ILETEoESSEEE MAREC 1983 - št. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 1223514 LETO XXIV Letni sestanek našega sindikata Osnovne organizacije sindikata še niso zaživele »Zavedam se, da vseh nalog, ki smo si jih naložili nismo v celoti uresničili, bodisi zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov, zato pa moramo v bodoče še z večjo zainteresiranostjo doseči čim več, predvsem na področju socialnega varstva... Nekatere osnovne organizacije niso tako zaživele, kot bi morale, vendar je pred nami še polovica mandata in še je čas, da s svojim delom opravičijo izkazano zaupanje« je na začetku svojega poročila na letnem članskem sestanku sindikata, ki je bil v četrtek, 24. 2.1983 ob 19. uri v naši menzi, povedal predsednik konference sindikata, Anton Požek. Še pred tem je pozdravil vse prisotne — zbralo se je presenetljivo malo članov — in gosta, predsednika občinskega sveta ZSS — Francija Kajbo. V nadaljevanju poročila se je dotaknil gospodarske situacije, ki se kaj lahko še zaostri. »S sedanjimi ustvarjenimi rezultati smo lahko zadovoljni, pričakovati pa moramo, da se bo gospodarska situacija še zaostrila. V ta namen imamo izdelan načrt, kako gospodariti v zaostre- nih gospodarskih pogojih. Važno vlogo o sprotnem obveščanju ljudi o teh stvareh bo moral prevzeti sindikat. Realno lahko pričakujemo padec življenjskega standarda in le s temeljitim informiranjem bo mogoče preprečiti morebitno nezadovoljstvo delovnih ljudi«. Govoril je še o problematiki zaposlovanja delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, o pomembnosti varstva pri delu, o potrebi izboljšanja delovnih pogojev ob tem, da nočnega dela žena še ne bo mogoče odpraviti, o različnih možnostih letovanja in rekreacije za naše delavce, o stanovanjskih problemih, o nagrajevanju itn. Nazadnje se je, v svojem poročilu, dotaknil še medsebojnih odnosov naših sodelavcev. Omenil je, da prihaja do podcenjevanja delovnih nalog sodelavcev, zlasti režijskih. Pri tem je poudaril: »Vsi vemo, da je prvo in glavno delo v proizvodnji, vendar so za nemoteno delo potrebne tudi vse ostale, spremljajoče službe. Pomembna so vsa dela od nakupa surovin do prodaje končnih izdelkov. Ne ščitimo nedela in pozdravljamo vsako utemeljeno informacijo o neizvrševanju delovnih nalog — tako proizvodnih kot režijskih delavcev.« Po predsednikovem poročilu, poročilu blagajničarke, nadzornega odbora in sprejetju finančnega načrta za letos, je delovni predsednik, Marjan Sonc odprl razpravo. Prvi se je javil predsednik obč. sind. sveta, Franci Kajba. Najprej nas je opozoril, da pogreša delovni načrt za letos. Ta naj vsebuje zlasti uresničevanje nalog 10. kongresa ZSS, delo naj usklajujemo z drugimi delovnimi organizacijami in z občinskim sindikalnim svetom, plani naj vsebujejo vse naloge uresničevanja dela in po vloženem delu naj se deli tudi osebni dohodek. Pri zaključnih računih bi morali obravnavati tudi sredstva SIS, kar pa ni bilo mogoče, ker ni bilo na voljo potrebnih podatkov. (Nadaljevanje na 2. strani) C x V TEJ ŠTEVILKI — Pristop k izdelavi razvida del in nalog — na 3. strani — Kdaj naj bi pričeli z delom po 27. marcu, ko bomo premaknili uro za eno uro naprej? Po novem bo že ob petih ura šest! — Na 3. strani. — Na 4. strani objavljamo razpored prostorov v prenovljeni upravni zgradbi. — O izgubi občinske zdravstvene skupnosti — na 5. strani. — Bolniški stalež, na 5. in 6. strani. — Kakšne obveznosti plačujemo iz dohodka in kakšne prispevke iz osebnega dohodka? — Na 7. strani. — Tudi ženske k vojakom! — Na 7. strani. — Prijavnica za letovanje na veliki planini — . na 8. strani. Letnega sestanka našega sindikata se je udeležilo res majhno število članov. Kljub temu je uspešno potekal, pogrešali pa smo razprave članic sindikata iz proizvodnih osnovnih organizacij. LETNI SESTANEK NAŠEGA SINDIKATA (Nadaljevanje s 1. strani) V zvezi z medsebojnimi odnosi pa je poudaril, da bi se morali delavci več osla-njati na svojo osnovno organizacijo, dogaja se namreč da prihaja vse preveč pobud in tudi pritožb na višje forume. Vmes je veliko zadev, ki bi jih lahko rešili doma. Sindikat ščiti delavce, vendar včasih delavci pozabijo na svoje dolžnosti in vidijo samo pravice. Na razpravo tov. Kajbe se je s pojasnilom v zvezi z zaposlovanjem oglasila Vera Bric. »Že tov. Kajba je kritično ocenil sprejem oziroma postopek sprejema samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Litija. Menim, da gre pri sprejemu tega tako pomembnega samoupravnega sporazuma za celo občino, za veliko nezainteresiranost večine delovnih organizacij in drugih institucij v občini, čeprav je šlo za sporazumevanje zelo pomembne stvari, kot je zaposlovanje pripravnikov. V prvi fazi obravnave je odbor za delovna razmerja Predilnice Litija posredoval pripombe na osnutek sporazuma na strokovno službo skupnosti za zaposlovanje. Le mesec po tem smo prejeli z vabilom in gradivom za sejo skupščine isti osnutek sporazuma, brez obrazloženih pripomb, ki naj bi se izoblikovale v predhodni fazi obravnave s tem, da je bil na dnevnem redu skupščine že predviden sprejem predloga samoupravnega sporazuma. Na seji skupščine se je izkazalo, da je pripombe na osnutek posredovala le naša delovna organizacija in Komunala Litija. Na skupščini smo se potem dokončno dogovorili, da se sprejem predloga samoupravnega sporazuma umakne z dnevnega reda in skupščina imenuje strokovno komisijo, ki bi ponovno pregledala posredovane pripombe, ki so se nanašale predvsem na zaposlovanje pripravnikov in izoblikovala drugačne kriterije glede zaposlovanja pripravnikov, ki bi bili sprejemljivejši za večino delovnih organizacij. Strokovna komisija se je nato sestala, žal tudi ne z zadostno udeležbo in ponovno pregledala osnutek ter na podlagi razprave in izkušenj navzočih z upoštevanjem zakonskih določil izoblikovala drugačne kriterije glede zaposlovanja pripravnikov. Tako dopolnjen in spremenjen predlog pa je bil nato ponovno posredovan v sprejem delavcem temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delavcem samoupravnih organizacij in skupnosti.