GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 19. AVGUSTA 1958
LETO V., ŠTEV. 63
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poj oči to o delu tržnega inšpektorata v letu 1957
zacij za promet
proizvodnjo in
Tržna inšpekcija nadzoruje izva-J"nje predpisov, ki urejajo blagovni Promet in storitve v vseli gospodarskih organizacijah ne glede na njihovo gospodarsko dejavnost, če se ukvarjajo z. blagovnim prometom Uo storitvami.
Seznanjanje organov delavskega ®8moupravljanja z nezdravimi po-Javj v gospodarstvu bi moralo biti e<len najmočnejših preventivnih ukrepov v borbi proti gospodarskemu" kriminalu. Tržni inšpektorji ""■jo navodilo, da seznanijo UO Podjetju o nalogah in ugotovitvah "adzoru ter da jim predlagajo ukrepe, ki naj jih podvzame DS za preprečevanje gospodarstvu škod 1 ji-vdi pojavov.
, Sedanja praksa je pokazala, da "° treba v bodoče poostriti nadzor ""d monopolističnimi pojavi in ve-ri/ito trgovino, ki hromi naše napore zboljšanje tržnih razmer in živ-Jenjskega standarda. Se bolj kakor (|oslej |)() tr,,i,a vršili tudi nadzor ""d izvajanjem predpisom o jugo-s "'vunskih standardih in zveznih PrtSUpisov o kakovosti izdelkov in Projzvajalskih specifikacijah in pogubnih predpisov, s katerimi se določajo lastnosti blaga in način Pakiranja v prometu, da bi s tem ^"ščitili potrošnike in onemogočili $P6kulativno navijanje ven na ra-"n poslabšanju kvalitete blaga.
.' /a izvajanje nadzoru imajo tržni "s -klorji pooblastila in pravico Pregl,.dovali poslovne knjige in yIN,'Ue. ki jim omogočajo vpogled ..Poslovanje gospodarske organiza-"Je in pogledati blago ter poslovne v°*tore; zasliševati odgovorne ose-priče ter uporabljati za iz-1 "o kontrole tudi strokovnjake.
L Organizacijska in kadrovska vprašanja
si*/' uveljavljanjem komunalnega ulič''na. -ie bil« dana že v letu 1955 iti	ljudskim odborom pravica
$. ?*'džnost ustanavljati tržno in-Ure p *,i°‘ 7.aepkrat nam Se ni uspelo organizacijo inšpekcijske H, ' ,■ Nagle organizacijske sprc-dela' i ,8° bistveno vplivale na efekt
*. tržne inšpekcije.
■"«ili •* sP*0HnO s* ocenjuje, da je v n,ls,IJ'‘"1 času znatno popustila uspeš-lj'ii| l |'la tržni- inšpekcije pri oprav-izpJ". ""posrednega nadzora nad Pr,V,,vanjcm zakonov in drugih s strani ustanov, organi-^ zasebnikov.
i/*j ' neuspeha so predvsem: ukrn."(l»a fluktuacija kadra pri ln»i., C|n in občinskih tržnih m-
*Kt,
"rutilt;
?Uci|1,>i°*m0 no °7- neurejena orgniti-jhds,, 'L<ne inšpekcije-pri občinskih Ustili.. °dhorih — t(> občin še nima p"1 'UŠpekcij;
dfijuv r<,dn° ali neposredno oviranje Sev,<,8ti °bč'inskih tržnih inšpek-
pomanjkanje strokovne sposobnosti nekaterih tržnih inšpektorjev.
Fluktuacija kadra je stalen pojav. Od reorganizacije dalje je zapustilo inšpekcijsko službo v našem okraju 9 inšpektorjev, predvsem vsled neurejenih prejemkov ali pa so bili premeščeni na druga mesta. V istem . razdobju se je nanovo Zaposlilo 8 inšpektorjev. Od teh so le 4 povsem novi, ostali pa so bili po lastni želji premeščeni iz ene občine v drugo ali na okraj. Na razpise občinskih ljudskih odborov se doslej ni nihče odzval. Iz prakse je dognano, da ima lahko I inšpektor v enem letu nadzor praviloma-'nad največ 180 do 200 gosp. organizacijami in zasebnimi obrtmi. Na podlagi tega kriterija hi bilo potrebno zaposliti na območju okraja Ljubljana najmanj 55 inšpektorjev, trenutno pa je na okrajnem in občinskih tržnih inšpektoratih zaposleno škilimo 19 inšpektorjev.
Ta predlog je tembolj utemeljen, ker opravijo podjetja v okraju Ljubljana preko 60°/o blagovnega
prometa LRS (največ od tega občine v mestu Ljubljani).
Število sistemiziranih mest in dejanska zasedba pri okrajnem tržnem inšpektoratu ne ustreza zahtevam nalog, ki so postavljene pred ta organ. To število inšpektorjev ne hi zadostovalo tudi v primeru boljše organizacije inšpekcijske službe pri občinskih ljudskih odborih, kajti in.štruktaža in nadzor tržnih inšpektorjev se ne more izvršiti z dopisi in okrožnicami, temveč s skupnimi pregledi gospodarskih organizacij.
Zelo uspešno se je pokazalo v preteklem letu tudi sodelovanje z ostalimi nadzornimi organi, posebno s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo, bodisi, da izmenjavamo izkušnje In ugotovitve ali pa vršimo nadzor v komisijah, v katerih so zastopani tržni, sanitarni ter veterinarski inšpektorji. Tako je bil uspešno izvršen pregled o minimalni ureditvi gostišč in turističnih objektov, kontrola gospodarskih organi-
ij i
predelavo živil.
Enotnost akcij tržne inšpekcije je zagotovljena z vertikalno povezavo. Zvezni tržni inšpektorat daje redno obvezna navodila za kontrolo izvajanja važnejših predpisov blagovnega prometa. Tak način dela je uspešen.
