4. številka. V Trstu, v sredo 13. januvarja 1892.	Tečaj XVII.
- - - - ————__
„E D I N O S T" tiflH^B flHH^^ M g^m ^^^^ ^^^^ ___	0gUal in^naalla r^ane po g B0T
„brto o> 1. »rTpopolad«« ■ ^RH Hi	"""faar^
■ ■■ ■ ■■ V ■
M poln leta ^^B ^^M ^^^^	dopisrjBrpo&iljajo
,a žetrt leta „ ^^^^ ^^M	Caserma-^l. 2. Vnako	nora
T pro- ^m
tobaka t Tratil *	Rokop... ,e ne
po ^^^^ H	pre.
ffa naročbe brez priložene ^Hj ippj	upravniitvo P iazzaCaeerma S
apravniitvo Đ« ozira. ^^^^^^ ^MF W	Odprte reklamacij« •> proste pottniae.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »diooit J. »o4#.
se torej v skrajno protislovje z obstoječimi postavami — s tem so pa izgubili pravico do gospodstva v Avstriji, ne glede na to, da so tudi ▼ številnem pogledu v odločni manjšini. Narodni egoizem avstrijskih uenemških narodnosti — Poljake ne izvzemši — in notranji njih nagon, ohraniti si življenje, zabranjuje jim vezati se s stranko, ki ne pozna pravice.
Nemško-liberalni stranki je torej naravnost nemogoče izpolnjevati pogoje, neobhodno potrebne vsaki vladni stranki v Avstriji. Zato pa smo trdno uverjeni, da je trajno gospodstvo stranke te nemogoče.
Tega uverjenja natega ne more oma* jati niti imenovanje novega ministra — straakarja levice. Imenovanje to je le nekako palijativno sredstvo, ki pa izvestno ne iileči bolnih naših političnih in narodnih odnošajev. Niti za trenotek ne dvomimo, da ne bi dogodki nedaljne bodočnosti dokazali — da smo imeli mi prav.
Važnost najnovejše poteze grofa Taaffe-a na šahovi deski notranje naše politike treba torej ceniti po nje pravi vrednosti. Nikakor nočemo tajiti, da ne bi bil ta korak jako reBen, kakor tudi nočemo tajiti, da utegne imeti za hip marsikako, nam neugodno posledico, alf plašiti se ne smemo : malodušnost ne bi bila na svojem mestu — manje sedaj, nego kedaj poprej.
Državnih poslanoev naših je pa sveta dolžnost, tako uravnati postopanje svoje, kakor zahtevajo premenjeni, novi odnpšaji. Napačno bi bilo — kar smo že toliko krati grajali — ako bi hoteli zastopniki naši, starim njih parlamentarnim tradicjiam na ljubo, krčevito se držati starih poti, ne glede na to, so-li novemu položenju prikladni, ali ne. To spoznanje jelo je menda prodirati tudi v poslaničke kroge, ako smemo smatrati raz-motrivanje nekega državnega poslanca v poslednji številki „Novic" izrazom vse državnozborske delegacije naše. Poslanec ta piše namreč: „Ohranimo si marveč proste roko na vse strani, ne dajmo
se vezati na nobeno plat, oglejmo si vBako predlogo s stvarnega stališča ter po stvarnih razlogih uredimo svoje glasovanje. Na ta način ategne se nam posrečiti tudi navzlic spremenjenemu položaju, da napredujemo po strmi in težavni poti našega narodnega preporoda."
Gospftda, to je pametna beseda! Je-li pa bilo vedno tako, niso-li v prošlem času naše poslance vse preveč vezali klubovi sklepi in pa manija, vsakako ohraniti Taaffejev kabinet in sicer iz strahu pred izključljivo nemško-liberalnim gospodstvom, ki pa je — kakor smo dokazali — v državi naši, z ozirom na jednostranost nemško-liberalne stranke in na zdravi narodni egoizem neneroških narodov, nemogoče. Se svojimi izpeljavami približal se je gospod državni poslanec izdatno našemu stališču : sicer ne formalno — ker se še vedno poteza za Hohenwartov klub —, pač pa bistveno.
Gledfe na zagovor Hohenwartuvega kluba — ki menda cika tudi na našo adreso — nam je pripomniti par besedi. — Gospod poslanec označuje kot pozitiven vspeh vztrajanja naših poslanoev v Hohenwartovem klubu okolnost, „da so naučnega ministra pripravili ugodno ter v našem smislu rešiti baš one koroške pritožbe, katere so mu izzvale oni pikri odgovor." Na tem ne dvomimo in ima gosp. poslanec vsakako prav. Toda to ne dokazuje proti nam čisto nič, kajti opravičeno je uprašanje : bi-li bilo treba g. naučnega ministra še le „pripraviti", bi-li trebalo ga še le nekako spreobračati, da so gospodje poslanci pri vsaki priliki tako napeli strune, kakor jih je bil napel posl. Šuklje v znamenitem svojem govoru ?! Gola rcsnica je, ki se ne da utajiti, da je bil nastop naših poslancev v aferi z eksce-lenco Gautschem dokaj drugačen, nego prejšnje njih postopanje. Po našem me-nenji je uprav v tem, nekoliko bolj energičnem postopanji
Vabilo na naročbo.
Ob začetku novega leta, vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-▼ajočihfprava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Novi minister.
ii. (Konec).
Kje najde — uprašamo Še enkrat — nemška levica trajnih, zanesljivih in odkritosrčnih zaveznikov P Nikjer — nikjer! Stranka ta je v svojih načelih pre-eksklu/ivna, rekli smo že začetkom tega članka, in zato je kot zaveznica kate-rega-si-bodi avstrijskega nenemškega naroda naravnost nemogoča. V svoji?} iz-ključnosti razvrstiti bi hotela avstrijske državljane v državljane I., II. in morda tudi III. vrste. To pa nasprotuje duhu avstrijske ustave, ki je v svojih osnovnih zakonih uveljavila načelo narodne jednakopravnosti. Nemški liberalci hoteli bi državljane razvrstiti po razredih, postave naše pa jih postavljajo vse v jedno in isto vrsto. Nemški liberalci postavljajo
PODLISTEK. Perica.
Ruski napisal J. D. Ahiaruiaov, prarel V. K. Ratimir. I.
(Dalje.)
Gorjo! vzdihovala je Nastaaija, ko je pripovedovala to dobo svojega življenja. — Uboga mati, koliko je ona trpela!
Sploh je vedno obžalovala samo druge, sosebno očeta in mater, poslej moža, sebe pa ni smatrala nesrečno, ampak nekako poklicano, da živi za druge.
Tako je bilo njeno življenje nekoliko let, v katerih je neizmerno trpela. Nekoč so se gnali volki za njima v gozdu in gotovo bi ja bili raztrgali, da bc neao pripeljali drugi nasproti. Drugi krat je pal pijani oče iz sanij, a ona ga nikakor ni mogla ni vzbuditi, ni vzdigniti; pametni konj ja je rešil iz nevarnosti: ker se je nasitif stati, je ubežal domov in vzbudil s praznimi sanini pozor in skrb . . . Našli so ja na pol zmrznjena na cesti, kjer je deklica vedno čistila očeta, drgnila ga in, sama malo živa, hodila krog njfga, padala, zopet vstajala, jokala se, klicala na po-
moč, a očeta ni ostavila, ker je vedela, da brez nje zmrzne.
