List bhnfa od oVtohra 1947 ko' letini k Ud I januar ja 1958 kot poltednik — Gd januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednjk. in sicer ob sredah in sobotah — Glasilo socialistične kranj, sreda, dne 9. septembra 196' leto XVII. — št. 71 — cena 10 dinarjev Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaje cp »Gorenjski tisk« -— Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik karel mak uc ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S prve letne mladinske konference v Sloveniji Boljše gospodarjenje in upravljanje JJtoulo nedeljo dopoldne se je zbrala mladina delovnega kolektiva "*yarne gumijevih izdelkov »Sava« na letni konferenci. I*o besedah Regata centralnega komiteja ZMS Jerneja Repovša je bila to prva naši republiki in prav gotovo po vsebini kakor tudi po doseženem name"u taka, kakršnih si želimo. skoraj štirih urah so se zvr-"ajj referati o nadaljnjih nalo-in delu organziacije Zveze "Nadine Slovenije v tovarni »Sa-vt* P01"00*!0 nadzornega odbora, J* kot ducat govornikov in po-J^ilo komisije o izidu volitev v ovo vodstvo organizacije. Spre-b i S° tudi vrsto zaključkov, ki °do novoizvoljenemu komiteju *°t vodilo v bodočem delu. ze obširno gradivo, ki ga je padina objavila v posebni šte-,llki glasila »Sava«, je pokazalo, jako močno jc bilo delo mladine vJ°vapni gumijevih izdelkov »Sa-" zadnje leto bogato. Prav go-°vo sodi pri tem v ospredje že leto trajajoča akcija za Povečanje produktivnosti. Začelo Je nekaj mladincev iz osnovne Proizvodnje. In ko se je pokazalo, a so na več delovnih mestih bi-SeVe.n° dvižnih delovne učinke, ini ie Zani)° navdušil širši krog [nJadih. žal pa so pri tem nale-1 v nekaterih enotah na nera-^.^evanje starejših sodelavcev, te akcije niso bili kdo ve kako veseli. Bali so se namreč, da utegnejo v podjetju zaradi odkritih notranjih rezerv slej ko prej popravili normative in s tem vplivati na njihove osebne prejemke. O tem in o drugih oblikah dela mladine za izboljševanje poslovanja so na nedeljski konferenci največ govorili. In res, kaže da včasih v odnosih med mladimi, ki jih je v tem delovnem kolek-11 ivu zaradi potreb po nadaljnjem širjenju proizvondih zmogljivosti vse več, ter med starejšimi delavci tu in tam malo zaškriplje. To izvira predvsem iz tega, ;da v podjetju kljub več kot štiridesetletnem obstoju še ni prevladovala prava industrijska miselnost. Starejšim delavcem, ki so v večji meri še pod vplivom nekdanjega pojmovanja industrije kot dodatnega vira dohodka za prebivalstvo s podeželja, ne gre vedno v račun poletnost in prizadevnost mladih, že dokaj industrijsko formiranih ter mislečih delavcev. Nadaljevanje . na 2. strani * Strokovnost pogoj za višjo produktivnost ^Vedajoč se tega, da je produktivnost in kvaliteta dela v veliki meri hlari^na °d strokovne usposobljenosti delavcev, so v Loških tovarnah k flunikov naredili analizo o strokovni izobrazbi zaposlenih. Ta pa eviri°kazala nepričakovano slabo stanje, saj od 849 zaposlenih (po Dot uCi na dan 30, 3uliJa)» 57 odstotkov ali 488 zaposlenih nima lI*ebne strokovne izobrazbe. nJ.z Podatkov je razvidno, da je ostali nekvalificirani. Od 61 delov- stij stan'Jc ma delovnih me- nih mest, za katera se zahteva Doli' ■ se zanteva izobrazba višja ali visoka izobrazba, pa t , .^li'fioiranega delavca. Od 238 samo 22 delovnih mest zasedajo al i de,',0vn:m mest jih samo 24 delavci z ustrezno izobrazbo, i 10% zasedajo delavci z ustrez- medtem ko ostalih 64% delavcev Jzobrazbo, medtem ko so mm i na teh delovnih mes/tih ravno tako nima ustrezne izobrazbe. Upoštevajoč te ugotovitve je upravni odbor podjetja sprejel sklep, da je potrebno posvetiti vso skTrb delavcem, ki že zasedajo delovno mesto, za katero nimajo potrebne strokovne izobrazbe. Vsem tem bodo omogočili, da si • V nedeljo, 13. septembra dopol- pridobijo potrebno izobrazbo sa" b» v Mestecu pri Ljubljani Prak raznih seminarjev, tečajev in raCanje bivših političnih interni- večernih šol. Tisti pa, ki v dolo-*ncev. zapornikov in deportiran- čenem času ne bodo dosegli po-n,y ^"bljanskega Okraja. Med trebne izobrazbe, bodo mora,li po-ait?* ^° tudi veliko nekdanjih »topoma zasesti delovna mesta, ki ^'vistov in borcev iz Gorenjske. bodo ustrezaila njihovi izobrazbi. **oleg kratkega kulturnega spo- v zvezi s tem komisija za izo-turif *~ v n^em °odo sodelovali »raževanje v podjetju že priprav-m01 nekdanji zaporniki in inter- vrsto tečajev. V septembru se . ranci bodo organiziran veii_ bosta začela tečaja za pollkvah'fi-Vai tavari*ko srečanje. Predvide- oirane kleparje in hladilce, po Venu da se bo srečanja udeležilo novem letu pa še priučevalna te-venij ljudi iz vseh kraJev S1°" Čaja 7a PK tIa&lc livarje in navi- Mladina tovarne gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja na nedeljski mladinski konferenci. — Foto: F. Perdan J. J. Nadaljevanje 2 na 2. strani Djerdap - gigant prijateljstva V ponedeljek so slovesno začeli z deli za zgraditev hidroenergetskega in plovnega sistema v Djer-dapu na Donavi. Velika gradnja orjaških hidroelektrarn ne bo samo zunanji izraz tesnega sodelovanja med dvema sosednima deželama, ampak bo hkrati največje gradbeno delo v zgodovini Romunije in Jugoslavije. Za vsa dela, skupaj z obema splavnlicama za prepuščanje ladij, obsežnih del za zavarovanje bregov Donave bodo porabili 400 milijonov dolarjev. V novem gigantu bodo proizvedli nad 10 milijard kilovatnih ur električne energije. Do sedaj pa so vse jugoslovanske elektrarne skupaj proizvedle 13,7 milijard, romunske pa 11 milijard kilovatnih ur. Zmogljivost elektrarne je 21 milijonov kilovatov, en sam orjašk« ♦urboelektrični agregat bo in zmogljivost 175:000 kilovatov in bo največji v Evropi. Z novo ureditvijo plovnega sistema v Djerdapu bodo odpravljene velike ovire v plovbi po Donavi skozi prekop proti Črnemu morju in s tem v svet. Z zgraditvijo prekopa Donava—Tisa— Donava se bo nujno morala povečati tudi naša rečna plovba, ki bo koristila tudi vsem drugim obdonavsklm državam. 44 odstotkov več kot lani Kranjski kolektivi so do konca avgusta letos izvozili za 64,4 odstotkov predvidenih izdelkov po letošnjem planu. S tem so prekoračili izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani za 44,3 odstotke. Med temi je podjetje Kovinar, ki je tošnji plan izvoza, podjetje že aprila meseca doseglo le-Standard ga je do konca avgusta preseglo za 39 odstotkov. Tovarna Planika je že dosegla 91,7 odstotkov letošnjega izvoznega načrta, tovarna IBI 83 odstotkov, Tekstilindus 66,5, Oljarica 68,4 itd. Seveda pa prizadevnost kolektivov ne gre soditi zgolj po teh števil-di zlasti Iskra, imajo velike te-kah. Mnoga podjetja, sem so- I zave z reprodukcijskim materialom in drugimi problemi, ki jih skušajo postopoma reševati. Kranj, 8. septembra — V Kranju je bila danes delegacija čeških žena. Vodila jo je predsednica komiteja češkoslovaških žena Slovaške in poslanec Nacionalnega sveta Slovaške IRENA DJURIŠEV. Delegacija je imela razgovor na občinski skupščini s predstavnicami konference za družbeno aktivnost žensk in predstavniki občinske skupščine. — Foto: F. Perdan. Obrazi in pa ju vi »Le kako si to upate! Kratko malo hočete povišati ceno in mi »raja« naj bi plačali. Prizadeti pa bodo otroci, prizadete bodo družine, ki imajo otroke. Je to človeško! Je to tisto, kar pišejo časopisi, kar govorijo državniki, da je tre- nje današnje »politične linije« v tem vrtcu, s katero se grobo kršijo ačela osnovne politike in celo smernice 8. kongresa ZKJ. Vse je/poznal in uspel prepričljivo vplesti v svojo trditev. Šlo je preprosto za to, da bi morali v tem vrtcu delno dvigniti ceno. V poročilu upravnice je bilo povedano, da sedanje cene oziroma prispevki, ki jih dajejo sttarši, ne krijejo niti hrane. Ce doma da*jo otroku tolikšen zajtrk, malico in kosilo je dražje kot v vrtcu. Hkrati pa je otrok tu pod varstvom, je tam tre- Matejev »standard« ba dvigati standard, da je treba skrbeti za življenje ljudi, še posebno pa za otroke!« Tako je ondan dejal Matej na sestanku roditeljev v otroški ustanovi (vrtcu). Govoril je tako vedno in prepričljivo, da so vse žene (te so v glavnem napolnile otroško igralnico in se posedle na male stolčke) poslušale z odprtimi usti in stalno prikimovale ogretemu govorniku. Ta se je, razumljivo, ob tem še bolj »zavzel« za stvar in z ogorčeno vnemo ugotavljal nepoznava- ba zato prostore, ljudi, tova-rišice, ki to delajo. Nekatere mamice so'to potrjevale. Toda ko se je oglasil Matej z vso govorniško sposobnostjo se je vse postavilo na glavo. V sobi je postalo mučno. 