II. Pojavi in problemi v blagovnem prometu
Konec leta 1956 je bilo na področju ljubljanskega okraja 5911 gospodarskih organizacij (družbeni in zasebni, sektor), ki so podvržene kontroli tržne inšpekcije. V letu 1957 pa se je to število delno povečalo z ustanavljanjem novih obratov. v večjem obsegu pa z združitvijo bivšega OLO Kočevje in Ljubljana v novi okraj. Tako imamo sedaj v novem okraju Ljubljana 7125 gospodarskih organizacij (družbeni in zasebni sektor), katerih blagovni promet je podvržen nadzoru tržnih inšpektoratov.
V letu 1957 je bilo prekontro-lirnno 1761 gospodarskih organizacij ali 25 slabih odstotkov, kar pomeni, da je posamezni tržni inšpektor pregledal v letu 1957 povprečno 117 gosp. organizacij, ob upoštevanju, da je praktično operativno delalo v letu 1957 15 inšpektorjev (personalne spremembe, bolniški dopusti in podobno).
TABELARIČNI PREGLED
izvršenih pregledov, vloženih prijav in izrečenih kazni ter odvzetih premoženjskih koristi zn 1. 1957
v primerjavi z I. t956.
Tržnu inšpekcij«:		Slovito	Vložen« in odbite			Oti logu		Kazni	
		izvršenih	prijave		jnv.	sotlnik za Svetu za	disoip.	denarne	odvzem
		pregledov	vložene	odbito	loš.	prekrške gospod.		kazni	premoženja
01.0	1956	171	40	6	32	7	—		1,375.770	205.750
	1957	158	51	3	19	12 —	—	350.463	424.710
Center	1956	484	258	—	40	218 —	t *	1,034.390	
	1957	451	76	37	11	64	—	—	143.700	1,863.263
Cerknica	1956	52	8			2	6		13.000	
	1957	95	8	1	4	4	—	—	91.000	
Domžale	1956	54	55	1	3	28 —		45.600	
	1957	.55	41	—	6	24	tt	—	73.000		
Bežigrad	1956	101	105	—	60	43	—	__	173.600	
	1957	80	47	4	5	41	—	t	472.665	108.803
Grosuplje	1957	48	5	—	2	3	—		28.000	
Kamnik	1956	lil	55	3	7	26 —			49.500	
	1957	107	27	8	9	18 —	—	146.040	24.321
Kočevje	1957	60	26	4	20	6 —	—	303.000	244.447
Moste	1956	256	49	3	13	34	—	—	278.000	1,118.000
	1957	96	18	— .	2	12	4		68.000	137.250
Polje
Ribnica
Rudnik
Šiška
Šentvid
Vrhnika
Vič
Iv. gorica Litija
1956
1957 1957
1956
1957
1956
1957 1957
1956
1957
1956
1957
1956
1957
1956
1957
76
81
96 29
106
97 159
51
51
62
180
110
49
55
51
11
2
II
19
22
18
9
10 68 27 tl
44
25
9
11
14
14
17
9
9
61
24
9
2 —
201.521
105.000
15.000
72.500
25.000
26.000 55.000
552.800
88.500
467.819
Skupaji
1956
1957
1.780
1.761
782
409
20
65
217
98
%1
295
5.842.481
1,958.568
1,525.750
5,270.615
STRAN 282
Ul.ASNIB
Medsebojna primerjava podatkov leta 1956 in 1957 nuni jušno kaže, da jc učinkovitost nadzora blagovnega prometa s strani tržnih inšpektoratov znatno popustila, kur se opazi predvsem lin številu odkritih kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in prekrškov. Vzrokov za tako stanje je več. Eden poglavitnih je v tem, da občinski ljudski odbori v mnogih primerih ne poznajo v celoti vloge te službe, zato večkrat vi reja jo tržne inšpektorje za službe drugih področij (razne komisije, kontrola obračunavanja in izterjatve davkov, opravljanje poslov iz referata obrti, blagovnega prome-'tn, likvidacije itd.). Nadalje se ugotavljajo intervencije posameznih or-unov ali celo vodilnih oseb, kn-ar tržni inšpektorji pri opravljanju nadzora naletijo na kršitve predpisov in podvzamejo ustrezne upravne ter kazenske ukrepe.
Naslednja slabost je še v tem, da novo sprejeti tržni inšpektorji v več primerih nimajo zadostne šolske, predvsem pa strokovne izobrazbe.
Našteli smo nekai razlogov, ki po našem mnenju slabo vplivajo nu razvoj te službe in jih bo treba v bodoče odstraniti.
DELO IN UGOTOVITVE:
A. NOTRANJA TRGOVINA Na področju sedanjega Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana imamo v notranji trgovini 1595 gosp. organizacij in trgovinskih poslovalnic. Od tega 64 podjetij nn debelo in 105 podjetij nu drobno oz. trgovin z rednim obračunom ter 1224 trgovskih poslovalnic (prodajaln), nadalje 15 prodajnlnih skladišč podjetij, ki imajo sedež izven območja okraja ter 12 skladišč proizvajalnih podjetij.
Tržni inšpektorji so v letu 1957 izvršili pregled v 474 gosp. organizacijah notranje trgovine (vštete so tudi poslovalnice). Prikazani pregledi so zajeli trgovino na debelo, trgovino na drobno in trgovino z rednim obračunom. Podrobna kontrola jc bila izvršena predvsem nad proizvodnjo in kakovostjo živil, nad notranjo organizacijo trg. podjetij in trgovin z rednim obračunom ter nakupom in prodajo kmetijskih pridelkov potom kmetijskih zadrug in drugih tovrstnih podjetij.
Kontrola sc je vršila na podlagi zveznih obveznih, republiških in okrajnih navodil, pa tudi nn podlagi lastnih opazovanj ter predlogov pristojnih svetov zn blagovni promet.
Značilnosti izvršenih kontrol po kvalifikaciji prestopkov in prekrškov so:
MONOPOLIZEM NA TRŽIŠČU S čl. 67 uredbe o trgovinski dejavnosti ter trgovskih podjetij in trgovin je gosp. organizacijam prepovedano dogovarjanje, ki jih dovede do monopolističnega položaja na tržišču. Izjemoma je dovoljeno dogovarjanje o prodajnih cenah nn notranjem tržišču in o razdelitvi poslovnega področja, če to oblastni organi dovolijo v interesu stabilizacije tržišča.
