Št. 79 (14.475) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchič. - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDELJA, 21. MARCA 1993 RUSIJA / MEHKI UDAR V MOSKVI DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Jelcin si je vzel oblast Podpredsednik Ruckoj in ustavni sodnik Zorkin se mu postavljata po robu UVODNIK Rešitev ali popoln zapet Tone Hočevar Moskovske ulice so bile sinod prazne in puste. Rusi so Čakali, kaj jim bo povedal predsednik, ki so ga izvolili pred slabima dvema letoma in je zadnje tedne izgubljal, kar si jena volitvah izboril - oblast Kaj se bo zgodilo, so napeto pričakovali tudi po svetu, saj je Rusija ostala velika, zapletena in preobložena z orožjem, Čeravno ni veC velika sila »Car« Boris je po televiziji oklical nekaj, Čemur pravi posebna oblika vladanja, ki ni večna, ampak samo začasna, do 25. aprila, ko naj rusko ljudstvo na plebisdtu odloti, ali podpira Jelcina in njegove reforme, ali njegove nasprotnike in ponavljanje oktobrske revolucije. Posebno vladanje ni izredno stanje, tudi diktatura ne, je pa začasen prevzem vse oblasti do trenutka, ko nebo veC začasen, paC pa uzakonjen, podprt z referendumom. Jelcin ni poklical na pomoč vojske - celo poprosil jo je, naj se ne vmešava v politiko. Tiste, ki so pričakovali odločen, odločilen udarec (in teh je menda med Rusi, ki so od nekdaj živeli tako, da je nekdo mislil namesto njih, veliko), je Jelcin najbrž razočaral, svoje nasprotnike pa je bržkone presenetil s potezo, ki jo utegne zahodni svet - tisti, ki bo moral tudi v prihodnje hraniti laCne in prezeble Leninove potomce - podpreti. Zabrenkal mu je namreč na struno, ki ji vsaj uradno Zahod rad prisluhne: demokratično izvoljeni predsednik se spopada s parlamentom, ki je tam Se po starem, od prej. Prej pa pomeni iz Časov sovjetov. Nasprotniki se verjetno vseeno ne bodo dali kar tako odgnati. Oblast je presladka, spomin pa jim tudi Se seže v Čase, ko je tudi Jelcinov predhodnik, legendami Mihail Gorbačov, užival veliko podporo po vsem svetu, pa je zdaj vendarle že skoraj pozabljen. MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je sinoči v 25-minutnem govoru po televiziji objavil posebne ukrepe, s katerimi je prevzel vso oblast do razpisa referenduma o novi ustavni ureditvi v državi, ki ga je napovedal za 25. april. Ce bo referendum uspel, bo začela veljati nova ustava, z njo pa tudi nova volilna zakonodaja in bo razpuščen vrhovni sovjet. Jelcin je v govoru poudaril, da je dolgo razmišljal in se odločal o tem, kako naprej in dodal, da so ga junija 1991 volivci izvolili za predsednika države in mu s tem zaupali svojo prihodnost. Po osmi seji kongresa ljudskih poslancev, na kateri so zelo kritizirali njegove gospodarske ukrepe, se v bistvu ni zaostril odnos med kongresom in predsednikom oziroma med predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti, ampak gre za globje spore z nekdanjimi boljSeviki. Jelcin je se poudaril, da so odločitve osmega kongresa resno ogrozile svobodo govora in da to ni bil prvi poskus. Zato je v dekretu, s katerim je uvedel posebne ukrepe, zavaroval svobodo informacij in vojski ukazal, naj se ne vmešava v politiko ter ostane ob strani. Predsedniku ruske vlade Viktorju Cemomirdinu je Jelcinu naložil, naj v dveh dneh pripravi nov gospodarski program vlade, ker so razmere v državi že taksne, da grozi popolni polom. Jelcin je v govom ostro napadel tudi predsednika ruskega parlamenta Rusla-na Hazbulatova, CeS da je na zadnjem zasedanju hotel v razreševanje razmer v Rusiji vplesti tudi Zahod. V govom po televiziji je ruski predsednik poudaril, da Rusija ne bi preživela še ene oktobrske revolucije, ampak bi se lahko »potopila v breznu brez dna«. Kot razloge za to, da se je odločil za posebna predsedniška pooblastila, je Jelcin navedel, da je kongres onemogočal delovanje predsednika države in da si je zato to pravico moral vzeti. »Dolžnost države lezi na meni kot predsedniku«, je poudaril. Ruski podpredsednik general Aleksander Ruckoj se je Jelcinu zoperstavil in ni hotel podpisati dekreta. Predsednik mskega ustavnega sodišča Valerij Zorkin pa je v pismu Jelcinu zapisal, da so njegovi najnovejši ukrepi protiustavni, saj kršijo 18 členov ustave. Zorkin je tudi zapisal, da si Jelcin ustavo popolnoma napačno razlaga in da ti ukrepi v bistvu razvrednotijo njegov položaj predsednika. Med Jelcinovim govorom po televiziji so ulice mske prestolnice opustele, po govoru pa so se pred parlamentom zbrali demonstranti. Clinton za Jelcina VVASHINGTON - »Mi podpiramo predsednika Jelcina in proces reform«, je dejal sinoči glasnik Bele hiše Stephanopou-los. Na tiskovni konferenci, ki so jo najprej sklicali, nato preložili za tricetrt ure, ker se je sestanek Clintona s sodelavci -predsednik je pozval k sebi svojega svetovalca za državno varnost Tonyja Lakea, njegovega namestnika Sandyja Bergerja in posebnega svetovalca državnega sekretarja za pomoč nekdanji SZ Strobea Talbotta - zavlekel dlje od predvidenega, je Stephano-poulos potrdil, da se bo Clinton sestal z jelcinom 3.in 4. aprila v Vancoudru v canadi, kot je bilo Ze pred Časom sklenjeno. Kar pa zadeva sinočnje dogodke je glasnik Bele hiše dejal, da so ZDA »za demokracijo« in da je Jelcin storil prav, ko se je odločil, da se bo obrnil na ljudstvo. Ta odločitev Bele hiše ne preseneča saj je že*prejšnji teden anonimen predstavnik Clintonove administracije dejal, da Jelcin ne bo izgubil Clintonove podpore tudi Ce bo razpustil parlament in prevzel vso oblast.»Razpustiti nedemokratičen parlament ni nedemokratična poteza«, je rekel. Škandal v Neaplju: posl. Vito obtožuje Tudi italijanski Jug ima sedaj svoj politični škandal. Afera je izbruhnila v Neaplju, njen akter pa je poslanec KD Vito, ki je rekel, da zapušča parlament. ....................stran 4.. Trst: morda novosti v podkupovalni aferi Preiskovalci bodo jutri znova zaslišali inž. Del Monaca in nekdanjega občinskega odbornika Segheneja, ki sta v zaporu pod obtožbo korupcije. Včeraj so medtem izpustili na svobodo direktorja družbe Ecologla, ki naj bi plačevala politikom mastne podkupnine. ....................stran 5.. Statut Občine Doberdob Dr. Mario Lavrenčič: zadovoljstvo in zadoščenje, da smo dosegli najpomembnejši korak v uveljavljanju in priznavanju naših naravnih in z ustavo zajamčenih pravic. Tudi na Goriškem imamo torej skoraj enake pravice, kakor v občinah na Tržaškem. stran 7, Smuk Korošcu Armin Assinger iz Šmohorja na Koroškem je včeraj že drugič v tednu dni slavil na smuku za svetovni pokal. Zmagal je namreč na tekmi v norveškem Kvitfjellu, kjer bo prihodnje leto tudi olimpijski smuk. Z izvrstno vožnjo je drugo mesto osvojil Italijan Perathoner. .....................stran 11.. Fondriest zmagal v Sanremu Na 84. kolesarski dirki od Milana do Sanrema za poklicne kolesarje je zmagal Italijan Mau-rizio Fondriest, ki si je na zadnji vzpetnini pred ciljem, slovitem Poggiu, nabral pičlo prednost desetih sekund, ki pa jo je ohranil do cilja. Fondriest, nekdanji svetovni prvak, je bil favorit, napoveduje pa, da bo letos spet vozil kot v najboljših časih. .....................stran 11.. Pomlad! Mandlji v cvetju na prvi dan pomladi i 0 ]e dokazujejo, da se je vreme letos ujelo s redarjem (Foto S. Ferrari, KROMA) DANES Ob zborovanju Kmečke zveze Prav gotovo bo današnji pomladanski dan ponovno potrdil, kako tržaški meščani naravnost obožujejo svežino prebujajočih se naravnih lepot in ne bodo zamudili priložnosti, da se trumoma podajajo na kraške poti, kolovoze in gmajne. Ta zdrava, Čeprav ne vselej s potrebno kulturo opremljena navada, je v našem mestu postala Ze mitična, kakor tudi ne more biti drugače, da se pohodi, sprehodi in kolesarjenja zaključujejo na Številnih, s »frasko« okrasenin kmetijah, ob nic manj mitični klobasah in pršutu, ki pa tudi ne morejo dol brez poštene kapljice domačega. Toda vsak mit ima v ozadju marsikaj nedorečenega, največkrat kar zvrhano mero nerešenih problemov, kot bo danes priložnost slišati na obenem zboru Kmečke zveze. Ni ga med našimi kmeti, ki si ne bi želel ob vsakoletnem obračunu raje poudarjati doseženih rezultatov, kot opozarjati na j aro kačo starih in novih nadlog, s katerimi se je prisiljen ubadati. Da s kmetijstvom drugod po državi ni nic bolje ne more biti nikakršna tolažba, Se manj pa opravičilo za vse tiste družbene dejavnike, ki so na Tržaškem odgovorni za tak položaj. In najslabši učinek dolgoletne gluhosti na opozorila in terjatve kmetov je najbrž v tem, da se je v veliko ljudi ze globoko zazrlo prepričanje, da kmetijstvo na Tržaškem nima otipljivih Dušan Udovič možnosti razvoja. In vendar je poleg strokovno opravljenih Študij tudi mnogo drugih znamenj, da ni tako. Dovolj je omeniti podatek, da je pri mladih vse več zanimanja in tudi ustreznega povpraševanja po strokovni izobrazbi, kajti bodočnost je povsem razumljivo samo v krepitvi kakovosti kmetijstva. Da kmetom ne manjka podjetnosti izhaja tudi iz prošenj za prispevke, ki j in nameravajo kmetje predložiti Gorski skupnosti za skupno vsoto treh milijard lir, medtem ko je na razpolago le 900 milijonov. Do kdaj bo prevladalo zmotno mišljenje, po katerem se prispevki ocenjujejo le kot krepitev premoženja ne pa kot investicija v obrat in posledično zvišanje kakovosti proizvodnje? Meščan, ki ljubi dober zrak in domač pridelek najbrž ne ve za obstoj nasmiselnih določb, ki preprečujejo Sirjenje vinogradov, kakor tudi ni poučen o bitki, ki jo mora kmet ob zahtevnem delu vsakodnevno voditi s poplavo birokracije, po kateri je skoro enostavneje imeti doma dovoljenje za posest orožja, kot za »flaškon« vina. Kljub temu bo ob nedeljskih izletih se naprej prihajal na svoj račun, kajti tržaški kmetje tudi ob današnjem zborovanju Kmečke zveze nedvomno potrjujejo, da so pripravljeni trdno vztrajati, z isto trmo, s katero so ob vesci podpori svoje organizacije dosegli pomembne rezultate. SLOVENIJA ITALIJA Odlikovanje Cossigi Bivši italijanski predsednik, sedanji senator Francesco Cossiga se je včeraj pogovarjal tudi z nadškofom Alojzijem Šuštarjem LJUBLJANA - Slaven- je večina Italijanov razu-ski predsednik Milan mela prizadevanja slo-KuCan je včeraj pripel venskega naroda za su-najvišje slovensko odli- verenost, le nekateri tega kovanje Zlati znak svo- Se vedno ne razumejo, bode italijanskemu drža- Probleme moramo reše-vniku Francescu Cossigi. vati s spoštovanjem zgo-To je bilo priznanje za dovine. Treba je braniti opravljeno delo, hkrati obe manjšini, da bosta pa tudi spodbuda za ure- lahko srečno živeli vsa-janje odnosov med obe- ka s svojim jezikom, kul-ma državama, »za sre- turo in navadami. Cno prihodnost naših Na svečanost v stekle-ljudi,« kot je dejal slo- ni dvorani slovenske venski predsednik v sla- vlade so povabili nekda-vnostnem govoru. njega in sedanjega zuna- Milan KuCan je govo- njega ministra, Rupla in ril o odprtih problemih, Peterleta, slovenskega ki jih »ne bomo mogli senatorja Darka Bratino, rešiti, Ce bodo o njih italijanskega poslanca odločale ekstremistične Battelija, akademika in revanšisticne sile, ki Zlobca in veleposlanika preteklosti nočejo pre- Cristianija. pustiti zgodovini. Svojo Minister Peterle se je sprevrženo zavest Črpajo dobro uro za zaprtimi iz iluzij, da lahko s priti- vrati pogovarjal s po-ski, izsiljevanji, naspro- slancem Adrianom Bia-tovanjem, manipulira- suttijem, bivšim predse-njem in nestrpnostjo iz- dnikom deželne vlade silijo rešitve, ki sta jih Furlanije - Julijske kraji-zavrgla čas in evropska ne, enim izmed pobu-zgodovina. Temelje za dnikov nedavnega spo-sobivanje je treba graditi rotila italijanskega zuna-z vero v prihodnost.« njega ministrstva. Francesco Cossiga je v Nekdanji predsednik svoji zahvali izjavil, da Cossiga se je včeraj do- poldni sestal z ljubljan- Alojzijem Šuštarjem, na-skim Zupanom Jožetom to pa s predstavniki Uni-Strgarjem, popoldne pa je Italijanov, najprej s slovenskim me- Bogo Samsa (Foto: Jo-tropolitom in nadškofom že Suhadolnik/TRIO) NATO bo pomagal Albaniji HRANA - Generalni gekretar vojaškega pakta NATO Manfred VVoemer je včeraj ob koncu svojega tridnevnega obiska v Tirani na tiskovni konferenci poudaril, da sodi varnost Albanije v »neposredne« interese zavezništva in posameznih držav Članic. Povedal je tudi, da bo NATO pomagal albanski vladi pri reformi in demokratizaciji njene vojske ter je napovedal, da bodo že v prihodnjih dneh dostavili Albaniji opremo za vojaške komunikacije, ki bo omogočila boljšo povezavo med albansko vojsko in silami NATO v Jadranskem morju. Na sliki: VVoerner si ogleduje bunker v Tirani.(Ansa - Reuter - AP) Atentat v Angliji terjal smrt otroka LONDON - V VVarringtonu (Cheshire) sta v enominutnem presledku podli dve bombi, ki naj bi ju podtaknili pripadniki ulstrskega terorističnega gibanja IRA: atentata sta povzročila smrt štiriletnega otroka in ranitev kakšnih petdesetih oseb. Prva bomba je eksplodirala pred neko lekarno v trgovskem srediSCu mesta, druga pa brž zatem v isti uliti pred gostiščem Mac Donald. Glasnik policije je povedal, da je nekdo telefonsko napovedal oba atentata, vendar ne v VVarringtonu, temveč v Liverpoolu, zaradi Cesar niso varstveniki dali evakuirati war-ringtonskega srediSCa. Zadnji atentat Ire je bil 27. februarja v Londonu (20 ranjenih), predzadnji pa lanskega aprila prav tako v Londonu (City), kjer so bile ob življenje tri osebe, 90 ljudi pa je bilo ranjenih. (Ansa) V Braziliji izredno socialno stanje RIO DE JANElKO - Brazilski predsednik Itamar Franco je razglasil izredno socialno stanje. To so mu narekovali sila zaskrbljujoči podatki Instituta za gospodarske aplikativne raziskave (Ipea), po katerih je kar 32 milijonov Brazilcev podhranjenih. Od 150 milijonov prebivalcev jih 80 ne uživa nobene socialne dobrine ali storitve, od tega pa jih 50 milijonov živi pod tako imenovano stopnjo siromaštva. Dejansko je 21 odstotkov Brazilcev na robu preživetja. O tem se govori sicer že leta, zdaj pa je prvič prišlo do objave uradnih podatkov. Pred Šestnajstimi leti je izdelala vlada poseben program za prehranjevanje delavcev, z njim pa se je okoristilo samo 8 od 60 milijonov delovnih moči. In vendar pridela Brazilija vec kot dovolj žita, da bi lahko z njim prehranila vse prebivalstvo. (Ansa) FRANCIJA / DANES PRVI KROG ZA IZVOLITEV 575 NARODNIH POSLANCEV V novi francoski skupščini bo imela večino desnica Na obzorju spet »prisilno sožitje« s socialistom Mitterrandom PARIZ - Na današnjih parlamentarnih volitvah v Franciji naj bi zmemode-snicarska naveza golistov (RPR) in liberalcev (UDF) prejela okrog 40% glasov, socialistična stranka (PS) 19%, ekologisti 15%, sk-rajnodesnicarska Nacionalna fronta (FN) pa 9%. Tako vsaj pravijo najnovejše volilne napovedi. Ce se bodo uresničile, bo zmerna desnica zasedla od 70 do 80 od sto sedežev narodne skupščine in s tem zamenjala socialistično stranko na vladi. Ponovilo bi se tako »prisilno sožitje« med goli-sticno-liberalno vlado in socialističnim predsednikom Francoisom Mitterrandom, do kakršnega je že prišlo po volitvah v letu 1986. Sistem v prid večini PARIZ - Volitve francoke skupščine potekajo po večinskem uninominalnem volilnem sistemu v dveh krogih. Danes bo na sporedu prvi krog, prihodnjo nedeljo pa drugi. V prvem krogu bodo izvoljeni le tisti kandidati, ki bodo dosegli absolutno večino glasov. V volilnih okrožjih, v katerih se to ne bo zgodilo, se bodo v drugem krogu pomerili v balotaži kandidati, ki so v prvem krogu dosegli najmanj 12, 5 odstotka glasov. Prvou-vršCeni v drugem krogu bodo izvoljeni, pa Čeprav ne bodo prejeli absolutne večine. Ta volilni sistem je izrazito naklonjen večinskim političnim formacijam, ki praviloma zasedejo v skupščini veliko veC sedežev, kot bi jim pritikali v sorazmerju s številom prejetih glasov. Na sedanjih volitvah naj bi bila v tem smislu nagrajena zmemodesnicarska naveza gobstov (RPR) in liberalcev (UDF), oškodovan pa levi blok (PS in PCF), pa tudi zeleni in skrajna desnica. Ko so bili pred letom 1986 socialisti v podobnem položaju, so zamenjali večinski volilni sistem s proporC-nim, a pozneje ga je desnica ponovno uvedla Spričo tega stanja se resnična volilna tekma odvija ne toliko med zmerno desnico in socialisti, kolikor med go-listi Jacquesa Chiraca in liberalci Valeryja Gi-scard d’Estainga, saj bo od tega, katera izmed teh dveh strank bo prejela veC glasov, odvisno, kdo bo novi premier. Volilne napovedi so bolj naklonjene goli-stom. Ce se bodo uresničile, bo prvi minister po vsej verjetnosti Eduard Balladour, ki je za Časa »prvega sožitja« zmerne desnice z Mitterrandom vodil ministrstvo za gospodarstvo in finance. V nasprotnem primeru ni izključeno, da bo premiersko mesto zasedel nekdanji predsednik republike Valery Giscard d’Estaing, dobro obveščeni krogi pa navajajo med kandidati tudi znano Simone Veil in mlajšega republikanca Francoisa Leotrada. Omeniti velja, da je v francoski skupščini 575 sedežev, na sedanjih volitvah pa se je predstavilo kar 5.200 kandidatov, kar predstavlja rekord za 5. republiko. Veliko ugibanj je tudi o tem, katere znane osebnosti ne bodo izvoljene. Med njimi bi se lahko znašel tudi socialistični prvak Michel Rocard. :> ±- <^:y >11 01 i 3T <*> m 013 01 uu - u Zadnje priprave pred današnjo volilno preizkušnjo (AP) KOMENTAR / KRIŽANKA Ameriški pisatelj in esejist slovenskega rodu, ki se je rodil na današnji dan leta 1898 • Gesla križanke »Italijanski književnik« Alessandro Manzoni, 1 - Sveti spevi, 2 - Adelchi, 3 - Zaročenca, 4 - Grof Cromagnolski, 5 - Peti maj Države blaginje nebo ______Alenka L. Jakomin_ Dokument, ki so ga že kar lep cas pogrešati ne le gospodarstveniki, pac pa tudi ekonomisti, državljani in politiki, je končno razgrnjen. Vlada, oziroma njen predsednik Janez Drnovšek, je končno predstavila težko pričakovane temeljne usmeritve svoje gospodarske in socialne politike, ki si jih bo prizadevala uresničiti v letošnjem letu. Slovenski ekonomisti so ga, kljub različnim pogledom in dopolnitvam, že »pozegnali«, in tako na svojevrsten način dati zeleno luc za njegov pohod v parlament. Usmeritve, pri tem se povsem strinjamo z ekonomisti, so res premalo razdelane in jih bo morala vlada še podrobneje dopolniti, sploh v tistih točkah, kjer tudi sama točno ne ve, kaj storiti. Se vedno namreč ostaja odprto vprašanje, kako spodbujati izvoz kot gonilno silo rasti: ati s politiko tečaja ati s kakšnimi drugimi instrumenti? Toda, Ce bo uresničeno vse, kar je v dokumentu zapisano (umirjanje rasti cen, večja skrb za zaposlovanje in brezposelne, omejevalna dohodkovna politika, učinkovitejše pobiranje davkov ...), se nam ravno Cmo ne piše. Kljub vsemu pa se bomo morali Slovenci enkrat le zavesti, da bi bilo ob spremembah, ki jih prinašajo privatizacija, sanacija in prestrukturiranje ter prehod v tržno gospodarstvo, iluzorno pričakovati življenje v državi blaginje. Srečni bomo lahko, Ce mesečna inflacija ne bo prerasla treh odstotkov in Ce bo rast bruto domačega proizvoda vsaj stagnirala namesto padala. KonCno smo se z osamosvojitvijo odločili tudi za kapitalizem, torej zasebno lastnino, ki sicer prinaša dobičke, a tudi razlike, kakršnih doslej nismo bili vajeni. Vendar pa kljub temu, da vladne usmeritve večjih kritik (še) niso doživele in da v razmerah, v kakršnih se je znašla slovenska ekonomija, vlada kaj vec ne more »začarati«, pa lahko bolje poskrbi za svoj marketing. Državljane namreč Se kako zanima, kakšne bodo njene aktivnosti in kaj jih v letošnjem letu Čaka. Zanima jih tudi, zakaj je gospodarstvo v recesiji, zakaj imamo najvišjo stopnjo brezposelnosti v Evropi in zakaj je denarja malo. Ljudem je torej treba pojasniti ne le, da države blaginje ne bo, pac pa tudi, zakaj je ne bo. AVTOR: SIMON BIZJAK MEJNI PREHOD MED SL. IN AVSTRIJO SMOTRNO PORABLJANJE DOBRIN NEKDANJI BOSENSKI POLITIK (AVDO) ANTIČNO IME SP. REKE GUAD1ANA BOG RODOVITNOSTI PRI ST. RIMLJANIH ► ZAPOR, JEČA (POG.) TRAVA TRETJE KOŠNJE, OTAVIC SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA NIKELJ JUZNOAM. KAČA, BOA PRIPADNIKI ROMANSKIH NARODOV GR. OSVOBODILNO GIBANJE NA CIPRU NOBELU LJUBEZENSKI PESNIK PRIPADNIK ST. AZIJSKEGA LJUDSTVA (ATILA) VLADIMIR NAZOR POVRŠINSKA MERA NAJSEVERNEJŠE MESTO NA ŠVEDSKEM ALOTROPSKA MODIFIKACIJA KISIKA MEDNARODNA OZNAKA SL. TOLARJA HRVAŠKI PEVEC JELAVIC IZRAČUNA- VANJE L. PRITOK ADIZEV S. ITALIJI SL. OBLIKA IMENA ERICH ČAJKOV- SKI PETER GL. MESTO BANGLADEŠA FR. DIRKAČ FORMULE 1 PROST OSNOVNA ENOTA SODČEK LUIGI NONO STROKOVEN SPIS SL. SLIKAR (VLADIMIR) OKREPITEV, UTRDITEV / FR. NADREALISTIČNI PESNIK (PAUL) BIVŠI ALB. V0-DITEU(RAMIZ) / SRAJCI PODOBNO OBLAČILO PRI ST. RIM. OPIS ZEMLJIŠČA AM. EKONOMIST, NOBELOVEC 1981 (JAMES) MAJHEN PANJ VSTAJA, PUNT FORT. POMORŠČAK (BARTHOLO-MEO) SREDISCE VRTENJA AM. IGRALKA (PATRICIA) SKOPOST VEDAO PERZIJSKEM JEZIKU SL. IGRALKA IN PEVKA LEVSTIK PESEM HVALNICA ARABSKI ŽREBEC EMIL ZATOPEK NIKALNICA Z SVETNIŠKI SIJ ZELO MOČEN ČUSTVENI ODZIV, ŠOK IZOBČENJE IZ CERKVE ŠIBENIK NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK HUDA JEZA, BES VRSTA ŽITA ŠVED. KNJIŽEVNIK (KARLI ČUSTVENA OBARVANOST GLASU SILICIJ DELNICE VELIKOMESTNI POTEPUH ARABSKA STRANKA STAUENA SNOV NIKARA- GOVSKI VODITEU (DANIEL) ZAČETEK PREBAVIL GLASBENIK SOSS HČERE KRALJA DANAJA SL. KOSARKA-RICA (POLONA) DELO A. TOLSTOJA RDEČA MRAVLJA ŠPORTNA VADITELJI- CA Z MATI BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI REKA V J. FRANCIJI TELOVADNO ORODJE KIS PRELAZA NA VELEBITU LADIJSKA KABINA OSEBA IZ BIBLUE EDNINA (OKR.) CEŠ. TENISA-jCICA NOVOTNAl BIVŠA IT. ATL. SIMEONI EULENSPI- EGEL PLAHA GOZDNA ŽIVAL MESTO NA NIZOZEMSKEM (SIR) OPATIJA NA BAVARSKEM IVAN KRILOV SODARSKO ORODJE PIJAČA ST. SLOVANOV NOVI SAD SKRAJNI DEL ČESA SL. PEVKA PRODNIK IZVOR UMETNE SVETLOBE SELEN PREGOVOR INDIJSKI HRAST RIM. BOG JEZE ANTON PETJE PREBIVALEC ČIČARIJE MED SARAJEVO MESTO V SZ. FRANCIJI (AVT. DIRKE) ČLOVEK, KI SE UKVARJA Z JOGO NEPROFE- SIONALEC ODSEKANE VEJE, KLESTJE POLOŽAJ ZA MEDITACIJO V JOGI Z ANTIČNO RAČUNALO POGREŠEK SINJSKA VITEŠKA IGRA PREŠER- NOVA PESEM -ALLJE CESAR NAG? / ZAHODNA IN VZHODNA KULTURA Zahod - ruske Komunizem je propa-«, ruski tapeti, um’ ruska sovjetska Kr!mag,0Valce )e vedno tascmirala umetnost po- nesnnCeV’ 2 vsakega uspešnega vojnega pohoda “O )o prinašali domov stavlM,0tr0fei0ini°P0-ie R S V muzeie' Tako Je Rimljane prevzela ta- umoVUperi0rna g^ka um tn°iSt’ modernisticne Smn!ke ’6 Privlačevala Hud r vna umetnost Judstev ki so jih v 18. evri ,St°letiu pokorile opske kolonialne sile. ^al’ ko jev hladni voj-ni zmagal Zahod, pa je a vrsti ruska umetnost: s^87a cu nal bi dajala do,Xt°' - dr J;3 razlaga sicer morda n ’ vendar nikakor ni oda ° na’ sal ne daje kaV, ra na vprašanje, ‘ kakšne vrste estetsko za- n J° naJ bi ruska umet-.fdovoijevaia. Rim-ka klasika in na primer ;n 9Pska romantika sta l^brazvito specifično žah, blln°St’ ki J6 sprana estetske potrebe, te ciie*t°aeben nacin recepte tuje umetnosti. hnri3 J*a b°Ce danes Za-oi ,°b ruske umetnosti? nm f 3 rr^nirec zahodne l i6 nosti formalno ni-ne presega, prav Protno, navdihovala Je pri zahodnem mo-rnizmu in je v formal-n ? .po8ledu v glavnem eKaj sekundarnega. Ruka umetnost tudi ni »drugačna«, eksotična, R 1.rna ali primitivna. ! as!)a, v nasprotju s Ki-3 sko nima lastne, od rejskega kulturnega konteksta neodvisne tra-CIie‘ Kusija je sama že sanje Boris Groys zelo dolgo sredi zgodovinskega procesa »samo-pozahodenja« in njena umetnost je predvsem refleksija tega procesa: podoba nenavadnega, nezahodnjaškega rokovanja z dobro znanimi formami zahodne civilizacije. Prav zato je ruska umetnost za zahodnjaškega sprejemalca tako zanimiva in fascinantna; njegova recepcija umetnosti se je namreč izoblikovala ob modernistični estetiki potuji-tve. Ruska umetnost ni identična z zahodno, vendar ji tudi ni tuja. Je preprosto potujitev zahodne umetnosti. Se veC: celotni ruski komunistični sistem je bil, Ce že hoCemo, estetski fenomen estetike po-tujitve. Zahodno civilizacijo so namreč v Rusiji vedno doživljali kot lepe sanje, kot utopijo, kot nekaj zapeljivega. Komunistična ideologija je obljubljala, da bo do dobrin te civilizacije prišla s pomočjo svobodne, revolucionarne, umetniške dejavnosti, ne da bi se ji bilo pri tem treba podrejati nelepim ekonomskim nujnostim. Potem, ko so na ta način izločili vse racionalne kriterije ekonomske produkcije, jim je preostala le še produkcija simbolov, estetskih simulakrov. Tovarne, kolhozi, banke, politične volitve, parlamenti, vlade in celo sam denar so bili v komunističnem sistemu le znaki brez vsake »resničnostne funkcije«, s tem pa izključno predmet estetske fascinacije. Cel sovjetski sistem je bil ena sama umetniška simulacija za- hodnega modernizma. Da je ta simulacija na ekonomski ravni prinesla kaj malo novega, je seveda razumljivo: vsi namreč vemo, da resnična umetnost vedno terja le žrtve. To spoznanje je seveda proizvedlo specifično nelagodje, zaradi katerega se komunizem, na primer v nekdanji NDR in po vsej Vzhodni Evropi, ni nikoli mogel do konca estetizirati. Vendar pa to za Rusijo ne velja, saj je znano, da je skrivnostna ruska duša pripravljena na žrtve in da ljubi trpljenje. Potujitev Zahoda v ru-stvu je torej dokončna dopolnitev njegove po-tujitve v komunizmnu. In res se tako rekoC ni mogoče odločiti, kje je izvor iracionalnega, nasilnega, fatalnega in iluzionističnega v ruskem komunizmu: v samem rustvu ali pa v sovjet-stvu. Naj se odločimo za prvo ali za drugo rešitev, njen nasprotni pol bo tehtnico argumentov spet postavil v ravnovesje. Eno očitno odtehta drugo. Boj med zahodnim in vzhodnim komunizmom ni bil boj med dvema nasprotujočima si sistemoma, temveč boj med kapitalizmom in njegovim estetskim simulakrom, med produkcijo blaga in produkcijo znakov za ta blaga, med civilizacijo na eni strani in na drugi strani Zeljo, da bi si to civilizacijo ali prisvojili ali pa jo uničili. In poraz Rusije je fascinacijo Rusov nad Zahodom le še, okrepil. Dejstvo, da je bil ruski komunizem vedno estet- ski fenomen, pa za rusko umetnost ni bila le prednost, ampak tudi ovire. Sistem je od nje vedno zahteval, naj bo »avtentična« ali drugaCe povedano, naj bo sestavni del ruskega komunizma. Zahod zato ruskega umetnika, Cigar umet nost ni imela nobene neposredne razpoznavne, vizualne povezave s komunističnim simulakrom, ni priznaval za avtentičnega umetnika, pa Čeprav je njegovo nasprotovanje temu, da bi uporabljal znake sovjet-stva, lahko izviralo iz vseskozi avtentične želje po tem, da bi se od ruskega komunizma distanciral. Na Zahodu so bili vedno prej pripravljeni občudovati v utopijo verujočega ruskega avantgardista ali pa partiji zavezanega socialističnega realista kot pa neodvisnega ruskega samohodca. Zaradi tega je imelo veliko ruskih umetnikov hude frustracije, dokler se niso najzvitejši med njimi, na primer Ilija Kata akov, Erik Bulatov in še nekateri domislili, da bi simulirali sam sovjetski simulakrum in mu tako podelili dokončno estet-skost. Ta trik je uspel - vendar še vedno nismo odgovorili na vprašanje, zakaj je uspel. Zakaj je lahko simulakrum Zahoda, sproduciran v državi, ki si zaman ali pa le z malo uspeha prizadeva, da bi se pozahodila, lahko za Zahod tako zelo estetsko privlačen? Odgovor bi se lahko glasil približno takole: Zahod trpi za občutnim pomanjkanjem estetske upravičenosti njegovega načina življenja. Zahodnjak je sicer ponosen na Mihail Hmelko, skica za Združitev ukrajinskih dežel leta 1939, tempera na papir, 46x48 cm, 1949 (Foto: arhiv) svoje delo in zmogljivost, vendar se samemu sebi ne dopade, nima se za lepega, za človeka, kakršen bi si želel biti, za predmet hrepenenja. Ali drugaCe povedano, Zahod samega sebe ne more sanjati niti želeti, ne more se še bolj po-zahoditi, saj je že vedno to, kar je - Zahod. Vendar si tudi drugega ne more želeti, saj se je vsega drugega in drugačnega že polastil. Le v Vzhodni Evropi mu je stopila naproti kultura in še posebno umetnost, ki še vedno sanja prav njega, sivi, enolični, ogabni zahod- njaški vsakdan pa ima za bleščavo utopijo. Pri tem so libidinozne sanje, kot vse sanje- te vrste, lahko tudi nevarne, saj so slepe za realnost in ne razlikujejo med osvojitvijo le-te in njenim razdejanjem. Z lačno rusko umetnostjo je zahodno življe- nje spet dobilo estetski Car in vznemirljivost, zahodni človek lahko v njej svojo lastno eksistenco doživlja kot utopijo, kot nekaj poželenja vrednega in zato ogroženega. Ruska umetnost ima v sebi slej ko prej agresivnost Zelje, pa naj se ta izraža v eksploziji sveta, kot pri Malevicu, ali pa v njegovem tihem razpadanju, kot pri Kabakovu. Zdaj ko Vzhod ne ogroža veC njegovega življenja, se lahko Vzhod končno mirno predaja svoji simbolični ogroženosti, ki mu jo pripravljajo podobe tujega poželenja. IZŠLO JE... / PLOŠČI IZŠLO JE... / REVIJA Interim Združene Nemčije uten te R, Dalla Ico Vidmar -5EINST0RZENDE ČNEUBAUTEN J » i TABELA RASA bautni so od prvenca Kol-laps naprej z nezmanjšano silovitostjo rušili stare zgradbe, da bi lahko gradili nove. Tudi z mero arogance. Od drugih iz njihove generacije jih pravzaprav loti le majhna, a tako gromozanska podrobnost - so zapriseženi Jonativci, izdelovalci instrumentov (četudi iz navadnih jeklenih odpadkov), nenehni uCenci, ki se učijo novih in novih stvari o zvoku, o tem, Jcako delati glasbo, kako graditi skladbe, konec koncev tudi * o tem, s Cim, kdaj in kako slediti trendom in jih posrkati v svoj zvok, ne da bi leta kaj izgubil. Tabula Rasa stoji kot del triptiha ob dveh maksi-sin-glih (Interim in Maledicti-on). Je šele šesta plošča skupine. ’ Katastrofične osebne pesmi B. Bargelda vse bolj po- stajajo podlaga za zgradbo skladbe. Simbioza teksta in zvočnega ambienta, bogatenje vokabularja in razporejanja njegovih zalog po sldadbah se stopnjuje z vsako novo plošCo. Tabula Rasa je nadaljevanje Haus Der Luge z vpadom »hotene dramaturškosti« in interpretiranja tekstov. Moment teatralnosti, kot je lahko zapisan na soundtracku, vpeljava potencirane dialoškosti z modulacijami glasu, »off komentatorskih glasov«, uporaba veC jezikov (aluzija na nacional-šovi-nizme?) in do detajla izdelani drobci skladb, ki ob vseh zvočnih vpadih nedefiniranih virov vežejo skladbe, so glavne odlike Tabule Rase. Drobne novosti, ki kažejo na percepcijo časa, so v večji uporabi elektronike, nikakor pretirane in preveč očitne v skrajno efektnih semplanjih M. Einheita, v bolj izpostavljeni električni kitari in izkoristku feed-backa A. Hackeja. N. U. Unruch ostaja motor podobe Neubautnov z novimi instrumenti in »laboratorijem« zvokov iz vsakdana, M. Chung je vznemirljivo globok tradicionalen basist. PaC, Einstiirzende Neubauten. V bistvu en navaden rock band. S presežki. Ti štejejo. The Residents praznujejo Dario Cortese The Residents present Our Finest Flovvers, Ralph, 1992 Kaj naj stori glasbena skupina, ko se ji bliža dvajseta, obletnica delovanja? Pred tem vprašanjem so stali legendarni ameriški marginalci The Residents in se določili za zbirko svojih najboljših pesmi. Toda to je navadno best-of plošča.. Skupina že dvajset let uspešno skriva identiteto in okoli svoje glasbe plete najbolj bizarne zgodbe. Vsaka plošča je svet zase in The Residents očitno ne znajo napisati pesmi, ki bi ne bila skrajno nenavadna. Pogodba njihove glasbe je skozi posebno optiko iznakažena popularna glasba in kultura, ki jo skupina na samosvoj način obdeluje in komentira. Osnova njihovega početja je seciranje in ponovno sestavljanje različnih delčkov rock in pop tradicije. Potem, ko so v dolgih letih delovanja naredili nekaj briljantnih perverzij jim je ostalo samo še to, da so lastno glasbo razstavili na koščke, jih premešali in združili v popolnoma nov zvočni amalgam. To so njihovi Greatest Hits, ki jih ponujajo na plošči Our Finest Flowers. »The Residents so poskušali napisati seznam svojih najveCjih hitov, vendar je enemu izmed njih nenadoma postalo slabo in je pobruhal seznam. Ko ga je očistil, je zmazal črnilo po vsem listu. To se je drugim zdelo zabavno in so poskušali prebrati Črke oziroma tisto, kar je od njih ostalo. Vedeli so, da bruhanje ni bilo slučajno. To je bilo znamenje. Strgali so list na drobne koščke in jih vrgli na tla. Se vedno so bili mokri. Nekateri berljivi, drugi ne. Kakorkoli že, ideje so prišle prav s teh koščkov«. Tako o zadnji plošči govorijo The Residents na svoj simpatični, tudi do lastnega početja vedno rahlo ironično distanciran način. Njihova nova, že približno štiriindvajseta plošča, prinaša nove, vendar po delčkih znane rezidentalne pesmi. Tako kot v vsej dobri pop glasbi je v njih nekaj znanega, nekaj prijateljskega. Toda ko jih poslušate ne smete pozabiti, da je njihova osnova bruhanje, dvajsetih dolgih let spahovanja. Na temo zabavne glasbe, seveda. Še in že vroči M’Zin Tone D. Vrhovnik M’ZIN, št. 14-15, cena 400 Sit Najnovejši M’zin tokrat - v še holj estetizi-rani podobi, kakršne smo se spoštljivo navadili - začenja tekstovni del z anketo med kulturnimi Slovenci, ki odgovarjajo na vprašanja o tem, ali je Ministrstv za kulturo sploh potrebno za slovensko državo in njene prebivalce ter o razmerju med etablirano in alternativno kulturo. Problematiko nadaljuje nosilna tema ”Za streho nad cesto”, ki ob razumljivem temeljenju na Metelkovi prinaša tudi druge prostorske in državne prakse. Zanimiva je predstavitev fotografske agencije TRIO (izpod peresa Diane An-delič) in Mariborskega Radia Študent (MAR-Sa, avtor teksta je Iztok Dimc). V komentarskem bloku, kakor pri M’zi-nu imenujejo kritiško pisanje, objavlja - seveda izbor tehtnejših predstav, filmov, knjig, razstav in medi- jev, saj je M’zin dvomesečnik - vrsta slovenskih kritikov predvsem mlajše generacije, zato zamud-ništva sploh ni opaziti. Pomemben del revije - tudi po mnenju glavnega urednika Roka Zavrtanika - je razdelek Internacional, ki v tej številki beleži raznolik kulturni utrip v Zagrebu, Beogradu, Parizu in Sidneyu. Med ostalimi članki velja pozorno prebrati razmišljanje Vesne Čopič o pobudi za ustanovitev kulturniške zbornice:»Morda bo sedanji Cas spet pravi, to je tak, da bo vzpodbudil ljudi«...»da bodo pripravljeni aktivno poseči v dogajanje in prevzeti svoj del odgovornosti za obstoj in razvoj sovenske države.« Zanimivi so prvi rezultati "penkalo dragstor” natečaja za kratko zgodbo in prevod koščka Burroughsovega romana Goli obed, ki ga je pred knjižno objavo M'zinu prepustil prevajalec Miha Avanzo. Posebnost revije, opazna predvsem v najnovejši številki, pa je seznanjanje bralstva s kulturnim menedžmentom, tokrat konkretno z evropskimi umetniškimi sejmi, o čemer piše Barbara BorCic. In na koncu: M’zin nadaljuje s Projektom Pregnanci in se po prodaji voščilnic ter pošiljki zvezkov v tu-zlansko šolo MiS pripravlja na akcijo tehnične (predvsem z glasbili in snemalnimi sredstvi) pomoči begunčkom v slovenskih centrih. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Nedelja, 21. marca 1993 NOVICE PODKUPNINE / POSLEDICE 7-URNEGA ZASLIŠANJA POSLANCA KD ALFREDA VITA H TRST / STALIŠČE TERSARJ/Ol Ustanovni odbor “Liste za Italijo11 ČEDAD - V Nadiskih dolinah je bil ustanovljen odbor “Liste za Italijo", ki ima kot glavni cilj -kot je zapisano v tiskovnem poročilu- valorizacijo italijanske identitete Nadiskih dolin in vzhodne Furlanije. V svojem proglasu pobudniki govorijo o »samozvanih manjšinah, ki predstavljajo zgodovinsko nelogičnost« in dodajajo, da je treba zagotoviti razne ugodnosti tudi večini prebivalstva, ki je italijanske narodnosti. V tiskovnem poročilu je nadalje zapisano, da je nedopustno, da Dežela dodeljuje 400 milijonov lir letno za špetrsko šolo, medtem ko v italijanskih šolah primanjkujejo osnovna sredstva, da bi si lahko sploh nabavile le najnujnejšo opremo. Obenem poziva svoje pristaše, da na referendumu o neposredni izvolitvi Zupanov glasujejo “da“. Bližajo se namreč volitve in Cmuhi ponovno dvigajo svoje glasove. Primorska poje sinoči na Tržaškem TRST - Teden dni po uradnem začetku se je Primorska poje sinoči oglasila še na Tržaškem. V Boljuncu je tako zapelo šest zborov, v imenu organizatorjev pa je pozdravil predsednik ZSKD Ace Mermolja. Sinočnji koncert Primorske poje je soupadal s ponovnim odprtjem javnosti dvorani v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob prisotnosti domačega župana in župana iz Kopra Aurelia Jurija ter predstavnika Občine Marzabot-to so se občinstvu predstavili oktet France Bevk iz OtaleZa, moški pevski zbor Pergula od Sv. Petra, Sovodenjska dekleta, mešani pevski zbor Adriatic iz Hrvatinov, Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice in pa mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, (dam) Trst na celovškem sejmu GAST 93 TRST - Pred kratkim se je v Celovcu zaključil mednarodni gostinski sejem »Gast 93«, na katerem so poleg domačih nastopili tudi številni razstavljati iz tujine. Posebno vidna je bila prisotnost tržaških proizvajalcev in tvrdk, ki se udejstvujejo na tem področju. Svoje stande so namreč na tej prireditvi postavili: Zoran in Euro Parovel (olje in vina), Latterie Carsiche (sir in mleCni izdelki), tvrdka Ulcigrai (razne slaščice), Principe di S. Daniele (pršuti in razni izdelki iz prekajenega mesa), podjetje Ja-noušek (kolonialno blago), dd »Miramar« (testni-ne), Hausbrandt in llly (izbrane vrste kave). Tržaška trgovinska zbornica je priredila na sejmu sprejem, v okviru katerega je potekala pokušnja razstavljenih dobrot.