(tpTJI^. R. MAJA 1975 — ŠTEVII.KA 18 — LETO XXTX — CENA 2 DINARJA
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske
konjice. šentjur, šmarje pri'jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Odločili smo se, da se še bolj povežemo s krajevnimi skupnostmi, zbrali smo
nekaj krajev na območju in s posebnim pismom povabili vodstva krajevnih skup-
' nosti na dobro sodelovanje. S prispevki, z obiski, pogovori. Radi pa, bi v vseh
večjih KS, vsaj za začetek, ustanovili poverjeništva za NT in RC. Tako pričakujemo
dvoje — še več vaših pisem in prispevkov in večjo razširjenost časnika. Ponujena
roka vabi.
Z nekoliko dirugačno akcijo se bomo obrnili tudi na šole. In smo prepričani,
da ne zaman. V naši redakciji je živahno. Današnji zajetnejši NT prinaša praznično
branje. Zbrali smo nekaj najzanimivejših zapisov iz natečaja »Kako sem doživel
osvoboditev« in jih objavljamo. Drugi še pridejo -na vrsto.
Tudi vaš trud za sodelovanje v igri 10x1000 bo še poplačan z objavo.
V soboto pa vsi v Ljubljano na slovesno proslavo ob 30-letnici osvoboditve.
Pišite.
Vaš urednik
JUBILEJ^
KI BODRI
Kako dragocen je bil trenutek pred tridesetimi leti, ko
je bila svobodna poslednja ped domoinne in ko je po dolgih
letih trpljenja, solza, krvi in smrti na pogoriščih in ruše-
vinah vzcvetela najlepša , svobodna pomlad. Doživljali so jo
z radostjo v srcih vsi pošteni rodoljubi v svojih osvoboje-
nih domovih, v zanosu poslednjih jurišev so jo doživljali
borci, ki so osvobajali mesta in vasi in v življenje so se
vračali tisoči in tisoči jetnikov iz zloglasnih taborišč smrti.
Vsakemu je dan zmage pomenil neka} velikega, zato je veli-
čina tega dne za naše narode nepozabna, neizbrisna.
Brez zmage, brez aktivne udeležbe in velikega deleža 'v
bitki proti najhujšemu sovražniku človeštva, fašizmu, bi bila
svoboda nepopolna, kajti podarjena svoboda v bistvu ni
svoboda. Danes po tridesetih letih se še najdejo ljudje, ki
omalovažujejo delež jugoslovanskih narodov v tej veliki
skupni zmagi. Žalostno je, da to počenjajo nekaznovano
razni sovražni elementi zunaj naših meja, še bolj pa, da
tako sramotno miselnost ne skrivajo nekateri posamezniki
v domovini sami. Toda jalova so takšna filozofiranja, pa
tudi nova niso. Kot da jih slišimo, zapečkarje in zaplotnike
pred tremi desetletji in vet, ko so si''Oj strah pred novimi
časi, strah pred žrtvijo in v bojazni za osebno varnost in
udobnost skrivali za geslo, češ, počakajmo da odločijo veli-
ki, češ, škoda je krvi malega naroda. Ti prišepetovalci so
imeli odmev le med sebi enakimi. Klavrna je takšna nepo-
mirljivost zaradi izgub sebičnih osebnih koristi, ki po tolikš-
nem času niso spoznali, da zgodoinno ustvarjajo odločni,
pogumni, delovni in ustvarjalni ljudje in ne politikantarski
zdraharji z donečimi besedami na ustih in zahrbtnimi uka-
nami v mislih. Takrat, pred tridesetimi leti so prav takšni
ljudje napovedovali, češ, kakšna je ta nova država, ki jo
vodijo delavci, kočarji in hlapci.
In ta država delavcev in delovnih kmetov je vzdržala
tri desetletja — in še kako! Treba se je ozreti, pa je le še
malo tistega, kar bi bilo še vrednega iz predvojnih časov.
Teh naših dosedanjih trideset let je velika spodbuda za
nadalnja desetletja in cilje, zd' katere se bomo zavzemali mi
in mladi rod, ki raste v tej trideseti svobodni pomladi v raz-
. cveteli samoupravni družbi.
Jubilej nam bo pomenil še več, če se bomo zavedali, da
bi takšnega svobodnega razvoja ne bilo, če bi ne bilo zma-
ge. Do naroda, ki je bil pripravljen toliko žrtvovati za
svojo svobodo, ni moč nastopati ukazovalno in tak narod
sam ne trpi nobenih drugih ukazov, razen tistih, ki jih sam
sebi zapove.	-	JURE KRAŠOVEC
VSI V
UUBUANO
Vsem udeležencem osrednje proslave ob SO-letnici
osvoboditve sporočamo, da je odhod posebnega vla-
ka s celjske železniške postaje v soboto zjutraj
ob 7.40. Odhod iz Ljubljane pa je ob 15.40. Začetek
proslave v Ljubljani je ob 11. uri. V vseh občinah
celjskega območja se skrbno pripravljajo na ude-
ležbo na centralni slovenski manifestaciji ob dnevu
zmage. S celjskega območja se bo po dosedanjih
pripravah udeležilo proslave okrog 7000 delavcev
in občanov.
Pohod po poteh osvoboditve! Tisoče mladih se je tik pred 1. majem In dnevom osvobodilne fronte
zgrnilo na partizanska pota in stezice v bližnji in daljni okolici Celja, da bi tako počastili spomin na
slavno preteklost slovenskega naroda med narodnoosvobodilno borbo, da bi se spomnili vseh, ki
so s krvjo zaznamovali svetlo hotenje ljudstva, ki se ni hotelo pokoriti še tako krutemu zavojevalcu
in tiranu. Na pot so krenili prvošolčki, ki so jim drugovali prijatelji vse do osmega razreda, na pohod
so se zgrnili celjski srednješolci in mimo lahko rečemo, da je bila to ena najlepših manifestacij v
mesecu^ aprilu	(Foto: DRAGO MEDVED)
CELJE: OBISK
IZ PLIBERKA
Kolektiv tovarne EMO
v Celju ima danes na
obisku nadvse dobrodoš-
le goste — okoli petdeset
članov slovenskega kul-
turnega društva Edinost
iz Pliberka na Koroškem
onstran meje. To je pr-
vo srečanje, ki po vsej
verjetnosti ne bo ostalo
zadnje.
V EMO so dragim go-
stom pripravili ne samo
lep sprejem, marveč tudi
primeren spored. Tako se
bodo seznanili z delom v
tovarni, razen tega bodo
obiskali še nekatere dru-
ge kulturne in zgodovin
ske značilnosti mesta ob
Savinji, na vsak način tu-
di oba muzeja. Stari grad
Jn še kaj.
Gostom iz Pliberka tu-
di naš iskren pozdrav!
MESTINJE: VSE
PO NAČRTU
četudi nas do otvoritve
nove šole še čakajo približno
dva tedna, lahko zapišemo
— celjski Ingrad je držal
besedo in dela pri gradnji
nove osnovne šole v Mesti-
nju opravil pravočasno. Zdaj
so ^mreč že tako daleč, da
čakajo na tehnični pregled
in tako bo sla^Tlost ob otvo-
ritvi nove šole prav gotovo
okoli dneva mlad'osti letos.
Nova šola v Mestinju je sJoli-
damostno darilo celjske ob-
čine po lanskem potresu pri-
zadetemu območju. Je darilo,
ki govori, da tudi Mestinje
po nesreči ni ostalo samo.
Nova šola bo veliko pome-
nila ne samo najmlajšim
prebivalcem Mestinja in oko-
lice, ki se bodo že od letoš-
nje jeseni §olali doma, mar-
več tudi prebivalcem tega
kraja, saj se jim z njo od-
pira novo kulturno žarišče.
ŽALEC: OBISK
IZ KRUŠEVCA
v ponedeljek In torek je bi-
la v g osteh v Stalcu in Ce-
lju delegacija iz Kniševca, ki
so jo sestavljali predsednik
izvršnega sveta Skupščine ob-
čine Kruševac, sekretar občin-
ske konference zveze komuni-
stov in predsednik občinske
konterence socialistične zveze
delovnih ljudi. Kot vemo sta
žalska In kruševska občina
pobrateni, saj je bilo prav
na kruševskem območju izse-
ljenih med vojno največ Sa-
vinjčanov. Z žalske strani so
se z gosti pogovarjali o še
tesnejši medsebojni povezavi,
karavani bratstva in enotno-
sta in o gospodarskem sodelo-
vanju, Vlado Gorišek, Jože
Jan, Stane LesjaJt, Franc Je-
len in Ivo Robič.
V ponedeljek so si gostje
iz KruSevca ogledali osnovno
šolo Šempeter, SIP Jn tovar-
no nogavic na Polzeli, popol-
dne pa so obiskali še Ljubno.
V torek so obLskali še Kme-
tijski kombinat In tovarno
EMO v Celju.^
JANEZ VM>ENIK
LZUPANC-IVO
NA PARADI
Na beograjski jutracU
v počastitev 30-letnice
osvoboditve bo med
drugim sodelovala tudi
skupina 40 borcev, no-
silcev partizanske spo-
menice 1941 'iz Sloveni-
je. Med njimi bo tudi
Celjan Ludvik Zupane
Ivo.
UMRL JE
IGNAC KOHNE
V torek zvečer je v 67.
letu starosti imirl Ignac
Kohne-Štajerc, nosilec par-
tizanske spomenice 1941
in šestih drugih visokih
odlikovanj, nekdanji bo-
rec, katerega ime je te-
sno povezano s predvoj-
n'im delavskim gibanjem
v Celju in začetki odpora
našega ljudstva.
Zaključne pogrebne sve-
čanosti bodo jutri, v pe-
tek, ob 16. uri na mest-
nem pokopališču v Celju.
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
celje, 10. maja 1945
PRVI
SVOBODNI
MITING
... gradimo, česar še nismo
nikdar imeli, in z nami
gradiš in ustvarjaš tudi ti
boljše dni, ko bomo zaži-
veli življenje novega člo-
veka, v novi dobi, ki stoji
na pragu ...
(odlomek posvetila v mo-
jem partizanskem zvezku)
In danes, ko se spominjam teh
dni, te nove dobe, mi uhaja spo-
min na zadnje dni vojne. Od 27.
aprila 1945., ko smo prižgali velik
kres na Kunigundi nad Šmartnim
za obletnico OF, so dnevi bežali
tako hitro, da nismo ločili dneva
od noči. Pripravljali smo se za
odhod v svobodno Celje. Okrajni
odbor OF in komite KPS za Celje-
mesto sta imela ogromno dela. Vsak
dan so prihajala navodila okrož-
nega odbora OF in komiteja KPS,
kako je treba pripraviti osvobodi-
tev Celja. Vsak čl^an odbora in ko-
miteja je imel svojo določeno na-
logo. Bila sem zadolžena za kultur-
no življenje in šolstvo. Iz Slatine,
kjer S7720 imeli bunker, sem hodila
na Ostrožno, Lopato, Lavo in se
sestajala ž našimi aktivisti iz me-
sta. Dogovarjali smo se o progra-
mu za' prvi miting v Celju, želela
sem, da na dan osvoboditve pri-
redimo miting, kakršnega še Celje
ni doživelo. Moje naloge so bile v
mladostni zagnanosti kar prezah-
tevne. Spominjam se, da mi je
D. Sancin potožil, da ne more se-
staviti orkestra, ker nima violin,
a jaz sem mu odgovorila, da mora
orkester nastopiti, pa čeprav igra
na metlah...
Vrstili so se sestanki od jutra
do pozne noči in prve dni maja je
imel vsak svojo nalogo za dan svo-
bode.
Razen sekretarja Nand^ta Klan-
čišarja in še dveh, treh tovarišev
smo bili vsi mladi in neugnani. če
bi nam bil sekretar dovolil, bi go-
tovo nesli svoje glave že 5., 6. maja
v Celje. Naše navdušenje je bilo
tako veliko, da smo se že 7. maja
premaknili iz- šmartnega na rob
Celja in 8. maja smo odšli v Celje
na Magistrat. Dekleta smo si že
prej preskrbele za dan svobode
nove uniforme (temno modre ko-
stime z rdečimi bluzami). Lepo
urejeni, veseli in navdušeni smo
prišli pred magistrat dopoldne 8.
maja 1945. leta. Ljudje so začude-
no gledali kolono partizanov, ki se
je prebijala med Nemci, čerkezi,
domobranci, ustaši na magistrat.
Nande Klančišar je hotel k voj-
nim oblastem in mi smo ga sprem-
ljan po stopnicah v I. nadstropje,
dokler niso Nemci začeli kričati
in na.s potiskati navzdol po stopni-
cah proti dvorišču. Naenkrat smo
se znašli obkoljeni na dvorišču
magistrata in Nemci so kričali, da
nas bodo vse postrelili, če se pre-
maknemo iz dvorišča. Postavili so
straže. Začudeno smo se gledali in
kar verjeti nismo mogli nemškim
grožnjam, saj smo vedeli, da je
povsod razsulo in da je konec vo'j-
ne. V tem našem »ujetništvu« so
nas bodrili ilegalni sodelavci in se
prepirali z Nemci o naši usodi.
Proti večeru pa so 'nas izpustili.
Odšli smo v predmestje Celja in
vso noč čakali uradno objavo ka-
pitulacije. In ko smo čuli težko
pričakovano novico, smo Sq obje-
mali, smejali, jokali, vriskali...
Komaj smo čakali jutra, da odko-
rakamo v svobodno Celje.
9. ~maj 1945. članom okrajnega
odbora OF in komiteja KPS, od-
boru S KO J in mladine, odboru AFŽ
in NZ so se pridružili še ostali
aktivisti, ki šo z nami sodelovali.
Bilo nas je več kot 30. Ljudje so
nas objemali in krasili s cvetjem,
šli smo na magistrat. Nemci in
ostali okupatorji še vedno niso ho-
teli zapustiti upravne prostore ma-
gistrata. Po večurnem pregovarja-
nju je bil -magistrat popoldne pra-
zen tuje golazni.
Predvečer smo se zbrali vsi po-
litični delavci na balkonu magi-
strata in sekretar Klančišar je ]do-
zdravil svobodno ljudstvo Celja.
Navdušenje tistega dneva pa se
danes ne more več opisati... Dru-
gi dan svobode, 10. maja 1945, se
je pripravljal veličasten miting v
unionski dvorani. Spominjam se,
da sem deklamirala splet Kajuho-
vih pesmi s polnim srcem, a v
I>oini dvorani je od časa do časa
kdo zajokal in vzdihnil. Ljudje so
spremljali program z vsemi čutili.
Nastopili so- lahko vsi, ki so imeli
karkoli pripravljeno za oder. Sanci-
nov orkester pa je igral simfonije
na pravih violinah.
Prepričana sem, da nobena pri-
reditev v preteklosti in pozneje ni
doživela takih ovacij, kot jih je
doživel prvi partizanski miting v
ujiionski dvorani.
Temu mitingu so sledili večer
za večerom skupni mitingi z našo
ljudsko armado, ki je imela čudo-
vite pevce, deklamatorje in umet-
nike.
Prvi dnevi svabode so ostali ne-
pozabni.
IVANKA MILOVANOVIČ-STASA
zks celje
NAGLAS
ODGOVORNOSTI
Uresničevanje sklepov ZKJ, ZJKiS in občinske kon-
ference ZK o uveljavljanju samoupravnih odnosov in
politike gospodarske stabilizacije je bila osnovna tema
zadnje seje občinskega komiteja ZK Celje, katere so
se udeležili tudi drugi komunista, vodilni delavci v
celjskem gospo da rst\ai.
Celje je v zadnjem obdobju doseglo v gospodarjenju
dobre rezultate, kar je še toliko pomembneje, če po-
mislimo na nekajletno, stagnacijo eeijskega gospodar-
stva, ki ni našlo svojega ustreznega prostora v sloven-
skem in jugoslovanskem pix>storu.
Stane Seničar je med drugim dejal, da se je Zveza
komunistov uspešno spopadla s slabostmi in delala
na čimvečjem uveljavljanju delavcev v združenem de-
lu. Delavec mora poznati razmere, saj bo le tako lahko
odločno dajal svoj delež pn urejanju le-teh. Stane
Seničar je poudaril, da Zveza komimistov ne bo trpela
nikakršne mlačnosti temveč bo na vseh ravneh zah-
tevala odgovornost, red in disciplino.
Franci Gazrvoda je v uvodnih besedah izpostavil
predvsem srednjeročno planiranje in predloge komi-
sije za planiranje ter dejal, da je ta seja samo ena
etapa v organiziranih prizadevanjih za razvoj boljših
ekonomskih odnosov. Cilj pa je konkretna akcija za
razreševanje razmer. .
Komisija za dobro gospodarjenje pri OK SZDL
Celje je pripravila vrsto predlogov, med katerimi naj
omenimo predvsem akcijo za znižanje materialnih,
stroškov v celotnem dohodku za 1. 1975. Delež mate-
riala naj bi bil manjši najmanj za en odstotek, kot
pa je bil lani. Po tem prilogu bi lahko znašal pri-
hranek 150 milijonov dinarjev. V vseh TOZD in OZD
bi naj za realizacijo te naloge ustanovili komisije »za
dobro gosipodarjenje«.
ŽALEC: PRIZNANJA
SINDIKATA
v /alcu je bila svečana seja
občinskega siiidiiiuliieKa sveta, ki
so ji prisostvovali tudi preds-tav«
niki političnih in družbenili or.
Raifizacij. Todpred-sednik sveta Ja-
nez Aliačič je udeležencem spre-
govoril o pomembnosti delavske-
Ha praznilia in 30-letnici osvol>o-
ditve.
<)l)činski sindikalni svet 2alec
jc ob tej priložnosti i>odeIil 20
sindikalnim delavcem srebrni
znak zveze sindikatov Slovenije. •
Dobili so ga: AVGUST >X)BRINA
Iz Prebolda, IVO VODLAN,
FRANC JEW)VNIK, iVllLAN ZA-
BAVMK, TINE ZAKONŠEK, VI-
LI ULA(;A, NE2KA GOLCMAN,
ANTON BRILEJ, MAKS KOŠE-
NINA, TINE VUC;AR, TINE NO-
VAK in VENO STALER vsi iz
Žalca, SREČKO KOJC, STANKO
BASLE oba iz Šempetra, PE-
LI K.S SMODIŠ iz Polzele, DRAGO
HRVATIC iz Pirešice. TONČKA
O^TRUH iz Petrove, ROZALIJA
KOCALE iz Prebolda. ALOJZ
SLIOtENSEK iz Gomilskega in
FRANC MATEK iz Liboj.
CELJE:
MLADI NA PARADI
Ob SO-Iefnici /.niage nad fašiz-
mon) bo v Beogradu velika pa-
rada, na kateri bodo sodelovali
tudi mladi iz vse Slovenije. Le-ti
so se zbrali in pripravljali v Ma-
riboru. In ko so se pred dnevi
pel.jali skozi Celje, so jih na" po-
staji pozdravili predstavniki mla-
dinskega kluba. Komandantu, ki
jih je vodil na parado, so izro-
čili šopek rož, drugim pa slo- •
veiLsko in jugoslovansko zastavo.
Navduš«"uje je bilo nepopLsno. In
potem so še vsi •'kupaj zapeEt
»Slovenci kremeniti . . .«
DANIEL MAJCEN
CELJE: V APRILU
59 NOVOSPREJETIH
V celjski občinski organizaciji
ZK nadaljujejo z intenzivnim
sprejemanjem novih članov v ZK.
V aprilu so sprejeli 59 novih čla-
nov, Največ novosprejetih je v
lesnoindastrijskem kombinatu Sa-
vinja (9), v novi osnovni organi-
WK'iJi ZK Dimnikarstvo in Fino-
niehauika, v Petrolu. Ingradu, na
gostinski šoli in v bolnišnici.
Sprejemanje načrtno usmerja ko-
misija za organiziranost in razvoj
pri komiteju občinske konferen-
ce ZKS Celje. V prvih štirih me-
secih so sprejeli v Celju v ZK
prek 200 novih članov.
CELJE:
DVA SEMINARJA
Koml.sija za idejna vprašanja
pri celjskem komiteju ZK je vče-
raj organizirala seminar za sluša-
tel.je občinske politične šole v
zadnjih treh letih. Na seminarju
so govorili o stali.ščih CK ZKS
o kadrovski politilii. o odnosih
v mednarodiii skupnosti in se s
slušatelji pogovarjali o njihovi
politični dejavnosti v organizaci-
jah združenega dela.
Danes popoldne pa komisija or-
ganizira seminar za novosprejete
člane ZK. V programu seminar-
ja sta dve temi: organiziranost
ZK in odnos socialističnih sil do
cerkve, vere in rellgi.je.
OBMOČJE: AKTIV
ZK V DIJAŠKIH
DOMOVIH
v sredini marca so v Celju
ustanovili aktiv ZK, ki združuje
komuniste devetih dijaških do-
mov celjske regije. Sklep o usta-
novitvi pa je bil sprejet na II.
seji aktiva vseh vzgojiteljev iz
t:elja, štor, Šentjurja, Rogaške
Slatine in Velenja.
Zakaj je prišlo do aktiva? Tudi
komunisti vzgojitelji se zavedajo,
da bodo tako lažje uresničevali
naloge in odgovornosti, pred ka-
tere so posUvljeni po obeh kon-
gresih in ki jim jih nalaga tudi
ustava, lažje pa bodo tudi re-
ševali skupne probleme, kjer bo
potrebna .strnjena fronta in ve-
lika mera odgovornosti.
Aktiv komunistov dijaških do-
mov cel.pke regije je pred krat-®
kim zasnoval program, ki obsega
skrb za idejno usmerjeno vzgojo
v dijaških domovih, ki je bila
doslej organizirana le površno,
ponekod pa je niti ni bilo. Sku-
šali bodo dost^či notranjo kon-
solidacijo v vzgojitelj.skih zborih
posameznih domov, da bi lako
prišli do enotnega in doslednega
uresničevanja vzgojnega progra-
ma. I»rav tako so se- domenili,
da bodo skušali dosegati maksi-
malne možne uspehe v razmerah,
kakršne pač so. predvsem pa bo
pomembno' enotno nastopanje pri
reševanju celotne domske prob-
lematike. Zlasti še pri pridobi-
vanju kadrov, reševan.hi materi-
alne situaci.je di.jaških domov,
povezovanju z družbeno politič-
nimi organlzacijjuni in skupnost-
mi t<'r dogovarjan.iu med domo-
vi kot l7\'ajalci vzgojnega pro-
grama i>i občinami, skupnostmi
In ostalimi.
-nist-
POZDRAV
SVOBODNEMU
CELJU- 9. V 1945
z očmi nasmejanimi gledam te spet iz daljav,
ko danes mi vsaka je misel le tebi pozdrav.
In vidim: iz gostih temin se dviguješ, budiš,
skoz idice tvoje in trge, prek vrtov in hiš,
dan.
zavel je smel veter z zelenih gora in poljan
pod soncem svobodnim, ki z njim ves ozarjen je ,
Kaj dolgi, grozotni tvoj sen je dosanjan zares
in stopil z izmučenih prsi ti tujčev je bes?
?ili
Z zidovja ti strnjena kri še v slapovih gori.
grehe
kri njih, ki so tod svojo zadnjo pot s pesmijo
pred puške zločinskih krvnikov ]X> kazen za
ker so domovino ljubili v- nje žalostnih dneh.
Miklavžev hrib v Stari grad spet se ozira ljubo,
med njima vsa v blesku šumeča Savinja vodo
poganja z'zahoda, kjer sneg se svetlika s planin.
A spet od bolesti zgrozi in stemni se spomin:
tam v vedri dolini belila se 7Jioja je vas,
zdaj kamen ožgani še kaže njen mrtvi obraz.
O mesto, še preden hom stopil na stari tvoj tlak,
Z, zemlp.
na tiho poljano nameril hom trudni korak.
Tam spijo nam bratje in sestre, spojeni
ki dali so sebe za nas, da ?iam z mlado piočjo
široko kot nikdar sijala bo zarja svobod
od Soče do Žile in Rabe v dan novih usod.
In zberemo se, kar se nas je prebilo skoz noč.
in sklenemo se, da v koraku odločnem pojoč
osvetniki, borci, graditelji gremo naprej
pod praporom zmage svet odrešujočih idej,
glasniki pravice, svobode delovnih ljudi
in gaženih narodov, ki se jim jutro zlati.
Z očmi nasmejanimi gledam te spet iz daljav,
ko danes mi vsaka je misel le tebi pozdrav,
o, Celje ti belo, ki senca že zadnjih megla
k tlom,
nad tabo se je razstopila v jasnini neba.
2e čas je. Jn skoro pregnanci se sklonimo
poljubimo rodno zemljo in pozdravimo dom.
PRAN ROŠ
Pesem je bila napisana 1. maja 1945 takoj po slav-
nostnem sprevodu v Beogradu, na katerem je govoril
maršal Tito. Na dan osvoboditve Celja !). maja 1945
jo je pri večerni slovenski oddaji Radio Beograd pre-
bral pesnik Igo Gruden. Slišali so jo celo nekateri Ce-
ljani.
žTJj —
NOVf TEDNIK — stran 3
OB DNEVU UJV
Letošnje praznovanje 13. maja —
dneva, ko je bila z odlokom vrhovne-
ga komandanta oboroženih sil Jugo-
slavije maršala Josipa Broza Tita usta-
novljena naša varnostna služba, se
vključuje v širši prograv^ praznova-
nja 30-lstnice osvoboditve naše domo-
vine.
V (asu fašistične okupacije in ljud-
ske revolucije ustanovljena obveščeval-
no varnostna služba je v vsakem tre-
nutku predstavljala pomembno orožje
za varstvo revolucije in njenih v boju
porajajočih se institucij. Ta služba je
položila temelje za delo in organiza-
cijo socialistične varnostne službe, ki
smo jo v poznejših etapah izgrajevali
in utrdili do mere, ko nam zagotav-
lja vsesplošno varnost v današnjem
času.
Z gospodarskim, kulturnim in poli-
tičnim napredkom socialistične Jugo-
slavije so se metode in sredstva boja
proti sovražnikom socializma menjala,
vendar so temeljna načela ostala ne-
spremenjena, zapisana v naših ustav-
nih in zakonskih dokumentih. To je
predvsem načelo Zgovornosti varnost-
ne službe revoluciji ter vodilnim socia-
lističnim silam naše družbe ter nače-
lo, da mora delovati in se razvijati
znotraj siste77ta oblasti, da mora za-
gotoviti varnost ustavnih pravic delov-
nih ljudi in občanov. -
Varnostna služba je v vsem pre-
teklem obdobju močno napredovala,
dobila velik ugled, še posebno potem,
ko so njeni prijxtdniki postali izva-
jalci novih oblik delovanja in nosilci
podružbljanja tudi tega področja druž-
benega življenja. Vir moči državne in
javne varnosti je bil vedno v njuni po-
vezanosti z ljudstvom, z najbolj na-
prednimi silami naše družbe. Taka po-
vezanost z ljudstvom je pomagala iz-
polnjevati najbolj zahtevne naloge ter
preprečevati najrazličnejše nakane so-
vražnikov naše domovine. Od tod je
tudi ideja in zasnova našega varnost-
nega sistema, grajenega na principih
družbene samozaščite. Organizirani za-
četki takega dela naše varnostne služ-
be so dobili najkonkretnejšo vsebino
in obliko v okviru narodnoosvobodil-
nih odborov na osvobojenih ozemljih,
ko so občani, organizacije in druge
institucije skupaj s pripadniki varnost-
nih služb bili osnovni nosilci varno-
sti. Tako delovanje se je poglabljalo
iz leta v leto skozi vse 30-letno obdobje
svobode in zato ni naključje, da smo
usveli premagati tudi najhujše sovraž-
nike. Od pi'ipadni^ov varnostnih služb
se je neštetokrat zahtevalo veliko sa-
moodpovedovanje, vrsta njih pa je žr-
tvovala tudi smja življenja kot znani
ali neznani junaki, kot aktivni delavci
in tudi občani, ki so pomagali v raz-
nih akcijah.
Vse te bogate revolucionarne in de-
lovne izkušnje se danes prenašajo na
mlajšo generacijo varnostnikov, ki iz
dneva v dan prevzema uspešno na se-
be vse breme tega dela in ni bejazni,
da ne bi bili sposobni ugotavljati in
sproti uničevati vse sovražne namere
in tako zaščititi narod in obvarovati
našo samoupravjio socialistično druž-
beno ureditev. To delo je vredno, da
ga opravljajo zavedni in ponosni lju-
dje katerih delovna zavest mora biti
■pretkana z visoko stopnjo socialistič-
ne morale, ki sloni na svetlih tradi-
cijah in moralnih vrednotah naše re-
volucije.
Vsem pripadnikom varnostnih služb
želimo tudi v bodoče veliko delovnih
uspehov.
TEDEN RDEČEGA KRIŽA
MNOGO AKCU!
Pomagajmo ogrožanj nara-
vi, pomagajmo, hitro in učin-
kovito v prometnih nesrečah,
pomagajmo z dajanjem krvi
— to so gesla, ki si jih je le-
tos izbrala organizacija Rde-
čega križa ob letošnjem ted-
nu RK. Izbrala zato, da na-
glasi učinkovitost pravočasne
pomoči, ki je v današnjem
nfemirnem času najbolj po-
trebna, pa najsi bo to v pro-
metnih nesrečah ali pri var-
stvu narave.
Ker pa je krvodajalstvo
tudi ena izmed oblik hitre
in pravočasne pomoči, je po-
udarek tudi na teh humanih
akcijah, kjer se celjsko ob-
močje visako leto izredno
dobro izkaže. Lefcos bodo ob
tej priliki podeljevali v po-
sameznih občinah odllčja za
krvodajalce in tudi organi-
zatorje v organizaciji RK. Ve-
nio namreč, da delo v tej
organizaciji sloni na plečih
maloštevilnih ljudi, ki jim
delo v RK ni hobi, temveč
resno delo.
Tudi ob letošnjem prazno-
vanju in tednu Rdečega kri-
ža so imeli polne roke dela.
Pripravili so tekmovanja in
tečaje prve pomoči, priprav-
ljajo se tudi za repub-
liško tekmovanje, ki bo le-
tos v Slovenski Bistrici. Iz-
redno aktivnost so pokazale
vse občine na celjskem ob-
močju v akciji zbiranja sta-
rega papirja, ki je zajela
vso Slovenijo. Ob tej pri-
liki so ztrali v republiki
370.000 kg papirja, v celjski
občini pa kar 50 ton.
V tednu Rdečega križa so
vključeni tudi sprejemi mla-
dih članov v RK. Mlade čla-
ne v osmem razredu osnov-
ne šole je potrebno temelji-
to pripraviti za članstvo in |
jih ob tej priliki seznaniti z
vsemi akcijami RK, da bi
začeli čim hitreje delati v
osnovni organizaciji ter spoz-
navati skladnost in istovet-
nost idej in vrednot Rdeče-
ga križa z vrednot-ami soci-
alističnega humanizma in in-
temacionalizma. Mladi mora-
jo ob teh vrednotah začuti-
ti, da pomeni delati v Rde-
čem križu — ljubiti domovi-
no.
Našteli smo nekaj dejav-
nosti, s katerimi se osnovne
organizacije RK najintenziv-
neje spoprijemajo ravno v
tednu RK. Ne moremo pa
ob tej priliki mimo stoletni-
ce RK Jugoslavije, katere po-
kroviteljstvo je prevzel tova-
riš Tito. Pi-oslava stoletnice :
RK Jugoslavije, bo letos me-
seca jimija v Cetlnju, v Be-
ogradu pa bo zasedala sve-
tovna konferenca Rdečega
križa o miru. Zbrale se bodo"
delegacije vsega sveta (prija-
vilo se je že 60 organizacij),
ki pozdravljajo pobudo za
organizacijo takšnega zbora
z eno najaktualnejših tem da.
našnjega časa — manifesta-
cijo miru.
ZDENKA STOPAR
lALEC
INVALIDI ZBOROVALI
Pred dnevi je bil v Žalcu
zbor društva telesnih invali-
dov občine Žalec. Občnega
zbora so se med drugim ude-
ležili tudi Ivan Robič, Ven-
^lav Satler, Janez Meglič,
^edstavnik Republiškega od-
^ra društva telesnih invali-
'iov Slovenije in drugi.
O delu žalskega društva je
spregovoril predsednik Fran-
ce Lužjiik. Danes je v dru-
štvu včlanjenih že okrog dva
invalidov, preOco štiri-
sto podpornih članov in pa
'^skaj temeljnih organizacij
^ruženega dela. V vseh kra-
skupnostih žalske ob-
^•^e delujejo osnovne orga-
nizacije, ki imajo nalogo, da
v društvo nenehoma prite-
gujejo nove člane, ki so po-
trebni družbene pomoči. Po-
leg te osnovne naloge skrbi-
jo tudi za kulturno, športno
in družabno življenje invali-
dov. Tako so ob letošnjem
svetovnem dnevu invalidov
pripravili v Savinovem raz-
stavnem prostoru v Žalcu
razstavo ročnih del, na šport,
nem področju se ukvarjajo
s trimom, streljanjem in keg-
ljanjem ter z igro šaha. La-
ni je kar sto petdeset inva-
lidov osvojilo trimov čevelj-
ček. Ob naštevanju njiho-
vega bogatega dela, ki pa
še zdaleč ne popolno, ne
smerno pozabiti na števil-
ne strokovne ekskurzije,
ki jih prirejajo doma in na
tujem. Pripravili so jih že
oseminšestdeset, kar je brez
dvoma izredna številka.
V bodoče bodo še več po-
zornosti namenjali socialnim
nalogam, prizadevali si bodo
za uvedbo delegatskega si-
stema FK) krajevnih skupno-
stih, kjer naj bi vsaka dele-
gacija štela devet članov,
vključevanju novih invalidov
v svoje vrste in pa seveda
športu.
JANEZ VEDENIK
ZAČETEK
STALNE
ŠOLE
Stalna šola delegatov v Ce-
lju bo začela z delom 26. ma-
ja. Delavska univerza Celje
je že z razpisom p>ovabila
organizacije zdniženega dela
in samoupravne skupnosti,
naj za šolo prijavijo svoje
delegate. Vodstva družbeno-
političnih organizacij in ob-
činske skupščine v Celju pa
so v posebnem pismu samo-
upravnim, političnim in vod-
stvenim delavcev v vseh OZD
opredelili izvedbo stalne šo-
le delegatov kot prednostno
politično nalogo. To pomeni,
da bi morali v kolektivih od-
govorno pristopiti k soorga-
nizaciji stalne šole delegatov
in se čimprej dogovoriti za
število prijav.
V 30-urnem programu stal-
ne šole (teden dni) bodo de-
legati poslušali šest preda-
vanj: o nekaterih vprašanjih
družbenoekonomske ureditve,
o položaju človeka in obča-
na v delegatskem in skup-
ščinskem sistemu, o bistvu
družbenega dogovarjanja in
samoupravnega sporazumeva-
li j a, o obveščanju in komuni-
ciranju v delegatskem siste-
mu in o aktualnih gosix>dar-
skih vprašanjih v celjski ob-
čini. Vendar se program šo-
le ne bo omejili le na pre-
davanja, ampak bodo v šoli
organizirali tudi skupinsko
in individualno delo. Pred
vstopom delegata v šolo in
po sprejemu potrdila o obis-
ku šole pa bodo izvedli teste
znanja. Po preteku določene-
ga obdobja bodo za delegate
organizirali še poglobljeni
izobraževalni program.
Strokovnopolitično skupino,
ki je v Celju zadolžena za
vsebinske priprave stalne šo-
le delegatov, sestavljajo: Ha-
san Besimi, Viktor Opaka,
Boris Rosina, Jože Zupančič,
Bojan Volk, Rudi Peperko,
Mitja Pipan, Risto Gajšek in
Jože Volfand.
PRIZNANJA
AKTIVISTOM
v p>očastitev mednarodnega
delavskega praznika 1. maja
je Občinski sindikalni svet
CJelje pripravil minuli torek
svečani sprejem, na katerem
so letos prvič v Celju pode-
lili najzaslužnejšim sindikal-
nim delavcem srebrni znak
Zveze sindikatov Slovenije.
Priznanja je dobilo petdeset
sindikalnih aktivistov: Andre-
jaš Martin, Anton Aškerc,
Igor Belle, Irena Bončina,
Tone Bornšek, Boris Božič,
Ivan Cokan, Ivan čater, Vla-
do črešnik. Tone Erjavec,
Fran Ferk, Risto Gajšek, Jože
Godtmc, Stanko Golavšek,
Frido Gradišnik, Vid Jazbin-
šek. Stane Keblič, Franj a Ko-
čar, Ivan Kramer, Štefan
Krumpak, Gustika Lukač,
Franc Mahne, Branko Martič,
Franc Ogradi, Jože Oštir,
Zdenko Pavlina, Kari Pavč-
nik, Leop>old Pavčnik, Franjo
Panza, Maks Pečnik, Rudi
Peperko, Dragica Perlič, Mar-
tin Pirš, Franc Poklšek, Ivan
Ponikvar, Srečko Pratnemer,
Martin Razboršek, Marjan
Rojnik, Jože Sedovnik, Vili
Skrt, Zinka Srdič, Ivan šte-
fančič, Ivan Stremcki, Malči
šket, Marija Trofenik, Leo-
pold Veber, Franc Vitanc,
Edi Vranjek, Franc Vrbnjak
in Ivanka Zorko. Na slavnost-
ni podelitvi srebrnih znakov,
ki je bila v hotelu Celeia,
so podelili tudi posebna pri-
znanja nekdanjim predsedni-
kom odborov strokovnih sin-
dikatov, Igorju Belletu, Pav-
lini Zdenko, Elzj Sagadin, Vi-
lijii Zdenko, Elzi Sagadin, Vi-
ker jim je potekel njihov
mandat.
