domoljub
Stane 38 Din zn celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inserntnem delu stane 10 Din. - Naročnina Popise, in spise sprejema uredništvo »Domoljuba*. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema u p r a v a »Domoljuba. - Telefon 29 92.
Takole se je glasil predlog v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1934: V dravski banovini nas je en milijon. Recimo, da jih redno služi 300.000, toda 700.000 jih ne zasluži nič: to so otroci, žene, starčki, revčki in vsi brezposelni ročni in umski delavci. Ako bi vsak izmed 300.000 tistih, ki zaslužijo, daroval dnevno za brezposelne 50 par (dve kroni), bi to zneslo na mesec 4 milj. 500.000 dinarjev, na leto 54 milijonov. Pomislimo, kakšna vsota! Kaj bi se s tem vse dalo narediti! Dale bi se izboljšati ceste, regulirati vode, -trebiti planine (pašniki), podreti smrdljive barake in zidati delavska stanovanja. Olj takih delih bi bili zaposleni ročni delavci, obrtniki in brezposelni izobraženci. — Ugovarjajo: Komaj bo 300.000 takih, ki zaslužijo in bi zmogli dajati po 15 Din na mesec. Morda res. Marsikak kmet ne bi mogel, ker ni in ni denarja. Tak bi dal v pridelkih: krompir, vino, seno, žito, fižol. Toda še bolj važno je pa to, da bi tisti, ki imajo dovolj, morali dati za svoje otroke, ki jim izdajajo bogzna koliko za razne igrače in posladčice, tudi ta mesečni prispevek in bi otrokom povedali: Ne dobiš tega, da bomo dali bednim, lačnim in strganim otročičem. In še več: Ali nimamo pri nas ljudi ki služijo mesečno nad 10.000 dinarjev? Trdijo, da nekateri potegnejo mesečno kot direktorji in upravni svetniki itd. tudi do 50.000 Din in še več. Te je treba priviti, da ne bodo dali po 15 Din, marveč po Jurjih v ta sklad.
Ta sklad ne bi smel imeti imena: bed-nostni sklad To je sklad dela! Podpora je za bolne, zapuščene starčke, Marice, osirotele otročiče. Za zdravega j<" miloščina — pohujšanje in krivica. Dajte mu dela! Sicer se bo namnožila zalega delomržnih ljudi, ki bo sposolma za vse.
To je predlog v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1934 in podoben predlog je bil stavljen pred kratkim v Slovencu z znanim podpisom K. S. F.
Prav bi bilo, da bi se s tem predlogom pečali zlasti naši voditelji tam pri banovin-skili svetih in še višje. Treba bo namreč mislili. kako zajezili povodenj brezposelnega postopaStva. Zakaj ta povodenj vodi brez-dvomno v alkoholizem in v jetiko.
Ljudje naj delajo, ne pa postopajo in se vadijo v lenobi in v izkoriščanju ljubev.ni do bližnjega.
Kako naj bi se Ia predlog izpeljal. /„ utrgovanjem pri plači, kakor se to dela že od leta 1026 za povodenjski sklad ali kako se tista reč imenuje, ni nič. Ali pa kakor se sedaj vrši pod imenom »izredni prispevek-::. Vsak naj plačuje sam. Saj so položnico in pošta na svetu.
Denarja ni treba nikamor oddajati. Doma naj ostane; to se pravi: v tistem okraju, kjer
so ga nabrali. Upravlja naj ga poseben odbor; iz vsake občine naj bi bil vsaj po en zastop-nim v njem.
Ta odbor naj bi tudi napravil potrebne načrte, kaj se bo delalo, kje in kako. Tu cesta, tam vodovod, tam regulacija. V teku nekaj let (5—10 let) bi moralo biti v vsaki občini nekaj narejenega.
Zaposliti bi bilo potreba res vse brezposelne, ki naj bi dobivali plačo ali v denarju ali v živilih. Beračenje zunaj domafe občine ali pa vsaj zunaj domačega okraja, naj bi bilo strogo zabranjeno. Kdor noče delati, . v prisilno delavnico z njim. Tam naj dela za i hrano, ne za denar.
Zlasti naj se ne daje nobeno dovoljenje za fehtarijo z »bukvicami«, s katerimi prihajajo zlasti ljudje iz spodnjih krajev nad : nas in so v svojih zahtevah naravnost nesramni. Sam ljubi Bog ve, kdaj je že tista ; hiša pogorela, za katero prosjačijo, kdaj je ; bila že tista voda, ki je nekaterim »vse« vzela ... Fehtarijo pa še in še.
Prepričan sem, da bi bil prav vsak pripravljen dati po 16 Din na mesec, če bi bil
Veliko pomanjkanje vlada danes po kmetih in v mestih. Življenje je postalo trdo in boj za košček kruha je nenavadno hud. Brezposelnih imamo samo v Sloveniji več deseti i sočev, ki že mesece, da celo leta, zastonj trkajo na najrazličnejša vrata. Mnogo, premnogo je med temi tisoči postopačev in delani ržnežev, toda hudo bi grešil, kdor bi metal vse v en koš. Resnične in sicer časih naravnost nepopisne bede in pa resnične želje po poštenem delu je med temii tisoči tudi toliko, da bi se moral vsak globoko zamisliti nad vprašanjem brezposelnosti pri nas. zlasti ker je to eno najtežjih socialnih vprašanj, ki se globoko zajeda v meso vsega naroda in ne samo listih, ki se ga to neposredno tiče.
Toda ni naš namen govoriti danes o tem, pač se nam pa zdi potrebno opozoriti na nekaj drugega. Država je največji delodajalec — nad 200.000 je samih državnih uslužbencev v Jugoslaviji — zato ni čudno, če se vsak brezposelni, zlasti če ima še kake šole, čeprav še lako neznatne, ozira v prvi vrsti v državo in išče zaposlenja pri njej. In če ga ne dobi. se mu godi seveda — velika krivica.
V državno službo hočejo stotine, ki so doki ačali vseučilišče, v državno službo hoče Io tisi či, ki so končali srednjo golo, v državno službo hočejo nešteti, ki so končali razne strokovne šole, v državno službo hoče tudi lop del takih, ki so končali le nekaj več razredov osnovne šole. Ti hočejo biti vsaj sluge, orožniki itd. itd. Ce ne drugega, vsaj de-
potein zagotovljen, da ne bodo naprej i'i naprej pritiskali na kljuko številni - brezposelni«. In če se bo na javnih delih res poznalo, da je nekaj narejenega. Kakor sedaj posebno krepkim možakarjem in še krepkejšim fan-talinom nobeden prav rad ne daje, ker je prepričan, da je denar po večini vržen v vodo, pravilno v žganje.
Tri nazadnje tndi to izvršiti, kar je v predlogu omenjeno: Pritisniti na tiste srečne naše ljudi, ki ne vedo, kam z denarjem. Zakaj bi nekateri imeli po osem, devet, deset in še več tisočakov na mesec, ko reven delavec, siromašen kmet, mali obrtnik in urad-ništvo, tam v zadnjih kategorijah, še za neslan krop vsak dan nimajo. Zmaj kapitalizma je nekaj strašnega. Hujši je kakor so vsi tisti naši pravljični zmaji, ki so svoj čas zahtevali vsak dan po enega fanta ali po ene?a dekleta, če ne so grozili, da bodo uničili vso vas. Kapitalizem današnjih dni pije in sreblje svežo kri vsega našega narodnega življenja. Kdo ve, ali je že rojen tisti junak, ki se ga bo drznil ukrotiti!!
Sklad dela! Misel, vredna razpravljanja in uresničenja. In pa ljudi, ki ga bodo z ume-vanjem upravljali.
lavci na železnici! Skratka: vsi in vsak hoče državno službo. Piscu teh vrstic se je nedavno priporečevala omožena žena obrtnika in mati, ki se je izučila na srednji tehnični šoli za šiviljo, naj jo spravi v državno službo, češ, ti poznaš tega in tega, [»a bi me lahko priporočil ter spravil sem in sem. Vsaj za pisanje kakih naslovov na pisemske ovitke bi bila dobra.
Popolnoma razumljiv je pritisk v državne službe. Na eni strani gledajo tiseči v svoji stiski na državo pač zato, ker je kakor smo dejali — ona največji delodajalec, na drugi strani se smatra vsak s sprejemom v državno službo za preskrbljenega do smrti, na tretji strani pa gleda državno službo vsak kot najlažjo, kajti vsi verno, kako dandanes brezvestni zasebni delodajalci uslužbenca pogosto izrabljajo in celo zlorabljajo.
Čeprav je torej ta pritisk na državne službe popolnoma razumljiv, bo pa moral vendarle vsak uvideti, da država ne more zaposlili niti majhnega dela onih, ki ji ponujajo svojo glavo aH svoje roke. Jako očitno se to vidi n. pr. pri učiteljstvu. Danes je samo v naši Sloveniji nad 500 takih, ki so končali učiteljišče ter že po eno, dve, štiri da, celo po — šest lel čakajo na nastavitev. Toda vseh prostih mest v Sloveniji bo baje okoli 130, recimo v najboljšem primeru — kakih 200.
Kaj se to pravi? Ce bi ue bik' prav nobenih drugih ovir in bi zasedli v Sloveniji prav vsa prosta učiteljska mesta, jih ostane še ved-
uo nad :SuO, ki nikakor službe dobiti ue metre].'. k«jI i po dva učitelja v eu razred končno tudi ni mogoče vtakniti. Je vse tasJouj, ckeB polovica vseh tistih, ki so končali taSHeiji&e, te mora — hočeš nočeš — sprijazniti s temi dejstvi ier se ozreti po drugačnem zaposlenju. kajti vse kaže. da učiteljske alužbe dobili ne hode, ker jih država pač nima kam vtakniti.
Kar siuo povedali tu glede uiaiejjev, velja v večji ali manjši meri tudi za vse druge panige in vrste državnih služb. Plače in pokojnine državnih nameščencev fe dane« požrejo polovico vseh državnih dohodkov, država se bon l največjimi težavami, da more v«j hera*ko vzdrževati te. a kako naj potem n pr. namešča v svojo službo še lake, ki jih -piv.h ce pvtreouje? Državnih uslužbencev je ie j-resev. ali si naj država potem spričo strašne gospodarske krize, ki tako zelo tlači »se sloje davkoplačevalcev, naprtuje še nove rzdaiKe z :;ameščenjem nejiotrebniii?
To vse m vprašanja, t> katerih naši ljudje udnja tem oči vidno premalo razmišljajo, in v tem pogledu ni prav nobenih raiiik meti me&anom. obrtnikom, kmet« m a! i delavcem Kdor le more, skuša — kar je popolnoma razumljivo — preskrbeti svojemu otroku neko višjo unvbnubo. a cisto napačno je, da je I tcikai cilj te izobrazbe s«om vedno le — državna služba. Narod nima luktJi dovolj izobraženih ijudi, ioda nobena država ne murv »i^jtsti »seh izobražencev v svojo siužho. Na j to resnico mi vsi le preradi porabljamo, zato ! je pri nas toliko neupravičenih razočaranj. j
Nobenega dvoma pa .ni. da je lega v prav »etiki meri, da, rečemo lahko v zelo pretežni i meri krivo naše šolstvo samo. oziroma pred vsem naša šolska politika. Kajti kar so uga- 1 ujali zadnjih deset let z našim šolstvom, to i presega vse meje dopustnosti in prav nič ne 1 >01110 pretiravali, če rečemo, da je posledica ! .seh slepomišenj z našim šolstvom v zadnjih t letih pri nas ta. da imamo i/.uied vseh kul- | turnih držav moida mi danes najslabše š<>- j le. Razmere, kakršne so bile pri na^ vsa po- j v jna leta, so nanesle tako. da so imeli vso in absolutno besedo v šolstvu ljudje, ki niso bili le daleč ud vsega živega življenja, ki niso ineli niti pojma o živih razmerah in potrebah ljudstva iu ki so zato tudi gospodarili s šol-►fvom kakor svinja z mehom. Prvič so naui š. lstvo popolnoma upropastili v njeg<>' em no-lian je m ustroju in duhu. drugič po zunanji ' rganizm-iji. tretjič so postavili na čelo Šolstva in šol ljudi, ki so bili morda zaslužni strankarski priganjali. & ki o šolstvu niso imeli nobenega pojma in četrtič so znali prav temeljit zatreti vsak najmanjši vpliv ljudstva na naše šolstvo.
Ta vprašanja tudi za naše kmetiško Ijud-slvo nikakor niso brezpomembna, obratno, zadirnjo se prav globoko v njegovo meso. zalo smatram« za potrebno, da hotno o teli stvareh -e govorili.
RAZGLED PO SVETU

Abesmsko-itaiiianska vojna
Pretekli teden je minul v znamenju me-šetarenja med Anglijo in Francijo, ki ni zelo prizadeva, da hi prišlo do prekinitve do sovražnosti v Afriki. Po sporazumu med francoskimi in angleškimi strokovnjaki naj hi bil raje s|>orazum sledeči: Italija dobi dele abe-! sinske pokrajine Tigreje. toda brez mest ' Adue. Aksuma in Ad igrata Zalo pa odstopi } Aliesiniji laško-eritrejsko pristanišče Asaii s i primernim zemeljskim pasom do morja Meja j med Abesinijo in Somalijo, ki še ni bila ni-! koli končno urejena, se enkrat tn vselej ' uredi. Pri tej priliki dolii Italija del juino-j abesinske pokrajine Ogaden. Ahesdnija ostane popolnoma sviti vodna in neodvisna država, i ki mm« sklene z Zvezo narodov pogodbe glede varovanja svoje neodvisnosti. K temu predlogu je aheainski cesar ž»' izjavil, tla Aliesinija prostovoljno iu brez boja ne odstopi niti pedi svoje zemlje. Ahesiuija je bila 300tl let samostojna država in zato ludi s«»-daj noče (»hI tuji jarem.
Aliesiuska vojska nadaljuje s svojimi pripravami za splošni napad. Predznak bližajočih >e bojev so vedno bolj pogosti krvavi spo-I»adi predstraž.
Italijansko vrhovno poveljstvo objavlja, da je zašel vt»čji italijanski avto-oddeiek v zasedo ahesinrev in je po krvavem boju pod-iegtd Ker niso mogli Abesinci spraviti v boju zaplenjenih 24 tovornih avtov, napolnjenih 7. živili tn iiiunieijo. na varno, so Abesinci vse polili z bencinom in zažgali.
Abesinske čete so prodrle na jugu že g|(J. boko v Italijansko Somalijo in po nekih ve. steh prišle celo do morja.
