Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno lib Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna ilniba 2090 — nočna 2996, 2994 In 2*M
Ček račun: I ,jub-Ijana št. 10.650 in I0.341) za inserate, Sarajevo štv ;r>(>3 Zagreb štv. 39.011, Praga-IJunuj J4.74"
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2<WJ
Izhaja veak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Slovensko ljudstvo se je zbralo okrog kriza
60.000 katoliških Slovencev je manifestiralo na proslavi 1900 letnice Odrešenja in biserne maše nadškofa Jegliča
Toliko olrok slovenskega rodu ie nikoli ob nobeni priliki ni bilo tbranih na enem prostoru kakor jih je bilo preteklo nedeljo na stadionu v Ljubljani. Tisti trenutki, ki so iztekli tega dne na številčnici vekov, to bili obenem najtloresnejii v naši zgodovini.
če vpoitevamo, kako majhni smo, smemo t ponosom reti, da je malokaleri kričantki narod tako mogočno proslavil tpomin na oni najvelji dogodek v iirljenju čloreitva. ko te je z odrešenjem na lesu kriia zadela nora doba. kakor to ga proslavili Slorrnci Če je tridesetega julija prišel kdo na stadion samo kot hladen opazovalec, je te prne hipe moral onemeli pred nepremagljivo silo vlita, ki je izhajal iz tega ljudskega morja: da je nanvreč tloventki narod, da je njegova vera v boiji Kristusov nauk trdnejša od tkale in da je ni tile mi tretu, ki bi jo mogla omajali. Od lasov, ko to bili krščeni in tprejeti r krog kulturnih narodov naši očetje, ni bilo nobene tako ogromne manifestacije krščanstva med Slovenci: bila je prava veroizpoved vsega našega naroda, kakor je dotlej ie nismo dolireli take nc po obsegu ne po tili prepričanja ni navdušenja, ki ni bilo organi-tirano in prirejeno, ampak nararen. prisrčen in lato vir prevzemajoč izraz plemenite krščanske duie tlnrenskega ljudstva.
Zbran okoli tlarnega Kristusovega krita, na katerem te je r najhujših mukah do tmrti trtvo-ral m čloreiki rod Izveličar. da »mm zasluti vstajenje iz grehov in večno Heljenje, dostojno po boiji podobi uslrarjenega človeka, je slovenski rod vnovič pokazal, da hoče tudi v najteiannejših razmerah vztrajati v kaloliiki veri po zgledu svojih očetov. In v njegovi sredi kot njegov naj. porečnejii duhovnik in najvrednejši predstavnik je temu križu, znamenju natega odrešenja in dušnega izveličanja, zopet posvetil svoje ljubljene duhovne otroke tivolati biterom/išnik Jeglič. V njem tmo ta tlovetni trenutek bolj kot kdaj vi-deli tebe. ves naj rod. za katerega te je irtvoval vse iivljenje; tmo vid■ li pravega našega pastirja, roditelja in reprezentanta; onega, ki ga je Bog od vseh izbral, da je v imenu slovenskega naroda opravil najsvetejšo daritev na praznik tisočdevet-ttolelnire Odrešenja.
Koliko to žrtvovali naši ljudje, da so mogli lami doživeti ta redki dogodek, ki smo ga praznovali n čatu. ko je doma največ dela. ko je borbo za vsakdanji kruli tako trda. ko ga tolikim kljub najpridnejšemu delu primanjkuje in je beda vsakdanji gost v tolikih domovih! Tisoči in tisoči so si, kar so za ta dan izdali, naravnost od ust odtrgali. Po šest ur to nekateri peš prehodili do najbližje postaje, mnogi so celo noč prečuli, ne starčkom ne otrokom ni bil noben trud preveč, da so mogli na ta veliki praznik pričat o svoji zvestobi do največje svetinje slovenskega naroda: vere v Boga, v katoliško cerkev in v resnice krščanstva. In kdor je to ogromno množico gledal, ga ni vsega prevzela samo globoka vernost, požrtvovalnost in visoki idealizem tega ljudstva, ampak tudi njegova brezprimerna disciplina, njegova velika kultura in lepa nrar: res. slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo se sme pred vsem svetom ponašati s svojo rrrsko in narodno zavednostjo in s svojo res krščansko omiko, t svojo nravstveno in estetično kulturo! En sam pogled po stadionu v nedeljo in utihniti bi bil moral vsak, kdor mogoče našega ljudstva v njegovi notranji lepoti, v njegovih srčnih globinah in zunanji oliki do danes še ni poznal in ceniti znal.
ln še nekaj. Ali ni tvojega očesa na prazničnem prostoru tega dne najbolj razveselila mla-
dina? Slovenska, v ioJi krščanske kulture vzgojena | mladina, od netnih otrok do nzrastlih mladeniče v in mladenk, ki jim je globoka katoliška zavest, neomajna zvestoba krščanskim načelom in slovenskim nravstvenim tradicijam sijala iz oči v svetem in neugatnem ognju. To je najilahtnejši sad truda vseh naših delavcev, oračev in sejalcev na njivi slovenske verske in nravstvene kulture od Slomška do Jegliča; ta mladina nosi njihove ideje naprej na poti do popolne zmage v vseh srcih n eni najbolj kritičnih dob človeške zgodovine; ta mladina pomeni najglobljo zahvalo naroda svojim prosvetljevalcem, najlepše zadoščenje in porok, da bo njihova setev dozorela v mogočno klasje, da bo slovenski narod tudi vte prihodnje veke ostal zvest Bogu, krščanski veri in sebi.
Tesne so in zgolj stvarni miselnosti največkrat nedoumljive srčne in duhovne vezi, ki spajajo slovenski narod s katoliško cerkvijo in vedno se je dosedaj izkazalo v zgodovini, da je vez med življenjem našega naroda in katoliškim prepričanjem ter krščansko veroizpovedjo zelo podobna vezi med človeškim telesom in dušo. Če človeško telo trpi, išče tolažbe v duhu, tako je slovenski narod vedno iskal tolažbe v katoliški veri in se vedno zatekal pod varstvo katoliške cerkve. S katoliško cerkvijo je slovenski narod delil radostne in vesele dni, delil pa je z njo tudi bridke in težke čase. Kadarkoli je bil slovenski narod srečen in jc samozavestno gledal v bodočnost, vedno je odločni
izpovedoval svoje katoliško prepričanje, in kadar je zopet trpel, vedno se j Petrove skale.
o prep je okle
epal večno trdne
Nedeljska manifestacija na Stadionu je bila izraz vseh čustev slovenskega naroda. Bolj kakor kdaj prej, preživlja slovenski narod težke ure svojega življenja. Iz vseh strani, na vseh poljih ogra-žajo njegovo življenje vse mogoče nevarnosti. Beseda »kriza« se je vtisnila v slovar slehernega našega človeka in morda ni Slovenca, ki ne bi vsaj od daleč občutil posledic, velikih, naš narod obkro-žajočih svetovnih dogodkov. Slovenski narod doživlja hude trenotke, trpi gospodarsko pomanjkanje, med naš narod prihajajo krivi apostoli, ki mu ponujajo lažne rešitve, pa prihajajo zopet pridigarji nestrpnega sovraštva do drugih narodov in tudi pridigarji sovraštva med posameznimi plastmi lastnega naroda. Prihajajo dvomljivci, prihajajo za-strupljevalci osnovne narodne volje do življenja, vendar pa do bistva narodov ne morejo, še manj do njegove duše. Narod zre kljub bridkim uram, kljub vsem hudim preizkušnjam in egiptovskim nadlogam z zaupanjem v bodočnost, zakaj zaveda se, da je z njim Bog in da je z njim edina ozna-njevalkk večnih resnic na svetu, sveta katoliška cerkev.
Iz bridkosti nad težkimi dnevi in iz radosti in zaupanja v božjo pomoč se je iz prsi in iz src vsega naroda porodila nedeljska manifestacija. Nepopačen, neoskrunjen je ostal naš narodni ideal, ki se pričenja s samozavestjo vsakega posamez-
nega vernega Slovenca, ki ima krepko oporo v katoliškem prepričanju, v katoliški cerkvi in ki ga venča neomajno zaupanje v previdnost božjih odločitev.
Isti zdravi naravni in od Boga slovenskemu narodu dani čut zaupanja v božjo pomoč in v odločitve Boga, pa je dal slovenskemu narodu tudi zavest dolžne hvaležnosti. Ves slovenski narod je v nedeljo izkazal hvaležnost Bogu Odrešeniku za neskončno žrtev, ki jo je dal za človeštvo pred 1900 leti na križu. Kakor hvaležnost Bogu, pa je slovenski narod vedno izkazoval hvaležnost tudi od Boga njemu poslanih apostolov in vidcev. S hvaležnostjo Bogu Odrešeniku je slovenski narod na nedeljski manifestaciji izkazal tudi hvaležnost prvemu njegovemu apostolu med Slovenci v zadnjih desetletjih, biseromašniku dr. Jegliču.
Visoko so se dvigala v nedeljo srca vsega slovenskega naroda v zahvalni pesmi Bogu za podeljeno milost večnih resnic, in ga hvalila za vse dobrote, izkazane mu od sedaj, hvalili ga pa tudi za dobroto, da mu je v zadnjih desetletjih poslal za verskega in duhovnega voditelja, sedanjega bi-seromašnika nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je s
svojo močno dušo, s svojo očetovsko besedo in s svojim delom, nad katerim je bil vedno božji blagoslov, obvaroval slovenski narod v njegovem od Boga danem naravnem duhovnem zdravju ter ga vedno vodil, da je mogel črpati moč za na-daljni svoj obstoj iz večnega vira božjih resnic.
Dvojna je bila nedeljska manifestacija: bila je prvič notranja manifestacija, pri kateri je sklepal svoje roke ves dvamilijonski slovenski narod in prosil Boga, naj ga varuje pred vsemi sovražniki njegovega življenja in njegove vesti; drugič pa je bila to zunanja manifestacija na Stadionu izražena vpričo predstavnikov jugoslovanske cerkvene hierarhije, vpričo biseromašnika, nadškofa dr. Jegliča, vpričo predstavnikov oblasti, in ki se je je udeležilo 60.000 zavednih Slovencev. Ta manifestacija je bila en sam, do sedaj v taki veličini še nikoli doživet izraz Slovencev, da hočejo ostati zvesti Bogu in njegovi katoliški cerkvi, neomajno utrjeni v katoliškem prepričanju in da hočejo varovati tudi sebe kot narod, ki mu jc Bog podelil eno najlepših svojih zemelj, enega najlepših jezikov in ki mu od časa do časa tudi pošlje tako velike može, kakor je biseromašnik, nadškof dr. Jeglič.
Množice se zbirajo
Prav zanimivo je bilo davi pred kolodvorom. Dočim vidimo druge nedelje, kako ljudje hite le proti kolodvoru ter se odpraljajo iz mesta, smo v nedeljo opazovali prav nasproten pojav, kako so ljudje le venomer v novih in novih trumah hiteli iz kolodvorskega poslopja kakor čebelice iz panja.
Posebno topel in iskren izraz so dali Ljubljani verniki iz lavantinske škofije, ki so se pozno ponoči pripeljali z vlaki na glavni kolodvor ter se v gostih trumah vsuli na ljubljanske ulice. A vse njihovo zadržanje je bilo resno in dostojanstveno, kajti zavedali so se, da niso prišli v Ljubljano de-neenstrirat, temveč manifestirat svoje globoko versko prepričanje in hvaležnost Bogu, ki je pred 1900 leti dal svetu Odrešenje. Manifestirat pa so prišli tudi svojo neomajno vdanost nadškofu dr. Jegliču, ki sicer ni bil njihov dušni nadpastir, pač pa je kot splošno priznani in priljubljeni duhovni verski vodja slovenskega naroda vzgajal tudi njihovo versko zavest in ki sedaj živi v njihovi škofiji. Mirno in molče, čeprav ne v organiziranem sprevodu, se je lila ta reka vernih ljudi skozi vse mesto daleč na Rakovnik. Bili so vmes čvrsti fantje in možje, pa tudi starčki in stare ženice, ki niso hoteli zamuditi lepe prilike videti še enkrat svojega dobrega nadškofa. Nekateri so se pod težo visokih let trudno opirali na palice, vsi pa so bili vedri in bodri in z obraza jim jc sijala velika samozavest. Ob tej samozavesti, ob tem dostojanstvu, ob tej resnobi se je onemoglo razbila objest nočnih pobalinov, ki so se hoteli norčevati iz teh skromnih, preprostih kmečkih ljudi in jih izzivati. ] S svojim molkom, s svojo resnobo so verniki po-; kazali, da imajo mnogo več srčne kulture kakor j marsikateri uglajeni mestni kavalir, ki ima besedo ' »kultura«, »inteligenca« in »bonton« zmerom na
jeziku. Pokazali so, da njihova verska zavest ni fraza, marveč tako čist in svetal idealizem, da mora ob njem v sramu obmolkniti vsaka prezirljiva in norčava beseda mestnih pobalinov.
Na Rakovniku so ti verni ljudje — okoli 4000 jih je bilo — prenočili. Mnogo pa jih je bilo med njimi, ki so v pobožni molitvi prebdeli do zgod njega jutra. V^i skupaj pa so zjutraj prisostvovali službi božji, ki jo je daroval škof dr. Tomažič.
Ljubliana se drami
Že v zgodnjih jutranjih urah se je začelo nekje v osrčju Ljubljane gibati in dramiti' življenje kakor v mravljišču, v katerega mehko in toplo prodirajo prvi sončni žarki. In Ljubljana si je pomela oči, pogledala okoli sebe, prisluhnila klicu, ki je skrivnostno pozvanjal odnekod daleč — odondod. kjer se je sredi ogromne prostornine Stadiona pomenljivo vzpenjal proti nebu mogočen križ, simbol Kristusovega trpljenja in našega Odrešenja ler zadihala v svetlem, prazničnem razpoloženju. To praznično razpoloženje se je stopnjevalo z vsako minuto in se slednjič prelilo v en sam veličasten slavospev, v en sam triumf katoliške misli ter udanosti in zvestobe naroda do svojega duhovnega nadpastirja.
Le malo je bilo po mestu hiš, raz katere niso vihrale zastave in poveličevale slavnost dneva. Nekateri trgovci so okusno preuredili svoje izložbe in lepo okrasili sliko sivolasega jubilanta. Mnoga okna so bila vsa v zelenju in cvetju. Tako je tudi Ljubljana dostojno manifestirala svoje versko prepričanje in ljubezen do njega, katerega biserno mašo smo praznovali skupaj s proslavo 1900-letnice Odrešenja.
Peš, na kolesih, vozovih in avtobusih
Okrog sedmih zjutraj se je začelo od kolodvora proti Stadionu pravo preseljevanje narodov. Vsak vlak jc pripeljal z dežele nove množice romarjev, ki so sc nato kakor ogromna reka pomikale po Tyršcvi (Dunajski) ccsti na Stadion. Pn tudi po drugih mestnih ulicah jc bilo vse živo Skozi mesto so se pomikali lepo okrašeni vozovi z romarji, ki so prihajali iz bližnje in daljne ljub. okolice. Zelo veliko jc bilo na teh vozovih narodnih noš. Toliko narodnih noš s.ploh še nismo videli v Ljubljani, kakor jih je bilo zbranih danes. Od vsepovsod so hiteli vozovi, po Tržaški ccsti so prihajali z Notranjskega, od Horjula, iz Polhovega gradca, z Dobrove, iz Brezovico, daleč tam iz
Ogromno množic© na Stadionu. V sredi: Pogled s strehe nad vhodom proti oltarju v trenutku, ko zapuščajo cerkveni knezi Stadion.
žice, razvrščene po dekanijah.
Na desni in levi strani
miKi-
barjanskih vasi, po Ižanski cesti so se pripeljati I avtomobili, avtobusi, po obeh straneh ceste
na 5 vozeh, vsi v cv.-tu m zelenju, naši Ižanci skozi mesti, so dalie hiteli s svoio godbo D. M. Poljci, verniki i z Most ,iz Štepanje vasi, iz So-strega jih je poln avtobus pripeljal Magister, veliko pa jih je odšlo razen tega na kolesih, ki se jih je danes zbralo v Ljubljano najmanj 10.C00 z vseh strani deželo. Kamniški okraj ter ljubljanska okolica so sploh prišli v Ljubljano na kolesih ter na vozovih. Dun.vska cesta od Jezice sein jc [ bila od prvi., jutraniih ur pa tja do desetih, ko se ie v Stadionu začela sv. maša, kakor neskončna i reka. ?.e ob pol sedmih so se vračali iz Ljubljane v predmestja in na Ježico v gostilniške hleve prazni vozovi, ki so v mesto pripeljali na desetine in : desetine Gorenjcev. Tudi v Stadionu samem ie ! postajalo živahno že ob petih z.utraj. Vso noč so razsvetljevale ogromni prostor v Stadionu velike j obločnice. Od šestih dalje so bili pri vseh vhodih | pripravljeni reditelji; prav tedai so prišli tudi sa-maritani in samaritanke Rdečega križa, zdravniki 1 z vsemi potrebnimi obvezilnimi snovmi. V dnu Stadiona so delavci uravnavali še zadnje ograie, zabijali količke, ovijali late z venci, iz mesta so začeli prinašati zastave, ki so iih razpostavljall ob oltariu, z mrzlično naglico so \ozili dobavitelji z avtomobili in vozovi jedila in pijače v lesene pa- I viljone, kjer na: bi sc okrepievale tisočere množice
Zgodaj zjutraj je morala nastopiti tudi prometna policija, ki je zlasti na Tvrševi cesti imela ogromnega dela. 0:1 glavic pošte do Stadiona je po sredini ceste stala dolga veriga stražnikov, dobrih deset korakov vsaksebi drug od drugega, ki so vsi imeli izredno mučno delo z uravnavanjem silno stopnjevanega prometa, ki se je razvil po i ccsti zlasti od osmih dalje. V obe smeri so hiteli
Pa
so iz mesta na Stadion hiteli Ijudj« v eni »ami nepretrgani strugi živih teles.
Pred Stadionom »e je vsa ta množica vse bolj zgoščevala, se prelivala, odtakala skozi velikanska vrata v areno Stadiona, na ono stran na igrišče Primorja, kjer so se v dolge vrste uredile narodne noše v vsej pestrosti in živahnosti, kolesarji v topničarsko vojašnico, kjer so shranili kolesa, se potem prosti vračali nazaj. Bilo je to gibanje, ki ga prostor okrog Stadiona nikdar od obstoia sem še ni bil doživel. Kakor bolj se <e bližala ura, ko je imel priti v Stadion k sveti daritvi visoki biseromašnik, toliko bolj so naraščale množice po cestah. Skoraj se ic kljub vsej pazljivosti in marljivemu delu rediteljev in stražnikov zagozdila vsa cesta s hodniki vred. Z največjim naporom so zmagovali ti ljudje svoje delo. Ob vsej dolgi cesti od kolodvora do Stadiona je pričakovala v nestrpnem razpoloženju visokega nadškofa tisočera množica ljudstva. Okrog Stadiona so ljudje poiskali v svoji iznajdljivosti vsa prosta visoka mesta, zlezli so na strehe, zlasti nova železniška kolonija je zaživela, mladina se je spravila na drevesa, — na tleh in v zraku je vse mrgolelo, pričakovalo, hrepenelo.
Vreme je najlepše obetalo, solnce jc prijetno i grelo, po cestah so poškropili prah, ježenske nile-] karice so na vse zgodaj odhitele v mesto in se i urno vračale, da bi tudi one mogle prisostvovati lepi slovesnosti v Stadionu. Z Gorenjskega so pri-1 hajale nove množice, reka s kolodvora ni poje-j njala, cclo naraščala je, pol Ljubljane se je selilo proti Stadionu, kakor lepi Šopki so sc videle med množico skupine narodnih noš, okrašeni kolesarji, konjeniki, i zelenjem okrašeni vozovi.
stopil trenutek, ki je bil višek vse proslave in J hovnegn nadpastirja, do njera, ki je vse svoje
se je tako g lolniko dojmil v vseli, da ga ne bodo j življenje posvetil uarodu in domovini. Ena sama nikoli po/ubili. kakor jata belih golobic, se je mogočna nimna, njemu na čast zapeta, je bil
dvignilo po vsem Stadionu brezštevila pla|x>la-jočili robcev, ki so pozdravljali sivolasega jubilanti. Tišina v tem slovesnem trenutku je bila tako globoka in sveta kakor pri službi božji v cerkvi Niti enega glasu ni bilo slišati, samo srcu so govorila svoje nnjiskrenejše besede, simbolično izraženo / mahljuji belih robcev, lo besede .so bile slišne samo onim, katerih srca gorijo v neouiajujii ljube/ni do svojega du-
ta tihi, nemi pozidrav.
Ko je ta svojstven pozdrav, ta mogočna himna izzvenela nemo in tiho, kakor se ie spočeta, ie stopil pred biseromašnika ljubljanski škof dr. Rozman in začel govoriti. Njegov govor. v katerem je nanizal vse polno globokih in bogatili idej, prinesemo med tednom, prav tako tudi govor zagrebškega nadškofa dr. Bau-erja in mariborskega škofa dr. Tonuižiča.
Nadškof daruje biserno mašo
Na Stadionu
Stadion je bil ta dan živo razgiban kakor morje. Vanj so ne že mnogo pred napovedanim časom, ob zgodnjih jutranjih urah, pretakale
široke reke ljudske množice i/ vseh krajev slovenski- /enilje. Fantje, ki so imeli kontrolno službo pri glavnem in dveh stranskih vhodih, so komaj zmagovali svoje naporno delo. Naval je bil zlasti okoli takšen, tla ga enakega Se nismo videli v Ljubljani ob največjih prireditvah zadnjih let. Stadion sam s svojo ogromno prostornino nudi veličastno sliko in smo .Slovenci lahko ponosni nanj, saj je to eden največjih Stadionov v srednji I v ropi. .Nekaj deset-tisoč ljudi se v njem kar i/gubi in izgleda vsa ta številna truma ua prvi pogled kot neznatna peščica. V nedeljo so reke človeških teles napolnile njegov prostor tako, tla je le v zadnjem srednjem delu Stadiona ostala tretjinu celotne prostornine pra/nn, v »e drugo |»a je bilo gost<» natrpano / ljudmi. Zlasti na levem bregu Stadiona je bila gneča takšna, da bi se le z naporom vseli sil mogel preriti skozi.
Okoli in okoli Stadiona so m> mogočno vili proti nebu vi.s,iki mlaji, kakor znanilci slovesnih ur, ki so se bližale. Veliki oltar s tribunami, moj.-irsko delo tesarskega mojstra Ravnikarja, pa je bil središče in težišče vse proslave. S se oči so bile uprte vanj. vm srca /branega naroda s.i drhtela v topli misli nanj. ki je imel stopiti pred njega in darovati svojo biserno mašo. kri/, ki se je vzpenjal i/ sredine oltarjevega ha Ida h i nu proti nebu, je bil visok devet metrov in se je mogočno odražal i/ ospredja valovečega morja zbranemno/iee in je napravil na vsakogar najsilnejši \ii-. Oltar je bil okusno dekor i run iu w\s obrobljen /. girlandumi zelenja, praporov iu banderov. .Na oltarju samem |>a je bilo vso polno cvetju; enciana in rododendrona, ki so ga naši gorenjski fantje natrgali na naj-stnnejših gorah v svojih farah.
( >koli 10. ko je bil Stadion že do dobro |«i-bnice natrpan / ljudmi, so prišle vanj prve skupine narodnih noš. Bilo jih je več ko 100 parov in so se postavile vzdolž od vhoda v Sto-<lioii do oltarja v špalir. Sredi njih so uvrstili v špalir še rez t_'() /ustav Marijinih družb, ki su /;i narodnimi novimi prišle v Stadion. Sko/i ta pisani špalir so kmalu nato prikorakale še druge skupine narodnih noš, ki so na|>o!nilo ve,s prostor na levi in desni strani oltarju. Vseli nurodnih nos — skupaj z onimi, ki so stale v špalirju — je bilo nad 21X10. \ < s sijaj kongresa nurodnih noš, ki jo. bil lani, mora pred tem številom zatem neti. Križarčki, v svojih paradnih ;>blekah in s praporčki svojega reda, sestrico sv. Klare s svojimi malimi drogovi, na katerih so viseli lepi simbolični venčki. in deklice Mari-noga vrtca, so se postavili tik pred oltar in je bil pogled nanje tako ljubek in blagodejen, k i k o r na rožnato gredice. N seli kri/arčkov, klaric in deklic Marijinega vrtca jc bilo okoli tri sto.
Nn levi strani oltarja so se utaborile godbe I in sicer godba »Zarja«. / Viča. Tržiča, l). M. v Polja, iz Svetij pri Medvodah in Mengša, širok prostor na sprednjem levem bregu pa je bil določen za pevske zbore, ki so ga kmalu napolnili do zadnjega kotička.
Častni gostje pri proslavi
Na vsaki strani oltarja sta bili postavljeni dve tribuni za častne goste, na desni strani za došle škofe in infulate, na levi za predstavnike oblasti. Za predstavnika Nj. Vel. kralja Aleksandra je bila častna lopa na desni strani niže oltarja, za zastopnike vlade pa častna lopa na levi strani. Tako izpred oltarja kakor tudi s tribun in iz častno slovesnost in so mogli odlični gostje z naj-iiono slovesnost in so mogli odlični gostje z najugodnejših točk zasledovati potek slavnosti in opazovati globoko versko navdušenje ljudstva ter vso prisrčno vdanost, ki jo je naše ljudstvo izkazovalo katoliškim nadpastirjem, zlasti pa ljubljenemu bisernomašnemu jubilantu nadškofu dr. Antonu B. Jegliču.
Malo pred pričetkom slavnosti in pred prihodom škofov so zasedli častna mesta: zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice adjutant major Franc stropnik, člani vlado ministri: dr. Srkulj, Mnticn, Ivan Pucelj in dr. Kramcr, dalje ban <ir. Maru-šič in podban dr. Otmnr Pirkmajer, rektor univerze prelat dr. Matija Slavič, zast. mest. župana in mestne občine podžupan prof. Evgen Jarc, direktor žel, direkcije Cugmus, mestni poveljnik general Popovič, topničarski general Pekič s soprogo in hčerkama, poveljnik topničarskega polka polkovnik Jovanovič. Na častni tribuni so bili tudi zastopniki drugih držav, tako češkoslovaški konzul ing. Sevčik, francoski konzul Neuville in zastopnik italijanskega konzulata.
