PRIMORSKI dnevnik
I začel izhajati v Trstu 1945, njegov
DNEVNU<lk PA,RTIZANSKI bralcu? pa 26 novem-Cerkn V Vasi Zakriž nad cikL ."J’1 razmnožen na tZn 0d 5 d0 17- seP' v 7i«La 1944 se i® »skal Govnkami "Doberdob« v 5i°V=u Pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944
“Slovon^3 1945 V tiSkam' m IJa<< pod Vojskim 'dr>Ji, do 8. maja 1945 kipr • 0svob°jenem Trstu, ka J® lzšla zadnja števil-
tizanlV6 ^dini tiskani Par' 8k' DNEVNIK v za-SužnJeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Predsednik Tudjman predstavil saboru povsem prenovljeno vladno garnituro
Hrvaška v srbskih kleščah
^ vladi nacionalne enotnosti tudi predstavniki opozicije - Novi notranji minister Vekič zahteval Proglasitev vojnega stanja - Po napadih četnikov in JA zaseda krizni štab - Delna mobilizacija
Tanki jugoslovanske vojske pustošijo po vzhodni Slavoniji
hr^^, c*vilnega prebivalstva iz Hrvatske Kostajnice je skušala zaščiti
garda, kljub temu pa je neoboroženo umikajoče se prebivalko tarča napadov jugoslovanske armade	(Telefoto AP)
soSe^REB — Prav v času, ko cl0cr. Poslanci hrvaškega sabora Varjali o definiciji vojne in ždvl^aH mobilizacijo vseh dr-na3r;^n°v Hrvaške v obrambi horjn' Xe domovine, so v vz-tvj 1 Slavoniji padali novi mr-poinjv^6®^0 bolnico pa so na-Kram1 z ranjenci. Dr. Zlatko jeka ^lbJe v imenu mesta Osi-tlladnkUša^ nevezati stike z ar-Kadiilrn. 9eneral°m Veljkom kihila Vl^em' bi vojska pre-seh j zmorijo po hrvaških va-la krx, ..siieku in vsaj omogočila se k™1 °boroženim silam, rtii n,.)*branijo pred terorističnimi z k* 50 se začeli pono-Vak0v 0Inbardiranjem Borova, kaj n^a5a' Erduta in Dalja. Nesreč vrv6,Veti uri zjutraj je na-ske str is^a 2 vojvodinske, srb-ko in aru vkorakala na Hrvaš-dalj in ®d pohodom na Erdut, Vse Drpri siiek tako rekoč rušila v°jaška sabo- V tem času so Preletni etčba v nizkem letu Itl°čia ? ^ajbolj ogrožena ob-v^v9rla zbodne Slavonije in kottlbinAtnmbe na usnjarski ^Pad ^ borovo. Potem pa so v$eh sJ?0I40viii ob 13. uri. Iz >ov lSklh vasi vinkovške, j°roča:	® in osiješke občine
<?seljev ' da so začeli množično i rEij0 , 1 srbsko pebivalstvo v v^skeofl3- )e po mnenju vin-rdka tvirti zuPana Tihomirja Zofe na v se srd16 nj 6 zadnjih pri-
ki=,,esp osno vojno z vz-tna^ko u0!1^0- p°P°ldne so v
XX«‘*s°ico pripe,ia,i
c b "b i val c e vvj *m umikom vseh k® Proti X H^tske KostajnT *°Wn L Slsku in	en
Dfl^o dom r *n Zagrebu, so d i ter*?.5 kilometrov na-s r- zato so begun-
cem priskočili na pomoč policisti in gardisti, ki so do tedaj varovali Kostajnico. Nekaj izmed njih se je nato vrnilo v mesto, ki so ga predvčerajšnjim pretresle tri rakete, ki jih je izstrelil vojaški mig (uničena je šola, otroški vrtec in poškodovana ambulanta), ponoči pa so še zadnji policisti in gardisti zapustili Kostajnico. Oddelki jugoslovanske vojske so v teku včerajšnjega dne korakali v popolnoma prazno Kostajnico.
Ni manjkalo dramatičnih dogodkov pri izseljevanju: del prebivalstva vasi Alj maš so naložili na rečni splav, ki je po Donavi skušal doseči Nemetin. Begunci pa so bili s strani vojske deležni še posebne pozornosti: pripadniki JA so jih namreč obsuli z rafali iz mitraljeza, naje pa so streljali tudi z minometalci. V vasi Aljmaš je ostalo kakih 70 mladeničev, ki se niso hoteli umakniti in so se' odločili, da bodo vas branili pred napadi četnikov in pripadnikov jugoslovanske, sedaj že skoraj v celoti srbske vojske. Za sedaj je vsak obračun mrtvih in ranjenih nemogoč. Vse bolnišnice v vzhodni Slavoniji pa celo v Zagrebu so polne ranjencev, ki pa niso samo pripadniki garde in policije, temveč so v veliki večini civilisti, ženske, otroci, starci, ki pripovedujejo o nepopisnih dogodkih v svojih vaseh.
O dejanskem vojnem stanju priča tudi dejstvo, da častna straža pred hrvaškim predsedstvom ni več oblečena v rdeče slovesne uniforme, temveč je od danes v maskirnih kombine NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZAGREB - »Nismo še izčrpali vseh možnosti, da se izognemo splošni vojni s Srbijo in JLA,« je v skoraj dveur-nem govoru na začetku dvodnevnega izrednega zasedanja hrvaškega sabora poudaril predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman, ki tudi tokrat ni natančno definiral hrvaške politike do vojne ali miru, pač pa je za nameček ponudil tretjo prenovo hrvaške vlade, ki jo je imenoval vlado demokratične enotnosti. « Dr. Franjo Tudjmin tudi pravi, da so v teh dneh uvedli splošno mobilizacijo hrvaških sil na najbolj ogroženih območjih, hkrati pa imajo hrvaški borci nalogo, da nikjer ne nasedajo provokacijam, s katerimi bi izzvali posredovanje vojske. »Vendar pa bomo poklicali tudi k splošnemu odporu, če se bo vojska popolnoma postavila na stran velikosrbskega imperializma. Zagotavljam vam, da Hrvaška ne bo pred nikomer pokleknila,« meni dr. Franjo Tudjman.
Zaradi nenehnih vojaških in četniških napadov na dele hrvaškega ozemlja, imetja in ljudi je dr. Franjo Tudjman pred kratkim imenoval krizni štab, ki ga vodi dosedanji premier Josip Manolič. Včeraj je Tudjman pojasnil, da je vloga kriznega štaba v usklajevanju dejavnosti zlasti obrambnega in notranjega ministrstva. V novi vladi je petnajst novih imen, med njimi je tudi Živko Juzbašič kot predstavnik hrvaških Srbov, med štirimi podpredsedniki vlade -pa je tudi podpredsednik reformatorjev SDP dr. Zdravko Tomac, predsednik Liberalne stranke Dražen Bu-diša je imenovan za ministra za informiranje, bivši rektor zagrebške univerze prof. dr. Zvonimir Separovič je zunanji minister, podpredsednik HDS dr. Vladimir Veselica je član
vlade itd. O novih in starih imenih v hrvaški vladi bodo razpravljali danes, ko bodo na predlog poslanca SDP dr. Nikole Viškoviča, ki so ga sprejeli z večino glasov, presojali tudi dosedanje uspehe, predvsem pa neuspehe Manoliče-vega kabineta, nato pa naj bi spregovorili o programu vlade, ki jo bo vodil dr. Franjo Gregurič.
Poslanec HDZ iz Siska Ivan Bobetko, ki je za govornico prišel v uniformi gardista, je povedal, da tudi tako izraža svojo prepričanost in protest, da je Hrvaška v vojni ne glede na to, kaj kdo o tem v Banskih dvorih misli. »Sedanja oblast je odgovorna za vse napake in zablode, to pa zahteva korenite spremembe v hrvaški oblasti, da med drugim hrvaški predsednik ne bo poveljeval saboru, temveč bo sabor poveljeval njemu,« je poudaril Ivan Bobetko. »Zlasti je .velik problem v ministrstvih in prav zaradi njihove izdaje je včeraj padla Hrvatska Kostajnica. Zaupnik hrvaške vlade za to banijsko občino, ki je sodelavec KOS JLA, je glavni krivec za izselitev Hrvatov in drugih iz Kostajnice, saj smo tam imeli takšne obrambne sile, da bi lahko pregnale pet divizij. Zahtevam preiskavo, prav tako pa oblikovanje posebne saborske komisije, ki naj prouči odgovornost ljudi, ki so se ukvarjali z nakupovanjem orožja,« je poudaril Ivan Bobetko, ki je tudi predsednik saborskega odbora za obrambo republike Hrvaške in deluje na banijskem terenu.
Njegov poseg je bil najbrž odločilen, tako da je novi notranji minister Ivan Vekič predlagal saboru, da bi proglasil vojno stanje v vsej Hrvaški. O tem predlogu parlament še odloča.
Premier Šamir po srečanju z ameriškim sekretarjem Bakerjem
Izrael bo sodeloval na mirovni konferenci za Bližnji vzhod
JERUZALEM — Novi sporazum med Sovjetsko zvezo in ZDA o reševanju krize na Bližnjem vzhodu je že včeraj obrodil sadove. Štiriindvajset ur potem, ko sta predsednika Mihail Gorbačov in George Bush napovedala namen, da bi za oktober sklicala pogajalno konferenco za mir na Bližnjem vzhodu, je namreč izraelski premier Šamir napovedal, da se je njegova država namerava udeležiti.
Tudi če je Šamir opozoril, da ostaja vprašanje o sestavi palestinske delegacije še vedno sporno, sta vsaj dve »naključji« na dlani. Prvo je dolgo pričakovani pristop k sodelovanju na pobudi, do katere je Izrael postavljal skrajno nepopustljive pogoje, drugo pa ponuja sicer dramatična obletnica — prešlo je točno leto dni od invazije Kuvajta, torej od izbruha krize v Perzijskem zalivu, kar je imelo za posledico, da so se zavezništva na tistem koncu zemlje temeljito spremenila.
V »novem svetovnem redu«, ki sta ga Bush in Gorbačov nakazala s podpisom pogodbe Start, in v zalivski vojni je treba iskati korenine, iz katerih brstijo v teh urah upanja na mir. Ameriški državni sekretar Baker, ki se je včeraj v Jeruzaleihu pogovarjal poldrugo uro s Šamirom, je optimist, prepričan je, da je vojna v Zalivu spravila k večji zadržanosti marsikatere ekstremistične nagibe, kot dober diplomat pa ohranja tudi smisel za realnost. »Pogajanja za mir na Bližnjem vzhodu niso sanje, vendar opraviti moramo še veliko dela«, je včeraj izjavil novinarjem, ki so ga spraševali o perspektivah mirovne konference. Veliko dela, predvsem glede sestave palestinske delegacije. Predlog Izraela je, da bi Palestinci bili vključeni v jordansko predstavništvo.
Razumljivo je, da je dolgoletnemu »tkalcu« miroljubne rešitve krize na
Bližnjem vzhodu Bakerju kot prvi čestital predsednik Bush in to kar z letala, ki ga je iz Moskve peljalo proti Kijevu. V arabskih krogih pa so reakcije zaenkrat še previdne. PLO in Jaser Arafat nista dala uradnih izjav, palestinska agencija Wafa pa je sporočila, da je vodstvo PLO, ki naj bi se sestalo včeraj v Tunizu, prižgalo zeleno luč za današnje srečanje med Bakerjem in delegacijo Palestincev z zasedenih ozemelj. Srečanje naj bi po napovedih bilo v Jeruzalemu.
Po informacijah opazovalcev naj bi PLO dala svoj odgovor šele potem, ko bo Baker dal dokončne odgovore na vprašanja, kot so spoštovanje mednarodnih resolucij, še posebno v zvezi z zasedenimi področji, umik Izraela in pravica palestinskega ljudstva do samoodloeanja.
Izredno pozitivne note o izraelskem sodelovanju na mirovni konferenci pa je zabeležiti v raznih evropskih državah.
Bush tudi v Kijevu podprl Gorbačova
Ameriški predsednik Bush je v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, včeraj končal nekajdnevni obisk v Sovjetski zvezi, ki je svoj vrhunec doživel s podpisom pogodbe za zmanjšanje jedrskega orožja. Postanek v Kijevu je bil kratek, trajal je le šest ur, med njim pa je Bush še enkrat javno izrazil svojo popolno podporo Gorbačovu in njegovi politiki.
Busha je ob prihodu v Kijev sprejela množica Ukrajincev, ki je s transparenti in lepaki manifestirala željo po samostojnosti in neodvisnosti. Toda Bush je v svojem nagovoru pred ukrajinskim parlamentom poudaril, da neodvisnost še ne pomeni svobode. ZDA ne bodo pomagale tistim, je dejal Bush, ki branijo »samomorilski nacionalizem, osnovan na etničnem sovraštvu«; Gorbačov je dosegel s politiko perestrojke in glasnosti in preustrojem gospodarstva »presenetljive« uspehe, zato ga bodo ZDA podprle, tako kot tudi vse druge sile, ki zasledujejo svobodo, demokracijo in liberalno ekonomijo, je zaključil ameriški predsednik.
Državna podpora za naš Dnevnik
RIM — V sredo je senatna komisija za ustavna vprašanja odobrila zakon o podpori založniški dejavnosti, včeraj pa je prišlo do dokončne odobritve tudi v komisiji za kulturo poslanske zbornice. Zakon dodeljuje med drugim tudi triletno podporo z zneskom dveh milijard lir letno za Primorski dnevnik.
V bistvu gre za dopolnitev že obstoječega zakona o založništvu, za katerega je pri vseh strankah vladal velik interes, saj gre za podporo zlasti strankarskim dnevnikom, ki jim nizek reklamni priliv ne ompgoča zadostnega dobička. Zakonski osnutek je bil od letošnjega marca v razpravi v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Razprava se je zavlekla predvsem zato, ker je bilo treba za različne potrebe dnevnikov najti ustrezno finančno kritje. Da je treba v okviru zakona zagotoviti pomoč tudi za Primorski dnevnik, je med senatorji komisije vladalo načelno soglasje, za končni uspeh pa je bilo vsekakor odločilno zavzemanje slovenskega senatorja Stojana Spetiča.
Konkretni italijanski ukrepi za hitro reševanje slovenskih finančnih težav
Craxi in Kučan za takojšnjo rešitev srbsko-hrvaškega spopada
Evropska trojka spet na obisku na burnem Balkanu
LJUBLJANA — Evropska »trojka« ponovno prihaja v Jugoslavijo s konkretno nalogo doseči prekinitev ognja na Hrvaškem, doseči premirje, ki bi ga nadzorovale skupine tudi vojaških opazovalcev Evropske skupnosti. To je ambiciozen projekt, zlasti če upoštevamo, da je v zveznem predsedstvu proti njega Srbija z vsemi svojimi sateliti in torej z močjo štirih negativnih glasov. Srbski načrt je prozoren: nadaljevati agresijo, na bojnem polju začrtati novo mejo velike Srbije, jo vojaško zasesti s pomočjo armade in šele potem pričeti razgovore o že novi stvarnosti.
Evropska skupnost je mnenja, da bo lahko z gospodarskim pritiskom prisilila Miloševiča, da bo pristal na premirje, za kar pa je po drugi strani nujno, da Hrvaška pristane na poseben režim za srbsko manjšino, ki živi na Hrvaškem.
Razgovori se bodo pričeli v danes v Beogradu in se istega dne nadaljevali v Zagrebu. Sobota bo vsa slovenska, evropska trojka, bo ob 10. uri prispela na Bled, kjer se bodo pričeli razgovori s slovenskim vodstvom in je ob 13. uri predvidena tiskovna konferenca. Popoldne naj bi bil uradno bolj rustičen, dejansko pa bo to prilika za poglobljeno izmenjavo mnenj, za boljše medsebojno spoznavanje, je pa tudi ' dokaz kako veliko pozornost posveča trojka slovenskim mnenjem in slovenskim predlogom.
Po drugi plati pa imamo opravka z izrazito militantnim srbskim imperializmom, ki ima svojstvene značilnosti. To je nujnost za tamkajšnje vodstvo, ki je že postalo ujetnik lastne nacionalistične propagande. Veliko vprašanje je, če so vse četniške tolpe, divizije, odredi itd. v resnici še pod nadzorstvom Miloševiča, ali če so mu že ušle iz neposredne kontrole.
Zaskrbljujoče so tudi mednarodne povezave. V Baru je trenutno sedem ladij polnih orožja. Po neuradnih vesteh, toda vesteh iz dobro obveščenih virov, naj bi šlo za ogromen tovor sovjetskega orožja v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki naj bi služilo za potrebe oborožitve rezervnega sestava srbske teritorialne obrambe, torej za 200.000 mož. Pripeljali so ga v barsko pristanišče, ki je v Črni Gori, katerega upravljajo preverjeni srbski kadri. Prišlo je do težav in govoric, toda za sedaj še ni ničesar uradno znano, kljub temu, da gre za ogromno količino, da bi morali biti papirji v redu in ne bi smelo biti slepomišenj. To orožje bi se torej priključilo onemu, s katerim Srbija že razpolaga. Ima najbolje oboroženo policijo, ki se je »izurila« med divjanji po Kosovu, razpolaga z obsežno teritorialno obrambo, ki je JLA ni razorožila, končno so tudi še na desetine organiziranih in obro-ženih četniških divizij in predvsem seveda JLA, ki je po odhodu Slovencev, Hrvatov delno tudi Makedoncev in Muslimanov vedno bolj srbska vojska.
O tem, kaj so se pogovarjali italijanski neofašisti s srbskimi parlamentarci včeraj v Beogradu pa ni dvomov. Gre za že znano srbsko stališče o mejah, ki naj bi jih začrtal londonski sporazum iz 1915. leta. Po njem naj bi prišlo do Velike Srbije, do meje, ki jo sedaj začrtavajo z ognjem in krvjo, polovica Dalmacije bi bila srbska, ostala polovica italijanska vključno seveda s Koprom, Reko in celotnim Reškim zalivom, Istro in Slovenskim Primorjem. Uradno sporočilo je nekoliko bolj oprezno, vendar pa Tanjug na veliko slavi poslance italijanskega socialnega gibanja, ki so četrta stranka v Italiji, prisotni so bili tudi poslanci evropskega parlamenta iste stranke. Govorili pa naj bi predvsem o mejnih vprašanjih. Prišli so do polnega soglasja. Zanimiva je politična sinhronost dveh politik, od katerih je ena nedvomno tudi uradno neofašistična, druga pa ima vse bolj podobne značilnosti.	jg § j
LJUBLJANA — Dobro uro trajajoč razgovor med slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in tajnikom PSI Bettinom Craxijem je izzvenel v skupen napor, kako razrešiti jugoslovansko krizo, ustaviti spopade in pričeti konstruktivne razgovore. Oba sogovornika sta se strinjala, da je glavna in odgovorna posrednica Evropska skupnost. Slovenija izhaja iz svojih stališč osamosvojitve in priznanja suverenosti, toda ne na škodo drugih, predvsem pa je zainteresirana za mir, sodelovanje in ohranitev gospodarskih povezav, ki so v korist vseh.
Toda gre še za dejstvo, da srbski blok, ki ima v predsedstvu kar štiri mesta, ni za razgovor, predvsem pa se upira internacionalizaciji problema. Bistvo problema pa je avtonomiji, politični kulturni in jezikovni, vseh prizadetih manjšinskih skupnosti, tako srbske na Hrvaškem, kot tudi Albancev, Madžarov in Muslimanov, ki žive v Srbiji. To je oni evropski standard, ki ga je treba doseči.
Srbija je proti prekinitvi ognja, za kar se zavzema Hrvaška, Srbija se upira evropskim opazovalcem, JLA pa je vedno bolj srbska armada. Prav zato sta potrebna mednarodna pomoč in določen pritisk, da se po eni plati zagotovi človekove pravice in avtonomijo Srbov na Hrvaškem, po drugi pa, da Miloševič privoli v prekinitev ognja in v razgovor.
Za te probleme, probleme miru, sodelovanja in vloge Evropske skupnosti, konkretne naloge »trojke«, ki bo v teh dneh obiskala Beograd, Zagreb in Slovenijo, je bila izkoriščena velika večina za razgovor predvidenega časa.
Zato je bilo o konkretnih slovenskih težavah manj razprave. Vendar je bila sprejeta načelna obveza za rezrešitev grozeče krize, ki ogroža Slovenijo tudi zaradi blokade italijanskega bančnega sistema, še vedno podrejenega beograjskemu.
O tem je bila že v načelnem razgovoru s Craxijem izrečena jasna obveza, ki se je kasneje v razgovoru z De Michelisom konkretizirala, tako da se bodo že danes zbrali v Rimu slovenski in italijanski vladni strokovnjaki in uredili konkretne probleme glede pretrganih gospodarskih vezi. Treba je ukrepati takoj, saj so avgusta v Italiji počitnice in bi se težave slovenskega gospodarstva in povezav z Italijo zavlekle vse do septembra, ko bi bilo lahko že prepozno.
O tretjem, morda najvežnejšem problemu evropske levice, prevelikemu vplivu skrajne desnice v vseh vzhodnih državah, ki so stopile na pot večstrankarskega sistema, ni bilo več časa poglobljeno govoriti. Toda o tem se bo še razpravljalo, saj je bil celoten razgovor izredno zanimiv, tehten in je predsem potekal v izredno prijateljskem ozračju. V tej zvezi je odigral posebno vlogo poslanec iz dežele Furlanije-Julijske krajine Gabriele Renzulli, ki bo imel še v prihodnje važno posredniško vlogo kot član osrednjega vodstva PSI.
Z drugega zornega kota pa so o istih stvareh razpravljali v ponedeljek in v torek s široko paleto italijanskih politikov predstavniki liberalno-demokratske stranke, formalni gostje predsednika liberalne stranke Altissima, o čemur pišemo na drugem mestu.
Kot vidimo gre za paralelna prizadevanja, da se Slovenija uveljavi kot dejavnik miru, pomirjena, suverena republika, ki bo imela z vsemi sosedi dobre odnose, in kot suverena republika, ki prav zato zasluži takojšnjo pomoč svojih sosed, brez postavljanja pogojev in karšnih koli omejitev. Tak razgovor se bo pričel danes in upajmo, da bo konkreten in učinkovit. Danes in jutri pa bo s pomočjo »trojke« stekel tudi širši razgovor o premirju, ki je lahko učinkovit samo ob upoštevanju bistvenih smeri reševanja, ki sta v jih v Rimu začrtala oba dr-
žavnika.
BOGO SAMSA
Slovenski liberalci na obisku v Italiji
LJUBLJANA Predsednik slovenske Liberalno-demokratske stranke Jože Školč poslanec in član vodstva stranke Franco Jurij sta bila v Rimu formalna gosta liberalne stranke ti1 njenega tajnika Altissima. Med svojim obiskom sta se razgovarjala tudi s predsednikom zunanjepolitične komisije zbornice Piccolijem, s članom komisije predstavnikom' PDS Ouercini-jem in predstavnikom federalistov Cicciomesserejem. Slovenska predstavnika sta imela daljši pogovor n® sedežu stranke s članom direkcije P”1 posl. Gabrielejem Renzullijem.
V vseh teh razgovorih je bil v ospredju položaj Slovenije in njen1 osamosvojitveni napori, toda tudi lž vidika naporov, da se na demokrati" čen način reši celotna jugoslovanska politična kriza. V času naj hujših bojev
je slovenska liberalno-demokratsk® stranka vzdrževala stike s sorodnim1 demokratičnimi strankami v ostali*1 jugoslovanskih republikah in tudi v Srbiji.
Slovenska predstavnika sta poudarila izredno nevaren položaj Sloveni]6' ki se je znašla v dvojni izolaciji: s stani zvezne vlade in nekaterih republik' saj se jo meče iz mednarodnih vezi m iz monetarnega sistema. Zapad pa J še ni priznal in vodi do Slovenije iz°" lacijsko politiko. Prekinjajo se fina*1 čni tokovi in gospodarsko sodelova nje, kar lahko v nekaj mesecih prh® de do stečaja samostojne republik^ To pa bi bil negativni vzgled za ostal jugoslovanske predele, saj bi Zapa° kaznoval demokratično republiko, k je trenutno edini stabilni del na p°a ročju Jugoslavije in bi se na ta nacl še okrepili vojaško intervencijske P° litike.	a
S socialisti so se dogovorih * dvostransko sodelovanje in za bliža), izmenjavo delegacij tudi na dežel ravni.
Ob pripravah na vrh vladne večine senat in zbornica zapirata za dopust
RIM — Politična pozornost je bila tudi včeraj osredotočena na priprave na vrh vladne večine, ki bo v ponedeljek, sicer pa je bilo ozračje v rimskih palačah zelo sproščeno, pravzaprav že počitniško.
