it 29. V Gorici, v torek dne 12. marca 1907. nluji trikrat na teden, in sicer v towk, Četrtek t, fthoto nb 4- uri P0P°^ne ter flt&!19 P° Po5tI [•* a,,« ali v Gorici na dom posejana: P ,,o leto .......-"»=K . Tečaj XXXVII. svjlke stanejo 10 \ v,.sai'iiCi'e števj _. "' S 0 C A " i"'* •naskuBJ« '»..mine priloge;^.!«« mi-.'.. ile"n ..Katipot po GoriSkem in GradlšJansRem" in Upot po Ijubrjani in kranjskih mestih", dalje Jvu-v l>-?u ,.Voinl red železnic, parnikov „in poStnit, .«t.>!' :nt-s».'t-no prilogo ^Slovenski Tehnik". j j,'aw2'li,!':' sprejema »pravništvo v Gosposki ulici L* 7 !. natktr. v »Goriški Tiskarni* Aj^ahrsčVk l aaroilla brei doposlane naročnine se ne oziramo"" i |j.j4ji in poslanice se račtinijo po LVfit-vrstah če I-krat i« v, 2-kral M v, .{-krat 1-2 v vsaka Vičkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ! ivtfaaie in spisi v uredniškem delu 3u v vrata. Za Q. ^ vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K. LtarUL Uredništvo se nahaja v Gospo; i ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 2. dopoludne. TJ p r a v n i Š t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I, nudstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere u* spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3^K 20 h ali gld. I:ti0. »Soča« in. »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah'in teh-le robakarnah: Schvvarz v Šolski al., Jdlersite v Nunski nI., Ter. Loban na letališču Joa-Verdi, 1'eter Kralielj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po- • kopalisčni ulici, I. Matiuasi v ulici Fonnica, 1. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della C Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l«ffon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabcie) tiska in *al. to Pobiranje užitnim, j Predlog j jeieineg* poslanca dr. D r a g o t i n a T r e O j radi odprave krivic ph pobiranju UtltBiOl. j V i>. soji deželnega zbora dne 5. marca 1. se j« soglasno sprejela resolucija, ki beri na to, naj c. kr, vlada Se nadalje pobira [iitnino za se in za avtonomne korporacije v Lini režiji, kadar bi pa to odložila,- naj. po- i feri pobiranje užitnine deželni upravi. { V dopisu c, kr. deželna finančne direk-i dne 2. julija 1900. št. 9281 na de- Uni odbor 86 povdarja z vso pravico ugodni bančni vspeh lastne režije. V zvezi s tem, deželna uprava še nikakor ni v položaju prevzeti pobiranja užitnine, se da brezdvomno sklepati, da bode c, kr. vlada vsaj še ne-»j let po svojih finančnih organih užitnino tu se in avtonomne korporacije pobirala v \%m režiji. Zakaj tudi ne V C. kr. vlada služi s to [prireditvijo svoj u lastuim interesom, ker so L* /i dohodki povišali že v prvih letih za pri* iližno 160.000 K na leto, vrh tega pa stori \xn neprijetnosti in troškov veliko admini-iirstivno uslugo deželi in občinam in jim pri-lonote že do lepega dobička, kateri je bil fn\ ?.% te avtonomne korporacije izgubljen. Deželni dobiček se računi v poročilu na iihiifno IfiO.000 K na leto, sicer pa se bode kioefai stalni vspeh dal natančno dognati po preteku nekaterih let. Kakor pa jemlje te ugodne vspehe takdo z zadovoljstvom na znanje in želi, da H se dohodek vedno * olj višal brez povišanja pastorkov, tako sili s stalnostjo tega stanja fsdi marsikatera pritožba interesovanih obrtnikov na dan. Te pritožbe se tičejo uprave potom ti-Nnfalh organov. Ta uprava sloni na določilih zakona z M. f). 1820. polit. zak. zbirka 57 št. h in ca drugih starih zakonih in odredbah. Nafta uprave je torej že zaradi prečast-'Y* starosti teh postav iu odredb zastarel in ' odgovarja današnjim prometnim potrebam sastilaiski obrti. 1- Nastane pred vsem vprašanje, ako bi j5* ne dalo odpraviti velik del lokalnih fi-j^fmh organov s tem, da se dovoli skupini [PJtiiničarjev enega okraja, združenih z zvezo [^zadrugo, pavšalno odplačilo užit-f-ae po užitninskem kontingentu, F»terega bode finančna uprava v ^•tinem okraju ob lastni režiji t Hnančna uprava je Že danes v posesti [^tra' dohodkov na užitnini. Ta izkaz |. y teku prihodnjih let nad v«e natančen ^ Nuiljiv ter bode povedal c. kr. finančni ijriVl hi avtonomnim korporacijam na vinar ^toa, koliko se je v tem ali onem okraju > ^taini plačalo. Plačevala se torej lahko "% in prostovoljno za neko dobo 3—5 ^dini lv vsaj toliko n& -et0 P° odbitku režijnih '^kov j.laeati ponudijo, kolikor plačajo gla-!^ .DlnoeoIetnih skušenj finančnim organom Jako drago in neprijetno kontrolo. ;[h M uvi(kti, zakaj bi se v davčnih okra-* Jake zveze ne dale osnovati v prid tistim, ,;,t.1Inajo P»tfco užitnino pobirati, in v prid aradl' ^ '^° dolžnost' J° Plačatl Prvi " tro'k bi S* P"nra11--- ve*J* de- režijnih tnani^' ki S0 to,lko bolJ občutljivi, kolikor imeli ie. d6Žftla' drugi ~" obrtuiki ~ bi trolo- "l*^ nadIog •-» sitnosti s kon- ' T8ak bi Plačal potom okrajne zveze, kolikor ga zadene po računih prejšnjih let, in le tisti obrtnik, kateri bi ne maral prostovoljno plačati, moral bi plačevati pod kontrolo v to postavljenih užitninskih organov, plačanih od zveze obrtnikov. Ob takem načinu poslovanja seveda ni izključena praviea do revizije po preteku gotove dobe in dogovorni povišek odkupnine, ako bi užitninski urad zadobil prepričanje, da je promet v okraju narastel. Okrajni zvezi obrtnikov pa bi moralo biti prepuščeno, med svojimi lastnimi člani nastale poslovne in prometne spremembe izenačiti. Je torej v interesu obeh strank ležeče za tako sporazumljenje med uradi in okrajnimi zvezam obrtnikov najti o pravem času primerno pot, naj bi že bode pobiranje užitnine v rokah državne uprave ali pa naj preide na deželo. II. V starih zakonih in navodilih so tudi nekatere določbe prestroge in prereč finančne. V nekaterih krajih, kjer se vsa navo« dila od finančnih organov strogo in dobesedno izvajajo, je čuti prepogosto glasne pritožbe. Osobito se tožijo obrtniki-gostilničarji, da morajo hoditi tudi če so še tako daleč