U10 ZEL, BTBV. 297 mnn,nmn, si. msceioba isw mini SLOVENSKI Udaja tu aska C&so^auv putfjetje stvveatu poročevalec — Uirekion Rudi Janhuba — Glavni io odgovora! uredniki Sergej Votajak —• Uredništvo: Ljubljana, Tomšičema o lica t in S. telefon 23-322 - do — Upravai Ljubljena, Tomšičeva ulica It. f/Il, telefem 83-599 do 8M96 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova oesta I. telefon 2f-IW6. m Itnbljuakc naročnike 20-463, k a eunnnjt 21-83? — PoStni predel It. 29 — žiro rečen pri Komunalni banki Lfubljana 600-704 1-JW7 — *»af«ftnio» 230 dir n Obisk osrednfa predsednika Tita točka političnega življeiifa Podpredsednik nacionalnega sveta Indonezije Ruslan Abdulgani se je razgovarjal z našimi novinarji - Bogat program dogodkov in prireditev med predsednikovim obiskom v Indoneziji DJAKARTA, 20. dec. (Tanjug). »Jugoslovani so ne samo prijatelji naše države, temveč tudi sestavni del sil, ki se bore za boljše življenje vseh ljudi. Titov obisk Indoneziji prispeva k izboljšanja sodelovanja med našima dvema državama« — je danes izjavil skupini jugoslovanskih novinarjev Ruslan Abdulgani, podpredsednik nacionalnega sveta republike Indonezije. Abdulgani je zatem povedal jugoslovanskim novinarjem, da je bil leta 1956 v Jugoslaviji skupaj s predsednikom Sukarnom. •-Tedaj sem imel čast- — je slavije Josipa Broza Tita. Po-dejal podpredsednik nacional- znamo ga, ne samo od daleč, nega sveta — “da skupaj z temveč tudi od blizu. Borba vašim zunanjim ministrom jugoslovanskih narodov . ^ v Kočo Popovičem podpišem drugi svetovni vojni je bila skupno jugoslovansko - indo- splošno znana v vsej Indone- n-ezijsko deklaracijo o razgovorih. ki smo jih tedaj vodili«. -Drugi pomembni dokument o sodelovanju med Jugoslavijo in Indonezijo- — je nadaljeval podpredsednik Abdulgani — -je bil podpisan med bivanjem Svetozarja Vukma-noviča v naši državi-«. V nadaljevanju razgovora je Abdulgani dejal naslednje: “Vsa Indonezija z ne- strpnostjo pričakuje prihod predsednika republike Jugo- (tazstava »Družina in gospodinjstvo« Beograd, 20. dec. (Tanjug). Organizacijski, odbor razstave »Družina in gospodinjstvo« je razpravljal, o nalogah in delu v pripravah za to tradicionalno razstavo, ki jo bodo tudi v bodoče organizirali v okviru zagrebškega velesejma. Osnovna težnja organizatorjev -je. da v središče razstave postavijo dejavnost stanovanjske skupnosti, ki bi morala e svojim: servisnimi službami sodelovati pri reševanju problematik0 družine in gospodinjstva. Predvidevajo tudi. da bo v bodoče tudi sa.m velesejem dob^l značai organizirane pomoči družini in. gospodinjstvu. Da bi razstava, ki bo 1. 1960 zadostila čimbolj svojemu namenu. bodo v njenem sklopu sodelovali poleg zveznega tudi republiški odbori, v katerih so zastopane vse zainteresirane družbene in gospodarske organizacije ter ustanove. ziji. Se več, iz vašega odpora proti nemškim osvajalcem smo mi črpali veliko inspiracij. Globoko sem prepričan, da bo imel obisk predsednika Tita za posledico nadaljnjo poglo- bitev sodelovanja med našima državama, posebno na mednarodnem področju. Kmalu boste lahiko videli, kako toplo in prijateljsko bo indonezijsko ljudstvo sprejelo svojega visokega gosta predsednika Tita«. Bližnji obisk predsednika republike postaja vedno bolj osrednja točka političnega dogajanja v Indoneziji. Indonezijski tisk nadaljuje z objavljanjem člankov in spisov o Jugoslaviji. Neodvisni časopis -Merdeka« objavlja kratek življenjepis predsednika Tita z naslovom »Visoki gost z Jadrana-. Glasilo indonezijske mladinske organizacije »Pe-muda« prav taiko objavlja OBISK BO RAZČISTIL ŠTEVILNA VPRAŠANJA New Delhi, 20. dec. (Tanjug). Večina osrednjih in pokrajinskih indijskih časopisov, kot sta »Hindustan Times« in »Indiari «Express« iz New Delhija, ter »National Herald« iz Sneknowa •jD. drugi, objavljajo vesti o potovanju predsednika Tita skozi indijske teritorialne vode, pn čemer objavljajo pozdravno brzojavko, ki jo je poslal predsednik Tito podpredsedniku Indije ra-dakrišnanu. Časopisi istočasno v člainkib poudarjajo, da so indijski rušilci pozdravili predsednika Tita. Z rušilca »Radžput« so izstrelili 21 topovskih salv,' -zatem pa' *0 vsi trije rušilci defilirali mimo »Galeba« in tako izkazali čast predsedniku Tiitu. »Hindustan Standard« navaja Izjavo predstavnika jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve, pri čemer poudarja, da bo obisk predsednika Tita še en prispevek k utrditvi načel aktivne in miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi ureditvami. List »Bombay Cronicle« poudarja, da bi desettedenskl obisk predsednika Tita v Aziji lahko razčistil številna vprašanja. List pravi, da je Jugoslavi- ;¥•* SSSf: Včeraj popoldne je bila pred ljubljanskim Magistratom slovesnost, ki se je je udeležilo veliko število Ljubljančanov. Več tisoč ljudi se je prišlo poslovit od starega tramvaja, ki je včeraj zadnjikrat peljal skozi Ljubljano. Ob tej priložnosti je govoril predsednik delavskega sveta podjetja »Ljubi jana-transport« Ivan Delač, nato pa so se poslovili od tramvaja godbeniki in htzmoristi. Zatem je bila v veliki sejni dvorani na Magistratu pod predsedstvom Joška Gorjanca seja Mestnega sveta. Odborniki so poslušali kratek izvleček iz poročila sveta za komunalne sadeve o dosedanji rekonstrukciji ljubljanskega mestnega prometa, nato pa so sprejeli predlog okrajnega sindikalnega sveta o delovnem času v šolah, podjetjih in ustanovah. V predlogu je rečeno, naj začnejo delovnik v gospodarskih organizacijah v Ismeni ob šestih, v okrajnih in občinskih ustanovah ob pol sed-ob sedmih vse ustanove, ki niso zajete v prejinjih, ob pol strokovne šole, ob osmih vse druge šole in univerza in ob pat devetih vse trgovine. Tak začetek delovnega časa velja od j, oktobra do 1. maja. Predlog so sprejeli z namenom, da raz-feBMnenijo osebni promet v mestu ob sedmih in dveh. Na sliki: Ljubljančani se poslavljajo od zaslužnega tramvaja. (Foto: Brtfc— ■) ja edina socialistična država, ki je zvesta marksizmu in ki je istočasno izven hladne vojne. Poudarjajoč velik pomen Jugoslavije, dodaja časopis, da je bil s pomočjo vpliva in dela predsednika Tita ohranjen mir na Bližnjem vzhodu. iivljenjepisne podatke o predsedniku republike. Članek je bil objavljen skupaj s fotogra- -fijo predsednika Tita na prvi strani časopisa. Neodvisni časopis -Raja Indonesia- je začel objavljati serijo člankov o Jugoslaviji. Ministrstvo za- inf orm aci j e indonezijske vlade je te dni izdalo posebno publikacijo z naslovom -Prijateljski odnosi Jugoslavija — Indonezija-. Knjiga vsebuje pregled celotnega razvoja dosedanjega sodelovanja med obema državama. Danes je ministrstvo za informacije v sodelovanju z jugoslovanskim veleposlanikom odprlo posebno razstavo, ki Je posvečena Jugoslavi ji, Sto petdeset eksponatov bo prikazalo zgodovinski razvoj Jugoslavije, borbo jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno, jugoslovanske uspehe v povojni obnovi in izgradnji socializma in napore naše države za 'Ohranitev miru na svetu. Voj aška godba posadke -Galeb- bo prihodnji teden priredila v veliki dvorani Doma športov poseben koncert. V POČASTITEV DNEVA JLA BEOGRAD, 20. dec. (Tanjug.) — Podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki nadomešča vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ maršala Jugo slavije Josipa Broza - Tita, je izdal ob proslavi Dneva armade naslednjo odredbo: V počastitev proslave Dneva Jugoslovanske ljudske armade odrejam: Na predvečer 22. decembra leta 1958 naj se v 'lavnem mestu FLR Jugoslavije — Beogradu izstreli iz 24 topov po 15 častnih strelov, v glavnih mestih ljudskih republik — Zagrebu, Ljubljani, Skoplju Sarajevu in Titogradu pa iz 12 topov po 10 častnih ••‘-"lov. J Teden Jugoslovanskega filma v Indiji Beograd. 20. dec. (Tanjug), v Beogradu izbirajo filme* ki jih bodo predvajali v tednu jugoslovanskega filma v Indiji. Izbrali so že -Dolino miru« (proizvodnja Triglav - filma), -Veliki in mali« (Avala-film), -Zenico- (Ufus-film), Cesto, dolgo leto dni- (Jadran-film) in filmsko pravljico -Čudežni meč« (Avala-film). Te filme bodo skupno s kratkometraž-nimi4 med katerimi so tudi risani filmi,^predvajali v New Delhiju. Bombajru in Kalkuti. Pet glavnih nalog vlade Od posebnega' dopisnika »Poročevalca« In »Politike« Naša enotnost fe čvrsta Pozdravi vojakov vrhovnemu komandantu oboroženih sil FLRJ, maršalu Titu Beograd, 20. dec. (Tanjug.) — Vrhovnemu komandantu oboroženih sil FLRJ, maršalu Jugoslavije Josipu Brozu .Titu so odposlali za dan JLA večje število pozdravnih pisem in brzojavil. Brzojavke, ki so mu jih poslali komandanti annijskih oblasti, poudarjajo, da poteka proslava tudi letošnje obletnice ustanovitve JLA v znamenju še večjih prizadevanj in uspehov v usposabljanju vojaškega in starešinskega kadra, • krepitvi moralno-politične enotnosti in dviganju borbene pripravljenosti vse armadne sestave. Brzojavke poudarjajo, da spremlja vsa armada s pozornostjo in zadovoljstvom potovanje predsednika republike v prijateljske države Azije in Afrike. »Obljubljamo Tam, da bomo v prihodnjem, jubilejnem 40. letu po ustanovitvi Zveze komunistov Jugoslavije, ki ste ji VI dali moč in polet za junaška dejanja, storili vse, da branilce nage socialistične domovine Se bolj oborožimo z brezmejno ljubeznijo do domovine svobodnega jugoslovanskega človeka, s spretnostjo sodobnega bojevanja in nesebično pripravljenostjo za žrtve in napore,« pravi komandant neke vojne oblasti. Brzojavka, ki so jo poslali vojaki, podoficirji in oficirji I. proletarske brigade vrhovnemu komandantu, pravi med drugim: »... Pod Vašim vodstvom je bila ustvarjena krepka in močna armada, ki jamči varnost borbe naših narodov za boljše življenje. Obljubljamo Vam, tovariš Tito, da nas nobena obrekovanja naše države in narodov ne bo omajalo, ker je naša enotnost monolitna in čvrsta, kakor ni- Spaak za atomsko oborožitev Pariz, 20. dec. (Reuter). Ge-Cj&rslni sekretar atlantskega pakta Spaalk je danes zahteval, naj bi zahodne države oborožili s takti fenim jedrskim orožjem. Ko' je govoril na zasedanju zahodnoevropske skupščine, je to pojasnil s potrebo po dosegi ravnotežja s Sovjetsko zvezo v klasični oborožitvi. Spaak se je prav tako izjasnil proti načrtu za ustanovitev brez-atomske cone v srednji Evropi in dejal, da se Zahod ne more umakniti iz Berlina. Na današnjem zasedanju zahodnoevropske skupščine so soglasno sprejeli resolucijo, kal poudarja važnost sklenitve sporazuma med državami članicami skupnega zahodnoevropskega tržišča in. ostalimi 11 članicami organizacije za evropsko ekonomsko mMovu]«. kdar doslej ..: Prežeti s herojskimi tradicijami slavne I. proletarske brigade prenašamo Vaši proletarci s častjo in po dolžnosti tradicije brigade na mlado generacijo. Obljubljamo, da bomo zastavo proletarcev varovali nad vse in dali pod njo za DŽAKARTA, 20. dec. (Kablogram.) - Nacionalna ~tran-ka, muslimanska stranka Nabdatul Ulama, komunisti in nekatere manjše skupine so v indonezijskem parlamentu izglasovali v zgodovini države prvi proračun, ki je bil sprejet že pred začetkom fiskalnega leta. Proti njemu so glasovali poslanci partije Maždžumi, ki je v precejšnji meri kompromitirana zaradi nedavnega upora na Sumatri in Celebesu, socialisti in nekatere druge skupine. Proračun predvideva skupne v Indoneziji, normalizacija raz. dohodke v višini 21 milijard In mer v državi ukinitev spora- lzdatke v višini 29 milijard zuma s Holandsko, na podlagi rupij. Deficit znaša torej 8 ml- katerega bi morala plačati Tn-lljard rupij. — Govoreč pred donezlja Holandski stroške v skupščino je premier Džuanda znesku okoli 4 milijarde gulde-poudarll, da stoji pred novo nov. ki pa ga Indonezija ne vlado pet glavnih nalog: usta- priznava, razvoj države in novltev narodnega planskega končno priključitev Zahodnega sveta, ki bo v celoti planiral Irajana. razvoj države na gospodarskem v zvezi z normalizacijo raz-obrambnem in kulturnem pod- mer v držvl je Džuanda Izj.a-ročju v okviru zamisli o vll. da le te vrste načrte mnogo uvedbi dirigirane demokracije jaže napraviti, kot pa jih izvajati. Govoreč o težavah, ki jih Ima vlada pri normalizaciji razmer. ie Džuanda dejal: »Vlada je vedno zavračala misli o državnih udarih ln je prepričana. da lih v naši deželi ne bo. Vendar — le nadaljeval — se to lahko zgodi, če vlada 'n parlament ne bosta ravnala taktično. Vlada bo ostorlla vse Predsedniku republike vrkov- obrambo domovine tudi svoje de Končar«, tovarne »Prvi par-ži vi jen j o. ako bo potrebno...« tizan* iz Titovega TJžica in drugi. nemu komandantu oboroženih da prepreči možnost takih do-sil FLRJ Josipu Brozu Titu so godkov.* V Džakarti' nestrpno pričakujejo Titov prihod. »Ml poznamo predsednika Tita — pravijo — že dolgo. 2e v času vaše borbe proti Nemcem, ki je bila Indoneziji znana, smo črpali 1z nje mnoga navdahnjsnja. Prl- poslali pozdravne brzojavke tudi^ Letals1"! zveza Jugoslavije, nekatera združenja rezervnih oficirjev, obiskovalci šole za splošno izobraževanje delavcev »Ra- hod vašega predsednika bo poglobil sodelovanje Jugoslavije ln Indonezije, posebno na mednarodnem področju. Kako prisrčno bo sprejet, boste lahko presodili sami. ko bo predsednik Tito prispel.« V organizaciji indonezijskega ministrstva za Informacije ln ob navzočnost! predsednika vlade, finančnega ministra ter vrste znanih osebnosti je bil sinoči v Džakarti prikazan jugoslovanski film »Dolina miru«. Film bo predvajan tudi v Bo-goru. Bandungu ln Den Pasa-ru na otoku Bali. V okviru priprav za sprejem tovariša Tita, ki so v teku povsod v Indoneziji kamor bo Tito šel, bo jutri ob 20 url i>n krajevnem času jugoslovanski veleposlanik v Džakarti Stane Pavfllč lme3 preko indonezijskega radia govor v indonezijskem jeziku, v katerem bo ao-vorll o pomenu obiska 'n o sodelovanju med dvema državama. Te dni bo v Džakarti v nakladi 10.000 izvodov Izšla v indonezijskem ln angleškem jeziku knjiga o predsedniku Titu ki 16 ie napisal znani indonezijski profesor ln član Nacionalnega sveta Jamin. Profesor Mohamed Jamin bo tudi Dred-stavll predsednika Tita na svečani seji univerze v Bandungu. na kateri bo predsednik Tito svečano preje’ naslov častnega doktorja družbenih ved Zoran Žujovif PRIPRAVE ZA ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Predlog odločbe o minimalnih osebnih dohodkih pred skupitiio Gospodarska^ odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine sta na včerajšnji seji odobrila predlog odločbe o minimalnih osebnih dohodkih, katerega je obrazložil član Z vezne gu izvršnega sveta Moma Markovič BEOGRAD, 20. dec. (Tanjug.) - Dopoldne je bila pod predsedstvom Vidoja Smilevskega skupna seja odborov za gospodarstvo obeh zborov Zvezne ljudske skupščine, na kateri se je začela razprava o odločbi o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah. Predlog odločbe je obrazložil član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič, ki je med drugim dejal: Predlagani načrt odločbe te- bile posamezne skupine gospodarskih organizacij zapostavljene glede na povprečne zneske minimalnih osebnih melji na tem, da imajo minimalni osebni dohodki v sedanjem sistemu dvojno vlogo: predvsem so osnova za določanje prispevka od dohodka gospodarskih organizacij, obenem pa so zajamčeni zneski, izpod katerih ne sme biti osebni dohodek posameznega delavca. To je ena izmed osnov novega sistema razdeljevanja dohodka. Zato je zakon o de- dohodkov, kar je neposredno vplivalo na višino čistega dohodka gospodarskih organizacij dotičnih skupin. V letu 1958 je bilo zato več zahtev, naj se posameznim ^ panogam ali ožjim skupinam gospodarskih organizacij povečajo minimalni osebni dohodki. Med lovnih odnosih tudi predvidel, letom so bili obravnavani in predlagani za ureditev taki primeri, kjer je bilo neobhod-no, da se nujno poveča raven minimalnih osebnih dohodkov, in sicer za premogovnike, ki so jim bili minimalni osebni dohodki povečani do 25 odstotkov, nadalje za železniška transportna podjetja, podjetja . za vzdrževanje prog in podjetja za spalne in jedilne vagone, ki so jim bili minimalni osebni dohodki povečani za 20 oziroma za 10°/n. Ostali primeri so bili obravnavanj vzporedno s pripravljanjem ureditve minimalnih osebnih dohodkov, za leto 1959. pri čemer se je upošteval rezultat polletnih obračunov v tem letu. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je treba za leto 1958-povečati minimalne osebne dohodke gospodarskim organizacijam še nekaterih gospodarskih panog. Na podlagi predlagane odločbe se radikalneje izpremi-n.ja položaj posameznih skupin gospodarskih organizacij glede višine povprečnih zneskov minimalnih osebnih dohodkov, toda samo v tistih da se minimalni osebni dohodki predpišejo s posebnim zveznim zakonom. Predlaga se, da se še nadalje na podlagi začasne določitve minimalnih osebnih dohodkov, kakor določa zakon o delovnih odnošajih, izvrše samo najnujnejši popravki, ki bodo po večini odpravili neskladnost med gospodarskimi organizacijami glede višine minimalnih osebnih dohodkov. Način ureditve, ki ga vsebuje predlog odločbe o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah. je odvisen od dveh glavnih vprašanj, ki jih je treba rešiti in ki sta: — popravek mesta posameznih skupin gospodarskih organizacij. ki st» bile doklej zapostavljene glede na povprečno višino minimalnih osebnih dohodkov, ;— vskladitev minimalnih osebnih dohodkov med gospodarskimi organizacijami znotraj Bosam^nili skupin gospodarskih organizacij. Pokazalo se je v dosedanjem uporabljanju sistema, da so primerih, kjer se je pokazalo za neobhodno, da je treba popraviti položaj posameznih skupin gospodarskih organizacij. Načelno se ne zmanjšuje povprečje minimalnih osebnih dohodkov posameznih skupin gospodarskih organizacij, niti "v primeru, kadar je bilo ocenjeno, da bi morala biti skupina po odobrenem vrstnem redu na nižjem mestu, kakor ga je zavzemala po sedanjem stanju. Pri "sestavljanju vrstnega reda so bile gospodarske organizacije opredeljene v glavnem v deset skupin glede na to. koliko so pri posameznih skupinah gospodarskih organizacij močneje prišli do izraza nekateri izmed omenjenih kriterijev. Tako so v prvo Skupino uvrščeni premogovniki z dejanskim kopom in rudniki živega srebra, v drugo skupino premogovniki z dnevnim kopom in drugi rudniki z dejan- povprečja ali razponov po kategorijah strokovne sposobnosti delavcev. Ti so samo sredstvo za primerjanje splošne ravni minimalnih osebnih dohodkov posameznih gospodarskih organizacij z ravnijo skupine, v katero spada gospodarska organizacija, in na podlagi tega za izračunavanje odstotka. za katerega naj gospodarska organizacija popravi svojo stopnjo minimalnih osebnih dohodkov. Kot osnova za to primerjanje služi številčno stanje delavcev v gospodarski organizaciji na dan 31. oktobra letos. V danem položaju je to edina mogoča rešitev. Sicer ima svoje slabosti, toda glede na dosedanje stanje pomeni korak naprej. Posebno je važno, da daje možnost lotiti se bolj umirjeno proučevanja za trajnejšo ureditev minimalnih osebnih dohodkov. Glavna pomanjkljivost pred- skim kopom, v tretjo skupino- laganega načina ureditve mi- velike električne centrale, podjetja črne in barvaste metalurgije, bazična kemija- itd.. v četrto skupino- so uvrščeni ostali rudniki z dnevnim kopom, industrijo cementa, stekla, strojegradnja, eksploatacija gozdov' in podobno ter največji del prometa. V peto in druge skupine so uvrščene gospodarske organizacije ostalih delavnosti, glede na to, koliko je ocenjena težavnost pogojev, pomen teh skupin oziroma ostali kriteriji, ki prihajajo v poštev pri sestavljanju vrstnega reda. Povprečni zneski minimalnih osebnih dohodkov, ki so prišli v poštev za poprave ravni minimalnih osebnih dohodkov, temelje na sedanjem stanju in zato njihova medsebojna razmerja in razponi ne predstavljajo nobene uradne politike. nimalnih1 osebnih dohodkov je v tem, da se kot osnova jemlje strokovna sposobnost delavca glede na delovno mesto, torej tako, kakor je gospodarska organizacija sama proučila v svojem tarifnem pravilniku. Tu pa so razmeroma razlike med gospodarskimi organizacijami, zaradi katerih bodo ostale še nadalje nekatere razlike tudi v stopnji mini-(Nadaljevanje na 2. strani) VREME Stanje 20. dec: Zahodno od Anglije se zadržuje globoko področje nizkega zračnega pritiska. Frontalne motnje so dosegle zahodne obrobie Alp. kjer povzročajo padavine Nad nase kraje doteka še nad-iHfr* ze\o tope! zrak Napoved za npdeijo; V zahodnih krajih pretežno oblačno, vmes nekaj manjših padavin, v vzhodnih zmerno do pretežno oblačno vreme. Se nadalje zelo toplo. S sto. 1 SLOVENSKI POBOCEVKLEC t St. si. decembra 1958 Komisijepri Predsedstvu SZDL Slovenije Predsedstvo SZDL Slovenije je nc svoji seji 18. t. m razpravljalo o osnovah pro- računske politike za 1. 1959. Posebej je bilo poudarjeno. da bodo morali LO posvetiti zbiranju In štedijlve- mu trošenju sredstev za proračunsko potrošnjo še več pozornosti, kot doslej. Odvisnost proračunskih dohodkov od osebnih dohodkov prebivalstva se ie že doslej pokazala kot dobra, vendar pa se bodo morale vse poll/tične organizacije skupaj z LO boriti za pravilno izvajanje te politike. V nadaljevanju seje je bil sprejet predlog o ponovni potrditvi dosedanjih in Ime-novaniu nekaterih novih predsednikov 'n članov petih komisij pri predsedstvu SZDL. Imenovani so bili: V Komisijo za tisk: predsednik Rudi Jan hub a; člani: dr. Marijan Dermastla. doktor Jože Globevnik. Karel Grabeljšek, Fedor Kovačič. Tone PoljSak. Dane Robida. Stane Runko, Drago Seli-ger. Ivan Šinkovec. Ivo Tavčar. Zima Vrščaj, in Rudi Vogrič. V Komisijo za družbeno upravljanje: predsednik ko-nisije Vlado Krivic; podpredsednik komisije Janez Hribar in člani: Milan Apih Jože Cigler, Ziva Beltram. Franc Drobež, Jože Gosnar. Božo Jurak. Miran Košmeli, Zvonka Lesjak. Alojz Mlakar. dr. Rastko Močnik. Franc Plazar. Marjan Rožič. Stane Sotler Mitja Svab in O’ga Vipotnik. V Komisijo za družbene organizacije: predsednik ko-nisije: France Kimovec: Dod.pred=ednlk komisije Ivo-Svetina in člani: Matevž Hace. Milena Korže. Stane Kranjc. Ada Krivic. Franc Lubej. Just Miklavc Mitja Ribičič, Vinko Trlnkaus. Slavko Vrhove, Bojan Zavašnik ln ing. Pavle Zaucer. V Komisijo za ideološko vzgojni) delo: oredsednik komisije Marija Vilfan; člani: Roman"-Albreht. Ing. Jože Berkopec. Dušan Bravničar Jože Gosnar. Jože Nedog. Vlado Pohar, Meta Sever, Francka Strmole. Egon Tomc, Avgust Vižintin. Vlado Vodopivec. Miro Zakrajšek in Beno Zupančič. V Komsijo za delo med ženami: predsednik komisije Angela Ocepek; člani: Nika Arko, Dolfka Boštjančič, dr. Saša Cvahte, dr. Marjan Dular, Jovo Galič. Majda Gaspari, Milka Juvan, dr. Rudi Klovsky. Milan Kristan. 'Meta Košir. Cilka Prešeren, Mira Svetina 'n Cvetka Vodopivec. Komisije kot pomožni organi političnega foruma pretresajo probleme iz svojega področja ln stapljajo predloge ter pomagajo pri izvajanju sprejetih sklepov. Komisije so že izdelale creiet tudi proračun dogodkov in Izdatkov GO SZ-■)L S’oven1i-«> »s leto Socialistična zveza in komuna Razgovor s predsednikom Okrajnega odbora SZDL Maribor Ledinekom Pred občnimi zbori osnovnih organizacij SZDL v mariborskem okraju smo zaprosili predsednika Okrajnega odbora SZDL Miloša Ledineka, da nam odgovori na nekatera aktualna vprašanja iz življenja organizacij SZDL. sdlog odločbe o minimalnih osebnih dohodkih (Nadaljevanje s 1. strani) malnih osebnih dohodkov med gospodarskimi organizacijami. Prazen tsga je pomanjkljivost tudi v nadaljnji razliki med gospodarskimi organizacijami glede ravni minimalnih osebnih dohodkov, kar je bilo že zgoraj omenjeno, ki pa se mora zaradi določenih vzrokov tolerirati. Ob koncu je Moma Markovič poudaril, da se s to ureditvijo minimalnih osebnih dohodkov, kakor tudi z drugimi odločitvami, ki se sedaj predlagajo ali pa so bile že sprejete na preteklem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, omogoča gospodarskim organizacijam. da začno izdelovati nove tarifne pravilnike, kakor se omogoča tudi sindikatom, zbornicam in Združenjem, da skle-, pajo sporazume o osnovah in merilih, ki bodo gospodarskim organizacijam služili kot pomoč pri sprejemanju tarifnih pravilnikov. Na ločenih sejah sta odbora za gospodarstvo obeh zborov zvezne ljudske skupščine sprejela v načelu in podrobnostih predlog o minimalnih osebnih 1. Kakšna je dejavnost SZDL v okraju Maribor po združitvi s ptujskim okrajem? Socialistična zveza delovnih ljudi is resnično množična politična organizacija, sai združuje v okraju preko 60 odstotkov vseh volivcev, v nekaterih občinah kot ' Maribor-Tabor Ravne. R, vendar pa ne več kot za 25%. Odbora za gospodarstvo obeh zborov bosta nadaljevala delo v ponedeljek. brez neke šablone, po svobodni odločitvi članov In po terenskih razmerah. 2. Kakšni so njeni glavni uspehi in pomanjkljivosti v dosedanjem delu? Poljska gospodarska delegacija v Sloveniji Člani poljske delegacije ju-goslovansko-poljskega komiteja za gospodarsko sodelovanje, ki jo vodi podpredsednik ministrskega srveta LR Poljske Pjotr Jaroszevvicz, so včeraj obiskali LR Slovenijo. Poljski gostje, ki ilh spremlja Mij alko Todorovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, so dopoldne prispeli iz Opatije v Postojno, kjer so jih pozdravili: člana izvršnega sveta L.S LRS ing. Viktor Kotnik in Miran Košmelj, predsednik OLO Koper Albin Dujc in predsednik ObLO Postojna Jože Baša. Po ogledu Postojnske jame, ki jo jim ie razkazal upravnik G-ar-zaroili, so člani poljske gospodarske delegacije prispeli v Ljubljano. kjer jih je sprejel predsednik Izvršnega srveta LS LRS Boris Kraigher in 'jih je zadržal -tudi na kosilu. V spremstvu predsednika OLO Ljubljana dr. Marjana Derma-stie so si poljski gostje po kosilu z velikim zanimanjem ogledali Muzej NOV m nekatere ljubljanske znamenitosti. Okrog 16. ure so člani poljske gospodarske delegacije odpotovali iz Ljubljane po avtomobilski cesti v Zagreb. ških ln Industrijskih 'središčih pa pri stanovanjskih skupnostih. Prav posebno Pa se je SZDL uveljavila nav vasi pri zadnjih volitvah - zadružnih svetov. - - , - Dalje se brez dvoma SZDL vodstveno uveljavlja—v sodelovanju z raznimi društvi ln organizacijami v prirejanju raznih proslav ln prireditev. Tudi organizacijsko In do neke mere kadrovsko nudi pomoč raznim organizacijam in društvom posebno ob vsakoletnih občnih zborih. Dalje se uveljavlja, a še vedno ne dovolj, pri volitvah v razne družbene samoupravne organe, v določeni meri pripravlja zbore volivcev, a še zelo pomanjkljivo. Itd. Menimo, da je osnovna pomanjkljivost naših osnovnih organizacij SZDL — razen' lepih izjem v nekaterih občinah, to kar so občinski odbori SZDL že zagrabili, da se premalo, neredkokje skoraj nič, bavl •z dnevnimi problemi in s politiko na sploh. Naše osnovne organizacije SZDL, bi lahko rekli, so premalo spolitizirane, A to • le prvenstveno- krivda na kadrih in na prešibki načrtni pomoči občinskih :odborov SZDL. 3. Kako se osnovne organizacije SZDL pripravljajo na bližnje občne zbore? Menim, da je delo SZDL na vtprašan^j Ih vaške politike in volitve v zadružne svete na vasi,, v mestih pa načeto delo oki-li vprašanj stanovanjske skupnosti. potrošniških svetov In obravnavanje raznih komunalnih problemov dober uvod v občne zbore osnovnih organizacij SZDL, a bo ta aktivnost še povečana, če bodo uspeli občinski odbori SZDL na množične sestanke Socialistične zveze vnesti tudi družbeni plan ln proračun za leto 1959. za kar bo letos dovolj časa ln to pred sprejetjem na zasedanju občinskih ljudskih odborov. Nadejamo se, da bodo letni občni zbori SZDL živahni in aktualni. Prav bi bilo, če bi se naše vaške organizacije razen v komunalne probleme v ob- čini, delo oblastnih ln družbe— no-pravnih organov, pa delo društev ln organizacij še posebno zagrizle v vprašanje naše vaške, politike in delo KZ, ker brez pomoči Socialistične zveze, tud 1 novoizvoljeni«- zadružni sveti ne bodo svoje vloge odigrali. Posebej pa bodo morale osnovne organizacije SZDL obravnavati še vprašanje vzgoje svojega članstva, posebno mladine In žena in pa krepitev organizacij. V mestih bo pa nedvomno poleg aktualnih komunalnih vprašani kot stanovanjska izgradnja. Šole. zdravstvene ustanove itd. moralo stopiti v ospredje vprašanje stanovanjskih skupnosti, sveti potrošnikov. aktivizaclja delavcev v komuni itd. Napačno bi tudi bilo, če bi se mestne organizacije še posebei temeljito ne bavlle z vprašanjem preskrbe in v zvezi s tem tudi s politiko na vasi, z našo kmetijsko proizvodnjo, kakor tudi ne bi smela iti mimo občnih zborov celotna naša gospodarska ln občedruž-bena problematika. V splošnem oa bi morali občni zbori dobiti obeležje konkretnosti in aktualnosti. 4. Kakšna naj bi bila vsebina bodočega dela organi-, zacij SZDL? V vseh občinah bo nedvomno osnovna naloga SZDL usmeria-nie ln krepitev naših komun. In to predvsem usmerjanje zborov volivcev, aktivizaclja ln vodstvo politike naših dru3be-noupravnih organov v prosveti ln zdravstvu, skrb za delo faznih organizacij, predvsem mladinskih in društev. Na vasi pa poleg dela KZ še izvajanje naše vaške politike in v novih večjih občinah predvsem delo krajevnih odborov. Posebno skrb pa bodo morale organizacije SZDL 'osvetit i — In to bol, kot doslej — politično-ekonom-skl in kulturni razgledanosti svojih članov, gre tu predvsem za delo Svobod.' delo ljudskih unlveuz In širitev ljudskih knjižnic in časopisov. Po naših vaseh živi Izven delovnega časa tepo število naših Industrijskih delavcev, ki pa pogosto stoje lz\^n vrst SZDL, kaj šele. da bi se tu aktivno uveljavljali V mestih In Industrijskih središčih pa bo poleg vsega prel povedanega še posebei treb3 posvetiti konkretno skrb za človeka. Gre tu za urejevanje preskrbe delavskega In mestnega prebivalstva, gre za urejevanje pomoči našim delovnim Ijiudem in njihovim družinam v komuni. Predvsem pa ie treba delati na tem. da se čim več delavcev aktlvlzlra v reševanju ?lviljersjsklh .problemov delovnega človeka v komuni. Menim, da bi bodoče naloge SZDL v mestih ln vaseh najbolje označili z ugotovitvijo ds je treba delo SZDL spolitizirati, tako. da bo SZDL postala nosilka političnega življenja v komuni ob močni naslonitvi na delavske sindikate ln na našo mladino, ki morajo osveži M vrste te naše množične organizacije. Uspeh Igorja Ozima na Dunaju Dunaj, 20. dec. (Tanjug). —* »Arbeiter Zeitung« piše n&a pohvalno o koncertu jugoslovanskega violinista Igorja Ozima na Dunaj.u. »Mladi violinist Igor Ozim,« pravi pisec članka, »je pokasal svoj talent, predvsem v moderni glasbi.« Nato nadaljuje, da je Igor Ozim odlično izvajal »Sonato« Bele Bartoka, »Noc-turno« ter »TaaranteJlo« Szy-manowskega. Obvestilo Zveznega zavoda za socialno zavarovanje Beograd, 20. dec. (Tanjug). Zvezni zavod za socialno zavarovanje sporoča v sporazumu z zveznim državnim sekretariatom za finaince, da se bo po zakonikih predpisih letno računsko poslovanje v prihodnje tudi v zavodu za socialno zavarovanje zaključevalo s potekom koledarskega leta. Glede na to iz-premembo v računskem poslovanju se pozivajo zdravstvene ustanove, kakor tudi gospodarske in druge organizacije, državni organi in ustanove, ki so pooblaščeni za izplačevanje dajatev iz socialnega zavarovanja svojim delavcem im uslužbencem, naj obračunajo izplačila do 31. decembra leta 1958 in pred-lože obračune v izplačilo zavodom za socialno zavarovanje najkasneje do 10. januarja 1939. !