2ene so deloma odobravale Matejeve besede, druge pa so se obračale, brskale po torbicah v neki zagati, se premikale in se spogledovale, da so mali stolčki kar cvrkali. Ena od teh pa se je oglasila, ko so najmanj pričakovali. »Čudi me,« je dejala ta, »da to govori prav Matej. Govorim ker poznam stvari. On je kot mesar v njihovem podjetju stalno govoril, da je meso pre-poceni, da si ne ustvarjajo skladov, da ne morejo za člane kolektiva graditi stanovanj in podobno. Tako so že dvakrat podražili meso. In to moramo mi plačevati in tudi vr-i tec. Se pravi, da standard vidi, samo pri sebi. Oba z ženo sta zaposlena in ona dela še honorarno popoldne v drugem podjetju. Tako zasluži lepe tisočake. In edino punčko imata po ves dan v vrtcu. Toda tovarišice v vrtcu, kot razumem njega, ne bi smele govoriti o svojem standardu, o svo-jih/potrebah, o svojih otrokih, ki jih imajo dn bi morale po njegovi »liniji« skrbeti za njegovo punčko ves dan za to, da on menja že tretji avto, da mu delavci stalno pleskajo in urejujejo hišo tn vrt. Vem in poznam to. Oprosti Mato! Kar povej, če ni tako!« Matej je bil ves iz sebe. Prižgal si je cigareto in robant-no odšel, žene pa so se potem pomenile o stvari in ugotavljale, da Mateja že poznajo. Standard vidi samo pri sebi, za druge pa mu nikdar ni bilo mar. K. M. Gospodarska delegacija NDR v tovarnia »Peko« Tržič, 8. septembra — Včeraj dopoldne je obiskala tovarno obutve »PEKO« v Tržiču gospodarska delegacija Nemške demokratične republike, ki Jo vodi podpredsednica ministrskega sveta gospa dr. MARGARETA VVITKOVSKI. Delegacija Je bila pred tem na otvoritvi jesenskega Zagrebškega velesejma In na Bledu. V tovarni »Peko« so si gostje Iz Nemške demokratične republike ogledali proizvodn j o, o kateri so se zelo pohvalno izrazili. Zanimali so se tudi za delo samoupravnih organov in kako rešujejo določene probleme. Predsednica gospa dr. Margareta VVitkovski je ob odhodu iz tovarne med drugim izjavila: »Ugotovila sem, da Imajo vaše podjetje in vsi proizvajalci modne obutve v Jugoslaviji še velike možnosti izvoza tudi na naše tržišče. Vaša trgovska mreža je, kot sem dobila vtis, zelo dobro organizirana.« Po obisku v »Peku« je delegacija odpotovala nazaj v Zagreb. V spremstvu je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za trgovino RAJKO NOVAK. M. 2. P) t \ Okrog reke Jordan V Aleksandri j i se nadaljuje konferenca voditeljev araoskjto držav. Na dosedanjih sejah SO obravnavali vojaški položaj, ki bi nastal, če bj se uresničil vsearabski načrt o izkoriščanju voda reke Jordan in njenih ,pritokov. Večina držav je prepričana, da bi Izrael lahko začel z vojaško akcijo, če bi pričeli preusmerjali pritoke te reke v Libanonu, Siriji in Jordaniji. Napet položaj na Cipru Na veliki turški skupščini je predsednik Turčije Inttnu poudaril, da bi sleherni enostranski poskus pridružitve Cipra z Grčijo nujno povzročil grško-turškl oborožen spopad. Združitev Cipra z Grčijo je popolnoma nesprejemljiva za Turčijo. Naser — Šastri Indija se živahno pripravlja na konferenco neangažiranih držav, ki bo v Kairu. To se je videlo že na pripravljalni konferenci v Co-lombu. V Indiji vlada veliko navdušenje, ker se bosta nekaj dni pred konferenco srečala premier Naser in šastri. Spet o Tirolski Avstrijski minister za zunanje zadeve Bruno Krelskv je prispel v Ženevo, kjer se Je že pogovarjal z italijanskim zunanjim ministrom Saragatom o Južni Tirolski. Kreisky je ijzjavil, da je bil sestanek dobro pripravljen in da se bodo tako italijanski kakor tudi avstrijski izvedenci o tem problemu pogovarjali še večkrat. Na dveh hvoawih Donave, ki «'sto'"-psno nrcdstavl''''^ rumim«ko in jugoslovansko državno melo, rtv* tiiso pozn M mejo, ki lo-f:i dve državi. Ljudje ko hodili prek reke v bližnje vasi no obeh obrežjih velelo" a brez mejnih pregledov in dovoljenj. Mejni predpisi so postali za dve državi, ki postavljata v divji in nedotaknjeni naravi vsaka na svoji stra-ni velike reke prva delavska naselja za veliko gradbišče, ki bo po vloženem delu in po ogromnih količinah električne energije poslalo največja hidrocentrala v Evropi, Dela za uresničenje velikega načrta dveh balkanskih držav, ki imata na Donavi svojo skupno mejo so se začela v prisotnosti dveh predsednikov Tita in Georghija Deja. Ta prisotnost najvišjih državnih voditeljev Jugoslavije In Romunije najbrž naiholf zgovorno kaže, na kakšnih trdni!) prijateljskih temeljih začenjata obe državi graditi ta gigant elektrogospodarstva In plov« bc. V sodelovanju med državami ni to prvi gospodarski objekt, ki sta ga dve državi začeli gra- dit; s skunnimi močmi za razvoj gospodarstva in v korist svojega razvoln. Prav eotovo bi lahko našteli vrsto skupnih naložb v lzgrndnjo večjih načrtov. Vendar .'e med njimi zelo molo podobnih. Odnosi med SFR Jugoslavijo in Ljudsko republiko Romunijo so lih prod dvema dnevoma odkrili na obeh bregovih, so se graditelji, ki se že v velikem številu zbirajo s stroji in tehnčnlml pripomočki, zavezali, da bodo v sedmih letih ukrotili reko In jI zaprli pot z velikim betonskim In jeklenim jezom. Priprave za grad- Prodrcdnlk Tito \o že nrod irU razvil pomembno misol, ki le bita tudi v teh i\i*nh večkrat ponovljena med ljudmi na obeh straneh velikega gradbišča, med delavci, ki bodo s svojim delom prispevali k Izgradnji načrta in med pri-šleci, ki so se začetnih zborovanj etonski most so se namreč v zadnjih letih tako zholjšali in uskladili, da so postali vzor ne samo na balkanskem polotoku, temveč tudi drugod po svetu. K temu so pripomogla precej podobna gledanja na mednarodne probleme in zlasti še na sodelovanje med narodi. Strokovnjaki, najboljši Inžendr-jl In tehniki v obeh deželah, so skoraj osem let izdelovali načrte za ogromen betonski Jez, ki bo zaprl evropsko velereko v najbolj divjem okolju Džerdapske soteske. Na spominskih ploščah, ki njo so bile dolge. Strokovnjaki so izračunali marsikateri podatek, ki je potreben na tako velikem gradbišču. Sproti so morali tudi pripravljati ustrezne pogoje. Zdaj, ko so pripravljalna dela končana, bodo graditelji začeli graditi s polnim zaletom. Cas, potreben za načrte, namreč nI bil Izkoriščen samo za številne izračune, temveč so se v tem času tudi bistveno izboljšali politični pogoji za začetek tako velikega dela, ki sta ga obe državi prevzeli z največjo odgovornostjo. udeležili, da bi pozdravili novo obliko sodelovanja med dvema sosedoma, ki sta imeli v preteklosti precej podobno zgodovino. Tito je namreč dejal, da pomeni džerdapski jep. najbolj trden most sodelovanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Romunijo. To bo poleg ogromnih količin električne energije, ki jih bo iz džerdapskih turbin dobivalo gospodarstvo obeh držav, drugi pomemben dosežek velikega gradbišča. Zakaj na donavskem jezu se ne bodo spoznavali samo graditelji obeh dcicl, }>izv°dnje lanskega julija, med drugim jasno kaže r 9l07 O9o/0l up 87 % in ODEJA da so v proizvodnji še velil /o. V Seširju so zaradi štiri- zerve, ki jih izkoriščamo StaJj^nevneg8 kolektivnega dopu- pol leta. Pri vsem tem pa v zad-sk-> Cgu' 52% lanskoletne julij- njih mesecih leta za izpolnitev Proizvodnje. plana običajno ni škoda niti Iju-lta teh neka* Podatkov postav- di, denarja in strojev — samo da i Pred nas vrsto perečih vpra- Je dosežen plan. neje'rkj! iih bo P°trebno načrt_ DrugI,'še bolj zaskrbljujoč popuste. atl- A,i sta za ,etne do_ datek pa je padec letošnje prolz-avgu«ornirierna res edino 3u,,i ln vodnje pod nivo lanskega julija. To Že vri Po vse' verjetnosti se bo še posebno če vemo> da smo \m\ ba rao-1*"86111 ,etu P°^avi,a P°tre- julija ravno tako Imeli znatno PiistovIOtalnClŠega koriSčen'a d°- manjšo proizvodnjo od Junijske c& v lL8 1 vse ,eto' Dva mese- »zarad| dopustov.