izven sedeža finančnih organov, vendar na uradne sedeže po bolete, kar je zvezano z nepotrebnimi poti in troški, Istotako se pritožujejo, da je včasih treba čakati vkljub pravočasnemu naznanilu delj časa na prihod finančnih organov, ki so dostikrat drugje okupirani in da se vkljub največji potrebi ne smejo dotakniki zapečatenega soda. Videti je vendar, da zadostuje že pismeno naznanilo finančnemu uradu - ako pride finančni paznik tudi šele čez dva ali tri dni v klet k odprtemu sodu, gotovo ne bode obdačil manj kot vsebino polne posode. Skrajno neprijetno in slabo je to čakanje ob Času, ko mošt vre in ko je treba posode vedno pravočasno zalivati. Tukaj bi se moralo dobiti novi prometni dobi primerna nova sredstva, ki bi sicer na eni strani varovali užitninske oblasti pred sleparijo, z druge strani pa oprostili sedanjega posestnika — gostilničarja pred staro preveliko mero preglavic in odgovornosti. III. Očitna krivica v zastarelih zakonih in odredbah pa je konečno, da mora posestnik, ki je ob enem tudi gostilničar, plačati užitnino od lastnega svojega vinskega pridelka ali od kupljenega vina, ki ga porabi za svojo družino in vrh tega še od pridelka, ki ga porabi za delavce večinoma prav v dobavo tega pridelka. Ta krivica je naravnost vpijoča in ne dela posebne časti našemu davčnemu zistemu. Tak posestnik — gostilničar ne plača samo zemljiškega davka kot posestnik, pridobnine od obrti in užitnino odkonsuma, on mora plačati še poseben davek, da sploh sme biti obrtnik in posestnik ob enem. Z visoko užitnino na lastno porabo in posebno še na porabo za kmetske svoje delavca je prav kaznovan za to, da se upa poleg gostilniške koncesije še imeti svoje posestvo, svoj vinograd. Določba, da je 2 km daleč od gostilne prosto imeti vino neobda-čenc, torej tudi za družino in delavce, j ^prišla gotovo od „zelene mize", ker takih gospodarskih filijalk nima kmalu kateri * družina in delavci dobe jed in pijačo tam, kjer je gospodar in kjer je seveda tudi gostilna, in tako nima ta določba nobenega pomena, če se že noče s posestniki •— gostilničarji malce pošaliti. Proti tem skrajno fiskalnim in krivičnim določbam so se posestniki-gostilničarji že ponovno na sestankih pritoževali ter konečno tudi. »Trgovsko-obrtno druStvo" naprosili, naj v odpravo te krivice kaj ukrene. Pri enem teh sestankov osobno navzoč in o teh krivičnih razmerah podučen, sem zadobil prepričanje, da bi se dali vsi ti nedo-statki večinoma s primerno odredbo visokega c. kr. finančnega ministerstva na podrejene finančne organe odpraviti; v skrajnem alučaju se naj glede točke pod III. spremeni, ako treba, že itak zastareli in obnovitve potrebni zakon. Stvarno bi zadostovala odredba na finančne organe, da se ima za vsakega gostilničarja, ki je ob enem posestnik, oprostiti obdačenja tolika množina pijače, ! katero potrebuje približno za družino in za delavce, potrebne za gospodarstvo. To potrebo bi imeli ugotoviti finančni organi na podlagi mnenja županstva odnosno cenilca ter posestniku vsako leto odpisati tozadevno užitnino. Stavim predlog: Visoki zbor skleni resolucijo: Visoko c. kr. finančno mini* sterstvo se poživlja, da primernim zakonitim ali odredbenim potom odpravi tiste strogosti pri pobiranju užitnine, ki so nepotrebne in sedanjim prometnim razmeram več ne odgovarjajo, zlasti pa naj preskrbi, da se posestniki, ki so ob enem gostilničarji, oprostijo užitnine za tisto množino užitnini podvrženih predmetov, katere potrebujejo neobhodno za svojo družino in svoj e delavce pri obdel vanju svojih posestev. V Gorici, dne 8. marca 1907. DOPISI. Iz Dolnji Vltljbl. — Dopisnik H. žuga s presenečenjem; ali mi se tega ne strašimo, ker smo prepričani, da nimate več kaj takega povedati, kar bi koga presenetilo. Prihranili do sedaj nam niste še ničesar, kar so najbolj dokazali Vaši dopisi v „Soči% in ko so Vam tam odpovedali prostor, polnili ste „Gorici° njene zmeraj lačne predale.' Kdor je vse to čital, se Vaši grožnji le smeje ter Vas po-miluje. Dopisnik obljublja deset kron za dobrodelne namene, naj povemo imena onih, ki so ščuvali v Biljah. Za 10 kron ne bomo igrali vloge izdajalcev! Ako pa dopisnik daruje 50 kron za družbo Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, mu brez poklonov to povemo. Mi smo se osebno v Biljah informovali ter so nam ti skesani fantje sami povedali, da obžaljujejo svoj Čin, in da 80 bili v to naščuvani! Imena dveh Čftalničarjev so tudi povedali, drugi da m jim neznani. Naj dopisnik H. tudi enako stori,- in ako mu resnico povedo, izve tudi, da je eden izmed onih dveh nekaj pijače v ta namen plačal. V zadrego t»'uVnas ne. spravlja poziv, naj dokažemo, da j«, 5 „klerotovu pri Čitalnici. Ako bi pozval, naj dokažemo, da je tam .5 odločnih naprednjakov, potem bi nam bilo težko to dokazati! Povedali bi Vam lahko tudi, kako so prišli »kleroti" v naši občini do veljave; čegava naj bi bila ta zasluga in še marsikaj drugega. Čimdalje izzivate, manjši postajate, dokler ne zlezete popolnoma pod klop. — Volilno gibanje. Kras je govoril! Nedeljski shod v Sežani je bil krasna manifestacija napredne misli. Nad 350 županov, podžupanov in zaupnikov narodno-napredne stranke se je zbralo v Mahorčifievi gostilni. Dvorana, ki je bila na razpolago, je bila mnogo pretesna za vse volilce. Ljudje so stali po hodniku, da bi ujeli kako besedo, mnogo pa jih je moralo oditi v stranske sobe in dvorišče, kjer so čakali na rezultat, Shod je otvoril ob %% deželni poslanec dr. Treo. Pozdravlja navzoče, ki so prihiteli z vsega Krasa v tako obilnem številu. Kon-štatuje, da je zastopan ves komenski in sežanski okraj. Pozdravi odposlanca tržaških Slovencev dr. Mandiča in člana izvrSeval-nega odbora nar.