LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava: Dolenjski informativni center tozd Grafika, tisk: Tiskarna Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO —ittnifif MMftHIIMf MttMMfMtMt—••MtMtMtlMIMiM LETO 11 NOVO MESTO, Referendum na katerem sprejemamo splošne akte s področja delitve sredstev za osebne dohodke in uporabo sredstev skupne porabe: — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in uporabo sredstev skupne porabe, — Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in uporabo sredstev skupne porabe. Čeprav sta to dva splošna akta, je treba razumeti, da gre za enotno vsebino. S samoupravnim sporazumom postavljamo skupna stališča do posameznih vprašanj in določamo, katere rešitve neposredno uporabljamo v TOZD, s pravilnikom pa konkretno urejamo posamezna vprašanja. To pomeni, daje vsebina obeh aktov v osnovi enaka. Za to ni razloga, da bi si delavec pri enem aktu izjavil z »ZA« pri drugem -proti«. Poudariti moramo, da če nista sprejeta oba akta ne moremo uveljaviti novega sistema nagrajevanja. Vsebina aktov je naslednja: I. Organizacija in delitev dela — razvid del in nalog kot element sistema delitve OD II. Osebni dohodki iz živega dela 1. Zahtevnost del in nalog in način vrednotenja 2. Ugotavljanje rezultatov dela (delovna uspešnost) A. Skupne določbe B. Merjenje rezultatov dela 1. Skupna določila 2. Merila delovne uspešnosti 3. Morebitni korekcijski faktor organa upravljanja 4. Ugotavljanje rezultatov dela delavca z opisno oceno 5. Ustvarjalnost kot merilo prispevka delavca k uspešnosti poslovanja in dela 6. OD v posebnih pogojih dela in v posebnih razmerah 7. OD pripravnika in nagrade učencev na proizvodnem delu oz. delovni ali obvezni praksi 8. Nadomestila OD Ul. OD na podlagi minulega dela 1. Temeljne določbe 2. Opredelitev posameznih meril IV. Postopek in ukrepi pri spremljanju in uveljavljanju sistema nagrajevanja ter izplačilo akontacije OD A. Izvajanje sistema B. Obračun OD V. Uporaba sredstev skupne porabe 1. Skupne določbe 2. Uporaba sredstev skupne porabe v posameznih primerih Vi- Predhodne in končne določbe To glasilo namenjamo v glavnem sistemu nagrajevanja in zato vsebuje vse osnovne r*šitve omenjenih splošnih aktov. Velikokrat smo omenili cilje, ki smo si jih zastavili, ko smo sprejemali sklep o ^popolnitvi sistema. Kaj zagotavljamo / novim sistemom nagrajevanja? 1. Izpopolnitev organizacije dela — razvida del in nalog. 2. Izboljšanje sistema nagrajevanja, s katerim bi odpravili morebitne nepravilnosti sedanjega sistema. 3. Večje osnove OD in obenem uporabo objektivnih meril za povečanje OD nad osnovami, v glavnem v odvisnosti od dohodka tozda in dela delavca. Pri tem predvsem poudarjamo večjo razliko med tozdi, ki izpolnjujejo plan in tistimi,ki ga ne presegajo (povečanje premije za 50%). kakor tudi čimboljše stimuliranje delavcev, ki presegajo individualni plan. v primerjavi s tistimi, ki ne dosegajo povečanja premije za 100%. Izboljšanje razmerij proizvodnih delavcev ter delavcev, ki ustvarjalno in kreativno vplivajo na naše uspehe. • Omogočiti enak porast OD pri stimulacijah vsem strukturam za enako ‘l',scžene rezultate na svojih delovnih področjih. opredelitev minulega dela v skladu s predpisi in povečanje njegovega deleža v sredstvih za OD na osnovi motivacije boljšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. 