rfuMice..,
NO. 249
Ameri$k/i
AM€RICAN IN,SPIRIT
FOR€lGN IN LANGUAGG ONLY	National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1960
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Naser grozi Izraelu
Predsednik Združene arabske republike Naser je zagrozil Izraelu z vojsko, če bo skušal izdelati lastno atomsko jbombo.
KAIRO, Z AR. — Vest o možnosti, da gradi Izrael lastno a-tomsko bombo s pomočjo Francozov, je posebno vznemirila A-raibce. Gamal Naser, ki se smatra za vodnika arabskega sveta, je takoj povzdignil svoj glas in zagrozil Izraelu z vojsko, če se bo ta resnično lotil izdelovanja atomske bombe.
Dejal je, da bodo čete Združene arabske republike vdrle v Izrael, da “uničijo oporišče napada, predimo bo to moglo biti uporabljeno proti njim.” Naser je govoril v Port Saldu ob četrti obletnici “zmage” nad Angleži in Francozi, ki so novembra 1956 zasedli Port Said in del sueškega področja, pa se na pritisk Združenih držav in Sovjetske zveze umaknili.
Naser je tedaj skusil, kaj zmore njegova vojska proti Izraelu. Ta jo je v nekaj dneh skoro popolnoma uničil na pohodu preko Sinajskega polotoka. Da niso bile vojaške operacije ustavljene, bi mogli Izraelci brez posebnih ovir vkorakati v Kairo.
Samo za mirne potrebe
WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav je zadovoljna z zagotovili izraelske vlade, da bo atomski reaktor, ki ga .Izrael gradi v Nedževu, uporabljala samo v mirnodobske potrebe. Reaktor bo gotov v nekako dveh letih.
Manjši reaktor, ki je bil zgrajen s pomočjo Združenih držav, je že v obratu.
-------O------
Argentinski bogataši se ne bojijo visokih cen avtomobilov
BUENOS AIRES, Arg. — V argentinski prestollici' so imeli avtomobilsko razstavo. Po razstavi so razprodali avtomobile. Cene so bile zelo Visoke, kajti argentinska uvozna carina na no. ve vozove ni mala. Dosegle so višino $25,000 in še več. Navadni novi avtomobili so nekaj cenejši, toda pod $15,000 ga je težko dobiti.
Kot se vidi, se argentinskim bogatašem godi še zmeraj zelo dobro, d o čim navadni delavci in uradniki komaj ishajajo. Potem se ni treba čuditi, da imajo levičarski in desničarski demagogi toliko uspeha med praprostimi Argentinci.
-----o-----
Dobra mera in vaga?
NEW YORK, N. Y. — Mestne tržne oblasti so poslale za praznike sto nadzornikov po raznih živilskih trgovinah mesta, da ugotove, če dajejo trgovci pošteno mero in vago.
Pri tem so ugotovili, da je tudi med nami dosti trgovcev in posebno mesarjev, ki se skušajo bogatiti na račun slabe vage in mere. Nadzorniki so ugotovili blizu 300 prestopkov in pozvali krivce na odgovor.
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in hladno. Najvišja temperatura 22, najnižja 12.
V	Kongu: lakota in človeška pečenka
NEW YORK* N. Y. — Dočim se pred Božičem v vrstah ZN sploh niso mogli zediniti na generalni skupščini, kaj naj administracija ZN dela v Kongu, prihajajo iz te nesrečne dežele od dneva do dneva žalostnejše novice. Zadnja taka je: v provinci Kasai vlada prava laikota med 300,000 domačini, ki živijo ob robu džungle. Sam šef civilne uprave ZN dr. Dinner poroča, da umre dnevno od lakote do 200 moških, žensk in otrok. Misija ZN ima premalo, sredstev in premalo brane, da bi mogla kaj prida pomgaati.
Še hujša poročila prihajajo iz raznih misijonr.iklih postaj. Trdijo, da med najbolj divjimi plemeni zmeraj bolj oživlja Ijudo-žrstvo. Razbohotilo se je največ med plemeni, ki se med seboj vojskujejo. Kdor dobi v roke naeprotntka, živega ali mrtvega, vse eno, gleda, da ga čim preje spravi v kotel ali na raženj.
Naraščanje stroškov za šolanje brez meje
V	enem desetletju so porasli za preko 153 odstotkov.
WASHINGTON, D. C. — šolanje je od leta do leta dražja stvar, to vedo ne samo starši šo-lo-cbveznih otrok, ampak tudi naše šolske oblasti • in organizatorji zasebnih šol. Stroški so’ ha. rastii tekom zadnjih 10 let za 153.5%, znašajo sedaj samo za javne šole $16.4 bilijone na leto; 3.5 bilijone dol. je treba plačati za obresti in odplačila narejenih dolgov, 12.9 bilijonov dol. pa stanejo tekoči stroški za učiteljske plače, vzdrževanje poslopij, učno potrebe itd.
Vsi znaki kažejo da bodo -stroški še rastli tekom prihodnjih let. Narodna zveza za pro-sve-:o je dognala, kaj je vzrok nara-ščanj u stroškov. Najprej e je treba vpoštevati, da danes študira veliko več mladine kot pred 10 leti. Danes imamo 37.2 milijona učencev in dijakov, vsak peti Ameillkanec hodi torej danes v šolo. Pred desetimi leti je bilo v šolah samo 25.8 milijonov dol. mladih ljudi.
Drugi razlog za povečane izdatke so zmeraj višje plače učiteljev in profesorjev. Dočim je znašala 1. 1950 povprečna letna plača samo $3,126, znaša sedaj že $5,389. Najbolj sd> narastli stroški za učne pripomočke: knjliige, papir, risalne priprave, zvezki za starše, šoliske table, zemljevidi, knjižnice, šolske klopi, šolsko orodje za šolske uprave.
Irak pripravlja novo gospodarsko peflelko
Pri načrtih za njo sodelujejo Poljaki in Čehi. Komunistične dežele so obljubila Iraku večjo gospodarsko pomoč.
BAGDAD, Irak. — Gen. Ka-sem, ki je 1. 1958 vrgel staro vlado v Iraku in napovedal temelji, te notranje spremembe, je zavrgel stare gospodarske načrte, ki so kazali kar lepe uspeha in začel delati nove. Lani je objavil širokopotezen štiriletni načrt, ki naj bi povečal obdelovalno povr. šino, postavil v deželi tovarne za izdelavo blaga vsakdanje potrošnje in izboljšal prometna sredstva. Celotne investicije so bile prdevidene na bilijon in četrt dolarjev. Glavni del sredstev naj bi prišel iz dohodkov izkoriščanja bogatih iraških petrolejskih pel j.
Izvajanje načrtov se dolgo ni premaknilo nikamor. Sedaj so prišli do prepričanja, da jih je treba spremeniti. Pri njihovi izdelavi sodelujejo marksistični gospodarski strokovnjaki iz Poljake in Češke. Celotni načrt je zgrajen namreč na Marxovem načelu, da morajo biti produkcij, ska sredstva (tovarne) last skupnosti.
Gen. Kasem bi rad pritegnil tudi privatni kapital in mu obljublja udeležbo pri novih državnih podjetjih P0,d dosti ugodnimi pogoji. Ta ni za tb nič navdušen, ne da dosti na Kasema in trajnost njegove vlade v nemirni deželi. Pri izvajanju novega petletnega načrta bodo pomagali tudi Čehi in Sovjeti. Obljubili so pomoč v skupni vrednosti $190,000,000.
-----o------
/rančem zasegli orožje ia jugoslovanski ladji!
BEOGRAD, FLRJ. — Francoske vojne ladje so ustavile jugoslovansko- ladjo “Martin Krpan” na poti iz Trsta v Tunis v severni Afriki. Na krovu je imela 52 ton streliva in razstreliv, ki so bila označena kot last državnega obrambnega tajništva.
Francoske vojne ladje so jugoslovansko ladjo ustavile, jo odvedle v pristanišče Bone v Alžiriji in zasegle vojaški tovor, -ker je “bil namenjen alžirskim upor. niikom.”
Tunizijski zunanji minister je zaradi tega v Parizu ostro protestiral češ, da je bil tovor lastnina Tunizije.
-----o------
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
na treh stolih i
težko tudi za
BELGIJA V NEVARNOSTI DRŽAVLJANSKE - VOJNE!
Katoliške delavske unije so (se včeraj izjavile proti splošni stavki, jki so jo pred osmimi dnevi začeli proti vladni politiki socialisti. Obstoji nevarnost, Ida se dežela razdeli izppet v dva tabora kot pred Idesetimi leti, ko je išlo za odstop kralja Leopolda. Socialisti vstrajajo /trdno pri nadaljevanju “političnega” štrajka.
BRUXELLES, Belg. — Država je zašla v hude notranje težave. Kralj in kraljica sta se zaradi tega odločila končati svoje poročno potovanje in se vrniti domov. Zaradi razkola v vrstah organiziranega delavstva je država prišla na rob državljanske vojne. Socialistične delavske unije so pod vplivom socialnistične stranke začele pred dobrim tednom splošno stavko proti vladi, ki skuša izvesti vrsto finan-č(no-go£ipodarskih ukrepov za kritje izgub, ki jih je država utrpela v Kongu. Katoliške delavske unije so se včeraj izjavile .proti “politični” stavki socialistov in podprle kato-
liško-liberalno vlado.	,---------------------
Katoliške delavske unije pred-
stavljajo nekako polovico organiziranega delavstva. To socialistov ni motilo, da ne bi izjavili, da bodo stavko nadaljevali. Skupina katoliškega delavstva je predložila socialistom, naj bo spor predložen kronskemu svetu. Ta sestoji iz članov vlade in vidnih osebnosti in zaseda pod predsedstvom kralja. Socialisti so predlog zavrnili. Zahtevajo, da vlada svoje ukrepe umakne.