-naprfidne stranke dr. Igo Janca in dr. Dinko Puc-a. Imennje predsednikom g. J o s. Živi ca iz Skopega, podpredsednikom g. Švaro iz Komna. — Predsedništvo zavzame prostor, nakar dobi besedo poslanec Al. Štrekelj, ki je govoril približno tako : Največja čast, ki jo more podeliti narod svojemu sinu, je, ako ga izvoli svojim poslancem. Zato sem bil iznenaden, ko je prišel pred leti klic v Dalmacijo, naj pridem zastopat Vaše interese. Prevzel sem, ker sem imel dobro voljo, koristiti Vam po moči. Težavne so sicer dolžnosti poslanca; izpostavljen je vsakovrstnim napadom, dasi bi lahko živel mirno in udobno. Mi narodno-napredni poslanci smo delali, kolikor je bilo v naLi moči v čaBt naroda in korist volilcev. Nismo se plašili nastopati odločno, kedar je bilo treba. V prvi vrsti so nam bile na srcu naše šole. Omenjam tu naša moška in ženska učiteljišča. Nemško se tam vzgaja naše bodoče učiteljice in učitelje, z nemškim duhom je prepojen poduk. To treba odpraviti. Interpe-liral sem vlado radi poučevanja učnih predmetov v nemščini. Učni jezik mora biti slovenski ! — Posvečali smo vso pozornost gimnaziji in realki, v katerih vladajo neverjetne razmere. Mnogo nadarjenih naših dijakov ne more dalje, ne more končati študij, ker ne umejo učnega jezika — nemščine. Zahtevali smo zato, da se U zavodi poslovenijo, seveda bi mogli doseči to le, ako bi nas podpirali tudi Italijani. Toda dočim nam pritrjujejo ti v obraz, snejo za hrbtom vsako Obljubo in dajejo koncesije Nemcem! — Predlanskim je bil na gimnaziji suplent neki nemški nvtduiež, dr. Durst, ki je s svojim krivičnim nastopom in žalitvami narodnosti svojih učencev privel jih do tega, da sta dva razreda štrajkala! Takrat sem stavil tozadevno interpelacijo in morda je ravno ta pomagala, da ga je Čez noč vzela burja! — Naša mladež je bodočnost našega naroda. A revna je in rabi podpor. V tem oziru smo krepko podpirali njihove prošnje in marsikomu smo omogočili s podporami nadaljevanje Študij. — Stiskani smo od Nemcev in Italijanov. Njih glavno napadovalno orožje pa so njihove šole. Schul-verein in Lega Nazionale ustanavljata povsod ' šole, v katerih hi se odtujila naša deca narodu. .Te šole so mesarji, ki režejo iz našega telesa živo meso. Proti temu smo delovali z vso silo in podpirali nasprotna stremljenja. Tako se je hotelo svoj čas ustanoviti v Na-brežini otroški vrtec. Skušali smo to doseči z vsemi močmi, toda žalibog preprečili so to naši Italijani. Troški za naše šole so naravnost ogromni. Naš kmet komaj diha pod njih težo in zato je bilo od nekdaj naSe stremljenje, I olajSati kolikor mogoCe to breme, zato smo se I vedno in povsod potezali za ustanovitev del želnega šolskega zaloga. Kajti s I tem bi se mnogo olajSale naklade za šole, I toda dasi smo skušali dosefti to na različne načine, dosedaj tega še nismo dosegli. Poskušalo se je svoj ftas z abstinenco, potem na j druge načine, toda nikdar nismo mogli dobiti Italijanov za to delo. Želja je bila, ali ni bilo mofti. — j Podpirali smo vedno sadjarstvo, v i n o r e j o, Živinorejo, podpirali vedno vse prošnje, katere so do*le v tem oziru, pa I bodisi od posameznikov, od občin, ali odi društev/Poudarjati moram, da smo bili v vseh I teh stvareh vedno edini jaz, dr. Treo in dr. I Turna. Potezal sem se zato, da bi se uvrstila cesta, ki pelje iz Šempolaja v Komen, med~j državne ceste. Obrnil sem se v tem oziru na c. kr. vlado, a do danes ni še nobenega odgovora. Naše uradnike na sodnijah preganjali so in jih postavljali v ozadje; dasi niso bili nift manj zmožni kakor Nemci aH Italijani, so vendar avanzirali mnogo počasneje, a godilo se jim je slabše. Obrnili smo se zoper te krivice in zahtevali, da se z našim Človekom ravna tako kakor z vsakim drugim. Zabeležiti imamo tukaj vspeh, da je v tem ozira sedai nekoliko bolje. —- Sploh smo stavili nebroj interpelacij v mnogih zadevah, katerih posamezno ne morem navajati. Drezali smo nujnejšo rešitev zdravstvenega zakona, stavbenega zakona, postave za licencovanje bikov; vsi ti zakoni so sedaj v glavnem dogotovljeni in upam, da se bodo v kratkem času začeli izvrševati. — Krasen predlog je stavil poslanec dr. Treo glede poboljšanja kraških pašnikov in travnikov. Pravici na ljubo moram tu omeniti, da so nas v tem oziru podpirali sicer tudi drugi poslanci. Predlog se je sprejel in precej tisočakov se odslej razdeli vsake leto za ta namen od deželnega zbora in vlade. Hude borbe smo imeli z Italijani radi kmetijskega društva. Iz te se da posneti, kako ostudno so ravnali Italijani v tem društvu z nami. Primerilo se je, da so metali naše poslance iz društva. Zato pa nismo mi hoteli dovoliti podpore temu društvu. Vsled vedno neznosnejših razmer pokazala se je potreba, ustanoviti naše lastno društvo. Sedaj pa imamo boj radi podpore temu društvu. Toda mislim) da se nam posreči jžvojevati tako podporo, kar je edino pravično. Delali smo na to, da se oživotvori z a-kon proti ponarejanj u vina. Viveste, koliko truda, koliko kapljic znoja stane kozarec vina! Tem hujše pa je potem, ako se dobri kapljici dela konkurenca s ponarejenim vinom. Zavzeli so se za to tudi drugi deželni zbori in ta zakon bliža se uveljavljenju. Vinska klavzula je odpravljena, uveljavi se zakon proti ponarejanju vina, mislim torej, da nam bode odlej mogoče prodajati naša vina boljše kot doslej. Uprli smo se tudi proti temu, da bi se vino, M se uvaža v Gorico, daciralo, nadalje da bi se daciralo ono poluvino, katero se na-pravjja s tem, da se vlije na tropine vodo. Glede brezobrestnega posojila ^avzel sem se za to, da bi se zvišal deželni prispevek od 20.000 K na 50.000 K, kajti od visokosti deželne podpore je odvisen tudi prispevek vlade, ki da enkrat aH dvakrat tolika. Žalibog se ta moj predlog ni sprejel. Toda ako pride Še v letošnjem zasedanju to vprašanje zopet na nagovor, bodem tudi znova zahteval povišanje tozadevne podpore. Zahteval sem, da daje vlada našim trtorejeem na razpolago boljši materijal, kajti v mnogih krajih je slab vspeh provzročen vsled slabih in tenkih vinskih trt. Stavil sem že lansko leto predlog glede splošne volilne reforme