« Za tem je delovni predsednik pozval k besedi glavnega direktorja Jožeta Mirtiča. Pričel je z besedami: »Razočaran sem, da se je sestanka udeležilo tako malo delavcev, saj smo v težkem gospodarskem položaju in prav sindikat bi moral pri tem narediti največ, da premagamo težave,« nato pa v nadaljevanju med drugim še dejal: »Bistveno je, da ustvarimo večjo produktivnost, to pa nasprotuje večjemu zaposlovanju delavcev. Potrebno je z enakim številom delavcev več narediti. Težak položaj bomo lahko premagali le z delom in drugačnim odnosom do dela. Za to pa lahko sindikat, posebno člani izvršnih odborov OO sind. naredi veliko, kot na primer — konkretno — prepričevati delavce, da je v tem trenutku tudi nadurno delo nujno, in da ne bi prihajalo do odporov. Razložiti je treba ljudem, kaj nas lahko čaka,če se bomo vedli tako, kot da nam je za vse, vseeno.« Povedal je tudi, da je napočil čas, ko je potrebno prisluhniti vsakomur, vsako pobudo upoštevati ali pa zadevo pojasniti, da ne bo med delovnimi ljudmi nikakršnih neznank. Ob koncu je nekaj besed še posvetil nagrajevanju in osebnim dohodkom ter razmerju le-teh (primerjava med naj nižjim in najvišjim OD). Pri tem je dejal, da bi pri nas lahko brez vsakega skrivanja izobesili plačilno listo na javno mesto. V razpravo se je vključila še Martina Kralj. Govorila je o aktivnosti Republiškega odbora sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, na čelu katerega je. Povedala je, da je ta sindikat v preteklem letu pretežni del svojih aktivnosti posvečal pogojem gospodarjenja in spremljanju gospodarskih učinkov. Vključeval se je v obravnave zaključnih in periodičnih obračunov, spodbujal izvoz izdelkov pred- vsem višje stopnje predelave ter tesnejše povezovanje v dejavnosti. Kritično je ocenil zastoj v posodabljanju industrije obeh dejavnosti in se zavzemal za takšno delitev deviz, ki bi omogočila najnujnejšo modernizacijo in porabo ustvarjenih amortizacijskih sredstev. Družbene obveznosti tekstilne industrije so se skokovito povečale, saj so ji zaradi uspešnega poslovanja v preteklem letu naložene višje obveznosti, prevzela pa je še del dodatnih obveznosti namesto OZD, ki so poslovale z izgubo. To bo spravilo v težave marsikatero OZD, ki posluje na robu uspešnosti in bo potrebno na problem opozoriti v delegatskih skupščinah. Poudarila je, da so sindikati v letu 1983 sklenili doseči bistven premik v delitvi po delu in rezultatih dela. Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne dejavnosti čaka pri tem zahtevna naloga, saj je treba do konca septembra doseči podpis samoupravnega sporazuma posamezne dejavnosti, ki naj bi prihodnje leto nadomestil sedanji dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Temu bo sledilo usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v delovnih organizacijah, pri čemer bodo politično nalogo nosile osnovne organizacije sindikata. Republiški odbor se je vključeval tudi v obravnavo osnutka in predloga zakona o delovnih razmerjih, kjer ni uspela akcija sindikata za dopolnitev predloga, da bi delavke, ki še niso stare petdeset let, lahko izrabile celoten dopust, ki jim pripada za pogoje dela. Vključil pa se bo tudi v obravnavo osnutka za- kona o invalidsko pokojninskem zavarovanju. Žal je v sedanjih gospodarskih razmerah morala ohlapneti akcija tega sindikata za ukinjanje nočnega dela žensk, saj marsikje na ta način rešujejo svoje gospodarske težave. Dosledno pa ta sindikat vztraja na izpolnjevanju pogojev, pod katerimi se to delo uvaja. Nazadnje je navzoče seznanila tudi z oživitvijo akcije tega sindikata za priznanje beneficirane delovne dobe za tekstilne delavke. »V letošnjem letu nameravajo predložiti elaborat Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja (SPIZ) za poklica predice in tkalke, od soglasja med SPIZ vseh republik in pokrajin in od odločitve slovenske SPIZ pa je odvisna končana odločitev do te dolgoletne zahteve tekstilnih delavk«, je končala Martina Kralj. V razpravo se žal niso vključile članice sindikata iz proizvodnih osnovnih organizacij. Na vsakdanje nerešene probleme delovnih pogojev in drugo bi morale še posebej opozarjati prav na takšnih sestankih. Premalo je pobud na pravem mestu in ob pravem času. Ne nazadnje je tudi praznovanje 8. mareca — dneva žena, stvar sindikata. Ali je prav, da slavimo ta dan s podarjenim tisočakom, kot so se za letos, dan kasneje, odločili delegati delavskega sveta? Čas je že, da damo dnevu žena tisto veljavo, ki mu gre. Še zlasti za našo tovarno, kjer so ženske v večini, velja, da bi morali ob tem prazniku bolj izpostaviti vlogo žena in njihove življenjske in delovne pogoje. M. M. Pristop k izdelavi razvida del in nalog V naši delovni organizaciji že dalj časa čutimo potrebo po doplnitvi samoupravnega akta o razvidu del in nalog. Še zlasti ga je potrebno dopolniti zaradi reorganizacije v delovni organizaciji. Sedaj veljavni pravilnik ne vsebuje dovolj podatkov o delih in nalogah tako z organizacijskega, kadrovskega, kakor tudi s področja nagrajevanja. V tem samoupravnem aktu morajo biti določena vsa dela in naloge, ki jih delavci že ali pa jih bodo še opravljali pri izvajanju svoje dejavnosti. Razvid del in nalog je torej razčlenitev del in nalog, potrebnih za čimbolj učinkovito opravljanje dejavnosti delovne organizacije v skladu z njenimi sedanjimi in planiranimi obveznostmi. V njem so določeni pogoji, ki