Pojave monopolizma je bilo tre-, ba ocenjevati iz vidika ekonomskih posledic, kajti nekatere' oblike dogovarjanja nimajo monopolističnega karakterja, temveč so lahko administrativni ukrep v cilju stabilizacije tržišča. Toliko boli pa so škodljivi prikriti monopolistični pojavi, ki jih odkrivamo v najrazličnejših oblikah: Razdelitve tržišča mrd gospodarskimi organizacijami sc izvaja najpogosteje v obliki prodaje celokupne proizvodnje sa-
mo enemu trgovskemu podjetju v v obliki generalnega zastopstva za vso FLRJ ali za republiko.
Omenjena oblika poslovanja sicer ima ekonomsko opravičilo posebno v specialnih trgovinskih strokah, ki zahtevajo strokovni kader in razvito komercialno službo. (Prodaja avtomobilov, avto delov, štedilnikov, dvokoles ...). Ugotovljeni so primeri, da trgovska podjetju izkoriščajo tak položaj in ustvarjajo neupravičene dohodke, ki imajo karakter monopolne rente.
— Trgovska podjetja — generalni zastopniki zaračunavajo maržo tudi od blagu, ki ga koristniki kupujejo neposredno v proizvodnji, formalno pa se obračuna preko generalnega zastopstva. Tak način poslovanja omogoča generalnemu zastopstvu, da samovoljno brez vpliva konkurence drugih trgovskih podjetij nu debelo — formira cene proizvodov in diklira pogoje prodaje, posebno pri deficitarnih artiklih, za katere sc uporablja tak način prodaje. Prometa z deficitarnimi artikli ne bi smeli dopuščati le komercialni službi, temveč bi morali z intervencijo državnih organov z administrativnimi in drugimi ukrepi preprečiti monopolistične pojave.
— Zakup celotne proizvodnje jc podobna oblika monopolističnega položaja poedinih trgovskih podjetij na veliko in se v bistvu ne razlikuje od generalnega zastopstva. Tako je n. pr. Grafični nabavni zavod odkupil od Tovarne papirja St. Ilj pri Mariboru vso letno proizvodnjo.
Trgovsko podjetje nn debelo KMETIJSKI MAGAZIN. Ljubljano je skupno z AGROTEHNIKO, Ljubljana spomladi leta 1957 planiralo količine umetnih gnojil, predvsem za jesensko, delno pa tudi za pomladno setev. Količina gnojil se je planirala nn podlagi naročil kupcev, predvsem kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug. Podjetje KMETIJSKI MAGAZIN bi po teh podatkih potrebovalo za oskrbo kmetijstva vsaj 52 ton različnih umetnih gnojil in je te svoje potrebe tudi prijavilo ZAJEDNIC1 POSLOVNIH SAVEZA, Beograd, katera pa jih jc pozneje obvestila, da je celotni kontingent umetnih gnojil za jesensko setev leta 1957 zn področje Slovenije odstopila Republiški poslovni zvozi LRS. Vslod takega monopolističnega razdeljevanja umetnih gnojil nekatefri kupci oziroma naročniki niso prejeli pravočasno naročenih gnojil, nekateri pa jih sploh niso dobili v zaželenih količinah.
Trirovsko podjetje na debelo FRUCTUS Koper je organiziralo odkup krneti iških pridelkov s koprskega področja nn ta način, da je s pogodbami vezalo vse kmetijske zadruge tega področja kol edini- kupec njihovih pridelkov. Druga tovrstna podjetja, ki so hotela nn Ko-perskem dobiti blago, so lahko nabavljala le preko FRUCTIIS-n. ki je izdajal zadrugam dispozicije komu in koliko blaga sme zadruga prodali. Zadruga je seveda fakturirala blago podjetju FRUCTUS. le-ta pn naprej kupen, ki je dvignil blago pri kmetijski zadrugi. Za navedeno posredovanje je podjetje FRUCTUS pribilo nn prodajno ceno zadruge v nqjveč primerili okrog 15 odstotkov pribitka. Isto podjetje je istočasno zaračunavalo obrabnino svoje embalaže z zelo visokim odstotkom. Podjetje je torej nastopalo v Koprščini kot absolutni monopolist pri nakupu kmetijskih pridelkov, kar se jc predvsem močno
odražalo pri zgodnjem pomladanskem sadju in zelenjavi. Ljubljanska grosistična podjetja so v sezoni odkupa in produjc morala plačevati češnje fcco Koper od 55 do 65 din za kg, medtem ko so sc češnje iz območju Gorice plačevale po 40 din za kg fcco Gorica.
— Dogovarjanje o prodajnih cenah se težje odkriva* ker se o tem ne sestavljajo pismeni dogovori, pač pa se najpogosteje ugotovi tedaj, ko vsa podjetja istočasno dvignejo cene za iste: vrste artiklov. Vsled tega je tudi
zov zu tako dogovarjanje. Poleg lokalnih pojavov so tudi primeri širšega dogovarjanju kot n. pr.:
Industrija jedilnega olja je iz konkurenčnih razlogov v letu 1957 znižala proizvodne stroške, kar je imelo za posledico, da sc jc cena jedilnemu olju v tej industriji zniževala. Nekatera industrijska podjetja zn jedilno olje so vsled tega prodajala jedilno olje že po 296 din za kg franco kupec. V zadnjem času pa se je znižal tudi prometni davek za 20 din pri kg. Nastal jc torej moment, ki je zahteval, da se jedilno olje pri proizvodnji še poceni. Prchranbenn industrija se je organizirano sestala in določila, naj velja proizvodna cena zn 1 kg jedilnega olja za celotno področje KLRJ 302 din za kg. Od te cene je še znižala lastno prodajno ceno zn preje omenjeno spremembo pri prometnem davku. Tako jc znašala sedaj nova proizvodna ccnn fceo kupec 282 din za kg. Združenje je še določilo, da se maloprodajni trgovski mreži ne sme dovoljevati direkten nakup pri proizvodnji, če se pn to že dovoli, naj dobi mnloprodajalcc olje v tovarni po isti ceni kot pri grosistu, t. j. po 287 din zo kg. Nn ta način je torej v celoti odpravljena kakršnakoli konkurenca med tovrstnimi proizvodnimi organizacijami.