« In letos zopet u neizkoriščeni stroji prav »zaradl dopustov« podjetja dose- ne vplivajo ugodno na gaj0 samo 50 % proizvodnjo lan §otov dvi ^anje produktivnosti. skega juiija. Kaj če bodo podobni je ^go dejstvo, ki se pojavlja rezultati še v avgustu? Morda pa Uj rs*0 let pa je, da je v posa- upravičeno lahko podvomimo v Pro' mcsecih zelo neenaka pravilnost posredovanih podat- ul2vodnja. Vsako leto prva dva kov? V. P. Težko je v tem času s konkretnimi podatki predvidevati kako uspešna bo letošnja turistična sezona. Kraji na Gorenjskem so bili v glavnem polni. Podatki Iz prvega polletja so pokazali, da je turistični promet večji kot lani. Vse bolj se uveljavlja tako Imenovani prehodni Izletniški turizem. Tako so v nekaterih krajih zabeležili veliko večje število gostov (v radovljiški občini 240 odstotkov več) kot v lanskem prvem polletju. Vendar pa vrednost zamenjane tuje valute, ki je letos za 18 odstotkov višja, pomeni napredek. Če te podatke primerjamo z ne- priliv tujih plačilnih sredstev. To kaj leti nazaj, na primer z letom pa je tudi najvažnejše. Kako pa 1958, ko je bilo na Gorenjskem se bodo ti rezultati odražali v go- zamenjanih vsega za 90 milijonov slinskih gospodarskih organizaci- dinarjev tujih valut in lani že za jah je drugo vprašanje. Analiza 3.316 milijonov dinarjev, je dosti za prvo policije ne daje zadovolji- zgovorno dokazilo kako narašča ve slike, kajti celotni dohodek je obisk tujih turistov. Letos priča- občutno padel. V radovljiški obči- kujejo močnejši priliv deviz, tak ni je dohodek gostinskih podjetij zaradi večjega tujega prometa za 21n'l> manjši od lanskega. Nanj kakor tudi zaradi tega, ker bodo vplivajo razni nerešeni problemi, vse storitve tujini gostom do>sled- predvsem pa cene. Nestalnost cen neje izkazane. Pomembno pa je povzroča preglavice gostincem in tudi to, da močno narašča pro- turističnim delavcem že nekaj let. met v trgovini s tako imenova- Gostinci morajo sporočiti cene nim 20 odstotnim popustom. Dro- skoraj leto dni prej in seveda se ban primer je najbolj zgovoren jih morajo potem tud!i držati. Le- dokaz. Trgovsko podjetje »Mur- tos so porasli materialni stroški ka« v Lescah je v lanskem prvem za 18 odstotkov, amortizacija za polletju prodalo na ta način za 25 in osebni dohodki za 29 odstot- 1,550.000 deviznih dinarjev blaga, kov. To je moralo vplivati na for- letos v istem obdobju pa za m>iraujc celotnega in čistega do- v Retečah LsPehi dela TD so že vidni Ur TUr'stično društvo v Retečah je letos največ skrbi posvetilo Lotr !tv. koPališča ob Sori. Tu ima društvo majhno okrepčevalnico. VScr'S *e bilo na njihovem kopališču več sto tisoč kopalcev pred- j?lz ljubljanskega področja, je r ^f*'0 je precejšnjo skrb posvetilo urejanju kraja. Tudi letos lepg^P'^lo tekmovanje med prebivalci Reteč in Gorenje vasi za 0 Ul*ejenost dvorišč, vrtov in hišnih pročelij. ^nčno železniška postaja iflHi r)one^el.jek, 7. septembra, so v Retečah pri S k o T i i Loki zako-Sta]t ^ostor, na katerem bodo zgradili novo železniško postalo, med' ? na starem mestu. Železniška postaja v Retečah je bila pro . v°)no porušena. Po vojni so zgradili le zasilno čakalnico in Sp0 ®v za urad. Pred leti so hoteli zgraditi novo, toda se niso ■jrzumeli glede lokacije. ^°dir°. očrtih bo nova železniška postaja skoraj taka kakor v strcho Pt~* ^amn'^u- Z deu bodo pričeli takoj in bo še letos pod Za ii- Škofiji'Secla) imajo 4 milijone dinarjev, od katerih je dala dva Pa so ° občina, en milijon občina Ljubi jana-Siška, en milijon bod0 Z^rau Prebivalci Reteč, Gorenje vasi, Snice in Sore. Tako tudi v Retečah po 21 letih dobili kraju primerno čakalnico. ^a ^mboljšo ureditev kraja deia^et krajevne skupnosti v Retečah je v zadnjem času z.^o Ulvi j n" ^ Pomočjo vaščanov in družbeno-političnih organizacij bj]a uspelo rešiti najbolj pereča in aktualna vprašanja. Tako je dvakr ,ena Prodajalna mesa, v kateri sedaj Mesnina Skolja Loka lle tedensko, poleti pa trikrat tedensko prodaja meso in iiie>-Pred'if0 . Poskrbeli so tudi, da je kraj preskrbljen a kruhom, . ratkim je bila zgrajena tudi avtobusna postaja, in v r bo.do dokonč no uredili tudi javno razsvetljavo v Retečah C©st . °renji vasi. SKS je uredil tudi gramoznico za nasipavanje je 0jj Za vse ostale gradnje. V sodelovanju s turističnim društvom ližče U-t'cjena tudi pešpot do kopališča in cesta, ki vodi na k.;pa-tla pot o P°m*mbna je tudi obnova viseče brvi preko reke Sore Cl Gorenja vas—Dol pri Sori. rreveIikašola in premalo otrok Fa2Pr^' ^rat^'m 1C bil v Retečah zbor'volivcev, na katerem so Do t • ? šolskem vprašanju, bila ve |e mic'a §ola 6 razredov, sedmi in osmi razred pa sta Nskeni ?a n^ Skofio Loko, na Trato ali Medvode. Že V minulem *»kini]j . , u 'c bilo učencev tako malo. da so oba višja razreda > n • t*0 da so ostali le še štirje. Žđ letošnje šolsko leto pa °2ir0!,'lci avau ukinili še četrti razred, toda temu so se prebivalci ^eljci. Vphvci odločno uprli. Tako se je v soboto oziroma pone- ^pričel pouk na tej šoli s štirimi razredi. ^ V$ak ? učencev se giblje od oscnulescl do devetdeset, ker jih y,.druae° manj, je bilo govora, da bi šolsko poslopje namenili Seveda namene' (>!ro!^' P-' "aj bi vozili v ftkoljo Loko in uU Trato. sc Prebivalci s tem nc strinjajo. 6,517.000 deviznih dinarjev. CENE, CENE! Iz teh nekaj podatkov lahko zaključimo, da je .turistični promet hodka. Vsekakor pa velja, da bi bil turistični promet lahko večji. Na Gorenjskem je okrog 4.000 ležišč v zasebnih turističnih sobah. Le- se vedno v porastu, da je zlasti tos so bile zasedene le s 50 do 80 več tujih gostov in da je večji Več zelenjave Kol kažejo nekateri podatki i>. maloprodaje v kranjski občini so potrošniki* v letošnjem prvem polletju kupili za 46 ton več zelenjave kot v istem obdobju lani. To je razveseljiv premik k spremembi naše prehrane, kar pa je seveda odvisno od tega, kako naša trgovina zalaga svoje prodajalne. V mesecu juliju letos so prodajalne zelenjave prodale na območju kranjske občine 128 ton naradlžnika, 81 ton limon, 80 ton breskev, 35 trn paprike ali okroglo 570 ton zelenjave, sadja in po-vri rtine, odstotki. Pa tudi nekateri hoteli, zlasti na Bledu, niso bili povsem polni. V čem je stvar? Zanimanje za zasebne turistične sobe ni padlo. V zadn,jcn\ letu je bila le občutno povečala zmogljivost, saj so zasebniki lani dobili nad 180 milijonov kreditov za ureditev sob. Nekaj novih zmogljivosti pa so pridobili tudi hoteli. Turistična društva s svojim maloštevilnim kadrom so bila s tem preobremenjena, in zato niso uspela napraviti večje propagande niti na domačem trgu, kaj šele v tujini. Pa tudi sredstev nimajo, da ne omenjamo deviz, ki bi jih potrebovala za te namene. Letos so turistična društva uvidela, da brez tega nc gre. , DVE NERODNOSTI Največ krivde za tako stanje leži na potovalnih uradih, tako tujih kot domačih s Kompasom na čelu, ki niso v celoti izpolnili sklenjenih aranžmajev. Zaradi tega agencije niso plačale nobenih rezervacij, hoteli pa so imeli prazne sobe. Za privatne sobe ni bilo nobenih rezervacij, toda hoteli so zavračali številne posamezne interesente /. izgovorom, da imajo zasedeno, namesto da bi jim svetovali primerno zasebno sobo. Povrh vsemu pa je botrovala še nepremišljena propaganda spomladi, češ da so vse naše zmogljivosti že razprodane, kar je brez dvoma imelo določen odmev doma in v svetu. In ob koncu še en problem, ki pa pravzaprav ni problem, temveč normalen pojav in se o njem v izadnjem času slišijo najrazličnejša mnenja. Gre za to, da turisti, ko se vračajo, zamenjujejo dinarje nazaj za svoje ali druge tuje valute. Na obmejnih prehodih pa niso nič kaj razpoloženi do tega in to umetno zavirajo. Z ne-raz.položanjem, ki ga ustvarjajo pri tuj'h turistih, povzročajo ver-.jetnp večjo škodo, kot pa korist, kajti to ima lahko dalekosežne posledice, če smo že ostale obmejne procedure tako poenostavili, zakaj ne bi bili tudi pri tem bolj praktični. Na Podkorenskem sedlu zamenjajo letos povprečno za 30 do 35 odstotkov več tujih valut, medtem ko je obratna zamenjava porasla le za 10 do 15 odstotkov. To hkrati pomeni, da se tuji turisti čutijo bolj sproščeni, da bolj brezskrbno prinesejo s seboj denar, še Zlasti motorizirani potniki. Nič ne vedo, kaj se jim lahko pripeli in koliko bodo pravzaprav potrošili. Če jim bodo v naših turističnih krajih več nudili, bodo prav gotovo več pustili. Na meji ali pri menjavi se to ne sme ovirati. Turizem, kot skorajda ves naš razvoj, je nenehna šola. To je naravno. Sol a pa ni sramota, je ponos. Toda šola v turizmu bi nam morala bolj pomagali v tdstra-nievanju posameznih slabosti in hitreje uveljavljati to dejavnost, za katero imamo zlasti na Gorenjskem zavidljive pogoje. J. P. V soboto, 12. septembra, bodo tudi v Tržiču odprli novo šolo. Pred šolo pa gradbeno podjetje »Novogradnje« iz Tržiča gradi novo rokometno igrišče in tribune. Z zadnjimi ureditvenimi deli zelo hite, da bi bila tudi okolica šole kar najlepša. 