(mm) Za odpravo rasne diskriminacije TRST - Praznovanje dneva za odpravo rasnih diskriminacij, ki ga je proglasila organizacija Združenih narodov za nedeljo, 21. marca 1993 za tržaškega župana Giulia Staf-fierija nima značaja manifestacije visokega državljanskega pomena, ki je eden od pogojev za dodelitev izrednega dovoljenja za prireditev na glavnem tržaškem trgu v smislu sklepa tržaškega občinskega odbora št. 517 z dne 4. marca 1993. Zato je kvestor Bia-gio Giliberti prepovedal manifestacijo, ki jo je nameravalo prirediti družbeno politično društvo Edinost v nedeljo, 21. marca od 11.30 do 12.30. Člani in prijatelji D.P.D. Edinost se bodo v navedenem Času vseeno sestali na sredini trga Zedinjenja Italije. Ozri se v gnevu TRST - V gledališču Cristallo gostuje še danes popoldne skupina Palcoscenico iz Imperie s slovitim delom Ozri se v gnevu angleškega dramatika Johna Osborna. Skoda, da se je občinstvo skromno odzvalo neabonmajskemu vabilu La Contrade, saj je nastopajočim uspelo vdahniti v pred skoraj 40 leti napisano dramo dobršen del izvirnega gneva, protesta in obupa, Cesar si ne bi pričakovali ob začetnem prizoru, v katerem se Jimmy pritožuje, da noče preživeti nedelje ob branju Časopisov, medtem ko mu njegova žena Alison lika perilo. Kje je še televizija, ki je pregnala časopise in morda tudi utišala protest, kje je se feminizem, ki bi prisilil k trdi reakciji še tako pohlevno Alison! In vendar je Roberto Diego Pesaola, ki je dramo prevedel, jo režiral in odigral vlogo težkega in nevrotičnega, a duhovitega in očarljivega Jimmyja Porterja, v skoraj “zgodovinsko” obarvani postavitvi dal primeren poudarek iskrivemu dialogu, nemočni upornosti in trenutkom globoke ganjenosti. Poleg njega so nastopili še Giselda Volodi kot Alison Porter, Gianni Abba-te kot pomirljivi Cliff Levvis in Branca De Ca-margo kot Helena Charles. AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA 0D 7. FEBRUARJA 1993 DALJE 8 PLAČILA DO 60 MESECEV BREZ PREDUJMA O š o Z Neapljem je podkupninski škandal izbruhnil tudi na jugu Medtem ko je Vito včeraj odstopil s poslanskega mesta, je bivši minister Scotti napovedal tožbo proti vsakomur, ki bi kakorkoli vpletel njegovo ime Boljši prevozi v Sloveniji tudi v interesu FJK Za njihovo ureditev bo po dogovoru prispevalo ES NEAPELJ - Medtem ko sodniki na severu še naprej neutrudno delajo (vCeraj je za rešetke končal župan cvetočega Bu-sta Arsizia v pokrajini Varese, v Alessandrii pa so jamstvena obvestila prejeli vsi elani pokrajinskega odbora), se podkupninski plaz vse hitreje plazi tudi proti jugu. V ospredju pozornosti je tokrat Neapelj oziroma pričevanje demokrščan-skega poslanca Alfreda Vita, ki je po sedmih urah zaslišanja skrušen priznal sodnikom, da je bil sam zbiralec milijardnih podkupnin. Prvi je v prestolnici italijanskega juga eksplodiral škandal v zvezi z občinsko smetarsko službo, Vito pa je razkril tudi ozdaje podkupninske afere ob gradnji hitre tramvajske proge in pri upravljanju občinskega premoženja. V zvezi s tem je že v petek začelo v Neaplju krožiti ime bivšega ministra Cirina Pomicina, a tudi njegovega kolega Vincenza Scottija in parlamentarca KD Uga Grip-pa, tresejo pa se baje tudi mnogi drugi politiki. Medtem ko sta Scotti in Grippa takoj napovedala tožbo proti Vitu in vsakomur, ki si bo drznil omenjati njuna imena v zvezi s podkupninskimi škandali, je Vito včeraj odstopil s poslanskega mesta. Svojo odločitev je pisno sporočil predsedniku zbornice Napolita-nu in oznanil, da ta korak pomeni konec njegove politične kariere. Glede poročanja tiska o njegovem pričanju pred sodniki pa je Vito potrdil, da je to poročanje v glavnem korektno kar zadeva prvo zaslišanje, medtem ko drugega, na katerem naj bi izdal imena omenjenih strankarskih kolegov, sploh ni bilo.' Lažne izjave pred javnim tožilcem in sodelovanje pri klevetanju v 'obtezilnih okoliščinah so obtožbe, na osnovi katerih so neapeljski sodniki včeraj izdali jamstveno obvestilo za bivše- ga podtajnika PSI Giulia Di Donata, ki naj bi se bil prekršil proti varnostnim organom, ki so preiskali njegov urad v okviru preiskave o volilnih prekrških. Milanski sodniki pa so vCeraj zaslišali podtajnika PLI Bastiani-nija, ki je priznal, da je prejel 250 milijonov lir od pooblaščenega upravitelja družbe Itinera, vendar naj to ne bi bila podkupnina, pac pa prostovoljni prispevek za prenovo osrednjega sedeža stranke v Rimu. Po besedah liberalnega podtajnika - ki je odločno zavrnil obtožbe sodnikov -naj bi Itinera samo plačala račune podjetij, ki so obnovila stavbo. Poslanec KD Alfredo Vito je včeraj odstopil (lelefoto AP) RIM, TURIN, CATANIA / OB SATELITSKI POVEZAVI Prva vsedržavna manifestacija aleanse V ospredju volilna reforma - Poziv Scalfaru za institucionalno vlado po referendumih RIM - »Danes se začenja italijanska pomlad« - s tem in podobnimi gesli je bila včeraj istočasno v treh italijanskih mestih (Rimu, Turinu in Cata-nii), povezanih prek satelita, prva vsedržavna manifestacija gibanja »Demokratskemu zavezništvu naproti«. Gibanje, rojeno oktobra lani na pobudo predstavnikov različnih strank, je v tem trenutku močno angažirano za »da« v referendumski kampanji in volilna reforma je bila razumljivo tudi v ospredju manifestacije, ki se je v Rimu zaključila s happeningom, na katerem je ob spremljavi zbora politikov pel France-sco De Gregori. Na govorniškem odru nekega rimskega hotela so se še prej zvrstili Giuseppe Ayala, VViller Bordon, Ferdinande Adoma-to, Augusto Barbera, Gio- rgio Ruffolo, Enzo Blanco, Paolo Barile, Carlo Ri-pa di Meana in - najbolj pričakovan in poslušan -Mario Segni, ki je bil na prireditvi Častni gost. Manifestacija aleanse se je zaključila s pozivom predsedniku republike naj prevzame vlogo garanta med občutljivim zgodovinskim prehodom iz starega v novo, v času katerega se lahko zgodi, da bomo šli na volitve s starimi volilnimi mehanizmi in da bomo tako še povečali institucionalno paralizo. Zavezništvo je Scalfara v svojem dokumentu tudi pozvalo, naj takoj po zmagi »da« na volilnih referendumih poskrbi za vzpostavitev tim. institucionalne vlade, ki ne bo vezana na stranke ali na referendumske fronte in katere glavna naloga bo hitra izpeljava volilne reforme. TRST - Deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za odnose z Evropsko skupnostjo D ari o Tersar meni, da predstavlja dogovor med ES in Republiko Slovenijo za izopopolni-tev cestnega in železniškega omrežja v Sloveniji »pomemben vložek za ureditev evropskega mozaika prevozov«. V tiskovnem poročilu, v katerem ocenjuje ta dogovor, Tersar poudarja, da sporazum zadeva vrsto cestnih in železniških prometnic, ki bi morale olajšati potniški in tovorni promet med evropsko dvanajsterico in vzhodnoevropskimi državami, in to tudi v neposredno korist Furlanije-Julijske krajine. NaCrti zadevajo avtocestno povezavo med Seženo oziroma Koprom na eni strani in Šentiljem oziroma Lendavo na drugi strani; železniško zvezo med Jesenicami, Dobovo in Sežano; železniško progo Ljubljana-Maribor; avtocestno povezavo med Karavanskim predorom in Bregano na hrvaški meji; avtocestno povezavo med Mariborom, Ptujem in Ma-celjem. Vse te prometnice naj bi zgradili oziroma okrepili s finančno podporo ES. Tersar v svoji noti za tisk ob ocenjevanju dogovora med ES in Slovenijo opozarja na potrebo, da bi okrepili tudi sodelovanje na carinskem področju, za kar naj bi Slovenija že pokazala interes zlasti glede poslovanja koprskega pristanišča. Deželni odbornik meni, da bi šlo za pomemben korak v smeri ovrednotenja jadranskega koridorja ter s tem tudi okrepitve strateške vloge naših krajev v okviru evropskega sistema prevozov. Tersar omenja, da je o vseh teh zadevah ze govoril z italijanskim ministrom za prevoze Te-sinijem, ter poudarja, da bi morala Italija v teh zadevah igrati aktivnejšo vlogo, kajti »drugi ne spijo in so že zdavnaj spoznali, da se bodočnost mednarodnega sodelovanja odloča na področju prevozov in kontrole blagovnih izmenjav«. Deželni odbornik Tersar na koncu svojega tiskovnega poročila poudarja, da bi Furlanija-Julijska krajina morala imeti možnost neposrednega sodeloy vanja pri »pogajanjih, ki jih vodi naša država na mednarodni ravni«' Očitno gre za namig tudi na pogovore za tako imenovano posodobitev Osimskih sporazumov. r KRIZA / PRED SPLOŠNO STAVKO n Za obnovitev industrije na Tržaškem Drago Gašperlin TRST - Vsedržavni vodje CGIL, CISL in UIL so zatrdili, da ne bo dru-goaprilska vsedržavna splošna stavka naperjena proti Amatovi vladi. Pojasnilo sta včeraj potrdila in dopolnila novinarjem deželna tajnica UIL Adele Pino in pokrajinski tajnik CGIL An-tongiulio Bua v spremstvu kolegov iz vrst CISL ter zastopnikov kovinarjev in tovarniških svetov tržaških industrijskih obratov v krizi, začenši pri skedenjski livarni, ki skupaj s Tržaškim Lloydom najbolj skrbi sindikaliste. Stiriumo stavko, Časovno razčlenjeno glede na stanovske potrebe in obveznosti, ki jih nalaga zakon o pravici do prekinitve dela, bodo spremljali javni shodi, tako naj bi se tržaški odvijal na Borznem trgu po povorki skozi mestno središče z (vprašljivim) izhodiščem na trgu Zedinjenja Italije. Stavka bo uglašena na vseevropsko zaposlenostim krizo, srž bo v stiski Italije, v tem okviru pa specifično v razmerah na Tržaškem, kjer bo gospodarstvo propadlo, Ce ne bo zagona industrije, okrog katere se lahko razbohotijo terciarne in znanstveno-ra-ziskovalne dejavnosti. SAN PATRIGNANO / UMOR ROBERTA MARANZANA Vincenza Mucciolija bodo zaslišali jutri RIMINI - »Elementi, s katerimi sem razpolagal, so bili takšni, da sem moral ukrepati. Vsekakor bom proučil vse okoliščine, v okviru katerih je deloval Muccioli, zaradi Cesar ga bom tudi zaslišal, ker želim vedeti, kako se opravičuje. Ze samo dejstvo, da se bo sam predstavil sodnim oblastem kot obtoženec dokazuje, da ga ni mogoče obtožiti zaradi krivega pričevanja. Celotna zadeva je kočljiva, kaj pa bo treba storiti, bom sklenil v naslednjih dneh«. Državni pravdnih Franco Battaglino je v pogovoru z novinarji podal obračun sedanjega stanja in govoril o zasliševanju ustanovitelja terapevtske skupnosti v San Patrigna-nu, ki bo ponovno za- slišan jutri. Vsekakor ni izključil možnosti, da bodo obtoženci namernega umora 36-letnega palermskega mamilaša Romana Maranzane ponovno zaslišani. Ob vsem tem se razvija živahna razprava o Muc-ciolijevih metodah. Državno pravdništvo prejema vsak dan desetine anonimnih pisem, ki odobravajo, ali pa ospo-ravajo njegovim metodam. Zaradi tega ižraza zadovoljstvo, ker je ta dogodek priklical pozornost javnosti o terapevtskih metodah, ki so bile uporabljene, da bi mlade odvrnili od uživanja mamil. Vprašanje je vsekakor vzbudilo obširno razpravo v javnem mnenju, kar dokazujejo tudi raziskave javnega mnenja. Vincenzo Muccioli v središču viharja ŽPETER / SKLEP OBČINSKE UPRAVE VIDEM / PO DEŽELNIH VOLITVAH Zasebni dvojezični center v Špehu bo imel svoje nove prostore Programska konferenca DSL Pripravljeni prevzeti odgovornost pri upravljanju Dežele FJK SPETER SLOVENOV -Spetrski občinski svet je na petkovi seji odobril sklep, na osnovi katerega se obvezuje, da bo z brezplačnim posojilom oddal poslopje bivšega državnega poklicnega instituta zasebni dvojezični šoli v Spetru. Gre za strukturo, ki je bila neuporabljena v zadnjih treh letih. Institut za slovensko izobraževanje bo na osnovi pogodbe, ki jo bodo kmalu podpisali, posegel z vrsto preureditve-nih del za skupni znesek 400 milijonov lir; v zameno bo strukturo lahko uporabljal za 20 let. Zupan Firmino Mari-nig je s tem v zvezi podčrtal, da gre vsekakor za pozitivno dejanje občinske uprave, ker bi poslopje v nasprotnem primeru razpadlo; poleg tega pa se zagotavlja novi sedež šoli, ki jo obiskuje okrog 30 odstotkov otrok iz Nadiskih dolin. Nasprotnega mnenja je manjšina KD-PSDI, ki je glasovala proti omenjenemu sklepu. Svetovalci Chiabudini, Bacchetti, Napoli in Mattelig so izrazili zaskrbljenost zaradi Časovnega termina koncesije in zaradi izvora 400 milijonov lir (“gre za prispevke na osnovi izvajanja zakona o obmejnih področjih", je izjavil Marinig) in glede tega, da sola še ni parifi-cirana. Chiabudini je ob koncu zahteval, da bi poslopje dali v najem. »Slo naj bi za napor manjšine, da bi v bistvu opravičila politično izbiro«, je dejal načelnik Občinske liste Ciccone. Chiabudini je tudi izjavil, da bi kazalo podpisati najemninsko pogodbo, da bi sola imela večja jamstva in da bi se na tak način izognila morebitnim spornim odločitvam zaradi krivičnih političnih ocen. VIDEM - Demokratična stranka levice je pripravljena prevzeti odgovornost pri upravljanju Dežele Furlanije-Julijske krajine. To naj bi storila po deželnih volitvah, seveda v široki koaliciji, v kateri bi se prepoznavale napredne in levičarske sile. S tem bi se zaključilo tridesetletno obdobje demokristjanske nadvlade in nerodovitnega zavezništva s PSI. To je bilo rečeno na včerajšnji videmski programski konferenci DSL, ki je potekala pod geslom »Moralizacija družbe, novi programi in enotnost naprednih sil za novo deželno vlado.« V svojem uvodnem poročilu je deželni tajnik Elvio Ruffino nanizal pogoje, ki so potrebni, da bi tudi na Deželi prišlo do zamenjave. Posebej se je zaustavil pri vlogi, ki jo v tem projektu mora igrati levica, del katere vztraja pri opozicijski izbiri, drugi del pa se ni še otresel demokristjanske pogojenosti. V svojem posegu se je Ruffino zavzel za nova pravila igre tudi kar zadeva deželno stvarnost. Podčrtal je federalistični sistem deželnih uprav, poudaril pomen volilnih reform in s tem v zvezi izrekel DA za aprilske referendume. Specifično o slovenski narodnostni skupnosti pa je bila beseda v 'dokumentu, ki ga je predstavil Miloš Budin in v katerem podrobno analizira zdajšnje stanje naše skupnosti in nakazuje rešitve, ki jih predlaga DSL. Povejmo, da je na videmski programski konferenci v imenu slovenske komisije DSL prisotne delegate in goste pozdravila Nives Košuta. (R.P.) BENEČIJA. Preiskava o stanju v domu za ostarele v Čedadu Rudi Pavšič ČEDAD - Kaj se dogaja v domu za ostarele v Čedadu? So resnične vesti, ki govorijo, da osebje doma ravna zelo slabo z bolniki in kar je najhujse, da nekatere, da bi jih »umirili«-zvežejo ob grelce? Da bi preverili, Oe so te govorice resnične, sta deželni koordinator sodišča za bolnike Valerio Frezza in odgovorna za videmsko pokrajino Lorenza Morelli obiskala dom, ki ga vodi Renata Qua-lizza, mlada županja KD iz Srednjega in predstavnica mednarodne ustanove Unicef za Nediške doline. Na podlagi o-pravljenega obiska sta odgovorna pri sodišču za bolnike res ugotovila, da nekatere bolnike, ki se premikajo na vozičku, vezejo k radiatorjem. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila osebja - v domu je 250 starejših oseb, zanje pa skrbi le 7 bolničark, zdravnik, nekaj vec je pomocnega osebja -so prisiljeni, da z nekaterimi, ki si sami ne morejo pomagati, ravnajo paC tako, da jih za določen Cas privežejo. Vsak komentar je odveč. PODKUPOVANJE / PREISKAVA »Afera Seghene«: še velike novosti Odvetnik bivšega upravitelja: v obtožnici le ilegalno finansiranje tržaške PSI Bivši občinski odbor- nai h' U§VSto Seghene, Slbl 1 d6nariem' ki ga J degdno dobil od gra- Jf eljev žaveljske cistil-lce> finansiral tržaško svn' °Zlroma predvsem vetnik u’0' NiegOV od" ;p Mario Giordano 6»an»eC od sodnikov zahteva! naj iz obtoZni. nori v 3)0 kaznivo dejanje ompk-UP°Van]a in nal se na na kršenje zakoni0 ilegalnem finansi- trrii ltTank- Seghene -vetnikbVtVU niegov od' val •’ kl )e zanl zahte-al izpustitev na svoboda/11 os®kno obogatel s se qt uP9inami (govori le n? ullij°nih lirk a je sem akomto "pomagal" sebi m somišljenikom. Seghene je bil dolgo levm nefporni voditelj levičarske struje v PSI, Drihi]emlm ProPadu se je nan'1Ža tedanjemu zu-n3a,e™Ux ministm Gian-JT De kdiehelisu. Bivši Podžupan pa je, kljub teni n °hraml svoj krajeven L*1 volilni racn at,ln )e’ kot kaže, >a ,nal tudi na močno &datV° za junijske sedal 6 v°htve, ki mu je dpT1 v vsakem primeru B°k0nco° spodletela. vSt“dbornik- ki i» PST kor. že odstopil iz ea v °Staja do nadaljnje- obiskdf °m (yCeraj 50 ga bn -u sor°dniki) in se žaht a’brZ iufri na svojo bro obveščeni krogi pravijo, da bo Seghene pojasnil preiskovalcem vse ozadje te podkupovalne afere z imeni in priimki, točnimi okoliščinami itd. Veliko pričakovanje vlada tudi za jutrišnje zasliševanje inž. Doriana Del Monaca, ki ga imajo za ključni člen vse te afere, zaradi katere se baje "tresejo” nekateri vidni tržaški politiki in upravitelji. Tudi Del Monaco je sam zaprosil za pogovor s sodnikom in očitno ima tudi on marsikaj zanimivega povedati. Del Monaco, ki je doma iz Ferrare, ni elan PSI, a je bil v preteklosti zelo blizu ministru De Michelisu. Po osemdnevnem priporu so vCeraj medtem izpustili na svobodo direktorja družbe "Ecolo-gia“ Santina Biavaschija, ki ga obtožujejo, da je plačeval mastne podkupnine politikom. Osumljenec je bil baje zelo zgovoren s sodniki. NAVDUŠENJE DESNICE Drugi Osimo »Rim končno s trdo roko« Listarski prvak Camber je včeraj pokazal novinarjem pismo, v katerem se predsednik republike Scalfaro toplo zavzema »za pravično rešitev vseh vprašanj italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvatski ter vračanja dobrin istrskim beguncem”«. Vladni podtajnik je to predsednikovo poslanico predstavil kot odločno podporo vsem, ki se borijo za "pravične" sporazume s sosednjima državama. Zastopniki ezulskih združenj Zigante, Coda-rin in Sardos Albertini so navdušeno pozdravili nedavno znano noto, ki jo je Rim poslal Zagrebu in Ljubljani. Italija je končno pokazala trdo roko - je bilo slišati na tiskovni konferenci - in istrski begunci so sedaj manj osamljeni, kot so bili pred Časom. Poteza zunanjega ministrstva je spet združila tržaške ezulske organizacije, ki imajo sedaj v marsičem veter v jadrih in se Čutijo okrepljene. LLOVD TRIESTINO / PROTEST Klavrna predstava Liste Malo ljudi (v glavnem je šlo za pristaše melo-narskega gibanja) se je udeležilo včerajšnje protestne manifestacije za obrambo Lloyda, ki jo je priredila Lista za Trst. Gambassini in Zupan Staffieri sta ostro napadla sindikate in vse stranke, ki so bojkotirali to pobudo ter opozorila občane, naj se ob volitvah spomnijo na to "veleizdajo”. Za besedo je zaprosil tudi svetovalec SSk Pahor, ki pa so mu organizatorji fizično zaprli pot na govorniški oder. Zbali so se morebitne slovenske besede. Med govorniki je bil tudi predsednik Lloyda Lacalamita (foto Ferrari/KROMA) H REFERENDUMI / COREL »Da« za večinski volilni sistem je »da« za jasnost Dosedanji proporčni sistem manjšinam gotovo ni koristil Vlasta Bernard Razloge za pritrdilen odziv na referendumska vprašanja o spremembi italijanskega volilnega sistema so vCeraj predstavili tržaški zastopniki odbora Corel, ki je ze pred tremi leti zbral podpise za tri volilne referendume. Gre za zelo heterogeno iniciativno telo, zasnovano na individualnem pristopu, čeprav se v njegovih stališčih razpoznavajo tudi nekatere politične sile in gibanja v celoti. Zagovornikom ohranitve proporCnega sistema, ki trdijo, da je le-ta najveeji izraz demokracije, predstavniki odbora Corel odgovarjajo, da je zadeva ravno nasprotna, saj je prav ta sistem rqdil naj večje diktature, medtem ko edino anglosaški svet, ki od vsega začetka uporablja večinski sistem, diktature ni nikoli doživel. Tarcisio Barbo (ACLI), Marco Gentili (Lista Pannella) in Renato Romanp (DSL) so na včerajšnji tiskovni konferenci napovedali, da bodo storili vse, da bi se izognili abstraktnemu spopadu med obema referendumskima frontama, vendar ostajajo prepričani, da proporCni volilni sistem globoko spre- menjeni državi ne ustreza veC. Ta sistem -je opozoril Romano - je v letih 60 in tudi 80 proizvedel velike »okvare«: najprej v obliki konsociativizma, ki je zabrisal meje med vladajočimi in opozicijo, nato pa v obliki pozicijskih rent, ki so jih uživale posamezne stranke in osebnosti ne glede na njihovo volilno težo. Nujno je torej, da se v Italiji ponovno vzpostavi demokratični krog, v katerem bo povsem jasno, kdo vlada in kdo je v opoziciji. Zagovorniki volilne reforme so tudi prepričani, da večinski sistem ne bo oškodoval manjšin vseh vrst, vključno z narodnimi. Prav po dosedanjem sistemu - so opozorili -npr. izvolitev slovenskega parlamentarca v Trstu ni bila mogoča, medtem ko je bil v Gorici izvoljen na osnovi izrecne odločitve DSL. To bo mogoče tudi v prihodnje, dejstvo pa je - so zaključili - da bo imela manjšina možnost veliko večjega vpliva na dva bloka, ki bosta nujno izšla z volitev po večinskem sistemu, kot ga je lahko imela dose-daj na paleto razpršenih političnih grupacij. DOLINA / SREČANJE NA ŽUPANSTVU Vodstvo tovarne GMT pristaja na soočanje Damjana Ota Tovarna Velikih mo- r)ev prav gotovo ne so- H ®ed “znamenitosti” del IvSke občine, je pa njene stvarnosti, zato 1 rmjboljsa pot tista, ki 1 v iskanje sprejemlji-]a,ga sožitja. Tako bi tSdn P°VZeli zak9uCke uradnega srečanja, na ka- rakn™ Sta Se PredvCe-5:11)1”1 soočala dolinski obCmski svet in vodstvo delT16' SreCan)e ie uve-ool župan Pecenik, o pojavljenih problemih, kot so onesnaževanje, dopolni11/1 Magajna in bodoc- eov °urata’ pa sta spre-g?vonla tudi generalni direktor inž. Giovanni v Ve 0 Lama in odgo-orm 2a osebje dr. Felice ulvio Bragoni. VeC kot vajsetletno “sožitje” jed tovarno in kraj e v-im prebivalstvom, ki je za industrijsko izgradnjo k°Bnec 60- let žrtvovalo ^ega najjgpgjh naravnih Predelov, Brega, sicer ni ;Sko; Odnosi SO se v jdnjih letih skrhali Se st adl gradnje hitre ce-v ' strani obeh sogo- ra/pmk°V Pa ie bila iz-žena pripravljenost, da stra6SlitVe iSCei° v °boje-stransfcem sodelovanju. uko je vodstvo tovarne Poskrbelo za ureditev omP--fih naPrav in ® >ltev zvočnega one- r0CaenVanif’ ki ga Povz-Ta Preizkušanje dizlo-sulj0toriev- Sedaj bo Snhi ° “uskladiti” se L b T odvečne delov-nljle z zahtevami DrJCa m resno vzeti v skpt6V P°nudbo dolin- zorcija. tniSkega kon' Predsinočnja seja na sedežu dolinskega županstva (foto Križmančič/KROMA) SDGZ / OBČNI ZBOR GOSTINSKE SEKCIJE V torek skupščina slovenskih gostincev Spremljalo jo bo predavanje o slovenski gostilni Prihodnji torek ob 16. uri bo v šempolajski gostilni Gruden občni zbor gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, drugi iz niza sekcijskih skupščin v pripravi na osrednji občni zbor Združenja, ki bo v drugi polovici aprila. Slovenski gostinci so s pahljačo svojih tradicionalnih in tudi novih dejavnosti pomemben in svojski člen v okviru tovrstne ponudbe v deželnem merilu. O tem pričajo vrhunski uspehi nekaterih obratov, razmeroma zvest odziv tradicionalne in tudi radovednost nove klientele kot tudi dobro razpoznavna identiteta na tržišču. Vendar izzivi krize in 'splošna potreba po preo- Davorin Devetak predelitvi gospodarskega ustroja v krajevnem in širšem smislu silijo tudi naše gostince v posodobitev, osvežitev in krepitev strokovnosti ter v kakvostno diferenciacijo storitev glede na povpraševanje in razpoložljivosti. Dosedanji predsednik sekcije Lino Doljak, tajnik Niko Tence in ostali elani odbora bodo gostincem in turističnim delavcem nanizali že opravljene in načrtovane korake v nakazani smeri. V skrbi za nadaljnji razvoj kategorije, pa bodo izpostavili tudi posebno pereče stanovske in sindikalne probleme, ki se specifično nanašajo na gostinsko dejavnost (npr. vprašanje delovne sile, neurejenih konkurenčnih razmer) ali jo zadevajo v širšem kontekstu samostojnega dela (npr. privijanje davčnega pritiska in prekomerno nadzorovanje pristojnih organov). Formalnemu delu občnega zbora in izvolitvi novega odbora bo sledilo predavanje prof. Janeza Bogataja z ljubljanske filozofske fakultete, uglednega preučevalca slovenske kulturne dediščine, ki bo predstavil zgodovino in tipologijo slovenske gostilne. Obeta se torej zanimiv program, zato bi bilo primerno, da slovenski gostinci in drugi interesenti v Cim večjem številu izkoristijo priložnost in se občnega zbora udeležijo. KONFERENCA / HVALEVREDNA POBUDA SKUPINE 85 Odnos tržaške Cerkve do Slovencev Dialog med verniki obeh narodnosti se je zboljšal, pogojuje pa ga nacionalizem Odnosi med italijanskimi in slovenskimi verniki so se v zadnjih dvajsetih letih izboljšali, k Čemur je prispeval tudi škof msgr. Lorenzo Bello-mi s svojim znanim pozivom k »enotnosti v različnosti«, toda dlje zaenkrat ni mogoče: politično ozračje v mestu je napeto zaradi šovinističnih izpadov proti Slovencem, to pa neposredno vpliva na dialog med verniki obeh narodnosti in dokazuje, kako je gotovi del večinskega katoliškega prebivalstva pogojen z nacionalizmom. To vliva slovenskim vernikom ne- Drago Gašperlin zaupanje v Cerkev, preveva jih s strahom. Kako je mogoče biti katoličan in nacionalist? Imamo opraviti pri nas z resnim, iskrenim, ali pa tradicionalističnim, neiskrenim pristopom do veroizpovedi? Politika, duhovščina, dediščina fašizma, povojne (in predvojne) razprtije, narodnostna identiteta in (ali) samo zvestoba Cerkvi: o teh in še mnogih drugih žgočih problemih sta spregovorila na predsinocnji konfe- renci z javno debato o »odnosih med tržaško katoliško Cerkvijo in slovensko manjšino«, ki jo je priredila Skupina 85, mlada raziskovalca, profesorja Paolo Blasina in Tomaž SimCiC. Prof. Blasina je obravnaval poslanstvo nekdanjih tržaških škofov (Sterk, Fogar, Bartoloma-si, Santin idr.) oziroma njihov odnos do slovenske manjšine, ki pa takrat, ni bila manjšina. Marsikateri je moral s tega položaja zaradi obtož- be, da je »filoslovan«, ker se je upiral protislovenskemu nasilju. Prof. Simčič pa je govoril o današnjosti in pojasnil, da je Cerkev pod močnim vtisom družbeno-politic-nega dogajanja, da je še vse preživo prisotno breme zgodovine in da zaradi tega prevladuje dezinformacija; od tod vzajemno nepoznavanje in nezaupanje med italijanskimi in slovenskimi verniki. Toda ce ne bi bilo nasprotujočih si taborov, nekateri ne bi mogli računati na volilno zmago... PiJalerUa Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 25. t. m., na otvoritev razstave Mihe Maleša Razstava ob 90-letnici umetnikovega rojstva obsega primorske motive od Devina do Pirana. Za ciklus »Literarno okno« bo nastopil pesnik Miroslav Košuta NOVICE V Ricmanjih praznovanje vaškega zavetnika Na jožefovo so v Ricmanjih odprli razstavo mašnih oblačil in oprave ter starih rokopisov, ki pričajo o bogati zgodovini vaške cerkve. Razstavo sta pod pokroviteljstvom SSO postavila Goriški muzej in ricmanjska župnija, v prostorih Baragovega doma bo na ogled ob delavnikih vse do velike noči. Danes pa se praznovanje vaškega zavetnika nadaljuje s koncertoma Godbe na pihala iz Ricmanj (na vaškem trgu ob 14. uri) in trobilno skupino (ob 18. uri v cerkvi). Ob prazniku žena izlet v Furlanijo Ženske iz Loga in Ricmanj so sle ob osmomarc-nem prazniku v Furlanijo. Najprej so si ogledale kostnico, posvečeno jugoslovanskim vojakom in civilistom, ki so umrli v času 1941-1944 v Gonarsu, zatem so obiskale Spilimbergo, znan po Soli za mozaične izdelke, izlet pa zaključile s kosilom in družabnostjo v gostilni Gelinolo v Vivaru. Pap test bo odslej v deželi brezplačen Deželno odborništvo za zdravstvo je z okrožnico opozorilo vse Krajevne zdravstvene enote, da imajo od tega trenutka dalje ženske v Furlaniji-Julijski krajini pravico do enega brezplačnega pap testa na leto. Odborništvo ženskam svetuje, naj hkrati opravijo tudi prsni sereening. Tržaško središče danes ponovno zaprto za promet Predvčerajšnjim je stopnja onesnaženosti zraka v mestnem središču spet prekoračila dovoljene meje: koncentracija ogljikovega monoksida je namreč dosegla 10, 9 miligrama na kvadratni meter, medtem ko znaša zgornja dovoljena meja 10 miligramov. Zaradi tega je občinska uprava sklenila, da bo ostalo danes središče zaprto za avtomobilski promet, medtem ko se bo lahko ta jutri spet redno odvijal. Trst Semena Zorzi, Trg Goldoni 9 Bison, Dotto - Tel. 040/636996 Namakalne naprave Gardena -črpalke za modro galico Volpi Popusti za grosistične nakupe in vrtnarje brez davka IVA za izvoz Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481 -532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. N1A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla,- Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG POMEMBNA KULTURNA DEJAVNOST Repentabor se pripravlja V petek predstavitev Sveta na meji V vrstah repentabrske-ga kulturnega društva Kraški dom se skrbno pripravljajo na dva pomembna dogodka. V petek bodo v BubniCevem domu v Repnu na obenem zboru društva izmerili pulz kulturnemu snovanju in osveščenosti v repentabrski občini. Za nedeljo, 28. t.m. pa pripravljajo v kulturnem domu na Colu izredno zanimivo prireditev, ki bo ob sodelovanju osnovnošolske mladine iz Dutovelj in Repenta-bra, osredotočeno na uradno predstavitev dokumentarne zbirke "Svet ne meji - Repentabor”, ki jo je oblikovala Nada Raubar por. Morato iz Dola pri Repentabru, sedaj pa živeča v Kopru. Skozi zgodovinsko-druž-beni prerez repentabr-skega enotnega življenjskega prostora, ki ga je leta 1947 zemljepisno presekala sicer zelo propustna državna meja, je avtorica na osnovi pisa- Boris Simoneta nih virov ustnega izročila in pričevanj, dokumentov in fotografij, znala z znanstveno metodologijo sestaviti bogat mozaik tega omejenega območja, ki daje bralcu celovito podobo o zgodovinskih, gospodarskih, družbeno-političnih, naravoslovnih in ljudskih značilnostih. V uvodni besedi avtorica sama ocenjuje to knjižno zbirko kot poskus, da pričara "podobo krajev na meji in na robu velikega mesta; tu se srečujeta dva svetova, si podajata roke...”. Se posebno zainteresirani pri odkrivanju svojih korenin bodo prav gotovo prebivalci Repna, Cola, Vogelj, Dola in Vrhovelj, ki bodo tako lahko odkrili svoje korenine, pa tudi dosežke in peripetije svojih prednikov. Zgodovinski opis sega od obdobja rimskega imperija leta 179 p.K. pa preko bolj ali manj avtoritativnih izkušenj pod cesarji, koloni, fevdalci in devinskimi plemiči, vključno z opisom obrambe Tabra pred vdorom Turkov. Prvi pisani vir o Repnu je iz druge polovice 13. stoletja. Posamezna poglavja so posvečena tudi opisu jam, gradišč in drugih naravnih lepot, razčlenjene so tipične gospodarske postavke, predstavljene so najstarejSe rodbine, pa tudi opis družbenega življenja, vse do današnjih dni. Sicer pa ne smemo razkriti vseh skrivnosti pred uradno predstavitvijo. Je pa na dlani, da je "Svet na meji - Repentabor” dragocen literarni vir, ki čudovito razkriva poglobljeno retrospektivno zgodovinsko podobo, ki je skupna obema repentabrskima srenjama, ki sta danes le administrativno ločeni komponenti enega samega celovitega območja in skupne ekzi-stence. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 2010, 22.15 »Sommersby«, r. John Amiel, i. Jodie Foster in Richard Gere. EXCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna», r. Martin Brest, i. Al Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje 0. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202) IP Trg Valmaura Devin-Nabrežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Pacino. Chris 0'Donnell. EXCELSIOR AZZURRA -17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma», r. Dario Argento, i. C. Rydell in A. Argento. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Chri-stopher Lambert in Loryn Locklin. NAZIONALE 3 - 15.30 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me », r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bovvie. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spie-tati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II distin-to gentiluomo«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 15.00, 18.30, 22.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashington. EDEN - 15.30, 22.10 »Tutto dentro appassionatamen-te», porn., prepovedan mla^-dini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 »Luna di bele«, r. Roman Polanski. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera di čarne«, r. Michael Mak, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Non chiamar-mi Omar«, r. Sergio Staino, i. Ornella Muti, Stefania Sandrelli, Barbara D’Urso, Corinne Clery, Gastone Mo-schin. RADIO - 15.30, 21.30 »Eccitazioni oscene«, porn., prepovedan mladini pod 18; letom. 18. t. m. je na pravni fakulteti v Bologni diplomiral Luka Vuga Mlademu doktorju njegovi najblizji iskreno Čestitajo in želijo v bodoče obilo uspeha. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 21. marca 1993 NIKOLAJ Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 4.57 in zatone ob 16.50. Jutri, PONEDELJEK, 22. marca 1993 LEA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1025,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lara Calli-garis, Chiara Chiaruttini in Francesca De Biase. UMRLI SO: 53-letni Clau-dio Prescheren, 78-letni Mario Marchesich. 90-letna Maria Kravos, 84-letni Mario Sossi, 66-letni Mario Cattu-nar, 79-letni giusto Barbo, 64-letni Stefano Ascani, 70-letni Spartaco Dilena, 79-letni Paolo Padovani, 88-letna Giuseppina Ribarich, 75-let-ni Vittorio Cirilli, 102-letna Gisella Leitner De Leitenau, 82-letna Angela Bosazzi, 72-letna Lidia Vuga. [j LEKARNE Nedelja, 21. marca 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecel-lio 24, Ul. S. Giusto 1, Ul. Belpoggio 4, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Ul. Belpoggio (tel. 306283). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecel- lio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka' skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija Edita Frančeškin, glasba Nevio Mik-laucic, scena Magda Tavčar. Ponovitev danes, 21. t. m., ob 17. uri. Vabljeni! TRŽAŠKI VZPI - ANPI or- ganizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldin-ce v Temnici na Krasu danes, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Giorgio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI - ANPI in Franc Leskovec - podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič. Vabljeni! DANES, 21. t. m., ob 17. uri bo v Ricmanjih MLADINSKA MASA. Začetek srečanja bo ob 13.30 v Bolju-cu s sprehodom po dolini Glinščice -do cerkvice na Pečeh in po progi do Ric-manj. Fantastična pot, lepo vreme, krasni ljudje, pridi z nami! Srečanje sklenemo s slovesno mladinsko maso in družabnim srečanjem. Geslo naših srečanj je: »Skupaj na poti k Bogu«. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo večer 22. marca posvečen predavanju biblista dr. Jožeta Krašovca na temo »RESNICA O ZAPISKIH IZ QUMRANA«. Začetek ob 20.30. GM - sola M. Kogoj vabi jutri, 22. t. m., ob 17.30 v Gallusovo dvorano v Ul. R. Manna 29 na KONCERT violinistke MAJE MARVIN, pri klavirju VLASTA POLEŽAT. - RUS (Kocian, Paganini, Cajkowski, Bloch). Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA IN SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA prirejata v sredo, 24. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 SREČANJE, na katerem bo na sporedu tudi japonski film Rapsodija v avgustu. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine. V petek, 26. t.m., ob 20.30 srečanje s Stanetom Raztresenem NA 80. PRAGU. Vabljeni! RAZSTAVA SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure, ob predstavah iri po dogovoru z organizatorji. Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 Dolgoletnemu elanu in odborniku Luki Vugi za odlično opravljeni diplomski izpit na pravni fakulteti v Bologni Čestita in želi Se veliko uspehov JK Cupa ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV PRIMORSKA POJE '93 V soboto, 27.3., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku MONTAŽA SATELITSKIH IN TV ANTEN POPRAVILA RADIO - TV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1993 danes, 21. marca, ob 17.00 v gledališču Miela Reina (Trst - Trg Duca degli Abruzzi 3) 3_____OBVESTILA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI z Repentabra priredi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu SIRSE SREČANJE ČLANOV IN SOMIŠLJENIKOV. Srečanje bo posvečeno krajevnim vprašanjem in obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstavniki stranke. Vabljeni! SLOVENSKI VI- SOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 23. t. m., ob 19, uri v pisarniških prostorih v ul. Cellini 2/IV. nadstr. z dnevnim redom: odobritev bilance, izvo- litev novih organov in razno. Vljudno vabljeni! ZPZ PROSEK - KONTO- VEL zbira pomoč za begunce iz BiH v Sloveniji. Zbiramo vse za dojenčke in otroke (hi-gijenske pripomočke, pralne praške, milo, hrano, itd.) v Kulturnem domu na Proseku jutri, 22. in v torek, 23. t. m. med 18. in 20. uro. SESTANEK za bralno značko bo v torek, 23. t. m., ob 16. uri v osnovni Soli na Opčinah. ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Ske-denjska ul. 124. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDISCE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14, leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, Ul. Machiavelli 22, bo v petek, 26. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu, podelilo študijske podpore iz sklada Mihaela Flajbana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine. SD BREG sklicuje 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje delavnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni! $9 IZLETI KRUT prireja za elane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2, do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije do vključno 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridotto). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iz- tekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul, Carducci 8, tel. št. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15.30 do 16.30. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju, V STEVERJANU smo na ValerišCu st. 6 odprli osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl Poldo RadetiC v Medji vasi št. 10. ToCi belo in črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO je odprl Diko v Borštu. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO ima odprto Vladimir Caharija iz Nabrežine št. 22. OSMICO ima Just Škerlj -Salež 44. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici st. 25, odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21. OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34, Toči belo in Črno vino. OSMICO ima Dušan Guštin - Repen 22. PAJERO MITSUBISHI, 2.600, bencin, perfekten, 70.000 km, priključek, prodam, tel. 040/361509. PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Gnida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. št. 725343. GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat ritmo prodam. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78188. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. št. (040) 421508 od 13. do 13.30. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. V SREDISCU OPČIN dajem v najem prostor ca 40 kv.m, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 211043. MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA GUŠTIN - Ul. Carsia 45 išCe izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. 214522. POŠTENO IN MARLJIVO 22-LETNO DEKLE išče delo pri slovenski družini v Trstu ali na Opčinah za opravljanje raznih gospodinjskih del ter varstvo otrok, sprejme pa tudi kakršnokoli delo. Tel. 003867/31270. MEDICINSKA SESTRA išCe delo na domu ali nudi varstvo in nego bolnika samo podnevi. Tel. 828251. MLADO 21-LETNO DEKLE z veliko vdlje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200542 ali 200882 ali 273645 ob uri obedov. BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30. DELAVEN in mlad fant nujno išCe delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoč pri sestavljanju pohištva. Tel. št. (0481) 78188 v večernih urah. HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. št. 660377. PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. št. (040) 225786 ob večernih urah. SE ■ BARI 82 69 32 26 88 CAGUARI 41 12 18 64 35 FIRENCE 22 32 52 5 38 GENOVA 16 65 84 55 64 MILANO 22 81 2 53 28 NEAPELJ 73 37 3 53 89 PALERMO 53 66 1 10 32 RIM 81 62 61 75 87 TURIN 77 46 49 12 82 BENETKE 35 80 ENALOTTO 28 68 21 2 X 1 1 1 2 X 2 2 X X 2 KVOTE 12 87.745.000 11 2.291.000 10 193.000 t Tragično in prerano je preminil nas ljubljeni Boris Zobec V naših srcih bosta vedno bili njegova radodarnost in ljubezen do nas vseh. Žalujoči Zena Ani, sin Aleksander, mama, sestri z družinama in ostali sorodniki ter prijatelji. Pogreb predragega bo jutri, 22. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Zabrežec, 21. 3. 1993 Ob boleči izgubi dragega Borisa izreka ženi Ani, sinu Aleksandru in sorodnikom iskreno sožalje sekcija PSI Dolina S teboj sva spoznala pravo prijateljstvo. Za vedno bos ostal v najinih mislih Patrizia in Claudio Elisa ti pošilja velik poljub Ob izgubi dragega botra Borisa izrekamo iskreno sožalje ženi Ani in sinu Aleksandru ter svojcem družine Zahar in Bendoricchio Presunjeni ob nenadni smrti dragega Borisa sočustvujejo z Ani, Aleksandrom in svojci družine PeCenik, Bandi W., Kofol in Pison Uprava in uslužbenci Občine Dolina izrekajo iskreno sožalje uslužbenki Ani in družini ob nenadni izgubi dragega moža Borisa SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v Četrtek, 25. marca 1993, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu 39. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo Člani s plačano članarino za leto 1993. Draga Ani, v teh težkih trenutkih smo ti ob strani Mirjam, Marina, Mal vina, Sonja, Fabia, VValter in Ennio Godba na pihala Ricmanje priredi ob dnevu praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT Danes, 21. t. m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira DARIJ POBEGA. Ob 18. uri bo v ricmanjski cerkvi celovečerni koncert TROBILNE SKUPINE glasbene šole godbe. Toplo vabljeni! . Ob nenadni izgubi dolgoletnega pevca Borisa Zobca izreka družini občuteno sožalje PD Slovenec Boršt - Zabrežec t Ob nenadni izgubi dragega moža in oCeta Borisa Zobca izrekajo ženi Ani in sinu Aleksandru občuteno sožalje Pino, Vesna, Marija, Lia, Danila, Eda, Roza, Dragica in Olga Ob boleči izgubi dragega prijatelja Borisa izreka družini Zobec in svojcem občuteno sožalje Dario Parovel z družino Ob težki izgubi prijatelja in pevca Borisa Zobca izreka svojcem iskreno sožalje moški pevski zbor upokojencev iz Brega Dijaki in starši nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu izrekajo družini občuteno sožalje ob izgubi dragega g. Borisa Ravnatelj, uCno in neučno osebje srednje Sole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Kati-nari izreka ob nenadni izgubi Borisa Zobca občuteno sožalje ženi, sinu, sestri Boži in ostalim sorodnikom Sožalju se pridružuje pedagoški licej A. M. Slomšek Ob težki izgubi mame Vide izreka iskreno sožalje Marti Werk in družini Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Skedenj - Rovte -Kolonkovec - Sv. Ana ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami žalovali ob smrti drage Karle Malalan vd. Bercar por. Micalessi Posebna zahvala prijatelju in zdravniku Ivanu Hrovatinu. SVOJCI . Opčine, 21. 3. 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in none Marije Valenčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za izraze sožalja in za prispevke v dobrodelne namene. Posebna zahvala naj gre g. Eliu Stefanuttu, Silvu Šuligoju in Mariju Gerdolu za cerkveni obred in za poslovilne besede. Njeni svojci Trst, 21. 3. 1993 Zapustil nas je naš dragi Mario Sossi Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Posebna zahvala dr. Marjanu Nabergoju za njegovo pomoč. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Edvin in Bruno snaha Alenka in vnuk Peter ter drugo sorodstvo Prosek, 21. 3. 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Andreja Regenta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala pevskemu zboru V. Mirk. SVOJCI Prosek, 21. 3. 1993 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v bolečih trenutkih slovesa od nase ljubljene Barbare Kralj - Gregorič Iskrena hvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo zdravnikoma dr-Francu Mahniču in dr-Renatu Stoklju za njuno skrb in prizadevanje ter župnikoma iz Barkoveij in Devina don Eliu in don Giorgiu za prijazne in tolažilne besede. SVOJCI Barkovlje, Opčine, 21. 3. 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Romana Štoke se iskreno zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, MPZ Vasilij Mirk, nosilcem krste, cvetja in sveč ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Kontovel, 21. 3. 1993 21. 3. 1992 21. 3. 1993 Ob prvi obletnici smrti nase drage Sonje Stopar vd. Požar se je spominjajo sinova Alex in Sergij z družinama ter sestra Meri z družinami Spetič Trst, 21. 3. 