VESTI «•" •«•••" ESKIK* Razne najntvejše sutone lesd Dr. Beneš umrl - Komunisti nasilno osvajajo urad IZ SLOVEilUE IZKOPAVANJA NA BLEDU. — Na blejski Pristavi so letos kopali in iskali slovanske grobove iz 9. in 10. stoletja po Kristusu, že prejšnji raziskovalci so vedeli, da so tu stari grobovi, toda podrobneje raziskava-nje so izpeljali letos pod vodstvom ljubljanskega muzeja. Vsak izkopan grob natančno pregledajo in premerijo. Pravtako tudi pregledajo vse ostanke. Tako si je mogoče ustvariti podobo takratne kulture. Kar ne povedo pisane knjige, povedo grobovi in kar so stari v te grobove z ranjkimi polagali. Od izkopanega gradiva je največ obročkov kot okras na sencih. Tudi več bronastih prstanov, pa tudi nekaj srebrnih je bilo najdenih. Dalje so izkčpali ovratne verižice iz steklenih raznobarvnih jagod. Najpomembnejše pa so za znanstveno raziskavanje zaponke. Izkopanine in njih okraski pričajo, da so grobovi iz časa okrog leta 900. ŠE ENKRAT O FIZKUL-TURNIKIH. — Pisali smo že, kako so šli na izlet čeških nekdanjih Sokolov tudi titovski telovadci ali po novo fizkulturniki. Na ta izlet so se zelo pripravljali. V Ljubljani so imeli vaje in nastope na Stadionu za Bežigradom. Ta stadion so zidali nekda-nij katoliški telovadci Orli. Kakor vse drugo so komunisti tudi to ukradali in se sedaj s tem ukradenim blagom bahajo. (In ________,'Silič n» 3. »trniO__ John Razboriek Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu John Razboršek star 70 let stanujoč na 3868 E. 40th St. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14, S. D. Z. delal je v Co-Operative Stove va' Je> nal se združijo vsi po-Foundry. Doma je bil iz vasi : Steni in resni ljudje, da rešijo Brezje, fara Cemšenik pri Za- ;vprašanje stalnega miru in var-gorju ob Savi odkoder je prišel nost‘’ “V nasprotnem slučaju v Cleveland pred 40. leti. Tukaj |bi zborovanje skupščine bilo sa-zapušča brata Mike, ki ima far-1™ nadaIJm korak k novi’ ^ra- me v Madison, Ohio, v starem kraju pa zapušča 3 brate Frank, Leopold, Louis, in sestri Mary Fakin, Lojza Sopotnik. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:16 Uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vi- „ . , , , j . . .... jr , •• Papež dobro ve, da m mogoče da m na pokopališče Kalvarijo. I, f Sovjeti izzivajo oborožen spopad v Berlinu BERLIN. — Nemška policija sovjetske cone je vdrla v ameriški urad na mestni upravi, odvedla 19 Nemcev, ki so v službi policije v ameriškem sektorju mesta in ukazala amerikanskim uradnikom, da morajo zapustiti poslopje. Nemške policiste, ki služijo v ameriški coni so vklenjene odpeljali. Ta nova nasilja so spravila položaj v Berlinu skoro na rob vojaškega spopada. Ameriški komandant ne daje pojasnil. Mesto napeto pričakuje kaj bo sledilo. * * * STOCKHOLM, švedska. — 19. septembra bodo volitve v državni parlament. Pričakujejo, da bodo največ pridobili H-’ beralci. Socialni demokrati i'n konzertativci bodo kvečjemu obdrža Strank SgSSSWEmandat"Komuni8tibodoizmed vseh STAVKA VOZNIKOV V N. Y. OVIRA DELITEV HRANE (New York. — Vozniki tovornih avtomobilov še vedno stavkajo. Radi te stavke so nastale težave v prehrani in nevarnost je, da bo nastopil zastoj tudi v nekaterih drugih trgovskih poslih. Unija voznikov zahteva, da se ustanovi fond za socialno skrbstvo članov, da se uredi vprašanje preskrbe v bolnicah, vprašanje pokojnin in da se povišajo plače. 16 centov na uro povišanja ne morejo sprejeti, ker so se povišale cene življenjskim potrebščinam za mnogo več. Treba je vpo-števati, da so bile plače urejene zadnjič pred dvemi leti. Sedanje plače so $53.90 do $71.40 na teden. Nadurno delo se plača od $2.02 do $2.68 na uro. Sedaj zahtevajo 25 centov povišanja na uro. Tri na dan Predsednik Truman bo kampanji naglašal, da je središče komunizma v Ameriki New York in da je bil tam komunizem najbolj močan, ko je bil tam guverner Tom Dewey, rep. kandidat za preds. * * * Pa še več bo Truman povedal. Rekel bo, da je bil prvi, ki je to opazil, Harold Stassen, ko se je poganjal za prezidenstvo na rep. listi. Dewey bo to težko prebavil, vsaj sitno mu bo. Pred tremi tedni je dala Anglija 10,000 ton olja Jugoslaviji. Zdaj ga je na potu tje preko Trsta nadaljnih 16,000 ton. Kaj je Tito obljubil Angležem za to, pa res ne vemo. Za slive angleške fajfe niso dale olja, bi rekli. Kaj pravite na to, presladki tovariši Med Slovenci po sveta Iz Argentine Nad dve leti nas je Ameriška Domovina obiskovala v begunskih taboriščih. Kako smo jo nestrpno pričakovali, kako z veseljem brali. Ne samo z vesejem, ampak tudi z hvaležnostjo, ker nas je branila in zagovarjala, za nas podpore prosila, o nas pisala. Sedaj smo njega že ne! Kdo pa si ti, da bi te ne, me je nazadnje taka baharija ujezila in sem rekla: fantiček, pa ravno tebe bomo, da boš vedel! In smo ga, da je debelo gledal in z veliko težavo priznal, da se je dal, pa ki je tako kš»jt. Za negav god ga bomo, sem rekla in poklicala k zaroti vse domače. Vsi so bili pri volji, ker bi radi vedeli, kaj bo rekel, ko bo moral priznati, da jajce več kot puka ve. čakajte, bom pa povedala, kako