0 letošnjem gospodarjenju Poletne počitnice so za nami in v teh dneh je spet začelo delo obči nsklh skupščin. Danes popoldne se bodo zbrali člani občinske skupščine v Škof ji Loki, jutri popoldne pa bo seja občinske skupščine Krani. Na obeh je glavna točka dnevnega reda poročilo o gospodarjenju v prvem polletju letos. V skorji Loki poročilo ugotavlja, da je gospodarstvo občine v zadnjem letu lepo napredovalo; planskih nalog s.cer ni ujelo, ker so bile menda preoptimistično postavljene, lepo pa je presežen lanski nivo. Izjema je le izvoz, ki je dsoežen le s 34,1 odstotka. Celotni dohodek v loški občini, ki je znašal v prvem polletju lani 10.557 milijonov din, letos pa 13.319 milijonov din, se je povečal torej za 2.862 milijonov din (za 25,9 odstotka). Primerjava z neto produktom, ki se }e povečal od lani za 34,4 odstotka, pokaže, da je bilo spodarjenje res uspešno. Uspehi letos so rezultat različnih vplivov, kot so zaposlenost, povišanje cen, pa seveda nc na zadnjem mestu velika investicijska vlaganja in z njimi boljša organizacija dela in večja produktivnost. Osnovo vsega gospodarstva v loški občini predstavlja industrija, ki je letos v prvem polletju ustvarila približno dve tretjini celotnega neto produkta (več kot 2,5 milijarde din). Na dnevnem redu seje loške občinske skupščine je še domsko varstvo odraslih, stanje šolstva, sklepanje o nekaterih odlokih itd. V Kranju bodo na seji razen gospodarjenja v prvem polletju razpravljali še o krajevnih skupnostih, o poročilu stanovanjskega sklada občine v letu 1964 in o spremembah nekaterih odlokov (o u -edbi občinskih taks na območju občine, o socialnih podporah in o kmetijski oskrbnini). Razpravljali bodo tudi o pripojitvi gostinskega podjetja Stari Mavr k gostinskemu podjetju Jelen Kranj. Nova šola v Mojstrani V okviru-praznovanja krajevnega praznika Dovjcga in Mojstrane je bila v soboto popoldne v Mojstrani svečana otvoritev osnovne šole. Poleg številnih domačinov so prisostvovali otvoritvi predstavniki družbeno-političnih organizacij in šol s področja jeseniške občine ter republiški sekretar za šolstvo tov. Lipušič. 1 Predsednik občiriske skupščine Jesenice tov. Ludvik Slamnik je v otvoritvenem govoru seznanil vse navzoče s potekom gradnje, ki so jo pričeli 1961. leta, o pomenu šole, ki bo nadomestila staro, nesodobno šolo, ki je bila zgrajena pred 110 leti na Dovjem. Zahvalil se je gradbenemu podjetju »Gorica« iz Nove Gorice za solidno in .sorazmerno ceneno gradnjo in pozval učiteljski zbor šole, da v novi in sodobni šoli — ki ni v ponos samo Mojstranča-nom in jeseniški komuni, marveč vsej Sloveniji — uči mladino tako sodobno kot je sodobna šola. Predstavnik komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah, ki je prevzel knj'ižni patronat nad novo šolo, je izročil upravitelju šole serijo knjig, ki jih je izdala založba Borec, z željo, da berejo te knjige poleg mladine tudi prebivalci Mojstrane. Po svečanosti, v kateri je sodeloval tudi mešani zbor prosvetnega društva Dovje-Mojstrana, so si ogledali šolo, v kateri se je pričel v ponedeljek prvi pouk. Sola je prva in edina te vrste v jeseniški občini. Poleg sodobnih učilnic in kabinetov ima tudi telo- vadnico, opremljeno z vsemi potrebnim] športnimi rekviziti. S pridobitvijo prve telovadnice v Mojstrani, sc bodo poleg šolske mladine lahko telesno krepili tudi člani društva Partizan in ostalih športnih društev. Z dograditvijo nove šole v Mojstrani, ki jo bodo obiskovali otroci Mojstrane, Dovjcga, Radovnc, Belce in Podkuž, je vprašanje šolskih prostorov na delno rešeno, kajti zgraditi bo po-področju jeseniške občine šele trebno še novo šolo v Kranjski gori in na Jesen cah ter povečati obstoječe šole na Koroški Beli, v Žirovnici in na Blejski Dobravi. — u. iz naših !<*>' Dobre izkušnje s samopostrežbo Trgovska mreža zlasti v zadnjih letih pogosto ni bila kos naraščajočim potrebam potrošnikov. To še zlasti v tistih krajih, kjer se je promet povečal posebno v poletnih mesecih zavoljo turistične sezone. Podjetja so sama iskala izhod iz težavnega stanja. Obnavljala so zastarele prodajne prostore, skladišča, modernizirala naprave, nabavljala hladilne in druge potrebne naprave. Veliko pa je vvteh prizadevanjih pomagala iznajdljivost, spretnost ter sposobnost prilagajati organizacijo dela, dobavo in prodajo potrebam sodobnega časa. Samopostrežne trgovine so se pri tem pokazale kot najboljša oblika. V radovljiški občina je odprlo novo samopostrežno trgovino podjetje Specerija, in sicer v Radovljici letos poleti. Prihodnjo pomlad do turistične sezone pa bodo odprli drugo tako trgovino na Bledu v naselju Grad na Prešernovi cesti. Z gradbenimi deli so že pričeli. Direktor podjetja, Jože Zupan je v razgovoru povedal, da so prvi meseci poslovanja v samopostrežni trgovini pokazali zelo ugodne rezultate- To pa jih je spodbudilo, da so se odločili odpreti tako trgovino tudi na Bledu. To ne bo pridobitev le za domače kupce, tudi tujci bodo radi kupovali v samopostrežbi, saj so na tak način kupovanja navajeni. Blejska samopostrežna trgovina bo stala na zelo prometnom kraju in bo potrošniško središče za severozahodni del blejskega območja. Prodajni prostor bo obsegal 120 kvadratnih metrov površine. Gradbena dola bodo opravili čez zimo. Železni no bodo premestili v sosednjo hišo v primerne prostore, sedanja trgovina Specerija pa bo r/.ačasno poslovala v novih skladiščnih prostorih, ki jih gradijo. Tako bodo celotno pritličje trgovske hiše lahko preuredili v samopostrežno trgovino. S temi deli bo na Bledu uresničen šele prvi del programa za izpopolnjevanje trgovske mreže. Druga taka trgovina pa bo potrebna Nad domom v Dragi ima turistično društvo Begunje urejen botanični vrt, ki obsega več kot dva hektara površine. V njem imajo zasajene rastline iz alpskega območja in dela Karavank. Ze sedaj hranijo v vrtu nad 100 različnih vrst rastlin ter cvetov planin-sike flore, v prihodnje pa bodo rastlinske zbirke v vrtu še povečali. V Ribnem se pridno pripravljajo za gradnjo vodovoda. Pripravljalni odbor je že pobral prispevke vaščanov za ta namen, imajo tudi že inačrte, kako bodo zgradili vodovod. Priključili ga bodo na blejsko vodovodno omrežje ter zgradili večji rezervoar posebej za Ribno. Prebivalci so akcijo podprli stoodstotno, kar dokazuje, kolikšna je želja ljudi v tem kraju, da bi imeli svoj vodovod. Bled kot turistični kraj zelo potrebuje lastno tržnico. O tem so nedavno tega razpravljali tudi na svetu krajevne skupnosti. Nameravajo jo zgraditi na prostoru v bližini gostišča Murka, kajti dosedanji prostor poleg avtobusne postaje iz higienskih razlogov ni primeren za tržnico. Interes prodajalcev, da prodajajo sadje, zelenjavo in drugo, je precejšen. Letos je bilo na razpolago kar dobro sadje. Turisti so ga radi kupovali. Okolje pa ni primerno, ker je povsem neurejeno. Grad Kamen v Begunjah obnavljajo že vrsto let. Lani^n letos pa dela nekoliko bolj napredujejo. Doslej so že restavrirali in utrdili grajski stolp nad potokom, sedaj pa nadaljujejo z deli pri dvižnem mostu. V starem delu bodo uredili v prihodnje okrepčevalnico, v kovačnici pa mislijo namestiti restavracijo. Najbrž to še te bo tako hitro, dela pa vendarle napredujejo. Pri opravilih so naleteli na nekatere zanimive najdbe. V Gorjah pri Bledu bi radi imeli reden spored kino predstav. Možnosti za to so zlasti sedaj, ko so dobili novo dvorano oziroma telovadnico v šoli. S tem bi dejavnost Partizana lahko po dogovoru z vodstvom šole prenesli v šolsko telovadnico. Dom Partizan pa bi v tem primeru služil za kulturne prireditve in za kino predstave. V Zasipu pri Bledu opravljajo zadnja dela pri adaptaciji nekdanje šole za dom družbenih organizacij. Gradili s vaščani največ s prostovoljnimi prispevki ter z dotacijo, večina del pa so tudi opravili sami. V novem domu bo prostora za manjšo dvorano, katere del so prizidali k nekdanji učilnici. Svoj prostor bo imela knjižnica in klub za posvete in zborovanja. V domu pa so uredili tudi dvoje stanovanj. Novo poslopje bodo odprli ob 40-letnici tamkajšnjega kulturnega društva letos jeseni. v Zagoricah za celotno jugovzhodno območje Bleda z okolico. Podjetje Specerija Bled ima svoje poslovalnice po vsej radovljiški občini. V prihodnjem letu pa bodo adaptirali nekaj novih lo-. kalov, med njimi trgovino v Pod-nartu in več zastarelih trgovskih prostorov v starem delu Radovljice. Trgovsko podjetje Koloniale pa bo že letos pričelo z gradnjo nove trgovine na Bohinjski Beli. Z poizkusi, da bi podjetje Specerija kar najbolj ustreglo potrošnikom, je doseglo že nekaj lepih uspehov. Nove samopostrežne trgovine so najboljši dokaz za to. V podjetju pa so marsikaj zbolj-šali tudi z organizacijo dela in z modernizacijo lokalov. Imajo celo lastno pa.kirnico, tako da lahko sami opravijo embalažo za svoje b'ago, pražijo kavo, in podobno. V poslovalnicah na Bledu, v Gorjah, v Radovljici in v Za-puž-'h pa prodajajo meso v zavojčkih. S takšnem načinom prodaje mesa, ki je za malenkost dražja kot pri mesarju, zolo ustrežejo številnim potrošnikom, ki lahko kar mimogrede kupijo tudi manjše Količine mesa za •• 0-je potrebe. V radovljiški samopostrežni trgovini, na primer, prodajo veliko mesa na tak način, čeravno je prodajalna mesa takoj za trgovsko hišo. V krajih, kjer