V šolo ni hodila nič, ker je bila revščina pri njih taka, da ni bilo moči dajati dva do tri rublje za šola, kajti potrebni bo bili za kruh, za žganje; časih pa tudi kruha ni bilo in družina je Btra-dala po cele dni. V takem slučaju so pošiljali Nastjuško k sosedom prosit kruha ali moke; ako je pa prihajala s praznimi rokami domov, so jo tepli.
Vožnje v mesto je bilo kmalu konec. Nastjuška je obolela in legla v posteljo, a ko je šel oče sam v mesto, je zgubil konja z vozom in ozebel v roke in noge. Konja so našli, a ozebli udje so začeli očeta tako boleti, da ni mogel več delati, ampak samo valjal se na peči in vzdihoval. Nastasija je jako živo pripovedovala, kako se je mučil in kako ga je mati zdravila.
— Smilil se nam jo že tako, je dejala, — da se nam je kar srce trgalo. Starček se je zvijal, stokal in vedno prosil žganja. Denarja ni bilo niti groša, je nadaljevala, — a mati je prodala svojo lepo obleko in kupila očetu žganja, ko je potem vse žganje pošlo, začeli smo prodajati kruh. Mamica je sama Btradala, a bolnemu očetu jo vedno prinašala žganja, ker
jedel ni skoro ničesar, temveč vedno prosil samo žganje.
Stvar se je končala s tem, da so bili očetovi prsti na rokah in nogah samo za-črnele kosti, katere so deloma same od-pnle, deloma jih je mati odpilila z nožem.
Taki spomini ostali so našej perici od njenih otročjih let. Mladost ni bila boljša. Na*tjuHka je dnrasla v visoko, krasno deklico, za katero so hodili vsi vaški fantje, a njeno srce bilo je naklonjeno le jed-nemu. Na prizorišče se je javil krasni Ivanček in vaški roman v vsej avojej pri-prostosti. Naglo sta se zaljubila in baš tako naglo sta se hotela poročiti.
— Neizmerno sem ga ljubila, vzdihovala je NastaBija, — in tudi on je mene ljubil, a nesva bo zaljubila o dobrem času, neao zastonj krokali vrani nad nama, ko sva se Bhajala zvečer za ogrado. „Sšš, preklicani I" strašil jih je moj Ivanček, a jaz sem se vedno stiskala k njemu, kor mi je bilo strahu tako težko, da pomnim ae sedaj.
Ivančekovi roditelji so bili bogati in neso hoteli vzeti v hišo ubožno nevesto. Da bi pa izbili Ivančeku muhe iz glave, poslali so ga v Piter, k dedu na delo. Tu je začel piti, spreobrnil bo in pozabil svojo
naših posTancev iskati pravega vzroka njih vspeh u^p\oti Gautschu.
UprajTfeid te afere bodi gg. poslancem jasetfipnigljej, kako jim je postopati.
.Ohranimo si prosto roko!" — vzklika g. poslanec. Dobro, ohranite si prosto roko, uredite postopanje svoje vsik-dar tako, kakor zahtovanaša narodna korist, če tudi bi trebalo tu pa tam stopiti se starega izvoženega pota I
Ako jo tako ukrenejo, najdejo nas gospdda poslanci vsikdar kot zagovornike na njih strani. Mi nismo nikdar dvojili — če tudi smo eesto grajali — o njih poštenih namenih, ^ zahtevamo, da tudi oni nam pripoznajo poštene namene.
Želeli smo si „slovanskega*, ali vaaj jugoslovanskega kluba — želja naša se ni izpolnila. Žal-beseda ne pridi danes ia naših ust, & prosimo Vas, da izvedete to, kar formalno ni bilo mogoče, faktično od slučaja do slučaja : sporazumljajte se — pod kakimi formalnostmi, je vaša stvar, — c vsemi slovanskimi zastopniki — povdarjamo, z vsemi — ko gre za skupne n A rodne interese ter postopajte tudi zložno!
Ako tako storite, ostanejo vse morebitne posledice imenovanju novega ministra — zgolj epizoda.
Resen opomin rojakom našim.
i.
Kadarkoli se kdo oglasi a kakim prod-logom ali načrtom, kako bi ae dal pospeševati napredek ndroda našega v moralnem in materijalnom pogledu, takoj nam z raznih strani in v različnih varijacijah zapojo staro pesem : kaj čem o, Slovenci smo siromašen narod.
ReB je: Slovenci smo siromašen narod 1 To britko istino občutimo vai: občuti jo posamičnik, občutijo jo občine, občutijo jo vse naše pokrajine.
Nastjuško, katero so tudi kmalu prisilili, da je vzela Prokopa, svojega sedanjega moža. To je ves roman. Potem sledi zopet trpeče življenje in tiha borba z revščino.
(*rez jedno leto je povila NaBtasija sina in redila ga četiri mesece svojimi prsi. Spomin na tega otroka je ostal ne-zaceljena rana v njenem srei, vso so zalile solze, ko je dospela do-nj v avojej pri-povesti,
— Mitjka so mi bili vzoli, dejala je, otiraje si solze s predpasnikom, — in dali ao mi rediti nekega ptujega gospodiča v mestu. Tu aom bivala celo leto, a ko sem se vrnila domov, sem izvedela, da je moj Mitjko umrl. Le za-nj sem živela, gospa, jo pristavila in obrnila se k mojej ženi, — vedno sem mislila na-nj, pošiljala Bem mu kolačev, on je pa bil tačas že mrtev, a mi neso povedali. 0-oh ! . . gospa, vi ste sami mati in veste, kako mi je bilo t
Na vaškem pokopališči je bil Mitjkov grob; ona ga je poiskala in hodila tija vsak dan. Zbirala je poljake cvetice in akrbno jih devala na grob. A cvetice so ovenele, grob jo pa sneg zamel. Drugih otrok ni imela, a Prokop, njen mož, jo Šol, nespodobno zinorjaje jo, spomladi od doma na delo. Nastaaija je ostala sama v
Opravičeno pa je uprašanje, ali nismo deloma sami krivi temu svojemu siromaštvu? Roke na srce, dragi rojaki, ter pripoznajmo kar naravnost in brez okolišev, da a n deloma sami krivi. Krivi pa smo prvič za to, ker smo premalodušni in ker nam nedostaje prepotrebnega podjetnega duha. Posledica temu je, da se premnogo-krati, ali pravo sa pravo navadno, bodisi v trgovini ali pri produkciji raznih izdelkov na naši zemlji, umaknemo — tujcu
—	ki je morda tudi siromak, k ima potrebnega podjetnega duha —, koji si potem i dobički polni svoje žepe, mesto da bi si jih polnili mi sami. Pozneje je seveda bogataš in nam imponuje neznansko ; mi pa ležimo na trebuhu pred njim, občudu-jemo ga, ter jadikujemo: ,0 ta lahko dela, ko ima „pod pavcem", kajti denar dela denar!" — Pri tem pa ne pomislimo, da uo le naša malodušnost, naša brezbriž« nost, naša indolenca krivi, dani kdo izmej naših mesto ptujca — bogataš.