Socialisti in demokristjani se zares temeljito pripravljajo na ponedeljkovo soočanje, dejansko sta ti dve stranki glavna protagonista vrha, zasedalo pa je tudi vodstvo PSDI. Seje političnega vodstva KD se je udeležil tudi predsednik vlade Andreotti, ki sicer ne vidi nobenega večjega problema. Z Andreottijem sta se zjutraj pogovarjala tajnik PSDI Cariglia in demokrščan-ski voditelj Forlani, Andreotti pa je novinarjem potrdil, da se je »pred dnevi srečal tudi s Craxijem«. Lider strankine sredine Gava je prepričan, da je vprašanje volilne reforme dvignilo preveč prahu in da ni omembe vrednih čeri na preži. Izjemoma je bil včeraj optimistično razpoložen tudi tajnik KD Forlani, ki je prepričan, da se bodo v ponedeljek obzorja zjasnila in da bodo stranke koalicije gotovo našle skupen jezik tako za volilno reformo kot za »preživetje« do konca mandata.
Edini dogodek, ki je deloma popestril že izrazito počitniško politično sceno, je ponovna zahteva komunističnih prenoviteljev po odstopu predsednika republike Cossige. Cossiga je odgovoril po mikrofonih druge radijske mreže; dejal je, da je na take in podobne zahteve že vajen, zato se zanje ne zmeni več. Odstopil pa ne bo, »saj tega ni storil niti takrat, ko so bile obtožbe hujše in podlejše, a hkrati nore«. Zadržanje prenoviteljev, je še dejal predsednik, me moti kot državljana in kot pravnika.
Parlament odhaja na dopust in ob tej priložnosti so politični kronisti sopredsednici poslanske zbornice Iottijevi (na sliki) tradicionalno pan** &P) Poklona je bil deležen tudi uredsednik senata Suadolini	(Teleto*0
Tanki jugoslovanske armade pustošijo po vzhodni Slavoniji
NADALJEVANJE S l. STRANI Oddelki zloglasne Martičeve policije so v sredo napadle vas Pira-matovci z desetino granat velikega kalibra, tako da je prebivalstvo začelo bežati proti Vodicam. Hrvaška stran obtožuje jugoslovansko vojsko, še zlasti pa generala Špira Nikoviča, nekdanjega poveljnika kranjske garnizije, Črnogorca po rodu, da ščiti teroriste v uporniškem centru v Bratiškovcih. Vojska te obtožbe zavrača, vendar dogodki v dalmatinski Zagori jasno kažejo, da so teroristi oboroženi z orožjem, ki prihaja iz vojaških skladišč.
V Kninu je medtem samozvana vlada SAO Krajine oklicala izredni stanje, češ da grozi neposredna nevarnost vojne.
Iz Dalja je pozno zvečer prišla vest, da je vojska s tanki napadla tamkajšnjo policijsko postajo, ki je bila povsem uničena. Usoda 19 hrvaških policajev je neznana, vendar, pravijo v krogih hrvaškega notranjega ministrstva, je zelo verjetno, da je vsaj 15 policajev umrlo.
zonih in črnih kapah.
Napetost se širi tudi v dalmatinskem zaledju. V neposredni bližini Šibenika je včeraj umrl policaj, sedem ljudi pa je bilo ranjenih. V šibeniški bolnici je umrl policaj, ki so ga ranili še pred desetimi dnevi v kraju Lišane Ostrovičke pri Benkovcu. Število ranjenih tako na hrvaški kot na srbski strani raste iz dneva v dan, raste pa seveda tudi napetost v Dalmaciji. Vas Ičevo, trdijo begunci, je bila povsem uničeno z granatami iz minometalcev. Granate so vojaškega izvora, streljajo pa jih srbski teroristi. Prebivalci te vasi govorijo tudi o izdaji, češ da je po eni strani bila slabo organizirana obramba, po drugi strani pa gre tu tudi za sabotažo, saj so mnogi srbski policaji, ki so stopili v vrste hrvaške policije, sedaj pokazali svoj pravi obraz. Celotna policijska postaja v krajih Vrginmost in Vojnič je prešla na stran tako imenovane SAO Krajine.
Bologna: enajst let po pokolu še ni resnice
BOLOGNA — Pred enajst'^
leti na današnji dan je
aten'
staji-
javnost pretresla vest na bolonjski železniški P°. -v. Preiskava, ki bi privedla do
takrat dejansko še tisti, k*
cev se od
zaključila, storilci in atentat naročili, pa so
n* s o prež
imena. Pred enajstimi leti je n6-ja postala bogatejša za novo, rešljivo sodnopolitično ugan ^ Predsednik Cossiga je O br-Bologna poslal solidarnosti*^ -z,
zojavko, v kateri med dru9 jju-raža zaupanje v institucije
di, ki jih predstavljajo, jCo-
enajst let iščejo pravo r ^uci" »Zaupati moramo v naše *n npn°sl je, v demokracijo in v spos ^ nevarnostnih sil, predvsem p man' pristranskost in pošteno *^ skega sodstva,« piše Cossig •	-r.
Odbor za solidarnost s te v terorizma bo danes P ^rtev, komemoracijo bolonjski sp0' na kateri se bodo poklon minu vseh žrtev terorizma- ______.
Ob konferenci Dežele-Država v Rimu
Biasutti o zdravstvu in tujih priseljencih
zbirna središča v FJK 681 milijonov lir
ol — Med deželnimi upravami in Državo je še zmeraj y °boko nesoglasje glede ocen, koliko denarja je potrebne-^ za kritje zdravstvenih potreb v tem letu. To je poudaril s erai Predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti na zadnjem anku v sklopu konference Dežele-Država pred poletnim »or°m, ki so se ga udeležili ministri Martinazzoli, Ro-RuhK*P Gor*a ter podtajnika na zakladnem ministrstvu t,,j. in notranjem ministrstvu Ruffino. Govor je bil sicer Pol1 -° Okoriščanju finančnih tokov iz Evropske skupnosti, o žel0Zaju albanskih pribežnikov, o državnih prispevkih de-(jevIn za urejanje zbirnih središč za priseljence in o porazit5 vanju denarnih sredstev za razvoj kmetijstva. f0 »Upravitelji dežel so venomer trdili, da zdravstvena re-ref?8' ^akršno je sprožil minister De Lorenzo, ni prava mi 1®®,« je izjavil Biasutti in nanizal številke: zakladno Zdr lstrstvo zatrjuje, da zadostuje letos vsedržavnemu tljkav®tXenemu sistemu 4.500 do 5.000 milijard lir, predstavit^1 in Pa zagotavljajo, da znaša ustrezni primanjkljaj g 10.800 milijard lir. Minister Martinazzoli je soglašal z jje sut.t'jem, da je treba brž po koncu letnega dopusta nada-zdr3tl P°?aiania o porazdelitvi sredstev v vsedržavni so avstveni sklad oziroma iz tega v deželne blagajne; tako Upr 6 .^omenili, da bo nov takšen sestanek med deželnimi o^teljr in vladnimi predstavniki 3. septembra, sicer v 1 zasedanja ustrezne mešane delovne skupine.
®>ed ri sestanku so tudi odobrili porazdelitev 30 milijard lir guncaažele za ureditev zbirnih središč za priseljence, beli" „ln njihove družinske člane v smislu "zakona Martel-je v ez®li FJK pripade 681 milijonov lir; 31. decembra lani 6 50fir^ redno bivalo 14.350 priseljencev in beguncev (Trst ' G°rica 1.614, Videm 2.899, Pordenon 3.331).
Za zaščito specifičnih odlik Istre
KOPER — Vodstvi Istrskega demokratičnega zbora in Pokrajinskega odbora Stranke demokratične prenove Slovenske Istre sta izdali enotno izjavo, v kateri ugotavljata skupna stališča glede specifičnosti Istre, ki se izražajo v kulturni, zgodovinski, geografski in gospodarski celovitosti. Na skupnem srečanju sta izoblikovali naslednje zaključke:
oblikuje naj se regionalno telo, ki bo oblikovalo skupne interese Istre;
preko svojih republiških vlad zahtevamo, da se meje med Slovensko in Hrvaško Istro čimprej vrnejo v izhodiščno stanje - administrativno mejo;
skupno zahtevamo, da slovenska vlada takoj odstrani vse prepreke na meji Dragonje, katere že ekonomsko negativno vplivajo na eno in drugo stran; enako zahtevamo, da se od danes realno informira slovensko javnost o stanju v Hrvaški Istri, da morebitne dezinformacije ne bi povzročile še večjo gospodarsko in politično škodo z nepredvidljivimi posledicami.
Njegovo ustanovitev predvideva državni zakon za razvoj obmejnih območij
Mednarodni večjezični center bi lahko imel sedež v Špetru
ŠPETER SLOVENOV — Špetrski občinski svet se zavzema, da bi v tem kraju nastal Mednarodni večjezični center, ki ga predvideva zakon za obmejna območja.
Svojo kandidaturo je špetrska Občina potrdila z dokumentom, ki so ga podprli vsi svetovalci in v katerem ugotavljajo primernost kraja za uresničitev tako pomembnega kulturnega načrta.
S tem v zvezi špetrski župan Firmino Mari-nig ugotavlja, da bi izbira tega kraja pomenila signal, da se s strani deželne vlade hoče ovrednotiti Nediške doline, tako s kulturnega kot z gospodarskega in družbenega vidika.
Izbira Spetra Slovenov pa ne sme biti le izraz politične pomoči tem krajem. Občina v Nediških dolinah ima namreč vse pogoje, da sprejme Mednarodni večjezični center. Tamkajšnja skupnost je že v svoji naravi večjezična in stremi k prijateljskemu sodelovanju z Vzhodom, predvsem s Slovenijo. To je špetrska občinska stvarnost pokazala že velikokrat in nenazadnje po potresu, ko so prav v tej občini nastali prvi industrijski in obrtniški objekti, sad mešanih investicij.
Izbira kraja za Mednarodni večjezični center pa je na Videmskem sprožila pravo tekmovalnost med različnimi kandidati-občinami. Trbiž, Tolmeč, Codroipo, Špeter Slovenov, Čedad, čenta in Colloredo di Monte Albano se namreč že nekaj mesecev potegujejo, da bi
si zagotovili lokacijo centra, ki je na podlagi zakona za obmejna območja nastal v sklopu videmske univerze. In prav senatni zbor te univerze naj bi septembra sklenil, kje bo nastalo večjezično središče.
Na podlagi nekaterih elementov naj bi Tolmeč, Špeter in Codroipo imeli največ možnosti, da si zagotovijo sedež te prestižne institucije, za katero bo država prispevala 3 milijarde lir letno.
Občinski svet v Tolmeču igra karto prestolnice Karnije in Gornje Furlanije, Codroipo se ponaša s prestižnim sedežem v Villi Manin, Špeter pa pristavlja svojo večjezično naravo kraja. Kdo bo končni zmagovalec v tem nenavadnem tekmovanju? To je težko napovedati, čeprav velja podčrtati, da bo pri izbiri kraja odigral svojo vlogo tudi določen strankarsko-politični pritisk.
Septembra bo padla kocka nad izbiro kraja. Pri videmski univerzi zagotavljajo, da bodo upoštevali predvsem kriterij sposobnosti upravljanja centra. Zanj je namreč treba imeti na razpolago primerne infrstrukture, osebje in tudi ustrezno finančno razpoložljivost. Če nobena od zgoraj omenjenih občin ne bo izpolnjevala teh pogojev, se zna zgoditi, da bo center svoj sedež našel kar na videmski univerzi.
RUDI PAVŠIČ
Deželno tajništvo DSL o položaju onkraj meje
ščini PST — Deželno tajništvo Demokratične stranke levice je na zadnji skup-konqf ° Por°čilu sekretarja Elvia Ruffina preverilo delo, ki je bilo opravljeno od Hernuesa sem' in začrtalo smernice nadaljnjega dela, ki jih bo predložilo dežel-c*°nal Voc?stvu stranke jeseni. Pozitivno so ocenili pobude DSL v zvezi z institu-sildmjn° in volilno reformo, ki bo glavni predmet soočanja z drugimi političnimi y V? sestavinami civilne družbe, kakor tudi avgustovske ljudske peticije, globok lk° Pozornost so posvetili dogajanju v Jugoslaviji, glede česar so izrazili silami l zaskrbljenost; 5. in 6. septembra bo v Ljubljani srečanje med vsemi naše dežV|Ce V okviru Alpe-Jadrana, ki se ga bo udeležila tudi delegacija DSL iz
dan ^ez®hio tajništvo je med drugim še sklenilo, da priredi septembra študijski °krepitev strankine dejavnosti na naravovarstvenem področju.
Prihodnjo vsedržavno skupščino PSI naj bi organizirali v FJK (Gradežu?)
žavrV^S'*’ — Deželni svetovalec PSI Lucio Cinti in član strankine vsedr-nj0 v6 skupščine Franco Pascoli sta pisno zaprosila Craxija, naj bi prihod-vpra-Sec?rzavno skupščino, na kateri bo govor o pomembnih mednarodnih Pf0g anjih, priredili v Furlaniji-Julijski krajini, po možnosti v Gradežu.
1° sta utemeljila z specifiko te dežele, ki meji z Vzhodom oziroma 2o%|S avP° in kjer je prisotnost socialistov že zgodovinsko močna (okoli ni eenVraC*e^ 1)1 bil, pravita, idealen sedež skupščine (ima namreč kongres-leta 7rl®r). na kateri bo stranka določila, kakšno vlogo naj odigra PSI do 00 na križišču tolikih jezikov, kultur, civilizacij.
"Grajski večeri66 so se že končali
ŠTANJEL — Prečudovito grajsko dvorišče štanjelskega gradu je letos poleti poleg občutkov strahu in tesnobe ob vojnih razmerah doživljalo tudi poletni kulturni utrip, ki so mu ga dajale gledališke in glasbene predstave, poimenovane Grajski večeri. Ti so bili že šesto leto zapored in drugič v organizaciji sežanske Zveze kulturnih organizacij in turističnega društva Štanjel. Zaradi znanih razmer so bili prireditelji prisiljeni časovno in vsebinsko nekoliko spremeniti kulturna dogajanja. Pet gledaliških in glasbenih prireditev se je zvrstilo v tem krasnem okolju Štanjela, enega najstarejših in s svojo dominantno lego na vrhu griča tudi enega najlepših kraških naselij. Grajske prireditve so se zaključile 28. julija. Številno občinstvo je z zanimanjem prisluhnilo humoristu Francu Koširju, admiralu za vice, ob njegovi 40-letnici delovanja. Predstavili so se tudi člani Moped show kvarteta; predstava je imela naslov "Neodvisni teater brez tretjega". Košir je predstavil nove vice, prvič pa smo prisluhnili tudi njegovim družinskim članom: ženi Tatjani, hčerki Mojci in sinu Klemenu. V svoji popolnosti se je predstavil Moped show s Tonijem Fornezzijem Tofom, Martinom Žvelcom in Dušanom Uršičem. Obudili so tudi spomin na preteklo vojno in tiskovno konferenco prestavili kar v Štanjel. S svojo aktualnostjo so poželi obilen aplavz. Čeprav je predstavo nekoliko zmotilo rosenje, so obiskovalci vztrajali in lahko rečemo, da je prireditev uspela. Ob zaključku grajskih večerov so v grajskem bifeju zaprli tudi razstavo Radka Oketiča iz Sežane, ki se je v tem času predstavil z deli na kraško temo.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Evropska skupnost obnovila pomoč špetrski dvojezični šoli
ŠPETER SLOVENOV — Dvojezičnemu šolskemu zavodu v Špetru Slovenov je pristojna komisija Evropske skupnosti tudi letos, v okviru projekta "Predšolska dvojezična vzgoja v slovenskem in italijanskem jeziku", dodelila finančno podporo. Znesek v višini 10.000 ekujev (približno 15 milijonov lir) je namenjen prvenstveno za kritje stroškov pri nabavi šolskih potrebščin in drugega vzgojno-pedagoškega materiala. Podporo je Evropska skupnost namenila špetrski dvojezični šoli, potem ko se je temu projektu odrekel vrtec v občini Sovodnje. (r.p.)
V Podbonescu izročijo jutri namenu novi most čez Nedižo
PODBONESEC — Jutri ob 11.30 bodo v Podbonescu predali namenu nov most nad Nedižo, ki ga je občinska uprava zgradila ob pomoči Dežele FJK in družbe Anas. Poplave junija 1958 so tako poškodovale takratni most, da je bilo treba zgraditi novega. Začasno so čez reko speljali manjši viseči most, ki ga je zadnja leta zob časa hudo načel; zato je Občina sklenila, da zgradi nov most, ki bo primerneje kljuboval vodni sili v primeru poplav. Novi objekt, ki je dolg 38 metrov, širok 10, visok pa 8,6 metra, spominja na znameniti most v Brooklynu in je zvečine sestavljen iz železnih elementov. Na slovesnosti bodo spregovorili župan iz Podbonesca Romano Specogna, deželni odbornik Arman-do Angeli ter predsednik Dežele Adriano Biasutti. V kulturnem sporedu, ki se bo začel ob 14. uri, bodo sodelovali člani godbe na pihala iz Orzana ter pevski zbor Nediški puobje pod vodstvom Giuseppa Chiabudinija. (R.P.)
akcija pn*°an£ami se r
^e(istVa kM-PČ SLOVEI
postneaa	P° sklepu
Uvi p lwb°ra namenje
^enciia Jst' Agencija cI^ANILNt?!-" 0165e k???>WCA-,N K*
1, Filial UZ!NA (S
(srečka* oan) —65 S6dež p^A BANKA
SlOOj Gorica, Filiala
C®&jCA IN PC
■5&3SS*«.
BANca13160/1 \£B6 A POPOLARI
2Mo š,Jta iH 00
368j 58 tev‘lko s K
Carpenedov poseg v Bruslju za pomoč goratim območjem
TRST Podpredsednik deželnega sveta FJK Diego Carpenedo se je sešel v Bruslju s komisarjem EGS za odnose z deželami Brucejem Millanom. Carpenedo, ki je tudi podpredsednik Evropskega združenja za gorata območja, je predočil komisarju nujo, da Evropska skupnost sprejme specifične ukrepe v pomoč zaostalim goratim predelom, kajti tovrstni posegi se izvajajo zdaj v sklopu širše politike Skupnosti do podeželja. Carpenedo meni, da to ni dovolj, da je nujna specifična politika v prid goratih območij. Bruce Millan, ki je odgovoren za podporne programe v okviru strukturnih skladov EGS, je svetoval sogovorniku, naj obdrži Dežela FJK tesne stike s pristojno bruseljsko komisijo, kakor tudi z evropskim parlamentom, toda
do konkretnega problema, ki mu ga je nakazal Carpenedo, ni pokazal posebnega posluha. Dejal, da ima EGS že tri programe - v prid slabo razvitih dežel, nazadujočih industrijskih območij in kmetijskih predelov, zaradi tega da ni potreben še nov, specifičen program za gorata območja; pač pa bi lahko ukrepe za njihov razvoj izpeljevali v sklopu programa za kmetijska območja, imenovanega "5B", oziroma programa za industrijsko nazadujoče predele in pri tem naj bi prišla v poštev nekatera točno določena območja Furlanije-Julijske krajine oziroma njene posamezne občine. Seveda pa bi morala osrednja oblast EGS to uradno odobriti najpozeneje do 1. januarja 1993. Skratka, Carpenedov obisk v Bruslju ni bil kdovekako uspešen.
Na Mittelfestu nastopila tudi skupina znamenitih kurentov
Čedajskl festival so popestrile značilne kurentovske postave iz Slovenije
Slovenski upokojenci zavračajo tak zakon
KOPER — Demokratična stranka upokojencev Slovenije si prizadeva naj aktivneje sodelovati v javni razpravi glede osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil v razpravi tudi v slovenski skupščini. Zlasti zanimiva je bila razprava, ki jo je priredil odbor območne organizacije demokratične stranke upokojencev Koper. Slovenska obala ima namreč tudi pri tem vprašanju vrsto specifik, ki jih udeleženci seveda razlagajo in nanje opozarjajo v okviru splošne razprave o osnutku zakona. Tudi v Kopru so menili, da je nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju potreben, da pa ima zdajšnji osnutek pomanjkljivosti in nejasnosti. To je treba brž dosledno razčistiti, tako da bi predlog zakona, ki ga nameravajo pripraviti v zgodnji jeseni, kar najbolj ustrezal realnim zahtevam upokojencev.
V Kopru se je spet pokazalo, da je stranka upokojencev Slovenije še kako potrebna, saj jih danes v republiški skupščini ne zastopa neposredno nihče, a tudi trud pri nekaterih strankah ni dovolj dosleden.
Menili so prav tako, da bi se morali v pripravo zakona vključiti tudi sindikati, ki bi pri končnem besedilu lahko odigrali ključno vlogo. Glede nekaterih strank, ki so v skupščini, so opozorili, da se pojavljajo z deklarativnimi predlogi, kot je npr. tisti o tako imenovani nacionalni pokojnini, ki zanesljivo ne bodo sprejeti. Taki predlogi zasledujejo čisto strankarske interese. Dalje so opozorili na dvomljive pokojninske podatke, ki jih objavlja ministrstvo za delo, utemeljujoč, da zlasti ta institucija očitno vnaprej izvaja politiko tudi proti upokojencem. Navzoči so razglasili, da bi moral novi zakon upoštevati napredne vidike in določila, ki veljajo širom po zahodni Evropi, se pravi, da bi se moral pošteno "evro-peizirati". Zdajšnji osnutek tega cilja ne odseva; socialne segmente domala namerno zanemarja.
Upokojenci so bili zainteresirani zlasti nad tem, da bi jim pokojnine usklajevali sproti, kot je drugje v Evropi; pripombe imajo na račun protislovnosti, ki
so v osnutku. Tako npr. osnutek po eni strani govori o možnosti odkupa, z druge pa jo temeljito omejuje. Tudi v Kopru so spregovorili v korist skladov, ki naj bi jih formirali, grajali pa so težnjo osnutka, da bi bila država prisotna domala na vsakem koraku. Osnutek se z ene strani ogreva tako rekoč za liberalizacijo, z druge pa jo zavrača. Govor je bil ravno tako o odpravnini, ki v Sloveniji žal ne obstaja.
O nenehni neutemeljeni prisotnosti države je bil govor tudi v delu razprave, kako naj bi v prihodnje poslovali zavodi oz. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Država oziroma skupščina naj bi npr. določala višino prispevkov in druge postavke, zavod pa naj bi bil samo izvrševalec. Po tem osnutku žal zavodu ni dano, da bi se lahko sproščeno pokazal s kako svojo, upokojencem koristno pobudo. Naposled pa so navzoči menili, da bi morale borčevske postavke ostati tudi v novi zakonodaji, v njej pa naj bi našlo ključno mesto tudi soupravljanje.
Nabavila ga je pokrajinska uprava
Kombi za ugotavljanje onesnaženosti zraka
Včeraj je tržaška pokrajinska uprava na tiskovni konferenci javnosti predstavila nov načrt za sistematično raziskovanje stopnje atmosferske onesnaženosti našega mesta in širše pokrajine. Kot je obrazložil sam predsednik Dario Crozzoli, je Tržaška pokrajina za ta namen kupila poseben kombi, na katerem so nameščeni vsi laboratorijski stroji za tovrstna raziskovanja. Poleg tega bodo po vsej pokrajini namestiti posebne kontrolne postaje, ki bodo štiriindvajset ur na štiriindvajset povezane s posebnim računalnikom, ki bo v trenutku obdelal dobljene podatke. Na tak način bodo odgovorni v vsakem trenutku imeli popoln pregled nad stopnjo onesnaženosti v naši pokrajini. V primeru, da bi ta stopnja presegla varnostno mejo, bodo lahko javni upravitelji primerno in ob pravem času ukrepali, da bi preprečili hujše posledice za zdravje prebivalstva.
Predsednik pokrajine Crozzoli je v svojem posegu obrazložil, da sodi nakup mobilnega laboratorija v sklop ukrepov, ki jih predvideva deželni zakon za omejevanje akustičnega in atmosferskega onesnaževanja. Opremljeni kombi bo pokrajinsko upravo stal približno petsto milijonov lir, ki jih bo krila z deželnim prispevkom. Aparature in celotni servis bodo upravljali tehniki kemijsko-ambi-entalne službe Krajevne zdravstvene enote. Premični laboratorij je opremljen z napravami za merjenje dušikovega oksida, žveplove kisline, oglikovodikovih plinov in stopnje akustičnega onesnaževanja.
Pokrajinski odbornik za okolje in teritorij Giovanni Cervesi je v svojem posegu poudaril, da so za namestitev raziskovalnih postaj sodelovali z raznimi občinskimi
upravami naše pokrajine. Slednje so namreč pokrajinski upravi predlagale točke, kjer naj namestijo postaje. Poleg tega je Pokrajina v sodelovanju z ministrstvom za okolje začela sestavljati poseben kataster raznih virov onesnaževanja in za okolje posebno nevarnih objektov, ki se nahajajo v naši pokrajini. Za biološko raziskovanje onesnaževanja pa pokrajinska uprava sodeluje s tržaško univerzo. Slednja je namreč postavila po vsej pokrajini raziskovalni sistem za preučevanje stopnje onesnaženosti s kovinskimi oksidi. Pri tem se znanstveniki poslužujejo metode raziskovanja rastlinskih lišajev.