27. JUNIJA 1985 ŠTEVILKA 10 Izhodišča za vsebino teh splošnih aktov smo imeli v Samoupravnem sporazumu konfekcijske dejavnosti, ki smo ga tudi mi sprejeli. Ta vsebuje usmeritve za vsa osnovna vprašanja, predvsem za opredelitev zahtevnosti del in nalog, zlasti merila za to in razmerje med tipičnimi deli in nalogami. Prav tako so postavljene osnove za povečanje osebnega dohodka v posebnih razmerah, za nadomestila in za uporabo sredstev skupne porabe. OSEBNI DOHODKI IZ ŽIVEGA DELA Osnove za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog A. Znanja 45% A I Stopnja izobrazbe A 2 Delovne izkušnje in praktična znanja A 3 Funkcionalna znanja B. Odgovornost 27 5% B I Odgovornost za lastno delo B 2 Odgovornost za vodenje in usklajevanje B 3 Odgovornost za delovna sredstva in predmete dela C. Napori 2I% C 1 Telesni napor C 2 Umski napor C 3 Napor v stikih s strankami D. Pogoji dela 6,5% D 1 Umazanija in prah D 2 Hrup in ropot D 3 Mikroklima D 4 Nevarnost nezgod in obolenj D 5 Razporeditev delovnega časa Iz tega je razvidno, da imamo štiri osnovne kriterije za opredelitev zahtevnosti del in nalog, da je vsak kriterij še razčlenjen na3do5podkriterijev, kar omogoča lažjo opredlitev zahtevnosti posameznih del po posameznih kriterijih. S procen-tualnotežo kriterija smo dobili nadaljnjo osnovo za izdelavo metode, kar opisno obravnavata oba akta in posebna metodologija. Nadaljna laza jev tem. da posamezne podkriterije razčlenimo na več stopenj in sicer najmanj na 4 in največ na 9. Vse vrste izobrazbe namreč niso enakovredne in potrebne delovne izkušnje niso enake za vsa dela. Vsa dela ne zahtevajo enako funkcionalno znanje, enake odgovornosti, enakih naporov in nimajo enakih pogojev. Razčlenitev na več stopenj nam omogoča ovrednotenje posamezne stopnje. Vsako delo in naloge se pri vrednotenju lahko uvrsti po posameznih kriterijih v eno od stopenj posameznega kriterija, kar omogoča izvedbo ocene zahtevnosti. Ta sistem je razviden iz tabele, ki sledi, opisno je to opredeljeno v aktih in v metodologiji. Nazoren prikaz izračuna osebnega dohodka po starem in novem sistemu na sindikalni skupini v tozdu Ločna. Podobno so bile pripravljene razprave v vseh naših delovnih okoljih. Kriteriji, podkriteriji in stopnje zahtevnosti kriteriji stop. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 % Stopnja izobrazbe Al 180 195 210 240 360 570 840 28 1 ZNANJE Delovne izkušnje in praktična znanja A2 30 60 90 120 180 240 300 10 45 Funkcionalna znanja A3 15 45 90 150 210 7 Odgovornost za lastno delo BI 60 75 105 135 180 240 300 405 495 16,5 Odgovornost za vodenje in usklajevanje B2 15 30 90 120 150 180 210 7 27,5 (VORNOST Odgovornost za delovna sredstva in predmete dela B3 15 45 90 120 4 Telesni napor C1 15 45 90 120 150 5 NAPORI Umski napor C2 30 45 90 165 195 225 255 300 10 21 Delo z ljudmi C3 15 60 90 120 150 180 6 Umazanija in prah Dl 0 9 18 30 1 Hrup in ropot D2 0 9 18 30 1 POGOJI Mikroklima D3 0 15 45 75 2,5 6,5 DELA Nevarnost nezgod in obolenj D4 0 15 30 60 2 Konstanta = 459 MERILA ZA UGOTAVLJANJE REZULTATOV DELA — DELOVNE USPEŠNOSTI Nič manj pomembna niso merila, s katerimi ugotavljamo mesečni, trimesečni in letni rezultat dela tozda, OE in posameznega delavca. Merila morajo biti spodbudna in delovati stimulativno, ne glede ali so kolektivna ali individualna. 1. Opredelitev meril 1. Plan tozda takt. proiz. mm. Stopnja izvršitve plana tozda = ---------------------—------------—-— plan proiz. min. povečani oz. zmanjšani dohodek TO 2. Kvaliteta stopnja = ---------------------------------————— pričakovani dohodek dosežena stopnja gospodarnosti 3. Gospodarnost proizvodnje tozda =----------------------------------- planirana stopnja gospodarnosti 4. Korekcijski faktor + do 5% za tozd ali organizacijsko enoto . , izvrševanje proiz. minut delavca 5. Norma (obseg dela) — normirano delo =------------------------------ porabljeni čas delavca izvrševanje