URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11 Ljubljana, sobota 23. marca 1974	Cena 15 dinarjev Leto XXXI
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
82.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73) izdaja Narodna banka Slovenije
ODLOČBO
o	spremembi in dopolnitvi odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije
1.	V 2. točki odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz primarne emisije (Uradni list SRS, št. 22/73 in 45/73) se besedilo pod točko 2) zamenja z novim besedilom, ki se glasi:
»2) kredite za nabavo umetnih gnojil in kvalitetnih semen (razen za kmetijske pridelke, ki so predmet reeskonta na zvezni ravni) na podlagi listin o nakupu in sicer do 50°/o od stanja danih kreditov oziroma
največ dp 25 Vo nabavne vrednosti materiala in z vra-čilnim rokom najmanj polovice kreditov do konca oktobra, a preostanka do konca novembra;«
Podtočka 3) v prvem odstavku 2. točke odločbe se črta.
Za prvim odstavkom 2. točke se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Krediti, ki so bili do 31. 12. 1973 dani za kreditiranje sezonskih zalog koruze se morajo odplačati do 30. septembra 1974 v enakih mesečnih obrokih, začenši z mesecem januarjem.«	j
2.	Ta odločba začne veljati naslednji dan pb objavi v Uradnem listu SRS.
O.	št. 1
Ljubljana, dne 25. februarja 1974.
Narodna banka Slovenije Guverner
Svetko Kobal, dipl. ek. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 244.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane
Mestna volilna komisija Ljubljana objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane, ‘ki obsega naslednje kandidate:
Albin Benvenuti Jože Bučar Janez C e m a ž a r Milica Gajšek-Zi-m a
Stane Keber Tone Kolar Uroš K o r ž e Božo Kovač Tone Kovič Olga Krsnik Ivanka K u k.o v e c Marija Legan Miša Mesec Radovan Petje Jože Petrič
Milan Plevnik Jože Podvršah Staša Rejc Miha Ribarič Pavla S a m u d a Janez Sluga Mira Svetina Alenka Selih Zofka Tribušon Janez Trtnik Dušan Voglar Ignac Voljč Janez Zaplotnik Oldrih Zavrnik Julka Z i b e r t
Kandidatno, listo je predložila mestna kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva mesta Ljubljana.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Ljubljana, dne 20. marca 1974.
Mestna volilna komisija Ljubljana Tajnik	Predsednik
Ljubo Brezigar 1. r.	Lojze Cuznar 1. r.
245.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter.(21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o	javni razgrnitvi urbanistične presoje lokacije kultnega objekta Islamske verske skupnosti ob Tomačevski cesti v zelenih površinah, ki predstavljajo spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane
1
Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja lokacijo kultnega objekta Islamske verske skupnosti, ki jo je pod šifro projekta 1966/73 v decembru 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog lokacije ponazarja grafična dokumentacija.
3
Predlog lokacije iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1 in v avli Magistrata, Mestni trg 1, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 25. marca do 23. aprila 1974.
St. 10/37-74
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
246.
j\a podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67), ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o	potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 8/3 — Zgornji Kašelj
1
Dovoli se odmik od sprejetega zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka MS 8/3 — Zgornji Kašelj, za predel med Zaloško cesto na severu, obstoječo individualno zazidavo na zahodu, Kašelj sko cesto na jugu in varovalnim zelenim pasom podjetja Petrol na vzhodu, tako, da se predel zoži na jugu do kanalskega zbiralnika Ao, da se spremeni struktura vrstnih hiš in prometno napajanje tega predela.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro projekta 1804/73 v decembru 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega sklepa.
3
Dovoljeni odmik od sprejetega zazidalnega načrta se mora obvezno upoštevati pri novaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 8/3 Zgornji Kašelj.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske
službe.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/38-74
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
247.
Na podlagi 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah — MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2
in MP 3 (Glasnik, št. 10/69) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o	skladnosti detajlne urbanistične realizacijske dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Plutal — za gradnjo proizvodnih obratov s sprejeto regulacijsko zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MP 3 — Industrijske cone Moste
1
Svet za urbanizem ugotavlja skladnost detajlne urbanistične realizacijske dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Plutal — za gradnjo proizvodnih obratov v območju zazidalnega otoka MP 3 — industrijske cone Moste, ki jo je pod številko projekta 1834 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, s sprejeto regulacijsko zazidalno zasnovo za to območje.
2
Detajlna urbanistična realizacijske dokumentacija izdelana pod številko projekta 1834 v marcu 1974 je sestavni del tega sklepa.
3
Območje zazidalnega kareja št. 2 — Plutal obsega predel med zazidalnim karejem št. 1 Yulon na zahodu, industrijskim tirom na severu, zazidalnim karejem Saturnusa na vzhodu in industrijsko cesto I na jugu.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe pri skupščini mesta Ljubljane.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/39-74
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik syeta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. L r.
248.
Na podlagi 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah — MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2 in MP 3 (Glasnik, št. 10/69) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane sprejel SKLEP
o	skladnosti detajlne urbanistične realizacijske dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Saturnus — za gradnjo proizvodnih obratov, s sprejeto regulacijsko zazidalno Zasnovo za območje zazidalnega otoka MP 3 — Industrijske cone Moste
1
Svet za urbanizem ugotavlja skladnost detajlne urbanistične dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Saturnus — za gradnjo proizvodnih obratov v območju zazidalnega otoka MP 3 — industrijske cone Moste, ki jo je pod številko projekta 1834 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, s sprejeto regulacijsko zazidalno zasnovo za to območje.
Detajlna urbanistična realizacijska dokumentacija izdelana pod številko projekta 1834 v marcu 1974 je sestavni del tega sklepa.
3
Območje zazidalnega kareja št. 2 — Saturnus obsega predel med zazidalnim karejem Plutala na zahodu, industrijskim tirom na severu in industrijskimi cestami na vzhodu in jugu.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravni za inšpekcijske službe pri skupščini mesta Ljubljane.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/40-70
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
249.
Na podlagi 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo in dopolnitev odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane za osnovanje območja zazidalnega otoka SS-12 — Podutik
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja osnovanje območja zazidalnega otoka ŠS-12 — Podutik in predstavlja spremembo generalnega plana je pod šifro projekta št. 1558/71 v septembru 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in v prostorih krajevne skupnosti Podutik, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam od 25. marca 1974 do 23. aprila 1974.
St. 10/41-74
Ljubljana, dne .13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
250.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o potrditvi nebistvenega odmika od poteka trase kanalskega zbiralnika Ao po določilu generalnega piana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane v območju zazidalnih otokov MM-8, MI-1, MS-7/2 in MS-7/1 — Moste
1
Dovoli se odmik od sprejete trase kanalskega zbiralnika Ao Fužine — Zalog v območju zazidalnih otokov MM-8, MI-1, MS-7/2 in MS-7/1 Moste. Odmik predstavlja nebistveno spremembo trase kanalskega zbiralnika Ao, ki je določen z generalnim urbanističnim načrtom.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro proj. LD 16766/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod marca 1974. Ta grafični prikaz je sestavni del tega sklepa.
3
Dovoljeni odmik od sprejete trase kanalskega zbiralnika Ao. se mora obvezno upoštevati pri vseh urbanističnih dokumentacijah, ki bodo za ta območja izdelane.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/42-74
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
251.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 62. seji dne 13. marca 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe poteka kanalskega zbiralnika Ao na območju zazidalnih otokov MS-8/2 in MS-S/1 — Moste Polje, ki predstavlja spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane
1
Urbanistična dokumentacija, ki ponazarja spremembo poteka zbiralnika Ao, ki jo <je pod šifro LD 16766 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog spremembe ponazarja grafična dokumentacija.
3
Predlog spremembe iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sejni dvorani skupščine občine Ljubija-
na Moste-Polje, Proleterska 1, ter bo na vpogled občanom ter delovnim organizacijam v času od 25. marca do 23. aprila 1974.
St. 10/43-74
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 252.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Brežice
Občinska volilna komisija v Brežicah objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Brežice, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Franc Bukovinsky, roj. 1929, dipl. uprav, pravnik, Brežice, Tomšičeva 3
2.	Zdravko Cerjak, roj. 1952, stroj, tehnik, Zg. Lenart 70
3.	Franc ing. Filipič, roj. 1930, dipl. arhitekt, Brežice, Milavčeva 8a
4.	Franc Jamnikar, roj. 1949, KV ključavničar, Krška vas
5.	Milena Jesenko, roj. 1942, učiteljica, Brežice, Gubčeva 10
6.	Anton Kostanjšek, roj. 1947, VK prodajalec, Črne 24
7.	Angelca Kovač, roj. 1954, PK konfekcionarka, Črešnjice 53
8.	Milan Lokar, roj. 1947, VK reskar, Sentlenart 32
9.	Tončka Lovše, roj. 1924, soc. delavka, Krška vas 2
10.	Avgust Molan, roj. 1924, uslužbenec, Dednja vas 28
11.	Rudi Pibernik, roj. 1917, uslužbenec, 2u-peča vas 6
12.	Vlado Podgoršek, roj: 1938, učitelj, Brežice, Pod obzidjem 28
13.	Bruno Potokar, roj. 1945, strojni tehnik, Dol. Skopice
14.	Stane Rebernik, roj. 1925, ekonomist, Brežice, Ulica 21. maja 26
15.	Miha Skr le c, roj. 1938, upravni pravnik, Vel. Dolina 9
16.	Ivan Škvarč, roj. 1949, kmetovalec, Vel. Obrež 52, Dobova
17.	Krešo Tomin, roj. 1924, oficir JLA, Ul. 21. maja 31. Brežice
18.	Jožica Toplišek, roj. 1942, učiteljica, Bizeljsko 174
19.	Ivan Videnič, roj. 1916, gozdarski tehnik, Ilija Gregoriča, Brežice
20.	Anton Zorko, roj. 1940, višji rent. tehnik, Brežice, Černelčeva 4
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Brežice.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Brežice, dne 20. marca 1974.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Elizabeta Pirnat 1. r. Zvonimir Gaberšček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 253.
Delovni ljudje in občani občine Celje so z ustanovitvijo občine/ ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov; te pogoje so delovni ljudje in občani črpali iz tradicij revoucionarnega delavskega gibanja v preteklosti, iz bogate kulturne tradicije. iz globoko vsidrane ljudske solidarnosti in vzajemnosti in v sicer izraženi težnji, da ustvarijo družbo, v kateri bosta človek m njegovo delo docela osvobojena izkoriščanja in samovolje in v kateri'bodo ustvarjeni pogoji za svoboden in vsestranski razvoj vsakogar, ki priznava samoupravno pot v socializem, in vseh skupaj.
Delovni ljudje in občani občine Celje so si nenehno prizadevali ohraniti s krvjo skovano bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije ter to vez narediti neločljivo. V ta namen so sodelovali z delovnimi ljudmi in občani v drugih občinah, z nekaterimi so navezali pobratene odnose. V odnosu do vseh ljudi pa so podpirali in si prizadevali za svobodo in enakopravnost vseh narodov v svetu, za mir in aktivno miroljubno sožitje, družbeni napredek ter demokratične in humane odnose v svetu.
Delovni ljudje in občani so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov v njej dosegli bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki terjajo ustrezne spremembe sedanjega občinskega statuta.
Delovni ljudje in občani občine Celje so se v razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva dogovorili, da s statutom občine določajo skupne zadeve, ki jih bodo uresničevali v občini, način, kako jih bodo uresničevali in kako bodo izvrševali funkcije oblasti. Pri tem delovni ljudje in občani težijo za tem, da z uresničevanjem novega besedila statuta in na podlagi ustave SRS utrdijo in še naprej razvijajo dosežene revolucionarne pridobitve in zagotovijo nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov.
Izhajajoč iz tako izražene želje^in odločenosti delovnih ljudi in občanov občine Celje, da ta svoja hotenja uresničijo, skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974
sprejema
STATUT OBČINE CELJE
Uvodni del TEMELJNA NAČELA
z	I
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Celje, izvirajoč iz družbenoekonomskega in političnega sistema, temelječega na ustavi in opredelje-
nega v tem statutu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja ustava SR Slovenije in ta statut.
Te svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in skrbijo za njihovo varstvo delovni ljudje, in občani neposredno, v SZDL, v zvezi sindikatov, v zvezi mladine in v zvezi združenj borcev NOV, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja iri ljudske revolucije ter s tem ustvarjajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistične družbe.
Delovni ljudje in občani neposredno in v organih samoupravljanja, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugi organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje njenih nasprotij ter za družbeni napredek:
—	širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo-socialistične samoupravne odnose;
—	ustvarjati pogoje, v katerih se/bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širiti in razvijat; vse oblike samoupravljanja, zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije politične oblasti, ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
—	razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, v skladu z naprednimi težnjami človeštva.
III
Ta statut omogoča, da bo občina Celje zaživela kol samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Cilj te usmeritve je, da se delovni ljudje in občani ustvarjalno organizirajo v sistemu samoupravljanja in oblasti že v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih.
O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodeki
Delegatski sistem zagotavlja delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vrednosti, o svojem položaju v družbi, in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb.
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost, v kateri neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, za kar tudi prispevajo sredstva.
IV
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti in umetnosti, telesne kulture, zdravstva, varstva družine ter socialnega skrbstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo z njimi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom in s pogodbo. Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti, mora biti delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo- o teh sredstvih, in delavcem v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve, pravica, da jim gre enak družbenoekonomski položaj, kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela.
V
Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti, uresničujejo svoje pravice ih dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče pri organiziranju skupščinskega sistema v občini je V statutu opredeljeno kot usmeritev, da bodo v skupščini zastopani vsi avtentični interesi delovnih ljudi in občanov.
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o
vprašanjih, ki imajo pomen za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, zbor krajevnih skupnosti sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, družbenopolitični zbor pa sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
Kadar bodo na dnevnem redu občinske skupščine vprašanja, ki zadevajo področja, kjer delujejo samoupravne interesne skupnosti, sodelujejo skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti v delu občinske skupščine.
V	občini se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine kot tudi za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. V tej vlogi je tudi opredeljena njegova pravica, da poda ostavko, če meni, da ne more zagotoviti izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov skupščine ali, da ne more opravljati svoje funkcije.
VI
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom, v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, glavni pobudnik in nosilec politike, za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike, vzgoje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva v občini.
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi in-
teresi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
VII
Za uspešno delovanje »delegatskega in skupščinskega sistema se na novo opredeljuje vloga in mesto občinskih upravnih organov. S splošnimi akti občinske skupščine bodo razmejene pristojnosti med občinsko skupščino in občinskimi upravnimi organi. Delno razmejitev opravlja že statut, ki hkrati tudi določa načela za organiziranje občinskih upravnih organov. Pri tem statut zasleduje cilj, da dobijo občinski upravni organi samostojnost in avtoriteto, ki ustreza našemu družbenemu sistemu, ter da občinski upravni organi odgovarjajo v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje v družbi, hkrati pa onemogoča prepletenost odgovornosti občinske skupščine in občinskih upravnih organov o sprejetih odločitvah. S tem se bo tudi odgovornost občinskih upravnih organov do občinske skupščine konkretneje oblikovala in krepila.
VIII
Statut podpira oblike prostovoljnega medobčinskega sodelovanja, zlasti s sosednjimi občinami. V ta namen odpira možnosti, da se zadeve, ki jih je treba skupno, usklajeno in enotno reševati v širšem družbenopolitičnem prostoru, rešujejo v okviru medobčinskega sodelovanja. Statutarne določbe omogočajo, da se občina povezuje po naravi stvari, kar omogoča povezovanje z različnimi občinami na različnih področjih sodelovanja.
Med oblikami sodelovanja se bodo še naprej razvijale tiste, katerih izvrševanje nalog občin terjajo podobne zasnove in so skupnega pomena (prostorsko in urbanistično planiranje, davčna politika, razvoj šolstva, zdravstva, kulture in drugo), pa tudi tiste, ki jih je treba v okviru določenega gospodarsko zaokroženega prostora regije enotne j e urejati (razvoj sredstev javnega obveščanja, razvoja kmetijstva, komunalni problemi in podobno).
Medobčinsko sodelovanje ima potemtakem vse značilnosti prostovoljnega, na samoupravnih osnovah temelječega sodelovanja v organih, ki so oblikovani na delegatskem sistemu.
IX
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Celje.
V njih je treba iskati podlago in smer za razlago statuta, na temeljnih načelih je treba zasnovati splošne akte, s katerimi se bo določila politika in nadaljnji samoupravni razvoj v občini.
Prvi del
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Občina Celje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi (v nadaljnjem besedilu: občina).
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje 'in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Občina je v sestavu Socialistične republike Slovenije.
2.	člen ■
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo skupne interese:
—	v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in v vseh oblikah njihovega združevanja, v samoupravnih ‘interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih;
—	z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občine z drugimi občinami ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja;
—	z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in društev;
—	s svojimi svobodnimi in vsestranskimi aktivnostmi.
Skupni interesi, ki se v občini uresničujejo po njenih organih in organizacijah, so določeni s statutom.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje v občini:
1.	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
2.	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj;
3.	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno kulturne in druge skupne potrebe;
4.	urejajo medsebojne odnose;
5.	zagotavljajo jn organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbena pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;
6.	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
7.	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
8.	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
9.	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
10.	zagotavljajo pravno pomoč z odvetništvom kot samostojno družbeno službo m z drugimi oblikami pravne pomoči;
11.	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
12.	urejajo in organizirajo ljudsko obrambo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
13.	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
14.	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje;
15.	skrbijo za varstvo človekovega okolja;
16.	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh področjih;
17.	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov;
18.	pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
19.	zagotavljajo pravice borcem in žrtvam fašističnega nasilja;
20.	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in sodelujejo pri gradnji stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči;
21.	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih;
22.	skrbijo za razvijanje kulturno-umetniške in znanstvene dejavnosti, za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoumetniških in znanstvenih zavodov, kulturno prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, spominskih obeležij in arhivskega gradiva;
23.	skrbijo za razvoj telesne kulture in zagotavljajo zanj ustrezne pogoje;
24.	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje;
25.	usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, strokovnega usposabljanja in prekvalifikacije delavcev;
26.	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
27.	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in republiko;
28.	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike in mednarodnih pogodb.
4.	člen
Območje občine določa zakon.
Sedež občine je v mestu Celje.
5.	člen
Občinski praznik je 20. julij, ki se slavi v spomin na ustanovitev prve celjske čete.
Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti.
6.	' člen
Občina ima svoj emblem in zastavo.
Občinski emblem je ščit modre barve, spodaj polkrožno zaključen, na katerem so tri šesterokrake zlate zvezde, razporejene v obliki enakostraničnega trikotnika, tako da sta dve nad eno.
Občinska zastava je modre in rumene barve, z občinskim emblemom na sredini. Barvi zastave sta vodoravni, modra je zgoraj. Vsaka barva zavzema po širini polovico zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Občinski emblem je obrobljen z zlatim trakom, njegovo središče pa je v presečišču diagonal zastave. Zgornji del emblema je na modri polovici zastave.
7.	člen
Vojaškim enotam in organom NOV se lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve iz-
ročil narodnoosvobodilnega boja podeli v občini domicil.	i,
8.	člen
Kot posebno družbeno priznanje za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju razvoja občine, je ustanovljena nagrada Slavka Šlandra. Nagrada se lahko podeli posamezniku, skupini posameznikov ali organizaciji.
Postopek za podelitev nagrad določa odlok. ’
9.	člen
Občinska skupščina lahko osebe, ki so izredno zaslužne za razvoj socializma in za utrjevanje miru, za razvoj znanosti in kulture oziroma za razvoj občine, proglasi za častne občane.
Z odlokom so določeni pogoji in postopek za proglasitev ter pravice, ki gredo častnim občanom.
II. GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE
10.	člen
Delovni ljudje v občini načrtno usmerjajo razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju. Zato zlasti:
—	spremljajo, proučujejo in usmerjajo gospodarska in druga družbena gibanja;
—	skrbijo za pravilno in popolno izkoriščanje surovinske osnove in proizvodnih zmogljivosti;
—	spodbujajo modernizacijo in obnovo obstoječih gospodarskih zmogljivosti in njihovo razširitev;
—	spodbujajo in skrbijo za uvajanje in uporabo znanstvenih izsledkov v organizaciji in tehnologiji proizvodnje;
—	s spodbujanjem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja zagotavljajo smotrno združevanje in uporabo družbenih sredstev;
—	se aktivno vključujejo v integracijska gibanja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter vplivajo na njihovo uresničitev;
—	skrbijo za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov ter za njihovo pravilno razvrščanje;
—	skrbijo za razvoj osebnega in družbenega standarda ter drugih pogojev, ki krepijo ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka;
—	spodbujajo in razvijajo druge dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi materialne osnove občine.
11.	člen
Ob upoštevanju strukture in dosežene stopnje razvoja gospodarstva delovni ljudje v občini v prvi vrsti zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj industrijske proizvodnje, zlasti kovinsko-predelovalne, železarske, kemične, grafične, industrije gradbenega materiala, lesne in tekstilne industrije.
Delovni ljudje v občini zagotavljajo tudi pogoje za razvoj gradbeništva in prometa.
12.	člen
Delovni ljudje v občini se zavzemajo za trajno sodelovanje med organizacijami združenega dela v proizvodnji in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Na tej osnovi omogočajo razvoj trgovine, kot pomembne dejavnosti v občini.
Delovni ljudje v občini se posebno zavzemajo za razvoj tistih organizacij, ki občane redno preskrbujejo z blagom široke potrošnje, organizacije združenega dela pa z reprodukcijskim materialom.
Delovni ljudje v občini organizirajo in razvijajo sejemske dejavnosti v mestu Celju.
13.	člen
Glede na naravne in druge pogoje na svojem območju, posvečajo delovni ljudje v občini posebno skrb razvoju turizma.
V ta namen delovni ljudje v občini skrbijo za razvoj vseh dejavnosti, ki so pogoj za uspešno razvijanje turizma.
14.	člen
Za zadovoljevanje potreb delovni ljudje v občini spodbujajo in razvijajo proizvodno in še posebej storitveno obrt in gostinstvo, ki skrbi za prehrano delovnih ljudi.
Razvoj obrti in gostinstva se zagotavlja s širjenjem mreže poslovnih prostorov, z davčnimi olajšavami za določene vrste obrtne in gostinske dejavnosti ter z ustanavljanjem obrtnih delavnic in obratov družbene prehrane.
15.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje in sprejemajo ukrepe za sodobno kmetijsko proizvodnjo in varstvo kmetijskih zemljišč. Pri tem dajejo prednost tistim kmetijskim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne pogoje (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, pridelovanje zelenjave).
Delovni ljudje v občini razvijajo kmetijske pospeševalne službe in organizirajo zdravstveno varstvo živali.
Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje za napredno in sodobno gospodarjenje z gozdovi.
16.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo razvoj socialističnih družbenih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. Nosilci razvoja teh odnosov so organizacije združenega dela s področja kmetijstva in gozdarstva.
Delovni ljudje v občini podpirajo dolgoročno združevanje dela in delovnih sredstev med kmeti in delavci v kmetijskih organizacijah združenega dela in s tem omogočajo ustvarjanje pogojev za hitrejši napredek zasebnega kmetijstva. Zavzemajo se za samoupravljanje kooperantov v kmetijskih delovnih organizacijah.
Delovni ljudje v občini zagotavljajo tako samoupravno organiziranost v organizaciji združenega dela, ki gospodari z gozdovi, v kateri je zasebnim lastnikom gozdov dana pravica odločanja o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje z njihovimi gozdovi.
III.	DRUŽBENO NAČRTOVANJE V OBČINI
17.	člen
Usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji in usmerjanje razvoja se uresničuje s planiranjem na samoupravni podlagi, v različnih oblikah medsebojnega povezovanja in usklajevanja aktivnosti samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih delavci in drugi delovni ljudje upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije.
18.	člen
Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela v samoupravnih in krajevnih skupnostih usklajujejo svoje načrte za delo in razvoj tudi s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi.
19.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemajo dolgoročne razvojne načrte, s katerimi določajo razvoj temeljnih in drugih organizacij zdru-
ženega dela ter njihovo poslovno usmeritev za daljše časovno obdobje. Pri tem morajo upoštevati prostorske načrte občine.
20.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemajo na osnovi dolgoročnih razvojnih načrtov srednjeročne razvojne načrte ter letne družbene plane.
Letni družbeni plani morajo vsebovati tudi določila o sredstvih za zadovoljevanje potreb delavcev v krajevnih skupnostih.
Letni družbeni plani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se sprejemajo po enotni metodologiji, ki jo predpiše občinska skupščina.
Letni družbeni plani so lahko sprejeti tudi v obliki družbenega dogovora.
Letni družbeni plani organizacij združenega dela se usklajujejo v občinskem, kakor tudi v medobčinskem, republiškem in zveznem prostoru. Usklajevalni postopek organizirajo in izvedejo organi občinske skupščine. t
Temeljne in druge organizacije združenega dela se lahko dogovorijo za oblikovanje drsečih srednjeročnih načrtov in za akcijske razvojne načrte posameznih dejavnosti in panog.
21.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih sprejemajo dolgoročne načrte razvoja krajevne skupnosti za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov za daljše časovno obdobje. Pri tem morajo upoštevati dinamiko razvojnih možnosti glede na splošno gospodarsko rast temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
22.	člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sprejemajo predloge dolgoročnih razvojnih načrtov, temelječih na načelu vzajemnosti in solidarnosti, za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področjih, za katera so samoupravne interesne skupnosti ustanovljene.
Dolgoročne razvojne načrte iz prvega odstavka tega člena enakopravno sprejemata občinska skupščina in skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti.
23.	člen
Na podlagi dolgoročnih razvojnih načrtov organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj občine ter tako usklajenih skupnih interesov, sprejema občinska skupščina družbeni načrt.
Z družbenim načrtom občine se določi skupna razvojna politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija. S tem načrtom se določajo tudi smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike, s katerimi organi občine, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, zagotavljajo pogoje za uresničevanje v družbenem planu določenih skupnih interesov občine.
24.	člen
Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi, sprejme občinska skupščina urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red (akti urbanističnega načrtovanja).
V urbanističnih in zazidalnih načrtih morajo biti predvideni tudi objekti za zadovoljevanje splošnih družbenih m skupnih potreb.
25.	člen
Delovni ljudje v občini skrbijo za smerno in dolgoročno kadrovsko politiko, ki je sestavni del politike njihovega gospodarskega in družbenega razvoja.
Temeljni odnos delovnih ljudi v občini do kadrovske politike je v tem, da na vseh področjih združenega dela usmerjajo politiko stalnega strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja ter podpirajo uveljavljanje znanja, sposobnosti, delavnosti in ustvarjalnosti.
Delovni ljudje v občini so kot nosilci izvajanja načel kadrovske politike dolžni:
—	hkrati z načrtovanjem razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, načrtovati tudi potrebe po kadrih;
—	spodbujati stalno strokovno rast in usposabljanje kadrov ter njihovo smotrno zaposlovanje;
—	skrbeti za družbenopolitično izobraževanje delavcev;
—	zagotoviti, da se pri kandidiranju za vodilna delovna mesta upoštevajo poleg strokovnih tudi družbenopolitična merila;
—	zagotoviti, da se sposobni in nadarjeni mladini pri izobraževanju pomaga s štipendiranjem, kreditiranjem in z drugimi oblikami družbene pomoči.
Vprašanja iz tega člena se podrobno uredijo z družbenim dogovorom.
26.	člen
Zaradi čimbolj skladnega in vsestranskega razvoja občinska skupščina samoupravno sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela na Svojem območju, v ta namen spremlja njihovo delo, posebno še:
—	kako se v dejavnosti organizacij združenega dela uresničuje politika občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v družbenih načrtih in drugih aktih;
—	kakšne uspehe dosegajo v povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in razširitvi svojega poslovanja;
—	kako uporabljati družbena sredstva, s katerimi razpolagajo, še posebej pa, kako usmerjajo svojo investicijsko dejavnost;
—	kakšne ukrepe sprejemajo za izboljšanje poslovnega sodelovanja;
—	kako skrbijo za strokovno usposabljanje svojih 'delavcev;
—	kako skrbijo za napredek in razvoj samoupravljanja;
—	kakšne ukrepe sprejemajo za izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega standarda svojih delavcev.
Pri izvrševanju pravic iz prvega odstavka tega člena lahko občinska skupščina daje temeljnim in drugim organizacijam združenega dela priporočila in sprejema druge ukrepe, ki so v skladu z zakonom.
IV.	ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB
27.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Splošne družbene potrebe v občini se financirajo iz davkov, taks in drugih dajatev, ki so dohodek proračuna občine.
28.	člen
Sredstva proračuna občine se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij in društev, dopolnilno financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za zagotovitev materialnih pravic borcev NOV, za narodno obrambo in potrebe splošnega ljudskega odpora, za intervencije v gospodarstvu ter za druge obveznosti občine, ki jih določi zakon, družbeni dogovor in odlok občinske skupščine.
29.	člen
Sredstva iz občinskega proračuna se razdelijo uporabnikom glede na pomen in obseg dejavnosti, ki je razvidna iz načrtov dela, kj jih uporabniki predložijo.
V.	ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB 1. Skupne določbe
30.	člen
Delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, interese in. naloge v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
31.	člen
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovna ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo samoupravno interesno skupnost. Pobudo za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti da občinska organizacija socialistične zveze ' delovnega ljudstva.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti ureja samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.
32.	člen
Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.
33.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in zaposlovanja po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresniču- 1 jejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o upravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločanja o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanov-
ljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
34.	člen
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb in interesov ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje združujejo sredstva, oblikujejo politiko razvoja na teh področjih in uresničujejo druge skupne interese.
35.	člen
Delovni ljudje in občani na določenem območju imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje svojih skupnih interesov, potreb in nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Za uresničevanje skupnih interesov, potreb in nalog združujejo delovni ljudje in občani svoja sredstva s sredstvi iz virov, ki jih v ta namen zagotavlja ustava.
2. Področja, na katerih se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti
a)	Vzgoja in izobraževanje
36.	člen
Delovni ljudje v občini so dolžni skrbeti za vzgojo in izobraževanje na svojem območju.
Pri tem morajo nenehno skrbeti za napredek vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje otrok, v osnovnem, srednjem in višjem šolstvu in pri izobraževanju odraslih.
Organizacija vzgoje ih izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela in drugih, samoupravnih organizacij ter delovnih ljudi.
37.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delavci vzgojno izobraževalnih organizacij ustanovijo interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje, da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja. V njej uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva ter izvajajo druge ukrepe za napredek vzgoje in izobraževanja, za stalno dvigovanje izobrazbene ravni delovnih ljudi, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja, za stalno rast pedagoških kadrov in uresničujejo druge skupne interese.
S samoupravnim sporazumom določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti, ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo, v skladu z načeli vzajemnosti in' solidarnosti.
38.	člen
Vzgojni in izobraževalni zavodi so dolžni organizirati svoje dejavnosti tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa v skladu z družbeno dogovorjenimi načeli, z ustrezno kacjrovsko politiko pa morajo skrbeti, da bo kvaliteta in vsebina njihovega dela uresničevana na osnoVi teh načel.
39.	člen
Predšolska vzgoja se opravlja v vzgojno varstvenih zavodih in v oddelkih male šole.
40.	člen
Občanom je zagotovljeno osnovno šolanje, ki je obvezno po zakonu.
Načrt razvoja osnovnih šol mora predvideti tako mrežo osnovnih šol, da bo omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom ob enakih pogojih.
41.	člen
Izbraževalna skupnost zagotavlja financiranje vzgojne dejavnosti vzgojnovarstvenih zavodov in dejavnosti osnovnih šol, posebne in glasbene šole ter dejavnosti določene z letnim načrtom skupnosti ter skrbi za razvoj materialne osnove vzgojno izobraževalnih zavodov.
Izobraževalna skupnost skladno s sprejetim načr-' tom razvoja izobraževanja s splošnim aktom predpiše zlasti:
—	pogoje in način za brezplačno prejemanje učbenikov in drugih šolskih pripomočkov;
—	pogoje in način zagotovitve brezplačnega prevoza v osnovno šolo iz oddaljenejših krajev;
—	pogoje in način za organizacijo podaljšanega bivanja otrok v osnovni šoli.
42.	člen
Izobraževalna skupnost zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehrano šoloobveznih otrok.
Osnovne šole so dolžne skrbeti za organizacijo prehrane svojih učencev.
Šolsko kujtinjo lahko ustanovi ena osnovna šola ali več šoi skupaj, v skladu s programom razvoja prehrane šolskih otrok.
Srednje šole skrbijo za organizacijo prehrane svojih učencev v mejah sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja pristojna izobraževalna skupnost.
43.	člen
Izobraževalna skupnost zagotavlja v skladu z zakonom šoloobveznim otrokom, ki zaradi telesnih ali duševnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, obvezno šolanje v posebnih šolah.
\X
44.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi v drugih občinah zagotavljajo razvoj srednjega šolstva na svojem območju, v skladu s potrebami po strokovnih kadrih.
V ta namen delovni ljudje v občini sodelujejo pri financiranju investicij in vzdrževanju poslopij, zboljšanju opreme in učnih pripomočkov ter ostalih pogojev v srednjih šolah in v domovih za učence teh šol.
,	45. člen
Izobraževalna skupnost sodeluje in daje pobudo pri usklajevanju interesov občin v regiji, pri vseh tistih vprašanjih, za katera te smatrajo, da so skupnega pomena in nastopa kot pobudnik pri zbiranju in združevanju sredstev, namenjenih za razvoj srednjega in višjega šolstva na tem območju.