Belgija je izrazito katoliška dežela, kjer pa je socialistična stranka izredno močna. V narodnostnem pogledu se dežela de it v francosko govoreči valonski del proti jugu in v germansko govoreči flamski na severu. Skupno ima blizu deset milijonov prebivalcev in je ena izmed industrijsko najbolj razvitih dežel sveta. Iz/giu-ba Konga v Afriki leži težko na gospodarstvu dežele. Vlada Eyskensa skuša finančne zadeve spraviti v red z zmanjšanjem socialnih obveznosti in povečanjem davkov. Proti temu so se dvignili socialisti in začeli splošno stavko.
Splošna stavka se je pod vplivom agitacije za njo in proti njej spremenila na več krajih v javne izgrede in demonstracije, med tem ko promet stoji in so prenekatere trgovine in tovarne zaprte. Vlada je morala poklicati na pomoč vojaštvo, celo one čete, ki so v Nemčiji v okviru NATO za obrambo proti napadu z vzhoda.
Rekorder v potomstvu
V nekem angleškem živinorejskem središču je pred kratkim poginil štirinajst let star plemenski bik, ki o njem sodijo, da ima največ potomcev v Angliji. Izračunali so, da je oče 30,000 telet.
Zadnje vesti
PALM BEACH, Fla. — Kennedy je imenoval za mornari škega tajnika Johna B. Con-nallya, vodnika kampanje zr imenovanje sen. Johnsona za d c m o krat skega predseduj
škega kandidata, Ilexa Whit tona, š e f - inženirja cestneg: oddelka v državi Missouri, pa za načelnika zveznega cestne ga oddelka.
HAVANA, Kuba. — Včeraj j. eksplodirala v eni izmed vlad nih trgovin sredi mesta bom ha in ranila večje število iju di. Druga bomba je eksplodi rala v mestni elektrarni, n železnici pa je prišlo do trčen vlakov zaradi sabotaže Ca strovih nasprotnikov. Ti po stajajo pogumnejši in vsal dan močnejši. Včerajšn' bombni napad je bil prvi pr belem dnevu sredi prestolnice
NEW YORK, N. Y. — Anglešk atomski strokovnjak Charle P. Snow je napovedal, do b imelo v šest',h letih ducat di žav atomske orožje, v desetil pa bo katero izmed teh eks plodiralo bodisi po “nesreči bodisi po neumnosti bodisi pi norosti”. Pozval je svoje amc riške tovariše, naj vplivajo z. pospešitev sklenitve dogovor; o končanju preskusov in pre povedi rabe atmoskega orožja
VIENTIAN, Laos. — Sovjctsk, transportno letalo, ki je dova ialo vojne potrebščine levičarskim upornikom, je streljali na ameriško letalo, ki je t; posel iz zraka opazovalo.
L E O P O L DV1LLE, Kongo. -Pristaši Lumumbe v Vzhodn pokrajini so začeli pritiskati proti pokrajini Kivu, ki bi jc radi spravili pod svoje nad
Sedeti
BEOGRAD, FLRJ. — Tito se je oklenil nevtralnosti v zunanji politiki kot klop. Ne more je opustiti, dasiravno zahaja s tem v velike težave. Kot nevtralec mora gledati na to, da se zameri vsakemu samo v toliko, da ne bo v (preveliko škodo njegovi nevtralnosti, obenem ipa prikupi vsem tistim, ki so tudi za nevtralnost. Število tlistih, ki se jim lahko zameri, je torej primeroma zelo majhno, na primer sedaj samo rdeči Kitajski.
Kdor se hoče prikupiti nevtralcem, mora vpoštevati tudi to, kaj oni razumejo pod nevtral-nostjo. Za to vedo tudi v Beogradu. Ko pregledujejo vrste svojih nevtralnih prijateljev, lahko hitro ugotovijo, da so vsi
tako proti Moskvi kot proti Was-inigtonu. Treba bi torej bilo brenkati z njimi na istih strunah. To pa ne smejo trpeti, saj vladajo komunlisti tu in tam. Zato Tito ne napada Moskve niti v tisti mili obliki kot ostali nevtralci. Nevtralci mu tega ne zamerijo dosti, saj vedo, da sta Marks in Lenin še zmeraj glavna svetnika v Beogradu. Nev-traldi ne zamerijo Titu, da se prepira s Peiipingom, saj mnogo nevtralnih držav ne gleda brez skrbi, kam vse sili rdeči kitajski imperij alizem.
Tito se dclbro zaveda, kako blagohotno gledajo nevtralci na njegovo politiko do Moskve. Hoče se jim odolžiti na ta način, da udriha stalno 'po Ameriki, vča-
Republikanci gledajo za razpokami v oovi vladi
WASHINGTON, D. C. — V politiki je pač tako, da išče opozicija vsa pota, kako bi škodovala vladajočemu režimu . To dobro ve tudi naša republikanska opozicija. Zaenkrat je začela širiti vse polno glasov, da so med glavniimi sodelavci Kennedya že pokazale razpoke. Finančni tajnik Dillon se baje že pripravlja, da se bo prepiral z vsemi Ken-nedyevimi svetovalci, ki hočejo samo trošiti federalne dohodke, ne pa misliti na to, kako bi jih povečali.
Morda Dillon res misli na kaj takega. Republikanci mu namreč zelo zamerijo, da je šel kot republikanec v Kennedyev kabi-net. Morda ga grize vest in si pripravlja pot, kako bli čim preje šel iz kabineta.
Republikanci menda tudi vedo, da se Stevenson ne bo dobro počutil kot delegat v ZN, ker ne bosta njegovih nasvetov v zunanji politiki poslušala ne predsednik ne državni tajnik Rusk. Zato zo' tudi Stevensona hitro zmanjkalo v ZN.
Za časa Elsenhower jeva režima so bili demokratje v takih stvareh slabi preroki. Kdo ve, ah bodo sedaj republikanci kaj. boljši?
---- wo----
(ene še vedno rastejo
Indeks cen je v preteklem mesecu porastel za eno tisočinko. Za prihodnje leto napovedujejo nov porast can.
WASHINGTON, D. C. — Tekom novembra je povprečni indeks cen porastel za novo desetinko odstotka na skupno 127.4 povprečja v letih 1947-49. Kar je torej tedaj stalo 10 dolarjev, stane sedaj 12.74. Nekateri predmeti so se podražili bolj, drugi manj, nekateri pa so celo cenejši. Tako trdijo, da so bile Igrače za letošnji božič za dva odstotka cenejše kot lani.
Za december ne napovedujejo nobenih bistvenih aprememb cen, zato pa so gospodarski strokovnjaki mnenja, da se bodo te tekom prihodnjega leta brez dvema dvignile za dva do tri odstotke.
Naraščanja cen redno zaposleni ne čutijo posebno, ker rastejo z njim tudi cene, popolnoma drugače pa je z upokojenci. Njihovi dohodki ne rastejo, med tem ko se vse draži, če itak skromni dohodki ne morejo več kriti normalnih potreb, posebno še, če pritisne bolezen, redna spremljevalka starosti.
sih z večjo, včasih z manjšo silo. Računa s tem, da so v Washing-tenu ljudje potrpežljivi, titovski prijatelji pa zanesljivi in delavni. Zato Beograda ne grize vest, ako stalno kritizira ameriško po. litiko v Alžiriji, Kongu, Laosu, Koreji, Vietnamu, Kubi itd., pri tem pa prosi za pomoč v najraz-ličnejšlih oblikah. Moskovske politike nikoli ne napada tako silovito, ako jo sploh kritizira. Navadno gresta moskovska in beograjska politika po isti poti in v Isti smeri.
V Beogradu čisto pravilno računajo na ameriško potrpežljivost, toda včasih se le uračuna-jo, kot na primer sedaj. Washington je sporočil v Beograd, da mu je takega kritiziranja dosti
titovce
in da ne razume, v čem naj obstoja jugoslovanska nevtralnost. Ameriški dopisniki, ki sedijo v Beogradu so hitro začutili nov veter in ne hvalijo več tako 'brezmejno vsega, kar se skuha v beograjski zunanji politiki.
V Beogradu vedo dobro, kaj vse to pomeni, upajo pa, da bodo nezadovoljneže v Washingtonu že potolažili, saj so jih do sedaj še zmeraj, kadar je Washington začel godrnjati. Verjetno imajo prav. Morda jim pa njihova spekulacija vsaj deloma spodleti. Kennedyeva administracija namerava namreč gledati na Evropo škod druga očala kot je Eisenhowerjeva. To bo čutil tudi Beograd.
zorslvo.
WASHINGTON, D.C. — Zdru žene države so dale Jugoslaviji posojilo 100 milijonov dolarjev za izvedbo stabilizacije dinarja, ki je predvidena z novim letom.
