p h fl jjii Primorski Poštnina plačana v gotovini nn .. Abb. postale I gruppo LCIia "U I1T Km : fw fi nevmk Leto XXVIII. St. 214 (8307) TRST, nedelja, 10. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO IZRAELSKEM NAPADU Nfl BEGUNSKA TABORIŠČA V LIBANONU IN SIRIJI Krvav obračun terorističnega napada: 66 mrtvih in 40 ranjenih Palestincev Med mrtvimi in ranjenimi je mnogo otrok in žensk - Izraelska letala so bombardirala nezaščitena begunska taborišča - Letalska bitka med Sirci in Izraelci nad Golanskim gričevjem BEJRUT, 9. — Obračun včerajšnjega izraelskega maščevalnega ^falskega napada na taborišče palestinskih beguncev v Libanonu in Siriji je strahoten. Skupno je bilo ubitih 66 oseb in 40 ranjenih, •"ed katerimi je mnogo otrok in žensk. Predstavnik palestinskih beguncev je v Bejrutu izjavil, da je bilo v Libanonu 20 mrtvih, in si-c®r 15 v taborišču Rafid in 5 v taborišču Nahar Al Bared pri Tripoliju. Ostalih 45 mrtvih je bilo v sirskih begunskih taboriščih (12 v taborišču Hamed, 14 v taborišču Deraa in 20 v taborišču Muzairib). Zaradi zločinskega napada na Palestinske begunce v Siriji je 'irska vlada zahtevala takojšnje 'klicanje varnostnega sveta. O-benem pa je libanonska vlada Protestirala pri varnostnem sve-*u zaradi napada na svoje o-**mlje. Predstavnik palestinskih orga-Pizacij v Bejrutu je kot primer Pavedel, da je bila med izraelskimi letalskimi napadi ubita mati s sedmimi otroki. Oče pa je Preživel, ker slučajno ni bil do-*ba. Izraelska letala so bombardirala zasilna naselja palestinskih beguncev ter jih močno obstreljevala z raketami in stroj-PPami. Pri Rafidu v Libanonu le bilo največ mrtvih na produ °t> reki, kjer so se palestinske družine zbrale ob včerajšnjem prazniku in se sončile. Kot poročajo iz Tel Aviva so tamkajšnji uradni krogi, kljub včerajšnjemu maščevalnemu napadu, mnenja, da podobne akcije ne morejo izkoreniniti «gve-rilskega gibanja*. Toda neki visoki častnik izraelske vojske je izjavil časnikarjem: «Naš namen je bil, da čim močneje prizadenemo teroriste, da jim jasno damo vedeti, da Izrael resno dela*. V resnici pa tj napada niso bili namenjeni teroristom, kot trdijo Izraelci, temveč proti palestinskim beguncem kot takim, saj je bilo med žrtvami mnogo otrok in žensk. Značilno je, da je Izrael, vzporedno s svojo teroristič- m no akcijo v Libanonu in Siriji proti palestinskim beguncem, u-radno zahteval, da združenj narodi razpravljajo to vprašanju terorizma*. Izraelski napad na Libanon in Sirijo je naletel na odločno obsodbo in na veliko zaskrbljenost zaradi nevarnosti zaostritve položaja na Bližnjem vzhodu. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Charles Brav je izrazil zaskrbljenost ameriške vlade za včerajšnje napade izraelskega letalstva proti taboriščem palestinskih beguncev v Siriji in Libanonu. Bray se je trenutno omejil na u-gotovitev, da je o teh napadih washin,gtonska vlada dobila samo fragmentarne podatke in dodal, da vlada pozorno proučuje nastali položaj. Sovjetska tiskov, agencija TASS je objavila vest o izraelskem napadu pod naslovom «Izraelsko izzivanje proti Siriji in Libanonu*. V svojih poročilih iz Bejruta in Damaska sovjetska agencija Na sliki: palestinski omenila izjave tamkajšnjih vojaških predstavnikov in poudarila, da je bombardiranje povzročilo mrtve in ranjene med civilnim prebivalstvom, zlasti pa med ženskami in otroki. Zelo ostro so reagirali v Egiptu, kjer je glasnik kairske vlade izjavil, «da Arabci ne bodo molčali pred izraelskimi zločinskimi dejanji, ne glede na okoliščine*. Vladni glasnik je dodal: «Brutal-nj izraelski letalski napadi na Libanon in Sirijo so bili namenoma naperjeni proti nezaščitenemu in nedolžnemu prebivalstvu. Izraelci so uporabili ameriške «phantome» za napad proti obljudenim begunskim taboriščem. Izrael se moti, če misli, da bo s tem zadušil voljo palestinskega naroda, da si ponovno pridobi svoje zakonite pravice*. Po vseh znakih sodeč se je položaj na Bližnjem vzhodu ponovno zaostril. Danes je prišlo nad golanskim gričevjem do letalske bitke med širokimi in izraelskimi letali. Predstavnik sirskega vojaškega poveljstva je v Damasku sporočil, da so sirska letala okrog poldne napadla sovražne postojanke na gričevju Golan. Poudaril je, da so sirska letala zadala hud udarec izraelskim položajem. Nato je povedal, da so takoj po napadu izraelska letala skušala prestreči sirska letala in je prišlo do letalske bitke, med katero sta bila sestreljena dva izraelska «mirage». Predstavnik sirske vojske je tudi povedal, da so v tej bitki Sirci izgubili tri letala. Izraelci pa trdijo, da so v tej bitki sestrelili tri sirska letala in da so se vsa izralska letala vmila na svoja letališča. Pozneje je radio v Damasku sporočil, da so nekatera izraelska letala okrog 13.30 (po krajevnem času), vdrla v sirski zračni prostor in da so jih sirska letala pregnala. Radio je izjavil, da je bilo v tem kratkem spopadu zadeto izraelsko letalo. Iz Amana poročajo, da je bilo med današnjo letalsko bitko nad gričevjem Golan ubitih osem Jordancev in trije so bili ranjeni v jordanski vasi Dhuneiba blizu sirske meje. štiri rakete so zadele vas in so porušile trinajst hiš ter tri poškodovale. V Bejrutu pa je predstavnik palestinskih gverilcev izjavil, da je prišlo preteklo noč v izraelskih teritorialnih vodah do spopada med gverilskimi oboroženimi čolni in enotami izraelske mornarice in helikopterji. V spopadu, sta bila potopljena izraelski in gverilski čoln. PADLIM BORCEM ZA SVOBODO i BUl Danes ob 16. uri bodo v Prebenegu odkrili spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam nacifašizma imiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimniiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiTiimiiiatiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiimiiiifiiiiiimiiiiiiiiiMiii ZAOSTRITEV ODNOSOV MED EGIPTOM IN ZAHODNO NEMČIJO Preklican obisk egiptovskega zunanjega ministra v Bonnu Oblasti strogo nadzorujejo vse arabske delavce v Zahodni Nemčiji Nemci bodo izročili trupla ubitih Palestincev Tuniziji ali Libiji Ji Posledice izraelskega letalskega napada na taborišče El Hameh pri Damasku. begunci iščejo žrtve pod ruševinami podrte hiše ........................................................................... iiimiiiiiiiiiiiinnimnni,„„11,11111111,n,,,,n,,,,,,,,,,,,,,, SINDIKATI ODPOVEDALI STAVKO ŽELEZNIČARJEV Zaostritev sindikalnega spora uslužbencev kemijskih podjetij in predvidena solidarnostna stavka kovinarjev RIM 9. — Sindikati železničarjev 80 odpovedali stavko, čeprav bodo ^končno sklepali po posvetovanjih s Prizadetimi uslužbenci. Do tega 'klepa so prišli po dolgotrajnem P°8ajanju z ministrom za promet lr* Po posredovanju predsednika vla-^ Andreottija. Po razgovoru so Predstavniki vseh treh sindikalnih ?rganizacij železničarjev izjavili, da j™ doseženi sporazum pozitiven in v bistvu odraža gospodarske, socialne, normativne in plačilne zah-leve uslužbencev. Glede večletnega gospodarskega ?ačrta investicij v višini štirih mi-jijard lir za modernizacijo železni-“ke službe se je vlada obvezala, da bo odobrila načrt in da bo pri tem upoštevala priporočila sindikatov, da se predvsem okrepi množičen promet potnikov ter zlasti o-nih, ki se vozijo na delo in masoven promet blaga. V tak okvir spadajo tudi delovni pogoji, ki jih bodo postopno izboljševali v skladu z izvajanjem načrta Postopno bodo ukinili predajanje raznih služnosti v najem zasebnim podjetjem in tako ne bodo 1, januarja obnovili pogodbe za delavnice, ki polnijo akumulatorje. Do novembra bo podjetje pripravilo osnutek zakona, da se vsi tovrstni uslužbenci sprejmejo kot stalno zaposleni. Glede zaposlenih se je vla- n,|l„„11,||n|1Mllltl||M|111111M1|,||,|i,M,|iim,iuill.UMU..... Kissinger v Moskvi MOSKVA, 9. — Posebni sveto- : s prejšnjimi razgovori med Kis-£aQec ameriškega predsednika Singerjem in vietnamskim pred- se ho jutri dopoldne ^tal^v Munchnu z Brandtom, Popoldne pa bo odpotoval v Mo-skv0, kjer ga bodo ob 22. uri P° lokalnem času svečano spredi na letališču Vnukovo. V Mo-?kvi bo Kissinger tri dni in se sestal z Brežnjevom, Kosigi-t>°tn in Gromikom. Ro vesteh iz ameriških virov ^ bo razgovarjal o številnih vPrašanjih in to o Vietnamu, evropski konferenci o varnosti, o-CJ^jitvi oborožitve, Bližnjem vzho-Pp ter o dvostranskih, predvsem gospodarskih odnosih. V zvezi z Vietnamom je mno-So ugibanj in povezujejo ta obisk stavnikom Duc Thojem v Parizu, na kar je Duc Tho odpotoval v Hanoi, na povratku pa se je ustavil v Pekingu im bo v Moskvi časovno istočasno, ko bo tam tudi Kissinger. LONDON, 9. — Kraljevsko arheološko društvo v Londonu, katerega pokroviteljica je kraljica Elizabeta je izbralo za svojega rednega člana predsednika jugoslovanske akademije znanosti in u-metnosti akademika dr. Grgo Novaka. Angleško arheološko društvo je bilo ustanovljeno v 17-stoletju in je eno najstarejših na svetu. da obvezala, da se bo decembra zvišalo število vseh zaposlenih do 223.000 in do februarja do 226.000, tako da bodo krite potrebe organika. V zvezi s plačami so odobrili povišek 8.000 lir za novo nastavljene uslužbence, proizvodno nagrado višjo za 20.000 lir v primerjavi z lani in industrijsko nagrado v višini 13.500 lir od 1. novembra za vse ter 15.000 lir od 1. januarja. V Livornu se je danes sestalo o-krog 600 predstavnikov tovarniških odborov kemijske in njej sorodne industrije, ki zastopajo okrog pol milijona zaposlenih. Ugotovili so, da se je zelo zaostril sindikalni spor, ker je kemična industrija razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in skušajo delodajalci celo nekaj odvzeti od tega, kar so si delavci že priborili. Delavci ne morejo pristati na zmrznjenje plač, saj cene stalno naraščajo in se bodo borili za zagotovitev zaposlitve. Napovedali so enotno stavko uslužbencev Montedison, ki bo 12. septembra, ker zahtevajo od družbe, da prekliče odpuste v petih tovarnah, ki prizadenejo okrog 2.000 delavcev. Kolikor se položaj ne bo premaknil z mrtve točke, so sindikalni predstavniki delavcev kemijske stroke prosili za solidarnostno pomoč kovinarje in so govorili o otožnosti skupne stavke že v septembru ter o povezavi tudi z drugimi kategorijami. Že na tem zasedanju so to pomoč takoj zagotovili prisotni sin dikalnj predstavniki kovinarjev. RIM, 9. — Danes je 24 ur stavkalo 24.000 delavcev industrije sladkorja, ker so se razbila po gajanja za obnovitev delovne po godbe. Hudi boji v Vietnamu SAIGON, 9. — Osvobodilne sile so še vedno v mestu Tien Puoc, ki ga do sedaj še niso mogle zasesti južnovietnamske čete. Zelo ostri so tudi spopadi okrog Quang Trija. Iz Kambodže poročajo, da so o-svobodilne sile napadle in zasedle osem položajev v bližini kraja Kompong Trabe. V glavnem mestu je prisl« do upora lačnih vojakov in civilistov, ki So izpraznili skladišča in plenijo trgovine. MONCHEN, 9. — V vsej Zahodni Nemčiji še vedno veljajo strogi varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli takoj po tragičnih dogodkih v Munchnu: Vsepovsod se širijo alarmantne, včasih celo pretirane vesti o nameravanih novih atentatih palestinske organizacije «čmi september* V tej zvezi so začeli strogo nadzorovati vse arabske delavce v Zahodni Nemčiji. To seveda povzroča med prebivalstvom zaskrbljenost, hkrati pa nekateri krogi skušajo u-metno ustvariti sovražno razpoloženje do vseh Arabcev v državi. Psihoza nevarnosti je zajela tudi nekatere države, ki mejijo z Zahodno Nemčijo zaradi vesti Interpola in velikih petrolejskih družb, da nameravajo «palestin-ski gverilci* napasti petrolejske naprave. Odnosi med Zahodno Nemčijo in Egiptom so se v zadnjih dneh poslabšali zaradi zahodnonemških obtožb proti Egiptu, da ni hotel zagotoviti varnosti izraelskim talcem, ki so jih zajeli komandosi organizacije «Črni september*, in da je zaradi tega prišlo do pokola na miinchenskem letališču. Egipt je na Te obtožbe primemo odgovoril. Danes pa so v Kairu sporočili, da je bil preklican obisk egiptovskega zunanjega ministra v Bonnu, ki je bil napovedan za ta mesec. Kljub polemikam pa je zahodnonemški zunanji minister Scheel v poslanici Arabski zvezi danes zagotovil, da Zahodna Nemčija «ni spremenila svojih odnosov do arabskih držav*. V Zahodni Nemčiji je še vedno živa polemika med osrednjimi vladnimi oblastmi in bavarsko vlado v zvezi s tragičnimi dogodki v Munchnu. Kancler Brandt je danes skušal to polemiko omiliti in je po televiziji izjavil, «da je treba odkriti vso resnico o miinchenskih dogodkih, da se bodo v bodoče podobni težki položaji boljše reševali*. Na vprašanje o izjavah, ki jih je dal na sestanku socialdemokratske stranke, je Brandt odgovo- ril: »Nisem hotel ničesar očitati bavarski policiji. Hotel sem samo dobro določit; pristojnosti •v zvezi z očitki zvezni vladi*. Kot poroča egiptovska tiskovna agencija, je Zahodna Nemčija pristala, da izroči Tuniziji ali Libiji trupla petih palestinskih komandosov, ki so bili ubiti na miinchenskem vojaškem letališču. Neuspešen razgovor Brandt-Pompidou V torek v Rimu odločitev o sklicanju konference (deseterice* MONCHEN, 9. — Pompiflou je bil osem ur Brandtov . gost. ko si je mimogrede ogledal tudi olimpijado, sprejel francoske atlete in se udeležil svečanega kosila. Ti zunanji dogodki pa niso mogli prikriti, da je šlo za bistvena sporna vprašanja, ki so v ozadju težav pri sklicanju evropske kon- lutgueg »deseterice*, ki bi morala biti oktobra v Parizu. Vse kaže, da se Brandt in Pom-pidou nista sporazumela in da so ostale razlike prav • tako občutne, kot so bile pred razgovori. V bistvu gre za splošno politično vprašanje združevanja, pri katerem ima Francija vrsto pomislekov in vztraja ua svojem stališču avtonomije držav, zaradi česar tudi ni navdušena za predlog ustanovitve stalnega evropskega tajništva. Zato pa so v ospredju monetarna vprašanja, kjer Francija predlaga zvišnnio cene zlata, kar pa pomeni udarec po dolarju in zaplet odnosov z ZDA. Dokončen sklep o sklicanju konference deseterice na vrhu bo torej sprejet šele v torek dopoldne na zasedanju zunanjih mi nistrov, ki se bodo sestali v Rimu. Na dopoldanskem zasedanju bodo na dnevnem redu predvsem politična vprašanja, popoldne pa bodo prisotni tudi finančni ministri, ko bo govor predvsem o monetarnih vprašanjih in o grozeči inflaciji Včeraj v Munchnu ATLETIKA Sovjetinja Bragina je opra vila na letošnjih igrah izreden atletski podvig: ne le, da je osvojila zlato kolajno, ampak je skupno kar trikrat izboljšala svetovni rekord v teku na 1500 m. Na tej razdalji je dosegla lep uspeh Italijanka Pignd - Cacchi z osvojitvijo bronaste kolajne. Zlati kolajni sta včeraj osvojila še Wil-liams (ZDA) v skoku v daljino in Komar (Poljska) v metu krogle. KANU V kanuju in kajaku na mirnih vodah so Sovjeti slavili skoraj popolno zmagoslavje. Zmagali so v vseh kategorijah, razen v eni, kjer je bila prva Romunija. KONJSKI ŠPORT V dresurnem jahanju posameznikov, enem redkih športov, v katerem tekmujejo moški in ženske skupaj, se moški tokrat niso izkazali. Osvojili so šele bronasto kolajno, medtem ko je zlata pripadla Nemki Lisenfoffovi. Srebrno odličje je osvojila Petiškova, soproga znanega sovjetskega skakalca v višdno in bivšega svetovnega rekorderja Valerija Brumla. ...."""""H........."""""Hlini.........lili.........Hl""l.....................I...Illllllll MIHI lllllll........................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH V Bejrutu so danes objavili tragičen obračun petkovega izraelskega terorističnega letalskega napada na palestinska begunska taborišča v Libanonu in Siriji. Izraelske bombe, rakete in strojnice so pobile 66 in ranile 40 Palestincev, izraelski letalci so se tokrat po naročilu svoje vlade vrgli na nezaščitene palestinske begunce z izgovorom, da so napadli «gnezda gverilcev* in pobili tudi mnogo otrok in žensk. Tega terorističnega zločinskega dejanja ni mogoče opravičiti z atentatom, ki so ga teroristi palestinske organizacije »Črni september* napravili proti izraelski olimpijski reprezen. v Munchnu in ki smo ga ostro obsodili. Nad gričevjem Golan se je vnela včeraj bitka med sirskimi in izraelskimi letali. Sirci so sporočiti, da sta bili sestreljeni dve izraelski letali in da so izgubili tri letala. Izraelci pa pravijo, da so sestre- DANES lili tri sirska in da niso imeli nobene izgube. V zvezi s tragičnimi dogodki v Munchnu so se poslabšali odnosi med Zahodno Nemčijo in E-giptom. V Kairu so sporočili, da je bil obisk egiptovskega zunanjega ministra v Bonnu, ki bi moral biti ta mesec, odložen. Slovenski izseljenci iz Beneške Slovenije v Švici, včlanjeni v Društvo beneških izseljencev, so včeraj izročili italijanskemu veleposlaniku v Bernu resolucijo, v kateri ga seznanjajo s socialnoekonomskim in jezikovnim stanjem ljudi v Nadiških dolinah. V resoluciji pravijo med drugim, da se pričakovanje Beneških Slovencev po priključitvi k Italiji in tudi po padcu fašizma in sprejemu republiške ustave niso u-resničila in da so beneški Slovenci ostali slej ko prej brez narodnih pravic tako na etnično-narodnostni kot jezikovni ravni. Beneški izseljenci v svoji resoluciji zahtevajo uvedbo slovenskega pouka v šole, prenehanje vsake oblike asimilacijske politike ter prenehanje ustrahovanja in vzpostavitev demokratičnega ozračja, v katerem se bodo beneški Slovenci čutil! varne v svojih zahtevah. Na koncu izražajo beneški izseljenci v Švici tudi željo, da bi za svoje otroke v Švici imfeli slovenske šole ter da bi si želeli knjig v materinščini. Veleposlanika so zaprosili naj re- solucijo posreduje rimski vladi, kar je vladni predstavnik tudi obljubil. V okviru »Kraškega tedna* je bilo včeraj v Repnu mednarodno študijsko srečanje o »Gozdu na Krasu*, katerega so se udeležili izvedenci iz naše dežele in iz Slovenije. V sklepni resoluciji to poudarili potrebo po večji zaščiti kraškega okolja in potrebo po pogostejših stikih strokovnjakov z obeh strani meje. V posebni resoluciji so tudi ugotovili, da vsako razširjanje naftovoda predstavlja resno nevarnost za Kras. V okviru priprav na današnjo kraško ohcet* so včeraj pripeljali na ženinov dom »balo*. Ohcet bo danes dopoldne. Predstavniki občinskih uprav tržaške pokrajine so na včerajšnjem sestanku ustanovili upravni svet konzorcija za »zdravstveno zaščito delavcev*. SPOMENIK V PREBENEGU V Prebenegu je danes velik praznik. Popoldne ob 16. uri bodo odkrili spomenik padlim v NOB in žrtvam nacifašizma. Uresničuje se končno želja prebivalcev, da bi z dostojnim spomenikom izkazali hvaležnost padlim borcem. Novi spomenik, kakršnih i-mamo veliko število po naših vaseh, bo spominjal in o-pozarjal na veličastni in krvavi boj, ki ga je naše ljudstvo bilo proti tiraniji, nazadnjaštvu in narodnemu zatiranju. Prebeneg ni velika vas, a je razmeroma mnogo žrtvwala v narodnoosvobodilnem boju. Ljudje so množično sodelovali v Osvobodilni fronti. Zbirali so pomoč za ranjence, skrbeli za prehrano in prenočišče mnogih, ki so skozi vas odhajali v partizanske enote, pomagali so domačim in drugim aktivistom pri njihovem delu. Skozi vas je vodila tudi kurirska pot, pod vasjo pa je bila zasilna bolnišnica za ranjene partizane. Vas je zaradi tega hudo občutila sovražnikovo krutost. Dvakrat so ognjeni zublji u-ničili več hiš, enkrat pa je sovražnik vas obstreljeval. Večje število vaščanov je sodelovalo v partizanskih enotah in nekateri se niso več vrnili. Danes se bomo z udeležbo pri odkritju spomenika znova zamislili nad dogajanji v času veličastne borbe in pred njo ter nad dogajanji, ki si sledijo v vseh povoj nin letih. Znova se nam bo utrdilo prepričanje, da je postavljanje spomenikov našim padlim in gojitev spomina nanje ter na njihova de-danja še vedno potrebno in aktualno. Spomeniki nas nenehno opozarjajo na prežeče črne sile, ki se v zadnjem času vedno pogosteje oglašajo, ker so v razmerah, ki danes vladajo, našle ugodna tla za svoje zločinsko delovanje. Spomeniki nam bodo v opozorilo, da je naša dolžnost bedeti nad pridobitvami osvobodilnega in atifašističnega boja ter s svojo dejavnostjo prispevati v skupnem boju vseh naprednih in antifašističnih sil, da bi preprečili nakane novega fašizma, ki uživa danes vse preveč potuhe. Danes se bomo v Prebenegu hvaležno spomnili domačih padlih borcev. Počastili bomo spomin vseh aktivistov in aktivistk ter drugih vaščanov, ki so postali žrtev nasilneža. Spomnili se bomo petih mladih kurirk, ki so z veliko požrtvovalnostjo prispevale v skupnem boju proti zatiralcu in so to svojo predanost plačale z življenjem. Teh pet mladih kurirk, ki so padle pod nacističnimi svinčenkami na Opčinah, naj bo še posebej vzor našim mladim. Med njimi je bila tudi mlada partizanska učiteljica Mira Bandi, katere spomin bodo danes počastili tudi osnovnošolski otroci Vabimo na čim večjo udeležbo na svečanosti, ki naj potrdi, da je v nas še živ spomin na veliki osvobodilni boj, ki smo ga bojevali skupno z vsemi antifašističnimi silami. Z udeležbo na svečanosti pokažimo, da nismo pozabili izročila naših padlih, ki nam veleva stalno budnost in neizprosen boj vsem, ki bi hoteli okrniti izvojevane pridobitve ter nam oporekajo še nedosežene pravice Ln oživljajo miselnost in metode, ki bi morale biti že zdavnaj pokopane. Skrunjenje spomenikov naših padlih, mazanje slovenskih napisov in druga zločinska dejavnost črnih tolp nam nalagajo, da ne pozabimo nauka iz preteklosti. Novi spomenik, Id ga bodo danes odkrili, naj nas skupno z vsemi spomeniki po naših vaseh na to nenehno opozarja. Z našo udeležbo na današnji svečanosti znova poudarimo zahtevo, naj se enkrat za vselej napravi konec novi fašistični dejavnosti. M. B. Zasedanje arabskih zunanjih ministrov KAIRO, 9. — V Kairu se je danes začelo zasedanje zunanjih ministrov 18 arabskih držav, na katerem bodo najprej proučili zadnjo dogodke na RIL njem vzhodu. P0 atentatu v Miinchnu in po včerajšnjih iznvskih terorističnih letalskih napadih na Libanon in Sirijo, bodo ti dogodki osrednji predmet razprav arabskih zunanjih ministrov Poleg tega oodo proučili tudi odnose med Egiptom in Zahodno Nemčijo po egip-tovslc* odpovedi obiski svojega zunanjega ministra v Bonn. Pnmore£i7ffiwnik TRŽAŠKI DNEVNIK 10. septembra 1972 ŠTUDIJSKA DEBATA V OKVIRU «KRAŠKEGA TEDNA» NA POBUDO KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAŠE POKRAJINE Udeleženci srečanja o gozdu na Krasu poudarili nujnost zaščite kraškega okolja Udeleženci izrazili zeljo in potrebo po pogostejših stikih med italijanskimi in jugoslovanskimi izvedenci - Razširjanje naftovoda predstavlja nevarnost za ves Kras - Sinoči prevoz «bale», danes okruška ohcet} Zadruga »Naš Kras* je včeraj zahtevati tudi nova, da dosežemo v okviru »Kraškega tedna* prire- ! globalno preosnovo okolja in novo dila študijsko srečanje o temi j ravnovesje med gozdom, pašniki in ' njivami. Potrebna bo tudi pravič- »Gozd in Kras* v dvorani gostilne Škabar v Velikem Repnu. Srečanja so se udeležili italijanski in jugoslovanski strokovnjaki, ki so obravnavali zastavljeno temo z različnih zornih kotov. Uradnih govornikov je bilo pet in sicer: profesor ekonomske fakultete na ljubljanski univerzi Vladimir Murko, ki je govoril o delu in pomenu velikega gozdarja in izumitelja iz prejšnjega stoletja Josipa Ressla, profesor tržaške univerze Livio Pol-dini, profesor biotehničnega zavoda gozdarske fakultete v Ljubljani Milan Sigler, načelnik deželne gozdarske siUžbe dr. Riccardo Guer-rini in direktor sežanskega zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa dr. Marjan Šebenik. V imenu pokrajinske uprave je prisotne pozdravil odbornik Lnucijan Volk, v imenu Kmečke Zveze pa je pomen srečanja poudaril predsednik Alfonz Guštin. Po uvodnih poročilih in obširni diskusiji, v katero so posegli še drugi prisotnj strokovnjaki med katerimi dr. Oblak, dr. Perco, profesor Montenegro in inž. Košir, so udeleženci študijskega srečanja o-dobrili zaključni dokument in resolucijo o škodi, ki jo je naftovod povzročil Krasu. Zaključno poročilo se glasi: »Udeleženci študijskega srečanja o goz dovih, ki ga je organizirala zadruga Naš Kras, so ob zaključku srečanja prišli do sledečih ugotovitev: 1. Koordinirano se moramo posluževati vseh zakonskih določil in Svečano odkritje SPOMENIKA PADLIM v NOB v Prebenegu bo danes, 10. septembra 1972 ob 16. uri. Pri kulturnem sporedu sodelujejo poleg recitatorjev pevski zbor Valentin Vodnik in godba iz Brega. Vabljeni! Odbor za postavitev spomenika PREBENEG nejša definicija indeksov za nove gradnje za potrebe avtohtonega prebivalstva, katerega produktivna dejavnost je neposredno povezana s Krasom. Podčrtujemo še, da ima gozd velik socialni pomen za skupnost, ker je osnova vsakega poskusa popravljanja škode kot posledice degradacije okolja. 