proiz. minut TOZD — režijsko delo = —;------------—-------------------------------- porabljeni čas TOZD 6. Plan ind. mes. minut izvrševanje proizvodnih minut N delo = ----------------—---------------------------------- plan mesečnih proiz. minut brig. 7. Ustvarjalnost, ki kot koristen predlog vpliva na izboljšanje organizacije dela, zboljšanje kvalitete izdelkov ali pa na zmanjšanje stroškov poslovanja in dela. 8. Možnost opisne ocene pri individualnih rezultatih dela in sicer pri količini, kvaliteti, gospodarnosti in izkoriščanju delovnega časa (izjemno). 9. Rezultat dela poslovodnega organa v skladu z določili samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka. Uporabo posameznih meril bomo opredelili z metodologijo. V aktih je opredeljen način uporabe korekcijskega faktorja, ki ga sprejemajo za tozde in OE organi upravljanja. 1. Količina dela in vrednotenje V izjemnih primerih uporabljamo opisno oceno za ugotovitev rezultatov dela posameznega delavca. Stopnja povečane intenzivnosti opredelitev povečane intenzivnosti merjena z delovnim časom vrednotenje posameznih stopenj 1 nad 20% + 20% 2 od 15 — 20% + 15% 3 od 10 — 15% + 10% 4 5 (normalna) od 5 — 10%, delovna intenzivnost je enaka pričakovani + 5% Zmanjšani obseg dela v primerjavi s pričakovanim obsegom dela se izraža z zmanjšano intenzivnostjo do 25% oz. s potrebnim dodatnim delovnim časom, ki ga rabimo za izvršitev del, ki jih delavec ni opravil. Stopnja zmanjšane opredelitev zmanjš. inten. oz. potreb, dodat. del. časa za izvršitev nalog vrednotenje posameznih stopenj 1 od 5 — 10%, - 5%, 2 od 10 — 15%, - 10%, 3 od 15 — 20%, - 15%, 4 nad 20% - 20%, 2. Vrsta kvalitete in vrednotenje vrsta kvalitete a) V perilu — šport programu vrednotenje v %, 1. kvaliteten izdelek brez napake — izjemno zahtevni izdelek + 15 — zelo zahteven izdelek + 10 — zahtevnejši izdelek + 05 — standarden izdelek 100 2. izdelek z manjšo napako do 10% - 05 3. izdelek s srednjo napako do 20% - 10 4. izdelek z večjo napako od 20 — 40% - 15 5. neuporaben izdelek b. V tozdu konfekcije — VO 1. kvaliteten izdelek brez napake — izjemno zahteven izdelek + 15 — zelo zahteven izdelek + 10 — zahteven izdelek + 05 — standarden izdelek 100 2. standarden izdelek z manjšo napako do 10% - 05 3. izdelek s srednjo napako do 20% - 10 4. izdelek z večjo napako do 30% - 15 5. izdelek z veliko napako do 40% - 20 6. neuporaben izdelek 2. Strokovna pomožna opravila 1. kvaliteta prve kategorije je lahko: — ustvarjalna (izjemno visoka) + 15 — visoka kvaliteta + 10 — višja kvaliteta + 05 — normalna kvaliteta 100 2. kvaliteta druge kategorije z do 10% napak - 05 3. kvaliteta tretje kategorija z do 20 napak - 10 4. kvaliteta četrte kategorije z do 25% - 15 5. neuporaben izdelek - 20 3. Vrste gospodarnosti in vrednotenje stopnja gospodarnosti vrednotenje v % 1. izjemen prihranek 1. stop. — osnova za nagrado + 15 2. večji prihranek 11. stop. do 5 — 10% norme + 10 3. manjši prihranek 111. stop. do 5% + 05 4. normalno — pričakovano ravnanje z družbenimi sredstvi = norma 100 5. manjše povečanje porabe str. dela do 2% norme - 05 6. večja poraba — stroš. dela od 2 — 5% norme - 10 7. velika poraba — veliki stroški dela nad 5% norme - 15 Vsebina obrazca za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca mora zagotoviti ug otavljanje rezultatov dela po vseh merilih. 