Celotni sistem raziskovanja stopnje onesnaženosti bodo preverili in v praksi poskusili ta mesec. Vodja oddelka za ekologijo pri tržaški pokrajini inž. VVilliam Starc predvideva, da bodo strokovne službe že septembra lahko razpolagale s prvimi rezultati raziskovanja. S temi rezultati bo pokrajinska uprava redno seznanjala javnost. Odbornik Cervesi pa je še pojasnil, da bodo pri upravljanju celotnega raziskovalnega sistema in pri preučevanju dobljenih rezultatov sodelovali tudi predstavniki naravovarstvenih združenj in organizacij. (w)
• Devinsko-nabrežinska krvodajalska sekcija bo priredila jutri in v nedeljo na igrišču Sokola v Nabrežini »Tradicionalni praznik krvodajalcev«, ki bo letos že četrtič zapored. Odvijal se bo kot običajne vaške šagre, posebna pozornost pa bo namenjena razširjenju krvodajalstva in solidarnosti z bolnimi. Oba večera bo nastopala mlada glasbena skupina Slim Band iz Ses-ljana. Kulturni program predvideva jutri ob 20.30 nastop kotalkarske skupine Fincantieri iz Tržiča, v nedeljo pa bo igral tržaški kantavtor Lorenzo Pilat.
Sergij Lipovec, tajnik S LORI, o deželnem zakonskem ukrepu za manjšino
»Vsebina zakona je gotovo pozitivna potrebam SLORI-ja pa ni zadoščeno
Kot smo v prejšnjih dneh že obširno poročali, je deželni svet odobril zakonski osnutek -na osnovi izvršilnih določil zakona za obmejna obmačja- ki dodeljuje prispevke in določa kriterije, po katerih bodo slovenske kulturne in raziskovalne ustanove za svoje delovanje v treh letih prejele 24 milijard lir. V letošnjem letu bodo iz tega državnega sklada, ki sicer predvideva tudi druge postavke za vsesplošni razvoj na tem obmejnem območju, slovenska narodnostna skupnost prejela osem milijard lir za njeno razvejano delovanje na tem področju.
Dela tega prispevka bo deležen tudi slovenski raziskovalni institut -SLORI- za delo, ki ga že leta opravlja na tem področju. Strokovno delo, ki ga vsi cenijo, ker se poleg narodnostnih vprašanj loteva tudi problemov širšega družbenega značaja.
Obrnili smo se na tajnika SLORI Sergija Lipovca in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s teih ukrepom deželne uprave.
Prevsem nas zanima, kako kot tajnik inštituta ocenjujete ta ukrep deželne uprave?
»Za naš inštitut je prenizek in nesorazmeren odobreni znesek vsekakor ena od negativnih točk v okviru splošno pozitivnega ukrepa. Tu je potrebno še posebej poudariti pozitivno točko priznanja šole v Benečiji. Žal bo SLORI, na osnovi teh dejstev, primoran v veliki meri skrčiti lastno dejavnost. Napor slovenskih deželnih svetovalcev, ki so se dobro zavedli tega protislovja, je sicer delno omilil tako perspektivo, za kar jim gre vse priznanje.
Pripomba, ki je bila dana s strani deželne vlade, da se morajo znanstveni instituti obnoviti ko-
Tajnik SLORI Sergij Lipovec
mercialno in tako pridobivati dodatna sredstva zahteva pojasnitev.«
Katero, po Vaši oceni?
»Druge sorodne institute v deželi podpira sama deželna uprava iz lastnih skladov -ne pa iz državnih kot je ta- in seveda z višjimi zneski. Sedaj bomo videli, če bo deželna uprava v lastnem letnem proračunu to upoštevala, ali pa ne.«
Kaj mislite, ko govorite o komercialni dejavnosti teh institutov?
»Sama takozvana komercialna dejavnost -se pravi delo na osnovi naročil tretjih- je pa zelo politično opredeljena. Taka naročila lahko dajejo javne uprave, javne institucije, ali politične stranke. V naši deželi ima pri tem odločilno besedo stranka relativne večine. Tak sistem seveda želi pogojevati, usmerjati znanstvene in strokovne izsledke, ekspertize bolj v potrje-
vanje statusa guo problemov, kakor pa v njihovo poglobljeno analizo.«
Kaj to pomeni za raziskovaln® institute, kot je na primer SLORI?
»To je seveda ovira za vse take institute, za manjšinskega pa še toliko več. Javnih uprav, ki naročajo izvedbo ekspertiz SLORHu je seveda malo, poleg tega Pa imajo omejena sredstva za take probleme. Klasičen problem takega stanja je analiza, ki jo je SLOK izvedel za Kraško gorsko skupnost. O obsežnosti, poglobljenosti in strokovnosti take analize 11 bilo pripomb, niti s strani deželne uprave. O razpoložljivosti sredstev Kraške gorske skupnosti, da P°' krije vsaj realne stroške dela, Pa je seveda druga pesem. Obene’1’ je treba tudi poudariti, da m°ra SLORI razpolagati s primerno kakovostno kadrovsko zasedbo, 6 je lahko kos takšnim naročilonC
Mimo vseh teh specifični vprašanj vašega instituta, kak ocenjujete deželni zakonsK osnutek?
»S širšega družbenega stališ^, mislim, da je pravilno poudari ne le pozitivnost tega zakonskep ukrepa za celotno skupnost, tei^ več tudi pristop, ki ga je sl°ve^ ska etnična skupnost imela v te primeru. To je realna in konkre na skupna, če želite enotna, prlCl bitev na osnovi dolgoletnih naP°g rov vseh komponent tako civil organiziranosti, kakor strankars
razvejanosti. To pa dokazuje,
take uspehe potrebno več d javnikov, kot so potrpežljiva iu1 ativnost, stalna aktivnost v času napor vsakega subjekta za doseg enotnega cilja ter seveda znauJ in poznavanje družbene stvarn ti, v kateri živimo.«
Mis Tergeste, 18-letna Nabrežinka, kmalu na deželnem tekmovanju
Ingrid, med lepimi najlepša
Najlepše tržaško dekle je letos Ingrid Tence, zgovorna in mikavna 18-letna Nabrežinka. Za komisijo je bila najlepša med 26 lepimi dekleti, ki so se pred tednom dni udeležile večera v kopališču Ausonia. Po dveh preiskušnjah (najprej v popoldanski obleki, nato pa v nekoliko bolj »skrčeni«, kopalni inačici) si je Ingrid zaslužila naslov mis Tergeste in s tem pravico, da 14. avgusta zastopa naše mesto na deželnem lepotnem tekmovanju v Gradežu. Če ji uspe (z naj-. boljšimi željami!) zasesti deželni prestol, se bo septembra morala kosati še z nalepšimi Italijankami v Salsomaggioreju - za ugledni državni naslov »naj lepše lepotice«.
Kljub vsemu pa Ingrid Tence ne bo vpisana na seznam vseh dosedanjih mis Trieste: kot kaže, je namreč prišlo do spora med organizatorjem tega »tradicionalnega« naslova in prireditelji tekmovanja na državni ravni, tako da bo nocoj (v klubu Princeps Vip v Grljanu) izvoljena mis Trieste še druga najlepša Tržačanka. Dejstvo je, da so pobudniku večera v Auso-nii, Dariu Diviacchiju, tudi legalno prepovedali uporabo tega imena, ki je že 20-letna »last« Fulvia Mari-ona. Odtod mis Tergeste. Tako bosta pravzaprav na letošnjem prestolu najlepše Tržačanke »kraljevali« v dvoje.
Sicer pa vse to lepe Ingrid sploh ne moti. »Nisem si pričakovala, da bom zmagala tekmovanje,« zelo preprosto razlaga dekle. »Bila sem zelo presenečena, čeprav sem že kot otrok sanjala, da bi postala manekenka.« Nepogrešljiva želja vseh izvoljenih lepotic! Ingrid pa se je prav s tečajem za mlade manekenke vključila v svet lepotnega tekmovanja. Tudi po prepričevanju mame, ki je za skrito hčerkino željo dobro vedela, se je Ingrid lanskega novembra vpisala v tečaj za manekenke. Pod vodstvom Nore Gemelli je nekajkrat tudi nastopila pred občinstvom: odtod priložnost za sodelovanje na lepotnem tekmovanju Da-ria Diviacchija.
»Ko je komisija klicala imena izbranih,« pripoveduje Ingrid, »je napetost čedalje bolj naraščala. Skoraj nisem verjela svojim ušesom, ko so čisto ob koncu poklicali prav mene! Seveda nisem mogla zadržati solz, mama in oče pa sta me iz velikega veselja tako objela, da sta me celo zakrila fotografom.« Že naslednji dan je Ingrid občutila prijetno breme slave: rože, čestitke in neprestano brnenje telefona. Kaj pa sedaj? »Mislim, da bom kmalu spet iskala novo zaposlitev. Po nižji srednji šoli sem na SDZPI sledila tečaju za tajnice, dalj časa sem delala pri teti-estetistki, občasno sem bila tudi otroška spremljevalka. Imam rada konje in morje.« O prihodnjem deželnem tekmovanju pa Ingrid razmišlja dokaj mirno in brez lažnih utvar...
DAMIANA OTA
Ingrid Tence, letošnja zmagovalka tekmovanja za naslov mis Tergeste v »klasični« drži izvoljenih lepotic
Slovenski zamejski skavti taborijo na Koroškem
Tudi v letošnjem poletju je Slovenska zamejska skavtska organizacija priredila štiri tabore za svoje člane. Tokrat se bodo zaradi razmer v Sloveniji vsi tabori odvijali na Koroškem.
Že 14. julija so z nahrbtniki odpotovali naj starejši, roverji in popotnice ter novinci in novinke. Načelovala jim je Darja Smotlak, skupno pa jih je bilo 25. Na žalost so udeleženci naleteli na slabo vreme, tako da niso mogli vsega izpeljati po načrtu. Namesto predvidenih pet dni, je potovalni del trajal le štiri in se je odvijal po Zapadnih Julijcih v skupini Viša in Montaža. Stalni tabor so postavili v Vogričah pri Pliberku, kjer so spoznavali okolico in pomagali vaščanom pri raznih kmečkih opravilih.
Še preden se je po desetih dneh potovalni tabor zaključil, je na svoja dva tabora odpotovala srednja starostna veja. Izvidniki in vodnice L, 3., in 5. čete imajo svoj travnik v Selah pri Borovljah. Tabor A, ki šteje 60 udeležencev, vodi načelnik Francesco Biancuz-zi. Novost na letošnjem taboru je bila samostojno kuhanje, to pomeni, da so si morali skavti in skavtinje sami pripraviti kosila in večerje. To je bilo še kar težavno, saj so morali obenem izpeljati obširen program: postavljanje zgradb, izlet v Korte, taborni ogenj za starše, velika orientacij-
ska igra, športni dan, itd taboru A je včekrat ponagal dežjem in mrazom 111
Tudi ija ial° to
3
vreme z	...	— ra
je deloma zakasnilo potek pr°9 ma.	-	j,
V Svinči vasi sestavlja taboj, izključno 2. četa s 40 udeleže11^ Načelnik tabora je Mitja Ozbic' je bil med pobudniki za načrto ^ nje novega načina življenja na v boru. 2. četa bo 14 dni preživ6 »šotorišču Karantanija«, ki so s .g{ postavili ob majhnem jezeru, .. jih obdaja trsje, pšenica in kor , ne manjkajo pa niti blato in za ^ Udeleženci tabora poustvarja] ^ obdobje slovenske zgodovin u se skušajo vanj uživeti. Na ta .j, B so doživeli tudi napad kor° :0 desničarskih pobalinov, ki z l3-biti tudi zelo nevarni. Letos so^j mreč bogatemu kmetu v b zažgali hlev. Načrtovanega n da na tabor pa jim ni nspel & vesti, saj so morali bežati V ^ skavtskimi »kosezi«. Tabor odslej varuje avstrijska policU v Prav danes bo odpotova ^ Sele pri Borovljah 35 najin ..ev skavtov in skavtinj, to je vo j Ji in veveric. Tabor si bodo u na travniku, ki ga bodo	A;
zapustili udeleženci tabo Volčiči in veverice bodo ji
i*;
vseh 10 dni skupno z v aVj i spoznavali življenje v nar prav gotovo bo to prav lep3
^	Dobrosrčni gale
Ob Ohceti razstava vin v Repnu
Ob Kraški ohceti bo v Repnu tudi pokrajinska razstava in pokušnja kraških vin z zaščitenim poreklom. Prireditev se bo odvijala v Kraškem muzeju od 22. do 25. avgusta. Po prvotni zamisli bi jo morala organizirati tržaška pokrajinska uprava, zaradi raznovrtnih težav in tudi zaradi vse bolj kritičnih političnih razmer, v katerih se pokrajinski odbor v zadnjih časih nahaja, pa je pobudo prevzela zadruga Naš Kras, ki je sicer tudi organizator Kraške ohceti, in to v sodelovanju s Kmečko zvezo in z drugimi kmečkimi organizacijami ter ob podpori Pokrajine, Dežele in Tržaške trgovinske zbornice. Konkretno izpeljavo prireditve nameravajo prireditelji zaupati openskemu Športnemu društvu Polet.
Podrobnosti programa prireditve bodo določili na priravljalnem sestanku, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sestanek prireditelji posebno vabijo vinogradnike, ki bi radi sodelovali. Pogoj za to je, da svoja vina redno stekleničijo. Podrobnejše informacije tudi v uradu KZ Trstu.
Vinski sejem v Ljublj31"
Od 26. avgusta do 1. septembra se bo v tradicionalni vinski sejem. Na njem bodo sode V1T1
ni ?dmd!
al'
ek>V/u
vinogradniki s Tržaškega in Goriškega, in to v ^ ok^, nem in v netekmovalnem delu. Nastopali bodo ^ Vid^v Deželnega centra za vinogradništvo in kletarstv ■redij,e Za to široko po svetu znano in cenjeno vinskoT gteAj vlada veliko zanimanje tudi v naših krajih in z ^gS t ^ priprave za skupinske obiske na njej. Tako o . 0B Tržaška trgovinska zbornica priredila ea0,” anju z. V[I1i Ljubljanskega vinskega sejma, in sicer v sodelo cjjai mi tukajšnjimi kmečkimi stanovskimi orga prjj3ve Obisk bo 28. avgusta, na Dan slovenskih V1A zVeZe-enodnevni izlet sprejemajo tudi v uradih Kmec
I til polemik po zadnji kaotični seji pokrajinskega sveta
Pokrajina Trst novi epicenter težko rešljive politične krize
O predlogu se mora še izreči ministrski svet
Tržaška in goriška podjetja oproščena pristojbin INPS
Pokrajina Trst je postala epi-^nter tržaške politične krize, ki 1 lahko privedla do predčasnih r Pravnih volitev že to jesen. Pok-8]inska uprava deluje z veliko te-v° že več časa, saj vodilna koa-6Ba nima večine, ker se lahko naša na 11 svetovalcev, libera-c Berni pa je že ubral pot "ne-zavZetosti", kar dodatno šibi enaj-arico. Trdna večina bi namreč Potrebovala 13 svetovalcev in se^V razmerje sil je na zadnji Ji privedlo do prave zmešnjave, sv 6 znano' 50 demokrščanski nret°valci zapustili sejno dvorano, ^edsednik Crozzoli pa ni prekinil izv iln ie Postavil na dnevni red sv t teX nove9a člana upravnega q eta tržaškega bančnega zavoda 1H Ssa di Risparmio. Na presenet-; . oačin in samo s štirimi glasovi tov i lzv°ljen v svet načelnik sve-n a*ske skupine DSL Ezio Marto-Uj..' P° je zbudilo val polemik in liji lk na Crozzolijev račun. Sledjo 16 °dločitev, da ne prekine Ur;e’utemeljit s trditvijo, da mora 0^°s;evati zakon in da ne more °z*i imenovanja člana uprav-ker k- SVeta Casse di Risparmio, ločen ^u9ade zapadel točno do-
N.eR 80 seveda sledile polemike dik 2 aVe najrazličnejših predstav-Qa °v večinskih strank. Socialist dn 10 Tersar je v včerajšnjem javo' neni Usku podal lapidarno iz-litvp v 80 boljše predčasne vo-vil • *ot Pa životarjenje". Zagoto-preJ6' da PSI ne bo povzročila
J®- da PSI dod ^asn^ volitev, ob tem pa je dram' predčasne volitve "niso Den a' če prekinijo že kronično PokrraVljiVOSt '' ugotovil je, da na gla allni ni večine in je zato vsak lakiCAtlistven- To pa pomeni, da 'Pjj"° tudi majhne stranke, "kot je kar ’ stalno večajo svoje zahteve, eyeda povzroča paralizo.
Predsednik Pokrajine Dario Crozzoli
Načelnik pokrajinske svetovalske skupine Dario Locchi pa nam je včeraj dal naslednjo izjavo: "Če se ne bodo razčistili odnosi med strankami večine, se svetovalska skupina KD ne bo udeležila niti prve septembrske seje pokrajinskega sveta. Na Pokrajini je treba oblikovati večino, ki lahko računa na vsaj 13 svetovalcev, za to pa ne more biti odgovorna samo KD. Zaradi čuta odgovornosti se bodo naši odborniki udeležili naslednjih sej pokrajinskega odbora, za ostalo pa je potrebno jasno preverjanje znotraj večine." Locchi je napadel predsednika Crozzolija, ker je nadaljeval zadnjo sejo kljub odhodu svetovalcev KD. "To je hudo dejanje" je dejal Locchi in dodal, da bi moral biti po dogovorih večinskih strank član upravnega sveta Casse di Risparmio predstavnik Slovenske skupnosti. Locchi osporava Crozzoliju tudi "pravno" osnovo njegove odločitve in pravi, da zakon predvideva še dodatno možnost za izvolitev, če do te ne pride v roku. Po zapadlosti roka, ima predsednik še
Claudi a Raza in Benedetti razstavljata v Sesljam

p.^elki S];i?e?u Tržaške turistične ustanove v Sesljanu so od sinoči na ogled .lrana, t\|„ ar . Claudie Raze iz Nabrežine in kiparja Giorgia Benedettija iz ,evinsko_T,V?°č® sta pozdravila komisar turistične ustanove Alvise Barison in 0r°k°vno abrežinski župan Vittorino Caldi, o delu obeh razstavljalcev pa je 9'ed d0 24bre90v°ril znani tržaški umetnosti kritik Carlo Milic. Razstava bo na i. Na sij,'.vvgusta, in sicer ob delavnikih od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure. etja z |	* (mto Križmančič): včerajšnja otvoritev razstave del Claudie Raze
e) m Giorgia Benedettija (četrti z leve).
15 dni časa, ko lahko sam imenuje predstavnika po posvetovanju z načelniki svetovalskih skupin. "Crozzoli je imel torej čas, da bi preložil sejo". Tudi Locchi je naglasil, da če ne pride do dogovora med strankami, bo moral Crozzoli jeseni ustrezno ukrepati, kar dejansko pomeni njegov odstop in seveda možnost predčasnih volitev.
Pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani je zato, da bi prišlo do preverjanja, že najavil, da bo sklical voditelje vseh petih strank, ki sestavljajo večino na Pokrajini. Na seji bi seveda razpravljali o položaju v pokrajinski upravi in izpostavili vprašanji programskih smernic ter vloge KD ob predvidenem vstopu Slovenske skupnosti v večino. Po Tripanijevem mnenju, bi vstop nove stranke v koalicijo ne smel bremeniti le KD, ampak bi moralo priti do novih razmerij pri porazdeljevanju funkcij.
Svoje mnenje o krizi ima seveda tudi Demokratična strank^ levice, ki je v opozicij. Njen predstavnik Maurizio Pessato nam je povedal, da bistvo problema niso predčasne volitve, ampak dejstvo, da vladajoče stranke javno ne obrazložijo pravih vzrokov krize. "V pokrajinskem svetu naj odkrijejo svoje karte in jasno povedo, kaj hočejo", nam je dejal Pessato in dodal, da DSL zahteva novo sejo pokrajinskega sveta, ki naj bo že pred septembrom. "Počitnice pač ne morejo biti izgovor za paralizo tako pomembne ustanove, predvsem pa ne danes, ko Trst in njegovo pokrajino pestijo tako hudi problemi, kot se dogaja v tem času". Gre seveda za ekonomsko krizo, za vprašanje praznih trgovin in za druge probleme, ki so življenske važnosti za prebivalstvo.
Tržaška in goriška podjetja, ki delujejo na področju industrije, trgovine in obrtništva bodo oprostili plačevanja pristojbin za socialno in bolniško zavarovanje uslužbencev. Zaenkrat je to predlog ministra za delo Marinija, ki ga bo predložil ministrskemu svetu. Na osnovi predloga naj bi podjetja in obrate tržaške in goriške pokrajine oprostili plačevanja raznih pristojbin, ki bremenijo delodajalca, za obdobje od letošnjega julija do konca decembra, kot razlog pa se v predlogu navaja huda jugoslovanska kriza, ki je zelo občutno prizadela tudi celotno gospodarsko dejavnost na obmejnem območju džele Furlanije-Julijske krajine.
Kot smo poročali v včerajšnji številki, se je posebna delegacija s Tržaškega in Goriškega predvčerajšnjim v Rimu sestala s podtajnikom pri predsedstvu vlade Ninom Cristoforijem, ki je delegaciji zagotovil, da bo italijanska vlada z vso potrebno pozornostjo preučila negativne posledice, ki jih ima jugoslovanska kriza za tržaško in goriško gospodarstvo.
Državni prispevki Centru za liziko v Miramaru
Danes bi moral ministrski svet v Rimu obravnavati tudi zakonski osnutek za financiranje miramarskega mednarodnega centra za teoretsko fiziko v obdobju 1991-1998. Vest je sporočil podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Cristofori tržaškemu poslancu Sergiu Coloniju, ki je od blizu spremljal pripravljanje osnutka že od vsega začetka.
Coloni je izrazil zadovoljstvo, da bo vlada obravnavala omenjeni ukrep v korist miramarskega centra, tudi zato, ker se le-ta v zadnjih časih ubada s precejšnjimi finančnimi težavami. Tržaški parlamentarec je ob tem izrazil tudi priznanje tako predsedniku vlade Andreottiju kot zunanjemu ministru De Michelisu, ki sta se po njegovem posebno zavzela za to, da bi ukrep ne obstal na mrtvem tiru.
Prihodnji teden namestijo prvi del »linaca« na območju T8
Dela na gradbišču sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici napredujejo. V sredo, 7. avgusta, bodo namestili prvi del t. i. »linaca«, se pravi linearnega pospeševalnika, ki je ena izmed bistvenih komponent celotnega stroja.
Linearni pospeševalnik izdeluje francoska tvrdka CGR Mev, na ba-zovskem gradbišču pa bo v celoti nameščen predvidoma pred koncem tega leta. Omenimo naj, da bi po prvotnih načrtil prvi del »linaca« morali pripeljati že v ponedeljek, 5. t. m., toda sredino neurje je med drugim dokaj opustošilo tudi gradbišče na T8, tako da so dela zabeležila manjši zastoj oziroma zamudo.
Viličar je stisnil prsni koš 51-letnemu delavcu Vittoriu Carusu, ki je izdihnil po prevozu v bolnišnico
V tekstilni tovarni FTA je včeraj dopoldne prišlo do smrtne nesreče ob tekočem traku
V tržaški tovarni FTA (Filatura di Trieste ed Altassano) je včeraj dopoldne prišlo do hude nesreče na delu, v kateri je umrl delavec Vittorio Caruso. Okoli 10.30 je Carusu stisnil prsni koš viličar, s katerim so prenašali težke zaboje z enega traka na drugega. Ponesrečenega delavca so nemudoma pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa je takoj nato izdihnil. Njegovi delovni kolegi so v znak protesta oklicali stavko do sobote.
Ko je prišlo do nesreče, je bil Caruso sam ob viličarju, zato tudi ni bilo mogoče izvedeti, kako je prišlo do nesreče. Vsekakor pa je Caruso, ki se je rodil v Avellinu 11. januarja 1940, vendar pa je prebival v Trstu, v Ul. Pascoli 33, delal ob traku, ki je prevažal težke zaboje napolnjene s tekstilnim materialom. Ž enega traka na drugega je zaboje prenašal viličar, pod katerim se je znašel Caruso. Kot že rečeno je bil Caruso sam pri viličarju, na pomoč pa mu priskočil njegov kolega Massimo Zocchi, ko je zaslišal njegove klice. S kolenom je skušal dvigniti stroj s Carusa, vendar pa si je pri tem ranil koleno. Zato da so ponesrečenega Carusa potegnili izpod stroja, so morali izključiti električni tok. Viličar je Carusu stisnil prsni koš, tako
da mu zdravniki rianimacijskega centra katinar-ske bolnišnice niso mogli več pomagati. Vittorio Caruso je bil poročen in je imel štiri otroke.