smo ga, pošteno smo ga! Veste, ob naši hiši imamo lepo živo mejo. Kar je res, je pa res, naš je strašno ponosen nanjo in ne vem, če je pod našim preziden-tom lepša, pa ki veste, da se ne maram hvaliti in bahati. Naš jo pa tudi obrezuje in rihta, da je kot bi bila zidana. Dolga je, visoka in široka in vselej ga vzame po par ur, predno jo ob' rije in očeše. Je že res, da je vsakih par minut V kuhinji, da se malo odpočije in malo ohladi pri napornem delu, pa eno žličko kofetka gredoč požlampa. Ampak to je samo mimogrede. Vselej, kadar konča to delo, ni potem za par dni za nobeno basen, tako ga vse boli. Ker se bo' jim zanj, da bi mu to trpljenje napek ne hodilo, čeprav se dela, kakšen korenjak je še, sem mu že svetovala, naj bi mejo posekal, ki je samo delo ž njo. Joj, kako je zrasel radi tega! Da ne vem, kaj je lepo in tako dalje. Se pa fentaj, sem mu zabrusila nazaj, ki sem tako dobila za vso mojo skrb. Nekoč mi je omenil, da zda; prodajajo električne škarje za K besedi se je priglasil tudi | življenja slovenskega naroda” Mri Frank Ferme st. in pouda- j staneta s poštnino vred $1.60.' ril, da je od te tovarne tako I Vsaka posamezna po 80 centov. tako delo. Samo drži se jih, pa kar same strižejo, kot brivec s strojem pq glavi. Pa si jih kupi, sem ga silila. Kakopak, še tega se rtianjka, sem spet ngpek komandirala!.Da so malo manj kot 40 dolarjev in da bo raje z onega sveta hodil nazaj mejo rezat, kot da bi dal toliko za škarje. Le čakaj, nerga sitna, sem si rekla, pa jih boš le imeli In šem nagovorila domače, da smo zložili skupaj in mu jih kupili, si jih je najmanj troštal. Lahko si mislite, dekliči, kakšen martr je bil za nas, da smo molčali. Še ta mali, ki je tudi primaknil svoj delež, je molčal, čeprav je včasih odpiral uatka, kot ribica, ki jo vržeš na suho, da sem ga morala ostro pogledati, da nas ni vse izdal. 3a je molčal in pokazal, da je Že kar cel možak. V nedeljo je bil njegov god in v nedeljo smo mu jih hoteli izročiti s čestitkami in se pasti ob njegovem zijanju, ko bo zagledal darilo, ki ga ne pričakuje. Pa je šel ta vranč, da mu ne morem lepše reči, in se je v so-boto popoldne, to je dan pred «1 godom, spravil z ročnimi škarjami na mejo. Na to pa nismo računali, da nam bo tako zaigral na vsem lepem. Vse sem poskusila, da bi ga odvrnila od tega dela. Rekla sem mu, kako da je vroče, kako je potreben počitka in da bo mejo ostrigel lahko drug teden. ‘Da bi pustil tako kosmato mejo čez nedeljo!” se je hudoval. "Kaj bodo pa ljudje rekli. Če je še tako vroče, ostrigel jo bopi, Pa Otroci so hodili okrog njega in mu dopovedovali, naj delo pusfi, pa da bi se rajši kam peljali, ko je tako lepo. Vse zastonj 1 Veste, je trmast, da nikoli tega. Tako lepo smo imeli pripravljeno, na, pa bo vse spakedral! Mejo bo ostrigel in električnih Škarij nebo mogel poskusiti več_______ tednov. Povem vam, da tisto soboto popoldne nisem mogla ničesar 'storiti vi hiši. Samo ven sem hodila in gledala, če se mu bo kaj primerilo, da bi nehal. K sosedu sem skočila, ki je tudi vedel z% našo zaroto in ga prosila, naj bi našega na kakšno vižo odvrnil od meje. Res je šel in ga nekaj časa gledal pri delu, potem mu je pa opomnil, da škarje slabo režejo, naj bi jih dal nabrusit. Naš pa: “O, že režejo, že, saj so mehke mladike!” In je rezal naprej, da bi šla najraje tje in mu izpulila škarje iz rok in Apeliramo pa na vse, kdor le jih kam zadrajsala. Veste, pa si nisem upala. Komaj sem se premagovala, da se nisem od same jeze zjokala. V kuhinji smo sedeli domači in se gledali. Naša zarota se je izmaličila in nič se ne bomo smejali drugi dan, ko ga bomo vezali s takim presenečenjem. No, kar bo, pa bo, rad pravi naš, da sem se še jaz navadila. Drugo jutro smo ga obkladali z darili: nekaj srajc smo mu poklonili, pa cigarete in krava-te, da je bil kar zadovoljen, da ima tako dobro oružino. Mislil je, da je to vse. Zvečer smo se pa zbrali pri najstarejšemu sinu Edvardu in tedaj smo privalili v hišo velik zaboj ter mu rekli, da naj ga odpre, da je še nekaj zanj. Vsi smo napeto čakali, kaj bo. Počasi je odpiral in videlo se mu je, da je res radoveden. In ko je slednjič odstranil ves papir in zagledal tiste električne škarje, je kar otrdel. Nekaj časa jih gleda, pogleda vse nas okrog sebe, usta se mu počasi razblinijo, nazadnje pa le reče: “Pa ni mogel kdo včeraj jezika stegnit, ko sem se martral s tistimi zveriženimi škarjami!” No, videlo se mu je, da je zelo zadovoljen. Mi pa tudi, ko nam je priznal, da bi vse prej pričakoval, kot pa tako darilo, ki si ga je sicer želel, pa ni nikoli upal, da ga bo imel. Smo ga, kaj ne! Pa samo zaje tako šmart. more, naj naroči ali kupi obe skupaj. Od vas, dragi naročniki in čitatelji-sloven, knjig je odvisno, ali se bo s, tem pod' vzetjem, namreč z izdajanjem Baragovih knjig nadaljevalo a-li ne. Baragove knjige niso političnega, marveč paučnega in zabavnega značaja. Zato bodo dobrodošle vsakemu, ki ljubi slovensko tiskano besedo. Slovenski rodoljubi, sezite po teh knjigah in pomagajte slovenskemu slovstvu živeti še naprej med nami v Ameriki 1 Naročila je poslati v