Naj na koncu povemo še
to, da bosta letošnje zlate
znake sindikatov Slovenije
prejela tudi dva Celjana. To
sta Slavica Kač in Stane Po-
lajner.
CENE V SALONU T
Na vprašanje, komu je nameryena prodajalna Sa-
lon T in cene blaga, ki ga nudi, bom skušal odgovoriti
brez oklepajev in narekovajev. Menim, da jih je že v
postavljenem vprašanju toliko, da odgovor ne bi pre-
nesel niti enega.
Ko smo načrtovali prodajalno Salon T in poslovni
predmet le-te, smo iirn©Li v mjjsilih z3(iT/t6fvni6tjisc^[fl ^PO"
trosnika. Pod pojinom zahtevnejši potrošnik sd pred-
stavljamo občana oziroma občanko, ki je na tekočem
z modo in se izogiba prodajalnam, kjer ponujajo blago
velike serijske proizvodnje. Predvsem pa smo s po-
slovnim predmetom želeli ustreči miladini, ki je najboJij
dojemljiva za modne novitete.
Osnovni ix>slovni predmet je žer^ika in moška koa»-
fekoija, poleg tega pa še raani modni dodatka in
obutev. Točna je ugotovitev, da gre več adi manj za
exkluzivne artikle, še boljša opredelitev je, da gre za
izdelke manjših industrijskih podjetij in obrtndh de-
lavnic, ki zaradi majhnih kapacitet oskrbujejo le do-
ločeno število prodajaln. Pri taki opredeMtvl je isye-
ma le Modni salon Velenje, s katerim nas veže spora-
zum o poslovnem sodelovanju in osikrbuje Sakm T
s kompletnim proizvodnim programom.
Zmotno je mnenje, da so v Salonu T cene vi&je od
normalnih, še bolj zmotno pa je mnenje, da te cene
določa trgovina. Večina izdelkov, ki jih nudimo v
Salonu T, je tako imenovano rabatno blago. To po-
meni, da je maloprodajna cena že določena- s strani
proizvajalca, trgovina pa prejme za kritje strošfcov
določen odstotek rabata. Ostalim izdelkom pa se for-
mira maloprodajna cena na osnovi nabavne cene s
pribitkom marže. Znano pa je, da je ta marža za da-
našnje razmere zelo skromna, saj pozitivni predpisa
določajo, da ne sme biti v absolutnem znesiku višja,
kot je bila za enak ali ix>doben izdelek leta 1971.
Morda je res samo to, da so cene obutvi, bdžuteriji in
še nekaterim drugim modnim dodatkom nekoliko
višje, vendar ne brez razloga. To blago je ročno delo,
izdelano v manjših količinah in je razumiljivo, da je
proizvodna cena nekoliko višja od izdelkov serijske
proizvodnje. Več o teli cenah p>a bi verjetno lahko po-
vedali proizvajalci.
Upajm, da sem s tem uspel odgovoriti, komu Je
namenjen Salon T in pa predvsem i2!p>odbdjtd mnenje,
da so cene višje kot v ostalih.prodajalnah.
DIREKTOR TO0D MALOPRODAJA
VINKO PEČNIK
TOPOLŠICA: OB
30 - LETNICI
OSVOBODITVE
Pod strmo planino Lom je sredi smrekovih gozdov
znano zdravilišče Topolšica. Kraj je po lepi asfaltirani
cesti oddaljen od Šoštanja dobre tri kilometre. Znan
pa je tudi po zadnjem dogodku ob koncu druge sve-
tovne vojne.
V častitljivi stavbi bivše uprave zdravilišča je bila
9. maja 1945. leta v štabu IV. operativne cone NOV
podpisana kapitulacija nemških oboroženih sil za jugo-
vzhodno Evropo. Ob prisotnosti častnikov štaba četrte
operativne cone Petra Stanteta, Matevža Haceta, Pera
Brajeviča in drugih, šefa angleške vojne misije pri
NOV, majorja Ovvna, Je kapitulacijo podpisal nemški
generalpolkovnik Alexander Von Lohr.
Mizo, za katero so bili zbrani vsi takratni prisotni,
hranijo v muzeju na velenjskem gradu.
V spomin na ta pomemben dogodek in 30-letnico
osvoboditve bodo v Topolšici slavili že v soboto In v'
nedeljo, 10. in 11. maja. Nedeljski spored se bo pričel
že ob osmih zjutraj s številnimi kulturnimi In drugimi
prireditvami, ob 9.30 pa bo svečan mimohod.
Naš povsnetek kaže spominsko ploščo na stavbi,
kjer je bUa podpisana kapitulacija. VIKTOR KOJC
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
šoštanj: merxova blagovnica
v torek, 29. aprila, so na Trgu svobode v Šoštanju odprli veliko in sodobno bla-
govnico celjskega trgovskega podjetja Merx. Nova trgovska-hiša ima 1200 kv. metrov
površine, stroški za gradnjo in opremo pa so znesli okrog deset milijonov dinarjev.
Na otvoritvi je spregovoril šef Merxovih poslovalnic v šaleški dolini Jože Bri-
novšek (na fotografiji).
Nova blagovnica Merxa v Šoštanju je vsekakor pomembna delovna zmaga celj-
skega trgovskega kolektiva.	V. K.
STORE
ZAUPNICA DELU
Na volilni konferenci osnovnih organizacij sindikata
Železarne v štorah so ugotovili, da je bilo delo sindikalne
organizacije usmerjeno na vsa področja dejavnosti in živ-
ljenja delovnega človeka. Poudarili so, da si bodo tudi v
prihodnje prizadevali, da bodo vsi zaključki slovenskega in
Jugoslovanskega kongresa sindikatov postali stvarnost v
vsakdanjem delu.
Sindikalna organizacija bo skrbela, da bodo vsi zapo-
sleni zavestno prispevali k boljšemu izkoriščanju delovnega
dasa, k spodbujanju novatorstva, tehniških in tehnoloških
izboljšav, k boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti,
k izboljšanju delovne in tehnološke discipline itd. Posebno
skrb bodo posvetili zaposlovanju delovnih invalidov.
Več let skrbijo za izobraževanje. Tako bo tudi v pri-
hodnje. Vrh tega bodo poskrbeh za dobro organizacijo
družbene prehrane, za graditev novih samskih domov, za
rekreacijo in oddih v počitniških domovih, na Svetini in na
Babu.
Na koncu so izvoUli svet konference osnovne organi-
Bacdje sdndikata v prejšnji sestavi, kar pomeni najboljše
prizsnanje in novo zaupnico vsem dosedanjim delavcem v
Sindikaini j^rganizaoiji.
R. URSIC
GORENJE:
LEPI USPEHI
Praznovanje 1. maja so
delavci velenjskega Go-
renja povezali z lepimi
delovnimi uspehi. Tako so
v štirih letošnjih mesecih
dosegli vrednost proizvod-
nje več kot sto milijard
starih dinarjev ali za 43,7
odstotka več kot v istem
času lani,
V tem obdobju so. pro-
izvedli več kot 150.000 vseh
vrst štedilnikov, okrog
130.000 pralnih strojev,
142.000 hladilnikov, 50.000
zmrzovalnih skrinj in
omar, okoli 30.000 televizij-
skih sprejemnikov in 200
tisoč malih gospodinjskih
aparatov.
LJ
ALPOS: PRA VILEN PRISTOP
Delavska kontrola je se-
stavni del samoupravljanja,
del pravice in obveze vsa-
kega delavca. Skupaj s .sin-
dikatom in osnovno celico
ZK naj bi delavska kontrola
pripomogla k temu, du se
bo dvignila odgovornost na
vseh področjih dela. Paziti je
treba, da se bodo samouprav-
ni akti in sklepi izvajali čim
bolj točno in učinkovito. Bi-
stveno je tudi, da delavska
kontrola dela stalno in ne
le olM-asno in to na gospo-
darskem in na političnem
področju.
Delavsko kontrolo v tovar-
ni Alpos v Šentjurju sestav-
lja pet članov, ki so bili iz-
voljeni za mandatno dobo
dveh let. Na svoji prvi seji
so razpravljali o pomembno-
sti pravilnega pristopa k de-
lu in da jim zaenkrat manj-
kajo osnovne smernice za
uspešno delo. Zato so poslali
na seminar v Beograd svo,
jega predstavnika, ki se
tam seznanil s splošnimi na.
čeli dela organov delavske
kontrole. Na sv(»ji drugi seji
so prejeli pravilnik o delo.
vanju delavske kontrole in
naredili program dela.
V prepričanju, da so pre^
njimi še odgovorne naloge
se še naprej Izobražujejo in
iščejo usiK-šnejše oblike dela.
M, p.
povedala sta
O SREBRNEM ZNAKU
Med dvajsetimi dobitnilci
srebrnega zmaka Zveze sin-
dikatov Slovenije, ki so jih
pred dnevi podelili v žalski
občini, sta bila med drugim
tudi Nežka GoJčman in Tine
Vučar. O tem; kaj tako pri-
znanje dobitniku pomeni, sta
nam. povedala:
NEŽK.A GOLCMAN, zapo-
slena v Gradnji Žalec: »Sre-
brni znak Zveze sindikatov
Slovenije me je razveselil
in mi veliko pomeni. Je ne-
kakšno moralno priznanje
za moje štiriletno delo v sirv
dikatu in spodbuda za na-
daljnje delo.
TINE VUCAR, upokojenco
iz Žalca: Pri sindikatu seiii
delal že od leta 1929. Bil
sem tudi • drugi predsednik
občinskega sindikata v Žalcu,
aktivno pa sem delal na tem
področju vse do upokojitve.j
Srebrni znak, ki sem ga pre
jel, mi mnogo pomeni, saj
je nekakšno priznanje, da
moje dolgoletno delo ni bilo
neuspešno, saj ga priznavajo
tudi drugi.	T. TAVČAR
IZLETNIK: NOVA
TEHNIČNA DELAVNICA
z izgradnjo nove tehnične delavnice Izletnika — računajo, da jo bodo odprli
prve dni letošnjega junija, — bo končana tako imenovana tiha in interna sanacija
kolektiva. Končane bodo naložbe v najpomembnejša osnovna sredstva. Z nakupom
večjega števila novih avtobusov zadnja leta in letos, so znatno izboljšali vozni park
in ga ne samo pomladili, marveč tudi modernizirali, pomembne so bile nadalje na-
ložbe v nekatere gostinske objekte (na tem področju dela še čakajo), zatem v si-
stem žičnic na Golteh in zdaj še v tehnično delavnico. Samo za to delavnico bodo
odšteli okoli 1.7 milijarde starih dinarjev!
Gre za delavnico, kjer bodo tekla specializirana dela za popravilo avtobusov.
Tako bo v njej karoserijski oddelek, ličarski, tapetniški, mizarski in seveda motorno-
pogonski s skladiščem.
Nadaljnja skrb kolektiva bo predvsem obrnjena k človeku in k čim popolnejši
notranji racionalizaciji dela. Zato se bodo poslej bolj kot doslej ukvarjali s prou-
čevanjem rentabilnosti posameznih avtobusnih prog, z normami v delavnici in po-
dobno. Druga stran skrbi pa bo namenjena pospešenemu reševanju stanovanjskih
vprašanj zaposlenih, kadrovskim vprašanjem na sploh, osebnim dohodkom, social-
nim in zdravstvenim problemom in ne nazadnje rekreaciji.	MB
Premalo seminarjev
Pred dnevi smo obiskali v Šempetru udeležence seminarja za izobraže-
vanje funkcionarjev pri sindikatih. Seminar je trajal tri dni, vsak dan pa je
bilo sedem ur predavanj. Nekaj udeležencev smo povprašali, kaj jim je
seminar dal in če si še želijo takšnega izobraževanja. Pa še to: Seminarje
je pripravil občinski svet Zveze sindikatov v Žalcu s sodelovanjem celjske
delavske univerze.
HENRIK KRAJNC: »Semi-
nar se mi je zdel izredno po-
srečen, še zlasti zato ker
sem zaposlen pri zasebniku
in prav delavci, ki delamo
v privatnem sektorju, smo
premalo seznanjeni z aktual-
nostmi v našem družbenopo-
litičnem življenju. Mislim pa,
da se bo stanje sedaj, ko
smo ustanovili osnovno sin-
dikalno organizacijo zaposle-
nih pri privatnikih, izboljša-
lo, Seminar je trajal tri dni,
vsaik dan pa je bilo sedem
ur predavanj, še prav pose-
bej sem bil zadovoljen s
piredavatelji. Želim, da bi
boli takšni seminarji še več-
krat.«
JOŽE KNEZ: »Delam kot
tesarski mojster pri obratu-
Ingrada na Gomilskem, Sem
tudi predsednik sindikalnega
odbora osnovne organizacije.
Seminar je bil izredno kori-
sten in škoda je, da se ga
ni mogk) udeležiti še več lju-
di. Podoben seminar sono
imeli, seveda v okviru pod-
jetja, že na Dobrni, občutek
pa imam, da sem tu v šem-
peti-u spoznal več novega.
Ta je bil bolj življenjski, ob-
ravnavali smo stvari, ki
nam bodo pomagale v prak-
si. Želel bi povedati le še to,
da se morda še premalo za-
vedamo, koliko pomeni načr-
tno izobraževanje delovnih
ljudi. Po mojem bi lahko po-
tem še laže reševali težke
naloge, ki nas še čakajo.«
PAVLA ŠUSTER: »Semi-
narja sem se udeležila kot
pre^avnik tovarne nogovic
Polzela. Mislim, da smo
tega seminarja kar precej
odnesli. Konkretno zase lali-
k)0 povem, da sem spoznala
precej stvari, za katere prej
še nisem vedela, zdaj se m'
pa zdi, da brez njih ni mo-
goče več. Na seminarju sein
res dobila določeno znanje,
pa tudi izkušnje. Zal pa se
mi je zdel čas prekratek, ta-
ko da se nismo mogli pome-
niti tudi o določenih kon-
kretnih zadevah. Bilo je pr®"
malo časa za razprave. PO'
dobne seminarje bi hihko
organizirali še bolj pogosto.«
JANEZ VEDENIK
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 5
rogaška slatina

Rogaška Slatina je bala že od nekdaj znana — na ža-
lost — po izgredih, ki so se mnogokrat sprevrgli v pretepe,
ta pa so se čestokrat končali tudi s telesnimi poškodbami,
postaja milice je sicer naredila^ kolikor je le mogla, vse
skupaj pa je ostalo na mrtvem tim.
žrtve razgrajačev, v osamljenih primerih sicer, so biM
tudi zdraviliški gostje. Kaj to pomeni za kraj, kot je Ro-
gaška Slatina, je več kot očitno. Storilci teh kaznivih de-
janj so največkrat isti in že kaznovani pa tudi mesta, kjer
se ta dejanja dogajajo, so znana in spet — Ista. Postaja
milice v Rogaški Slatini je dosegla, da so eno teh spornih
točk po svoje pristrigli in ta odlok velja še danes, četudi
vodilni vztrajno prosijo za preklic odloka.
Kako je bilo v Rogaški Slatini lani? Podatke črpamo iz
poročila FK)staje milice Šmarje pri Jelšah, veljajo pa tudi
za celotno šmarsko občino.
Pri hudih telesnih poškodbah ni bilo bistvenega po-
rasta, lahke so celo upadle, kar pa ne pomeni, da je v ob-
čini sedaj že vse v redu. Zrasel je odstotek ogrožanja z ne-
■ varnim orodjem pri pretepu ali prepiru. V občini sta se
"zgodila dva uboja, bili pa so tudi trije poskusi uboja (leto
prej nobenega!). Miličniki so registrirali tudi dva poskusa
nasilnega obnašanja na javnem kraju. Bilo je tudi 321
kršiteljev javnega reda in miru.
Samo toliko. To seveda ne pomeni, da so se vsi ti de-
likti zgodili v Rogaški Slatini, vendar precejšen del odpade
na ta kraj, kar je vsekakor zaskrbljivo. Porast kaznivih
dejanj te vrste pa se občuti tudi na območju Atomskih To-
plic, kjer je število gostov iz dneva v dan večje. Vzrok za
takšno stanje je torej porast -turizma v občini, kajti med
številnimi gosti prihajajo na šmarsko območje tudi storilci
raznih kaznivih dejanj, ki vlamljajo v avtomobile, kradejo
iz hotelskih sob ali letoviških hišic, tu in tam pa povzro-
čajo tudi nemire.
Od kod torej prihajajo storilci? Razumljivo, da iz naj-
večjih delovnih organizacij v Rogaški Slatini, Steklarne in
Splošnega gradbenega podjetja. Zaradi tega bi bilo več kot
umestno, da bi se sindikalni voditelji ali kdorkoli drug že
v omenjenih pa tudi drugih delovnih organizacijah odlo-
čili. da se s storilci pošteno pogovore in seveda tudi ukre-
pajo. Ne more namreč biti vseeno, kaj počno delavci, za-
posleni v tej AU oni delovni organizaciji, v svojem prostem
času in tako mečejo črno luč na celotno podjetje, da o
slabem vtisu, ki ga dobi turist, ne govorimo. In končno naj
bi temeljito premislili tudi go,stinci sami, ki jih zelo malo
ali skoraj nič ne zanima, če se nekdo na mrtvo napije in
razgraja.
Položaj,- kakršen je, prav gotovo ne bodo razrešili le
sodni organi ob podpori miličnikov, potrebno bo širše so-
delovanje vseh krajevnih faktorjev, ki jim ne more iri ne
sme biti vseeno, ali je v Rogaški Slatini pa tudi Atomskih
Toplicah mir ali ne, ali so gostje vami ali ne.
Za vse pa, ki jim je takšen način življenja hobi ali
mija, prijetna novica: nedavno tega Se je občinsko sodišče
v Šmarju pri Jelšah odločilo, da bo v bodoče kaznovalno
politiko zaostrilo do najvišje možne mere. določene z za-
konom.
MILBNKO STRAŠEK
uboje
Osrednja prcisdava dneva
Osvobodilne fronte žalske ob-
čine je bila v Libojah. Sl9,v-
nostni govor je imel Zoran
RazboTŠek, podpredsednik
SZDL Žalec. Bogat kulturni
program sta pripravila Pro-
svetno društvo Svoboda- in
osnovna šola iz liboj. Ob tej
Priložncsti so podelili 21 ob-
činskih priznanj OF. Dva
izmed njih sta nam o pri-
znanjih povedala:
JOŽE SEVČNIKAR iz Ka-
saz: »Priznanje, ki sem ga
Prejel, mi pomeni mnogo,
vsekakor pa več, kot bi mi
ženama nagrada. Priznanje
Sem dobil za aktivno sode-
lovanje v NOB in v družbeno-
političnih organizacijah kra-
ja.«
JULIJANA JURHAR iz
Vranskega: »S priznanjem,
ki sem ga prejela, sem zelo
počaščena in srečna. Dobila
sem ga za zasluge in po-
moč pri partizanskem giba-
nju ter za delovanje v druž-
benih organizacijah.« Podob-
no bi povedalo vseh enain-
dvajset. Priznanja si je tre-
ba prislužiti. Da ga dobiš,
moraš izkazati večji pogum,
večjo požrtvovalnost in ve-
čjo dela-vnost.
T. TAVČAR
KOD IN KAM?
Znova so bili na pretresu turistični vidiki Gornje
Savinjske doline. Pa tudi sedanje stanje. Za takšno
razpravo so se na pobudo celjske turistične zveze od-
ločili turistični delavci mozirske občine v najširši se-
stavi.
Ko so ocenjevali lanske rezultate, so ugotovili, da
so bili vsaj kar tiče števila gostov oziroma nočitev
boljši kot leto dni prej. Tako je Gornja Savinjska do-
lina imela lani okoli 37.000 nočitev, od tega 34.000 no-
čitev domačih in 3.000 nočitev tujih gostov. V pri-
merjavi s 1973. letom je to v resnici napredeik. žal, pa
tudi te številke povedo, da so nočitvene zmogljivosti v
Gornji Savinjski' dolini skromno zasedene. Preskrom-
no. To je vsekakor podatek, ki navaja k razmišljanju,
zlasti tedaj, ko beseda teče o novih gradnjah, ki jih
dolina navzlic temu potrebuje. To še predvsem velja
za Logarsko, ki se bo z modernizacijo ceste močno
odprla svetu in ki bo prav gotovo doživljala nove
pritiske gostov, zlasti izletnikov pa tudi nevščenosti
vse dotlej, dokler ne bo rešila nekaj svojih osnovnih
problemov.
Podatki o številu nočitev nadalje povedo, da so jih
imeli največ na Gol teh in v Logarski dolini. Sledijo
pa Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji grad, Luče in
Solčava.
In kaj pričakujejo letos? Na vsak način nov korak
naprej in povečanje števila gostov ter nočitev. Sicer
pa so ugotovili, da ima to območje največje perspek-
tive v izletniškem turizmu. Ob tej ugotovit\a pa se
spet' pojavlja vprašanje gostinskih kapacitet, pred-
vsem v Logarski dolini.
Izhod iz stiske je tudi v boljši urejenosti in oprem-
ljenosti zasebnih turističnih sob.
Tudi ta razprava je potrdila, da je Gornja Savinj-
ska dolina v letih po vojni veliko zamudila, da razen
Golt in nekaj manjših obratov ni dobila ničesar več-
jega in novega. Problem tega območja so tudi kratka
poletja in zato krajše tako imenovane glavne turistič-
ne sezone. In če se že k tako kratki sezoni pridruži
še slabo vreme, je nesreča v hiši.
Prizadevanja za ureditev nekaterih osnovnih turi-
stičnih vprašanj so očitna. V ta okvir moramo šteti
tudi poročilo mozirske občinske skupščme za izdelavo
urbanističnega načrta Logarske doline z zaledjem. Ta
načrt v dolini težko pričakujejo, saj bo moral odgo-
voriti na vsa doslej še nerešena vprašanja zazidav in
podobno. Prav gotovo še niso rekli zadnje besede o
delu turističnih društev ter o takšnih ali drugačnih
poteh sodelovanja aU integracij med gospodarskimi
•nosilci turistične dejavnosti. Razdrobljeni bodo težko
zmogli velike naloge. Brez materialne osnove si tudi
nadaljnjega razvoja turizma v tem predelu naše zem-
lje ni mogoče zamišljati. Kakšna bo najboljša pot, je
težko reči. Na vsak način pa jo iščejo tako na Golteh
kot v dolini, če bi šli skupaj, pravijo, bi osiromašili
še tisto, kar imajo. Kdo ve?
Zanimivo je, da to vprašanje z veliko odgovornost-
jo odpirajo tudi izhodišča družbeno ekonomskega raz-
voja občine do 19S0. leta. Tako v tem dokumentu ne
opozarjajo samo na nujnost gradnje novih gostinskih
zmogljivosti, marveč tudi n£^ njihovo specializacijo.
Sicer pa opozarjajo še na kompleksnost turistične po-
nudbe ter na krepitev turističnih žarišč v občini.
Precej pa si obetajo tudi pd kmečkega turizma.
Prvi rezultati so samo spodbuda. Možnosti za druge
je dovolj. Seveda pa ne gre pri tem samo za priprav-
ljenost kmetov, marveč tudi za nekatere materialne
pogoje, med katerimi zavzemajo turistični krediti po-
membno mesto. V tem pogledu so vrata pri banki
odprta.
Vprašanj torej nič koliko. Vprašanj, ki terjajo-od-
govore. Zaradi nadaljnjega razvoja turizma v Gornji
Savinjski dolini, bi bilo prav, če bi bili bi odgovori
znani že danes in ne šele jutri.
MB
ŠENTJUR:
LOVCI POD
STREHO
Na praznik dela so
šentjurski lovci izroči-
li namenu novozgrajeni
lovski dom, ki je iz-
redno vabljiv gostinski
in turistični objekt. Za-
hteven načrt arhitekta
D. Jagriča iz Celja so
lovci uresničili v dveh
letih in pri tem opravi-
li nad 3.000 udarniških
ur. K izgradnji so pri-
pomogli še skupščina
občine pa tudi domače
in nekatere druge de-
lovne organizacije ter
obrtniki.
Dom je posrečeno lo-
ciran na zahodni stra-
ni trške hoste na Tič-
nici, odkoder je lep
razgled proti zahodu
do Savinjskih Alp in
proti severozahodu do
Pohorja. Od trga do
doma je speljana lepa
makadamska cesta, peš
hoje pa je od trga do
Tičnice le deset minut.
V domu je restavraci-
ja z več kot sto sedeži.
Je odprtega tipa.
Za izgradnjo doma
ima nedvomno največ
zaslug predsednik lov-
ske družine Slavko
Podplatan. Otvoritev
doma so povezali tudi
z razvitjem družinske-
ga prapora. Lovska zve.
za Slovenije pa je odli-
kovala sedem članov z
znakom za zasluge.
E. REČNIK
197 VRTOV
Komisije celjskega Olep-
ševalnega in turističnega
društva so že opravile po-
pis 'vrtov, seveda tistih,
najlepšili, ki pridejo v po-
štev za ocenjevanje in na-
grade. Popisale so nič več
in n'ič manj kot 197 vr-
tov v mestu in obrobnih
predelih. Pri vsem tem je
treba reči, da so mnogi
vzorno urejeni, predvsem
na Zg. Hudinji, na Ostro-
žnem, v Liscah, na Oto-
ku in Aljaževem hribu.
Tako bo Mtka za najbolj-
ša mesta in nagrade veli-
ka. Počakajmo do izida!
PRIMEREN ODZIV
NA IZLETNIKOVO
AKCIJO
Akcija »Izletnikove po-
ceni počitnice« je nalete-
la na primeren odmev tu-
di med člani kolektiva tr-
govskega podjetja Tehno-
mercator v Celju.
»SprejeU smo jo kot
nadvse koristno pobudo in
kot možnost, da nudimo
našim članom zares po-
ceni počitnice v prijetnem
okolju ob morju,« je po-
vedal gospodar v Tehno-
mercatorjevem kolektivu.
Drago želj, in nadaljeval:
»Sicer pa je treba upo-
števati, da gre za novo ak-
cijo in da jo že zaradi te-
ga sleherni človek sprej-
me z določeno rezervo. Ko
pa bodo prv"e izkušnje tu,
bo dosti lažje in prepričan
sem, da bo tudi več inte-
resentov.
Četudi pri »as še nismo
sklenili prijave, kaže, da
bomo lahko rezervirali v
Rovinju skozi ves čas, ki
je na razpolago, okoli de-
set sob in temu primer-
no število ležišč.«
Drago Želj
, Člani Tehnomercatorje-
vega kolektiva imajo tudi
sicer dokaj lepe možnosti
za počitnice. Res je samo
to, da so zmogljivosti, s
katerimi upravljajo, pre-
majhne. Tako imajo v
Umagu tri počitniške hi-
šice, poleg tega. pa še po-
sebno pogodbo, po kateri
imajo določene kapacitete
rezervirane tudi na Rabu.
»Ali boste gradili last-
ne kapacitete ob morju?«
»Zaenkrat to ni predvi^
deno, kajti naša prva skrb
je, da vlagamo v naša os-
novna sredstva.«
MB
V sredo pred prvomaj-
skimi prazniki je na sve-
čani prireditvi v Radečah
vrsta najbolj zaslužnih ob-
čanov dobila priznanja OF
in odlikovanja. Med njimi
je bil tudi Vojko Pohar,
ki mu je bil podeljen red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo. Soobčani so v
znak odobravanja glasno
zaploskali in mu kasneje
tesno stiskali roko in ni-
kogar ni bilo, ki bi vpra-,
šal, zakaj tako visoko od-
ličje.
Vojko Pohar je človek,
ki se odlikuje tudi brez
odličja in odlikoval se je
svojimi dobrimi lastnost-
mi, predanostjo, zvestobo
in delavnostjo od otro-
ških let. Moral se je tako
odlikovati, da je v tistih
nevarnih letih 1942 na ob-
čutljivem mejnem okupa-
cijskem področju kot se-
demnajstletnik aktivno so-
deloval v osvobodilnem
gibanju, kar ga dve leti
pozneje pripelje v gesta-
povske zapore v Trbovlje,
od tu pa v zloglasna ta-
borišča Mauthausen, Gu-
zen in Dachau.
Za Vojka poharja je 20
obletnica zmage in osvo-
boditve tudi vrnitev v živ-
ljenje. Toda vanj se ni vr-
nil, da bi epikurejsko uži-
val nad porazom namenje-
ne mu smrti. Njegovo živ-
ljenje je doslej polno na-
porov, dolžnosti, odgovor-
nosti, nenehnih stikov s
sodelavci in soobčani. Tri
mandatna obdobja sekre-
tar organizacije ZK v ra-
deški papirnici, 12 let
član občinskih komitejev
Radeče, Hrastnik in La-
ško, predesednik DS in
upravnega odbora, pred-
sednik stanovanjske skup-
nosti in član vrste različ-
nih komisij ter odborov
v družbenih organizacijah.
V skupščini občine Laško
je predsednik zbora dele-
gatov krajevne skupnosti,
poleg tega pa je Vojko
Pohar tudi sposoben, pri-
zadeven strokovnjak —
kot strojni tehnik je od-
govoren za vzdrževanje
delovnih naprav v papirni-
ci.
Dober delavec, delovni
tovariš, dober sosed, so-
občan, ima predvsem ve-
liko zaslug za enega od
temeljnih interesov delav-
cev — za uspešno stano-
vanjsko graditev v Rade-
čah in na Jagnjenici. Je
hkrati domiseln in uspe-
šen pobudnik za komunal-
no ureditev svojega kraja
— a kljub vsej tej zav-
zetosti in angažiranju je
Vojko Pohar družinski
človek, preprost in razu-
mevajoč odi vsakega, ki
pošteno misli in živi.
Red zaslug za narod s
srebrno zvezdo v jubilej-
nem letu tridesete obletni-
ce osvoboditve zgovorno
priča o treh desetletjih
Vojka Poharja, o dveh le-
tih aktivnega dela v NOV
in letu taborišč smrti —
priča o odlikah preproste-
ga človeka iz ljudstva.
J.KR.
6. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
CELJE

z uspešnim referendu-
mom je Celje že na za-
četku druge polovice lam
dobilo združeno komu-
nalno delovno organizaci-
jo — Komunalno podjet-
je Celje, v katerem so se
združile štiri do tedaj sa-
mostojne delovne organi-
zacije: Ceste-kanalizaoije,
Plinama-vodovod, Javne
riaprave in 'Pogrebno pod-
jetje. Vse štiri so dobile
v okviru združenega pod-
jetja status temeljnih or-
ganizacij združenega delai.
Formalna plat o usta-
novitvi enotnega komu-
nalnega podjetja v Celju
je bila tako opravljena,
dejansko pa doživlja zdru-
ženo podjetje prve spre-
membe šele zdaj. Del na-
porov za uveljavitev enot-
nega FKKijetja je bil kro-
nan sedmega marca le-
tos, ko so predstavniki
vseh štirih temeljnih or-
ganizacij združenega dela
EKKipisali samoupravni
sporazum o urejanju med-
sebojnih odnosov pa tudi
sporazimi o organiziranju
in financiranju skupnih
služb. Na začetku aprila
pa je bUa tudi prva seja
centralnega delavskega
sveta, ki je veljala kon-
stituiranju in formiranju
drugih samoupravnih te-
les. Vrh tega so potrdili
program dela skupnih
služb, v katerem je za-
jamčeno enotno planira-
nje, usklajevanje del in
podobno. Po vsem tem
lahko zapišemo, da je ko-
nec tiste prakse, ko so
se na enem mestu v krat-
kih časovnih presledkih
pojavljali delavci različ-
nih komimalnih podjetij
in vsak po svoje razko-
pavali ulice in urejali svo.
je naprave. Tako je zdaj
tudi konec na ta način
neracionalnega trošenja
družbenih sredstev.
V spanji razvojna
stopnji združenega komu-
nalnega podjetja sta dve
fazi. Prva je dosežena in
to je formiranje TOZD iz
doslej štirih samostojnih
delovnih organizacij. Na-
slednja faza pa predvide-
va funkcionalno organizi-
ranost podjetja, se pravi,
da bodo imeli enote, ki
bodo skrbele za upravlja-
nje komunalnih objektov
in naprav, zatem za ko-
munalno energetiko ter za
izgradnjo novih komunal-
nih objektov in naprav.
K vsemu temu je treba
dodati še skupne službe,
ki .pa že imajo svojb or-
ganizacijsko zasnovo.
Organizacija novega ko-
munalnega podjetja v tej
smeri je v prvi vrsti od-
visna od nekaterih pro-
storskih problemov. Dela-
jo namreč na tem, da bo
Plinama-vodovod zapusti-
la dosedanje poslovne
prostore ob Ljubljanski
cesti in da bi začeli gra-
diti nove skupne poslov-
ne prostore na koncu Uli--
ce XIV. divizije.
Kot je znano, je inte-
gracija zaenkrat zajela
štiri delovne organizagije.
V namenu, da bi se tej
skupini pridružili še Vrt-
narstvo v Medlogu ter
služba javne razsvetljave
■ pri ElektrU; zaenkrat ni-
so u.speli. Seveda pa to
ne pomeni,. da je sedanji
krog združenega komimal-
nega podjetja zaključen.
Kolektrtv, ki ga v tej fazi
kot vršilec dolžnosti di-
rektorja vodi Stane Po-
lajnar, se bo zavzemal,
da bi zbral okoli sebe vse
komunalne dejavnosti. Le
tako bo namr^ mogoče
doseči najboljšo in tudi
najcenejšo organizacijo
dela.	M. B.
podčetrtek
DARILO ZA DOBRO DELO
Osnovnošolski otroci in
z njimi vred celoten Pod-
četrtek so dobili za praz-
nik OF, prvi maj in 30-
letnico osvoboditve lepo
darilo, ki ni samo izraz
solidarnosti do gospodar-
sko manj razvitega ob-
močja, temveč tudi prizna-
nje za njihovo dosedanje
delo. In ker je v tej ak-
ciji sodelovala predvsem
Ljubljanska banka, je ra-
zumljivo, da gre za priz-
nanje tistega, kar so na
šoli v Podčetrtku napravi-
li za razvoj pionirskih
hranilnic. Tu so "namreč
začeli. I^red dobrimi dese-
timi leti. Ustanovili so pr-
vo ■ šolsko hranilnico pri
nas sploh. In potem je de-
lo ob iniciativi bivše celj-
ske kreditne ba^e, zla-
sti pa sedanje celjske po-
družnice Ljubljanske ban-
ke dobilo vse širši raz-
mah. Tako je danes, po
zaslugi Podčetrtka, na šir-
šem celjskem območju
več kot sedemdeset pio-
nirskih hranilnic v šolah
in več kot 12.000 mladih
varčevalcev.
Da bi dali temu delu
priznanje in prispevali k
zboljšanju' materialnih in
učnih pogojev na šoli, je
izvršilni odbor Ljubljan-
ske banke sklenil podariti
temu šolskemu kolektivu
znesek 770 milijonov sta-
rih dinarjev za gradnjo
šolske telovadnice in
vzgojno varstvene ustano-
ve. V novem delu pa bo-
sta dobila svoja prostora
tudi šolska ambulanta t-'
pionirska hranilnica. V ak-
ciji je sodelovala tudi re-
publiška telesnokultuma
skupnost, ki je znesek 130
milijonov starih dinarjev
namenila za nakup opre-
me za novo telovadnico.
Vgraditev temeljnega
kamna in darilne listine
Ljubljanske banke vanj so
otroci iz šole in vrtca poz-
dravili z bogatim spore-
dom, ki je pokazal njiho-
vo celotn« izvenšolsko ak-
tivnost. Sicer pa je daril-
no listino ljubljanske
banke vgradil v temelj
predsednik izvršilnega od-
bora banke Gregor Klanč-
nik.
Slovesnost ob koncu
prejšnjega meseca pa je
pomenila tudi začetek gra-
dnje. Ta dela je prevzel
celjski Ingrad, ki jih bo
končal do oktobra letos;
Gregor Klančnik, predsednik izvršihiega odbora Ljub-
ljanske banke, vgrajuje v temelj za novo šolsko telo-
vadnico in vrtec darilno listino o prispevku banke za
gradnjo novega objekta v Podčetrtku,	Foto: M. B.
MEDNARODNO LETO ŽENSK: NAŠ DELEŽ
Smo v mednarodnem
letu žensk. O emancipaci-
ji je bilo veliko govora
že leta prej, zdaj pa je
osamosvojitev žena osred-
nja tema, o kateri bomo
letos veliko pisali in go-
vorili. Tudi tisk bo tfmu
vprašanju posvetil več po-
zornosti kot pred leti.