2. Kar zadeva deželni načrt za gospodarski razvoj poudarjamo, da bo moral ukiniti zemljiški davek na vse gozdnate parcele javne koristi.* Udeleženci srečanja nadalje izražajo upanje, da bodo vse občine uskladile svoje regulacijske načrte z državnim načrtom 80 in z zgoraj navedenimi principi. V tem okviru ni več mogoče odlašati z iniciativami kot so eksperirnentacija za izboljšanje gozdov in naturalistično gozdarstvo. V zaključku dokumenta udeleženci izrecno poudarjajo potrebo po pogostejših stikih med pristojnimi italijanskimi in jugoslovanskimi organi, ker imata državi slične gospodarske in socialne probleme, v nekaterih vidikih pa sta celo komplementarni, kar so pristojni organi priznali v programih za urbanistično načrtovanje v deželi Furlaniji -Julijski krajini in v republiki Sloveniji. Nato so udeleženci srečanja o-dobrili še resolucijo, v kateri opozarjajo na veliko nevarnost, ki jo predstavlja za Kras povečanje zmogljivosti naftovoda. V tem dokumentu zavračajo možnost, da bi vladni krogi proglasili naše kraje za zapostavljeno področje, v katerem bi lahko nemoteno namestili industrije in objekte, ki zelo onesnažujejo okolje. Zato pozivajo vse politične, kulturne, sindikalne in socialne organizacije naj se uprejo ukrepom, ki bi še bolj degradirali naš Kras. To resolucijo bo zadruga Naš j Kras poslala vsem krajevnim ustanovam, političnim strankam in dru- ! gim organizacijam. Medtem ko so se strokovnjaki j resno razgovarjali o vseh teh vpra-1 šanjih, je Repen živel včeraj svoj poslednji dan pred današnjo «kra-ško ohcetjo*, ki bo višek celotnega tKrašicega tedna*.' Glavni dcigo-4ek včeraišničMdneJt^ preKoz tradicionalne bale. Sinoči ze proti večeru so se na dvorišču pri Žem- .........*■*'•1 iiiramrtiuifiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Ustanovljen upravni konzorcij «Centra za delovno medicino» Center za delovno medicino in {zdravstvene knjižice^ ustrezajo dolgoletnim zahtevam tržaških delavcev čevih na Colu zbrali rbalarji*. V voz, naložen z balo, je vozar Franc Krt iz Vrhove vpregel svojega lepega vola in tveliki oče* je dovolil odhod. Voz ob spremstvu tba-larjev* in ob godbi harmonikarja se je napotil proti Repnu, proti domu ženina. Ko so rbalarji* prišli v Repen, jih je na trgu čakala ršranga*. Z majoliko vina in z nekaj lepih besed so se odkupili in pot je vodila dalje na ženinov dom v Kraško hišo. Dvorišče Kraške hiše je bilo sinoči prepolno ljudi, do se je voz z balo stežka prerinil pred novi dem. Tu je rvelika mati* temeljito pregledala balo in kljub svoji izbirčnosti pristala, da so balo razložili. Nevesta gre torej danes brez strahu pred oltar izreč svojemu ženinu svoj RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 01893 / od-23, • junija 1971, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 32 na dan 29. avgusta 1972, je deželna uprava razpisala natečaj z naslovi in izpiti za 20 mest gojencev čuvajev v staležu podčastnikov in čuvajev deželne gozdarske službe. Prošnje za vpis na natečaj, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine — generalno tajništvo, Ul. Carducci 6 - 34100 Trst — in napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil že omenjenega «Uradnega vestnika* morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 28. septembra 1972 ob 18. uri in 30 minut. Deželni Uradni vestnik se more nabaviti v Trstu v knjigarni »I. Svevo*, na Korzu Italija 22, v Vidmu v papirnici «Benedetti», v Ulici Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici «Paternolli» na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra. Ustrezne informacije se dobijo na sedežih deželnega odbora v Trstu, Ul. Carducci 6, na sedežih odborništva krajevnih ustanov v Vidmu, Ulica Savorgnana, 10, ter na sedežu pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat 7, ter v Pordenonu, Ul. Cavallotti 10. BREZPLAČNO nego obraza ali telesa — na izbiro — Vam nudi samo v mesecu septembru »DESIRfiE - BIO ESTETICA GENERALE*, Ul. del Porta 9, TRST. tel. 773-244. »DESIREE - BIO ESTETICA GENERALE* Trst, Ul. dei Porta 9, tel. 773-244, Vas pričakuje za nego Vaše lepote. nega dela bodo v centru izdelali »zemljevid nevarnih področij* in statistiko »nevarnih del*, ki jih opravljajo posamezne skupine delavcev. Vse to ustreza, v glavnem, zahtevam delavcev v tovarnah, ki menijo, da je prav uspešna medicina dela osnova prave zdravstvene reforme. Vpisovanja v šole Glasbene matico Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo traja do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. »18 605. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole Devin - Nabrežina bo v ponedeljek 11. septembra ob 16. do 19. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Dolini bo v torek 12 septembra od 16. do 19. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole Prosek - Konto-vel bo v torek 12. in v petek 15. septembra od 16. do 20. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo v četrtek 14. septembra od 18. do 19.30 ure. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972. Ravnateljstvo V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU vpisujemo še ves naslednji teden redne in zunanje gojenke in gojence. Lanski gojenci in slušatelji počitniškega tečaja se lahko prijavijo po telefonski št. 793-167 in 722-246. Šolske vesti Devinsko • nabrežinska občina je razpisala natečaj za poverjene učiteljice v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1972-1973. Natečaja se lahko udeležijo prizadete, ki imajo stalno bivališče v eni izmed občin tržaške pokrajine. Za informacije se lahko obrnejo na tajništvo občine.., Razna obvestila Maša na Katinari. Danes, v nedeljo, 10. septembra 1972 ob 10. uri bo maša pri kapelici »Kraljice miru* za proslavitev 33. obletnice njene zgraditve. Obiskovalcem bo na razpolago spominska knjiga. ŠZ Bor. Redna odborova seja bo izjemoma v torek, 12. t. m. ob 19.30, na stadionu. Prosim udeležbo vseh odbornikov. Predsednik. Razstave V Tržaški knjigami razstavlja najnovejše tridimenzionalne slike Demetrij Cej. V »Kraški hiši* razstavlja fotoreporter Mario Magajna dokumentarne fotografske posnetke o kraških ohce-tih in raznih prireditvah. V pasaži Rossoni bo jutri ob 18.30 otvoritev osebne razstave slikarke Albe Hrelia. Razstava bo odprta do 20. septembra. Namesto cvetja na grob pok. Marije Cok daruje družina Anton Gombač 2500 Ur za PD Lonjer Katinara in 2500 lir za KK Adria. V isti namen daruje Antonija Ba-rovina 1000 lir za Dijaško matico ir. Bernarda čok 2000 Ur za KK Adria. Ob tretji obletnici smrti drage mame Ivane žagar daruje v njen spo-imin hči Štefanija z družino 3000 Ur za spomenik padUm v NOB v Bazovici. MLADINA OD DOMJA IN IZ KRMENKE se najtopleje zahvaljuje pevskima zboroma »V. Vodnik* in »F. Venturini*, domači godbi «Breg», ansamblu »Kras* in vsem tistim, ki so kakorkoU sodelovaU in pripomogU k lepo uspeli obnovljeni š a g r i. Spored današnje «Kraške ohceti» Danes v repentabrski občini Kraška ohcet ob 10.00 poroka v cerkvi na Re-pentabru ob 11.30 sprevod ohcetarjev in narodnih noš s Cola v Veliki Repen ob 14.00 poročno kosilo v Velikem Repnu ob 17.00 do 24.00 javni ples na trgu v Velikem Repnu. Igrajo »Dobri znanci* s triom sester Potočnik in s sodelovanjem humoris.ta Marjana Robleka. Kraška hiša bo za obiskovalce odprta od 15.00 do 21.00 ure. Osmice bodo odprte od 11.00 do 24. ure. Avtobusi za Veliki Repen: Avtobusno podjetje «La Car-sica* sporoča, da bo ob »Kraški ohceti* danes, 10. septembra, organiziralo avtobusno zvezo z Velikim Repnom in sicer z naslednjim urnikom: iz Trsta (postaja Ul. Becca-ria 6): ob 8.30, 9.40,10.50,13.55, 15.10, 16.25, 17.40 s Proseka: ob 8.50, 10.00, 11.10, 14.15, 15.30, 16.45, 18.00 z Opčin: ob 9 00, 10.10, 11.20, 14.35, 15.40, 16.55, 18.10. Povratek z Velikega Repna na Opčine, Prosek in Trst: ob 12.00, 13.15, 17.00 18.30, 19.45 in 21.00. POZIV , NARODNIM NOŠAM Zadruga »Naš Kras« vabi vse lastnice narodnih noš, da se udeležijo »Kraške ohceti* danes, 10. septembra dopoldne. Narodne noše naj se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo na Re-pentabru, kjer bo ob 10. url poročni obred. Po poroki bo skupna zakuska v Furlanovi restavraciji, od tod pa bo sprevod narodnih noš odšel v Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste. Če se lastnice narodnih noš ne morejo same udeležiti poroke, tedaj prosimo, naj posodijo nošo svojim nečakinjam ali prijateljicam. Na svidenje na Repentabru! Memorial MIRE BANDI Prosvetni društvi »Tabor* z Opčin in »Vodnik* iz Doline vabita vse osnovnošolske otroke in učitelje, da ob svečanem odkritju spomenika padlim v Prebenegu počastijo spomin partizanske učiteljice Mire Bandi in tovarišic. Zbirno mesto danes, 10. septembra ob 15. uri na Trga padlih za svobodo v Dolini, od koder krenemo peš do Prebenega. Zveza partizanov m PD »Tabor« z Opčin priredita v nedeljo, 17. L m. ob otvoritvi šole spomenika NOV avtobusni izlet v Cerkno. Vpisovanje vsak dan v trgovini pohištva Rener na Proseški cesti. Odhod ob 6.30 in ne ob 7. uri, kot je bilo prvotno najavljeno, izpred Prosvetnega doma. Izlet, ki ga je nameravalo organizirati SPDT dne 17. t. m. v Cerkno, kjer bo slovesna otvoritev šole - spomenika NOB, odpade zaradi pomanjkanja avtobusov na eni in drugi strani meje. Kljub temu pa SPDT poziva vse člane, lastnike osebnih vozil, da se v čim večjem številu udeležijo te svečanosti. Prispevki Danes, NEDELJA, 10. septembra NIKITA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.26 — Dolžina dneva 12.49 — Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 20.04 Jutri, PONEDELJEK, 11. septembra MILAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 18,2, ob 19. uri 20,6 stopinje, zračni pritisk 1009,5 mb, rahlo narašča, veter 15 km na uro, jugozahodni, vlaga 80-odstotna, padavine 15,3 mm dežja, nebo 8/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj Dne 9. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 60-letm Carlo Zoch, 80-Ietni Giuseppe Sele, 86-letma Marina DairOste, 80-letna Maria Gu-stincich vd. Bole, 70-letna Valeria Babich vd. Cociancich, 73-letni Gio- Včeraj-danes SKBOFI,EX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53. Tel. 733-36) Prijatelje m znance naprošamo da nas obiščejo vanni Rosa, 74-letni Antonio Muni, 85-letna Gisella Raunich vd. De-pauli, 84-letna Stefania Zidarich, 81-letni Pilade Quierolo. OKLICI: član orkestra Fulvio Cravos in pevka Anna Maria Chi rico, uradnik Giorgio dr. Vatta in uradnica Marcella Cald, trgovski nameščenec Sergio Vecchiet in bolničarka Rita Beiro, pek Eugenio Ganz in gospodinja Giuliana But-kovic, radiotehnik Luciano Zanier in uradnica Tiziana Zangla, trgovec Giampiero Schiavi in uradnica Gian-na Tagliapietra, uradnik Fabio Zen-naro in uradnica Neva Smotlak, nameščene Giovanni Ferrara in učiteljica Francesca Rinollo, elektronski tehnik Dario Morelj in trgovska nameščenka Fabia GhedS-na-Riosa, elektrotehnik Severino Cok in uradnica Anna Babic, uradnik Roberto Bernardi in učiteljica Franca Iesurun, natakar Sergio De Bacco in natakarica Romilda Giur-giovich, pristaniščnik Mario Kre-cich in trgovska pomočnica Aurora Sustersich, zidar Gennaro Sando-nato in frizerka Nadia Tochich, glasbenik Luigi Cancelli in trgov-1 ka Miranda Zugna, univerzitetni štu- dent Mario Marchi in univerzitetna študentka Maria Polojac, stavec Claudio Chiariotti in trgovska pomočnica Orlanda Simič, zdravnik-kirurg Rodolfo Antonello, in zdravnica Paola Torre, uradnik Giorgio dr. Bortuzzo in univerzitetna študentka Nadja Iazbar, nameščenec Gian Luigi Papucci in študentka Vida Gruden, radiotehnik Domeni-co Nostro in farmacevtka Maria Concetta Nostro, uslužbenec Roberto Luisa in estetistka Loredana Dep-ta, trgovski potnik Francesco Capa relli in gospodinja Olga Tessarolo, delaivec Paolo Giurgevich in gospodinja Lina Radojkovic uslužbenec Mario Corazza in baristka Amalia Švara, zidar Federicp Caretti in go- BIRME 1972 Presenetljivo velika Izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%. - Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti Uranu In zlatarna LAURENTI Trat Trteste. Largo Santorio 4 spodinja Stella Zonta, obrtnik Dario Macor in uradnica Laura Stopar, uradnik Arduino Canola in uradnica Silvana Fracella, uradnik Giuseppe Panella in uradnica Gra-ziella Chiara, Alfredo Moimas in Filea Giovanna Posa DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26, Rossetti Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš dTtalia 4, Al S. Lorenzo. Ul. Soncini 179 (Skedenj). — LOTERIJA BARI 4 89 9 8 44 CAGLIAR1 52 6 85 23 4 FIRENCE 42 36 90 30 27 GENOVA 56 65 53 45 25 MILAN 8 18 87 26 65 NEAPELJ 78 83 28 77 42 PALERMO 51 12 9 34 42 RIM 62 65 69 54 4 TURIN 9 89 27 56 33 BENETKE 1 6 65 50 26 ENALOTTO 1 X X X 1 2 X 2 1 1 2 2 ENALOTTO Kvote: 12 točk — 17.498.000 Ur, 11 točk - 364.500 lir, 10 točk - 26.800 lir. DARILA ZA KRAŠKO OHCET Za letošnjo V. kraško ohcet, ki bo jutri, 10. septembra, so doslej darovali: Slovenska kulturno gospodarska zveza — narodno nošo za ženina Občina Repentabor — narodno nošo za nevesto Občina Devin - Nabrežina — zapestno uro ženinu Občina Zgonik — ziato verižico za nevesto Občina Dolina — ziato brošo za nevesto Občina Sežana — umetniško sliko Zadruga »Naš Kras* — poročna prstana Primorski dnevnik — enoletno naročnino Tržaška knjigama — zbirko slovenskih klasikov Potovalni urad »Aurora* — ene tedensko poročno potovanje Zlatama in urarna Malalan Zvonko — zlato brošo Trgovina čevljev Malalan Marcelo — čevlje za ženina in nevesto Zlatama in urarna Sosič Alojz — zlati obesek Trgovina Škabar - 20 kg konfetov Pekama Čok — poročni kolač Kmečka zveza — 200 litrov vina Drogerija Vasilij Gulič z Opčin — bon za 10.000 lir Parfumerija in kozmetika «90» z Opčin — kolekcija »DUN-HILL far men* za ženina Drogerija Nino Škabar z Opčin — kolekcija za ženina in nevesto Import - exjjort podjetje «FRA-STI* — radijsko svetilko Foto EGON — okvir in album za slike Trgovina z električnimi potrebščinami Mario Sossi - Opčine — likalnik na paro «Re-mington*. Ženske narodne noše z Repenta-bra — zlat prstan za nevesto Trgovina avtomobilskih potrebščin Bernarda Simič, Opčine — bon za 10.000 lir. Slikar Demetrij Cej poklanja svojo umetniško sliko. Openska hranilnica in posojilnica — darilo v vrednosti 30.000 lir. Manufaktuma trgovina Ulian — 6 brisač iz frotirja. Prosveta Pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine vabi stare in nove pevce, naj se udeležijo vaj, ki so redno ob torkih in petkih. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA i:::::!:::::::::::::::::::;::;!::::::::::::::::::::!:::: (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scena: SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDIČEVA Režija: JANEZ VRHUNC V torek, 12. t. m. ob 21. uri v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v Nabrežini. V sredo, 13. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v KRIŽU. V četrtek, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU. V petek, 15. t m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU. V soboto, 16. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI. V nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. ZA PREDSTAVO V KULTURNEM DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA. MIltAMAKSkl P Altu. i reusia.i či in zvoki* ob 21.00 «Der Kaiser-traum von Miramare* v nemščini: ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 15.00 «Pippo oiimpionico*. Barvni Walt Disneyev film. Sledi dokumentarec: «La natura e le sue meraviglie*. Fenice 15.30—22.10 «La mano lunga del padrino*. Barvni film. Peter Lee Lavvrence, Adolfo Celi, Erica Blanc, Kim Dimon. Eden 16.00 «Beati i ricchi*. Barvni film. Paolo Villaggio, Lino Toffolo in Silva Koščina. Grattacielo 15.00 «Improvvisamente un uomo nella notte*. Barvni film. M®r; Ion Brando. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «11 commissario Le-guen e il caso Gassot*. Barvni film. Jean Gabin. Ritz 15.00 «La feccia*. Barvni film-William Holden, Ernest Borgnine, Woody Strode in Susan Hayward. Aurora 15.30 «E continuavano a fre; garsi il milione di dollari*. Barvni westem film. Lee Van Cleef- Inipero 15.00 «La fuga di Tarzan*-čmobeli film. Johnny Weissmttller' Cristallo 14.30 «Agente 007 missione Goldfinger*. Barvni film. Sean Con-nery — James Bond. Capitol 15.00 «Miml metallurgico, fj" rito nell'onore». Barvni film. Giannini in M. Melato. Filodrammatico 15.00 «Le diavolesse*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Una farfalla con le ali insanguinate*. Barvni film. Helmut Berger. Prepovedano mladim pod 14. letom. Vittorio Venet« 15.00 «Ispettore Chal-lagan: il caso Scorpio e tuo*. Barvni film. C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.30 «Qualcuno dietro 1® porta*. Charles Bronson. Zelo napet film. Ideale 14.30 «Questo pazzo, pazzo. PaZ zo mondo*. Spencer Tracy in Do-roty Parovine. Barvni film. Astra 15.00 «11 prigioniero di Zenda*. Stevvart Granger in Deborah Kerr. Barvni film. KINO Nfl OFCiMflH predvaja danes ob 16. uri »LA SPINA DORSALE DEL DIAVOLO* Igra John Huston Mali oglasi 1APETN1KL sprejmemo v siuzu° Normalen delovni umik, sobota P0-poldan prosta. Perizzi, Viale D’An-nunzio 27/e. TAPETNIŠKE VAJENCE sprejmemo v službo. Normalen delovni ur' nik, sobota prosta. Perizzi, viale D'An-nunzio 27/e. MLADO PRODAJALKO, tudi brez izkušenj, išče trgovina Radio Trevl' san. UL S. Nicolč 21. ■S 1. OKTOBROM IŠČEMO steno-daktilografa ali stenodakUlografko * dobrim znanjem italijanskega in d®" venskega dopisovanja za tajniške P®" sle pri predstavniškem uradu Ljnb-Ijanske banke v Milanu, Corso VB' torto Emanuele 26. Na ta naslov poslati ponudbe po možnosti s priporočili glede dosedanjega dela. »CITROEN« — mehanična delavni®® Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a- Kuharico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri npravi dom®’ Ul. Ginnastica 72 - tel. 793-167. FRIZERSKI SALON išče vajenk«-Odlični pogoji. Telefonirati na 41 764-306 Vedeževanje iz kart in čitanje * roke (v italijanščini — moški izključeni). Garantirana resnost. Telrf',,, 421-074 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, K' so z nami sočustvovali ob bridki 'J gubi naše drage mame MarijeTerčon por. Milič Posebna zahvala g. župniku Sib® niku, darovalcem vencev in cvetJ® ter vsem, ki so jo spremili na zadri' poti. Družina MILIČ ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili spomin naše drage MARIJE PERT0T por. ČOK se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Dragu Martelancu. Družine ČOK, ŽERJUL, Lonjer. 