za deželni zbor. V tem 'oziru sem uverjen, da sem storil prav, kajti stanovi se na ta način zjednačijo. V glavnih potezah očrtal sem s tem svoje delovanje v deželnem zboru. Mirno vest imam, da sem storil, kar je bilo v moji moči, da nisem zanemarjal svoje dolžnosti (živahno odobravanje, dolgotrajni živio-klici). Nato se oglasi k besedi poslanec dr. Treo: „Jaz hočem samo v kratkih besedah dopolniti poročilo svojega tovariša Š t r e k 1 j a. Volili me niste kot posestnika ali strokovnjaka v gospodarskih zadevah, ampak zato, da imate r deželnem zboru tudi jurista ve-ščaka. Zato Vam hočem poročati pred vsem o pravnih stvareh. Spominjate se še, da se je skušalo uveljaviti občinski zakon za go- \ riško deželo. S tem zakonom nastali bi za naše občine novi veliki troški, nova bremena, zlasti s prisilno institucijo občinskih tajnikov. Ve-doč, da naše kraške občine takih bremen ne bi mogle zmagati, uprl sem se proti temu zakonu ; temu odporu je sledilo ljudstvo in dosegli smo vsaj toliko, da občinski zakon vkljub temu, da ga je deželni zbor sprejel, ni še potrjen od vlade, in mislim, da se to v sedanji obliki tudi ne stori. Uredili smo tudi učiteljsko vprašanje. Tudi v tem oziru me vest ne peče. Pošteno smo gledali, da zvežemo potrebe uči-teljstva s tem, kar more naš uoaet prenesti. Barantali smo dolgo z italijansko stranko, a | naposled smo se zedinili. Potreba je bila očitna, kajti mi rabimo dobro šolo, dobro vzgojeno mladino, JLdaL je to mogoče, rabimo tudi boljše materijainopodprto učiteljstvo. Dosegli smo na eni strani, da smo pomagali učitelj-stvu, na drugi strani pa smo vsaj zabranili, | da niso prišle nove naklade na naše izravne | I davke. • • Jaz sem stavil še različne predloge, katerih sprejetje bi bilo veV ^a pomena za celo deželo, osobito še za Krašovce. Omenjam svoj predlog glede cestnegaomrežja v deželi, j glede" izboljšanja kraških pašnikov na Krasu, kateri je omenil že moj tovariš. Tako pride vsako leto Število tisočakov med naše ljudi. Posebej moram omeniti svoj predlog glede preskrbitve vode za Kras, in to zato, ker se me je v tem pogledu napadalo. Poudarjam tukaj, da je dal idejo in izvršil do-tične načrte nadporočnik Suša, jaz pa sem spravil vso to zadevo pred deželni zbor. Od tod je šla vsa stvar na C kr. vlado. V odgovoru ministerstva reklo se je, da imajo Kra-ševci dovolj vode (protesti in smeh), a vkljub temu je dovolila vlada prispevek za prouče-[ vanje načrta. S proučevanjem se prične v letošnjem letu. Seveda moram poudarjati, da ako se bo kaj napravilo v tem oziru za Kras, J se to ne bode storilo zaradi vas, ampak iz j strategičnih ozirov. Skrbeti je treba tudi naši deželi, kako z " i sati njene dohodke. Dohodkov nimamo skoro nobenih več; naše doklade so dvakrat in trikrat višje kakor so na Kranjskem, a še tam tožijo, da ne morejo izhajati. Iskati je treba torej novih virov. V tem oziru sem sprožil predlog glede izkorisnovanja vodnih sil v prid deželi. Pri tem bi mogla dežela pridobiti vsako leto prav čedne dohodke. Ugovor, da stvar ni izpeljivn, ne drži. Kajti če se tega poprimejo druge kronoviue, bode se dalo izvesti tudi na Goriškem. Omeniti moram konečno, da so nas prvotno naši tovariši od »Sloge" vrgli v začetku ven, toda potem, ko so uvideli, da je skupnemu nasprotniku treba skupno pokazati zobe — vsaj časih in že radi lepšega, so nas povabili kakor pač prijatelje, katere se išče le, ako se jih rabi; mi smo radi dobre stvari potrpeli in nismo se branili skupnega delovanja, ako smo smatrali to za potrebno. H koncu moram še zavrniti neko očita-tanje, s katerim se je dolžilo nekako mene, da nisem storil svoje dolžnosti pri otvoritvi bohinjske železnice. Kakor veste, se je vsled nečuvenega postopanja vlade pri tej priliki sklenilo napraviti shode po celi deželi. Da se ti shodi niso vršili, ni moja krivda, ampak to je sklenila večina odbora, ki se je sestavil nalašč zato iz obeh strank. Jaz sem se moral udati, dasi sem bil proti temu. A še tisti dan pisat sem vsem kraškim županom v tem oziru pisma, kako naj se vedejo in naj se ue pustijo komandirati od okrajnega glavarstva. Če do-tični gospodje župani niso imeli toliko hrbtišča, to ne more biti moja krivda. Zameriti je njim, da niso postopanja okrajnega glavarstva naznanili v Gorico, kjer bi bili mi pat našli način, da bi se odpomoglo postopanju okrajnega glavarja, kateri edini je v celi deželi zabrauil slovenske trobojnice, dasi je Slovenec in dasi tolminski okrajni glavar, ki je Italijan, in goriški, ki je Nemec, nista imela ničesar proti temu." Ko je dr. Treo končal, so ga volilci burno aklamirali. j Nato se zglasi k besedi dr. Gre goric j in konštatuje, da sta poslanca v polni meri j storila svojo ddižnost. Predlaga torej, da se jima izreče zahvala in pa zaupanje. Jedno-glaeno sprejeto. Besedo dobi nato dr, Treo, da poroča o državnozborskih kandidaturah. Povdarja, da bode sedaj pri državnozborskih volitvah odlo- I čevalo ljudstvo, da bode parlament ljudski parlament. Na Krasu ni manjkalo kandidatov. I Najpoprej je hadil okoli neki takozvani „agra-rectt, toda vspeha ni imel. Po tem se je začelo misliti na nekatere odvetnike. Konečno začel je pred nekaj tedni vladni in duhovni prst kazati v daljno Bukovino na vladnega svetnika Laharnarja. Zares stvar postaja resna. V torek bode sejm, na katerem se bode ponujal Kraševcem namestništveni svetnik La-harnar za kandidata. In v resnici že hodijo različni ljudje po Krasu okoli, kateri pravijo, da Laharnar ne bode odrešil samo Kraševcev, ampak celo Slovenijo na sploh. Ko bi bil uverjen, da bode temu res tako, ne rekel bi niti besedice. Toda zdi se mi, da kakor je t bilo nečastno za Kras pri otvoritvi Bohinjske železnice, da niso smeli razobesiti trobojnih zastav na svoji zemlji, ravno tako nečastno bi bilo, ako bi zavedni naši Kraševci imeli zjrsvojega poslanca vladnega svetnika tklici: sramota bi bila!) kateremu bodo na eni