Spre.jetih je bilo veliko
programov, s katerimi se
bo Jugoslavija vključeva-
la v velike mednarodne
prireditve in obeležja.
Slovenske žene bodo v
ta okvir jugoslovanskega
programa prispevale svoj
delež, in sicer na posve-
tovanju o marksistični
vzgoji, teoriji in praksi
s posebnim ozirom na
žensko in družino v so-
cialistični samoupravni
družbi. Delovna skupina
za informacijsko in za-
ložniško dejavnost pri re
publiškem odboru za med-
narodno leto žensk pa bo
pripravila publikacijo —
Ženska v združenem de-
lu, ki bo prikazala re-
zultate družbenoekonom.
skega in političnega uve-
ljavljanja žensk ter nji-
hov položaj, vlogo in na-
loge v združenem delu.
V SLIVNICI SO PRAZNOVALI
Minule dni so tudi v
Slivnici počastili dan OF,
30-letnico zmage nad fa-
šizmom ter praznik dela.
Taka so se mladi v Sliv-
nici že sredi aprila dogo-
vorili, kaj vse bodo na-
redili. Tako so se lotili
čiščenja jarkov ob novi
cesti, postavili so 30 me-
trov visok mlaj, zakurili
na Colu kres ter pripra-
vili prijetno tovariško sre-
čanje, ki se ga je udele-
žilo veliko domačinov,
starih in mladih ter go-
stov.
STANE KURNIK
šmarje
PTIČKI BREZ GNEZDA
Kadar pregledujemo črne kronike pa milic-
niška poročila, sodne akte in podobno, nas v/.e-
lej najbol zbode v oči podatek, da je to ali ono
kaznivo dejanje storil mladoletnik in takrat nas
zapeče vest, kajti vedno radi govorimo, da so
otroci naša vest.
Statistiki so pač statistiki: vneto zabeležijo
vsako stvar in tako smo jim lahko hvaležni, da
nas na marsikaj opozore. V tem primeru na po-
rast mladinskega kriminala v šmarski občini.
V minulem letu so na območju šmarske obči-
ne obravnavali kar 97 kaznivih dejanj, ki so jih
zagrešili mladoletniki in otroci. Teh prekrškov
je 23 več kot v letu 1973. Pri tem ne smemo
prezreti, da so to tudi takšni prekrški, ki jih ka-
zenski zakonik opredeljuje kot lahke telesne po-
škodbe, ropi, tatvine, vlomne tatvine, posilstva,
hude telesne poškodbe, požigi, kraje avtomobi-
lov in podobno.
Pri takšnih stvareh se ponavadi tudi vpraša-
mo, zakaj tako in pa predvsem — čemu. Vzrok
porasta kaznivih dejanj, ki so jih storili mlado-
letniki, je pO vsej verjetnosti manjša aktivnost
skrbstvenih organov v občini, še najbolj verjet-
no pa pomanjkanje tovrstnega pedagoškega ka-
dra v osnovnih šolah. Pri tem seveda ne smemo
prezreti čedalje manjšega vzgojnega učinka star-
šev, ki bi morali otroke vsestransko nadzorovati,
opozarjati,in jih učiti poštenega življenja in ob-
našanja in ne le zgolj dirjati za materialnimi
dobrinami tega življenja.
Na takšne stvari bi vsekakor morala gledati
z večjim razumevanjem predvsem družba kot ce-
lota in tukaj denar ne bi smel biti problem. V
tako organizirani družbi, kot je naša, ne bi sme-
lo biti prostora za ljudi, ki mladim ljudem ne
namenjajo tiste pozornosti, ki jo v letih odraš-
čanja najoblj potrebuje. MILENKO STRAŠEK.
krajevna skupnost in šola
o tem, kakšna bo naša prihodnja osnovna šola, je
po dokaj dobrih informacijah v tisku in drugih ko-
munikacijskih sredstvih ter preko roditeljskih sestan-
kov znano sedaj tudi širši javnosti. Torej ne samo
učitelju osnovnih šol in staršem, ki imajo svoje otro-
ke v osnovnUi šolah! Tako je tudi prav, saj reforma
sedanje osnovne šo^e ni samo reforma tega dela
našega enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema, am-
pak celote, ki ni deljivo na predalčke in stopničke,
kot še marsikdo tudi sedaj zmotno misli. Soodvisnosti
je izredno veliko. V te se sedaj ne bi poglabljali, ugo-
toviti moramo le, da bo ob konkretnih aktivnostih
potrebno upoštevati vse činitelje, ki \'plivajo na vzgo-
jo in izobraževanje ter celotni sistem vzgoje in izo-
braževanja od »vrtcev« do »univerae«.
Med izredno pomembne »zbirnike raznih činiteljev«
sodi krajevna skupnost. V vsaki krajevni skupnosti
pa imamo krajevno konferenco SZDL. O vlogi, po-
menu in, delovnih osnovah SZDL na tem mestu ni
potrebno pisati. Dejstvo je, da je ta organizacija tista,
ki laliko in mora združiti v KS vse sile in »činitelje«,
ki so pomembni za prehod osnovnih šol v celodnevno.
In kaj morajo v sedanjem trenutku opraviti v vsa-
ki krajevni konferenci SZDL, kjer je tudi osnovna,
šola?
Najprej, vsaka krajevna konferenca SZDL mora
izvoUti poseben koordinacijski odbor za uresničitev
COŠ. V tem odboru morajo biti predstavniki šolskega
okoliša. In kdo so ti pr^stavniki? P--^umljivo pred-
stavniki staršev, delovnih organizacij, iruštev, učen-
cev, učiteljev. V tem odboru se bodo morali člani z
vsemi zainter^iranimi pogovoriti o konkretnih mož-
nostih prehoda, kaj bo kdo lahko opravil, o kadrih,
prostorih, vsebini, finančnih sredstvih itd. Dela bo
veliko.
Pri tem pa je potrebno opozoriti na dvoje. V ko-
ordinacijskih odborih ne smejo takoj obupati, če ni
možen takojšen prehod njihovešole na celodnevno.
Včasih bo veliko že, če bomo v okviru naših koor-
diniranih prizadevanj pridobili eno samo učilnico,
prostor za kuhinjo, čitalnico, mogoče asfaltno igrišče
itd. Skratka posamezne prostore! Tudi to je uspeh.
V okviru reformnih prizadevanj.
In drugo. Programi prehoda morajo postati tudi
sestavni deU razvojnih načrtov posameznih KS, ki jih
ravno sedaj obhkujemo. Izhodišče, ki je v republiki
že osvojeno, da COŠ ni luksuz in niti ne sme niti ne
more širiti socialne razlike bo to programsko obli-
kovanje olajšalo. Preko teh programov bomo prišli do
občinskih in s tem do republiškega. Tak program v
okviru solidarnosti v republiki pa bomo lažje ures-
ničili akcijsko, ne mimo združenega dela, pač F>a
* odločno mimo zahtev po etatistični rešitvi, ki sedaj
marsikje zelo neupravičeno predvsem zaradi nerazu-
mevanja prodira na površje v širših razpravah o
celodnevni šoli.
J. ZUPANČIČ
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 7
polule: vrtec najmlajšim
v torek, 29. aprila je bilo pred polulsko šolo živahno, da že dolgo ne tako. Pa
kaj ne bi bilo! Naši najmlajši so dobili vrtec, kjer bodo odslej varno pričakali ma-
mico ali očka, ki se bosta vrnila z dela. Pred vrtcem, ki stoji poleg osnovne šole,
se je ponosno dvigal mlaj, na njem je plapolala delavska zastava. Pionirji osnovne
šole na Polulah so vsakemu obiskovalcu pripeli na prsi rdeč trak in pripravili kratek,
a prisrčen nastop, pri katerem so sodelovali tudi najmlajši..
Investitor vrtca je Temeljna skupnost otroškega varstva Celje, odprla pa ga je
predsednica izvršnega odbora Slava VučajnJcova. V vrtcu bo našlo zatočišče 40 otrok.
Foto: MATEJA PODJED
konjiško štipendiranje
URESNIČEN DOGOVOR
v preteklem letu so v
občini Slovenske Konjice
podpisali samoupravni
sporaziom o štipendiranju.
Za izvajanje tega sporazu-
ma je bila pri skupščini
občine ustanovljena pose-
bna strokovna služba in
imenovana komisija pod-
pisnikov samoupravnega
sporazuma, katere pred-
sednik je Marjan Kovše.
NT: Kakšno delo je op-
ravila komis'ija pri uresni-
čevanju samoupravnega
sporazuma o štii>endira-
nju?
M. Kovše: »Od septem-
bra lani pa do danes se
je naša komisija sestala
štirikrat in obravnavala
126 vlog 7& dodelitev so-
cialnih štipendij. Od tega
je komisija rešila 72 vlog.
Mnoge prosilce smo napo-
tili v konjiške organizaci-
je združenega dela, kjer
so dobiU kadrovske šti-
pendije. Lahko zatrdim,
da je naša občina ena od
prvih v Sloveniji, ki je
podpisala in tudi v celoti
izvajala samoupravni spo-
razum o štipendiranja
Naj povem še to, da na
podlagi sporazuma prispe-
vajo delovne organizacije
v štipendijski sklad 0,5 od-
stotka od bruto osebnega
dohodka in da so konjiške,
organizacije v času od lan
skega oktobra do aprila
letos nakazale v štipendij-
ski sklad 360.4^,65 dinar-
jev.«
NT: Kolikšna pa je viši-
na štipendije v kon.jiški
občini?
M. Kovše: Povprečna vi-
šina socialne štipendije
znaša v naši občini za di-
jake 700 in za študente
1000 dinarjev. In še to:
štipendisti so predvsem
otroci IZ delavskih in kme-
čkih družin.«
NT: Vaša komisija je
predlagala, naj bi v bodo-
če opravl.jala strokovna
opravila v zAezi s štipen-
dijsko politiko Skupnost
za zaposlovanje v Celju.
Zakaj?
M. Kovše: »Ker je pod-
ročje štipendiranja zelo
povezano s poklicnim us-
merjanjem in zaposlova-
njem sploh, je naša komi-
sija predlagala, naj bi v
bodoče opravljala vsa
strokovna opravila v zvezi
s štipendiranjem Samoup-
ravna interesna' skupnost
za zaposlovanje v Celju,
ki bi glede na svojo dru-
žbeno funkcijo lahko izva-
jala sklepe skupne komi-
sije EK)dpisnic najbolj stro-
kovno, ažurno in najcene-
je. Področje štipendiranja
se namreč družbeno in
ekonomsko vključuje v
naloge služb za zaposlova-
nje, katerih dejavnosti pri
načrtovanju kadrovskih
potreb, poklicnem usmer
janju in načrtni pripravi
delavcev za zaposlitev so
v skladu s politiko štipen-
diranja. Obenem pa sode-
lovanje pri štipendiranju
omogoča službam za zapo-
slovanje aktivnejši odnos
do kadrovske politike in
kadrovanja ter odpira vse
večje možnosti za usmer-
janje mladine in nezapo-
slenih delavcev v tiste po-
klice, ki so najbolj defici-
tarni in za katere je druž-
ba najbolj zainteresirana.«
DAMJANA STAMEJČIC
DELEGATSKI POROČEVALEC
v redakciji našega kolektiva je danes
prišel iz tiska tudi »Delegatski poroče-
valec«, prva številka glasila skupščine
občine Celje za delegate. Kot rečeno,
je namenjena delegatom, sicer pa na-
domešča gradivo, ki so ga delegati
prejemali pred zasedanjem občinske
skupščine. Namesto ciklostilne, tiska-
na izdaja.
S prvo številko »Delegatskega poro-
čevalca« celjske občinske skupščine to-
rej nič bistvenih novosti. Navzlic te-
mu že ta poskus napoveduje novo po-
glavje v informiranju ne samo delega-
tov, ki prihajajo na seje občinske
skupščine ozirorria njenih zborov, mar-
več tudi drugih. Gre namreč za odlo-
čitev, da bo »Delegatski poročevalec«
zajel tudi delo drugih samoupravnih
^teles, predvsem interesnih skupnosti,
'krajevnih skupnosti in podobno. Po
vsem tem bi naj postal glasilo in zrca-
lo celotnega delegatskega sistema v ob-
čini. To pa tudi pomeni, da se bo nje-
gova naklada od prvih 3.000 izvodov
morala povečati, da bo list dosegljiv
slehernemu delegatu in slehernemu
proizvajalcu, delavcu.
Z »Delegatskim poročevalcem« izpol-
njuje celjska občinska skupščina iz-
redno pomembno zahtevo današnjega
časa po dobrem informiranju vseh de-
legatov in delovnih ljudi. Brez tega , si
ni mcrc zamišljati pravilnega odločanja.
In ne^^samo to." Ta list naj bi prispeval
tudi k živahnejšemu delu delegacij,
njihovih konferenc in ne. nazadnje zbo-
rov delovnih ljudi v kolektivih. Pripra-
ve na seje občinske skupščine mora-
jo zajeti vsa ta telesa in ne samo de-
legate. Le tako bodo odločitve na skup-
ščini resnični odsev stališč vseh delov-
nih ljudi. Le tako bo prišla do velja-
ve resnica, da delovni človek odloča o
delitvi ustvarjenega dohodka.
Kot rečeno, je prva številka le pre-
hod od ciklostilne na tiskano izdajo
celotnega gradiva za bližnjo sejo ob-
činske skupščine. Vsaka naslednja bo
prinesla nekaj več, po obsegu in zla-
sti po vsebini. Sicer pa so že v prvi
številki objavljeni tudi sklepi devete
seje zbora združenega dela celjske ob-
činske skupščine, na kateri je beseda
tekla o treh pomembnih gospodarskih
vprašanjih: o gibanju gospodarstva v
občini lani, o delovnih pogojih in var-
stvu pri delu ter o stanju inovacij in
izumov v organizacijah združenega de-
la.
»Delegatski poročevalec« celjske ob-
činske skupščine je torej zagledal luč
sveta. Njegova naloga je, da izpolni na-
logo, ki mu je zaupana. To pa bo lahko
tudi tedaj, če ga bodo delegati in de-
lovni ljudje sprejeli kot svojega, kot
tisto okno, ki jim bo odprlo pogled v
delo občinske skupščine in samouprav-
nih interesnih skupnosti pa tudi v pro-
blematiko krajevnih skupnosti in . jih
pri tem spodbujal k razmišljanju, od-
ločanju in delu.	M. B.
KOLIKO VARČEVANJA
Ni naključje,, da sO se
tik pred koncem aprila na
ločeni seji sestali samo
delegati zbora združenega
dela celjske občinske
skupščine. Na dnevnem
redu so bila namreč tri
vprašanja izrazito gospo-
darskega značaja — ocena
gospodarskih gibanj lani,
delovni pogoji in varstvo
pri delu v delovnih orga-
nizacijah ter stanje ino-
vacij in izumov v organi-'
zacijah združenega dela. Tri
vprašanja, ■ ki predvsem
življenjsko posegajo v delo
gospodarski organizacij,
čeprav bi tudi drugi ko-
lektivi, še zlasti kar se ti-
če zahteve po varčevanju,
ne smeli stati ob strani.
Obravnava vseh teh, na
videz sicer različnih, v
resnici pa tesno povezanih
.vprašanj, je sprožila no-
ve pobude za njihovo re-
ševanje. Zlasti pa je seja
opozorila, da z njenimi za-
ključki ni konec razmiš-
ljanj o teh problemih.
Lahko bi celo zapisali, da
gre za začetek novega in
načrtnega spremljanja
vseh teh dogajanj. Zato tu-
di zaključki o vseh treh
točkah dnevnega reda iz-
zvenijo kot opozorilo vsem
kolektivom, družbeno poli.
tičnim organizacijam v
njih, samoupravnim orga-
nom in nazadnje tudi zbo-
rom kolektivov, da jih zla-
sti letos spremljajo z naj-
večjo budnostjo in sproti
ukrepajo. Trenutni polo-
žaj gospodarstva je tak-
šen, da zahteva popolno
izvrševanje vseh nalog od
vseh. To ni le obveznost
vodstvenih kadrov, marveč
vseh delovnih ljudi. Gre
za vprašanja proizvodnje,
izvoza, zaposlovanja in
seveda prav tako za ukre-
pe, ki naj privedejo do
večje varnosti pri delu m
zato do zmanjšanja števi-
la delovnih nesreč in df
večjih pobud na področ-
ju inovacij in izumov. Da
pri tem ne bomo na repu.
Varčevanje. Kaj to kon-
kretno pomeni? Ce bi v
celjski občini prihranili
samo en odstotek na skup-
nih stroških, bi dobili 118
milijonov dinarjev ali 13
odst. letnega sklada neto
osebnih dohodkov. Zalo
geslo po varčevanju ne
sme in ne more izzveneti
v prazno. Dobiti mora kon-
kretno vsebino v konkret-
nih načrtih za varčevanje.
V vseh delovnih sredinah
In ko pišemo o zaključ-
kih devete seje zbora
združenega dela celjske
občinske skupščine, ki bo-
do v celoti objavljeni v
prvi oziroma današnji šte-
vilki »Delegatskega poro-
čevalca«, naj ne izostane
še ena ugotx)vitev. V raz-
pravo o vseh teh vpraša-
njih se je tokrat zelo us-
pešno vključilo tudi pred-
sedstvo občinskega sindi-
kalnega sveta v Celju, ki
je vprašanja vseh treh
točk dnevnega reda teme-
ljito analiziralo in tudi
posredovalo svoje predloge
za reševanje problemov.
Delegati so jih sprejeli, še
zlasti so potrdili p>obudo o
formiranju komisije za
dobro gospodarjenje v ko-
lektivih in ne nazadnje
predlog, da naj se rezul-
tati varčevanja sorazmer-
no kažejo tudi na zvišanju
osebnih dohodkov zaposle-
nih.	M. BOŽIČ
KAJ KAZE ANALIZA GOSPODARSKEGA KRIMINALA
RISE:
LUDVIK
VIDMAR
3
Očitno je torej, da v vsem tem obdobju vse obso-
jene osebe niso kaj preveč presegle vseh obsojenih
oseb, ki bi zasedale vodilna delovna mesta. Na ta
F>odatek lahko tudi navezujemo podatek o izobrazbi.
Kot osnovno smo namreč vzeH nepopolno osnovno šolo,
v srednjo izobrazbo pa smo šteli tudi različne stro-
kovne šole.
Izobrazba
Ce primerjamo torej izobrazbeni sestav in delovna
mesta pravnomočno obsojenih oseb, je očitna razlika
v tem, da, se glavna množica pokriva s populacijo
enih in drugih pokazateljev, in sicer z osnovno in
srednjo izobrazbo ter s celotnim številom pravnomoč-
no obsojenih oseb iz kaznivih dejanj goispodarskega
kriminala.
Glede občinskih sodišč, če se povrnemo neltoliko
nazaj, ugotavljamo, da glede gibanja zadev in obsoje-
nih oseb iz gospodarskega kriminala občinska sodišča
kažejo različno gibanje. Podobno skupnim pokazate-
ljem imajo občinska sodišča v Celju, šoštanju in Žalcu,
dočim se število pravnomočno obsojenih oseb v Šmar-
ju in Konjicah giblje navzgor proti letu 1974. Za ti
dve sodišči pa so podatki tako nizki, da praktično ne
moremo izvajati nobenih zaključkov. Tako ima sodi-
šče v Konjicah v teh letih skupno obsojenih takšnih
oseb 7, in sicer v letu 1972 2 osebi, leta 1973 ravno
tako 2, leta 1974 pa 3 osebe, dočim je bilo v Šmarju
obsojenih 6 oseb, od tega največ leta 1972, so bile
4 osebe in nato naslednji leti po 1 oseba.
Glede opisanih osebnih p>odatkov pa se pri teh ose-
bah pred občinskimi sodišči ti podatki v glavnem kri-
jejo s podatki in ugotovitvami, ki se nanašajo na
okrožno sodišče v Celju.
KAZNOVALNA POLITIKA
Tu smo primerjali le del pokazateljev, in sicer raz-
pone izrečenih kazni, pogojnost obsodbe in varnostni
ukrep.
Kaiznovalno politiko nasplošno ocenjujejo občani
predvsem po strogosti kazni in pogojnosti izvršitve.
Pri strokovni oceni pa prihaja v poštev niz faktorjev,
ki vplivajo na izrek sodbe, in ki se nanašajo na tiste
faktorje, ki jih določajo zakoniti predpisi. Vsega tega
nismo mogli zajeti in to namenoma, ker ta analiza
skuša kombinirati strokovno in laično oceno.
Izrečene kazni smo torej grupiraili po žinačilnih sku-
pinah, ki jih je zajemala glede kazruvih dejanj opisa-
na analiza prof. Kobeta.
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
Področno srečanje gledaliških skupin
Je amaterizem na razpotju?
Najbrž ne. Gre samo za pojav, ki je posledica preteklosti, predvsem
pa pojmovanja amaterizma v preteklosti. Današnji čas skuša postavljati
kulturno ustvarjanje nepoklicnih kulturnikov na mesto, ki jim gre. Tako je
tudi z gledališčniki, kj so letos aprila končali svoja področna srečanja v
Sloveniji. Celjsko območje je imelo svoje srečanje na Polzeli, ki se je izka-
zala kot odličen organizator in gostoljubne!. Toda to so samo zunanji
»sestavni deli« srečanja. Za nas so bistvenejši tisti vsebinski, ki govore
o dosežkih na gledališkem področju, ki govore o napredovanju ali pa stag-
naciji posameznih skupin. Oglejmo si torej, kakšna je podoba lanskoletnega
dela nepoklicnih gledaliških skupin celjskega področja.
Letos so na področnem
srečanju nastopili: DPD »Svo.
boda« Polzela z dramo Bori-
sa Grabnarja »Mimo načrta«.
Nastopili so: Franci Uratnik,
Majda Dobovičnik, Mičo
Pukmajster, Dušan Pur, Jože
Avžner, Drago Pečar in Jo-
žica siorjanc. Režiral je in
sceno postavil Jaka Jeršič.
Amatersko gledališče iz Ve-
lenja je nastopilo drugi dan
srečanja s komedijo Labi-
Chea-Petana in Fritza »Gospod
Evstahij« v režiji Karla
Cretnika. Nastopali so: Leon
Cdžmek, Drago Seme, Mišo
Melanšek, Jože Kotnik, Ivan
Rogan, Olga Sega, Cveta Mo-
Cianik in Irena Zalar. Sceno
iB zasnoval štef Potočnik.
Tretji dan so nastopili čla-
ni skupine kulturno prosvet-
nega društva Gotovlje s ko-
medijo Marjana Marinca
»Srečka« v zasedbi: Hinko
Krajnc, Marta Cokan, Janko
Goršek, Drago Vasle, Mira
Goršek, Štefka Goršek, Mija
Berglez in Franci Cokan.
Soeno je postavil Tone Zor-
ko, režiral pa je Avgust Jor-
dan. četrti dan smo videli
spet amatersko gledališče Ve-
lenje, tokrat v drami Vinka
Trinkavsa »Zrušek«. Igrali
so: Leon čJi^ek, Olga šega,
Peter Kolar, Mišo Melanšek,
Drago Seme, Dominik Potoč-
nik, Janez Kopfer, Jože Kotmk,
Cveta Močilnik, Franci Cvet,
Roman Vrabič, Zel j ko šaš in
Vito Kumer, Sceno je osno-
val Marjan Vodišek, režiral
pa Jože Kolar. Peti dan sre-
čanja bi morali nastopiti gle-
dališčniki AG železar Celje-
štore, a je predstava odpad^
la zaradi bolezni dveh igral-
cev. škoda, saj jih zaradi
enakega vzroka nismo videli
tudi na lanskem srečanju v
Vojniku. Letos bi se morali
predstaviti s komedijo Da-
neka Oldricha »Poroka že-
nitnega goljufa« v režiji Šte-
fana Volfa. Namesto njih so
nastopili igralci amaterske
■gledališke skupine Preval j e-
Mežica z Ustinovim delom
»Komaj do srednjih vej« v
režiji Vilija Strela. Z izvrst-
no igro so navdušili polno
dvorano gledalcev, ki so vse
večere do zadnjega kotička
napolnjevali lepo dvorano
kulturnega doma in tako še
enkrat pvotrdili upravičenost
njenega obstoja.
Zaključni večer je bil v
rokah trnoveljske Zarje. Šte-
fan žvižej je tokrat režiral
komedijo Fadila Hadžiča, ki
jo je v slovenščino prevedel
prof. Gustav Grobelnik —
»Miting ali Hitler v partiza-
nih«. Igrali so: Sandi Jekl,
Milan Sevšek, Božo špikič,
Peter Krajnc, Emil štukelj.
Cvetka . Stoklas, Jože Zago-
ričnik, Ksenija David, Irena
Tkalčič, Drago Turnšek, Ma-
rija Čop in Srečko Centrih.
Scena je bila delo Boža špi-
kiča.
REPERTOAR
če ocenjujemo fepertoarni
izbor vseh skupin, lahko
ugotovimo, da je bil ustrez-
no izbran, predvsem z vidika
zmožnosti posameznih skupin
v primerjavi z deli, za katera
so se odločile. Neprimeren
izbor je imela le t.moveljska
Zarja in je s tega vidika na
letošnjem srečanju imela ne-
srečno roko izbire. Na oder je
postavila skrajno slabo gle-
dališko (tekstovno) delo, ki
mu nista pomagala ne dobra
igra, ne dobra režija, škoda
za skupino — kot je dejal
vsem dobro znani tajnik re-
publiškega združenja gledali-
ških skupin Marjan Belina.
Letošnji repertoami izbor
je še enkrat opozoril na sla-
bo tekstovno bero, predvsem
slovenskih avtorjev. Strokov-
ni pogovori so nakazali pro-
blematiko premajhnega sode-
lovanja med literarnimi ust-
varjalci in gledališčniki. Ne-
poklicne gledališke skupine
nimajo dovolj sredstev, da
bi dramaturško posegale v
tekste, ki so tega posega ze-
lo potrebni. In največkrat za
to niso dovolj samo denarna
sredstva, ampak tudi znanje,
večletne izkušnje. Zato se
nam je letos zgodilo, da je
celo tekst, kot je pogrošna
Marinčeva »Srečka« vzdržala
primerjavo dobro izbranega
teksta za gotoveljsko skupi-
no. Nikjer nismo srečali v
pozitivnem smislu sodobnega
in angažiranega teksta. Ve-
lenjčani so napačno inter-
pretirali »Gospoda Evstahi-
ja« in so iz komedije ustva-
rih dramo — z'napačno režijo.
Zanimivo je tudi, da sta obe
omenjeni skupini brez dvo-
ma najboljši na celjskem p>o-
dročju. Pokazali sta obe naj-
več študijskega dela pri ust-
varjanju predstave, največ
avtorske režije, največ gle-
dališke uigranosti in sprošče-
nosti. Sta pravzaprav edini
skupini na vsem srečanju,
kjer nimamo več tipičnih pri-
merov začetniškega, diletant-
skega igranja, čeprav nekate-
ri igralci že prehajajo na gle-
dališko in igralsko spreneve-
danje na odru, kar pa je
slabše, kot »tremasta« igra.
DELATI CELO
LETO
Skupnine, ki pripravljajo
svoje delo samo za področ-
no srečanje, ne morejo po-
kazati kaj prida na odru. To
se pozna v gledališki nedo-
rečenosti cele skupine. Ve-
lenjčani so pokazali dobro ig-
ro. Zato je tudi Trinkavsov
»Zrušek« dobil dobro oceno,
čeprav je tekst zelo nedore-
čen in dramaturško nedode-
lan, neizrazit. Pri skupini iz
Polzele so se videli še po-
vsem začetniški koraki, razen
v igri Majde Dobovičnikove
in Jožice škorjančeve. Leon
čižmek iz Velenja je tudi to-
krat pokazal kaj zna — pri
Evstahiju več, kot v Trinkav-
sovi drami, čeprav je bil Ev-
stahij napačno interpretiran.V
skupini iz Gotovelj so izsto-
pali Hinko Krajnc, Marta Co-
kan in Janko Goršek, v »Zm-
šku« pa poleg Leona čižme-
ka še Drago Seme, Cveta
Močilnikova in Mišo Melan-
šek. Pri »Zarji« moramo ome-
niti celo skupino kot dobro.
ORGANIZACIJA
Nedvomno pokažejo takale
področna srečanja nepoklic-
no gledališko ustvarjalnost
določenega področja. Brez
dvoma je ob tem delu, pred-
vsem selekcijah posameznih
del, nemalo problemov. Gre
za celotno dogovarjanje v
Sloveniji, ker področnih sre-
čanj je več in je treba zaradi
selektorjeve prisotnosti uskla-
jevati datume, da lahko vidi
predstave, ki so v uradnem
datumskem obsegu. Letos se
je na celjskem področju zgo-
dila neodpHistljiva napaka.
Skupina iz Polzele je imela
razpored dva dni pred tem,
preden je prišel selektor. To
je bila organizacijska napaka
— ali republiškega ali področ-
nega- združenja. Neodpustlji-
va napaka, ki nima primerja-
ve, kljub opravičilom tajnika
področnega združenja. Res pa
je tudi to, da je režiser do-
mače skupine, Jaka Jeršič,
podpredsednik področnega
združenja, pa ni vedel za da-
tumsko razliko? Tudi to ne-
kaj pove. In tako se je tudi
tokrat zgodilo, da so tisti, ki
so imeli največ dela s pripra-
vami, »imeli priložnost« zagre-
šiti napako in so prejeli upra-
vičeno kritiko, drugi pa bodo
naprej spali spanje pravične-
ga. Ta dejstva kažejo na nuj-
ne medsebojne dogovore v
mejah področnega združenja.
Tudi v tem smislu, da bodo
posamezne skupine pripravlje-
ne na kritično in soustvar-
jalno besedo, ne pa da se ob
njej užaljeno (diletantsko)
umaknejo v obroč svoje sa-
mozadovoljnosti in tako mi-
slijo, da ima nekdo kaj pro-
ti njim. To je skrajno pri-
mitivno gledanje na nepoklic-
no gledališko ustvarjanje, ki
ne vodi k nobenemu napred-
ku, kvečjemu k pogrošni,
všečnostni, brezbarvni pred-
stavi ali burki, »ki jo tako-
imenovano ljudstvo zahteva«.
Toda to ni res. To takoime-
novano ljudstvo hoče pošte-
no in dobro gledališko igro.
Z okusom in težo. Z vsebino
in idejo. Z živo, gledališko
resnico. In če že to ni povsod
v zavesti ljudstva, je gleda-
lišče prvo in zadnje, ki jim
to mora povedati in na široko
odpreti vrata v njihovo za-
vest. K "temu naj vodijo pota
nepoklicnega gledališkega
ustvarjanja. Seveda v upanju,
da bomo prihodnje leto vide-
li kakšno skupino več kot le-
tos.	DRAGO MEDVED
Na sliki so igralci DPD »Svoboda« iz Polzele, ki so nastopili prvi večer z dramo »Mimo
načrtov«. Na skrajni levi je Tone Zorko, predsednik področnega združenja, na skrajiii
desni pa režiser Jaka Jeršič.
Po reviji
IVAN PALIR, upokojenec:
»Na dramskem področju sam
delujem že kakih 50 let. Naj-
prej kot igralec, kaikih 30 let
pa tudi kot režiser. Po mo-
jem je revija za naš kraj
velikega pomena. Vsakdo, ki
pozna delo amaterjev, ve, da
je bilo za vse uprizoritve
treba trdega dela. Najbolj
všeč mi je bil Zruše(k dram-
ske stkupine Rwdar iz Vele-
nja.«
SLAVA ZOFFEL, gospodi-
nja: »Dolga leta sem delala
z amaterji kot igralka in še-
petalka. Vem, da je delo tež-
ko in vem, da bi morali biti
gledalci, ki se ob uprizoritvi
zabavajo, igralcem hvaležni,
morali bd jim bdti bolj pri-
zanesljivi. Revija mi je bila
všeč in tudi za Polzelo je
zelo pomembna. Vsaka upri-
zoritev je bila po svoje dob-
ra in lepa. Seveda so tudi
spodrsljaji. Najbolj všeč pa
md je bila drama Zrušek.«
HEDVIKA LIKEB, usluž-
benka: »Obiskala sem vse
predstave. Vsaka po svoje
mi je bila všeč, posebno še
drama Zrušek. Ne glede na
to, koliko so priaadevanja
igralcev amaterjev uspešna
ali neuspešna, so vredna poh-
vale. Za revijo pa mislim, da
je pomembna, saj je vladalo
zanjo veliko zanimanje, kar
se vidi tudi po obiskih na
po-edstavah.
T. TAVČAR
Mladina
poje
Poje zavzeto in vedno,
lepše po zaslugi požrtvo-
valnih zborovodij in pe-
dagogov. Ni dvoma, Celje
postaja središče lepega
petja, zlasti mladinskega.
In stopiti na oder Narod-
nega doma pomeni odgo-
vornost, ki se je z neko-
liko treme zavedajo vsi,
ki prihajajo od tu in tam.
V sredo, 23. aprila je
predstavila osnovna šola
1. celjske čete svoja dva
zbora, v goste so povabili
še mladinski zbor iz Mi
slinje. Vsi trije zbori so
pripravili dostojen kon-
cert v zelo dobro zase
deni dvorani. Prvi je bil
enoglasni otroški zbor, k;
je zapel 4 pesmi ubrano,
otroško prisrčno, razloč-
no. Pri klavirju je bila
prof. Mafenka Sancinova.
Zbor osnovne šole iz Mi-
slinje pod vodstvom To-
neta Gašperja se je pred-
stavil z izborom 10 umet-
nih in narodnih pesmi.
Imel je težko nalogo v
naši razvajeni sredini, bi-
lo je precej živčnosti, a
vendar za mlade pevce ve-
liko doživetje in močna
vzpodbuda za nadaljnja
delo.
Tretji je bil na vrsti
celjski triglasni mladin-
ski zbor pod vodstvom
Dragice Zvar, ki je vodi-
la tudi otroški zbor. To
pa je že kar lepa stopnja
kvalitete. Mali koncertni
program, smiselno razpo
rejen z nekaterimi zaht«^
nejšimi skladbami koi
npr. Teloh, Prošnji ple«
čm možiček, potem n^
kaj lepih narodnih,
tvoril zaključeno celoto
Zboru manjka še boljša
vokalizacija, izrazita dtf
oija, krepkejši dinamični
kontrasti, intenzivnost
vajanja. Je pa na najbolJ^^
ši poti, da se uvrsti rtie«
vodilne slovenske mladic
ske zbore. Pričakujem«'
da bo na otvoritvenei^
koncertu celjskega fes^'
vala dostojen reprez^'
tant naše pevske kultur®
EGON KUNJ^
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 9
IIET STEDELIJK HELMONDS CONCERTKOOR (Mladinski koncertni zbor iz
Helmonda, Nizozemska) je bil ustanovljen leta 1959. v Helmondu na pobudo di-
rigenta Rolanda de Kroona. Do leta 1967 je naraslo število pevcev na 100. Pod umet-
niškim vodstvom dirigenta je zbor naglo napredoval, obvladal zahteven repertoar
klasičnih, sodobnih in narodnih pesmi ter žel s svojimi nastopi v radiu in tele-
viziji mnoga priznanja.
Sedaj šteje zbor 90 peveev v starosti 10 do 17 let, na koncertih jih običajno na-
stopa 60. Zbor ima letno povprečno 45 koncertov, gostoval je v Nemčiji, švici in
Belgiji. Prejel je vrsto ugodnih kritik tako glede umetniškega izvajanja kot tudi gle-
d<e bogatega repertoarja. Zbor ima posneto tudi svojo ploščo.
V Jugoslavijo prihaja zbor prvič ter bo konkuriral na mednarodnem tekmovanju
v okviru mladinskega pevskega festivala od 29. 5. do 1. 6. 1975.	E, K.
Celje:
Poletne
prireditve
Pred nedavnim je celjsko
Olepševalno in turistično dru-
štvo sklicalo ra2širjeno sejo
komisije za prireditve. Ko-
misija je sklepala predvsem
o poletnih prireditvah, ki naj
bi se zvrstile v mesecih juli-
ju in avgustu. Okvirni pro-
gram prireditev preko cele-
ga leta je že pred tem spre-
jel pripravljalni odbor, števi-
lo teh je 24, to se pravi; pov-
prečno dve prireditvi na qie-
sec. V ta celoten program pa
niso vštete prireditve, ki jih
Olepševalno turstično dru-
štvo pripravlja v poletnih
mesecih. Teh 'prireditev naj
bi bilo od šest do osem in
bi jih s skupnim imenom
imenovali: Celjske poletne
prireditve. Te pa so razdelili
na dva dela: resnega in za-
bavnega.
• Prva prireditev bo že 3.
julija. To je revija domačih
zabavnih ansamblov-, ki jo
prireja Olepševalno turisti-
čno društvo in Radio Celje.
Drugega ali devetega avgu-
sta pripravljajo koncert an-
sambla Lojzeta Slaka in ko-
nec meseca popevkarsko ple-
sno prireditev. Vse te prire-
ditve bi bile na celjskem
drsališču.