jih morajo delavci izpolnjevati, da lahko opravljajo določena dela. Tudi v širši družbeni skup- nosti je dan velik poudarek temu samoupravnemu aktu. Izvršni svet, Gospodarska zbornica in Zveza sindikatov Slovenije so izdelali, poleg drugih strokovnih podlag, tudi skupno metodološke osnovo (strokovno podlago), kot pomoč pri izdelavi razvida del in nalog v posameznih organizacijah in s ciljem, da bi čim bolj poenotili kriterije, po katerih opredeljujemo dela in naloge. Sklep o pristopu k izdelavi tega samoupravnega akta je v naši delovni organizaciji sprejel delavski svet. Izdelali ga bomo po metodologiji, katere osnutek je pripravljen. To je usklajevalni akt, s katerim bomo delavci medsebojno usklajevali razvide del. Gre predvsem za vgrajevanje skupnega imenovalca v pogledu vsebine, kriterijev, členitve in postopkov nastajanja razvidov del in nalog. Osnutek metodologije je pripravljen na osnovi sheme podatkov, ki jih potrebujemo in s katerim bomo zadostili potrebam za vsa področja, kjer se bo razvid uporabljal (organizacija, kadrovanje, izobraževanje, nagrajevanje). Osnutek metodologije so že obravnavali člani strokovnega kolegija, o njem pa bodo razpravljali še na komisiji za oblikovanje in delitev sredstev za OD in na delavskem svetu, ki bo metodologijo sprejemal. V tej metodologiji so opredeljeni naslednji podatki o vsebini razvida del in nalog: — naziv del in nalog, — opis vsebine del in nalog, — čas trajanja, — temeljne značilnosti del in nalog, — delovne razmere, v katerih se dela opravljajo, — posebne zahteve in pogoji, ki so povezani z izvajanjem del in nalog. Potrebne podatke za izdelavo razvida del in nalog po pripravljeni metodologiji bomo dobili iz posebnih obrazcev »Vprašalnik o delih in nalogah«, katerega bodo izpolnili vodje organizacijskih enot v sodelovanju z izvajalci del in strokovno službo. V pomoč pri delu pa nam bodo tudi že obstoječi podatki o delih. Na osnovi tako zbranih podatkov bomo izdelali seznam del in nalog po posameznih organizacijaskih enotah. Po podrobni analizi bomo dela in naloge opredelili po posameznih sestavinah v posebnih obrazcih, ki bodo sestavni del samoupravnega akta o razvidu del in nalog. Tako analizirane posamezne naloge bomo razvrstili v razvidu del in nalog s tem, da: — naloga, ki po angažiranosti izvajalca zaposluje cel delovni čas, ostaja v razvidu kot enovita celota; — naloga, ki ne zaposluje izvajalca cel delovni čas, pa bo združena z drugimi nalogami, ki so enake ali sorodne po zahtevnosti v isti organizacijski povezanosti, v delovno področje. Iz napisanega je razvidno, da nas čaka z izdelavo samoupravnega akta o razvidu del in nalog zahtevna in obširna naloga. Ani Povše I Nov delovni čas Novembra 1982 je bil sprejet zakon o računanju časa. Ta zakon določa, da bo Jugoslavija prešla na takozvano evropsko računanje časa in se bodo 27. marca 1983 v vsej Jugoslaviji ure premaknile za 60 minut naprej. Sedanji gospodarski trenutek nas sili, da se moramo bolje organizirati, da moramo bolj produktivno delati, da moramo zmanjšati stroške in bomo morali bolj zdravo in polno živeti. Prav zaradi tega morajo biti vse aktivnosti v zvezi z urejanjem delovnega in obratovalnega časa usmerjene k temu, da bi bilo delo boljše, bolj izkoriščena delovna sredstva, kot tudi da bi bile ustvarjene bolj humane delovne in življenjske razmere delavcev. Prav zaradi tega je bil v Sloveniji pripravljen osnutek družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa, ki je prav sedaj v javni razpravi, ki mora biti sklenjena 10. marca tega leta. Razpravo vodi zveza sindikatov, v njej pa morajo sodelovati tudi vse družbenopolitične organizacije, gospodarske zbornice in občinske skupščine. Družbeni dogovor predvideva, da bomo delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti zagotavljali boljšo izrabo delovnega časa, najučinkovitejšo porabo delovnih sredstev in večjo prilagojenost delovnega časa potrebam delavca in občana. Predvideva pa tudi, da bodo delavci, ki delajo samo v eni izmeni, premaknili pričetek dela čimbolj proti 8. uri, najmanj pa za eno uro. To določilo pomeni konkretizacijo usmeritve zveznega zakona o računanju časa, za premik pričetka delovnega časa v dnevni svetlobi. Besedilo člena je sicer res namenjeno samo OZD, ki delajo samo v eni izmeni, iz obrazložitve pa izhaja, da je potrebno proučiti možnost premika tudi za dvo oz. triizmen--sko delo. Ker je sprememba delovnega časa odvisna od prevoza, varstva otrok, usklajenega obratovalnega časa posameznih dejavnosti, sem mnenja, da bi se moral ta čas v občini urediti enotno. Samo enotno urejen delovni čas v OZD v občini bo omogočil organiziran prevoz delavcev na delo, varstvo otrok, prehrano in drugo. Vsekakor bi bil premik pričetka delovnega časa vsaj za eno uro proti 8. uri popolnoma umesten. Če tega ne bomo storili, bo to v bistvu pomenilo, da bomo z delom pričeli 1 uro prej, to je ob 5. uri zjutraj, končali pa ob 13. uri. To pa pomeni, da se za delavce, ki delajo v eni izmeni, delovni čas odmika od tiste ure, ko je človek najbolj pripravljen za opravljanje dela oz. ko je najbolj produktiven, kar pa pomeni še slabše možnosti za že tako slabe prehrambene navade (pričetek dela brez zajtrka). Omenil bi še, da je tak način pričetka dela, ki ga predlaga družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa, že bil v navadi. Spomnimo se, ko so državna uprava in tudi mnoge OZD delale v zimskem času od 7. do 15. ure, poleti pa od 6. do 14. ure. Razprava, ki jo vodi sindikat, v kateri sodeluje tudi občinska skupščina, bodo dale odgovor, kakšen delovni čas bomo v občini Litija in tudi v Predilnici Litija imeli od 27. 3. 