566
Das nationale Leben der Windisch-Bticheln im Jahre 1848/49. Von dr. Fran Ilei. Laibach. Schwentner. Cena 20 h. Strani 31. To je poseben odtisk lankov, ki jih je priobila Sudsteirische Presse". Gospod pisatelj namerava, kot vidimo iz te knjiice, izdati veje delo o letu 1848. in tu priobene posameznosti so le dopolnila. Po asopisnih virih nam pripoveduje pisatelj o razmerju med nemkimi mesti in trgi in njih slovenski okolici v Slovenskih goricah, o gibanju zaradi franko-brodskih volitev, o uradnitvu in o duhovini. Bilo bi res jako dobro in tudi potrebno, da se nepristransko sestavi in popie zgodovina slovenskega narodnega probujenja iz njegovih poetkov. Danes so ti dogodki skoro pozabljeni in razirjenih je mnogo napanih nazorov, katere mora zbistriti jasni govor neovrnih dejstev.
Politika bosanskih i hercegovakih franjcvaca u prolosti i sadanjosti. Na-
pisao Philadelphus Philaleth.es. Pre-tampano iz Osvita". I. Dio. Hrvatska dionika tiskara u Mostaru. Str. 100. Pisatelj pravi v uvodu: e od nekdaj in zlasti v novejem
asu se je utila potreba, da se osvetli in razloi odnoaj katolikega prebivalstva Hercegovine in Bosne proti celokupnemu hrvakemu narodu, kateri, skozi stoletja razdeljen na razne drave, ravno zdaj, ko se narodnostna borba poostruje, tudi dravnopravno vpraanje vedno bolj pretresuje. To poizkua v kratkih rtah na spis, ki je samo osnova za veliko tudijo." Prvi del, ki ga imamo pred seboj, sega od prvih asov do okupacije 1. 1878., drugi del se bo bavil s politinimi in narodnostnimi razmerami od okupacije do sedanjega asa. Seveda so bili glavni kulturni initelji pod turkim robstvom ba franikani, kateri so kot edini uitelji ljudstva morali skrbeti tudi za to, da ohranijo narod in ga privedejo do srenejih dravnopravnih razmer. Vodila sta jih pri tem ideji katolicizma in narodne samostojnosti hrvake. To nam dokazuje naa knjiga z zgodovinskimi dejstvi. Katolika vera jih je loevala od pravoslavne Srbije; smatrali so se vedno za Hrvate in delovali na to, da se zdruijo s hrvakim narodom pod habsburko vlado, smatrajo avstrijskega cesarja za zakonitega hrvakega narodnega kralja. Dr. E. L.
NASE SLIKE.
Vinjeta mitkova (na str. 513.) nam kae jesenski prizor. Sadno drevje je obilo obrodilo. To je veselje za mladino! Paglavci so se spravili nad sadje. Oni nimajo pojma o umni sadjereji in meejo krepelca v drevje, da padajo sadovi na tla Kaj jim mar, e e toliko sadja obtolejo! Saj najbre tudi nimajo pravega pojma o mojem in tvojem. Nam se prav zdi, da klatijo tuje sadje. Zato pa gledajo, da ga im ve odneso. Kolikor ne morejo snesti, pa za-loe za srajco in e hlae si spodaj zaveejo, da ve spravijo na varno. A naj le poakajo! Skoro se oglasi posestnik, in tedaj bo on vzel v roke krepelce, pa ne, da bi sadje klatil, ampak . .
Sv. Mihael" (str. 520. 521.) je slavna slika Rafaelova. Kako krasna je postava nadangelova! Veliki mojster ga je naslikal kot vitekega mladenia, ki ssulico prebada hudobca. Kolika gracioznost je v
vsakem udu, v vsakem gibljeju! Slika je zdaj v parikem Louvru, e jako dobro ohranjena.
etev" Otona Ivekovia (str. 537) je pa vzeta iz hrvakega kmekega ivljenja Slikar je dobro pogodil zlasti narodno noo hrvako.
Zasluge Kopitarjeve za slovstveno zgodovino portugalsko.
V nobenem kulturnem narodu kralji in velikai niso igrali tako odloilne in vane vloge, kakor v romanskih plemenih, v pancih in Portugalcih. Utemeljitelj panskega slovstva je kralj Alfonz X. Uenjak", portugalskega pa kralj Diniz. Kralj Diniz ni zbiral samo pesnikega dvora okoli sebe, nego bil je sam odlien pesnik. Njega so posnemali njegov sin in naslednik kralj "Alfonz IV. ter bratje tega kralja, grof Albuquerque in Pedro in grof Barcellos. Ti so sestav-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si