Ameriška Domovi ima

AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGN1AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JUNE 18, 1953
LETO Lm — VOL T.TTT
Zakonca Rosenberg bosta verjetno vse do zadnjega zatrjevala svojo "nedolžnost"
čudna ironija usode je hotela, da je njuno usodo zapečati mlajši brat Rosenbergove, ki je odločno pokazal nanju kot na človeka, h katerima so se stekale vse informa cije vohunov.
New York. — V četrtek zve- v neki ječi v Angliji. Gold pa čer bo pozornost sveta obrnjena odsedeva tridesetletni zapor ina Sing Sing jetnišnico, kjer Ameriki.
imata zakonca Rosenberg umre-j Greenglass je povedal, da je ti na električnem stolu kot izda- pričel delati v Los Alamosu v jalca svoje domovine. Po vseh!avgustu leta 1944. Izdeloval je znakih sodeč, bosta doj zadnjega dele strojev, o katerih je vedel vztrajala, da sta “nedolžna.” Do- samo toliko, da so del neke “taj-čim si njiju zagovorniki na vse ne naprave.
V novembru leta 1944 je prišla k njemu na obisk njegova žena Ruth Greenglass. Ta mu je med drugim rekla: “Mrs. Rosenberg mi je povedala, da je Julius končno prišel do tega, da dela tisto, kar si je zmerom želel. Daje namreč informacije Sovjetski zvezi. Dalje je Rosen-Ibergova žena naročila Ruth
I Orppn cfl,
kripljn prizadevajo, da bi ju rešili ob enajsti uri, ne kažeta sama nikakega znaka omehča-hja.
Obsojenca sta zaprta v ločenih celicah in kakor naznanjajo zadnja poročila, pričakujeta ftiirno svoje usode ičiudna ironija usode je hatela, da imata umreti ravno na dan 14. obletni-
ce svojega zakona.
Ako bosta justificirana, bosta 567 in 568 oseba, ki so bile usmrčene v tej mračni jetnišnici v Ossiningu, ki leži trideset milj severno od New Yorka.
Obsodba leta 1951
Rosenberga in njiju soobtože-Uec Morton Sobell, električarski ^uženir, ki se je specializiral Sadarju, so prišli pred sodbo federalnega sodišča dne 6. marca 1951. Pred leti je bil Sobell, ki le zdaj star 36 let, Rosenbeirgov Sodij ak v City Kolegiju.
Vsi ti so bili formalno obtočni, da so bili v zaroti in da sp Izdajali atomske tajnosti Sovjetski zvezi v drugi svetovn vojni, specifično v razdobju od 6. julija 1944 do 16. junija 1950. V lem je vključena “vojnodobna spionaža,” ki je kazniva s smrt 1°- Sobell je bil obsojen v tridesetletni zapor.
To je bil silno dramatičen Proces, ki je iznesel na dnevno 11 e zlokobne operacije sovjet-s^ega atomskega vo>hunskega ^oga.
Brat glavna priča
Po čudni usodi okoliščin je bil lsli, ki je zapečatil njuno usio-k°> David Greenglass, mlajši r^t Ethel Roisenbergove. Greenglass, vojaški saržent, uineščen v Los Alamosu, N. M.,
, Velikem atomskem laboratori-'T’ ie pokazal s prstom na Ro-SeUberga ter ju označil kot za-°lnika, ki sta vohunila v prid °vjetske zveze.
čelu tega vohunskega kro-
Greenglasovi, naj vpraša svojega moža za informacije o tajnostih v laboratoriju v Los Ala-miosu. Ko je pozneje Greenglass prišel na dopust v New York, je prišel Rosenberg k njemu, kjer mu je rekel, naj mu da in pove vse, kar smatra “za važno pri’ delu atomskih bomb.” Greenglass mu je dal škice ali risbe delov, na katerih je deloval v Lois Alamosu, kakor tudi imenik znanstvenikov, ki so bili tam uposleni.
Vlada je dognala, da so bile te risbe dovolj podrobno razložene, da bi dale lahko jasno sliko tujim agentom o tem, kar se dogaja v Los Alamosu.
Greenglass je bil obsojen v petnajstletni zapor.
Oba zakonca sta tekom procesa dosledno vse zanikala ter trdila, da sta nedolžna. Na vsako vprašanje, če sta komunista ali če sta bila kdaj komunista, sta odgovarjala z zdaj že tako pro-slulo 5. točko ameriške ustave, da nočeta odgovarjati, ker bi “se inkriminirala.”
PROSILCI ZA VOHUNA V BELI HIŠI
Za pomilostitev Rosenbergov so prišli prosit štirje pastorji in en rabinec. — Predsednik ostal hladen.
Preki sod radi izgredov v Berlinu
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefont EX 1-9717
ANGLEŠČINA za začetnike. Danes zvečer ob 7:30 (točno!) prva redna ura pouka v šoli sv. Vida, 2. nadstropje, soba št. 9. Porabite ugodno priliko. Pridite — tudi če se še niste priglasili.
PAKETE za stari kraj poši-
kot glavni sovjetski agent je! tjajte preko Lige. Tako poma-1 Anatolij A. Jakovljev, bivši gati svojcem in Ligi. Naročila ^konzul na sovjetskem ko,n-^sprejema tudi Slovenska pisarna. Ulatu v New Yorku.
Jakovljev je pobegnil
^akor hitro so aretirali zakon-
Rosenberg in njune sokrivce, ^ Jakovljev nemudoma pobeg-^ iz dežele in se nahaja zdaj Tie za železno zaveso, ukovljev je izrabljal Rosen-in druge kot lutke in tep-
ioval in jih vodil, so bili dr.
Fuchs, glavni angleški
^ kied ostalimi, s katerimi je
j^us
ki je vohunil v Ameriki iz	in Harry Gold, kemik
kj,. kiladelphije. Fuchs je svojo Ke(jV^° v polnem priznal in od-f'Va zdaj svoj 14-letni zapor
|6<v»i
Vremenski
prerok
pravi:
^kanes
ci Jasno in toplo.
sončno in toplo. Po-
ŠOLA (Slovenska sobotna) to soboto točno ob 9. Prosimo starše, da opozore otroke, na to.
-----o------
Novi grobovi
Mary Stefančič Danes zjutraj je umrla v University bolnišnici Mary Stefančič, stara 65 let in stanujoča na 898 Rudyard. Pogreb bo oskrbel Jos. Žele in sinovi pogrebni zavod na E. 152. St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto. Podrobnosti jutri.
DEFINICIJA SEJE
LYNN, Mass. — Tukajšnji lodvetnik je takole definiral konferenco: “To je seja onih, ki ne morejo storiti ničesar posamič in ki se kolektivno zedinijo, da se ne more ničesar storiti.”
“Pravda” slavi Mao-a
MOSKVA. — Komunistična Pravda silno proslavlja kitajskega poglavarja Mao tse tunga radi knjige, ki jo je nedavno napisal. O njem pravi, da je genij.
Washington. — V torek se je oglasila pri predsedniku Eisen-howerju v Beli hiši skupina pe tih svečenikov, štirje pastorji in en rabinec, ki so ga prišli prosit da bi pomilostil na smrt obsojena vohuna, zakonca Rosenberg Ob svojem povratku iz Bele hiše, kjer so bili pol ure, so izjavili, da so dobili vtis, da predsednik ne bo pomilostil obsojencev.
Nekaj ur pred tem sta obsojenca poslala iz ječe nov dramatičen apel za pomilostitev. Pozivaj oč predsednika, naj jima ohrani življenje in “prepreči zločin, ki je hujši od umora,” sta izjavila:
“Krivda če umreva, bo krivda Amerike!”
Odvetniki obrambe pa se še vedno ©prijemljejo slamice upanja, da bo sodnik William O. Douglas odložil izvršitev eksekucije. Zadnje listine, ki so mu jih prinesli odvetniki, je sodnik Douglas proučeval trinajst ur, nato pa naznanil, da bo pozneje objavil svoj odlok.
V drugem razvoju te zadeve državni department obdolžil komunistično Poljsko “nesramnosti,” ker je ponudila Rosen-Dergoma pribežaišče, če bi ju ta dežela pomilostila in jima dovo-ila odhod iz Amerike. Državni department je odklonil to ponudbo, rekoč, da ni vredna odgovora in da je samo rdeča propaganda, namenjena, spraviti v zadrego Združene države.
Ko so pastorji in rabinec prišli iz Bele hiše, so povedali časnikarjem, da so priporočili predsedniku dvoje pomislekov: Prvič: Eksekucija Rosenbergovih bi naredila iz njiju mučenika in bi prej ojačila kakor pa oslabila komunizem. Drugi pomislek pa je vsebovan v dejstvu, da je slučaj Rosenbergov postal “simboličen” in da bi bila njuna eksekucija “nepravi simbol za označevanje dežele, kakršno si prizadevamo ohraniti.”