Druga kričeča nedostatnost je ta, da se mejsebojno ne podpiramo tako, kakor bi se morali. Ako se namreč kateri naših rojakov tu pa tam vender-le ohrabri ter prične kako trgovino, obrt, ali produk-cijo, ne podpiramo ga tako, kakor bi morali, ampak kaj radi dajemo prednost izdelkom ptujca. ker smo — trda beseda to
—	demoralizovani, da ne gojimo ni kakega spoštovanja do svoje lastue zmožnosti, do svojega lastnega duha in uma. Ne zdi se nam vredno, niti prepričati se na lastne oči o vrednosti izdelkov ali blaga v zalogi tujerodnega trgovca, v primeri z blagom domačega trgovca, odnosno obrtnika: ampak kar zaženemo se k ptujcu v trdni veri, da je tam vse boljše, solidnejše, elegant-nejše. Posledica temu je, da ptujci bogate, mi pa božamo. Ali zapomnimo si to, da •o po takem naša očitanja, naprjena proti trgovcem — češ, da niao dovelj navdušeni in požrtvovalni za n&rodno stvar — neosnovana : oalovoljeni so, videči, da vsipljemo denar svoj kar z obema rokama v globoke žepe ptujcev, njih pa — domačine naše, ■inove iste matere — preziramo in puščamo na cedilu. V tem pogledu se je osobito v Trstu veliko veliko grešilo in se greši se dan*danes. Mirno vestjo lahko rečemo, da smo tem načinom v teku let izgubili milijone narodnega kapitala.
Kolika škoda je to glede na napredek naroda našega, se niti ne da preračunati, kajti pri presojevanju žalostnih naših gospodarskih razmer ni smeti se postavljati na tesnosrčno in sebično stališče, češ: kaj je to meni, ako je ta ali oni bogatin, če pa jaz sam nič nimam! Ne, to menenje je po-
vsem krivo; ampak postaviti se nam je na stališče vzajemnosti, to je, pojmiti moramo, da je blagostanje pojedinca odvisno od blagostanja skupnosti, kakor je blagostanje skupnosti v tesni zvezi z blagostanjem pojedinčev. Dokler se to uverjenje ne ukorenini v nas, nikakor ne smemo pričakovati, da se zboljšajo mej nami gospodarske rasmere, ampak ostanemo vse svoje žive dni — „siromašen narod.* In res nam kažejo znamenja, da so Slovenci po raznih pokrajinah jeli spoznavati resnico to : osobito se po Štajerskem in Koroškem snujejo posojilnica za posojilnico v ta namen, da se naš denar, naš kapital osredotoči v narodnih, domačih rokah. Tudi tržaška okolica jela se je gibati v tem pogledu. V Bar-kovljah in v Rojanu osnovali so si konsumna društva, ki so razcvitajo uprav divno; v Skednju imajo svoje „Gospodarsko društvo", na O p č i n a h oživotvorili so zavarovalnico za živino. Ta prizadevanja v emancipiranje od ptujega kapitala je sedaj skoro da jedino poroštvo, da ohranimo tu narodnost svojo, dasi bi imeli drugi odlični krogi povoda dovelj, kar je le mogoče ukreniti, da se živelj naš ob Adriji ohrane čvrst in krepak. Toda čudna so pota naših državnikov — politike; mi je istotako ne moremo razumeti, kakor vemo, da nimajo pravega razuma za koristi države tam, kjer bi morali take stvari najbolje razumeti.
Ako se hočemo ohraniti, ne kaže torej druzega, nego da si pomagamo sami. Delovanje po okolici v tem zmislu postalo je še precej intenzivno, 4 gospodom, ki so na čelu temu delovanju, narašča dolžnost, se svojo [previdnostjo, požrtvovalnostjo in navdušenjem za obči blagor skrbeti za to, da delovanje in gibanje naše ne zmuzne s pravega tira. Velika je njih odgovornost, & še večja bode zahvala potomcev, ako bodo videli, da [so njih predniki storili svojo dolžnost kot rodoljubi in človekoljubi.
Kakor pa z zadovoljstvom opažamo gibanje po okolici v namen osamosvojenja na gospodarskem polji, tako nas žali, ko moramo konstatovati žalostno resnico, da se je uprav tam, kjer so najugodnejša tla za to, kjer bi morali dajati jasen vzgled drugim, ki niso v toli ugodnem položenji — ni dosedaj skoro nič storilo, to j e: v mestu tržaškem.
Zamera sem ali tja: resnica je, da tržaški mestni Slovenoi dosedaj niso vršili svoje — dolžnosti v tem pogledu.
Prokopovej družini. Tu tudi ni bilo njeno življenje sladko : tašča, prepirljiva, hudobna baba, je smatrala nevesto tovornim konjem, vedno jo pikala in nalagala na-ujo vse delo v hiši.
Družina ni bila sicer bogata, a dela neizmerno; Nastasija so pa tudi tukaj ni pritoževala, dasi je morala delati za tri. Le jedna stvar jej je dela hudo : tašča jo je vedno vjedala, zakaj ona, mlada in sdrava ženska, ne ide tako dolgo zopet za krmilico.
Cinizem tega očitanja je žalil pošteno srce Nastasije, zato je vedno skušala objasniti ženi, da ona ni tega kriva.
Stvar se je vendar še zamotala, ko je prišel za nekoliko časa v vas oni Ivan-ček, katerega je pred možitvijo tako ljubila, in roman se je menda obnovil, a s Čem se je končal, — je Nastasija zamolčala. Sploh jo ostala v megli ta doba njenega življenja, katera je bila bržkone jedino prijetna; perica je nakrat obstala, kakor da se je ustrašila, zakaj je omenila Ivančeka, in samo vzdihnivši je nadaljevala svoje pripovedovanje.
Mož jo jo pozval k sebi v Petrograil, kjer je delal v ne kej tovarni, in nastavil jo tam.
(Dalje prih.)
Govor
poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891. (Dalje.)
Govoriti mi je sedaj o dogodbah, katere bo se vršile v Celji za časa ceaarjeve navzočnosti o priliki vojaških vaj, katere dogodbe so nas Slovence globoko užalile. Mesto vsprejelo je cesarja slovesno. Žal, da je porabil nemški mestni zastop to di-nastično slavnost za neprimerno, obžalovanja vredno nemško-narodno demonstracijo.
Slovenskim društvom se je udeležba pri slavnostih zabranila in slovensko pevsko društvo, katerega sedež jo glasom pravil v Celji, moralo je iz mesta ven in šele po dolgih in ponižnih prošnjah posrečilo se mu je dobiti privoljenja, da jo smelo presvetlemu cesarju zunaj mesta v slovenski občini „Celjska okolica", prirediti primerno ovacijo. — Ta ovacija uspela je izborno, vzlic temu, da so iz bližnjega mestnega parka nekateri nem-škutarski Celjani boteli na nedostojen način motiti petje, kar je njega Velečanstvo cesar zapazil z vidnim nezadovoljstvom.