strani kadili vladni gospodje, na drugi pa naši duhovni gospodje, on pa njim. On je c. kr. uradnik, služabnik vlade. Mož, katerega pošljete na Dunaj, zastopati pa mora odločno Vaše gospodarske koristi, zastopati mora naše narodne težnje. Vi vsi veste, koliko truda stane, da dosežemo od naše vlade kako drobtinico na gospodarskem polju. Veste pa tudi, danamv narodnem oziru naša vlada | še nikdar ni dala pravice. C. kr. na- | mestništveni svetnik pa dosedaj ni storil ni-čessr v narodnem oziru in v bodoče ne bo mogel in ne bo hotel storiti. Uverjen sem, da naša klerikalna stranka kandidira Laharnarja le za to, ker nima nobenega druzega. | Možje volilci! V ljudski parlament mora i mož iz Vaše srede, ki pozna Vaše želje in Vaše težnje, ki ve, kaj potrebujete in ki ima v narodnem vprašanju svobodne roke. (Dolgotrajno odobrav, ;e in živio-klici). Nato se oglasi k besedi jlilec g. Peter Zabric iz Sežane in predlaga, naj se proglasi kandidatom gospod Alojzij Š t r e k e I j. Kakor hitro se je spregovorilo ime Alojzij Štrekelj, nastalo je po dvorani viharno navdušenje. Vse je klicalo : „Živio poslanec Stre-kelj, Štrekelj je kandidat" itd. Klice so po- j navijali volilci pred dvorano in na dvorišču. { Preteklo je nekaj minut, da je zamogel predsednik dati predlog, naj se proglasi deželnega poslanca Alojzija Štreklja za državnozborskega .kandidata, na glasovanje. Pozval je, naj dvigne roko, kdor je proti kandidaturi. Oglasil se ni j nihče, na kar je konstatirah da je kandidatura | Alojzija Štreklja enoglasno sprejeta. Zopet se j je ponavljalo aplavdiranje, odobravanje in j l živio-klici več minut. I Vstal je nato poslane«* Žtrekelj in je \ rekel: „Zahvaljujem se Vam za izkazano čast in izjavljam, da ponudeno mi kaudidnturo j sprejmem. Vi me poznat«, poznate moj pro j gram, ;>3 let sem delal mod vami, Vi poznate ] mene, jaz Vas. Zveza med nami ostane kot doslej, tako bom tudi v bodoče delal v va$o korist in v čast naroda." j Friproste besede so napravilo čudovit j vtis in navdušenja zopet ni bilo ne konca ne { kraja. j Oglasi se nato k besedi dr. M a n d i r j iz Trsta, ki pravi, da je pač pričakoval n&v- i dušenja, toda takega ognjs, take zavesti so j ni nadejal. Pozdravi .shod v imenu trikih ! J Slovencev. j (J. Albin Št reke I j predlaga nato. da ¦ se izrečejo tržaškim Slovencem, ki baa sedaj ; bijejo hud boj /a svoje narodno pravico, n;^o ! simpatije. Enoglasno sprejeto. \ Predsednik zak^uči na to shod. Trla&itu [ Slovencem se je poslala brzojavka. i j lajava. J Ni dolgo od tega. kar si je nam na- j sprotna klerikalna stranka izmislila in tro-ila | v svet neresnico, da vsled splošne želje •.**»¦ [ lega volilnega okraja postavljeni '.andidat g. ' j Al. Štrokelj no sprejme kandidature za tir- j žavni zbor. To so si celo /lobneii drznili oi- i javiti v časopisih. Ko so pa opazili, da si a I tem prav nič ue zboljšajo svojih ponci;, širijo I sedaj glas. da ga sama njegov« rojstna j občina K o m e n n e bo volila. Tako j I postopanje klerikalnih voditeljev, tak način j agitacije, katerim je laž sveto sred^vo v dosego sebičnega svojega namena, je javno po- j J niževanje in neopravičena zloraba občinarjev. i J ker s tem <*e jih stavi v temo nerazsodnosti j in neznačAJnosti. I Vsled toga izzvani smo spodaj podpisani ob j činaki zastopniki in občinarji primorani izjaviti, I da občina kakor občinarji Komna ved<< ceniti I gosp. Al. čtreklja, kateri ima s svojo deSav I nostio in priljudnostjo nevenljivih zaslug Zft povzdigo gospodarstva in kmetijstva ne fo v rojstnem kraju, ampak daleč naokolo. Jeklen značaj gosp. Al. Štreklja, ljubezen tl svoje volilce. Tak mož je g. Alojzij Stn-k*;;, naš domačin! V K o m n u, H, marca 1907. Sledi 41 podpisov. Kandidature. Živahno se razpravlja o kandidaturah narodno-napredne stranke in klerikalcev v naši deželi. Kar se tiče naše stranke, se vršijo za goriški okraj in za Soško dolino še dogovori. Naša stranka ne komandira kot klerikalci ter se ne postavlja kandidatov kar v Gorici, da bi morali volilci potem samo voliti. Naša stranka je ljudska, zato posluša glas ljudstva. Kras je Že govoril ko so se poprej vršila razna posvetovanj.; ter se je poslušalo mnenje z različnih strani Krasa. V sporazumu z ljudstvom se postavi tudi kandidata za goriško oko>'co in Soško dolino. Vrše se dogovori, kateri clovedejo potem do razglasitve kandidatov. Prosimo torej, da se ne da nikiio begati po različnih razširjevaleilt raznovrstnih vestij. - Domače in razne nouice. SHOD PBI BBBKU. - • Na poziv več županstev priredi v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri pop. pri Bebkn shod g. deželni poslanec Alojzij Št rekel j. SkVBBSkO jlidallŠČe, n. predstava. V m-dc!;: 17. marca K>07. uprizori se v .Trgiivsk^j domu": I. Stalni gost. Tragična hiirka ¦>¦ enem dejanju. Francoski spisal Hv,):^ Courteline. Prevel .*,. Kraj: l*ar;:r II. Pot do srcu. Veseloigra v enem d^-ar;;;: Spisal A. pl, Kotzebue...... Poslovenil V. INr, kovic. t'ene prostorom:- Pritličje: it.: ¦2 K: sedeži 1 -IV. vrst* ! K >> vin.. - ; .' V.-VIH. vrste 1. K. lblkon: Sedeži I ->'" 1 K ")0 vin.; II vrste 1 K, stojišča >¦- • '::-Dijaki in vojaki do narednika '-*• Agrarua stran naše stranke j*» tako '<¦¦'•»** ¦* mora privaHti v okrilje nase ijud-rk- <'>'¦¦¦*' vsakega, kdor hoče na agrann«m -'-'-: :** kaj delati ter kdor pričakuje ure.ici"-*'-'•,''"• ' -:"' uih vprašati]. Kdor si? temu odtt.:'.'''1. *-delaoelo proti, pomaga klerikalcem "er ¦•¦¦•.'- :-/ ^am >ehi. Pomaga klerikalcem, rra'..::".-veda. ker s takim ,^tališčem" ?k:.v-'-:;f •;¦"'*' ijud>ki >tranki. Kttrikafo- ni it; z*? '¦'•" > i-a s* tudi nove pridružiti naptv-irA:- vr-;^ v katere talino ti-*e, potenj je ?kodt;r't'1' >¦'¦¦'¦*; in tako ('Odkrepljuje klerikaiiiO ?.:n^-*'-;- '''' katero i,ima nikdar pričakovati re?;'.