Z jubilantom so prišli v sprevodu in nato zavzeli častna mesta na tribuni tudi vsi v Ljubljano došli jugoslovanski škofje, tako zagrebški nadškof dr. Anton Bauer, belgrajski nadškof Ivan Rafael Rodič, uniatski škof Dionizije Njaradi iz Križev-:cv, ki je med ljudstvom vzbujal posebno pozornost, ker je imel mesto mitre, kakor jo nosijo naši rimskokatoliški škofje, na glavi po grško-katoliškem običaju krono, dalie mostarski škof
Alojzije Mišic, šiheuiški škof dr. Jerolim Mileta, splitski škof dr. Kvirin Klement Bonelačič, du- . . brovniški škol dr. Josip Marija Carevič, krški tri govore je prenašal ljubljanski radio, na Sta-
Govor škofa dr. R o ž m a n * je globoko odjeknil v dušah zbrane množice, ki je verno sledila njegovim prekrasnim besedam. Nato je sivolasi jubilant ob asistenci kanonikov dr. Opeke in dr. Klina rja daroval biserno sveto mašo. Pogled na ves Stadion je bil ob tej sveti uri Čudovito lep in svetal. Kakor živa, z najfinejšimi barvnimi niansnmi prepletena perzijska preproga, se je razprostiral tam. Težko bi se našla roka umetnika, ki bi mogla vse to bogastvo prelivajočih se barv, vse to pisano morje pla|>olnjočih banderov, pra|>orjev, mlajev in zastav, vse te slikovite skupine narodnih noš, križarčkov, sestric sv. Klare, deklic Marijinega vrtca in drugih ovekoveviti na platnu.
Nebo, ki je bilo > začetku v««j prireditvi 111-klonjeno, se je po U siteonnilo in med daritvijo
Viharji pozdravov odhajajočemu jubilantu
Z govorom mariborskega škofa dr. Tomažiča je bila dopoldanska slavnost, kolikor jo jc določal program, zaključena. Vso slovesnost, kakor tudi vse
škof dr. Josip Srcbrnič, skopljan.sk: škof dr. Janez Gnidovec, mariborski škof dr. Ivan Toniažič in ljubljanski škof dr. Gregorij Kožman.
Med infulati so se udeležili slovesnosti na tribuni, deloma pa pred oltarjem: stiski opat pater Avguštin Kastelec, rajhenburiki opat p. Placid Epalle, novomeški prošt Kari Cerin, konjiški arhi-dijakon Franc Tovornik, celjski opat Peter Juruk, ptujski prošt dr. Ivan Žagar, dalje so bili navzočni generalni asistent Jezusove družbe p. Anton Prešeren iz Rima, prior križevniškega reda p. Učali, provincial frančiškanskega reda zagrebške province p. dr. Teotil Harapin in provincial ljubljanski« province p. dr. Gvido Runt. Dalje so bili na tribuni še don Anton Jenko, konzultor iz Belgrada. tajnik nadškofa dr. Rauerja dr. Stcpinac, ravnatelj ljubljanskih škofijskih pisarn Jagodic in drugi odlični gostje. Nadškofu jubilantu v najbližji asistenci sta biln kanonika stolni župnik g. dr. Klinar in dr Opeka. Drugi stolni kapitelj je bil zbran pred oltarjem, med temi tudi mariborska kanonika Franc Časi in dr. Franc Cukala. Senjsko škofijo je zastopal kanonik B-jjan i/. Bribira.
Med arugimi pomembnimi udeleženci omenimo, d.i so se proslave udeležili tudi zastopniki
Slovenrev skoraj iz vseh krajev, k er prebivam
dionu pa so bili postavljeni ojačcvalni zvočniki, tako da je mogla vsa množica čuti prekrasne besede.
Toda ljudskega navdušenja še ni bilo konec, temveč sc je stopnjevalo, ko je nadškof dr. Jeglič v spremstvu drugih škofov, cerkvenih dostojanstvenikov in duhovščine šel med najbolj gostim špaliriem, kar si jih jc mogoče misliti, po sredi Stadiona, sc ljudstvo ni moglo več vzdržati in v sredi, da bi šc enkrat od bliže videlo svojega sivolasega ljubljenca in da bi ga čim bolj od blizu pozdravilo. Po vsem Stadionu je zopet vzvalovalo morje belih rutic in le s težavo se je ljudstvo vzdržalo, da ni takoj po koncu govora mariborskega škola izbruhnilo v eno samo frenetično vzklikanje. Toda ko je nadškol dr. Jeglič že stopal po sredi Stadiona, sc ljudstvo ni moglo več vzdržat in v trenutku so se oglasili viharji klicev: »Živel dr. Jeglič! Bog živi biseromašnika! Bog živi našega apostola! Bog živi našega očeta! Naj živi!« Bil jc resničen izliv ljudske ljubezni, ki ga niso mogla zadržati še tako stroga navodil« prirediteljev slovesnosti. Le s težavo so številni reditelji — sami krepki fantje — vzdržali toliko redu, da so mogli škofje skozi gnečo. Močne verige fantovskih rok so zadržale ljudski naval, sicer bi škofje šc dolgo nc mogli do izhoda.
Križarji in sestre klance ob oltarju.
.Slovenci, na domačih, lastnih ali tujih tleh. Zastopani so bili Slovenci iz Primorja, koroški Slovenci pod vodstvom župnika P o 1 i a n c a , najbolj oddaljene, a na svobodnih slovenskih tleh bivajoče Slovence, namreč Slovence iz Slovenske Krajine je zastopal verski in narodni preporodilelj K I e k 1 , Slovence iz Belgrada prof. U 1 a g a , ki je prijel obenem s tamkajšnjim župnikom dr. P e t 1 i č e m , slovenske izseljence v zapadni Evropi pa je zastopal duhovnik O b e r ž a n. Katoliško akcijo je zastopal poleg drugih odbornikov predsednik dr. Miha Krek, ki je tudi sprejemal na tribuni častne goste. Uredništvo »Slovenca« je bilo polnoštevilno zastopano z vsemi svojimi uredniki, z glavnim urednikom dr. A h č i n o m in urednikom-scniorjein 1 erseglavom načelu. Zastopani so bili na proslavi tudi drugi večji dnevniki v državi, zlasti iž Belgrada in Ljubljane. Nekateri poročevalci sq prišli nalašč za to proslavo v Ljubljano. Zastopan jc bil tudi Centralni presbiro.
Prihod biseromašnika
Okoli tri četrt nn 10 je v to živahno valovanje množice planil svetal glas in odjeknil od srca do srca: »Nadškof Jeglič prihaja!« .Nastopila je slovesna tišina in vsa tisočglava množica jo uprla oči tja, odkoder jo prihajal sprevod in sredi njegu biseromašnik sam. Pevski zbori so pozdravili njegov prihod ,s pesmijo, ki ie veličastno odjeknila pod nebo in še bolj podkrepila slavnostno razpoloženje: »Biscroma.š-nik, bod' pozdravljen!« V sprevodu je najprej korakala duhovščina s križem na čelu. /a njimi provinciali, predstojniki verskih kongregucij, zlmr kanonikov, proštov, opatov in arhidiako-nov z initrami in nato najvišji cerkveni dostojanstveniki, 12 škofov z nadškofom Jegličom v svečanem ornatu. Vsa vdanost iu ljubezen zbrane množico do sivolasega jubilanta jc v tem slovesnem trenutjen dobila svoj izraz v cvetju, s katerim so ga olisipali cul vseli strani. Počasi in dostojanstveno so jc pomikal sprevod proti oltarju. In ko je hiserotnašnik stopil pred oltar obrnjen proti množici, je na-
Pri vhodu se je nadškof z dragimi škofi ponovno ozrl proti Stadionu. Obraz se mu je ponovno raznežil, ko je videl ves Stadion kakor eno samo cvetlično gredo, povsod robec pri robcu, mahajoči mu v pozdrav, od vseh strani pa so doneli pozdravni klici. Nadškof jc dvignil roko in ponovno blagoslovil navdušeno in tako globoko sinovsko mu udano slovensko ljudstvo.
Pred Stadionom pa je že čakala na nadškofa Jegliča množica najmanj 10.000 ljudi. Red so delali reditelji, številni policijski stražniki, nekateri tudi na konjih, toda kazalo je, da škofje sploh nc bodo mogli iz tega viharja ljubezni in udanosti. S težavo je napravila policija prostor, da so mogli privoziti avtomobili, ki so jih dali na razpolago povečini ljubljanski zasebniki, in da so mogli cerkveni dostojanstveniki počasi vanje. Množica je tudi pred Stadionom viharno vzklikala nadškofu dr. Jegliču, kot cn sam mogočen odmev pa mu je odgovarjalo neprestano vzklikanje šc vedno ogromne množice na Stadionu. Vso pot skoraj do pošte je množica tvorila en sam velikanski in ogromni špalir škofom, neprestano vzklikajoč dr. Jegliču.
Bil jc krasen dan! Poln doživetij in poln lepih dogodkov, dan, kakršnega po veličastju do sedaj slovenski narod še ni doživel. Še leta in lct^ se bo slovenski narod s ponosom spominjal, na kako veličasten način jc proslavil 1900 letnico OdreSe-nja in izkazal svojo ljubezen največjemu sedanjemu slovenskemu oznanjevalcu Kristusove ljubezni med nami — nadškofu dr. A. B, Jegliču.
in se«
stol
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeist-lkon. Roden-stock, Votgtlander, IFc/fa, Certo t t. d. i. t. d. ima vedno v zalofii
FOT O TRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
o LJubljani, Miklošičeva cesta 5
sv. maše »o začele nositi drobne deževne kaplje, ki pa niso bogvekaj vplivale na jiotok proslave, ftele potem, ko so deževne kaplje postajale čedalje gtwtejše, so zbegalo del zbrane množice, ki je pri stranskih izhodih |>obegnil na prosto in iskal zavetja pod strehami bližnjih hiš in šotorih, v katerih so ločili razne pijače in prodajali odpustke. Vsa druga deset tisočglava množica pa je vztrajala na svojih mestih in sredi plohe s pevskimi zbori prepevala |>obožne cerkvene pesmi.
Ko je bila biserna maša končana, je veličastno /./-»donela i»od nebo katoliška hinina: >Povsod Bo-<»a , ki so jo pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja /.'igrale združene župnijske godbe in jo spremljali pevski zbori s svojimi ubranimi glasovi. Tej ka-j ti liški himni je sledila državna himna »Božo pravde«.
čestitke školov Rozmana in dr. Bauerja
Po dopoldanskih slavnostih je bilo v škofijskem dvorcu kosilo, ki so so ga udeležili v*i cerkveni dostojanstveniki in člani pripravljalnega odbora.
Prvi je pozdravil zbrane goste kot domačin škof dr. Rožinan, ki je izrazil svoje posebno veselje, da se 11111 jc ponudila prilika in čast pozdraviti svojega prednika, škofa dr. Jegliča se je narod vedno oklepal s tako ljubeznijo, kakor jo je danes pokazal. Govornik jo pozdravil tudi druge jugoslovansko škofe, ki so prihiteli, kljub temu da je bil vsak zaposlen, v Ljubljano, da pozdravijo biseromašnika dr. Jegliča. Posebno toplo so je visoki govornik zahvalil pripravljalnemu odboru, ki je z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo izvršil težko organizacijo krasno uspele proslave.
Drugi je govoril zagrebški nadškof dr. Anion Bauer, ki je izvajal med drugim:
»Danes se je jugoslovanski episkopat na svoje oči prepričal, kako je nadškof dr. Jeglič znal vzgojiti narod v res pravi verski /n vest i in dn mil je narod za to veliko tlelo hvaležen ter da ga smatra zn svojega duhovnega vzornika, kar je pokazala tudi današnja proslava ob tako sijajni udeležbi.
Nadškof dr. Jeglič pn more biti tudi nam, jngoslovnnskemu episkopritu, vzor nadpaMirjn v svojem delu zn narod in cerkev.«
Pomembne besede nadškofa Jegliča
Zadnji je govoril biseromašnik nadškof dr. A. B. Jeglič, očitno do solz ganjen:
»Danes sem posebno iskreno molil k Bogu prelepo hvalnico: Benedicat nnimn mea Doni in mu.«
Prvič zato. ker mi je Bog dodelil milost, dn som postal duhovnik in dn sem mogel tako dolgo delali v duhovskem poklicu, ki je najlepši in najbolj vzvišen poklic na svetu.
Drugič sem zato klicni »Benedicat nnimn mea Dominam«, ker mi je Bog dal doživeti dan demnntne sv. innšo, ko se je krog oltarja, kjer sem to mašo daroval, /brala lako Ogromna množica slovenskega naroda. Prosim Boga, dn bi, kakor vse dosedaj. posebno pn še današnji dan pomagal v našem narodu utrditi versko zavest in navdušenje /n duhovno in nadnaravno življenje. Prepričan sem, da bodo te ogromne množice ljudstva, ki ga tako globoko ljubim, ponesle to misel po vsej Sloveniji.
Tretjič sem klical »Benedicat anima mea Dominam«, ker sem mogel svojo demantno sv. mašo slaviti tako rekoč sredi vsega jugoslovanskega episkopata. Ja/, sem, kakor veste, pretrgal vse vidne stike z Vami in kakor veste, niti ne pišem več pisem, nisem pa pretrgal duhovnih vezi z Vami. Mnogo in neprestano molim za ves jugoslovanski episkopat — vsaj dvakrat na dan se posebej spomnim jugoslovanskih škofov — da bi bili kos težkim nalogam, ki jih imajo v delu in organizaciji verskega in duhovnega življenja v Jugoslaviji. Nihče mi pa ne more zameriti, če se v svojih molitvah posebno spominjam ljubljanskega škofa, ker veni iz svojih izkušenj, kako težko breme nosi.
Če boste videli, dn imate pri 6vojcin delu uspehe, bo morda pri tetn kak del zaslug tudi tistih molitev, ki prihajajo iz Gornjega grada.
Posebno pa se moram danes zahvaliti Mariji, ker sem v.se življenje čutil, da sem po Mariji to, kar sem. Vsako loto sem romal ,ia Brezje in na Trsat, kjer sem priporočal sebe in svojo škofijo Marijinemu varstvu. Prepričan sem. da Marija slovenskega naroda ne bo zapustila.
Rad Vas imam, dragi škofje in dosti te/k< so Vaše naloge. Naj samo prosim, da bi Marija, posrednica vseli milosti, podpirala in varovala Vaše delo!«
Globoko so vplivale le občutene besede biseromašnika na vse udeležence.
Popoldansko prireditev preprečit vihar
Malo pred eno popoldne, ko so se m nož. i ep po mestu že razšle, je naenkrat izbruhnil vihar, '/de lo se je. da je Rog zato toliko časa zadrževal ne vihto, da je bila glavna svečanost dovršena. Popoldne pa je nastopil popoln vremenski preobrat. Vlila se je ploha, ki je onemogočila koncert na Stadionu. Vendar pa je na Stadionu vztrajalo še in nogo ljudi, ki so se zatekli pač k stojnicam i>od streho.
Namoslo koncerta na Stadionu pa je bila ob 4 popoldne krasna cerkvena slovesnost v stolnici s petjem in litanijami, enake slovesnosti pa so bile i>o vseh ljubljanskih cerkvah.
Krasota narodnih noš dvignila svečanost proslave
Ljubljana je že večkrat dosedaj doživela sem in tja kakšno revijo narodnih noš. Te revije so bile vedno prirejene tako, da so bile možne pri tem vse mogoče napake in sem in tja tudi skrunitev naših (olklorističnih tradicij, naših narodnih samo-bitnih podedovanih šeg. Z nedeljsko versko mani-lestacijo v Ljubljani pa je bila združena še druga, nad vse učinkovita manifestacija, namreč manifestacija slovenskih ljudi, ki se zavedajo sebe, svoje navezanosti na zemljo, na družino in na svoje poreklo. Glavni zunanji znak tega nepretrganega izročila iz roda do roda pa je slovenska narodna noša. V zadnjem času smo Slovenci rešili po-rabljenja svoje narodne noše, čeprav le nekatere, predvsem krakovski in gorenjski tip — marsikaj naših narodnih umetniških zakladov, izraženih \ narodni noši, pa še vedno spi v arhivaričnem gradivu, v Korytkovih albumih in čaka oiivljcnja.
Narodne noše so v nedeljo doživele popolno uveljavljenje in to v dvojnem oziru. Še nikdar dosedaj ni doživela Ljubljana tako ogromnega pregleda narodnih noš, niti na vseh dosedanjih proslavah, ne na raznih kongresih, pa tudi ne na lanskem kongresu narodnih noš, ki je bil tudi v Ljubljani in ki je imel značaj vseslov anskega kongresa. Lanski kongres, ki je bil dotedaj ena največjih revij narodnih noš in ki so se ga udeležile tudi češke, hrvatske in poljske narodne noše, je mogel našteti po najbolj ugodni cenitvi do 800 narodnih noš vseh zastopanih narodnosti.
Nedeljska proslava pa je, kakor v vsakem oziru, postavila tudi lanski kongres daleč v senco in prekosila vse dosedanje prireditve po številu in po kakovosti narodnih noš. Po zmerni cenitvi moremo ugotoviti, da se je nedeljske proslave Odrešenja in biserne maše udeležilo nad 2000 narodnih noš in to samo slovenskih. Saj je vsak fant aH mož, vsaka žena ali dekle v Sloveniji, ki ima narodno nošo, zadnje dni le želela, da se udeleži proslave v Ljubljani. Mnogim to ni bilo dano, nad 2000 pa se jih je le zbralo, kljub velikim stroškom, ki jo narodna noša zahteva, če hoče biti njen nosilec ali nosilka res v redu in se postaviti. Cenitev v včeraišnjem »Ponedeljskem Slovencu« je bila nekoliko prenizka, ker je upoštevala le prijavljene narodne noše, ne pa vseh tistih, ki so prišle na proslavo, pa niso bile prijavljene kot narodne noše, temveč lc med drugimi udeleženci. Pogled na množico, ki je šla v nedeljo kot reka proti Stadionu, pogled na ves ogromni prostor Stadiona, poskusno in pozneje bolj natančno štetje narodnih noš pa je preseglo število 2000.
In še v enem je ta velika, dosedaj najvedja sbirka narodnih noš presegla vse dosedanje. Čeprav je bilo narodnih noš ogromno in dosedaj te nikdar niti oddaleč doseženo, — »o bile vse narodne noše pristne ali veai po pristnih originalih točno kopirane, torej tudi pristne. Za vsakega lol-
klorista _ proučevalca narodnih noš — bi bilo tu
veliko in hvaležno polje proučevati vse naštete odtenke in finese narodne duše in umetnosti, izražene v lepoti narodnih noš. Narodna noša ni oikaka uniforma, nikak enoten kroj, vsako dekle, rsak lant si more po svojem okusu izbirati barve, a posamezne okraske k noši, klub temu pa ostane
narodni slog ohranjen in nedotaknjen. Slovenska narodna noša m nikak »dirndl« z Zgornjega Štajerskega, tudi ni nikaka umetna »dečva« _ ki je
sicer, kakor vsaka protinaravna izmišljotina — že propadla, temveč je slavnostna obleka našega ljudstva. Narodna noša bolj pristoja preprostemu kmetskemu fantu in i ictskemu dekletu, kakor pa telesu mestnega človeka.
Po neštetih grehih, ki smo jih leta in leta opazovali pri uporabi slovenske narodne noše, smo v nedeljo vendar videli našo nepopačeno in pristno narodno nošo v vsej njeni krasoti in pestrosti. Bogastvo barv, bogastvo okusa, vse je bilo tako lepo izraženo na zadnjem kmetskem dekletu, na zadnjem fantu. S kakšno imenitno intuicijo in občutjem so se ta dekleta in fantje oblekli v narodne nošel Medtem ko je slovenska ženska narodna noša precej znana, ie bila do sedaj slovenska moška noša precej zanemarjena in napol pozabljena. Naši bratje Hrvati in Srbi menda še sploh živijo v prepričanju, da je slovenska moška narodna noša za las podobna nemški alpski noši zelenih klobukov in zelenih suknjičev na rožene gumbe. Sem naj bi prišli vsi južni slikarji, karikaturisti in nepoučeni, nepozvani folkloristi, da bi se prepričali, Kako lepa je slovenska narodna moška noša, ki se bistveno loči od nemške alpske, kakor od vseh drugih.
Kes je, da veljata za slovensko žensko pokrivalo samo še avba in peča, in da so druga pokrivala že pozabljena, oziroma vsaj niso več v rabi. Pa že za pečo — v ljubljanskem narečju pete-linčka. — je grozila nevarnost, da sc bo povsem umaknila avbi. Seveda peča mora biti preprosta in težko jo je likati ter pripenjati na glavo Toda sedanja nedeljska proslava je pokazala slovensko pečo na ženski glavi v vsej krasoti. Peče po številu skoraj niso zaostajale za avbami. Navada je bila do sedaj, da so peče nosile pn večini starejše ženske — vsaj pri slavnostih je bilo tako. V nedeljo pa se je peča uveljavila tudi pri mlajših dekletih.
F.na najbolj ohranjenih narodnih noš jc belo-krajnska. Z radostjo smo opazili to lepo narodno nošo tudi na Stadionu, kjer se ie odlično uveljavila. Nek poseben čar ima ta noša. Iz nje diha prastaro občutje nepokvarjenega in srčno dobrega bclokrainskega ljudstva. Videli smo pa poleg gorenjskega, krakovskega in bclokrainskega tipa tudi narodne noše od drugod iz drugih slovenskih krajev. Pestre in posebno razkošne, tipično juž-njaške so bile ludi nekatere noše iz vipavske doline in iz tržaške okolice Iz razumljivih razlogov »o bile te noše bolj redko posejane
F.no pa je treba šc posebej ugotoviti: narodna noša ni več pravica samo žensk, katerim je dodan za okrasek kak posamezen moški, oblečen v plan-šarsko nošo — na.ši kmetski fantje, ki so priili na vozovih in konjih in peš, so pokazali, da je narodna noša pri nas šc vedno živa in da jo moški svet začenja spoštovati in ceniti kot dragoceno narodno dediščino.
Narodne noše so v veliki meri dvignile na nedeljski proslavi sijaj in podčrtale slovenski značaj te velike manifestacije našega naroda.
Sobotni koncert v Unionu
0 sobotnem, krasno uspelem koncertu Pevske zveze v Unionu, kjer je pod vodstvom prof. Bajuka nastopilo 350 pevcev in pevk, jc obširno poročal že »Poncdcljski Slovenec«. Udeležili so se ga vsi v Ljubljani bivajoči cerkveni dostojan-»tveniki in drugi odličniki. Množica je priredila biseromainiku nadškofu dr. Jegliču veličastne ova-cije.
Slavnostni govornih dr. Krek o biseromašnik
Med koncertom je imel izbran jedrnat govor na biseromašnika predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek. Spominjal se je vseh odlič-nin lastnosti jubilantovih, ki so toliko pripomogle, da je naš vladika in nndpastir postal tudi naš oče, od veeh Slovencev najbolj ljubljeni, pa naše zemlje najvrednejši sin. Poudaril je, da nas je zbral danes ob Križu trpljenja kakor nas je po svoji stari navadi zbiral let nazaj ie tolikokrat. Ob Križu ga gledamo, se čudimo, spoštljivo občudujemo, ko uči zvestobo, uči trd-
nost, uči pridnost, uči pravičnost, vnema vero in upanje, vžiga ljubezen in zopet kaže na Križ. Nič ni imel, pa je mož milijonske načrte ustvarjal — kažoč na Boga. Bil je katoliški vladika male slovenske družine v ne.mškem cesarstvu, l>a je odločil, da lio njegova gimnazija čisto slovenska. Ni bilo knjige ne učitelja ne dovoljenja in nikjer dobre volje — a naš oče je pokaral na Križ, molil in ukazal svojim vernim moliti. Sprejemal je udarec za udarcem, poraz za porazom, pa molil in delal — in zmagal. Dr. Jegličeva božja tvornica je slovenska ko-vavnica. Slišimo njegovo trdo besedo; kadar udarja s pestjo na prižnico, se zdrznemo, a se prav zato tembolj zavemo, da opozarja na po- j sebno veliiko nevarnost. Ra/.milimo se v lju- . bežni, ki iz govora vre topla, zdrava in dobra i kot gorenjski zrak. Pa nas vse prevzame, vse j razgiblje, vse dvigne, vse navduši, znova spod- ! budi ko padamo, znova razplamti ko pešamo. : Dr. Jegličev ogenj je nekaj posebnega, tn sila ima nekaj nerazumljivo st va ril nega, blagoslovljenega. Zato se ob njem utrjujemo.
Pogled na oltar med govorom ljubljanskega Škota dr. Kožmana.
Pri Tobiat
Zbral nas je oče ob svoji biserni maši tudi
zato, da nas vidi, ker nns ima rad. zastopnike vse svoje družine. Zbral nns je, da nas spet blagoslovi vse zbrane! Take nas je on hotel imeti. Vse v katoliški skupnosti združene, smotrno povezane, proti vsemu utrjene, v vzajemni
Pogled na množice ljudstva od oltarja proti glavnemu vbodu Stadiona * trenutku, ko so prihajali eerkr. knezi i jubilantom oadekoloa Ar. JeiliAem
pomoči, eooijalni dolžnosti fzvcžbnne. v knritn iivni dejavnosti bogate. Zato je žrtvoval svojo bogato tvornost, zato je poslal naš največji škof in apostol. On, ki je usmerjal svojo dobo s svojo močno osebnostjo in življenjsko delavnostjo, zn nas daruje biserno sv. mašo, dn nam znova pove, d« je le v živi uvozi z nltnrjcm vir našega zxlravjn in napredka. On misli in dela in moli neprestano zn vse nns; zn tiste, ki so nbogi l>olj knKor za druge. Za tiste, ki so v Italiji, Avstriji. Wc.stfaliji, Belgiji, Nemčiji, Nizozemski, Ameriki in Avstraliji, z večjo skrbjo kakor za tiste, ki so doma.