10. septembra 1972 SEDEVČIČ ter PEČAR ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku mojega ljubljenega moža JOSIPA ŠTEFANIJA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi, pevskemu zboru Vesna, vsem prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. žalujoča žena Anica Sv. Križ, 10. septembra 1972 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame in none MARIJE MAURI (MAVER) Posebna zahvala č. g. župniku, pevcem domačega društva, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin drage pokojnice. Družine MAVER in ŠTRAJN Boljunec, Ljubljana, Maribor, 10. septembra 1972 Prunorilki^nevnik: 3 10. septembra 1972 POMEMBEN USPEH NASTOPOV IN PRIZADEVANJ KMEČKE ZVEZE Začeli bodo izplačevati odškodnino za škodo, ki jo povzroča divjačina Prizadeti morajo škodo prijaviti lovskemu rezervatu v roku 10 dni potem, ko so jo ugotovili - KI in njeni poveijeniki izpolnjujejo ustrezne obrazce Dolgoletni vztrajni napori, nastopi ta prizadevanja Kmečke zveze, se vendar najde rešitev nemočnega stanja, ko kmetom nihče ni "“tel plačati odškodnine za izgubo Mdelka in seveda zaslužka, ki jim i® povzroča divjačina, so le dosegi vsaj toliko uspeha, da se je 2Meva premaknila z mrtve točke. Nezadovoljstvo kmetov je iz leta ? leto naraščalo. Škoda na pridel-71" je bila namreč vsako leto obilnejša spričo krčenja obdelanih P°vršin hkrati s specializiranjem fhltur in zato osredotočenja škode, 7* se je mogoče prej zdela manjša, je bila bolj porazdeljena po Vsem ozemlju. Lovci so pa brez kakega obzira za pravice kmetov puščali uvožene fazane in po svoji Ppidevnosti omejevali odstre! srnja-% ko je pa kmet upravičeno zahval odškodnino so se sklicevali r‘a sicer svojo razlago civilnega ?pkonika, po katerem da je divjaka »last nikogar*, da torej niso Janjo odgovorni in zato tudi niso a°lžni plačati ničesar. No je vendar pred nekaj leti bilo Poznano Kmečki zvezi predstavnico v pokrajinskem odboru za lov J ko je vložila predloge ob prijavljanju deželnega zakona o lo-^ ki so bili vsaj delno sprejeti v *®konu št. 13 iz leta 1969, se je ^nlo, da bodo kmetje končno za-prejemati vsaj nekaj poštene-I? povračila za škodo od divjačine. je Kmečka zveza takoj po vstopu v veljavo omenjenega de-‘elnega zakona pozvala vse priza-pe naj škodo prijavijo. Na ža-drugih sindikalnih organizacij padeva očitno ni zanimala, vsaj so-p po njihovi tedanji in dosedanji Pasivnosti tako pri nabiranju pri-!av, kot po pomanjkanju nastopov J? Po odsotnosti v pokrajinskem in delnem odboru za lov. Ravno prizadevanju in vztrajno-Kmečke zveze gre zasluga, da Je bil — čeprav z veliko zamudo, Jjoti kateri je kmečka strokovna panizacija stalno protestirala — andar letos izdan tudi pravilnik izvajanje tega zakona in da So torej oškodovani kmetje za-prejemati odškodnine. Nepopolnih tega pravilnika smo že posve-i daljši članek in se tokrat ne bi C LONJER Življenjski jubilej Ane Grgič vd. Giavina Y petek, S. t. m. je v bolnišnici P1-* Sv. Ivanu, v oddelku za starč-J- praznovala svoj 88. rojstni dan pa Grgič vdova Giavina. Kdor je i bi poznal, bi ji nikakor ne pribil toliko let, saj bo že čez dve Ci imela na plečih kar devet kri-Pri vsej svoji starosti je še (r- - tepka, njen spomin pa je narav- k temu povračali. Kljub vsemu je važno, da sedaj m več nobenega izgovora, da se odškodnine ne morejo izplačevati, kar ni določeno kako. Oškodovanec mora škodo prijaviti v roku 10 dni od dneva, ko jo je ugotovil in sicer lovskemu rezervatu. Predstavniku Kmečke zveze v pokrajinskem odboru za lov je tudi uspelo, da bo škoda izplačana vsem, ki so jo prijavili od avgusta 1969 dalje. Ker je škode prav v tem času pred trgatvijo še največ, je Kmečka zveza sklenila olajšati prizadetim sestavljanje prijav s tem, da to lahko storijo ne samo v njenih uradih, ampak tudi pri njenih zaupnikih po vaseh, pri katerih bodo dobili prijavnice: Alfonz Guštin, Col 1? Alojz Debeliš, Ts., via G. Ventura 29 Josip Sancin, Dolina 112 Srečko Orel, Devinščina 6 Fabij Ruzzier, Lonjcr 291 Ivan Antonič, Cerovlje 34 Pepi Scheriani, Milje, Darsella 20 Mario Švab, Sv. Križ 344 Evgen Kalc, Padriče 12 Danilo Radovič, Nabrežina 79 Mirko Krizmančič, Bazovica 43 •Jože Perčič, Salež 43 Anton Bole, Ts., via Sottomonte 25 Piero Crevatin, Milje. Fontanella 18 Jože Radeič, Medja vas 10 Ivan Racman, Gročana 28 Emil Purič, Repen 15 Josip Pernarčič, Vižovlje 3 Ludvik Pipan, Mavhinje 43 Marij Kosmač, Zabrežec 20-a Boris Škrk, Praprot 20 Remigio Tul, Milje, via Colarich 80 Po pravilniku bo potem škodo pregledala in ocenila v vsaki občini imenovana tričlanska komisija, v kateri bo tudi predstavnik »krajevno najbolj predstavniške organizacije kmetov*, katera je, brez dvoma, Kmečka zveza. Pričakovati je seveda, da bodo lovci skušali plačati čim manj, in tu bo seveda treba še nadaljnjih naporov Kmečke zveze. Toda njeno dosedanje delo tudi pri tem vprašanju upravičuje zaupanje, da bo znala učinkovito zastopati pravično zahteve naših kmetov. Lucijan Volk V OKVIRU DANAŠNJEGA PRAZNIKA TISKA PROSVETNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE V TREBČAH Popoldne bo tudi drugi uradni del pobratenja med PD «Primorec» in DPD «Svoboda» iz Pridvora V Trebčah so se z veliko zavzetostjo pripravili na prireditve, ki so v tej vasi v teh dneh. V okviru krajevnega praznika tiska bodo na sporedu tudi športne, kulturne, politične in zabavne prireditve. Sinoči je bilo prijateljsko srečanje v moški odbojki. Nastopili sta ekipi Kras in Sloga. Danes dopoldne bo turnir ženske odbojke za 3. pokal Dela. Nastopile bodo naslednje e-kipe: Bor, Breg, Kontovel in Sloga, popoldne pa bodo finalne tekme ženske odbojke. Sledilo bo pobratenje med prosvetnim društvom Primorec iz Trebč in Delavsko - prosvetnim društvom Svoboda iz Pridvora. Kulturni spored bodo izvajali pevski zbor Primorec iz Trebč, pevski zbor Svoboda iz Pridvora, godba na pihala Svoboda iz Pridvora in godba na pihala Parma iz Trebč. Na političnem zborovanju bosta govorila domačin Lucijan Padovan in senator Silvano Ba-cicchi. Vse večere je tudi plesna zabava ob zvokih ansambla The Lords. Razumljivo je, da že priprave na tako pester in razvejan spored zahtevajo mnogo napora. Toda to še ni vse. Marljivi Trebend so želeli svoj praznik prirediti v prenovlje- nem okolju. Prenovili in razširili so odbojkarsko igrišče, zgradili primerne prostore za športnike, stalne kioske za bife na dvorišču Ljudskega doma ipd. Zares, zelo so se potruditi in veliko žrtvovali. Kot je znano, sta se prosvetni društvi Primorec iz Trebč in Svoboda iz Pridvora dejansko že pobratili dne 12. marca t.l. v Pridvo-ru. Toda takrat so se dogovorili, da bo podobna slovesnost tudi v Trebčah, kjer se bo pobratenje med obema društvoma dejansko nadalje^ valo ter dokončalo. To se bo torej zgodilo danes popoldne. Na slovesnosti bodo spregovorili o pomenu pobratenja med krajema, ki sta si v marsičem zelo blizu in ki sta med zadnjo vojno utrpela velike žrtve ter mnogo prispevala v boju proti fašizmu, spregovorili bodo o pomenu, ki ga ima sodelovanje ter krepitev bratskih vezi med društvi, med matično domovino in zamejstvom. Trebenci pričakujejo, da se bo njihovih prireditev udeležilo tudi mnogo prijateljev iz okoliških krajev ter iz mesta. Toplo jih vabijo na obisk, na srečanje, ki bo prav gotovo vsem ostalo v lepem spominu. m. k. * v .......m..,..,.......,..,............................................................................. POGOVOR S PREDSEDNIKOM DELAVSKIH ZADRUG INŽ. PEČENKOM DZ nudijo potrošnikom kakovostne izdelke po «zamrznjenih» cenah Potrošnike je treba prevzgojiti, sicer jih bo zasužnjila reklama Odgovornosti za draginjo - «Reko je treba urediti pri izviru» Odgovor na pereče vprašanje draginje, ki razjeda delavske dohodke in sproža v državi žolčne polemike, je — na splošno vzeto — zelo zapleten. Brez dvoma se z draginjo državna oblast ne more spoprijeti z okrožnicami in »maksimiranimi cenami* na rimski način. Potrebne so korenite reforme v kmetijstvu, trgovini, davčnem sistemu, stanovanjskih gradnjah. Vlada bo morala pokazati vsaj nekaj dobre volje in odpovedati svoje prve sklepe o povišanju telefonskih in drugih javnih tarif, ki veljajo za prvo spodbudo splošnemu naraščanju cen in s tem življenjskih stroškov sploh. Draginje torej ne moremo premagati z birokratskimi ukrepi, potrebne so odločne politične izbire. Zarezati je treba kirurški nož v sistem pa-razitame razdeljevalce mreže, preprečiti je treba špekulacije velikih prehrambenih monopolov in grosistov, nikakor pa ne gre — kot je že storil Andreotti — kriviti za vse «lakomne» kmete, ki žele samo, da bi jim pridelke plačevali po pravičnih cenah. Kljub vsemu pa potrošniki vendarle nismo povsem pasivni element. Nimamo sredstev, da bi vprašanje draginje rešili, lahko se pa pred njo vsaj delno zaščitimo. Med sredstvi u-spešne zaščite pred draginjo vsekakor velja postaviti na prvo mesto zadružništvo, tako konzumno, kakor pridelovalno. Da bi se pobliže spoznali s prednostmi, ki jih tudi v naših krajih, kjer imajo že slavno zgodovino in izročilo, nudijo Delavske zadruge, smo obiskali predsednika upravnega sveta zadrug inž. Josipa Pečenka. Sprejel nas je v svojem uradu, nasproti žerjavom ladjedelnice »Sv. Marka*. Z njim so bili njegovi najožji sodelavci: glavni ravnatelj rag. Zocchi, referent za nakupe geom. Petronio, referent za prodajo Mario De Carli in podpredsednik zadrug Ruggero Battellini. Pogovorili smo se, kar se da obširno, o vseh aspektih dejavnosti Delavskih zadrug. Prepričani smo, da bralce (med njimi predvsem gospodinje) zanima, kaj so tržaški za-drugarji storili, da bi ljudem pomagali v boju proti draginji. «Saj ni prvič, da DZ organizirajo tedenske ali mesečne kampanje, s katerimi skušamo kupce seznaniti s proizvodi in jih usmerjati v potrošnji. To bomo tokrat še okrepili. Mestne četrti bomo preplavili s tiskovinami informativnega zna čaja, organizirali bomo pravcate 'menuje'... Potrošniki morajo razumeti, da se lahko poslužujejo izdelkov, ki prihajajo iz zadrug: od mesa, masla, olja, sladkorja in drugih živil do pralnih praškov, mila in drugih drogerijskib izdelkov. Naša znamka «Coop» jamči kakovost in izvirnost teh izdelkov, ki se lahko v vsakem trenutku kosajo z X Dotrpela je Marija Cok J0®* čudovit. Sleherni dan prebere J1® dnevnik, ki ji ga prinese ali miie hčerka. L.^auljenfea je po rodu iz Padrič, se je rodila 8. septembra v številni kmečki družini. Kot 6° ®rka je vsako jutro odhajala peš j °azovic0 in brž ko je zapustila l sfce klopi, se je morala lotiti de-I 1 kajti na kmetiji je dela veliko v vseh letnih časih. Ana se je J'>Tej že v rani mladosti srečala s življenjem. Sleherni dan je a tudi z jerbasom čez Drašco vrst, kamor je z mnogimi dru-mlekaricami nosila mleko. „.No se je leta 1906 omožila z L o-£r°em Josipom Glavino, se je ne-hko približala mestu, ni se pa C~e0nila težavam. Domačini so jo 'Ikilu sprejeli za svojo in tudi v je?nu je bila zadovoljna. Delala & iji se trudila, kajti družina je številna. Rodilo se jima je £Oireč devet otrok. Leta 1930 pa ovdovela in se je zato vse bre-C? zvrnilo na njena ramena. Pol-3 dvajset let je Ana sleherni dan, vsakem vremenu že zgodaj zju-jjo odhajala v mesto, kjer je kot h.artjevka prodajala sadje in železovo. pridna delavka in marljiva mati „ Pozabila dati svojim otrokom „ ’rierne vzgoje. Vzgojila jih je v QciojiaIm zavesti in v ljubezni do fobodfi. Zato je v času NOB nje-j? družina sodelovala v borbi, sin LePi pa se je boril s puško v roki partizan. «Sedaj, ko slavljenka praznuje svoj s,.\ rojstni dan, ji k prazniku če-Jtaio sorodniki, prijatelji in znan-čestitkam in voščilom se prikuje tudi Primorski dnevnik. M. M. V ponedeljek je v geriatričnem oddelku glavne bolnišnice pri Magdaleni dotrpela Marija Čok, ki so ji domačini, Lonjerci, po domače rekli strina Marika. Njena smrt ni nikogar presenetila, ker je pokojnica že dolgo bolehala, je pa njena smrt mnoge prizadela, ker je prišla vendarle prezgodaj, kot pride prezgodaj smrt slehernega priljubljenega človeka. In Marija čok je bila zares priljubljena zaradi svoje dobrote, pa tudi zaradi svoje značajnosti in odločnosti v trenutkih, ko ni bilo lahko biti pogumen. Ljubili in spoštovali so jo domačini ter znanci, prav gotovo pa se je s hvaležnostjo spominja tudi marsikdo, ki je sedaj daleč po svetu, ki pa je nekoč izkusil njeno preprosto dobroto in spoznal njen odločen značaj. Pokojnica se je rodila v Lonjerju, v novembru 1892 in bi torej čez dva meseca slavila svoj 80. rojstni dan. Rodila se je v kmečkem domu Per-totovih in se na kmečki dom tudi omožila ter se zato tudi posvetila kmečkemu življenju. Toda komaj si je z možem ustvarila družino, je ta moral v vojsko. Vso prvo svetovno vojno so njega tirali po bojiščih, ona pa je doma skrbela za družino in dom, kot mnoge druge matere in gospodinje. Po končani vojni so se razmere spremenile, izboljšale, vendar le za malo časa, kajti našo deželo je zajel mrak, ki ga je s seboj prinesel fašizem. Vsa naša družbena in prosvetna dejavnost je ugasnila. In tudi Marija čok, ki je že iz mladih let sodelovala v prosvetni dejavnosti domačega društva »Zastava*, je morala odnehati. Če ni mogla svoje nacionalne zavesti izpričevati javno, ga je nadaljevala v svoji družini. Vzgajala je svoje tri hčere in sina tako, kot ji je velevalo srce in zato je njo in vso njeno družino doba naše največje preizkušnje našla pripravljeno. Dom Marije Čokove v Lonjerju je bil eden izmed centrov osvobodilnega boja v Lonjerju. Lonjer pa je bil eno izmed središč širšega območja, saj je znano, da so v Lonjerju mogli v slehernem trenutku najti zatočišče mnogi borci in aktivisti, pri Mariji Čokovi pa so bili borcem in aktivi- I 1 m i stom vrata vedno odprta. Pri njej so se mnogi aktivisti oglasili tudi v najhujših trenutkih in ko se je leta 1944 na primer Anton Vratuša -Urban, sedanji podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta moral v vsej naglici umakniti iz središča mesta, je sredi noči našel gostoljubno streho pri Mariji Čokovi. Pri njej so našli gostoljubje sekretar tedanjega mestnega komiteja Branko Babič - Vlado, član o-krožnega odbora OF Ivo Pustišek -Imro, Franc Štoka - Rado in mnogi drugi. Pri njej so našli vedno lonček na ognjišču člani VDV, ki so imeli svoj bunker prav v Lonjerju. Vsi njeni otroci so sodelovali v NOB kot aktivisti, kurirji ali borci. Še bi se lahko ustavili ob življenju pokojnice, vendar smo se nalašč več pomudili pri NOB, kajti v tem času je tudi Marija Čokova dala najvišji dokaz svoje dobrote in zavesti, svoje doslednosti in poguma. Ko je sedaj zaključila svoje življenje, je lahko umrla mirne duše, ker je opravila vso svojo na- izdelki velikih industrijskih obratov. S to razliko: druge izdelke obširno reklamirajo preko televizije in tiska, ustvari se psihoza, ki je za poprečnega potrošnika usodna, saj ga prepriča, da pomeni televizijska reklama... kakovostno jam stvo.» Kaj pa cene? «Delavske zadruge so se obvezale in zamrznile cene vseh pro- Imenovan nov komisar za jusarska zemljišča Končno je po večletnem negodovanju Medvejce*' in Štivancev prišlo do imenovanja novega komisarja »“e« zamene. VSUI‘ ^i« tukajšnja jusarska zemljišča. “ izvodov, ki pnhajajo z zadruzm- ' ’ . J ti -i pk štva, do 31. decembra letos. Za te sprejemamo odgovornost in jih priporočano: kupci pa jih bodo spoznali, ker imajo zaščitni -• znak-Coop.» Kaj pomeni ta zaščitni znak? »V glavnem pomeni to, da je tisti grah, maslo, sir, mleko ali olje bilo pridelano v kmetijskih ali proizvodnih zadrugah, delno pa gre za pridelke, ki jih naše prodajne zadruge kupujejo neposredno pri proizvajalcih, mimo posrednikov in mešetarjev.* Zato so vaše cene nižje. Zakaj pa ste sklenili, da jih zamrznete samo do konca leta? Inž. Pečenko rad strne svoje misli v srbske pregovore. «Najprej skoči, nato kriči — hop*. Nismo se obvezali za daljše obdobje, ker bi bilo sprejeto kot demagoško. Verjetno bomo zamrznjene cene ohranili tudi po novem letu. Zaenkrat nam gre za to, da bi klientom nudili živila po zamrznjenih cenah v tem kritičnem obdobju, saj je znano, da se cene hram in drugih proizvodom zvišajo predvsem okoli božiča. Koliko je vaš nastop proti draginji uspešen? «Delavske zadruge imajo v vsej deželi približno 6 milijard letnega obrata. To predstavlja približno 10 odstotkov vse potrošnje. V Trstu nam je uspelo da smo preprečili prodor trgovinskih monopolov, nismo pa tako močni, da bi lahke bistveno spremenili stvari. Mi potrošnikom nudimo dobre proizvode po nizkih cenah, pomagali bomo pri vzgoji potrošnikov, da se otresejo raznih predsodkov ali manij... Več pa ne moremo.* Med manijami so nam navedli primer povpraševanja po telečjem mesu, ki je drago, vsebuje 70 odstotkov vode (navadno goveje meso pa ima vode le za 60-65 od sto), močan zakol telet pa siromaši italijansko živinorejo in aoganja naraščanje cen. Kaj mislite o političnih ukrepih proti draginji? »Reko je treba zajeziti in urediti pri izviru. Ko pride poplava v dolino je vse prepozno, valovi pljus-nejo preko nasipov in vse je zaman. Tako je tudi v trgovini s cenami. Zaman so okrožnice in poskusi, da bi ustavili cene v mali trgovini. Treba je reorganizirati razdeljevalno mrežo, poseči v prehrambeno industrijo, v mestih je treba preurediti nujne strukture, kot so klavnice, tržnice, skladišča itd. Pa še nekaj je treba reči. Kdo je začel z višanjem cen? Prav vlada, ko je navila cene za kruh, sladkor, mleko in podobno. Tako. Potrošnikom nudijo Delavske zadruge v svojih prodajalnah izvirno in kakovostno blago. Več ne morejo storiti. Gre za blago, ki si ga nabavljajo malone povsod: pri «Eurocoop», se pravi evropskih zadrugah (Danska, Nemčija, Francija), pri proizvajalcih, v Jugoslaviji. Prešibke so, da bi lahko organizirale (skupaj s sindikati) bojkot MEDJA VAS logo kot zavedna Slovenka in kot tistih industrij, ki so v ospredju mati. Naj mirno počiva na domačem pokopališču na Katinari, kamor jo je v sredo pospremi la velika množica prijateljev in znancev. Preostalim naše iskreno so žalje. sindikalnih sporov, kot se dogaja v nekaterih drugih evropskih državah. Lahko pa nudijo potrošnikom svobodno izbiro: kakovost in zmerne cene proti reklami. Tudi v tej izbiri se meri zrelost prebivalstva. odlokom tržaškega prefekta dr. Ab-brgscie, je bil namreč imenovan za novega komisarja Josip Legiša iz Medje vasi št. 17, kot namestnika pa Mirko Pernarčič, tudi iz Medje vasi ter Josip Legiša iz Štivana. Tako se je končalo dolgoletno pritoževanje Medivejcev ter Štivancev glede delovanja prejšnjega komisarja. Prebivalci teh dveh slovenskih vasi so bili zelo nezadovoljni, ker je bilo več njihovih zemljišč prodanih tujcem, medtem ko so bile zavrnjene številne prošnje domačih ljudi Vse te odločitve so bile sprejete nedemokratično, brez posvetovanja z vsemi upravičenci jusarskih zem ljišč Štivana in Medje vasi. Naši ljudje upajo, da takih primerov sedaj ne bo več in z zadovoljstvom sprejemajo imenovanje novega komisarja, kateremu vsi želijo obilo uspeha v njegovem delovanju v korist teh dveh slovenskih vasic. KLJUB UVEDBI TAKOIMENOVANIH cNARAMNIO TRŽAŠKI PROMET V KRIZI Dosedanji prometni ukrepi so izboljšali položaj le na zelo omejenem področju Ulic Fabio Severo, Milano in Coroneo Po zaključku počitnic, ko so se skoraj vsi Tržačani vrnili na svoja delovna mesta, je promet v Trstu dobil spet svojo običajno kaotično podobo. Zlasti v zgodnjih jutranjih urah (od 7. do 8.), ko se ljudje odpravljajo na delo, in zvečer (od 18. do 20. ure), ko se vračajo domov je gneča na tržaških cestah nepopisna. Predvsem je nasičena Ulica Carducci, po kateri se počasi pomikajo dolge kolone avtomobilov. Občinska uprava je skušala radikalno rešiti problem in je zato poverila študijo o tržaškem prometu specializirani družbi Somea. Kot prvi ukrep po rezultatih te študije so oDčinski možje uvedli nekaj preferenčnih prometnih smernic in tako imenovane »naramnice* z ulicami F. Severo, Milano in Coroneo, ki so postale enosmerne ceste. Ti ukrepi so dali tržaškim avtomobilistom nekaj oddiha, ker je promet po omenjenih ulicah hitrejši, niso pa veliko pripomogle k izboljšanju položaja v Ulici Carducci. V to prometno žilo, ki je hrbtenica tržaškega cestnega sistema, se stekajo z vseh strani stranske ulice, ki ovirajo hitro vožnjo. Vozila, ki vozijo po Ulici Carducci imajo sicer prednost, Ker pa je promet vedno zelo intenziven, morajo šoferji, ki hočejo nanjo ali pa jo prečkati, izsiljevati prednost. Tako pride večkrat do velikih zastojev predvsem pri »Porticih*. kjer se v nekaj metrih stekajo v Ulico Carducci vozila, ki prihajajo iz ulic Battisti in S. Francesco. če k temu dodamo čakanje pri semaforih in vse ostale zapreke, na katere naleti avtomobilist, ki vozi po Ulici Carducci, pridemo do zaključka, da je potrebnih 15 do 20 minut, da jo prevozi. Sinhronizirana semaforizacija bo verjetno rešila vsaj delno ta problem, a bo treba čakati še več kot leto dni. Za sedaj se bo moral tržaški šofer vdati in mirne duše počakati pri vsakem semaforju (ko se človeku mudi se mu skoraj zazdi, da občinski redar nalašč pritisne na gumb in spremeni luč iz zelene v rdečo ravno v trenutku ko se približuje križišču). Občinski funkcionarji sicer trdijo, da se je položaj precej izboljšal odkar so uvedli »naramnice*. Po ulicah Coroneo in Milano je vožnja dokaj hitra in človek mora počakati minuto ali dve le pri semaforju. Po meritvah gostote in hitrosti prometa kaže, da se je položaj izboljšal vsaj za 50 odstotkov. Isto velja tudi za Ulico F. Severo, razen seveda ob sobotah zvečer, ko je praktično nemogoče voziti po mestu. Občinski funkcionarji trdijo, da je občina z ukrepi za izboljšanje prometa dosegla svoj namen in da sploh ni bilo mogoče pričakovati veliko več, obenem pa se pritožujejo nad nevzgojenostjo avtomobilistov. Vozila, ki so včasih parkirana v dveh ali treh vrstah, zelo ovirajo promet in tudi vozniki, ki silijo čez križišče z rumeno lučjo, povzročajo včasih velike zastoje. Kaže torej, da bo problem radikalno rešen le. ko bodo uvedeni sinhronizirani semaforji, vendar tudi ti ne bodo veliko zalegli, dokler se ne bodo pristojne oblasti lotile reševanja osnovnega problema in sicer vzgoje in priprave voznikov. Drugi dve zelo kritični točki trža- NAROCITE SE NA Primorski dnevnik! škega prometa sta Trg Libertš in Ulica Udine. To dobro vedo vsi vozniki, ki se zjutraj ali pa zvečer peljejo na delo oziroma domov. Dela za nov podzemski prehod za pešce v začetku Miramarskega drevoreda so vzrok za dolge vrste vozil. Ki se počasi pomikajo proti obali ali proti središču, oziroma se z obale in središča stekajo v Miramarski drevored. Marsikdo meni, da se mu splača pri Rojanu zaviti na Ulico Udine, kmalu pa se zave, da se je spravil v še hujši položaj, ker so včasih vrste avtomobilov, ki čakajo na semafor v Ulici Martiri della Liberti dolge po več kilometrov. Kaže, da so pristojni občinski funkcionarji dolgo časa razmišljali, kako bi lahko rešili problem in da so prišli do zaključka, da je najbolje, če ostane vse tako, kot je sedaj. Mislili so predvsem na možnost, da bi uvedli enosmerni promet proti središču mesta po ulicah Tor San Piero in Udine, po Miramarskem drevoredu pa bi vozili avtomobili iz središča mesta proti Barkovljam. Načrt bi bil dober, a področje je preveč obširno in bi zahtevalo mnogo redarjev, da bi nadzorovali promet, kar je neizvedljivo, ker je število redarjev odločno premajhno. Zato bo vse ostalo pri starem in vozniki bodo še vnaprej čakali v dolgih vrstah, dokler ne bo prehod za pešce dograjen. Glede na tak položaj lahko le s strahom mislimo, kaj bo poleti v Barkovljah, ko je promet zelo intenziven in kljub široki cesti brez ovir nastajajo dolge vrste avtomobilov, če bodo začeli z delom za gradnjo podzemskega prehoda za pešce. BOLJUNEC Smrt zavedne Slovenke mežnarice Marije Maver V torek pozno popoldne je z bo-ljunskega stolpa zvon poslednjič zazvonil dologletni boljunski mežna-rid Mariji Maverjevi, ki jo je množica domačinov in pogrebcev iz sosednih vasi pospremila k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Pred tremi leti, ko je pokojnica slavila svoj 80. rojstni dan, smo se je spomnili in zapisali, da je priljubljena med vaščani, ker je vesela in družabna, hkrati p« tudi zelo dobra ženska, vedno pripravljena vsakomur pomagati. Danes bi mogli to le ponoviti. Marija Maver se je rodila 14. 8. 