46.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi v drugih občinah so pobudniki za razvoj višjega in visokega šolstva v skladu s potrebami in sodelujejo pri financiranju ureditve takih oddelkov.
47.	člen
Šole, delavska univerza in izobraževalni centri v organizacijah združenega dela skrbijo za stalno družbenopolitično in strokovno izobraževanje.
Stroški za osnovnošolsko izobraževanje odraslih in del stroškov za družbenopolitično izobraževanje gre v breme sredstev izobraževalne skupnosti.
48.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo sredstva za štipendiranje in kreditiranje šolanja kadrov, zlasti tistih, ki jih v občini primanjkuje.
Delovni ljudje v občini omogočajo šolanje s štipendiranjem in kreditiranjem zlasti socialno šibkih otrok, ki dosegajo dobre učne uspehe.
Z družbenim dogovorom se uredi organizacija, način financiranja ter pogoji za dodelitev štipendije oziroma kredita.
b)	Kultura
49.	člen
Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven delovnih ljudi in občanov sta neločljivi sestavini samoupravne socialistične družbe. Zato delovni ljudje zagotavljajo razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter spodbujajo širjenje in poglabljanje kulturnih potreb. Za kulturne dejavnosti se štejejo: književnost, glasbena, gledališka, plesna, likovna in filmska umetnost, oblikovanje, muzejska in galerijska dejavnost, knjižničarstvo, varstvo kulturnih spomenikov in varstvo arhivskega gradiva, kinematografija in založništvo. Delovni ljudje v občini skrbijo za čimbolj skladen razvoj vseh dejavnikov na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti njegovih ustvarjalnih naporov.
50.	člen
Organizacija kulturnih dejavnosti v občini temelji na samoupravnem združevanju dela delavcev s področja kulture, na Ijijbiteljskem kulturnem delovanju, na kulturnem 'delovanju v organizacijah združenega dela in društvih ter na delu samostojnih kulturnih delavcev, na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov.
51.	člen
Za okrepitev družbene vloge kulture in ustvaritev boljših pogojev za širši, vsebinski in kakovostni dvig kulturne dejavnosti, za zadovoljitev kulturnih potreb delovnih ljudi, za spodbujanje množičnega zanimanja in aktivno udeležbo delovnih ljudi v kulturnem delovanju, za varovanje kulturne dediščine, za uskladitev programov dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter za pospeševanje razvoja samoupravnih odnosov na področju kulture, ustanavljajo delovni ljudje v občini skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, samoupravno kulturno skupnost.
V njej uresničujejo svobodno menjavo dela in v skupnem interesu združujejo sredstva za razvoj kulture, ustvarjajo pogoje za dostopnost in uživanje kulturnih vrednot, usmerjajo razvoj in oblikovanje programov kulturnih dejavnosti, odločajo o graditvi in uporabi kulturnih objektov in uresničujejo druge skupne interese.
S samoupravnim sporazumom določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo, v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti.
52.	člen
Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru kulturne skupnosti združujejo delavci in delovni ljudje, in z neposrednim zaračunavanjem kulturnih storitev.
53.	člen
Razvoj kulture v občini .poteka po načrtu razvoja kulture, ki mora upoštevati, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v skladu z gospodarsko in splošno razvitostjo občine.
54.	člen
Delovni ljudje v občini spodbujajo s sredstvi, ki so jih združili za zadovoljevanje kulturnih potreb, zlasti tiste kulturne dejavnosti, ki so množičnega pomena in dvigajo in širijo kulturne potrebe in spodbujajo delovne ljudi in občane k aktivnemu sodelovanju in udeležbi pri izvajanju načrta.
Pri zadovoljevanju kulturnih potreb delovni ljudje posebej poskrbijo za znanstveno delo, varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, zbirke arhivov in za druge vrednote kulturne dediščine, ki so splošno družbenega pomena oziroma imajo pomen za več občin.
55.	člen
Šole in drugi vzgojno izobraževalni zavodi so odgovorni za kulturno vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter mladine.
Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti zagotavljajo pogoje za razvoj osnovne kulture med svojimi delavci, delovnimi ljudmi in občani.
56.	člen
V	skladu z zakonom opravlja naloge matične knjižnice za območje občine osrednja knjižnica v Celju.
57.	člen
Službo spomeniškega varstva za območje občine opravlja v skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo v Celju.
58.	člen
Službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva na območju občine opravlja v skladu z zakonom zgodovinski arhiv v Celju.
59.	člen
Celje, kot kulturno središče, prispeva svoj delež k obče kulturnim prizadevanjem z organiziranjem kulturnih manifestacij širšega nacionalnega pomena, kot je mladinski pevski festival in druge podobne prireditve.
60.	člen
V	skladu z načrtom razvoja kulture skrbi kulturna skupnost za gradnjo novih objektov za kulturne potrebe.
Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe zagotavlja kulturna skupnost. Te objekte daje občina v uporabo zavodom in društvom.
Kulturna skupnost usklajuje interese občine in sosednjih občin pri načrtovanju razvoja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za več občin in nastopa kot pobudnik pri združevanju sredstev namenjenih za razvoj kulture.
c)	Telesna kultura
61.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture.
V	samoupravnih telesnokulturnih skupnostih zagotavljajo delovni ljudje vsestranski razvoj telesne kulture in v ta namen združujejo sredstva ter skupaj z delavci na področju telesne kulture oblikujejo politiko razvoja telesne kulture, skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi in mladine v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o pravici in uporabi športnih in rekreativnih objektov, skrbijo za strokovne kadre, določajo položaj vrhunskih športnikov in uresničujejo druge skupne interese.
S samoupravnim sporazumom določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo, v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti.
62.	člen
Telesnokulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru telesnokulturne skupnosti združujejo delavci in delovni ljudje, in z neposrednim zaračunavanjem telesnokulturnih storitev.
63.	člen
Razvoj telesne kulture v občini se odvija po načrtu, ki mora biti v skladu z možnostmi in potrebami delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij.
”5
64.	člen
Šole in drugi vzgojno izobraževalni in vzgojni zavodi so odgovorni za telesno vzgojo predšolskih in šolskih, otrok ter mladine.
Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci in delovnimi ljudmi in občani.
65.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico do uporabe vseh objektov za telesno kulturo V občini.
Telesnokulturna skupnost skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov ter naprav za telesno kulturo in na osnovi samoupravnega sporazumevanja usmerja način upravljanja poslovanja in uporabljanja teh objektov.
66.	člen
Telesnokulturna skupnost zagotavlja sistematično zdravstveno varstvo športnikov.
č) Zdravstveno varstvo
67.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi sosednjih občin in skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ustanavljajo samoupravno zdravstveno skupnost.
V	njej uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva, si po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti in usklajujejo razvoj zdravstvene mreže, zagotavljajo pogoje in skrbijo za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva.
68.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo zaradi pospeševanja zdravstvenega varstva s samoupravno zdravstveno skupnostjo, organizacijami združenega dela s področja zdravstva in njihovimi združenji ter z drugimi organizacijami pri načrtovanju zdravstvenega varstva in njegove materialne podlage, pri izvajanju zdravstvene vzgoje, pri razvijanju samoupravnih odnosov in pri ustvarjanju ugodnih pogojev za zdravstveno varstvo in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo.
69.	člen
Zdravstveno varstvo v občini se organizira in izvaja po načrtih zdravstvenega varstva, ki jih na osnovi družbenega dogovora sprejmejo občinska skupščina in samoupravna zdravstvena skupnost.
Z načrtom zdravstvenega varstva se določa tudi razvoj mreže zdravstvenih zavodov in finančna sredstva, ki so za ta razvoj potrebna.
70.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo izvajanje ukrepov za sanacijo življenjske in delovne sredine.
Pri financiranju in izvrševanju ukrepov iz prejšnjega odstavka sodelujejo občinska skupščina, samoupravna zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela.
71.	člen
Organizacije združenega dela s področja zdravstva morajo organizirati delo tako, da lahko delovni ljudje in občani uveljavljajo nepretrgano zdravstveno pomoč, prosto izbiro zdravstvene organizacije in zdravstvenega delavca.
Delovni čas v zdravstvenih organizacijah lahko določi s predpisom občinska skupščina.
d)	Otroško varstvo
72.	člen
Delovni ljudje v občini vzajemno in solidarno zagotavljajo pogoje za ustanavljanje m življenje družine, za varstvo matere ter varstvo in vsestranski razvoj otrok.
Za uresničevanje tega interesa spodbujajo, usmerjajo in povezujejo skrb na področju zdravstvenega, socialnega in invalidskega varstva, dnevnega varstva in vzgoje otrok, telesne kulture, kulture in urejanja stanovanjskih razmer družin, zagotavljajo denarne .pomoči za vzrejo in vzgojo otrok, organizirajo različne oblike dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok in dojenčkov, družbeno prehrano in rekreacijo otrok ter omogočajo, da so te oblike dostopne vsem otrokom pod enakimi pogoji.
73.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoj in družbeni interes na področju otroškega varstva neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih, z ustanavljanjem in razvijanjem strokovnih služb ter v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva.
74.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah otroškega varstva, ustanovijo samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. V njej združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za
ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, določajo delovne in razvojne načrte varstva matere, otrok in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese.
V	ta namen sklepajo samoupravni sporazum, v katerem določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo.
75.	člen
Varstvo matere, otrok in družine se v občini financira iz sredstev, ki jih v okviru samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva združujejo delavci in delovni ljudje, in z neposrednim zaračunavanjem storitev s tega področja.
76.	člen
V	krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, starši in drugi delovni ljudje neposredno razvijajo dejavnosti za dopolnjevanje družinske vzgoje in za pomoč družini pri vzreji otrok (dnevno varstvo, šolska prehrana, letovanje otrok in druge oblike).
77.	člen
Otrokom, ki potrebujejo posebno družbeno varstvo, zagotavljajo delovni ljudje v občini ustrezne pogoje za njihov vsestranski razvoj. V ta namen razvijajo skrbništvo. rejniško službo in skrbijo za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih otrok.
e)	Socialno skrbstvo
78.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost s tem, da zagotavljajo organizirano izvajanje raznih Oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter skrbijo za odpravljanje vzrokov, kj vplivajo na nastajanje socialnih problemov.
79.	člen
Socialno skrbstvo uresničujejo delovni ljudje in občani v samoupravni interesni skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v družbeno humanitarnih organizacijah.
80.	člen
Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva ustanovijo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva in zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ter skrbijo za njihovo usposabljanje za življenje in delo.
81.	člen
Delovni ljudje združeni v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva ustanavljajo v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode ter strokovne službe socialnega skrbstva in razvijajo socialne dejavnosti kot so skrbništvo, rejništvo in druge organizirane oblike socialnega skrbstva.
f)	Zaposlovanje
82.	člen
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi sosednjih ' občin ustanavljajo samoupravno interesno skupnost zaposlovanja.
Za uresničitev programa delovni ljudje združujejo sredstva po načelu 'vzajemnosti in solidarnosti in zagotavljajo izvrševanje politike zaposlovanja ter uresničevanja drugih skupnih interesov na področju zaposlovanja in socialnega varstva za čas nezaposlenosti.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s samoupravno interesno skupnostjo zaposlovanja pri načrtovanju zaposlovanja.
g)	Komunalne dejavnosti
83.	člen
Delovni ljudje V občini zagotavljajo napredek komunalnih dejavnosti na svojem območju.
Delovni ljudje v občini kot uporabniki komunalnih proizvodov in storitev se združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti v samoupravno komunalno skupnost. V njej zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo načrte dela in razvoja, vplivajo na politiko cen in sodelujejo pri določanju cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
Svoje potrebe in interese na področju kpmunalnih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani tudi v krajevnih skupnostih.
84.	člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravni komunalni skupnosti, sklepajo samoupravni sporazum, v katerem določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo.
85.	člen
Komunalne dejavnosti v občini se financirajo z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom storitev s tega področja in iz sredstev, ki jih v okviru samoupravne komunalne skupnosti združujejo delovni ljudje.
86.	člen
Samoupravna komunalna skupnost ustanavlja komunalne delovne organizacije in izvršuje do njih splošne pravice in dolžnosti.
Do komunalnih delovnih organizacij pa uresničuje občina še z zakonom oziroma na osnovi zakona določene pravice in dolžnosti.
h)	Stanovanjsko gospodarstvo
87.	člen
Delovni ljudje v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti ter skrbijo za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te na-
mene, uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno, pri upravljanju stanovanjskih hiš in v samoupravni intereshi stanovanjski skupnosti.
88.	člen
Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, v katerih združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, določajo politiko in načrt te izgradnje, zagotavljajo družbeno pomoč ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske zgradbe in stanovanja v družbeni lastnini, vplivajo na politiko stanarin ter uresničujejo druge skupne interese.
V samoupravne interesne stanovanjske skupnosti se vključujejo in v njih sodelujejo tudi delovni ljudje prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, lastniki delov takšnih stanovanjskih hiš in varčevalci za stanovanje.
Ob pogojih,- določenih s samoupravnim sporazumom in zakonom, se v te skupnosti lahko vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča in druge zainteresirane organizacije in skupnosti.
89.	člen
Načrt razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih ljudi, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih zasnovah, na etapnem komunalnem urejanju zemljišč in racionalni zemljiški politiki.
90., člen
Sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje se oblikujejo iz stanarin in iz sredstev, ki jih delavci namensko izločajo iz dohodka.
Delavci s samoupravnim sporazumom določijo kolikšen del dohodka izločijo za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in. uporabi stanovanj.
Z družbenim dogovorom se določi kolikšen del sredstev bodo delavci združili v okviru stanovanjske skupnosti za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
91.	člen
Delovni ljudje v občini v okviru samoupravne interesne stanovanjske skupnosti posebno skrbijo za stanovanjske potrebe občanov in družin, ki so potrebne posebne družbene pomoči; zato za njih namensko gradijo stanovanja in jim delno nadomeščajo stanarine.
i)	Varstvo človekovega okolja
92.	člen
Delovni ljudje in občani zagotavljajo v mejah pravic in dolžnosti občine varstvo in zboljšanje človekovega okolja kot sestavnega dela družbenega, gospodarskega, tehničnega in kulturnega razvoja občine s tem, da skrbijo za njegovo popolno ureditev.
93.	člen
Varstvo in ureditev' človekovega okolja se zagotavljata zlasti z načrtovanjem, z graditvijo in urejanjem okolja, z upravljanjem naravnih virov, z urejanjem na-
ravne in zgodovinske dediščine, s tehničnimi in drugimi varstvenimi ukrepi, z ekonomskimi ukrepi in s kontrolo dejavnosti, ki ogrožajo okolje.
94.	člen
Občina je dolžna z družbenim načrtom ter s prostorskimi (urbanističnimi) načrti in ustreznimi predpisi na podlagi zakona, uporabniki teh dobrin pa s svojo dejavnostjo zagotoviti upravljanje naravnih virov, ki mora biti takšno, da se trajno ohrani ravnovesje človekovega okolja.
95.	člen
Na področju varstva človekovega okolja lahko ustanovijo delovni ljudje v občini samoupravno interesno skupnost, v kateri uresničujejo svoje skupne interese, določene s samoupravnimi sporazumi.
V samoupravni interesni skupnosti delovni ljudje združujejo sredstva in odločajo o njihovi uporabi.
3.	Krajevne skupnosti
96.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov, potreb in nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Da bi mogli uresničevati svoje skupne interese, potrebe in naloge, se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov, potreb in nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini.
97.	člen
Delovni ljudje in občani:
■a) odločajo v krajevni skupnosti o uresničevanju svojih skupnih interesov in nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področjih:
—	medsebojnih odnosov v naselju;
—	urejanja naselij in drugega prostora;
—	upravljanja s stanovanji in prebivanja;
—	otroškega varstva in socialnega skrbstva;
—	vzgoje in izobraževanja;
—	prosvete in kulture;
—	javnega obveščanja:
—	telesne kulture ih rekreacije;
—	komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev;
—	varstva interesov potrošnikov in uporabnikov;
—	splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite;
—	varstva naravnega okolja, kulturnih 'in zgodovinskih spomenikov;
—	upravljanja s stvarmi v družbeni lastnini ter drugih področij skupnega življenja in dela;
b) sprejemajo načrte razvoja te skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih nalog.
98.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost potem, ko so se o tem dogovorili v organizaciji so- 1 cialistične zveze delovnega ljudstva.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev izjavi več kot polovica delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico in ki stalno prebivajo na območju, za katero se krajevna skupnost ustanavlja.
Določbe o ustanovitvi veljajo tudi za združitev krajevne skupnosti z drugo krajevno skupnostjo, oziroma razdružitev krajevne skupnosti na dve ali več krajevnih skupnosti.
99.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti na svojem zboru.
V statutu določijo zlasti:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja;
—• območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti;
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne Skupnosti;
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja;
—	naloge in ukrepe za pripravo ljudske obrambe in vodenje splošnega ljudskega odpora;
—	naloge s področja varstva okolja;
—	vprašanja o katerih odločajo na referendumu;
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
100.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje doiočenin skupnih potreb, interesov in nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi načrta razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti, združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti; "v
—	s sredstvi, kj se na podlagi družbenega načrta občine, načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje načrta krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih m družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti;
—	z delom odstopljenih davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in
—	z drugimi sredstvi.
101.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, odstopa občina tem skup-
nostim del davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, del davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, del davka od stavb in del davka od skupnega dohodka občanov in del komunalnih taks ter drugih dajatev, zbranega na območju posameznih krajevnih skupnosti.	,
Obseg sredstev iz prvega odstavka tega člena določa odlok.
102.	člen
Da bi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih pod enakimi pogoji uresničevali in zagotavljali svoje določene skupne potrebe, interese in naloge, prispeva občina dopolnilna sredstva iz občinskega proračuna.
Način in merila za dodeljevanje teh sredstev krajevnim skupnostim določa odlok.
103.	člen
Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov, ki je v pristojnosti občine, se lahko prepusti krajevni skupnosti s posebno pogodbo.
V pogodbi se med drugim določi tudi način financiranja teh zadev.
104.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo, lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani v drugih krajevnih skupnostih ali se povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti in oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti ter tako na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
VI. POSEBNE PRAVICE UDELEŽENCEV NOV '
105.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo posebne pravice udeležencem NOV, ki živijo na njenem območju.
Udeležencem NOV, ki zaradi stvarnih ali osebnih okoliščin, ki niso nastale po njihovi krivdi, ne dosegajo primernih osebnih dohodkov, pripada posebna družbena pomoč.
Pravico do posebne pomoči imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih udeležencev NOV.
Odlok natančneje določa upravičence, oblike družbene pomoči in postopek za uveljavitev v tem členu določenih pravic.
106.	člen
Delovni ljudje v občini posebej skrbijo za zdravstveno stanje udeležencev NOV in zato zagotavljajo sredstva za sistematične zdravstvene preglede udeležencem NOV in za zdravstveni nadzor nad njimi.
107.	člen
Za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV so v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotovljena posebna sredstva. Ta sredstva se uporabljajo za nakup stanovanj in za dodelitev posojil za dograditev ali za popravila hiš oziroma stanovanj udeležencev NOV.
VII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
108.	člen
Občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju; določa obrambni načrt občine; usmer-
ja obrambne priprave prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavlja izvrševanje drugih nalog s področja ljudske obrambe, določenih z zakonom, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe uresničuje občina v skladu z ustavo, zakonom in sistemom in obrambnimi načrti Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.
109.	člen
Enote in službe teritorialne obrambe, ki jih ustanovi občina ali organizacije združenega dela so sestavni del oboroženih sil SFRJ.
Občinski štab teritorialnih enot v miru in vojni izvršuje smernice in stališča občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo ter navodila glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
110.	člen
Civilna zaščita je sestavni del obrambnih dejavnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, v krajevnih skupnostih ter v organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske .skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
111.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, obrambnim načrtom in smernicami občine.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravice in dolžnosti obrambe države v skladu z zakonom, z obrambnim načrtom in smernicami občine, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki imajo pomen za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev teh nalog.
i
112.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju priprav, ki so skupnega pomena za splošni ljudski odpor in ukrepov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin.
V	ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
2.	Družbena samozaščita
113.	člen
Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, varstvo ustavne ureditve, varstvo bratstva, enotnosti
\
in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbene lastnine in premoženja, zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov ter nadaljnjega družbenega razvoja, je kot družbena samozaščita pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev.
114.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite, s tem, da določajo:
—	organizirane oblike zavarovanja družbene lastnine in drugih Vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo;
—	organizacijo samoupravne delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda;
—	organizirane oblike zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterije za njihovo zasedbo ter odgovornost posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela;
—	pravila varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti in njihovega izvrševanja;
—	pravila ravnanja v primerih odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih prilikah;
—	ukrepe za preprečevanje uvoza ali širjenje negativnih ali sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska in filma;
—	pravila za vzdrževanje stikov s tujimi državljani in tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh stikih;
—	sankcije za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujših kršitev delovne dolžnosti;
—	splošne in posebne oblike preventivnega, izobraževalnega, vzgojnega in drugega delovanja na področju javnega reda in miru, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in na drugih področjih;
—	pravila o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Vprašanja, navedena v prvem odstavku tega člena, se določijo s splošnimi akti.
115.	člen
V občini se z družbenim dogovorom ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Ta odbor usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini.
Koordinacijski odbor sestavljajo delegati družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela ter pristojnih služb.
116.	člen
Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in sta vključena v sistem družbene samozaščite.
Za uresničevanje nalog in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva se lahko ustanovi samoupravna interesna požarno varnostna skupnost.
117.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij zdru-
ženega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
Za obravnavanje, proučevanje cestno-prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu se z odlokom občinske skupščine ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot posebno družbeno telo.
Drugi del
I.	ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
118.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, usklajuje njihove odnose in interese ter odloča O drugih vprašanjih* ki so določena v tem statutu.
119.	člen
Občinska skupščina:
1.	odloča o spremembi občinskega statuta;
2.	določa splošna načela, cilje ih smer politike občine;
3.	sprejema družbeni načrt občine;
4.	sprejema odloke in jih razlaga;
5.	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
6.	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
7.	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
8.	obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese;
9.	razpisuje občinski referendum;
10.	odloča o razpisu javnih posojil;
11.	obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih predpisov;
12.	obravnava poročila občinskih organov in organizacij, za katere tako določa zakon, občinski statut ali odlok;
13.	obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč;
14.	voli delegate v zbore republiške skupščine;
15.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine;
16.	voli ih razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta;,
17.	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov;
18.	imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine;
19.	imenuje in razrešuje člane organov upravljanja in individualne poslovodne organe, za katere je tako določeno z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
20.	voli in razrešuje predsednika in sodnike občinskega sodišča;
21.	daje soglasje k imenovanju občinskega javnega tožilca in njegovih namestnikov;
22.	imenuje in razrešuje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca;
23.	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in nosilcev javnih in družbenih funkcij, odgovornih občinski skupščini, ter s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
2.	Oblikovanje delegacij
120.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, na način določen z ustavo in zakonom;
—	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja, sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način kot jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
Delegacija šteje najmanj 5 članov.
121.	člen
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti z največ 30 delovnimi ljudmi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
122.	člen
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in ci-
vilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
123.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezani z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na število delovnih ljudi ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združuje v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela občinske skupščine, zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij' se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izmolile na podlagi odloka občinske skupščine.
3.	Sestava občinske skupščine
124.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavljajo delegati z vseh področij združenega dela, zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
125.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine šteje 80 delegatov. Delegacije delegirajo v zbor združenega dela občinske skupščine naslednje število delegatov:
1.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije:
—	s področja gospodarstva 56 delegatov
—	s področja vzgoje in izobraževanja 6 delegatov
—	s področja kulture in telesne kulture 3 delegate
s področja zdravstva in zdravstvenega varstva 5 delegatov
—	s področja socialnega varstva 3 delegate
2.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
—	v kmetijski dejavnosti 3 delegate
—	v obrtni in podobnih dejavnostih 1 delegata
3.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ 3 delegate.
126.	člen
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine šteje 30 delegatov.
Vsaka delegacija krajevne skupnosti delegira v zbor krajevnih skupnosti praviloma na vsakih 1700 delovnih ljudi in občanov enega delegata.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa delegira v zbor krajevne skupnosti vsaka delegacija krajevne skupnosti najmanj enega delegata.
Število delegatov, ki jih po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena delegira posamezna krajevna skupnost v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, določa odlok.
127.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 30 delegatov.
V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih organizacijah SZDL, ZES, zveze sindikatov, ZZB NOV in ZMS.
Družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru občinske konference SZDL ugotovijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca socialistične zveze.
128.	člen
Delegati razpravljajo in odločajo na zasedanju posameznega zbora samostojno, na zasedanju več zborov enakopravno oziroma skupaj.
4.	Področje in delo
129.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločajo o spremembi statuta občine;
—	sprejemajo družbeni načrt občine ter druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine; ,
—	sprejemajo občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
—	odločajo o oblikovanju in dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon;
—	sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določa zakon;
—	obravnavajo in odločajo o vprašanjih ljudske obrambe v obči ni;
—	sprejemajo predpis s področja varnosti in družbene samozaščite;
—	določajo organizacijo občinskih upravnih organov in služb;
—	proglašajo častne občane;
—	podelujejo nagrade Slavka Šlandra;
—	podeljujejo domicil vojaškim enotam in organom NOV;
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
—	obravnavajo poročila občinskih upravnih in drugih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta;
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo tajnika občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednike in sodnike občinskega sodišča in občinske sodnike za prekrške;
—	imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca;
. — imenujejo in razrešujejo tudi druge funkcionarje, kadar to določa zakon.
130.	člen
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločata o temeljnih vprašanjih uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu;
—	sprejemata ukrepe; ki jih občinski skupščini, določa ustava glede družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	opravljata družbeno nadzorstvo glede učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi in politike delitve dohodka, uporabe sredstev, kadrovske politike ter glede drugih vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost;
—	odločata o pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja;
—	izvršujeta zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanj poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
131.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja;
—	sprejemata predpise s področja projektiranja, investiranja in izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez ter varstva živali in rastlin;
—	odločata o vprašanjih s področja družbene kontrole cen proizvodom in storitvarh;
—	odločata o vprašanjih s področja razlastitve.
132.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	spremlja uresničevanje razvojnih in družbenih načrtov;
—	sprejema predpise in druge splošne akte, ki se nanašajo na finančne obveznosti organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, če tako določa zakon;
—	usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	spodbuja integracijska gibanja;
—	zavzema stališča in sprejema sklepe za izvajanje sprejete politike;
—	odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	obravnava in odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu;
—	ustanavlja delovne organizacije;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na splošne akte organizacij združenega dela;
—	odloča o statusnih vprašanjih in vprašanjih, ki se nanašajo na organe upravljanja in izvršilne organe;
—	sprejema predpise in odloča v zadevah s področja elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva in rudarstva;
—	daje organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim in drugim skupnostim priporo-
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	razpravlja o vprašanjih,' ki zadevajo razvoj in organizacijo samouprave v krajevnih skupnostih;
—	določa merila za delitev dopolnilnih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna občine;
—	odloča o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine;
—	odloča o sprejemu predpisov s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra;
—	odloča o imenovanju ulic in trgov;
—	odloča o ustanavljanju in organizaciji službe
pravne pomoči;	’
—	odloča o organizaciji in delovanju poravnalnih svetov;
—	razpravlja in odloča o drugih vprašanjih, ki ?o pomembna za delo krajevnih skupnosti.
134.	člen
Zbori občinske skupščine pošiljajo delegate na zasedanje zbora občin skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, na način kot to določa ta statut.
135.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja, kulture, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva enakopravno odločajo s pristojnimi zbori o vprašanjih njihovega področja, ki so v pristojnosti občinske skupščine.
136.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, določenih z ustavnim zakonom, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o temeljnih vprašanjih z njihovega področja.
137.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za delovne ljudi na tem področju.
Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o predlogih tega zbora.
Če pristojni zbor s takim stališčem bzjroma predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drug splošni akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.
138.	člen
* Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči, ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina
ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
139.	člen
Pred odločitvijo mora dati občinska skupščina v javno razpravo tele akte:
družbeni načrt, načrte razvoja, občinski proračun, predpise s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, predpise, ki nalagajo finančne obveznosti občanov in organizacij združenega dela za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb, predpise, ki urejajo stanovanjska in komunalna vprašanja in predpise s področja javnega reda in miru.
O predpisih s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, za katere je z zakonom določeno, da morajo biti javno razgrnjeni, se javna razprava organizira v času javne razgrnitve.
Po končani javni razpravi mora občinska skupščina obvestiti javnost o predlogih, ki so bili oblikovani v javni razpravi ter o opredelitvi stališč do teh predlogov in razlogih zanje.
Oblike in organizacijo javne razprave ureja poslovnik občinske skupščine.
140.	člen
Odlok ali drug splošni akt lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru oziroma skupina teh delegatov, izvršni svet ali skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Predstojnik občinskega upravnega organa lahko predlaga občinski skupščini odlok ali drug splošni akt s svojega delovnega področja.
141.	člen
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
Zahtevo za izdajo odloka lahko dajo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, gospodarska zbornica, društva in občani.
142.	člen
Vsak zbor občinske skupščine praviloma veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov na seji, na kateri je navzočih večina vseh delegatov zbora.
Kadar občinska skupščina sprejema akte, za katere je po tem statutu določena obvezna javna razprava, veljavno sklepa ž večino glasov vseh delegatov pristojnega zbora.
143.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta lahko sklenejo, da bodo odlok ali drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji.
Će zbori sklenejo, da bodo odločali na skupni seji, glasujejo delegati v vsakem zboru posebej.
Kadar zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor zasedajo na skupni seji. je za odločanje na tej seji potrebna večina delegatov vsakega zbora. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina na seji navzočih delegatov.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
144.	člen
Odlok oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodeluje več zborov, je sprejet, če ga zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča s pristojnim zborom.
145.	člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spor11 nega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega splošnega akta, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov; skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali občinskega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča s pristojnim zborom.
Če do dnfeva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet proračun, se začasno izvaja proračun iz prejšnjega leta.
146.	člen
Občinska skupščina ureja s predpisi vprašanja na tistih področjih, ki jih po ustavi delovni ljudje v občini urejajo samostojno ter posamezna vprašanja, za katera zakon občino posebej pooblasti.
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v republiškem uradnem glasilu.
Občinska skupščina ima »voj poslovnik. Vsak zbor občinske skupščine ima lahko tudi svoj poslovnik.
5.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
147.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov zborov občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino.
Predsednik občinske skupščine skrbi:
—	da skupščina izvršuje naloge, ki so ji dane z ustavo in tem statutom;
—	da se v skupščinskem delu razvijajo in poglabljajo samoupravni odnosi;
—	da delegati v skupščini lahko v polni meri uveljavljajo stališča in interese delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	za sodelovanje z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti o vprašanjih, ki so pomembna za delo skupščine;
—	da se dela po poslovniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine opravlja še druge
zadeve, ki so mu dane v pristojnost po poslovniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine skupno s podpredsedniki in predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in načrtovanja dela/zborov, komisij in drugih skupščinskih teles in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za sodelovanje s skupščino Socialistične republike Slovenije in drugimi občinskimi skupščinami, skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine, razlaga določbe skupščinskega poslovnika glede pristojnosti zborov in komisij občinske skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanj, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim zadeve z njegovega delovnega področja, če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
148.	člen
Vsak zbor si izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje akte zbora, skrbi, da se dela po poslovniku občinske skupščine in opravlja tudi druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost s poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, občinski izvršni svet, ali najmanj 1/5 delegatov zborov. Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina delegatov, ki predstavlja 1/5 zbora ali predsednik občinske skupščine.	'
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika zbora.
>	149. člen
O tem, kateri funkcionarji občinske skupščine in člani izvršnega sveta sprejemajo za svoje delo stalno nadomestilo osebnega dohodka, odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine.
O višini stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka odloča občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti.
150.	člen
Občinska skupščina ima tajnika.
Tajnik je strokovni svetovalec občinske skupščine.
Tajnik pomaga funkcionarjem občinske skupščine pri pripravljanju sej in skrbi za to, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno.
Tajnik občinske skupščine opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina oziroma njen predsednik.
6.	Komisije in druga telesa občinske skupščine
151.	člen
Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja, ima občinska skupščina stalne ali začasne komisije, oziroma druga telesa.
Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in imunitetna vprašanja.
Stalne komisije in druga stalna telesa so določena s poslovnikom občinske skupščine, občasne komisije ali telesa pa ustanovi občinska skupščina.
v
7.	Izvršni svet
152.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
153.	člen
Izvršni svet:
— skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja predpise za izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni načrt občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje občinski proračun;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov;
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov;
—	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z odlokom občinske skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal za. izvrševanje odloka;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem statutom.
154.	člen
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število drugih članov.
Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori občinske skupščine na predlog občinske konference SZDL, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika sveta na podlagi mnenja SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov sveta predstojnike občinskih upravnih organov, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe.
Predsedniku in članom izvršnega sveta, ki so izvoljeni iz vrst delegatov zborov občinske skupščine, preneha mandat v zboru.
155.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko zborom občinske skupščine predlaga, da razrešijo posamezne člane izvršnega sveta in izvolijo nove.
156.	člen
Izvršni svet lahko poda zborom občinske skupščine kolektivni odstop.