-----o-----
Tudi mladi Eisenhower misli zapustiti federalno službo
WASHINGTON, D. C. — Eisenhower jev sin polkovnik John D. Eisenhower je sedaj v službi v Beli hiši kot oficir za zvezo med Belo hišo in Pentagonom.
Po 20. januarju najibrže ne bo več potreben za ta posel. Zato se menda resno peča z mislijo, da bi z očetom vred šel iz federalne službe v zasebno. Baje se mu ni treba bati, da ne bi dobil v zasebnem podjetju dobre namestitve.
Iz Clevelanda in okolice
Preko morja—
Iz Češnjic nad Kamnikom je prišla na obisk k svojemu bratrancu Franku Capudru na 3934 St. Clair Ave. gdč. Francka Drolc.
Ga. Sava Stojadinovič je prišla za stalno k svojemu možu Miloradu Stojadinovicu na 3437
E.	102 St. — Dobrodošli obe. Vse potrebno za pot je oskrbela pot. pis. A. Kollander.
^ bolnišnici—
V	Euclid Glenville bolnišnici 'e Anton Novak z 1000 Creek /iew. Leži v sobi št.. 411. Obis-ci so dovoljeni!
V	St. Vincent Charity bolniš-iici je Steve Mejač s 15918 Vhitcomb Rd. Leži v sobi št.. 135. Obiski so dovoljeni!
Pozdravi iz Kalifornije—
Mary Strukel pošilja svojim znankam pozdrave iz Van Nuvs, Calif. Tam je bilo te dni prav prijetno. Toplomer je kazal 82
F.
/adušnica—
V	nedeljo ob desetih bo v cer-xvi sv. Vida sv. maša za pok. -,ouisa in Helen Bavec ob 18. iblelnici smrti.
Rokoborba—
V	četrtek se bo pomeril Lord -.avton z Japoncem Satom Keo-ouk-a. tNssU>pjli..lv;alo tudi btfatu Jallagher in brata Shires ter •lugi. Zač,etek ob 8:30 v Areni.
Jdbor za 1. 1961—
Klub Ljubljana ima za 1. 1961 ledeči odbor:	predsed. Frank
Jerdich, podpredsed. Vinko Godina, taj. Štefi Koncilja, 15611 iaranac Rd., GL 1-1876, blag. fohan Barkovic, zapis. Frances Gun, nadz. o. Jos. Škabar, Mary Poklar in Ana Kutcher, kuh. Jrances Gorjanc, stric George Jagode, teta Angela Barkovic, naršal Louis Starman, pevovcJ. Tank Rupert, muzikant John Grabnar, vratar Frank Peček, zastop. za Klub društev Frank iegulin, Johan Barkovic, Vinko Jodina, za del. sejo Frank Rupert, Frank Segulin, Johan Bar-:ovic. Seje so vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ma za 1. 1961 sledeči odbor: duh. /odia msgr. J. Oman, predsed. i o s e phine Mulh, podpredsed. Frances Lindič, taj. Josephine Winter, 3559 E. 80 St., blagaj. Antonija Debelak, zapis. Agnes £agar. Nadzornice: Frances Lin-lich, Helen Krofi in Anna Zoi-xowski; zastopnici za SND na 30. St., Frances Lindich in Mary Siliipovic; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
Zadušnica—
V	petek ob sedmih bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in Euclid Ave. sv. maša za pok. škofa dr.
G.	Rožmana.
------o------
Puščice in lok prepovedani
V	Bombaju so uradno prepovedali uporabo loka in puščic brez “orožnega lista”. Ukrep so sprejeli zato, ker je bilo v minulih letih čedalje več tako imenovanih “tihih ubojev”.
7,
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1960
Ameriška Domomim
t KICTIpIII—HO/VtE
matSAOfoa	mJC&Bm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 ■— Cleveland S, Ohio
National and International Circulation
PubUshod daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July pyWiaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dohovoc
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta* $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $A00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, GMo
Vse te misli še niso prišle do jasnega izraza v nemški javnosti. Nemčija bo imela v prihodnjem septembru parlamentarne volitve. Upajo, da bosta takrat obe glavni stranki jasno povedali, kaj mislita o teh in podobnih načrtih za nemško bodočnost.
Nemški načrti so stvarni in dosledni, ,to se jim mora priznati. Imajo samo eno temno stran; ali jih bo sprejela za svoje nemška politika? Pod popelom nemške narodne zavednosti tiči še zmeraj mnogo nacijonalizma starega kova. Obe glavni stranki sta mu deloma že podlegli. Lahko se zgodi, da bosta sedanji privilegirani gospodarski in vojaški položaj hoteli izrabiti za dosego pretiranih nacicjonalnih ciljev. Takrat seveda bo završalo po vsej Evropi tako močno, da Amerika ne bo mogla prezreti te vihre. Ako jo bo vpoštevala, bo morala podreti mnogo nemških prenapetih ciljev. Kako bodo Nemci na to reagirali, na to še ne mislijo, akoravno bi morali vedeti, da je ameriška zunanja politika včasih tako gibčna, da kaže vse znake omahljivosti.
P BESEDA IZ NARODA f
»83
No. 249
Wed., Dec. 28, 1960
Sodobna Nemčija in njeni cilji
Ko je De Gaulle začel boj proti integraciji vojaških s‘l v NATO okviru, ni gotovo mislil na to, da bo njegov korak dal Nemčiji priliko, da pove vsemu svetu, kaj je in kaj hoče. Ako Francija želi privilegiran položaj v NA 10, zakaj ga ne bi smela imeti tudi Nemčija. Dejansko ga namreč že ima, treba je le, da mu nemški narod da iprimerno obliko in to pove vsemu svetu.
Nemčija je postala zadnjih 10 let najmočnejša gospodarska sila na evropskem kontinentu. Zaveda se, da se z njo ne more nihče kosati razen Amerike in Rusije. Res je, da na zunaj nima popolnoma prostih rok, kajti vezana je na razne evropske gospodarske sisteme, kot so Skupni trg za jeklo in premog, Evropski skupni trg, organizacija Evratom, toda v teh organizacijah igra prvo vijolino, dasiravno prepušča dirigentsko mesto drugim manjšim gospodarskim voditeljem. Ni ji toliko za čast kot za vpliv na vseh gospodarskih področjih. Kot vodilna gospodarska sila v Evropi misli iz previdnosti tudi na to, da bi gospodarska organizacija sedanje Evrope vtegnila spodleteti, ker posamezne države evropskega kontinenta le prerade zasledujejo po francoskem vzorcu samo svoje lastne, ozke nardone gospodarske cilje.
V takem slučaju je treba misliti na gospodarsko povezavo Nemčije in Amerike. Nemci so namreč ugotovili, da razlike med ameriškim in nemškim gospodarstvom zelo hitro izginjajo. Nemško gospodarstvo se “amerikanizira,” ne samo po načinu proizvodnje, izbiri blaga in kakovosti izdelkov, ampak, kar je še važnejše, po proizvajalnih stroških v obeh gospodarstvih in v razrednem sestavu obeh narodov. Ni več daleč čas, ko bodo proizvajalni stroški v Nemčiji tako veliki kot v Ameriki in ko bo dobro plačani delavski razred postal hrbtenica novega nemškega srednjega stanu. Zakaj ne bi oba naroda že danes mislila na primer na skupno delo v mednarodni trgovini, v mednarodnih financah itd? To niso samo načrti za bodočnost.
Take misli so bile na primer že sedaj povod za sklep nemške industrije, da nabere v svojih vrstah $900,000,000 za kreditiranje in podpiranje gospodarsko zaostalih narodov. Govorijo v Nemčiji že o tem, da bo nabrano vsako leto v podoben namen najmanj $600,000,000. Vporaba tega kapitala seveda ne bo mogla prezreti, kako Amerika podpira tujino, da se ne bi podpiranje in kreditiranje križalo.
Iz istih razlogov ima Nemčija veliko razumevanja za trenutne težave ameriške plačilne bilance. Rada bi Ameriki pomagala, toda ne v taki obliki, kot to želijo v Washingtonu. Ameriške težave izvirajo po nemških mislih iž napak v ameriškem investiranju v tujini. Kar je zadnja leta prišlo v Ameriko vlog za kratek čas, so ameriški finančniki in bančniki hi fr o vtaknili v dolgoročne naložbe v tujini. Tako je likvidnost ameriške p'ačilne bilance morala priti v težave, ki pa niso nepremagljive. Naj Amerika posnema Švico; tudi tam je dotok tujih vlog tako velik, da Švicarji ne vedo, kam z njimi. Vendar jih nočejo vporabiti za investicije ne v tujini in ne v domačem gospodarstvu.
Nemčija želi pomagati Ameriki tudi pri kritju stroškov za ameriške čete, ki so tam nastanjene. Ne želi dajati direktnih prispevkov, ker tega ne prenese nemška javnost. Želi dati Ameriki naročila za vojaško opremo, ki jo rabi nemška armada. Nemčija namreč ne izdeluje vsega orožja, kar ga doma rabi, v domačih tovarnah. Naroča ga v tujini. Pripravljena je, da ga naroči v Ameriki za kakih $300.000,-OOO, ako treba pa tudi še več. Misli namreč; da ne bi bilo pamerno, da bi sama izdelovala tiste vrste orožja, ki jih izdeluje Amerika. To bi pomenilo razsipanje kapitala in potrato časa. Nemci seveda želijo, da izdelujejo v sodelovanju z ameriškimi tovarnami nekaj vrst orožja, ki ga v Ameriki še nimajo. Na to nemško idejo so postali pozorni vsi nemški sosedje. Nemška naročila za orožje bi radi dobili Angleži in Francozje. Iste želje ima tudi Italija.