ni mesnic, pa je takšna prodaja za potrošnike še bolj dobrodošla. Omenimo naj še novo trgovino v Zapužah, kjer jo je podjetje odprlo letos 1. avgusta. V njej se bodo preskrbovali potrošniki iz Dvorske vasi, Zapuž, Hraš in od drugod. — J. B. V Tržiču so pretekli ponedeljek, delavci podjetja »Slove-nijaceste« asfaltirali del lokalne ceste v naselju na Ravnah. — Foto: F. Perdan Jeseniški mladinci na Poljskem Skuptii poljske mladine, ki Je kot gost Železarne Jesenice letovala letos v Crikvenici, je vrnilo obisk devet mladincev jeseniške Železarne. V turističnem centru Poljske v Zakopanih/ so bili od 10. do 31. avgusta. Oddih^o izkoristili za ogled športnega centra špartaka, olimpijskih skakalnic, znamenitih poljskih jezer pod imenom morsko oko in ostalih krajev, kakor Katovvitze, Krakovvo in Varšavo. V omenjenih mestih so si ogledali več podjetij in se tako seznanili z delom mladine F proizvodnji. Kot gost mladine izvoznega podjetja vseh poljskih železarskih izdelkov »Centrozapa« so se v treh tednih seznanil' z življenjem in delom poljske m'a-dine in obiskali ob povratku tudi Prago na Češkoslovaškem. Skupina mladincev jeseniške železarne se je vrnila v prepričanju, da b° podobna zamenjava med našo n noljsko mladino možna tudi V bodoče. — U. Izdatki večji od dohodkov Jesenice, 8. septembra — Zbora občinske skupščine Jesenice sta na današnji skupni seji razpravljala o poročilu realizacije dohod- Vlečnice na Vogln Septembra letos bodo montirali kakih 700 metrov od zgornje postaje sedanje žičnice na Voglu osemsto metrov dolgo vlečnico za smučarje. Progo so že trasirali. Vzpona bo 200 metrov. Za prihodnje leto imajo v načrtu postavitev še sedežnice. Stekla bo najkasneje do Julija meseca. Naročili pa so tudi že nove vlečnice: ena bo vodila kilometer in pol naprej do Orlovih glav, druga pa bo še nekoliko dališa in se bo povzpela do višine 1800 metrov, to je do vrha Sije. Celotni projekt za Vogel predvideva vsega sedem vlečnic. Postavljali jih bodo postopoma v prihodnjh letih. kov in izdatkov proračuna, posebnih računov in skladov občine Jesenice v I. polletju 1964. Medtem ko znaša realizacija bruto dohodkov 1,099,250 milijonov ali 49 odstotkov od vseh planiranih dohodkov za leto 1964, znaša realizacija proračuna izdatkov v pr-. vem polletju 1964 187,067.720 din oz. 56 odstotkov napram letnemu planu. Razen o poročilu realizacije dohodkov in izdatkov proračuna so razpravljali na seji tudi o poročilu komisije za gradbeno nadzorstvo občinske skupščine Jesenice za L polletje 1964, o predlogu znižanja stopnje dodatnega prispevka za sklad zdravstvenega zavarovanja, o predlogu komisije za pripravo in pomoč delovnim organizacijam pri uvajanju skrajšanega delovnega časa, o spremembi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na maloobmejni promet v občni in o gradnji industrijske pekarne v Lescah. V zvezi s poročilom o realizaciji odhodkov in izdatkov proračuna so sklenili organizirati boljšo izterjavo davčnih obveznosti od prebivalstva, da se anuitete za gospodarske in delno negospodarske investicije v celoti prenesejo na neposredne korist ni kc teh investicij, da 'velja pri proračunski potrošit j i še vnaprej 10 odstotna omejitev črpanja sredstev in da oddelek za finance izdela za proračunsko potrošnjo in za proračunske dohodke vsakomesečno poročilo. Ostali predlogi so bili sprejeti v glavnem brez posebnih sprememb, nakar sla potrdila zbora še nekatere personalne spremembe, to je imenovrnje in razrešitve članov nekaterih svetov. — U. S srečanja v Mlačicah Praznovanje 20-letnice Jeseni-ško-bohinjskega odreda se je pričelo v soboto zvečer s partizanskim mitingom v Mojstrani, številni preživeli borci, predstavniki družbeoo-politčinih organizacij in domačini so se zbrali na vrtu hotela Triglav in sledili sporedu, ki sta ga izvajala komorni zbor in ansambel narodnih plesov Svobode Jesenice. V nedeljo dopoldne so se pomikale reke ljudi skozi Mojstrano na prireditveni prostor v Mlačicah nad Mojstrano. Ob koračnicah jeseniške in javor-niške godbe na pihala sta prikorakala na prireditveni prostor bivši Jeseni ško-bohinjski odred in odred pred vojaške vzgoje občine Jesenice. Po internacionali, ki jo je zapel združeni pevski zbor ob spremljavi godbe na pihala, je pozdravil in pregledal odred predsednik občinske skupšči- ne Jesenice, nakar je stopil na govorniški oder prvi komandant Jeseniško - bohinjskega odreda Franc Jemejc-Milče, ki je govoril o ustanovitvi odreda, njegovem delovanju in številnih uspešnih akcijah, s katerimi je zadajal odred okupatorju vedno hujše udarce. Ko so prebrali brzojavko, ki so jo poslali udeleženci proslave 20-letnice jeseniško-bohinjskega odreda maršalu Titu, je sledil kulturni spored, ki so ga izvajali združeni pevski zbori z Jesenic, Javornika, Hrošice in Dovjega ob spremljavi godb na pihala in zaključili združene godbe Svobode Jesenice in Javornika z Učakarje-vo »Partizanko«. Svečanemu delu, ki bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu, je sledilo partizansko rajanje. Kranjska „Iskra" na zagrebškem sejmu Nov izdelek železarne Delavski svet Železarne Jesenice je na zadnjem zasedanju sklcn'1 odkupiti licenco za proizvodnjo nove vrste kvalitetnega jekla, ki pa hoče proizvajati v obliki rebrastega betonskega železa in vlečene žice. Novo kvalitetno jeklo predstavlja visokovreden proizvod, ki je na tržišču zelo iskan. U lorpbljalo se bo za prednapeti beton v manjših zgradbah, kjer niso previsoke zahteve glede na mehanske lastno- sti. Proizvodnja rebrastega betonskega železa in vlečene žice iz nove vrste kvalitetnega jekla nredstavlja za jeseniško železarno nov uspeh na področju osvajanja proizvodnje kvalitetnih vrst jekla. — U. Na letošnjem jesenskem vele-sejmu v Zagrebu razstavljajo podjetja »Radioindustrija« Zagreb, »Iskra« Kranj in »Rudi čajevec« iz Banja Luke. To je že drugi organizirani skupni nastop vseh treh uglednih podjettj z letno bruto proizvodnjo blizu 80 milijard dinarjev in z nad 18.000 za-programatorje, visokofrekvenčni poslenimi. Na razstavnem prostoru letošnjega jesenskega zagrebškega ve-lesejma je razmeščenih vsega skupaj 1316 eksponatov s področja avtoclektrike, kinotehnike, ojače valnih naprav, gramofonov, klasične* in elektronske merilne tehnike, signalno-varnostnih naprav, V »Peku« že 912.000 parov obutve Tržiška tovarna obutve Pe" ko je avgusta letos prodala na domačem trgu za okrog 100 milijonov dinarjev ali za 30 odstotkov več obutve kot v lanskem avgustu. Temu je pripomogla tudi julijska »čistka«, kot jo imenujejo, ali prodaja sezonske galanterijske obutve po precej znižanih cenah. To je tudi eden od ukrepov, s katerim s prilagajajo normalnim tržnim razmeram. Januarja bodo razprodali zimsko obutev s tako prakso bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na tujih tržiščih je vedno večje povpraševanje po Pekovih čevljih in so jih do konca avgusta izvozili za 691.000 dolarjev. Z letnim planom so predvidevali za 900.000 dolarjev izvoza. Po doslej zaključenih kupčijah ga bodo presegli za najmanj 400.000 dolarjev. Okrog 15 odstotkov izvoza gre na zahod, ostali del pa "a vzhod. Na vprašanje, kje so vzroki za občutno povečan izvoz, so nam povedali, da sta pravzaprav dva ločena razloga. Proizvodnja čevljev se namreč ne da avtomatizirati in je potrebno precej ročnega dela. Na zahodu je delovna sila draga, na vzhodu pa želijo bolj popestriti trg. Prav zaradi tega se naši čevljarski industriji odpirajo nove možnosti 'n se jim vedno bolj izplača **" važati. Peko doseže celo boljšo ceno kot na domačem trgu. V obdobju januar-avgust so izdelali 912.000 parov obutve ali za 24 odstotkov več kot v lanskem istem obdobju. D°" hodek podjetja je sicer v manjšem porastu zaradi znižanja cen oz. razprodaje sezonske obutve, vendar je,še vedno za 17 odstotkov višji od lanskega. Do takih uspehov je zl-asti pripomogla notranja specializacija in popolnejša organizacija proizvodnje. Danes izdelajo v »Peku« že do 6000 parov obutve dnevno. Letos J° bodo izdelali za domači trg za približno 5 milijard dinarjev ali za 20 odstotkov vec kot lani. Prodajo v lastni trgovski mreži dopolnjujejo s proizvodi kooperantov in drugih proizvajalcev obutve in doseže letno do 2 milijard dinarjev ali 35 odstotkov vse Pr°" daje. protipožarnih naprav, usmerne tehnike, varilne tehnike, tehnike elementov, telekomunikacij, radio-tehnike in televizije. Glede na komercialnost sejma razstavljajo podjetja to flot le proizvode, ki so Rsdno vključeni v serijsko proizvodnjo teh podjetij in jih je moč kupiti v specializiranih industrijskih trgovinah vseh treh podjetij ter ostale trgovske mreže. Med novimi izdelki morda velja omeniti električni števec, televizor avtomatik TP-522, kolonimeter, program a torj i, vi sokof rekvenčn i generator in stereofonski gramofoni itd. »Nekaj o trajnicah« Kakor večina organizacij Je * septembrom ponovno oživelo t hortikulturno društvo na JeS^ cah. Naredili so program Pre vanj in ekskurzij. Prvo preda nje pod naslovom »Nekaj o nicali« bo nocoj v šolski sobi ^ lezndške postaje, prvi izlet pa septembra. Tokrat si bodo °» dali Dolenjsko. Program deta ^ tekočo sezono obsega vrst° ^ nimivih predavanj, ki so njeSe-njena ljubiteljem cvetic na ^ nicah in v okolici. Razen na ' nicah predvideva društvo zirati predavanja tudi po ^s ^ krajih, Če bo zanje dovoli manja. Za delo hortikulturi^ društva se Jeseničani ?el° ino-majo in tudi predavanja. ^e0iU številno obiskujejo. Kljub j^-pa dejavnost društva še ni .