Če izvršni svet misli, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predlaganega predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki naj bi bil sprejet, alj da ne more prevzeti odgovornosti za izvrševanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predpis ali drug splošni akt, ki ga on predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali mu zbori občinske skupščine izglasujejo nezaupnico, kot v drugih primerih, ko mu preneha funkcija, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
Odstop ali razrešitev predsednika izvršnega sveta ima za posledico razrešitev sveta kot celote.
157.	člen
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj 10 delegatov postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
158.	člen
Predsednik izvršnega sveta sklicuje seje izvršnega sveta na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika občinske skupščine, ali najmanj 5 članov izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, predseduje sejam izvršnega sveta, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejema izvršni svet, skrbi za njihovo izvrševanje, skrbi, da se uporablja poslovnik izvršnega sveta in da se uresničuje sodelovanje izvršnega sveta z drugimi organi in organizacijami.
V odsotnosti ali zadržanosti predsednika izvršnega sveta, ga nadomestuje podpredsednik.
159.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
160.	člen
Vsak član izvršnega sveta lahko predlaga, da se obravnava posamezno vprašanje iz pristojnosti izvršnega sveta, daje pobudo za pripravljanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, predlaga sprejem'predpisa iz pristojnosti izvršnega sveta in določitev načelnih stališč in smernic za delo občinskih upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja izvršni svet v občinski skupščini.
161.	člen
Izvršni svet mora obveščati zbore občinske skupščine o svojem delu.
Izvršni' svet lahko predlaga zboru občinske skupščine, da odloži obravnavanje predloga predpisa ali drugega splošnega akta, ali da se zaradi obravnavanja določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, da bi na njej obrazložil svoje stališče.
162.	člen
Izvršni svet odgovarja za svoje delo občinski skupščini, posameznemu zboru občinske skupščine pa v zadevah z njegovega delovnega področja.
Pristojni zbor občinske skupščine lahko razveljavi ali odpravi predpis izvršnega sveta, ki je v nasprotju s tem statutom ali z drugim predpisom oziroma s splošnim aktom, ki ga je zbor sprejel.
163.	člen
Izvršni svet ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov ter za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne ali občasne komisije in druga ustrezna telesa.
Stalne in občasne komisije in druga ustrezna telesa imenuje izvršni svet v skladu s svojim poslovnikom.
8.	Svet za ljudsko obrambo
164.	člen
Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
9.	Občinski upravni organi
165.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo občinski upravni organi, ki se organizirajo kot oddelki, uprave in krajevni uradi.
Občinske upravne organe ustanovi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta, z odlokom. Z odlokom se določi organizacija in njihovo delovno področje.
166.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko:
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte;
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov;
—	pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, občinskega sveta in drugih organov in teles skupščine;
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
167.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu.
Občinski upravni organi pri svojem delu ravnajo v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
KS. člen
Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinskih upravnih organov.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organjzacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge s svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
169.	člen
Krajevne urade ustanavlja občinska skupščina zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti občanov.
Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
170.	člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnik občinskega upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti občinskega upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.	1
Predstojniki občinskih upravnih organov morajo poročati o stanju na ustreznih upravnih področjih in o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo, občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organov, ki jih vodijo. Na vprašanje delegatov na seji so dolžni dajati odgovore.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko izdajajo odredbe za izvrševanje predpisov.
171.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov so za kršitve delovnih dolžnosti odgovorni občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določijo postopek in organi za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov.
172.	člen
Delo upravnih organov je javno, če ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot uradno tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
173.	člen
Delavci občinskih upravnih organov sestavljajo delovno skupnost.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
II.	DRUGI ORGANI V OBČINI
1.	Občinsko sodišče in druga samoupravna sodišča
174.	člen
Občinsko sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvršuje sodno funkcijo v mejah svoje, z ustavo in zakonom določene pristojnosti na območju občine.
Občinsko 'sodišče tudi spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opazi pri svojem delu in o tem obvešča občinsko skupščino.
V sodnih senatih občinskega sodišča sodelujejo tudi sodniki porotniki, ki jih izvoli občinska skupščina.
175.	člen
Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, katere jim zaupajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom ali razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
2.	Občinsko javno tožilstvo
176.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, in ukrepa kakor določa zakon za varstvo interesov in skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o svojem delu, ter da daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
177.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim 'sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi so prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
178.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje občinske premoženjske pravice in koristi.
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa pred sodišči in drugimi organi občino, krajevne skupnosti in državne organe in organizacije, določene z zakonom.
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o tem obvešča občinsko skupščino in druge državne organe in organizacije.
5.	Občinski sodnik za prekrške
179.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu, in o družbeno pomembnih pojavih, poroča sodnik za prekrške občinski skupščini.
6.	Postaja milice
180.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine, ki neposredno opravlja zadeve s področja službe varnosti.
Ustanovitev in delovanje postaje milice ureja zakon.
7.	Skupne določbe
181.	člen
Delavci drugih organov v občini imajo samoupravne pravice, ki jih določa zakon.
Sredstva za delo drugih organov v občini se zagotovijo v občinskem proračunu v skladu z zakonom.
Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi na območju drugih občin, se v občinskem proračunu zagotovi tolikšen del sredstev, kot se določi v dogovoru med prizadetimi občinami. Osnova za določitev dela sredstev za posamezno občino je obseg dela, ki ga organ opravi za njo.
III.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
1.	Sodelovanje s SR Slovenijo
182.	člen
Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni in drugi organi sodelujejo, z ustreznimi organi in organizacijami v republiki, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo republiški organi in organizacije.
183.	člen
■ Na zasedanje zbora občin skupščine SRS pošilja občinska skupščina delegate izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora.
Delegata pošlje zbor oziroma zbori občinske skupščine, v čigar področje sodi vprašanje, ki bo obravnavano na zasedanju.
184.	člen
O vprašanju, ki se obravnava na zasedanju zbora občin skupščine SRS, mora pred zasedanjem razpravljati občinska skupščina, če stališča o tem vprašanju ni oblikovala že prej.
185.	člen
Pri oblikovanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča na zasedanju zbora občin, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinske skupščine glede smeri reševanja posameznih vprašanj; pri tem upošteva utemeljene interese drugih občin ter širše družbene interese in potrebe in nujnost sporazumevanja; samostojen pa je pri opredelitvi in glasovanju o vprašanjih, o katerih se odloča.
Delegat je dolžan o svojem delu in delu zbora občin obveščati občinsko skupščino.
Delegat je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
2.	Sodelovanje s sosednjimi občinami
186.	člen
Delovni ljudje v občini sodelujejo po načelih in prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi so-
sednjih občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena.
V	ta namen občina združuje sredstva v sosednjimi občinami in skupaj z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
187.	člen
Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s sosednjimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V	skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja delegate občinska skupščina.
Za delegate, ki jih občinska skupščina pošilja v skupni medobčinski organ samoupravljanja veljajo smiselno določbe 183. do 185. člena tega statuta.
3.	Sodelovanje z drugimi
188.	člen
Občina sodeluje tudi z drugimi občinami v Socialistični republiki Sloveniji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji neposredno in v okviru skupnosti slovenskih občin ter stalne konference mest Jugoslavije.
Občina Celje še posebej sodeluje s pobratenimi občinami Ćuprija. Doboj in Sisak, razvija in poglablja prijateljske stike s temi občinami ter tako utrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
S	sodelovanjem in navezovanjem prijateljskih stikov z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi v zamejstvu pospešuje in razširja občina idejo mirnega sožitja in sporazumevanja med narodi.
IV.	JAVNOST DELA
189.	člen
Delo vseh organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij je javno in dostopno delovnim ljudem in občanom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vprašanj, ki po zakonu ali na osnovi zakona veljajo za uradno ali poslovno tajnost.	-
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da so neposredno ali po svojih organih in organizacijah obveščeni o delu državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij ter da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na njihovo delo in občinsko politiko.
Obveščanje delovnih ljudi in občanov poteka prek sredstev javnega obveščanja ter na zborih delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani se seznanjajo z delom državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij tudi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v sindikatu in v drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Občinska skupščina ter organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne skrbeti za razvoj sredstev javnega obveščanja.
190.	člen
Organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega interesa, morajo obveščati delovne ljudi o svojem delu in o vprašanjih s svojega delovnega področja na lastno pobudo ali na zahtevo pooblaščenih organizacij in organov, če je to določeno s
tem statutom ali s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti.
Drugi občinski organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela s področja družbenih služb in komunalne organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavost posebnega družbenega interesa, morajo poročati o svojem delu na način in v rokih, ki jih določi občinska skupščina.
191.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da se z vlogami in pritožbami obračajo na državne in druge organe ter organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega interesa. Organi in organizacije morajo vloge in pritožbe obravnavati in o svojih odločitvah obvestiti predlagatelja.
192.	člen
Zaradi ugotavljanja javnega mnenja o določenem vprašanju, ki ima pomen za občino, se lahko razpiše anketa.
Tretji del
I.	SPREMEMBA STATUTA
193.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko da vsak zbor občinske skupščine in izvršni svet.
184. člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo zbori občinske skupščine.
Ce se zbori niti po ponovni obravnavi ne zedinijo, ne more biti predlog, da se začne postopek za spremembo, statuta, znova dan na dnevni red, predno ne poteče 6 mesecev od dneva obravnave.
195.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo zbori občinske skupščine komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga zborom osnutek sprememb statuta; zbori določijo osnutek sprememb statuta ih ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija zborom občinske skupščine predlog sprememb statuta.
O predlogu sprememb statuta da svoje staHšče izvršni svet.
196.	člen
Ce med zbori občinske skupščine ni doseženo soglasje o predlogu sprememb statuta, imenujejo skupno komisijo, sestavljeno iz enega števila članov vsakega zbora ter ji poverijo sestavo predloga za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume, je predlog sprememb statuta sprejet, če ga sprejmeta 2/3 vseh delegatov občinske skupščine na skupni seji.
Četrti del
I.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
197.	člen
Občinski predpisi, izdani pred uveljavitvijo tega statuta, ostanejo v veljavi, dokler ne bodo usklajeni s tem statutom, vendar ne dalje kot do 30. junija 1976, če zakon drugače ne določi.
198.	člen
Dokler po določbah tega statuta ne bodo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti na področju socialnega skrbstva, komunalnih dejavnosti, varstva okolja in požarnega varstva se del sredstev za te dejavnosti zagotovi v občinskem proračunu.
199.	člen
Z dnem, ko se izvolijo člani izvršnega sveta, se razrešijo dosedanji tajnik občinske skupščine in pred-, stojniki občinskih upravnih organov.
200.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71), razen določb v poglavju X. Organizacija in delo občinske skupščine, ki prenehajo veljati, ko se konstituira občinska skupščina po tem statutu.
201.	člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/73-1
Celje, dne 8. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
254.
Skupščina občine Celje je 50 26,, 28., 29. in 55. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2/71) na 59. seji obeh zborov dne 8. marca 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegatskih mest in določitvi enot
za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje
1.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine Celje šteje 80 delegatov.
Delegacije delegirajo v zbor združenega dela:
—	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine na katerem je sedež te organizacije:
—	s področja gospodarstva 56 delegatov
—	s področja vzgoje in izobraževanja 6 delegatov
—	s področja kulture in telesne kulture 3 delegate
—	s področja zdravstva in zdravstvenega varstva 5 delegatov
—	s področja socialnega varstva 3 delegate
—	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo In delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
—	v kmetijski dejavnosti 3 delegate
—	v obrtni in podobnih dejavnostih 1 delegata
—	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ 3 delegate.
2.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo v zbor združenega dela občinske skupščine naslednje število delegatov:
1.	EMO — TOZD Posoda 3 delegate
2.	Ingrad — TOZD Gradbena operativa 2 delegata
3.	Žična 1 delegata
4.	Libela 1 delegata
5.	Gradis 1 delegata
'6. Železarna — TOZD — 114 Štore 2 delegata
7.	Železarna — TOZD — 117 Štore 1 delegata
8.	Železarna — Delovna skupnost skupnih služb 2 delegata
9.	Cinkarna — Delovna skupnost skupnih služb 2 delegata
10.	Kmečki proizvajalci — v kmetijstvu 2 delegata
11.	Kmečki proizvajalci — v gozdarstvu 1 delegata
12.	Obrtniki 1 delegata
13.	Zdravilišče Dobrna 1 delegata
14.	Splošna bolnica Celje — TOZD medicinski oddelek 1 delegata
15.	Slovensko ljudsko gledališče 1 delegata
3.	člen
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi interesi, ki jim glede na število zaposlenih ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela. oblikujejo za delegiranje skupnega delegata konferenco delegacij.
4.	člen
Konference delegacij za delegiranje enega delegata v zbor združenega dela oblikujejo v naslednjih enotah:
1.	enota
EMO — Delovna skupnost skupnih služb EMO — Elektronska obdelava podatkov 1 delegata
2.	enota
EMO — TOZD Frite EMO — TOZD Kotli EMO — TOZD Odpleski EMO — TOZD Kontejnerji - EMO — TOZD Orodjarna EMO TOZD Radiatorji 1 delegata
3.	enota
LIK Savinja	—	TOZD	Žaga
LIK Savinja	—	TOZD	Furnirnica
LIK Savinja	—	TOZD	Pohištvo
LIK Savinja	—	TOZD	Polfinalna
LIK Savinja	—	TOZD	Vzdrževalni	obrati
LIK Savinja	—	Delovna skupnost	skupnih služb
1	delegata
4.	enota
Ingrad — TOZD Proizvodni obrati Lava Ingrad — TOZD Industrija gradbenega materiala
Ingrad — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
5.	enota
Toper — TOZD Moško perilo
Toper — TOZD Damsko perilo 1 delegata
6.	enota
Toper — TOZD Elegant
Toper — TOZD Športna konfekcija
Toper — Delovna skupnost skupnih služb
Vrvica
Kreator 1 delegata	1
7.	enota
Merx — TOZD Prodaja na drobno .
Merx — TOZD Grosist
Merx — TOZD Gostinstvo
Center — trgovsko podjetje 1 delegata
8.	enota
Merx — TOZD Prehrana Merx — TOZD Transport in pomožni obrati Merx — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
9.	enota
Tehnomercator — TOZD Veleprodaja Tehnomercator — TOZD Maloprodaja Tehnomercator — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
10.	enota
Tkanina — TOZD Veleprodaja Tkanina — TOZD Maloprodaja Tkanina — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata Moda Kluz Naprijed Beko Varteks
Slavonija Osijek
Vesna
Universale
Krim — modna konfekcija
Slovenija šport
Jugoplastika
Jugotekstil — Impex
Polonca
Konus
Borac
Tovarna klobukov Bečej Dravinjski dom
11.	skupina
Metka — TOZD Proizvodnja tkanin Metka — Delovna skupnost skupnih služb Tovarna volnenih odej Škofja vas 2 delegata
12.	enota
Obnova — TOZD Gradbeni sektor Obnova — TOZD Obrtni sektor I Obnova — TOZD Obrtni sektor II Obnova — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
13.	enota
Klima — TOZD Montažna proizvodnja Klima — TOZD Industrijska proizvodnja Klima — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
14.	enota
Izletnik — TOZD Potniški promet
Izletnik — TOZD Delavnica Izletnik — TOZD Celeia Izletnik — TOZD Turistični biro Izletnik — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
15.	enota
Opekarne Ljubečna
Montana Žalec, obrat Vrhe 1 delegata
16.	enota
NIVO — TOZD Vodno gospodarstvo NIVO — TOZD Vodne in nizke gradnje NIVO — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
17.	enota
KK Hmezad — TOZD Mleko KK Hmezad — TOZD Vrtnarstvo KK Hmezad — TOZD Vital KK Hmezad — TOZD Gostinstvo 1 delegata
18.	enota
KK Hmezad — TOZD Mesnine KK Hmezad — TOZD Hladilnica KK Hmezad — TOZD Kooperacija KK Hmezad — TOZD Kmetijstvo — enota Celje 1 delegata
KK Šentjur Veterinarska postaja Živinorejski veterinarski zavod
19.	enota
Elektro — TOZD Poslovna enota Celje 1 delegata Elektro — Delovna skupnost skupnih služb Elektrogospodarstvo Maribor — Trafo postaja Celje
20.	enota
PTT — TOZD PTT Celje PTT — TOZD Tehnična izvršilna služba PTT — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
21.	enota
ZTP — TOZD Prometna sekcija Kolodvorska restavracija Celje TT Biro •
Javna skladišča
Interevropa
Trans jug 1 delegata
22.	enota
ZTP — TOZD Sekcija za vleko.— DE Celje ŽTP — TOZD Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav
ZTP — Sekcija za vzdrževanje prog 1 delegata
23.	enota
Kovinotehna — TOZD Veleprodaja Kovinotehna — TOZD Maloprodaja Kovinotehna — TOZD Zunanja trgovina Slovenija Merkur 1 delegata
24.	enota
Kovinotehna — TOZD Skladišče in transport Kovinotehna — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
25.	enota
Cinkarna — TOZD Kemija Cinkarna — TOZD Grafika 1 delegata
26.	enota
Cinkarna — TOZD Metalurgija Cinkarna — TOZD TI02 1 delegata
27.	enota
Cestno podjetje — TOZD Mehanizacija Cestno podjetje — TOZD Gradnja Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanje cest Cestno podjetje — Delovna skupnost skupnih služb SGP Primorje — TOZD Avtocesta 1 delegata
28.	enota
Zlatarna Celje — TOZD Zlatarna Celje Zlatarna — TOZD Aurea Zlatarna — TOZD Trgovina
Zlatarna — Delovna skupnost skupnih služb 1 delegata
29.	enota
Aero — TOZD Grafika Aero — Delovna skupnost skupnih služb Aero — TOZD Kemija Etol 2 delegata
30.	enota Prevozništvo Avto Celje Avtousluge
Viator Ljubljana, Poslovalnica Celje SAP Ljubljana Avtoprevoz Šempeter Avtoprevoz Kočevje 1 delegata
31.	enota Avtomotor Petrol
Tobačna tovarna Ljubljana Tobak Ljubljana Lesnina Slovenijales Dinos
Era Velenje Surovina Agrotehnika Semenarna 1 delegata
32.	člen
Ljubljanska banka — podružnica Celje Jugobanka Zavarovalnica Sava Zavarovalnica Maribor Biro za investicije Zavod za napredek gospodarstva Ljubljanska banka — podružnica za kmetijstvo 1 delegata
33.	enota Pohištvo Tapetništvo Remont Oprema
Steklar	..	..
Ključavničar 1 delegata
34.	enota Nega i Dimnikarstvo Finomehanika Utež Birostroj Obutev Fotolik
Centromerkur	...
Rinka
Vulkanizacija
Elektrosignal	-
Reklama
Poslovno združenje Formator Poslovno združenje Styria Poslovno združenje Koneks 1 delegata
35.	člen
Gostinsko podjetje NA-MA Hotel Evropa Restavracija Pošta Ljudska restavracija Majolka Ojstrica
Zvezda 1 delegata
36.	enota
Plinarna vodovod Ceste-kanalizaci j a Javne naprave
Pogrebno podjetje 1 delegata
37.	enota
Stanovanjsko podjetje Stanovanjska zadruga DOM Zavod za požarno in reševalno službo Geodetski zavod 1 delegata
38.	enota
Gozdno gospodarstvo — TOZD Družbeni sektor 1 delegata
Gozdno gospodarstvo — Delovna skupnost skupnih služb
39.	enota
Astra prodajalna čevljev Peko Jadran Borovo Planika Alpina Proleter Derventa Zmaga Koštana Lovec
Državna založba Slovenije Celje Mladinska knjiga Večer — podružnica Celje Sipad
Slovenija vino Vinogradar Niš Navip
»29. november« industrija mesnih izdelkov Zaloga piva Laško Agraria Brežice Vektor Ljubljana Transportkomerc Zagreb Elektrotehna Astra
Bagat, Zadar Metalka Ljubljana Ghemo
Koteks Tobus Aba foto-optika Ljubljanski dnevnik Založba Obzorja Maribor Delo — enota Celje Obrtno torbarstvo Maribor, enota Celje Kompas Ljubljana, poslovalnica Celje 1 delegata
40.	enota
I.	osnovna šola IV. osnovna. šola

Osnovna šola Hudinja Osnovna šola Polule Pionirski dom 1 delegata
41.	enota
II.	osnovna šola
III.	osnovna šola
Zavod Ivanke Uren jekove — TOZD Posebna šola Zavod Ivanke Uranjekove — TOZD Dom Golovec Zavod Ivanke Uranjekove — Delovna skupnost skupnih služb
Zavod Ivanke Uranjekove — TOZD Dom Dobrna 1 delegata
42.	enota
Osnovna šola Vojnik Osnovna šola Dobrna Osnovna šola Frankolovo Osnovna šola Store 1 delegata
43.	enota Gimnazija
Pedagoška gimnazija Ekonomski šolski center Glasbena šola 1 delegata
44 enota
Šolski center za blagovni promet Šolski center Borisa Kidriča Srednja zdravstvena šola
Gostinska šola	, i
Dijaški domovi	-
Dijaški domovi — TOZD Kajuhov dom
Dijaški domovi — TOZD V. Slandrove
Dijaški domovi — TOZD D. Finžgarja
Dijaški domovi — Delovna skupnost skupnih služb
Dijaška kuhinja srednjih šol 1 delegata
45.	enota
Delavska univerza Tehniška srednja šola Kmetijski izobraževalni center 1 delegata Šolski kovinarski in metalurški center — TOZD Kov. in metalurška šola
Šolski kovinarski in metalurški center — TOZD Dom učencev
Šolski kovinarski in metalurški center — Delovna skupnost skupnih služb
46.	enota	. . •
Zgodovinski arhiv
Osrednja knjižnica
Zavod za spomeniško varstvo 1 delegata
47.	enota Kino podjetje Muzej revolucije Pokrajinski muzej 1 delegata
48.	enota
Regionalni zdravstveni dom — TOZD Splošna medicina	'
Regionalni zdravstveni dom — TOZD Dispanzerske službe	' -	'	- - • • <-
Regionalni zdravstveni dom — TOZD Medičina dela	-	' • ' ’ ■ ’ "• >
Regionalni zdravstveni-dom— TOZD Zobozdravstvena služba	- t -
Regionalni zdravstveni dom — TOZD Reševalna postaja	.: v>.
Regionalni zdravstveni dom — TOZD Skupne-medicinske službe
Regionalni zdravstveni dom — Delovna skupnost skupnih služb Celjske lekarne Zavod za zdravstveno varstvo Železničarska ambulanta Celje- 2 delegata
49.	enota
Bolnica — TOZD Skupne in preskrbovalne enote 1 delegata
Bolnica — TOZD Nevropsihiatrični oddelek Vojnik
50.	enota
Komunalni zavod za socialno zavarovanje 1 delegata
Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja
51.	enota
Zavod za rehabilitacijo invalidov Komunalni zavod za zaposlovanje Dom upokojencev Center za socialno delo 1 delegata
52.	enota
Vzgojno varstvena ustanova Anice Černejeve Vzgojno varstvena ustanova Tončke Čečeve Vzgojno varstvena ustanova Zarja 1 delegata
53.	enota
Upravni organ skupščine občine Celje Sklad za komunalno urejanje zemljišč Občinska konferenca ZK Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni, svet Občinska konferenca ZM ZZB NOV — Občinski odbor Občinski odbor rdečega križa Olepševalno in turistično društvo Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij
Služba TTKS AMD Šlander
AMZ Slovenije — baza Celje Zavod za šolstvo SRS Izobraževalna skupnost Celje Kulturna skupnost Celje Krajevna skupnost Center Krajevna skupnost Gaberje-Hudinja Krajevna skupnost Otok Krajevna skupnost Štore Zaposlerti v društvih
Služba stanovanjskega solidarnostnega sklada 1 delegata
54.	enota Občinsko sodišče Občinsko javno tožilstvo Okrožno sodišče
Okrožno gospodarsko sodišče
Okrožno javno tožilstvo
Javno pravobranilstvo
Občinski organ za kaznovanje prekrškov
Služba družbenega knjigovodstva
Zapori
Narodna banka — podružnica Celje Odvetniki 1 delegata
55.	enota JNA
Uprava javne varnosti Postaja milice Carinarnica Celje Kontrola meril Celje
Štab za splošni ljudski odbor 1 delegata
v - ■ ■
hi"
5.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo konference delegacij iz prejšnjega člena s ' samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum vsebuje zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
6.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti sklenejo samoupravne sporazume o oblikovanju konferenc delegacij do 10. 4. 1974.
V primeru, da do roka iz prejšnjega odstavka, niso sklenjeni samoupravni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, oblikuje konference delegacij občinska skupščina z odlokom.
7.	člen
Aktivni kmečki proizvajalci na območju občine Celje, ki so stari nad 15 let in jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost, oblikujejo skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva za volitve delegacij skupnosti kmečkih proizvajalcev v kmetijstvu in skupnost kmečkih proizvajalcev v gozdarstvu:
Kmečki proizvajalci se vključujejo v tistć skupnost, v katere dejavnosti ustvarjajo pretežni del svojega dohodka.
Nosilec oblikovanja skupnosti kmečkih proizvajalcev v kmetijstvu je KK Hmezad Žalec — TOZD Kooperacija enoti Celje in Vojnik.
Nosilec za oblikovanje skupnosti kmečkih proizvajalcev v gozdarstvu je GG Celje — TOZD Družbeni sektor Celje.
8.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, oblikujejo skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva svojo skupnost za volitve delegacije.
Nosilec oblikovanja skupnosti je Gospodarska zbornica SRS — Poslovni odbor za obrt, Celje.
9.	člen
Funkcijo delegacije delovnih skupnosti državnih organov opravljajo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo na območju občine Celje skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
10.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020^4/74-1
Celje, dne 8. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
255.
\	LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Celje
Občinska volilna komisija v Celju objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Celje, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Martin A n d r e j a š , 1933, metalurški tehnik, Celje, Dečkova 48
2.	Irena Bončina, 1939, višji upravni referent, Celje, Ljubljanska 22
3.	Jože Dimeč, 1936, kmet, Šmartno, Rožni vrh 1
4.	Franc Dragan, 1939, dipl. strojni inženir, Celje, Malgajeva 2 a
5.	Sreten D j e š n i č ,	1934, aktivni oficir JLA,
Celje, Trg oktobrske rev. 2
6.	Janez Golouh, 1937, kvalificiran strugar, Celje, Na zelenici 10
7.	Sonja Haler, 1950, ekonomski tehnik, Celje, Orožnova la
8.	Zdravko Ivačič, 1948, kvalificiran elektrikar, Zreče, Nova Dobrova 9
9.	Aleksander Jeki, 1950, kvalificiran rezkalec, Celje, Celovška 2
10.	Franček K n a f e 1 j c , 1934, diplomirani pravnik, Celje, Trnovlje 251
11.	Jože Kos, 1950, odpremnik, Celje, Ljubljanska 25
12 Stefan Korošec, 1938, magister ekonomije, Celje, Malgajeva 2a
13.	Anica Lampret, 1944. polkvalificirana delavka, Celje, II. grupe odredov 16
14 Jože Marolt, 1924 profesor, Celje, Kopitarjeva 5
15.	Stane Mele, 1945, dipl. živilski tehnolog, Celje, Ulica 29 novembra 51b
16.	Anton Mogu. 1928. logar, Dobrna 18
17.	Zvonko N a p r e t, 1948, polkvalificiran delavec, Celje. Zagrad 41
18.	Vili S k r t,	1942, metalurški tehnik, Celje,
Dečkova 52
19.	Leopold Slapnik, 1937, diplomirani politolog, Celje, Na zelenici 12
20.	Julijana Sodin, 1944, medicinska sestra, Celje, Skaletova 7
21.	Mila Stamejčič, 1926, ekonomski tehnik, Celje. Travniška 9
22.	Janez Stojkovič. 1924, diplomirani pravnik. Celje, Cesta na Dobrovo 67
23.	Amalija Šket, 1933, kvalificirana delavka, Celje, Tkalska 3a
24.	Peter S p r a j c , 1924, diplomirani ekonomist, Celje, Skvarčeva 10
25.	Milena S t i f t e r , 1923, diplomirani ekonomist, Celje, Hribarjeva 1
26.	Ljudmila Terček, 1942, višji upravni referent, Celje. Ljubljanska 31
27.	Majda Trogar, 1929, ekonomist, Celje, Ob železnici 5
28.	Franc Vrbnjak, 1930, visokokvalif. delavec, Celje. Na otoku 13
29.	Tone Zimšek, 1940, dipl. inženir gozdarstva, Celje, Mariborska 32
30.	Boris Žirovnik, 1942, visokokval. trg. delavec, Strmec, Socka 12
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Celje.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.	^	.	1
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Celje, dne 20. marca 1974.
Občinska volilna komisija v Celju Tajnik	Predsednik
Ivan Mravlje 1. r.	Zdenko Pavlina 1. r.,,
256.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št, 26/73) in 142. člena statuta občine Celje je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela	-
ODLOK
o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo
1.	člen
Zaradi ugotovitve varstva kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu z določbami II. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih in zaradi zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog kmetijske zemljiške skupnosti po zakonu o kmetijskih zemljiščih in družbenem dogovoru o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti v občini Celje, se s tem odlokom predpiše prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki se v skladu z veljavnimi predpisi ne bo več uporabljalo za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
2.	člen
Prispevek se plača, kadar se spreminja namembnost kmetijskega zemljišča v nekmetijske namene na osnovi 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih ih se smatra, da se spreminja obseg namembnosti zemljišča za:
—	vse zemljišče znotraj meja zazidalnih načrtov
—	vse zemljišče, ki je po urbanističem načrtu določeno za gradnjo
—	vse zemljišče, ki je po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo (če urbanistični red tako določa), oziroma zazidljivo zemljišče skupno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
Višina prispevka se določa po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča in znaša:
—	10 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
—	6 din od njih in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda,
—	2 din od njiv. vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. in VIII. katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda.
Če se na kmetijskem zemljišču od V. do vključno VIII. katastrskega razreda gradijo šole, vrtci, zdravstvene ustanove, stanovanjski bloki in kmetijski ter gozdni proizvodni objekti, znaša, prispevek 0,50 din po kvadratnem metru.
Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se plača -tudi za objekte širšega pomena, za katere ne izdaja občinski upravni organ lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja v višini navedenih prispevkov.
3.	člen
Poseben prispevek se plača kmetijski zemljiški skupnosti tudi:
—	od gramoza, mivke, iz gramoznic v višini 10 din/m2,
—	od gramoza in mivke rečnih nanosov 2 din/ms,
—	od peska, gramoza in kamenja iz peskokopov in kamnolomov v višini 10 din/m2.
4.	člen
Skupščina občine Celje bo iz svojih proračunskih dohodkov odstopila kmetijski zemljiški skupnosti sredstva, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objekti.
5.	člen
Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se vplačujejo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti v občini Celje.
Zbrana sredstva se smejo uporabljati za izvajanje nalog kmetijske zemljiške skupnosti v občini Celje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/74-3
Celje, dne 8. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
257.
Na podlagi 13., 14., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 142. člena statuta občine Celje je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranskega poklica in pogoji za sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvih, v počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov.
2.	člen
Družbeni interes v smislu 14. člena obrtnega zakona je v občini Celje podan za naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov;
c)	opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji;
č) prodaja na drobno, v manjših naseljih, kjer se organizacije združenega dela izrečejo, da za to dejavnost niso zainteresirane;
d)	gostinske dejavnosti v bifejih.
3.	člen
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo delovni ljudje v delovnem razmerju za nedoločen čas, upokojenci, gospodinje in študentje opravljati obrt (obrtne dejavnosti) tudi kot postranski poklic.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami,
—	izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov,
—	opravljanje prevozov blaga in oseb,
—	prodaja na drobno,
■— gostinske dejavnosti,
—	proizvodnja ali, storitve, ko se z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev opravlja storitve ali proizvaja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
4.	člen
Na območju občine Celje smejo občani v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje samo preko organizacije združenega dela s področja gostinstva ali turizma oziroma preko drugih družbeno pravnih oseb (turistična društva).
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 45/73).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-7/73-3
Celje, dne 8. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
258.
* SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Cerknica
Občinska volilna komisija v Cerknici objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Cerknica, ki obsega naslednje kandidate:
Jože Bavec, roj. 1926, KV ključavničar, Stari trg 69
Rudi Debevc, roj. 1953, študent, Grahovo 81 Jana Grbec, roj. 1950, gimn. maturant, Rakek Dovče 20
Marija Grbec, roj. 1939, delavka, Rakek, Stara cesta
Jože Hren, roj. 1929, ing. organiz. dela, Cerknica, Loško 17.
Tone Jernejčič, roj. 1921, bančni uslužbenec, Slivice 1	'
Franc Kavčič, roj. 1924. tehnik. Unec 1 Jožica K ovačič, roj. 1939, predmetna učiteljica, Cerknica, Kamna gorica
Franc Kovač, roj. 1925, lesni manipulant, Iga vas 10
Anton Knavs, roj. 1927, delavec. Nova vas 28 Alojz Kraševec, roj. 1941, ekonomski tehnik, Stari trg 10
Rafael Kraševec, roj. 1919, kmet, Studenec Terezija Mekina, roj. 1936, delavka, Rakek, H. Iztoka 20
Mihael Mišič, roj. 1938, pravnik, Rakek, Partizanska 16 a
Miro Mlakar, roj. 1927, KV ključavničar, Lož
66
Rudi Mlakar, roj. 1942, učitelj, Stari trg 22 Jože Mrak, roj. 1929. blagajnik, Begunje 81 Pavla Otoničar, roj. 1949, ekonomski tehnik, Cerknica. Partizanska 9
Pavlin Franc, roj. 1917, podpolkovnik-upoko-jen, Kremenca 3
Rado Ponikvar, roj. 1950, tt monter, Nova vas 3 a
Janez Praprotnik, roj 1938, predmetni učitelj. Cerknica. Cesta 4. maja 20
Andrej Šega, roj. 1955, dijak, Cerknica, Peščenk
28
Andre.i Šilc, roj. 1918, kmet, Zerovnica 57 Mitja Škrbec, roj. 1949. tt monter, Podgora 3 Franc T a v ž e 1 j, roj. 1935, VKV električar, Cerknica. Peščenk 11
Jože Telič, roj. 1923, srednja izobrazba, Cerknica. Peščenk 19
Slavko Torni č, roj. 1932, dipl. ekonomist, Cerknica, Notranjska 2
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Št. 013-1/74-1
#
Cerknica, dne 21. marca 1974.