Tudi za resni del teh pri-
reditev imajo organizatorji
precej zanimive zamisli. Pri-
čeh bi z folklornim večerom,
za katerega se ogrevajo za
folklorno skupino »France
Marolt« iz Ljubljane. Za kon-
cert harfisitke Pavle Uršičeve
so izbrali prostore Muzeja z
znanim celjskim stropom.
Tudi na Starem gradu naj bi
bil pa-ijeten koncert. V cen-
mesta pa bodo pripra-
vili promenaidni koncert god-
be na pihala.
R. V.
Vzgojno varstveni
zavod
Zarja — Celje
Vpisovanje predšol-
skih otrok v vzgojno
Varstveni zavod »Zar-
ja« bo od 12. 5. do
?4. 5. 1975.
Območje: književniki med šolarji
' Letošnje tekmovanje za bralno
zjnaoko se hitro bliža uspešnemu kon-
cu, tu in tam pa so učenci značke
že dobili.
Med prvimi so letos podelili bralne
značke na osnovni šoli Karel Destov-
nik-Kajuh v šoštanju. Tekmovalni pro-
gram je prebralo 181 učencev, ob _ po-
delitvi značk pa jih je obiskala pisa-
teljica Ela Peroci, lahko bi rekU naše
gore list, saj je svojo mladost preži-
vela v Rogaški Slatini. Na osnovni
šoli v šmartnem ob Paki je prebralo
tekmovalni program kar 243 učencev,
najlepša nagrada za trud pa jim je
bila, ko sta prišla mednje kiijiževnika
Kajetan Kovič in Ciril Kosmač. Učen-
ce v Lesičnem pa je ob podelitvi značk
obiskala pisateljica Neža Maurer.
Letošnje najobsežnejše srečanje ob
podelitvi bralnih značk pa je bilo v
torek (22. 4.) v Slovenskih Konjicah.
Tam pripravijo vsako leto občinsko pro-
slavo ob podelitvi značk in tako sO
storili tudi letos. Vse šole so poslale
v kulturni dom' svoje predstavnike,
saj vsi bralci v dvorani ne bi imeli
prostora. Tekmovalni program je na-
mreč prebralo 1378 učencev, kar je več
kot polovica vseh ' učencev v občini.
Ob tako pomembnem uspehu so obi-
skali bralce trije slovenski umetniki,
in sicer pisatelja Lojze Kovačič in
Vid Pečjak ter ilustratorka Jelka Reich-
man. Ker so se pisateljem najprej
predstavili učence vseh šol s svojimf
kulturnimi točkami, so jim umetniki
nato vrnili. Jelka Reichmahova jim je
narisala junaka iz nove knjige Kaje-
tana Koviča, ki bo izšla jeseni; to
je Maček Muri. Lojze Kovačič je pre-
bral odlomek Zgodb iz mesta Rič Rač,
Vid Pečjak pa je prebral otroško
zgodbo O hrabrem mravljinčku Pe-
piju. -
Slavnost v konjiški občini se je na-
daljevala še naslednji dan, ko so na
vseh šolah učencem osebno podelili
značke ali diplome, saj tega na skupni
proslavi ni bilo mogoče opraviti. Men-
torji bralne značke pa so imeU v torek
popoldne tovariško srečanje s svojimi
gosti.
JOŽE LIPNIK
13 let likovnega salona
POTREBA IN SE VEC
V zadnjem času so se razši-
rile govorice v Celju, i>a tudi
v osrednjem slovenskem čas-
niku smo brali, da bo celjski
Likovni salon ukinjen. Da ga
meče iz svojih prostorov up-
rava celjske občinske skup-
ščine. In podobno'. Čeprav bi
marsikdo rad verjel v to
zgodbo o ježu in lisici, ne gre
v tem primeru za basen, am-
pak za resen družbeni dogo-
vor, kako rešiti problem neke
kulturne ustanove, instituci-
je, delovanja. Res je, da je
uprava celjske občinske skup-
ščine v veliki prostorski sti-
ski. Tudi to je res, da bi ji
prišli prositori sedanjega Li-
kovnega salona še kako prav.
Ni pa res, da bi ga metala
na cesto — saj vendar — nih-
če ne bi tega dopustil. Toli-
ko kulturne in samouiprav-
Ijavske osveščenosti nam pa
ne manjka!
Prva razstava v Likovnem
salonu je bila 27. novembra
1&62. leta z izborom slovenske
grafike. Ob svoji desetletnici
obstoja, je štel salon preko
15.000 obiskovalcev! N-astal je
ob ustanovitvi celjskega pod-
odbora slovenskih likovnih
umetnikov. In tako je dru-
štvo celih trinajst let up-
ravljalo salon ob vodstvu Ju-
na Kislingerja in v zadnjem
letu ob vodstvu Staneta Per-
čiča. Ko se je (pa ne čez noč)
pojavil prostorski problem
smo nenadoma ugotovili, da
Likovni salon kot instituci-
ja pravno sploh ne obstoja.
Je samo soba, v kateri so
razstave ... No, ta soba je
v trinajstih letih nedvomno
krepila likovno kulturo, se
borila proti razvijanju in
prodiranju kiča, sprejemala
pod svojo (sicer tujo streho)
domala vse celjske šolarje,
nudila prostor za delo pod-
odboru društva slovenskih li-
kovnih umetnikov in nudila
prostor za učenje slikarjev
amaterjev, ki ga je nekaj let
vodil _ Avgust Lavrenčič.
Izvršilni odbor celjske kul-
turne sOcupnosti je pozval
člane pododbora društva slo-
venskih likovnih umetnikov
in svoje člane, da zavzamejo
stališče do prostorsk^a
problema Likovnega salona.
Sprejeti so bili naslednji
sklepi: prostori celjskega
Likovnega salona ostanejo
tam, kjer so bili do.slej, vse
dokler se mu ne zagotovijo
boljši pc^oji, S tem je mi-
šljen takšen razstavni pro-
stor, ki bo omogočal tudi
razstavo stalne zbirke, ki jo
Celje ima. Okoli osemdeset
likovnih del je namreč zakle-
njenih v starem bančnem tre-
zorju v Likovnem salonu.
Likovna dela, ki jih je pla-
čal sleherni delovni človek
celjskega območja, so zakle-
njena, ker nimamo ustrezne-
ga prostora v Celju. Tudi
marsikateri likovni razstavi
smo se morali odpovedati
(lani razstavi celjskega dru-
štva oblikovalcev, toliko
pomembne dejavnosti, ki pa
je še nimamo v zavesti, tako
vsaj kaže). To, da Celje ni-
ma takšnega razstavnega pro-
stora, je sramota, ki pa ji
botruje tudi krivda kultur-
nikov samih. Preskromnost
pa še ena stara bolezen: ni
bilo dovolj dogovarjanja, ni
bilo združevanja sil, duhov-
nih in materialnih, premalo
je bilo tistega pravega
samoupravljalskega duha v
tem delu. Res je, da celj-
ski pododbor ne rabi zase
Likovnega salona. Tudi to je
dovolj, če nekdo 13 let vo-
lontersko dela, brez prave-
ga plačila (gre za družbeno
priznanje). Toda Likovni sa-
lon je potreba tistih petnajst
tisoč in še več občanov, ki
so doslej hodili v ta hram
likovne kulture in v katere-
ga bi moral priti sleherni
med nami. To je potreba na-
še zavesti, ki smo jo že izo-
blikovali in je potreba tiste
zavesti, ki bo vzniknila jutri,
z novimi generacijami. Ne
smemo dopuščati, da bi si
rezali korenine v tisti rasti,
ki nas omišlja, humanizira
— to je v rasti umetniške-
ga drevesa, sadu kulture, kul-
ture naroda.
Zato je bila imenovana ko-
misija za čimprejšnje kon-
stituiranje »pravnega« Likov-
n^a salona, člani poodbora
pa bodo pomagali, kadar bo
treba. Takoj je treba iti v
iskanje ustrezne r^itve za
boljše razstavne prostore Li-
kovnega salona. Po trinajstih
letih ne bi biLo lepo dniž-
beno priznanje delu — da bi
morali razpravljati o eksi-
stenčnih osnovah nekega
naprednega, vzgojnega, izo-
braževalnega ' in esitetskega
poslanstva!
DRAGO MEDVED
lOJZE FIllPIČ
Lojze Filipič, dramaturg, teatrolog in umetniški vodja
poklicnih gledališč, se je rodil 19. junija 1921 v Lahon-
cih in umrl 21. aprila tega leta v Ljubljani. Med temi
življenjskimi podatki pa ostaja še neizmerjena, neraz-
iskana pot gledališkega novatorja, enkratnega praktika,
ki se je v svojem tako rano končanem življenju do
kraja razdal slovenskemu gledališču. Po končanem šo-
lanju na ljubljanski akademiji za gledališko umetnost
leta 1952 se je t&koj odzval povabilu im, odšel v Celje,
kjer se je pravkar iz amaterskih tradicij rodila nova
poklicna gledališka ustanova. Presenetljivo kratko ob-
dobje je bilo odmerjeno delu v Celju. Komaj tri leta,
ostalih dvajset let je pripadalo Ljubljani, Drami in
Mestnemu gledališču. In vendar so bila ta kratka
celjska leta nadvse odločilna in pomembna tako za
celjsko gledališko hišo, kakor za Filipičevo nadaljnje
umetniško snovanje. Ze v prvih treh letih, je postavil'
trdne temelje vsemu svojemu iskateljskemu delu v
srneri profesionalizacije slovenskega gledališča, utrdil
je pota slovenski dramaturgiji, koncipiral repertoarni
okvir, model, ki je še danes v veljavi, odpiral vrata
. novim gledališkim tokovom, širil obzorja s pomočjo
celjskega gledališkega lista, ki je prerasel okvire golih ^
informacij in postal gotovo najpomen^nejša jugoslo-
vanska gledališka revija. Vselej pa je dajal prednost
slovenski sodobni drami in mladi pisci so se radi
obračali nanj, prihodnost slovenskega gledališča je videl
predvsem v nacionalnem repertoarju. S svojo praktično
dramaturgijo je postal vodilni slovenski dramaturg
(ob Herbertu Griinu, ki je takrat že deloval v Kranju).
Izrednega pomena so bili Filipičevi članki in eseji,
naslovljeni Slovenska dramaturgija (1953) in Celjska
dramaturgija (1954). Nenehno je iskal pota k občinstvu,
utemeljeval in razlagal izbor igranih del, med katerimi
je skušal najti pravo ravnotežje, vabljivo novim gleda-
liškim obiskovalcem. Od vsega začetka je. zagovarjal
potujoči tip gledališča, pač v smislu težnje, kako bi
kulturo približal vsemu ljudstvu. Organiziral je prvi
slovenski gledališki festival v Celju (1953), prav epo-
halna pa je bila njegova ideja in uresničitev prvega
festivala slovenske in jugoslovanske sodobne drame
(maja 1955), ki je bil, kakor je znano, zarodek Steriji-
nega pozorja v Novem Sadu. To je bila zares »zlata
doba celjskega gledališča«. Iz napol amaterske ustanove
je Lojze Filipič v presenetljivo kratkem času zgradil
moderno vodeno gledališče. Temelji, ki jih je postav-
ljal pred četrt stoletja, stojijo neomgjljivo še danes.
Njegova fotografija je iz tega časa.
Poleg zavidljive urejenosti, disciplinirane delavnosti,
odlik, ki jih samoumevno vežemo na človeka, preda-
nega naši družbi in njenim samoupravnim ciljem, pa
je Lojzeta Filipiča spremljala še izjemna človeška na-
rava, dobrota in čistost značaja, zanesljivo tovarištvo
in veličina duha, s katerim-je tako bodrilno vplival
na nas, ki smo iskali pri njem nasveta ali si želeli
samo pogovora, ki bi nas dvignil iz. mnogokrat banal-
nega vsakdana.' Kakor je bilo tiho njegovo življenje,
tako je bila tiha njegova smrt. Ostal bo enkraten zgled
vsem, ki smo ga poznali, in še mnogokrat se bomo
morali obračati nanj, s skromnimi in komaj kaj po-
■ vedljivimi vrsticami, da bi lahko tistim, ki ga niso
poznali, pokazali človeka, ki je ves izgorel za stvar,
za naše kulturno življenje. Malo je ljudi, za katere bi
lahko trdili, da so prave osebnosti. Lojze Filipič je bil
osebnost. Za slovensko kulturo je njegova prerana
smrt neizmerna izguba,	JANEZ ŽMAVC
nov kulturni dom v šoštanju
v četrtek, 24. aprila so v šoštanju odprli nov Dom
loilture, ki so ga zgradili v središču mesta med reko Pako
in hotelom Kajuhov dom. Dom je nadomestilo za stari
Dom Svobode, ki je na rudniško . eksploatacijskem ob-
močju.
že v petek, 25. aprila je v Domu kulture nastopil moški
pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu in Tržaška
folklorna skupina. Dom je velika pridobitev za šoštanjsko
kulturno in družbeno življenje.	VIKTrCR KOJC
10. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
KONJICE: ZA
HITER RAZVOJ
Na seji občinske skupšči-
ne, ki je bila v torek v Slo-
venskih Konjicah, so delega-
ti razpravljali tudi o predlo-
ga samoupravnega sporazu-
ma o združevanju sredstev
za pospeševanje kmetijstva na
območju občine ter o usta-
novitvii samoupravnega skla-
da za pospeševanje kmetij-
stva.. Dosedanji občinski
sklad za pospeševanje kmetij-
stva je bil ustanovljen že le-
ta 1968, vendar so ga odpra-
vili s sklepom delegatov
občinske skupščine potem, ko
je prenehal veljati zakon o
financiranju družbenopolitič-
nih skupnosti. Vendar pa je
nujno, da v občini še na-
prej obstoja sklad za po-
sipeševanje kmetijstva, ki pa
mora biti v skladu z načeli
nove uistave tudi ustrezno
samoupravno organiziran.
Zato je sklenila Skupščina
otičine Slovenske Konjice,
Rmetijislka zadruga. Veteri-
narska postaja. Kmetijska
zemljiiška skupnost in Go-
zdno gospiodarstvo Celje —
TOZD kooperacija Slovenske
Konjice samoupravni spo-
raziim o združevanju sred-
stev za pospeševanje kme-
tijstva in sporazum o usta-
noviltvi samoupravnega skla-
da 55a pospeševanje kme-
tijstva v občini. Podpisniki
samoupravnega sporazimia
talko tvorijo skupnost, ki raz-
polaga tudi s sredstvi sklada
za pospeševanje kmetijs;tva.
In kam bodo namenjali zbra-
na sredstva? Večji del sred-
stev bodo uporabili neposred-
no za pospeševanje kmetijske
proizvodnje, nekaj denarja
bodo namenili tudi za vzgo-
jo kadrov, za dotacijo in
subvencije kooperantom in
zasebnim kmetijskim proiz-
vajalcem ter drugo.
DAMJANA STAMEJCIC
CELJE:
SPOMIN ŠOLI
Pred prvomajskimi prazni-
ki je bila na osnovni šoli I.
celjske čete kratka svečanost.
Odkrili so spominsko obelež-
je o ustanovitvi in delovanju
Prve celjske čete.
Razstavo o njej je pripra-
vil Muzej revolucije iz Celja,
obeležje pa je odkril narod-
ni heroj Jaka Rojšek. Spo-
mine na Prvo celjsko četo
je obudila udeleženka in bor-
ka v Prvi celjski četi Jožica
Hribar iz Latkove vasi.
Pionirji osnovne šole I.
celjske čete so pripravili bo-
gat kulturni program, isto-
časno pa so tudi javno raz-
glasili ustanovitev podružnii-
ce Ljubljanske banke na šo-
li.	Z. S.
KONJICE:
TEKMOVANJE
EKIP
PRVE POMOČI
v počastitev 100-letnIce u.stano-
vttve Rdečega križa in 30-letnice
osvoboditve razpisuje Oddelelc za
ljudsko obrambo skupščine obči-
ne Slovenske Konjice skupaj z
občinskim odborom Rdečega kri-
ža tekmovanje ekip prve pomoči,
ki so v sestavu enot civilne zašči-
te v organizacijah združenega de-
la in krajevnih skupnostih. Tek-
movanje ekip prve pomdči bo v
nedeljo, 11. maja, potekalo pa bo
pred osnovno šolo Dušana Jereba
v Slovenskih Konjicah. Predvido-
ma se bo tekmovanja udeležilo 11
ekip iz devetih organizacij zdru-
ženega dela in dveh krajevnih
skupnosti konjiške občine. Pravila
tekmovanja pravijo, da mora šte-
ti posamezna ekipa še.st tekmo-
valcev, od katerih morata imeti
dva tekmovalca za seboj 80-umi
tečaj prve pomoči, drugi štirje
pa 20-urni tečaj. Ekipa, ki bo
na občinskem tekmovanju Zased-
la prvo mesto in obenem zbrala
tudi ustrezno število točk, bo so-
delovala na republiškem tekmo-
vanju ekip prve pomoči, ki bo
8. junija v Slovenski Bistrici.
Vse tj-i prvouvrščene ekipe bodo
prejele tudi nag:rade.
D. S.
ŽALEC:
IN PORAVNALNI
SVETI?
Minuli torek je bilo v Žal-
cu v Hmeljarskem domu de.
seto zasedanje zbora združe-
nega dela, družbenopolitične-
ga zbora in zbora krajevnih
skupnosti. Na njej so dele-
gatje razpravljali o delu in
problematiki uprave javne
varnosti Celje, postaje mili-
ce Žalec, občinskega javne-
ga tožilstva in občinskega jav-
nega pravobranilstva Celje,
občinskega sodišča v Žalcu in
občinskega organa za kazno-
vanje prekrškov v Žalcu.
Na seji so ugotovili, da se
je v zadnjem času močno
zmanjšala vloga pora\Tialnih
svetov v krajevnih skupno-
stih. Prav zato se je izvršni
svet zadolžil, da bo sklical
poseben razgovor s predstav-
niki poravnalnih svetov in
predstavniki krajevnih skup-
nosti, na katerem bodo ob-
ravnavali dejavnost poravnal-
nih svetov. Izvršni svet pa
je sprejel tudi zadolžitev, da
bo nudil vso pomoč uveljav-
ljanju družbenega pravobra-
nilstva samoupravljanja.
Deseto sejo vseh treh zbo-
rov žalske občinske skupšči-
ne so zaključili s kratko in-
formacijo o delu komisije
za izdelavo erednjeročnega
plana razvoja občine Žalec
za obdobje od 1976 do 1980
ter z razpravo in sklepanjem
o osnutku odloka o pogreb-
nem obredu.
KONJICE:
KURIRČKOVA
POŠTA
Včeraj zjutraj so prejeli
konjiški pionirji kurirčkovo
pK)što od pionirjev občine
Šentjur. Že tradicionalno pre-
dajo kurirčkovo pošte so po-
vezali s 30-letnico zmage nad
fašizmom in v počastitev te
pomembne obletnice pripra-
vili tudi velik miting. Le-ta
je bil ob 17. uri pred šolo
Dušana Jereba, v kulturnem
programu pa je sodeloval pi-
onirski pKivski zbor, harmo-
nikarski zbor, pevski kvar-
tet iz pionirskega odreda šo-
le Dušana Jereba, recitator-
ji iz odreda Tone Meliva ter
člani Glasbene šole. Na mi-
tingu je pionirje pozdravil
predsednik občinskega odbo-
ra ZZB NOV Jakob Štefan-
čič, slavnostni govornik pa
je bil Franc Hlastec, sekre-
tar občinske konference
SZDL Slovenske Konjice. V
svojem govoru je poudaril
vlogo, ki so jo odigrali ku-
rirčki med narodnosovobo-
dilno borbo.
Danes ob 16. uri bo kurirč-
kova pošta krenila iz Sloven-
skih Konjic proti Celju. Ob
grobovih talcev v Stranicah
bodo konjiški pionirji izroči-
li pošto pionirjem osnovne
šole Frankolovo, ti pa jo ]x>-
do ponesli naprej v Celje.
D. S.
UREDIMO CELJE
Koordinacijski	odbor,
kjer sodelujejo občani, ko-
munalno podjetje Javne na-
prave, podjetje Surovina, Sta-
novanjska interesna skupnost
in občinska skupščina Celja,
pripravi j ajo akcij o, ki ima na-
men -zbrati in odpeljati več-
je odpadke in smeti iz pod.
strešiij, kleti, dvorišč in dru-
gih prostorov. Na določenih
mestih v -Celju bodo postavili
kontejnerje, zato prosijo ob-
čane, da smetji sortirajo in
jih odlaigajio v omenjene po-
sode.
Sredstva, ki se bodo zbra-
la z zbiranjem odpadkov so
namenjena za ureditev zele-
nih površin v Celju.
Kontejnerji bodo postavlje-
ni v Gregorčičevi ulici pri
UJV, na Šlandrovem trgu
(pri knjižnici) in na parkir-
nem prostoru pri postaji mi-
lice, Ipavčevi ulici (Zavodu
za rehabilitacijo invalidov) in
Ojstrici.
MLADI V METKI: ČVRSTA AKCIJA
Mladi v delovni organizaciji .Metka Celje smo se organizirali
v skladu z novim statutom ZSMS, Tako smo organizirali dve
osnovni organizaciji v prvem in drugem TOZD-u, ki je v Kozjem.
Delo obeh osnovnih organizacij bo povezovala koordinacijska
konferenca. Da bi bile na,šc vrste res čvrste in aktivne na vseh
področjih, tako športnem, političnem in kulturnem, smo pred
kratkim izve<lH v TOZD I evidentiranje članstva. Odziv mladih
je bil nepričakovano velik in upravičeno laliko ugotavljamo,
da mladi žele delati. Seveda je sedaj pred nami druga naloga,
ki je še težja in še bolj odgovorna: kako aktivirali članstvo?
Trenutno razmišljamo o ustanovitvi kulturne skupine, športno
udejstvovanje pa raz.širiti na še več panog. Sodelovali smo
J nekaterimi planinskimi organizatorji pri ustanovnem občnem
zboru planinske sekcije, ki bo delovala v okviru sindikata. Pri
naših težnjah nam je v veliko pomoč vodstvo podjetja ter
družbeno politične organizacije. v	SREČKO KOI-AR
KONJICE: TABORNIKI
PRAZNOVALI
Taborniki odreda heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic so zelo
uspešno slavili dan tabornikov — 22. april. Odred deluje šele
dva meseca, kljub temu pa imajo že preko dvesto članov. Od
teh se jih je kakih 130 zbralo v soboto pred osnovno šolo
Du.šana Jereba, od koder je največ članov. Večinoma že imajo
taborniške kroje, tako da so uniformirani odkorakali skozi
Konjice pod skakalnico, kjer so prižgali velik taborni ogenj. Tam
je bilo dosti smeha, pesmi, deklamacij in zanimivega pripo-
vedovanja. To je bila prva velika skupna akcija konjiških tabor-
nikov in obljubili so, da se kmalu zopet srečajo na kaki skupni
akciji.	J02E LIPNIK
OBMOČJE: SPOZNAVAJMO
DOMOVINO
»Počitniška zveza nudi izredno široke možnosti za skupne
akcije delavske, kmečke, šolske in študentske mladine vseh re-
publik in pokrajin. Tako aktivnost je treba razvijati in nego-
vati, saj se tako mladi zbližujejo in spoznavajo z naravnimi
lepotami, kulturno zgodovinskimi vrednotami naše domovine
ter z dosežki socialističnega samoupravljanja.«
Te besede tovariša Tita je znova potrdila tudi neda\-na pet-
najsta skupščina Počitniške zveze Slovenije, ki je bila v Do-
lenjskih Toplicah in katere sta se iz Celja udeležila Pavel Tl-
linger in Edo Krajnik, iz Šentjurja pa Marija Verhovšek in
Marta Golež.
Na skupščini so opozorili, da bo treba mladim še bolj pri-
bližati domovino, oživljati dogodke socialistične revolucije in
osvobodilne borbe, negovati in utrjevati bratstvo in enotnost
med našimi narodi. Sicer pa bo imela Počitniška zveza hvaležno
nalogo tudi pri uvajanju celodnevne šole, saj lahko z izvaja-
njem svojega programa dopolni šolsko aktivnost.
Skupščino so slavnostno sklenili v Kočevju na »Bazi 20«,
kjer je bilo v počastitev 30-letnice osvoboditve tudi srečanje
borcev In mladine. Srečanja se je udeležilo okoli tisoč mladih,
od tega 250 Iz Celja in 30 iz Šentjurja.
M. G.

Na mizi so ležaile foto-
grafije, članske in druge
izkaznice, med njimi tudi
štiri legiitrmacije, za vsako
leto posebna, ko je bil de-
lavski aaupnik v tovamii
emajlirane posode. Tu so
bili še razni spominski
trakovi z najrazličnejših
zletov, srečanj delavcev in
podobno. Vse to pa veza-
no na številne spomine.
Se vedno živijo, četudi so
mnogi med nj^imi stari
petdeset let in več. Sicer
pa jih ima naš sobesednik
Avgust Hriberšek, upoko-
jenec iz Tmovelj, že se-
deminsedemdeset. -
»Kdaj ste začeli delati v
Svobodi?«
»Takoj, ko je bila usta-
novljena, sicer pa sem
bil pred tem že član de-
lavskega društva Naprej.«
V dokaz je iz kupa dra-
gocenih posnetkov in dru-
gega izvlekel člansko iz-
kaznico »Naprej«. Prejel
jo je prvega maja 1924. le-
ta pod zaporedno številko.
34.
Pisana je življenjska pot
delavca in revolucionarja
Avgusta Hriberška. l>o.lna
zapletov, spopadov, gren-
kih izkušenj in lepega
konca. Vodila ga je od pe-
kovskega vajenca do de-
lavca v Westnovi tovarni
emajlirane posode, in po-
tem po štrajku na dela
na cesto in tik pred drugo
svetovno vojno v trgovsko
šolo. šoli je ostal zvest do
konca. Do upokojitve. Kot
služitelj, kurir in izvrše-
valec še drugih opravil.
V Svobodi in še prej v
Naprej pa ga srečamo kot
pevca in kot igralca kon-
trabaisa. Glasba torej, vo-
kalna in instrumentalna.
In ne samo to, kot delav-
ski zaupnik je nastopil na
številnih mitingih, sreča-
njih, še zlasti kovinskih
delavcev, kot govornik.
»Kako vam je ostal v
spominu zlet Svobod?«
»Kot mnogi drugi Celja-
ni, ki smo biU tedaj
tivni člani Svobode, sem
ga tudi jaz doživljal kot
reditelj. Ce bi zdaj obu-
jal spomine, bi v mnogo-
čem ponavljal besede, ki
ste jih že zapisali v pogo-
vorih z drugimi mojimi
sodelavci. Navzlic teanu
je meni še posebej ostala
v spominu zahteva mno-
žice, ki se je zbrala na
Glaziji, da spr-^govori
Franc Leskošek-Luka. Kli-
cali an pozivali so ga, naj
pride na govorniški oder.
Potem smo mu prisluhni-
li, ga prekinjali z odobra-
vajočimi medklici in pro-
testirali, ker je moral
predčasno končati. Zaradi
policije namreč. Kaj naj
še rečem. Bilo je lepo,
veličastno!«
»Leto dni pozneje ste do-
živeli štrajk v tovarni
emajlirane posode. Kako
je bilo tedaj?«
»Bil sem delavski zaup-
nik. Vsega skupaj nas je
bilo v tovarni šestnajst
zaupnikov in šestnajst na-
mestnikov. Glavni zaupnik
je Bil Franc Kač, jaz sem
bil tajnik. Povsem razum-
ljivo je bilo, da sem bil
med odpuščenimi. Kot vsi.
ki smo tedaj morah zapu-
stiti tovarno, sem tudi jaz
dobil v knjižico rdeč žig.
To pa je bil znak za vse,
kaj smo. Zaradi tega žiga
sem imel težave povsod.
Nihče me ni hotel sprejeti
na delo. Tudi zaradi sta-
novanja so bile velike te-
žave. Bili smo nekakšni
izobčenci. In tako me je
čakalo težko delo na cesti,
zlasti piri graditvi kanala
na Mariborski cesti...
Tik pred začetkom dru-
ge svetovne vojne sem se
srečal še z enim zlom.
OdgnaU so me v taborišče
Medjurec^e pri Ivanjdci. V
24 barakah nas je bilo
okoli 800 zapornikov,
predvsem političnih.«
Tako so se vrstili spo-
ftiini, ob njih fotografije,
tudi iz Medjurečja. Pa tu-
di s kongresa kovinskih
delavcev Jugoslavije 1928.
leta v Beogradu. Bil je
med delegati. In med vso
to pisano politično in sin-
dikalno delo se kot po-
sebna vez vpleta ljubezen
do glasbe. Nikoli ga ni za-
pustila ... M. BOŽIČ
Avgust Hriberšek
Dragocen spomin. Posnetek povorke s prvega zleta slovenskih delavcev v Celju
1922. leta. Na čelu povorke so nosili Marxovo sliko in geslo »proletarci vseh dežel
združite se«. Posnetek je napravljen na začetku sedanje Stanetove uUce. Na desni se
še dobro vidi napis »kavarna Evropa«. Tu so sedaj Vartekso^i poslovni prostori
oziroma lokal Jugoplastike.
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 11
LETEČE UREDNIŠTVO NT- RC NA SVETINI
v ..
- Za Svetino bi lahko našteli vse vzdevke o
lepem, idiličnem, privlačnem. Ta najmanjša
krajevna skupnost v občini Celje šteje okoli
300 občanov, .od dojenčkov do starcev. Poleg
zgodovinskega središča, Svetine, so tu še na-
selja kot so Kanjice, Svetli dol, Doblatina in
Javornik. Svetina je kot vas zaščitena, je en
sam zgodovinski spomenik z gotsko cerkvijo
vred. Na območju Svetine pa je deset zaščite-
nih kmetij, najbrž tudi tako starodavnih, kot
je Svetina sama.
Svetina je zgodovina, ki pa ima sedanjost
in bodočnost. V ta svet, ki se prevesi nad Pe-
čovnikom in Štorami v celjsko kotlino, sega
kozjanski pragozd in kmetije tod živijo bolj od
lesa kot od česa drugega. Prihodnost Svetine
je turizem, kajti za delovne ljudi iz Celja, Štor,
je tja gor dandanes le mačji skok.
A še pred dvema desetletjema na Svetino
nisi prišel drugače kot peš, a prenekateri voz
se je polomil na vožnji v dolino. Danes se
Svetini vse bolj bliža asfaltni trak.
In treba je misliti na jutri, kajti gozdovi
niso neizčrpni.
Njihovo upanje, da ima Svetina tudj bodoč-
nost, je bližina Celja, je dejstvo, da pripadajo
celjski občini, za katero je ta kraj neprecen-
ljiv naravni biser.
v ekipi »letečega uredništva« na Svetini so
sodelovali: Mateja Podjedova, Drago Medved,
Milenko Strašek in Jure Krašovec.
NAZAJ V DAVNE ČASE
Zgodovina Svetine je razgibana pa tudi dolga,
saj segajo letnice, omenjajoče ta kraj, tja v pet-
najsto stoletje. O Svetini pripoveduje tudi Janez
Vajkard Valvazor.
Zgodovinar Janko Orožen pravi v svoji knjigi
Zgodovina Celja in okolice, da je »bilo področje
Svetine po smrti grofice Heme v lasti laške
gospoščine, ki je že sredi XII. stoletja postala
deželno knežja-vojvodska. Okoli leta 1340 si je
gospoščino, kamor je spadala tudi Svetina, pri-
dobil celjski grof Friderik. Kot ugotavlja isti
zgodovinar, je kraj takrat že bil naseljen, vseka-
kor pa v letu 1436, ko je grof Friderik II. pode-
lil Jeri, vdovi Luke Hantascherja in njenim
otrokom na Mrzli planini v fevd eno in pol kme-
tije.
Svetino omenjajo tudi različni urbarji: celjski,
gospoščinski pa laški in že omenjeni Valvazor.
Znana so mnoga imena kmetov.
Glavna znamenitost, na katero so Svetlnčani
odkrito lahko ponosni, je izredno lepa gotska
cerkev. Valvazor pripoveduje, da so jo v letu
1487 obiskali Turki in jo izropali. Leta 1714 je
cerkev pogorela. Danes je cerkev obnovljena,
na doj^ončno obnovo pa čaka le še stolp, za
katerega bi dali les tudi domačini, če bi bilo to
mogoče.
Zgodovina pa se seveda ni ustavila pri sred-
njem veku. Svetlnčani radi povedo, da je prav
blizu njih, vsekakor pa po njihovem območju
šla v letu 1944 legendarna Štirinajsta udarna di-
vizija. Pohoda se Svetlnčani dobro spominjajo,
v enotah te divizije so bili poznje tudi nekateri
rhed njimi, tako na primer poznejši kapelnik di-
vizije, Ivan Ulaga ali Anzek Vrhovski, kot mu
pravijo domačini. Tudi sicer se je narodnoosvo-
bodilne borbe udeležilo nekaj Svetinčanov.
Lepe spomine na Svetino je vsekakor imela
tudi pisateljica Alma Karlin, ki danes počiva na
svetinskem pokopališču.
Današnja zgodovina piše Svetini nove liste,
svetlejše kot kdajkoli prej. To je čas napredka
in delovnih zmag.
MILENKO STRAŠEK
KRAMLJANJE

Franc Klepej je pedago-
ški vodja organizacijske
enote osnovne šole na Sve-
tini, ki je podružnica štor-
ske osnovne šole. Doma .je
iz Javornika pri Svetini in
po končanem učiteljišču
je ostal zvest domači šoli
in otrokom, ki prihajajo
po znanje 'iz vasi in zasel-
kov.
»Kako poteka življenje
na vaši šoli?
Naj za uvod -povem, da
je šola leta 1958 pogorela
do spodnjega zidu in da
so bih to težki časi za
učence in za učitelje, kaj-
ti pouk je vseeno tekel
dalje kar po kmečkih hi-
šah. Leta 1961 je bila šo-
la spet nared za reden in
nemoten pouk.
Pouk poteka pri nas v
dveh kombiniranih oddel-
kih do četrtega razreda. 43
učencev je na šoli; poleg
mene jih poučuje še uči-
teljica Rajka Cepuš.
»Kot domačin ste ver-
jetno navezani na svojo
domačo vas, ali pa vas
morda vleče delo v doli
ni?«
Rad imam te naše otro-
ke in čeprav ni lahko biti
učitelj na vasi, sem vse-
rK) vesel, da lahko delam
s temi otroki. Prijetni so.
»Mislite, da se kaj razli-
kujejo od otrok v mestu?«
Da. Na svoj način že.
Pozna se jim namreč, da
izhajajo iz bolj zaostalega
okolja, da niso obiskovaU
vrtcev in da so obremenje-
ni tudi z delom na kme-
tijah. Večina otrok je pre-
cej oddaljenih od šole in
prepešačijo na dan po
več kilometrov. Vendar pa
so prizadevni in pridni.
»Ali imajo pozneje, ko
gredo v višje razrede, kak-
šne probleme?«
Problem nastane že za-
radi spremembe okolja,
nekateri se težko vklopijo
med svoje vrstnike. Poleg
tega so še bolj oddaljeni
od doma, kar je še pose-
bej težko pozimi.
»Kako pri vas razmišlja-
te o prehodu na celodnev-
no šolo?«
Ce bodo izpolnjeni mini-
malru pogoji, ki so potre-
bni za prehod, bomo pre-
šli na celodnevno šolo že
prihodnje leto, in sicer
skupaj s centralno šolo.
Verjetno se bomo srečali
s kadrovskimi težavami,
poleg tega pa moramo že
letos urediti kuhinjo in
večnamenski prostor.
»Kaj menijo starši o tej
novi obliki šole?«
V tem mesecu bomo pri-
pravili razgovor s starši,
v katerem jih bomo po-
drobno seznanili s podro-
bnostmi celodnevne šole.
Sedaj imajo starši različ-
na menja in pomisleke
predvsem zato, ker večina
otrok izhaja iz kmečkega
okolja in so jim otroci že v
pomoč pri domačih opra-
vilih.
»Ali se šola na kak na-
čin vključuje z življenjem
v vaši krajevni skupno-
zaprav središče kulturnega
življenja v vasi. Ob raz-
ličnih praznikih priprav-
ljamo proslave in tudi 30-
letnice osvoboditve se bo-
mo spomnili. Dela je to-
rej veliko. Sem tudi vodja
skupščinske delegacije, ki
je zelo delovna.
MATEJA PODJED
KS SVETINA

s Cirilom- Pesjakom go-
voriva v šoli na Svetini.
Počasi, preudarno'. Malo
besed, veliko povedanega.
Vse o krajevni skupnosti,
ljudeh, naporih. O štirih
zaselkih, ki jih premore
krajevna skupnost: Kanju-
ce, Svetina, Javomik in
Svetli dol, o okroglo tri-
sto občanih, ki so raztre-
seni po precej širokem
okolišu.
»Največ skrbi povzroča-
jo seveda ceste, a teh je
veliko. Upamo, da bomo
do prihodnjega leta uredi
li ceste do vseh zaselkov.«
Ko smo pozneje vandra-
li po teh cestah, smo bili
veselo presenečeni: ceste
vodijo skoraj povsod, pov-
sod prideš z avtomobilom,
bele poti se križajo po
gozdovih, jasah, prerasle
so blatne kolovoze. Napor
krajevne skupnosti je vi-
den na vsakem koraku.