Delovne kolege je vest o smrti Carusa močno presunila, še dodatno pa jih je razburilo dejstvo, da je malo pred to nesrečo v drugem oddelku tovarne že prišlo do poškodbe delavca. Zato je bil v tovarni že rešilec, s katerim so Carusa prepeljali v katinarkso bolnišnico. Pred Carusom se je lažje ponesrečil 54-letni Mario Bubbola, ki so ga prepeljali v Glavno bolnišnico. Zaradi poškodbe na dveh prstih roke se bo moral zdraviti 30 dni. Lažje pa se je ranil tudi Massimiliano Zocchi, ki se bo zaradi poškodbe kolena moral zdraviti za krajši čas.
Kot že rečeno, so delavci tekstilne tovarne FTA, ki je v tržaški industrijski coni, in sicer v Ul. Follatoio 12, oklicali protestno stavko, s katero skušajo tudi opozoriti na veliko nevarnost, kateri so izpostavljeni zaposleni v tem industrijskem obratu. Včeraj je namreč v tovarni prišlo kar do dveh nesreč, od katerih je bila ena smrtna. V obratu, v katerem je zaposlenih približno 230 oseb, bo delo zastalo vse do sobote opolnoči.
nj” wč«<fo Tržaške
' r' Trebčah nov ^gašenje pož
!08ti tud:16 čas Požarov
kZ^ntnir1 ne zado1 >rih razsežnosti
N je ekin9lh kraiih. 1
rxL v . Klpa
Vjfne
odprla no\
čalšeri1 odi Bazen
srr
Ni niP°s»ege. Ob°niJa
more
k0pt £°š<
S' N?'ki bi
rMki 0rNZen si je
::dkT,k 2 -
le rf Posehn Kl bo s
Cirkovc*0 Za nev ktrofN; dajeK°vtza
llkopterje.
Srečanje med predstavniki italijanske manjšine in CGIL
čeraj so se na sedežu Italijan-skupnosti v Kopru srečali lsednik Izvršnega odbora Itali-v iz Kopra Maurizio Tremul, omenjenega odbora Claudio ;sa in odgovorni za mednarod-odnose CGIL Furlanije-Julij-krajine Roberto Treu. Osred-tema je bil položaj narodnih jšin, s posebnim poudarkom talijanski manjšini v Sloveniji a Hrvaškem, v sedaniem tre-
nutku.
Predstavnika italijanske skupnosti sta naglasila resnost sedanje jugoslovanske krizo in negativne posledice, ki jih ima na italijansko narodnostno skupnost ter naglasila potrebo, da italijanska vlada poseže na konkreten način v korist italijanske manjšine v jugoslovanskem prostoru. Ob tem pa so prisotni izrazili tudi stališče, da
mora italijanska vlada z izrednimi sredstvi poseči tudi v korist slovenske manjšine v Italiji, ki jo jugoslovanska kriza prav tako prizadeva. Med srečanjem so se zmenili tudi za posebno pobudo, ki naj bo septembra in ki bi jo priredile sindikalne organizacije Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške v sodelovanju s predstavniki obeh manjšin. Osrednji problemi, ki bi jih na septembrskem shodu naglasili, naj bi bili vprašanja množičnih občil, kulture in javnih uprav. Gre za tri področja, ki so vitalnega pomena za zaščito in razvoj manjšin. Mnenje predstavnikov Unije Italijanov in sindikata CGIL je, da lahko tako sindikati kot manjšinske organizacije, kljub različnim vlogam, naredijo marsikaj skupnega v korist manjšin.
Na Opčinah včeraj razpustiti brigado Vittorio Veneto
S krajšo slovesnostjo so včeraj v vojašnici Brunner na Opčinah razpustili motorizirano brigado Vittorio Veneto. Slovesnosti so se med drugimi udeležili poveljnik petega armadnega korpusa general Benedetto Spinelli, nekateri bivši poveljniki ukinjajoče se brigade in predstavniki krajevnih oblasti.
Včeraj so konkretno razpustili poveljstvo brigade, logistični bataljon ter poveljniški in obveščevalni oddelek. Že poprej so razpustili nekatere druge enote ukinjajoče se brigade, in sicer skupino saluških jezdecev, stotnijo novincev in stotnijo saboterjev, spet druge enote razpuščajoče se brigade pa so prešle pod druga poveljstva. Slednje velja za konjeniško skupino Piemonte, za firenške suličarje, za bataljon sv. Justa, za
skupini Ardenza in Pasubbio ter za protitankovsko skupino. Vse to so izvedli v okviru obsežnejšega načrta redukcij in ukinitev poveljstev in enot italijanske vojske.
Omeniti velja, da so brigado Vittorio Veneto ustanovili 1. oktobra 1975 in da si je naslednjega leta v reševalnih akcijah na potresnem področju v Furlaniji zaslužila srebrno medaljo za civilne zasluge. Na začetku je bila oklepna brigada, leta 1986 pa je postala motorizirana. Kot geslo je imela »Victoria nobis vita«.
■ Jutri zvečer ob 21. uri bo na
Trgu Marconi v Miljah nastopila godba od Korošcev »Filarmonica di S. Barbara«, ki jo vodi Liliano Coretti. Koncert prireja pustna skupina »Lampo«.
Trajal bo od 19. do 24. avgusta
V Lonjerju pripravljajo poletni center za otroke
Od 19. do 24. avgusta bo v društvenih prostorih v Lonjerju letos že četrti poletni center, ki ga za otroke Lonjerja in njegove okolice organizira domače kulturno društvo Lonjer-Katinara.
Prvi poletni center v Lonjerju je bil zadnje dni julija in je trajal do prvih dni avgusta, nam je povedala Dorica Pečar. Potem se je društvo odločilo, da ga premakne na drugi del avgusta, ko se v glavnem zaključijo ostali poletni centri in letovanja in so torej otroci že doma, v pričakovanju začetka novega šolskega leta.
Za letošnji center je prijavljenih okrog 20 otrok, v glavnem iz Lonjerja, pa tudi iz Katinare in bližnje okolice. Otroke pripeljejo vsako jutro v center starši. Tu ostanejo, v varstvu in družbi animatork, vse do 13. ure.
»Za center bosta skrbeli dve animatorki, tokrat novi, a imen še ne bi hotela povedati, ker še ni določeno. Imeli bosta v pomoč še dve pomočnici, za dobre malice pa bo, kot vedno, skrbela naša pridna in zvesta Mirka.«
Namen centra je, da se otroci, v času, ko ni šolskega pouka, med seboj srečajo, še bolje spoznajo in
Zvoki za mir danes zvečer pri Ferdinandeu
»Zvoki za mir« je naslov koncerta, ki ga danes pri Ferdinandeu prireja zveza Anag-rumba, ki združuje manjše, še neuveljavljene glasbene skupine. Zveza Anagrumba je federativno povezana z Mladinsko levico. Na celovečernem koncertu bo nastopilo pet še neuveljavljenih skupin rock glasbe. Njihovo izvajanje bo ocenila posebna žirija. Zmagovalci bodo nastopili na deželnem koncertu v Pasian di Pra-tu, kjer bodo izbrali glasbeno skupino, ki bo zastopala Fur-lanijo-Julijsko krajino na vsedržavnem tekmovanju v Cagliariju. Lani je na tem vsedržavnem koncertu, ki ga prireja Anagrumba, našo deželo, z dokajšnjim uspehom zastopala tržaška skupina Bad Sign. Na današnjem koncertu bo nastopalo pet skupin, in sicer: Max Berlin, Gesu Ben Pandira ter Notturna, ki izvajajo italijanski rock, ter Mister Pampada (fusion) in Trapatok, ki igrajo blues.
Zveza Anagrumba ne prireja samo koncertov. Pred kratkim se je na deželni ravni odločila, da bo zbrala podpise za peticijo, s katero bo od javnih uprav v naši deželi zahtevala, da naj dajo mladim glasbenikom na razpolago javne neuporabljene prostore, kjer bi lahko v miru vadili in igrali. V Trstu je Anagrumba zbrala že tisočpetsto podpisov. Med drugim so iniciativo podprli glasbenik Angelo Baiguera, župnik don Vatta, zdravnica Mariagrazia Cogliati, ki je odgovorna za službo za boj zoper mamila pri tržaški KZE, in številni drugi. »Tržaška občina in druge javne uprave iz naše dežele,« nam je razlagal predstavnik tržaške sekcije zveze Anagrumba Cristiano Galante, »razpolagajo s številnimi prostori in stavbami, ki jih sploh ne uporabljajo in ki so praktično zapuščene. Mi zahtevamo, da naj bi Občina te prostore preuredila in jih dala na razpolago mladini. Tržaška občina je že pokazala posluh za potrebe mladih glasbenikov s prireditvijo Mu-sicanta. Upajmo, da bo isti posluh pokazala tudi za naš predlog. Poleg tega, glasbeniki krvavo pogrešajo kako občinsko dvorano, kjer bi lahko prirejali koncerte. Trenutno so v Trstu vse razpoložljive dvorane last zasebnikov, ki zahtevajo dokaj visoke najemnine.« (w)
da, v prijetnem vzdušju in veselih igrah, preživijo teden dni.
Za igre in zabavo bodo imeli otroci dovolj prostora. Že društvo razpolaga z lepim dvoriščem; potem pa je ob društvu še lep travnik, ki so ga v vasi odkupili z željo, da bi na njem zrasel nov domači kulturni sedež.
Vsako leto si animatorke določijo posebno temo, kateri otroci posvetijo svoje igre in druge dejavnosti. Ena takšnih tem na zadnjem poletnem centru je bila na primer ta, da so si otroci v svoji fantaziji zamislili Lonjer, ki ga že obkroža morje. In na to temo so nato delali risbe in ustvarjali razne predmete in se tudi igrali.
Seveda bo tudi letošnji poletni center zaključila posebna prireditev. Na enem od preteklih centrov so otroci dali svoje izdelke na dražbo, lani pa so, ob koncu, pripravili prireditev sami starši.
»Naše društvo ni veliko. Vendar posveča otrokom veliko skrb in pažnjo, za kar so dokaz razni slikarski ex tempore, pa celodnevni Direndaj v decembru in še druge prireditve. Tudi poletni center kaže našo skrb za otroke in za njihovo navezanost na društvo in na sploh za dejavnosti v naši vasi in okolici.« (ni)
Praznik Uniona
Športno združenje Union prireja vsako soboto in nedeljo vse do 11. avgusta poletni praznik. Prireditve bodo v Podlonjerju, v Ul. Masaccio 24, v primeru lepega vremena na prostem, drugače pa na pokritem. Podrobnejše informacije o programu posamične prireditve dobi lahko vsak posameznik na kraju prireditve, vsako soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vsekakor pa bo vsako soboto ples, na katerem bo sodelovala skupina »Mara, Neva e Cesare« ter drugi ansambli.
___________gledališča_________________
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park - Luči in zvoki
Jutri, ob 21.30 in ob 22.45 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob
21.30	v angleščini in ob 22.45 v italijanščini), četrtek (ob 21.30 v nemščini in ob
22.45	v italijanščini) ter ob sobotah (ob
21.30	in ob 22.45 v italijanščini).
»La sera del di di festa«
V nedeljo, 4. avgusta, ob 21. uri bosta v Ul. Caboro pri Torcucherni nastopila glasbena skupina GVVENCHLAN z irsko in keltsko glasbo ter FRANK CADILLAC z vrsto igric in čarovnij pod naslovom »L'inventagiochi«.
koncerti
GRAD SV. JUSTA
V	četrtek, 8. avgusta bo na sporedu rock koncert z naslovom METAL NIGHT. Nastopili bodo ansambli MAD-SVVORD iz Trsta, SHABBV TRICK iz Firenc in BLACK ROSE KINGDOM iz Milana.
V	evangeličanski cerkvi na Largo Panfili bo jutri, ob 20.30 koncert TRIA BRENTANO. Na sporedu Beethovnove in Brahmsove skladbe.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Quei bravi ragazzi, r. Martin Scorse-se, i. Robert De Niro.
EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Schegge di follia, i. C. Slater, W. Rvder, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Babe, una bestia in calore, porn., □ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Nikita, r.
Luc Besson, i. Anne Parillaud, □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 La recluta.
EDEN - 15.00, 22.00 L'uccellone, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Suore in fuga,
kom.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le prestazioni di una signora rispettabile, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom O □
KD RDEČA ZVEZDA odsek SAZGO
1. PRAZNIK SAZGO
Danes, 2. avgusta, ob 18. uri — otvoritev in od 21. do 24. ure ples z ansamblom 777;
jutri, 3. avgusta, ob 18. uri — otvoritev, ob 22. uri vlečenje vrvi in od 21. do 1 ure ples z ansamblom Happy Day;
v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri otvoritev, turnir v veseli odbojki; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day.
TPK SIRENA prireja 2., 3. in 4. avgusta običajno
KALAMARADO
na društvenem pomorskem sedežu (barkolanski nasip)
Ob domači kaplici in dobri jedači bodo poskrbeli za prijetno vzdušje: danes, 2. avgusta — ansambel Kraški kvintet
jutri, 3. in v nedeljo, 4. avgusta ansambel Lords.	VABLJENI!
KD J. Rapotec - Prebeneg
vabi na
TRADICIONALNO VAŠKO ŠAGRO
nocoj in v ponedeljek ples z ansamblom HAPPY DAV, jutri in v nedeljo ples z ansamblom L. FURLANA
v nedeljo ob 18.30 koncert PIHALNEGA ORKESTRA BREG
FC PRIMORJE
ŠAGRA
na Proseku
Igra ansambel POMLAD 2. - 3. - 4. avgusta
OBVESTILO ANSAMBLA HAPPV DAV
Zaradi odpadlih nastopov v Ses-ljanu ima ansambel HAPPV DAV še
tri proste termine: 16., 17. in 18. avgusta.
Organizatorje in morebitne zainteresirane vabimo, da nam telefonirajo vsak dan od 17. do 18. ure na št. 291367.
___________prispevki _
Ob 10. obletnici smrti Žarka Simonič3 darujeta sinova Igor in Ivo 100.000 lir 23 Sklad Mitje Čuka in 100.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič.
V	spomin na pokojnega Stankota Radoviča daruje bratranec Zvonko Radovi
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežin3'
V	spomin na drago mamo Marijo Leg)" ša daruje hči Dragica z družino 60.000 n za Jamarski odsek Grmada.
V	spomin na Lojzko “Godnik darujeta Štefka in Nereo 50.000 lir za poprava podobe sv. Jerneja v Barkovljah.
V	spomin na Lojzko Godnik daruj6 Elda 20.000 lir za popravilo podobe sv-Jerneja v Barkovljah.
včeraj - danes * v
Danes, PETEK, 2. avgusta 1991
TEA
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 12.58.
Jutri, SOBOTA, 3. avgusta 1991
LIDIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.32 najvišja 8 cm, ob 7.14 najnižja -27 cm, ob 14.17 naj višja 39 cm, ob 21.32 najnižja -21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1008,3 mb raste, veter 15 km na uro jug, vlaga 71-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Abigail Binetti, Giulia Confortin, Stefano Napoli, Eva Elisa Ver-naleone, Francesco Pinna.
UMRLI SO: 71-letna Carla Vocchi, 79-letni Dante Caenazzo, 80-letna Carla Fabbri, 54-letni Luciano Lipez, 67-letna Renata Dapretto, 68-letni Luciano Zulla, 83-letni Roberto Sagues.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. julija do sobote, 3. avgusta 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj -Ul. Soncini 179 (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primre.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
ŠD Union organizira »Poletni praznik«
v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki; razna tekmovanja in družabne igre. V primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi.
ŠZ Sloga organizira »VRTNO VESELICO« 3. in 4. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici od 18. ure dalje. Specialitete na žaru in dobra kapljica. Ples z ansamblom »Zvezde«. Čisti dobiček je namenjen delovanju med športno sezono.
Krvodajalska sekcija Devin—Nabrežina priredi 3. in 4. avgusta v Nabrežini na športnem igrišču Sokola »PRAZNIK KRVODAJALCA«; ples s skupino »Slim band«; v soboto, ob 20.30 nastop kotal-karske skupine Fincantieri iz Tržiča; v neddeljo, ob 21.30 nastop tržaškega kan-tavtorja Lorenza Pilata.
razna obvestila
ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta.
Sindicat CGIL v Nabrežini obvešča, da bo urnik patronata INČA—SPI v mesecu avgustu ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 17. ure.
čestitke
Vse najboljše za 80. rojstni dan želi dragi teti MIMICI DOVŠAK nečakinja Marta z družino.
Pred petdesetimi leti so se Cigani dobili v naši prelepi Istri sveti, med njimi je bil tudi naš SERGIJ GLAVI-NA, ki se danes sreča z Abrahamom ter z njim zapel bo »KoTko kapljic, to-1'ko let« ... in spil bo dober kozarec vina. Da bi še dolgo let prepeval pri moškemu zboru Valentin Vodnik v Dolini in tudi doma, mu želijo Vesna, Vanja ter ostali sorodniki in prijatelji iz vsega srca.
mali oglasi
nico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob pok. Oskar) Glavina darujeta sestrični Marija in Slava iz Lonjerja 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za dograditev doma Skupnosti Druh na Opčine daruje družina Petaros 50-0uu
V	isti namen daruje družina Kra^
60.000	lir.	,
V	spomin na Mario Mezzavia daruje*-Lucia in Maria Hollstein 50.000 lir za 0 kup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Kennetha Odoma daruj ta Lucia in Maria Hollstein 100.000 lir z odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Heleno Križmančič dar je Franco Ulian 70.000 lir za odkup sed ža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Heleno Križmančič dah
od"
Bil EDI M0IIU
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
je Maria Hollstein Odom 50.000 lir za kup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V spomin na Jušto Starec daruje Fr<V
T Tli on nnn i:______n_______i	SK**1
co Ulian 30.000 lir za odkup sedeža da Mitje Čuka.
OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah. Toči belo in črno vino, poskrbljeno za prigrizek.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. T oči sortirana vina.
PRODAM Fiat 126, letnik '80. Telefonirati po 18.30 na št. 040/226408.
PRODAM gorsko kolo (mountain bike) v odličnem stanju po ugodni ceni. Telefon 040/412997
PRODAM seat ibiza 1988, 31.000 km, cena po dogovoru. Tel. (040) 822877.
MEDICINSKA SESTRA išče delo. Telefon 003866—52008 v popoldanskih urah.
IŠČEM HIŠO z zemljiščem približmo 2000 kv.m površine v Sloveniji v bližini meje na območju od Jamelj do Lazareta. Telefonirati v italijanščini na št. 993940—573372 (Italija) od 12. do 14. in od 20. do 21. ure.
RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago le še majhno količino postrvi. Pohitite z nakupom! Urnik: petek in sobota od 8.30 do 12.30, tel. št. 228297.
razstave
V TK galeriji je na ogled skupin5 poletna razstava s posebnimi popusti-Muzej Revoltella - Galerija moder umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokrovke J stvom Odborništva za kulturo trzaš.
L'-
občine je odprta razstava z naslovom OTTOCENTO RITROVATO. Do 15- am gusta so na ogled restavrirane slike skulpture, ki so bile shranjene v muzej Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 1’
20. ure (zaprto ob torkih).
Na sedežu letoviščarske ustanov® Sesljanu bo do 24. t. m. na ogled razs va slikarke CLAUDIE RAZE in GIA BENEDETTIJA, ki bo preds!jj9, svoje lesene skulpture. Urnik: 9-13, 1®" ob praznikih zaprto.
Danes praznuje v Križu 80. rojstn> dan
MIMI DOVŠAK
Na mnoga srečna in zdrava leto /J kličejo
Claudio, Dušanka, Alex in Erik-
ml0*
22
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJ6
•	MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTe motorjev
•	Prodaja na debelo
in na drobno
roizvodi trajajo dalj
časa
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1304,15	1250.--
Nemška marka.......	746,60	737.—
Francoski frank....	219,73	216.—
Holandski florint ...	662,43	651.—
Belgijski frank....	36,264	35.—
Funt šterling...... 2198,20	2170.—
Irski šterling...... 1996,80	1970.-
Danska krona.......	192,80	188,—
Grška drahma.......	6,786	6,20
Kanadski dolar..... 1134,85	1080,—
1. 8.
fixing b
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......... 9,509
Švicarski frank.....	855,40
Avstrijski šiling... 106,092
Norveška krona......	191,2
Švedska krona ........ 205,9
Portugalski eskudo .	8,70
Španska peseta ....... 11.94
Avstralski dolar.... 1017-
Jugoslov. dinar ......... 7T
ECU................. 1533.20
BČIKB
RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
i 0-*O/67,3l
!?%



»Fantastični« par Za sobotni variete
"^črt 'Cer le avgust najbolj dopustniški mesec, istočasno pa je tudi mesec t)stic°V PriPrav na jesen. Tako so včeraj v Rimu predstavili letošnji Fan-fa2v °’ ki bo ponovno v jesenskih mesecih vse do »beiane« ob sobotah zvečer
6a koi195 oddaje. Nihče naj se potem ne čudi, če bodo koragrafije narejene 0 svetlolasi plesalki in subretki!
Nemajhne težave za organizatorje
Iz znanih in neveselih razlogov so organizatorji morali prenesti prireditev Melodije morja in sonca na stari datum Portoroške noči, ki bo letos tudi za spoznanje skromnejša, saj ne bo ognjemeta.
V petek, 16., in v soboto, 17. avgusta, bo tako v portoroškem Avditoriju že štirinajstič zapored edini festival zabavne glasbe v Sloveniji. Prvi večer bo na festivalu nastopilo šestnajst izbranih finalistov: Helena Blagne, Simona We-iss, Andreja Makoter, Roberto, Elio Pisak, Platana in vokalni solst Miran Zadnik, skupine Bazar, Čuki, Moulin Rouge, Big Ben, Ringi Špil, Sanja in Zlatko Dobrič. Posebno mesto pripada nastopajočim iz sosednjih republik, kot so italijanski kantavtor (in bivši košarkar) Angelo Baiguera, prav tako iz Italije bo prišla Ornella Serafini, iz Avstrije pa kantavtor Christian Blum. Gost prvega večera bo Aleksander Mežek.
Drugi večer, ki so ga že lani poimenovali Festivalska noč, je namenjen šestim zmagovalcem prvega večera in gostom, predstavnikom založb. Nastopili bodo: Nace Junkar, Damjana & Hot Hot Hot, Andrej Šifrer, Iztok Mlakar, Zebra Imago, Božidar Volfand-VVolf, Dino Dvornik, Massi-mo Savič, Vlado Kalember, Ksenija Erker, Josipa Lisac, Severina, Zorica Kondža in Matko Jelavič.
Če v Sloveniji kljub nemajhnim težavam organizatorji uspejo, pogosto v okrnjeni obliki, realizirati načrtovane pobude, je na Hrvaškem nekoliko teže. Tako so morali preklicati zelo dobro obiskovane Glasbene večere v Zadru. Prireditev bi bila letos doživela že 31. izvedbo. Organizatorji so že predhodno okrnili prireditev in jo nekoliko omejili, vendar tudi skrčeni zasnovi ni uspelo zaživeti. Pogosto se namreč dogaja (ne samo na Hrvaškem), da svoj nastop odpovejo nastopajoči, ker se bojijo nepredvidenih težav.
Nov Nočni val na Radiu Opčine
Na Radiu Opčine se je pred nedavnim po daljšem premoru zopet pojavila oddaja Petkov nočni val. Vodita jo dva nova sodelavca openskega radia, ki sta že po prvih dveh poskusih v preteklih tednih prijetno presenetila poslušalce. Nočni val je triurna večerna oddaja, ki od 21. do 24. ure s prijetnim načinom vodenja ponuja poslušalcem več razlogov, da ostanejo ob radijskih sprejemnikih. Radijski kvizi, priročne nagrade, aktualni govorni in glasbeni vložki ter intervjuji s slovenskimi pop skupinami naj bi marsikomu olajšali odločitev, kaj početi ali kako preživeti petkov večer. Tiste, ki doslej še niso spoznali te nove izdaje Vala, voditelj in povezovalec Igor Pirkovič ter tehnik Alen Vrečko, prisrčno vabita k poslušanju!
koroško poletje__________________________________
BELJAK
Opatija ob Osojskem jezeru
Danes, 2. 8., ob 20.30: koncert VVolfovih in Dvorakovih liederjev s sopranistko Gabrielo Fontana in Petrom Weber-jem ob klavirski spremljavi Heinza Medjimorca.