Občinska volilna komisija.
Tajnik	Predsednik
Vinko Brancelj 1. r.	Borut Potrata 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
259.
Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) objavlja občinska volilna komisija Grosuplje
LISTO KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Grosuplje, ki jo je ugotovila občinska kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Grosuplje dne 15. marca 1974 v Grosupljem
Lista obsega naslednje kandidate:
1.	dr. Jelenko Adjanski, doj. 1935, zdravnik, Grosuplje, Trubarjeva 14
2.	Janez Ahlin, roj. 1950, študent, Cikava
3.	Avguštin Erjavec, roj. 1926, upokojenec, Ivančna gorica
4.	Prane Fajdiga, roj. 1951, kmet, Temenica 4
5.	Janez Gačnik, roj. 1931, delavec, Predstruge
6.	Franc Godec. roj. 1926, gozdar, Krška vas 30
7.	Franc Gruden, roj. 1939, ing. org. dela, Smarje-Sap 134
8.	Karel Hočevar, roj. 1932, ing. org. dela, Grosuplje, Adamičeva 11
9.	Majda Hrovat, roj. 1931, knjigovodja, Ivančna gorica 20
10.	Milena K o k o t e c , roj. 1921, učiteljica, Velika Račna 43
11.	Anton Lampret, roj. 1941, elektrotehnik, Muljava 4
12.	Janez Lesjak, roj. 1915, delavec, Grosuplje, Partizanska 3
13.	Marica Mencin, roj. 1931, ekonomski tehnik, Grosuplje, Pod gozdom cesta 11/16
14.	Janko Petek, roj. 1925, ing. org. dela, Šentvid pri Stični 60
15.	Magda Poljšak, roj. 1952, študent, Mala Račna 18
16.	Ignac Orel, roj. 1931, elektpOmonter, Fužina 1
17.	Marjan Sešek, roj. 1936, strojni tehnik, Vevče 27
• 18. Andrej Struna, roj. 1934, industrijski tehnik, Sela 1
19.	Albina S t e p i c, roj. 1949, gradbeni tehnik, Podsmreka
20.	Jože Vovk, roj. 1931, ekonomski tehnik, Sp. Slivnica 59
21.	Minči Vovk, roj. 1934, materialni knjigovodja, Višnja gora 73
22.	Alojz Zajc, roj. 1938, mizar, Gatina 25
23.	Edo Zgonc, roj. 1942, predmetni učitelj, Ponikve
Glasovanje za izvolitev kandidatov bo dne 31. marca 1974.
Občinska volilna komisija Predsednik dr. Vlado Fajfar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART v 260.
Po 2. odstavku 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26-236/73), 161. členu statuta občine Lenart (Ur. objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Ur. Ust SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70; 21-479/72) in v zvezi s točko 14/III. družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju KZS na območju občine Lenart je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
1.	člen
Fizična ali pravna oseba, ki na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča, oziroma zemljišče iz 1. odstavka 9. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26-236/73) tako, da se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko aU gozdno proizvodnjo, mora plačati prispevek.
Prispevek iz 1. odstavka tega člena je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti občine Lenart.
2.	člen
Po uveljavitvi tega odloka se brez potrdila o plačanem prispevku iz 1. člena ne more izdati gradbeno dovoljenje za gradnjo na kmetijskem ali gozdnem zemljišču.
3.	člen
Prispevek po 1. členu tega odloka se predpiše od m2 in znaša:
—	10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. kat. razreda,
—	6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. kat. razreda,
—	2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. oziroma do VIII. kat. razreda ter od vseh drugih kmetijskih in drugih zemljišč.
Za objekte družbenega standarda: otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kultura ter blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo v zazidalnih okoliših, znaša prispevek 0,50 din/m2 ne glede na bonitetni razred.
Za gradnjo industrijskih in drugih gospodarskih objektov se plača prispevek v višini 50 Vo od višine, določene v 1. odstavku tega člena, če pa občina daje za gradnjo takih objektov zemljišče brezplačno, pa samo v višini. 25 °/o od določene višine.	,
Prispevek iz 1. odstavka tega člena se plačuje, kadar se spreminja namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča zaradi gradnje objektov, ki bodo neposredno služili izboljšanju vodnega režima ali drugače nudili izboljšanju izkoriščanja kmetijskih ali gozdnih zemljšč, ter gradnje nadomestnih objektov.
4.	člen
Prispevek iz 3. člena tega odloka odmerja pristojni organ kmetijske zemljiške skupnosti.
Višina obveznosti za prispevek se ugotovi na podlagi določbe o lokacijskem dovoljenju.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-5/74-2
Lenart, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
261.
Na podlagi 5. člena zakona o kfnetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73; v nadaljnjem besedilu: zakon)
sklenejo
1.	Agrokombinat Lenart, TOZD proizvodnja in storitve
2.	Agrokombinat Lenart, TOZD zadružništvo in kooperacija
3.	Gozdno gospodarstvo Maribor
4.	Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec —
Trate
5.	Splošna vodna skupnost Drava — Mura Maribor
6.	Zveza ribiških družin Maribor
7.	Bazenska lovska skupnost Lenart
8.	Krajevne skupnosti * območja občine Lenart
9.	Skupščina občine Lenart
10.	Občinska konferenca SZDL Lenart (v nada-Ijnem besedilu: podpisniki).
DRUŽBENI DOGOVOR ' o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine Lenart
,	I
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Lenart v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Lenart.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost — kmetijsko zemljiško skupnost v občini Lenart in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, ražen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela ir drugih organizacij podpisnic tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnosti drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike č občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
6.3.	Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona p dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6.4.	Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6.5.	Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območju, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.6.	Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.7.	Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
6.8.	Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
6.9.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezuje pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
III
7.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b)	sredstva; ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine;
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora;
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;
d)	sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
8.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da se bodo vsako leto sporazumeli o deležu stroškov za pokrivanje strokovne službe v občini in na regijsko službo, če bo ta ustanovljena ob upoštevanju določila 55. člena zakona.
9.	Podpisniki lahko za naloge v skupnem interesu tudi posebej združujejo sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
10.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti 'nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (91. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
11.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske, zemljiške skupnosti v občini sprejela:
V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo'na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
12.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.
IV
13.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
14.	Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
—	skupščina občine in občinska konferenca SZDL na seji;
—	vse krajevne skupnosti na svojih svetih;
—	organizacije združenega dela in druge organizacije na pristojnih samoupravnih organih.
V
1.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogo-govora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
16.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v 40 dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skuj^iosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti in sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
17.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 36 primerih, od katerih sprejme vsak podpisnik po en izvod.
18.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-10/73
Lenart, dne 4. decembra 1973.
Podpisniki družbenega dogovora: Agrokombinat Lenart, TOZD proizvodnja in storitve. Agrokombinat Lenart, TOZD zadružništvo in kooperacija, Gozdno gospodarstvo Maribor, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate, Splošna vodna skupnost Drava Mura Maribor, Zveza ribiških družin Maribor, Bazenska lovska skupnost Lenart, krajevne skupnosti iz območja občine Lenart, skupščina občine Lenart in Občinska konferenca SZDL Lenart.
262.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Lenart
Občinska volilna komisija v Lenartu objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Lenart, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Danica Brus, 1932, delavka, Lenart, Kraigherjeva 9
2.	Ivan Č r n č e c , 1937, sekretar zavoda, Lenart, Radgonska 27
3.	Rozika Čučko, 1920, kmetica, Maina 11
4.	Ferdo F i r b a s , 1928, skladiščnik, Lenart, Kidričeva 26
5.	Milan Gumzar, 1953, livar, Zenjak 3
6.	Leopold Hameršak, 1938, ing. agronomije, Lenart, Partizanska 5
7.	Slavko Jančič ,1949, strugar, Sp. Voličina 77
8.	Franc Kozar, 1926, kmet, Brengova 60
9.	Janko Kšela, 1931, predmetni učitelj, Gradišče 7 *
10.	Jože Majcenovič, 1949, elektrotehnik, Lenart, Radgonska 27
11.	Ivan Muršak, 1909, kmet, Sp. Voličina 16
12.	Ludvik Rajšp, 1908, kmet, Lokavec 42
13.	Alfred Pirhe r, 1918, upokojenec, Lenart, Partizanska 5
14.	Drago Štraus, 1943, predmetni učitelj, Ana 36
15.	Božo Tuš, 1939, predmetni učitelj, Sp. Voličina 82a
16.	Paula Tuš a k, 1916, tajnik O O RK, Cerkvenjak 13
17.	Alojz Zelenko, 1949, strojni tehnik, Sp. Ga-steraj 3
18.	Breda Zorko, 1942, učiteljica, Lenart, Trg osvoboditve 14
Kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
St. 013-1/74-81
Lenart, dne 20. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Rudi Pen 1. r.	Mirko Gosnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 263.
Na podlagi 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6^70) je občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija na seji dne 12. marca 1974 sprejel
ODLOK
o določitvi delegatskih mest v zbore skupščine občine
1.	člen
S tem odlokom se določa delegatska mesta v zbore skupščine občine Litija v katere delegirajo svoje delegate delegacije, ki jih oblikujejo:
—	delovni ljudje temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in delovnih skupnosti
—	delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih
—	delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitične organizacije, Občinski komite ZKS, Občinska konferenca SZDL, Občinska zveza mladine, Zveza združenj borcev in Občinski sindikalni svet.
2.	člen
Skupščino občine Litija sestavljajo:
—	enotni zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti
—	družbenopolitični zboi;.
3.	člen
Enotni zbor združenega dela šteje praviloma 26 delegatov, ki jih delegirajo delegacije:
—	delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in skupnostih združenega dela
—	delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrti in drugih dejavnostih, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja zaradi udeležbe pri izvrševanju funkcij občinske skupščine
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
—	delovni ljudje v delu temeljne organizacije združenega dela, ki trajno delajo na območju občine na katerem ni sedeža te organizacije
— delovni ljudje, ki delajo v obrti in podobnih dejavnostih skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
4.	člen
V enotni zbor združenega dela delegirajo delegacije, odnosno konference delegacij delegate po področjih dejavnosti in po številu delovnih ljudi združenih v organizacije združenega dela ali druge temeljne samoupravne organizacije, kakor sledi:
Področje gospodarstva ima 21 delegatov in sicer:
— Predilnica Litija 5 delegatov — Lesna industrija Litija 2 delegata — Industrija apna Kresnice 1 delegata — Gradbeno obrtno podjetje »Komunala« Litija 1 delegata
—' IU Vrhnika — TOZD Šmartno 2 delegata — GIP Beton. PE Litija 1 delegata — Tekstil Ljubljana, TOZD Litija 1 delegat Podjetje za PTT promet, PE Litija « Prometna sekcija Ljubljana, postaje v občini Litija
ZŽTP, SVP, nadzorništvo Litija Elektro Lj., PE Lj. okolica — obrat Litija Ljubljanska banka, expozitura Litija Zavarovalnica Sava, enota Litija Samoupravna stanovanjska skupnost Litija * Cestno podjetje Lj.. terenski obrat Litija SAP Ljubljana, PE Litija — Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, delavci 1 delegat
GG Brežice, TOZD, Radeče, enota Litija — Kmetijska zadruga Litija, delavci 1 delegat — GG Ljubljana, TOZD Litija 1 delegat — Pekarna Center, obrat Litija 1 delegat Mesarija Litija Gostinsko podjetje Litija Obrtno podjetje Kovina Šmartno Splošno mizarstvo Gabrovka Mizarstvo Litija
— Mercator Ljubljana, TOZD Litija 1 delegata, Tobak Ljubljana, PE Litija DZS. knjigarna Litija Emona Ljubljana, P-market Litija Istravinoexport Ljubljana, klet Litija KZ Metlika, pivnica Litija Borovo, prodajalna Litija Volan, prodajalna Litija Peko, prodajalna Litija Petrol, servis Litija Prodajalna krzna Šmartno
—	delovni ljudje, fci delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva se organizirajo v dve skupnosti za volitve delegacij v enotni zbor združenega dela: 2 delegata
1.	za območje KZ Gabrovka
2.	za območje KZ Litija
vsaka skupnost ima po eno delegatsko mesto v enotnem zboru združenega dela
—	delovni ljudje, ki delajo v obrti in podobnih dejavnostih skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva 1 delegata
Področje kulture in prosvete ima 2 delegata in sicer:
— Osnovna šola Litija 1 delegata Posebna osnovna šola Li ti j a
— Osnovna šola Šmartno 1 delegata Osnovna šola Gabrovka Posebna osnovna šola Litija Delavska univerza Litija
Področje zdravstva in socialnega varstva ima 1 delegata in sicer:
— Dom počitka »Tišje« Šmartno 1 delegata Zdravstveni dom Domžale, ambulanta Litija Lekarna Kamnik, PE Litija
Področje državni organi, družbenopolitične organizacije, društva in druge organizacije ima 2 delegata in sicer:
— uprava skupščine občine Litija 1 delegata Postaja milice Litija
— Občinska konferenca SZDL Litija 1 delegata Komite občinske konference ZKS Litija Občinska ZM Litija Občinski sindikalni svet Litija Občinski odbor RK Litija Komunalni zavod za zaposlovanje PE Litija Kom. zavod za soc. zavarovanje PE Litija Služba družbenega knjigovodstva, expozitura
Litija
Temeljna izobraževalna skupnost Litija.
5.	člen
Delegacije organizacij združenega dela, dela organizacije združenega dela in drugih organizacij, ki po
4.	členu tega odloka delegirajo delegate v skupščino z drugimi organizacijami združenega dela, delom teh organizacij ali drugimi organizacijami, se združujejo v konferenco delegacij s tistimi delegacijami, ki so po
4.	členu tega odloka določene, da skupno delegirajo delegate v skupščino.
O združevanju v konference delegacij po prvem odstavku tega člena sklenejo delegacije sporazum.
6.	člen
Številčnost delegacije določi vsaka samoupravna organizacija v svojem statutu.
Delegacija šteje najmanj 5 članov.
V delovni skupnosti, ki združuje največ 30 delovnih ljudi, so vsi delovni ljudje delegacija.
7.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki združujejo premajhno število delovnih ljudi, da bi bili lahko delegacija se združijo v skupno delegacijo.	_
1.	Delavci združeni v samoupravne organizacije:
Občinska konferenca SZDL, Komite občinske konference ZKS, Zveze mladine, Občinski sindikalni svet, Občinski odbor RK. Komunalni zavod za zaposlovanje
—	PE Litija, Komunalni zavod za socialno zavarovanje
—	PE Litija, Služba družbenega knjigovodstva — expozitura Litija in Temeljna izobraževalna skupnost Litija
v eno delegacijo.
Nosilec delegacije je Občinska konferenca SZDL Litija.
2.	Delavci združeni ,v samoupravne organizacije:
Tobak Ljubljana — PE Litija, DZS — knjigarna
Litija, Istra vino — export — klet Litija, KZ Metlika — pivnica Litija, Borovo — prodajalna Litija, Volan — prodajalna Litija, Peko — prodajalna Litija, Petrol — servis Litija, Prodajalna krzna Šmartno
v eno delegacijo.
Nosilec delegacije je DZS — knjigarna Litija.
3.	Delavci združeni v samoupravne organizacije:
Zavarovalnica Sava — enota v Litiji, Samoupravna stanovanjska skupnost Litija
v eno delegacijo.
Nosilec delegacije je samoupravna stanovanjska skupnost Litija.
8.	člen
Organizacije združenega dela ali druge temeljne samoupravne organizacije, ki imajo v enotnem zboru združenega dela več delegatskih mest volijo v delegacijo sorazmerno več delegatov.
9.	Člen
Zbor krajevnih skupnosti oblikujejo delegati, ki jih delegirajo delegacije krajevnih skupnosti tako, da pride na vsakih 700 prebivalcev eno delegatsko mesto in da ima vsaka krajevna skupnost najmanj eno delegatsko mesto.
Zbor krajevnih skupnosti ima 24 delegatskih mest.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti oblikujejo delegacijo tako, da so v njej sorazmerno zastopane vse strukture delovnih ljudi in občanov iz območja krajevnih skupnosti.
10.	člen
Krajevne skupnosti, ki imajo v zboru krajevnih skupnosti več delegatskih mest, volijo v delegacijo sorazmerno več delegatov.
11.	člen
Krajevne skupnosti imajo v zboru krajevnih skupnosti naslednje število delegatskih mest:
1.	krajevna skupnost Litija — levi breg 4 delegatska mesta
2.	krajevna skupnost Litija — desni breg 3 delegatska mesta
3.	krajevna skupnost Dole 1 delegatsko mesto
4.	krajevna skupnost Vače 1 delegatsko mesto
5.	krajevna skupnost Gabrovka 2 delegatski mesti
6.	krajevna skupnost Št. Poljane 1 delegatsko mesto
7.	krajevna skupnost Kostrevnica 1 delegatsko mesto
8.	krajevna skupnost Vintarjevec 1 delegatsko mesto
9.	krajevna skupnost Primskovo 1 delegatsko mesto
10.	krajevna skupnost Jablaniška dolina 1 delegatsko mesto
11.	krajevna skupnost Sava 1 delegatsko mesto
12.	krajevna skupnost Polšnik 1 delegatsko mesto
13.	krajevna skupnost Hotič 1 delegatsko mesto
14.	krajevna skupnost Jevnica 1 delegatsko meeto
15.	krajevna skupnost Kresnica 1 delegatsko mesto
16.	krajevna skupnost Šmartno 2 delegatski mesti
17.	krajevna skupnost Ribče 1 delegatsko mesto
12.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 25 delegatskih mest.
Delegate v družbenopolitični zbor volijo delovni ljudje in občani neposredno na podlagi kandidatne liste, ki jo predloži občinska konferenca SZDL.
Delegati za družbenopolitični zbor so delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnih ljudi, Zvezi komunistov, Zvezi sindikatov, Zvezi združenj borcev NOV in Zvezi mladine.
Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na Občinski konferenci SZDL.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ^5RS.
St. 01(5^4/74
Litija, dne 12. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
264.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Litija
Občinska volilna komisija v Litiji objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Litija, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Vida B r č o n , 1923, delavka, Šmartno 36
2.	Rudolf Bernik, 1940, ing. gozdarstva, Šmartno, Ustje 29
3.	Jože Dernovšek, 1936, ekonomist, Litija, Vegova ul.
4.	Jože Grošelj, 1934, direktor, Litija, Graška c.
5.	Janko Hauptman, 1928, stroj, tehnik, Šmartno, Zavrstnik
6.	Marija Hlebec, 1949, ing. agronomije, Kresnice 19
7.	Jože Kisovec, 1924, upokojenec, Jevnica
8.	Marjan Koprivnikar, 1947, stroj, tehnik, Litija, CZB
9.	Tone Kovač, 1923. upokojenec, Vače
10.	Regina Kralj, 1942, prosvet. delavka, Litija, Graška c.
11.	Milan Križaj, 1935, trg. poslovodja, Litija, Valvaz. trg
12.	Mojca Maček. 1931, prosvet. delavka, Litija, Partizanska pot
13.	Jože Majcen, 1948, zasebni kmetovalec, Polšnik
14.	Bojan Mihelič, 1946, ing. agronomije, Gabrovka
15.	Franc Novak, 1943, avtomehanik, Litija,
Brodarska ul.	1
16 Angelca Ocepek, 1944, prosvet. delavka, Sava pri Litiji
17. Marija Pajk, 1922, zasebni kmetovalec, Litija, Tenetiše
18.	Tone Pavliha, 1938, ekonomist, Litija, Rozmanov trg
19.	Joža P u s t i n e k , 1952, prosvet. delavka, Litija, Trg na Stavbah 4
20.	Marija Rudolf, 1925, ekon. tehnik, Litija, Na gričku
21.	Matjaž Spat, 1951, študent, Litija, Rozmanov trg
22.	Hilda T i š 1 e r, 1928, administratorka, Litija, Rozmanov trg 3
23.	Jože T r š e 1 i č , 1943, prometnik, Litija, Šmarska 8
24.	Gojko Vidovič, 1921, tekstilni tehnik, Ljubljana ,
25.	Jože Žunič, 1933, direktor, Litija, Grbin-ska c.
Glasovanje za izvolitev kandidatov bo dne 31. marca 1974.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Litija, dne 18. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Anton Gorenc 1. r.	Andrej Pruša 1. r.
265.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine' Litija ter 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1974 sprejela
ODLOK
o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza
1.	člen
Zaradi zagotovitve varstva kmetijskih in gozdnih površin in v skladu z določbami II poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih in zaradi zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti zlasti pri izvajanju njenih nalog varstva kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Kot kmetijska zemljišča po tem zakonu se štejejo kmetijska zemljišča , iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena za-' kona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem ('Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katerega do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine kmetijskega ali gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt, in tisto, okoli gradbenega objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču.
4.	člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine:
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda najmanj 5 din
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda najmanj 3 din
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda, najmanj 1,50 din
—	za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee najmanj 0,50 din.
Prispevek se plača na račun KZS.
5.	člen
Prispevek od nalomljenega kamenja in izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov v višini 1,5 din/m3 se plača na račun KZS.
6.	člen
Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, katerega namembnost se spremeni.
Zavezanec za plačilo prispevka od izkopanega gramoza je delovna organizacija ali zasebnik, ki ima pooblastilo oziroma dovoljenje za izkoriščanje gramoza.
7.	člen
Višino prispevka po 4. členu tega odloka zavezancu odmeri kmetijska zemljiška skupnost.
K vlogi ža gradbeno dovoljenje mora zavezanec priložiti potrdilo o plačanem prispevku. Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
8.	člen
Prispevek po tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati (črna gradnja).
Plačilo prispevka po prejšnjem odstavku odmeri kmetijska zemljiška skupnost in ga naloži v plačilo zavezancu prispevka.
9.	člen
če se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča zaradi gradnje cest, mostov, elektrovo-dov ali podobnih objektov, za gradnjo katerih se ne izdaja lokacijsko dovoljenje ali izda dovoljenje republiški organ, se plačilo prispevka izvrši od začetka gradnje takih objektov na podlagi ustrezne gradbene dokumentacije.
Prispevek zaradi gradnje objektov iz prejšnjega odstavka se plača samo od kmetijskih in gozdnih površin, na katerih ti objekti ležijo. Prispevek odmeri kmetijska zemljiška skupnost.
10.	člen
Prispevek po tem odloku se ne plača v primerih,, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru progi ama splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za izboljšanje vodnega režima.
11.	člen
^!e se na kmetijski površini gradijo objekti, ki so posebnega družbenega pomena za družbenoekonomski razvoj občine Litija, lahko skupščina občine Litija v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo na območju občine Litija predpisan prispevek zniža ali oprosti.
12.	člen
Ta odlok začne Peljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/74	*
Litija, dne 12. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 266.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter drugega odstavka 18. člena in druge alinee 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15-165''70) je občinska skupščina Ljubljana Bežigrad na 56. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1974 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 205/1 Dol pri Ljubljani
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BP 205/1 Dol pri Ljubljani, ki ga je izdelal IBT Trbovlje pod št. 3309/012, oktobra 1973.
Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranji}.
2.	člen
Zazidalni otok BP 205/1 — Dol pri Ljubljani obsega območje, ki je razvidno iz situacijskega načrta, ki je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam in skupnostim ter pristojnim organom pri oddelku za gradbene in komu-nalne zadeve skupščine občine Ljubljana Bežigrad, 'Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu, Geodetski upravi skupščine mesta Ljubljane ter službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljana.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve občinske skupščine Ljubljana Bežigrad.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-561/73-5/3
Ljubljana, dne 13. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, jHpt inž. L r.
267.
Na podlagi 32. in 33. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70), 8; člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. marca 1974 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Ljubljana Bežigrad v letu 1974
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1974 obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev občine Ljubljana Bežigrad, ki so bili rojeni pred 31. decembrom 1950, po A, B in C programu.
2.	člen
Fluorografiranje je za prebivalce brezplačno.
Sredstva za kritje stroškov zagotavljata:
1.	Skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana za zavarovane osebe fluorografiranje po A programu,
2.	Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
—	za prebivalce brez zdravstvenega varstva po A programu,
—	izvedbo dodatnih programov B in C za vse prebivalce občine, ne glede na to če so zdravstveno zavarovani in
—	stroške organizacije in izvedbe celotne fluoro-grafske akcije.
3.	člen
Fluorografiranje bo izvajal v mesecu septembru 1974 Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo — epidemiološki oddelek Golnik.
4.	člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled tisti občani, ki prejmejo poseben poziv pristojne zdravstvene službe.
5.	člen
Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščen, da izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki se ne udeželi fluorografiranja ali kontrolnega pregleda po A programu.
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov ali ukrepov.
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
,	7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-3/74-3
Ljubljana, dne 14. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
268.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Bežigrad objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Rajko žanska 3
2.	Brane Triglavska 17
3.	Vinko barjeva 7
4.	Vinko
5.	Boris Linhartova 64
B a š e 1 j,	1936, VKV elektrikar, Ro-
Bertoncelj, 1948, gradbeni tehnik,
B e š t e r , 1931, krojač, Domžale, Tru-
Brdnik, 1923, mizar, Mokrška II B u r d y c h ,	1930, KV knjigotiskar,
6.	Darinka Butala, 1946, učiteljica, Cesta C. Stuparja 85
7.	Marjan Curk, 1943, komercialist, Pot na gradišče 20
8.	Marija Čepon, 1935, predmetna učiteljica, Velikovška 28
9.	Stane Fortuna, 1946, soboslikar, Staničeva 20
10.	Milan Grad, 1926, kemijski tehnik, Videm 2, p. Dol pri Lj.
11.	Stane Hrast, 1927, ing. organizacije dela, Linhartova 100/1
12.	Stane Koman, 1920, upokojenec, Ul. prvoborcev 13
13.	Andrej Logar, 1950, KV elektromehanik, Aljaževa 17
14.	Gojko Marič, 1951, šivalni mojster, Jamova 29
15.	Zvone M e n c e j, 1936, inženir rudarstva, Sar-hova 10
16.	Janez Pavčič, 1928, delavec, Matjaževa 1
17.	Janez Plevnik, 1944, elektro ing., Kočen-ska 15
18.	Joško Pirnar, 1926, dipl. ekonomist, Glavarjeva 38
19.	Jožica Rabzelj, 1951, upravno admin. tehnik, Zaloška 102
20.	Janez Rigler, 1922, ekonomski tehnik, Kalanova 7
21.	Slavica Robida, 1924, višja med. sestra, Linhartova 62
22.	Jože Simšič, 1924, upokojenec. Ul. Pohorskega bataljona 52/a
23.	Jože Slovenc, 1924, upokojenec. Ulica padlih borcev 10
24.	Jože Šeme, 1916, upokojenec, Kalanova 7
25.	Janez Šilc, 1931, elektro ing., Cerkova 11
26.	Lojze Š oster, 1937, ing. arh., Linhartova 60
27.	Jariez Šušteršič, 1923, sanitarni tehnik, Močnikova 6
28.	Rato Tatalovič, 1955, dijak, Glavarjeva 16
29.	Zlata Vidovič, 1941, profesor, Vodnikova 172
30.	Jožica Vozelj, 1939, knjigovodja, Adamičeva 20
Na volitvah, ki bodo dne 31. marca 1974 v Ljubljani, se glasuje za 30 članov delegacije.
Ta kandidatna lista je sestavljena in sprejeta v skladu z zakonom.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Franci Mekinda 1. r.	Andrej Hrovat I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
269.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Center
Občinska volilna komisija Ljubljana Center objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Center, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Roman Albreht, 1921, publicist, Lj. Gregorčičeva 9
2.	Meta Bele, 1922, socialni delavec, Hrvatski trg 2
3.	Andrej Bore, 1938. ing. org. dela, Potrčeva 12
4.	Ladislav Božič, 1936, PTT delavec, Pokljukar-j'eva 76
5.	Ana B r v a r , 1938, profesor, Gradeška 18
6.	Miloš Bučar, 1919, ing. metalurgije, Veselova 10
7.	Magda Čuk, 1933, vzgojiteljica. Privoz lic
8.	Ivanka Debeljak, 1945, ekonomski tehnik, Polje XII/6
9.	Kardl Destovnik, 1949, uslužbenec, Tabor 19
10.	Drago Flis-Str e la, 1921, komercialist, Gregorčičeva lla
11.	Barbara Furlan, 1937, dipl. ing. arh., Kersnikova 10
12.	Danijela G o š n i k, 1933, geometer, Linhartova 60
13.	Ivan Hvala, 1939, politolog, Prijateljeva 28
14.	Lijana Kalčina, 1953. študent. Tabor 9
15.	Zlatko Mali, 1951, uslužbenec. Ob žici 11
16.	Janez Marinšek, 1932, gradbeni tehnik, Tugomerjeva 2
17.	Zvone N ov a k , 1936, višja šola — železničar. Glavarjeva 44
18.	Krešo Puharič, mag. prava, 1947, Stari trg
19.	Marjan R a j n a r, 1932, uslužbenec, Podmil-ščakova 34
20.	Edvard Renčelj, 1937, ing. agronomije, Šarhova 32
21.	Rado R o t e r, 1929, politolog, Kidričeva 15
22.	Jaka Rozman, 1927, miličnik UJV, Cojzova 15
23.	Anton Stritar, 1935, kvalif. pek, Gallusovo nabrežje 19
24.	Viljem Sušnik, 1935, dipl. ing. elek., Šte-panjska 16
25.	Zlata Šilih, 1922, upokojenec, Puharjeva 3
26.	Bogo Šest, 1947, učitelj, Kristanova 10
27.	Vid Štempihar, 1929, novinar, Prešernova 7
28.	Anka dr. Tekst or, 1945, zobozdravnik, Koširjeva 19
29.	Saša Valentinčič, 1954, kv. pletilja, Novo Polje XI/5a
30.	Denis 2ust, 1936, dipl. pravnik, Potrčeva 12
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ljubljana Center.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. 3. 1974.
Ljubljana, dne 18. decembra 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Rudi Veselič 1. r.	Jože Baloh 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
270.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Občinska volilna komisija občine Ljubljana Moste-Polje objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Stanislav Babnik, roj. 1921, upokojeni oficir JLA, Ljubljana,- Rojčeva 26
2.	Joža Cerar, roj. 1928, uslužbenka. Dolsko 54
3.	Darinska Demšar, roj. 1927, uslužbenka, Novo Polje, Cesta VII/29
4.	Majda Dolinar, roj. 1951, uslužbenka, Ljubljana, Jamnikarjeva 14
5.	Robi Dolorenzo, roj. 1923, komercialist. Polje, blok III/7
6.	Matevž Gantar, roj. 1926, upokojeni oficir JLA. Ljubljana, Kajuhova 44
7.	Slavko Gerlica, roj. 1937, uslužbenec Zgornji Kašelj 93a
8.	Peter Grum, roj. 1941, visokokvalificirani tesar, Polje 348
9.	Matija Ježek, roj. 1944, zasebni kmetovalec, Ljubljana, Šmartinska 250
10.	Slavka K a s t e 1 i c, roj. 1927, uslužbenka, C.
13.	julija 44, Dobrunje
11.	Leopold Kos, roj. 1929, uslužbenec, Ljubljana, Kvedrova 32
12.	Frane Mandeljc, roj. 1943, kvalificirani električar, Ljubljana, Bavdkova 1
13.	Ivan Mažgon, roj. 1936, visokokvalificirani ključavničar, Ljubljana, Toplarniška 7
14.	Stane Melj o, roj. 1919, upokojeni papirni-čar, Vevče 71
15.	Nika Modic, roj. 1936, komercialni referent, Ljubljana, Možkričeva 34
16.	Marjan Moškrič, roj. 1927, uslužbenec, Za-dvor, Cesta II. grupe odredov 40, p. Dobrunje
17.	Ljuba Novak, roj. 1941, učiteljica, Novo Polje, Cesta XVIII/2 d
18.	Jože Petek, -roj. 1950, kvalificirani avtoelek-tričar, Ljubljana, Zaloška 230 a
19.	Miran Planinc, roj. 1952, študent strojne fakultete, Ljubljana, Rojčeva 19
20.	Ivanka Rahne, roj. 1930, materialni knjigovodja, Ljubljana, Cesta na Ježo 21
21.	Dušan Rozman, roj. 1918, upokojenec, Ljubljana, Kosovelova 55
22.	Vilko Sluga. roj. 1946, ekonomski propagandist, Zalog, Zaloška 273
23.	Barbka Strašek, roj. 1951, uslužbenka, Ljubljana, Goce Delčeva 10
24.	Alojz Trtnik, roj. 1922, upokojenec, Ljubljana, Povšetova 104 a
25.	Feliks Zakrajšek, roj. 1923, upokojenec, Ljubljana, Kajuhova 6
Glasovanje za volitve kandidatov bo dne 31. marca 1974.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Juliana Nograšek 1. r.	Marija Humar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA
271.