Skozi Sueški prekop se je pretekli teden odpeljalo zapet nad 8t*K) italijanskih vojakov in neliioj ladij, polnili živil in municije
Abesinci so se začeli na nov način boriti proti italijanskim tankom Izkopljejo do pol metra globoke in široke jarke, ki jih prekrijejo t dravjeui in peskom. V dežju m- napravi nato pod to <!ejo pravo močvirje, i? kale tega se tanki ne morejo izkopati. Na ta način M, Abesinci zajeli v zadnjem ča-u 12 italijanskih tankov
italijanski aeroplarii -o izvršili v pretek-1 li-ui tednu dva velika napada na mesto I le. sije. Vrgli so iz zraka več tisoč kilogramu« bomb. ki wi mesto zelo opu.stošilo. Mnogo žena in otrok je ranjenih in poškodovane «i abesinske in inzemske bolnišnice, kar je v*, lik prestopek proti mednarodnim dogovorom Ker v Desijti ni abesinskih vojsk, niti aoe. sinčkih munirijskih skladišč, je italijan-ki zračni napad uečovena kršitev mednarodnih dogovorov, ki r\e ostane bre? |K>sledlc Nekateri pišejo, da so Italijani ► tisoči bomb ii zraka hoteli smrtno zadeti abe*tn«kega • satja, ki je dospel te dni v Desije. Biio kakor bilo, s svojim zadnjim napadom na neutrjeno »besi n.-ko maslo Desije so Italijani med kulturnim »vetom mnoifo iz.g.iliili. In to nI brez pomena za — končni izid vojne
ITALIJA
s Drobiž. Goriški nadškof je povzdignil v župnije naslednje štiri vikarijate in kuracije: Kronberg pri Gorici, Osek na Vipavskem, Lo-kavec pri Ajdovščini in Mirnik v Brdih. Gospodje. ki so do zdaj paitirovaii v teh duhov-I nijah, so bili imenovani za župnike: znatni ! skladatelj g. Vinko Vodopivec za Kronberg, g. France Franke za Osek. g. tlinko Cmigoj za Lokavec in g. Anton Čeiornja za Mirnik. — V Ronke in Doberdob sta imenovana za kaplana oziroma župnika dva gospoda, ki ne znata nič slovenskega, čeprav sta fari slovenski — Na pet iet izgnanstva gkoniinacije) sta obsojena slovenska goriška veieirgovca Albert Dei-pin in njegov »m Josip. — Za kanonika v reškem stoinem kapiteiju ie imenovan g. Mihael Hušo. zaslužni in priljubljeni dekan v Jelšanah.
ANGLIJA
Ijena ui z njo ves angleški narod in vsi anjj.t-ški narodi velikega britikega združenja držav da hodo to svojo pot branili proti vsakomur in z vsemi razpoložljivimi sredstvi Tudi » Franciji je našel nepomirljiv gnvor g Musto-linija porazen odmev
AVSTRIJA
BANKA BARUCII
II. Rim AH&cr, »ari« (§•)
Odpremtla denar v iugoslavtfo
«s {hitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši v., hančne poste aajkalsutaeH'
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandljf in Lukteia* littrgu spre entajo plačila na tutSe čekovae račune. muiMA i« MMIItatlii. RUtlUib ;tn-?«f iris.S.»L«. WJ»! *» MMI M. W>Kl irKSCmtCRS; v. UloA-nt
ha zahtevo pošljemo breupleriio nsi« teli. na kazine«
s To ha ono ii Korotaaa. Za dekana v Pliberku je imenovali č. Vai. BvendsSStter s provizorja v Blačah č. Jožef Tabalzky. za pro-viztorja v St Rupertu č. Jože Komar, za kaplana v Dobrli vesi i. Janez Spendai. — 29 mata prih leta bo slovesno otvorjena cests črez Pa-ko. — \ Grabštanju je umrl bivši dolgoletni župan Štefan Hude.z. — Za župana v Smerčah na Ziii je izvoljen dosedaip upravitelj Kari Jost, — V Celovcu ko zaprlt nevarnega vlomilca Engelberta Korošca
s Anglija proti Italiji G. Mussoiini je ime! te dni pred fašističnim parlamentom oster govor. v katerem se je obregnil tadi v Anglijo. Angleži in z njimi angleško časopisje, tudi tisto, ki je doslej dobrohotno pisalo o Italiji, zavrača sedaj g. Musolinija z vso odločnostjo. Med drugim piše: Italija ne išče samo Abesinije, ampak se želi razviti v veiiko pomorsko silo, ki hoče ovirati svobodno pot Anglije tako v Sredozemlju kakor v Rdečem morju do Indije. Če je temu tako, potem je treba, da angleška vlada jasno in nedvoumno pove. da je priprav
s Razno. V Miiwaukee je umrl 4? ietni Josip Ermenc iz Ljubnega v Savinjski dolini —
V	Ely Mirin |e preminul Janez Butala iz Kola pri Semiču. — V Chicago je odšia v večnost 60 letna rojakinja Alice Videtič. — V Gilhertu Minn. jc umrl Anton Ravnih t io iz Ljubljane. —
V	Miivvaukee so pokopali 59 letno Frančtšlto Vodnik iz Trebeina na Dolenj, — V Pueblo C-olo. ie izdihnila Marija Skubec iz Slivnice p" Grosupljem. — V Pueblo Co!o, sta odšli v večnost Slovenki 29 letna Vera Mohar in Fran-
čiška Petrič. — V Bon. Air. Pa. so dejali v grob 60 letnega Franceta Breznikarja iz Št. Ruperta ua Dolenjskem. — V Imperial Pa. je zapustil ta svet 51 letni Anton Božič iz Pra-pretna pri Šentviški gori. — V Johnstovvn Pa. je umrla 57 letna Katarina Benčina iz Kernic pri Sp. Idriji. — V Bessemer Pa. je preminula 47 letna Marija Hribar iz Grmovlja pri Škoci-janu na Dolenjskem. — V Cievelandu so umrli: 40 letni Frank Ivančič iz Malih Loč na Notranjskem in 64 letna Jožefa Oblak z Vrhnike. V North Chicago 111. je zapustil ta svet Janez Hodnik z Vrhnike.
KATOLIŠKA CERKEV
s Pravoslavn. se vračajo. Svojčas so ruske carske oblasti nasilno širile pravoslavje v katoliški Poljski. V zadnjih letih pa se odpadli katoličani trumoma vračajo v katoliško Cerkev. Kar cele župnije zopet sprejemajo edino vesoljno katoliško vero. — Na vrhu gore Cha-telarda blizu mesta Leno v Švici, v višini 1300 metrov, so postavili Kristusu kip, ki je visok 30 metrov. Pri blagoslovitvi je bilo navzočih nad 4000 planincev, —
DROBNE NOVICE
Motorna kolesa dobe sedaj eksekutorji na Madjarskem.
Spomenik admiralu Tegetthoiu, ki je uničil italijansko brodovje pri Visu, so odkrili v Gradcu.
Vrnitev kolonij zahteva Nemčija.
Petnajst milijard za svojo armado hoče žrtvovati Japonska.
350.000 dolarjev škode je napravil požar v ameriškem Marquette katedrali nad Baragovim grobom.
Za enkrat jc še odnesla zaupnico parlamenta francoska Lavaiova vlada.
4 Slovenci in en Hrvat so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah v mestni zastop ameriškega Clevelanda.
600 kg zlata in 1300 kg srebra je zbralo prebivalstvo Milana za italijanski zlati zaklad.
Za sovjetske maršale so imenovani Voro-šilov, Tuhačevski, Jegorov, Budjeni in Blu-rlier.
Nobenega slovesnega sprejema niso priredili fašisti generalu de Bono ob njegovi vrnitvi iz Afrike v Italijo.
Kaj moramo torej plačevati ?
Na razna vprašanja pojasnjujemo: Kmetje dolžniki morajo plačati zadružnim posojil-nicain vse obresti za leto 1934 in obresti /ji leto 1935. Vrhutega pa morajo plačati za leto 1935 še 1% dolga. Pri dolgovih, ki so manjši od 6000 Din, pa morajo plačati poleg obresti četrtino dolga. Obresti so pri zadružnih posojilnicah navad 110 0%. zadruga pa more obresti tudi nižje računati. Le liste zadruge, l<i so si morale mnogo denarja izposoditi od drugih denarnih zavodov, da so mogle dati kmetom posojila, smejo računati obresti tudi višje, vendar v nobenem slučaju ne več kot "!'j%.
Temu plačilu za leto 1934 in za leto 1935 se kmetje dolžniki pri zadrugah ne l>odo mogli upirati. Zadruga posojilnica lahko vsti-kega takoj loži zu omenjene vsote. Ce kdo ne plača v treh mesecih, zanj odpade vsaka zaščita. Zadruga bi pi tem mogla od njega sploh v<v '1<>!g izterjati. Nespametno torei ravnajo
tisti, ki mislijo, da ni treba ničesar plačati in se ne gredo v posojilnico niti dogovoriti, kako in kaj bi plačali. Takemu dolžniku se more zgoditi, da bo končno ob vse, ker ga posojilnica lahko požene. Prazno bi bilo tudi zanašati so, da bo uredba, ki je komaj izšla, tako hitro zopet izpremenjena. Res smo doživeli že silno izpretnemb, toda v treh mese-ch odslej najbrž ne bo nobene več. Vsakdo naj bo torej previden.
Drugim denarnim zavodom plačajo kmetje obresti po i'A%. Na dolg pa plačajo 1% in pol. Vendar pa ti niso dolžni plačati takoj, ampak morajo plačati najkasneje do 16. novembra 1936.
Ostalim upnikom se plača le 1% obresti in kot prvo plačilo dolga 3%. Tudi tem upnikom plača kmet prvo vsoto najkasneje do 15. novembra 1936.
Tako pravijo sedaj veljavne določbe.
Na sejm za božična drevesa. Po nemških krajih je nastala navada na sveti večer prižigati okrašeno božično drevo. Tudi k nam je zašla ta navada, čeprav so slovenske le jaslice Vendar je ta navada z božičnimi drevesci koristna vsaj za podeželske ljudi, ki spečajo po mestih dosti smrekic. Sicer se pa le
podež......- -j.
držimo jaslic!
Vsaka
"ASPIRIN-
tableta
nosi 8a»er-Jev kri} ko! garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam In prehladu
■THASPl RIN
—tvrhTrtfflBOTrimrrmiin-- -'f^mam OgUt it regiatr. poj S Br 6701 od t. III. 1935
Pred občmshimi volitvami na Jezici
Volilci, ne dajte se begati! Nasprotniki imajo navado, da se pred volitvami izmišljujejo vse mogoče stvari, samo da bi vaš odvrnili od volitev, ko vas zg pridobiti nc morejo. Nosilec naše listo je iiejireklicno g. Sever Frane. Samo na tej listi so možje, vredni našega zaupanja.
Nedeljske volitve naj mogočno dokažejo, da stoji Ježica trdno za svojim voditeljem g. dr. Korošcem iu da hočemo ost.il i vsi edini za svojo - lo-vensko stvarjo, ker vemo, da s tem najbolje služimo tako svoji, domači slvari kakor tudi naši širši domovini Jugoslaviji.
Xaša nedeljska dolžnost je disciplina. Vsi za listo, ki smo si jo sami postavili. S tera ne bomo izkazali svojega zaupanja samo našemu voditelju in stvari, marveč v prvi vrsti samemu sebi. ker bomo postavili na čelo občine ljudi našega zaupanja. Pot k pravi resnični io popolni demokraciji v državi je mogoča samo preko temeljne s-1110-upravno politične edinice, t. j. občine. Veliki "o-inen naših nedeljskih volitev je tudi v teni. Pokažimo. da je naše ljudstvo politično zrelo iin zato vredno popolne politične svobode.
Predsednik volivne komisije je g. dr. Ivan Bizjak, starešina okrajnega sodišča; njegov namestnik pa je g. Sever Janez, gimnazijski profesor.
Predstavnik naše liste na volišču bo nosilec liste g. Sever Franc: njegov namestnik pa je g. Pečar Matej s Črnuč.
Volilve bodo v Društvenem (lomu na Jožici, in sicer nepretrgoma od 7 zjutraj do 6 zvečer. Vhod na volišče bo pri glavnem vhodu, izhod pa pri stranskem.
Volilna komisija bo hitro poslovala. Da bo šlo čim hitreje od rok. bo naš volilni odbor sporočil vsem našim volilcem številko, pod katero jo kdo vpisan v vaškem volilnem imeniku. To številko naj si vsak dobro zapomni, da jo bo potem lahko povedal volivni komisiji, da bo čim manj nepotrebnega iskanja po imenikih. S tem pomagate, da bo prišel vsak hitro na vrsto.
Pred volilno komisijo naj vsak jasno pove svoje ime, priimek in poklic ter po možnosti tudi številko, pod katero je vpisan v vaškem volilnem imeniku- Potem pa naj glasno reče:
Glasujem z« listo Severja Franca.
Vsak naš volilec naj, opravi svojo volilno dolžnost že v dopoldanskih orali!
Popravljamo! V zadnji številki Domoljuba« smo na sir. 639 objavili, da je občinski nameščenec g. Anton Jakopič prejel od občine 6939 Din zaslužka. To pa je neljuba tiskovna pomota, ker vemo, da ie imenovani zaslužil le 4056 Din kot na: grado za dvojni ogled vsakega zaklanega živinčeta. Na željo prizadetega Io loialno popravljamo, ker nikomur nočemo delati krivice.
•loieniska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri CENTRALNI VIHARNI v Ljubljani
KAJ JE NOVEGA
Peier Kiižman:
Zornice
V (euiuo jutro zarja ie ue sveti, v eerke-v gremo kakor skoz temo. svet!« zveade išče ^žalostno oko. svetle zveade tam na vzhodu, žarke luči, ki bo svet objela, tople, ki nas bo objela. O Bog, Tvoje zvezde čakamo. Tvoje zarje, Tvojih dni. ki bodo srečni, svetli vsi...
V cerkev gremo kakor skoz temo in kadar prav potiho zazvoni in pride boiji Sin met! nas, je vse svetlo in ni več mraz in našim se očem zazdi, da nova zvezda že nam sije. da že se dopolnjuje čas, da božja milost vse oblije, Sin božji bo odrešil nas .
»Domoljssh&po*' glas
Kolikor moremo po prvih vtisih soditi, so naše vprafcalne pole. ki smo jih zadnjič razposlali svojim naročnikom, vzbudile zelo vriiko zanimanja. O nsjiehn tega glasovanja dane* še ne moremo povedati nič gotovega, ker večina vpraša Snih pol še ni prišla nazaj, vendar pa se iz kopice že vrnjenih lahko vidi, da smo s leni svojim naročnikom zelo ustregli. Dali smo jim možnost, da sami odločajo o len;, kakšen naj bo njihov list. Želimo čim več navodil in nasvetov. Brezobzirno kritiziraj/". kar vam v listu doslej ni bilo všeč, odkrito povejte, kaj od lista -Je želite in pričakujete. Posebno Vas prosimo, da na vpra-šalni |M»li sporočite imena onih vaših sosedov
in znancev, ki našega lista še nimajo, pa bi ga verjetno naročili, ako bi jim ga nii poslali na ogled
Danes moramo predvsem ugotoviti to-le presenetljivo dejstvo: Velik« večina naročnikov, ki so dosle.i poslali <voje odgovore, je zato, da se list poveča, ne pa poceni. Ni s leni rečeno, kakšen ho končni u-peh Glasovanja glede cene in obsega lista, vendar pa je to zelo značilno kt-i vkljuii stiski, v kateri žive. naši naiočniki vendar dobro vedo, da potrebujejo čim več dobrega čliva v svojih hišah.
Vsi na delo za naš največji slovenski tednik! V v>ako slovensko hišo moramo spraviti Don« ljulia -!
ZAHVALA
Podpisani Joie Škoda iz Dolgega brda. župnija Janče, se najlepše zahvaljujem upravi >Domoljnba<, ki mi je ob nesrečnem požaiu — pogorelo je vse imetje in poslopje — izplačala kot naročniku Din 1000,— (en tisoč). Vedno ir. povsod bom priporočal in agštiral za : Domoljuba«.
Dolgo brdo. 7. dec. 1935.