1983 dalje. V predilnici smo že razpravljali o razporeditvi delovnega časa in to na podlagi'pobude, ki jo je dal Izvršni svet Slovenije in pa na podlagi pobude OK SZDL Litija, glede enotnega pričetka delovnega časa v občini Litija zaradi organiziranega prevoza delavcev na delo. Delavski svet je na seji 13. decembra 1982 sprejel pobudo OK SZDL Litija in to tako, da so delavci, ki delajo na izmenah, pričeli z delom ob 6. uri zjutraj. S tem so se uskladili z ostalimi delavci v občini in je bilo zato tudi možno organizirati prevoz delavcev na delo. Delavski svet na seji 28. decembra 1982 ni sprejel pobude IS Slovenije, da bi delavci, ki delajo v eni izmeni, pričeli delati ob 7. uri, in to zaradi tega, ker za 7. uro ni bilo organiziranega prevoza na delo. A. Primožič Kje je kdo in kje je kaj? Do konca januarja se je dokončno preselila celotna uprava naše tovarne v prenovljeno stavbo bivšega zdravstvenega doma. V kletnih prostorih kjer dela še niso končana, pa bo le arhiv, sejna soba, garaže in fotolaboratorij. Kako so razporejeni posamezni sektorji? V 2. nastropju — mansardi je celotni finančni sektor — tudi oddelek za osebne dohodke. V 1. nadstropju je splošni sektor razen glavnega direktorja in tajnice, ki sta v pritličju. Poleg tega pa je komercialni sektor tudi delno v 1. nadstropju, v glavnem pa v pritličju. Natančen razpored, s številkami prostorov, imeni, deli in nalogami, ter int. št. telefona pa lahko poiščete v spodnjem seznamu in tlorisu posameznega nadstropja. Upamo da vam bo to v pomoč, kadar boste imeli opravke v upravni zgradbi. PRITLIČJE I. NADSTROPJE II. NADSTROPJE PRITLIČJE SPLOŠNI SEKTOR Štev. sobe Ime in priimek delavca Delovno mesto Interna tel. štev. 1 Zvonka Juvan kurirka 98 Marinka Komotar raz. in ekspedit Jože Merčon raz. in ekspedit 9 Vera Žlabravec tajnica gl. direk. 20 10 Jože Mirtič glavni direktor 19 KOMERCIALNI SEKTOR Štev. sobe Ime in priimek delavca Delovno mesto Interna tel. štev. 3 Stane Ajdcnik refer. nabave 92 Milica Penčur ev. sur. prevzem in likvidacija faktur 4 Mirko Dolinšek uvoz. surovin, reprod. materiala in rez. delov 88 5 Meta Mlakar direk. kom. sek. 24 6 Marjana Bartol ev. proizvodnje in prodaje, tajniški posli 66 12 Lojze Pavliha pom. dir. kom. sek. 23 I. NADSTROPJE SPLOŠNI SEKTOR 15 Fani Vrhovec ref. za druž. standard Lado Zevnik kad. evid. in administr. 78 16 Vlasta Grom administrator 52 17 Branko Bizjak ref. za izobraževanje 76 Matic Malenšek ref. za informiranje 19 Franc Mali ref. za SLO in DS 90 21 Martina Kralj ref. samoup. organov 10 22 Ani Povše anal. dela in nagrajev. 15 23 Anton Primožič dir. kadr. spl. sek. 25 24 Lidija Skubic ref.za so. zav. in 61 delovna razmerja 25 Jolanda Konrad socialna delavka 70 26 Vera Bric kadrovik 17 27 Magda Verbajs kad. evid. in admin. 60 Joža Zupančič strojepiska 32 Franc Lesjak vodja službe za var- 16 stvopri delu 33 Stane Črne ref. za var. pri delu 79 Andrej Krhlikar ref. za var. pri delu KOMERCIALNI SEKTOR 28 Štefka Jerant prod. ref. za izvoz 64 Eli Škoberne prod. ref. za dom. trg 21 Pera Vozel prod. ref. za izvoz 42 29 Marta Jelnikar fakturist 22 Darja Razoršek fakturist 31 Viktor Semec izvoz in prod. na dom. 65 trgu Bariča Flisek administrator v komerciali II. NADSTROPJE FINANČNI SEKTOR 35 Regina Hauptman operater AGP 85 Mija Baš priprava AGP 30 36 Mija Šistek vodja knjig. OD 32 Marija Grigillo Helena Hiršel knjigovodja OD knjigovodja OD 18 Vida Jerant knjigovodja OD 32 Magda Pavlič knjigovodja OD Marija Strašek knjigovodja OD Marija Tišler knjigovodja OD Marija Vodenik knjigovodja OD 37 Ani Prosenc vodja fin. operative 82 Zlata Pavlica pom. vod. knjigovod. 38 Nada Komljanc vodja knjigovodstva 39 Andrej Kralj direk. fin. sek. 31 40 Metka Krnc devizno kredit, ref. 29 Mira Pavlica ref. za tekoče den. dis. 41 Veno Pajer referent za OS 89 42 Vinko Keržan vod. oddel. za plan in analize 26 43 Joža Ceglar Ana-Nuša Rozman knjigovodja kupcev saldakontist operat. 28 Majda Škarja knjigovodja dobavitel. 83 44 Martina Požek planer kalkulant 27 Minka Šmid statistik 48 Metoda Baus vod. obrat, knjigov. 53 Hilda Stamatovski knjigovodja obr. knjig. Sonja Šter knjigovodja obr. knjig. 49 Nada Premk materialni knjigovod. 86 Zvonka Razpotnik blagovni knjigovodja Sonja Remec knjig. glav. knjige 85 Zdravstvena skupnost Litija je končala poslovno leto 1982 z izgubo Iz poročila o realizaciji finančnega načrta in prikaza prihodkov in odhodkov v letu 1982 je razvidno, da je občinska zdravstvena skupnost Litija sklenila poslovno leto 1982 z izgubo. Do izgube je prišlo, ker so bili planirani dohodki doseženi s 96%, odhodki pa so bili prekoračeni za 3 %. Zaradi gospodarske krize v gradbeni dejavnosti in drugih manjših delovnih organizacijah je bilo manj vplačanih prispevkov OZS za ca. 2.910.000 din. Sredstva medobčinske solidarnosti so bila vplačana OZS — Litija le 82 %, kar znaša 3.730.000 din manj solidarnostnih sredstev. Kmetje so vplačali za 770.000 din manj, ker so bili prizadeti zaradi toče in so jim bili po oceni škode komisijsko zmanjšani davki in prispevki za OZS Litija. Če upoštevamo še druge manjše prihodke od planiranih, se je nateklo za 7.140.000 din manj prihodkov. Večji odhodki pa znašajo 4.310.000 dinarjev. Celotna izguba znaša v OZS Litija 11 450 000 dinarjev. Zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1982 158 452 802 65 dinarjev prihodkov in 165 907 191 95 dinarjev odhodkov. Planirani odhodki so bili prekoračeni: — pri izdatkih za zdravstveno varstvo za 3%, — nadomestila za osebne dohodke 3%, — sredstva za SLO 50%. Sredstva, ki jih za SLO nismo poravnali v letu 1981, smo morali skupno z obveznostmi za leto 1982 v celoti poravnati. Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981 —1985 se izguba v zdravstvenih skupnostih krije z dopolnilno prispevno stopnjo, ki jo plačujejo delavci iz osebnega dohodka, višino te pa z odlokom predpiše družbeno politična skupnost občine. V Litiji sta o načinu pokrivanja izgube razpravljala dne 12. 