LISTA KANDIDATOV
m delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Šiška
Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Šiška objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine druž-benopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana Šiška, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Karel Arko, 1941, vodja poslovnice, Gotska 5
2.	Erna Barle, 1924, uslužbenka na IS, Kogojeva 1
3.	Mira Bole, 1927, učiteljica, Celovška 161
4.	Franc Bulc, 1920, prometnik, Ljubljanska 2
5.	Irena Čargo, 1953. monterka, Šmartno 70
6.	Franc D e j a k , 1933, direktor, Hodoščkova 30
7.	dr. Nenad Djinovič, ortodont, 1932, Celovška 78
8.	Zlatko D r a b i k , 1947, šef montaže, Černetova 38
9.	Ančka Dolgan, 1920, upokojenka, Celovška 129
10.	Vinko Hrabar, 1919, upokojenec, Runko-va 2
11.	Marjan Jakus, 1930, direktor KZ, Tacenska 129
12.	Željka Jarebica, 1952, delavka, Ul. Bratov Komel 42
13.	Leopold Krebelj, 1920, upokojenec, M. Vrhovnikove 10
14.	’ Marti Kos, 1914, upokojenec, Zg. Gameljne 31
15.	Majda Lenič, 1926, sociolog, Jesenkova 2
16.	Božo Logar, 1924, upokojenec, Celovška 30
17.	Vukašin Lutovac, 1943, delavec, Medvode 125
18.	Ivan Mišič, 1921, sodnik. Celovška 143
19.	Marko Mrak, 1926, uslužbenec v SNO SRS, Šišenska 75
20.	Anica Novak, 1938, učiteljica. Medvode 94
21.	Dragica Pajnič, 1950, uslužbenka, Grubarjevo nabrežje 20	,
22.	ing. Stane Plemenitaš, 1930, gradbeni inženir, Šišenska 64
23.	Tone Plešee, 1927, uslužbenec, Preska 65
24.	Marija Šček, 1945. uslužbenka, Gorazdova 17
25.	Ivan ŠTosar 1919, upokojenec, Vodnikova 285
26.	Anka Tominšek, svetovalec, Pustovrhova
21
27.	Ida Zajc, 1942, politolog, Runkova 14
28.	Jože Zajec. 1933. radiomehanik, Šišenska 19
29.	Boris Zore. 1949, delavec v RSNZ, Djako-vičeva 9
30.	Mihael Žilavec, 1935, delavec, Ljubeljska
20
Glasovanje za izvolitev kandidatov bo dne 31. marca 1974.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Št. 013-02/74
Ljubljana, dne 15. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Janez Kralj 1. r.	Damjan Mozetič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
272.
Občinska volilna komisija pri skupščini, občine Ljubljana Vič-Rudnik, na podlagi 2. odstavka 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) razglaša
LISTO KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo je predložila kandidacijska konferenca Socialistične zveze občine Ljubljana Vič-Rudnik ter potrdila občinska volilna komisija, ima naslednje kandidate:
1.	Marija Aleš
2.	Ivan Beti
3-. Alenka Brglez
4.	Milan Buh
5.	Anton Černivec
6.	Emil Dolčič
7.	ing. Jože G e r k š i č
8.	Vera Gorjup
9.	Nuša Homec
10.	Franc Jakša
11.	Franc Kranjc 12 Franc K r u m -
berger
13. Anton K u s t e c
14.	Franc Malovrh
15.	Pepca Oprešnik
16.	Dani P u r k a t
17.	Marjan Rogelj
18.	Andrej Suhadol-n i k
19.	Franc Svetle
20.	Jože Sile
21.	Jožica S u t
22.	Stane T e s n e r
23.	Gabrijel TrCek
24.	Tatjana Vale tič
25.	Metka Vidmar
26.	Stane Virtič
27.	Tončka Vrhunc
28.	Pavle Zdešar
29.	Jože Zevnik
30.	Rudi Z i e r n i c k i
Volitve delegatov bodo v nedeljo 31. marca 1974. St. 013-6/74
Ljubljana, dne 18. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Janez Jagodič 1. r.	Tatjana Lokovšek 1. r.
skupSCina občine logatec
273.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 96, člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na 42. zasedanju občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. marca 1974 sprejela
ODLOK
O številu in porazdelitvi delegatskih mest v zborih skupščine občine
1.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Logatec šteje 28 delegatov.
Delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela. delovnih organizacij in deli temeljnih organizacij združenega dela delegirajo:
z gospodarskega področja
21 delegatov delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
2	delegata delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo §voje delo in delovna sredstva, organizirani v Kmetijski zadrugi Logatec in Kmetijsko gozdarski zadrugi »Sora« Žiri in drugi kmetje,
1	delegata delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
S pros vetn o - ku11urn e g a področja
2	delegata delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
s socialno-zdravstvenega področja
1	delegata delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah v SFRJ.
1	delegata delovni ljudje delovnih skupnosti občinske uprave, družbenopolitičnih organizacij, milice in aktivnih vojaških oseb v službi v oboroženih silah v SFRJ.
2.	člen
Skupina delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela oblikujejo skupno delegacijo.
Skupno delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti.
Delegacija šteje od 5 do 9 članov.
3.	člen
Število delegatov, ki jih delegacija oziroma konferenca delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ih skupnosti pošiljajo v zbor združenega dela, se določi po naslednjih merilih:
—	v gospodarski skupini, obrtnih in obrti podobnih dejavnosti se na 100 delovnih ljudi določi eno delegatsko mesto,
—	v kmetijski podskupini se na 400 delovnih ljudi, kmetov — kooperantov in drugih kmetov ter njihovih družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, določita dva delegatska mesta s tem, da imajo kmetje na območju Kmetijske zadruge Logatec eno delegatsko mesto in kmetje na območju Kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Žiri eno delegatsko mesto,
—	v prosvetno-kultumi in socialno-zdravstveni skupini se na 50 delovnih ljudi določi eno delegatsko mesto,
—	v skupini državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivnih vojaških oseb v službi oboroženih sil SFRJ, se določi eno delegatsko mesto.
4.	člen
, Dve ali več temeljnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma ž interesi v občini, ki jim glede na merila iz 3. člena tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela skupščine občine, se združujejo v konferenco delegacij.
Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela skupščine občine enega oziroma toliko delegatov, kolikor ji pripada delegatskih mest.
5.	člen
V zbor združenega dela po merilih iz 3. člena tega odloka delegirajo:
1.	KLI Logatec — TOZD žaga — 1 delegata
KLI Logatec —t TOZD drobno pohištvo — 4
delegate
KLI Logatec — TOZD stavbno pohištvo — 2 delegata
KLI Logatec — delovna skupnost skupnih služb — 3 delegate
2.	Kartonažna tovarna Ljubljana — TOZD Val-karton — 3 delegate
3.	Konfekcija — 1 delegata
4.	Komunalno stanovanjsko podjetje — 1 delegata
5.	Kmetijska zadruga Logatec — 1 delegata
6.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana — Gozdni obrat Logatec — 1 delegata
7.	Mercator Ljubljana — TOZD T -''"'■"c — 1 delegata
8.	Železniško gospodarstvo Ljubljana, Prometna sekcija Postojna — Železniška postaja Logatec; Nad-zorništvo prog; elektronapajalna — 1 delegata
9.	Kmetje in njihovi družinski člani iz območja KZ Logatec — 1 delegata
10.	Kmetje in njihovi družinski člani iz območja KGZ »Sora« Žiri — 1 delegata
11.	Obrtniki in delavci, ki združujejo delo in sredstva — 1 delegata
12.	Ljubljana banka — podružnica Logatec,
PTT Logatec,
Slovenija avto — servis Logatec,
KGZ »Sora« Žiri, enota v občini Logatec, Petrol Ljubljana — servis Logatec,
RTP Logatec,
Emona Ljubljana — prodajalni v občini Logatec
Cestno podjetje Ljubljana — cestno nadzorstvo Logatec,
Ljubljanske mlekarne — TOZD kmetijsko posestvo,
Škofja Loka, prodajalna Logatec, Zavarovalnica Sava — ekspozitura Logatec, Zavod za zaposlovanje — izpostava Logatec — 1 delegata
13.	SAP Ljubljana — TOZD Logatec, Jadranturist Ljubljana — Gostilna »Pri gradu«
Logatec,
Pivovarna Union Ljubljana — predstavništvo in zastopstvo Logatec,
Istra-vino, export Rijeka — prodajalna Logatec
Bife »Stara pošta« (dom upokojencev),
Pekarna in slaščičarna Logatec,
Žito Ljubljana — mlin Logatec,
Tekstil Ljubljana, SOZD PO Galant — poslovalnica Pepelka,
Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana — prodajalna Logatec,
Časopisno podjetje Delo Ljubljana — Kiosk Logatec,
Jugoslovanski kombinat gume Borovo — prodajalna Logatec,
Emona Ljubljana, poljedelstvo-govedoreja Logatec,
Tovarna obutve Alpina Žiri — prodajalna Logatec,
Veterinarska postaja Logatec — 1 delegata
14.	Osnovna šola Dol. Logatec in Vzgojnovarstveni zavod Dol. Logatec — 1 delegata
15.	Osnovna šola Gor. Logatec in
Vzgojni zavod Gor. Logatec — 1 delegata
16.	Zdravstvena postaja Logatec in Lekarna Logatec — 1 delegata
17.	Uprava skupščine občine, družbenopolitične organizacije, milica in aktivne osebe oboroženih sil SFRJ — 1 delegata
6.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šteje 20 delegatov.
Vsaka krajevna skupnost ima pravico do enega delegatskega mesta v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine ne glede na število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Na vsakih 500 delovnih ljudi in občanov se določi krajevni skupnosti eno delegatsko mesto.
V	zbor krajevnih skupnosti skupščine občine delegirajo:
krajevna skupnost Dol. Logatec 8 delegatov krajevna skupnost Gor. Logatec 4 delegate krajevna skupnost Rovte 3 delegate krajevna skupnost Hotedršica 2 delegata krajevna skupnost Laze 1 delegata krajevna skupnost Trate 1 delegata krajevna skupnost Vrh nad Rovtami 1 delegata
7.	člen
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje 20 delegatov.
8.	člen
V	družbenopolitični zbor skupščine občine delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, v socialistično zvezo delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva.
Družbenopolitične organizacije: Zveza komunistov, Zveza sindikatov, Zveza mladine in Zveza združenj borcev NOV v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščino občine iz vrst svojih delegacij.
9.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 16/70).
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-2/74
Logatec, dne 6. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
274.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Logatec
Občinska volilna komisija v Logatcu objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Logatec, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Adolf Bogataj, roj. 1926, kmetovalec, Medvedje brdo 32
2.	Jože Brenčič, roj. 1932, tehnolog, Logatec, — Zelenica 10
3.	Rudi Ciglarič, roj. 1924, VK delavec, Logatec — Poštni vrt 19
4.	Dušah de G 1 e r i a , roj. 1923, ekonomski tehnik, Logatec — Cankarjeva 15
5.	Franc Gabrovšek, roj. 1931, KV delavec, Logatec — Za železnico 3
6.	Pavla Galjot, roj. 1927, delavka, Logatec — Tovarniška c. 24
7.	Franc Jerina, roj. 1952, študent, Logatec — Rovtarska c. 21
8.	Janez Loštrek, roj. 1930, cestni nadzornik, Logatec — Tržaška c. 90
9.	Vilma Meze, roj. 1940, predmetna učiteljica, Logatec — Tržaška c. 123
10.	Roman Osterc, roj. 1930, dipl. politolog, Logatec — Tovarniška c. 3
11.	Miroslav Pogačnik, roj. 1952, poštni manipulant, Logatec — Poštni vrt 17
12.	Ivan Poredoš, roj. 1940, KV delavec, Logatec — Klanec 12
/ 13. Francka Sever, roj. 1913, gostinska delavka v pokoju, Logatec — Tržaška c. 100
14.	Marjan Skubic, roj. 1934, učitelj, Logatec — Titova ul. 6
15.	Tatjana Štirn, roj. 1934, višji komercialist, Kalce 12
16.	Ida Verbič, roj. 1942, frizerka, Logatec — Brod 6
17.	Marina Vavken, roj. 1950, delavka, Hotedršica 75
18.	Ciril Zupančič, roj. 1950, strojni inženir, Logatec — Grič 8
19.	Rudolf Žitko, roj. 1912, KV delavec v pokoju, Logatec — Stara c. 51
20.	Franc Z u s t. roj. 1927, kmetovalec, Rovte 146. Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Logatec.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Logatec, dne 20. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Mihael Kleč 1. r. Anton Plut, dipl. pravnik 1. r.
275.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec dne 17. marca 1974
Občinska volilna komisija v Logatcu v sestavu:
1.	Anton Plut — predsednik
2.	Mihael Kleč — tajnik
3.	Ivan Oštir — član
4.	Rudi Vidrih — član 5 Sonja Trček — član
ugotavlja
naslednji izid referenduma: vseh vpisanih volilcev:	5107
volilo:	4484
volilna udeležba:	87,8 Vo
neveljavnih glasovnic:	60
za referendum volilo:	3871
ali 75,8 °/o vpisanih volilcev proti referendumu volilo:	553
ali 10,8 »/o vpisanih volilcev.
Rezultati po voliščih so podani v posebni tabeli, ki je sestavni del tega poročila.
Komisija je ugotovila, da se nahaja 56 občanov na odsluženju vojaškega roka in 52 občanov na delu'v tujini in jih ni Upoštevala pri izidu glasovanja (9. člen zakona o referendumu).	\
Logatec, dne 17. marca 1974.
Občinska volilna komisija
1.	Anton Plut 1. r.
2.	Mihael Kleč 1. r.
3.	Ivan Oštir 1. r.
4.	Rudi Vidrih 1. r.
5.	Sonja Trček 1. .r
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 276.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 31. in 57. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 116. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 27/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih in volilnih okoliših za zbor združenega dela SO Mozirje
1.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine šteje 41 delegatskih mest.
2.	člen
Delegacije imajo v zboru združenega dela naslednje število delegatskih mest:
1.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine na katerem je sedež te organizacije:
—	s področja gospodarstva 25 delegatskih mest
—	s področja vzgoje, izobraževanje in kulture 3 delegatska mesta
—	s področja zdravstva, zdrav, in social, varstva 2 delegatski mesti
2.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
—	v kmetijski dejavnosti 7 delegatskih mest
—	v obrtni dejavnosti 2 delegatski mesti
3.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ 2 delegatski mesti
8.	člen
Delegacije izvoljene v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih skupnih služb
I
in drugih samoupravnih Skupnosti delegirajo v zbor združenega dela do vsakih 120 zaposlenih po enega delegata, v organizacijah iz negospodarske dejavnosti pa do vsakih 40 zaposlenih po enega delegata.
4.	člen
V temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
5.	člen
Za volitve v zbor združenega dela skupščine občine Mozirje se določijo naslednji volilni okoliši:
Volilni okoliš št. 1
TOZD Lesna industrija — Glin Nazarje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripada 7 delegatskih mest.
Volilni okoliš št. 2
TOZD Gozdarstvo — Glin Nazarje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripadajo 4 delegatska mesta
Volilni okoliš št. 3
TOZD »Smreka« Gornji grad — Glin Nazarje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 4
Delovna skupnost skupnih služb Glin Nazarje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 5
Gradbeno podjetje »Gradbenik« Ljubno ob Savinji, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 6
Modna konfekcija »Elkroj« Mozirje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripadajo 3 delegatska mesta
Volilni okoliš št. 7
TOZD »Krups« Gorenje Nazarje, TGO Gorenje Velenje, ki oblikuje delegacijo.
Obrat »Iskra« Ljubno ob Savinji, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje. 1
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 8
ZKZ Mozirje, ki oblikuje delegacijo.
Ljubljanske mlekarne, zbiralnica mleka Radmirje, Kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 9
Trgovsko podjetje »Savinja« Mozirje, ki oblikuje delegacijo, TOZD »Jelka« Gornji grad — Mercator Ljubljana, ki oblikuje delegacijo, Merx Celje, prodajalna Ljubno ob Savinji, »Avtomotor« Celje, prodajal-v na Mozirje, Tobačna tovarna Ljubljana, Trafika Mozirje, »Petrol« Ljubljana, bencinski črpalki Mozirje in Ljubno ob Savinji, »Borovo« — prodajalna Mozirje in »Peko« — prodajalna Mozirje, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 10
Gostinsko podjetje »Turist« Mozirje, ki oblikuje delegacijo.
TC Golte »Izletnik« Celje, ki oblikuje delegacijo, poslovalnica Izletnik Mozirje. Planinsko društvo Celje — zaposleni na območju občine in Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki, vinotoč Luče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 11
Cinkarna Celje, obrat Ljubija, ki oblikuje delegacijo.
Delavci PTT, enota Mozirje, Elektro — Celje, enota Mozirje, »Avtomotor« Celje, servis Mozirje, Komu-nalno-stanovanjsko podjetje Mozirje in Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem enota Mozirje, kjer tvorijo delegacijo vsi zaposleni.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št. 12
ZKZ Mozirje — kmetje kooperanti, ki oblikujejo delegacijo.
Volilnemu okolišu prijadajo 3 delegatska mesta.
Volilni okoliš št. 13
TOZD kmetje lastniki gozdov — Glin Nazarje, ki oblikuje delegacijo.
Volilnemu okolišu pripadajo 4 delegatska mesta.
Volilni okoliš št. 14
Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 15
Osnovna šola Mozirje, ki oblikuje delegacijo.
Temeljna izobraževalna skupnost Mozirje, Delavska univerza Mozirje in knjižnica Mozirje, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripada 1 delegatsko mesto.
Volilni okoliš št 16
Osnovna šola Gornji grad. ki oblikuje delegacijo.
Osnovna šola Ljubno ob Savinji in Luče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 17
Savinjsko-Saleški zdravstveni dom Velenje, ki oblikuje delegacijo.
Veterinarska postaja in Lekarna Mozirje, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
Volilni okoliš št. 18
Uprava skupščine občine Mozirje, ki oblikuje delegacijo.
Postaja milice Mozirje, družbenopolitične organizacije v občini, Ljubljanska banka — ekspozitura Mozirje, podružnica SDK Velenje — ekspozitura Mozirje in delavci zaposleni v JLA na območju občine Mozirje, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Volilnemu okolišu pripadata 2 delegatski mesti.
6.	člen
Za področje gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, določajo delegacije delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela skupščine občine delegate glede na vprašanja, ki jih bo le-ta obravnaval.
7.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela, glede na število delovnih lju-
di v temeljnih samoupravnih organizacijah, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Mozirje.
Delegapije obravnavajo vprašanja iz pristojnosti skupščine občine, določajo skupne smernice za delegate, uresničujejo druge svoje pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije delegata skupščine občine.	t
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije, ki so te delegacije izvolile.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-3/74-1
Mozirje dne 11. marca 1974.
Predsednik
■ skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
277.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 31. in 57. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list- SRS. št. 7/74) in 116. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 27/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1974 sprejela
ODLOK
o oblikovanju delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatskih mest, ki jih ima posamezna krajevna skupnost v zboru krajevnih skupnosti SO Mozirje
1.	člen
Za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje oblikujejo delegacije naslednje krajevne skupnosti na območju občine Mozirje:
1.	krajevna skupnost Mozirje
2.	krajevna skupnost Nazarje
3.	krajevna skupnost Rečica ob Savinji
4.	krajevna skupnost Ljubno ob Savinji
5.	krajevna skupnost Luče
6.	krajevna skupnost Solčava
7.	krajevna skupnost Gornji grad
8.	krajevna skupnost Šmartno ob Dreti
2.	člen
V vsaki izmed krajevnih skupnosti iz prejšnjega člena tega odloka se oblikuje ena delegacija.
Vsaka izmed krajevnih Skupnosti določi v svojem statutu število članov in sestav svoje delegacije.
Sestav delegacije mora ustrezati socialni sestavi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
3.	člen
Zbor krajevne skupnosti skupščine občine Mozirje ima 25 delegatskih mest.
Število delegatskih mest na posamezno krajevno skupnost za zbor krajevne skupnosti skupščine občine
Mozirje se določi sorazmerno na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
4.	člen
Posamezna delegacija krajevne skupnosti ima v zboru krajevne skupnosti skupščine občine Mozirje naslednje število delegatskih mest:
1.	delegacija KS Mozirje 5 delegatskih mest
2.	delegacija KS Nazarje 2 delegatski mesti
3.	delegacija KS Rečica ob Savinji 4 delegatska mesta
4.	delegacija KS Ljubno ob Savinji 5 delegatskih mest
5.	delegacija KS Luče 3 delegatska mesta
6.	delegacija KS Solčava 1 delegatsko mesto
7.	delegacija KS Gornji grad 4 delegatska mesta
8.	delegacija KS Šmartno ob Dreti 1 delegatsko
mesto	'
5.	člen
. Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora delegatov krajevne skupnosti skupščine občine Mozirje delegate, glede na vprašanja, ki jih bo zbor obravnaval.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v skupščino občine Mozirje (Uradni vestnik Celje. št. 1-3/69).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-3/74-2/1
Mozirje, dne 11. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
278.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Mozirje
Občinska volilna komisija v Mozirju objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine'Mozirje, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Toni B o r š n a k ,	1942, lesni tehnik, Lačja
vas 30
2	Anka Čeplak, 1924. upokojenka, Bočna 63
3.	Franc G e r d i n a , 1931, gozdarski tehnik, Mozirje 191
4.	Roman Grudnik, 1951, slikopleskar, Nazarje 55
5.	Edi Herman, 1925. ekonomski tehnik, Nazarje 57
6.	Jožica K n a p i č , 1930, trgovski poslovodja, Luče 100	/
7.	Avgust Lenar ml., 1953, gozdarski tehnik, Logarska dolina 12
8.	Franc M a r o v t, 1923, gozdni tehnik, Ljubno ob Savinji 78
9.	Franc Omladič, 1927, upokojenec, Mozirje 273
10.	Jožica Pe čo v n i k, 1929, ekonomski tehnik, Nazarje 144
11.	Jožefa Rakun, 1936, gospodinja, Poljane 40
12.	Jože Rakun, 1944, delavec, Nazarje 157
13.	Meta Robnik, 1952, vzgojiteljica, Luče 50
14.	Jelka Roj ten, 1951, ekonomski tehnik, Bočna 118
15.	Bogomir Strašek, 1946, strojni tehnik, Nazarje 88
16.	Franc Sarb, 1918, ekonomski tehnik. Gornji grad 75
17.	Vida Štiglic, 1943, predmetna učiteljica, Ljubno ob Sav. 92
18.	Marija Sterbenk, 1934, medicinska sestra, Bočna 79
19.	Franc Tevž, 1919, kmet, Šmartno ob Dreti 8
20.	Mirko Zavolovšek, 1947, delavec, Bočna 159
21.	Marta Žagar, 1933, upravni delavec,. Mozirje 204
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
St. 6/74
Mozirje, dne 20. marca 1974.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Rudi Zager 1. r.	Edi Centrih 1. r.
279.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi drugega odstavba 41b člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-225/72), 128. člena odloka o spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-148/68) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) ha seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1974 sprejela
ODLOK
o načinu oštevilčenja objektov, ki so določeni za odstranitev
1.	člen
S tem odlokom je določen način oštevilčenja objektov, za katere je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, da je objekt določen za odstranitev.
2.	člen
Objekt, za katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, da je določen za odstranitev, se označi z enakimi tablicami in na enak način kot je predpisano za druge hiše. Tablico se posebej označi z najbližjo hišno številko, ki se ulomi z zaporedno arabsko številko iz seznama v katerega so vpisani objekti, ki so določeni za odstranitev.
3.	člen
Tablico s posebno hišno številko izda po uradni dolžnosti občinski upravni organ, ki vodi seznam ošte-vilčbe hiš.
V seznam objektov, določenih za odstranitev, se v zaporedju vpisujejo objekti na podlagi sklepa sodišča, da je zaznamba vpisana v zemljiško knjigo.
Seznam vsebuje zaporedno številko, priimek in ime lastnika oziroma upravitelja zgradbe, kraj kjer stoji objekt, št. zemljišče parcele in ime katastrske občine, na kateri stoji objekt, označbo hišne številke, številko in datum sklepa občinskega sodišča o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo, ter vzrok zaradi katerega gradnja ni bila dovoljena.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 5000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki na objekt, kateri je določen za odstranitev, ne namesti tablice s posebno hišno številko na vidnem mestu, če tablico spremeni, odstrani ali poškoduje.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje organizacija združenega dela ali druga organizacija z denarno kaznijo od 200 do 30.000 din.
Z denarno kaznijo od 100 do 2000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/74-3
Mozirje, dne 11. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 280.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Sevnica
Občinska volilna komisija v Sevnici objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Sevnica, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Alojz Androjna, roj. 1929, kmet, Rogačice, p. Studenec
2.	Maks Bilc, roj. 1915, upokojenec, Sevnica, Pot na Zajčjo goro
3.	Valentin Dvojfnoč, roj. 1942, ekonomist, Sevnica, Kladnikova 3
4.	Pavle H o r j a k, roj. 1931, delavec, Sevnica, Šmarska cesta
5.	Franc Hribar, roj. 1909, upokojenec, Pijavice, p. Tržišče
6.	Franc 11 a š, roj. 1914, kmet, Dule 13, p. Bučka
7.	Jože Jeke, roj. 1938, inž. organizacije dela, Sevnica, Cankarjeva 5
8.	Stane Klenovšek, roj. 1948, delavec, Loka pri Zidanem mostu
9.	Pepca Malešič, roj. 1915, upokojenka, Radna, p. Boštanj
10.	Irena Mejak, roj. 1954, delavka, Sevnica, Planinska cesta
11.	Danica Močan, roj. 1922, gospodinja, Tržišče
12.	Janko Rebernik, roj. 1930, strojni tehnik, Sevnica, N. h. Maroka
13.	Stane Rešeta, roj. 1929, gozdar, Novi grad, p. Radeče
14.	Tone Rupar, roj. 1930, gozdar, Šentjanž
15.	Konrad Saidi, roj. 1920, gozdar, Sevnica, N. h. Maroka 7
16.	Niko Saitl, roj. 1945, delavec, Breg, p. Loka
17.	Milka Senčar, roj. 1931, učiteljica, Krmelj
18.	Jelko Stoj s, roj. 1929, učitelj, Sevnica, C. na Dobrovo 15
19.	Meta Tram te, roj. 1947, delavka, »Jutranjka« Sevnica
20.	Drago Vrtačnik, krojač, Zabukovje
21.	Franc Zorko, roj. 1930, učitelj, Blanca
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Sevnica.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Sevnica, dne 15. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Božo Stojs 1. r.	Rajko Zupanc 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
281.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Slovenske Konjice
Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Slovenske Konjice, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Filip Beškovnik, 1934, predm. učit, Sl. Konjice, Mariborska
2.	Vilma Ceglar, 1935, učiteljica, N. Dobrova, Zreče
3.	Silva Dovnik, 1954, krojačica, Sl. Konjice, Vinogr. n. h.
4.	Lenka F i j a v ž, 1926, gospodinja, Vitanje n. h.
5.	Anton H u d i n a , 1934, VK orod., N. Dobrova, Zreče
6.	Franc Jakob, 1938, trg. posl., Sl. Konj., Kolodvorska
7.	Stane Kokelj ing., 1938, les. ind. ing., Sl. Konj., Vinogradna
8.	Jože Košir, 1946, str. tehnik, N. Dobrava, Zreče
9.	Franjo Kotnik. 1951, puškar, Vitanje
10.	Alojz Krajnc, 1942, gozd. teh.. Žiče
11.	Slavica Krušič, 1949, med. sestra, Sl. Konjice, Šolska
12.	Anton L o č n i k a r ,	1926, kmet, Skomarje,
Zreče
13.	Jožg P e t e 1 i n e k , 1928, kmet, Gabrovlje 14
14 Franc Pin ter. 1928, trg. posl., Sl. Konjice,
Skalce
15.	Karl Romih, 1933, str. mizar, Sl. Konjice, Tatenbah.
16.	Ivan Štern ing., 1939, str. ing., Sl. Konjice, Liptovska
17.	Franjo T e p e j inž., 1935, inž. agr., Sl. Konjice, Škalska
18.	Štefan Vida inž., 1939, inž. kem., Sl. Konjice, Vinogradna
19.	Rozika Vodopivec, 1935, delavka, Loče
Glasovanje za izvolitev kandidatov bo dne 31/3-1974.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Št. 013-3/74-1
Slovenske Konjice, dne 18. marca 1974.
Občinska volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Ivan Marguč 1. r. Lilijana Kladnik, dipl. iur. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 282.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Šentjur pri Celju
Občinska volilna komisija v Šentjurju pri Celju objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Šentjur pri Celju, ki obsega naslednje kandidate:
I.	Ivan Arzenšek, roj. 1935, VK delavec, Šentjur pri Celju 18
2.	Stanko Arzenšek, roj. 1924, kmet, Razbor Ti, Dramlje
3.	Albina Avžner, roj. 1952, trgovka, Cerovec, Dramlje
4.	Avgust Božič, roj. 1917, upokojenec, Šentjur pri Celju 149
5.	Rudi Drame, roj. 1918, trgovec, Loka 5, Loka pri Zusmu
6.	Angelca Ferlež, roj. 1940, medicinska sestra, Šentjur pri Celju
7.	Ivan Jager, roj. 1942, učitelj, Šentjur pri Celju 114
8.	Bogdan inž. Knez, roj. 1938, kmetijski ing., Šentjur pri Celju 117
9.	Božo Krumpak, roj. 1946, strojni tehnik, Šentjur pri Celju
10.	Rudi Lesnika, roj. 1925, kmetijski tehnik, Ponikva 20
II.	Sinajka Leber, roj. 1944, delavka, Šentjur pri Celju 68
12.	Ivan Magdalene, roj. 1924, kmet, Zegar, Prevorje
13.	Jože Mastnak, roj. 1938, kmet, Lokarje, Šentjur pri Celju
14.	Martin Metličar, roj. 1951, strojni ključavničar. Grobelno
15.	Branko Oset, roj. 1953, avtomehanik, Šentjur pri Celju
16.	Karel Pajk, roj. 1916, upokojenec, Golobi-njek 7, Planina
17.	Vinko Petelinšek, roj. 1942, učitelj, Dobje pri Planini
18.	Cvetko Potrata, roj. 1946, kovinostrugar, Gorica/Slivnici
19.	Janez Rauter, roj. 1911, upokojenec, Šentjur pri Celju 203
20.	Ivan Salobir, roj. 1927, VK krojač, Šentjur pri Celju 114
21.	Milena Slejko, roj. 1955, študent, Dramlje
22.	Alojz Tepež, roj. 1936, šofer, Gornje Tinsko, Loka pri Žusmu
23.	Francka Vidovič, roj. 1926, predm. učiteljica, Šentjur pri Celju 17
24.	Marjan Vrečko, roj. 1951, tehnični risar, Vrbno, Šentjur pri Celju
25.	Zoran Žagar, roj. 1924, Ljubljana, Valvazorjeva 1
*►
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Šentjur pri Celju. /
Ta kandidatna lista j'e sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Šentjur pri Celju, dne 15. marca 1974.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Norbert Kincl 1. r.	Marjan Bele 1. r.
283.
Na podlagi 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta organizacije združenega dela Stanovanjsko komunalnega podjetja Šentjur pri Celju
,1
Potrdi se statut Stanovanjsko komunalnega podjetja Šentjur pri Celju.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 023-8/74-3
Šentjur pri Celju, dne 26. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 284.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
7.	člena statutarnega sklepa občine Šmarje pri Jelšah v zvezi s 54. členom zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
5.	marca 1974 sprejela
ODLOK
0	oblikovanju delegacij in o številu delegatskih mest
za zbore skupščine občine Šmarje pri Jelšah
L člen
Na podlagi statutarnega sklepa občine Šmarje pri Jelšah sestavljajo skupščino občine Šmarje pri Jelšah skladno s 189. členom ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-44/74) naslednji zbori:
—	zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti
—	družbenopolitični zbor
‘	2. člen
Zbor združenega dela ima 37 delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, področja prosvete in kulture; socialno zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
V zbor združenega dela delegirajo delegacije, ki jih izvolijo delovni ljudje, naslednje število delegatov:
—	s področja gospodarstva 31 delegatov
in sicer:
1.	Steklarna »BK« Rogaška Slatina in Del. restavracija »BK« skupaj 5 delegatov,
2.	Toper in Metka skupaj 1 delegat,
3.	LI »Bohor« I delegat,
4.	»Kors« Rogaška Slatina 2 delegata,
5.	Zdravilišče Rogaška Slatina in TTG Podčetrtek skupaj 4 delegate,
6.	Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina 2 delegata,
7.	2TP — prometna sekcija, vzdrževanje in vleka ter Prevozništvo »Donat« Rogaška Slatina skupaj
1	delegat,
8.	Steklarska šola Rogaška Slatina 1 delegat,
9.	Trgovsko podjetje »Jelša«, KZ Hum na Sutli, Pivovarna skladišče, Borovo, Šmarje, Borovo Rogaška Slatina, Borovo Rogatec. Petrol Šmarje, Petrol Rogaška Slatina, Petrol Rogatec, Koteks-tobus, Trafika Šmarje pri Jelšah, Trafika Rogaška Slatina, Trafika Rogatec, Peko Rogaška Slatina, Trgopromet Šmarje. Trgopromet Rogaška Slatina, Slovenija avto Rogaška Slatina in Semenarna Šmarje skupaj 2 delegata,
10.	Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina, Komunalni in cestni sklad, Elektro Rogaška Slatina, Elektro Bistrica ob Sotli, Stanovanjsko podjetje. Cestno podjetje, Vodna skupnost »NIVO«, PTT skupaj 1 delegat,
11.	Mizarstvo Rogaška Slatina, Rosla Rogaška Slatina, Pekama Rogaška Slatina, Kino Rogaška Slatina, Pionir Novo mesto skupaj 1 delegat,
12.	TOZD Kmetijstvo Šmarje, Vital Mestinje, Gozdni obrat Rogaška Slatina, Gozdni obrat Podčetrtek, GG Brežice-enota, Veterinarska postaja, Ljubljanske mlekarne, KK Mesnice in delovni ljudje na območju občine, ki delajo v kmetijski dejavnosti in v gozdarstvu z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva skupaj 9 delegatov,
13.	Delovni ljudje na območju občine, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva 1 delegat,
—	s področja prosvete in kulture 3 delegati in sicer:
14.	Osnovne šole Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično, Podčetrtek, Pristava, Šmarje pri Jelšah, Vinski Vrh, Zibika, Kostrivnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Posebna šola Rogaška Slatina. TIS Šmarje pri Jelšah, Vzgojno varstveni zavod Rogaška Slatina, finančni servis šol. Delavska univerza Šmarje pri Jelšah skupaj 3 delegate,
—	s področja zdravstva in socialnega varstva 2 delegata, in sicer:
15/ TOZD Zdravstvo Šmarje pri Jelšah, Dom počitka »Jelšingrad« skupno 2 delegata,
—	s področja državnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter društev 1 delegat, in sicer:
16.	Občinska uprava Šmarje pri Jelšah, občinsko sodišče Šmarje pri Jelšah. Postaja milice Šmarje pri Jelšah, Služba družbenega knjigovodstva Šmarje pri Jelšah. Ljubljanska banka Šmarje pri Jelšah, Ljubljanska banka Rogaška Slatina, občinski sindikalni svet, občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, Združenje borcev NOV občine Šmarje pri Jelšah, občinska konferenca ZMS, radio Šmarje pri Jelšah, Turistično društvo Rogaška Slatina skupno 1 delegat.