°ta. Beograd., 20. dec. (Tanjug Po predhodnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je v preteklih 11 mesecih jugoslovanska industrija povečala proizvodnjo za 10,6°/!;H?4bu: HiiiiniiBiiDniiiiiniiHiuiiiiiiniiiiHniujHiiffliiiiiHiniiiiiBiHiHiiniiiniiniHHiniBiiniiiUHiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiuiHiniinniiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiuiiiiiuiHHiiiiBUiiiiiUHiiiiiiHiiniHHiiinniiiiUiiiitiHfniiiiHHiiiiiiin niiiiiiiiiiiiHiHiiniiiiiiiiiiHHiiimninnniiiiiHiiHniliniHliiiiHHiiiiiHiliilininiiHluuniiHiiniiiiH nim delovnim časom, vendar pa ne gre za že omenjene ose- K ZAKONU 0 INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Krog zaščitenih oseb in obseg zaščite Na prošnjo številnih naročnikov in bralcev našega lista se je uredništvo odločilo objaviti vrsto komentarjev o glavnih določilih zakona o invalidskem zavarovanj u. Komentarje piše dr. Jerko Radmilo vic. Z invalidskim zavarovanjem po novem zakonu o invalidskem zavarovanju je zagotovljena delovnim ljudem v primeru njihove invalidnosti ustrezna zaščita: 1. pravica na usposobitev za delo na drugem poslu (profesionalna rehabilitacija) in pravica na materialno oskrbo; 2. pravica na zaposlitev po preostalih delovnih sposobnostih in pravica na denarno nadomestilo; 3. pravica do invalidske pokojnine, kakor tudi pravica na dodatek za nego in pomoč, če srečo pari delu ali s profesionalno boleznijo. V to kategorijo spadajo predvsem osebe v delovnem odnosu, to so delavci in uslužbenci, in to tiste osebe, ki so zaposlene na področju Jugoslavije s polnim delovnim časom. Vendar pa je bilo prj tem napravljeno dvoje odstopanj. Po eni strani v to kategorijo ne spadajo osebe, ki so v smislu zaikona o delovnih odnosih v začasnem delovnem odnosu, čeprav delajo polni delovni čas, na drugi strani je potrebna, in 4. pravica do pa ne spadajo sem tudi sku- nega zavarovanja -___ 1 • 1 • _ *—v . v r1 vili in rp-dnn r> invalidnine. Pri obravnavanju zakona o invalidskem zavarovanju je treba poudariti eno osnovnih vprašanj: na kakšen krog oseb je usmerjena invalidsika zaščita in v kakšnem obsegu ta zaščita deluje. Zakon pozna več kategorij oseb, to je zavarovancev, ki jim je zaščita namenjena ter določa obseg zaščite v odvisnosti od kategorije zavarovanca. Prva in glavna kategorija zaščitenih oseb je tista, za katero je predvidena zaščita za Vie mogoče primere invalidnosti, to je za primere po boli povzročene invalidnosti, ibo izven dela, z pine oseb, ki delajo na osnovi posebnih predpisov v skrajšanem delovnem času, kot so delovni invalidi, vojni vojaški invalidi in mirnodobski vojaški invalidi, če so zaposleni toliko časa, kolikor to ustreza njihovi delovni sposobnosti: osebe, ki delajo v času zdravljenja s skrajšanim delovnim časom; žene, ki delajo zaradi dojenja in nege otroka s skrajšanim delovnim časom, in osebe, ki jim je odobreno krajše delo zaradi obiskovanja šole ali tečaja. V omenjeno kategorijo spadajo dalje vse naštete osebe tudi takrat, kadar delajo v inozemstvu, in to pod predpostavko. da ao Jugoslovanski državljani in. da so v delovnem odnosu: pri jugoslovanskih organih, ustanovah ali organizacijah; v gospodinjstvih zavarovancev,. ki so zaposleni pri jugoslovanskih državnih ustanovah in organizacijah (n. pr. gospodinjska pomočnica pri naših diplomatskih predstavnikih); v drugi službi, v katero so vstopili po odobritvi pristojnega državnega organa, če je bil nastop taka službe predviden z mednarodnimi dogovori. Take osebe, ki so stopile po posebni odobritvi v delovni odnos v inozemstvu v primerih, ki niso predvideni z mednarodnimi dogovori, se lahko hkrati zavarujejo, če se prijavijo zaradi zavarovanja organu social-v Jugoslaviji m če redno plačujejo prispevek za invalidsko zavarovanje. Potrebno je poudariti tudi to, da spadajo v to kategorijo omenjene osebe v delovnem odnosu, to je, da so zavarovane v polnem obsegu tudi v primerih, če. so bile poslane na šolanje zaradi dokončanja začetega rednega šolanja ali zaradi strokovnega usposabljanja, vendar najdlje do dveh let in če so v tem času v delovnem odnosu. Vendar pa, če delajo v času strokovnega usposabljanja ali specializacije na določenem delovnem mestu s polnim rednim delovnim časom, so take osebe zavarovane v polnem obsegu, ne glede na omenjeno omejitev, vendar samo V tistih primerih, ki jih predpišejo pristojni organi uprave. Glede zavarovanja te kategorije oseb je treba poudariti eno pomembnih. znaCilnosti zakona, ki je razvidna iz tega, da čeprav nudi zaščito tudi drugim kategorijam delovnih ljudi, vendarle pretežno vsebuje značilnost zakona o zaščiti oseb v delovnem odnosu. La-' hko rečemo, da je ta njegova vloga močno poudarjena. To posebno izhaja iz določil, ki regulirajo režim invalidskega zavarovanja za osebe po prenehanju delovnega razmerje (oz. drugega svojstva). Tu £o postavljene ustrezne omejitve, ki spravljajo obseg pravic v odvisnost od delovnega razmerja in od drugih situacij, ki so po svoji naravi take. da opravičujejo stališče, da gre pri teh situacijah dejansko za delavce in uslužbence (oziroma da gre za druge kategorije zavarovancev, ki so izenačene po svojih pravicah z osebami v delovnem odnosu). Tako zagotavlja zakon zavarovanje za primer invalidnosti in telesne poškodbe zaradi bolezni in poškodbe Izven dela tudi po prenehanju delovnega razmerja, vendar samo v določenih situacijah, ki so tesno povezane z delovnim razmerjem. Gre za situacije, ki nastajajo v času: ko se prejema nadomestilo namesto plače po zakonu "O zdravstvenem zavarovanju; ko ima nekdo pravico do invalidske pokojnine: ko se redno prijavlja pri organih za posredovanje dela: ko je na orožnih vajah ali na odsluže-nju vojaškega roka, ki ga je nastopil v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja; ko ima pra,-vico do nepolne pokojnine; zavarovanke, ki so prekinile delovno razmerje zaradi nege otroka. Dalje prlnadajo te pravice neodvisno od naštetih situacij za ves čas po prenehanju delovnega odnosa moškemu zavarovancu, ki ima 30 let pokojninske dobe, in ženskemu zavarovancu s 25-letno pokojninsko dobo. Osebe lz naštetih situacij, kakor tudi osebe z dolgotrajno delovno flob.o, pa ne uživajo zaščite v primeru invalidnosti in telesne poškodbe, ki so bile povzročene s poškodbo pri opravljanju samostojne profesionalne ali gospodarit« d*Ji.vn o« tl. Končno so zavarovane te osebe po prenehanju delovnega razmerja tudi takrat, ko ni omenjenih situacij, vendar samo v primeru invalidnosti, povzročene po bolezni (ne tudi s poškodbo), če se jim računa v delovno dobo najmanj dve tretjini razdobja v zadnjih petih letih pred nastopom invalidnosti in če znaša njihova pokojninska doba najmanj 5 do 10 let v odvisnosti od let strosti. Z osebami v delovnem odnosu ln z obsegom njihovih pravic zakon izenačuje: ljudske poslance, ki prejemajo stalne mesečne nagrade, in odbornike ljudskih odborov na stalnih dolžnostih, ki prejemajo stalno mesečno nagrado za svoje delo; izvoljene osebe na stalnih dolžnostih s stalno plačo v družbenih in zadružnih organizacijah in temu podobno, katerim je to edino ali glavno delo: člane obrtnih zadrug kakor tudi pomorskih, rečnih in jezerskih ribiških zadrug, katerim je gospodarsko delo v zadrugi edina ali glavna zaposlitev. Vendar pa, kar zadeva invalidsko zavarovanje članov ribiških zadrug, rečnega in jezerskega ribištva, velja pripomniti, da mora določiti šele zvezni izvršni svet čas začetka in način njihovega Izvajanja. V kategorijo oseb, ki so zavarovane za vse primere Invalidnosti, velja posebej poudariti tudi osebe na mladinskih delovnih akcijah, ker so po določilih zakona zavarovane za vse primere invalidnosti, katerih vzrok je nastal za časa udeležbe pri takih akcijah. To predstavlja znatno razširitev pravic za to skupino oseb, ker so priznavali dosedanji predpisi pravice iz invalidskega zavarovanja samo v primerih nesreče pri delu, ne pa tudi za primer poškodbe in bolezni, nastale za časa udeležbe pri akcijah. Tu je Izražena skrb družbene skupnosti za mladino, ki vlaga pomembne napore v socialistično izgradnjo domovine. Druga kategorija zaščitenih oseb je tista, za katero je predvidena zaščita samo v primeru invalidnosti, povzročene z nesrečo pri delu ali s nrofesionalnim obolenjem. V to kategorijo spadajo predvsem' osebe v delovnem razmerju, ki deilajo s skraj te- be, ki jim je priznano tako delo kot delo s polnim rednim delovnim časom in osebe v začasnem delovnem razmerju. Dalje spadajo v to kategorijo še: učenci v gospodarstvu in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom; učenci strokovnih šol in študenti, ko opravljajo obvezno prakso, in osebe na prostovoljni praksi, ki ne prejemajo plače. Tretja kategorija zaščitenih oseb je tista, za katero je predvidena zaščita samo v primeru nesreče pri delu, kot so: osebe na organiziranih javnih delih spolšnega značaja ali na reševalnih akcijah ali akcijah za obrambo pred elementarnimi nezgodami ter osebe določenih javnih funkcij, oziroma osebe, ki opravljajo določene državljanske dolžnosti na poziv državnih organov. Četrta kategorija zaščitenih oseb je tista, za katero je predvidena zaščita samo v primerih invalidnosti, ki so določeni s posebnimi predpisi ali dogovori, Tu gre za osebe, ki opravljajo Samostojne profesionalne dejavnosti kakor tudi za osebe drugih poklicev, ki niso v delovnem razmerju. Kar zadeva te osebe, je zakon neposredno uredil vprašanje invalidskega zavarovanja za umetnike, medtem ko je za ostale skupine predvidel, da se zavarujejo po posebnih zveznih zakonih ali po dogovorih. — Vendar pa zakon zahteva glede na okolnost, da so bile zavarovan« po dosedanjih pred- delavci mnogokrat upravičeno nerazpoloženi e. Izvajanja predsednika je dopolnil še tajnik HO Roman Herbst, ki je med drugim tudi nakazal tisto plat, ki ji pravimo moralno etične vrednote zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov. Med razpravo je zelo konkretno spregovoril o problemih v zdravstveni ' stlužbi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Uroš Hu-preht. Skratka — izvajanja vseh treh govornikov s-o dala odlično podlago za razpravo, med .katero bi se lahko razvila borba mnenj o raznih zadevah in iz česar bi se lahko izkristaliziral marsikak predlog, ki bi bil dragocena korist za odpravo te ali one pomanjkljivosti v zdravstveni službi. Zal pa vsega tega ni bilo. ker je razprava ubrala, čisto drugo smer. Dis-kutanti. so govoril-; pretežno le o stanovanjskih problemih zdravstvenih delavcev in še to v tem smislu, krut da je to edini problem v zdravstveni službi in edina ovira za njeno nadaljnjo krepitev. Prav je, da so na konferenci govorili o stanovanjskem vprašanju zdravstvenih delavcev-ki je zelo, zelo boleče in ki ga bo treba prej kot slej začeti resno, postopoma reševati. Vendar pa je v zdravstveni službi še toliko drugih problemov, ki jih najbolj čutijo bolniki in glede na nje tudi vsa družba. O tem pa predstavniki zdravstvenih delavcev na konferenci, žal, niso spregovorili. E. K. KIMIMMflll piših ustrezne skupine oseb samostojnih profesionalnih dejavnosti in oseb drugih poklicev, da se ti dogovori vskladi-jo do 31. decembra 1959. leta. Ko je govora o krogu zaščitenih oseb in obsegu njihove zaščite, je potrebno poudariti še nekatera posebna določila zakona za osebe, ki so izven omenjenih kategorij zavarovancev. To. so: posebna oblika zavarovanja tistih zavarovancev. ki so sklenili delovno razmerje kot slepi — dokler so v delovnem razmerju; posebna oblika zaščite otrok zavarovancev in uživalcev osebne pokojnine ali invalidske pokojnine kakor tudi otroci uživalcev družinske pokojnine, za katere se izplačuje dodatek za otroke, ki se izraža v pravici na profesionalno rehabilitacijo, če jim je potrebna zaradi usposabljanja za samostojno življenje in delo; posebna oblika zaščite tistih oseb. pri katerih je invalidnost nastopila zaradi poškodb. dobljenih v borbi s protiljudskimi režimi, oziroma zaradi posledic bolezni, dobljenih zaradi odvzema svobode, zatiranja in preganjanja ter končno posebna oblika zaščite za tiste delavce, za katere se ugotovi po daljši zaposlitvi na težkih, zdravju škodljivih delih, da je zaradi oslabitve njihove delovne sposobnosti potrehna premestitev na drugo delo. 2e ta kratka obrazložitev kroga zaščitenih oseb in obsega zaščite dovolj zgovorno kaže na pomen novega zakona o invalidskem zavarovanju in zahteva tudi' njegovo prouče-. vanje. Si. SBT — SL 9M I SLOVHSD P0B0CSV1LEC I k*. 9 Poziv iz Azije Na skrajnem, severozahodu severnoameriške celine gradijo radarski sistem, ki bo veljal do leta 1960 ve čkot deset milijard dolarjev. Samo leta 1959 nameravajo Američani porabiti za svojo armado 40 milijard dolarjev. Britanci si omišljajo floto nadzvočnih bombnikov, ki so po 20 milijonov funtov. Vsaka balistična raketa, ki odhrumi proti Tihemu oceanu, velja okrog milijon dolarjev. Sovjetska zveza ima. prav tako si'oje bombnike, bombe, letala in rakete; le-te tudi niso zastonj. Porabiti 20 milijonov dolarjev za letalonosilko ni noben problem. Na zasedanju OZN so ustanovili poseben sklad za razvoj nerazvitih držav, ki razpolaga s 26 milijoni dolarjev. Ves proračun OZN, te najpomembnejše svetovne organizacije, je določen nekje pri 60 milijonih dolarjev. V desetih letih dela je načrt Colombo izdal za gospodarstvo nerazvitih držav okrog 6 milijard dolarjev. Se ena primerjava. Računajmo, da je na svetu okrog dve milijardi ljudi. Samo ZDA bodo porabile v prihodnjem letu za hladne topovske cevi po dvajset dolarjev za vsakega prebivalca sveta. Indija je držaja kjer znaša letni dohodek na vsakega prebivalca ' komaj 60 dola.rjev na leto. Z drugimi besedami, vsako najmanjše zmanjšanje v stroških za oboroževanje, ki bi šlo za dvig zaostalih držav, bi bilo glede na sedanji položaj prava revolucija. Kako bi bilo, če vojaških proračunov ne bi bilo, si človek ne upa niti ugibati. Ali je kaj nenavadnega, glede na vse to. če sta vidna azijska državnika. Prasad in Sukamo, ob zaključku Prasado-vega obiska v Indov.eziji, naslovila na velesile sveta apel, naj prenehajo uporabljati vsa svoja sredstva za uničevalno tehniko in za vojno in naj se /smerijo v delo za mir in blaginjo vsega sveta. Glasova iz Azije nista osamljena; takšnih pozivov je vedno več. le, da so veliki gluhi in slepi za vse. razen za svoje ozke blokovske koristi... Ideološki »študij« Oddelek za agitacijo in propagando pri CK komunistične part'je Bolgarije je prišel na ■ sijajno zamisel, kako bo prevzgojil svoje članstvo za borbo ■.noti sodobnemu »revizionizmu . Sestavil /e več načrtov :a št udi: klasikov marksizma-'eninizma, zgodovine mednarodnega delavskega gibanja, zgodovine KP Sovj-etske zveze :n bo!parske KP in raznih drugih tem na področju, gosv-odar-tva in politike. Za proučevanje zgodovine mednarodnega delavskega in -omunW.ičnega gibanja med drugim predlaga študiranje go-ora Hruščeva no VII. kongresu komunistične partije Bolga-ri.je. v katerem te ostro napadel program Z veze komunistov Jugoslavije ;n politiko Jugoslavije, nadalje materiali z moskovskega posvetovanja v novembru 1957 in govor Togliatti-a na posvetovanju Informbi-roja v novembru 1949. Za proučevanje dialektičnega in zgodovinskega materializma priporoča govor Hruščeva na VII. kongresu KP Bolgarije, deklaracijo 12 držav, govor Dimitrija Ganeva v Razlogu. kjer je govoril o bolgarskih aspiracijah do Makedoni-e, zatem članek v »Rabotni-češkem delv«. ki je izšel 15. maja pod naslovom »Generalno odstopan je od marksizma -leninizma«, v katerem oolemi-zira s programom ZKJ in končno članek Fedosejeva. Pomjelova in Čerpdkova »O načrtu urograma Zveze komunistov Jugoslavije«. Za proučevanje statuta bolgarske KP predlagajo T>olen drugega materiala tudi članek ^Rabotničeškega dela« »Generalno odstopanje od marksizma -l en in i zm a «. 2e t)o vsem tem ni težko oceniti, kaikšna bo »ideološka raven« teoo .študi ja iv kakšen bo prispevek« pri reševanju na•-bistvenejših vprašanj, ki rih postavlja razvoj socializma v svetu. Kaik.o bodo spravili v skla-d z marksi-Tmom-leniniz-m.om »marksistično« analizo Ganeva o mak e donskem vpra- šanju, je popoln oma nerabnim -Ijivo. * Kakšen bo končni uspeh tega »ideološkega študija«, je rta seveda druao Ne gre Helsinki, 20. dec. (AP). Vodja finske agrarne stranke Kl-emoHa je obvestil predsednika republike Kekkonena, da mu ni uspelo sestaviti enotno vlado. Predstavniki finske KP in neodvisni sociatai demokrati so edini pristali na sodelovanje v vladi Kle-moll-a. 7' Zdravilo za vse? Štiritonski satelit je v ZDfi zasenčil vse mednarodne dogodke, od Berlina do Mikojanovegc obiska — Moralni obliž omajanemu zaupanju v spretnost državnega vodstvo — Znanstvene in vojaške plati uspeha \EW 1'OKK, 20. dec. (Tanjug.) - Izstrelitev do sedaj največjega zemeljskega umetnega satelita, ki je težak skoraj 4 tone, je zasenčila vse tekoče notranje in zunanje dogodke — celo take, kot so sklep atlantskega pakta, da bodo zahodne sile na vsak način ostale v Berlinu in vest o januarskem obisku Mikojana v Washingtonu. V washington-skih poluradnih krogih pričakujejo od tega dogodka, da bo imel velike posledice na politični položaj v državi, posebno pa še na mednarodne odnose. Veliko govore o psihološkem pomenu izstrelitve, ki bo imela za posledico vrnitev zaupanja v ameriške znanstvene, vojaške in diplomatsko-politične sposobnosti. Čeprav poudarjajo to ugotovitev vzporedno s koristmi, ki jih bo imelo od tega celotno človeštvo, pa vendar nekoliko bolj poudarjajo nacionalni moment. Časopis »Philadelphia Inquirer«, ki je prvi prispel v New York, kjer zaradi stavke ne izhaja nobeden od devetih dnevnikov, piše, da je »taka zmaga na področju, kjer obstoja tekmovanje med nami in Sovjetsko zvezo, kljub mednarodnemu enačaju človeškega znanja, dobra za dvig morale v državi.« Med znanstvene uspehe prištevajo tudi izkoriščanje satelita za relejno radiopostajo za ves svet, ker preko njega oddajajo poslanico predsednika Eisenhowerja, ki jo lahko sprejemajo na številnih področjih sveta. V najbližji bodočnosti bodo lahko trajno postavili svetovno relejno postajo za radijske in televizijske oddaje. Prav tako bi kasneje zagotovili medplanetarno potovanje, do katerega pa še ne bo prišlo tako hitro, ker še vedno niso premagali osnovne težave vračanja vsemirske ladje na Zemljo. Vojaški strokovnjaki poudarjajo predvsem strateško plat. Amerika je na ta način pokazala, da ne zaostaja za Sovjetsko zvezo, kar se tiče projektilov in umetnih satelitov, ter da ima celo morda določeno prednost, ker končno lahko usmerja v vesolje Izstreljena telesa, to pa pomeni, da jih lahko vodi tudi proti ciljem na Zemlji. State Department opozarjajo na morebitne mednarodne politične posledice. V konkretnem primeru mislijo pri tem predvsem na psihološko, pa tudi na praktično krepitev položaja ZDA in' Zahoda nasploh v peresi berlinski krizi. V celoti qpislijo na ODESA JE V TEKSASU! Odesa (Texas), 20. dec. -(AP). Uradno so sporočili, da se je zrušilo letalo ameriškega vojnega letalstva, ki je nosilo atomsko bombo. Do nesreče je prišlo okoli 30 km severozahodno od mesta Odese v zahodnem Texasu. Policija je sporočila, da bodo vse ceste na tem področju zaprte, dokler ne bodo ugotovili, če nesreča ni. povzročila povečano žarčenje. Za kakšno letaio gre in koliko je bilo žrtev, niso sporočili. Ameriško letalstvo je nocoj demantiralo vesti, po katerih naj bi se zadnjo noč severozahodno od mesta Odese v zahodnem Texasu zrušilo ameriško vojaško letalo, k; je nosilo jedrske bombe. Predstavnik ameriškega letalstva je dejal,- da so ta poročila popolnoma izmišljena in da so nepotrebno vznemirjenje verjetno povzročile sledi kondenzi- Vrhovni sovjet sklican Moskva, 20. doc. Kakor poro-ia radio Moskva, je zasedanje Vrhovnega sovjeta Sovjetska zveze napovedano za 22. december. Prehodni sestanki funkcionarjev obeh domov Vrhovnega ovjeta bodo jutri. Dnevni red zasedanja Vrhovnega sovjeta n;, objavljen. rane pare na veliki višini, ki so jo puščala za seboj tri reaktivna letala. V prejšnjih poročilih je bilo rečeno, da je eno izmed letal pustilo za seboj črno sled, zaradi česar so sklepali, da je prišlo do nesreče. Kar se tiče opozorila po radiu, ki ga je takoj nato objavila policija, je pomočnik šerifa v Odesi dejal, da gre za pomoto, ki jo je povzročilo sporočilo policije iz mesta Big Spring. Blizu tega mesta je veliko oporišče ameriškega vojnega letalstva. vojaški vpliv na diplomacijo in vzpostavitev mednarodnega psihološkega ravnotežja, ki bo po ameriškem mnenju obstajalo do izstrelitve prihodnjega sovjetskega »Sputnika«. Na sedežu OZN izločajo ameriški uspeh iz ozkega okvira tekmovanja med dvema največjima silama-in ga postavljajo v širši mednarodni okvir. Dogodek imajo za nov znak vse večje nujnosti, da se morajo najodgovornejše sile čimprej - dogo voriti o neki vrsti mednarodn.e ga nadzorstva nad vsemirskin prostorom, ki bi ga v .smislu njegovega izključnega izkoriščanja za znanstvene namene vodili Združeni narodi, ker sedanja tekma v izstreljevanju vsemir-skih teles dokazuje, da nobena od velikih sil ne more računati na samostojno osvajanje vesolja, temveč, da lahko pride do tega samo ob splošnem mednarodnem sodelovanju. Poslanica s satelita Washington, 20. dec. (AFP). Predstavnik ameriškega poskusnega središča v Cape Canavera-lu je sinoči sporočil, da so v tem središču sprejeli poslanico predsednika ZDA Eishenhiower-ja, ki jo je oddajal " satelit »Atlas«, kj so ga včeraj izstrelili. Poslanico so sprejeli v času. ko je satelit letel nad središčem. To vest je potrdil tiskovni predstavnik Bele hiše James Hagerty, ki je na tiskovni konferenci prebral sprejeto Eisen,-^hoTverjevo izjavo. V kratki iz-javj izraža predsednik ZDA svetu »željo Amerike za mir na svetu in dobro voljo med ljudmi povsod po svetu«. Hagerty je zatem dejal, da bodo satelitu pošiljali tudi razna druga sporočila, ki jih bo satelit registriral im zatem oddaj al po-stajam na Zemlji. Po njegovih besedah je to samo prva faza poskusa, ki poteka pod pokroviteljstvom ameriškega obrambnega ministrstva. £])RVŽ£V4MJ£ ■ PARIŽ NA POMOČ! Dokončni prelom s Parizom Gvineja odklanja vse stike s Francijo, dokler je tudi-»de jure« ne prizna — Moralna in stvarna podpora Londona in Washingtona? — Niger pričakuje pomoč od de Gaullea KONAKRI, 20. dec. (AFP.) - Gvinejski premier Seku Ture je včeraj v parlamentu izjavil, da njegova država z deželami, ki Gvinejo še vedno niso priznale »de jure« ne bo vodila nobenih razgovorov. To izjavo je dal ob sporočilu francoske vlade, da bo v soboto prispel v Konakni 'generalni sekretar francoskega ministrstva za prekomorske posesti. ki- se bo z gvinejsko vlado razgovarjal o nekaterih medsebojnih vprašanjih obeh držav. Seku Ture je dejal, da so francoski vladi poslali nujno brzojavko, v kateri jo obveščajo, da se Gvineja ne bo raz-govarjala z nobeno državo, ki jo še ni priznala »de jure«. Gvinejska ljudisika skupščina ie danes pooblastila vlado, naj pripravi vse potrebno za možnost popolne prekinitve stikov s Francijo. Skupščina je prav tako odobrila nedavni spora- Navskrlini demantiji OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA LONDON, 20. dec. (Po tel.) - Ne zgodi se tako pogosto, da bi moral predsednik vlade dvakrat zaporedoma demantirati izjave nekega svojega ministra, da bi prepričal parlament o pravih namenih svoje vlade do določenega vprašanja. Prav to pa se je zgodilo v britanskem parlamentu, ko je premier Macmillan govoril o politiki britanske vlade do Cipra. Demantiral je ministra za kolonije Lennox-Boyda. V parlamentu so na obeh straneh zelo pazljivo poslušali Mac-fnillanove izjave, ker so bile dane prav v trenutku, ko so se po dolgem času spet začeli prvi stikj med tremi ministri zunanjih zadev. Prvi Macmillanov demanti se Prišel in odšel... 0 Hountreejevsm obisku v Grčiji niso izdali porodila — Izboljšanje odnosov s Turčijo Atene, 20. dec. (Tanjug) Ke-■sultaiti obiska anaarljkega diplomata Rountreeja v A^nah so po njegovem odhodu iz grškega glavnega mesta ostali nepoznani. Ameriški državni podsekretar za vprašanja Srednjega in Daljnega vzhoda, ki je danes opoldne odpotoval v London, ni hotel ničesar povedati o rezultatih svojih razgovorov s Karamanlisom in ostalimj člani grške vlade. Pred odhodom je Rountree izjavil, da so razgovori zajeli celoten kompleks vprašanj Srednjega vzhoda in še posebno vprašanje Cipra. Prav tako so -se razgovori nanašali na možnosti za izboljšanje odnosov med Grčijo in Turčijo. Na vprašanje novinarjev, kakšno stališče zavzemajo ZDA do Ma-kariosovega predloga o neodvisnosti Cipra, je Rountree dejal, da o posebnih vprašanjih Tudi z Malto neuspeh London, 20. dec. (AP). Britansko ministrstvo za kolonije je danes sporočilo, da razgovori s predstavniki malteških političnih strank o bodoči ustavi tega sredozemskega otoka niso uspeli. V sporočilu je rečeno, da so si na enomesečnih razpravah o tem vprašanju, ki so jih vodili v Londonu, prizadevali, da bi sprejeli splošne sporazume o malteški ustavi, vendar pa — dodaja sporočilo — uspeha ni bilo mogoče doseči. Razgovori o malteški ustavi so se začeli v Londonu 17. novembra. Teh pogajanj so se udeležili britanski minister za kolonije Lennox-Boyd, vodja me Meške laburistične stranke Dom Mintof, vodja progresivne stranke Malte, Mabel Striekland in vodja malteške nacionalistične stranke dr. Olivi«. niso razpravljali in da je šlo le za vprašanje v celoti. Rountree prav tako ni hotel ničesar povedati o tem, zakaj so ZDA glasovale za iransko resolucijo o Cipru. Ameriški državni podsekretar je poudaril, da je grškim državnikom zgolj pojasnil stališče ZDA, ki temelji na želji, da bi prizadete strani v ciprskem vprašanju našle neko sporazumno rešitev s pomočjo pogajanj. Grška vlada o razgovorih z Rountree jem ni izdala nobenega sporočila. V atenskih političnih krogih in tisku sodijo, da je Rountree prinesel konkretne predloge v zvezi z rešitvijo ciprskega vprašanja in odnosi med Grčijo in Turčijo. Po mnenju teh krogov sodi Rountreejeva akcija v okvir sedanjih zahodnih naporov, da bi Grčiji priporočili sporazum v okviru severnoatlantskega pakta. Grški krogi poudarja, da je stališče vlade ostalo isto kot ga je pred nekaj dnevi pojasnil v skupščini minister Averof, to je, da se je grška stran pripravljena pogajati o Cipru. Grčija tudi vztraja pri svojem sklepu, da bo poboljšala odnose s Turčijo. Boj za demokracijo... Seul, 20. dec. (AP) V južno-korejskem parlamentu je prišlo davi do pretepa med poslanci ene izmed opozicijskih strank in pripadniki večinske liberalne stranke. Do spora je prišlo, ko je opozicija zaprla vrata parlamenta pred poslanci liberalne stranke. Liberalci so tedaj vdrli skozi zabarikadirana vrata,, nakar se je v skupščinski dvorani začel pretep s stoli. Parlamentarna straža je porabila skoraj pol ure, dokler ni ločila poslance med seboj Sporočajo, da je bil nek parlamentarni uslužbenec teže poškodovan. je nanašal na že prej staro izjavo Lenrv>x-Boyda, da je Ciper »obalni otok Turčije«; drugi demanti pa na najnovejšo izjavo istega ministra, ki je dejal, da je razdelitev otoka še vedno močan iin zadnji adut v britanskih rokah. Sedaj je Macmillan pojasnil, da teorija o »obalnem otoku« nikdar ni bila britansko, temveč samo turško stališče, vprašanje razdelitve otoka pa je bilo napačno obrazloženo in napihnjeno. Po Macmillanovi obrazložitvi bj bila razdelitev otoka »n.aj-sJabša možna rešitev«, ki bi dejansko pomenila »priznanje popolnega neuspeha«, toda premier je dejal, da kljub temu obstoja možnost, da se »bo vlada morala zateči tudi k temu, če bj ji vse drugo propadlo«. Macmillan ova stališča sio se razvijala zaporedno, izzvala pa jih je opozicija s serijo vprašanj. Toda ko je šel liberalne-stranke John Grimon.d zahteval od premierja direkten odgovor če je vlada pripravljena prepustiti Ciprčanom, da sami odločajo o prihodnosti otoka, morda ob sodelovanju Velike Britanije, NATO in OZN — je bilo celo za Macmiill&novo pomirljivo razpoloženje preveč. »Vaša zahteva — je dejal Gri-mondu — gre predaleč«. Britanija ima na Cipru določene obveznosti, in.terese in dolžnosti v okviru svojih atlantskih obrambnih potreb. Macmillan je dejal, da je sedaj treba iskati tak načrt, ki bi odstranil obstoječe nasprotnosti in pr;, katerem bi »vsak nekaj popustil«. V tej zvezi je premier obvestil parlament, da pravkar končani »privatni, razgovori« med britanskim, turškim in grškim zunanjim ministrom v Parizu dajejo določeno upanje. Čeprav v Londonu za sedaj še praiv nič ne vedo v čem in na čem temeljijo ta upanja, so vendarle Macmillanovo izjavo ocenili kot znamenje popuščanja in omiljevanja preje togih stališč. Težko pa bj, bilo reči, ie je ta izjava res priznanje, da je bila dosedanja politika sinhroniziranega pritiska na Grke škodljiva in nekoristna, ali pa jo je treba razumeti le kot diplomatsko potezo, namenjeno Grkom, češ da bo velikemu popuščanju z njihove strani sledilo tudi majhno popuščanje z britanske strani. Dejstvo je, da so v Londonu v zadnjem času dajali precej nasprotujoče izjave, v katerih so posamezni ministri demantirali stvojega premierja, premier pa nato njih. To pa samo dokazuje, da ozračje še ni toliko razčiščeno', da bj lahko napravili jasne sklepe. Joža Vrhovcc zum o združitvi Gvineje -z- Gano in soglasno odobrila 'vladni sklep, da s Francijo ne bo začela nobenih pogajanj, preden le-ta Gvineje ne bo »de iure« priznala za neodvisno in suvereno državo. Na današnjem zasedanju gvinejske skupščine so opozorili na oklevanje Francije, da bi priznala Gvinejo. Poudarili so. da si vlada v Parizu namesto tega prizadeva, da bi prišlo do vrste brezkončnih pogajanj z Gvinejo. Med razpravo je predsednik vlade Seku Ture razložil poslancem sklep o združitvi Gane in Gvineje ter opozoril, da hoče Gana postati republika. Dejal je, da bo kredit 10 milijonov funtov šterlingov, ki ga je dala Gana Gvineji, v bližnji bodočnosti odprt na račune neke britanske banke. Seku Ture je poleg tega dejal, da sta vladi v Washingtonu in Londonu posebnemu gvinejskemu odposlancu -dali vsa -zagotovila, da bčdo ZDA in Velika Britanija nudile Gvineji vso moralno in tehnično pomoč. Predsednik lokalne vlade v bivši francoski posesti Niger-ju v zahodni Afriki je danes prispel v Pariz, kjer bo pre-mieru de Gaullu izročil resolucijo teritorialne skupščine tega ozemlja, ki razglaša pridružitev Niger ja k francosko-afri-ški skupnositi. Ob prihodu v Pariz je izjavil, da Niger od francosko-afriške skupnosti pričakuje pomoč za ekonomski razvoj. Fašisti »protestirajo« Trst, 20. dec. (Po telefonu). V februarju bo v Beogradu 4. zasedanje mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma, v Vidmu pa bo istočasno zasedanje mešane komisije za videmski obmejni sporazum. Fašistični tržaški poslainec Gefter Wondrich je s tem v zvezi vložil vladi ogorčeno vprašanje glede uporabe slovenščine na tržaškem sodišču. Neodvisna socialistična zveza pa je prejšnji teden na treh sestankih svojega članstva, na katerih so pretresali programske točke, sklenila, da tudi organizacijsko okrepi svoje vrste in skliče čez dva meseca skupščino delegatov, na kateri bo izvoljeno tudi novo vodstvo zveze. Včeraj je v prostorih tržaškega radia nastal hud požar, ki so ga gasilci le s težavo pogasili. Skoda je ogromna in znaša baje več sto milijonov lir. Osebje se ie preselilo delno v Avditorij, delno pa v gledališče Verdi, od koder so sedaj oddaje. Vzrok požara je bil verjetno kratek stik. P. L. No v a etapa razi? oja Plenum CK KP SZ odobril linijo Hruščeva ir sovjetskem kmetijstvu Moskva, 20. dec. (TASS) Moskovski časopisi prinaSajo danes poročila o zaključku dela plenuma CK KP ZSSR. Plenum je na zasedanju proučil referat Nikite Hruščeva o rezultatih gospodarskega razvoja ZSSR v zadnjih petih letih kot tudi naloge za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje. Plenum je odobril smer, ki se-je je držal CK na področju gospodarstva od septembra leta 1953 — je rečeno v resoluciji plenuma. Resolucija prav tako navaja, da pomenijo ukrepi. ki jih! je v zadnjih petih letih sprejela partija, novo etapo v razvoju in krepitvi kolhozov in celotnega socialističnega sistema. Ti ukrepi so zelo pomembni za izgradnjo komunizma v Sovjetski zvezi. V Kupi premoga se kopičifo... Januarja bodo povzeli težavna pogajanja o trgovinski coni med Francijo in Britanijo — Nemčija ne ve, kam bi s premogom, če Amerika omeji uvoz PARIZ, 20. dec. (Reuter.) - V začetku januarja bosta Francija in Velika Britanija začeli v Parizu s pogajanji na diplomatski ravni o vprašanjih svobodne trgovinske cone. To je izjavil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva in pristavil, da so sklep o pogajanjih sprejeli po razgovorih, ki sta jih imela ta teden francoski premier de Gaulle in britanski zunanji minister Sel-vvyn Lloyd. Oba sta izrazila željo, da bi premagali sedanje težave. Danes so sporočili, da je zasedanje sveta ministrov šestih držav evropske skupnosti za premog in jeklo odloženo do 13. januarja. Zasedanje bi se moralo začeti v ponedeljek, in proučiti ukrepe za odstranitev teiav, ki so nastale zaradi pre-nikov premoga v Evropi. Predstavnik skupnosti je izjavil, da so francoski, zahodno- nemšlri in italijanski člani sveta sporočili, da ne morejo prisostvovati temu zasedanju v času, kot je bilo to prvotno določeno, ker nizozemskega in luksemburškega ministra ovirajo težave, nastale zaradi vladne krize. Zahodnonemška vlada je sklenila nadaljevati razgovore z ameriško vlado o predlogih za omejitev uvoza ameriškega premoga. Ta sklep so sporočili po sestanku kabineta, na katerem so proučevali kritičen položaj, ki je nastal zaradi velikih zalog neprodanega doma-čega pnmoga. Presežek v Za- hodni Nemčiji, ki ga sedaj ocenjujejo na približno 25 milijonov ton, je povzročil skrajšanje delovnega časa in delno brezposelnost v rudarstvu. Zato so predlagali, da bi odkazalj ozi- roma omejili sporazume z ameriškimi proizvajalci premoga. Ameriški minister Wiliiam Trimble je ta teden pri bonn-ski vladi zaradi tega protestiral, in izrazil veliko zaskrbljenost ameriške vlade ih rudarske industrije. Ameriški minister trdi, da bi sprejetje predloga o omejitvi uvoza premoga povzročilo nakopičenje 400 milijonov _ ton ameriškega premoga. Prejšnji teden se je državni sekretar v zahodnonemškem ministrstvu za gospodarstvo pogovarjal x ameriškimi predstavniki o tem vprašanju. sklepu plenuma CK KP ZSSR je rečeno, da imajo dosedanji usp=hl v razvoju sovjetskega gospodarstva tudi velik mednarodni pomen. Ti uspeh; krepijo svetovno socialistično ureditev in so dragocen vzor zaostalim socialističnim državam. Resolucija plenuma CK KP ZSSR našteva zatem glavne naloge posameznih gospodarskih-vej. Kot najvažnejšo nalogo gospodarskega razvoja ZSSR navaja maksimalno povečanje proizvodnje žitaric; Plenum CK je v svoji resoluciji poudaril, da je bila pro-tipartijska skupina frakcionar-jev razbita. Malenkov, Kaga-novič, Molotov, Bulganin in Sepilov, ki so se ločili ljudstva, so se borili proti njegovim življenjskim interesom in si prizadevali ovirati gibanje po poti, ki jo je določil 20. kongres partije o vseh najvažnejših vprašanjih notranje in zunanje poiitike,- Ko je bila ta prezirana skupina razkrinkana in razbita, sta jo zavrgla še partija in ljudstvo — zaključuje sporočilo o plenumu CK KP ZSSR. Tudi za fizično delo Budimpešta, 20. dec. (Tanjug). Predstavnik madžarske vlade Laszlo Gyaros je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi biila uvedba obveznega fizičnega dela za državne in partijske funkcionarje na Madžarskem koristna. Dejal je, da mad-žarski voditelji sedaj proučuje- jc možnost uvedbe takih ukrepov im da proučujejo izkušnje, ki so si jih medtem nabrale Kitajska in še nekatere druge države socialističnega tabora. Po njegovih besedah bodo na Madžarskem pazili, da teh ukrepov ne bi prenesli mehanično, temveč, da jih bodo prilagodil-, domačim pogojem. Laszlo Gyaros je prav tako rekel, da ne ve ničesar o tem, če so resnične vesti, da je Rakosi, kj je sedaj v Sovjetski zvezi, zbolel Dejai j«, da madžarske partije in ljudstva ne zanima Rakosijev® zdravstveno stanje. ZIJO IN flF Ze se č«ti vzdušje prekopa. Ladje plovejo počasi in v razdalji, ki je predpisana za preboj). Zahajajoč^ sonce zlati obreda in rahel veter hiiadi ozračje ter pozibava listje palm. Mornarji mi kažejo na obali podstavek, na katerem je stal spomenik velikemu gradbeniku — Ferdinandu de Les-sepsu. Med anglo - francoskim napadom na Egipt so ga porušili domačini. Skoda! Ladje plovejo skozi prekop v konvoju. In sicer se odpoti vsak dan okoli polnoči konvoj ladij la Port Saida proti jugu, nasproti pa mu prihaja konvoj iz pl«ve mimo njega konvoj. Zato je bil toliko lepši pogled na konvoj, ko smo že v mraku nadaljevali pot proti Suezu. Na ladjah so prižgali močne žaromete, ki so osvetljevali pot pred ladjo ter oba bregova. Vse skupaj je bilo še najbolj podobno vožnji z avtomobilom po zasneženi in izpluženi ravni cesti. Vse je bilo tako mogočnih dimenzij, da gledalec niti ne pričakuje drugega, kot da je vsak breg vodne poti drugi kontinent. Petindvajset ladij, kolikor jih je štel naš konvoj, se je pomikalo kot mogočna procesija po prekopu, obdanem Jugoslovanski piloti se pogovarjajo s svojimi kolegi drugih narodnosti. Sueza. Srečata se v Velikem slanem jezeru, kjer se eden izmed konvojev v tem času zasidra. Vsaka ladja dobi za to zahtevno pot posebnega pilota, dva domačina s čolnom in če nima svojega posebnega žarometa, ji tudi tega posodi uprava prekopa. Domačina s čolnom sta pripravljena za primer nesreče, da obvestita upravo prekopa ter prikličeta pomoč. Port Said smo na žalost obiskali samo za nekaj ur. Ravno toliko, da smo si ogledali nekaj ulic, zavili v nekaj proda-jalen, kjer so nam ustrežljivo razkazali najrazličnejše blago, čeprav nismo ničesar kupili in kratek ponočni izlet smo seveda zaključili v prijetni restavraciji ob obali prekopa. Zato sem tudi, popolnoma razumljivo, zamudil odhod konvoja ter sem prišel na običajni obisk poveljniškega mostu, ko je bila Ismailija že za nami. Nudil se mi je čudovit pogled. Nizki obali prekopa sta se mi zdeli tako blizu, da bi lahko skočil nanju z ladje. Lahko bi si izbral azijski ali afriški kontinent. Na mostu sem se seznanil s pilotom. Bil je Nemec, doma iz Hamburga. Mornariški častnik je že 30 let. Med vojno je bil navigator pri Luftwaffe. V Egipt je prišel po nacionalizaciji prekopa. V tistih nekaj urah, kj sem jih prebil na mostu, sem videl, da je pilotovo delo sicer odgovorno, ni ga Pa mnogo. Mogoče je vsake četrt ure dal povelje, naj ladja poveča ali zmanjša hf.troJt, drrugače se je mirno razgovarj al. Brez dvoma je ves čas vsaj z enim očesom nadzoroval plovbo in to je poleg odgovornosti še najbolj zahtevni del njihovega poklica. Vzdolž prekopa so razmeščene kontrolne postaje, ki s posebnimi znaki opazore ladjo, če plove prehitro ali prepočasi. Ladje namreč plovejo v časovnih in ne daljinskih razmakih. Med manjšimi ladjami je po o minut, med večjimi 10 in med supertankerji po 15 minut presledka. V prekopu sem videl-velikanske bagerje pri delu. Puščavski pesek nenehno zasipava prekop in že za samovzdrževanje je potrebno obilo dela. Proti poldnevu smo zapluli v Veliko slano jezero, kjer smo morali počakati konvoj-, ki je prihajal iz Sueza. Zasidrali smo se v bližini ameriške vojne ladje, ki je vodila naš konvoj. Radarji na tem rušilcu so dotlej mirovali, ko pa so nas kmalu za tem nadletela egiptovska vojaška letala, so se radarske antene pričele vrteti brez pre-stanka. Bilo je res zanimivo pogledati reaktivne lovce Mig nad ladjo US Navy. Samo streljaj od nas je egiptovsko vojaško letališče. Ob vzletnih stezah, še vedno ležijo ruševine letal, ki so bila uničena pred leti. kar na tleh. To je morala biti draga šola, ki se najbrže ne bo več ponovila. Takoj ko smo se zasidrali, je življenje na ladji prenehalo kot bi mignil. Posadka s pilotom si je privoščila zasluženi počitek, saj so imeli za seboj deset ur zahtevne plovbe, čakal pa jih je še precejšen del poti. Med tem časom so že pričele prihajati s nasprotne strani prve ladje. Največ je bilo ogromnih tankerjev k so po’ni dragocene tekoc-ine pluli proti severu. Razdalje med njimi so bile teko velike, da je bilo težko sapaaiti po tri ladje obenem. Čiiedefec res nima vtisa, da samo s puščavo in popolnoma črnim nebom, posejanim z žarečimi zvezdami. In to nebo je na obzorju kmalru aažare!Lo. Bile so lu® Sueza, Port Tefika in množice razsvetljenih ladij, ki so že čakale na ponočni pohod proti severu. Ko smo izpluli iz prekopa v porttefiško pristanišče, je ladja za ladjo ugasnila svoj žaromet, da ne bi pni manevriranju slepila svojih sosed. V mraku, ki nas je obdal, so se na vseh koncih svetile samo zelene in rdeče lučke. V tej množici signalov, ki vsak zase predstavljajo drugačno nevarnost, je moral kapitan najti pot do sidrišča. Pilot, kii bi že moral zapustiti ladjo, nas je iz prijaznosti spremljal in razlagal kapitanu, kje so nevarna mesta. Kar predolge so bile minute, preden je zaropotalo sidro v globino. Zjutraj smo zapluli k obali in na ladjo so pričeli nakladati cement za Port Sudan. Po kosilu sva se z Ličo namenila na ogled Port Tefika in Sueza. Port Tefik je sueško pristanišče in obe mesti veže nekaj sto metrov dolga cesta, ki vodi po nasipu. V S.uezu sva iskala turistični urad, toda domačini so naju napotili v menjalnico denarja. In med tem ko sva lastniku pojasnevala nesporazum, se na-ma je sam ponudil, da nama razkaže svoje rodno mesto. Seveda sva njegovo ponudbo z veseljem sprejela. Sprehod se je pričel z obiskom glavne džamije. Povsod okoli so sedeli stari muslimani in neprijazno mrmljali, ko so nas zapazili pred svojim svetiščem. Pred vhodom smo si sezuli čevlje in ko so videli, da hoče vstopiti tudi Liča, so .nekateri kar grozeče vzklikali. Najin vodnik jih je pomiril z drobižem in njihova vera ni bila več ogrožena. Vstopili smo v molilnico, kjer so se verniki klanjali. drugi so sedeli na vzhodnjaški način in molili, nekateri pa so se enostavno zleknili po tleh in — spali. Za džamijo smo si ogledali pravoslavno cerkev. Tam so nam razkazali tudi cerkvene knjige, med njimi Evangelij natisnjen pred pol stoletja v Sankt Petersburgu. Toliko, da me ni posilil smeh, ko sem na prvi strani prebral vsakodnevno molitev za »gosudarja Rosii, jego veličestvo Nikolaia Niko-laieviča . . .