Za to netaktnost odgovorna je avtonomna muBtna oblast Celjska in zato se nečem dalje s tem baviti. Vse drugače pa je z ondotnim okrajnim glavarjem. Nemški ta gospod imel je tedaj najlepšo priliko pokazati, kako se je obnašati avstrijskemu
uradniku v upravnem okrožju, kjer je več narodnostij, kako je treba nasproti vsem narodom ravnati dobrohotno, nepristransko in pravično. Tega pa ta gospod ni pogodil. Obratno, pridružil se je odkrito za nas žaljivim demonstracijam mestnega zastopa Celjskega, podpiral je je in varoval a svojo uradniško avtoriteto.
Evo nekoliko dokazov ca to: Prvo je to, da ni pustil, da bi se v avdijenciji poklonili presvetlemu cesarju župani slovenskih kmetskih občin in trgov. To nezasluženo ponižanje moralo je te poštene in za javni blagor požrtvovalno delujoče može toliko bolj razžaliti, ker je kmalu potem pri vojaških vajah v Schwarzennau-u presvetli cesar milostno vsprejel ondotne župane.
Hrvatje in Slovenci imado starodavno navado, da pozdravljajo svoje vladarje z „Živio" klici. — Slovenski klici pa so gospodu okrajnemu glavarju Celjskemu zo-perni in zato jih je na kratko prepovedal. Vozeč se pred cesarjevim vozom z županom mesta Celja, kričal je, ne zmeneč se za svoje dostojanstvo, mej mnogobrojno zbrano slovensko občinstvo: „Živio ne smete klicati."
Uprašan od presvetlega vladarja o narodnostnih razmerah, odgovoril je neresnično : „Kmetske občine so slovenske, mesto Celje in vsi trgi razen firaslovč pa so nemški. To, gospoda moja, pa ni resnično, kar se da statistično dokazati.
Oprostite, da navajam itevilke. V območji okrajnega glavarstva Celjskega prebiva 138.097 Slovencev in 7807 Nemcev. V mestu Celju je 4655 Nemcev in 1557 Slovencev: v vseh štirinajstih trgih tega okraja prebiva poleg 1227 Nemcev 6757 Slovencev. Malenkostne minoritete se v trgih :
Gornji grad poleg 779 Slovencev 8 Nemcev. Šmarje „ 270 „ 7 „ Št. Jurij ,419 „ 6 „ Braslovče ,311 „ 2 „ Vransko ,621 „ 2 „ v Mozirju, Ljubnem, Lučah in v Rečici pa so sami Slovenci, in nijeden Nemec.
Politični naši nasprotniki vedo povedati o Slovencih marsikaj slabega in nam le neradi pripoznavajo kake kreposti; jedno pa nam morajo pripoznati, našo neumevno, neizčrpno potrpežljivost. Nemške uradnike imamo in so jih še ne branimo, uradnike, kateri ne znajo našega jezika pravilnoj[go-voriti, in vendur se nam še smilijo — sam sem bil svedok temu — ako so nam pokazali le malo naklonjenosti. Toda vsake potrpežljivosti je kdaj konec in tako tudi tukaj.
Gospdda moja! Ako zlorablja o. kr. uradnik svojo oblast, da pokaže osebno mržnjo proti dotičnomu narodu, kakor je to storil okrajni glavar v Celji, tako je to čez mero; ako predstojnik politične uprave naše župane, zato ker so Slovenci, ne zinatra vredne, da bi stopili pred svojega cesarja in če nam prepoveduje pozdravljati ljubljenega vladarja v narodnem jeziku in po starodavni navadi, tako je s tem užalil najsvetejša narodna in dinastična čuvstva; ako se pa koučno predrzne, usi-ljevati se mej nas in našega cesarja in ga prevariti in mistifikovati z neresničnimi trditvami, tako je to predrznost, za katero ne najdem parlamentarne besede.
Usojam se apelovati ria slavno vlado: Ako slavna vlada ume in spoštuje našo 6001etno neprestano dinastično zvestobo, našo požrtvovalnost, katero smo vselej in pri vsaki priliki izkazovali, potem naj nas reši takih uradnikov.
Gospoda moja 1 To kar sem povedal, je dokaz, da je nemško-liberalna stranka preganjala grofa Taaffea mnogo let prav po krivici. Saj je vender vzdržal ves bu-reaukratični aparat, kakor so si ga ustvarili Nemci, in dal jim ga je vedno na razpolaganje, kadar je bilo treba. Sicer pa je storil še več. Tej stranki na ljubo se^ubija s punktacijami, njej na ljubo moral je odstopiti Dunujevvski , njej na ljubo uraduje I
minister Gauč liberalno, protikonservativno in protislovansko.
Skratka, tudi za časa grofa Taaffea imela je nemško-liberalna stranka popolno svobodo, priliko in sredstva, delovati za svoj glavni smoter, namreč za nemško, centralistično, jednotno državo v Cislitvaniji, in vzlic temu je še daleč od svojega cilja, dalje, nego kdaj poprej. Jeden najodloS-nejših poBla ncev levičarskih, gospod grof Wurmbrand, je v predzadnjem svojem govoru v tej visoki zbornici rekel nenavadno besedo. Rekel je, da je od svojih predgo-vornikov „le bore malo slišal o potrebi, da se kot jednotna država razvijemo nasproti Ogerski.* To je popolnoma prav. Slovanska večina take jednotne države ne mara, saj je že teorija o individuelni jed-nakopravnosti za nas Slovane pravo strašilo. Taka individuelna jednakopravnost se nam ne vidi primerna in zato jo odklanjamo. Čudne so opomnje gosp. grofa "Wurmbranda o češki spravi. Iz začetka bil je proti njej; ko je pa dosnal, da bode ta sprava veljala samo za nemške manjšine na Češkem, ne pa za slovenske manjšine na Štajerskem in na Koroškem, bil je ves ginjen in čestital ekacelenci grofu TaafFeu. To je bil gotovo ginljiv prizor in nehote se spominam egoistične naivnosti tistega kmeta, ki je molil: „Sveti Florijan, varaj mojo hišo pa prižgi druge.* (Dalje prih.)
Iz
Zadnja
DOPISI.
Gorice, 10. januvarja 1892. — „Nova Soča* je naznanila prav ob kratkem, da so začeli v tukajšnjem osrednjem semenišči 2., 4. in 5. pismeni izpiti za učitelje verstva na srednjih šolah. Ob enem je dostavila, da se jih je udeležil edini č. g. Fr. C a s t e 11 i z, začasni učitelj verstva na tukajšnjem ženskem učiteljišči, ki je edini prosilec za to službo. K tej vesti dostavila je nekoliko strupa na konou, češ, da ni ,Rimski Katolik" in „Folium Periodicum* nista objavila teh izpitov, da bi se jih mogla udeležiti tudi druga duhovščina, pa tudi ne o svojem času razpisa učiteljske službe za verstvo na ženskem učiteljišču, da bi mogli prositi za to dobro in lahko službo zasluž-nejši duhovniki, nego je č. gospod Fr. C a s t e 11 i z.