Jožef škoda, I. r.
osebne vesti
d Odlikovanja aa dan i, decembra sso prejeli kraljevski namestniki, člani vlade pa tudi
druge osebnosti. Z redom sv. Save 1. stopnje je odlikovan tudi minister dr. Miha Krek.
d Za prainik narodne »družitve so ihta odlikovani tudi nekateri cerkveni dostojanstveniki. tako n. pr.: z redom sv. Save 11. razreda dr. Ivan Gnidovec, škof v Skopljtt m Ignacij Sadrah, stolni prošt v Ljubljani, z redom sv. Save III. razreda Karel Cerin, prost v Novem mestu, dr. Vraber, stolni prost v Mariboru in p. Kazimir Zakrajšek. župnik v Ljubljani.
Pri !nsiiw©iti
i tratam v črevih, obokniu skrajnega čreveja od-strasjuift narava«
FRANZ-JOSEFOVA
grenka vod« zaprtja spodnjih organov dobro in na lo. Mi50go!etne izkvsjnjs u6c, da poauba FVtuss-
Jnsefove vod« izborao »rejnfe funkcije tfer. *<*. «*» ««•• w>s. tis »IW *>r. S-fc?. 1MS8, S>. V. 3».
d ''II letnico je praznovala Terezija Kiis-sel loj. Kidava- v Novem mestu.
d Z« častnega občana je izvoli! občinski odbor v Trelieijevem tamošnjega župnika g. Josipa Stupiro.
domače novice
d Krasu c verske prireditve v proslave
Brezmadežne so se vršile v preteklo nedeljo dne 8. decembra v mestih in na deželi po vsej Sloveniji.
d Prepovedan Uv»* brane m živino. Finančni minister jc isdal sklep, da se zaradi prebrane živine v državi začasno prepove vsak izvoz živinske iiraue, in sicer ovsa, ječmena, sena, dete!je. lucerne, nizke pšenice, slame, otrobov in suhih pisanih rezancev. Otrobi (pleve od riža) nimajo značaja živinske hrane, ter se prepoved izvoza nanje ue nanaša. Izjemoma se dovoljuje tovarnam sladkorja, da lahko izvažajo posušeno peso, največ do 30% svojega »kupnega proizvoda.
d Ž.lOti.Ouu I>in »naša proračun belgraj-ske delavske z!x>rnice.
d Razpisana so dela za preložitev klanca v Medneui na državni cesti Ljubljana—Kranj. Licitacija bo 23. decembra.
d T h rti eden izmed mnogih. V *voji Številki z dne 27. novembra 1935 piše >Kmetaki liste sledeče: »Nihče ne more siliti matere, da bi v mukah in trpljenju rodila otroke, ako vnaprej ve, da bodo radi bede, pomanjkanja in zapužčenosia pahnjeni v brezen, zločin in ječo.« Ali je to krščansko? AH je dovoljeno ubijati Človeško bitje? Ali ne prepoveduje lega Rog v 5. zapovedi? Ce bi obveljalo to,
kar tukaj piše -kršoiiiiski«. lisi. ki so |.:ogl:i.;l za kiuetskega. U se široko odprla vrata m; rit vi nerojenega človeškega ploda, ti < rje |„„ tem narodu! Radovedni smo, če m- „t1:. nja s tako jijsavo zKmetskega lisla, tu<li tistih par njegovih' prijateljev, ki so dolini tudi v tem pogledu tolmačili nepokvarjeno b<.2jo postavo.
d Zveza hrvatskih p^vtkih društev »e jo radi razpustitve te zveze v letošnjem maju pritožila na državni svet, ki je d< tični odlok notranjega ministrstva razveljavil.
d Proračun prosvetnega oddelk- dravski banske uprave je določil banovin-U i šolski odbor na 7,058.882 Din. zu 705.01"! Din ver. kakor je znašal lanski proračun.
d Cesto od dubrovniške Keke d« ( aitata In do asfaltira i i Cesta je dolga 25 km. Dola so oddali neki /ajfrebški h rdki Kaj pn Slovenija?
•l Nad 10 milijonov dinarjev bo veljala .ti
Čltj
M r. Bshovec
Paket Din 20-—	, ,
v apotekah
Htj.S. Itr 14112 io vil. IMI.
žftvo gradnja vodovoda na črnogorskem O tinju. Gradbeni minister je že odobri! '«■ zadevne načrte.
d Bankovci po 5 in I« dinarjev se spre
jemajo samo še pri glavni državni blaga j m" in pri vseh davčnih i »radi h.
d Aparat ra kontrol« srebrnega denarji
je iznašel zagrebški trgovec Ernest Hend-Baje aparat točno pokaže, jeli novec pravi al, ponarejen.
d Kranjska industrijska družba »a Jo-«1 nicah izkazuje 5,00(1.000 Din čistega dobi r a Naprave družbe so cenjene 97 milijonov, /ji lege na 43 mili j« nov. Delniško glavnico -<■ zvišali od 45 na 90 milijonov dinarjev Tak.' družba bi lahko mnogo dobrega storila * korist i mtljeujn gospodarske krize
— Pri zaprtja, motojab v prebavi vzemite zjutraj na prazen Jetodee kozarec naravne «Franz-Jomf fttaUct-.
d I«0.WK> ljudi je obiskalo obrtniško raz stavo v Zagrebu.
d 500 delavcev je brez dela valed ustavitve obrata na žagi bratov FeltrineMi v Bosni.
d Silen vihar je divja! te dni nad Keko in Sušakom. Skladišče ribarske zadruge je uničeno. Tudi v lesnih skladiščili je škoda zelo velika
d Rok ta vložitev prošenj tujih državljanov Jugoslovanov in ruskih beguncev za dovoljenje zaposlitve je podaljšan do 1. marca 1936.
d Na seji mestnega sveto v Karloveu so odklonila predlog o znižanju plač mestnih uslužbencev.
d Velika Ljubljana. Na temelju zadnjega popisa računajo, da 1» število volivniih upravičencev naraslo od 16.000 na 20.000, kajti običajno pride 25 vo-lilcev na 1<X) prebivalcev. Ljubljanski domovinski urad je » dneh od 25. do 29. novembra prevzel <xl nanovo priključenih občin vse domovinske spise
z matičnimi knjigami. Domovinski urad je že sedaj uvedel, da mu ljubljanski župrii uradi mesečno poročajo o številu rojstev in porok, dočim vodi mestni fizikat pregled o mrtvih. l'(,rodila o rojstvih in porokah pa bodo pošiljali za Veliko Ljubljano tudi župni uradi, ki so izven ozemlja sedanje občine in nekaie-ri tudi izven ozemlja Velike Ljubljane, a spadajo prebivalci po združitvi še vedno pod okoli Sne župne urade. Župni urad na Viču t>o itak spadal pod Veliko Ljubljano. 2upni uradi St. \ i d nad Ljubljano, Ježka in D. M. v Polju pa bodo pošiljali poročila domovinskemu uradu o gilmnju prebivalstva v krajih, ki bodo spadali pod Veliko Ljubljano; a drugače cerkveno pod dotični urad. Tako bo župni urad št. Vid nad Ljubljano poročal o»>6ini o rojstvih in porokah z.a Zgornjo Šiško, Dravlje m Koseze odncrmo Zupuže. Ježica k« stanovalce, priključene mestni občini, in župni urad v D. M. v Potju za okolico okoii aerodroma. Zanimivo je dalj«!, koliko cerkva iu kapel (jo stola Velika Ljubljana. Vseh rimskokatoliških cerkva je v Ljubljani irij, pole« lega ;V| ka-pel. V Ljubljani pa sta .;<• pravoslavna in ev anguljska cerkev.
d Skupščina Zveze mest kraljevine Jitfco-»lavije se ji* vršila oih. nedeljo na Sušaku. Zahtevali so spremembo zakonu o mestih,' tivodho tajnih volitev v mestne svete in pa ubiHovalno pravico zn ženske.
d Kongres hišnih posestnika« iz rsr «lr-mve s<- je vršil 8 decembra v Zagrebu, Za-htevali so vrnitev odvzetih jim pravic.
d Spominski svetilnik kralja Aleksandra Ml slovesno odkrili dne M. decembra 1IU8 v Splitu. Poleg drugih odličnih osebnosti sta bila navzoča ludi kr. namestnik tVrovič in minister Kamnenovič.
d 1025 delavcem je odpovedala železarna Zenici.
d Stavkati je sarelo delavstvo tovarne va-nov v Slavonskem Rrodu. Zahtevajo višje plače.
d Daljnovod ixl Dolnje Lendave do Pe-
.lenice prt Murskem Središču prično graditi te dni Kranjske deželno elektrarno.'
d Občinsko hiralnic« so dne t. decembra IW blagoslovili iu slovesno otvorili na Vrh-"ki. Oskrbo so prevzele šolske sestre-redov-
II ICO.
pomore ena čaža naravne
Frani-Josefove
<ienke vode zjutraj na tešče do lahke stoike.
'■ "K. po mla «». rml ln nnr. Mir. 8-br. 15185, !5. V, x>.
d Za Belo krajino. Banska uprava drav-•ke banovine je |x>trolila podporo za gradnjo vodnjaka z napajališčem v vasi Škemlovec. sedaj pa čujemo, da ne l>o dobil samo Škemlovec vodnjaka, ampak tudi Suhor iu okoliške vasi. Obenem pričakujemo, da bo banska uprava podprla tudi prizadevanje za ureditev Hudournika nad Suhorjem- Ta dela so nuinO 1'olrebna.
d 1,808.0(10 Din za sadje je izdala Ljub-•jaiut v letošnjem okh.hru. Čedna številka! d Po statistiki o kmetskih dokovih, ki jo
ie izdala Agrarna banka, odpade dolga na po-
V vsako hišo »Domoljuba«!
Šamezno kmetijo v Sloveniji 19.SS6 Din, torej več kot v vtmki drugi banovini. Kljub temu, da je slovenski kmet najbolj zadolžen, jo prejel od Agrarne banke najmanj posojil. Se-danja vlada bo napake prejšnjih režimov tudi v leni pogledu popravila v doglednem času.
d Varnu naložite svoj d*n«r pri »Hranilnici Kmečkih občine v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, v palači Vzajemno zavarovalnica. Cek. rač. 10.5.15. Hranilne vloge nn knjižice, stalno razpoložljive, »prejema in jih obrestoje najugodneje. Večje stalne vlopje z odpovedjo po dogovoru. — Zavod je popularno varan, ker jamči zanj 16 večjih kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo ter je stalno pod nadzorstvom kr. Iranskega komisarja — Uradne ure za stranke so o«I 8—12 opoldne.
d 100 let uspešnega socialnega dela inta za sabo Trgovsko bolniško in podporno dni-Stvo v Sloveniji.
vsem Hrvati vlado takoj podprli. Hrvati že-lijo volitve, nakar naj novi narodni poslanci najdejo pot k bratskemu sožitju.«
d »Knsetski list« piše: Ni naša navada, da bi so laskali čitateljem. Rujši povemo resi.ico, četudi morda kdaj boli. Ako pa hočemo po pravici govoriti, moramo brez olepšan ja povedali, da si je podeželski človek v marsičem sam kriv svojega sedanjega položaja. Kajti naš človek (seveda ne tajimo izjem) ima pač to napako, do vsakogar rad posluša in se tudi po njegovih nasvetih ravna, samo tistega se brani, kdor mu dobro hoče. Bolj je podeželskemu človeku važno, kaj mu bo govoril poljuben privandranec nego to, kar mu govori in svetuje pošten kmetsfel tisk, ki je z z velikimi žrtvami vzdrževan v prvi vrsti vprav za podeželskega človeka. — K tej trditvi bi
Kaj pravi gospa Ivarcka?
Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan za-maže, se hitro lahko opere. Imamo hvala Bogu ferpentinovo milo Zlatorog, ki. t lahkoto tn hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena je kos vsaki umazaniji.
ovoTERPENTINOVOMiLO*
iz domaČe politike
d Preureditev občin. Notranji minister je podpisal uredbo o izločitvi kraja Orača v krškem okraju iz občine Kostanjevica in o priključitvi tega krajši k občini Š t. J e r -noj ter uredbo o izločitvi kraja Gerlinci v ptujskem okraju iz občine D rpetinci in priključitvi lega kraja v občino Juršinci.
d Kdo je kriv. -Glas naroda? je te dni žigosal surovost, ki se je razpasla med moško mladino podeželja. Ako -Glas naroda« poudarja pomen prosvetnih društev, bi moral pokazati tudi tiste svoje prijatelje, ki so zadnja leta preprečili in celo z razpustom pn* svetne zveze onemogočili delovanje krščanskih prosvetnih društev.
d Okrog 15.00® ljudi bo deležnih zadnje kralj, pomilostitve. Zaradi gozdnih pregre-škov, to je samolastuega prisvajanja lesa iz državnih gozdov bo prizanešeno K do 10 tisoč osebam.
d Pri občinskih volitvah v Kniuti je zmagala lista Jugoslovanske radikalne zajednice: Dobila je 4500 glasov.
d 0 notranjem položaju JuRolavije piše znani dunajski časopis -Reidisposf' tudi sledeče: Notranjo krizo države je razrešilo imenovanje vlade dr, StojadinuviČa, ki je izroči! notranjo ureditev dr. Korošcu, možu, katerega politična nadarjenost in sila jamčita za do-bro bodočnost. Vlade dr. Slojadinoviča ne ogroža ne skupščinska in ne i?veiiskuj>šč'in-.-,ica opozocij«. Kajti opozocija nima zahtev, katere ne bi vseboval že vladni delovni načrt. Vlada pušča opoziciji popolno svobodo, tako <la je v zadnjih lednih priredila več zborovanj kot'člani vlade. C itn tri se skupščini pojavila kakršnakoli nevarnost za vlado, bi pred-
pripomnili, du ni povsem točna. Sedanjega po-ložaja niso krivi podeželski kmetje, ampak v marsičem tista gospoda deloma tudi od »Kmetijskega lista«, ki je imela usodo našega kmeta toliko let v rokah. Slovenski kmet dobro ve, kakšni časi so bili zanj takrat, ko >kmet-skega« »Kmetijskega lista« še ni bilo. Zato ni čudtio, da gosposke »kmete« odklanja in njihovemu pisanju ne verjame.
d Težko vprašanje. Ob proslav i praznika zedinjenja v Novem Sadu je imel bački pravoslavni škof gosp. dr. Ireuej Cirič ob službi božji na zbrane dostojanstvenike in vernike slovesen nagovor, v katerem je med drugim tudi dejal: ,-MiseJ o narodnem edinstvu je najvišja, nadčloveška, božanska tnisel. Ta ideja je zdrava, dobra, velika, l>ožanska. — Mnogi pa se vprašujejo: Kako se moremo zediniti mi, ki smo še danes različnih ver? Kdo bo zedinil to, kar vera loči? Toda vse vere so po svojem bistvu vesoljne, "saborne , v.se težijo k veso!juusti. da se razširijo, da zajamejo vse ljudi. Ta namen more podpreti narodno edinstvo. Obratno povedano: narodno oolin-stvo more t>odpre>li versko edinstvo
d Podružnico Združenja četnikov v Dubrovniku je pristojna oblast razpustila, kar je vzelo ta mošnjo prebivalstvo z veseljem na znanje.
d kmečki mngacin, Ljubljana. K reko« trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vam nudi najboljše zimsko tnanttfakiurno blago po izredno nizkih cenah Obiščite trgovino in propričajte sc!