V	BAROČNI DVORANI v nedeljo, 4. 8., ob 11.30: v okviru ciklusa Mladi umetniki nastopa Consortium Salzburg v sestavi Kar Eichinger - klavir, Kathrin Moser in Markuš Ren-hart - klarinet, Michael Renhart - fagot (Pleyel, Beethoven, Doppelbauer, Mendelssohn-Bartholdy).
V	ponedeljek, 5. 8., pb 20.30: koncert skupine Ouartetto Stamitz v sestavi Bohuslav Matoušek in Josef Kekula - violini, Jan Peruška - viola in Vladimir Leixner - violončelo (Vranicky, Martinu, Dvorak).
V	torek, 6. 8., ob 20.30: nastopa godalno-pihalna skupina VViener Virtuosen (Janaček, Gounod, Dvorak).
V	sredo, 7. 8., ob 20.30: klavirski koncert Stefana Vladarja (Brahms, Schumann).
V	četrtek, 8. 8., ob 20.30: orgelski koncert Martina Hasel-bocka in Francesca Di Lernie (Gabrieli, Kerli, Buxtehude, Eben, Halebock, Ligeti).
V petek, 9. 8., ob 20.30: koncert godalnega kvarteta Travni-cek v sestavi Vladimir Kovač in Vitezslav Zavadilik - violini, Jan Jurik - viola, Antonin Gal - violončelo, pri klavirju Marian Pivka (Janaček, Smetana, Dvoržrk).
V	BAROČNI DVORANI v soboto, 10. 8., ob 20.30: Musiča Claudiforensis - koncert baročne glasbe, izvajajo Peter Wi-densky - organo di legno, Luciano Contini - baročna lutnja, Michael Posch - baročna blokflavta (Ambrosio, Antonio da Bologna, Deprez, Finck, Isaac, Fogliano, Hofhaymer, Koller Le Milan).
V	nedeljo, 11. 8., ob 20.30: Musiča Antigua Croatica s skupino Ensemble Lyra, dir. Igor Pomykalo.
V	sredo, 14. 8., ob 20.30: klavirski koncert Rudolfa Buch-binderja in Thomasa Hitzlbergerja (Schubert, Dvorak).
V	četrtek, 15. 8., ob 20.30: koncert skupine Guarnieri Trio v sestavi Ivan Klansky - klavir, Cenek Pavlik - violina, Marek Jerie - violončelo (Beethoven, Smetana, Dvorak).
V	soboto, 17. 8., ob 20.30: koncert violinista Benjamina Schmida ob klavirski spremljavi Alfonsa Kontarskega (Dvorak, Brahms, Prokofjev, Ravel).
V	nedeljeo, 18. 8., ob 20.30: klavirski koncert Markuša Schirmerja (Chopin).
BELJAK
Kongresna palača
V	nedeljo, 4. 8., ob 20. uri: nastropa The Austrian Jazzor-chestra - Die klassische Big Band, dir. Erich Kleinschuster (Parker, Coltreane, Nightingale, Wendelboe, Sokal).
V	nedeljo, 11. 8., ob 10.30: matineja srednjeveške glasbe in plesa s skupino Unbehout Pediculus.
V	GRAJSKEM PARKU V DINZLU v ponedeljek, 12. 8., ob 20.30 (v primeru slabega vremena v Kongresni palači ob 21. uri): Paracelsus (Lotte Ingrisch, glasba Gottfrieda von Einema), rež. Helmut VViesner (ponovitev 13. 8., ob 20.30).
V	petek, 16. 8., ob 20. uri: igra Budapest Festival Orches-tra, solist Dezsd Ranki - klavir, dir. Ivan Fischer (Dvorak, Beethoven).
CI^Ram_________________
8.55	?°k-: Vse o Chaplinu
9.25	v,Cl^ardo izvaja Mozarta '®-2o aljevanka: Davinia La paura bussa ,q® Porta (dram., ZDA (I.55 y r-i. Cornel VVilde) *2.05 v,e®e in kratke vesti
Dete: Occhio al bi-
12.30	Eletto estate
. anizanka: La signora
13.30	^ 9lall°
ROO Fv?!LVni*t ’ tri minute
tor : 9 bacio della pan-,	j!? (fant ' ZDA 1942, r.
Mo v 9Ues Tourneur)
ROO q lete: Big Estate 205 q es v Parlamentu cc.,,r Nenavadna zgo-
8.10	D°nv»a Italije *M0 hjartUmenti: UNICEF in r« .alievanka: La came-
4A>«™ehl9nd°ree»Sk‘‘e11
Buddy Buddy & ZDA 1981, r. Billy
0? Dnevni Trentu 91 5 ŠporVtn‘k in vreme ° 40 Film' k2niske dirke
^ ZDA iq?q°9tags (Pust-^	^ ‘985, 1. c. Wood)
	{ RAI 2	^ RAI 3	|	TV Slovenija 1	|	| ^ TV Koper
7.30	Male in velike zgodbe
9.35	Ena rastlina na dan
9.55	Film: Appuntamento a Zurigo (kom., Nem. 1957, r. Helmut Kautner)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La Glinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubrika o gospodarstvu
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nad.: Ouando si ama,
14.15	Santa Barbara
15.05	Variete: Gazebo
16.20	Kratke vesti
16.25	Iz Parlamenta
16.30	Film: L ora delle pištole (vestern, ZDA 1967, r. John Sturges, i. James G amer)
18.20	Dnevnik in šport
18.35	Nanizanka: Hill Street -L’odissea di un duodeno
19.20	Dok.: Cinemaragazzi
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to (vodi Pippo Franco)
23.15	Dnevnik in horoskop
23.40	Dokumentarec: La follia e di scena
0.35 Film: L'effrontee (kom., Fr. 1985, r. Claude Miller, i. Charlotte Gains-bourg)
12.30	Film: Cani e gatti (kom., It. 1952, r. Leonardo De Mitri, i. Titina De Filip-po, Umberto Spadaro)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Šport: tenis - turnir ATP, 17.30 EP v bezbolu Italija-Švedska
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vremenska slika
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci barvnega radia
19.55	Variete: Non e mai
troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti)
20.20	Aktualno: Chi l'ha visto
20.30	Film: Shannon senza pi-eta (krim., ZDA 1972, r. Gordon Hessler, i. Richard Roundtree, Chuck. Connors, Maria Jose Nat)
22.00	Večerni dnevnik
22.05	Nan.: I Professionals
23.00	Dnevnik in vreme
23.50	Dokumentarec: V spomin na žrtve atentata na bolonjski postaji
0.20 Film: Desideri proibiti (dram., Fr. 1962, r. Jean Velere, i. Jean Seberg, Micheline Prešle)
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), vmes variete Vroče - hladno
9.30	Nad.: Elizabetin dvor
10.45	Video strani
15.55	Video strani
15.40	Sova (pon.), vmes nanizanki Samo bedaki in konji in Polnočni klici
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaikfpon.): Evropski turistični kažipot
18.35	Spored za otroke in mlade: Umetnostni vodnik - Slovenija, 18.45 nan. Nevarni zaliv
.19.15 Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.55	Zrcalo tedna
20.15	Dokumentarca: Festivali sveta, 20.40 Paralaksa
21.10	Nanizanka: V Cityju
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, film Mesto, ki se boji noči (dram., ZDA 1977, r. Charles B. Pierce, i. Ben Johnson, Andrew Prime), nato variete Francoski Show
0.40 Video strani
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, nato risanka La regina dei mille anni
20.10	Glas. oddaja: Superpass
20.40	Variete: Capodistria per amica... estate
21.10	Dokumentarec: Zgodovina fotografije
21.40	Nan.: Fantasilandia
22.30	TV dnevnik
22.40	Nad.: Empire Inc. (r. D. Jackson, i. Kenneth Welsh, Martha Henry, zadnja epizoda)
23.30	Rubrika o športu
L4E
TV Slovenija 2
18.00	Satelitski programi
19.00	Alpski večer Bled 91
19.30	Dnevnik ZDF
20.00	Žarišče
20.30	Poletni festival: Kocert leningrajskih simfonikov (iz CD)
21.35	Balet: Žar ptica (Stravinski; balet Kirov)
22.20	Satelitski programi
23.20	Yutel
LE5

-onanza
	RETE 4	ITALIA 1	ODEON
	8.00 Nadaljevanke: Riviera,	7.00 Otroška oddaja	13.00 Risanke
1	8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05	8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka!	14.30 Film: 11 pirata del diavo-lo (pust., It. 1964, r. Ro-
epy tj -‘'-yytduaaai 2>ie-t2.nn l980 j	(dram„ ZDA
9 Vari'j	Goldblum)
12.55 J?-30Es]tate?iVediamoli' 18.45 N2e5News
I4.30 aakeM Robinson,
15.30
-r	ivuuiiib
16 rm GenitnTr°P Secret' ^
U j? °trošt?i ln blue jeans
>8 4 Ndni,kl variete 'SS Kv^anka:Maidiresi 20.^5 CoS'6 ' La verita, 19.35 ^arietc. n6, vmes News 20.4n Cahze r' Tg delle va-° pUrn r °dii° I Tretre) (<lramRo®eo e Giulietta FC0'VB-It. 1968, r.
|4>lHusiey?irelli' L OU-
' ^e^Vi-meUo Stat>Zo oMaurizio Co"
1.5o ^aaZe ' 11 Tg delle va-l5S Jjl&Mlguerr,
%<s;s”pon-id's,e-
P°Ssibiieka; Mlssi°ne im-
Per Elisa, 10.55 Valeria,
12.00	Riviera
12.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.00	Nadaljevanke: Dallas,
14.00	Sentieri, 14.55 Pic-cola Cenerentola
15.25	Nadaljevanke: Senora,
16.05	Stellina, 17.00 La valle dei pini
17.55	TV4 Vesti
18.00	Nanizanka:	General
Hospital (i. John Reilly)
18.45	Nadaljevanki: Febbre d-amore... tre anni dopo,
19.40	Primavera
20.35	Nadaljevanka: Cristal
22.30	Nanizanka: California -Eva contro Eva
23.30	Film: Dramma della ge-losia - Tutti i particolari in cronaca (kom., It. 1970, r. Ettore Scola, i. Marcel-lo Mastroianni, Monica Vitti, Giancarlo Gianni-ni)
1.40	Nadaljevanka: Dallas
2.40	Nanizanki: Love Boat,
3.30	Quincy
4.20	Nanizanke non stop
10.00	Nanizanke: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Glasba: Festivalbar
13.45	Film: I nipoti di Zorro (kom., It. 1968, r. Marcel-lo Ciorciolini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingras-sia)
16.00	Film: I cadetti di Gua-scogna (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Walter Chiari)
18.00	Nanizanka: Adam 12
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: A-Team - Incidente di confine
20.00	Risanke
20.30	Film: II tempio di fuoco (pust., ZDA 1986, r. Jack Lee Thompson, i. Louis Gosset jr., Chuck Norris)
22.30	Film: Fuga infernale (pust., ZDA 1986, r. Erič Carson, i. Tom Skerritt)
0.30 Odprti studio 0.45 Film: I nipoti di Zorro
3.00	Programi non stop
berto Mauri, i. Richard Harrison)
16.00	Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A.W. Tamburella, i. Aldo Fabrizi)
17.30	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. Mariano Laurenti, i. Pippo Franco)
19.30	Risanke
20.30	Film: Rangers attacco ora X (vojni, 1970, r. R. Bi-anchi Montero, i. Dale Cummings, Carlo Hin-termann)
22.00	Rafting
22.30	Variete: Emozioni rtel blu
23.30	Film: 4 matti cercano manicomio confortevole (kom., r. Raphael Gordon, i. S. Aguillar)
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.00	Film: Čompagni di viag-gio (kom., VB 1984, r. Richard Evre, i. Lindsay Duncan)
16.50	Film: Michele Strogoff (pust., ZDA 1937, r. George Nichols Jr.)
18.30	Nan.: Doris Day Show
19.00	Nanizanka: Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualnosti: In Onda
21.00	Film: II lumacone (kom., It. 1974, r. Paolo Cavara, i. Turi ferro, Agostina Bel-
22.50	Večerni dnevnik
23.10	Glasba: A suon di San Souci
TELEFRIULI
TMC
8.30	Risanke: Snack
9.00	Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Dri ver
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nan.: Sguadra segreta
16.00	Nanizanki: S.O.S. Poli-zia, 17.50 Hallo VVitch
18.50	Dok.: Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
19.30	Župan in njegovi ljudje
20.30	Nad.: Delitto in piazza
21.30	Film: II diabolico dottor Biddles (pust., ZDA 1970,
i.	Roddy McDowall)
22.30	Nočne vesti
23.30	Rubrika o motorjih
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naš poletni bric-a-brac (pon.);
8.30	Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Radijski oder: San Michele (r. Marija Susič);
9.50	Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Slovenska lahka glasba; 12.00 Nazaj k naravi; 12.20 Potpuri; 12.40 Srečanje oktetov: Vrtnica iz Nove Gorice; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba;
13.40	Doživljati rojstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Slovenski Ikar; 16.20 Znani ansambli; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: -Hayden; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.00-20.00 Informativno politični in servisni program z izbrano glasbo; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Informacije v tujih jezikih; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev; 17.00 Studio; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu (v živo) in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30; 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved;
12.00	Glasba po željah v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Komedijant; 16.00 Veselo poletje; 17.00 Telefonski pozivi v živo;
17.50	Poletni kocert; 18.00 Marlboro;
19.00	Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Dilema
razbila
o eni ali dveh bolnišnicah večino na Goriški občini
Zaradi spora v večini
DSL zahteva odstop župana in odbornikov
Ni se še polegel prah, ki ga je dvignila afera Majo-Scarano-Coronini, in že se je večinska koalicija na Goriški občini znašla v novem vrtincu polemik. Na predsinočnji seji občinskega sveta je ob razpravi o eni ali dveh novih bolnišnicah za goriško pokrajino petstrankarska večina (s podporo PLI in-Zelenih smejočega se sonca) "skopnela" kot marčni sneg. Še sreča, da je bila ta seja zadnja pred dopusti: stranke bodo tako imele dober mesec časa, da skušajo zaceliti politične rane, ki jih je zapustilo predsi-nočnje razburljivo prerekanje. Postavlja pa se zelo resno vprašanje, ali bo septembra na čelu občine še vedno sedanja koalicija. V tem trenutku vse daje slutiti da ne.
Jabolko spora je bila razprava o resoluciji, ki sta jo dva občinska svetovalca-zdravnika (Pecorari - PRI in Zappala - KD) pred skoraj dvema mesecema predložila v prid predlogu za gradnjo ene same nove bolnišnice v goriški pokrajini. Kot znano sta se občini Gorica in Tržič ter KZE pred časom opredelili za dve novi bolnišnici. S časom pa se je ustvarila širša družbena in politična fronta, ki se zavzema za enotno pokrajinsko bolnišnico. Ta izbira - pravijo - bo cenejša, racionalnejša in iz vidika zdravstvene oskrbe gotovo učinkovitejša, saj bo glede na število prebivalstva ena sodobno opremljena bolnišnica boljša kot pa dve polovični. Pobudo so podprli zdravniki, sindikati, razne družbene organizacije (ACLI, Razsodišče za pravice bolnikov itd.), mnoge manjše občine ter številni vodilni predstavniki strank tako iz vrst večine kot opozicije. Da bi predlog prodrl pa je nujno, da ga osvoji goriški (in morebiti tudi tržiški) občinski svet, preden bodo storjeni nadaljnji koraki v smeri gradnje dveh bolnišnic.
Zaradi tega so se načelniki strank v občinskem svetu dogovorili z županom, da bodo o resoluciji razpravljali pred dopusti. Toda župana predsinoči ni bilo, ker je bil na uradnih razgovorih v Rimu. Podžupan Del Ben je predlagal, naj bi zaradi njegove odsotnosti tako pomembno razpravo odložili na naslednji ponedeljek, ko bi v ta namen sklicali izredno
sejo. Že ta predlog pa je razburil mnoge svetovalce, ki so v njem videli prvi poskus torpediranja pobude za enotno bolnišnico. Že predsinoči je namreč bila odsotna četrtina vseh svetovalcev. V ponedeljek, so enoglasno ocenili predstavniki DSL, PRI, obeh zelenih list, MSI ter nekaj svetovalcev KD, bodo mnogi zaradi predhodno dogovorjenega razporeda sej občinskega sveta že na dopustu: občinski svet zanesljivo ne bo sklepčen, obravnava resolucije pa bo zdrknila na september, ko utegne biti že prepozno.
Po skoraj poldrugi uri prerekanja o tem so z glasovanjem sklenili, naj se o zadevi razpravlja takoj. Predlog je prodrl z minimalno večino 15:14 ob odločilnem vzdržanju odbornika Fornasira (KD). Za takojšnjo razpravo je glasovala vsa opozicija (DSL, MSI, Zeleni golobice), tri stranke večine (PRI, PLI, Zeleni smejočega se sonca) ter nekaj svetovalcev KD. Izid glasovanja je razkačil načelnika KD Obita, ki je nemudoma pobral aktovko in zapustil sejno dvorano. Sledili so mu odbornika Tuzzi in Colella, nekaj drugih svetovalcev KD, postopoma pa še socialisti in socialdemokrati. Večina je bila razklana: tisti njeni predstavniki, ki hočejo za vsako ceno dve novi bolnišnici na Goriškem, so očitno skušali doseči, da bi občinski svet bil nesklepčen. Čeprav je med razpravo število prisotnih stalno nihalo nad in pod 20 (vsaj toliko prisotnih je potrebnih za veljavnost seje ob glasovanjih, povsem normalno pa je v praksi, da razprave potekajo tudi ob manjšem številu navzočih, je na ugovor s tem v zvezi pojasnil sam predsedujoči Del Ben), je kompaktna prisotnost 10 svetovalcev opozicije ter šestih svetovalcev KD, dveh PRI, svetovalke zelenih smejočega se sonca (skupaj 19, ki jim gre prišteti še Del Bena, ki kot predsedujoči ni mogel zapusiti seje) dajala slutiti, da bo resolucija za enotno bolnišnico odobrena. Večina govornikov (Pecorari - PRI, Lamberti - DSL, Cocian-ni, Zappala in Soffiati - KD, Boileau - Zel.sonce, No-selli - MSI) je podprla predlog). Fiorelli (Zel.golobi-ce) je kljub pomislekom, zaradi katerih je predlagal
pokrajinski referendum o problemu, napovedal podporo resoluciji. Proti se je izrekel le Zucalli (PSI), ki je imel dokaj pomenljiv politični poseg: preden je še sam zapustil dvorano je ostale navzoče svetovalce večine ožigosal kot izdajalce. Ocenil je, da se je koalicija razsula in napovedal, da bodo socialisti nemudoma zahtevali politično preverjanje.
Najbolj razburljivi trenutki pa so prišli šele kasneje, ko je podžupan Del Ben naenkrat zaključil razpravo, čeprav je svetovalec KD Zappala z dvignjeno roko še prosil za besedo, in začel s preverjanjem števila navzočih, potem ko se je iz dvorane umaknil še Breščak (SSk). Del Ben je preštel 19 prisotnih in nič ni pomagalo, da je le hip zatem prihrumel s hodnika še 20. svetovalec (Cocianni - KD). Podžupan je dejal, da prekinja sejo zaradi nesklepčnosti. Proti tej potezi je vzrojilo vseh ostalih 19 navzočih. Del Benu so očitali, da je zlonamerno in samovoljno izkoristil trenutno odstonost nekaterih svetovalcev (ki so bili na hodniku) potem ko je sam dejal, da do trenutka glasovanja ni potrebna prisotnost dvajsetih v dvorani. Očitali so mu, da je nalašč preštel prisotne v naglici in to še pred glasovalnimi izjavami, da bi tako preprečil glasovanje, ki bi za-senljivo pomenilo odobritev predloga za enotno bolnišnico. Letele so še druge težke besede in očitki: Del Ben naj bi samovoljno kršil pravilnik (s štetjem v nepravem trenutku), dolgoletno prakso v delovanju občinskega sveta (ker ni dal časa svetovalcem na hodniku, da se vrnejo v dvorano) in pravico svetovalca, ki je še prosil za besedo, pa mu je predsedujoči ^i dal.
Podžupan se za te očitke ni zmenil in vztrajal pri svojem. Dejal je, da je ravnal korektno, kdor pa mu očita zlonamernost naj to jasno pove. Busolini DSL je sprejel izziv in mu je zabrusil, da mu očita prav zlonamerno in samovoljno ravnanje. Del Ben se je zaradi tega užalil in je ob zaprepaščenosti vseh navzočih svetovalcev dokončno prekinil sejo ter zapustil dvorano.
Ostra nesoglasja v večinski koalidj* in razplet predsinočnje seje goriškeg3 občinskega sveta so bili že včeraj predmet prvih ocen v političnih krO' gih. Občinski svet se sicer predvido ma ne bo sestal do septembra, pr®. tem pa bodo morale stranke uglad* medsebojne spore pa tudi notranja ne soglasja, ki so zlasti ostra med puP. . niki raznih struj v KD. Pričakovati )^ torej politično preverjanje, nekateri p že govorijo o odprti krizi.
Taka je zlasti ocena občinske sveto valske skupine DSL, ki v tiskovne1)* sporočilu ugotavlja, da večinske koal* cije na občini ni več. Demokrati®** stranka levice ostro obsoja "nezashs no nadutost", s katero je podžup8^ Del Ben po njihovi oceni nekorektn in v nasprotju s pravilnikom prepf6® glasovanje o vprašanju bolnišnic®) Strupene puščice letijo tudi proti so®*^ alistom in delu svetovalcev KD, k* zapustili sejo. S tem so zaradi svojin gradnjo dveh bolnišnic povezanih * teresov raje osmešili občinski svet K
pa da bi sprejeli odkrito razpravo.
Že pri prvi od zahtevnih izbir (sled) jo pa še šola za financarje in obvozn ca) je večina nerodno razpadla, nat* ljuje DSL. Župan, ki se je spotaknil (*_. zadevi Majo, podžupan ob bolnisn* in ostanki njune večine naj žara tega odstopijo in prepustijo novi, resnejši večini, ki naj bo SP°S?' a na reševati probleme mesta. tega, zaključujejo, pa je potreben ta drugačen, korektnejši in demokrat^ nejši način vodenja občinskega sve
Vodil jo je predsednik pokrajine Saccavini
Delegacija upraviteljev na obisku pri vladi in v senatni zbornici
V Rimu se je v sredo mudila delegacija goriških in tržaških upraviteljev in predstavnikov gospodarskega življenja. Predstavnike vlade in parlamenta so podrobneje seznanili s posledicami dolgotrajne jugoslovanske krize na tukajšnje gospodarstvo in z ukrepi, ki bi bili primerni za premostitev sedanjega težavnega položaja. Najhuje je prizadeta trgovinska dejavnost, vendar je posledice bolj ali manj občutiti tudi v drugih gospodarskih panogah.
Predsednik goriške pokrajinske uprave Gino Saccavini, ki je vodil delegacijo, v njej pa so bili še župan Sca-rano in podpredsednik Trgovinske zbornice Sacchetti je podtajniku pri Ministrskem svetu Ninu Cristoforiju izročil dokument, ki nadrobno prikazuje stanje in predlaga vrsto vladnih ukrepov.
Gre za ukrepe upravnega značaja (odobritev že predvidenih ugodnosti in olajšav), kakor tudi za pripravo posebnih zakonskih norm. Vlada naj bi odobrila odgoditev plačila davka ILOR, IRPEG in socialnih prispevkov INPS. Olajšave naj bi priznali tudi kar zadeva plačevanje davka na dodatno vrednost (IVA), glede poračuna vanj a na avtonomnem računu itd. Razvideli pa naj bi tudi možnost priznanja poseben doklade (integracije) za zaposleno osebje in to za tiste dejavnosti, ki so doslej v največji meri občutile posledice krize.
Predstavnik vlade je obljubil svoje posredovanje da se čimprej najde najbolj primerne rešitve. Predsednik Sac-
cavini je pred sestankom s poslancem Cristoforijem imel srečanje še s senatorji Battellom, Agnellijem, Spetičem, Triglio in Santinijem.
Obisk v Rimu je prvi neposredni akt po srečanju, ki sta ga imela prejšnji teden predsednika goriške in tržaške pokrajine in kjer je bil govor o skupni strategiji za premagovanje sedanjega nelahkega položaja gospodarstva teh dveh pokrajin.
Prenovljena cesta za Štmaver
Prejšnjo soboto so slovesno predali namenu preurejeno cesto, ki pelje iz Pevme preko Koštabone do Stmavra. Gre za pomembno pridobitev zlasti za kmete, ki se stalno poslužujejo omenjene cestne povezave. Slovesnosti so se med drugimi udeležili goriški podžupan Mario Del Ben, odbornik za promet Marjan Breščak, predsednik Gorske skupnosti Hadrijan Corsi in seveda predsednik rajonskega sveta Pevma - Štmaver - Oslavje Silvan Primožič. Ta je tudi uvodoma poudaril pomembnost prenovljene cestne povezave za celotno prebivalstvo Štmavra, saj je bila cesta pred deli sila nevarna in ozka. Dela je omogočila Briška gorska skupnost s prispevkom v znesku 50 milijonov lir. Asfaltno cestno podlago bodo sicer dokončno uredili šele po obnovitvi vodovodnega omrežja, ki spada med srednjeročne programe goriške občinske uprave.
