Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno I20 Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mcseCno 35 Din B«lei|»kn Izdala celole no v Jugo-tfovlfl so Din. жл Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp petlt-vrste mali oglasi po 1 St In i D.veCli oglasi nad 43 mm vi sine po Din Z-30. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Dtr o Pn vaciem o naročilu popuai Izide ob 4 ituCS) razen pondeliKa In dneva po prazniku VndnMivo /e v Kopitarjevi ulici *t. в lil Rokopisi se ne vrata/o, netranklrana pisma se ne apre/emo/o / Uredništva telefon št. 20%0, upravnlštva »I. 232» Političen lisi sca slovenski narod Uprava fe vKopllarlevl ul.šl.6 » Čekovni račun: C/ubl/ono Štev. tO. ti SO ln I0.34Š za Inaerale, Sara/evo št. 7 S03. Zagreb ti. 39.0II. Praga In Dunal št. 24.797 Izobčena Če te dni prebiraš belgrajsko časopisje In gledaš izjave odločilnih politikov, se moraš zgroziti, v kakšno propast je zašel človek, ki je vsa leta po vojni prav do zadnjega časa igral odločilno vlogo v državi, v hrvatskih in slovenskih krajih pa je bil sploh absoluten gospodar. Svetozar Pribičevič je doigral. Z njim je doigral dr. Žerjav s slovenskim krilom samostojnih demokratov in Janez Pucelj, ki je na zadnjem občnem zboru svoje strančice navezal svojo usodo na propadlo grupo SDS. Po svojem zagrebškem govoru je SDS povsod nemogoča, osamljena, zapuščena, izobčena in izločena iz vsakega političnega kal-kula. Stranka, ki je vzela v zakup dinastičnost in zvestobo monarhiji, je rojstvu novega kraljeviča v svoiem glavnem glasilu »Reči« posvetila tri naidrobneiše vrstice. K svečanostim ki so se pri tej priliki vršile na dvora, šef SDS sploh ni bil vabljen — on je izobčen. V Belerradu se vsak politik skrbno ogiblje vsake družbe z SDS. kot bi smrt dihala iz nje. tako beže, kjnr' oli se pojavi ta skupina, vsi. ki jim je politično življenje še drago. Njeni naj?vesteiši pristaši beže na vse strani in se zakliniajo. da nimaio z zadnjimi koraki Sveto-zarja Pribičeviča nobene zveze, da jih obsojajo in odklaniajo. Vsa obunna borba za življenje nič več ne pomaga. obsojena je na naj-sramotnejšo smrt političnega zločinca, ki si je nakopal neštevilne pregrehe proti narodu in domovini. Izgubljena je. ni več pomoči zanjo. Niena usoda je zapečatena. Dejstvo je namreč da nobena parlamentarna gruna noče imeti več nobene zveze s klubom SDS. Glede radikalov in SLS je to že davno znano. Zemliomdniki zadnji čas snloh ne ra'Povan'nio več s SDS, v imenu muslimanov je dr. Behmen iziavil v »Politiki«, da niso dali nnhpneca pristanka na zvezo z Radičem In Pribičevičem. in demokratski ministri so odločno povedali, da nočejo s tema dvema im^ti nobene?!! onravka. Edini Liuba Davidovič je. kakor i'gleda. nasedel in bo morda moral deliti usodo Pribičeviča samega. Pa tudi to še ni gotovo. Radiča vsled njegovega zadnjega koraka že fcudo g'ava boli. Danes je že gotovo, da je Pribičevič že izigral vse karte in — izpulil. Ali pa je fa nad vse tragičen konec razumljiv in opravičljiv? Zgodovina te stranke kaže. da je prej ali slej do tega moralo priti. »Kdor za meč priiemlie, bo z mečem končan«. »Kdor drugim jamo kopl'e...«. to sta prvi resnici, ki sta se nad Pribičevičem do pičice Izpolnili. Svetozar Pribičevič in njegova SDS sta bila tista dva, ki sla proglašala cele pokrajine in narode izven zakona, SDS je uveljavljala politiko glavnjače nad uradništvom in nad svoho^niini stanovi. SDS je organizirala krvave pohode v kraje, kjer so bili njej nasprotni politični priDadniki. SDS je zlorabljala zakon da gospodarsko ugonobi cele pokra iine, ker niso sprejele njenega političnega koncepta. Istočasno pa je taista stranka zlorabljala svoj silen vpliv, da je državen in javen denar tekel v njone banke in po niih v strankarske fonde in zasebne žene. kar je nnjno vodilo cele zavode v hankerot. SDS je vodila politiko strns'1 maščevanja, uničevanja, strankarskega partiznnstva in denunciantstva v najogabnej-Sih oblikah. SDS ima nad sabo celo vrsto izdajstev in bespHolomstev. I-'Hala je svojo matico. izdala politične priiatelje in zaveznike, lomila pisane pogodbe in ustmene dogovore. NaihuiSa pa ie zadnia perioda te stranke, ki bo veliala /a žalostni primer nepoštene po-litike. Iz nalhujšega centralizma in unita-rizma. iz skrajno fanatičnega velesrbsHa. je radi koninnkture obrnila konje nroti Slovencem in Srbom, se zvezala z Radičem. dvignila grožnje nroti dvora, kralju, parlamentu. vl«di in obstoječemu redu in v nebrzdanosti svojih vr'iteliev te strahovite nana' e ponavljala in potencirala neomoieno na način ki si ga sme do"oliti le najhujši sovražnik naše narodne države. Propad SDS je šel po naiosnovneišib in neizprosnih zakonih narave. Vsa načela je ta stranka oblatila, iz ene napake padala v drugo zdržema in vedno globlje, in danes smo priče političnega izobčenca. Radovedni smo, kako bodo ravnali njeni slovenski pristaši, ki so mnogi vendarle še iz poštenih nagibov stali v njenih vrstah. Demokratski klub ne p s Pribičevičem Pribičevič je doigral — Radič se togoti — Marinkovič vztraja pri svojem — Demokratski poslanci se izjavljajo proti Davidoviču — Usoda Pribičevič-Radičeve akcije je že zapečatena r Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade Vukičevič, zunanji minister Marinkovič in notranji minister Rado-v i č so bili v daljši avdienci pri Nj. V. kralju. Pribičeviča pa je sprejel Davidovič in se z njim dolgo razgovarjal. Nobeden teh politikov ni hotel dati nobenih izjav. To bi bil obenem tudi edin formalen dogodek današnjega dne. Sicer pa se nahaja Belgrad v znamenju razgovorov o novem položaju, ki je nastal • tem, da s je Davidovič končno odločil, ne da bi imel za to kakršenkoli formalen mandat, prevzeti iniciativo za sestavo parlamentarne večine proti današnji vladi Če presojamo Davi-dovičevo akcijo s političnega stališča, je Davidovič pričel stvarno zelo dobro, kar pa praktično nima nobenega pomena. Pri današnjih razmerah pomenja to njegovo delo samo negativno delo. »Saj je lepo in hvalevredno, da so še taki idealisti, kakor je Davidovič,« tako nam je izjavil eden najuglednejših demokratskih poslancev, »vendar pa moram naglasiti, da pride ta Davidovičev idealizem v zelo čudno luč, če se vpošteva dejstvo, da skuša take ideale izpeljati z Radičem in Pribičevičem Tudi ne smemo prezreti, da parlament ni nobena visoka šola za politične znanosti, kjer bi sc lahko delali razni poskusi Gotovo pa to ni pri nas, v naši mali državi, kjer mora biti parlament samo instrument dela, dela za blagor celokup-nostil« Zdi se, da to mišljenje tega uglednega demokratskega poslanca prevladuje pri večini demokratskega kluba. To dejstvo potrjuje tudi naslednja izjava zunanjega ministra Marinko-viča v današnjem časopisju: Gospod glavni urednik! V današnji številki Vašega lista je izjava Stjepana Radiča, v kateri sc neresnično opisuje seja demokratskega kluba in sc navaja, da sem jaz popolnoma soglašal z nekakim neznanim predlogom Davidovičevim o ustanovitvi nekakega novega kluba. Čast mi je izjaviti, da nc samo nisem nikdar soglašal s tem predlogom, niti se sličen predlog na poslednji seji ni stavil. Prosim Vas, gospod glavni urednik, da blagovolite to mojo izjavo objaviti, za kar se Vam zahvaljujem. V Belgradu, datum, Marinkovič, s. r. Ti dve izjavi najbolj potrjujeta naše tozadevne informacije o stališču demokratskega kluba in o razpoloženju demokratskih poslancev. Nekateri krogi gredo pri presoji tega položaja celo tako daleč, da so mnenja, da bo Davidovič še pred ponedeljkom umaknil svoj prvotni predlog z ozirom na vesti iz Zagreba, da V Radič silno ogorčen na Pribičeviča, češ, da jc ta napačno informiral. Na vsak način je borba, ki jo vodijo Radič, Pribičevič in Davidovič, borba za konsolidacijo opozicije, ki se vlade niti najmanj ne tiče. V današnjem težavnem trenutku, ko celokupna naša država in prebivalstvo potrebujeta resnega in stvarnega dela, se taki napori'Radiča in Pribičeviča tem manj žele. Zato gleda široka javnost nanje kot na tragikomedijo. Resen značaj pa se tej Ra-dičevi in Pribičevičevi akciji ne pripisuje. Kako presoja časopisje položaj, navajamo »Pravdo«, ki poroča z ozirom na poslednje dogodke sledeče: Davidovičev brzojav Stjepanu Radiču se smatra v demokratskih in drugih političnih krogih kot prejudic sklepom demokratskega poslanskega kluba. Po tej brzojavki se je v demokratskem klubu govorilo o možnosti spojitve demokratskega kluba in seljačko-demo-kratske koalicije v skupen parlamentaren klub. Pri tej priliki se je moglo v neobveznih razgovorih ugotoviti: da večina demokratskih poslancev ne smatra te kombinacije niti za zrelo niti za potrebno, tem prej ker sploh ničesar ni pripravljenega za sestavo koncentracijske vlade. Večji del demokratskih poslancev nc smatra za pametno, zapustiti današnja vlado, v kateri strarka sodeluje z znatnim vplivom, pa potem iti v koncentracijo, za katero se ne vedo niti pogoji niti vpliv, ki bi ga imela. Po objavi Davidovičeve brzojavke so sc vršili razgovori in pričela opredeljevanja. Poslanci so namreč imeli pred seboj konkretne sklepe, nekaj, kar naj bi predstavljalo končno opredelitev. V tem komentiranju se je lahko videlo, da vsi demokratski poslanci, brez ozira na druge momente, čutijo neugodnost: da sc postavlja na dnevni red samo vprašanje nekakšne rehabilitacije Pribičeviča. Politiki, k: so poslednje dni o tem govorili, so mnenja, da je Pribičevič že parkrat napravil težke napake, ki so ga diskvalificirale kot načelnika stranke, ki bi lahko reflektirala na to, da pride v vlado. Posebej se pripominja, da jc temu največ kriv Pribičevič sam. Zanimivo je, da Pribičevičcva »Reč«, ki jc dosedaj vedno pripovedovala o velikih izgledih na uspeh Pribičevičcvc in Radičeve akcije, danes popolnoma molči o tem in skuša vzbuditi nekako mnenje o borbenosti demokratov. Nasprotno pa zemlioradniške »Novosti« poročajo o možnosti novih volitev. SDS popolnoma na tleh r Belgrad, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) SDS se nahaja v popolnem razsulu. Poslednji dogodki, posebno pa vrtoglava politika Pribičeviča, ki se je navezal na istotako vrtoglavega vodjo hrvatskega naroda, je izzvala v vrstah njegovih pristašev veliko ogorčenje in nezadovoljstvo. Danes objavlja časopisje izjavo najuglednejših članov osrednjega odbora SDS, ki v znak protesta izstopajo iz SDS. Med drugim so izstopili in podpisali ta proglas: podpredsednik vodstva SDS Milutin S t a n o -j e v i č, I. podpredsednik belgrajske organizacije Lazar K ne ž e vi č, dalje nekateri člani vodstva, med njimi bivši načelnik, prosvetnega ministrstva Kangrga in razni drugi. Časopisje obenem objavlja zaupno pismo, ki ga je tajništvo SDS izdalo z ozirom na sklepe vodstva Društva rezervnih častnikov. V tem zaupnem cirkularju se prosijo vse organizacije rezervnih častnikov, posebno v prečanskih krajih, da proti temu sklepu, ki je naperjen proti Pribičeviču, sklenejo proteste. Dosedaj se ni odzvala niti ena organizacija s protestom. Pribičevič je ostal so bolj osamljen kakor doslej. r Belgrad, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) Za jutri dopoldne je sklican javni protestni shod proti politiki Pribičeviča in njegovim poslednjim izjavam. Sploh ве ogorčenje proti Pribi-čoviču v poslednjem času izredno potencira. Zakaj je odšel Radič iz Belgrada? r Zagreb, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Radičeva izjava, da je odpotoval iz Belgrada v Zagreb zato, ker mu je obolela soproga Marenka, je izzvala veliko senzacijo, ker je znano, da je Radičeva soproga popolnoma zdrava. Politični krogi so mnenja, da je Radič pobegnil iz Belgrada na prigovarjanje članov svojega kluba, ki so se bali, da Radič ne bi spet napravil preokret in stopil v Vukičevičevo vlado. Seja uradniške zveze r Belgrad, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom dr. J o v a n o v i č a, glavnega ravnatelja državnega računovodstva, se je danes vršila prva seja plenuma vodstva uradniške zveze. Seji je prisostvovalo veliko število delegatov, posebno iz Slovenije, Hrvatske in Bosne. Na sestanku se je razpravjalo: 1. O poročilu predsedstva, o delu vodstva od poslednje seje. 2. O poročilu o uredbi o pokojninskem fondu. 3. O vprašanju nove ureditve sodniških plač z ozirom na položaj ostalih uradnikov z enako šolsko izobrazbo. 4. O poročilu o Mednarodni uradniški zvezi in posameznih organizacijah v ostalih tujih državah. 5. O poročilu o splošnem položaju organizacije v zvezi s spremembo pravil. Živahna debata se je razvila o teh poročilih, vendar se pa niso i storili še končnoveljavni sklepi in se bo seja nadaljevala. V razpravi o poročilu o novem sodniškem zakonu se je ta zakon smatral kot zadovoljiv znak in dokaz, da sedanja vlado računa z vsemi stanovi našega prebivalstva. 30. artilerijski polk kraljeviča Tomlslava r Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Današnji »Vojni list« objavlja sledeči ukaz: Na predlog vojnega ministra na temelju čl. 3. zakona o ustrtju vojske in mornarice odrejam: da nosi 30. artilerijski polk ime: »30. artilerijski polk kraljeviča Tomislava«. Naj vojni minister naj izvrši ta ukaz. Aleksander I, Datum. Z ozirom na ta ukaz je vojni minister izdal sledečo naredbo: Nj. Vel. kralj, vrhovni poveljnik, je blagovolil odrediti, da se Nj. Vis. kraljevič Toml-slav uvede v vrste naše vojske in mornarice. Izvršujoč nalog Nj. Vel. kralja odrejam: da se Nj. Visočanstvo kraljevič vpiše v o. četo 2- bataljona 4. pešpolka. Junaki! Po toliki ljubeznivosti Nj. Vel. kralja, prevzvišenega vrhovnega poveljnika, smo radostni in ponosni, da bo v naših hrabrih vrstah kraljev sin Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Naj nam bo ta nasproti vojski in mornarici blagonaklonjeni čin vrhovnega poveljnika v vzpodbudo za večje izpolnjevanje naše naloge in svete dolžnosti za dobro ljubega kralja in drage domovine. Prepričan sem, da bo celokupna vojska in mornarica sprejela v svoje vrste najmlajšega sina junaškega kralja radostno s tisto ljubeznijo in prisrčnostjo, s katero nam ga daje vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj. Junaki! Pozivam vas, da pozdravite v svojih vrstah našega najmlajšega Vzvišenega tovariša skupno z menoj z najradostnejšim vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I., naš vzvišeni vrhovni poveljnik! Naj živi Nj. Vel. kraljica Marija! Naj živi Nj. Vis. prestolonaslednik Peter! Naj živi Nj. Vis. kraljevič Tomislav! V Belgradu, 28. januarja 1928. Vojni minister general Hadžič, armadni general. Poljski poslanik Okenski nas zapusti r Belgrad, 28 jan. (Tel. Slov.) Dosedanji poljski poslanik Zbislav Okenski je odpoklican s svojega dosedanjega položaja. G. Okenski je vžival največji ugled v vseh tukajšnjih krogih. Tekom svojega večletnega bivanja v Belgradu si je pridobil simpatije v vseh krogih. Bil je odličen prijatelj Slovencev. Vsako leto je celo poletje prebil med nami. Na novem mestu mu želimo veliko uspeha, kakor ga je imel dosedaj. On spada med tiste, ki so največ pripomogli, da je med našo državo in Poljsko prišlo do intimnega in prisrčnega razmerja in je bil glavni iniciator za sklenitev prijateljske pogodbe med našo državo in Poljsko. Pogodba o prevoznih tarifih z Madjarsko r Belgrad, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) Med našo državo in Madjarsko so se pričela pogajanja o sklenitvi pogodbe o direktnih prevozniških železniških tarifih. Pogajanja se vršijo v Ercegnovu in se bodo v najkrajšem času končala. TRŽAŠKA BLAGOVNA BORZA, ež Trst, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Tekom preteklega tedna so se cene na tržaški blagovni borzi gibale v teh-le mejah: Pšenica italijanska 140—142, koruza italijanska 100—101, color fox romunski 88—90, plata 92—95. Oves italijanski 120—122, romunski 94-98. Fižol mešan jugoslovanski 135, koks štajerski 160— 165, gališki navadni, 155—160. Češplje bosanske v vrečah ali zabojih 150—160. Riž italijanski ekstra 145—150. — Les jugoslovanski ali avstrijski: tramovi dolgi 4—12 m 140—150, deske 270—290. Bukovina parjena žamana la, Ila slavonska 520—540, nežamana 460—480, navadna iz Slovenije la, Ila žamana 300—330, la, Ila nežamana 260—280. Testoni 220—240. Kava Rio 550—560, marc 560—581, maj 542— 535, julij 542—531, september 539—530, december 536—525. Berlin, 28. jan. 201etni sin Trockija je šel prostovoljno za očetom v pregnanstvo. Bil je izključen iz univerze, potnega dovoljenja za inozemstvo ni dobil; zato je odšel za očetom v Azijo. Najceneje se kupi v novi DELIKATESI K. J ARO „PRI TURISTU" Dunajska cesta štev. 7. J* / / л<> s* лСГ ку ^ Naznanilo preselitve Odvetnik DE STANKO SAJOVIC naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gornjega grada I Kranj Šlempltiarteva hiša, prej pisarna g. dr. Hinka Schreinerja >Tako — sedaj pa mi popolnoma mimo pripovedujte, kje Vas boli in kako ste si nakopali te bolečine. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 Mi 5 Din. Oglasi nnd devet vrstie se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Mlad CERKOVNIK z dobrimi spričevali, želi sprejeli službo. - Narlov v upr. lista pod iit. 7 3. "apšolventinja" ; trgov. šole. zmožna slov. ! in nem. jezika, stenografije in stroi"pisja, želi službe. — Dopise upravi »Slov.« pod »Poštena«. Državni uradn'k pravnik, z večletno upravno prakso, išče popoldanskega ali večernega dela. Naslov v upravi pod 752. Lep prostor za delavnico ali kai stičnega, s c odda takoj. -Sv. Petra cesta 61, Ljubljana — Josip Musar. Razpisujemo dobavo 130 m3 jamskega lesa Ponudbe je vložiti do 7. februarja t. I. Več se izve pri Direkciji drž. rudrika, Zabukovca, pošta Griže. PoSteno in dobro rlekle ki ima gosrodiniski tečaj in zna dobro kuhati in hoče opravliati vca hiš'a dela, išče Vera Kas-imo-vić. zdravnikova soproga, Konrivira, Hrvaško. — Plača 350—4r0 Din. Do-bei postopek. Protfaialka izurjena v trg. meš. blaga se sprejme. - Natančnejše ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dobra prodajalka« štev. 711. исепеГ^л, ?r; govine in ie 3 razredno meščansko šolo absolvi-ral, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Jos Largpršek. Ma-renberg. Hrana in stanovanje v hiši. Ulnrln bukove la in niUUl hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAONETTI Ljubljana. Star cink kupuje vsako množino tvornica A r k o , Zagreb, Vlažka nlica 116. Samo 38 dinarjev 5 kg prima bosanske suhe slive, 10 k* la. bos. suhe slive Din 74.—. Suhe hniške 2 Din ceret'e razpošilja ro poštnem povzetju franko zavoi, fran-ko vsaka nošfa. trgovina O. D^ECHSLER, T-7.H (Bosna). 10156 VINO letnik 1925 in 1926. belo in rdeče, lastni pridelek, v količini 130 hI, proda po ugodni ceni Franc Oerec, veleposestnik in Irgovec, Pišece pri Brežicah. Prodam в" par tisoč cbm ' 1>L Masa obrt OPRAVE črešnjeve, najceneje pri M r h a r f u v Sta-c?ičah, Šent Vid nad Ljubljano. PERJE kokošje, purje, gosie in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V4 J D A. Cekover Me liimur>e 1'douB maha flin S'— koruzni zdrab „ 3'Sr Prvovrstni izdelki od 25 kr naore oošiba PAVEL SEDE], tonil imetnl mlin. — Goten sko. Vprašati: LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL št. 151. IvRn Konig, Dol. Toola reber - Stari lorf, p-oda dobro ohranien ČEVLJAR. STROJ. Motvoz 2«2 nat ceneišr direktno v tovarni Mehanična v.-varoa Šir.ko-opc, Grosuplje 10245 НЗШагШ Rt, пгочо. n.lilo in 'ei'men kunlte nalepnele nrl V. VOL«. LJIIDLJANA veletrgovina žita In moke črna suknia skoraj nova fsrednja velikosti, ugodno naprodai. - Naslov v upravi št. 725. V nedeljo dne 29. januar- i^oncertrv klavir ja v gostilni Amerika na FIN. ohranien kakor nov. Glincah | ugodno naprodai (tudi na velika veselica! 'uprava lista pod it. 726. * * NADBOUŠI Д PREMOG Cebin U/olfova 1/2 Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ZMF" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Belokranjski premog iz črnomelfskega premo-gokopa je najcenejša kurjava za industrijo in gospodinjstvo. - Zahtevajte ga povsod. 689 \Ш8Ш ф Več difokov sprejmem na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo. Inštruktor v hiši. Naslov v upravi pod št. 755. j Separirano SOBICO j oddam gospodični. - Naslov v upravi pod št. 730. Mirna stranka (2 starejši osebi), išče za maj čedno 2- ali 3 sobno stanovanje v okolišu: Sv. Jakob, Tabor, Škofovo, Poljane. Ponu-'be na Slovenca pod »Mirna stranka 2«. 