4. Merila za merjenje rezultatov dela poslovodnega organa Opredelitev meril Ta merila smo opredelili v skladu s Samoupravnim sporazumom konfekcijske dejavnosti in v smislu našega Samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka. Razvidna so tudi iz naslednjega naslova: Uporaba meril a) Osnovna merila in njihova vplivnost za poslovodnega organa DO in tozda oz. DSSS. Merila za Pdo DO—TOZD za Pdo T/C za dir. DSSS Produktivnost 25% 10% 10% Rentabilnost 20% 20% 15% Ekonomičnost 15% 25% 15% Dohodkovnost-popreč. uporab, poslovna sredstva 15% 10% 15% Dohodkovnost na delavca 10% 20% 15% Izvoz 15% 15% — b) Dopolnilna merila 1. Izkoriščanje zmogljivosti po obrazcih statistike 2. Čisti osebni dohodek na delavca c) Uporaba osnovnih in dopolnilnih meril 1. Vplivnost osnovnih meril skupaj 70% 2. Izkoriščanje zmogljivosti 20% 3. Čisti osebni dohodek na delavca 10% Količnik količnik osnovnih in _ osnovnih dopolnilnih meril meril krat 70 količnik _l_ izkoriščanja količnik čistega OD na del. zmogljivosti (doseženi OD na del./plan. krat 20 OD na delavca x 10 d) Uporaba korekcijskega faktorja Delavski svet tozda korigira osnovni in dopolnilni količnik meril uspešnosti na osnovi dodatne ocene stanja v tozdu tako, da ugotovljeni količnik pod točko c) poveča ali zmanjša do 10 odstotnih poenov. Pri spremljanju sklepa upošteva DS kriterije iz Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah. 5. OD pripravnika Akontacija osebnega dohodka pripravnika znaša 65 do 70% vrednosti zahtevnosti del in nalog za normalen rezultat dela v tozdu na delih, za katera se pripravnik usposablja in jih opravlja po končani pripravniški dobi. V tem smislu znaša osnova: 2 stran labod ☆ junij 1985 — za II. — V. stopnj 70% od osnove — za VI. — VII. stopnjo 65% od osnove Akontacija osebnega dohodka pripravnika se lahko poveča ali zmanjša glede na: — uspeh tozda po osnovah in merilih, ki veljajo za druge delavce, — dodatek na posebne pogoje dela v skladu s splošnim aktom, — delovni prispevek pripravnika, ugotovljen na osnovi meril za ugotavljanje delovne uspešnosti. Nagrade mentorjem pripravnikov Osnova za nagrado je stopnja izobrazbe pripravnika ter poprečni osebni dohodek v gospodarstvu SRS. Stopnja izobrazbe odstotek od poprečnega OD pripravnika v gospodarstvu od II. — IV. stopnje 7 V. stopnja 8 VI. stopnja 9 VII. stopnja 10 USTVARJALNOST KOT MERILO PRISPEVKA DELAVCA K REZULTATOM DELA IN OSNOVE OD IZ ŽIVEGA DELA NA TEJ OSNOVI Opredelitev oblik stopenj in vrednotenje predlogov in izboljšav 1. Originalnost idej oz. predlogov in izboljšav Opredelitev meril vrednost stopenj a. ideja nima mnogo originalnosti, je v splošnem znana, vendar je koristna 1 točka b. ideja je v povprečju dobra 2 točki c. ideja je dobra in izraža samostojno mišljenje 3 točke d. ideja kaže ustvarjalnost in kreativnost 4 točke e. ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti 5 točk 2. Izboljšava kvalitete izdelkov — opravil Manjše tehnične izboljšave strojev, orodja, varnostno-požarna oprema, izboljšava modelov, vzorcev izdelkov in način opravljanja opravil. Opredelitev meril vrednost stopenj a. dosedanje stanje se bo znatno izboljšalo, vplivnost komaj zaznamo 1 do 2 točki b. doseganje stanje bo izboljšano, predlog je pomemben 3 do 4 točke c. dosedanje stanje se bo znatno izboljšalo - 5 do 6 točk d. dosedanje stanje bo precej izboljšano, vplivnost je velika e. dosedanje stanje bo izredno izboljšano, vplivnost je velika in odločilna 3. Vplivnost na stroške poslovanja a. vpliv na zmanjšanje stroškov na zelo ozkem delovnem področju b. vpliv na zmanjšanje stroškov dela in poslovanja v določeni OE — tozdu oz. DSSS c. vpliv na zmanjšanje stroškov dela le v tozdu oz. DSSS d. vpliv na zmanjšanje stroškov poslovanja tozdov enega programa e. vpliv na zmanjšanje stroškov poslovanja v vseh tozdih v DO 4. Obseg uporabnosti predloga in izboljšav a. predlog je možno uporabljati na zelo ozkem delovnem