Navdušenje ob kvalitetnem rocku za mir in solidarnost s Slovenijo
Koncert za Slovenijo, ki ga je v torek Kulturni dom v sodelovanju z zadrugo Mitt in pod pokroviteljstvom Kmečke banke ter Goriške hranilnice organiziral pod prireditvenim šotorom na goriškem gradu, je bil brez dvoma velik kulturni in solidarnostni dogodek. Na prireditvi se je zbralo okrog 650 poslušalcev, ki so z vstopnicami prispevali v sklad za pomoč Sloveniji. K tolikšnemu odzivu je nedvomno prispevala občutljivost za solidarnostni namen prireditve in za gesla v prid miru, za samoodločbo
narodov ter proti vojni v Jugoslaviji, po drugi strani pa tudi pestra in kakovostna zasedba nastopajočih. Na odru se je zvrstilo šest glasbenih skupin oz. skladateljev, ki so predstavili različne zvrsti moderne, mladim najbljiž-je glasbe.
Začetni led je bil takoj prebit, ko so stari goriški rockerski mački ansambla Panterji zaigrali prve note uspešnice Rolling Stonesov Lady Jane. Ni se še polegel aplavz za ta prvi nastop, ko se je na odru predstavil go-
V Sloveniji dražji bencin
Bencin na črpalkah preko meje se je znova podražil. 98—oktanski bencin stane zdaj 22,70 dinarjev za liter, neosvinčeni bencin 21,50, plinsko olje pa 19 dinarjev za liter. Podražili so se tudi drugi naftni derivati.
Po informacijah, ki smo jih dobili na Petrolovi črpalki v Rožni dolini, je treba za liter super goriva v lirah odšteti 1361 lir, za dizelsko gorivo 1085, za neosvinčeni bencin pa 1289. Prejšnje cene so bile za približno dbajset odstotkov nižje in sicer bencin super 1091 lir, plinsko olje 870 lir, neosvinčeni bencin 1031 lir.
Zadeva Coronini
Radio popolare ljudski radio bo danes ob 18. uri (ponovitev bo jutri ob 9. uri) v okviru rubrike Zakon je enak za vse — prenašal pogovor o zadevi Sklad Coronini — Scarano Majo. Kakor smo že poročali, je zadeva bila predmet vroče razprave na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici, ki je na isti seji sprejel tudi odstop svetovalca Maja.
Predstavniki goriškega Odbora so včeraj izročili prvi prispevek
V človekoljubno akcijo zbiranja pomoči za žrtve vojne v Sloveniji in za odpravljanje posledic so se aktivno vključile tudi slovenske organizacije v zamejstvu, v vseh krajih naše dežele.
Tako na Goriškem, kakor na Tržaškem sta se ustanovila solidarnostna odbora za pomoč Sloveniji, ki sta doslej opravila pomembno nalogo.
Predstavniki goriškega Odbora so bili včeraj v Ljubljani, na povabilo Rdečega križa Slovenije in Karitasa. Damjan Paulin, Igor Komel in Bernard Špacapan so se srečali na sedežu Rdečega križa Slovenije, na Mirju, s predstavniki obeh humanitarnih ustanov ter jim v prijateljskem in stvarnem razgovoru obrazložili do zdaj opravljeno delo ter tudi načrte za nadaljevanje akcije zbiranja pomoči.
Ob obisku v Ljubljani so predstavniki Odbora izročili tudi prvi del do zdaj zbranih denarnih sredstev. Namenili jih bodo kot pomoč v tem trenutku zaradi vojne najbolj prizadetim družinam.
Sekretar Predsedsva Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič ter predstavnik Karitasa Franc Bole, sta se v ime-
nu obeh ustanov zahvalila za vsesplošno angažiranje Slovencev v Italiji ter za izredno solidarnost v teh težkih trenutkih. Prosila sta člane delegacije naj zahvalo prenesejo vsem, ki so na katerikoli način prispevali v sklad za pomoč Sloveniji '91.
izleti
MPZ Rupa—Peč priredi 4—dnevni izlet v Budimpešto. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj pokličejo po telefonu našt. 882230.
mzna obvestila
Družba se dobi danes, 2. 8. ob 20. uri na Placuti.
Občina Sovodnje obvešča, da je osnutek občinskega statuta na razpolago občanom v knjižnici in na sedežih kulturnih in športnih društev. Vsakdo - lahko predstavi pismene pripombe na tajništvu občine do 20. avgusta.
Tajništvo srednje šole Trinko obvešča, da je bil rok vpisa za tečaj 150 ur podaljšan do 20. avgusta 1991.
Nevihta spodila Witz orchestro
V sredo zvečer napovedani koncert Witz orchestra in komika Lina Toffola je bil prenešen zaradi višje sile. Silovita nevihta je namreč dodobra zalila oder in tudi nekaj vrst sedežev. Celoten spored so zato preložili do ponedeljka 5. t.m.
Nocoj — seveda v kolikor ne bo prirediteljem spet zagodlo vreme bo na gradu drugi večer posvečen amaterskemu gledališču. Ob 21. uri bo nastopila odrska skupina iz Pordenona z delom Hiša na deželi A.F.F. Kotzebue-ja.
Poleg ponedeljkovega nastopa Witz orchestra in komika L. Toffola, naj opozorimo na koncert ansambla Vec-chia Vienna, ki bo v četrtek, 8. avgusta.
■ Šolsko skrbništvo obvešča, da so na oglasni deski skrbništva objavljene dokončne pokrajinske lestvice za dodelitev učnih mest v italijanskih in slovenskih višjih srednjih šolah. Interesenti lahko vložijo prošnje za celoletne suplence ravnateljem posameznih zavodov v roku 20 dni od 31. julija dalje.
riški kantavtor Gino Pipia s skup1 .j "I Trovieri". Odličen vtis je zap^ tržaški rock ansambel "DisequaZ ne", ki se je predstavil s solidno vedbo originalnih skladb, pri če** je bil za oko in uho prijeten naSg{le samozavestne in pevsko nadad solistke. Drugačno vendar nič 171 vJ-j kakovostno glasbo je nato predsto ^ pesnik in skladatelj Raul Lovison Červinjana, ki je s suito na glas, 1 to in klaviature "Puare Europe r a\ lanščini: Uboga Evropa), preds j, tudi tematsko posrečen prispel večeru.	a/o
Levji delež na koncertu sta imeli skupini "Le orme" v zaf^cjii
^ (ki?
Aldo Tagliapietra (glas in bas), ^ -a Dei Rossi (bobni) in Michele Bon I (jl viature) ter Agropop. Tagliapielr ^ tovariši so predstavili nekaj ‘a eiv slavnih skladb (Amico di ieri, Ce to armato itd...), Lennonovo lmay ej za slovo pa so skupaj z vsemi naštetimi nastopajočimi int°n $ svetovno himno miru Give Pf° eg)0 chance. Navdušenje je s tem d° povišek in se ni poleglo do konca n t pa ljubljanskih agropopovcev, m1 mfl neustavljivo pevko Šerbi in V1 Ufi ritmom starih uspešnic ter n°vg(,ifl' (morda nekoliko pretirano ^0lPjAtfi sko retoričnih) pesmi Znali pravo temperaturo med °boirl, vse do poslednje note, ki je zaa malo pred polnočjo.	^
Na sliki (foto Marinčič)	a
izvedba Lennonove Give Pe chance "za Slovenijo"
kino
i »K*
rfllj
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 bokserjev«.	rs
SVOBODA (Šempeter) 20.30 "hansKe Rdeči oktober«. Ob 22.30 »P°P strasti«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA v GOR^tU' Al Moro dr. Alesani — Trg cis 10 — tel. 530268.	.
DEŽURNA LEKARNA V TRZnale)
Občinska lekarna st. 2 (l-o ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 4804U3'
pogrebi
Danes ob 10.10 Mario_ MiH° *z30 Z®11 niče San Giusto v Tržič, ot oi*a Zoppi krsto pripeljejo iz P na glavno pokopališče.
Portret »otroškega« igralca in režiserja Giorgia Amodea
Čeprav brez velikega zaslužka
a z neizmernim zadoščenjem
Prečki98 ste sr v zadnjih časih ogledali kako gledališko lji jn av° za otroke? Verjetno ne, če niste po poklicu učite-Res š?®ate majhnih otrok, ki bi jih spremljali v gledališče. serjem° ■ kaifi take predstave omogočajo avtorjem, reži-jitev ,!n'9raicem, da sprostijo domišljijo, ker nimajo ome-pr6y’ kljrh postavlja gledališče za odrasle. Otroci nimajo ali j0°-	°v, ne zanima jih, če v igri nastopa slaven igralec
p0vJ ‘e Postavil cenjen režiser. Zato predstavo spremljajo ali nenLne.°bremenjeni in spontano pokažejo, če jim je všeč če 2a., 0 je tudi edini pogoj, ki mu mora otroško gledališ-Zdto je gledalcem vseh starosti užitek zagotov-si prav tako zadoščenje za ustvarjalce predstave. Ce pa lidneq a rščnik želi splošne popularnosti in morda tudi so-2ak 3nr°tnega zadoščenja, ju po tej poti ne bo dosegel. °trošk 9 se torej mlad igralec skoraj izključno posveti gio .<\q,rnu gledališču in to celo za predšolske otroke? Gior-°deo odgovarja, da preprosto zaradi veselja, ki ga
občuti, ko se postavi v odnos z otroki, zaradi čustvene udeleženosti tako pri občinstvu kot pri igralcu.
Preden nadaljujemo s portretom mladega igralca, natrosimo nekaj skromnih podatkov iz njegovega curriculum vi-tae. Rodil se je 6. aprila 1960 v Trstu; leta 1983 je diplomiral na akademiji Dei Filodrammatici v Milanu, svoje navdušenje nad otroškim gledališčem je dokazal še s tezo o Razvoju in opredelitvi gledališke predstave za otroške vrtce v Italiji v 80. letih, s katero je diplomiral na tukajšnji filozofski fakulteti. Že dolgo let sodeluje z gledališko zadrugo La Contrada, pri kateri bo v kratkem prevzel organizacijsko in umetniško vodstvo dejavnosti za otroke.
O sebi pravi, da je predvsem igralec, ki pa noče biti le interpret, ampak želi ustvariti odnos posredovanja med sabo in občinstvom. Njegovo otrokom namenjeno gledališko ustvarjanje sloni na empatiji med igralcem in občinstvom, kajti - kot je poudaril Bruno Bettelheim - pri pripo-vedovaju pravljice je treba doživljati skupaj s poslušalci. Da se ustvari stik med igralcem in otroki je potrebna popolna iskrenost, kajti otroci takoj začutijo, če igralec sodeluje pri predstavi s srcem in če mu je to v veselje. Pri otrocih si ne smeš dovoliti, da bi bil utrujen ali naveličan, vendar pa se potem počutiš veliko bolj obogaten kot po predstavi za odrasle. To je nova razsežnost, ki bi jo bilo treba uresničiti tudi v predstavah za odrasle. Nekdanje informativne in rekreativne funckije gledališča ni več, zato mora postati priložnost za združevanje, sporazumevanje in sodelovanje. Mnogi to že čutijo in zaradi tega je dandanes toliko amaterskih skupin in nenavadnih, čudnih gledaliških predstav.
Amodeova zadnja uprizoritev je pravljica o Grdem račku, ki jo je predstavil na Festivalu v Miljah in v kateri nastopa s Gristino Primavera. To ni običajna predstava z igralci na odru in gledalci v dvorani, temveč so vsi zbrani okoli pogrnjene mize, predmeti, na njej pa čarobno oživijo in postanejo glavni junaki pripovedovane' zgodbice. Vendar ne gre za lutkovno gledališče, kajti predmeti niso v resnici animirani, ampak so samo podlaga za pripovedovanje. Taka uprizoritev ne zahteva veliko stroškov - kar je nujno za mladinsko dejavnost, ki se ji po razmahu v 70. letih danes ne pišejo rožnati časi - zato pa so potrebne učinkovite ideje in veliko dela, da s skromnim sredstvi pritegneš pozornost. Poleg tega igralec ni le interpret, ampak so potrebni stalni »režiserski« posegi med predstavo, ker jo je treba prilagajati odzivu otrok, pri katerih ima Amodeo izreden uspeh.
Za prihodnjo sezono ima Giorgio Amodeo še veliko načrtov, od katerih mu je zlasti pri srcu zamisel, da bodo ob nedeljah dopoldne igralci v gledališču Cristallo brali pravljice. Doslej so se med drugim že z navdušenjem odzvali Ariella Reggio, Orazio Bobbio in Cochi Ponzoni. (bov)
Mladi glasbeniki na tednu v Stresi
S koncerti, ki se bodo začeli 24. avgusta, bodo Glasbeni tedni v Stresi praznovali svojo tridesetletnico. V okviru te prireditve pa bo pregled, ki je posvečen mladim izvajalcem, praznoval prav tako častitljivo in spoštovanja vredno 25-letnico. Glasbeni tedni so uradno postali festival leta 1967, posebno pozornost mladim izvajalcem pa je posvetila že izvedba leta 1966, ki je začela zbirati mlade dobitnike nagrad, zmagovalce uglednih natečajev in obetavne glasbenike sploh.
Prva leta so ti mladi izvajalci nastopali v salonu Vile azaleje, ki jo je festivalu dal na razpolago hotelski kompleks ob jezeru Maggiore. Odlični izvajalci so si kmalu pridobili dovolj ugleda, da so se lahko selili v Kongresno palačo, kjer potekajo najvažnejše priredtve. V 25 letih je pregled povabil pred občinstvo preko 100 mladih izvajalcev, od katerih je marsikdo sedaj že uveljavljen glasbenik. Tudi zato je »oddelek mladih« prenehal imeti preizkusne značilnosti in je postal del Glasbenih tednov. V zadnjih letih imajo organizatorji res velike probleme z zbiranjem nastopajočih, a ne ker bi jih bilo premalo, nasprotno, preveč je obetavnih mladih glasbenikov, ki se upravičeno potegujejo za nastop v Stresi.
Pregled »Mladi« predvideva letos samo štiri koncerte: dva od treh povabljenih pianistov - VVilliam Stephenson in G ustavo Romero - bosta nastopila 25. oz. 26. avgusta, skratka takoj ob otvoritvi; tretji pianist Pietro De Maria se bo predstavil občinstvu 4. septembra; pregled bo zaključila 14. septembra skupina II trio di Torino.
VVilliam Stephenson je eden najbolj obetavnih mladih pianistov v Angliji. Nastopal je že v najbolj uglednih londonskih dvoranah, kot so Royal Festival Hall in Barbican Center, nastopil je že kot solist in ob orkestru v ZDA. Nagrade je prejel na Natečaju kraljice Elizabete v Bruslju in na natečaju v Enni, vabilo v Streso pa mu je prislu-
žila prva nagrada na natečaju Pozzoli v Seregnu leta'1989.
G ustavo Romero se je rodil leta 1965 v Kaliforniji, v revni južnoameriški družini. Študij mu je omogočila radodarna gospa, ki je zaslutila v njem talent. Obiskoval je tako Julliard School in Columbia University v New Yorku. Občinstvo ga je izredno dobro sprejelo na klavirskem festivalu v Bergamu in v Parizu, kjer je nastopal v okviru ciklusa v Louvru. S filharmoniki pod vodstvom Zubina Mehte je nastopil v Chicagu, Houstonu, Bostonu in New Yorku. Pred dvema letoma je prejel prvo nagrado na natečaju Clara Haskil v Motreuxu.
Pietro De Maria je najnovejša »zvezda« med mladimi italijanskimi pianisti. Rodil se je v Benetkah leta 1967, pedagog mu je bil Gino Gorini, dokler se ni vpisal na ženevski Konservatorij, da bi obiskoval »classe de virtuosite« pri Marii Tipo. Star je bil komaj 13 let, ko je zmagal na natečaju Cortot v Milanu, uspeh je nato doživel v Španiji, medtem ko je pred kratkim na natečaju Čajkovski v moskvi prejel nagrado kritikov in posebno nagrado žirije. Prvo nagrado si je lani prisvojil tudi na natečaju Gledališča alla Scala, ki nosi naslov po Dinu Cianiju.
II trio di Torino je nastal pred dobrimi tremi leti. Vsi trije člani so rojeni v piemontski prestolnici, vsi trije poučujejo na turinskem Konservatoriju, zato tudi ni čudno, da si je skupina nadela tako ime. Giacomo Fuga je skladateljev sin in igra klavir, Sergio Lamberto je violinist, Dario Destefano pa violončelist. Ko so sklenili, da bodo skupaj igrali in nastopali, so vsak posebej imeli že dovolj izkušenj s koncertiranjem. Marsikdo pravi - in verjetno upravičeno, da na tem ansamblu sloni mnogo upanj v zvezi z uveljavitvijo italijanske komorne glasbe. Verjetno je isto menila žirija na natečaju Viotti v Vercelliju, ko je Triu lani podelila prvo nagrado.
Gostje iz SZ v Viti Manin
v
ManinUK9estlvnem okviru Vile Zanim' .os‘a v teh dneh dve zelo stop ulv.1 Prireditvi: že nocoj na-ne čn °rVske folklorne skupi-cerj ,Ioski' 9- avgusta pa kon-°rkes, 0skpvskega Komornega nist0 ra z jugoslovanskim violi-Folki nom Mirkovičem, stavn, on00 skupino Čoroski setev * , , Profesionalnih plesal-skai0 , erih bo Italijo obi-koreort t.^?noVl Skupino vodi Veijk9/a**nja Valentina Čevaju. i*rednn,r s„kuPine predstavljajo ki So ® razkošne in pisane noše,
9^iuSgabiz?oSčlL0be,0rUSke'
morn°iSkovski filharmoniki v ko-Petek zasedbi bodo prihodnji pa pUr, redstavili Kvartet Gaeta-i° v & j?n*ja. Bachovo Simfoni-lUro si2!^ru. *n Faminovo Uver-*ej. inflm*onične melodrame Or-deln Krkovič bo v drugem del Plp,nc,erta z orkestrom izve-9erjevnnOVo Serenato, Heiber-ls*eriev ^“oajsko melodijo, Kre-k? seren^fUnaIski Ples- Leharje-bi Rahm^ •' ob tem pa še sklad-n>nova in Hačaturjana.
O pesniku, njegovi zbirki in še
Ko je naš dolinski pesnik, sicer tudi pevec Tržaškega okteta, njegov predsednik, pa še predsednik Združenja književnikov Primorske, po poklicu pa profesor slovenščine na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini, 30. maja predstavil svojo novo pesniško zbirko Pesem Brega v Tržaški knjigarni, sva se zmenila: ko bo več časa, ko bo dopust, se bova o tej zbirki, o pesnikova-nju, pa tudi o drugem pogovorila.
Kje boljši čas, kot v teh pasjih dneh, ko nas vse, ki živimo v mestu, preganjata vročina in sopara? Boris pa živi v Dolini - na Šiji po domače, kjer je njegovo domovanje obkroženo z zelenjem in trto, kjer se človeku kar razširijo prša, ko zadiha svež in dober zrak.
Zelo rada sem sprejela vabilo za obisk in razgovor, ki ni bil samo prijeten, temveč tudi zanimiv.
»Ti bi hotela vedeti kaj več o odmevih, ki jih je imela moja zadnja pesniška zbirka mad našimi ljudmi? Ce hočem biti odkrit, moram povedati, da med mojimi sovaščani, ni bilo velikega odziva; doživel pa sem ga med tistimi, ki ljubijo poezijo in ki so jo občutili in razumeli, da sem skozi svoje
pesmi v tej knjigi, izpovedal ljubezen do te zemlje, do svojega rojstnega kraja, do naših navad in običajev, do vsega, kar me od rojstva dalje obdaja.«
Predstavitev knjige je bila, tako sva se oba spomnila, lepa in prisrčna. Govor je imel novinar, a tudi pesnik, pravtako po. rodu iz Doline, Marij Čuk, kratek nastop pa je imel še Godalni kvartet Glasbene matice.
»Če boš o tem najinem razgovoru kaj zapisala, potem te prosim, da ne pozabiš omeniti prelepega govora kolege in tudi prijatelja Marija. Sam je povedal, da je zbirko pesmi dobro in natančno prebral. In dokazal je, da jih ni samo prebral, temveč, da je tudi razumel njihovo vsebino - vse, kar sem želel v njih izpovedati. Za to sem mu hvaležen in žal mi je, da si govora ni napisal in da ga nismo posneli.«
Boris je napisal že več knjig; kar enajst publikacij mi je pri tem naštel; med temi na primer brošure za društvi Rapotec in Primorsko, nato knjige An-fora časa, In legla je tišina, Glas odznotraj, v italijanščini L'incendio bian-co in še zadnjo - Pesem Brega.
»Če ti povem, da sem zadnjo zbirko napisal v razdobju enega leta, se bodo morda tisti, ki menijo, da se mora knjiga dolgo rojevati, ob to obregnili. A povem ti, da je v meni kar vrelo, da sem si tudi ponoči zapisoval misli, ki sem jih potem zlagal v pesem. Mislim, da šem se v tej knjigi resnično izpovedal, da sem, kljub temu, da sem svojemu kraju že posvetil razne črtice in prozo, uresničil, kar sem si mislil, da sem svojemu kraju in zemlji dolžen.«
In ko sva tako govorila o njegovi knjigi, sva se spomnila, da ima dolinska občina pravzaprav še vrsto umetnikov: pesnika Čuka iz Doline, Ireno Žerjal in Aleksija Pregarca iz Ricmanj, Nadjo Švara iz Boljunca, ob njih še glasbenike, slikarje.
»Misli si, da se ti naši kraji raztezajo na morda kakih 30 kvadratnih kilometrih, pa imamo med nami tako bogato zastopstvo vseh zvrsti umetniškega, pa tudi drugega delovanja.«
Ker je Boris od leta 1980 predsednik Tržaškega okteta, misli seveda že na prihodnjo sezono in koncerte. »Zadnje nastope smo imeli v Miljah, v Ilirski Bistrici in pri Bergamu. Konec avgusta
• V
marsičem
bomo imeli že prve vaje, prvi nastop pa 1. septembra v Forni di Sopra.«.
»Nekaj pa moraš zapisati, kar je bilo zame veliko doživetje. Ko je bil pred kratkim lep glasbeni in pevski^ večer pri Sireni v Barkovljah, me je Ženska pevska skupina Stu ledi povabila, da bi, kot solist, nastopil s staro ljudsko pesmijo. To skupino zelo cenim zaradi njenega odnosa do ljudskih pesmi. Vabila sem bil še posebej vesel ter se bom svojega solo nastopa, ob sicer veliki tremi, z veseljem vedno spomnil.«
Tudi kot predsednik Združenja književnikov Primorske je Boris z delovanjem zadovoljen. »Tudi ob srečanju na Premu smo bili zelo veseli teh pevk. Septembra bomo imeli v Sežani, morda pa tudi na Opčinah, prvi redni občni zbor, po ustanovnem seveda.«
Kljub počitnicam ima Boris že nove načrte, denimo, da bi zbral v knjigi črtice in druge sestavke, namenjene odraščajoči mladini. Ne pozabi pa niti na delo v vinogradu. »Potem je tu še družina, hčerka Jasna, ki bo v nedeljo 'slavila »obe leti« in potem bo tu še začetek novega šolskega leta.«
NEVA LUKEŠ
člP59odov!naSrkiČaSOpis 45/2' leto 1991
l, r*levaie le predvsem zapisovalec in raz-Učenih Preteklosti, minulih dogodkov in za-a?S s‘tijo, ria°CeS°V' toda dandanašnja dogajanja sov tudi 'seri 86 ukvarjamo, zapisujemo in tehta-p [ažtiosti jan]ost' Neposredno pred izbruhom je s ,usom 0]ea v°iaškim napadom ter armadnim So *2šla 2, š,BUPfciie neodvisne države Slovenije črn'58' thordaV! ka- !et0ŠI«ega Zgodovinskega ča-vjho jz mdi kot opomin, naj oporo in moč Sonj1 'lokav,?id0Ve lastne preteklosti. raz $U' so nori 6 - ■ Pr‘sPevki v Zgodovinskem ča-aVs,°vrstna ■ r<kJa zgodovinskega raziskovanja ra dljskec,a , brezbrežna. Tako so v razpravi do 1 ^Pjeni ,zg°dovinarja Herwiga Wolframa polica 976, inaVn‘ Pr°t>lemi razvoja Karantanije ^avs ^hosti S'C.er Pr°ces etnogeneze, vprašanje kv6nr<:ev in č °dnosi do Obrov, Langobardov, 9a sta Ureditev9nkov' širjenje krščanstva in cer-t>atusa tp ■ ' meje dežele, izguba avtonomnega Grafenrialne. Povezave, idr.