1993 _ DOBERDOB / DR.LAVRENČIČ O STATUTU Priznanje dolgo štirideset let Zmaga politične razsodnosti RAZSTAVA / USTVARJALNOST Predstavlja se deset likovnikov POKRAJINA / PREDAVANJE Psihoanaliza in psihiatrija Včasih pojme zamešamo S. Freud vedno aktualen Vlado Klemše Zadovoljni in tudi ponosni smo, da smo, čeprav s posegom sodišča, dosegli zelo pomemben rezultat uveljavljanja jezikovnih pravic za našo narodnostno skupnost. Gre za najpomembnejšo pridobitev na tem po-dročju v vsem povojnem času”. Tako ugotavlja do-berdobski župan dr. Mario Lavrenčič, potem ko je deželni odbor, prejšnji četrtek (11. marca), dokončno sprejel odločitev, da ne bo vložil priziva na Državni svet, na razsodbo Deželnega upravnega sodišča v zvezi s Statutom občine Doberdob. Kakor znano je Deželno upravno sodišče razveljavilo ukrep nadzornega organa, ki je iz Statuta občine Doberdob brtal skoraj vsa določila o rabi slovenščine in s tem Potrdilo veljavnost dokumenta v njegovi izvirni vsebini in obliki (Statut je uamrec pisan v slovenščini in italijanščini), sto sodišče je podoben ukrep izreklo tudi na pri-Ziv občin Sovodnje in bteverjan. t ločina Doberdob bo ako, glede javne rabe slovenščine in izvajanja jezikovnih pravic narodnostne manjšine skoraj pov-s®m izenačena okoliškim občinam na Tržaškem, tudi s tega vidika je do- Dr. Mario Lavrenčič - S.R. godek pomemben korak naprej. Dr. Mario Lavrenčič ugotavlja, da je bila odločitev o postopku noti-fikacije razsodbe Predsedniku deželnega odbora pravilna, čeprav so bila mnenja tudi med upravitelji precej različna in je bilo treba kar precej prepričevanja in dogovarjanja. "Zavestno smo se odločili za ta korak, ker smo hoteli preizkusiti mejo med tolikokrat deklarirano politično voljo za reševanje manjšinske problematike in prakso, ki je bila skoraj zmeraj v na- sprotju s takimi deklaracijami.” In priznati je treba, da bi se bila stara praksa lahko ponovila tudi tokrat, a je vendarle zmagala politična treznost. Deželni odbor je namreč že 12. decembra lani sprejel formalni sklep s katerim legalni urad pooblašča da predloži priziv na Državni svet. Tak sklep so v deželnem odboru sprejeli še pred prejemom noti-fikacije s strani občine Doberdob, kar lahko razumemo, da je takrat obstajala politična volja nadaljevati po stari poti. Deželni odbor je prejšnji četrtek z novim aktom omenjeni decembrski sklep preklical. Potekel pa je medtem tudi dvomesečni rok v katerem je mogoče predložiti rekurz. V dolgi knjigi bitk za priznanje naravnih in v ustavi zapisanih pravic manjšinjske skupnosti, se odpira, novo poglavje. "Lahko smo ga odprli tudi zaradi stalnega spremljanja vprašanja in podpore s strani vseh slovenskih deželnih svetovalcev, ki se jim v osebnem in v imenu naše občinske skupnosti želim javno zahvaliti”. V prihodnjih mesecih se bodo občinski upravitelji lotili priprav za začetek izvajanja v Statutu zapisanih določil. Potekalo bo postopoma. Petkova slovesnost ob odprtju razstave - foto S.R. Razstava, ki so jo v petek odprli v galeriji Katoliške knjigarne, nudi obiskovalcu možnost, da si ustvari dokaj celovito sliko o zdajšnji slovenski likovni ustvarjalnosti na Goriškem. Pobudi uprave Katoliške knjigarne in Zveze slovenske katoliške prosvete so se odzvali Oskar Beccia, Silvan in Nadja BevCar, Bogdan Butkovič, Patrizia De-vide, Robert Faganel, Vanja Franko, Hijacint Jussa, Vladmir Klanjšček in Andrej Košič. Čeprav predstavlja vsak avtor le omenjeno število svojih del ponuja razstava verodostojno sliko teženj in vsebin njihovega slikarskega snovanja. O umetnisi izraznosti desetih likovnikov je na otvoritveni slovesnosti spregovoril kritik Joško Vetrih, ki je posebej podčrtal specifičnost posameznih avtorjev. Pozdrav prirediteljev je prinesla Franka Žgavec, ki je omenila, da je to prvič, da se slovenski umetniki skupaj predstavijo v tako velikem številu. Na odprtju razstave je glasbeni utrinek ponudil prof. Vinko Popit. Razstava bo na ogled do 3. aprila in sicer ob delavnikih, ob urniku odprtja knjigarne. Najbrž, je tudi treba razumeti, da večina ljudi ne ločuje med pojmi psihoanaliza, psihiatrija, psihologija, psihoterapija. Ljudje se ne spuščajo v podrobnosti, s televizijskega ekrana pa občasno slišijo učeno besedo, ki jo je potem lepo uporabiti v pogovoru. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo seveda mislijo drugače in znajo te vede spretno uporabiti v vsakdanjem življenju. Širši publiki je pojem psihoanalize, po več kot sto letih odkar jo je uvedel dunajski zdravnik Freud, prejšnji večer v dvorani pokrajinskega sveta, prikazal Massimo Meschini, predsednik instituta "Scienza della parola” iz Benetk. Seveda se je zaustavil ob Freudovih stališčih, ki so v tem stoletju bila tarča napadov. Nacisti in fašisti so v njih videli negacijo nacije tudi zaradi tega, ker je bil Freud Zid. Katoličani so v Freudovi teoriji videli negacijo vere. Marksisti so v njih videli predvsem buržoazna stališča. Sele v zadnjem času, po zrušenju raznih zidov, se stališča spreminjajo. Profesor Meschini, ki je goriško predavanje izkoristil tudi za predstavitev svoje knjige ”La scienza della parola -dalla psicanalisi alla ci-frematica” je povedal tu- di, da je treba v sedanjem trenutku bolj kakor kdajkoli uporabljati "besedo”, ki naj postane znak tolerančne kulture. To je seveda odprtje v širšo Evropo in boj proti obnavljanju različnih fundametaliz-mov, kar opažamo v nekdanji SZ in na Balkanu. Povedal je tudi, da so pred kratkim o tem razpravljali v Vidmu, tudi s sodelovanjem Cirila Zlobca in da bo junija v Benetkah posvetovanje o odnosih med zahodno in vzhodno Evropo. Večer se ni omejil samo na Meschinijevo knjigo. Govor je bil tudi o novih razsežnostih psihiatrije in psihanali-ze. Poleg odbornikov Aleksandre Devetakove in Rodolfa Žiberne, sta govorila še ravnatelj službe za umsko zdravje pri KZE dr. Roberto Di Stefano in zdravnik dr. Marco Bertali. Govor je bil o dolgoletnih in dragocenih izkušnjah na področju psihiatrične oskrbe ter o doslej že uspelih in načrtovanih poskusih vključevanja ljudi, ki so v njihovi oskrbi, v vsakdanje življenje. Od začetka šestdesetih let, ko se je prav v Gorici pričelo spreminjanje dotedanjih pogledov v psihiatriji, je bilo narejenih veliko korakov. Naprej seveda. M. VValtritsch. NOVICE V nedeljo praznik krvodajalcev tižiškega območja Krvodajalci na Tržiškem pripravljajo v nedeljo, 28. t.m. tradicionalni praznik krvodajalstva. Letos bo ta prireditev že 37. po vrsti, odvijala pa se bo v Foljanu. Po verskem obredu, ob 9.30; bo osrednja slovesnost v občinski dvorani ob 10.30, kjer bodo izročili priznanja najbolj požrtvovalnim članom in nagradili učence, ki so sodelovali pri natečaju. Združenje krvodajalcev na Tržiškem šteje skoraj 2900 članov (nad 70 je novih), ima prijateljske stike s podobnimi društvi v Sloveniji in na Hrvaškem. Vanj je včlanjena tudi Doberdobska sekcija prostovoljnih krvodajalcev, ki šteje 105 aktivnih članov. Živina ni okužena - na Gorico pa so v Rimu spet pozabili Ministrstvo za zdravstvo očitno ne ve za Gorico, oziroma za sodobne obmejne strukture. Tako so z zamudo in šele po protestih veterinarsko službo na mejnem prehodu pri Standrežu obvestili, da je mogoče pošiljko 220 govedi, za katero so ugotovili, da je povsem zdrava, odpremi ti. Živina je čakala na mejnem prehodu, v nalašč za take primere opremljenih hlevih, od dneva, ko so začeli veljati preventivni ukrepi za preprečevanje slinavke. Goriški župan in predsednik družbe SDAG sta Ministrstvo seznanila s kapacitetami in opremljenostjo goriškega mejnega prehoda. Zato, da bi prihodnjič ne pozabili na Gorico. Sojenje zaradi posesti in razpečevanja ponarejenih dolarjev Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je v petek začel proces proti 51-letnemu Lucianu Bressanu iz kraja Terzo pri Ogleju, 45-letne-mu Giuseppu Furchiju iz Cervinjana, sicer po rodu iz Kalabrije in 48-letnemu Giuseppu Fede-lu iz kraja Terzo pri Ogleju. Obtožujejo jih posesti in razpečavanja ponarejenga denarja. Lucia-no Bressan je nekaj mesecev odsedel v priporu v Novi Gorici, druga dva so izsledili kasneje. Bressan, ki naj bi ponarejene dolarje prejel od Furchija, naj bi jih odnesel preko meje ter jih v igralnici v Novi Gorici zamenjal v žetone, čez nekaj časa pa žetone v lire. Z lirami naj bi se vrnil v Gorico, izročil oprani denar, nato pa spet v casino, kjer so tačas že ugotovili, da je bilo 110 stodolarskih bankovcev ponarejenih. Na ta način je trojica prišla do okrog dvanajst milijonov lir. Proces se bo nadaljeval 21. maja, tačas bodo uredili zadevo v zvezi z zaslišanjem policijskega izvedenca,, ki je ugotovil, da so dolarji bili ponarejeni. ^SOVODNJE / DOBRO OBISKAN KONCERT PRIMORSKA POJE Zanimanje za vsakoletno revijo potrjuje pravilnost odločitve Čestitke glasbenemu pedagogu in kulturnemu delavcu Silvanu Križmančiču - Priprave na prihodnjo Jubilejno Primorska poje Primorska poje želi ostati praznik petja in Prijateljstva ter v svoj frog pritegniti vse, ki si ega želijo. Takšno sporočilo prihaja s petkovega sovodenjskega koncerta najbolj množične revije na Primorskem, ki bo Prihodnje leto slavila svojo petindvajsetletnico. ZIj • 8a je v imenu prirediteljev predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Pudi Pavšič, ki je ugotovil, da je prav letošnja izvedba razpršila še zadnje vome o smeri, ki naj jo Za bodočnost ubere Primorska poje. “S tem, da smo se odločili za množičnost”, je ugotovil, smo potrdili izbire tilu ^ 80 ®r revijo zami-sllli in jo uresničili. Za naš zamejski prostor, naj bo Primorska poje tudi Priložnost, da se na ta Praznik povabi tudi zbo-re iz italijanskega oziroma furlanskega območja. Mi v takšne izbire verjamemo in se bomo zanje trudili, da jih ndejanimo. Ravno tako Pa smo pripravljeni stori-da bo prihodnja, jubdejna Primorska poje zadonela daleč naokoli in a bomo zaradi nje pono-sni vsi, prireditelji, pevci, Poslušalci in sploh vsi Primorci." Ob koncu se je Pavšič zahvalil Silvanu Križ-mančicu ob njegovi 60-etnici za velik prispevek, 1 ga je dal kot glasbenik, Pevovodja in tajnik Slo-venske prosvetne zveze. Dobro obiskan sovo-enjski koncert, ki sta ga Povezovala Alenka Flore-nJ m Tatjana Cotič, so ' oblikovali moški nonet , tiaCa iz Podbrda (vodila S petkpvega koncerta Primorska poje v Sovodnjah - foto Studio Reportage ga je Marta Volf), mešani pevski zbor Topničar s Trnovega (Janez Rijavec), mešani pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore (Marjan Ciglič), mešani pevski zbor Bilje-Orehovlje-Miren (Andrej Budin), mešani pevski zbor Jože Srebemič iz De-skel (Adela Jerončič) ter mešani pevski zbor Frančišek Sedej iz Ste-verjana (Tomaž Tozon). Prav tako v petek so se na reviji Primorska poje, zbrali na koncertu v Dornberku. GORICA V soboto spet rock skupine Denar bolnišnici Koncert rock glasbe napovedujejo v soboto, 27. t.m. v telovadnici na Bat-tistijevem trgu. To bo koncert z imenom "Notte rock”, ki ga prirejajo letos že četrtič in katerega izkupiček bodo namenili v humanitarne namene. Pokrovitelj in organizator je namreč mesečni list ”L’informatore della vi-sta”, ki se ukvarja s problematiko na vidu prizadetih oseb. Izkupiček koncerta bodo namenili za nakup posebnih instrumentov za okulistični oddelek bolnišnice v Alžiru. Sodelovanje na prireditvi je že potrdilo šest "starih ” in znanih skupin, poslušali pa bomo lahko tudi nekaj novih. Pa tudi nekaj novosti v programu bo, med drugim izvolitev najlepše ”Miss Gorica rock 1993”. Vstopnice so že v prodaji in sicer v ulici Sv. Ivana 5 ter v nekaterih trgovinah. Veljajo 12 tisoč lir. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE - ZSKD - GLASBENA MATICA - KULTURNI DOM vabijo na koncert priznane skupine komorne glasbe TRIO EKOS (Lee I-Nin, Anthea Scott, Chiara Migliari) ki bo v četrtek, 25. marca 1993, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah (Prvomajska 73) Pokrovitelji koncerta so uprava Občine Sovodnje, Pokrajina Gorica in Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah. Predprodaja vstopnic: ____1________' ________Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje, Prvomajska 73 SLOVENSKI CENTER O ZA GLASBENO VZGOJO .JUfliaL -Vi j, : EMIL KOMEL Tf MT1CA GORICA Georg Friedrich Handel Mesija Oratorij za solo, zbor in orkester VERONIKA FINK, sopran BERNARDA FINK, alt BRANKO ROBINSAK, tenor MARKO FINK, bas Slovenski komorni zbor Orkester: Slovenski komorni orkester MIRKO CUDERMAN, dirigent CERKEV SV. IGNACIJA NA TRAVNIKU v soboto, 27. 3. 1993, ob 20.30 Solisti: Zbor: ESPOMEGO / SE DANES Mednarodna razstava mač Na ogled dragocene živali Protagonistke so mačke. Vseh pasem, vseh barv. Mačke seveda najlepše, z najbolj izrazitimi potezami, z dolgo ali kratko dlako, izrazitimi uhlji, bleščečimi tigrastimi kožuščki, pa morda še z večjo ali manjšo pentljo na pravem mestu. Prednost imajo seveda čistokrvne pasme. Na razstavišču ob loC-niškem mostu si lahko še danes (od 9.30 do 16. ure) ogledate mednarodno razstavo mačk, ki jo je, prvič v Gorici, priredilo Vsedržavno združenje ljubiteljev mačk. Tisti, ki so si razstavo živali ogledali včeraj, ko je razstavljene živali ocenjevala tudi posebna komisija, danes pa bodo podelili tudi nagrade, pravijo da je kaj videti saj tolikšno mačjo družino zlepa ne najdeš zbrano na enem samem mestu. Na ogled so tudi dragoceni primerki. Za pse je seveda vstop na razstavišče prepovedan, saj, kljub novim časom, še zmeraj velja tista, da pes in mačka ne gresta skupaj. Pa še nekaj ljubosumja je vmes. (Foto Studio Reportage). DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE in SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO »EMIL KOMEL« vabita na REVIJO GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE za godala, pihala, brenkala in ansamble Katoliški dom v Gorici v sredo, 24. t. m., ob 16. uri in ob 18.30 Drugi nastopi bodo: — 23. marca v Novi Gorici (klavir) — 25. marca v Sežani (trobila, harmonika in solopetje) — 26. marca v Postojni (orkestri) PHILIPS NAGLUŠNOST Nova dimenzija Miniaturne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983 VCERAJ-DANES Iz matičnega urada go-riške občine v obdobju od 14. do 20. marca 1993. RODILI SO SE: Giulia Del Frate, Gianluca Vi-sintin, Stefania Pizzola-to, Ambra Prencis, Sara Cuglic, Giovanni Colom-bi, Erik Zanelli. UMRLI SO: 80-letna upokojenka Maria Pilone por. Videtta, 72-letni upokojenec Lino Sfili-goi, 85-letna upokojenka Ines Zamero, 82-letni upokojenec Giovanni Battista Jordan, 86-letni upokojenec Giovanni Schelle, 79-letna upokojenka Maria Ursig, 65-letni upokojenec Claudio Mistureni, 70-letni upokojenec Luigi Braida, 84-letna upokojenka Maria Mi-clausig vdova Brumat, 87-letna upokojenka Maria Duca, 68-letni Miroslav Bregant, 84-letni upokojenec Angelo Lus-si, 87-letna upokojenka Francesca Battisti, 82-letni upokojenec Mario Massera, 93-letna upokojenka Alojzija Sivec, 77-letna upokojenka Ivolina Puntin vdova Tumburus, 77-letni upokpjenec Garibaldi Del Medico, 91-letna upokojenka Irma Gobat-ti, 81-letni upokojenec Ettore De Crignis, 78-let-ni Callisto Biasutto, 91-letna upokojenka Maria Tofful, 77-letna Maria Tomat. OKLICI: Diego Zuch in Laura Zorzenon, uradnik Massimo Paoli-ni in Miriam Laurenti, uradnik Gianpaolo Sancin in uradnica Manuela Loche, delavec Alessan-dro Giardini in trgovka Julienne Essassa, obrtnik Calogero Santacroce in uradnica Paola Fattuta, odontotehnik Lorenzo Romanello in trgovska pomočnica Cristina Pa-scutto, uradnik Donato Errico in študentka Monica Antonucci, skladiščnik David Ziani in otroška negovalka Katia Sturm. PRISPEVKI V počastitev spomina dragega strica Ladota darujejo nečaki in nečakinje 140 tisoč lir za Gospodarsko zadrugo Dol - Poljane. E KONCERTI V dvorani L. Fogar bo danes, ob 11. mi, nastopila violinistka Barbara Burgdorf, ob klavirski spremljavi Sayuri Kami. V cerkvi v Podturnu bo danes ob 20.45 nastopila vokalna skupina Polivox s skladbami srednjeveških, renesančnih in baročnih skladateljev. KINO GORICA VITTORIA 16.45 -18.00 - 20.45 - 22.00»Sex and Zen - il tappeto da preghiera di čarne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30 - 17.30 -19.45 - 22.00»I1 distinto gentiluomo«. VERDI 15.30 22.00»Sommersby«. TRŽIČ COMUNALE 15.15 -17.30 - 17.45 - 22.00»Gli spletati« EXCELSIOR 15.30 -17.40 - 19.50 - 22.00»! si-gnori della truffa«. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787 POGREBI Jutri, ob 11. uri, Fran-cesco Muhli iz splošne bolnišnice v Ločnik, ob 13.15 Eugenio Marangon iz splošne bolnišnice v Koprivno. NOVICE KONGRES SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE POGOVOR / ZMAGO JELINČIČ Drnovšek s predstavniki sindikatov LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se bo v ponedeljek pogovarjal s predstavniki slovenskih sindikatov. Na pogovoru bo predstavil vladni predlog temeljnih usmeritev ekonomske in socialne politike ter proračuna za leto 1993. V nadaljevanju pogovora bodo predstavniki vlade in sindikatov izmenjali stališča o vladnih usmeritvah ter na tej osnovi skupno ocenili možnosti za sklenitev sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti. (MOREL) Stefanovi dnevi LJUBLJANA - Ob stoletnici smrti slovenskega fizika Jožefa Stefana bodo na ljubljanskem institutu, ki nosi njegovo ime, od ponedeljka do srede potekali Stefanovi dnevi. Na slovesni otvoritvi, ki bo v ponedeljek popoldne in se je bosta udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, bosta prvič podeljena zlata znaka Jožefa Stefana za dve najboljši doktorski deli s področja naravoslovno -matematičnih, tehničnih in sorodnih ved. 2e dopoldne pa se bo začel znanstveni del Stefanovih dnevov; strokovnjaki bodo govorili o pomenu znanstvenega dela Jožefa Stefana. (MOREL) Zeleni Ptuja za avtonomijo PTUJ - Kot že nekaj pomladi doslej so tudi letos prispevali Zeleni Ptuja k ozelenitvi svojega mesta. Včeraj so pred ptujsko blagovnico brezplačno delih drevesne sadike. Akcija zelenih je tudi letos med občani zbudila veliko zanimanja, saj je nekaj tisoč sadik hitro pošlo. Zeleni Ptuja pa so se v petek na redni letni skupščini odločili za avtonomno delovanje stranke ter prostovoljno vključevanje na republiški ravni. V prihodnje bodo, so sklenili, štorih še več za ekološko osveščanje ljudi. (N.P.) Žveplo nad Šaleško dolino ŠOŠTANJ - Včeraj dopoldne sta dve meritvi žveplovega dioksida v ozračju nad Šaleško dolino pokazali, da je v kubičnem metru zraka med 1300 in 1400 miligrami žveplovega dioksida. Termoelektrarna Šoštanj kljub temu ni zmanjšala proizvodnje. Zvečer nam je dežurni v TESS pojasnil, da imajo v občini Sest merilnih postaj in da ukrepajo šele, če tri polurne zaporedne meritve na najmanj dveh merilnih postajah pokažejo, da je v ozračju več kot 1050 miligramov žveplovega dioksida. Dolžni so namreč paziti, da 24-ume koncentracije ne presežejo povprečja 350 miligramov žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka. Do včerajšnjih polurnih preseganj naj bi prišlo zaradi klimatskih razmer. Ko se je okoli poldneva ozračje ogrelo, se je vsebnost žvepla bistveno zmanjšala. (B.P.) Odhod skrajnežev je stranki celo koristil Odslej bo imela Jelinčičeva SNS redne in začasne člane »Sieg heil« Janševih sirot ZEMONO PRI VIPAVI -V času od zadnjega kongresa je Slovenska nacionalna stranka doživela uspeh na volitvah in je po moči četrta stranka v slovenskem parlamentu, je v uvodnem govoru na 3. kongresu dejal vodja Zmago Jelinčič. Poskusi, da bi razbili stranko, so že stari, vendar pa ji tudi odhod šestih poslanskih »odpadnikov« ni zadal velikih udarcev. Ekstremisti so z odhodom naredili stranki celo uslugo, saj »biti član SNS ne pomeni biti pod vplivom tujih nacionalizmov«. Kongres, ki na dnevnem redu ni imel ka- drovskih zadev, je namenil veliko časa slovenski diplomaciji. Zunanje ministrstvo noče izpostaviti dejstva, da Italija ni povrnila škode, nastale zaradi njene zasedbe, ne tega, da je meja s Hrvaško na reki Mirni. Nas geopolitični položaj v funkciji »sanitarnega kordona« med Balkanom in Evropo pa je stvar, ki naj jo tujina plača. Stranka ne namerava izvajati čistk na ekstremni način, ne odpoveduje pa se svoji temeljni zahtevi (Slovenijo Slovencem) in reviziji zakona o državljanstvu. Kongres je potrdil tudi finančni plan Artur Lipovž stranke, ki je lani razpolagala z 28 milijoni SIT, predvsem za volilno kampanjo pa je porabila okoh 27, 5 milijona tolarjev. Kongres je sprejel sklepe z navdušenim odobravanjem, od tistega o organiziranju podmladka stranke do predloga, ki govori o moratoriju na pridobitev nepremičnin za Neslovence v času, dokler ne bo revidiran zakon o državljanstvu. Ministrstvu za šolstvo in parlamentarnim odborom je poslal telegram, v katerem zahteva, naj se prepreči šikaniranje šolarjev in njihovih staršev zaradi bojkota pouka srbohrvaščine. Podprli so izdajanje glasila stranke, ki je kot donator prispevala napisne tablice za ureditev lekarne v Olimju, tretje najstarejše v Evropi. 2e v ponedeljek bodo predlagali kovanje spominskega kovanca v počastitev 400-letnice zmage slovenskih vojščakov nad Turki pri Sisku. Kongres je podelil zlati častni znak SNS posebnemu vodu 711. bataljona TO. Dejali ste, da so ekstremisti odšli. Se ne bojite izgube velikega dela volilnega telesa? Navkljub vsemu predstavljamo svoje volilno telo, znebili pa smo se tistih, ki so se drli »Sieg heil« po gostilnah in Zeleh le legi-timiteto z našo izkaznico. Ni se mogoče strinjati s tem, da je za začetek druge svetovne vojne kriva svetovna židovska zarota. Ne moremo spreminjati dejstva, da so bili partizani borci za narodno osvoboditev in ne bela garda... Odhod Janševih »sirot« je odhod politikov, ki so izkoristili stranko. SNS je rasla prehitro in bila zato izpostavljena pritiskom establišmenta. Nekateri so bili tudi »inštalirani«, tako kot je bil Marjan Stanič podtaknjen z Janševe strani... Kako si lahko pojasnimo prisotnost Boruta Pahorja (ZL) na vašem kongresu? Borut Pahor, Slovenska obrtniško - podjetniška stranka in LDS, ki nam je poslala pozdravni telegram, so pokazali, da gre za zrele stranke. Ce SKD meni, da bo na politični sceni ostala sama, se moti... ...Se na to nanaša izjava o »vatikanizaciji« slovenskega političnega prostora - da ne gre le za vračanje gozdov, pač pa skozi zunanjo politiko tudi za vračanje celih pokrajin? Da. Ker hočejo, da se cerkvi vrnejo gozdovi, kar je bilo nekoč že plačano. V nobeni državi nima Cerkev tako močnega vpliva, ki vodi v osiromašenje narodnega bogastva. Katere bodo glavne smeri delovanja stranke? Najpomembnejša je obramba slovenskih meja in to, da se dopove Evropi, da jo »sanitarni kordon« nekaj stane. Vaš komentar k razlagam nekdanjih strankarskih kolegov o 'denarju stranke? Finančno poročilo je bilo podano. Večji del denarja je bil izposojen, to je bil zasebni, moj denar. Ce mi »kolegi« pokažejo eno samo svojo nakaznico, bom molčal. Kakšno bo povezovanje oziroma sodelovanje vaše stranke? Povezovanje v evropskem merilu bo selektivno. Ne želimo vzpostaviti stikov z italijansko fašistično stranko. Težko bi rekli, da smo v slovenskem prostoru čista desnica, ki daje podporo kapitalu. Glede na nekatera stališča (abortus, socialni program) smo celo na levici. (A. L.) Slovenija Slovencem brez ekstremizma (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Se ena poslanska skupina? VELENJE - Generalni tajnik Nacional socialne zveze Slovenije Matjaž Gerlanc je včeraj zaradi neudeležbe povabljenih odpovedal okroglo mizo Podarjena državljanstva in socialna beda v Sloveniji. Kljub neresnemu odnosu večine strank do njihovega zbiranja podpisov za razpis referenduma za razveljavitev zakona o državljanstvu, bodo z akcijo nadaljevali. Po Gerlančevih navedbah so doslej zbrali 16.200 podpisov, predsednik državnega zbora Herman Rigelnik pa naj bi jim zagotovil, da bo zahtevo za referendum uvrstil na dnevni red zbora, ko bodo zbrati 40 tisoč podpisov. Stranka, ki jo vodi Florjan Pegan iz Kranja, bo imela 3. aprila v Ljubljani kongres. Čeprav imajo le okoli 300 članov, je Gerlanc presenetil z napovedjo, da bodo 31. marca v parlamentu predstavili tudi tri poslance, ki naj bi tvoriti novo neodvisno poslansko skupino njihove stranke, ki sicer nima nobenega sedeža v parlamentu. Gerlanc o imenih treh poslancev ni hotel govoriti, povedal je le, da eden prihaja iz Jelinčičeve SNS, drugi iz Staničeve SNS, tretji pa iz neke druge parlamentarne stranke. Gerlanc je dejal tudi, da NSZS ne misli več sodelovati pri pogovorih o združevanju desničarskih strank, saj jim druge stranke na teh pogovorih le kradejo ideje. Potrdil je tudi, da je NSNZ pred dnevi ljubljanskemu temeljnemu tožilstvu ovadila Zmaga Jelinčiča zaradi, kot pravijo, zavajanja javnosti s tem, da zbira podpise za revizijo zakona o državljanstvu. »Revizijo, torej ne razveljavitev,« je dodal Gerlanc, »lahko Jelinčič predlaga državnemu zboru kot njegov poslanec«. (B. P.) NARODNI DEMOKRATI Združevanje ali samostojnost? Nasprotujoča si mnenja o združitivi s krščanskimi demokrati Dragica Heric LJUBLJANA - Na 8. seji sveta narodne demokratske stranke so člani burno razpravljali o sporazumu s SKD in o nadaljnjem delu in usodi narodnih demokratov. Pripravljen je že osnutek sporazuma s SKD, ki naj bi ga na izrednem kongresu preučiti in sprejeti. Po tem sporazumu naj bi se povezovanje izvedlo tako, da NDS postane posebno krilo v stranki SKD, kjer ohrani in nadaljuje politično usmeritev narodnih demokratov. Nekateri občinski zbori in izvršilni odbori se s sporazu-mum glede SKD ne strinjajo, pač pa predlagajo, da NDS ostane do nadaljnjega samostojna. Svetu so predlagali, da se njihov predlog obravnava na kongresu, še prej pa v vseh občinskih zborih. V gradivu, ki so ga predložiti svetu, navajajo, da bi pridružitev k SKD po njihovem prej prispevala k nadaljnji slabitvi desne opozicije in k reduciranju njenega političnega prostora. Stranka naj za sedaj ostane samostojna in skuša v času do lokalnih volitev doseči čim večjo enotnost delovanja, če že ne procesov povezovanja in združevanja strank na desnici. SKD v sedanjem trenutku nimajo realne možnosti, da bi vzpodbuditi in izvedli hitro združitev vseh desnosredinskih strank in tudi pridružitev narodnih demokratov pri tem ne bi kaj Burna seja sveta NDS (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) veliko spremenila. Narodni demokrati kot samostojen politični subjekt bi po njihovem mnenju zaradi svojega programa in z odnosom do sorodnih strank na desnici lahko odigrali v tem smislu zelo pozitivno vlogo. Večina pa še vedno ne more pozabiti zadnjih volitev, na katerih je bila 2,12-odstotna podpora volivcev za NDS velik poraz in ne- realno je pričakovati, kot pravi predsednik stranke Rajko Pirnat, da bi uspeti na lokalnih volitvah. Po Pirnatovem mnenju so argumenti za združevanje tehtnejši in toliko realnejši, da bodo prevladali. Pravi, da je stranka pred izbiro, ati se razide ati pa organizirano preide k stranki, v okviru katere bo po odločbi sporazuma lahko izvajala svoj program. PROGRAMI VLADE / SOCIALA Več za aktivno zaposlovanje LJUBLJANA - Ce bo socialna politika vlade uresničena in izpeljana tako, kot je zastavljena, bo v razmerah, ko je število brezposelnih v Sloveniji že prešlo 120.000, več kot dobrodošla. Po temeljnih usmeritvah svoje gospodarske in socialne politike v letu 1993 je vlada namreč precej podrobno razčlenila program zaposlovanja, socialne varnosti brezposelnih in program njihove pravne varnosti. Usmeritve, ki jih je po predstavitvi dr. Janeza Drnovška konec tedna potrdila ekonomska stroka, med drugim zagotavljajo dodatna sredstva za financiranje progra- mov aktivne politike zaposlovanja brezposelnih. Politika zaposlovanja bo tako v letošnjem letu usmerjena v spodbujanje samozaposlovanja ter zaposlovanja v majhnih in srednjih podjetjih, kot tudi v selektivno subvencioniranje delovnih mest, ki so ekonomsko utemeljena. Proračun (v njem je največ sredstev, 62.709.262.549 tolarjev, namenjenih prav ministrstvu za delo, družino in socialo) bo zagotavljal tudi kadrovsko prestrukturiranje in razreševanje problema presežnih delavcev v tistih podjetjih, ki so pod okriljem Sklada za razvoj. Država bo povečala nadzor nad uresničevanjem pravic do denarnega nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti in omejevala predčasno upokojevanje ter nezakonite oblike zaposlovanja. V svoj program aktivne politike zaposlovanja bo vlada vključila prek 50.000 občanov. Vlada načrtuje enkratna denarna nadomestila za tisoč ljudi, če bodo posamezniki ta sredstva vlagati v novo delovno mesto, za 10.000 pripravnikov pa bodo subvencionirali pripravništvo. Za približno 15.000 brezposelnih delavcev bo zagotovljeno dodatno izobraževanje, za 10.000 brezposelnih oseb pa bodo subvencionirali nova delovna mesta (predvsem za invalide). Poleg tega bo država razpisala javna dela za mlajše iskalce zaposlitve in za tiste, ki že dlje časa čakajo na zaposlitev, podprla pa bo tudi širjenje malih in srednjih podjetij, ki bodo lahko zaposlila večje število delavcev z nižjo izobrazbo. Odgovorni nameravajo zaposlovanje spodbujati tudi tako, da bodo nadomestila za brezposelnost za celo leto prenesti od brezposelne osebe na delodajalca, toda le, če le-ta brezposelno osebo zaposli za najmanj dve leti. (A. L. J.) Minuti teden se je začel slabo - tako kot tisti pred njim in tako, kot se bodo verjetno začenjati tudi prihodnji tedni in meseci najbolj »kriznega« obdobja slovenske (gospodarske) preobrazbe. »Matija Gubec je spuntal narod do Krškega, Pergam ga bo do Ljubljane«, je pisalo na enem od transparentov, ki so jih v soboto nositi ogorčeni delavci propadajočega Vidma. Ce pustimo ob strani srh zbujajoče zgodbe o korupciji in zlorabah starih in novih »elit«, ki bodo (in so že) rdeča nit v zakulisju slovenske »zgodbe o uspehu«, je prav primer Vidma »vzorčen«. Liberalnodemokratsko geslo se je po volitvah spremenilo v »Ne na desno, ne na levo, na slabše«. Predsednik vlade Janez Drnovšek, ki se je v minulem tednu, v nasprotju s svojo siceršnjo (medlo) medijsko promocijo, odločil državljanom pojasniti, kaj naj bi jih doletelo v času vlade »zgodovinskega kompromisa«, pa je določil pravzaprav precej optimističen rok, v katerem naj bi se pokazali »pozitivni učinki« omenjene politike - približno leto dni. In povedal, da vlada pač mora (dokončno?) prekiniti z »umetnim« vzdrževanjem propadlih podjetij. Medtem se je sicer Slovenija povzpela na nečastno drugo mesto po številu brezposelnih v Evropi, kar seveda zastavlja bistveno vprašanje - do katere meje bo vlada zdržala socialne pritiske in s katerimi »popravki« svoje politike bo preprečila vsesplošno socialno razsulo in kaos. Premier je potihem tu- DOGODKI, KI Sl JIH KAŽE ZAPOMNITI Vlada na preizkušnji -na levo, na desno ali na slabše? di priznal, da je vlada podcenjevala (organizirano) nezadovoljstvo tistih, ki so pristali na socialnem dnu. In se je zato vendarle odločila za nekoliko bolj spravljive pogovore s sindikati, ki (sicer razklani in neenotni) grozijo s splošno stavko in nekateri celo z nemiri »na uticah«. Kot je bilo mogoče razbrati iz govoric, ki prihajajo iz vladne palače, bi na račun sporazuma s sindikati lahko »padla« tudi prva žrtev iz ministrskih vrst; po logiki stvari bi to bila lahko ministrica, ki pokriva najbolj občutljivi resor dela.To je seveda zgolj špekulacija, kajti tovrstne »kadrovske spremembe« bi lahko nepredvidljivo zapletle ne preveč idilične odnose v vladni koaliciji. Združena lista je (po prvem »udarcu« ob intervencijski zamrznitvi plač) spet na preizkušnji; po šestih urah (prestižnih?) bojev ministrov o tem, kako se bodo delila proračunska sredstva, sta pri glasovanju dva njena ministra »ostala osamljena« in sprejet je bil predlog, ob katerem se je že dvignila celotna kulturniška srenja. Ni še jasno, ati bo ZL v parlamentu podprla svojega ministra Sergija Spominia se Tanja Starič Pelhana ati pa bo ta uresničil svojo grožnjo z odstopom. fhav tako ni mogoče napovedati, kako se bodo po eni (pričakovano) najbolj napornih parlamentarnih razprav razporedili (spremeniti) proračunski deleži in vsote. Tudi v vladajoči LDS smo namreč že slišali, da bi pravzaprav morala vlada kulturi nameniti več - vsaj toliko, da bo »preživela«. Zanimivo pa je, da so vladno politiko in predlog proračuna podprti sloven- ski ekonomisti, ki celo menijo, da je proračun še vedno prevelik. To pomeni, da si je vlada (taktično?) priskrbela strokovno podprte argumente, ki jih bo potrebovala zoper ogorčene poslance, ki Drnovšku celo očitajo, da skuša (protiustavno) razvrednotiti vlogo parlamenta. Proračun bo seveda tudi preizkus trdnosti koalicije, ki pa ji »bolje obveščeni« prerokujejo dolgo življenjsko doho -ker delitev (ekonomske) Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO moči še ni končana in ne zaradi prijateljstva, seveda. V tesni zvezi z obstojem koalicije je tudi »preštevanje« strank v vseh treh političnih blokih. Odločitev socialistov, da se združijo s socialdemokrati, in nastanek nove »levo usmerjene« zelene stranke nakazujeta možnost oblikovanja nove »socialno - liberalne« stranke, ki se bo v prihodnjih letih z Združeno listo borila za primat v levem centru. Vendar je združevanje strank še vedno na samem začetku in vsaj do lokalnih volitev politični prostor ne bo nič bolj pregleden kot doslej. Tako bodo v parlamentu sedeli poslanci sicer »izvenparlamentame« zelene stranke in »dvojni« poslanci nacionalne stranke, ki tudi po »Jelinčičevem« kongresu obstaja v dveh »altemtivnih« različicah. Sicer pa so se strankarske zgodbe preselile na manj ugledne strani časopisov, na prve pa so se uvrstile tako resne reči, kot je najnovejša grožnja Italije Sloveniji. V vladni palači so bolj zaskrbljeni, kot se zdi na prvi pogled, čeprav naj bi tovrstne zaplete pričakovali, saj je menda Italija preprečila vstop Sloveniji v ES že oktobra. Dobro obveščeni napovedujejo nove zaostritve v »medsosedskih odnosih« zaradi notranje politične krize v Italiji, obenem pa nekoliko bolj odločne diplomatske poteze Slovenije. Tako se torej začenja nov teden - pravzaprav nič bolj spodbudno kot prejšnji, a zagotovo nič slabše kot prihodnji. SVET Nedelja, 21. marca 1993 HRVAŠKA / FRAKCIJSKI SPOPADI Tudmanova hčerka -vojna dobičkarica? Nezadovoljneži v HDZ zahtevajo boj proti korupciji ZAGREB - Kopja se lomijo okrog premierja Hr-voja Sariniča, ki ga obto-žujejo, da je nesposoben, povsem očitno pa je, da vse glasnejše kritike mlajših članov HDZ letijo tudi na rovaš dr. Franja Tu-dmana. Frakcijski boji bi nemara utegnili spremeniti notranje odnose, a tudi zunanjo politiko Hrvaške, države, o kateri v svetu govorijo z vse manjšo naklonjenostjo. Razcep v vladajoči stranki, ki ga je povzročil nič kaj rožnat položaj v državi - s slabimi rezultati nkcije okoli Maslenice, z naraščajočimi socialnimi napetostmi, hiperinflacijo, nepotizmom, kriminalom, redukcijami elektrike, dušenjem svobode medijev - a tudi naduto obnašanje dela vodstva HDZ in države, ki spominja na osovraženi »jugosi-stem«, je razrahljal Tu-dmanovo moštvo. Na eni strani so »prvoborci«: minister za obrambo Gojko Sušak, premier Hrvoje Sapnic, gospodarski strateg dr. Sime Dodan, direktor HTV Antun Vrdoljak, šef tajne službe Josip Mano-lm> predsednik Sabora Stipe Mesič, državni tožilec Vladimir Seks, pa Bra-nimir Glavaš, Vice Vuko-jevic, Luka Bebič. Strankarsko opozicijo predstavljajo mladi krščanski demokrati in intelektualci s podpredsednikom vlade blladenom Vedrišem na Goran Moravcek / Zagreb čelu. Na njihovi strani je tudi Božidar Petrač, glavni in odgovorni urednik zagrebškega Vjesnika. Ta dnevnik, ki ga je opozicija obtoževala, da je »lizunski«, je pred kratkim povsem nepričakovano objavil nepreverjeno napoved, da premier Sarinič zapušča svoj položaj. Za morebitnega novega premiera je Vjesnik razglasil Nikico Valentiča, glavnega direktorja Ine. Podobno špe-kuliranje je povzela tudi Slobodna Dalmacija, ki jo vodi novi glavni urednik Dino Mikulandra. Hrvoje Sarinič je v Globusu, neodvisnem tedniku, izjavil, da njegov odstop »nikakor ne pride v poštev«. Priznal je, da njegova vlada ni dobila tolikšne podpore HDZ, kot je pričakoval. Stipe Mesič, ki je v samem vrhu države pa zatrjuje, da v HDZ ni frakcij ter da bosta Sarinič in njegov strankarski nasprotnik Vedriš še naprej ostala na svojih položajih. Tudman preživlja peklenske muke, saj je spopad znotraj HDZ skrajno oster, tako da se celo širijo govorice o fizičnih obračunih med »trdimi« in »mehkimi« ministri. O tem lahko sklepamo tudi po uredniških potezah Vjesnika in Slobodne Dalmacije. Oba dnevnika sta ponatisnila komentar ne- odvisnega reškega Novega lista o vojnem dobičkarstvu, v katerem je omenjena tudi hčerka Franje Tu-dmana, Nevenka Košutič, ki vodi zasebno podjetje Natel v prostorih hrvaškega ministrstva za obrambo. Zagrebški Vjesnik pa je poskrbel še za nekatera nova presenečenja. Za razliko od »pravovernega« Večemjega lista, ki je skoraj zamolčal obisk Lojzeta Peterleta na Hrvaškem, je časopis Božidarja Petrača v četrtek kar štiri članke posvetil Sloveniji. Za hrvaški tisk je to prava senzacija. Za povrh Vjesnik svoj komentar z naslovom Peterle prinaša na prvi strani in ga zaključuje z mislijo, da bi morali biti odnosi med obema državama na še višji ravni, kot so običajni dobrososedski odnosi. Ta komentar je ponatisnila tudi Slobodna Dalmacija. Krščansko-demokrat-ska struja znotraj HDZ, ki zahteva moralno obnovo države, zlasti boj zoper korupcijo in brezvladje v vrhovih oblasti, bo, če premaga »neoko-muniste« in nacionaliste, bistveno izboljšala odnose s sosedi. Njen cilj je krepitev pravne države in uvajanje evropskih norm v državo, kar podpira tudi najmočnejša opozicijska stranka, liberalci Dražena Budiše. V okoliščinah, ko nekateri na vrhu oblasti zatrjujejo, da se v vojni ni treba preveč ubadati z demokracijo, ni jasno, za katero stran se bo opredelil Tudman. Ge bi sklepali po tem, da je pred kratkim svoje ministrske miljen-čke na skrivaj promoviral v generale (Gojka Suška, Josipa Manoliča, Simeta Dodana, Stipeta Mesiča, Žarka Domijana), ki jih je zdaj v državnem parlamentu več kot v Pentagonu, kot duhovito pripominjajo nekateri duhoviti kritiki oblasti, je precej jasno, da »uporniki« znotraj HDZ ne bodo imeli lahke naloge. SRBIJA / KRAJINSKI POLITIKI Boj za »srbsko stvar« iz zaledja Vojaki na fronti v BiH krvavijo, politiki Krajin pa se množično selijo v Beograd BEOGRAD - Tisti, ki Srbe v BiH in na Hrvaškem vodijo v tragično vojno, v njej najmanj sodelujejo. Nasprotno, medtem ko vojaki na mrazu, snegu in v pomanjkanju »za pravo srbsko stvar«, kot jim zagotavljajo »njihovi voditelji, izgubljajo noge, roke, mnogi pa življenja, se razni Karadžiči in Hadžiči grejejo v toplem zavetju svojih beograjskih stanovanj ali apartmajev. Naj začnemo kar z Radovanom Karadžičem. Gospod in njegova družina so uradno na Palah, toda receptorji beograjskega hotela Interconti-nental lahko povedo, da ima Karadžičeva družina pri njih v najemu luksuzen apartma, nekateri pa trdijo, da celo dva. Karadžičeva hčerka Sonja, ki se ukvarja s prepevanjem popevk pod umetniškim imenom Sonya, je pred nekaj meseci izjavila, kako prezira Beograjčane. Nič kaj drugačna ni druga velika »borka za resnico o Srbiji« Biljana Plavšič. Plavšičeva je znana po tem, da rada pripoveduje zgodbe z bojišč, v katerih se tolčejo njeni prijatelji srbski borci, in to ne le z Muslimani in Hrvati, ampak tudi z Američani. Ko opisuje njihove stiske, sama sedi v svili in krznu, s svežo pričesko in lakiranimi nohti. Sicer pa ima go- Karikatura: Ninkovič / Oslobodenje, Sarajevo spodična Plavšič v Beogradu lepo stanovanje, ki ji ga je dalo zvezno zunanje ministrstvo in v katerem so pred tem stanovali uslužbenci finskega veleposlaništva. Toda to še ni vse. Srbi iz BiH, ki nimajo svojih stanovanj v Beogradu in imajo dovolj zaslug, sta-npjbjo v nekdanji bosanski vili na Dedinju. Nič drugače pa ni s funkcionarji samozvane srbske Krajine na Hrvaškem. Zanimivo, da tudi njihovemu predsedniku Goranu Hadžiču, po poklicu skladiščniku, ni všeč tam, kjer padajo bombe in kjer mimo glave švigajo krogle. Takoj se je preselil v Beograd. Družina se je stiskala v enosobnem stanovanju. Zato so mu našli trisobno stanovanje v novem novosadskem naselju. Čakajoč na novo stanovanje, je družina Hadžič skupaj z družinami Arkana, Šešlja, Paspalja in drugih »uglednih« imen preživela poletje na Svetem Stefanu. V Novem Sadu je našel službo nekdanji menedžer skupine Plavi okestar Goran Marič. V Beograd je popisoval mladeniče iz BiH, ki bi se morali bojevati v Bosni. Kaže, da bodo omenjeni in njim podobni postali nova beograjska elita in na Dedinju zamenjali bivše partizane. Dragan Perkovič NOVICE Hudi boji v Abhaziji SUHUMI - V okolici abhazijskega glavnega mesta so se v soboto zjutraj spet začeli hudi spopadi med enotami gruzinske armade in abhaškimi uporniki. Tiskovni predstavnik gruzinskih enot Marsgishvili je izjavil, da je v tem tednu v spopadih padlo več kot 500 vojakov in civilistov. Gruzinski voditelj Edvard Sevamadze pa je izjavil, da Gruzija ne bo dovolila, da bi postala drugi Afganistan, zato se bo z vsemi silami uprla abhaškemu separatizmu, ki pa je le orodje v rokah velikoruskega imperializma. (Reuter) Sudanska vlada razglasila premirje KARTUM - Sudanska vlada je razglasila premirje, in tako pozitivno odgovorila na pobudo Johna Garanga, voditelja uporniške Sudanske ljudske osvobodilne armade, ki je v četrtek pozval