Njemu, ki nam je še pred kratkim pisal: >Dragi Slovenci! Rad bi Vam poningal. Zlata in (»rebra nimam, linam pa še srce, polno ljubezni do Vas, srce, ki z Vami čuti, trpi. vzdihuje., srce duhovnega |vistirjn, ki želi <lnii vsem ovči-cam dobre hrane, želi zdrave ohraniti v zdravju, ranjene zaceliti, žalostne potolažiti, izgubljene poiskati, vrw osrečiti in razveseliti« Njemu, ki ne ve, kako bi se vsega najpojKilneje zn nns žrtvoval, moremo čestitati njegovi verniki le tako, da vsi brez izjeme, vsi ki srno združeni v katoliški akciji, ki srno člani katoliških organizacij, njegovi učenci in gojenci, njegovi verniki kot c^in volja in eno srce <>b ljubi jamo:
Vaš nnuk, presvetli, sprejemamo /m življenjski program poedinen. naših družin, stanov in vsega ljudstva. Oh t'MKI letnici Odrešenja združujemo s hvnlno pesmijo zn milost Odrešenja prošnjo molitev in trden sklep, dn bi to obljubo dosledno in vztrajno držali in Vam s tem delali na starost veselje. Prevzvišoni! Vnši smo! O dn bj bili najpopolneje Vnši mi in vsi Slovenci!«
Po govoru dr. Kreka je vsa dvorana ponovno priredil., sivolasemu biseromašniku t<i-
Ple ovacije, ki /opot dolgo niso hotele ponehati rav tako je bil jubilant živahno pozdravljen in navdušenih vz.klikov ni hotel« biti konca, ko je po končanem koncertu jubilnnt odhajal iz dvorane. Vsa dvorana je kakor i/ enega grla dvigala Tvoj glas veselja, ljubezni, spoštovanja navdušenja. Tudi zunaj nn cesti pred »I' n i onom«, kn je vrstopal vlndiko <1 r. Jeglič v Moj avtomobil, so nav7.očni še dolgo vzklikali dr Jegliču ter vsem jugoslovanskim Škofom.
Za vrerte poletne dneve — !až-;e čev-lje!
Damsko opanke že od Din 60 — daljo, sandalete ie od Din 118 — dalje in moško sandale že od Din 68' - dalje.
J A DR A.IV (D*>tela Bogdan)
Sv. Pel*« wU it. 20 (.hotel »Tratnik«) Ljubljana
Dve značilni pastirski pismi katoliških škofov
Boga brez
- brez kruha! ljubezni
10
U
Španski primas poziva narod, da pospravi razvaline španske revolucije s Kalolišho cihcijO
Rim, 31. Jul. U. »Osservatore Romano* objavlja pastirsko pismo novega nadškofa v Toledu in Španskega priniasa don lsidro Cioma y Thomasa, v katerem se izraža k trenutnim težavam, skozi katere brede nova Španija. Pastirski list nosi naslov »Resnost trenutka« in obširno obravnava vse različne težave, verske in etične, politične in socialne, za katere bo morala Španija najti v najkrajšem času primerne rešitve. Ecce motus magnus fartus est in mark — in na morju je nastal velik nemir — tako začenja to značilno pastirsko pismo, ki končava z živim upanjem ,da bo tudi prišel čas, seveda če bomo storili vsi svojo dolžnost kot kristjani — ko bo zopet ^facta tranquillitas magna« — ko se bo vrnil zopet popoln mir med človeštvo.
,,Revolucija te hotela narodu izrezali vero"
»Revolucija ni samo oticielno izgnala Roga iz Apanije.c tako pravi španski primas, »ampak je potoin cerkvenega ropa in razlastitve cerkvenega imetja razbila ludi stoletno stavbo, na katero »e jo oslanjalo krščanstvo v Španiji, španska republika je uvedla monopol v pogledu šolstva in vzgoje mladine in v>ako javno bogoslužje je onemogo-
čila. Narod je prestal težavno operacijo na živem telesu. Novi gospodarji so mu z nožem izrezali oziroma so hoteli izrezali vero iz njegovega narodnega telesa.<
„Ne motile verskega življenja"
»Velikanska napaka je, posluževati se posvetne oblasti za motenje verskega življenja, ker laka zloraba politične oblasti mora imeti ne samo na političnem polju ampak tudi drugod težke posledice. Da, celo v gospodarstvu samem mora tako početje roditi posledice. Poglejte Rusijo, ki je danes dežela brci Boga in tudi dežela brez kruha. Brez kruha zato, ker Bogu ni hotela dati božjega kruha, zato ker je odstranitev vere v Boga pomno-žila razredna nesoglasja in razvnela še bolj razredni boj, ki onemogočuje vsak socialni in gospodarski napredek. Brez Boga zavlada samovolja in mrzla brezobzirnost. Brez Boga ni ljubezni do bližnjega, ni medsebojnega zaupanja, ni medsebojnega soglasja med raznimi socialnimi stanovi. In vendar so vse to potrebne predpostavke za vsak plo-donosen napredek v gospodarstvu in v izoblikovanju pravilne krščanske človeške skupnosti.«
Cerkev m država: „Vaše merilo naj
■B—i"—— Hltflffl F"———
bo ljubezen do Cerkve"
Pastirski list nato opozarja španske katoličane aa stališče, ki ga mora odslej katoliška cerkev zavzeti napram domovini in novim oblastnikom. »Vaše merilo naj bo ljubezen, ki jo imate do katolike cerkve. Sedanje težave smo deloma sami povzročili. ker smo v verskem življenju opešali in nismo bili pripravljeni, ko so prišle preizkušnje. Kdor pa pravi ljubezen do cerkve, mora s tem na-jlasiti tudi trdno pripravljenost, da se ho v vsem klonil tudi cerkveni avtoriteti.«
Pastirsko pismo obravnava nadalje krščanska načela o odnosih med Cerkvijo in državo, med ■•erkveno in posvetno oblastjo, zavrže moderno za-olodo, ki hoče, da naj bosta obe oblasti druga od
druge ločeni in dokazuje, kako morata baš nasprotno obe oblasti sodelovati, ako naj iz njihovega. sodelovanja izvira ljudski blagor. Španski primas v vznesenih besedah poziva svoje verniki1, naj ljubijo iz dna srca svojo domovino, naj spoštu-jejo zakonite oblasti in naj se nauče delati razliko med oblastjo kot tako in med osebami, ki jo trenutno izvršujejo. »Pasivni odpor proti zakonom i> veroizpovedih in cerkvenih rodovih ni noben greh in tudi nobena kršitev zakona niti razžalitev oblasti. Kajti mi moramo slabo voljo (namene) in slabe zakone, ki iz te slabe v olje (namenov) izvirajo, kratkomalo odkloniti.«
Katoliška akci a - mobilizacija
»Naša naloga je,« nadaljuje primas, »da z vsemi sredstvi, zakonitimi sredstvi seveda, ki nam stojijo na razpolago, poboljšamo zakonodavce in izboljšamo zakone. Posliižtijmo se kol kristjani svojih političnih in državljanskih pravic in izpol-nujmo državljanske in politične dolžnosti, K temu
nas poziva naša sveta vera in naša vest sama.«
Na koncu pride španski primas do Katoliške akcijo in zaključuje svoje pastirsko pismo s plam-ločiin pozivom, naj se špansko ljudstvo z ljubeznijo in z vsemi energijami svojih duš zgrne okrog tega pokreta, ki ima nalogo ustvariti polne kristjane, polne in popolno na vseh poljih, ler jih kot take pripraviti, da bodo v javnem življenju znali braniti interese vere, kjerkoli in kadarkoli bo prišla potreba. Dolžnost slehernega kristjana je, da pristopi h katoliški akciji, da sodeluje pri pokristja-njenju modernega človeštva in pri rešitvi velikih modernih problemov, ki jih jc navalila povsod povojna doba. Katoliška akcija je mobilizacija naših vrst na najširši podlagi. Katoliška akcija je naša križarska vojna v našem brezbožnem stoletju, da se vzpostavijo povsod pravice Križa na vseh poljih zasebnega in javnega življenja. Vsi medsebojni spori med katoličani naj torej prestanejo v luči to največje skupno nalogo Cerkve. (Jre za obnovo Španije in v redovih Katoliške akcije za obnovo i človeštva v krščanstvu.«
Ruski Zgled: Pfimos Ukrajine poziva vernike, da dajo kruha Ukrajincem, ki so jim vzeli Boga
Od generalnega tajnika Evropskega kongresa za narodne manjšine g. dr. Ewa!da Ammende, ki se vrača od daljšega potovanja po Rusiji in med narodnimi manjšinami ob obronkih Rusije, smo sprejeli podrobno poročilo o lakoti, ki je izbruhnila v sovjetski Rusiji in ki grozi, da postane še bolj katastrofalna kot je bila strašna lakota 1920-Ž1. leta. Dr. Ammendejevo poročilo bomo priobčili v naslednjih številkah »Slovenca«. Danes prinašamo kot nekak uvod v to pretresljivo zgodovino trpljenja ruskega naroda, vsebino poslanice, ki jo je s šestimi grško-katoliškimi škofi sestavil ukrajinski metropolit in lvovski nadškof Sceptycki ter jo naslovil na ves krščanski svet, proseč ga naj pride na pomoč lačnim Rusom.
Lwow, 31. jul. U. Semkaj prihajajo vedno hujša poročila o grozni lakoti, ki je začela kosili svoje žrtve v sosedni bogati sovjetski Ukraiini. V Lwow je pribežalo že precejšnje število beguncev, ki vzbujajo splošno usmiljenje, pa tudi oblasti, kakor zasebniki so sprejeli mnogo pisem iz notranjosti Rusije, ki kljub zapornim odredbam pridejo preko meje in iz katerih se da razbrati, da se Rusija približuje strašni katastrofi.
Metropolit grško-katoliške lvovske nadškofije Sceptycki. znan kot nevstrašljiv prvoboritelj za pravice svojih rojakov je na podlagi teh vesli zahteval detajlna poročila o grozeči lakoti ter jc nato sklical vseh šest grško-katoliških škofov na
škofijsko konferenco, na kateri je bila sestavljena obširna spomenica, naslovljena na Ukrajince na Poljskem in na ves krščanski svet, naj pride na pomoč gladujočim kristjanom v Rusiji.
Grško-katoliški škofje v začetku poslanica opisujejo pretečo nevarnost in navajajo posamezne slučaje na podlagi popolnoma zanesljivih virov ali očividcev. Nato se obračajo školje na ukrajinske kmete in delavce naj ne pozabijo svojih trpečih sobratov v Rusiji in naj poziv svojih škofov razmnožijo in porazdelijo po vsem svetu, ker samo pomoč vsega sveta bo preprečila morečo lakoto, ki je zahtevala že prve smrtne žrtve. Ruski državni kapitalizem, tako nadaljujejo škofje, je zgrajen na brezboštvu in na krivičnosti. On je tisti sovražnik bogate Ukrajine, ki je spravil ukrajinski narod na rob spolnega propadanja. Škoije predlagajo nato, naj se vršijo molitve za trpeče v Rusiji in na) se takoj sestanejo odbori po vseh državah, ki_ bodo skrbeti za nujno odpomoč gladujočim v Rusiji.
Sceptyckijeva spomenica spominja po svoji plemenitosti na ono pred 12 leti, ki je spravila po ktraci ves svet in povzročila, da se je napotila takoj pomožna ekspedicija pod vodstvom škofa d'Herbignyja in Šveda Nansena, ki sta rešila stoti-sočem življenje.
Metropolit 5ceptycki pa se je tudi v tem pastirskem pismu znova vzravnal in predstavil svetu, kot pravi oče in voditelj ukrajinskega naroda, ko v bridkih besedah zavrača sovjetsko narodno tiranijo na Ukrajino in pogumno izraža svoje želje glede boljše ureditve ukrajinskega vprašanja
Strašna eksplozija v Brnu
15 mrtvih - 50 težko ranjenih
Medtem ko ttmira'o lakote stotisoči . . .
Herriot: Zveza z Rusijo - garancija miru a^o. Zveza z Rusijo - vir bogaslua
Pariz, 31. julija, ž. Bivši predsednik francosko republike Herriot bo v kratkem odpotoval v nekatere balkanske države in v Rusijo. Pri tej priliki pišo njegov list »Ere Nouvelle«: »Za vse one, ki so kakor mi mnenja, da sodelovanje Francijo z Rusijo na eni strani in z malimi državami srednjo in vzhodne Evrope, kakor ludi z balkanskimi državami na drugi strani, predstavlja garancijo solidnega miru, pomeni Herriotova pot k'»rak k ucvrščenjii sodelovanja teh držav ia k nadaljevanju francoske politike miru. Herriot bo • svojim potovanjem omogočil tesne zveze med Francijo, Rusijo in malimi narodi.
Pariz, 31. julija, ž. Iz Moskve javljajo, da je Rusija na noto španske vlade poslala španskemu cunanjeniu ministru l)e Los Rios odgovor, v katerem informira špansko vlado, da tudi sovjetska vlada prizna de faclo in de jure sedanjo vlado republike Španije kot edino legalno suvereno oblast v Španiji. V tej noti izjavlja sovjetska vla-ila ,da jo pripravljena vpostaviti takoj v Španiji poslaništvo ter pričeti razgovore za trgovinsko pogodbo.
Moskovska »Izveetja« pišejo k temu: »Javno mnenje bo prijazno sprejelo vpostavitev diplomatskih zvez med sovjetsko linijo in Španijo. Španija jo važen faktor mednarodne politike in trdno stališče te države v borbi proti pustolovščina min za učvrščenje modnarodnaga miru jo velike važnosti. Normalni odnošaji mod Moskvo in Madridom ne bodo ugajali onim, ki se radi skrivajo za mednarodnimi sporazumi, deležne bodo na odobravanja vseli onih. ki iskreno žole učvr-jčenje svetovnega miru. Odnošaji s Španijo odpi-
Pariz, 31. jul. (a). Stephane Marnier prinaša v današnjem »Paris-Soir« rezultat svojih opažanj v Royatu, kjer se je mudil Trockij in kjer se zdaj zdravita ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov in sovjetski komisar V Ankari Suric. Litvinov tn Suric sta nekdanja prijatelja Trockega in nekdanja bojna tovariša. Trockij ima le še eno željo: da bi se smel vrniti v Sovjetsko Rusijo, in tam sredi med prijatelji umreti. Na otoku Prinkipu v Turčiji, kamor ga jc Stalin izgnal in kjer jc nezdravo podnebje, je živel ves čas svojega izgnanstva po-d nadzorstvom sovjetskega poslaništva v Ankari. Sovjetski poslanik v Ankari je pa ravno Suric, ki sc zdaj mudi v Royatu. Tudi on, nadaljuje člankar, jc potreben, kakor sem videl, zdravniške oskrbe. Naključje, boste rekli? Ali je pa poslanika pred nekaj meseci vznemirilo zdravstveno stanje Trockega in mu jc šlo neznosno izgnanstvo bivšega sovjetskega veljaka do srca? Ali pa jc hotel v Royatu govoriti s svojim šefom in izprositi od njega vsaj avdijenco zanj? Recimo, da si ne nakopljemo na glavo kakšnega uradnega deman-tija, samo to, da je interveniral neki prijatelj. Že v ponedeljek se je Trockij pripeljal istočasno kakor Suric, samo v drugem vozu v Charade, slikovito vasico v okolici Royala. Prosil je, svojega bivšega bojnega tovariša Litvinova za razgovor, da mu pojasni svoje razmere. Že to, da ie dobil dovoljenje, da sme prili v Francijo pomeni zanj olajšanje njegove usode. Obenem je pa hotel porabiti priložnost in poskušati doseči sestanek z možem, o katerem pravijo, da ima pri Stalinu nekaj vpliva.
Do sestanka pa ni prišlo.
Ne, je dejal Litvinov, nemogoče! Nimam nikakega razloga, da bi j!a »prejel. Noben sovjetski
rajo tudi novo perspektive t ekonomskih odnn-a-jih Rusije napram Evropi in posebej seveda napram Španiji. Španija bo mogla nabaviti vse ono produkte, ki jih sovjetska Rusija v veliki meri izvaža, kakor 11. pr. petrolej, sovjetska Rusija pa bo lahko kupila v Španiji industrijske polsuro-vine, ki jih potrebuje pri stalnem naraščanju svoje industrije.«
Rusija in Poljska
Varšava, 31. julija, ž. Zadnje čase pišejo tuk. listi mnogo o zboljšanju poljsko-sovjetskih odnošajev. Kot nova manifestacija zboljšanja odnošajev med Rusijo in Poljsko se smatra obisk visokega uradnika sovjetskega prosvetnega komisari-jata Fiirstenberga, ki je poljski državi prinesel interesanten dar, namreč dokumente, ki se nanašajo na Pilsudskega. Sprememba v medsebojnih odnošajih se bo tudi pokazala na zunaj in sicer s tem. da se bodo dosedanja poslaništva spremenila v veleposlaništva. Po varšavskih vesteh bo prvi sovjetski poslanik v Varšavi Kari Radek.
»Ilustrovani Kurier Codzienny« javlja iz Berlina, da so bili veliki sovjetski manevri na poljski meji odpovedani. Mesto tega bodo samo male vojaške vaje. Ta vest, kakor tudi druge slične, k! dokazujejo normalizacijo odnošajev med Poljsko in Rusijo, so izzvali v Berlinu veliko vznemirjenje.
V zvezi z umetnostnim sodelovanjem med Ru-med Rusijo in Poljsko bodo nastopili te jeseni poljski dramatski umetniki v večjih mestih Rusije. Igrali bodo drame ruskih avtorjev, ki so jih zadnje čase naštudirali na Poljskem .
zastopnik, naj ima kakršenkoli naslov, ne odgovarja nikomur, ne da bi se poprej posvetoval s svojimi vrstniki. Za Trockega ura milosti še ni napočila.
Nekaj ur po odgovoru Litvinova je poslanik Suric najel sobo v majhnem pensionu v Royatu, nato je pa hgcl. Bolni Trockij je pustil tam nekaj svojih prijateljev, sam je pa odšel v Auvergne na posestvo nekega svojega prijatelja. Ker je bolan na srcu, mora po zdravnikovem navodilu nekaj časa popolnoma počivati. Zdaj čaka, da se šum, ki je nastal ob njegovem prihodu v Francijo, nekoliko poleže.
Bolgarija in Rusija
Sofija, 31. julija, (a) »Poslednja Pošta* poroča, da je bolgarski poslanik v Ankari Anionov IX) nalogu bolgarske vlade stopil v neuradne stike s sovjetskim trgovinskim predstavnikom v Carigradu. Med Bolgarsko iu Sovjetsko Rusijo naj bi so namreč vzpostavile nove trgovinske zveze. Bolgarska vlada predlaga, naj se ustanovi sovjetsko trgovinsko predstavništvo s sedežem v Varni brez predhodne vzpostavitve diplomatskih odnošajev. To stanje naj bi trajalo ono leto. Po tem roku pa bi bolgarska vlada izpremenila svoje dosedanje stališče glede vz.jiostavitve diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
Sovjetski zastopnik v Ankari pa je mnenja, naj Bolgarska najprej prizna Sovjetsko Rusijo in dovoli, da pride njen zastopnik v Sofijo. List pristavlja, da se la pogajanja nadaljujejo.
Zagrebška vremenska napoved: Napo! oblačna izuremenluvo. Tomporatura zmerna.
Praga. 31. julija. AA. CTK poroča: Včeraj jc v Brnu strahovita eksplozija uničila 4-nadstropno poslopje tamkajšnjega hotela »Europa«. Poslopje je stalo v centru mesta. Dozdaj so izpod ruševin potegnili trupli neke ženske in nekega otroka, zolo verjetno je pa. da bo še več žrtev. Eksplozija je bila tako silna, da so popokala stekla v izložbah na vseh sosednjih poslopjih. Po prvih podatkih uvedene preiskave se zdi. da je moral eksplodirati ekrazit.
0 katastrofi v Brnu smo dobili še tele podrobnosti;
Eksplozija je poslopje skoraj doslovno razklala na dvojo. Med drugimi so ruševine pokopale pod seboj tiidi tri pasante, ki jih doslej šc niso izkopali. Vzrok eksplozije do toga trenutka še ni točno znan. Dognano jc samo to, da jc eksplozija nastala v sobi, ki jo je včeraj najel neki uradnik iz Moravske Ostrave s svojo žono in majhnim otrokom. Ugotovljeno jc dalje, da se jo ta uradnik prijavil pod krivim imeuom. Doslej ga še niso
Newyork, 31. jul. U. »Glas naroda« poroča iz Washingtona, da je ugibanje, kdo bo novi ameriški poslanik v Jugoslaviji po odhodu poslanika Princa, ki je zaprosil za vpokojitev, zelo veliko. Med kandidati, ki pridejo v poštev, se imenuje med prvimi in sicer z največjimi izgledi ime gospe Ju-lje Woddruff Wheelock. To bi bila druga ženska zastopnica Zedinjenih držav severne Amerike akreditirana v inozemstvu. Prva je bila postavljena gospa Ruth Bryan Ovven, ki je opolnomočeni minister Zedinjenih držav v Kodanju na Danskem.
Gospa Wheelock je vdova po bogatem trgovcu z zemljišči in je precej premožna, kar igra pri ameriških diplomatih veliko vlogo. Ona je edina članica Izvrševalnega odbora Ameriške legije in je v tej lastnosti žc obiskala Jugoslavijo in nekatere druge države. V Ncwyorku je zelo znana
Ka] vse je Mala Zveza
sklenila na sestanku v Pragi
Pariz, 31. julija, tg »Erho de Paris< odkriva, da so je na zadnjem zasedanju Male zveze v Pragi v nasprotju 1 dragimi dogovori sklenilo, da Mala zveza v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji ne bo mobilizirala. Ta odločitev izvira iz skupne voljo vseh teh držav, da zberejo vsa svoja prizadevanja proti restavraciji Habsburžanov in združitvi Avstrije z Madjarsko. Taktični razlog je bil: fini manj se ho Mala zveza obvezovala proti priključitvi, tem bolj sc ji bo protivila Italija.
MacDona'd utrujen
London, 31. julija, ž. »Sunday Graphic« javlja, da je ministrski predsednik MacDonald po svetovni gospodarski konferenci zelo utrujen ter da je sklenil, da na prihodnjih volitvah ne sodeluje več. List Javlja tudi, da bo MacDonald imenovan za angleškega paira ler da mu bo poverjeno angleško poslaništvo v NVashingtonu.
Dunajska vremenska napoved: V ponedeljek popoldne in torek bo prehajala skozi Avstrijo zapadli:! vremenska fronta. V torek bo v severnih Alpah hladno deževno vreme z obilnirtii padavinami, v prostih legah zeln močni viharni znpadni vetrovi, v južnih Alpah vremenski prevrat.
našli. Žona jc pri eksploziji našla smrt in je njen« truplo nesporno identificirano. Na srečo je bil hotel ob času nesreče skoraj prazen.
Ranjenih ljudi je 40, mod njimi 7 nevarno; skoraj vsi so pasanti. Pri reševalnih delih je bilo do zdaj ranjenih 11 gasiloov. V okolici porušene hiše so našli dole človeških trupel.
Točno število smrtnih žrtev še ni znano, ve se lc to, da mod njimi ni bilo nobenega inozemca. Dosedanja preiskava je dalje dognala, da eksplozije na noben način ni mogel povzročiti svetilni plin.
0 vzroku eksplozije se širita dve verziji: ali da je eksplodiral plin, ali pa ekrazit. Tako se govori, da se je nastanil v hotelu neki uradnik Bauor iz Moravsko Ostrave, ki je imel s seboj kovčeg z ekrazitom. Govori se, da je nameraval s svojo soprogo in enomesečnim otrokom izvršiti samo-iimor. Obseg in vzrok katastrofe bo mogoče ugotoviti šele poleni, ko bodo pospravili podrtine.
v političnih krogih, kjer si je znala pridobiti mnogo vplivnih prijateljev.
Ko so jo časnikarji izpraševali, če bi rada šla kot poslanica v Jugoslavijo, se je gospa Whee-lock takole izrazila: »Če me bo predsednik Roosevelt imenoval, grem od srca rada v Jugoslavijo. Tam je silno veliko možnosti za razvoj trgovine, ki naj bi se kanalizirala proti Zedinjcnim državam. Na drugi strani pa jugoslovanski trg lahko absorbira mnogo našega blaga, če ga bomo znali postaviti na trg s konkurenčnimi cenami. Jaz poznam veliko ljudi v Jugoslaviji, ter se tam počutim kot da bi bila doma. Če bom imenovana, pojdem seveda sama, ker nimam ne otrok ne drugih družinskih članov, da bi jih vzela seboj. Toda kot rečeno, odločitev je pri predsedniku«.
25. esperantski kongres
Kiiln, 31. jul. (a) Tu se je začel 25. svetovni esperantski kongres. Navzočih je skoraj tisoč delegatov, ki zastopajo 32 držav. Predsednik nemške esperantske zveze je v svojem govoru našteval ko j risti mednarodnega jezika, in naglasih da tak jezik nikoli ne more škodovati materinščini. Govorili so tudi še drugi delegati, zlasti angleški, belgijski, španski, italijanski, kitajski, danski in ho-landski.
Ai stro-madjarska poga!an'a
Budimpešta, 31. julija, ž. Avstrijski trgovinski minister Stockinger je včeraj prispel v Budimpešto. Že snoči je imel daljšo konferenco z madjarskim trgovinskim ministrom. Najprej sta konferirala sama čez dve uri, potem pa se je nadaljevala konferenca v prisotnosti članov obeh delegacij za trgovinska pogajanja. Danes se je konferenca nadaljevala. Opoldne je bil Stocking sprejet v avdijenco pri madjarskem ministrskem predsedniku Gombiisu. Madjarski trgovinski minister Fablam odpotuje pojutrišnjem v Rim, kjer bo nadaljeval pogajanja, ki jih je začel Gcimbos.
250.000 romariev v Trieria
Trior, 31. julija, (a) Pretekli teden jo bilo v Triom vo? ko 250.000 romarjev, !.i so sc poklonili »v. Tuniki Jezusa Kristusa.
Trockij se vrne v sovjetsko Rusijo?
Ali se je sestal z Litvinovim
Ženska - ameriški poslanik
V JUgOSSaviji ? ^I^mTmeXTda
KULTURNI OBZORNIK
Pozdravni koncert nadškofu de. Jegliču v Unionu
Vvelike slavnosti zadnjih dni, ki so se vršile v praznovanju obletnic Kristusove smrti in duhovniškega posvečenja nadškofa dr. A. H. Jegliča, je liil povezan tudi pozdravni koncert nadškofu, ki so je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani holeln Union. Koncert je imel res predvsem slavnostno sliko. Nastopilo je v mešanem zboru kakih 400 pevcev v peslri sliki narodnih noš, ki so pod vodstvom prof. Marka Bajuka odpeli mešan spored pesmi. Pevci so se k temu skupnen n praznovanju sešli iz vse slovenske dežele, kjer so na osnovi lepo razpredene organizacije Pevske zveze pod svojimi krajinskimi pevovodji naštudirali ves pester spored, a ga v zdravem smislu skupne zlitosti prav 'notno izvedli na omenjenem koncertu.
Da sc ob lakih prilikah izbira pesmi naslanja na momente, ki sprožijo nastanek koncerta, je razumljivo. Pa je vendar imela la izbira enoten obraz, v kolikor so bile na sporedu Ic skladbe slovenskih skladateljev predzadnjega in zadnjega časa. Me-■ani zbor je izvedel te-le pesmi: Premrl: Slovanska pesem, Svetek: 1'onte dei sospiri, Puš: Bisero-mašniku nadškofu .legličit, Flajšman: Triglav, deležnik: Jutro in Tome: Pozdrav nadškofu. Poleg tega je nastopil še moški zbor pevovodij, ki) je --apel Medvedovo Popotnikovo pesem. Koersterjev Samo in Večerni ave ter Promrlovo Cirilovo oporoko. Ženski zbor sam pa jc podal Premrlove Rože 4a Marijo in Mavovo Oj zato. Tako je imelo lice koncerta prav mikavno slikovitost.