« Spomnil sem se, da grški duhovnik prav gotovo ne razume ruščine, če že razume starocerkveno slovanščino in tako se najbrže še danes dviga iz Sueza k nebu molitev za zdravje cesarja in njegove družine. Omenim naj še, da tudi ta vera ne zametuje bakšiša! Preden smo si šli ogledat novo veliko rafinerijo, ki So jo zgradili v predmestju Sueza, smo si privoščili na glavnem trgu po skodelico črne kave. Komaj smo jo dobro poskusili, se že prerine k naši mizi mlad domačin z vestjo, da bi naju rad videl naš agent. (Še danes nisem uganil, kako naju je mogel najti v Suezu, ki je končno le precejšnje mestece.) Kaj več nama ni vedel povedati in zato sva prav hitro popila kavo, se zahvalila najinemu vodiču in pohitela proti pristanišču. 2e od daleč sva zagledala najino ladjo, kako se oddaljuje od obale. To bo pa lepa, sem pomislil: brez denarja in dokumentov v Egiptu. Poiskala sva zgradbo agencije in v nekaj skokih sem skozi dve, tri pisarne vdrl naravnost k šefu. Sprejel me je ves nasmejan in pojasnil, da je ladja samo odplula na sidrišče, kamor naju bodo zapeljali z motornim čolnom. Pošteno sem si oddahnil, vendar so se mi šele tedaj pričela tresti kolena. Dobro, da je bil agent tako pri- jazen in naju je posadil v naslonjača ter pogostil z wi-skyjem. ** Zvečer smo obiskali družino jugoslovanskega pilota. Precej težav smo imeli, preden 'mo jih našli. Domači so takoj poklicala še soseda, tudi jugoslovanskega pilota in kmalu smo bili v prijetnem razgovoru. Njih so seveda najbolj zanimale novice iz domovine, nas pa njihovo delo. Zvedeli smo dokaj zanimivega. Sredi najprijetnejšega razgovora smo se morali posloviti, kajti oba pilota sta morala že zarana na delo, nas je pa tudi čakala.pot po Rdečem morju. Ciril Trček 1 ;w I —~ -"5-r Ladje so se zbrale pred vhodom v Sneiki prekop. Konvoj Se ni sestavljen. laus Fuc LONDON, 10. decembra. — Uprava jetnišnice v Wakefieldu je ugodila prošnji človeka, ki je. hotel obiskati Klausa Fuchsa, da bi mu izročil pozdrave njegovega očeta. Nekai dni pozneje se ie pojavil v enem naj več:j ih londonskih časnikov intervju s »slavnim atomskim vohunom«, katerega blesteči možgani že osem let »zakrnevajo v intelektualni praznini« jetniškega življenja. S tem-je Fuchs prvič po letu 1950, ko so ga obsodili nsi 14 let ječe zaradi posredovanja atomskih® tajnosti Rusom, prekinil svoj molk. Kar je povedal, je dalo britanski obveščevalni službi M. J. 5 dovoli razloga. da jo je resno zaskrbelo, kakšne namene Ima nekdanji vohun za prihodnost. Fuchs je namreč povedal, da bo zapustil Britanijo. ko ga bodo izpustili iz zapora in odšel k očetu, 84-letnemu profesorju bogoslovja. ki živi v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji. Kaže namreč, da mu bodo kazen zaradi dobrega vedenja skrajsali in da bo že julija prost. Takoj nato se je zastavilo odločilno vprašanje: ali ie Fuchs eden naj boljših razumov britanske atom i stik e, ki so ga nekoč uvrščali v »Einsteinov razred« in je bil najožji sodelavec Edvvarda Teller-ja, ameriškega »očeta vodikove bombe«, v ječi toliko »zarjavel«, da njegovo znanje in raziskovalna in ustvarjalna zmožnost ne bosta več nevarna britanskim koristim, ali pa je še zmeraj zmožen od" kriti številne izredno pomembne tajnosti in naglo priti do trdnih sklepov naj-novejših in najbolj zaupnih dosežkov bri-tanske , atomistike? Da je Fuchsov primer še zmeraj aktualen, dokazuje odgovor ministra za notranje zadeve, ko so ga interpelirali v parlamentu v zvezi z intervjujem. »Prezgodaj je, da bi določili stališče vlade do Fuchsov© želje, da bi po izpustitvi odšel iz Britanije«. Z drugimi besedami: o tem bodo sklepali uradniki M. I. 5 potem, ko bodo dognali, koliko je Fuchs še ne- Fuchsovo stališče je docela nasprotno. Čeprav ima čisto zakonito podlago, ni nikjer rečeno, da bo tudi obveljalo, če gre za »najvišje koristi državne varnosti«. Fuchs je v intervjuju odgovoril, da ve, da bi lahko ostal v Britaniji, da pa si tega iz več razlogov ne želi. Tisti, ki so-bili v Britaniji njegovi prijatelji, so morali zaradi njega preveč pretrpeti in nihče nima pravice delati drugim težave. Razen tega je tudi prepričan, da v Britaniji ne bi mogel nikoli več dobiti »primerne zaposlitve«, taka zaposlitev Pa ie zanj smisel življenja. Fuchs pravi, da je po naravi upornik in da se je zmeraj upiral vsemu, kar je smatral za napačno. Ce pa se upiraš v deželi, v kateri si tujec, je življenje zelo težko. Oblasti, pravi Fuchs, mu ne morejo preprečiti odhoda iz Britanije. Po pravici so mu vzeli britansko državljanstvo, pravi, ker je prostovoljno priznal stvari, zaradi katerih so ga obsodili. Priznal Pa ie zato. ker je ozračde v atomskem središču Harwellu postalo nemogoče za mnoge njegove prijatelje, ki so iih zasliševali in sumili težjih stvari kot njega samega. V nasprotju s Fuchsom pa trdi M. I. 5 da se je število osumljenih naglo zožilo na trojico, nato pa so se obtežilna dejstva kmalu osredotočila nanj. M. I. 5 prišteva zadevo Fuchs k svojim največ-jim uspehom. Kajti Fuchs je večidel svojega vohunskega posla opravil v Združenih državah, ko je skupaj z ameriškimi znanstveniki delal v tamkajšnjih središčih in je bil baje kmalu po tem ujet, ko je M. I. 5 dobil prve signale iz Amerike. DVESIMBOLIČNI ŽELJI »Ali se vam zdi, da ste morali storiti. kar ste tedaj storili?« »Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Pretehtati moram odgovor, dobro premisliti... « — Tu se je Fuchs ustavil. Za boljše razumevanje vseh nagibov njegovega dejanja ie koristno, če »po- RIEPERBAHNSKE NOCI BONN, decembra. — Nočni program se je pravkar začel — je šepetal zeleno osvetljen človek z zlato obšito admiralsko kapo. Človek v uniformi eksotičnega vojskovodje, pod zeleno neonsko reklamo nočnega lokala niti ob treh zjutraj še ni obupal nad tem, da bi privabil občinstvo k rokoborbi žensk v bikinijih, »edinstveni atrakciji« in vrhuncu programa v enem izmed 250 lokalov in lokalčičev v hamburškem »pristanišču sreče«. Ob njem rdeče osvetljen »admiral« vabi v sosednji lokal, rumeni »admiral« spet v drugega in tako brez konca, vzdolž Reeperbahn, v hamburški četrti, ki se ne imenuje po spokorjeni grešnici Magdaleni, temveč po svetem Pavlu. Čeprav je bilo v pristanišču registriranih razmeroma malo ladij, je bilo v četrti St. Pauli tudi to noč zelo živahno. Dokler se po prvem mraku ne zasvetijo ti-sočbarvne neonske luči. nudi ta del ponosnega hanzeatskega mesta tudi solidne meščanske privlačnosti: spomenik Bismarcku, predor pod La-, bo, pristaniške naprave itd. Ponoči pa te rodo~' Iju/bno-gospodarske privlačnosti nekako utonejo v mraku in vse, kar se bliska, blešči in nro-liva v najbolj fantastičnih kombinacijah barv. je osredotočeno na kilometer ali dva dolgi široki ulici in vzporednih uličicah. Dve sto petdeset orkestrov in prav toliko lokalov začenja svojo vsakdanjo pesem. Okrog nekdanjih pristaniških krčmi c z mornariško romantiko se je tu razvilo pravo mesto nočnih zabav. Poleg lokalov najnižje kategorije je tu obveizni »Moulin Rou^e« za najbolj »zahtevno« občinstvo, operetno gledališče poleg kabareta in kinematografa z »lahkimi« programi, ulica, ki je na obeh straneh ograjena s težko železno ograjo in opozorilo, da je mladoletnim prehod najstrože prepovedan, posebna knjigama z »najbolj izbrano vso znanstveno, literaturo, beletrisitiko in poezijo« o spolnih problemih, pa tudi spolzkimi »originalnimi fotografijami« ponuja svoje blago in izčrpne kataloge. Sredi vsega tega pa zaseda tudi zastopstvo oblasti, vse v stilu; modra neonska svetloba na upravno-resni stavbi opozarja na prisotnost policije in stalno pripravljenost letečih patrulj. Možu z admiralsko kapo pomaga pri delu tudi z zlatimi črkami napisana reklama: »Ples razpoloženje, humor, erotični filmi in zabava z lepimi ženskami,« nad izložbo s slikami »lepih žensk«. V ulični izložbi so slike iz prve faze nastopa: v kostumih umirajočega laboda ali španske prodajalke cvetja, v veži pa so slike ii finala: brez kostuma. Zaradi mladine pod 18 letj, ki sme tu na Reeperbahn opazovati vse samo z ulice. Rdečkasto osvetljena dvorana »Alhambre-spominja na s težavo urejeno prostrano skladišče. ali garažo. Pravkar je odmor. Za 30 mizami," pokritimi s kockastimi prti, pričakuje okros deset ljudi nadaljevanje »velikega internacionalnega programa« s »sex-bombami«. čarobnimi mehižkimi plesalkami in revijo neonskega perila. CUrlande Iz krepak««« papirja, ka- kor na kakšnem vaškem sejmu naj bi dvignile razpoloženje. Godba zaigra in program se nadaljuje. Na oder pride rokoko dama (gola) u skuša plesati, za njo vlinogradnica (tudi brez obleke), ki se tudi sili plesati in nato mlekarica (seveda neoblečena) in tako po vrsti, dokler se ne zvrste vsi modeli iz fotografij v izložbah. Tolmač ob mikrofonu v stihih predstavlja »lepotice« tistim, ki P o .rekvizitih, kd dih le—te nosijo v rokah, še niso uganili njihovega poklica. V podobnem slogu se program nadaljuje. Ko je konec se gostje izgube v vrvežu Reeperbahn. drugi pa v kleti »Alhambre«. kjer je urejen pravi hipodrom, pet zaspanih konj pa pod rdečkasto svetlobo čaka na ponočne jahače. Od vseh obljub pri vhodu v »Alhambro« smo videli samo ženske. Plesa ni bilo. kajti tiste »manekenke«, ki znajo tudi plesati, in so se hkrati pripravljene tudi slačiti, zahtevajo bajne honorarje. Tiste, ki se slačijo, pa vedo o gimnastiki le to. kar so se naučile v osnovni šoli — nam je pojasnjeval poznavalec reeper-bahnskih intimnosti. To niso slaba dekleta. Med njimi so prodajalke in uradnice, pa tudi študentke, ki si skušajo poleg svoje redne zaposlitve pomagati na ta način. Morda potrebujejo nov zimski plašč ali pa kaj drugega. Ko spravijo skupaj potrebno vsoto denarja, se po-slove in ni jih več. Mnogo takih deklet ie že šlo tod mimo. A, kaj hočete ... Tudi humorja ni bilo. sicer pa je to stvar, ki je v Nemčiji nasplošno redka, in razpoloženje — tudi razpoloženja ni bilo. V kozarcih, ki so jih ob zaključku programa vsi skrbno izpraznili. do zadnje kaplje, je bilo pivo. Na Reeperbahn v glavnem pijejo pivo. Zvečer, opolnoči in ob zori, ko ugašajo luči. ko gostje odhajajo'domov ali pa v lokale, ki vso noč z napisi »odpiramo ob štirih zjutraj«, čakajo, da odbije njihova ura. Na Reeperbahn pijača ni važna, »pride se zaradi programa« .to je geslo obiskovalcev. Toda Nemci ne bi bili Nemci, če vzdušje varčevanja in organizacije ne bi slavilo svoje zmage tudi v lokalih, v katere Običajno po vsem svetu hodijo le ljudje z nabreklimi denarnicami. Pritoževali so se nemški gostje, pa tudi gostje iz Švedske in Danske (enako solidni in vačni), da na Reeperbahn skrabijo. Kava je bila po 4 marke, steklenica piva pa tudi po 6 mark. Mestni svet okraja St. Pauli je zaskrbelo. Zakaj bi gostom, ki prihajajo sem. da bi se lepo, dostojno in meščansko pozabavali, odrli kožo. Če bomo tako nadaljevali, bo treba zapreti vrata 'lokalov. In mestni svet je povabil lastnike, jim lepo razložil, kakšna nevarnost jim grozi, pa so se prijateljsko sporazumeli, na Reeperbahn so se pojavili oglasi V štirih jezikih: »Lokal z zmernimi cenami«. — Mnogi lastniki pa so pod te oglase prilepili še obvestilo, da konsumacija vina ni obvezna (steklenica stane najmanj 12 mark). Zdaj gostje brez zadrege in strahu pred »plačilnim« lahko samozavestno in pogumno sedejo za mizo in naroče steklenico piva za dve marki in pol in — nič več. Za prejšnjo ceno steklenice piva pa si sedaj lahko ogledajo program tudi v treh lokalih. Reeperbahn je res veleindustrija nočnih zabav. Vse, kar druga nemška mesta, celo velika, nudijo' nočnim gostom, so največkrat le obrtniški obrati, toda brez konsumacije piva in lepakov o zmernih cenah. Pa tudi malokdo hodi v te lokale. V zahodnonemških velemestih ljudje ponoči gfoboko spe, sanjajo o mopedu ali televiziji. Nočni lokali s sex-bombami pa čakajo na skupščine delniških družb, poslovne konference ali kongrese strank. Ob sobotah in nedeljah, ko teh gostov ni (ob koncu tedna ni konferenc in skupščin, kajti weekend je posve-, čen družini), pa zaide vanje kak reporter in v pomanjkanju boljše teme napiše socialno reportažo. ki je tu zabavno branje za vse tiste, ki ne odhajajo v »Tabarine«, »Moulin Rouge« ali »Alhambre«. iz načelnih in zdravstvenih razlogov pijejo samo pivo ter sanjajo o televiziji ali mopedu. Djordje Zdlmanovit znamo njegovo prepričanje. Fuchs ni nikoli ‘bil plačan vohun in tudi zdaj odklanja pravljične honorarje, ki mu jih ponujajo, če bi napisal svoj življenjepis. V trenutiku. ko je padla na Nagasaki druga atomska bomba, in ubila 40.000 ljudi, je začel Fuchsa mučiti isti problem kot daje misliti številnim atomskim in drugim znanstvenikom po svetu: nevarnost. ki grozi človeštvu z uničenjem zaradi uspehov človeškega uma. Fuchs sodi, da po Hirošimi Nagasaki nikakor ni bil potreben in je prepričan, da so bombo vrgli samo zaradi tega, ker je poveljstvo -ameriškega letalstva hotelo na dveh različnih ciljih preizkusiti dva različna tipa atomske bombe, da bi se prepričalo, katera ie bolj učinkovita. Klaus Fuchs Fuchs ie bil prepričan, da ie prepr ;-čil izbruh tretje svetovne vojne, ko ie Rusom izdal skrivnost atomske in vodikove bombe. Do vojne bi moralo Priti, če bi bilo porušeno ravnotežje v oborožitvi. saj še danes obe strani odkrito izjavljata, da vzdržujeta mir samo »s politiko strahu pred novimi orožji«. Na vprašanje, kaj bi še rad naredi; v svojem življenju, je Fuchs povedal, da se še ni dokončno odločil, čeprav o tem že razmišlja. Poudaril pa je. da so nekateri njegovi pogledi spremenili, da pa je slej ko prej prepričan marksist, čeprav ne sprejema več brez pridržka vsega, »kar delajo ali kar govorijo v imenu marksizma«. Na koncu svojega intervjuja si je Fuchs zaželel dve, kot pravijo nekateri, zelo simbolični stvari. Najprej Pasterna-kovo knjigo »Dr. Zivago«. ki je povzročila toliko razburjenja v Rusiji in po 3vetu. ker bi jo »rad sam prebral in i: ustvaril lastno menje«. Nato pa knjigo prof-. Roberta Jungka »Boli blesteče ko; tisoč sonc«, ki je zbirka monografij najslavnejših atomskih znanstvenikov, med njimi tudi Fuchsa, in govori o razvoju in uspehih atomske znanosti. ODLOČILA BO M. I. 5 Čeprav je Fuchs že osem let ločen od razvoja znanosti in je bilo njegovo delo v atomistiki prekinjeno, bojazni, ki jih imajo oblasti radi njegovih namenov, niso docela brez podlage. M. I. 5 ima v rokah zelo določene podatke in utemeljena mnenja atomskih strokovnjakov, ki pojasnjujejo razloge, zaradi katerih ie notranji minister na tak način odgovoril na vprašanje o Fuchsovi želji, da bi odšel iz Britanije. Na podlagi obilnih zapiskov Klausa Fuchsa, ki je bil v Wakefieldu vodil »tečaj atomske fizike« za jetnike, so atomski strokovnjaki dognali, da so vsa ugibanja o »zakrnitvi« tega genialnega uma docela napačna. V Fuchsovih računih in znanstvenih pojasnilih — zapisanih na kupu papirčkov od klozetnega papirja * napisom »državna last« do popackanih seznamov kaznilniške pralnice — so atomski strokovnjaki našli dokaze ne le da je Fuchsova znanstvena in raziskovalna misel še zmeraj v najtesnejšem stiku z najbolj zaupnimi znanstvenimi raziskovanji iz časa, ko je bil še svoboden, temveč da je tudi docela sposobna presenetljivo točnih sklepov o uspehih znanstvenega dela najnovejšega datuma ki nosijo svarilo »najstrožje zaupno«. Iz njegovih zapiskov, ki so jih dobili v roke britanski novinarji, so morali na ukaz obveščevalne službe izbrisati številne tehnične podrobnosti, ker jih smatrajo za strogo tajne. Atomski strokovnjaki iz Harwella pravijo, da Fuchsu laboratoriii sploh niso potrebni ker je znanstvenik Einsteinovega tipa, ki potrebuje samo papir in svinčnik, da bi svoje »visoko leteče misli« spremenil v velika in stvarna odkritja, da bi iz kupa zapletenih formul in proračunov na koncu izkristaliziral nov uspeh ljudskega uma v obliki preprostega crteža. Julija, ko se bodo odprla vrata wa-kefieldske ječe. bo Fuchs star šele 48 let. Od sklepa ki ga bodo napravili nekje v pisarnah britanske M. I. 5 bo odvisno, če bo smel zapustiti britanske otoke, brez britanskega državljanstva — z uradno potrjenim statusom begunca. Joža Vrhovec j VOZIL NAS JE VEČ KOT POL STOLETJA Na ovinku pri Magistratu je zaSkripalo in. tramvaj je naznanil stanovalcem v bližnjih hišah, da je to ena izmed njegovih zadnjih poti P° Ljubljani. Nihče si ni zatisnil ušes, ker je navada močnejša od neprilik in marsikdo ne bo spal nekaj noči, ker bo pogrešal ropot starega tramvaja. Tišina po truSču tudi ni takoj prijetna. - Pogovor v tramvaju je bil Ra moč aktualen, ker se je vrtil prav okoli njegovega odpusta iz službe. Moški, s čepico je razla- jih je noviica, da ga ne bo več. Sicer se je vsa Ljubljana že dolgo veselila tistega dne, ko bo šel v pokoj, a kaj, ko se je ob slovesu težko posloviti. In spodobi se, da malo pohvalimo dobre, stare čase. Ni, da bi človek hitel pred napredkom. Malo zadaj' lin včasih kaka pohvala na račun starega — to je popolnoma spodobno an prav. Toliko obrekovani in zadnje dni talko opevani tramvaj se je ustavil na križišču pxj Njegoševi ulici. Večina potnikov je te- htali čad. Po dva velika lonca smo ga popili. Včasih, sem mislil, da ml bodo možgani zavreli. Zime so bile tedaj hujše kot se-dč-j.« »Zaslužek je bil dober?« »Sedem kron sem dobil na teden.. Ce sem bil bolan, pa ni nihče ničesar dal.« Obljubil je, da se ho dal slikati s tramvajem in se je počasi začel oblačiti. Iz vseh kotov so se pojavili deli stare uniforme tramvajskih voznikov. »Vozniki tramvajev imate * m Na zadnji poti pred »upokojitvijo« gad sosedi, }d. mu je po vsej verjetnosti že dolga leta zakonska družica: »Ni, veš, nd. Sicer je cvilil iin ropotal, ampak z njim si se prav lepo pripeljal z Rakovnika v Ljubljano. Skozi vse mesto je Sel, na. zdaj te pa tisti avtobus pelje tam nekje ob Ljubljanici. Ni, ni prav, da so ga vrgli iz prometa.« Zena mu zaradi dolgoletnih izkušen.] ni nasprotovala. Molče je pr.iki.maJa in si mislila svoje. Mož je nadaljeval: »Saj ne rečeni, da avtobus ne vozi hitreje, ampak tramvaj je pa le tramvaj. Več fcot pol stoletja je bil dober, zakaj ne bi bil še naprej?« Tudi ta trditev ni naletela na ugoden odmev in mož je umolknil. Svoj pogled, za katerim so se skrivalj mečno umirjeni in. ne preveč za napredek navdušeni nazori, je usmeril skozi okno in verjetno premišljal o ubogem tramvaju, ki ga vsak hip ne bo več. Drugi potniki so bili precej podobnega mnenja. Presenetila stopila in je pri stikalitšču obeh prog stara ljubljanska značilnost še kar čilo poskočila. Na Njegoševi 6 stanuje Tone Zgalin. Dobiva pokojnino in pri svojiih triinsedemdesetih letih še kar dobro opravlja honorarno službo. »Deset tisoč dinarjev za dva, ne ravno dobro. Treba je še kaj postrani zaslužiti.« »Prej ste delali prd cestni železnici?« V hipu je bil med spomini Malo je še pobrskal po predalu, kjer ima spravljene slike in. podatki so prišli Pia dan. K tramvaju sem prišel še pred prvo svetovno vojno. Tri tedne sem se učil, potem sem pa vozil. Upokojili so me po drugi vojni.« V pogovor se je vpletla tudi njegova žena, ki je bila bolj podrobna. »Tam je dobil vse svoje bolezni. Tramvaji so bili odprti in je prišel ob zimskih dnevih skoraj zmrznjen.« Potem se je tudi on. razvnel: »Najhuje je bilo leta 1929. V remizi so nam štirinajst dnlku- vedno opravka z ljudmi. So bili vaši potniki sitni?« »Taka stvar je pa zmeraj in povsod enaka. Tudi jaz sem imel dosti neprijetnosti. Včasih se je kdo razburjal, da pozna direktorja in da mi bo že pokazal. Potem sem šel povedat v pisarno, da se bo nekdo pritožil. Pa je rekel revizor, naj kar pride in da se bo že pomenil.« »Gneča je bila tudi tedaj, kajne?« Tonetu Zgalinu so se zasvetile cčl: »Zlasti 'pri vlakih. Najboljši pa je bil ,štajerc\ Ljudje' so prišli s steklenicami in nahrbtniki. Zmeraj so dali pokusiti.« Po kratkem čakanju na cesti je pripeljal tramvaj In Tone Zgalin. se se je slikal s skorajšnjim upokojencem. Še kratek pomenek z mlajšim voznikom in sprevodnikom in nekdanji voznik tramvaja se je spet odpravil domov. Ob slovesu je privzdignil svojo staro čepico, naito pa še enkrat na pol po vojaško dvignil dva prsta k ščitn.iku. Kmalu je izginil za vežnimi vrati. Tramvaj, s katerim se je slikal, je biil že precej daleč. Zibal se je na tirnicah in izpod koles je prihajala že skoraj izpeta pesem. Se trušč na vogalu in odpeljal je proti železniški postaji. Prve dn.i septembra 1901. leta se je prvič samozavestno odzi-bal skozi Ljubljano. Od želežmi-ške postaje jo je skozi mesto mahal proti Zaloški cesti in Ljubljančani so s pristnim slovenskimi. dvomi gledali za novim vzrokom gneče na ljubljanskih ulicah. Mesto je imelo tedaj okoli 30 tisoč prebivalcev. Kljub opaz-pridržkom, ki pa so bili bolj iz navade, se je v dneh po otvoritvi peljalo s tramvajem že več kot dvajset tisoč ljudi. Tudj golobi go se kmalu privadili vozu na tirnicah in se niso več dali, pobijati kot prve dni. Ižanec, ki se s svojim zapravljivčkom ni hotel umaikniti iin je trdil, da vozi pravilno in se mora umaikniti tramvaj, je od »pristojnih« dobil vse podatke o lastnostih in značilnostih nove pridobitve Ljubljane. Mesto ob Ljubljanici se je vživelo v novost in je bilo na moč ponosno. Po letu 1918 se je Ljubljana naglo večala. Da se je širila ravno v nasprotni del mesta, kot so vozili tramvaji, ni nihče kriv. Županija -se je pač morala vdati in je mesto tako, poleg proge na dolenjsko stran in proti Zaloški cesti, dobilo še progo do Most in v Šiško. Od prvih 14 tramvajskih vozov in štirih prikolic so nekateri že sumljivo škripali, pa so potem še sem in tja kakšnega kupili. [Podjetje »Električne cestne železnice« so ustanovili 1927. leta. V dolgih letih vztrajanja in borbe proti številnim pritožbam Ljubljančanov je imelo podjetje včasih zgubo, včasih pa celo dobiček, kar se zlasti mlajšim zelo čudno sliši. Leto 1931 je prineslo Ljubljani zopet dve novosti: tramvaj je začel voziti tudi na Vič in v Šentvid. Razen tega pa so to leto dobili 15 novih tramvajev. Skupna dolžina prog je bila tedaj trinajst in pol kilometra. promet zgodovinska, sprejeli načrt preureditve prometa. Posledice so bile kmalu vidne. Prvega aprila 1956. leta so odprli avtobusno progo na Rudnik, dvajsetega maja 1956. leta trolejbus-no progo od Ajdovščine do Viča in petnajstega maja 1957. leta trolejbusno progo do Vižmarij. V drugem obdobju preureditve mestnega prometa, ki so ga predvideli za leta 1959—1962, so nameravali nabaviti še vrsto vozil za medkrajevni in mestni-promet. Vendar pa je po zaslugi ugodne prilike in zavzetosti tistih, ki se ukvarjajo s preureditvijo prometa, tramvaj že zdaj dobil odločbo o upokojitvi. Avtobusi znamke OM so namreč že v Ljubljani in so zamenjali zaslužne vozove na tirnicah. Zdaj smo ob tramvaj in Ljubljana je izgubila še en spomin na stare čase. Marsikdo ga bo vsaj nekaj časa pogrešal, toda hiitra vožnja z avtobusom je pomembnejša kot spomini v mestnem prometu. Vse je hitelo, samo tramvaj se je počasi zibal skozi mesto. Zdaj se je moral umakniti. Pozdravljen! &—b mm Eden izmed prvih voznikov, Tone Žgalin, je prišel po slovo S POTI PO BOKI KOTORSKI Tradicija se nadaljuje Kotor, decembra Pomorstvo je prineslo, kakor pravijo, Beki Kotorski slavo in mpč. Takrat^ ko je tu cvetelo, sita se krepili gospodarstvo in kultura. Bokeljske jadrnice so pristajale v vseh svetovnih pomorskih lukah. Izvažale so olje, kože, volno in prekajeno meso. prinašale pa zlatnike, cekine in dukate, in še nekaj mnogo važnejšega kakor to je odplula tega dne 30 m dolga in 311 ton težka jadrnica »Splendid« na pot okoli sveta. Jadrnica .je bila oborožena samo z dvema topovoma, imela je 11 članov posadke in slaba navigacijska sredstva. _ Mala •jadrnica »Splendid« je odplula po potuhnjenem monju pod poveljstvom neustrašnega »morskega volka« Iva Vizina. Ko je odšel na pot okoli sve- kulturo. Za to je mogoče v Bo- ta, se je kapitan Vaain lotil v 1*-? ček n a.i+.i rrffn_ načrti •»ralilroiffo nMiflipif In tem času velikega podjetja. In samo po zaslugi lastnih izkušenj, iznajdljivosti in osebne hrabrosti se je lahko Vizin po sedmih letih naporne in zelo nevarne plovbe vrnil v Evropo kot eden med redkimi pogumnimi pomorščaki, ki so v tem častu prepluli svet. Ko je od- ^ di še stara skladišča, v katerih hajal na to pot, se je kapitan ^^K^gloda teV%etawom, da je lahko najti ladijske vrvi, ko- Vizin zavedal, ka-i ga vse čaka _ raabiiaio‘ ob OS;tri,h skalah, se jader in železne kljucavna- in s čim se-bo moral boriti, da Kapi,tani ti neustrašni morski ce, s katerimi so nekoč zaMe- bi uresničil svoj _ zivljen.js.iffl gledali z balkonov Leto 1934 je Ljubljančanom paU zlato. To so ostanki pro- sen, vendar pa se je spustil v _ kako cdnaša ne- — rl———31 * —x: '-1---- borbo z modrim breznom dm ’ ........... ki Kotorski še danes najti zgovorne dokaze, ki pričajo, da je bila nekoč velesila v pomorstvu. Mnogoštevilne palače, razvrščene ob obali, cerkve, katedrale, portali in grobovi •plemiških družin spominjajo na bogastvo davno umrlih ladijskih lastnikov. Ostala so tu- Zato ga je boka slavila in ga slavi kot enega izmed svovih najsposobnejših sinov. ADMIRAL, BREZ BRODOVJA Moč je nekega dne izginila. Vse, kar je tedaj imela Boka, jii je dalo morje, in vse, kar je izgubila, ,ji je vzelo morje. Tako pravijo danes starejši, ki se še nekoliko spominjajo lepe preteklosti. S propadom jadrnic ob koncu preteklega stoletja je začela gospodarska moč Boke naglo padata. Jeklene grdobe z visokimi dimniki so začele potiskati v stran dobre, stare jadrnice. Konkurenca je bila zanje porazna. Jadrnice so se čedalje bolj umikale z Oceana, zasidnavale so se v pristaniščih in prepuščale času, prineslo krožno progo in skoraj dva in pol miiliijpna izgube, leto 1938 podaljška do Zal in Rakovnika, leto 1940 podaljšek do Most in tako osemnajst in. pol kilometra skupne dolžine prog. Leto 1947 je prineslo 10 novih prikolic, potem so prišli Se novi tramvaji, dokler mu ni leto 1953 prineslo smrtne obsodbe. Proti Ježici je tedaj zapeljal prvi trolejbus, ki je dal vedeti tramvaju, da ga bo kmalu v celoti zamenjal. padle moči in slave, ki je našla svoje mesto v zgodovini. Z JADRNICO JE PREPLUL SVET Boka je dala mnogo slavnih pomorščakov. Izmed vseh pa se loči Ivo Vizin, kapiltan iz Prčanja. Njegovo ime je napisano z zlatimi črkami v zgodovini slavne bokeljske mornarice. In nilkdar ne bo iz- vsemi težavami, ki jih je v tem času povzročalo tako potovanje. Da je bilo talko, vsekakor najbolje govore besede, ki jih je takrat 44-letni kapitan izrekel svojemu sorodniku, slovitemu pomorščaku in lastniku ladij Spira Viizinu: »Ali bom slavnejši kakor ti ali pa mrtev!« To, kar si je Vizin zamislil. je tudi uresničil. 8. febiu- izprosni zakon minljivosti, kar jam je pomenilo življenje. Slave ni bilo več, o njej s.o samo še govorili ob priložnostnih slavnostih. Da bi tradicijo kolikor toliko obvarovali, so sklenili izvoliti admirala bo-keljjsike mornarice, čeprav bi nikdar več ne imel niti mornarjev niti svojega brodovja. Prvi admiral slavne, toda že davno izginule bokeljske mornarice o"e bil Karlo Radonioič, rektor zagrebške univerze. Ko i-Lnrs.vo.cvx j — __ . • ^ brisano! Bil je prvi Jugoslo- arja leta 1859 je njegova >ja • van in Slovan, ki tje pred več nica »Splendid« prispe a v_ reueror zagreosite univerze, -rvu Mestn.i odborniki so devetega kot sto leti preplul z jadrnico ropo. Bilo je to zmaget. <* J » - leta 1937 umrl, je bil izvo- septembra 1953. leta, na seji, ki svet. Bilo je 11. februarja leta velika in dragocena z™®® " j- za drugega admdrala pu- je bila za ljubljanski mestni 1852. Iz belgijske luke Anwers veka. ki ga je roctua ■ fclicist in politik Rudi Djiunio. je bokeljska mornarica ljubljanski mestni TT 1852. Iz belgijske luke Anwers vetka. ki ga je Na osvetljeno opno velikega bobna so padli enakomerni udarci s krpo ovitega tolkala. Ob vsakem močnejšem sunku je zaškripala vzmet, ki jo je bobnar pozabil namazati. Brezciljni in enolični ritem je utrujal kožo starega osla, ki je kenčal na obroču izdelovalca tolkal. Očiščena trobenta se je bleščala v svetlobi vsiljivega žarometa. Njeni zvoki so se zadevali ob vroči in gosti zrak, lei je utrujal in dušil. Pozavna je včasih otožno, včasih brez občutka za mero posegala v zvoke trobente. Sprehajala se je po napevu drugih glasbil iin se rinila v ospredje. Zmagovito se je uveljavljala v borbi zvokov pod stropom. 1? titmu titet ciCjct tov, vedno novih figur. Ob sin- nejšim, verjetno umsko moč-kopi so se kolena usločila, za nejšim. Bolj raztresene niso trenutek ofomirovala, se upog- iskale lepega prostora. Tipale nila, zavrtela v novem obratu so in nehote pohojeVale druge, in izginila. Utrujene so se nazadnje pod- Noge so obmirovale. Neika- zavestno zatekle v miren kot, tere so zaradi zakona vzit raj no- Ckjer je sobotni ples častna izjema), na Taboru, v Narodnem domu, v Kurilnici, na Miklošičevi cesti. V nedeljo spet v Kurilnici, na Taborni, v Narodnem domu, v festivalni djvo- sti napravile še nekaj negotovih in zmedenih koraikov. Nato so se umaiknile s srede dvorane in se postavile ob steno. kjer so se lovile z ritmom. Za- rani, v Sercerjevem domu, v četniške so se boječe uveijav- stekleni dvorani, na Mdikloši- ljale, za poskušnjo včasih katere pohodile, a so se v naravni borbi za obstanek morale Skozi zvočnik so se prebijale umakniti sposobne jšim. besede plesnega učitelja. Nov ples. Spet zvoki in ena- V kotu so brnele strune Namerni udarci ob kožo stare- Beg zadnjih udarcev tolkal je izpraznil plesišče. Obrazi ob steni so se svetili v navdušeni črnega klavirja. Igrale so se z nogalni plesalcev, jim včasih nagajale in se veselile umirjenih udarcev, ki so bili redek gost na zaprašenih in obrabljenih tipkah. je preglasilo zvočniku. In spet zvoki opozorila po ga osla. Neenaka borba pod stropom, preganjanje okoli žarnic in umiranje v novem. Na plesišču so se spet pojavili pari nog. Na j več ji ‘ prostor so si priborile dolge in močne, _ _ Pred odrom orkestra so se obremenjene z občutkom več- vrenje nog. Zelja po zabavi, v naglem ritmu premikale no- vrednosti. Neprizadeto in ne- jislcanje, nenehno iskanje tiste-— , — _ četrte usmiljeno so stopale po dru- čevi cesti. V siredo v festivalni dvorani (s sporedom) v četrtek v stekleni dvorani. Na nekaterih gimnazijah ob sobotah ali nedeljah. Skoraj vsak večer v barih. Skoraj osem tisoč parov nog želji po lepem, živem in več- se v Ljubljani vsak teden vrti nem. Dim cigaret je zaplaval v ritmu orkestrov. Ni razlike nad parketom. Šumenje besed med delavci, dijaki študenti in to ritem in ge. Prve, druge, tretje., vedno gostejše, tja do drugega gih in ijim jemale življenjski konca dvorane. Postajale so prostor. Umirjenejše in pamet-nerazločne in so dale le slutiti nejše so se umikale v kot. Tan-gibe razvnetih plesalcev. ke in domišljave so se brez Zvoki orkestra so se z njimi pomisleka spustile v borbo, poigravali, jih vzpodbujali in toda kmalu so se poražene in zahtevali vedno hitrejšilh obra- razžaljene umaknile k sttabot- drugimi poklici. Vsi plešejo, iščejo zabave, razvedrila in novih poznanstev. Kateih tisoč mladih plesalcev — morda nekaj več ali manj se uči lepega plesa. Vsi ©ki orkestra zahtevajo vedno hitrejših obratov, vedno novih figur. (Foto: SelhMia) ga, kar je blizu, a le malokdo — najde, če mu nihče ne pomaga, drugi poskušajo sami prodreti Opletajoče dijaške noge so v skrivnost uživanja v ritmu, skušale biti samozavestne. Lo- Nihče .-jim ne pomaga, ker ne vile so ritem, se stapljale z more. Osem sto plesalcev v eni njim in ga hkrati zaničevale, dvorani in en plesni učitelj, Ki Izkušnja je nadomestila šolo, mora krotiti razgreto kn. Nihče čeprav ne najbolje. Vendar ni vsemogočen, da bi znal to-nekaj je več kot jraič in mla- likim hkrati pomagati pri uče-dosit ne more živeti brez ritma, nju kulturnega in uglajenega Ohole dekliške noge, katerih plesa, lastnica zadnje leto hodi pred Cas podira pregraoe med raz-šolsko tablo, so dokaz neslute- - ličnimi sloji in poklici mladine ne energije. Samozavestno se in napredek zahteva tudii ugla-poigravajo z ritmom in njihov jenosti in lepšega odnosa med soplesalec se čudi odkritju. ljudmi. Mladina se temu pra- w VVUS,(IU __ In konec. Pari nog izgineva- lagaja, ker je vedno med prvi- nega ufitelja in ob pomoči jo, se ločujejo na plesišču in = - — —- odhajajo vsak na svoj prostor ob steni. Nihče ni povedal, da manjka priklon in zahvala. Zvočnik ni mogel prodreti skozi množico glasov im soparo nad parketom. XXX Skozi izhod se vsujejo patri. Konec in noč nad zamegljeno . Ljubljano. Lep, za spoznanje prepusti utripu mladosti. Na- svoie znanje^ utrujen spomin in želja, še vodila po zvočnikih se zgubijo neumnosti, ki jih divu ritem vedno velika in nikoli oote- v želji po sproščenosti in raz- rad izvablja iz mladih ljudi, šena želja po plesu. vedrilu. Toda izhod je treba Starejši bi morali to razumeti. Tako skoraj visak večer. V najti. Izgubljeni čas mine hi- soboto v festivalni dvorani treje kot njegovo iskanje. spregledati. admirala, ki nikdar, v življenju ni prijel za Noge se ujamejo v ritmu, mu nasprotujejo, zmagajo, včasih odnehajo ... (Foto: Selhaus) Šolske telovadnice in večji dost ie slab pripomoček pri razredi lahko ob vodstvu ples- vzgoji. Prp.hi+pvia stareiiše in nre- ne^?. u^itelja in ob pomoči jn spet bodo enolični udarci vedno najde Pro^esoriev postanejo p^va tekala utrujali kožo starega J šola družabnosti, uglajenosti an - —--------- ■ seneča. ker s«orai pravo pot, čeprav se spotika ^lesa^Nihče ^"^dijakov °S!f' • °či§6®n® trobenta bo in včasih tudi zaide. ^ ^aril Do- vzbuj ala mlado kri, pozfevna Plesne vaje so postale navadni plesi in so izgubile svoj namen. Nihče ne vodi tisoče parov nog, ker skoraj vsi po- se ne bo pri tem pokvaril. Dobil bo lep nastop in sproščen odnos do'drugih. Potem pa naj skusi propadejo v množici, ki gre na javna plesišča. Vesela se ob živem ritmu le prerada bo priložnosti, da lahko pokaže se bo sprehajala po napevu drugih glasbil in klavir bo včasih otožen, večkrat vzne-mladina le mirjen in nikoli uitruien. Na plesiščih bodo spet tisoči parov nog. Urejeno se bodo zvrstili, se stapljali z ritmom in melodijo. Delo je veliko, toda še važ-Moraii bi pomagati in včasih nejša je mladina. Ne bo mislila na Pozabljena mla- k-b Tako dobila svojem krmilo. To ie bilo potrebno, da bi rešili slavo bokeljske mornarice pozabljenja. Za tiste, ki so bili vsaj nekoliko njene priče, bi bila to zelo slaba tolažba, če se ne bi pripetilo nekaj drugega. . PONOVNO PO VSEH MORJIH IN OCEANIH Slavo so vendarle rešili. Boka Kotorska jo ponovno doživlja. Res je, da ni tako bleščeča, kakor je bila pred sto in več leti. vendar pa je takšna, da se lahko z njo ponašajo. Pomorska tradicija se uspešno nadaljuje. Pred dvema letoma so v Ko-toru ustanovili podjetje »Jugo-oceaniija«, katerega ladje ze na veliko križarijo po vseh morjih in oceanih, po istih modrih poteh, po katerih je neustrašni Vizin vodil svoj »Splendid«, Rotterdam, Narvik. Emden, London, Benetke, Ravena, Trst, Eliksis, Bajtaun, Zdanov, Baltimoore, Philadel-phija, New York... Težko bi bilo našteti vse luke, v katerih so že pristale ladje »Jugo-oceanije«. V dveh letih so preplule, kakor so mi rekli v upravi tega podjetja, nad 447 tisoč navtičnih milj in prepeljale 707.000 ton raznega tovo- ra. .. - ... Najpogostejša relacija ladij »Jugooceanije« je Jadran (Grčija in Jugoslavija) — Severna Evropa, in sicer v glavnem Rotterdam, nato pa Jugoslavija — ZDA. Samo v prvem letu poslovanja je zbrala »Jugooce-anija« dobiček okoli pol mili- iarde dinarjev. .. Danes ima »Jugooceanina« 10 oceanskih ladij z več ko 52.00° brutoregistrskimi tonami. Te dni bo dobila še eno ladjo s 6300 brt, do konca leta 1961 pa bo na 20 oceanskih ladjah zapisano ime matične luke Ko-tora. Tako se slava Boke postopno vrača in z njo tudi njena m.oc. Zato stari kapitani ne gledajo več žalostno s svojih baročnih balkonov. Jutri bo -njihov pogled se bolj vesel! Kosta Ca)ki4 Gostovanje novosadskega m bolnikov v plinske kopalnice in krematorijske peči cinično imenovali »Himmelsfahrttrans-porte«, zato se skupina internirancev, ki opravlja ta gnusni in sramotni posel nad svojimi sojetniki, imenuje »nebeški odred«. Osmero ljudi je, en pro-minent in en »zeleni« (kot bivši kriminalec) ter šestero političnih jetnikov z. rdečimi trikoti — bedna, nemočna, razcapana, razčlovečena človeška bitja, bestialno ponižana in onečaščena, kriva brez krivde — razen, če je ■bila njihova naravna želja po življenju v tem primeru zločin. Ti anonimni bivši ljudje žde po svojem ostudnem dnevnem opravilu v svoji »šrtubi«, na svojih pogradih ali Pa za mizo, kjer se omamljajo z vinom in cigaretami, ki jih očitno prejemajo kot posebno nagrado za svoje »delo«, se živčno prerekajo, iščoč izhoda iz svoje moralno nerešljive situacije ter re-zonirajo o krivdi ali nekrivdi. Kdo naj bo sodnik? vprašuje edini intelektualec v gosposki domači suknji, menda bivši član poslaništva v Berlinu. »Človeštvo!