3.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima 31 delegatov, ki jih delegirajo delegacije krajevnih skupnosti, vsaka po enega delegata in sicer:
1.	Bistrica ob Sotli
2.	Buče
3.	Dobovec
4.	Donačka gora
5.	Kostrivnica
6.	Kozje
7.	Kristan vrh
8.	Lesično
9.	Mestinje
10.	Osredek
11.	Podčetrtek
12.	Podsreda
13.	Polje ob Sotli
Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah in krajevna skupnost Rogaška Slatina delegirata glede na število prebivalcev naslednje število delegatov:
24.	Šmarje pri Jelšah 3 delegate,
25.	Rogaška Slatina 5 delegatov.
4.	člen
Družbenopolitični zbor ima 21 delegatov, ki jih delegirajo družbenopolitične organizacije v občini, katere z dogovorom v okviru občinske organizacije SZDL določijo listo kandidatov za omenjeni zbor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 010-13/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 5. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. 1. r.
285.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v. družbenopolitičnem zboru skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Občinska volilna komisija v Šmarju pri Jelšah objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Frančišek Bokalič, 1934, ing. ogronomije, Pristava 26
2.	Ivan C e r n o š a , 1930, referent za nabavo, Sp. Negonje 14
3.	Metod p e r n o š a , 1938, tehnik lesne stroke, Rogaška Slat. n. h.
4.	Vojislav Djinovski, 1915, dipl. ing. kemije, Rogaška Slatina 198
5.	Jožef Drofenik, 1930, Trgovski poslov., Pristava 23
6.	Ana Halužan, 1939, ekonomist, Ratanska vas n. h.
7.	Jože H e r i č , 1946, ključavničar, Ratanska vas
10
8.	Valter Jordan, 1944, steklopihalec, Rog. Slatina 49
9.	Franc-Hari K a v z a r , 1927, tehnični sekretar Šmarje pri Jelšah 99
10.	Dušan Andrej Kocman, 1952, aranžer, Lesično 7
11.	Emilija Libnik, 1925, predm. učiteljica, Rog. Slatina n. h.
12.	Jože Loj en, 1927, ekonomski tehnik, Šmarje pri Jelšah 104
13.	Jožef Mašera, 1933, predm. učitelj, Rogatec
74/a
14.	Alojz Metelko, 1923, pravnik, Tekačevo n. h.
15.	Jožef Planinc, 1945, tekstilni tehnik, Kozje
86
16.	Jožef Poljšak, 1923, učitelj, Bistrica ob Sotli 63
17.	Ivan Rebernjak, 1929, skladiščnik, Ratanska vas n. h.
18.	Jakob Rihtarič, 1946, predm. učitelj, Pristava pri Mest. 29
19.	Vinko Sajko, 1930, ključavničar, Ratanska vas n. h.
14.	Pristava pri Mestinju
15.	Rogatec
16.	Sladka gora
17.	Stojno selo
18.	Šentvid pri Grobel-nem
19.	Tinsko
20.	Vinski vrh pri Slivnici
21.	Virštaj
22.	Zagorje.
23.	Zibika
20.	Anton Strašek, 1938, ing. agronomije, Mestinje n. h.
21.	Miroslav Zalezina, 1950, strojni tehnik, Rogatec 179
Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Šmarje pri Jelšah.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 31. marca 1974.
Šmarje pri Jelšah, dne 19. marca 1974.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Mirko Završnik 1. r.	Jože Unverdorben 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 286.
Na podlagi 185. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) je skupščina občine Vrhnika na 60. seji občinskega zbora in na 55. seji zbora delovnih skupnosti kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini Vrhnika, kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v TOZD, KS, SIS in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini in po razpravi v SZDL občine Vrhnika dne 7. marca 1974 sprejela
STATUT OBČINE VRHNIKA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Vrhnika je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in v samoupravnih interesnih skupnostih, druž7 benopolitičnih organizacijah in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, neposredno s samoupravnim sporazumevanjem, po svojih delegatih v skupščini občine in drugih organih družbenega upravljanja, ter z družbenim dogovarjanjem ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, usklajujejo in uresničujejo svoje interese ter vzajemno in solidarno zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Občina Vrhnika, kot temeljna družbenopolitična skupnost delovnih ljudi in občanov, zagotavlja pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, ureja odnose, ki imajo neposreden pomen' za občane v občini, določa splošne pogoje za delo komunalnih in drugih organizacij, varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja, organizira družbene dejavnosti, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni red in mir, opravlja družbeno nadzorstvo in druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
Občina s svojim programom in v skladu s programi širših družbenopolitičnih skupnosti ureja in usklajuje razvoj proizvajalnih in družbenih dejavnosti ter zaposlovanja, zagotavlja in razporeja sredstva občine za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov, usklajuje osebni in skupni interes s splošnim družbenim interesom, izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih dejavnikov iz svoje pristojnosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor.
3.	člen
V občini, kot samoupravni skupnosti delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela te v povezave z občani v krajevni skupnosti in v drugih oblikah samoupravnega združevanja skupno ustvarjajo in razpolagajo z ustvarjenim dohodkom ter na tej podlagi razvijajo materialne in druge pogoje za svoje delo in življenje, osebni in družbeni razvoj, zagotavljajo in združujejo sredstva za zadovoljevanje svojih skupnih potreb in določenih splošnih družbenih potreb.
4.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v občini svoje pravice in dolžnosti neposredno na zborih delovnih ljudi, v temeljnih organizacijah združenega dela, na zborih občanov, krajevnih skupnostih, z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem ter po svojih delegatih v občinski skupščini in v đrpgib organih družbenega upravljanja.
5.	člen
Občan občine Vrhnika je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini Vrhnika.
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, z zakoni in s tem statutom.
6.	člen
Občina Vrhnika je pravna oseba.
Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1.
7.	člen
Občina ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija« v drugi vrsti pa »Skupščina občine«. Pod grbom je napis »Vrhnika«.
8.	člen
Območje občine Vrhnika obsega naslednje katastrske občine in naselja:
k. o. Borovnica: del Borovnice, Dol, Lašče, Laze, Ohonica, Padež, Pokojišče, Pristava, Zavrh;
k. o. Blatna Brezovica: Bevke, Blatna Brezovica, del Drenovega griča, del Lesnega brda, del Sinje gorice;
k. o. Breg: Breg pri Borovnici, Pako;
k. o. Log: Dragomer, Lukovica, Log;
k. o. Podlipa: Podlipa;
k. o. Št. Jošt-del: Smrečje;
k. o. Stara Vrhnika: Stara Vrhnika;
k. o. Vrhnika: Vrhnika;
k. o. Velika Ligojna: del Drenovega griča, del Lesnega brda, Mala Ligojna, del Sinje gorice, Velika Ligojna;
k. o Verd: Bistra, Mirke, Verd; k. o. Zabočevo: del Borovnice, Brezovica, Dražica, Niževec, Zabočevo;
k. o. Zaplana - del: Zaplana.
9.	člen
Praznik občine Vrhnika je 6. maj, dan osvoboditve Vrhnike in njene okolice. Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo praznike krajevnih skupnosti.
10.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
11.	člen
Občinska skupščina podeli naslov častnega občana občine Vrhnika osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine.
Častnemu občanu se izda posebna listina.
12.	člen
Občinska skupščina lahko podeli domicil posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in drugim organom NOV, ki imajo poseben pomen za občino Vrhnika.
Enoti se izroči o tem spominsko listino.
Za razne jubileje in druga praznovanja, lahko občina tem enotam prispeva določena sredstva.
13.	člen
Grb občine Vrhnika je Jazonova jadrnica na valovih Ljubljanice, ki se odbijajo od skalovja Močilnika.
Zastava občine Vrhnika je svetlomodre barve z grbom v zgornjem levem kotu. Razmerje med širino in dolžino je ena proti dve.
14.	člen
Za uresničevanje svojih nalog sodeluje občina Vrhnika z drugimi občinami in lahko v ta namen občinska skupščina Vrhnika z njimi ustanavlja skupne organe in službe, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike pomoči in sodelovanja.
II.	SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi
15.	člen
V občini Vrhnika temelji socialistična družbenoekonomska ureditev na svobodnem delu delavcev s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in v družbenih dejavnostih, in na ustvarjanju ter delitvi družbenega proizvoda temeljnih, delovnih in drugih organizacij združenega dela.
16.	člen
Materialni in družbeni položaj delovnega človeka je pogojen na podlagi njegovih pravic in odgovornosti z njegovim delom in rezultati njegovega dela:
17.	člen
Nihče si ne more niti posredno niti neposredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
18.	člen	y
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter pogojih in rezultatih dela.
19.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali je rezultat izrednih ugodnostih na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in z zakonom uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini, temelji na samoupravnih osnovah.
20.	člen
V občini so družbena lastnina: proizvajalna sredstva in druga sredstva združenega dela, naravna bo-
gastva, proizvodi združenega dela in z združenim delom dosežen dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in dobrine v splošni rabi.
21.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo in zakoni ter s tem statutom.
22.	člen
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo.
23.	člen
Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do splošnih in skupnih potreb se določijo odvisno od sposdbnosti gospodarstva, in jim v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil, zagotovijo njihovo zadovoljevanje.
24.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združenega dela uresničujejo samoupravno delavsko nadzorstvo neposredno s tem, da nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanja določitev organov samoupravljanja in oblasti, uporabo sredstev, poslovanja ter finančnega in materialnega stanja organizacij združenega dela.
25.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumevanjem združujejo delo in sredstva občine v mejah občine ali izven njih.
26.	člen
Zaradi doseganja optimalnih gospodarskih rezultatov, racionalnih konceptov in modernizacije tehnoloških ter organizacijsko poslovnih postopkov delovni ljudje in občani pospešujejo znanstveno raziskovalno delo.
27.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi, ki so njihova last, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delovni ljudje v organizacijah združenega dela.
28.	člen
Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti.
Družbena skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi izboljšanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer.
2.	Usklajevanje in usmerjanje družbenega razvoja
29.	člen
Zaradi izboljšanja pogojev življenja in dela delovnih ljudi, zaradi zagotavljanja stabilnosti in polnega
izkoriščanja možnosti za razvoj proizvajalnih sil za povečanje produktivnosti kakor tudi zaradi razvijanja socialističnih družbenih odnosov, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih Samoupravnih organizacijah in skupnostih s planiranjem in programiranjem svojega dela in razvoja, usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti.
30.	člen
Zaradi skladnega družbenoekonomskega razvoja v občini, sprejme občina ob upoštevanju glavnih smernic zveznega in republiškega družbenoekonomskega programa, ob upoštevanju materialnih osnov programov in načrtov temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, družbeni načrt občine.
31.	člen
Družbeni načrt mora vsebovati gospodarski, socialni in prostorski del načrta.
32.	člen
V družbenem načrtovanju mora biti zagotovljena sočasnost načrtovanja.
33.	fclen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje načrte in programe za delo med seboj in z družbenim načrtom občine.
34.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih skupnostih so odgovorni za oblikovanje in za zadovoljevanje skupnih interesov in ciljev, ki so določeni s programi in načrti razvoja skupnosti in z družbenimi načrti občine.
35.	člen
Posebna naloga občine je analizirati možnosti razvoja posameznih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki jo uresničuje s pomočjo gospodarske ocene dosedanjega razvoja posameznih materialnih osnov, kakor tudi s pomočjo programov in načrtov temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, tako da se take ocene izdelujejo v določenih časovnih razdobjih.
S temi ocenami možnosti so dana osnovna razmerja na nivoju med družbenoekonomskimi kategorijami ter se nakazujejo splošne smeri razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti.
36.	člen
Delovni ljudje v občini načrtujejo prostorsko izrabo zemljišč in stvari v splošni rabi prek samoupravnih skupnosti, zemljišča in stvari v splošni rabi smotrno izkoriščajo, varujejo človekovo okolje, določajo glavna področja za urabnizacijo, za industrijo, za trgovino, za gostinstvo, za turizem, za obrt in za kmetijstvo.
37.	člen
Za uresničevanje družbenih načrtov lahko občinska skupščina in njeni organi sprejmejo skladno z zakonom ustrezne predpise in ukrepe.
3.	Financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb
38.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in v interesnih skupnostih z neposrednim odločanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem odločajo o obsegu, o vsebini in o načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb ter zato združujejo svoje delo in sredstva.
Izjemoma lahko občinska skupščina v nekaterih primerih z odlokom in ob pogojih, ki jih določa zakon, predpiše kolikšne prispevke naj obvezno plačujejo uporabniki storitev za zadovoljevanje določenih skupnih potreb.
39.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb delovni ljudje plačujejo z odlokom občinske skupščine določene davke iz dohodka- delovnih organizacij združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani plačujejo iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine.
Te dohodke predpisuje občinska skupščina.
Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb se zbirajo v proračunu občine.
40.	člen
Splošne družbene potrebe v občini so:
1.	financiranje predstavniških, upravnih in pravosodnih organov ter postaje milice,
2.	financiranje ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora iz pristojnosti občine,
3.	varstvo-borcev iz pristojnosti očine,
4.	zagotavljanje socialne varnosti občanov,
5.	sredstva za posege v gospodarstvo in v druga področja zaradi skladnejšega razvoja občine in zboljšanja življenjskega standarda občanov in delovnih ljudi,
6.	financiranje programov družbenopolitičnih organizacij,
7.	obveznosti občine določene z veljavnimi predpisi ali s samoupravnimi sporazumi in z drugimi splošnimi akti,
8.	solidarno financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti,
9.	financiranje drugih potreb, ki jih skupščina določi z odlokom.
41.	člen
Delovni ljudje in občani v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi in občanov v drugih družbenopolitičnih skupnostih za izvrševanje in za zadovoljevanje splošnih družbenih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
42.	člen
Zaradi usklajevanja obveznosti vseh delovnih ljudi za financiranje splošnih in skupnih družbenih potreb s splošno razvojno politiko, določeno z družbenimi načrti, občinska skupščina sprejme vsako leto splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
4.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
43.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih inte-
resnih skupnostih in v drugih samoupravnih, organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi načrta, v družbeni reprodukciji združujejo delo in sredstva, urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev, ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti, določajo osnove in merila za razporejanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejanje drugih razmerij skupnega pomena.
44.	člen
Organizacije sindikata neposredno sodelujejo pri sklenitvi samoupravnih sporazumov,'kadar se s takimi sporazumi urejajo pravice delavcev in so dolžne skrbeti za njihovo izvajanje.
45.	člen
Skupščina občine v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
46.	člen
Z družbenim .dogovorom organizacije združenega dela in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije, zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega družbenega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
47.	člen
Družbenopolitične organizacije neposredno sodelujejo pri oblikovanju in sklenitvi ter uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
48.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor mora vsebovati zlasti:
1.	udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora,
2.	cilje, zaradi katerih se sklepa samoupravni sporazum oziroma družbeni, dogovor,
3.	določbe o tem, v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene,
4.	določbe o načinu in sredstvih izvrševanja prevzetih ofevezndsti,
5.	določbe d11 načinu in kontroli izvrševanja prevzetih obvez, kakor tudi o obveščanju, javnosti o izvrševanju nalog,
6., določbe o sankcijah za neizvrševanja prevzetih nalog,
7.	po potrebi še druge določbe oziroma določbe, če jih predpisuje zakon.
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja, na katerem se sprejme in to na način in po postopku, ki je določen v statutih teh organizacij in skupnostih.
49.	člen
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori zavezujejo udeležence, ki jih sklenejo ali k njim pristopijo.
Podpisniki samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov so odgovorni za njihovo izvajanje.
50.	člen
Način, postopek in registracije samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
51.	člen
Če družbeni dogovor sprejmejo samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela ali drugih skupnosti, v katerih sta združeni dve tretjini delavcev v občini, lahko občinska skupščina sprejme ustrezne ukrepe in predpise za uresničevanje ciljev družbenega dogovora,
52.	člen
Samoupravni Sporazumi in družbeni dogovori se objavijo v Uradnem listu SRS in po potrebi v občinskem glasilu.
5.	Združevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravnih interesnih skupnostih
53.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju družbenih in drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, se združujejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih z uporabniki njihovih storitev^ v samoupravne interesne skupnosti.
54.	člen
Organizacijo,, delo, pravice, obveznosti in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti urejajo ustava, zakoni, ta statut, samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti in njihovi statuti. Samoupravne interesne skupnosti so odgovorne za oblikovanje in realizacijo programov in planov svojega področja.
Samoupravne Interesne skupnosti so pravne osebe.
55.	člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, se po svojih delegacijah neposredno, in v skupščini občine in republike kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnostih, ustanovljenih za širše območje cele republike, sporazumevajo in odločajo o vprašanjih s področja dejavnosti, za katere so skupnosti ustanovljene.
56.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo, v primerih, ki jih določa ta statut, enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
57.	člen
Samoupravne interesne skupnosti so dolžne, da usklajujejo in racionalizirajo svoje delo ter se za to med seboj samoupravno povezujejo.
58.	člen
Kot dele samoupravnih skupnosti, ki se ustanavljajo za območja, ki so širša od območja občine, za področja raziskovalnih dejavnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, energetike, prometa in zvez ter vodnega gospodarstva, delovni ljudje in občani na območju občine ustanavljajo skupnosti za ta področja.
6.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega
pomena
59.	člen
Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena so tiste, v katerih je njihovo trajno in nepretrgano delovanje pogoj za življenje občanov v občini ter za katere tržne zakonitosti ne veljajo v celoti.
Samo z zakonom ali odlokom skupščine, se lahko določijo dejavnosti in zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
60.	člen
Način uresničevanja dejavnosti posebnega družbenega pomena in samoupravnih pravic delavcev se določa v skladu s tem statutom, z zakonom ali z odlokom v samoupravnih organih organizacij, ki opravljajo gospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena ali v samoupravni interesni skupnosti za to področje.
61.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma. zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti, oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih nalog.
62.	člen
Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma Zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in v postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, kadar so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.
7.	Družbene dejavnosti
63.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo programe in načrte obveznega osnovnošolskega izobraževanja v samoupravni skupnosti za vzgojo in izobraževanje.
64.	člen
V skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje občina ustanavlja osnovne šole in vzgojnovar-stvene zavode.
Občinska skupščina v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z drugimi občinami ter z republiškimi organi ustvarja materialne in druge pogoje za delo srednjih šol, višjega in visokega šolstva ter spodbuja ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za usmerjanje izobraževanja.
65.	člen
Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju družbena skupnost zagotavlja usposabljanje od predšolske vzgoje do vključitve v delo v, posebni šoli, vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene otroke, zavodih za delovno usposabljanje duševno ih telesno .prizadetih otrok ter v drugih zavodih za usposabljanje.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skup-
ščini v skladu s kadrovsko politiko v občini omogočajo izobraževanje učencev in študentov s tem, da jim zagotavljajo štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči, kriteriji in postopki pri tem se poenotijo z družbenim dogovorom.
66.	člen
Izobraževalne centre organizirajo zlasti tiste izobraževalne, dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da se uvedejo v delo, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovno, družbeno in splošno znanje, ki je potrebno za delo in za samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju ali zaradi poklicnih bolezni in nesreč pri delu.
67.	člen
Delovni ljudje v občini določajo kulturno politiko, skrbijo za zagotovitev splošnih pobojev za razvoj kulturnih' dejavnosti, za razvijanje in za ustrezno zadovoljevanje svojih kulturnih potreb ter za kulturno vzgojo mladine, zlasti pa pospešujejo kulturno prosvetno dejavnost z namenom, da se dviga splošna kulturna raven, spodbujajo povezovanje in združevanje dejavnikov v kulturi in skrbijo za smotrno usposabljanje prostorov in kadrov.
68.	člen
Programe in načrte za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov oblikuje kulturna skupnost.
69.	člen	-	=
Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja, zaradi produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti, materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture, za telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojno varstvenih zavodih in šolah ter za gradnjo in čim širšo uporabo telesnokulturnih objektov in naprav. V organizacijah združenega dela razvijajo aktivno, športno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih ter jim omogočajo ustrezne telesno kulturne aktivnosti. Skupaj s sindikati skrbe za vnašanje telesnih vaj v delovni čas po zahtevah tehnologije dela in delovnega mesta ter za organizacijo sindikalnih športnih iger.
70.	člen
Programe in načrte organiziranega zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture oblikuje telesnokultuma skupnost.
71.	člen
Zdravstveno varstvo v občini zagotavljajo zdravstvene organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije v okviru načrtov in programov temeljne samoupravne zdravstvene skupnosti.
Posebna skrb občine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, organizacij združenega dela in drugih organizacij, je razvijanje preventivnega zdravstvenega varstva.
Se posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih ter šolskih otrok in mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno-varstveni zavodi, krajevne skupnosti, organizacija Rdečega križa in druge humanitarne organizacije.
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstvene organizacije združenega dela v skladu z zakonom in s programom zdravstvenega varstva.
72.	člen
Da se zagotovi ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi ter, da se ustvarijo potrebni pogoji za življenje in delo in vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka, se v občini Vrhnika ob neposredni aktivnosti organizacij združenega dela, sarrfoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter humanitarnih društev, določa in izvaja socialna politika.	1
V težnji za humanizacijo družbenega razvoja delovni ljudje v občini Vrhnika, razvijajo medsebojno solidarnost, posebno na naslednjih področjih:
družbenega standarda delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. dela in zaposlovanja, rehabilitacije invalidov, stanovanjske politike, davčne politike, ustvarjanja enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje, zdravstvenega zavarovanja, ter socialnega varstva.
Družbeno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti tako, da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v posameznih organizacijah in skupnostih.
Temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, skupščina občine, družbenopolitične organizacije in humanitarna društva organizirajo skupnost socialnega varstva, proučuje socialno problematiko, oblikuje in sprejema program socialnega varstva in skrbi za njegovo uresničevanje.
73.	člen
Borcem in aktivistom NOV in njihovim družinskim članom, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo in dobrovoljcem, občina s širšo družbeno skupnostjo zagotavlja socialno varnost in posebne pravice določene z zakonom.
Naloga občine,' je da posebno spremlja probleme in razmere borcev in invalidov NOV ter družin padlih borcev in skupaj z organizacijo zveze: združenj borcev NOV, z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami ter skupnostmi sprejema ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva tistih, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
Pri dodeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči imajo otroci borcev MOV in otroci žrtev fašističnega nasilja ob izpolnjevanju enakih pogojev z drugimi prosilci, prednostno pravico.
8.	Družbenopolitične organizacije
74.	člen
Družbenopolitične organizacije v občini, v katere se delovni ljudje in občani prostovoljno politično združujejo in organizirajo, so: zveza komunistov, socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV, zveza mladine ter druge družbene in društvene organizacije, ki jih delovni ljudje in občani ustanavljajo v skladu z družbenimi potrebami in v okviru programa socialistične zveze delovnega ljudstva.
75.	člen
Zveza komunistov, organizirana kot vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delov-
nih ljudi, uresničuje svojo politiko v konkretnem življenju in delu z javnim delovanjem in idejnopolitičnim usmerjanjem na akcijsko enotnost vseh socialističnih sil v občini, ki delujejo v samoupravnem sistemu. Hkrati je odgovorna za krepitev socialistične, družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov.
Zveza komunistov ima pravico dajati občinski skupščini pobude za rešitev vseh vprašanj, ki zahtevajo materialni in duhovni razvoj delovnega človeka in občana.
76.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot prostovoljna demokratična fronta delovnih ljudi in občanov deluje v skladu s svojim programom in statutom. S svojim političnim delovanjem usmerja v občini delovne ljudi in občane, družbenopolitične organizacije ter druge organizirane socialistične sile z zvezo komunistov na čelu, da oblikujejo skupna stališča in usklajujejo družbenopolitične akcije pri graditvi samoupravne socialistične družbe.
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini določa program politične aktivnosti in družbena merila za izvolitev delegacij in delegatov v občinsko skupščino, v krajevne skupnosti in v samoupravne interesne skupnosti, zagotavlja demokratično predlaganje kandidatov za člane delegacij, spremlja in daje predloge za uspešno delovanje delegatskega sistema, predlaga odpoklic delegatov občinske skupščine, skrbi za vzgojo in splošna vprašanja kadrovske politike.
Socialistična zveza delovnega ljudstva daje občinski skupščini mnenja, predloge in pobude iz vseh področij družbenega življenja, ki zadevajo materialni položaj delovnega človeka in občana, s pravico, da jo občinska skupščina obvesti o stališčih, ki jih je zavzela glede posameznih predlogov in pobud.
77.	člen
Socialistični zvezi delovnega ljudstva zagotavlja občinska skupščina materialne pogoje za uresničevanje njenih nalog na podlagi družbenega dogovarjanja.
78.	člen
Zveza sindikatov kot najširša, razredna organizacija delavskega razreda, si prizadeva za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in za uresničevanje svojih samoupravnih in drugih pravic in interesov na vseh področjih dela, ustvarjanja in življenja v občini, za družbenoekonomski položaj in vlogo v družbenem ter v političnem sistemu, ki ustreza razrednim interesom in težnjam delavskega razreda.
Zveza sindikatov ima pravico dajati občinski skupščini predloge in pobude glede rešitve določenih vprašanj s področja politike delitve dohodka, upravljanja s sredstvi družbene reprodukcije in o pridobivanju dohodka, družbenih dogovorov politike cen, politike splošne in kolektivne porabe ter politike, ki pomeni poseganje v dohodek delovne organizacije, stanovanjske in davčne politike v občini, planov in programov temeljnih organizacij združenega dela, strokovnega izpopolnjevanja delavcev, strokovnega šolstva, ustvarjanja boljših delovnih in življenjskih pogojev delavcev ter varstva njihovih samoupravnih pravic.
79.	člen
O vprašanjih z navedenih področij, ima zveza sindikatov v občini pravico dajati pobude za izdajo ali spremembo odlokov in drugih občinskih aktov.
80.	člen
Občinska skupščina je dolžna obravnavati predloge in pobude sindikatov v občini ter jih obvestiti o njihovem sprejemu ali zavrnitvi ter razloge zanje.
O drugih vprašanjih in predlogih, ki zadevajo družbenoekonomski položaj delovnega človeka mora občinska skupščina pred dokončnim sprejemom obvestiti zvezo sindikatov v občini in ji nuditi primeren rok, da se o njih izjasni.
81.	člen
Zvezi sindikatov v občini je zagotovljeno sodelovanje pri evidentiranju in izbiri kandidatov v kandidacijskem postopku za delegacije v organizacijah združenega dela, za delegate v družbenopolitične skupnosti in njihove organe, kakor tudi v postopku za odpoklic delegatov.
82.	člen
Zveza združenj borcev NOV kot prostovoljna organizacija udeležencev NOV, borcev in vojaških vojnih invalidov, dela v duhu programa zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva ter svojega programa, bori se za razvijanje in pridobitve socialistične revolucije, socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju, socialistični enakopravnosti, bratstvu in enotnosti ter solidarnosti in svobodi. S svojo aktivnostjo pa skrbi tudi za krepitev obrambnih sposobnosti dežele, istočasno prenaša svoje bogate izkušnje iz NOV na delavski razred, predvsem na mladino.
83.	člen
Zveza združenj borcev NOV daje občinski skupščini in njenim organom predloge in pobude za rešitev določenih vprašanj iz področja družbene pomoči borcem, urejanja stanovanjskih in drugih materialnih vprašanj ter zdravstvenega varstva borcev. Postavlja in vzdržuje spomenike, spominska obeležja in grobnice padlih borcev.
84.	člen
Zveza mladine združuje mladino na prostovoljni podlagi ter jo zavestno usmerja in vključuje v družbenopolitično in ekonomsko dogajanje v občini ter aktivno vključuje v samoupravno odločanje zato, da bi mladi ljudje oblikovali in razvijali svojo socialistično zavest v skladu s svojimi in družbenimi interesi.
85.	člen
Zveza mladine v občini ima pravico dajati občinski skupščin; in njenim organorrv pobude, predloge in mnenja glede ureditve družbenoekonomskih, samoupravnih in ostalih vprašanj mladih.
86.	člen
Občinska skupščina je dolžna zagotoviti zvezi združenj borcev NOV ter zvezi rezervnih vojaških starešin in zvezi mladine v občini finančna sredstva za njihovo delovanje.
87.	člen
Družbene organizacije, ki jih delovni ljudje in občani ustanovijo v skladu z družbenimi potrebami na osnovi programa socialistične zveze, krepijo med delovnimi ljudmi in občani socialistične in samoupravne odnose ter skrbijo za najrazličnejše aktivnosti ter opravljajo druge naloge.
9.	Društva
88.	člen
Občina spodbuja in podpira ustanavljanje društev in njihovih združenj ter zvez, ki jih delovni ljudje in občani lahko ustanavljajo v okviru zakona.
Društva s svojim delovanjem zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov na področju kulture, prosvete, znanosti in drugih dejavnosti.	/
Delo društev je javno.
Društva dajejo občinski skupščini pobude in predloge za reševanje problemov iz njihovega delovnega področja.
Občina posveča posebno skrb tistim društvom, katerih cilj je skrb za delovne ljudi in občane, ki so pod posebnim družbenim varstvom (mladina, invalidi ipd.) in društvom, ki imajo pomen za krepitev obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov.
10.	Kadrovska politika in zaposlovanje
89.	člen
Delovni ljudje sami so nosilci kadrovske politike v organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter v občinski skupščini.
Kadrovska politika v občini se določa po naslednjih načelih:
a)	odprtosti in javnosti,
b)	ustvarjanja ugodnih pogojev, da delovni ljudje lahko odločajo o kadrovski politiki,
c)	dolgoročnega načrtovanja vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami,
č) izbire takih ljudi na odgovorne funkcije in delovna mesta, ki imajo strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete, in ki s svojim delom dokazujejo pripadnost socializmu, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi,
d)	uporabe znanstvenih dognanj pri vodenju kadrovske politike kot tudi po drugih družbeno priznanih načelih, ki jih oblikuje Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini.
90.	člen
Zaradi enotnih kriterijev- oblikovanja* sistemizacije delovnih mest, načrtovanja, vzgoje, izobraževanja, razporejanja, napredovanja kadrov in kadrovanja vodilnih delavcev ter zaradi izrednih potreb po strokovnih in družbenopolitičnih kvalificiranih kadrih delovni ljudje skladno s srednjeročnim programom in drugimi načrti kadrovske politike, z družbenim dogovorom določijo osnove kadrovske politike v občini.
91.	člen
V okviru organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, delovni ljudje v občini določajo družbene kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor delegatov za člane delegacij in za opravljanje javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
92.	člen
Politiko zaposlovanja v občini izvajajo organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije, komunalna skupnost za zaposlovanje in občinska skupščina.
93.	člen
Delovni ljudje v občini:
a)	prek zavoda za zaposlovanje ugotavljajo stanje zaposlovanja in probleme brezposelnosti,
b)	skrbijo za ustrezno politiko odpiranja delovnih mest in za prekvalifikacijo delovnih mest skladno z družbenoekonomskim razvojem in z demografskim gibanjem prebivalstva,
c)	posebno skrb posvečajo zaposlovanju invalidov in ukrepom, ki naj zmanjšajo zaposlovanje naših brezposelnih delavcev v tujini.
94.	člen
Organizacija združenega dela sama ali na podlagi samoupravnega sporaziima skupaj z drugimi organizacijami zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, za prekvalifikacijo in za druge pravice delavcev, ki jim zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov preneha njihovo delo v organizaciji, zagotavlja tudi sredstva za njihovo materialno oskrbo za čas trenutne brezposelnosti.
11.	Varstvo človekovega okolja
95.	člen
Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor z namenom, da si zagotovijo pogoje za zdravje, delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in ž delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, kakor tudi, da preprečujejo zciravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
Za zadovoljevanje skupnih potreb delovni ljudje in občani oblikujejo programe varstva človekovega okolja.