Naročajte in eitajte naše katoliške itsi«": »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
novi grobovi
d Poji. jM»jo ntMTi... V št. Vide pri Stični je umrl 8-1 letni posestnik Anteno Fia-— Pri Sv. Križu pri Litija je upreti! ta svet najstarejši župijan 93 letni Martin Katar. — V Pobrežju pn Mariboru so pokopali hišno po-sestnko Terezijo Bauerte. — V Velenju je zapustil solzno doiino hranilniški uradnik 1". nc Korun. — Na Glincah pri Ljubljani je v ,'L letu starosti mirno v Gospodu zaspai barvar in posestnik Anton Boc. — V Cerknici je idila v blaženo večnost Gnezda Agata. —
V Martinjaku je umrl 22 leto fant Anton Rova i. — V Liliji je preminula soproga od vetrn ,<ega uradnika Fanča Aoželj, roj, Pianin-ži ... — V Celju je odšla k Gospodu po večno plačilo vdova Terezija Grobeinik. — V Ljubljani so umrli: slušatelj tehnične fakultete f anc Gnezda, dolgoletni uslužbenec v Za-» iu sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano > itija Erjavec, mestni konjač Matej Joras. t'i letni mestni monter Nace Mihevr, soproga t >vea Leopoklma Vlaj, vdov Kalsn in Ivani. Kocjan, roj. Friškovec. --- Na Kerkoveni pn Velikih Laščah je umri daleč okoii znam prmočiiik pri živinskih boleznih.- 91 letni An-k« Zakn^"k N ■ rv^jv»ii< mini1
d D* tal j* uorr-l* gospadarsk« p^le^je
p-.>«stnifcu Francu Napastn v Straigojncih pri Ptuja. .
d Vuufcar&ka hiš* j* »aiJi! požar posestniku Fraccu Pckšiča v Loškem vrhu pri Sv. Urrmn pn Ptuju.
d P<mat je mučil hlev pocestnici in trgev-ki M&nj: Koširjevi v Kočarjih.
d T»i«w"tii rini je «m>sfl na postaji Za-prešič \ drag tovorni vlak Pet vagonov je popotaom* razbitih. sedem pa zelo poekodo-vamh. OcKeških žrtev ni. Promet se je moral nadaljevati s prestopanjem. Brzovlald pa so morali -ursmenti svojo pot tet Karlovee.
j Kt u vsijsali smodnik b* i»refe oglje. Otroci Karlek. Ivan. Franček in Peteroek pri Preval jah so iztaknili n-eKje smodnik, igrali so # v kuhinji tsfco. da so vsjpali smodnik
V txHi<jouu ji- umna prinrezinja Viktorija, sestra angleikeira kralja, stara 67 let.
aa žareče oglje. Nesreča pa je hotela, da je skočila iskra v rog, napolnjen s smodnikom, Pri eksploziji je zagnalo otrokom plamene v obraz ter jih hudo opeklo. Ivančku se je vnela celo bleka, ki s« jo pa otroci še pravočasno plašili, da n: dooil hujših opeklin, d Mrtvega -.o našli v Pesnici pri Mari-| boru orgamsta Filipa Seljaka od Sp. Sv. Ktui-! jjote.
d Vejevje ga je smrtne poškodovalo. V
Hotizi pn Marilioru je podiral Ivan Horvat drevje, ki ga je kupil v družbi sosedov na licitaciji. Pri tem se je podrt hrast pri padcu zakačil m drugo še stoječe drevo. Ko so skušali hrast dobiti na tla, je vejevje udarilo pri podiranju zaposlenega Martina Raduho ter ga srnrtnonevarno poškodovalo, da je še med prevozom v bolnišnico umrl.
d Tovorni avto je podrt na tla 71 letnega posestnika Ki koteča Janeza iz Velikega širja prt Zid:ito-e mostu Hude poškodbe
Električni iikalnik. ki /.lika hlače kar tia človeku Vpeljali en en pn angleških hotelih
ltaJi£ kep.«, petrolej ia (mbciu. v erilrejski lufci Majav, Italija ž. pred pričetkom sankci, na kopi&la ' "'"ke množine petrolej, in temin. « motorizirane tlak čete na «vern, iiT jSni frontr
Bojišče »tj reki Takale, N» naši sliki vidimo silne strmine ob reki Takale, okrog katere se sedaj bijejo boji med Italijani in Abesinci.
NESREČE
PO
Opozicijska lista na Ježici
(Ježi ca)
Sele zadnji dan roka za vlaganje kandidatnih list so vložila naši nasprotniki svojo kandidatno listo, ki pa še ni bila pravilno sestavljena. Da jim je ni pomagala spraviti v red neka ljubljanska odvetniška pisarna, bi niti odobrena ne mogla biti. V kolikor se pač da opredeliti politično jx>samezne kandidate na nasijjrotm listi, jih priftada 13 socialistom desnega oz levega krila. 6 kandidatov pripada Pucljevi in 5 Kramarjevi skupini JNS. S tem, da je sedaj opozicijska lista širši javnosti znana, je volilcem lahika odločitev. Marsikdo, ki je prej še morda omahoval, kako se bo odločil, ima sedaj kaj lahko stališče. Po objavi opozicijske liste stoji lista JRZ še veliko bolj trdno. Lista JRZ, katere nosilec je g Sever, predstavlja v resnici najlepšo zvezo vseh naših delovnih stanov. Saino JRZ je in more biti garancija, da bodo prišli vsi delovni sloj i do svoje veljave v občinski samoupravi. To bo najlepša zmaga ljudstva!
Razno (Šmartno pri Litiji Miklavžev večer je privabil toliko ljudi, da vseh obširna dvorana niti ni mogla sprejeti. Naše zadruge so obdarovale z obleko 60 otrok. — Lepo jc praznovala [>raznik Brezmadežne naša mladina v cerkvi s skupnim sv. obhajilom in slovesnim spre jemom. Bilo je sprejetih nad 30 fantov in nad 'tO deklet. — V nedeljo, 15. t. m. ob 3 jx/|x>'dne priredi pevski odsek prosvetnega društva ojx-rcto •Mlada Breda.. Pridite!
No* iee.
(Trebelno pri Mokronogu.) Društveno življenje vstala. Članov imamo vedno več. Knjižnica posluje. — (i mesečno irebe je ?. Orniiške vasi zbezallo se isti dan domov v Novo ineslo, kjer ga je novi gosjiodar kupil. Na mestu, i, ier so ga ločili od kobile, se je ustavilo in ga je neki posestnik privezal v svojem hlevu. — Za december priredi šolsko vodstvo bozičnico, v kateri obdari revne otroke z raznimi darili. — /a nove volitve in stranko je tudi vedno več zanimanja.
T. Jcske-Choinski:
Ugašajoče solnce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje)
Trdi in Krepi izraz bradategu vojaškega obraza se je omehčal pod vplivom teh besedi; trepalnice in ustnice so trenile in končno je odgovoril z milim glasom: »Ni žal vojaku smrti, ako ga vodi tak poveljnik kot si ti visokospoštovani tribun!«
Ali poznaš Rinit Ali veš kje je vrtni grič?« je vprašal Publij dalje.
»Ni prvič, da občudujem glavno mesto vsega sveta«.
»No, tedaj boš šel takoj v tabor preto-rijancev in preselil svojega gospodarja v mojo hišo. Tudi za te .se bo dobil v hisi Kvintilijev udoben kotiček.«
S prijaznim pozdravom je odslovil tribun centurijona, prijel iirefekta pod pazduho in ga peljal v Portik.
»Kot mi je znano, j«; rekel Publij, ko sta liiln sama, »si ti prvikrat v Rim«.«
»Nikdar ne bi bil mislil, da bom imel kdaj tako grenko nalogo, ki bi me napotila, posebno ker som si od nekdaj tako želel videli Rim,« je Servij odgovoril.
»Ali so kitke zadere legije, ki te vodijo semkaj?«	.	,
»Prišel sem, da poiščem svojo nevesto, ki so jo odpeljali roparji in v suznost pro-
llfi!'-« , , ,, ,
»Ali je mogoče?! Kdo naj bi si bil drznil. položiti svojo roko na nevesto pretekla legij?«	v. . , .
»In vendar se je zgodilo. Po noci je udrla tolpa namazanih lopovov v hiso ocetav moje zaročenke in vse zvezala; samo en sluzabniK ie ubežal, ki mi je prinesel to novico v ta-
»Resniica bode v oči«, tako pregovor star veli »Če mačku stopil boš na rep, pa zamdjavkal bo potep.« Popotnika so mnogi brali, se prvi od srca smejali, spet drugi niso rekli nič, a tretji: »Vzemi ga hudič!« Ta vrag, kot tri bi orehe, na dan zdaj vlači naše grehe ... A grešnost vaša je velika, to bila je le majhna slika. Ce bi napisal vso resnico, kako delili ste pravico, za pobi Hat bi bilo tega, priloge še bi bilo treba. Se še spominjate na žpas, kako volili smo pri nas? Če ni moža premagal Jrakelj, ga je po basa 1 v žakelj. Zločinski vaš volilni trust ljudem je trgal krtih od ust. Saj dolg je volil za dolžnika in pest je bila za sodnika. Kdi.r vam maral ni podleči, kar hitro se je znašel v ječi. Da polna mera bo grdobe, ste šli še kot hijene — v grobe. Mrliči so nazaj hodili za purgermajstre vas volili. Čemu zdaj skrivate obraz? Krivice vse maščuje — čas.
V vsako hišo Domoljuba?
Igrali boino.
(Dol pri Ljubljani.)
Naše prosvetno društvo vprizori v nedeljo 15. decembra ob 3 popoldne zanimivo trodejansko Carkarjevo dramo: .Kralj na Betajnovi«. Ker je igra združena z velikimi žrtvami, ki jih doprina-šajo zlasti nekateri igralci, vljudno prosimo vse prijatelje naše prosvete, da nas v nedeljo v obilnem številu obiščejo.
Popotnik
(Ureznica nad Škotjo Loko.)
Ker se leto bliža koncu, se moramo tudi mi, ki živimo visoko v hribih, oglasiti, da boste ve-vedeli, da žive tudi v gorah ljudje, ki se zanimajo za časopisje in javno življenje. Prav z veseljem prebiramo »Domoljuba«, posebno sedaj, ko zopet bolj svobodno piše. Veliko zanimanje vlada tudi pri nas za našo novo stranko. Pristopili 80 kot člani ukoro vsi naši možje in tantje. — Nekaj izrednega pa je doživela naša vas preteklo nedeljo. Obiskal nas je sv. Miklavž. Skoraj bi človek ne verjel, da bi mogli v hribih kaj takega napraviti. Da pa tudi pri nas nekaj znajo, so nam pokazali to nedeljo. Napravili so res lepo Miklavževanje s prav pestrim sporedom. Korajze in dobre volje je bilo treba, pa je šlo. Za naše ljudi je bilo to nekaj izrednega. Kako so jim od veselja žareli obrazi, ko je stopal med nje Miklavž s spremstvom. Pred prihodom Miklavža je imela na zbrane lep nagovor učenka meščanske šole. Vsakemu, ki je stopi! v hišo, so pripela dekleta jugoslovansko zastavico. Vprašal sem, kaj to pomeni? Odgovor se je glasil: Zato, ker ie danes tudi narodni praznik. Vračal sein se domov v veseli zavesti, da se tudi naše ljudstvo, ki živi visoko v gorah, živo zadeva svoje narodne dola nosti.
I* dolenjskih Benetk.
(Kostanjevica.)
Praznik 1. decembra je moglo letos proslaviti tudi naše društvo. Nič posebno velikega navdušenja pa niso pokazali tisti, ki so bili nekoč patentirani patriotje. Amnestija, ki je bila ta dan dana. je vendar po dolgih	napravila srečen
konec pravdi tukajšnjega kaplana Hladnika, ki so ga na vso silo hoteli zašiti »državotvorci« za tri mesece v luknjo, ker je pred 3 leti bi! obdolžen, da je deli! Koroščevo deklaracijo. — V soboto smo položili k večnemu počitku 20 letnega Rudolfa Štiha iz Malenc. Untr.l je na posledicah ope-
bor. Vprašaš, kdo si je drznil kaj takega? Kot, da ne bi poznal navad rimskih meščanov v zavezniških deželah! Cestninarji vlečejo Germanom kožo z glave, naseljenci na-hujskajo naselje zoper naselje, trgovci pa nesramno varajo. Česar pa najemniki carine, naseljenci in trgovci ne morejo iztisniti, to pa z silo iztrga legat ali sosedni prokon-zul. Od časa do časa pa napadajo roparske toijie človeško blago; vse vzamejo, kar jim pride pod roke: svoboden ali nesvoboden, to je njim vseeno, samo da je oseba zdrava. Zelo se čudim, da se Rim za zločine svojih meščanov v deželah svobodnih sosedov tako malo briga. Germani se teh drznosti lahko naveličajo in ti tako dobro veš kot jaz, da niso Markomani nič več v dobi Antoninov oni divji, ki so razkropljeni kot koštruni v tolpah, kot moji dedi iz časov Tiberija. Po lovieo našega plemstva ,ie služilo in še služi na častniških mestih v legijah in nas narod je glavni del vaših zavezniških čet. Govorim, ti zato tako kot Rimljani, ker sem bii tudi jaz vzgojen v duševni kulturi velikega Rima, mojega drugega očeta in zato me boli, če najpodlejši meti vami razdirajo, kar je naša skupno prelita kri na bojnih poljih skupaj zgradila.
Z žalostnih obrazom je Publij poslusal. Ko pa je prefekt končal, je kratko odgovoril: »Ti pretiravaš ko slikaš razmere v obmejnih krajih preveč kričeče.«
»Pretiravam?« ;ie zagodrnjal German m grenak nasmeh je preletel njegove ustnice. »Ali -veš, kako me je danes zjutraj .ia cesti pozdravila druhal iz Rima? Z »ger\,-.lanskim psoiti« so me zmerjali in sele tedaj se je umaknila z renčanjem naučenega volka,, ko so se zablestela pred njenimi nevoščljivimi očmi znamenja moje časti.«
»Ljudstvo je povsod prostasko in drzno, dokler ne čuti močne roke na seboj,« je od-
govoril Publij. »Vendar jirav nič ne dvomim, da boš našel v Rimu pravico...«
»To pa tijiam, ker sicer...«
Nizki glas prefekta je donel votlo, kot odmev oddaljenega grmenja. Visokovzra-ščen, širokopleč, naprej uagnen je mrko gledal na gnečo, katero je bil ravnokar opisal in katera ga je obdajala kot razburkani morski valovi. Globoka raza navpično nad zakrivljenim nosom, bliski zadržane jeze v njegovih plavih očeh, namršene obrvi in stisnene ustnice so dajale njegovemu suhemu in gladko obritemu obrazu izraz junaštva in neuklonljive odločnosti. Čeprav popolnoma drugačen po postavi, barvi las in obraza od Publija, mu je bil vendar v tem trenotku sličen. Oba sta bila iz slavnih plemiških rodovin oba sta imela od strani poteze roparskih ptic — ki so rojene za zmago.
»Božanstveni Mark je pravičen vladar.« je začel zopet Rimljan.'
»Božanstveni Mark Avrel bere preveč knjige in se premalo peča z državnimi posli.■ mu .je odgovoril German.
»To so drzne besede iz ust legijonarja.«
»Publij misli ravno tako.«
Tedaj se začujejo pred njima klici tekačev: »Prostor! Prostor!«
Obdan od trume varovancev v belih to-gah in sužnjev v pisanih haljah, je šel mimo Fabij. prešerno sedeč na blazinah svoje nosilniee. Ko .ie spoznal prefekta, je pre-bledel.
»Že drugič srečujem danes tega lopova,* .je pripomnil Servij. »Solze in kri mojih bratov se bleste na njegovih milijonih.«
Zavila sta v Portik. Tn je bila gneča tako velika, da sta se hotela že obrniti, ko jih je poklical zveneč ženski glas.