Money ordru, ali v bančhem čeku na: BARAGOVA PIRATKA, 1857 West 21st Place, Chicago 8, 111. John Jerich, izdajatelj Baragovih knjig. -------o------ Lev, osel in lisica Lev, osel in lisica so se zedinili in šli skupno na lov- Ko so bili pobili že precej divjačine, ukaže lev oslu, naj plen razdeli. Osel je razdelil plen na tri enaka dele in prosil leva naj izbira. Ker je upal lev, da bo dobil večji del od ostalih dveh, se je razsrdil in ubil osla. Nato ukaže ljcisi, naj znova razdeli. Ta je dala skoro vse levu v del, zase je pa pustila prav malo stvari: “Kdo te je naučil tako deliti?” jo vpraša lev. “Raztrgana oslovska koža. “odvrne lisica. Nesreča drugega nas mora'to, ki misli, da zmodrrti. - |Kakopak! FR, JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji let* 1848 To je poznal V9ak Ižanec in živela! Saj ne bo nič! sedaj je še vedel, kako je bilo ime antikristovemu konju. Zato so pustili vrfemar te besede, pač pa so ugibali, če bo antikrist prijezdil tudi na Ig. “Naj bi se 4e na Igu malo potreslo! Naj bi zaškelepetalo in se kaj odprlo, da bi videli, kaj imajo ljudje pod zapahi!" Skrbelo jih je, kod bo prijezdil. Ali bo prijezdil po cesti, ali jo bo kar čez Mah udaril? Na Mahu se mu bo slabo zgodilo. Ima pretežkega konja. Utonil bb, pa naj gre za Črno vasjo ali pa mimo Hauptman-ce. Močvirje bo požrlo konja. Ne bo zdelal. Kar zlezel bo no. ter in antikrist si bo moral sam dalje pomogati, ako se bo hotel rešiti. Pa saj ima menda kaj repetnic? Samo konja je škoda. Takega konja, ki ima tako Krivanoga se je težko boril z njegovimi pomisleki. In tudi Ahtik mu je pravil, Irnj jp Krni Kar nekaj žal je bilo stare-mlu, ker ni bil več gospodar v Skriljah. Premišljal je, kako je prišel o|b gospodarstvo. Spomnil se je težav, ki jih je imel z graščino. Kako mu je nagajal gozdar, kakošsta rohnela Pem in Ardigata in še v luknjo so ga spravili in pred sodnika. Grenkoba, ki ga je navdajala ob teh mislih, je prehajala v srditost. Srd ga je obšel do onih, ki so krivi, da ne bo užival zlatih časov v Skriljah brez tlake in desetine. In še sina, Janeza, so pognali po svetu! Pokveka je sedaj. Pa zakaj? V ječo so ga bili spravili. Nevesto so mu izpridili čudno in lepo ime! Na Igu ni in ob bajto so ga dejali. Vse takega' In če se antikrit s konjem pogrezne, -pogreznil se bo tudi njegov "šac” in kdo ga bo izkopal iz močvirja, ki nima dna in se-bo pogreznil, kakor življenje bo revež. “Hu—u!” “Kaj mi hoče z njegovim otrokom!’’ Tako je zadušili vselej željo, Ušla 1st oc w yw6*^«****j •****--- - • globoko se bo hotel? Menda do ki mu je vstala v srcu za Mšn- pekla, kamor denar vedno vle če. Najbolj izvrstno se jim je pa zdelo, da ni v Ljubljani nobene mitnice več in noben leblaj-tar več ne preži na ljudi in ne vpije za njimi in ne izterjava denarja od jajc in kokoši, od drv in mrve in od vsega šenta, ka človek nikdar ne ve, kaj sme nesti v mesto in česa ne sme. “O, kako bo to dobro! Koli*' ko bo poslej denarja ostalo n» Ižanskem!” Tako šo se pogrezali Ižanci v dobro voljo in komaj je bilo poldne, je navzlic svetim kva-trom udarila iz krčem glasna pesem in se je raztegnilo po vaseh in tja čez polja. v -U. “Kaj bodo pa fajmošter rekli? Post je!’’ “Pa frajost! Kaj smo si mi izmislili frajost? Nikogar se več ne bojimo!" In še močneje, še silneje je zahrumelo in zadonelo. Tone Krivanoga se je na kva-trno soboto vračal na Ižansko po vodi. Tudi druga leta je spomladi šel na zrak, toda tako zgodaj kakor letos še ni šel nikoli, pa tudi ni bil še nikdar tako poln novic kakor letos. Prepočasi je drsela ladja, preslabotno so se upirala vesla in pa misel mu je prišel antikrist in vstala je želja v njegovem kristove peroti! Kot blisk preletel dolgočasno ravan!” Znjim so se vračali Ahtik, pretvorili v komunistično založbo z imenom Cankarjeva založba. Lepo bi se ranjki Cankar zahvalil da so tatvino olepšali z njegovim imenom! Ta založba je začela že 1.1948 z ukradenim denarjem izdajati komunistično Iliteraturo v zvezkih z naslovom: “Mala knjižnica marksizma in služi kozo?” Oglasil se je Napako ima, najivečjo napako, kar si jih moreš misliti. Ko-Oglasil se je kovač Petrič; za je moja in ne moževa last. "Osel ima električno glavo. Dru- In zato koza ne bo nikoli tvo- SEPTEMBER i 17.—Podružnica št. 26 SŽZ 26,—Pikn.k fare Presv. Srca [obhaja 20 letnico obstnka z le-Jezusovega, Barberon, 0. na po igro v Slovenskem narod-prijazni Tomšičevi farmi, ce- nem domu na St. Clair Ave. sta 619. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ptiredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Jesenski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 24. — American Legion’s letni “Clambake” v svoji dvorani (Knausovi) na E. 62 St. in St. Clair Ave. Pričetek ob 6 popoldne, 1949 FEBRUAR 6,—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. IH SLOVEIHHE . Želel pa je večkrat: “Samo enkrat naj ga dobim!” In sedaj so bile gore tako blizu, da bi jih bil skoraj dosegel, in vsako stvar je ondi razločeval. Ni videi samo bele cerkve na Golem, tudi Skrilje je gledal, položeno lepo med njive in senožeti, in Preseko tam pod gozdom na Mokrcu. Na Preseki je bil pa zelenec doma in videl ga je, zakaj gledal ga je v duhu in srd je naraščal njem in maščevanje ga je prevzemalo. “Ali ga bo dobil?” ‘ISvododa je! Frajost je! Vse dol! Tlaka! Desetina! In gozdar? Tudi ta mora dol!” Zvonik cerkve sv. Martina je polagoma rastel iz ravnine, prikazala se je cerkev in polagoma vse hiše na Studencu, ki se gnetejo okoli svojega patrona ali so pa položene ob vznožju hriba, na katerem zložno čepi ižanski grad, bolj podoben udobni palači V mestu kakor pa vekovitemu strahovavcu tlačanov, obdanemu s stolpi in trdnim obzidjem. (Nadaljevanje a l. strani.) ameriški rdečkarji jim dajejo prav, da so kradli. Prav bo, dokler tudi kakih takih rdečih bir-tov ali trgovčičev ne zadene komunistična roka. Op. uredništva.) Na tem stadijonu so se tedaj zbrali fizkulturniki Titove vere in se pripravljali na Prago. V Pragi so vzbujali Titovi fizkulturniki pozornost radi tega, ker rejo vzdržati suženjskih pogojev, ki vladajo na farmah.” Le kje je našel ta pisec te suženjske pogoje? Morda znaj^ povedati to slovenski ameriški farmarji. (Pri “Prosveti” bodo vedeli, ker imajo njihova društva v Clevelandu farmo. Naj ti gledajo, da odpravijo suženjstvo, ki ga jim Titova “Lj. pravica” očita. Op. ured.) Tako tedaj skrbi komunistični turnim pozornost ram tega, »er —----- ----- -----. se je ravno takrat zvedelo, da je liat> kaj bo s slovenskim nase-« i m .....................: lionpi Vi rln nriripih nn novem Tito obsojen od ruskih komunistov kot krivovereci v komunizmu. Tudi Čehi, ki ne marajo ruskega komunizma, in ki jim je bil letos vsiljen, so vpili iz pro. testa proti Moskvi Titu živijo.* Vaesijkolski.zlet v Pragi, ki je bil letos že podn»«l«tvom komunistov, je trajal od 19 junija do 8. julija. Glavni dnevi so bili od 3. do 8. julija. Tudi po vrnitvi jugoslovanski fizkulturniki ljenci, ki da pridejtTpo novem zakonu v Zedinjen# države za sužnje. Vzklika: “Lastniki plantaž pozdravljajo novj zakon, ker gače si te stvari ne morem razložiti." Mesar Hrib je menil: “Osel ne vidi dobro. Sicer ni slep, a je malo brljkv." Živinozdraivnik Praprotnik je iUBia iisaaaw****** « **• , leninizma.” Od takrat so izdali «««n° vlagal: “Osel je precej vse mogoče komunistične knjige. Z i to se dobi denar in papir. Za izdajo kake dr&ge knjige ni papirja in ne tiskarne. Vsi slovenski katoličani ne morejo izdati in natiakniti enega molitvenika. To imenujejo v Jugoslaviji enakopravnost in tiskovno svobodo. In vaši ameriški rdečkarji, ki se derejo o svobodi, to nasilje komunistov hvalijo, So i^č po mišljenju enaki nasilniki. Zgodba o oslu in kozi Jernej Leban in Gabrja je imel kočo in hlev, dve njivi, vinograd in osla, njegova ž^na pa je imela kozo in prašiča. Osel je bil plemenita žival. Vozil je kot konj, potrpežljiv je bil kot vol, tekel je kot pes, žrl je kot prašič in vpil kot lev. Bil je ljubezniv in dobrosrčen, le eno napako je imel. Eno uho je držal pokonci, drugo pa navzdol. Ce je stalo desno navzgor, je viselo levo navzdol. Ta napaka pa ni izvirala od bolezni ali od zlobnosti. Bil je dovolj rejenln če je od veselja zarigal svoj i-a, sta ostali obe ušesi v isti legi. Ce je bil pa trmast — kateri osel pa ni? — sta se ušeši v svoji legi menjavali: eno se je povesilo, drugo UCCI1U i . uoci jv j/.vvvj -- --- podoben konju. Konju stoje kozo obljubil in jaz sem si ?o ušesa pokonci, oslu se rada povešajo. “Moj svak Mrak ima dva osla: Obema stoje ušesa pokonci”, je menil Leban. “Ali žre vaš osel tudi oves?”, vpraša zopet Praprotnik. ja!” Reza ni več stokala. Govorila je odločno in pogumno, kakor zna govoriti žena, ki brani svojo pravico. Turk se je razburil. “Za nos se ne dam voditi. Mož mi je tudi pošteno zaslužil ’ Reza je pograbila brezovo metlo kot bi hotela pometati hlev in odvrnila: "Glej, da se zgubiš, sicer ti ne bo dobro!” Ko je Turk zagledal brezov-ko v Rezini roki, je hitro izginil “Redko, ker ga osel ne rabi skozi hlevska vrata. Predpust- kakor konj. Saj je z vsako, še tako sromno krmo zadovoljen, še slamo rad žre.” “Seveda, Weda. Saj je rib-ničanov osel jedel celo oblanje, pa je poginil, čeprav So mu nataknili zelena očala, da bi mislil', da žre travo”, je pripomnil Petrič. “Ali mu daš kdaj detelje?” je vprašal Hrib. “Nanjo ni navajen. Morda ta povvzdiguje in poveša njegova ušesa, ker ga črevesjč napenja in jezi?” "Hrib, ne norčuj se iz mojega osla”, se je razhudil Leban “Morda mu pa škoduje bur-ja? Včasih brije v Gabrju vipavska od Šmarja, včasih pa kraška od Štanjela”, je menil Petrič. “Tebi viha burja ušesa, ne pa mojemu oslu", je odvrnil Leban. Zopet se je ozlasil Praprotnik: “Pred letom je razsajala tod slinovka in parkljevka. Morda je zbolel tudi naš osel in ni ples z metlo je pač neprijetna zadeva. C. pa se je vzravnalo. —---------------- — Jernej Leban se je vsled te posledica njegovega obolenja so oslovske napake zelo jezil. Posebno kadar je z oslom vozil črešnje ali hruške v Ajdovščino ali celo v Potstojno, mu je njegova vrteča se ušesa!” “Moj osliček ni bil nikoli bolan. Vedno je bil zdrav kakor ribica v vodi.” IEL0 DOBIJO Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House East 9. St & Broadway Plača $1.09 od ure. čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 9. St. & Broadway (178) MALI OGLASI Ugoden kup $4600 kupi 147 aktov farmo na cesti št. 90, Cherry Valley, Ashtabula okraj. Za informacije pokličite A. Miller SK 6200. (176) laz pozaravijajo novj zukoii, ser no au ceio v ruustujuu, mu riDica v voai. i ~ - jim bo dal na tisoče belih suž-jbilo to zelo nejrijetno. Da bi jn ugibali so dalje in modro-1 Slovenka. -----” {dokončno razvodja! 