Predsednik je odgovoril, da jie že ob svoji prvi odklonitvi po-milošoenja označil svoje mnenje glede tega slučaja ter dodal, da bi bila Rosenberga v slučaju pomilostitve, v petnajstih letih upravičena do oprostitve. Rekel jim je tudi, da je mnogo stvari, ki jih miora upoštevati v tej zadevi Povedal je, da je stal pred podobnim odlokom kot vrhovni poveljnik armade. Takrat se je pojavil primer, ko je bila smrtna obsodba nekega vojaka zaže-Ijena, da se prepreči slične zločine v bodočnosti. Ni pa povedal, ali je vojaka pomilostil ali ne. ---------------©------
Ali mora biti samo obtožencem dana njih pravica!
Kdaj bo že vendar konec komedij advokatov pred sodišči Združenih držav?
BERLIN, 17. junija. — Sovjetske okupacijske oblasti so danes uradno naznanile, da je proglašen preki sod nad vzhodnim Berlinom, kjer so izbruhnili siloviti izgredi.
ISTEGA DNE, ko je Vrhovno sodišče, in sicer že v četrtič zavrnilo prizive Rosenbergov, obsojenih atomskih vohunov in izdajalcev, je zavrnilo tudi prizive štirih na smrt obsojenih morilcev, o katerih komaj kdo kaj ve in se zanje ne zmeni živa duša.
Zakonca Rosenberg sta bila spoznana za kriva izdajanja domovine sovražni tuji sili — Sovjetski zvezi. Njuna izdaja bi u-tegnila imeti za posledico, smrt tisočih in tisočih ljudi — kar je naglasil sam preds. Eisenhower — morda cela vsega naroda.
Ko je sodnik Jackson odklonil priziv onih štirih morilcev, je rekel:
Mi ne nameravamo! diskreditirati ustavnih doktrin za zaščito nedolžnih s tem, da ustvarimo še več špranj in lukenj za izmuznjevanje kjrivih. Proslil-ci so bili deležni poštene obravnave in poštenega postopka.”
In je še dejal: “Tudi ljudstvo Zdr. držav je upravičeno do pravičnega procesa zakona.”
BERLIN, 17. junija. — Sovjetski tanki in oklepni avtomobili ter policisti komunističnega vzhodnega Berlina so danes streljali v množice in preko njih, ko se je v sovjetskem sektorju Berlina razlilo po ulicah tisoče razjarenih Nemcev, ki so pričeli izvajati silne protikomunistične izgrede in demonstracije.	(
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Očividci pripovedujejo, da je bilo več oseb ranjenih od strelov dočim so bili drugi pobiti od policijskih kijev
Nad sto tisoč delavcev se je pridružilo izgredom, ki so se pričeli skoraj istočasno v mnogih okrajih vzhoidnega Berlina.
Zahteva po svobodnih volitvah
Izgredniki so kričali, zahteva-
joč svobodne volitve, vpili “do' z vlado!” (rdečo), strgali z droga komunistično zastavo in zažgali nek policijski kiosk.
Današnji burni izgredi so sledili včerajšnji mirni'demonstraciji berlinskih delavcev, ki zahtevali preklic nečloveških de-lavskh norm, ki jih uvaja komunistična oblast povsod nac delavci.
Lov za osumljenima morilcema bolničarke
STAMFORD, Conn. — Policija išče dva neidentificirana moža, ki sta osumljena, da sta pretepla in razsekala neko žensko, katere strašno zdelano truplo so našli ob neki samotni cesti.
V umorjeni so spoznali 37-let-3TO Uno Beatrice Eisan, bolničarko v East Orange, N. J. Morilca sta jo razsekala, nato pa vozila preko trupla z avtomobilom.
Ko je. Vrhovno sodišče vzelo ponedeljek v pretres slučaj Rosenbergov, je storilo tri izredne stvari: S petimi glasovi proti štirim je odglasovalo proti odložitvi justifikacije. Nato je s sedmimi glasovi proti dvema odglasovalo proti ponovni reviziji procesa. In nato, ko so se sodniki že razšli, da se podajo na svoje poletne počitnice, so se še enkrat sestali ter s sedmimi glasovi proti enemu odklonili prošnjo Rosenbergovih zagovornikov za habeas corpus, kar je zgolj drug način za odložitev eksekucije.
Po vse to še ni bilo dovolj, ker se je po vsem tem sodnik Douglas dal še pregovoriti od Rosenbergovih advokatov ter
OBNOVA ODNOSOV MED TITOM IN S0VJETEJ0
jim obljubil, še enkrat preštudi- katerega si Tito želi> da bi §a svet
rati njih slučaj.
Torej, ali sta Rosenberga dobila svojo pravico, ali je nista?
In kako bi se jima odmerjala pravica pred kolmun. “ljudskim sodiščem”?
In kdaj pride v tem procesu do svoje pravice ljudstvo Združenih držav, proti čigar varnosti je bila naperjena zarota teh ostudnih izdajalcev.
Ali jutri job 11. uri zvečer? . . . -------------o------
Senat odobril pšenico za Pakistan
WASHINGTON. — Senat je isoglasno odobril predsednikov odlok, da se Pakistanu, ki mu grozi lakota, nemudoma pošlje milijon ton odvisne ameriške pšenice.
BERLIN. — Sovjetska oklepna divizija je strla včeraj v vzhodnem Berlinu krvave u-pore delavstva in ostalega ljudstva, ki se je uprlo krutemu komunističnemu režimu, plomatski
pri čemer je bilo mnogo izgrednikov ubitih in ranjenih. Poročila naznanjajo, da je bilo v izgredih 16 ubitih in 119 ranjenih. Verjetno pa je, da je to število mnogo višje.
Titu ugaja ježa na dveh konjih. — V svojih izjavah “pojasnjuje” svoje nove odnosa je s Kremljem. V izvajanjih je bil previden ter je izustil tudi nekaj besed v tolažbo Zapadu, iz čigar kašč in skladišč dobiva živila in razno blago.
Cleveland. — V zvezi z Imeno- ganizaciji (NATO), ker je
mnenja, da to ni potrebno. Če je tega mnenja, tedaj ne bo nobenih trdnih in obveznih Titovih pogodb z Zapadem. On bi bil tehnično svoboden, da sklene kakršne koli sporazume ■Sovjetijo, ko bi smatral, da je čas za to ugoden.
To možnost je treba obraniti pred očmi. Iz avtoriziranega Titovega življenjepisa, ki ga je napisal njegov oproda Vladimir Dedijer, je jasno, da je bila Stalinova metoda, s katero je spravljal svoje oprode v pozabniost, tista, kateri se je Tito uprl. Bilo je namreč užaljeno njegovo samoljubje. Ako bo Malenkov bolj obziren do občutja jugoslovanskega diktatorja, tedaj ni nobenega vzroka, da ne bi v bodoče spet skupno delovali.
Nadaljni razlog je najti v Trstu. Titov govor se je namreč pričel z vprašanjem Trsta in je samo mimogrede omenil vzposta-vo odnosov s Sovjeti. Možno je, da išče močno pomoč, ki bi mu pripomogla do celotnega ozemlja (Trsta). Priznati je treba, da so bile njegove tozadevne opombe manj žaljive kot navadno, toda to dejstvo moremo pripisati želji, da potolaži Zapad ob času, ko* naznanja obnovtev diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo. On namreč še vedno upa, da bo dobil vse Tržaško ozemlje, pri čemer pa ni deležen od strani Združenih držav nobene pomoči Toda njegove sedanje lepe besede ne pojasnijo njegove odklonitve pogajanja z Italijo v preteklosti.
Tu imamo primer tistih grehov, ki jih polaga pred prag Kremlja. — Kdor je imperialističen, pravi Tito, mu bo težko, da bi se spremenil. Kakor zapadni državniki, poziva tudi on na dejanja, ne besede. Toda to bi se dalo aplicirati tudi na tržaško vprašanje.
Za končno tolažb© Zapadu je Tito še dejal, da je nemogoče zaupati Sovjetiji 100-odstotno v bodočnosti. — Prav tako bi bilo pametno za Zapad, da ne bi 100-odstotno zaupal v Titovo iskrenost.
vanjem novega sovjetskega ambasadorja za Jugoslavijo in Titovo odobritvijo te osebnosti, je objavil clevelandski Plain Dealer včeraj uredniški članek, ki se nam zdi tako zanimiv, da je vreden, da ga bero naši naročniki v prevodu, naj sei že strinjajo z njegovimi izjavami ali ne. članek, ki nosi naslov: “Whither Tito?” (Kam Tito?) slove:
Ob naznanilu o obnovi diplo matskih odnošajev s Sovjetijo, se je Tito posluževal nekam čud-inega jezika, ki pušča vse razloge za ta nepričakovani korak še vedno nepoj asnjone.