2. 1983 občinska koordinacijska komisija za skupno porabo in predsedstvi OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta na skupni seji. Na seji je bilo sprejeto enotno stališče, da se prekrivanje izgube ustrezno zviša od 1. 4. 1983 iz sedaj velja- vne prispevne stopnje iz dohodka O pejkrivanju izgube OZS — Litija v letu 1982 je razpravljal izvršni odbor Predilnice Litija. Člani izvršilnega odbora so ugotovili, da bi bilo potrebno vzroke nastale izgube in program kako bi v bodoče te izgube preprečili podrobneje obrazložiti. Občinska zdravstvena skupnost Litija naj nam podrobnejše obrazložitve še posreduje. Za tem pa bodo o tem razpravljali delagati delavskega sveta. Delagacija samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo je na Skupščinah OZS Litija opozarjala na neugodno gibanje dohodkov in izdatkov. Ker je bila OZS nemočna, da bi vplivala na ravnovesja izdatkov z dohodki, je d tem obvestila Občinsko skupščino Litija. Na skupni seji zborov združenja dela je bil sprejet sanacijski program, ki ni bistveno vplival na zmanjšanje izdatkov. Primanjkljaji v zdravstvenih skupnostih so splošni pojav na območju SR Slovenije, zato so zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije in skupščina ZS Slovenije sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu. Zakon o zdravstvenem varstvu zmanjšuje pravice zavarovancev in predpisuje povečano soudeležbo (participacijo) zavarovancev pri pokrivanju stroškov za zdravstvene storitve. Vprašanje je, koliko bo povečana participacija vplivala na zmanjšanje stroškov, ko povečani življenjski stroški vplivajo na porast cen zdravstvenih storitev, zlasti bolnišničnega zdravljenja. Na višino solidarnostnih sredstev, ki jih odvajajo ljubljanske zdravstvene skupnosti ZS na ljubljanskem območju, vplivajo stabilizacijski ukrepi, ko morajo ZS Ljubljana odvajati finančna sredstva za kritje izgub v gospodarstvu. Zato je od širše skupnosti odvisno v koliki meri bodo občinske zdravstvene skupnosti, ki finančno leto končajo s primanjkljajem, deležne solidarnostne pomoči. Vsekakor vpliva na večje stroške v OZS — Litija, večji stroški vzdrževanja novega zdravstvenega doma. Iz sta-liščnih podatkov je tudi raz- vidno, da zdravstveni delavci zdravstvenega doma ne morejo bistveno vplivati na obseg stroškov bolnišničnega zdravljenja, ki ga koristijo prebivalci litijske občine. Plače zdravnikov ne vplivajo na porast stroškov v zdravstvenem varstvu, ker je znano, da ima srednji in višji kader v zdravstvenem domu manjše osebne dohodke od delavcev v gospodarstvu. Gospodarstvo litijske občine ne krije vseh izdatkov zdravstvenih storitev — stroški bi se uravnovesili z dohodki v primerih: a) da bi se povečali dohodki gospodarstva, ki bi pokrivalo izgube v zdravstvu, b) da bi se zmanjšala poraba pri izvajalcih in porab- V 2. polletju 1982 Iz analize zamujenih delovnih dni je razvidno, da je bolniški stalež ponovno v porastu. V drugem polletju leta 1982 je bilo tako zaradi bolezni, nesreč na delu, ob prihodu na delo ter z dela in zaradi nesreč izven dela zamujenih skupno 10.605 delovnih dni oz. 6,5%, kar je zopet za 13% več od istega obdobja preteklega leta. Ostala dva vzroka odsotnosti, porodniški dopust ter nega in spremstvo družinskega člana pa sta v upadanju. Med posameznimi obolenji (skupno je bilo zamujenih 8.448 delovnih dni oz. 5,2%) so v porastu bolezni živčnega sistema in čutil, duševne bolezni, bolezni prebavil, več pa je bilo tudi ponovnih pregledov. V letu 1982 V letu 1982 je bilo tako skupno zaradi bolezni, nesreč na delu, ob prihodu na delo ter z dela in zaradi nesreč izven dela zamujenih 21.724 delovnih dni (6,8%), od tega samo zaradi bolezni 17.208 dni oz. 5,4%. Ostala dva vzroka porodniški dopust ter nega in spremstvo družinskega člana pa sta v primerjavi z letom 1981 v upadanju. Torej bolniški sta- nikih zdravstvenega varstva Neenakomerna rast razvoja gospodarstva v posameznih občinah vpliva na višino dohodkov občinskih zdravstvenih skupnosti in povečuje socialne razlike prebivalcev različnih občin. Zato je v perspektivi edina rešitev v organiziranju večjih rizičnih skupnosti, ki bi lažje zmanjševale razlike v višini prispevkov prebivalcev SR Slovenije za zdravstveno varstvo občanov. V večjih rizičnih skupnostih bo dosledneje uveljavljeno načelo solidarnosti in enakopravnosti vseh prebivalcev na območju SR Slovenije. lež je v letošnjem letu ponovno višji in sicer v primerjavi s preteklim letom (v breme delovne organizacije) za 11%. Med posameznimi oddelki je bila glede na dejansko število opravljenih delovnih dni največja odsotnost v oddelkih rezerve, kjer je izostalo z dela tudi večje število delavcev, v ostalih oddelkih pa je na prvem mestu oddelek predpredilnice, sledita pa mu oddelek predilnice bombaža in sintetike ter oddelek sukalnice. Povprečno mesečno tako zaradi vseh vzrokov odsotnosti (B, N, X, NP, NS) izostane z dela 23,5 % delavcev. V primerjavi s preteklim letom se je močno povečalo tudi število zamujenih delovnih dni zaradi nesreč na delu, ob prihodu na delo ter z dela (indeks 161), vendar ugotavljamo, da se število odsotnih delavcev zaradi omenjenega vzroka ni bistveno spremenilo (v letu 1981 povprečno 6 delavcev in v letu 1982 povprečno 7 delavcev). To pomeni, da so določeni delavci izostali z dela več delovnih dni skupaj zaradi določene poškodbe, kot pa v preteklem letu. Če ponovno pogledamo odsotnost z dela zaradi bolezni ugotavljamo, da so v letošnjem letu glede na število zamujenih delovnih dni še (Nadaljevanje na 6. strani) Franc Lesjak var. ing. Bolniški stalež Socialna delavka Jolanda Konrad (Nadaljevanje s 5. strani) 1. 