»Pozdravljen Publij!« je nekdo tik njiju zaklieal.
DOMOVINI
racije. .Saj dobri družini, ki upada med zveste »Domoljubov«« prijatelje, tudi naš list izreče so-žalje. — Bolezen ošpice se je to jesen z vso silo vrgla na otroke. fkita je skoraj prazna. Sedaj je bolezen že ponehala. Pa ni bit« bolezen najhujše. Hujša je bila grenka misel, da n* bo snifl otrok iti k Miklavžu.
t »epa je hiln.
(Ig.)
Tudi letošnji .Miklavžev večer se j, vršii pretekli četrtek v društveni dvorani v največjo zn«lo-voljnost otrok, staršev in drugih, ki ao ia večer tiufiolnili dvorano do zadnjega kota. Program pred Miklavževim prihodom je obsegal otroško petje, igrico in športne vaje Mladcev. Nad vse lep je bil letos prihod sv. Miklavža v spremstvu angelov. Društveni predsednik je v svojem pozdravnem nagovoru tudi omenil poučno zgodbo, kako je bil našemu prosvetnemu društvu I 193." Miklavžev večer prepovedan, kdo je bil denuncljant in ka'i" smo si dovoljenje končno to priboriti. — Na Do-bravci jc umrl prejšnji teden Ciber Jakob, posestnik in cerkveni ključnr v visoki starosti let. Ker tudi v njegovo hišo prihaja Domoljub , je prav, da se ga lisi spomni z želijo, da počiva v miru; vsej družini pa naše iskre/in sofali" nad izgubo dolirega in skrbnega očeta?
Cerkev smo obnoviti
(Šmartno pod Šmarno goro;
Minulo nedeljo sino imeli prisrčno ce,*veuo slavje pri podružnici sv. Andreja v Sr. Gamsih. Pri cerkvenem opravilu ie krasno pel pevski zbor društva -2ora» pod vodstvom pevovodje Lave ha. Domača dekleta sc ozaljšala oerkei z venci in cvetjem, fantje pa so postavili več lepih mlajev. Po poldne smo imeli ,udi pete litanijc. To prijazno svetišče je bilo v poletju temeljito prenovljeno. Vsi trije oltarji so bili restavriranl. Občudoval' moramo gorečnost naših mož, ki so na lastno inicia livo pozvali g. kemservatoria dr. SMeta. da je pregledal umetnine in da jim je dal uavcdi'a, ter da so kljub krizi začeli nabirati prisnevke ter tuji sauri darovali večje zneske. Bil je shsčaj, da je jx> sameznik daroval čxz 10(10 Din. To so možje, na <atere sino lahko ponosni
Časi se spreminjajo (Črnomelj)
V glasila slovenskih mačkovcev. Slovenski zemlji jc izšla opazka, ki skuša osmešiti >Domoljubov dopls -Bela krajina v dni g i luči«. Sicer ničesar ne
ovrže, marveč se s|xnrta le jO ujjotuv nev, Ua sino kljub želji slov. voditelja glasovali za opazkij-ko listo. Storili smo »o, povemo še enkrat, ker so prilike pri nas svojevrstne, tn pa. ker smo hoteli učinkoviteje uničiti reinn policajev iu iandarje*. Do nisnik. »tujec iz Jeruzalema«, je pa brez dvoma mnogo tolj Beli Kranjce kakor gospod popravkar. Ta dopisnik ve prav <Jc.. :o it marsikaj, med drugim tudi to, da je kandidat Mačkove liste s svojimi pred 5. majem zatrjeval, da v primeru Koroščeve vlade ne bo kandidiral. Ako pa siikiik; sklepati iz marsičesa, kar ljudje tukaj vedo, pojile ta obljuba gladko po Labinji. Sicer ps: Beli Kranjci bodo sleikoprei znali razločevati med nejasnimi obeli političnega programa, o katerih nihče ne ve, ali dr. Maček soglaša z njimi, in pa med počasnim boljšaniem gospodarskega stanja ter ja verni deli.
'/, Wr»llal.>kega
(Erkonscliwiek) t u j,' umrla po daljšem liolehaiiju gvui-i K:an-čiška Sajovic v starosti 77 let. Doma je bil« iz Srednjega Bitnja |>ri Kranju Hevinatizem v nogih jo je mnogo let ltiufll, zadnja leta je trpela silne boječim . Sla ji* iskat olntšanin v boinišnieo. ie pa
lan . -tirii ai.r. uioria Pogreb blago |K)knj nič je bil lep. Udeležili so so ga številni njeni znanci in lovarišice i/ ženskih organizacij. Na sliki vidimo rajnim iu iijopoga žalujočega moža Maksa, s katerim je lil tet živela v srečnem zakonu. ji tio lahka tuiii zemlla!
Mnogi ponavljajo: Slabi so danes časi. Naj vsak poedinec postane dober in časi bodo zopet dobri, Sv. Avguštin.
Naše društvo
(škocijan pri Turjaku) Nase prosvetno društvo je zbralo tu praznik Zedinjcnja svoje člane k službi božji. Po cerkve nem opravilu »o priredili v dvorani čtani mainlt-stacijsko zborovanje, katerega so sc udeležile vse katoliške organizacije s svojimi zastavami. Veseli smo, iki smemo odkrito manifestirati za našo Jug« slavijo, ki smo jo vedno ljubili, čeprav so nam očitali, da smo njeni izdajalci. Prav naše društvo je l*-vo pričeto s takimi postavami in jih imelo tudi v onih časih, ko so peli pendreki in bajoneti. Čudna se nam zdi, da v nasprotnih vrstah sedaj kaj takt-nega ne najdemo, ko si lastijo pravico, da so It oni pravi Jugoslovani Nale prosvetno društvo drla s polno paro. V |5osetmih Mtalih, ki smo jih l>rciircdili v ta namen, sc pridno zbirajo naši fantje i fantovskih krc/Kib in dekleta v dekliškem odseka. ] Pričeli smo tudi z zbiranjem knjig, da izpopolni j ino. uredimo in oživimo društveno knjižnic-).
'	Katolifiku pre»«e»n
(Voitife.)
Kiti du tloči' nadomestiti, kar jr v truli letili uuuudiiu, tako je ugibio naši- prosvetno društvo. Kratk i doba j«> vpostavitvi je pokazala, kako močna je katoliška organizacija mtst našim tjuil -dvom. Sestanki vm-Ii odsekov so izredno dobo obiskovani in liani skoraj primanjkuje večerov. Na praznik Brezmadežne smo opustili zunanje prireditve, ker je bila večja slovesnost v cerkvi ia sprejem Is članic v Marijino kongregacijii, pse !»i smo proslavili s skupnim sv, obhaiiliiia vsega članstva ter s tem {»odčrtiili glavni namen društva, vzgajati nas v zavedne katoličane. V nedeljo i o. decembra ob tleti pa vprizoriiuo .Jal-itovo dramo »Dom , ki j«' pisana, kot nataše. u našo ktnečlo) kraje. Ker muo pri »Koroških tiim-tapcili Videli, kaj naši igralci zmorejo, zagotavljamo, dn boste sedaj še prijoloeje presenečeni in npj n,- bo nikogai. ki bi zamudil to vprizoritci
Itobrce. tirnica in še kaj.
išikocjan pri Mokronogu.)
iiiao kar nič dobrega, čeprav bi na prvi pogled človek drugače mislil, pri nas nam-reč pravilno tako otroški lioloz.ni - ošpicam. Sil no so se zadnje tedne razpasle! V marsikateri hiši ie kar vse otroke položila tu dobrota v postelj. Čeprav ui bolezen šalila nevarna, so pu hujše posledice, ki so se pokazale kol diivicn. Mor
Biln .je Tulija Kornelija, ki je stala s svojo nečakinjo Mučijo pred neko prodajalno, jioleg nje pu dve sužnji; kupovala j«1 ravno pisano platno zu svoje služabnice.
Od keduj je vendar ta navada, da Rini tjauke zastonj čakajo obiska svojih sorodnikov, ki so se od daleč vrnili? je vprašala Talija, ko je stopil Publij k njej.
. Vslcd triletne odsotnosti iz Rima, som "uol toliko nujnih opravkov, da nisem doslej imel šo nobenega tronotka prostega,, se je opravičeval Publij. Jutri sem so ti hotel pokloniti... To je pa Mueijii. kajne, je' pristavil iu sc obrnil k mladi Korne.lijki, ki je uprla vanj svoje veliko rujave oči. »Tako jo zrušila in tako lepa postala, da je ne bi spoznal, ako lii ne bilo tebe zraven. Pa tudi ne vem, ali .i" že prižgala Hirnnove bakle ali ne?«
Himen ni priljubljeno Mucijino božanstvo,. je odgovorila Tulija me-to nje. V celem Cesarstvu ui nobenega, ki bi ga smatrala vrednega svojo ljubezni. Morda ji pre skrbiš ti kakega boga iz Olimpa.«
Samo na enega Rimljana čakam. je pripomnila nato mirno Mucija.
Publij jo je pozorno pogledal v oči. Nekaj časa jc vzdržala njegov pogled, potem (»a se je obrnila in so zabavala s trgovčevim blagom: lahna rdečica je oblila njen bledi obraz. Niti Publije.v pogled, niti rdečica Mucije ni ušla pozornemu očesu Tuli je. Nalahno .je mežikala s trepalnicami in drhtela z ustnicami.
»Vidim, da nisi sam,« je rekla Tulija z malo izpremerijenini glasom.
»Moj bojni tovariš in prijatelj: Ser v i,j Klavdij Kalpurnij, prefekt legij,« gn je, Publij predstavil.
German se je priklonil iu položil roko na prsi
liiuiska plenikinja ga je po/dihvila s prijaznim nasmehom iu rekla : Moja hiša jo odprla hrabremu prefeklu. o katerem je Kini že tolikrat /. velikim spoštnranjnin aro voril. Vabim ga skupno - tribunam k «obi... Sedaj vas pa več ne zadržujem, hrabra bojevniku. No verjamem unmivč. da bi se za iiimala_ poveljniku legij za naše hišne zn-dove: iščemo namreč plntnti za tunike miših suženj.
Komaj stii so Publij in Norvij ,>«|k| ranila v gneči, je že stal poleg Tulijo Mark. ki je prišel od nasprotno strani in ni opazil odhajajočih.
■Ti žo začenjaš igrati svojo vlogo, ji jo zašojjoUtl na uho.
/O, to si jo izmislila Mucija, da moram kupovati to platno! Jaz. .-oni to samo hitro izrabila.« jo rekla Tulija tudi tiho in se sporazumela s ji rotorjem bolj na oči, kot /. besedami. »Pu izvrstno so mi je posrečilo, ker ravnokar je odšel Publij. Ilil je tu v sprem-stv u nekoga barbara: tribuno dopadojo jmi-sobnosti.«
-Videl sem tega germanskega orjaka z rumeni in prsi gladijatorja. Kaki ' lasje, kaka postava! Ni enda, da so se ženske zagledale vanj! Toda li imrbtu-i živo še tako krepostno kot naši predniki iz dobo lesenega nima. O da bi mi bili dnli bogovi njegove mišice!«
»Tudi brez njegovih mišic, so i,o prerinil.«
Da. toda kako dolgo? Žo zdu.i zelo občutim posledico ene neprespano noči.«
Po kratkem odmoru je pristavil preior, ko so je na vse strani pozno ozrl Ali uisi nn: videla Fafi.ia?«
»Prod kratkim jo šol tod mimo.«
Mark se je poslovil od Tulijo s finim nasmehom m izginil e množici. K komolci si je utiral pot, da poišče Livi jinegn o-Vta
Našel g,i je v prodajalni nekoga dragu l.iarjfi.
Zelo pametno ravnaš, tla prav oeo- ,•> niisli». ua vse. je rekel in -e nalahno s prsti doinkui! fabijeve rnme, -.lotri Ihiiii povpni šal lepo Livi.jo, kako je zadovoljna z okusom svojega očeta.
Livija ni' zahteva zase nobenega okru sa več: dovolj ima iseira.« j«' odgovoril l'a bij in urno skril kupljeno ovratnico pod tu i.iko.
Razumem . . . Kaj je (Mitom ona važni' zadeva, o kateri si hotel z menoj govorili'! Ali -o ti jo morila j-ionknil krt k dolžnik."
j« aioi ka in ga peljal n« samoten k o; Prodno jo začel gladil celo iu -o •sem in tja. Ti veš.
"o prijel pod pazduho Mar iz trgovine v tavorjev "a.1 j. lijor stn so obn vseilla. govoriti o stvari, si je po po klnpi
liretuiknl v zadregi
Jo
z iiogotovnn svobodni (ier
slotlnjič za glasotu, /da sem imel uekoe inaniji zelo cvetočo trgovino...
'Seveda vem! Saj govore, du imaš šc sodnj nt nogo dohodkov iz različnih fiodjelll, ki veljajo med ljudmi naše vrste zn pouiže valne!« ie odvrnil .Mark in prezirljivo pu gledal Kgipčana. »No smeš pozabiti, da I"' tvoja hči žena Kvintilijoiil
Naglo jc dvignil Fabij glavo glasno iu s sini penim pogledom itn Marka rekel vos rnzbtir jen: »In t ti Kvintilijec bi no bil tiikd-ir upa zil ran«! hčere, ako lii njen oče ne bil zaslužil niiii.ionov ■ iioniževaluih podjetij! Mark je molčal iu si j/rizel v ustnice.
Poznani senatorje, ki so na skrivi!":' oderuhi! Poznam patricije. ki s poinao.i« svojih vai'«ivanwv in sužnjev trgujejo! N' iniijn krivd i. ,-'ko oonnrski Itito pada v prah preil zlntofci. Toiln nič se ue bo.i: v islotn l.renntkn ko boš li imi.j svnk, bom prenehal
da zaradi nepazljivosti uli bogve zaradi Cona s« j, la morilka pojavila In zahtevala že že.'- žrtev, l/.dane so bile razne varnostne odredbe, da se mi ;,i bolezen širila, ali se bo posrečilo jo omejiti, je )>a težko reči, ftkoda bi pa le bilo teh naših drobljaneev. - Po gozdovih sekir« poje, ker tudi bostam kriza ne prizanaša. Pri delu sla se ponesrečila Bregar in Žniduršic z. Drušč, pa sla že prestala najhujSe, Sv. Miklavž se jo v fclioejanu kakor ludi na Telčah dobro odrezal, sicer pa ve, koliko potreb je v teh časih. Naročil pa je. naj se, vsem dobrotnikom prav lepo zahvalimo, on bo ludi zapisal v nebeško knjigo.