Nekateri bodo smatrali Titovo izjavo za izdajo Zapada, iz čigar kašč je Tito zadnjih pet let prejemal razne potrebščine. Drugim bodo zopet te izjave dokaz, da je bil Tito ves ta čas kremeljska lutka in da je bila njegova orilagoditev Zapadu samo sredstvo dobivanja informacij. Odgovor na ta ugibanja, glede
sprejel, je, da ga je pri vsem tem vodila želja za vzpostavitev miru. Toda, pojasnjujoč ta korak, se je podvizal pripomniti, da je “trubel” ob njegovih mejah s sateliti dvakrat večji izza spremembe režimov v Moskvi.
Resnica bo verjetno nekje na sredi. Prevejani jugoslovanski diktator bi namreč rad svojo potico jedel in jo obenem imel celo (tipična ameriška primera, ured.). To bo izboren trik in kako se bo obnesel, je odvisno v veliki meri od vprašanja, če so Sovjeti zavzeli res bolj spravljivo zadržanje ali se samo delajo, da so ga.
Tito je, na primer, izrazil svoj namen, da bo stal ob vseh svojih obljubah, ki jih je dal Zapadu, vključno ob obrambnem sporazumu z Grčijo in Turčijo. In vendar, novi Malenkovov režim je označil ta pakt — ki je pogodba brez zob — za agresiven. Ali bo Moskva zdaj, ko so spet vzpostavljeni normalni di-odnošaji — izvedla
svoj pritisk na Jugoslavijo, da izstopi iz tega pakta?
Druga sumljiva točka v Titovi izjavi je bila, ko je rekel, da se Jugoslavija ne želi pridružiti Severnoatlantski pogodbeni or-
112-Iena žena umrla
PHILADELPHIA. — Tukaj je umrla Mrs. Anna Minor Bey, ki je bila stara 112 let.
Seja—
Društvo Dom št. 6 SDZ bo i-melo v petek zvečer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih.
Mohorjeve knjige—
Za Newburgh sprejemata naročnino za Mohorjeve knjige Mr. Anton Meljač in Rev. Slap-šak. Naročite si te lepe knjige za leto 1954. štiri knjige $2. Vsi stari in novi naročniki so prošeni, da prineso svojo naročnino gori omenjenima in onadva vam bosta knjige prinesla na dom.
Pozdravi s počitnic—
Mr. in Mrs. Lipovec pošiljata pozdrave s počitnic v Geneva on the Lake, O. Vinko pravi: — “Voda je še nekoliko mrzla, vendar me to ni motilo da ne bi malo zabrodil vanjo.” Brrr! Osma obletnica—
V	nedeljo, 21. junija ob 7:30 zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na E. 200. St. in Chardon Rd. maša za Felixa Novinca ob osmi obletnici njegove smrti. Poroka—
V	soboto 20. junija se vrši poroka Tony Svet Jr., sina Mr. in Mrs. Tony Svet Sr. 18703 Ke-wanee Ave., in Clare M. Stewart 1356 Dill Rd., So. Euclid, O.
Šesta obletnica—
V	nedeljo 21. junija ob 7:15 bo cerkvi sv. Lovrenca maša za
Alozija Vrčka ob šesti obletnici njegove smrti.
30-dnevnica—
V	petek 19. junija bo v cerkvi sv. Jeroma ob 7:30 zjutraj maša za Franka Pakiž ob 30-dnevnici njegove smrti.
Na obisk v Jugoslavijo—
Na parniku Queen Mary sta zadnji teden odpotovali Mrs. Mary Knezevich in Mrs Helena Teodorovich. Z letalom pa so se podali: Mr. Tom in Mrs. Carolina Zunich v Dubravo na Hr-vatskem ter Mr. Frank Karun z soprogo Anno in hčerko Sharon v Milje pri Kranju. Potovali so posredovanjem tvrdke Kollan-der. Srečno potovanje in zdrav povratek!
NA JN0VEJŠE VESTI
WASHINGTON. — S potezo sodnika Douglasa je bila zopet v zadnjem trenutku odgo-dena eksekucija atomskih vohunov Juliusa in Ethel Rosenberg. Vrhovno sodišče, čigar člani so že šli na počitnice, se bo na ukaz Fred M. Vinsona, predsednika Vrhovnega sodišča, danes zopet sestalo k posebnemu zasedanju. — Razvoj zadeve je nezaslišan v zgodovini pravosodstva Združenih držav.
TOKIO. — Južna Koreja je na ukaz predsednika Rhee-a odprla ponoči vrata ujetniških
taborišč, iz katerih se je razlilo po opustošeni deželi okoli 14,000 protikomunističnih ujetnikov. Predsednik Rhee je pozval ljudstvo, naj da tem ujetnikom hrano in zavetišče. Ameriške straže so si pri-zavedale, ustaviti ta beg na debelo, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. Prva poročila naznanjajo, da je bilo okoli 10 ujetnikov ubitih. — Otvoritev taboriššč in pobeg ujetnikov utegne zavleči ali ce)no onemogočiti nadaljevanje mirovnih pogajanj. COLUMBUS. — Zbornica poslancev je sprejela včeraj popoldne dvoje predlogov za
drastično kontrolo vsega, kar je znano pod imenom — neameriške aktivnosti.
Ameriška Domovina
■*ic-/mru—»io!v»i
«e!*BSBU
6117 St. Clair Ave.	UEndergon 1-0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NOVINE
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 120 Thurs., June 18, 1953
Po italijanskih volitvah
Ameriško časopisje je že mesce in mesece prinašalo dolge članke o pomenu italijanskih državnozborskih volitvah in ugibalo o raznih možnostih njih izida. Velika večina poročevalcev in dopisnikov je bila mišljenja, da bo De-Gasperi dobil nad 50% vseh oddanih glasov in si tako zagotovil trdno večino v parlamentu za naslednjih pet leit. Izid volitev sam pa je pokazal, da so bile te napovedi nekoliko preoptimistične.
V celoti se je volitev udeležilo 65 raznih političnih strank, med katerimi je bila celo “Stranka bifteka,” ki se je zavzemala zato, da bi naj vsak Italijan dobil enkrat na dan brezplačen “biftek.” Njeni govorniki so vso stvar jemali hudo resno, vendar jih ni jemal resno ne italijanski volilec ne svet. Od velikega števila strank je važnejših le osem; razdeljene so v tri skupine.
Sredino tvori skupina, ki jo vodi De Gasperi. Sestavljajo jo krščanski demokrati, socildemokrati Giuseppe Sa-ragata, liberalci in republikanci. Pri volitvah 1. 1948 so te stranke dobile skupaj 61.9 odstotkov vseh oddanih glasov, tokrat pa samo 49.7 odstotkov.
Levičarska skupina je sestavljena iz dveh strank, iz komunistične, ki jo vodi Palmiro Togliatti, in ki je največja izmed vseh komunističnih strank v svobodnem svetu, in iz socialistov, ki jih vodi Pietro Nenni. Komunisti in socialisti so dobili 1. 1948 31.4 odstotke glasov, tokrat so se pa odrezali precej bolje.
Desničarsko skupino sestavljajo monarhisti, ki zahtevajo glasovanje o vrnitvi bivšega kralja Umberta, in neofašistično “Italijansko socialno gibanje”. Pri državnozborskih volitvah 1. 1948 nista obe, stranki skupaj dobili dosti več kot 5 odstotkov glasov. Pri pokrajinskih volitvah preteklo leto sta stranki pokazali precejšnje napredovanje, ki sta ga tudi pri sedanjih državnozborskih volitvah obdržali.
De Gasperi se je nevarnosti dobro zavedal/ zato je prikrojil volilni zakon novim razmeram na ta način, da je določil, da dobi ona stranka ali strankarska skupina, ki bi dobila na volitvah absolutno večino glasov, pa če bi bila ta še tako majhna (50.01%) avtomatično 64.5 odstotkov vseh poslanskih mest v parlamentu. Na ta način je upal dobiti trdno delavno večino v parlamentu in zavarovati Italijo pred razmerami, kot jih poznam« v Franciji. De Gasperiju pa ni uspelo doseči popolne zmage. Med tem ko je pri volitvah v senat dobil absolutno večino, je ostal pri volitvah v poslansko zbornico nekaj šibkejši kot vsi njegovi nasprotniki skupaj.
Vse tri politične skupine so napele vse sile, da bi potegnile za seboj čim več volilcev. Demokristjani so nastopali zlasti ostro proti desničarskim skupinam monarhistov in neofašistov, ki sta se jim zdeli za njih zmago nevarnejši kot pa komunisti in Nennijevi socialisti. De Gasperi je svaril volilce, naj oddajo glasove njegovi koaliciji, ki se je v preteklosti tako dobro izkazala in rešila Italijo iz povojne stiske. Govoril je svojim rojakom o velikem gospodarskem napredku, govoril o ugledu, ki ga Italija uživa v svetu, in o pomembni vlogi, ki jo igra v mednarodni politiki, kazal je na novo dobro opremljeno vojsko, ki naj bi vzbudila pri časti-željnih Italijanih ponos, kmete je skušal pridobiti z izvajanjem agrarne reforme, ki pa ni bila tako obsežna, kot bi bilo želeti, brezposelnim je obljubil delo. Opozarjal je narod na nevarnost, ki mu preti od komunistov kot tudi od skrajnih desničarjev, ki zanašajo v deželo samo nemir.