To štreno je treba nekoliko razrešiti! Naša častita duhovščina je bila že I. 1889. jako nevoljna, ker je proti vrlim Slovencem dobil službo učitelja na c. kr. deški vadnici imenovani č. g. Castelliz, ki je le za silo poznal slovenski jezik. Otroci so se namuzavali svojemu veroučitelju, ko je strašno mučil in lomil lepo našo slovenščino. Toda nič se ni potrudil, da bi se nekoliko bolje priučil jeziku, v katerem je učil veronauk. Njemu je bilo le toliko dosti, da je d*bil lepo službo, za učenje slovenščine pa mu v družbi in prijaznosti z očitnimi našimi nasprotniki gotovo ni ostajalo časa.
Toda mož je hotel splezati še višjei ker je vedel, da bo v kratkem prazno mesto profesorja za verstvo na ženskem učiteljišču. Skrbel je v prvi vrsti za protekcijo. katero je nameraval najti v osebi goriškega prosta in državnega poslanca J o r d a n a. In našel jo je! Gosp. Castelliz se je namreč o volitvah vozaril po celi Furlaniji ter agitoval za mons. Jordana. Vos ga je pogosto čakal že pred šolo, pa hajd v Furlauijo! Pravijo, da je bil celo v smrtni nevarnosti nekje tam doli. Mons. Jordan mu sme biti hvaležen za izvolitev s 4 glasovi većine! A to hvaležnost iuu plačuje zdaj, ko grč za profesorsko mesto na učiteljišči. Mons. Jordan dela pri vladi in v duhovskih krogih za C a s t e 11 i z a : zat6 naša duhovščina ni izvedela niti za razpis službe, niti za omenjene izpite! Tako se kupčuje pri nas s službami! Isvrstno službo z malenkostnim delom dobi torej mlad laški
duhovnik, ki le za Bito slovenščino lomi — in to na ženskem učiteljišču! — dasi bi se bil potrudil xa njo mnogokak starejši in zaslužnejši duhovnik, ako bi se mu bil razpis službe dal na znanje !
Še nekaj !
Pred kratkim časom je dal tukajšnji „Monte di Pietk* — ki je ustanovljen ▼ dobrodelne in krščanske svrhe! — svoj računski aklep za 1. 1S90. Pa kak6 smo se začudili, videči iz tega računa, da ima ta zavod „conto corrente* z goriškim ž i d o m; ki je 1. 1890. dobil od njega 141.000 gld. na posodo proti nižji ga-ranciji nego se od kristijanov zahteva; od kristijanov se zahteva namreč 33% garan-oije na vrednostih papirjih, od žida pa baje le 2070. Od kristijanov se zahteva, v smislu 18. točke štatuta, po 87., od Žida pa veliko manj. — Kristijani si iz-posujejo denar za svoje silne potrebe, a Židu daje ta zavod ogromne svote na razpolaganje, da kupčuje ž n j i m i d a 1 j e ! Mi seveda nočemo uiti od daleč sumiti, da jbi ta žid uporabljal denar tega eminentno katoliškega zavoda za obiranje kristijanov v mestu in deželi. In ta denar, kateri dobiva žid v roke, prihaja iz rok najrevnejšega ljudstva! — Ostala razmišljevanja o tem ravnanju prepuščamo častitim čitateljem.
Različne vesti.
Osobni vesti. Okrajni sodnik v Pod-gradu, Mihael Gabrijelčič, premeščen je v jednaki lastnosti v Ajdovščino ; sodni adjunkt pri okrožnem sodišču goriškem, Matija Rut ar, pa je imenovan okrajnim sodnikom v Podgradu.
Pozor, poslanci! Kakor smo že javili imenovan je dosedanji okrajni glavar v V o 1 o s k i, g. Jettmar, namestniškim svetovalcem v Trstu. Mesto ta treba seveda popolniti. V ta namen nastopila je vlada dosedaj neobičajno pot: razpisala je natečaj. Po takem je nevarnost velika, da pride kdo na to mesto, ki je le deloma vešč, ali pa oeld popolnama nevešč, slovenskemu in hrvatskemu jeziku. Nočemo zopet povdarjati, kako neobhodno potrebno je — osobito pa pri sodni in politiški upravi — da uradnik popolnoma razume jezik ljudstva, ampak obračamo se do naših gg. poslancev, da tej zadevi posvete pozornost svojo in pravočasno preprečijo kakoršno sibodi neprijetno — iznenađenje.
0 trgovskih pogodbah govori v poslednji številki „Novic" nek državni poslanec ter se izraža o njih jako ugodno. Naravnost osupnilo nas je pa, da niti besedice ne črhne o glavnem našem pridelku; vinu — ter vzbudilo v nas Bum, da so i-azmotiivanja gosp. poslanca preoej tendenoijozna. V uvoduem Članku druge letošnje številke smo dokazali ne-oporečuo, da je vinska produkcija pri nas uničena, ako obvelja določba koneč-nega zapisnika k pogodbi z Italijo (III. it. 5) in uko se Italija posluži pravice, pripoznane jej v tej pogodbi. In niste-li pomislili, kaj bi značilo uničenje vinske produkcije za večino slovenskih po krajin P Nočemo tajiti, da ne bi nove trgovinske pogodbo imele nekoliko ugodnosti za nekatere vrste izdelkov; ali kaj to de, ako se uniči produkcija glavnega pridelkaP! Iste izdelke in pridelke, glede kojih se trgovinske pogodbe glase ugodno, izvažamo mi v veliko pre-malih muožinah, da bi pri teh mogli poravnati neizmerno škodo, kojo bodemo trpeli v trgovini z vinom in da bi mogli vspešno konkurirati z ogerskimi velikimi producenti. Mi se nikakor ne postavljamo na ozko lokalno stališče: veliki del slovenskih pokrajin se peča s produkcijo yma in zato imajo nove pogodbe — ako jih presojamo se vseslovenskega stališča — mnogo več neugodnosti, nego ugodnosti. Slovenski poslanoi ne bi smeli po takem
'glasovati za trgovinsko pogodbo z Italijo, ako se ne odpravi omenjena določba zaključnega zapisnika k tej pogodbi, ali se stvar ne vzravna na kateri-koli drugi način. To je naše menenje, sicer pa delaj vsak po svoji vesti!
Včeraj pričela je obravnava o teh pogodbah. Poročevalec večine, H a 11 w i c h je priporočal, da se vsprejme pogodbe. Poročevalec manjšine, K 1 a i č je govoril proti pogodbi z Italijo, ker bi italijanska vozna carina uničila Dalmacijo. Vpisanih je 35 govornikov proti, 44 za pogodbe-Mladočeški posl. Kramar protivi se pogodbam osobito iz politiŠkih vzrokov. Bon d a je proti pogodbam ( ker je smatra kot nevarnost vinski produkciji po Dalmaciji. Posl. P e e r je seveda za pogodbe želeč, da bi se Avstrija in Nemčija smatrale kot skupne notranje dežele (ta želja nam je že davno znana. Op. ur.) Posl. Š u k I j e je polemizoval proti Kramaru pojašnjevaje, da Slovenci niso za trojno zvezo iz narodnih obzirov, ampak ker smatrajo to zvezo ket jamstvo miru.