759 STANOVANJE: 3 sobe, kuhinja, oddam takoj. Solnčna lega. Mesečno 1000 Din Pogoj: za 1 leto najemnine naprej. Naslov pove: Oglas, oddelek Slovenca pod št. 753. 'Stanovanie 3 do 4 sobe, s kopalnico, išče rodbina brez otrok za 1. mai - Ponudbe na Poštni predal 209. 629 Za vedno nas je zapustil in poletel med nebeške krilatce naš zlati, predobri edinček Aniek Pogreb nepozabnega nam sinčka sc vrši v nedeljo 29. t. m. pop iz osamhenega doma na mirno pokopališče. Neutolažljiva Ivanka, Anion Soršak in ostali sorodniki. Kranj, 27. januar t a 1928. Lipslii pomladni velesejem 19ZB splošni velesejem od 4 do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski veleseem od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14. marce prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca ]e ne ugodnejši kupčljski trs In največji velese.em v Evropi. Znižane vo/.ne cene. — Brezplačni vizumi. Pojasnila daje: Častno zastopstvo Slegu, Ljub>jana Gledališko ul. S. Žel'm kup ti obs'o:ečo žago z dolgoletno poaodbo za sekanje ali pa večje gozdne komplekse v svrho eksploataciie. Event. bi pristopil k obs'oječi lesni industriji s kapitalom. Samo resne ponudbe naj se pošliejo na Piihlicita' d. it., ogh t/, ~ ? 3 I* g > ? 3! s. e B S M 2 p iS * I w ® £5 5" 1 « Č x г S X s N 2 3- .n 2 " B tr w T- — c 5' 5 3 £ -» п> I ' zL 6" i c a, ' i 1 2. • M !£.' % S 5 & p "g rj s. o = а s S Sr 0 O ft N § ce -s "<8 1 3 O o I " ef <* E S K 2- > a S - s c B ел » л ■P Tri" P Za Jugoslovansko tiskarno V Lfubljaoii Kucl Сеп Izdatatelj. dr. fr. Knlovec. Uredniki Franc Гегае<(1ат| Zgodovina filma Ze Ptolomej navaja v svoji optiki Г. 150. p Kr vtrieri deže.nin nanljic. ki jih oh hioneiu razsvetljenju bliska vidimo kot tenke vzporedne črte. K temu pripominja stari grški fizik: »Človeško oko je nepopolno, svetlobne vtise ohrani le kratek čas, tako da se hitro menjajoče se slike združijo v eno samo.« 1640 je iznašel P. Atanazij Kircher, S. J., sloveče otroško veselje, laterno magiko, prvi aparat za projiciranje. 1827 je iznašel Francoz dr. FTtton svoj sthaumatnp; ali čarobno ploščo. Kdo se ni igral kot otrok s to igračko — čudežno in preprosto? (Slika 1 in 2). Izstriži sliki — po- loži eno na drugo s hrbtom, vdeni skozi piki nitko in zaviti. Naenkrat je tič v kletki. Že preje je iznašel fizik Robertson »Plian-taskop-ч, ki ga je avstrijski oficir Franc pl. Uchatius izpopolnil in 1. 1853. prvič predvajal na cesarskem dvoru. Slike so bile delane z roko. i 1838 je bila iznajdena fotografija, toda šele 1895 sta brata Lumiere začela predvajati pravi film s pregibajočimi se slikami in scenami. Danes, po tridesetih letih je film velesila, v mnogih ozirih celo večja kot tisk. Film kot kulturni fenomen Film je postal veleindustrija, ki obvlada ogromen trg zemeljske oble. Kar je človeštvo ustvarilo lepega in oča-rujočega na polju glasbe in plesa, gledališča in igre je plod sto in stoletnih generacij, velikega resnega dela, skrbno iz tisoč in tisoč drobnih delcev vzgojena in gojena narodova kultura Tu igra vlogo poseben narodov karakter, njegov jezik, ki sc izpopolnjuje, njegove navade, posamezna osebnost itd. Kino pa, živa govoreča slika ne pozna meja jezikov, premaga razlike narodov in držav, posploši vse kulture Kitajska in Japonska podajata roko daljni Evropi, azijske stepe pričara aparat pred Španjolca in Ne\vyork zaživi kot neverjetna pravljica pred Eskimom. Drugi moment je, da se je filma kot najbolj učjn ovitega, lahkega in posplošujočega, vsem razumljivega, ponazorila polastila vele-industrijska produkcija, akcijske družbe in trusti. Ti, ki stoje izključno na trgovskem stališču, odločajo o izberi filmov. Producent ponuja, toda ne izbira niti dovolj izbere po vidiku, da je film kulturna dobrina, oziroma bi moral bili, ampak se ravna po vidiku dobre ali slabe konjunkture. Četudi bi morda posestnik kina hotel izbirati dobre filme — ne more, ker mu jih producent ne dobavi, to pa zato, ker se njih produciranje ne izplača. Tako pridemo do tretjega momenta. Moderni človek je nervozen, hitro živi. je zvečer utrujen. Gledišče zahteva pozornosti, zbranosti, soživljenja, zahteva celč skrbnejšo toaleto, knjiga jo pretežka. V filmu pa najboljši roman na platnu zdrvi mimo tebe v dveh urah, ves živ, ves plastičen, dočim bi knjigo moral brati deset dolgih večerov, ne da bi imel od nje tak užitek kot od zaporedne vrste slik. Film je nadalje anonimen — kdo ve ali se briga za avtorja! — je zato neodgovoren, danes steče, jutri ga že več ni, je prost vseh vezi iu tudi kritika ga ne doseže. Če se pa kdo upa kritizirati, koncem, ki stoji za kino-podjetjem, zagrozi z bojkotom in odtegne in serate. Sicer pa, kaj se meni publika za kri tiko! Amerikansla reklama je že storila svo je. Izložbena okna, kioski, javni lokali, ceslf so vedno na razpolago za dražeče žive slike ki pobijejo vsak kritičen članek. Po drugi strani je pa neoporečno res. d? je film kot prosvetno sredstvo za mnržice neizmernega pomena, da so njegove slabe strani le akcidentalne, slučajne in da predstavlja \ vednobolj izpopolnjujoči se obliki po sebi ogromen kulurni faktor Vzgojni pomen filma in obratno Vsakoletne konference vplivnih kulturni! delavcev za reformo kina kažejo, kako važen vzgojni moment je v filmu. Nasproti si stojita dve struji modernega filmskega podjetništva Ena, ki se zaveda odgovornosti za tisoče, ki živo sliko vase neizbrisno vsrl avajo, in zagovarjajo kulturne filme, druVi ste padli v zmoto. Vaš film omadežuje duše. Naredile uslugo nam — ne nam pravzaprav — Vaši lastni vesti narodu — žrtvujte teh 300 metrov! Film bo lepši in mi Vam ne bomo napovedali voiske...« In velike firme, ki dajo kaj nase ugodijo... Misli se tudi že ua poučevanje popoldanskega krščanskega nauka s pomočjo filma itd. Filmske zvezde Danes imamo že cela filmska mesta, v katerih je proizvajanje filmov koncentrirano. Glavno je Hollywod v Kaliforniji s skoro pol miljona prebivalci. Tu so zbrani najznamenitejši >stari«. filmske zvezde, najslavnejši reži-seri, se uprizarjajo in igrajo scene, ki se vja-mejo na film in gredo potem po celem svetu; Film — zadeva občestva Razumljivo je, da sloves Hollywooda ln njegovih »zvezd« očara mlado, lahkomišljeno, sveta in njegovih čarov željno srce. Toda koliko bolečin, gorja, razočaranja se skriva večji-del za to slavo! Danes slavna, si jutri že lahko uničena, fizično in moralno. Kupa življenja se pije do dna s strupom vred, ki je v njej. Božansko umetniško navdahnjenje počasi izbira v bla -nem, nečimernem, dušo raz-lušujočem življenju. Kako drugače bi bilo, če bi film stal samo v službi Dobrega, Večnega, Svetega. Njegovi lastniki bi bili upravitelji božje Lepote, igral-| ci in igralke njeni svečeniki in svečenice, trpljenje neštetih množic bi se blažilo; instinkti naravnavali na dobro, borba človeštva usmerila v osvobojenje od greha, egoizma, izrabljanja, nesocialnega mišljenja in dejanj; narodi navduševali za splošno blaginjo, skupnost stanov, bratovsko ljubezen; posamezniki dvigali k plemenitim dejanjem in srčni do-| broti. Čisto isti problem je to 1-akor problem ! tiska; ali človeškim nižjim gonom ustrezati in tako služiti milijone ali pa človeka in druž-t bo dvigati. Problem — kapitalizma, moderne družbe, njene bodočnosti! Gotovo je: če naj se film postavi v službo resničnega kulturnega in socialnega napredka človeške družbe, se moramo zanj zanimati, ga Agnes Ajres. tu imajo sedež največje filmske družbe, in poleg umetnega filmskega odrskega življenja se j odigrava resnično življenje — tam igrani sa-moumori, zločini, blaznost — tu pa resnični! Pravljično razkošje se druži s najpretresljivej-šimi tragedijami življenja. V Hollywodu se molita samo dva bogova: denar in uspeh. Včeraj še neznana, se ti da-| nes posreči scena: /adeneš s pogledom, kret-I njo, smehljajem, v jedro scene. Film ima ! uspeh iu preleti v dveh, treh mesecih krog i zemlje in ime — ime neznane igralke se pojavi na stotisočih plakatih. Komu niso znana imena, kojili slava kot filmske zvezde se je od tu razširila po celi zemeljski obli, bolj kot slava največjih vojskovodij, mislecev, državnikov! O teh milijoni in milijoni nič ne vedo, dočim so imena »starov« v ustih že vsakega vajenčka in šolarke, dočim o njih sanjajo in A*№ Nii-lseo. Cliarlic Chtiplin. se ob njihovi igri razkošja in lepote ter pretresljivih prizorov naslajajo ob morda pra; nem želodcu največji proletarci iu proletarčki prav tako kot težki, vsega siti milijonar. Kdo ne pozna A s te Nielsen nelepega obraza, a velikih strašnih oči, da moraš ali jokali ali pa te pretrese gnjus nad življenjem — Jaekie Coogana. otroka pobožnih irskih starišev, ki je tako neprekosljiv o igral Oliver Tvista in so ga stotisočglave množice pričakovale kot kralja. kjer sc je prikazal — genijalnega Charlie (-haplina, tragične Fern Andra čudovitih oči, razkošno lepe Agnes Ajres, neprekosljivih humoristov Pata in Patacliona itd. itd.? Pa danes imamo še večje potence, ki presegajo nivo od množic oboževane »zvezde«, igralce, ki so dvignili filmsko umetnost iz plehkosti, kiča, šunda in efekta v pravo umelnosl in svojega daru ne zapravljajo v blazni omami oboževanosti od množic: Elizabet Berguer-iovo Greto Garbn, Lilian Gisli, Johna Gil-berta, Alfreda Abela. Krnuseja itd. itd. Fern Andra. iztrgati iz rok privatne kapitalistične spe« kuiacije, dobičkarskega pohlepa in trgovanja z nemoralo ter ga postaviti pod kontrolo in usmerjevalno direktivo celega občestva in občestvenih faktorjev, ki čulijo svojo odgovornost napram blaginji vseh in vsakega. Kino bo potem največji blagoslov. Pat in Patachon. Nekoliko številk o filmskem prometu. Pri nas filmske industrije še nimamo — po. samezni p (Vtki so pač omembe vredni kot smo.re-no prizadevanje, več ne. Naša soseda Avstrija je ustvarila tekom zadnjih potili let nnd 20 filmov, ki jih tudi mi konsumiramo. Kinov ima 550, tri četrtine odpadejo na Dunaj. Nemčija ima Ж>00 kinov 7. en in po! milijona sedež L Letno se investira v filmsko industrijo' 240 milijonov mark. Dnevno poseča kino do 900.000 gledalcev. Amerika: ima 14.700 kinopodjetij s 7 milijonov sedeži! Dnevno poseča kino do 8 milijonov ljudi. Letno Investiran kapital znaša 1500 milijonov dolariov! Izvoz filma v Evropo тпаЛа lnlno 80,000.000 metrov. % Titulescu v Parizu Pravilnik o obratnik zaupnikih Reakcija, ki se zbira v hankokratski SDS, >e čuti prizadeto z najnovejšimi socialnimi ukrepi ministra df. Gosarja, ki imajo vsi namen pomagati delavstvu. Sedaj se v predalih SDSarskega časopisja pretnleva zlasti pravilnik o obratnih zaupnikih. Predvsem ugotovim, da je pravilnik izšel ra podlagi zakona o zaščiti delavcev, ki ga je i/.dal dr. Žerjav. Kolikor inm pravilnik pomanjkljivosti, so to pomanjkljivosti / a k o n a, ki ga s pravilnikom ni mogoče iz-l-reminjati. Kljub nepopolnemu in v mnogih zirih reakcionarnemu zakonu, pa je nepri-nerno bolje, da ima delavstvo sploh m ožil ost postaviti si zaupnike, kakor pa da bi še nadalje ostalo brez njih Da institucijo obratnih zaupnikov sploh spravi v življenje, to je bil prvi namen dr. Gosarja. In to je naš uinister dosegel. To pa ni majhna pridobitev. Ugotavljamo, da si doslej še noben minister ni upal dregniti v to sršenovo gnezdo, ker se je vsak bal silnega odpora. Dr. Gosar se ni ustra--il nobenih zaprek in s previdnim ravnanjem dosegel, da je pravilnik primerno gladko prodrl. S lem prvim pravilnikom je led prebit. Pri prvi ugodni priložnosti bo mogoče iti korak dalje in pravilnik izpopolniti v vseh tistih točkah, kjer se bo izkazalo, da ne zadostuje oz. da ga je mogoče izboljšati. Toda temelj je postavljen. Te od-lične zasluge dr. Gosarja ne izbriše nobeno vpitje reakcionarjev v SDS. So pa tudi stvarno vsi ugovori, ki jih navaja ta gospoda proti pravilniku komaj pi-škavega oreha vredni. Najprej trdijo, da je s prvim členom izigrana ustanova sama zato, ker predvideva sporazumno postavitev zaupnikov. Kaj pa je na tem hudega? Tam kjer bo delavstvo enotno, tam kjer volitev ni potreba, tam je dovoljen sporazum. Če delavci sporazuma ne bodo hoteli, ali če bi sporazum onemogočile intrige delodajalca, T)o pač volitev. Tu more samo SDS videti iz-igranje zaupnikov. Dalje razgrajajo ti hujskači, ker prvi vo-livni odbor tvorijo tisti delavci, ki so najdlje v obratih. To pa določa § 113. zakona o zaščiti delavcev, ki ga je izdal režim dr. Žerjava. Naj se gospoda od SDS, ki zahteva sedaj v volivnem odboru mlade delavce, prime za nos in gre protestirat k dr. Žerjavu. Volivni prostor, volivne koverte in ves volivni postopek tudi ni všeč »delavskim« zagovornikom v SDS. Tozadevno je pravilnik določil «amo glavna načela in prepustil Delavski zbornici, da izda navodila in potrebne formularje. Kakor nam je zDano, je Delavska zbornica vse to že napravila in \ sicer tako, da je volivna svoboda in volivna tajnost popolnoma zajamčena v najvišji meri, ki jo dovoljuje zakon. Gorostasno se zdi SDS, da je pri konstituiranju zaupnikov lahko navzoč tudi delodajalec. Kako piškava je ta gorostasnost, se pokaže takoj, če ugotovimo, da delavci lahko izvedejo konstituiranje v tajni volitvi. Kaj more tu koristiti delodajalcu navzočnost? Zgraža se SDS, ker pravilnik ne predvideva nobene zaščite obratnih zaupnikov. Te zaščite pravilnik ne more dati. Zato je bila priložnost takrat, ko se je delal zakon. Edino v zakonu bi bilo mogoče ustanoviti zaščitne odredbe v obrambo zaupnikov. Kje pa ste bili prijatelji delavstva takrat, ko ste delali zakon? Zakaj takrat niste poslušali naših poslancev, ki so vas v odboru in v skupščini opozarjali na to kardinalno pomanjkljivost? Zakaj sedaj hinavčite? Sicer pa se vsak delodajalec zaveda, da ima delavstvo najmočnejšo zaščito v sedanjem ministru. Delodajalci vedo, da bo minister vsako zlorabo z njihove strani kvitiral z ostrejšimi odredbami in da bo sam aktivno nastopil proti vsakemu podjetju, ki bi hotelo izigrati pravilnik o zaupnikih. Zato si bodo podjetja dobro premislila, predno bodo napravila kak udarec proti svobodi zaupnikov, ker bi s tem priklicala novega vraga proti sebi. Delavstvo pa je hvaležno dr. Gosarju, da se je za obratne zaupnike zavzel и toliko odločnostjo in bo pri volitvah z odločnim in strnjenim nastopom poskrbelo, da bo ustanova res dosegla namen, ki ga ministerhoče, to je da bo nova opora svobode delavcev in branik njihovih pravic v obratih. JLSENISKA BRATOVSKA SKLADNICA. Tudi to zadevo smatrajo nekateri za primerno, da jo uporabljajo v agitaciji proti SLS. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je namreč javil, da se bo ta bratovska skladnica razpustila. Razumljivo je, da je vs od tega delavstvo razburjeno. Razni agitatorji po poklicu so hitro raznesli vest, ia je to delo dr. Gosarja in tistih »klerikalcev«, ki so pri jibljanskem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Minister dr. Gosar pa nasprotno glede te stvari ni še prav ničesar ukrenil in kakor točno vemo, stoji on na stališču, da naj se v Paril, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Romunskega zunanjega ministra Titulesca, ki pride jutri v Paria, pričakujejo tam vidno hladneje, kakor se sicer pričakuje /.unauii, minister kake zavezniške države. V političnih krogih se zamerja romunski vladi, da je s svojim pdpo-rom preprečila po mali autauti nameravano mobiliziranje Društvu narodov proti Madjarski, ter se na verzijo, lansirano Iz Bukarešta, da vidi Titlilesču svojo misijo pred vsem v' tem, da potoni konsolidacije razmer na Balkanu posreduje med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi da odstrani zapreke za sporazum med Rimom in Parjzoni, — gleda z neko skepso, ker so ti, Titulescu pripisovani nameni, v nekakem očividnem nasprotju 8 praktičnimi učinki njegovih razgovorov z Mussolinijem. V Parizu se bojijo, da se je dueeju posrečilo, da končnoveljavno upreže Romunijo v službo svoje politike, ki je naperjena, 5e ne na razbitje, pa vendar na oslabitev, male antante; belijo si tudi glave z vprašanjem, kakšne protidajatve lahko nudi z Madjarsko zvezana Italija romunski zunanji politiki za iz-premembo kurza. — Z druge strani se po-vdarja, da je čakati na sestanek Brianda in Titulescuja, ki bo vseboval tudi načelni razgovor o rimskem posetu. V glavnem se pariški tisk, očividno na željo pristojnih mest, ueposredno pred prihodom Titulesca v Pariz vzdržuje komentarjev glede rimskih razgovorov Titulesca z Mussolinijem. »Pet i t Pfvrisien«. v svojih oficijozrtlh izvajanjih pomirja javnost, da se ni bati nobene izpremembe y romunski zunanji politiki. Zbližanja med RimPetit Journal« pravi dalje, da morata Titulescu in Mussolini iskreno pričeti reševati madjarsko vprašanje, ker bodo sicer rimski razgovori le samo platonske manifestacije. r Pariz, 28. jan. (Tel. »Slov.«) »Le Ma-tin« poroča, da se dosedaj ni ničesar podvzelo nasproti Madjarski radi oboroževanja. List predlaga, da uaj Svet Društva narodov ima v Budimpešti stalnega zastopnika, ki bo imel gotova pooblastila v tej zadevi. Kako aktivirati društvo narodov. v Paril, 28. jan. (Tel. Slov.) V »Matiriu« zahteva Sauervveln revizijo poslovanja Društva narodov, ki razen sej Sveta in plenarnih sej popolnoma miruje. Tako je po češkoslovaškem zastopniku Vaverku v Ženevi vložena tožba proti Madjarski postala brezpredmetna, ker se ji Titulescu iz uljudnega obotavljanja ni pridvužil. Vsekakor bi se moral najti kvalificiran zagovornik eksekutive Društva narodov. ki bi tudi brez formalne tožbe takoj aktiviral Društvo narodov. Vsled počasnosti procedure ima sedaj Madjarska čas odstraniti sledove svojega delikta. sprejeti samo soglasno, vsled česar je potrebno doseči sporazum med Malo antanto in me-rodajnimi faktorji Sveta Društva narodov. Zunanji minister Tibilescu ho pri svojih razgovorih v Rimu, Parizu in Berlinu razpravljal tudi o tem vprašanju in ugotovil najboljše pogoje, pod katerimi more imeti demarša Male antante uspeh. Tendenciozni komentarji o razgovorih med Prago, Belgradoni in Bukareštom ne odgovarjajo resnici, »ako da je odveč jih demantirati. V Mali antanti slej kot prej vlada popolno soglasje, in ta zveza bo še dolgo časa vplivala na politiko srednje Evrope. Grško-jugoslovanska pogodba pred parlamentom! v Atene, 28. (Tel Slov.) Mihajokopulos apelira na parlamentarni zunanji odbor, da pred kratkim podpisano grško-jugoslovansko trgovinsko pogodbo nemudoma predloži ple-n.umu, ker je Grški, veliko na tem, da bi pogodbe, ki so bile sklenjene prosto in neodvisno ter niso proti grškim pravicam, postale veljavne. Od 1. februarja dalje bodo po posebni grško-jugoslovanski pogodbi transporti blaga na direktnih grško-jugoslovansklh železnicah prehajali skozi Gjevgjelijo brez novega pregleda. • , v Praga, 28. jan. (Tel. Slov.) Parlamentarna delegacija, ki bo odpotovala v Jugoslavijo, bo imela 18 članov, in sicer ne samo lz češkoslovaških strank, temveč tudi h nemške agrarne stranke in morda iz n«m«Uo lrrStan-sko-socialne stranke. Ljapčev sinipatizira z Locarnom v Sofija, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Danes jc sofijski župan Vasov otvoril kongres vladne stranke »demokratičeski zgovor«. Ministrski predsedbik Ljapčev je v svojem ekspi icju o notranji in zunanji politiki države med drugim navajal, da vlada želi mir, da pa bo preprečila vse fantastične in prevratne načrte. V zunanji politiki sc prizadeva vlada vzdržati dobre sosedne ndnošaje z vsemi državami in se v tem oziru nadčloveško trudi. Zadnji dogodki so tudi za bolgarsko ljudstvo zelo nevarni. Zato hoče vlada preprečiti vse konflikte. Glede balkanskega Locarna je Ljapčev izjavil, da se balkanske države trudijo odstraniti vse ne-sporazume, da z dejanji dokažejo, da stremijo po sporazumu. Med Bolgarsko in Romunijo sc tak sporazum že pripravlja. Zaprtje meje Jugoslavije proti Bolgarski jc Ljapčev označil bolj kot posledice razpoloženja, povzročenega do tisku, kakor pa pravne potrebe. Glede zu-na jega posojila je omenil, da se bolgarska vlada prizadeva staviti konkretne predloge, da ustreže zahtevam finančnega komiteja Društva narodov, in reformirati bolgarsko narodno banko. Kakor se čuje v tukajšnjih finančnih krogih, se bo narodna banka izpremenila v delniško družbo, koje akcije se bodo polagoma oddajale tudi privatnikom. Za nettunske konvencije? v London, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča: V angleških diplomatskih krogih se izrecno pozdravlja mirni potek razgovorov med jugoslovanskim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom v Belgradu. Podalj anje jugoslovanske-italijanske pogodbe za 6 mesecev se smatra za znak izboljšanja odnoš-ijev. Vendar pa je italijanska vlada izvedla podaljšanje samo zato, da v tem času dosež<- ratifikacijo nettunskih pogodb, ki jo je narodna skupščina odklonila. Ako se to tekom poletja ne bo zgodilo, je nevarnost, da bodo italijan sko-jugoslovanski odnošaji postali zopet bolj napeti. Sporazum med Madjarsko in Romunijo? v Budimpešta, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) »Az Est« poroča, da se po posredovanju ita lijanske vlade, kateremu se je pridružila tudi Anglija, vršijo uspešna pogajanja za poravnavo madjarsko-romunskega optantskega spo ra, ki so se začela po zadnjem ženevskem za sedanju iu tako napredovala, da se bo o priliki sedanjega bivanja Titulesca v Parizu vr-šila odločilna konferenca. Romunija je pri stala na to, da v okviru proračunskih mej iz plača razlaščenim madjarskim optantom od škodnino v denarju. Madjarski listi dajejo romunski vladi priznanje za v zadnjem času izkazane prijaznosti, posebno v tihotapski afe ri, ker je preprečila skupen nastop Male antante in ki se pripisuje Mussolini je vem vplivu. Nasprotno pa poluradni »8 Uhr Blati« neprijazno kritizira postopanje Romunije ter tudi demantira poročilo »Az Esta« o predstoječem sporazumu v optantskem vprašanju. Po infor macijah vašega dopisnika pa je to poročile resnično ter ze jutri odpotuje v Pariz dr. Avre-lij Egry kot delegat madjarske vlade. Škof Skalski obsojen na 10 let v Varšava, 28. jan. (Tel. »Slov.