Komunisti in z njimi zvezani socialisti so vodili volilno propagando prav tako spretno, če ne celo spretneje. Ugodno za nje je veliko število brezposelnih — čez dva milijona — in delno zaposlenih. Tem' so obljubljali kot “zagovorniki in voditelji delavskega razreda” stalni zaslužek in dovolj kruha. Pri tem so kazali na navezanost De Gasperijeve vlade na Ameriko, ki da smatra Italijo za neke vrste satelita. Zelo prav jim je prišla tudi izjava posebne komisije, ki je preiskovala uspehe ameriške pomoči Italiji. Njen predsednik Frederick C. Crawford iz Clevelanda je namreč dejal, da tri in pol milijarde dolarjev ameriške pomoči Italiji v povojni dobi “tamkajšnjih razmer ni za stalno izboljšalo.”
Komunisti kot neofašisti so se zgledovali nad govorom ameriške zastopnice v Rimu Mrs. Luce, v katerem je grozila, da bo ameriška pomoč Italiji usahnila, če bi De Gasperi volitve izgubil.
Fašisti so poleg notranje političnih napadov na demo-krščansko vlado tudi hudi nasprotniki načrta o skupni evropski armadi in podobno kot De Gaulle na Francoskem zahtevajo njegovo odklonitev, namesto njega pa sklenitev posebne vojaške zveze glede sodelovanja med posameznimi nacionalnimi armadami v obrambi pred komunisti. Komunisti so pa seveda tudi hudi nasprotniki atlantskega pakta in vsake zveze Italije z Zahodom.
Pri tako različnem razpoloženju in tako različnih smereh političnih skupin v novem parlamentu je težko reči ali bo De Gasperiju uspelo sestaviti trdno vlado in rešiti deže-
Brodar Lebar
Brodara Lebara smo vsi poznali. Reč vsi je trbej tu kakpa tak vzeti kak to navadno gučimo. Kda so njegovo telo nesli na dol-.njebistrički cintor k večnomi počitki, so ne zvonili samo pri fari v čerensovkoj cerkvi, liki tudi na Hotizi, pri Sv. Ivani na Raz-križi, v Polani i pri Sv. Martini. Samo če pušpek merje, zvonijo v večij cerkvaj . . . To je bilo že pred dvajsetimi leti, ar so njij našli na pou mrtvoga na malo meso leta 1930 v nekšoj grabi v Medjimuri i tri dni nato so izdihnili svojo dušo z etimi rečmi: “Jezuš, Marija, Jožef, pomagajte mi” . . .
Pravim, ka smo jij vsi poznali. Kda sam leta 1948 prišeo v Cleveland i srečaio čerensovčara Hodnika, sam ga pitao, če pozna Lebar Martina na Doljoj Bistrici. “Lebar Martina? Tistoga, ka so brodar na Muri bili pa ka so kamen i prot j e odavali? Što pa ne poznao tistoga človeka? Od Radgone do Lendave pa po Medjimurji i štajerski j vesnicaj so bili vsikdi kak dioma. Kakpa pili so radi malo eli ovači fini človek!”
Lebar Martin so bili brodar, kolar, ribič, kmet i ne vem, ka ešče vse drugo. Kakši bi se po-šengaro i dostavo, ka — pijanec. Istina, ka so Lebar skoro vse peneze, ka so je zaslužili, znosili v krčme kre Mure ha oba kraja. Nešče je pravo, ka bi bili lehko milijonar, če se z njihovega bro-da ne bi videlo na lendarske brege i štrigovske pa lotmerčke gorice, kde raste najbouše slovensko vino. — Eli Lebar Martin zato itak ne zaslužijo ka bi jim što pravo, ka so bili pijanec. Lebar Martin so ne šli nikdar od doma, ka si ne bi oblekli oprano, poštirkano i popeglano belo ro-bačo z ostofom. Pa čeravno so večer prilarmali domov — so prišli čisti. Mislim, ka Mr. Hodnik misli tudi na to, kda je pravi, ka so Lebar bili fini človek. Samo če kunoli ne bi tak jako kak so. Eli preveč jim tudi Bog ne mogeo zameriti toga. Vino je bilo več krivo kak Lebar.
so jemi ga Martin makar z ne-kelko lasmi prasnoli na tla. (Drgoč dele)
CHICAGO
Veseli dogodek. Pri Mr. i Mrs. P. Piaza so dobili čvrsto deklico, štero so tem bole veseli, ar dva sinka že imajo. Materno ime je Mary Gyura. S tem sta postala Mr. i Mrs. Martin Gyura Sr. osmokrat dedek i mamica. Naše čestitke.
Piknik de imelo društvo sv. Križa 28. junijuša na Kegelovij prostoraj v Willow Springs, 111-Na novi mesi Rev. Blase Če-mažar-ja je bilo jako lepo tak v cerkvi kak pri banketi. Predgar so bili Father Gabrenja. Mislimo pa, ka de Ameriška Domovina kde na drugom mesti od toga kaj več pisala.
Antonija Denša.
Nov grob v Lorainu, 0.
Lorain, O. — Čeprav vsi dobro vemo, da je človeku usojeno umreti, vendar nas vest o smrti prijatelja globoko pretrese. Tako se je zgodilo, ko se je poslovila pretekli teden od nas naša dobro znana prijateljica Margaret Zaletel. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je po tri dnevnem
bolehanju umrla dne 9. junija ob 3 popoldne. Pokojnica je bila stara 79 let, stanovala pa je, pri svoji hčeri Mary Kobal, 211 E. 33rd St.
Zaletelova je bila doma iz vasi Lopata v občini Hinje v Sloveniji. Od tamkaj je prišla v Ameriko 1. 1893. Njeno dekliško! ime je bilo Papež. Iz starega kraja je prišla v Cleveland, O., kjer se je dne 1. februarja 1897 poročila. Leta 1904 sta se preselila z možem v Lorain, O., kjer sta živela doslej ves čas ,49 let. Pokojna Mrs. Zaletel je zapustila dva sina, Louisa in Franka; Frank živi v Elyria, Ohio; zapušča tudi hčer Mary Kobal, pri kateri je živela in nadalje zapušča še osem vnukov.
Pokojnica je bila članica društva Ameriški Slovenci št. 21 S. D. Z. in društva št. 85 KSKJ.
Pogreb se je vršil dne 12. junija zjutraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče Calvary. Pogrebne obrede je opravil Rev. Milan Slaje.
Oba Tvoja sinova in Tvoja hčer ter mnogoštevilni prijatelji Ti žele mirnega počitka v svobodni ameriški zemlji in Bog naj Ti nakloni večno plačilo v Večnosti.
Užaloščenim sinovom in hčeri izrekam v imenu društva globoko in iskreno sožalje.
Težke operacije sta prestala v St. Joseph’s Hospital Henry Kompare in Anton Erjavec. Zdaj se že nahajata na svojem domu. V bodoče Vama želim najboljšega zdravja.
Louis Balant,
predsednik društva 21. SDZ.
Jfcultuma ftronika
Dr. Tine Debeljak —
petdesetletnik
Petdeset let je mimo, kar je bil rojen v tistem, če tako rečem, klasičnem delu naše Gorenjske, v Škofji Loki. Pisatelje in slikarje nam je dala ta krajina in med temi umetniki zavzema dr. Tine Debeljak častno1 mesto.
Ljudsko šolo je odbrenkal v Škofji Loki, gimnazijo pa v Št. Vidu. Iz rodu “Jegličevcev” je torej. Trden in močan rod je to, veliko je dal slovenskemu narodu.
Po končani gimnaziji je na ljubljanski in praški univerzi študiral slovansko literaturo in iz tega v letu 1927 diplomiral. Leta 1936 je doktoriral. Za disertacijo je vzel Reymontpve Kmete, enega naj večjih biserov aodobne poljske književnosti.
Kot literat začel s pesmijo. Pesmi je ostal | zvest, le da je od prvotnih tihih liričnih utrinkov prešel na košato epsko razsežnost. Gotovo je, da danes v emigracijskem pesništvu nima vrstnika. Debeljak je lirik. Ne v tistem pomenu, kot ga navadi poznamo. Debeljak ni toliko umetnik, da bi se ustavljal ob svojem srcu. Naslonil je uho na narodovo srce in iz tega srca poje. Ta lirika, ki jo pretresa groza preteklosti, je baladna, goboka in široka in v
OMOR 7A KAT. DOM V GORICI
Objavljamo nadaljne prispev- igralcem gospej Isi Kraljevi, gos-
ke, ki smo jih prejeli do preteklega tedna':
$10: Janez Grum, Wisconsin; Debevec Anton, Wisconsin; Ana Fon, Milwaukee.
$5:	Rev. Ignacius Štrancar,
Utah; Skvarča Franc, Wisconsin; Gustinčič Jakob, Euclid; neimenovani, McKenzie Island, Canada; Karel Mauser Mr. in Mrs. Daniel Titsko1 Pa.