^ c;-:i" uih vprašanj. Le ^odejte klerikalne s-''-''"^^ r« kaj skrbijo, /a -e tu /a duhovne- ^r_'";,'j siorčtc je šei v dr^.ivnem /boru ceio ;«k? ¦-*'¦*' »i* je gI«?ov«3 i* grofe in barone, ki ^**: velikanska posestva ter lahko plačujejo '•»*';* p r o t i kmet« m. kv je šiu :tx *'4ii- UV,L kaj so prinesli iz parlamenta kmetom? To, C so acvitifili duhovnikom plače. Nad tem se 1 eli kffltiagrarno in škodljivo. ¦ >4ša stranka je nova stranka, prava ja stranka, v kateri prav prevladujejo Kuna vprašanja. Le pogtejmp .sedin^tačka. Cgrama nove stranke: W stranka se hofte zavzeti z LUnii silami za gospodarski ria-' Tjedek našega posestnika in po-f-di&° kmetijstva sploh; zato lajao zahteva, da sezboijša iK* [4ZjiirJ kmetijski poduk, da se po-eS«Je PoseDtt0 živinoreja in Ljjarstvo; hoče delovati na intenzivnejše g ospodarstvo, odpreti Ljnačim pridelkom stalen in ugodni trg; podpira produkcijsko jiružništvo, izključuje pa za-uj6i ki služijo poli tiski m stranskim s vrh a m." $ ni tu jabno povedano, kaj misli naša ^to s kmetom V Kdor hoče torej res po-Bvetiti svoje moči delu m povzdigo kmetijstva, s* mora okleniti le našo stranke. Čim LofMJS* to stranka, čim več pristašev bo toliko vspešneje bo mogla delovati za Kdor bi sedaj ob volitvah mešal hi ce-i; ter sf kujal na svojem „ stališču", teše lir* in Škoduje dobri stvari. SMfOdirskl SfSt. - Organizacijski statut t;*>, ik ima naša ljudska stranka poseben :. i> o (i a r s k i svet, v katerem je 6 čla-;v izvrfevnlrioga odbora. Ta gospodarski svet :% [eno nalogo: delovati v povzdigo narod-k» jiospodarstva, nadzirati gospodarsko gibe «>r se peruti z najrazličnejšimi knietij-kis; vprnfauji. Agrarno stran naše stranke tj:«etuuje torej ta gospodarski svet. V ta L<;/.iar5ki svet se imajo stekati najrazlič-> želje in nasveti, kateri se podajo izvr-xea.ii odboru potom krajnih in okrajnih jf/crov. Uospotlarski svet bo imel obilo dela v; ii deloval, Zato pač se jo osnoval, in k w Mo .-krbeli tudi okrajni in krajni od-|r,;i s'iiii. Na ta način je torej v naši stranki za-i.uno I-Jpo kmetijsko delo. Kdor ima oči, i si-ii. mora z veseljem pozdravljati tako >'.¦:> ter skrbeti za to, da res prihajajo kmet-:» tfžnje končno i iega uvazevanja, k" riso služijo. Nt.... deželani po vefc.ii to i ro i;mejo le tupatam se jih po-•;s cekaj, ki mislijo, da bi mogli na kak i taCjn, nekako izven straukarstva, delo-Jš^ v korist kmetijstva. Kdor zavzema tako *i;>, w\<\ iu razdružuje ter sili v . . . ne-u sovo stranko. No, kdor zna šteti do pet. ** videti takoj, da taka ozka pot ne more ¦ 'ti 'iobro kmetijskim težnjam in zahtevam. **¦•'L$ j:i>!n» pred ne! Videti momamo le ^ '.*. ji* ::;iS;j reorgani/ovana stranka prava pi«k ri -tniBka« v kateri je prostora za »<-. '»: hofejo delovati za boljše čase ;vp.,-r.'> kmetijske dežele. Stifftj j|gr je imel sinori osmo sejo. Na *-; 'i•;'.; je bilo ."'.»točk, večinoma pod- i''.--'.:i:>-' dr. Tre o je utemeljeval svoj ¦* '-•<' i- odprave nekaterih strogosti pri L * - Ithine. Predlog in utemeljevanje V-' r,-i prvem mestu. Dr. Treo je »; se odda predlog tehnično-eko- td?eku, aH dr. Marani je pokopal . da vlada kaj takega ne dovoli, *z«r «e je skliceval na neko brzojavko '^ .a:.*kega leta. I,aM so glasovali vsi ^V.Uo se je več podpor: županstvu J***---- v Vrtovinu. Ajbi, Ročinju itd. •^ * jremembe v Statutu občinskega ^'*» ?avotla. načrt dež. stavbenega reda *" |1.*-: odboru, da ga predloži vladi v '^-:r:.u poročilo prihodnjič. t *•»* II« fco zboroval Se ta teden. Pri- ^ '*V. •¦(> jutri pop. ob navadni uri, - -v.. M,jf. najor/ie vsa|j jjaa ,]0 SOOote. J^ llfer. v soboto je bilo po- 'VJs':r; » '•* *5oričanov in 17 tujcev. x*^r ****• V Dornbergu-Zaloščeh je ,' !rž" ':alt*J 1»° dolgi irt »učni bo- *i !^r*z;*a i*ud i n, roj. Ravnik, v sta- n*••'!"'' r°*'°JD*,:a Je *»ia zares skrbna :a !.". &tr.0K" **'* poiiva v. miru in večna ^; J1 v'el; Preostalim naše sožalje! — ^ r*|utri zjutraj iz hiSe žatosti na do- ^** ¦-« > zagnala danes v g. po- fiveh dopisih in dveh noti-v«nj tako falotsko, kakor zna to le Gregorčič in njegova ^Gorica''. Vsakega drugega človeka bi bilo sram tako napadati svojega bližnjega, Gregorčiča tega ni sram, marveč po poti obrekovanja, podlih lažij, hudobije, kakoršne je zmožen le on, dela pot vladnemu kandidatu dr. Laharnarju; no, poti mu ne pripravi v parlament, ampak še naprej v .Bukovino. Prosimo kraške . mo/.e, naj čitajo d}fflWf$&$%..^SS&SJ^1. poslanca Štreklja — potem bodo "mogli še bolj presoditi, da dr. Laharnar ne sme dobiti nitijednega kraškega glasu. — Če je v Laharnarju še kaj moža, mora zbežati takoj v Bukovino pred takimi prijatelji krog „Gorice"! 0 SllOdU V Sažinf pravi današnja »Gorica", da je bil kilav. Kar piše „Ed.a, da je le farbarija, da so le s težavo zbobnali skupaj nekaj poslušalcev, da ni bilo skoro nobenega župana na shodu. —- Tako drzno lagati o tako lepo uspelem shodu more samo Gregorčičeva „Gorica", Vsi oni, ki so bili navzoči, se morajo le smejati Gregorčiču, da si hoče na tak način pomagati, da sam sebi laže. Tako je bil nkilaV shod, da smo mi s to „kilavostjo" prav zadovoljni-, Gregorčič in njegovi pajdaši pa dobijo na Krasu na dan volitve tako „kilo", da jo bodo pomnili svoj živ dan. 0 Onem Pavletih, katerega so našli včeraj teden v jutro le še malo živega na železniškem mostu, še vedno ni dognano, aH je storil samomor ali ga je kdo vstrelil. V poštni nabiralnici za zavoje na poštnem poslopju v Gledališki ulici so našli včeraj v jutro zavoj naslovljen na tukajšnjo žandar-merijo. Na žandarmeriji so odprli ovoj; v njem je bil nabit revolver in zraven je bilo pismo, pisano slovensko, da je pošiljatelj našel ta revolver oni ponedeljek v jutro ob 4.30 na železniškem mostu tik nekega pijanega človeka. Polastil se je revolverja, sedaj pa, ko se zaman išče ter da bi kak nedolžen ne trpel, vrača revolver oblasti. Revolver se nahaja sedaj pri preiskovalnem sodniku. Toda ali se je Pavletič vstrelil sam ali je bil napaden, s tem še ni dognano. Strela )8 ubili v Ajellu v Lahih