*7je-zala zaželenega uspeha, kar ^ senice so še take kot so Wnjelenja in cvetic povsod n™1 £ Vrtovi in parki, kolikor -1,nvi zaje, so neurejeni, zeleni P'1^^^ nemarjeni predvsem pa v naselju Plavž. — U. *f uli oi/lusi - Jf «li oglasi Prodam enodružinsko hišo v okolici Bleda. — Ponudbe pod »800.000« 3868 Prodam poceni žimo za dva poželjna vložka. Naslov v oglasnem Oddelku 3878 Prodam klavirsko harmoniko *pkandali«. Mencingerjeva 3, Kranj 3879 Prodam Fiat 600. Krt Franc, Šk. Loka, Mestni trg 12 3880 Prodam 120 gramofonskih plošč 2? gramofon za priključek na ra- Wo« Naslov v oglasnem oddelku 3g81 Prodam Fiat 500-C Topolino, nov "tr°J, prevoženih 48.000 km. Lak- Prodam otroško postellico. — Č88£ furu^ '9 BA03TSO1S 'jsu "8led vsak dan od 7. do 12. ure. rc Angelca, Jenkova 4, Kranj 3883 -Prodam Fiat 600 za gotovino. gled Gorenjesavska 48, Kranj 3884 tJ!ro<*arri plemenskega prašiča, Ozkega 70 kg. Zg. Bmiki 28, Cer-Uje 3838 Prodam BMW - R 26 250 ccm, 1956, odlično ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Glasa Jesenice 3898 Prodam motor 250 ccm ali zamenjam za lažjega, lahko starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 3899 Prodam 7 komadov vrat, rabljena, in 5 oken, štedilnik, prašiča, 60 kg težkega, ter hrastove deske. Ogled: Valiavčeva 4. Kranj 3900 Prodam Fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 3901 Prodam 8 tednov stare prašičev Suha 14 3902 Prodni nov moped, Italijanski, 4-«nktnL Britor 12, Kranj 3903 Prodam otroški vo/.lček. Tav-čarieva 13, Krani 3904 Ugodno prodam karoserijo Fiat 750, Izdelave 1964. skoraj nova, plačljivo lahko tud' na ček za gradbeni material. Stanls'-iv Hafner, Runa 34. Kranj 390.5 Prodam 4 prašiče po 75 kg težke. Frančiška Čarman, Cerklje 112 3906 Prodam dobro ohranjen moped Colibrl In 2000 kg krompirja cvet-nlka. Trbojc 10, Smlcdmk 3907 Prodamo razno gostinsko opremo, dne 9. septembra v obratu iKepa« Mojstrana. Prednost na- kupa Imajo gospodarske — družbene organizacije. 3867 Trgovsko podjetje Agrarla Kranj proda najboljšemu ponudniku 4 kadi po 500 litrov. Interesenti naj' se zglasijo na upravi podjetja na Savski cesti 28 dne 12.9. 1964 ob 8. uri z jutra j. Ugodno prodam late za ostrešje 5 X 8 cm za salonitko. Poizve se: Šenčur 16 »ŠUMI«, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana obrat »GORENJKA« Tovarna čokolade Lesce razpisuje naslednji prosti delovni mesti: . 1. skladiščnik surovin in embalaže pogoji: ekonomska srednja šola ali popolna srednja izobrazba 2. skladiščnega delavca za pretovarjanje in natovarjanje pogoj: starost nad 18 let Prijave pošljite na naslov »GORENJKA«, tovarna čokolade, Lesce, do dne 30. septembra 1964. Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme Oa prosto delovno mesto referenta za gradbene zadeve gradbenega tehnika Nastop službe možen takoj. Prošnje z življenjepisom iiale« na Bledu predlagam, da bi tisto grozdje in sadje, ki ga jc prodajalo 5. in 6. septembra, v prodajalni št. 1 in v prodajalni na Milnem, razdelilo med svoje uslužbence. Nc vem, če bi ga kdo vzel za-stoni. $ Lokalni avtobus, ki vozi na rti iciji Lesce — Bled — Lesce, ima odhod iz Lesc oh 10.30, Doslej je imel ta avtobus zelo lepo navado, da ie vedno počakal vsaj še dve minuti, ko pripelje potniški vlak z Jesenic. Zadnje čase sta sc avtobus in njegov voznik, tega odvadila. Ne počakata niti minute več. Tudi do SO potnikov mora potem čakati kar tričetrt ure do naslednjega avtobusa. Sploh, zakaj ima ta avtobus odhod ob 10.30, ko Pa vsi dobro vedo in vemo, da vlak z Jesenic pripelje v Lesce točno ob 10.32 po voznem redu. • Smttt pred železniško postaio v Lescah bi tudi lahko že pospravili. Tuji turisti, ki iih tod ni malo, dobijo kaj slab vtis o našem turizmu. # Avtobusna postaja M lino na Bledu menda ni registrirana (po čigavi krivdi, ne vem). Drži pa, da se sem in t ta naiđe avtobus (ime prevoznega podjetja bom omenil kdaj drugič), ki lepo »po francosko« odpcl'c mimo. Potniki ostanejo na cedilu tako kot sva ondan midva z mojo Marjano. Dovolj naj bo za danes. Lepn vas do prihodnjič pozdravlja Vaš BODIĆAR GIBflMe PRGBIUNLSTUP V KRANJU Poročili so se: Bogdan Filipovič, nameščenec in Marija Stegnar, uslužbenka: Franc Pcrko, delavec in Ivana Pogačnik, nameščonika; Franc Pogačnik, strojni ključavničar i:i Ana Kozjek, trg. pomočnica; Herman Terš, osebni upokojenec in Angela Lisec, upokojenka: Ivan Pem, delavec in Jožefa Tominee, delavka; Franc Pavlin, delavce in Alojzija Vovk, delavka; Janez Maček, čevljar in Stanislava Jane, lov. delavka; Jakob Zumer, gumarski mojster in Irena .lagrič, namešeenka. Rodile so: Vida Bogataj — dečka. Štefka Stojakovič — dečka in deklico, Stanislava Robida — dečka, Ivanka Meglic — dečka, Marija Piškur — deklico, Frančiška Hohvnee — dečka, Marija Zagmaj-ster — dečka, Ivana Cahuik — deklico, Marija Pagom — dečka, De-benjak Silvama — dečka, Ivanka Meglic — deklico, Frančiška Šu-štarič — deklico, Sekač Ankica — dečka, Ana Rakovcc — dečka, Ivana Mlinar — deklico, Angela Reh-berger dečka, Marija Rozman — dedka, Kavčič Nevenka — deklico, Terezija senik — deklico, Marija Potočnik — deklico,'Jožica Mohor-k» — dečka, Anka Murselovič — deklico upokojenko čvrsto — sprejmemo takoj za kuhanje ln gospodinjstvo v planinski postojanki. Zaposlitev stalna. Ponudbe pošljete na POŠTNI PRFDAL 42 ŠKOFJA LOKA ronov - Leonov: 9 «la ,nž^°..ie pregledala Geturijevo rano Krogla je samo opla WfituTi k^*0' Kost 'e osta,a ce,a> Vanžiko je zbrala vse sile in V hrv ie^° Geturijevo telo v gosto grmovje. jenCe. Inl 'c bilo slišati streljanje: plantažniki so pobijali ran- ^eturrjUJ'ena s ko,cni' odrgnjenimi do krvi, je Vanžiko vlekla ^antaž t^°hoko v gozcl- Nenadoma je prav v bližini zagledala se sklon')3'' ^ Skorni' i° hrcal trupla. Prišel jc do ranjenega borca, tajnik; -in ,pro*M' Borec je vzdrhtel, zahropel in utihnil. Plan-vanžjjrSe ,,e .Poslovno ozrl na vse strani in stopil proti Geturiju. ji je ? Se Je skrčila in prižcla k zemlji. Težak občutek žalost: ""osta .miI mlsVi- Zdaj bosta umrla — Geluri in Vanžiko. Odšla Pl Je riam **h> očetov, kamor je odšlo mnogo Geturijevih borcev. Van>'i?n'^ 'C 1 te*k'm Cevljenl brcnil Ge turi ji v obraz. jc padel 7 'G nio^no zamahnila s ^pango, ne da bi vstala. Plantažpik ^ bledIt ***u^enJ« Jc otrpnilo na rdečem obrazu z brazgotinami Nek i tilTli svel,imi očmi. *en*ko nasel.jencev, ki so ubijali ranjenec, je opazilo mlado oncli so posamični streli. Vanžiko se je stisnila na zemljo. Zad amo neka >reta žko , 116 mor korakov jo jc ločilo od rešilne goščave. Toda oba sc ujeta rešiti! Vanžiko noče živeli brez Geturija! " Puško je dvignila k rami. Strel. Plantažnik, ki je tekel Proti 8e. do je zvrnil v travo, široki krajci klobuka so mu "raz. ^rogla°''^ Z^ra'a vso m0^ m vlck'a Geturija v grmovje senan- Sošča J1 je opraskala kožo na rami. še dva koraka manjkata lV(i- Vanžiko sploh ni videla v krvi, temveč je sprožila proti sovražnikom. Prisiliti jih je hotela, tla bi morali leči na zemljo. Potem je potegnila Dcdana v grmovje. Vanžiko je b;la slabotna in drobna ženska. Težko PJedanovo telo jo je vleklo k zemlji, grmovje jo je lovilo zn krilo, žilave veje o jo udarjale. Puškin jermen — obesila io ic okoli vratu — (o je vlekel k tlom. Bolečina jc krčila mišice in zdelo se ji je, da se ho inesvestila. Morala bi se odpočili, vsaj za trenutek. Toda sovražniki so jima bili za petami. Za seboj je slišala njihove previdne korake. Vanžiko se je spustila v globoko, poraščeno sotesko in sc lovila za vejevje. Spodrsnilo ji je, da je padla. Gf.turi je omahnil na zemljo in zastokal, vendar se ni osvestil. Geturija si jc naložila na hrbet in pričela plezati na nasprotni breg soteske, toda srce ji je razbijalo kakor pri ptici, ki so jo zaprli v kletko. Znoj ji je curljal v oči. Toda navzlic vsemu je lezla, ne da bi se zaustavila. Ce bi šlo za njeno življenje, bi se odrekla težavnemu, slrahotnemu boju in bi se odpočila. Toda v nevarnosti je bilo Geturijevo življenje.