Najviijl dar. Presv. cesar je blagovoljno podaril iz svoje zasebne blagajne znesek 300 gld. občini Štanjel, da se razdeli mej tamošnje prebivalce, poškodovane po toči.
Slovsnsklm okoličanom, živečim poleg mesta v užitninski meji in izven nje, bi priporaČali, da se večkrat obrnejo do mestnega zbora s prošnjami, da mesto tudi v njih korist nekaj stori. Potrebne so različne poprave, osobito na cestah; po več krajih prav blizu mesta manjka po noči potrebnih svetilk itd. itd. Ako mestna uprava tirja od okoličanov, osobito spodnjih, iste doklade kakor v mestu, čemu bi se njim po mačehovski delilo, kar se v mestu potratno troši P Želeti bi bilo, da bi bo okoličani v teh zadevah zatekali do mestne uprave ter zahtevali od nje, da jim poskrbi vsaj potrebnejše stvari. Okolica tržaška ni pasivna, pač pa se z njenim denarjem plačujejo nepotrebni troški. Isto priporočamo tudi našim mestnim svetovalcem, da gmotna potrebe svojih volilcev iztikajo in zdatno podpirajo. Naj bi nam mestni svet bil vsaj v ekonomičnih zadevah nekoliko pravičnejši, nego nam je v narodnih!
Očka tržaške Irredente, osiveli grešnik „L' Indipendente* se v svoji nedeljski številki zopet zaganja |v slovenske župljane prestolnice sv. Justa. Pravi namreč, da so v imenovani fari nekateri „preti agitatori e arruffapoppoli slavi* uprizorili neko agitacijo ter da se tamkaj podpisuje in križa neka prošnja na preč. škofijstvo, da se znova vpelje slovenska propoved v stolno cerkev sv. Justa. To prošnjo podpisujejo po menenju rečenega lista zgolj „Berve e poveri operaj," katere tržaško mesto milostno trpi v svoji sredi I O da, to vemo vsi, da bi „Indipendenteju" bilo bolj po godi, da imajo ljudje njegove garde — nekak monopol na pravico, odpošiljati prošnje. Vedi pa, dragi „Indipendente", da tudi preprost delavec ima pravico poslušati besedo božjo v svojem narodnem jeziku in da se enaka prošnja sestavlja, dokaz je to, da je slovenska propoved v prestolnici potrebna in to tembolj ker jo zahtevajo uneti verniki ne pa ljudje, ki se cerkve ogibljejo liki hudič sv. križa. — In še to naj si jezični dohtar zapomni, da ima slovenski delavec v Trstu več pravice tu bivati, nego mnogo druzih hujskačev, ki so imajo nam ^hvaliti, da nisty — lačni !
Narodha nej)rl8trano8t je tržaškim za-grizenim Lahom ^iežhaiPpOjem. To so pokazali minolo nodeljo. Iz Ravenne je namreč prišel inženir, arhitekt in profesor Linari z namenom, prirediti tu javno predavanje o slavnem pesniku Danteju v korist spomenika, kateri se postavi na grobu v Ra-venai. Lahonski časopisi so z velikim zvonom vabili poslušalcev, vendar so je predavanja, ki je bilo sicer zanimivo, udeležilo prav pičlo število, ako tudi je vstopnina znašala samo 50 kr. Isti listi so dan po predavanju, videči velikansko blamažo, koj
obrnili bržolo. Rekli so namreč, da je predavanje sicer bilo izvrstno ali škoda, da se za za ta mavzolej nabira pri v s e b, ne gledč na narodnost! „Tak spomenik — pravi Indipendente — bil bi nevreden vrednega poeta!" Oh, bof-foni I colle ciance non si erigono mausolei — a denar vendar nima narodnosti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu
nabralo se je v pušici „Del. podp. društva" 6 gold.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu nabralo se je nekje 3 gld. 40 kr. v spomin Agelijevega govora.
.Slovansko pevsko društvo" v Trstu
vabi na koncert kateri bode v nedeljo dne 17. januvarja 1892. v redutni dvorani „Politema Russetti" (uhod: via Chiozza). Pri koncertu sodelujejo blagovoljno : gospa Glaser-Dabrowska, gospa Strasser-Čechova, g. SI. Žurek, g. Novotny in si. tamburaški zbor. Razpored: 1. V. Orožen: „Slovo od lastovke", zbor. 2. J. Macdk: „Domači glasovi", venec slovenskih nar. pesmi, udara tamb. zbor. 3. J. "Wienia\vski: „Valse de koncert", igra na klaviru gospa Glaser-Dobrowska. 4. a) Fr. Schubert: „Moj dom'*, b) I. p). Zaje: „Domovini i ljubavi", c) Gounod : „Spomladna pesem", poje gospa Strasser-Čechova, spremlja g. NovotnJ. 5. Ch. de Beriot: „VII. Concert", igrana gosli g. SI. Žurek in /premija na klaviru gospa Glaser-Dabrovska. 6. A. Nedvgd: „Pevčeva molitev", zbor. 7. Gj. Einsenhuth: „Mazurka", udara tamb. zbor. 8. A. Jftger: „Valček", poje gospa Strasser-Čechova, spremlja g. NovotnJ. 9. A. Nedvid : „Dekletu", zbor. Zbore vodi društveni pevo-vodja g. de. K. Glaser. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 40 nvč. Sedeži I. reda 60 nvč., sedeži II. reda 40 nvč in sedeži III. reda 20 nvč. Ustopnioe se dobivajo v „Slovanski Čitalnici" (ulica S. Francesco 2), v kavarni „Commercio" in „Tedesco", pri g. A. Žitku (Oorsia Stadion), pri g. A. Kalauu (ulica Casorma 6), v „Delalskem podpornem društvu" in na večer koncerta pri blagajni.
Veliki ples „Trž. podp. in bralnsga društva" privabil je v redutno dvorano gledališča „Rossetti" veliko več občinstva, nego Brno se smeli nadejati z ozirom na slabo vreme in pa obilico bolezni, vladajočih sedaj po Trstu — ki so posledica uprav nepretržno vlažnega, meglenega in za klimatične naše odnošaje neugodnega vremena. Zabava se je vršila v najlepšem redu in so se ljudje iz naših delavskih krogov veli takč lepo, kakor bi hoteli dokazati, kako absurdena je trditev, da smo mi — barbari. Prav je tako: z dejanji moramo dokazati, da smo tudi mi ljudje, vredni vstopiti v vsako človeško družbo. V tem pogledu pa morajo kaj vspešno delovati uprav naši podporni društvi.