— Monopolističen položaj detuj-listične trgovine kot posledica pomanjkanja trgovskih lokalov in skladišč pride do izraza v večjih potrošniških centrih in industrijskih naseljih. Nezadostno število trgovin s sadjem in zelenjavo v Ljubljani eliminira konkurenco med podjetji in poraja monopolistične tendence, ki se izražajo v slabi postrežbi, v prodaji slabšega blaga, v dvigu rcn itd.
Taki pojavi so najbolj pogosti v podjetjih, ki ne kontrolirajo prodajaln, ki so v sestavil podjetja. V večini primerov sr kontrolira poslovanje le finančno v primerjavi z izdanim blagom, po evidenci knjigovodstva in s primerjavo inventurnih zalog konec vsakega tromesečja.
Podjetja bi morala imeti lastno kontrolno službo, ki bi organizirata kontrolne inventure in ugotavlinla. če prodajalna sama nabavlja blago in to ne javlja podjetju zn obremenitev; če samostojno dviga cene; če je v prodaji desortirano blago itd. — Posredništvo, ki ga sicer zakonito opravlja grosistična trgovina med proizvajalcem in det« j listom, bi bilo možno znatno omejiti in zmanjšati ceno za grosistično maržo. Nekatera proizvodna podjetja s politiko cen ali rabatov onemogočajo detnjlistom neposreden nakup v proizvodnji.
Trgovsko podjetje nn drobno ROŽNIK, Ljubljana je poskušalo navezati direkten stik zn izdobavo mila s tovarno Salvetti v Piranu. Zastopnik tovarne je podjetju odgovoril, du bi tovarna sicer rada
ustregla želji podjetja, vendar tega ne more, ker je to v nasprotju Z dogovorom, ki ga jc sprejelo združenje tovrstne industrije. Tovarna pu je od združenja dokaj odvisna, ker dobiva surovine za svojo pro-izvodnjo preko združenja.
VERIŽNA TRGOVINA, PREPRODAJA BLAGA Pri opravljanju nadzora nad bla-govniin prometom v notranji trgovini še vedno ugotavljamo v precejšnji meri verižno trgovino. Zasledovanje tega pojava je dokaj oležkočeno. ker je večkrat težko ugotoviti ali poteka blago od proizvajalca, kar velja tako zn industrijske krit kmetijske artikle. Največ verižništva ugotavljamo pri artiklih, ki so deficitarni in jih v trgovski mreži posebno v sezonah primanjkuje. Navajamo nekaj podrobnih primerov:
Podjetje z gradbenim materialom METALKA, Ljubljana je nabavilo od gradbenega podjetja ME-GRAD. Ljubljana rožnega betonskega železa v skupnem znesku 1.296.103 din. od gradbenega podj. PIONIR« Novo mesto pa za 1.061.060 din. Tudi ŠAHOVSKO DRUŠ TVO. Jesenice je prodalo podjetju METALKA raznih dimnih pločevinastih cevi in dimnih kolen zn skupno 475.160 din.
S posredovanjem Vojvodjunske
agencije — Predstavništvo Ljubljana je trgovsko podjetje TABOR«
Grosuplje kupilo od detnjlističneg* trgovskega podjetja ŽELEZNINA, n, Vel. Lašče 2 vagona obročnega železa in 4 tone obročnega železa ga preprodalo Občemu poslovnemu |s|< snvezu. Kragujevac. Do dneva kon- Iv trole je bilo dobavljeno šele 5073 kg |iia obročnega železa, ki ga je Z.EI.EZ-NINA, Vel. f.nšče odposlala direktno ja, v Kragujevac. Trgovsko podjeti* ZET E7NINA je hotelo prikriti veriž- 1 no trgovino, tako da je naslovilo vse fakture nn izmišljeno ime DlV-CIBARE, Valjevo, dejansko po poslalo fakture trgovskemu podjetja TABOR, ki je fakture prepisalo 1° jih poslalo Občemu poslovnemu »*' vezu v Kragujevac.
Na enak način je bilo prodano C
betonsko železo in ga jc trgovsko , podjetje TABOR. Grosuplje kupil®
od Železnine, Vci. Lašče in pro-
dalo s posredovanjem Vojvodjansk6 agencije gradbenemu podjetju Zvj-JEZDA, Oakovnr. Poslano je bil® 20.158 kg betonskega železa zn 2 milijona 156.936 dinarjev.
V mesecu" februarju 1958 pn J* preprodalo 1 vagon salonita in 22’’® Kompletnih vijakov v skupnem zn9' sku 1,014.600 (lin. Blago je bilo p1?' slano direktno od trgovskega p*1,,' jetja nn veliko MATERIAL. Spij,' gradbenemu podjetju PARTIZAN' SKI PIJT. Beograd.
S temi in drugimi verižnimi P“t sli je bila ugotovljena neupravič9' nn premoženjska korist v skupim1 znesku 287.090 dinarjev.
Način in škodljivost verižne trg^j vilic je očiten tudi v primeru mc podjetjem VELETRGOVINA. Saj* ievo in grosističnim podjetjem BOR. Grosuplje.