«) V velikem tajnem vohunskem procesu proti poljskemu škofu Skalskemu v Moskvi je bil obtoženec obsojen na 10 let ječe. Jugoslovanski smučarji so fejst fantje. e Milan, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj so italijanski dijaki priredili jugoslovanski reprezentanci na smučarski tekmi v Cortino d'Am-pezza slavnosten obed. »Coricrre della Sera> poroča o tem dogodku sledeče: »Dijaki iz bližnje kraljevine so lahko odkrili, da se v Cortino cl'Ampezza govori hrvatsko, ker so v Ljubljani inscenirali gonjo proti tovarišem, ki so prišli na tekmo. Ti tovariši so fejst fantje (bravi ra-gazzi), ki so zbudili splošne simpatije in so jim hoteli italijanski tovariši pokazati, kako se pri nas pojmuje gostoljubnost.« Odlikovanja vsem ministrom r Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel, kralj je na predlog predsednika vlade ob priliki krsta drtigorojenega kraljeviča Tomislava odlikoval vojnega ministra generala H a d -ž i č a z redom Karagjorgjeve zvezde II. razreda, zunanjega ministra Marinko v iča in trgovinskega ministra S p a h a z redom Karagjorgjeve zvezde IV. razreda, prosvetnega ministra K u m a n u d i j a z redom Belega orla V. razredai ministra za socialno politike dr. Gosar a in vse ostale resorne ministre z redom sv. Save I. razreda. r Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov «) lz Lon-dona poročajo: Znani bankir Rotschild jc pri redil v čast finančnemu ministru večerjo, na katero je povabil zastopnike ameriških financ nih krogov, ki se nahajajo v Londonu. Mariborski župan potrjen r Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.") Danes jc kralj podpisal ukaz, s katerim sc jc potrdil," izvolitev dr. J u v •> n a za župana mostno., oh. i čine mariborske. Ne hujskanja, pravice hočemo! v Rim, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Uradni list fašistične stranke objavlja pregled o odnošajih napram Jugoslaviji, v katerem pravi med drugim: Šestmesečno daljšanje roka prijateljske pogodbe z Jugoslavijo, ki je bila podpisana leta 1924.. še enkrat dokazuje dobro vero Italije in duha, s katerim je navdahnjena. Pretekla štiri leta so dokazala, da ostanejo diplomatski protokoli samo spisi, če ne napravijo okoli sebe atmesfere prisrčnega prijateljstva, ki se razširja p^av v široke mase. Ta atmosfera je na strani Jugoslavije popolnoma izostala. Jugoslovanski tisk enodušno kaže Ita-I liji sovražno mišljenje. Niti italijanski vojski niti italijanskemu narodu niti lašistovskemu režimu in njegovim voditeljem niso bile prihranjene najgrenkejše psovke in najsmeš-hr-njene najgrenkejše psovke in najsmešnej-v Jugoslaviji dajejo vedno povod za viharne protifašistovske in protiitalijanske manifestacije. Tudi v govorih odgovornih politikov se dobijo precej pogosto ostre besede proti Italiji. Vse priprave jugoslovanske vojske so naperjene proti Italiji in velike jugoslovanske imperalistične organizacije javno zahtevajo vse ozemlje od Pulja do Vidma. BiU so momenti, v katerih je jugoslovanska italofobija dosegi- oblike pravega paroksizma, kakor n. pr. po podpisu s Francijo. V tem štiriletnem valu slepega sovraštva je bila samo ena izjema, in sicer pri sprejemu nekega italijanskega pisatelj i v Zagrebu. Prijateljska pogodba torej v svojem notranjem bistvu ni izboljšala odnošaje med obema državama. Odgovornost za to ne zadeva Italije, ki je z nettunskimi konvencijami dokazala, da hoče na potu do prijateljskih odnošajev napraviti korak dalje, temveč BelgTad, ki v tej smeri ni storil ničesar. Sedaj ima Jugoslavija šest mesecev časa, da da svoji politiki napram Italiji novo smer. Italija je velik narod, ki lahko čaka in ki se ne boji prihodnosti. ITALIJANSKI TISK SNUBI JUGOSLAVIJO. e Rim, 28. januarja. (Tel. »Slov.«) Bel-grajski dopisnik lista »Corriere della Serra« Ginoberri priobčuje članek pod naslovom »Država treh imen in sedmih meja« s podnaslovom »Obvezen korak in najboljša pot«. Po podrobnem opisu odnošajev med Jugoslavijo in njenimi sosedami Albanijo, Bolgarijo, Romunijo, Madjarsko in Avstrijo prihaja član-kar do naslednjega zaključka: Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo se nahajajo v odločilni fazi. Čeprav bi bila Jugoslavija eden izmed najmočnejših sil na svetu, bi ne mogla dolgo nadaljevati istočasno težkega boja na sedmih fiontah in razsipavati denar in čas v škodo lastnega napredka in lastne blaginje. Najti se mora kako oporišče. Kakor v preteklosti, se Jugoslavija nahaja pred izbiro pred dvema velesilama, med daljno in bližnjo. V prošlosti je izbrala daljno Rusijo; Avstrije ni mogla izbrati, ker je silno delovala na odrešitvi treh četrtin Jugoslovanov, ki so živeli v tej državi. Danes ima Jugoslavija kot soseda drugo velesilo. Sporne točke s to silo so neprimerno manjše, kakor so bile med Srbijo in Avstrijo. Na drugi strani so venci jugoslovanskih sosedov z vidnim in nevidnim trnjem. To stanje že kaže pot belgrajski vladi. Jugoslavija stori torej najbolje, da si zavaruje hrbet s tem, da se nasloni na Italijo, ki je najbližja in najboljša soseda. Člankar zaključuje, da je za Jugoslavijo ta fiksaa točka, ki jo veže, obvezen prehod, do katerega bo morala nujno priti, četudi po dolgem potu, ki ga hodi. '.I- 3 11 VIM Ж s e nogi pod koleni. Grozni prizor je opazovala številna množica, ki je K)čuvstvovala z nesrečnim Šlangom. Šlanga so prepeljali v bolnico. Zdravniki izražajo dvom, Ni bi ostal Šlang pri življenju, vsekakor pa .u bodo morali odrezati obe nogi še nad ko-■nom. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša т*г Pozor krojači, šivilje, nešivilje, pletlje! Se je čas za v krojni tečaj začetkom februarja! Revnejšim honorar znižan. Ugodni plačilni pogoji. Vpisovanje že sedaj. Najmodernejši pomladni kroji in modeli za 1028. Izdelava krojev po meri. — Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Telefon 2197. 800 -k Pri številni li težkocah ženskega spola povzroči naravna Franz-Josef -grcnčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josefs-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. •k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vauilijiu sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. •k Dražba valjčnega mlina in žage pri postaji Ponikva na Dolenjskem — v Dolenjem Podborštu — bo dne 15. februarja ob 10 dopoldne. Več pove današnji oglas. k Kaj je Arborin? Edino uspešno sredstvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in lepotičnega grmovja. Proizvajalec: Chemo-v.echna, Ljubljana, Mestni trg 10. Ciulbljfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Dnevno in nočno službo imata danes Pic-eoli na Dunajski cesti iu Hakarčič na Sv. Jakoba trgu. — Jutri imajo nočn~ službo: Baho-vec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * Kodelievem Znižane ccnc. Izven. — Ob 20 uri: MNOGO HRUPA ZA NK'. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 80. januarja: SODNIK ZALAMEJSKI. Red D Torek, 31. januarja: Z;>pi' o mi a Začetek oh no) " zvečer Nedelja, 20. januarja ob 15. uri: POLJSKA KRI, Opereta. Ljudska predstava pri znižanih ce-nnh. Izven.' — Ob pol 20. uri: HOFFMANNO-VE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. januarja: Zaprlo. Torek, 31. januarja: Zaprto 'genendka). Sreda, 1. februarja: BALETNI VEtfER. Premijer-ski abonma. Mariborsko gledališče Nedelja. 20. Januarja ob 15. uri: ORLOV. Kuponi. Znižane cene. - Ob 20. uri: TAKI? \T V STARIH ČASIH. Kuponi. Znižane cene. Ponedeljek, 3«. januarja: Zaprto. :Prireditve in društvene vesti Ljubljana. »Ljubljana i V ponedeljek 30. t. ni, ob 7. uri vaja za ženski zbor, ob 8. uri za moški zbor. Vsi točno. — Pcvovodja. Gledališka predstava v Rokodelskem iloniu. Komonskega ulica 12 bo ua Svečnico v četriek, dne 2 februarja in v ned"'io dne 5 februarja lfl''8, obakrat ob pol 8. uri zvečer. Nn sporedu je petie in Igri: Zamorec, ki mora v IJenetke in Vesela igra o žalostni prineezinii. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. proi. M. Bajuka ima nevsko vaj" danes ob 11. uri in v torek ob 8. uri Obeh vai naj se zanes'iivo udo^-V vsi trg pevci. 8)>" ljatev. it Pogreb zdravstvenega ministra Savica. Iz Niša poročajo, da se je včeraj Savičevo truplo prepeljalo ua najsvečanejši način v njegovo rodno mesto Prokuplje. Te žalne svečanosti se je udeležilo celokupno prebivalstvo, češkoslovaški zdravstveni minister Tiso je pooblastil belgrajskega poslanika Šebo, da v imenu češkoslovaške vlade izrazi naši vladi sožalje ob Savičevi smrti. Poslanik Šeba je to včeraj tudi storil. V to svrho je obiskal zunanjega ministra Marinkoviča. Poslanik šeba bo v imenu češkoslovaške vlade položil venec na pokojnikov grob. * Občni zbor krajevne organizacije SLS v Ptuju se vrši danes, v nedeljo 29. januarja ob 5 popoldne pri M. Brenčiču. it Meeenstvo slovenskega trgovca. Narodna galerija je prejela od gospoda Roberta OKI OINALNI KAV CltEV Priznano nafbolfSe krepdlo asa želodec Pobi se v vseh trgovinah, gostilnah in kavarnah. Edina izdelovalnica pristnega „KavtlCevega Florlnno" I>tubl|ana —КоИжеЈ K o 11 m а n n а, veletržca v Ljubljani, dopis te-le vsebine: »V nekaj tednih poteče 40 let, kar sem vstopil v znano trgovsko tvrdko Fran Kollmann v Ljubljani. Praznujem torej letos štiridesetletni«) svojega delovanja v tej tvrdki. Ta svoj jubilej;dela hočem slaviti s tem, da podarim fondu za »Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo« vsoto 100.000 Din in podprem na ta način velevažni kulturni zavod slovenski. Želim postati na podlagi tega darila ustanovitelj Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodne galerije. Ukrenil sem že potrebno, da izplača Mestna hranilnica ljubljanska fondu navedeni znesek.« — Darilna listina gospoda Kollman-na je spravljena poleg nekaterih drugih krasnih dokazov slovenske kulturne zavesti in velikodušnosti, v galerijskem arhivu. Ime plemenitega darovalca pa bo vklesano med prvimi ustanovniki naših najvišjih prosvetnih zavodov, na marmornati tabli v vestibulu Narodnega doma. Naj postane dejanje gospoda Kollmanna zgled slovenskim trgovcem in in-dustrijcem! it Člani dunajskega Burgthcatra so v četrtek ponoči odpotovali iz Zagreba, kjer so dali več predstav. it Rothschild v Zagrebu. Včeraj se je mudil v Zagrebu pariški bankir Rothschild. Pretekle dni je prepotoval Bosno, kjer je proučil stanje lesne in gozdarske industrije. Zvečer je odpotoval preko Dunaja v Pariz. it Umrl je včeraj Sreta Stojkovič, predsednik upravnega odbora srbske književne zadruge. Pokojni se je udeistvoval kot profesor na matematičnem polju. Izdajal je tudi beletristična dela. Bil je znan framazon. it Poprava jadranskih pristanišč. Ob priliki poslednjega potovanja v Split je vojni minister general Hadžič pregledal načrt o popravilu posameznih jadranskih pristanišč. Ta načrt se je skupno s potrebnimi računi poslal ministrstvu. Po proučevanju ga bo ministrstvo končnoveljavno sprejelo, oziroma odklonilo ali popravilo. •Ar Občinske volitve v okraju Maribor levi breg so bile v vseh občinah potrjene in vsi prizivi odklonjeni. Edino v občini Sv. Anton v Slovenskih goricah so bile volitve župana radi formalnih napak razveljavljene. •k Proslava Otoua Župančiča v Zagrebu. Zagrebški akademski društvi »Danica« in »Triglav« priredita skupno proslavo petdesetletnice Otona Župančiča in tem potom vabita v Zagrebu bivajoče Slovence, da s svojim posetom pokažejo, kako visoko cenijo našega velikega pesnika. Proslava se vrši v nedeljo 29. januarja ob 8 zvečer na Kaptolu št. 3. ■k Smrtna kosa. V Iinenem pri Podčetrtku je umrla vdova po znanem trgovcu gospa Frančiška Pečar v starosti 76 let. Rajna je bila vsakemu znana od izvira Solle pri Rogatcu do Brežic. V mlajših letih je hodila okrog po sejmih z manufakturuim blagom. Ni bila samo izborna trgovka, ampak tudi velika dobrotnica cerkvi in revežem. Vsakemu, ki se je zatekel k tej blagi gospe, je znala prav svetovati. Poznana so jej bila vsa domača zdravila za ljudi in živino in jih je razdeljevala med revnejše ljudi zastonj. V celi Obsotelski dolini ni bilo bolj popularhe in bolj priljubljene osebnosti nego Pečarjeva gospa, ki je znala tolažiti, svetovati in dobrote deliti, kakor bi bila vsakemu prava mati. Vsakdo, ki je poznal preblago Pečarjevo mater, jo bo ohranil v najboljšem ter hvaležnem spominu. Pogreba so se udeležile poleg izobražencev ljudske množice od blizu in daleč. — V Žikarcah, župnija Sv. Barbara v Halozah, je umrl Tomaž Kotol, dolgoletni župan in ob-č;nski odbornik. Zalotila ga jo smrt v najlepši moški dobi 48 let. Rajni je bil steber na- še stranice v tej občini. Pri vseh volitvah je bil eden najbolj agilnih bojevnikov za politične vzore SLS. Cela župnija Sv. Barbare bo blagopokojnega težko pogrešala. * Poročila sta se na Brezjah g. Alojzij A m b r o ž i č, posestnik in trgovec na Dobrovi pri Ljubljani, in gdčna Lenčka Pečarjeva, poslovodkinja konzumne kleti na Kongresnem trgu v Ljubljani. Bilo srečno 1 it Brezžična postaja v Domžalah. Iz Domžal nam poročajo: Zgradba brezžične oddajne postaje vzbuja veliko zanimanje. Še celo v tem času je vsak dan ua stavbišču dosti gledalcev. Zdaj se gradi drugi stolp in je že skoraj 40 metrov visok. Postavili bodo še eno poslopje, namreč leseno barako, kjer bodo imeli stanovanje uslužbenci oddajne postaje. To poslopje bo dolgo 12 metrov, široko pa 10 m. Material, iz katerega bodo postavili stanovanjsko barako, se nahaja na prostoru poštnih delavnic na Robovi cesti, odkoder ga bodo s tovornim- avtomobilom prepeljali v Domžale. Ves prostor bo ograjen z žično mrežo med betonskimi stebri. Ker so za stabilnost po 120 metrov visokih stplpov njih sidra velikega pomena, bodo torej tudi sidra ograjena s primerno visoko žično mrežo. Delo gre hitro izpod rok in se bo oddajna brezžična postaja otvori la že letošnjo pomlad. * Litijsko okrajno učiteljsko društvo UJU preklicuje zborovanje 6. februarja 1928. Zborovanje skličemo pismeno. — Predsedstvo. it Napredovali so v višjo skupino administrativni uradnik gradbenega ravnateljstva v Ljubljani Janko Lapajne, član Narodnega gledališča v Ljubljani Ivan Cesar in član orkestra Narodnega gledališča Alojzij Smrekar. it Cerkvena umetnost. Atelje »Ars saera« poslika v letu 1928-29 eno cerkev ali oltarno sliko brezplačno — samo proti pokritju režijskih stroškov — v Sloveniji. Ta atelje je oltarno sliko v Zagradcu na Dolenjskem pri Stični pod istimi pogoji krasno poslikal. Prijave prosimo na upravo ali na »Ars saera«, Praga XII, Americka ulica 177, Češka. it Orožniška postaja Sv. Lovrenc na Pohorju javlja, da se od 15. januarja pogreša delavec Ivan Rajh, 31 let star, doma iz Vo-dranc pri Ptuju. Imenovani je ta dan odšel od doma, bil v Breznem precej vinjen in nato izgine vsaka sled za njim. Možno je, da je izvršil v tem stanju samoumor. * Nov telefonski imenik. Uredništvo telefonskega imenika pri ministrstvu pošte in brzojava v Belgradu je izdalo nov telefonski imenik vseh naročniških postaj v kraljevini razen postaj v področju ravnateljstev v Ljubljani in v Zagrebu. Imenik velja 40 Din in si ga interesenti lahko naroče na pristojni pošti ali pa neposredno pri sekciji III a ravnateljstva pošte in brzojava v Ljubljani. Hkrati z naročilom je treba tudi vplačati, oziroma nakazati znesek. Imenik naročnikov v okrožjih ljubljanskega in zagrebškega poštnega ravnateljstva bo tudi v kratkem dotiskan. Knjižnice in knjižničarji, ali ste že naročili VI. zvezek Finžgarjevih zbranih spisov (50 Din), ki vsebuje prvovrstno povest »Sama« in štiri najboljšo črtice istega pisatelja? Ob tej priliki opozarjamo tudi na Jakličeve Ljudske povesti (1 Din) in Debevče-ve Vzore in boje (25 Din), ki se še dobe. — Nova založba v Ljubljani. * V vojni pogrešani se je po več ko desetih letih zopet oglasil. Lovrenc Vojska iz Doba pri Domžalah je leta 1914 odšel na rusko fronto. Koncem vojne je bil proglašen pogrešanim in več ko deset let ni bilo od njega glasu. V tem času sta mu umrla oče in tlrtaingrlo so najlažji pot, po katerem ргпЈијо hoie/.unske kali nase telo. Otro ie, ki hodijo v Solo, otivarnlejo p: hln'n nnhni'n 'l'ftnr lo o rln'lnKB Iti ""Rine pre- ANACOTPAS RSlVJNDER* Alico Wright: Domači izdelki Vsi so se povabili na večerjo, vse sorodstvo, kolikor ga je v mestu in to kar sami od sebe. Bil je namreč Angelikin god. Zelo je tarnala in javkpla radi vjsokih izdatkov, toda kaj lahko sem jo potolažil. »Le pomisli na darila, katera ti bodo prinesli za god, Ange-lika,« sem dejal rahlo »in tvoj god je vsako leto samo enkrat.« Stric Vinko in teta Priscila sta prišla prva. Z zadovoljstvom sva opazila, da sla prinesla precejšnje zavoje seboj. »Tisoč sreč in še mnogo let Angelika« je skoraj vpil stric Vinko, »majhno darilce sem ti prinesel.« Mesto Angelike, ki je imela vse polno opravkov, sem zavitek prevzel jaz. Med tem ko sem se zahvaljeval za darilo, sem odvil omot in hitro se je pokazalo nekaj, kar je bilo zelo podobno razbitemu zaboju. Pri ogledovanju, kaj naj bi ta stvar prav za prav predstavljala, sem se močno zbodel v roko, nakar mi je z velikim ropotom zaboj padel na tla. »Oh, oh, oh,« je pričela tarnati teta Priscila, »stric je namreč sam napravil to stojalo za dežnike, toda, saj veS, da je že star in ker se mu roka trese, ni žebljev zatolkel prav tako, kot bi to moralo biti. Posebno kadar je vetrovno, mu žeblji kar nočejo naravnost. Toda Angelika, kje pa je Angelika,« je klicala teta, ko je opravičila stričevo nesprelnost. Poglej, Angelika. kaj sem ti pa jaz prinesla,« ji je kazala nasproti, ko je vsn ožar-jena prihitela iz kuhinje. Ko je Angelika od- motala darilo, se je prikazalo nekako ogrodje iz vžigaličnih škatljic, skrivljenih vlasnikov ter ubile električne žarnice. Ker Angelika. le ni mogla razumeti, kaj je to, je teta hitro pojasnila, da je to patentirana mišniea in da jo je sama izdelala. »Ali ni srčkana,« je pristavila. Še predno pa je bila teta z razlago kompliciranega mehanizma mišnice pri kraju, je prišla mati Angelike. Ko se je oddahnila, je pomolila Angeliki roko, meni pa samo prst. V drugi roki je držala velikanski zaboj. — »Gotovo bosta oba presenečena, ako vama povem, da je to domač izdelek, da sem sama vse to naredila. Ko sem zaboj odprl, se je prikazalo vse polno samih vijakov, žic, gumbov, vreten itd. Prav na drugem kraju pa je bila pritrjena nekaka trompeta. »Tu imaš radioaparat za god. Namenila sem ga sicer Viktorju, a ker nikakor ni hotel delovati, sem ga tebi prinesla. Naredila sem ga sama, le Anton mi je včasih malo pomagal.