12.	Samoupravljanje v krajevni skupnosti
96.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določnih skupnih interesov, potreb in nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Da bi lahko uresničevali svoje skupne interese, potrebe in naloge, so delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov, potreb in nalog. V krajevnih skupnostih se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah in v. društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
97.	člen
Krajevne skupnosti ustanavljajo, jih delijo in jih združujejo delovni ljudje in občani na podlagi javne razprave, stališč in dogovorov v organizacijah SZDL ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
a)	geografsko gravitacijska zaokroženost območja;
b)	število prebivalcev,
c)	ekonomska utemeljenost,
č) možnost za oblikovanje kulturnega, telesnokul-turnega in vzgojno izobraževalnega in teritorialhega centra,
d)	odločilno sodelovanje pri občinski politiki pri socialno zdravstvenih aktivnostih in pri komunalnih dejavnostih,
e)	organizacijo SLO in civilne zaščite ter drugih varnostnih teles.
98.	člerj
Statut krajevne skupnosti določa:
1.	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
2.	območje, organizacije in organe krajevne skupnosti,
3.	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
4.	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
5.	način oblikovanja in sprejemanje programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
6.	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
7.	vprašanja, o katerih odločajo delovni ljudje in občani na referendumu,
8.	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
9.	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
99.	člen
Osnutek statuta pripravi organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira javno razpravo.
Osnutek statuta obravnavajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov v naselju, delu naselja, zaselku in v drugih delih ter temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih s tega območja.
Statut krajevne skupnosti sprejme konferenca krajevne skupnosti po končani javni obravnavi.
Prvi statut krajevne skupnosti sprejme po javni razpravi svet krajevne skupnosti, če v statutu krajevne skupnosti ni določeno, da ga sprejme zbor delovnih ljudi in občanov, z območja krajevne skupnosti.
Konferenco ali zbor delovnih ljudi in občanov (to je najvišji organ v KS), sestavljajo delegati delov naselij, naselij, zaselkov, delegati temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, na področju krajevne skupnosti in delegati, temeljnih organizacij združenega dela, v katerih so zaposleni delavci iz območja te krajevne skupnosti, delegati samoupravnih interesnih skupnosti, delegati krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev.
100.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom, te skupnosti oziroma obči-
ne združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
1.	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
2.	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti,
3.	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
4.	z dopolnilmi sredstvi iz proračuna občine,
5.	s prostovoljnimi združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti in
6.	z drugimi sredstvi.
101.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje svojih določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom na podlagi razvoja krajevne skupnosti povezujejo in združujejo svoja sredstva s sredstvi drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih organizacij in občine.
Skupne potrebe, ki zadevajo več krajevnih skupnosti, rešujejo krajevne skupnosti med seboj z dogovarjanjem v okviru občine ali izven nje.
13.	Oblike družbenega samoupravljanja
102.	člen
Delovni ljudje in občani v občini rešujejo in sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev ter opravljajo funkcijo družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, na zborih občanov v skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in v skupnostih z referendumom, z javno razpravo, anketo in po delegatih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
103.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov se sestajajo v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela ali v njihovih delih.
104.	člen
Zbore delovnih ljudi in občanov sklicujejo delavski sveti temeljne organizacije združenega dela, odbor osnovne sindikalne organizacije, krajevna skupnost, krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva ali delegati po lastni presoji ali na pobudo občanov, delovniki ljudi, organizacij in društev.
105.	člen
Zbori delovnih ljudi oziroma občanov se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora delovnih ljudi najmanj 5 dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati, predlog dnevnega reda, čas ih kraj zbora, ter kdo sklicuje zbor.
Razglas se objavi na krajevno običajen način.
106.	člen
Zbor delovnih ljudi oziroma občanov ima predsedstvo, ki vodi delo zbora in zagotovi, da so v zapisniku vsi sklepi in predlogi, po potrebi pa tudi posamezna oziroma ločena mnenja. Kolikor ni drugače določeno z zakonom ali s statutom, se sklepi sprejemajo javno in z večino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, če je na zboru najmanj 1/10 upravičencev, za katere se sklicuje zbor, fazen če je z zakonom ali s tem statutom določeno drugače.
107.	člen
Organi družbenega samoupravljanja na območju zbora delovnih ljudi oziroma občanov morajo na zahtevo zbora poročati o svojem delu in dajati pojasnila.
Predstavniki družbenega samoupravljanja, samoupravnih interesnih skupnosti m drugih organizacij se morajo udeležiti zbora, kadar so na dnevnem redu vprašanja iz področja njihove dejavnosti.
108.	člen
O sklepih in predlogih zborov delavnih ljudi oziroma občanov, ki se nanašajo na njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati vsi prizadeti organi in organizacije. O svojih sklepih in stališčih, pa morajo prizadeti obvestiti zbor v roku 30 dni, le v izjemnih primerih v 60 dneh.
109.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela ali v krajevnih skupnostih:
1.	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo iniciative in predloge za reševanje teh vprašanj,
2.	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, delegacij in delegatov občinskih skupščin in drugih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih njihovi delegati sodelujejo in se po potrebi o teh poročilih in predlogih izjasnjujejo,
3.	predlagajo občinski skupščini in njenim organom ter organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam, in skupnostim, krajevnim in interesnim skupnostim določene ukrepe za izvrševanje določenih zadev,
4.	samostojno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut občine in drugi predpisi ter statuti samoupravnih organizacij in skupnosti,
5.	opravljajo kontrolo nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nad nosilci javnih funkcij, nad organizacijami združenega dela oziroma nad drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, posebno če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena za občino in delovne ljudi v njej.
110.	člen
Zbori občanov v krajevnih skupnostih samostojno:
1.	odločajo o ustanavljanju krajevnih skupnosti in odločajo o sprejemanju splošnih aktov teh skupnosti, če je tako določeno v statutih krajevnih skupnosti,
2.	volijo in odpoklicujejo delegacije krajevnih skupnosti in volijo ter razrešujejo organe krajevnih skupnosti v skladu s statutom te skupnosti.
3.	opravljajo druge zadeve, ki so podrobneje zapisane v statutih krajevnih skupnosti.
111.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali druga vprašanja iz njene pristojnosti predloži
delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavljajo (referendum) in sicer preden ga sprejme ali se o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela ali se o njem odločila.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna.
Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Delovni ljudje in občani v občini z referendumom odločajo:
a)	o spremembi območja občine,
b)	o združitvi ali razdružitvi občine,
c)	o uvedbi občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
Postopek referenduma ureja zakon.
112.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje.
Delovni ljudje in občani v občini morajo javno razpravljati pred sprejetjem v pristojnih organih:
1.	o statutu občine,
2.	o prostorskem načrtu občine,
3.	o družbenih načrtih občine,
4.	o splošni bilanci sredstev,
5.	o razpisu občinskega posojila,
6.	o drugih zadevah, ki jih predpisuje zakon.
Javno razpravo organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva ali organizacija sindikata občine.
113.	člen
Anketa je oblika ugotavljanja javnega mnenja pred pomembnimi odločitvami za delovne ljudi.
Anketa, ki jo lahko razpišejo temeljne samoupravne skupnosti mora:
a)	pojasniti namen ankete in poudariti njeno prostovoljnost,
b)	določiti vse ukrepe, da se anketiranim ne povzročajo nobene neugodnosti zaradi njihovih stališč,
c)	takoj, ko je mogoče, objaviti rezultate ankete, kar pa ni obvezno.
III.	SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Splošni ljudski odpor
114.	člen
V	skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira, v vojni pa vodi, splošni ljudski odpor na svojem ozemlju.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in v vse druge
oblike zoper napadalce.
% ,
115.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
116.	člen
V	okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav, občina po svojih organih in organizacijah zlasti:
1.	določa organizacijo splošnega ljudskega odpora in sprejema obrambni načrt občine, skrbi za zadovolji-
tev potreb za splošni ljudski odpor že v miru in sprejema program financiranja,
2.	Ustanavlja, spremlja in usposablja partizanske enote in službe teritorialne obrambe,
3.	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor,'
4.	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine,
5.	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni,
6.	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah,
7.	organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov,
8.	organizira in skrbi za izvajanje pouka partizanskih enot in enot civilne zaščite ter pouka prebivalstva za obrambo in zaščito,
9.	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih zaščitnih ukrepov,
10.	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošnega ljudskega odpora.
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju.
V vojni občina vodi splošni ljudski odpor na svojem območju v skladu z izvajanjem ter nalogami splošnega ljudskega odpora v republiki.
Občinska skupščina z odlokom razčleni dejavnosti občine na področju splošnega ljudskega odpora.
117.	člen
Partizanske enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab partizanske enote v občini je organ skupščine občine, pristojen za zadeve priprav in vodenja oboroženega boja na območju občine, vodi in združuje delovanje vseh enot in štabov ter poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in vojno pripravljenost.
Najvišji štab oziroma poveljstvo partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršuje smernice in stališča skupščine občine, izvršnega sveta in sveta za ljudski odpor ter navodil^ glavnega štaba oziroma resornega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
118.	člen
Občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtov ter izvajanja priprav na splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela ali drugi temeljni organizaciji oziroma skupnosti, prek svojih delegacij pa v občini, republiki in federaciji.
119.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne skupnosti in organizacije izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo druge dejavnosti po svojem obrambnem načrtu in Za-
gotavljajo, da se v delo za oborožene sile in splošni ljudski odpor vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihovo porabo in izkoriščanje.
120.	člen
Za izvajanje priprav na splošni ljudski odpor ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor. Imenujejo jih konference krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti (delavski sveti, sveti šol, sveti drugih zavodov oziroma delovne skupnosti v manjših delovnih .organizacijah, ki nimajo organov upravljanja itd.). .
Več krajevnih skupnosti lahko ustanovi skupni odbor za splošni ljudski odpor.
'	2. Civilna zaščita
121.	člen
Civilna zaščita je sestavni del obrambnih dejavnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jih enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi odredi mobilizacijo partizanskih enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva ter njihovega imetja.
122.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju priprav na ljudski odpor in ukrepov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, ki so skupnega pomena.
V	ta narpen lahko, občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
3.	Družbena samozaščita
123.	člen
Občina je osnovni nosilec sistema družbene zaščite samoupravnih pravic in pravic družbene lastnine in družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi, njihove samoupravne organizacije in skupnosti.
V	občini se usklaja, usmerja in zagotavlja aktivnost delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, organizacij' združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri ustvarjanju njihovih pravic in dolžnosti v družbeni zaščiti in samozaščiti.
124.	člen
Družbeno zaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo: delovni ljudje:
1.	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo zavarovanja socialistične samoupravne družbene ureditve, za spoštovanje in uresničevanje svojih z ustavo, zako-
ni, samoupravnimi in družbenimi dogovori in z drugimi samoupravnimi akti določenimi pravicami in dolžnostmi ter z odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na njihovo kršenje ali izpodkopavanje,
2.	z organiziranim in stalnim delovanjem za razvijanje splošne varnosti kulture in zavesti o svojih pravicah in dolžnostih za zagotavljanje varnosti človeka in družbe,
3.	z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanja družbene samozaščite pravil ravnanja, družbenih in moralnih sankcij v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, pravil in organizacij društev na temeljih ustave, tega statuta in drugih aktov.
125.	člen
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi kot nosilca družbene samozaščite je zlasti:
a)	varovanje z ustavo določenega reda pred delovanjem sovražnih organizacij, posameznikov ali skupin doma in v tujini, usmerjeno za rušenje ali izpodkopavanje ustavne ureditve ali ravnanja, ki škoduje ugledu skupnosti in interesom delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti SFRJ,
b)	varovanje z ustavo in zakoni določenih pravic delovnih ljudi in borba proti vsem oblikam njihovih kršitev., zlorabljanja in izkoriščanja,
c)	varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi, družbenega premoženja in skupnih dobrin,
č) varovanje javnega reda na temelju spoštovanja in uveljavljanja socialističnih moralnih norm, razmerij z delovnimi ljudmi in splošne ter prometne varnosti delovnih ljudi,
Te svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje uresničujejo na način in s sredstvi, ki jih določijo zakoni in samoupravni akti, s sredstvi idejnega in političnega boja in z vzgojo odraslih in mladine.
126.	člen
Uresničevanje pravic in dolžnosti družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, v društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z odločanjem:
1.	o organiziranih oblikah zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo,
2.	o organiziranju delavske kontrole in drugih oblik družbenega. nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda,
3.	o organiziranju oblik zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, o kriterijih za njihovo zasedbo ter o določanju odgovornosti posameznikov, glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela,
4.	o pravilih varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti in o pravilih njihovega izvrševanja,
5.	o ukrepih fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine,
6.	o pravilih ravnanja v slučaju odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah,
7.	o ukrepih za preprečevanje uvoza ali širjenja negativnih oziroma sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska ali filma z negativno in sovražno vsebino,
8.	o pravilih komuniciranja s tujimi državljani in s tujino sploh, ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih,
9.	o sankcijah za kršitelje pravil in norm družbene zaščite k<jt hujše kršitve delovnih dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline,
10.	o splošnih in posebnih oblikah organiziranega preventivnega izobraževanja, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene zaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem promeut in na' drugih področjih,
11.	o pravilih delovanja narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Organizacijske oblike, naloge, pravila ravnanja in druge ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite se določijo y temeljnih ali drugih posebnih aktih na temelju določb tega statuta.
V	sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno v temelju zakonitih predpisov in zakonitosti pooblastil.
Pri izvajanju njihovih nalog jim delovni ljudje v interesu lastne varnosti in varnosti ter neoviranega razvoja socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti delovnih ljudi ter narodov in narodnosti vsestransko pomagajo.
127.	člen
Delovni ljudje spremljajo izvrševanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi v sistemu družbene samozaščite, sprejemajo sklepe in določene naloge na zborih delavcev TOZD, na zborih občanov krajevnih skupnosti in v organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah na temelju poročil njihovih delovnih, izvršilnih in drugih teles in na temelju poročil upravnih organov javne in državne varnosti in v drugih.
128.	člen
V	občini se ustanovi svet za vprašanja družbene samozaščite z odlokom skupščine. Svet usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini.
Svet sestavljajo delegati, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti.
IV.	TEMELJI SKUPŠČINSKEGA SISTEMA
129.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in v skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitične skupnosti.
130.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, i
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti m druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah v SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v katerem je sedež te organizacije.
131.	člen
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje (do 30 delavcev).
132.	člen
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcije delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
133.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, kj niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ lahko oblikuje skupno delegacijo, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
134.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi v. združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena v tem statutu ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skup-. ščine, se združujejo v konferenco delegacij, zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
Ce do roka, ki je dolbčen za oblikovanje konferenc delegacij, niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konference, se konferenca oblikuje z odlokom občinske skupščine.
135.	člen
Vsaka delegacija ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi oziroma z interesi v družbenopolitični skupnosti delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih svoje delegate'tako, kot smatra, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije ali skupnosti.
Delegacija ali več delegacij lahko določi:
1.	stalnega delegata, ki zastopa interese organizacij ali skupnosti v vseh primerih ali v tistih primerih, ko ni posebej določen drug delegat (velja za primere, ko več manjših delovnih organizacij predstavlja delegacijo),
2.	stalne delegate, ki so določeni za. posamezna področja, ki jih obravnava občinska skupščina, -
3.	delegata za posamezne seje zbora občinske skupščine ali drugega organa,
4.	delegata za določene zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine ali drugega organa.
Za delo v stalnih organih občinske skupščine se praviloma določijo člani izmed stalnih delegatov.
136.	člen
Volilno pravico, glasovanje za volitve in odpoklic članov delegacije ureja zakon.
137.	člen.
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice ih dolžnosti:
1.	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom delegira iz svojega sestava delegate v zbore občinske skupščine,
2.	z delegatom obravnava vprašanja, na katerih ima temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost interes, ki se obravnavajo in o katerih odloča v skupščini zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč in drugih samoupravnih skupnosti,
3.	sodelujejo prek delegatov v celotnem delu in odločajo v skupščini,
4.	spremljajo delo skupščine in delegatov in obveščajo temeljne organizacije oziroma skupnosti o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini,
5.	v skladu s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, na katerih ima samoupravna skupnost in delovni ljudje v njej poseben interes pred odločanjem v skupščini,
6.	daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejemanje aktov in odločitev v skupščini v skladu z zakonom oziroma tem statutom in uresničuje druge pravice določene s poslovnikom skupščine.
Delegacija opravlja lahko tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
138.	člen
Delegacija ima zaradi zadev v katerih njen delegat odloča v skupščini, tudi pravice:
a)	povabiti na svojo sejo poslovodni individualni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati od njega poročilo, mnenje ali stališče v kaki zadevi,
b)	dati pobude ali predlog, da se skliče skupna seja z delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela ali z drugim organom samoupravljanja.
139.	člen
Delegacija je dolžna obveščati temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti o svojem delu in o delu delegata v skupščini in je za svoje delo odgovorna tej organizaciji oziroma skupnosti.
Organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacija sindikata je dolžna prispevati k ustvarjanju pogojev za odgovorno delo delegacije.
Delegacija lahko vsako vprašanje predloži v obravnavo temeljni satnoupravni organizaciji oziroma skupnosti.
Delegacija je dolžna obravnavati vprašanja, določena s statutom ali z drugim splošnim aktom, ki jih njej predloži delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge delovne skupnosti oziroma samoupravne skupnosti. Delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge delovne skupnosti oziroma samoupravne skupnosti je dolžan obravnavati vprašanja, določena s
statutom ali drugim splošnim aktom, ki mu jih predloži v obravnavo delegacija.
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki jih njej predloži konferenca krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ samoupravljanja v krajevni skupnosti. Konferenca krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ samoupravljanja v krajevni skupnosti je dolžna obravnavati vprašanja, določena, s statutom, ki mu jih predloži delegacija v obravnavo.
140.	člen
Delegacija sodeluje z delegacijami arugin samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu. Zaradi vsestranskega spoznanja interesov svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti, skupnih interesov teh organizacij in s skupnostmi ter širših družbenih interesov, sodeluje delegacija pri svojem delu z družbenopolitičnimi Organizacijami in uporablja rezultate strokovnega in znanstvenega dela.
141.	člen
Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na upravne organe, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov.
Določeno število delegatov ima pravico, da v skladu s poslovnikom, predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev v skupščini.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico obrniti se na predstojnike posameznih upravnih organov z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
142.	člen
Delegat ima pravico zahtevati na zasedanju zbora pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ta mora dati delegatu zahtevano pojasnilo.
Od državnih organov, od organizacij združenega dela in od drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine ima delegat pravico zahtevati podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini samoupravne skupnosti.
143.	člen
Člani delegacij in delegacije so lahko odpoklicani v skladu z zakonom.
Člani delegacije ali delegacija imajo pravico dati ostavko.
144.	člen
Če v tem statutu posamezna vprašanja delegatskih razmerij niso urejena ali pa so premalo urejena jih v skladu z ustavo in zakonom precizira s posebnim aktom občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA, NJENI ORGANI IN DELOVANJE
145.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini v okviru pravic in dolžnosti občine.
1.	Delovno področje občinske skupščine
146.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska' skupščina: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so
pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine, sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dola in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje, razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila, skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega (sveta in upravnih organov pri skupščini, odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih.	,
147.	člen
V	skupščini občine Vrhnika, se oblikujejo:
1.	Zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih,
2.	Zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
3	Družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti pa tudi samostojno.
148.	člen
Zbor združenega dela šteje 29 delegatov in sicer: z gospodarskega področja 16 delegatov, obrti in obrti podobne dejavnosti 3 delegate, s prosvetnokulturnega področja 3 delegate,, s socialno-zdravstvenega področja 2 delegata, iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela 1 delegata,
izmed članov delegacije, ki jo izvolijo aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ 1 delegata,
s kmetijske dejavnosti 3 delegate.
149.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šteje 16 delegatov.
V	zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna
skupnost po enega delegata, razen krajevne skupnosti Vrhnika, ki ima 3 delegate in krajevne skupnosti Borovnica, ki ima 2 delegata.	,
150.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 16 delegatov. i Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organiziram v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva določijo koliko delegatov ima posamezna organizacija v tem zboru.
151.	člen	.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in
skupnosti delegirajo iz svojega sestava enega ali več delegatov zbora združenega dela oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine glede na vprašanja, ki se obravnavajo na zboru.
Občinska skupščina z odlokom uredi, katere delegacije temeljnih organizacij združenega dela, delovne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti delegirajo enega ali več delegatov v ustrezni zbor občinske skupščine ter po potrebi še druga vprašanja v zvezi z delegiranjem delegatov.
152.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	sprejemajo spremembe statuta občine,
2.	sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine,
3.	sprejemajo poslovnik skupščine občine,
4.	sprejemajo družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini,
5.	sprejemajo odloke in splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega’ dela, krajevnih skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor oziroma zbora,
6.	odločajo o' razpisu referenduma v občini,
7.	določajo podrobnejšo organizacijo upravnih or-, ganov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila,
8.	opravljajo družbeno nadzorstvo,
9.	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali druga združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese,
10.	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe, pravosodja, družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
11.	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin,
12.	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
13.	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta,
14.	imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja,
15.	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali predpis občinske skupščine,
16.	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali z drugimi predpisi,
17.	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki jo po tem statutu ne opravlja posamezni zbor oziroma zbora.
153.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
1.	sprejemata proračun in zaključni račun prora-
2.	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
3.	odl#:ata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
4.	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela,
5.	odločata o davčnj politiki v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev,
6.	odločata o ukrepih za varstvo človeka in njegovega okolja,
7.	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa,
8.	odločata o zadevah iz občinske pristojnosti na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
9.	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter o tem sprejemata ustrezne ukrepe,
10.	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizacijami skupnih organov, organizacij in služb,
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, s tem statutom ali z zakonom.
154.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okvire njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja delitve dohodka, in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in za medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter splošne pogoje javnega obveščanja.
155.	člen
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne'morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o njem odločiti.
156.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
1.	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka,
2.	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje smernice, mnenja in predloge ter priporočila ter
spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
3.	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
4.	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh Vprašanjih,
5.	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
6.	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustanovo ali z zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti 'ih ‘zakonitosti tega akta,
7.	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
8.	opravlja druge zadeve š področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
157.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
1.	sprejema odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
2.	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, ,
3.	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
4.	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter potrošnji, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
5.	odloča o imenu ulic, cest, trgov, poti in parkov na območju Občine,
6.	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
7.	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
8.	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
9.	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
10.	opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora občinske skupščine.
■ /
158.	člen
Odlok oziroma drug akt, ki ga sprejmeta zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti, kateremu daje stališča družbenopolitični zbor, je sprejet, če sta
ga zbora sprejela v enakem besedilu in v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora. Če zbora sprejmeta besedilo odloka oziroma drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati. Četudi po ponovnem odločanju ne pride do uskladitve neusklajenega vprašanja postavijo vsi trije zbori skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta občinske skupščine, po sklepu zborov pa lahko še prej.
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita o spornem vprašanju, ne moreta pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja z odlokom oziroma drugim splošnim aktom.
159.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
160.	člen
Skupščine temeljnih samoupravnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z enotnim zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejmejo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij.
Skupščine samoupravnih skupnosti otroškega varstva, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti o takih vprašanjih ne odločajo enakopravno z enotnim zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o posameznih vprašanjih, s katerimi se urejajo temeljna vprašanja- na teh področjih.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim skupnostim za območje občine v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
161.	člen
Predlog o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi občinskih funkcionarjev je sprejet, če so ta predlog sprejeli zbori, ki o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi teh funkcionarjev odločajo enakopravno.
Ce predloga ne sprejme eden od zborov, predloži komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja oziroma drug pooblaščen predlagatelj nov predlog.
162.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklece in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, vzpodbu-
ja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela. Samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim daje priporočila o teh vprašanjih.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavlja vprašanja.
163.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju in zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drugi akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališča oziroma predlog.
164.	člen
S poslovnikom občinske skupščine se natančneje določijo delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z zbori skupščine in način usklajevanja njihovega dela ter delovna področja organov skupščine (svetov, odborov, komisij, službe itd.).
2.	Sprejemanje predpisov in drugih aktov
165.	člen
Odlok, drug predpis ali akt lahko predlaga vsak delegat svojemu zboru, izvršni svet, skupščina občinske samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine in najvišji samoupravni ,organ krajevne skupnosti.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko predlagajo občinski skupščini odlok, predpis ali drug akt iz svojega delovnega področja.
166.	člen
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega predpisa oziroma akta v zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
Zahtevo za izdajo odloka lahko predlagajo tudi samoupravne organizacije in skupnosti družbenopolitične organizacije, društva in občani.
167.	člen
Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene se glasuje tajno.
168.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli skupaj.
Če zbori sklenejo, da bodo odločali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov, skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.
169.	člen
Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenja o predlogih odlokov in o drugih vprašanjih.
Pristojni zbor mora obravnavati tako mnenje in zavzeti do njega stališče.
170.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se predlog odloka da v javno obravnavo ali pa, da se k obravnavi predloga odloka ali drugega 'akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti družbenopolitičnih organizacij in društev.
171.	člen
Odlok oziroma drug akt, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če so ga zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu.
Ce se zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga se predlog odloži iz dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta skupščine, po sklepu zborov oziroma zborov in skupščine samoupravne interesne skupnosti pa lahko že prej. 3
3.	Predsednik skupščine občine
172.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika.
Skupščina izvoli predsednika na podlagi kandidature, ki jo vloži najmanj 10 delegatov po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Glasovanje se opravi na podlagi liste, na kateri se po vrstnem redu, kakor so bili predlagani zapisani kandidati. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največje število glasov. Če število za posameznega kandidata oddanih glasov ne doseže več kot polovico vseh navzočih delegatov, se glasovanje ponovi s tem. da se z liste črta kandidata, ki je na predhodnem glasovanju dobii manjše število glasov.
Predsednik ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
173.	člen
Predsednik občinske skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti:
1.	predstavlja občinsko skupščino,
2.	sklicuje in vodi skupne seje zborov občinske skupščine,
3.	sklicuje in vodi skupno sejo združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-
političnega zbora, podpisuje odloke in druge splošne ' akte, ki jih sprejema občinska skupščina,
4.	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku,
5.	skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika, '
6.	skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov in teles skupščine,
7.	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine, s tem statutom ali na podlagi zakonitih predpisov.
Predsednika v primeru zadržanosti nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli občinska skupščina izmed svojih delegatov.
4.	Predsedniki zborov
174.	člen
Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in enega ali dva namestnika predsednika zbora. Izvolitev se izvrši na podlagi kandidature, ki jo vloži najmanj 5 delegatov po enakem postopku, kot je določen za predsednika občinske skupščine.
Predsednik zbora ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen.
175.	člen
Predsednik zbora:
1.	- sklicuje in vodi seje zbora,
2.	podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila zbora,
3.	skrbi, da se dela po poslovniku zbora,
4.	opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom, s poslovnikom občinske skupščine ali s poslovnikom zbora.
176.	člen
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva:
1.	predsednik občinske skupščine,
2.	predsednik izvršnega sveta in izvršni svet,
3.	petina delegatov zbora.
Če predsednik zbora, ne skliče seje, ki bi jo moral sklicati, lahko skliče na zahtevo skupine delegatov zbora, ki predstavljajo vsaj eno četrtino vseh delegatov zbora, predsednik občinske skupščine.
177.	člen
Delegacija oziroma konferenca delegacij, katere član je izvoljen za funkcionarja občinske skupščine ali njenega zbora, ima pravico da pošlje v skupščino drugega svojega člana.
V primeru, da delegacija oziroma konferenca delegacij uporabi pravice iz 1. odstavka tega člena, izgubi funkcionar pravico -do glasovanja.
5.	Svet za ljudsko obrambo
178.	člen
Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane,
6	Sekretar skupščine
179.	člen
Skupščina občine ima sekretarja, ki slirbi za delovanje občinske skupščine, zborov in delovnih teles.
Sekretar vodi strokovno službo — tajništvo, ki opravlja organizacijsko tehnične posle v zvezi s funkcioniranjem skupščine, zborov in njihovih delovnih teles.
Sekretarja imenuje in razrešuje občinska skupščina.
7.	Stalna in občasna telesa občinske skupščine
180.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine zlasti pa predlogov predpisov in drugih aktov, ima občinska skupščina ali posamezen zbor stalna ali občasna delovna telesa.
181.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije in odbore:
1.	komisija za družbeni nadzor,
2.	komisija za prošnje in pritožbe,
3.	komisija za odlikovanja in priznanja,
4.	komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja,
5.	komisija za zadeve borcev in invalidov NOV,
6.	odbor za preventivo in vzgojo v cestnem pro-' metu,
7.	komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
182.	člen
Komisija za družbeni nadzor proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpopolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti Komisija za družbeni nadzor izvaja družbeni nadzor v sodelovanju organov upravljanja in. organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi.
183.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani in organizacije združenega dela pošiljajo občinski skupščini, pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši, predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravi ugotavljanje nepravilnosti v delu organov, občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah, proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v kateri delovno področje zadeva spada, lahko pa tudi zahteva, da se ji predložijo na vpogled spisi. Komisija lahko zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali zaradi ugotovitve predloga ali prošnje samostojno daje priporočila.
184.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja zbira od temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, skupnosti, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev predloge za odlikovanja delovnih ljudi in občanov ter organizacij- in društev, daje o teh mnenja in predloge posreduje pristojnim organom.
Komisija zbira in oblikuje predloge o podelitvi priznanj in občinskih in drugih nagrad posameznikom,
temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim organizacijam ter društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarstva in družbenega razvoja občine.
185.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine, ter daje ustrezne predloge. Komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske politike po načelih, ki jih sprejme skupščina ter usmerja in vodi kadrovsko politiko v občini. Odloči o stalnih in občasnih nagradah predsednika občinske skupščine, članom izvršnega sveta, komisij in delegatom. Določa osebni dohodek predsedniku občinske skupščine, predsedniku izvršnega sveta in predstojnikom upravnih organov občinske skupščine.
Komisija opravlja še druge zadeve, če jo za to pooblasti občinska skupščina.
186.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima tele pravice in dolžnosti:
spremlja problematiko invalidov in borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpolnitev sistema družbene skrbi za invalide in borce NOV. Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov.
Komisija obravnava in odobrava stanovanjska posojila borcem, priznavalnine in druge pomoči invalidom in borcem, daje predloge za predčasne upokojitve borcev, obravnava še druge tekoče probleme invalidov in borcev in jih skuša rešiti ali pa predlaga rešitve pristojnim organom.
Komisija je pooblaščeni organ iz 54. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72).
Predsednik komisije izdaja odločbe za izvršitev sklepov komisije.
187.	člen
Delovno področje za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določa odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 28-655/72). Beseda »svet« se v odloku preimenuje v odbor.
188.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja:
Komisija ima poleg vodenja posebnih postopkov zlasti še naslednje naloge:
1.	spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev,
2.	opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov,
3.	opozarja samoupravne organe in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.
Druge pravice in dolžnosti za delovanje komisije določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani. Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje občinska skupščina.
Strokovno operativne in tehnične naloge opravlja tajnik komisije, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina.
189.	člen
Stalna delovna telesa posameznih zborov so mandatno imunitetne komisije posameznih zborov ter drugih teles, ki jih določa posamezen zbor.
Mandatno imunitetna komisija zbora samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zborov in o imunitetnih vprašanjih delegatov.
Mandatno imunitetna komisija zbora združenega dela ima predsednika in dva člana, enako mandatno imunitetna komisija zbora krajevnih skupnosti oziroma mandatno imunitetna komisija družbenopolitičnega zbora.
190.	člen
Občasna delovna telesa oblikuje občinska skupščina ali posamezni zbor z odlokom ali sklepom.
Predsednik občinske skupščine v izjemnih primerih lahko ustanovi občasne komisije, jim določi naloge in imenuje njihove člane. Predsednik predloži ustanovitev občasne komisije na prvo sejo občinske skupščine.
191.	člen
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo ’od predstojnika upravnega organa, da da poročilo o izvajanju odlokov občinske skupščine. Lahko zahtevajo, da ustno ali pismeno odgovorijo na vprašanja in dajo pojasnilo.
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter tudi lahko izvajajo ankete.
8.	Izvršni svet občinske skupščine
192.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je izvršilni organ te skupščine.
193.	člen
Izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike, in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, tega statuta, zakonov in drugih predpisov.
194.	člen
Izvršni svet:
1.	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
2.	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni načrt, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine,
3.	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
4.	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
5.	predlaga družbeni načrt občine,
6.	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
7.	izvršuje proračun občine,
8.	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
9.	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
10.	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov skupščine,
11.	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
12.	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava deluje kot celota in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in s tem statutom,
13.	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
14.	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
15.	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
16.	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, z zakonom, s tem statutom in z odlokom o izvršnem svetu.
195.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in deset članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po prej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti hkrati člani delegacije (178. člen ustave).
196.	člen
Predsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni za štiri leta.
197.	člen.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
, Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega sveta. ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
198.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji, izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
199.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
200.	člen
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
201.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo, dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
202.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenje o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Vsak član' izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
203.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega predlaga v sprejem, lahko postavi vprašanje nezaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
204.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnošti drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
205.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
20G. člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
9.	Občinski upravni organi
207.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine, izvajajo smernice skupščine, spremljajo stanje na določenem področju, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti ter pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za zbore občinske skupščine in izvršni svet.