Podobna je slika o nemških divizijah. Sedaj je v vojašnicah že sedem divizij v par letih bo kompletnih 12 divizij. Nemci,računajo s tem, da se bodo morali zanašati bolj na 'ustne čete kot na NATO divizije. Premišljujejo, kako bi prišli do moštva. Sedanji način nabiranja novincev bo kmalu izčrpal vse vire. Treba bo podaljšati dobo vojaške službe od enega na dve leti. To bo rodilo nove izdatke za vzdržavanje vojakov in orožja. Nemci mislijo, da bo kmalu treba povečati davke, da bi finančni minister dobil novih $600,000,000 ali še več za potrebe narodne obrambe. Prepričani §p, da bo Amerika uvidela, kako resno gleda Nemčija na oboroževanje, in da ne bo odtegnila svojih čet.
Tako bi sodelovanje med Ameriko in Nemčijo na gospodarskem in vojaškem polju postalo’hrbtenica odpora svobodnega sveta proti komunizmu. Treba pa je računati, da z nemškimi načrti niso zadovoljni ne v Parizu ne v Londonu, toda nezadovoljnost se izraža samo v besedah ne v dejanjih. Le dejanja pa nekaj pomenijo, tako mislijo v Bonnu. Upajo, da bodo tudi v Washingtonu dali prednost dejanjem in ne besedam.
$le sprejmite rdečega preganjanja Cerkve!
Cleveland, O. — “Molk ni vedno zlato,” je dejal nedavno nadškof Josep Gawlina, verski vodnik katoliških Poljakov v zamejstvu. Pozval je svoje* vernike, naj se ne sprijaznijo s preganjanjem Cerkve na Poljskem kot nekaj neizogibnim, kot nekaj navadnim., K temu preganjanju po njegovem ne smejo svobodni Poljski molčati.
Svoje rojake v svobodnem svetu je nadškof Gawlina opozoril, naj tudi “ne hodijo na obiske svoje domovine pod vodstvom zastopnikov komunistične (poljske) vlade”!
Opozorilo je na mestu in bi bilo potrebno, da bi isi ga vzeli k srcu tudi prenekateri slovenski obiskovalci svoje rojstne domovine Slovenije. Nihče ne more zameriti človeku, če želi po dol. gih letih obiskati svojo rojstno domovino, težko pa je razumeti dejstvo, da se veliko obiskovalcev domovine udeležuje izletov in potovanj, ki jih organizirajo in vodijo ustanove komunistične vlade iz namenom, da bi goste “seznanile z napredkom socializma,” ne pa z deželo in njenimi lepotami. Ti izleti in potovanja so izrazito propagandnega značaja in so v glavnem krivi za napačno sliko o razmerah v naši rojstni domovini, ki jo tukajšnji obiskovalci prinašajo s svojih obiskov.
Ni da primerjamo razmere, ki smo jih poznali mi pred 40 ali že več leti, ko smo odhajali v Ameriko, s sedanjimi; ni da ne da bi povprašali, kaj je bilo zgrajeno in 'napravljeno pred komunistično revolucijo in kaj po njej. Povprašajmo, kako so ljudje živeli v letih pred drugo svetovno vojno, kaj so si mogli s svojim zaslužkom kupiti tedaj, kaj morejo danes, kaka je bila svoboda nekdaj, kaka je danes. Imejmo cdprte oči vsepovsod, če hočemo dobiti resnično, stvarno sliko o razmerah tam preko, da nas ne bodo razni titovski agenti in pro. pagandisti tam ali tu potem slepili z uspehi, ki pomenijo “napredek enega celega stoletja” v kratki dobi 15 let!
Miha S.
------o-----
Mladinskega Ua fare svetega Vida
Cleveland, O. — Mladinski | klub svetega Vida priredi ples v | Šentviški dvorani, na katerega jo vabljena vsa mladina. Ples se začne ob osmih zvečer v četrtek 29. decembra.
Za ples bodo igrali znani 'Downbeats!” Vstopnina za osebo je 75c.
Vsi vabljeni!
Cvetka Peklar.
ftevies ii Ely
Ely, Minn. — V bolnišnici v Duluthu je preminula 86 let stara rojakinja Katarina Jakše, vdova po pok. Johnu, ki je umrl pred več leti zaradi jetike. Pokojno so pokopali pretekli teden. V cerkvi sv. Martina je opravil za njo sv. mašo in pogreb, molitve
župnik č. g. J. Goldbich. Zapustila je pet hčera in vnukov in vnukinj.
Naš državni zastopnik Peter Fugina v Virginia, Minn., je bil v bolnišnici operiran na slepiču. Zdravje se mu je začelo vračati.
Tudi moja soseda Ana Rozman mi sporoča iz Dulutha, da se ji je začelo zdravje po težki operaciji vračati in da upa, da se vidimo, če ne prej spomladi, ko bo postalo zopet toplejše, ko bodo tulipani pokukali iz zemlje.
Dospele so knjige Mohorjeve družbe im so udje prošeni, da jih pridejo iskat. Za prihodnje leto je udnina zvišana za 50 centov.
Pri nas imamo te dni hud mraz. Včeraj je kazal toplomer — 10F.
J. Peshel. -------o-------
Demokratsko zborovale v Esftlidu
Euclid, O. — V četrtek, 29. decembra t. L, se vrši ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Reciter Ave. redna in letna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja je zelo važna, na njej bomo volili uradniki za leto 1961. Razumeti moramo, da bodo leta 1961 mestne volitve v Euclidu in za te se moramo temeljito pripraviti in organizirati, če hočemo doseči svoj cilj.
Slovenci smo v mestu Euclidu v političnem oziru “jeziček na tehnici” in odločujoči faktor, če “povezano” in združeno nastopimo. Le malo dobre volje in podjetnosti nam je treba, če hočemo našo politično moč pokazati in uveljaviti. Računajo, da naši ljudje predstavljajo tretjino vseh volilcev v mestu Euclidu in ker smo tradicionalno demokrat j e, si lastimo pravico, da nas sikoro polovico pripada k regularnim demokratom.
Spomnimo se našega pokojnega narodnega buditelja, pesnika in zgodovinar j a škofa A. Martina Slomška, ki je našemu narodu naročil: “Sreča te čaka in um ti je dan in našel ga bodeš, če nisi zaspan.”
Dragi Slovenci in Slovenke, naš dan je prišel, zdaj ali nikoli več, inaj se uveljavi preroško delo velikega Slovana in Slovenca škofa in buditelja Antona Martina Slomška, da stopimo na plan in zahtevamo to, kar nam po posvetnih in naravnih postavah pripada.
Kdor še ni član Slovenskega demokratskega kluba, naj sedaj postane in ee vpiše. Vsak zaveden Slovenec pa je vabljen v četrtek, 29. decembra t. 1., v dvorano Slovenskega društvenega dema, da pristopi v naš krog, ka. terega geslo je: “Vsi za enega In eden za vse”!
Vabi
Upravni odbor S. D. K. E. --------u------
Slaba vest
Preden jc začela francoska televizija prenašati program v pariškem nočnem lokalu “Eva,” je lastnik gostišča stopil pred goste in jih opozoril na “naslednjo točko/’
Nad polovico gostov je brž izginilo iz bara, ostali so v glavnem le tujci.	|
Katoliški Slovenci v Italiji in komunizem
Po zadnji vojni so vsake vo~[vah trde krščanski demokrati,
litve zbudile pozornost na našo narodno manjšino, ker gre med nami vedno za dvojno odločanje, narodnostno in politično. Drugod po državi tega dvojnega razkola ni; tudi na Južnem Tirolskem ga ni. Tam je nemška manjšina politično povezana v eni sami stranki, zato gre pri njih vedno le za različne narodnostne poglede med manjšino in večino. V čisto drugačen položaj je pa pahnil nas Slovence mednarodni komunizem. Ta se je zajel globoko med slovenske množice posebno med delavce, ki gredo za njim črez drn in strn kot ovce za ovnom. Vendar brezbožni komunizem ni zajel vseh 'Slovencev. Del teh se je komunizmu pravočasno iztrgal in se leta 1948 organiziral v Demokratski zvezi. Ta zajema enakopravno katoličane in demokrate (liberalce) za Goriškem, na Tržaškem pa so katoliško usmerjeni Slovenci ustanovili Katoliško skupnost. Vendar na volitvah nastopajo pod starim slovenskim simbolom LIPO. Ta je do sedaj še vedno in povsod uspešno kljubovala komunizmu obeh struj, titovske in stalinovske. Njen uspeh je večji na Goriškem, kjer so demokrati iztrgali slov. komunistom večino v go-riškem mestu in si osvojili tudi občino v Števerjanu. Manj uspešna je lipa na Tržaškem, kjer nimajo slov. demokrati nobene občine; povsod so v manjšini.