« Sedaj je po stopnicah prikašljal stari oče. Skoraj bi ga bilo ined vrati nekoliko vstran zaneslo radi leže okvirja, katerega je nosil v roki. .^Angelika, mnogo sreče v tvojemu godu in to-le sem ti prinesel za vezilo. Moje lastnoročno delo. Ker sem čital v dnevnikih, da bo v petdesetih letih zopet popolni solnčni mrk, sem izdelal tale okvir, kupil steklo ter ga sam očrnil z dimom. Skozi lo steklo boš brez škode lahko opazovala mrk.« Z Angeliko svn se spogledovala, jezila se v srcu nad temi domačimi izdelki ter komaj čakala trenutka, da bova sama in da vse skup pometeva v smeti. Toda, v tem trenutku jo prisopiha Miss Runemede, sošolka in prijateljica Angelike. »Zdravja in pa sreč obilo, to naj bo ti 'a voščilo « je deklamirala Miss Runemede. Gotovo se je naučila iz kake go-dovne razglednice. »Ah, kako lepo darilce sem ti prinesla za god. In mislim, da mi ni treba še posebej omenjati, da sem ga sama naredila.« In res bi bilo bolje, da bi ne povedala. Darilo je bilo namreč iz konca vrvi, kakih dvajset metrov dolga vrv je bila v presledkih pobarvana v vseh mavričnih barvah, na več mestih pa so bili privezani pisani trakovi. »Ker sem članica kluba za lepše pranje perila, se mi je zdelo, da ti pač ne bom bolj ustregla, kot s to patentirano vrvjo za obešanje perila. Ali mar ni dekorativna; le poglej k^ko lepo se barve menjajo« Seveda pa ne smeš perila obešati nanjo, sicer bi se barve izgubile.« Globoko doli v srcu se mi je vzbudila maščevalna želja. Da, maščevati se nad našimi gosti radi njihovih, nam vsiljenih domačih izdelkov! Ves čas sem tuhtal in premišljeval, kaj naj napravim. In nenadoma sem se spomnil. Saj mi ni treba ničesar kovati. Ko bodo jedila prišla na mizo, posebno pa še godovna potica, kar je Angelika vse sama napravila, torej domač izdelek bo maščevanje tu. Kajti nihče drugi do sedaj še ni poznal kuharskih grozot Angelike, nego jaz. In to maščevanje je bilo slajše od Angellkine codovne notice — domačega izdelkn. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Panflavin pestile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo. ' Prave Panflavin pestile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. mati. Dne 28. januarja pa je prišlo od njega pismo, kjer pravi, da je živ in zdrav v Aziji in se mu, ker je izučen kovač, razmeroma dobro godi. Ima tam ženo in dva otroka. Njegov naslov je: Selenje Vajtencov, Pošta Pi-škent, Taškent, Azbekston, Azija. Pismo je pisal 1. januarja 1928. it Sprejem kandidatov v II. pehotno podčastniško šolo. II. peh. podčastniška šola Prestolonaslednika Petra v Bileču v Hercegovini sprejema na dan 1. maja mladeniče kot kandidate in obiskovalce imenovane šole. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Mladeniči dobijo vsa potrebna pojasnila pri svojih občinah, orožniških postajah, pri šolskih nadzornikih in pri vseh vojaških poveljstvih. it Požar v Radečah. Dne 27. januarja 1928 okoli 4 zjutraj je na dosedaj nepojasnjen način izbruhnil ogenj v skladišču trgovca Franceta Černeta v Radečah. Žalostno bitje plat zvona je takoj zbudilo ljudi in domače ognje-gasno društvo je bilo takoj z moštvom in z dvema brizgalnama na mestu. Le nadvse požrtvovalnemu delu domačih ognjegascev in meščanov se je posrečilo, da se je ogenj pravočasno omejil, sicer bi bila sredina mesta danes žalostno pogorišče. Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Loke pri Zidanem mostu, ob 6 zjutraj pa je prispela na pomoč motorna brizgalna iz Celja. V skladišču povzročena škoda Franca Černeta in na gospodarskem poslopju Franca Hmelja se ceni nad 200.000 Din. * Krvava svatba. Pretekli teden se je vršila pri posestniku Mihi Hembriku v Novi vasi pri Veliki Dolini na Dolenjskem svatba. Po starem običaju se je zbralo na preži več fantov od blizu in daleč. Da se ne bi med seboj spoznali, so se nekateri tudi našemili in pre-oblekli v ženske. Že 50 let stari Jurij Kave-čič, samski letni prekupčevalec, ki se je Imel la predpust oženiti, se je tudi našemil in se pomešal med prežar.je. Ko so pili vsi skupaj iz škafa vino, ga je nenadoma neki fant iz starega sovraštva tako udaril po glavi, da se je takoj zgrudil. Komaj se je privlekel domov, kjer pa je vsled krvnega pritiska na možgane kmalu popolnoma izgubil dar govora. Domači so prepeljali težko poškodovanega v bolnico v Brežice, kjer se mu je po posrečeni operaciji zopet vrnil govor. Toda njegovo stanje je še vedno zelo nevarno. it Zavratni uinor. V zagrebško Zakladno bolnico so pripeljali kineta Mirka Remusa iz Cjepidlake pri Sv. Ivanu v Žalnem. Remus je izpovedal, da je šel 26. januarja iz Zagreba z nekim kapetanom Teodorom Vučkovičem domov. Ko sta prišla v Crkvensko brdo v občini Sv. Ivan v Žalnem, jti je nekdo napadel iz zasede s streli. Remus je bil zadel v obe nogi ter v desno dlan, dočim je bil Vučkovič ubit. it Gluhonemi morilec. Bosanec Ibro Be> gič iz vasi Miostre pri Bihaču se je spri pred meseci s svojo mlado ženo Kato, ki je ušla k svojim 3taršem. Ibro jo je najprej poskušal dobiti domov z zvijačo. Pred hišo njenega očeta je nagnal svoje ovce, ki jih je Kata res prišla iz hiše odganjat. Ibro jo je zgrabil za lase in jo vlekel za seboj. Nesrečno Kato je rešil iz neprijetnega položaja šele neki sosed. Ibro pa lo ni odnehal in je vdrl lepega dne v hišo svojega tasta s puško v roki, hoteč odvesti svojo pobeglo ženo. To mu je preprečil Katin sorodnik Tale Begič, ki je Ibra zapodil. Hrup so slišali s polja Katin oče Nasif in njegova sinova Šabren in Bibo. Vsi trije so pritekli Kati na pomoč. Tedaj je Ibro sprožil puško in ustrelil Biba. Nato je navali) nn Be-giča in na šabana ter prvemu odsekal palec. Šaban, ki je gluhonem, je zgrabil za sekiro m pobil Ibra na tla, tako da je takoj umrl. Radi tega uboja se je vršila te dni v Bihaču razprava proti Nasifu, Begiču in Šabanu. Ko je slučajno neki zdravnik pokazal s sekiro na Šabana, se je ta ustrašil, misleč, da ga bodo kar na mestu obglavili in pričel je jokati ter z znamenji prositi za milost. Komaj so ga pomirili. Nasif in Begič sta bila oproščena, Ša-bau pa je bil obsojen na tri in pol leta ječe. Lak belo šivani D№ 244 - Volka nasproti Mestnemu 'lotnu. Spori Danainje drsalne tekme v Ljubljani odpove-dane. Vsled nepovoljnega vremena so mladinske drsalne tekme, ki bi se morale vršiti danes dopoldne na športnem drsališču SK Ilirije, odgodene na prihodnji mesec. — Na praznik 2. februarja izvede JZSS na drsališču Ilirije tekme v umetnem drsanju ja prvenstvo Jugoslavije ter damsko tekmo za prehodno darilo JZSSa. V teh dveh tekmovanjih nastopijo naši kandidati za zimsko Olimpijado v St. Moritzu ga. Kadrnka ter gg. inž. Bloudek in Vodi-šek. Tretji naš kandidat za olimpijske drsalne tekme P. Schvvab sedaj odpade, ker je bi! po JZSSu vsled nedovoljene udeležbe na tekmah v Cortina d'Ampezzo diskvalificiran. Bobsleigh v St. Moritzu Leta 1889. je prišlo Angležu \Vilsotiu Smithu na misel, da bi združil dva ameriška taboggana i dosko v eno samo vozilo, kjer bi moglo sedeti več oseb. Nova vrsta športa se je kmalu priljubila. V začetku so vozili po pobočjih in cestali in prelazih, kmalu so pa rekli, da je treba pripravnega dirkalnega sankališča! In tako so leta 1897. prvič tekmovali na takrat še primitivno izgrajeni cesti, ki veže St. Moritz in Cresto. Pozimi 1899-1900 je postalo vprašanje sankališča zopet aktualno; takrat so hoteli namreč oblasti bobni šport po cestah prepovedati. Švicarski bobsleigta-klub je dobil energičnega zagovornika v znanem športniku polkovniku Thoma-Badrutti, in na občnem zboru leta 1902. so sklenili, da napravi pravo dirkalno sankališče (run; je ista beseda kot nemška Rennen). Dolgo so delali in popravljali, 1. januarja 1904 so otvo-rili progo, znano danes z imenom Cresta-run. Dotedaj so vozili razne vzorce, potem se je pa bobsleigh (bob) zmeraj bolj razvil v sedanji jekleni tip. Start je danes v Badruttovem parku, proga se spušča nizdol v številnih krivuljah, deloma kot jelov gozd, in se konča po ostrem ovinku pod železniškim mostom Retijske železnice pri Cresti. Dolžina proge znaša okoli 1520 m, start je v višini 1853 m, cilj 1723 m, padec torej 130 m. Proga vodi po petih krivuljah s premerom 22, 15, 35, 35 in 24 m, krivulje so prvovrstno inženersko delo v ledu in snegu, proga vsa pravo umetniško delo. Stalno zboljševanje proge boba in sankalne tehnike je neprestano dvigalo tudi rekorde proge: Leta 1904. je bil rekord 1 minuta 57.2 sok., 1. 1900. 1 : 46.6, 1. 1907. 1 : 41.6, 1. 1908. 1 : 39.6, 1. 1910. 1 : 33.4 in 1. 1927. že 1 : 28.9. Iz St. Moritza izhaja tudi nova tehnika vožnje. Do leta 1911.-12. so sankači sedeli, takrat je pa prvič startalo »ležečem moštvo. Najprvo so to moštvo diskvalificirali, sledila je živahna diskusija, in že leto nato je bil novi način priznan. Od tedaj naprej vozijo v St. Moritzu skoraj izključno leže. Moštva, ki so sedela, so bila v St. Moritzu le v prav redkih slučajih uspešna. Letos bo zelo zanimivo, ker bodo prišli tekmovalci iz najrazličnejših dežel, ki gojijo deloma to tehniko, deloma ono Peš iz Los An$e!es v New-York Iz Los Angeles v Newyork, povprek po Ameriki, je 5470 km. 3. marca bo v Los Angeles start јка one, kj hočejo to ogromno razdaljo prehoditi |peš. Iz Švice je odšel v Ameriko 42 letni Scherrer, Ma tekmuje. Pri zadnjem maršu iz Pariza v Strass-bourg je j>rišel kot šesti na cilj. Za tekmovanje se je priglasilo okoli 500 športnikov; 12. februarja morajo biti v Los Angeles. da predelajo tam obvezni trening treh tednov. Prireditelji imajo v načrtu dnevne etape 6 do 8 ur. Prvo darilo znaša 25.000 dolarjev, nato 10.000, 5000, 2500 in 1000. Prevoz v Ameriko gre na stroške atletov, in šele 12. februarja prevzame znani manager Ch. Pyle stroške za posamezne tekmece; vsak mora vplačati 100 dolarjev startnine. Na drugem mestu poročamo, da je bil povabljen tudi prvak v hoji, Joh. Linder, da pa ponudbo ni sprejel, čeprav so mu njegovi prijatelji ponudili delno financiranje potovanja. Linder pravi, da je vse skupaj »precej nejasno podjetje« Pyleovo; kol udeleženci nimajo skoraj nobenega financielnega jamstva. O Linderju smo že večkrat pisali, včasih tudi obširno. Dobil je v zadnjem času vse tekme v hoji in je napravi! vse polno rekordov na daljše razdalje. Pyle je pa oni inanager, kojega ima smo brali prvič tedaj, ko je šla po prestopu k profesio-nalstvu Suzana v Ameriko. BALDWIN IN MACDONALD O IGRIŠČIH. Sicer angleške razmere še niso naše, mi še nismo tako industrializirani kot Anglija, a marsikaj volja vsepovsod. O potrebi igrišč se je Baldvvin takole izrazil: >Prenapolnitev naših mest jo ena najnesrečnejših zapuščin 19. stoletja. V oni dobi gospodarskega razvoja in mrzličnega razširjenja trgovine so skrbeli samo za industrijo, vse drugo jim ni bilo nič. Kar je bilo potrebno za odpočitek, za to so se prav nezadostno brigali, igre so se vršile v ozkih mejah. »Narodna zveza za gradbo igrišč« hoče te nedo-statke odpraviti in bo napravila s tem narodu veliko uslugo. Anglija je bila zmeraj domovina športa; a če hoče imeti spori svojo pravo narodno vrednost, mora imeli vsak del skupnosti možnost za aktivno soudeležbo. Čim večje so v tem oziru olajšave, tem bolje bo lo za zdravje in srečo naroda, in tem tesneje bo združil duh skupnosti vse sloje prebivalstva.* Macdonald je dejal: »Pustite, da naša mladina igra; igra naj moške igre, ki vežbajo oko in roko in duha, ki so proti ničemurnosti in ki višjo cenijo čast celote kot egoizem posameznika Igrišče je v resnici vežbališče za veliko igro življenja.« Krasne besede! AMERIKA V AMSTERDAMU. Ko bo parnik -»Predsednik NVilson. zapuslil 11. julija Ncwyork, se bo peljalo v Evropo 135 ude. ležencev manj kot leta 1924. Stroški se zdijo celo Amerikancem preogromni in bodo poslali ietos v Amsterdam snmo 215 oseb; lela 1924. jih je bilo 350. Razen dveh ali treh veslačev ne bo nobenih namestnikov zraven. Na posamezne športne panoge se gornjo številke takole razdele: 90 lahka atletika. 44 plavanje, 26 veslauiti, H telovadba, 14 sabljanje, 7 rokoborba, 8 boks, 6 jahanje,'4 moderni petoboj, 5 kolesarstvo. V nogometu bodo poslale U. S. A. moštvo, ki sedaj ne bo sestavljeno iz posameznih »zvezd« raznih klubov, temveč bo zastopal Ameriko po možnosti en sam klub. FORD IN GENERAL MOTORS. Boj med tema dvema največjima avtomobil-ninia družbama zasleduje s pozornostjo vsa Amerika. Najbolj je izraženo tekmovanje v časniŠkih oglasih, v katerih se skušata obe tvrdki druga drugo prekositi. Tako na primer je Foid skoz pet dni priobčil v več kol dvalisoč ameriških dnevnikih celo stran obsegajoče oglase. Stroške te reklame cenijo na 1,800.000 dolarjev. General Motors pa tudi niso »kar tako«. Vsa reklama lega podjetja v preteklem letu je stala 9,300.000 dolarjev za oglase v dnevnikih in 2,700.000 dolarjev za oglase v drugih časopisih, reviiah itd., skupaj torej 12 milijonov dolarjev. S&orfni teden Seveda je sedaj v ospredju zanimanje za St. Moritz. S tem vred sploh zanimanje za zimski šport. Toliko je materiala, da je težko izbrati najvažnejše. Nekaj bomo povedali. V Oslo so se vršile tekme za prvenstvo Evrope v drsanju; naslov prvaka si jo priboril Finec Thtinherg. Rezultati so vseskozi izbovni in zlasti na 500 in na 1500 m prav blizu svetovnih rekordov. 500 m: Thtinherg 43.8, Evensen 44.1, Olsen 44.4, Larsen 44.6, Petersen 44.7 (svet. rek. 43.4); 1500 m Th. 2:22.3, L. 2:22.7, Ballangrud 2:23.7, Ev. 2:24.8 (svet. rek. 2.17.4). 5000 m Ev. 8:37.6. Th. 8:37.9, Bal. 8:46.8 (svet. rek .8:26.5): 10 000 m B. 18:019, Ev. 18:03.3. Th. 18:03.8 (svet. rek. 17:22.6). — Od 24. do 26. febr. se vršijo v berlinski športni palači svetovne prvenstvene tekme v umetelnem drsanju; zanimive bodo tembolj, ker se jih bo udeležilo tudi kanadsko olimpijsko moštvo. Te tekme so se pričele leta 1896. in so se vršile doslej 25krat; leta 1896. je zmagal Gilberl Fuchs, pozneje pa vidimo kot zmagovalce IRigela, Grenandera, velikega Salchowa, Kachlerja, Sandnhla, Grafstroma, od leta 1921. naprej po .skozi vsa leta do letos Boekln. Omenjeni Salchovv bo pri prvenstvenih evropskih tekmali v Opavi predsedoval kot prvi sodnik; sedaj je predsednik mednarodne drsalne zveze. — Pokroviteljstvo olimpijskih iger in s tem tudi zimskih olimpijskih iger je prevzel princ Henrik Nizozemski; 9. febr. bo prišel v St Moritz. Na olimpijski skakalnici v St. Moritzu je skočil Švicar Kcntscher 65 m daleč, na Norveškem Olo Kolterup 72 m (je torej tretji z 72 m), T. Thams 69 m. O ameriških igravcih ћоскеуа beremo sedaj, da ne bodo prišli. Torej isto kot Atkinson. — Francoz Quaglia je zboljšal svoj svetovni rekord v drsanju »a 1 uro od 32.274 km na 33 980 km. Amerikauec Joffee je pre-drsal 1500 m v 2:25.8, 5000 m v 8:51.4. Norveško prvenstvo v umetelnem drsanju sta si priborila So nja Henie in Arne Lie, najprvo vsak zase in potem tudi kot par. — V Lahtisu (Finska) je presmučal Paanana 50 km v 4:18:32. Raiviov 4:22:43; zelo inraz in zelo težek teren. Kombinirani tek na 17 km je dobil pri norveških itbirnih tekmah Oede-gaard v 1:34:30, Haakonsen je porabil 1:38:34. — Glede tekem v Cortina d' Ampezzo, o katerih se je toliko pisalo, omenimo zmago norveškega dijaka Tlirame na 16 km v 1:16:16. Čeh Novak io smuča! 1:16:50; tretji je bil Norvežan With, četrti Japonec Yaoaza. — Doslej pri dolgih smuških progah časovnih razlik pod 15 sek. pri ocenah niso upošte-tali; sedaj bo Nemčija predlagala, naj jih upoštevajo, in si je zagotovila že pomoč Norveške. — Pravico za vse filmske in druge posnetke v St. Moritzu in Amsterdamu si je pridobila »Olimpijska filmska delniška družba«. — Drugo smo poročalt med tednom. Da so Belgrajčani premagali zagrebške nogometaše 11:2, smo pisali 24. t. m. — Kakšne pojme o športu imajo Angleži! Igravca Gallacherja od kluba New Castle so suspendirali za 2 meseca; prosil je vodstvo kluba, naj mu dovoli zagovor pri ligi; pa mu ga niso dovojili, čepray ima klub vsled njegove suspenzije ogromno škodo. — Francosko moštvo je premsgalo nogometaše mesta O rami 4:1. igri Barcelona-Espanol 2:1 je prisostvovalo 30.000 gledavcev. — V Dijomi je Stade Dijonais premagal nasprotni klub v гиећуји 117:0, Anglež Wales 10:0, Stade Franeais pa Racing Club 16:0. Izborni anioriški igravec tenisa Richards prtv-rokuje Francozom prvo vlogo v tenisu še za dolgo vrsto let. So tudi veliko mlajši kol Amerikanci: Lncoste 23 let, Cochet 26, Borotra 29; Johnston 33, Tilden 34. Prav dober igravec je Anglež Ritchie, pa je 58 let star: le kdor njega premaga, sine upati, da pride v prvo vrslo. — Triie Francozi (3 B) zmagujejo nn Novi Zelandiji. — Japonci so se priglasili za Davisov pokal v ameriškem pasu. — Na veliko presenečenje je Bennettova premagala Rva-novo. — Francija kot prva predstavnica tenisa ne more biti brez teniškega stadiona: zgradila si ga bo, in bo v njem prostora za 20.000 gledavcev. — V francoski Indokini se je pojavil izvrsten igravec tenisa: ne more dobiti nobenega tekmeca. Denar naj zložijo in na Francosko ali v Ameriko naj ga pošljejo. Prvenstvo v milnem tenisu v Stockholu se bo izvojevalo med Avstrijci in Angleži. Bolgiri so dovolili za svojo olimpiiske tekmovalce 1,600.000 levov. Amerikanci 400.000 dolarjev. Od pričetka olimpijskih iger do danes so dali Amerikanci dva milijona dolarjev. »Newyork Herald« vprašuje, če bi ne bilo bolje, da bi bili dali lo ogromno vsoto za revne ameriške otroke kot pa za par tucatov specializiranih športnikov. — Budimpešta si bo zgradila svoj stadion. — Peltzerju je dovoljen v Ameriki trikratni start; za 1 Ftart mu je ponujal neki podjetnik 50.000 dolarjev, pn je Peltzer odklonil. Če je res odklonil. — Naslov prvaka v hoji so dali Švicarji Linderju; povabil) so ga v Ameriko na tekmo v hoji od l os Angeles do New Yorka, pa ni hotel. Pač pa bo tekmovat njegov rojak Scherrer. Glej posoben članek — Mladi ameriški dijak Вопигу je vrgel kopje pred par tedni 62.44 m daleč in je od tedaj žo toliko napredoval, du upa prit i do olimp. iger na 70 m. Izboren je francoski atlet Hostin; v poltežki toži je in je ohojernčno putetrnil 109 ke. svetovni rekord; tezno je dvignil 97.5 kg. snnil je 137 kg, skupaj več kot svoj čas olimpionik Rigoulot. Rniceviču so je posrečilo, da je v Newyovku v prosti rokohorhi premagal Stecherjn, v 42 minutah. Njegov rojak Bonagliu bo po neuspehu proti Schmelingu šel zopet v Južno Ameriko. V Ameriko .je odšel čisto neopažen nekdanji ljubljenec Pa-rižanov, črnec Al. Brown; v začetku ie imel veliko uspehov, v zadnjem času pa prav toliko neuspehov; trenirati hoče in se izpopolniti, nato bo zopet upal stopiti pred Pariz. — Delaney je podrl Huinbecka v 6. rundi k. o. Diener iu Schmeling se bosta udarila 4. aprila. — Tunnev. pravijo, bo še več let svetovni prvak. Za prvi bodoči boj mu bo dal Tex Uickard 75110(10 dolarjev in se 50 odstotkov čistih dohodkov, če bodo presegali 1 milijon dolarjev. — Newyorška boksu« komisija bo odslej naprej vsak preglobok udarec, kaznovala z dvomesečnim suspendiranjem; drugič s trimesečnim, tretjič s polletnim, nato pn z dosmrtno diskvalifikacijo. Veliko so pisali o novih plavalnih rekordih Avstralcev Jonesn in Griera, pa ni ilič; so - lino lokalni rekordi — Gleirejeva res ne bo več plavala čez gibraltmsko ožino: pri zadnjem poskusu ; bi bila kmalu utonila. — 17 letna Shnrpovu bo dobila 25.000 dolarjev, če bo prekosila kanalski re kord Ederlove, 14 ur in pol. Po dosedanjih zimskih uspehih so sestavili seznam najboljših kolesarjev. N i krntk - razdalje j<" pivi Miehiii'd. nato Faueheux, Kaufmann, Molskops, i ua dolge prvi Grassiu, drugi Linart. / / w/cз1ШШ19ЈР vrvenjem Potres v Evropi in Ameriki V noči od 26. na 27. januarja so se čutili v zapadni Nemčiji, srednji Italiji in v Mehiki močnejši potresni sunki. V Nemčiji so čutili potres v zgornji renski dolini in mestoma v Schwarzwaldu. Prebivalci so se zbudili iz spanja in drveli na ceste. Drugače ni bilo nobene škode, razen par lažje poškodovanih hiš. Observatorij v Livornu v Italiji je registriral v tej noči mnogo potresnih sunkov v oddaljenosti 150 km. Iz toskanskih mest se poroča o močnejših potresnih sunkih. Tudi v Florenci so jih čutili. V manjših vaseh so razburjeni prebivalci prebdeli celo noč na prostem. Močati potres pa je bil v večjem delu države Оахаса v Mehiki. Več mest je precej poškodovanih. Resnične sanje »Pesti Naplo« poroča o čudni nezgodi ca-rigrajakega industrijca Jako Toleda. V orient-ekspresu je bil med Sofijo in Belgradom nedavno okraden na jugoslovanskem ozemlju. V polsnu je opazil, kakor sam pravi, kako se skozi razbito okno spalnega vagona steguje roka in jemlje njegove kovčege in druge zavoje. Mislil je, da sanja. Toda bila je resnica, ki jo je prepozno spoznal. Ker se mu je zelo mudilo, je odpotoval v spalni obleki do Budimpešte, kjer je na kolodvoru počakal, da so mu kupili novo obleko. Afganistanska kraljiea — hčerka časnikarja Afganistanski kralj Ln kraljica potujeta sedaj, kakor znano, po Evropi. Kraljica Suraja je hči Tarzia, slavnega afganistanskega časnikarja. Trzi je od 1. 