8$eyi]p_z6gulenlh_delovnlh_dni_za_drugo_EolletJe_leta_19821v_grioerjavi_z_i8tig26bdgbje2^Ereteklega_leta VZROKI( Skupina bolezni) -im. zam. dnev 7-12/1982 zem.^dni Ind, OKTOB. RO VEH. DECEH. i i % 1. Infekcijske in parazitske bolezni 50 60 38 3 224 2,6 2,1 142 2. Novotvorbe: maligne, benigne 27 52 225 2,6 5,7 "52 3. Endokrine bolezni / 38 15 1,0 3,5 32 4. Bolezni krvi in krvot. organov 27 / / / / 53 o,6 l,o 5. Duševne bolezni 12o 157 156 835 lo,o 5,9 6. Bolezni živč. sistema in čutil 56 72 76 111 13o 113 558 6,6 2,3 7. Bolezni obtočil 58 112 95 51 471 5,6 6,4 8. Bolezni dihalnega sistema 94 271 813 9,6 9,1 9. Bolezni prebavil 13,o 9,1 10. Bolezni urogenitalnega sistema lo6 117 953 11,3 11,2 11. Komplikacije nosečnosti in poroda 46 4,8 9,3 12. Bolezni kože in podkožnega tkiva 67 51 54 72 3,8 4,6 13- B. gibalnega sistema in vez. tkiva 258 375 453 34* -3,9 26,1 14. Neopredeljena stanja bolezni 38 / 2,6 177 2,3 124 v. Ponovni pregledi ..JLŽ. _ -J-2 2,0 lo.9. 15.6 SKUPAJ ( bolezni ) 1251 12*8 1417 1821 14o9 1312 8448 4.6 t nesreče na delu ob prihodu N na delo ter z dela) 86 123 117 97 lo8 89 62o 479 129 X ( nesreče izven dela) 345 247 226 235 2ol 283 1537 1351 113 Skupaj B,M,X NP ( porodniški dopust) ?SS 78* 7„ 758 7*4 898 4681 5228 89 NS ( nega ter spremstvo drujt.čl 157 117 175 123 2o5 917 lo53 87 Legenda: I. — predpredilnica in čistilnica II. — rezerva predpredilnice III. — predilnica bombaža in sintetike IV. — rezerva predilnice V. — sukalnica VI. — rezerva sukalnice VIL — pisarniški delavci pomožno osebje, remont čistilne kolone, zunanji transport in obrat družbene prehrane B — bolezni N — nesreče na delu, ob prihodu na delo ter z dela X — nesreče izven dela NP — porodniški dopust NS — nega ter spremstvo družinskega člana 1. PrikazT5teyile_zamujenih_deloynih_dni_z8_leto_12821_y_primerjayi_z_preteklim_letoo_ter_!teyilo 53igfnIE'3eIavčIy~~ D D E L K I odlrt. VZROKI II. III. IV. V' VI. VII. * Indeks B 2837 3ol 442o 1296 42o5 1474 2675 172o8 (5,4) 79,2 14292 80,8 12o »9131 N 5 445 29 352 38 193 1308 (o,4) 6,0 808 4,6 161 7 6 61 . . 221 332- _7pl _ ..89.2. ,.32o8 Q.,o) 14j_8 .2592 . . . 1«,6 12i_ . 21 18 Skupaj B.N.X *444 367 5498 2213 376o 21724 loo 17697 loo % 8,o 4,0 6,9 9,8 6,9 12,7 4,4 6,8 5,3 .22,4 . 25,4 lOj.9 NP 99o 2621 154o 9445 lo59o 33 38 NS 6o4 5 645 2o 486 53 194 2oo7 22o6 31 2< Odstotek odsot. del. 27,9 9,9 28,4 39,5 23,9 28,9 13,8 0 mesečno 23,5 b,n,x,np,n: 2. |teyilo_zamujenih_delovnih_dni_pg_skuginah_bolezni_za_leto_12821_v_primerjavi_z_letoo_1281_ i-6/1982 7-12/1982 SKUPAJ 1-12/1982 zamujeni dne % SKUPAJ 1-12/1981 % 1 SKUPINA BOLEZNI zamu. dnevi)" (zamu. dnevi) zamujeni dnevi 1. Infekcijske in parazitske bolezni 244 224 468 2,7 277 1,9 168 2. Novotvorbe:maligne, benigne 489 225 714 ti.l 633 ti,5 112 3. Endokrine bolezni 132 1,3 ti63 3,2 4. Bolezni krvi in krvotvornih organov 69 53 0,7 11* 0,8 5. Duševne bolezni 626 835 8,5 ti,3 6. Bolezni živčnega dstema in čutil 425 558 5,7 3,1 7. Bolezni obtočil 320 471 ti,7 7,3 75 8. Bolezni dihalnega sistema 81* 10,3 1690 11,8 105 9. Bolezni prebavil 12,7 7,5 203 10. Bolezni urogenitalnega sistema 953 11,2 10,3 131 11. Komplikacije nosečnosti in poroda 1271 7,ti 1373 9,6 92 12. Bolezni kože in podkožnega tkiva 319 629 3,6 662 ti,6 95 13. B. gibalnega istema in vezivnega tkiva 1914 3929 27,4 14. Neopredeljena stanja bolezni 2,6 2,0 157 j. Ponovni pregledi 171 28« 1,7 2.0 1.7 118 SKUPAJ 8760 8448 17208 100 lti292 100 120 % 5,5 5,2 5, ti,3 vedno v ospredju bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva, bolezni dihalnega ter urogenitalnega sistema ter v zadnjem času tudi bolezni prebavil. Predvsem pa se je, v primerjavi z letom 1981, povečala odsotnost zaradi duševnih bolezni, bolezni živčnega sistema in čutil, bolezni prebavil ter tako imenovana infekcijsko parazitska obolenja, nekaj več pa je bilo tudi neopredeljenih stanj bolezni (vzrok temu je lahko tudi več zamujenih delovnih dni zaradi določene bolezni pri posameznem delavcu). Manjša odsotnost z dela v primerjavi z preteklim letom pa je bila samo pri štirih skupinah bolezni oz. obolenj in sicer pri endokrinih boleznih, boleznih obtočil, komplikacijah nosečnosti ter poroda ter pri boleznih kože ter podkožnega tkiva. ZAKAJ ŽELITE PREJ UMRETI Kadite in ob tem pijete ali srkate alkohol? Se zavedate, da s tem izzivate lastno usodo? V to nas bolj, kot katerekoli besede, prepričuje spoznanje nekaterih dežel, kjer od nedavnega kadilcem zaračunavajo dražje življenjsko zavarovanje kot nekadilcem. V deželah dobička, kjer take ukrepe tehtajo z le-karnarsko natančnostjo, tej postavki nihče ne nasprotuje. Ali drugače, dokazi so neizpodbitni: kadilci in alkoholiki umirajo prej kot ostali. Ta trditev je v medicinski znanosti dokazana. Pri nas velja podatek, čeprav se je sprva zdel neverjeten, da imamo nič manj kot okoli 800 tisoč alkoholikov. Prav tako tudi, da je med kadilci vse več osnovnošolcev. Žal se ta začetna meja alkoholizma in kajenja vse bolj pomika k mlajšim. Kaže, da se naša družba ne trudi ali vsaj ne dovolj za preprečevanje k tem nagnjenostim, pogosto pogubnih tako za posameznike kot njihove družine. Ob ukrepih, med katere spada denimo, prepoved reklamiranja tobačnih izdelkov najdemo pravo licemerstvo teh prepovedi v dovoljenju, da prodajajo alkoholne pijače v malih ste-kleničicah. Takšne stekleničke se da imeti vedno pri sebi, lahko jih nesemo s seboj na delo, tudi v šole. Od žolčnih razprav, ki so jih imeli v skupščini SFRJ, da bi namesto alkohola prodajali v malih stekleničkah sadne sokove, so te ostale le premalo žolčne. Izkušnje kažejo, če naj nam bo to za tolažbo, da je bilo v svetu že dosti akcij za preprečevanje teh razvad, pa so končale na podoben način. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije se v posameznih državah ni dolgo obdržala niti prepoved, da bi mladini, mlajši od 15 let, prodajali tobak. Preprosto, teh omejitev se je le malokdo držal. Res je, da je nam Jugoslovanom bilo takšno razočaranje prikrajšano, saj do ideje, da se prepove prodaja tobaka in alkohola najmlajšim, nihče ni prišel. Medicinski delavci, med katerimi so tudi taki, katerih odnos do kajenja in uživanja alkohola ne bi mogel služiti za vzor, zlasti opozarjajo na pojav: bodoče mlade mame, torej nosečnice in tiste, ki doje, se ne odpovedo kajenju. Mnoga od njih niti ne ve kakšni nevarnosti izpostavljajo svojega otroka, pa je zato njihova »krivda« malo manjša. Toda, tudi mnoge izobražene žene zanemarjajo dokaze medicinske znanosti o škodljivosti tobaka in alkohola za njihove malčke. To so dejstva, s katerimi pa se ne moremo sprijazniti, saj s tem poleg ostalega kršimo eno od ustavnih načel po katerem je vsak naš državljan dolžan storiti vse, da bi varoval zdravje. Tisti pa, ki kadijo, pa tudi tisti, ki stalno pijejo alkoholne pijače po svoje ogrožajo zdravje in obstoj tistim, ki so jim po naravi naj bližji in najljubši — lastni družini. Žato bi družbena akcija proti takim slabostim morala najprej najti pristaše med člani družine, ki bi pripomogli, da se na human način, najprej z razgovorom in prepričevanjem, če pa je potrebno tudi z zdravili, rešijo njihovi najbližji, ki so zakoračili v nevarne vode pretiranega kajenja in alkoholizma. Tanjug — K. J. Popravek k članku »Pohod na Tišje« iz 3. številke Litijskega Predilca V prejšnji številki smo objavili članek z naslovom »Pohod na Tišje«, v katerem je prišlo do napake. Planinskega pohoda ni organiziral alpinistični odsek PD, ampak poseben odbor za organizacijo planinskih spominskih pohodov na Tišje, alpinistični odsek je samo pomagal pri izvedbi. Stane Črne OBVEZNOSTI IN PRISPEVKI IZ DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA Prispevki in davki iz osebnega dohodka delavcev 19»2 19E3 stop. obvez. 1 223,25 l,Jo 29o,25 + n , +67,- °,4o 89,35 178,6o ♦89,2; 1^69 6,24 111,65 89,35 111,65 89,35 377,3o 1.393,15 118,35 1,14 254,55 -0,55 -122,73 5,67 1.265,9o -o,57 -127,23 o,53 o,54 12o,55 + 2,2o o,4o 89,3o o,48 lo7,25 +17,93 o,o5 o,29 o,91 11,15 64,75 2oJ,15 o,37 1 82,60 223,25 +0,09 -11,13 +17,85 o,91 1,21 2o3,15 l,o2 227,75 ♦o.ll + ?'*, f 0 27o,15 o,98 218,80 -0,23 -51,33 I, 27 II, 34 o,8o . 2.531,8o 178,6o 1,21 13^29 27o,15 2.967,15 178,6o + 1^95 -1 3,4 0 ' - 27,94 6.238,- 29,5o 6.586,4o 1,56 »348,4o BRUTO 22.J26.5o rep.d.iz OD posebni rep.d. iz OD obč.d. iz OD posebni obč.d.iz OD po donic.obč.sk.otr.var. izobraž.skupn. rep.kult.skupn. obč.tel.kult.skupn. skupn.soc.skrbstva .skult.skupn. p.tel.kult.skup zveza skupn.otr.var. del.mestu obč. sk. otr. v. dodatni pris.solidar. OBRAZLOŽITEV: Tabela I prikazuje obremenitev osebnega dohodka predice (mesečno) v letu 1983 napram letu 1982. Prispevki so letos za 1,56% večji od lanskih. Največje povišanje stopnje je pri invalid-sko-pokojninskem zavarovanju za 1,95% ter republiškem in občinskem davku za 0,70%, drugi prispevki pa so nekoliko manjši. Tabela II predstavlja obremenitev dohodka, ki smo ga dosegli leta 1982, po stopnjah, ki veljajo za leto 1983. Največje povečanje prispevka je pri kritju izgube ŽTP iz Obveznosti iz dohodka po zakonu in samoupravnih sporazumih v ooo din osnove stopnje obveznost stopnje obveznost razlika 1982 1983 Prispevek iz doh.SIS izobraž. osn.doh.425.767.631,5o >,26+0,97 0,43 5.237 1,18 5.o24 -213 Pri sp.iz doh.SIS znanosti " " 425.767.631,50 1.831 o,4l 1.746 - 85 Prisp.iz doh.SIS zdravstva osn.bruto OD brez boleznin 192.445.819,80 11,09 21.342 11,44 22.016 674 x 12,23 23.536 2.194 Staros.zavarov.kmetov ?“io OD1®?-4^1-5=8,30X0,44 92.o c4 .3H,5oxo,52 o,52;o,44 442 478 o,64 1.232 311 Prisp.iz doh.za stanov.SIS bruto OD192.445.8l9,8o o,o25 48 48 - združ.sred.STPza dru.pomoč bruto OD192.445.819,80 bruto OD 192.445,8l9,8o bruto OD 192.445,819,80 l,35o 2.598 l,35o 2.598 - združ.sred.STPza grad.dij.d. 0,292 0,80 562 o,292 562 IPZ za nesrečo pri delu 1.54o 0,80 1.54o Prisp.za valoriz.pokojnin poslovni sklad-manj razviti 1,27 4.291 1,27 5.586 1.295 Pris.iz doh.za zap.in soc.var. Davki iz dohod.republiki nnloo.44l.508,3oxo,2o bruto OD 92.004.3U,4oxo,23 davč.osnova B 89.7o8.735,45 o,23;o,2o 3,25 2ol 212 2.913 o,22 3,25 423 2.912 11 Splošni vodni prispevek davč.osnova B 89.7o8.735,45 l,o8 969 1,15 2,8 l.o32 63 Pos.pris.za pos.konv.dev.pril. davč.onirova B 2.646 2.646 Del doh.za SLOin druž.samozaš. bruto OD 192.445.819,80 o,4l 789 0,4l 789 Del doh.za požarno varnost bruto OD 192.445.8l9,8o 0,18 346 0,18 346 Del doh.za solidarnost davč.osnova A 223-235*788,ol o,2 446 o,2 1.80 446 Del doh.za kritje izgub ŽTP davč.osnova A l,3o l,7o 4.844 7.577 2.733 Komunalni prispevek bruto OD 192.445.819,80 3.272 l,7ol 3.272 Del doh.za štipend.