Toda že itak težki položaj slovenskih demokratov in zlasti katoličanov postane pri vsakih volitvah še težji zaradi narodnostnih vprašanj, ki sd pri nas vedno v ospredju. Posebno pri občinskih volitvah in pokrajinskih se bije boj vedno tudi za narodne vrednote: za materin jezik in njegove pravice, za slov. šolstvo, za narodno enakopravnost zoper zapostavljanje s strani večine, zoper načrtno raznarodovanje slovenske Zemlje itd. Tu se demokratični Slovenci srečamo v bojnem jarku ne samo z MIS (novofašisti), temveč tudi z DC (Demokratia Christiana—iKrščanska demokracija). Ta stranka, ki bi po vsej logiki morala biti naravna zaveznica zlasti slovenskih, katoličanov v obrambi demokratičnih pravic zoper oba totalitarizma na desni in levi, se pri vsakih občinskih volitvah znaj de proti njim na bojnih okopih, kot se je to posebno žarko pokazalo pri zadnjih volitvah na Tržaškem dne 6. nov. letos. KD je šla v slovenskih občinah na volitve z lastno listo z edinim namenom, da poudari italijansko prisotnost v teh občinah. Tega niso niti prikrivali in so pred volitvami in po volitvah javno izrazili svoje zadoščenje, da so nastopih povsod, tudi v Zgoniku, kjer so dobili le 70 glasov.
Takšno zadržanje KD priča, da gre tej stranki v naši deželi v prvi vrsti za širjenje italijanstva na škodo slovenske manjšine.
Pereče kdo, da je K D stranka Italijanov in da zato skrbi za koristi Italijanov. To bi šlo, ko bi KD hotela zastopati le koristi Italijanov, kot n. pr. MIS. Toda pri vsakih volit-
da so oni najuspešnejši branilci demokratičnih in krščanskih vrednot tudi med Slovenci in da je zato v sedanjem trenutku dolžan vsak katoličan voliti zanje, češ da je takšno tudi mnenje cerkvene hierarhije. Tu nastopi za katoliško usmerjenega slovenskega volivca dvom vesti, casus con-scientiae, pravimo v moralki. Na eni strani namreč vidi komunizem, ki je zajel večji del slovenskih ljudi in ki ogroža njih verske in demokratične vrednote; na drugi strani mu stoji nasproti KD, ki vidno in javno grozi, da nam uniči našo narodnost in odvzame našo zemljo. Slov. človek čuti vsakdanje spore in prepire z njimi zaradi tega. Ker kri ni voda, se je zgodilo, da se je Demokratska zveza v občini Devin-Nabrežina povezala v skupno občinsko listo s komunisti obeh struj. To je pa izzvalo veliko “pohujšanje” pri številnih Italijanih, ki so obdolžili slov. katoličane, da so se povezali s komunisti in se s tem izneverili svojemu prepričanju.
Predvsem ni res, da so se katoličani povezali s komunisti. Slov. katol. skupnost v Trstu ni nikoli pristopila k tej povezavi v občini Devin-Nabrežina. Krajevni činitelji so to spletli brez vsakega posveta z vodstvom SKS v Trstu. Potem je treba znova poudariti, kar smo v našem listu že povedali, da SKS v občini Devin-Nabrežina nima svoje sekcije in svojih zaupnikov. Zato ne more kot taka nič vplivati na tamkajšnje razmere. Končno v položaju, ki ga je KD ustvarila s svojim očitnim nastopom v podporo italijanstva v slovenskih občinah, ni SKS* mogla nastopiti zoper tako povezavo, ne da bi se o-smešila pred slovenskimi volivci. čas bi bil, da odgovorni ljudje pri nas razumejo položaj slovenskega človeka. Tudi slovenski katoličan razume in čuti narodne krivice, ki se mu godijo; zaveda se tudi, da je njegova dolžnost, da brani narodne svetinje, ki so mu jih izročili očetje, saj je v preteklosti zanje že toliko žrtvoval. Pri takem razpoloženju slovenskih ljudi v občini Devin-Nabrežina bi vsak javen nastop od strani SKS zoper občinsko listo dosegel nasproten učinek; slovenske ljudi bi še bolj pognal v naročje komunizma.
Kar se pa tiče demokratičnega in katoliškega prepričanja nas katol. Slovencev in našega odpora zoper komunizem, nam naši politični nasprotniki ne morejo po pravici ničesar očitati. Slov. katoličani v Italiji smo se borili zoper komunizem že takrat, ko je bila ital. DC še vedno povezana s komunisti v skupni vladi pod De Gasperijem. že konec avgusta 1945 smo si ustanovili svoje lastno glasilo, Slovenskega Primorca, ki si je zadel za nalogo tudi boj zoper komunizem. Od tega časa dalje smo v Slov. Primorcu in pozneje v Katoliškem glasu izbojevali marsikako bitko zoper komunizem pri nas. In ne brez uspeha. Pri tem smo bili in smo še vedno navezani le na same sebe ob nerazumeva-
nju od vseh strani. Zato nikakor ne bomo trpeli, da nam kdo očita “pozno kesanje” zaradi nabrežinske zadeve; še manj, da nas kdo črni za filo-komuniste in sopotnike komunizma. Naša preteklost je v tem oziru čista. Petnajst let se neustrašeno borimo zoper komunizem in vse njegove pojave in se bomo še naprej. Vendar ne tako, da bomo odobravali vse napake, ki jih KD dela pri nas, ter šli za njo črez drn in strn kot drvijo brezglavi komunisti za svojo partijo.
(Kat. glas)
Odobren načrt za zidanje slov. gimnazije pri Sv. Ivanu
Upravno-tehnične oblasti so odobrile načrt za gradnjo slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu v Trstu na zemljišču med Vrdelsko in Lonjersko cesto. Načrt je pokrajinski svet odobril že spomladi. Novo poslopje bo trinadstropno in bo imelo 10 učilnic za gimnazijo in 10 za trgovsko akademijo. Stalo bo predvidoma 180 milijonov.
Nadaljevanje raznarodovanja slovenske obale
Tržaška prefektura je poslala številnim posestnikom v Kontovelu odlok za “začasno zasedbo” njihovih parcel pri Dvorih. V poštev prihaja kakih 10,500 kv.m. zemljišča, na katerem mislijo sezidati novo naselje za begunce, italijanske seveda.
To prisilno razlaščanje je nov korak v raznarodovanju slovenske jadranske obale. I-talijanski živelj prodira vedno globlje v slovenske kraje, slovenski človek pa se vedno bolj prilagaja italijanskim razmeram, o čemer pričajo dovolj jasno italijanske šole s slovenskimi otroci.
i	\	•
1 Zopet ladja v Avstralijo
Koncem preteklega meseca je ladja Flamina odpeljala večjo skupino beguncev iz Jugoslavije, pa tudi nekaj domačinov v Avstralijo. Od skupnega števila 160 beguncev je bilo 105 jugoslovanskih državljanov.
------O-------
Trujillo izganja redovne bolniške strežnice
CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Vlada Dominikanske republike je obvestila okoli 150 re. dovnic, .bolniških sester, da bodo .morale sikoro zapustiti državo. Sestre posvečajo vso svojo skrb in pozornost ibolnikom, starčkom, sirotam in gclbavcem. Doslej so vršile vse te naloge1 m osnovi posebnega dogovora z vlado. Vlada je sedaj obvestila sestre, da bo pogodbo z njimi odpovedala.
Vlada Trujilla je dala nedavno v parlamentu uzakoniti predlog, ua osnovi katerega ima pravico izgnati iz države katoliške duhovnike. Nedavno je zaprla tri katoliške šole, ki so prejemale državno fnančno pomoč.
TruipiUo je proti katoliški Cerkvi, ker je ta odločno in javno obsodila njegovo nasilje in se zavzela za spoštovanje človeških pravic v Dominikanski republiki. Poznavalci razmer v deželi trdijo, da jo Trujillo upravlja kot nekako svoj lastnino in da se pri tem prav malo ozira na pritožbe državljanov. Deželi gospodari z “močno” roko že nad 30 let. --------------o-----
Pridelek tobaka na svetu
Letna proizvodnja tobaka niha med 35 in 40 milijoni stotov, 1. 1959 je znašala 38,450,000 stotov, in sicer: Zapadne evropske države so pridelale 2.5 milijona stotov, vzhodne evropske države pa 4.85 milijona stotov, od katerih 2.1 milijona sama^ Sov. zveza. Severna Amerika je pridelala 10 milijonov stotov, Južna pa 2.2 milijona. Pridelek tobaka v Aziji je znašal 17 milijonov stotov, od katerih 7.7 na Kitajskem; Afrika je pridelala lansko leto 1.86 milijona stotov tobaka, Oceanija z Avstralijo vred pa 855,800 stotov.
AMERIŠKA DOMOVINA,
I. Ch. Reynaud:
Čudež! Čudež!
SODOBNI ROMAN
Popoldne so se podali Monbre-jevi in Delaroš k zaključni pobožnosti. Postavili so se pred. cerkvijo' na prostor, kjer je go-spa Dikre z drugimi vred čakala na procesijo. Ludvik, ki je stal poleg matere, jih je povabil, naj pridejo k njemu. Naši znanci so
se odzvali vabilu.