Razpisana je ustanova Scaramang^ namreč snesek 500 for., koji se razdelijmej sirote in udove primorskih mornarjev. Prošnje se vlagajo do 26. t. m. pri tržaškem namestništvu.
Iz Ajdovščino se nam poroča, da priredi društvo za podporo rokodelcev dne 17. t. m. svoj veliki ples. Priprave se delajo velike in zanimanje za to veselico jo obče. Gotovo se je u deleži i mnogo občinstva iz okolice. Čujemo, da razna društva pošljejo svoje zastopnike, da s tem skažejo bratsko naklonjenost do tega pre-koristnega društva. Prav tako, da se d& tudi rokodelou nekaj veselih ur. Domačini pa naj bi se te veselice polnoštevilno udeležili ter globoko v žep segnili, da društvo stroške pokrije. To bode zopet enkrat vesel večer. Do n>nogn broj nega svidenja !
Drobnosti. 261etna deklina je porodila na javnem trgu prav lepega dečka; prenesli bo jo v bolnico. — 31 letni Josip Roncel in 441etni zidar J. Ferluga sta nenadoma znorela, sprejeli so ja v bolnico. Istotako tudi nek 221etni mornar Sabin Sablič. — 27letni Nik. Kapovič je padel na brodu Thisbe aa mašino ter se močno poškodoval. — 671fctna braujevka II. Tan-
ger je po nesreči padla v morje na bregu Gru" mula(;iz vode jo je|potegnil nek točaj. — 12 letni deček P. Perisini je padel v kanal, od koder je sam splezal ter izslekši si obleko isto sušil na mrazu v nekej bar-kici; nek redar ga je odpeljal v bolnico.
—	U. Majer, 591etna dekla v krčmi pri Stoki je padla ter si zlomila desno nogo — Necega nepridiprava so prenesli v bolnico misleč, da je bolan, a dokazalo se je, da se ga je preveč nalezel.
Policijsko. 231etnega kočijaža D. S. so odpeljali v kajžo, ker je svojemu gospodarju ukradel osem stotov železa. — 481etncga zidarja Andr. I. so tudi shranili pod ključ, ker je nevarno pretil trem ženskam. — Dva poštenjakoviča hotela sta v poštni ulici uzmakniti neki gospici denarni mošnjiček, ali angelj varuh v podobi redarjev ju je zapazil in odpeljal v kletko.
—	Neznani uzmoviči so pridrli v neko krčmo v starem mestu ter odnesli raznih stvari v vrednosti 36 gld. — Nekomu čevljarju v Via Nuova so tudi odnesli čevljev in druzih stvari vrednih 30 gld. — V hišo Fr. Čoka na Vrdeli so pridrli neznani tatovi ter odnesli klobase, špeh in jeden dežnik v vrednosti 30 gld.
„Slovanski Svet". 1. št. je bila zaplenjena zastran spisa: „Slovanska bo-goslužba v Istri." Uredništvo je priredilo drugo izdanje.
„Slovanskega Sveta" l. št. t. i. ima
naslednjo vsebino: 1. Zaresnost sedanje dobe. — 2. Na razpotju. — 3. Liturgija rimske cerkve. — 4. Slovenska pesem ▼ cirilici. — 5. Gregorčičeva pesem (Na bregu) v ruskem prevodu. — 6. Ruska poezija v prozi (Turgenjev). — 7. Ruske drobtinice. — 8. Dopis s Češkega. — 9. Pogled po slovanskem svetu. — 10. Književnost. — 11. Slovanski časopisje.
0 peticijah. One občine, odnosno društva, ki odpošiljajo državnemu zboru peticije radi vinske carine morajo na „rubru mu" isrečno napisati: Peticija občine (tu je zapisati ime) v zadevi trgovinske pogodbe z Italijo.
Gospodarsko in Moško M
Opomin KraSevcem.
Zapisal: Fran Buno.
Kdor pridno moli in kopa, Mu živež zemlja tudi di.
Istina je in ne da se tajiti, da kdor umno in pridno dela, tudi pridela. — „Moli in delaj in Bog te blagoslovi z vsem potrebnim", to je bilo od nekdaj že in tako bode do konca sveta. Tako so propovedo* vali že davno naši predniki. —
V preteklem letu sem v svoji „domači besedi" naslikal po mogočnosti zlo in gorje naših kraških kmetskih rojakov, kajti uničila je trtna bolezen naše brajde in trte v obče in s tem naše blagastanje. — Povedal sem, kako sta se žrtovala gg. Alojzij Štrekelj in naš pridni JosipForčič, da bi otela in obvarovala ukljub vsim nezgodam trtorejo in vinorejo na našem dela Krasa itd. Tema gospodoma moramo v posebno saslugo šteti, ker sta nam dokazala, da nam ni se obupati radi trtoreje, če se je le poprimemo resno in pravilno.
Slavno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici jo priznalo pri zadnji razstavi njiju trud in vsled tega je oba naša probudi-telja ovenčala se svetinjami in zlati; a v naši zgodovini ostaneti imeni „Strekelj ia Forcič" se zlatimi črki vedno zabelježeni.
Pri tej priložnosti moram nadaljo javiti veselim srcem, da so se v prospek vinoreje resno poprijeli trtoreie tudi drugi občinarji v Komnu in med temi zasluži posebno pohvalo sedanji župan in veliki posestnik g. Josip Kovači č.
Gosp. Josip Kovačič, veleposestnik bi on d ti najpremožneji občinar in župan v Komnu je imel posel v svojih mladih letik v Trstu pri sorodnikih ; a ko je prišel domov na posestvo pok. očeta, se je poprijel kmetijstva z dušo in telom. Vidiš ga, dragi čitatelj, tega moža sieer odetega v gosposki suknji ob nedeljah ia praznikih občevati
i ljudmi vsake vrste in vedno odkritosrčnega; a ob delavnikih najdeš ga že rano ▼ jutro v prav priprosti obleki, hiteČega na polje s kakim kimtskim orodjem. Poleg teh opravil opravlja vestno svoj županski posel. — Po vsej pravici smemo trditi, da ta mož ne zamudi niti četrt ure na dan brez dela in opravka.
Tudi g. Josip KovaciČ je naredil pred malo leti po zgledu Strekelj-na in Forčič-a nov vinograd, katerega letošnjo zimo nadaljuje in sicer v lep vzgled svojim ob-Činarjem. Če pojde tako naprej, prekose izvestno občinarji komenski v trtoreji vse občinarje v drugih občinah.
(Konec prih.)
Kavarni,Commercio' in Je-
flocrn' v	a ser m a", glavni ahaja-
llCdlrU liSči tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, ') trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
(narodni zavod v Trstu), Piazza della Caserma st. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
I Via Valdirivo St. 1» (poleg Piazza della Zonta) ! priporoča »e najtopleje tržaškim Slovsnceni in na ; deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jak* okuana i jedila. Za obilni obisk proti gostilničar Ivan Š i r c a.	Cl.