sudansko vlado, naj sledi njegovemu zgledu. Garang je namreč svojim enotam ukazal enostransko premirje, da bi tako omogočil začetek novega kroga pogajanj med fundamentalisti-čno vlado v Kartumu in predstavniki krščansko-animističnega juga države. Sudan že 10 let pretresa državljanska vojna, saj poskuša arabsko-muslimanski sever vsiliti šeriatsko zakonodajo celotni državi. (Reuter) Živo srebro na ulici SOFIJA - Dva mladeniča in lastnik neke restavracije so po ulicah Plovdiva, drugega največjega bolgarskega mesta raztrosili pet kilogramov živega srebra. Tiskovni predstavnik bolgarske policije je povedal, da je policija zaprla kontaminirani del mesta in skupaj s pristojnimi strokovnimi službami začela odpravljati posledice tega kriminalnega dejanja. Povedal je tudi, da dejanje verjetno nima političnega ozadja. (AFP) POLJSKA / KRIZA VLADE SRBIJA / PROPAGANDA Premierka Hanna Suhocka še ne bo vrgla puške v koruzo V najkrajšem času namerava predložiti nekoliko spremenjen program VARŠAVA - Vladna koalicija si bo še kako njorala prizadevati, da ni dosegla notranjo trdnost, potem ko je de-Set poslancev izstopilo, zaradi česar je poslanska zbornica v četrtek zavrnila »program splošne privatizacije« na Poljskem. , Izid tega glasovanja j6 resno zamajal vladno koalicijo, ki utegne celo razpasti zaradi nepopustljivosti nekaterih parlamentarcev iz vrst Krščansko-demokratske stranke, kot ugotavljajo J' političnih krogih. |Hed njimi so zlasti radikalni katoliki, ki se Žolčno upirajo temu, da ni tuji državljani lahko vstopili v telesa upravljanja znotraj programa privatizacije. Po Marvan Katarski / AFP drugi strani pa opozicija priznava, da ta program, ki so ga pripravili liberali, »odpira pot za to, da si velik del nacionalne lastnine prigrabi nekdanja komunistična nomenklatura«. Liberalci, ki so prav tako v vladi, so že postavili pod vprašaj »umestnost takšne koalicije, ki je ne zavezuje nobena zvestoba«, kot je izjavil eden njihovih glavnih vodij Jacek Merkel. Po tem »presenetljivem« izidu glasovanja -ki mu je teoretično zmanjkalo samo šest glasov in ki je zasejal seme razdora v vladne vrste, so se poslanski Hanna Suhocka odslej treba iskati klubi strank na oblasti sestali, da bi se pogovorili o rešitvi v položaju, ki je za ministrsko predsednico Hanno Su-hocko precej neprijeten. Pogovori za zaprtimi vrati niso obrodili »praktično nobenih sadov«, če ne upoštevamo vnovične potrditve sodelujočih, da bodo vztrajali na poti reform v smer tržnega gospodarstva, kot je izjavil eden njihovih udeležencev Feliks Klimczak, poslanec manjše levičarske Kmečke stranke. Jerzy Kaminski, minister, ki je zadolžen za stike s parlamentom, je lasno poudaril, da bo »kompromise« s skrajneži v Krščansko-nacio-nalni stranki, kar seveda ne bo lahko spričo globokega prepada, ki jih loči od liberalcev. Kakorkoli, premierka Suhocka ne namerava vreči puške v koruzo, saj je trdno odločena, da »v najkrajšem času« predloži parlamentu program, »ki bo nekoliko spremenjen«. Precej podjetij, ki niso najmanjša, namreč čaka na zeleno luč za privatizacijo. Program je predvideval privatizacijo 600 javnih podjetij in je vsem Poljakom, vključno z otroki, ponujal možnost sodelovanja pri razdelitvi državnega premoženja z nakupom privatizacijskih bonov. PORTUGALSKA / TUJE INVESTICIJE Japonska elektronska družba Sanyo je izbrala Portugalsko za odskočno desko svojega prodora na bodoče skupno evropsko tižišče D. P. Baldani / Lizbona LIZBONA - Nova velika Japonska tovarna elektronskih naprav firme Sanyo bo ^asla na ozemlju Portugalske. Po obsežnih analizah s® )e trust japonskih firm cnlocil zgraditi na koncu barskega polotoka tovarno, jn bo za evropsJd trg izdelala televizijske sprejemnike, video aparate, »vo-knrene«, radijske sprejemnike in druge elektronske aparate. »S°nyo je ena izmed agresivnih japonskih firm in želi začeti pro-'zvodnjo ravno na Portugalskem, da bi zagotovila ar naj večje števil osvojih artiklov za kupce v vseh državah starega kontinenta«, je pred kratkim izjavil v glavnem mestu Portugalske podpredsednik firme Masašiko Ivasa, ko je predstavil projekt graditve tovarne pri Lizboni. Domiselni inžinirji ambicioznega projekta niso izbrali Portugalske po naključju. Kaj hitro so ugotovili, da je delovna sila v tej mali državi na koncu evropskega kontinenta izredno poceni, kar brez dvoma omogoča tudi konkurenčne cene pri prodaji proizvodov elektronske in- dustrije. Sanyo ima že nekaj tovarn v državah Evropske skupnosti in že več let izdeluje določene artikle. Tri tovarne ima v Veliki Britaniji, dve v Italiji, dve v Španiji in eno v Nemčiji. Po informacijah v Lizboni pričakujejo da bo nova tovarna na Portugalskem, ki se bo imenovala »Sanyo - Portugal« lansirala video aparat v treh novih verzijah z modernimi tehnološkimi finesami. Kot smo izvedeli, bo »video za 21. stoletje« stal okoli 60.000 eskudov (okoli 400 ameriških dolarjev), kar je veliko manj kot navadni video aparati, ki jih trenutno prodajajo na Portugalskem. Ta ekspanzija japonskega trusta je logično nadaljevanje sedanjega projekta širjenja, ki je del strategije dolčene na podlagi širših analiz in merjenj, izvedenih na evropskem trgu in celem svetu nasploh. Sanyo ima 54 tovarn po celem svetu, od tega 34 na Japonskem, in zaposluje po najnovejših informacijah čez 56.000 delavcev. Portugalska s posebnim zadovoljstvom podpira gradnjo nove tovarne Sanyo, saj pričakuje posebne finančne koristi od prodaje in kar zlasti pomembno, od zaposlovanje delovne sile, odpiranja novih delovnih mesto. Za tukajšnje ekonomiste je rojstvo tovarne elektronike japonskega porekla bistvenega pomena,, saj je Sanyo samo v letu 1991 zaslužil 124 milijonov dolarjev. Pričakujejo pa, da bo imela Portugalska veliko koristi od tovarne, ki pripada močni družini firm iz dežele »vzhajajočega sonca«, katere elektroniak je iskana in cenjena. Srbski mediji kličejo na pomoč sveto Rusijo Zoran Jelicič / Beograd Z odlokom jugoslovanske vlade, ki so ga sprejeli v sredo, so bili po načelu recipročnosti za državljane vseh tistih držav, ki so z vizami oteževale potovanja Jugoslovanov po svetu, uvedene vize. Ta poteza jugoslovanske vlade bi bila vredna le posmeha, če se ne bi istočasno odvijala divja državna propaganda, s katero naj bi prepričali prebivalce Jugoslavije, da je njihova država ena ključnih držav na svetovni politični sceni. Seveda drži, da imata Zvezna republika Jugoslavija in Balkan v celoti že drugo leto nečasten primat v svetovni javnosti. Prav tako ni dileme, da gre pri tem za tisto vrsto javne popularnosti, ki bi se ji odrekel vsak normalen človek. Prav- zaprav gre za primer, podoben Čehovemu junaku, ki je na koncu koncev le uresničil svoje sanje, se prebil iz anonimnosti in se pojavil v časopisju, pri čemer mu te sreče v ničemer ni kalilo dejstvo, da je prišel v kriminalno kroniko časopisa, potem ko so ga aretirali zaradi škandala na javnem mestu. Izlet v rusko literaturo, s katerim lahko bolje pojasnimo današnji položaj ZR Jugoslavije, je smise-len tudi zato, ker je Moskva danes glavna tema jugoslovanske propagande. Državna televizija in državna časopisna agencija že dalj časa intenzivno spremljata dogajanje na svetovni politični sce- ni. Novice na državni televiziji so podobne tistim iz časa, ko so jugoslovanske državljane prepričevali, da na svetovni sceni zavzemajo mesto poleg Sovjetov in Američanov. Danes se poleg reportaž o vremenskih neprilikah in ekoloških problemih prikazujejo samo še slike iz razvitega sveta, v katerem pa gospodari recesija, nezaposlenost in vsesplošna negotovost. Televizija vse več prostora namenja podkupninski aferi v Italiji in pojavom neonacizma, še posebno v Nemčiji. Pri tem pa središčno mesto pripada dogajanjem v Moskvi. Kdor novice državne televizije in državne časopisne agencije bere kot propagandni bilten beograjskega režima, bo gotovo doumel, kolikšno upanje ima režim v neko »novo Rusijo«. Vsakemu, ki bere te novice, se zdi čudno, da je Jelcin sploh še živ in da še ni odkrito, da je Kozirjev Zidovsko-prostozidarski plačanec. Ruski narod bi moral že davno drveti na Balkan, da bi pomagal svojemu bratskemu narodu. Tak vtis neprestano ustvarjajo tudi vsakovrstne delegacije iz vrst ruske opozicije: samo v preteklih šestih mesecih je bilo v Beogradu sedem takšnih delegacij. O tem, kakšna bi morala biti nova Rusija, je brez zadržkov in prepričljivo v sredo zvečer na televiziji govoril beograjski dopisnik moskovske agencije Novosti Sergej Grizunov. Na kratko: Jelcina rušijo komunisti, skrajni nacionalisti in militantna struja v ruski pravoslavni cerkvi. Srbske oblasti, pravi Grizunov, so blizu ruski opoziciji, njihove vezi so zelo močne. Ge bo srbska oblast pričakala tako želeni preobrat v Rusiji, bo to korak do velike vojne na Balkanu, saj bi Hrvatje in Muslimani takoj dobili močne zaveznike, pri čemer nihče od njih pravzaprav ne bi ščitil sprtih narodov na Balkanu. Zgodba ni nova. Nova je samo ilustracija provincialne oblasti, ki zožuje svoj mednarodni manevrski prostor in išče samo gospodarja, ki mu bo služila. Zadnja točka pa je dogovor gospodarjev brez udeležbe hlapcev. domači šport DANES Nedelja, 21. mama 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Campliju: Campli Lavaal - Jadran TKB MOŠKA D LIGA 18.00 v Porciini: Porcia - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Sola Morpurgo: Stella azzurra - Cici-bona * DRŽAVNI KADETI 11.00 v Tržiču, Trg Isonzo: Italmonfalcone - Konto-vel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Radenska - Inter 1904 PROPAGANDA 11.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran - Intermuggia NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Lui-gi; 15.00 v Flumignanu, Ul. Lestizza: Flumignano -Primorje 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Vesna - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Santamaria; 15.00 v Repnu: Kras - Morsano; 15.00 v Foljanu, Ul. Atleti azzurri d’Italia: Fogliano - Sovodnje; 15.00 v Dolini: Breg. Pro Farra 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padricah: Gaja - Grado; 15.00 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - SanfAndrea ZAČETNIKI 10.30 v Gradišču: Itala San Marco - Sovodnje ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - San Vito ODBOJKA DEČKI 9.00 v Trstu, Sola Morpurgo: Nuova Pallavolo - Bor Furlani DEKLICE 9.45 v Trstu, Sola Visintini: Virtus - Bor Friulexport NARASCAJNICE 9.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Kontovel; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Friulexport JUTRI Ponedeljek, 22. marca 1993 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 15.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran Farco - Juvi Cremona DEŽELNI MLADINCI 19.45 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferraviario - Cicibona; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Kontovel; 21.00 v BrišCikih: Bor Radenska - Santos Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delove-nega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno. SD BRDINA organizira 28. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu Kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 22. t. m. od 19.30 do 20.30. SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA organizira avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo dne 28. marca. Vpisovanje bo 22. in 23. marca, od 20.30 do 21.30, v prostorih dolinske občinske telovadnice. Za informacije lahko kličete AleSa Stefančiča na tel. St. 6700201, od 8.30 do 16.30, ali Mirana Zobca na tel. St. 228297 po 20. uri. SK DEVIN vabi v nedeljo, 28. t. m. ob priliki zamejskega prvenstva na avtobusni izlet v Sappado v veseli družbi. Pohitite s prijavo na tel. St. 200236 (Bruno). SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, staro in mlado, da se polnoštevilno udeležijo v nedeljo, 28. t. m. zamejskega prvenstva. Prijave na tel. St. 220423 (Stojan). SD BREG sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje delavnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razreSnica; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni! Plače bodo-bo proti Carpiju živahno? Triestina-15.00 V današnji domači tekmi C-l lige proti Carpiju (ob 15. uri), ki se bori pred izpadom, bo Triestina lahko nastopila skoraj v popolni postavi, saj bo manjkal le Torracchi, ki ga pesti gripa. Ozračje v tržaškem taboru se je nekoliko pomirijo, potem ko je predsednik De Riu od sodstva dosegel odmrznitev svojega imetje (12 milijard lir) in bo zdaj lahko plaCal igralce, ki na prejemke Čakajo že od septembra. Jasno je, da potrebuje Triestina danes obe točki. Ta čas Tržačani nimajo veC kot kakih 20 odstotkov možnosti, da se še dokopljejo do B lige, a njihove možnosti bi se lahko hitro povečale, Ce bi Raven-na denim danes izgubila na nelahkem gostovanju v Palaz-zolu, Cez dva tedna pa še v Trstu. DANAŠNJI SPORED: Alessandria -Carrarese, Arezzo -Como, Chievo - Siena, Massese - Empo-li, Palazzolo - Ra-venna, Pro Šesto -Pesaro, Sambene-dettese - Spezia, Triestina - Carpi, Vi-cenza - Leffe. NOGOMET- 1. AMATERSKA LIGA / VEČNI DERBI MED VESNO IN ZARJO Že 34 dejanje Križani, ki so bili tudi doslej precej bolj uspešni, računajo še no en uspeh -Zorojo ima podobne načrte - Odsoten Gregorič Bruno Rupel Na Proseku bo danes na sporedu 34. prvenstveni derbi med Križani in Bazovci, ki so se prvič srečali v sezoni 68/69 v okviru prvenstva 3. AL skupina L. Prav v tej sezoni sta ekipi igrali edina derbija v 3. AL, saj je bilo potem kar 28 derbijev v 2. AL, zadnje tri (lansko in letošnjo sezono) pa so igrali v 1. AL. O poteku teh derbijev smo že večkrat obširno poročali, glavna značilnost dosedanjih dvobo-dev pa je bila izenačenost, Ce upoštevamo, da se jih je kar 18 končalo pri neodločenem rezultat (11 brez gola, 7 pri stanju 1:1). Glede zmag je bila Vesna bolj uspešna (11 zmag), Zarja pa je bila uspešna le štirikrat. Za ljubitelje statistik bi dodali le, da so Bazovci le enkrat premagali Vesno na domačih tleh in to v 30. derbiju (27.1.91), katerega so igrali v Repnu, ker Vesna od decembra 1989 ne igra veC v Križu zaradi ureditve igrišča. V 33 odigranih derbijih je skupno padlo 47 golov od katerih jih je Vesna dala 29, Zarja pa 18. Glede današnjega derbija pa sta nam predsednika povedala naslednje: FRANC CATTONAR (Vesna): »Za derbi smo se dobro pripravili in Ce bo- Gregorič danes ne bo igral (f. Križmančič/KROMA) mo igrali kot prejšnjo nedeljo s Portualejem sem . optimist obenem pa gotov, da bomo priča lepemu in privlačnemu dvoboju. Naš trener Petagna bo danes imel na razpolago vse nogometaše, kar pomeni, da ne bo problemov s postavo. Izid tega derbija bo zelo važen za obe ekipi. Ce nam uspe zmagati, lahko se upamo, da dohitimo Staranzano na drugem mestu, kar pa ne bo lahko, Ce upoštevamo, da ima Staranzano kar tri točke več. Do konca prvenstva pa po derbiju manjka še Sest kol.« MIRJAN ŽAGAR (Zarja): »Vesna je za nas bila vedno neugoden nasprotnik in tudi tokrat se zavedamo, da ne bomo imeli lahke naloge, zaradi nedeljske izključitve proti Isonzu, danes ne bo smel na igrišče Gregorič, ki je za nas prava gonilna sila v napadu. Preglavice pa nam bo delalo tudi peščeno proseško igrišče, katerega nismo vajeni. Upoštevajoč, da igramo v gosteh, bi se sprijaznili tudi z neodločenim rezultatom. Pozabiti ne smemo, da mora Zarja igrati Se zaostalo tekmo z Mosso. Ce bomo neporaženi zapustili proseško igrišče, nam ostaja Se kaj upanja za drugo mesto. Vendar naloga ne bo lahka, ker se poleg Sta-ranzana za to mesto borita tudi Vesna in Mossa.« Andrej Kostnapfel danes že dvestotič v dresu članske ekipe Vesne Andrej Kostnapfel 29-letni napadalec kriške. Vesne, bof danes igral 200. prvenstveno tekmo v članski ekipi. Andrej je začel igrati nogomet v mladinskih ekipah Vesne. V člansko ekipo pa ga je vključil v sezoni 80/81 takratni trener Mandanicci, ko ga je poslal na igrišče 5.4.81 v tekmi s Campanellami namesto Russignana. Ker je sezona sla proti koncu, je Andrej v tem prvenstvu igral le 5 tekem, vendar dosegel je tudi prvi zadetek (12.4.81 -Vesna -Čampi Elisi 4:1). Prav v tej sezoni si je Vesna po seriji kvalifikacijskih tekem zagotovila napredovanje v 1. AL in zato je v naslednji sezoni 17-let-ni Andrej igral le 6 tekem. Od sezone 82/83, ko je igral 13 tekem, je že postal standardni igralec članske ekipe. Zaradi studijskih obveznosti je malo igral le v sezonah 89/90 (2 tekmi) in 90/91 (6 tekem). Vedno prisoten (30 tekem) pa je bil le v sezoni 87/88. VeC let je Andrej tudi poročal za nas dnevnik o tekmah Vesne. Danes, torej v 13. sezoni igranja s člansko ekipo Vesne, za katero je skupno dosegel 43 golov, bo Andrej prav v derbiju z Zarjo igral 200 prvenstveno tekmo. Zato mu ob tem lepem športnem dosežku čestitamo z željo, da bi ga se nekaj let spremljali na nogometnih igriščih, (b. r.) DRUGA IN TRETJA AMATERSKA NOGOMETNA LIGA / ZAHTEVNA NALOGA PRIMORCA S SANTAMARIO Sovodenjci morajo zmagali, če hočejo obdržati minimalne možnosti za napredovanje Kras išče prvo spomladansko zmago - Breg vsaj točko - Gaja favorit, Mladost želi presenetiti Brežani (Albertini v skoku) vsaj na točko (foto KROMA) NOVA AGENCIJA V UL Machiavelli 22 - Tel. fax: 040/662111 NUJNO IŠČEMO STAVBE IN STANOVANJA ZA NAŠE KLIENTE brezplačne cenitve - nasveti za nepremičnine -kupoprodajna in najemninska posredovanja 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Santamaria Trebencem prihaja v goste ekipa, ki ima le točko manj od vodilne dvojice Lavarianese -Mo-reto. Santamaria, ki je lani izpadla iz 1. AL, je letos startala med glavnimi favoriti in to v prvem delu tudi potrdila. Zasluženo je osvojila naslov zimskega prvaka, nato pa je začela nekoliko šepati posebno pred domačim obcisntvom. Doma je izgubila z Ronchisom, Tal-massonsom in Moretom, v gosteh pa z Zaulami. Kot vidimo torej neugoden nasprotnik za Tre-bence, katerih še vedno pestijo številne poškodbe. Trener Edi Kralj bo tudi danes s težavo postavil na igrišče 11 nogometašev. Gotovo bodo odsotni Smilovich, Buli-ch, Policardi in Edvin Kralj za katerega se je po poškodbi, ki jo je utrpel pred dvema tednoma, prvenstvo praktično končalo. V dvomu pa so Peres, Giuressi, Gargiuolo in Savarin. Zaradi vsega tega bi se najbrž Trebenci, ki so doslej zbrali 22 točk in niso na varnem, danes v okrnjeni postavi gotovo zadovoljili tudi z eno točko. Kras - Morsano Nasprotnik Krasa, ki je novinec, je v nevarnih vodah, saj je ekipa Mor-sana doslej zbrala le 20 točk, od katerih 14 doma. V prvem srečanju je na domačih tleh premagala tudi Kras, ki tokrat računa na zmago, saj v povratnem delu Krašovci Se niso prišli do celotnega izkupička (pet neodločenih rezultatov). Kras trenutno nima problemov z lestvico. Odrezan je od boja za napredovanje, za obstanek v ligi pa bo verjetno dovolj, da zbere 2-3 točke. Trener Cola-vecchia bo spet imel na razpolago vratarja Rebeza in Cucaricha, ki sta presedela kazen, odstoten pa bo napadalec Rota, ki je bil v nedeljo izključen. Tudi gostje bodo igali v nepopolni zasedbi, ker sta bila Paravan in D’Ambrosio izključena. Breg - Pro Farra Gostje so po odličnem prvem delu (22 točk) v nadaljevanju precej popustili, saj so v osmih tekmah zbrali le 5 točk. Zgleda, da je koncentracija v ekipi precej padla in to bi morali Brežani izkoristiti. Predstavniki dolinske občine, ki se borijo za obstanek v ligi, so v zadnjih tekmah igrali še kar solidno in zato so navijači prepričani, da bo Bregu uspelo vsaj remizirati. S tem bi »plavi« ohranili rahlo prednost nad ekipo Poggia, ki je neposredni tekmec v boju za obstanek. S Pog-giom se bodo Brežani srečali čez dva tedna in verjetno bo prav izid tega dvoboja odločilnega pomena za obe ekipi. Fogliano - Sovodnje Naši predstavniki računajo tudi danes na točko, s katero bi Se bolj utrdili svoj položaj na sredini lestvice. Povedati gre, da so Sovodenjcem mojstri remijev, saj so v triindvajsetih nastopih kar trinajstkrat izenačili. Njihova naloga pa danes ne bo lahka. Fogliano, ki je že od začetka veljal za eno izmed boljših enajsteric, je namreč tretji na lestvici in zaostaja za vodilno dvojico samo tri točke. Ce hočejo ohraniti Se kanček upanja za napredovanje, morajo torej domačini jurišati na zmago. Pod posebnim pritiskom naj bi bila danes sovodenjska obramba, saj razpolaga Fogliano z daleč najbolj uspešno napadalno vrsto, tako da se obeta vratarju Ger-goletu dokaj razgibano popoldne. (Bruno Rupel) 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Grado Na PadriCe prihaja skromna ekipa Grada, ki je doslej v gosteh premagala le šibki Don Bosco. Glede na formo, v kateri so gajevci, in na dejstvo, da so že v gosteh v prvem delu zmagali s 3:1, bi bilo vse razen zanesljive zmage Gaje veliko presenečenje. Romana - Mladost Po visokemu uspehu proti Lelio Team čaka danes Doberdobce vodilna enajsterica na lestvici, ki raCuna seveda na napredovanje. Gergolet in soigralci so si utrdili dober položaj na lestvici, tako da v preostalih srečanjih bodo igrali neobremenjeni in bodo zato skušali prekrižati račune vodilnim enajstericam. Taka priložnost se jim ponuja že danes, ko bi lahko s preudarno igro presenetili favorizirane Tržičane. (Marko Lutman) V Gorici vodilni San Luigi Primorje v gosteh V Flumingnanu boj za obstanek Flumignano - Primorje Proseško enajsterico čaka spet težka preizkušnja, saj igra z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Flumignano, ki je lani pristal na 10. mestu z 29 točkami), letos ne igra najboljše, posebno doma ne. V gosteh je zbral 11 točk, doma pa je v 11 tekmah pemagala le Union, Šestkrat pa remiziral. Po nedeljski pomembni zmagi nad Costalungo, bi se morda Prosečani zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. Trener Bidussi tokrat ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Podrecca je izključen zaradi Četrtega opomina, Mitja Stoka, De Marco in Tul so poškodovani, vendar to ni novost. Mlada Digovich in Štolfa, ki nadomeščata odsotne, sta se po začetni tremi solidno vključila v ekipo, ki po izredno slabem začetku (H tekem 5 točk), sedaj igra bolj uspešno (12 tekem 14 točk). Pri Primorju so zato optimisti. Juventina - San Luigi Drevi bo v UL Baiamonti nastopil prvouvrsceni San Luigi Vivai Busa. Tržačani so večji del prvenstva na Čelu razpredelnice, njihovemu zmagovitemu teku pa se upira samo še ekipa iz Ogleja, ki na lestvici zaostaja za eno točko. Razumljivo je torej, da si San Luigi ne sme dovoliti nepotrebnih zastojev-Na dosedanjih enajstih gostovanjih je štirikrat zmagal, Šestkrat remiziral, samo enkrat pa potegnil krajši konec. Nadvse spodbudna slika torej, h kateri gre dodati še izredno prodoren napad, ki je že štiridesetkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Proti tako kakovostnemu nasprotniku bi morala štandreška vrsta računati na vse svoje standardne igralce, da bi se ji lahko uspešno upiraj la. Na žalost pa tudi danes trener Mauri ne bo mogel sestaviti najboljše enajsterice. V prvem delu je San Luigi zmagal s 4:0. ŠAH / ŠOLSKO PRVENSTVO -j Naloga s figurami Tekmovanje bo v Ul. Beccaria 6 Na sedežu Tržaškega šahovskega društva - v Ul. Beccaria 6 - bo danes pokrajinska faza dijaškega prvenstva za dijake Sol vseh stopenj. Partije se bodo za cicibane (osnovna Sola) in kadete (nižje srednja šola) pričele ob 10. uri. Velja opozoriti, da so se v zadnjih dveh letih učenci in dijaki slovenskih šol, ki so se formirali na turnirjih Športne šole Trst, zelo dobro odrezali. Naslov prvaka med cicibani je namreč leta 1991 osvojil Danilo Bosari (Karel Širok), lani pa Peter Verri (Bazoviški junaki), med kadeti pa je, prav tako lani, zmagal Igor Gerdol (Ivan Cankar). Za dijake višjih srednjih šol se bo turnir odvijal od 15. ure dalje. Naj povemo, da smejo nastopati dijaki vseh razredov, a na deželno fazo, ki bo 4. aprila v Vidmu, bodo napredovo-vali samo najbolje uvrščeni od letnikov 1977 in 1978. (a.j.) 20. KOLO V SNL / KOPER DOMA Tokrat v znamenju dveh ljubljanskih derbijev Dvajseto kolo v slovenski nogometni ligi bo minilo v znamenju dveh ljubljanskih derbijev. Ze včeraj sta se na Kodeljevem pomerila Slovan Mavrica in Kompas Holi-days, (boljši so bili domačini z 2:0), danes pa se bosta na stadionu v Šiški po, merila domnaci AM Cosmos in vodilni SCT Olimpija. Siškarji so zaceli slabo in v dveh srečanjih osvojili le točko. Zato je Olimpija, ki sicer ne igra preveč dobro, favorit, glede na »ugled« ekip pa bi že neodločen izid predstavljal neuspeh za vo- dilno Olimpijo. Zanimivo srečanje se obeta tudi v Kopru, kjer bodo domači gostili ambiciozni Studio D iz Novega mesta, ki pa v spomladanski del ni najbolje starta! V drugem anticipm3 nem srečanju 20. kola sta ISS Zelznicar in Eti Elek-troelement igrala neod ločeno 1; 1 _ DANAŠNJI SPORED. Nafta - Gorica, Maribor Branik - Potrošnik, Koper - Studio D, AM Cosmos Ljubljana - SCT Olim pija, Rudar - Belvedur Izola, Mura - Publikum« Steklar - Živila Naklo (vse tekme so ob 15. unJ- ŠPORT Nedelja, 21. marca 1993 KOLESARSTVO / MILAN - SANREMO SMUK ZA MOŠKE / ITALIJAN PERATHONER DRUGI NOVICE FondriesM Pri skupnem padcu na ciljni ravnini jo je najhuje skupil Francoz Colofti SANREMO (IMF " Italijan Mauri; fondriest je upravi' napovedi in na dan, 9111 je žena pov ncerkico, zmagal na i ^ednarodni kolesar; irki Milan - Sanren 1 ,s°9i med najpomen riTa! __ Jnveud Siei svetovni' pokal. Ta sezona se ji fondriesta začela sl zmagoslavno, saj je v sredo osvojil prvo sto tudi na etapni i r., morja. Kondi Dli že leta 1988 zel zu zmagi, bil pa je za Francozom F nom. Na včerajšnji di no precej poskuse ga, favoriti pa so strli vsako pobud em pa so se izkaz; Pollini, Bugno in nest, ki mu je i Le8 Prav na Po tilvšl svetovni pn nato zdržal v za' treh kolometrih ir gnjenih rok privozi 21 mlj z rahlo pred: Pred Gelfijem. Na ciljni ravn: Pnslo do skupnege ^a’ pri katerem najhuje skupil Fr; val k^i’ ki Si je P°s , koleno in < z resilcem v bolnišnic ■ ivo r INI Kjv . SANREMO, 2 Maurizio Fon Maurizio Fondriest letos izredno uspešno začel (AR) 7.25:37 s poprečno hitrostjo 39, 989 km na uro, 2. Gelfi (It) po 4 sek., 3. Sciandri (It) po 9 sek., 5. Jalabert (Fr), 5. Sorenson (Dan), 6. Furlan (It), 7. Ballerini (It), 8. Colotti (Fr), 9. Cassani (It), 10. Cipollini (It), 11. Baffi (It), 12. Verhoeven (Niz), Sunderland (Av-stral), 14. Sergeant (Bel), 15. Rooks (Niz) vsi z zmagovalčevim Časom. VRSTNI RED ZA SP: 1. Fondriest 50, 2. Gelfi 35, 3. Sciandri 25, 4. Jalabert 20, 5. Sorensen 18, 6. Furlan 16, 7. Ballerini 14, 8. Colotti 12, 9. Cassani 10, 10. Cipollini 8. PRIHODNJE DIRKE ZA SVETOVNI POKAL: Dirka po Flandriji (4.4.), Pariz - Roubaix (11.4.), Liege - Bastogne - Liege (18.4.), Amstel Gold Race (24.4.), San Sebastian (7.8.), Leeds Internatio-nals (15.8.), Prvenstvo Ziiricha (22.8.), Pariz -Tours (3.10.), Dirka po Lombardiji (9.10.), GP narodov na kronometer (16.10.). Assinger drugič prvi v tednu dni Korošec Armin Assinger je v tednu dni dosegel dve smukaški zmagi (AP) KVITFJELL - Na smukaški progi za olimpijske igre naslednje leto, 50 kilometrov oddaljeni od Lilleham-merja, je včeraj zmagal 28-letni Avstrijec Armin Assinger. Smohorcan je tako na naj višjo stopničko stopil že drugič v tednu dni, potem ko je v ponedeljek zmagal v smuku na Sierri Nevadi v Španiji, kjer so nekateri njegovi tekmeci namigovali, da mu je pomagal veter. 191 centimetrov visoki koroški specialist za hitre discipline je torej s tremi zmagami v letošnji sezoni, prvič je zmagal decembra v superveleslalomu v Badkleinkir-chheimu na Koroškem, po mnogih poškodbah v prejšnjih letih vendarle pokazal zobe. Tudi v smukaškem seštevku je nevaren tretjeuvršCene-mu Švicarju Besseju. Za njim pred zadnjo tekmo zaostaja le 6 točk, Assin-gerju pa finalni smuk v Are ju očitno ustreza, saj je prav tam dosegel svoji prvi visoki uvrstitvi: 3. in 7. mesto leta 1986. Drugi je bil včeraj že drugič zapored VVerner Perathoner iz Italije, tretji pa Avstrijec Han-nes Trinkl. Včeraj desetouvrSCeni švicarski veteran Franz Heinzer pa ima kristalni globus za konCno zmago v rokah že tretje leto za- pored. Njegov najnevarnejši zasledovalec, Norvežan Atle Skaardal, zaostaja za njim natančno 100 točk. Tudi v primeru, da Heinzer v Areju sploh ne bi dobil točk, Skaardal pa bi zmagal in jih dobil 100, bi bil zaradi boljših rezultatov končni zmagovalec Švicar. Heinzer je letos dobil tri tekme, Skaardal pa le eno. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Gi-rardelli obdržal vodstvo pred Aamodtom z enako razliko kot prej, saj sta si delila peto mesto, skupaj z njima pa je neka Cas dosegel tudi Italijan Po- lig- REZULTATI: 1. Assinger (Avs) 1:43.13, 2. Perathoner (Ita) 1:43.21, 3. Trinkl (Avs) 1:43.26, 4. Besse (Svi) 1:43.54, 5,-7. Polig (Ita), Aamodt (Nor) in Girardelli (Luks), vsi 1:43.74, 8. VVasmeier (Nem) 1:43.75, 9. Atle Skaardal (Nor) 1:43.90, 10. Heinzer (Svi) 1:43.93. SVETOVNI POKAL -SMUK: 1. Heinzer (Svi) 527 točk, 2. Skaardal (Nor) 427, 3. Besse (Svi) 366, 4. Assinger (Avs) 360, 5. Mahrer (Svi) 343. SVETOVNI POKAL -SKUPNO: 1. Girardelli (Luks) 1253 točk, 2. Aamodt (Nor) 867, 3. Heinzer (Svi) 755, 4. Tomba (Ita) 692, 5. Mader (Avs) 686 ... 21. Košir (Slo) 276; pokal narodov -moški: 1. Avstrija 4803 točke, 2. Švica 3626, 3. Norveška 3060 ... 11. Slovenija 370. Zmagi Norveške in Rusije STRBSKE PLEŠO - V Strbskem Plesu v Visokih Tatrah na Slovaškem se je končalo tekmovanje tekačev in tekačic na smuCeh za svetovni pokal. V Štafetnih preizkušnjah so pri ženskah na 4 x 5 km v prosti tehniki zmagale Rusinje, ki so tekle v isti postavi kot na SP v Falunu (Gavriljuk, Val-be, Lazutina, Jegorova). Drugo mesto so osvojile Italijanke, tretje pa Norvežanke. Pri moških na 4 x 10 km v prosti tehniki so bili najboljši Norvežani, ki so Sele v finišu ugnali Italijane. Bjorn Dahlie je, tako kot v zasledovalnem teku na SP v Falunu Kazahstanca Smirno-va, prehitel Italijana Silvia Faunerja - za 10 cm. Tretje mesto je zasedla norveška druga ekipa. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala sta zmagala Bjorn Dahlie in Ljubov Jegorova, v pokalu narodov pa norveški tekači in ruske tekačice Rezultati: ženske -4x5 km (prosto):!. Rusija 53:56.8; 2. Italija 54:24.4; 3. Norveška 54:58.6; moški - 4 x 10 km (prosto): 1. Norveška (Sor-gaard, Ulvang, Alsgaard, Dahlie) 1; 36:27.4, 2. Italija 1; 36:27.4, 3. Norveška II 1; 36:56.9; svetovni pokal - konCni vrstni red: posamezno -moški : 1. Dahlie (Nor) 696 točk, 2. Smirnov (Kaz) 649, 3. Ulvang (Nor) 576, 4.Mogren (Sve) 488, 5. Albarello (Ita) 451, 6. Fauner (Ita) 308, 7. Botvinov (Rus) 293, 8. Sivertsen (Nor) 2f)5, 9. Prokurorov (Rus) 251, 10. Langli (Nor) 285; pokal narodov - moški: 1. Norway 3810, 2. Italija 2430, 3. Švedska 2046, 4. Rusija 1683, 5. Finska 1116, 6. Kazahstan 893, 7. Nemčija 871, 8. Češka 751, 9. Francija 540, 10. Belorusija 385; ženske: 1. Rusija 4452, 2. Norveška 2436, 3. Italija 2422, 4. Finska 1522, 5. Švedska 815, 6. Švica 713, 7. Češka 684, 8. Slovaška 487, 9. Poljska 378,10. Francija 356. Nordijska kombinacija - po skokih: 1. Kono 218.9 točk (86, 81), 2. Kovaga 216.6 (82.5, 80), 3. Ogivara (vsi Jap) 213.1 (76.5, 84), 4. Braun (Nem) 209.2 (80.5, 79), 5. Bar (Av) 201.8 (76.5, 79), 6. Abe (Jap) 201.3 (76.5, 79), 7. Pohl (Nem) 198.9 (74.5, 82), 8. Lundberg (Nor) 194.1 (77, 75.5) 9. Longo (Ita) 89.4 (71.5, 80), 10. T. E. El-den (Nor) 188.1 (73.5, 77.5). V Vikersundu niso tekmovali VIKERSUND - Zaradi premočnega vetra so morali v Vikersundu na Norveškem odpovedati tekmovanje v smučarskih poletih za svetovni pokal. Ruski rokometaši so svetovni prvaki STOCKHOLM - V finalni tekmi svetovnega prvenstva v rokometu je ekipa Rusije premagala Francijo z 28:19 (13:11), bronasto kolajno pa je osvojila Švedska, ki je v odločilni tekmi premagala Švico s 26:19 (13:11). Brazilija prvak under 20 SMUČANJE / PRVA SEIZINGER h »Hitre« smučarke tokrat krojile vrh v veleslalomu Slovenke ostale brez uvrstitve KLOVSJO - V predzadnjem veleslalomu deklet v sezoni je novo stran svoje kariere od-Ptla 20-letna nemška smučarka Katja*Seizin-ger, ki je v svetovnem Pokalu in na velikih tekmovanjih doslej zmagovala le v smuku m superveleslalomu, si Je na progi Supervan-gon prismueala še prvo veleslalomsko zmago. Vodeči tudi po prvem nastopu je bila takrat najbliže Avstrijka Maierjeva, ki pa je na nrngi progi naredila Knp napak in se komaj obdržala med deseteri-co' Da je bilo v včerajšnjem veleslalomu res nekaj superveleslalomskega, priča tudi dosežek Švicarke Heidi Keller, prav tako specialistke za hitre disci-phne, ki se v veleslalomu še nikoli ni uvrstila tako visoko. Tretja je mla Francozinja Carole Merle, ki je ob ponesrečenem nastopu Avstrijke Anite VVachter, ta je bila šele 20., tudi Prevzela vodstvo v veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Takšen razplet pa je Prišel prav tudi Seizin-gerjevi, ki je tako zmanjšala razliko, ki jo od VVachterjeve loči v skupnem seštevku svetovnega pokala. O zmagovalki svetovnega Pokala pri dekletih bo-do ,tako odločala zadnja štiri tekmovanja na finalu v Areju, po eno v vsaki disciplini. Slovenske smučarke okrat niso osvojile očk, najbliže pa jim je 1 a Spela Pretnar, edi- na, ki je še imela možnosti, da se z dobrim rezultatom uvrsti med petnajsterico, ki bo nastopila v Areju. Po prvi vožnji je bila 17., v drugi pa je odstopila. Na prvi progi je veliko obetala neustrašna borka Mojca Suhadolc, ki je bila pri merjenju vmesnega Časa le 11 stotink sekunde počasnejša od najboljše, kar bi jo brez dvoma pripeljalo v deseterico, nakar je zdrsnila v vratcih, ki so terjala največ odstopov. Nives Sitar in Urška Hrovat se nista uvrstili v finale. Precej uspešnejše so bile Italijanke. Med deseterico so se uvrstile kar štiri, najviše pa 25-letna Lara Magoni na Četrto mesto, kar je njen dosedaj najveeji uspeh. Rezultati: 1. Seizin-ger (Nem) 2:02.71, 2. Zeller (Svi) 2:02.82, 3. Merle (Fra) 2:03.09, 4. Magoni 2:03.18, 5. Panzanini (obe Ita) 2:03.32, 6. Ertl (Nem) in Gedde-Dahl (Nor) 2:03.38, 8. Perez 2:03^40, 9. Gallizio (obe Ita) 2:03.41, 10. Maier (Avs) 2:03.43... 17. Demez (Ita) 2:04.43; svetovni pokal - veleslalom: 1. Merle (Fra) 380 točk, 2. VVachter (Avs) 336, 3. Ertl (Nem) 252, 4. Maier (Avs) 223, 5. Panzanini (Ita) 206; skupno: 1. VVachter (Avs) 1166 točk, 2. Seizinger (Nem) 1116, 3. Merle (Fra) 946, 4. Vogt (Nem) 665, 5. Maier (Avs) 569. KOŠARKA / ITALIJANSKA A-2 LIGA Alibegovič (25 točk) je bil spet odločilen V A- 1 ligi zelo zanimiv spored srečanj BOLOGNA - Slovenski reprezentant Teoman Alibegovič je bil vCeraj v anticipiranem srečanju 28. kola A-2 lige spet najzaslužnejši za zmago svoje ekipe Mangiaebevi, ki je sicer doma šele po podaljšku premagala Banco di Sardegna iz Sassarija s 114:101 (47:52, 92:92). Alibegovič je bil z 29 točkami najboljši strelec tekme. Po tem uspehu je bolonjsko moštvo spet v boju za napredovanje v A-l ligo. A-l liga: derbi kola v Trevisu TRST - Tri kola pred koncem regularnega dela A-l lige je boj za uvrstitev v play-off in proti izpadu iz lige dokaj oster. Derbijev v današnjem kolu bo zato kar precej. Vsaj glede na prestižni Johnson Frozier (Stefonel) imeni bi v prvi vrsti omenili srečanje v Trevisu, kjer bo Benetton s KukoCem na Čelu igral proti Clearju iz Cantuja, ki še »lovi« četrto mesto. Četrto pozicijo pa bo na vse kriplje skušal braniti tržaški Stefanel, ki je med tednom na prijateljskem srečanju v Sežani proti ljubljanski Smelt Olimpiji poskusil novega Američana, 22-letnega Johnsona Frazierja. Le-ta v Sežani ni pustil najboljšega vtisa (deloval je utrujeno in bojazljivo v obrambi) in verjetno ne bo enakovredna menjava za odličnega strelca En-glisha, za zdesetkano vrsto Stefanela pa bo vsekakor koristen. DANAŠNJI SPORED (18.30): Robe di Kappa -Knorr; Kleenex - Virtus; Benetton - Clear; Scavoli-ni - Baker; Stefanel - Bia-letti; Panasonic - Marr; Philips - Teamsystem. VČERAJŠNJI IZID: Phonola - Scaini 86:82. V italijanski A ligi se na številnih igriščih obeta »vroča« nedelja RIM - Današnje 24. kolo v A ligi veliko obeta. Drugouvrščeni Inter bo gostoval pri Juventusu, precej »vroče« bi moralo biti med Sampdorio in Fiorentino. Neznanka je Roma: potem ko je njeno vodstvo zajel pravi vihar, je vprašanje, kako bo z ekipo. Nič lahko ne bo niti za Udinese proti Torinu, Čeprav bodo Vi-demcani tokrat morda le nastopili v popolni postavi. DANAŠNJI SPORED (15.00): Atalanta - Lazio, Ca-gliari - Brescia. Foggia - Ancona, Juventus - Inter, Milan - Parma, Pescara - Genoa, Roma- - Napoli, Samp-doria - Fiorentina, Udinese -'Torino. VRSTNI RED: Milan 40, Inter 29, Torino 27, Lazio in Atalanta 26, Juventus in Sampdoria 25, Parma in Cagliari 24, Roma 23, Napoli 21, Fiorentina, Udinese in Foggia 20, Brescia 19, Genoa 18, Ancona 15, Pe-scara 12 DANAŠNJI SPORED B LIGE (27. kolo -15.00): Ce-sena - Monza, Cosenza - Venezia, Cremonese - Mo-dena, FAndria - Verona, Lecce - Bari, Padova - Piacenza, Piša - Ascoli, Reggiana - Taranto, Spal - Bologna, Temana - Lucchese. VRSTNI RED: Reggiana 39, Cremonese in Lecce 33, Ascoli in Cosenza 31, Venezia, Piacenza in Padova 30, Verona 29, Bari 28, Piša 27, Modena 24, Cese-na 23, Monza in Spal 22, Lucchese, F.Andria in Bologna 21, Taranto 15, Temana 10. SYDNEY - Na svetovnem mladinskem nogometnem prvenstvu za igralce do 20. leta starosti je zmagala Brazilija. V finalu je z 2:1 (0:1) premagala reprezentanco Gane. V finalu za 3. mesto je Anglija z 2:1 (1:0) odpravila Avstralijo. Ganz namesto Lentinija FIRCENCE - Namesto poškodovanega Lentinija (Milan) je zvezni selektor Sacchi v reprezentanco poklical debitanta, napadalca Atalante Mau-rizia Ganza. Italija bo, kot je znano, v sredo, 24. t.m. odigrala kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP proti Malti. Mansell prvi na startu SURFERS PARADISE (Avstralija) - Svetovni prvak v formuli ena Nigel Mansell bo v svojem današnjem krstnem nastopu v formuli indy v Avstraliji z vozilom lola T9300 startal v prvi vrsti z najboljšim Časom. Tako na startu: Mansell (VB) lola T9300 ford co-svvorth 1:38, 555; 2. Fittipaldi (Br) chevy93 -chevy V8C 1:38, 882; 3. Tracy (Kan) chevy93 -chevy V8C 1:39, 171; 4. Gordon (ZDA) lola T9300 ford cosworth 1:39, 435; 5. Luyendik (Niz) Tola 79300 ford cosvvorth 1:39, 635. Rugbijašem Francije turnir petih narodov PARIZ - Rugbijaši Francije so že osemnajstic osvojili turnir petih narodov. V zadnji tekmi j so v Parizu premagali VValles s 26:10 (16:3), naslov pa so osvojili tudi zahvaljujoč včerajšnji zm(agi Irske na d Anglijo s 17:3 (3:3) v Dublinu. KONCNI VRSTNI RED: Francija 6, Škotska 4 (+10), Anglija 4 (0), Irska i (-8), VValles 2. TENIS / KEY BISCAVNE HOKEJ NA LEDU / AVSTRIJA Izpadel tudi Šved Edberg Arantxa Sanchez bo branila lansko prvo mesto (AP) KEY BISCAYNE -Nemka Steffi Graf in Španka Arantxa Sanchez sta se uvrstili v finale ženskega turnirja. Nemka je brez težav premagala Argentinko Saba-tinijevo s 6:0 in 6:2, v drugem polfinalu pa je Španka Japonki Date oddala samo eno igro veC. Izid 6:2 in 6:1 jasno priča o premoči Arantxe. Ce gre med ženskami vse po napovedih, pa tega ni mogoče trditi za moški spored. Četrtfinale je bilo namreč usodno za Edberga (št. 3), ki je v dveh izredno napetih in borbenih setih izgubil s 5. nosilcem, Cehom Kordo. O izenačenosti srečanja priča izid: 7:6 (7:3) in 7:6 (7:5). Tudi v ostalih srečanjih ni šlo vse po načrtih. Pete Samparas (št. 2) je s 6:3 in 7:6 (9:7) je sicer premagal Nizozemca Krajicka (št. 10), zato pa je Južnoafričan Ondru-ska presenetil Avstralca VVoodforda (6:4 in 6:2), ki je predvčerajšnjim izločil prvega nosilca Cou-rierja. Po načrtih pa se je v polfinale uvrstil še American VVashington z zmago nad rojakom Patrickom McEnroejem 6:1 in 7:6 (8:6). VSV Beljak spet najboljši Za naslov so bile proti EC Gradec dovolj že tri tekme BELJAK. Ekipa Bic-VSV je ponovno osvojila naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu. BeljaCani so po dveh zmagah (6:0 in 3:1) v petek zvečer na domačem ledu in pred veC kot 5000 navdušenimi gledalci dobili še tretjo finalno tekmo proti drugemu finalistu EC Gradec. Beljak je tako serijo "Best of five“ prepričljivo dobil s 3:0 in hkrati uspešno ubranil naslov iz sezone 1991/92. Izid tretje tekme je bil 3:1 (1:0, 2:1, 0:0), junak srečanja pa je bil kanadski vratar Gus Mor- schhauser, ki je - kot že v drugi tekmi v Gradcu -uničil stoodstotne možnosti graških napadalcev. Trener novega in starega prvaka Ron Ken-nedy je po osvojitvi naslova dejal, da bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnji sezoni treniral Beljacane. VValter Znenalik, trener EC Gradca, je priznal premoč Beljacanov in dejal, da so bili skozi vso sezono najboljše moštvo. Velik uspeh svojih hokejistov je vCeraj praznovalo veC tisoC ljudi na glavnem trgu v Beljaku, župan Manzen-reiter pa je v svojem slavnostnem govoru dejal, da bo mesto tudi v prihodnje podprlo uspešne hokejiste. Medtem ko so v Beljaku slavili veliko zmago, so v Zeli am Seeju Črni oblaki zatemnili hokejsko nebo. Sponzor prvoligaša je šel v stečaj, tako da je bodočnost kluba popolno-noma negotova. Vzrok za stečaj naj bi bil slab obisk tekem, tako da so dohodki iz vstopnine krepko zaostali za pričakovanji. (Ivan Lukan) ŠPORT Nedelja, 21. marca 1993 VALPRAPOR IMSA Proti La Sedii konec težji od začetka