(obč.sk. ) bruto OD 192.445.8l9,8o 0,50 962 o,5o 962 Za usposablj.kmeti j.zemljišč dohodek 425.767.631,5o 0,3 1.277 o,3 1.277 - OBVEZNOSTI IZ DOHODKA PO ZAKONU IN SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH SKUPAJ 54.600 62.034 x63.554 7.435 x 8.955 1,3% na 1,8% (za 2.733) za SIS za zdravstvo 0,79% (za 2.194). V letu 1983 je na novo posebni prispevek za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva 2,8% od davčne osnove 62.645). Drugi prispevki pa so ostali več ali manj enaki lanskim. Osnove za obračun teh prispevkov in davkov so različne in sicer: bruto OD, davčna osnova, poslovni sklad. V primeru povečanja vseh teh elementov, se avtomatično poveča tudi obveznost za prispevke in davke. ( ^ Od letos dalje tudi ženske k vojakom V zveznem zakonu o vojaški obveznosti, (Ur. list SFRJ št. 36/80) je tudi določilo o vojaškem pouku žensk. S tem določilom so ženske še bolj enakopravne z moškimi, saj lahko služijo vojaški pouk v JLA, kot moški. Vse zainteresirane žene v starosti od 19. do 27. leta vabimo, da si ogledajo pogoje in se prijavijo. Če je žena v delovnem razmerju ji v času vojaškega usposabljanja delovno razmerje miruje. Kandidatke naj se prijavijo referentu za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tov. Francu Maliju. Tu dobite tudi prijavnice. Strokovna navodila dobite tudi na oddelku za ljudsko obrambo občine Litija (nova občinska zgradba). --- -----------------------------------------^ Vozniki motornih vozil, pozor Po določbah 109, 110 in 184. člena Zakona o varnosti cestnega prometa bodo po 31. marcu 1983 smeli voziti traktor le tisti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. Do tega roka smejo voziti traktor tudi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Ti vozniki lahko zahtevajo do 31.3.1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor vloži voznik pri občinskem oddelku za notranje zadeve Občine Litija kateremu mora biti priložena ena fotografija, ki mora biti izdelana na belem, tankem fotografskem papirju in brez retuš. Stroški za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor znašajo 91.— din. Torej, vozniki motornih vozil B, C ali D kategorije, kdor želi dobiti vozniško dovoljenje za traktor, naj vloži zahtevek za izdajo tega najkasneje do 31. 3.1983. Komisija za šport in rekreacijo pri našem sindikatu je poskrbela tudi za poceni zimsko rekreacijo na domačih tleh. Ko je bil sneg ugoden za smuko, so postavili vlečnico na primerno pobočje pod Bogenšperkom. Vlečnica zmore vleči, v kar precej strmi breg, do 300 oseb na uro. Letovanje na Veliki planini Komisija za letovanje in družbeno prehrano objavlja razpis za letovanje v počitniški koči na Veliki planini za čas od 15. maja do 15. novembra 1983. Prijave bo zbiral tov. Zevnik Lado v pisarni družbenega standarda (v poslovni stavbi, I. nadstropje, soba št. 16) v času od 4. aprila do vključno 15. aprila 1983. Pri dodeljevanju bomo uporabljali naslednje kriterije: 1. prijavljenec, ki še ni bival v počitniški koči na Veli- ki planini, oz. je bival pred več kot 2 letoma; 2. prijavljenec je bival v počitniški koči pred 2 letoma; 3. prijavljenec je bival v počitniški koči preteklo leto; 4. prijavljenec je bival v počitniški koči v tekočem letu. pin bomo razdelili še na naslednje podskupine: A. Delavci, ki preteklo leto niso letovali v počitniških domovih PL. B. Delavci, ki so preteklo leto letovali v počitniških domovih PL. Pri dodelitvi za praznik se prijavljene! razvrstijo po določilih, ki so navedena zgoraj in pridejo v poštev: 1. tisti, ki še niso uporabljali koče za praznike ali so jo pred več kot 2 letoma; 2. so jo uporabljali pred 2 letoma; 3. preteklo leto; 4. v tekočem letu. V kolikor imajo prijavljen-ci v isti skupini enako število točk, imajo prednost večje družine oz. skupine. Kot vedno bomo tudi pri tej razporeditvi upoštevali in določevali prednostno pravico do uporabe doma na Veliki planini na podlagi točk, ki jih pridobi delavec: — za delovno invalidnost, udeležbo v NOB, za opravljanje dela v nočnem času — 10 točk, — samohranilci oz. samohranilke — 10 točk, — oba zakonca zaposlena v PL - 10 točk, — za vzdrževanje vsakega nepreskrbljenega družinskega člana — 5 točk. V primeru, da v posamezni skupini pridobi več delavcev enako število točk, bomo upoštevali še delovno dobo v PL. Cena letovanja na Veliki planini je za člane kolektiva 25,— din in 10,— din takse, za nečlane pa 75,— din in 10,— din takse. Otroci od 4. do 14. leta starosti imajo 40 % popusta. Tudi za letovanje na Veliki planini je potrebno po sklepu komisije za letovanje in družbeno prehrano in na podlagi določil pravilnika o letovanju plačati akontacijo v znesku dejanskih stroškov prijavljencev. V kolikor bodo prijavljeni in razporejeni letovanje odpovedali brez upravičenega razloga (opravičeno le smrt in bolezen), akontacije ne bodo dobili povrnjene. OPOZARJAMO VAS, da v koči na Veliki planini ne smejo letovati neprijavljeni gostje. Kdor ne bo plačal akontacije do datuma, ki bo na obvestilu, zgubi pravico do letovanja v času, ki mu je bddodeljen. Če želite letovati na Veliki planini v tem terminu, oddajte prijavnice najkasneje do 15. aprila 1983 v pisarni družbenega standarda. -Kaj ne veš, da je danes 8. marec praznik žena? To je zato, ker ne bereš časopisa. Vsako od navedenih sku- PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani __________________________________ stanujoč delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) (kraj, ulica, hišna številka, pošta) dnevno letovanje v izmeni od _________ se prijavljam za Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od Za letovanje prijavljam: Ime in priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri oddelek 1 . 2. 3. 4. 5. 6. Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta __________ a) sem delovni invalid _______________________________________ b) udeleženec NOV _____________________________________________ DA DA DA DA DA c) samohranilka oz. samohranilec __________________________________________ d) delam v nočnem delovnem času____________________________________________ e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem nepreskrbljenih druž'nsk‘h članov Pri točkah a, b, c, d in e obkroži -ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. NE NE NE NE NE V , dne Podpis nosilca prijave Z navedeno izmeno se strinjam (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne (podpis LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina ‘ Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.