Še ena beseda u luuravškein vodovodu
(Moravče)
O moravškem vodovodu sta izšla v ca lopisih dva dopisa, prvi v »Domoljubu', irugi v .-Kmetskem listu«, podpisan od g. predsednika občine Moravče Ignaca 'Pomea. Za prvi dopis sem zvedel, ko sem ga cikal v Domoljubu , na drugega, sem bil opozorjen iu sem ga nato ludi |irečitul. V dopisu v Km-'tskem listu« se omenja, da je bil dopis v Domoljubu nepodpisan (anonimen), kar pa ni znamenje, da bi se bil dopisnik bal javiionti, saj so dopisi večinoma nepodpisani, tudi »Kmetski list« v št. 47 nima s polnim imenom podpisanega nobenega dopisa, razve ii ome.njenefra in neke izjave. Predsednik občine smatra, kol je razvidno iz njegovega dopisa, da je bil dopis v Domoljubu obrnjen proti njegovi osebi kol predsedniku občine, pa meni, ko sem citiil dopis, njegova oseba niti od daleč ni prišla na misel, prepričan sem, da. dopisniku ludi nc, ker je bil vodovod ze preje zgrajen in oddan svojemu namenu, prodno je on nastopil kot predsednik občine Izraz -voditelji naroda- nuj ne molijo prav tako ne »dobri katoličani«, saj je pri nas znano, da jih je limono, ki se čutijo voditelje naroda-, |>a predsednik občine bo sum priznal, da niso i si ti - prav vsi dobri katoličani. Dopis torej s predsednikom občine nima nikakega slika.	£akaj vodovod ni bil hlagoslov-
1 jenl Predsednik občine pravi v svojem dopisu. da je bil takrat župan Cera.r Anton. Kes je. 'Poda blagoslov ni bil odvisen od tega kdo je župan. Nekaj drugega je. '"-o j,, občina sklenila, da je vodovod last občine, nekaj drugega kdaj jc občina prevzel« vodovod v svojo upravo, (o pa je. bilo mnogo |to-
zneje, seveda ne bo občina prosila za lilago-shiv, ko ,ie vodovod že. v rabi. To je čisto naravno, prav zato dotičm dopis ne tiče fib-e.niske uprave, Sarti pove v dopisu, dii: kdo dela pri vodovodu in kako se dela, ni bilo od občine odvisno. Dejstvo je: da se jc vodovod gradil večinoma s tujimi delavci m da se .je gradil ob nedeljah in praznikih, čeprav /a to ni bilo potrebe, ker so delavci večkrat, med tednom počivali. Dejstvo 'je: da vodovod ni lj'l blagoslovljen, čeprav "se blagoslavljajo vse javne naprave, železnice, mostovi., celo smučarske skakalnice itd., pa ne po krivdi takratnega županu, krivci so bili čisto drugi. — Dejstvo je, da so tisto nedeljo, ki bi bila primerna /.a blagoslovitev, nameravali napraviti veselico v gozdičku pri rezervarju kot zaključek zgradlie vodovoda, pa jc silen naliv, ki jc trajal vse popoldne, to preprečil. Jc bila tako božja volja. — da vsaj z veselico ne končajo, če že nočejo z blagoslovom. — Krivdo, da sc, vodovod ni blagoslovil, pa nosijo tucli v gotovi meri takratne razmere, saj se spomnite na klice dol s farji, dol z izdajalci«, s takimi protidržavnimi elementi pa nihče ni hotel imeli opravka. Prav to, ne pa občina, ne prejšnja, ne sedanja uprava nimata z bla-«o dovom nobene zveze, — Dejstvo je, da je vode primanjkovalo letošnjo jesen. Kdo je kriv/ Ali božja volja, ali kaka napaka pri gradili vodovoda. V tem soglašata oba dopisa. Ker je dopisnik končal dopis s svetim pismom, ga končam tudi jaz: »Ako Gospod ne zida hiše. se zastonj trudijo zidarji.
( egnar Janko, dekan.
/a ailvcnl
(Vače)
Nemara je bilo leta 1932, ko so novi »voditelji ljudstva« tirali pred sodišče poštene može. naj dajo odgovor od svojih grehov pri litijskem cestnem odboru. Na Vačah je prevzel ta posel »izkidanja klerikalnega gnoja« g. Očrtane. Med drugim jo naznanil oblastvu tuili g. Tifusa, bivšega cestnega odborniku. Golov, da Titus ni pošteno vodil svojega odboru iškega posla, j« vzkliknil g. Očrtane: »Titku ne bo dovolj njegovo posestvo, ila poravna svoje grehe.« Titus je z lahkoto pokazal in dokazal svoje požrtvovalno delo pri cestah, je danes še vedno ugleden i>ososlnik in ua novo postavljen
cestni odbornik. Bilo je istega leta no občinskih volitvah. Kimovec Jaka, od novih •voditeljev ljudstva« odstavljeni župan, ra-'/minljivo m hotel kloniti pred novimi »vo-j 'l't«l.u ljudstva , pa mu je g. Barlič oblju-; ml: -tiarantivam Ti, da te bomo pripravili ob grunt, če se nam n« boš uklonil.« Kitno-ver'je še vedno posestnik nezadolženega posestva; ako ne preje, pri prvih občinskih volitvah bo postal zopet priznani župan obči-ne Vače. Na občini je izvršil bonski revizor I običajno revizijo. -Voditelji ljudstva« so hvalijo, da je našel revizor zlasti jmslova-n.le blagajne v redu. Mi drugi se tega dejstvu veselimo, kajti gre se za poslovanje na sega ljudskega denarja.
DOBRO cnvo
k Zel in plevel - slovar naravnega zdravilstvu ali kako in kdaj uporabljaj naravna in najcenejša zdravilna sredstva — zdravilna zelišča. Knjiga obsega 2!Xi strani in stane nevezana 50 Din, vezana 75 Din (vezani knjigi je priložena tudi knjizi.cn: Zelišča v podobah). Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1920, sestavil Fr. Magister. V knjigi najdeš naštete vse bolezni in zdravila, vse grmičke in rože, ki imajo zdravilno moč in jih lahko sam nabereš in pripraviš. Bolezni in rože so navedene v knjigi v abecednem redu. Ta koristna knjiga, ki jo lahko imenujemo »Domači zdravnik . mora v vsako hišo. Samo po sebi je umevno, da kličemo ob resnih obolenjih na pomor izkušenega zdravnika in se- ravnamo po njegovih navodilih. Knjigo toplo pri|ioročamo.
k "Potreben bolnikom, koristen vsem. Bolniki so posebni udje Kristusovega telesa, ki zahtevajo naše izredne ljubezni, strežbe in tolažbe. »Bolan sem bil in ste me obiskali - pridite blagoslovljeni ... I« Skrb za trpeče je znamenje plemeniiega srca, eno najlepših del krščanske ljubezni. — Pred letom je začel izhajati in stopa zdaj v 2. leto listič »Prijatelj bolnikov«. Pri vsej množini listov ta listič ni odveč in noče delati drugim konkurence, marveč izpolnjuje le neko vrzel. »Prijatelj« izhaja le šestkrat na leto i« stane le 6 Din. Naročnina m naročniki naj se pošiljajo v: Ponikve, p. Videm Dobrepolje. Urejuje listič g. janež Kalan, ki piše na poljuden in prrkupljiv način, ki nam je znan iz njegovih mnogih drugih spisov. Listič se je v teku prvega leta priljubil bolnikom in zdravim. Toplo priporočamo!
s kupčijami, ki so sramotne v družbi, v ka tero me boš ti vpeljal. luiiun zadosti denarja. dosti posestev, hiš. sužnjev in rudo-kopov ...«.
Zadovoljno te je nasmehnil in pokazal pri (cm dve vrsti belili, zdravih iti ostrili zob; njegovi kratki prsti ua dolgih in ne rodnih rokah ho se krčili kot kremplji; v njegovih očeh so se svetlikali rumeni plameni.
Medtem...« je povzel Mark.
Kabi j si je drgnil čelo.
Pred nekaj meseci, je nadaljeval v zadregi, sem kupil na trgu neko sužnjo, ne da bi vedel, ila je hči nekega prostega Germana iz innrkomaiiskih gozdov.«
Kupil?« je vprašal Mark in pomenljivo
pogledal Fabija.	• . ..
Pripeljali so mi jo moji prejšnji varovanci,« se jc izgovarjal Fabij. /lasužnja pa je menda nevesta prefekta Servija.«
Prefekta konjenice v legiji?!, je vzklik n i I Mark.
Njegova, <ln.«
To je zelo kočljiva stvar! Ah ves, ila <li-i to po snrdinskih rudnikih?«
Vem, toda upam, da me bo moj denar in tvoji od noša ji rešili iz te zagate.
Mark se je zamislil.
Predvsem je' treba Germanko takoj spravili na varno in .io lako dobre sKriti «i it nc bo prišla nobenemu človeku n« ol«V jc mislil.
To se bo še danes iz,vršilo.'
Dalje se z denarjem ne sme skopariti, 'la t milo od strani oblasti vsa resna poizvedovanja opuščena; kajti prefekt bo vsi! poizkusil.«	.
Moja blagajna ti jc na razpolago/
*Tu sužnja te bo mnogo stala.«
V tem slučajn nočem in ne smem skoparili,« je odgovoril Fabij in se leno vzdig-
nil. in nato še pristavil: »Ne dvomim, da boš storil vse kar je v tvoji moči, da odvrneš nepričakovan udarec, ki preti Liviji-' neinu očetu... Toliko neprilik zaradi ene i navadne Germanke! To se imamo zahvaliti filozofski vladi \i,toniuov!«
Pr> teli besedah -c je oddaljil v Portik. kjer so ga čakali varovanci in sužnji.
Ze .ie bil izginil za stebri, pa se Mark ' Sc ni gonil s svojega prostoru. Njegov na-; vadno vesrf in smehljajoč obraz so.mučile ' temne misli: Veseli pretov,« ki je preziral ! vse. kar se ni dalo porabiti za veselo uži-i vanje, si ni mogel biti na jasnem o občut-' ku. ki ga je v tem trenutku obvladoval.
Akn hi mu bil kdo rakci, <la se jc ogla i sil v njegovi duši zadušeni glas Kvinkti-] lijeev »lesene« dobe, kakor jo ,ie zaničl.iivo iiiieiioval, bi sc bil bohotno zagrohotal. In ' vendar je bit v tem trenutku prnri rimski i patricij, potomec vitezov in državnikov, ki so dali premoženje in kri za občili blagor. V njegovi krvi je tičala po mnogih rodovih podedovana brezbrižnost za kupčijo, obrti, carini in odernštvu, kakor tudi za vsak po-sel, čigar cilj je bi! zbiranje denarja. Io odkritem Fabijevmn tiriznanjti sc je čutil | ponižanega. On, Kvinktilijec. naj poroči ' hčer tega podleža, ki da ugrabiti nov. ste I slavnih in za Kini zaslužnih vo.jščakov ln jih na trgu prodaja! On na.i postane orodje ' podlosti tega roparja in trgovca ljudi! i Murk se je ozrl okrog sebe, kot bi iskal i rešitve. Toda ni bilo rešitve zanj. Da bi živel siromašno in preprosto življenje, kot, njegovi predniki, (egn ni hotel m Indi m
»Moram tega lopova varovati,« je vzdih-nil. »TO ni moja krivda, da nisem zagledal sveta vsaj že pred 900 leti.«
Zavil se je v svojo togo in krenil proti M i nerviriflimi kopališču.
»Torej so tvoja poizvedovanja popolnoma brezuspešna, Gaj!« je vprašal tribun Pulili,j svojega varovanca, ki je bil ravno prevzel vrhovno vodstvo njegovih posestev.
»Doslej nismo našli za germansko deklico niti najmanjše sledi.« .ic odvrnil Gaj, »čeprav sva Herman in jaz napela vso svojo pozornost in nisva, prizanašala svojim nogam. Na trgu sužnjev nihče ničesar ne ve o njej.«
-In vendar imam popolnoma zanesljive vesti, da so odpeljali Tusne.ldo v Rim!« je prisegel vmes Scrvij.
Vsi trije so sedeli okrog okrogle mize na navadnih orehovih stolHi in jedli preprost zajterk, vino iu kruh, Stregel jim je samo en suženj, vitki Artemidor. Tribun iu prefekt sta bila oblečena mestno, v bele svilene tunike in visoke zavezane čevlje; a na rokah nista imela ue zapestnic, nc. prstanov.
Pnbli.j jc pomislil. Po kratkem molku jo rekel: Morda bi bilo dobro, vzeti na pomoč Sigfrida. Povedali so mi, da ima (a starček silno velik vpliv pri sužnjih. On nam bo pokazal pot v skrivnosti najod-daljenejših ulic... Naj jiriile Sigfrid k meni.« jo ukazal Artemidorju.
Treba je pridobiti zaupanje spozua-valca krščanskega praznoverja. Ti stranka rji vedo vse. kaki zločini se gode v najbolj zakotnih luknjah.«
»Težko bo vdreti v njihove votline, ker so postali previdni in nezaupni, iz strahu pred pravičnostjo božanstveiiega Marka Avrelija,« .ic pripomnil Gaj. ^Božanstveni vladar ne more trpeti tega praznoverja, čeprav ne omejuje prostosti tujim veram. Prejšnji teden je nekaj kristjanov, ki niso hoteli zatajiti svoje. vere. obsodil v sardtn-ske rudnike.«
i Dal jel
RADIO
Program ljubljanske Radie »jilajse p*-ta je
od 12. decembri d« 19.
V»ak djta: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila. 13. Cas. spored, obvestila. 13.15 Plošče. 14. Vreme, bona. 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — Četrtek. 12. decembra: 18 Raitjski orkester. 18.40 Slovenščina ra Slovence. ls>30 Na«r. ura. 20 Prenos iz Beigra-ta. 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Drago Žagar poje. — Petek. 13. decembra: 11 Šolska ura. 18 Ženska ura tfc20 Plošče 18.40 2ena in tlelo. 1930 Nac. ura. 20 Klavir. 21 Lev Nikolajevi Tolstoj. 21.20 Radijski orkester. 22 Napoved časa. vremenska napoved. poročila, objava sporeda. 22.15 Plošče. — Sobota. 14. decembra: IS Radijski orkester. 18.40 Pereča zunanje politična vprašat, ja. 19/10 Nac. ura. 20 Poglejmo na gorenjsko stran. 22 Napove-.! časa. vremen? a napoved, poročna, objava sporeda 22.15 Radijski jszz. — Sed»l.a. 15. d°cambra: 8 Napove«! ča3a. poročila, objava sporeda. 8.15 Telovadba. 8.13 Radijski orkester 9.45 Vers-o predava-tje. 10 Prenos cerkvene glas-b-\ li Skta«." - jugi-slov skladateljev. M.40 Mladinska ura. 12 Na: ■ ved časa. objava sporeda, obvestila. 12.15 Ha-P - orkester. 15	a ura. 1-5.20 Plošče. Irj Gospo.lir.jska ura. i'-: !' tiodba na piha!« S-ira . 19.30 Sar ura. 20 Napoved časa. poročila, objava sporeda 20.15 Koncert Akad p.-v-skeea k-, "tteta. j| Radirki orkester 22 Nipoved
časa. vremenska poročila. nov-- 22 "5 pr- iz Kavarne Nebotičnik	Poisi «ie!jek. V d ■■•-!'!-
bra: 18 Slov. biografski lek-ikop. 18.20. Ploš.V 1BM Zdrarnižka ara HtSO Sar '.i>j 30 Prem* ©pere tz ReJrnda — Teret. 17. rfpeemhra: 1! 8 1-skj ura 18 Ra-; ; -s k i nrk^t^r. 18.40 Vzgojni i«o-men življenja. !- Nsc. ura. 20 f^j verne 3j.. 21.15 Cimmerroanov lr>•> 22 Napoved	vre-
menska napovd. poročila. objava soor '>30 Angleške plošče. — Sred«., 's rtereni br -ška ura. 18.20 Nove Stori ..ov? burke. • poco vori s poslušalci, t P -t Pr*oos» z In. . 21.4" Plošče. 22 Napove«! "-sss. vrern-r.s'.r . ved. poročila. ohi:iva sporeda. 2*M5 i"iire
Agitirajte za »Domoljuba«!