Nadalje ugotavljamo v VTCC^h-nji meri tudi druge pojnve verp1’^ šivu, ki se skrivajo pod luko i*9.,, novimo tranzitno trgovino (*e L predvsem za kmetijske pridelke trgovino z lesom).	. ,
KMETIJSKI PRIDELKI, LjubU*, nn. Pri kontroli navedenega trg0^ skega podjet ja nn veliko smo ug0 < vili, dn znaša preprodaja blag9
N
k)
Jdf
m
k
K
K
Nji
hi
-tj
H
H
Isi
n
Q
?df
6
•<i
S]
Ni
K
S
,.»1
%
vin, on znaša preprodaja u,«ir * npii prvih petih mesecih leta 1957 .	«< 1%
no 47,723.223 din. Ta preprodaj9^, skriva pod nazivom tranzitna. ^ j
Cl^no podjetje je kupilo v Istem 'izdobju od drugih podjetij na ve-0 te široke blaga v skupni vred-s?.v16,195.856 din. Drugim grosi-‘ lenim podjetjem pa je prodalo »/rj^nega blaga v skupni vrednosti '”29.118 din. Ta pojav tranzita ne samo od proizvajalca do g rosi-“• temveč tudi od grosista do gro-„1*!? na čisto agencijski način z nanjo trgovinsko mrežo. V več •merili je ugotovljeno,, da nasto-Prodajalec grosist, posrednik gro-j. '9 kupec grosist. Samo v 1. tro-
Sidelk/6' pi2d'jctje KMETI1SKI
n„v——■*, Ljubljana na omenjeni 8t')|'n| od!‘ul,il0 'n prodalo t.
kot posrednik
j. 1111-kmet ijskih
Dri 1	|fuoi vunirv KiiivujhMii
Jj.oelkov v skupni vrednosti 38 mi-teaV>V 348322 din ali 51 «/„ celotne jja| ozacije. V mesecu aprilji je zna-» na tak način ustvarjeni promet m ^ din ali 43 % realizacije. Navedeno podjetje je kupilo pri ^Vfikemu podjetju na veliko s«! i ODJANKA, Novi Sad 27.500 kg c];,	. rezancev v vrednosti 523.545
f Anrj>v •" j'h »ato preprodalo SE-din ■ h ®ei> Manastir za 578.655 pr -j-. Podjetje je pri tej pre-jj UIU' neupravičeno zaslužilo 55.110 • Navedeni primer kaž.e na ne-še industrije, ki ku-arovine s posredovane trgovine, ki je zelo industrije, poleg tega
,stiČnost naše industrije, ki nip' 8voi® surovine s posredova-0( grosistične trgovine, ki je zelo p‘nljena od industrije, poleg tega v,- halj na področju, ki takih suro-1 nima.
ih,.^r<'Pr°daja se pojavlja v manjši t, r' tudi pri živini za zakol. Tako UtvPr. obrtno trgovsko podjetje h',R >. MESNINA. Kočevje ku-8^'da živino za zakol mimo kmetij-r ' zadruge, katero delno zakoljeta v ®Rtnih klavnicah in razprodata )r drobno, delno pa jo prodata na-•„ d v ž.iveni stanju nekaterim me-I sklm Podjetjem v Ljubljani.
Vodstvo evidence
V TRGOVINAH Z REDNIM OBRAČUNOM
;e Po reorganizaciji trgovinske mre-|Zvv,.]jnbljanskem okraju, ki se je Sj^mla pred leti, je nastalo iz hiv-,V(ipodjetij na debelo, ki so imela v ' '°m sestavu tudi trgovine na . n° večje število trgovin oziro-Podjetij z rednim obračunom. “d[ir "P *°*nve RO Re v glavnem že l( 8v*le, so pa še pomanjkljivosti
Vn\Pr‘"
vqa 'oma podjetij z rednim olirn-Sil"1 P'm a v svojih pravilih dolo-lit(,vl delovnih mest kakor to za-tijj ? odredba o notranji organiza-td(]n lovskih podjetij in trgovin z obračunom. V teh pravilih ^,.,1° pogrešamo namestnike zn ietj v'denn delovna mesta. Vsa pod-'nč0 v°dijo knjigovodstvo po dola Pem kontnem planu, iz knlere-'ahko ugotovi evidenca pre-Nj I mpa po nabavni in prodajni Mi !°r o vseli nadaljn jih spremem-znlognh (primanjkljaji, pre-% '.odpisi itd.). Trgovine z red-Sro n.funo,n vodijo nadalje evi-•in.’ o 'zdani in prejeti embalaži, M4„j piti pn je, da je evidenca o 'sbi> .*n prejeti embalaži zelo raz-
in
največkrat precej .pomnuj-
v ti>(, .ni°rno kontrolo poslovanja plijg v,nah z rednim obračunom IV,fhivnem direktorji oziroma M t'l'‘Je teh trgovin, delno pn 1 k^tii "novodstvo s kontrolnimi in-th^ntii111' '*li pa ob priliki rednih < tu* ki so največkrat trome-'	J'‘Rnjniška služba v teh pod-
• ^ih0 v glavnem zadovoljiva; I rpn tudi več Inkih primerov, > Na/dnKajniško službo opravlja ' Solili ,K.. Rhupno s poslovodjo. ' S°val 01 trgovin ima v svojih nteah register blagajne, osta-
le poslovalnice pa nimajo prave kontrole nad dnevnim iztržkom. Patagonski bloki se v tovrstnili trgovini no izdajajo.
Še bolj pomanjkljiva ureditev trgovin z rednim obračunom je v bivšem okraju Kočevje, kjer je 10 tovrstnili trgovin, od katerih nobena v celoti ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisuje preje citirana odredba. Nekatere od teh trgovin zaposlil jejo le po 4 osebe, druge le po 3, 2 trgovini pa zaposlujeta le po 2 osebi. Blagajniška služba in ostala dokumentacija je v teh podjetjih res problematična.