Vrednost izvedbe je dokazala veliko resnost, ki je lastna lako našim podeželskim pevovodjem, kot njihovim pevcem. Treba je vedeti, da raste vse to lepo in pravo zanimanje teh ljudi za glasbeno umetnost iz požrtvovalne ljubezni, katera se ne straši dnevne utrujenosti od težkega domačega dola, da se more v večerih in morda pozno v noč oklepati in poglabljati v intimne lepote glasbe. Zato je z ozirom na lo izvedba vzbudila prav prijetno ugodje. Zvočnost je bila polna in sorazmerna, interpretacija smiselna in dinamika ne brez fines; pri vsem pa je zajemala izredna podrejenost vseh pevovodji, ki je s svojo energijo in zdravim razumevanjem kljub vsej innogoličnosti posameznih skupin in izredni masivnosti ansambla dosegel vendar tolikšno enotnost, prožnost in vrednost. Treba jo reči. da je bil tudi zbor pevovodij na lepi višini, zlit in sočen; v njem je kot solist nastopil g. Hartman Lojze in s svojim lirskim tenorjem dosegelpriznanja vreden uspeh.
Cerkveni koncert, ki bi se imel vršiti popoldne na stadionu in to v izredni kvantitetni dimenziji pevcev, je radi slabega vremena na žalost odpadel. Na žalost, pravim, kajti nedvomno bi na eni strani nudil mnogo mikavnih užitkov i po svojem zanimivem sporedu, i po svojevrstni izvedbi, na drugi strani, pa tako res boli, da je bil ves ogromni in požrtvovalni trud pevcev, ki ga je po-vžilo skrbno pripravljanje in studiranje, brezuspešen. Pa saj nobeno resno delo ni brezplodno in če se proti naši volji končni učinek sprevrže v drugo smer, kaj zato! Življenje uči, da je glavno: delo in trud!	V. U.
Madžarska mladina v domači luči
VNouvelle revue de llongrie . ki v francoščini izhaja v Budimpešti, je posvetila svojo julijsko številko mladini. Ob priliki mednarodnega zleta skavtov je umiv. prof. Teleki (bivši ministrski predsednik) zapisal uvodne besede, kjer razvije takc-le misli: Na vsej črti je potrebna čim večja stro-Tost v izboru; nikar nivelirati talentov, pač pa naučiti mladino soditi. — L. Otlik sodi, da je problemi mladinsko krize v tem, da družba pušča mladino ob strani, ji ne da prilike za udejstvo-vanie. Komunistične nevarnosti so na Madžarskem ni treba bati, ker se država ne nahaja v agoniji. — Urednik peštanslkega Glasnika Andrej F rej označuje kot glavni izvor vseh misli mladine _ nacionalizem. Beda in nemožnost zaposlitve režejo strašne črte na licu mladine. Socialni sistemi so stvar temperamenta — to se kaže tu! Pristaši kolektivističnih ideologij ho na Madžarskem v manjšini. Mladi ljudje so naklonjeni sodelovanju /. državami Male zveze. Levičarske organizacijo naglo razpadajo; vzrok je deloma v politiki močne roke, ki no smatra državo za 'rdnjavo, katere vrata se odpro vsakemu, ki na-cal i na nje. Obstoja noka prepovedana organizacija ljudi v starosti med 25 in 35 letom, ki
poleg socialnih zahtev širokih mas želi tudi vpeljavo slovaškega jezika v šole. Je tudi neka ka-toliška legilimistična organizacija, ki ima v načrtu, da z disciplino katolicizma in kraljestva izvede neko socialno spremembo, ne da bi zašli na stranpola. Protestantje imajo svojo lastno mouar-hiftično grupo itd. Avtor misli, da bi kak notranji ali zunanji pretres mogel dovesti do radikalno prec krenit ve na desno ali tudi na levo v vseh teh pokretih. Gre zopet za naslonitev na sosednje države Male zveze ...
Poučna je slalistika, ki pravi, tla zapusti vsako leto 3200 študentov univerze; 1600 jih ostane nezaposlenih. /a ozdravitev nezdravih razmer predlaga: omejitev diplom po intelektualni izberi in ekonoinsko-socialne reforme, ki bi dovedle do večje zaposlitve. Dokler se z reformami ne doseže vpliv na privatna podvzetja v tem pravcu, je dolžnost države, da skrbi za to. Sicer bi država izgubila svoj socialni značaj in bi okorela v svoji prazni juridični formuli. Narodno udruženje viso-košolcev je v svojem manifestu zahtevalo, naj se onemogoči večstranska zaposlitev istih oseb v državnih in privatnih podjetjih. — Jurij Mašire-vič (!) želi, da bi premagana Madžarska dokazala superiomosl svoje civilizacije v Evropi ter zagovarja revizijo meja.
Številni ostali referati podajajo tudi sliko dijaške mladine v ostalih evropskih državah (razen Jugoslavije).
Okorelost socialnih nazorov, k« ikor se kažejo v lej publikaciji, je očividna: zakaj madjiirski pro-lelarco ne bo nič na boljšem, če se državne meje razširijo — rešitev bi morali iskali v odrešitvi bremen nasproti magnatskim veleposestvom. Madžarska mladina pa kaže pravilno pojmovanje Ko šutove idejo o donavskem bloku. V svojem času je značila ta ideja emancizacijo od Habsburžanov. Morda bo v tem rešitev njenega poslanstva . da bo v tem rešitev njenega poslanstva.
Ne revizija meja, marveč revizija računov, ekonomskih bilanc in idej — lo bi naj bila pel madžarske mladine. A7 tej zvezi naj bo opozorjeno. da je mladi pisatelj Dezider Szabo v svojem romanu Na pomoč!■■ že pokazal smer — prijateljstvo in sodelovanje s sosednjimi slovanskimi narodi. ki so do zadnjega časa toliko pretrpeli pod madžarsko oblastjo, danes pa so navidezna ovira razmahu svoje nekdanje mačehe -- dežele svetega Štefana.	Belt.
Knjiga Mešlrovicevih del
Ob priliki 50 letnice rojstva velikega mojslra-kiparja Ivana Meštroviča. čigar glas je prešel malone vso celine sveta, bo izdala Nova Evropa v Zagrebu momimentalno knjigo s sto reprodukcijami posnetkov Mešlrovicevih del, katere bo umetnik sam odbral in napisal knjigi uvod. Knjiga bo trdo vezana, v folio-formatu, z razkošnim papirjem. To bo prva avtentična izdaja Meštrovičevih del, katera bodo zastopana od začetka do najnovejše dobe. — Ker bo knjiga z deli mojstra sodobnega svetovnega kiparstva — ki je pognal z jugosl. tal -— okras sleherne knjižnice, posebno knjižnice intelektualcev, javljamo, da se bo dobila v subskribciji za 120 Din, za posebne ljubitelje Meštrovičevo umetnosti pa bo »Nova Evropa izdala posebno izdajo, mimerirano in lastnoročno podpisano od umetnika, ki pa bo stala v suskribciji 210 Din. Subskribcija traja do konca seplembra. Naroča se nn: Uredništvo Nove Evrope - Zagreb. Preobraženska O/IT.
Harahl Saevcrud. Cinquanta Variazioni pic-cole za orkester op. S. Založba Norsk Musikfoiiag, Oslo 1933. Zanimiva ritmična skladba, ki jo tvori trokatna tema. Tema je tipičen primer norveškega življenja, ki ga je pred polpreteklo dobo predslav-v glasbi znani norveški skladatelj E. Grieg. Vari-jacije po številu 50 so duhovito zgrajene. Sicer se nekatere varijacije znatno oddaljujejo norveški glasbeni karakteristiki, nekatere so pa prav dober predstavnik sodobne norveške glasbene zvočnosti. Skladatelju sc pozna posebno v orkestralni partitu-ri, da ga jr znatno zajel val sodobnega glasbenega kolektivizma. Nekatere varijacije so prav dragocene lučke, ki svetijo globoko v hladno zemljo fjordov. Čeravno kaže orkestralna partitura tu in lam znan obraz, je vendar v celoti verna podoba tistega. ki jo je ustvaril. Saj kaže, da se tega zelo ogiblje in skuša doseči tudi v orkestralni partiluri lasten obraz. Sodeč po vsem tem. smatram Saeve-ruda za prav globokega skladatelja in zrelega glasbenika, ki z glasbo nc špekulira. Želel hi njega poznati še kaj natančneje.	I\opore.
Za mir in varnost
Dvignil sem svoje oči v gore, odkoder pride moja pomoč. govori psalmist. Lep ]c pogled z visokih gora, zvečer, na zvezdnato nebo; še lepši jc z njih pogled čez dan, naokrog, p;; gričih in holmih, ki so ovenčani z belimi cerkvami. Zakaj so naši pradedje tako radi postavljali svoia svetišča na vzvišenih krajih? Nekaicri misliio, dn zato, da hi bili bliže neba in Boga. Vendar, če sc postaviš tudi na najvišji vrh, jc nebo še vseeno neizmerno oddaljeno od tebe. Pa' tudi če se nahajaš v najglobljem prepadu, jc Bog blizu tebe. Kdor lo ve, si nc ho domišljal, da mu Boga more kakšen kraj sam po sebi buli približati. Da sc kdo morda kje bliže čuti Bogu, rii lo toliko odvisno od kraja, marveč od razpoloženja človekovega na kakšnem kraju. Samoprcvara jc, če kdo misli, d.i ga bo gora vrnila Bogu, kdor jc gluh za božjo vest in slep za versko dolžnost in nem za bogoslužje.
Drugi pravijo, da so naši predniki zidali cerkve na strmih gričih in grebenih, da bi bili na višjem solncu in boljšem zraku. Predrago hi si bili poiskali sclncc in zrak, ko bi za la dvojni dar žrtvovali toliko potov in trudov, loliko žrtev in naporov. Kaj jc kmetu za sonce in zrak, ko si mora vsepovsod v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh?
Zakaj vendar so si slavili svoje cerkvc na samolnih višavah? To vse so storili za mir in varnost svoje duše in svojega življenja. Holcli so ubežati svetnemu hrumu in šumu. Čutili so potrebo, da sc kdaj in kje duhovno zbero in urede svoje razmerje z Bogom, da si nekoliko utešc svoje hrepenenje po Bogu. Hoteli so imeti kraj miru in zbranosti in pobožnosti. Verjeli so v prerokovo besedo; Bog vas bo vodi! v samoto in bo tam govoril z vami. . Hoteli so za nekaj časa ubežati svojim skrbem in soparnim delom. Razumeli so sve-čenikovo besedo: ->Sursum corda! Kvišku srca!«; razumeli so jo v polni meri in moči svojega vernega srca.
Naši predniki so veliko slorili za svoj mir in so tudi res imeli veliko miru. Naš čas m rod tako malo storita za svoj mir. Šc to, kar bi jim naravno moglo služiti v mir, obračajo v svoj nemir, ko svoje moči zapravljajo s ponočevanjem in svoje dneve s polcganjem in spanjem. Po cestah in ulicah jim vsak čas drvi avto, preko streh jim kade ozračje tovarniški dimniki, s poldanskim kakor jutranjim in večernim zvonenjem se bori in tekmuje zoperni glas tovarniške sirene. Namesto v zasebnih družinskih kočah stanujejo v kosarnah, namesto po zelenih livadah m njih deca podi po zakotnih dvoriščih. Veliko c. i in obrazov sc srečava vsak dan, pa drug drugega nc poznajo in nočejo poznati. Ka-
ko bi moglo vse to služiti človeku v njegov mir"*
Kaj so naši očetje žrtvovali za varnost svojega časnega in večnega življenja? Na gorah so sc uta-borili, v cerkvah so se utrdili in ubranili svojih napadalcev in nasprotnikov. Božja hiša., jim je nudila brambo iu varstvo in rešitev Tedaj so na stale naše junaške pesmi, tedaj so sc spočelc naj-pobožnejše Marijine popevke, tedai so sc rodile naše narodne legende. Brez teh cerkva po gričih in grebenih bi že usahnila slovenska kri in kultura. Naši najstarejši muzeji so naši gorski božji domovi; naše najstarejše narodne galerije so naše gorske cerkve; naše najznamenitejše trdnjave so naše v zid in kamen postavljene hiše božje. To ;<• bilo vse zgrajeno za varnost slovenskega rodu in slovenskega življenja.
Kaj pa stori sodobni čas in rod za varnost svojega življenja? Več jc ključev in zapahov, več ie vlomov in vlomilcev! Več jc varstvenih naprav in stražnikov, več jc napadov in ropov! Pri belem dnevu ni več varna tvoja z.aklenjena denarnica Pri solnčni luči sc gode strašni dogodki, ki so sc včasih vršili le redkokdaj v temni noči. Varnost tvojega imet ja in življenja in dobrega imena |e vsak dan manjša. Ko bi se človek naše dobe kai hotel naučiti! Ali je preveč domišljav in prevzeten Kdo bo moj učitelj, kdo bo moj voditelj?!
Mi vsi imamo izvrstno učiteljico in voditeljico, samo ko bi jo hotel i poslušati. Ta modra učiteljica in vodnica je: Zgodovina in izkušnja. Kar ie rod pred nami storil za svoj mir in za varnost svojega življenja, lo ;e vzgledno in vzpodbudno tudi za nas. Kar so bile cerkve očetom, lo morajo bili tudi sinovom. Kar jc bila služba božja materam to mora bili tudi hčeram. Ako naš mladi in nas najmlajši rod nc bo bolj cenil oltarja in obhajilne mize. tudi domača miza in hiša ne bo več imela, kar bi dala svojim članom!
Še neko tolažilno in rešilno reč najdemo v naših gorskih cerkvah. Veliko teh cerkva jc posvečenih Mariji, nobene pa ni, kjer bi Marija nc imela svojega posebnega oltarja, če ne posebne kapele S pogledom na Marijo bi naše cerkve mogli imenovali »Sedež Modrosti«.. In česa danes bolj po Irchujemo ko modrosti? Vse kar se danes v listih in knjigah piše in čita, le priča, kako vsi dobro-mislcči iščejo modrosti, ki bi jih iz stisk in težav privedla na jasno pot: v zlalo svobodo. Vesel naj bo, kdor je kakorkoli našel tiho in varno stezo do svoje nebeške Malcrc Marije. Blagor jim, ki ohranijo moja pota!« govori knjiga Modrosti. To 'im bo v mir in varstvo zdajnega in prihodnjega življenja.
Nova lokalna tarifa
Dr. HeSm odhaja
Monakovo, 31. julija. AA. Znani bavarski po-'itik in šef kooperativne, organizacijo krščanskih kmetov ,jo podal ostavko. Kmetijski minister Darre je naložil tajniku Luberju, da to 'kooperativno organizacijo likvidira.
Proti vojni
London, 31. julija, ž. V llydc-parku je bilo danes veliko protestno zborovanje proti vojni in fašizmu. Zborovanja sc je udeležilo preko 35.000 'judi. Policija je ukrenila potrebne korake in jc oila v strogi pripravljenosti, vendar ni imela po-.oda za intervencijo. V Manchcstru so angleški nacionalisti imeli shod, vendar pa so delavci navalili na tribuno in pretepli fašistične govornike
Francoski socialisli
Pariz, 31. julija, ž. Vodja desnega krila francoskih socialistov Marquet je imel na zborovanju svoje, stranke v Bordeauxu govor, v katerem je noudarjal potrebo avtoritativnega narodnega socializma. V sedanjem času mora socializem postati jloment dela in avtoritete. Zapuščajoč internacio-islne ideale socializma bo novo gibanje vršilo .vojo nalogo na nacionalnem temelju. Narodni socializem bo pridobil mase, če jim bo pokazal svojo sposobnost za vladanje.
Francoska vojna mornarica •
Pariz, 31. julija. Ig. Predsednik republike Letnim je imel v Cherbourgu pri mornariških slav-uostih govor, da tvori sedanja moč francoskega brodovja s številnimi podmornicami, hitrimi kri-larkami. jatami torpedovk in rušilk in s težkimi 'adjami. iinpozantno moč spričo razvoja gotovih tujih mornaric.
„Dolllussovi" strelci
Dunaj, 31. julija, ž. Po informacijah Sonn- u. Montcgszeitung< sc pripravlja za kanclerja Doll-tissa veliko odlikovanje. Na predlog vojnega mi-vistra Vaugoina in po sklepu ministrskega sveta 'jo predsednik republike Miklas dal polku tirolskih strelcev Dolllussovo ime. Ta polk se bo odslej imenoval 7-Dollfussovi strclci«.
mora
pred ZN
Pariz. 31. julija, ž. >Echo de Pariš , kakor tudi ; Journal prinašata članek o narodno - socialistični propagandi v Avstriji s pomočjo nemških letal. Oba lista prideta do zaključka, da se ta zadeva mora rešili na temelju čl. II pakta Društva narodov pred Svetom Društva narodov. Vsekakor mora ta zadeva priti na dnevni red Sveta že na prihodnjem sestanku 3. avgusta, ko se bo razpravljalo o sporu med Bolivijo in Paragvajem. Nemčija «e jo silno razburila, ko jc pred nekaj tednov prišlo nad Berlin neznano iclalo, a sedaj je isto napravila proti Avstriji Nemčija sama. Ves kulturni svet s,loj i na stališču, da ne more bili niti govora o tem, da bi smela Nemčija z nasiljem izvesti Anschluss. Vsak tak poskus bi pomenii vojno.
Socialistični strokovni kongres
Bruselj, 31. jul. (A.) Danes se je tu začel šesti mednarodni sindikalni kongres, ki mu predseduje angleški delegat Citrine. Predsednik mednarodnega urada za delo Butler je imel daljši govor, v katerem jo pozdravil navzoče delegate in se poklonil spominu Alberta Thomasa. V svojem nadaljnem govoru je nato naglasi! resnost sedanjega časa za demokracijo, češ da doživljamo križanje ideje demokracijo in svobode. Če hočemo demokracijo in svobodo ohraniti, je nadaljeval govornik, moramo ohraniti enoten nastop.
Ce hočete imeti mir v Indiji
Ahmedabad. 31. jul. Preden začne novo kampanjo civilno neposlušnosti je Gandhl poslal angleškemu narodu spomenico, kjer med drugim pravi:
Če hočete, da bo v Indiji mir, ga ne boste dosegli ako boste vladali z zasilnimi ukrepi, temveč če boste zaupali kongresu. Prijatelj sem angleškega naroda, čeprav nic imajo nekateri izmed vas za svojega sovražnika. Toda trdno verujem, da bo prišel dan, ko bodo tudi oni izprevidell, dn i" moja zahteva upravičena.
Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 590 ton premogu na dan 6. septembra in za dobavo 307 kubičnih metrov drv na dan 7. septembra 193S.
Ali se nam potrebno izreči ,>vo.jc mnenje K novi železniški lokalni tarifi, ki je stopila v veljavo 1. .julija letos.
Mi vemo. da je. tarifska politika eden zelo važnih činiteljev pri pospeševanju izmenjave in obtoku gospodarskih proizvodov v eni državi. Tarifna politiku more zelo uspešno vplivati proti tuji konkurenci, more usmerjati in -poživljati domač trg iu izvoz, intervenirati, kadar nazaduje ali iclo zastane industrija itd.
Ktilturnejše države ulagajo v tarifsko politiko vso svoje sposobnosti, prožnosti, lire/, birokratskih irdot in ohlikovuosti in izkušnje: lastne in tudi tuje. To so pravi, predvsem proučujejo kulturne države /, največjo skrbjo do-niače gospodarske potrebe in socialno stanje svojega naroda, proučujejo k tega stališča tudi z enako skrbjo možnosti plasiranja domačih izdelkov na tujih trgih, za kar je /opet nujno potrebno poznavanje trgov v inozemstvu nič manj kot doma. Železnica pa pri leni nastopa kot eden najvažnejših naprav za pobijanje tuje konkurence, za zaščito domačega gospodarstva ili to / edino pravilnega stališča, <(a ima žclcznica Je od visoko prospevnjočega narodnega gospodarstva svoje najlepše dohodke. Nobena kulturna država še ni šla zn tem. da l>i za vsako ceno skušala sanirati eno ali drugo državno gospodarsko podjetje, ako vidi, dn te sanacije /. novimi bremeni narodno gospodarstvo no bi preneslo, ako gre za up ropa st tega gospodarstva, marveč odvije do skrajnosti vijake in si pomaga /. zunanjimi posojili ali / uravnovešen jem dohodkov z izdatki (redukcija izdatkov).
Za dobro vodstvo tarifsko politike je zlasti tudi važno razumevanje za odgajanjo domačega gospodarstva s tarifskimi instrumenti, ki so zelo, zelo prožni in uspešni. Vse finančno vprašanje železnic jo vprašanje blagostanju narodnega gospodarstva v državi. Železnica sc tedaj no more smatrati kot posebna pridobitna enota, neodvisna od ostalih gospodarskih enot, za katero bi veljali posebni gospodarski zakoni.
V današnjih dneh jc zelo pogost pojav, da sc državna gospodarska politika zgosti in pri tem použiva vse ostale življenjske interese po-edinili gospodarskih enot. To vodi zelo pogosto do umrtvičenja celc. vrsto gospodarskih enot, ki sc v tesnih sponah nc morejo gibati in zastane, jo — zamirajo počasi, pn gotovo. S tem pn izgublja deblo sokove in peša. Iznajdljivost zamre, podjetnosti ni, naprednost opeša. Vprašanje procvitn in izživljanja je tedaj življenjsko vprašanje celine, državnega in privatnega gospodarstva.
Enostransko reševanje vprašanja ozdravljanja posameznih državnih gospodarskih enot /, navijanjem vi jakov: povišan je cen. tarifov itd., ima svoje določeni- meje. čisto točno vemo. do katere meje sc lahko investirajo glavnice n. pr. v poljedelstvu, dn bo ono šc plodonosno in kc-daj sc tc investicije prekuhali jo v izgubo. In to velja v pnlni meri tudi — v prenesenem pomenu sicer — za trgovska podjetja, pri katerih igrajo glavno vlogo: konkurenca, ponudba in povpraševanje in kupna moč naroda.
Ozdravljenje financ naših železnic, katere so podvržene istim gospodarskim zakonom kot vsako drugo privatno gospodarsko podjetje, jc mogoče doseči v sedanjih časih, ko najširše plasti naroda ne prihajajo več lolikn v pošle\ marveč Ic vedno tuujše plasti, editio /. znižanjem izdatkov kot institucija pa, ki ima pospeševati, v skladu z napori vludiue gospodarske politiki , izmenjavo in obtok dobra, pa z /.nižanjem In-lifskih stavkov. To je edino mogoča tarifska politika, ki bi odgovarjala zakonom ekonomij'' v sedanji krizi.
Nova lokalna tarifa pn prinaša zelo občutljivo povišanje, ln lo jc ena najtežjih psiholoških napak nove toiiie. Samo dva argumenta govorita zn to povišanje in >c ta dva sta obso-lutno zgrešena: -dohodki železnic padajo, zato povišamo tarifske slnvke; naša tarifa jc bila in i'' še ena najcenejših tarif v Evropi«. Nič ni lažjega, nego zavreči to trditev, ki naj bi upra-v ičevato povišan ie.
Ves odgovor na la dva argumenta je podan v prejšnjem odstavku. Z podražitvijo sc prihaja \ času dobre konjunkture in visokega življenjskega standarda in blagostanja naroda. Podrn žitev tarifov \ času depresij pn jc nevaren, zelo nevaren eksperiment in samo eksperiment, pri nas namreč. Drugod se zida na izkušnjah. Gospodarsko življenje ni matematična naloga: s svinčnikom v roki se dajo povišati dohodki in uravnovesiti dohodki in izdatki. Ali. samo s svinčnikom'. Mi poznamo resnično sliko, ki nima niknkih stikov z računi brc/, vpošlevanja gospodarskih zakonov. Padanji prometa ima naravno svoje posledice v padanju dohodkov, lo padanje pa je resnično /e!o značilno, /clo zanimivo jc pogledati .statistiko dohodkov državnih železnic.
1032-"" 1032-33 april ni a.j junij ii>li.i avgust september oktober november december janua r februn r marec
prod. prod. 1% 107 19" joo J Hi
JU 18"
140
181
Inki fakt. 13(1 I TJ 131 14* 170
174
187 17" 133 IJ^ 110 130
milj.
U
4J
3 J 37
30
34
JI 4J
21
t J
JI J ?
Ift
JI I" IS
JI 13
V letu CJ3J-33 je bilo predvidenih po proračunu J.34J milijonov dohodkov iz transportne službe. Resničnih dohodkov iz tega naslova je bilo le I.S7f> milijonov dinarjev, to je /.a 466 milijonov dinarjev manj ali za JO", man j. nego v budžefu predvidenih.
Proti prornč. letu 1951-32 sn sc zmanjšati dohodki zn J9S milijonov dinarjev ali za 14"h
' (Dalje sled!.)
Na Bledu
Bled. 31. julija. Pred par dnevi je prišel na Blcil Nj. Vel. kralj Aleksander na oddih. Dane« je dospel na Bled predsednik vlado g. dr. Milan Srskič, ki stanuje v gramlhotelu Toplice, dalje zunanji minister g. Boža Jevlič in predsednik JNS I'/Amovič, bivši večkratni ministrski predsednik, minister brez portfeljn dr. Albert Kranier in znani narodni poslanec bivši minister Nikola Nikič. — Predsednik vlade je bil danes na dvoru.
Po umoru Predavca
Zadrcb, 31. julija, ž. Preiskava proti morilcu Prcdavca je skoraj končana. Zaslišane so bile mnoge priče, katere je zahteval morilec Koščec, kakor tudi vse druge, ki so mogle osvetlili umor Preiskati morajo še nekatere manjše okolnoflti, kar bo končano v dveh ali treh dneh. nakar bo ves materijal izročen državnemu ložilstvu. Ker je bil umor izvršen iz zasede in to z namero, bo glavna razprava pred velikim senatom okrožnega sodišč-«
Bclgrajvhe vesti
llelgrad, 81. julija. I. Za gozdarskega s\:-'uika v .">. pol. skup. jo imenovan pri gozdarskem i»l->eku dravske banovine ing. Novak Viktor, do daj -.vehi i k (i. pol. rkup. V 5. pol. skup. j«- napredoval pri gozdarskem ravnateljstvu v \ Mikov , ih ing. Ki.rošec Milan. Za gozdarskega tehničnega pri slava v 7. poL skup. .ie imenovan pri ljubljanskem gozdarskem ravnateljstvu ing. Munih Krm-Za gozdarskega višjega pristava v 7. pol- skup. j«? napredoval šef gozdarsko upravo v Dol. Leudav ing. Jurliar Kranc. Za pomožnega prometnika js imenovan Ivan Tesar. V 9. pol. skup. jo napredo val administrativni uradnik pri ravnateljstvu drž. železnic. Erjavec Eranc. V io. pol. skup jc imenovan Pirnat Milan Za pomožnega nadzorniku progo jo postavljen Ažiuun Kudolt. V 10. polni, skup. jo imenovan •/..; pomožnega uradnika Mn-gajna Anion, do sedaj uradniški pripravnik.