1901. do 1919. urejeval v Damasku v pregnanstvu list »Laterna«, ki je bil organ afganistanskih emigrantov. Ko sc je povrnil v Kabul, je postal poslanik v Parizu, sedaj pa je notranji minister. Sovjetska zvezda mesto križa Slavni samostan sv. Mihaela v Kijevu so ruske oblasti zaprle in ga preuredile v klub-ske^prostore. Križi so bili odstranjeni in na njihovo mesto se je postavila sovjetska zvezda. Sovjet v Kijevu je sklenil, da se morajo sploh vsi križi zamenjati z sovjetskimi zvezdami. Smrtna obsodba nepoštenega uradnika Transkavkaška politična uprava jc obsodila prejšnjega vodjo blagovnega oddelka v transkavkaškem trgovskem komisarijatu No-vikova na smrt, ker je na nepošten način razdeljeval dovoljenja za žitni zvoz iz Kavkaza. Justifikacija je že izvršena. Špekulacija in ljubezen V Parizu se je zastrupil s svetilnim plinom španski aristokrat Altonso de Mendozza de Torrecasa. Samomor je izzva lv Parizu, kjer jc bil princ zelo priljubljen v višjih krogih, veliko senzacijo. Mladi princ je prišel pretekli teden v Pariz in se nastanil v boljšem hotelu. Dva dni kasneje jc padlo služinčadi v oči, da aristokrat sploh ne prihaja iz svojih sob. Udrli so v njegovo sobo, kjer so našli princa nezavestnega. Plinske cevi so bile odprte. Na mizi so ležala poslovilna pisma španskemu poslaniku, nekemu rojaku v Madridu in neki dami v Berlinu. Eno pismo je bilo naslovljeno na preiskovalnega sodnika. Sodna preiskava je končana. Pojasnilo se je, čemu je napravil mladi aristokrat samomor. Princ je pred vojno igral v španskem poslaništvu precejšnjo vlogo. Kakor večina ari-stokratov njegove dežele, je živel zelo razkošno in je vsako leto preživel par mesecev v Parizu. V zadnjem času so se finančne razmere njegove družine poslabšale. Zato so mu njegovi rojaki nasvetovali bogato nevesto, neko mlado damo iz Berlina, katere sorodniki žive že dalj časa v Madridu. Princ je v to privoli! Odrejen je bil že torej dan poroke ;n so bili pozvani gostje. Medtem pa se je princ v svojo zaročenko v resnici zaljubil in je sporočil svojim rojakom, da jo ooroči šele takrat, ko bo imel sam dovoli premoženja Kajti, jc dejal, moja vest mi nc dopušča, da bi jo poročil samo radi denarja Odšel je v Pariz, kjer je pregovarjal nekega impresartia, da bi se priredila z njegovim denarjem v Franciji bikoborba po španskem vzorcu. V to nodietie jr vložil vse svoje premoženje ki ča je izročil impresariju. Toda že drugi dan ie iniprcsar'o izdinil. Izkazalo se je. da je bil običami golitif. Da ve izogne škandalu. ic princ vso stvar zamolčal Odpeljal se je v Madrid da reši nekatere nujne posle Ko ic vse opravil se ie vrnil v Pariz, kjer je izvršil samomor. Novi podzemeljski predor 13. novembra preteklega leta se je otvo« ril za javni promet dvojni tunel pod reko Hudson v Ameriki. Novi predor se imenuje po prvem inženerju Cliffordu M. Hollandu, ki je vodil gradnjo in umrl 1. 1924. sredi dela, Holland-tunel Ta tunel je z ozirom na svoj premer drugi na svetu. Njegov premer znaša 8.97 metrov, dočim ima najširši Rotbarhilde-tunel pod Temzo premer 9.12 metrov. Hol-landov tunel se oskrbuje z dovoljno količino svežega zraka. Razsvetljen je z 1768 žarnicami po 150 vvattov. Agitacija proti smrtni kazni v Angliji Prvič v angleški zgodovini so bile postavljene pred ječo barikade. V petek se je namreč izvršila justifikacija obeh morilcev boksarja in nogometaša dr. Levvisa v kaznilnici v Cardiffu. Rudarja Edward Rovvlands in Daniel Driscoll sta bila namreč obsojena radi umora omenjenega boksarja na smrt. 400.000 ljudi je podpisalo prošnjo za odgoditev justifikacije. Med podpisi so se nahajala tudi imena osmih porotnikov. Toda vlada je pomilostitev odklonila. Od četrtka zjutraj dalje je oblegala jetniš-nico velika ljudska množica, da bi protestirala proti justifikaciji. Odposlana je bila kralju nova prošnja, ki pa je bila odklonjena, ker kralj podpiše pomilostitev samo na predlog notranjega ministra. Vlada je odredila, da se postavijo pred kaznilnico barikade, ker se je bal ljudskih nemirov. Publika je namreč popolnoma prepričana, da sta rudarja nedolžna. Kakor poroča delavski list »Daily Herald«, je celo princ vvaleški podvzel korake proti usmrtitvi. V petek zjutraj se je izvršila dvojna justifikacija. Oba obsojenca sta do zadnjega trenutka zatrjevala svojo nedolžnost. John Row-lands, brat usmrčenega Edvvarda, ki je bil istotako obsojen na smrt, je bil prepeljan v umobolnico na Broad Wooru, ker se je ugotovila njegova duševna manjvrednost. Za barikadami, s katerimi je bila obdana ječa, se je zbrala zgodaj zjutraj 5000 glav broječa množica, ki je na kolenih molila za obsojenca, katera smatrajo splošno za mučenika. Mnogo žensk se je onesvestilo in so jih prepeljali v bolnico. Demonstracije se niso vršile. Ko je bila sporočena na vratih 'etnišnice izvršitev smrtne obsodbe, so se ljudje mirno in v redu razšli. Ta kriminalni slučaj se splošno označuje kot justični umor. posebno še. ker sla obsojenca zatrjevala, da sta ravnala v silobranu. Prepoved jazza v Jeruzalemu V svetem mestu, v katerem je bilo tekom zadnjih let že več težkih sporov in prepirov med različnimi narodnostnimi skupinami, se je pred kratkim osnovala združena fronta proti jazzu. Boj proti jazzu je bil od vseh strank v meshi z navdušenjem sprejet. Zastopnik zasedbenih oblasti, polkovnik Roack, je z enodušnim privoljenjem mestnega občinskega sveta prepovedal v Jeruzalemu prodajo in rabo fonografskih plošč, ki vsebujejo jazz-godbo. Razlog: obvarovanje tradicionalnih atmosfer metropole miru«. Jazz-melodije in plesi po njihovem taktu sicer niso postavljene pod kazen, toda prebivalci Jeruzalema so uaprošeni, da se temu prostovoljno odrečejo. Palača za sanice Neki amsterdamski arhitekt ie napravil po naročilu stavbnega društva občine Amsterdam načrte za gradnjo več kot 40 metrov visokega poslopja, obdanega od 60, na štiri skupine razdeljenih stanovanjskih hiš. Poslopje je zamišljeno kot 16 nadstropni penzion za samce srednjega stanu. Vsakemu stanovalcu naj bi pripadli dve sobi s tako zvanim »kotičkom*, ki naj bi mu služil za »manjša kuhinjska opravila«. Poslopje bi imelo centralno kurjavo, rezervoarje za mrzlo in gorko vodo, dvigala, veliko jedilnico, skupno kuhinje in telefonske aparate v vseli sobah Lep načrti Samo če ne bo vse to še podžgalo in povečalo sovraštvo teh ubogih samcev do zakona. Največja morska globina Nemška mornarica se je vedno zelo bi. vila s preiskavami morja in niegove globine. Nemška križarka »Emden« jc pred kratkim ugotovila morske globine, ki dosedaj še niso bile znane. Profesor Paschin v Rerlinu je pred kratkim objavil v reviji »ForscTiungen und Fortschritte« interesantne te-lc podatke, ki jih posnemamo: Globina 10.430 metrov je bila ugotovljena na vožnji iz Mattasserja na Celebesu v Nagasaki na Japonskem v 12.000 km dolgi brazdi, ki se razteza od Filipinov v severovzhodni smeri. Dotedaj je bila znana kot največja globina v Tihem oceanu 9788 metrov Zanimivo je da se ne nahajajo največje globine v sredini morja, ampak na obrežjih ogromnih, iz morja se dvigajočih gora Merjenje tako velikih idobin «c ne vrSi s kablji ali svinčenim lotom. Dandanes se to Če si »Jutro« misli, da bo javnost verjela tudi takim racam mariborskega dopisnika, potem mu k temu »napredku« iz srca čestitamo! □ Na koleke so pozabili in prepozuo vložili. Poročali smo že, da so se mariborski so-cijalni demokratje pritožili radi volitev v novi mestni svet. Pritoibo so vložili iz jeze, ker so računali na župana, pa niti zastopnika v mestnem svetu niso dobili. Zgoraj omenjeno pritožbo je g. Viktor Eržen napačno naslovil na magistrat mesto na okrajno glavarstvo. Ko so na glavarstvu pregledali pritožbo, jc romala nazaj k socijalistorii, ker ni bila kolkovana. Socijalisti so kupili kolke, dn bo bolj držala zavrnitev in potrditev, da cela tri leta nc bo v mestnem svetu niti enega soci-jalncga demokrata. Pritožba je bila tudi prepozno vložena in od voditeljev socijalnih demokratov bi lahko pričakovali, da bi znali šteti do 8 in da je treba uradne vloge kol-kovati- □ Občni zbor mestne organizacije SLS v Mariboru. V petek zvečer ob 7. uri se je vršil občni zbor mestne organizacijo. Občni zbor je otvoril podnačelnik dr. Jerovšek, ki je pozdravil vse navzoče in v kratkem in jedrnatem govoru podal, kar se ie delalo v preteklem letu. Narodni poslanec g. Zebot je poročal o političnem položaju. Sporočil je tudi, da se železničarjem ne bodo odtrgale dra-ginjske doklade, marveč da ostane vse pri starem. Škcrlj je podal tajniško in blagajniško poročilo. Delo je bilo ogromno, a tudi uspeh je velik. Stavljeni so bili razni predlogi, ki so bili sprejeti. V ožji odbor so bili izvoljeni: načelnik: dr. Leskovar; podnačel: nik: dr. Jerovšek; tajnik: Hrastelj; gospodar: narodni poslanec Zebot. Nato se je sprejela k dosedanjemu poslovniku nova točka, ki določa, da je vsakokratni naš župan član ožjega odbora mestne organizacije. Cel/e G, hotelir Žumer v Celju nam z ozirom na dopis iz Celja, ki je izšel v «Jutru« z dne 4. marca 1926 pod naslovom »Obsodba po paragrafu 104. srb. k. z., sporoča, da sta bila tako on kot tudi gostilničar Špajzar z Save pri Celju pri končni razpravi dne 30. dec. 1927 oproščena. »Jutro« je namreč takrat pisalo: »Pred nekaj dnevi se ie vršila v Celju pri okrožnem sodišču razprava po paragrafu 104. proti Jožefu Zumru, hotelirju v Celju, in J. Špajzarju, gostilničarju nn Savi pri Celju. Oba sta očitala v pismeni vlogi na srezkega poglavarja v Celju gospodu Škofu, policijskemu kanclistu, pristranost v izdajanju licenc čez uro. Ker pa tega nista mo^la dokazati, ju ie paragraf 104 potipal in prisodil Zumru kazen v znesku 600 Din oziroma 10 dni zapora, Šoaj-zarju pa 300 Din in 5 dni zapora. Prvi je dobil zato večjo mero, ker se pri njem slučaj ponavlja. Pobolišanje je pač nujno potrebno zlasti za ljudi, ki nepremišljeno blebetajo in ne pomislijo, da s tem škodujejo svojemu bližnjemu. Bo že počasi bolje, če ne drugače, pa s paragrafi.« .er Gremij trgovcev v Celju — Sekcija hmeljskih trgovcev — sklicuje za v torek, dne 31. jan t. 1. sestanek vseh hmeljskih trgovcev, ki se vrši ob 10. uri dopoldne v restavraciji Celjskega doma v Celju. Razpravljalo se bo o načrtu pravilnika o signaciii hmelja. Sestanku bo prisostvoval referent Zbornice za TOI iz Ljubljane Udeležba prizadetih obvezna. — Načelstvo. & O tržnem in sejmskem prometu v Celju v Mu 1927 nam je tržno nadzorstvo dalo zanimive podatke, iz katerih posnemamo: Trg je bil skozi vse leto toliko založen, da je popolnoma zadostil popraševanju. Le v zimskem času je primanjkovalo južne zelenjave. Krompirja je bilo na trgu vedno razmeroma malo, ker se pač kmetje iz celjske okolice pečajo s hmeljarstvom v toliki meri, da morajo mnogo-kje sami kupovati. Vendar pa ie bilo potrebi vedno zadoščeno. Večji dotok blaga bi bil v vsakem oziru zaželjen. ker bi Izzval konkurenco in blagodejno vplival na cene. — Cene so bile v 1. 1027 še dosti stalne. — Na 31etne živinske sejme je bilo prignano živine, kot sledi: 1. na sredpostno soboto nič. ker je ves dan močno deževalo. 2. Na sejem, dno 21. okt. je bilo prignanih 147 glav in 3. Na sejem, dne 30. novembra 137 glav. Na mesečnih živinskih sejmih je manjkalo tujih kupcev, zato je bilo tudi blaga vedno zelo malo, komaj 20 do 40 glav. — Svinjski sejmi se vrše v Celju vsako sredo in soboto, razen pozimi od novega leta do marca, se ohneso zelo dobro in se stalno razvijajo. Na nje pride tudi mnogo tujih kupcev. V 1. 1927 je bilo na svinjskih sejmih 4935 svinj vsake vrste in starosti. — Vsakoletni 3 kramarski sejmi so potekli z dobrim uspehom. — Tržno nadzorstvo je bilo v rokah g. Pos-niča. Zanimivo je, da sla se v 1. 1927. morali radi ponarejenega mleka zagovarjali le dve stranki, dočim je bilo prejšnja leta le vrste ovadb zelo lepo število. — Na tržnih pristojbinah je dobila v 1. 1927. mestna blagajna lavod za lečenie revmatizma (išiasa in neuralgije) Univ. med. dr. H. Sever Zagreb, Jurišičeva ulica 26. Din 119.076.25, lorej za Din 877.25 več kot prejšnje leto. Dopisi Tržič Gospodu Albinu Lajoviru, ravnateliu meščanske šole. — Na Vaše pojasnilo v »Jutru« št. 18 tale ugotovitev: Vaše drugače prav lepe spominske besede o pokojni gospej Mariji Primožič v Jutru« St. 16, da se ne bi bili dotaknili njene stroge zasebne delikntne zadeve sv. spovedi: »zaradi či-t;inja Jutra« je imela celo nevšečnost pri spovedi. Ni doliila odveze, pa je tmli ni vej iskala« — se ne nanašajo samo na čas sv. misijona pred leti v Križali, ampak tudi na poslednjo dobo, saj trdite, da odveze »tudi ni več iskala«. — Jaz sem ravno to Vašo trditev v »Slovencu-' št. IS ovrgel A sedaj ovržem tudi Vašo drugo ugotovitev v »JUtru« št. 21, da namreč >ni dobila ob priliki misijona, ki se je vršil prod leti v Krizah, pri spovedi radi čitan.in »Jutra« odveze«. Takrat »pred leti« je Jutro« komaj začelo izhajati, ni priobče-vnlo dopisov, nasprotnih katoliškim načelom, ni bilo tedaj povoda pri spovedi odrekati sv. odveze radi Čitanja ?Jutra«. — Blagopokoina gospa ie še zn časa zdravja zadevo svoje spovedi »ob priliki misijona« чата pred pričami pojasnila, ki se pa ne nanaša na čitnnje Jutra«, temveč je bila zadeva vsn drugačna kot jo Vi opisujete. Ni lepo slrogo zasebne delikntne zadeve kot sv spoved, javno objavljati v časopisih in ne vzgojno od strani učitelja mladine. — Sapienti sat. Tržič dne 26. januarja 1928. Matej Skerbeo, č. kanonik. Kočevje Prazna pola lz Kočevja so izpeljavah in tra-sirali več železniških zvez z morjem. Vsaka zveza je imela za seboj gotovo skupino interesentov, ki so se navduševali in potegovali za njo bodisi iz političnih in gospodarskih ozirov, tudi narodov blagor je bil vmes Pa je nekoč sklicala neka taka skupina shod in posvetovanje, bodrila in razlagala koristi in ugodnosti te in te proge in nazadnje pozvala vse navzoče, da podpišejo nekako resolucijo, da so za to in to progo. Veliko iih je seveda z veseljem pndpisalo tako' izjavo, ki jo je nosil nek gospod po dvorani okrog in razšli so se v veselem prepričanju, da so storili nekaj dobrega za občni blagor mesta Kočevskega in za narod, ki so ga zastopali. Nek denarni zavod je pa vsem tem odprl kredit za projekte, trasiranje in potrebne oglede. Tista zveza se sicer ni izpeljala, pač pa je prišla od dotičnega denarnega zavoda te dni terjatev. dn morajo vsi podpisani plačati vsak po svojih močeh zn stroške in obhode znesek 480.915 dinarjev. Začudeni so pogledali podpisani, odkod te terjatve, ko se vendar za svojo pamet ne spominjajo. da bi kje kdaj podpisali tozadevno izjavo Pa so izpovedali pred sodiščem- Ta in la gospod je nosil po dvorani prazno polo s pozivom, da jo podpišemo. Podpisali smo, ker smo mislili, da gre samo za to. da se izjavimo za to progo. Da bi se pa s podpisom izjavili tudi za morebitne stroške, na to še malo nismo mislili. In sedaj preiskuje pravica celo zadevo in upamo, da bomo v kratkem času sporočili rezultat te »prazne pole«. Občni zbori. V mesecu januarju sta se vršila dva občna zboin društev kulturno in nepolitične tendence. Oba občna zbora sta potekla kaj burno. Na enem so izvoljeni odborniki eden za drugim izjavljali -ne sprejmem«, drugi je pa trajal radi nepotrebnega govorjenja in prerekanja od osmih do pol dveh ponoči. Za predsednika »Glasbenega društva« je izvoljen g. B. Betriani, »Čitalnice« pa g. ravnatelj Ant. Burgej. Litija Naš delavni poslanec II. Lebingor je od države in oblastnega odbora izposloval 20.000 kg koruze zn kraje, ki so bili lani od toče oškodovani Kmetje so dobili koruzo zn polovično ceno in sicer 1 Din 50 par kg. Delilo so je po potrebi in sicer: občini Moravče 6000 kg, Grndiše 4000 kg, Trebe-Ijevo, Dole in Litija po 2000 kg, Šmartno in Polšnik po 1500 kg in Konj 1000 kg. Hvaležni smo ne-utrudljivemu poslancu za to človekoljubno akcijo. — Umrla je najstarejša oseba v Litiji 88 letna Jera Klemen, po doni. Slugovka, in v Verneku pri Kresnicah na daleč okoli znani Franc Cerar, lastnik broda in gostilničar. — Plesna kuga se je razpasla spet v Litiji in to v tako težkih časih Odprli sta se kar dve plesni šoli, v Sokolskem domu in druga v gostilni pri Šlibnrju. Na obeh krajih po dvakrat v tednu. — Na mesto obolele učiteljice gospe Pranje Bezeljnkove je imenovana na litijsko šolo kot suplentinja gospica Štefi Klovarjeva, doslej v Tel-čnh, v krškem okraju. — Za okrajnega zdravstvenega referenta je imenovan g. dr. Edvard Fajdiga. — V Litiji .je postavljen pred Klsnerjevo trgovino avtomat za prodajanje čokolade in v Šmnrtnem poleg šole, istotako pred Drčarjevo pekarijo. Na ta način se zavaja šolska mladina k sladkosnedenosti in zapravljanju. Naj javna oblast odstrani te avtomate kot kvarne šolski mladini. — Dela se na to, da bi se po celem okolišu prživila Slovenska Straža v blagor zatiranim bratom. Pozdravljamo to potrebno akcijo. Trbovlje ф Na tržnem prostoru je bilo včeraj zanimivo opazovati naval na dve mesni stojnici, kjer se je prodajalo goveje meso po 8 in 10 Din kg. Tudi konjsko meso gre dobro v promet in se prodaja po 6 Din kg. Dobri časi za staroupokojenre. Nikdo se ni brigal za nje, za te uboge, od vsega sveta zapuščeno sirote, dokler se niso nekateri sami začeli gibati ter si osnovali društvo ^Samopomoč«, da bi jih vsaj za slučaj smrti bilo možno pošteno pokopati, ko bi dobili ostali denarno pomoč. Najprej to ni bilo jx> godu demokratom in so hoteli takoj ustanoviti odsek upokojencev SDS. Nato je prišel iz Rimskih toplic neki drugi, te dni pa hodi že po hišah občinski nameščenec, ki vabi staro-upokojence, da se prijavijo drugi teden v Delavskem domu za redno podporo. Veseli smo, da se zn staroupokojence vse vleče, ne vemo pa, ako se bodo mogle uresničiti obljube, da bi vsak upokojenec, čeprav nič ne plača, dobil posmrtnine 7000 Din. Kar se tiče socialistov, ki vabijo upokojence v Delavski dom, jim pa svetujemo, da naj up-kojence povabijo na občino in jim denar tani nakažejo. Ne bomo dopustili, da bi se agitiralo na tu način za socialiste. Sicer pa kot rečeno; čimveč bodo ti revčki dobili denarja, bolj bodo veseli. Pa tekmujmo! Slovenci v Italiji Laž nai jim pomaqa Goriškemu prefektu ne zadostuje več njegovo glasilo »Vedetta d' Isonzor, da brani svoj uso-depolni ukrep proti Zadružni zvezi, temveč se je obrnil za pomoč tudi na tržaški tisk. Sporazumno s pokrajinskim tajnikom inž. Cacceso je pozval v Gorico prof. M. Risolo, tajnika časnikarskega sindikata v Trstu. Prof. Risolo je poslal »Piccolu« iz Gorice članek, v katerem obravnava vprašanje razpusta Zadružne zveze. člankar trdi, da je Zadružna zveza pod pritiskom svojih političnih namenov investirala večino svojega kapitala v dve industrijski podjetji: v Čevljarsko zadrugo v Mirnu in slovito Katoliško tiskarno, ki idaja »Goriško Stražo« in razširja po vsej Julijski Krajini in še dalje neverjetno količino slovenskih publikacij več ali manj verskega in propngnndističnegn značaja. Radi teh političnih investicij je trpel kmet, ker ni mogel dobiti kmetijskega kredita. Dalekovidni goriški prefekt je videl, kako se interesi slovenskega kmeta zapostavljajo. Radi tega je postavil Zadružni zvezi komisarja, da jo reorganizira in jo zopet dovede k njenemu izvirnemu in izključenemu namenu«. »Ukrep nima torej namena uničiti zadrug, ki so potrebne gospodarstvu slovenskega ozemlja, ampak jih učvrstiti, izdatnejše finansirati, jih okrepiti in jih odtegniti politični špekulaciji «in nevarnosti, da se zrušijo vsled investicije kapitala v namene, ki jih pravila ne pred videva jo in so proti legitimnim interesom v vseh članic« Člnnknr zaključuje: Spričo generoznegii namena ukrepa (razpusta Zadružne zveze) smo prepričani, da ne bo slovensko prebivalstvo, ki ima veliko dobrega smisla (1). poslušalo namigovanj in slabih nasvetov odstavljenih glavarjev in znanih ribarjev v kalnem, in da bo razumelo, da ukrep Nj. Ei.