Slovanski Svet" 1 Gostilna Antona Maurlča
)JMAV *	Kr 1 VI j , Via Chiozza št. 25. blizo gledališča „Politeama
ki izhaja v Trstu dvakrat na mesec na 16 velikih straneh, ima v vsaki številki članke o politiki Slovanov v obče in avstro-ogerskih posebe, potem članke in apise o slovaaski kulturi, sesebno o slo-vanski umetnosti kot taki in umetni obrti posebe, učene razprave in kritike o cerkvenih vprašanjih, o slovanski literaturi, redna poročila iz Rudije, pa tudi iz drugih slovanskih krajev. Zubelezuje najvažnejše dogodke vseh slovanskih narodnostij, de-
je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnem« občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja.
10-1
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Rarriera v e c c h i a pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravsko maslo
itd.	ci.
Ivan Umek,
Antnn \I|*qIiOO trgovina z steklovino nillUII f I dUCU, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica polog „Ponto rosso") 8e priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	ci.
črevljarski mojster, Via Ro-magaa fit. 6. priporoča so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spada-
žel, držav in pa literaturo, ki se dostaje	Sezone7 8°lidn° " ^	"
Slovanstva kot tak<'ga. Priobčuje tudi	—
pesmi, odstavke in sestavke po izvirnikih iz vseh slovanskih jezikov, eosebno pa takih, kateri so pisani v cirilici. Slovanske pesmi v cirilici se posebe razlagajo. V oirilici se priobčujejo tudi slovenske
pesmi in slovenski sestavki kakor tudi	Mlekama Frana Gr2if16 Pet«
prevod, n. pr. slovenskih pesmij na ruski	nft Notranjskem (Via Carapanille v hiši Jakoba
jezik.	Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat
Leta 1892 Bi1 začne takoj od začetka	nft dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-
priobeevnti veča za Slovence in v obče	Poaredno iz Št. Petra, sveža (friSna) smetana. Na
. ai	.	.	zahtBvanje posneto mleko no 4 kr. liter, toda
zapadne Slovane važna razprava o rim-	loY množini najmanje 25 litrov.	Cl.
■ ki, potem pa grško-slovanski	—————
liturgiji.	Vfikn^lflv/ MnHpp Pekov-
,Slovanski Svet«, namenjen na prvem	IVIOCier, flki
mestu slovenskemu naobraženemu občin-	"»»jster „Piazza Caserma", se priporoča
atvu, je popolnoma od vsake stranke in	slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha,
DROGE RIJA
na veliko i malo
G. B. ANGELI
TRST
Piazza della Lei/na br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladiSćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire onglezke, frančezke, nje mačke itd. itd.
Osim toga velik Izbor
MINERALNIH VODA.
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kamo i:
liii m
zmožna za specerijski dučan. katera bi takav posel samostalno voditi znala. 4-4 Sve dnlje pove uprava „Edinosti«.
Manufakturist in galanterist,
neoženjen, 26 let star, z izvrstnimi spričevali, vešč hrvatskemu, nemškemu in madjaivskemu jeziku v govoru in pisavi, išče službo v Trstu. — Več v „Tiskarni Dolenc."	2 2
Grl ena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeh, zadavica, rora. zapala ustijuh Itd.
mogu m u kratko vrieme izlieSiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć noćih, navadne jutranje hreputavico i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendini je voj ljekarni u Trstu
Triesti
(Farmarcia Prendini ljokarnah svieta.
in Trieste)
u glavnijih aa 14-62
▼ obče od vsake strani nezavisno glasilo,, slaščic, čokolade, itd. in stoji na leto 4, pol leta 2 in četrt leta 1 gld. ; za ljudske učitelje in dijake pa na leto gld. 3.60, pol leta gld. 1.80 in četrt leta 90 kr. Naročnina se pošilja pod* pisanemu v Trst.
Fran Podpornik,
izdajatelj „Slovanskega Sveta" v Trstu.
Cl.
Albert Reimer
Domači oglasi.
Društvena krćma
Rojanskega posojilnega in konsnm-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Josip Kocjančič,	, ,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in; ^ raznovrstnimi domačimi in vnanjinai pridelki. Cl
i urar, ,,Via Caserma" St. 12., I. nadstr.
! ja uže na glasu kot jako vesten in soliden ; popravljavec ur vseh vrst. Zato se pri-1 poroča po vsej pravici si. občinstvu. 5—3
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zava rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1890. f 43,303.671 22 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 24,167 306-81 Glaioa za zavoro vanje živo-vnnja do 31. decembra 189(1 f. Plačana povračila:
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Tratu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spriCujejo mnoga naročila, spričevalft in zahvale, ki dohajajo od vseh strar.i in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta 6aj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja on zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je volik, posebno pri z .prtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 nvč.
Plaštor in tudi tinktura proti kurjim očosom in debelej koži — cena 3 plaStrov zh kurja očesa 20 nvč. — Ena steklcnica tinkture 40 soldov.
Edina saloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubio.	12-12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
i) v letu 1890
b) od začetka društva do 31.
f.
124,121.441.72 8,345.827-21
V
decembra 1890	f. 235,717.767'4'1
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 8887 v lastnej hiši.	1—12
Antnn Pn^Uai na vosIu ulice Ghe«»
#%ll IUII rUliHaj, in Cecilia.toči izvrstno domače žganje; v tiibukarni svoji — ista hiša — pa prodaja VBe navadno potrebne nemško-slovenako poštne tiskanice.	Cl
Veliko zalogo
ii @tiob na
priporoča tvrdka
IVAN H. P0HLY V TRSTU
Via Coroneo št. 9.
Ivan Prelog
priporoča svoji trgovini v Via del Buhuu št. 2, (uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera ▼ecchia) in v ulici Molin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne | vrste domače in vnanje pridelke. C. j
B. Modic in Grebene, "st tt
is Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Kosada) toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
finc+ilna ^stab!*" »taroznana pod ime-UUdllllla „OLUHd , nom „Belladonna", poteg kavarno „Fabris", priporoča sa Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istntako je kuhinja izvrstna.	Cl.
AnHrni Kalan čevljar V ulici .Caserma, nilUl DJ rvaiail, priporoča se najtopleje sloveniikemu občinstvu. ■■ .Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Laatnilc pul. društvo „Edinost".
Velika pražka loterija
Glavni dobitek
<00.000
Zadr\ji mesec
Srečke po 1 gold.
i
Priporočata Nigris in Neumann v Trstu.
Tinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že akliiano apecijaliteto.
Cena kJ kil. (ki zadostujeta za 100 litrov ▼ina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratia. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uparablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okua in aa dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma, konjaka, (inih likčrov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
E8senzen-Specialit£ten-Fabrik
20-^0	in PHAG. 11-50
Iščejo se solidni zastopniki.
2 -

čast nam je preporučiti p. n. občinstva Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lldnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrati kiijitfoti.skarslvo^a posla , re prupoi'uča se osobito za ovu vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artlju j i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručile I vjenčane objave, pozive, razporede, ula-znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ! ročištnike, punomoći, cienike, jestvonike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiska-nice i knjige za crkvene urede.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dokc
Piazza Caserma št. i2. (uhod z via Pesa)
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.