'n»«wko n*. i~»—. - : Ju. ženitbena ponudba Pridna Slovenka, na obisku iz starega kraja, se želi seznaniti v svrho ženitve s poštenim in treznim Slovencem v starosti 35 do 45 let. Resne ponudbe je poslati na urad tega lista pod imenom lijev. Nata umnostmi slepijo pol kjer so zatrli vsak časopis, da se ne bi slišal kak drug glas kot glas komunističnih kričačev. Le še nekoliko udarcev vesel in ladja je zdrnila v razširjeno strugo reke v pristan na Bregu pod Studencem-Popotniki so izstopili in šli vsak v svojo smer. Tone Kri- in vstala je zeija v njeauvc tovariši v go- srcu: “O, ko bi imel v aj anti- •' kočemaiki,, stilno k “Zlati kočemajki “Zlata kočemajka” ni bila acau snu, Pf™. zakai P^nik je bil, ? Attariss its val in gospodaril. “Tlaka in desetina je proč!” To ga je bilo prijelo in vzdignilo. Grunt v Skribljah brez desetine in tlake! Mislil si je lahko, kako bi bilo, toda verjeti ni mogel. “To ni mogoče! Ni mogoče! Prelepo bi bilo. Same besede so to, nič drugega. Kako bi pa živeli brez desetine in tlake! Taka stara navada! In kako bo graščina čemajki” še gostje iz Ljubija- u a »mn™, ..... -■>- ne, so pritisnili tja od vseh stra- di ne morejo dobiti dela. je to na • vi* • • ___•____Aiirlan nniflV. t.ftdfl ONEMDAY srass your »UY WORD nastopali po raznih krajih, čisto tako kot so se naučili v starih reakcijonarnih časih v stari Jugoslaviji od Orlov in Sokolov. Saj ni na svetu nič novega! Tudi komunist mora hoditi po stari iz-hojeni poti. AMERIKA JIH SKRBI. — V Ljubljanski “Ljudski pravici” beremo 11. jul. članek o ameriškem zakonu o razseljenih osebah. Pisatelj se čudi, kako, da je Amerika, ki stoji pred gospodarsko krizo, sprejela ljudi, ki bodo pomnožili njeno brezposelnost. Razlago najde v tem, da so y Ameriki velike plantaže, ki potrebujejo ogromno število sužnjev. Takole piše dobesedno: “Za Ameriko, kjer milijoni lju- [ gleda Turka, živinazdravnika Praprotnika. Pripeljal je osla iz hleva in ga predstavil zbrani čet vorici. VELIKANSKI NEUSPEH. “Prjatelji in gospodje”, je SSS»°|f 85*31® »Aar f uiomtom* d* ni, željni novic. Vsi so radovedno zrli vanje in čakali novic. Nestrpneži so pa kar izpraševali, kaj in kako je bilo v Ljubljani. Tone je bil nenavadno molčeč, pa tudi njegovi tovariši so bili redkobesedni, ko so videli, da je Tone zapet. “Čakaj, da si jezik odmo-čim,” je zarohnel nad najbolj sitnim, ki je tiščal vanj. “Radovedneži! Več veste ko mi, pa niste nikadr siti- Sama radovednost vas je.” “Ali si videl antikrista?” “Tebi nič mar!” Ljudem se je zdelo čudno, da ljudje, ki so prišli iz Ljubljane, ničesar ne vedo ali pa nočejo ničesar povedati, po so jih pustitli v miru, pusteže, in so začeli svoje pogovore. Tonetova družba je začela skoraj poslušati, zakaj govorili so o antikristu in o svodobdi, pa tako, kakor ti niso še slišali in vedeli. Trgovci da so sami ponujali blago ljudem, gostilničarji so prinesli pijače, kolikor je kdo hotel, in antikris: le lese na mitnicah podiral, sam antikrist na črnem konju, ki mu ie ime konstatacjon. prvi pogled čuden pojav, toda razumeli ga bomo, če upoštevamo, da tudi v svojih zahtevah — “Ljudska pravica” ponatisku je iz moskovske “Pravde” tudi članek o velikanskem neuspehu ameriškega protikomunističnega filma “Železna zavesa.” V Ameriki, tako pravi, je naletel film na odpor široke javnosti, v Kanadi pa da je prišlo do pravih izbruhov ljudske jeze. Film da je naročil Hoover, šef FBI. Ali v Ameriki kaj veste, kakšne demonstracije so bile v "široki javnosti”? Ce ne veste, v kaki nevarnosti ste bili, bi morali brati ljubljanski komunistični Ust. Ta vse ve, kako je v Ameriki, kjer boste kmalu vsi lačni, še za kos črnega kruha boste prosili Stalina. MALA KNJIŽNICA MARKSIZMA IN LENINIZMA. Komunisti so se po vojni polastili po načelu; “Kar je tvoje, je spregovoril Leban, “poglejte tega osla, !pravega in resničnega osla! Poglejte njegova ušesa. Ta mi delajo preglavice. Do dna hočem priti tej Stvari in ugotoviti zakaj mu visi eno uho navzdol, drugo pa stoji pokonci. Kdor mi reši ta vozel, dobi dobro nagrado.’’ Vsi štirje strokovnjaki so stali okrog osla, učeno gledali in ugibali, kaj bi utegnilo tičati za ušesno okvaro. Mesar Hrib je potegnil navzgor štrleče uho navzdol. Nagonsko se je vzdigni- mo, da tudi v svojin ztunevtui »m f-’ • ----*-----•*-* - najskromnejši Američani ne mo- moje,” tudi prej katoliškega pod se j e i sem nobene zinil. Mislim, sem prišel stvari do dna.” “No, kaj si uganil?” “Zdi se mi nepotrebno, da bi ti razlagal, ker je zadeva preprosta in ni vredna besede.” “Le poivej, le ipovej Turk Potolažiš me in kozo dobiš!” . “Ce ite potolažim, ti pa povem. Cuj, aU je tvoj osel drugače popolna žival, če izvzameš to napako z ušesi?” “Popolen in cel je moj osel.” “Torej naj bo. Povem ti skrivnost. Tvoj osel ima ušesno napako: eno uho mu visi navzdol, a drugo štrli kvišku. Na svetu- ni nič popolnega, tako sem bral v neki knjigi. Tudi no- -(175) todesno Tprivzdignili so‘vsi »en osel ni popolen, torej tudi A* • ftrrvi no ” štirje svoje učene glaive. Živi-nozdravnik Praprotnik je pristopil k oslovi glav), previdno pobožal dčsno uho in ga potisnil navzdol. Takoj se je nevo vzravnalo. Spustil je uho in zmajal z glavo. Leban je vzpodbujal učenjake: "Učeni ste in modri prija- Srameiljiv mladič. - Tri meseca stori *buffalo” junček kar nekam srameil,xvo ,taji poleg svoje matere v Philadelphia tivolskem vrtu, ko se je fotograf pnpravljal, da posname njegovo sliko. Njegova mati pa ima ostro uprto oko v fotografa m med tem mirno muli seno. son Rd., v lepi slovenski okolici . naprodaj zidana hiša za 6 družin, 5 sob vsaka družina, 5 zidanih garaž. Lastnik odide iz mesta. Kdor se hoče okoristiti s to izredno priliko, naj pokliče za podrobnosti LI 9216. ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. tvoj ge.^^l Vsi so se čudili Turkovi razsodnosti. Leban se mu je zahvalil in dejal: “Jutri pridi po kozo. Danes je namreč na paši. Plačilo si ši pošteno zaslužil.” “Dobro, pridem.” Leban je odpeljal osla v hlev, strokovnjaki pa so odšli. Drugi dan je prišel Turk dokaj zgodaj po kozo. Lebanova žena Reza je bila sama doma. Mož je odšel zgodaj zjutraj vinograd obirat pregosto perje na trti. Vedela je, kaj je napotilo Turka do nje. Žalostno je opomnila: “Ti prihajaš zaradi koze?” “Da, da Reza. Pošteno si jo prislužil ” ‘Seveda, seveda”, je javkala žena. “Koza stoji v hlevu. Stopi tja.” Turk je odšel v hlev, Reza pa za njim. “Najiepša koza na svetu”, je stokala in si brisala oči s predpasnikom. “Poglej Turk, ali ima ta koza kako napako?” Moj maš je norec!” Turk je pazljivo ogledoval kozo in končno dejal: “Res, praiva in popolna koza!” Reza je pripomnila: “Ali je res popolna in brez napake?” “Res, Reza!” “A vendar ima napako in še zelo veliko. Turk, ugani jo!” “Ne vidim nobene napake.” PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina Firat Aid Supplies “non/ Rt, Clair Aim. Im R. tSth JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRAWCK8 ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo, IVanhoe 43il i»1is HFFF RO A n Thomas Flower Shop CVETLICE za vae prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 St. Ciair Ave. GL 4316 Res.: EN 8635 Znamke! Jugoelovanske znamke : j prodaja August Hollander 6419 St. Ciair/Avs. ! v S. N. Domu (Tnea-a)! Pri nas dotdfe zdravilo “STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CQ, 15702 Waterloo Rd. * ' AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1948 r-) ^iraiiiiiiiii[iiiiiiiiuiiit]NiiiiiiiiiiDiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiuiiiii!iiiiiinuiitiiiiiii3 Izgubljeni svet ROMAN iiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiii[:iiiiiiiiiiii:]iiiiiiiiiiiiuiiini!iiiii[!iiiiiiiiiiiiuiiii>iiniii!]iiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiii[!iiiiiiiiiiii[!m»iiiiiii!4> Tako včasih napoči največji,pod mračne oboke znanega ari-prelom v človeškem življenju, stokratskega poslopja. iNa kon-Kako bi naj slutil pri vhodu v'cu dolgega temnega hodnika je dvorano, da se bom kmalu iz-!odprl moj novi znanec s kiju-postavil divjim pustolovščinam,1 čem neka vrata in prižgal elek-o katerih nikoli nisem niti sa- triko. Več žarnic, ki so bile ovi-njal? A mislil sem na Gladys, jte s pestro svilo, je razsvetilo Mar se mi ni nudila zdaj prili- j rdečkasto medlo vse veliko sta-ka, o kateri je govorila! Gladys novanje. Vse, kar sem preletel bi nadvomno hotela, naj se ja- z očmi med tem, ko sem stal v vim. Planil sem torej na noge,vratih, je kazalo veliko udob-in odprl usta, čeprav sploh ni-'nost,, izredno razkošje in obe-sem vedel, kaj bi naj rekel. Moj nem je imelo izrečno moški nasprotnik Tarp Henry me je vlekel za suknjo in čul sem njegovo šepetanje: “Sedite vendar! Malone! Ni treba, da vas vsi smarajo za osla!” V istem trenutku sem opazil, da se je -urno dvigal slok gentleman s temno kostanjevimi lasmi, ikd je sedel blizu pred menoj. Nepremično me je jezno gledal, a se vendar nisem hotel umakniti. “Jaz grem zraven, gospod predsednik!” sem klical vedno zopet, da bi me vendar čuli na odru. "Ime! Ime!” je klicalo občinstvo. “Moje ime je Edward Dunn Malone. Jaz sem poročevalec Daily Gazette. Izjavljam, da sem popolnoma nepritranska priča.” “In kako je vaše ime, sir?” je vprašal predsednik mojega visokega tekmeca- “Jaz sem lord John Roxton. Bil sem že ob Amazonki, poznam vso to deželo in zato lahko posebno koristim pri potovanju. “Lord John Roxton uživa, kakor je znano, svetovni sloves kot športnik in potovalec,” je rekel predsednik. A bilo bi nedvomno tudi dobro, če bi se udeležil potovanja še zastopnik tiska.” Potem pa predlagam,” je rekel profesor Challenger, “naj izvolijo