-se. prefekta ne uničuje obstoječih organizmov in jih na niknk način ne zajeda, ampak jim hoče enostavno zagotoviti življenje in stremi za tem. da jim zajnmči stalen obstoj v izključno blaginjo prebivalstva samega. - Neposredni namen članka je. dn vsaj zadrži, ako ne ustavi siloviti naval na blagajno Zadružne zveze. G o op. prefekt članka in »Pircolo« so lahko gotovi, da ne bodo taki članki ničesar izdali. Ne radi tega. ker je izšel v italijanskem listu, ki ga slovensko ljudstvo ne čitn, ampak radi lega, ker temelji na debeli laži. Predsedniki slovenskih zadrug so predobro informirani o resničnem poslovanju Zadružne zveze, informirani so tudi o resničnih namerah in nagibih, ki so d Sedli g nre-fekte do usodnega ukrepa. Prepozno je danes zvoniti o »generoznih namenih, o »legitimnih interesih Članic« o »izključni blaginji prebivalstva snme-gaGori- ška Straža« v tej tiskarni tiska, kakor se je nekdaj tiskala v nekdanji Narodni tiskarni in pozneje v tiskarni S Spazzale v Trstu, ko je bila pregnana iz Gorice. Prav tako tiska Katoliška tiskarna druge slovenske publikacije, ki so last posebnih društev in konsorcijev. Prof. Risolo menda razlikuje, kaj se pravi tiskati in kaj izdajati publikacije! »Vedetta d' Isonzo« in zanjo »Piccolo« in drugi fašistovski listi so šli celo tako daleč, da so trdili, da je celo Zadružna zveza direktno financirala Mohorjevo družbo in »Goriško Stražo«. Nazadnje je moral komisar sam ugotoviti, da sta imeli ti dve podjetji pri Zvezi denar naložen! Jasno ze, do ne bosta goriški prefekt in fašistovski tajnik s takim pisanjem pomirila slovenskega ljudstva, ker je resnica preveč otipljiva. Zti-družnrt zveza je bila s svojimi članicami preblizu slovenskega ljudstva, preveč njegova je bila, prelahko jo je nadzorovalo, da ne bi poznalo njenega poslovanja. Na občnih zborih jo je izročilo ljudem, katerim je zaupalo* medtem ko danes beži pred komisarjem, tujcem, ki mu je bil usiljen in kateremu ne more zaupati svojega premoženja. Zadružna zveza je pod fašistovskim komisarjem obsojena na smrt kot zadružna organizacija, kot zveza slovenskih zadrug, pač pa bo lahko životarila kot , podružnica beneške banke Instituto Federale, ki ji je po zatrdilu fašistovskih listov stavil na razpolago tri milijone, da vzdrži naval vlagateljev. Značilen je tudi apel na slovensko ljudstvo, »ki ima veliko dobrega smisla«, naj ostane mirno, češ da prefektov ukrep nima namena uničiti včlanjenih zadrug. Politično gospodarski ukrepi se sodijo predvsem po učinku, ne toliko po namenu. Dejstvo je, da je razpust upravnih organov Zadružne zveze razgibal temelje vseh včlanjenih zadrug. Zadruge so na eni strani zgubile edino vodilno silo, na drugi strani pa je članom teh zadrug silno težko dopovedati, da so zadruge popolnoma neodvisne od Zvezo in da ne bo njih zadela ista usoda kakor Zvezo! Dejstvo je, da že v nedeljo neki zadružnik ni hotel več vložiti denarja v posojilnico, češ da mora počakati da bo videl, kaj se bo zgodilo I To je efekt prefektovega ukrepa, efeld, ki se popolnoma krije tudi z njegovim resničnim namenom. Ti nameni se zopet popolnoma krijejo z nameni velike beneške banke; te namene odkriva tudi uradno glasilo fašistovske stranke »Vedetta d'Isonzo«, ki je pisalo, da je slovenskih zadrug preveč in da jih bo treba »koncentrirati« Taki Članki ue bodo slovenskega ljudstva pomirili. pač pu še bolj razburili. Ce je goriškemu prefektu blaginja slovenskega ljudstva res na srcu naj mu vrne njegovo Zadružno zvezo. PnuzrftOfelFi ki prihajajo skozi usta in s.ipnik v telo, sc uničujejo s Panflavin-pastilami. Panflavin-pastilc so torej učinkovito varstveno sredstvo pri prehladu in nalezljivih boleznih. Prijetne so v okusu in nc škodujejo želodcu. Priporočajo jih prvi strokovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah. KOMITE HOTELSKIH KAVARNIŠKIH IN GOSTU NISKIH USLUŽBENCEV PRIREDI DNE 9. FEBRUARJA 1928 V VELIKI DVORANI GRAND HOTELA UNION SVOJ VSAKOLETNI IX, VALČKOV PLES VESELIČNI KOMITE I I I I I I I I I I I I I I б I I I I I Lepoti se da prednost. Marsikateri se odlikuje po rojstvu, s posestjo, znanstvom in zmožnostjo; v življenju daje vsemu temu lepota - debro negovana zunanjost - prednost. Z Nivea-cremo si pridobile gladko, zdravo kožo, to je predpogoj k lepoti. V porabljajte tudi Vi Nivea>cremo ШШШШШМШ Schichfov Jubilej Pred kratkim je slavila staroznana tvrdka Schicht 25 letnico, odkar je vstopil kot družabnik G e or g Schicht v to svetovno tvrdko, ki jo je ustanovil njegov oče, rajni genialni Johann Schicht. Že tedaj — pred 25 leti — je spadalo to podjetje v prvo vrsto industrij te stroke na evropski celini, nato pa se je z mogočnimi koraki razvijalo v vodilno tvrdko v panogi kemične industrije. Po smrti ustanovitelja-sta stopila na čelo tvrdke njegova sinova dr. ing. Heinrich, starejši, kot predsednik, in mlajši, Georg, kot podpredsednik in trgovski vodja podjetja. Komaj 23 let star, je prijel Georg Schicht s trdno roko za krmilo te po vsej Evropi razširjene svetovne tvrdke in ima danes vrhovno trgovsko vodstvo za več nego 30 velikih tvornic. Schichtov koncem je brez dvoma eden največjih te vrste na celini in veliko zasluge za to je treba pripisovati Georgu Schichtu. ker je posvetil vso svojo moč, vse svoje znanje in svojo železno marljivost samo prospe-hu tega podjetja. Vojna je pretila, da bo razvoj ovirala. Georg Schicht pa je umel, kako mora voditi veliko ladjo gotovo mimo vseh čeri in skozi vse viharje v miren pristan. Navzlic velikim gospodarskim in političnim pretresljajem se je dvigal pomen te svetovne tvrdke vedno višje in višje. Eden izmed največjih uspehov tvrdke Schicht v povojnih letih je bilo mogočno raz-cvetenje Elide, čije predsednik je Georg Schicht. Umel je dvigniti to znamko do svetovne znamke in je ustvaril "a ta način v Srednji Evropi prvo veliko podjetje te vrste, ki ga je mogoče postaviti mirno ob stran starih tvrdk te stroke, ki so obdane s tradicionalnim nimbom. Georg Schicht ni samo genijalno obdarjen strokovnjak, on je tudi izvrsten poznavalec literature, umetnosti in glasbe. Sodeluje z vnemo pri urejanju mnogih gospodarskih in kulturnih vprašanj ter se lahko ozira z zadoščenjem na svoje 25 letno delovanje v blagor človeštva. Knfi&& in revij & Nova izdaja. Knjigo .Brzojav in telefon* t 116 slikami v dveh delih je sestavil gospod Janez Napolnik, sekretar direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Prvi del opisuje Morsejev brzojav, aparate, instalacija aparatov, gradbo brzojavnih prog in ke-belski brzojav, nudi pojasnila, ako, kdaj in kje se napaka pojavi, kako se zasleduje in odpravi, knjiga bo tudi služila kol pomožna knjiga o brzojavnih in telefonskih postajah. Strokovno je praktično in pregledno s 43 slikami sestavljeno in stane 42 Din. Drugi del obravnava telefon, hughes, bandot, daljni črkotisni, strojni in brezžični brzojav in izide kasneje. Avtor ponovno stopa pred javnost s svojim strokovnim delom, ki se je vedno dobre obneslo in ninngo kristilo odjemalcem. Poštna direkcija (D. štev. 08.674-1027) jc knjigo pregledala, odobrila in v svoji okrožnici štev. 1-1928 vsem poštam priporočila. Naročilo na prvi del sprejema gospod Janez Napotnik, sekretar direkcije pošte in telegrafa, Ljubljana 3. Cerkveni vestnik Duhovne vaje za načelnike in odbornike Marijinih družb bodo v Domu od 1. do 5. februarja. Opozarjamo na nje čč. gospode voditelje, ker je še dovolj prostora. Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! gospodarstvo Naši državni dolgovi Ob priliki podpisa jugoslovansko-franco-ske pogodbe se je naša država obvezala, da bo še v teku letošnjega leta (1928) uredila vprašanje naših dolgov v Franciji. To naj bi bil drugi korak v sanaciji naših državnih financ. Ako se bo to vprašanje s Francijo rešilo na tako ugoden način, kot se je to zgodilo pri naših dolgovih v Ameriki leta 1926, smemo pričakovati znatne razbremenitve v naši anui-tetni službi, ker je seduj Francija uaš največji upnik. In kar je še najtežavnejše pri celi stvari, da se niti ne ve, kaj iu koliko in kako dolgujemo tej državi. Stanje ameriških dolgov se je ugotovilo z 62.857.112 39 dolarjev. Od tega je naša država takoj poravnala 875,112.37 dolarjev, ostanek od 62,000.000 dolarjev se ima amortizirati v 62 letih na ta način, da prvih 11 let ne plačamo nobenih obresti, sledeča tri leta V» odstotka, nadaljnjih pet let pol odstotka, nato 12 let 1 odstotek in končno 3 lola 2 odstotka, ostalih 28 let pa 3 in pol odstotka obresti. Po približnem računu znaša naš dolg v Franciji v gotovini 486 581.250 frankov in v materi ialu 1,000.000.000 frakov, torej okroglo eno milijardo in pol. Ti dolgovi so bili večinoma narejeni od Srbije za časa svetovne vojske. Vprašanje je sedaj, ali naj se računajo v zlatih frankih, ali v povprečni medvojni vrednosti franka, ali po vrednosti franka na dan reguliranja dolga. Vsekakor se bo pri ureditvi morala najti neka srednja pot. Važno je vprašanje ureditve dolgov zato, da končno pridemo na čisto, koliko smo prav za prav dolžni in da se začne z redno anuitetno službo, ker do zdaj nismo sploh plačevali nobenih obresti, tako da naš dolg od leta do leta raste. Poleg francoskega in ameriškega dolga smo izza svetovane vojne še v Avstriji okoli 25,591.428 funtov dolžni. Vse to so pa šele naši medvojni dolgovi, ali kakor pravijo Srbi, dolgovi iz vojne za osvoboditev. Pred temi so nastali tako imenovani po-Krajinski dolgovi, to je oni dolgovi, ki jih je kako pokrajin;, prinesla seboj v našo državo in ' : s razdeljeni tak le: Srbija 815,305.500.— Črna gora 17,000.000.— Hrvatska in Slavonija 48,096.036.— Bosna in Hercegovina 257,080.179.— Slovenija 24,636 382.24 Dalmacija 6,152.597.— skupno: 1.168 270.694.24 zlatih Din (oz. kron). K tem dolgovom pridejo še obveznosti, ki Jih je naša država sprejela z insbruškim dogovorom kot alikvotni del od bivšo Avstro-ogrske monarhije. Te dolgove ceni Kosier 513 V* zlatih kron, medtem ko bi znašali po ugotovitvi finančnega ministra iz 1. 1925 samo okoli 154 milijonov. Toliko je bila naša država zadolžena takoj ob zedinjenju, narejeni niso bili od nje v tej obliki kot je danes, temveč je dosedaj naštete dolgove prevzela od pokrajin, ki danes sestavljajo našo državo. Naša država sama se je po vojni zadolžnila še a) doma z: 1% posojilom Din 500,000.000 4% bosan. agrar. pos. „ 127,000 000 Skupno . Din 4,549.923.000 IVi obveznice voj. škode „ 3.922,923.000 Ako prištejemo k temu še dolgove pri Narodni banki i u leteče dolgove 6.849 931 305 dinarjev, dobimo znesek 11.309,854.305 Din. b) v tujini: 7% Blerovo posojilo dolarjev 45,250.000.— posojilo v Franciji in posojilo z,a odkup ori-jentskih železnic frankov 192.868.465.53 Med povojnimi dolgovi niso všteti leteči dolgovi posameznih ministrstev. Ako seštejemo vse te dolgove skupaj in preračunamo na sedanjo vrednost dinarja, dobimo naslednjo sliko: I. Pokrajinski dolgovi 16.355.789.719.36 il. medvojni dolgovi 23.955.140.664.— III. prevzem od' Avstr.-ogr. 7.225.465 322.- IV. povojni dolgovi 22.003,414.929.16 skupno Din: 69.539,810.634.52 ali 6 naših letnih proračunov. Pripominjamo, da so te Statistike napravljene po prof. Ko-sieru, medtem ko kaže uradna statistika precej manjše številke. koncentracija v hrvatskem b*nkarstvu 2e dolgo časa so se širile vesti o raznih dalekosežnih fuzljah v hrvatskem bankarstvu. Vendar so interesenti vse te vesti demanti- rall. Sedaj pa se je začela koncentracija — v resnici. Kakor pišejo zagrebški listi, so odobrena pogajanja med glavnim ravnateljem Hrv.-sla-vonske zem. hip banke Antičem in glavnim ravnateljem Hrv. esk. banke dr. švrljugo od angleške grupe. V kratkem se vrši seju uprav obeh zavodov, da se definitivno sklene fuzija in ravnotako bodo sklicani občni zbori. Pogajanja so se vršila na Dunaju, kajti zrano je, da je »Allgemeine fisterreichiscbe Bodencreditanstelk večinska delničarka Hi-pobanke, kakor se kratk" imenuje »Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka«. Pri Hrvaški eskomptni banki pa iniu velijo besedo »Angloinfernalirnal Banke. Sedaj bo iz teh zavodv postala nova ogromna banka: Hi-pobanka ima kapital 60.000.000 Din (ustan. 1892), Hrv. esk. pa 140 000.000 Din (ustanov. 1868). Poleg tega je angažirana Ancrlointerna-tionalbank pri Hrv splošni kred. banki v Zagrebu, ki ima iste zveze kakor ljubljanski Kreditni zavod. Nova banka bi bila po kapitalu v Jugosla-viii največja (Praštediena ima kapitala 75 milijonov Din, Jugobnnka pa 100 milijonov). Se:em za kožuhovino sc je vršil na velesejmskem prostoru v pon-deljek, dne 23. in torek dne 24. t. m. Prišli so kupci kož. Hrvatje, Srbi, Avstrijci, Čehi, Nemci in Angleži. Kupovalo pa se ie tudi za ameriške tvrdke. Še nobeno leto iih ni prišlo na sejem toliko kot letos. Vsekakor dobro znamenje, da se institucija kožnih sejmov razvija. Letos se je vršila že V. dražba kož katero ie priredila uprava velesejma za Lovsko zadrugo V oondeliek dotioldre se je prodaialo in kunovalo v detailu, ponoldne na ie že pridela dražba. Dopoldne so se v detailu dosegle -'a ko'e vel'ko nižic cene kot kasneie na dra-'^ kier so bile cene zelo visoke, vsekakor prijetno presenečenie za vse one lovce in trgovce, ki so blarfo v oropalo odda'i »nivii koži«. B'ago 'e b<1o kvalrHtivno boliše kot lansko leto in tudi po mno*;ni ic b'1o blarfa veliko več. 1 ene so bOe zlasti naše (ionske lisice. kune. vidre, »slabe oa vever'ce. dihurii, no'hi. ia^beci. Pa7vcseliivo ic. da 'e akr??a vp'eseima in I.ovske zadrurfe da se bla^o nra-vilno suši in р»"че. bil« ns"e*«a ТСатп' cir-knlarii in navodila so rodili sad ki se 'e nri-ka'al v 1e*Mh rp"ah. Ma Л-a'bi

dl oficielno razglasitve fuzlje obeh zavodov In kombinacij n razmerju pri razdelitvi delnic. Na Dunaju je Trboveljska tendirala uekoliko slabeje: v ponedeljek Priporočamo solidno in naicenej&o moSko in daitiako konfekcijo tvrdke Gričar A. MeiaČ »emo Selenburpovo ul. 3. Radi poz ie se/ije znatno znižane (ene M.10, v petek 63.20, ter Istotako Kranj. ind. 44. oz. 48. Kuše so neizpremenjene: 37. Za blago glej »Tržna poročila«. DRN AR. Ljuliljanu. (Prosti promet.) Berlin 1356.50, Curih 1001.70, Dunaj 801.50, London 277.25, New-york 56.81, Praga 168.55, T ral 301 25. Zagreb (Prosli promet.) Berlin 1356, Curib 1094.50, Dunaj 801.50, London 276.15, Newyorlt 56.81 bi., Pariz 224 hI., Prrga 168.45, Trst 301 86 bL Curih. Bolfcratl 0.1375, Bukarešt 3.20, London 25.31, Newyork 519.375, Pariz 20.41, Trst 27.40, Madrid 88.05. Trst. Belgrad 33.25-33.26, Curih 362.75-362.85, Dunaj 265.50-269.50, London 02.00-92.11, Newyork 18.87-18.88, Pariz 74.20-74.30. Dunaj, Devize: Belgrad 12.4775, Kodanj 189.85, London 34.575, Milan 37.535, Newyork 70130, Pariz 27.88, Varšava 79.53. Valute: dolarji 707.15, fr. frank 28.05, lira 37.51, dinar 12.44, češkoslovaška krona 21.0075 Pra?a. Devize: Lira 178.80, Belgrad 59.41, Pariz 132.65, London 164.50, Newyork 33 745. Dinar: Newyork 176.20, Berlin 7.350, LondoD VRKDNOSTVI PAPIRJI. Zaereb. (Prosti promet.) 7% inveet. posojile 87—87.25, agrari 53.75 - 54, vojna odškodnina 43S —435.50. Trst Adrln 001, Assicurazioni Generali 6220. Cosulich 187. Riunione adriatica 2855, Tripcovicb 256, Split cement 274, Trž. Lloyd 685, Dalmatia 117, Ocennia 94 . Dunaj. Pedon. savska-jadran. 88.10, Živno 111, i Hrv. esk. 0, Hipo 7.60. Alpine 42.00. Levkam 11.20. Trbovlje 63, Ruše 36.50, Mundus 173.50'. ' BLAGO. _ cad. Pšenica bač., ban. in sr. 312.50— 322.50, potiska 317.50-327.50, gor. ban. 310—!'20, rž bač 270-280, sr. 275—285. oves bač., sr., sl iv. 250—260, koruza bač. stara 235— 250. nova 227.50— 232 50, f< br. 235- 245. marec-»pril 287.50—245 moka 0 g in gg 445—460. št. 2 420 435. št 5 400— 410, št. 6 830, št. 7 270—285, št. 8 220-285, otrobi b"č„ sr., slav 210- 220. Tendenca čvrsta. Promet: 10 vag. pšenice, 78 vag. koruze, 15 vag. moke, 2 v otrobov. Budimpešta (terminska borza), 28. jan. Tendenca nekoliko čvrste ša. Pšenica marec 31 52, 31.56, zaklj. 31.56—81 58, maj 32.08, 32.04, zaklj. 32.06-32.08, okL 29.78, zaklj 29.78- 20.80, rž marec 29.76, 20.82. zaklj. 29.82 - 20.84, maj 29 7^ 29.86, zaklj. 29 86-2088. okt. 21.70, zaklj. 24.78-24.82, koruza maj 26, zaklj. 25.06 - 26. Velika Inventurna prodala po 'udovilo /nlianih cenah »t vr»i dokonča ianu-«r:» u vflftreovim R. SlerniPcki. Cel' Turistihta Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Erjavčeva kola na Vršiču stalno oskrbovana in odprta od 28. t .m. do inkl. 5. februarja 1028. Koča bo od 5. februarja naprej odprta vsako soboto ic nedeljo, dan pred praznikom in na praznik Smuka na Vršiču je izborna. dnevi lepi in sclnčni Koča je dobro založena s hrano in pijačo, kakor poletL Ing Gvidon Gulič : Parni stro? in oarna turbina. No\odila r a Mroimkc in obrntovodir pnrnth obralev - Vezana knuga Mani* 80 Din lugoslovanska knjigama v Ljubliani. Mlado lice л lahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno ie bre začelo veneti. — Mladeniško svežino je treba čuvnU. dokiei ne mine. rtabite za nego Vašega telesa, Vašega ica. VaSih rok in Vaših las: I. FELLERJEVO KRAVO KAVKAŠKO PO-MADO ZA VARSTVO LICA IN KOŽE. Vam izgladi tubt Ul brazgotine, dc a Rožo girko in nežno, brUe sledove staranja, ustvarja mla ost in lepoto. Izm nadilo Vas bo, s kakšno brz no izginjajo s< Inčue ptge, kožne brazde. rudečilo nosa muzolii, za.eoavci in drug vsako rslni ntdoslatki kože. IL tELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LA*>, katera preprečuie izpadanje las prerano osivenje čisti ta; ne luskine, dela lase mehke, buine ter pospešuje njih rast Za poizkus ' Ion ka ene alt po I lonček od vsake E'sa.pomaa ■ t nmo'o - In t-oHlninr vred *а Hi« III. ELSA-MILO 7DRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parlimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preizkušam dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo. mlado >n Vašo zunanjost mla- deniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumeni ikovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-kattanovc (Sampon) milo Eba-miln za britje Poizkusite jihl Nikdar ne boste rabili drugih mili Za poizkus 5 komad. r. aa mila z omolom In pollni-no vred S? Din l V vaftem laontm n ereau ie. da po'Me'c denar vnaprel. ker |Ma-tale po onv/etju radi po>'nih airoUko. 10 Um vet-N.roMa naalrvlte ali jih je treba obvarovati pred — mravljami in črvi. V to svrho se mora postaviti pod klavirjeve noge steklena posoda s strupeno tekočino, da ne more golazen do njega. Tekočina so mora seveda vsak dan menjati, ker bi se sicer na njeni površini kmalu stvoril most iz poginulih črvov in prahu, po katerem bi mogli drugi priti do instrumenta. Kakor se lorej vidi, se mora tudi glasovir, ta običajni kos pohištva meščanskih hiš, skrbno negovati. Sicer bi lahko ohripel in končno dobil pravo pravcato sušieo, ki bi ga kmalu popol-uoma uničila. Zanimiv stražnik V Parizu imajo stražnika Ficklerja, ki govori šest jezikov: francoščino., španščino, ila-lijanščiuo. angleščino, nemščino in ruščino. Učeni stražnik je nastavljen v okraju Port— St. Denis in lam ga jc poiskal poročevalec. >Doma sem na Lorenskem,« je rekel 1- irkler, »kot otrok sem govoril samo nemščino in sem služil v nemški vojski. Prišel sem V rusko ujetništvo in lam sem se naučil ruski, 'luji jeziki so me zanimali že v mladih letih. Zdaj po \ ojni som položil izpile i/, angleščine, španščine in italijanščine pri ljudskih tečajih So-ciete Savante. Zdaj se učim kitajščine in sicer j)o osem ur na dan: štiri zjutraj 'n štiri zvečer. Ostali čas sem \ službi. To je težak jezik. Po kitajščini se bom pa lotil arabščine, portugalščine in poljščiue.« »Ali se vam poveča plača, če položite izpit iz kakega jezika?« je vprašal sotrudnik. »Ne, prav nič, a to je moja strast. Drugi zbirajo znamke, podpise ali redke knjige, jaz pa nabiram žive jezike, ker imam za to največ veselja in menda tudi nekaj zmožnosti.