Bnlgriul, 3!. jul. !. Pred vojnim sodiščem j" bil obsojen danes dopoldne podporočnik Vojislav Stankovič na 10 let ječe radi umora svoje zaročenke.
Mogočen vtis manifestacije ponekod boli...
Nedeljska manifestacija katoliškega slovenskega naroda, pri kateri je sodelovalo vse ljudstvo in pri kateri sta z enako vnemo tekmovala dežela in mesto, kdo se bo bolje postavil, je napravila na vse, ki so odkritega srca. mogočen vtis. Kdor je gledal te velikanske množice, ki so v nedeljo v jutranjih urah napolnile ljubljanske ceste in ulice, kdor je videl — in nešteti tisoči so videli ali so sodelovali v njih — mogočne reke ljudstva, ki su šlo po vseh zunanjih cestah proti Ljubljani, kdor je videl neštete vozove, nabilo polne vlake, vse mogoče čete kolesarjev, kdor jo videl vso požrtvovalnost naših preprostih ljudi, od katerih so mnogi zmogli kvečjemu za vožnjo ozir. za pot do Ljubljane in so prinesli komaj kos kruha > seboj za prehrano —■ ta je moral biti prosu njen v dno srca in prepričan je moral vsakdo pristati: »To ljudstvo je verno, je zavedno, to slovensko ljudstvo živi polno življenje in njega ne more nihče ukloniti, ali ga iz začrtane smeri preusmeriti drugam.
Mogočna množica ljudi, ki je vzkipela v dostojno, veličastno in obenem tudi čudovito disciplinirano manifestacijo, da je bilo že vnaprej izključeno vsako morebitno izzivanje, ta manifestacija je mogla seveda semintja tudi koga za bo leti. V svojem zdravem občutju «so se vse te množice zavedale, da njihova gorečnost ne bo povsod naletela na enako odobravanje in priznanje. Če pa že ni možno s teh strani odkrito nasprotje, k večjemu. kar smo včeraj popoldne tudi doživeli, ko smo brali neko po zaplotništvu dišeče zabavljanje
—	pa je bilo \ obilni meri uporabljeno omalovaževanje. Niti do gležnjev pa tako omalovaževanje katoliškemu slovenskemu narodu ne bo so-slo, ker bo v njeni ostala živa zavest mogočnosti nedeljske manifestacije na Stadionu.
Neki ljubljanski dnevnik piše v svoji pone-deljski izdaji, da se je manifestacije udeležilo 25 tisoč ljudi, ki jih milostno dovoljuje. Ne bomo se spuščali v številčno dokazovanje, saj je vsakomur zadoščal en sam pogled na ogromne množice na Stadionu, da je bilo hi m zbranih vsaj 60.000 ljudi, /e po številu prodanih znakov in izkaznic, se je manifestacije udeležilo vsaj 50.000 ljudi. In kdo naj bi kupoval znake in izkaznice, če se ni nameraval manifestacije udeležiti? Pri tem pa so otroci imeli prost vstop, poleg otrok tudi narodne noše, duhovščina in še nešteto drugega občinstva. Ali je pisec tistih odstavkov o številu udeležencev morda videl množice, ki so čakale pred Stadionom? Nepobitna je resnica, da še nikoli do sedaj
—	priznamo, da tudi na dosedanjih katoliških taborih ne — ni bilo še na enem kraju zbranih toliko Slovencev, kakor pa v nedeljo na Stadionu. Xaša ugotovitev, da je bilo na Stadionu 60.000 ljudi. ni bilo nobeno časnikarsko pretiravanje, temveč zgolj stvarna resnica, ki jo mora vsak resnicoljuben človek priznati, pa naj kdorkoli piše ali govori o manjšem številu udeležencev. Sicer pa ie tudi ugotovitev udeležbe 25.000 ljudi za omenjeni časopis najbrže precej kislo jabolko, v katero je bilo treba vgrizniti. Vemo pa, da je isti časopis že pisal o raznih mogočnih taborih . katerih se je udeležilo komaj 180 ljudi. Zagrebški •Jutranji lisi . katerega poročevalec sedi v uredništvu Jutra«-, pa je število 25.000 nekoliko boli milostno povišal na 30.000. Lepo kavalirstvo, ki vsaj polovico resnice prizna!
Nedeljska proslava je imela izključno verski in cerkveni značaj. Nekatero časopisje, ki sicer trdi. da je veri in verskim manifestacijam tudi naklonjeno, kar ne more zatajiti svojega veselja, da je dopoldansko nedeljsko svečanost nekoliko motil skromen dež, ki pa množic 5e od daleč ni pregnal s Stadiona, še bolj pa ne more zatajiti \eselja, da je popoldanski koncert na Stadionu onemogočil vihar z dežjem. Res je. da je vreme že takšno, da ga želja ljudi ne more poljubno določati. Mi pa vemo. da je v Ljubljani že večkrat padal dež in še bo in da za dežjem vedno solnce pride. I>o/,i\eli smo dež še ob marsikateri drugi priliki, ko je preprečil še kako drugo prireditev, pa vendar nismo škodoželjno strgali korenčka. Ne razumemo pa, zakaj ga zaradi onemogočenega koncerta strga neko veri sicer tudi naklonjeno< časopisje! Da — noblesa in noblesa sla včasih dve -azlični stvari. Po gumbih se spozna obleka obleka. po pisavi časopisje!
Udeleženci za trboveljske rudarje
V nedeljo so pri vhodu na Stadion — kakor ie »Slovenec« napovedal — nabirali v rudarske kroje oblečeni rudarji iz revirjev za revno rudarsko mladino. Čeprav so bili udeleženci verske svečanosti po večini sami revni ljudje kmetskega slami — kmet pa ima sedaj najmanj denarja, vendar se jc v puščice nabral kar lep znesek. Rudarji so nabrali namreč 5599 Din 75 par. Nabiralo je 5 rudarjev iz Trbovelj. Znesek je bil nakazan ljubljanskemu akcijskemu odboru za pomoč rudarskim revirjem, ta odbor pa ga pošlie trboveljski občini, da ga razdeli med potrebne družine posameznih revirjev. Še več pa bi rudarji nabrali, ko ne bi vihar onemogočil popoldanskega koncerta. V gneči, ki je vladala dopoldne pri vhodu na Stadion, je bilo nabiranje namreč zelo težko. Popoldne pa bi se nedvomno nabral najmanj šc tolikšen znesek. Rudarski otroci bodo za ta dar, ki so ga nabrali revni ljudje, nedvomno hvaležni.
Slovenj gradeč
Inštalacija novega mestnega župnika gospoda £ Jakoba Sokliča, dosedaj župnika v Št. Vidu pri Ptuju, se bo vršila v četrtek 17. avgusta. Prihod in sprejem pa na Vel. Gospojnico 15. avgusta, ob 4 popoldne. Mestna občina je dala novo imenovanemu g. župniku popraviti in prepleskati župnišče in gospodarska poslopja. Pred župniščem pa delajo nov pločnik. Tudi okolica župnišča se je precej preuredila. Popravila se je Vrtna ulica, ki pelje mimo župnišča ter napravile nove steze.
Poroke. Zadnji čas so bili poročeni: Peter Alojz, najemnik, Gradiše, in Ramšak Jožefa, slu-škinja, Kvač Ivo, proktirist, in Gertruda Schmautzer. »asebnica; Prah Karol, učitelj me^č, šole, in Posega Marija, uciteliica. Novoporočenccm obilo sreče!
Konlisciran avto z vfnom. Zadnji petek je noki posestnik iz Sv. Jakob« v Slov. goricah nripeljal poln tovorni artn vina. katerega je na drobno prodajal med tuk. prebivalstvom. Ker le-ta ni imel veboj obč. potrdila, da je vino njegov lastni pridelek, kakor todi ne potrdila, da ima pravico prodajati na drobno ,tmi je oblast zaplenila vino 7. avtomobilom vred z« tako dolgo, dokler ne dobi od svoje občine oz. od svojih pristojnih oblasti potrebnih listin, po katerih lahko vino svobodno raz-pečava. Avto z vso zalogo so dali hranit v garažo pri Schulerju.
Vročina je zadnjih par dni nastopila neznosna. Zadnji četrtek je bilo v senci 30 il) pol v petek pa 32 in pol stopinj vročine. Pričakovati jc, da bo še par dni trajala ta vročina. '
Dve veliki tatvini pri Kranju
Tatovi odnesli tt.000 Din in odpeljali motorno kolo
Kranj, 30. julija.
V	Stražišču, ki je znano kol središče žitnarske industrije in sitarske obrti na Gorenjskem, so se prejšnji teden pojavili zelo predrzni in podjetni tatovi, ki so kradli kar na dveh krajih v vasi hkrati.
V	noči od 27. na 28. julija najbrže okrog t je vdrl lat v pisarno daleč okrog znane tovarne za žimo J. Ivnifie, ki se nahaja blizu stražiške cerkve ob cesti, ki vodi skozi Stražišče v Bitnje. Tat je prišel v hišo na la način, da se je že zvečer vtihotapil in kje skril, ali pa je ponoči s kakim pripomočkom odprl glavna vrata, v katerih je bilo odprto okno. — Vrata v pisarno, ki je v pritličju, pa je odprl z vitrihoni. V pisarni je poleg pisalne mize še visoka omara. Predali v pisalni mizi so bili vsi odprli razen enega, v katerem je bil denar. Tat je seveda odprl vse predale, kjer pa ni našel nobene posebnosti, pač pa je zaslutil, ali pa mogoče celo vedel, da bo plen v zaprtem predalu. Ker od tega predala ni imel ključa, je čisto enostavno vzdignil pokrov pisalne mize, da je mogel seči v notranjost predala.
V	tem predalu je bila ročna blagajna, v kateri je bilo okrog 8000 Din denarja. Ta denar je bil slučajno ta večer v ročni blagajni, ker ga je lastnik pozabil zvečer vzeti ven in drugače večjih zneskov nikdar ne pušča notri. Denar je bil pripravljen za neke obračune. Lastnik g. Ciril Schif-frer je tisti dan zvečer prišel iz Ljubljane, kjer je bi! po trgovskih poslih in je prinesel v listnici seboj znesek 2600 Din. kar je v Ljubljani kasiral. Slučaj je tako nanesel, da je g. Schiffrer listnico z
omenjeno vsolo spravil tisti nesrečni večer v Ee omenjeno omaro, namesto, da bi listnico vzel seboj v prvo nadstropje v spalnico. Tako je tal pri brskanju po omari našel tudi ta denar in tedaj skupaj odnesel 11.000 Din. Vzel pa je seboj iz pisalne mize tudi šo 10—15 svinčnikov, dočim je ostalo pustil pri miru. Tat je ravnal zelo previdno in liho, da ga ni nihče slišal in jo je popihal neslišno kot je prišel skozi glavna vrata, katera je pustil odprta. dočim je bilo na dvorišču vse lepo zaprto. Zanimivo je, da so ravno tisto uro, ko se je tal udejstvoval pri svojem poslu, hodili okrog Knifica
Medtem ko hišni lastnik ni nič vedel, da ima v liši tatinski obisk, so pa tatu zavohali domači psi na dvorišču, ki so tako močno lajali, da se je slišalo lajanje na drugi konec vasi in so ljudje sklepali, da se pri Knificu nekaj godi. Lastnik gosp. Schiffrer zoper vlom ni bil zavarovan in je zjutraj že ob 1 odšel na polje, ne da bi vedel za tatvino, katero je opazila šele kasneje njegova žena. ki je šla v pisarno iskat denar in je dobila predal odprt, denarja pa nikjer.
Isto noč je bilo Vilku Masterlu v Zg. Bitnjah ukradeno motorno kolo, vredno 15.000 Din. Bilo je v nezaklenjeni šupi. — Gostilničarju in trgovcu Jožefu Benedikti, ki ima hišo nasproti Knifica, so pa neznanci isto noč pokvarili in skrivili tablo z napisom: trafika, kolki itd.
Ni še dognano, ali je obe tatvini izvršil en sam tat, ali jih je bilo več. oziroma če so kradli najprej na enem. nato na drugem kraju, ali pa če so si delo razdelili.
je opravljal ponudnik službo radiofoaista, naj se
pošljejo uredništvu »Slovenca« najkasneje do 5. t. m. opoldne.
—	Prevalje, Mežiška dolina. Tu se nastanil 1 praktični zdravnik dr. Henrik Aschenbrenner, ki
prične s ordinacijo 1. avgusta.
— Nesreča deklice. V Ljubljano so včeraj pripeljali iz Zagorja 15-letno hčerko rudarja Emilijo Kločičevo. Dekle je padlo iu si pri padcu zlomilo desno nogo pod kolenom. Z glavnega kolodvora v bolnišnico jo je prepeljal reševalni avto.
—	Zastrupi jen ja z gobami se najlažje obvarujemo, ako znamo ločiti strupene in užitne gobe. V knjigi *Naše gobe*, ki jo je spisal naš priznani strokovnjak Ante Beg, so opisane vse vrste gob, ki rastejo po naših gozdovih. Poleg tega vsebuje knjižica tudi slike v naravnih barvah vseh gob, ki jih opisuje knjižica. V knjigi najdeš tudi obilo receptov, kalko pripravimo gobe za okusno jed, dalje navodilo, kako gobe nabiramo, sušimo in kon-serviramo. Za vsako gospodinjo, kuharico in nabiralca gob je la knjiga velike važnosti in jo loplo priporočamo. Cena je 50 Din in 9e dobi v Jugo&lov. knjigarni v Ljubljani.
Dr. Merčun
ordinira meseca avgusta
samo od ll1'
13*
— Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa.
Za zaključek zegnanja govorita puška in bajonet
Novo mesto, lil. julija.
Na Težki vodi, obč. šniihel-Stopiče, ie bilo včera jžegnanje. Fantje so se zbrali iz okoliških vasi in veseljačili do večera. Proti noči so odšli — kakih 30 po številu — do neko hiše in hoteli napasti neko žensko. Otroci so začeli vpiti in klicati na pomoč. Orožnika, ki sla patruljirala lam okoli, sta prišla na vpitje ter začela razganjati pijane fante. Eden izmed fantov je zavpil: Sama sla. dajmo jih! Orožnika sla fanta aretirala in odgnala kakih 10 korakov vstran. Xnlo prihili za iijitna skupina fantov s koli in plankami. Eden izmed
Nov generalni superior Misijonske družbe svetega Vincencija Pav.
Pariz, 29. julija.
V tukajšni materinski hiši Misijonske družbe i se je preteklo sredo sestal občni /.bor imenovane družbe, ki je v svoji današnji seji izvolil za vrhovnega predstojnika vse Misijonske družbe in družbe usmiljeniih sester gospoda Karla Souvay (Suve'j), ki je s tem kol 18. naslednik sv, Vincencija nastopil to odlično službo. Novi generalni superior je bil rojen I. 1870, v Misijonsko družbo je vstopil leta 1893. Kot doktor bogoslovja in cerkvenega prava je bil več let profesor in superior duhovniškega semenišča Kemik v Saint-I.ouis v vzhodni severnoameriški provinciji Misijonske družbe, f.ani, 27. julija 1932 ga je raini generalni superior Verdier izvolil za svojega asistenta v Parizu.
f Ziatomašnik Ant. Pernat
Iz Dobove smo prejeli brzojavno poročilo, da jc umrl tamkajšnji župnik, ziatomašnik gospod Anton P e r n a l. Pogreb bo v četrtek ob 10 dop.
Rajni g. Pernat se je rodil 13. maja 1853 v Cirkovcah. Letos jc obliaial 80-letnico rojstva. V mašnika je bil posvečen 22. julija 1877. V Dobovi ie poslal župnik 24. maja 1893. Župnikoval jc tedaj nad 40 let.
Koledar
Torek. 1. avgusta: Vezi sv. Petra, apostola. Dan je danes dolg 14 ur 42 minul in se ta mesec skrči za 1 uro 24 minul na 13 ur 17 minut.
Novi grobovi
"t" Pri Sv. Bolfenku pri Središču je dne 25 julija umrl trgovec in posestnik g. Ivan Rau. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vestt
= Poroka. Francoski lektor na ljubljansiki univerzi d. Jean Lacroix se je dne 28. julija Izročil z gdč. Claire Weinberger, hčerko polkovnika Weinbergerja. Uredništvo Slovenca izraža novoporočencema svoje iskrene čestitke in mladi ženi dobrodošlico v naši lepi ožji domovini.
—	Poročil se je v Kotorju orožniški podnared-nik g. Cestnik Anton iz Št. Pavla pri Preboldu z gdč. Rozo Franovič iz Kotorja. Čestitamo!
Ostale vesti
—	Župnc urade, vse one, ki so skrbeli za razprodajo znakov in izkaznic za Jegličevo proslavo, vljudno prosimo, da bi takoj napravili obračun in
I poslali inkasirane zneske. Pripravljalni odbor bi rad j svoje delo hitro zaključil. Zato naj mu gredo vsi sotrndniki na roko.
—	Položnice so priložene današnji izdaji »Slovenca« za vse p. n. poštne naročnike, ki jim jc
I z dnem 31. julija potekla naročnina ali imajo se zaostanek na naročnini. Vljudno prosimo vse prizadete, da sc položnice poslužijo takoj v prvih ! dneh meseca, da se izognejo neljubim opominom ' in šc bolj neprijetnemu ustavljanju lista.
Speci jalist za kirurg, dr. Krainarič
ordinira od 1. avgusta naprej privatno od 11. do 13. ure Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 11. Telefon 31-58.
—	Krasne razglednice nedeljskih svečanosti je
izdelal foto »Grabjec«, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. Razglednice se lahko naroče posamezne in v serijah, ka obsegajo 60 različnih posnetkov. Komad po 2 Dfri. če se jih naroči najmanj 20. Opozarjamo na krasne razglednice posebno gg. duhovnike.
—	Posebni vlak dekanije Cerknica je vozil 156 udeležencev iz 10 župnij dekanije Notranjske
: na slavuosti v Ljubljano, katerih se je udeležilo ie posebej por sto Notr.mjeev 7, drugimi vlaki. I Posebni vlak je popoldne peljal manjšo polovico I do Otoč (za Brezje). 246 pa do l/esec (za Bled). Dne 31. julija na vsezffodaj so tudi ti odšli na
orožnikov je pazil na areliranca. drugi pa se je branil pred napadalci. Eden izmed lantov je udaril orožnika čez hrbet. Nato sta orožnika, ker se fantje na ponovne pozive niso hoteli raz:ti. rabila orožje, pri čemer sta bila poškodovana Muhič Jože iz Jurke vasi in Brulc Anton iz Stopič. Orožnika sta oddala tri strele. Strel je zadel Brulca v desno stran prsi. bajonet pa je šel Muhiču skozi debelo meso desne noge. Ranjenca sta bila prepeljana v bolnišnico v Kandijo. Orožniki preiskujejo zadevo na Gor. Težki vodi in je bilo že baje 20 tantov aretiranih.
! Brezje, popoldne so se tri ure mudili v Ljubljani, j ob četrt na šest j>a so se zopet na domači po-: staji Rakek izkrcali, da se veseli in utrujeni vrnejo peš ali z vozovi v svoje kraje (najoddalje-uejši do 35 km). Na Bledu so prenočevali na otoku. Celo potovanje je poteklo brez nezgode.
— Hladna nedelja na planinah. Iz Kamnika j pišejo: Nedeljski dež, ki je bil sicer prav potreben, a je prišel v zelo nezaželjenem času, je presenetil tudi veliko množico turistov, ko so j obiskali planine. Opoldanski naliv jih je dobil i večinoma na poti visoko v planinah in jih prav pošteno namočil. Med njimi je bilo tudi okrog 30 turistov iz Zagreba, ki so v soboto prispeli v Kamnik in se odpravili na Sedlo. Kdor ni bil pripravljen na morebitno slabo vreme, si je pridobil novo izkušnjo, da ne sme hoditi na planine brez. površnika ali česa podobnega. Temperatura je namreč naenkrat silno padla in nad višino 1000 metrov je padala tako gosta sodra, da je v kral-kem pobelila planine. še v ponedeljek opoldne, ko so se razkadile megle s planin, so bili vrhovi ponekod pobeljeni s sodro.
PKI TRGANJU V GLAVI. ZOBNEM MESU LN
ČELJUSTIH
z »ALGO« dobro nadrgnite senea in tilnik, potem ovijte glavo s sukneno ruto. ki jo je treba namočiti i »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« izhlapeva in odvzema s tem odvisno vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepiha. prehlada ali revmatizma. namočite prste z »ALGO« i n drgnite i njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomljen zob. vzemite » usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnite glavo, da more »ALGA« v zobno votlino. To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha že po prvem poskusu.
»ALGA« sc dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—.
— 35 letnica mature. Abiturijenti letnika 1898 celjske gimnazije so se zbrali 29. julija v hotelu Evropa v Celju k prijateljskemu sestanku. Od 29 tovarišev jih je prišlo 10, in sicer: dr. Allziebler, sodnik v Gradcu, dr. Donau. zdravnik v Gradcu, dr. Ferinevc, advokat v Ptuju, Lavrinc, ravnatelj v Ljubljani, dr. Negri, zasebnik v Celju", dr. Rajh, advokat v Celju, dr. Stojali, notar v Celju, dr. Trenz, zdravnik na Dobrni, dr. Valentinič, zasebnik v Beljaku, in Zdolšek, sodnik v p. v Voj-niku. Umrli so vmes: dr. Dobizut, dr. Drobnič, Jesih, dr. Korošec, Stiger, Tekavc in dr. Žižek. Drugi so ali svojo odsotnost opravičili, nekaterih se pa sploh ni moglo najti. Od profesorjev še živijo gospodje: Kardinar v Celju ter Preehtl in Ei-chler v Gradcu. — Ko je dr. Stojali posebno toplo pozdravil tudi tovariše iz Avstrije in imenoval umrle, katerih spomin se je primerno počastil, so se razvili medsebojni razgovori, v katerih so se oživljali prijetni spomini iz davnih mladeniških let. — s I>esmijo »Gaudeamus« in z zagotovilom »na svidenje v Gradcu , se je zaključil prijeten večer, h kateremu je tudi vodstvo hotela hvalevredno prispevalo.
—- Urejena prebava in zdrava kri se
doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživ. lja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Sestanek prijateljev Slov. goric. Dne 8 avgusta t. 1. se vrši v posvetovalni sobi hotela »Metropol« v Ljubljani ob 20 sestanek vseh prijateljev Slovenskih goric v svrho važnega razgovora. Vsi prijatelji naših solnčnih goric najiskreneie vabljeni! — Sklicatelj.
—	Perlektnega radiofonista sprejmemo lakoj. Posmene ponudbe z navedbo, kje in koliko časa
Ljubljana
© Umrl je v nedeljo zvečer v splošni bolnišnici Jeršič Pavle, krojaški pomočnik v starosti I 23 let. Pogreb bo danes ob pol 3 iz bolnišnice k i sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
© Na-gla smrt. Včeraj dopoldne je nagle smrti ' umrl v Ljubljani g. Emerik Malovrh, želez, višji inšpektor v p., star 67 let. Pokojnik je bil brat znanega slovenskega časnikarja, pokojnega Miroslava Malovrha. Pokojnik je stanoval v Dalmati-| novi ulici 7. Zapušča užaloščeno družino.
0 Odhod deklic v Kamnu gorico. V sredo so se vrnili v Ljubljano dečki, ki jih je poslala bolniška blagajna mestnih uslužbencev na počitnice I v Kamno gorico. Dečki so se vrnili zdravi in zagoreli. vsak pa je pridobil povprečno po 2 kg na ležii. Včeraj ob treh pa se je z avtobusom odpe. Ijalo v Kamno gorico na počitnice 37 deklic, ki jih je prav tako poslala na počitnice za en mesec bolniška blagajna mestnih uslužbencev. Deklice so do Kamne gorice spremili g. Mohorč. g. Ignac Mi-hevc in gdč. Jerka Igličeva. Kolonijo bo nadzoroval g. Mihevc, deklice pa bo oskrbovala gdč. Ir-kičeva. Upamo, da bodo tudi deklice pridobile na ■ zdravju in čil ost i.
© Med. dr. Albert Trtnik zapet redno ordinira — Gledališka ul. 4 — od pol 10 do 12 in od 4—5.
© Zaslužek brezposelnih delavcev. Mestna
vrtnarija je zopet pričela zaposlovati brezposelne j delavce, ki so bili prej proti nakazilu v hrani zaposleni po mestnih parkih in vrtovih. Zaenkrat .je zaposlenih 10 brezposelnih, drugi pa še prosiijo za delo in morda ga bo nekaj od njih še dobilo.
© Smreka medi. Stara izkušnja čebelarjev je, da smreka medi vsako sedmo leto, to je, da se v smrekovih cvetovih nahaja mnogo več medu, kakor običajno. Letos je zopet Lako leto. To so izkoristili številni čebelarji, ki so poslali na rob krimskih smrekovih gozdov okoli 700 panjev čebel, ka hitro nabirajo med. Pravijo, da pridobi ob taki priliki vsak panj do 2 kg medu dnevno. Zanimivo pa, da čebelarji drug pred drugim skrivajo, da <*> poslali čebele na bogato pašo.
© Gorazdov učni zavod preje Gartnerjcv tečaj, ki že več desetletij slovi po svojih izvT&tnih učnih uspehih, vpisuje dne 2, in 3. avgusta od S do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne — Nunska ulica 19 — od 16. avgusta dalje popoldne od pol 4 I do pol 6. Učni honorar zelo zmeren. Sprejema samo gojenke. Število goienk omejeno. .
© Nesreča t Vegovi ulici. Včeraj opoldne je
v Vegovi ulici brcnil konj 32-letnega konjskega gonjača Franca Sčaka z Rimske ceste 1. z vso silo v prsni koš v bližino srca. Seak je napol omedlel. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Sča-kovo stanje je zelo resno.
© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
i2r Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
Cerkveni vestnih
BratoTŠči na sv. Rešnjega Telesa bo imel«, ' svojo mesečno pobožnost v četrtek, 3. avgusta v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša. . ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom /.a žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleži evharistične pobožnosfi v uršuI. cerkvi.
Poizvedovanjm
Zlata broška (starinska) od narodne noše ie bila najdena v nedeljo na Stadionu in se dobi v naši upravi.
V nedeljo se je izgubila srebrna ura z zlato verižico na Stadionu. Pošten najditelj naj jo odda , v upravi ^Slovencar proti nagradi.
Zlat srček z rdečim kamenčkom je bil najden na Stadionu in se dobi v našem upravništvu.
„ Izgubil se je v nedeljo na Stadionu srebrn i rožni venec, in sicer od prvih sedežev, mimo oltarja proti izhodu na tribuno ali blizu izhoda zunaj. Ker je drag spomin, se najditelj naproša, j da ga vrne proti nagradi v upravi »Slovenca*.
Dne 30. julija se je (najbrž na poti k Stadionu) izgubila pozlačena rokavna sponka (moška). Kfr je dragocen spomin, se prosi, da se stvar odda na Upravi »Slovenca«.
St. Jernej
Nesreč a. Posestnik Janez Korošec iz Grobelf
ie spravljal žito v kozolec. Na visoki lati pa mu je zmanjkalo tal, da je strmoglavil z viška navzdol I se nasadil na ročico spodaj stoječega voza. Dobil ie težke poškodbe, a je vsled nagle zdravniške pomoči upanje da ozdravi.
Tatvine. Banoviskemu cestarju Grgovču so tatovi odpeljali novo kolo, trafikantu M. Rolihu pa okoli 200 Din vreden voziček. — Res, vse pride prav tem grdim rokovnjačem.
-Zlato rudo« imamo menda t našem vaškem vodniaku. Kadar nalijejo gospodinje iz njega škaf vode .sc vselej na dnu posode svetijo majhne rumene luskmice, ki imajo lep kovinski sijaj, prav kakor zlato. — čudno res, katera kovina bi bila to.
davščine bo pobirala
Na podlagi odobrenega proračuna za leto
1933. bo pobirala mariborska mestna občina letos občinske doklade, občinske pristojbine in samostojne občinske davščine: Neizpremenjene, kakor v letu 1932. ostanejo naslednje davščine: 43 % občinska dok bula nu zeniljanno, zgrada-rino itd. Občinske takse, komisijske pristojbine /a gradbene, obrtne in zdravstveno-higijen-ske komisije; o|>o!ninarinu in rubež; 8% zamudne obresti; davščina na prenos nepremičnin; gosta šči na, kanalščina, vodarino, vodomerščina, uvoznina, davek na pse, davščina od prirastka na vrednost nepremičnin, veselični davek, davščina na vino, pivo, navadno in osln-jeno žganje, likerje in špirit ter šampanjec. Glede davščine na alkoholne pijače veljajo naslednji predpisi: Davščino pobira za mestno občino finančna kontrola. Oproščeni so davščine vojna uprava za vojaške potrebe, čisti
□	V Mariboru stanujoči rezervni častniki,
ki so prejeli v izpolnitev karton službenih podatkov, pa istih doslej še niso vrnili, se opozarjajo, da je poslednji rok vrnitve do početka meseca avgusta. Oni rezervni častniki, ki kartonov niso prejeli, naj se zglase pri moj), referentu poveljstva mariborskega voj. okrožja, o/i-roiua v vojaškem uradu, Slomškov trg II.
□	Novi grobovi. V Krčevini je umrl ugledni posestnik Filip Martin iz Ribniškega sela 24. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri v sredo popoldne ob 3 iz mestne mrtvašnice na pobrežkeni pokopališče. — V ginekološkem oddelku mariborske bolnišnice je umrla 22 letna Karolina Pertinač iz Cankarjeve ulice 25. Pogreb bo danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — Pokojnima
' večni mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Poslovilni prijateljski večer okrajnega glavarja dr. Marka lpnvica, ki zapušča v prihodnjih dneh Maribor, bo jutri, v sredo zvečer v dvorani hotelu »Orel« / začetkom ob pol 21.
□	Tir bo zaprt. Dno 3. in 4. avgusta bo železniška uprava popravljala lir pri prelazu v Studencih poleg delavnic na Aleksandrovi cesti, radi česar bo promet čez tir zaprt. N es promet v Ruše se mora usmeriti na Frankopansko. Pre-radovičevo in Radvanjsko cesto. Smer prometa bo označena s tozadevnimi napisnimi tablami.
□	Krasen model gradiča je izdelal ključavničar Anton Golja. Gradič /. mlinom, vodnjakom, kopalnico, ribnikom itd., jc izdelan z izredno natančnostjo ter vstavljen v ravno tako minijaturno naravno okolico. (.. Golja bo ta gradič razstavil na »Mariborskem tednu«.
□	Več življenja nego siniti, l/kaz življenja in smrti za pretekli mesec julij kaže prirastek 20 mladih meščanov mariborskih. I oliko namreč presega število rojstev, ki jih je bilo 89 število smrtnih slučajev (69). Med novim prirastkom je 44 dečkov in 45 deklic, med umrlimi pa 38 moških in 31 žensk. Poročilo pa se jc v juliju 29 parov.
□	Šoferska hiša brez šoferjev. V Klavniški . ulici zgrajena občinska hiša nosi naslov »šoferska
hiša«, ker je bila namenjena za stanovanje nastav-- 1 jen cev mestnega avtobusnega podjetja. Kmalu bo »ostalo samo še pri nazivu, ker so se že skoraj vsi šoferji izselili s svojimi družinami v druga stanovanja. Povišanje najemnine je namreč tako podražilo stanovanja v omenjenem poslopju, da nastavljencl z malo plačo ne zmorejo najemnine. »Šoferska hiša« bo ostala brez šoferjev.
□	Dela na Aleksandrovi cesti končana. Včeraj . so se zaključila tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti pred pivovarno Union oziroma bila so radi bližajočega se Mariborskega tedna začasno prekinjena. S tlakovanjem je sedaj pričel gradbeni urad na Aleksandrovi od Carinske pošte naprej.
□	88 novih podpor je podelil oziroma zvišal v petek zvečer mestni ubožni svet na svoji seji, ki ji je predsedoval mestni župan dr. Lipold. Skupni efekt teh podpor in zvišanj znaša letno 130.000 Din. Med drugimi se je zvišala podpora tudi najstarejši mariborski mestni ubogi 95 letni Mariji Rojko in sicer od 150 na 200 Din. Več prosilcev se je tudi sprejelo v mestno oskrbovalnico. Mestni načelnik je podal poročilo o povečanju mestne oskrbnišnice, ki se bo predvidoma z novim letom povečala za 60 novih postelj ter bo lahko sprejela 150 oskrbovancev.
□	V Mariboru je zdravje doma. Na mestnem zdravstvenem uradu že dolgo niso imeli toliko lepega miru, kakor zadnje tedne. Nobena nalezljiva Dolezen se ne pojavi. Edino tu in tam daje povod za uradno zdravstveno intervencijo kak pojav šena.
□	Zasebne zastavljalnice. V Mariboru imamo samo eno zastavljalnico, ki je v zasebnih rokah. V zadnjem času pa je opažati veliko zanimanja za te vrste podjetja in prihodnji občinski svet bo moral razpravljati kar o dveh prošnjah za podelitev zastavljalniške koncesije. I orej je to nedvomno stvar, ki »nese«.
□	Prijavljencein. Vsi oni, ki so se priglasili za sodelovanje pri vprizoritvah »Celjskih grofov« na prostem, še obveščajo, da se vrši prva vaja na Rotovžkein trgu drevi ob 20.
□	Prve lastovke ... Te dni je prispelo v Maribor že več zastopnikov inozemskih sadnih izvoz-ničarjev, da na licu mesta prouče letošnje izglede naše sadne trgovine. Zanimanje, ki ga kaže inozemstvo že sedaj za našo sadno letino, je dobro obetajoče znamenje.
□	V Betnavskem ribniku kopanje prepovedano. Ze pred loti je bila izdana od oblasti prepoved kopanja v Betnavskem ribniku, kasneje pa se je stvar pozabila. Radi pogostih smrtnih nesreč, ki sp v ribniku dogajajo, pa je izdala varnostna oblast ponovno prepoved kopanja v ribniku. Zlasti zadnja tragična nesreča, ki je zahtevala življenje nadebudnega mladega Jaša iz Mislinja, je dala pobudo •za strogo izvrševanje naredbe o prepovedi.
□	Ugodnosti upokojencev. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru je pridobilo za svoje člane naslednje ugodnosti: urar in optik Kehrenbachov naslednik Vidovič v Gosposki 26 popravila 10%, novo 12% popusta; odvetnik dr. šmiderl, Aleksandrova c. 2<S in dr. Vauhnik Aleksandrova 3 10%; krojač Avberšek, Masafykova c. 21 15%; klobučar in modistinja Kvas, Aleksandrova o. 32 novo 10%, popravila 5%; čevljarstvo Brzopoplita Gregorc, Taborska 22 in Glavni trg 18 do 100 Din 5%, nad 100 Din in popravila 10%. Me-s-ir Fidler, stojnica Glavni trg 10%; Tiskarna in knjigarna sv. Cirila, Koroška c, Aleksandrova c. (i in Kralja Petra trg 4 10%. Kopališča in zdraviliška: Krapinske toplice, Dobrna, Rogaška Slatina, Slatina ltadenci in Varaždinske toplice od 1. septembra do 16. junija 50%. Informacije v tajništvu, Vrbanova ul. 59.
D Priprave za kongres plinarn in vodarn so v polnem teku. Zlasti mariborska mestna plinarna «<• ;<• temeljito pripravila z obnovitvijo in olepšavo BMiiili objektov. V oči pade zlasti novo prebarvani
Spori
PROPOZICIJE
špirit, ki se meša v industrijske svrhe, zbirčna in mašna vina in vina prevžitkarjev; množina masnega vina se določi posebej za vsako župnijo sporazumno. Znižano davščino na špirit plačajo lekarne od vsakega litra brez ozira na alkoholni odstotek 5 Din, isto ugodnost uživajo za polovično količino drogerije. Založile kleti se ne priznavajo. Gostilničarji plačajo davek od vina od soda, ki se stavi pod pipo. Izpreinenjene so: tržnimi, ki se v glavnem pobira kakor leta I93J, voz sena pa se plača 10 Din, /a voz slame, repe, zelja, krompirja 13 Din. Plovnimi se zniža od 23 nn 20 Din, txl 12.50 na 10 in od 73 na 60 Din. Davščina na vozila kakor 1. I93J / i/premembo, »la znaša ista za osebne avtomobile /u vsakih začetih 30 kg čiste teže 50 Din in za niotocikle s priklopnim vozom ali brez njega od vsakih začetih 10 kg čiste teže 13 Din.
veliki plinovnik, ki se blesti s svojo živordečo bar" vo ter udarja v oči s svojim velikanskim belim napisom kuhajte s plinom :. Kongres se bo vršil v dneh 4., u. in 6. avgusta ter bo po dosedanjih prijavah sode? eden največjih. Tako pride iz Prage tamošnji mestni podžupan in Sest strokovnjakov. Varšava pošlje dva delegata, mesto Dunaj 15, zastopana pa bodo tudi druga avstrijska, čehoslova-ška in poljska podjetja ter naravno vsa jugoslovanska. Na kongresu se bodo reševala nekatera važna vprašanja, tičoča se skupnih interesov vseh jugo slovanskih plinarn in vodarn.
□	Tombola invalidov se bo vršila dne i. sep tembra t. 1. Zastopniki invalidskega združenja \ Mariboru so pričeli le dni z obiskavanjem trgov cev in podjetnikov ter zbiranjem daril. Ker je na menjen doprinos prireditve v dobrodelne svrhe. se bo dobro srce Maribora gotovo odzvalo njihovi prošnji.
□	Nove ceste... V mestnem območju se it pokazala potreba po nekaterih novih cestnih zve zah, tako v uiagdalenskem predmestju v okolir delavske kolonije, kjer rastejo iz tal nove hiše. k: nimajo še prave cestne zveze na mestno cestno omrežje in v koroškem predmestju, kjer je podaljšek Smetanove že v gradnji. O tem vprašanju b< ■ sklepal prihodnji občinski svet ter bo določil nove Kredite, ki so potrebni za omenjena dela.
□Ker so vzeli puško orožniku... Do krvavega dogodka, ki je razburil vso okolico, je prišlo v nedeljo |>opoldne v Spodnjem Dupleku. V tamošnji gostilni je popivala gruča fantov, ki se je sporekla s služboiočim orožnikom od Sv. Barbare v Slov. goricah. Prišlo je celo do spopada, ki se je usodno končal. Fant je so orožniku odvzeli puško, on pa je zgrabil za samokres ter oddal več strelov v gručo. Slučajno se je nahajal v bližini takrat 59 letni mali posestnik Josip Poštrad in Spod. Dupleka ter motril prizor. Krogla ga je zadela v trebuh, da se je zgrudil na mestu. Drugi strel je prebil njegovemu 23 letnemu sinu Josipu nogo. Oba ranjenca so na vozu prepeljali v mariborsko bolnišnico. Sin se je po obvezanju rane vrnil domov, očeta pa so morali operirati. Krogla 11111 je prebila na sedem me«:ih črevesje, vendar je upati, da bo ostal pri življenju.
Celje
& Iz celjskih odvetniških krogov, (i. Mirko Hočevar je bil vpisan v imenik odvetni.-ke zbornice v Ljubljani in je otvoril svojo pisarno v Raz-lagovi ulici Stev. 3.
-0- Umrla je v celjski bolnišnici Pečnik F.li-zabeta, 66 let, dninarica, s Šinartnega ob Paki. N. v m. p.!
-0- Steklarji bodo zborovali. Združenje s'e-klarjev v Celju bo imelo na praznik, dne 15. avgusta ob 8 predpoldne v hotelu »Pošta svoj redni lelni občni zbor.
■©• Cvetlice so mu odnesli. V nedeljo v dopoldanskih urah je neznan lat odnesel raz okno stanovanja davčnega kontrolorja g. S. J. v hiši pokojninskega zavoda dve kakteji, vredni okrog 150 dinarjev.
S) Nesreče. Terbavc Marija, 70-letna dninarica od Sv. Petra nad Laškim, je v soboto nakladala seno, pri tem je padla z voza in si zlomila ključnico. — 14-letna hči kočarja iz Orle vasi, se je v soboto vozila s kolesom proti Založam, med vožnjo je padla s kolesa in si zlomila desno roko. — Šinkar Franc, 30-Ietni gozdni čuvaj s posestva Marija Gradec, je v soboto padel v gozdu, pri padcu se je sprožila puška, krogla mu je šla skozi levo roko. — Gračner Jožef, 17 mesecev star sinček posestnika s Svetine, je padel v apno in si pri tem poškodoval oči. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici.
.©• Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec ne ordi-nira do 16. avgusta.
& Nedeljski nogomet. V nedeljo popoldan se ja vršila na Glaziji prijateljska nogometna tekma med vojaškim teamom 30. pešpolka in SK Celjem. Tekma je končala z rezultatom 5:3 (4:1) za vojaški team.
•0" Kdo je neznani napadalec? V Komen-skega ulici se skriva že dalje časa po noči v nekem vrtu neznani moški. Pripetilo se je že trikrat, da je nenadoma iz vrta skočil na kakega mimoidočega in ga podrl na tla, nato pa izginil. Prebivalstvo tega dela mesta prosi celjsko policijo, da bi včasih v nočnih urah pogledala malo tudi tla ta kraj, ker sicer si ljudje, ki morajo hoditi domov ponoči, ne upajo več na cesto.
0 Kmetje stražijo svoja polja. Kmetje, ki imajo svoje njive v najbližji celjski okolici, se pritožujejo. da bo letos pridelek bolj slab. to Pa ne toliko zavoljo slabe letine .temveč zaradi tega, ker neznani tatovi hodijo pridno ponoči ropat njihove pridelke. Zaradi tegn so sklenili posestniki, da hočejo sami čuvati njive pred tatovi.
Novo mesto
Janko Matevž, užitkar iz Bršljina, je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo ves pretepen in poškodovan po glavi. Zlomljeno ima rebro na levi strani. Njegovo stanje je težko. Kdo ga je tako neusmiljeno zdelal, ni znano.
V nedeljo 27. avgusta bo na Trški gori božja služba za može in tante novomeške dekanije.
Slovenski obrednik se izvaja v kapiteljski cerkvi od 1. julija dalje. Prvi je bil obhajan v slovenskem jeziku g. Tomšič Jos., prva je bila po slovenskem obrednem jeziku slovesna pokopana ga. MikoliČeva.
Radenci
Dnevnega »Slovcnca« dobite v brezalkoholni restavraciji A. Traun. številka stane samo 1 Din. Segajte po »Slovencu«.
Prvenstva dravske banovine v grško - rimski rokoborbi za leto 1933, ki se vrši v Mariboru dne 5. in 6. avgusta 1933.
Tekmuje se po pravilih I. A. W. F., v naslednjih kategorijah:
Bantam do 56 kg; Perolahka do 61 kg; Lahka do 66 kg; \Velter do 72 kg; Srednja do 79 kg; Polutežka do 87 kg; Težka preko 87 kg.
Pravico do tekmovanja v konkurenci imajo samo verificirani člani klubov JTAŠS-a in to s področja dravske banovine. Klubi iz drugih banovin se morejo udeležiti tekmovanja samo izven konkurence. — Nastopa se v predpisanih dresih, v čevljih ali nogavicah. — Tehtanje se vrši eno uro pred tekmovanjem. — Prijavnina po 10 Din za atleta ter se plača pri tehtanju, — Stroške potovanja in bivanja v Mariboru nosijo atleti, odnosno njih klubi. — Tekme se vršijo 5. in 6. avgusta na verandi pivovarne Union, vselej s pričetkom ob 20. Dne 5. avgusta se vrši pred tekmo tehtanje s pričetkom ob pol 19 na prostoru tekmovanja. — Prvenstvo v posameznih kategorijah se prizna: tekmovalec, ki nima v svoji kategoriji nasprotnika, se placira, toda prvenstvo se mu ne prizna. Pri nastopu dvojice se prizna eno prvenstvo, pri treh atletih 2 prvenstveni mesti, pri 4 tekmovalcih tri mesta itd. — Darila prejmejo prvi trije zmagovalci. — Pri startu se je treba izkazati z verifikacijsko legitimacijo. — Prijeva se sprejemajo do vključno 1 avgusta t. I. na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6. — Te propo/icije so odobrene od Jugoslovanske težko-atletske zveze. — SSK Maraton, Maribor.
NADALJEVANJE TABLE-TENIS TURNIRJA PRI ŠTIRNU
Ker jc dež onemogočil odigranje finalnih partij, e bodo te odigrale danes ob 15. Vsi igrači, ki io se plasirali za finale, se pozivajo, da so si-jurno ob 14.45 v Štirnovem kopališču. Nadalje se lozivajo vsi igrači(lke) mixed-doubla in damskega singla, da so točno na mestu. Kogar ne bo, bo brezpogojno črtan. Po končanem tekmovanju, bo azdelitev daril.
LAHKO-ATLETSKI MITING GRAZ:LJUBLJANA
V soboto in nedeljo, t. j. 5. in 6. avgusta t. I. e vrši v Ljubljani lahkoatletski dvomateh med jraško in ljubljansko reprezentanco. V graških listih beremo o zadnjih skupnih treningih in se-
Prof. Marija Štupca
Moja najljubša knjiga
Za moiega službovali a v 1 jubljani me je odlična Ljubljančanka zapletla v v r-ki pogovor. Čudila sc je, s koliko ljubeznijo »e oklepajo nekatere duše osebe Jezusove. »Poznati ie treba Jezusa, potem je pač lahko ljubiti Jezusa — ji rečem. Nato me vpraša: »Katero knjigo naj čitam, da spoznam čim bolj Kristusa?« Moja najljubša knjiga« — ji odgovorim — »je Mesija« ki jo spisal naš vladika dr. Jeglič. Izdala jo je Družba sv. Mohorja v letih 1914-15.« »O tej knjigi pa še nisem slišala; ali mi jo hočete posoditi?« — me prosi. — »Dva zvezka sta in z radostjo ju boste čitala. Morebiti se Vam bo godilo kakor meni, ki sem se že vsako jutro veselila proste urice, ko se zopet zatopim v življenje Mesije. Duša Vaša bo pila žarke nebeškega 6olnca naših duš, ki je Kristu naš Odrešenik.«
Po kratkih tednih mi gospa verne posojeni knjigi. S toplimi besedami se zahvaljuie za posvečene ure, ki jih je preživela ob njej. » l'o knjigo hočem imeti, naročila sem si jo že v krasni vezavi; ležala bo na naši salonski mizi.« — »Hvaležna sem Vam, gospa, za te besede; koliko jih je, ki segajo po tujih dragih knjigah, a biserov domače književnosti niti ne poznajo. Tak biser je Jegličev: Mesija.«
Poznam krščansko družinico. Bolno mater ima:o in dobre hčerke ji hočejo lajšati vsakodnevno trpljenje; zato čita sleherni dan zdaj ta zdaj ona kratko poglavje iz lepe knjige, S prvo nedeljo v adventu pride često na vrsto Jegličev: Mesija. Uvod in tri poglavja služijo kakor nalašč kot priprava na Božič. Potem sledi nadaljevanie do Vel. noči ter konča o prazniku Rešnjega Telesa. .Koliko tolažbe in notranjega, tihega veselia prinaša ta zlata knjiga vsaki dan v naša srca!« naglašajo česlo vsi člani družine. Bolna mati pa je za letošnji jubilej naročila, da dobi knjigo »Mesija« lepo, nov ovitek.
Neštevilni hrepene biti navzoči pri biserni sv. maši ljubljanskega nadpastirja. Radi bi zrli v njegov očetovski obraz, radi se poglobili v njegovo milo oko — a ni jim dano. Ostati morajo doma. Ali si ne želite gledati v dušo in v srce našega slavljenca.
Poiščite v svojih predalih prelepo knjigo: »Mesija«, poglobite se v njo in gledali boste globoko v dušo in srce premilega juhilanta-biseromašnika, ki ves živi za našega Gospoda Zveličana sveta. In ko ste knjigo dočitali, porečete gotovo z menoj: Najljubša moja knjiga je dr. Jeglčev »Mesija«.
Kamnih
Nezažcljeni konrerti. Znano je, da smo Kam-ničani veliki ljubitelji in oboževalci petja in zabav, takih koncertov, kakršne nam od časa do časa prirejajo v jutranjih urah od vinskih duhov razgreto družbe ponočnih pohajalcev, pa vendar ne prenesemo. V nedeljo zjutraj so /.e ob treh razgrajali po mestu in se spretno skrivali čuje-čeniu očesu naših stražnikov ter klicali nase maščevanje meščanov, ki zdaj v zabavljanju niso prav nič izbirčni. Tudi letoviščarji nam ne bodo za tako zabavo posebno hvaležni.
»Slehernik« je dosegel povsod velik uspeh in zdaj ga pripravljajo tudi v Kamniku. Igrali ga bodo 13. in 15. avgusta pred župno cerkvijo na šutni. Igralci kamniških in okoliških odrov so prav radi priskočili na pomoč, da omogočijo dostojno vprizoritev in ji zagotovijo popoln uspeh. Režijo vodi s priznano požrtvovalnostjo g. J. Golob. »Slehernik« bo v Kamniku uprizorjen z vso originalno glasbeno spremljavo brez sprememb ali krajšanja. Pevski zbor, katerega sestavljajo pevci iz Kamnika, Stranj. Mekinj in Nevelj, bo uvežbal akademik g. Avgust Cerar, godbo pa ka-pelnik g. Jan Ulman. Za uprizoritev vlada že zdaj razumljivo zanimanje.
Znamenje časa. Zvočni kino je postal danes že v podeželskih mestih nadomestilo za vse gledališke in drugo kulturne prireditve. V današnjih časih, ko se toliko propagira in pridiga o nacijo-nalni zavesti na vseh koncih in krajih, je dobil tudi Kamnik to prepotrebno kulturno napravo, da bodo tudi naši zavedni meščani v polni meri deležni kulturnih dobrot hitlerjevske dežele.
Za zabavo tujcev in domačinov v poletnih večerih bo odslej vsako sredo in soboto zvečer na glavnem trgu promenadni koncert mestne godbe. Sobotni koncert je le izjemoma odpadel, ker jc bila godba zadržana d rac i a
stavi njihove reprezentance. Tudi ljubljanski atleti Ilirije in Primorja so se za to srečanje dobro pripravili. O naši postavi bomo poročali prihodnjič; zaenkrat samo apeliramo na športno občinstvo, da obišče to zanimivo tekmovanje v čim večjem številu in tako podpre stremljenje naših vrlih lahko-atletov in tembolj, ker spada lahka atletika med najlepše športne panoge.
MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE ..LJUBLJANICE«
Iz Dobrunj se vrše v nedeljo, dne 6. avgusta skupno z gasilskim društvom iz Bizovika pri Ljubljani. Dirkalo se bo na progi Bizovik—Dev. Mar. v Polju—Zadobrova— Št. Jakob—Domžale —Trojane —Celje in po isti progi nazaj, skupaj torej 160 kilometrov. To je proga za glavno skupino. Juni-oi"ji pa vozijo samo 75 km, in sicer po isti progi, vendar samo do Krašnje in nazaj. V glavni skupini dobe prvi trije nagrade, nadaljnji Štirje pa kolajne. Pri juniorjih pa dobe prvi trije nagrade, nadaljnji trije pa kolajne. Dirke se prično za glavno skupino ob 10 dopoldne, za juniorje pa ob pol 13. Vozi se po pravilniku Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Prijave s prijavnino 10 Din sprejem* Pavel Smrehal, Bizovik 47.
PROPOZ1C1JA
za drž. prvenstvo kraljevine Jugoslavije
Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, za cestno drž. prvenstvo na 100 km, za skupino »B. in 50 km za skupino »C« (glavna in juniorska). Ta dirka se vrši pod pokroviteljstvom Kolesarske zveze kr. Jugoslavije, na dan b. avg. na progi Zaprešič—Kostanjevica—Št. Jernej in nazaj, s ciljem v Zaprešiču. — Pravico na start imajo vsi dirkači, ki so včlanjeni v Zvezi in so v posesti verifikacije svoje podzveze. — Štart je v Zaprešiču pri kolodvoru. Glavna skupina starta ob 7.30, ju-niorji pa ob 7.40. Nagrade za glavno skupino so 4 in 6 kolajn, a za juniorsko 5 kolajn. — Vozi se po pravilniku Zvez in po cestno policijskem redu ter na lastno odgovornost in stroške. — Kolesa se lahko Zciienjajo le, ako je prvo nerabno poškodo-dovano. Voditelji in spremstvo se kaznuje z diskvalifikacijo. — Protest se ima vložiti eno uro po prvaku z pologom od 50 Din. — Startnina znaša 10 Din. Prijave sprejema zvezni referent g. Josip Putnik, Zagreb. Cankarjeva ulica 12/111. najdalje do 4. avg. do 20 zvečer. Poznejše prijave se priznajo le, ako se založi dvakratni znesek.