nekega Bujatija. Sedel je v kuhinji pri ognjišču ter kosil. Bilo je okoli 2. ure pop. v nedeljo. Nastala je nevihta in treščilo je skozi dimnih. Strela je usmrtila Bujatija, neko žensko, ki je bila v kuhinji, je strela poškodovah ter jej ožgala lase. Strela je napravila precej škode v hiši in na bližnjem drevju. Požar fll Krasu. — V Krajnivasi pri Du-tovljah je pogorel posestniku Zlobcu velik hlev in senik. Živina je rešena. Škode je okoli 4000 K. Pogorelec je zavarovan, Itoftft različnega gradiva smo morali odložiti, da smo mogli priobčiti sinoči nam došlo obširno poročilo o shodu v Sežani. Razgled po suetu. V češkim deželnem zboru so se izrekli vsi govorniki glede nagodbe z Ogrsko za trajno nagodbo ali za gospodarsko ločitev; nekateri so zahtevali takojšnjo ločitev. Zatrjuje se, da zakonskega načrta o volilni dolžnosti češki dež. zbor ne sprejme. Ni Dtnaju je vseh volilcev za državni zbor okoli 360.400. Hud« »ttellM tlljl M Tuftkem. — V Carigradu je udaril v luki Galata neki delavec petelina s palico, ker mu je pel pri magazinu pa ni hotel tega poslušati. Petelin se je nato zagnal v delavca ter mu iztaknil jedno oko in ga močno opraskal. V Blaznosti je v Trstu 37-letna M. Zorzin s sekiro v kuhinji udarjala po glavi 35-letno Ano Gaeto, da je padla v krvi na tla. Potem je vzela britev ter si prerezala vrat. Bekla je, naj umrjeta skupaj, ker sta bolni. Qfl|lliltt kandidat. — Iz Budejevic poročajo, da je izdal neki bivši sodni sluga LiŠka oklic na volilce v tamkajšnjem volilnem okraju, naj volijo njega. Pravi, da kot star sodnijski služabnik pozna prav dobro postave, zlasti kazenske ter ve, zakaj zaplenjajo liste; če bo izvoljen, izposluje pred vsem, da bodo imele stranke manj troškov s pravdami. Zahteval bo, da ima zbornica sejo vsak dan od 10. dop. točno do 5. pop. Kdor ne bo navzoč, izgubi pravico do dijet. Dijete bo delil s svojimi volilci; pravi tudi, da ga niso mkdar vrgli iz javnih hiš ter da je pravilno poročen. — Drug tak kandidat pa obljubuje, da odpravi vse indirektne davke. Sina inii lolkovo*, da si ji rešil ililjenje, -Na poti od Eperjes v Kapi na Ogrskem so napadli volkovi voz kmeta Josipa Horvata. Konj je tekel, kar je mogel, ali kazalo je le, da omaga in volkovi brez dvoma požro njega, sina in konja. Tu je šinila očetu v &lavo misel, da bi žrtvoval svojega sina, da reši tako življenje samemu sebi. In res: prijel je svojega 81etnega sina ter ga vrgel med volkove. Med tem ko so volkovi trgali ubogega otroka, si je oče rešil življenje. Kaj-pravijo-k temu njegovi sovaščanje, si je lahko misliti. Francoski častniki v japonski armadi, — Francoski vojni minister pošlje več častnikov k japonski armadi v šolo. Potomci Napoleonove armade se hodijo učit k najmlajšemu kulturnemu narodu. • Kako »Ameriki Ščitijo deco. — Pred nedavnim je bil v Čikagi obsojen neki gostilničar v globo 17.500 dolarjev, ker je vedno dajal sosedu-pijancu toliko pijače, da se je ta popolnoma opijanil ter potem doma mučil svoje otroke. Ta razsodba se je opirala na zakon, po katerem je prepovedano dajati opojne pijače onim, ki s pijanstvom spravljajo v nevarnost imetje in življenje svojih rodbin. Iireško-Bliljskl mt Flapp. -Zadnjič smo omenili, da je dal škof Flapp že dvaindvajset najbolj hrvatskih župnij v roke italijanskim duhovnom. Take ljudi je postavil ta „dobri pastir" na hrvatske župnije, da vodijo hrvatski narod do napredka, prosvete in svobode! Ostale zapuščene, siromašne kaplanije je prepustil hrvatskim duhovnom. Ironija t — Kje je pravičnost? Da, kadar se dela za hrvatski narod, takrat je vse dopuščeno „ad majorem gloriam". Ako pa se pritožujejo duhovnikom, da jih ne razumejo v cerkvi, takrat jim »blagohotno" odgovore, da nimajo dovolj hrvatskih duhovnov. S Tirolci se polni semenišče; ako pa kdo domaČih prosi za kakšno mesto, tedaj se mu odgovori, da je vse napolnjeno. Ravno dve leti je, kar se je pripetil tak slučaj izvrstnemu hrvatskemu mladeniču, ki je napravil maturo z odliko, je bila prošnja zavrnjena, če* da je število že polno. Za Tirolce je seveda vedno prostora. Dopisnik v reškem qNovem listu" piše: „ Vprašamo gaf zakaj no bi ako je tako nu,lo naših duhovnov, iste pozval iz krške ali katere druge hrvatske škohje, a ne Tirolce V Da, ali kaj bi rekel Rizzi et consor-test? In kaj, da govorimo o svobodi političnega delovanja naših iu italijanskih duhovnov 't Prvim velja najmanjše politično delovanje med kmeti za greh in neposlušnost, dočim . je zadnjim vse dovoljeno. Prve se na najmanjšo pritožbo. Italijanov premesti, dočim se drugim prav nifi ne zgodi od šk. ordinarijata, pa naj bi se jim oponašalo največjo nemoral-nost in nedostojnost. Zato hočem navesti samo en primer, ki osvetljuje vso stvar. Radi de-moralizacije in pohujšlji?ega obnašanja se je pritoževala neka vas v puljskem okraju glede tamošnjega župnika, ali vse zaman. Ko je bilo vaščanom že dovolj, so sporočili škofu, da razglasijo vsa početja tistega župnika potom časopisja, če ga ne premesti, ali suspendira. Škof mu je poslal — iz bojazni — dekret premestitve. Župnik je pač dobro vedel, kdo vlada v škofiji, zato se je zatekel k dr. Cam-pitteli-ju; dekret premestitve je bil vrnjen in župnik je še nadalje „pastiroval" v kraju. Ni čudo, da je brez bojazni in strahu nadaljeval svoje delo. Vaščani so se opetovano obrnili na škof. ordinarijat. To pot bi bil župnik suspendiran, ker je bil škof prisiljen uvaževati želje va-ščanov. Ali tudi sedaj ni klonil vratu »pobožni in pravični pastir". Sedaj pa je naprosil pomoč pri sedanjem puljskem načelniku dr. Stanich-u in pri zdravniku dr. Schiavuzzi-ju; ta dvojica je takoj odpotovala v Poreč in tako je bil dekret telegraftčno preklican. Narod se ni mogel nikakor rešiti parasita, dokler se njemu samemu ni vzljubilo zapustiti svoje mesto. Takih dogodkov je še mnogo. Vprafiamo poštene ljudi, kdo je poreško-puljski škof? Morda latinizator Flapp? Ne, ampak