Med tem so zapeli zvonovi. Iz cerkve se je začela pomikati procesija. V procesiji je korakala nepregledna množica. Proti nebu so se dvigale prošnje, pesmi, molitve. Vroči vzdihi so kipeli iz src:
— Gospod, mi se ti klanjamo — so vzklikali eni.
— Ti si moj Bog in moj Gospod! _ so klicali drugi.
— Gospod, ako hočeš, me moreš ozdraviti! — si slišal od ene strani.
__Gospod, reci le besedo in
zdrav bom! — je prihajal odmev
od druge strani.
—Gospod, oni, ki ga ljubiš, je bolan .. . Gospod, daj, da spregledam! .. . Mati Odrešenikova, prosi za nas! .. • Zdravje bolnikov, prosi za nas... se je slišalo od vseh strani.
Množice so korakale mimo 'bolnikov. Zaslišalo se je zvončkljanje. Prikazal se je baldahin. Duhovščina je prikorakala do mesta, kjer so stali naši znanci. Vseh se je polastil nemir. Ko je duhovnik, ki je nosil Nasveitejše, korakal mimo gospe Dikre, je Ludvik nenadoma zaklical:
— Mama, mama je ozdravila!
Množica se je zganila. Ljudje so se začeli prerivati. Vsak je hotel videti ozdravljeno mater.
Gospa Dikre je med tem brez težave stala. Z obraza ji je žarela nepopisna sreča.
Bolničarji s gospo spet naložili na nosilnice in so jo nesli v preiskovalni urad. Ludvik, Mon brej in Delaroš so molče korakali za njimi. Čudežni dogodek jih je napolnil z nekim svetim strahom in z nepopisnim veseljem.
V preiskovalnem uradu je gp-spa Dikre sama stopila z nosilnic in že s trdnimi koraki šla proti zdravnikom. Smehljaje se jim je rekla, da je lačna ko volk Zdravniki so začudeno strmeli v o-zdravljenko. Zdelo se jim je, da se jim sanja.
Predsednik Vallet se je prvi oglasil:
— Vsedite se ... Vaš slučaj ni samo ozdravljenje, marveč vstajenje.
— Res je — se je oglasil Mon-brej. — Jaz, ki poznam to gospo, mirne duše rečem, da je njeno ozdravljenje ravno tako čudež, kakor če bi vstala iz gro-
i...
Vallet se je nasmehnil.
— No, gospod nevernik, ali sedaj verujete v nadnaravne moči? ... Če vam ta slučaj ne zadostuje, vam lahko navedem še tri druge slučaje čudežnega o-zdravljenja, ki so se dogodili v dneh tega narodnega romanja: ozdravljenje sestre Izabele, bolničarke v bolnici Sabran v Giens-Hyeres; slučaj gospodične Marije Fougeray, trgovke, in slučaj gospodične Avguštine Au-gault de Craon.
Monbrej je resno odvrnil:
— Gospod doktor, za moje o-zdravljenje zadostuje slučaj gospe Dikre...
Za hip je utihnil, potem pa je prepričevalno nadaljeval:
— Jaz sedaj verujem v čudeže, v Boga in vse, kar Cerkev zapoveduje verovati...
je nekaj časa opazovala, potem! pa se ji je tiho približala:
— Denisa! — jo je poklicala polglasno.
Denisa se ni premaknila.
— Denisa! — je dejala glasneje.
Dekletce se tudi sedaj ni premaknilo. Aliča je začudeno strmela vanj. Zdelo se ji je, da je sestra mrtva za ta svet. Dalje je ni motila, marveč je molče pokleknila poleg nje in je šepetala vročo zahvalo nebeški Materi za veliko dobroto, ki jo je izkazovala materi in vsej družini ...
(Konec)
Nekoliko pozneje je Monbrej v družbi žene, Marize in Dela-roša klečal pred čudežno votlino. Goreče je molil. Hipoma ga je zdramil iz zatopljenosti vzklik:
— Monbrej! ... Ali je to mogoče!
Monbrej se je okrenil k možu, ki je klečal v njegovi bliži ni. Spoznal ga je. Bil je Vincenc Leverier, stari modroslovec ma-teralist, ki ga je spreobrnilo čudežno o z d r a v 1 j enje njegove hčerke.
— Vi ste Leverjer! se je začudil Monbrej.
— Da! Vzhičen sem nad tem, da vas vidim v takem položaju ... vas, brezverskega pisatelja!
— A sedaj vernika, kakor ste vi. ..
Leverjerov obraz je zažarel od radosti.
— O, kako sem vesel! ■ — je vzkliknil. — Ob čitanju vaših romanov se mi je neštetokrat vzbudila želja, da bi vas videl kot katoličana. Sedaj se mi je želja izpolnila.
Ameriške katoliške do-brodeln ustanove vodijo
WASHINGTON, D. C. — U. S. Catholic Relief Services so naj večja dobrodelna ustanova v deželi, tekom pol leta so poslali v prekomorske dežele daril v skupni vrednosti $60,378,329. V to je Vključena odvisna hrana v vrednosti $30,540,000, ki jo je ustanovi poklonila v dobrodelne namene vlada Združenih držav.
Dobrodelna ustanova deluje največ na temelju postnih zbirlk medi katoliškimi verniki v Združenih državah in na temelju darov v obleki, ki jih zbirajo katoliške fare od svojih članov vsako leto okoli Zahvalnega dne.
Skupno so vlada ZDA, verske in druge dobrodelne ustanove poslale v prekomorske države tekom 6 mesecev nad $117,000,000 milijonov razne vrste pomoči. Catholic Relief Services so plačale stroške prevoza vladnih daril in stroške za njihovo delitev poleg lastnih sredstev, zbranih med katoličani Amerike.
Protestantovske d o b r o delne ustanove so v istem času poslale preko morja pomoč v skupni vrednosti $14,585,000 (Church World Service), Judovska osrednja podporna organizacija $14,-300,000, torej komaj nekaj manj. Na čertem mestu so luterani, katerih dobrodelna ustanova je poslala preko morja pomoči v skupni vrednosti okoli 9 milijonov dolarjev.
-----o-------
vanja z nekdanjim diktatorjem Batisto, katoliško Cerkev na splošno pa podpiranja fašizma in nasprotovanja njegovi revoluciji.
Na Castrov govor na televiziji Cerkev ne misli odgovoriti, je dejal havanski pomožni škof.
Castro je nastopil z vso silo in odločnostjo proti uniji električnega delavstva, ki je javno obsodila delovanje njegove vlade in pritisk na delavske organizacije. Vodniki te unije so morali iskati varnost v poslaništvih tujih držav.
Proti Castaru in njegovi vladi so se obrnili tudi lastniki sladkornih nasadov, oziroma njihova organizacija, ki je odklonila udeležbo na zborovanju, ki ga je Castro sklical in na njem grozil, da bo preplavil svetovni sladkorni trg s cenenim kub am-
sikim sladikorjam, če se bodo druge države skušale okoristiti z ameriškim bojkotom kubanskega sladkorja.	
	MALI OGLASI
	Iščete stanovanje? Potem si gotovo oglejte čisto prenovljeni stanovanji:	tri in petsobno z velikimi prostori in kopalnico. Vprašajte na 1052 E. 62 St. po šesti zvečer in v soboto ves dan.	(X)
Ženske dobijo delo	
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Izkušene, stalno delo. Dobra plača od ure. Oglasite se med 2. in 3. uro pop. ADVANCE WINDOW CLEANING CO. 1453 E. 66 St. (249)	
	Dvostanovanjska hiša naprodaj Dvostanovanjska hiša, 5-5, naprodaj za $10,500; dvostanovanjska s trgovskim prostorom $15,-000, industrijsko področje, primerno za tovarno ali podjetja, garaže. Kličite HE 2-0896 po 7 zv. (sr., pet.., sr. pet.)
MALI OGLASI	
Naprodaj Naprodaj imam pristno dolenjsko polhovko, nič nošeno, klobučja mera 7, cena $7.50. Stanko Masič, 1935 W. 22nd Place, Chicago 8, Ul.	
	Hranite denar za deževne dne« —kupujte U. S. Savings honde'
Knjiga “Po vzhodu in zapadli'*
Ker me mnogi povprašujejo, zlasti po pošti, če imam še knjigo “Po vzhodu in zapadu”, sporočam, da jo imam še. Trdo vezana stane $5.00, mehko vezana $3.50. Poštnina 19c. Naroča se na naslov: 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
(X)	Jože Grdina
Pozdravljeni! — Naznanim Vam dl sem dobila LOVIAN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljne 4 dolarje, zato ker sem se prepričala, da v resnici pomagajo, kar bom povedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa.
To je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Prepričani smo, da bodo pomagale tudi Vam!
Razprodajamo po celi U.S.A.
25 - $1.95 — 50 - $3.69 — 100 - $6.49
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
eagle znamke
C04
DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
BASEMEHT

CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
Pokupili smo 1018
boljših damskih plaščev
od enega največjih ameriških izdelovalcev!
PRIHRANITE OD 40 DO 55%
F blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Josepha Mihevc
ki ,je umrl 28. decembra 1950.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih z nami si vsak čas.
Saj se bomo spet združili Onkraj groba enkrat vsi.
Saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANTONIA, soproga in otroci
Cleveland, Ohio, 28. dec. 1960.