področju b. predlog zadeva več delovnih področij in veliko število del in nalog c. predlog je možno uporabljati v več oddelkih in zadeva veliko število del in nalog d. predlog je možno uporabljati v drugih obratih ali tozdih oz. DSSS v okviru DO in ima vpliv tudi na trg Točkovanje pod 2. in 3. se načeloma izključujeta. Če sta oba vprašanja zajeta gre za inovacijo, ki se vrednoti po samoupravnem sporazumu o ustvarjalni in inovacijski dejavnosti ter po določbah o nadomestilih iz minulega dela na osnovi inventivnosti. Vrednost točke znaša 1% neto poprečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu SRS iz preteklega leta. OSEBNI DOHODKI V POSEBNIH POGOJIH DELA IN V POSEBNIH RAZMERAH 1- Delo v izmenah Osnova: Poprečni mesečni dohodek delavca v gospodarstvu SRS za devet mesecev preteklega leta + Višina: 10% 2. Delo v podaljšanem delovnem času . Osnova: Predvidena mesečna akontacija neto OD za živo delo za poln delovni čas + Višina: 50% 2- Nočno delo Osnova: Predvidena mesečna akontacija neto OD za živo delo za poln delovni čas + višina: 40% 7 do 8 točk 9 do 10 točk 1 do 2 točki 3 do 4 točke 5 do 6 točk 7 do 8 točk 9 do 10 točk 2 točki 3 točke 4 točke 5 točk 4. Delo v deljenem delovnem času Osnova: Poprečni mesečni OD delavca v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta + Višina: — 8%, če prekinitev traja eno uro — 15%, če prekinitev traja dve ali več ur 5. Delo na nedeljo Osnova: Predvidena mesečna akontacija neto OD za živo delo za polni delovni čas + Višina: 40% 6. Delo na dan zveznih in republiških praznikov Osnova: Predvidena mesečna akontacija neto OD za živo delo za polni delovni čas + Višina: 50% 7. Odklonitev dela, ki ogroža zdravje in varnost pri delu — Opravičena odklonitev osnova in višina, ki so za delavca bolj ugodna — Neopravičena odklonitev je brez pravic do nadomestila 8. Začasna razporeditev na drugo delo — V primeru višje sile je po osnovi in višini, ki je zanj bolj ugodna — S ciljem prekvalifikacije je po zahtevnosti del, kijih oipravlja ter morebitno razliko OD na prejšnjih delih in nalogah, ki jih opravlja 9. Stalna razporeditev delavca na druga dela skladno z zahtevami delovnega procesa oz. glede na njegovo delovno zmožnost — Po zahtevnosti del in nalog na katera je razporejn 10. Osebni dohodek delavca za čas priučevanja Delavcem, ki ne dosegajo zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, izplačuje tozd razliko med doseženim Od in tem zneskom. To razliko so dolžni delavci vrniti ob povečanem izplačilu osebnega dohodka (ob periodičnem obračunu ali zaključnem računu), razen delavcev, ki se nanovo zaposlijo po končanem usmerjenem izobraževanju. Takšna zaščita mlajših delavcev traja dve leti, vštevši z dnem, ko je delavec začel delati, upoštevaje tudi pripravniško dobo. 11. OD zaradi povečanega obsega dela oz. delovnega časa glede na naravo del in nalog — Ce je delavcu naloženo, da opravlja delno tudi druga dela, se mu osnova poveča za do 10%, če to opravi v rednem delovnem času oz. več kot 10% le v primeru, ko ta dela opravlja izven rednega delovnega časa, vendar največ do 20%. 12. OD za čas dežurstva Po osnovah in merilih za redni delovni čas, povečan za 30%. 