voditelji italijanske politične stranke v Istri. Službe išče gospodična zmožna slov. in nem. jezika v govora in pisavi, a ital. sp.mo v govora, teta ima izpit za ročna dela in krojenje. Sprejme tudi službo v kaki trgovini ali uradu. Ponudbe poste rest. štev. 3 pod šifro: »Začetnica B. B." ----•» I Za velikonočni nakup! Gg. peke, trgovce z moko in jestvinami si usoja podpisani naj-uljudneje opozoriti na svojo zalogo mlevskih izdelkov odlikovanega valjč* nega mlina W. lochmanp iz Ajdovščine. Pšenidna moka tega domačega mlina in sicer najfinejše vrste od štev. 00 do štev. 8 je priznano izborne kakovosti, ter daje v vsakem oziru kropko, okusno in lepo pecivo. . Obenem priporočam slav. občinstvu svoje zastopstvo in zalogo slovesih ..ilirskih testenin" iz „Pnre kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič iz Ilirske Bistrice." Nadalje uljudno opozarjam na zalogo umetnega ledu iz „Prve goriške tvort ce kristalnega leda" Avgnst Tanner. Blago se razpošilja po zmernih dnevnih cenah prosto (franko) na vse postaje. — Ceniki na zahtevo brezplačno. Dos. Rouan Agencijsko & komisijsko podjetje I Gorica, Stolni trg. št. 9. „Goriška ljudska posojilnica" ˇpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 78. RaCun volta« hranilnice itev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloga obrestujejo po 4l/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%, Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5l/, %. Stanja 31. dec. 1905. :Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: i,593.128'33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328"— HRISTOFLE talini tfid]e li posodit vsak mL lepše forme. j toapletn« kaseto namiz- | I nega orodja, posodja za S tinako, karo« daj, na-S Mirni podstavki, ometni j i Jidino nadomestilo pravega srebra. Potebd bridki z« hotele, restavracije in lamam, kakor tndl pen^one, gospo- ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Lnjf tvo itd. m O. kv. dTornl aaJotaiki Christafle & C." - Dunaj L Operarlog 5 (Heinrlehsbof). — Ihurtrorma cenik na zahtevanje. — V vaah neetih snatopano po prekupcih. Krt laMirtt anroj« tariraosti imajo ntši izdeiki fM04« tovanMfc* MHMko ta im« ClarUtofl« Električna žept>a s^eHl^a. Najboljši fabrihaf 3-delna baterija, 47* volt K 2-50, BflekfoFjem I 3*50 proti povzetju. Heinrich Weiss, Dinaj XIV.|3. Sechshiserstr. 5/5. Angleška bolezea dojencev je pogosto, zlasti ob neracionalni prehrani povod precejšnjemu zaostanku razvitka rok in nog v primeri k obsežni glavi. Če dodevamo kravjemu mleku Kufekejeve moko za otroke, lahko razvitek kosti in mišic pospešujemo prav ugodno.________________________^____________________________________ Odlikovana pekarija in slataarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni fa) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi nair nejega peciva, torte, kolače za birmanV" in poroke, odlikovane velikonoč^! pince itd. Prodaja različna fina vina in u^. na drobno ali v originalnih butejJ? Priporoča se slavnemu občinstvu za ;iiao, ' brojna naročila ter obljublja solidno postrežb ¦*»"* po jako zmernih cenah.-^ Orožja— munieije, predmeti za lov, dinamitne •*-**— —^— patrone. =====5. Jščen) za (gorico it) ol^olico spretnega in pri ljudeh priljubljenega zastopnika kateri bi prevzel objednem tudi mojo tamosnjo zalogo. Zaupni prosilci naj upošljejo svoje ponudbe na Vinko Majdič, valjični mlin v Kranju. i...:-.-- .. Ženstvo! — Urjenje krv4 i td. zdravi; P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Oaše sredsluo mi je hitro pomagalo." .1 Pfafifovi jšivalni stroji s» res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. m šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi za okrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do M) let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna uuca štev. 1. Imava v zalogi (udi šivalne stroje raznih drugih vrst in tovaren. ¦==z Cene zmerne, pogoji ugodni. === Slavni ebčinstvB je naproštni, da preti nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franke. Med, izvrsten za pecivo ali zdravilo kg po S 120 izpihani pomladanski . . . . „ „ „ 1*60 pitanec za čebele • „ „ „ 1*20 Ha debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža. Z odličnim spoštovanjem se toplo priporoča J. Kopač, svečar v Goriei. 6 Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša Črta eez Bazel, Pariz in Havre v Ameriki. Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno 'potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Keršeuani & Čuk v Gorici ===== Stolni trg št. 9.= Pozor! Pozor! Ugodna spomladanska prilika! Kolesa v največji izberi z enoletnim i.uii-tv r od K !)()•-- naprej. Kolesarske potrebščine . u\r-' zneue cevi po K 3' - Kini pla^i od K 3 .'<<> nap:.. — Acrtilen-s\ctilkc od K -J 00 naprej. Knmi»i ij ..Freilanf- z brcinzo od K 14'- naprej. - Ma-i»c puinpe na naga. iz litega želeLa. od K l iii» njpri /ivfti / od !JO vin. naprej, — držaji od ;j(i v m|:', — stn "V proti blatu iz kovine ali lesa po K '2 4 /m »arni.uro. — Jeklena prevrtala platin a \w K 1 - Kimrjl-lak po »O vin.. — hupe od K 1"70 mrrc, — Osi. konusi. oko\i za osi različne \eiiko«.ti ^" v '' v zalogi. — Vse potrebščino /a motorje in avtom'.¦:! . : pra\ila. poniklovanje. emajlirjnje >e v Listni d ¦!.¦'.-: najtofnejše in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte naš obširni cenik! kateri m> vmI ..-vvia *•! FarMflo 4. ks»k em> HtoklMlM c i'«f. li fvitg ii ¦• nidolUJi mu) nago 4 itiUniot proti potinf« alf nipri] poilinlm »likom K T*- proito poltnlnt. Godina, Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 luninimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča. 3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron / J. K ON IG, tovarna ur, Dunaj VII. Westbahnstrasse 36./30J. Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnžca orožja dvokoles in Šivalnih strojev.