Vendar zmaga s 3:1 ___ODBOJKA / NA OPČINAH V ŽENSKI C-l LIGI_ 5. niz usoden Koimpex nadoknadil zaostanek 0:2, a v tie breaku zaigral bolj boječe in preobrat ni obrodil zmage ________KOŠARKA / D LIGA______ Kontoveici za pol koša prekratki v izredno važni tekmi v boju za obstanek Po prvem polčasu je prednost Intermuggie znašala 5 točk - Civardi najboljši strelec (24) Aleksander Koren Fabrizijeva v napadu med včerajšnjo tekmo (Kroma) La Sedia - Valprapor Imsa 1:3 (6:15, 0:15, 15:2,13:15) VALPRAPOR IMSA: Mitja Feri (2+6), Aleš Feri (8+12), Stabile (3 + 10), Buzzinelli (2+5), Paoletti (4+2), Berzacola (3+0), Flore-nin (0+4), Rigonat (0+0), Superga, Uršič, Populini. Dograditvi velikega cilja - napredovanja v B-2 ligo so Valpraporo-vi odbojkarji na gostovanju v San Giovanniju al Natisone pristavili se eno pomembno opeko. Briško-štandreška ekipa se na igrišču praktično že izpadle La Sedia ni predstavila v optimalnem položaju. Manjkal je center Lutman, v zadnjem hipu se je gripa lotila še Prinčiča, tako da sta bila v ekipo vključena tudi člana 1. divizije Uršič in Populini, v začetni postavi pa je spet zaigral Paoletti. Začetek je bil zelo dober. Aleš Feri je bil s svojim servisom v skoku (pet direktnih točk) za gostitelje nerešljiva uganka in seta je bilo kmalu konec. Se lažje je bilo v drugem setu, ko so se igralci La Sedie popolnoma zmedli (10 točk po napakah), njihove rezerve pa so zaigrale se slabše od standardnih mož. Konec tekme? Ne! Valpraporovci so najprej zaspali, nato jih je zajela živčnost, gostitelji so zaigrali solidno in rezultat vsega tega je bil nepričakovani 2:15! Samo padec zbranosti, so si verjetno mislili valpraporovci, toda začetek četrtega niza ni bil nic boljši in...6:0 za La Sedio. Tedaj se je trener Zamo odločil za tvegano potezo in Aleša Ferija zamenjal s Flore-ninom. Ta se je izkazal, predvsem pa se je pri Valpraporju bistveno izboljšal blok (6 točk) in goriška šesterka je izenačila 9:9, nato pa povedla 12:9. Dva nesporazuma med Berza-colo in Buzzinellijem sta povzročila, da so gostitelji spet izenačili 12:12 in 13:13. Bližala se je nevarnost tie breaka, na koncu pa so igralci La Sedie k sreči naredili dve napaki in tekme je bilo konec. Skratka, valpraprov-ci so sinoči naredili nedopustno napako, da so zaceli podcenjevati nasprotnika. Po drugi strani je bil razplet drugega niza tak, da je bilo res težko ohraniti koncentracijo, pomanjkanje menjav pa je trenerju Zamoju onemogočilo, da bi bolje rotiral svoje igralce. Sicer pa, konec dober, vse dobro. Koimpex - Kennedy 2:3 (4:15, 11:15, 15:10, 15:9,10:15) KOIMPEX: Brisčo (4 točke + 9 menjav), Gre-gori (6+5), Zotti (6+2), Fabrizi (7 + 9), Pertot (6+4), Miot (1+0), Starc (1+0), Sosič (2+0). Zgrešeni servisi: Koimpex 17, Kennedy 14. Točke na nasprotnikovih napakah: oboji 23. Dekleta Koimpexa so v sinočnjem srečanju C-1 lige doživele poraz z neopredeljivim priko-suom. Grenak kot vsak poraz, še bolj grenak, ker je do njega prišlo v tie breaku, ki je bil še bolj loterijski, kot je ponavadi, a po drugi strani tudi logičen, tako da je na koncu trener slogašic Peterlin pravilno ugotavljal, da se ne bi mogel kdove kako hudovati, če bi izgubil s 3:0, tako pa... Zakaj logičen? Zato, ker se je Koimpex predstavil na igrišča samo z osmimi igralkami, brez svoje daleč najboljše napadalke Ukmarjeve, Fabrizijeva, ki je tudi eden od stebrov šesterke, pa je igrala s precej visoko temperaturo. Zato tudi, ker je v prvih dveh setih igral Kennedy dobro in pokazal precejšnjo tehnično in taktično superiornost, medtem ko se zaradi neobičajne postave slogašice nikakor niso mogle vživeti v igro. Prvi set je bil tako Cisti monolog Furlank, drugi je bil bolj izenačen, epilog pa je ostal isti. Od tretjega niza dalje je tekma dobila novo obličje. Nasprotnice so verjetno mislile, da imajo zmago že v žepu in so zaigrale precej manj zbrano, po drugi strani pa je trener Peterlin zamenjal postavo, zaigral z dvema po-dajaCema hkrati (Grego-rijeva pa se je pomaklni-la na krilo), s Čimer je sicer moCno poenostavil napad, a stabiliziral ekipo. Velika zasluga Slogi-nih deklet je tudi v tem, da se tedaj niso predale. S požrtvovalno igro, nekoliko boljšim blokom in posledično tudi bolj urejeno obrambo ter precej manjšim odstotkom napak in kljub nekaterim sodnikovim napakam, so postopoma prevzele niti igre v svoje roke, s sedmimi zaporednimi točkami (od 8:10) dobile tretji niz, v Četrtem pa povedle 11:6 in 12:8, na koncu pa zajezile reakcijo nasprotnic. Tie break je ustavil nalet slogašic. Igra je bila bolj zmedena (po dva zgrešena servisa na vsaki strani), igralke Ken-nedyja so bile manj napadalne in so zato tudi delale manj napak, slogašice pa so zaigrale brez dotedanje ostrine, na koncu pa so tudi naredile nekaj grobih napak in uspeh je splaval po vodi. »V tie breaku je bil pristop zgrešen. Prevec smo se bali«, je odločilni set komentiral Peterlin, njegov kolega Zuccarelli pa je dejal: »Koimpex je lepo reagiral, mi pa smo bili boljši. Morali bi bili zmagati s 3:0, a smo po drugem setu popustili«. Vivil - Bor Tombolini drinks 3:1(15:12, 15:8, 13:15,15:11) Branko Lakovič Kontovel - Intermug-gia 84:85 (45:50) KONTOVEL: D. Gulič 2 (0:2), Sosič 14 (6:9), S. Gulič 1 (1:49, Sterni, Grilanc 14 (2:5), Civardi 24 (8:11), Paulina 9 (3:4), Hmeljak 12 (0:1), Daneu 8, Kralj. Trener: Ban. TRI TOČKE: Grilanc 2, PON: Paulina 37, Hmeljak 38. Kontovelcem ni uspel podvig, da bi sinoči doma premagali močno ekipo Intermuggie, Čeprav je prav za to tekmo prvič v tem prvenstvu zaigral v kon-tovelovi postavi tudi Stefan Gulič. Po zelo izenačeni in na koncu skoraj dramatični tekmi je namreč Banovo moštvo izgubilo s točko razlike. Zares škoda, kajti Kontoveici so v 30 minuti vodili z 9 točkami razlike (68:59), tri minute pred koncem pa za 5 (79:74). Prav v zadnji minuti pa je gostom uspelo dohiteti naše igralce na 83:83, nekaj zgrešenih prostih metov in s kombinacijo 1 + 1 ter dve zapravljeni žogi je omogočilo gostom, da so osvojili tesno zmago- Kljub porazu gre Kontovelce pohvaliti Prizor s tekme v Miljah v prvem delu (f. KROMA) za zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti, tudi to pa ni bilo dovolj za prepotrebno zmago, ki bi bila našim predstavnikom še kako koristna v boju proti izpadu. Pri gostih se je najbolj izkazal Trimbo-li, ki je dosegel kar 38 točk. 1. DIVIZIJA Polet - La Talpa 60:70 (25:29); Prosek -Basket Muretto 42:61 (27:33) DEŽELNI KADETI Breg - Intermuggia 84:103 (42:53) NARAŠČAJNIKI Sokol - Ricreatori 89:58 (43:22) ODBOJKA / V MOŠKI D LIGI PROTI VODILNEMU VBU Soča brez sreče v tie breaku (15:17) V moški C2 ligi Bor izgubil v Mossi s 3:0 Soča Sobema - Volley Bali Videm 2:3 (13:15, 11:15,15:12,15:10,15:17) SOČA SOBEMA: Stefan Cotič (10 točk + 15 menjav), Muscau (8+8), Klede (6+10), Igor Cotič (12+14), Braini (2+2), Bat-tisti (8+3), TomsiC (2+2), MuCiC (0+0), Ivo Cotič, Pahor ZGREŠENI SERVISI: SoCa Someba 10, VBU 14 SoCanom je zmaga proti vodilnemu VBU, ki je v letošnjem prvenstvu doživel en sam poraz, ušla le za las. Ce bi sodnik, ki je domačemu podajaCu že v prvih štirih nizih večkrat dosodil napako, vsaj v tie- breaku sodil pravično, bi se lahko srečanje drugače končalo. Vsekakor je treba tudi povedati, da so socani v prvih dveh nizih dopustili, da so si gostje nabrali preveliko prednost, ki je zatem niso vec zmogli nadoknaditi (v 1. nizu so na primer VidemCani povedli s 6:1, 10:4, domači so jih sicer dohiteli in prehiteli s 13:12, a prednosti niso ubranili). Povsem drugačno igro pa so naši pokazali v naslednjih dveh nizih: bili so bolj odločni, sproščeni, solidni v polju, pri mreži, servisu, napak niso delali. Tudi v tie- breaku so dobro zaceli (8:5), nakar je nekoliko zaškripalo (8:12), vseeno so se zbrali (14:14), žal pa točki le niso zadržali doma. MOŠKA C-2 LIGA Mossa - Bor 3:0 (15:10, 15:5,15:12) BOR: Cerasari (2 točki + 6 menjav), Marega (0+7). Latin (4+1), Koren (3+5), Caputi (0+2), Furlanic (1+0), Gombač (0+1), Co-loni (0+2), Pavlica (0+0), Kert, Cella. Borovci so doživeli še en prepričljiv poraz, Čeprav je bilo srečanje mnogo bolj izenačeno, kot pa kaže končni rezultat. Vsi trije seti - tudi drugi - so bili namreč precej izenačeni, domačini pa so se do zmage dokopali po že znanem »black outu«, ki skoraj obvezno zajame borovce. Tako so na primer v prvem setu vodili do 10. točke, nato pa set dobesedno podarili, v 2. je bilo potrebnih 15 minut do 5:5, v 3. pa so plavi vodili do devetice, nato z izvrstno igro še znižali na 12:13, temu pa je sledil popoln mrk... in konec tekme. ZENSKA C2 LIGA Sokol Indules - Fiume Venelo 1:3 (16:17, 15:10, 10:15, 10:15); Ausa Pav -Kmečka banka 3:2. ZENSKA D LIGA Koimpex - Šanson 3:0 (15:10, 15:7, 15:11); Bor Friulexport - Paluzza 2:3 (15:11, 15:17, 15:6, 7:15, 5:15) 1. MOŠKA DIVIZIJA N. pallavolo - Sloga 3:0 (15:10, 15:5,15:5) Kras izgubil Namiznoteniška B 1 liga: Borgo S. Pancra-zio - Kras Activa 5:2 5&IOLKRONER ----- POHIŠTVO TRADICIONALNA! PROMOCIJSKA PRODAJA POPUSTI OD DO 20% 50% spalnice - kuhinje - omare - otroške sobe dnevne sobe - saloni - vhodi. MOLLAFLEX edina žimnica z vzmetmi izdelana v Trstu O. Krainer v Ul. Flavia, 53 Prostorno privatno parkirišče Sokol z zmago pomagal Bregu Sodnik »poskrbel« za poraz Doma NA TRŽAŠKEM Sokol Warm - Fiamma 67:54 (22:25) SOKOL WARM: Gruden 1 (1:2). Busan, TerCon 9 (4:5), Stanissa 8 (1:3), Sosič 3, Caharija 4 (2:4), Skerlavaj 23, Devetak 5 (3:4), Sedmak (0:2), Starc 14 (4:7), trener Vatovec. TRI TOČKE: S osic 1, Stanissa 1, Skerlavaj 1. PON: TerCon (39). Po zelo slabem prvem polčasu, ko sta obe ekipi grešili kot za stavo (edini, ki je igral dostojno, je bil Robert Skerlavaj). je v nadaljevanju Sokolova ekipa z boljšo hrambo in predvsem z uspešnejšim napadom odločno vzela pobudo v svoje roke. Vatovčevi fantje so si sredi polčasa priigrali 10 točk prednosti, ki so jo nato, tri minute pred koncem tekme povečali na 17 (63:47). Visoko prednost so gostitelji obdržali in tudi zanesljivo zmagali. Breg - Mer 1904: 78:101 (38:54) BREG: Kovačič 11 (1:2), Korošec 28 (3:5), Corbat-ti 7 (2:2), R. Žerjal 9 (1:2), B. Žerjal 15 (0:1), Bandi, Salvi 4, Krevatin 2 (0:2). PON: Krevatin (31), Salvi (33), R. Žerjal (39), TRI TOČKE: Korošec 1, Corbatti 1, B. Žerjal 1. Bregovi košarkarji so sinoči visoko klonili pred sicer razpoloženo postavo Interja 1904, predvsem zaradi izredno slabe igre v prven delu, ko so dovolili, da so jim gostje nasuli kar 54 točk. Za nameček naj povemo, da so Brežani včeraj na splošno naleteli na cm dan v napadu, tako da je predvsem v prvem polčasu vse slonelo na plečih Korošca, ki je že v tem delu igre dosegel 21 košev od skupnih 38. Skrajno nerazpoloženo je včeraj deloval Marko Salvi, ki so ga sodniki že takoj sankcionirali s štirimi osebnimi napakami, tako da je bil njegov doprinos pod silo razmer omejem. V drugem delu srečanja so Brežani strnili nekoliko svoje vrste, vendar so zagrešili vse preveč naivnih napak zato da bi lahko resno ogrozili Tržačane. Za Bregov poraz je v prvi vrsti kriva nean-gažirana igra v obrambi in pa pretirana sila v napadu, kjer prihaja vse preveč pogosto do meta iz neizdelanih položajev. Da bi bilo vse še toliko bolj boleCe sta včeraj poskrbela še sodnika, ki sta z zgrešenimi odločitvami na obeh straneh dopustila, da se je srečanje skoraj sprevrglo v pretep. (Cancia) NA GORIŠKEM Dom Simek - L.go Isonzo 62:66 (36:38) DOM SIMEK: Silič 4, KocjanCiC, Košuta 17, Dornik 6, Zavadlal 2, Semolič 2, j are 20, Bric 11, trener Miani. PON: Bric (36), Jarc (39), Dornik (40), Košuta (40), izključena: Zavadlal (16) in KocjanCiC (39). Tako izzivalnega sojenja enega od sodnikov, ki je kot gostujoča ekipa iz Tržiča, pri Domu še ne pomnijo. Po začetnem visokem vodstvu je namreč stopil na sceno sodnik, ki je najprej izključil Zavadlala že v 16. min., nato pa prispeval, da so domovci sklenili srečanje le v dveh na igrišču. Kljub temu pa so bili v zadnji minuti naši košarkarji še v vodstvu. Ko pa je sodnik izključil še Kocjančiča, so imeli gostje na razpolago štiri proste mete in tako tudi zmagali. _________NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH_______ Mladost 8-krat zatresla mrežo Primorje se je zelo namučilo Prava katastrofa Brega proti Opicini v poprvenstvu under 21 UJNUEK 21- 1 UKINIli BOZ Opicina - Breg 7:3 (4:1) Strelci za Breg: avtogol Ota Marko in Bandi. BREG: Gregori, Majov s ki (Ota Massimo), Strain Lavrizza, Cupin, Oti Marko, Mondo, Bandi Mauri (Kariš), Rochetti Bozzi (Rapotec). Na Opčinah so Brežan doživeli pravo katastrofo saj takega rezultata m pomnimo že leta. »Plavi' so sicer prvi povedli (p< avtogolu), nato pa so po pustili na vsej Črti in do macini so nemoteno pol nili mrežo nemocneg: Gregorija. V drugen polčasu so Brežani dosegi dva lepa zadetka, a to ji bilo vse, saj niso pokazal nobene borbenosti in volji do skupinske igre. (E.B.) DEŽELNI MLADINCI Lucinico - Juventina 1:'. (0:1) STRELEC ZA JUVEN TINO: Dario. JUVENTINA: Peric, Todde, Peteani, Kobal, Dario, Gambino, Romano (Zanier), Ferfolja, Paoletti, Scimone, Trampuš. Po izenačenem prvem delu tekme je naša ekipa povedla z Marcom Da-riom, ki je izkoristil kot in z glavo preusmeril žogo v mrežo. Gostitelji so nato prevzeli in zamudili nekaj ugodnih priložnosti. Ze po uvodnih minutah drugega polčasa je domače moštvo izenačilo in tudi nadaljevalo s silovitimi napadi, toda obramba Ju-ventine je bila vedno na mestu: zlasti sta se izkazala vratar Valter Peric, ki je večkrat zelo prisebno posredoval, ter Kobal. MLADINCI Portuale - Zarja Adriaimpex 2:1 (0:0) STRELEC ZA ZARJO ADRIAIMPEX: Jurincic ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Švara, Grgič, Neri, Dandri, Giacca, Maggi, Guglioso, JurinCiC, Vrše, Carli (Posega) Po vrsti uspešnih nastopov je Zarja zasluženo izgubila, saj je odigrala eno slabših tekem. Zlasi slaba je bila v drugem polčasu, kar ji je bilo tudi usodno. Čeprav so bili v 1. polčasu domačini stalno v napadu, do zadetka le niso prišli. Do preobrata je prišlo takoj po odmoru, ko je Portuale povedel in nato še podvojil, s Čimer je bilo tekme praktično konec. Zarja se je v zadnjih minutah sicer pognala v napad in minuto pred koncem z JurinCiCem dosegla Častni zadetek, za kaj vec pa je bilo prepozno, (d.gr.) ZAČETNIKI Chiarbola - Zarja Adriaimpex A 0:3 (0:1) STRELCI ZA ZARJO ADRIAIMPEX A: Jan Pahor, Strajn, Primosi. ZARJA ADRIAIMPEX A: Jan Gregori, Grgič, Ukmar, Cernjava, Berce, Lon-go, Stokelj (Zucca), Jan Pahor, Zornada, Primosi, Strajn (Bernetti). Ze prve minute so pokazale, da bo domačim trda predla, saj sta Jan Pahor in živahni Strajn dvakrat nevarno streljala. Zatem je Jan Pahor lepo izkoristil slabo podajo sicer ne preveč zanesljivega vratarja in ga z dianogal-nim strelom premagal. Domačini so bili nevarni pri edinem prostem strelu na vrata, toda Jan Gregori je odlično posegel in rešil gotov zadetek. Takoj v začetku 2. polčasa je spretni Strajn podvojil, a najlepši zadetek je prav na koncu dosegel Primosi, ko je preigral vso domačo obrambo z vratarjem vred. Torej vec kot zaslužena zmaga Zarje, saj domači niso nikoli prodrli v njen kazenski prostor, (d.gr.) NAJMLAJSI Mladost - San Marco 8:0 (3:0) MLADOST: D. Devetak, Marko Jarc, Moro, Petejan, Gorjan, Jelen, Sergo, Černič, D. Ferletic, Martin Jarc, Florenin (Prinčič, Cotič) STRELCI: Florenin 3, Ferletic 3, Moro 1, Jeleni. S tekme s skromnim San Marcom ni kaj dosti poročati, saj je sam rezultat dovolj zgovoren. Poleg tega so gostje nastopili le v desetih, kar je domačinom še bolj olajšalo delo. Ker je v bistvu šlo za lažji trening, je trener FrandoliC poskušal z raznimi kombinacijami, tako da so do zaključnih akcij in strelov na vrata prihajali tudi branilci in tisti igralci, ki običajno niso v standardni postavi. Pomembno je vsekakor, da Mladost ni prejela gola, kajti v tem prvenstvu jih je prejela že preveč in od vodilnih moštev ima daleC najslabšo razliko v golih. (Vili PrinCiC) Primorje B - Fani Olim-pia 2:1 (0:1) PRIMORJE B: Gruden, Iozza (Križmančic), Martini, Miliani, Tence, Ostrouška, Semec, Zornada, Baselice, Milic, Škerl (Ota), Gregori, Budin. Primorje se je moralo pošteno potruditi, predno je strlo odpor Tržačanov, ki so po prvem polčasu celo vodili (zaradi napake vratarja Grudna). Glede na slabo igro naših je cel/ zgledalo, da bosta toejki odšli drugam. Preobrat pa_ je prišel po odmoru, ko je trener Kotnik takoj zamenjal kar tri igralce: naši so startali za vsako žogo, igra je postala bolj napadalna, bili so učinkoviti in Tržačani so se znašli v ve- likih težavah. Junak tekme je bil živahni Ota, ko je najprej izenačil in nato se podvojil. Tržačani so sicer poskušali izenačiti, toda obramba z vratarjem Grudnom je bila vedno na pravem mestu, (d.gr.) CICIBANI Fani Olimpia - Bor Far-co 2:1 (1:1) STRELEC ZA BOR FARGO: Merlak BOR FARGO: Vito Križ-mancic, David in Aleš Gregori, Ivo Križmancič, Strajn, Merlak, Bandi, Salde, Cauter, Sedmak. Borovci res nimajo sreče, saj so morali tudi proti Fani Olimpii zapustiti igrišče praznih rok, potem ko so že v prvi minuti lepo povedli s hitrim Merlakom. Zgledalo je, da bodo tokrat le zmagali, saj so si ustvarili vrsto lepih priložnosti, a Strajn je bil netočen. Zatem so domačini nepričakovano izenačili. Po odmoru so naši nekoliko popustili in pobudo prepustili domačim-To jim je bilo usodno, saj so Tržačani podvojili-»Plavim« je ostalo premalo Časa, da bi zamujeno nadoknadili. Kljub porazu lahko rečemo, da so z igro zadovoljili, toda rezultati še vedno izostajajo, (d.gr.) San Giovanni - Primorje 1:4 (0:3) Strelci za Primorje: Švara 2, Puzzer 1, Tomizza 1- PRIMORJE: Furlan, An-tonini, Milic, Pilat, Tomizza, Kante, Švara, Puzzer, Stoka, Lonzer, Suc. Cicibani Primorja so prikazali lepo igro in prepričljivo premagali San Giovanni. Njihova zmaga bi bila lahko še višja, Ce ne bi zapravili nekaj lepih priložnosti. S svojimi nastopi ProseCani iz kola v kolo dokazujejo, da so ena najboljših ekip v tem zaključnem delu. (Gorazd) Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Kosovelova dvorana) nu Packard- Vstopnice 400 SIT. ... uri (Štihova dvorana) P. Schaffer: Leti-1,ain Luštrek. Vstopnice 500 SIT. 1 J „ pL °b 21. uri (Kosovelova dvorana) Ham-lett Packard. Vstopnice 400 SIT. , V PRIH°DNJIH DNEH: 25. t. m. ob 20 uri l lhova dvorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek, vstopnice 500 SIT. 25- t. m. ob 21.30 uri (Klub CD) Sophie Bou-n- Pariš la Nuit. Pevka Sophie Baulin odkriva 1000 kabaretske predstave. Vstopnice 26. in 27. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) Idorvatin: Zenska, ki nenehno govori, (Cas subjektivnega) Poligon. Vstopnice 400 SIT. 27 t.m. ob 20. uri in 31.t.m. ob 21. uri Str-niSa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. Intormacije na tel. 061/222-815. drama SNG L Z^kl^' ™ I- B. P. Moliere: Svatba po si- V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 20. uri p j Drama) W. Allen: Zaigraj se enkrat, Sam. Predstava je razprodana. 24. t. m. ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: uigraj se enkrat, Sam. Predstava je razprodana. .... t- m- ob 19.30. uri J. B. P. Moliere: Svatba Po sili. Abonma Dijaški 8 Večerni in izven. 25 t. m. ob 20. uri Max Gad: Samo igra je in na boli. Za izven. nformacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter m Pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA in balet Mladik ur* Golob: Krpanova kobila. V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 19. uri Verdi: Don Carlos. 24. t.m. ob 19. uri Strauss: Netopir. 25. t.m. ob 19. uri Verdi: Requiem .8aina je odprta med 11. in 13. uro ter med - m 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo m6d 9. in u. uro. Mestno gledališče ljubljansko JUTRI: ob 19.30 Fravn: Hrup za odrom. Za izven m konto. ,v PRIHODNJIH DNEH: 26. in 27. t.m. ob 22. n UABAres, CABArei, gostuje Zijah Sokolovih, , ameniti sarajevski igralec, dobitnik številnih s enaliskih nagrad in priznanj. nlormacije in rezervacije od .10. do 12. ure in ro Pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče J'2'iNES: ob 16. uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse P^mekajo) Abonma red Nedeljski popoldanski Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom pred-,Ve od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve r> pred predstavo. Rezervacije po telefonu 881/312-860. SLOVENSKO mladinsko gledališče JUTRI; ob 20. uri plesna prestava skupine latja2a Fariča DERR (Potoples). kulturni dom spanski borci V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20. uri Ga-an: Moz moje žene. Najbolj nora komedija. Re- ,-acija in prodaja vstopnic c KD SB te. 448-u *n galerija Labirint (pasaža Maximarketa) KUD FRANCE PREŠEREN v PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20.30 Na-lutkam' Zani krsto. Tragična veseloigra z : 28-t.m. ob 21. uri Prometej brez skodelice. V vedbi Študentske gledališke skupine Rezares. mtormacije na tel. 061/332-288. Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene. redstava je zaključena. v PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 19.30 uri ar bara Hieng- Samobor: Hana Tiger. Za abonma oobota, izven in konto. i j L nj- ob 19.30 uri gostovanje sarajevskega CABAj Sokoloviča s predstavo CABAres, Informacije na tel. 064/222-681. NOVO MESTO V PRJHCIDNJIH DNEH: 23. t. m. ob 11.30 in • 0 uri gostovanje Prešernovega gledališča unj s predstavo H. Ibsen: Nora. SAVNE na koroškem Osbornejevega dela »Ricorda con rabbia», v izvedbi gledališke skupine II Palcoscenico iz Imperije. Režija R. Diego Pesaola. Del izkupička te predstave gre Italijanskemu združenju slepih, da kupi prepotrebni računalnik. GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO Ul. Ananian 5 DANES: ob 16.30 Carlo Goldoni - »La časa nova«, v izvedbi gledališke skupine Ex Allievi del Toti. Režija Bruno Cappelletti. Zadnja predstava. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II mistero dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Rezija Guglielmo Ferro. Ponovitev v torek, 23. t. m., ob 20.30. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15.00 - Arthur Schnitzler - Reigen. DANES: ob 11. uri Matinee zu Jesus Christ Su-perstar. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: Cankarejv dom obvešča svoje obiskovalce, zlasti tiste, ki so že kupili vstopnice, da napovedani klavirski recital Alexisa Weissenberga, ki bi moral biti 24. marca v Gallusovi dvorani, žal, odpade. Kupljene vstopnice lahko vrnete na blagajni. 25. in 26.t.m. ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Chri-stopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D.Zebre, A. Skrjabin. 30.t.m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus . Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju sveh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT. 26. t. m. ob 22.30 uri (Sprejemna dvorana) Irakere- latino jazz. Latino žur v živo! Vstopnice v predprodaji 800 SIT, na dan koncerta 1000 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana. V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Informacije na tel. 061/150-155. KRIŽANKE JUTRI: obl9.30 uri (Viteška dvorana) koncert iz cikla GM Oder 92-93. Nastopata petnajstletni klarinetist Mate Bekavac iz Ljubljane in sedemnajstletna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora. Koncert bi moral biti 24. februarja, a je bil zaradi bolezni izvajalcev odpovedan. Informacije GMSlovenije, Kersnikova 4, Ljubljana, tel. 061/322-367. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 22. uri Djihad VVarriors jezdijo na Divji zahod . 25.t.m. ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Gra-ves. Škotski folk zabavnjaki. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. MARIBOR KAZINSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 19.30 uri koncert Maje Marvin, violina, in Vlaste Doležar-Rus, klavir. Za izven. 25. t. m. ob 19.30 uri koncert Musiče Sloveni-ce. Solistka Natalija Vorboljova, violončelo, Janko Šetinc, klavir. Za izven. 26. t. m. ob 19.30 uri peti abonmajski koncert-Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pčd predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. kulturni dom A P PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19. uri aboiun °V '^nU^aC t^ostuie gledališče Loža. Za Furlanija-Julijska krajina TEST DOBROVA PRI NOVI GORICI GRAD DOBROVA V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 20. uri koncert v okviru večerov Hitove muze, mednarodno priznane skupine Trio Ekos. VELENJE KULTURNI dom 16^ ™HODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob mo J1adonma Red I) - Thornton VVilder - Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. v e °®ovdvi v sredo, 24. t. m. (abonma Red H) in 6 rtek' 25.1. m. (abonma Red I), ob 16. uri. gledališče rossetti 2nLPRI,H0DNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob » A a . jatna predstava Stalnega gledališča FJK M Tmicj devo dirvi«, poezije in proza Patra D. n ,Uro °a- Koordinacija in dramatizacija Furio v„ Nastopa Roberto Sturno. Predstava iz-n abonmaja, za abonente popust. Predprodaja saV^D110 *n rezervacije pri osrednji blagajni v Padel 5433i/tel' 630°63) in v gledaliscu Rossetti W]PRIH°DNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -v„ Massimini - »My fair lady«. Predstava iz-ebonmaja. Za abonente popust. Predprodaja Dri Pnia ‘J? rezervacije v gledaliscu Rossetti in osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. enJt^^^DUJEMO: od 30. trim. do 1. aprila Inn §ledaliske skupine Teatra Eliseo z de- stntr, oasa Bernharda »II nipote di VVittgen-stnn * TT^*ia Patrick Guinand. V glavni vlogi na-maia niuert0 Ursini1. Predstava izven abon-in r ’ 23 ,9nente popust. Predprodaja vstopnic (tel 6RQnVacBe Pr* osrednji blagajni v Pasaži Protti ■ 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). DVORANA tripcovich 20V PRIH°DNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 0 ’ un oo na sporedu premiera Donizettijeve pP J.e Eneja di Lammermoor. Dirigent Lit Jia. hj la fatrizia Gracis. Predprodaja vstopnic pri oiagajm dvorane Tripcovich. GLEDALIŠČE cristallo La contrada ANES: ob 16.30 zadnja predstava John KC IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 DANES: ob 11. uri nedeljski koncert, ki ga organizira gledališče Verdi. Nastopil bo Komorni orkester gledališča pod vodstvom Igorja Terčona. Na sporedu Vivaldijev! Štiri letni Časi. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert glasbene skupine Mau Mau. NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa). Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledaliscu Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Tržaški Trio. Na programu Brahms in Ravel. NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. MILJE GLEDALIŠČE VERDI DANES: ob 11. uri nedeljski koncert, ki ga organizira gledališče Verdi iz Trsta v sodelovanju s Krožkom Frausin. Nastopil bo orkester Came-rata Strumentale pod vodstvom Fabrizia Fi-ciurja. Na programu Elgar, Viozzi, Hindemith in Rota. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Radical Stuff & Lo Greco Bras. GORICA AVDITORIJ FOGAR DANES: ob 11. uri nedeljski koncert Združenja Lipizer. Nastopila bo nemška violinistka Barbara Burgdorf ob klavirski spremljavi Japonke Sayuri Kami. Na programu Beethoven, Szymanowski in Prokofiev. MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija. NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na Stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Linahrtova dvorana) Dvojno Veronikino življenje. Film K.Kieslovvske-ga. Vstopnina je 350 SIT. JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Igra Solz/The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT. NARODNI MUZEJ V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic. 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 18. uri pogovor o gledaliscu s scenografko in režiserko Meto Hočevar. Prireditev bo zaključena z družabnim večerom. 30.t.m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Infiormacije na tel. 061/225-632. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20. uri Praznovanje pomladi. VeCer duhovne družine z gosti. Slovo od New Agea. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 24.t.m. ob 20. uri predavanje Vesele znanosti it tematskega sklopa Literatura. Predaval bo Matej Bogataj, njegovo predavanje ima naslov: ... in ti mi bos krvava tekla! Tel. 061/332-288. MESTNI TRG V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. od 12. do 19. ure bo potekala prireditev z naslovom Brežiška pomlad, ki bo pospremljena z bogatim kulturnim programom. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 25.t.m. ob 10. uri predavanje Jurija Hudnika z naslovom Uporaba geodezije in fotogrametrije za prikazovanje stanja naravne in kulturne dediščine 25,t.m. ob 12. uri predavanje Marka Sakside z naslovom Ponudba JUBA za sanacijo objektov kulturne dediščine. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. DOMŽALE KNJIŽNICA V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi. Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. GLEDALIŠČE MIELA Od jutri, 22. t.m., do ponedeljka, 19. aprila ho-do v gledaliscu Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressbur-gerja. JUTRI: 22.t.m. ob 17.00 in 20.00 :»The Life and Death ofColonel Blimp, i. R. Livesey, A. Wa MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri M.Pungartnik: Kralj Friderik zobati. Za izven. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Lahko jih tudi rezervirate na tel. 062/26-748 vsak delavnik od 10. do 12. ure. KOČEVJE MUZEJ JUTRI: ob 16. uri Naredimo lutkovno predstavo. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Se danes je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Se danes bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-Simoncic. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Do 31. t.m. je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka -Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. NAPOVEDUJEMO: 25. t. m. ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom- portreti slovenskih igralcev. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. GALERIJA AŽBE Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. KNJIŽNICA ROTOVŽ Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Glazerjevih nagrajencih. KNJIŽNICA TABOR Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča. KNJIŽNICA NOVA VAS Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE NAPOVEDUJEMO: 23. marca ob 19. uri otvoritev razstave Vojka Aleksiča. Razstavo si boste lahko ogledali do 3. aprila. Raz-taviSCe je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. ŠEMPETER PRI GORICI KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAŽATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvaSev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in v petek od 15. do 18. ure. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ Do 31.t.m. je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni! SEVNICA GRAD Do 7. maja bo na ogled rzastava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Lenti aro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Toma-setig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran KULTURNI DOM Na ogled je razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGIJ STUCCHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSK1 GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. Weic WcuhsM, SLOVENSKA DEDIŠČINA Ivan Jakič Bili so grofje VišnjegorsM Razvaljeni višnjegorski grad je bil nekdaj sedež mogočne plemiške rodovine - Friderik Višnjegorski je leta 1575 skupaj s Herbertom Turjaškim padel v boju s Turki - V graščini pod grajskim gričem je danes dekliško vzgajališče Na vrhu kopastega griča nad Višnjo Goro so groije Višnjegorski v prvi polovici 12. stoletja sezidali mogočen stol-past grad, s katerega so upravljali svojo obširno posest na Kranjskem. Grofje so bili veja rodbine savinjskih grofov Breže-Selških. Najznamenitejša pripadnica te rodbine je bila sv. He-ma, ustanoviteljica krškega samostana, kasnejše škofije v Krki na Koroškem. Groije so se v naše kraje preselili po letu 1100 z gradu Fuchs v zgornji dolini Mure v Avstriji. Imenovali so se po gradu nad Višnjo Goro. Bili so najmogočnejši fevdalci na Kranjskem, saj je njihova posest segala od zgornje Krke, Višnje Gore in Litije do Gorjancev. Grof Adalbert Višnjegorski je od sorodnikov, gospodov de Pris, podedoval še obširne komplekse v Dolenjski marki, okoli leta 1200 pa je današnjo Belo krajino priključil deželi Kranjski. Višnjegorski grofje so tudi ustanovitelji cistercijanskega samostana v Stični (1146). Kako mogočni fevdalci so bili, kaže tudi podatek, da so imeli veli- ko gospoščin na Dolenjskem. Njihovi ministeri-ali so bili tudi vitezi Mehovski, Creteški, Mirenski, Hmeljniški, Pre-žeški, Lukenjski, Otoški in še mnogi drugi. Grofje Višnjegorski so bili vazali krške škofije in koroških vojvod Span-heimov, po izumrtju rodbine pa je gospoščina pripadla Habsburžanom. Ze omenjeni grof Adalbert se je leta 1189 udeležil tretje križarske vojne. Saracenski sultan Saladin si je podredil Sirijo, Mezopotamijo in Egipt. Leta 1187 je premagal krščansko vojsko pri Hitimu in zavzel Je- Valvasorjeva upodobitev starega višnjegorskega gradu ruzalem. Dve leti pozneje se je v Palestino odpravila križarska vojska, ki so jo vodili nemški cesar Friderik I. Ho-henstaufen (RdeCebra-dec), francoski kralj Filip II. Avgust in angleški vladar Rihard I. Plantagent (Levjesrčni). Nemška vojska je šla v Sveto deželo prek Srbije, Bolgarije in Bizanca. Po dolgotrajnem potovanju so junija 1190 prišli do reke Salef pri Se-levciji. Friderik Rdece-bradec je med prečkanjem reke utonil, zato se je večji del nemške vojske vrnil domov. V zgodovinskih kronikah ni*podatkov, ali se je grof Adalbert Višnjegorski odpravil dalje in se s križarji bojeval za Akro. Višnjegorski gospodje so v zgodovinskih virih omenjeni že leta 1136: grof Majnhalm de VVisilperc leta 1152, grad pa dve leti kasneje kot »castellum VVichsel-berg«. Po izumrtju rodbine sredi 13. stoletja so se po višnjegorskem gradu imenovali njihovi služnostniki, morda celo sorodniki mogočnih grofov. Od tega rodu vi-Snjegorskih vitezov so omenjeni vitezi Viljem (1284), Rudolf (1345) in Fridlejn (1450), ki so do izumrtja tega rodu (leta 1575) kot ministeriali služili Habsburžanom, Ortenburžanom, gori-škim in celjskim grofom in nato spet Habsburžanom, ki so višnjegorsko gospoščino zastavljali številnim plemiškim rodbinam. Vitez Žiga Višnjegorski in Ivan Kaci-janar, poveljnik lahke konjenice, sta se izkazala med najbolj pogumnimi branilci Dunaja pred Turki leta 1529, Friderik Višnjegorski in Herbert Turjaški pa sta leta 1575 padla v bitki pri Budackem. Turki so nosili njuni glavi v triumfalnem sprevodu po i *mwi • - ■' !?' ’ Višnjegorsko graščina v času, ko še niso zgradili nove ceste Carigradu. Leta 1573 je nadvojvoda Karel grad prodal Juriju Khislu, katerega sta nasledila Mihael Razvaline grajskega stolpa (Obe foto: Ivan Jakič) Pleskovič in Adam pl. Moscon. Leta 1631 pa so gospoščino kupili grofje Auersperg in jo obdržali do konca druge svetovne vojne. Od nekdaj mogočnega gradu s trinadstropnim bergfriedom, dvonadstropnim palacijem in drugimi objekti - grad je obdajalo renesančno obzidje z obrambnimi stolpi - je danes še najbolj ohranjena razvalina romanskega stolpa kvadratnega tlorisa (s stranicami, dolgimi 13 metrov in skoraj dva metra debelimi stenami). Do razvalin starega gradu nas pripelje še ohranjena grajska pot, ki vodi iz starodavnega naselja po strmem grebenu do vrha griča. Višnja Gora je leta 1478 dobila mestne pravice. Stari grad je propadel v 18. stoletju. Po izročilu so Auerspergi iz obdelanega kamenja grajskih razvalin leta. 1778 pozidali graščino Weixelberg. Ta še danes stoji v dolini pod graj- skim gričem. V dvonadstropnem poslopju s poudarjeno fasado je bila rezidenca TurjaCanov, nato pa sedež deželnega sodišča in državni uradi. Zdaj je v graščini dekliško vzgajališče. Pod Grmado v PešCe-niku pa so skromni sledovi tretje grajske zgradbe v Višnji Gori. Prvotni stolp (omenjen leta 1433) so pl. Galli leta 1546 prezidali v lepo graščino. Višenjski ali Turnški grad je nudil zatoCišCe protestantom, ki so se zbirali v grajski kapeli. V gradu so si v enonadstropni žitni kašči kmalu uredili luteransko kapelo, ki so jo meščani poimenovali »ajdovska cerkev«. Kasneje se je na gradu zvrstilo veC lastnikov, konec 19. stoletja pa je graščino Turn Weixelberg pridobila baronica Julia Righetti de Codelli (od tod ime Kodelijev grad). Graščina je pogorela med drugo svetovno vojno. 22. marca Vstop človeka v vesolje se je zgodil med prestižnim bojem med Rusi in Američani. Kot že tolikokrat v zgodovini je bil napredek posledica vojaških prizadevanj ali pa jim je bil vsaj podrejen. Oboroževalna tekma, ki se je razplamtela po zavezniški zmagi v drugi vojni in ob izbruhu hladne vojne, je vzpodbudila intenzivna prizadevanja, da bi vojaško-politi-čno obvladovali dogajanja na Zemlji. Poleg balističnih raket so v ta namen uporabljali tudi kontrolo iz vesolja. Za to so načrtovali in izdelali različne vrste satelitov. Ko so sateliti zadovoljili vojaške potrebe, so prišli prav tudi za civilne namene - za prenos radijskega in televizijskega signala, telezveze in navigacijo. Ves čas pa je tlela želja, ki je imela bolj znanstven in prestižen pomen - poslati v vesolje človeka. Tudi to je uspelo, in sicer najprej Rusom z Gagarinom, potem pa so tehnološko naprednejši Američani Rusom pobegnili in uspeli poslati človeka na Luno. Zanimivo je, da ta neverjeten dosežek sploh ni odmeval med množicami, pa tudi vesoljska prizadevanja so se hitro preusmerila v bolj razumne načine raziskovanja. Prvi korak v tej smeri je bilo vesoljsko letalo za večkratno uporabo, ki je pod imenom Columbia 22. marca 1982 opravilo svoj tretji polet. Danes se ti vesoljski čolnički uporabljajo za bolj ali manj miroljubne namene. JEDILNIK Slavko Adamlie goveja juha z jajcem piščančji zvitki z marelično marmelado riz Čokoladni puding Piščančji zvitki z marelično marmelado SESTAVINE: 4 piščančji zrezki po 120 g, majaron, 4 debele rezine Sunke, 4 koščki piščančjih jetrc, olje, sol, poper, 200 g riža, 1 kozarec (230 ml) mareličnih polovic v kompotu, zeleni poper, pikantna gorčica, peteršilj C AS PRIPRAVE: 40 minut Meso operemo, osušimo in narahlo potolčemo. Vsak piščančji zrezek obložimo z rezino Sunke, s koščkom piščančjih jetrc in ga potresemo z majaronom (svežim, če je mogoče). Zrezke zvijemo in jih spnemo z zobotrebci. Popečemo jih na vroči maščobi, solimo in popramo. Nato jih pokrite dušimo oziroma pečemo Se 15 minut. Medtem v slani vodi skuhamo riž. Marelice odcedimo, polovico jih zmešamo v mešalniku. Preostale marelice narežemo na rezine. Piščančje zvitke zalijemo s sokom iz mareličnega kompota in 200 ml vode ter jih pokuhamo. Dodamo marelični pire, poper in Se malo podušimo. Nato dodamo Se rezine marelic. Solimo, Ce je potrebno, in zacinimo s pikantno gorCico. Peteršilj sesekljamo in ga zmešamo s kuhanim rižem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan krompirjev pire z rumeno kolerabo sladko zelje sveZe kuhana pesa v solati Krompirjev pire z rumeno kolerabo SESTAVINE: 1 večja koleraba, 300 g krompirja, curry, 1/2 dl mleka, 2/2 dl kisle smetane, 1 žlica masla Kolerabo in krompir olupimo, skuhamo v slanem kropu in odcedimo. Oboje pretlačimo, dodamo mleko, maslo, smetano in za noževo konico curryja. KOMODOŠKI VARANI Igor Fabjan Zmaji še živijo Na plen prežijo skriti v grmovju ali v kotanjah, ki si jih izkopljejo sami, večje zverine pa lahko naenkrat pogoltnejo celega prašička ___- ■ . 1.........U-C’ •" -:'L. Otok Komodo Indonezija, dežela tisočerih otokov, me je že od nekdaj privlačila. Ko sem prvič bral knjige o tem vulkanskem arhipelagu, mi je v spominu še posebno ostal na videz nepomemben otoček Komodo, kjer se je v negostoljubnih razmerah ohranila nenavadna vrsta varanov. Ko sem pristal v milijonski prestolnici Džakarti, se mi je zazdel Komodo skoraj nedosegljiv. Zaradi enomseCne turistične vize sem sicer imel dovolj Časa, toda poleg neznatnega otočka, ki me je vabil udobno ugnezden med ra- zpotegnjeno Sumbavvo in vulkanskim Flore-som, sem želel spoznati tudi druge indonezijske otoke. Zgodbice o številnih zgodah in nezgodah domačih letalskih prevoznikov in rahlo zasoljene cene so me prepričale, da bo za začetek vlak še najprimernejše prevozno sredstvo. Oborožen s šopom banan, zavitkom keksov in plastenko vode sem se v zgodnjih jutranjih urah vkrcal na enega od vagonov ne vem veC katerega razreda. Sicer pa to tako ni bilo važno, saj si kot tujec prav povsod deležen radovednih po- gledov in množice vedno istih vprašanj, kar te bolj ali manj stalno spremlja povsod. V najboljšem primeru se režeči domačini zadovoljijo samo s pozdravom, kot je na primer; »Hello mister!