13. Delavcem, ki ne dosegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, izplačuje tozd razliko med doseženim OD in tem zneskom. To razliko so dolžni delavci vrniti ob povečanem izplačilu OD (ob periodičnih obračunih ali zaključnem računu), razen delavcev, ki se nanovo zaposlijo po končanem usmerjenem izobraževanju. Takšna zaščita mlajših delavcev traja 2 leti, vštevši z dnem, ko je delavec začel delati, upoštevajoč tudi pripravniško dobo. 14. Osebni dohodek delavca v času prilagajanja na novih bolj zahtevnih delih in za čas nadomeščanja drugega delavca Radarje delavec razporejen, da opravlja bolj zahtevna dela, ki zahtevajo večjo stopnjo strokovne ali organizacijske usposobljenosti v primerjavi z delom, ki ga opravlja, mu gre za čas trajanja prilagajanja oz. priučevanja (delo ne opravlja popolnoma samostojno), OD po osnovah in merilih del, kijih opravlja, zmanjšane za polovico razlike med OD in njegovim OD. Enako velja za nadomeščanje drugega delavca, če nadomeščanje traja več kot teden dni. NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 1. Nadomestilo OD za čas bolezni delavca oz. nege družinskega člana Osnova: OD v preteklem letu 75% za prve tri dni in za ves čas odsotnosti za nego družinskega člana 85% od 4 — 15 dneva bolniške odsotnosti 90% od 16 dneva dalje bolniške odsotnosti 100% za vojaške vojne invalide in udeležence NOB 100% za odsotnost zaradi poklicne bolezni, nesreč pri delu, dajanja krvi. Ta nadomestila valoriziramo istočasno z % rasti OD v DO. 2. Nadomestilo OD za dneve državnih oz. republiških praznikov Osnova: Poprečni OD, dosežen v mesecu, v katerem je bil državni oz. republiški praznik 100% 3. Nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela do 7 dni Osnova: Poprečni OD dosežen v mesecu, v katerem je odsotnost nastala 100% 5. Nadomestilo OD za čas odstranitve iz tozda Osnova: Poprečni mesečni OD v zadnjih treh mesecih predostranitvijo 50% 5. Nadomestilo OD za čas zastoja v delovnem procesu Osnova: OD kot če bi delavec delal 100% 6. Nadomestilo OD za čas iskanja nove zaposlitve Osnova: OD kot če bi delavec delal Trajanje: največ 2 uri tedensko oz. 8 ur mesečno 100% 7. Nadomestilo OD za čas okrevanja oz. rekreacije Osnova: Poprečni OD v meseču okrevanja oz. rekreacije 100% 8. Nadomestilo OD v primerih z zmanjšano delovno zmožnostjo oz. invalidnosti a) Nadomestilo OD za čas čakanja na razporeditev oz. prekvalifikacijo Osnova: Poprečni OD v preteklem letu 90% v primeru nesreče pri delu oz. poklicne bolezni 75% v primeru bolezni poškodbe izven dela 100% v primeru invalidnosti zaradi opustitve varnostnih ukrepov b) nadomestilo OD za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije v primeru 'abod ☆ junij 1985 stran 3 neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti Osnova: Poprečni OD v preteklem letu 90% c) Nadomestilo OD zaradi zmanjšanega OD na drugem delu Osnova: Razlika med OD, ki ga je delavec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in OD, ki ga prejema na drugem ustreznem delu 100% d) Denarna nadomestila delovnih invalidov Osnova: Po določilih SPIZ 9. Drugi primeri nadomestila OD — vojaške vaje — predvojaške vzgoje — udeležbe v civilni zaščiti — opravljanje javnih funkcij — opravljanje samoupravnih delegatskih dolžnosti — med priporom oz. preiskovalnim zaporom — porodniškim dopustom — poziv organov, h katerim je delavec klican brez svoje krivde Osnova: — po določilih posebnih predpisov — poprečni OD delavca v zadnjih treh mesecih pred nastankom odsotnosti 100% 10. Zmanjšana delovna zmožnost Vpliv zmanjšane delovne zmožnosti na OD 1. Invalidnost 1. kategorije s skrajšanim delovnim časom 4 — 5 ur 2. Invalidnost II. kategorije s skrajšanim delovnim časom 5 — 6 ur 3. Invalidnost III. kategorije 4. Zmanjšana delovna zmožnost zaradi telesne poškodbe I. stopnje 100% poškodbe II. stopnje 90% poškodbe III. stopnje 80% poškodbe IV. stopnje 70% poškodbe V. stopnja 60% poškodbe VI. stopnja 50% poškodbe VII. stopnja 40% stop. poškodbe VIII. stopnja 30% OSNOVE IN MERILAZAUGOTAVLJANJE MINULEGA DELA I. Objektivna — kolektivna merila, kot