^ 4. • ',.».t'''jrnšJ4 '«.\ Za njima, tam, kjer se je pred kratkjm spustija v sotesko, sla se razlegla dva strela. Vanžiko je položila Geturija v gosto grmovje: ogenj je poskušala odvrnili od Dedana in zato je tako, da so jo vsi sovražniki lahko videli, sjekla skozi grmovje. Streli so odmevali — drug za drugim. Krogle so zadevale v stebla in šumele v listju. Vanžiko je obstala, legla na zemljo in se pričela počasi plaziti. Nad njo se ni zganila nobena vejica. Preganjalci niso več streljali. Pričela se je borba vzdržljivosti. Vanžiko se je skrila in oprezala za sovražnikom. Nobenega ni Vidtla, vendar si je zapomnila kraj, kjer so sc skrili. Cas je počasi tekel, Ženska jc potrpožljivo čakala. Na nasprotnem pobočju soteske se jc zazibal grm. Prikazal sc je klobuk. Vanžiko je previdno dvignila puško in sprožila. Videla je, kako se je prestreljeni klobuk zazibal, toda še v istem trenutku, preden jo je dosegel zvok strela, je krogla nad njeno glavo presekala vejico. Vanžiko je spremenila položaj. Zdaj je vedela, da jo preganjata dva sovražnika in da sta jo prevarala in dvignila klobuk na veji. Odslej mora biti previdna. Na visokem svetlem nebu je sijalo sonce in močno pripekalo. Prav nič mu ni bilo mar za boj na življenje in smrt med dvema moškima in žensko. V globoki soteski je vladala tišina. Strašna vročina in neznosna žeja. sta trpinčili Vanžiko. Grmič sc je zazibal. Vanžiko se ni mudilo s streljanjem. Vejice so se znova pozibale. Vanžiko se je nasmehnila. Cc bi sc sovražnik premikal, ne bi tako dolgo stresal grmig. Minilo jc spet precej čaša. Pod mestom, od koder so streljali, se je premaknilo nekaj belega. Vanžiko sc je pripravila. Samo /a sekundo sc jc med listjem prikazal sovražnikov (J?raz, toda tO ji ie zadoščalo. Raziegel se je rezek strel Sovražnik sc je skotalil po pobočju in se poskušal opri j t'ti za veje. Vanžiko se jc splazila dalje. Dolgo je čakala, toda sovražnik jc bil zelo potrpežljiv. Dan je bil pri kraju. Naglo se Je mračilo. Ko se je popolnoma zmračilo, se jc Vanžiko odplazila do Geturija, si oprtala na hrbet neobčutljivo telo, obesila puško okrog Vratu in se pričela spet vzpenjati po pobočju. Vso noč je hodila, tu in tam obstala in prisluškovala. Pred jutranjo zoro se je skrila v goščavo m zaspala, ker ni mogla več premagovali utrujenosti. Prebudila se je. ko je bilo sonce ze visoko. Skozi listje so prodirali zlati, vroči sončni zark;. Geluri je ležal poleg nje in jo opazoval. Na obrazu jo jc zaskelela brazgotina. Geturi jc zatisnil oči. Vse je propadlo. Noč, popolna noč, se je spet spustila nad njegovo domovino. Slisnil je zobe in na Čelu mu je izstopila debela žila. Tako je dolgo ležal. Vanžiko se je dotaknila njegove rame. »Pojdiva, Dedan ...« Do poldneva sta hodila proti zahodu, v gozdove aberderskih gora. V goščavah sta se zaustavljala in počivala. Vode sta se napila ob izvirku. Pojedla sta nekaj plodov divje olive. Bilo je vroče in zadušljivo. Komarji so ju nenehno obletavali in nadlegovali. Vanžiko je bolela noga. Ostro semenec sc je zadrlo vanjo. Zaman ga je poskušala izdreti. Noga ji je zatekla. V gozdu sta slišala šumenje. Nekdo sc jc bližal. Zatem sta prav v bližini zaslišala streljanje. »Oditi morava,« se jc vznemirila Vanžiko. »To so Mzungi!« Geturi je vstal in vzel puško. 66 M. Twain: Tom Sawyer-de 85. »In kaj mislite, kdo je bil umorjeni človek? — Nihče drug kot Jack Dunlap, toliko let pogrešani vlomilce! Mož, ki ga je zakopal, je bil njegov brat — Brace Dunlap! Tujec, ki se Je tako bedasto pačil in sc še pači ter se že nekaj tednov pretvarja, da je mutast, je Jupiter Dunlap!« V dvorani je zahrumelo ln npsta' Je direndaj, da takega zlepa še nisem videl. Tom 1^ s svM»m» govorniškimi sposobnostmi Izzval zaželeni učinek. Ob pogledu na razvneto občinstvo se mu je srce kar smejalo. 86. Tom je skočil k Jupitru, mu odtrgal z obraza naočnike in nepravo brado — in gtel, pred nami je stal umorjeni, ki ni bil prav nič mrtev. Teta Sillv In Pollv sta se vrgli stricu Silasu okcM vratu In bi »ta s poljubi skoval zadušili, a starček je gledal še bolj fcp&nderto in zmrr'cno kot prej. Tedaj so začeli vsi navzoči '-Hcatl: »Tom Snvvvcr, Tom S<»wveri Na| govori še dalje! Tiho! Tom Paivver nsl nam nov« v?« do krala!« No. to je Tomu silno iigai^'o. Vem. da jc najbolj užival, če se je lahko takole postavil pred Javnostjo. 87. Ko se je dvorana nekoliko pomirila, je rekel: »Nimam več mnogo povedati. Brace Dunlap je strica Silasa tako pestil, da se je starček v svojem obupu nazadnje spozabil in je njegovega malopridnega brata udaril po glavi. Jupiter je nato zbežal v gozd, da bi se tam skril, in jo je najbrž nameraval ponoči mahniti kam drugam, kjer ga nihče ne pozna. Nato bi bil Brace govoril okrog, da je stric Silas njegovega brata ubil In truplo nekje zakopal. Strica bi seveda to uničilo: moral bi ta kraj zapustiti ali pa hI prišel na vislice.« šport • šport • šport • šport H šport # tartfi © šooi t 4tv»rt •» 4 nor t © snort • imirj • šport © šport © šport © šport © šport © šport © špo Sodniki, odgovorni ste za svoje odločitve! Državno ekipno prvenstvo v olavanju Je bilo neslavno zaključeno. Za zmagoslavjem plavalcev Ljubljane, ki so zasluženo osvojili naslov državnega prvaka, za valovi navdušenja, za slovesnostjo zaključnega defileja, za optimističnimi napovedmi o napredku jugoslovanskega plavanja, za številnimi priznanji in nagradami, ki so deževale prejšnji torek na kopališču Kolezije, stoji Ignorirana ekipa kranjskih plavalcev, ki so z Izrednimi napori uspeli dati največ od sebe ter osvojiti četrto mesto. Na žalost Kranjčanom sodniki niso priznali njihovih naporov. Brez vsakega obvestila Jim v končni uvrstitvi nrfso bile vštete točke, ki Jih je dosegla moška štafeta 4 X 100 mešano. Med sve-čanlm razdeljevanjem nagrad J* za sodnlšklmo mizo vrhovni sodnik ing. Dušan Kit povedal presenečenim Kranjčanom, da je bila njihova moška štafeta zaradi nepravilnega obrata plavalca prostega stila diskvalificirana. Sprva Kranjčani niso mogli verjeti kar so slišali. V jugoslovanskem plavanju se namreč še nI zgodilo, da bi bil cravvllst na obratu diskvalificiran! Odločitev je čudna ln nerazumljiva. Sam nsčin, kako je bila pojasnjena, pa Je skrajno neodgovoren ter s strani sodniškega zbora in organlzatorla nešporten. Organizator je v zaključnem defi-leju uvrstil kranjsko ekipo na 4. mesto (po vrstnem redu na prvenstvu). Kramlčani so že prejemali čestitke od vseh strani ter v def Hej u ponosno stopali pred lanskoletnim prvakom Jadranom Iz Splita. Po obvestilu uradnega napovedovalca je zasedla njihova moška štafeta četrto me?to! Pri čestitanju ekipam za dosežena mesta je delegat PZ..I postavil Kranjčane na četrto meito. Takoj za nJim je objavil vrhovni soini.k uradno končno uvrstitev klubov, v kateri pa je Kranjčane postavil na šesto mesto. Dva sodnika na obratu sta nrl-javlla obrat kranjskega cravvllsta kot nepravilen. Sodniki rn obratih imajo po pravilih samo posvetovalen plas. Sodn'kl na cilju so dolžni sami spremljati tekmovalce ter odločati po svoji presoji. Vsaj upamo, da so na ta način proglasili kranjsko štafeto za četrto. Sledil je protest klubov, ki bi Jim diskvalifikacija štafete Triglava pomagala k boljši uvrstitvi In kar je verjetno za nje važnejše — do boljših nagrad (ročne ure Danvil). Ni znano, kako so klubi v protestu uspeli prepričati sodnike, da so prvotno nepravilno Gorenjska moštva v ligaških tekmovanjih Škofjeloški košarkarji so v soboto premagali mariborski Brrnik. Naš fotoreporter Franc Perdan Je posnel prizor, ko Je Krajnik (6) metal na koš Mariborčanov. Zadaj je Koren (10) Rojstvo novega Ljubelja Ljubitelj! moto Sporta bodo v nedeljo spet lahko prišli na svoj račun. Na moto-kros progi na Ljubelju, ki jo štejejo za najtežjo in najlepšo v Jugoslaviji, se bodo spoprijeli najboljši motoristi v krosu na svetu. Nedeljsko tekmovanje bo po dosedanjih prijavah skoraj neuradno svetovno prvenstvo, saj bodo na nJem nastopili nekateri tekmovalci, ki so se na letošnjem svet. prvenstvu uvrstili v sam vrh. Avstrija je poslala na Ljubelj več kot 10 tekmovalcev, med njimi v kategoriji motorjev do 250 ccm odličnega Kneisela ter Shadlerja, Dvoroka in druge. Avstralijo bo zastopal v kategoriji 500 ccm odlični Kelvin Franiks na motorju Triumph. Jz ČSSR bosta prispela Čižek in Ron Fratita, oba izvrstna tekmovalca. Prvi je bivši svetovni prvak, drugI pa 260-kratni zmagovalec različnih moto kros tekmovanj doma in v tujini. Danec