« odgovori Francoz, »človek pod kapo«. Izhoda ni, edini izhod bi bil beg. Zato zasnujejo ta brezupni načrt. Medtem mladi Italij an med njimi zblazni, naj občutljivejši gre in obvisi mrtev v električni žici taboriščne ograje, »Capo«, ki ga jim je določil »pr orni ne nt« iz njihove srede in ki je potem tako kruto ravnal z njimi, kakor skoraj vsi ljudje, ki so sprejeli ta posel, vzame nož, gre in se ne vrne več. Prominen-Ja zadavijo, ko se je beg ponesrečil. In zdaj čakajo, čakajo. Se so pripravljeni, boriti se, celo naj umirjene j ši med njimi, židovski starec se jim pridruži. Toda omahnili so in krvavi zublji iz ognjenih peči za transparentom oznanijo končno od- Basuki Abdullah: Dekle s otoka Bali mači in tuji dirigenti, kot solisti pa so sodelovali najboljši domači-in svetovni solisti. Beograjski gostje prihajajo k nam iz Zagreba, kjer bodo koncertirali v ponedeljek, v jtorek, 23. decembra pa bo njihov dirigent Zivojin Zdravko-vič dirigiral v Filharmoniji Beethovnovo uverturo Leono-ra št. 3, dva simfonična stavka iz Konjovičeve opere Košta-na (Kestenova gora in Velika čočečka igra) ter Brahmsovo 1. simfonijo. Affandi: Deček s slepim očetom ga stoletja v pogospodeni meščanski ženski Femi, morda daljni in poznejši sestri Molie-rovih prefinjenih »Frecioz«, ustvaril klasično-nesmrtni lik. ki še danes lahko razveseljuje vsakega gledalca, tudi če se igra ne samo v govorici, obleki in dejanju, ampak tudi v slogu in duhu njenih časov in šeg. 2iv, enkraten, trajen je ta tip kakor vse res umetniške stvaritve človečkih likov. Bogata malomeščanska vdova po opankar-skem mojstru, »mojstrica«, kj jo podžiga njena prisklednica Sara, se zagrize v gizdavo norčavost. da postane »milostljiva« velika svetska dama. Lišpa se in se uči jezikov, da govori neko polomljeno nemščino in francoščino, na primer »a la bunar«, prekrsti svojega pomočnika Jovana v Jokana in Zana, noče več poznati lastnega brata in ne mara dati svoje hčerke Evice preprostemu meščanskemu fantu Vasi, marveč nekemu večno zamaknjenemu gosposkemu »slavj anskemu« pesnikovaču Ružiču, ki bi se ga naposled še sama ne branila, če se ne bi zasukalo tako, da je ostala sama in osramočena. B. Hanauska, ki je komedijo skrbno režiral, je v težnji, da bj jo še bolj približal sodobnemu okusu, deloma »moderniziral«, jo mestoma usmeril v pravo burko, s čimer jo je kajpada napravil publiki še dostopnejšo, ne da bi se pri tem občutno pregrešil zoper avtorja. Dal je uprizoritvi ritem in čil, boder itmpo. Simpatično, slikovito steno je zasnoval Mileta Leskova c. Tako so bili vsi igralca v polnem razmahu, s temperamentno Femo Ljubice Ravasijeve na čelu, ki se je kar iskrila v vseh odtenkih svoje narejene lažne gospoščine. Enaka »dama« je bila kot bivša kuharica njena prijateljica Sara, ki jo je igrala S. Perič _ Nešič. L. Bogdanovič je podal z izrazito, preprosto in , naravno odločnostjo Feminega brata Mitra, Djorde JoGisavič pa je kot poet Ružič činstvo. Zdravi inteligentni obrazi mladih vojakov so v prisrčnem^ kontaktu z odrom veselo in živahno spremljali dejanje. Škoda samo, da ni bilo delo uprizorjeno tudi še za drugo občinstvo. Take uprizoritve te komedije Ljubljana mogoče dolgo ne bo videla. Sestero mušketirjev s sombrerom kar po telefonu v bežnem razgovoru povedal prireditelj Mile Klopčič, ki je zgodbo dejansko presadil na naša tla. Izviren naslov te mladinske igre le pravzaprav »Sombrero« in pod tem imenom so igrico poleg uprizoritev doma z velikim uspehom med drugim izvajali tudi v berlinskem mladinskem gledališču. Dogaja se pa med mladimi fanti in dekleti — pionirji v počitniškem naselju nekje na deželi v Sovjetski zvezi, kjer se je ta mlada družbica odločila, da bo uprizorila ono, tako domišljijo vzpodbujajočo, znano zgodbo o treh mušketirjih. Eden med pionirji, ki so ga drugi smatrali za netalentiranega, tako da ne bi mogel nastopiti, si izmisli potegavščino in vendar nastopi. Klopčič - je zdaj to zgodbico ponašil, tako da se dogaja v naših krajih in da imajo mladi junaki tudi naša imena, zaradi česar je moral vnesti tudi nekaj manjših iz-prememb v samo Igro. Sicer pa prevajalec skromno zanika kakršnokoli soavtorstvo, pač pa je nasprotno kar v telefonsko slušalko naniza] vrsto pohvalnih besed na račun samega avtorja: »Sergej Mihalkov je zelo znan in dober pesnik za mladino. Napisal je med drugim tudi zbirko basni, izmed katerih je dve — ono, kako se kregajo roke, in tisto o pijanem zajcu, ki izziva leva, odigral z lutkami tudi mojster Obrazcov pri svojem gostovanju v Ljubljani. Piše pa tudi igre za pionirje. In tako bodo slovenski junaki pod meksikanskim sombrerom zaigrali sovjetsko zgodbo o francoskih mušketirjih. • • Subanto: Kmetova družina lili mmm mm »m iSt§!ll§ Deževalo je vztrajno; Skozi odprto okno je bilo videti moker plot in solatne, grede, obrobljene s-šopi drobnih belih nageljnov. Od strani je silila v okno veja marelice. Čuti je bilo neprestano padanje vodnih kapelj na gladko, čvrsto površino listov. — Kakšno poletje, je rekel profesor. Zagledala sva se venkaj in nekaj časa molčal^. Skozi zaveso dežja je lila v sobo dvoumna. sivo-bela svetloba deževnega poletnega popoldneva. Stvari so izgubljale lepoto. Človeka se je lotevala razdvojenost. • Z dnr zavesti se je jemala misel na mno-gokaj, kar se je bilo zgodilo davno tega, in kai ni -bilo več moč. popraviti. Nekje globcto) je bila, pega, ki jo je ta svetloba oživljala. Storjena krivica?sMar je bila krivica? Kdo bi mogel — — Ne vem, ali bi jo lahko takft imenoval, je rekel .profesor zamišljeno. Vprašiijoče sem ga. pogledala. — O ljubezni sva govorila, je dejal in se nasmehnil. . — Nekoč sem doživel nekaj takega, kar bi ne mogel imenovati ljubezen. In ven-dar. —• Vzel si je cigareto In'.jo prižgal. Njegov obraz je bil pri tern opravilu deško zavzet, in osivela senca so mu dajala nenavaden izraz. Njegove ustnice niso zmogle strastnega stiska kadilca. Hanlo je potegnil dim, prijel- cigareto s palcem in kazalcem in jo podržai od sebe. Naslonil se je v stolu nazaj. — To je bilo :kmalu po vojni, je mehko pričel. Po težkih letih sva z materjo spet zaživela najino mirno, ubrano življenje, ko nama je nekega dne pisala njena znanka iz mesta, -ali bi hotela vzeti za nekaj časa k sebi neko mlado ženo z otrokom. Oslabela da je, in otrok je pravkar prebolel škr-latinko. Potrebna sta dobrega zraka in krepke hrane. Ne bo vama žal, je pisala. Zenska je pridna. Pomagala bo. Z materjo sra nekaj dni razmišljala o stvari; in prišla do spoznanja, da ji ne moreva odreči. Morda je res pridna. Slo je na poletje, dela je bilo dovolj. Odgovoril sem torej, naj pride. Ne bi mogel i‘eči, da mi je bilo povsem prav. Nimam rad vznemirjenj, ki jih prinašajo spremembe. In vrh tega je tako udobno, kadar sva sama z materjo. Včasih po ves dan komaj spregovoriva. S tujimi ne moreš tako. Vendar me je bilo sram, ko sem jo nekega dne videl prihajati po poti, ki vodi k najini hiši. Sirota! Zares je bila slaba. Z eno i-oko je peljala otroka, kakih treh let, v drugi je nesla torbo. Vstopila je^ skozi vrtna- vrata in šla počasi proti zadnji strani hiše. Slišal sem. kako je stopila v vežo in kako se je potem oglasila mati. Kasneje sem jo našel za mizo. Rahlo je zardela, ko mi je dala roko. Očitno ji je bilo nerodno. Rad bi ji bil rekel nekaj dobrega. pa mi nič takega ni prišlo^ na pamet. Vprašal sem torej, kako je dečku ime. Tonček. In jaz sem Ana, je rekla obrnjena k materi. Utrnila se mi je misel, da že stoletja nosijo to ime ženske, ki tako kakor zdajle ona. držijo na krilu -otroke in jih hranijo. Ana. Čudno, kako se ■> "Ijenje včasih neopazno spreminja, dokler ne dobi čisto drugačne podobe. To spoznaš povsem' iznenada. Nekega jutra se . zbudiš in prisluhneš. Hiša je p2li?a-šumorv.-.Spodaj si daje nekdo •. opraviti s pospravljanjem -in pri tem pol— glasno.-poDeva. Mati melje v kuhinji kavo-in se pogovarja s Tončkom. Otrok pojoče brbra. Ko bi si bil predstavljal to kdaj prej, bi me navdalo z odporom. Toda zdaj je bilo drugače. Zalivala me je nekakšna svežina, kakor da sem po zatohli noči odprl okno. Kar privoščil sem najini samotni hiši, da sta: jo ta dva prišleka napolnila s petjem in vpitjem, in jo potegnila iz njenega enoličja. Privoščil sem stolom in mizi in vsej stari šari, ki je leta in leta ždela z nama. da pride spet pošteno v rabo. Ni mi bilo hudo gledati, kako se je otroče polastilo drobnarij, ki jih je mati hranila sam bogvedi. zakaj. Iz starih škatel si je pobič delal vozičke in z veliko vnemo prevažal pesek z ene strani dvorišča na drugo. Hodil je gledat prašičke v hlev, tekal za kokoškami in se igral z mačkom.1 Ana je rada brala in potem sva se pogovarjala o tem. kar je bila prebrala, včasih pozno v noč. Začela se je spreminjati prav pred mojimi očmi. Razcvetala se. je. Oči so ji postajale bolj modre. Lasje svetlejši. Polt ogorela od sonca. Okrepila se je. Obdajalo jo je nekaj neizrekljivega, nekaj, kar me je sililo, da sem jo gledal. Iz srečnih parov veje nekakšen čar. Nekaj kar ni moč opisati. Kakor da je zrak okoli njih prepojen z ljubeznijo. Ano je prišel neke sobote obiskat njen mož, in ko sta skupaj vstopila, sem vedel, da nista srečen par. Anin obraz je bil videti potrt in preplašen. . ' ' ' ;v • n*;-,*- ' tu,.. «#&. - v v. Oni mi je dal roko in me premeril od glave do nog. Potem mu je nekaj kakor pomirjenje preletelo obraz, kajti bil je čeden fant. Srednjevisok, plečat, premišljenih kretenj. Po poklicu je bil klepar. Ano je gledal z očmi strogega lastnika. Njen smeh ga je spravljal v nejevoljo. Karajoče ji je, vedno pomigal z glavo, kakor da počne nekaj nespodobnega. — Kaj le dela Ana po vse dni? je vprašal mojo mater. — O, Ana je pridna, je ta odvrnila. Pomaga mi. V hiši in na vrtu. Včasih tudi bere, če ima čas. Zopet je karajoče zmigal- z glavo. •— Mar bi počela kaj koristnejšega! — O, saj tudi plete, se je odrezala mati. Za vas. Anin mož se je nasmehnil. Ana je zardela. — No, lepo, je dejal potlej. Sicer pa je to njena dolžnost. Saj tudi jaz zanjo skrbim. Drug za drugega morava. Gledal sem ga, kako hodi z otrokom po vrtu, in zasmilil se mi je. Menil je, da nekaj ima, pa ni imel. Ni mogel imeti. Samo toliko imaš, kolikor moreš držati. Ali je vedel, da nima? In Ana? Najbrže sama nista vedela, kako Je z njima. Jaz pa sem vedel. *Bilo je čudovito poletje. Tisto pravo, visoko, ko so jutra ko dragulji. Malce hla-: dna in bleščeča. Kamor pogledaš, eno samo ’ -lesketanje in prelivanje barv. Ko so poldnevi žareči in kakor omotični, in je zrak nasičen težkih vonjav. Trava je visoka in dišeča; bredeš skoznjo kakor skozi svetlozeleno vodo. Ves si težak, kakor da se ti je polnost dneva stočila v žile. Ležeš pod lipo. Nad teboj košata zelena streha, in daleč tam zgoraj je med vejami videti košček neba. Len poletni veter oklevala, potem je otopila k meni, in me rahlo poljubila. Dejal bi, da me je vse skupaj samo oplazilo. Ni mi vzelo razuma, ni me pognalo v nepremišljenost. Ali sčasoma bi me nemara. Toda Ana je odšla; in rahla pijanost poletnih dni je minila. Stvari sem zaznaval spet ostro in. določeno. Ano sem občudoval. Tako pametno je bila ravnala! Medtem sva si tu in tam pisala. Prijateljsko, kakor sva se bila domenila. In tako me njeno pismo, ki je prišlo nekega dne v pozni jeseni, ni presenetilo, čeprav je bilo malce nenavadno. Prosila me je, naj pridem v sosedni kraj, ker mi ima nekaj povedati. Menil sem, da ima težave, o katerih ne bi rada govorila pred mojo materjo. Brez kakšne posebne misli sem torej sedel na vlak. Ko sem stopil z vlaka in Jo ugledal, sem se začudil, ko sem namah spoznal, da mi je postala Ana malce,tuja. Tudi manj čedna se mi je zdela. Toda nisem ji dal tega občutiti. Ubral'sem najin stari način pogovora, pripovedoval to in ono, toda ni bilo kakor nekoč. Skušal sem jo spraviti v smeh; pogledovala me je in se mi negotovo nasmihala. Kaj je"le z njo? sem ugibal.. Čakal sem, da mi pove, zakaj me je klicala. Bližal se je večer. Vlak, s katerim se je imela vrniti, je odhajal pred mojim. Naenkrat se ustavi sredi poti, in mi reče; — Tega še ne veste, Simon. Lomila sem se od moža. Prišlo je tako nenadejano. Zajel aem sapo. — Pa otrok? sem bleknil. Ne vem, kako da mi je to prlfilo na jezik. Ana ae je zdrznila. — Pri meni o«taa* J« mUa toda; ^ Zmedel sem se in iMBda fMMl, da J« ti res težko. Takoj sem vedel, d* to ni kar bi bil moral reči, in sem se zmedel B* bolj. Rekel sem, da ji bo sami težko, pa še to in ono. Ani pa se je krčil obraz, in nenadoma je temno zardela. Kakor da bi bila pravkar dobila zaušnico. Postalo ml je neugodno. Mukoma sem iskal prim srno besedo. Tedaj pa je izza ovinka prlpiskal vlak. — Vaš"vlak, Ana, sem dejal, in ie dane« me je sram olajšanja, ki lem ga tedad obfiutil. Pokimala je. Za hip me je'spreletela slutnja, da sem ji storil veliko krivico. ■— Zbogom, Simon, je rekla in se revno nasmehnila. Potem se je obrnila in stekla po bregu navzdol. Za sekundo ali kaj m* je prevzel strah, da teče pod vlak. Toda ganil se nisem. Od tam, kjer sem stal, sem videl postajo. Videl sem Ano, kako je stopila v vlak, in že naslednji hip izginila ▼ gneči za vrati. Profesor je vstal in stopil do okna. Njegova postava se jezdela kakor ulita iz teme. Toda že se je zganila na svoj znani način; malce zibajoča in vase ugreznjena se J« vrnila k mizi. — In nikoli niste... sem pričela, in že utihnila. Kaj,naj bi ji bil le pojasnil, Ani? Sedela sva torej, in niti šumotanje dežja ni motilo mrtve tišine, ki je legla med naju. Prenehalo' je bilo deževati. Pospremil me je do vrat. Ko sem šla skozi .vrt, je pihal rahel veter. Z vej so mi padale na glavo težke, debele kaplje. MARIJA VOJSKOVIC se včasih zažene v veje, drevo zašumi. Kakor da se je zbudilo iz dremavice in polglasno spregovorilo. Potem spet tišina, zamaknjenost, vse do obzorja migljajoča sončna luč, in v njej potopljen nedoločen šum: kot bi pojoče mrmralo poletje — Zemlja je velika, dišeča postelj. O mraku vozijo mimo hiše vozovi, visoko naloženi s senom. Kolesa škripljejo po kolovozu, živina stopa zlagoma, in glasno sope. Iz mraka je slišati: hi—i—i! Ponoči pojo cvrčki, in žabe se oglašajo v zboru. Nad skrivnostno temo se boči ne-?. bo,: bleščeče od zvezd. Prisluhneš. Tiho, - srebrno zvenenje prihaja, kakor odmev z neskončnih cest... Vse to je bilo tudi že prej. Leto za letom. AH bilo je kakor pesem, ki jo čuješ sto in stokrat, pa pride trenutek, ko šele zaslutiš vso njeno lepoto. Trenutek, ki se ti vtisne ostro in z vsemi podrobnostmi v spomin. Zaprem oči, in čutim oster vonj trav. Tako diše, ko je sonce zašlo, in se je v nežni, biserni sivini prižgala večernica. Mrak se rahlo spušča. Kar je blizu, se približa še bolj. Z Ano sediva na klopi za hišo. Iz kuhinje prihajajo glasovi, ki se čudno ganljivo zlivajo v mrak; mati in Tonček se pogovarjata. Od kmetije prek travnika prihajajo kriki in pasji lajež; otroci se gredo v mraku skrivalnice. Veriga ropoče v studencu, nekdo dviga vedro z vodo. Glasovi zvene ujeto, brez odmeva. Kakor da se na zemljo spušča velik steklen zvon. Anin obraz je sklenjen v ta čar. Ko čuti na sebi moj pogled, se ozre in se nasmehne. V tistem hipu se vzame iz mraka roj mušic in ji ovije glavo kakor valujoča tančica. Ana se zasmeje in zakrili z rokami. Vznemirjena hoče vstati, pa jo prehitim, in jamem poditi nadlego. In vsakič, ko rahlo zamahnem mimo njenega obraza, občutim slast, kakor da se ga v resnici dotikam ... Naslednjega dne proti večeru sva šla na sprehod. Kakor vedno, preko travnikov do ribnika. Takrat mi je Ana povedala, da bo odšla. Tako je bolje, je rekla. Za hip je Domov sem šel, k materi, domov. Sila, ki se je v teku desetletij pokazala za trajnejšo kot vse drugo, kar me je močnega vklenilo pozneje, ta sila me je neustavljivo potiskala domov, četudi je bil nekdaj prostorni, kakor mravljišče živi dom zdaj opuščen in osirotel; le s težavo in nekam osramočeno je tajil znake počasnega razpadanja, znake, ki sem jih zaznaval ostro, silovito in z bolečino. Ali bila je mati, bili spomini na otroška leta, bogata zatajevanja in revna brezskrbnosti. S seboj sem peljal fanta. Svojega. Četudi je krhek in droban, da Se ra dečka prav ne za vel j a, mu pri sebi rečem fant, ker vem, kako zelo bi želel biti velik in močan. Stopila sva z. vlaka. Postaja mi je pokimala kakor dekle, ki je, izkušena, vedečna, ostarela v laskavem nasmehu svojim nekdaj dobrim, zdaj že davno odtujenim znancem; in visoko drevje, ki je v ponižnem čakanju na hladne in potem spet na od-tajene dni izgubljalo barve ih listje, je z vajenim pogledom pospremilo gručo, ki se je razsula in razpeljala po cesti in poteh. Sčdel sem na kolo, zvesto družinsko vozilo,, ki je sčasoma vsakega od mojih treh cepetačev popeljalo na prvo razburljivo vožnjo po domači ulici, ko začno hiše, ki so bile dotlej za najmlajše oči nepremične, na lepem teči v vrtoglavem umiku pred osvajalcem. Torej sem sedel zaupljivo; saj bom kmalu doma. Na cesti, ki me je peljala proti domu, mi je bilo vselej,' kot da bi hotel z močnim, odmevajočim glasom zapeti veselo besedilo na nepravo melodijo. Fanta sem posadil spredaj na spojnico In odrinil. Peljal sem počasi, spotoma sem se oziral na prijateljske hiše z obeh strani ceste, sonce;je_ sijalo varljivo, jesensko bleščeče, ,pb sadovnjakih je pod drevesi ležalo! na kupe rumenih, rdečih, zelenih, pegasto dozorelih sadežev, vrtovi so kazali le še strte, pobešene in ovenele sledove letnega obilja, na brajdah je med redkimi pordelimi listi tu pa tam pozvanjal osamel grozd izabele; --vsak glas je odzveneval zateglo in kričeče jasno. Rromm-taamm-puummm! Zgodilo se je tako bliskovito, da oe dogajanja niti zavedel nisem. Hiše 3 so se Iznenada zasukale v ostrem kotu, drevje se je nagnilo nadme, vsi glasovi so se zlili v eno samo rezko, pošastno, glužeče sozvočje. Moja zavest se je hotela padcu upreti nagonsko, otročje, zaman. Ko sem priletel v obcestno kame-" nje, sem začutil z živci in z razumom, da je neka doba mojega življenja pri kraju; vse, kar sem doživel enkratno osrečujočega in večno krivičnega, me nikdar več ne bo jasnilo tak6 gork6, ne gnetlo tako moreče kakor doslej, kajti prišel je trenutek, ki je terjal svoje. V stotinkah sekunde mi je pred zaprtimi očmi preblisnilo naglo si sledeče zaporedje neznanih obrazov, kretenj in prizorov, potem pa sem se ovedel:. On! Moj fan t ! Drug za drugim sva morala v loku pasti na glavo, on naprej — pod menoj je! Pod mertoj v kamenje zarit s* svojo krhko, pokončno, občutljivo glavo!Mečkam ^ga! Kaj'-vse si je razbil? Glavo?. Roke? Noge? Da! Pod svojimi prsmi sem začutil nekaj trdega, okrogiega, negibnega — njegovo glavo! Skočil sem pokonci, na kolena: res je ležal -pod menoj' 4 v klobčič zvit moj sin, in ko sem snel z njega breme svojega težkega telesa, je šinil kvišku kakor sprožena vzmet. Z i v je! Rahlo, ah, kako rahlo sem ga obrnil in ga potegnil k sebi: njegov razbiti, lisasti, okrvavljeni obraz je bil zame edina resnica, edina lepota, edina bridkost na svetu. Rad bi mu bil obrisal kri okoli ust, pa si nisem upal. Gledal sem ga, gledal; odprl je oči, se v neizrekljivi grozi zastrmel vame in iz krvave pene zagrgral: -Mama, mama!-" Pokimal sem mu kakor skozi meglen zastor. «-Da, mama je tu,-« sem mu hotel reči, ali besede ni bilo iz grla. Stisnil sem ga v naročje, prestrašenega, potolčenega, drhtečega, dolgina s tenkimi, zagorelimi krak*, stiskal sem ga in ga tešil. Nekaj mi je reklo, da ga bom takega še pre-mnogokrat videl, da bom še pozneje, ko bo moj. fant že cel človek, v nespečni noči začutil pod prsmi nje-' govo trdo, okroglo, negibno glavo; in tudi, da na njega, ki sem ga prestrašenega, potolčenega, z vso svojo težo tlačil v kamenje, nikdar oe bom položil roke. Vlak je bil nabit, kakor vsakokrat, kadar sem se peljal domov na kmete; ljudje so venomer potovali, kakor da jih žene h gibanju prvobitna potreba. Gledal sem jih, ko so se presedali na neudobnih klopeh, njihovi obrazi so bili za čudo odprti: brez truda si uganil z njih, kaj se je motalo v glavah, ki so se dremaje prislanjale k obtrkani leseni pregradi, pozorno ali topo zrle skozi okno; včasih tudi nič. Na policah in po hodnikih je bilo pletenk, nahrbtnikov in ko*ar, da nisi imel kam postaviti nog; praznih seveda. Večerni vlak jih bo polne potegnil v mesto nazaj. 1 In naslednji dan se je šele začelo pravo pripovedovanje. Zdaj so bili na vrsti otroci. Zjutraj so si najprej ogledali medplanetarno postajo — ves čas je bil z njimi Jurček, ki mu še zdaj niso mogli čisto verjeti, da je bil nekdaj njihov otroški tovariS, k] pa so ga že iskreno vzljubili kot očetovskega prijatelja in modrega zaščitnika. Razkazal jim je vse naprave, ki so bile potrebne za vodstvo postaje in za uspešno raziskovanje medplanetarnega prostora, razkazal jim je prostore za posadko, nazadnje pa jih je odvedel k velikemu daljnogledu. »V šali mu pravimo .ključavnica',« je pokazal nanj, »tako zvedavo namreč kukamo skozenj dol na Zemljo, v resnici pa jo to čudovita naprava, s katero opazujemo najrazličnejše pojave in po potrebi sporočamo podatke onim tam spodaj. Čakajte malo,« je dejal, »pogledali bomo domov.« Nekaj časa je sukal n~-na kolesca in naravnaval objektiv, potem pa je rekel: »No seveda, spet je vse v megli! Pa le pokukajte.« Otroci so z utripajočim srcem drug za drugim stopali k daljnogledu. Sprva niso ničesar razločili, potem pa so le zagledali dve stvari, ki sta bodli iz meglenega morja: prepoznali so grajski stolp in konico nebotičnika! Kar kolena so se jim za-šibila, tako jdh je prevzel nenadejani pogled na ljubo mesto .. . Jurček jih je gledal In se smehljal: »No, le še malo potrpite, saj boste kmalu spet doma!« Potem pa Jih je odvedel v mil-ren kotiček, jih posadil predse in dejal: »Tako, zdaj pa pripovedujte — vse lepo od kraja in po vrsti!« Sprva so jim šle besede počasi z Jezika in pripovedovali so ZAPLETENA ZADEVA JOSIP RIBIČIČ ko pa! Vsakdo tako pravil« se je nasmehnil ded, ka. je bil nekoč sodnik. »Kogar sem sodil, skoro vsak je bil tako nedolžen kot jagnje, dokler mu nisem dokazal, da je garjeva ovca!« »Ampak jaz sem res po nedolžnem prižel v razrednico!« je vztrajal Branko. »Nekdo je ugasnil luč, profesor pa mene v razrednico!« »Vidiš, taki so profesorji dandanes!« se je jezila- babica. »Krivični in brez srca!« »Počasi, le počasi« je ded pomiril babico, nato pa sedel bliže k Branku. »Ne razumem, kar praviš,« je rekel. »Ti si prišel v razrednico, ker je' nekdo ugasnil luč? Kje je tu kaj pametnega? Po vrsti povej, kako je bilo!« In Branko je povedal: Tistega dne je bil reditelj v razredu. Med odmorom, tik pred uro novega profesorja so se Brankovi součenci zmenili, da bodo ugasnili luč, da vadijo, kaj bo novi profesor storil. Morda bo mislil, da je odpovedal tok in jih poslal domov. Po odmoru je stopil profesor v razred in presenečen obstal med vrati, ko je zagledal samo temo pred se- Dedu se je čudno zdelo, babici še bolj. Se nikoli se ni zgodilo, da bi njun vnuk tako tiho prišel, iz šole, obesil suknjo lepo spodobno na obešalnik, spravil torbo v omaro, nato pa mirno sedel v kot in začel brati iz knjige. »Nekaj se je moralo zgoditi!« bi tudi drugega ... In to je bila nemara tudi vaša sreča. Če bi z vsemi tistimi neznanskimi silami zagospodaril bolj prekanjen, a manj nedolžen um, bi lahko povzročil nedogleano gorje. Ce bi bili vi sami starejši, bolj izkušeni in bolje poučeni, bi vas morda pošasti, ki bi jih sami priklicali v življenje, pogubile. Tako pa niste dosegli nič in, hvala bogu, tudi zgodilo se ni nič . . .« »Torej je bilo vse skupaj polomija, otročja ničevost?« je hlastno — da bi prikril grenkobo razočaranja — vprašal Aleš. In ko so nazadnje Marko, Tanja, Bojan in Aleš povedali vse, kar jim je težilo spomin in srce, so za nekaj časa vsi obmolknili, zatopljeni vsak v svoje misli. Potlej pa se je oglasil Aleš, z neko posebno odločnostjo: ‘ »Cim dlje obračam vse to, tem manj mi je jasno. Zaman se sprašujem, kje smo pravzaprav bili, kaj smo pravzaprav doživeli, zakaj in kako smo vse to počeli, Jurček, ali ti veš?« Jurček jih je nekaj časa motril, potem pa je preudarno odgovoril: »Ne vem ali sem vse prav razumel, ne vem, če vam bi znal to ali ono pametno pojasniti. Povedali ste mi mnogo »Nikakor ne! Nasprotno! Vi- čudovitih reči, marsikaj se da deli ste stvari, ki jih ni videl še nihče. Videli in do: veli ste jih s čistim srcem in, ko bo nekoč dozorel tudi vaš razum, boste razpolagali z neprecenljivo vel-nostjo... A ne gre le za vašo vpdnost, gre za vednost vseh —nas. Prinesli ste nam potrdilo, —da resnično nekje obdajajo svetovi pravljičnih možnosti, v 1 katere smo sicer zmeraj vero- vali . . . In še ste nam prinesli h \ zelo važno opozorilo, da mora- ra-ksslbfjs.f:*: \ mo ravnati skrajno previdno in ... \ TH^jj modro, če nočemo že takoj cpo- \ T'~- četka vsega pokvariti, da mora- \ mo združiti vse svoje najboljše »podjetno letamo po bližnji vse- komiselni: sprašujem se, ali ni terih se nam niti sanjalo ni, na vas je, da razmislite in ukrenete . ..« Jurček je razpredal svojo misel še in še, a kakor da je čedalje bolj govoril sam sebi. Otroci so ga poslušali z velikimi, začudenimi očmi, za katerimi so begale nemirne slutnje. In potem je prišel čas. ko se je bilo treba pripraviti na odhod. Poveljnik postaje je priredil še majhno slovesnost. Otroci so bili kar v zadregi, tolikšno pozornost so jim izkazali. A zunaj so že zabrneli motorji letala, k; jili bo odpeljalo domov. Brž so jih zahomotali v popotna oblačila in Jurček jih je pospremil prav do vrat. Težko so se ločili od njega. »No, saj se vidimo,« jim je zaklical, »kmalu vas pridem obiskat!« Pilot je dal znamenje in potegnil za ročico. Prevzela jih je silna mrzličnost. je pomislila babica, glasno pa vprašala: »Branko, ali je bilo v šoli kaj narobe?« »Cvek, kajne?« je pristavil ded. Branko se je stresel, obrvi so se mu namršile. Nekaj trenutkov je molčal, ko da se ne more odločiti, ali bj povedal ali ne. Potem pa je dejaB: »Novi profesor me je zapisal v razrednico.« Babica je kriknila in se prijela za prsi. ko da jo je tam nekaj zbodlo, ded pa je pokimal: »Aha, v razrednico! To je huda reč! Kaj si pa takega storil?« »Nič! Po krivici!« je razburjeno vzkliknil Branko. »Ja, ja, seveda po krivici. Ka- Pred Dnevom Jugoslovanske ljudske armade VOJAKOVO PISMO razbrati. Jaz pa bi vam rad povedal predvsem tole. Odpravili ste se v vesolje — ker se vam je pač tako zahotelo, tako po otroško, iz čistega srca. In ker niste niti najmanj dvomili o tem,- da tudi zmorete, kar hočete — se vam je resnično posrečilo. Takšna prostodušna volja, to je nemara največja človeška moč... In zaneslo vas je v deželo sanj, na Omego, kakor vi pravite. To nikakor ni bilo naključje. Živeli ste v živih sanjah — kam naj bi tedaj prišli drugam? Toda vaše hotenje, kakor je bilo sončno jasno, je bilo brez pravega smisla, da tako rečem: z vsemi čudovitimi in neskončnimi , možnostmi niste vedeli kaj začeti! Odkrili ste nov svet, ki pa mu je bilo treba šele dati podobo in vsebino. Vi ste ga naselili s svojimi majhnimi željami in strahovi, s Zdaj je šlo zares. Hiteli so v svojimi indijanoi in gusarji in življenje. drugimi prijaznimi nepridipravi ter veselimi coprnijami, kaj KONEC bar nekam suhoparno. Zdaj, ko so takole obnavljali svoje dogodivščine, so se jim zdele kar neverjetne, da so venomer, preden so kaj povedali, spraševali: »Pa se ne boš smejal?« »Ne,« je resno odgovarjal Jurček, »prav vse vam verjamem.« Potem pa so se počasi razgreli. Njih lastna povest jim je vstajala v spominu tako čudovita, da kmalu niso mogli več zdržati in so začeli govoriti drag čez drugega, se popravljati, se prehitevata, se vračati nazaj — Jurček pa je potrpežljivo poslušal in le kadar je čisto izgubil nit v tej kolobociji, je posegel vmes s pametnim vprašanjem. Posebne ga je zanimal njihov povratek, njihova doživetja na potovanju s svetlobno hitrostjo — a prav o tem so vedeli povedati najmanj stvarnega. »No da,« je potem rekel Jurček, »saj razumem — tako je pač, da tega ni moč čisto natanko razumeti.« jo kruha. Neustrašeni borci so gazili snežne zamete, bredli ledeno mrzle reke, se prebijali skozi sovražne obroče, prenašali najhujše pomanjkanje in osvobajali kraj za krajem, mesto za mestom. Armada, ki je zrasla iz tradicij proletarcev, črpa moč iz ljudstva im služi ljudstvu. Konec leta 1941 se je vstaja jugoslovanskih narodov že tako razmahnila, da je tovariš Tito odločil, naj se formirajo brigade. To so bile velike in dobro oborožene enote, ki so bile v vsakem oziru sposobne, da se upro podivjanemu sovražniku. Nemci, ustaši in četniki so organizirali ofenzivo Dragi bralci. Najdihojce! Letošnjega 22. decembra bomo proslavili sedemnajstletnico nastanka Jugoslovanske ljudske armade. Na ta dan leta 1941 je bila namreč v dolini Lima. v mali bosenski vasici Rudo ustanovljena I. proletarska brigada. Z njo se začenja zgodovinsko obdobje rasti naše armade, ki je med vojno osvobodila našo deželo in danes bdi nad varnostjo jugoslovanskih narodov. Sl-aima I. proletarska brigada je prehodila petindvajset tisoč kilometrov poti med neprestanimi boji z Nemci, Italijani in domačimi izdajalci. Ljudstvo je e proletarci delilo zadnjo skor- za ofenzivo, da bi razbili našo vojsko, toda zaman. Nasprotno, vrste naših borcev so se čedalje hitreje množile in se pre-kaljevale v neprestanih, zmagovitih spopadih. Kmalu za Prvo je bila ustanovljena Druga proletarska brigada. Na poletje 1942 so se partizanski odredi zbrali na tromeji med Bosno, Črno goro in Hercegovino in tu sq se formirale še tri nove brigade: III. sandžač-ka ter IV. in V. črnogorska. Vrhovni štab je napovedal napad na sovražnika na široki fronti. Partizansko gibanje je rasle po vsej Jugoslaviji. Osvobojeni so bili že veliki predeli naše domovine. Konec leta 1942 je Na-rodnosvob odilna vojska štela šestintrideset brigad, sedemdeset"* samostojnih bataljonov in devetinsedemdeset odredov s sto in petdeset tisoč borci. Sovražnikova vojaška premoč je bila sicer velikanska, toda ljudstvu, ki se je borilo za svobodo, se ni mogla upreti nobena sila. Dragi bralci Najdihojce! Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade se kakor vselej tudi letos vneto pripravljamo na praznovanje 22. decembra. Že dalj časa v znamenju praznika prirejamo razna predavanja, ustne časopise, pa tudi športna tekmovanja in kulturne prireditve. Na sam predvečer praznika pa se bomo zbrali ob tabornem ognju in obujali spomine na slavne dni pred sedemnajstimi leti. Ob našem velikem in ponos-nnem prazniku sprejmite, dragi mladi prijatelji, najlepše pozdrave v imenu vseh pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Vojak Franjo Jurač V. P. 4616>8 Kiseljak pri NAJHIHOrClN PORTRET Ko smo zadnjič obiskali Tončka v Mokronogu, smo spoznali tudi tole deklico. Njegova prijateljica je. Ime ji je Petra. Dve leti je stara in komaj že čaka, da pojde V šolo. Rada bi mami napisala pismo. Kot vse kaže, je Petrin konjiček potovanje. Prav zaupno je povedala, da »je bila jutri v Ljubljani in se vozila ■ xinglšpilom«! »Se manj kot ne!« je odvrnil Branko. »Naš pionirski odred je odločil, da se mora ves razred opravičiti pri profesorju. Vse naj zapiše v razrednico, ker da so vsi enako krivi.« »Aha,« je ded pokimal z glavo, »in potem ste šli in profesor je zapisal ves razred.« »Sli smo že, ampak vsega razreda ni hotel zapisati,« se je nasmehnil Branko. »Rekel je, naj ostane tako, kot je!« »O, ti grdi človek, ti!« je vzkliknila babica in jezno zamahnila po mizi, da se je polovica fižolov zakotalila po tleh. »Kako more biti tako hudoben! Pa še profesor! To ni človek, to je hudoba!« »Saj ni, babi!« se je zasmejal Branko. »Rekel je res. naj ostane tako kot je, a obenem je odprl razrednico in pokazal. V razrednici ni bilo nič napisanega. Predvčerajšnjim se je samo delal, ko da piše vanjo. In ko smo se nato vsi zasmejali, se je še on smejal in rekel; »Veste, fantje, nekoč sem tudi Js* bodil, v floto...!« St. 297 — 21. DECEMBRA 1958 j SLOVENSKI POROČEVALEC I Str. I Tudi v šole in kolektive V predkongresnem času se je rodila pobuda. V splošno zadovoljstvo pa njena uresničitev ni ostala kampanjska. Nastopi z naslovom »Šport v sliki in besedi«, ki sta jih Športna zveza in Partizan Slovenije prirejala pred kongresom telesne kulture širom po vsej republiki, se nadaljujejo. Pred dnevi je ekipa športnikov in novinarjev gostovala v Prekmurju in Slovenskih goricah. Povsod —v Murski Soboti, Lendavi, Ormožu in Ljutomeru so jih še povabili. Akcija je torej zadela na plodna tla. Tako je bilo učinkovite propagande za telesno kulturo v zadnjih dveh mesecih deležno kar 15 slovenskih krajev. S tem pa tovrstna dejavnost seveda še zdaleč ni izčrpana. Prireditve za delovne kolektive in šole, pa premierni in re-prizni obiski po najrazličnejših slovenskih krajih, to bi naj bil načrt za bodoče delo. Predvsem kolektivi in šole. Po vsej verjetnosti čaka propa-gatorje telesne kulture še veliko dela. Prvi tovrstni poskus je namreč zelo dobro uspel. Ekipa športne zveze ln Partizana Slovenije ter novinarjev je žela veliko odobravanja na prvi »šolski« predstavi, ki so jo v petek za mladino Tehniške srednje šole priredili v veliki Unionski dvorani v Ljubljani. Prireditev so izkoristila kot uvod v športni dan. Vsa šola se je zbrala. Pri sestavljanju sporeda’je sodelovala tudj mladinska organizacija TSŠ in zabav- ni orkester šole je (odlično!) poskrbel za glasbeno spremljavo. Ali ni tak neposreden stik športnikov in dijakov lahko le koristen? Ali bi bilo napak, če bi kdaj v bodoče take prireditve izpopolnili tudi s kulturnimi točkami? Vsekakor se tu odpira široko torišče dela, saj povsem isto velja tudi za gostovanja v delovnih kolektivih .. . —eb KONČAN JE MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V SARAJEVU IVKOV PRVI — A NE SAM... V Sarajevu so včeraj dopoldne odigrali zadnje kolo na IX. mednarodnem šahovskem turnirju, v katerem pa sta bili do prekinitve odigrani samo dve partiji. Ivkov je premagal Ko-zomaro po 33 potezah in si tako pripravil dobre pogoje za osvojitev prvega mesta. Če bo Trifunovič dobil prekinjeno partijo proti Matuloviiču — šaitse ima vsekakor neznatne — tedaj bo za po! točke prehitel Ivkova. Z remijem ga bo samo dohitel in. tako z njim delil prvo oziroma drugo mesto. Eliskazes in Rabar ŠTIRI \VATERPOLSKE EKIPE V ZAGREBU PRVI DVE ZMAGI DOMAČIH Predsinočnj im se ie v zimskem plavališou »Mladosti« v Zagrebu začel trodnevni mednarodni \vaterpolski turnir z udeležbo dveh domačih in dveh tujih moštev. Na turnirju sodelujejo »Jadran« iz Splita ter domača Mladost«, razen njih Pa še »Union« z Dunaja (prvak Avstrije) in »Chemie« iz Hai-lej a. V prvi tekmi večera je »Jadran« po enakovredni igri premagal moštvo »Chemie« z 10:7 (6:4). Nemci so bili boljši plavalci in so tudi bolje in močneje streljali, vendar so bili Splitčani učinkovitejši, kar jim je zagotovilo zmago. Strelci so bili za »Jadran«: Roje in Mato-šič do 3. Sestanovič 2. Cipe! in Trumbič po 1. Tekmo ie sodi] zagrebški sodnik Seifert. V drugi +ekmi je sedmorica »Mladosti« zanesljivo premagala izenačeno moštvo avstrijskega prvaka »Union« 8:4 (6:2). Revija umetnikov za športnike REVIJA UMETNIKOV — ZA ŠPORTNIKE Mnogo ljudi sodi. da je umetno drsališče objekt, namenjen zgolj tekmovalnim športnikom. Marsikdo morda vidi v umetni ledeni plošči le ploskev, na kateri bodo imela vso oblast hokejska moštva, ki bodo izkoriščala ves čas za treninge in tekme. Tako mnenje pa je zmotno. Umetno drsališče je le v »drugem kolenu« športni objekt. Njegov osnovni pomen je obči, komunalni Primerjali bi ga lahko z bazenom ali celo parkom. Toda primera z bazenom je verjetno najboljša. Zimsk; »bazen«! Koliko veselja in zdravega razvedrila lahko umetno drsališče nudi mladini. Umetni led pomeni najmanj štiri mesece zagotovljenega drsanja, pomeni možnost športnega razvedrila na svežem zraku — v zimskem času ne glede na milost zime. Da, tudi hokej mora dobiti na umetnem drsališču svoj prostor. Toda. kot rečeno, njegov pomen je šele drugoten. Ce akcijo za izgradnjo umetnega drsališča v Ljubljani gledamo s takega (in edino pravilnega) zornega kota. dobiva pobuda Hokejskega kluba Ljubljane, ki se je lotil zbiranja sredstev za ta objekt, še poseben pomen. Društvo je začelo akcijo, ki naj bi jo po svojih močeh podprli vsi. S posrečenimi prijemi je zanesljivo moč mnogo opraviti. Koncert, ki ga za ponedeljek pripravlja Hokejski kflub Ljubljana je gotovo premiera posebne vrste. Umetniki, ki so jih povabili k sodelovanju, so pokazali polno razumevanje. Nastopili bodo brez plačila. Operni pevci Manja Mlejnikova, Ladko Korošec . Janez Lipušček . Marcel Ostaševski, dramska igralca Boris Kralj in Jurij Souček, zabavni orkester Radia Ljubljane pod ^ vodstvom Bojana Adamiča in solistke Marjane Deržajeva, Beti Jurkovičeva in Majda Sepetova so dali dober zgled. Z eno tovrstno prireditvijo seveda ne bo moč kriti vseh stroškov za drsališče. Začetek pa je, hkrati pa tudj vstSca spodbuda za na-praj ... Evgen Bergant Največ zaslug za uspeh domačih je imel Zužej. ki je sam dal 5 golov. Odličen je bil tudi vratar Amšl. Tekmo je eodll nemški sodnik iz Halleja. Pred začetkom obeh tekem 1e bilo tekmovanje igralcev wa-terpola na progi 6x50 m. Prvo in drugo mesto sta si v mrtvem teku razdelili ekipi »Mladosti« in »Uniona« s časom 2:04.7, »Jadran« in »Chemie« sta zasedli preostali mesti. Taka tekmovanja bodo vse tri dni waterpol-skega sporeda, na koncu pa bo prejela poseben pokal ekipa, ki bo zbrala največ točk. MEDNARODNI PLAVALNI MITING V istem bazenu pripravljajo za prve dni januarja prvi mednarodni plavalni miting, na katerem bo povrh domačih pto" valcev nastopilo še nekaj najbolj znanih tekmovalcev iz Madžarske Italije. Poljske in Avstrije. Računajo vsaj z udeležbo Madžarov Dobaja in Tum-peka ter Italijanov Ulsa in l^az-zarija ter še nekaterih. sta se po 16 potezah sporazumela za remi. To je bilo obema po godu, saj bosta skupno delila 4. in 5. mesto. Ostali štirje pari so prekinil;. Matulovič in Trifunovič sta si medsebojno ponujala remi in ga enako vztrajno odklanjala. Partija je trajala 43 potez. Trifunovič ima kmeta več, toda vzlic temu malo upov na zmago. Lok-wenz in Smailbegovič sta do prekinitve opravila 41 potez. Beli iima kmeta v dobro. Tudi Puc in Marič sta prekinila po tolikem času. V srečanju med Rellstabom in Sokolovem je slednji za kmeta močnejši. Stanje pred zaključkom je takole: Ivkov 7, Trifunovič 6,5 (1). Matulovič 6 (1), Eliskazes in Rabar 6, Marič 5,5 (1), Kozomara 5, Smailbegovič in Sokolov 4,5 (1), Puc 4 (1), Lokwenz in. Rell-stah 3,5 (1) točke. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL GRE H KRAJU Američani v zadnjem finalu Perth, 20. dec. V medeonskem finalu tekmovanja za Davisov pokal je reprezentanca ZDA v srečanju z Italijo zmagala danes tudi v igri parov in sl tako priborila izid 3:0 ln tako tudi končno zmago. Ameriški par Olmedo in Ri-chardson sta obračunala z Italijanoma Pietrangelijem. in Si-rolo v štirih nizih 7:9. 6:4, 13:11, 7:5. ZDA bodo tako finalist v zadnjem finalu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal proti Avstraliji, ki bo 29., 30. in 31. t. m. v Brisbanu. V zadnjih dveh singllh bosta igrala para Mac Kay (ZDA) in Merlo (I) ter Olmedoi (ZDA) In Sirola (I). vendar izid teh’! dveh srečanj ne more več vplivati na končno zmago ZDA. Večje pravice zahtevajo popolnejše znanje Mladina ljubljanskega okraja je-razpravljala o vrsti problemov in pojavov, s katerimi se srečuje pri svojem delu — Konference so se med drugimi udeležili tudi Janez Vipotnik, dr. Ma- rian Dermastia in Tone Kropušek Kegljači slavijo desetletnico v Celju PETO MODERNO KEGLJIŠČE ODPRTO Celje, 20. dec. Tukaj je bila danes na kegljišču SSD Betona osrednja prireditev ob 10-letnici športnega kegljanja v Sloveniji. Tega slavij a so se razen zastopnikov Zveze kegljaških športov Slovenije s predsednikom Ravnikarjem na čelu udeležili še predsednik SZS tov. Krese, predsednik ObLO Celje Rupret, direktor Betona Jeras in mnogi drugi častni gostje. Ob tej priložnosti so dali v uporabo že peto štiiristezno moderno kegljišče v Sloveniji. vsa celjska podjetja in številni delovni kolektivi ter tudi mnoge organizacije, zlasti pa člani društva samega, med njima predvsem tovariš Vanovšek in Kerkoš, ki sta prispevala pri tem po 350 prostovoljnih delovnih ur. Nadaljnji govornik, predsednik občinskega ljudskega odbora Rupret je naglasil, da bo ta objekt eden nadaljnjih v korist množičnega in kakovostnega razmaha te igre v mestu, posebej pa je pohvalil skupno pot, ki se jo ubrale celjske organizacije pri gradnji nove športne naprave — za zgled ostalim. Čestitajočim funkcio-, narjem so se z besedami pri-, znanja pridružili še nekateri drugi gostje in udeleženci. Točno ob 16. uri je predsednik Rupret prerezal trobojni trak na novem kegljišču, nakar so se kot prvi tekmovalci spustili v boj častni gostje Krese. Ravnikar. Rupert ln Jeras, med katerimi je zasedel najboljše mesto predsednik zveze tovariš Ravnikar (97) pred Jerasom (91), Kresetom (63) ln Rupertom (61). Za njimi so nastopili štirje najboljši celjski kegljači, ki so se s končnimi ocenami razporedili takole: Marinček 839. Lubei 830. Zagorc 795 in Tru-glas 777 kegljev. Ljubljana, 20. dec. Danes je bila v festivalni dvorani v Ljubljani V. redna konferenca LMS okraja Ljubljane. Konference so se razen 146 delegatov udeležili tudi sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijah Dermastia, pred-srednik CK LMS Tone Kropušek, podpredsednik Okrajnega odbora SZDL Andrej Petelin in drugi gostje. Udeleženci konference so obravnavali vrsto problemov, ki jih mora reševati mladina ljubljanskega okraja pri svojem delu. Organizacija LMS ljubljanskega okraja stopa v novo leto z okoli 28.000 člani, ki so vključeni v 420 aktivov. Od skupnega števila mladine v okraju jih je vključenih v LMS 60 odstotkov. To pomeni, da bo treba skrbeti za razširitev organizacije. Vendar pa ne gre le za ustanavljanje novih aktivov LMS, temveč tudi za pregled članstva v starih aktivih. Naloge organizacij LMS so tako obširne in pomembne, da mora pri njihovem izvrševanju sodelovati vse članstvo in ne le posamezniki. V občinskih ljudskih odborih sodeluje 190 mladih odbornikov, v občinskih svetih pa dela več kot 300 mladincev. Vendar pa organizacije LMS pogosto izgubijo stik z mladimj odborniki in člani svetov. Napačno je ne le, da mladi člani odborov in svetov prenehajo delati v aktivih LMS. marveč da tudi niso obveščeni o stališčih aktiva LMS in njihovih željah. Razen tega pa imajo nekateri zelo pomanjkljivo znanje, zaradi česar ne prihajajo redno na seje in so jih nekateri občinski ljudski odbori že začeli nadomeščati s . .arejšimd člani. Res je, da občinski komiteji mladine niso dovolj pomagali mladim odbornikom in članom svetov, vendar pa bi morali starejši odborniki razumeti, da imajo mladi manj izkušenj in da se morajo prav zato več učiti kot ona. Vodstva organizacij LMS ugotavljajo, da pri sprejemanju mladincev ZK ni več toliko nasprotovanj kot pred dvema letoma. V tem letu so sprejeli v ZK 930 mladih ljudi, med njimi 474 delavcev. Vendar pa ponekod sicer precej razmišljajo o pomladitvi osnovnih organizacij ZK, sprejmejo pa le malo novih članov. Zlasti valja to za manjše osnovne organizacije. Pri teh še vedno prevladuje miselnost, da mladinci še nimajo dovolj zrelosti za člane ZK. V ljubljanskem okraju je v 32 občinah 31 občinskih komitejev LMS. Nimajo ga edino v občini Dobrepolje, čeprav tam delujejo 4 vaški aktivi LMS. Kljub prizadevanjem niso uspeli ustanoviti komiteja, ker politične in družbene organizacije tega območja niso pri tem pomagale. Na današnji okrajni mladinski konferenci so razpravljali še o vrsti problemov. Ugoto-viMd so, da se mladina uspešno uveljavlja v političnem življenju in pri družbenem upravljanju, vendar pa bo treba skrbeti za dobro politično in ideološko izobrazbo mladine. Večje pravice zahtevajo tudi’ širše in popolnejše znanje, ki bo omogočilo mladim upravljavcem aktivnejše sodelovanje v organih družbenega uprav- Odpovedana predstava Ljubitelji gledališke umetnosti, ki so v petek zvečer hoteli v avantgardističnem gledališču »Atelje 212« gledati predstavo Faulknerjevega »Requde-ma za vlačugo«, so boli zelo razočarana, ko so jim na blagajni vrnili denar za vstopnice. Prikazovanje »Requiiema«, ki ga- že dalj časa dajejo v »Ateljeju 212«, je namreč do nadaljnjega prepovedano. Do tega je prišlo zaradi spora med prevajalcem Stevom Milovičem, ki je prevedel »He-quiem« po izrecnem Faulknerje vem pristanku in kateremu je Faulkner dal izrecno pravico prevajanja svojih del v srbohrvaščino in »Ateljejem 212«. Milovič se ni mogel sporazumeti z upravo »Ateljeja 212« o pogojih za prikazovanj e »Re- Uvodoma je spregovoril direktor podjetja in predsednik društva Jeras, ki je poudaril pomen tega objekta za nadaljnji množični in kvalitetni razvoj te športne panoge. Posebej pohvalno je povedal, da so pri gradnji te naprave sodelovala . jala še jutri ves dan. je Zveza Za naslednji nastop eo prišle na 6tezo kegljavke. ki so že zastopale Jugoslavijo1 doma in v tujini. In dve domači igralki. Ko to poročamo, izidi še niso znani. S to prireditvijo, ki bo tra- kegLjaških športov Slovenije dostojno proslavila 10-letnl jubilej športnega kegljanja pri nas. (-h-) DELAVNI STRELCI V PIVKI Pred dnevi je strelska družina v Pivki polagala letni obračun. Minulo leto je ta družina pritegnila še precej nove mladine, tako da Ima zdaj popolnjene že vse tekmovalne vrste. Udeležila se je več nastopov s prav dobrimi uspehi. Kvaliteta strelcev se še naprej boljša, kar velja posebno za mladince. Pivška družina je lani zgradila letno strelišče pri kino dvorani in opremila strelišče v domu JLA. Velika opora so ji pri vsem delu aktivni oficirji in pripadniki LM, ki so večidel tudi člani družine. V taikih okoliščinah za gotovo računajo, da bo prihodnja sezona še uspešnejša. J. H. OBVESTILO Smučarski klub »01ympia« vabi vse člane in ljubitelje na Občni zbor v torek. 23. decembra t. 1. ob 1930 uri v Balkonski dvorani na Univerzi. Odbor PRVA PRESENEČENJA NA PRVENSTVU ZDA NEW YORK, 29. dec. V I. kolu letošnjega prvenstva ZDA v ša- hu Je branilec naslova 15-letni velemojster Bot»y Fisher po 43 potezah prekinil partijo z mladinskim svetovnim prvakom Lom- bardijem. Evans je po 39 potezah porazil madžarskega emigranta Benkoja, ki je uradni kondidat za svetovnega prvaka. To je prvo veliko preseueečmje turnirja že od vsega začetka. Byrnes je za uvod remiziral z veteranom Re- shevskim. KOMISIJA ZA VPIS MESTNEGA POSOJILA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA obvešča, DA BO ŽREBANJE OBVEZNIC Mestnega posojila za zidanje stanovanjskih hiš in šolskih poslopij v sredo, 24. decembra 1958, ob 17. uri v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske, Čopova ulica številka 3/1. * ♦ f * * * * * 4 VELIKO ZNIŽANJE CEN ZA VINO IN ŽGANJE! VIN0PR0DUKT ZAGREB — Izpostava UUBUANA je od 19. decembra 1958 znižalo cene za vino ln žganje v svojih poslovalnicah: RESLJEVA CESTA 22 TOVARNIŠKA 31 a Prodajamo prvovrstna, kvalitetna dalmatinska vina, domača namizna vina, slivovko, tropinovec in travarico po zelo ugodnih cenah. Garantiramo za kakovost, ki je v skladu z »Zakonom o vinu« VINOPRODUKT LJUBLJANA Za prijatelje Športa... Ljubljanski ljubitelji športa bodo imeli danes za ogled dve zanimivi prireditvi. Ob 14. uri bo na stadionu v Šiški prijateljska nogometna tekma med reprezentanco, ljubljanske garnizije in enajsterico Odreda — v čast Dneva JLA. Moštvi bosta nastopili v dovolj močnih postavah, da bo igra lahko prav zanimiva. . Ob 16. uri bo v veliki dvorani GR ekipno prvenstvo Jugoslavije v judu, na katerem bodo nastopili vsi najboljši zastopniki te športne panoge, in sicer judoisti Radničkega ix Beograda, Mladosti is Zagreba in domače Ljubljane. Občinski ljudski odbor občine Laško, Svet za šolstvo in Društvo učiteljev ter profesorjev občine Laško javljata žalostno vest, da je tovariš MIROSLAV ČEKACA učitelj v Rimskih Toplicah ' po kratici bolezni preminil. Požrtvovalnega prosvetnega delavca in vzgojitelja bomo pokopali v ponedeljek, 21. decembra 1958, ob 15. uri v Rimskih Toplicah. Občinski ljudski odbor Laško in Društvo učiteljev in profesorjev Laško, Rimske Toplice, 20. decembra-1958. ljanja in delavskega samoupravljanja. V razpravi je sodeloval tudi predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, ki je izrekel priznanje naši mladini to dal nekaj koristnih, napotkov. Poudaril je, da se je pri socializaciji kmetijstva treba opreti na kmečko mladino, kS. jo že doslej dokazala, da teži za film hitrejšim napredkom na vasi qudema« na odru tega gledališča, pa je uprava »Ateljeja 212« potem postavila to Faul-knerjevo delo na oder po prevodu Arsenij a Jovanoviča, asistenta Akademije za gledališko umetnost v Beogradu. Stevan Milovič je takoj po prvi predstavi »Requiema« po prevodu Arsenij a Jovanoviča zahteval preko Jugoslovanske agencije za avtorske pravice, da se nadaljnje prikazovanje tega dela zabram. O njegovi zahtevi je nato večkrat razpravljajo tudi beograjsko okrožno sodišče, ki je sedaj nazadnje prepovedalo nadaljnje prikazovanje »Requiema«. Končno odločitev glede tožbe prevajalca Miloviča bo sodišče izreklo devetega januarja prihodnjega leta. M. Pogačnik Po uradni otvoritvi krožne avtobusne proge so se od starega tramvaja poslovili še neuradni predstavniki Ljubljančanov. Prva se je prikazala godba v oblekah nekdanjih voznikov tramvaja in naznanila prihod avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki ga je v njegovi odsotnosti nado-mestoval Frane Milčinski - Ježek. Poudaril je zasluge av- • strijskega cesarstva pri ljubljanskem mestnem prometu in omenil demokratičnost cesarstva, saj je tramvaj lahko cvilil v pristni slovenščini. Nato je recitiral poslovilne rime Boris, zatem pa se je v žalni obleki pojavila Špela. Govorila je o zaslugah starega tramvaja, o njegovih dobrih in slabih lastnostih. — Po sporedu so se nastopajoči z zadnjim tramvajem odpeljali v remizo. Da kljub gneči ni bilo mrtvih, gre zasluga edino tramvaju, ki ni mogel hitreje voziti. — Na sliki: Ježek govori zbranim Ljubljančanom. Prodamo osebni avtomobil znamke »VOLKSWAGEN«, rabljen — izklicna cena 457.503 din Dražba bo v petek, 26. decembra, ob 10. uri v prostorih podjetja. ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj »R 0 G« TRGOVSKO PODJETJE EN GROS teksti, galanterija in prehrana NOVO MESTO sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da bodo zaradi inventune skladišča zaprta in sicer: TEKSTIL GALANTERIJA (steklo, porcelan) od 24. 12,—31.12. 1958 od 26.12.—31. 12.1958 PREHRANA (špecerija, kolonialno blago) od 30.12.—31. 12.1958 SILOS (osnovna prehrana) 31. 12. 1958 Vsem svojibi odjemalcem želimo srečno in uspehov polno leto 1959 in se priporočamo za nadaljnja naročila. »ROG«, trgovsko podjetje en gros Novo mesto OOOCXDOOCCOOCOOCOOODOCOCOOOOOOOOOOOOOOC Obvestilo Upravni odbor podjetja Avto promet »GORJANCI«, Novo .mesto, obvešča vse prosilce, ki prosijo pomoči v denarju ali materialu, da jih ne moremo dajati, ker nimamo zato razpoložljivih sredstev. V bodoče podjetje na prošnje ne bo odgovarjalo. »vTi«T»fiYWTfmwYTn«m^mym»mOT«mmnmnn»»oooo»cronoooo«io' RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje, razpisuje mesto - DIREKTORJA rudnika Trbovlje-Hrastnik Pogoji: rudarski inženir z dvajsetletno prakso v večjih rudnikih ali ekonomska fakulteta z večletno prakso v večjih rud- kih ali srednja strokovna izobrazba s pogojem, da je bil prosilec več let uslužben na vodilnih mestih v rudarstvu, v organih, ljudske oblasti ali v družbenih ali političnih organizacijah. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zajamčeno. Kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom pošljite komisiji za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje. 15 dni po objavi razpisa v »Glasniku« OLO Ljubljana. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje i i RTV Ljubljana POROČILA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 6.05 Poročila in vremenska napoved, 7.00 Napoved-časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, ' 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan, 23.00 Poročila in pregled tiska, t 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje, v POROČILA OB DELAVNIKIH: 5.05 Poročila in vremenska napoved, 6.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar, 8.00 Poročila, 10.00 Napoved časa in poročila, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, 17.00 Napoved časa in poročila, 19.30 Radijski dnevnik, 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. 23.00 Poročila in pregled tiska, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Spored v prihodnjem tednu ■27. a. 40 -22 PONEDELJEK . DECEMBRA 5.00—8.ou Dobro jutro 1 (pisan glasbeni spored) — vmes Ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik.. 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja. 9.20 Poje zbor JLA p. v. Slobodana Krstiča. 9.40 Havajske melodije z ansamblom Dannv Stewart. 10.10 Odlomki iz mani . znanib oper. D.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tone Snoj: Peter. 11.35 Petindvajset mmut Igra orkester L.awrence Welk. 12.00 Nekaj skladb Edtvarda Griega (Igra pianist Menahem pressler). 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Zvone Pelikan: Kam in kako spravimo kmetijske stroje čez zimo. 12.45 Poje Jelka Cvetežar. 12.25 V narodnem tonu. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Čestitke za Dan JLA. 14.05 - Radijska šola za višjo stopnjo — Albin Makhovec: Asu-an — velike sanje Egipta. 14.35 Z zabavnimi melodijami v dobro voljo. 15.15 Zaoavna giasba. vmes obvestila in reklame. 15.40 Listi iz domače kniževnosti — Ivan Jan: Srečanje. 16.00 v svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnja!, lSpferjem. na. poti). " “ 18.00 Radijska univerza — Ing. Franjo Aleš: Organizacija dela. produktivnost in varnost pri delu 18.15 Svetolik Paščank: »15.000« (Solist D. Popovič ln zbor Radia Beograd). 13.30 Športni tednik. 19.00 Zabavna glasba vmes obve-. stila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pesmi o naši Armadi in partizanske pesmi. 20.20 Revija jugoslovanske zabavne glasbe. 21.00 Kulturna tribuna. Boris Ziherl: Program ZKJ in problemi naše kulturne politike. 21.15—22.47 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. dirigent Oskar Danon, solistka Mirjana Vukdragovič. 22.47 Alojz Srebotnjak: Mati, ciklus pesmi za mezzosopran in godalni kvartet. 23.10 Za ples in razvedrilo. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje LOKALNI PROGRAM 14.00 Iz klavirske glasbe R. Schumanna. 14.25 Na obisku pri mladinskih zborih. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10. 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.15 Kulturna kronika (Beograd) 20.30 Celovečerni film ali prenos tujih TV postaj (Zagreb) ljana pred mikrofonom in pred publiko. 20.30 Radijska igra — Kazimierz Strzalka: Vaš dan je moja noč, v glavnih vlogah: Frane Milčinski in Elvira Kraljeva, režija,- Tugomir Tory. 21.10 Tatjana Hoškova-Molendova poje češke narodne pesmi 21.30 Lahka glasba. 22.15 Jugoslovanski zabavni orkestri in ansambli v plesnem ritmu. 23.10 Nočni komorni koncert — Jean-Baptiste Breval: Sonata za violončelo in klavir v G-duru — Alfredo Casella: Sonata za harfo — Dmitri Šostakovič: Godalni kvartet šte- A vilka 4. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Zabavna glasba. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10. 20.00 Obzornik (Ljubljana) 20.15 Celovečerni film »Nedeljska romanca« madžarskega režiserja Imraja Feherja. Glavno vlogo revnega kmečkega dekleta podaja mlada igralka Margit Bara (Ljubljana) SREDA -23. rOREK DECEMBRA 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Pojo zbori »Svobod«. 8.25 Ritmična harmonika. 8.40 Potopisi in spomini — Lev Hvat- Antarktični Kolumb — m. 9.00 Od arije do arije. 9.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci. 10.10 Iz jugoslovanske solistične glasbe. 10.45 Za dom in ženo. 11.00 Popevke na tekočem traku. 11.15 Note korakajo. 11.30 Oddaja za otroke — a) Lojze Krakar: Trije škrati, b) »Zajček skače po livadi« (otroške pesmi pojo solisti in zbori). 12.00 Stevan Hristič: 4. suita iz baleta Ohridska legenda: 12-15 Kmečka univerza — Ing. Jože Korošec: Dobro urejena pašna skupnost. 1225 Na lovu za mičnimi melodijami. UUS Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Poje in igra grup* Dalmatincev. 13-00 Odlomki iz opere »Prodana nevesta«. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna giasba, vmes obvestila tn reklame. ZBAO Humoreska tega tedna — Peter Karvaš: Osebnost. J»j00 Za glasbene ljubitelj e — Koncert zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janigra. 17.00 Od melodije do melodije. 18.00 Družinski pogovoril. 18.110 »Iz knjige preludijev« — Ciklus klavirskih preludijev — vm. oddaja Claude Debussy. 18AS Domače aktualnosti. IMl Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. IMS Radijski dnevnik. iMSdPiesnl orkester RTV LJub- DECEMBRA 5.00—b.oo Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. .6.40-^6.45 Naš jedilnik- ... „ ... 8.05 Melodije za dober'dan. 8.30 Odlomki iz Thomasove opere »Mignon«. 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.15 Poslušajmo Kmečko godbo. 9.40 Pet minut za novo pesmico — Narodna: Zima je prišla. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Cenda Šedlbauer izvaja drobne skladbe za violončelo. 10.10 Pojte z nami — (naši in tuji pevci zabavnih melodij). 10.33 Petar Stojanovič; Koncert za violino in orkester (Solist Branko Pajevič in Orkester beograjske filharmonije, dirigira Oskar Danon). 11.00 Komorni zbor RTV p. v. Milka Skobemeta — B. Ba-kala: Poje že slavec; Aj za tem skednjem — A. Copland: Ples čolnarjev — J. Manen: Charmangeria draga — B. Simič; Masleni kruli. 11.15 Prelistajmo naš zabavni album. 14.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Albin Makhov.ec: Asuan — velike sanje Egipta. 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Vlado Gregorovič: Bolezni prašičkov — II. 12.25 Igra trio in kvintet Avsenik. 12.45 Gorenjski vokalni kvintet. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Tone Snoj: Peter. 14.35 Novoletne čestitke. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in Reklame. 15.40 Novost na knjižni polici — James Jones: Od tod do več- 18.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije. Narodne pesmi in plesi iz Bosne. 18.00 Kulturna kronika. 18.15 Stara italijanska in stara angleška glasba — Igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje sopranistka Ondina Otta. 18.38 Zabavni intermezzo. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Fnancesco Cilča; Arležanka, v treh dejanjih, orkester ln zbor Milanske Scale dirigira Federioo del Cupolo. 21.43 Albert Moeschlnger: Sonata št. 1 za violino in klavir. 22.15 Pbsnetkl z javnega koncerta orkestra Ray Mc Kinley (Glen Miller) v Ljubljani — H. del. 23.10 Veliki zabavni orkester z znanimi melodijami. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Paul Hindemith: Glasba za dve flavti, dve oboi in go-dala. Igor Stravinski: Petru- ška, baletna suita. 14AS—>15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJ SKI PROGRAM Kanal 10. 18no Pionirski mozaik (Ljubljana) 18.45 Oddaja za družino in dom — Dobra igrača, otrokov prijatelj (Ljubljana) SODO TV Dnevnik (Zogreb) SO 15 Družbeno politična tribuna (Zagreb) 20.43 Baletni večer (Zagreb) Jutranji spored solistične glasbe. Potopisi in spomini — Lev Hvat: Antarktični Kolumbi — IV. 9.00 Igrajo majhni zabavni ansambli. 9.20 Iz opernega sveta. 10-10 Nastopa mladinski tambura-ški orkester p. v. Matka Si-jakoviča. 10.30 Za staro in mlado (spored zabavne glasbe). IH.00 Z orkestrom Radia Ljubljana po svetu — Franz Liszt: Madžarska fantazija, Ludo-miT Rogotvski: Dubrovniške impresije. 111.30 Oddaja za cicibane — a) Zgodba o smrečici, b) Jevni-ški škorčki vas pozdravljajo. 12.00 Hammond orgle v ritmu. 12.15 Kmečka univerza — Ing. Vilma Pirkovič: O delu žena v zadrugah. 12.25 Pisan glasbeni spored. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Anton Dvorak: Legende — (Simfonični orkester berlinskega radia dirigira Fritz Lehmann). 13.55 Priredbe ljudskih pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.15 Turistična oddaja. 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.40 Na platnu smo videli. 16.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe. 17.10 »Tri junijske pesmi« Danila Švare. 17.20 Z 11. mednarodnega festivala v Edinburghu — Koncert BBC škotskega orkestra, dirigent Jan Whyte. 18.00 Četrtkova reportaža — Z. Kržišnik: Rigalni plug na Goriškem. 18.15 Melodije iz filmov ln glasbenih revij (Novoletne čestitke). 18.45 Radijska univerza — Dr. Jože Potrč: Ob 40-letnicl Zveze komunistov Jugoslavije. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Veseli planšarji, Ljubllanski vokalni oktet, Iada Makoter, Janez .eršinovec, Janez Lesjak. Tone Kozlevčar ln Avgust Stanko. 20.50 Staro in novo popotovanje od Litije do Čateža. 21.35 »Pesmi zimskih noči« — Izvajajo tenorist Peter Fearce in pianista Benjamin Britten in Anton Trost. 22.15 Po svetu jazza. 23.10 Nočni koncert — Uroš Krek: Sonatina za godala — (Orkester Slovenske filharmonije dir. Samo Hubad). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Z našimi solisti in skladatelji. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM .Kanal 10. , 20.00—22.00 TV Dnevnik (Beograd) Celovečerni film (Beograd) SOBOTA • DECEMBRA -26. PET EK -25, ČETRTEK DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored).— vmes ob 8.30—8.40 Reklame ln obvestila. 8.40—048 Val jedilnik. DECEMBRA o.uu—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Odlomki iz oper ruskih skladateljev. 8.40 Jugoslovanski orkestri, ansambli in solisti pred mikrofonom (ponovitev z dne 21. dec.). 9.40 Pet minut za novo pesmico — J. Kuhar: Dedek Mraz. 9.45 Igra trio Bardorfer. 10.10 Iz jugoslovanske simfonične glasbe. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Popevke se vrstijo. 11.29 Fr. Schubert: Fantazija za klavir op. 103. — R. Schumann: Metuljčki. Izvajajo pianisti Yves Nat, Vitya Vronskv in Vic tor Babin. 12.00 Slovenske narodne poje Branka Stergar, spremi j a Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt; Izkušnje pri pitanj u telet. 12.25 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru. 12.45 Igra trio Dorka Skobemeta. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Arije in dvospevi. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Valček gre na dolgo pot. 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe (novoletne čestitke). 15.40 lz svetovne književnosti — Roger Vailland: Zakon. 16.00Petkovo glasbeno popoldne — W. A. Mozart: Gledališki ravnatelj, uvertura (Londonski filharmonični orkester dir. Josef Krips), N. Paganini: Koncert za violino in orkester št. 4 v d-molu (Solist Arthur Grumiaux ter orkester Lamoureux, dirigira Franco Gallini), P. I. Čajkovski: Hrestač, baletna suita (Veliki simfonični orkester dirigira Robert Jrving). 17.10 Kptiček za mlade ljubitelje glasbe (Ponovitev oddaje z dne 24. XII). 17.25 Moderni ritmi. 17.45 Zabavna glasba. 18.00 Radijski leksikon. 18.10 Umetne narodne pesmi poje moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.30 Iz naših kolektivov. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vesela godala. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Mojstrska dela koncertne literature 21.10 F. Kreisleir: Redtativ in scherzo op. 6. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Nočni komorni koncert — J. Brahms: Scherzo v es-molu, op. 4 — A. Dvorak; Godalni kvartet v Es-duru, op. 07. 23.10 Do polnoči s plesnimi orkestri Wemer Mtlller, Ertvin Lehn, Adalbert Luczkowsky. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Za prijatelje jazza. 14.45 Razgovor z volivci. 14.55—15.00 Ljubljanska kronika. TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10. 20.00—22.00 TV Dnevnik (Zagreb) agreo) 5-00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 »Mladina poje« (Predstavljamo mladinska pevska zbora iz Vojnika in Ribnice). 8.30 Marjan Kozina: Baletna suita — (Orkester Radia Ljubljana dirigira Uroš Prevor-šek). 9.00Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Valček gre na dolgo pot. 9.30 Ritmi in melodije. 10.10 Od arije do arije. IH.00 Nastopa »Ansambel narodnih igara i pesama« kulturno umetniškega društva železničarjev »Bratstvo i jedinstva« iz Subotice. II.21 Domača zabavna glasba. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio. 12.15 Kmečka univerza — Cveta Vodopivec: Sirjenje stano- vanjske skupnosti na vasi. 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo: Pohorski fantje. Dravski flo-sarji, Tri Mojce in trio Malovrh z Darinko Potočnik in Mileno Kranjc. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča — H. Freivor-el: Na ulici: — Vožnja po Renu — Hans Schmid: Senzacija — H. Freivogel- Gntermezzo; Na otoku. 13.50 25 minut slovenskih samospevov. 14.15 Športna reportaža — Evgen Bergant: Štirje z jekleno volj o. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.4Q S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — X. Vinko Vodopivec. 16.30 Novoletne glasbene čestitke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.25 Godala v ritmu. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Dmitrlj Šostakovič; 2. koncert za klavir in orkester 18.35 Plešoče tipke. 18.45 Okno v svet: Po svobodnih afriških de žel ali. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pokaži, kaj zriaš — (Prenos javne oddaje iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani). 21.30 Zabavni zvoki. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.10 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Urico pri Richardu Straussu — Koncert .za rog in orkester; Smrt iin poveličanje, simfonična pesnitev. 14.«—15.00 Ljubljanska kronika in ^'obvestila. JD;' TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10. 18.00 Mladinska oddaja (Zagreb) 20.00 Obzornik (Ljubljana) 20.15 Družbeno politična tribuna (Ljubljana) 20.30 Pokaži, kaj znaš — prenos javne radijske oddaje iz dvorane Slovenske filharmonije (Ljubljana) 22-.00 Glasbena oddaja (Beograd) NEDELJA Celovčrnl film (Z DECEMBRA b.oo—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Frane Milčinski: Vesela povest o žalostni princeski. 8.32 Gioacchino Rossini — Otto-nno Respighi: Rossiniana, simfonična suita. 9.00 Novoletne glasbene čestitke. 9.30 Pod vaško lipo . .. (spored slovenskih narodnih). 10.00 Se pomnite, tovariši ... Milica Ostrouška; Samo zvijača jih je premagala. 10.30 Zabavna matineja. 11.30 Naši solisti pojo operne arije. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 1320 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 15.10 Reklame. 15.25 Jules Massenet- Baletna glasba iz opere »Le Cid«. 15.45 Francosike popevke. 16.00 Tomo Martelanc: Sinajske razglednice (nadalj.) 16.30 Zbori in samospevi Oskarja Deva. 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri. 17.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Polikarp (ponovitev) 18.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Halo, halo izberite popevko (prenos javne oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana). 21.00 Igrajo mali instrumentalni ansambli. 21.20 Luči velemesta — (zabavna glasbena oddaja z Tazširjeno napovedjo). 22.15 Z mednaihdnega festivala v Edinburgu - 23.10 Zabavni cocktail. 23.45 Melodije za lahko noč. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. II. PROGRAM, 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved. 13.10 Zabavna glasba. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Pojo slavni pevci. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Lahka glasba. 15.45 L. M. Škerjanc: 10 mladinskih skladb (pri klavirju komponist). TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10. 10.00—Id.00 Kmetijska oddaja (LJub-Ij ana) 20.00—22.30 TV Dnevnik (Beograd) Dokumentarna oddaja (Beograd), Mala scena (Beograd, Glasbena revija (ZagrepJ mm tihii m B e B B B B B D B B B S Vodoravno: 1. rast, stas, 7. ograja, prsobran, 14. pozitivne postavke v obračunu, IS. praznik, ki je pred nami, 10. ruska travnata pustinja, 17. srbohrvaški predlog, 18. karte naj višje barve, 19. jezero v Etiopij L, 20. pripadnik izumrlega germanskega plemena, 21. ljubkovalno žensko ime, 23. števnik, 24. sodobni francoski pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost 1. 1956, 26. egiptovski polotok v Aziji, 27. skrajni del celine, 28 redka gorska žival, 30. ljudska pritrdilnnca, 31. oblika pomožnega glagola, 32. sobna lončnica -z velikimi, vedno zelenim;, listi, 34. predlog, 35. pristanišče v zalivu Rdečega morja, 38. nomad, skl prebivalci severnega Kavkaza, ki so se za časa preseljevanja narodov umaknili pred Goti v Afriko, 39. mostiček, 40 nenadna srčna slabost, 42. ime filmske igralke Rine, 43. značilna pokrajina na Primorskem, 44. oseba iiz Haškovega »Švejka«. 45. oblika pomožnega glagola, 46. krilo velikega poslopja, 47. zdravilna rastlina (množ.), 49. rusko mesto blizu ustja Dona, 50. zidati, 51. italijanski politik, bivši zunanji minister. KRIŽANKA i" 5 r- r" 6 M r" 5“ p r- sr r- n K S '15 J 16 fS 17 s 16 L 19 fE 20 a Ji _ 23 - fS 24 25 a ŽT" i 2? m 23 29 31 m fS 31 B 3? 35 S! 35 36 37 38 m 39 yj M BS W~ ss B , J Vi S gg i.6 E— 1.5 g» ■ t L n 51 Navpično: 1. ruskd pisatelj, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost, 2. osmi del kroga, 3. zid, 4. ulita tiskarska črka, 5. ime filmske igralke Gardner, 6. soglasnik in unoglasnlk, 7. italijanski veletok, 8. Ober, 9 flnagramni lzpolnjevanld <> 0 0 0 0 4 V o 0 o o - o o grški otok' ob turški obali, 10. namigovanje, cikanje, 11. določen del celote, 12. nravoslovj«, 13. kazalni zaimek, 15. kmetijski pridelki, 17. zbornica. 20. povoj za obvezovanje ran, 22. poganstvo, 24. kemični znak za kobalt, 25. surove zelenjavne jedi pri obedu, 28. kraj v sošk-, dolina, 29. ime —ollobrigide, 31. mesni izdelek, 33. dve sosednji črki v abecedi, 34. strogi atenski zakonodajalec, 36. nadležna žuželka, 37. pozivi, 39. čltatl, 41. pripadnik starega nomadskega naroda ob Črnem morju, 43. podelitev imena, 46. trenje, 47. okrajšava za utežno mero, 48. 2 rimskimi številkami; 101, 49. egipčansko božanstvo. Besede pod isto Številko v obeh likih so sestavljene iz istih črk. Prvi Uk: 1. georgine, 2. zelo trda rudnina, 3. pokojnik, 4. obnovitev, prenovitev, 5. okamenela smola predzgodovinskega igll-častega drevja, 6. pristaniško mesto v severozahodni Norveški. Drugi lik: 1. jedače, 2. pokrajina v LR Hrvatski, 3. slovenski koroški pesnik (Urban), 4. tunel, 5. rimski cesar, pod katerim je rimsko cesarstvo doseglo največji obseg, 6. gorski hrbet. Na označenih poljih dobiš mesto in Jezero v Makedoniji ter reko, po kateri se imenuje država v Aziji. Tndi ti dve imeni sta sestavljeni iz istih črk. »Kako gre tvojemu zaročencu Stanku?« »Hvala, dobro. Samo spremenil se je; zdaj se Imenuje ,-fi .ie-4. ‘i rj>>! f. > >. • t • r..« m ii m — Rada bi vedela, če me Jure ljubi... — Seveda te. Zakaj bi bila ravno ti izjema? V CASU IZUMOV »Pomisli, kaj vse so že koristnega izumili: telegraf brez žic, vožnjo brez konj, glasbo brez orkestra, streljanje brez dima, operacije brez bolečin... samo nekaj še manjka-« »Kaj neki?« »Dota brez šene.« Majda se pride pokazat materi v novi večerni obleki. »Ali ti je všeč , mama?« »Ah, hčerka srečo imaš,« vzdihne mama. »Ce bi jaz imela na svojem prvem plesu tako obleko, bi bila ti zdaj že najmanj o=em let starejša.« REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJEGA »»NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Vodoravno; 1. sprava. 7. Mozart, 13. trapez, 14. zamorka, 15. reden, 16. brzina, -1, 17. Ural. 18. buciko, 19. Bi, 20. mir, 21. pisava. 22. Vis, 23. N(ovi) S(ad), 24. pikolo, 25. brom, -o, 26. volilo, 27. Tesla, 23. Sorbona 30. Milton. 