$4: Pavle Borštnik Cleveland.
$2: Matt Tekavec Euclid; Ludvik Kolman, 111.; prof. M. Jeglič,
Ob nedelaj so Lebar šli k me- Indiana; Jelar Peter, Pa.
ši. Nedelo so svetili s počitkom, ide so nikak ne mogli k meši, te so v tistoj vuri kak je bila meša vzeli v roke evangelij umsko knjigo, se vsedli na tišlarski “verštat” i sami sebi, liki na glas, čteli nedeljski evangelium. Cela držina je znala, ka je med tem meglo biti vse tiho i pri miri i se ne nihče geno pri hiši. V koti v hiži so mel oltarček. Starejša hčerka Kata je posebno skrbela za njega. Tudi za Martina je bio to sveti prostor, če (so včasih prišli dečki voj s k Le-barovim i kakši bečar ne vzeo krenščaka dol pred oltarom, te
$1: Plečnik Hvan, Ohio; Ovsenek Frank, Illinois; Joseph Trost, Cleveland, Frances Habjan, Cleveland.
Poverjenik iz Canade Rev. Mirko Rener nam je poslal sledeče prispevke:
$5: Zadnik Janez, Windsor, Ont.
$1: Vičič Antonija, Stratford, Ont.; Žgavec Franc, Stratford, Ont.; Petrič A. Acton, Ontario:
Vsem darovalcem:	naš srčni
Bog plačaj!
ZAHVALA
Odbor za postavitev Katoliškega doma v Gorici se režiserju in
Kulturni večer SKAS-a
pej Justini Lapornik, gdčni Mariji Veider, ga. Jože Dovjaku, g. Vlado Kralju, g. dr. Milanu Pavlovčiču in g. Pavle Borštniku najlepše zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost in vnemo, s katero so tako! dovršeno podali Finžgarjevo “Razvalino življenja” in tako plemenito podprli vsenarodno zadevo Katoliškega doma v Gorici.
Odbor z veseljem sporoča, da je prejel več častitk in izrazov zadovoljstva za tako mojstrsko izvedbo “Razvaline življenja,” ki je nudila vsem gledalcem izreden umetniški užitek.
Seveda se odbor zahvaljuje tudi vsem drugim, ki so pri prireditvi sodelovali bodisi na odru ali kot reditelji v dvorani in v prizidku oskrbovali kuhinjo in bara.
Posebno pa smo hvaležni piscem člankclv in “Ameriški Domovini” ki je z objavo teh člankov ne le propagirala prireditev samo, ampak budila vnemo pri Slovencih, da tudi sicer podpre zgraditev Katoliškega doma v Gorici.
Vsem dobrotnikom in podpornikom naj poplača vsemogočni Bog kateremu v čast in slavo bo posvečeno delo, ki se bo razvijalo Katoliškem domu v Gorici.
Na željo g. Vlado Kralja, ki je igral v drami “Razvalini življe-jnja” vlogo Urha, objavljamo sledeči popravek:
Slovenske! katoliško akademsko starešinstvo bo imelo zadnji kluturni večer v letošnji delovni dobi v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v šoli Sv. Vida na Glass Ave. Na sporedu bo predavanje o
“SLOVENSKIH MEJAH NAPRAM ITALIJI.”
Predavanje bo imel Dr. Vladimir Rus.	_	val v Mariboru, ni bil poklicni
Predavanje je takega značaja, da bo gotovo zanimalo vsake-’ režiser in igralec Mariborskega ga Slovenca. Ta meja je v zgodovini našega naroda bila tolikokrat!gledališča temveč režiser in predmet vročih debat za mizami kjer so drugi odločali usodo ^ igralec dramskih društev “Ja-likih narodov in tudi našega. Svojo domovine moramo Poznati UraM’;n‘‘NanoS)>’ler priložnost. zanimati za nje usodo, za nje položaj. 'Čim bolj poznamo svoj 1
Tine Debeljak kot prevajalec, kritik in urednik. Nič zato, če današnji režim doma tako zakriva dobo dominsvetovstva. Vse to je zaman. Doba, ki je bila m v katero je dr. Tine Debeljak tako krepko posegal bo v zgodovini ostala. In v tisti zgodovini bo Debel jakovo ime veliko. Ro resnici in zaslužen ju.
Machov Maj, Slovacki Oče okuženih, Madachova Tragedija Človeka, Kossakove Križarji, Božene Nem cove Pravljice in še mnogo drugega, vse to je predstavila skrbna Deibeljakova roka. Koliko dela je to, koliko tehtanja in poskušanja. Vse to more presoditi le človek, ki se je s tem delom sam ukvarjal.
In kritike. Koliko je tega! Naj omenim, da je zbral in precenil Balantičevo zbirko pesmi, ki je danes redkost in taka vrednota, da smo lahko ponosni nanjo. Peništvo doma še ni rodilo bisera, ki bi ob Balantiču ne obledel. Koliko literarnih študij je napisal. Ne samo o domačih pisateljih. Tudi o tujih, zlasti ° čeških in poljskih. Ta žetev je
tako obilna, da vse v tem krat-Je Tine Debeljak pregledu ni mogoče navesti. Durych an Čapek, Brežina in Mickiewicz, Ossendowski nešteto drugih, vsi so našli svoj obraz v Debeljakovem delu.
Bil je deset let urednik Doma in Sveta, ter urednik kulturne rubrike pri Slovencu. Na zadnjem mestu sicer omenjam W pa se mi zdi, da bi moral to dejati na prvo. Tu se je Debeljak razživi!, tu se je razmahnil, tu si je nabral vezi, ki še danes drže' Koliko mladih talentov je vodil in pripeljal daleč. Danes so Pe'
tej liriki je Debeljak doma. Sjresa teh miadih znana med Slo-tem ne mislim reči, da se Debe- venci. Redki med njimi so pad' Ijak ne zna srcu. Se
ustaviti ob svojem zna, kakor je pokazal v knjigi Poljub. Toda kljub temu moham pribiti, da je Debeljak že tako naslonjen na balado, na narodno bolečino, da bo prav iz tega zapel naj lepše in najbolj doživeto.
Debeljak pa ni ostal zvest samo pesmi. Pisal je tudi prozo in kakor sem nekoč že zapisal, piše prozo, ki je krepka in zdrava. Ob njegovi petdesetletnici bi si želel enio': da bi tudi prozi ostal zvest. Bolj kot zdaj. Naj bi se lotil zgodb tam izpod Kamnitni-ka in Blegaša, naj bi, kakor
li. Danes molče, kar jih je doma, ker nočejo mimo svojega učitelja. Kar pa jih je v emigra' ciji skušajo s svojim delom nadaljevati tradicijo, ki jo je Debeljak globoko zasadil. Dom ^ Svet je pod njegovim vodstvo®11 postavil krepko idejno čistost obenem pa zasidraval pisatelj6 in pesnike v zrelo in odkrito živ' 1 j enj e slovenskega č 1 o v e k a-Marsikak talent se je ob Debeljaku obrusil, ki bi se sicer nikoli ne bil. To je bilo veliko P°' slanstvo Debeljakovega mentorstva in že zavoljo tega bo Debeljak tolsta! med nami še dolg0
Tavčar nekoč, segel tja med tiste gjv_
kmete, in napisal zgodbo. Tudi j Ko seJe Pregelj približal pet'
baLadn.eJg°dbe7	desetim letom, se je zaklel, da b°
odložil pero. Tine Debeljak’ upam, take zakletve ne bo n#'
tam so
in košate. Prepričan sem da bi Tine ustvaril tipe in značaje, ki bi mu bili v ponos in nam v užitek.
Veliko delo pa je opravil dr.
pravil. Vem, da ga duši del0, da so včasih perspektive tak0
____________________ i meglene, da ne rečem žalostn6'
| Umetnik je bil vedno tisti, ki se Velika tehtnica	j je trudil in tlačanil zastonj. T1
Na letošnjem britanskem in-'ne’ tako slutim’ se teSa zaveJ dustrijskem sejmu je neka an-'Nikoli ni iskal’ da bi ob u%rti. gleška tvrdka, ki že 50 let izde- ncsti bo§atil’ naimani v luje viseče tehtnice, razstavila	sem’ da mu vsi’ kl ,
tehtnico, o kateri pravi, da je' b111 neboc zbrani okroš ^ . največja na svetu, saj znaša nje-P6^, vsi, ki pm i
foil z nasvetom ob strani, zei‘^
da bi ob svoji petdesetletnici mo pogledal nazaj, na veliko de lo ki ga je opravil, potlej pa
nje ‘J
na zmogljivost 200 ton. Izdelala jo je po naročilu angleške jeklarske družbe, ki jo bo uporabljala za tehtanje po' 186 ton tež-| kih kosov litega jekla. Takšne i tehtnice navadno pritrdijo k pri-	, ,v .
staniškim žerjavom, da labbo .veliko dolžni, veliko'mu je
tovor stehtajo že med nakladanjem. Ta angleška tvrdka izdeluje in prodaja tudi standardne čl-. 7~ ,	,	,-er
V času ko je g. Vlado Kralj bi- tehtnice z zmogljivostjo 100 ton.1	N3-1 mu bodo te skromne be
------o------
j zagnal v bodočnost in iz
veliko ukresal. Mladi smo rCl,
dol'
P F
žan tudi vsak slovenski čloVe;
Ni delal zase, njegovo dediščina za vse.
delo
»i
de pozdrav iz Amerike, naj bodo znak, da se ga spominja in da se zavedamo, da je nje». Februarja se običajno začne vo delo kamen naše emigr% .
iC<M
LOV NA KITE
vsako leto lov na kite. Letos se ske kulturne dejavnosti, ^l0, e se zanimati za nje usodo, za nje pmozaj. om ouij poznamo svoj ;ni jgfalec Mariborskega gledali- ga udeležuje 16 odprav, v kate- vogelni kamen naše kult^ položaj, tembolj moremo braniti svoje interese, tembolj koristiti |šča	jr ih je 12,500 ribičev in mornar- stavbe na tujem. Hvala
samemu sebi.