« Sredi druge noči na poti Cez Javo sem trde sedeže kupeja zamenjal za mini avtobus všeCne japonske izdelave; ti so še najlažje kos ozkim otoškim cestam, ki so ponekod slabše od najslabšega kolovoza. Naslednji otok, Bali, smo s trajektom dosegli dobro uro kasneje. Skozi priprta okna sem ujel vibracije nenavadne glas- be, ki je obdajala pisani sprevod pred enim od neštetih vaških templjev, toda Komodo je bil še daleč. Bali mi ne uide, sem se utrujen tolažil, ko sem ob prvem svitu, ne vem katerikrat že na tej poti, prestopal v novi mali avtobus. Temu je spet sledila vožnja s trajektom,na Lomboku sem spet nekajkrat prestopil z avtobusa na avtobus, potem sem se spet vozil po morju in znova z avtobusi Cez Sumbavvo, dokler se nisem po dobrem tednu dni menjavanja raznih prevoznih sredstev na smrt utrujen znašel v vasici Sape. Preutrujen za številne zaupljive nasmeške in pozdrave sem se vkrcal še na trajekt, ki enkrat na teden vozi na Komodo, in pod večer kot ubit zaspal v eni izmed kolib na obali. Vonj po krvi je vidno vznemiril velike kuščarje, ki so se spokojno greli na opoldanskem soncu. Na videz okorne zverine so se začele zbirati in se stegovati proti mrtvi kozi, ki je ležala na robu previsa. Najve-Cji med njimi se je pognal v strmino in zaman hlastnil po vabljivem truplu. Za trenutek se je zazdelo, da mu bo uspelo, potem pa je z glasnim treskom omahnil nazaj med razdražene živali. Le-te so se nemirno prestopale in odpirale velike gobce, iz katerih so švigali razklani kačji jeziki, s katerimi so zaznavale bližino krvavečega plena. Končno je temnopolti domačin kozo zalučal med kuščarje, ki so v trenutku planili na borno gmoto mesa. Slišati je bilo le še hlastanje Čeljusti in pokanje kosti, za trenutek sem v okrvavljenih gobcih ugledal celo nogo, potem pa se je klobčič prepletajočih teles umiril in kuščarji so si spet nadeli podobo nedolžnih živali, ki uživajo blagodejno toploto sonca. Približno tako doživi srečanje z velikimi varani večina popotnikov, ki se znajde na tem negostoljubnem otoku. Komodoški varani ali zmaji, kot jim tudi pravijo domačini, živijo le tukaj in še na nekaterih okoliških otokih. So najvecji predstavniki družine varanov, razširjene po tropskih predelih Afrike, Azije in Avstralije. Z repom vred so dolgi Cez tri metre in tehtajo veC kot sto kilogramov. Živi jih še okoli 5000, med njimi pa je le kakšnih 500 plodnih samic. V ujetništvu težko preživijo in z njimi se ponašajo le redki živalski vrtovi na svetu. Eden izmed njih je tudi živalski vrt v Singaupu-ru, vendar pa tamkajšnji, nekaj veC kot meter dolgi primerki še zdaleč ne nudijo prave predstave o odraslih zverinah. Komodoški varani se hranijo s timorskimi jeleni in divjimi prašiči, ki jih je na otoku na pretek. Na plen prežijo •skriti v grmovju ali v kotanjah, ki si jih izkopljejo sami. Zadovoljni so tudi z mrhovino, ki jo z občutljivim vohom odkrijejo že od daleč. Plen zanesljivo izsledijo z dolgim razcepljenim jezikom, ki ga skupaj z jacobsonovim organom uporabljajo na isti način kot kače. Meso trgajo z močnimi čeljustmi in kremplji, hrane pa ne žvečijo, temveč požirajo kar cele kose. Večje zverine lahko naenkrat pogoltnejo celega prašička. Za prebivalce male ribiške vasice na otoku so varani prava nadloga, saj jim pogosto zadišijo njihove koze, ovce ali ribe. Nekajkrat so bili njihove žrtve tudi otroci, pred leti pa je na otoku izginil tudi eden izmed popotnikov ... Kljub neprijetnim sosedom ribici otoka nočejo zapustiti, saj so okoliške vode polne rib in jastogov. Danes je zalezovanje varanov na moC preprosta zadeva. Preden se odpraviš nad te zmaje, potrebuješ vabo, saj ne gre, da bi uboge zverine krmil s Čimerkoli. Pred leti, ko si moral za kozo ali ovco po-skrberti sam in ji tudi ročno prerezati vrat, je vse skupaj še dišalo po pravi pustolovščini. Da-‘nes pa za vse poskrbijo Čuvaji. Plačaš tistih nekaj tisoC rupij in se pridružiš procesiji popotnikov s kozo in vodičem na čelu, ki z dolgo rogovilo odganja preveč radovedne varane. Kljub dokaj pogostim obiskom turistov pa jim na sreCo še vedno bolj dišijo koze in jeleni kot pa žilavo meso popotnikov. Indonezijskim »zmajem« turisti zaenkrat še ne dišijo (Obe fotografiji: Igor Fabjan) Q35Taj e v slovenščin! fr* SLOVENIJA 1 Ziv žav, ponovitev P- Kovač: Kaj mora Sova opraviti spomladi Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 2/26 del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev TV konferenca Obzorja duha Slovenska ljudska glasbila in godci: Zvegla, 2. oddaja Ayllu, ansambel peruanske glasbe Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca Poročila Tvariete, ponovitev Filmsko popoldne Alo, 'alo!, 3/18 del angl. naniz., ponovitev, VPS 1445 Odletel bom, 16/21 del am. nadalj., ponov.,VPS 1510 velika pričakovanja, 1/6 del angleške nad., VPS 1555 TV dnevnik 1 Moja knjiga o džungli, 23/27 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev, VPS 1710 Kalejdoskop, ameriški film, VPS 1730 Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Podarim dobim, VPS 2025 Krka, poročilo o zdravju reke, VPS 2100 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200; Športni pregled (23.35) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Poglej in zadeni " -reu' dnu’ 3/5 del brazilske nadalj., ponov. Rolkarji iz Los Angelesa, ameriški film Poročila Ljubljana: finale SP v hokeju na ledu, skupina C, prenos tekme za 3. mesto Slovo Petra Vilfana Ljubljana: skupina G, prenos tekme za 1. mesto TV dnevnik 2, vreme, šport Pierre de Marivaux: Zmagoslavje ljubezni, posnetek predstave PDG Nova Gorica Glasbeni utrinek: Tomaž Rajteric, kitara Sova Hal Roach predstavlja: Ljubi jih in joči, 2/29 del ameriške burleske (CB) Odletel bom, 17/21 del ameriške nadaljevanke Hiša iz kart, 3/5 del finske nadaljevanke (do 00.25) kanala Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Doktor Jackle in Mr. Hyde, 1. del Greeni Luka, 2. del kanadske risanke, ponovitev Male živali Smithsonian, ponovitev 7. dela dokumentarne serije Ninja želve, 45. del Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi ance Session, ponovitev oddaje o plesu hedma oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo, 7. oddaja Video Grom, ponovitev Ehzije - oddaja o duhovnosti rhovno poveljstvo, angleški film Kdo tam poje, jugoslovanski film (do 01.00) koper Istrska paberkovanja RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper OtO Hrvaška 1 KOROŠKA Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazin Maša Parola e vita Zelena linija TG l’una in dnevnik Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes športni oddaji (15.50, 16.50) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti Nan.: Un commissario a Roma - Segreti d’uf-ficio (i. Nino Manfredi, F. Fabian) Aktualno: Tocca a noi (vodi Enzo Biagi) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: Canney Row (dram., ZDA ’82) RAI 2 Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale Aktualno: 4X7 Nedelja v cirkusu Variete: A časa nostra TG 4 vesti Film: Footloose (glas., ZDA ’84, i. K. Bacon) Film: Detective’s Story (krim., ZDA ’65) TG 4 vesti Nan.: II ritorno di Co-lornbo: Una ghigliotti-na per il ten. Colom-bo, vmes (19.00) vesti Film: Dimenticare Palermo (dram., 90), nato aktualna oddaja Kronika (vodi E. Fede) Film: Come rubare un milione di dollari e vi-vere felici (ZDA '66), vmes (23.30) vesti Nočni film CANALE 5 Na prvi strani Aktualno: Mattina 2, Nabožna oddaja vmes (8.00, 9.00) vesti Dok.: National Geo- Aktualno: Tvoj bližnji graphic Aktualno: Giorno di Aktualno: Reportage, festa (vodi S. Milo) 11.15 Arca di Noe (vo- Variete: E se fosse di Licia Colo) Dnevnik 2 Risanke: I Simpson TG2 Gulliver in vreme Glasbena oddaja: Su- Variete: E se fosse perclassifica Show, Film: Mi manda Pico- vmes (13.00) dnevnik ne (kom., It. ’83) Variete: Buona dome- Film: Fifa e arena nica (vodita Lorella (kom., It. ’48) Cuccarini, Marco Ca- Nogomet A lige lumbro, vmes (18.10) Vreme in dnevnik nan. Nonno Felice Šport Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful TV film: In fuga per la Variete: Solodidome- vita (dram., It. ’92, i. nica? G. Morandi, 1. del) Dnevnik in vreme Aktualno: Ciak, 22.50 Protestantizem Nonsolomoda Dok.: Ital. fotografija Aktualno: Italia do- Šport: Konjske dirke, manda maraton Rim-Ostia TG 5 dnevnik Film: Guerra, amore e fuga (kom., ZDA ’67) Parlamente in RAI 3 ITAL1A 1 Dober dan, Koroška Film: La figlia del Cor-saro Verde (pust. ’40) Koncert Rai 3 SP v smučanju Film: II segreto del la-go (pust., ZDA '51) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik . Aktualno: Italijani Šport: A giochi fatti Film: Tutte le ragazze lo sanno (kom., ’59) Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Film: Fracchia la bel-va umana (kom., ’81) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih Film v originalu Otroški variete A tutto volume Športna oddaja: Veliki golf Nan.: A-Team Odprti studio Športni oddaji: Grand Prix, 14.00 Vodic nogometnega prvenstva Odbojka A lige Domenica stadio Nan.: Poliziotto a quat-tro zampe Film: Arrivano i gatti (kom., It. ’80) I Film: La retata (kom., K IT Euronevvs SP v smučanju: moški tek 15 km Nan.: Le isole perdute Risanke SP v smučanju: moški superveleslalom Papežev blagoslov Nan.: Kelly - La gara di pešca Avtomobilizem F Indy: VN Avstralije Košarka: Ferrara-Reg-gio Emilia Neurejeni potopis Vremenska napoved Vesti: TMC News Film: REM - One Ex-periment (fant., ZDA '86, r. Ulli Lommel) Športna oddaja: Gola-goal (vodita Massimo Caputi, C. Morace, sodeluje Jose Altafini) TMC News in šport Film: Eternity (fant., ZDA ’89, i. J. Voight, Armand Assante) Film: Go Trabi Go (kom., Nem. ’91) Aktualno: CNN News (Jj ITALIA7 Nan.: Mike Hammer, investigatore privato Primavera insieme Fotomodella inverno Variete: Casino Casino Film: La citta dei fuo-rilegge (pust., ZDA '53, i. Jeanne Crain) Nan.: Attenti ai ragaz-zi, 16.30 Taxi Borsaffari Film: II ladro di Bagdad (fant., Fr.-It. ’60) Nan.: Samurai Film: Ali, mago d’Oriente (pust., ZDA '60, i. Dick Shavrn) Fotomodella inverno Šport: Fuorigioco Filmske novosti Film: Immersione ra-pida (vojni, ZDA ’53) © TELEFRIULI Rubrika o obrtništvu Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, 17.00 Out out Nan.: Gli infiltrati Športne vesti Nan.: Longstreet Rubrika: Zapestne ure Koncert za Neapelj Športne vesti # TELE 4 ZDA ’87, i. T. Hanks) Športna oddaja: Pres- (Se povezuje s sporedi sing (vodi R. Vianello) Italia 1) Variete: Mai dire gol Lastne oddaje: Šport, odprti studio in Kronika in komentar pregled tiska Dogodki in odmevi Horoskop Poročila Mannix, am. tv naniz. TV koledar Zapuščina Henryja Slika na sliko, ponovi- Russella, ponovitev tev angleške komedije Huckleberry Finn in Nočni sodnik, ameri- prijatelji, ponovitev ška tv nanizanka 24/26 dela Čarobna svetilka Risanka Daffy Duck, risanka Poročila Vohuna, am. nanizan. Hišni ljubljenčki Stanje stvari Sezamova ulica, 9. del Istrska paberkovanja Oddaja narodne glasbe TV dnevnik Poročila Mannix, ameriška na- H Sadovi zemlje nizanka BS Palček David, 11. del Nočni sodnik, ameri- H Oskar med detektivi ška tv-nanizanka ngtrt Risanka Pozdravi Broad Street, Operne arije angleški glasbena ko- Poročila medija; igrajo Paul Družinski zabavnik McCartney,Ringo Starr Trije novčiči v in drugi - Priložnost, vodnjaku, ameriški da spet slišite nekaj film uspešnic nekdanjih Zgodbe slavnega Dol- Beatlov... goušca, 3. del Dnevnik TV-fortuna Skrivnost vile Drake, Dnevnik 1 ponovitev ameriškega Ludvvig, 5., zadnji del pustolovskega filma nadaljevanke Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja ii ! : Avstrija 1 Cas v sliki Nenavadne prigode G. Topperja, ameriška komedija 0$ 0 Hrvaška 2 Lepote Češke Četrti kralj, 10. del Hobotnica, kviz TV koledar Tiny Toon Nedeljsko športno po- Mini čas v sliki poldne Beverly Hills, 90210 Sah Cas v sliki Tenis: ATP magazin Prijatelji: Mrtvaški Prvenstvo Hrvaške v ples boksu, posnetek Cas v sliki Rokomet: Finale za Zadnja podmornica, pokal Hrvaške, 2, pre- nemško/am./japonski nos film Dnevnik Šport, otvoritev iz Svet odkritij, 11., za- Schladminga dnji del Glas islama Dokler se ne snideva Hiša zlomljenih src, spet, 7/13 del angleške drama B.Shawa nadaljevanke Gustav Mahler: Pesmi Hrvaška nogometna li- za umrlimi otroki ga Poročila; Tisoč moj- Jazz/Horoskop strovin @ Madžarska DIMF Avstrija 2 Cas v sliki Super veleslalom, M, iz Kvitjella Dober dan, Koroška Športno popoldne Hooperman: Hudičevo povabilo Avstrija danes Cas v sliki Ste za šalo? Pogledi od strani Očka je kos nam vsem: Vesela četverka Ljubezen v St. Trapezu, francoska komedija Brank: Na lastno pest, ameriška tv kriminalka Poročila/Tisoč mojstrovin Za otroke Angleščina Nedeljski magazin Naj... nenavadni rekordi Južna Afrika Prebarvaj svoj voz, ameriški glasb, film Knjižni klub Baptistični verski program Disneyeve risanke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Telešport in reportaže z nogometnih tekem Dominique, francoski film za odrasle Portreti: Andrzej Wajda, režiser : = SATELIT SUPER 6.00 Hello Austria; 7,00 Super Shop: 8.00 Novice; 8.30 Tajska panorama; 9.00 Verska oddaja; 10.00 To je vaš dan; 10.30 Super Shop; 11.00 Hour of Power; 12.00 Super Shop; 13.00 Charisma TV; 13.30 E.R.F.; 14.00 The Mix; 14.30 Glose To The Edge; 15.30 Talkin' jazz; 16.30 Šport; 17.00 Dokumentarec; 17.30 O okolju; 18.30 Zahodno od Moskve; 19.00 Poslovne novice; 19.30 Evropski magazin; 20.00 Portrait of a Hit-man (ZDA 1977); 22.00 Novice; 22.30 Serle Noire; 23.30 High Aspi-rations; 24.00 Talking jazz; 1.00 The mix; 2.00 China News Euro-pe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun fac-tory; 12.30 Svet jutri; 13.00 Rokoborba; 14,00 Robin Of Sherwood 15.00 Trapper John; 16.00 Xposu-re; 16.30 Fashion TV; 17.00 Uk Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 21 Jump Street; 21.00 tace 2; 23.00 Wise-guy; 24.00 Hill Street Blues. EUROSPORT 8.30 SP v nordijskem smučanju 10.00 SP v alpskem smučanju 12.15 SP v smučarskih skokih 15.00 Konjeništvo; 17.00 lndycart 19.00 SP v alpskem smučanju 20.00 SP v smučarskih skokih 21.00 SP v nordijskem smučanju 22.00 Konjeništvo; 24.00 Boks. FilmNet 7.00 K-TV; 9.00 Asterix och Bauta-stensmalen; 11.00 Den slutliga domen; 13.00 Livsviktigt, doktorn; 15.00 Hall Tassarna Borta Fran Min Dotter; 17.00 K-TV; 19.00 Far-ligt Mote; 20,35 Bakom Kameran; 21.00 Dodlig Hemligeht; 22.35 Hollywood Babylon; 23.00 Sag ihte Att Det Ar Jag; 1.00 Sarakens Timmar. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 Week in Rock; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 Xpo; 14.00 The Big Picture; 14.30 Video; 18.00 The Pulse With Swat-ch; 18.30 Week in Rock; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes (vodi Paul King); 23.00 XPO; 23.30 Headdangers Bali (heavy metal rock); 1.00 Pure Cult Special; 2.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.00 Stoker Ace; 11.00 Conagher; 13.00 Triumph of the Heart; 15.00 Look Who's Talking Too; 16.55 In-fidelity; 18.30 Xposure; 21.00 Blackdraft; 23.15 Kili Me Again; 1.00 The E vil Dead; 2.25 A Row of Crows; 5.25 Emerald City. MOVIE CHANNEL 7.30 Atomic City; 9.00 The Flame of New Orleans; 11*00 My Friend Irma; 13,00 Support Your Local Sheriff; 15.00Las of the Red-Hot Lovers; 17.00 Las Vegas Hillyblllys; 19.00 Stepping Out; 21.00 Pump Up The Volume; 23.00 The Hot Spot; 1.10 Avvakenings; 3.15 Who Shot Patakago? PR0 7 5.30 Serije: Lassie, 5.55 VVorld Safari, 6.45 Tisoč milj prahu, 7.35 Pogrešani med dvema svetovoma; 8.45 Hodila sem z zombijem (srh., ZDA 1943); 10.00 Cvetje groze (fant., VB 1963); 11.45 Mash; 12.15 Show Billa Cosbyja; 12.45 Blagoslovljena dvojica; 13.40 VVorld Safari; 14.40 Cook in Peary: Dirka na Severni pol (ZDA 1983); 16.35 Ubijalcev mrtvaški ples (VB 1955, i. Mia Farrovv); 18.30 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20.00 Poročila; 20.15 Tootsie (kom., ZDA 1982, i. Dustin Hoffman, Jessica Lange); 22.35 Umor s sistemom (krim., ZDA 1990); 0.15 Nero VVolfe; od 1.05 do 4.15 Poročila, Mike Hammer SATI 4.50 Štirje mušketirji (VB 1974); 6,35 Za otroke; 8.15 Ponovitve; 12.10 Čudovite slike iz živalskega sveta; 12.40 Po sledovih vsemogočnega; 13.10 Black - Črni blisk; 13.40 King Kong - Demoni iz vesolja (Jap. 1973); 15,05 Skrivnost Inkov (ZDA 1954, i, Charlton He-ston); 17.00 Tarzan; 17.30 Baywatch - Kopališki mojstri iz Malibuja; 18.30 Kolo sreče; 19.20 Nogomet; 20.15 Fergie in An-drew : Škandal v palači (ZDA 1992); 22.00 Pogovor v stolpu; 23.15 Tenis; 2.50 Pregled programa, Videotext, i JV SLOVENIJA \ / NOCOJ OB 21.10 Krka - poročilo o zdravju reke Dokumentarni film o dolenjski reki Krki režiserja in scenarista Filipa Robarja - Dorina šno mesto ie re- s a nanrpi fejra* »Kakšno mesto je rekam in vodi, zibelki življenja, odmeril naš as m mi z njim,« se spra-U c,av*;or dokumentarnega hlma o reki Krki, ki je nastal v koprodukciji Do-umentarnega programa IV Slovenija in Filmal , 0 »Pregledali smo še naprej uničeval. »Reka, ki je bila nekoč ponos in pojem za lepoto, je danes samo še kup od —u. »negieaaii smo rat^v31^1^8^®83 gradiva, kup od- RE****® { «2 S® CemS av,\n člankov, pri padkov, .......-------------------------------------- Ral 6r™1 le veliko poma- strupenih snovi, nepre- ka, ne smemo dovoliti, ristkAl in soscena" čiščene kemične in bio- da ostane kloaka, od ka-Qor.a A eSa Valič,« pravi loške odplake. Organ- tere z gnusom odvrne-nai 0 nastajanju svojega sko, anorgansko in bio- mo pogled in nemočno nee °JfiSe8a dokumentar- loško onesnaženje več- dvignemo roke. Lahko jo nov ma J® ^eta 1957 le kratno presega samoti- rešimo in to moramo Dožo^Vhl^ zdravnlL dr. stilno moč reke. Ljudje, storiti,« pravi Filip Ro-sk . Dlak v svoji razi- ki smo tako močno in bar Dorin, ki je prav zato ki Vp U8°tovil> da reki Kr- usodno posegli v njeno posnel tudi film o Krki, bole™21 Sm.Hno nevarna življenje, smo za to v upanju, da bo z njim zen, Ce jo bo »razvoj« odgovorni. To je naša re- osvestil ljudi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16,00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15,30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17,30 Naš gost; 18,30 Srečanje zborov; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes ak- tualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1, programa; 19.00 Večer na 2.; 19,30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Slovenski oktet; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 19.35 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe; 22.05 Literarni portret; 22.30 Sopran s poslanstvom: Barbara Hendricks; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30,17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonc.a; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11,00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenske- ga tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Skrivnost šepetajočega otoka ( Enid Blyton, r. Adrijan Rustja, 2. del); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12,00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. Boris Kobal 6. oddaja, ponovitev); 14,45 Znani ansambli; 15,00 Iz krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 18.30 Potpuri; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (prov. Janez Tratar); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. 6.00 Otroške oddaje in serije; 8.30 Risanke: Dolina dinozavrov, Zgodbe o duhovih, Scooby Doo; 9.55 Umetnost in sporočilo; 10.00 VVonder VVoman; 11.00 Nazaj v preteklost; 12.00 Tropical Heat; 13.00 Moj oče je z drugega planeta; 13.30 Goliat iz Retorte (kom.. ZDA 1975); 15.45 Flash -Rdeči blisk; 16.45 Lovci na zlato boginjo (pust.. It. 1985, i. Lee van Cleef); 18.45 Poročila; 19,10 Dan kot noben drug, potovalni kviz -danes, Tasmanija; 20.15 Bo to storil ali ne?; 22.00 TV Spiegel; 22.40 Prime Time - Pozna izdaja; 23.00 Happy Playboy Hour; 23,30 Ljubezenske ure; 24,00 Kanal 4, Dvojno življenje - sedem kratkih filmov iz evropskih držav; 0.35 Nočni program: Moj oče je z drugega planeta, 1.00 Strašno prijazna družina, 1.30 Kdo je šef?; 2.00 Hans Meiser; 3,00 Eksplozivno; 3,25 Umor je napisala; 4.15 Dobri časi, slabi časi; 5.10 Sef. Premiere 8.00 Klasične risanke; 8.30 Zasebni detektiv Sax, ris.; 9.55 Hol-lywoodski koreograf; 10.55 Men at Work (ZDA 1990); 12.30 The Kids in the Hall: 13.00 0137; 13.30 Showbiz; 14.00 Hokej; 17 00 Nevarno kipenje (ZDA 1991, i Kea-nu Reeves, Patrick Swayze)); 19.00 Kino; 19.30 tvtv; 20.00 Premiere; 20.15 My FX 2 - Smrtonosne iluzije (ZDA 1991, i. Bryan Brown, Brian Dennehy); 22.00 Mračno sonce (sr., It. 1990, i, Michael Pare, Jo Champa); 23.50 Skipper (Nem., 1990, i. Jurgen Prochnovv); 1.25 Po trdi poti (ZDA 1991); 3.15 Keep on Running (ZRN 1991); 4.50 Nameless - Total Terminator (ZDA 1990); 6.25 Dežela lemurjev, polopice z Madagaskarja, Nedelja, 21 . marca 1993 EVROPA / VEČINOMA SONČNO IN RAZMEROMA TOPLO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOI K0BENH/ LONDON O PRAGA O PARIZ MUNCHEN 0 DUNAJ S LJUBLJANA 1 Q BUDIMPEŠTA I O ZAGREB SOFIJA O ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI VČERAJ MOSKVA O * O MINSK O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O KIJEV 1 j pod -20 C°LZj-20/-10 C" j-10/0 C° L ]o/10 C° 110/20 C6 ■20/30 C°*nad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta sneg megla DANES VREMENSKA SLIKA jugozahodnimi vetrovi Območje visokega zraC- topel, a bolj vlažen zrak. nega pritiska nad Sredozemljem in Balkanom topla hladna okluzija flabj: ..... fronta fronta V višinah priteka k nam z iooo TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... OSLO........ STOCKHOLM... K0BENHAVN... MOSKVA...... BERLIN...... VARŠAVA..... LONDON...... AMSTERDAM... BRUSELJ .... BONN........ FRANKFURT... PARIZ....... DUNAJ....... MUNCHEN..... ZURICH...... ŽENEVA...... RIM......... MILAN....... BEOGRAD..... NICA........ BARCELONA... BUKAREŠTA... CARIGRAD.... MADRID...... LIZBONA..... ATENE....... LARNAKA..... TUNIS....... ALŽIR....,.. MALTA....... JERUZALEM... KAIRO....... -3/6 1/6 3/8 5/8 0/4 4/10 3/6 1/13 0/9 1/10 -4/12 -3/14 2/14 0/16 -2/13 0/16 5/17 12/17 8/22 3/15 8/14 7/17 2/17 6/U 7/21 11/20 11/18 6/19 8/22 10/26 11/20 3/12 9/19 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.03 in zašlo ob 18.16. Dan bo dolg 12 ur in 13 minut. Luna bo vzšla ob 04. uri 54 minut in zašla ob 16. uri 46 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 2.42 najnižje -33 cm, ob 8.30 najvišje 33 cm, ob 14.34 najniže -44 cm, ob 20.54 najvišje 47 cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -39 cm, ob 8.58 najvišje 35 cm, ob 14.57 najnižje -47 cm, ob 21.12 najvišje 49 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO IN TOPLO BO, LE NA ZAHODU SE BO POOBLAČILO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 2/18 TRST........ 10/16 CELOVEC.... -1/16 BRNIK....... 1/19 MARIBOR.... 3/19 CELJE....... -2/19 NOVO MESTO 2/19 NOVA GOR.... 3/22 MUR. SOBOTA 0/18 PORTOROŽ..... 6/21 POSTOJNA..... -2/19 IL. BISTRICA. 0/21 KOČEVJE...... 0/20 ČRNOMELJ... 1/19 SL. GRADEC... -1/17 BOVEC........ 4/21 RATEČE....... -2/18 VOGEL...... 6/10 KREDARICA 0/3 VIDEM...... 7/21 GRADEC..... 0/17 MONOŠTER... 3/17 ZAGREB..... 5/18 REKA........ 12/17 V SLOVENIJI: Sprva bo pretežno jasno, SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo popoldne se bo v zahodnih krajih postop- sončno in toplo vreme, le v severni Italiji in no pooblačilo. Pihal bo jugozahodni veter, ob severnem Jadranu se bo pooblačilo, Najniže jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 17-23° C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan A * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% nad 80% *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: V ponedeljek bo v OBETI: V torek bo še bolj oblačno z vzhodnih krajih še sončno in toplo, manjšimi padavinami v zahodnih drugod bo zmerno do pretežno krajih, oblačno, v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihali jugozahodnik. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m^ zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 83 81 103 128 114 64 Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona 1 135, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 31, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 98, Sora Suha: 94, Ljubljanica Moste: 38, Savinja Laško: 87; Krka Podbočje: 73, Kolpa Radenci: 82, Soča Solkan: 172. ___. /A HOROSKOP Alvlvri;i„7,11' V/t'1' M mt. M 2-~ Žveplo v gorivu pri gorenju zgori tako, da iz 1 g zve-pla nastanetga 2 g žveplovega dioksida. Primerjava zv -plovega Števila med posameznimi gorivi je podana spodnji razpredelnici: gorivo lignit Velenje Žveplovo število (g zvepla/MJ] 1.6 rjavi premog Zagorje 0.6 rjavi premog Trbovlje 2.5 sedanji standard predlog standarda ekstra lahko olje 0.24 0.07 lahko olje 0.48 0.25 srednje olje 0.76 0.25 Tone Planinšek /Rmblika»PrimrM dnevnik VIDELI SMO TENKOČUTNA IMPRESIJA/ NAS GOST AR-°HIE LEACH - CARY GRANT / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA / dogaja SE...: TUDI TO JE AMERIKA SPOZNAJMO SE ...: BREDA KOVIC / KANAL A: FILMSKI SPORED PRIHODNJI TEDEN/ KINO DOMA: VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / ESAD BABACIC: SOLZE Sl BRIŠEJO BREZ BESED m SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDEUE, 21.3., DO SOBOTE, 27.3.1993 Ko se poslavljamo v pričakovanju Ot tvari v življenju se spreminjajo, nov dan je drugačen od vsakega prej-snjega in vsaka novost pomeni potrditev bitja, iako vse vas, ki ste v teh Fesecih postali tudi oralci Monitorja, obve-Cam, da je naša priloga v taksni obliki, kot ste je ^ajeni, pred vami za-dujic. Odslej bomo za /tedalce pripravljali te- ‘cuaice pripravljali te-enski pregled filmskih sPpredov, ki bo nati-®Fen v nedeljski izdaji. vAe novosti, ki jih v elektronskih medijih ni- 1 ui0r n* mal°’ Pa boste lahko spremljali ob ponedeljkih na posebni shani Republike, i osemnajstih številkah TV Monitorja smo Predstavili prav toliko Ustvarjalcev programa Ua slovenski nacionalni eleviziji, spoznali ste marsikatero zakulisje verne utrdbe sredi mesta u? imeli priložnost pre-irati vesti o novostih, ki aP se in se še bodo zgo-uile v slovenskem televizijskem medijskem pro- Ntarsikdaj smo, po Fpenju nekaterih televizijcev, posegli »preglo-oko« eeš da odkrivamo tvari, ki niso za sakngar oci in ušesa. Pa ondar tudi ta ustanova oeiuje zavoljo ljudi, gledalcev, ki so prav z snovno dejavnostjo te nstitucije, ustvarjanjem Programa, nezadovoljni. T° marsikaterega upo-abnika - naročnika zagotovo zanima, zakaj se Pravzaprav ob vsem tem upgajanju nič ne zgodi. el 10m pisanje nikakor ni ovo. Je vabilo k branju rugace oblikovanega Prostora, ki je v Republi-i1 uamenjen radiu in te-viziji. Drugačni podobi na pot: na zdravjef natasa nardin FILMI KALEJDOSKOP TVS1, nedelja -17.30 ROLKARJI IZ LOS ANGELESA TVS2, nedelja - J1.30 KAVBOJ IN DAMA TVS1, ponedeljek -15.20 DETEKTIV TVS2, torek - 23.45 EVROPA TVS1, sreda-20.25 BENNVJEV PROSTOR TVS1, četrtek-15.15 UBIJALSKI MAGNUM TVS1, petek - 20.25 DO ZADNJEGA DIHA TVS2, petek - 23.40 ^111^ ŠPORT HOKEJ: LJUBLJANA-SP SKUPINE C tekma za 3. mesto TVS2, nedelja -13.25 FINALE SP SKUPINE C tekma za 1. mesto TVS2, nedelja -16.25 SMUČANJE OPDAL - slalom 1. vožnja - 09.55 2. vožnja -13.00 TVS2, torek SMUČARSKI SKOKI: PLANICA - FINALE SV. POKALA-ekipno TVS2, sobota - 09.20 m ® RAI 1 RETE 4 ® TMC RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: E se fosse Film: Mi manda Pico-ne (kom., It. ’83) Film: Fifa e arena (kom., It. '48) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme Protestantizem Dok.: Ital. fotografija Šport: Konjske dirke, maraton Rim-Ostia Film: Guerra, amore e fuga (kom., ZDA ’67) * lo Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geo-graphic Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe (vodi Licia Colo) Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona dome-nica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 TV film: In fuga p er la vita (dram,, It. '92, i. G. Morandi, 1. del) Aktualno: Ciak, 22.50 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda TG 5 dnevnik Parlamento in /7/ ITALIA 7 Nan.: Mike Hammer, I investigatore privato l:Kii| Primavera insieme Fotomodella inverno Variete: Casino Casino ^ RAI 3 ITALIA 1 Film: La figlia del Cor-saro Verde (pust. ’40) Koncert Rai 3 SP v smučanju Film: II segreto del la-go (pust., ZDA ’51) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani Šport: A giochi fatti Film: Tutte le ragazze lo sanno (kom., ’59) Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, Spčrt Film: Fracchia la bel-va umana (kom., ’81) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih Film v originalu Otroški variete A tutto volume Športna oddaja: Veliki golf Nan.: A-Team Odprti studio Športni oddaji: Grand Prix, 14.00 Vodic nogometnega prvenstva Odbojka A lige Domenica stadio Nan.: Poliziotto a quat-tro zampe Film: Arrivano i gatti (kom., It. ’80) Film: La retata (kom., ZDA '87, i. T. Banks) Športna oddaja: Pres-sing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol Šport, odprti studio in pregled tiska Film: La citta dei fuo-rilegge (pust., ZDA '53, i. Jeanne Crain) Nan.: Attenti ai ragaz-zi, 16.30 Taxi Borsaffari Film: 11 ladro di Bagdad (fant., Fr.-It. ’60) Nan.: Samurai Film: Ali, mago d'Oriente (pust., ZDA '60, i. Dick Shawn) Fotomodella inverno Šport: Fuorigioco Filmske novosti Film: Immersione ra-pida (vojni, ZDA ’53) © TELEFRIULI Rubrika o obrtništvu Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, 17.00 Out out Nan.: Gli in filtrati Športne vesti Nan.: Longstreet Rubrika: Zapestne ure Koncert za Neapelj Športne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi ® Koper DfD Hrvaška 1 Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Euronews Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 SP v smučanju: moški Otroški variete: La Družina Bradford tek 15 km Banda dello Zecchino Nedeljski koncert: Nan.: Le isole perdute B Zelena linija magazin Simfonični orkester Risanke IMA Maša Scale SP v smučanju: moški njR Parola e vita Aktualno: 4X7 superveleslalom m Zelena linija Nedelja v cirkusu Papežev blagoslov TG l’una in dnevnik Variete: A časa nostra Nan.: Kelly - La gara Variete: Domenica in, TG 4 vesti di pešca (vodita T. Cotugno, A. Film: Footloose (glas., Avtomobilizem F Parietti), vmes športni ZDA '84, i. K. Bacon) Indy: VN Avstralije oddaji (15.50,16.50) Film: Detective’s Story Košarka: Ferrara-Reg- Dnevnik in 90. minuta (krim., ZDA ’65) gio Emilia Vreme in dnevnik TG 4 vesti Neurejeni potopis Športne vesti Nan.: 11 ritorno di Go- Vremenska napoved Nan.: Un commissario lombo: Una ghigliotti- Vesti: TMC News a Roma - Segreti d’uf- na per il ten. Colom- Film: REM - One Ex- ficio (i. Nino Manfre- bo, vmes (19.00) vesti periment (fant., ZDA di, F. Fabian) Film: Dimenticare Pa- '86, r. Ulli Lommel) Aktualno: Tocca a noi lermo (dram., 90), na- Športna oddaja: Gola- (vodi Enzo Biagi) to aktualna oddaja goal (vodita Massimo Športna nedelja Kronika (vodi E. Fede) Caputi, C. Morace, so- Dnevnik 1 Film: Come rubare un deluje Jose Altafini) Športna oddaja milione di dollari e vi- TMC News in šport Dnevnik in vreme vere felici (ZDA ’66), Film: Eternity (fant., NoCni rock vmes (23.30) vesti ZDA '89, i. J. Voight, Film: Canney Row NoCni film Armand Assante) (dram., ZDA ’82) M Film: Go Trabi Go (kom., Nem. ’91) Aktualno: CNN News UbI CANALE5 Horoskop Mannix, am. tv naniz. Zapuščina Henryja Russella. ponovitev angleške komedije NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Čarobna svetilka Daffy Duck, risanka Vohuna, am. nanizan. Stanje stvari Istrska paberkovanja TV dnevnik Mannix, ameriška nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv-nani zanka Pozdravi Broad Street, angleški glasbena komedija; igrajo Paul McCartney,Ringo Starr in drugi - Priložnost, da spet slišite nekaj uspešnic nekdanjih Beatlov... Dnevnik Skrivnost vile Drake, ponovitev ameriškega pustolovskega filma ramp Avstrija 1 Poročila TV koledar Slika na sliko, ponovitev Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 24/26 dela Risanka Poročila Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 9. del Oddaja narodne glasbe Poročila Sadovi zemlje Palček David, 11. del Oskar med detektivi Risanka Operne arije Poročila Družinski zabavnik Trije novčiči v vodnjaku, ameriški film Zgodbe slavnega Dol-goušca, 3. del TV-fortuna Dnevnik 1 Ludvvig, 5., zadnji del nadaljevanke Sedma noc Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja Čas v sliki Nenavadne prigode G. Topperja, ameriška komedija Dt 0 Hrvaška 2 Lepote Češke Četrti kralj, 10. del Hobotnica, kviz TV koledar Tiny Toon Nedeljsko športno po- Mini Cas v sliki poldne Beverly Hills, 90210 Sah Cas v sliki Tenis: ATP magazin Prijatelji: Mrtvaški Prvenstvo Hrvaške v ples boksu, posnetek Cas v sliki Rokomet: Finale za Zadnja podmornica, pokal Hrvaške, Z, pre- nemško/am./japonski nos film Dnevnik Šport, otvoritev iz Svet odkritij, JI., za- Schiadminga dnji del Glas islama Dokler se ne snideva Hiša zlomljenih src, spet, 7/13 del angleške drama B.Shavva nadaljevanke Gustav Mahler: Pesmi Hrvaška nogometna li- za umrlimi otroki ga Poročila; Tisoč moj- Jazz/Horoskop strovin Avstrija 2 Čas v sliki Super veleslalom, M, iz Kvitjella Dober dan, Koroška Športno popoldne Hooperman: Hudičevo povabilo Avstrija danes Cas v sliki Ste za šalo? Pogledi od strani Očka je kos nam vsem: Vesela Četverka Ljubezen v St. Trapezu, francoska komedija Brank: Na lastno pest, ameriška tv kriminalka Poročila/Tisoč mojstrovin @ Madžarska Za otroke Angleščina Nedeljski magazin Naj,., nenavadni rekordi Južna Afrika Prebarvaj svoj voz, ameriški glasb, film Knjižni klub Baptistični verski program Disneyeve risanke Kolo sreCe, kviz Teden Dnevnik Telešport in reportaže z nogometnih tekem Dominique, francoski film za odrasle Portreti:Andrzej Wajda, režiser QJTd~aje v slovenščini Ir SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev P. KovaC: Kaj mora Sova opraviti spomladi Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 2/26 del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev TV konferenca Obzorja duha Slovenska ljudska glasbila in godci: Zvegla, 2. oddaja Ayllu, ansambel peruanske glasbe Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca Poročila 13.05 14.45 15.10 15.55 17.00 Tvariete, ponovitev Filmsko popoldne 'Alo, 'alol, 3/18 del angl. naniz., ponovitev, VPS 1445 Odletel bom, 16/21 del am. nadalj., ponov.,VPS 1510 Velika pričakovanja, 1/6 del angleške nad., VPS 1555 TV dnevnik 1 17.10 17.30 19.17 19.30 20.05 20.25 21.10 21.50 22.15 Moja knjiga o džungli, 23/27 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev, VPS 1710 Kalejdoskop, ameriški film, VPS 1730 Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Podarim dobim, VPS 2025 Krka, poročilo o zdravju reke, VPS 2100 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200; Športni pregled (23.35) fr* SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Poglej in zadeni S.de Abreu: Na dnu, 3/5 del brazilske nadalj., ponov. Mostovi Rolkarji iz Los Angelesa, ameriški film Poročila Ljubljana: finale SP v hokeju na ledu, skupina C, prenos tekme za 3. mesto Slovo Petra Vilfana Ljubljana: skupina C, prenos tekme za 1. mesto TV dnevnik 2, vreme, šport Pierre de Marivaux: Zmagoslavje ljubezni, posnetek predstave PDG Nova Gorica Glasbeni utrinek: Tomaž Rajterič, kitara Sova Hal Roach predstavlja: Ljubi jih in joči, 2/29 del ameriške burleske (CB) Odletel bom, 17/21 del ameriške nadaljevanke Hiša iz kart, 3/5 del finske nadaljevanke (do 00.25) A KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Doktor Jackle in Mr. Hyde, 1. del* Srečni Luka, 2. del kanadske risanke, ponovitev Male živali Smithsonian, ponovitev 7. dela dokumentarne serije Ninja želve, 45. del Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance Session, ponovitev oddaje o plesu •Sedma oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo, 7. oddaja Video Grom, ponovitev Elizije - oddaja o duhovnosti Vrhovno poveljstvo, angleški film Kdo tam poje, jugoslovanski film (do 01.00) 18 KOPER 18.15 Istrska paberkovanja koroška 13.45 Dober dan, Koroška lifflBB NEDELJA, 21. MARCA 1993 ■. FILM DOKUMENTARNA GLASBENA S NADALJEVANKA LJ OTROŠKA ©O RAZVEDRILNA S INFORMATIVNA ™ ODDAJA ^ ODDAJA LMJ ODDAJA ŠPORT H TV SLOVENIJA 1 15.55 m 1 VELIKA PRIČAKOVANJA, U angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 1 17.30 Nadaljevanko Velika pričakovanja, nastalo po romanu Charlesa Dickensa, odlikuje odlična igralska zasedba. Ob Anthonyju Hopkinsu, ki igra pobeglega ujetnika Magwicha, bomo lahko občudovali tudi znano igralko Jean Simmons v vlogi gospodične Havisham. V ospredju zgodbe je deček Pip, ki mu srečanje s pobeglim zapornikom popolnoma spremeni življenje... KALEJDOSKOP, ameriški film Kalejdoskop je nekoliko posodobljena, detektivsko obarvana melodrama s presenetljivim koncem. Premožnemu Arthurju se pred smrtjo »oglasi vest«, pred leti je namreč dal v posvojitev različnim starSem tri sestrice, hčerke nesrečno preminulega prijateljskega para. Pred smrtjo si želi, da bi se sestre medsebojno spoznale in da bi se tudi sam z njimi Se enkrat srečal. Zato najame detektiva, ki naj bi sestre poiskat in jih pripeljal na družinsko srečanje. Mlade ženske imajo do skupnega srečanja zelo različen odnos. Ob njihovem snidenju se razkrije dolgo skrivano ozadje družinske tragedije. TV SLOVENIJA 2 11.30 ROLKARJI IZ LOS ANGELESA, ameriški film Današnji film bo prav gotovo po okusu mladih gledalcev. Ameriški vrstniki jih bodo navdušili s svojo vratolomnostjo in spretnostjo, pri čemer seveda ne bo manjkalo agresivnosti. Dodatni naboj filma pa je za Ameriko tako značilna konkurenčnost posameznih skupin, ki se med seboj sovražijo in spopadajo. V Los Angelesu se pripravljajo na tekmovanje rolkarjev: gre za prestiž, slavo in tudi za občudovanje, ki ga bo požel zmagovalec in z njim njegova skupina. . Zato je mrzlica med rolkarji vsak dan večja in dve skupini se srdito spopadeta med seboj. Agresivni in nastopaški fantje so pripravljeni uničiti svoje nasprotnike z najbolj podlimi in brutalnimi metodami. TV SLOVENIJA 2 20.05 ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI, predstava PDG Nova Gorica Gledališče francoskega dramatika Pierra de Marivauxa je oder ljubezni. Iz dvoumnosti in večne nepomirljivosti ljubezenske strasti je ustvaril gledališče iskrenosti in prevar, resnice in videza. Takšna, vseskozi dvojna, erotična in politična je tudi igra, ki jo snuje junakinja Zmagoslavja ljubezni, princesa Leonida (Jožica Avbelj ). Njen načrt je zgladiti politični spor, pri tem pa je pomembnejše sredstvo, s katerim junakinja doseže svoj ciij. RETE 4 16.00 DETECTIVE’S STORY (Harper) ZDA 1966, režija Jack Smight, igrajo Paul Nev/man, Lauren Bacall, Julie Harris, Arthur Hill Bogata Elaine Sampson najame detektiva Lewa Harperja, da bi poizvedel, zakaj je njen mož skrivnostno izginil. Harper, s pomočjo odvetnika Gravesa, pa odkrije veliko zločinsko organizacijo... Film so posneli po romanu Rossa Mac Donalda, ki se je očitno zgledoval po Chandlerju. Harper spada v klasični žanr ameriškega črnega filma, ki je bil posebno popularen v štiridesetih letih letih. Nesrečni detektiv spominja namreč večkrat na Philipa Marlowa, ki ga je oživel Humphrey Bogart. VIDEU SMO Tenkočutna impresija od nekoč do danes Brez večjega pompa, kot ga nekateri uredniki nemalokrat namenjajo oddajam, ki tega po svoji kvaliteti sploh ne zaslužijo, je pretekli ponedeljek tiho kakor barjanska megla zdrsnila prek naših malih zaslonov kulturno-zgodovinska freska scenaristke in režiserke Brede Kovič Moje Krakovo -moje Trnovo. Z izrednim, pretanjenim občutkom za našo kulturno dediščino je Breda Kovic tokrat odkrivala še dandanes v sanje ovit predel našega me- sta: Krakovo na eni in Trnovo na drugi strani reke Ljubljanice. Njen pogled je segel daleč v našo preteklost, vse tja do mostiščarjev. Nato pa je tkala niti življenja, ki se je pretakalo v teh dveh naseljih skozi stoletja: poetično, ljubeče, z občutkom za vse lepo, vredno in trajno je sestavila kulturnozgodovinski mozaik in pri tem odstrnila vse tiste skrivnosti teh krajev, ki jih mimoidoči na svoji vsakdanji poti ne opazi. Žal pa je bila njena naklonjenost do teh krajev močnejša od kritične presoje. Zato se je avtorici njena bogata izkušnja razdrobila in izgubila dramaturški lok izpovednosti. Njena spoznanja in odkritja je v vsej popolnosti na svoj način dopolnila in obogatila kamera v rokah snemalca Bojana Kastelica. Med današnjimi zidovi je odgrnil vso preteklost in lepoto nekdanjih dni, občutja pričaral z igro svetlobe in barv, z detajli ustvaril nova podobe in spoznanja. TONESCUKA . _ ® RAI 1 ® RETE 4 ® TMC 1 | Koper OtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Ad- Euronevvs Mannix, am. tv naniz. Dobro jutro na, vmes dnevnik dams, 6.50 Bradford, Nad.: Doppio imbro- Pozdravi Broad Street, Poročila, Zgodbe iz Film: La risaia (dram., 7.40 Jeffersonov! glio, 9.45 Potere, 10.15 ponovitev filma Monticella, 88. del It. ’56),vmes vesti Nad.: General Hospi- Terre sconfinate Nočni sodnik, ameri- Poročila Vremenska napoved tal, 8.40 Marilena, Qualita Italia ška tv nanizanka TV šola Nan.: Cuori senza eta, 9.55 Ines, 10.50 Variete: Tappeto vo- TV novice Ali ste vedeli?: La signora in giallo, Amanda, 11.50 Cele- lante Čarobna svetilka: Čokolada, 6/8 del vmes (12.30) vesti ste, (9.30) vesti Dok.: Prijateljska nara- Popotovanje skozi