Naslednjega dne sta Aliča in Denisa dobili brzojav, ki jima je sporočil veselo vest, da je mati zdrava.
— Vidiš! Vidiš! — je vzklikala Denisa. — Jaz sem bila prepričana, da bo Marija pomagala.
Hitela je v kot, kjer je bila postavljena podoba lurške Matere božje. Vzela je podobo naročje in jo je začela objemati :n poljubovati.
Med obedom je nenadoma vprašala Alico:
— Ali veš, da je cvetje sedaj drago?
— Ne vem! — je odvrnila sestra. — Zakaj vprašaš?
Denisa se je skrivnostno nasmehnila:
— Boš že videla!
Ker je sestra molčala, je čez nekaj časa nadaljevala:
— Danes bom morala prodati dosti časopisov ...
Ko se je Aliča zvečer vrnila z dela, je v sobi zagledala prizor, ki ji je pojasnil Denisino skrivnostno govoričenje. Na postelji, edinem pohištvu v sobi, je bila postavljena sosedina deska za
Ekvadorski kardinal prijel ostro vlado zaradi napadov na ZDA
Quito, Ekv. — Nadškof glavnega mesta kardinal Carlos Maria de la Torre je v pastirskem pismu ostro odgovoril na izjavo notranjega ministra Manuela Araujo, da “pustimo priti sovjetsko orožje v deželo, če je potrebno za njeno obrambo.”
Olb priložnosti tega govora, ki se ga je udeležil sam predsednik Ibarra, so študentovske skupine kričale “Kuba, Rusija in Ekvador!”, se zvazemale za povezavo Ekvadorja s komunističnimi deželami in napadale Združene države.
Kardinal je opozoril deželo, da jev resni nevarnosti pred komunizmom.
“Kaj je smisel glasnih krikov, ki so zagrnili z molkom Ekvador in Kubo? Mi ne potrebujemo ničesar iz Rusije ali s Kube, Ekvador nam je dovolj. Spomnite se, kaj je komunizem napravil na Madžarskem, v Španiji tekom republikanske vlade in na Kitajskem!” je dejal kardinal.
Ekvadorska vlada se jezi na Združene države, ker ne marajo podpirati njene zahteve po delu spornega ozemlja, ki je bilo priznano po dogovoru 1. 1942 Peruju in kjer naj bi sedaj odkrili petrolejska ležišča.
447 plaščev, ki so stali 49.05 201 plaščev, ki so stali 59.95 260 plaščev, ki so stali 69.95
KROJI- 38 najnovejših modnih krojev, skrbno izbranih po kvaliteti in modi in cenjenih po enotni, pre-sentljivo nizki ceni! Kroji so sledeči: ovijalni, z dvorednimi gumbi, z velikimi kep ovratniki, z rahlo oprijetimi pasovi, ohlapni kroji piramidasti kroji, z “Rembrandt” ovratniki, z eno, dvema, tremi ali štirimi vrstami gumbov, in več, več drugih klasičnih in modnih silhuet.
BLAGO: Krasno, luksuzno blago iz 100'< volne, volne in mohaira, volna in kašmir zmesi in mohair in alpaca zmesi. Rebričasto blago, 3-dimenzijsko blago, debeli, grobi tkani tweed, baržunsko navdahnjen velur, debelo križasto blago, raznobarvni tweed, mehki pliš in veliko, veliko drugega!
BARVE: čarobna mavrica barv . . . črne, rjave, rdeče, zimsko modre, zelene, šive, beige, taupe, sivkasti toni, ogljene, naškropljeni temni tweed, svetlo modre in zimsko lilaste. Toliko barv, da jih ne moremo našteti!
MERE: Za vse postave! Majhne mere: 4 do 14, Navadne mere 6 do 16, in običajne mere 8 do 16. Mladinske mere 3 do 15. Vsi plašči so natančno ukrojeni, da se lepo prilegajo!
Resnično lahko rečemo, da ta skupina plaščev vzbuja največ pozornosti! Vključuje boljše plašče, ki se prodajajo samo v boljših trgovinah dežele. Ne moremo omeniti imena izdelovalca . . . napisni listki so odstranjeni . . . ostala je samo fina kakovost in Froj. Nekateri plašči z “Milium” ’podlogo za lahko toploto, skoraj vsi imajo 100'- volneno vmesno podlogo.
DODATNO PRODAJNO OSOBJE	^ DODATNI ZAVUALCI
BLAGAJNIKI	^ Udobno odplačevanje na obroke
Žal pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo
☆
^ DODATNI
ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV
THE MAY COMPANY’S BASEMENT
VSE 3 TRGOVINE
Cerkev Castru na napad na kardinala ne bo odgovorila
HAVANA, Kuba. — Fidel Ca-likanje. Deloma je bila pokrita; stro, predsednik vlade, je p rete-s svilo. Na sredi je stala Marijina podoba, okrašena s cvetjem in sredi obkrožena z gorečimi svečkami. Pred tem oltarčkom je klečala mala Denisa. Roke je imela sklenjene. Oči je upirala v kip lurške Gospe. Molila je.
Tako je bila zatopljena, da ni slišala škripanja vrat. Aliča jo
kli teden ostro napadel havanskega nadškofa kardinala Arteaga, ker je podpisal skupno pastirsko pismo kubanskih katoliških škofov, v katerem obsojajo ti utrjevanje in širjenje komunizma na Kubi s pomočjo Castrove vlade. Kardinala je imenoval “Juda” in ga dolžil sodelo-
SOVJI ROD NA RAZSTAVI — Na neki farmi pri Ft. Atkinson, Win., so posneli tole sliko neke vrste sov, ki so v glavo podobne preje 'opicam kot pticam.
:«
AMERIŠKA DOMOVINA,
f,
^	|---------------------- S
^ Višarska polena (
^	spisal Narte Velikonja	^
s ___________________________ s
Klančar je sedel sklonjen predse ter govoril bolj zase kakor drugim. Matijec je z nerazumljivo nejevoljo poslušal, Blaž pa skrivaj obrisal solzo ter pil tepkovec, ki bi bil prekuhan četrtič, če ne bi bilo Janezka pravi čas.
“Hvala Bogu, pa je le!” je tlesknil Klančar otroku v zibelki. “Nikoli še nisem videl take zarje kakor tisto jutro! In zdaj fant že vleče peso kakor cigaro!”
“Naj ti bo v veselje!” je s čudno bolestjo dejal Blaž, postavil lonček na tla ter se trpko zarhislil v ogenj. “Naj ti bo v veselje, Klančar! Kaj pa ti, Matijec?”
Matijec je nerodno premikal noge na pručiči ter ni našel prave besede. Da bi zakril zadrego, je segel po lončku ter potegnil, kakor da ni slišal vprašanja. V njem se je kuhala nejasna me-, sanica najrazličnejših občutkov. Skoraj, da je privoščil iz neznanega vzroka Klančarju vso njegovo bedo in siromaštvo ter mu bil nevoščljiv za sina. In ženo!
CHICAGO, ILL.

SEASON'S GREETINGS!
SEASON’S GREETINGS
Da, ženo! In tudi njej je privoščil vso stisko. Daljen spomin ga je grabil za srce in sredi nerazumljive in nedoločne škodoželjnosti mu je gorela vroča želja, da bi na kakršenkoli način pomagal Klančarju, mu izkazal dobroto. In če bi še raziskoval to željo, bi bil našel, da ni brez bahavosti.
“Dober je,” je postavil lonček na tla.
“Prav res!” se je zavedel iz svoje žalositi Blaž.
“Kar izpijta, kar izpijta!” je ponujal Klančar.
“Zase ga še imam in —”
“— in Janezku ga ne daš!” je učil Matijec.
“Bog varuj! Za takegale je strup. Ne raste!” je resno razmišljal Blaž. “Daj, prilij rožmarinu, pa ti usahne.”
“Saj ga tudi ne bo, tega že ne!” se je namuzal Klančar. “Dobro, da sem si jo izmislil. Shranim ga, ko bo star dvajset let, naj ga pa poskusi!”
“Prestar bo!”
‘IKaj prestar! Moj oče ga je hranil od svoje poroke do srebrne. In je bil kakor živo srebro. Petindvajset let. Stari Poljanec je umiral, pa še ni napravil testamenta. Da ga bodo pripravili k moči, so rekli. Grunt bi bil šel, ker je bilo osem otrok. In je naš tepkovec rešil Poljančev grunt. In za vse otroke je preskrbljeno po pravici. Pa je napravil testament, in ko je rekel zadnje
TO ALL
TRIPP BROS. LUMBER Sz HARDWARE
Complete line of all home improvements needs.
Greenview, 111. Ph. 968-2287
SEASON’S GREETINGS FROM
LAVERY NOVAK & CO.
842 W. Lake St.
Ph. MOnroe 6-2285
CHICAGO, ILL
BEAUTIFUL BUILT-IN
CLOCKS
EASY INSTALLATION ... DO IT-YOURSELF
Precision built, accurate, smartly-styled World famous, fully guaranteed, self—starting movement with sweep second hand. Face 11 inches in diameter. Available in genuine brass or in black finish. Full installation instructions included. Specify style and finish. Shipped post-paid-insured. Inclose check or money order.	$12.95
F. E. Tax Included
CRIPE TOOL MEG. CO. Box No. 96
Owcsso, Mich. (250)
HELP WANTED — MALE
MEN NEEDED AT ONCE
Welding Engineers Development
TO WORK IN NEW RESEARCH DEVELOPMENT PROGRAM IN INITIAL FIELD.