1889 v Boljuncu, seveda v kmečki družim. Komaj je odložila šolske knjige, je morala prijeti za delo. Dolgo let je ob Glinščici prala Tržačanom perilo, nato se je zaposlila v tovarni barv Veneziani. Priučila pa se je- tudi šivanja in kakorkoli pomagala družini in očetu čevljarju. Kljub vsemu delu je našla še dovoli časa za pevske vaje in na- stope. Mnogo let je pela v domačem pevskem zboru, ki ga je vodil slovenski glasbenik Fran Venturini. Ko se je leta 1909 omožila i mežnarjem Mihaelom Maverjem, mu je bila vedno ob strani in mu pri delu pomagala. Ko je umrl, je- skrb za cerkev po njem prevzela ona in dolgo let so v Boljuncu imeli mežnarico. Pokojnica je imela sedem otrok, od katerih so preživeli mater štirje. Bila je zavedna Slovenka in je svoje otroke vzgojila v zavedne člane slovenskega občestva. Svojo zavest je skupno s svojo družino dokazala tudi v času NOB, trije njeni sinovi so se borili v partizanih in se po zmagi vrnili domov. Se bi mogli pisati o tej zavedni ženski in skrbni materi, ki je lahko mimo legla k zadnjemu počitku. kajti svojo nalogo je opravila do kraja. Naj ji bo zato lahka breška gruda. Svojcem pa naše iskreno sožalje. M. M. ..........................it itiiiiiiiiiiiifi um imiiiiiiitimtiiiiiifiiiiiiiiiiiti milil iiiiiiiiiiihuh, niin l|||lllll||,|l| Županu devinsko, nahrežinske občine Trst, 7. septembra 1972 Spoštovani gospod župan devinsko - nabrežinske občine dr. Dragomir Legiša. V dobi, ko se vsi borimo za uveljavitev našega slovenskega jezika v javnih upravah in ustanovah, se mi je pripetil ta skrajno neprijeten dogodek in to prav v vaši slovenski občini. Po opravku sem prišel v poslopje vaše občinske uprave in v slovenskem jeziku vprašal vratarja za informacijo, ta pa md je odgovoril v italijanščini in mi pokazal urad, kj sem ga iskal. Predstavil sem se v uradu in vprašal to, zaradi česar sem prišel. Ko sem povedal kaj iščem, mi i je uradnica odgovorila, da me ni umi mi mn iiiimniiiiiiiiiiii m mili i umili murni immiimitiiimmmmimimii im ii iiimiiiimimtiiiimiimfiiaiiiHiiimimiiimiimmimiimmimmiimimmii bne none Marije Maver iz Boljun-ca darujeta nečak Walter in družina Dussi 8000 lir za PD »F. Prešeren*. V spomin Marije Čok daruje Špela 2000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Marije Malalan (Žnidarjeve) darujeta brat Karlo in Zmaga 500C lir za ŠD »Polet*. V počastitev spomina pok. Fani-ce Ažman daruje Angela Pahor 2000 lir za šolo spomenik v Cerknem. Ob 12. obletnici smrti nepozabnega Danila Nedoha darujeta žena Pina in hčerka Danijela 3000 lir za Glasbeno matico Namesto cvetja na grob Šantle Marike Stršinove poklanjajo družine Kjuder in Čonč iz Ljubljane 200 Ndin za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marije Milič daruje družina Daneu (Rogljevi) 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Čok daruje družina Anton Kalc 5000 lir za PD »Lonjer - Katinara*. V spomin pok. Marije Čok darujejo Joško in Meri Čeh 2000 lir ter Pavla Gombač 1000 lir za PD «Lonjer - Katinara*. SPOMENIK NA OPČINAH V počastitev spomina pok. Marije Malalan (Žnidarjeve) darujeta brat Karlo in Zmaga 5000 lir. SPOMENIK IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Germano Grahonja 2000 lir, N. N. 10.000 lir, Vojko Mijot 3000 lir, N. N. 1000 lir, Miro Stopar 1000 lir. SPOMENIK NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Matije (Tita) Starca darujeta Ar.gel in Silva ŠKerk 10.000 lir. SPOMENIK V PREBENEGU V počastitev spomina mladih kurirk padlih v NOB daruje Slava Slavec 5000 lir. Izidor Maver (Boljunec) daruje v spomin pok. matere 5000 lir, Valerij Prašel (Trst) 10 000 lir, Josip Ota (Boljunec št. 38) 5000 lir, Nino Slavec (Dolina) 5000 lir, Jordan Tul (Mačkovlje št. 10) 5000 lir, Zalka Bandi por. Mahnič (La-kotišče) 10.000 lir, Pijevma Bandi por. Mahor (Lakotišče) 10.000 lir, Stanislav Bandi (Pulje - Domjo št. 166) 10.000 lir, PD »Slavec* iz Boršta 20.000 lir, vas Mačkovlje -križpot 42.000 lir. SPOMENIK V KRIŽU Cvetko Tence (Melbourne) 11.500 lir, Virgilio Mora (Sesljan 5/10 Bora I.) 5000 lir, Roman in Alba Zuljan (Nabrežina) 5000 lir. Namesto cvetja na grob Alberta Kodriča in Josipa Štefanija daruje Marčela Žerjal 2000 dr. Namesto cvetja na grob Josipa Štefanija darujejo: Emilija in Berto Švab (Trst) 3000 lir, Odon in Zofi Sedmak (št. 232) 5000 lir, Slava Košuta in Franc Verginella 5000 lir, Angel Tence (Ljubljana) 4000 lir, Bruno Guštin (št. 235 ) 5000 lir Viktor Guštin (št. 51) 5000 lir, Marija Tence (št. 336) 2000 lir, Zofka in Miranda Kapun 3000 lir, Milka (Opčine) 2000 lir, Alojz Košuta 3000 lir, Marija Guštin 3000 lir, Ferdinand Košuta 3000 lir, Petrina Spadaro in Marija Markič 2000 Ur. i Namesto cvetja na gvoo Marije Sedmak daruje Nada Sedmak (Zagreb) 2000 lir. *** V počastitev spomina pok. Marije Pertot por. Čok darujejo za PD »Lonjer - Katinara*: Giuliana in Lucijan Malalan 2000 lir, Lidija in Rudi Gombač 2000 lir, Janka in Albin Pečar 2000 lir, Dom čač 2000 Ur, Milka in Nino 1000 Ur. V počastitev spomina pok. Marije Pertot por. Čok darujeta Tončka Čok 2000 Ur in Beta Biščak 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Malalan (Žnidarjeve) daruje družina Malalan . Piccini 10.000 Ur za «PoIet» — sekcija košarka. Namesto cvetja na grob Šantle Marike daruje Lilijana Donati 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. tete Marike darujejo nečaki 5000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marike Čok daruje družina Darko čok 1000 lir za Dijaško matico in 2000 lir za PD «Lonjer - Katinara*. V počastitev spomina pok. Marije Čok daruje Grozdana Čebohin 1000 Ur za PD »Lonjer - Katinara*. V počastitev spomina drage none Marije Maver daruje nečak Al-do Stranj z družino 5000 Ur za Dijaško matico. Ob priliki pogreba Marije Maver darujejo pogrebni pevci 5000 Ur za PD «F. Prešeren*. V počastitev spomina Tončke Fer-folje darujeta Rudež in L. B. 2000 lir za Dijaško matico. Ob 20. in 28. obletnici smrti nepozabnih staršev Antonije in Silvestra Daneva darujejo hčere 3000 lir za Dijaško matico. Miranda Slavec daruje 12.500 lir (svoj honorar za delo na Pokrajinski razstavi vina) za PD »F. Prešeren*. V spomin Marije Maver daruje pekarna Ota 2000 lir za PD »F. Prešeren*. Namesto cvetja na grob Marije Maver daruje Pina Forna-saro 5000 lir za PD «F. Prešeren*. V počastitev spomina drage matere Marije Maver darujejo sin Izidor, hčere Lojzka in Marija z družinami 5000 lir za PD »F. Prešeren*. Namesto cvetja na grob nepoza- nič razumela. Razumela pa me ni zato. ker bi ji slabo razložil, razumela me ni zato. ker sem govoril v svojem materinem jeziku. Dogodek me je seveda tako prizadel, da sploh nisem več vpraševal po tem, zaradi česar sem prišel in sem odšel iz občinske hiše. Vprašam pa Vas gosp. župan aU se Vam zdi to prav. kajti Vi za ljudi, ki so občinski uslužbenci, gotovo veste. Upam pa, da tudi veste, da ne obvladajo slovenskega jezika. Prosil bi Vas, če mi lahko javno po Primorskem dnevniku odgovorite. Že v naprej se Vam za to zahvaljujem. S spoštovanjem. Vojko Kocman • « • Piščevi prošnji smo ustregli in njegovo javno vprašanje posredovali županu devinsko • nabrežinske občine. Njegov odgovor se glasi: v Zupanov odgovor V zvezi s pismom, ki mi ga je vljudno posredovalo uredništvo Primorskega dnevnika, si dovoljujem najprej pripomniti, da g. Vojko Kocman ni mogel govoriti z občinskim vratarjem, ker ga sploh nimamo. Če bi se oglasil v uradu, kjer so občanski sluge oziroma stražniki, bi gotovo dobil vse informacije v slovenščini, ker so vsi ti uslužbenci Slovenci. Iz pisma žal ne izhaja, v katerem uradu je Vojko Kocman bil. Zelo čudno se mi zdi. da je bil deležen takega sprejema, ker so v vseh občinskih u-radih tudi uslužbenci, ki obvladajo slovenščino. Pripominjam, da sedanja občinska uprava ni namestila nobenega uradnika, ki bi ne obvladal obeh jezikov, če ima ta uradnik kakršenkoli stik z ljudmi. To .je načelo, po katerem se ravnamo, in doslej nismo imeli pritožb. G. Kocmanu se je verjetno zgodila ta neljuba nevšečnost, ker se ni obrnil na pravi naslov. To pa ni nič čudnega, ker mi poročajo, da ni naš občan, kajti drugače bi vedel, da ogromna večina uradnikov govori oba jezika. Dr. Dragomir legiša Nabrežina, 8 septembra 1972 pok h mož imUl.KTIK CIIKMIN m; KER It A« ( A li A BLAI.K JACK v novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL 4 GORIŠKI DNEVNIK 10. septembra 1971 Prfinoršfcl TEeviuk S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU TRETJI DAN FOLKLORNEGA FESTIVALA NEDELJA, 10. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mozartov godalni kvartet; 11.15 Bee-cker - Mann: «Koča strica Torna*; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbeno - govorni spored; 13.30 Glasba po željah: 15.45 M. Tenecki: »Gospe ubijajo gospode*; 16.25 Za prijetno popoldne; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Baletna glasba; 18.40 Plošče; 20.00 Šport.r 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Radio Olimpia. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Orkester; 10.30 Tržaški motivi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 19.30, 21.3T* Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Glasbeni pozdrav; 10.1C Z nami je...; 10.30 Orkester Za-charias; 11.00 Melodije 11.15 Plošče Ariston; 11.30 Ansambel Sthevens; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Pomenek s poslušalci; 12 05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Orkester Roe-lens; 14.40 Zvoki in glasovi; 15.30 Filmski motivi; 16.00 Plošče; 17.00 Deželni spored: 18.00 Dva pevska zbora; 18.30 Glasba po željah; 19.55 Nedeljski koektail; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.00 Športna nedelja; 22.15 Operna glasba; 23.00 Plesna glasba. N ACION AL N t PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 10.15 Nedeljske pesmi: 11.10 Opravljivci; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Program z Buzzancom; 14.00 Pesmi pod senčnikom; 15.40 Glasbeni va-rietč; 16.30 Olimpijske igre; 19.45 Poje Jonis Joplin; 20.25 Buzzati: «11 deserto dei Tartan'*; 21.50 1-talijanski kvartet; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.00 Poje Pino Donaggio; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.30 Glasbeno -govorni spored; 11.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento: 14.30 Pisana glasba s plošč; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Po svetu naokrog; 17.30 Plošče; 18.35 Glasba po željah; 20.10 Povratni vozni listek z Modugnom; 20.50 Operna glasba; 22.00 Vdova je vedno vesela. III. PROGRAM 10.00 Spontini: «La Vestalev; 12.10 Haydnov nokturno; 12.20 Skladbe za orgle; 13.00 Na sporedu so Rodrigo, Sarazate in Milhaud; 14.00 Rossinijev kvartet štev. 3; 14.45 Odrska glasba; TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Program za mladino; 18.00 Radio Olirrraia; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Schumann, simfonija štev. 3; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Morje v slovenski literaturi; 22.10 Romantične melodije; 22.30 Radio Olimpia. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Dokumenti domače folklore; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Kronike. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.0(! Po moje bo tako; 10.00 Orkester Vessen; 10.15 Z nami je. . .; 11.00 Poje R. Clark; 11.30 Orkester Nelson; 11.45 Plašče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Počitek ob glasbi; 15.45 Long-play Club; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Narodna zabavna glasba; 18.40 Melodije; 19.00 Športni pregled; 19.10 Jug. pesmi in plesi; 20.00 Dva operna pevca; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Gounod: Faust: 23.35 Dva Ojstraha. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.00 Pisana glasba; 16.20 Poletni program za mladino; 18 20 Kako in zakaj?; 18.55 Kvartet Borodin; 19.30 Pisana glasba: 20.20 Nastopajo zbori, nagrajeni v A-rezzu; 21.50 Plošče; Povratni vozni listek z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester: 9.50 Fo-gazzaro - Randone: «11 piccolo mondo antico*; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.30 Zakaj in kako7; 15.00 V diskoteki; 18.00 I|?sna glasba s plašč; 19.00 Poje Claudio Villa; 20.10 Povratni vozni listek z Mino; 22.40 Alianello - Lazzari: «L’eredita della priora*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 15.30 Lessing: Emila Galotti; 17.40 Glasbena pravljica; 10.40 Revijski Španske novosti; 18.10 Literarna orkester; 11.20 Pri vas doma; 13.10 oddaja; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 F. Redi; «Bac-co in Tosnana*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Po- D. Šostakovič: »Zlati vek»; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Harmonikarski orkester; 14.15 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Ljudske pesmi; 16.40 Melodije: 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Eoston; ročila’; 7.50 Danes za ’ vas; 3.30 18-10 Glasbeno popoldne; 19.00 Ak- Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Igra za otroke — Anne Faber: Ribič Abdulah ali skrivnostna skrinja; 9.38 Skladbe za mladino: 10.05 Iz naših krajev; 11.05 še :x>mnite, tovariši... Trideset let naše vojne mornarice; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Turistični napotki 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Veliki zabavni orkestri; 15.30 Vido-kove pustolovščine — humoreska tega tedna; 16.05 Slov. 'etnija v pesmi in besedi; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Godala za lahko noč; 00.05 Literarni nokturno — M. Mauroo: Senca in svetloba; 00.15 Ansambel Earl Hines — Milles Brothers. ITAL TELEVIZIJ* 11.00 Maša; 12.30 Kmetijska od da ja; 15.00 Olimpijske igre; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Simenon: «H ladro so-litario*, z Ginom Cervijem; 22 50 Napoved sporeda; 23.00 Dnevnik. II KANAL 20.30 Olimpijske igre; 21.30 Dnevnik: 21.45 Olimpijske igre. tualnosti; 19.15 Popevke in plesni ritmi; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 štirje kovači; 21.00 Operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Jazz; 00.05 M. Šarabon: Svetle misli; 00.15 S popevkami po svetu. III. PRCCRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Resna glasba s plošč; 13.00 Iacchini, Albinom. Zelenka itd.; 14.30 Dva kvarteta; 15.30 Kabalevski: »Re-quiem»; 17.20 Operni pevci; 18.50 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 21.30 C. Monterosso: «Gli orrori di Milano*. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za mladino; 18.45 Slike iz sveita; 19.15 Poly v Benetkah; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film Caccia al ladro; 22.50 Premiere; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja; 21.50 Anketa o olimpijskih igrah; 22.15 Pianist Lazar Berman. Občina bo pristopila h konzorciju Privlačna pestrost iivopisanih barv za avtobusne prevoze in domove onemoglih narodnih noš iz najrazličnejših držav Odobrili so sklep za uporabo nogometnega igrišča - Za poljanske osnovnošolce bo občina še naprej skrbela - Dijakom osnovnih in srednjih šol bodo tudi letos dodelili podporo za prevozne stroške in nakup knjig Po kratkih poletnih počitnicah so se v četrtek v Doberdobu spet sestali občinski možje, ki so pretresli razne upravne probleme in odobrili sklepe, ki jih je predložil ožji odbor. Župan je svetovalcem poročal najprej o nekaterih delih, ki se direktno ne tičejo občinske uprave. Zavod za ljudske hiše IACP bo v Doberdobu gradil štiristanovanj-sko stavbo. V začetku so tej zgradbi namenili prostor, ki pa so ga sedaj spremenili. Hišo bodo po vsej verjetnosti zgradili na zemljišču nasproti gostilne «Pri Viktoriji*. Za začetek del manjka samo še odkup zemljišča. Pred kratkim so starši poljanskih osnovnošolcev poslali na županstvo pismo, s katerim so zaprosili občinsko upravo, naj bi prevzela stroške in odgovornost, da bi otroke vsak dan prevažali z avtobusom s Poljan do Doberdoba in obratno, ker morajo sicer osnovnošolci pešačiti. Župan je dejal, da bi z veseljem ugodil prošnji, vendar je to zelo težko. Dejal je tudi, da so Poljanci pozabili, da je občina za njih otroke v prejšnjem Šolskem letu storila marsikaj. Občina je namreč otrokom plačevala potne stroške za povratek iz šole; poleg tega je tudi najela žensko, ki je vsak dan pazila na njih, dokler ni prišel avtobus. Občinska uprava je tako porabila 76.000 lir za prevoz, plačala 56.000 lir varovalki in s tem dokazala, da nd pozabila na Poljance in da za njih še vedno skrbi. Ožji odbor je nato predložil svetovalcem v odobritev sklep, da bi občina pristopila h konzorciju za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov za starejše ljudi. V kratkem bo namreč omenjeni konzorcij, v katerem so še občine Tržič, Šta-rancan, FoJjan - Redipuglia, Turjak, S. Pier dTsonzo, šlovrenc in Ronke, uredil dva počitniška domova. Eden od teh bo v Ronkah in v območje slednjega bi spadala tudi doberdobska občina. Načrt za domove je pripravil arhitekt Romano, denar za vsa dela, v znesku 590 milijonov lir, pa bo dala de žeia. Vse občine bodo morale skupno narediti potrebno prošnjo na deželo za finančno podporo. Svetovalci so prav tako odobrili sklep pravilnika uporabe občinskega nogometnega igrišča, katerega je zahtevala dežela. Občina ima možnost dati igrišče v najem nekemu društvu, ki bo moralo plačevati vsoto, ki jo bo ožji odbor določil iz leta v leto. Vsekakor mora biti igrišče na razpolago kateremu koli društvu, ki bi zanj zaprosilo. Svetovalci so odobrili tudi sklep za pristop doberdobske občine h konzorciju za avtobusne prevoze. Za sedaj sicer občina nima izredne potrebe po novih avtobusnih povezavah, vsekakor so svetovalci i-meli za pozitiven pristop h temu konzorciju, tudi v luči bodočih potreb, ki se bodo brez dvoma pojavile. V statutu konzorcija, ki so ga Občinarji odobrili, je določena tudi vsota, ki jo bo morala občina plačevati zaradi ugodnosti, ki jih bo imela. Deset procentov celotnega stroška avtobusnega poslovanja si bodo občine razdelile v enake dele, ostalih 90 procentov bodo pa razne občine, ki so v konzorciju, plačale v razmerju s kilometri, ki jih avtobusi prevozijo na njih ozemlju. V upravni svet konzorcija bosta izvoljena poleg župana še en svetovalec opozicije in eden od večine. Občinska uprava je začela pripravljati račune za podpore dijakom, ki bodo letos obiskovali o snovno, nižjo šolo in otroški vrtec. Tu gre predvsem za prevozne stroške in za nakup knjig za dijake srednjih šol. Lani so dijaki prejeli vsak po približno 40.000 lir. Letos jih bo skupno 120 in vsem bo tre ba dati podpore. Občinska uprava se je že dogovorila s šolskim patronatom, ki bo te podpore razde- ljeval in uvidela, da mora letos zaprositi deželno upravo za podporo približno 3,5 milijona, tako da bi zadostovala vsem dijakom. Občinski možje so nadalje odobrili načrt za gradnjo dveh avtobusnih čakalnic v Jamljah in pri Bonetih, načrt za cementiranje plačnikov po vasi, katere bo nato pokrajinska uprava asfaltirala skupno s cesto, in najem 20 milijonov posojila pri goriški hranilnici za dokončno ureditev cest. Izlet partizanov 17. septembra v Cerkno Slovenski partizani, vključeni v ANPI, priredijo v nedeljo 17. septembra množični avtobusni izlet v Cerkno, kjer bo množično partizansko zborovanje z odkritjem spomenika — nove šole. Iz Gorice in s podeželja bodo avtobusi odpeljali v zgodnjih jutranjih urah. Za izlet vpisujejo pri spodaj navedenih tovariših; v Gorici pri Jožici Smet na sedežu SPD; v Pevmi Avgust Lenardič in Karlo Sošol; v Podgori Edi Maligoj, Ulica At-timis 14; v Števerjanu Bruno Šte-kar, v Klancu 6 in Zorko Maraž, Valerišče 22; v Štandrežu Milan Pelicon v baru in Stanko Marušič; v Sovodnjah v gostilni Milana Tomšiča, v gostilni Vuk, pri Danilu Cotiču; na Peči — Rupi Mirko Batistič; na Vrhu Ludvik Devetak in Franc Grilj; v Dolu (velja za ves Kras) Mirko Peric, Devetaki 4 in Karlo Vižintin na Palkišču in Janko Gergolet v trgovini, v Doberdobu (kjer s sekcijo ANPI sodeluje tudi prosvetno društvo »Jezero*). Prireditelji so nam javili tudi okvirni urnik, po katerem bodo vozili avtobusi. Za Brda bo avtobus odpeljal s Travnika v Gorici ob 7.15, nato bo pobral udeležence izleta v Pevmi, na Oslavju, v Števerjanu (gostilna Dvor), v Podgori. Drugi avtobus bo ob 7.15 odpeljal s trga v Štandrežu, nato se bo ustavil v Sovodnjah. Tretji avtobus pa bo ob 7.15 odpotoval z Dola, nato bo pobral še izletnike z Vrha. ANPI poziva bivše partizane in vse druge, ki se želijo udeležiti izleta, naj pohitijo z vpisom, po možnosti še tekom današnjega in jutrišnjega dne. V petek in včeraj kar trije nastopi raznih skupin - Pozdrav goriškega župana Danes popoldne mimohod po mestu, zvečer zaključna prireditev več. Hvale vredno je to. da je la prisotna predvsem mladina, s“' rejši pa so skoro odpovedali. L je treba do določene mere PnP\ sati tudi bojkotu, ki ga del hsK vrši do te mednarodne manifest8 Poleg že omenjenih večernih P*"1' reditev bo danes zjutraj na srečanje strokovnjakov s tega dročja. Razpravljali bodo o naču> ohranitve oristne folklore. Popoldne ob 16. uri bo po n*® nih ulicah folklorna parada. kloristi se bodo zbrali na Tra' niku. Odtod bodo po že vnaP™ določenem vrstnem redu, koraka8 po Ulici Oberdan, po obeh karajt zavili bodo v Ulico 24. maja, n**” se bodo ustavili pred županstvort potem bodo nadaljevali pot spe* y Travnik, kjer bo nagrajevanje, primeru slabega vremena bo J1"' grajevanje zvečer v dvorani Zvečer ob 21. uri bo v dvoran* UGG zaključna folklorna priredite” na kateri bodo nastopile najbolj«* skupine. , V današnji paradi bo sodelov*10 26 folklornih skupin. Nastop folklorne skupine iz Nuora na Sardiniji Folklorni festival se je torej pričel. V petek zvečer so se na odru goriške dvorane UGG zvrstile prve folklorne skupine, ki nastopajo na letošnjem goriškem festivalu. Na žalost nista prišli dve napovedani skupini: ni bilo Čehoslovakov, ki so jih iz neznanih vzrokov zadrža- li............................................................................................................................................................................................................................................................................m, OB OBČINSKEM PRAZNIKU 9. SEPTEMBRA V Prvačini so včeraj svečano proslavili občinski praznik Nove Gorice - dan vstaje Župan Rudi Šimac prikazal gospodarsko rast novogoriškega področja - Pobratenje z občino Otočac - Podelili so številne nagrade: Bevkovo nagrado dobil pevovodja Ciril Silič Septembrski dnevi imajo v zgodovini slovenskega človeka na Primorskem izredno važnost. Pomenijo vseljudsko vstajo naših ljudi ob istočasnem razsulu kraljeve in ba-dogliovske vojske, ki je 8. septembra 1943 sklenila tako imenovani «armistizio» z zahodnimi zavezniki, Naši ljudje so bili na to pripravljeni, v vseh naših vaseh so takrat delovali ilegalni odbon Osvobodilne fronte in vseh drugih protifašističnih organizacij, partizanske edinice so bile že pred 8. septembrom tesno povezane s prebivalstvom. Po razsulu je prav zaradi tega nastala na Goriškem tako imenovana goriška fronta, kjer so se tisoči naših ljudi borili proti moderno oboroženi prodirajoči nemški armadi. V spomin na te boje praznujejo v Novi Gorici 9. september kot občinski praznik. Istočasno je to tudi praznik priključitve k Jugoslaviji v septembru 1947. Letošnjo slavnostno sejo je skupščina občine Nova Gorica imela v Prvačini, da bi tako dostojno proslavila bodisi 25-letni jubilej priključitve, kot tudi nekaj domačih praznikov, o katerih smo v našem listu včeraj obširno pisali. V dvorani Zadružnega doma so se zbrali občinski možje novogoriške občine, poleg njih pa še vrsta povabljencev iz raznih krajev ter veliko domačinov. Videli smo tudi občinske in pokrajinske može, Slovence z italijanske strani državne meje. V gosteh so bili tudi zastopniki občine Otočac na Hrvaškem, s katerim se je prav ob tej priliki občina Nova Gorica pobratila. Sejo je začel novogoriški župan Rudi Šimac, nakar je na kratko spregovoril predsednik krajevne skupnosti v PTvačini Vladimir Gregorič. Za njim je Šimac prikazal 25-letno delovanje občine, težave s katerimi so se morali boriti prva leta po razmejitvi, uspehe in z zadovoljstvom ugotovil, da je danes novogoriška občina med najbolj razvitimi v Sloveniji. Optimistično je novogoriški župan govoril ne le o preteklih delih in uspehih, marveč JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 16. SEPTEMBRA 1972 NEDELJA, 10. septembra 10.15 Po domače; 10.20 Kakovostni pšenici pripada bodočnost; 10.42 Kmetijska oddaja; 11.30 0-trpška matineja: Čarni svet živali; 12 15 TV kažipot; 12.35 Odkritje spomenika na Kozari; 13.00 Ljudsko zborovanje v Prijedoru; 14.00 Mestece Peytom - Nedeljsko popoldne; 18.55 Prikazen - film; 20.40 Risanka; 2100 TV dnevnik; 21.30 Smeh na gledaliških deskah; 22.10 Glasbena oddaja; 22.30 Športni pregled; 23.00 Poročila KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Olimpijske igre; 19.30 Jugoslovani na Olimpiadi; 20.30 Olimpijske igre; 21.33 «Gaby», film PONEDELJEK, 11. septembra 10.35 15.45 TV v šoli; 11.30 in 16.40 Angleščina: 10.45 in 16.55 Nemščina: 11 00 Splošna izobrazba; Kovačiča; 17.10 Francoščina; 18.45 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku; 19. 