navzoči oba ta gospoda kot srpemljevalca profesorja iSummerleeja na potovanju, katerega se udeleži, da se prepriča o resničtnosti mojih navedb in o njih poroča. Tako je odločil javni zbor v Zoološkem institutu sredi kričanja in ploskanja o naši usodi. Kmalu na to sem se že pomikal proti izhodu, kamor se je valila in me nesla množica ter sem bil omamljen ipo novem, velikem načrtu, ki sem ga tako nepričakovano moral sprejeti. Ko sem pritaval ven, sem še začul smeh jate študentov, ki so nekoga obkolili na hodniku, in sem videl sredi njih roko, ki je dvigala in jim spuščala na glave težek dežnik. Potem je oddrdral sredi splošnega navdušenja in kričanja ter takoj izginil izpred oči Ohallengerjev majhni električni avtomobil. Jaz sem odkorakal sam po srebrno razsvetljenem Regent-streetu in sem bil zatopljen v misli na Gladys in na vse, kar s seboj prinese bodočnost. Nenadno se je nekdo dotaknil mojega komolca. Ozrl sem se in zagledal šaljive ter obenem zapovedovalne oči onega velikega, slokega človeka, ki se je z menoj vred prostovoljno prijavil za udeležbo pri našem čudnem potovanju. “Mister -Malone, če sem prav slišal?” je rekel. “Bova torej tovariša pri tem izletu, kaj? Stanujem tukaj, prav naproti, poslopje Albany. Morebiti boste tako prijazni pa mi naklonite kake pol ure časa? Nujno bi se z vami moral pometniti o nekaterih stvareh- Šesto poglavji. Bil sem šiba božja. Krenila sva z lordom Roxto-nom po Vigostreetu in stopila značaj. Bogastvo jn okusnost neodvisnega človeka sta bila povsod združena s pravo dijaško nemarnostjo. Po tleh so bila razgrnjena dragocena krzna in čudno pobarvane, lesketajoče so orijentalske preproge. Stene so bile natrpano polne slik in bakrorezov, katerih visoko ceno in redkost je spoznalo celo moje nevešče oko. Risbe z bokserji, gospodičnami pri tenisu in z dirkašnimi konji j so visele med čuvstvenimi Fra-gonardovimi prizori, Girarde-tovimi vojnimi podobami in sanjavimi Turnerjevimi pokra- !y|jih sodobnih atletov in vse-| stranskih športnikov. Dve vesli, eno temnoplavo, drugo ble-|dordeče, ki ju je imel nad kaminom vzkriž postavljeni, sta govorili o nekdanjem članstvu pri Leandrovem veslaškem klubu v Oxford, med tem ko so kazale nad njima in pod njima Obešene sablje in bokserske rokavice, da si je priboril njihov gospodar sloves mojstra v tej in oni spretnosti. Kakor opaž je učinkovalo krasno rogovje, ki je bilo v krogu po vsej sobi nameščeno, in, menim, naj lepše, kar -ga je bilo mogoče dobiti po vseh štirih kotih sveta. Med njim je kraljevala glava redkega belega zgornjenilskega noso-rožca z značilno, izzivalno napihnjeno ustnico. Sredi dragocene malinaste preproge je stala črna z zlatom obrobljena mizica Louis Quin-ze, ljubka starina, ki so jd neusmiljeno skrunili okrogli sledovi kozarcev in vzbokline, nastale pod gorečimi cigarnimi ogorki. iNa mizici je stal srebrn kadilski pribor in brušena steklenica z whiskyjem, iz katere je natočil moj molčeči gospodar dva visoka kozarca ter vbrizgnil še sodovko. Potem mi je pokazal naslanjač, pomaknil bliže k meni pijačo in m! ponudil dolgo, dišečo havansko sipotko, nakar se je usedel nasproti meni in fne pričel dolgo, pazno ogledovati^ svojimi čudnimi, lesketojočimi se, brezobzirnimi očmi: imele so mrzlo svetloplavo barvo ledeniškega jinami. A med temi pestrimi okraski so bili tudi uvrščeni lo-!jez„rar vski spomini, ki so me takoj j ;Skrai tenak obIaček tobačne. spomnili, da velja lord John |ga dima;iem razloževaI njegove VERSATILE JUMPER itak poznal po marsikateri fo- Mislim namreč, da vam ni niti I tografski sliki: ostri, orlovski|0d daleč blodilo kaj sličnega po nos, suha, udrta lica, temnorde- glavi, ko -ste vstopili nocoj v če, spredaj že bolj redke la-'ono dvorano, kaj?” se, moški zavihane brke in ozko- “Ne v peti ne v glavi mi ni pogumno bradico, izpod katere bilo!” je štrlel podbradek. Nekaj je bilo v tem obrazu, ki je spominjalo na Napoleona III., nekaj zopet na Don Quixota, sicer pa je kazal pristnega angleškega graščaka deželana: žilavega in spretnega, v svežem poljskem zraku živečega ljubitelja psov in konj. Polt mu je bila kakor cvetični lonec rdeča od solnca in vetra. Košate, štrleče obrvi so dajale itak neprijaznim očem naravnost divji izraz, ki ga je še stopnjevalo mogočno, z gubami pokrito čelo. Sicer skromna postava je bila nad vse močna, pa je že res večkrat dokazal, da je na Angleškem malo ljudi, ki bi bili kos tolikim dolgim naporom. Bil je.nekaj čez šest čevljev visok, toda se je zdel manjši radi čudno zgrbljenih pleč- Tak je bil torej znameniti lord John Roxton, ki je sedel meni nasproti, stiskal med zobmi cigaro in me ostro ogledoval sredi dolgega, mučnega molka. “Well,” je slednjič dejal, “vino je torej natočeno pa ga bo treba izpiti, dragi mladenič moj.” (Izgovoril je ta nenavaden priiemk, ki mi je nadel, kakor eno besedo: dragi-mlade-nič-moj.) “Da, da, to sva si zdaj naprtila vraga, vi pa jaz. “Meni tudi ne. Ne v peti ne glavi. Zdaj pa sva vezana: hočeš-nočeš, moraš! Pa sem se šele pred tremi tednli povrnil iz Ugande (v Afriki), vzel v najem posestvo na Škotskem, podpisal