Evidenca v samih prodajnih mesi ih na celotnem področju okraja pa je često zelo pomanjkljiva in ne daje možnosti hitre in cfikasne kontrole. Posebno problematično je vprašanje cen, ker prodajalci dostikrat nabavljajo blago sami. bodisi, da imajo tako dovoljenje od svojega poslovodje, bodisi, da jim določenega sortimenta zmanjka in d n so prisiljeni tako blago poiskati pri najbližjem grosistu. Prodajalci v poslovalnicah v dosti primerih nimajo dospetja za blago, ki ga prodajajo. če pn dospetja imajo, na njem večkrat ni označena cena. Ugotavlja se tudi, da imajo navedeni prodajalci v več primerili dospetja s starejšim dalumom, t. j. od dne. ko je bila določena vrsta biaja dražja kof pn so bile poznejše nabave. Večkrat se tudi ugotovi, da je prodajalec take poslovalnice nabavil minimalno količino določenega artikla, ki ima sorazmerno visoko ceno, čeprav imn na zalogi še večjo količino istovrstnega blaga, ki pa je bilo nabavljeno po nižji ceni. Prodajalec je v sled tega blago medsebojno pomešal in oboje prodajal po višji ceni. Pri kontroli smo poleg tega ugotavljali, da so prodajalci odrejali prodajne cene sami s predhodnim medsebojnim dogovorom in sicer je bil v teli primerih pribiiek marže večji kot pa je običaj za njihovo podjetje, ta razlika, ki se je ustvarila, pa bi šla seveda v žep prodajalca. Cesti so tudi primeri, da prodajalci na lastno odgovornost nastavljajo neke vrši e honorarne moči, ki jim pri prodaji pomagajo, katere pn plačajo prodajalci iz >svojih< dohodkov. Odvajanje iztržkov se v mnogih primerih ne vrši dnevno oziroma se ne odvede celotni iztržek, kar pn je praktično zelo težko kontrolirati, ker je nekaj blaga po zaključku dneva še vedno na zalogi. Kalo, kvar. gniloba se skoraj v nobenem primeru ne ugolavlja komisijsko, pač pa vsak prodajalec poroča količino in vrednost. blaga, ki se je zaradi prej naštetih momentov izločilo iz prodaje in predlaga knjigovodstvu, da mn izda ustrezen dobropis. Le v redkih primerili knjigovodstvo ni v celoti upoštevalo zahtevka prodajalca. Pomanjkljivosti glede netočnega merjenja oziroma netočnih in n ožigosanih tehtnic ter uteži je inšpekcija ugotovila le v dveh primerih.
DAJANJE
VREDNOSTI KUPCEM
nismo zasledili v takem obsegu kot je bilo to prejšnja leta. Prepričani pn smo, da taki pojavi še obstajajo in to predvsem pri prodaji deficitarnega blaga. Neupravičena prednost se nadalje ugotavlja pri izvrševanju raznih uslug od strani gospodarski organizacij v korist določenim osebam in v breme organizacije.
Podjetje z gradbenim mnterinlom METALKA, Ljubljana jr n. pr. prodajaln gradbeni material svojim uslužbencem po grosističnih cennli.
Pri blagu, ki pa je imelo minimalne okvare je podjetje priznalo sorazmerno visoke popuste, isto podjetje je prodalo nekaj gradbenega materiala tudi 2 zasebnikoma po istih cenah in pogojili.
'Paka prodaja je bila nadalje ugotovljena pri podjetju VOLNEN-KA, ki je prodalo 2 zasebnima obrtnikoma iz Ljubljane in nekaterim drugim osebam različnega volnenega blaga po lastni ceni (proizvodni) za 82.000 dinarjev. Omeniti je še, da zasebna obrtnika nista plačala blaga nad 6 mesecev in da je podjetje moralo resno in strogo urgiruti plačilo izdobavljenega blaga. Taks h podrobnih oziroma manjših neupravičenih prednosti je odkritih še več.
POSLOVANJE BREZ DOVOLJENJA
Primerov, da bi podjetje poslovalo čisto brez dovoljenja nismo ugotovili, pač pa so nekatera trgovska podjetja prekoračevala svoj poslovni predmet oziroma poslovala izven predmeta poslovanja ali pa niso imela posebnega dovoljenja, ki je potrebno zu opravljanje določen ili poslov.
Nekatere kmetijske zadruge niso imele posebnega dovoljenja od sekretariata 7^n kmetijstvo in gozdarstvo oziroma dovoljenja od ljudskega odbora za prodajo lesnih sorti-mentov in gradbenega materiala.
PRODAJA BLAGA NAD DOLOČENIMI ALI DOGOVORJENIMI CENAMI — (olje, uvožena mast. petrolej, sladkor itd.)
Maloprodajne cene na drobno za uvoženo‘mast, jedilno olje, petrolej, moko tipa 1100, 1200 in 950 ier za izpeko kruha se oblikujejo knlknln-tivno z odobritvijo na j viSjili prodajnih stroškov od strani sveta, ki je pristojen zn blagovni promet. Maloprodajne stroške za prodajo omenjenih živil je svet za gospodarstvo oziroma tržišče odredil nižje od povprečne razlike v ceni — marže v detajlistični trgovini in s tem še bolj uveljavil načelo, da se pri prodaji osnovnih živil ne sme ustvarjati dobiček.
Izrazit primer prekoračevanja odobrenih maloprodajnih stroškov je bil ugotovljen v KZ Besnica, kjer so prodajali uvoženo mast po 370 dinarjev zn kilogram, katero je KZ nabavila pri trgovskem podjetju na debelo EKONOM pn 308 dinarjev za kilogram. Razlika v' ceni — marža pa hi smela znašati največ 14 din.
V juniju leta 1957 je svet zn tržišče odobril najvišje maloprodajne stroške z« I kg petroleja i. s. Na grosistično nabavno ceno 126 din zn kilogram so bili odobreni maloprodajni stroški (marža) 14 din zn kg. Ugotovljeno je bilo, da so nekatera trgovska podjetja prodajaln petrolej iznad določenih stroškov kot n. ur.
Pri trgovskem podjetju HRANA. Ljubljana se je prodajal petrolej v dveh poslovalnicah po 143 din za kilogram, v poslovalnici na Vrhovcih pa celo po 130 din za kilogram. V tej poslovalnici so se izgovarjali, da prodajajo petrolej na litre in sicer t liter po 120 din. 1 liler petroleja pa sme stati 112 dinarjev.
Se bolj pn je prekoračevala odobrene maloprodajne stroške K Z Brezovica, ki je prodajala v svoji poslovalnici 1 liter petroleja celo po 130 dinarjev.