Na kulturnem večeru bo podano tudi kratko poročilo o delovanju SKASA v pretečenem letu.
Slovenci pridite na ta kulturni večer v čimvečjem številu.
Odbcir SKAS-a.
1-
io pred ponavljajočimi se vladnimi krizami francoske vrste ali ne. Vladna skupina ima v poslanski zbornici vsega skupaj samo 16 glasov večine. Kdo ve, če se ne bo kdo ižmed teh poslancev naknadno priključil eni ali drugi skrajni skupini.
Tudi gospa Isa Kraljeva ni bi-ji&v- Največ ladij la članica Narodnega gledališča slala Norveška, za njo pa Velika v Mariboru. Pisec dopisa v AD Britanija. Po mednarodnem spo-jo je zamenjal s članico Narod- razumu ie dovoljeno vsako leto nega gledališča v Mariboru gos-' Poloviti do 30,000 kitov raznih podično Elviro Kraljevo, sestro vrst. Lov na kite je silno dono-gospoda Vladota Kralja.	sen. Norvežani so na primer sku-
______o_____	pili lani za kitovo olje in druge
V Kansasu pridelajo naj- stranske proizvode nad 40 mili j o-več trde zimske pšenice na vsem nov dolarjev, predlanskim pa še
je na lov po- (delo, hvala mu tudi za vse, % bo storil še v bodočnosti
svetu.
precej več.
tako upam, bo Debeljakovo slove
slovstvu. Tedaj bo vsak
našlo častno mesto v sloven** ^
vid6*
da je preprosti dr. Tine Ijak dal iz svojega srca vse, ^ je imel. Tedaj bomo videlt j je imel polno srce in da ga zapiral.	ef,
Karel MauS
r
II

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMBLY SOCIETY)
Uttsneyljeiia 29. novembra 1914.
e Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Inkerp. v drfl. Ulineis 14. mala 19U
Nale geslo: “Vse m vero, dom In narod: vsi sa enega, eden aa vse.” GLAVNI ODBOK:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St„ Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA. 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh. vodja: REV. GEOREE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O.. Ul. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Jollet. HI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK. 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Jollet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA BENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12. 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave.,
Cleveland 3. Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplača.la svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačd denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav e ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
Poleg smrtnine Izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnine.
Mesečna plačila (assessments)
tabeli.
so urejena po American Experience
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski In angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo l
Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali Ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Ume St, Jollet, Ul.
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina’
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
P i 11 s burgh, Pa. — Cenjeno članstvo! Naša prihodnja seja bo v nedeljo 28. junija ni do tega časa bi rad imel ves ases-ment, zaostali in junijski, plačan Tekom meseca zaključi glavni urad svoje polletne račune, zatorej je potrebno, da prispevke za kritje asesmenta pošljemo pravočasno.
članstvo je vabljeno', da se udeležuje društvenih sej in predlaga na njih kaj koristnega za društvo. Na zadnji seji meseca decembra je bil sprejet predlog, ki je bil v škodo društvu. Skle njeno je bilo, da se prodajo državni bondi, pri čemer je društvo izgubilo' na obrestih. Nato je bil stavljen drug predlog, ki je bil pa še v večjo škodo društvu. Predloženo je bilo, naj se zviša plačo odboru in naloži doklado na članstvo Na ta način bi imelo naše društvo naj višji asesment v vsej naselbini in bi bilo nemogoče pridibbiti kakega novega člana.
Pozdrav članstvu!
Tajnik.
------o------
Dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 DSD
Cenjeni bratje in sestre!
Naznanjam vam, da v poletnem času naše društvo ne bo imelo rednih mesečnih vaj in to v mesecih junij, julij in avgust. Asesment bom pobirala vsako četrto nedeljo v mesecu zjutraj ob 9:30 v cerkveni dvorani v nbi-čajnih prostorih. Tisti, ki jim ni
mogoče priti poravnati asesment zjutraj, lahko pošljejo po pošti ček ali money order. Toliko na znanje.
Sestrski pozdrav vsem
Anna Frank, tajnica.
MALI OGLASI
Naprodaj
Zelo lepa 414 sobna hiša na E. 250. cessti, plinska kurjava, garaža in cementni, dovoz. Je krasno situirana. Hiša v izvrstnem stanju. Lot 45x135. Se lahko takoj vselite.
Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030
(121)
— Na Grand Coulee jezu sta dva ogromna električna motorja z 65,000 konjskih sil. Uporabljajo ju za črpanje vode za namakanje polj.
Moikl dobijo delo
Soba se odda
Opremljena in snažna soba se odda mirnemu moškemu v lepi Collinwoodski naselbini z garažo in blizu transportacije. Kličite KE 1-8219.	(120)
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOL MAKERS
Hiša naprodaj
Proda se hiša na 15303 School Ave., 7 sob za 1 družino, zaprta sončna veranda, zimska okna in mreže iz alu minija, bakreni žlebi in odte kališče, krasno dekorirano znotraj. $13,000.	—(120)
(Experimental work building JIGS and FIXTURES)
Naprodaj
Proda se 2 hiši na enem lo-;u, eno- in dvo-družinske na E. 63 St., severno od St. Clair Ave. Kličite RE 1-5358 ali HE 1-6379.	(121)
Soba se odda
Nanovo opremljena in snažna soba se odda eni ženski na 1319 E. 49 St. Kličite UT 1-2946.	—(121)
SLOVENSKA ŠOLA V (0LLINW00DU!
Ge vas . .• .
VAŠE NOGE
pečejo, srbe, ali imate kurja očesa in žulje, naročite si od nas škatljo “Z A L B” MAZILA in rešeni boste vseh-teh neprijetnosti. Pošljite $1.00 s tem oglasom, in dobili boste z obratno pošto in poštnine plačano naše čudovito “ZALB” mazilo. (Žal, C.O.D. naročil ne moremo sprejeti.)
BRIDGEFIELD DRUG CO.
Dept. 2W — 461 Gregory Street Bridgeport, Connecticut
Starše slovenskih družin, ki imajo šoloobvezne otroke, vabimo na sestanek, ki bo v četrtek 18. junija 1953 ob 7. uri zvečer v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete v Collin-woodu na Holmes Ave. — Pogovorili se bomo o ustanovitvi slovenske šole v Collinwoodu. Povabite tudi svoje prijatelje, ki imajo šoloobvezne otroke, pa bodo morda ta oglas prezrli.
ALL TYPES OF TOOL ROOM HELP
PIPE FITTERS
TINSMITHS
POWER HOUSE MECHANICS
PRIDRUŽITE
SE
TAPGO
SKUPIHl
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost v bodočnosti
Employment uradne ure:
V	pondeljek, sredo, petek: 8 zj. - 5 pop.
V torek in četrtek: 8 zj. - 9 zv.
V	soboto in nedeljo: 8 zj. - 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(131)
Hiša naprodaj
Proda se hiša stara 9 rnese^-cev 41/2 sob vse urejeno in moderno. To hišo si morate' ogledati. Na 19801 Mohican Ave.
(j-un.l8,25,jul.2)
Hiša naprodaj
Za 1 družino, 9 sob, ima vse udobnosti, 4 spalne sobe, na E. 143 St., blizu Lake Shore Blvd. Kličite IV 1-2615.	(121)
Farma naprodaj
Zaradi bolezni se proda 10 akrov obstoječe posestvo, dobra zemlja, hiša 6 sob, elektrika, mestna voda in stoker furnez, avtomatični grelec za vodo, veliko sadnjega drevja, grozdje, 800 kokojši, 1 krava, nov hlev, velik hladilnik, 7 poslopja, 85 čev. kokošnjak, traktor in orodje. Vse se proda doma. Glavna cesta 283 blizu Lake Shore Blvd. Pokličite telefon Painesville 4148. Prodaja lastnik.	(121)
Išče sobo
Moški išče neopremljeno sobo blizu sv. Vida. Kličite HE-1-4616, ali se oglasite na 1201 E. 60 St.	—(122)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV
MERCHANTS ZNAMKE POMENIJO DODATNO VARČEVANJE .	.	.