« Fašistovski red Belgijski časnikar Pierre Day pripoveduje o Napolju in potovanju na hrib S. Martino, odkoder se lepo vidi mesto. Vodnik razkazuje tujcem poslopja. Nek Nemec uporabi priliko in si prižge cigaro. A oko postave tudi v višavah nc dremlje. Nenadno se prikaže vnet mladenič v znani črni srajci. Oprostite, si-gnore. Rad bi videl vaše cigare. ' — Nemec ne razume in prijazno ponudi svojo zalogo: »Kadite prosim!« — Ne, signor, hvala. Kad b; vedel, ali imate italijanske cigare ali inozemske. in koliko dni sle na italijanskem ozemlju!« Protesti ne pomagajo. Mussolinijev vojščak ugotovi, da so cigare liamburškega Izvora in iz potnega lisla je razvidno, da je tujec več kot 14 dni v lepi Italiji. Tiček se je ujel! Zapisnik jc narejen. Nesrečen vodnik ga mora podpisati kot priča in se zvija v zadregi kot jegulja. Dan pozneje dobi kadilec od carinske uprave poziv, naj plača 500 lir globe z opozorilom, da bo pri ponovnem prestopku zaprl. Nihče ne sme kaditi tujega tobaka po 14 dnevnem bivanju na Italijanskem, kei kaze to na vtihotapi jene večjo zalogo. Pierre Day žalostno sklejm: >Vedere Napoli c non fumare!« Od Rasoutina do Lienina Jezuit Ivan K o 1 o g r i v o v objav lja v monakovski katoliški reviji Allgemeine Kuud-schau pod gornjih naslovom članek, v katerem osvetljuje zgodovino zadnje drame ruskega naroda m carske družine deloma v čisto novi luči, vseskozi pa tako prepričevalno, kakor doslej morda še nihče. Članek podajamo z malimi okrajšavami. Kologrivov piše: Rusko kmetsko ljudstvo šteje 110 milijonov ljudi. To ljudstvo je bilo do 1. 1862. v popolni odvisnosti od plemiškega veleposestnika. Graščak jc imel pravico, da kupčuje s kmetom kakor z blagom, da ga loči od njegove družine in zamenja za konja ali psa. Mogel ga je izgnati v Sibirijo, prisiliti v dosmrtno vojaško službo in ko je la postava padla, obsoditi v 25 letno vojaško službo. Graščak je smel svojega nevoljnika (tla-čana) telesno strahovati in sam Bog ve, koliko se je v tem grešilo. Še 1. 1U14. so es po graščinah našli biči, s katerimi so strahovali kmete. Ko je I. 1802. kmet dosegel svojo osebno svobodo, se je vsakemu izmed njih odkazal kos zemlje v obdelovanje. Zemlja pa ni bila last posamezne družine, marveč občinska last. >Mir« ali občina je imela nalogo, da ob določenih dobah razdeli zemljo med vaške družine. Tako je imela vsaka družina svoj . delež zemlje za določeni čas, toda samo za užitek. Zemljišča so bila vrhu tega silno raztresena in tako obdelovanje skrajno otežko-čeno ako ne onemogočeno. Ta zemljiški red je imel vsekakor to dobro stran, da je Rusijo obvaroval pred proletarizacijo, kajti vsak kmet je imel pravico do svojega kosa zemlje. Ravno tako pa je tudi res, da je bil kmet kljub osebni svobodi gospodarsko popolnoma v rokah veleposestnika Zato je razumljivo, da je živel kmet v večnem sovraštvu s plemeni-tašem in da je ob izbruhu revolucije .-topilo agrarno vprašanje takoj v pivo vrsto Armada je bila sestavljena po veliki večini iz kmetov, zato ni i Ino, da je ta armada v celoti prestopila ! oljševikoin, ki so ji obljubili takojšen m i ".; razdelitev zemlje Meščanski sloj je tvoril v Rusiji neznaten drobec. I i rt je držala vlada zaradi njegovih liberalnih idej trdo v kleščah. Pot do višjih državnih služb mu je bila zaprta Pri plemstvu jo treba ločiti dva razreda: nižje plemstvo, ki je trajno živelo na posestvu in so ni dosti razlikovalo "d kmetov, in pa visoka aristokracija, ki je živel« po velikih mestih, večinoma v inozemstvu in prihajala na dežel sa> o poleti za par tednov. Ta aristokracija j*"' bila kozniopolitična. kulturno razvajena, v n ravnem o/iru pa propadla. Iz njenih vrst so prihajali gardni čashiiki, dip.o-mati, ministri in večina uradništva. Ti ljudje so se v svojem ponosu popolnoma ločili od ljudstva in niso razumeli ujegove miselnosti. Končno r u s k a d u h o v š č i n a. Njena duševna in uravna kulturna stopnja je bila izredno skromna. Grof S. Witte, minister Aleksandra III. in Nikolaja II. je pisal malo pred vojno: v Pri nas je nastala iz cerkve mrtva birokratična ustanova; služba božja ne velja več Bogu, marveč posvetnim bogovom; pravoslavje se je izpremenilo v pogansko pra-voslavje. To je dejansko prava nevarnost za Rusijo. Rusko ljudstvo je stoletja živelo brez resničnega, globokega nadnaravnega duha, brez vsake moralne in verske opore ter se uda-jalo nizkim, praznovernini tradicijam, ki so ga pravi veri odtujevale in to vero pačile. Ruska duša je podvržena nezniiseltiemu in nevtemeljenemu strahu, ki jo žene iz enega nasprotja v drugo. Ljudstvo živi v veri na silno moč hudobnih duhov, ki žive vsepovsod. Strah pred njimi mu je v kos'eh. Po mnogih pokrajinah je še danes uajti sledi poganstva. Nikolaj II., ki je \ zadnji dobi pred vojno stal na čelu Rusije, je. bil izvrsten družinski oče, dobre, pametne narave, toda /.a boj malo sposoben. Bil je preskromen, preboječ, ni bil gospodar nad samim seboj. Zato jc redko sledil svojim prvim navdihom, ki so bili navadno pravilni. Povsodi je iskal sveta, osebnosti, ki jih je smatral zn merodajnejše nego sebe. Omahoval je sem in tja in se končno odločil za ono, kar mu je bilo notranje tuje. Zato so ga imeli za hinavca, kar je pa bilo slabotni, toda pošteni naravi carja popolnoma nasprotno. Globoko veren v svojem čuvstvovanju, je bil car prepričan, da je res maziljenec božji in da mora j>red Bogom zastopati celokupni ruski narod. Posebno značilna jc bila za carja neka mistična resignacija. Sam je rekel: Osebna inicijativa. naj je še tako genijalna, še tako mogočna, ni nič v primeri z nadnaravnimi silami, ki vodijo dogodke.-: Carica Aleksandra. Nikolajeva žena je zrasla na angleškem dvoru. Zaradi njene lepote in vedrega značaja so jo vsi imenovali >Sunshine< — solnč-ni žarek. Toda od prvega dne. ko je stopila v Rusijo, jo je preganjala nesreča. Tako jc na dan kronanja radi brezbrižnosti policije in moskovskega gener guvernerja izgubilo življenje lja tisoče ljudi Potem je prišlo tako mučno čakanje na sina in ko je la prišel na svet, se je pokazalo, da je prinesel s seboj dedno in neo'diavljivo bolezen hessenskc rodbine — krvavenje. Pri tem je bil tudi duh, ki je vladal na ruskem dvoru še iz časov Katarine Velike — duh skramn minete ntil'o'" rlocpl" 'ii' Nikoli se ni mogla udomačiti v njem. Pač se je od vsega početka zavedala velike odgovornosti in od srca je hrepenela, da bi se vsa posvetila blagru ogromnega naroda čegar vladarica je postala. Hotela je pridobiti srca podanikov in jim pokazati svojo iskreno blagohotnost, toda prirojena plahost ji je to zabranjevala. Polagoma jo je prevzelo prepričanje, da se ji nikdar ne posreči, da bi pridobila razumevanje in spoštovanje svoje okolice; vedno bolj se je umikala v ozadje, se odpovedala slavnostni in sprejemom ter postala v svojem obnašanju hladna in molčeča. To se јб po krivici tolmačilo kot ponos in zaničevanje. Ko so po rojstvu (prestolonaslednika Aleksija) zdravniki izjavili, dn je neozdravljivo bolan in da pomenja zanj vsako najmanjše ranjenje smrtno nevarnost, se je carica v viharni, strastni molitvi obrnila k Bogu, da bi naredil čudež in njenega sina ozdravil. Toda čudeža ni bilo, vse njene nade so bile izgubljene. NeizreJ ljiva brezupnost jc prevzela carico — zapustila in odbila sta jo Bog in svet. V tem razpoloženju je pristopil k carici človek, ki je rekel: »Veruj v inoč moje besede in tvoj sin bo živel!v Bil je to Razputin. Dočim je carica lažnjivo prilizovanje in moralno propadlost dvornikov zaničevala, je bila o »svetosti ruskega ljudstva.: globoko prepričana — zmota, katero je delila s carico večina sodobnikov. Pričakovala je rešitev Rusije in dinastije od ruskega ljudstva; ali ni bil ta priprosti mož iz ljudstva, ki je tu stopil pred njo, od Boga poslan, da reši onega, ki je bil upanje naroda? V tem prepričanju jo je še potrjevala neka posebnost ruske pobožnosti. Carica je bila z iskrenim srcem sprejela pravoslavno vero. V pravoslavju pa je element, ki naj bi nadomestil nesposobno duhovščino. To je »starec« — najstarejši v občini. Pravoslavni verniki so prepričani, da Bog »starcu« vse naznani, kar mora vedeti, da more vernike, ki so mu poverjeni, dovesti v zveličanje. Nesrečna carica je smatrala Razputina za takega svetnika in sela božjega. Zaup ila mu jc popolnoma in stavila nanj vse svoje nade. To je resnica v razmerju carice do lega moža, razmerje, o katerem se je toliko ostudnega izmišljevalo, ki pa dejansko ni temeljilo na drugem, uego na najplemenitejšem, kar zmore žensko srce: na'materni ljubezni. Nato opisuje Kologrivov življenje Razputina, ki je znano. Bil je to eden izmed pripadnikov ločine bičarjev. ki je najbolj popularna, a tudi najbolj propadla. Razputin je znal svojo vlogo na dvoru tako dobro igrati, da sta mu car in carica neomejeno zaupala, in to še tudi potem, ko ga je car na prizadevanje predsednika dume Rodzianka. ministrskega predsednika Kokovceva poslal v Sibirijo. Razputin se je vedno bolj vmešaval tudi v politiko in postal pravi vladar Rusije. Tako je pripravljal pot — Ljeninu. Glasba P. HUGOLIN SATTNER: KRALIICA MIRU. Tri Marijine pesmi za soli in mešani zbor zložil--. Natis dovol. škof. ordinariut Ljubljana, 8 okt. 1027, štev. 3863. Ljubljana 1928. Založil frančiškanski samostan Ljubljana. Natisnil Čeinažar in drug. Cena 20 Din. Kakor bajni tič fenis je P. Hugolin. V skladbah danes mlajši ko pred eno človeško dobo, nle-govu dela so vedno bolj živahno razgibana, na široko razpredena. Pričujoče tri . pesmi' so v resnici mogočni, obsežni slavespevi, primerni za običajno rabo pri službi božji, šo bolj za slovesne prilike in koncerte. Pa če pravimo, da se I' Hueolin razrašča v bohotne širine, moramo takoj pristaviti, da se čini d->lje bolj udira tudi v globino: pa glej njegovo vnlno čiste:e iz^lajeno inelodiko, ali njegovo, nikdar vsakdanjo, danes pa tako nepričakovano m-hloslu-no harmoniko, bogato kot y solnčnem svitu venomer ra' lo, brez sunkov se prelivaiočo sočno modulacijo. Kot ra' ločulen eklektik zna v vsem držati zlato sredo. Nikdar se ne spusti v nevarne, negotove poskuse, njegove skladbe stoje pred nami dovršene, jasne, v ničemer ne stavljajo vprašanj, ki bi na nje ne bilo odgovora: kar s" je v glasbeni praksi nabralo zdrave usedline, to spretno in z velikim okusom izrablja. Tako je skladatelj po občutju sodoben, pa vendar ne skr-ijn.jp moderen; konservativen, pa prav nič z-'slnrcl ali slarokopiten: IGicar ic, giasnik, vedno buden in p zljlv čuvar: ne quid nimis — nikdar preko varnih mejni In vedno, zlasti pa v teh skladbah učinkovit, slovesen; v globoki zavesti, da pred Kraljico stoji, da njegovi soevi kraljic Kraljico opevajo — Pa vendar skladbe niso težke, našim zborom kakor umerjene. Doslej so imeli pevci in poslušavci povsod., kjer so se pele, bodisi pri božji službi bodisi pri koncertu, velik užitek. K. Pevski zbor uMteljstvn U. J. U. Ljubljana jc imel dne 14 januarja v Zasrobu svoj vokalni koncert. na katerem je pel najlepše, najmodernejše in naikrepkejše pesmi naših skladateljev, ki se jih d runi /.bori ne upa jo s pridom lo'iti. ker zahtevajo polen izredno rutiniranih pevcev še posebno dobre interpretacije. Zbor učiteljev ie doseuel pred sicer razvajeno in zelo kritično ulasbeno javnostjo take uspehe, kakršnih ni dosegel po izjavah navzočih številnih kritikov in glasbenikov noben zbor po prevratu. Ta naš odlični zbor bo nns'mil 'tne 6. februarja t. 1. v Unionu z istim sporedom, ki ga je odpel v Zacrebu. Vstopnice so že v pred prodaji v Matični knjigarni. Cene običajne. Slikarska razstava planinskih in lovskih motivov v Jakopičevem paviljonu. Znuii bohinjski slikar g. Valentin Hodnik je zbral večje število svojih slik iz planinskega sveta G Hodnik je doslej v Ljubljani že parkral razstavil in so njegovo pokrajinske kompozicije našle med ljubitelji narave iu naših planin mnogo prijileljov. Med našimi turističnimi kroiji so njegove alpske vedule vzbudile mnogo zanimanja, saj je g. Hodnik nipd prvimi našimi turisti in so mu triglavski velikani kot Bohinjcu in drznemu vodniku prav dobro znani. — O Hodnik .te pir let študiral na z-grebški akademiji. Posebnih vabil ni razposlal, vabljeni eo pu vsi, ki se zanimajo zn lepoto naših plinin in zanimivega živalskega življ nja v prirodi. Da se izpolni še preostali prostor v paviljonu, je v desni sobi razstavil akad. slikar g. Hinko M a 1 e š zbirke orig. lesorezov — portretov. Ti lesorezi predstavljajo približno sto portretov najznamenitejših mo! iz naše preteklosti in sodobnosti. Nekateri teh slo. venskih slavnih mož so že bili priobčeni v zadnjil letnikih »Mladike«. G. Maleš je pred kratkem pri. redil s Cudernianom kolektivno razstavo, ki jo jc strokovna kritika prizna I no ocenila. Lesorezi so im razpolago po izredno nizki ceni 50 Din za komad — Vstopnina na razstavo je samo 5 Diu. Otvoritev danes ob 11. uri. »Vrtec* in »Angelček«. Letnik 1927-28. Izšla je pravkar Sestn številka s sledečo vsebino: »V r toče Janko Samec; Na Svečnico. (Pesem.) — Rad ivo j Rehar: Jurij in Majdlca. (Pesmi.) — Lea Fatur- Matjažck. — Ks. P run kova: Sohična roža Matko K rov h: Junak. (Igrica) — Pouk in zabava. — t Marica Ciorenc — Naši razgovori. — V i-Angelčkuc: M. Kmetova: Prva podobica. — J. E Bogomil: Deset vprašanj. — Men Tupau iu Balavs. — Iv. Albreht: Zima. (Pesem.) — Fr. P en g o v: Astra ali lie-bine. — Janko Samec: Mala sirotka. (Pesem ) — Na ledu (4 slike). — Črn iS k i: Dragi Marijini otroci! — Uganke, skrivalnice i. dr. — toplo priporočamo ta naša dva najstarejša, zares dobra mladinska lista. »Vrtec in »Angelček« imata med nami že svojo tradicijo in menimo, da bi ju nc smelo manjkati nikjer, koder so šolski otroci. Naročnina je tako malenkostna (za 22 Din dva lista), da bi jo pač lahko utrpeli slel-erui naši starši. Dobe se še vse številko tekočega letnika. Naročnina naj se pošlje na upravo Vrtcu • in »Angelčka v Ljubljani, S\ Petra cesta št. SO. — Čekovni račun uprave št. 10.470. — A. Z. 1Itić&io PROOKAMI: Zagreb 310. Hreslau 315 R. Barcelona 344.8 Praga 348.9. Leipzie 305 8. Sc.henectadv 3795 Stuttgari 378.7. Touluuse 392. Hambure 894 7. Frankfurt 428 a Brno 4412. Rim 450. Pariš 458. Oslo 461 5. Langenberg 468 a Berlin 483 9. Dunaj 517.2. Muuchen 535 7. Budapesl 555 fi. Varšava 1111 Nedelja- 29. januarja. Zagreb: 20 prenos iz zagrebške opere —• Milan: 21 prenos iz opere: »Lovci biserov«-, opera (Bizet). — Broslau: 20 koncert lahke glasbe. — Barcelona: 18 30 prenos iz opere. — Praga: 18.15 koncera godbe na pihala. — Leipzig: 21 koncert nemških narodnih pesmi. — Schcnectad)': 21.30 koncert simf. orkestra. —Stuttgart: 16 lahka glasba. 19.15 koncert Schubertovih del. Duo, a-dur, op lf>2 za violino in klavir — klavirska sonata a-dur, op. 120 — Adagio i/, okteta za violino in klavir. — Rondo v d-dtiru za violino in klavir; 20.30 prenos orkestr. koneorta iz Frankfurta. — Toiilousc: 21.30 prenos iz opere. — Hamburg. 20 koncert. Haydn: Serenada — Schuniann: sanj,-trenja; dovolj sreče — Rubi-nstein: Melodija — Sarasate: Ciganski na-pevi — Mendelssolin- Dve pesmi brez besed — Drdln: Spomin — Čajkovskij: Jesenska pesem — Burmester: Sanjarenje — Uricg: Pomladi — Sin-ding: Pomladno šumenje — Jarnefeld. Uspavanka — Moszkovvskij: Serenada. — Ка'от1со- 20.30 prenos iz Varšave. Koncert. — Frankfurt: 20.30 orkestralni koncert lahke glasbe. — Brno: 18 koncert solospevov iz oper itd.: 20 koncert godal, orkestra; 21 Slovaške pesmi — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Oslo: 20 orkestralne točite iz oper itd Verdi: Trubadur — B. Leopold: Asta — Weber-Berlicz: Poziv na ples — Berlin: 20.30 uvertura in odlomki iz popularnih oper. — l)aventry: 22 mešani koralni koncert. Beethoven: »Leonora«, uvertura — Sul-livan: Slavnostni Te deum — Scarlalti: Pastorale in Capriceio — Chopin: Balada v f-duru — Brnhms: Rapsodija — \V Davies: Svečana melodija — De-bussv: Hribi na Anncapri — A. Bax: Uspavanka — Albeniz: Trinna — Bantock: Himna na Afrodito — Elgar: melodi.iozna pesem: Polonia. — Dunaj: lfi pop. koncera. 18.30 prenos iz drž. opere: Lohengrin, romant opera (\Vairner). — Mfinchcn: 20 poljuden nedeliski koncert Odlomki iz popularnih oper itd. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Ponedeljek, 30. januarja. Zagreb: 20.30 komorna glasba. — Praga: 19.15 prenos i/. Vinohradskega gledališča- Vaga-bundi (Pisknček). — Leipzig: 21.15 vesela glasba. ■ — Stuttgart: 10.15 lahka glasba; 20 operni večer. I \Vcber: uvertura k Oberon- — \Veber: duet iz opere Oberon- — Mascagni: intermrzzo iz opere ! .-/Cavalleria rusticana — Beethoven: duet iz opere j »Fideilioc Mairelinii in Jaquino — Meyerbeer: ! Koračnica ob kronanju iz opere :>Prerok< — I Lootzing: duet iz opere - Car in tesar«": Marija — Ivanov — Bizet. Finlazija iz opere Carmen«. — To n I o nse: 20.45 prenos iz opere: Seviljski brivec, ' lomična opera v 3 dej. (Rossini). — Hamburg: 21 komorni koncert. — Kalnvice: 20.30 prenos koncerta iz Varšave. - Frankfurt: 20.15 klavirski koncert. — Rim: 20 45 koncert. — langcnberg: 20.13 /Martrtc, romantično-komična opera v 4 dej. (Fr. , von Flctow). — Berlin: 17 koncert Schubertovih I dol, 20.30 koncert. — Daventry: 19.45 koncert labkr : glasbe. — Dunai: 16.15 popoldne lcnrert, 20.0Г; koncert solistov Bach: Adacrio — Claskaterna: To- ■ nadilla — Boccherini: Rondo — G. Faure: Apres I une reve Papillons — Locatelli: Sonata — Chopin: Not t urno — Popper: Miizurkii — Cassndo: Adagio — Couperin: Pastorale — Schuniann: Večerna pesem — Dunkler: Ogrski enpriccio. — Miincheii: 20 citraški koncert. - Budapest: 19.40 FilhnrmoniČni orkestralni koncert. — Varšava: 20.80 večerni koncert. Torek, 31. januarja. Breslau: 20.10 koncert Fr. Schubertovih skladb — Prii"a: 19.15 koncert godbt na pihala. — Leipzie: 20.15 koncert g dbe na pihala. — Leip-1 zig: 20.15 Človek v svetovni zgodovini«, Reetho- ven uvertura k Leonori — St. Zweig: Odločilna minuta pri \Vaterloo — Pfitzner Palestrinova ! predigra — SI. GroUmmin: Zastrti izgledi. — Brahms: Tragična uvertura. — W. Edlitz- Silni j (Lenin) — Smetana: Vyšehrad. — Stuttgart: 16.15 I pop. koncert, 2015 skupni zabavni večer odd po-! staj Frankfurt, Stuttgarl in Frelburg. — Toulouse: ; 20.45 koncert. — Hamburg: 20.15 koncert klavir-I skih skladb — Kalnvice- 19.20 prenos iz poznnnj-' ske opere: Carmen. opera (Bizet). _ Brno: 19 I večerni orkestralni koncert, 20 večer C. J. Tomn-ška. — Rim: 20 45 koncert ruskih skladb - Oslo: 20 orkestralni koncert. — Berlin: 21 koncert solistov. — DavontT}: 20.45 simfonični koncert — Dunaj: 1615 pop koncert. 20.05 produkcija Scliu-bertoviti prvencev- Uvertura v d-duru — Ovčarje-V« tožba — Odsvit — Polonezn za violino in mali orkester — Romanca iz i čarobne harfe — Vasica — Pelje duhov s spremljavo godal — Uvertura v c-duru za klavir — Pesmi: .KrlkOnlgc; Ob Erlaf-skem jezeru, Postrv — Uvertura v e-moln zu mali orkestei. — Milncboii- 19.15 pren« s iz gledališča: Tosca. muzlkalna drnma v 3 dej. (Puccini). --Burlapcst: 20 15 koncert, nato ciganska glasba — Va'šava: tironos h noznaniske ooorn- Гпгтпп (Bizet). OnlflPVii naiifr (karbon papir) indigo papir, barone trakove l »д Rornna Lfllhlisvva Seienburgova ui 6/l џмшаџвјш ц^гио Za Šlampilflie, dobite vedno in najceneje pri ^^Ј^^^^^^„^Telefon štev 2980 Sir H. Rider Haggard: 48 Kleopatra, egiptovska кгаГЈса. Poslednji glasovi prekrasnega petja so plavali po sobani in počasi utihnili; v mojem srcu pa so se razlegali še dalje in dalje. V Abutisu sem bil slišal med pevkami glasove, ki so bili popolnejši od Kleopatri-nega, nikdar pa še nisein slišal glasu, ki bi bil tako presunljiv ali tako prijeten. Vendar ni samo glas tako vplival, ampak tudi odišavljena sobana, v kateri je bilo vse urejeno, kar je moglo učinkovati na čute. In poleg tega strast misli in besedi ter nenavadna milina in ljubkost te riad vse kraljevske ženske, ki jih je pela. Ko je namreč pela, sem skoraj res mislil, da midva v resnici plavava sama z nočjo po poletnem morju, obsevanem od zvezd. In ko je nehala vbirati strune in so ji poslednji tihi glasovi pesmi še drhteli na ustnicah, je vstala ter iznenada iztegnila roke proti meni, uprla čudovite svoje oči v moje in me skoraj pritegnila k sebi. Jaz pa sem so spomnil na svojo dolžnost in sem se branil. »Ali nimaš besedice zahvale za moje borno petje, Harmakis?