Dokaj neurejeno stanje je ugotovila kontrola tudi no področju ObLO Kamnik, kjer se prodaja pe-
trolej v največ primerih na litre in sicer po ceni od 110 do 120 dinarjev, • v eni poslovalnici KZ pa tudi po 130 dinar j ev.
Podobno stanje kot v Kamniku je tudi na področju ObLO Grosuplje, na ostalih področjih pa so bile cene v glavnem prilagojene odobrenim maloprodajnim stroškom, prekoračevanja cene v manjšem obsegu pa so sc pojavljala le pri prodaji na litre.
NEDOVOLJENO DELO NAKUPOVALCEV
Z uveljavljanjem kmetijskih zadrug je vloga nakupovalcev skoraj povsem omejena in nismo ugotovili kršitve predpisov, ki določajo delokrog in pooblastila zbiralcev in nakupovalcev. Značilncjši so le primeri provizijskili nakupovalcev, ki jili plačujejo nekatere kmetijske zadruge. Tako je n. pr. KZ Medvode pooblastilu za odkup živine dva mesarja iz podjetja MESOPROMET, Medvode (upravnika in pomočnika) in jili plačevala po 0,80 din od kg odkupljene živine. Živino odkupujeta omenjena mesarja za potrebe mesarije, kjer sta zaposlena. Ker se odkup izvrši formalno preko KZ, si zadruga za računa maržo 4 din za kg in plača provizijo mesarjema. Odkupovalo« odkupujeta dobrih 90 odstotkov le za potrebe lastnega podjetja, od časa do časa pa tudi za Katero drugo podjetje. Tako je bilo v prvih 8 meseeih leta 1957 odkupljeno 1 vagon živine za Jesenice in nekaj manjših količin za podjetje M KS AR in MESNINA, Ljubljana. Izplačana proviziji) zn I. polletje 1957 znaša 61.974 din in sicer v obliki polnili stroškov. Provizije ne izplača kmetijska zadruga, pač pa ta izstavi dobropis podjetju MESO-VROMET po dejanskem obračunu. Celotna provizija zn leto 1956 je znašala 84.422 din, ki je bila izplačano brez odvoda družbenih dajatev kot so: socialno zavarovanje, stanov, prispevek in dohodnina.
Na podoben način je odkupovalo živino mesarsko podjetje na Vrhniki, vendar s to fazliko, da je kmetijskim zadrugam tega področja dostavljalo račune na del stroškov, ki jih je imel odkupovalec podjetja.
Pri mesarskih podjetjih imamo tudi neke vrste nakupovalce, kr so drugače redno zpposleni na drugih delovnih mestih. Le-ti v prostem času hodijo po terenu in odkupujejo živino. Tako odkupljena živina se največkrat izplača preko kmetijskih zadrug, v nekaterih primerili pn tudi na upravah njihovili podjetij.
Pqjcg Inkih občasnih nakupovalcev pn imajo mesarska podjetja tudi stalne nakupovalce, ki so pri podjetjih tudi plačani na teh delovnih mestih in pooblaščeni, da odkupu jejo na sejmih in dogonskih mestih. Nekateri teh nakupovalcev prekoračijo dana pooblastila in odkupujejo v hlevih ali pn med potjo na živinski sejem tako. da se na sejmu le vrši formalen odkup.
UGOTOVITVE PRI KONTROLI 1NVENTIRANJA
Po poostreni kontroli nad izvajanjem inventur v letu 1936 se je stanje izboljšalo, tako da je v letu 1957 vsaj izvedba inventure in razprava o njenih zaključkih izvršena skladnejše z obstoječimi predpisi.
Pregledi inventurnega elaborati so nam nadalje pokazali, da so ne katera podjetja želela s tein clabo.

STRAN 284
GLASNI*
ratom znižali dohodek podjetja na ta način, da so prikazala v obračunu (bilanci) manjšo zalogo od dejansko ugotovljeno. Podjetja so na ta način bolela rezervirati del razlike v ceni za naslednje poslovno obdobje.
Analiza inventurnih elaboratov za leto 1936 je zajela 209 gospodarskih organizacij, analiza za 1. polletje 1957 pa 76 gospodarskih organizacij. Trenutno pa je v obdelavi analiza inventurnih elaboratov za konec leta 1957. Nava jamo nekaj podatkov, ki so ugotovljeni z analizo inventur konec lela 1956: (Nadaljevanje)
26.
Na osnovi 2. točke odloka o prodajnih cenah za mast in jedilno olje (Ur. list FLRJ št. 31/35) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 29-366/58) izdaja Tajništvo za blagovni promet po sklepu Svpta za tržišče 01,0 Ljubljana z dne
S.avgusta 1958 naslednjo
ODLOČBO
o prodajnih cenah na drobno zn jedilno olje.
t. Prodajne cene na drobno za jedilno olje se oblikujejo s kalkulacijo.
2.	Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinskim poslovalnicam kmetijskih zadrug se odobravajo najvišji stroški trgovine na drobno za jedilno olje v znesku 19 din za kilogram na nabavno ceno.
3.	Ta cena ne velja za oljčno in sojino olje.
4.	S to odločbo se razveljavlja odločba Tajništva za blagovni promet OLO Ljubljana št. 06/2-1603/1-38 z dne 27. januarja 1958 (»Glasnik« št. 10/58).
5.	Ta odločba velja takoj.
Načelnik
Tajništva za blagovni promet: Erna Podbregar I. r.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOBREPOLJE
311.
Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ Št. 26/34) v zvezi s 7. točko 43. členom zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št 52/57) je občinski ljudski odbor Dobrepolje sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1958
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev
t. člen
Zaradi intenzivnega in uspešne^ ga zatiranju koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijaču, škrlupn in krompirjeve plesni sc na območju občine Dobrepolje odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.	člen
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni In škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, osestnikov oziroma uporabnikov metijskih zemljišč ter na njihov račun.