15 Obzornik; 19.30 Kremenčkovi — film; 20.00 Zdravo, mladi!; 20.45 Kratek film: 21.00 TV dnevnik; 21.30 B. Shaw: 0’Flaherty z viktorijanskim križ žcem; 22.10 Diagonale; 23.00 Jug. na olimpijskih igrah: 24.00 Poročila KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in ribiška palica — lutke; 21.30 Boj za obstanek; 22.00 Kmetija pri zelenih pašnikih; 22.30 Beat klub. TOREK, 12. septembra 10.35 in 15.45 TV v šoli; 11.40 in 16.35 Ruščina; 12.00 Splošna i-zobrazba: Sremski Karlovci; 16.55 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.45 E. Peroci: Rožni pogovori; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 The New Brother; 20.05 Iz sveta oblikovanja; 20.25 Odkritje televizije; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Predvajanje filma: 01ympia; 23.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in izumitelj; 21.15 Poročila; 21.30 Na dnu vodnjaka; 22.20 Vzhodno nebo. SREDA, 13. septembra 9.20 TV v šoli; 12.00 Splošna i-zobrazba: Naš jezik; 18.50 Vitez Vihar — film; 19.15 Obzornik; 19.30 Gnido Manusardi kvartet; 20.05 Kratek film; 20.20 S kame no po svetu: Milijonarska Kin-šasa; 11.00 TV (fcievnik; 31.50 25 let v svobodi; 22.15 Goldoni - Rupel; Primorske zdrahe: 23.00 Po- KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in ledene rože — lutke; 21.15 Poročila; 21.30 Henry Charriere; 22.00 Igre brez meja; 23.25 Mlada generacija nastopa. ČETRTEK, 14. septembra 10.35 in 15.45 TV v Šoli; 12.00 Francoščina; 17.10 Splošna izobrazba; Kovačiča; 18.35 Mladinski studio; 19.15 Obzornik: 19.30 Vsi vlaki sveta — film; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Ženske čakajo, reportaža; 22.00 Živeti v Gusinju — reportaža; 22.30 lažni car — zabavno glasbena oddaja; 23.00 Pe-tar Petrovič — Njegoš; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in čarobna piščal - lutke; 21.15 Poročila; 21.30 Zelo spoštovani minister — film; 23.00 Jazzovska glasba. PETEK, 15. septembra 10.30 in 15.40 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 17.10 Splošna izobrazba: Sremski Karlovci: 18.40 Veseli tobogan; 19.10 Obzornik; 19.25 Poje Rudolf Franci; 19.45 Gospodarski pripomočki: Ogrevanje; 19.55 Trg; 20.05 Solobniki: Andrej Hieng; 21.00 TV dnevnik; 21.25 Reportaža; 21.35 Veliki lov — film; 23.00 S festivala športnih in turističnih filmov v Kranju, ob koncu Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in ledeni krožnik — lutke; 21.15 Poročila; 21.30 Izginitev Slima: 22.20 Lugano 72. SOBOTA, 16. septembra 10.35 TV v šoli; .... Športno popoldne; 18.45 Ansambel Janeza Jeršinovca in Planšarji; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov; 19.55 V živalskem vrtu; 20.25 S festivala športnih in turističnih filmov v Kramju; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Festival kajkavske popevke; 23.00 Moj prijatelj Toni; 00.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Tekmovanje v tenisu — prenos iz Skopja; 16.30 Tekmovanje v atletiki — prenos iz Beograda; 20.45 Maurizio in tAfri ean people*; 21.15 Poročila; 21.30 Besedo ima obramba; 22.20 Jerry Lewis Show. našteval tudi vse, kar je treba še napraviti in kar bodo napravili v kratkem času. Njegov prikaz gospodarskega in socialnega ter kulturnega stanja v občini so svetovalci in drugi gostje nagradili z burnim aplavzom. Sledilo je pobratenje z občino Otočac, šimac je povedal, da je do tega prišlo na predlog organizaci-cije Zveze borcev, in podčrtal, da ima to pobratenje zelo globok značaj : sodelovanje in. enotnost med , ugoslovanskimi narodi. Za njim je spregovoril tudi župan občine Otočac. Zakaj je prišlo do pobratenja prav s to občino? 13. primorsko-goranska partizanska divizija je bila ustanovljena v Brinju, v njej je bilo tudi nekaj borcev iz novo goriške občine, na goriškem gradu ;e imela maja 1945 ta brigada svoje zadnje žrtve: petnajst borcev te brigade iz okolice Otočca je padlo v naših krajih. 22. decembra 1968 so v Šempetru, na hiši, kjer je bilo poveljstvo te divizije v maju-juniju 1945, odkrili spominsko ploščo. Včeraj so z občino Otočac, katere prebivalci so prispevali za osvoboditev naših krajev, sklenili pobratenje. Sledila je podelitev vsakoletnih nagrad občine Nove Gorice. Nagrade občine Nova Gorica so prejeli Kajak klub Soške elektrarne, Igor Makarovič, dolgoletni športnik-atlet, strelska družina Panovec. Za svoje dolgoletno in uspešno udejstvovanje na področju vadbe pevskih zborov je nagrado Franceta Bevka dobil pevovodja Ciril Silič, ki vadi, med drugim, tudi pevski zbor «Oton Župančič* v Štandrežu. Nekateri posamezniki in podjetja so nato dobili še priznanja občinske skupščine. Se prej je delegacija občinske skupščine položila venec pred spomenik padlim v Prvačini. Nato je sledilo svečano odkritje spominske plošče tretji četi VOŠ, ki je bila ustanovljena leta 1944 na dvorišču hiše štev. 99. Ob tej svečanosti so govorili razni zastopniki zveze borcev in takratnih vosovcev. Sledilo je tudi razvitje prapora domače organizacije Zveze borcev. Prvačkovci so na svoj praznik zelo ponosni in ponosni so tudi, da je bila osrednja letošnja prireditev v njihovi vasi. Zaradi tega so jo že dan pred svečanostjo lepo okrasili. Popoldne in zvečer so imeli na sporedu razne prireditve, prav tako bo danes, zlasti popoldne, ko bo nastopilo več godb. Poleg prva-ške, ki je igrala ža na včerajšnjih jutranjih svečanostih v sodelovanju s pevskim zborom, bodo danes nastopile še godbe z Vogrskega, iz Nove Gorice, iz Idrije ter z Brd. Če bo vreme nagajalo bo prireditev v veliki dvorani Zadružnega doma. neški Bienali. Veliko njegovih del je z uspehom prekoračilo meje Poljske in se uveljavilo v mnogih državah. V Gorici bo Szajna predaval o novih tehnikah realizacije Fausta. Premiero dela v novi obliki je nekaj mesecev od tega predstavil v Varšavi rTeatr Polskh. Poizkus kraj*e avtomobila Neznanec je včeraj ponoči skušal ukrasti avto fiat 600, ki je bil parkiran na ulici na vogalu ulic 24. maja in Duca d’Aosta. Pri tem poslu ga je opazil nočni čuvaj in stekel za njim. Neznanec se je v Ulici Duca d’Aosta zbal nočnega čuvaja, pustil avto ter zbežala Včeraj smo izvedeli, da je najbrž isti nepridiprav skušal okrasti še drug avto, ki je bil parkiran poleg že omenjenega fiata 600, Josef Szajna na srednjeevropskih srečanjih Poljska je znana po svoji kulturni tradiciji in ljubezni do umetnosti. V tej državi je. nad 52 gledaliških skupin, ki prikazujejo svoje predstave v 74. gledališčih, 24 skupin pa stalno potuje po deželi li na meji svoje države, ni bilo folkloristov iz Alberobella. Napovedovalec Birsa je obljubil, da bosta ti dve skupini, če bosta prišli zamudo, nastopili na naslednjih tekmovanjih. Prireditev se je pričela z razporedom dveh zastopnikov vsake folklorne skupine na odru. Napovedoval je Walter Birsa, ki je pokazal svoje znanje in z razliko od drugih goriških napovedovalcev znal pravilno izgovarjati naslove in imena v drugih jezikih. Župan Pa-squale De Simone je nato stopil na oder, prisrčno pozdravil zastopnike iz raznih dežel in poudaril vlogo, ki jo ima v tem mednarodnem prijateljskem zbliževanju naše mesto. Taka srečanja, kot tudi ona na drugih področjih zbližujejo ljudi, odpravljajo nekdanja nesoglasja, težijo k združevanju Evrope. Deklice in dečki iz Krmina so nato s simpatično gesto vstopili v dvorano, porazdelili med publiko cvetlice, nato so na odru zaplesali kar štiri furlanske pesmi in seveda želi precejšen aplavz. Sledili so nastopi. Precejšen u-speh je zabeležila francoska folklorna skupina iz St. Trapeza, morda največji uspeh pa je imela skupina s Sardinije, ki je nastopila v originalnih starodavnih kostimih. Morda je prav ta skupina pokazala najstarejši in zato tudi najbolj originalni ples, tudi brez glasbene spremljave.Uspeh sta seveda zaslužili tudi dve furlanski skupini. Še posebej je občinstvo nagradilo s ploskanjem beograjsko skupino «Balada», precej aplavzov pa so dobili tudi. Grki. Popoldne so nastopili še Avstrijci in nekatere skupine iz Italije, med njimi tudi francosko govoreče manjšine iz Doline Aosta. Publike na žalost ni bilo pre- ..................................... AVTOMOBILISTI SO ŽE NA STARTU Organizatorji pozivajo tekmovalce naj upoštevajo prometne predpise Nagrajevanje bo danes zvečer v Prosvetnem domu Podjetje Petrol bo vsem podarilo količino bencina Sovodenjski avtorally bo danes zjutraj ob 9. uri krenil na pot. Vsi tekmovalci porazdeljeni v ekipe se bodo morali zbrati pol ure pred startom na parkirnem proštom pri nogometnem igrišču. Kot so organizatorji že sporočili, bodo ekipe odpotovale v presledkih epe minute. Na žalost tekmovalcev proga ni znana, vsekakor se da sklepati, da bodo avtomobilisti morali prekoračiti državno mejo pri kakem drugorazrednem mejnem prehodu, ker so organizatorji zahtevali izrecno prepustnice. Nagrajevanje bo zvečer v Prosvetnem domu, kjer bo tudi urejen bife ze jedačo in pijačo. Prvo nagrado bodo udeleženci vsekakor dobili že med tekmovanjem. Podjetje Petrol iz Nove Gorice bo namreč vsakemu udeležencu podarilo določeno količino bencina, ne glede na njegovo uvrstitev Organizatorji želijo vsem tekmovalcem prijetno vožnjo in obilo sreče pri reševanju vprašanj. Pozivajo tudi vse udeležence, naj strogo upoštevajo prometne predpise, da ne bi kaka nesreča zmanjšala uspeha celotnega tekmovanja. slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Od skupno štirinajst dijakov, ki so imeli popravne izpite, jih je izdelalo osem. Na klasični gimnaziji - liceju so bili rezultati sledeči: 4. gimn., en dijak odsoten; 5. gim.: izdelali so Damjan Klanjšček, Patricija Pic-cione, Marta Rener; 1. licej; en dijak zavrnjen; 2. licej: izdelala Marija Ana Srebrnič. Na učiteljišču se ena dijakinja ni javila k izpitu za 1. razred, dva sta bila zavrnjena. Na trgovski šoli je bila ena dijakinja v prvem razredu odsotna, v drugem pa so izdelali: Gradjela Hladnik, Klara Humar, Elizabeta Komjanc in Marina Pahor. Danes v Novi Gorici tradicionalna tombola Aktiv mladine s sodelovanjem trgovskega podjetja »Manufaktura* organizira danes v Novi Gorid tradicionalno tombolo. Dobitki so zelo zanimivi: spalnica «Carmen» bo pripadla tistemu, ki bo zmagal prvo činkvino; srečnež, ki bo zmagal prvo tombolo bo dobil avto znamke škoda. Poleg teh, so še drugi bogati dobitki. Pred tombolo, ki se bo pričela ob 16.30 (za Modnim domom) bo nastopila aka Vsako leto gledališča prikažejo 380 1 demska folklorna skupina »France predstav, ki z vsemi ponovitvami presegajo število 20 t' oč. Eno izmed teh je gledališče rSzajna» s svojim slavnim režiserjem in scenografom. Josef Szajna bo v prihodnjih dneh prisoten na goriških srednjeevropskih srečanjih in se bo predstavil kot režiser, scenograf in tudi slikar, tal k nuetovljal MU m be- Marolt* iz Ljubljane. Vstop je prost. izidi izpitov na slovenskih šolah Včeraj so bili objavljeni izidi jesenskih popravilih izpitov na treh Sindikati kmečkih delavcev pri prefektu Predstavniki treh pokrajinskih sindikalnih organizadj kmečkih delavcev so bili včeraj piri prefektu, ki jih je zaprosil, naj bi preklicali jutrišnjo stavko. Zaradi nesporazumov z Zvezo veleposestnikov, ki jim noče odobriti zahtev, so kmečki delavci namreč za jutri proglasili enodnevno stavko. Prefekt je skušal prepričati sindikalne predstavnike, ki so dejali, da stavko prekličejo samo v primeru, če se takoj skliče sestanek z Zvezo veleposestnikov in se reši vsa. problem povišanja plač. Po drugi strani je Zveza veleposestnikov za nikala možnost sestanka za jutri. Sindikati bodo o problemu sklepali jutri, ob 10. uri, v Turjaku. • Upravni odbor tržlške bolnišnice je razpisal dražbo za gradnjo novega paviljona, v katerem bo 145 ležišč. Za paviljon bodo porabili 189 milijonov lir. • 14. septembra se bo sestal u-pravni odbor konzorcija za tržiško industrijsko cono. Razpravljali do-do o proračunu za tekoče leto 1972, ki izkazuje 110 milijonov lir primanjkljaja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil; VLADIMIR FRANTAR Scena: . SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VODIČEVA Režija: . JANEZ VRHUNC Danes, 10. t. m. ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu Jutri, 11. t. m. ob 21. uri 7 ( župnijski dvorani v ŠTANDREŽU- Jšola GLASBENE MATICE - Gorica Vpisovanje gojencev v glasb*-no šolo je vključno do 16-tembra 1972. vsak dan od Ir do 12. ure, na sedežu v ”” Malta 2, tel. 24-95. Pouk se b° redno pričel v ponedeljek. 1 septembra 1972. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «Cane di P8*18^ D. Hoffman in S. George. Ba film. Mladini pod 18. letom Pre vedano. . ,.e CORSO 15.15-22.00 »Sette °rt:hl macchiate di rosso*. A. Sabat® , R. Falk. Barvni film. Mladim » 18. letom prepovedano. .s. CENTRALE 15.30-22.00 »Domani 9» so a salutare la tua vedova ^ rola di Epidemia*. K. Hill ,n Lange. Barvni film. „e MODERNISSIMO 15.00-22.00 »L8 " ravigliosa favola di Biancan* Barvni film. oV. VITTORIA 15.30-22.00 «La Beti*- ^ vero: In amore per ogni £aU”?. $ ci vuole sofferenza*. N. Manfr*®,,,,] R. Schiaffino. Barvni film. M*a pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURKO 15.00-22.00 «Messagg«r°t£,s amore*. Julie Christie in A. B8 Barvni film. ,.c- EXCELSlOR 14.00 »AlTonorevole P1 jp ciono le donne*. Lando BuzzanC L. Antonelli. Barvni film. vS>. PRINCIPE 15.00-22.00 «1 Co*v>' Barvni film. John Wayne. Nova Gorivu SOČA (N. Gorica) »Bojevniki*- ?'"Ji riški barvni film — ob 16- 1' 20. uri. SVOBODA (Šempeter) »Paton gf\ ✓ iz jekla*, ameriški barvni m® ob 16., 18. in 20. RENČE »Maks in tatovi*, tfa barvni film — ob 16. in 20. t ŠEMPAS »Kraj za ljubimce*. riški film — ob 16. in 20. KANAL »Most pn Remagenu*- ^ riški barvni film — ob 16- 1° ,eri-DESKLE »Mali veliki človek*. J ški barvni film — ob 17. in PRVAČINA Prosto. POTUJOČI KINO V Braniku ^ sas je čez mejo*, ameriški h® film — ob 17. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči le lekarna D’Udine. Trg sv. 5. teL 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TB^^i Danes ves dan m ponoči J* & lekarna Aila Salute, UL r™ tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI ^ Za Gorico, Sovodnje In sta danes dežurna sledeča P Dr. Angelo Dainese, Corso Ver01 jjjj-tel. 83-327; dr. Pasquale Arcuto# ca Oberdan 3. tel. 21-02. Za ^ jr-in okolico je danes dežur*"' _ Pausi, Ulica Udine 117, ***** KULTURA 10. septembra 1972 JUBILEJNO TEKMOVANJE V POLIFONSKEM PETJU V AREZZU Zagrebški zbor «Joža Vlahovič» mojstrski izvajalec narodnih pesmi 5 pesmijo «Došel je došel zeleni Juro» v Cossettovi priredbi je navdušil zahtevno publiko in si zagotovil zmago - Zelo dober švedski in bolgarski zbor Letos je Društvo prijateljev glasbe v Arezzu praznovalo XX-letnico Mednarodnega natečaja polifonske-ga petja «Guido D’Arezzo». Od «• do 27. avgusta ,ie nastopilo 23 Mozemskih in 11 italijanskih pev-*kih zborov v polifonski glasbi — večkrat tudi v nepolifonsko pisanih skladbah, kar zastavlja vprašanje Upravičenosti naziva «polifonski Uatečaj* — v ljudski glasbi in v Sregorijanskem koralu. Zvrstile so s« kategorije mešanih, moških, tonskih in mladinskih zborov. Kakor ob vsaki obletnici, mejniku nekega kontinuiranega dela, Ustvarjanja ali dogajanja, pregledamo potek, uspehe in ugotavljajo pomembnost, tako smo tudi sedaj segli po seznamu zborov, ki so za svoja stremljenja in dosežene kvalitete bili nagrajeni na Jem mednarodnem natečaju v 20-jetnem o bju. Na osnovi podatkov lahko ugotovimo, da je Jugoslavija doprinesla precejšen delež zborovske kulture in vtisnila pečat svojskosti tej pomembni umetniški Vsakoletni prireditvi — tako po svoji zborovski literaturi in ljudski glasbeni tvornosti, kakor po svojih izvajalskih izraznostih in celotah zborovsko - tehničnih in muzikalnih dosežkih. Z 'etošnjo nagrado, ki jo je prejel mešani zbor 'Joža Vlahovič* iz Zagreba, so Uaši zbori odnesli iz Arezza 21 nagrad od prvega do tretjega mesta in sicer v kategoriji mešanih sborov 5, v kategoriji moških zborov enako število, po eno nagrado v kategoriji ženskih in mladinskih '■borov — s programi polifonskih ?z.io,na drugih skladb, dočim smo *meli sorazmerno največ uspeha na Področju ljudske glasbe, ki je prinesla 9 nagrad. Med nagrajenci so bili akademski zbor «Branko K'smanovič» iz Beograda, zbor 'Svetozar Markovič* iz Novega Sada, mešani zbor «Joža Vlahovič* iz Zagreba, učiteljski zbor 'Emil Adamič* iz Ljubljane, zbor 'Proleter* iz Sarajeva, zbor «Vla-dimir Nazor* iz Zagreba, akademski zbor primorskih študentov «Vin-ko Vodopivec* iz Ljubljane, Moški komorni zbor iz Celja, pevski zbor 'Lira* iz Kamnika, ženski zbor 'Collegium musicum* iz Beograda, Mladinski zbor iz Maribora, Zbor madrigalistov iz Beograda; Ukademski zbor «Slobodan Princip-Seljo* iz Sarajeva in akademski *bor «Tone Tomšič* iz Ljubljane. Bilo je tudi več zborov, ki so se Prebili le do finala Tudi v žirijah so sodelovali jugoslovanski glasbeni strokovnjaki. V kolikor razpolagam s podatki, lahko navedem štirikratno sodelovanje dirigenta Bogdana Babiča iz Beograda, sodelovanje dirigenta Slavka Zlatica iz Zagreba — za katerega podatkov o številu sodelovanj nimam — 'etos pa je bil pohabljen znani skladatelj, prof. Mi-hovil Logar, naš rojak, ki živi in deluje v Beogradu. Kakor smo že poročali, sta na letošnjem tekmovanju sodelovala tudi dva zbora iz Jugoslavije: mo-zbor »Artur Turkulin* iz Peti.nja in mešani zDor «Joza Vlahovič* iz Zagreba; prvi pod vodstvom Mata Bučarja, drugi pod Vodstvom v Arezzu že kar popularnega Emila Cossetla Prvi zbor še tdaleka ni bil dorasel nivoju mednarodnega tekmovanja, ni prišel v “bale niti v polifonij’ niti v ljudski glasbi. Zbor razpolaga sicer s Sorazmerno dobrim glasovnim ma-to-ialom, vendar je premalo pevsko tehnično obdelan in tudi diri-?ent ne prodre dovolj globoko v todro skladbe, katere interpretacija ostane površinska in umetniško ne prepriča. Niti izbor programa niti izvajanja v folklori niso f0°gla zadovoljiti. Pred dvema letoma je bila podobna situacija nekoga jugoslovanskega zbora v ^fezzu. Že takrat smo postavili vh"ašanje kriterijev oziroma odgovornosti tistih, ki naj bi bili kompetentni za strokovno ugoto-vitev usposobljenosti nekega zbora *a pripustitev na mednarodni na-točaj. Saj gre vendar za predstavitev najvišjih dosežkov glasbene kulture, tukaj zborovske, nekega Oaroda, države, ne pa izl&t Prav |ok občutek nam je vsiljevalo pri Jom zboru. Neki strokovni forum h' pa le moral prej slišati ali do-“to poznati zbore, ki naj bi bili Sposobni predstavljati zborovsko hjhetnost v mednarodnih merilih, sicer se utegnejo še napre. dogajati podobne nevšečnosti. 2 večjo resnostjo je pristopil k Pripravam zbor »Joža Vlahovič*, jtoprav ni z interpretacijama madrigala «In pride of may» Thomasa Wee’krr?a. ki je bil celo med Psjslabš mi izvedbami, in druge obvezne »Passet 'oortou-. est* "rancesca Malipiera dosegel niti P°prečne kvalitete v oblikovanju 'P po izrazni napetosti, je Stevana mokranjca »Blagosloven* vendarle bzveneia muzikalno globlje zajeta 'P je učinkovala impresivno - v tvočno zlitejši zborovski celoti, v n®zomo oblikovanih frazah, v gradnji, ki jo je dirigent oslonil na pomembnost teksta ;n črpal iz vse- “'hsko muzik line ustvarjalčeve za-Shove. To delo je zbor pripustilo v 'bale, v katerem je le ta ponovil ?v°jo interpretativno moč in po-k®zal svojo glasovno kultiviranost ‘Udi v Marka Tajčeviča skladbi ^bspoite Jernu*. vendar ga je na 03mo mesto potisnila zelo zahtevku in obenem po šibki izraznosti tor za obvezno ne preveč posrece-bo izbrana in za vloženi trud ne- I hvaležna, že omenjena Malipiero-va pesem. Svoje pravo mesto je «Joža Vlahovič* našel v ljudski pesmi, ne toliko v izločilnem tekmovanju, ko nismo čutili prave sproščenosti, kakor v finalu. Sicer nas tudi tu ni mogla posebno ogreti prva pesem, nekako samosvoja, skoro površna interpretacija Gotovčeve «Jadovanka za teletom*. Za nas, ki jo dobro poznamo, je ostala neizražena do kraja, bleda in nas ni mogla navdušiti. Pač pa je druga «Došei je došel zeleni Juro* v Cossettovi priredbi učinkovala v svoji elementarnosti; zbor jo je izvajal v izvirnem načinu ljudskega petja, kar je ritmično razgibano pesem obogatilo še s pristnim ljudskim koloritom. Dosegla je izreden učinek. Iz tega lahko sklepamo, da so temu zboru najbližje narodne pesmi in deta tistih avtorjev, ki se v svojih delih opirajo na ljudsko glasbeno tradicijo. Če pretehtamo raven zborov v celoti in jo primerjamo z lansko, je bila letos za spoznanje kvalitetno višja, vendar letošnji najboljši zbor, to je svedski mešani zbor «Marija* iz Vaesteraasa, ki je sicer popolnoma upravičeno prejel prvo nagrado, ni pokazal tistega vsestranskega, enako globokega dojemanja iz del raznih slogovnih posebnosti od polifonije preko romantike do avantgardnih ustvarjalnih zasnov — v vsem enako močno izraznega in prepričljivega in tehnične dovršenega zbora iz Talina iz Estonije. Še danes se s toplimi občutki spominjamo njegove izredno dognane poustva-ritve Palestrinove Messa Aeterna Christi munera pa interpretacije avantgardističnega skladatelja Le-pika «Impressioni» ter ostalih del na tekmovanju samem, še bolj pa na sklepnem večeru Sicer pa ima tudi letošnji prvak več posebnih odlik. Prva je vsekakor ta, da so v njegovih vrstah mladi pevci. Druga je visoka stopnja tehnične dovršenosti, ki prihaja do izraza v glasovni vzgoji: lep in svež glasovni material zveni homogeno v sestavnih delih in zvočno uravnovešeno v celoti: deluje enotno, čist. v intonaciji, jasen v izgovarjavi, zvočno ubran tudi v raznih dinamičnih stopnjah; v naraščanjih in dinamičnih padanjih ohranja enotno barvo in zvočno ravnovesje, kar je bilo zelo težko doseči zlasti pri moškem delu zbora napram ženskemu, glasovno zrelejšemu. V zboru se zrcalita elementamost in visoka muzikalna kultura dirigenta Brora Samuelsona, ki v svojih interpre-tacijskih zasnovah in oblikovanju izhaja iz pristnega doživljajskega nagiba. Zato učinkuje zborovo petje notranje skladno, iskreno in toplo. V tem se je zbor, ki je v celoti pokazal svojo muzikalno poustvarjalno moč, razlikoval od marsikaterega zbora, ki nosi že lahen pečat neke rutinskosti, kakor n.pr. zbor iz Hamburga ali zbor glasbene gimnazije z Dunaja, seveda pa vedno na izvajalski višini. Drugi prvak, kj ga moramo še posebej omeniti, je mladinski zbor «Dobri Hristov* iz Vame zopet eden iz cele vrste dobrih bolgarskih zborov, ki jih zadnja leta imamo priložnost spoznavati. Pri tem zboru smo prvič občutili izredno lepoto oblikovanja dolgih fraz na en dih. Gradnja tega zbora se razvija v muzikalno logičnih postopkih in osvaja s svojo neposredno prisrčnostjo pevcev, ki se z mladostnim zanosom vživljajo v izvajanje. Čista intonacija, jasna izgovarjava, lepo oblikovani glasovi, ki so zboru ohranili pristno mladinsko barvo, enotnost delovanja, ki se je pokazala zlasti v čudovitem unisonu, to so odlike zbora, ki ga vodi Lidija Dušek. Uspeh prizadevanj smo zaznali pri italijanskih zborih: I Minipo-lifonici, to je mladinski zbor iz Trenta, so upravičeno zasedli drugo mesto v ostri konkurenci z imenovanim izvrstnim bolgarskim mladinskim zborom. Saj je od lanskega nastopa v Arezzu po pevsko tehnični vzgoji kakor po muzikalni kultiviranosti znatno zaustavilo, ker je dirigent Ndcola Conci pokazal zdravo ambicijo. Zbor «Francesco Coradini* iz A-rezza je za najboljše stilno dojeto in oblikovano petje gregorijanskega korala prejel prvo nagrado. Med boljše zbore se ie uvrstil žen- ski zbor «Laurenziana» iz Chia-venne, čeprav se ne bi mogli