^ °bravn auer le priobčil dva prispevka, >sJ.avnavata vprašanje migracij - v zgo-
v,	lov,,	i     J v,	w
deij) p 1®- st0JV ln v jugoslovanskih deželah od SlovPojeit, Ja- Y prvi razpravi je avtor opre-29ocj0 ter Ysciie<< in njene tipe v zgodovini “a si ‘hi in v j'11'' tipologij migracij v svetovni 91avn?V6hskih ,, kanskem sosedstvu na selitve c‘e in °bdobia eb' Nadalje so predstavljena Prispe,niehi trainSrednieveške agrarne koloniza-®kih riB*k °bravn 0^raz‘ na Slovenskem. Drugi [hči rjv v ah v ,|rilava migracije v južnoslovan-^letnatiLh ličnih1 tU,rških osvajanj (predvsem v ■Nosk 6 v dr,,„ reševanj te zgodovinske pro-vije), p. j 9em zvezku Zgodovine narodov o vnesla v razvoj narodnostnih
Zgodovinski časopis
enot na Balkanu nove oblike in ustvarila na delu jugoslovanskega ozemlja novo etnično podobo.
Tudi Janez Malačič se je posvetil slovenskim migracijam, tokrat t. i. zunanjim migracijam v obdobjih 1945—1953 in od 1954 naprej. Začetek prvega obdobja so zaznamovale predvsem politične emigracije, drugo polovico pa administrativni sistem planiranja delovne sile, ki pa pri nas k sreči ni v celoti zaživel. Posebno zanimiv vidik zunanjih migracij je predstavljal neuspel poskus jugoslovanskih oblasti, da bi s posebno propagandno akcijo pritegnili del predvojnih emigrantov, da bi se vrnili v domovino. Leto 1954 je avtor izbral kot ločnico zato, ker so od tega leta v registrih prebivalstva Slovenije zapisani tekoči podatki o selitvah. V tem poglavju obravnava medrepubliške migracije, ki so bile predvsem posledica delovanja ekonomskih dejavnikov in migracije v tujino; J. Malačič ugotavlja, da so bile zunanje migracije v Sloveniji v celotnem povojnem obdobju neugodne, kar so izražale prevsem ekonomske zunanje migracije. Slovenski prostor je v preteklosti večkrat menjal gospodarja; tako je bilo potrebno po razpadu Ilirskih provinc likvidirati tudi dolgove, to delo pa naj bi opravil Cesare Balbo, eden izmed oblikovalcev italijanskega Risorgimenta, katerega bivanje v Ljubljani v letih 1811-1812 je raziskal Branko Marušič. Balbovi avtobiografski spisi in ljubljanska pisma prijatelju Carlu Vidui odsevajo Balbo-
vo nelagodno počutje v Ljubljani, »samoti, ki je slabša od puščave«. Ljubljanske-ilirske izkušnje niso pustile globjih spoznanj v objavah Cesara Balba.
Olga Janša-Zorn je predstavila delovanje Historičnega društva za Kranjsko, ki je bilo ustanovljeno leta 1843 kot del Historičnega društva za Notranjo Avstrijo. Zgodovinska društva so si postavila nalogo, da zbirajo, rešujejo in obdelujejo zgodovinske spomenike dežele, listine, zgradbe, podobe in sploh vse preostanke preteklega kulturnega življenja.
V tej številki Zgodovinskega časopisa lahko preberemo tudi prvi del zanimive in v našem zgodovinopisju tematsko in metodološko nove razprave Andreja Studna o stanovanjski kulturi izbranih ljubljanskih ulic leta 1910. Razprava temelji na gradivu popisa prebivalstva leta 1910, ki je izjemno poveden ter bogat vir in ga je avtor izkoristil za razsvetlitev človekove materialne kulture in širše - vsakdanjega življenja, ki se odvija tudi ali predvsem v hišah in stanovanjih.
Razprava Marjana Britovška se sooča z osnovnimi mislimi Leva Davidoviča Trockega o sovjetskem birokratizmu, ki jih vsebuje polemična brošura Novi kurz. V obdobju med dvema vojnama se je z reševanjem socialnoekonomskih problemov delavcev v Sloveniji ukvarjala tudi Delavska zbornica za Slovenijo. Njeno vlogo v prizadevanjih za izboljšanje socialne zakonodaje, v posredovanjih za urejanje delovnih in gmotnih
pogojev delavcev in nameščencev je predstavil Miroslav Stiplovšek. Z delavstvom med vojnama se v svojem prispevku ukvarja tudi France Kresal. Članek prikazuje naraščanje števila delavcev v Sloveniji, njegovo strukturo po gospodarskih panogah, še posebno pozornost pa posveča koncentraciji delavstva v rudarskih revirjih in industrijskih centrih.
Naj med poročili o kongresih in simpozijih omenim informacijo o seminarju o prvi svetovni vojni v Foglianu Redipuglia (december 1990), katerega namen je bil spoznati razmišljanja, obnašanje, vsakdanjik vojaka na fronti in v zaledju ter razširiti spoznanja sodobnega italijanskega zgodovinopisja v 1. svetovni vojni ter poročilo Borisa Gombača o goriškem znanstvenem simpoziju na temo muzejstva II Museo Civico (23. februar 1991).
Poročevalci o novih publikacijah so tokrat izčrpno poročali o knjigah, ki so zanimive tudi za slovenski prostor onstran slovenske državne meje oziroma so na tem prostoru izšle. Tako so predstavljeni: zbornik o goriškem škofu Antonu Mahniču Mahničev simpozij v Rimu, publikacija v dveh delih La gente. La guerra o mnogovrstnih dimenzijah 1. svetovne vojne v Furlaniji in na Primorskem, knjiga Vida Vremca Pinko Tomažič in drugi tržaški proces 1941 - predstavitev le-te je predvsem izraz razočaranja nad knjigo ali neuresničenih pričakovanj avtorja zapisa Janeza Gradišnika, ki poroča še o dveh izdajah - La cultura slovena nel Litorale ter dvojezično knjigo Lojze Bratuž po 50 letih, ki vsebuje predavanja s simpozija o glasbeniku in skladatelju Lojzetu Bratužu. Vsekakor so take izdaje v ponos slovenski manjšini in njeni matici, pa tudi možnost, da se predstavita širši kulturni javnosti.
PETRA SVOLJŠAK
Na seji Združenja jugoslovanskih nogometnih prvoligašev
Odložili začetek prvenstva
BEOGRAD — Jugoslovansko nogometno prvenstvo se ne bo začelo jutri, kdaj pa bo start v 1. zvezni ligi, bo predvsem odvisno od števila klubov, ki naj bi v njej nastopali. Tako so sklenili na včerajšnji seji Združenja jugoslovanskih nogometnih prvoligašev, ki so se je udeležili vsi zastopniki prvoligašev, razen klubov iz Hrvaške (z izjemo HAŠK Gradjanskega Srebri-Ča). Za preložitev prvenstva je bila tudi tekmovalna komisija Nogometne zveze Jugoslavije, ki pa je odločitev o Startu v 1. in 2. zvezni ligi prepustila predsedstvu NZJ. Slednje naj bi se sestalo v torek.
Združenje prvoligašev se je zavzelo za ohranitev 1. ZNL (po možnosti z 18 klubi). Če pa bi ekipe iz Hrvaške vztrajale pri bojkotu prvenstva, naj bi število nastopajočih v 1. ZNL zmanjšali. Združenje, ki je obenem vnovič zahtevalo, naj mu NZJ prepusti vodenje prvenstva, predlaga začetek 1. ZNL 10. t.m., če bo liga štela 18 klubov. V primeru, da bi bilo klubov v 1. ZNL le 14 ali 16, naj bi prvenstvo začeli 14. ali 18. avgusta.
Tekmovalan komisija NZJ pa se ogreva, naj bi v 1. ZNL sodelovalo le 15 ali 16 klubov. V nasprotju s predlogom Združenja prvoligašev, da Slobo-da, Spartak in Budučnost, ki so v minulem prvenstvu izpadli iz 1. ZNL, ohranijo status prvoligaša, pa tekmovalna komisija NZJ opozarja, da kaj takega ni mogoče. Če bi Združenje prvoligašev in predsedstvo NZJ vztrajala pri povratku omenjenih treh klubov v 1. ZNL, bi morali korenito spremeniti tekmovalne propozicije. Po za zdaj veljavnih normativnih aktih bi 1. ZNL lahko popolnili le z najbolje uvrščenimi drugoligaši, nikakor pa ne s tistimi, ki so v minuli sezoni izpadli.
Včeraj zvečer pa se ni še vedelo, kaj nameravajo pri ljubljanski Olimpiji.
Ko so člani Tekmovalne komisije NZJ razpravljali o 2. ZNL, so se prav tako zavzeli za preložitev štarta, obenem pa so izrazili zahtevo po 18-član-ski ligi.
Skuhravi poškodovan
GENOVA — Na včerajšnjem zdravniškem pregledu so ugotovili, da ima
češkoslovaški nogometaš Skuhravy, ki igra pri Genoi, poškodovan meniskus desnega kolena. Skuhravy se je poškodoval na prijateljski tekmi v San Pel-legrinu Terme. Sprva je kazalo, da ne bo hudo, a kaj kmalu se je izkazalo, da je zadeva bolj resna kot so spočetka mislili. Že včeraj je šel v Rim, kjer ga bodo jutri operirali. Pri društvu seveda upajo, da bo okreval do začetka prvenstva.
Real v popolni sestavi
VIDEM — Real Madrid, ki je na pripravah v Magnanu, je sedaj v popolni sestavi. Včeraj je namreč dopotoval še zadnji tuji nakup, Brazilec Ri-cardo Rocha, 28-branilec iz Sao Paola.
Še vedno pa ni znano, če bo jugoslovanski reprezentant Robert Prosi-nečki lahko v prihodnji sezoni igral za Real. Srbska nogometna zveza je sicer dala svoje privoljenje, sedaj pa čakajo na pristanek jugoslovanske nogometne zveze.
Na včerajšnjih preizkušanjih vozil v Imoh
Pri Ferrariju ljubosumno skrivajo nekatere novosti
IMOLA — Ferrarijeva pilota Prost in Aleši sta včeraj intenzivno nadaljevala s preizkušanjem vozil (po eno 643 in dve 642). Prost je dosegel čas 1'26"37, kar je bolje kot Berger lani na VN San Marina (1'26"531), vendar še daleč od rekorda proge, ki ga je postavil Senna na lanskih poskusnih vožnjah (1'21"877).
Zanimivo pa je, da včeraj niso pustili zraven novinarjev in fotografov pod pretvezo, da poskušajo nekatere novosti. Inž. Lombardi je bil ob koncu zadovoljen, vendar je dejal, da morajo izboljšati aerodinamiko in iz motorja potegniti še več moči. Še vedno ne razumejo, je pristavil, zakaj med dirko za vvilliamsi zaostajajo le približno za pol sekunde, na poskusnih vožnjah pa kar za dve sekundi. To vrzel pa ne bo lahko zapolniti, je zaključil.
Gascoigne k Laziu
RIM — Včeraj so uradno sporočili, da je bil dosežen sporazum o prestopu Paula Gascoigneja iz Tottenhama k Laziu, in sicer v sezoni 1992-93. Vsekakor naj bi do 31. maja 1992 preverili
njegovo zdravstveno stanje. Po nekaterih vesteh naj bi Lazio za igralca odštel okrog 12 milijard lir. Gascoigne je podpisal štiriletno pogodbo z možnostjo, da jo podaljšajo še za dve leti.
Pro Cavese, Livorno in Torres izključeni
RIM — Na seji vsedržavnega nog0-metnega sveta so sklenili, da bodo za" radi velikih dolgov iz C-2 lige izklju' čeni Pro Cavese, Livorno in Torres-Njihovo mesto bodo prevzele Altamu' ra, Cecina in Montevarchi. Poleg te<J“ tudi Catanzara niso vključili v C-ligo.
Italija v vodstvu
COVVES (Velika Britanija) — Italija je v vodstvu po prvi regati »Admiral Cup«. Za to imata zasluge »Mandrake« (krmar Carriero) v nižji kategoriji in »Brava« (krmar De Angelis) v višji ka' tegoriji. Zbrala sta 21 oz. 25 točk, tak° da Italija vodi pred Veliko Britanijo in Nemčijo.
Jamajčanka Otteyeva brez prave konkurence
Slabo vreme jo je spet zagodlo organizatorjem predvčerajšnjega atletskega mitinga »zvezd« v Sestrieresu, kjer so na treh izvedbah rekordi zdržali pred vsemi naskoki. Vsem tekmovalcem pa le ni šlo vse po zlu. Med temi, ki so se izkazali, je bila tudi Jamajčanka Marlene Ottey (na sliki AP), ki je spet dokazala, da je najboljša sprinterka na svetu: prepričljivo je zmagala tako na 100 m (11"03) kot tudi na 200 m (22"15). Že jutri bo nastopila v Montecarlu, v sredo pa v Ziirichu. Zlasti veliko si obeta od tekme v Zurichu, kjer računa na
čas 10"60.
konjske dirke - konjske dirke
Leo Gen je v Rimu v skupini 1 glavni favorit. Od skupine X bi omenili Eteranca, ki je v dobri formi. Precej nevaren pa utegne biti tudi Goms (skupina X), čeprav je v slab-
favorit pred-. ). ki je
trenutno v res dobri formi. Če pa se bo Libertario prerinil v vodstvo, ga bo zelo težko potem prehiteti.
Če Invest (skupina 1) v Trevisu ne bo napravil napake na startu, ima zares možnost za uspeh. Od skupine X je Gallipolis trenutno v zelo dobri formi in se bo boril za zmago. Paziti pa bo moral na Intimo Chic (skupina 2), ki je na startu v dokaj ugodnem položaju.
V Tarentu je naš favorit Latte e Caffe (skupina 2), ki je že zmagal na podobni tekmi. Njegov najnevarnejši tekmec bo Eccome (skupina X). Od skupine 1 bi utegnil presenetiti Iri-dio Bell.
Naš favorit v Trstu je Isherman (skupina 1). Na zadnji tekmi je ugodno presenetil Gatto d' Assia, ki bi lahko presentil favoriziranega Isher-mana. Od skupine 2 bi omenili Fran-casvizzera.
šem izhodiščnem položaju.
V Montecatiniju bo moral Libertario (skupina 2) paziti vsem na Limatolo (skupina X
V Livornu je vsako predvidevanje zelo tvegano, saj je več konkurentov v boju za zmago. Omenili bi v prvi vrsti Abracadabro (skupina 2). Od skupine 1 ima precej možnosti za uspeh Just Precocious, medtem ko je od skupine X precej nevaren Escape Me Now.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 16 Kelso, št. 12 Interesting OK, št. 15 Lyza Chic.
Za sistemiste: št. 5 Gisesky, št. 3 Epernon, št. 2 Esploit Dalva.
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	1	2
drugi	X
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	2
drugi	1	X
Italijan Pescosolido > premagal M. Changa
LOS ANGELES — Italijan Strefano Pescosolido je že drugič zaporedoma premagal Američana Michaela Changa, št. 20 na svetovnih teniških lestvicah. Po zmagi na prvenstvu Kanade je Italijan včeraj v drugem kolu mednarodnega turnirja v Los Angelesu spet odpravil Changa, tokrat s 4:6, 6:2, 6:4.
Tudi Irak v Barceloni
BAGDAD — Irak je najavil, da se bo udeležil letnih olimpijskih iger, ki bodo od 25.7. do 9.8.1992 v Barceloni.
Iraški olimpijski odbor je tudi izjavil, da bo naknadno sporočil MOK, v katerih disciplinah se namerava udeležiti iger.
Thompson k Filantu
FORLI’ — Košarkarski klub Filanto iz Forlija je za bližnje prvenstvo najel Američana Williama Stansburyja Thompsona (28 let, krilo, 201 cm), ki je že igral v NBA za Los Angeles Lakers in za Miami. Vse kaže torej, da se bo klub iz Forlija z najetjem tega košarkarja odrekel McAdooju.
Michaela Jordana ne bo na Ol
BENTON HARBOR — Najboljši košarkar na svetu in član Chicago Bulls Michael Jordan je izjavil, da se ne bo udeležil olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Barceloni.
»Skoraj obožujem olimpiado in bi rad zastopal svojo državo v Barceloni, toda v tistem obdobju bom zaposlen z golfom in drugimi obveznostmi. Sicer puščam mlajšim košarkarjem mesto, da nastopijo na olimpijskih igrah. Osebno sem že nastopal na olimpiadi in tudi osvojil zlato kolajno.«
Danes na Kubi start vseameriških iger
HAVANA — Od danes do 18. t.m. bodo na Kubi vseameriške igre, ki se jih bo udeležilo 39 držav s skupno 4.641 tekmovalci, ki se bodo merili v 31 disciplinah.
Kubanci polagajo veliko važnost na te igre in ne samo zaradi športnih tekem, temveč tudi zato, da bi s to prireditvijo privabili v državo čimveč turistov, kar bi bilo za skoraj prazno kubansko blagajno še kako dober lek.
Kosmina in Sosič sta se odrezala
KOPER — Na predolimpijski jadraj ni regati so imeli v petem tekmova nem dnevu jadralci na deski in v raz redu 470 prosti dan, v razredu FD Pa je koprska posadka Kosmina-Sosič d° segla doslej svojo najboljšo uvrstitev bila je 16., kar v skupni uvrstitvi dv® regati pred koncem pomeni 28. mest^ V razredu europa je Vesna Dekleva Izole dosegla 43. mesto in kot kaže, nikako ne more znajti; skupno Pa na 36. mestu. (Kreft)
Catalanu 12. etapa
TRANI - Na 12. etapi jadralneS® tekmovanja okrog Italije se je uvelj vila jadrnica »Trieste«, ki jo upravj^ Bruno Catalan in ki je razdalj0 , Crotoneja do Tranija (225 milj) preP .g v okrog 51 urah. Na 2. mesto se g uvrstila »Gorizia« (Pelaschier), na 3- P »Rivoli« (Kalina).	((
V skupni razvrstitvi vodi »Riv0 ^ kateremu sledijo: 2. »Gorizia«, 3. »Fr li«, 4. »Bologna«, 5. »Ginevra«.
Na svetovnem mladinskem balinarskem prvenstvu (under W
Slovenski predstavniki odlični
Pred kratkim se je v kraju Alpignano pri Turinu odvijalo svetovno balinarsko prvenstvo under 18, ki so se ga udeležili vsi najboljši mladinci sveta. Glavno besedo so imeli tudi tokrat evropski predstavniki, saj je balinanje izven evropskih meja veliko manj razširjeno. Nad vsakim pričakovanjem so tokrat prijetno presenetili slovenski mladinci, ki so se vrnili domov kar s tremi kolajnami. Da bi kaj več izvedeli o tem izrednem dosežku, smo se obrnili do selektorja državne mladinske reprezentance Marjana Ferfo-ljo iz Nove Gorice.
Predvsem iskrene čestitke v imenu vseh zamejskih balinarjev. Marjan, kateri člani so pravzaprav sestavljali reprezentanco?
»Ogrodje letošnje ekipe je slonelo na ramenih slovenskih fantov, saj so kar trije prihajali iz obmejnih društev (Mitja Dolenc - Skala Sežana, Gorazd Ferfolja -SGP Nova Gorica, Franci Svetek - Balinček Ljubljana), četrti pa je bil Simon Gu-lja, predstavnik reškega Rikarda Benčiča.«
S kakšnimi načrti in ambicijami ste odpotovali v Italijo?
»Že na prejšnjem prvenstvu, lani v Casablanci, je Svetek v hitrostnem zbijanju zasedel 3. mesto. Franci je bil v zadnjih časih v dobri formi (dosegel je približno vsakič od 30 do 32 točk), zato sem na tiho upal celo na njegovo uvrstitev v finale. Medaljo sem pirčakoval tudi v preciznem zbijanju, kjer je nastopal moj mlajši sin Gorazd.«
Če se ne motimo, ste se domov vrnili še z boljšim izkupičkom.
»Res je, skupno s Francozi smo bili s tremi osvojenimi medaljami najuspešnejša država na svetovnem prvenstvu, čeprav je Svetek izšel iz kvalifikacij celo z drugim najboljšim dosežkom, je v polfinalu za las podlegel Francozu s 24:26, ker mu je sodnik piskal dva ali tri prestope. Vsekakor je s 3. mestom izpolnil zastavljeni cilj. Kar se tiče preciznega zbijanja, je moj sin v kvalifikacijah nastopil kot zadnji in dosegel s 26 točkami drugi najboljši rezultat (prvi je bil Švicar
s kar 35). Nič pa ni mogel v polfinalu, ko al Rosellt
je srečal Rosella iz. Monaca, ki je na prvem svetovnem prvenstvu v Saluzzu pred dvema letoma postal svetovni prvak. Tudi tokrat je potrdil svojo vrednost, saj je proti Gorazdu s 44 točkami dosegel nov mladinski svetovni rekord, čeprav je v finalu po maratonskem boju, ki je celo privedel do solz, podlegel predstavniku Maroka s sicer odličnim rezultatom 34:38.«
Poglavje zase pa je bil ekipni del...
»Bila je to najmanj pričakovana kolajna, obenem pa najvišja uvrstitev naše reprezentance. Povrhu pa smo imeli precejšnjo smolo pri žrebu in največji optimist v našem taboru si ni nadejal medalje. Naši fantje so vsi prijetno presenetili in po dveh zvrsteh celo povedli proti odlični Franciji. Na žalost pa so bili nato obakrat slabši od nasprotnika v bližanju in obveznem zbijanju. Na srečo, da niso nato odpovedali v ključnih srečanjih za vstop v polfinale in najprej premagali Maroko s 6:2, z istim rezultatom pa nato spravili na kolena še Monaco. V polfinalu nam ni bila Tunizija enakovreden tekmec, kot potrjujeje tudi končni rezultat 8:0. V velikem finalu nam je ponovno stala nasproti Francija. Tudi drugič smo odlično startali po zaslugi dvojice v postavi Gorazd Ferfolja - Svetek, ki sta bila v ekipnem delu celo nepremagana (dve
le ''
Kot predstavniki naroda, ki*ivHa* dneh vašega bivanja v Italiji pre težke trenutke, ste bili verjetno
rid°b«1
dišču pozornosti?
»Zadel si v črno. S tem smo si P . v fi' simpatije domačinov, ki so bili tu nalnem obračunu z večnimi v na
Francozi, vsi na naši strani,
čepraV
žalost tudi to ni nič zaleglo.«
te*?;
.ve
Verjetno ste imeli precejšnje t,jla pri sestavi reprezentance, ki I
skoraj izključno slovenska?	jn d.
»Bili smo pod stalnim pritisk011^ n<JJ nas so od zunaj letele pripombo e[i M bo reprezentanca sestavljena iz zafa , vatov in dveh Slovencev. Pra. 0 ede tega je prišlo do vključitve v.®^aW pe. ga neslovenskega člana, saj bi m s mojem mnenju biti reprezent jnCe • stavljena izključno iz naših ® naJ d
zmagi proti odličnim Francozom potrjujejo njuno realno vrednost). Izgubili pa
»La vij ena iz.iv.ij umu iz» nu, flčiu -po
Zato sem še posebno zadovoljen ti seženimi rezultati, predvsem k j o mojega sina Gorazda, ki je bil F „,.od
hodom tarča ostrih polemik	f.t
vanj, na koncu pa je bil F°g da> najboljšega zbijača v ekipn« veUa (74:101). To priznanje mi p°m je ne° $ več kot medalja. Povrhu pa 9 id visni dnevnik iz Ljubljane vK J za id kandidate za športnika Sl°ven sec julij.«
ZDRAVKO SK r
Na sliki: jugoslovanska rep cjrlW ca, ki je na SP osvojila odli mesto.
smo vsa tri naslednja srečanja, tako da so vsa upanja za naslov svetovnih prvakov žal splavala po vodi.«
Šte bili ob povratku deležni posebnih čestitk?