»V našem petletnem pla-
nu pi^edvidevamo postavi-
tev samopostrežne trgovi-
ne, kjer naj bi bih še pro-
stori za krajevno skup-
nost, gasilski dom, za se-
stanke in prireditve.«
Vodovod so Svetinčani
v glavnem naredili, čaka
jih le še kakšen kilometer
proti Javomiku, tega pa
bodo naredili letos. Ciril
Pesjak hvali pripravljenost
občanov, sokrajanov, opo-
zarja na številne prosto-
voljne delovne ure, ki so
jih prispevali za izgradnjo
cest, vodovodov. In našte-
va: občani so pomagali pri
gradnji vodovoda, pri as-
faltiranju ceste štorer-Sve-
tina, lokalnih cestah in
povsod, kjer je bilo treba
pomagati.
Sedaj govore in razmiš-
ljajo o kmečkem turizmu.
Ciril: »K temu nas je
v2!p>odbudila tudi želja
celjske občinske skupšči-
ne. Velikokrat smo že raz-
pravljali o tem problemu.
Ce bi bila kakršnakoli mo-
žnost, bi zaprosili za kre-
dite. Tujske sobe že ima-
mo. Hrana tudi ni pro
blem. V petih letih bomo
uredili kraj. Imamo dobre
stike z zavodom za spo-
meniško varstvo. Radi bi
asfaltirali kraj, da ne bi
vozila vzdigovala prah.«
Na Svetini se je v zad-
njih letih ogromno spre-
menilo, a bore malo bi se
če ne bi bilo velike pri-
pravljenosti krajanov. Pov-
sod so nove hiše, gospo-
darska poslopja, asfalt se
približuje idilični vasici.
Na svetinskem pokopali-
šču počiva pisateljica Al-
ma Karlin. Svetino si je
za zadnje počivališče iz-
brala zato, ker ji je bila
na enem njenih potovanj
tako všeč, da se je odlo-
čila, da se tukaj ta poto-
vanja končajo. Grob je ne-
urejen. Razlogov, tako
pravi Ciril Pesjak, je več.
Oni bi grob že zdavnaj
uredili, a so stvari, ki jih
zadržujejo.
Radi pa bi uredili tudi
celotno pokopališče.
Ciril nima nikoli časa.
Ko sva izrekla zadnjo be-
sedo, je odšel v prostore
krajevne skupnosti, ki za-
enkrat gostuje v šoli, kjer
so ga že čakali. Bil je dan
uradovanja...
MILENKO STRAŠEK
12. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
DAN ZMAGE
Letx)s 9. maja slavimo že
30. dan zimage. Zmaga po-
meni tudi svobodo, V teh
tridesetih letih se je naša
skupnost zelo spremenila.
Tovarne so last delavcev,
oni odločajo. To imenuje-
mo samoupravljanje.
Kaj je bilo 9. maja? Te-
ga dne so partizani osvo-
bodili Ljubljano in druge
kraje v ožji in širši domo-
vini. Celje, moj rojstni
kraj je bil osvobojen kot
drugi kraji v Sloveniji, 9.
maja. V Celju so leta 1945
še strašili četniki, ustaši
ter izdajalci in Nemci, ki
so se umikali proti Zaho-
du.
Ko so partizani prišli v
Celje, so jih pregnali v
Avstrijo in Italijo^' V vseh
krajih bodo številne pro-
slave. V Beogradu bo pa-
rada, v Ljubljani pa po-
hod ob žici okupirane Lju-
bljane.
Ta dan bodo proslavljali
v Indokini, saj sta pred
kratkim bila osvobojena
Južni Vietnam in Kambo-
dža.
Delavci vseh držav sveta
si želijo lepšo prihodnost,
saj je 9. maj praznik
vsem v opomin na trde
dneve v preteklosti.
Zupančič Matjaž
5. b osnovna šola
Slavka šlandra
ODLOČITEV
Fantje in dekleta iz zad-
.,njega razreda osemletke se-
^morate počasi že odločati,
kje boste nadaljevali šo-
lanje in kakšen poklic si
boste izbrali. Odločiti pa
se morate kmalu, saj je
do konca leta le še malo
časa. Nekateri že prav go-
tovo veste, kam se boste
vpisali. Tistim pa, ki še
premišljujete, kam bi šli,'
naj vam dam nasvet, s
katerim bi vam rada po-
magala pri izbiri poklica.
Spominjam se, kako sem
si tudi jaz belila glavo, za
kakšen poklic naj se odlo-
čim. V mislih sem prelete-
la vse srednje šole in šele
v mesecu aprilu sem izve-
dela za tehniško kemijsko
šolo v Rušah. Veselilo me
je raziskovalno delo in
tudi kemijo sem imela
rada. Ko sem jeseni pre-
stopila prag te šole, s^m
se že prvi teden navadila
novemu načinu življenja.
Spoznala sem vse plati
življenja na tej šoli. Profe-
sorji so prijazni in tudi
učenje mi ne dela pregla-
vic. Moj najljubši pred-
met so laboratorijske va-
je, ki je eflen glavnih in
najbolj aanimivh jSredme-
tov. Tu spoznavamo razne
preparate in inventar, de-
lamo poskuse z raznimi
strupenimi in vnetljivimi
snovmi. V prvem letniku'
imamo anorgansko kemi-
jo in kemijsko računstvo.
To so šele osnove kemije,
podrobnosti pa pridejo na
vrsto v drugih letnikih.
šola ima v svojem se-
stavu tudi internat, ki da-
je zavetišče vsem oddalje-
nim.
Torej vsi tisti, ki se za-
nimate Za kemijo in jo
imate radi — odločite se
za to šolo in ne bo vam
žal!
MIRICA KINCL
KEMIJSKA ŠOLA
RUŠE
NESREČA
Bilo je pomladansko
opoldne, ko smo se vra-
čali z izleta. Iz avtomobi-
la sem občudovala cesto
in okolico.
Nenadoma nas je pre-
hitel mercedes z maribor-
sko registracijo. Pripeljali
smo se do naseljenega
kraja, kjer je mlad faiit
prečkal cesto. Mercedes je
z vso močjo zavrl, vendar
je bilo že prepozno. Mla-
denič je obležal pod ko-
lesi avtomobila. Ustavili
smo se. Kmalu je prii^e-
Ijal policijski avtč in mi-
ličniki so vse natančno
pregledali in izmerili, šo-
fer avtomobila, ki je zbil
fanta je vozil .skozi nase-
lje prehitro in ni upošte-
val znaka, ki je bil po-
stavljen pred naseljem.
Toda del krivde je nosil
tudi fant, ki se ni prepri-
čal, če je cesta prosta
preden jo je prečkal.
Takiih nesrečnih dogod-
kov je na naših cestah ve-
liko in vse več. Tudi peš-
ci moramo biti previdni
in se ravnati po načelu:
»Na cesti nisi sam«.
LIDIJA P02GAJNER,
OSNOVNA ŠOLA ŠTORE
VELENJE
DO:iLI SREBRNI ZNAK
Letos smo prvič v ve-
lenjski občini podelili sre.
brni znak sindikata, ki
so ga prejeli: Mihael Ber-
ločnik, upokojenec iz Šo-
štanja, Jože Bernik, že-
lezniška prometna sekcija
Šoštanj, Zdenka Bernot,
Občinski svet ZSS Vele-
nje, Marija Bole, osnovna
šola »Bratov Letonja«
Šmartno ob Paki, Jožica
Borovšak, RŠC Velenje,
Edvard Centrih, občinsko
sodišče šoštanj, Franc
Cesar, gimnazija Velenje,
Edvard Eder, upokojenec
iz Šoštanja, Franc Prui-
celj, Galip šoštanj, Mir-
ko Goltnik, bolnica To-
polšica, Ignac Hanžič,
GIP Vegrad Velenje, Ma-
rica Hriberšek, Gorenje,
Martin Hudej, ERA Vele-
nje, Teodor Jelen, REK
Velenje, Marjan Komar,
TP Tfehnomercator Vele-
nje, Rafael Kopušar, TUŠ
šoštanj, Rudi Koritnik,
REK Velenje, Maks
Kranjc, REK Velenje, Jo-
že Kovač, Gorenje Vele-
nje, Cveta Močilnik, GrO-
renje Velenje, Lojze Na-
potnik, SDK Velenje, Ivan
Novak, REK Velenje,
Franc Oštir, Gorenje Ve-
lenje, Jure Prpič, GIP Ve-
grad Velenje, Pankrac Se-
mečnik, OŠ Antona Aš-
kerca Velenje, Malčka
Šilih, LB Velenje, Vinko
Šmajs, RŠC Velenje, .4na
Turk, TUŠ šoštanj, Erno
Rahten, REK Velenje, A v-
gust Verdelj, TP ERA Ve-
lenje, Vida Žolnir, Zdrav-
stveni dom Velenje, Sta-
ne žula, REK Velenje, To-
varna usnja šoštanj, GIP
Vegrad Velenje, Trgovsko
podjetje VINO Šmartno
ob Paki, Splošna bolnica
Celje — bolniška deJovna
enota Topolšica in Rudar-
ski šolski center.
»Meni to priznanje iz-
redno veliko pomeni,« je
povedal Edvard Centrih,
sodnik občinskega sodišča
. šoštanj, predsednik ob-
činskega društva invali-
dov Velenje, predsednik
sveta staršev na osnovni
šoli »Gustav šilih«, član
častnega razsodišča slo-
venskega sodniškega dru-
štva itd. »Funkcij je pre-
več in počasi bom neka-
tere opustil. Nisem člo-
vek tiste vrste, ki bi se
zavzemal za polovičar-
stvo. Raje imam nekaj
funkcij in tiste dobro
opravljam. Kako dolgo se
ukvarjam s sindikalnim
delom? Zelo dolgo. Kak-
šne so razlike med nek-
danjim sindikalnim de-
lom in današnjim? Vča-
sih je sindikat skrbel v
glavnem za izlete in ozim-
nico, danes pa delo sindi-
kata zahteva izostren po-
sluh za potrebe, interese
delavcev.
Sindikat je tisti, ki mo-
ra v pivi vrsti skrbeti za
delavca. Večkrat se zgo-
di, da sindikalna organi-
zacija ne izpelje določene-
ga dela, to pa je narobe.«
Rekh ste, da vam pri-
znanje veliko pomeni . ..
»Verjetno so po vsem
tem delu, ki sem ga opra-
vil, menili, da zaslužim
to priznanje.«
Radi delate?
»Brez dela bi bil člo-
vek izgubljen.«
Tekst: TONE VRABL
Foto:
LpJZE OJSTERŠEK
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA:	flA I rT AOI / A H Af\ITl/T	FRANJO
29	oU Ltl UbVUDUUIIVt
Božo Mravljak, predvojni član KPJ in španski borec,
je prvi navezoval stike z Gornjegrajčani
■ »-.M
Brez dvorna, Božo Mravljak je bil med tistimi, ki
so prvi pričeli snovati po nalogu partijske organiza-
cije frontovsko mrežo v Gornji Savinjski dolini. Pre-
živela sodelavka OF iz tedanjih dni. Mara Topolovec,
predvideva, da so prvo zvezo med Mravljakom in Bi-
tencem, katerega je vsekakor prištevati med prve
močne osebnosti v delovanju proti okupatorju v Gor-
njem gradu, posredovali Celinškovi iz Mozirja. Ivan
Bitenc je bil od tod doma, tudi zelo dober in blizu
si je bil z njimi. Poznano je, da se je Mravljak že v
prvih poletnih meseoih tu in tam zadrževal na poli-
tičnem delu v Mozirju pri nekaterih družinah in tudi
pri Celinškovih.
Mravljakovo delovno področje v zadnjem pred-
vojnem letu je bila šaleško-mLSlinjsl5:a dolina. Doma
je bil iz Šoštanja, vsa družina" je že vrsto let sodelo-
vala in podpirala ilegalno delovanje komunistične
stranke, starejši brat je padel kot zdravnik Pohor-
skega bataljona 8. januarja 1943 na Osankarici in je
bil proglašen za narodnega heroja, tudi mlajša sestra
Miljenka in brat Peter sta že vedela za marsikatero
skrivnost v hii-ši in prenašala pošto, enalco je bila
Mravljakova mama vpeljana v tajno 'delovanje svojih
sinov iii pvogosto nudila že pred vojno prenočišče in
hrano komunistom, če jih je pot pripeljala v njihov
dom. Toda v pomanjkanju kadrov v Gornji Savinjski
dolini je bil nedvomno Mravljak tisti, ki ga je Po-
krajinski komitet KP za štajersko določil za snovanje
frontovske organizacije in pripravo oborožene vstaje
v teh krajih, šaleška in Mislinjska dolina sta prav
tako kot Gornja Savinjska dolina spadali pred vojno
v organizacijski sestav celjskega okrožnega komiteja
KPS. Po okupaciji je prišlo do sprememb. Okrožna
I)artijska vodstva so se morala prilagoditi razmeram
in samostojno odločati o svojem delovanju in akcijah,
delo so povezovali inštruktorji Pokrajinskega komite-
ja. V juniju 194)1 je bil ustanovljen okrožni komite KP
za Celje in obširno okolico, kmalu za tem okrožni
komite za šaleško-mislinjsko dolino, kjer je postal
inštruktor predvojni komimist FranciFarčnik, do t>edaj
sekretar okrožnega komiteja Zagorje? Farčnik, s pred-
vojnim vzdevkom poznan kot Kristuš, med vojno
Dušica, je prišel na to področje koncem julija 1941
leta( op. — podatki o Farčniku so iz knjige »Od vsta-
je do zmage«, ževart-Terčak, Obzorja 1936). Postav-
ljeno domnevo, da je takrat postala Mravljakova na-
loga obdelovanje Gornje Savinjske doline, bo treba še
dopolniti kolikor bo možno iz partijskih pismenih ar-
hivov tedanjega časa in pričevanj redkih preživelih
aktivistov (Tone Ulrih, Štefka štibler, Nada France-
Primožič in drugi), ki so imeli tedaj, če ne v celoti,
vsaj delen vpogled v tedanje razmere na tem področ-
ju.
Težko bo predstaviti in napisati kakšne zveze je
imel Mravljak s sekretarjem okrožnega komiteja za
Savinjsko dolino Antonom Pečnikom, ki je padel v
borbi z nemško žandarmerijsko patruljo skupno s
svojim sodelavcem Francem Lapajnetom sredi no-
vembra 194il leta na Bregu pri PolzeU. Gornja Sa-
vinjska dolina, kot smo že napisali, je spadala v
področje tedanjega sekretarja Pesnika, ki ga je na-
sledil Albin Vipotnik-Strgar. Poznano je, da je šel
Božo Mravljak koncem novembra v Ljubljano na po-
ročanje CK KPS in da se ni vrnil več na to področje.
Ko se je prebijal preko Celja na novo odrejeno funk-
cijo, postal bi naj sekretar okrožnega komiteja Ljuto-
mer, ga je zasledil in ovadil policijski ovaduh. To je
bUo na celjski železniški postaji v začetku februarja
1942 leta. Mravljak je sicer utekel aretaciji, na
sledovanju je bil ranjen in ujet. Tedaj se je med
celjskimi ilegalci z občudovanjem govorilo o Mravlja-
kovem trdnem z-adržanju napram zasliševalcem —
gestapovcem. Božo si je sam hotel vzeti življenje, a
mu ni uspelo. 3. aprila 1942 so ga Nemci ustrelili v
Mariboi'u. O Mravljakovem obširnem in pomembnem
delovanju bo treba zbrati in objaviti podatke, morda
jih že kdo pripravlja. To bo tudi možno dokler so še
žive, sicer redke priče in sodelavci tega požrtvoval-
nega in junaškega komunista, ki si je pridobil s svo-
jim prijaznim, hkrati samozavestnim nastopom in
velikimi izkušnjami v predvojnem partijskem delo-
vanju doma in v Španiji veliko prijateljev in občudo-
valcev. Imel je lastnosti, ki so v medsebojnih kontak-
tih tistega nevarnega obdobja vzpodbudno vpUvale na
sodelavce. Prav takšni člani komimistične' partije kot
je bil Božo Mravljak so lahko ideji komunizma in
pripadnosti organizaciji osvobodilne fronte neizmerno
veliko koristili in pridobili veljavo.
Živinozdravnik Jože Bergant je v Gornjem gradu in
okolici pridobil veliko šte\ilo sodelavcev za OF
Vplivi in vzpodbuda za delovanje proti Nemcem so
prihajale tudi z gorenjske strani. Jože Bergant je
prišel pri opravljanju svoje poklicne dolžnosti v stik
s partizani, ki so se p>o potrebi lastne odločitve aU v
primeru, ko so se po borbah umaknili v višje gorske
predele in prišli iz gorenjske plati preko Cmivca ali
Tomanove planine vse do Nove Štifte in v bližino
Gornjega grada. Nekajkrat je prinesel domov propa-
gandno gradivo, prejeto od gorenjskih partizanov in
aktivistov.
MRAVLJ.^ BOŽO -
BOMBI, rojen avgusta
1917. leta v Šoštanju. Sli-
ka je iz časa, ko je kon-
čal v Celju dvorazred-
no trgovsko šolo (aka-
demijo) 1935. leta. V
KPJ je bil sprejet že v na-
slednjem letu. Še ne 20 let
star se je 1937 uvrstil med
španske prostovoljce. V za-
eetku 1938. leta je bil za
radi borbenosti in smisla
za vodstvo v boju imeno-
van za poročnika. Tedaj je
imel vzdevek »Franc«. V
Španiji je bil trikrat ra-
njen. Bojeval se je v ba-
taljonu Georga Dimitrova,
kasneje v bataljonu Džure
Džakoviča. Mravljak se je
vrnil iz Španije 19X9. leta.
ST. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNfK ~ stran 13
SPOMINSKO OBELEŽJE

Ni naključje, da ao si bor-
ci-prostovoljci za severno me-
jo 1918/19 celjsikega območ-
ja izbrali prav dan ustanovit-
ve OF, 27. april, za dan svo-
jega srečanja v Celju. Tako
so hoteli opozoriti na pove-
zanost svoj'ih akcij takoj
p>o prvi svetovni vojni z na-
rodno-osvobodilnim gibanjem,
s končno borbo slovenskega
in jugoslovanskih narodov za
svobodo.
Ta dan so odkrih na pro-
čelju vojašnica »Slavka šlan-
dra« spominsko obeležje
41-im padlim v bojih za Ko-
roško in razen tega opravili
v okviru medobčinskega od-
bora še redni delovni ob-
račun. In tako je zla:|{,i spo-
minska svečanost izzvenela
v obujanju borbene F>oti zna-
nega Celjskega pešpolka, ki
je v bojih za slovensko
Koroško in severne meje šta-
jerske od novembra 1918.
do aprila 1919. leta odigral
izredno ix>membno vlogo.
Borci Celjskega pešpolka
so se zbrali v Narodnem do-
mu že 1. novembra 1918. leta.
Bilo jih je tedaj okoli 120.
Drugi so prispeli pozneje,
saj je bil to čas, ko se
je večina komaj vračala z
bojišč prve svetovne vojne.
Jn vendar, čeprav utrujeni in
izčrpani so znova oblekli vo-
jaško suknjo in še ta dan,
prvega novembra, na dvori-
šču sedanje šlandrovfe vo-
jašnice, zaprisegli pred slo-
vensko in sokolso zastavo.
Tedaj so mislili, da gre za
ustanovitev jugoslovanske re-
publike. Zato ni naključje,
da je proslavi, 6. novembra,
na sedanjem Trgu svobode,
predstavnik delavcev, Bre-
zovšek iz Zabukovice, kon-
čal svoj govor z besedamij
živela republika Jugoslavija.
Sedanja spominska plošča
padUm v bojih za severno
mejo v letih 1918/19 je že
drugi spomenik istim žrtvam.
Prvega so na dvorišču Šlan-
drove vojašnice' postavih
1931. leta. Vendar ga je nem-
ški okupator že drugi dan po
prihodu v Celje, aprila 1941.
leta, porušil do al.
Zdaj je na novi plo^ zno-
va vklesanih 41 imen, leta
1919. na Koroškem padlih
borcev Celjskega ^ pešpolka.
Nekateri med njimi p>očivajo
na domačih pokopališčih,
di-ugi so še vedno pod zem-
ljo na Koroškem oristran
meje. Med padlimi in imeni,
ki so na celjski plošči, so
nadporočnik Franjo Malgaj iz
Šentjurja, pa Srečko Puncer
iz Braslovč, Franjo Pavlin
in Janko Ješ^ iz Celjš., Ivo
Kislinger s T^arij ... Tu
so tudi trije Srbi, ki so že
tedaj ix>rdili bratstvo s Slo-
venci.
»Vsa ta imenaj« je pouda
ril v spominslčem govoru
pisatelj in borec za severno
mejo Franjo R-oš, »naj še na-
dalje obujajo misel na naše
rojake tam, ki se že dolga
desetletja borijo za najos-
novnejše narodnostne pravi-
ce. Naj vedo, da mislimo na-
nje in jim želimo pomaga-
ti .. .«
Celjski pešpolk je prva
prava slovenska vojaška eno-
ta, ki je v noči od 6. na
7. novembra 1918. leta stopila
na koroška tla. Sicer F>a so
vsi slovenski polki na Koro-
škem žrtvovali v teh bojih
več kot 200 borcev. Največ
krvi 90 prelili spomladi 1919.
leta v nepripravljeni ofenzivi.
Odkritje spominskega obe-
ležja so združili z rednim
občnim zborom, na, katerem
so ocenili svoje uspešno de-
lo in ugotovili, da povezuje-
jo v organizacijo le še okoli
130 članov. Na zboru so
sprejeli tudi protestno pis-
mo, v katerem zahtevajo od
sosednje Avstrije dosledno
izvajanje sedmega člena dr-
žavne pogodbe.
Skupina borcev — proslovoljcev zi» severno mejo 1918/19 pn odkritju sj>oniinskega obeležja na pro-
čelju vojašnice Slavka Slandrii v (k^lju. Spredaj, na desni, predsednik občinske.^a odbora Zve7.e zdru-
ženj borcev NOV Celje in narodni heroj Franc Roj šek-Jaka, ki je sponiiasko obeležje tudi odkril. Polej:
njega J. Ude. predsednik republiške zveze prostovolj ccv-borcev za severno mejo 11118 19.
NAGRAJENCI
SREČA IN PONOS
Na slovesni podelitvi srebrnih znakov sindikata Slovenije smo povpra-
šali nekaj dobitnikov tega pomembnega odlikovanja, kakšne občutke imajo
sedaj, ko jim je tudi naša širša družba dala priznanje za njihovo dolgoletno
in požrtvovalno delo.
MARJAN ROJNIK: »Delam
v Merxu in ko sem izvedel,
da bom nagrajen, eno3ta\-no
nisem mogel verjeti, da je to
res. Mislim, da se občutja
ob sprejemu, srebrnega zna-
ka, vsaj zdajle nekaj minut
po tistem z besedami sploh
ne da izraziti. Srečen sem,
a obenem tudi ponosen, ker
je to priznanje potrdilo, da
v naši družbi nobeno . po-
šteno delo ne gre kar tako
mimo.«
MALCI ŠKET, Aero: Vse-
kakor je prijeten občutek,
ko dobi človek takole pri-
znanje, nanj pa s©m še bolj
ponosna zaradi tega, ker sem
ženska.-Res je, za delo pri
sindikatu, pa tudi drugje,
sem žrtvovala ogromno pro-
stega časa, pa mi sploh ni
žal. Opažam pa, da se v na-
ši družbi vse bolj pozna tu-
di vloga in delo žensk, žal,
bi njihovo delo lahko še
bolj prišlo do izraza, -v^dar
je treba ujix>števati, da je
ženska tista, ki pri hiši pod-
pira tri vogale in ima na
skrbi kuhanje, pranje, pos-
pravljanje, otroke in ne na-
zadnje še moža. Vse to je
treba delati po službi. Mi-
slim-, da bo treba k delu
pritegniti še več žensk.«
EDI VRANJEK, UJV:
»Mislim, da se občutja ob
sprejemu tega priznanja
sploh ne da opisati. Prema-
lo je, če rečem, da sem bil
srečen, ko- so tudi mene do-
ločili za dobitnika. Mislim,
da je poleg sreče tu še ob-
čutek po-nosa. MisUm tudi,
da je tako priznanje najlep-
še potrdilo človekovemu delu,
prizadevanja za naš boljši
jutri. Vem, da sedaj ne
smem odnehati s tem udej-
stvovanjem. Rad bi še enkrat
dokazal, da mi tako prizna-
nje reg veliko pomeni.«
JANEZ VEDENIK
SPeMim NA MLADOST
Ah, ti naši dobri in hrabri ljudje! Vse jih je takrat
zapustilo, advokat in duhovnik, ostal jim je samo
strogi avstrijski žandar in vojaška rekvizieija. Advoka-
ti so hiteli v paradne tajtnanske uniforme, duhovniki
so pridigovali z lec o sovražnikih »cesarja in domovi-
ne« Avstrije, ki jih je treba pobiti. Naš kmet je ostal
osamljen in se je čudom čudil, ker ni mogel spraviti
v sklad svojega poštenja z lažjo, ki ga je obdajala.
V ječi sem spoznal srbskega kmetiča iz Prijedora v
Bosni, ki so ga nekje na potovanju v Zidanem mostu
vlovili in ki je bil brez košulje. Ker mi je moj prija-
telj Albert vtihotapil v ječo nekaj perila z doma, sem
lahko Bosancu podaril svežo srajco. Drugi dan na
sprehodu je stopil k meni in mi zaklical:
—	Evola ti, brate! čista košulja je bolja od vina.
Kako sam sada gosposki, glej, kako sam sada go-
sposki!
In je poskakoval in se smehljal, blažen in zado-
voljen kakor dete.
Iz Prlekije je zašel v naše mračne prostore gospo-
dar Anton Kosi, mož sivolas in oče številnih otrok, in
je prinesel k nam vso svežino meni toli dragega slad-
kega prleškega narečja.
—	Da te vrag, je klical Kosi s svojim tenkim gla-
som, kak su me samo zagrabili! Nič nisem krif!
Dražil sem ga, da je najbrž immeraval porušiti
most ali pa vzdigniti tračnice na železnici.
—	Vrag me skela, če sen, je klical Kosi, nedužen
sen, kakti malo dete. Bog i bogme, če sen krif! I tri
vagone siihih sliv sen nakupa, pa je za j vse prepalo...
Na te naše sprehode je najbolj nestrpno čakal moj
Mikuž. Pripravljal se je v celici za dvorišče kakor v
nedeljo za cerkev. Celo v ^olo žepno ogledalo se je
pogledal pred sprehodom... Zakaj, pričakoval je vsa-
kokrat, da bo videl svojo ženko, ki je neutrudno pri-
hajala vsak dan v Celje, da bi ga videla. Pošiljala mu
je malenkostne priboljške, ki jih je Mikuž visoko ce-
nil... Skrivaj pa je prišla na okno v hiši blizu mi-
noritske cerkve, odkoder je imela razgled na dvorišču.
Mikuž je imel črne očali proti solncu in se je oziral
v ono stran kakor mornar po nebeških zvezdah. In
potem se je začelo mahanje z roko, pritajeno klicanje,
glasen šepet, dokler ni Mikuža opozorila straža, da
ne sme postajati. Nekega dne pa se mu je posrečilo,
da je govoril z ženko dolgo in na glas. V pritličju jet-
nišnice se je namreč za oknom z železnimi križi po-
kazala črna lepa ciganka, prava Carmen, ki so jo bili
zaprli, ker je pretepla neko svojo nasprotnico v lju-
bezni. ysi vojaki, ki so nas stražili, so omamljeni od
njene lepote gledali samo ciganko in se šalili ž njo.
Ciganka je razposajeno prepevala, lahko zibajoča se
slovensko pesem:
Je pa davi
slanca pala
na zelene travnike.
Je za gvišno
pomorila
vse te drobne rožice ...
Vsi smo se zgrnili pod njenim oknom kakor čebe-
le v roju. Ko je odpela, se je ogledala in dejala, da
si"bo izmed nas izvolila novega fanta, ker so njenega
vzeli rm vojsko.
—	Mene vzemi! je zaklical vojak Knez in je vendar
enkrat povzdignil svojo večno povešeno glavo.
—	Ne, tebe ne maram, je odgovorila ciganka, ti si
bolj ježevega rodu.
Razgledovala se je kakor kraljica.
—	Tebe bi vzela, je pokazala rm mene, pa imaš pre-
velik nos. Taki z velikim nosom se radi pretepajo in
ljubosumni so kakor orli.
Obžaloval sem resnično, da me ne mara.
—	Tisti-le bo moj, je pokazala na krepkega Savinj-
čana. — Dodji k meni, golube moj! ga je klicala hr-
vatski.
Savinjčan je dvignil obe roki in se grlato zasmejal:
—	Pod vrbo se poročimo, pod zvezdami se ljubi-
mo...
Vojak Knez pa se je ljubosumen jezil.
—	Strašilo cigansko, je vpil hripavo. poznamo mi
tako sorto cigansko...
—	Na! ga je dražila ciganka in stiskala svoje polne
grudi v železni križ. — Na, hočeš mleka, ciganskega
mleka...
Vojak Knez je začel rentačiti in žugati. Tedaj so
nas straže razpodile in tudi ciganko je pognal z okna
osoren glas od znotraj.
Medtem se je Mikuž dodobra pogovoril s svojo ženo.
ki ga je potolažila z novico, da pojde kmalu domu.
Bil je ves blažen in ginjen do solz.
— Moja žena, moja dobra žena je šepetal, ko smo se
vračali nazaj v celico.
Kakorkoli smo hrepeneli po njih, smo se vendar teh
sprehodov kmalu naveličali. Mrzke straže, kup zidovja
okrog in tesno dvorišče. Kakšna je to sreča, hoditi v
polukrogu in ne govoriti na glas! Zunaj pa so valujoča
žita, zeleni travniki in gozdovi v veličastnem miru, so
hladne reke in potoki, so dolge zamišljene bele ceste.
Soparni dnevi v celici so postajali vse bolj neznosni.
Tudi je enolična hrana, zjutraj in zvečer močna črna
kava, opoldne navadno smrdljiva govedina, mnogo pri-
pomogla, da se je začelo rahljati naše živčevje. Ležal
sem po cele dneve na hrbtu in premišljeval o svojem
življenju. Težko kesanje mi je razjedalo dušo, kesanje
za vse zamujene ure, za vsa stranpotja, za vse grehe
moje. Izpovedoval sem se nemi bledi steni in v dol-
gih nočeh brez spanja obupaval nad vsemi svojimi ve-
likimi mladostnimi načrti, čim sem zadremal, pa me
je morila mora, neznosni težki košmar z vsemi prikaz-
nimi strahu, stonogi in stoglavi vampir je srkal mo6
mojih živcev, da mi je ledenela kri in so padali če»
mojo glavo divji slapi nervoznega šumenja.
romihov anzek
Romihov AnzeJi h Slivnice je izredno Segav in dobrovoljeii možiček,
ki vse prerad prime v roke orglice in vam zaigra katerokoli pesmic,
ki jih zna. Ce mu daste za en »šnopsek«, pa tudi tiste, ki jih ne
zna. 55 let mu je n.iložila na hrbet mati narava, Anzek pa veselo
piha v orglice In se veseli življenja. »Deseti bratje«, vaški posebneži,
še vedno žive.	MILENKO STRAŠEK
polzela: kurirčkova torba
Minuli te<len so žakkl pionirji prejeli »kurirčkovo torbo«. Pio-
nirji iz žalske občine so jo od mozlrskih pionirjev prevzeli v
Letušu, kjer so ob predaji pripravili krajSl kulturni program. Osred-
nja proslava je bila v telovadnici o«)novnc šole Vere šlander na
Polzeli, ki so se je poleg pionirjev udeležili ol>čani ter predstavniki
družbenopolitičnih organizacij. Po sprejemu kurlrčkove torbe na
Polzeli je zbranim spregovoril o naših najtežjih In najslavnejših
dneh ter o pomenu oživljanja tradicij NOB prvoborec Anton Kotnik
iz Prebolda. Kurirčkovo torbo so včeraj pionirji Vranskega predali
svojim vrstnikom iz kamniške občine.
Na sliki: Pionirji OŠ Vere šlander na Polzeli med programom.
T. TAV<AR
šempeter: očistimo okolje
Na fotografiji so člani organizacijskega odbora ribiške družine
Šempeter v Savinjski dolini, ki so pripravili in vodili akcijo za oči-
ščenje obeh bregov Savinje, Bolske in gojitvenih potokov. Od pet-
sto članov ribiške družine .se je prostovoljnega dela udeležilo prelt
tristo ljudi, ki so opravili zares koristno delo In prispevail k lep-
Semu videzu okolja.
SANDI HDKRMAN
• ŠMARJE:
KURIRČKOVA POŠTA
Občinska zvesaa. prijateljev mladdine
Šmarje pri Jelšah je pripravila v okvi-
ru 30-letniice osvoboditve in vsakolet-
nih prireditev ob sprejemu kurirčkove
IK>Ste veldlko pionirsko srečanje pri pla-
ninskem domu na Boču.
Sončno pomladiansko jutro je pri-
vabilo v petek, 25. aprila, na Boč oko-
li tisoč pionirjev in dru|ph iz šijiarske
in občine Slovenska Bistrica. Osnovna
šola Rogaška Slatina je poslaJa na Boč
peš vse učence višje stopnje, nekatere
druge šole so poslale le avtobus, poln
učencev, ker drugačnega prevoza ni-
majo iin so preveč oddaljene. Največije
pohvale pa so vredni učenci šole Stoj-
Ro selo, ki je podružnica Rogatca, če-
tudi so to le učenci nižjih razredov, so
jo mahnili peš kar tri ure in pol.
Okrog dvanajstih so se zbrali pri
partizanskem obeležju. Kurirji iz Slo-
venske Bistrice so prinesli pošto. Ob
tem Se je zvrstil lep in dolg program.
Vmes Pa je zbranim spregOTOril Bran-
ko But, nekdanji borec in Član OF od-
bora za to območje. Govoril je o po-
teku bojev in dirugih akcijah okoU Bo-
ča. Kurirji šmarske občine so zatem
sprejeli pošto, ki so jo v naslednjih
dneh nosili po občini od šole do šole.
Pionirsko srečainje je v celota ujspe-
lo. Pionirji in vzgojitelji si želijo še
v^ podobnih prireditev in srečanj, saj
so bogatejši za lepo doživetje.
JOŽICA KRJESNIK
• SOLČAVA: TROJNO
PRAZNOVANJE
Kot drugod so tudi v Solčavi pro-
slavljali kar trd praznike naenkrat:
dan OF, praznik dela in 30-letnico
osvoboditve. Proslavo je izvedla do-
mača osnovna šola pod vodstvom uči-
teljev Helene Herle in Janka Uratoi-
ka, del programa pa je pripra^dl tudi
mladinski aktiv v okviru prosvetnega
društva. Organizatorjem in izvajalcem
je treba izreči polno priznanje za ob-
šir^ in zahteven spored.
Pomlad je naignala sneg v giore.
Sneg je šel tudd s solčavske ceste, pač
pa ga je še precej v gornjem delu Lo-
garslte doJine. Koči pod slapom iii na
Okrešlju sta že odprti.
Solčavska panoramsika cesta je v
zadnjem deževju precej trpela in tra-
jalo bo nekaj časa, da bo spet gladka
kot prej.
Na travnikil-K okoli Solčave se pa-
sejo mufloni. Preko sto jih je. Iz tal
vlečejo prvo pomladansko zelenje. Ko
odileze sneg tudi z višji leg, travnikov
in pašnikov, se bodo preselili na nove
pašnike. Zato je zdaj polno radoved-
nežev, ki kar s ceste opazujejo nič kaj
plašne živali.	V. VIDER
® DRAMLJE:
NOVI LOKALI
Krajevna skupnost Dramlje se je
pred praznikom dela obogatila z no-
vo pridobitvijo. Trgovsko podjetje
Merx je namreč zgradilo novo trgov-
sko poslopje s koristno površino oko-
li 400 kv. metrov, v katerem je samo-
postrežna trgovina, telmični oddelek,
bife, skladišča in drugi potrebni pro-
stori. Drameljčani so s tem veliko pri-
dobih, saj bo poslej oskrba kvalitet-
nejša kot je bila doslej. Izredno dobro-
došel je tudi bife.
Stroški gradnje so znašali nekaj nad
tri milijone dinarjev, dela pa je izva-
jal celjski Ingrad. Delovni čas v trgo-
vini je od 7. do 15. ure, ob sobotah
pa od 7. do 12. ure, bife pa je vse
dni v tednu odprt od 7. do 21. ure.
V samopostrežnici bodo prodajah tu-
di časopise in revije.
E. RECNIK
# LOČE: MNOGO
NOVEGA
Prosvetno društvo »Marjan Rap« je
tudi letos zelo delavno. V teku so pri-
prave na pete poletne kulturne prire-
ditve na gradu Pogled. Zato tudd red-
no dela pevski oi^tet, člani dramsike
sekcije pa se pripraVljajio na uprizo-
ritev »Molčečih ust«. S to igro name-
ravajo gostovati po bližnji in da,ljnji
okolici Loč.