Ptuj
Razpis služIte. V dijaškem domu v Ptuju sta razpisani mesti vodje iu prefektu. Prošnje je vlagati na mestno načelstvo v Ptuju do 15. t. ni. Za meslo vodje' imajo prednost upokojeni profesorji ter taki koiiipeleuti, ki so že delovali lia enakih zavodih. Preteki more hiti le absolviran filozof, prednost imajo matematiki in listi, ki so diplomski izpit žc položili. Prošnji za mesto prefekla je pri-lcžiti tudi niaturitetno izpričevalo. Prefekt ima celotno oskrbo za svojo osebo v zavodu, plača v denarju pa se določi dogovorno. Vodja ima v zavodu poleg celotne oskrbe tudi prosto družinsko stanovanje.
Vlom. V Veliki Varnici v Halozah je imel posestnik Jurij Dnbnik preteklo noč nezaželjen obisk. Nepridipravi so vlomili v njegovo vinsko klet in ga olajšali za polovnjak vina in sodček žganja.
Naplavljeno truplo. Truplo nemškega dijaka Hermana Dietricha. ki je, kakor smo poročali utonil 22. julija t. 1. v Dravi pri Vurbergu, je Drava naplavila 27. julija t. I. pri Budnicj niže 1'tujn. odkoder so ga prenesli v mrtvašnico na pokopališču v Rogoznici. O tem so bili obveščeni njegovi v Draždanlh (I)resden) živeči slariši, ki -o brzojavno zaprosili za prevoz trupla v Draždane. V to svrho dospe v sredo 2. t. m. iz Drnždnn v IMuj posebni avto. ki prepelje zemeljske ostanke ponesrečenega dijaka v svojo domovino.
M a'a Nedelja
Boiimo sc, da bomo pri Vas, gospod urednik, ob kredit, ker od nas ni bi'o skoro nič odziva na jubile;ne svečanosti v Ljubljani. Daleč smo od srca Slovenije, zato je pri nas tista žila, po kateri prihaja sok za življenske potrebščine, to jc denar, skoro suha. Reveži smo v tem oziru. Vendar pa bi se podobne jubilejne slavnosti, — seveda v malem,
—	gotovo udeležili v obilnem številu, če bi se srečanost vršila v našem centru, to ic pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Morda pa le bo kaj iz te moke; upamo.
Poselil nas jc nedavno naš odlični učenjak in strokovnjak za starine dr. Štele ter si ogledal nase znamenitosti, predvsem našo župno ccrkev, ki je po svoji obliki precej komplicirana, naravnost zanimiva. Seveda bi mi imeli rajši manj komplicirano cerkev, a zato znatno večjo, ker v to ne gre niti četrtina župljanov. Kuršenski Ludvik se včasih bridko pritožuje zaradi stiske v cerkvi, kadar hodi s »kajiežem« po njej.
V zadnjem času so umrle tri osebe, med temi Alojzija Matjašič iz Bodislavec. Naj počivajo v miru I
Cesta skozi Kuršene je popravljena, le gramoza še manjka. Popravilo se jc izvršilo na dre-ganje g. Kšela, ki to cesto najbolj potrebuje. Rila jc ob deževju res blatna, da si jo komaj pregazil, Najbolj potrebna pa je popravila ccsta na pokopališče, saj jo rabijo vsi živi Malonedeličani, kadar nesejo oz. spremljajo mrtveca na pokopališče. Tukaj bi pač bil na mestu splošni kuluk. Kdo se bo prvi zganil?
Nesreča ne počiva
Novo meslo, 31. julija.
Ivan Morser, posestnik v Blatniku pri Čcr-mošnicah, je vozil s polja žito. Med vožnjo so se mu splašili konji, Morser jc padel pod voz in si zlomil eno rebro. — Franc Murn iz Podturna pri Toplicah jc podiral v gozdu smreke. Pri tem mu je padla smreka na desno nogo in mu jo zlomila.
—	Cigan Jože Brajdič se je mudil zvečer v šotoru. Prišlo je k njemu šc par drugih ciganov. Nič hudega slutečega Brajdiča je hipoma zadel strel v levo roko, po desni roki sta ga pa dva druga cigana pošteno obdelala. — K, A., akademik iz Novega mesta, se je peljal s kolesom k svojim sorodnikom. Medpotjo je privozil do pekovskega vajenca, ki je nesel koš. Na opozorilo z zvoncem sc je vajenec umaknil na desno, takoj pa jc zopet skočil na levo in tako naravnost pod kolo. K. je padel in se mo-čno poškodoval na levi roki. Vajenec je ostal nepoškodovan. Koso je klepal Janez Hrovatič', doma iz Dolža, občina Šmihel-Sto-piče. PH tem se je močno urezal v desno roko,
—	Vsi navedeni se zdravijo v bolnišnici usmilac-nih bratov v Kandiji.
V l.evdcnu na liolandskem ej izbruhnil požar, ki j« uničil katoliško cerkev, itaro okoli 100 let. Cerkev je bil« posvečena ev. Petru.
»Nemški kristjani" so pogani
V IV. stoletju so bili Slovani na Slovašhem
Samo šc pfi meser *«»
Policija v mestu Gravesendu pri Londomi je preskrbljena s fotografskimi aparati, da takoj fotografira nesrečo na ulici. Fotografija ]e izredne važnosti za sodišče, ko mora ugotoviti; kdo je zakrivil nesrečo, Merstno upravo vprašanje krivde toliko bolj zanima, ker hoče prometna sredstva in prometne I	ai4tti»tii«QM« čimbolj izpopolniti
Odiseja ruskega izseljenca
Vtihotapil se je v Rusijo in pobegnil z vso družino
Stotieoči ruskih emigrantov zaman hrepenijo po domovini in svojcih. Zato slikajo zdaj njih listi <ot največji čudež potovanje preprostega nepismenega moža, ki je uresničilo njegovo željo, rla bi prišel domov.
Fedor Zapletni, zdaj 38 let star kmet na Po-doljakeni, je bil leta 1920. kot prostovoljec pri beli konjen ici z drugimi vred na umiku pred rdečimi interniran na Poljskem, kjer je >pet let gledal bodečo žico«. Ko so bili ujetniki oproščeni, je zaslužil malo denarja, z njim plačal železnico do Varšave in se leta 1925. vpisal pri francoskem konzulu v tujsko legijo. Kam je hotel? V Afriki je postal trobentač in potem narednik. Pil je ranjen in odlikovan. Ko je leta 1931. doslužil svoj rok in je bil vnovič prost, je imel že 18.CHn> frankov prihrankov. ker je Itedil. Poslal je 4000 fr. ženi in materi v rojstno Kar|Kivko blizu Mohileva. ker sta ložili, da nič nimata.
Potem je prišel na kmete za hlapca, v enem letu naložil v hranilnico še S."><10 fr. ter sklenil obiskati svojce, ki jih ni videl že 12 let. Ko se je prepričal, da ne l>o dobil potnega lista, jc zamenjal franke za dolarje. S 585 dolarji v žepu ie kupil listek do K rakova in prišel v obmejno Voločinsko v Galiciji. Tu se je preoblekel v cunje in spravil svojo prtljago pri prvem kmetu. Se poprej si je pustil rasti lase in brado, da bi prav prismojeno izgledal«. Šestnajst dni je čakal v lanskem oktobru, da bi zmrznila obmejna reka Zbruč. a ledu ni bilo. Zapletali je sklenil tvegati življenji S palico v roki. umazan in šepajoč. je odšel na most. ki so ga straži Ii na eni strani Poljaki in na drugi boljfte-viki. Izdajal se je za mutca. kazal s prsti ro_re nad glavo in mahal z roko namesito repa. Češ <la mu je pobegnila krava Čez mejo. Poljaki in potem bolj-Seviki so se mu smejali in dovolili prehod. Zapletni j«1 prehodil 25 km do Kamenca in si za en dolar kupil listek do Mohileva. Povedal je blagajniku. da mu je poslal denar bral iz Amerike Od Mohileva je imel samo 3 km 'to rojstne vasi.
Našel je |*>vsod uboštvo in zaprte trgovine. Njegova hiša. ki je nekoč redila S konj in do 30 krav. je imela samo eno tele in enega konjička. Mati ni spoznala sina. ko ;e ta potrkal na okno. Smatrala ga je za berača in mu natočila pijače. Tudi sin se je čudil, kako stara in revna je nje-
gova mati. ,ledel jo in molčal Ko je vstopila žena. jo je takoj spoznal: »Imela je znamenje za ušesom* Toda njegova ses-tra, nekdanje malo dekletce. se je spremenila v zastavno mladenko. Zdaj je povedal, kdo je, a mati mu ni hotela verjeti. Žena ga je spo-znala kot prva. Po splošnem joku in smehu so vsi sklenili, da se mora gost skrivati pred oblastjo. Osem dni pozneje so doživeli hišno preiskavo. Vojaki so vprašali po beraču. Zaplet ni so je zakopal v sneg na vrtu, kamor je pobegnil sk(«z,i okno. To je bilo na veliko noč. Soseska .je morala izdati, da se je vrnil nekdanji vranglovec.
Mati je prigovarjala sinu, da bi pobegnil, preden bo ustreljen. A sin io je pregovoril, naj se mu pridruži. Ženske so prodale živino, vzeli nedeljsko obleko in odšle |>onoči proti meji. Zapletni, ki se je odjieljal sam z zelenico, in sicer po ovinkih. je mislil za slovo zažgati hišo, končno je sklenil, da bi bilo to prenevarno. Na obmejni postaji so se zopet srečali, po grmovju pritavali do Zbruča in ga prebrodili. Na Poljskem jih je zapeljal prvi kmet do hiše, kjer je imel Zapletni svoj kovr g. Kineit je zaklal za begunce dva piščanca, naredil štruklje s sirom in kupil steklenico žganja. Begunke so se čudile temu razkošju, ker so dolga leta jedli samo zeljnato juho in črni kruh. Po prisrčnem slovesu je Zapletni podaril gospodinji za s|>o-min en dolar in se z družino od|>eljal do Gdanska. Tu se je obril in preoblekel ter šel na prvi francoski parnik. Pokazal je kapitanu afriško izkaznico in pojasnil, da ne more dobiti potnih listov. Kapitan je računal za prevoz do Havrea s prehrano vred samo 850 frankov 7/1 vso četverico.
V Havreu na vojnem uradu je prejel Zapletni 5110 frankov podpore kot upokojen vojak. Begun ke so prejele začasne izkaznice. Nato so vsi odšli v Cantales k staremu gospodarju, kjer je postal Zapletni zopet hlapec, dočim so pričele ženske molzti krave in delali nn |iolju. Gospodar, monsieur Re-boisson, je oprostil junakovo mater vsakega dela.
Tako je opravil Zapletni svoje nevarno potovanje. Imel je srečo, ker ni zaupal nobenemu vodniku ali posredovalcu. f"e boste v dnevnikih pisali o meni,« je zaključil, .ne pozabite pripomniti, da nisem imel nikakega strahu pred boljševiki Imel sem več opravkov 7. Arabci v Afriki. Skoro dve ledi sem ležal v bolnišnici, ko so mi prestrelili pleče iz 7Jisede. Kn jbi «e bal stari tegionar pred boljševiki.« Mali je dodala; »Napišite še. da je po stal zelo pameten Ko je bil deček, smo ga vsi imeli 7.'! bedaka A kako le|>o se je naučil franco ščine. ko se je boril v Afriki 7. divjaki!«
Pričel se je finale za Davisovo čašo. V ozadju igrišče v Parizu, okoli moštvi, ki se bosta borili za čašo. Od leve Francozi Merlin, Brugnon. Oochet in Borotra; nadalje Lee, Austin, Hughes in Perry. V finalu so zmagali Angleži s 3 : 2 in Davisova čaša bo romala na Angleško
Meha velike angleške lože
Z revolverjem proti nemškemu letalu
V občini Vnrinn na Slovaškem so delavci našli bodalo, ki je krasno izdelano in ki je bilo napravljeno ie v četrtem ali petem stoletju po Kristusu. Nn mesto je prišel slovaški arheolog Budaj, ki je nr.raljeval raziskovanje. Odkril je 40 dobro ohranjenih grobov. Tudi iz teli starodavnih časov ti grobovi dokazujejo, da so biti tam ie v tistem času Slovani.
Avstralski letalec Ulm se je v Kontmarnocku na Letalo se je ponesrečilo in padlo
Hroščev nikar perutnini!
Francosko poljedelnko ministrstvo je izračunalo, da so naredili lani hroSči za 300 milijonov frankov Škode. 1/etos bo ta škoda še večja, ker so neatopili po majskih fw junijski hroSči. Ministrstvo poziva kmetovalce nei hoj z ogrri, ki uničujejo v tflhu triletnega podzemeljskega življenja koreninice krompirja in sladkorne pese. Ujete samice hroAoev je treba sežgali ali opariti. Kmetje, ki jih enostavno zalkopnjo na gnojišču, ne vedo, da bodo oživela vsa jajčka, kar pomeni 25—30 ličink na veako samico. EivtoninloSki oddelek kmetijskega ministrstva je ngotovil v nasprotju s starejSimi na zori, da ne kaže polagati hroščev in ogrcev perutnini. Jajca pridobivajo j>o tej hrani 7/>prai okus in povzročijo nevarno obok-nje na jetrih pri ljudeh.
1 Irskem dvignil s 4 osebami, da bi preletel Ocean, v morie. Posadka ie bila precej ranjena.
Uspeh poljskega tenorista
Angleži so izdali film pod naslovom >Be Mine Tonight., v katerem ima poljski tenorist Jam Kie-pura vodilno vlogo AmeriSki filmski trust ni hotel spočetka prevzeti filma, da bi gn predvajali v Ameriki. če£ da je Jan K i ep ura premalo znana »zvezda« in da je verjetnost, da bi bil film uspel, zelo majhna. I-i.stnik nekega ameriškega kinematografa je sam na svojo roko prevzel film in ga dal razvijati. Uspeh ie bil izredno dober. Američani so priznali. da je to eden najboljših angleških filmov in tenorista Jana Kiepitpo so povabili v llollvwnod, da bi tam igral. Že v jeseni bo igral v filmu tBlos-j som Time«.
Kdo se elegatnejše smeje?
Žena: >Naša Anion bi se morala vendar poročiti.«
Mož: »Le purti jo. naj čaka, dokler ne pride pravi.«
Žena: »Da, dn, toda jnz tega nisem storila.«
Angleška velika loža United Grand l.odge of England je te dni v Londonu odprla novo palačo za svoje člane. Prostozidarski obred je vodil Duke of Connaught. Palača naj bi bila spomenik unason-skemu mirui in stoji v ulici Great Queen. Londonska poročila pravijo, da je to ena najlepših pakič v Londonu. Priprave za zidanje tega prostozidarskega svetišča so se pričele 27. junija !919, to je pred podpisom versaillske mirovne pogodbe Takrat so niasoni sklenili, da morajo nabrati en milijon funtov za la spomenik masonskega mini. V resnici so ta znesek tudi nabrali po svojih ložah. Ime tiiatega prostozidarja, ki je daroval najmanj tO funtov, so vklesali v spominsko ploščo na stavbi. K odkritju spomenika so prišli prostozidarji iz vseh amrleikih kolonij. Slavnostno zborovanje se je izvršilo v dvorani Albert Hali, v kateri »e je zbralo OflflO prostozidarjev. V tem poslopju je ludi prostozidarsko svetišče, nadalje je ob straneh velikega hodnika razdeljenih 19 lož. v katerih je prostora za 50 do 500 ljudi. Za uradnišlvo so posebej prostori, nadalje je v palači knjižnica, muzej, čitalnica in sprejemne sobe za obiskovalce. Kakor izrečeno. je izvršil otvoritveni obred Duke of Connaught. ki je star 84 let. Po obredu je šel od lože do lože in pozdravil navzoče z besedami: »Bog vas blagoslovi — God bless .lou«. I* Londona poročajo. da bo to »svedi&če nekaka meka za vse prosto--zidarje, ki so podrejeni veliki angleAki loii. Naj o|M>mnimo. da ni angleška velika lnža tako proti, cerkvena kakor so druge evroj«ske.
V četrtek so se pojavila nad Solnogradom dopoldne najprej štiri nemška letala in četrt ure za tem zopet tri nemška letala. Letala so metala nad mesto letake, ki pozivajo prebivalstvo na bojkot avstrijske davčne uprave, češ, naj ne plačuje več davkov. Prva štiri letala so se oddaljila v smeri proti Reirhentalu. Letela so tako nizko, da so lahko prebivalci zaznali njihove številke: D 2425, D 3i36, 11243") in D 4485. Avstrijsko poslaništvo v Berlinu je odločno protestiralo proti nemški drznosti. Krščanski socialni starešina Reiner se je tako razburil, da je pričel s strehe svojega stanovanja streljati t. revolverjem proti letalom.
Župnik MUlIer, bodoči državni škof »nemških kristjanov«, je imel na nemške dijake v Heidel-bergu nagovor. Izjavil je, da se je javila te dni pri njem deputscija ameriških duhovnikov, ki so posredovali, da bi se preganjanje Židov v Nemčiji prenehalo. MUlIer jim je dejal, ds v inozemstvu v tem pogledu pretiravajo. Na vsak način, je dodal Miiller, mora krščanstvo voditi proti židovstvu naj-ostrejši boj. kajti ni večjega nasprotslva. kakor je
med Kristusom in iidovstvom.
★
Učiteljica: Zdaj sem vam razložila s pomočjo prilik, kaj pomeni beseda »odgovornost«. Povejte mi lorej sami kak primer.
Pepček: Že vem. gospodična. Vse gumbe na hlačah sem že zgubil razen enega. Ta nosi torej zdaj vso odgovornost.
Odfoii frg. ministra
Ljubljanska zbornica ostane skupna!
V nalodnjem podajamo odlok trgovinskega iiiini.sti 4. h katerim je sedaj ureditev zbornice za 11)1 \ Ljubljani definitivna.
S tem je napravljen tudi konec boju med nekaterimi »brniškimi skupinami, ki jc grozil zavzeli večji obseg. Sedaj pa je ta kamen 6jxxl-tike odstranjen in začelo se bo lahko pozitivno d "lo za obrtništvo in njegove interese. Ljubljanski! zbornica — pa čeprav skupna — bo še nadalje žrtvovala znatne svote /a obrtno-ivospeše-valne svrhe in vedno varovala tudi obrtniške interese v polni meri.
Baraka uprava dravske banovine je prejela od ministrstva za trgovino in inustrijo ta-le <mI lok :
KOI.KOVANJE URGENC 7.A REŠITEV REKLAMACIJ V ŽELEZNIŠKIH ZADEVAH
Na vprašanje ali podlegajo kolkovini ur-gence reklamacij zn (»oškodovano ali izgubljeno blago, je ministrstvo financ (davčni oddelek) dne 2=>. aprila 1933 |w*l št. 34360-3-V odločil: l>-fTPiice reklamacij nimajo /navaja zahteve po odškodnini, marveč so običajna opozorilu, ki |mhI-lepajo kolkovini. Na podlagi te odločbe zahtev« železniška uprava, da se vse urgenee reklamacij
kolekujejo kot vloge« kolkom /a 3 Din.
*
Dri. hip. banka. Pravkar objavljena bilanca Drž. hipotekame banke /a Y> junij kaže naslednje najvažnejše postavke (milijoni Din. v oklepajih podatki za "M. maj IW1: Aktiv«; hipotekama |wisojila 2226.0 (2220.7), komunalna 3S0.7 (»2.61. ostala posojila	(274.3). pasiva: fondi in kapitali 1IS5.M (1183.2), vloge 7h2.9 (751.331, inozemska tuja sredstva neizpre-menjena: založnice in obveznice 816.63. predujmi 137.0.
Povečanje izgube pri tržaškem l.loydu. Od 1931 na 1932 je narasla izguba /a 0.7 na 1.84 milijonov lir. Glavnice je IN) milj. lir. I adij ima Llovd 47 a 230.000 br. reg. tonami. Potniški promet je lani padel /a 23 odstotkov, tovorni pa celo za 37 odstotkov.
/.nižanje diskonta v Holandiji. Ilolamlska banka je z. o/irom na ugodno stanje goldinarja in iztok zlata znižala diskont <mI 4 nu 3'»?4.
Razstava bolgarskega poljedelstva in industrije v Varni, v Vami je bila dne 23. julij.i t. I. otvorjen« ruzstuva liolguifkega poljedelstva in industrije. ki ln» trajala »lo 20. avgust« t. I. V«i posetniki ra/Muve imajo na podlugi posebne legitimacije. ki se dobi pii »Irušlvii »Piilnik«. pravico do 50 odstotnega popustu na Itolgarskih železnicah iu parohrodih Oni. ki bi se zanimali /n to razstavo. «e obveščajo, da namerava »Potnik« ob tej priliki organizirati ekskurzijo naših gospodarskih krogov ««l <2. do 20. a v gnala, ki bo obisku!« s beleča iihm»Ui : Sofijo, Varno, Ga-brovo in Plo\«liv. Celo potovanje i i. vožnja iz HrIgrndii do \i»rnc in nazaj »kozi Plovdiv do Belgrnda. v kiju« no |ireiiočišče in hrana mi celem |>oln. počenši s kosilom v VVagon-Kestau-I dnn 12. avg. in vsemi obedi d<» <»llioda iz ooiij«- dn«- l'» «»g.. prevoz, (»»šolnikov in prtlja-re od postaj do bolela iu obratno, razgled zna-nnnitosti posameznih mest. vodstvo nn celem potu, takse, iHtpilininn. izkaznice bi stalo /a vožnjo V II. razrislu 1*0(1 Din. a v III. la/redu 14*0 Din. Ta ekskurzija se U» v ršil.i le, če se prijavi najmanj 23 »deležnikov, kdor s,- želi udeležili le oksknr/ije. se |«./iva, da *c čimprej prijavi •Irultvu »Piilnik«. Belgrad.
Hmelj
XI. poročilo llmeljskegn društva ta Slovenijo o stanju hmeljsklh nasadov.
Žalec v Savinjski dolini, dne 31. julij« I133.
Vreme minulih dveh trpinov je bilo zelo ugodno razvoju hineljske rastline, ki se nahaja sednj v najlepšem cvetju. Razveseljiv je |togled cvetjem lioguto olisiitih stranskih panog. kojih liar-va že prehaja na zclenkasto-zlotoriimeno. II ust -lina je sedaj popolnoma zdrava in brez vsakršnih iškodliivcev in bolezni. Včeraj popoldne je izdatno deževalo, kar l>o zelo pospeševalo tiravilno okobltlenje ohilega cvetja. To dejstvo navdaja hmeljarji z upanjem na precejšnjo letino. /. obiranjem bomo pričeli jm> 13. avgustu. Društveni odbor.
Žalec. ( SIL dne 28. jul. 1933. Nanje limelj-tkili nasadov, se ml dne do dne slabša. Cr ne dobimo v najkrajšem času izdatnih padavin, moramo računati s slabo letino. Snšn povzročil je. da odpada jo listi ne lc na peščeni, nego ♦udi na težki zemlji. Rdeči pajek se že razvija. V mnogih suhih legah odpada tudi že cvetje.
m
N« podlagi poročil Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani dne 17. marca, oziroma 20. inaja i. I. pod št. 4.4711 o i/.idu glasovanja obrtniških organizacij proti delitvi zbornice, kakor tudi na podlagi sklepa obrtnega odseka navedene zbornice, nuj se zbornica ne deli, odrejam na podlagi S 3H3 si. 2. t. h.: naj Z h o r n i e a 7. n trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ostane enotna, ker niso dnni pogoji zakona z.n ločitev obrtnega odseka iz. navedene zbornice. O tem iihj se obvesti bnnska uprava, dn po časopisju in s posebno okrožnico obvesti prizadete. Minister trgovine In industrije: dr. L šuineukovič, I. r.
Hladne noči povzročuje jo razmnožitev uši. letina kaže izredno slabo — obupno. — češki odbor Jed note hmeljarjev.
Žalec, CSR, dne 28. jul. 1933. Stanje naših nasadov ni ugodno. I ropična vročina iu slano-vilna sušil ogrožajo letino posebno v suhih legali in tam. k jer že dolgo ni deževalo, /oper živalske in rastlinske škodljivce so se marljivo v porabljala obrambni sredstva. IVronospora je izginila, /oper ušj m- pridno brizga t e ne dobimo v kratkem izdatnih iKidavin. se bodo znaki glede letine se jx».labš«ili. Gotovo je že danes, da lelos ne bomo dosegli množin lanske letine. Nemški odbor Jednote hmeljarjev.
Jajca
Produkrija občutno nazaduje ter so se cene dvignile od 7 na 7.50 Din /a k^ Izvhz« si- samo
x Švico. Opaža se. da dobivajo izvoziiirarji. odkar -o začeli nakupovati po leži. veliko lepše hlugo. Pravijo, da i>e hudo nade. ki »o jih imeli do tegn načina nakupovanju, uresničile.
Borza
Do
Dne 31 julija.
mu
Kako sem grdo kozo
napravila lepo belo
3 miitu mm v 3 liti
»Mota koža ie bila brezbarvna, temna in
uvela Imela »eni (rde zatedavce. razkavo in »uho kožo ter raziirien* por* okrog nosa, podhradka in čela. Danes s« vsi diviio moti mehki. b«l< in krasni polti ter me zavidajo.«
Krema Tokalon hrana r* kožo (n* mast-nal vsebine mehak. blagodejen vosek, ki »e pridobiva iz »v*** prepariran« »metan* in olivnega olia Ta krema glad' in krepi koto. pomirine koinc llez«. krči rartiricne por* ter ndstramuie ratrdavce Najbolj razkava
in najtemneiJa koža postane hela in mehk«, natboh suha pa s vetu in vlažna, pri tem pa ne mastna Krema s* uporablja tudi proti koti, posebno na notu. če i* mastna in tc sc sveti.
Krema Tokalon hrana t« kožo Ibelc bar-vel olepšava, obnavtia in osvežuic kožo na jedistvene način v treh dn«h. Uporabliaite jo liutrai čc imal« (ub* na licu. uporab-liail* kramo Tokalon hrano ra kolo, rožna-rc barve po noči. ker ona pomlaiuie in Ivani Vato kožo. ko spit*
Neiz.priMiienjeni s0 ortsli Kmselj, Curih, Pragi in Trsi, London iu Pariz nurasla, popustila sla l>u lt<>rliii in New Vork.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen |>o neizprr nienjeiu-m tečaju K.S'>. ua zagrebški po HH7-t in belgritjski po 8.G0. liriki boni so notiruli v Zagrebu bi., v Itelgrudu S7-3M.