Knud Johanessen je eden izmed najboljših vozačev v svoji državi. Na Ljubelju bodo blesteli tudi sovjetski in švedski tekmovalci: Igor Grigoriev, Viktor Arbenkov in Gunar Draugs so imena sovjetskega moto-krossa, ki tudi v svetu pomenijo kvaliteto. Na letošnjem svetovnem prvenstvu, za katerega šteje štirinajst dirk štirinajstih Grand Prinxov evropskih držav sta bila Grigoriev in Arbenkov vedno med prvo petorico najboljših. Grigoriev je bil na teh dirkali dvakrat drugi, trikrat tretji, petkrat četrti ter večkrat peti in šesti. V generalni uvrstitvi je zasedel odlično 3. mesto. Tudi njegov rojak Arbenkov ne zaostaja. V generalni uvrstitvi je zasedel 4. mesto, v posameznih dirkah pa je bil enkrat prvi, enkrat tretji, dvakrat četrti in dvakrat šesti. Tretji predstavnik Sovjetske zveze v kategoriji 250 ccm Gunar Draugs je na predzadnji dirki za svetovno prvenstvo v Apbldi (Vzhodna Nemčija) zasedel 7. mesto. V kategoriji motorjev 500 ccm bo nastopil odličnil Sokolov. Na Švedskem je moto-kross izredno popularen j šport, Švedi pa so v svetovnem merilu najbolj cenjeni, saj imajo že več let svetovnega prvaka v kategoriji 500 ccm. Tudi njihova udeležba na Ljubelju ne bo skromna. V kategoriji 250 ccm se bodo predstavili Jan Olav Ramberg na najboljšem motorju za kros Husqvar-na, dalje Yngve Holmqwistr Ove Soder in Leif Aeake Olason, v kategoriji motorjev do 500 ccm pa Lars Hanson na Litu. Seveda bodo v precejšnjem številu zastopani tudi Jugoslovani, za katere bo Ljubelj do sedaj največja mednarodna preizkušnja. Med posebno zanimivost sodi na-jstap Tržiičana Janeza Rotarja v kategoriji motorjev do 500 ccm. To bo prvi Jugoslovan, ki bo v zgodovini jugoslovanskega moto-krosa vozil v tej kategoriji. Ro-tar je pred dnevi na velikem mednarodnem tekmovanju v Sipki v Bolgariji med 114 tekmovalci zasedel v kategoriji 250 ccm 7. mesto, kar je doslej največji uspeh jugoslovanskega moto-krosa. Na Ljubelju bo imel seveda neprimerno težjo konkurenco. Doslej so se za ljubeljsko tekmovanje že prijavile naslednje države: Avstrija, Avstralija, CS$R, Danska, Francija, Jugoslavija, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza, Švica, Švedska, Velika Britanija in Bolgarija. Zaključne prijave še niso prispele iz Italije in Bolgarije. Prav tako še pričakujejo prijavo Amerikanca Hopkinsa.. NajpomembnejŠa pa je prijava letošnjega absolutnega svetovnega prvaka Joela Roberta iz Belgije, ki jo prireditelj že nestrpno pričakuje. Ljubelj je pripravljen. V nedeljo bodo fanfare naznanile rojstvo novega vellker*i Ljubelja. Za vse, ki bodo obiskali letošnje tekmovanje, je pomembno to, da bo ves promet potekal po novi cesti na Ljubelj. Poleg izrednega športnega užitka, se bodo obiskovalci lahko popeljali po novi cesti nad Tržičem v prelepo ljubeljsko dolino. — JANEZ SLABE NOGOMET — Triglav je v 2. kolu SNL v Kranju premagal Bratstvo (Hrastnik) z rezultatom 3:0 (1:0). Na lestvici je na 7. mestu. Mladinci Triglava so v Kranju igrah z Mariborom neodločeno 2:2. Na lestvici so na 5. mestu. Škofja Loka je v 1. koiu SCL — zahod premagala Savo (Šentvid) z rezultatom 5:1 (3.T). Na lestvici je na 1. mestu. Tržič je v 1. kolu SCL — zahod izgubil v Kamniku z rezultatom 2:5 (2:2). Na lestvici je na 8. mestu. ROKOMET — Tržič Je v 1. kolu moške republiške lige doma premagal Olimpijo z rezultatom 17:11 (9:5). Na lestvici je na 3. mestu. Kranj je v 1. kolu moške republiške lige izgubil v Slovenj Gradcu z rezultatom 21:25 (8:12). Na lestvic' je na 5. mestu. Kranj je v 1. kolu ženske reptib-l:ške li«re v Šiški igral neodločeno 6:6 (3:3). Na lestvici je na 5. mestu. KOŠARKA — škofja Loka je v 16. kolu I. moške, lige doma premagala Branik z rezultatom 70:56 (24:21). Na lestvici je na 9. mestu. Jesenice so v 7. kolu ženske rnnubli&ke lige doma premagale Triglav z rezultatom 48:38 (24:17). Na lestvici so Jesenice na 1. mestu, Triglav pa na četrtem. Jesenice so v 9. kolu II. republiške moške lige zmagale v Sežani z rezultatom 56:38 (21:17). Na lestvici so na 1. mestu. Nov državni rekord V nedeljo popoldan sta člana aerokluba »Stane Žagar« Kranj SILVO SERA2IM in JANEZ PIN-TAR postavila nov državnjl rekord v preletu z jadralnim letalom na radijsko usmerjanje. Z modelom sta vzletela v Torkli pod šmarjetno goro, pristala pa pri vasi STRAHINJ ob Naklem. Z razdaljo 5600 m sta za dobrih 800 m presegla stari državni rekord. Svetovni rekord v kategoriji jadralnih modelov na radijsko usmerjanje znaša 9 km, trenutno pa Je v rokah Angležev. — T. P. odločili. Da je bil obrat nepravilen bi lahko dokazali samo s filmom! Sodniki so nenadoma SVOJO odločitev izpremenili. O tem niso obvestili niti gledalcev nit! novinarjev in ne predstavnica PK Trglav, ter plavalcev Triglava, ki so se športno borili ter bi za svoj trud 'znslužili vsaj to, da se jih ne ignorira. še nekaj besed o »spornem« obratu. Na žalost je sporen samo za sodnike v Jugoslaviji. V tem p-'meru so sodniki pokazali svojo ponoJno zaostalost za razvojem plavalne tehnike v svetu. Kranjski plavalec je napravil obrat, ki ga v svetu poznajo kot »prevalnl obrat«. Pri tem obratu se plavalec potopi približno 1,5 m ored zidom ter se ga dotakne z roko več kot 1 meter pod gladino. V starih, počasnejših obratih, se plavalci dotikajo zidu v vi*»nl vode, kar lahko sodniki vidijo tudi iz večje rprrdalje. Pri preval-nem obratu pa mora biti sodnik •.klonjen nad plavečem ter ga natančno kontrolirati. Ker sodniki kranjskega cravvllsta n'so kontrolirali na ta način, je prišlo do diskvalifikacije samo zato. ker takega obrata ne poznajo ter z bežnim pogledom niso moril videti, da se je plavalec dotaknil zidu. Sodnik na obratu (iz Dubrovnika) je mojo trditev dokazal s tem, ker je po konča- nih tekmah vprašal našega pl*" valca Košnika, kako se obrača P" novem obratu. Obrata niso mogli videti tudi sodniki na cilju, zato njihove od" ločitve ne morem imenovati drugače kot skrajno nekorektno. Ta obrat bi lahko že večkrat videli na televizijskih zaslonih — Pre" pričan sem namreč, da ne sPreI^| Ijajo strokovne literature, špans* plavalec Thonaz je delal na Mediteranskih igrah na progi 1500 m prosto vse prevalrte obrate. iS1* je prenašala televizija, časa za učenje je bilo torej dovolj! Ce P* takrat niso bili zainteresirani «j*o takšnimi »malenkostmi«, bi lah*0 vsaj sprejeli predlog Triglava, da plavalec pred njimi demonstrira prevalni obrat. Zaradi nepoznavanja pravil pa sodniški zbor P1"0-testa Triglava ni hotel sprejeti. Plavalcem PK Triglava sodniK« niso priznali njihovih naporov-Kot njihov trener jim sam izra^ žam vse priznanje za njihovo °* loletno delo. Upam, da bodo 5^ vnaprej sodelovali z voljo in P°" žrtvovalnostjo. V svoje delo s * vložili mnogo truda. Velikokrat se je bilo treba odpovedati vsa« zabavi. Sedaj zanje ne sme h važno, kaj je bilo sklenjen0 1 sodniško mizo. V bazenu so oSv jili četrto mesto, zato jim k "SP0" hu najlskreneje čestitam. w PETER COLNAK Vtisi z evropskega prvenstva v veslanju Finalne borbe Največje razočaranje so v Amsterdamu doživeli Nemci. Leta 1963 so bili v vseh veslaških disciplinah prvi, razen dvojca s krmarjem in doublesculla. Na letošnjem evropskem prvenstvu pa so bili prvi le v dvojcu s krmarjem, četvercu brez krmarja in osmercu. Samo v dvojcu s krmarjem so zanesljivo osvoji'! prvo mesto, medtem ko so v četvercu brez krmarja priboril1 naslov prvaka samo zaradi izredne športne sreče, oziroma smole Dancev. Le-ti so nekaj metrov pred ciljem izgubili ritem, ker je eden od njihovih veslačev zajel raka«. Nemci so zmagali le za 8 desetink sekunde. Tudi Rusi, večni konkurenti Nemcev so se morali zadovoljil* s tremi prvimi mesti: v skifu, četvercu s krmarjem in doubie-scullu. Rus Ivanov je spet veslal kot v svojih najboljših časih-Zadnja leta namreč ni več dosegal večjih uspehov. Ko sem Sa vprašal zakaj, mi je odgovoril, da se pri njih pripravljajo na kako pomembno tekmovanje najmanj dve leti. Tako so bila zadnja leta tekmovanja le del njegovih priprav za olimpiJslc igre v Tokiu. Lahjco si predstavljate, kako močno grešijo naši ^P01^ funkcionarji, ko določajo olimpijske reprezentante po uspeh' \ zadnjih let. Ta tekmovanja bi morala biti le sestavni del treninga za olimpiado. Popolnoma zgrešeno so pri nas na^op»j tudi v veslanju. Tik pred evropskim prvenstvom so določil' ' veslače iz različnih klubov, ki naj bi osvojili čim boljše ™?*?-na tekmovanju. Kaj nastane iz takih skupnih priprav, smo vid.en v Amsterdamu. Izjema je seveda osmerec, ki že leto dni trenit" skupaj pod vodstvom trenerja Petra Klavore. — A. REMIC Prihodnjič: Borba osmercev Ivanov (SZ) — evropski prvak 1956 (Bled) in 1964 (Amste rdaiu)