Ob koncu aprila je bil zbor obča-
nov. Izvolili so delegate v krajevno
konferenco SZDL pa tudi v svet kra-
jevne skupnosti. Vrh tega so sprejeli
samoupravne akte in delovni načrt.
Zal je bila udeležba občanov dokaj
slaba, zato zbor ni uspel tako kot so
pričakovali.
člani planinskega društva so marca
končah planinsko šolo in kar 42 Lo-
ških planincev je prejelo potrdiJla PZS,
da so šolo uspešno opravOi. Zdaj se
mladi loški planinci pripravljajo na
orientacijska tekmovanja, sicer pa pri-
rejajo tudi izlete. Markirali bodo tudi
pot pd Loč do Žičke kairtuzije. Ta me-
sec pa bodo imeli še občna zbor.
Učenci loške šole so se tudi v tem
šolskem letu množično vključili v tek-
movanje za Prežihovo bralno značko.
Od okoli 600 učencev jih je za bralno
značko tekmovalo kar 298. Tisti, ki so
osvoJ'ili srebrno in zlato značko, so se
pred koncem aprila udeležili sloves-
ne podelitve zn^k v Slovenskih Ko-
njicah, kjer so se srečali s tremi slo-
venskimi pisiateijti, ki so jim brali svo-
ja dela.	FRANČEK MALI
•	ŠENTJUR: LEP
PEVSKI KONCERT
Krog ljubiteljev in poslušalcev le-
pega petja se v Šentjurju povečuje iž
leta v leto. Zato je bil tudi koncert
moškega pevskega zbora skladateljev
Ipavcev za Šentjur prvovrstni kultur-
ni dog(xiek.
Prijetno je bilo slediti izbranemu
pevskemu sporedu, ki je imel v prvem
delu z osmimi pesmimi poudarek na
30-letnici osvoboditve. Ta del je z-ajel
partizansko pesem.
V drugem delu desetih pesmi pa
smo slišali slovensko narodno in umet-
no pesem starejših in nilajših sklada-
teljev. V tem delu je zbor zapel tudi
dve pesmi Gustava Ipavca, šentjurske-
ga domačina, torej pesmi, ki spadajo
v železni repertoar doma^ga zbora.
Zbor odlikuje izredna disciplina, či-
sta intonacija in glasO\Tia vsklajenost.
Zborovodja Edvard Goršič je svoje
delo opravil nadvse dobro. Zato za
uspehe iskrene čestitke.
Med prvim in drugim delom pro-
grama je'' nastopila študentka glasbe
Jelka Iskra, ki je dovršeno zaigrala
Hačaturjanovo klavirsko »Tocato«.
Pevski spored pa je zelo domiselno
povezoval član slovenskega ljudskega
gledališča Celje Borut Alujevič.
Po napovedanem programu je zbor
na koncu dodal še nekaj atraktivnih
skla4b, Id so jih bili poslušalci zelo
veseli.
E. RECNIK
•	RADEČE:
ZELO PRAZNIČNO
Leitošinje prvomajske praznike in pra-
znik OF so v Radečah proslavljam slo-
vesno in množično. Ze prete^di torek so
na mesibnem trgu nas^topUi pevca Jag-
njenice in Radeč in papiroiška godba
na pihala. Zaitem pa je zbrana mno-
žica kolektivno odšla na občni zbor
DPD Svobode, ki je potekal v znaku
gesla »Kulturo občanom v krajevni
skupnosti«. Isti dan je sindikalna god-
ba papirnice obiskala tudi vse deJovne
kolektive v Radečah in Zadanem mo-
stu in pripravila prijetno praznično
vzdušje. Naslednji dan pa je bilo veli-
ko zborovanje delovnega kolektiva to-
varne papirja s i>estrim kulturnim
programom. Na zborovanju je prvi
spregovoril predsednik konference
zveze sindikatov v tovarni Branko Od-
lazek. Predvsem je orisal uspehe, ki
jih je delovni kolektiv dosegel v pre-
teklih 30 letih. Osrednj'! govor .pa je
imel član predsedstva KC ZKS tovariš
Miran Potrč. Predvsem je orisaJ po-
vojni razvoj naše dnižbe, govoril pa
je tudi o razvoju samoupravnih odno-
sov in o poMitiki gospodarske stabiliza-
cije. Isti večer je bdi v Radečah tudi
samostojni koncert pevskega zbora
Jagnjenica, ki je navdušil številne obi-
skovalce.
S temi prireditvami so v Rgdečah
pričeli s proslavami 30-letnice osvobodi-
tve, ki bodo dos^le svoj vrhamec ob
praiznovanju krajeroega prazniika v za-
četku oktobra.
MILAN JESENŠEK
POLZELA
DOKL
Ob mnogih krvodajalc
akcijah, ki so bile na Pol
vse povečini uspešne, j
tri krvodajalce vprašali,
menijo o krvodajalstvu
zakaj kri dajejq.
VIKTOR BELOGLAVEC
zaposlen v Garantu: »K
dajalstvo je zelo pomem
in potrebno. Oboje sem
oktisiH, ko sem nujno
potreboval kri, ki mi je
NO
STANI
V iskanju novih
bil bančni prispevek ;
novanjskih vprašanj
risten in izdaten, je
ka oktobra lani sprej
o stanovanjskih po
nove možnosti za naj
ga posojila. Ob dos
varčevanja torej novs
dobitev stanovanjske^
na podlagi vezave do
lute.
Po pravilniku o f
sojilih občanom na
domače ali tuje valu
ska banka, podružnic
občanom, ki s pod
sodelujejo. Za posK
štejejo vsakogar, ki
koli enoti celjske po<
ske banke vsaj šest
hranilno knjižico, d<
žiro račun. Podlaga
novanjskega posojUj
vezava domače ali <
naložene na dinarsh
računu. Najkrajša d
leta, najdaljša pa 1
občan doslej ni sod^
00 najmanj šest me
tako dobi posojilo,
govorjena doba ve
največ šest mesecev.
S posojilom, odol
pravilnika o vezavi
valute, je razširjen
lahko občan s tem
—	nakup novega
novanjske hiše pri
organizaciji, ki s<
prodajo stanovanj
hiš,
—	zidavo stanovaJ
režiji in to gradbeni
bene storitve.
BOM ZDRAV
i jla k ozdravitvi. Kxi
ijoslej dal že 17-krat in
!)rn dajal, dokler bom
«
IIJ.\ DUŠIC — gospo-
»Za dajanje krvi so
ivdušili pred kakimi de-
' leti znanci in od tak-
Jalje dajem kri dvakrat
. — doslej 19-krat. Za
5ga človeka ne pomeni
tri nobene žrtve, poseb-
če se zaveda kako
dragocena je lahko ta kri za
bolnika.«
PETER PARASUH — zapo-
slen v tovarni nogavic: »Kri
s^ dal 22-krat in ne bom
nehal, dokler bom zdrav.
Tako bi morali delati vei
zdravi ljudje, ki pri akcijah
izostajajo iz povsem neute-
meljenih vzrokov. S tem bi
bilo zagotovljeno zares do-
volj krvi,« Tekst in foto:
T. Tavčar
UOZNOSTI ZA
JSKO POSOJILO
oa bi	— obnovo, vzdrževanje in popravilo
u sta-	stanovanj in stanovanjskih hiš,
U ko-	— stavbna žemljica pri pooblašče-
I ban-	nih organizacijali za komunalno oprem-
ivilnik	Ijanije stavbnega zemljišča,
nudi	— pridobitev stanovanjske pravice
njske-	ali
stemu	— nakup ah zidavo garaže,
a pri-	Pri vsem tem je izvzeta le možnost
in to	gradnje ix)Čitniške hiše.
va-	Podružnica ljubljanske banke v Ce-
lju daje ta posojila le na podlagi
h po-	nepreklicne vetsave domače ali tuje
vezave	valute. Najkrajša doba vezave je tri
foljan-	leta, najdaljša pa 16 let. S posojilno
»ojila	pogodbo se določi tudi doba vračanja
slovno	posojila. Ta pa je praviloma leto dni
elavca	krajša od vezave,
kateri	Posojilo se odobri v višini 200 «/o od
ibljan-	vezanega zneska, ne more pa biti manj-
Jdprto	še od 20.000 din in ne večje od pred-
li ali	račimske vrednosti stanovanja ali sta-
v sta-	novanjske hiše. Obrestna mera za po-
klicna	sojUo je 11 "/o. Pri tem pa banka obre-
ki je	stuje veaaiiio vlogo po 7.5 % v dinar-
toiem	jih, oziiroma v devizah,
je tri	Novost je tudi v tem, da lahko
olikor	občan zap-rosi za posojilo pri tisti
^fužni-	poslovni enoti celjske podružnice Ljub-
prav	Ijanske banke, s katero neposredno
do-	poslovno sodeluje, ne glede na to, da
^ za	bo posojilo porabljal za nakup stano-
vanja ali za gradnjo stanoiivanjske hi-
Mlagi	še izven poslovnega območja podruž-
P tuje	niče. »
I Tako	Kojt vsako drugo, tako lahko dobi
^ije:	bo posojilo le tisti občan, tisti poslov-
ni sodelavec celjske podružnice Ljub-
'	Ijanske banke, ki je kreditno sposo-
di sta-	ben.
® ali	Ob izpolnitvi pogojev pK)slovnega
za	sodelovanja in izvršene vezave, celj-
'^skih	ska podnožnica Ljubljanske banke
odobri posojilo najpozneje v 30 dneh
^tni	po ureditvi vseh formalnosti. Ko je
' &rad-	sklenjena še posojilna pogodba, se lah-
ko F>osojilo že porablja.
IVAN
TERŽAN
Štiri dni pred svojo
osemdesetletnico je v Pc
trovčah umrl Ivan Teržan,
upokojeni katastrski us-
lužbenec.
Študiral je na celjski
gimnaziji, kjer se je tudi
vključil v napredno dija-
ško gibanje. Zato ni na-
ključje, če se je ob raz-
sulu avstro-ogrske monar-
hije in potem, ko se je
vrnil s fronte, takoj pri-
družil prostovoljcem-bor-
cem za severno mejo. Ta-
ko je pod vodstvbm gene-
rala Maistra sodeloval pri
osvoboditvi Maribora in
se udeležil bojev na Koro-
škem. V spornladanski
ofenzivi maja 1919. leta je
bil v spopadu s sovražni-
kom pred črno ranjen v
desno roko. Navzlic temu
je ostal tJ- enoti, saj si je
močno želel, da hi sodelo-
val pri zavzetju Celovca.
Ta želja se mu je S. junija
1919. leta tudi izpolnila.
K njegovemu zadnjemu
počitku so ga spremili v
soboto, 26. aprila in ga
pokopali na pokopališču v
Žalcu. Tu mu je zapel
celjski zbor upokojencev,
poslovilno besedo pa mu
je izrekel dr. Ervin Me-
jak, prav tako prostovo-
Ijec-borec za severne mejo
1918/19.
CELJANI V
DACHAU
Ob 30-letnici osvoboditve
zloglasnega koncentracijskega
taborišča Dachau pri Mlinchnu
so se tudi Celjani udeležili
velike mednarodne spominske
slovesnosti. Sekcija za inter-
nirance pr^ občinskem odbo-
ru ZZB NOV je z dvema
Izletnikovima avtobusoma po-
peljala v Dachau nad 80 oseb,
med njimi poleg preživelih
bivših intemirancev in bor-
cev tudi precej mlajših ljudi
iz celjskih delovnih organiza-
cij.
V Dachauu so si najprej'
ogibali še obstoječe objekte
taborišča, zlasti ie muzej z
dokumenti in fotografijami,
nato pa se pred še povsem
ohranjenirri krematorijem in
nato pred spomenikom sredi
taborišča udeležili žalne slo-
vesnosti, kateri je prisostvo-
valo skupno okrog 5.000 Iju--
di iz domala vseh evropskih
držav.
SPOMENIK REVOLUCIJE
LJUBLJANA
MAJ 1975
IZROČILO MLADIM
Bd je čudovit dan, ko
se je množica celjskih
malčkov pa tudi njihovih
starejših vrstnikov iz vseh
celjskih osnovnih in sred-
njih šol odpravila po po-
teh osvoboditve, še dolgo
tič, spet »prvček«, vsi z is-
te šole.
Takole nekako smo se
pogovarjah.
»Ja, veste, tukaj smo za-
lo, ker so tod hodili par-
tizani, mi pa gremo po
njihovih stopinjah. Kako
je bilo med vojno, vemo
tudi mi, čeprav smo maj-
hni. O partizanih so pri-
povedovali mama pa ata,
tudi dedek in babica. Ze-
io lepo je posIuša'ti spomi-
ne na tiste dni. Joj, je
moralo biti hudo. Najbolj
je bilo hudo takrat, kadar
je bil velik sneg in je par-
tizane zeblo, kajne?«
»Najbrž tudi radi čita-
te?«
»O, seveda. Prebrah smo
že nekaj partizanskih
knjig. Zelo je. zanimivo.
Beremo tudi Kurirčka in
še druge knjige, vseeno pa
je najlepše, kadar govore
o tem strički, ki so bili
v popoldan smo jih sreče-
vali po celjskih ulicah, ko
so se VTaCah s Svetine in
od drugod.
No, mi smo se odločUi,
da rečemo besedo dve z
malčki in prav zato smo
se odpravili k Joštovemu
mlinu, kjer so v prijetnem
vzdušju plapolale zastave
in je množica živahno šče
betala kot ptički v živi
meji.
Joštov mlin se je opra-
vil za to priložnost ko.t
kakšna nevesta, ob vsej
tej mladosti pa je bil vi-
deti sploh imeniten. Ve-
čina fantičev in dekličev
pa je prenehala ščebetati,
ko je Darinka Joštova z
vso ljubeznivostjo pa tudi
2iraven, ki so streljali m
branili našo domovino.
Res, takrat je najlepše.«
»Kaj pa na partizanskih
poteh in krajih, ste že bi-
Li kdaj?«
»Oho, prav gotovo. Jaz
sem bil na Prankolovem,
jaz sem bila na Resevni,
jaa na Bazi 20 na Rogu,
jaz na Pohorju ...«
Vsi so nekje že bili, vsi
so že mnogo slišali o ti-
stih slavnih rn hudih ča-
sih. Vsi FK) vrsti so nam
rekli, da bi še radi hodili
po takšnih .iK>teh, da bi
čimiveč izvedeli, pa tudi to
so nam rekli, da je takš-
nih »knjigic« premalo.
Pri Joštovem mhnu Je
bilo še dolgo živahno. Vse
karanjem (nekateri ne ve-
do, da je treba biti tiho,
kadar starejši govore)
spregovonla o zgodovini
domačega mlina in o bor-
bi za svobodo. Pod napu-
ščeJn Joštovega mlina je
, zadonela otroška pesem.
Posedli smo na, travo
tik Za kamionetom, ki je
pripeljal k mlinu ljubke
hlebčke, da ne bi malčki
bih preveč lačni. Na kle-
pet? so prišli Marko An-
djelkovič iz tretjega raz-
reda osnovne šole 1. celj-
ske čete. Robi Sturbej,«
»prvček« iz iste šole. Aljo-
ša Jelen, tudi od tam,
Karmen Pifer, najstarejša
med njima, že v četrtem
razredu je in Jurij Ceme-
je bilo lepo in prav, mo-
tilo nas je le to, da so
vseskozi vozili skozi živo
gručo osemletkarjev kami-
oni in druga vozila in da
sploh ni bilo poskrbljeno
za varnost in promet. Or-
ganizacija torej res m bi-
la najboljša. Se dobro, da
se je proti koncu nekdo
spomnil in poklical mihč-
nike, ki so p>otem urejali
promet.
Kljub vsemu pionirčkj
ne bodo pozabili Joštove-
ga mlina.
Tekst:
MILENKO STRAŠEK
Foto: DRAGO MEDVED
16. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
STRAH
Dve leti so pripravljali
združitev, a zdaj pravijo, aa
bo dO uresničitve preteklo
še dve leti. Je to resna bese-
da ali menijo, da se do ta-
krat lahko marsikaj spreme-
ni? Nekatere delovne organi-
zacije prihajajo na razprave
o povezovanju le kot opazo-
valci. Tudi taki so, ki nočejo
več na posvete, če se ne mo-
rejo sporazumeti z nosilci
združitev.
To ni le golo nezaupanje
ali trma. Vzroki so veliko
globlji. Take primere je naj-
ti v vseh gospodarskih dejav-
nostih, u ostanimo pri kme-
tijstvu.
Veliko je nerazumevanja.
Ne le pri tistih, ki se bojijo
združitve, še več ga ;e pn
tistih nosilcih združitve, ki bi
kmetijske zadruge radi za
vselej zbrisali s površja zera-
Ije inTspremenili v temeljne
organizacije združenega dela
— tozde. še s tem niso za-
dovoljni. Vse zadruge na 7iji-
hovem območju naj bi posta-
le le en tozd, češ da bo le
tako njihov agroživilski ko^T^-
pleks — bolj po domače,
kmetijsko živilska celota —
dovolj trden.
Miselnost o velikih tozdih je
hudo trdoživa — družbeno
politične organizacije se bo-
jujejo proti njej — tudi v
drugih gospodarskih dejavno-
stih. Razlika pa je v tem,
dg. bi tam bilo treba velike
delovne organizacije deliti na
manjše tozde, v kmetijstvu
pa bi radi manjše zadruge,
ki že dolgo samostojno gos-
podarijo, spravili' v en tozd,
za katerega je moč že zdaj
reči, da bi bil prevelik.
Nekateri vztrajno zahteva-
jo, naj bi na območju ene or-
ganizacije združenega dela
kmetje kooperanti imeli ie
en tozd, čeprav bi segal pre-
ko meja teh ali še vet ob-
čin. Zakaj? Menda samo zato,
ker so pač kmetje. Delavci
pa lahko imajo več tozdov.
Ali kmečka proizvodnja ne
more biti zaokrožena na
manjših območjih tako, da bi
lahko ugotavljali dohodek?
Seveda lahko. Ali so kmetje
zaupanja manj vredni samo-
upravljalci kot delavci? Po
predpisih in ustavi ne. /.a
kaj potem za njih ne bi ve-.
I jato kot za delavce, da jim
je treba samoupravljanje bolj
približan z manjšimi tozdi?-
Ne trdim, da bi bilo. treba
sedanje tozde za kooperacijo
deliti na manjše, če kmetje
ne. želijo tega. prisluhniti pa
bi bilo treba tistim zadru-
gam, ki bi se vključile v kme-
tijsko živilsko celoto, če bi
jim pustili ustrezno samoup-
ravo. Ob strani stojijo zato,
ker ne marajo biti prikraj-
šane. in ne ker bi bile nasprot-
nice gospodarskega razvoja
ali celo socialističnega gospo-
dar jen ja.
Velike kmetijsko živilske cc-
lote v Vojvodini imajo po 50
do 100 tozdov, med njimi tu-
di več 10 za kooperacijo. Pa
ne razpadejo. Nasprotno, še
bolj se povezujejo. Trdnost
takih organizacij se ne krepi
z napenjanjem uzd, temveč
s takimi medsebojnimi odno-
si, da so zadovoljni vsi.
Zakaj ne bi poskusili tako
tudi pri nas? Kdor dvomi,
naj se gre prepričat tja, kjer
imajo že veliko izkušenj. Po-
vezovanja delovnih organiza-
cij ne zavirajo le tisti, ki so
premalo zaupljivi, temveč po-
gosto še bolj tisti, ki se tr-
kajo na prsi, da so za zdru-
žitev, hkrati pa bi radi vsem
vsilili tako organizacijo, da
bi si vnaprej zagotovili vo-
dilno vlogo v njej.
JOŽ.E PETEK
LJUDJE IN ZEMLJA
TRDNA ZAJČEVA DOMAČIJA
Ste že slišali za Svetli dol?
Nekateri prav gotovo, večina
pa ne. Ko se vzpenja cesta
proti še vedno idilični in
svoj siki vasiici Svetini, krene
odcep ceste pri avtobusrj
postaji v levo, v dolino. Ma-
lo za tistim, ko zmanjka
asfaltirane ceste. Pot se vi-
juga navzdol in že smo v
Svetlem dolu. Na razpotju
nas ustavi majhna cerkev sv.
Florijana, čez cesto pa je do-
mačija Zajčevih. Cesta se
sicer vzpenja ob gozdu na-
prej do vrhovskega Anzeka,
ali na levo do Precetove Ro-
zike, ki živi sama ob vodi v
pravljično majhni hišici.
Ko smo v vasi povpra-
šali, če nam povedo za kak-
šnega dobrega, sodobnega
kmeta, so vsi brez obotav-
ljanja takoj povedali za Ma-
rijo in Franca Zajca. Da dob-
ro kmetujeta in da sta na-
predna človeka. Našel sem
ju doma. Ravno so se od-
pravljali v vinograd, kjer
imajo v ilovnati zemlji ne-
kaj jurke in šmamice. Da je
dobra pijača pravijo, sicer
malce kisla, a osvežujoča.
Tudi ne škodljiva, če jo pl-
ješ v pravi meri, pa delaš
krepko, da ves etilni alkohol
spremeniš v znoj, ki steče
v sragah iz telesa.
Marija je lupila krompir
pred hišo, Franc pa je s
hčerko pripravljal traktor.
Najmlajšo Faniko, ki hodi
šele v drugi razred pa sem
pripeljal iz šole domov,, da
mi je kazala pot.
»Vidite,« je rekla Zajčeva
Marjtja, »imamo štiri hčere;
Hedp, Jožico, Minko in Fa-
niko. Vse štiri že krepko do-
ma delajo. Znajo speči kruh,
skuhati kosilo. Z možem de-
lava z njimi tako,. da bodo
vzljubile zemljo in da bodo
rade ostale na kmetiji. Saj
ni važno, da ravno na doma-
či. Ne bo nobene škode, če
bo šla katera kam drugam
pa bo še pri kakšni drugi
hiši dobra kuharica več.«
Tako je modrovala Marija,
ki daleč naokoli slovi kot
odlična kuharica in je ni
ohceti ali sedmine brez nje-
nih copmij v loncu.
Franc Zaje prista-vi: »Obde-
lo\-alne zftnlje imamo nekaj,
a v glavnem živimo od go-
zda, manj od živinoreje, če-
prav je v hlevu dvanajst
glav in en konj. Gozda ima-
mo 35 hektarjev. Pred štiri-
mi leti smo postavili novo
hišo zraven stare. Delamo
po cele dneve, pa se mora
nekaj poznati!«
Saj tudi se. V hiši je ure-
jeno, kot marsiiikje v mestu
ne. Povsod se pozna skrbna
gospodinjim roka, pa tudi
pomoč štirih hčera. Tudi na
dvorišču je živo. Rdeč trak-
tor je" pripravljen za na p>o-
Ije. Ima vse priključke, ku-
pili so tudi ptihahiik. čeprav
letos nimajo krme, ker je
lanska p>oplava v juniju vse
odnesla in niso imeli v vsej
dolini za voz krme. Zato jo
zdaj kupujejo, da hranijo
dvanajst glav živine. Prodati
jo niso upali, ker če bi cene
kaj poskočile, bi morah
dražjo živino kupovati nazaj.
Sploh pa so cene velik prob-
lem za kmete. To sem kaj
kmalu spoznal, čeprav ne de-
lam na tem področju. Toda
življenje teče dalje. Mislim,
da Zajčeve drži pokonci tudi
veder duh v družini, ki ga
ne manjka. Dobra volja in
pamet v roke, to nekaj ve-
lja. čeprav živijo v Svetlem
dolu, gredo otroci vsako leto.
v Šolo v naravi! Tudj na
morje, v kolonijo. Mati Ma-
rija pravi takole: i)če jaz
nisem mogla na morje, naj
gredo otroci. Mi smo komaj
čakali božiča, da smo jedli
kruh, moji pa imajo v šoli
toplo malico, čeprav doma
ne lenarijo, so' v šoli prav
dobri. Pridni so.«
Ni pa mogla pozabiti ne-,
kega inženirja od gozdne
uprave, ko so popravljali
most čez vodo. Pustili so ve-
lik kup zemlje, ko pa jih
je gospodar Prane vprašal,'
kdaj jo bodo zravnali, rnu
je inženir dejal: »To se nas
ne tiče, pa bog, da vam se.
hiše ni odneslo!«	|
Marija je vzkipela: »šolan'
človek, pa, kaj takega reče
navadnemu kmetu. Da sem
to takrat bolje čula, bi mu
že pokazala, kaj se pravi
tako govorjenje . . .!«
In je postavila na mizo ve-
likanski hlebec dišečega kru-
ha, domače klobase in šmar-
nico v poliču.
DRAGO MEDVED
Oče Franc s hčerkama, desno pa je mati Marija, ki je ubežala objektivu
PANL^
Pred kratkim sem nekje v dnevnem časopisju za-
sledil podatek, da se bo v prihodnjem šolskem letu
vpisalo v poklicne in srednje kmetijske šole okrog
1750 fantov in deklet in da bodo tako te institucije
popolnoma izkoriščene. Vsi vemo, da imamo po tej
plati ogrorhen primanjkljaj, in da bomo, po izračunih,
potrebovali leta 1980 kar 5100 kmetov in kmetic, danes
pa jih je komaj slabih sedemsto. Glede na naše na-
mene z »zelenim načrtom«, je to kaj slaba tolažba, saj
vsi nenehno in v en glas trdimo, da mora današnji
kmet biti izobražen, da mora slediti toku časa in te-
mu, kar ta čas prinaša. Prišli smo tudi do spoznanja,
da vse premalo mladih ljudi vpisuje takšne študijske
smeri kot tehniške, višje in visoke šole kmetijske,
agronomske in živilsko tehnološke umseritve.
Razumljivo je, da mnogo tega ne bo mogoče reali-
zirati, da potrebujemo za obnovo kmetijskih šol pa za
nabavo učil in opremo prostorov" kar 10 milijard sta-
rih dinarjev, da pa bi se dale nekatere zadeve drugače
reševati.
Po potresu je na primer v šentjurski in šmarski
občini ostalo precejšnje število praznih prostorov, ki
bodo več ali manj neizkoriščeni. Morda bo kdo dejal,
češ, učenci niso smeli biti v njih, drugi pa lahko. Ne
mislim tega tako, prenekatera teh stavb bo popravljena
do tolikšne mere, da bo v njih omogočeno bivanje vsaj
za silo, torej tudi zja nekaj ur na dan. Kaj imam v
mislih?
Predvsem to, da bi se te prostore dalo koristno upo-
rabiti za kmetijske šole v miniaturi, da bi na ta način
izkoristili ves razpoložljiv kmetijski strokovni kader,
za katerega lahko trdim, da ga v teh občinah imamo,
razvejati izobraževalno mrežo v kmetijst\'u do skrajnih
možnosti, zakaj jasno je, da premnogi kmečki fantje
ne bodo mogli v kmetijsko šolo. To pomeni tudi, da
bi lahko razširili že obstoječe kmetijske tečaje, po-
. večali število predavanj in tako dali »zelenemu načrtu«
realnejšo podlago. Ker je pretežen del življa na teh
območjih kmetijskega, nam to ne bi smel biti problem.
MILENKO STRA,ŠEK
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 17
IVAJLEPSA ROŽA ZLATA SVOBODA
Dolge mesece smo v pričakovanju prepevali svobodi: Svoboda, svoboda, svoboda zlata,
svoboda zlata kmalu boš tu. Potem smo na mah spremenili besedilo. Konec pesmi je
zdaj glasil: ... svoboda zlata, saj si že tu!
Kako so doživeli svobodo, pripovedujejo taboriščnik iz Dachaua, borci, ki so doživeli dan
zmage v Zadru, Pisarovini, Beogradu, Ljubljani, dekle, ki je do zadnje ure trepetalo za
življenje doma.
NA
PERUTBH
SVOBODE
9. maj 1945
Celjska postaja je bila vsa praznična in v zastavah
— trobojnicah z zlatimi zvezdami, ko je pripeljal naš
vlak. Pozdravi, poljubi, stiskanje rok, cvetje, pesem.
Prav nič se nisem ustavljal — mudilo se mi je do-
mov, da čimprej zagledam po dolgem času svoj rojst-
ni kraj, hiše in domače.
Od Celja do Pilštanja je približno 8 ur za dobrega
pešca. Pa kaj bi to! Tisti dan sem bil več kot dober
pešec, saj sem to pot prekoračil v pičlih petih urah.
Zdelo se mi je, da imam krila, kot ptica. V srcu pa
mi je prepevalo: svoboda, svoboda.
Le-tisti, ki je doživljal vso krutost vojne, ve, koliko
sladke radosti se skriva v tej besedi. — Svoboda — je
pomenilo živeti — zopet živeti, ukaniti smrt, ki je dol-
ga štiri leta, kot pošastna senca neusmiljeno zamaho-
vala s koso.
V mojo radost pa sta se začela mešati skrb in
strah, ki sta se stopnjevala čim bliže doma sem priha-
jal, Kaj bom našel doma? Ali še živi mama, oče, brat-
je in sestra? Ruševine in pogorišča, ki sem jih videl
čedalje več, niso obetala nič dobrega, še malo pa
bom na vrhu holma, od koder bom zagledal domačo
vas in rojstno hišo.^
Nisem jo zageldal! Le cerkvica vrh griča je samevala
nad ruševinami in črnimi pogorišči. Stekel sem še ti-
stih nekaj sto metrov in obstal pred kupom ožganega
kamenja in pepela. To je torej vse, kar je ostalo od
hišice, kjer sem se rodil in preživljal najlepša otroška
leta. Nisem slišal žgolenja ptičev, niti videl s sencem
obsijane cvetoče pomladi. Le tisti kup črnega kamenja
sem videl! Ne vem, kako dolgo sem tako stal, ko sem
zaslišal zrmn glas moje mame, ki je tekla proti meni.
Padla sva si v objem in na licu sem začutil njene solze
veselja. Samo, da si se vrnil živ, vse bo še dobro, je
vzkliknila. Tudi ostali so vsi živi. In konec vojne je!
Svoboda! Kot da je temne oblake, ki so doslej zakri.
vali sonce in plavo nebo, odpihnil veter, je naenkrat
postalo vse svetlejše. In zopet sem zaslišal žgolenje
ptičev in občutil dih pomladi, ki je zelenela in cvetela
vse naokrog. 30 pomladi se je za mano zvrstilo od ta-
krat, nobena pa ni bila več tako lepa. kot tista 1945,
čeprav nismo imeli ničesar. Takrat je namreč poleg
spomladanskega cvetja brstela in cvetela tudi najlepša
roža: zlata svoboda.
LOJZE BELAK.
Celje, Kajuhova 9
Albin šTORMAN iz Žalca je bil med borci,
ki so v zadnjem jurišu pridrli pred žico oku-
pirane Ljubljane, bili na njenem pragu zadnjo
bitko in ki so vkorakali v našo prestolnico okin-
čani s pomladnim cvetjem, s slavo, ki so bili
sprejeti v borbeni Ljubljani % ljubeznijo, do-
brotami In hvaležnostjo.
ljubljana
IZ HOSTE
V LJUBLJNO
Sodeloval sem v NOV od Bihača do Ljubljane, v
tistih časih mlad fantič in večkrat razmišljam, če je
bilo to resnično mogoče. Se danes si ne znam in ne
morem marsičesa razvozlati. Skratka, da je človek
toliko vzdržljiv. Bil sem v »minobacačkom« vodu, kar
se je reklo nositi in še nositi. Imeli smo mule. Naj-
večkrat smo jih sami nadomeščali — plošče na hrbet,
vrv z minami okrog vratu in gremo s hriba v hrib po
blatu in snegu, mokri in premraženi! Večkrat je bilo
treba korak pospešiti, poleg tega se je delala pajčevina
v želodcih. Večkrat smo se iz srca nasmejali na račun
svobode, češ, kaj si bomo privoščili, ko bomo hodili
po Dolenjski kot turisti. Mislim, da takšnega življenja
ne more nihče razumeti, kdor sam ni okusil.
Bolj ko se je bližal konec vojne, več smo pešačili
ter preganjali sovražnika, ker se je srdito branil in
umikal proti Ljubljani. Zadnji večer nas je sovražnik
sprejel na jasi Orlov s topovskimi salvami. Tukaj smo
opravili izpit za borce, saj se je sovražnik podivjano
in maščevalno branil. Prav v tej pobesnelosti je izgu-
bilo življenje še nešteto dobrih, zavednih in prekalje-
nih borcev. Razbijali so do polnoči, nakar je utihnilo,
na položajih pa se je porajala vesela novica, ter šla
od borca do borca — kapitulacija. Od starejših borcev
je marsikdo od veselja na glas zajokal, saj je bil upra-
vičen. Začelo se je objemanje, petje in še rafal v zrak,
to je bilo veselje, ki se ga ne da opisati.
Mladi organizirani borci smo že prej za marsikaj po-
skrbeli. Začela se je priprava na slavnostni pohod. Oči-
stili smo sami sebe, uredili vozove, okrasili mule, če-
ravno so sproti pojedle zelenje druga drugi. Tudi mati
narava je poskrbela za lep, prijazen dan. V zgodnjih
jutranjih urah je bilo vse pripravljeno. Pevci, kateri
so že prej vadili borbene pesmi, v prve vrste, harmo-
nikar na čelo, začela se je nestrpnost borcev, mul in
konjev, na katerih so bili oficirji, za vse je bilo nekaj
lepega, nevsakdanjega, nepopisni zgodovinski dogodek
— iz hoste v mesto.
Kolona se je premaknila, začelo se je petje, razpote-
govanje mehov, godba na pihala, rezgetanje konj, vpitje
in pozdravljanje Ljubljančanov. Kmalu sem bil deležen
poljuba, rdečega nageljčka in zavojčka cigaret. Tudi
požirka kačje sline smo. bili večkrat deležni. Govorili
so »saj so sami mladi, oh, kako so fejst fantje,« nato
pa razna vprašanja — ali ste videli kaj mojega sina,
moža, fanta?
Takrat sem bil prvič v Ljubljani in še danes jo
vidim vso v zastavah, slikah in v rdečem cvetju. Veli-
kokrat razmišljam, kje smo dobili borci toliko moči,
da smo vseskozi marširali in prepevali. To je bil zame
najlepši dan in največje doživetje v mojem življenju.
Albin štorman,
R. S. 1, Žalec
Nekateri v bojnih vrstah, drugi kje daleč v
pregnanstvu, mnogi na pragu smrti, v tabo-
riščih dočakajo dan svobode. Med temi je bil
tudi FRANJO KINCL, ki se mu je, kot tisočem
drugim, sreča nasmehnila v trenutku, ko je bil
prepričan, da zre smrti v oči. Zanj in njegove
sotrpine je bila svoboda hkrati tudi življenje.
dachau
PREZECO
SMRT
UŽENE
SVOBODA
29. aprila 1975 je minilo 30 let, odkar so se stresli
temelji nacističnega zloglasnega taborišča Dachau, ti-
sočkrat proklete Hitlerjeve ustanove. Tu so bili mu-
čeni, pomrli v plinskih celicah ali pri eksperimentih
tisoči rodoljubov vseh evropskih narodnosti, ki niso
imeU drugega greha na sebi, kakor da so ljubih svojo
domovino in niso hoteli trobiti v Hitlerjev nacistični
rog.
Že 14. aprila 1945 je Himmler ukazal: »O kakšni
predaji taborišča Dachau ne more biti govora. Noben
politični pripomik ne sme živ pasti v roke sovražniku!«
Dobro so ga razumeli tisoči njegovih vnetih hlapcev,
ki so se bali kazni. In mi smo gledali ter slutili, kako
so nam pospešeno pripravljali smrt prav na pragu po-
rajajoče se svobode, ki naj nas reši trpljenja.
Saj vendar niso več daleč naši osvoboditelji! Sli-
šimo jih že! Grmenje topov se nam vsak dan in zlasti
ponoči vse bolj bliža. živci*vseh političnih prii>ornikov,
izčrpanih in onemoglih, okostnjakov, so bili napeti do
skrajnosti. V svojih bolečih skrbeh in temnih slutnjah
gledamo pred seboj le neizbežen pogin.
V noči od 28. na 29. aprilh 1945 so bile zamenjane
esesovske straže na taboriščnih stražnih stolpičih s
starimi, predanimi in preizkušenimi esesovci, ki bodo
znali iz\Tšiti tudi zadnji ukaz: postreliti in pobiti vse
upornike v Dachauu, približno 40.000 po številu.
Toda časa ni bilo več! Oklopne kolone VIII. ame-
riške armade so bile hitrejše. Nepozabnega usodnegti
29. aprila 1945 okoli 6. ure zvečer so se odprla vrata
v taborišče Dachau Zaregljale so strojnice in pod ra-
fali so zginili zadnji ostanki esesovske svojati.
'In na dvorišču se je bliskovito pojavil mogočen za-
vezniški tank! Taborišče je zavrelo' v navdušenju: >^So
že tu! Svobodni smo!« Najprej nisem mogel verjeti.
Ti-uden in izčrpan sem še malo posedel in nežaupno
strmel.
»Videli smo jih! Tu so! Naj živi svoboda!« Tako so
okrog mene vpili oslabljeni ljudje in skakali skozi
nizka okna barak, dn'eli na vzhodno stran taborišča.