BAILEY’S 4 trgovine
for you around the clock
Razprodaja
KVADRATNI
ČEVELJ
plastične
STENSKE OPEKE
• Wisconsin’s "telephone girls,” six thousand strong, help provide a Circle of Service that safeguards and serves you day and night. Operators, Service Representatives, Typists, Accounting Clerks—their work is as varied as their talents. But whatever her duties, each is part of the team that has made Wisconsin telephone service mean good service. • Together they handle 3)4 million calls a day for you ... and the percentage of errors, delays or troubles of any sort on those 3)4 million calls is tiny indeed! • To attract such com-
petent young women your telephone company must be thoroughly sound. It must be considerate of its employees. It must be mindful always of the vital part that good telephone service plays in the daily lives of all of us. • That is the kind of organization this company sincerely has tried to be, for seventy years. Because of what success we have had in that effort, America’s telephone service is the finest telephone service enjoyed anywhere in the world . . . the swiftest ... the surest. . . the most widely used. And it is low in cost.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
A good place to work
A
NE PROPUŠČA VODE! SE DA ZLAHKA INŠTALIRATI
ČEV.
PRODAN LE V ZAVOJIH po 25 k v. čev. skupaj
BARVE
RUMENA
ORANŽNA
SIVA
ZELENA
MODRA
SE NE LUŠČI
• • •
POKA ALI LUPI
Sploh ne prepušča vode in se da zlahka inštalirati. Kar izmerite površino, ki jo mislite prekriti in mi vam bomo z veseljem povedali, koliko rabite in vam postregli z nasveti. Prenovite vašo kopalnico . . .• vašo kuhinjo za smešno nizko ceno.
* Na zalogi imamo tudi kompletno zbirko orodja, če hočete inštalirati sami, med drugim okrasne vzorce, polovične opeke, cement in vloževalno orodje. To stane malo več.
BAILEY’S peto nadstropje in v vseh podružnicah
Moikl dobijo delo
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI V
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.	J
VISOKA PLAČA OD URE DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani p.az niki.
Oglasite se v našem Employment uradu Dnevno od 8 do 5 pop. razen nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(122)
Splošno delo
Išče se oskrbnika v tovarni za premikati blago, pometati in splošno delo. Stalno. Dobra plača od ure.
Curtis Key Co.
1130 E. 222 St.
(121)
OLIVER
POTREBUJE OPERATORJE ZA
TURRET LATHES
(Small)	Tj
ENGINE LATHES
POWER MILLING MACHINE
DRILL PRESSES
(Large and Small)
MULTIPLE RADIAL DRILL PRESSES
ASSEMBLERS
BROACH HORIZONTAL
OXYGRAPH-CAMOGRAPH
OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Incentivna plača za produkcijo od začetka. Dodatek za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Skupna zavarovalnina in načrt za pokojnino.
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(122)1
ril!
l: x x x x x x XX.
Re-ISii Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender]*.
Welding.	1
JOHN J. POZNIK in SIN ’ GLenville 1-3830	3
982 Eaet 152nd Strest
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034	J
Močno osvetljena pročelja sosednjih hiš, obrisi ostrešij in krošnje dreves so se lepo odražale na temačnem ozadju, od reke sem se je belkasta megla, dvignila se je nad ogenj, se razpršila in se zlila s stebrom črnega dima.
Gasilci so privlekli občinsko brizgalno, orožnik je z nasajenim bajonetom na puški priga-rjal ljudi, da bi črpali in nosili vodo, gospod Bohač — že oblečen — je v visokih škornjih in z občinskim stražnikom ob strani odrival vsiljive gledalce od vrat in vpil:	“Ne dovolim ničesar
ven nositi. Ne grozi nikaka nesreča. Vse je s črepom pokrito. Imetje bi raznesli, zaprite vrata!” Hanzek je iz župnišča z vranci pripeljal na vozu mnogo vode, kakor mu je oče naročil. Gledalci pa so se smejali in zabavali, kazali na zanimive po-
■ ':r'-	A'- h'''	..k
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NA-ŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA, SINA IN BRATA
Louis Rozman
ki nas je nenadoma zapustil dne 18. junija 1943
Daši davno že je gomila skrila mili Tvoj obraz, misel še v nas je vedno živa, na Te, dragi, vsak je čas.
Žalujoči:
MARY ROZMAN, soproga LOUIS, sin OČE in SESTRE V stari domovini BRAT
Cleveland, Ohio, 18. junija 1953.
drobnosti pri ognju; za kake pol ure so se s truščem zrušili podi, podrl se je strop in plameni so se vsuli v sredo med štiri zidove kakor v jamo. Predstava je zgubila svojo privlačnost in, ko je začel dež gosteje padati, so začeli gledalci naglo odhajati.
“Pojdi domov,” je zaklical stari Holoubek na Hanzeka in se opotekel s sinom proti župnišču Doma je med vrati čakala preplašena Bariča. V vsej hiši je ostala čisto sama, še služkinja ji je ušla k ognju in kljub vsem prošnjam, naj pride povedat, kaj se tam godi, se li ne širi požar in ne grozi nesreča župnišču, se še do sedaj ni vrnila.
“Pustite me tu samo in se na dom niti ne spomnite,” jim je očitala takoj na pragu.
Na dvorišču je zaropotal voz. Hanzek se je vračal z vozom. Oče mu je šel z laterno pomagat konje izpreči.
“Očka, jaz sem vam rekel, da tod ni take navade,” je godel hlapec," ’“samo posmehovali so se mi tam. Gospod Bohač je bil vesel, da mu gori, saj je dobro zavarovan in gotovo že ima narejene načrte za nove, obokane hleve.”
“Molči, Hanzek, molči,” ga je boječe svaril stari Holoubek, “nikomur se ne vtikaj v vest, storili smo svojo dolžnost, kot nam veleva krščanska ljubezen.”
“No, da, očka. Tukaj baje hodi neki lump, vsi ga imenujejo gospod Vžigalica, on menda za en petak to napravi.”
Tak le previdno ugasi luč in lezi. Zjutraj lahko malo zavle češ,” ga je ustavil stari Holoubek, položil konjem še naročje sena ter sam tudi šel spat. Ni pa mogel zaspati, premetaval se je po postelji in čudne misli so se mu podile po glavi. Zunaj se je ulil dež, kapljice so tleska-pod kapom, in zjutraj ni bilo niti govora o delu na polju. Ženske so se lotile pranja, Hanzek je cepil pod kolnico drva, sta ri Holoubek je šel k maši, potem pa — kar se je le redko zgodilo — zajtrkoval s sinom. Oba sta jedla molče, šele po zajtrku, ko sta oče in sin vzela čedre v roke in. je župnik škrt-nil z vžigalico, da bi prižgal o-četu in sebi čedro, se je stari spomnil na “gospoda Vžigalico”, se nasmehnil, zmajal z glavo in
Si čistilna razprodaja
ZALOGA ŽENSKIH BOLJŠIH OBLEK,	$9 QO
vredne do $8.98 ............... fc««U
ŽENSKI BRAZIRJI, vredne do $1.49 .. jg
ŽENSKA KRILA, ki se perejo ....... 2 00
ZALOGA ŽENSKIH BLUZ, vredne do $3.98. f QQ
ŽENSKE NYLON BLUZE................ 2 0g
ŽENSKE in OTROŠKE NOGAVICE,	IC
vredne do 39c ..................  »■w
MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE,	«7
vredne do $2.98 ..............   »»»I
Nova pošiljka ŽENSKIH POLETNIH OBLEK.2 00
ŽENSKI SHORTS..............$| |0 in $| gg
DEŠKI in DEKLIŠKI SHORTS.......gQg in več
OTROŠKE TEE SRAJCE in PLAY SUITS.g0g in več
MOŠKE FANCY TEE SRAJCE.$ | gg — 2 za $3 QQ
RAZPRODAJA SE JE PRIČELA V ČETRTEK 11. JUNIJA 1953
Ne zamudite te prilike!
A. BROFMAN
6806 ST. CLAIR AVENUE
resno bolj zase dejal:	“Drugi
ptiči, druge pesmi, v vsakem kraju drugače igrajo.” Župnik je molčal, spuščal oblake dima pod strop in gledal za njimi. Stari kmet pa se ni mogel ob vladati, da ne bi spregovoril o tem, na kar je moral vso noč in vse jutro misliti.
“Kaj, Jožko? Si vidle?” je u-daril naravnost v sredo.
“Videl, očka!”
“In slišal tudi?”
“Kako ne bi slišal. Gluhi bi morali slišati. — Pa da bi on sam!”