»Že naslednji dan sem prejel od Športne zveze v Novi Gorici brzojavko s čestitkami, še prej pa mi je že zjutraj telefoniral predstavnik Jugoslovanske federacije Rebec. Naš član Dolenc pa je bil na sedežu kluba deležen v Sežani posebnega sprejema.«
i
M mednarodnem kotalkarskem tekmovanju za Trofejo P. Sedmak
Poletovci so se izkazali
kotfl^eC.tedna ie bilo na Poletovem tekrn adŠ9u na Opčinah mednarodno 0vanje za 5. Trofejo Pavla Sed-kakrf' k* Je tako organizacijsko kot bi^ Vostno lepo uspelo. Pričakovati je ker SlCef večjo mednarodno udeležbo, ev P® je bilo istočasno na sporedu kakrl 0 kadetsko prvenstvo, se več Prirea?Stn*b tekmovalcev Poletove Pol ltve ni moglo udeležiti. izlja ,.ovi predstavniki so se ponovno klerj 1 Med najmlajšimi je Cristiana kost ci ?syojila prvo mesto, za malen-ipano abša pa je bila mlajša Tanja Ro-mest ' . je dosegla odlično drugo drj, ln tako potrdila, da slavje na di pnem prvenstvu UISP v Pie vej u n0 -p nj° Pri Bologni ni bilo naključ-Vesnudl ostale poletovke Maja Berzi, Zalo i® ln Maruška Hrovatin so poka-V t? P napredek.
tal Tr ,.ateg°riji se je uveljavila Chan-kem Čt}ak’ ki je bila prva tako v krat-kli l °t prostem programu. Francesco tazvr:sf‘ je bil sicer drugi na končni Prorrra ttvi B kategorije, v kratkem moral pa ie bil prvi. Nato pa je člani e?riznati premoč Uroša Stibilja, Po h ?Venske ekipe.
Soss, °tgem premoru se je Nicoletta zelo P®,1 vrnila na kotalkališče in bila n?°™° presenetila. Nicoletta je tako v	prva v svoji kategoriji
p0 nrl,a. em kot prostem programu, kov iP o 'enih uvrstitvah posameznica skn 6Veda Bolet osvojil prvo mesto
jo p SedmikStViCi ln S t6m tudi Trčfe"
MU iŽG(2RIJA C (LETNIKI 1980 IN lo (Poip,,"JENSKE): k Cristiana Mer-93,3- -> 1 "3,9; 2. Tanja Romano (Polet) Saša si*3 Cociancich (PAT) 86,2; 4. na (sin, ,(Domžale) 84,2; 5. Anja Seti-let) 7g .' ekipa) 82,3; 6. Maja Berzi (Po-8. V[ar’ ', f Vesna Hrovatin (Polet) 74,1; uska Hrovatin (Polet) 64,4.
Poletovka Cristiana Merlo
KATEGORIJA. C (MOŠKI); 1. Matej Drašček (Domžale) 73,1; 2. Boris Col-mani (PAT) 70,0.
KATEGORIJA B (LETNIKI 1978 IN MLAJŠI - ŽENSKE); 1. Chantal Tretjak (Polet) 96,6; 2. Saša Grmek (Domžale) 89,7; 3. Giuliana Decaneva (PAT) 86,0.
KATEGORIJA B (MOŠKI); 1. Uroš Stibilj (Slov. ekipa) 89,7; 2. Francesco Micalessi (Polet) 86,6.
KATEGORIJA A (LETNIKI 1975 IN MLAJŠI - ŽENSKE); 1. Nicoletta Sossi
(Polet) 104,5; 2. Violeta Mordej (Domžale) 104,3; 3. Luisa Cocevar (PAT) 100,7.
KATEGORIJA A (MOŠKI); 1. Samo Kokorovec (Polet).
EKIPNA LESTVICA; 1. Polet; 2. Domžale; 3. PAT Trst; 4. Slovenska ekipa.
Državno prvenstvo UISP v Pieve di Cento
Pred kratkim se je končalo v Pieve di Cento pri Bologni državno prvenstvo UISP, na katerem je, kot smo že. pisali, Tanja Romano osvojila prvo mesto v kategoriji začetnic.
Tudi ostali Poletovi predstavniki so se na tem tekmovanju zelo dobro izkazali. Cristiana Merlo je bila 21. v obveznih likih v kategoriji »pomlad«, v kombinaciji pa je bila 8. V tej kategoriji pa je bila Maja Berzi 30. v obveznih likih in 24. v kombinaciji, in to v konkurenci 52 tekmovalk.
Med mladinkami je bila v obveznih likih Chantal Tretjak odlična tretja v konkurenci 43 udeleženk, v kombinaciji pa je bila enajsta. Med mlajšimi mladinci se je Francesco Micalessi zelo dobro obnesel v obeznih likih, po prostem programu pa je pristal na 4. mestu.
V kategoriji »azzurri« UISP je bil Andrej Zhoc šesti v obveznih likih, s porostim programom pa si je prislužil končno 4. mesto. Treba je tudi omeniti, da je Poletov predstavnik imel na tem tekmovanju najlepši prosti program.
S temi tekmovanji se je letošnja ko-talkarska sezona tudi končala, čeprav se Samo Kokorovec še naprej pripravlja za evropsko in svetovno prvenstvo pod vodstvom Petra Brleča in koreografa Claudia Steinerja.
Od 25. t.m. pa se bodo začela vpisovanja za novo Poletovo kotalkarsko sezono.
Mz uspelem 3. turnirju Danica v malem nogometu na Vrhu
Po izenačenih bojih Števerjanci najboljši
3- vrhovil, konec tedna se je zaključil Obletu n t,Urnir Danica v malem no-atnatergV,,® katerem je nastopilo osem ^cburnpn ekip. Na igrišču športno-^alem središča na Vrhu sta se v r? Sela in S™ spoprijeli ekipi Opatje-Dpatjea' U?berdoba. Slavili so igralci k (3:11 \/Se a.z zgovornim rezultatom 'Olje odre Veidkem finalu pa so se najsi* S 7;5 (4«n 1 igralci iz Števerjana, ki , bike i, n 1 Premagali trdožive sovr-
bn?ie’ na ka?e PeČL Sledil° ie nagraje-?°llše i„r21aterem so obdarili tudi naj-; Kturniri C®' Najbolj učinkoviti stre-, Stever3^ ie. kul Graziano Gomišček
alte dele
kjfk (ŠteiVRupa Peč) in David Klanj -* Edi r0erNnl' najboljši amater je rNtar Dfl J9°let (Doberdob), najboljši s a.r*lo . Nis Marušič (Opatje selo), .odniki M;iPrefeb tudi požrtvovalni 5ianfZlan Devetak, Claudio Ulian
^°N&,C“TVecchialo-
dnkUPa Pba LESTVICA: 1. Števerjan, San’ 5' D0i p 3j- °Patje selo, 4. Dober-?tado o	6. Kostanjevica, 7.
Nd Sliki Xnh'(ma-r)
i “levprik 11 cjiaziano uomisceK s®cPa Valter l10 9olov). najboljši igraje bili delt-FeJfolia (RuPa Peč). Nato uarko p ,®!ezmh posebnih nagrad še .cek /A. R (Runa Poči iv. novici i/ioni
nol!'aalneolF°to- L-tjbej): posnetek b* iti Dotrdebania med Števerja
Pogovor s trenerjem nogometnega moštva Juventine
Mami: »Moramo vsaj ponoviti lanski uspeh«
Lucio Mauri, novi trener Juventine, je pričel kariero kot vodja mladinskih vrstekipe iz Moša. Nato je prestopil v vrste Audaxa vse do članske postave, nakar se je vrnil v Moš, kjer je lani uspešno vodil ekipo v 2. amaterski ligi. Na predstavitvi ekipe Juventine smo z njim na kratko pokramljali.
S kakšnimi vtisi prihajate med štandreško enajsterico?
»Splošen vtis je odličen, saj je navdušenost na viski stopnji. Tudi vodstvo društva je dokazalo veliko profesionalnost in ambicijo. Okolje je vsekakor idealno za lep uspeh. Tudi sam doživljam novo sezono z velikim navdušenjem, moja naloga pa ne bo lahka. Ponoviti lanski uspeh ali ga celo izboljšati, ne bo enostavno, vendar napeli bomo vse sile, da bomo to dosegli.«
Vsak trener ima svoj sistem dela. Kakšen je vaš?
»Že več let treniram na način, ki se mi zdi najbolj obetaven in učinkovit. Tudi rezultati v moji že 16-letni karieri niso izostali, zato lahko rečem, da sem optimistično razpoložen. Vsekakor nameravamo predvajati moderen nogomet, to se pravi s krajšimi podajami in mešano consko postavitvijo, z obilico napadov po krilnih straneh ter z obogatitvijo ključnih igralcev. V končnici napada pa bosta stalno dva učinkovita igralca«.
Na razpolago boste imel tudi štiri mladince.
»Ne vem, kako igrajo, saj jih še nisem nikdar videl "na delu". Sodeč po izjavah kolegov, ki trenirajo mladinske vrste, gre za perspektivne igralce. Osebno ne sodim igralca po starosti, temveč le po tem, kar pokaže na igrišču. Če se bodo tile mladinci izkazali, bodo prav gotovo tudi nastopili s člansko enajsterico. Seveda v upanju, da nas bodo poškodbe čimmanj pestile. Ceccotti je dospel že na današnje srečanje z roko v mavcu, sicer gre le za lažjo poškodbo. Vsekakor raje sedaj kot med prvenstvom«.
S pripravami boste torej pričeli 19. avgusta.
»Trenirali bomo praktično vsak dan, seveda z izjemo nedelj, do pričetka prvenstva. Prvi.uradni nastop bomo imeli že 25. avgusta, ko bomo igrali za
italijanski pokal, 28. in 29. avgusta bomo nastopili na turnirju v Fari, nakar bomo odigrali več prijateljskih srečanj. Potrebujemo namreč uigranost, zato ne bomo štedili s tekmami. V teoriji naj bi nastopali v sestavu 4-4-2, sicer bomo najboljšo taktiko izbirali iz tekme v tekmo, upoštevajoč seveda tudi karakteristike nasprotnika«.
Kateri igralci bodo nosilci igre?
»Priznati moram, da imam v mislih že izdelano standardno postavo, vendar je še prerano navajati imena izbranih igralcev. Seveda Pascolat je prav gotovo najboljši vratar v deželi, zato bo on naš poslednji branilec. Vsi dobro poznamo sposobnosti Capotorta, Tabaja in najnovejših adutov, vendar vse bo odvisno od trenutne forme posameznih igralcev in njihove uigranosti v sklopu moštva«.
Kakšne pa so vaše ambicije?
»Pesprektive so dobre. Lani so igralci dosegli dober uspeh. Mi bomo morali letos to vsaj ponoviti, če že .ne izboljšati. Nameravamo dati vse od sebe. Lanske šibke točke je vodstvo društva s trojico novih igralcev verjetno uspešno odpravilo, sicer so novi igralci nastopali v nižjih prvenstvih, zato bo treba preveriti njihovo sposobnost v zahtevnejšem promocijskem prvenstvu«, (mar)
Pri SK Brdina pridno vadijo
Tekmovalci Smučarksega kluba Brdina nadaljujejo s pripravami za na-slednjosezono. Po kratkem premoru v maju so 13. junija opravili tridnevni trening na Kaprunu, kjer so preverili svoje tehnično znanje. Kaprunski trening je zelo uspel, čeprav je bila temperatura nekoliko visoka. Trening na mehkem terenu je toliko bolj učinkovit, ker zahteva več truda in pozornosti. 15. julija pa so se tekmovalci Brdine spet vrnili na ledenik Moltaller. Tu pa so naleteli na slabe vremenske pogoje, saj je na ledeniku vseskozi deževalo in snežilo. Le prvi dan je bilo smučišče odlično z -4 stopinjami in 10 cm na novo zapadlega snega. Ostala dva dneva so se morali tekmovalci zadovoljiti s suhimi treningi v telovadnici in bazenu. Da bi se držali začrtanega programa, se je vodstrvo kluba odločilo, da nadoknadi dvodnevni trening v soboto 3. in nedeljo, 4. avgusta.
(R.Š.)
obvestili
TPK SIRENA
sekcija jadranje na deski organizira
2.	tečaj wind—surfa od 7. do 13. t.m. za mladince od 15. leta starosti dalje in odrasle. Prijave najkasneje do nedelje, 4. t.m. na sedežu kluba Mira-marski drevored 32 — tel. 422696.
ŠZ SLOGA
vabi na poletni praznik, ki bo jutri, 3. in v nedeljo, 4. t.m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici od 18. ure dalje. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel »Zvezde«. Čisti izkupiček je namenjen delovanju športnega društva.
EKVATORJA
n°v°stn °Y' razstr ada. ie bilo pravo doživetje. Nekaj zelo dobrih ri Upj*° lenn es,en‘h po posameznih cuadrah, je proizvajalo ka-ie o®0 andske asEo' Nekateri so igrali moderne pesmi, drugi trm 0 za ljUri , motive. Z velikim zadovoljstvom sem ugotovil, w music(< K*r umetnike, pri katerih je bila severnoameriška naihn?dsot;na' Skupina »Mensaje« (sporočilo) je bila ,iz časJSa'»y repertoarju je imela pesmi Violete Parre, - S*Cer rt,muče .Abendeja in celo Victorja Jare, zaslužnega
»Vo,
najboh<aSa°\n/a- SkuPina »Mensaje« sn etaikl lz čaJSa; V repertoarju je imela p
h s*cer h,‘h mure Mlendeja in celo Victorja J are, zasmzneya va,d Prečkale) m«a voiaške9a 9olPeja. Njune pesmi (politične o Pastn bki ori hi)0 lzzvale ničesar posebnega, medtem ko sem ntj-fP Poliriio-oda v nekoliko problematično državo pričako-h' 1*0,9» goto lenm dramatične dogodke.
„ , vski Ir® Santa Tni mesto, ki bi za ogled terjalo pretirano dolg rieMtičn-?el z mna cia' ki se dviga prav v središču, se vidi ozek a°v in n kov elitnderrumi zgradbami. Na vzhodu se dviga serija o^ala ^9antnihega, »Barrio alto« s podstavkom lepih drevore-?elc veku ltl°cheta X1! višje čilske buržuazije, tiste, ki je vneto riškimi e trgovsv ^ Barriu alto vsebujejo nižja nadstropja stol-vtJ*i je i0 Prehog; r,^ centre, večkrat povezane med seboj s pod-tem deimalo k,o ,,a9® ne manjka in elegantne gospe, med kate-u mesta 0 k' se obnašajo kot v Rimu ali Frankfurtu. Vile 80 na visoki ravni in vzdušje med njimi je brez
dvoma navdihnilo Victorja Jaro, da je napisal pesem »Las casitas del Barrio alto«, nekakšno glasbeno razglednico tistega kraja.
Ob dolgi avenidi Alameda je skoraj vse najvažnejše. V prvi vrsti katedrala San Francisco, katere gradnja sega v čase ustanovitve mesta. Zelo strog slog jo močno razlikuje od baroka poznejših dob. Njen čisto poseben okrasek je bila tedaj skupina revežev, ki so ob vhodu podnevi prosjačili, ponoči pa v veži spali. Nekoliko niže je memorialni park generala 0'Higginsa, čilskega libertadorja, ki je iz dežele pregnal špansko kolonialno oblast. Dvakrat na teden ima spomenik častno stražo v svetlo modre uniforme ujetih vojakov. Obiskovalca posebno pritegnejo čelade, ki so prav enake tistim zloglasnih nemškim. Za Evropejca so bile čelade podzavesten opomin na pogoje, v katerih je Čile tedaj živel.
Zelo lepa je bila Plaza de Armas. Staro cerkev je potres, ki je Santiago obiskal dva tedna po meni, močno poškodoval in jo bodo morali verjetno porušiti. Trg je bil lepo urejen z bujnim parkom in z masovno prisotnostjo upokojencev, ki so kramljali v senci. Na desetine je bilo čistilcev čevljev. Vsi so bili enako uniformirani in so spominjali prej na oddelek moderne tovarne kot na tipičen poklic tretjega sveta.
Glavne ulice Santiaga so bile dobro zasedene od pocestnih prodajalcev. Zelo veliko je bilo sočnega sadja, med katerim so izstopale vrhunske breskve. Velika je bila tudi izbira čajev in raznih zdravilnih zelišč. Vsi »ambulantes« so se strogo držali dodeljenih mest in nikjer ni bilo vsiljivega ponujanja. Edini, ki so se premikali, so bili tisti s časopisi. Poleg režimskega »Mercuria« so v raznih urah dneva izhajali tudi drugi časopisi označeni kot »segunda«, »tercera« in »cuarta« po vrstnem redu izdajanja. Bili so tipični bulvarski listi s strastnimi reportažami o majhnih poveličanih škandalčkih in z rožnato kroniko.
V	oddaljena predmestja si nisem še upal. Delno tudi zato, ker je. bilo tudi v središču Santiaga dovolj možnosti za razgovore z različnimi ljudmi.
V	določeni razdalji od strogega centra sem tako odkril nekakšen obrtniški obroč, kjer so imeli večino mehaniki in kleparji, za njimi pa so bili krojači. Očitno je ta sloj prebivalstva odvisen od tistih, ki žive in delajo v trgovskem centru, torej od najbogatejšega sloja. Ta obroč je zelo aktiven in po cestah je le malo ljudi. Policije tu ni bilo in bil je v dometu tistih skupin in posameznikov, ki so nasprotovali režimu Pinocheta. Sovražnost režimu je bila izražena preko napisov, ki so terjali pravico za Čilence, kazen za zločince, dostojne pogoje za življenje. Bioli so tudi pozivi za stavko ali poulično manifestacijo. Dva plakata sindikalne organizacije CUT (Central unica de trabajadores) sta bila počečkana z napisom, ki je grozil »muerte a las ratas marxistas« in s vzklikanjem Pinochetu.
'MjrPrz?
//?s

Plakate so na zidove lepili s tveganjem življenja, počečkali pa so jih ob spremstvu policije.
Policija je bila v centru prisotna masovno. Moja prva pot je bila k palači Moneda. Zgradba je nizka in razmeroma stara. Poleg častne straže ob glavnem vhodu je bil tam tudi oficir s pripravljenim mitraljezom, na vsaki stranici pa še trojka oboroženih policajev. Skozi vrata v kletno garažo se je videlo pripravljeno oklopno vozilo, v bližini pa je bil vedno pripravljen tudi vodni top. Iz policijskega vidika je bilo posebno živo drugi dan mojega postanka. Carabineros so v bližini Monede dobesedno mrgoleli in v majhni stranski ulici so bili pripravljeni vodni top in večja skupina carabinerov v polni bojni opremi. O razlogih ukrepov nisem bil obveščen, dokler nisem videl masten naslov »Varapa se va de interior« (Varapa odstopa od notranjega ministrstva) na enemu od časopisov. Šlo je za krizico v vladi, ker je odstopal tudi minister za gospodarstvo in v Monedi so tekli posveti za zamenjavo v dveh ključnih resorjih, posebno pa v tistemu za notranje zadeve. Slabost vlade bi lahko izkoristila opozicija za manifestacijo.
' -Jr

Ammsm
i amksaff
i * dh 5
* s 1 12 11
H-v- j lra®!!«
i	JI

Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povP šek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 2. avgusta 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih
Po vsej verjetnosti gre za maščevanje krajevnih kriminalcev
V Lecceju je pred kvesturo silovito počil peklenski stroj
LECCE — Predsinočnjim nekaj pred polnočjo je pred stranskim vhodom kvesture v Lecceju silovito počil peklenski stroj, ki sicer ni povzročil smrtnih žrtev, ampak le precej materialne škode. Uničil je vrata, notranje stene in vsa bližnja ojrna kvesture. Do eksplozije je prišlo prav v času, ko je bila v teku predaja dokumentov med eno izmeno in drugo in je bilo torej na kvesturi veliko agentov. Ta okoliščina seveda ni odvrnila atentatorjev, prav narobe, verjetno so nanjo računali. Da je bil atentat skrbno pripravljen, dokazuje tudi dejstvo, da je bil peklenski stroj postavljen prav blizu urada, kjer je sedež letečega oddelka.
Preiskovalci se nagibajo k domnevi, da ne gre za bombo, ki naj bi jo postavila mafijska družina Sacra Co-rona unita, ena od najvplivnejših v tistih krajih, ampak da bolj verjetno gre za ustrahovalno in maščevalno dejanje prijateljev 23-letnega Antonia Malinconica, pretkanega razpečevalca mamil, ki se je pred nekaj dnevi obesil prav v celici na kvesturi, potem ko so ga aretirali, ker je pri sebi imel 60 doz heroina.
Dogodek v Lecceju je dokaz, da se je ofenziva kriminalnih tolp okrepila, tako da lahko udarijo kjerkoli in kogarkoli, celo sedeže varnostnih sil. Tako je komentiral dogodek član krajevnega vodstva DSL Umberto Uccella, ki je pozval odgovorne, v prvi vrsti ministra za notranje zadeve, naj ga ne jemljejo kot sad navadnega kriminala, saj je na dlani, da imajo kriminalci več moči in sredstev kot policija.
Na kvesturi v Lecceju so se sicer že ponoči sestali načelnik letečega oddelka, namestnik državnega tožilca in deželni načelnik Criminalpola. Preiskavo so, kot rečeno, usmerili proti skupinam razpečevalcev mamil in izsiljevalcev, ki z bombami odgovarjajo na okrepljenim nadzorstvom, za katerega so se karabinjerji in agenti odločili v zadnjih časih v Lecceju.
V Benetkah zasegli ilegalni tovor sovjetskega kristala
BENETKE — Finančna straža je na Lidu v Benetkah zasegla dva tovornjaka, ki naj bi prevažala scensko opremo leningrajskih gledališčnikov. Skupina je sredi julija gostovala prav na Lidu, kjer je na pobudo gledališkega menažerja Bruna Tosija sodelovala na mednarodnem gledališkem festivalu. Poleg odrske opreme je bila v tovornjakih tudi večja količina sovjetskega kristala.
Tovornjaka so ob prihodu v Italijo redno carinili za začasni uvoz blaga, kot je sicer ustaljena praksa. Ko so prejšnji dan leningrajski gledališčniki odpotovali, sta tovornjaka ostala na Lidu. Finančna straža je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, komu je bil namenjen kristal.
Skavtski avtobus v prepad
PALM SPRINGS — Avtobus, ki je prevažal kakih šestdeset skavtinj, le . še nepojasnjenih vzrokov strmoglavil v globok prepad pod stransko cesto, pelje v Palm Springs v Kaliforniji. Po prvih vesteh je v nesreči umrlo vS J šest deklet, tri mlajše skavtinje pa so bile huje ranjene. Skoraj vsi °.ie mladi potniki so potrebovali zdravniško pomoč. Zaenkrat ni znano, zakaj J avtobus peljal po tako nevarni cesti (Telefoto AP)
V iskanju trdnega dokaza
Preiskovalni sodnik Cesare Martellino se še vedno intenzivno ukvarja z ozadnjem umora grofice Alberice Filo della Torre. Čeprav se je pred tednom dni napovedoval nepričakovan razplet, pa do tega še ni prišlo. Dva osumljenca, Roberto Jacono in Filipinec Jacopo Winston, sta prejela sodno obvestilo, filipinske pomočnice se večkrat morajo zglasiti pri sodniku, dokončni dokaz, ki bi morilca ali morilce pribil na zatožno klop, pa sodnik Martellino še vedno išče.
Na stotine mrtvih v Afganistanu zaradi atentata na smodnišnico
ISLAMABAD — Nekaj sto ljudi je bilo ubitih in ranjenih v eksploziji, ki je razdejala skladišče orožja in streliva v Kabulu. Tako vsaj piše pakistanski dnevnik »Nation«, ki se sklicuje na afganistanske vire.
Eksplozija, do katere je prišlo bržkone zaradi atentata mudžahidinov, je raznesla tisoče raket in izstrelkov, med katerimi je bilo tudi nekaj scu-dov, ki so potem padli na gosto obljudene mestne predele, kjer so povzročili veliko število žrtev in pa nepopisen panični strah. Od vsepovsod so se
dvignili stolpi črnega dima, izstrelki pa so poleg vsega povzročili tudi velike luknje na ulicah.
Muslimanski gverilci namreč nada-ljujejo svojo borbo proti afganistanskemu režimu, ki tudi po odhodu sovjetskih oboroženih oddelkov kljubujejo upornikom. Slednje še vedno podpirajo in oborožujejo Združene države Amerike. Gverila vsak dan izstreli po več raket na afganistanska mesta in ni izključeno, da je ena od teh zadela skladišče orožja in municije ter povzročila katastrofo.
Tudi letos
vlada veliko pričakovanje za začetek pouka
Kadar ti neka šola, ki traja samo tri leta, nudi brezplačne učbenike, mesečno štipendijo in zagotovljeno zaposlitev je za začetek pouka vedno veliko pričakovanje.
Prav tako veliko pričakovanje vlada takrat, ko ti neka šola nudi številne možnosti za specializacijo, za poklicno napredova-
nje, za izpopolnjevanje v najrazličnejših bolnišničnih oddelkih: od porodnih in operacijskih dvoran do operativnih centrov 118 (inovativna deželna prva pomoč).
Še posebej veliko pa je pričakovanje tistih, ki trpijo in ki nujno potrebujejo dragoceno pomoč kvalificiranih poklicnih bolničarjev.
Scuole per Infermieri Professionali Šole za poklicne bolničarje
V vseh enajstih šolah pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Juljske krajine je pouk brezplačen. Vsem študentom je °a študijska štipendija. Vpis je možen do 31. avgusta. Če si dopolni! 16 let, se pozanimaj na bližnji KZE.