V nepopisnem veselju smo se zdaj v§i objemali in po-
ljubi j ah. Prepuščah smo se mogočnemu toku, ki nas
je nosil zmagovitim osvoboditeljem naproti.
Tik pred nami je stala smrt. Zdaj pa je pred našimi
žarečimi očmi svoboda, ki jo najbolj zna ceniti oni,
ki je bil kdaj oropan tega neizmernega zaklada.
maiCA NOVAKOVA iz Družmirja pri šo-
štanju je konec vojne in težko pričakoTani mir
dočakala doma, v doniači hiši. Toda kaj je
lahko rodni dom! Lahko je morišče, fronta,
hiša groze in strahu. Tako je tudi bilo. Takšnih
dram in strahot je bilo do zadnjega trenutka
nešteto, zlasti v Sloveniji, kjer se je sovražnik
za vsako ceno hotel otresti jeklene partizanske
pesti in kazni za zločine.
družmirje
SE ZADNJI
DAN ŽRTVE
Mirno in tiho je ležala naša vas Družmirje, zavita
v zloveščo kopreno strašnih dogodkov, ki smo jih pre-
življali pred osvoboditvijo pod okupatorjem.
Bilo je popoldne 8. maja 1945. Dve sobi v naši hiši
so zasedli Nemci. Nestrpno so hodih sem in tja, po-
slušaU p>oročila po radiu in začeli pakirati svoje stvari.
Po cesti so se vile dolge kolone nemške in ustaške
vojske. Kakor zbegani zajčki so zapuščali našo zemiljo,
ki so jo nam hoteU ugrabiti. »Vojne je konec! Konec
trpljenja!« je vzklikalo vsevprek. Vsi ponoreli fantje,
dekleta, možje in žene smo nosili skupaj slamo in ku-
rili kresove, ki so naznanjali odhod Nemcev. Iz vseh
src pa se je slišala le ena- beseda: »Svoboda, svoboda!«
V mraku pa so se tiho iz gozda približali borci in
začeli sredi vasi zaustavljati kolone avtomobilov. Ker
pa je bila premoč na strani sovražnika, so se borci
morali umakniti iz vasi. Prestrašena sem čepela s so-
sedovo Jelko iri Miciko pod klopjo pri mizi, krogle
pa so švigale nad mano kot ognjena toča. Skozi vsa
okna naše hiše, ki je stala tesno ob cesti, so Nemci
streljali z brzostrelkami, da so se prebili. Sestra jfe
ix>tegnila sinka iz postelje na tla in se pokrila z odejo,
ki je bila drugo jutro vsa razcefrana, obleke v omari
pa- prestreljene. Na enkrat stopi v sobo ustaš z brzo-
strelko, nameri name in divje zakriči: »Kje so banditi?«
Niti glasu nisem spravila iz sebe. Jelka pa je rekla:
»Saj smo sami civili!«
Zagledal je žensko kolo ob steni, ga pograbil in
vrgel na avto, ki je stal ob hiši. Odšel je v kuhinjo,
kjer je ležal ranjeni partizan Rudi in dvakrat ustreUl.
Čez nekaj časa je borba prenehala. Odšla sem iz skri-
vališča v kuhinjo, pa groza! Na tleh je ležal v krvi
partizan Rudi. Tik pred osvoboditvijo je daroval svoje
življenje za domovino. Mama je čepela v shrambi in
po žlički nosila mleko ranjenemu partizanu.
Brat je zbežal k sosedu v klet prav tedaj, ko je
granata priletela skozi streho in zadela gospodarja, da
se je zgrudil mrtev v bratovo naročje. Soseda je opre-
zovala in gledala pri oknu in bila ranjena v ramo.
Cez nekaj časa je tudi ona izdihnila.
Proti jutru je streljanje prenehalo. Na hišah so se
videli sledovi krogel, na dvoriščih so ležali mrtvi
Nemci.
Borbe je bilo konec, vaščani so počasi prišli iz
skrivališč. Konec vojne sem dočakala vsa v trepetu.
Kdor zna ceniti svobodo, ne bo dopustil, da bo tujec
teptal našo zemljo.
18. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V STOLPIČU
NA OTOKU W V CELJU
M OPROSTI,
MAMI OPROSTI...
DRAGA..."
To SO začetne besede z listkov, ki jih je po grozljivem dejanju,
katerega je priznal, napisal dvajsetletni grafični delavec v AERO
Celje, Branko Rebernišek, Osumljen je uboja staršev: očeta Alojza,
roj. 1921 in'matere Štefanije, roj. 1922. Očeta je pokončal s sekiro
(udaril ga je, ko je gledal skozi okno!), mater pa s kuhinjskim nožem.
Po grozljivem dogodku je nadaljeval s popivanjem, naslednji dan pa
si je prerezal žile. Takšnega so tudi našli in prepeljali najprej v celjsko
bolnišnico, nato pa v pripor.
Med drugim je pustil tudi tri popisane listke:
Na očetovem truplu so našli: »Ate, oprosti, nisi me smel žaliti ...«
(tekst se nadaljuje)
Na maminem truplu: »Mama, oprosti, ker sem to naredil ... Pro-
sim, mama, oprosti ...« (tekst se tudi nadaljuje)
V poštnem predalu je njegovo dekle našlo: »Ko boš to pismo
dobila, jaz ne bom več živ. Naredil sem strašen zločin . .(tudi ta
tekst se nadaljuje)

mama
sin BranJko
»ate, oprosti,...
mama, oprosti,...
čudno. Ponovno smo po-
tegnili iz naftalinskega
.spomina primer »Krajnc«,
ko je sin leta 1963 pokon-
čal starša —"očeta in ma-
mo. Bilo je v Celju, v
Stanetovi ulici. Takrat, ko
so bile še »grajske igre«
na starem, dobrem Starem
gradu, kamor se je mo-
rilec zatekel in kasneje
nadaljeval pot proti mor-
ju. Zraven je imel tran-
zistor, ko je ubil tista dva,
ki sta mu podarila živ-
ljenje.
Po dvanajstih letih ima-
mo podoben primer. Tu-
di v Celju. Na drugi stra-
ni mesta. Na Otoku, ma-
lo pred . semaforjem.
Tam, kjer se bohotijo
nove liiše, tam, kjer je
okoli veliko trave in drev-
ja pa zdaj cvetja .. . Tis-
te dni je bilo izobešenih
veliko zastav in ljudje so
bili praznično oblečeni.
Bilo je pred 1. majem ..
V četrtem nadstropju
stolpiča na Otoku pa se
]e tiho in neopazno kon-
čevala družinska drama, v
kateri sta pod roko sina
Branka, 20, končala živeti
njegova starša oče Alojz,
54 in mama Štefanija, 53.
Pisali so se Reberšnik.
Bilo je nekako med
sedmo in osmo uro zve-
čer. Torek. Osumljeni
Branko je že pred tem po-
pival. Tudi zdravil se je.
saj se je po prihodu iz
vojske (18. aprila letos)
takoj zaposlil v Aeru (bil
je grafični delavec) in po
nekaj dneh poškodoval.
Prišlo je (najprej) do
prepira med njim in oče-
tom, ki je padel pod se-
kiro, vihteoo v sinovih ro-
kah, ko je gledal skozi
okno. Topo je padel po
tleh. Prišla je še mati (do
takrat je ni bilo v stano-
vanju!) in Branko se je
z navadnim kuhinjskim
nožem spravil tudi nanjo.
Obležala je v spalmci ob
postelji. Potem ...? Bran-
ko je odšel popivati in ko
se je vrnil, je napisal ne-
kaj listkov.
Na očetovem' truplu:
»Ate, oprosti, nisi me
smel žaliti...« (tekst se
nadaljuje).
Na maminem truplu:
»Mama, oprosti, ker sem
to naredil... Prosim, ma-
ma, oprosti... (tekst se
nadaljuje).
Njegovo dekle je našlo
pismo v poštnem nabiral-
niku: »Draga ... (sledi
ime), ko boš to pismo do-
bila, jaz ne bom več živ.
Naredil sem strašen zlo-
čm ...« (tekst se nadalju-
je).
Obe trupli je posul s
pralnim praškom, moko
in sladkorjem. Naslednja
dan (sreda) si je prere-
zal žile, poškropil pred
vrati ^ čakal. Mimo je
prišla zgornja stanovalka
Justi Limo in o krvi ob-
vestila predsednika hišne-
ga sveta Jakoba Sivko, ki
se je nemudoma odpravil
do stanovanja Rebemiško-
vih. Odprl mu je' Branko,
kri je tekla, Jakob Sivka
pa je po tem, ko je videl,
kaj se je zgodilo, stekel
do svojega telefona. Prišli
so miličniki in rešilni av-
to ... Vse so odpeljali v
bolnico Mrtva starša v
prosekturo, Branka na
zdravljenje, naslednji dan
pa v zapor, priznal je, da
je storil grozen zločin. Ubil
je starša. Zakaj? To bo
poskušala odkriti nadalj-
nja preiskava Motiv? Boj-
da nasprotovanje staršev,
da bi se poročil z dekle-
tom ,.. Res samo to ali
je še kaj drugega? Dru-
žinska tragedija je tu. Ni-
ti začetnice z listkov »ate,
oprosti,... mama, opro-
sti, ... draga ...« ne mo-
rejo kljub najboljši volji
in razumevanju zbrisati
madeža, ki je povzročil
to tragedijo Nekam iro-
nično mi je nekdo prista-
vil: češ, življenje teče da-
lje. Res teče, samo z ne-
kim čudnim, neprebavlji-
vim okusom. Mar je res
potrebno, da ljudje do te
stopnje zgubijo živce, da
teče kri in življenja pre-
zgodaj odhajajo v zemljo
ali za sive stene?
TONE VRABL
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 19
)
Sredi še neurejenega
zemljišča v industrijskem
kompleksu Zlatarne Ce-
lje stoji nova, modema
proizvodna 'hala, veselje
in FK)nos 165 delavcev
TOZD AUREA CELJE. Po
dolgi vrsti let končno le-
tos le ustvarjajo svoje
priznane izdelke v svetli,
prostorni in džlovnim po-
gojem primerni zgradbi.
MILIJONI
ZA KANADO
Tako jim bo laže izpol-
niti velikansko naročilo,
s katerim Celje preko
TOZD AUREA sodeluje
pravzaprav na olimpij-
skih igrah v Montrealu
1976.
DRAGO KOSABER, di-
rektor TOZD:
»Za nas je Montreal zu-
naj redne proizvodnje,
vendar pa izredno zani-
miv ne samo zaradi afir-
macije podjetja, temveč
zaradi velike količine zna-
kov in obeskov. Tako bo-
mo v letu dni naredili po
pogodbi dva milijona 200
tisoč olimpijskih znakov
in mUijon 400 tisoč obes-
kov za ključe z olimpij-
skim simbolom.«
Naj mimogrede izve-
mo, da so znaki in olim-
pijski obeski trenutno iz-
redno iskano blago. Za-
nje ne vprašujejo samo
zbiralci, ampak tudi dru-
gi, saj sta oba izdelka iz-
redno lepo oblikovana.
»Redna proizvodnja po-
teka seveda tako, kot je
običajno. Hkrati pa na
F>odlagi sedanjih izkušenj
pričenjamo že razmišlja-
ti o olimpiadi v Moskvi.
KMALU NAS BO
200
Smo «v zelo močni eks-
panziji. Ker imamo nove
prostore, bo po planu na-
raslo število zaposlenih s
sedanjih 165 na 200. Pri-
dobili bomo tudi več
strokovnjakov, da izbolj-
šamo tehnologijo. Del na-
še proizvodnje je še ved-
no v starih prostorih,
vendar jo bomo letos po-
stopoma preselili. Strojna
oprema je delno nova, ko
bodo možnosti, pa jo bo-
mo še dopolnili,« je za-
ključil Drago Kosaber.
In res! Aurea se je v
zadnjem obdobju izredno
razvila, že lani so v Au-
rei zabeležili lepe rezul-
tate kljub strahotni stiski
s prostorom. Tedanji pro-
stor za proizvodnjo je bil
trikrat manjši od seda-
njega, pa vendar delavci
Auree niso popustili, ve-
deU so ,da morajo ustva-
riti čimveč, da se bodo
lahko čimprej preselili na
svetla in prostorna de-
lovna mesta.
ANTON MASTNAK, pri
Aurei že 14 let:
»To je ogromen korak.
Ko sem prišel k podjetju,
smo ustvarjali borih 65
milijonov, danes se suče
realizacija pri petih mili-
jardah.
DELOVNA
ZMAGA
Zahvala za taikšno sta-
nje gre izredno hitremu
razvoju Auree v zadnjih
letih. Težko je povedati,
kako nerodno je dobro
delati, če si prostorsko
utesnjen, če je delavec
delavcu napoti. In iz takš-
nih nemogočih delovnih
pogojev v te svetle in
prostorne dvorane. To je
prava delovna zmaga, s
katero smo lahko najlep-
še proslavili letošnja praz.
novanja.«
AUREA je bila ustanov-
ljena 1. 1954 s predme-
tom poslovanja: proizvod-
nja modne bižuterije, zna-
ki, alpaka posode ter raz-
ni kovinski predmeti ši-
roke porabe. Leta 1962
dopolnitev: podjetje že
predeluje vse vrste ko-
vin«
Leta 1973 se je ,Aurea
pripojila k Zlatarni Celje.
MALČKA ARBAJTER,
zaposlena v Aurei od
ustanovitve:
»To se ne da primer-
jati. Začeli smo z nekaj
ljudmi in na maloštevil-
nih strojih. Dolga leta v
tistih stisnjenih prosto-
rih. Odkrito povedano,
zdaj grem zjutraj mnogo
raje v službo kot prej.
človeku se zdi, da bolje
diha. To je tako, kot da
bi se iz podstrešne sobi-
ce preselil v moderno ve-
liko stanovanje.
DELA DOVOLJ
Pomembno je tudi to,
da ne bomo ostali pri se-
danjem, temveč bomo še
dogradih potrebno in si
zagotovili še sodobnejšo
strojno opremo. Dela je
dovolj. Naročilom za zna-
ke komaj ustrežemo, saj
je povpraševanje izredno,
vsakdo pa se spomni zad-
nji trenutek. Veste, znak
ni tako kot žemlja, ki jo
je moč speči preko noči.«
Tako je. Kratek spre-
hod skozi proizvodne pro-
store nudi pogled na prid-
ne roke, ki ustvarjajo ma-
le kovinske predmete, da
jih pozneje mi ponosno
zataknemo za zavihek suk.
njiča. Kohko dela je po-
trebno, da dobi znak svo-
jo končno obliko in lah-
ko gre na tržišče? Koli-
ko osnutkov, idej, vsega?
Pri Aurei o tem ne go-
vorijo temveč samo
ustvarjajo, ponosni, da so
njihovi izdelki tako ce-
njeni povsod.
FRANC KOŽUH, pred-
sednik delavskega sveta
TOZD:
»Novi prostori bodo ne-
dvomno pripomogli tudi
k boljšemu razvoju samo-
upravljanja pri nas. Za-
radi utesnjenosti ni bilo
mogoče večkrat organizi-
rati zbora delovnih ljudi,
zdaj bo to mogoče in
vsakdo med nami bo lah-
ko več prispeval k sploš-
nemu razvoju podjetja.
Uredili smo tudi vpraša-
nje družbene prehrane.
Medtem ko smo se prej
hranili na treh različnih
mestih, imamo zdaj ure-
jen obrat, kjer ;iobimo
vsakodnevni topli obrok.
Skratka, prednosti je ve-
liko. Menim, da bomo se-
daj še bolj pokazali, kaj
zmoremo, kaj znamo.« '
PROIZVODNI
PROGRAM
Od januarja lani dalje
nastopa AUREA kot te-
meljna organizacija zdru-
ženega dela delovne or-
ganizacije Zlatarne — Ce-
lje, s statusom pravne
osebe in svojim žiro ra-
čunom in ima ime: Zla-
tarne — Celje, TOZD
Aurea Celje.
Sedanji proizvodni pro
gram TOZD Aurea je:
—	proizvodnja bižute-
rije in modnega nakita,
vseh vrst znakov, plaket
in emblemov
—	proizvodnja raznih
kovinskih predmetov ši-
roke potrošnje
—	kooperacije
—	montaža stenskih iir.
Medtem ko je slednje
še v povojih, pa odlično
napreduje proizvodnja
srebrnih kontaktov za
elektro industrijo.
V Aurei se torej ukvar-
jajo s specifično dejav-
nostjo in so edini proiz-
vajalci znakov, plaket in
emblemov v Sloveniji.
♦
Dobro delo in želja za
boljšimi delovnimi pogo-
ji sta jih privedla do ta-
ko zaželenih prostorov,
zdaj pa odkrivajo še več-
je možnosti, da bodo lah-
ko še popolneje zadovo-
ljili trg in številne kupce,
ki v AUREI CELJE vidi-
jo kvaliteto.
Anton Mastnak
Franc Kožuh
Malčka Arbeiter
Drago Kosaber
20. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
Otvoritev šole v Šentvidu
Otvoritev šole v Pristavi

Letošnji dan Osvobodilne
fronte je pomenil kTajanom
Šentvida pri Grobelnem še
več kot prejšnja leta. Prebi-
valci Šentvida in vsi drugi
smo se lahko še enkrat pre.
^ pričali, da vlada med naro-
di in narodnostmi solidar-
nost, ki je lahko vsem za
zgled. In spet, kot že toli-
kokrat doslej, smo dokaza-
li, da se imamo radi med sa-
bo, da se spoštujemo in si po-
. magamo na vseh pK)dročjih.
Spoštujemo Titove besede.
In prav ob otvoritvi nove šo-
le v Šentvidu smo še enkrat
dokazali, da si zaman priza-
devajo vsi tisti, pa naj si
bo na vzhodu ali pa na za-
hodu, ki jim ni všeč naša
družbena ureditev.
Več kot tisoč ljudi se je
zbralo ob otvoritvi. Med nji-
mi tudi Mitja Ribičič, Andrej
Ivlarinc, delegacija iz Banja-
luke na čelu s predsednikom
Skupščine občine Banjaluka
Seidom Maglajlijo, Milan Ku-
čan ,Jože Lončarič, Ljubo
Jasnič, Boris Mikuž, Atena
Ulrih, Jože šteh in drugi.
šolo v Šentvidu so začeli
graditi oktobra lani, mesec
dni prej pa so položili t^
meljni kamen. Učenci so se
med gradnjo šole vozili v
Šmarje in Banjalučani so pri-
pomogli k temu, da jim je
danes že prihranjen ta napor.
Krajani so se zavedali, kaj
jim šola, ki je sicer podruž-
nica šmarske, pomeni, zato
90 graditeljem vedno in pov-
sod pomagali in s svojim pri-
zadevnim delom pripomogli,
da se njihovim otrokom ni
treba več voziti v Šmarje.
S svojim delom so prav go-
tovo pripomogli k teniu.
Občani Banjaluke so pri-
spevali za šentviško šolo en
in pol procenta od osebnega
dohodka, in tako zbraU
več kot pet milijonov di-
narjev, kar je brez dvoma
zadostovalo za objekt, s štiri-
mi učilnicanii (ena od teh je
namenjena otroškemu varst-
vu), kuhinjo in še enemu
večjemu prostoru. Celotna in-
vesticija je veljala štiri in
pol milijone, zato so ostala
sredstva namenili šolski opre-
mi. šentviškim otrokom so
kupili knjige v vrednosti
20.000 dinarjev, nabavili so
jiih grafoskop, magnetofon,
diaprojektor in še druga uči-
la. Prav vsi zatrjujejo, da je
šola zares funkcionalno op-
remljena.
Na nedeljski otvoritvi je
govoril tudi podpredsednik
Koordinacijskega odbora za
odpravo posledic potresa na
Kozjanskem, Jože šteh, ki je
med drugim poudaril to, da
je darilo Banjaluke izreden
dokaz, kako so si naši na-
rodi pripravljeni pomagati in
sodelovati. In če pride po-
moč od tam, kjer so že bi.
li prizadeti na isti način, po-
tem smo lahko take pomo-
či ^e posebej veseli".
Ob otvoritvi nove šole v
Šentvidu pri Grobelnem, so
poslali tudi pozdravno pismo
tovarišu Titu, v katerem mu
sporočajo, da bodo vrednote
solidarnosti in bratstva goji-
li še naprej. In prav zaradi
tega zatrdila sta se na ve-
likem slavju pobratili tudi
šola brača Pavlič in šmarska
šola ter krajevni skupnosti
Hiseta in Šentvid.
Najl^še prvomajske praz-
nike v zgodovini zaselka so
Pristavcd ime prav goto-
vo letos, saj so dobili novo
šolo, zgrajeno s solidarnostno
pomočjo občanov Maribora.
Pristava je bila 27. aprila
slavnostna kot le kaj.
Niso se izkazali le gradite-
lji, svoje so ponudili množi-
ci, ki se je zgrnila na dan
otvoritve v Pristavo, tudi do-
mačini. Pionirji osnovne šole
Podčetrtek so gostom poka-
zali kaj znajo v skoraj eno-
urnem programu, nato pa je
spregovoril prof. Niko Se-
bert, podpredsednik izvršne-
ga sveta skupščine občine
Maribor in organizator pomo-
či Pristavi. Dejal je, da so
zelo veseli, ker so lahko na
takšen način pomagali lju-
dem v nesreči in da so si
zato sami odtrgali kos kru-
ha. V Pristavi se je znova
pokazala velika povezanost
naših ljudi in pripravljenost,
pomagati v najhujših trenut-
kih. Niko Šebert je tudi za-
trdil, da s tem še ni konec
sodelovanja, potem pa je
spregovoril še o dosežkih ob-
čine Maribor.
Številnim gostom se je za-
hvalil, še posebej pa pred-
stavnikom Maribora predsed-
nik izvršnega' sveta skupšči-
ne občine Šmarje pri Jelšah,
Franc Mlakar, nakar so učen-
ce iz Pristave pozdravili in
jim izročili darila še učenci
iz Maribora, predstavnica de-
lovnega kolektiva Pinus iz
Rač pa je šolo odprla in iz-
ročila učencem,, ki so se do-
slej vozili v Podčetrtek.
Nova šola v Pristavi je
stala okoh 3,8 milijona di-
narjev, ima tri učilnice, pro-
stor za otroško varstvo, več-
namenski prostor in kuhinjo.
Je zelo funkcionalna in lepo
urejena. Pouk se bo začel
takoj, z no^m šolskim le-
tom pa se bo priključila k
matični šoli v Podčetrtku.
Pročelje šole krasi velika
freska, ki simbolično pred-
stavlja Maribor. Fresko so
naredili študentje mariborske
pedagoške akademije, likovni
oddelek, pod vodstvom pro-
fesorja, akademskega slikarja
Slavka Koresa.
JANEZ VEDENIK
§T. 18 — 8. maj' 1975
NOVI TEDNIK — stran 21
H€1 GHOFA BLAGA JA
Salda je zdrsnila s sedla in čirikli je vzela njeno levo
helo roko med svoje rjave prste.
»črta življenja tukaj okoli palca pravi, da boš živela
še dolgo v trdnem življenju, črta sreče je pretrgana in ni
čista: spolnile se ti bodo nekatere tajne želje, dobila pa boš
tudi poročila, ki ti ne bodo po godu.. .«
»Dovolj, dovolj!« Salda odpre denarnico in ji da ce-
kin.
»Bog daj srečo tebi in tvojim otrokom in tvojih otrok
otrokom!« hiti čirikli in shrani cekin v capo.
»Ali ostanete še dolgo tukaj?«
»Ne ostanemo, še danes odrinemo proti Metliki,« odgo-
vori ciganka in umolkne kakor nejevoljna, da je povedala
preveč. »Nesrečen narod smo mi Romničel!« vždihne po
kratkem molku. »Preganjajo nas od kraja do kraja. Jaz
sem se rodila na Turškem, toda moja mati je bila prav iz
Egipta, prave faraonske krvi... Zaničuje in sovraži nas
Vsak" narod. Vendar nismo tako zlobni, kakor govore.
Včasih se nam je godilo bolje, šotoriti in taboriti smo
smeli povsod. Zdaj pa so napočili slabi časi. Kako
Vpijejo gadže (ne cigani), če odlomimo vejico za ogenj,
če odmuli naš konj le prgišče trave! Za vsak grm se boje
zavidni ljudje, kakor bi rastla na njem sama zlata jabol-
ka. Bogata si — daj mi še cekinček, lepa moja, mlada
noja!«
»Ako hočeš, si lahko, zaslužiš vse te srebrnjake in
blatnike!« ji reče Salda tiho in odpre polno denarnico.
Cigankine oči pohlepno goltajo svetlikajoče se srebro
in zlato.
»Oj — kako lep denar, kako lep!« krikne čirikli in
^da naglo: »Kaj želiš, da ti storim?«
»Poslušaj!« de Salda tiho in se trudi, da bi govorila
l^ar najmirneje. »Kajne, cigani imate radi lepe otroke in
Včasih — tudi ukradete katerega?«
»Ne, nikoli ne!« zagotavlja ciganka živahno. »Nikoli
nikjer na vsem svetu nismo ukradli nobenega deteta. Saj
irnamo svojih dosti!«
»Bodi pametna!« spregovori plemkinja in stopi bliže
* ciganki. »Ne taji! Ugrabili ste že marsikc^ero dete in
morda niste imeli nobenega dobička. Zdaj pa se ti po-
nuja velik zaslužek!«
»Oj, gospodična zala, kaj mi govoriš? Zakaj me izku-
šaš? Jaz uboga Romni, da bi vzela dete tujih staršev?«
»čakaj malo! Vem za deklico, ki bi jo vaši lahko
odvedli s sabo v daljnje kraje. Samo, da je ne bi bilo
nikdar več nazaj! Njeni starši je ne smejo videti nikdar
več. Trpinčijo naj jih muke, polne negotovosti o usodi nji-
hove edinke!«
»Gospodična, zelo si neusmiljena.«
»Tudi drugi so bili neusmiljeni... Preobleči ukradeno
deklico v fanta, prodaj jo na Turškem ali kjerkoli! Ali pa
ji odsekaj roko: pohabljena bo lažje vzbujala milosrčnost
in dobivala vbogajme več kakor vsi drugi!«
»Kakšna pa je ona deklica?«
Salda je videla malo konte so samo enkrat, ko je,
vrnivši se z Dunaja, z bratom Hansom obiskala Blaga-
jeve. Grofa in grofice takrat ni bilo doma. Ko sta vrnila
obisk, pa Salde ni bilo na Frauensteinerjevem gradu.
»Deklici je menda 8 let. Lasje so ji rumeni, oči sinje.
Sicer se pa ne moreš zmotiti: tako lepo oblečenega otro-
ka ni nikjer daleč okoli.«
»čigava pa je in kako ji je ime?«
»čakaj! Imaš kaj svojih otrok?«
»Imam sina in tri hčere.«
»Zakolni se mi pri življenju svoje dece, da me ne
izdaš nikdar!«
»Zaklinjam se!« reče čirikli in položi roko na srce.
»Pa kaj se ti je treba bati? četudi bi te ovadila, saj nihče
ne bi verjel besedam zaničevane ciganke, čigava je torej
ona deklica?«
»Hči grofa Blagaja. Ime ji je Alijana.«
čirikli se zgane in iztegne roke predse, kakor bi se
skušala ubraniti grozeče nevarnosti; visoko se ji dvignejo
poševne obrvi:
»Ni mogoče, ni mogoče, lepa gospodična! Pri tem ti
ne morem pomagati.«
»Zakaj ne?« vikne Salda skoraj jezno.
»Poznam Blagajev grad. Zidovi so močni in visoki.
jarek je globok. In koliko ima grof stražnikov in hlapcev.
In psov je notri, oj, koliko hudih psov!«
»Ugrabiti moraš otroka, kadar pride iz gradu, čuj!
13. junija, to je prvo nedeljo po binkoštih, praznuje stari
grof svoj god. Grajske bo motila obilica povabljenih go-
stov. Kakor vsako leto, bo pogostil grof tudi svoje kme-
te. Pekli bodo jarce pred gradom na travniku blizu gozda
in plesali kolo. Gotovo jih pride gledat tudi varuhinja z
otrokom. Tedaj bi bila najugodnejša priložnost.«
»če pa ne pride iz gradu?«
»Pa počakamo druge priložnosti.«
»Dobro. Recimo, da ugrabimo deklico pri kolu. Grof
pošlje nad nas svoje pse in hlapce — kaj potem?«
»Za pse ti dam strupe in za vas ti pokažem varno
skrivališče, kjer vas ne najde živ krst. Počakaj me tukaj!
Konj mi je na poti. Vrnem se takoj!«
Vzpne se na konja in zdirja po gozdni poti proti
selu. še v hosti dohiti kmeta v dolgi beli srajci in širokih
»bregašah« iz domačega platna in s črnim kriljakom na
glavi. ■
»Drži konja, Martin!«
Seljak sname klobuk, ponižno pozdravi grajsko gospo-
dično in prime konja za uzdo. Salda skoči na tla in vzame
svoj plašč.
»Martin, odvedi mi konja na grad in reci, da pridem
peš domov!« Po teh besedah se obrne in hiti skozi lesovje
k ciganki.
»Pojdi z mano — kako ti je že ime?«
»Čirikli, to pomeni: ptica. Vodiš me v past?«
»Kaj še,« se zasmeje plemkinja. »Pokažem ti zavetje,
da si ne moreš želeti boljšega in varnejšega.«
Urno kreneta skozi gozd proti Kolpi. Od daleč šumi
slap hitre reke. Ozračje je polno vlažne vonjave, ki se
širi ob vodah z bujno obraslimi bregovi. Pod vrbovjem
se lahno ziblje priklenjen čoln. Ko stopita vanj, zbeži obi-
lica plahih ribic iz sence. Salda sname kljuko iz spone,
vrže verigo v čoln in odrine s veslom nekoliko od brega
in vesla po Kolpi navzdol.
22. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
MEHKOBA IN
POMLADNO CVETJE
v novi pomladno-poletni sezoni imajo zelo pomembno vlogo mate-
riali, iz katerih so sešite mehke, valovite in nežne obleke. Takšni ma-
teriali so v naših trgovinah zelo nedostopni in kar precej se bo treba
potruditi, če bomo želele poiskati svilen šifon, crepe de chine, tep žor-
žet ali muslin in modno potiskan bombaž. Kajti Poleg tega, da imajo
te tkanine čisto svoje značilnosti, otip in izgled, je prav v letošnji po-
mladno-poletni sezoni še važnejši njihov tisk. To so nežne cvetice v
šopkih na svetli podlagi, običajno rožnatih barv, potem so majhne,
drobne cvetice, posute po vsej obleki, kot da bi bil cel svež cvetlični
vrt na njej. Zelo moderni so tudi rustikalno potiskani vzorci in pike
vseh vrst. Rožnate, zbledele, vodene, modrikasto-sivo in nežno obarvane
so te cvetice in zelo pogosto je na eni obleki združenih več različnih,
a med seboj skladnih vzorcev
In ko boste izbirale primeren material, vam ne bo težko uresničiti
zamisli kreatorjev: vseh tistih nabranih in valovitih linij, dvojnih kril
in rokavov, volanov; skratka krojev, pri katerih pridejo fine in nežne
tkanine do popolne veljave.
MORJE IN ZDRAVJE
Vprašanje: Zanima me vpliv morja
na zdrav ali bolan organizem. Bralec
M. M.
Odgovarja dr. Milan Bekčič: V nekaj
nadaljevanjih bom obravnaval zdravil-
ni vpliv obmorske klime, predvsem za
tiste, za katere je obmorska klima
sdravilna.	•
Zdravi ljudje si ob morju krepijo
organizem, da bi tako preprečili bolez-
ni v hladnih mesecih, prav tako ob-
morska klima ugodno vpliva na števil-
ne bolezni. Med klimatske spremembe
štejemo ugodno razliko v dnevni tem-
peraturi, intenzivno obsevanje s sonč-
nimi žarki, vetrove, vlažen zrak. Vpli-
vu na organizem se pridružujejo še ne-
kateri drugi faktorji, to so spol, sta-
rost, aklimatizacija. Ne smemo zane-
mariti dejstva, da nekateri težko pre-
našajo klimatske spremembe, drugim
pa koristijo. Visoki in suhi oddajajo v
okolico relativno več toplote m zato
lažje prenašajo vročino kot mraz. Na-
sprotno je pri manjših m debelejših
osebah, ki lažje prenašajo hladnejše
okolje. Posebno pomemben je tudi fi-
zični trening in navajenost na klimat-
ske. vplive.
Znano je, da ima človek potrebne
regulacijske mehanizme, ki se sproži-
jo, nižja zunanja temperatura zviša
osnovni metabolizem, ki se pri ugodni
temperaturi spet zniža, pri hudi vroči-
ni je tudi povečan, srce pa dela ob
večji obremenitvi. Med znojenjem od-
daja telo odvečno toploto, če pa je
^ znojenje pretirano, lahko to povzroči
^neprijetno izgubo vode in soli. Obču-
tek žeje in želja po slani hrani kmalu
vzpostavita ravnotežje.
Enako negativno vpliva . tudi nepre-
vidno in intenzivne izpostavljanje sonč-
nim žarkom, posebno še, če v koži ni
dovolj zaščitnega pigmenta. Navadno
pride do opeklin na koži, znan pa je
tudi šok, ki spremlja obsežnejše opek-
line. Pri šoku pride do zloma vseh
obrambnih naprav v organizmu-, lahko_
pa tudi do smrti. K sreči opekline po
sončenju ne povzročajo usodnih posle-
dic, čeprav so tudi taki primeri znani.
Za naše bralce posredujemo pet za-
povedi romunskih zdravnikov, napisa-
nih na velikih tablah v štirih jezikih
v Mamai ob Črnem morju za vsako-
gar in za vse,, ki so ogroženi na plaži:
1. Pred prvo sončno kopel jo pojdite
na zdravniški pregled!
2. Varujte pred sončarico zlasti otro-
ke!
3.	Ne zadržujte se na plaži med 11.
in 16. uro!
4.	Na plaži imejte glavo pokrito!
5.	Na plaži ne uživajte alkoholnih
pijač in ne lahko pokvarljivih jedi!
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 23
DRUGIČ: VSI NA KOLO ZA ZDRA VO TELO
Zveza za športno rekreacijo Celje
bo tudi letos in to 18. maja, priredila
množično akcijo »vsi na kolo za zdra-
vo telo«. Proga bo v glavnem ista kot
lani in bo dolga približno okoli 30
kiloinetrov. Lani se je te prve mno-
žične akcije, ki je kasneje dobila ve-
liko posnemalcev po Sloveniji, udele-
žilo preko 2500 udeležencev, letos pa
. jih organizator upravičeno pričakuje
več kot 5000.
Vse bo v glavnem isto, kot lani:
startna mesta, proga, čas in podobno.
Vsak udeleženec bo dobil značko pa
kapo in še kaj. Pripravljene bodo tu-
di popravljalnice koles.
Kaj lahko rečemo ob tej ponovit-
vi zanimive akcije, rojene v Celju?
Pripravite kolesa, nabirajte kondi-
cijo in — predvsem — sodelujte!
Še eno dopolnilo: letos je prijav-
nina 5,00 din, da bi krili vsaj del
stroškov te velike in pomembne ak-
cije. Torej, vsi na kolo za zdravo te-
lo! Sicer pa se za podrobne informa-
cije obrnite na referente v svojih de-
lovnih organizacijah ali organizatorja
Zvezo za športno rekreacijo v Celju.
Dobimo se 18. maja! Skupaj pre-
vozimo pot, ki bo nam pomagala do
boljšega počutja!
TV
košarka
KT
Ob 30-letiiici praznovanja osvo-
loditve sovpada tudi rojstvo ko-
jarkarskegra športa v mestu Ce-
^u. Ta atraktivna igra je v 30
(tih tudi v celjski občini zavze-
t izreden razmali, ki se odraža
( množičnosti in kvaliteti. Ob.
em jubileju košarke, ki Ra bo
]KZ dvoma KK Kovinotehna mo-
3la v letošnjem letu tudi pro-
Javili v jesenskem obdobju, smo
»vprašali predsednika kluba tov.
loneta Erjavca o problemih, te-
»vah in perspektivah te športne
pf pri nas.
»Smo ena izmed redkih šport-
lih organizacij c Celju, ki nima
liti kvadratnega metra lastnega
jrisča. Igralci in klub so se v
»otlovini tega športa morali vse-
ej boriti za svoj življenjski ob-
iloj. Kje vse so bila tekmova-
v teh treh desetletjih? Zače-
0 se je s propagandnimi tek-
janii pred železniško postajo v
i-lju, nadaljevalo na celjski Gla-
iji, pa v Mestnem parku, pri
eljski gimnaziji na različnih
;ri.sčih in na Skalni kleti, kjer
mo imeli razsvetljeno igrišče in
t kratek čas na igrišču pri
snovni šoli I. celjske čete.. Ra-
en pri celjski gimnaziji smo
ovsod izgubili možnosti vadbe in
i^topanja! Kliib s tolikšno tra-
licijo in številom igralcev ter
ekmovalnili ekip — pa brez igri-
ca .. . To je paradoks in pro-
ilem štev. 1 celjske košarke, ki
!a bo treba v politiki razvoja
eljske telesne kulture rešiti v
lajkrajšem času. Res je, da na-
e ekipe gostujejo pri vadbi in
eltmovanjih v prostorni telovad-
lici posebne šole ZIU, vendar
noranio za uporabo teh prosto-
rov letno odšteti kar 12 milijo-
nov slaiih dinarjev! <Jra vadbe
je po tanfi 1-1.000 S dinarjev, za
javne tekme za odštejemo po
50.000 S dinarjev. Ob takšnih na-
jemnih odnosih nam zmanjka
sredstev za drugo obvezno izva-
janje klubskega programa.«
»V teku imamo kar pet tek-
movalnih ekip. Priprave vseh so
bile pod vodstvom treh honorar-
tiih in enega profesionalnega tre-
nerja prav dobre. Naša izbrana
članska ekipa je unela velike am-
bicije v SIvL v letošnjem letu.