“On sam ne, pač pa gospod Vžigalica, saj si slišal. Hlapca baje niti doma ni bilo, da ne bi bilo prič. Ljudje so ga baje srečali na poti k postaji, prepeval si je in žvižgal kakor človek, ki gre skozi gozd in ga je strah.”
“Doma zares ni bil,” je pritrdil župnik, “žive duše ni bilo, da bi mi pomogla vsaj tisto po-padlijivo kobilo izvleči.”
"Glej, Jožko, še zdaj mi od groze jezik odreveni. Kaj ti je vendar prišla na um, k tujim konjem in sam?”
“Angel varuh vas je poslal, očka!”
“Ih jaz ti sploh ne bi prišel na pomoč, ko bi ne bil
množico slišal: “Župnik, gladni hriboves, mu rešuje konje, vrnil se je nazaj po tisto popadljivo mrho, toda s- tisto ne pride več ven.”.
Holoubek je povesil glavo, oblila ga je rdečica in sram ga je bilo. Sram ga je bilo sebe in svojih župljanov. Sramoval se je, ker je ravnal res nespametno, ko je zavoljo živali postavil svoje življenje v nevarnost, sramoval se je župljanov, da ga nihče ni posvaril, nikdo ni nanj zaklical, nihče se zanj ni bal in, če ne bi bilo očeta . .
“Očka, drugič ste mi darovali življenje,” je hitro dejal Holoubek in se hvaležno ozrl na o-četa.
“Bog nama ga je podaril, fant, pa tudi tisti kobili: kakor po čudežu smo jo odnesli, čudim se, da je poslušala in je kakor ovca krotko stopala nazaj. Ko bi se začela upirati in vrteti, bi se stvar slabo iztekla, potem zdaj ne bi tu sedela.” Župnika je stresla nova groza. Glej, očka je tvegal svoje življenje, ne zaradi konja, ampak zavoljo njega — svojega o-troka — in skoraj bi bil zgubil življenje. Kaj bi si začela Bariča? Kaj doma mamica? “Slabo sem ravnal, res slabo,”.
je dejal skromno.
“Žal ti ni treba biti,” ga je tolažil oče. “Kdo ve, čemu bo to dobro. To se bo šele pokazalo.. Ko pri nas gori, se odnese iz hiše najprej križ in kruh in se spusti nemo živinče, zaprto ali privezano na verigo, ki si samo ne more pomagati. K požaru ljudje ne gredo z praznimi rokami, ampak moški s sekiro ali kavljem, ženske s polnim i vedri vode in konji z vozovi.”
“V Markovem je bilo prav tako,” se je spomnil Holoubek, “samo enega požara se spominjam tam v vseh šestih letih, majhna bajtica je zgorela do
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Poletna oprema za dojenčke
Otroške 2- in l-delne
IGRALNE OSLEKCE
Tukajle je odgovor poletni vročini za otroke. Izberite si Plisse, ki ga ni treba likati ali cvetličnato okrašene 1- ali 2-delne Picolay oblekce. Na izbero je več krojev v noyejših barvah. Privoščite otrokom sveže in prijetne obleke. Pranje teh obleke je prava igrača.
Picolay pride v merah
_____ _
6x. Plisse pa samo 1-3.
.19
NO-IRON NYLON oblekce za dojenčke
Nylon oblekce, ki jih ni treba likati, v mehkih pastelih, bodo naredili vaše dojenčke toliko prisrčnejše! Se ne mečkajo. Zelo lahko operete. Na razpolagi je več krojev.
1
.29
Novi Totovi bombažasti
Pajaci
(Crawlers)
Za dojenčke bombažasti vzorci in vzorčasti pajaci v najnovejših barvah. Mere 9 do 18 mesecev.
Reg. 29c Bele bombažaste
‘Training’ hlačke
Te hlačke so iz čistega belega bombaža, dvojne debelosti. Mere 2-4-6.
Otročje
CABANA
OBLEKCE
1
.49
O ’> Prijetni vzorci iz ’	plisseja, ki jih ni
treba likati, za ,	dečke in deklice,
lii' \	J	So lahki za pra-
nje. Mere 3-6.
Ukrojena “Beacon” pregrinjala za otroške zibeli—eno- 0.99 barvna, obrobljena z umetno svilo. 36x52".
Flanelasta ogrinjalca za dojenčke ali kimone— Reg. po 69c in 89c. Irreg. Rožno ali modro obrobljene. Popolnoma bele.
Ukrojene rjuhe za otroške zibeli—narejene trpežnega 80 sq. bombaža; za dolgo rabo.
Reg. 29c-39c poletne srajčke brez rokavov — dobra A za kvaliteta belih srajčk. Mere 2 do 4.
ggc ali 2 za $ | iz močnega $ |
S|

Rayon Lastex
KOPALNE
OBLEKCE
$1

Prijetne 2-delne kopalne oblekce v več krojih in novejših barvah. V merah 4 do 6.
Znane ‘Taylormade” bombažaste srajčke za dojenčke O —čisti beli bombaž, z rokavi ali brez.	“
“Curity” Gauze plenice za dojenčke—malo nereg| Reg. 3.95 “Curity” Gauze plenice za dojenčke — malo nepravilne; mehke in uspešno vpijajoče.
Z£l
2'94 due.
Reg. 1.68 plastični podložki za dojenčke—v enotnih barvah 1.39 —mori ali rožnati; različnih Vrst.	^
Prešiti beli bombažasti podložki za dojenčke—18x34", O malo nepravilni, ki pa ne ovirajo nošnjo.	™
Sprejemamo naročila po pošti in po telefonu, v vrednosti $2 ali več v soboto do 5:30 pop. in v pondeljek od 9, zj. do 9 zv.— Kličite: CHerry 1-3000
The May Co.’s Basement Infants’ Wear Department
Otročje poletne
OBLEKCE ZA IGRANJE
59'
3 za 1.75
Denim Boxer, z dolgimi ali kratkimi hlačami, v izbranih barvah. Mere 3-6.
tal. Ničesar se tam ljudje niso bolj bali kakor ognja, na nobeno stvar se niso vrgli tako požrtvovalno kakor na ogenj in nikogar bolj pomilovali in podpirali kakor Pogorelca.”
“Po tem smo se tudi tu ravnali. Tod pa se z ognjem igrajo. Morda zdaj razumeš, zakaj je moral župan celo na cvetno nedeljo gnoj voziti, zakaj je tudi v praznik moral sejati, orati in zakaj je letos prvi na polju o-pravil čaka ga drugo delo, zidati mora, in čudno naključje je, da sci mu prav ti rešil pet konj, da se niso zadušili. S kom'
bi vozil? Globoko bi moral seči v žep in kupiti novo vprego. Tiste kobile bi bilo najbolj škoda, to je usmiljenja vredna žival in očividno mati ostalih. Toda slabo ravnajo z njo, zato grize.”
“Glejte, oče, kako ste modri in izkušeni! Verujte mi, da mi še na misel ni prišlo, kar zdaj' pripovedujete. Niti pomislil nisem, pri kom gori, zgolj na nesrečo sem mislil in le želja, da bi pomagal, mi je dajala poguma in moči. Ko bi bil to tako preudaril in premislil, komaj da bi prestopil Bohačev prag.”
—
Mario Kolenc
Sedaj pri
F. HANN St SONS!
Louis Planinc
■m
WARM AIR FURNACE
Flšl
s35900
Popolnoma
inštalirano
Vse potrebne kontrole. Nadomestimo 4 stare cevi, eno novo spodaj, če je treba. Vdolbine za mrzel zrak po potrebi. Delo in ves material jamčen. 24-urna posluga.
PROSTA OSKRBA ZA ENO LETO!
Member
Warm Air Furnace and Air Conditioning' League
70 GC-57 Gravity Furnae*
Odobrenja za piin se preskrbi
-	_ .	% v'v\
NOW AVAILABL
ediafe
■V—TV^
7 I I i'N
Del,very!

Samo prvovrsten grelec za vodo, ki ima veliko KAPACITETO, lahko odgovarja eni in istočasni zahtevi za vročo vodo za avtomatične pral-nike, stroje za u-mivanje posode, in nešteto drugih potreb. Vprašajte nas o kvalitetno iz-, grelcev. Vprašajte nas o Bryant A-U-l grelcev. Vprašapte nas o Bryant A-U-I 40-gal. plinskem vodnem grelcu še danes!
POPOLNOMA INŠTALIRAN
>5.77
se doda vašemu računu za plin Majhno predvplačilo VKLJUČIVŠI DAVEK IN INŠTALACIJA
POSLUŠAJTE NAŠ RADIO PROGRAM oddajan naravnost iz naše trgovine v soboto od 10. do 10:30 na postaji WSRS št. 1490 na vašem naravnilu.
\\ Jb | # j//,
hPviP <3^-
yo ure glad
ODPRTO
OUR NEW LOCATION
*5533-41 EUCLID A¥E.
v pondeljekj torek, četrtek* petek zvečer do 8. ure
NEAR
TAYLOR
S(
h
»i,
ti
k,
v
ti