V hribovitih predelili, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami, splošne kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranju, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih, tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranji1 rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.	člen
Kakšne varnostne ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršili kmetijske zadruge oziroma lastniki zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
Pristojni svet za kmetijstvo ljudskega odboru določi po zaslišanju pristojne kmetijsko zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajali varstvene ukrepe lastniki sami.
4.	člen
Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih
zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija in režijski stroški).
5.	člen
Cc lastniki na območju, za katerega je določil pristojni svet za kmetijstvo, da morajo lastniki sami izvršiti varnostne ukrepe, teli ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne nu pravilen način, je dolžna izvršiti te varnostne ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno.
6.	člen
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje zu kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
7.	člen
Zn kršitev predpisov iz I.. 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter f>0. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.	člen
Ta odredba začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Marjan Miklič I. r.
OBČINA GROSUPLJE RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Grosuplje
razpisuje
na podlagi 146 člena zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta:
1.	matičar — nižja strokovna izobrazba;
2.	pisarniški uslužbenec — nižja strokovna izobrazba;
3.	strojepisec II. razreda — dvoletna administrativna šola.
Plača in položajna plača v smislu določil zakona o javnih uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje — opremljene z življenjepisom — se vlagajo v 15 dneh po objavi pri ObLO Grosuplje.
Komisija
zn uslužbenske zadeve
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
312.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS Št. 19/52) v zvezi z določbami uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo taks.; in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 16/58) je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljuna-Centcr na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 13. junija 1958
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloku o občinskih taksah
L člen
Odlok o občinskih taksah z dno 26 julija 1956, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana, št. 65/36 z dne 24. avgusta ■1956, sc spremeni in dopolni takole;
Tar. št. 8 — Taksa na licitacije — se spremeni in se glasi:
Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah so plača taksa od predračunske vrednosti posla, ki je na družbi, in sicer;
a)	od vrednosti do t milijona 500 din;
b)	od vrednosti nad 1 do 3 milijonov 1000 din;
e) od vrednosti nad 3 do 20 milijonov 2000 din;
č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov 5000 din;
d' od vrednosti nad 50 do 100 milijonov 10.000 din;
e) od vrednosti nad 100 milijonov 20.000 din.
Takso po tej tar. št. pobere organ, ki je razpisal licitacijo ob sprejemanju in jo mora v treh dneh po odpiranju pismenih ponudb odvesti občinski upravi za dohodke obenem z obračunom pobranih taks.
Za ustmene javne dražbe sc taksa na licitacije ne pobira.
Tar. št. 9 sc doda nova tar. št. 10, ki se glasi;
Tar. št. 10 — Taksa na firmo.
Vsaka pravna in fizičnim oseba, ki se na področju občine stalno bavi s katero koli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo in sicer;
a)	za izključno uslužnostno obrt 3000 din;
b)	za vse ostalo obrti, gospodarske organizacije, banke in hranil-
nice ter za prodajalne proizvaj^' liili podjetij 20.000 din;
c) za poslovalnice in prodajah1' gospodarskih organizacij živilsM
stroke 1000 din,
č) zu trafike, kioske 1000 din. j
Poslovalnice, delavnice in prodni jalne se smatrajo v smislu te turih" številke zu samostojne in se za vsak/ od njih posebej plača letna taksj na firmo.
Taksa na firmo dospe v plači1 1. januarja za celo koledarsko hj, vnaprej in mora biti plačana f 15. februarja istega leta v gotovi pri občinski upravi za dohodke.
Ge je gospodarska dejavn pričela po 30. juniju, sc plača ■ dotično leto samo polovico Ic^l takse nu firmo.
Zu leto 1958 velja rok za prija,i in plačila 30 dni od dneva obj*9 tega odloka.
V primerih, kjer ni zagotovi)9 minimalni dohodek taksnega zavf zanca, ga lahko svet za družil^ plan in finance ObLO delno ah celoti oprosti plačila te takse.
2. člen
Odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uradnem vestniku okf* ju Ljubljana.
St. 07/1-4610/2.
Datum: 13. junija 1958.
Predsednik
Občinskega l judskega odhtl,! Dr. Štefan šoba I. r.
OBČINA TRBOVLJE
313.
Na podlagi 2. odstavka tl. Čh’f zakona o proračunskem prispe*, iz osebnega dohodka delavcev ( lisi FLRJ St. 52-617/57), 15. točke v, člena zakona o občinskih Ijuds*', odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52)
2. točke 26. členu statuta občine j* bovl je je občinski ljudski ode Trbpvlie na seji občinskega zbor9, na seii zbora proizvajalcev 9 10. juliju 1958 sprejel
i z.
ODLOK
o oprostitvi časopisnega podjr
M
»Zasavski tednik« plačevanja 1'^ računskega prispevka iz osebij'’ dohodka delavcev v letu
1.	člen
Časopisno podjetje »Zasavski |\ nik«, ki ima svoj sedež v Trbovbj se v letu 1958 oprosti tistega j1,,-proračunskega prispevka iz ga dohodka delavcev, ki pril’" občini.
2.	člen
0|
i«1
Odlok velja osmi. dan po
»Glasniku«, uradnem ve#*1 okraja Ljubljana, uporablja l’9 od 1. januarja 1958.
St.: 02/1-2721/L
Datum
5. avgusta 1918.
Predsednik ...,i Občinskega ljudskega <>dl Martin Gosak I. r- .
0;
Vsebino
Porodilo o rlclii IrJUirgn inSpok’1’ Mu 1*>17
26 Odlodba o prodajnih cenah na *lr<1	(
jedilno olju.
511	Odredim o skupnem zatiranji* L 1 skih bolezni in Škodljivcev oh* brepolje.
Rnepi>> delovnih niesl obdine *' ^ ,
512	Odlok o spremembah in df’Po111 ‘/(V/ Inku o občinskih taksah I.JllblJon,l 1(
515 Odlok o nprnslitvi daaopianeg® mrV 'h »Zasavski tednik« plndov/inja j|(1|i*11
skega prispevku iz osebnih
delavcev olidino Trbovlje,