Žal v prvih tekmah nismo uspe-
li, imeli pa smo tudi dva naj-
težja nasprotnika, bivša člana II.
ZJtL. Ne glede na slab štart ni
še vse izgubljeno. Lahko računa-
mo na visoko uvrstitev članske
ekipe. Omeniti velja, da je v eki-
pi prišlo do velike pomladitve,
saj praktično igrajo od prejšnje-
ga moštva le še štirje igralci..
Igralcem manjkajo izkušnje, ru-
tina, pa tudi kondicija. Poraz
proti Rudarju je bil nepričakovan,
morda pa dobra šola za nadalje-
vanje prvenstva. Ženske smo
vključili v republiško ligo. Tu
prevladujejo dileme — zakaj z
ženskami v vi.šji rang tekmova-
nja? liiitikoni bi odgovoril, da
razen odbojke in kegljanja ni-
mamo ženskega športa v Celju.
Menim, da je tudi ženskam tre-
ba zagotoviti enakoiiravnost v
športni vadbi in nastopanju na-
s]»i'oti nio.škim v naši občini. To
je naša ^ obveza do vseh tistih
predstavnic, ki so se z ljubezni-
jo vključile v košarkarski šport.
Upam, da bodo tudi ženske uspe-
le v republiški ligi s svojo so-
lidno uvrstitvijo. Računam na zla-
to sredino, kar bi bilo za uvod
več kot solidna uvrstitev in na-
grada za izredno marljivost 18
deklet pri treniranju. Imamo od-
lične mladince in pionirje. Mla-
dinci bodo vsekakor pri samem
vrhu v republiki, iše več pa pri-
čakujem od naših pionirjev, ki
so lani v Ljitbijani za las izgu-
bili naslov republiškega prvaka.
Ob v.seni tem pričakujemo Se po-
noven priliv mladih igralcev, saj
je košarka na celjskih šolah in
v ŠŠD poslala izredno privlačna
igra, ki zajema v sistemu vadbe
in tekmovanj na šolah in v ŠŠD
na stotine mladih.«
»Vsekakor so v^ klubu še dru-
gi problemi, še* vnaprej bomo
morah skrbeti za vzgojo in pri-
dobitev trenerskega kadra iz la.st-
nlh vrst, saj sedanje število za-
radi razvitosti te igre ne zado-
šča. Radi bi pomagali k napred-
ku te igre s trenerskim kadrom
tudi v štorah, na Hudinji, v več-
jem številu ŠŠD. Ne zapiramo
se v ozek klubaškl krog ,in last-
ne interese. Smo za širino dela,
ki jo razvijamo na eislili ama-
terskih načelih. Ob takšnem de-
lu pa mijno potrebujemo večje
število amaterskih delavcev za
organe kluba. Naslavljam apel na
vse nekdanje igralce in ljubitelje
košarke, da se vključijo v naše
klubske vrste. Dela imamo ve-
liko. Vsi, ki so nam pripravlje-
ni pomagati, so nam dobrodošli.
Le ob takšnem sodelovanju lah-
ko pričakujemo nadaljnjo uspeš-
no rast in razvoj košarke v celj-
ski- občini.«
Tako je zaključil svojo pripo-
ved predsednik KK Kovinotehna
tov. Tone Erjavec.
K. JUG
VODITA LJUBNO IN ŽALEC
Tekmo\ anje na področju celj-
ke nogometne podzveze je v
Wlnem teku. V I. skupini 15.
je vodeča ekipa Ljubno go-
'ovala ter premag.ila Celulozarja
> 3:0, Ojiekar pa je nepričakova-
>0 doma izgubil z Brežicami.
_ Rezultati I. skupine, 15. kolo:
®Pekar — Brežice 1:2, šoštanj —
»novo 1:1, Boč — Pivovar 4:1,
■«lulozar — L,iHbno 0:3, Straža
■■ Kovinar 3:1 in Papirničar —
Olinip 2:1.
Rezultati II. skupine, 13. kolo:
Žalec — Dolenja vas 6:2, Ponik-
va — Gotovlje 2:4, Polzela — El-
kroj 2:2 in Vransko — Šmarje
2:1. Vodi Žalec 26, Gotovlje in
Vransko 19, Polzela in Poniltva
17, Oplotnica 12, Kozje in Elkroj
10 točk itd.
Rezultati: 11. kolo, mladinska
liga: Rudar — Dravinja 6:1, Kla-
divar — Steklar 2:2, Vojnlk —
Olimp 2:1, .Šmartno — Brežice
20:1 in Žalec — Polzela 1:3.
T. T.\VČ.\R
ŠŠD: MESEC
PRIREDITEV
v okviru praznovanj 30-let-
nice osvoboditve bo letošnji
mesec mladosti — mesec maj
— tudi na celjskem področ-
ju potekal v znamenju šte-
vilnih množičnih telesnovzgoj-
nili ui športnih prireditev in
tekmovanj. Na tisoče mladih
bo v telovadnih nastopih,
akademijah in na tekmova-
njih prikazalo širši javnosti
rezultate svojega večletnega
dela na telesnovzgojnem in
športnem področju.
Po množičnem pohodu mla-
dih iz vseh šol v celjski ob-
čini se bodo v tem mesecu
zvrstile prireditve tudi v kra-
jevnih razmerah v vsej celj-
ski regiji. Polulska šola je
že pri otvoritvi vrtca s šte-
vilnimi telovadnimi sestava-
mi prikazala, kaj se lahko do-
seže ob smotrni telesni vzgo-
ji žc s pionirji in pionirkami
na nižji stopnji razrednega
pouka. Zato za.služijo priza-
devni prosvetni delavci na po-
lulski šoli vse priznanje! Hu-
dlnjska šola se je s telovad-
no aiiademijo predstavila v
Mestnem gledališču, kjer so
bili jedro programa folklorni
plesi jugoslovanskih narodov.
Resnično prireditev s svoje-
vrstnim užitkom! V žalski ob-
čini pripravljajo centralno
prireditev vse šolske mladine
16. maja na štiidioim v Žalcu
z množičnim telova^no-šport-
nim nastopssm. Svoj kvalitet-
ni telovadni nastop priprav-
lja tudi osnovna šola Biba
Ročk v Šoštanju. Tudi Celja-
ni pripravljajo v prvih dneh
junija (šole in športne orga-
nizacije) telovadno-športni na-
stop v Mestnem parku. Teh
prireditev bo vsekakor še v
drugih občinah in šolah.
Od množičnih športnih tek-
movanj pa velja vsekakor od-
dvojiti še izvedbo občinskih
in področnih prvenstev za
Osnovne in srednje šole v at-
letiki in plavanju, za osnov-
ne šole pa še v rokometu,
atletiki in nogometu. Tu je
še akcija »iščemo najhitrejše-
ga pionirja in pionirko«. Ve-
lenje pa bo prizorišče letoš-
njih sklepnih republiških tek-
movanj šolskih športnih dru-
štev v nogometu in odbojki
za srednje in osnovne šole.
Več 100 mladih se bo 24. in
25. maja zbralo v Velenju
iz vseh področij Slovenije v
borbah za naslove" republiških
šolskih prvakov v odbo.iki in
nogometu.
K. J.
Nad Okrešljem sta v ju-
žni steni Mrzle gore Vodi-
šek Rafko in Tone Planin-
šek izvedla drugo ponovi-
tev direktne smeri V +.
Vsa severna in vzhodna
ostenja so še v polnem
snegu, največjo nevarnost
za plezalce predstavlja vod-
ni led, padajoče kamenje
in iK)lne snežne strehe na
grebenih in vrhovih. Drugi
člani so opravili s tečaj-
niki plezalne šole vzpon
skozi Hudi prask v Mrzli
gori in skozi Turški žleb
na Turško goro in Rinke.
To je bil že tretji letošnji
tečaj v okviru plezalne šo-
le.
Člani alpinističnega od-
seka Celje so izkoristili
praznične dni za plezalne
vzpone v Paklenici, nad
Okrešljem in na Korošici.
Člana Čanžek Prane in
Mesarec Srečko sta pleza-
la v Anic Kuku (Pakle-
nica) in sicer 26. 4. smer
Karobare V. -t-, 28. 4. Lju-
bljansko smer V-VI, 29. 4.
Mosor-aško V -t- in 30. 4.
Tržiško smer v Anič Ku-
ku VI-Al ter izvedla s tem
drugo ponovitev smeri.
Vsem plezalcem pod Anič
Kukom je sicer vreme slu-
žilo vse dni, pihala je
samo izredno močna bur-
ja. Pod steno je stalo v
teh dneh približno 40 šo-
torov.
Vodišek Rafko in Grač-
ner Brane sta ponovila
desno smer v Dedcu. V
steni je še precej ledu,
tako, da sta morala zara-
di nevarnosti ledenih ok-
ruškov opustiti vzpon pre-
ko Belega raza v Dedcu.
Snežne razmere na Koro-
šici so za smučarske ture
že dokaj ugodne, nevarna
pa so še vedno prečenja
pobočij na južnih straneh.
Ker so letos vsa pK>bočja
od Velikega vrha do Vr-
šičev globoko zasnežena,
opK)zarjamo smučarje, da
gredo na smučarske
ture samo v lepem vre-
menu, ker je ta razgibani
svet nad Korošico v me-
gli ali snežnem metežu
orientacijsko izredno zah-
teven.
Pred prazniki so člani
in pripravniki celjskega
odseka pomagali usposobi-
ti tovorno žičnico na Ok-
rešelj, ki je bila z motor-
jem vred pokopana pod
tri metre debehm snegom.
Delovne akcije se je ude-
ležilo 15 članov odseka.
Opozarjamo smučarji, ki
so namenjeni na Okrešelj,
da se izogibajo popoldan-
ski smuki, predvsem na
snežiščih pM Križem in
Turško goro, kjer še ved-
no obstaja možnost pla-
zov in odlomkov snežnih
streh. Prav tako je še iz-
redno nevaren in tvegan
vzpon z Okrešlja na Kam-
niško sedlo, ker Brana še
ni rekla svoje zadnje be-
sede. Cesta do slapa je
prevozna, vzpon na Okre-
šelj brez nevarnosti. Pla-
ninski dom na Okrešlju je
redno oskrbovan. CIC
streljanje
ZMAGI VELENJA
Na prvenstvu Slovenije v
Ljubljani za pionirke, pionir-
je, mladinke in mladince .z
zračno puško serijske izde-
lave, so nas mlade strelke
in strelci celjske regije po-
novno prijetno presenetili.
Na' prvenstvu je nastopilo
več kot 300 mladih strelcev.
Pri mladincih je zmagala
SD »MR02« Velenje v posta-
vi Robi Borovnik 361, Rudi
Ramšak 356 in Jože Detel-
bah 349 krogov. Pri pionir-
kah se je ponovno izkazala
SD »MROŽ« iz Velenja, ki
je postavila nov ekipni slo-
venski rekord. Ekipo so se-
stavljale: Martina Trinkavs
167, Ruža Jurovič 162 in
Mojca Ramšak s 161 krogi.
S temi rezulati so tudi os-
vojile prva tri mesta med
posameznicami. Za svoj us-
peh se imajo zahvaliti v prvi
vrsti Hinku Bola, ki je ve-
lik entuziast pri razvoju
strelskega šiporta. V razgovo-
ru z njim pa smo izvedeli,
da v Velenju s strani odgo-
vornih forumov ni razumeva-
nja za še hitrejši razvoj te-'
ga pomembnega športa. Na-
mreč še sedaj nimajo ma-
lokalibrskega "strelišča, ču-
dimo se takšni politiki, saj
nam je znano, da v Velenju
ni problem za druge športne
objekte pa če ravno gre za
takšne "športe, ki po uspe-
hih daleč zaostajajo za
strelci.
Tudi mladi celjski strelci
so nas na republiškem pr-
venstvu več kot ugodno pre-
senetili. Ekipa pionirk SD
»Celje« je izpolnila normo
za prvenstvo Jugoslavije, ki
bo 24. in 25. maja v Beogra-
du. EkipK) so sestavljale:
Alenka Jager 152. Tanja
Tratnik 148 in Tatjana Johan
129 krogov. Normo pa sta
dosegla tudi celjska pionir-
ja Mirko Jevnišek SD »Ce-
lje« 160 in Branko Malec
SD »Kovinar« 160 krogov.
Glede na to, da so s stre-
ljanjem v gla\Tiem začeli še-
le pred .dvema rrtesecema je
uvrstitev pionirk na 4. me-
sto med ekipami res raz-
veseljiva pa tudi pionirji so
se dobro izkazali.
TONE JAGER
žalec
KLUB ŠPORTNIH PSOV
z vajo, spoznavanje psov med seboj, je kar dosti te7.av. Sicer pa:
»Vsak začetek je težak«.
Že dalj časa so kinologi v žal-
ski občini čutili potrebo za na-
črtno vzrejo rodovniških psov, ki
bi bila organizirana in pod skrb-
nim nadzorstvom. Zato se je ne-
kaj občanov združilo v iniclativiu
odbor za ustanovitev kluba za
vzrejo športnih in službenih psov
v Žalcu. Že iz ankete, ki so jo
razposlali med lastnike psov, je
bilo razvidno, da je bil iniciativ-
ni odbor pravilnega mnenja, saj
je kar 60 anketirancev bilo za
ustanovitev kluba v Žalcu. Tako
je bil klub ustanovljen na usta-
novnem občnem zboru dne 16. ja-
nuarja 1975. Med povabljenimi jc
bil tedaj tudi član zveze klubov
in mednarodni kinološki sodnik
Vlado Gerbec, ki je izrazil zado-
voljstvo v imenu aveze klubov
Slovenije, da se tudi na tem ob-
močju ustanavlja kinološki .klub.
Na ustanovnem zboru je bil za
predsednika kluba izvoljen Er-
nest Ramšak, ki je že takrat iz-
razil željo, da bi vsi člani, ki
bodo izvoljeni v upravni odbor,
pomagali vsak po svojih močeh,
da novo ustanovljeni klub zaživi
in da se na zunaj vidi njegovo
delovanje.
17-članski LO si je že na svoji
prvi seji zadat precej nalog za
leto 1975. Najti je bilo treba
prostor, kjer bi imel klub pi-
sarno in kjer bi se lahko člani
vsaj enkrat tedensko sestajali.
Najvažnejša naloga kluba pa bi
bila Se letos izpeljati šolo za
pse. Treba je bilo dobiti tudi
materialno in finančno pomoč od
delovnih organizacij, saj je za
začetne nabave raznih pripomoč-
kov za šolo in sam inventar v
klubu bila članarina premajhna.
Med prvimi, ki so izkazali klubu
pomoč jc bila TOZD MINERVA
Žalec, JUTEKS in Z.\RJ.A Žalec,
G.\R.\NT Polzela, pa tudi Skup-
ščina občine Žalec je pripomogla,
da so si klubski prostor zasilno
že uredili. Za vso to pomoč so
člani kluba izredno hvaležni in
se vsem, ki so finančno ali ma-
terialno že pomogali, iskreno za-
hval u.je jo.
Miiogim bralcem našega članka
gotovo ne bo znana dejavnost
takšne organizaci.je, kot ,ie novo
ustanovljeni žalski klub. Zato naj
na kratko pojasnimo delovan.je v
okviru klui>a. Že iz samega na-
slova je razvidno, da sp klub
oziroma njegovi člani bavljo z
vzrejo in šolanjem rodovniških
ŠPORTNIH in SLUŽBEfJIH psov.
Klub združuje lastnike rodovni-
ških in nerodovniških psov vseh
pasem. S tem imajo tudi lastniki
nerodovniških psov možnost šo-
lati svojega psa. Klub ima last-
nega vzrejnega referenta, ki je
tudi predstavnik kluba pri stro-
kovnean svetu Zveze klubov Slo-
venije. To delo opravlja že znan
kinolog in mednarodni sodnik
Bruno Končan. Klub ,je pred
kratkim začel tudi s . šolanjem
psov. Prijavljenih je sicer bilo
veliko več, kot pa jih sedaj šolo
redno obiskuje. Kar prijetno je
videti kar dolgo vrsto vodnikov,
ko s psom ob strani hodijo po
vežbališču in ukazujejo razni po-
velja. Za sedaj jih njihovi štiri-
nožni prijatelji ubogajo šele na
drugi ali tretji ukaz, toda z
vztrajnim treningom in trdim de-
lom bodo niiiogi od njih še letos
opravljali prve izpite. Tako se
v šoli spoznavajo vodniki in se
spoznavajo tudi psi. Sovraštva nI
med njimi, ker jih tako vzgajajo
vodniki in tako šolani psi bodo
nekoč človeku koristni. NjčkoH-
kokrat je že pes izsledil zločin-
ca. na.šel izgubljenega otroka, re-
šil ponesrečenca v plazu, snegu
ali kamenju. Ker ima pes veliko
bolj razvit voh kot človek, je
v tej smeri Izšolan pes lahko ze-
lo koristen človeku.
Za sedaj se Žalčani le trudijo,
da hi vzgojili tako koristne p.se,
morda pa bo nekoč prilika, ko
bo prav v tej šoli izšolan pes po-
magal človekn. Dovolj je že, da
ti -psi ne bodo občanom nevarni
in bodo ubogali na ukaz svojega
prijatelja — človeka.
Da bi se klub afirmiral in s
svojim delom opozoril na,se. je
zveza klubov Slovcni.je poverila
žalskemu klubu organizaci.jo in
izvedbo prvega metlkliibskega sre-
čania šolanih i>sov Slovenije. Pri-
reditev bo v neileljo, 8. juni.ja
1975 in bo trajala ves dan. Ta-
krat se bodo pomerili med se-
boj šolani psi v spretnostih iz
mednarodnega programa za šola-
ne pse. To naj bi bila že pred-
priprava na jubilejno mednarod-
no srečanje, ki Tio letos v Ma-
riboru. Za to prvo niedklubsko
,srečan.|e bo izdana spominska
značka, ki bo gotovo zanimiva
za zbiralce značk.
JANKO MEL.\NŠEK
24. stran — NOVI TEDN«
St. 18 — 8. maj
Verjetno ni Celjana ali
pa okoličana, zlasti pa ne
obrtnika tapetniške ali čev-
ljarske stroke, ki bi ne
poznal nekdanjo Konuso-
vo trgovino na Trgu V.
kongresa v Celju.
V zadnjih mesecih se je
trgovina preselila v druge
prostore, v stari in dotra-
jani hiši na Trgu V. kon-
gresa pa so pričeli z adap-
tacijo in renovacijo pro-
storov. Današnja stavba
ima bogato stavbno zgodo-
vino in hrani v svoji no-
tranjosti pomnike svojih
' dni. Ob sedanji renovaciji
so jih zakrili in nastali so
izredno lepi prostori, ki
bodo za javnost odprti v
tem mesecu. Majniku.
Če pogledamo samo v
bližnjo preteklost, vidimo,
da se je v teh prostorih
zvrstilo veliko trgovskih
podjetij. Pred vojno so
imeli v rokah trgovino pri-
vatniki, ob osvoboditvi
1964. leta pa se je trgovsko
podjetje Usnje združilo z
industrijskim, kombinatom
Konus iz Slpvenskih Ko-
njic. Namen združitve je
bil jasen — združiti proiz-
vodnjo s trgovino.
ena izmed
18 tozdov
Danes je temeljna orga-
nizacija BLAGOVNA HI-
ŠA ena izmed 18 temelj-
nih organizacij kombinata
Konus, posluje pa v ok-
viru združenega dela in
skupnosti trgovske mreže
s skupnim vlaganjem in
skupnimi investicijami.
Kolektiv Blagovne hiše
zaposluje danes 32 člahov
in ima lasten delavski
svet ter ostale organe sa-
moupravljanja in delavske
kontrole. S celotnim Ko-
nusovim kolektivom pra-
znujejo letos 25-letniQ0 sa-
moupravljanja v kombi-
natu Konus. Zaposleni de-
lavci v Blagovni hiši v Ce-
lju so o vseh doganjih v
lastnem podjetju dobro
obveščeni, čeprav so dislo-
cirani v Celju. Za to po-
skrbi njihov Interni časo-
pis Konus, ki sproti obve-
šča delavce o tekoči pro-
blematiki podjetja.
kakšna hiša
bo to?
že zunanja obleka, v ka-
tero so oblekli novo bla-
govno hišo, kaže, da je
tudi notranjost lepša. Le
kaj so napravili iz tistih
pustih prodajaln, nas je
mučilo, ko smo zvedeli, da
»hišo« preurejajo?
V novi Blagovni hiši
kombinata Konus v Celju
so stare prostore zelo
smotrno opremili in jih
razdelili tako, da bodo
imeli v njih prodajo na ve-
liko Za proizvodne orga-
nizacije brez prometnega
davka.
Tu sta našla prostor dva
oddelka. Prvi je oddelek
kjer bodo prodajali za-
ščitna sredstva za varstvo
pri delu. Naprodaj bodo
tu Konusovi izdelki ter tu-
di izdelki Konusovih do-
baviteljev.
Drugi oddelek je name-
njen prodaji na veliko za
Industrijo in obrt.. Tu bo-
do kupovala predvsem
obrtniška podjetja, saj
bodo imeli pestro izbiro
raznovrstnega usnja, ko-
term, plastiko, jermenje
ter ostale izdelke kombi-
nata proizvodnih organiza-
cij.
Predvsem moramo pri
obeh oddelkih poudariti,
da bo tu prodajala za
proizvodnjo.
maloprodaja
Kolektiv Blagovne hiše
kombinata Konus v Celju
se je za sistem malopro-
daje odločil tako, da bodo
prodajali v treh oddelkih.
V prvem oddelku bodo
prodajali usnjeno in krz-
neno konfekcijo, ki jo iz-
delujejo v Konusovih ob-
ratih. V tem oddelku, ki
bo čisto majčkeno urejen
po »butično«, boste lahko
kupili tudi odlične copa-
te, ki jih izdelujejo v Ko-
nusovem obratu v Ločah
pri Slovenskih Konjicah.
In ker iz majhnih stvari
preidemo na velike, po-
vejmo, da se bodo tudi do-
bili tudi krzneni plašči,
sešiti iz domačih in uvo-
ženih kož.	"
V	drugem oddelku ma-
loprodaje, ki bo namenjen
predvsem obrtnikom, se
bo dobilo raznovrstno us-
nje, spodnje in zgornje,
seveda, z dopolnilnim
asortimanom.
V	tretjem oddelku bodo
prodajali talne obloge, KO-
SON, ki jih izdelujejo sa-
mi, z dOFk>lnilnim asorti-
manom dekorativnih tka-
nin. Barvna paleta letoš-
njega kosona je izredno
pestra. In da bo izbira tal-
nih oblog možna na enem
mestu, bodo kosonu do-
dali še izbiro drugih tal-
nih oblog,«ki pa jih ne
izdelujejo v lastni proiz-
vodnji. Ravno tako «ami-
sel imajo z dekorativnimi
tkaninami, ki jih bodo
imeM naprodaj zato, da
bo paleta barv pri izbiri
možna in tudi pestra. Ve-
lika bo predvsem izbira
pohištvenega blaga, ki ga
bodo imeli moderno raz-
stavljenega v kolutih. Iz-
bira tako resnično ne bo
težavna, in ker je tudi pro-
stor izredno umirjen, bo
nakupovanje v novi BLA-
GOVNI HIŠI v Celju pra-
vi užitek. Prostori so enot-
no ubrani v zeleni barvi
in predstavljajo tip opre-
me, ki ga je industrijski
kombinat Konus osvojil že
tudi v drugih svojih pro-
dajalnah. V tistih, ki^ jih
že ima in v tistih, ki jih
bo še'odprl.
Za Celjane bo nova BLA-
GOVNA HIŠA Konusa v
Celju velika pridobitev,
saj ni bilo lokala, kjer bi
lahko z užitkom izbirali
med usnjenimi in krzne-
nimi oblačili, zraven pa se
še poslužili drobnarij, ki
jih potrebuje čevljar, ta-
petnik in dekorater.
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 25
26. stran — NOVI TEDNIK
Št. 18 — 8. maj 197S
§T. 18 — 8. maj 1975
NOVI TEDNIK — stran 27
NASA
PARADNA
DEKLETA
Jutn, na dan zimage, bodo tlak Biilevarja revolucije, plo-
ščad pred skuiJščino in Teraaije v cvetočem Beogradu
stresaU čvrsti koraki udeležencev revolucije in NOV, da-
našnji in jutriišnji branilci naše svobodne rasti. Poleg vseh
rodov JLA in ostalih oborožeruli enot bodo našo udarno
obrambno moč predstavili tudi prii>adniki enot SIjO. Z
našega območja je odšlo pred tednoma v Beograd tuda
petdeset pripadnikov teritorUane obrambe, med temi tudi
desetina deklet — prostovoljk. Nekaj smo jih ujeli v ob-
jektiv pred odhodom iz Celja in še židajne volje povrhu.
VSE V STILU
Predpraznično krpanje v Laškem. Kaj? Cesta od zdra-
vilišča do pokopališča. Asfaltna prevleka narejena v
letu kvalitete 1974, popravljana in krpana v letu var-
čevanja 1975. Zakaj? Eh, zakaj neki?!
FX)TO: j. KRAŠOVEC
V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (20)
V TOVARNI SANJ
Hortense. Powdermaker
Je napisala študijo Hol-
lywood, tovarna sanj. žal
ali k sreči v tej tovarni
ne delajo žepnih ur, tem-
več filme, ki burijo našo
domišljijo in sanje, dra-
žijo čustva, nas istoveti-
jo z junaki na platnu in
nam odgrinjajo svet že-
lja. Večinoma blišč ne-
uresničljivih želja. Pilm
je dvojni goljuf — ne ka-
že nam dogajanj za plat-
nom in odpira nam nere-
alni svet hotenega, sanj-
skega na najbolj prefri-
gan način. Nekdo je ja-
snovidno zapisal, da nam
je kino kraj, kjer se iz-
polni družbena romanti-
ka, ki je življenje ndkofi
ne izpolni ...
Videti blišč in domisli-
ti bedo Hollywooda ni
bilo preprosto tistega so-
botnega jutra 23. novem-
bra, ko smo prUeteh v
Los Angeles. Nekateri so
zavzeli postelje. Bilo pa
nas je nekaj, bi se nismo
mogU upreti hladnemu,
svežemu in sončnemu je-
senskemu jutru. Sprehod
po skorajda praznih, si-
vih, nečistih pločnikih
Los Angelesa je glasno
naznanil prvo dejanje
drame srečanja s film-
skim mestom pod holly-
vvoodskimi griči.
Kot da bi nekaj zave-
kalo v tesnobnost umiš-
ljenega blišča in neskrlv-
Ijene podobe življenja ...
Zapisal sem že, kako
je Los Angeles skupek
več »manjših« mest.
Downtown, center mesta,
se košati z bančnimi in
trgovskimi poslopji. Pu-
ste sobotne ulice pa niso
obljubljale velemestnega
nemira. In res ga ni bi-
lo. Ne zjutraj in ne zve-
čer, ko smo se odpravili
iskat kino, kjer naj bi
vrteli Izganjalca hudiča.
Tu in tam naju je s pri-
jateljem pozdravil rado-
.veden pogled. Ulice sva
prečkala, ne da bi se kaj
prida ozirala na semafo-
re. Izguba časa, kajti ob
devetih dopoldne ni bilo
prometnega direndaja. Iz-
pit obraz črnskega dekle-
ta je nemo govoril o na-
porni ljubezenski noči.
Prazna parkirišča so tu-
di samevala. Mesto se še
ni zbudilo. In osamljeni
obiskovalci v posebnih
majhnih trgovinicah s po-
menljivo oznako — samo
za starejše — so še z ne-
obritimi obrazi in zani-
krnostjo neprostovoljno
pritrjevali mračnemu vti-
su, kako to mesto še ni
umito .. ,
Kako tudi sonce ni
opralo nočne bede.
Edino prijetnost jutra-
njega sprenoda nam je
zrežiral elegantni proda
jalec v lični trgovini us-
njene galanterije, ko sva
se že vračala proti ho-
telu.
»Rada bd kovček!«
»Izvolite. Poglejte!«
Izbira ni bila slaba. Od-
ločitev pa nelahka. Kajti
naša prtljaga v boeingu
707 je doživljala prvoraz-
redno tragedijo brezsrč-
nosti. Spomnil sem se
onih šolskih nalog — tor-
bica pripoveduje in po-
dobnih, pa sem se kislo
nasmehnil, ko sem pc«ni-
slil, kakšno krvavo zgod-
bo bi napisali kosi naše
prtljage s ix>ti okoli sve-
ta. Kaj vsega niso počeli
letališki uslužbenci s kov-
čki in torbami.
Zato je prijatelj potre-
boval kovček. Pozneje
smo zvedeli, da ni bil
edini. Da se lahko tudi v
Ameriki »gliha« pri naku-
pih, nama je namignil
sam prodajalec. Ampak
kupčija ni bila važna. Po-
vprašal naju je, od kod
sva. Prijazen pogled je
sprejel odgovor: iz Jugo-
slavije.
še več. Svetoval nama
je, naj greva v San Pedro.
Da je tam velika kolonija
jugoslovanskih rojakov,
okrog 30.000 da jih je in
da so fejst ljudje, ti Ju-
goslovani. Predstavnik
JAT v Los Angelesu, Sr-
boljub Ilič, mi je prihod-
nji dan potrdil njegovo
oceno. Ne le to. Pozani-
mal sem se za družbena
položaj naših izseljencev
v ameriškem poslovnem
svetu. Tudi v Los Ange-
lesu živi nekaj rojakov,
ki so skočili visoko na
klinih družbene uspeš-
nosti.
Ob takih novicah je člo-
veku toplo pri srcu. še
posebej, če domačin že
z obrazom izrazi naklo-
njenost tujcu zaradi do-
brega mnenja o rojakih.
A ta razvedrilm dogo-
dek z jutranjega spreho-
da ni raztopil gmote ne-
lagodnih vtisov o Los An-
gelesu ...
Popoldne smo se z av-
tobusi odpeljali v Holly-
wood. Kakšna .spremem-
ba!
Hollywood, filmsko me-
sto, tovarna sanj, ni zna-
menit le zaradi filmskih
študijev. Vsakemu turistu
pokažejo vsaj dve zna-
menitosti — Grauman's
Chinese Theatre ali pre-
prosto — Kitajsko gleda-
lišče, kjer pripravijo z
vsem razkošjem in spek-
takulamim bliščem sve-
tovne premiere filmskih
del, in res prekrasen Bu-
lovar Sunset. To je ulica
skozi najlepši del filmske-
ga mesta — z bori, shopi,
z restavracijo, ki jo ima
v lasti Dean Martin, s
čudovitimi hišafni film-
skih zvezd, z urejenimi
parki — torej z vsem,
kar zmoreta denar, slava
in samovšečnost z neči-
mrnostjo. Ali bi si naj
človek zaželel zunanjo
uglajenost in blesk holly-
woodske navidezne sreče?
Ali ni v vsej panorami
videne sanjske všečnosti
vendar preveč neresnične
filmske romantike in le
za makovo zrno človeške
sreče?
In takrat, ko smo si
pred Kitajskim gledali-
ščem z zvedavostjo na
pločniku ogledovah odti-
se nog, prstov, ust in
podpise slavnih zvezd,
zvezdic in zvezdnikov, me
je skoraj posilil smeh za-
radi idolomanije, ki smo
jo zakrivili mi, občinstvo.
Love to you — Ali. Pod-
pis — Shirley Temple. V
enem izmed cementnili
kvadratov na tleh pred
gledališčem. Solo per
sempre. Sophia Loren.
Ali — Marilyn Monroe.
Igralec Ru«el pa je iz
svojega kvadrata v nje-
nega zapisal — Imam naj-
rajši plavolaske... Le ko-
mu je namenjena vaša
ljubezen, Shirley? Kdo
so to — vsi? Kamorkoli
sem se obrnil na holly-
vvoodskih ulicah, na vsa-
kem koraku se je zare-
žal vame kult zvezdniš-
tva.
Reklamni pano za film
Mož iz klana — Richard
Burton in Lee Marvin.
Dva, ki vlečeta. Brez va-
jeti.
Lahko vidite mesto, kjer
so snemali The Hello
Dolly (20 th Cent.ury Pox
Studi os).
Lahko vidite blago, do-
brodušno, sanjsko sliko
življenja, ki jo je zmala-
la vešča roka komercial-
no sposobnega »biznis-
mena«. Slika, ki skriva
srce. Tovarna sanj, ki za-
vestno zmerja resničnost,
da bi z barvito nalepko
drugačne lepote gledalca
zvabi jala v neresnični
svet. Da mu nekaj nado-
mesti. Ali pa, da mu ne-
kaj da. Na bojnem polju
z mnogokrat zlagano vse-
bino filmskega prikazova-
nja življenja se ne p>otru-
dimo dovolj, da bi poru-
šili kitajski zid njegove
mavričnosti in ga pre-
mer j ali ■ z razumne odda-
ljenosti. Ne le z očmi in
s premehkim srcem.
Kako drugače se pred-
stavi nastanek in trik. go-
ljufivost filmske govori-
ce po ogledu Universal
Studios. To je bilo po
Disneylandu drugo veliko
doživetje Los Angelesa.
Obiskah smo. pravijo, na
svetu največje študije.
Pri vhodu nas je po-
zdravil Frankenstein. Naj-
brž eden izmed pvozablje-
nih igralcev, ki mora vsak
dan, z masko na obrazu
in s frankensteinovsko
grozo že na začetku pri-.
čarati v obiskovalcih ma-
gično moč filma.
Koliko groze v ženskih
očeh. ko jiih je prestrašil
maskirani Frankenstein!
Nato pa so nam poka-
zali (oho, tudi avto, Id
ga vozi Telly Savallas),
kako pripravijo preprič-
ljiv dež. Nevihto. Popla-
vo. Zakaj pa so okna teh
kavbojskih hiš tako majh-
na, smo vprašali. Zato,
da kavboj ci »zrase jo«!
Optična prevara! ALi se
spomnite kakšnega pusto-
lovskega filma ali iridija-
narice, v kateri smo z
grozo opazovali slap skal,
ki so mendrale ljudi ...
Te skale so skorajda ubi-
le tudi nas... pa ni bilo
nič hudega, ker so to »go-
baste« skale . .. Saj po-
znate gobe brisanje
šolskih tabel, ali ne?
Nikoli mi ni šlo v ra-
čim,^ kako je Charlton
Heston filmsko razpolo-
vil morje v Dvanajstih
božjih zapovedih. Tehnič-
no nadvse preprosto. S
posebnim mehanizmom in
zapornicami zajezijo 'vo-
do in ustvarijo pri gle-
dalcu trenutni vtis o raz-
maknitvi morske vode —
tako smo se mi zapeljali
čez morje po mostu, ki
se je nenadoma dvignil
iz vode. AU veste, kje so
snemali večino filma Le-
tališče? V studiu, v leta-
lu, ki ga danes kažejo tu-
ristom ...
Tehnika! Spretnost! Mon-
taža! Um!
Sredi filmskih študijev
družbe Universal imate
do nadrobnosti postavlje-
no newyor.ško ulico, ki jo
potrebujejo za prihodnji
film ... Videz resničnosti.
Ali boš ali ne boš ver-
jel v tovarno sanj? Sleci
s filma njegov zadnji
plašč odmaknjenost]!, ne-
znanega, vzvišenega. Film-
ska umetnost je vendar-
le bolj industrija kot
umetnost. In bolj ko boš
to uvidel, bolj predimo
boš lahko sprejemal film-
sko govorico, filmsko
zgodbo, filmsko misel. In
boš znal ločevati lažni
blišč od resničnega življe-
nja, ki ga živiš.
Saj res, ali nisem že
na začetku zapisal, da je
bilo sobotno jutro v Los
Angelesu povsem drugač-
no kot popoldne v Holly-
woodiI? Seveda — toda
Los Angeles je mesto, ki
ži-vi. kakor pač živi,
Hollywood pa je tovarna
sanj.
V tem pa je razlika,
velika kot grmada resnič-
nosti našega življenja.
PIŠE JOŽE
VOLFAND
NOVI TEDNIK -r Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjit^
Sentjui. Šmarje pn Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma in oglasi: T"]
V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand tehničm urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milan Boži'
Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar Damjana staniejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenj^
Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posame^
številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna :J7 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - ''
lel. uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi m naročnme 22-800_^