pogodbo in tako dalje. Lepa stvar, kaj ne? Pa vi, kaj mislite?” “No, take zadeve spadajo vendar v moj poklic. Jaz sem poročevalec pri “Gazeti” “To je že res, saj ste rekli, ko ste se prijavili. Pa veste kaj: malo posla bi zdaj imel za vas, če bi mi le hoteli pomagati.” “Z veseljem.” “Ali niste morda mislili, da utegne biti stvar nevarna?” j “Kaka nevarnost pa bi ute-ignila biti?” I “No, za Ballinger ja gre, ta je ; res nevaren. Saj ste že menda čuli o njem?” “Nisem.” (Dalje prihodnjič.) --------o------- ao12 5555 St. Clair Ave. W>^ LATIMER MOTORS \ | S Ta firma je že mnogo let trgovala s Slovenci in ima= 3mnogo zadovoljnih odjemalcev. Med mnogimi drugimi do-šš Sbrimi nakupi imamo na primer: 3 1948 FORD, je kot nov, ima radio in heater, samo ..............$2050 3 3 1946 STATION WAGON, boste* ponosni nanj, zelo dober kup za..........$1895 3 H 1948—% ton Pick-up truk, 4 speeds, De 3. Luxe Cab, radio in heater .$1725 3 =5 Odločite se naglo, če hočete dobiti fin avto za to izjem-3 =no nizko ceno. Zglasite se na gornjem naslovu in vprašaj-3 Ste za , iš EMERY KRIŽMAN i ALI POKLIČITE VT 1-1710 i 3 Here’s the most versatile outfit in a junior’s back-to-college wardrobe. Worn aa shown it becomes a glamorous, slightly daring evening Irock. For lesa formal occasions, it can be worn with a blouse. The fabric, rayon taffeta made of Aviaco rayon yams, is a perfect choice for this ; type of full-skirted frock. Roxton za enega izmed največ- .posamezne poteze, ki sem jih že -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše Sele pride Velika steklenica za malega slona. — Mala "Roma," komaj osem dni stara je vsekakor velika zverina. Iz neznanega vzroka pa jo njena mati noče priznati za svojo, tako mora oskrbnik krmiti mala novorojenko slonove družine potom steklenice in sicer vsaki dve uri. Ta "mala novorojenim” tehta 230 funtov in je v Rome, N. Y. živalskem vrtu. Pošiljanje M O K E in ŽIVEŽNIH PAKETOV v Jugoslavijo MOKA: Pričeli amo ponovno s sprejemanjem naročil za moko, v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 lbs) na eno osebo. Največ je mogoče poslati pet vreč z isto ladjo na pet raznih oseb. Cena za eno vrečo moke (100 lbs) je $13. V tej ceni je vključena arovajatna In vri ostali »trožkl j*« * STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik in naročilne liste (order forms). Dostava moke in paketov je garantirana. V nasprotnem slučaju je vmjln denar. Zavarovalnina se nanaša na zgubo celotnega paketa (total loss). Pripominjamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja, dočim smo mi samo zastopniki med pošiljiteljem in tukajšnjimi oblastmi. Čeki in Money Orders naj se glase na “Dobrovoljni Odbor.’” D0BR0V0UNI ODBOR 245 West 18th Street, New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4—9016 mnruTJinnjiiTJTn.Tjm.Tj’iTm jt/itl nj-umn K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR Elanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljiiža in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se m glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In Informacije pišite na: GLAVNI URAD K, S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS 194$ NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri soprog ih oče Louis Ivanc ki je po daljši bolezni previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 4. julija 1948. Dragi pokojnik je bil rojen dne 3. junija 1883 v vasi Žude-Ortenek pri Ribnici. Pogreb pokojnika se je vršil dne 7. julija 1948 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga ob asistenci čč. gg. Rev. Franc Gabrovška in Rev. Victor N. Tomca smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. V prijetno dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti, opravil pogrebno sveto mašo zadušnico, ter pokojnika spremil iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev iv. Vida, in potem na pokopališče, vse do njegovega groba. Za vse to naš iskreni Bog plačaj! Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Franc Gabrovšku in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sveti maši. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi oni številni, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Dalje zahvala vsem, ki so dali avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj njegove duše. Da]je vsem onim, ki so se udeležili pogreba ter spremili pokojnika vse do njegovega groba. Hvala društvom sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Lipa št. 129 SNPJ in Jugoslav Camp št. 293 WOW za vse, kar so dobrega storili. Zahvala bratrancema Jos. in Anton Ilc v Canadi, ki sta prišla na pogreb. Posebej se še zahvalimo Mr. in Mrs. Šmalc za vso pomoč tekom bolezni pokojnika, ki sta jo nudila in nam s tem veliko pomagala. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Ti pa, predragi' soprog in ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj in, da se enkrat snidemo tamkaj vsi nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY IVANC, soproga LOUIS, ml., sin ALBINA poročena HAURY, hči JANICE, vnukinja Cleveland, O., 7. septembra 1948.