strinjati z žirijo, ki je ta zbor uvrstila pred ženska zbor Osrednjega zbora Glasbene mladine iz Budimpešte. Boljšo zvočno zlitost je dosegel «Coro delle 9» iz Pescare. Zbor Univerzitetnega glasbenega centra iz Cagiari ima izredno dober glasovni materijal, ki pa še ni po vsem homogen v posameznih glasovnih skupinah. Manjka mu pa tudi še prava poustvarjalna razgibanost — dirigentova u-metniška iskra, ki naj bi izžarevala na zbor večji poustvarjalni zanos. Zbor bi pa vsekakor zaslužil, da bi ga pripustili v finale v kategoriji polifonskega petja, sicer pa je v folklori bil boljše ocenjen. IVAN SILIČ (Nadaljevanje sledi) Za nekakšen preduvod v gledališko sezono 1972-73 je prišlo med goriike in tržaške Slovence v goste Mestno gledališče ljubljansko z Veberjevo komedijo »Pogodba*. Z njo je najprej nastopilo v Štever-janu (v petek) in sinoči v Prosvetni dvorani v Gorici, danes bo gostovalo v Doberdobu in jutri v Štandrežu, potem pa se bo preselilo na Tržaško in v dneh od 12. do 17. t.m. nastopilo v Nabrežini, Križu, Škednju, Trstu, Bazovici in na Opčinah. Na sliki glavni nastopajoči Kralj, Polde Bibič (odličen interpret Erdmanovega samomorilca) in Zlatko Šugman. S TISKOVNE KONFERENCE PRED ZAČETKOM SEZONE SSGje priznana javnopravna ustanova ki pa ne uživa vseh ustreznih pravic Medtem ko so krajevne javne ustanove pokazale dobro voljo, da pride do končne zadovoljitve izpolnitve vseh obvez, pa ustreznega prispevka ministrstva za prireditve še ni «Kriza v gledališču je in dj verjetno trajala še nekaj let. Ampak hkrati je tudi volja s strani krajevnih ustanov, da se ta prehodna faza dokončne publicizacije gleda lišča reši*. Tako je uvodoma naglasil predsednik upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča v Trstu prof. Josip Tavčar na petkovi tiskovni konferenci, med katero je vodstvo gledališča seznanilo časnikarje z novim repertoarnim programom za letošnjo sezono in katerega smo objavili v naši včerajšnji številki. Prof. Tavčar je časnikarje, naj UMimiiiiiiiMin umnim iiiiMiniiiiiiHiim milil imun iMmiMiiiiiuiijiiiiiiiMiiiHmiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiamimi iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfimMiiliuiiiMi OD 20. DO 30. JULIJA V URBINU NAŠI SLOVENSKI GLASBENIKI NA TEČAJU ZA BLOKFLAVTO Sodelovali so: med docenti prof. Miloš Pahor in prof. Dina Slama-Pahorjeva, med gojenci glasbene šole Glasbene matice pa gojenca za blokflavto Riccardo Pergolis in Erika Slama, violinist Črtomir Šiškovič ter čelist Iztok Kodrič blokflavto Riccardo Pergolis in Erika Slama ter kot stalna asistentka pri izvedbah komorne glasbe gojenca GM Iztok Kodrič in Črtomir šiškovič. Pri tem je treba tudi povedati, da je glasbena šola naše Glasbe ne matice edina v Trstu, ki ima v svoj učni program vključen tudi pouk blokflavto in da je v tem cziru tudi izjema med ustreznimi glasbenimi šolami v Italiji. Na tečaju pa so seveda poučevali tudi drugi najodličnejši evropski in italijanski pedagogi za blokflavto kot na primer Hans Wilhelm Koeneke iz Hannovra in njegova žena Elisabeth Koeneke, Hans Peter Wagner in drugi. Vseh profesorjev je bilo 8, udeležencev tečaja pa okrog 80. Tečaj je v celoti uspel in dosegel svoj namen, še posebej pa je dosegel svoj namen razred za komorno glasbo kot način oziroma pedagoški prijem za uveljavljenje blokflavto kot solističnega in komornega glasbila. To se je prav lepo pokazalo na zaključnem koncertu komorne glasbe, na katerem so nastopili tudi gojenci GM Riccardo Pergolis in Črtomir šiškovič kot stalna asistenta pri vseh izvajanih skladbah, pa prof. Dina Slama (klavičembalo) in Iztok Kodrič (čelo). Na sporedu so bile skladbe (trii, suite, kvinteti, kvarteti in sonate) M Maudota, G. Ph. Telemanna, j Weldona, J. B. Loeilleta, J. J. Quantza in J. Ch. Schuletzeja. Učenka blok-flavte na šoli GM Erika Slama pa je nastopila na zaključnem koncertu tečajnikov pri izvedbi Hin-dernmithovega tria. Udeležba naših pedagogov in ljubiteljev ter učencev blokflavto na tem tečaju je bila pomembna predvsem zaradi navezave stikov s pedagogi in ljubitelji tega plemenitega glasbila iz drugih krajev države in Evrope, pa tudi kot afirmacija naše glasbene šole in njenih prizadevanj za širjenje poznavanja in zanimanja med našo mladino za blokflavto. Prav v tej zvezi gotovo ne bo odveč, če povemo, da Italijansko društvo za blokflavto izdaja tudi svoj strokov no - informativni list «Flauto dol ce» (italijanski naziv za blokflav to ali za naš slovenski naziv kiju nasta flavta), ki v svoji prvi šte vilki posveča tudi krajši informa tivni sestavek o naši Glasbeni matici iti njeni glasbeni šoli. t-k- Med izvedbo Telemannove skladbe na koncertu komorne glasbe v okviru tečaja za blokflavto v Urbinu. Izvajajo Stefano Casaccia (blok-flavta), Črtomir Šiškovič (violina), prof. Dina Slama (klavičembalo) in Iztok Kodrič (čelo) nato apeliral na se o tem piše in ne molči, se pravi, da je treba znova poudarjati, da se stanje gledališča od časa. ko so ga lokalne ustanove (občina, pokrajina in dežela) priznale kot javno ustanovo in se obvezale, da krijejo 1/3 proračuna. ni veliko spremenilo. Kot znano. bi po obstoječih italijanskih predpisih (zakona o gledališču v lta liji ni) morala priskočiti na pomoč tudi država in kriti 60 od sto stroškov. Do to dokončne faze publicizacije SSG pa mora še priti, saj manjka pomemben prispevek ministrstva za javne prireditve. Neko državno podporo gledališče sicer dobiva, tako da se je ta zdaj zvišala od prejšnjih 6 milijonov lir letno na dosedanjih 10 milijonov lir. Vendar pa ta podpora ni podeljena kot javni ustanovi, ampak kot privatnemu gledališču. Vse to pa tudi pomeni, da je SSG po eni strani dejansko javna ustanova, po drugi strani pa ne uživa vseh pravic, ki bi jih moralo biti deležno. Razume se tudi, da je zato vsakoletni proračun, ki ga sestavi upravni svet vedno veliko tveganje in predstavlja uganko tako za gledališče kot tudi za krajevne ustanove (enakopravne članice v upravnem svetu gledališča), ker po svoji strukturi nimajo dovolj sredstev, da bi v polni meri izpolnjevale vse iinančne obveznosti do slovenskega gledališča. Treba pa je le poudariti — je še dejal prof. Tavčar — razumevanje krajevnih ustanov za našo stvar. Te ustanove so namreč šle tako daleč, da nam pomagajo s posebnimi oblikami jamstva, da prebrodimo hudo krizo, v kateri trenutno smo. Majhen paradoks pa nastaja tedaj, ko se proglašamo za 8, stalno gledališče v Italiji in smo tedaj kot juridično dejstvo, ne pa. žal, finančno Ravnatelj gledališča Filibert Be-nedetič je nato obrazložil prisotnim časnikarjem nekatere podrobnosti v zvezi s programom dela v letošnji sezoni. Za vsako odrsko postavitev Od 21. do 30. julija t. 1. je bil v Urbinu IV. tečaj za kljunasto flavto ali »blokflavto* (kot je pri nas udomačen izraz). Priredilo ga je Italijansko društvo za blokflavto. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1970 na pobudo ljubiteljev tega glasbila, ki je bilo v sredini dsemnajstegr. stoletja ze lo v uporabi, potem pa je začelo izumirati in se je bežno začelo pojavljati v Italiji v letih 1920-30 na raznih koncertih antične glasbe, vendar ne z italijanskimi pač pa z nemškimi, angleškimi, nizozemskimi, belgijskimi in avstrijskimi ansambli. V Italiji so se aktivno začeli zanimati za blokflavto posamezni ljubitelji tega glasbi,« iz profesionalnih in tudi amnterskih vrst šele okrog leta 1955 tako na šolski kot koncertni ravni Uspeh njihovega prizadevanja je bil viden in leta 1909 ga je kronal prvi specializiran natečaj za olokflavto v Perugii, ki so ga vodili in na njem poučevali ugledni evropski glasbe niki in profesorji za to glasbilo. Rezultati tega natečaja so bili tako spodbudni, da so prireditelji že naslednje leto priredili drugi tečaj, iz katerega je tudi izšla pobuda za ustanovitev Italijanskega društva za blokflavto (SIDF) v raznih večjih italijanskih glasbenih središčih. Namen tega društva je širiti poznavanje blokflavto in ustrezne glasbene literature in repertoarja med mladimi, v krogih glasbenih pedagogov, med študenti in ljubitelji blokflavto, ki se nameravajo posvetiti solistični ali ansambelski instrumentalni dejavnosti, povezovati med seboj vse tiste v državi, ki se posvečajo blokflavti na šolski, pedagoški in ljubiteljski ravni ter seveda prirejati take natečaje, kot so biU dosedanji v Perugii, Rimu in letošnji v Urbinu. Toda zakaj poročamo o tem tečaju, za katerega bi se zdelo, da zanima zelo ozek krog glasbenih strokovnjakov in ljubiteljev tega še do nedavno skoraj pozabljenega glasbila? Predvsem zato, ker so na njem sodelovali tudi naši tržaški slovenski glasbeniki in sicer profesor za flavto in znani koncertant Miloš Pahor, prof. Dina Slama Pahorjeva kot docent za komorno glasbo, gojenca glasben® šol® GUubene matice za repertoarnega programa je predvidenih 20 ponovitev. Tudi za otroško predstavo je predvidenih 20 ponovitev. Za predstave Ljudskega odra je predvidenih najmanj 25 ponovitev, za predstave Malega odra pa 15. Gre za realne številke, ee pomislimo samo na to, da je v lanski sezoni gledališče imelo rekordno število 204 predstav ter preko 51.000 obiskovalcev. Poleg redne gledališke sezone v Trstu in v Gorici De Stalno slovensko gledališče letos razpisalo abonma v Trbižu s tremi predstavami, v Čedadu pa je letos predvidena tudi otroška predstava v sodelovanju s šolskimi oblastmi. Letos bo SSG gostovalo tudi v Celovcu. V tem smislu se je obvezal odbornik za kulturo dežele Furlanije -Julijske krajine Bruno Giust. Tako gostovanje, za katero gledališče stremi že vrsto let in to v smislu, da bi bil nastop vključen v program kulturnih izmenjav med našo deželo in deželo Koroško, je predviden za december. Kar zadeva sodelovanje in izmenjave z drugimi gledališči, slovenskimi in italijanskimi, je ravnatelj Benedetič dejal, da je SSG v odboru skupnosti slovenskih dramskih gledališč kot enakopraven član ter v podobnem italijanskem združenju, prav tako kot enakopraven član. Načrt za medsebojno izpopolnitev programov v izmenjalnem sistemu pa predvideva, kot smo že napisali v naši včerajšnji številki, gostovanje vseh slovenskih gledališč. V Go-'rici bo letos prvič gostovalo gledališče iz Maribora, v Kulturnem domu v Trstu pa bo gostovalo Dramsko gledališče »Ga vella* iz Zagreba. Soorganizator s SSG bo italijansko gledališče Teatro StabUe. To bo tudi povračilo za skupni nastop obeh tržaških gledališč v Zagrebu konec sezone 1970-71. *. v. Bliža se novo šolsko leto Tržaška knjigarna že sprejema NAROČILA ZA VSE ŠOLSKE KNJIGE ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa nudi svojim šoloobveznim obiskovalcem izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. Uhodila Iptiifafota TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 Anton Kacin: Grammatica della lingaa slovena Knjig, ki bi našim italijanskim sosedom predstavljale našo kulturo, leposlovje, slikarsko in glasbeno življenje, folkloro ah nosu zgodovino, je še zelo zelo malo, čeprav bi bile take izdaje res potrebne. Iz leta v leto je namreč več ljudi, ki jih naša kulturna eksistenca in ustvarjalnost zanimata, i> zadnjem času je tudi ose več takih, ki se žele naučiti slovenščine: nekateri pač zato, ker se jim zdi potrebno in samoumevno, da poznajo jezik najbkžje narodnosti, drugi zaradi dragocenih trgovinskih stikov, spet drugi zaradi posebnih zahtev, ki so pi vezane z njihovim službenim mestom, marsikomu pa je verjetno zanimanje za naš jezik razvnela nemirna vest, ko se pa U-.iko s o venske krvi skriva v ljudeh s te ga področja. Temu naraščajočemu zanimanju za naš jezik in kulturo se je sedaj izprožila brv, po kr ten no pač proces spoznavanja in zbliževanja uspešneje potekat: pravkar je namreč izšla prepotrebna GRAMMATICA DELLA LINGUA SLOVENA, ki jo je napisal u-gledni zamejski znanstveni delavec prof. Anton Kacin Delo .ra 372 strani, kjer avtor nazorno m s številnimi vajami rcrlego to netske, morfološke m sn,'č’e posebnosti jezika. Posebej vrija opozoriti na obsežen slovarski del, ki zajema vse besedno gradivo iz vaj in ki tehtno dopo'n uje k’ i-go. Prav tako pa ie dr r gr c- a uvodna študija prof Martin-’ 'ev nikarja. O znanstvenih vidikih m metodološkem pristopu naj sprt g j ri jo strokovnjaki, čeprav Gramrni-tica že na prvi pogled kaže. na je namenjena poglobljenemu, študijskemu pristopu k jeziku, aa torej ni priročnik za vsakdanjo rabo ali za prvo silo, kot bi. sodeč po prvih odzivih, morda m.-o-gi želeli: a to še zdafrč ni h ha knjige same, to mnenje kaže le, da so potrebni še drugi in drugačni jezikovni pripomočki, med drugim tudi slušno - vidna sredstva m pomagala za učenje slovenščine. Kazalo bi opozoriti tudi na majhno pomanjkljivost te izdaje: škoda je namreč, da knjigi ni priložen še zemljevid, ki bi zajel slovenski etnični prostor, da bi Italijani, ki imajo o tSlovanih» in «Slovenoih« kaj medle pojme, vedeli, kje vse se naš jezik govori. št P f f I I De, Anton Kaain Morda bi ga Lahko kar reproducirali na platnicah, ki so sedaj za tako delo malce preskromne Kakorkoli že, izdaja je vsekakor dragocena pridobitev, res prepotrebna brv, ki naj omogoči številnejše in kvalitetnejše stike med dvema kulturama in jezikoma. Avtorju Antonu Kacinu gre za obsežno in temeljito delo vse priznanje, prav tako pa tudi obema založbama: Založništvu tržaškega tiska in Državni založbi Slovenije, ki s to izdajo gotovo nista zasledovali prestižnega ali ekonomskega uspeha, ampak sta s tem omogočili kulturno dejanje velikega pomena ctlf NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Semenj ničevosti v zbirki «Sto romanov* William M. Thackeray, angleški pisatelj prve polovice preteklega stoletja, je iz skromnega žur-nalista in pisca kratkih zgodb, postal prav zaradi romana Semenj ničevosti nesmrten pisatelj. Zato najdemo to njegovo delo prevedeno v vse jezike sveta. In tudi v slovenščini smo že pred dvema desetletjema dobili to klasično delo angleške književnosti. Zdaj ga je v zbirki Sto romanov znova izdaja Cankarjeva založba in ga znova približala novi generaciji današnjih bralcev. Roman torej ne predstavlja novost na slovenskem knjižnem trgu, je pa delo, ki mora biti vedno na razpolago, saj s časom ne izgublja, temveč samo pridobiva na svoji vrednosti. Knjiga Semenj ničevosti je satirično - sarkastičen roman, ki pripoveduje o angleški visoki družbi svojega časa. Dogaja se v času bitke pri Waterlooju in nam predstavlja široko panoramo angleške gosposke družbe. Kot osrednji osebi sta predstavljeni dve ženski Becky Sharp, ki naj bi bila bistra in stremuška in A-melija Sedley, ki naj bi bila ma-loumna, a krepostna malomeščan-ka. Prva si prizadeva, da bi prišla do denarja in se uveljavila v visoki družbi, druga pa časti svojega v vojni padlega moža. Po dolgoletnem vdovstvu pa Izve, da jo je mož varal prav z njeno prijateljico, spletkarsko Be-cky. Seveda pa poleg teh dveh osrednjih ženskih oseb nastopa v romanu ceia kopica ljudi, s svojimi samostojnimi in zaokroženimi zgodbami. V njih pa se pisatelj posmehuje, ironizira ljudi in razmere, vendar pa ostaja do svojih junakov pravičen saj najdejo dobri in pošteni zadovoljstvo in srečo, pokvarjeni in sebični pa ostajajo praznih rok. Roman Semenj ničevosti torej ne predstavlja kake novosti na slovenskem knjižnem trgu. Vendar pa je pri novi izdaji omeniti posebej obširen uvod, ki ga je napisal Janko Kos. Ta Kosova študija pa je tisto, kar daje tej izdaji posebno vrednost. Študija je sicer napisana za iaobraženej-šega in literarno zahtevnejšega bralca, vendar bo prav prišla vsakomur, ki se bo želel poglobiti v to pisateljevo delo. Kos razpravlja predvsem o tem ali je Semenj ničevosti romantičen roman ali pa je posebne vrste delo, t.i. viktorjanski roman. Kos u gotavlja, da je Semenj ničevosti romantiki nasproten roman, da je v njem značilna razsvetljenska predstava o svetu in njega juna kih, da je v njem skrbno pretehtano ravnovesje med ironijo in sentimentalnostjo ter da se bis tveno ne razlikuje od na videz podobnih Dickensovih romanov. Thackeray se ne predaja toku svoje ustvarjalnosti, temveč ostaja kljub dovršnosti opazovanja in prisotnosti predstavljenih junakov, nekam hladen opazovalec. Značilno pa je tudi, da ostaja zvest tudi meščanski morali. Prevod romana je prvotni, delo že pok. Izidorja Cankarja. Sl. Ru. POSVETOVANJE V PIRANU Marketing v založništvu Sodobni kocept poslovne politi ke, ki ga poznamo pod imenom marketing, čedalje bolj prodira v jugoslovansko gospodarstvo. In tudi v založništvo. Zato je nastala potreba, da se tudi jugoslovanski založniki posvetujejo o možnostih aplikacije koncepta marketinga na založniška podjetja Ekonomski poblemi so zato spodbudili jugoslovansko združenje za tožnikov in Odbor za založništvo pri Gospodarski zbornici SRS, da organizira prvo jugoslovansko posvetovanje s temo Marketing v založništvu. Posvetovanje bo od 21. do 23. septembra v Portorožu. Celoten program posvetovanja je nadvse aktualen in zanimiv zlasti za vse tiste, ki se ukvarjajo s knjigotrštvom. Koncept posvetovanja je zamišljen tako, da bo kot teoretični uvod profesor zagrebške univerze dr. Fedor Rocco spregovoril o osnovah marketinga in možnostih njegove aplikacije na založniško dejavnost Vsi drugi referenti in koreferenti pa bodo delavci in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z založništvom v praksi in ki bodo s svoje strani obdelali različna vprašanja jugoslovanskega založništva. Posebna tema posvetovanja, ki nekoliko izstopa iz okvira posvetovanja pa je vendar pereča in aktualna, bo eks-poze Gligorija Djeriča lugoslo-vanski založniki v ekonomski politiki družbe. Pripravljalni odbor vodi Martin Žnidaršič, predsednik odbora za založništvo in knjigptrštvo pri Gospodarski zbornici SRS, posvetovanje pa bo pod pokroviteljstvom predsednice občine Piran Jolande Kos Sl. Ro. 6 10. septembra 1972 Kako je leta 1920 potekal praznik sv. Cirila in Metoda Slovenska narodna zavest v Pr-vačini in sploh na Primorskem je bila takoj po prvi svetovni vojni na višku. V drugih člankih na tej strani lahko beremo kako so se Prvačkovci udejstvovali v prvih povojni letih na prosvetnem in športnem področju, ki sta bila pravzaprav sestavni del narodnoobrambnega gibanja. V ta čas spada tudi kronični zapis o spopadu, do katerega .je prišlo 5. julija 1920, ko so domačini, kot vsako leto, praznovali sv. Cirila in Metoda ter ob tej priliki jasno pričali pred tedanjo kraljevo o-bJastjo, da živijo v teh krajih ljudje slovenske narodnosti. Kako je bilo takrat posnemamo iz pripovedovanja starejšega domačina Stanka Zorna - Pečjakova, ki je objavljeno v spominski brošuri ter iz tednika »Goriška straža. z dne 8. julija 1920, ki poroča o prvaških dogodkih. Naši ljudje so se spominjali praznikov dveh slovanskih svetnikov, sv. Cirila in Metoda. To praznovanje je spadalo v takratne oblike narodno - obrambnega dela, ki ga je na Primorskem, zaradi vojaške zasedbe italijanske kraljeve vojske, naše prebivalstvo zelo občutilo. Ciril - Metodov praznik je v letu 1920 padel na ponedeljek. Prvačkovci so za ta praznik vse pripravili. Godba se je razdelila v troje, na praznični dan bi šla že navsezgodaj va- bit na praznik ljudi iz Dornberka, z Gradišča ter z Vogrskega. Na predvečer praznika, v nedeljo, je skupina petih - šestih fantov sklenila, da malo razburi karabinjerje, ki so imeli svojo vojašnico sredi vasi. Fantje so dobili nekaj pušk in za kasarno u-strelili nekaj nabojev. Ker orožnikov ni bilo na spregled so šli Dominik Stanič, duša prvaške SZ DLS s sodelavcem pred Sokolskim domom Veljaven od 10. do 16. septembra 1972 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preveč zaupate v ljudi, ki jih še ne poznate, oziroma niste preverili njihove resnosti. Pazite na svoje dolžnosti in na svoj položaj. Kdor visoko leta, nizko pade. Bodite bolj aktivni tam, kjer ste bolj doma. Nič novega v ljubezni. Tudi v zdravju ne. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo prepri-fčevalnostjo bi mogli po-j magati sprtim do sprava J ve. To bi koristilo širši V_/ družbi, pa tudi vam. Ne odtegujte se dolžnostim, posebno ko gre za resnejše stvari. Pazite tudi na ljudi, ki so vam pri srcu, kajti nekje je začelo nekaj škripati. Zdravje odlična. - »• DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) ■ Majhna ne-soglasija, ki se bodo nakopičila v resno zadevo, bodo pokvarila neke daljnosežnejše načrte. Ni vsaka želja hkrati tudi potreba, kapricam pa je bolje se postaviti po robu že takrat, ko še niso dobile korenin. Popazite nekoliko na svoje zdravje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Močno boste pod vplivom svojega dobrodušnega in dobrohotnega značaja. Vendar pazite, da ne odgovarjate le zase, pač pa za večji krog ljudi. V tem smislu se morate ravnati, ko boste o čem odločati. Ljubljena oseba vam je nad vse zvesta. Nervoza. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Naglo boste obnovi-^ \ li svojo dejavnost. S I svojo preciznostjo doka-‘ žite, da ste vredni zaupanja. Kolegi in so-delovalci vas bodo močno upoštevali in tudi predstojniki. Srečna dneva 12. 13. V čustvenih zadevah se ne zanašajte izključno na lepe besede. Zdravje nekaj šepa. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kontrolirajte, če je potrebno, preveč tvegane načrte. Posebno ko se spuščate v nove dejavnosti brez pomoči. V čustvenih zadevah zares ne boste povsem zadovoljeni, kajti radi podlegate ljubosumnosti in tudi zaupanja nimate preveč v ljudi. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Imeli boste veliko dela in tudi kako zahtevnejšo nalogo vmes. Rezultati so zagotovljeni, vendar ne bo šlo brez težav. V teh dneh smete tudi kaj tvegati. To pa ne velja za čustvene probleme, kjer se vam ne obeta nič kaj rožnato razpoloženje. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S svojo spretnostjo, morda celo s predrznostjo boste pomagali širši družbi. Nekoliko več dinamiz-ma bi ne škodovalo, ko se lotevate svojih nalog. V čustvenih zadevah začenjate popuščati prav sedaj, ko so vrata odprta. Ner-voza. ' STRELEC (od 22. 11. do 30. 12.) Ne zamujajte tam, kjer se vam je nekoč tako mudilo. O-vir bo precej, toda s svojo odločnostjo poste vse premagali. Tudi v družini o-ziroma v vaši družbi nasploh bo vse teklo tako, kot bo prav. Kako uro posvetite ljubljeni osebi. Zdravje odlično. KOZOROG (nd 21. 12. do 20. 1.) Pametno usmerjajte delo in zmerne naj bodo vaše zahteve in vse bo prav. V nasprotnem primeru boste zapravili odlične priložnosti. Nekaj svojih energij ohranite tudi zase. Z zdravjem je vse v najboljšem redu, le počitka potrebujete. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vse se vam bo zdelo nemogoče in vendar boste svoje naloge dobro pripeljali pod streho. Nekdo vzbuja okoli vas preplah, toda za vsem tem se skrivajo celo nečedne špekulacije. Izognite se spletkam in diskusijam. Več časa posvetite svojcem. Utrujeni ste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsi vaši upi in načrti se bodo uresničili, toda prej si morate pridobiti oporo znancev in prijateljev. Težko je najti dezinteresira-ne ljudi, vendar jih boste našli. Drugič bo treba uslugo vrniti. V čustvenih zadevah imate srečo. I-sto velja za zdravje. (D skozi vas s puškami na rameh, oglasili so se pri župniku Jožefu Primožiču ter od njega zahtevali ključ zvonika, da bi lahko nanj razobesili slovensko trobojnico. Župnik je mladeniče posvaril na morebitne posledice in ti so nato odšli domov. Že ponoči so domačini razobesili nekaj slovenskih zastav raz oken svojih hiš. V ponedeljek zjutraj, na praznični dan, je bila vsa Prvačina odeta v slovenske zastave. Zastava je visela tudi na zvoniku. Prav blizu karabinjerske vojašnice je bila razobešena dolga trobojnica od gornjega akna do tal. Dva orožinka sta hotela to zastavo sneti, mladi sin gospodarja Sakside pa jima je preprečil, grozeč s sekiro, da bi stopila v hišo. Na tem mestu se je zbralo več domačinov, orožnika sta se zaradi tega umaknila v vojašnico. Medtem so se tri kolone ljudi z godbami na čelu in s številnimi zastavami, bližale Prvačini. Do prvega spopada je prišlo pri pošti, kjer so orožniki ustavili kolono, ki je prihajala z Vogrskega. Zastavonoši Antonu Černetu so hoteli odvzeti zastavo, prišlo je do pretepa in možje postave so se morali umakniti. Na trgu pred cerkvijo se je nato zbralo, ko so prišle vse tri kolone in tudi domačini, okrog dva tisoč ljudi. V Prvačino je medtem prišlo nekaj kamionov vojakov. Z nabitimi puškami in z nasajenimi bajoneti so se vojaki in karabinjerji pojavili na trgu pred veliko množico domačinov. Prišlo je spet do prepiranja med karabinjerji in domačini, ki so nosili trobojnice. Zastavonoša skupine, ki je prihajala z Gradišča, je zastavo dal nazaj drugemu tovarišu in se spoprijel z orožnikom. Tedaj je pričela vojska streljati v množico, nekateri ljudje so padli, drugi pa so vojake in orožnike pričeli obmetavati s kamenjem. Ljudje se kljub streljanju niso umaknili, zaradi tega so se vojaki nekaj trenutkov pozneje umaknili, ter odnesli s seboj tiste vojake, ki jih je zadelo kamenje. Med domačini so bili štirje težko ranjeni od puškinih strelov. To so bili Josip Kerševani, Ambrož Gregorič, Alojz Gregorič in Angel Leban, več ljudi pa je bilo laže ranjenih. Razburjenje je bilo veliko, ljudje so se nato razšli. Popoldne je prišlo v vas veliko orožnikov, trgali so zastave (neki podoficir se je odlikoval ker je zastavo, potem ko jo je snel, tudi onesnažil s tem, da jo je zmočil in sežgal), aretirali so župnika, dekletom so trgali trobojnice s prsi. Veliko žensk je šlo demonstrirat pred karabinjersko postajo in zvečer so župnika Primožiča izpustili. jA SPLOŠNA PLOVBA piran -jugoslavija Zupanfif-eva M ««:«« Piran, pp I Telefon 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnosti H (RK) - im uoo ton NA AFRIKA JADRAN - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - S1MEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-tzvoz, grosistično trgovino to zastopanje tuj ib (trm Za vse Informacije se prosimo. obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v inozemstvu ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA PO UMIKU BOROVCEV IZ PRVENSTVA B LIGE Je bila razpustitev moške ekipe pri ŠZ Bor resnično potrebna? Vzrokov za krizo našo najkakovostnejše odbojkarske šesterke je bilo več 17. september 1961 Na obnovljenem odprtem igrišču stadiona «1. maj* sta se pomerili tega dne za pokal »Furlanije - Julijske krajine* moški šesterki tržaških gasilcev in Bora. Izid tekme je bil: 2-0 za gasilce (v setih 15:8 in 15:10). Borove barve so branili: Vojk0 Mijot, Rudi Škrinjar, Franko Vitez, Sergij in Walter Veljak, Darij Cupin in Marijan Šušteršič. Trener je bil Učo Jurkič. To je bilo prvo uradno srečanje slovenske moške odbojkarske šesterke v okviru italijanske odbojkarske zveze. To je bil skromen začetek, ki je bil istočasno mejnik v zamejskem špor tu, seveda glede moških ekip, saj je tedaj ženska ekipa Bora že leto dni tekmovala v italijanski odbojkarski ligi. Vsi fantje, ki so zaorali ledino so bili začetniki. Požrtvovalno so vadili v društvenih prostorih pri Sv. Ivanu in so se, vsaj v tem prvem nastopu lahko zoperstavili svojim nasprotnikom samo z dobro voljo in vztrajnostjo. Vsi so se pa zavedali, da prvič branijo barve slovenskega društva in bo njihova pot trda, saj je bilo treba premostiti nezaupanje in mržnjo do slovenskega življa na sploh. Spomnimo se neprijetnih izpadov v Gorici, in celo v Mestrah, v Benetkah In vendar, z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo igralcev in trenerja, se je moštvo okrepilo, prešlo iz C lige v B ligo. Zadnja leta so se Borovi fantje celo potegovali za prestop v najvišjo ligo. Še do nedavnega je imel Bor mnogo naraščaja: imel je kar dve mladinski moštvi (eno je celo prišlo v vsedržavni finalni del tekmovanja). Trije igralci so p/astali stalni člani italijanske drv.avne reprezentance, drugi so bili večkrat povabljeni na iztjrne treninge in so se vedno dobro izkazali. Kadri so bili (in so še) vedno dobri. A vendar sedaj je prav ta Borova sekcija v krizi. Zakaj? Odgovor je preprost. Pred leti so bila prvenstva kratka in so zahtevala zaradi tega manj naporov. Potovanja so bila omejena na sosedna mesta, odbojkarji so bili izključno dijaki, ki so se rade volje podali na pot. Z reorganizacijo B lige pa je postalo prvenstvo zahtevnejše. Potrebni so vsakodnevni treningi, moštvo se mora podati na pot že v petek zvečer ali najkasneje v soboto zjutraj. Vojaške obveznosti so ravno tako vsako leto odtegnile vsaj po enega člana moštva. Drugi so se sedaj zaposlili in potovanja predstavljajo zanje dejansko zgubo dohodka. Poleg tega (kar je najvažnejše, in je vzrok propada finančno šibkejših društev) je prvenstvo B lige zašlo na polprofesionalno bazo. Italijanske tovarne ali trgovska podjetja so ugotovila, da je športna reklama najkoristnejša. Trenutno je pa še vedno odbojka »najcenejši šport* in zato se vsako leto veča število društev, ki »padejo* pod okrilje ene ali druge organizacije. Trgovske organizacije pa zahtevajo določene uspehe; ne zanimajo jih kadri in vzgoja kadrov, ne zanima jih če je športnik domačin ali tujec. Glavno je. da je zagotovljen uspeh in s tem reklama z mastnimi črkami v raznih časopisih. Zato je prišlo tudi pri odbojki do nakupov, oziroma prodajanja igralcev. Društva sedaj »nagrajujejo* treninge, »nagrajujejo* zgubljeni čas na gostovanjih, nudijo vse udobnosti (boljše hotele in podobno) ter poskrbijo tudi za zaposlitev članov prvega moštva. Kdo pr! tem «plača račun?« Revnejša društva ali tista, ki zaradi svojega ustroja nočejo prodali svojega imena tej ali drugi industriji! Med ta društva sodi tudi Bor. Združenju so bili na razpolago razni reklamni aranžmani. Razlogi za odklonitev morajo biti vsem, ki so sledili politiki Bora, jasni. Če bi Bor sprejel abinacijo bi poleg zgube originalnega naziva zgubil tudi svojo avtonomijo. Kdor bi dal denar bi posegel v notranjo upravo slovenskega društva in sadovi tega bi bili kmalu vidni. Ideali, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno in za katere se je polnih petnajst let krčevito borilo v izredno slabih denarnih pogojih, bi lahko za vedno pozdravili. Dejstvo pa je. da boljši tekmovalci odhajajo in bodo še odhajali, kolikor ne bo prišlo do primerne rešitve. Ne smemo namreč pozabiti, da je vodenje moške odbojkarske sekcije zaradi raznih dejavnikov, tudi športnih, zelo težko. Videli smo kako so druga slovenska društva poskusila organizirati moško odbojko a so se vsi oosku-si izjalovili. Edina izjema je Kras, ki si je po dolgih letih požrtvovalnega dela priboril častno mesto v C ligi. Do tega je pa prišlo tudi zaradi hvale vredne pobude med zgoniškim krožkom in nabrežinskim Sokolom, Ki je svojo moško ekipo razpustil in igralce odstopil Krasu. Tretja slovenska ekipa pa je sad združitve kar petih slovenskih društev (ali bolje rečeno ostankov moštev) Zarje, Brega, Gaje, Primorca in Poleta. Tudi ta poteza je hvale vredna, toda to ni nikaka rešitev naše odbojke. To je hiranje! Kaj bi bilo treba storiti? Možnosti so bile tri: • najenostavnejše bi bilo, če bi Bor vzgajal še naprej nove kaure, ki bi (ko bi dosegli zadovoljivo raven) odhajali v druga italijanska društva kot se je to, na žalost, dogajalo vedno! Se splača torej na tak način vlagati trud in sredstva? Ali ne bi bilo to varanje občinstva in naše javnosti? • kot drugo bi si bil Bor lahko takoj poiskal koristno abinacijo. Na tak način bi si bil zagotovil obstoj a bi zgubil značaj slovenskega društva, saj bi moral odgovarjati za uspeh tistemu, ki bi ga finansiral in ki bi zahteval, da se vsepovsod pojavi njegovo ime. • tretji način je danes v prassi pri mnogih italijanskih klubih: morala bi se dobiti zadostna sredstva, da bi lahko zagotovili trenerskemu kadru in igralcem najnujnejšo finančno podporo. Prepričani smo, da bi vsi igralci rajši qs!,alj pri matičnem društvu, tudi v slabših pogojih, kakor jim nudijo tržaška konkurenčna društva, a ven iar že lijo vsaj delno priznanje za svoje napore. Obstajala je še ena možnost, katero si nismo želeli, da bi do nje prišlo. Na žalost, pa se je moralo Športno združenje Bor vrniti na izhodišče z dne 17. 9. 1981 in pozabiti na enajst let truda polnega dela. Smo to želeli? Gotovo ne! Danes bi lahko slovenska odbojka bila prisotna v drugi italijanski ligi in bi bila lahko celo v prvi, če bi razne prošnje društva padle v zadnjih letih na bolj rodovitna tla. Je umestno, da smo zgubili tak zavidanja vredni položaj’ Na športnem polju smo dokazali 'n burno še dokazali, da smo enakovredni večini, ki nas obkroža. Ali m mr.rda tudi to znak, da je manjšina Vitama? Na žalost pa bomo ljubitelji slovenske moške odbojke letos pretežno zahajali v telovadnico v Ulici Mor.lecen-gio, kjer bomo občudovali poieg italijanskih vrhunskih ekip tudi tržaško Are Lineo. Vsakdo se bo lahko na lastne oči prepričal, da bi lahko bila slovenska ekipa v A ligi, ker bo videi v italijanskem dresu kar pet šestin ekipe, slovenskega igralskega kadra, ki je zrasel pri naših društvih. Ta 30 vanj vložila veliko truda in nemalo finančnih sredstev, s tem pa se danes o-koriščajo drugi. Krivcev za to ne iščemo, a sem trdno prepričan, da bomo tako stanje še obžalovali. M. Šušteršič Na Golici na pobudo PD Jesenic« Srečanje zamejskih planinskih društev Preteklo nedeljo je PD Jesenice ob sodelovanju občinske kulturne skupnosti priredilo 1. srečanje zamejskih planinskih društev. Poleg gostiteljev so se skupnega vzpon4 na Golico udeležili tudi člani PD >z Trsta, Gorice in Celovca. Okrog planincev se je po zložni hoji skozi gozd in čez travnike zbralo na vrhu planine, kjer je godba jf66-niških železarjev zaigrala udeležencem tega prijateljskega stanovskega srečanja narodni napev. Prisotne je najprej pozdravil in orisal pomen srečanja predsednic PD Jesenice Stanko Ravber, nato pa je Bojan Čebulj recitiral Kes* pri Savici. Po prikazu zgodovine planinstva ob koroški meji, ki 8a je podal znani alpinist Uroš Zupančič, so sledili pozdravi skih predstavnikov. Dr. Sonja Mašera je predlagala naj bi bilo z. srečanje v organizaciji SPD Trst prihodnjega maja na Ojstrniku. J0-žica Smetova, predsednica SPD Gorica, je nato izročila gostiteljem v dar bakren odtis goriškega grad11 in je z občutkom recitirala pavzo-čim Gregorčičevo pesem Soči. P0 pozdravih podpredsednika SPD Celovec Jožeta Miklavčiča pa so spe* prišli do besede godci in ob njihovih taktih so planinci veselo zapeli in zaplesali v krogu, tudi 8“ letni jeseniški planinec, ki je bu deležen še posebnega slavja. Nizki oblaki so se medtem razpršili in odkrili pogled na celovško kotlino z Dravo in Vrbskim jeze-rom, a kmalu je bilo treba v dolino, saj so v planinskem domu pod Golico čakali s kosilom. v manj formalnem ozračju so si sedaj predstavniki zamejskih društev in občinske kulturne skupnosti izmenjali mnenja o bodočem sodelovanju in sestavili osnutek programa za prihodnji sestanek. To prvo srečanje daje upati, pa bodo prihodnja srečanja še uspešnejša, posebno če se bodo člani zamejskih društev številneje odzvali ob takih priložnostih za neposreden stik z brati, ki jih je zgodovina ločila, družita p ’ jih jezik in skupna ljubezen do planin in gora. Občni zbor ŠD Juventina Športno društvo Juventina iz Štandreža je imelo pred dnevi svoj redni občni zbor, na katerem so odborniki svojim članom polagali obračun enoletnega društvenega delovanja. Na naših slikah vidimo delovno predsedstvo občnega zbora (spodaj), med gosti, ki so prinesli zborovalcem pozdrave, pa je bil tudi prof. Aldo Rupel iz Gorice (na levi). NOGOMET PRIMORSKA LIGA Pomlajena enajsterica iz Renč meri na zgornji del lestvice Igralci so poprečno stari 21 let • Zgodnje priprave za letošnje prvenstvo NK Renče letos že drugič starta i Najzanimivejše tekmovanje je bil v primorski nogometni ligi. Lani je j predvsem turnir v Renčah ob otvo- ekipa zasedla med 9 moštvi zadovoljivo 7. mesto, medtem ko je bila računajoč samo pomladanski del, druga, takoj za prvouvrščenim Jadranom iz Dekanov. Letos pa NK Renče starta s popolnoma drugimi željami kot lani, ko je bilo moštvo izbrano predvsem iz začetnikov, ki se v začetku'niso mogli enakovredno upirati nasprotnikom. Spomladi je k ekipi pristopilo več novih igralcev. Tj so se zelo dobro pripravili, a kaj več se ni dalo doseči. V vseh tekmah so namreč gostovali, ker je bilo novo igrišče šele v gradnji. V letošnjem letu pa so se skupne priprave začele zelo zgodaj in to 10. julija. Treningi so bili dvakrat tedensko. V prvem delu priprav je bil poudarek predvsem na fizični pripravljenosti, v drugem delu pa na vadbi z žogo. Naj omenim nekaj rezultatov, ki jih je ekipa iz Renč dosegla v tem času: DOMA: Renče — Vozila 2:7 Renče — Sovodnje 4:2 Renče — Vozila 1:3 Renče — Bohinj 6:1 Renče — Komen 7:1 Razlika v golih 20:14 ( + 6) NA TUJEM: Primorje — Renče 2:3 Tolmin — Renče 2:3 Bohinj — Renče 3:3 Primorje — Renče 0:0 Razlika v golih 7:9 ( + 2) Posebno vidni so bili rezultati v Tolminu in Ajdovščini, kjer sta bili doseženi dve zmagi in en neodlo- ritvi novega igrišča in ob praznovanju 25-letnice obstoja Partizana. Sodelovale so ekipe Vozil, Primorja, Sovodenj in domačinov iz Renč. Renče so tudi dosegle odlično 2. mesto in so v finalu proti Vozilom šele v zadnjih minutah popustile. Poglejmo še, kateri igralci bodo nastopali v članski ekip« Renč v novem prvenstvu: VRATARJI: Cijan, Mitja, Krstič, Milivoj in Pregelj Damjan; OBRAMBNI IGRALCI: Žižmond Peter. Gregorič Franko, Vižintin Enco, Varl Igor, Lessiza Jurij, Fajt Jordan, Bagari Branko: NAPADALCI: Nemec Damjan, Celin Dorče, Lovrečič Evgen, Pance Mirko, Kavčič Martin, Petejan Zvonko, Turel Jordan. Simčič Boris in še nekateri mlajši igralci. Škoda je, ker je nekaj igralcev poškodovanih in ekipa v prvih kolih ne bo popolna. Torej, po zelo uspešnih pripravah pričakujemo, da bodo renški nogometaši letos v zgornjem delu lestvice, kar bi bil lep uspeh. Mimogrede naj povemo, da je poprečna starost ekipe 21 let in je s tem daleč najmlajša v primorski ligi. Poslušajmo še besede neumornega predsednika nogometne sekcije Branka Turela, kaj meni o novem prvenstvu in soloh o možnostih nogometašev iz Renč: «Letos smo se zelo dobro pripravili in mislimo, da bi se lahko u-vrstili precej visoko. Na žalost primanjkuje denarnih sredstev, saj delo v klubu poteka na popolnoma amaterski bazi. Nekoliko se tudi čen rezultat proti ekipama Tolmin | bojim, ker je moštvo precej mlado, in Primorje, ki sodelujeta v zahod- i vendar upam, da bomo s skupni’ ni conski, torej močnejši ligi. i mi močmi vendarle dosegli začrta- ni uspeh, to je planirano tretje mesto'((''primorski ligi*. Naj še povemo s kom se bodo nogometaši Renč pomerili do k00-ca prvega dela prvenstva: 1. kolo — 10. 9. Transport — Renče 2. kolo - 17. 9. Renče — Bilje 3. kolo — 24. 9. Rudar — Renče 4. kolo — 1. 10. Renče — Vipava 5. kolo — 8. 10. Komen — Renče 6. kolo — 15. 10. prosti 7. kolo - 22. 10. Renče — Proleter 8. kolo - 29. 10. Pivka — Renče 9. kolo — 5. 11. Renče — Hrvatini 10. kolo — 12. 11. Tabor — Renče 11. kolo - 19. 11. Renče — Branik V ponedeljek se bo pričel nog0-metni turnir za «2. pokal DeMaC0-ri». Organizatorji so povabili a* turnir 16 enajsteric med katerih4 tudi proseško Primorje in trebe«' skega Primorca. Razpored tekem je sledeč: 11. 9. Primorje — Primorec, Costalunga — Don Bosco; 12. 9. Libertas Ts — Portuale, ., Campanelle — Grandi Motor*’ 13. 9. Libertas Prosek — Coop. S. Anna — Giarizzole; 14. 9. Flaminjo — S. Sergio, DeMacori — Zaule. Iz razporeda je razvidno, da prvem kolu bo nadaljevala tura« le ena od naših enajsteric. Kdo a° to: Primorje ali Primorec? B. B- Pl EMIL FRELIH: Obkrožajo jih ozke aleje, obdane s prekopi in kanali, prelci njih pa vodijo slikoviti, v loku razpeti mostiči, ki poetično dopolnjujejo vzhodnjaško romantiko. Sredi zelene travnate površine pa skoraj povsod brizgajo vodometi in hladijo razgreto ozračje. Središče Bangkoka pa Je prava pravcata velika metropola z razsežnimi drevoredi in visokima modernima stavbami, ki so po večini opremljene z najsodobnejšimi hladilnimi napravami, brez katerih si skoraj ni mogoče zamisliti uspešnega dela v uradih ali počitka in razvedrila v razkošnih hotelih in bungalovih v vlažni tropski klimi. Hoteli, tudi drugorazredni, imajo v 3vojih vrtovih vabljive plavalne bazene za goste in nudijo u-dob j e na mednarodni višini, kakršno pač danes zahteva sodobni turizem. V prostorih in prijetno hlajenih hotelskih preddverjih so na uslugo menjalnice, turistični uradi, trgovine z dragocenimi umetniškimi in obrtniškimi folklornimi izdelki iz trdega tikovega lesa, slonove kosti, kačje in krokodiljeve kože, nadalje raznobarvna težka ali kot dih lahna siamska svila, na voljo pa so tudi mamila, kadila in dišave, kozmetični pripomočki in, seve, zlati in srebrni juvelirski izdelki s pravimi siamskimi safirji, rubini, smaragdi in drugimi žlahtnimi kamni. Tudi v mestu se bohotijo zlatarske trgovine z bogatimi za-logami dragocenega nakita, da bi človek, ki še ne pozna orientalskega razkošja, pomislil, da je vse to bogastvo le neke povprečne vrednosti. Zlasti v dolgih starodavnih bangkoških ulicah kitajske četrti se druga ob drugi vrste zlatarne odprtega tipa; pod oboki hiš so lično urejene, podnevi in ponoči razsvetljene vabljive male trgovinice nakita, v katerih lesk zlata, žlahtnih kamnov, biserov in drugih dragotin kar ščemi in bode v oči. In kakšni izdelki so to, prave mojstrovine! Po lepoti in prefinjeni izdelavi jim skoraj ni para na svetu. Predvsem slovijo čudovito izdelani princes prstani Navaratana, okrašeni z deveterimi žlahtnimi kamni, ki prinašajo srečo. Tako vsaj menijo lepe Tajke, ki so jim ti, po lepoti nenadkriljivi prstani v obliki stolpičastih pagod, najbolj priljubljeno okrasje. Uverjene so namreč, da vdelani diamant, ki so ga že stari Grki poimenovali: nepremagljivi, daje moč, rubin, v jeziku Orienta imenovan: krvava kapljica iz srca matere zemlje, ščiti pred boleznijo, smaragd pred divjimi zvermi, črni azbest ali luninin safir pred kačami, granat prinaša čast in spoštovanje, rumeni cir-kondj blaginjo in dolgo življenje, beli safir in beli cirkondj srečo, tigrovo oko pa zmago. O tem čudovitem, za Tajsko najbolj značilnem prstanu, ki po svoji razkošni posebnosti slovi že po vsem svetu, kroži v njegovi domovini ljubka legenda. Pred davnim časom, ko je hudič razmišljal, kako bi si okrepil čarovniško moč, se je zatekel k postu. Postil se je dan, dva, tri dni, teden dni in še dalj, vse do svoje smrti. Angeli in prijatelji so sežigali vragovo truplo in njegov pepel raztrosili z vetrom na vse strani. Postopoma so se delci pepela spremenili v žlahtne kamne. Devet takšnih kamnov je našel neki vedeževalec in opredelil nji- hovo magično moč po barvah in vrstnem redu Tako je nastal pravljično lepi princes prstan, ki ga ne nosijo samo siaius^ princese in druge domačinke, ampak se z njim ponašajo tu® mnoge belopolte gospe, ki so kdaj koli obiskale to, z dragulj1 in žlahtnimi kovinami bogato deželo. Sploh igra nakit pri Tajcih, podobno kot pri vseh azijski narodih, pomembno vlogo. Nič čudnega torej, da je moč naj® na Daljnem vzhodu najlepše in najbolj razkošne okrasne Pri' merke zlatarske umetnosti, pa tudi najrazličnejše žlahtne kaP* ne vseh velikosti in barv. Vraževanje, večna spremljevalka preprostega kot tudi iote' llgentnega človeka, se v Tajski ne odraža le v verovanju v kamne, ki da prinašajo srečo, ampak tudi v zle duhove, kd lahko prinesč nesrečo. Zato se jim oddolže s tako imenovani®1 hišicami duhov pred svojimi domovi ob cesti, že prva takŠ**8 hišica, M sem jo bil zagledal ob parkirnem prostoru hotela- J0 vzbudila mojo pozornost. Vsa bela v obliki budističnega hra®8 na visokem belem podstavku, obarvana še z rdečo in zlato b01" vo in okrašena z rožami, je bila od daleč podobna bodisi k®" peiicd ali ptičji krmilnici. Ko sem si jo ogledal od blizu, se® opazil v njej in na njenem robu figurice zlih duhov, v P0®^ dicah in na krožnikih pa riž, banane, kokos, mango in dru£( sadje. Zaklel bi se, da je vse to namenjeno ptičem. A ni tak® Se pred budizmom so primitivni rodovi iz Indije vnesli v deželo vero v duhove. In ta vera se je vkoreninila in ohrani*8 vse do danes. Seveda je prišlo največ hudobnih duhov od naj. In prav njim v čast so postavljene te hišice. Zares ne®8' vadno pa je, kot mi je bil pripovedoval ljubeznivi možakar ** cesti, da se ptiči, čeprav so hišice močno podobne ptičnl08*' in vselej založene z raznovrstno hrano, nikoli ne zatečejo v nje, kot bi tudi tajski ptiči hoteli spoštovati šege do nevid® bitij, do duhov. (Nadaljevanje slediJ PffmoršJči^nevnlfc ŠPORT SPORI S mm 10. septembra MONCHEN 72 Q8P MONCHEN 72 MONCHEN 72 999 15. DAN današnji spored Nogomet : finale za 1. mesto: poljska - Madžarska, finale za 3. mesto: SZ - NDR; "OKOMET: finale za 1. mesto: Jugoslavija - ČSSR, finale za 3. "testo: NDR . Romunija, finale j!'5. in finale za 7. mesto; "0KE.J NA TRAVI: finale za 1. "testo: ZRN - PAKISTAN, finnle ? 3. mesto: Nizozemska - Indija; ^KOBORBA: grško rimski slog, fi- 1°KOŠTRELSTVO: 50 m in 30 m, , "Joški in ženske; •JETIKA: višina moški, disk ženske, maraton, 5000 m, 1500 m moš-4x100 m moški, 4x100 m žen-4x400 m ženske (vse finale); *°KS finale vseh kategorij. DANES 33 kolajn: nogomet ODBOJKA moški jjOKEJ NA TRAVI “OKOBORBA grškorimski siog 18 kolajn) l^TLETIKA: višina moški, tenske, maraton, 5000 m ,tJ® m moški, 4x100 m moški, J m ženske, 4x400 m moški, 4x disk moški 4x m ženske ^Lokostrelstvo : moški in žen- ®0KS: 11 kategorij ®anes, 10. septembra . L KANAL “•55 18.45: atletika (med drugim skok v višino moški, met diska tinske, maratonski tek. 1500 m "toški. štafeta 4x100 m moški in ženske štafeta 4x100 rn moški in .ženske 845 18.55: loku urelstvo (finale "loški m ženske) 2. KANAL •55 21.00: boa, fl'20 23 00. boks (finale) 23.55: nogomet (finale) ^■55 - 01.15: rokomet •15 - 01.25: rokoborba Jutri, 11. septembra J. KANAL: ‘"30 - 19.30: konjski šport J- KANAL: "‘•SO - 21.30: zaključna svečanost. 4 &D Gaja želi vse najboljše "a novi življenjski poti„ Članu, dvojega nadzornega odbora ftadu Andolšku in njegovi,.iz.