31. tešiti, 32 Feking, 33. iti, 34. lot. 35. zi, 36. Ani, 37. parataksa, 41. rja, 42. ba-kalar, 43. tr., 44. ed. (edicija), 45. Volosko, 46. kri, -v, 47. sekante, 48. klas, 49. štokavci, 51. Grant. 52. ra čep 53. lei, 54 Branko. 55. iris. -r, *-■ * St.'- kris.15’8. A(natole)' F(rance), 59. ' naliv. 61. moneta, -a, 63. anonsa, 64. ogaben. ŠAH 40. A. P. GULJAJEV »Krasnaja zvezda« 1944 'M. lil llf « JL r/ ,...................... lij lili iill SS24 tm, « i. VW.y WM im. 7,77777. — Kaj naj storim? Ključ imam v žepu, žep pa Je ostal na drugi strani. abcd«fffS Mat v 3 potezah Beli: Kb4, Tgl, Thl, La2 (4) Črni: Kh8, b6, g7, h7 (4) 9 — Ali si še vedno upate trditi, da ste našli v juhi las? m t PRVENSTVENI VZPON — Ubogi Pavle! Posadili so ga ravno med to strojepivsko la uro! — V bližini se bo pojavil simpatičen mlad moški... ■ ' k/ 1 Amja&l KOLEDAR Nedelja, 21. decembra: Tomaž. Na današnji dan leta 1874 se je rodil slovenski skladatelj Josip Ipavec. Zložil je mnogo klavirskih la violinskih skladb, pantomimo »Možiček.« in eno opereto. • XOCXA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom Center: Dr. Vrbica Milena, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok Ista tel. številka. Zdravstveni dom Vič: Dr. Debevec Rado. Rimska c. 27, tel. 21-012. Nedeljska dežurna služba v sektorski ambulanti Miri e. Trg mlad. delovnih brigad 3 od 8 do 14 ure. tel. 21-797. Zdravstveni doin Moste: Dr. Petek Anton. Titova 29-b, tel 32-700. V odsotnosti zdravnika kličite tel, LM 30-300. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Mal Miran, Wolfova 5-1, tel. 22-634. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Šiška: Dr. Gombač Nevenka. Černetova 31. tel. 22-831. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Suhač Marko, Lavričeva 5-a, tel. 31-236. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom Ljubljana-Polje: Dr. Vidmar Roman, tel. 383-220. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100. Zdravstveni dom Ljubljana-Mo- ste, obvešča vse starše občine Moste da ordinira v Osnovni šoli na Bazoviški c. 1 šolska zobna ambulanta za vse predšolske in šolske otroke do 14 leta starosti. Ambulanta dela vsak dan. razen sobote od 15—20 ure. ZAPRTJE je zelo zoprna bolezen, ki vam povzroča bolečine, Istočasno pa odpira vrata celi -rsti nevarnih bolezni. Najučin-Vcovitejše prirodno sredstvo proti ■emu je redno uživanje rogaškega rDONAT* vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Mercatorju« in »Prehrani« v Ljubljani. JAVNA ZAHVALA katero izrekam kirurgu, doktorju vordeiu za uspelo operacijo, ka-ior tudi dr. Kastelcu ter vsemu strežnemu osebju moške interne ilinike in moškemu oddelku ki-rargične klinike v Murski Soboti ja vso skrb in pozornost, katere sem bil deležen v času svojega zdravljenja. Ing. Peter Dotti Ljublj ana Slovensko kemijsiko društvo — sekcija za kemijo in tehnologijo mineralnih goriv prireja diskusij-:. večer s temo: Kako smotrno zkoristiti zemeljski plin iz len-aavskih vrtin. Uvodni referat bo :mel tov. dr. ing. R. Kavčič. Diskusijski večer bo v torek dne 23. decembra 1958 ob 18. uri v.preda-■ainici Kemičnega inštituta »Boris Kidrič«, Ljubljana. Hajdrihova 19. Vljudno vabljeni. Obiščite v Ribnici zdravstveno razstavo med 20. in 28. decembrom. Odprta je vsak dan od 8 do 14 ;re. v torek in petek tudi od 14 go 16 ure, v dvorani občin. ljud. cibora. Vabljeni. Podjetje Sanolabor, Ljubljana — Cigaletova 9, obvešča cenjene od-emalce. da bo vršilo letno inventuro od 27 do vklj. 31. 12. 1958 n v tem času ne bo poslovalo s -trankami Vsa naročila, ki bodo prispela do 23. t. m. bo podjetje .zvršilo Se v letu 1958. naročila, ki bodo prispela pozneje pa po izvršen: inventuri. Voznike motornih vozil - ama-erje, katerim poteče veljavnost vozniškega dovoljenja 31. 12. 1953, ooczarjamo, da si ta dovoljenja .sliko podaljšajo na Tajništvu za notranje z.adeve v Ljubljani. Kot-: -kova ul. št. S ali na pristojni postaji LM (vozniki-amaterji, ki orebivajo izven Ljubljane) v času do 31. I- 1959-Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana Elektrotehniško društvo LR Slovenije — sekcija praktičnih elektrotehnikov, priredi v mesecu januarju dvomesečni popoldanski tečaj za polkvalificiirane delavce elektro stroke (obratne elektrikarje. eiektroinstalaterje, elektro-monterie). — Prijave sprejema Elektrotehniško društvo. Ljubljana. Erjavčeva c. 15 do konca meseca decembra. Elektrotehniško društvo LR Slovenije — Sekcija praktičnih elektrotehnikov, priredi v mesecu januarju 3-dnevni tečaj za kvalificirane in visokokvalificirane delavce elektro stroke o avtomatiki relejev in termo naprav. Predavatelji bodo strokovnjaki Tovarne električnih aparatov »TELA«. — Prijave do konca meseca v društveni pisarni. Študentom Univerze in visokih sol javljamo, da bo od 8. januarja 1959 dalje fluorografiranje pljuč im besežiranje v dvorani Univerzitetnega odbora ZS.J na Miklošičevi j-a. Tečen razpored bo objavljen rsa oglasnih deskah dekanatov. Zdravstveni fond Univerze MESTNA LJUDSKA KNJI2NICA v Celju obvešča, da ne bo 31. 12. t. 1. poslovala za člane popoldan, temveč dopoldan od 7—12 ure. PRIKLENJENI POLZ VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE V »DOM NA POLŽEVEM«! Število gostov omejeno. — Berite Jutri na istem mestu!!! Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, Kidričeva 5, Ima do nadaljnjega samo naslednje telefonske številke: 22-541, 22-542 in 22-543. STE SE ZE PRIJAVILI za Silvestrovo križarjenje z lulcsuzno motorno ladjo »Jugoslavija«? Zdaj je res že zadnji čas. če želite doživeti edinstveno silvestrovanje in pričakati novo leto, kakor še niste imeli prilike. Popotovanje od Reke do Dubrovnika s pristankom v Dubrovniku, na Rabu in Lošinju, prenočevanje v lepih in udobnih kabinah, vsa oskrba na ladji z odlično hrano, ples, ognjemet, ugodnosti turističnega posojila ali odplačanja v dveh obrokih, brezolačna vožnja za otroke od 4. do 14. leta, izredna cena za otroke od 14. do 16. leta. Cene križarjenja so izredno ugodne, že od 8.800 din dalje. Zahtevajte takoj prospekt in podrobnejše informacije v poslovalnici SAP-TtJRIST BIROJA V Ljubljani, Miklošičeva c. 17 (tel. 30-645). belonli ki vam odstrani iz belega ali stanovitno barvanega blaga vse vrste nemastnih madežev. Je za tkanino garantirano neškodljivi »CHEMO«, Import - Exj>ort, detajlna trgovina, Titova 21. »Kemoservis«, uvoz, trgovina z laboratorijskimi aparati, steklovino itd.. Ljubljana, Tr.g revolucije IS, sporoča svojim cenjenim odjemalcem da bo zaradi inventure trgovina zaprta od 3. I. do vključno 8. I. 1959, skladišče zaprto od 1. I. 1959 do vključno 10. I. 1959. ...; ■■ ir''5v vmm cemdra popoldne ob 16 url. Za Nušičevo veseloigro: »Gospa ministrica« je še vedno nenehno zanimanje. Vse dosedamje predstave so bile popolnoma razprodane. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji. Prihodnji teden bo premiera Spicarjeve pravljične igre »Pogumni Tonček«. Rezerviranje telefon 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 12 ure na dan predstave, OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE T Ljubljana Nedelja. 21. dec. 1958: skowronski-Slol\vinski: Direktorjev rojstni dan. Ob 20. uri. Satira. Delovne kolektive, organizacije, šole itd. obveščamo, da bo od 25. t. m. dalje v Obrtniškem gledališču nastopal Dedek Mraz. Nastopu bo sledila pravljična igra »Janko in Metka«. Na željo interesentov obišče Dedek Mraz otroke tudi v podjetjih, šolah itd. Naročila spre-iema uprava gledališča. ROČNE LUTKE Kesljeva c. S6 Gostovanje z igrico N. Simončiča: »Zmešnjava« Nedelja. 21 dec o o ». Kostrevnl-ca. Ob 11; Šmartno pri Litiji. Ob 14- Ve! ^t-anga o Prežganje. Ob 17.30: Moste - Ljubljana. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bo v času od 20 dec. do 31. dec. 1958 marionetno gledališče zaprto zaradi gostovanja z ročnimi lutkami po podeželju Marionetno gledališče in gledališče ročnih lutk pa bosta začeli z rednimi predstavami v Ljubljani 2. jan. 1959. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 21 .12. ob 16. uri — izven in za podeželje: Miško Kranjec: »Pot do zločina« Uprizori DPD »Svoboda Stražišče«. ob 20 'uri — izven — »Koncert« v počastitev dneva JLA, sodeluje pevski zbor France Prešeren »Svoboda Center«. ’ GLEDALIŠČE .TONE ČUFAR« Jesenice Nedelja. 21. d$p- ob 18.30 url: A. Huxley: »Oiocondin smehljaj« — Za abonma nedeljo — Ostale vstopnice v prodaji — Režija Marjan Stare — Scena Bojan. Čebulj. Zveze z vlaki ugodne. PREDAVANJA .1e najnovejše sredstvo proti neprijetnemu okusu in ne všečnemu zadahu iz ust. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah. V drogerijah in lekarnah dobite higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja, povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah. ČEBELARJI! Pošljite voščine in vosek pravočasno v zamenjavo za satnice. Pri Medex v Ljubljani že lahko dobite nove vlivane satnice. Tam Vam bodo dali potrebna navodila za delo z novimi satnicami. ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA! V Kranju t>o drevi ob 19. uri prvi javni nastop gojencev Glasbene šole. ^ »BIVTO JMEIBOR MARIBOR Nedelja, 21. decembra. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30- Liebermann »Sola za žene«. Red LMS-Rumeni. RADIO 6.00 do 12.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 12.00—13.00 Mariborski feljton; 13.00—14.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.15— 15.00 Želeli ste — poslušajte! (prvi del); 15.00 —15.25 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 15.25—.16.00 Želeli ste — poslušajte! (drugi del); 16.00 do 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. uNE ZAmil MNJSKEK0ŽE mSIČA 0i>£gf\ MoPAnom mmacsui DRAMA Nedelja, 21. dec. ob 15: Mihalkov: »Sestero mušketirjev«. Premiera. Mladinska igra. Izven. Ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu«. Izven in za podeželje. Predstava za mladino do 16 let ni primerna. Ponedeljek, 22. dec.: zaprto. Torek, 23. dec. ob 15: Tolstoj: »Ana Karenlna«. — Zaključena predstava za gimnazijo Kamnik in osemletko Domžale. Sreda, 24. dec. ob 10: Mihalkov: »Sestero mušketirjev«. Zaključena predstava za osnovno šolo Medvode. Obisk Dedka Mraza. Ob 16: Mihalkov: »Sestero mušketirjev«. Zaključena predstava za osnovno šolo Maksa Perca v Ljubljani. V repertoarju za tekoči teden posebej opozarjamo, da bo tudi na nedeljski popoldanski »Izven« predstavi mladinske igre »Sestero mušketirjev« obiskovalce pozdravil Dedek Mraz. Vstopnice za sobotno večerno predstavo in nedeljski izvenabon-majski predstavi bodo v prodaji od srede, 24. decembra od 17. ure dalje. OPERA Nedelja, 21. dec. ob 17. Gostovanje v Litiji: Smetana: »Prodana nevesta«. Ponedeljek, 22. dec. ob 19.30: Verdi: »Aida«. Gostovanje mezzosopranistke Zenaide Pally, prvakinje bukareštanske Opere. Izven. — (Vstopnice so še na razpolago.) Torek, 23. dec.: zaprto. Sreda, 24. dec. ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Abonma red G. — (Vstojpnice tudi v prodaji.) V okviru praznovanja Novoletne Jelke bo uprizorila Opera v četrtek, 25. decembra ob 16. uri za mladino, za odrasle in za otroke vesel baletni večer, na katerem bosta izvajani baletni deli: Rossi-ni-Resplghi: Fantastična prodajalna in Bojan Adamič: Po našem ljubljenem mestu. Med lutkami v Fantastični prodajalni nastopita kot plesalca can-cana Majna Sev-nikova in Stane Polik, večjo vlogo ima tudi priljubljeni buffo-ple-salec Jaka Hafner. Plesalec Jaka Hafner, ki si je v vlogi opice v »Danini« pridobil tople simpatije domačega in tujega občinstva in zlasti otrok, pleše glavno vlogo tudi v baletu »Po našem ljubljenem mestu«. Predstava ob 16. uri v četrtek 25. dec. bo izven abonmajev in po znižanih cenah. — Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka, 22. dec. od 17. ure dalje. MESTNO GLEDALIŠČI* LJUBLJANA Gledališka pasata Nedelja. 21 dec. ob 15 Juš Kozak, Balada o ulici Abonma Kolektivi E. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Manzarl Naši ljubi otroci Izven Mladini ni primerno Ponedeljek, 22. dec. ob 15.30: Tagore, Poštni urad. Zaključena predstava. Torek. 23. dec. ob 20: E. de Filip-po, O te prikazni. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji Sreda, 24. dec. ob 15.30: Tagore, Poštni urad. Zaključena predstava za Telekomunikacije. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mesini 'lom Nedelja. 21. dec ob 16: I Borštnik: »Stari nija«. ljudska igra popoldanska predstava Zadniič Tzven. Ob 19.30: Br Nušlč: .Gospa ministrica«. veseloigra Večerna pred stava Izven Opozarjamo na zadnjo uprizoritev Borštnikove ljudske Igre »Start Ilija«. ki bo v nedeljo, 21. de- KINOSPOKED ZA NEDELJO KINO UNION: Italijanski film »2ELEZNICAR«. — Režija: Pie-tro CJerini Igrajo: Pietro Germi Lucia della Noce. Silvija Košči-na in mali Edoardo Nevola — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja: premiera domačega filma »SKOZI VEJEVJE NEBO«. KINO KOMUNA: zahodnonem- ški barvni film »KOPE NIŠKI STOTNIK«. — Režija: Helmut Kautner. V glavni vlogi Heinz Rtihrnann. Film je bil. leta 1966 proglašen za najboljši nemški film leta. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega filma. KINO VIC: franc, jugoslov. barv. cinemascope film »LA TOUR PAZI SE«. Igrajo: Jean Manais, Nadia Tiller in Eleonora R. Drago. Tednik F. N. 51 in kratki £ilm Združenih narodov; Uvertura. Predstave ob 15, n. 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega nima. KINO SLOCiA; ltalj £11 m .ZENA DNEVA«. Tednik F. N. 51 In kratki film Združenih narodov. Delavnica miru. Predstave ob 15 17. 19 in 21 url. Ob 10 uri matineja istega filma. Danes zadnjikrat! KINO SOCA: predvaja v okvi- ru festivala slovenskih filmov film »DOLINA MIRU«. Režija: France Štiglic — 1956. Tednik F. N. 51. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Kx.NO SISKA: amer. barv. westem film »BITKA V SOTESKI«. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 url matineja istega filma! Predprodaja vstopnic v vseh Kinematografih od 9—11 ure ln od 14 ure dalje. mladinski kino .LM. Komikova 8: poljski film »KARI JER A NIKODEMA DIZME« ob 15. Ostale predstave odpadejo! TRIGLAV;, italijanski barv. cinemascope film »KRUH LJUBEZEN IN . . -« V glavni vlogi: Vit-torio de Sica in Sophia Loren. Predstave-, ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. .LirosTitOJ«: amer. barv. film »NEPOZABNA PESEM« Tednik F. N. 50. ob 16, 18 in 20. Ob 10 uri matineja »DR. FRANCE ^PREŠEREN«. predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. GUNCLJE: amer. film »BIGA- MI ST«, ob 15, 17 in 19. ZADOBROVA: amer. barv. cinemascope film »INDIJANSKI BOREC«. ob 15, 17 in 19. VEVČE: aihei. oarv. film »GO- SPODAR BALANTREJA«, ob 17 in 19. CRNUCE: Ital. barv. film »TUREK NAPOLITANEC«, ob 16 in 19. DOMŽALE: amer. barv. cinemasc film »DIRKAČI«, ob 15, 17 in 19. KAMNIK »DOM«: amer. barv. cinemasc. film »DOBRO JUTRO G DOV«. DUPLICA: amer. barv. film »PEKEL POD NIČLO«, ob 16 in 18. BLED- francoski barv. vlstavision film »PUSTOLOVŠČINE ARSE-NA LUPINA«, ob 14, 16, 18 in 20. Ob 10. matineja mlad. filma. NOVO MESTO »KRKA«: itai tlim ■ŽENA DNEVA. KRANJ »STORŽIČ«: ob 10. špan-sko-franc. barv. film »MLIN LJUBEZNI« ob 13. amer. barv. film »DEJVI KROKET« ob 15, 17, 19 in 21 amer. barv. cinemascope film »REKA SMRTI« KRANJ »TRIGLAV«: franc. barv. cinemascope film »GRENKA ZMAGA«, ob 15, 17 in 19. KRANJ »SVOBODA«: ob 14. premiera amer. barv. filma »DEJVI KROKET« ob 16, 18 in 20 franc. barv. cinemascope film »SAKRAMENSKA FRKLJA«. NAKLO: špansko - francoski barv. film »MLIN LJUBEZNI«, ob 16 in 19. RADOVLJICA: jugosl - ital. cine mascope film »CESTA DOLGA LETO DNI«, ob 15.30 in 19.30. . PTUJ: ital barv film »SIMFONIJA LJUBEZNI«, ob 15.30, 17.30 in 19.30. Ob 10. matineja, vi. SOBOTA: amer barv film »ŠTIRJE JEZDECI«, ob 10. IS. 17.30 in 20. KOPER .SOCA«: jugosl. Ulm .KA LA«. Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. dr. Lava Čermelja- »Rudjer Boškovič«. Predavanje' bo v torek, 23. decembra 1958 ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi. P SLAVISTIČNO DRUŠTVO v Ljubljani obvešča člane in prijatelje da bo v torek, 23. decembra ob 20. uri, v slovanskem seminarju predavala tov. prof. Breda Pogorelec. Tema: Vtisi slavista, s po-popotovanja po vzhodnoslovanskih državah. — Vabljeni. P Nevropsihiatrična sekcija SZD in Slovensko zdravniško društvo, vabita zdravnike, študente kliničnih semestrov in vse ostale zainteresirane na predavanje tov. dr. Viktorja GaberSka, ki bo v petek, 26. decembra ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Tema predavanja: 1. Metodika in tehnika elektrookulografskega snemanja in tovrstna registracija raznih motenj vidne zaznave. 2- Elektrooku-lografija in patofiziologija cerebe-larnega sindroma. P Sekcija za kazensko pravo Ljubljanske podružnice Društva pravnikov LRS, vabi pravnike na predavanje tov. Dr. Kobala Miloša o temi: PSIHOPATSKE OSEBNOSTI IN KAZENSKO PRAVOSODJE. — Predavanje bo v torek, dne 23. 12. 1958 ob 20. uri v sodni palači, v I. nadstr. v sobi št. 118-1. P Društvo meteorologov Slovenije, vabi na. predavanje »Nekaj problemov o sinoptiki v Sredozemlju« ki ga bo imel meteorolog . J. Pučnik v torek ob 19.30 v meteorološkem inštitutu, Vegova 4-1, desno. _ __ p RTV LJUBLJANA SPORED ZA NEDELJO RADIJSKI PKOtiftAM Poročila: 6.0S. 7 00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00. 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva- 7.35 Igra pihalna godba JLA; 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje pri potoku; 8.45 Skladbe za violino in klavir; 9.00 Zabavna matineja; 9.40 F. Chopin: Scherzo v E-duru: Barkarola v Fis-duru; — 10.00 Se pomnite, tovariši... Jev-rem Popovič: Daleč od rodnega leraja; 10.30 »Iz domače skrinje« (prenos javne glasbene oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana); II.30 Orkestrske miniature; 12.00 Naši poslušalci pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci pozdravljajo — H-; 15.25 Aram Hačaturjan: 4 odlomki iz baleta »Spartak«; 15.40 Vediri zvoki- 16.00 Tomo Martelanc: Sinajske razglednice; 16.30 Iz spominske knjige Giaooma Puccinija U. oddaja; 17.30 Ernst Schnabel: Po sledovih Ane F?ank (ponovitev); 18.45 L M. Škerjanc: 12 preludijev za klavir; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Jugoslovanski orkestri, ansambli in solisti pred mikrofonom Radia Ljubljana- 21.00 Obiski prt naših skladateljih 1. oddaja: Anton Lajovic; (Ob skladateljevi 80-letnici); 22.15 V plesnem ritmu z orkestrom Herbert Beckh iz Miinchena (prva izvedba); 23.10 Popevke in zabavne melodije; 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje. II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert; 13.00 Napoved časa, poročila in vremenslca napoved;, 13.10 Josip . ' Michl: — Sokratova ftmrt, Anton Schwab; Srček moj. (Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta); 13.30 Zabavni zvoki; 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Pojo slavni pevci; — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; — 15.10 M. Tomc: Suita za violino in klavir. (Ali Dermelj: violina, Pavel Sivic: klavir); 15.25 Klavir v ritmu; 15.40 do 16.00 Primož Ramovš: Koral in toccata. TELEVIZIJA Kanal 10 10.00—11.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 20.00 — 22.00 TV Dnevnik (Beograd), Dokumentarna oddaja za Dan JLA (Beograd); Glasbena revija (Beograd); Večeer s Heinri-chom Heinejem — literarna oddaja (Ljubljana). Potniki, ki ne sedijo, se morajo držati dovolj močno, tako da jih redno ali nenadno zaviranje ter zavijanje vozila na ovinkih ne vrže z njihovega mesta. Zato je nujno, da ima vsak potnik v času vožnje vsaj eno roko prosto za držanje, držal je v vozilu dovolj. Pozivamo na opreznost ženske osebe s čevlji, ki imajo visoke in tanke pete. zaradi hitrega zatikanja- v robove stopnic in tal, ker ptiae v takem primeru hitro do padca. Posebej opozarjamo vse potujoče na večjo previdnost ob času dežja, snega ali poledice, ko so tla in stopnice spolzke ter je s tem podana večja nevarnost za padce in poškodbe. Vinjenim osebam je vstop v vozilo prepovedan. Potniki so dolžni, da se pripravijo za izstop in kakor hitro se bliža njihova izstopna postaja, morajo biti čim bliže izstopnim vratom, sprednjim ali srednjim. Kdor stoji čim bliže izstopnim vratom mora tem prej izstopiti, da se drugim ni treba drenjati mimo njega. Opozarjamo potnike, da so v času vožnje pozorni na to, kdaj pride njihova izstopna postaja. da izstopajo pravočasno, dokler voz stoji na postaji in da se pri izstopanju držijo za držalo ob vratih. Zaradi hitrejšega prometa in temu ustreznega voznega reda, vozilo ne more dolgo stati na postaji in čakati na tiste, ki so se sedeč kje zadaj v zadnjem trenutku spomnili, da so že na izstopni postaji, sedaj pa ne morejo takoj do izstopnih vrat, ker je voz poln ljudi. Potniki ne smejo izstopiti, če je vozilo v gibanju in so vrata zaradi okvare v mehanizmu ostala odprta. V tem primeru tudi ne smejo stati tik ob stopnicah. Pozivamo vse potujoče, da med vož- , RAZPIS Združenje gospodarskih organizacij gradbeno-obrtniSkih podjetij Jugoslavije. Republiški odbor •*» Slovenijo, Ljubljana, Titov« c. 29, razpisuje mesto ADMINISTRATORJA S popolno ali nepopolno srednjo Solo. Ponudbe poSljite v roku 15- dni na sekretariat republiškega odbora. Plača po Z JU, položajna plača po pravilniku. * RAZPIS Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avto promet »Gorjanci«, Novo mesto, razpisuje prosta mesta: 3 Šoferjev D kategorije prometnega kontrolorja s srednjo strokovno izobrazbo, najmanj 5-letno prakso v cestnem prometnem podjetju s Šoferskim izpitom. .. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. — Prošnje pošljite do Sl. decembra 1*88. R RAZPIS Komisija ObLO Novo mesto, ras-plsuje mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja »Otočec m Krki« pri Novem mesto Pogoji: 1. višja strokovna Izobrazba v gostinstvu In večletna praksa v samostojnem vodenju večjega gostinskega obrata: 2. strokovna izobrazba v gostinstvu in 10-letna praksa v samostojnem vodenju večjega obrata z znanjem • vsaj dveh tujih Jezikov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Stanovanje je preskrbljeno. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na ObLO Novo mesto. R rzltop^o0p?avo^°no^nPTra3vilnec>^ tor3^ ObLO Dravograd, razpisuj Posebej opozarjamo vse starejše osebe in sploh osebe z manjšo fizično zmogljivostjo oz. odpornostjo, na poostreno previdnost, ker so pri njih padci najpogostejši. Promet se odvija s primerno brzi-no in prometni uslužbenci ne morejo pri tem ugotavljati takih lastnosti potnikov, niti ne more podjetje zaradi takih potnikov spreminjati voznega reda (zmanjševati brzine itd.), ker bi bila s tem prizadeta velika večina drugih potnikov, ki imajo opravičen interes do čim hitrejšega prevoza. V primeru nezgode je potnik dolžan takoj na vozu sporočiti šoferju ali sprevodniku osebne podatke. takoj po nezgodi (najpozneje V 6 dneh) pa pismeno prijaviti podjetju potek nezgode z navedbo kraja (ulice), datuma in ure nezgode ter številke voza. Le tako bo podjetju možno ugotoviti dejansko stanje in pravilno ukrepati ter-omogočiti poškodovancem, da bo njihovim upravičenim za- - htevkom ugodeno. To pa je pod- skih zadrugah (Uradni list FLRJ. jetju nemogoče, če prejme prijavo št. 18-348-56^^ries1x> RAZPIS Komisija za razpis mest dlrek- ; r „ ' ‘e mesto direktorja trgov, podjetja »Vino Dravograd« Pogoj: komercialist z ustrezno Izobrazbo. Interesenti naj se na razpis priglasijo do 26. decembra 1988. R RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnika iz 309. člena ZJTJ, razpisuje mesto UPRAVNIKA Zdravstvene postaje Dobrova pri Ljubljani Pogoj: Zdravnik sploSne prakse. Ponudbe pošljite ObLO Dobrova pri Ljubljani, komisiji za razpis mesta upravnika do 5. januarja 1. 1^89. RAZPIS Komisija za razpis upravnikov kmetijskih zadrug pri ObLO Dobrova pri Ljubljani, razpisuje na osnovi 58. člena Uredbe o kmetij- nezgode z odškodininsikim zahtev, kom na primer po 1 letu in pol, kakor se je že zgodilo. Zato bodo zastarele prijave po odškodnini zavrnjene. Obenem prosimo potnike, da nam nepravilno ali žaljivo ravnanje naših prometnih uslužbencev javijo pismeno takoj po dogodku in to čim bolj izčrpno, s podatki. kakor tudi s svojim naslovom in naslovom prič, da lahkro podjetje takoj izvaja potrebne ukrepe. Istočasno prosimo vse potujoče za uvidevnost in razumevanje do službujočih sprevodnikov in šoferjev, katerih služba ni le naporna in izpostavljena vsem vremenskim spremembam, temveč tudi odgovorna. Naj se že preneha z nepotrebnim besedičenjem. Izzivanjem, z objestnim izražanjem ali celo fizičnimi nastopi do sprevodnikov in Šoferjev, ker se jih s tem ovira v pravilnem izvrševanju službe ter povzroča prepire. Podjetje ima mnogo dela in stroškov z usposabljanjem prometnega kadra, strogo kaznuje svoje krive uslužbence, ravno tako je primorano izvajati ukrepe proti nediscipliniranim potnikom — vse zaradi potrebnega reda v javnem prometu. Z ozirom na dejstvo, da prevozijo trolejbusi in avtobusi v mestnem prometu dnevno povprečno nad 73.000 ljudi, bo vsalkemu razumljivo, da se bo vsakodnevni promet tolikšne množice potnikov spričo sorazmerno majhnega voznega parka odvijal v redu le pod pogojem, če se bodo potniki dosledno držali gornjih navodil. Ako & b&sjv: OPOZORILO potnikom v javnem mestnem prometu — na trolejbusih in avtobusih. Na vozilih v mestnem prometu se često pripetijo potnikom nezgode ne le zairadi karambolov ali po krivai šoferja oz. sprevodnika, temveč mnogokrat zaradi njihovega nepravilnega ravnanja. Zaradi padcev in škodnih posledic prejema podjetje neupravičene zahteve za povračilo škode, zato ponovno opozarjamo potnike, da se pri posluievanju vozil mestnega prometa točno ravnajo po spodnjih navodilih: Ob prihodu na postajo mora vsak imeti pripravljeno mesečno vozovnico, oz. drobiž za plačilo voznine, nihče naj ne plačuje z bankovcem nad 100 din, razen če se plačuje za več pounikov nitrati. Naj odpade iskanje po žepih in torbicah takrat, ko je že treba denar predložiti sprevodniku. Posledica je, da se zaustavi vrsta pri pomikanju naprej, v primerih zaviranja (kakršnegakoli sunka) pa oseba lahko pade, ker je zaradi iskanja v žepih imela zaposleni obe roki im se ni mogla istočasno držati. Prepovedano je tekanje za vozilom in skakanje na stopnice, ko je voz že v premikanju oz. ko so vrata že zaprta ali celo viseti na stopnicah. Vsak s§ mora zavedati, da je zamudil pravočasen vstop, zato mora počakati na naslednje vozilo. Po vstopu se takoj pomikajte od zadnje ploščadi proti sprevodni-škemu sedežu, zahtevajte listek in predložite denar oz. vozovnico, ker bo le na tak način sprevodnik lahko hitro posloval in v pomikanju ne bo zastoja. Potniki so brezpogojno dolžni, da se takoj pomikajo od sprevod-niškega sedeža naprej proti sprednjim vratom, če pa spredaj ni prostora, vsaj do srednjih vrat, brez ozira na to, če se že približuje njihova izstopna postaja ali ne. Morajo narediti prostor potnikom za njimi, ker se le na ta način lahko izprazni zadnja ploščad, kjer je potreben prostor za nove potnike na naslednji postaji. Do sedaj je bilo stanje tako, da se kljub stalnim pozivom sprevodnikov in šoferjev, potniki niso pomikali naprej. Apeliramo na uvidevnost in obzirnost vseh potujočih, da se redino in pravočasno pomikajo po vozu naprej, ker v nasprotriem primeru ne morejo vstopiti novi potniki na naslednji postaji in bo voz moral odpeljati brez njih. Posledice so: tekanje za vozom, skakanje na stopnice, obešanje na zaprta vrata, padci, razburjanje nad našimi uslužbenci in obsojanje podjetja. Takih primerov je bilo nešteto. kmetijskih zadrug Dobrova pri Ljubljani, Horjul, Šentjošt, Crni vrh in Polbov Gradec Pogoji za sprejem: srednja, višja ali visoka strokovna Izobrazba z najmanj 3-letno prakso v kmetijskem zadružništvu ter potrebne moralno-politične kvalifikacije. Prošnje kolkovane s 180 din državne takse in 90 ■ din občinske takse, sprejema ObLO Dobrova pri Ljubljani. — Rok prijave za mesto upravnika kmetijskih zadrug Je 15 dni po objavi razpisa. Prošnji priložite: dokazila oziroma spričevala o šolski in o strokovni izobrazbi, življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju. RAZPIS ~ Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana Polje razpisuje na osno- vi I. odstavka 21. člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 52-644-57) mesto DIREKTORJA v obrtno-gradbenem podjetja »S t a v to a« Polje Pogoji: gradbeni inženir s S-let-no prakso ali gradbeni tehnik z najmanj lO-letno prakso v gradbeništvu. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z navedbo kvalifikacije; dostavite Komisiji za razpis. mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana Polje, najkasneje do 31. decembra 19S8. _______________________ Komisija za razpis mest direk- pride do pošikodb zaradi njihovega torjev In poslovodij pri ObLO ■’------------------------------ Ljubljana Polje razpisuje na osno- vi 1. odstavka SL. člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ it. 52-644-57) mesto UPRAVNIKA pri Upravi cest ObLO Ljubljana Polje s sedežem v Sostrem Pogoji: gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 5-letno prakso ali cestni nadzornik z ustreznim Izpitom in 10-letno prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja ln z navedbo kvalifikacije, dostavite Komisiji za razpis mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana Polje, najkasneje do 31. decembra 1958. nepravilnega ravnanja, nosijo sami odgovornost za posledice. LJUBLJANA TRANSPORT O RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11-VII- razpisuje na podlagi 33. in 37. člena Zakona o Javnih , uslužbencih naslednja mesta: 1) REFERENTA za tehnične informacije, za vodstvo stalnih in občasnih razstav; 2) REFERENTA za ekonomske analize in komercialne informacije; 3) ADMINISTRATORKE Pogoji: ad l — inženir arhitekture z nekaj prakse; ad 2 — dipl. ekonomist s prakso; ad 3 — srednja strokovna izobrazba s prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe s potrebnimi dokumenti in podatki o dosedanjih zaposlitvah naslovite oziroma osebno oddajte sekretarju Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11-VII do 5. Januarja 1959. leta. R RAZPIS Razpisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, razpisuje v Inštitutu za slovenski jezik tri delovna mesta ZNANSTVENIH DELAVCEV ALI ASISTENTOV za a) gramatiko, b) dialektologijo, c) etimologijo ali č) le- . ksikologijo. Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje iz 31. čl. Zakona o javnih uslužbencih in 55. čl. Zakona o organizaciji znanstvenega dela. Kolkovane prošnje z življenje-pisoiri" in opisom dosedanje morebitne strokovne prakse in popisom strokovnih in znanstvenih del, naj vlože prosilci v 15 dneh po objavi razpisa v Uradnem listu LRS pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ljubljana, Novi trg 3. Razpisna komisija R RAZPIS Kmetijska zadruga Vodice nad Ljubljano, razpisuje naslednja mesta: Agronoma ali kmetijskega tehnika z večletno prakso na terenu. Nastop službe takoj ali s 1. marcem 1959. Družinsko stanovanje na razpolago 1. aprila 1959. Pisarniškega nameščenca -ke, veščega blagajniških poslov ter ostale administracije. — Nastop službe takoj ali s 1. februarjem 1959. Prednost imajo interesenti iz okolice. Ponudbe pošljite na gornji naslov, ostalo po dogovoru. R Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana Polje, razpisuje na podlagi 1. odstavka 2il. člena Zakona o pristojnostih občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 52-644-57) mesto TJPRAVNIK A pri »Knjigovodskem biroju Polje« v Polju Pogoji: samostojen računovodja z najmanj 5-letno prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja ln z navedbo kvalifikacije, dostavite Komisiji za razpis mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana Polje, najkasneje do 3L decembra 1958. R RAZPIS Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Senjtvid, razpisuje naslednja m^ta: 1. STOMATOLOGA ALI D KX TISTA, 2. ZOBNE IN S TRUM E N T ARKE 3. 2 MEDICINSKIH SESTER, 4. 2 BOLNIČARK. Plača po zakonu o Javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku o plačah uslužbencev Zdravstvenega doma. Samsko stanovanje za zobno in-strumentarko na razpolago. Nastop službe pod 2 — 1. februarja 1959. ostali po dogovoru. Prošnje pošljite do 31. 12. 1958 na naslov: Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljubljana -Šentvid. R RAZPIS Občinski ljudski odbor Šoštanj, komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev podjetij, razpisuje mesto DIREKTORJA za Gostinsko podjetje »Jezero« v Velenju Pogoji: Kandidat mora biti visokokvalificiran gostinski delavec z višjo gostinsko šolo in najmanj enoletno prakso samostojnega vodstva podjetja ali — kvalificiran gostinski delavec s srednjo gostinsko Solo in najmanj triletno prakso samostojnega vodstva podjetja ali — kvalificiran gostinski delavec z nižjo gostinsko šolo in najmanj petletno prakso samostojnega vodstva podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Kandidat mora predložiti predpisano kolkovano ponudbo s 180 din državne in 46 din občinske takse na oddelek za gospodarstvo ObLO Šoštanj do 25. decembra 1958. — Ponudbi priložite izčrpen življenjepis z navedbo o dosedanji zaposlitvi, dokazilo o strokovnosti ln o nekaznovanju. S RAZPIS Raxpisna komisija pri DtržanraMB sekretariatu za pravosodno uprevo LRS v Ljubljani razpisuje L 31 mest sodniških pripravnikov za okrožna sodišča v Ljubljani, Mariboru, Celju, Gorici, Kopru, Murski Soboti in . Novem meetoi ter 2. pri Državnem sekretariatu »a pravosodno upravo LRS: 2 mesti REFERENTOV L vrsto in sicer: referenta za takse in referenta ža statistiko, knjižničarskega manipulanta in statističnega pomočnika. Za mesta sodniških pripravnikov se zahteva pravna fakulteta. V kolikor ne bo dovolj prosilcev, se bodo vzele tu v poštev prošnje kandidatov, ki imajo najmanj VI semestrov prava. Za referentski mesti I. vrste je pogoj dovršena pravna ali ekonomska fakulteta. Za ostali dve mesti je pogoj nižja strokovna izobrazba ter prakaa v knjižničarski oz. statistični službi. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din in življenjepisom vložite za razpisana mesta s fakultetno izobrazbo najkasneje v 30 dneh po objavi v Uradnem listu LRS, za ostala mesta pa v 15 dmeh po tej objavi, na Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS. R RAZPIS Goriške strojne tovarne in livarne Nova Gorica, razpisujejo me- StfiNANCNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: mlajša moška moč z ustrezno Izobrazbo in prakso. 3 KOVINOSTRUGARJEV večje število nekvalificiranih delavcev za priučevanje ključavničarske in livarske obrti. Samska stanovanja za delavce preskrbljena. Plače se določijo po dogovoru. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Javite se na upravo podjetja ali pa pošljite pismeno prošnjo najkasneje do 5. 1. 1959. R RAZPIS Razpisna komisij a Občinskega ljudskega odbora Lj ubl j ana-Mo-ste, razpisuje v skladu s 33. in 36. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. 1. FLRJ. št. 53-57) naslednji delovni mesti v Zdravstvenem domu Ljubljana-Moste: administrativno moč z znanjem strojepisja za upravo ZD-Moste, zobno astistentko za zobno ambulanto. Prošnje vložite na upravo ZD -Moste. Ljubljana, Krekova ul. 5 R RAZPIS R a p 1 d — Inozemska zastopstva, Titova 63, Ljubljana, razpisuje mesto REFERENTA Pogoji: diplomant ekonomske fakultete oz. srednje ekonomske Sole z ustrezno prakso ter obvladanjem italijanskega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop 1. I. 1959. Pismene ponudbe dostavite na naslov do 25. t. m. R RAZPIS Trgovsko podjetje »Preskrba«, razpisuje sledeča mesta: 1. trgovskega poslovodje za živilsko stroko; 2. embalažne knjigovodkinje; 3. administrativne moči za vsa pisarniška dela; 4. polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev za skladišče. Pogoji za sprejem: pod 1. — visokokvalificiran delavec v trgovini; pod 2. in 3. — srednja strokov- na izobrazba. Ponudbe pošljite na upravo podjetja Ljubljana, Resljeva c. 18 do 31. decembra 1958. R RAZPIS Upravni odbor Doma vajenske Sole za gradbeno stroko, Ljubljana, Tomačevska c. 13 a, razpisuje v skladu z zakonom o javnih uslužbencih (Ur. 1. 53-57) sledeča mesta za novi dom v Dimičevi ulici: 1. HIŠNIKA 2. BOLNIČARKE 3. 