NAZNANILA
n Otvoritev nove gospodinjske šole za gostil-aičarske go*podmjt » Ljubljaai. V Ocstilnicarskem ckcttu m IVivozu št. II se bo otvoriia 7. januarja leta	nova strokovna šol«, ki je namenjena
pred. sem hčerkam aaiih gostilničarjev in onim dekletom. ki imajo veselje oo gosiilntčarskega poklica. SoU se bo začela 7. januarja in bo trajala dc 8. julija lOJo. — V šoio se sprejema;« dekleta v sprosti od IS. «Jo 23 Se; z najmanj dovr»er.o višjo narodno aii meščansko šolo. Vpisnina znaša 120 Din mesečno. oskrbnina m učnina 380 Din, ki se plačuje vnaprej. Pouk se bo vri'i ob delavnikih cd S 17; goieuke dobe v šoti obed in južino. Osebno ah pismeno se prijavlja v gostilničarsfco gospodinjsko šck> pri -Vodstvu gostimičariko-gospodinjske ;ole« Pri voz st. 11. Ljubljana, do 20. decembra I. I. Ob
rijavi se mera priložiti: I. /adnie >ol>:o zpriče-alo. izprkevilo nravnosti onih pros:lk. ki ne vsto
priji
vato. izpričevalo nravnosti on t h prt pilo » scio neposredno iz druge šc:e. I •. trvezno izjavo S'3'sev, oJnos:o varuštva, da bc-Jo krili celotne str ie š lanja. Zdra.-ni ki pregled priglašeuk •e vrš oi> vste; u v -:o' Natančne)..« p jasnita (prospekt) fosL« mo rta fdjo proti nakazilu 5 Din
n Kal. pro.vento drgštvo v Kovt-ih n.id l.o-e:;tr--m ujirizori v ni'I i !jo dne 15. decembra ob 3 oldne narodno igro v 1 »Jej.: .Orna žena .
n Kelefe pri 8kofji Loki. K.it. prti-.', društvo t>o v test -ijo 15. ■!■■"•.-mt,rt« p«-novilo .t 15 igro G©spa nia.-sabielska« Ker j- ta vers!a igra no vo-t za naše kraje, ker ie jvo:ek k:r-.:th dogodkov v ! Is58 živo m privlačno or str. take «ta so liili gledalci prvič jirav zadovoljni. zato se drznemo jionavijat« in prosimo obilne udeležbe.
Lisln.ca uredništva
Detli■■,«n n š.- ve<ino dopi««e hre? f.<sti«i-,i Ti rontajo. četuiti resnični. tjierpo^«.f:>o v koš'
v;, naznanila it; p';r(W.la •> -lni-''enib prireditvah pritisnite ve.:no «lruš:v <;i r<<	«.t o .e je uredil šivu uio"--.' _ . da i.e - ,i.e,},= ■ ■-m. ki h«> "jo »Irušivotii ško-l.tvali Te vr.t« v. . , trt -.- IsvJ.. zelo \r-tk- k«, š.r'. i rt.-L-.t ■ :ili i -iročr.tkov : -.»v ne zar. , . i-
Pravnih nasvetov ne dajemo ne ustmeno. ne j pi^tie-io. a	s^ir^o r<.vtt««r'.i."'>e v na^i prilogi.
I Kako dolgo še ..
| Zadnji »Koroški Slovenec« navaja t^ i številke, ki jasno pričajo, v kako usodnih t gospodarskih Šolskih in vobče kulturnih raz-J merah žive Nemci v Jugoslaviji in dostavlja.
in pri nas? Nadvse trpka je primera j navedenih šolskih razmer z našimi. Od vseh šolskih pravic koroških Slovencev nuni je ostala samo še ena sama, da smemo mirno zreti, kako »e naš mladi naraščaj z vsakim dnem ponemčuje irt uvaja v svet, ki jp slo-venstvu vse prej ko prijazen. Niti ene«.',i .3. tnega slovenskega razreda in niti ene','3 mega slovenskega učitelja ne morem i ha. I vesti. Tak je tudi danes še naš šo - i 1 žaj. Njegovo nevzdržnost in upravi<«.nn<i j pravične šolske reforme je zvezna vladi pij. J znala. Slednjo pa dines zadržuje nestrpnost nacionalnih krogov v deželi Sv •••Mi -1 svtne nove moči v deželi so se slednji izrekli proti vsaki izpremembi v našem šolstvu, češ, da hi bila le-tji proli šolskim težnjam nezavednih Slovencev Težak udarer so s tem zadali objektivni pravici, ki jo nsša vlada naglaša tudi za svoje narodne manjšine Trenutni položaj okoli reforme našega šolstva smemo označiti tako. da je poslalo po prizadevanju nemških nacionalnih krogov v deželi šolsko vprašanje koroških Slovencev vprašanje moči in močnejšega, ne pa vprašanje pravne in stvarne nujnosti
Po končani svetoval vojni je ostalo 21000 francoskih vojakov v Nemčiji, ker so se poročili z Nemkami
Želja, da bi »e zdeli okretni, česlo preprečuj«, da ne postanemo gibčot
Dobro ia zlo v ilovejktm srcu, naj ni ho U tako »krito, ae iiblebeta v pijanosti
B-ski.
Ob dvajsetletnici
svetovne mop«"C
'Nadaljevan ie.l
Dne II. septembra 1918 ob II. dopoldne ie v hišo kjer smo stanovali Matjašič. Senčar tn moja malenkost prišla nemška patrulja t r mo/. in na- po prečitanju itku/a ra arest odvedla « -eboj na vojaško povcljni«tvo. Na pr «-šnjo smo \ -prcmst.ii nemškega vojaka lahko obi-kali znance in se poslovili od njih, oziroma a redil i / njimi razne obveznosti. Ob 11. :x>-noči so nas peljali na berdjanski kolodvor tn Jru?i dan okrog jMiidne smo se že /našli v Meli tojjolu. 1 am je bilo oskrhovališče za vojne ujetnike (Fiirsorge fiir K.riegsgefangene)
Kar nič rad nisem bi! v tej iFursorgi«. Bili smo ikkI -irognn nadzorstvom iti »župarc (naredniki nas dva dni sploh ni pustil izp<>d strehe. Najtežje pa «em se ropet privadil trdemu ležišču, zakaj v Berdjansku sem spaval na žim-niti.
Čez par dui se je sitni >Waehtmeister« nekam unesel, ali pa smo se pa mi privadili. Pustil miš jp vsak dan v mesto, pod stražo, seveda.
Sredi septembra 1918 so nas vodili v neko javno kopališče, kjer je bil velik prostor /a plavaajc, a samo i mrzlo vodo. te ob ti. zjutraj smo morali v ledeno mrzlo vodo. Drugi dan so nas cepili proti kozam in tifusu. Skoraj vsi »mo se pri kopanju prehladih in cepilo je tudi prispevalo, da je večina polegla.
Nad 120 nas je v Melitopolu v oskrbovaii-čeu čakalo na odhod. Več avstrijskih ujetnikov se je v zadnjih letih oženilo. Prišli so v oskr-bovaiišče t ženami in otroci, vendar nemško vojaško poveljni-tvo ni dovolilo, da bi se do-tični vrnil domov v Avstrijo / družinami vred.
V nemškem časopisu, ki je tolmačil velike nemške uspehe na francoskrm bojiSfij Jtot »Be-
'■*'-_ .ni.'.-. -. .'it* .n d.i In,o' Nrintem na fronti ni	jt- bi! iti«ii germ.:
' jraki prvna! i fuhrl narh flerlin«. (Našj v It v Berlin
. r -1 ■ • n /idnja . n>kt voia
e bral. Mot.-a
!a< ht
o j na
itoht.i 191 s
■ le
Dne
.i'«i le -en^ot. m sicer -ki so takrat veljale --edi-m ' i so o Id; lili vsakemu p»»I hlebu i, čenke 1 »pre-vuršt«. a(,i kakor >sa!ceson<) V^j -voio pitljn^o
neti: • k.ti mark. '.■<"> ( ermanci i '•• : k k..s tla-!('i<i pravijo ■uri naložili na velik tovorni avtomobil, kt je našo kramo o.l pel j a! na kolodvor. >*mi pa smo tja odhi'e!i r?: I"?1' vodstvom stražnikov. Na-!ednji ,'in zjutraj smo bili -e vedno v vaconih v Melitopolu. "»lak e o Ipihal 'e ..kros poldne Žid. Slovenec in Poljak. «: so v v flu.ijj oženili, so ponoči i/ginili 1/ vagonov. Sr. e jjh je gual-> k >1»!jšim poloviram« in najbr/r tam tudi ostali.
Dne 5. oktobra 1918 smo ob 2. popoldne privozili na kolodvor v Aleksandrov-k. Odkorakali smo v mesto in se ustavili pred skupino barak, kjer sem čital napis: »Komando der Heimkerersammelstellet. iPoveijiiišivo zbirališča za domov vračajoče). Vsa oskrba v teh žalostnih barakah je bila v rokah Madjarov. Slaba hrana, nesnažno stanovanje, smrad na dvo-j riščn, hladna baraka, razbita okna, nič luči. ! Par desk so položili po tleli l ežal sem oblečen" 1 Senčar je spal na — časopisju. Kako v^e boljše jc bilo v Melitopolu. kjer =0 imeli Germanci | v rokah vodstvo oskrbovališča. Poleg Mar«>de-cimra« je bila kuhinja in dalje od :e Vrestan-tenhaus«. Med kuhinjo in ,keho< s,-ni čital v poljskem m nekem hrvatskem jeziku o»la* ste. deče vsebine:
Iz robstva vracenim austrou^arskiui vojni-j t a™a Pnimte jitnački borci, koji ste se iz'za-rob jenistva vratili. najsrdačniju mojii dobro- i dos.icu hit o vaj tražio je .-xl Vas, kao , , Vaših mnoae- težke žrtve, no mila naša otadž' i- ' ni biti ce lam uvijek- zahvalna. Carica i k t-Ijica /na. - V »|?.imkcrer - sammelstpile« je
bila tudi čitalnica, kjer pa sem otuizil simr madjarske časopise, meti njimi »Htelapesi Ilir-laj»<. \ kopala it 1 je mici besedti učitelj -llrvui lederlniK'.
Vle_k«andruv«k jc prerej veliko in tudi lepo mesto / dovoljenjem -eni lahko sam šel v mesto na kosilo, pa tudi na večerjo Pri nek-m trgovcu s,.111 zamenjal 250 rubljev v av-irij-ke krone. Ruski trgovci niso zatijiali avstrijskentti iti nemškemu denarju in so ga takoj radi /t-menjali za rublje
Dne 5 oktobra t'»|s -e p. odpeljalo proli 1I0-mu ali ne vem kam ttsi avstrijskih »Heiinkc t-jev . Nisem - e 1 / njuni. Prav nič sc mi 111 Min* diio domov, ker nisem vedel, kakšen 'je tam tHiložaj i-i sem se bal njetniških ovaduhov, ki so mi neštetokrat grozili, da me čoka za moje arbofilstvo doma -širik. Kako sem zma-zal5 Poveljnišivo (Ktapenkomando) v Nikopolu je pisalo v Meksitndrmsk. da nujno rabi avstrijskega ujetnika, ki hi obvladal ruščino, /a tolmača pri (»bčevanjti s tamošnjimi kmeti. To pa bo zopet nekaj zame. sem si dejal in se javil. Dobil sem vojaško listino in dne II oktobra sem sc oblečen kot pravi Rus vkrcal na ladjo, in odpluli smo iz ' Aleksandrovsk.i po reki Dnjepcr navzdol na jug proti Nikopolu
Naslednjega dne zjutraj sem se že v »Etapr.eo-koniandi (iredstavjl stotniku \Veisz11 in poročni111 Lamašku. Stotnik je odretlil, naj ra lolmara in!* netil kar v ruski obleki, kar mi je bilo všeč. saj sem bil tako bolj svoboden V mestu ni bilo elektrike. prav tako ne petroleja. Ljudje s0 si po-rncgali s svečami. Zvečer sem stopil v prav«'**' no cerkev, kjer so se vršile neke molitve, pri lw terih so pobirali v pušico darove za cerkev. I'a se je tneinariu menda nekam mudilo in ko i® prišel v oza.lje cerkve, je jtomolil pušico meni. češ, naj jaz dalje pobiram darove namesto ni«'*1-Misli! je, (ia st.,,, ;ruski človek« in se je zelo začudil. ko pušire .nisem hotel sprejeti.
Gcsp. Kolmanu Francu. Visoče. Z len.? ilj«
Kolmatrom se v ruskem ujetništvu nisvv nikdar , srečala. B-sk«
PISANO POLJE
Nastanek Addis Abebe
Addis Abeba, abesinska prestolnica, |c nastala na zanimiv način.
Pod cesarjem Menelikom »o na ozemlju, kjer stoji dane« veliko mesto, in ki je bilo takrat sama puščava, odkrili vei rudninskih vrelcev. Menelika je to odkritje zelo zanimalo in je nekoč povedel cesarico k vrelcem. Vladarici so ti tako ugajali, da je prosila moža, naj zgradi v njih bližini vrtno hišico.
Men slik ji je željo izpolni! in cesarica je od časa do časa obiskovala ta kraj, pozneje je ..stojala Um tudi dalj časa. Tedaj so ji zgradili namestit hišice lep fjrad, v katerem je prebila cesarica s svojim spremstvom večji del leta. Vse. kar se je ponašalo s činom in imenom, se jc začelo zbirati okrog vladarice in v bližini gradu so rasle krasne palače. Trgovci so začeli odpirati svoje trgovine, ljudje so se naseljevali v novi kraj — Addis Abeba je zrasla iz puSčav-nega peska. — Addis Abeba pomeni po našem Nova roža.
DROBTINE
ževah. Tarok z 73 kartami so poznali v Italiji že v 15. stoletju Iz le dobe izvirajo tudi prve nemške karte. Brez dvoma so bili resnični vladarji in vladarice, ki so pa pozneje ostali m postali tako tipične podobe za kart«. Karola Velikega so naslikali kot »srce kralja-;, »src* kraljica* j>a jc bila bržkone prva cesarica »svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti«. »Srce-fant« predstavlja junaškega francoskega poročnika Lare-a, ki je živel v 15 stol. Znak »pik« je pomenil prvotno meč in kol »pikovega kralja« so slikali prvotno kralja Davida, »pik-kraljica« pa jt bila starogrška boginja Palas Atena. Karo« pomeni opeko za tlakovanje, kot »karo-kralja« pa so naslikali slavnega rimskega vojskovodjo Julija Ozaria.
Mesec ne suče in vrti nad nami z naglico 2300 milj na uro.

ziiniiiiiioMi is Avstralije. Avslraliia jc manjša ko! Evropa, iinn pa komaj it.O ju približno Število iivstrii '' trjii peli kontinent
Par
nekolike milijonov ljudi, to ► Io-:';, penliiviilstva
Veliko
*..... i" ■ ..... " ■ ' i ' i ................
nn;*- zemlje na pomanjkanju vode Cftdnkrnl jto wio i' to nI dežja Kadar dežuje, je ljudstvo nn ili-lu. dn ob i, mi iliagocne kapljie« .čim dalje. V tk.ile -o izvrtali velike luknje kot posode za dež m jih -krluio pokrivajo |wcd vročino. Nekoliko bolj*- ji- v tem pogledu ua severovzhodu, kjer su nahaja pod r.emeljsko povrSlno podtalno jezero,
iz .........(j i Črpajo mokroto Ponekod imajo do
'JOiOm nlnboke jame v zemljo, da segajo do tega jezera. Ker je bilo avstralsko živalstvo dokaj pičlo, -o Kvoječasmi tipeljali tod zaje«. Ti »o se lako razmnožili r loti. da se je država odločila, ila p--tavlja posebne plclovt. ki branijo dolgo-1111 c--!-, dohod do obdekinfh vr'ov. Plotovi so sila ilok'i. tako meri eden ua dolžini celih 1700 kili. Poleg državnih jc '-e veliko število zasebnih' l>! t"\ avstralskih kmetov. I,ovci sladkosnedi div-i;n'-ioi niso prišii do živega
V Siriji rastejo do tri in oo! čevljev dolge »uni.ir, in d<hcle do 5 palcev.