Ljubi)««*. AuicleriiNiu 2811..'»I .':V22Jt7. Berlin 1988.91—IS7H.71. Itniselj 7!K>.ia N»:io7. London 19919—1M.7Š, Curlk IlOUft H13j»:i Ne« Vork 41.sii.uv-4214 HI. Pariz 234.21» -"25.-I1, Priiga 109 7« do 17ti.Im, TrM »1 .lIM-!*M i
Promet ri.-i /aur»-l»ški borzi je znašal brez kuni|ienxaclj 51.*'38 l»m
Pariz. <»l> 11.15. Nevv Vork 11.43. London ho. l(».
t omilili, (ilvorilev. Ne» ^'ork 4.53. kasneje 4^>7. — /.Isto 121.0.
Curik. P«ri* 2t»'285. London 17 225. Nev» ^ork 373. Ilru»elj 72.075, Milan 27.27. Madrid 48.20. Amsterdam 2nh.57.\ Itcrlni 123375, l»unaj 72.no (.Vi). Siockholm SM.K.V Oslo	Kopenlia^en
7«.1», Praga 15.32. Varšava 57.75, Atene 2 07, Ca rigntd Mu k nr,-št a 3<m.
Vrednostni papirji
Pri Čvrsti tendenci »o vsi impirji dane* narasli. /.itradi iii-giitovosll glisle undnljiijegi razvoja tečajev daiii-s v Z.sgrebu ni bilo zaključka, zunt-itejSi je bil prnniet v llelgradu.
I.jiihljaiui. 7"» Inv |k». 4i> den., ngrarji 27.50 den. vojn« škoda 221 den.. begi. obv. 3(1 den.. 8% Bler. po-. 3.5 den . 7% Hler |K)s 32 den . "X po«. Drl nip. Imuke 47 den.
Zarrrli. Dr), papirji: "K inv |ms. n; do 4n. agrarji 20 21». vojna škod i 225.50—220 50. 12. 2J7» 22$. r.*i be([l. "Iiv 3(, 38. H". I»!er. pu-35.50—87. 1% lller. pos 33-3.5. :"'„	DIHI
46—50. Tobačne srečke 8 den.. Itdeči krii 0 den — Delnice: Priv. agr. banka 220—227. še če-rana iyiek 1(10—IN». Impek- 5o den., Uis 15—25. Trboveljnkn 135 bi.
Relcrail. Nari>iliia banka iH«' hI.. Priv agr. banka 221 22(1 (225). 7"« inv	»7.50 In (la
47.50), ngrarji 2h den.. vojna Skoda 22R 227 (22(1. 225). 12. z.iklj. 220. (i"i begi obv. 80 20 -80.10 (30 55. 30.15). 8« Bler. pos. 31 "o den. 77» Rler. |n>s. TO.V) den., 7"„ pos. DHB I«.:*! hI.
Diuisj. Don. sav. jadrati. 58.30. Alpine 12.10. liima Muranv a 1.50.
Žilni trn
Položni na žitnem trgu Je neizpremenjen Cene flioke «e gibljejo okoli 250— 205. pšenice pa 127.50 do 132 5o, ban. slane pa celo 135. Povpraševanje
je r.nntno. vendar so dovozi slabi vkljub nov in i.
Ljubljana. Pšenica bč uz. 190 1925». 70 s" kg I "., 197.50- -10, koruza 125—127.50. z.i avg 180—132.50, muka Og bč. iz stare pšenice 430 do 435, ban. 440-445.
Novi sad. Pšenica: 78 kg 2% hA. okol. Novi .•sad. sred. bč. 120—125, bč. ukol Honbori HM, in »lav 117.5—122.5, bč. |mtiskH 122.5—127.5. — Koruza: bč., srem. 71—73. bč. okni. Sombor 72 do 73, bč. ui avg. 73—75. bč. ladja Tisa in Dunav 75-77, *lav. bi. bida in bč. ladja Sav« in It^gej 74—70. ban 011—71, areni, za avg. paril. Indjija 73 75. — 1 Malo neizpremenjeno. Tendenca slab«. Promet: 35 vagonov.	•
Chir«gu. Plenica: marec 82.50. dec 95 Kis ruz.i: marec 01.50. sept. 52.5o. Iti: i)»v. so.
NVinnipet. Pšenica: oktober .'.O. december •»>. marec 01.
Živina
Dunajski einsji sejem. (Poročilo tvislke F.tlv. Saborskv in Co.. Dun«j.) Pripianlh je bito 1712 goved, iz .lugoslavije 100. - Cene: voli najboljši 1.35. L 1.17—tiS, II. l.i«7 1.15, III. (».02 —1,03, krav.- L 1.05 1 10. U. 0.92-1.-. biki (V«S do 1.17». klavna živina 0.70 O.OO Tendenc«: cene vi se le slabo držale, neprodanih je ostalo 30 goved.
Radio
Gornja Radgona
-Slovenec- ima v Gornji Radgoni že lepo Ste. vilo naročnikov, a bi uli lahko imel ie več. bo ie pri na* nekateri taki lokali, kier zaman prosit, d« ti t nuni potlrcžeio. Ne pozabimo, da ic .Slo. venec« edini slovenski dnevnik, ki sto'i drogu na katoliški podlagi! Mi bomo prav radi zahajali v tiste lokale, kicr ga b >mo dobili. Posamezne številke se dobi;o v*ak dan prt g Sušcu (Tiskarni Panonijal.
Gasilska lupa gornjeradi<onska priredi v nedeljo, dne b. avgusta popoldne v Gorim Radgoni župno gasilsko vato. Po vati prijateljski sestanek v graiakem drevoredu.
Strelska družina v Gornji Radgoni i* imela dne 20. I. m. svoj ustanovni občni zbor, ki pa ni uspel. Po daliti debati sc ie sklenilo, da sc ubčm zbor preloži za nedoločen čas.
frotframf Nadio-Litihliana t
Torek. 1. avgusta: 12.15 Ploš^- 12 45 Pore-j čila I8.1 *) Cas. plošče, borza 19.(1) Radio orkester 20.00 Najnovejša vcrnslov itn šol«: \ era sol n.n.-v-m pojav človeške bili (Fr. Terseglav) 20.80 l'ev. «ki koncert gdč. Vande Sicherl 21 00 Hadm orkester 21.:»» Ciic, poročilu 21 15 Kadio-jnz/
Sred«, 2. avgusta: 12.15 Plošče 12.4.'» Poročil« 13.00 Čas. plošče, borz« 10.(«» Olruški kotiček (ga. Mnrj. Željcmova-Kokalj) l(».3o Literarna ura: (iu-slav Slerniša bere svoje črtice 2O00 Operne «rl)^• in diiele pojet« gdč .Sokova in Jetačiii 20.47» Kad o orkester 2I2JO Cus. puročlla 21.45 Itadio-jazz 22.30 Angleške plošči.
DrugI programi 1
sred«. 2. avguala: Hilurtid: 2o.<Kl Vokalni koncert tipogrnfov. i 20.80 Plošče (Carusci) /agri li: -.0.30 Radio orkester Dunaj: 19.35 Koncert vojaške godbe llcrlin: 21.00 ^urodne pe-nn	llDdimprsU:
21.01» Ziihavnu orkestralni glasba — Leipzig: 20.00 Sinil« laični koncert (odlomki iz. o|»er) — l<onilon: 21.00 Orkestralni koncert Mtlnn: 20.:k» Koncert	Mlinrhen: 20.IO /.abavmi glnsbn —
Prag«: 19.15 Koncert. (Iz. Radio Beograd )
Pridobivaite novih naročnikovi
s i. *
m JO »C, c o a »
i-»-j a
w oz O
.. v o - -f 1 C — 83 « .
.2 «
-	j « n
fč • 5 o
j _j — O = » . . » = .r 8
tuJ« a
• "S
5 o- Z S
rj 1 z. -J ^ 1 -ill
it' '1 C ~ a 60 .2
1 5Q1°
» N	®
: »„<100
-	» 3 -r 1sj tt
® s kj m ? n = = 2 » * ® t ' 3 »
K	- d
> ^ S 5 V qQ C
■— v — i)
S
c n
£T3 .'«1=1
~ -i 2 2 .
» i-o a
- 3
.. 3 ; ®im
S « i o .Si "5 o o si
e S . <u ■n 1» ._• o »
1=1 £9 . 90°
J* B <8 rn
"5 3 -- >31 ' — » " ^
a j a"? o -J „a "9 > S:
* D- Z j> —
Samuel Lover:
RORY 0'M0RE
Irski ljudski roman.
>Tnm v kuhinji stoji v kotu poleg maltarke Ne potrebujem ga veC. Rory. hvala lepa.c
>Cemu pa potrebuješ železni drog, Kinnegan?« je vprašal nekdo izmed gostov.
Za to pa moraš vprašati gospodinjo,< se je vteknil
Rory.
>Kaj, ali jo tepe z njim?< se je pošalil drugi.
>Ne,< so je zasmejal Finnegan, >zanjo rabim cepec.''
»Gospodinja saina potrebuje drog, je pristavil Rory; >kako, da ne veš, čemu?«
»Sem pa res radoveden, čemu ga rabi. To mora biti nekaj posebnega,« je odgovoril drugi gost.
»Vidiš, ona dela tako močen punč, da je upognila že vse žlice, ko ga jo mešala in zato si je od mene izposodila železni drop,< se je odrezal Rory.
>Bog te živi, Rory! je vzkliknil Finnegan, ki se mu je dobro zdelo, da mu dela llorv Iako reklamo. »Vrag naj me vzame, če le danes pustim iz hiše, dokler ne iz-piješ čašo punca. Gospodinja sama naj ti ga zmeša, Rory!<
Rory se seveda ni branil, ampak takoj šel v kuhinjo
in sedel k ognju. Tudi mrs. Finnegan se je dobro zdelo; kar muzala se je in si prizadevala, da bi zavrela najboljši punč, ki ga jc kdaj napravila in kar smehljala se je, ko je postavila predenj čašo vroče pijače.
Ko je I?ory sedel, klepetal in srkal svoj punč, se je nelK> stemnilo. Prihajala je huda ura, tista, ki je prizadejala tihotapcem v kleti razvaline toliko strahu in jih spravila v smrtno nevarnost. Začelo jc bliskati iu treskati.
1 potem se je pa ulilo kakor i? škafa Ženske so se križale go ! in gostilniški dirindaj je na mah utihnil. Kory se jo spomnil, da ima do doma še dolgo pot. Zato je >el k vratom, da bi pogledal, kako Iki 7. vremenom, ali Ik> nevihta kmalu pri kraju ali ne. Nebo je bilo vse črno. Videl je. da l»o moral ali dolgo čakati ali pa med nalivom iti domov in se premočiti do kože.
Ko je gledal gor po cesti, je zagledal Scrubbsa, ki jo jezdil v divjem skoku, da bi prej prišel pod streho. Sr; preden pa je prišel do »Črnega bika . se je zabliskalo, da se je konj splašil. Po nekaj divjih skokih sc jc vzpel, jHilem se pa zgrudil r jezdecem vred. >Bog se usmili, jc vzkliknil Rory. Kaj pa jc? se je oglasilo nekaj gostov, ki so stali v veži za njim in niso videli, kaj se je zgodilo. »Mislim, da je zbiralca strela ubila!« »Jezus, Marija!' so zavpiti kakor iz enega grla in se gnetli k vratom.
Scrubbsa pa, ki ga je samo omamilo, je skušal vstali. Ko je Rory to videl, je bil na mah pri njem, da bi mu pomogel.
»Ali vas ni ubilo?« ga je vprašal. »Nc,< jc odgovoril Scrubbs. »Ali vas je kaj osmodilo?«
Zadnjih besed Scrubbs ni razumel, ker je bil od padca še ves zmeden.
»Pri moji veri,« jc dejal Rorv, mislil sem, da vas ;c strela ubila! Pa pojdite vendar v hišo, kaj se boste lu na dežju močili,« je pristavil in peljal Scrubbsa v gostilno.
DrugI so prihiteli, da bi pomagali konju. Videli -o pa, da ne more vstati, ker si je izpahnil prednjo nngn. tez nekaj časa so ga spravili na nogp in uboga žival jo odšepala v lilcv gostilne,
Ko si je Scrubbs, ki se je samo malo pobil, opo-
mogel, je šel v hlev pogledat,, kako Je z njegovo kobilo.
Ob, kakšna nesreča, kakšna nesreča.< je tarnal, ko jo je ogledoval.
»Pri moji duši, nesreča jo, da si niste zlomili tilnika,« je dejal Finnegan. »Rad bi pil na vašo -mri.<
»Oh, Bog ti odpusti, l.arrv! Zakaj mu želiš smrt?«
Ker bi I»i I na svelu en lopov manj! Naznanil me jc, In moral sem plačati glolni za prazen nič, saj veš. •
>Hes je lopov, vem,« je odgovorila dobra žena; >pa [uisli, bo že Bog obračunal /. njim!'
»Vrag, misliš, ali nc?< je pripomnil Finnegan.
»Res je, kar praviš, pri moji duši, dn je res. Larrv.« je posegel vmes eden od poleg stoječih, ki so zelo sovražili Scrubbsa. »Čudim se, da ni pazil na konja in ga trdno držal, : se je oglasil drugi.
»Tudi jaz se čudim, zakaj na vsakega drugega |>a/.i šc preveč,« jc dejal tretji.
111 kako pazi, ta brus!«
»PSt, vrača se! Da bi ga vrag! ga jc dregnil sosed, ko je Scrubbs vstopil.
Mož pa, ki jc maloprej dejal Scrubbsii brus, jc začel zdaj vpričo Scrubbsa polglasno l/.zivajoče peti pesmico o brusu. Scrubbsu so namreč za hrbtom rekli brus. Drugi so se smejali in se- skrivaj ozirali na zbiralca, ki mu c postalo zelo neprijetno, zakaj čutil je. da to leti nanj.
Niti eden ga ni pomiloval zaradi njegove nezgode, ali bil vesel, da je ušel nesreči. Tako nepriljubljen 'C bil. Ko I >i ne bilo Rorija 0'Moorea, čigar velikodušno srce je bilo v nesreči odprto tudi sovražniku, nc bi zbiralec imel žive duše, ki bi mu pomagala.
In zato je hotel domov in vprašal Finnegana, ali bi mu posodil konja.
Nimam nobenega « je rekel Finnegan.
.< Imate dva, kolikor vem,« je dejal Scrubbs,
MALI OGLASI
V malih oglasiti velja vsaka beseda Din l"—; leni-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolouska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50 Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
mm\
Učenko
pridno in pošteno, iščem za v trgovino. — Alojzij Beretič, trg. z mešanim blagom, Šmarjeta pri Novem mestu.	(v)
II
Službe iičejo
Izučen trgovec
■ spričevali in garancijo ca trgovino z mešanim blagom išče mesta na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod šitro »Brezposelnost« št. 8746. (a)
Gospodična
gre v službo kasirke, ser-virke itd ali karsibodi in kjerkoli. Minka Zagarje-va, Kočevje 239, pri Mav-rin.	(a)
Dekle
staro 40—50 let, zdravo, želi mesto hišnice v Ljubljani. - Nastopi takoj ali pozneje. - Ponudbe pod • Genoleva-« št. 8782 na upravo »Slovenca«. (a)
lluibodobe
Brezposelnemu
teracerju nudim nekoliko zaslužka Ponudbe na upr. •Slov.« pod »Brezposelnost« št. 8289	(b)
Samostojno služkinjo
r a vse (dobra kuharica), srednje starosti (od 30 do 40 let), se sprejme za 15. avgust ali t. september. Naslov pove uprava • Slovenca« pod št. 8757.
Pbuk
Strojepisni pouk
se vrši med počitnicami vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 3. avgusta. Vpisovanje od I. avgusta in dalie vsak dan od 6. do pol 8 zvečer. Tgčaii za začetnike in iz-Veibance Šolnina znižana. — Christolov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (u)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c)
4 članska družina
žel. uradnika išče stanovanje 2 sob ali 1 s kabinetom in pritiklinami za september ali oktober. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8721. (c)
ODDAJO: Stanovanje
itirisobno, komfortno, se ceno odda od avgusta do konca oktobra mirni in solidni stranki. - Naslov Slovenca« pod
Čisto sobo
lepo, solidna cena, iščem
za svojega sina v bližini hotela »Union«. Ponudbe na hotel »Skoberne«, Celje.	(s)
Soba s štedilnikom
se išče v sredini mesta. Naslov v upravi »Slov.« na Koroški cesti 1. (s)
kT.HM.il
Lokal in prazno sobo
skupno ali posamezno — odda Prelesnik, Janševa.
Trgovski lokal
z opremo, stanovanjem, elektriko in pritiklinami, v trgu na promet, kraju ob banovinski cesti blizu postaje, se odda v najem. Posebno pripravno za začetnika (-co). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod • Prometna točka« 8651. n
Lokal
na prometni točki, primeren za krojača ali frizerja, oddam — Poizve se: Streliška ulica 22. (n)
v upravi »! št. 8527.
(č)
Dosmrtno oskrbo
dobi ženska pri uradniški družini na deželi, v trgu, ki poseduje hranilno knjižico in malo gotovine. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Drugi dom« št. 8748.	r)
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda za takoj ali s 15. avgustom Mala čolnarska 4. č
Trisobno stanovanje
s kopalnico, pritiklinami in event. delom vrta, takoj oddam. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8787.	(č)
Komfortno stanovanie
v Dalmatinovi ulici se odda.
Tam se oddajo tudi pisarniški prostori. -Izve se v upr. >Slo-venca« pod št. 8127.
Sobica
se prav poceni takoj odda. Ilirska 17, podpritlič-
(s)
|C
Gospodična
se sprejme kot sostanovalka k samostojni ženski. Poizve se Ciglarjeva ulica 14, Udmat. (s)
Stavbna parcela
1400 m' v bližini Bohinjskega jezera se ugodno proda. — Kmetijsko društvo. Stara Fužina, Bohinj.	(p)
Gostilna
vpeljana na prometnem mestu poleg tržnice, se vsled bolezni proda. Potrebno 35 000 D. Zagreb. Pejačevičev trg 3, poleg Ilice.	(p)
Novo hišo
z 2 stanovanji, elektriko, prodam. Podutik 33. (p)
Stavbno parcelo
do 500 nr v St. Vidu — kupim. Ponudbe na upr »Slovenca« pod -Hranilna knjižica« 8789. (p)
Kupimo
Upravni odbor
Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani razpisuje dobavko 43 m:' drv (40 m1 bukovih, 3 m' mehkih). Pogoji so na vpogled pri hišniku O. D. D. v VC'ol-fovi ulici 12.	(k)
Vsakovrstne
zlato kopale
po naiviilih cenab
ČERNE. luvelir Ltubliana. Wolfova ulica IL J
Prehodno doba dehlice
ge med 12 in l? letom,
to je doba, ko moro vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne iiuce ter izvrsten apetit.
TO DA:

m hrtpifev Hrvi. živcev in apeiila.
»ENERGIN* se dobi v vseh lekarnah, I steklenica '/s litra Din 35'— Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA« - SUŠA K 3 velike stekli mce Din 110'—, 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440'— in 2 gratis.
odobreno po Min. soc. politiko i narod. 7<1ravlja S. lir 37B7 od '.'3 marca la.vj
ČEVLJI
Samo kratek čas
od 1. avgusta 1933
Samo kdor hoče varčevati naj kupi sedaj!
Velika izbira posebno lahkih letnih čevljev
Platneni čevlji
Platneni Čevlji za dame, z zaponko, razne barve, kuba-peta, ostanki Din
Platneni čevlji za dame, razne kombinacije, kuha lir« ali francoska peta Din TU ~
Tenis čevlji, belo platno, za IIP« dame in gospode prima Din TU ™
Vrsta 90-781 Opanke, za dame, bele ali 1P, druge barve, kuba-peta Din (U
Vrsta 90-770
Opanke za dame, z barvano kombinacijo, kuba-peta ........Din
85'-
Beli damski čevlji iz surovega platna z barvano kombinacijo, kuba-peta. Najmodernejši poletni čevelj Din
Vrsta 90-782 Opanke za dame, krasne kombinacije, kuba-peta, QQ. prej Din 125-—, sedaj Din 90
Poletni sandaleti, rujavi z zaponko, prima podplati
Mik. 23/25, 26/28, 29/30,31/35,36/40,41/4« Din 45 — 55 — 65 — 75'- 95 — 125 —
Vrsta 56-590
Rujavi sandaleti na vez s prima podplati,
Mik 23/25,26/28, 29/30,31/35,36/40,41/46 Din 45 - 65 — 75 — 85 — 95 — 125"—
98-
Moški polčevlji, beli ali QQ. sivi....... Din 9U "
Platneni čevlji na vez, beli ali sivi, s podplati iz pravega krep-gumija, lahki in udobni
veličine 24/27, 28/34, 35/41, 42/46 Din 24 — ~28— 34-— 40 —
Pums, beli nubuk z lakom, lllC' franc. peta, prima . Din »TU
čevlji z zaponko na vez beli nabuk z lakom ali z reptil imitacijo . . . Din
m-
Isti z rujavim usnjem in
kuba-peto.....Din
Posebno ceneno
Platneni čevlji z gumijastimi podplati, v vseh velikostih in raznih barvah
Din 28 -, 24 -, 20-, 15-. Čevlji z zaponko, v raznih barvah, s kuba- ali franc. peto samo Din 65-- in 95*-.
munanik
LJUBLJANA, Tyrševa c.1a 'Petovia) MARIBOR, Gosposka ul. 17 CELJE, Aleksandrova c. 1
Strešno opeko
zarezno, rabljeno, kupim 400 kom. — Blas Franc, Zaloška cesta 128 (k)
JLL
lilij
Nogavice, rokavice
m pletenin« Vam audi » veliki 'zbir' naiog,>dnete io naicenei* tvrdka Kari Prelog Liubliana. Židovska ulica in Stan trg (1)
Marelice
6 Din, breskve 5 Din. hru-I ške 4 Din kilogram, raz-j pošilja povzetno Postržin, i Krško	(1
Vino
dobro (bizeljsko), lansko, 40 hI ugodno prodam. Postržin, Krško.	(1)
Zbirka znamk
zelo lepa, lepo urejena, Evropa in prekooceanske države, se radi izselitve proda. Resni reflektanti dobe naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8719.
Prodam
otomano, odeje, blazine, ! mizo, zložljivo, mizo za | rože, železno peč, kami- i se, slike, nekaj moške | ' obleke in čevljev itd. — I Medvedova cesta št. 22, ' Šiška.	(|)
Mariborski leden
od 5. do 15. avgusta 19T5!
Pomembne razstave! Gledališko dramske predstave na slikovitem Rotovškem trgu pred staroslavnim rotovžem! Od 5. do 15. avgusta t. I. vsi v Maribor!

I
Modna konfekcija!
j Naiboliš nakupi A Pre-sker I iubliana Sv Pelra
cesta 14 II) j--
7 vel. izložbanih oken
kompletnih z roleti, ugodno naprodaj. Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka 3. (1)
V. 'Vi ...••.' 'v	' ,'f.v	'»V • .' •■'•• ■ ' 1',.'' • •
+
Naznanjamo žalostno vest, da nas je danes 31 julija nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat in ded, gospod
Emerik Malaverh
višji inšpektor drž. žel. v pokoju.
K večnemu počitku ga bomo spremili v sredo 2. avgusta ob 17 iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. julija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Jabolka
kisla, debela, kg 3.50 Din, hruške, zbrane, kg 3.25 Din. Košare 35 kg franko brzovozno razpošilja: G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Redka prilika
za boljšo gospodo, za okrasitev stanovanja: Imam naprodaj 4 komade staro - japonskih, umetno izdelanih originalnih bronastih figur (dve materi 7 otroci ca. 100 cm visoke. 1 japonski nosač in t ribič), ocenjeno po gosp. prof. K. (profesor umetnostne akademije v Zagrebu) na 60 000 Din. — Radi preselitve prodam za polovično ceno. Resni reflektanti naj se obrneio na gospodično: Ivko Milit o v i č, pri Srpski privred-ni banki. Zngrph, Ilira 7
Za potovanje
kovčege. torbice, denarnice. nahrbtnike itd Velika izbira - znižane cene — priporoča
Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova ul 13
Mlinarji!
Ri. proso, ajdo to ječmen kupite najreneje pri
A VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovina žila in moke Resi jeva ee.sta 24
DRVA N PREMOG
pn iv.Schumi
Dol enjska cesta Telefon št. 2951
I I
kitajte in širite »Slovenca«!
i*mwwmmHWH«*
Zahvala
Vsem, ki so z nami čuvstvovali in izrekli ustna ali pismena sožalja, ko nas je tako nenadoma zapustil naš nepozabni brat, bratranec, svak in stric, prečastiti gospod
Jožef luuanec
župnik in dekan cerkniški.
izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno globoko in vdano se zahvaljujemo prevzvišenemu gosp. škofu dt. Gregoriju Rozmanu, ki, ie vodil pogrebno svečanost, gospodu arhidijakonu dr. Fr. Kimovcu za cerkveni žalni govor in sv. mašo in vsem številnim gg. duhovnim sobratom rajnega.
Isk reno zahvalo dolgujemo vsem udeležencem pogreba: g. sreskemu načelniku dr. Gregorinu, g. podpredsedniku okrožnega sodišča A. Mladiču, g. cerkniškemu sodnemu predstojniku dr. Brelihu z vsem svojim uradništvom, g. notarju P. Maležiču, g. banovinskemu zdravniku dr Pušenjaku, g. obmejnemu komisarju Djevdjeliču, g. poveljniku obmejne čete kap. Boškoviču, g. poveljniku vojnega voda podporočniku Kesiču, gg. zastopnikom občin Cerknica Begunje, Borovnica, Planina, Rakek in Sv. Vid, gosp. cerkniškemu šolskemu upravitelju Hladniku za ginljiv poslovilni govor ob grobu, številnim gg. pevcem za ubrane žalostinke pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču, cenjenemu učiteljstvu in šolski mladini iz Cerknice, Begunj, Grahovega in Rakeka, ga:;ilcem iz Cerknice, Dolenje vasi, Jezera in Rakeka, cerkniški gasilski godbi za žalne koračnice, vsem cerkvenim organizacijam z zastavami in vsemu mnogo-brojnemu občinstvu.
V Cerknici, dne 31. julija 1933
Žalujoči ostali.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet,
izdajatelj; Iran KaJtoveo
Urednik: Loize GalnhtiL