Back-ground of Welding Processes and Metallurgy required in the Exotic Metal.
Welding Tedmkians
CAPABLE OF OPERATING PLASMA ARC EQUIPMENT ELECTRON BEAM AND RELATED WELDING APPARATUS.
Also Metallurgical Positions
ARE AVAILABLE FOR TOP QUALIFIED MEN.
The above positions are permanent. — Top wages to top experienced men. — Excellent opportunity of advancement.
Many Company Benefits.
Write giving complete resume in confidence to Mr. ROGER COYNE
PORTLAND COPPER & TANK WORKS, INC.
80 SECOND STREET	SOUTH PORTLAND, MAINE
(1)
besede, je umrl. Kakor bi bil odrezal, prej pa se je mučil tri dni in tri noči in ni mogla duša nikamor.”
“Za vsako bolezen najdeš zdravilo!” je hitel Blaž ter spet segel po lončku.
“Ali je prazen? čakajta, čakajta!”
Še preden se je vzdignil, je stala na pragu Franca.
“Ali ni pri Vas Matijca?”
“Tu je!” je potrdil Blaž.
“Otroka varuje.”
“Saj ni res!” se je sramoval Matijec in kri mu je bušnila v glavo.
“Ker svojih nima!” je nadaljeval Blaž. “Pa bi jih lahko že imel!”
“Prav res!” je potrdil Klančar. “Škoda ga je in prav zadnji čas je, Matijec!-”.
Matijec je nerodno premikal noge ter brez besede strmel v Franco, ki je radovedno stopila k otroku. Skoraj se mu je za malo zdelo, da se Klančar šali.
Čisto očetu je podoben!”
“Vidiš, vsi pravijo,” se je smejal Klančar. “Vsi pravijo. Komu pa naj bo. Ali je tako čudno? Vsak otrok je podoben očetu!”
“Vsak, praviš?” je zateglo vprašal Blaž.
“Da, skoraj vsak! Alj v hoji ali v obrazu ali v glasu. Če drugače ne, ko moli ali pa zakolne. Kri se ne da utajiti, takoj se spozna!”
“Da se ne da?” je spet vprašal Blaž. “Ti praviš, da se ne! O1, če je to res! Hvala Bogu, če je to res!” je zamišljeno kimal, že ves; ginjen od tepkovca in od neznane bolečine v srcu.
“Lep otrok!” se je obrnila Franca od otroka.
“Vse drugače je v hiši, odkar ga imamo,” je gorko ginjen čustvoval Klančar.
“In sem rekel,” je zinil Matijec, ki mu'je žganje tudi stopilo v glavo, “in sem povedal, da boš ti dajala mleka zanj, dokler se telica ne oteli,” je izdavil ter se skoraj sam prestrašil svojih besed. Toliko samozavesti in ponižujoče dobrotnosti je zvenelo iz njih. ,1 •
Franca je osupnila za hip, pogledala Matijca- začudeno in neizrečen obcutek’jo je zbodel v srce. “Česa se Matijec ne spomni. On, mpžakar, jaz pa se ne!”
“Blaž ga’bo nosil!” je hitel, videč, da Franca ne ugovarja.
“Bomo že uredili.”
“Samo pol litra!” je dejal Klančar. “S kamelicami . bomo mešali. Nekaj pa ima pri materi!”
“Le po liter hodi, Blaž, saj ga je. njej tudi potreba. Kako bo pa rastel otrok, če nimate mleka,” je kratko dejala Franca. Iz misli ji ni šel Matijec, Matijec, ki iz neznane ošabnosti in obzirnosti še nikdar ni ničesar sam ukrenil v hiši, obljublja v njenem imenu mleko okoli! Nerazumljivo čustvo jo je obšlo. “Začel bo, gospodariti bo začel,” ji je šlo skozi možgane. “Da bi le res začel,” pri pravem koncu začel,” je vzdihnila. “Do zdaj se je držal, kakor da smo mu vsi premalo.”
“Tineta še ni iz gozda!” je nadaljevala na glas. “Če se mu ni kaj primerilo? Sicer ni daleč in pot tudi ni slaba!”
“Tineta ni?” je planil Blaž pokonci. “Da niso sani zanesle konj!”
“Pojdiva mu naproti, Matijec!” je segel Blaž po kožuhu ter stcpil iz kuhinje za Franco.
“Kdo bo hodil za hlapcem!” se je otresel Matijec. “Bo že prišel! Polenil se je in počasi vozi!”
Blaž in Franca ga nista več slišala.
Tisti hip je porabil Matijec
ter stopil čisto blizu h Klančar-ju.
“Na!” je izvlekel iz notranjega žepa. “Tu imaš, da vrneš Matevžu. In takoj mu vrni, da te ne odere. Sedem let mu ne odslužiš. Moj stric je, to je res; pa ga poznam. Takoj mu vrni. In če bo hotel, da mu. delaš, naj plača rajši on tebi. In ne povej, da sem jaz posodil. Meni se za denar ne mudi!” Kakor se je trudil, da bi zakril zadovoljstvo, kakor ga ima človek, če izkazuje dobroto nekomu, da ga poniža, vendar ni mogla tega premagati njegova želja biti dober in ne zbadljiv, odkritosrčno, od srca do srca dober in pokroviteljsko žaljiv.
“Dobroto mi je storil! Ali mu naj jo takoj poplačam. Pogodila sva se,” se je branil Klančar tudi ves zmeden od nenadne dobrote in tihega poniževanja.
“Ti dolg vrni in potem delaj.”
“Iz stiske fne je rešil in telico sem obdfžal.”,
“Le obdrži jo; tu vzemi, da ne vidijo. Ne mpfam, da bi videli. Vseeno je, alj !?a' imam jaz doma, ali ga imaš ti. Samo da se Matevžu ne zapišeš. Ta bi te držal kot v kleščah!”
“Če res želiš,” je segel Klan-jar po denarju. “Pa saj ne rabim toliko, niti četrtine ne!”

PASJI TALENT — Genie, psica mešane .paspie v.New Yorku, se je spravila za pisalni istroj, ozirprna so jo tja po-stavili. Izgleda, da ji igra kar prija. Napeto poshišg narek.
PROSTORA DOVOLJ ZA VSE! — V Zahodnem Berlinu nameravajo v bližnji bodočnosti graditi novo avtovelecesto po modelu, ki ga vidimo na sliki. Zgrajena bo l. 1963. Imela bo 12 mostov in en predor.
“Niti četrtine ne? In za ta denar bi bila vidva delala vse poletje?” je spet s podzavestno bahavostjo povlekel Matijec.
“In za obresti!”
“In za obresti!” je ponovil Matijec. “Vsaj polovico vzemi, da res pomagaš ženi na noge. V redu pomagaš, ne samo malo pokrpaš. Zaradi tegale kričača!” je pokazal Matijec in nenadno je izginila raskavost iz njegovega glasu.
“O ti dobri Bog, kako me boš še tepel radi tolikšnih dobrot, ki mi jih daješ!” je nazadnje vdano, s čudnim strahom v očeh zdihnil Klančar.
“Za vsako dobroto mora človek trpeti!” se je razvnel. “Vse
moraš odkupiti!”
“Zdaj moraš že skrbeti za ženo in otroka, ko ju imaš!” je rezko odvrnil Matijec. “In to ni nobena dobrota; vrniti boš moral, Klančar! Posojam ti in vsak dolg je girenak!”
“To pa je res, vidiš, to pa je tisto. Dolg je grenak! Vsak dolg, res. Če bi prav po resnici povedal — saj mi ne boš zameril, Matijec —, tudi tvoj dolg je grenak!” je verno kakor otrok pO'-trdil Klančar, da je Matijca polila rdečica.
“In še nocoj vrni Matevžu!” je naglo dejal v zadregi.
“Še nocoj!”
(Daljo prihodnjič)
------o-------
' »v
fr
wl fu	1
HO« 'L .O**''* ' *ot 1°	1°
O* '*	,o"°9 H o«'	,
^ AflSavfegs Deposited Through
JANUARY 16»h
Earn
/
j
nstti
i
' <■
I
from
AVE	JANUARY 1st«
AFELY... s. Commed Jlwimt
813 East 185th St.
25000 Euclid Avo.. 6235 St. Clair Ave.
EUROPA TRAVEL SERVICE
POTNIŠKA PISARNA
759 E. 185 Street	Cleveland 19, Ohio
Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evrope.
JEROME A. BRENTAR^ŽTevS*
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..Ti 002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnniore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
NOVOST i— Hughes Aircraft Co. je izdelala novo vrsto lahke radarske antene, ki je elektronsko stabilizirana in je sposobna odkriti oddaljenost, velikost in višino naglo letečih letal. Na sliki jo vidimo najkrižarki Galveston v Fullertonu v Kaliforniji.	! Jp ‘
CainaaAv31. decembra I960 f SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM NA RECHER AVE., | v.Wj«m ™ i„ d.™.
Silvestrov večer Sieve slaremiTlelu priredi |	EUCLID, OHIO	I eosKoemcE ig^Tohn^bne^ev orkester