osnova minulega dela Ta merila smo opredelili v Samoupravnem sporazumu o pridobivanju in razporejanju dohodka ter razporejanju čistega dohodka. Osnovna motivacija minulega dela je v izboljšanju gospodarjenja z družbenimi sredstvi vseh vrst (investicije. Primerjalna rentabilnost. To uporabljamo za zadnje tri leta poslovanja ter za tekoče obračunsko obdobje. Primerjalna rentabilnost izraža odnos rentabilnosti v DO oz. v tozdu do rentabilnosti v konfekcijski dejavnosti v istem obdobju. Pri tem lahko vplivajo na ugotavljanje primerjalne rentabilnosti tudi druga merila gospodarjenja: dohodkovnost, gospodarnost in akumulativnost in sicer v razmerju, ki smo jih opredelili s splošnim aktom. Triletna primerjalna rentabilnost je osnova za akontacijo višine sredstev OD za minulo delo, tekoča primerjalna rentabilnost ob periodičnih obračunih paje osnova za OD iz minulega dela glede na gospodarjenje z družbenimi sredstvi v obračunskem obdobju. To pomeni, da se akontacija OD iz minulega dela lahko poveča ali zmanjša v odvisnosti od našega gospodarjenja in ravnanja s sredstvi, ki jih uporabljamo v delovnem procesu v vsakem obračunskem obdobju, kar ugotavljamo v začetku poslovnega leta, ob polletju in po zaključnem računu. Dohodkovnost in gospodarnost sta merili, ki vplivata na OD iz minulega dela v višini 55% — Md 1. Akumulativnost in ustvarjalnost vplivata na višini OD iz minulega dela 45%) — Md 2. II. Individualna merila Skupna sredstva, namenjena za OD iz minulega dela, dobimo na osnovi individualnih meril. Minulo delo I Individualna merila za ugotavljanje višine OD iz minulega dela na osnovi dohodkovnosti in gospodarnosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi so: 1. Relativno razmerje OD delavca v zadnjih petih letih do poprečnega OD delavca v zadnjih petih letih. Pri tem upoštevamo OD, ki jih je delavec prejemal tudi v drugi OZD v zajemalnem obdobju ter vsa nadomestila. 2. Splošno delovno dobo do 25 let po osnovi 1 leto je 0,2 in za delovno dobo nad 25 let — po osnovi I leto je 0,3. To merilo vsebuje zaščito starejših delavcev. 3. Vrednost obračunske enote za minulo delo 1 dobimo, če vsa sredstva namenjena za to minulo delo, delimo s številom vseh obračunskih enot. To minulo delo pripada tudi delavcem, ki pridejo iz druge OZD. Ko delavcu Dreneha delovno razmerje, mu preneha tudi pravica do tega minulega dela Minulo delo 2 Individualna merila za ugotavljanje višine O D Iz minulega dela n a osnovi aku-mulativnosti in ustvarjalnosti pri vlaganju v razširitev materialne osnove TOZD so: 1. Relativna razmerja OD delavca v zadnjih petih letih v tozdu oz. DO do poprečnega OD v zadnjih petih letih, upoštevaje tudi vsa nadomestila OD v vlagalni dobi. 2. Delovna doba delavca v zadnjih petih letih v TOZD oz. DO po osnovi 1 leto je 0,5. Relativnoa razmerje iz OD pomnožimo s številom točk delovne dobe in dobimo obračunsko razmerje za OD iz Md 2. To minulo delo pripada le delavcem za čas dela v TOZD oz. DO Labod. Ta pravica gre delavcu tudi pri prenehanju delovnega razmerja in sicer toliko let, kolikor let je imel vlagalne dobe, vendar največ 5 let. 3. Vrednost obračunske enote za minulo delo 2 dobimo, če vsa sredstva namenjena ta to minulo delo delimo s številom vseh obračunskih enot. Primer: 1. znesek sredstev osebnih dohodkov, ki so namenjena za minulo delo, razdelimo na dva dela v omenjenem sorazmerju 55 : 45. 2. Znesek sredstev za minulo delo 1 ali za minulo delo 2 delimo s skupnim seštevkom vseh obračunskih enot za minulo delo 1 oz. minulo delo 2 in s tem dobimo vrednost obračunske enote posebej za minulo delo 1 in posebej za minulo delo 2. 