4 MESTA ZA SNAŽILKE 4. VRATARJA Pogoji pod l. verziran v mizarskih delih. Pomočnik kurjača parnega kotla. Enosobno stanovanje na razpolago. Pod 2. večletna praksa s predpisano strokovno izobrazbo. Plača po uredbi. R RAZPIS Vajenska šola za gradbeno stroko v Ljubljani, ponovno razpisuje na podlagi razpisa v Uradnem listu LRS, št. 15-58 sledeča službena mesta: 2 strokovnih učiteljev Gradbenih tehnikov z nekaj prakse v operativi. Na razpolago je ena soba. 2 učiteljev praktičnega pouka Visokokvalificirana delavca z večletno prakso v operativi. Osnovna In položajna plača po uredbi z dodatkom na strokovnost. Tajnice Pisarniški referent s srednješolsko izobrazbo. Osnovna in položajna plača po uredbi. . 6 snažilk Kurjača za centralno kurjavo. Plača po uredbi. Nastop službe s 1. januarjem 1959. Prošnje vložite na naslov: Vajenska šola za gradbeno stroko v Ljubljani. Tomačevska c. 13 a. R RAZPIS Šolski odbor Vajenske šole za trgovinsko stroko v Ljubljani, razpisuje mesto tajnika šole Pogoj: ekonomska srednja šola in ustrezna praksa. Prošnje pošljite na naslov do 15. januarja 1959. R RAZPIS Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani, razpisuje sledeča mesta: Računovodstvo * mesto računskega režiserja Pogoj: srednješolska izobrazba z nekaj prakse. Fakturni oddelek: več mest za fakturni oddelek Pogoj: administrativna šola ali podobna izobrazba z znanjem strojepisja. Interna klinika: 3 bolničarke 2 medicinski sestri Prošnje vložite: Razpisna komisija Kliničnih bolnic v Ljubljani, ZaloSka 2. R RAZPIS Upravni odbor Ključavničarstva Ciril Podržaj, državni obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3, razpisuje naslednji mesti: 1. stalnega računovodje 2. fakturistke in splošne administratorke Pogoji: Pod l. ~— popolna srednja šola in najmanj 5 let prakse na delovnem mestu računovodje; pod 2 — ekonomska oziroma po- dobna srednja tola in eno leto prakse. Pismene oziroma osebne ponudbe sprejema 'uprava podjetja. |l 12 str. / SLOVENSKI POROCEV&LEC / «. «r — » mckmbka CENA M_AJ-l±i OCi.L~A.SL) V ; do 10 fc>eseci 200 din, vsaka nadaljnja *>eseda 15 ain. Ženitveni oglasi —beseda ou d^n. IM a oglase, Ki so poci suro, oz. nasiov v ogi. odd., se pnb.je 50 din. Za vse nedelj sle e objave -r‘2 0"Jt. OPOZOR1L.O! Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do v id j učno petka do 12. ure, se ra-eunajo po ceniKU. Ogias:, naročeni za nedeljo v petek, popoldne in soboto, se zaračunajo z 10% poviškom nedeljske cene. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali Kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za posiani denar y navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi poštni uradi. GOZDARSKI KADER z nižjo go-darsko šolo. strokovnim izpitom, oboje s prav dobrim uspehom, osem let praktičnega terenskega dela v vseh panogah gozdarstva in z mnogimi izkušnjami, danes vodja večie 1 cigari j e, želi zaposlitev v gozdarstvu, v kulturnem prometnem centru kjerkoli v Sloveniji. Zaželeno je družinsko stanovanje. Ponudbe pod »Nastop spomladi« v ogl. odd. 29589-1 FINANČNI KNJIGOVODJA z desetletno prakso išče zaposlitev. Nastop službe s 15. I. 1059. Zaželeno enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 29559-1 TRG. PODJETJE »PRI IvEKCU«, UutC^na, Celovška 4 b sprejme: materialnega knjigovodjo (-kinjo). 'trg. pomočnike (-ce) in trgov, delavce. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zglasite se osebno na upravi Celovška 4 b. 28558-1 KLJUČAVNIČARJE in varilce išče industrijsko podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 29554-1 oOFER KATEGORIJE B za prevoz trgovskega potnika, dobi zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 29553-1 TFJiOJ SPREJMEMO: strugarja — kvalificiranega, strugarje — pol-kvalificirane, navadne (iglavce za priučitev (odslužen: vojaški rok), skladiščnega tlslavca, dvoriščnega delavca Ponudbe pošljite podjetju »UNITIS«, Ljubljana Celovška cesta 224. 7664-R GOSPODINJSKO POMOČNICO, — veščo kuhanja, zanesljivo, pošteno. sorejmem takoj. Sulič, Obir-Ska 25 I. ' 2946-1 ZA . . A REHABILITACIJO IN- VALIDOV LRS v Ljubljani. Linhartova c. 51. razoisuje mesto r ■ IN \ N C N E G . i K N J IGO VOD JE Pogoji: srednja ekonomska šola in o-letna praksa ali nepopolna sreči ni a šola in 10-letna praksa v zdravstvenih zavodih. Samska soba zagotovljena. Nastop službe oo dogovoru. 29542-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščemo. štiričlanska družina-Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Lahko upokojenka. Zgiasite se pri Markovič Franc. Ciril-Metodova 19 1. 29544-1 POMOŽNEGA REFERENTA za trgovinske posle sprejmemo. Pogoj: trgovska izobrazba in znanje tujih jezikov. Prosilci s prakso imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje pošljite na naslov »Utensilia«, Lj. Rudnik št. 24. 29540-1 VARILCA — SPECIALISTA za električno in avtogeno varjenje, sprejme podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«. 29539-1 KORESPONDENTKO za slovenski in F-rbonrvatski jezik sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Komerciala« v ogl- odd. 29538-1 TRGOVSKI POTNIK. ki ima svoj avtomobil »Opel Rekord«, išče tr-go\'ko ali industrijsko zastopstvo. Ostalo po dogovoru. S. Govorko — Split, Tršcanska 29. 29730-1 TAKOJ SPREJMEMO, čevljarje, mehanike in ključavničarje. Plača po dogovoru. Ortopedsko podjetje ?SOCA«, Ljubljana, Linhartova 47/a. 29694-1 TEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana, Rudnik 24. 2971S-1 FINANČNA K NJIG O V O D KIN J A, sa-inosiojna, sprejme mesto s 1. januarjem. Ponudbe 71 od »Dosledna« v oglasni oddelek. 29713-1 ČUVAJA za gradbišče v Ljubljani sprejme gradbeno podjetje ME* GRAD. Ljubljana, Kotnikova 10. 29699-1 NATAKARICO sprejmem takoj za gostilno na Bledu. Gostilna »Až-manc, Bled. 3165-1 KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA išče poslovodjo za svoj obrat predelava sadja v sokove, alkoholne pijačo in sušenje sa-dja. — Plača po dogovoru. R 3164-1 KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Stari trg ob Kolpi, razpisuje mesto poslovodje v trgovini. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku, oz. dogovoru. Prijave na naslov s potrebnimi podatki o zaposlitvi. R 3163-1 POŠTENO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah, iščem. Naslov v ogl. od-d. 29707-1 HIŠNIKA, kurjača, sprejme Hišni svet v centru takoj. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Zamenjava stanovanja«. 29727-7 GOSPODINJSKO POMOČNICO 1* trem odraslim osebam sprejme' mo: Grasselli, Trdinova 5-IV (dvigalo). Javite: od 15. do 17. ure. 29658-1 »GLOBUS-ŠPEBlCUIi« Ljubljana sprejme v službo REFERENTA ZA KADRE Pogoj: dovršena srednja šola z upravno prakso in 8TTRT TF '.NSPORTNE DLL A v tar SNAŽILKO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu — dopoldne, iščem. Maher, Ilirska 26. 29684.1 DVA ZIDARSKA DELAVCA — sprejmem. Stanovanje preskrb, lieno -Ljubljana. Gerbičeva 51. 29679-1 KOMISIJA za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri Cankarjevi založbi. Ljubljana. Ciril-Metodova 5, razpisuje naslednja delovna mesta: kalkulanta, materialnega knjigovodje in fak-turista. Pogoj: popolna oz. nepopolna srednja šola z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. 29672-1 GOSPODINJSKI BIRO, Trubarjeva 8 sprejme v stalno zaposlitev gospodinjske pomočnice, ki imajo lastno stanovanje v Ljubljani. 29671-1 PLESKARSKEGA in soboslikar-skega pomočnika ter pomožnega delavca, ki ima veselje do pleskarstva, sobosl&karstva (možnost prlučitve), sprejme Janežič, Vodovodna cesta 76. Ljubljana. 29669-1 SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico za takoj, išče 4-članska družina. Naslov v ogl. odd. 29667-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali starejšo žensko za dopoldne k otroku, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Bežigrad« v oglas, odd. 29665-1 INŽENIRJA in tehnika statika — za projektiranje, sprejmemo takoj. — Ponudbe na »Slovenija projekt«. Ljubljana, Cankarjeva 1-V. 29664,1 INSTITUT za elektroniko, Ljubljana. Teslova ul. 30, sprejme takoj ali po dogovoru elektroin-ženirja jakega toika, elektroinže-nirja šibkega toka ali inženirja fizike, kemika — tehnika in elektro-tehnika z odsluženim vojaškim rokom. 29520-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, — samostojno, k dvema odraslima, ta'koj sprejmem. Oglasite se od 15.—17. ure. Naslov v ogl. odd. 29500-1 STROJEPISKO po možnosti z znanjem stenografije, išče zunanjetrgovinsko podjetje. Nastop službe možen takoj, sicer po dogovoru. Ponudbe pod »Hitr^-ogl odd. 29030-1 MIZARSTVO TRNOVO, Ljubljana, Trnovski pristan 20 a, sPTejme takoj nekvalificiranega delavca ter več mizarskih vajencev. 29471-1 pekovskega POMOČNIKA s šoferskim izpitom, vojaščine prostega. ta k oj sprejmem. Naslov v oel. odd. 29467-1 FOTOGRAFA, ki zna ravnati s flešem, sprejmem takoj. Ponudbe v o-gl. odd. pod »Novoletni zaslužek«. 29482-1 AVTOMEHANIČNEGA POMOČNIKA, mlajšega, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 29446-1 PIIIDNO DEKLE z dežele (natakarica), išče službo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 29445-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini. Sprejmem s 1. jan. 1959. Ponudbe pošljite na naslov; HRAST Friderik. Ljubljana. Trubarjeva 89. 29404-1 KVALIFICIRANO KUHARICO, pridno in pošteno, srednjih let, išče za takojšen nastop gostišče Borišek Marija, Litija, Valvazorjev trg 17. Vse ostalo po dogovoru. R 3142-1 2 električarja iščemo Nastop službe takoj. Elektromehanična delavnica Domžale. R.3148-1 PLANINSKO POSTOJANKO na Dolenjskem dajemo v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Zaželen zakonski par, po možnosti kmečkega rodu. Kvalifikacija ni potrebna. Ponudbe pod »Vestnost« v ogl. odd. 28078-1 GOSTINSKO PODJETJE »Kolo- dvorska restavracija« v Ljubljani nudi zaposlitev snažilki. Nastop službe takoj. 29252-1 KOVINOSTRUGARJA, kvalificiranega, samostojnega, z znanjem obdelave v avto stroki sprejmemo. — Služba takoj. Plača po dogovoru. Mehanični servis, Lj. Ulica Moše Pijade 18. 29184-1 ŠIVILJSKO POMOČNICO ali priučeno. resno, pridno sprejmemo. Celodnevna zaposlitev, dobri pogoji. Ponudbe pod »Konfekcija« v ogl. odd. 29268-1 UPOKOJENKO, zdravo in pošteno. sprejme dobra 3-članska družina na deželi za pomoč pri gospodinjstvu. Dobra oskrba in plača. Naslov v ogl. odd. R 3154-1 DIJAŠKI DOM zobotehnične srednje šole v Ljubljani, Njegoševa ul. 8. sprejme kuhinjsko pomočnico. Stanovanje je v Domu. 29406-1 UPOKOJENKO za gospodinjstvo k 2 osebama, pošteno, dobro, iščemo za Opatijo. Poštni predal 58. 29389-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE, razpisuje mesto blagovnega knjigovodje. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Januar«. 29370-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmemo. Stanovanje zagotovljeno. Zupančič Adolf, Rudnik Št. 95. 29368-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki ima veselje do gospodinjstva, sprejmem s 1. jan. Naslov SP Celje. 29347-1 GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA išče manjše industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd. 29333-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJO, ca 40 let ali mlajšo upokojenko, k dvema osebama, išče inteligent. Nastop 1. februarja ali 1. marca. Ponudbe v ogl. odd. pod »Redka prilika«. 29400-1 STALNO SLUŽBO DOBIJO: kvalificiran perutninar -ka. samostojna delovna moč tudii pri valilnem stroju in pomočnik -ca, samostojna visokokvalificirana kuharica za Industrijsko delavsko restavracijo, ekonom, ki je po poklicu mesar — klavničar, samostojni vrtnarski delavec — zelenjava, sadje, parki. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Samci na morje«. 29256-1 MODISTKO iščem. Ponudbe pod »Modistka« v ogl. odd. 29262-1 TRGOVSKEGA POSLOVODJO za vodstvo trgovine s kmet. stroji j.n orodjem, z umetnimi gnojili, reprodukcijskim materialom in z jdkupom poljedelskih pridelikov, sprejmemo v službo. Javite se osebno ali pismeno na Kmetijsko zadrugo Škofja Loka. 29265-1 KMEČKO DEKLE sprejmemo kot gospodinjsko pomočnico v gostilno na Gorenjskem. Prednost Dolenjke In Štajerke. Ponudbe pod »Poštenost« v ogl. odd. 29243-1 KMETIJSKA ZADRUGA Poljane nad Škofjo Loko, sprejme v službo blagajničarko. Javite se osebno ali pismeno na naš naslov. Nastop službe takoj. R 3136-1 V TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV sprejmemo strojnega tehnika ali mojstra z večletno prakso v vodenju poslov ključavničarskih In strojnih del. dalje več avtomehanikov, kovinostrugarjev in ključavničarjev ter strojepisko z znanjem stenografije. Ponudbe oddajte pismeno na upravo podjetja Agroservis, Ljubljana, Draga 41. »1*1-1 jSDKAVSIVtNi uOKi razpisuje mesto stomatologa oz. dentista. Plača po uredbi, položajna plača po pravilnLku. Nastop službe 1. jan. 19o9. Komfortno stanovanje na razpolago. Pravilno kolkovane prožil j e naslovite na upravni oabor Zdravstvenega doma Litija. R 3121-1 PORTIRJA z znanjem jezikov, sprejmemo. Ponudbe pod »Ljubljana 13« v ogl. odd. 29297-1 GOSPODINJSKO PO.UOCN1CO — sprejmem 1. I. 1959. Ponudbe pod »Poštena in vajena« v oigl. odd. 29288-1 STkuJEPISKO, veščo administracije sprejme .industrijsko podjetje v Ljubljani. -Nastop službe takoj ali s 1. januarjem. Ponudbe v oglasni oddelek z navedbo dosedanje zaposlitve pod »Ugodna prilikac. 29657-1 GOSPODINJSKO POMOCN1CO, samostojno, sprejmemo. Ljubljana, Celovška 124, stanovanje 8. 29652-1 DRŽAVNA USTANOVA v Ljubljani išče delavca za lažje delo na terenu. Ponudbe pod »Stalna služba« v ogl. odd. 29651-1 GOSTINSKA SOLA Ljubljana, Privoz 11, sprejme s 1. januarjem uslužbenko za knjigovodstvo. Informacije daje dnevno ravnateljstvo. 29649-1 UPOKOJENKA nad 55 let, brez otrok in neodvisna, dobi m-esto^ gospodinje pri zasebniku. Ponudbe pošljite na SP Celje pod »Savinjčan«. 29648-1 GALVANIZERSK1 MOJSTER (strokovnjak) išče zaposlitev. Ponudbe v ojrlasni oddelek pod »Galvani-zer«. 29635-1 TRGOV. POMOCNIKA-co sprejme takoj trgovina »Borovo«, Kranj. 29647-1 KMETIJSKO POSESTVO PREDDVOR išče samostojnega kmetijskega delavca za delo na samostojnem obratu Povlje. Pogoji: poročen, srednjih let in samostojen pri delu. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po uspehu pri delu. 29446-1 KNJIGOVEZ, kvalificiran, dobi takojšnjo zaposlitev. Lahko upokojenec. Samsko stanovanje. Plača po dogovoru. Naslov: Knjigarna Radovljica. 29643-1 VAJENCE za izučitev v gostinski stroki sprejmemo. Ponudbe pod »Stanovanje in hrana« v ogl. odd. 29298-3 VAJENCA za vodoinštalatersko stroko sprejmem. Plešec Lado, Stari trg 21. 29637-3 FOTOGRAFSKEGA VAJENCA takoj sprejmem. Foto studio Potrč, Ljubljana, Titova 6. 29712-3 PRODAM KRZNEN PL AS C »Nutriet« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 29692.4 FIAT TOPOLINO poceni prodam. Naslov v ogl- odd. 29689-4 »PHILIPS« elektr. avtomat, gramofon na 11> plošč, tipa 1958, nov, s kolekcijo zadnjih popevk. nudim ugodno. — Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 29685-4 BLAGAJNO »vvertheim«, srednje veliko, ugodno prodam. Rožna dolina, cesta VII 27. 29683-4 KOVINSKO STRUŽNICO, 1 meter stružne dolžine in diferencial Fiat 110. Kolonial tipa, prodam. Rauber Anton, Domžale. Kamniška cesta 6. 29680-4 KRAVO s teletom prodam. Arhar Vinko. Glinca 7. Šentvid. 29678-4 GLOBOK otroški voziček, zelo ugodno prodam. Poj. Rožna dolina. cesta IX 47. 29663-4 DRAGOCENO KRZNO (kepi prodam. Naslov v ogl. odd. 29661-4 OTROŠKI VOZIČEK in posteljico. izredno poceni prodam. — Ing. Kervina. Ljubljana, Igriška 12. 29659-4 MOPED »Moscquito«, 3 prestave, malo rafoljen, prodam. Naslov v ogl. odd. 29466-4 BUNDE, BALON PLASCE, trenč (dežne plašče), zložljive dežnike, svileno in nylon perilo, blago za obleke, površnike, žamet, Semiš čevlje, izvaža: F. Mondi — Trieste. Viale XX Settembre 17. Pišite po cenike! Priložite 100 din za odgovor. R 3080-4 TURISTI, kadar pridete v Trst. ne pozabite sl ogledati zalogo malo rabljenih avtov, motorjev, vesp ln lambret v ulici Cologna št. 23. Tudi izvažamo. Bunde, balonske plašče, zložljive dežnike, svileno m nylon perilo, blago za obleke, žametne hlače, semiš čevlje in copate naročajte pri F MONDI, Trieste. viale XX settembre 17. — Pišite po cenike in Driložite 100 din za odgovor R 3082-4 DVA KVALIFICIRANA soboslikur>ku in pleskarska pomočnika sprejmem. Si-efan Borštnar, Podmilšča- kova 4, Ljubljana. 29636-1 POPOLDANSKO ZAPOSLITEV — iščem v tovarni ali grem za čistilko, Ponudbe v ogl. odd. pod »Mlada moč«. 29402-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4 osebam z znanjem kuhe iščem. Plača po dogovoru. Nastop is. januarja 1959. Naslov v ogl. oddelku. 29596-1 KOVINOSTRUGAR, dober, prost vojaščine, dobi takoj stalno zaposlitev. Plača po dogovoru. — Zupan Andrej, Ljubljana, Celovška c. 78a. Gasilske tehnične potrebščine. 29582-1 IZUČENO KUHARICO sprejme takoj gostinsko podjetje »Ma-jolka«, Celovška c. 81. 29448-1 DELAVKO, nekvalificirano, zaposlim takoj. Marušič. Masaryko-va 56. 29480-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA — samskega — sprejme takoj parna pekarna Brestanica 54. R 3149-1 STROJEPISKO z znanjem stenografije in enega tujega jezika sprejme industrijsko podjetje Ljubljani s takojšnjim nastopom službe. Naslov v ogl. oddelku. 29096-1 ELEKTROINSTALATERJA, samostojnega, sprejme takoj Elek-tro_Bogataj. Krakovski nasip 10. 29619-1 RAZPISUJEMO mesto upravnika ali upravnice mladinske revije Mlada pota. Pogoji: srednješolska izobrazba ali večletna praksa. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Samo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Uredništvo revije Mlada pota, Ljubljana. Tomšičeva li2. 29629-1 W4i SLIKE ZA LEGITIMACIJE VAM v 2 urah izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), tel. 20-305. Slikamo tuai na domu. 15S45-2 TKIO ALI KVINTET za silvestrovanje iščemo. Ponudbe s ceno pošljite na: restavraclo »Pionir« v Novem mestu. 29560-2 STAREJŠO ZENSKO iščem k 8 mesecev staremu otroku čez dan, s hrano in dobro plačo. Grobler, Prule 23. 29526-2 POSTREZNICO za 5 ur popoldan iščem. Kersnik, učiteljica. Bled. 29462-2 INŠTRUKTORJA za konverzacijo angleščine iščeva. Ponudbe pod »Konverzacija« v ogl. odd. 29411-2 POUČUJEM matematiko za nižjo gimnazijo, ponudbe v ogl. odd. pod »USPEH« v ogi. odd. 29410-2 POSTREZNICO, enkrat tedensko, iščem. Naslov v ogl. odd. 29405-2 POMAGAM NIZJSSOLCEM z zagotovljenim uspehom. Ponudbe pod: .iSemester pred vrati« v ogl. odd. 29386-2 PREPOLITIRAM pohištvo in pridem na dom. Pinsone Karlo, Bizovik 69, »Dobrunje«, Ljubljana. 29393-2 STAREJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejša upokojenka«. 29245-2 ZA HISMSKA DELA sposobna zakonca dobita dober stranski zaslužek. Ponudbe pod »Zamenjava stanovanja« v ogl. odd. 29641-2 UPOKOJENKO k 3-članski družini za dopoldanski čas iščem. — Informacije v nedeljo: Pavšič, Trnovska ul. 29-1. 29600-2 PRIRROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 29581-2 IZDELUJEMO ročno prešite odeje hitro in solidno po naročilu. Zidar Vekoslav, Bohoričeva 27. 29433-2 INŽENIR išče inštruktorico za nemščino in angleščino. Ponudbe pod »Zaslužek« v ogl. odd. 29693-2 ZELO NUJNO ISCEM inštruktor. ja(-ico) za strokovni izpit. Naslov v ogl. odd. 29682-2 VAJENCI VAJENCA za avtomehanično obrt takoj sprejmem. Pogoj: vsaj 3 razrede gimn. eli 7 raz. osemletke. Avtomeli. del.: Mrak Vinko, Vič, Ljubljana. 29510-3 VAJENKO za vrtnarstvo sprejmem. Oskrba v hiši. Pri: Pavlin Stane, Janševa 13, Ljubljana — Bežigrad. 29463-3 SPORTHOTEL NA POKLJUKI, sprejme v uk vajenko v kuhinji. R 3153-3 UČENKO strojnega pletiljstva sprejmem. Poljanska 72. 29366-3 ELEKTROINSTALATERSTVO — Ljubljana, Linhartova 4, sprejme v»j«noe. a*2*4-3 OTROŠKO POSTbLJd dobro ohra njeno, ugodno prodajn. Čufar — Trnovski pristan 4. 29624-4 KRZNEN PLAŠČ (perzianer), velik, kimono, rabljen 2 leti, prodam. — Ogled: krznar Lipušček, Trubarjeva 19. 29650-4 AVTO ŠPORT KABRIOLET, majhen, štiri sedežni 600 cmm, lep, ohranjen, prodam za 170.000 din. Ba-škovec Marija, Videm-Krško, Gubčeva 14. 29645-4 DVE KOMPLETNI POSTELJI z posteljnima omaricama, z-elo dobro ohranjeno, prodam. Trtnik, Zaloška cesta 114. Ljubljana. 29640-4 RADIO »GRUNDIG«, 7-cevni UKV, prodam. Pržanjska ul. 10, Dravlje (pri cerkvi). 29639-4 TOPOLINO, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 29638-4 DOBRO OHRANJENO elek. dinamo priključki tej. ~~ odlično . ohranjen 220 V, 5^.7 ^A', 13,5 KW z vsemi stroj za rezanje šunke na 14 različnih debelin, prodam. Sašek Pavel, Ljubljana, Gornji trg 3!/I. 29654-4 V TKST ste namenjeni? Ne pozabite koristen aaslov: »Magazzlnl alla Stazione«, vla Celllnl 2. velika manutakturna trgovina, nekaj korakov od glavne postaje. Našli boste veliko izbiro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu Samo nekaj primerov; montgomery za ženske In moške 2900 Lit, dežni plašči 1800. bunde 2900. flanelaste hlače 1980. obleka 7500. dežniki 850, 6 parov finih nogavic 1000, 3 m blaga za moško obleko 5000 Lit. — Stroške pošiljk v Jugoslavijo krije podjetje. Posebni Dopusti za izletniške skupine. Ne pozabite koristnega naslova: Magazzinl alla Stazione«, Trst, vla Celllnl St. 2. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust R 3137-4 EXPERIMENTALNO PSIHOLOGIJO, S. 5. Stevenso-na, popolnoma novo za 3000 din prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29724-4 DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam. Omara je tro-d-elna. s kristalnim ogledalom. Naslov v ogl. oddelku. 29725-4 RAZNO POHIŠTVO in portabel pisalni stroj »Oliveti« prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29721-4 PSA, nemškega, kratkodlakega ptičarja, star 8 mesecev, z rodovnikom, prodam Naslov v oglasnem oddelku. v 29720-4 PISALNO MIZO prodam. Vidmar — Resljeva 3/1., Ljubljana. 29719-4 KOLO, žensko in moško, nemško — ugodno prodam. Vodnikova 176 — Blok I. 29716-4 KRZNEN PLASC, nov, velik, inozemski model, boljše vrste, ugodno prodam. Rogelj, Cojzova 2. , 29697-4 KLAVIR poceni prodam. Ogled — dnevno od 15. do 16. ure. IVansen, Privoz 12/1, Prule. 29703-4 NOVO ITALIJANSKO 2ENSKO KOLO prodam. Vprašajte: Resljeva 26, pri Zdravič. 29700-4 LJUBLJANČANI! Novoletne jelke boste tudi letos lahko kupili na Gospodarskem razstavišču, kjer jih bo Trgovsko podjetje >Kurivo< prodajalo od 27. do 31. decembra. Sindikalne podružnice, ustanove^ in podjetja, ki bodo potrebovala jelke za okrasitev dvoran in izložb, jih bodo lahko kupila že od 22. decembra dalje vsak dan od 8. do 14 ure v prevoznem parku Tr::ov-skega podjetja >Kurivoc, Ljubljana, Vilharjeva cesta. — Jama. -— Nakup za navedene organizacije je možen samo na podla,gj^ pismene naročilnice. Za informacije lahko kličite telefon 31-753. 29728-4 AVTO »SKODA«, zelo dobro ohranjen, novo lakiran, prodam. Cu.k-1 jati Albin, Tabor 23. Nov blok. R 3161-4 RADIO »BLAUPUNKT«, 7-cevni, dobro ohranjen, prodam za 25.000 dinarjev. Naslov v ogl. odd. 29335-4 AVTO DKW prodam za 150.000. Kosem. Knezova 22. Ljubljana. 29334-4 KAVC, malo rabljen (žima) prodam. Naslov v oigl- odd. 28326-4 SUKNJO in smoking za srednjo postavo, skoro novo, prodani. Naslov v ogl. odd. Ogled od 15 do 16 ure. 29401-4 RADIO »SAVICA« prodam ali zamenjam 7.3 kavč. Informacije v ogl. oddelku. PRALNI STROJ proda hišni svet Igriška ul. 2. Ogled od 22. t. m. dalje od 15—IG ure. 29399-4 ZOBARSKE OPERATIVNE INSTRUMENTE s kleščami, klinični stol, aparat za zlivanje, nožno vrtalko, peč za kopalnico ter fotoaparat (Spjegelreflekskamero) prodam. Červič Dragica, Kuršin-ci 58. p Buč-kovci pri Ljutomeru. R 3155-4 FIAT 1100. vozen, prodam (230.000) Celar Jože, Jezerska 72. Kranj. 29258-4 I ,KPO CRNO OBLEKO in sulcnj-u za srednjo, vi-iko postavo poceni prodam. Jamova 17" (gornji zvonec), 29478-4 MOTOR za avto znamke »Renault«. 35 KS, kompleten, po zelo ugodni ceni prodamo. Okrajna gasilska zveza. Ljubljana. Veselova ul. 9. 29450-4 NOV DAMSKI KRZNEN PLASC dihur (kakor Nerz) prodam. — Ogled-: Krznarstvo. Komenskega Št. 36. 29454-4 DAMSKI KRZNEN PLASC, popolnoma nov dihur (kakor Nerz). prodam ali zamenjam za Lam-breto ali osebni avtomobil proti dOiplačilu. Ponudbe pod »Dihur« V Ogl. odd. 29453-4 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Zule. Šolska 21. Domžale. 23436-4 KOVINSKO STRUŽNICO z norto-nom, 150 cm dolgo. novo. nerabljeno, prodam. Interesent' naj javijo naslove pod »Norton« v Ogl. odd. 29444-4 GRADBENI LES prodam Ule Goriška . 3 . 29423-4 CRNO SOB. KREDENCO, stekleno polico (vitrino), 2 omari in kuhinjsko kredenco poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 29132-4 DRAGOCENO zlato damsko zapestno uro prodam. Naslov v ogl. Odd. 29433-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran »Tribuna«, skoraj hov, prodam. Detelova 4, Bežigrad. 29442-4 RADIO »PHILIPS«, že rabi j en, prodam. K., Ljubljana. Devinska 8. 29420-4 MOPED HMV prodam. Poljanska cesta 68. 29417-4 BETONSKO ZELEZO, 1000 kg. 10 milimetrov, prodam. Kopač, Poljane št. 1. Šentvid pri Ljubljani. 29416-4 VZMETNO KLADIVO (Federham-mer), težina glave 55 kg. prodam. Skupna teža 1300 kg. Terlep, Ljubljana. Milana Majcna 9. 28776-4 KAVC s predalno omaro (komodo), posteljo z vložkom, prodam. Zupančič, Černetova 34. Ljubljana. 29536-4 CRNl RIBEZ, enoletne sadike, vrste »Rozental«. prodam. Majcen. Celje, Aškerčeva 2. 28862-4 KANARČKE proda znani gojitelj globokih pevcev. Gojznikar Stefan. sedaj Ljubljana. Vidovdanska 2. 29398-4 BUNDO prodam. Videmska 3. Šiška, pri novi cerkvi. 29395-4 MOČAN KROJ ASKI^j STROJ oro-dam (50.000 din). Ljubljana. Rožna dolina, C. VITI-17. 29392-4 »•HOHNER« novo kromatično harmoniko. 5 vrst, 96 basov. 2 reg. in WOLF za rezanje mesa. majhen. odličen, prodam. Drenikova 17, pritličje. 29391-4 LESENO BARAKO, stoječo in dobro oTiranieno, po nizki ceni prodamo. Ogled v popoldanskih urah na naslov: hišni svet. Stari dvor 32, Škofija Loka. 29306-4 UGODNO PRODAM praktično nov, siv, globok otroški voziček Naslov v ogl. odd. 29264-4 AVTO-LIMUZIN O »Skoda« 1100. odlično ohranjeno, prodam. — Vprašajte pri Lozeju Francu, mehanična del-avnica, Vižmarje št. 65 (nasproti kolodvora, zadaj za restavracijo). 29312-4 NOV portable pisalni stroj prodam. Jeglič, Podmilščakova 15. >• 29319-4 UGODNO PRODAM nov. globok otroški vozi-ček. Mengeš. Novakova 5. 29261-4 ZNAMKE prodam. Geršak Marica, Stegne 4 pri Celovški 204. 29282-4 PISALNI STROJ poceni prodamo. Tugomerjeva 74. 29285-4 SODE, transportne, 400—700 1. vec kosov, proda gostinsko podjetje »Jamska restavracija« v Postoj- R. 3139-4 RADIO »TESLA 53«. 6-cevni, dobro ohranjen, prodam. — Cena 30.000. Zupan Martin, Domžale. Savska 23a. 29221-4 KRZNENO JOPO, lisica, za srednjo postavo poceni prodam. Sto-žice 215a. 29229-4 RAČUNALO FABER - CASTELL 1/87 prodam. Ponikvar. Vilharjeva 35, Ljubljana. 29230-4 LEVI ZIDAN ŠTEDILNIK z dvema pekačema zelo poceni proda Turk. Zrinjskega 3. Ljubljana. 29232-4 NOV MOPED prodam. Rudnik 26. Poizvedbe v trgovini. 29234-4 BRILJANTNE UHANE prodam. — Ogled od 10.—16. ure. Dalmatinova 5-11., levo. 23248-4 30 KOKOSI pasme »Njugepšir« (jarčke) prodam. Naslov v ogl. Odd. 29170-4 ZDRAVSTVENI DOM LITIJA proda rešilni avto znamke Opel-OLympia, popolnoma popravljen. R 3122-4 ORODJE za iizdelovanje vlasnic prodam. Ditner. Preradovičeva Št. 14. 19287-4 MOŠKO SUKNJO, prvovrstno blago, in nov ženski zimski plašč, črn iz krasnega volnenega blaga, ugodno prodam. Nudim tudi na obroke. Ogled od 14.—16. ure. Naslov v' ogl. odd. 29293-4 FIAT UOO prodam. Redelonghije-va 16, Vi-Č. 29299-4 MLINSKI LUSCrLNI STROJ za izdelavo ješprena (ričeta) prodam. Cena 40.000 din. Savlje 17 pri Ljubljani. 29566-4 MALI AVTOMOBIL. trisedežni, brezhibni, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29563-4 MOTOR NSU, Maxi, 175 ccm, nov, prodam. Dolenjska cesta ISO. — 29562-4 MOTOR, povojen. zadaj brez vzmeti, prodam Ponudbe pod ,BMW' 250« v ogl. oddelek. 29557-4 OTROŠKO MIZICO z dvema k!o-picama prodam. Sefer, Trubarjeva 66. 29551-4 ŠTEDILNIK, vzidljiv, levi, 2 pekača, vodno školjko (lito) proda Hišnj svet Prešernova 16. 29550-4 RADIO »SIEMENS«, 64-1 cevni, večji, orehova korenina, lepo ohranjen, ugodno prodam. — Cesta na Rožnik 11-1. 29548-4 BREJO SVINJO prodam Stefan Zajc. Zg. Gameljne 15. 29545-4 HARMONIJ naprodaj. Vprašajte: Simončič, Zabjak 6. 29537-4 AVTOMATIČNI IZPIRAC (DfA) za straniščno školjko, nov. prodam. Teslova 19 (Mirje) 29511-4 MLADO KRAVO s teličkom in voz zapravljivček ugodno naprodaj na Viču, Viška cesta 13. 29507-4 VESPO 125—55, odlično ohranjeno, prodam. Ogled Trobec Albin Kozarje 102, Vič-Ljubljana. 29535-4 TEKSTILNA TOVAJtNA PREBOLD ugodno proda kombiniran gasilski avtobus TAM, brezhiben, kilometraža 35.000 km. Interesenti se lahko javijo vsak dan od 8. do 14. ure, 7677-R PLANINO pro-aam. Ponudot pod »Holzl« v ogl. odd. 29530-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK na 2 plošči prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29525-4 £’OXO AVTOMATIČEN POVEČAL. NIK »Leitz« prodam, kot nov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Fo-coniat 125.000«. 29521-4 STROJ ZA BRIZGANJE' plastične mase prodam. Naslov v ogl. odd. 29518-4 TELEVIZIJSKI APARAT »Grun-dig«, kino-foto p?ecizna mehanika. prodamo. Gosposvetska 8. 29517-4 ŠTEDILNIK »VULCAN« prodam. Koželjeva 4, Ljubljana. 29505-4 VESPO, odlično ohranjeno, prodam. Sojarjeva 23, Ljubljana. Ogled v nedeljo od 8.—16. ure, ostale dneve v popoldanskih urah. 29496-4 KOMPLETNI OKVIR (šasijo) in stroj DKW F. 8 ugodno prodam. Repanšek Ivan, Domžale. 29494-4 »TOBI« peč, plošče za 2 sobni peči (vse novo), umivalnik, s straniščno školjko (češki porcelan) prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29459-4 KROMIBAJJ VZIDLJIV ŠTEDILNIK, skoro nov, 2 plošči, 2 pekača, event. s pečico za pečenje na žaru. In nova. kompletna. hrastova, garažna vrata, prodam. Modic Spinčič, Ljubljana. Zarnikova 14. 29254-4 BARAKO, leseno, primerno za garažo ali shrambo pri zidavi, v velikosti 3x2x2 m ter dvoje za_ steklenih, skoraj novih oken, Hx0.50, prodam. — Košir. Sveto-savska 28. 28969-4 OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Skoda« 1200, dobro ohranjen, proda Okrajni ljudski odbor, Murska So^ta. Avtomobil je na ogled vsak delovni dan od 8-do 12. ure v garaži OLO Murska Sobota. R 3156-4 ZAGO venecijanko (stroj) proda Strith Franc, državni tesarski mojster, Tržič. R 3152-4 POLTOVORNI AVO FIAT 1500, nosilnost 500 kg, z novimi gumami, zamenjam za dober motor do 250 ccm ali osebni avto ali prodam. Saruga Franc, Melč. Slatina Radenci. R 3151-4 KNJIŽNO OMARO, novo. lepo. štiridelno, oreh furnir — poli-tirano — prodam. Trojarjeva 9. Kranj. 29414-4 ZARADI SELITVE ta.koj poceni prodam dobro ohranjeno kompletno spalnico, kuhinjo, posebej omaro in majhen, še nov pralni stroj. Ogled vsa kdan med 15. in 16. uro. Naslov v ogl. odd. 29384-4 BETONSKO ZELEZO, profil 8, in kuhinjsko kredenco prodam. — Tone Seliškar, Stegne 8. pri Celovški cesti 204, Ljubljana. — 29378-4 KOLESA od 7000 Lit, motoma kolesa od 44.000 Lit. novi in stari motorji. Velika izbira, — MARCON. Trst. ulica Pieta 3. 26840-4 KOVINSKO STRUŽNICO, 75 cm, stružne dolžine z vsemi pripadajočimi pripomočki, potrebna delnega popravila — prodamo. Ogled vsak dan od 6,30' do 14. ure v Mehaničnem servisu, Ljubljana. Ulica Moše Pijade štev. 18. 29185-4 VZIDLJIV desni štedilnik na 2 plošči z ■bakrenim kotličkom in nov, zelen, večji kmečki kamin, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 29572-4 BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, malo rabljen, prodam za 16.000 din. Križna 30 pri Pregrad. 29736-4 TOVORNI AVTO prodam držav nemu podjetju ali zamenjam za osebnega. Naslov v ogl. oddelku 29374-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dva grelca, skoraj nov, ugodno pro dam. Rebolj. Gornji trg 1 29373-4 KUHINJSKO KREDENCO, novo. lepo, prodam. Juvan. Jana Husa štev. 41, Kodeljevo. 29369-4 BRILJANTNE UHANE prodam — Ponudbe pod »Uhani 500« v ogl oddelek. 29365-4 POHIŠTVO ZA JEDILNICO, ta pecirano, dobro ohranjeno, starinsko tudi posamezni komadi Docenj naprodaj. Ogled od 14 do 15. ure. Turk, Vrhovnikova 6 (pri Tržaški cesti). 29360-4 KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Podmilščakova 37 a. 29346-4 REMONTNO PODJETE JEZERSKO odstopi naprave ŽfiGE VENE Gl J ANKE s pogodbo podjetju soc. sektorja po določilih 91. člena zakona o sredstvih ..gospodarskih organizacij. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 28. decembra 1958. 7670-Et »SINGER«, ženski šivalni stroj, skoraj nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 29343-4 SADIKE ORNEGA RIBEZA prodaja; KZ Gabrovka, tel. Gabrovka 3. R 3144-4 NOV KRZNEN BIZAM PLASC ugodno prodam. Naslov v ogl.' odd.. Ogled med 12. In 14. uro. 29237-4 LEVI PLETILNI STROJ Št. 10/20 prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29506-4 OSEBNI AVTO FIAT 600, skoraj nov, prodam. — Naslov v ogl-oddelku. 29364-4 ELEKTROMOTOR, enofazni, italijanske znamke, močnejši, ena četrtina KS. prodam. Hri_ bernik, Ogrinčeva 18. 28736-4 IZLETNIKI V TRST! Ob vašem prihodu ne pozabite obiskati Drvo največjo trgovino; »CASA DELL’IMPERMEABILE«, Via S Nicolo No. 22. Velika izbira vseh vrst ameriških bund. kratkih m dolgih, veternih jopičev, dežnih plaščev in dežnikov po najmžji ceni. Ne pozabite nas -obiskati, da se sami prepričate! Kdor prinese ta odrezek, dobi poseben popust. R 30S1-4 AKO ŽELITE za katerikoli predmet prospekte, cenike, pojasnila, pišite tvrdki: »LUSTRA« ulica Crisipi 41. Priložite lOo din za odgovor. R 3077-4 BATERIJE ZA AVTO-MOTORJE vseh vrst. gume in'zračnice iz važa »LUSTRA^-TRIESTE. Via Crlspi 41 'Priložite 100 din za odgovor. R 3078-4 TURISTI, kadar pridete v Trst, ne pozabite si ogledati zalogo malo ra-bijenih avtomobilov, motorjev, Vesp in Lambret v ul Cologna 23. R 3079-4 KADAR OBIŠČETE TRST se Ogla site tudi pri Salko'tu Sehiču, ulica Barriera Vecchia 12. ki ima na zalogi vse vrste moškega in ženskega blaga, zimske, spomladanske in dežne plašče vseh številk, drugo konfekcijo in perilo, vse prvovrstne kvalitete in po nizkih cenah. R 3106-4 MOŠKO KOLO (34.000) prodam Camermk Jože Poljane 24 pošta Šentvid. 2933S-4 SPALNICO, novo. iz mehkega le sa. vez., nepleskano, prodam. Naslov v ogl. odd. 29474-4 O.UPALNO PEC (za kuriti), po, poinoma novo, s tušem in k-^ rito za pomivanje posode v kuhinji, dvojno, litoželezno, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 29337-4 POZOR, GOSPODINJE: Preproge, tekači, lepa izbira za praznike. Cene nizke. Zamenjamo za vsa vrste cunj ali cunje kupimo. — Veselova 3 a. Za nunsko cerkvijo. 29407-4 LESEN POD, loipo ln svisli, vse prav dobro ohranjeno, prodam. Potokar Jože, Sap 19. p. Šmarje Sap. 29498-4 16-COLSKI GUMI VOZ ln gumi voz zapravljivček ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 29456-4 KROJAŠKI STROJ »•GRITZN-S-R«, okrogli čolniček, dobro ohranjen, prodam. Tomc. Dalnja vas 19a, Lavrica. 29359-4 DKW KOLLER, skoraj nov, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Vulkanizacij a. Borštnikov trg. 29549-4 KNJIŽNO OMARO z Meysrs Le-xiconom, večjo mizo, umivalnik z marmorjem ln drugo poceni prodam. Ogled od 12. do 13. ure. Naslov v ogl. oddelku. 29315-4 2 TRAVERZI, Hi m profil ln oru-hove plohe. suhe. okoli 1 kub. meter prodam. Vnanje gorice št. 20. 29516-4 ELEKTRIČNI RADIATOR, najmodernejši, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 29531-4 FIAT "-3POLINO prodam. Mia kar. Trg revolelje št. 8, Ljubljana. 29380-4 PRAŠIČA za zakol prodam. Dvor 9. Šentvid. Ljubljana. 29155-4 ZELEZNO PEC, obloženo s šamo-tom prodam. Ižanska c. 14. 2947^-4 ŠTEDILNIK, vzidljiv, desni, na 2 in % plošči, še stoječ, prodam. Mlakar, Ilirska 3. 29464-4 BUNDO (uvoženo, novo) prodam. Medvedova ul. ll/irt. vrata 12. 29430-1 2 MOŠKI ZIMSKI SUKNJI in dežni plašč prodam. Peternel, Njegoševa 15-1. 2D48S-1 OMARICO za knjige m plinski rešo prodam. Rus. Miklošičeva Št. 7-H. 29480-4 MOPED M. V. šport, 3 brzine, sedež divan prodam. — Naslov v ogl. odd. 29185-1 PIANINO ugodno prodam. Ogled pri Draškovič, Linhartova -15. Ljubljana. 29184-4 TRI FRIZERSKE KAPE (havbei prodam. Salon »Fani«. Trubarjeva 19. 29475-4 RADIO »TELEFUNKEN« (UKV. KV-LUPE) 5+1, prodam. Ogled popoldan. Naslov v ogl. oddelku. 294.9-4 KAVC, mizico in dva stoia prodam. Topniška 12, pritličje, desno. 2M615-J MOŠKO KOLO (štrapacno), dobrn ohranjeno, po ugodni ceni prodaiii. Poljanska cesta 8/1. Vprašajte hii nika. 29617-4 RADIO »TELEFUNKEN«. nov, / UKV, prodam. Kovač,Otmar, Prešernova 30, pritličje. 2961S-4 8O-BASNO, dvoregistrsko harmoniko italijanske znahike ^ kovčkom -prodam. Cena ugodna. Jug. Pokopališka 5. 29621-4 KRAVO 5 teletom prodam. Vpra-ni-te na Litijski cesti 12. Stepanji vas. 29622-4 KOMISIJA ZA ODPRODAJO osnovnih sredstev pri DS Tovarne fi!