Upravni organi so samostojni v okviru svojih zakonskih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini.
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi sodelujejo med seboj in upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na ka-
terih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
208.	člen
Upravni organi skupščine občine so:
1. O d d el e k _ z a g o s p o d a r s t v o in finance
Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju industrije, rudarstva, gradbeništva, prometa in zvez, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, urbanizma in prostorskega načrtovanja, komunalne in stanovanjske dejavnosti, kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lova, ribolova, medsebojnih razmerij v združenem delu, načrta, analiz, statistike in poslovnih evidenc, proračuna, finančnega načrta uprave, zaključnega računa proračuna in finančnega načrta, finančnih načrtov in zaključnih računov občinskih skladov, vodi premoženjsko-pravne zadeve in evidenco nepremičnin.
2.	Oddelek za splošne zadeve in družbene službe Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s področja prosvete, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, varstva invalidov in borcev NOV in druge splošne upravne zadeve, ki po naravi stvari ne spadajo v delovno področje drugega upravnega organa.
3.	Oddelek za potranje zadeve Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s področja notranjih zadev (združevanje občanov, javni shodi, prireditve, orožje, razstreliva, varstvo pred požarom, državljanstvo, potni listi, prebivanje tujcev, varstvo volilne pravice, varnost cestnega prometa, varstvo premoženja, osebne izkaznice, matične knjige, osebna imena, prijava bivališča in prebivališča itd.).
4.	Oddel.ek za ljudsko obrambo Opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti s področja ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora v občini. Pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov s področja ljudske obramfce in splošnega ljudskega odpora, opravlja priprave za splošni ljudski odpor v občini, izvaja vojaško-naborno in delovno obveznost ter nudi strokovno pomoč temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim občine pri izvajanju splošnega ljudskega odpora.
5.	Davčna uprava
Opravlja vse upravne in druge strokovne zadeve iz občinske pristojnosti v zvezi z odmero in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Proučuje in analizira davčno politiko v občini, pripravlja predloge za izpopolnjevanje davčnega sistema in pripravlja predloge ustreznih predpisov za izvršni svet in skupščino ter opravlja še druge naloge, ki jih določa zakon ali predpis skupščine občine, opravlja davčno inšpekcijo.
6.	Geodetska uprava Opravlja vse upravne in druge strokovne naloge iz občinske pristojnosti na področju geodetskih zadev, skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc ter opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon in predpisi skupščine občine.
If. Inšpekcijska služba Za opravljanje upravnih, strokovnih in kontrolnih nalog s področja inšpekcijskih služb občinske skup-
ščine z drugimi občinami v skladu z zakonom ustanovi skupen upravni organ za opravljanje inšpekcijskih opravil.
209.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti občinskih upravnih organov, pravice, dolžnosti in odgovornosti predstojnikov ureja odlok občinske skupščine, ki ga predloži v sprejem skupščini, izvršni svet.
Odlok vsebuje tudi določbe o 'organu, ki določa notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
210.	člen
Posamezni upravni organ vodi predstojnik — načelnik. Imenuje in razrešuje ga občinska skupščina na seji vseh zborov na predlog predsednika izvršnega sveta po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL.
Predstojnik se imenuje praviloma za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan v to funkcijo.
211.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanj p nalog in zadev iz njegove pristojnosti odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine izdajajo predstojniki upravnih organov pravilnike, odredbe in navodila, za izvajanje predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zboru občinske skupščine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zbora občinske skupščine ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov zborov občinske skupščine so dolžni dati odgovor.
212.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti občinskih upravnih organov ureja po načelih samoupravljanja delovnih ljudi zakon in splošni akt delovne skupnosti.
Sredstva za delo občinskih upravnih organov zagotavlja proračun občine v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
10.	Akti občinske skupščine in njenih organov
213.	člen
Skupščina občine in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog naslednje predpise in akte:
1.	skupščina občine izdaja: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila, resolucije in deklaracije,
2.	zbori izdajajo: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila, resolucije in deklaracije,
3.	izvršni svet skupščine izdaja: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila,
4.	občinski upravni organi izdajajo: odločbe ter upravna in strokovna navodila, če so za to pooblaščeni.
214.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdaja skupščina občine in njeni zbori, zbira podatke, strokovno pripra-
vi in zastavi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Ce gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu določeno, da je pred izdajo potrebno mnenje in sodelovanje občanov, članov delovnih skupnosti in organizacij SZDL, se mora mnenje dobiti pred predložitvijo predloga skupščine občine.
O predlogu razpravlja skupščina občine na prvi seji in odloči o sprejetju predloga.
215.	člen
Vsi akti splošnega pomena se objavijo v Uradnem listu SRS in po potrebi v občinskem glasilu.
216.	člen
Splošni akti začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni v samem predpisu določeno drugače, v
11.	Javnost dela organov in organizacij v Občini
217.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije, morajo zagotoviti javnosti svojega dela v skladu z zakonom. Javno delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev.
Z zakonom in drugimi splošnimi akti se določijo zadeve, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
218.	člen
Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se glede aktov in predlogov, ki so dani v javno razpravo, v primernem roku izjavijo in dajo mnenja, pripombe in predloge.
Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ predlaga, na kakšen način je javnost z njim seznanjena, do kdaj javna razprava traja in komu se predlože pripombe, predlogi in stališča.
Občinska skupščina oziroma zbor o aktih, o katerih je bila predhodna razprava, dokončno sklepa, mora obravnavati v razpravi dana stališča, pripombe in predloge.
219.	člen
Občani občine Vrhnika imajo pravico, da se razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi v vprašanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju pomembnejših odločitev občinske skupščine in njenih organov, samoupravnih orga-ilizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa.
O delu občinske skupščine obvešča njen predsednik, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojnik. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posameznih ali o več zadevah tudi drugo osebo.
VI.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V OBČINI
220.	člen
Občina je temeljni nosilec sistema družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine po
svojih organih in organizacijah. Občinska skupščina spremlja in proučuje delovne probleme družbenih in državnih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega varstva, samozaščite ter sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s tem varstvom.
221.	člen
Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet, oziroma drug 'ustrezen organ upravljanja ter v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonom in določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe.
Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
1.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
222.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje z zakonom določene pravice in dolžnosti, da uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga občinski skupščini, ustavnemu sodišču ali sodiščem postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se sklepi in drugi akti, s katerimi se krši samoupravljanje in je prizadeta družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga postopek za varstvo pravic samoupravnih delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Občina lahko organizira družbenega pravobranilca samoupravljanja s sosednjimi občinami.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatki in informacije, ki so pomembne za izvrševanje njegove funkcije. .
2.	Sodišče in samoupravni sodni organi
223.	člen
Sodišče in samoupravni sodni organi varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
224.	člen
Sodniki in občani, ki sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki, se volijo za dobo določeno z zakonom in so lahko ponovno voljeni.
Sodnik ne more biti član občinske skupščine, ki ga je izvolila.
Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki je nezdružljivo s sodno funkcijo.
225.	člen
Samoupravni sodni organi se ustanavljajo kot swe-ti za reševanje sporov iz samoupravnih razmerij, samoupravna sodišča, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.	x
Samoupravni sodni organi se ustanavljajo z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in drugim splošnim aktom in sporazumom strank v skladu z ustavo in. zakonom. Samoupravni sodni organi za določeno vrsto sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodnega organa določa, v skladu z zakonom in ustavo, pristojnost, organizacijo in poslovnost tega organa.
226.	člen
Samoupravni sodni organi rešujejo spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v izvrševanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, kot tudi z ustavo in z zakonom določene vrste sporov iz samoupravnih razmerij.
Občani lahko rešujejo posamezne spore sporazumno s poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodnim organom.
227.	člen
Za območje občine Vrhnika in Logatec je ustanovljeno sodišče splošne pristojnosti na Vrhniki.
228.	člen
Občinsko sodišče varuje svoboščine in pravice občanov ter samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in zagotavlja ustavnost ter zakonitost samoupravnega socialističnega sistema.
229.	člen
Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opaža pri svojem delu in daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti.
230.	člen
Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča volita in razrešujeta skupščini občin Vrhnika in Logatec.
231.	člen
Občinsko sodišče ima v okviru svojega delovnega področja pravico in dolžnost obveščati občinski skupščini o uporabi zakonov in o svojem delu.
3.	Občinsko javno tožilstvo
232.	člen
Za območje občin Vrhnika, Logatec in Cerknica, je ustanovljeno občinsko javno tožilstvo Vrhnika s sedežem na Vrhniki.
Občinsko javno tožilstvo opravlja kazenski pregon in druge zadeve, za katere je po zakonu pristojno.
233.	člen
Občinsko javno tožilstvo spremlja in proučuje odnose in pojave svojega delovnega področja in daje občinskim skupščinam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in zagotovitev zakonitosti, družbene odgovornosti in morale.
234.	člen
Občinsko javno tožilstvo je dolžno obveščati skupščine občin o svojem delu.
235.	člen
Organizacija in naloge občinskega javnega tožilstva ureja zakon.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
236.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine in občin, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine in občin ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti.
237.	člen
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine.
O svojih zapažanjih, kot tudi o drugih vprašanjih, v zvezi s svojim delom obvešča javno pravobranilstvo občinsko skupščino in občinske skupščine, ki jim lahko daje-tudi ustrezne predloge.
O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine, obvešča javno pravobranilstvo tudi druge državne organe in organizacije in jim po potrebi daje pravno pomoč.
Občinskega javnega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina oziroma občinske skupščine.
238.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti organov za kaznovanje prekrškov, ki jih izvajajo sodniki za prekrške, ureja zakon o prekrških. Občinski sodnik 'za prekrške je samostojen organ skupščine občine in je za svoje delo odgovoren skupščini občine.
239.	člen
Občina Vrhnika lahko s sosednimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ za kaznovanje prekrškov, ali pa skupščina sprejme sklep o pristopu občine Vrhnika k medobčinskemu organu za kaznovanje prekrškov, ki ga je ustanovila druga občina in s posebno pogodbo uredi sofinanciranje občinskega organa za kaznovanje prekrškov.
6.	Postaja milice in uprava javne varnosti
240.	člen
Postaja milice je organ za neposredno opravljanje nalog iz področja javne varnosti na območju občine.
241.	člen
Postajo milice ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve.
242.	člen	•• • '
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa
in ga tudi razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem.
243.	člen
i Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice in njenih oddelkov skupščini občine in republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
244.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Upravo javne varnosti ustanovi z odločbo republiški sekretariat za notranje zadeve in ji določi območja.
Upravo javne varnosti vodi načelnik javne uprave, ki je za svoje delo neposredno odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
Načelnika uprave javne varnosti imenuje brez razpisa in ga razreši republiški sekretar za notranje zadeve potem, ko dobi mnenje prizadetih skupščin občine.
VII.	POVEZOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
1.	Medobčinsko sodelovanje
245.	člen
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb in interesov ter zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena občin, se občina Vrhnika po načelih prostovoljnosti in solidarnosti povezuje z drugimi občinami in drugimi skupnostmi ter organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občine.
246.	člen
Občina Vrhnika sodeluje z drugimi občinami in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena občine Vrhnika z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V medobčinskem organu samoupravljanja ali v drugih skupnostih delegati občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občin po razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
247.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov je občina Vrhnika včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v skupnosti zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
2.	Delegiranje delegatov v skupščino SRS
248.	člen
Skupščina občine Vrhnika določi v skladu z zakonom izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo de-
legate v zbor združenega dela, skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine Socialistične republike Slovenije.
Skupina delegatov se. oblikuje za gospodarsko, pro-svetno-kulturno, socialno-zdravstveno področje, za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in združenj in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih -silah SFRJ in za skupnosti ter druge z zakonom določene oblike združevanja delovnih ljudi, ki delajo na področju kmetijstva oziroma na področju obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
V skupino delegatov za posamezno področje je lahko določen samo en član delegacije s tega področja. Zbor združenega dela skupščine občine Vrhnika sklene s pristojnimi zbori združenega dela skupščin občin, ki jih določa zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za 'zbor združenega dela skupščine Socialistične republike Slovenije, poseben sporazum.
249.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Vrhnika, določijo na skupni seji skupino 7 delegatov, zaradi delegiranja enega delegata na zasedanje zbora skupščine Socialistične republike Slovenije.
250.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine Socialistične republike Slovenije glasujejo delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Vrhnika po postopku, ki ga določa (ustava) zakon.
251.	člen
Mandatna doba skupine delegatov je 4 leta, oziroma traja toliko časa, kot ga s sporazumom določijo pristojni zbori združenega dela skupščin občin.
Pristojni zbori skupščine občine Vrhnika pa lahko zamenjajo skupino delegatov pred potekom mandatne dobe.
Predlog za zamenjavo skupine delegatov lahko da 10 delegatov pristojnega zbora skupščine občine Vrhnika ali občinska konferenca SZDL Vrhnika.
252.	člen
Delegat občine na zasedanju v skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenje, stališča in daje predloge v skladu s stališči skupščine občine, skupine delegatov ali ostalih članov delegacije, sprejetimi ob proučevanju vprašanj, ki bodo na zasedanju ter mnenja in stališča, ki jih je sicer sprejela skupščina, skupina delegatov ali izvršni svet v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih.
Delegat na zasedanju ne more zastopati mnenj in stališč ali predlagati predlogov, ki jih je skupščina občine izključila ali ki bistveno spreminjajo • njena stališča, mnenja in predloge.
Delegat mora poročati o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v skupščini SR Slovenije zastopal, in sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo.
VIII.	SPREJEM IN SPREMEMBA STATUTA
253.	člen
Statut. sprejme občinska skupščina enakopravno na skupni seji obeh zborov, po razpravi v občinski konferenci SZDL Vrhnika.
254.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet, krajevna skupnost, zbor delovnih ljudi, družbenopolitične organizacije, delovne in druge samoupravne organizacije ter skupnosti v občini.
255.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta odločajo enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
256.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta izvolijo zbori na skupni seji komisijo za pripravo sprememb statuta.
Ko komisija oblikuje osnutek sprememb statuta in ko pristojni zbori odločijo ali se osnutek sprememb sprejme, ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija pristojnim zborom predlog sprememb statuta. O tem predlogu da svoje stališče tudi izvršni svet.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve. tretjini delegatov vseh zborov občinske skupščine.
Spremembe statuta občine sprejme občinska skupščina z odlokom.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
257.	člen
Pravni akti, ki jih morajo izdati po določbah tega statuta občinska skupščina oziroma njeni zbori ter drugi organi skupščine, morajo biti izdani najkasneje v enem letu po uveljavitvi statuta.
258.	člen
Odloki, odredbe, navodila in drugi pravni akti občinske skupščine in njenih organov ostanejo v veljavi do uskladitve iz 257. člena tega statuta, kolikor niso v nasprotju s tem statutom in zato nehajo veljati, ko začne veljati ta statut.
259.	člen
Mandat odbornikom skupščine občine Vrhnika preneha z dnem prve seje nove občinske skupščine.
S konstituiranjem skupščine občine preneha funkcija tajniku in vsem načelnikom ter drugim predstojnikom občinskih upravnih organov.
260.	člen
Občinski upravni organi ter drugi občinski organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih, dokler skupščina občine ne bo sprejela odloka o podrobnejši organizaciji upravnih organov (209. člen tega statuta).
261.	člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71 in 30/72) ter vsi na njegovi podlagi izdani predpisi, ki so v nasprotju z določili tega statuta.
St. 1/1-011-04/74
Vrhnika, dne 7. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
287.
Na podlagi 54. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74), določil statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na 60. seji občinskega zbora in na 55. seji zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1974 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Vrhnika
1.	Zbor združenega dela
1.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Vrhnika šteje 29 delegatov.
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, delov temeljnih organizacij združenega dela oziroma konferenca delegacij delegirajo izmed članov delegacij:
Z gospodarskega področja:
16 delegatov delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
3	delegate delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v kmetijski zadrugi Vrhnika in drugi kmetje, ter njihovi družinski člani, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let.
1	delegata delovni ljudje, ki delajo v obrtni dejavnosti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci s katerimi združe j o svoje delo in delovna sredstva (ti delovni ljudje se združujejo v delovno skupnost, ki izvoli delegacijo, ki šteje 7 članov),
2	delegata delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja obrti in obrti podobnih dejavnosti.
S prosvetno-kulturnega področja:
3	delegate delovni ljudje v organizacija združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S socialno-zdravstvenega področja:
2	delegata delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
S področja državnih organov in družbenopolitičnih organizacij in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela (OZD):
1 delegata delovni ljudje delovnih skupnosti občinske uprave, sodišča, javnega tožilstva, milice, Ljubljanske banke, službe družbenega knjigovodstva, komiteja, SZDL, OSS, ZMS, ZB, sodnik za prekrške, načelnik NO in odvetniki.
S področja oboroženih sil SFRJ:
1 delegata aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
2.	člen
V skupino delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD, oblikujejo skupno delegacijo. Tudi skupnost, ki
jo sestavljajo delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti ima svojo skupno delegacijo.
3.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbor združenega dela, se določi takole:
v gospodarski skupini obrtnih in obrti podobnih dejavnosti se na 200 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto,
v kmetijski podskupini se na 400 delovnih ljudi, kmetov-kooperantov in drugih kmetov ter njihovih družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom dodeli eno delegatsko mesto,
v pros v etn o - ku 11urni in socialno zdravstveni skupini se na 50 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto,
v skupini državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se na 100 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto, aktivne vojaške osebe in civilne os/ebe v službi v oboroženih silah SFRJ imajo eno delegatsko mesto.
Odstopanja v vseh primerih so lahko 10 %> plus oziroma 10 Vo minus, glede števila delovnih ljudi.
S,	tem je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih področij.
4.	člen
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz
3.	člena tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela enega oz. toliko delegatov kolikor ji pripada delegatskih mest.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela, občinske skupščine se bb upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednic število dele-
Sat0V’	Število
I. Gospodarsko področje	dvleIzDV
1. IUV TOZD Usnjarna	5 delegatov
2.	Konferenca delegacij ki jo sestavljajo:
a)	Liko TOZD parketarna Verd
b)	Liko delovna skupnost skupnih služb
3.	Liko TOZD Tovarna vrat
4.	Konferenca delegacij ki jo sestavljajo:
a)	IUV TOZD Igrad gradbeništvo
b)	IUV TOZD Igrad opekarne
5.	Donit Borovnica — TOZD
6.	Konference delegacij ki jo sestavljajo:
a)	DO Tovarna antenskih naprav
b)	DE Elektro
c)	PTT TOZD Pošta č) DO Obrtni center
7.	Konferenca delegacij ki jo sestavljajo:
3 delegate,
2 delegata 2 delegata.
1 delegata 1 delegata,
1 delegata,
a)	Mercator TOZD Trgovina na drobno in debelo
b)	Slavnik TOZD Mantova
c)	DE — prodajalna Hrana
d)	DE — prodajalna Slovenija avto
e)	DE — prodajalna Petrol
f)	DE — prodajalna Gramex
g)	DE — prodajalna Tobak
h)	DE — prodajalna Slovenija vino
i)	DE — prodajalna Peko
j)	DE — prodajalna Planika
k)	DE — prodajalna Borovo
l)	DE — prodajalna' Istra vino export
m)	DE — prodajalna Koteks Tobus export
8.	Konferenca delegacij	1 delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	GG TOZD Gozdarstvo
b)	DE — Žito
c)	DE — Droga
č) DE — Ljubljanske mlekarne
II.	Kmetijska dejavnost
9,	KZ — Kooperanti in drugi kmetje 3 delegate
III.	Obrt in obrti podobne dejavnosti
10.	Konferenca delegacij	1 delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	DO KSP
b)	DE — Železniški postaji Verd in Borovnica ter nadzorništvo
c)	DE — Kamnolom č) DE — Sava
d)	DE — Gradbišče
11.	Konferenca	delegacij	1	delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	DO Kovinarska
b)	DO Obrtnik Borovnica
c)	Slovenija avto TOZD Avtoservis č) DE — Mineral Drenov grač
12.	Skupnost obrtnikov	1	delegata
IV.	Prosvetno-kulturna dejavnost
13.	Konferenca	delegacij	1	delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	DO Osnovna šola Borovnica
b)	DO Vzgojno varstveni zavod
14.	Konferenca	delegacij	1	delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	DO Osnovna šola I. Cankarja
b)	SIS — TIS
c)	DO Knjižnica
15 DO Osnovna šola Janeza Mraka 1 delegata
V.	S o c i a 1 no - z d r a v s t v e n a dejavnost
16.	DO Notranjski zdravstveni dom 1 delegata
17.	Konferenca delegacij	1 delegata,
ki jo sestavljajo:
a)	DO Dom počitka
b)	DO Lekarna
c)	DO Veterinarski dom č) Izpostava ZPIS
VI.	Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD
18.	Skupna delegacija	1 delegata,
ki jo sestavljajo:
a) Občinska uprava
b)	Sodišče	^
c)	Postaja Milice č) Načelnik NO
d)	Javno tožilstvo
e)	Komite'
f)	OK SZDL
g)	OSS
h)	OKZMS
i)	OO ZB NOV
j)	SDK
k)	LB
l)	Sodnik za prekrške
m)	Odvetniki
VII.	Oborožene sile:
19.	Delegacija aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ iz Vrhnike	1 delegata
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in deli temeljnih organizacij združenega dela, ki se v tem odloku imenujejo delovne enote (DE), katerih delegacije se v skladu s 5. členom tega odloka združujejo v konferenco delegacij, sklenejo sporazume o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti:
1.	način in postopek oblikovanja konference,
2.	po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana,
3.	pravice in dolžnosti konference,
4.	pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine,
5.	način sprejemanja stališč in smernic za delegate,
6.	razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma TOZD. DO ali deli TOZD — DE,
7	materialni pogoji za delo konference,
8	izvrševanje strokovnih in administrativno-teh-ničnih nalog za konferenco,
9.	sedež konference in
10.	druga vprašanja, pomembna za delo konference.
7.	člen
Če do 26. marca 1974 ne bodo sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij občinska skupščina z odlokom, ki nadomešča sporazum iz 6. člena tega odloka, oblikuje konference delegacij.
2.	Zbor krajevnih skupnosti
8.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki ima 16 delegatov, delegirajo delovni ljudje, in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti (vseh je 13), po eno delegatsko mesto, po dva delegatski mesti krajevni skupnosti Borovnica in tri delegatska mesta krajevni skupnosti Vrhnika.
Vsaka krajevna skupnost predstavlja OKOLIŠ v okviru katerega volilne komisije določijo volišča za volitve delegacij krajevne skupnosti.
3.	Družbenopolitični zbor
9.	člen
V	družbenopolitični zbor skupščine občine Vrhnika, ki ima 16 delegatov, delegirajo svoje delegate delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinske
družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije socialistične zveze.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska organizacija socialistične zveze.
Volitve v družbenopolitični zbor se izvajajo po okoliših iz 8. člena tega odloka s tem, da volišča določi občinska volilna komisija.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Vrhnika, številka 1/1-013-01/69.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-013-01/74
Vrhnika, dne 7. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
288.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Vrbnika
Volilna komisija SO Vrhnika objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Vrhnika, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Emilija Bradač, 1930, učiteljica, Vrhnika, Na klisu 26
2.	Stane Bulc, 1924, upokojenec, Vrhnika, Kopališka n. h.
3.	Franc Drašler, 1937, mizar, Borovnica 1963
4.	Franc Fortuna, 1922, upokojenec, Vrhnika, Pot v Močilnik n. h.
5.	Maks Hrovatin, 1942, avtoličar, Bevke 38
6.	Tone Krašovec, 1937, novinar, Vrhnika, Lo-šca 2
7.	Franc M e v e c , 1950, ključavničar, Borovnica 40
8.	Stane Mihelič, 1926, oficir, Vrhnika, Na klisu C-3
9.	dr. Jože Petrovčič, 1921, zdravnik. Borovnica 12
10.	Tine Rode, 1929, kmetovalec, Stara Vrhnika
60
11.	Anton Sokač,1937, usnjar, tehnik, Vrhnika, Ul. 6. maja 10
12.	Jože Stanonik, 1909, upokojenec, Vrhnika,
Usnjarska 10	/
13.	Franc Strelec, 1925, gozdar, tehnik, Verd n. h.
14.	Branko Strgar, 1929, ing. narav, ved, Ljubljana, Kersnikova 8
15.	Andreja Velkavrh, 1954, gradb. tehnik, Stara Vrhnika 104
16.	Ljudmila Velkavrh, 1948, trgovka, Log 75
Kandidatno listo je predložila kandidacijska konferenca delovnih ljudi in občanov občinske konference SZDL Vrhnika.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Volitve bodo dne 31. marca 1974.	'
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Miloš Rijavec 1. r.	Albert Mislej 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 289.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Žalec
Občinska volilna komisija v občini v Žalcu objavlja na podlagi 60. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Žalec, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Vikica Avsec, roj. 1950, delavka, Prebold
2.	Marija C eh n er, roj. 1924, upokojenka Žalec
3.	Tatjana Debič, roj. 1937, učiteljica. Žalec
4.	Karl Deželak, roj, 1950, delavec. Celje,
5.	Avgust Dobriha, roj. 1926, ekonomski tehnik, Prebold
6.	Vlado Gorišek, roj. 1930, dipl. ing. agronomije. Žalec
7.	Danica Grabner, roj. 1948, vzgojiteljica, Griže
8.	Rudi Janežič, roj. 1941, ing. agronomije, Žalec
9.	Jože Jeram, roj. 1915, upokojenec, Braslovče
10 Nada Jež, roj. 1937, učiteljica. Griže
11.	Alenka Kladnik, roj. 1948, kmetica, Prekopa — Vransko
12	Dušan Kočevar, roj. 1940, strojni tehnik, Gotovlje — Žalec
13	Albin Laznik, roj. 1941, delavec, Griže
14.	Prago Lubej, roj. 1940, tekstilni tehnik, Polzela
15.	Anica Mirnik, roj. 1951, gradbeni tehnik, Ruše — Petrovče
16.	Dolfe Naraks, roj. 1941, ekonomist, Šempeter
17.	Herta Naraks, roj. 1944, višja medicinska sestra. Žalec
18.	Leon Pader, roj. 1953, strojni tehnik, Griže
19.	Jože Ribič. roj. 1926, tekstilni tehnik, Lat-kova vas — Prebold
20.	Ludvik Semprimožnik, roj. 1943. dipl. ing. agronomije, Žalec
21.	Pavlika Serdoner, roj. 1953, pisarniška delavka. Trnava — Gomilsko
22.	Franc Š p e g 1 i č , roj. 1920, kadrovik, Galicija
23.	Edo Šuster, roj. 1948, delavec, Polzela
24.	Vili Ulaga, roj. 1937, delavec, Gotovlje — Žalec
25.	Breda Verstovšek, roj. 1938, predmetna učiteljica, Žalec
26.	Martin Zakonjšek, roj. 1927, delovodja, Griže
27.	Martin Zemljak, roj. 1931, delavec, Žalec
28.	Štefka Žuraj, roj. 1940, delavka Griže
29.	Marjan Žuža, roj. 1944, delavec, Migojnice, Griže
30.	Franc Zužej, roj. 1937, kmetijski tehnik, Arja vas — Petrovče
St. 013-4/74-1/4
Žalec, dne 18. marca 1974.
Občinska volilna komisija
SPLOšN! AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NOVA GORICA 290.
Na podlagi 161. in 5. točke 163. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 46/70) in o. točke 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svoji seji dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973
1
Sprejme se zaključni račun sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973, ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov •	' 140.128.479.00
—	sredstev obvezne rezerve	3.503.212.00
—	sredstev za razvoj zdrav, službe	7.285.974.75
—	čistih dohodkov	129.339.292.25
—	skupnih izdatkov	129.023.453.20
—	presežek dohodkov nad izdatki	315.839.05
2
Presežek dohodkov nad izdatki se namensko razporedi za razvoj zdravstvene službe na območju skupnosti.
3
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnčm listu SRS.
SKLEP
o spremembi sklepa finančnega načrta skupnosti za leto 1973
1
V 4. točki sklepa o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 15/73) se odstotek 2,45 Vo spremeni v 0,30 %.
2
Sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 01-40-28/72
Ravne na Koroškem, dne 27. februarja 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega
varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Sumečnik 1. r.
291.
Na podlagi 4. točke 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) in 5. točke 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) ter 4. in 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji dne 27. februarja 1974 sprejela
SKLEP
St. 06-103/74
Nova Gorica, dne 28. februarja 1974.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmund Kovačič 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM
292.
Na podlagi 4. točke 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 44/70) in 5. točke 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) ter 4. in 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi , začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji dne 27. februarja 1974 sprejela
o potrditvi zaključnega računa za leto 1973 1
Sprejme in potrdi se zaključni račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem za leto 1973, ki izkazuje:
dohodki po izločitvi	131.670.482,97
izdatkov	131.657.186,07
presežek dohodkov nad izdatki	13.296,90
2
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku	13.296,90
se razporedi v rezervni sklad skupnosti.
Izredni prispevek, predpisan v letu 1967 in vplačan od zavezancev prispevka zasebnega sektorja v letu 1973 v znesku	1.482,25
se razporedi v rezervni sklad skupnosti.
St. 01-40-4/74
Ravne na Koroškem, dne 27. februarja 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik .
Jurij Sumečnik L r.
VSEBINA
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
Stran
82. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije	457
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
244.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine mesta Ljubljane	457
245.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične presoje lokacije
kulturnega objekta Islamske verske skupnosti ob Tomačevski cesti v zelenih površinah, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane	457
246.	Sklep o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega
načrta za območje zazidalnega otoka MS 8/3 — Zgornji Kašelj (Ljubljana)	458
247.	Sklep o skladnosti detajlne urbanistične realizacijske dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Plutal — za gradnjo proizvodnih obratov, s sprejeto regulacijsko zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MP 3 — Industrijske cone Moste (Ljubljana) 458
248.	Sklep o skladnosti detajlne urbanistične realizacijske dokumentacije za območje zazidalnega kareja št. 2 Saturnus — za gradnjo proizvodnih obratov, s sprejeto regulacijsko zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MP 3 — Industrijske cone Moste (Ljubljana) 458
249.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične doku-
mentacije, ki ponazarja spremembo in dopolnitev odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane za osnovanje območja zazidalnega otoka ŠS-12 — Podutik (Ljubljana)	459
Stran
265. Odlok o prispevku , za spremembo namembnosti kme-
tijskih in gozdnih zemljišč in prispevku od gramoza (Litija)	494
266.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje za-
zidalnega otoka BP 205/1 Dol pri Ljubljani (Ljubljana Bežigrad)	495
267.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Ljubljana Bežigrad v letu 1974	496
268.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Ljubljana Bežigrad	496
269.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Ljubljana Center	497
270.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	497
271.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Ljubljana Šiška	498
272.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik	498
273.	Odlok o številu in porazdelitvi delegatskih mest v
zborih skupščine občine (Logatec)	499
274.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Logatec	500
275.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu referendu-
ma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec	501
276.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest po dejav-
nostih in volilnih okoliših za zbor združenega dela SO Mozirje	501
250.	Sklep o potrditvi nebistvenega odmika od poteka trase kanalskega zbiralnika Ao po določilu Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane v območju zazidalnih otokov MM-8, MI-1, MS-7/2 in MS-7/1
— Moste (Ljubljana)	459
251.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe poteka kanalske-
ga zbiralnika Ao na območju zazidalnih otokov MS-8/2 in MS-8/1 — Moste-Polje, ki predstavlja spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane	459
252.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Brežice	460
253.	Statut občine Celje	460
254.	Odlok o določitvi delegatskih mest in določitvi enot
za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje	482
255.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Celje	486
256.	Odlok o prispevku zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo zi kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Celje)	487
257.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
(Celje)	’	m
258.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru	skupščine	občine	Cerknica	488
259.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem •
zboru	skupščine	občine	Grosuplje	488
260.	Odlok o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Lenart)	489
261.	Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske	zemljiške	skupnosti občine Lenart	490
262.	Lista	kandidatov	za	delegate	v	družbenopolitičnem
zboru	skupščine	občine	Lenart	491
277.	Odlok o oblikovanju delegacij, ki jih oblikujejo kra-
jevne skupnosti ter o številu delegatskih mest, ki jih ima posamezna krajevna skupnost v zboru krajevnih skupnosti SO Mozirje	503
278.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine	Mozirje	503
279.	Odlok o načinu oštevilčenja objektov, ki so določeni
za odstranitev (Mozirje)	504
280.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine	Sevnica	504
281.	Lista kandidatov za delegate' v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Slovenske Konjice	505
282.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Šentjur pri Celju	505
283.	Sklep o potrditvi statuta organizacije združenega dela
! Stanovanjsko komunalnega podjetja Šentjur pri Celju 506
284.	Odlok o oblikovanju delegacij in o številu delegatskih mest za zbore skupščine občine Šmarje pri Jelšah 506
285.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine	Šmarje pri Jelšah	507
286.	Statut občine Vrhnika	508
287.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Vrhnika	532
288.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Vrhnika	534
289.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Žalec	534
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
290.	Sklep o zaključnem računu sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973	535
263.	Odlok o določitvi delegatskih mest v zbore skupščine
občine (Litija)	492
264.	Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem
zboru skupščine občine Litija	494
291.	Sklep o spremembi sklepa finančnega načrta skupnosti za leto 1973 (Ravne na Koroškem)	535
292.	Sklep o potrditvi zaključnega računa za leto 1973
(Ravne na Koroškem)	535
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo »e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/vil - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72