3. Osebni dohodek iz minulega dela 1 ali 2 za posameznega delavca dobimo tako, da pomnožimo njegovo obračunsko razmerje (obračunske enote) za posamezen primer z vrednostjo enote. Delavec A OD Md 1 1. Znesek za minulo delo je 200.000,00 2. Skupno število obračunskih enot tozda je 500 enot „ 200.000,00 3. Vrednost obračunske enote =---------■ e 400 500 4. Relativno razmerje delavca OD v petih letih je 2,5 5. Delavec ima 10 let delovne dobe (splošno) in s tem dve zajemalne enote 6. Obračunsko razmerje je relativno razmerje OD x število enot iz delovne dobe 2,5 x 2 = 5 7. OD iz minulega dela obrač. razmerje x vrednost enote = 5 x 400,00 = 2.000,00 OD Md 2 1. Znesek za minulo delo je 180.000,00 2. Skupno število obračunskih enot tozda je 400 enot „ , 180.000,00 3. Vrednost obračunske enote =---------, = 450 00 400 4. Relativno razmerje delavca OD v petih letih je 3 5. Delavec ima 5 let delovne dobe v DO v zadnjih petih letih in število vlagalnih enot 2,5 6. Obračunsko razmerje OD Md 2 = 3 x 2,5 = 7,5 7. OD iz minulega dela 7,5 x 450,00 = 3.365,00 SKUPAJ OD IZ MINULEGA DELA 2.000,00 + 3.365,00 = 5.365,00 Ta znesek mesečno pomnožimo s % opravljenih delovnih dni v obračunskem mesecu, kar zagotavlja odvisnost minulega dela od tekočega dela. NADOMESTILA OD NA OSNOVI INVENTIVNE DEJAVNOSTI KOT OBLIKA MINULEGA DELA Delavcu gre posebno nadomestilo osebnega dohodka na osnovi inventivne dejavnosti, katere koristnost je ugotovljena v smislu posebnega,samoupravnega sporazuma. Nadomestilo v odvisnosti od povečanja dohodka znaša: korist v dinarjih (povečanje dohodka) % od koristi nekorigrano nadomestilo do 10.000 30% od 10.000 do 50.000 25% + 1.000 din od 50.000 do 200.000 20% + 3.000 din od 200.000 do 600.000 16% + 7.000 din od 600.000 do 1.000.000 12% + 20.000 din od 1.000.000 do 2.000.000 8% + 50.000 din od 2.000.000 do 4.000.000 5% + 100.000 din nad 4.000.000 3% + 150.000 din ZAKLJUČEK Na osnovi tega izvlečka lahko ugotovimo, daje OD iz živega delasestavljen in odvisen od zahtevnosti del, ki jih delavec opravlja, od števila opravljenih ur v obračunskem mesecu, od povečanja OD za delo v posebnih razmerah, od delovnih rezultatov delavca, ki izražajo: količino, kvaliteto, gospodarnost in izrabo delov nega časa, predvsem od izvrševanja plana tozda in programa dela delavca, in od našega poslovnega uspeha nasplošno, od nadomestil OD in od ustvarjalnosti. Merilazaje-majo zaščito mlajšega delavca, ki v dveh letih običajno ne dosega za dostne norme. OD iz minulega delaje odvisen od gospodarjenja z družbenimi sredstvi, predvsem tudi od vlaganja v akumulacijo tozdov kot objektivnih kolektivnih meril. Prav tako je odvisen od individualnih meril kot so: osebni dohodek delavca v petletnem zajemalnem obdobju oz. vlagalnem obdobju, kar zagotavlja odvisnost tega OD tudi od osebnega prispev ka delavca in ne le od zahtevnosti del in nalog, kakor tudi od splošne delov ne dobe in delovne dobe v DO v v lagalni dobi. Ta merila upoštev ajo tudi zaščito starejših delavcev. Seštevek obeh OD (OD iz živega dela + OD iz minulega dela) predstavlja OD delavca. Menimo, da smo z rešitvami, ki smo jih uskladili v vseh tozdih v DO dosegli zastavljene cilje in zato ni razloga, da na referendumu ne bi glasovali za nov sistem nagrajev anja. »ZA« POMENI BOLJŠE, KAR VSEDANJIH RAZMERAH NI NEPOMEMBNO. V POSTOPKU SMO TE REŠITVE PODPRLI NA ZBORIH DELAVCEV, NA ORGANIH UPRAVLJANJA IN KOT SINDIKALNA ORGANIZACIJA. IZRAZIMO SVOJO ZRELOST, ENOTNOST IN SPOSOBNOST ZA BOLJŠE!!! Besedilo pripravil D. Perič, vodja pravne službe % od živega dela 10 8 6 5 za I. in II. stop 4za III. in IV. stop 3 za V. in VI. stop. 2 za VIL in VIII.