< n Mengeš, razproda: 2 avtomatična brusilca za brušenje žag, kri/ [ navijalni stroj (Kreut/spuhltna. ^chine), navadni navijalni Mn j. volnarski razdelilnik iFlortriU; Interesenti si lahko ogledajo str« dnevno od 7. do 12. ure. Predn imajo socialistična podjetja, po \. 1959 pa tudi privatni sektor ŠTEDILNIK s ploščicami naprodaj Naslov v oglas oddelku 29633-4 OSEBNI AVTO DK1V. brezhiben -naprodaj za 160 000 din. Ogled ua dvorišču hotela »Soča«. Trubarjeva 5. 29630-4 APARAT za varjenje lažjih plastičnih mas, prodam Naslov v oglasnem oddelku 29.S2S-4 -VVTO »SKODA 1100«, zelo dobr«. ohranjen, prodam. Ljubljana, lom šičeva ul. 5 (pri klavnici). 29627-4 KUHINJSKO KREDENCO, lepo. prodam. Šišenska, blok 3-1 stopnišče, soba 29. 29KDS-4 NEPREDENO ANGORA VOLNO in Balzac »Okrogle povesil«. p<>.-usnje, prodam. Ponudbe v ugi. odd. pod »Gotovina«. 29tt>i-4 BUNDO, podloženo (uvoženo) prodam. Zaloška cesta št. 40-1., desno. 23GU1-1 ZENSKO KOLO, štrapacno. poceni proda Skerlak. Ljubljana Na Jami 8. 29594-1 GASPERCEK pečico ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. 29591-4 MOŠKO TEMNO OBLEKO in s;v plašč, oboje za močno postavo, ter otroški športni voziček ugodno prodam. Naslov v ogl. oda. 295SD-4 DVA ŠTEDILNIKA, vzidljiva. le- vi in desni, pločevina rje prosta, prodam. Opekarska 2, Ljubljana. Popit. Ogled v nedeljo od D_ do 12. ure 295SS-1 ŠIVALNI STROJ »Singer«, po-grezljiv, dobro ohranjen, prodam. Ogled ob nedeljah, ostale dneve po 15. uri. Naslov v ogl. odd. 29587-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam po zmerni ceni. Zrinjskega 3. 3. nad., levo. 295S6-1 RAZTEGLJIVO MIZO. 6 stolov, sobno kredenco, malo mizo poceni prodam. Li-keb, Lavričeva 3. Bežigrad. 29579-4 REGISTER BLAGAJNO znamke »RIV« prodam. Ogled pri Baragi, precizna mehanika. Ljubljana, Miklošičeva 2. 29577-4 OREHOVO POHIŠTVO, novo. gumi voz 4-5 ton, zapravljivček na vzmeti in mlekarski voziček prodam. Poizvedbe v trafiki. Gosposvetska 7, Ljubljana 29575-4 OSEBNI AVTO OLYMPIA-CAR A-VAN. tipa 1954, prodam Ponudbe pod »Caravan« v ogl odd 29571-4 SE HOČETE TOPLO OBLECI? — »Londontex« v Trstu ima bogato izbiro angleškega tn domačega blaga. Posebnost: cromby po 2200 Lit m. Nadalje vam nudi bunde, nogavice, moške -n ženske srajce, flanelo za pižame itd Postreženi boste solidno ir* v domačem jeziku Direktna prodaja iz tovarne do potrošnika! Se priporoča »Londontex«. Trst, Via Ga-lilati št. 18 (pri glavni pošti). 292117 — 4 ZARADI SELITVE ugodno prodam; posteljo z mrežo posteljno omarico, umivalnk z ogledalom* stoječo polico, kuhinjsko mizo, otroško banjico Naslov v ogl. odd. 29-112-4 V TRSTU v veletrgovini »FEL1-CE«. Via Carducc; 41, nasproti pokriti tržnici, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške in ženske, hlače Iz žameta ter že tzdelane cele obleke in posamezni jopiči; vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje, obveščamo, da smo pravkar prejeli lD.onu montgome. ry plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega- kupca po reklamni ceni, to je 4.000 Lit za kos. Torej pomnite, v veletrgovini »FELICEa v Trstu dobite bunde po 2.000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. R 313S-4 POPOLNOMA NOVO STRESNO ORROnjE 8X3. vezano na piramido. prodam Siibic Franc, pošta Gorenja vas 60 R 315S-4 BLATORRANE (N VETROBRANE za razne motorj*- .n mopede dobite ori- Kaplja Drago Radomlje 47 R 3159-4 RADIJSKI APARAT »RIENCI« UKV s tipkami nov prodam. Ogled v ponedeljek od 8. do 12. ure. Naslov v ogl odd. St. 297 — 21. DECEMBRA 1958/ SLOVENSKI POROČEVALEC / it. 13 VSAK TOREK nova Številka 3 3 IJI 8JI C £ I z vsebine: 1. BARBARA GRAHAM JE BILA NEDOL2NA 2. TRAGEDIJA IZ AMERIŠKEGA PODZEMLJA NA FILMSKEM PLATNU 3. V DEŽELI 3000 OTOKOV INDONEZIJA — CILJ POTOVANJA MARŠALA TITA 4. Nova številka »Tedenske tribune« vam prinaša novo slikovno uganko. Razpisane nove nagrade! »Tedensko tribuno« dobite v vseh trafikah in kioskih! lokal na periferiji, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »45 m2« v ogl. odd. 29363-8 KVALIFICIRAN gostinski delavec z desetletno prakso, poročen, vzamem v najem gostilno na prometnem kraju. Naslov v Ogl. Odd. 29708-8 NUJNO POTREBUJEM delovni prostor, tudi dvoriščni. Mirna obrt Naslov v osi odd 29R87_8 „iwaiAKOVAiNJSKU lilbu v Ljubljani prodam. Naslov v ogl. Odd. 29519-7 VSELJIVO HISo prodam. Ljubljana, Polje 104. 29383-7 HIŠICO, novo, majhno, nedograjeno, bližina Kopra, prodam za 800.000. Poizvedbe: Cok Mirko. Plavje, p. Škofije. • 29576-7 HISO na Bledu z vrtom blizu jezera prodam Naslov v ogl. oddelku. 29644-7 DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici, vseljivo takoj ali do poletja, kupim — Plačam takoj. — Naslov v ogl. Odd. 29688-7 V LJUBLJANI ali okolici kupim enodružinsko vseljivo ali nedograjeno hišico. Da dogradim nadzidek. Dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Mariborčan« v ogl. odd 29677-7 TOPOLINO — FIAT — C — TIPO kupim. Naslov v ogl. odd. 29552-5 RADIATORJE kupim. Ponudbe pod »Radiator« v ogl. odd. 29534-5 MANJŠI STROJ za pomivanje steklenk kupim. Repanšek Ivan, Domžale. 29493-5 PORAVNALNI debelinski mizarski stroj in stružnico za železo kupim. Zerovnica 36. p. Grahovo — Cerknica. 29461-5 MOTOR NSU, Lambreto, novejši tio, malo rabljen, 150—175 ccm, Kupim. Plahutnik Marijan, Zduša št. 5, Kamnik- K 3147-5 2 gr ZLATA za zobe ku-pim. Naslov v ogl- odd. 29418-5 ROČNE Škarje za rezanje pločevine do 10 mm z možnostjo rezanja profilnega železa kupimo, Ponudbe pošljite na Agro-aervis, Ljubljana pp 7. R 3145-5 SIMO in posteljni vložek kupim. Ponudbe pod »Zima« v ogl. odd. 29362-5 MOPED kupim. Štravs Andrej, Koprivnik Ll p. Boh. Bistrica. 29351-5 VOLKSWAGEN, novejši, Fiat 1100 ali Fiat 609 uvožen, kupim. Navedite ceno in prevožene km-Ponudbe pod »Kupim avto« v Ogl. odd- 29339-5 »UNRA« KAVO kupim. Ponudbe v ogl. odd- pod »Unra«. 29394-5 Štedilnik, električni, tri plošče, KOLO moško, športno in BUNDO, vse novejše ali novo, kupim. Drenikova 17, pritličje. 29390-5 AVTO »VOLKSTVAGEN« ali »Fiat 1100«, novejšo tipo kupim. Naslov v podružnici SP — Maribor. 29272-5 OSEBNI AVTO kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Novejši«. 29235-5 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Dolšak, Djakovičeva 10. Ljubljana. 29194-5 OSEBNI AVTO, povojne tipe, Opel Olimpia. Mercedes. Fiat li!00; Folks\vagen kupim. Opis in cena na naslov Janez Šuštar. Ciril Metodova 3. Murska Sobota 25270-4 AVTO TOPOLINO, C 'tipe, kupim Prodam motor s prikolico. Po_ nudbe v ogl. odd. pod »Opis — cena«. 29599-5 »OVEHLOK« šivalni stroj, nov ali rabljen, takoj kupim. Ponudbe z navedbo pogojev v ogl. odd. pod »Nujno«. 29355-5 RADIO UKV, inozemski, kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno v ogl. odd. pod »Najnovejši .tip«. 28453-5 AVTO znamke »Fiat«, Opel 1952 — Record ali Volkswagen kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«. 29434-5 2 NOSILNI TRAČNICI, dolgi po 3 m. kupim. Drmota Pavel, Dolenja Dobrava, pošta Gorenja vas. R 3157-5 KOVAŠKI PRTMOZ. «rednje velik, kunim Ponudbe p-od »Primož« v oglasni oddelek. 29631-5 VESPO ali POLT.ER kupim. Naslov SP Celje 28452-5 PISAl.NT STROJ kupim. Ponudbe pod »Takoj« v ojrlasni odd. 29714-5 DRŽAVNO PODJETJE kupi dobro ohranjen poltovorni avto 1.5 tone ali 0.5 tone. Ponudbe pod »Lora-vonf v ogl. odd. R 3162-5 GUME 17 rol. kupim. Mehle Ana — Grosuplje. 29709-5 UNR A SKATE TE iz lepenke kupim. Ponudbo pod »Telefon 20-885« v ogl. oddelek. 29729-5 ELEKTROMOTOR. 2—4 kW, 700 do 950 obratov, kupim. Rauber Anton, Domžale. Kamniška c. 6. 29631_o MOTOR od 250 do 500 ccm s prikolico. kupim. Naslov v oglas, odd. 29676-5 AVTO TOPOLINO C ali B, dobro ohranjen, kupim. Gotovina takoj. Naslov v ogl. odd. 29675-5 NEOMEJENE KOLIČINE mehkih drv, rezano na 1 m dolžine, kupimo. Tudi odpadna drva. KIP, Ljubljana, Opekarska 13. 29660-5 SOBO, opremljeno ali prazno, za eno do dve leti iščeta dve uslužbenki.. Plačata dobro. Ponudbe pod »Takoj M. O.« v ogl. odd. 29556-9 PRAZNO SOBO nujno potrebujem. Nudim posojilo, najemnino. Plačam vnaprej ter nudim lepo nagrado. Na-slov v oglasnem oddelku. 29347-9 OPREMLJENO SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Soba« v ogl. odd. 29512-9 ŠIVILJA išče stanovanje. Pomaga v svoji stroki. Pismene ponudbe. Naslov v ogl. odd. 29392-9 ZA SEMINAR ali podo-bno oddamo 80 do 100 prenočišč, lahko tudi s hrano, od 21. jan. do 3. febr. t. 1. Ponudbe pod »Ljubljana«. 29529-9 DVOSOBNO kompletno stanovanje v Kranju zamenjam za Ljub* ljano, event. tudi za enosobno. Naslov v ogl. odd. 29527-9 ŠTUDENTKA išče sobo. Ponudbe pod »Nujno«, v ogl. oddelku. 2904-9 NUDIM STANOVANJE za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Košir Tine. Rimska 8-H. 29508-9 STAREJSE DEKLE, mirno, išče prazno arti opremljeno sobo. če je mosoče v centru. Plača dobro Ponudbe pod »Zanesljiva« v osi. odd. ’ 29514-9 ŠTUDENT višjega letnika nujno išče opremljeno sobo. Ponudbe Dod »Resen« v ogl. odd. 29499-9 LEPO ROBO, 4x5 m, 15 minut od troleibusne postaje, oddam proti posojilu 150.009 din. Ponudbe pod »Posojilo za eno leto« v oglasnem oddelku. 29472-9 ZA DVOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani alj periferiji nudim brezobrestno posojilo do 400.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 29491-9 SOBO oddam dvema pletiljama. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Center« v ogl. oddelku. 29489-9 ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU v dopoldanskih urah nudim stanovanje s hrano in event. doplačilom. Naslov v ogl- oddelku. 29447-9 OPREMLJENO SOBO za dve osebi oddam. Ponudbe pod »Šentvid« v ogl. odd. 29451-9 DVE PREPROSTI DEKLETI iščeta skromno sobo. Plačata zelo dobro. Naslov v ogl. oddelku. 29443-9 SLAŠČIČAR Išče sobo. Grem tudi kot sostanovalec. Naslov v ogl. oddelku. 29423-9 DVE TOVARIŠICI, stari 30 let, solidni in pošteni, iščeta enosobno stanovanje s pritiklinami. Po možnosti v bližini centra. Nudita visoko nagrado. Ponudbe pod »Vsaj do spomladi« v oglasni oddelek. 29437-9 DVOSOBNO komfortno stanovanje. kleti, vrt, blizu Novega mesta, zamenjam za enako in manjše v Ljubljani. Ponudbe ood »Takol ali pozneje« na ogl-oddelek. 2S425-9 SKROMNO STANOVANJE išče miren in soliden uslužbenec, študent. (Črnuče ali Ježica.) — Naslov o ogl. odd. 29388-9 OPREMLJENO LOČENO SOBICO oddam bolišemu moškemu, dobremu plačniku. Ponudbe v ogl oddelku pod »Januar 1959« 29421-9 SOBO S KABINETOM in souporabo kuhinje ob trolejbusni progi. 10 minut iz centra, zame niam za prazno sobo s posebnim vhodom v centru in za nagrado Ponudbe pod »Prilika« z navedbo višine nagrade v ogi. odd. 29419-9 VSOANU STANOVANJE a« periferiji zamenjam za kjerkoli. Ponudbe pod »Ugodno« v oglasni odd. 29419-9 TROSOBNO prvovrstno stanovanje, mirni center, zamenjam za večjega istotam. Ponudbe pod »Udobno« v ogL odd. 29331-9 PRAZNO SOBO potrebujem takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«. -9 STANOVANJE IN HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. — Mihelič Magda, Mestni Blok 18. Runko-va 7, Šiška. 29181-9 ABSOLVENT KEMIJE išče nujno opremljeno sob. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sam v noči«. 28958-9 NUJNO MENJAM 3-sobno stanovanje v Novi Gorici za Ljubljano ali Zagreb. Ponudbe v ogl. odd. pod »Primorska«. -9 ENOSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za dvosobno. Ponudbe v ogl. odd pod »Ugodno«. 29367-9 ŠTUDENTKA GLASBE išče sobo Poučuje klavir ali ga nudi na razpolago za vajo. Ponudbe pod »Pianino« v ogl. odd. 29357-9 DVE SOBI skupaj oddam študentkam. Naslov v ogl. odd. 29356-9 MLAJŠI INŽENIR išče opremljeno sobo v centru. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl odd. 29340-9 ZA KABINET (prazen) grem v pomoč k starejšemu gospodu. — Ponudbe pod »Poštena« v ogl. oddelek. 29397-9 KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje v centru, zamenjam za enako v novem bloku, po možnosti v Savskem naselju. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 29300-9 Za r a z v e d r.i 1 o ! »RITOZNOJČAN« iz kleti Vinarske zadruge Maribor. ZA FKAZhiO SOBO * Ljuuijdui uu dim brezobrestno posojilo ali plačam vnaprej za daljšo dobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Denar 59c. 29634-9 STANOVANJE IN HRANO nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Samo resne ponudbe v oglas, oddelek pod »Vestna«. 29625-9 ZA GARSONJERO ali prazno sobo z vsemi pritiklinami plačam več let vnaprej in nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« v oglasni oddelek. 29656-9 ZENSKI, ki bi varovala otroka do poldne, nudim stanovanje in hrano. Jakofčič, Prešernova 36. 29655-9 INTELIGENTNA USLUŽBENKA išče skromno sobico s 1. I. 1959. Ponudbe pod »Najvišja cena« v Ogl. Odd. 29239-9 SOBO oddam dekletu za pomoč v gospodinjstvu, ki dela v izmeni. Naslov v ogl. odd. 29723-9 VELIKO ENOSOBNO brezplačno stanovanje, ki se lahko preuredi v dvosobno dobi kdor zame-menja za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Ponudbe pod »Brezplačno« v ogl. odd. 29711-9 SOBO iščem. Ponudbo pod »Visoka najemnina« v ogl. odd. 29696-9 OPREMLJENO SOBO oddam proti posojilu. Ponudbe v ogl odd. pod »Solidnemu«. 29704-9 Študentka išče stanovanje — lahko za dve osebi. — Plača po sporazumu. Ponudba pod »Nemčija« v ogl. odd. 29701-9 DALMATINEC, star 26 let, neodvisen, še samski, išče opremljeno sobo. Plača dobro. — Ponudbe pod »Dalmatinec« v ogl. Odd. 29706-9 MLAD .TRŽAČAN z dobro službo. Išče opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tržačan«. 29705-9 DVO IN POLSOBNO stanovanje v centru, menjam za manjše. Ponudbe pod »Center« v oglas, odd. 29691-9 DVO IN POLSOBNO in 2-sobno stanovanje v centru menjam za 6 ali večsobno. Ponudbe pod »Plačam selitev« v ogl. odd. 29690.9 MIRNO POŠTENO DEKLE iz Gra-za išče opremljeno sobo v centru alt okolici. Ponudbe pod »Plača dobro v ogl. odd. 29269-9 SOBO V LJUBLJANI iščem. Plačam vnaprej ali jo odkupim, v prostem času pomagam pri delu. Naslov v ogl. odd. 29277-9 PRAZNO SOBO oddam za dve leti. Poseben vhod. Ponudbe pod »Ljubljana-Polje« v ogl. cdd. 29283-9 ŠIVILJA išče sobo ali kabinet kjerkoli. Za uslugo šiva ali plača. Ponudbe pod »Šivilja« v ogl. odd. 29218-9 ZA ENOSOBNO STANOVANJE nudim zelo visoko nagrado. Božič. Gornji trg 19_H. 29611-9 120.000 POSO-JILA nudim za veliko enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez obresti«. 29228-9 ŠTUDENTKA išče sobo. Inštruira nemščino. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 29189-9 ZA STANOVANJE bi pomaaala v gospodinjstvu. Delam izmenično. Šiftar Cvetka- Serkova 1. blok Št. 10. 29193-9 SOBO iščem za eno ah dve osebi. Ponudbe pod »Cena ni važna« v ogl. odd, 29325-9 OPREMLJENO SOBO oddam. — Pogoj; odkup zelo dobro ohranjenega pohištva. Ponudbe v ogl. odd. pod »Erika«. 29613.9 LEPO VELIKO SOBO. ločeno, v . Ljubljani, zamenjam za enosobno stanovanje alt sobo v Kranju. Ponudbe pod »Kombinacija« v ogl. odd. 29606-9 GRADBENI TEHNIK, samec, išče ooremljeno sobo za stanovanje. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jadran«. 29605-9 STANOVANJE IN HRANO ter nekaj plače bi želelo delavno in varčno dekle z dežele z znanjem kuhe. Bo obiskovala več večernih tečajev. Informacije na naslov v ogl. odd ali na telefon 31-976. 29598-9 LITOSTROJCANI, POZOR; Zamenjam 3-sobno komfortno stanovanje v litostrojskem bloku za 2-sobno stanovanje v mestu. Ponudbe pod »Ara« v ogl. oddelek. 29597-9 DEKLE išče sobo. lahko kakršna koli. tudi kletna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno rabim«. 29595-9 POTREBUJEM SOBO v centru. Ponudbe pod »Cena ni važna« v ogl. odd. 29585-9 KDO BI MOGEL nuditi streho, sobo. garsonjero ali stanovanje mladoporočencema za skupni dom. Za protiuslugo bi tapeciral. Ponudbe v ogl. odd. pod »Razumevanje — protiusluea«. 29584-9 SOBO V LJUBLJANI iščem ali grem za sostanovalko za dobo 6 mesecev. Ponudbe pod »1. januar« v ogl. odd. 29578-9 NUDIM HRANO IN STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Stefanič hlok XVITI 3-1.. Runkova uU«2 JSiška-hloiki. 29573-9 ŠTUDENT metalurgije išče soho. — Plača dobro Ponudbe v oglasni oddelek n»d »Noto leto«. 29626-9 Za pogum! »RITOZNOJČAN« iz kleti Vinarske zadruge Maribor. eHUSBl lOVAHist, «., »u uiu skupaj v nemški vojski s Silvom Hribarjem, roj. 15. 6. 1922. Hudo, Jarše pri Domžalah za naslove. Ponudbe pod »Informacije«. 29561-11 IZOBRAŽENO DEKLE 'išče značajnega in inteligentnega prijatelja od 35 do 50 let. Ponudbe pod »Skupni izleti« v ogl. odd. 29449-11 AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke avto-sedežev. narejene ali po naročilu dobite: Sarnavski Vanda. Ljubljana, Friškovec 5 (poleg Maistrove ul.) 28597-11 PREPROGE VSEH VRST sprejemamo v popravilo in čiščenje. Brezplačno pridemo k vam, da jih prevzamemo. Selman, Ljubljana, Poljska c. 13 II. tel. 32-680. V TRSTU — HOTEL »PERU«, ul. OHEGA 2 — tel 38221. oddaljeno samo 2 minuti od glavneg3 kolodvora. Pozor, prva hiša na desni strani želi vsem strankam srečno in uspeha polno Novo leto! Omeniti hoče še. da razpolaga z moderno urejenimi sobami in z vsem komfortom. Cene so zmerne. Izletnikom nudi poseben popust. Pomnite: TRST — HOTEL »PERU«, ul. GHEGA 2 — 2 minuti od glavnega kolodvora. R 3109-11 RESEN ŠTUDENT tehnike, srednje postave, želi spoznati odgovarjajočo visokošolko ali študentko. Slika zaželena. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd. 29336-11 24-LETNI FANT, želi spoznati dekle. Mlajša vdova, ločenka ni izključena. Naslov v ogl. odd. 29330-11 ŽELIM SPOZNATI starejšega go- spoda zaradi ženitve. Imam stanovanje. Ponudbe v ogl odd. pod »Srečen zakon«. 29329-11 PRIJETNO IN POCENI boste preživeli zimske počitnice v počit- niškem domu Ot> SS Ljubljana Šiška v Kranjski gori. Prijave sprejemamo ob torkih in četrt- kih od 17—19 ure. 29371-11 MILKA: Dobil prepozno, prosim 21. dec. ob 14. uri na istem mesti« 293211-11 PREKLIC. Keršič Jože starejši. Podredje 40 pri Domžalah, preklicujem In obžalujem vse žalitve. s katerimi sem žalil Mahnič Alojza iz Domžal v gostilni pri »Ivotu« v Zaborštu dne 28. 11. 1958 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. R 3145-11 KOT DRUŽABNIK pristopim k dobro idoči obrti z veliko delavnico in gotovino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sodelavec«. 29278-11 SOBICO in hrano nudim deklici za pomoč. Ponudbe v ogl. odd. pod »Livarska ulica«. 29674.9 NOV KRZNEN PLASC (perzia-ner). prodam. Ogled.: krznar Krašnja. Trubarjeva 14. 29673-9 SOBO in kuhinjo dam za sobo. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Ostalo ustmeno«. 29670.9 OPREMLJENO SOBO želi starejši trezen, miren uslužbenec. Ponudbe pod »Najemnina dogovor« V Ogl .Odd. 29668-9 petsobno stanovanje s kabinetom v centru zamenjam za trosobno s kabinetom. Prednost v vili. Ponudbe pod »Takoj« v Ogl. Odd. . 29666-9 LEP LOKAL, primeren za vsako obrt in veliko sobo, posebni vhod. shrambo, v centru, zamenjam za enosobno s kabinetom ali enosobno stanovanje. — Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. odd. 29662-9 KDO ODSTOPI SOBO proti dobri nagradi in enoletnemu predplačilu? Ponudbe pod »Soba« v ogl. odd. 29477.9 POPOLNOMA NOVO STRUŽNICO FAM — 125 mm stružne dolžine, zamenjamo za univerzalni rez-kalnj stroi. Razliko doplačamo. Ponudbe na: Agroservis Ljubljana. Draga 41. 29305-6 IANJŠI GOSTINSKI OBRAT, biffe ali delikateso vzamem v najem, socialistični zakup ali kolektivno upravljanje poslovod-kinja gostinsko-trgovske stroke z večletno prakso. Ponudbe pod — »1. marca ali aprila« v ogl. odd. 29570-8 AKAZO, 7 m dolgo, za osebne avtomobile, oddam z>a dva mala ali enega večjega. Zglasite se vsak dan popoldne; Pirkovič Marija, Ljubljana, Goriška 35 — Sp. Šiška. 29382-8 ) KOM GOSTILNIŠKIH STOLOV sprejmem v posojilo proti odškodnini. Naslov v ogl. odd. 29533-8 rOSTILNO, opremljeno s stanovanjem, oddam v večjem prometnem kraju Dolenjske. Ponudbe v ogl odd. pod »Možno privat-' DO«. 29523-8 ROSTORE za obrt. trgovino ali skladišče oddam — garaža. Ponudbe pod »Neposredna bližina Ljubljane« v ogl. odd. 29460-8 OTOATELJE vzamem v najem, lokal za otvoritev iščem. Ponudbe v ogl- odd- pod »Strokovni fotograf«. 29481-8 RI VELIKE delavnice dam v najem za vsako obrt. 290 m od železniške postaje. Naslov v ogl. d. 29375-8 »RITOZNOJČAN« Sporočamo, žalostno vest, da je po težki, mučni bolezni preminil naš dobri, skrbni mož. papa, stari oče. tast in stric ANTON KENDA upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. 12. 1958 ob 15.30 uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. , Žalujoči: žena Kati, sin Stane, Mirko z dfužino. hči Anica por. Geršak z družino in ostalo sorodstvo. L»ii?F>* 'Pn* Volče 20 12 1958 Dotrpela ie soproga, mama, sestra. teta, stara mama. svakinja MARIJA BREČKO, roj. Serjak upokojenka Na poslednji poti jo bomo spremili dne 22. decembra 1858 ob 16 uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: rodbine Brečko, Cerar. Zupan, Lukman, Serjak. Ljubljana. Koper. Kanal. Maribor Oraz. 20 12 1958 Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža VLADIMIRJI BLAJA steklarskega mojstra se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pokojnika spremili na zadnjo pot, mu poklonili cvetje in mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem dir. A. Maziju za nje- govo prizadevanje, medicinski sestri za lajšanje trpljenja, duhovniku, kolektivu. »Stekla«, godbi, pevcem in prijateljem. Se enkrat iskrena hvala! Izola 20. dec. 1958. Žalujoča žena Ivanka. ZAHVALE ZAHVALA Ob bridki izgubi svoje ljubljen* mame LEOPOLDINE SMOLE, roj. UC*k se iskreno zahvaljujem vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeno zadnjo pot in jo obdarovali s cvetjem ter sočustvovali z menoj. Prav posebno zahvalo sem dolžna družini Linhart za vso ljubezen in naklonjenost, ki so Jo izkazali pokojni mami in meni ter dr. Janezu Schrottu za požrtvovalno skrb med boleznijo. Majda Smole Sporočamo žalostno vest, da nas' je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dobri mož, oče FRANC SELJAK strojevodja JZ • Pogreb bo v nedeljo, dne 21. dec. 1958, ob 16. uri na Jesenicah. Žalujoča žena in sinovi Stanko, Ivan, Viljem ter ostalo sorodstvo. Dotrpela nam je draga žena, mama, stara mama. sestra in teta Frančiška Flere roj. Stražar Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 21. decembra ob 15.30 iz mrl. vežice v Trbovljah. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: mož Matevž, sinova Stane in Franci, hčerke Ela, Marta, Mili in Binca z družinami. Trbovlje. 20. dec. 1958. \mmm V SOBOTO sem izgubila zlato uro od Petrička do Parmove. Vrnite io proti nagradi v ogl. odd. 29543-10 AVTODVIGALO sem našel. Dobite ga Mala vas 28, Ježica. 29509-10 PES ovčjak, čmorjave barve se je Izgubil. Ime: Miki, vrnite ga v Sojerjevo 7, Dravlje. 29476-10 DNE 18. XII. 195S sem izgubil črno usnjeno rokavico na Titovi cesti od Stadiona do Ježice. Poštenega najditelja prosim da mi jo vrne na naslov: Kunstelj Anton,, Ljubljana, Dimičeva 12. 29503-10 OČALA zgubljena od trodejbusne postaje Vič do prelaza. Oddajte proti nagradi v steklarni Cetinski. 29715-10 SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36. 24221-11 SLOVENCA v Nemčiji, stara 28 let. želita spoznati Slovenki v svrho ženitve. Riskar Hinko, Bizjak Zvone, Rumelu Nedle-burg 35. Kraeis Moers, Deutsch-land. B 3132-11 Termos posode ZA TRANSPORT VROČE HRANE VA2N0 ZA DRUŽBENO PREHRANO, DELAVSKE MENZE, BOLNIŠNICE ITD. Izdelujemo Jih h aluminijaste pločevine. Vsebina posode 15, 25 ali 35 litrov Roki dobave po dogovoru. PODJETJE ZA TOPLOTNE IZOLACIJE LJUBLJANA, TITOVA c. 22, TEL 20-058 7708-R HELENA dvignite pismo! 27193-11 VDOVA brez otrok, hišna posestnica s pokojnino, želi poročiti vdovca 54—57 let. Zaželen krajši opis. Ponudbe pod »Ljubljančan« v ogl. odd. 29174-11 LOČENEC, pošten, poroči značajno dekle, ločeno, vdovo. Ponudbe pod »Iskren« v ogL odd. 29180-11 POTREBUJETE NAČRT ZA HISO! Izdela vam ga inženir za prazno ali opremljeno sobo za eno leto. Ponudbe pod »Moderen dom« v ogl. odd. 29623-11 SIMPATIČNA, živahna in čustvena inteligentka, s smislom za gospodinjstvo, želi poznanstva z akademskim izobražencem (30 do 40 let). Ponudbe v ogl. odd. pod »Harmonija«. 29236-11 IZOBRAŽEN KMEČKI FANT, star 30 let, značajen, trezen, nekadilec, visoke postave, situiran, želi spoznati za življenjsko spremljevalko pošteno, dobrosrčno, zdravo, simpatično dekle v starosti od 22 do 28 let. Življenjepis s sliko zaželen. Resne ponudbe pod »Svetla pot« v ogl. odd. 27246-11 VEČJO VLOGO sprejmem v dobro vpeljano obrt z jamstvom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalni dohodki«. 29612-11 POZOR! Ako vam radijski aparat slabo igra zaradi slabega električnega toka, vam izdelam po nizki ceni okusno izdelano aparaturo, ki vam bo omogočila vedno IOO% električni tok v radijskem aparatu. Ce ste interesent, pišite za prospekt in ostale informacije ter priložite znamko za odgovor. — Avbelj, Vila Vesna. Bled. 29580-11 POTREBUJEM 300.000 din posojila za dobo šestih mesecev. Vrnem z visoko nagrado. Ponudbe pod »Ugodnost« v ogl. odd. 29216-11 SLOVENEC V NEMČIJI želi spoznati slovensko dekle dobrega značaja in lepe zunanjosti, v starosti od 20 do 25 let, zaradi poznejše poroke. Dopise s sliko obvezno pošljite na naslov: Heinz Matko, Bischoffstrasse 50-A. Essen — Altenessen — Deutschland. 29722-11 NA NOVO sem odprl čevljarsko delavnico v Pugljevi ul. na Kodeljevem. Hribar Franc, splošno čevljarstvo. Vljudno se priporočam. 29702-11 SITUIRANA, strokovno izobražena intelektualka, v dobri službi, želi poznanstva s solidnim izobražencem od 50—60 let. Ponudbe na SP Maribor pod »Izobraženec«. 29642-11 MLAJŠA, simpatična inteligentka. želi poznanstva s resnim, akademsko izobraženim intelektualcem, visoke postave, srednjih let. Ponudbe v ogl. odd. SP Celje pod »Družaben«. 29275-11 DVA INTELEKTUALCA od 30 do 40 let, iščeta prikupni tovarišici za silvestrovanje. Poznejše prijateljstvo n{ izključeno. — Ponudbe pod »V Ljubljani« v ogl. Odd. 29290-11 TOVARIŠ 30 let želi poznanstva s tovarišico vesele narave. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kondi-tor«. 29427—11 PREMOŽEN, starejši, samostojen podjetnik, meščan, lastnik-^zelo donosne lepe domačije, soliden, dobrosrčen ugleden, želi spoznati okrog 30-letno, izobraženo, zdravo damo, srčno oliko, brezhibne dosedanjosti, vestno, modro gospodinjo iz ugledne rodbine. Slika zaželena. Ponudbe pod »Poštena, značajna« v ogl. odd. 29422-11 NUJNO ISCEM 30.000 din posojila Ponudbe v ogl. odd. pod »Obresti po dogovoru«. 29513-11 SIMPATIČEN OBRTNIK, star 40 let, išče srednje izobraženo žensko v svrho poznanstva. Ponudbe pod »Novo življenje« v ogl. odd. 29565—11 POTREBUJEM 250.000 din posojila za dobo 6 mesecev. Nagrada po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Junij 1959«. 29568-11 TOVARIŠICA srednjih let, želi sebi primernega tovariša od 40 do 50 let. Resne ponudbe pod »Šivilja« v ogl. odd. 29583-11 ŽELIM SPOZNATI skromno, plaho in mirno družabnico do 26 let. Zaželeno nekaj gotovine. — Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 29S07_lll KATERI INTELIGENT, Slovenec, želi spoznati vdovo, 45-letno uradnico, zaposleno v Boru. zaradi ženitve. Ponudbe pod »Lep značaj« v ogl- odd. 29726-11 Po vsem življenjskem trpljenju in težki bolezni nas je danes zapustil moj dragi, ljubi mož, skrbni oče in stani oče JOŽE LUKMAR iz Hrastnika \ Pogreb bo v ponedeljek, dne 22. decembra na Dolu ob 10 dopoldne. Žalujoči: žena Frančiška in sin z družino. Nepričakovano je umrla v Milanu, 20. decembra, naša mama. stara mama. tašča in sestra MALČI ŠKAPIN roj. OGRINC vdova po odvetniku Pripeljali jo bomo v Maribor. Pogreb bo v torek. 23. decembra ob 14.30. Žalujoči: sinova dr. Vaško, ing. Boris, hčerka Sonja, snahi, prof. Mia in Zdenka, vnuka Boris in Vaško, brat. sestra in ostali sorodniki. Ljubljana,' 20. decembra 1958. Umrl nam je naš dragi mož in očka ter stric MIROSLAV CEKADA učitelj Pogreb našega dragega bo v ponedeljek, dne 22. decembra 1958 v Rimskih Toplicah. Žalujoči: žena Marica, hčerka Andreja in ostalo sorodstvo. <• Rimske Toplice, Trst, Brestanica, Stara Pazova. Sporočamo žalostno vest, da je preminil tovariš FRANC KOCIPER modelni mizar Vestnega in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Na zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo, 21. decembra 1958 ob 15.30 uri na pokopališče v Duplici pri Kamniku. Uprava Titovih zavodov »LITOSTROJ« TK ZK in Sindikalna podružnica ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega strička dr. Pavia Lauterja zdravnika iz Dobrne se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. - Prav posebno se zahvaljujemo tovarišem zdravnikom in strežnemu osebju urološkega oddelka mariborske bolnišnice. Rodbini dr. Hrašovec in dr. Pirkmajer 14 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 297 - 21. decembra 195* UPRAVNI ODBOR PROJEKTANTSKEGA PODJETJA PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA razpisuje mesto EKONOMISTA za izdelavo urbanističnih in investicijskih programov, KURIRJA za opravljanje kurirskih poslov podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Nostop službe po dogovoru. Prošnje vložite na upravo podjetja po možnosti takoj, najkasneje do 1. januarja 1959. »STEKLO«, ljubljena, Titova 18 LJUBLJANA- MOSTE sprejme: STROJNEGA TEHNIKA KORESPONDENTKO po možnosti z znanjem nemškega jezika Pismene ponudbe pošljite tajništvu podjetja. 7730-R obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo jmelo zaradi letne inventure zaprta svoja skladišča po naslednjem razporedu: LJUBLJANI, TITOVA C. 33 v času od 24. decembra 1958 do 31. decembra 1958. CELJU, STANETOVA UL. 23 v času od 29. decembra 1958 do 31. decembra 1958. Upravni odbor trgov, podjetja s tekstilom na debelo »VELETEKSTIL«, Ljubljana, Nazorjeva ul. 4 razpisuje mesto KOMERCIALNEGA VODJE Pogoj: višj a strokovna izobrazba s orakso. od tega najmanj 2 leti na enakem ali sorodnem pctažaju ali srednja strokovna izobrazba s prakso, od tega najmanj 5 let na' enakem ali sorodnem položaju. Pismene ponudbe pošljite na- upravo podjetja do 31. januarja 1959. UPRAVNI ODBOR TOVARNE »ZVEZDA«, tkalnica in tekstilna oplemenievalnica, Kranj, razpisuje mesti VODJE KOMERCIALE INŽ. KEMIJE Pogoji: 1. ekonomska fakulteta s 3-letno prakso, popolna ali srednja strokovna šola s 5-letno prakso ali nepopolna ali srednja strokovno šola s 5-letno prakso ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v tekstilni stroki. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. — Pismene ponudbe pošljite do 31. decembra 1958 ' na gornji naslov. Tovorni avto Mercedes 3 t, vozen, z rezervnim strojem, prodamo po ugodni ceni. Prodamo tudi po rezervnih delih. SODARSKA ZADRUGA TACEN 7729-R »GRADIS«, Centralni obrati Ljubljana! Šmartinska cesta 32 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja podjetja sprejme s takojšnjim nastopom 4 STROJNE TEHNIKE za strojne referente gradbišč SKLADIŠČNIKA železninarske stroke 3 OBRATNE ELEKTRIČARJE za stalni obrat oziroma gradbišča ORODJARJA za popravilo obdelovalnih strojev ORODJARJA za vzdrževanje orodja 4 SKLADIŠČNE DELAVCE Ljubljana, Celovška 97 Družinskih stanovanj v naselju. — Pismen gornji naslov. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2 NEKVALIFICIRANA DELAVCA Razpis KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA PRI Gozdarski poslovni zvezi Ljubljana, razpisuje mesta za: SEKRETARJA Gozdarske poslovne zveze Ljubljana. Pogoj: diplomirani pravnik ali s srednješolsko izobrazbo, z večletno prakso v gospodarskih organizacijah LOGARJA Gozdarske poslovne zveze Ljubljana. — Pogoj: dovršena srednja ali nižja gozdarska šola. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj priložijo lasten življenjepis, dosedanje službovanje, strokovno izobrazbo in prošnjo. Rok prijave je do 1. jan. 1959. Prijave pošljite na naslov: Gozdarska poslovna zveza Ljubljana. Aškerčeva 3. 7690-R Industrija za elektrozveze, Ljubljana, Linhartova 35, sprejme: BLAGAJNIKA — Pogoj: srednja strokovna izobrazba in večletna praksa SEFA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA — Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v finanč. knjigovodstvu MEZDNEGA KNJIGOVODJE — Pogoj: srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse MATERIALNEGA KNJIGOVODJO — Pogoj: srednja strokovna izobrazba OBRATNEGA KNJIGOVODJO — Pogoj: srednja strokovna izobrazba 8ALDAKONTISTA za finančno knjigovodstvo — Pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso v finančnem knjigovodstvu SEFA STATISTICNO-ANALITSKEGA ODDELKA — Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v računovodskem sektorju ELEKTRO-TEHNIKA — lahko začetnik KVALIFICIRANEGA STRUGARJA 3 KVALIFICIRANE ORODJARJE VEC nekvalificiranih delavcev Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek 14 dni po objavi oglasa. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru 7699-R »AVTOTEHNA«. zastopstvo tujih firm, Ljubljana, Celovška 38, sprejme taikoj: STENO- DAKTOOGRAFKO s popolnim obvladanjem strojepisnih deL Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI, Tržaška cesta 2 razpisuje sledeča mesta: 1. ŠEFA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA 2. ELEKTROTEHNIKA ZA PRIPRAVO DELA 3. NORMIRCA. POGOJI: za prvo mesto se zahteva popolna srednja šola in najmanj 10 let prakse, za drugo mesto Tehnična srednja šola s 5-let prakse in za tretje mesto Tehnična srednja šola s prakso v normiranju v industrijskih podjetjih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 31. decembra 1958 na upravo podjetja. 7725-R REFERENTA ZA GRADNJE GOZDNIH KOMUNIKACIJ Pogoji: a) inženir gozdarstva ali gradbeni inženir s 3-letno prakso — b) gozdarski tehnik ali gradbeni tehnik s 5-letno prakso. Na najprometnejši ulici v Ljubljani oddamo TRGOVSKI LOKAL Ponudbe pod »Vseljivo takoj« v ogl.- oddelku. 7698-R UPRAVNI ODBOR PODJETJA KEMIJSKE INDUSTRIJE »SLOBODAN PRINCIP SOJO« V VITEZU . r razpisuje natečaj za izpopolnitev novih in izpraznjenih delovnih mest, in sicer: 1. VEC INŽENIRJEV TEHNOLOGOV ALI DIPLOMIRANIH KEMIKOV za delovna mesta v proizvodnji, laboratoriju in biroju za napredek proizvodnje; . . 2- VEC EKONOMISTOV s končano fakulteto ali ekonomsko srednjo šolo za delovna mesta "v finančnem in komercialnen sektorju in biroju za napredek proizvodnje: S. VEC STROJNIH INŽENIRJEV za delovna mesta v konstrukcijskem biroi in za vzdrževanje 4. GRADBENEGA INŽENIRJA za šefa gradbenega oddelka; 5. ELEKTRO-INŽENIRJA za šefa elektro-oddelka; 6. VEC KMETIJSKIH TEHNIKOV za delovna mesta v proizvodnji in biroju za napredek proizvodnje; 7. VEC STROJNIH TEHNIKOV za konstrukcijski biro in za vzdrževanje; 8. VEC GRADBENIH TEHNIKOV za gradnjo, vzdrževanje in gradbeno nadzorstvo. Za navedena mesta je potrebna ustrezna strokovna izobrazba in praksa. Za mesta pod 1., 2., 3., 7. in 8. pridejo v poštev tudi začetniki. Osebni dohodek in ostali pogoji po dogovoru. Samska' stanovanja in deloma tudi družinska, so preskrbljena, ostala bodo na razpolago po dograditvi v letu 1959. Kandidati naj predlože ponudbe z biografijo in opisom dosedanjega dela do 10. januarja 1959. leta. O rezultatu natečaja bodo kandidati pismeno obveščeni do konca januarja 1959. REFERENTA ZA GOZDNO PROIZVODNJO Pogoji: a) inženir gozdarstva, zaželeno nekaj prakse — b) gozdarski tehnik s 5-letno prakso. lepo zapestno uro KOLINSKA tovaima hranil — Ljubljana, Smartin-ska c. 30, sprejme takoj: mezdnega knjigovodjo Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. 7731-R REFERENTA ZA ODKAZOVANJE bogato kolekcijo Pogoji: a) inženir gozdarstva s 3-le b) gozdarski tehnik s 5-letno prakso. proizvodov POMOČNIKA V REFERATU ZA GOZDNO-GOJITVENA DELA Pogoj: gozdarski tehnik. Komisija za sklepanje delovnih' razmerij in odpovedi . pri podjetju »INSTALACIJA«, Ljubljana, Kamniška ulica razpisuje naslednja mesta finančnega knjigovodja strojnega iebnika administratorja kalkulanta Javite se osebno ali pismeno upravi podjetja. — Nastop službe takoj. 7728-R v sameno sa sr« ki ga najdeta v Pogoj: knjigovodja s popolno srednjo šolo. Najden slatnlk ali srebrnik pošljite na naslov »Zlatorog« Maribor. Priložite Vas naslov. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Družinska in samska stanovanja preskrbljena v letu 1959 v novozgrajeni stavbi Poslovne zveze. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo Zveze do 10. januarja 1959. 7679-R Zato v vsako hišo Rio, ki Je j čudovit za pranje perila mJ Pa ne samo zato, Rio je v resnici čudovito pralno sredstvo St. 297 — 21. DECEMBRA 1958 / SLOVENSKI fOKOCEVILEC / iti. 18 »MODELIST« o