-, Voljen/ci Nataši Čevnja. rsT) H Zmagovalec atletskega deseteroboja Sovjet Nikolaj Avilov med metom kopja PO DVEH PREJŠNJIH REKORDIH V ATLETSKEM PREDTEKMOVANJU Bragina izboljšala tudi v finalu svetovni rekord v teku na 1500 m Bron za Italijanko Pigni-Cacchi - V daljini zmaga Williamsa, v krogli pa Komarja - ZDA niso startale v štafeti 4x400 m MONCHEN, 9. — magala odlično Italijanko Pigni-V današnjih tek- j Caccbi, ki je sicer zapustila vtis, movanjih v atletiki so podelili samo tri zlata odličja, kljub temu pa smo zabeležili mnogo zanimivih in tudi presenetljivih rezultatov. Najkakovostnejši je bil vsekakor nastop Ljudmile Braigine v teku na 1500 m. Sovjet.inja je po pričakovanju zmagala, s časom 4’01”4 pa je zopet popravila svoj lastni svetovni rekord na tej razdalji. Njena zmaga ni bila nikoli v dvomu, saj je že po 700 metrih pustila skupino za seboj in si je nabrala dovolj naskoka, tako da je bilo zanimivejše slediti borbi za drugo mesto, v kateri je Nemka Hoff-meister šele v zadnjih metrih pre- iiiiiiiimfiimmiiiiiimiiimiiiiiimiimiiiiiminmiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiniiimiiimiiiiimiiiiiiii ODBOJKA Zlati udarci japonskih odbojkarjev vzhodni Nemci V borbi za prvo mesto je Japonska v sijajni tekmi premagala NDR s 3:1 (11:15, 15:2, 15:10, 15:10). S tem sp si Japonci zagotovili zlato kolajno, pa srebrno. Sovjetska zveza je osvojila bronasto kolajno. V odločilni tekmi je premagala Bolgarijo š 3:0. Ostala rezultata: Romunija - ČSSR 3:1, Južna Koreja - Brazilija 3:0. •' Lestvica: ■• T,-"-Japonska-,-• -2.'•■NDR,' Od 3. db 8. tnesta je taka: 3 SZ, 4. ---------- -.—--c. •«, KANU IN KAJAK Nfl MIRNIH VODAH Kar šest prvih mest za Sovjetsko zvezo Le v kategoriji C 1 (moški) je zmagala Romunija Južna Koreja, 8. Brazilija. Sovjetska zveza je slavila danes veliko zmagoslavje v finalu tekmovanja v kanuju in v kajaku na mirnih vodah. V sedmih disciplinah so o-svojili Sovjeti kar šest zlatih kolajn. Le v enosedežnem kanuju je zmaga pripadla Romunu Pacai-hinu. Italijani so bili v K 4 odlični četrti..........., Rezultati finalov: Kajak enosed K 1 moški: 1. SZ, [ 2. Švedska ,3 .Madžarska. Kajak dvosed K 2 moški: 1. SZ, iiiiiiiimiiimiiiiMMiiifiiKiiiMimiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiu ZGODOVINA Rim 1960 j Na igrah v Rimu je nastopilo ?23 športnikov iz 83 držav. Največ so odnesli Sovjeti (103, iz-Jted katerih 43 zlatih). Američani se morali zadovoljiti z drugim , ^ atletiki so doživele ZDA pekoč ptoz t> tekih na 100 m in 200 m, J** sta zmagala Nemec Hary in f^senetljim Italijan Berruti. V me } diska je osvojil Oerter (ZDA) ??0o zaporedno kolajno, njegov po-po pa je še bolj pomemben zato, J®1" je tekmoval s poškodovanim /jjžnim vretencem. V maratonskem pn je zmagal takrat še nepozna-kmečki sin Abebe Bikila iz E-i°Pije. Ker ni bil navajen teči o-JA. je nastopil kar bos. Na 42 km pSi progi je strl odpor vseh na-potnikov in tako priboril svoji dr-prvo kolajno v zgodovini iger. : ^ plavanju se je dvoboj med ZDA .1 Avstralijo zaključil z zmago av-Pahkih plavalcev. Fraserova je Pojila drugo kolajno na 100 m »°«to. (J^ed boksarskimi zmagovalci sta j" svetovna prvaka Italijan Ben-rpo.ti in ameriški črnec Cassius l Jugoslavija je osvojila zlato ko-,n° v nogometu. Tokio 1964 Prve olimpijske igre na azijski celini so bile v Tokiu leta 1964. Na njih je nastopilo 6082 športnikov iz 109 držav. Američani so se oddolžili za poraz iz Rima in osvojili 36 zlatih kolajn. V atletiki so dosegli ameriški črnci izredne rezultate na kratkih progah, Mills in Schul pa sta bila prva tudi v tekih na 5000 m in na 10.000 m. Etiopijec Abebe Bikila je ponovil uspeh iz Rima v maratonskem teku Novozelandec Peter Sneli pa je bil prvi v tekih na 800 m in na 1500 m. Oerter si je priboril tretjo zlato kolajno v metu diska. V plavanju so osvojili Američani od 21 možnih kar 16 zlatih odličij. Levji delež je odnesel legendarni Don Schollander z zmagami na 100 m in 400 m prosto ter v štafetah 4x100 m in 4x200 m prosto. Avstralka Daum Fraser je osvojila že tretjo zlato kolajno na 100 m prosto s fantastičnim časom 5 9"5. Jugoslovani so bili dvakrat prvi: v telovadbi na konju z Mirom Cerarjem in v rokoborbi grško - rimskega sloga s Simičem. Na teh igrah so :e prvič pomerili tudi v judu, tipičnem japonskem športu. V težki kategoriji je pripravil veliko presenečenje Nizozemec Antonius Geesink. ki je premagal favoriziranega domačina Kcminago. »»»* uwianiw»| m IIMIIIIIIIIIIIIIItHHI Narisani znaki namesto napisov v olimpijski vasi ) Olimpijskem naselju žnve pripadniki desetin J desetin različnih narodov. Kar se jezikov ^ je to pravi babdlon. Velika večina tefano-^le©v razume le svoj materin Jezik in morda kakšnega. Da bi se izognili težavam pri spo ^UnieivBinju, organizatorji niso uporabljali za prostore in služnosti napisov, ampak po-^n« risbe, katere je mogoče enako razumeti * v®»h jezikih. uJ°bčujemo te risbe, ki sicer pomenijo (od Proti desni in od zgoraj navzdol): !; formacije, 2. izgubljeni predmeti, 3. informacije z zaslona, 4. televizijski center, 5. center j Počitek, 6. splošno shajališče, 7. garderoba, JJ(Tižina!», 9. «Kaditd prepovedano!)), 10. «Ne ^kaj se!», 11. prepovedan vhod, 12. prepovedi*1 Prehod, 13. blagajna, 14. restavracija, 15. kavo 16. snack bar, 17. pijače, 18. piv-N, 19. samopostrežba, 20. restavracija s strež-21. časopisi, 22. prodajalna spominkov, “ dvorana za nagrada. 24. prodajna kiosk. 2. Madžarska, 3. Poljska. Štirisedežni kajak K 4 moški: 1. SZ. 2. Romunija, 3. Norveška, 4. Italija. Kajak enosed K 1 ženske: 1 SZ, 2. Nizozemska, 3. Madžarska. Kajak dvosed K 2 ženske: 1. SZ, 2. NDR, 3. Romunija. Kanu enosed C 1 moški: 1. Romunija, 2. Madžarska, 3. ZRN. Kanu dvošed C 2 moški: 1. SZ, 2. Romunija, 3. Bolgarija. Judoisti so se da-,nes,,., pomerili za zlato kolajno v prosti kategoriji. Zmagal je Nizozemec Ruska, ki je v finalnem srečanju premagal Sovjeta Kuznecova. Današnji turnir se je pričel z izločilnima skupinama, kjer je bil izločen Jugoslovan Bajcetič. Zmagovalca skupin in pa zmagovalca v represazih sta se pomerila v polfinalu, kjer je Ruska odpravil Francoza Brondanija, Kuznecov pa Britanca Parisija. Prosta kategorija finale: 1. Ruska (Niz.) 2. Kuznecov (SZ) 3. Brondani (Fr.) in Parisi (VB) ROKOBORBA Ncnadic med kandidati za osvojitev medalje Rokoborci grško-rimskega sloga so opravili peto in šesto kolo tekmovanja. Za jugoslovanske predstavnike je bil to om dan, saj sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje le dva. Kecman je remiziral, Nenadič pa se je s svojo današnjo borbo uvrstil med peterico najboljših in ima precej možnosti za osvojitev kolajne. Poraženi pa so bili Čovič, Damjanovič, Koletič in Marinko, ki so tako zaključili s tekmovanjem. Jutri se bosta v finalu za prvo mesto srečali nogometni reprezentanci Madžarske in Poljske. Madžari ____ so v svoji polfinalni skupini zmagali v vseh tekmah, medtem ko so Poljaki izenačili proti Danski. Za tretje mesto pa se bosta pomerili Sovjetska zveza in Vzhodna Nem- čija, ki je včeraj v razburljivem srečanju zmagala proti ZRN s 3:2. Veliko presenečenje predstavlja izključitev iz boja za prvo mesto reprezentance SZ. A skupina: Madžarska 6, V. Nemčija 4, Z. Nemčija in Mehika 1. B skupina: Poljska 5. SZ 4, Danska 3, Maroko" 0. da bi si lahko priborila tudi srebro. V tolažbo pa ji je ostal italijanski rekord s časom 4'02”9. Prav obraten potek pa je imelo tekmovanje v metu krogle za moške. Po več urah nastopov je samo en centimeter ločil presenetljivega zmagovalca Poljaka Komarja, od favoriziranega Američana Woodsa. Ta je pri svojem najboljšem metu imel precej smole, saj je kroglo ustavila zastavica, ki je označevala Komarjev met. Tretje mesto si je zagotovil Nemec Briesenick. Američani so tako osvojili tudi tokrat samo eno kolajno in sicer v daljini, kjer je po nezanimivem in zelo nekakovostnem tekmovanju zmagal Williams z 8,24 m, pred Nemcem Baumgartnerjem in rojakom Robinsonom. Ti trije, in pa presenetljivi Ganec Owosu, so bili edini, ki so preskočili več kot osem metrov. Pod to, sicer poprečno znamko, pa je ostala cela vrsta kvotiranih skakalcev. Kljub tej zmagi je izkvoiček a-meriške atletske ekipe tudi po tem dnevu zelo resen, saj je moštvo zapravilo nekaj (na papirju) zanesljivih zmag Na 1500 m dolgi progi je bil izločen celo Wottle, zmagovalec na 800 m, štafeta 4x400 pa se ni predstavila, ker sta bila, kot je znano diskvalificirana Matt-hews in Collett, na razpolago pa je trener imel le tri tekače. V skoku v višino je od treh ameriških predstavnikov prišel v finale samo Stones, izločena pa sta bila Dunn in Jourdan. V metu diska za ženske pa je izpadla Olga Fi-kotova - Connoly, zmagovalka v Mehiki. Italijani lahko slavijo bron Paole Pigni - Cacchi, toda Arese in Del Buono sta po dobrih tekih v izločilnih skupinah v polfinalu oba izpadla. Tudi štafeta 4x400 m, brez Fiasconara, ni uspela, da bi se (v razmeroma skromni skupini) dokopala vsaj do 4. mesta. V hitrejši moški'-štafeti so bili Italijani samo četrti v svoji skupini «Azzurre» so sicer izpadle, zabeležile pa so nov državna rekord s časom 44”62. V finale skoka v višino sta se u-vrstila med drugimi tudi Dal For-no in Schivo. Naj med štafetami omenimo tudi jugoslovansko na 4x400 moški, ki je s petim mestom v svoji skupini izenačil državni rekord. Med dobrimi rezultati je treba vsekakor omeniti tudi nov olimpijski rekord Argentine Meniš v metu diska za ženske — 61,58 m. Romunka je tako že v kvalifikacijah potrdila, da nima narpena predati zlatega odličja Sovjetinji Melniko-vi, ki je sicer dosegla drugo najboljšo znamko s 61,26 m. Za njima je precejšnja praznina, kar potrjuje, da bo prvo mesto po vsej verjetnosti problem teh dveh atletinj. Finalni rezultati: 1500 m ženske: 1. Bragina 4'01"4 (SZ) (svet. rek.) 2. Hoffmeister (NDR) 4’01"8 3. Pigni-Cacchi (Italija) 4'02"9 Skok v daljino moški: 1. WiJliams (ZDA) 8,24 m 2. Baumgartner (ZRN) 8.18 m 3. Robinson (ZDA) 8,03 m Met krogle, moški: 1. Komar (Poljska) 21,18 m 2. Woods (ZDA) 21,17 m 3. Briesenick (ZRN) 21,14 m => Ur • ta V predzadnjem dnevu olimpijskega rokometnega turnirja so dosegli take rezultate: Japonska -- Islandija 19:18 Danska — ZDA 19:18 Španija — Tunizija 23:20 llltllMtllllllfllllMIIIIIIIIMIIIIIIIimillMIIIMIMHIIIIIIIIIIUtllllllimilMIUMIIIIIIIIimMlltllHIIIIIIIHimtllllllllN V DRESURNEM JAHANJU POSAMEZNIKOV ZLA TA KOLAJNA PRI 45 LETIH Prvi moški šele tretji, za Lins^nhoffovo in Petiškovo V dresurnem jaha- hoffova je stara 45 let in ie letos nju med posamez j že zmagala na treh velikih medna- Posebni dopis iz Munchna od Staneta Ureka, novinarja Radia Ljubljana Tudi predzadnji dan olimpijskih iger .ie bil za Jugoslavijo uspešen. Dosedanjim trem zagotovljenim kolajnam (boksarja Vujin in Parlov ter rokometaši) sta se danes pridružila še dva rokoborca grško -rimskega sloga. Kolajno sta si zagotovila Čorak v kategoriji do 90 kg ter Nenadič v kategoriji do 85 kg. Ostali jugoslovanski rokoborci so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V atletskem delu tekmovanja je nastopila danes jugoslovanska štafeta 4x400 m. Nastopil ni poškodovani Sušanj, toda štafeta je všečne izenačila jugoslovanski rekord. U-vrstitev v nadaljevanje tekmovanja pa se .ji ni posrečila. Pozno zvečer so v teku za peto mesto košarkarskega turnirja, Jugoslovani premagali Portoriko 86:70 in so tako dokazali, da je bil njihov poraz v tem tekmovanju proti Portoriku le slučajen. Peto mesto na olimpijskem turnirju pa pomeni za svetovne prvake neuspeh. niki je zmagala zahodna Nemka Li-selotte Linsenhoff, ki je tako izpolnila vsa pričakovanja. Pred drugouvrščeno je zmagala s 44 točkami prednosti, medtem ko je bil prvi izmed moških šele tretji, z več kot sto točkami zaostanka., Nejjiški konjeniki so že zmagali v ekipnerri dresurnem jahanju. -Njihovi- najhujši nasprotniki med posamezniki pa bili sovjetski konjeniki. I.insen- ........................iiiMliiiiiiiiiiiiiimmiimniliiiHiiiiilimiiiiiiiHiiiniiiiiiiiimiiiiiiuliniiiiMii V KOŠARKARSKEM TURNIRJU ČETRTO MESTO ITALIJE REALNO Kubanci so veliko odkritje letošnjih iger Kuba - Italija 66:65. Kuba je to- ni. Branijo s pressingom po vsem rej osvojila bronasto kolajno, Ita-1 igrišču in prav s to taktiko so za- lija pa je doživela veliko razočaranje, saj je bila to edinstvena priložnost za osvojitev prve kolajne v zgodovini italijanske košarke. Veliko razočaranje predvsem zato, ker so bili v italijanskem taboru prepričani, da je bron le formalna stvar. Pri tem so se seveda grobo ušteli. Niso upoštevali dejstva, da je Kuba res dobra ekipa, ki je v zadnjih letih bistveno napredovala. Ko ekipa zmaga le z eno točko razlike, se seveda poraja vprašanje, če je bila zmaga zaslužena. Iščejo običajno krivdo pri sojenju, pri napakah posameznikov itd. Po našem mnenju je Kuba zmagala zasluženo. Zmagala je predvsem zato, ker so njeni igralci dali vse od sebe, prav do poslednje sekunde, ko je Italijanom zmanjkalo sape. Kubanci so igrali dopadljivo. V napadu so iznajdljivi. Točno meče jo od daleč. Ko pa met ne gre, dal. nasprotnikom usodni udarec, saj sta oba italijanska režiserja Jellini in Marzorati le s težavo vodila igro svojih. Predvsem pa so navdušili Kubanci zaradi hitrih protinapadov. Skratka, Kuba je na teh OI pravo odkritje. Italija je tudi igrala zadovoljivo. «Azzurri» so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik Kubancem, čeprav so prvi polčas končali z zaostankom (40:43). V drugem delu so celo povedli in vse je kazalo, da bodo zmagali. V poslednjih minutah pa so zakrivili vrsto usodnih napak. Kubanci so to izkoristili in zmagali s točko razlike (66:65). Italija je zadovoljila zaradi urejene igre; dobre obrambe in točnega meta od daleč (Bariviera, Za-natta, Cerioni). Bila pa je v resnih težavah v igri proti pressingu. Sicer pa je četrto mesto za Italijo lep uspeh, vsaka višja uvrstitev bi znala reprezentantom in A Danes so odigrali srečanja za uvrstitev od petega do osmega mesta. Avstralija je premagala Veliko Britanijo po podaljških z 2:1, Španija pa Malaizijo z 2:1. Lestvica od petega do šestnajstega mesta je naslednja: 5. Avstralija, G. Velika Britanija, 7. Španija, 8. Malaizija, 9. Nova Zelandija, 10. Belgija, 11. Poljska, 12. Francija, 13. Kenija, 14. Argentina, 15. Uganda in 16. Mehika. podajajo svojemu centru Chappeju, ki je bil v tej tekmi najboljši mož | vodstvu morda celo škoditi, na igrišču. V obrambi so neizpros- rodnih tekmovanjih Dresura posamezniki - finale; 1. Linsenhoff (ZRN) 1.229 točk 2. Petiškova (SZ) 1.185 3. Neckermann (ZRN) 1.177 4. Kizimov (SZ) 1.159 5. Kalita (SZ) 1.139 Kot zanimivost navajamo, da je drugouvrščena Helena Petiškova, ki spada med najboljše tekmovalke v lej disciplini na svetu, ž-.-na bivšega svetovnega prvaka v skoku v višino Valerija Brumla. - Da- starost ne more biti bistvena ovira za nastop na olirtipijskih igrah, najlepše dokazuje primer Angležinje Lome Johanson. Čeprav je stara že 70 let se je uvrstila na odlično 12. mesto. Po prihodu na cilj je izjavila: «Na prihodnjih olimpijskih igrah se bom uvrstila še bolje!* 3K Danes se je nada-•v-jjV, tviTBfr Ivval lokostrelski turnir. Tekmovalci so opravili drugi del tekmovanj v streljanju z 90 m (moški) in s 70 m (ženske). Po tem delu tekmovanja je začasna lestvica taka: Moški (216 puščic): Williams (ZDA) 1.870 Jervill (Šve.) 1.839 Jackson (Kan.) 1.812 Lasonen (Fin.) 1.809 Telford (Avst.) 1.797 Ženske (216 puščic): 1. Wilber (ZDA) 1.805 2. Losaberidze (SZ) 1.801 3. Gaptčenko (SZ) 1.795 4. Szydlovska (Pol.) 1.791 5. Myers (ZDA) 1.778 Ekipnega mečevanja se je udeležilo osem ekip. V polfinale so se u-vrstile Švica, Fran-cija. Madžarska in Sovjetska zveza. V prvem polfinalnem srečanju so Švicarji premagali Francoze z 8:5, Madžari pa Sovjete z 8:5. V finalu za tretje mesto je Sovjetska zveza odpravila Francijo z 9:4. Za zlato kolajno sta se srečali Madžarska in Švica. Meč ekipno - finale: 1. Madžarska 2. Švica 3. SZ 1. 2. 3. 4. 5. Olimpijsko naselje v Kielu je po zaključku jadralnih tekmovanj zopet samotne KOLAJNE PO 1. SZ 2. ZDA 3. NDR 4. Japonska 5. ZRN 6. Avstralija 7. Italija 8. Poljska 9. Madžarska 10. Švedska 11. V. Britanija 12. Bolgarija 13. Nizozemska 14. Francija 15. Norveika 16. Romunija 17. ČSSR 18. Kenije 19. Nova Zelandija 20. S. Koreja 21. Finska 22. Danska 22. Uganda 24. Švica 25. Kanada 26. Avstrija 27. Iran 28. Argentina 28. Belgija 28. Grčija 28. J. Koreja 28. Libanon 28. Mongolija 28. Turčija 36. Brazilija 37. Etiopija 37. Jamajka 37. Kuba 37. Španija KOŠARKA 15. DNEVU 41 24 28 19 13 9 8 5 5 4 4 4 3 3 2 2 1 1 •1' 1 1 1 1 1 28 20 7 10 7 3 3 10 5 4 7 1 4 1 4 3 t 1 20 25 18 8 15 2 7 S 13 4 5 3 1 6 2 5 2 r 3 2 REZULTATI: Finale za a. mesto: Jugoslavija-Portariko 86:70 Finale za 7. mesto Avstralijn-Poljska 91:83 Ob napadu palestinskih komandosov na Izraelce v olimpijski vasi je nemška policija sklenila krog njih obroč, v katerem je sodelovalo 12 tisoč policajev. (POGOVOR PREKO 793-808) Prve kolajne za Jugoslavijo. Koga bi lahko priklicali k telefonu, če ne dopisnika ljubljanske radiotelevizije v Trstu Iva Vajgla. *Kako bi komentiral prve kolajne, ki jih je prejela Jugoslavija na teh 01?» *Po dogodkih iz prejšnjih dni me je minila volja do sedenja pred televizorjem; to pa ne zato, ker mi šport ni več všeč, ampak ker te dogodke doživljam nekoliko po svoje» «Pa te kljub vsemu kolače niso zadovoljile?» *žal mi je, da jih niso osvojili atleti, ki jih najbolj cenim, ker so najbližje pravemu športnemu amaterizmu. Mnenja sem namreč, da naši družbi poklic športnika ni potreben in sodim, da mora biti osnovni smisel športne dejavnosti krepitev du ha in ne krepitev telesa». «Pa rokomet?» *To je športna panoga, ki je že na meji profesionalizma. Bol] sta mi pri srcu boksarja, fci sta pokazala neki individualen napor in zelo mi je žal za sim paličnega jadralca Grega in Ni količa.» Uredništvo IRiJ Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 /94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 10. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Nerodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P1, oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije od »■". Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • V RESOLUCIJI ITALIJANSKEMU AMBASADORJU V BERNU ZA RIMSKO VLADO BENEŠKI IZSEUENCI V ŠVICI ZAHTEVAJO NARODNOSTNE PRAVICE ZA BENEŠKE SLOVENCE Predvsem zahtevajo uvedbo pouka v slovenščini v šolah Beneške Slovenije ter prenehanje vsakršne oblike asimilacijske politike • Tudi za svoje otroke v Švici bi želeli slovenske šole in za svoja društva slovenske knjige BERN, 9. — Društvo slovenskih izseljencev- ki je julija letos priredilo v Subidu Dan emigranta in se je prvi teden avgusta udeležilo tečaja slovenskega jezika v Crikve-nici, nadaljuje z živahno dejavnostjo v Švici. Danes dopoldne je uradno sprejel delegacijo društva italijanski veleposlanik v Bernu Adal-berto Signarolo di Grottcllo. Delegacijo so sestavljali člani društvenega vodstva s predsednikom Markom Petričem na čelu. Prisotni so bili delegati iz več švicarskih kantonov, kjer društvo deluje. Na veleposlanikovo vprašanje, zakaj so se hoteli z njim sestati, mu je predsednik Petrič prebral resolucijo, katero mu je nato tudi izročil, da jo. posreduje v Rim. V uvodu resolucije pravijo beneški emigranti, da so zaprosili za razgovor z veleposlanikom zato, da bi mu obrazložili socialno ekonomsko in jezikovno stanje v Nadiških dolinah, katere so morali zapustiti in stanje emigrantov, da bi kot predstavnik Italije v Švici posredoval njihove besede vladi italijanske republike. Resolucija se nadaljuje: «Našj dedje so se leta 1866, potem ko so bili pol tisočletja podvrženi oglejskemu patriarhatu in Beneški republiki ter pol stoletja avstro-ogrskemu cesarstvu, s plebiscitom neodvisnosti, enakosti in svobode. Naši dedje se niso odločili za Italijo le zaradi trenutnih gospodarskih ugodnosti, ampak tudi, ker so bili prepričani, da bodo s tem ponovno pridobili avtonomijo, ki so jo uživali v Beneški republiki in jim je kasneje avstro-ogrsko cesarstvo ni priznalo. Z avtonomijo pa naj ne bi pridobili le svobode do samostojnega upravljanja, ampak bi imeli pravico tudi do drugih značilnosti, predvsem do svojega slovenskega jezika, !* se razlikuje od jezika, ki ga uporabljajo v nižini. Pričakovanja se, žal niso uresničila. Če po eni strani lahko opravičimo uvedbo novega administrativnega sistema, ki je enoten za vso državo, ne moremo opravičiti zadržanja oblasti, ki so hotele v kratkem času s silo asimilirati prebivalstvo in so odprle samo šole v italijanskem jeziku. S tem so zadale hud udarec naši skupnosti. Nič novega ni prinesel niti padec fašizma in nova ustava, ki v svojem 3. členu potrjuje enakost vseh državljanov ne glede na njihov jezik, in v 6. členu obvezuje državo, da brani narodnostne manjšine. Ostali smo brez vsake pravice, tako na etnično - narodnostni kot tudi na jezikovni ravni Np mi in niti naši očetje ter n’šj dedje nismo nikoli slišali niti besedice v svojem jeziku v šolskih klnoeh. Tako v preteklosti kot tudi sedaj vlagajo oblasti ves napor, da bi čim-prei pozabili slovenski iezik. jezik, v katerem govorimo ob domačem ognjišču. Dejstvo, da smo mi sedai pri Vas, gospod veleposlanik, dokazuje, da ves trud ni rodil uspeha, čeprav je res, da .je naša skupnost utrpela hudo škodo. V imenu članov našega društva želimo predvsem, da se tudi v Beneški Sloveniji upošteva ustava glede slovenskega prebivalstva in da se z nami ravna na enak način kot s Slovenci v tržaški in goriški pokrajini, čeprav vemo, da tudi tam ne uživajo vseh jezikovnih pravic. Prvi korak k temu naj bo poučevanje slovenščine v šolah vseh stopenj in postopoma uvedba pouka v slovenskem jeziku. Naša druga zahteva se nanaša na uveljavitev ustave in vsega, kar ustava predvideva, šele sedaj, ko smo daleč od svoje zemlje, vidimo, kako živijo drugi ljudje. Tega se zavedajo tudi tisti, ki živijo v drugih italijanskih deželah in v velikih mestih. Z lahkoto smo ugotovili dvojno mero svobode, ko gre za Slovence iz Beneške Slovenije ali za prebivalce drugih krajev I-talije. Pri nas, pa čeprav naša dejavnost sploh ne nasprotuje ustavnim določilom in zakonom, raznim funkcionarjem in uradnikom ni dovolj, da patemalističoo po svoje krojijo svobodo, ampak tudi stalno nadzorujejo naše delo, naša potovanja, naše družabno življenje in naše goste. Predstavniki oblasti delajo vse to odkrito, ker želijo, da naši ljudje čutijo njihovo nadzorstvo in da se jih bojijo: vse to delajo zato, da bi zatrli vsako dejavnost, ki jo oni označujejo za cpro-tinarodno* in v nasprotju z var-riostjp države. Ustrahovanje, ki traja že več kot sto let, se je tako vsidralo v podzavest našega ljudstva, da je treba ustvariti demokratično ozračje, za kar pa ne zadostuje le ustava in ukinitev me-tod. ki so jih oblasti doslej uporabljale, aTripak je treba prepričevati naše ljudi in jim dopovedati, da se lahko brez strahu poslužujejo svojih pravic. Prav mi, izseljenci, to trdno zahtevamo. Nas je tuja zemlja osvobodila strahu in želimo, da bodo osvobojeni tudi tisti, ki so ostali doma. Z žalostjo v srcu smo zapustili rojstne hiše in smo se ločili od svojih dragih. Vendar ni bilo izbire; naša zemlja nas ne more vzdrževati. Približno polovica nas živi v tujini. V mnogih vaseh živijo le starčki in invalidi. Naši domovi se rušijo. Grenak je kruh na tuji zemlji in težko je naše živ- ljenje. Komaj utegnemo, se vrnemo domov. Radi pa bi se vrnili za vedno; radi bi živeli in delali na svoji zemlji.* Resolucija nato poudarja škodo, ki jo v Beneški Sloveniji povzročajo vojaške služnosti in pomanjkanje delovnih mest ter nadaljuje: