokolskega blagajnika g. GaSperica. Blag ji spomin! — Na Boču bo to nedelja ob U. sv. maša. Marceli« Tloayre: 00 Upornica Roman >Kaj bi bili storili?« >Ne vem, kaj, a nekaj prav gotovo ... Ves Pariz bi bil spravil na noge za vas... Pomagal bi vam bil, vas hrabril in tolažil, rešil bi vas bil iz strahote, ki si jo lahko predstavim.. .< >Kako ste dobri,< je zašepetala Jozana. >A vendar bi ne bili mogli ničesar izpremeniti... ničesar.. .< >Kar ftlovek hoče, tudi more .. .< Ponovila je: »Ničesar ne.c Mislila je na Mauricea, ki ji ni nikoli pomagal in je ni nikoli hrabril in tolažil. Malo je manjkalo, pa bi bila rekla: »Prijatelj, moj edini prijatelj, zakaj prihajate tako pozno?...< Ali ta stavek, ki je bil skoraj priznanje, ji je zamrl na ustnicah; podala je Noelu roko: >0 vašem srcu ne dvomim, prijatelj, vendar — ali ne bi rajši govorila o čem drugem ?< 20 >Zdaj pa sami sestavite jedilnik! Povejte, kaj bi radi jedli! Rad bi, da bi bila ta poslovilna večerja po vašem okusu.< »Oh, poslovilna večerja! Zakaj ne rečete kar sedmina?... Zato, ker pojdem jutri v Chartres .. »In ker mislite tam ostati štirinajst dni... Žalosten bom... Vi boste pa veseli, ko boste spet videli teto in sinka.< »Menda bom!« »Da... In kadar se vrnete, bo najine prostosti konec. Vse svoje proste ure boste posvečali otroku. Potem boste samo še mamica, moja prijateljica pa nič več.« »Mamica bom in tudi vaša prijateljica ostanem.« »Ne tako kakor prej... ne čisto tako!« »Ljubosumni ste na mojega sina!... To je zelo grdo...« »Ze zdaj ga imam rad, ne da bi ga poznal... A nekaj mi pravi ... Nu, odločite se!...« »Ne... vi izbirajte zame... Kadar sem z vami, vam rada prepustim odgovornost za odločitev. Kaj bi mučila svojo voljo... mar se spocijem.« Sedela sta za mizici pred kitajskim paviljonom, med dvema ostriženima živima mejama, ki sta ju obdajala z zelenim zaslonom. V aprilu je bilo, eden tistih hlapnih dopoldnevov, ki visi v njih še nekaj jutrnjega mraku. Gosto zgručeni vrhovi Boisa in bežeči drevoredi so se kopali v višnjevi sopari. Zlatena luč se je lesketala skozi sinjino in presevala vse reči, tako da so bile videti nove ali vsaj pomlajene. Cvetličarka je šla mimo njiju. Noel jo je z migom povabil k sebi... Koliko vijolic je bil že zdajal Jozani od tistega prvega šopka, ki je eden njegovih cvetov še ležal za spomin v >Dominiku« in ga prepajal s svojo vonjavo! Koliko vijolic — rdečkastih, skoraj črnih, in drugih, skoraj višnjevih, in še drugih, belih, lilasto se svetlikajočih _tako dobro se ujemajočih z vedro ali otožno barvo čuvstva, ki je bilo še rahlejše od njihovih dišav! Sestavil je jedilnik, ki ga je hotel po ženskem okusu napraviti kar moči mnogoličnega in pisanega. Same lahke, izbrane reči: rožnate postrvi — zlatorumeno vino in jagode... A Jozana toliko da je jedla. Opiraje komolce na mizo, je s tistim drgetom nozdrvi in j tistim prfpiranjem trepalnic, k! priča o blaženi medlobi srečne žene, vsrkavala vonjavo vijolic, čista belina malega ovratnika je ©živ« ljala njeno sukneno obleko. Imela je klobnk, kakor jih opažamo pri Lawrenceovih dekliških postavah, velik npogljiv klobuk iz črnega, nagubčanega svilenega mušljina, z veliko, široko petljo, ki je plosko ležala na njem. Kodrci njenih las so bili mehki in svetli kakor perje na njeni boi. Ogrlica iz črnih steklenih biserov ji je padala po vratu in prsih... Sanjavo se je smehljala in časih zašepetala: »Kako lepo je tn!... Kako lepo!...« »Zato, ker je prišla pomlad,« je rekel No€l. »Ne koledarska, ampak resnična pomlad Davi mi je obsedla oči, kri in dušo. Bleščeč sijaj, mlačen val in tisto sladko čuvstvo, ki se človeku zdi, da se v njem prvič zaveda, kako lepo je živeti.« »Kako ljubite življenje!« »In vi?« Ni mu naravnost odgovorila na vprašanje. »Prej nisem ljubila pomladi... Bala sem ee je.« »Zakaj ?« »Saj me ne morete razumeti.« Nervozno je zaprla trepalnice. Zagledala je vrtiček v Amjotovi ulici in na vrtu cvetoč grm, ki se je belo risal v somraku. Pod njenim oknom so lastavice z rezkimi kriki rezale zrak Zapozneli odsev dneva je še pokrival nebo. Ze so 6e izprehajale zaljubljene dvojice po starih Balzacovih ulicah za Panthčonom... Jozani se je zdelo, da sope vonj po etru, ki je polnil sobo, in da sliši čebedje brenčanje najemne kasarne, Tourettin glas in glas Pierra Valentina, in spet je čutila v sebi tisto strašno pričakovanje in tesnobo, tisto obupno koprnenje, ki so ji ga prinašale minule pomladi. >Kaj vam je?« je vprašal Noel. C £ N £ MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo aložb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in Zenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka zs vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseb za enkratno objavo nflasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! l^e. ee zahtevate ofl Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor Drilnžite Din 5.- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase ]e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipoladjska pristojbina Din 5.—, Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana« wrr?7Tf7'7i leseda i Din davek i Din ea Sitro ali dajanje as •lova S Din. Najmanjši snesefc 17 Din Mlado vajenko S djobniiB gvae-om, ze bol.j-in dumoko kapelo — ter natakarico eprejmein takoj. Pomnidlb« t fotografijo na naelior: L:uba SšmčcS, restavracij«, »Makotozi«, Rama. 38174-1 Vzgojiteljico %r, d-eJdico 4 V? let, z deij-ik> prekt-o in dobrimi pri-poror.ili, eprftjunfm taikoj v (=t«i!.7i-o boijee mesto. Pie-mrtn-e pamKtbe na D'ae'w. J a nk r>r:č i Laziič, Beograd — Dzun Mirkoma 8. Natakarico pr-dn-o, pošteno Sd pniikiip-fjrro.. ki bi pomagala tod i dmea deta. išč-e-m za g-o-j»ti'D-o n« deželi. Nertop tfikcj. Ponudbe 9 siiiko n« ocios. tf-e-k >Jutra« ped Sir« »Veetm« natakaric««. 93B80-1 Pletiljo ("pre^n-nin o« Poljainrfri c. St. 31. 32880-1 las Bespda 1 Din davpk 2 Din isa Slfro ali dajanje na ulova Din. Najmanjši znesek 11 Din Kateri trgovec bi dal stalm rani -cdj-ema!^ razno galanterijsko blago v komisijo ali na obroke t vrednosti 3000—JOOO Din Prometen fcraj. N«slotn za šifro aH da l-anje naslova 3 Din Na) manl^f 7-npsp* 13 nm Brivski pomočnik prvo-vre-ten v poe-t-r-erbi go-i«;>>doT ta bubi štue-er — :šč-e iižbo za takoj. Ceaj. ponudbe na naflov: Iv-ao SkeJac. p. Vaijavo. Saiv-fcka baivoa. 333T6-1? Izurjena šivilja R dobrim o-ka^cm. pride n« dora ši-vai; pašoe. ib-!ek-e ta kostume. — St. Petra nas-io štev. 4CT. 32536-3 Frizerka^ irtirj«na. veSča trajne im žel-ezn« ondmladije ter m«inik!raaj«, išče za te.-koj otaiI.no mw«. Po-ini-dlbe na oglafni odšle« ek »Jutra« pM »Ljuibuja-ia 3c 32540-2 r>7« peseda 1 Din davek 2 Din »a Slfrc ali dalanje na eio^ra 9 Dtn Najmanj Tmoeptr Dtn Površnik} trervcbocomf.. n«nje''ja.ue oddani za pisarno, vtaotoč, de-onmico aiK xa etamovaivj« famski etebn. — Pojaeoila d« je Društvo po«¥tinikoT. Sulendro-va 6. 3353>4-i9 \ lil ;e»eda 1 Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje pritiiklrimami oddam v Idrijski uliti 1(4. 32S39-21 Vsem brraobve^em »sled nov-jh in -abljenib predmetov. — »Prilaka«. Kersnikoma 7. 32330-6 Trgovci! O"obok o pod na^bavno ceno narrroda-j razno b'ego v trviinr FI K e n d a. ijiiibljana. Meetoi trg. Kupim pesedfl 1 Din davek 2 TJln za šifro ali dajanje na elova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Drobilec kamenja novejši mode! kuipim Ponudbe i d-e-ta.jn.imi m opieo-m E« naelov: Jo»iip V«Yoeli. s;« v Pobega. 32531-7 Sode za vino impiim. Takojšnje ponudbe n-a naclov: Pm-dnik Framc, StaliTvica-Kaimmiik. 30546-7 Stanovanje «»be in kuhinje ugodmo oddam s 1. dece-m.bnom. — Naelov v vseh poslovalnicah >Jirfra«. 335S7-21 Stroji rfeseda i r«n davek 2 Din za šifro ali dajanje na slovs S Din. Najmanj« znesek Din Peščeni papir in brusilni stroj za g'«jenje leeenilh predmetov. aličen zatesnita emu stroju — ki iahko giadii predmete do 60 oim. v dobrem sta ji ju. i66e Sret^o Štefanovih, lznjiiet Jfii 32417-29 Gozdno posestvo lt4T7 oralov, ž«gio ta milita za 530.000 Din proda Po-eredove»mi<» v Ma ribor u, Slovenska olica štiev. 26. 32OT1--20 Hišo alf vilo M dai-ei od karramn« »Ev ro^M«. zadolieno prf Lj kred. bamki, krapim. Ponudbe n« ogtaeni odJ->ttra« pod značko »4000 m1«. 32520-30 Sobo odda eseda 1 Din davek 2 Din » šifro ali dajanje na slova S Dtn. Najmanjši znesek 17 Din Opremljene sobe eo4n6n« tn zračne, a posebnim vhod-oan ter I ali 2 poeteljatta, po 100—250 Din. ev«ot. badi c hramo oddam v Sp. Šiaki, Čer-Mtm 3L 33650-33 Sobo po^ebmm vbodo® od-dam t StrefSki triaoi 22. 30506^23 Sobo lepo opr-em^j-eno, e poeefc-nii-m vbodom, oddam etie-mm »M drrema ginepodoima na Reeljevi cesti 3/IT levo 32OT5-23 Sobe išče Besed« SO para davek i Din ea šifro ali da 'anje naslova 3 Din Na) manjši move* l? r>in Sobo s poee-bmim vbodom, iščem na periferiji mesta. Po-audibe na oglasi oddelek »J® trn« pod »Periferija.«. 3K55-33/a Sobo lepo . io solraifiTko, išJem e 15. novembrom. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektroteh-«. 33563--33/a <'a. Petrof ta druge od 3500 Dim c«brg obramjene proda R. War-binek. LHibljana Gregorčičeva nJica 5. 36564-26 naseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slov« « Din Najmanift menelr 17 mu Pes foksterier brei znamke, je ušel. Od dati g« je v Livarski n/.. št. i. 38565-27 Zdravstvo oeeeaa t uu, aavei t uiu za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanj znesek 17 Din Ali je vaš zakon srečen? Ako misliite, da bi mogli svoje zabotneko življenje napraviti še bo<'ij srečno, tedaj eil nabavite takoj zelo iotereearaten ta i mimo-gimd slikami opremC/jen katalog št. 3 — naizvan »Šol« ljubezni«. V njem so veebovame pariSke gumaste novosti za iimtimno zakonsko živi.j-enj«. dnskret-ne poitrebščtae za modem-o damo in goopoda. zašči-tna sredstva za gospe in gospode. zanimive pariške »pecijaKtete. pariške fotografij e im drugi raizrin predmeti, ki eo ze vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zani miiv katalog s številnimi slikami raz.pošiljam-o diskretno v zaprti kuverti brez vsakega neel"wa tvrd-ke z« 10 Dim. (Denar a" poštne CTiamkeV Prospekt »Salms Standard« za moško moč patentiramo mehanično sredstvo, iz umijemo od zdiraivrnilk«, ki pomore zanesljivo tedaij. ko vam je ho potrebno, raapo-§i!:emo diskretno za 10 Dta (poštne inamike afli denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega nas-lo-m. — Zastopstvo »Satas«. Zag-eb 6/Jo. Samosrtamska u-lica štev. lil. 332-40 l nformacije 'Beaeda 1 Din davek 2 Din za šifro ali datanle na slova 5 Din Najmanj znesek 17 nin Izjava! Podpisana izja>vlj«rr«. da misrv« plačnika ta ne prev zamev« niikatoiih m-orebit-rnih dolgoosp. Seimen.ič Viktor, pos. v LiiuibJjani. Privoz 13. vrni! po niegrvri 'astmi voliti 350 Din. Obenem se mu zahvaijiujem za odstop od to?b« mdli žal-inivk in iste obžalujem. Jeločnik Va-lentiima. Dolenjska cesta !M 3357^-3" Rckzno pspria t Dtn da"«"!« ?D1r za šifro al) dajanje na slovs S Din Najmanlš1 TnesPk 17 nin Telefon 2059 Premog Karbopakete drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. OGLAS V ,J JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH MOŠKE ŠPORTNE ZIMSKE SRAJCE bele, trde, modne cefir, spodnje hlače iz barhenta in gradla, triko maje in spodnje hlače, športne in navadne nogavice, pletene jopice, vestje in puloverje po najnižjih cenah kupite le pri tvrdki F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. 8799 STAREJŠIM LJUDEM ZAGREN JU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje. ».ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br .18117-32. 10 ŽENITVENIH PONUDB v enem mesecu Zakaj se moški zaljubljajo v to dekle Gospodična X je dobila pretekli mesec ženitvene ponudbe od desetorice odličnih mladih ljudi. Ob razgovoru je dejala gospodična X tole: »Jaz sem prodajalka v modni trgovini Mislim, da je edini vzrok tolikih snubitev, ker sem vedno posvečala veliko pozornost svoji polti. Odkrila sem, da navaden puder suši kožo ter jo napravi ras-kavo, grdo in pegasto Zaradi tega uporabljam puder Tokalon, ki je zmešan s smetanovo peno. Ne samo, da ta puder ubla-žuje, varuje in olepšava kožo. temveč mi daje tudi divno polt, ki ostane sveža in prekrasna. In res, nekaj mojih oboževalcev mi je priznalo, da jih je očarala moja sveža in mladostna polt.« Pena smetane, zmešana na znanstven način s pudrom Tokalon, ne prepreči samo, da bi puder sušil kožo, marveč deluje tako, da ostane puder pripojen na koži tudi v vetru ali deževju in celo med plesom v najbolj razgreti plesni dvorani. Puder Tokalon daje Drekrasno oolt. ki jo obožavajo vsi moški NAJFINEJŠO POPOLNOMA NARAVNO SLIVOVKO vinsko žganje, tropinovec kakor tudi vse druge vrste alkoholnih pijač dobite po zelo ugodnih cenah v vsaki količini, najboljši kakovosti, v jakosti od 20—60% pri veležga-njarni sadnih žganj FILIP FRELIH, KARLOVAC Ponudbe in vzorce pošljemo na zahtevo 8692 V nedeljo 11. t, m. prvikrat NOVA SLIKANICA „JUTRAM Starim ln mladim v zabave in smeh. Kakor ie zmerom! Ne zamudite pričetka v nedeljo! »JUTRO" 2 Slovenci v Avstraliji Zanimivo pismo Je Te dni me je iznenadil dober sotradnik iz predvojne dobe na Goriškem, g. Mick Gregorich (Gregorič) iz El Arish« ▼ Avstraliji. Poslal mi je nakaznico zx 1 funt (225 dinarjev) s prošnjo, da mu pošljem drugo knjigo »Goriških Slovencevc in nekaj številk »Jutra«, kolikor pač dopušča poslana vsota. Takoj sem mu posla! knjigo in več izvodov »Jutra« v priporočeni pošiljki. Iz priloženega pisma pa po daje m, povsem po njegovih besedah, o položaju Slovencev v Avstraliji nekaj zanimivih informacij. Gregorič piše: »Kakor smo po vojni razkropljeni po vsem svetu, tako je trudi v Avstraliji večje število Vipavcev, Kraševcev rn Bricev. Prav lepa kolonija nas je v North Queen»-landiu, bogati deželi na produkciji sladkorja. Dasi je tudi nekoliko razne druge industrije .vendar do te tujerodci nimajo dostopa, torej tudi Slovenci ne. Po vojni smo se v neznosnih razmerah poslovili od domače grude, polni najlepših nad v lepšo bodočnost v daljni Avstraliji ki se nam je slikala za nekak Eldorado. — Naš edini cilj je bil: delo in zaslužek, da si nad navadne potrebe tudi kaj prihranimo za bodočnost Toda varali smo se hudo in morali smo začeti hoditi trnjevo pot razočaranj in vsakovrstnih težav. Nekateri se pehamo sem in tja za obdelovanjem sladkornega trsa. drugi sekajo les po pra-gozdih nekateri so si kupili farme, kar pa tudi ni dosti prida Živimo po kolibah in »e slabše. — Ker je zaslužek 16 angleških šilingov dnevno (okrog 180 dinarjev), bi to ne bilo slabo, čeprav je tukaj vse silno drago. Mogli bi si res celo prihraniti lepe denarce. ako bi bilo delo stalno, kljub visokim davkom tudi za golorokega delavca. Toda zaslužek je največ v polovici leta. kajti pol leta vedno dežuje in takrat so dela ustavljena. Kar si v polovici leta. ko je bilo delo. mogel privarčevati pritrgati si od ust, ne za«došča za pošteno živlienje ostalega pol leta. — Zadnji čas je bilo še slabše: začelo je deževati proti koncu aprila 1933. in je deževalo neprestano do začetka aprila 1934.. vmes ni bilo niti en mesec lepega vremena — Nekateri smo zahrepeneli po domač' rojstni grudi, drogi bi si radi poiskali primernejši krai. ki bi odgovarjal in sličil krajem v rojstni domovini. — Toda vse to so prazne želje, kajti preprost delavec v tei daljini, n po vrhu še golih rok. kam naj bi se upal od tod? Tu je zakopan in tu bo moral končati svoje bedno življenje, ako se položaj ;eko ne izboljša. Oueensland ne sliči ni malo naši domovini Dežela je ob vročem pasu. kjer imamo redoma po tri mesece lepega in pr jetnega vremena ostalo je neznosna vročina in pa deževje vmes kak dan. ki dopušča delo. — Klima malo konru ugaja Od neštetih priseljencev sem že čul. da jim trnka :šnje podnebje škodi na zdravju Naravno torej da se ne moremo tu počutit' kflkor v svoji dragi domovini v razcvitan h Brdih. v solnčnt Vipavski dolini ali tudi na skalnatem Krasu goriškega rodoljuba, ki ga ▼ daljno Avstralijo Skušamo torej potrpeti n m rmrte skno trpljenje m to težko življenje neizmerno daleč od predrag« slovenske domovin« tukaj, kamor nas je zapodila svetovna vojna, pač kakor nam usoda po svoje obrača. Tako nam minevajo meseci in leta. Vidno aa kaj boljšega pričakovati pod sistemom sedanjega »imperializma« ... Doma pa na&i dragi pričakujejo od nas prispevkov za tudi težko življenje, k« m se vedno prenočujejo Avstralijo kot — predvojno Ameriko. Pozdravljam drage rojake prftv pre-srčno v imenu številne primorske kolonije v daljni Av»tralij4. — Mick Gregorich. El Arish. Queensland.« Tako piše moj dragi stan Gregosflfc, ki se je nadejal na dragem koncu sveta poštenega zaslužka za pošteno delo. To bi tudi bilo, kajti plačajo dosti dobro in pri teh mezdah bi se dalo kaj prihraniti, ali kaj pomaga, ko pa naši dobri delavci ae morejo delati niti polovico leta. Gregoričo priporočam, da nam v kakem prihodnjo« pismu opiše bolj natanko tamošnje i'vlje-nje: kod vse so naši rojaki razkropljeni, koliko jih je, ali imajo kake stike z domovino. kaj čitajo it