čas, Poročila Dnevnik in Tri minute B Kviz: 11 pranzo e servi- va angleški mladinski tv Ko se svet vrti, 88. del B Fatti, misfatti e... m to, (13.30) TG 4 vesti Vreme (tudi ob 13.45, film nanizanke B Kulturne aktualnosti B Buon pomeriggio 15.45,17.45) Vohuna, am. naniz. Monofon Dok.: Ko ne bi bilo le- Nad.: Sentieri, 15.05 La spesa di VVilma Studio 2 šport Poročila sa, 15.00 Drevesa in Grecia, 15.45 Anche i Film: La ruota di scor- Primorska kronika Slika na sliko ljudje ricchi piangono ta della signora Blos- TV dnevnik Dokler se ne snideva Variete: Buon fortuna Aktualno: Lui lei l’al- som (kom., VB ’68, i. Mannix, ameriška tv spet, ponovitev 7/13 7 dni v Parlamentu tro, nato vesti Shirley MacLaine) nanizanka dela Mladinski variete: Big! Aktualno: C’ eravamo Risanke NoCni sodnik, ameri- Poročila Epizode iz Biblije tanto amati Kuharski recepti: Šale, ška tv nanizanka Učimo o Hrvaški: Po Dnevnik 1 Nad.: La signora in ro- pepe e fantasia Ponedeljkov športni Hrvaškem Zagorju, 3 Aktualno: Italija, na- sa, vmes (19.00) vesti TMC News - Vesti pregled Huckleberry Finn in vodila za uporabo Kviz: 11 nuovo gioco TV film: Alamo - 12 TV dnevnik prijatelji, 25/26 del Dok.: Kvarkov svet delle coppie giorni di gloria (zgod., Diada Castellera - živa Hrvaška država in lju- Vreme in dnevnik Nad.: Micaela ZDA ’87, r. Burt Ken- piramida, katalonski dje Tribuna za referen- Film: Mosquito Coast nedy, i. J. Arness.Raul dokumentarni film Poročila dum, nato Šport (dram., ZDA ’86, i. Julia, 1. del) Skrivnostno bodalo, Danes v Saboru Film: Tango & Cash Harrison Ford, vmes Inviato speciale ameriška kriminalka - Santa Barbara, 357. (krim., ZDA ’89) (23.30) vesti TMC News in vreme Ko najdejo nekdanjega del A carte scoperte Top Secret Film: Far North gledališkega impresa- Dnevnik 1 Dnevnik in Emporion (dram., ZDA ’88, i. Jes- rija umorjenega, so na- Hrvaška in svet sica Lange) jprej osumljene plesal- Sodnik Priest, ameri- Rubrika o motorjih ke... ški film tiesl rtAMAl C R Dnevnik 2 RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Zidovska kultura Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Ženska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi L’ispettore Derrick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz NoCni dnevnik Na prvi strani qP ITALIA 7 Nan.: Un dottore per tutti TV film: In fuga per la Risanke vita (1. del, pon.) Nad.: Čara čara Variete: ore 12 News Line - Vesti Dnevnik TG 5 Nad.: Aspettando il Sgarbi quotidiani domani, 14.30 II tem- Aktualno: Forum, po della nostra vita 14.35 Agenzia matri- Deželni programi moniale, Ti amo par- Pojdimo v kino liamone, 15.30 Scene Risanke da un matrimonio News Line - Vesti Otroški variete: ri- Nan.: Samurai sanke in kviz Il sasso nella scarpa Kviz: OK il prezzo e Film: La cieca di Sor- giusto, 19.00 La ruota rento (dram., It. '52, r. della fortuna Giacomo Gentilomo, i. Dnevnik TG 5 Antonella Lualdi) Striscia la notizia News Line - Vesti TV film: In fuga per la Colpo grosso story vita (dram., It. '92, i. Film: Intrigo a Parigi G. Morandi, 2. del) (kom., Fr. '64, i. Jean Nan.: Časa Vianello Gabin, L. Pulver) j Variete: Maurizio Co-stanzo Show News Line - Vesti A, RAI 3 O ITALIA 1 Pregled tiska Jutranja oddaja: L’al- Otroški variete trarete, vmes vesti Nanizanke Dnevnik 3 iz Milana Odprti studio Pogled na gledališče Risanke Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Non e la RAI Bellitalia in dok. Variete: Unomania Šport: nogomet C in B Nan.: Baywatch lige, deželni nogomet Varieteja: Twin Clips, Športna rubrika Derby 17.30 Mitico Pregled tujega tiska Nan.: Tarzan Dok.: Geo, nato nan. Variete: Ma mi faccia Šport, vreme, dnevnik il piacere Deželne vesti in šport Šport in UnoMeteo Tribuna za referen- Varieteja: Rock & Roli, dum, nato Blob in Una 20.00 Karaoke cartolina Film: Superfantozzi Ponedeljkov proces (kom., It. ’83) Dnevnik ob 22.30 Šport: Mai dire gol Aktualno: Milano, Ita- A tutto volume lija, Diritto di replica Nan.: Valentina © TELEFRIUU Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: La via del West, 18.30 Destini VeCeme vesti Penne aH’arrabbiata Rubrika: Za kulisami Variete:Anime furlane Nočne vesti Penne alParrabbiata Nan.: Barney Miller \am& Avstrija 1 Cas v sliki Velika sreča, pon. avstrijskega filma Sinha Moča, 122. del Big Valley, serija Jaz in ti FraCji dol Rebeka in sosedovi otroci The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki VVurlitzer Prijatelji: Car ljubezni Cas v sliki, vreme Šport Neobrzdana ljubezen, 2., zadnji del mini serije Nevarnost v savani, italijanski tv film Manekenka in vohljač: Sence preteklost Cas v sliki Poročila/Tisoč mojstrovin Poročila Sanje brez meja M 0 Hrvaška 2 TV koledar Trije novčiči v vodnjaku, ponovitev filma Dnevnik 1 Šport Korak za korakom, 8/13 del humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Ingverjevo drevo, 1/4 del angleško/japonske nadaljevanke po romanu Osvvalda Wynda Preživeti v divjini: Puščava, 4/8 del dokumentarne serije Vox Horoskop @ Madžarska (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi TisoC mojstrovin Nippon - pot Japonske do svetovne sile:Sku- pnost, 3. del Lipova ulica, serija B Hooperman: Sojetnika B SrCek, vodi R. Carrell Regionalna poročila Cas v sliki Vaški zdravnik, serija Novo v kinu UbijalCevi sledovi, Carlos-smrtonosni fantom Cas v sliki Svving proti nacistom Heil Hitler!, nemški film PoroCila/TisoC moj- strovin Dobro jutro Gez dan Disney, ponovitev Igra Poročila Popoldanski saldo Zakaj?, magazin Helena, 19. del italijanske serije Znanstvene raziskave Svet denarja VeCema pravljica Ambasadorkin mož, 5. del francoske nadaljevanke Dnevnik Prehod Bertha in Axel, veseloigra, prenos Razgovor s kiparjem Jankovičem Dnevnik l ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 3/12 del ameriške nanizanke Forum; TV mernik; Podarim dobim Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca Poročila Rojstvo Evrope, 7., zadnji del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1305 Filmsko popoldne Hal Roach predstavlja: Ljubi jih in joči, 2/29 del ameriške burleske, ponovitev, VPS 1415 Odletel bom, 17/21 del am. nadaljevanke, VPS 1435 Kavboj in dama, ameriški film (CB), VPS 1520 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni Taček: Oblak Pet prijateljev, 6/13 del angleške nanizanke Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Bobenček, VPS 2030 Mednarodna obzorja: Avstrija TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Gospodarska oddaja: 10000 obratov Brane Rončel izza odra Video strani SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Znanje za znanje, učite se z nami Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla, 2. oddaja Euroritem, 22. oddaja Športni pregled Poročila Televizijska konferenca, ponovitev Večerni gost: Žarko Petan, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Obzorja duha, ponovitev Alter TV avtomagazin TV dnevnik 2, vreme, šport Zelena ura D. Simunovič - N. Vončina: Tujec, 3., zadnji del nadaljevanke HTV Glasbeni utrinek: A. Kacjan-flavta, J. Setinc-klavir Sova Najstrašnejši umor, 3/6 del angleške nanizanke Odletel bom, 18/21 del ameriške nadaljevanke Hollywood se jih spominja, 11/14 del ameriške dokumentarne serije (do 00.20) KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 46. del Helena, ponovitev 7. oddaje Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 120. dela Poslovni dosje, ponovitev 24. dela Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 121. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Poslovni dosje, 25. del dokumentarne serije Muke po Mateju, hrvaški film Jazzbina, 7. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved Video strani KOPER liliTBfc PONEDELJEK, 22. MARCA 1993 ro FILM LJJ DOKUMENTARNA ^ GLASBENA ”■ ODDAJA ^ ODDAJA H NADALJEVANKA L#l OTROŠKA °® RAZVEDRILNA 1 INFORMATIVNA ™ ODDAJA ^ ODDAJA ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 15.20 KAVBOJ IN DAMA, ameriški film Glavna privlačnost filma Kavboj in dama sta glavna junaka - Gary Cooper, igralec, ki Se danes uteleša lik pristnega kavboja, in lepotica Merle Oberon. Pogosto se pripeti, da se dekle iz premožne družine odloči za moškega, ki ne sodi v njen družbeni razred, in o tem pripoveduje tudi zgodba današnjega filma. Hči sodnika se namreč zaljubi v kavboja in kljub temu, da je njuna zveza vprašlijva, se na koncu vse srečno konča. TV SLOVENIJA 1 20.30 BOBENČEK V Bobenčku vas bo Saša Gerdej vodila po ustaljenih rubrikah oddaje in tako se bodo v Nostalgiji ukvarjali s fenomenom že davno razpadle skupine Mladi levi. Damjan Ovsec in Tomaž Domicelj bosta razkrivala, kako so se Becrtii udomačili med Slovenci. Ogledali si boste lahko kratko reportažo razstave o Jimiju Hendrixu, ki so jo te dni odprli v Ljubljani. Dragan Bulič vam bo zastavil novo nagradno uganko, to pa seveda ni vse... TV SLOVENIJA 2 20.05 ZELENA URA Avtor oddaje Borut Mencinger (na sliki) je današnjo oddajo posvetil snovem, ki ogrožajo ozonski plašč. S predstavniki Gorenja in Leka se bo pogovarjal o tem, kako se pri proizvodnji svojih izdelkov prilagajajo novim omejitvam glede vsebnosti freonov, ki ozonskemu plašču najbolj škodujejo. V oddaji pa boste lahko slišali tudi, kakšne so možne posledice ultravijoličnega žarčenja na kožo. TV HRVAŠKA 1 20.50 SODNIK PRIEST, ameriški film Film Sodnik Priesf, ki ga je sredi tridesetih let zrežiral slavni režiser John Ford, spada v poseben žanr, imenovan »americana«. Film prikazuje življenje ene izmed ameriških provinc. Osrednja osebnost filma je ostareli sodnik, ki namerava kandidirati na volitvah, še prej pa mora razrešiti zapleten primer, ki je pred časom razburkal javnost. Igrajo: Will Rogers, Tom Brown, Anita Louise (na sliki), Henry B. VVathall. Rete 4 22.30 MOSOUITO COAST (THE MOSQUITO COAST) ZDA 1986, režija Peter Weir, igrajoHarrison ford, Helen Mir-ren, River Phoenix, ladrien Steele Allie Fox, neuspeli izumitelj, odloči, da se bo z družino preselil v Srednjo Ameriko. Kupi tako zapuščeno vas in poskusi sestaviti stroj za izdelovanje ledu. Njegov poiskus pa bo poguben... Vloga Harrisona Forda v tem filmu je bila zahtevna, saj ni nikoli janso, ali je Fox nor, ali junak, sodobni Don Kihot. Film je posnet po istoimenskem romanu Paula Therpuxa. V vlogi sina Charlieja nastopa River Phoenix, ki se je kasneje razvil v dobrega igralca, kar je potrdil tu di s filmom My own private Ohio, ki je bil lani predstavljen v Benetkah. NAS GOST. Archie Leach kot Cary Grant Archibald Alexander Leach je pravo ime igralca Caryja Granta. K poznavanju Grantovega pravega imena je nekaj prispeval tudi angleški komik John Cleese, ko je leta 1988 (dve leti po Grantovi smrti) junaku filma A Fish called VVanda nadel Granto-vo pravo ime - Archie Leach. Slo je za premišljeno potezo, saj je bil Cary Grant poosebljeni angleški gentleman, tako na filmskem platnu kot v zasebnem življenju, čeprav sploh ni bil sin aristokrat- skih staršev. Prvo opaznejšo vlogo na filmskem platnu je ustvaril (po več letih nastopanja v vaudevilleu in na odrskih deskah) leta 1932, ko je v Stembergovem filmu Blonde venus nastopil ob strani Marlene Dietrich. Mae West, takratna boginja seksa, ga je vpeljala v vlogo čednega zapeljivca, ki se je je deloma znebil leta 1936 v Cuko-rjevem filmu Sylvia Scarlett. To je bil Grantov prvi film s Katherine Hepburn, s katero je igral še večkrat. V njego- vem nasmehu se je skrivalo mnogo več, kot bi pričakoval nepozoren gledalec, kar je dokazal predvsem v filmih Howarda Havvksa Only an-gels have vvings (1939) in His girl Friday (1940), briljantni upodobitvi preračunljivega novinarja. Njegov talent je v povsem drugi smeri izkoristil tudi Alfred Hitchcock v filmih Suspicion (1941), To catch a thief (1955) in North by northvvest (1959). SIMON POPEK TOREK 6 RAI 1 Aktualno: Unomatti- na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Akiko (kom.), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto DSE: 11 far da se Variete: Buona fortuna Otroški variete Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Le fosse Ardeatine Vreme, dnevnik, šport Tribuna za referendum in šport Variete: Partita doppia Dnevnik Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme i P RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu SP v smučanju Nan.: I^assie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: L’ispettore anticrimine (1. del) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik Filmske novosti Košarka, hokej na ledu @ RETE 4 Nan.: Družina Ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti II pranzo a servito B TG 4 vesti m Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 15.45 Anche i ricchi piangono Lui lei 1'altro, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie Film: 9 settimane e 1/2 (dram., ZDA ’86), nato aktualna odd. Kronika (E. Fede) Film: In cerca di Mr. Goodbar (dram., ’77), vmes (23.30) vesti Ig CANALE5 H Na prvi strani 1 Nan.; Un dottore per tutti TV film: In fuga per la vita (2. del, pon.) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: In fuga per la vita (zadnji del) Aktualno: Arriva la ci-cogna Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ^ RAI 3 > ITALIA1 Otroški variete Jutranja oddaja: L’al- Nanizanke trarete, vmes vesti Odprti studio Kratke vesti iz Milana Otroški variete Pogled na glasbo Nan.: Agli ordini papš Znanstveni dnevnik Variete: Non e la RAI Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik |rR Nan.: Baywatch Dok. in Odprti prostor Varieteja: Twin Clips, Samo za šport 17.30 Mitico Športna rubrika Derby Nan.: Tarzan Dok.: Geo, nato nan. Variete: Ma mi faccia Šport in dnevnik il piacere Deželne vesti Šport in Unometeo Tribuna za referen- Varieteja: Rock & Roli, dum, Blob, Cartolina 20.00 Karaoke Chi Pha visto? Film: Lady Dragon Dnevnik ob 22.30 (pust., ZDA '91, i. Aktualno: Milano, Ita- Cynthia Rothrock) lia, nato variete: Q co- Šport: Torkov priziv me cultura (vodi M. De Luca) Dnevnik in vreme Odprti studio in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio (i. Femanda SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Qualita Italia Variete: Tappeto vo-lante, vmes (12.10) Prijateljska narava Vreme (tudi ob 13.45, 15.45,17.45) SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek La spesa di VVilma Film: Io ti salvero (dram., ZDA ’45, r. A. Hitchcock, i. Ingrid Brgman, G. Pečk) Risanke Šale, pepe, fantasia TMC News - Vesti TV film: Alamo, 13 giorni di gloria (zgod., ZDA ’87, zadnji del) Aktualno: Corpo a cor-po (vodi A. Parietti) Nan.: Monsters TMC News in šport Film: Wall Street (dram., ZDA ’87 Corpo a corpo (pon.) ITALIA 7 Risanke Kino in (12.00)nad. Čara čara Nan.: Brothers News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke News Line Nan.: Samurai Il sasso nella scarpa Film: La cavalcata dei diavoli rossi (vestern, ZDA '51, i. Sterling Hayden, B. Rush)) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film: Pugni, pupe e pallottole (dram., Fr. ’61, i. E. Constantine) © TELEFRIUU Nan.: Barney Miller Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: California, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in Cmo TV film: Amanti (dram., ZDA ’86) Šport in šport Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper Mannix, ameriška nanizanka Charlie Chan na konjskih dirkah, ameriška kriminalka Ponedeljkov športni pregled Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Pustite jih živeti, dokumentarna serija Vohuna, am. naniz. Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannbc, am. tv nan. Nočni sodnik, naniz. Stara devica, francoska komedija (Annie Girardot, Philippe Noiret in drugi) Dnevnik Severovzhod, tv magazin Vohuna, ameriška tv nanizanka mmw Avstrija 1 Cas v sliki Časovni stroj, ameriški film Zalivski tok Sinlia Moča, 123. del Big Valley: Irski upornik Kislo zelje, 9/13 : Irski del Naravovarstveni detektivi Igra Cas v sliki Prijatelji: Slepi strah Cas v sliki, vreme Šport Ujetniki sonca: Vojne za energijo, zadnji del Pustolovca z Rio Verda - krvavi smaragdi, francoski film Sladke sanje o sreCi, ameriški film Porocila/Tisoc mojstrovin Avstrija 2 Veleslalom, M, prenos iz Oppdala TeCaj madžarskega jezika Vse je vsakdanjik, 12. del Hooperman: IšCem podnajemnika Tista stvar je, kviz Regionalni programi Cas v sliki, vreme Naj govorijo rože O živalih in ljudeh Reportaže iz tujine Cas v sliki Nas šef je ženska, zadnji del Porocila/Tisoc mojstrovin OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 89. del Poročila Biologija: Prehrana Ameriška angleščina, 5. lekcija Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 89. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Ingverjevo drevo, ponovitev 1. dela nad. The Big Blue Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Hrvaška kulturna dediščina Santa Barbara, 358. del nadaljevanke Dnevnik 1 Churchill: Osvojiti ali umreti, 2/5 del dokumentarne serije V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila OtO Hrvaška 2 TV koledar Poslanica predsednika dr. Franje Tudmana Rokomet, prvenstvo Hrvaške Dnevnik 1 Dragi John, 20/22 del ameriške humoristične nanizanke Vi in vaš video Ingverjevo drevo, 2/4 del angleške nadaljev. Kiklop, 5., zadnji del hrvaške nadaljevanke; scenarij in režija: An-tun Vrdoljak Brez toka Horoskop (mtv) Madžarska Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, nadalj. Zvezdniki Med na Himalaji, krat- ki film Igra Poročila Popoldanski saldo Igra Helena, 20. del it. seri- je NekoC in danes Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz B Katoliška kronika E B Dnevnik E ml Klinika, 4. del nemške serije Aktualno Car športa Dnevnik ODD A J E V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 09.35 10.00 10.45 11.10 12.00 13.00 13.05 14.40 15.15 16.00 17.00 17.15 17.45 18.00 18.50 19.30 19.55 20.05 20.40 21.40 22.15 22.38 22.15 22.55 00.55 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 4/12 del ameriške nanizanke Alter Slovenski magazin Potovanje po človeškem telesu, 7/8 del nemške poljudnoznanstvene serije Zelena ura Poročila Mednarodna obzorja: Avstrija, ponovitev Filmsko popoldne Najstrašnejši umor, 3/6 del angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1440 Odletel bom, 18/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1515 Hollywood se jih spominja, 11/14 del dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika A. Lindgren: Erazem in potepuh, 4/5 del nadaljevanke Oscar Junior: Zala Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Šport Danes v parlamentu Glasba, Sov in cirkus: Kraljevi variete, 1. del, VPS 2045 Nebesa naj počakajo, 3/4 del angleške dokumentarne serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Omizje Video strani SLOVENIJA 2 Tedenski izbor TV avtomagazin Opdal: slalom moški, 1. vožnja, prenos Sedma steza Tujec, 3., zadnji del nadaljevanke HTV Bobencek Opdal: slalom moški, 2. vožnja, prenos Sobotna noC: VideonoC; Nina Simone, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani, 8/9 oddaja, ponovitev Miniature: Kozarec naš vsakdanji Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport F. Giroud: Marie Curie, 5/6 del francoske nadaljevanke Osmi dan Novosti založb: Odprta knjiga Svet poroCa Sova V avtobusu, 9. epizoda angleške nanizanke Odletel bom, 19/21 del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Detektiv, fr. film (do 01.15) KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 47. del Jazzbina, ponovitev 7. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 121. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 7. oddaje Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 122. del ameriške nadaljevanke Ciklus slov. filma: Milena Zupančič - Christophoros Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM (do 01.00) ® KOPER TOREK, 23. MARCA 1993 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA U#| OTROŠKA 00 RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT l™ ODDAJA ODDAJA — ODDAJA TV SLOVENIJA 2 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: Prisluhnimo tišini V današnji oddaji boste lahko prisluhnili življenjski zgodbi družine Pavlič iz Hrastnika. Zlasti vas bo pretresla izpoved moža, ki je popolnoma gluh. Svetla stran njegovega življenja pa je družina, ki mu veliko pomeni in mu pomaga pri razreševanju težav. Njegova žena je gluhonemim posvetila tudi poklicno življenje, saj vodi podružnico za slušno prizadete v Trbovljah. Pripoved vam bo v znakovni jezik prevedla gospa Ljubica Podboršek, ki na ta način že vrsto let sooblikuje oddaje za slušno prizadete. Oddaje nastajajo v sodelovanju z Zvezo slušno prizadetih, redaktorica oddaj pa je gospa Helena Rovšek. TV SLOVENIJA 2 23.45 SOVA: DETEKTIV, francoski film Detektivska zgodba nocojšnjega filma je okvir za prikaz vrste karakterjev, stanovalcev luksuznega pariškega hotela. Kaj sploh hoče ta množica likov, v kateri vsi predstavljajo Godardovo razmišljanje o človekovi usodi? Vsi liki tavajo v negotovosti, povezuje jih umor, ki se je v hotelu zgodil že pred časom. Film odlikuje tudi izvrstna glasba številnih skladateljev (Emmanuel Chabrier, Frederic Chopin, Franz Schubert in Richard Wagner (na sliki)). KANAL A 21.20 ‘ CHRISTOPHOROS, J slovenski film TV HRVAŠKA I 18.05 V ciklusu slovenskega filma si lahko nocoj ogledate film Christophoros, ki ga je režiral Andrej Mlakar, glavni vlogi pa sta odigrala Boris Juh in Milena Zupančič (na sliki). Film nam podaja vpogled v vojno zgodbo in takratno sovraštvo med ljudmi, zasnovano na ideoloških predpostavkah, ki se vleče še v sedanje življenje, čeprav zdaj zanj pravzaprav ni več nobenega vzroka. Šele starost in smrt prizadetih ljudi pripelje do sprave. HRVAŠKA KULTURNA DEDIŠČINA V prvem prispevku oddaje Hrvaška kuttur-na dediščina nas bodo popeljali na Veliki Kolnik, srednjeveško mesto, ki leži v okolici Križevcev. S tem sedaj popolnoma porušenim spomenikom so povezani številni zgodovinski dogodki in legende, ki še danes krožijo po okolici. Pot nas bo vodila tudi v Krapino, kjer stoji znamenita cerkev sv. Marije Jeruzalemske na Trškem vrhu. Cerkev so zgradili v prejšnjem stoletju s pomočjo prostovoljnih prispevkov, v njej pa je shranjen čudodelni kipec Marije Božje. Na koncu pa si lahko v prispevku, ki ga je pripravila Karmen Ga-gro, ogledate najlepše primerke nakita, ki so ga izdelali zlatarji iz Dubrovnika. Rete 4 20.30 NOVE SETTIMANE E MEZZO (Nine And Half Weeks) ZDA 1985, režija Adrian Lyne, igrajo Mickey Rourke, Kirn Basinger, Christine Baransky Elisabeth spozna v lokalu za single zanimivega moškega, ki jo počasi uvede v spolne igrice in razne kombinacije sadizma, mazohizma in voyerizma. Film je moral najprej snemati Sidney Pollack, a se je zadnji trenutek premislil. Kirn Basinger nekaterih prizorov ni hotela igrati. V Ameriki so po kinodvoranah predvajali skrajšano verzijo filma, cenzurirane prizore pa so ponovno dodali za evropski trg. Kaj bomo lahko videli na malem ekranu ni gotovo, saj morajo včasih filme zaradi cenzure krajšati. S tem filmom sta Kirn Bassinger in Micky Rourke zaslovela. GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata Za debele televizijske zidove se je zalezel strah, ki razjeda televizijce: »Grozijo, da nas bodo odpuščali. Prvi na spisku bodo tisti, ki so grešili proti nedotakljivosti bogovskih Sefov in se za to niso spokorili ali si pravočasno kupili odpustka« Božji prst se je dvignil, tisoči mark se odlivajo za raziskave o racionalizaciji, medtem pa vladarji ustrahujejo kršitelje, da ze marsikdo poti-hem moli: »O ljubi Sef, daj nam nas vsakdanji kruh!« In ne pozabite, Sef ima vedno prav! Tako si je gospod direktor privoščil, da zagrozi predsedniku Društva novinarjev, da ce ne dobi takoj mednarodne novinarske izkaznice, se bo potrudil, da mu bo na veke vekomaj prepovedano prestopiti televizijski prag, poskrbel pa bo tudi za njegovo ženo, da bo zapustila televizijske vrste. Pri tem pa gospod direktor niti pomislil ni, da ni veC novinar in da mu kot direktorju paC ne priticejo novinarske pravice, pa Ce je Se tako dober smučar. Prizadeta gospa bi morda še lahko računala na direktorjevo milost, Ce bi bila njegova soseda in bi imela na prodaj garažo za njegov tretji avtomobil. »Saj ni važno, da je pismen, važno da je nas!« se tolažijo televizijci in ne upajo niti črhniti. Kaj pa resnica, bo zavekal siromak? Ta pa je že od nekdaj krojena po njihovi podobi. Zato je bilo celo slišati, da gospod Pečko ni izrekel besed, ki nam jih je prišepnila piti-ja pretekli teden. Iskreno opravičilo pa baje ne izključuje možnosti hude ure, ki se morda obeta nekaterim nedolžnim sodelavcem našega Monitorja Vi-va sindikati! (A. K.) SREDA . • / ' V. • 4! 'i : : V ' ' ; 6 RAI 1 §8 RETE 4 6.50 10.15 12.00 15.15 16.50 17.55 18.10 18.45 19.50 20.25 22.20 22.30 24.00 0.30 0.40 1.20 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Istanbul (pust., ’57), vmes dnevnik Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike DSE: II far da se Variete: Buona fortuna Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme in dnevnik Nogomet: Italija-Malta Tribuna za referendum Aktualno: A carte sco-perte, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: La tenda rossa (dram., It. 70) 6.25 8.10 12.45 13.30 14.00 14.05 17 00 18.15 19.50 20.30 22.30 0.50 Nan.: Družina Ad-dams. 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (9.30) vesti II pranzo e servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Rubrika o lepoti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: II nuovo gioco delle coppie Nad.: Renzo in Lucia Film: Micki & Maude (kom., ZDA ’84), vmes (23.30) vesti Nan.: Top Secret fP RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 magnifico Bo-bo, nato nan. Lassie Kratke vesti m Segreti per voi... m Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika o motorjih, vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo [Rt Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Nan.: L'ispettore Tibbs IHk Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi B Film: Piccole bugie (kom., ZDA ’89) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik Filmske novosti Glasba: DOC @ CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Quando lei dice no (dram., ZDA ’90, i. V. Hamel) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik ® TMC H Koper DtO Hrvaška 1 Euronevvs Mannix, am. tv nan. Dobro jutro, Hrvaška Nad.: Doppio imbro- Istrska paberkovanja Poročila glio, 9.45 Potere, 10.15 Pustite jih živeti, do- Zgodbe iz Monticella, Terre sconfinate kumentarna serija 90. del Qualita Italia Skrivnostno bodalo, Poročila Variete: Tappeto vo-' ponovitev filma TV sola lante, vmes (12.10) TV novice Ameriška angleščina, dok. Prijateljska nara- Čarobna svetilka 6. lekcija va Ladijska razbitina, an- Marijana,13., zadnji Vreme (tudi ob 13.45, gleški mladinski tv del 15.45,17.45) film Poročila La spesa di VVilma Severovzhod, tv maga- Ko se svet vrti, 90. del Film: La regina del zin Monofon Pol vere di stelle (glas., Studio 2 mladi Poročila ZDA 75, i. M. Staple- Primorska kronika Slika na sliko ton, C. Durning) TV dnevnik Ingverjevo drevo, po- Risanke Mannix, am. tv nan. novitev 2/4 dela Šale, pepe e fantasia Nočni sodnik, naniz. Poročila TMC News - Vesti Bersaglio Učimo o Hrvaški Film: 11 sognatore di Sprehod po moderni Divji svet otrok, 25/26 Oz (fant., ZDA ’90, i. umetnosti, italijanska del Job Ritter, A 0'Toole) dokumentarna serija Hrvaška država in lju- TMC Reporter TV dnevnik dje TMC News in Šport Arhitektovi nasveti Poročila Športna oddaja: Mon- Charlie Chan na konj- Danes v saboru docalcio (vodi Luigi skih dirkah, ponovitev Santa Barbara, 359. Colombo) ameriške kriminalke del Film: Sette donne NoCni sodnik, ameri- Risanka (kom., Nem. ’89, i. J. ška tv nanizanka Dnevnik 1 Herrschmann) NiC se ni zgodilo, Tappeto volante Češki film Dnevnik 2 Hrvati na Švedskem Poročila Sanje brez meja /J9 ITAUA 7 IDlROF Avstrija 1 Cas v sliki Risanke Nenavadne prigode g. 1 Nad.: Gara a čara Nan.: Brothers Topperja, pon. filma Sinha Moča, 124. del DjD Hrvaška 2 m Nevvs Line - Vesti H Big Valley: Chadov ve- Nad.: Aspettando il liki trenutek domani, Il tempo della H Risanka TV koledar nostra vita Peter Pan in gusarji Seja poslanskega do- Deželni programi Plišasti kaktus, lutko- ma hrvaškega sabora Filmske novosti vna igrica Dnevnik 1 Risanke Rebeka in sosedovi Pravi igralci, 12/15 del Nevvs.Line -Vesti otroci ameriške humoristi- Nan.: Samurai Otroci se pogovarjajo z čne serije Il sasso nella scarpa znanimi ljudmi Življenjske preiz- Film: I diavoli della Prijatelji: Začaran krog kušnje, 10/13 del guerra (vojni, It. ’69, i. Cas v sliki dokumentarne serije Guy Madison) Willi bo že uredil, Ingverjevo drevo, 3/4 Nevvs Line - Vesti nemška komedija del angleške nada- Colpo grosso story F. Puntigam ali Kako ljevanke Film: L’inverno ti fara pozabiš, po drami G. Michael Legrand v Za- tornare (ddram., It.-Fr. Szyszkowitza grebu '61, i. Alida Valli) Razkošje v travi, ame- Dotakniti se življenja z Nevvs Line - Vesti riški film glasbo, 3/5 del PoroCila/TisoC moj- Horoskop strovin RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum, Blob, Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme ITAUA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Tvvin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in UnoMeteo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Mamma, ho ac-chiappato un russo! (kom., ZDA ’88) Nan.: Agli ordini papa Varieteja: No limits, 23.30 Playboy Shovv ® TELEFRIUU Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: Califomia, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Nan.: Riuscira la nostra carovana... Film: Gli assassini vanno a caccia (dram.) Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi IMF Avstrija 2 TisoC mojstrovin Poklicne slike: Reprodukcijski tehnik Zemlja in ljudje Hooperman: V toči krogel Gaduimax, igra Regionalna poročila Cas v sliki Kultura Argumenti Mediji - mnenja Cas v sliki Šport Round Midnight: Ameriški jazz PoroCila/TisoC mojstrovin Madžarska M Cez dan H Peklenski raj, brazilska nadaljevanka Tri ljubezni, 3. del švedske serije Igra Hiša lutk Poročila Popoldanski saldo Novosti, uspešnice Igra Helena, 21. del italijanske serije Svet denarja Večerna pravljica Mesečina, ameriška krimi serija Dnevnik Vitez kolodvora, tv film Central express, mednarodna serija Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI ii^i ■ SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 5/12 del ameriške nanizanke Sprehodi po stari Ljubljani, 8/9 del Miniature: Kozarec naš vsakdanji F. Giroud: Marie Curie, 5/6 del franc, nadalj., VPS 1110 Novosti založb Osmi dan, VPS 1210 Poročila Poslovna borza, ponovitev Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 9. epizoda ameriške naniz., pon., VPS 1405 Odletel bom, 19/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS1430 Ciklus filmov J.L. Godarda: Detektiv, francoski film, ponovitev, VPS 1515 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Besede, besede, besede, tv-igri ca TV dnevnik 2, vreme, šport Zarisce Film tedna: Evropska kinematografija: Evropa, danski film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Obiski (do 00.20) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Portret slovenskega glasbenika: Igor Ozim Nebesa naj počakajo, 3/4 del angl. dokumentarne serije Glasba. Sov in cirkus: Kraljevi variete, 1. del Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210,12/22 del ameriške nanizanke Turizem: Madeira Sanjska potovanja, 3/12 del nemške dokumen. serije TV dnevnik 2, vreme Šport Športna sreda Pred Planico Košarka, NBA liga Okrogla miza o politični kulturi, posnetek iz CD Sova Buntz z Beverly Hillsa, 13., zadnji del am. nanizanke Odletel bom, 20/21 del ameriške nadaljevanke Video strani 4, KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 48. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 122. dela MCM Male živali MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 123. del ameriške nadaljevanke Kult-ura, pol ure kulture Smithsonian, 9. del dokumentarne serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani sn KOPER SREDA, 24. MARCA 1993 FILM ti DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA U#l OTROŠKA oo RAZVEDRILNA • 1 INFORMATIVNA * ŠPORT ™ ODDAJA ODDAJA ODDAJA TV SLOVENIJA! 17.15 KLUB KLOBUK, oddaja za otroke Današnji Klub klobuk bodo oblikovali kadeti iz Tacna, ki vam bodo predstavili borilne veščine, kot so judo, karate in tekvondo. Za kadete so to poklicne samoobrambne veščine, klo-bučnike pa bodo zanimale predvsem kot borilni šport, pri katerem se bojuje z golimi rokami. V rubriki Nenavadno bodo predstavili veščino kendo, ki je nekoč predstavljala sabljaško umetnost samurajev. V Klobuk lestvici pa bo nastopil lx Band. TV SLOVENIJA 1 20.25 FILM TEDNA: EVROPA, danski film Film Evropa, ki je doživel premiero na festivalu v Cannesu je povsod, kjer koli so ga predvajali, doživel izjemno zanimanje občinstva in kritike. Režiser Lars von Trier je imel za seboj že tri nagrajene filme, ko se je lotil tega vsebinsko in oblikovno nenavadnega filma. Dogajanje je postavljeno v leto 1945 in prikazuje prihod Leopolda Kesslera, Američana nemškega porekla, v Nemčijo z Zeljo, da bi pomagal pri obnovi porušene dežele... TV SLOVENIJA 2 18.55 TURIZEM: Madeira Portugalski otok Madeira mnogi imenujejo tudi vrt Atlantika, saj je značilen po svojem eksotičnem cvetju. Na otoku pa cveti tudi domača obrt, od katere boste spoznali iz vrbovega šibja spleten gorski voz. Za vse, ki želite odpotovati na Madeiro, pa bo zanimiva tudi predstavitev turističnih zmogljivosti, cen nočitev v hotelih in nakupovalnih srediSč. Glavno mesto otoka je Funchal (na sliki). TV HRVAŠKA 1 20.05 NIČ SE NI ZGODILO, češki film Blanka Hal er je zaradi nesreče, ki se je zgodila njeni hčerki Sarki, ko je bila Se majhna, zelo obremenjena z občutkom krivde. V trenutku nepazljivosti je namreč Sarka po nesreči dobila opekline, ki se ji bodo poznale vse življenje. Mati sedaj poskusa hčerko obvarovati pred vsemi življenjskimi razočaranji in si hkrati ponovno pridobiti njeno zaupanje, zato sedaj pretirano pazi nanjo. Namesto hvaležnosti pa od Sarke dobiva samo nezaupanje. Film, posnet leta 1988, je psihološka drama znanega režiserja Evalda Schorma, v katerem igra vlogo matere češka zvezda Jana Brejchova. Rete 4 22.30 MICKI & MAUDE ZDA 1985, režija Blake Edvvards, igrajo Anna Reinking, Amy Irving, Dudley Moore, Richard Mulligan Rob, uspešen radijski novinar, je poročen z odvetnico Micheline, ki ji vsi pravijo Micki. Zena se možu ne posveča, saj jo služba popolnoma zaposli, zato Rob splete razmerje z lepo Maude, ki pa ne ve, da je on poročen. Maude zanosi, prav ko bi on rad zvezo prekinil. Rob se namerava razpo-ročiti, vendar je tudi Micki noseča... Film v drugem delu spominja na Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodov, le da smo tu priča dvem porodom in ne dvem kosliom. Edwards je izkušen mojster komedij absurda, igranih na nesporazumih (Victor Victoria) in tudi tu spretno vodi igralce. DOGAJA SE Tudi to je Amerika aprila na TV Slovenija Lansko poletje se je v Arizono v ZDA odpravila mlada televizijska ekipa: Matjaž Mihelčič, producent, Aleš Lebar, snemalec, Nina Ivanič, ki se je verjetno še marsikdo spominja kot voditeljico oddaje TOK-TOK, in režiser Igor Pedicek. Na svojem popotovanju po Ameriki so zabeležili na filmski trak vse svoje dogodivščine in zanimiva srečanja ter pripravili tri tridesetminutne oddaje. Prva, Orme camp, ki bo na sporedu 6. aprila, odkriva ra- dosti otrok v ameriškem poletnem kampu, kjer je počitnice preživela tudi 14-letna Ajda Miklavčič iz Slovenije. V drugi oddaji, Karavana I, se otroci iz kampa z Ajdo odpravijo po deželah Amerike. Pot jih zanese tudi v veličastni Grand Canyon in v indijanske rezervate. V tretji oddaji, Karavana II, pa boste lahko spoznali naj-starejše kavbojsko mesto v Co-loradu, festival indijskih plesov, ki človeka očarajo ne samo z ritmom in gibom, temveč tudi z živopisnimi kostumi. i RAI 1 §3 RETE 4 ® TMC O Koper DtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Nan.: 'Družina Ad- Euronevvs Mannix, am. tv. nan. Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik dams, 6.50 Bradford, Nad.: Doppio imbro- Stara devica, ponovi- Poročila Film: Smith il tacitur- 7.40 Jeffersonov! glio, 9.45 Potere (i. tev filma Zgodbe iz Monticella, no (vestern, '48, i. Nad.: General Hospi- Tarcisio Meira), 10.15 Nočni sodnik, naniz. 91. del Alan Ladd), vmes tal, 8.40 Marilena, Terre sconfinate Pustite jih živeti, dok. Poročila (11.00) dnevnik 9.55 Ines, '10.50 Qualita Italia serija TV šola Nan.: Cuori senza eta, Amanda, 11.50 Cele- Variete: Tappeto vo- TV novice Nemščina, 7. lekcija La signora in giallo, ste, vmes (9.30) vesti lante Čarobna svetilka: Te- Povejte mi, kaj naj vmes (12.30) dnevnik Il pranzo e servito SP v smučanju: ženski čaj italijanskega jezika počnem, 5. del Dnevnik in Tri minute TG 4 vesti smuk Sprehod po moderni Poročila Fatti, misfatti e ... Buon pomeriggio Vreme (tudi ob 13.45, umetnosti, ameriška Ko se svet vrti, 91. del Aktualno: Primissima Nad.: Sentieri, 15.05 15.45. 17.45) ital. dok. serija Monofon Nogomet: Italija-Malta Grecia, 15.45 Anche i SP v smučanju: moški Bersaglio, ponovitev Poročila Under 21 ricchi piangono smuk Arhitektovi nasveti Slika na sliko, ponov. Mladinski variete: Big Aktualno: Lui lei Val- La spesa di VVilma Turistična oddaja Ingverjevo drevo, po- V Parlamentu in vesti tro, nato (17.30) vesti Film: A chi tocca toc- Primorska kronika novitev 3/4 dela Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo ca (krim., 78, i. Fabio Dnevnik Poročila vodila za uporabo tanto amati Testi, Assaf Dayan) Mannix, ameriška tv Učimo o Hrvaški: Sta- Dok.: Kvarkov svet Nad.: La signora in ro- Risanke nanizanka ro hrvaško kiparstvo Vreme in dnevnik sa, vmes (19.00) vesti Šale, pepe e fantasia Nočni sodnik, ameri- Malavizija Tribuna za referen- Kviz: Il nuovo gioco TMC Nevvs ška tv nanizanka Hrvaška država in lju- dum, nato šport delle coppie Film: Sogni d’estate - Meridiani dje Variete: Partita doppia Film: Senti chi p ari a La storia dei Beach Dolgo iskanje, angle- Poročila Dnevnik (kom., ZDA ’89, i. Boys (pust., ZDA '90, ška dokumentarna se- Danes v saboru Aktualno: A carte sco- John Travolta) i. Bruce Greenvvood) rij a Santa Barbara, 360. perte (vodi Claudio Film: Staying Alive Zgodovina rock glasbe TV dnevnik del am. nadaljevanke Donat Cattin) (glas., ZDA ’83, vmes TMC Nevvs in šport Juke box, glasbena od- Dnevnik 1 Dnevnik in vreme (23.30) vesti IP v košarki daja v živo, vodi Alex Poslovni klub Danes v Parlamentu Rubrika o zimskem Bini Me je kdo iskal? športu: Snežni planet Ekran brez okvirja Dok.: Mesta sveta Dnevnik 2 IS CANALE5 Slika na sliko 1 RAI 2 Poročila v angleščini Poročila imsusf Avstrija 1 (JU ITAUA 7 Sanje brez meja I Otroški variete Na prvi strani Nan.: Un dottore per r ~~ Rubrika o vrtnarstvu Film: Una donna in at-tesa di divorzio (72) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: L’ispettore anticrimine (2. del) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: Košarka RAI 3 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Arriva Extralarge Nan.: Robinsonovi Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Risanke Nad.: Gara a čara Nan.: Brothers News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke News Line Nan.: Samuraj Il sasso nella scarpa Film: Cobra Mission 2 (pust., It.-Nem. ’87, r. M. Davis, i. Brad Clark, J. Maldovan) Vesti: News Line Colpo grosso story Film: La soldatessa al-la visita militare (kom., It. 77) News Line - Vesti Sinha Moča, 125. del Big Valley, serija Tibetansko višavje Knjiga o džungli: Kamor pade ljubezen Am, dam, des Alfred J. Kwak: Ugrabitev Artefbc, otroški klub Prijatelji: Rdeče ali črno Cas v sliki, vreme Opojnost planin in pršič, 1/8 del: Dvojčka iz Seefelda Iskalca, ameriški vestem Vrata v pekel, ameriški film Manekenka in vohljač, serija Poročila/Tisoč mojstrovin ITAUA 1 Jutranja oddaja: L’al- Igj trarete, vmes vesti SP v smučanju: ženski \m in moški smuk Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok. DSE Samo za šport Športna rubrika Derby Neonevvs, nato pre- gled tujega tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Tribuna za referen- dum, nato Blob in Una Cartolina Aktualno: Il rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik in vreme Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nam: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in UnoMeteo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Nan.: Beverly Mills 90210 Variete: Mai dire TV Film: Fuori nel buio (dram., ZDA ’86) Odprti studio £$ TELEFRIULI Nan.: Riuscira la... Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: California, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: La chiave del mistero (krim., ZDA" 72, i. S. Boyd) Nočne vesti Ds 0 Hrvaška 2 TV koledar Seja poslanskega doma hrvaškega sabora Finale, smuk, ženske, posnetek iz Aare Dnevnik 1 Brooklynski most, 10/11 del hum. nad. Ingverjevo drevo, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Japonske sanje, dokumentarni film Metal-mania Horoskop l i? Avstrija 2 # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi gjgi Šport: Smuk, Z, iz Aa- Mg? Oj reja ros Tisoč mojstrovin Hooperman ljube- zenske muke Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, za ljubitelje filma Pozor, kultura! Cas v sliki Pogovor s sodobniki: kipar A. Hrdlicko m Propad imperija - SZ in njene države Poročila/Tisoč mojstrovin (mtv) Madžarska Dobro jutro Gez dan Peklenski raj, serija Klinika, pon. 4. dela Igra Novi reflektor Poročila Popoldanski saldo Helena, 22. del serije Za menedžerje Svet denarja Otroški kotiček, risanke Za boljši jezik Gledališki dnevnik Dnevnik Zasebni detektiv, kri-mi serija Nogometni pregled Bartok, sonata Dnevnik in dnevnik BBC OJLD aje v slovenščin th SLOVENIJA 1 1185] Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Film tedna: Ev. kinematografija: Evropa, danski film Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa, 13., zadnji del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1405 Odletel bom, 20/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1430 Bennyjev prostor, ameriški film, VPS 1515 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Ziv žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica Dnevnik 2, vreme Šport Zarisce C.A. Cueni: Iskanje Salome, 1/6 del Švicarske nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Turizem: Madeira Sanjska potovanja, 3/12 del nemške dokum. serije Pred Planico Košarka, NBA liga Are: smuk ženske, prenos Are:"smuk, moški, prenos Obiski, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videospon 2e vesta Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport Povečava Pogovor: Slovenska kinematografija jutri Kratki igrani filmi v produkciji E-Motion filma: Damjan Kozole: Zdravljica Aleksandra Vokač: Križci in krogci Metod Pevec: Karavla Sova On in ona, 3/13 del ameriške nanizanke Odletel bom, 21., zadnji del ameriške nadaljevanke Video strani 4 KANALA 09.00 10.25 10.50 11.00 19.15 20.00 20.15 20.30 21.20 21.35 22.05 23.40 23.55 00.35 00.45 RIS, risanke in spoti Ninja želve, 49. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 123. dela MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 124. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev 7. oddaje Dance Session, 22. oddaja o plesu Žametne sanje, italijansko/španski film Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM 01.00 Video strani 81 KOPER l!il*h ČETRTEK, 25. MARCA 1993 FILM Lij DOKUMENTARNA GLASBENA ™ ODDAJA “ ODDAJA H NADALJEVANKA Lk OTROŠKA RAZVEDRILNA S INFORMATIVNA ODDAJA ODDAJA LiJ ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 15.15 BENNVJEV PROSTOR, ameriški film Ameriški filmski ustvarjalci se le redkokdaj »normalno« lotevajo zgodb iz življenja nebelih Američanov, njihove zgodbe so praviloma ekscesne, povezane s prestopništvom, ali pa vsaj eksotične. Scenaristu J. R. Calebu in režiserju M. Curtizu je šlo za drugačen pristop do tako imenovane črnske tematike in problematike. V zgodbi sta izhajata iz proletarskega okolja, sama zgodba o Bennyju pa je izjemna le toliko, kolikor je Benny izstopajoči posebnež. Temnopolti Benny je ponosen mož, ki mu uspeva trdno postavljati meje lastne integritete. Nedotakljiv pa je tudi njegov prostor - popravljalnica orodij v tovarni, ki jo že leta suvereno obvladuje. H TV SLOVENIJA 1 20.40 ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka Mlada družina, Leonie, Tom in njuna štiriletna hčerkica Saloma, živi nadvse srečno v okolici Zuricha. Nekega dne, ko pride Leonie iz supermarketa, opazi, da je Saloma izginila. Prestrašena oče in mati jo takoj začneta iskati, na pomoč jima priskoči tudi policija, vendar vse brez uspeha. Končno prispe anonimno pismo, v katerem ugrabitelj zahteva za vrnitev deklice sto tisoč frankov. Prižge se iskrica upanja, toda... TV SLOVENIJA 2 18.45 ŽE VESTE, sveto val nenamenski program r/"Z> TV SLOVENIJA 2 20.05 Pomlad se prebuja. V tem času pa počasi oživljajo tudi polja in z njimi vrtičkarji, ki že hitijo sejat, sadit, rahljat gredice in podobno. Pa veste, da bi že jeseni morali vedeti, kje bo rasteI paradižnik, kje korenje, peteršilj... V današnji oddaji boste zato slišali nekaj preizkušenih vrtičkarskih nasvetov, ki vam bodo pomagali vzgojiti zdravo zelenjavo. Pred zaslone torej vabimo vse, ki cenite doma pridelano zelenjavo. POVEČAVA, Slovenski film Avtorica oddaje Majda Sirca je tokrat pripravila aktualno okroglo mizo, na kateri bo beseda* o reorganizaciji slovenske kinematografije. S pomočjo filmskih delavcev bo poskušala osvetliti težave in možnosti za novo organizacijo filmske proizvodnje. Po pogovoru pa bo na sporedu omnibus treh kratkih igranih filmov: Zdravljica (Damjana Kozoleta), Križci in krogci (Aleksandre Vokač) in Karavla (Metoda Pevca). RAI2 1.20 LA TRAGEDIA DEL BOUNTV (The Mutiny of the Bounty) ZDA 1935, režija Frank Uoyd, igrajo Clark Gable, Charles Laughton Leta 1787 se je posadka angleške vojne ladje Bounty, pod vodstvom oficirja Gletcherja Christiana, uprla kapetanu VZilliamu Blighu, Po tem zgodovinskem dogodku sta Charles Nordhoffs in James Norman spisala roman, ki je imel velik uspeh, tako da so leta 1935 posneli tudi film, v katerem je Christiana igral Clark Gable. Zelo znana je tudi verzija iz leta 1962, ko je oficirja Flatcherja Christiana igral Marlon Brando. To je bil do tedaj absolutno najdražji film, saj je stala producente celih 19 milijonov dolarjev. V tretji verziji upornike vodi Mel Gibson. SPOZNAJMO SE... Breda Kovič -predana naši dediščini Začelo se je leta 1963 v kulturnem uredništvu v četrtem nadstropju Tavčarjeve 17. Najprej je pripravljala samo beseHi-la za kulturne oddaje, nato pa je morala kljub začetni tremi tudi sama stopiti pred kamere. Začela je s prvimi pregledi o kulturnem dogajanju - Pogled nazaj, ki je potekal Se v živo. Nato pa so se oddaje vrstile ena za drugo: leta 1965 vsak mesec Peščena ura, od 1966 do 1967 Oživele kronike, v letih 1984 do 1987 je nastalo 15 oddaj Obiskujemo slovenske muzeje in galerije, nato je 1987 začela s serijo Med včeraj in danes; leta 1970 cikel oddaj Živa dediščina in oddaje o kulturnih ustvarjalcih z različnih področij in nešteto miniaturnih zanimivosti od zgodovine kozarcev do svetil. Zadnja leta se je uveljavila tudi kot realizatorja lastnih oddaj in za portret o Jožetu Plečniku Kamniti Pygmalion prejela nagrado na TV-festivalu v Monte Carlu. Breda Kovič s svojim pretanjenim občutkom za slovensko kulturo in izrednim odnosom do naše dediščine ustvarja televizijske oddaje, ki bodo zanimivo pričevanje tudi za naše potomce. ® RAM Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: La legge e legge (kom.), vmes vesti Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik Dnevnik in Tri minute Tenis: Italija-Brazilija (pokal Davis) Variete: Buona fortuna Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Vremenska napoved Tenis: pokal Davis Dnevnik in šport Tribuna za referendum: PLI-La Rete Aktualno: Uno 7 Aktualno: I giorni delFinfanzia, vmes (23.00) dnevnik Vreme in dnevnik Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: 11 rossetto 4 | RAI 2 Risanke in nanizanke « Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Donne, amori e matrimoni (kom., ’56) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Kratke vesti Avtomobilizem Fl Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport | Aktualno: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Boks ^ RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti SP v smučanju: superveleslalom (2 in M) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Športno popoldne, vmes (17.00) tenis Športna rubrika Derby Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum Tenis: Italija-Brazilija (pokal Davis) Kviz: Porca miseria Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, 23.40 Voglia di te-nerezza, nato dnevnik S ; RETE 4 Nan.: Družina ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti 11 pranzo e servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 15.45 Anche i ricchi piangono Lui, lei 1’altro TG 4 vesti Aktualno: Ceravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie Nad.: Renzo in Lucia Film: Misfatto bianco (dram., ZDA ’87, i. Greta Scaechi), vmes (23.30) vesti Nan.: Top Secret 8 CANALE5 Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma Extralarge prihaja Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) *Ct> ITALIA 1 H Otroški variete m Nanizanke H Odprti studio B Otroški variete B Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Tvvin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: A New York qualcuno e impazzito (kom., ZDA '90) Aktualno: L’istruttoria Odprti studio, pregled tiska in Studio šport (•) TMC B Koper OtO Hrvaška 1 Euronews Mannix, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška Nad.: Doppio imbro- nanizanka Poročila glio, 9.45 Potere, 10.15 Juke box, glasbena od- Zgodbe iz Monticella, Terre sconfinate daja, ponovitev 92. del Qualith Italia TV novice Poročila Variete: Tappeto vo- Čarobna svetilka Hrvaške zgodbe in no- lante Dolgo iskanje, angl. vele SP v smučanju: ženski dokumentarna serija Poročila in moški supervelesla- Vohuna, ameriška na- Ko se svet vrti, 92. del lom, vmes (12.45) nizanka Mikser M TMC informa/Meteo Meridiani, aktualna Poročila La spesa di VVilma tema, ponovitev Slika na sliko Film: Operazione Fu- Studio 2, pogovor z Ingverjevo drevo, po- ga (dram., ZDA 1978, gosti novitev 4., zadnjega i. Robert Reed, James Primorska kronika dela Olson, Terry Noon) TV dnevnik Poročila Aktualno: Oscar jr. Mannix, am. naniz. Otrok, šola, dom Šale, pepe e fantasia Nočni sodnik, ameri- Trije mušketirji, ri- TMC News - Vesti ška nanizanka sanka Film: Avventurieri ai Koncert Simfoničnega Hrvaška država in lju- confini del mondo orkestra slovenske dje (pust., ZDA* '82, i. Filharmonije: L. van Poročila Tom Selleck) Beethoven: 9, sim- Turizem a la carte Nan.: Un catastrofico fonija Santa Barbara, 361- successo (r. D. Lynch) TV dnevnik del amer. nanizanke Antennopolis Globus Dnevnik 1 TMC News in šport Rdeče noči, ameriški Film-video-film Film: Cadaveri & Com- film Prestopnik, francoski pari (kom., ZDA '86, i. film Danny De Vito) Dnevnik Košarka NBA Slika na sliko Poročila v nemščini /Jf5? ITALIA7 BEHIF1 Avstrija 1 Sanje brez meja Čas v sliki 1 Nad.: Čara čara Nanizanka VVillie bo že uredil, pon. filma QfO Hrvaška 2 S News Line - vesti Sinha Moča, 126. del Nad.: Aspettando il iHilii Big Valley, serija Jaz in ti, otroški spo- domani, 14.30 II tem- m TV koledar po della nostra vita red Superveleslalom, M in Deželni programi Heidi 2, finale, posnetek iz Risanke Am, dam, des Aare News Line - Vesti Muppet babys, risana Ponovitev Turbo Li- Nan.: Samurai serija mach Shovva Il sasso nella scarpa Cool Dnevnik Film: Il delitto della Cas v sliki Cas teče, 1/6 del hu- signora Allerson HiflH Hoopermann: Umor moristične naniz. (dram., ZDA '62, i. Su- po scenariju Potovanja: Zadnji vlak san Hayward) Prijatelji: Karierizem za Kanado, 1. del News Line - Vesti Primer za dva: Ma- Lovejoy, 2/12 del an- Colpo grosso story ščevanje gleške nanizanke Film: 7 cervelli per un Zapeljani moški, ame- Adamsovi, humo- colpo perfetto (kom., riška komedija ristična nanizanka Fr. '72, i. M. Bouquet) Streli iz škatle za vio- Magija, 11/12 del News Line - Vesti lino, nemška krimi- Demonski kamen, nalka ameriški film Poročila/Tisoč moj- © TELEFRIULI Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: California, 18.30 Destini Večerne vesti Rubriki o Deželi in Občina tedna Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Mo- torji no- stop Večerne vesti strovin msp Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Šport Special 01ympics Finale svetovnega pokala, superveleslalom, M in 2, iz Aareja Regionalna poročila Čas v sliki, vreme Kultura Harem: Svet za tančico Znanost, magazin Šiling, gosp. magazin The California Rai-sins, 1. del risanke o premaknjeni karieri rock skupine Ples s hudičem, dok. film angl. glasb, novinarja Tina Turner: Pot do zvezde O Madžarska Cez dan Peklenski raj, 30. del Dallas, 118. del Igra Sotrpini Naravno zdravilstvo Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Helena, 23. del. it. serije Spored za otroke Zabavni spored Dnevnik Dallas, pon. 118. dela Panorama, svetovna politika Tenis: Madžarska-Francija Aimee, angleški tv film Dnevnik OJLD AJE v slovenščini th SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 6/12 del ameriške nanizanke Videošpon Povečava Pogovor: Slovenska kinematografija jutri Kratki igrani filmi v produkciji E-Motion filma: Damjan Kozole - Zdravljica, Aleksandra Vokač - Križci in krogci, Metod Pevec - Karavla Poročila Poslovna borza Filmsko popoldne On in ona, 3/13 del am. naniz., ponovitev, VPS 1445 Odletel bom, 21., zadnji del am. nadalj., pon., VPS 1510 Vrnitev na otok zakladov, 8/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn, 3/26 del angleške nadaljevanke Prvi uspehi: Balončki se igrajo Včasih na tv tudi čaramo, 4., zadnji del Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Ubijalski magnum, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2225; šport Moški, ženske (do 00.00) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor 2e veste Gospodarska oddaja: 10000 obratov C.A.Cueni: Iskanje Salome, 1/6 dela švicarske nadalj. Are: superveleslalom ženske, prenos Are: superveleslalom moški, prenos Okrogla miza o politični kulturi, ponovitev Osmi dan, ponovitev Alpe-Donava-Jadran Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znajne, učite se z nami Euroritem, 23. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Studio City Glasbeni utrinek: Jasna Čadež - flavta Sova Popolna tujca, 23/28 del ameriške anizanke Občutek za smrt, 1/6 del angleške nadaljevanke Do zadnjega diha, ameriški film Video strani KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 50. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 124. dela Rock starine, 6. oddaja o starem rocku Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 125. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 12. del ameriške poljudno-znanstve- ne serije New York's Finest, ameriški film Rock starine, 7. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved Uive & Kickin', ponovitev 4. brcanja v živo Video strani koper IlilBfe PETEK, 26. MARCA 1993 H FILM LJJ DOKUMENTARNA PFjl GLASBENA 1 ODDAJA ^ ODDAJA S NADALJEVANKA LJ OTROŠKA ™ ODDAJA gg RAZVEDRILNA -8 INFORMATIVNA 1 ODDAJA ■LSd ODDAJA * | ŠPORT TV SLOVENIJA 1 20.25 • 1 ' UBIJALSKI MAGNUM, -J ameriški film Eden izmed junakov, ki jih je Clint Easiwood (na sliki) tako vehementno predstavljal, je zagotovo tudi policijski inšpektor Harry Cal-lahan. Inšpektor Harry tudi v nocojšnjem filmu učinkovito in hitro obračunava z navidezno nepovezanimi primeri. Med preiskavo vse bolj oži krog osumljencev, dokler ga sled ne pripelje do organizirane skupine, ki obračunava z najbolj okorelimi zločinci, ki jim zakon ne more do živega. H TV SLOVENIJA 2 17.30 ALPE—DONAVA—JADRAN V oddaji Alpe-Donava-Jadran si lahko tudi danes ogledate vrsto zanimivih prispevkov. Italijanska televizija bo predstavila čudovito »vožnjo nostalgije« iz Trsta do Bohinja. Ob prispevku Janeza Krajnca boste lahko večer preživeli v družbi simpatičnih žena iz Brezja ob Cerknici, ki ob zimskih večerih sedijo ob peči za kolovratom in obujajo spomine. Iz Madžarske tokrat nekaj o modemi arhitekturi cerkva. Videli boste, da je dandanes res vse mogoče, tudi to, da avstrijski direktor išče delo na češkem, vse o njem lahko izveste v prispevku gradiščanske televizije. Studio iz Celovca pa bo predstavil plezanje po umetni ledeni steni, ki je trenutno zadnja moda v plezanju. TV SLOVENIJA 2 22.45 SOVA: OBČUTEK ZA SMRT, angleška nadaljevanka V nadaljevanki Občutek za smrt se bo policijski načelnik Dal-gleish, ki ga gledalci Sove poznate že iz nadaljevanke Načrti in želje, spopadal z zelo zahtevnimi in občutljivimi problemi predstavnikov angleške aristokracije in politike. Tokrat ga za pomoč prosi minister v angleški vladi, ki prejema številna anonimna pisma. Reševanje teh težav je za Dalgleisha težka naloga, še zlasti potem, ko anonimnim pismom sledijo trupla... TV SLOVENIJA 2 23.40 SOVA: DO ZADNJEGA DIHA, ameriški film Kultni film francoskega režiserja Jeana-Luca Godarda Do zadnjega diha, ki ste ga lahko pred kratkim videli v okviru cikla njegovih filmov, je navdušil tudi njegovega filmskega kolega, ameriškega režiserja Jima McBri-dea, ki je v novejši inačici upodobil generacijo osemdesefih let. Tudi v tem Ulmu glavni junak (Richard Gere) uteleša asocialnega mladeniča, ki se spusti v avanturo z devetnajstletno študentko (Valerie Kaprisky). RAI 1 10.15 LA LEGGE E’ LA LEGGE Francija 1957, režija Christian Jacque, igrajo Toto, Fernandel, Nino Besozzi, Leda Gloria V mali vasi na francosko-italijanski meji italijanski tihotapec Giuseppe vedno tekmuje s francoskim financarjem Fernandom. Seveda pa sta odlična prijateja... »Lepega« dne odkrijeta, da je tudi Fernand italijanskega izvora. To bistveno spremeni njune odnose in povzroči obema veliko težav. V filmu igrata velika komika kot sta Toto in Fernandel. Neapeljskega kneza ni treba posebej predstavljati, Fernandela pa vsi poznamo vsaj zaradi serije don CamiHo.v kateri je igrla skupaj z Ginom Cervijem. KANAL A Filmski spored v prihodnjem tednu Na Kanalu A vam v prihodnjem tednu ponujajo celo vrsto zanimivih oddaj. Med temi pa vas bodo prav gotovo najbolj pritegnili raznovrstni filmi. V nedeljo, 21. marca, bo to angleški črno-beli film z naslovom Vrhovno poveljstvo, v katerem sta zaigrala Lucie Mannheim in James Mason. Zatem pa si boste lahko ogledali še jugoslovanski film režiserja Slobodana Sijana Kdo tam poje z izvrstnimi igralci: Pavlom Vujisičem, Draganom Nikoličem, Danilom Stojkovičem in drugimi. V ponedeljek, 22. marca, bo v večernih urah na sporedu hrvaški film Muke po Mateju režiserja Lordana Za-franoviča. V glavni vlogi je zaigral slovenski igralec Boris Cavazza. V torek, 23. marca, pa bodo na Kanalu A pričeli s ciklom filmov Milene Zupančičeve. V filmu Christopho-ros, ki ga je režiral Andrej Mlakar, je ob njej zaigral med drugimi tudi Boris Juh. V četrtek, 25. marca, vam ponujajo na ogled italijan- sko-španski film Žametne sanje, ki je nastal po scenariju in v režiji Vinzenza Salvi-anija. Zgodba pripoveduje o pisateljici ljubezenskih romanov, ki piše o svojih erotičnih sanjarjenjih, zgodbe iz njenih romanov pa se vseskozi prepletajo z resničnimi doživetji... V petek, 26. marca, si lahko ogledate še ameriški film New York’s Finest v režiji Chucka Vincenta. V glavnih vlogah so zaigrali Jennifer Delora, Ruth Collins, Heidi Paine in Scott Baker. RAM RETE 4 ® TMC Koper Filma: Questa pazza, Nan.: -Družina Ad- Evropski dnevnik: Eu- Mannix, ameriška tv pazza Londra, 8.50 11 dams, 6.50 Bradford, ronews nanizanka richiamo dei boschi 7.40 Jeffersonovi Športna rubrika: Snež- Upornik z Jave, ameri- Videl boš Nad.: General Hospi- ni planet ški pustolovski film Film: Quattro bassotti tal, Marilena, 9.55 Risanke NoCni sodnik, naniz. per un danese (kom.) Ines, 10.50 Amanda, SP v smučanju: ženski Čarobna svetilka Vreme in dnevnik 11.50 Celeste, vmes in moški veleslalom, Klic zle zemlje, angle- Rubrika: Check-up (9.30) vesti 1. tek ški mladinski tv film Izžrebanje lota 11 pranzo e servito Rubrika o motorjih Ponovitev koncerta Dnevnik in Tri minute TG 4 vesti Crono (vodita Renato slovenske Filharmoni- Aktualno: Prizma Buon pomeriggio Ronco in Maria Leit- je Nogomet: angloita- Nad.: Sentieri, 16.05 ner) Glasbeni utrinek lijanski turnir Anche i ricchi piango- SP v smučanju: ženski Globus 7 dni v Parlamentu no, vmes (15.05) ra- veleslalom, 2. tek, TV dnevnik Variete: Disney Club brika o lepoti 13.30 moški velesla- Verska oddaja Dnevnik 1 in loto Kviz: Io, tu e mamma lom, 2. tek Mannix, ameriška tv Rubrika: Piu sani piu TG 4 vesti Šport Show (vodi M. nanizanka belli (R. Lambertucci) Kviz: Tra moglie e ma- Sbardella), vmes VValkabout, angleški Nedeljski evangelij rito (15.00) kolesarstvo Pa- film po romanu Jame- Vreme in dnevnik Nad.: La signora in ro- riz-Orange, 17.00, sa Vancea Marshalla - Tribuna za referen- sa, vmes (19.00) vesti Košarka NBA Action o bratu in sestri, ki se dum Kviz: 11 nuovo gioco Dok.: San Francisco po tragičnem naklju- Variete: Saluti e baci delle coppie Vreme in TMC News čju znajdeta sama sre- Nočni dnevnik Nan.: 11 ritomo di Co- Film: American Graffi- di avstralske pušča- TG 1 - Posebnosti lombo ti 2 (kom., ZDA 79) ve... Dnevnik in vreme Parlamenta in Srečanje z Diegom TV dnevnik Filmske novosti Koncert v Scali Abatantuonom Stanje stvari, vodi Na- Film: Ginger in Fred Aktualno: 4x7 TMC News in šport taša Melon (kom., r. F. Fellini) Film: Stringi i denti e Vohuna, ameriška na- vai (vestem, ZDA 75) nizanka Variete:Turno di notte Horoskop m |g| CANALE5 RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 9.55) kratke vesti) SP v smučanju Rai 2 na kvadrat Aktualno: Scrapoli Dnevnik 2, rubrika Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Odprti prostor in Videl bos Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes D? v odbojki in košarki Nan.: I/ispettore Tibbs Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Film: Gemelle (krim., ZDA ’91, i. Stephanie Kramer, F. Forrest) Kronika v živo Dnevnik Aktualno: Senza scru-poli (vodi E. Sampo) Nočni šport ^ RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl bos Komorna glasba Dok: Alpe-Jadran Dnevnik ob 12-ih Pred 20 leti SP v smučanju Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem j Na prvi strani |Nan.: Un dottore per /J0 ITALIA 7 mMP Avstrija 1 Hrvaška 1 TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Edukon, Šolski kon-takni spored Magija, pon. 11. dela Poročila Preživeti v divjini, ponovitev 4. dela Adamsovi, pon. hum. nanizianke Me je kdo iskal?, ponovitev Poročila Prima, magazin Zabavnoglasbena oddaja Poročila Televizija o tv Poročila TV razstava Santa Barbara, 362. del amer. nadaljev. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik Božji smeh, angleški film Preteklost v sedanjosti Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Aktualno: Sabato 5, Risanke Hooperman, pon. 10.30 Nonsolomoda, Filmske novosti Gospod Roberts, am. M Hrvaška 2 11.00 Anteprima Glasba in show komedija Variete: ore 12 Borsaffari Nebeški valček, nem- Dnevnik TG 5 Nan.: Brothers ški film Sgrabi quotidiani Nad.: Aspettando il Pred izbiro poklica TV koledar Aktualno: Forum gio- domani, Il tempo della Ko so živali zapustile Planica, finale smu- vani, 14.30 Amici. nostra vita gozd: Smrtna tišina čarskih poletov Kviz: Lingo Weekend Mini Cas v slikah Trije mušketirji, pono- Otroški variete Deželni programi Slika Avstrije vitev ris. filma Extralarge prihaja Risanke Prijatelji: Blodnje Finale, veleslalom, 2, Kviz: OK il prezzo e Nan.: Brothers, 19.30 Čas v sliki, vreme M, iz Aare giusto, 19.00 La mota Samurai Šport Plavanje, Hrvaška-Slo- della fortuna Film: La calata dei Kdor reče A venija, prenos Dnevnik TG 5 barbari (pust., Nem. Zlata dekleta Svet živali Variete: Striscia la no- 70, i. Orson VVelles) Smrtonosna prednost, Dnevnik 1 tizia Nan.: Glitter ameriška psihološka Feather o jazzu, 6/26 Variete: La corrida Profondo News srhljivka del (vodi Corrado) Film: Alamo (pust/, Donova zabava, av- Svet sredi šestdesetih, Film: Piccoli equivoci ZDA ’55, i. Sterling stralski film 5/14 del (kom., It. ’89, i. Lina Hayden, Ernest Bor- Poročila/Ex libris V avtobusu, 30/51 del Sastri, Nancy Brilli), gnine) Tisoč mojstrovin Sever-severozahod, vmes (24.00) dnevnik ameriški film Horoskop (do 02.35) L . £3 TELEFRIUU ITALIA 1 ■H Kratke vesti Otroški variete enwj Dok.: Gulliver Nanizanke Rubrika: Mavrica Odprti studio ms Italia Cinquestelle Otroški variete Večerne vesti Nan.: Agli ordini papa TG posebnosti Varieteja: Non e la Rubrika: Coldiretta- RAI, 16.00 Unomania mente ■ Glasba: TopVenti Film: Katie, la ragazza Nan.: Ultraman del paginone (dram.) A tutto volume NoCni dnevnik Variete: Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in UnoMeteo S TELE 4 Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Nan.: Star Trek (Se povezuje s sporedi Film: Senza un colpo Italia 1) in canna (dram., ZDA Lastne oddaje: ’89, i. Sam Jones) Kronika in komentar Odprti studio in Šport Dogodki in odmevi IUMF1 Avstrija 2 Finale - veleslalom, 2 in M, iz Aareja Imate radi klasiko? Poročila iz parlamenta Ljuba družina Kdo me hoče: Živali išCejo dom Nogomet. Avstrija danes Čas v sliki Kultura Nogomet Čas v sliki Rodni kraj: Ponosna leta, 10. del Manekenka in vohljač, serija PoroCila/Ex libris Tisoč mojstrovin © Madžarska Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister Lajna, ansambel General Serijski film Tenis, Davisov pokal Intervju, Eva Ruttkai Udarite po trebuhu, nova igra Nova moda, magazin VeCerna pravljica Svetovni dan gledališča, Črni Peter, opereta Gledališče Raya Brandburyja, kanadski film Bongo, žrebanje loterije Dnevnik QlD^\JE v slovenščin! tr SLOVENIJA 1 Tedenski izbor 09.10 09.20 Jakec in čarobna lučka, 24/26 del angleške risane serije Radovedni Tacek: Oblak 09.30 10.05 10.15 11.00 13.00 Erazem in potepuh, 4/5 del otroške nadaljevanke Oscar Junior: Zala Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Ubijalski magnum, ameriški film Poročila 13.05 14.00 14.30 15.20 17.00 Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 23/28 del am. naniz., ponov., VPS 1400 Občutek za smrt, 1/6 del angleške nad., pon., VPS 1430 Frantisek Cap: V znaku sidra, češki film (CB), VPS 1520 TV dnevnik 1 17.10 18.00 18.45 Potovanje po človeškem telesu, 8., zadnji del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1912 TV dnevnik 2, vreme, Šport Utrip Eurosong '93: Finalisti se predstavijo, VPS 2025 Na dnu, 4/5 del brazilske nadaljevanke, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220; šport Sobotna noč Nočni videomeh 00.25 Joan Baez na koncertu (do 01.25) IT SLOVENIJA 2 07.40 07.50 09.20 13.30 14.50 16.20 17.00 19.00 19.30 20.05 21.05 21.35 Video strani Tedenski izbor Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Športna sobota Planica: finale SP v smučarskih skokih-ekipno, prenos Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom ženske, posnetek Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom moški, posnetek Planica, v živo iz studia DP v odbojki (M): Salonit-Vileda, posnetek iz N. Gorice VV.Fend: Moja knjiga o džungli, 24/27 del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2, vreme, šport Blaznost, 1/5 del angleške dokumentarne serije Slike iz Sečuana: Tržnica Poglej in zadeni Sova 23.10 23.35 00.25 01.45 'Alo, 'alo!, 4/18 del angleške nanizanke Občutek za smrt, 2/6 del angleške nadaljevanke Cmi lun, francoski film Videostrani A KANALA 09.00 09.25 10.00 11.30 18.30 19.00 20.00 RIS, risanke in spoti Ninja želve, 51. del New York's Finest, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 7. oddaje o starem rocku Jazzbina, ponovitev 7. oddaje o jazzu Srečni Luka. 13. del Risanka 20.15 20.30 21.00 Dnevnoinformativni program in vreme Modna dežela, oddaja o modi Film 22.40 22.55 23.20 00.45 01.05 02.30 Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film Video strani H KOPER 18.00 Globus SOBOTA, 27. MARCA 1993 H FILM LJi DOKUMENTARNA GLASBENA ™ ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA UJ OTROŠKA ™ ODDAJA m RAZVEDRILNA 1 ODDAJA lil INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT V ZNAKU SIDRA, češki črno-beli film Režiser František Čap vam tokrat predstavlja nekakšno kriminalko iz življenja v bratislavskem " donavskem pristanišču. V viharni noči Pavlinka beži pred gospodarjem, ki jo je pred leti s prevaro zvabil med cirkusante. Zatočišče si poišče na zasidrani ladji Kormoran, kjer ji mlad mornar in kapitan pomagata na poti k materi. Preprosto in predvidljivo zgodbo je Čap spretno stopnjeval z vmesnimi prizori glasbe in plesa. TV SLOVENIJA 1 20.25 EUROSONG '93: Finalisti se predstavijo V današnji oddaji, ki jo bo vodila Tajda La-kše, bodo predstavljeni videospoti vseh sedmih držav, udeleženk izbora za Eurosong '93, ki bo potekal 3. aprila v studiu Televizije Slovenije. Ogledali si boste lahko spote naslednjih držav: Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Estonije, Madžarske, Romunije, Slovaške in seveda Slovenije. Prisluhnili boste lahko nekaterim aktivnim udeležencem tega spektakla, aranžerju, režiserju, scenografu in slovenskim predstavnikom, ki so v preteklosti zastopali tedanjo Jugoslavijo. Izvedeli boste vse podrobnosti o prireditvi, ki bo odločala, katere tri države se bodo udeležile končnega tekmovanja na Irskem 15. maja. TV SLOVENIJA 2 20.05 r/"Z> BLAZNOST, angleška dokumentarna serija TV SLOVENIJA 2 0.25 Voditelj nadaljevanke dr. Jonathan Miller poskuša v petih oddajah odstreti tančico skrivnosti in neznanja, ki ovija besedo blaznost. Prikazani bodo tudi različni pristopi zdravljenja blaznosti skozi zgodovino. S številnimi idejami je avtor poskušal razbiti tabuje o tej bolezni, vendar je prišel predvsem do zaključka, da je blaznost kljub napredku moderne znanosti še vedno neotipljiva in nas zato navdaja s strahom in z nerazumevanjem. SOVA: ORNI LUN, francoski film Gibalo celovečerca Črni lunje preteklost njegovih junakov, ki jih bremeni v toliki meh, da ne morejo svobodno zaživeti. Tako je tudi z glavno junakinjo Saro, ki je bila pred leti ljubica voditelja teroristične skupine. Ta preteklost z vsemi strahovi' se ponovno pojavi v njenem življenju, ko jo po devetih letih spet pokliče. V istem času pa Sara spozna urejenega moškega. Vendar bo zaljubljenemu paru še/e konec preteklosti pomenil začetek phhodnosti. Canale 5 23.00 PICCOLI EGUIVOCI Italija 1989, režija Ricky Tognazzi, igrajo Sergio Castellito, Lina Sastri, Nancy Brilli, Roberto Citran. Paolo, igralec, je še vedno zaljubljen v Francesco, vendar ta zahteva, da se izseli iz njenega stanovanja. Ko se povrneta iz turneje, ju obišče nekaj prijateljev, ki so prav tako povezani z gledališčem. Vseh šest preživi skupaj dan in noč, do izraza pa pridejo medsebojni nesporazumi, ljubosumja in neskladnosti. Ricky Tognazzi, sin znanega italijanskega komika Uga, se je s tem filmom spoprijel tudi s filmsko režijo. Film je bil posnet po istoimenskem gledališkem delu Claudia Bigaglie. Predstavljen je bil na festivalu v Cannesu leta 1989. KINO DOMA Videokasete za vašo zbirko Slovenski ljudski plesi -Koroška: Ljudski plesi na Koroškem, tako na avst-rij-ski strani kot v matični domovini, v obliki in melodijah ne kažejo svojstvenih potez. Korošci radi plešejo, priložnosti za ples je precej, od drugih Slovencev pa se razlikujejo po tem, da plešejo mehko in umirjeno, še posebej onstran meje. Njihov ples teče kot ubrana večglasna pesem. Oddajo je pripravil strokovni sodelavec Mirko Ramovš. Slovenska ljudska glasbila in godci: Godčevstvo je sestavni del slovenske kulture, povezano z načinom življenja, družbeno in gospodarsko strukturo. Maloštevilni še živeči godci predstavljajo poslednje pre-žitke nekdaj obsežnega in bogatega godčevanja ter nam v duhu današnje dobe in okusa pričajo o nekdanji kulturi. Marsikaterega glasbila ni več najti v našem etničnem prostoru, je samo še suvenir. Andrej Šifrer: Pop godba na najvišji ravni - 1980 in Pesem je ... 1990. »Mnogo časa nam pred očmi uide skoz prste, zato je prav lov na zajezitve njegovih slapov postal del naših navad. Ti dve oddaji sta me ujeli na začetku dveh desetletij in mi zabrusili v obraz tisto znano: kako čas teče ... Koliko moči, želja, strasti, smeha in solz se je izgubilo v teh letih in koliko novih vrhov in dolin je bilo prehojenih,« meni Šifrer. ■ Nove nadaljevanke za pomladne večere V filmski redakciji TV Slovenija so za nočni program Sove pripravili kup pomladnih novosti, zanimivih novih nadaljevank s priljubljenimi igralci. 2e konec marca se začenja nova ameriška barvna humoristična nanizanka V športnem duhu. Glavna junaka sta znana igralca Farrah Favvcett in Ryan 0‘Neal. Zgodba pripoveduje o dogodivščinah in zapletih dveh televizijskih voditeljev oddaje o športu, o odnosih polnih ljubezni in sovraštva med nekdanjo manekenko, zdaj uspešno športno novinarko, in voditeljem, nekdaj slavnim nogometnim zvezdnikom. Avstralska mini serija Rose zmaguje je nastala po resnični življenjski zgodbi enega največjih in najbolj slavnih avstralskih športnikov - boksarja Lionela Rosea. 2e v otroštvu se je odločil za boks, saj je bil to edini šport, ki je bil dostopen domorodskemu mladeniču. Leta 1968 je osvojil naslov svetovnega prvaka v bantamski kategoriji. Vlogo slavnega boksarja je odigral Paul VVilliams. V času velikonočnih praznikov si bomo lahko ogledali film Franca Zeffirellija Jezus iz Nazareta, ki spremlja vse postaje Jezusovega življenja, t r -pijenja in umiranja. Kdo ne pozna kriminalnih romanov Georgesa Si-menona in kdo si ne želi videti angleške nanizanke o primerih inšpektorja Maigreta! Angleška dokumentarna serija' The Shogun Inheritance nam dokazuje, da je na Japonskem tudi v času računalniških mikročipov kultura šogunov zelo pomembna. Angleška barvna nadaljevanka The Orchid Kouse je nastala po romanu Phyllisa Shan-da Allfreya. Tri sestre se vrnejo na otok svojega otroštva, na Domi-nico v Karibskem morju. Vsaka se na svoj način trudi, da bi spremenila življenje in prispevala k skupnemu sožitju, pa se vendar morajo, ne glede na svoja pričakovanja, spoprijeti s težko boleznijo ljubljenega sorodnika. Režija: Horace Ove. Nova angleška nanizanka Sin-gles prikazuje zagate in radosti samskega življenja v srednjih letih. Moška se odpravita na družabno srečanje z željo, da bi spoznala privlačni dekleti, a tam naletita na stari znanki, ki nimata nobenega v najboljšem spo-m i n u . Režija: Nil Phillips. Z nadaljevanko The Treachery Game se na naše male zaslone vrača nekdanji britanski agent Mark Fraser, ki smo ga pred časom spoznali v nadaljevanki Beg pred umorom. Čeprav je Fraser še vedno nekda- nji tajni agent, je njegovo življe-n j e izpostavljeno različnim sumom in obtoževanjem. Ko v času njegovih počitnic v bližini umorijo britanskega biokemika, ga obdolžijo umora. Seveda se lahko ubrani samo na ta način, da se sam spopade z zločinom, razkrinka morilce in tako dokaže svojo nedolžnost. Režiser: Ken Hannam. V nemški nanizanki Tassiio je glavno vlogo odigral priljubljeni in slavni nemški igralec Bruno Ganz. Tassilo se odloči za svoj »pravi« poklic - postane privatni detektiv, ki naj bi se ukvarjal s težavami bogatašev. A petični sosedje mu ne zaupajo povsem, zato si Tassilo pomaga z drobnimi zvijačami in sam poskrbi za svoje »primere«. Režija: Kajo Gies. Angleška nadaljevanka Shrinks se dogaja v privatni kliniki Maxmillian, kjer je zaposlenih šest psihiatrov in vsak »pokriva« svoje področje. Čeprav so v reševanju psihičnih zagat svojih sicer bogatih pacientov dokaj uspešni, pa imajo nič koliko težav pri reševanju svojih problemov. ____ESAD BABAČIČ / NA UDARU_ Solze si brišejo brez besecf Dejstvo je, da je z Igorjem Bergantom zavel novi veter v športni redakciji TV Slovenije, kar pa še ne pomeni, da je s tem vetrom prišlo tudi do sprememb v globalnem planu. Bergant bo kot komentator še nekaj časa ostal institucija znotraj institucije, saj njegov piš ne more prepihati notranjih zavor ostalih športnih komentatorjev, ki od svoje strokovne monotonije ne odstopajo niti za korak. Drži, da je komentiranje prenosov v živo dokaj težavna in odgovorna zadeva, saj je treba dogajanja na športnem prizorišču pokrivati tako z osnovnimi podatki kot tudi z opisom atmosfere na samem mestu dogodka. Pri komentiranju velikih tekmovanj je venomer prisoten strah, da bo komentatorja zajela »neznosna lahkost bivanja« in ga oddaljila od bistva, ki je sestavljeno iz rezultata in osnovne statistike. Komentator mora imeti s seboj obilo podatkov, ki jih posreduje v primernih trenutkih, pri tem pa ne sme pretiravati, saj mu nobeden od gledalcev ne bo zameril, če bo avditorij vsaj za nekaj časa nehal prepričevati o svoji vsevednosti. Kot kaže, pa naši komentatorji do svojega poklica gojijo neverjeten rešpekt, očitno jih bolj skrbi, ali bodo povedali kakšno napačno številko, kot pa samo ozračje na tekmovanju. Prav v tem verjetno tiči razlog, da so tako prekleto resni, da se ne smejijo, ko se na igrišču zgodi kaj zares smešnega. Na prvenstvih, kot je svetovno prvenstvo skupine C v hokeju, pa na svoja komentatorska mesta dobijo tudi pomagače, ki so že po pravilu prekaljeni strokovnjaki, po možnosti že upokojeni, in tudi oni seveda polni podatkov in psiholoških nasvetov, Namesto da bi komentator in gost v kabini naredila prijetno atmosfero z medklici in hitrimi pripombami, je vse skupaj bolj podobno ordinaciji, iz katere se secira taktika na igrišču, seveda pa gost večino časa pre-molči in odgovarja samo takrat, ko je vprašan, in še takrat so odgovori pobrani iz doktorskih disertacij, so skratka brez življenja in daleč od tistega, kar se na prizorišču dogaja. Se posebej je takšna akadem-skost očitna na tekmah, ko celotno občinstvo diha za nacionalno moštvo, in so gledalci ves čas na robu živcev in pričakovanj. Takrat so na delu samo še emocije, razum pa se skrije pod navijaške strasti. V takšnih trenutkih si lahko komentator privošči marsikaj, se bolj odpre in pozabi na bistvene naloge. Takšne profesionalne »treme« bi se morali naši komentatorji otresti tudi zaradi tega, ker so v igri naš hokej in naše emocije, ki se jih že tako prevečkrat sramujemo. Športni navijači so dolgo čakali tekme, kot so te, ki jih prikazuje slovenska hokejska reprezentanca. Bodimo sinovi svojega naroda! Televizija je vso državo obrnila proti meni Pred volitvami je v enem od pogovorov za priljubljeno Jano novinarka med drugim povprašala estetologinjo gospo Ano Nušo Kneževič, ali je res tudi predsedniški kandidat dr. Drnovšek eden njenih »učencev«. Ce se prav spominjam, je pogovor tekel tudi o (ne)na-smehu resnega dr. Drnovška. Gospa Kneževič, ki v zadnjem času prek malih zaslonov pogosto spregovori tudi o drži (ne politični!) naših politikov, je skoraj zagotovo vsaj kaj malega o sproščenosti prišepnila tudi izvoljenemu dr. Drnovšku, saj nam v zadnjem času kljub resnim zapletenim razmeram kar pogosto nameni nasmeh. Res, daje ta njegov nasmeh bolj grenak, lahko bi morda rekli skrivnosten in nerazložljiv; toda kljub temu vreden pozornosti. Nekateri pravijo, da »se je naredil«, drugi spet menijo, da je bil dosti bolj prepričljiv, preden si je izvabil (ali so mu izvabili) nasmeh. Kakor koli že, na ekranu dr. Drnovšek ni več tisto, kar je bil. Kdo ve, če se tudi z njim čez desetletja ne bodo ukvarjali prikazovalci razvoja slovenske televizije, kot so se z ameriškimi predsedniki analitiki ameriške televizije. Prav gotovo bodo v tem primeru vzeli pod lupo tudi predsednika Kučana in predhodnika dr. Drnovška gospoda Peterleta. Ce bo vpliv televizije na javnost še naraščal, in naši predsedniki ne bodo imeli mere v nastopanju, se lahko zgodi, da bo kdo podobno kot Lyndon Johnson vzkliknil: »Televizija je vso državo obrnila proti meni.« Mera v nastopanju seveda ne pomeni le večjega ali manjšega števila »nastopov«, bolj ali manj. grenkih nasmehov, tako ali drugače prekrižanih nog in sklenjenih rok ..., ampak pomeni dosti več. Za Johna Kennedyja pravijo, da je bil prvi televizijski predsednik oziroma prvi predsednik ZDA, ki ga je naredila televizija; predsednik Lyndon Johnson pa je bil menda prvi ameriški predsednik, ki ga je televizija spravila na tla. Johnson je bil človek, ki se je v tridesetih letih tega stoletja močno navezal na radio in ga je celo v šestdesetih letih raje poslušal, kot pa gledal televizijo. Potem pa je naenkrat.odkril moč novega medija. Mitja Meršol v svoji knjižici Sedma sila pripoveduje, da je nekega dne, potem ko je pomoril stavkajoče železničarje, na vrat na nos z vsem spremstvom oddrvel iz Bele hiše na sedež CBS, skoraj vdrl v studio in napovedovalca VValterja Cronkitea prisilil, da ga je napovedal televizijskim gledalcem. Potem pa je povedal, kako je uredil zadevo s stavkajočimi. Medtem ko se je Kennedy dobro zavedal mere, s katero se je treba postavljati pred televizijsko kamero, je Johnson hotel biti vsak teden vsaj enkrat na televiziji - in to na vseh nacionalnih družbah hkrati. Ko je leta 1968 sporočil, da ne bo več kandidiral za predsednika, je hkrati tudi priznal, da je bila televizija tista, ki ga je pokopala. Za osvežitev spomina: pod Johnsonom so ZDA do vratu zabredle v vietnamsko vojno, se vrtinčile v kaosu notranjih nemirov in demonstracij, kamere pa so vse to prenašale in s tem ustvarjale javno mnenje, ki je postajalo čedalje bolj sovražno do administracije. Pred kratkim je v radijskem Studiu ob 17.00 dr. Drnovšek med drugim poskušal odgovoriti poslušalki, kaj je z administracijo, za katero je pred volitvami obljubil, da jo bo zmanjšal. Nismo videli, kako se drži. Zunanji minister gospod Peterle se je v TV-dnevniku istega dne hudo resno držal, ko je govoril o prošnji za prekinitev embarga na uvoz orožja. Predsednika Kučana pa v četrtek niso nič »pokazali«. Bi se svet danes vrtel drugače, če bi prej »izumili« televizijo ali pa če bi jo zdaj za nekaj časa »ukinili«? KATARINA LAVS