/užclkc ki nadomoscajo kanarčke. \ velikem koncertu narave sodelujejo tudi žuželke kot vnete goJbenicc. 1'etje čričkov nam je vsem znano, a m.li drugi žuželke «, >|\>*:hiie raznih gla.-ov. ki jili proizvajajo bodisi s »tresljaji spojili kril med polete,ui. deloma s posebnimi organi, ki m, se jim i ta namen razvili ua kakšnem delu telesa. I u pa tam s,.' dobe ljudje, ki »redijo« čričke v majhnih kletkah vloma, da jim jiojejo. Ta s|>ort jia jc no-sebmi razvit na Japonskem, kjer pojoče žuželke v liiši naravnost nadomeščajo naše kanarčke in druge ptice pevke. V Tok i ju mi (»osebne Irgoviite. j ki sc pečajo s prodajo pojočih žuželk na debelo, i le trgovine poSiljajo ua cesto potii/iče prodajalec . z majhnimi bambusovimi kletkami, v katerih so zaprte drobne |icvkc. Prodajalci imajo včasi prav | dober dnevni zaslužek Žuželke sicer m. to stanejo, , a zato ne /ivc dolgo in jih morajo ljudje kupovati vedno znova Najrajši imajo Japonci v vlogi nasiti čričkov navadno kobilico iu kobilic« selivko ter se • nekatere druge žuželke
Plača belgijskega kraii* *ni.»» 12.000 000 ban j kov na leto	'
Slike nu igralnih kartah. Vsak kvartopirec sc je gotovo že kdaj vpraša1 "•tl.-od M tisti slike, ki jih vidi u« kartah. Ic slik. .so jako starega izvora m sc s kartami vred ohranile vse do danes. Anglež Oiiriie}1 licu liani ki jc napisat'obširno zgodovino kart trdi, da igralne karte niso prišle k nam iz orijenta in ravno tako ludi trdi. da m res, da bi lun karte iznašli, da bi si z igro preganjal cas neki utnobolni francoski kralj, ampak karte so po njegovem miiettju nastale polagoma z našo kulturo vrča Razširile pa so se zlasti po iznajdbi lesoreza, ker ker s<; 7 lesorezi lahko slike po'i"bno razmno-
Kdor bi rad poznal' t u j e dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspeha, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkiojiljenih jxj vsem širnem svetli, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
,fDuhovno življeme"
i ki že trcije leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično 1» scziiauia svoje čitatelje z razmerauii v Argent-ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani, i-eino dve debeli velczaniinivi knjigi. Letna naroč. i uiua 70 Din, ki jih na uaš račun nakažite Z a d r u ž -: u i gospodarski banki v Ljubljani.
Uprav« -Duhovnega življenja« !	Avalos 250




Prva aapitaica. l raiuxa, ki je imel priliko obedovati na angleški fcrižarki, poroča v »Excelsioru« o angleški zvestobi starim navadam. Prva zdravi-ca pri uradnem kosilu velja vedno kralju. Ko so usIHi šampanjec tn jc dvignil kapitan križarke čašo, jc hote! Francoz vstati. A sosedje so ga |x>-tisiiiii nazaj v stol. V istem trenutku je dejal ka-piian: >Oos|'oda, kralju ua zdravje!« Vsi častniki so obsedeli. Petem so pojasnili gostu to staro šejčo. Nekoč v dobi jadrnic so imele sobe na ladji tako nizek »trop. da -o morali piti častniki na Kraljevo zdravje nizk »Umirili, da ne bi treščili stoje z jflavo v strop. Admirnliteta je uvidela, da je sfi-čna drža zelo malo jinmerna svečanemu trenutku in predpisala mornarjem dvigali kraljevo čašo sede. Nekdanje begate »c davno izumrle. Sedanje ladijske jedilnice so visoke in prostorne dvorane. A mornarji so ostali zvesii starini ter sedijo, ko dvigajo kraljevo čašo.
Vs račun drugih živeti ni težko, vendar je umetnost in posebna zailnga.
Pomorska vojno nekdaj in sedaj. Lahko teče-mo, da moremo o pomorski vojni govorili šele od 14. stoletja, ko ic topništvo toliko napredovalo, da je omogočalo boj med ladjami Poprej je pomorski boj bil le druga oblika boja na suhem. Ladje so se prej med seboj bojevale na ta način, da je druga 'drugo napadla, se ji približala ter so sc potem čete na !a i jah med seboj bojevale z istim orožjem kakor na .lihem: z meči, sulicami, puškami itd. Šele ko je cilj pomorske- bitke postal ta, da potopi sovražno brodovje, da mu na la. način prepreči nadaljnjo vožnjo opustošenja domače obali ter prevažanja blaga po morju, z erio besedo, osvojiti si to, kar ne dane« imenuje oblast na morju, šele po vsem tem moremo reči, da sc ie začela pomorska vojna, bi tako «o nastajale vojne ladje raznih tipov, kateri po vsem tehničnem napredku tvorijo sedanje brodovje. Vojna ladja mora imeti štiri lastnosti: t orožje, da z njim sovražnika napade: 2. sredstva za obrambo pred sovražnimi napadi; 3. hitrost, da se naglo pribija sovražniku; 4. kurivo, da se z njim premika
Sa otokih indijskega oreiia rastejo drevesa, a jih Itimoštiji prebivalci imenujejo bambus!. Njihov j ies je uporaben za jioliištvo, mostove i. (ir.. po-sebnosl teh dreves pa je, ila se z njihovimi po- !
gunjki lit unijo milijoni Indijcev, Kitiije.ev in Ju-jsineev, Poganjki imajo okus špargljev in so juko tečni in hranilni. Bambus! ne evetejo vsako leto, marveč samo vsako štirideseto ali petdeseto leto. In to je sreča tainošnjega (irebivalstva. ker vsako cvetoče drevo še istega leta usahne in umre. V vi gred i Zbirajo piebivalci poganjke in jih »hranili jejo kol pri nas krompir ali solato. Lakota Jia pričenja zanje, ko začnejo bambus - drevesu cveteli. Kadar uvele bambus, umirajo ljudje,« pravijo v teli krajih Nek angleški |K)licijski major poroča, da je videl v letih 11)11 do 1911 na površini 25.000 km usihali cv etoča bambus-drevesa, ljudstvo je v teli letih dobesedno stradalo, dotlej da so pognale nove mladike iu niu dale nove lirane. In spel je bilo :i0 let lahko brez skrbi za vsakdanji kruli-
Učitelj bi rad dopovedal sv ijim učenčkom, kdaj nastane nevihta. -Kak naš čitatelj bo hitro stegnil jezili in rekel: Nevihta nastane takrat, kadar pride možiček bolj pozno domov od marjaša. Io je ie ena, ampak naš učitelj je hotel dopovedati učcncem naravni pojav in ne zakonske, težave. Torej se obrne do .lakca in mu reče: »Jakec, ie tebi kaj znano, kdaj nastane nevihta?« Jakec se zvija in stoka, ker bi rad nekaj zinil pa si prav ne upa. Zato ga učitelj bodri: »Jakec, kar na dan z besedo, kar po donjače povej.« — »Nevihta nastane vselej, kadar začne našo staro mater trgati po čeljustih,, se odreže modri Jakec.
Gospodar m gospodinj®
v
i.
Ako prva svečo, v hiši (gospodar) slabo gori, bo vsa hiša brljava.
Brez moške glave pri hiši je težko življenje. Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli.
Dolga njiva — huda gospodinja-Dosti gospodarjev — malo snkeiij. Ena domovina — ena gospodinja, Gospodari kakor pes v konoptjah. Gospodarjeve oči konjem pokla-dajo. Gospodarjevo in gospodinjino oko pita živino Gospodinja ne »me hiti dekli rogata mati« Gospodinja pridna tri vogle podpira. Kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je n?-robe svet
Kakor gospodar gode, taJio piešejo posli. Kakršen gospodar, tak ima hram. Kakršen je gospodar, laka je družina. Kakr&ni gospodarji, takšni posli
Podaljšal
s!
Življenju moremo podaljšati, boktani (»>!>! e<" H!, bolezni ozdraviti, slabosti ojatMfl, nestalne moremo m"-v rs t i ti. i/i MrtKruene na prnvifi srečne'
VZNSk
vssfcg bolezni?
Oslabijenje živcev, noiriosi. r/.tfuba dobrih prijateljev ;ili svojih bližnjih razočaranje -frah pred boleznijo, slab naein življenja in mnojro drugih razlogov
<5 naiboljši idravnik! So poti, k. Te nioreju .loveati tlo dobrega razpoloženju, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim »panjem; ta pot i nn opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo. !;i !<» zahteva. <ioblti takoj in
& $ & res brezplačno!
tej inali priročni Knjižici ie raztolmačeno, ako morete v kratkem časti in brez ovire med delom ojačiti živoo tu milice, odp-avitš • !a?io razpoloženje. UndnoiJt, raztresenost, oslabi ienje spomina, ne razpoložen.i o za doio ti: uebro.i drugih boleatnih pojavov. Zahto ni le .'u razpravo, ki Vam ho nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališč«
KRNST PASTKRNACK, Berlin SO, Michaelkfrehptai® tS, Aht. t24.
Kisih tis Din 1Q0s«*1 u
""	UH aicsot«!«* .jat«;-- po-
attr^^LU ^r..	1:: - — r.- t «fc*i 0-
taei^r/ vitv^-c .v	j =. a^M forvt.i f".i.vls
** >v ?	Ti.V »i; .v ti&irim* SV.'-?.
IVrfilo » ". v. i it .<• rir k-j .io urpvtf.k«. kate-e-.v.u je	pr--.	n -... Ko
• v pr^V- r if <, V' . -.s sv v.-;-"«, miru. k«)	>l»a. £.->S|xvJ an-J^ik,
ves	:s v -v -Ami	.-. e:-. -v-;v>.r ni:r.
vrtite vsV pesem v tvtv.
X(ian)ekuho
dsb-.t« -f brinje. f»ae in roiine
pr. mšV- FRA.SC POGAČNIK
Ttt*.v* .-cs-.a iS JAVNA SKLAIMšČ-A Ki n-
>Zdr»vs-:k ar. -e rr-V^i. ako opustim kaje-
> \ ;.tik prav ti ;e. jaki; *e ni« r&vr.*i po s.tnvr. >.. > t-r,i r a>\-. - ■
l^raiaictc.	te <• mode™
klobuk au čepico
Hranilne teftžtcc^
BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor.
Ia oigovor Dia 3"— raunk-
ŠKSVv ■'■..' -' '.s. . ..
r.a*a >• • vo. ; V.;. rr-o.v M>\u -it ";' i
.r V 1 •. - f« "i. •
&e es-ikrat Miv.'., ■> .»»".-»'v.
Vi	>..'.. >f '"C*
I4*t>	k; * ;xv
!v.rjr. • A
X* r*:>>ejše :■'". £*> r. . rr • v-j.—ki -. .-: .-
M*rkO Bogatet. L-ubl-ass. Stari trg 14------—---—
V ts>ri kl.-tora. *. . lii umske sape. PelU^fc fcpicc
ktl,- * i "»"P*
a litrske K£i:»e.	1 t|flM) 'i..--'■
»resfcer. ifB&Haa« $». »efra ccstaH-
-'t * - s .' -V	--'V -
ki.tu j bilo n» Gotskem uteinu pobiranj* mostr-ise se ai -ri vi. Sfcvlje priuči h \ t
hU »•«•.■ 0» u>««*»<? PtAMi
L <-> i. Ješ* Kafeenfc
Za - :fo»ioT tatic tiskam Kare! C«i
Moli oglasnik V«nkn .Irolmn vrstica «11 nie prostor velj« «» en k rni Oin :v Niir<H\\iki ..Oornoljul«" plm^njo turno polovico. Hko kupuj«>K> kmetijske po trebSMne «11 proiiiiiejo svojo pridelke »b IMelo poslov oeirom« obrtniki pomočnikov nI t vHiencev in narobe.	
Pritto]blna za male oglate te plaiujs naprej.	
OHrušeno posoda dobite f« rsuko rrno pri t'r Stili' oa.trjioviim ; icte/.iiino. 1. ubijanji, Oosposvelskn 1't'stci t.	Hermsni^erli! Prospekte ;,a sainojKiuk na harmoniko dobite pri 1. Kamšak, Kranj. o_g„ft doliro mlekn-nr8>u, | K.0 vSturse-i'u hrojo-ti prodani -Hradeckega cesta S u»nim brnnilne kliji- nBffilil 1. ndske. Mostne in Kno fke i ra-ivian-e v t-iutnjaii'. -l'l«fam polno vrednost v otirokiti Josio Herman, Jeiiea |>r I.jubtj Oobfs iSrsPB, cov i,re- josh, naprodai. Vii-marje <1. 30.
Pincpsski i. rtvtovnikom n.ipr»>d«i ali s«« f.ini ii.i.i -R s! no. Xa< ov v u ra' i "Pomot ub«i« po i it iv.> ;t	
UKlptirS " '»imrsko »B'Silt.8 obrt s|.r.'i- m. :n !tr n in sta- nuv. n k' v InJi Naslov v ii tuvi »IV mo »t'a> (V,i -t t sX>vi	
Pattinta 0,1 !4 10 '1 f BSlIrifi starega.si>M'l-111' m. Naslov v u ravi t\ inotpilia (Kv.iit I5tiHl	
	PktM srroi, *kZV, ši><H-'|al>'ii ;a nusavire, iHH"cni prodam tu ti »a hranilne knjiire l'i-š t- na upravo IV ran liuba na - (ro »Ke^en-tin< št. IŠ080
Ulancr 11 vsa kinets-a niaOtl,!,.!« iMV,.s:uit>0 Na lov v uit.ivi 'Poli v' ut>a< |H>it M tMoO. Jl.bl. i '1' tele i !i'(>o UfnlS p!Shvo ki »mi veselje Io fsiviinj-stvji. se spre i me v »Uiibo. Ponu.ttHi nn m v o o Pomol iub» uo l >0 tit>-.t	
	Siihe plohe in dislie, ie-en, smre o, li^Hi in lelšo. takoj Uo im — A t. bus K." in«. Šiška
Zapito r^r.;;? n." iteivv iimatina t u - ;i. tVvl ar-!vo. Urit" št. ls>. 1 u o-vica	
	jo.,., kr^ans « ga. nlaptt!, , remejra. ki ima vedete do kiiei-ke a -.eia. spre ime Andrej 7«;f.'. Mata l. -.a, o. Pomlad* .
sBkRjiii samo P r. .lobr* ob ,-ko P n tet is.1 ,ir. < b ;-o-ifr nab;v:te pn r resi er u, sv IV rs c. 14	
	s kovaško IS Sflbfl obrt i v<o o»\rhoi v h ši spre|ai'> A sV.iioe , k. vaik' mojster Sr tv>! pr Kranju.
Za sneg in brozgo!
Za dame
69
Dainske 25"— Otroške 29 —
29 —
Otroške 39 - 49 —