« je rekla naposled. »Da, kraljica,« s^m odgovoril prav tiho, kajti zmanjkovalo mi jo glasu; ampak ni dobro, da človeški sinovi poslušajo tvoje petje — mene v resnici pre-obvladajo.« »Kaj še, Harmakis; tebi se ni treba bati,<: je rekla In se mehko nasmejala, »saj vendar vem, kako daleč so tvoje misli od ženske lepote in običajne slabosti tvojega s|xj)a. Z mrzlim železom so lahko igramo. Jaz pa som si mislil sam pri sebi, da je mogoče dodobra razbeliti najmrzlejše železo, samo da jr ogenj dovolj močan. Nisem pa rekel ničesar, ampak sem vnovič prijel za držaj bodala, dasi se ml je rok," tresla in sem ves besen od strahu nad svojo slabot- nostjo skušal najti pot, da bi jo umoril, dokler mi ne bi obvladala čutov. /Pojdi semkaj, Harmakis,« je nadaljevala s kolikor mogoče mehkim glasom. »Daj, sedi k meni in pogovarjala se bova, imam ti namreč veliko povedati.« In s temi besedami mi je naredila prostor na svilnatem sedežu poleg sebe. Ker sem menil, da bom mogel tako hitrejše suniti z bodalom, sem vstal in sedel na ležišče nekoliko bolj proč od njo; ona pa je vrgla glavo nazaj in zrla vame z dremavimi očmi. Sedaj je bila ugodna prilika zame, kajti vrat in prsa so bila gola in z mogočnim naporom sem iznova vzdignil roko, da bi prijel za bodalo. Ona me je pa hitrejše kot je misel, prijela za prste in jih na rahlo držala. »Zakaj gledaš tako divje, Harmakis,< je rekla. »Ali si bolan?« »Res, bolan sem,< sem dahnil. Potem se nasloni na blazine in si odpočij e je odgovorila in me še vedno držala za roko, iz katere je izginila vsa moč. i Napad bo gotovo prešel. Predolgo si se pečal s svojimi zvezdami. Kako mehak je notni zrak, ki se razliva skozi ono okno, in poln diha lilij. Cuj šumenje morja, ki pljuska ob skale; dasi je tiho, je vse eno tako močno, da skoraj uduši hitro pluska-nje onega vodometa tainle. Poslušaj slavca: kako sladko poje iz srca, polnega ljubezni, in pošilja glas svoji družici! V resnici prijetna,je noč in godba narave je prekrasna, saj jo pojo vetrovi in drevje in ptice in nagubano obličje morja s stotero glasovi, a vendar pojo vsi en napev. Poslušaj, Harmakis: Jaz sem uganila nekaj, kar se tebe tiče. Ti si tu[li kraljevega rodu; po tistih tvojih žilah sin ne pretaka preprosta kri. 'i aka mladika je pač lahko pognala samo iz kraljevega plemena. Kaj! '>'i gledaš na tisto znamenje v obliki lista na mojih prsih? Naredili so ga tam z vladanjem Ozirisu na čast, ki ga častim s teboj, Glej I« »Pusti me, da grem odtod, sem zaječal in skušal vstati; toda vsa moč me je bila zapustila. »Nikar, ostani še malo. Vendar me ne boš že zapustil? Ne moreš me zapustiti! Harmakis, ali nisi nikoli ljubil?« »Ne, ne, kraljica! Kaj imam jaz opraviti z ljubeznijo? Pusti me odtod — slabo mi je--« »Nikdar da nisi ljubil — to je čudno! Da nisi nikdar poznal ženskega srca, ki bi vtripalo v soglasju s tvojim — da nisi nikdar videl oči svoje oboževanke plavati v solzah strasti, ko ti je na prsih ležeč zdihu-joč govorila svoje obljube! Nikdar ljubil! Da se nikdar nisi zigubil v skrivnosti duše drugega bitja? Da nisi nikdar spoznal, kako zna narava premagati našo golo samotnost in stkati z zlatim tkivom ljubezni dveh src eno enakost! Ej, Harmakis, to se pravi, da nisi bil nikdar živel!« In ves čas, ko mi je to šepetala, se mi je bližala, in navsezadnje mi je z dolgim, sladkim vzdihom vrgla eno roko okoli vratu in gledala vame z modrimi, ne-doumnimi očmi in se temačno počasi nasmehnila, da mi je ta nasmeh kakor vzcvetajoča cvetlica, razkril vso krasoto, ki je bila skrita zadaj. Vedno bližje je primikala svojo kraljevsko postavo, vedno bližje — njena dišeča sapa je igrala po mojih laseh in zdajci so se njene ustnice sešle z mojimi. Gorje menil V tistem poljubu, ki je bil bolj smrtonosen in močnejši kot objem smrti, je bila pozabljena Izida, moje nebeško upanje, vse prisege, čast, domovina, prijatelji, vse — vse razen, da me je Kleopatra držala objetega in mi rekla gospod, ljubi. Sedaj pa,<: je vzkliknila, »izpijem čašo vina na moje zdravje in v znamenje tvoje ljubezni. « Vzel sem kupico in naredil globok požirek; kakor bi trenil pa sem spoznal, da je bilo vino otrovano z opojnim sredstvom. Bilo je prepozno. f* C Hs lis E s * 7/- _ Г - « T - ^ 3 ST >» 7 K -S Ji* * .7 * f. i I to 2 - * S - — « p rt ce 3C »-M s tc o m * a ~ 4- O ~ «5 — Z a - s a r, 5 08 ~ ■ ar C Ф & « ■=: uq _ » в 3 C 9 iNi - Jr. 111 = 111 = Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa in zdrobliene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. НгаП andleSha parobrodna flnll« R0YAL MAIl LINE za WŽHO AMERIKO Drezlllfo Игибиои Ar6entlnl|o tn Hliao СП LE PERU informaciji' se clobp brezplačno pri /.astopniku IJUDLJANA Kolodvorsha ulica 26 Prvovrstna emajlirana posoda in vsa druga „ kuhinjska oprava se dobi najceneje pri tvrdki Schneider I Verovšek trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. Dne 15. februarja je v tem letu poslednje žrebanje srečk vojne odškodnine. Vsaka srečka velja 48 let. Glavnih dobitkov po 1,000,000 Din je 24. Nudimo Vam ugodno priliko, da kupite srečke proti odplačilu v 15 obrokih. Vsaka srečka mora biti izžrebana! Zahtevajte gratis prospekte! Zumbulović, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Pozor I Pozor! HmeUiske zadruge in preprodaialci! Predno se odločite kjerkoli za nakup rudninskega ali kostnega SlIPERFOSrATA zahtevajte ponudbo od nas! Garantiramo prvovrstno kakovost! Cene brezkonkurenlne! Zahtevajte povsod le Suporfosfat znamke „DANICA" „DaniCO" d. d. za kemične proizvode zastop Liubliana, Langusova ulica 7. MsaKa gospodinja okrasi svoi dom najlepše z ,Weka' Cenik brezplačno. Specijalna trgovsko hiša za praktično opremo stanovanj (( -PODUNAVSKA BANKA-BEOGR Delniška glavnica: 120,000.000 Din ln njene slovenske podružnice KRANJ, LJUBLJANA, MARIBOR Delniška glavn ca: 120,000.000 Din 2 ESKONTIRA: menice; SI»r?EJEI.$A- vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; DA|E: predujme na državne papirje kakor: 7% investicijsko posojilo, " g 2 V/o ratno šteto, 4% agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja In kupuje devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvo najkulantneje. ■ ■_________________________,______________________________________________________________________________________________S popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranilničnega poslovanja. Lastnoročno pisane, a potrebnimi podatki in prilogami opremljene prošnje, se sprejemajo do 20. svečana 1928. Inserirajte v „Slovencu"! Celjska mestna hranilnica v Celju razpisuje službo uradnika Naročajte ,Slov»nca*l popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posofllnici v L ubl-ani. r. z. z o. z. na Miklošičev, cesti po eg hotele »Ihron«. Hranilne v:oge se obrestu,e|0 najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hofela »Limona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Po so lil a proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naloži 'ahko tud' po ooštnih položnicah. Lovske puške, llobert puSke, revolverje, pištole in vse r°-trebSčinc za lov in ribji lov — kupiS p i F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6. — Kupuiem in prevzemam staro orož.c v komisijsko prodajo MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca t'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Nova hiča visokopritlična, 20 minut od Ljubljane, se pro-'a -Naslov v upravi it. 682. MARIBOR več posestev, hiš, 3 trtfov. hiše, 2 gostiln, hiši, vr- varna ugodno naprodaj. -Naslovi: »Mar^tan«, Maribor, Koroška cesta 10. V Št. Vidu nad Ljubljano se proda fiiša. vila drla, išče Vera Kas-tmo- goo ~Din meVečno. Posre" in več stavbenih parcel vic, zdravnikova soproga, " ~ " ceni nu doni. - Nas'ov v Konrivira, Hrvaško. Pošteno in dobro 'Jl4 rlekfe ki ima gospodinjski tečaj in zna dobro kuhati in STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, predsoba in pritikline. oddani takoj; nova hiša. Porfoj: 6 šiviMa za perilo hA°te °fp;avltati vhiš,a р^р^по P0 . ■ T drla, išče Vera Kas-irao- 800 Din mesefno. Posrc------------ m obleke fire po nizki vić. zdravnikova soproga, dovajci izključeni NaHov ob drž. cesti. — Več se Anm - N«,»« " Knnrivnirn HrvniUn _ v uprav; jista poj 5t 80} jzve рг; dr. Ivanu Modicu, upravi lista pod št. 778. Plača 350—4П0 Din. Do-------—----bet postopek. POSOJILNICI - —- uradnik vajenec samostojna moč, išče slu- , , , , žbe, gre tudi v dru*o pri- " zlatarsko obrt se la- merno službo. Naslov v k,°l spre,me. - S. Japd', upravi lista pod št. 684. zlatar. Cankanevo nab.7. čevii. pomočniK izučRna Пкзпга -- -------- —-----dam- I STANOVANJE z dvema ali eno sobo in kuhinjo, iščeta mirna zakonska v Novem mestu ali še rajši v okolici. Zglasiti se na odvetniku v LjuHiani, Gradišče št. 10/1. Naprodai fc narrela fOOOm2 poglavarstvu, pritličje 11. tik kolodvora na Dolenjskem, primerna za lesno skladišče ali Vako drugo industrijo Voda in elektrika v bližini. Naslov v , , . , __ , se spreime za novo -.........., , delaven in krscan. star- sko -j več dni v Stara, dobro vpe'iana upravi lista pod št. 749. šev išče Službe; gre tuji meeecu> Ponudbc po-* Li- TRGOVINA na deželo Cen,, ponudbe karica na pod »Pošten št. 647« na upravo Slovenca. lista Kuharca Trq. 7aStO»3StVa ff№*njal, zanesl:i.va- hišo, za dobo enega leta. hlftrfft Ir.mim v specialnih izdelkih ,tu- JS^OT " киПП1 di inozemstvo), sprejema zu Ljubljane. Vpraša sc p°d Siguina ralozitev /35.. Cena franko mcja _ j. iie. ^ posoiiio ЗО.СОО Din za povečanje obrata, proti primernim obrestim in vknjižbi na Hrastove, bukove, ie'ševc hišo, za dobo enega leta. Proda se Fordov tovorni avtomobil zelo c en o. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 745. lukn in sklepanec za ** ™ narodno nošo -se proda. Oboje pristno. Ponudbe pod: »Narodna noša« na upravo »Slov.« Samo 38 dinarjev 5 kg prima bosanske suhe slive, 10 k* Ia. bos. suhe slive Din 74.—. Suhe hruške 2 Din cereie razpošilja po poštnem povzetju franko zavoj, franko vsaka pošta, trgovina O. DRECHSLER, Tuzla (Bosna). • 10456 Rprfioanarat 4 ccvni z vsemi pritiklinami, zelo ugodno naprodai - Ponudbe pod »Radio« na upravo lista. Velika zbira poročnih darli po trnkih cenah A. FUCHS rlatnr Ljubljana. >elonbur^'ova ulica * Bolezni д:2:.' bobol, vratobol in bolezen želodca odstrani v kratkem času iz bor no sredstvo --INKA« - žganje. S poštnino in zabojem: 3 stekl. 45 Din, 6 stekl. 70 Din, 12 stekl. 125 Din, 24 stekl. 240 Din. - Razpošilja: Lekarna pri Sveti Trojici Mr. S. ŠIKIĆ. Dol. Lendava, Slovenija. Ovesinftoruio kupite nu cene'«1 nr' 'vrtlk /V VOLK, IJUDLJANA , woiiovm ulica štev Marija z Jezusom POŠTEN FANT v starosti 14—16 let, ki ima veselje do živine in kmetskerfa dela. se sprejme pri P. KOS, Črna vas št. 26, p. Ljubljana. Sprejmem močnega in zdravega učenca ra sedlarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Vse dru<5o po dogovoru. — Naslov v upravi pod 660. Odda se v najem s poseb. vhodom, sc od- ali proda moderno ure-da. - Hradcckega vas 74. jena delavnica za meha- - —-----i nično obrt. Delavnica je velika krasna slika nu 1 ooremljena in 1 prazna! z električnim obrato-n ter platno ročno delo, pri- nnbn vsaka s strogo ima najmodernejše stroje ,merna za kapelo ali dvo- OUMa senariran. vho- za kovinsko obrt. Najem- rano, ugodno naprodaj. - nina nizka. V slučaju, da Agentoma in komisijska sc delavnica proda, zelo trgovina - Liubljana, Sv. 1 vaaon tesa rezanega, in siccr črešnia, oreh in hrast razLčne debelosti, sc skupno po nizk" cen- proda. Dooise na Kari Škrabl, Dobovec, pošta Rogatec. 719 Proda se ali za-^enja za malo kravo mlekarico; ш-zapravljivi in mali konj z opremo v Stožicah št. 40, p. Ježica pri Ljubhani. 776 Motvoz J-fi ndT rek 1 n o v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje 10245 POZOR! žične posteljne vložke vseh vrst sprejemamo v popravilo, izvršujemo tudi nove točna po naročilu. Cene solidne, postrežba točna in hitra. Andlovic & Strgulec Ljubljana Komenskega ulica št. 34. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ZMF^ najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Gramoloin in najdo-•ršoneiše elek r'čn m potom posnele pln-če (najnovejši s agerji) nud' Em. Fiscfter Zagreb Jurišičova ulica 6 '10 Zalitovuite specijatno potnici ho in popis »seh p'ošt" Di (J. Piccoli. ekarnar ► Ijiubliam priporoča pri /,aprtiu iu drus'li ležkočah 'eiodca svoio preizkušeno Že^d?ro ^nkturo. žimnice modroce, divane in ostale tapetniške izdelke, izdelujem po zmernih cenah; dostava na dom. - Franc Iskra, ta-petnik, Vič 16. 763 1. VARDIAN Slsa« 53. Krv. Pletilni stroj štev, 8 60 cm, skoraj nov, prodam - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 780. separiran. vhodom, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Isto- tam tudi naprodaj dva ugodni plačilni pogoji, otroška vozička. - Naslov Poizve se v upravi »Slo- Izurjene, izvrstne zastoon'ke v upravi lista pod št. 7^4. Prazna soba, lepa, solnčna, se o 'da gospodu ali gospodični. Maribor, Frankopanska 8-1. Stanovanje dveh sob "*C s souporabo kopalnice in vrtom na Brinju ob Dunajski cesti odda takoi Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Stanovanie venca« pod št. 746. Velik zeleniadni in cvetlični vrt s cvetličniakom in vsem potrebnim orodjem - se odda v najem s 1. febr. t. 1. Vrt se nahaja v najboljšem stanu, v krasni dobro ohranjeno, 10 Atm. solnčni legi, na periferiji ,2o_30 H P., proda-n. - Petra cesta 24. 784 Prodam klavir, harmonij oboie v dobrem stanu. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« ped štev. 724. čehulček nudi Fran Pogač"lk, Ljubljana, Dunajska cesla 36, trgovina s semeni in deželnimi pridelki. 720 LokomobHo ga prodajo obveznic rat- 3 do 4 sobe, s kopalnico, . , _t—1._ m. lišče rodbina brez otrok ne Štete na obroke, išče pod zelo ufodnimi poboji za 1. maj - Ponudbe na • ~ i- - • • -■- j j Poštni predal 209. 629 Ve,lk Ljubliane. Prednost ima Vrtnar brez otrok. - Ponudbe ni upravo »Slov.« pod: »Ugodnost št. 618«. Prevzamem GOSTILNO v NAJEM v mestu ali na deželi proti kavciji. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Gostilna«. Hrvatska banka d. d. Zagreb, Margare'ska ul. 4. Marljivim os°bam je zagotovljen stalen zaslužek. SLUŽKINJA , . , , , • išče dobra obitelj, bodisi ».a vsa domača dela, ki y cenlru megU a,. y b,._ Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob s pritiklinami in kopalnico senčnat vrt zna kuhati in šivati, se žini za 1 maj 1928. Po- sprejme k 3 osebam. Na- пцЈће да ауо >)S|o Slov v upravi pod St. 769. ycnca ^ maj<< g03 ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE STANOVANJE 2 ali 3 sobe in kuhinjo „•a razprodajo srečk aa želi 3 članska družina, če obroke. i š č e Bančna mogoče blizu glav. kolodvora. Plačam dobro. Naslov v upravi Slovcnca pod št. 793. Al. T r i n k , Linhartova ulica 12, Ljubljana. 751 Trafika z galanterijo v lastnem, krasnem paviljonu, na naiprometnejšem kraju v večjem mestu Slovenije, se radi prevzetja druge trgovine proda z inventarjem za 50.100 Din Po želji na raznolago tudi dam v najem. — Rupar, dvosobno stanovanie z Tržaška ccsta ll. 79t ' vsem kom ortom. Poias-nila daje Obbstni odbor udru7enja vojrih invalidov v Ljubljani. Iščem zeml'išče 10 do 15 ha, v večletni najem. Pogoji: črna vlažna prst, hiša, v bližini žel. postaje, - Ponudbe z navedbo cene in s podrob- Lepo suho puranovo perje kg po 18 Din, pošilja po povzetju Franio Podlipnik, Dobra masaža je najboljše sredstvo za ozdravljenje in ohranjevanje zdravja ter lepote. - Cenjene ponudbe upravi pod »Zdravje« štev. 750. Klavirji Tovarna in г.ашка Blnvlr lev prvovrst Insl rnilieilhiv različnih fvrilh kakor Mili lastnih Izdelkov Poseben oddelek /n popravila rsrlii'evnt,.le in pnprnvila zn П1анћ Mat len KonHcrvntit-rlj in ilrtice Institute «• iz iiolavltajo od mote tvrdke Toi4ta prMrežha Mtierne ee ne: tudi na obroke l7.de lovatee klavlriev II W.Ml B1MKK - l.jitlillana Gre-sorflieva ulica S, I nadstr poslovalnica BEZJAK Mariboru. 5512 Prodajalka stanovanip izurjena v trg. meš. blaga OldllUVdllJB se sprejme. - Natančnejše i Mirna stranka brez otrok vodovod, clektr'ka, se ponudbe na upravo »Slo- ' išče za mesec maj sobo proda. — — Poizve sc: venca« pod: »Dobra pro-I s kuhinjo v mestu. Na- Andrej Puc, Jesenice, dajalka« štev. 711. 1 slov v upravi pod št. 795. 1 Gorenjsko. »SlQv.^°podГ*»Zemlj'iiče«'. ^ ^aroi, Hrvatska. Tri orale zemljišča, Kravo solnčna lega, blizu tovarne in kolodvora, pripravno za stavbišča, zraven Žimnice modroce. posteljne mreže želez posti lic Iztožljive) otomanc divanc m đrug^ tapetniške i/dclite dohile naucnctc pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniku Krekov trg It 7 Ipolee Mestnega doma) debelo, za mesarja, prodam. - Zgornja Šiška 92. Več voz anoia se proda. - Poljanska ce-630 sta št, 55, Jožefa Žabjek. PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. UP J D A. Cakovec Medjimurie. Priporoča svoje najboljše Tamburice iidoiio тока Din a -Horuzni zdrob „ 3'SC Prvovrstni izdelki od 25 kg napre pošiha PAVEL SEDE], ЗаиогпШ jmeini mlin.— Ooiensuo. PoroCn! prstani f. Čuden Prešer ovh al cn I. Svarilo! Ker trosi g. Pirnat Jernej, krojaški pomočnik, tu, o moji osebi in mojem poslovanju neresnične vesti, izjavljam tem potom, da bom proti vsakemu, kateri bi iste razširjal, sod-nijsko postopal. — Figar Ivan, lastnik pilarne. [ Gostilno »Grajska klet. na Mest« nem trgu 13 (prej pri Fri-| drihu), je prevzela I. juž. noštajerska vinarska zadruga v Celju. Zajamčeno pristna vina, vedno topla in mrzla jedila. 796 Mizarstvo Za stavbena in pohištvena dala ee priporoča tvrdka Г RIN K, Lf ibltana, Linhartova nlicait 8 Jeclianie se temeljito in trajno odstrani. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 v Ljubl'ani, Beethovnova 4, priti,, desno. Pavla Kovpč, špecialisti-nja za govoril, gimnastiko. Juh no pal'ci" je ime novemu humori-stično-satiričnemu listu, ki izhaja vsako drugo nedeljo. Kdor še ni, naj si ga takoj naroči. - Uprava »Čuka«, Celje. 760 Priporočajte naš list ob vsaki dam priliki Priporočalte tudi njegov oglasni del, Nauk o radiotehnihi Spisal Leopold Andree Broširan Din 60"—, vezan Din 76'— Jugoslovanska Knjigarna v LsuEtiiani. Skobelni stroj in reskalni stroj ceno naprodaj. — OBNOVA, gradbena družba z o. z., Ljubljana. Naznanilo I Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem v Tržiču št. 156 (nasproti cerkve Sv. Andreja) otvoril + MEDICINA IN0 + DR0GIRIJ0 v kateri bom imel staluo v zalogi: domača zdravila, desinfek. sredstva, vse kemikalije za obrtnike, fotopo-trebščme. različne praške za živino, parfumeiije in toaletne potrebščine i. t. d. Cene nizhe! ToCna postrežba! Priporočam se cenjenemu občinstvu zagotavljajoč najsoliduejšo postrežbo SreCIfo Toroš, Tržič (nizonc cene pri »mittUNA«. Mamice, ne zamudite ugodno priliko, (la si oglo (late veliko izbiro vsakovrstnih olroSkih vozifkov igralnih vozičkov slolic. holcmlericv. malih dvo koles in trteikl.tev. šivalnih slro.iev in dvokoles. Posebni oddelek zn popravo dvokoles, motorjev šivainih strojev, olroSkih vozičkov itd. Kmajli ranje z ognjem. Kolcsn sn stirnn ttjejo tudi preko zime.'Ccntki franko. _ 'IPIRI'IMA" l'. R. L., tovarna dvokoles otroških vozičkov. I. ubl>ana. kar'nv«ka 4 Ualfčni miin in žaga na sodni dražbi. Dne 15. februarja 1928 ob 10 se bo vršila na licu mesta na Dolenjem Podborštu pri postaji Ponikve na Dolenjskem sodna dražba valjčnega mlina, žage, stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča. Vsa naprava valjčnega mlina je nova, skoraj nerabljena, žaga v dobrem stanju. Jez betoniran. Mlin in žaga sta na vodni in strojni pogon — motor 16 HP. Na žagi venecijanka in cirkularka. Najmanjši ponudek 112.986 Din, varščine je položiti 16.948 Din. Prodalo se bo ludi več zemljiških parcel v bližini mlina, za katere znaša najmanjši ponudek skupno 24.170 Din, varščina 3626 Din. Dražbeni pogoji na vpogled pri sodišču. Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. II. Gradjanska Dionička štedlona — DARUVAR Ustanovil eno leta 1Q03. * Novo kolo za štedenje in kredit od 1. januarja 1928. — Pristopite takoj! Vsa pojasnila daje: Informacijski urad za Slovenijo, Lubljana, Kariovska cesta štev. 2. Hranilne vloge 110,000.000 Din